Štev. Z89. V Ljubljani, ? torek, dne zo. decembra ieie. LetO XXXVIII. = velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— == V upravnlštvn: == Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ U'20 za četrt leta „ . „ 5*60 za en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne št. 10 v. ===== Inserati: 11 Cnostolpna petityrsta(72mm): za enkrat . . . . po IS * za dvakrat......13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa več ko trikrat . „ 9 „ V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vlnarjav. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. ===== Izhaja: i vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. url popoldne. ICsT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — ürednlákega teletona' štev. 74. = Političen list za slovenski narei Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tta = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. = ===== Upravnlškega telelona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. V kavarniškem dimu. Že dolgo imam nekaj na srcu, kar se tiče naše politične javnosti. Nekaj ljudi, ki sc prištevajo naši stranki, stoji duševno pod vplivom nam nasprotnega časopisja. Tako slove jasna diagnoza tiste bolezni, ki ji posvečujemo te vrstice. Zlasti zadnji čas sc je kazala. »Slovenski klub« je imel prošle dni na Dunaju važno nalogo; večkrat je stal v ospredju. Umljivo je, da to nasprotnikom ni bilo všeč, in da je njihovo časopisje temu primerno pisalo. Način je bil po izobrazbi dotičnili pismoukov bolj ali manj dostojen; slovenskih listov, kakor se samo po sebi umeva, najmanj. Nasprotnega časopisja imamo pa dovolj: dunajski listi so nam vsi sovražni; izmed slovanskih, kar je liberalnih, tudi vsi. Poljski in češki ka-toliško-narodni tudi ne odobravajo naše odločne politike glede na vlado in na laško pravno fakulteto. Potemtakem nam ostanejo izven listov naše stranke samo dalmatinski pravaški, ki se pa v Ljubljani ne bero. Dan za dnem so hodila nad našega načelnika pisma z izrezki »Slovenskega Naroda« in »Jutra« — kaj zlomka imate pri »Slovencu«, da tega imena nikoli ne zapišete, ko se vendar vedno rokavite ž njim? — in razna opozorila na »Narodove« in »Jutrove« telegrame in poročila iz zbornice, češ kaj je na tem. Razumem: kavarniški ljudje, ki zjutraj pričenjajo svoje politično delo s »Tagespošto«, »Narodom« in »Jutrom«, in ga zvečer končajo z dunajskimi liberalno-nemškimi listi, so tako okuženi z žurnalistično politiko, da ne pridejo iž nje ven. Časopis jim jc fetiš, pred katerim opravljajo svoje pobožne ceremonije. Tak junak bere tudi »Jutro«, »Narod«, morda tudi »Slogo« in druge svetovne žurnale in ob njihovih poročilih o politiki »Slovenskega kluba« maje z glavo ter gode ob črni kavi: »Če je pa tako, potem bo slabo. Tu jc treba pojasnila in sicer takoj.« In če v »Slovencu« ne bere črno na belem vsaj drugi dan, da je ta in ta vest zlagana, dobi zanj vrednost zgodovinske resnice. »Slovenec« se mora seveda ozirati na te ljudi, in zato postaja v takih slučajih vsaj zame silno dolgočasen, ker mu polni polemika z raznimi noticami velik del njegovih predalov. Najprej naj povem, da naša politika ne more in ne sme sloneti na prere- ljudstvu v podata. (Piše dr. V. G r c g o r i č.) I. Važnost spanja za zdravje. Če se človek ravna po zakonih narave, danih mu od modrega Stvarnika, sc dobro počuti in jc zadovoljen in zdrav. Zadovoljen, zdrav človek se lahko mirno in trezno peča z vsakim vprašanjem. Socialno vprašanje, ki tako mogočno trka na duri naših javnih zastopstev, ki meče tako močne valove v vso sloje naše človeške družbe, zahteva rešitve. Javni zastopi in pa ljudstvo samo bode pa vsa ta javna vprašanja veliko bolj mirno in trezno razmotri-valo, nasprotstva sc bodo lažje ublažila, če se bodo ljudje duševno in telesno ravnali po naravnih zakonih in ne tako grozno proti njim grešili. Če je duh miren, ne prenapet, izpočit, lahko tudi mirno misli in sodi, ker prenapeto, utrujeno živčje je — nenormalno. Rano spanje nam štedi čas, moč in denar. Človek živi dalje, bolj zdravo in ceneje, torej zadovoljnejši, srečnejši. To jc neovrgljivo in marsikatero kanju z liberalnimi listi, marveč edino le v priznavanju naših načel in v osebnem zaupanju do svobodno izbranih vodilnih mož. Bil je čas, ko je bilo vse proti nam, in ko tudi nobene politične moči nismo imeli. Zmagali smo z možmi, ki jih v najhujših časih vse liberalne psovke in kletve niso omajale. Na. liste kmete in delavce, ki so svoje žu-ljave roke dvigali za našo zastavo in v prisrčnem zaupanju šli za našim dr. šusteršičeni ob času, ko je vse besnelo proti njemu in ga hotelo tudi osebno uničiti, na tiste rrJlte posvetne inteligente, ki so takrat v svojo škodo branili našo stranko in njenega voditelja, na tiste zlate duše naših kaplanov in župnikov, ki so osebno do temena obla-teni z liberalno gnojnico stali sredi našega ljudstva kot naše gore stalni in neomajni mislim, ko mi odurnost imenovanih kavarniških modrijanov kali moj mir Teh modrijanov takrat nismo imeli in zato smo zmagali. Taki ljudje so samo balast za našo ljudsko stranko in skoraj žal mi je, da je postala tako močna, da je zakon duševne lenobe pahnil tudi del takih modrijanov k nam. Brez pardona zapišem to-le svoje prepričanje: Stranka mora biti tako močna, da ti modrijani ne bodo nikoli nič pomenili v nji, in da jih vsako tre-notje lahko postavi pred vrata. Liberalci bodo seveda trob'li v svojih listih ta-lc motiv: »Poglejte klerikalce, kako se boje našega časopisja!« Naj torej že naprej odgovorim, da strah tu ni prava beseda. Ne bojimo se jih, marveč, — ko bi ne bilo nedostojno bi rekel, — zaničujemo jih; tako pa pravim le, da za nas nič ne pomenjajo, ker mi delamo politiko z lastnim umom in po lastni vesti, ne pa s tiskanim popirjem. Navedenih modrijanov jc sedaj v stranki še malo, toda ravno zato jo treba z jasnostjo na dan: kdor šc najde v sebi trohico odvisnosti od liberalnega časopisja, naj ne hodi k nam. Ne rabimo ga in naprej mu povem, da so pri nas ne bo domačega čutil. O tistih, katerim je hudo, če jih liberalni listi napadajo, ali katerim godi, čo jih včasih pohvalno omenjajo, niti no govorim. Osebno merilo političnih listov in politiko sploh jo po moji sodbi no samo ne-nravno, marveč naravnost najtehtnejši dokaz duševnega uboštva. Le vase zaljubljeni puhloglavci se ravnajo po njem. Morda pomaga kaj poduka: politika sc ne more delati na Veliki cesti. Kdor ne zna molčati, in kdor no zna potrpeti, če ga tudi nekaj časa po krivem poglavje o pomanjkanju bi se lahko črtalo, če bi si človek ne kratil spanja. Ponočevanje stane veliko direktno in pa tudi indirektno, ker vsaka bolezen stane denar in krati zaslužek. Pozno iti spat se je žo. skoraj v vseh slojih tako vkoreninilo, da skoraj ni misliti na korenito zboljšanje teh razmer. Ne glede na dolžnosti poklica jo stara navada zvečer dolgo časa posedati, sosebno po gostilnah v zaduhlem zraku. Za ventilacijo je le redkokrat preskrbljeno. Ako greš zjutraj, ko se zračijo ti prostori, mimo, ti udari v nos zaduhli zrak, da bi ga skoraj z nožem rezal, in v taki zaduhli atmosferi sode gostjo ure in uro; drugi dan nas pa glava boli, truplo jo izmučeno, nimamo toka do jedi; in to so ponavlja dan za dnevom. Konečno gremo k zdravniku, iščemo povsod vzroke, lo na pravega pride redkokrat kdo, in čo pride, so mu smejemo, češ, to jo edina ura za našo zabavo. Še naša obleka so navzamo tako ponetrantnega duha v zaduhlem zraku naših gostiln in kavarn, da previdne gospodinje take smrdljivo obleko soprogov obešajo v omare, da so moli uničijo. V takih vsakemu naravnemu zakonu nasprotujočih razmerah naj pa naš organizem normalno funkcionira, kateremu jo čisti, nepokvarjeni zrak potreben, ko ribi voda, čo mu odtegne- t obsojajo, ni zanjo. Gre so za uspehe in ti so dado doseči samo z železno disciplino v klubu, z brezpogojnim priznavanjem večinskega načela, 110 katerem so vsak, kdor je preglasovan v klubu, brez pomisleka uda sklepu večine, in s trdnim zaupanjem do svobodno izvoljenega voditelja. »Slovenski klub« ima te lastnosti in zanjo ga občuduje cela zbornica. Naša disciplina je znana; molčimo kot grob, kadar je treba, nastopimo pa tudi v boju brez strahu, — eden za vse, vsi za enega; večina odločuje in sklopa. Teh sklopov so držimo z železno vstrajnostjo; končno pa s prisrčno zvestobo vsi brez izjeme zaupamo svojemu načelniku dr. Šuster-šiču. Liberalci so poizkušali vse, kar so mogli, da bi ubili ta naša svojstva. Vedeli so dobro, da pade vso, če so posreči vzbuditi nezaupanje proti načelniku. Hvaležen som jim za n jihovo izdatno pomoč; ravno s svojimi napadi so nas zvarili v neprodirno falango. Toga duha pa zanašamo poslanci vsak mod svojo volivce. Četa jo ogromna in raste od dne do dne; doli v skalni Dalmaciji so oglašajo novo trume. Liberalci naj pa lo pišejo, da prodajamo narod, da izdajamo njegovo pravico, kakor jim drago. Samo od nas naj no zahtevajmo, da bi to poravljali. Mi imamo s svojimi volivci drugih reči za razgovor, nego njihovo čenče in kvante. No da popravljam, nogo samo zato, da na jasnem zgledu pokažem, kako neumni so liberalni napadi na našo politiko, naj omenjam, da so liberalni listi pisali o vstopu dalmatinsko če-tvorice v naš klub da jo kupljena. Zadružna zveza jo namreč ustanovila večjo število posojilnic v Dalmaciji; od nekaterih ima vloge, drugim dajo posojila, ki so pa vsa do zadnjega beliča varna, kakor nasprotniki sami priznavajo. Zavoljo teh posojil so baje vstopili naši dalmatinski pravaši v »Slov. klub«; bojo so menda, da. no bi Zveza odpovedala posojil. Tako se piše in kavarniški modrijan kiha in godo, liberalec pa seveda prevrača kozolce vesel, da bo zdaj, ko pride klerikalni bankrot, vse klerikalce vrag vzel. — Mimogrede naj rečem, da pridejo bankroti, kjer še vrag no bo imel kaj jemati, pa no pri nas. O stvari sami pa to-lo: Iva-nišovič jo predsednik dalmatinsko Zadružno zvozo, ki so od svojega početka odkrito bori, da hi naše zadruge odtrgala od naše Zveze in jih priklopila svoji. Imeli smo žo pravde med seboj. Nekaj jih je tudi ros odtrgala; mod njimi šibeniško, pri kateri sodeluje dr. Dulibič. Prodan in Peric pa z zadružni- mo skoraj popolnoma vso predpogoje za normalno funkcioniranje? Ker so našo socialne razmere tako urejene, da je nemogočo odtegniti so gostilnam in kavarnam, moramo zahtevati, da se ventilacija uredi in slabi izprideni zrak odvaja. Ako dostje to energično zahtevajo in v nasprotnem slučaju konso-kvence izvajajo, so bodo to nezdravo razmere takoj izpremenile, to toni bolj, čo bodo javno oblasti tudi za. odpravo teh nodoslatkov skrbele. Isto velja tudi za uradno prostore. Po uradnih urah so ali popolnoma nič ali pa lo površno skrbi za ventilacijo. Polagoma so impregnira duh izprijenega zraka v steno, da sploh ni mogočo odpraviti specifičnega smradu iz uradnih lokalov, sosebno če jo lokal tudi namenjen za promet strank. Prah se nikdar izdatno no pobriše, nikdar zrak no prenovi, in v takih nehigijoničnih razmerah naj so vrši uradovanje! In vendar kako malo truda bi bilo treba za odpravo teh nezdravih razmer! Kaj čuda, da organizem čez dan v zaduhlih prostorih, zvečer v zaduhli gostilni omaga in so pokažejo prezgodaj znaki ostarolosti ali maraznia. če ostaneš zvečer doma, imaš čisti zrak na razpolago, ali čo žo greš v gostilno, hodi v tako, ki ni okužena po slabem zraku, no ostani dolgo časa de» pozno štvom nimata stika. Dalmatinsko čo-tvorico je pripeljala v naš klub edino-lo zavest, da jo za uspešno politiko na našem jugu treba vzajemnosti s »Slov. klubom«. Ko bi bilo zadružništvo tu kaj govorilo, bi ravno tc četvorice nikoli no bilo k nam. Modrijan bo zijal, a kakor ga po« znani, bo ob prvi prihodnji laži v liberalnih listih zopot migal z glavo in godci o dr. Šusteršiču in o naši politiki. Mi sc no utegnemo dalje pečati ž njim. Most, ki bi premostil prepad med njimi in nami, bi pa po pravici zaslužil ime pons asinorum. Dr. K r e k. Boji v N. D. 0. (Dopis iz Trsta.) Pred nedavnim časom jo prinesel »Slovenec« dopis iz Trsta, kateri se jo pečal z notranjimi razmerami v narodno delavski organizaciji. V dopisu smo opozarjali na nesoglasje, ki je vladalo mod dr. Mandičevo N. D. O. in političnim društvom »Edinost« in navedli smo tudi nekatera fakta, ki to dokazujejo. Vedeli smo, da so vodilni možje s strahom opazovali delovanje dr. Man-diča, »toga političnega otroka« in večkrat zasebno dali duška tej nezadovoljnosti s precej ostrimi besedami Nekateri so se bali za prvenstvo. V istem dopisu smo pa tudi trdili, da je moral dr. Maridič odstopiti od predsedstva N. D. O. in da je pokazala volitev na zadnjem izvanrednem občnem zboru, da je N. D. O. srečno prijadrala v pristan »Edinosti«. Dotični »Slovončev« članek jc silno razburil, tržaško kroge, ker je zopet enkrat resnico pisal o toliko hvalisani »angelski slogi« tržaških Slovencev. Duška temu razburjenju so dali v »Nar. Dol.«, »Edinosti« in »Slov. Narodu«, hoteč utajiti vse, kar smo mi trdili. Mi se za te stvari nismo zmenili, ker smo bili prepričani, da se mora prej ali sloj pokazati, da jc bilo naše poročilo resnično. Prodno smo sami pričakovali, so jo to zgodilo. Pred dobrim tednom so sklicali nekateri »narodni delavci« — brez vsake vednosti odbora — protestni shod N. D. O. proti »Slovencu«. Upali so, da bodo na tem shodu sijajno dokazali, kako smo mi lagali, ko smo pisali o notranjih bojih in propadanju N. D. O. A to upanje jim jo splavalo po vodi. Ravno ta shod jo. jasno pokazal, da v N. I). O. ni vse v redu, in razni govorniki so nehote priznali to, kar smo mi trdili. Podajamo poročilo o tem znameni« ure v gostilni, rajo se sprehajaj vsaj pol uro, preden groš spat, da izpuhtiš prah in smrad in ležeš s svežo glavo v postelj ob pravem času. Toda nazaj k našemu predmetu. Zo letni časi vplivajo na bolnega in zdravega človeka, veliko bolj pa še iz-premembo dneva. Luč in tema določijo delovanje človeka. Če pride noč in zonači vso silo, vkloni sc tudi človek vplivu naravnega zakona in — spi. V spanju neha biti človek človek, življenje možganov jo utihnilo, prostovoljno gibanje muskulature jo ponehalo, lo cirkulacija krvi in pa dihanje funkcionira, četudi bolj počasi in mirno. Vpodobljenjo, roproduktivno življe-njo, probavanje, asimilacija snovij se pa veliko bolj točno in redno vrši v spanju. Nagon vpodobljenja jo nado-mostil nagon pregibanja, in to je za veliki pomen rednega spanja posebne važnosti. Bitja z nepopolnim življenjem, kjer prevladuje masa in vpodobljenje, spe večno spanje. Kastlinstvo so v spanju vpodablja. Živali, stoječe na nizki stopinji razvoja, spe tem bolj, čem nižji jo ta stopnja, in pri najnižjih je življenje lo življenje vpodobljenja v spanju. Življenje šo nerojenega človeka je slično življenju nizko stoječih živali, ker je njego- tem shodu N. D. O. ravno tako, kakršnega smo rrejeli iz krogov N. D. O.: Za predsednika je bil izvoljen po daljšem prerekanju neki Bufon, ki je hotel takoj dati besedo dr. Mandiču. Ta pa se je izgovarjal, češ, da naj dru- ' gi prej govorijo, on da bo že potom odgovarjal. Vstal je nato strokovni tajnik Ekar in izjavil: »Bom pa jaz vodil debato.« Pravil je nato, da se širijo razne govorice o N. D. O. glede denarja, osebnih afer itd. Na dan z vsem, kar ima kdo na srcu. Danes je čas za to. Največ bi znal povedati o delovanju in o razmerah v N. D. O. njen triletni bivši Predsednik, ki jc tudi ustanovil organizacijo. (Pozneje jo trdil Jaklič, da jo je on ustanovil.) Dr. Mandič je povedal, -> da jo bil prvotni namen N. D. O. samo združiti slovensko delavstvo v Trstu na narodni podlagi. Rodoljubi, da so tako hoteli. Evolucija med delavstvom samim jih je pa prisilila, da so sprejeli tudi gospodarski program. Kdor ne pozna psihologije delavstva, ta no bo nikdar dober voditelj istega. (Očividno je to veljalo navzočim rodoljubom.) Naše delavstvo se no bo nikdar zadovoljilo samo z raznimi prireditvami (plesi itd.), ampak ono zahteva tudi kruha. To jo vzrok, da se je v tem društvu za priredbo in štafažo rodoljubom, vslod odločnega nastopa delavstva samega, izvršila evolucija, ki jc privedla do tega, da se je sprejel program r a z r e d -nega boja. (S tem je dr. Mandič sprejel socialistični program.) S sprejetjem tega programa jc prišlo do tega, da se ustanovi lastna avtonomija v N. D. O. t. j. da se nobeni tuji elementi (Edinjaši) 110 smejo vmešavati v njeno delovanje in istega preprečiti. V zadnjih šestih mesecih jc N. I). O. začela propadati. Ne bolelo bi nas, če bi vzrok tega propadanja prišel od zunaj, ampak tembolj pomembno in nevarno je, ker smo se sami oslabili. Razne osebne afere, podtikanje od strani elementov, ki ne spadajo v N. D. O. so nas oslabelo. Vlada tudi močna struja, da N. D. O. omeji svoje delovanje samo na Trst. To ni prav. Treba organizirati vse jugoslovansko delavstvo. Za sedaj se bo treba vreči z vso silo na Dalmacijo. Odstopil je od predsedstva edino le zato, ker je prepričan, da bo odslej N. D. O. lahko brez njega uspevala. Na napade v »Slovencu« glede števila članov je rekel, da je 011 štel vse člane N. D. O. ne samo tržaško. Končal je: Ko se nam posreči združiti v naši organizaciji vse jugoslovansko delavstvo, potem bomo tudi mi samostojno govorili, do tedaj bo pa treba snesti še precej »cmokov«. E k a r je govoril proti nekim »sumljivim subjektom«, ki so hoteli preprečiti odobrenje predloženih iz-premenjenih pravil. (Ta »sumljiv subjekt« je sedanji odbor N. D. O.) Povedal je, da je nekdo poneveril okoli 300 K. Dotičnik bi moral plačati delavce, ki so postavljali paviljone za neko prireditev. Tisti delavci še danes niso prejeli denarja. Vsi ga poznate, zato ga ne bom imenoval. Če gremo v političnih rečeh skupno z društvom »Edinost«, s tem še ni rečeno, da bomo pustili izžemati naše delavstvo od slov. delodajalcev. Če bi jaz branil slovenskega delavca pred tujim gospodar- jem, pa pripustil, da ga izžema slovenski, bi bil falot. i Š k r b e fc : Zbrali smo se tukaj v »Narodnem Domu«, a to ni nikak »Narodni Dom«, ampak je dom nemškutar-jev. Ne more se dobiti niti čaše piva v slovenskem ali hrvaškem jeziku, i Napadel je frakarstvo »Edinjašev« in pov-darjal, da je treba N. D. O. popolnoma ločiti od »Edinjašev«. Frakarji naj bodo na eni, delavci pa na drugi strani. Napadal jc tudi list »Edinost«, češ, da pod firmo: »Svoji k svojim«, priporoča v inseratih skoro same laške firme. Dr. M a n d i č je. nato očital Ekarju, da spravlja na javne shode osebnosti in stvari, ki spadajo pred občni zbor. Jaklič je zagovarjal Mandiča in povedal, da je on (Jaklič) ustanovitelj N. D. O. Iz celega njegovega govora je odsevalo, da bi bilo za. N. D. O. najboljše, če bi bil on predsednik. Predsednik N. D. O. Iv. M. Čok: Ne, vem, kako ste prišli do tega, da ste izvolili za predsednika mene, neizkušenega mladeniča, ki ne pozna delavskih teženj in razmer. Na to je zavračal predgovornike, posebno Ekarja in branil »Edinost«, na kar so nekateri žvižgali. S tem se je zaključil ta shod. ki jo bil sklican, da protestira proti »Slovencu«, a jo le potrdil resničnost »Sloven-čevih« poročil. XXX Mi smo nalašč priobčili poročilo o tem shodu, kakor nam je došlo iz vrst N. D. O. Moramo pa v svojo obrambo in za poznejše čase opozoriti še na nekatere trditve dr. Mandiča, kakor jih pri-občuje v svojem poročilu »Edinost«. Mi smo večkrat trdili, da je N. D. O. politična organizacija, katere pota se križajo z onimi političnega društva »Edinost«. Odgovarjalo se nam jc vedno, da je N. D. O. strokovna organizacija in da ni med njo in »Edinostjo« nikakega nesoglasja. Konštatujemo. da jc Mandič rekel na shodu, da bo N. D. O. po novem že odobrenem statutu popolnoma nepolitična. Ali dosedaj je bila politična in sicer liberalna, kar smo mi vedno trdili. Da bo od sedaj naprej nepolitična, je znamenje, da je pri N. D. O. popolnoma premagal vpliv »Edinosti«, ki no. trpi nikogar zraven sebe, da bi komandiral. Ta pilula je bila za Mandiča gotovo najbolj grenka, ali požreti jo je mora 1. Dalje je Mandič na shodu tako-le molil svojo »grevengo«: V političnem pogledu pa bodo člani N. D. O. sledili vodstvu političnega društva »Edinost«. Torej, do sedaj niso! Bodo pa tudi vsi delavci hoteli slediti gospodom okoli »Edinosti«? V teku treh let je Mandič marsikakega kozla ustrelil, a da je svoj bataljon tako izročil frakariji, ta je največji. V polemiki proti »Slov.« pravi, da med njim in dr. Ed. ni bilo stvarnega nasprostva. Iz zgoraj navedenega je jasno, da je to nasprostvo obstajalo in da je Mandič moral odnehati. »Edinost« poroča, da je bila sprejeta resolucija, ki poživlja Mandiča, da zopet prevzame predsedstvo. Mandič kot zopetni predsednik N. D. O. bo imel nalogo, da zopet zapodi iz delavstva vse one duhove, ki jih je priklical in ki frakariji niso všeč. vo življenje kot embrio le spanje in vpodobljenjo. Po rojstvu postane šole popolno bitje, a tudi kot tako prvi čas «koraj vedno spi, ker obstoji njegovo življenje v produktiviteti. Toda tudi za odraslega človeka je neobhodno potrebno, da je njegovo življenje razdeljeno med spanjem in čuvanjem. Čo tudi stopi življenje v spanju na bolj nizko stopnjo, jc spanje za delovanje popolnega človeka neobhodno potrebno. V spanju se 110 kaže vlada možgan, prevladuje nesamovoljno čivčje, ki vpliva na cirkulacijo in napravo krvi, na prebavanje in tudi na splošni občutek, da vzbuja v naši duši občutke na lestno telo in so kažejo ti občutke na lastno telo in se kažejo ti spanju. Čuti mirujejo v spanju. Delovanje samovoljne muskulature poneha, v spanju, lo spodnji del mehurja in pa črevesa zapirajoča muskulatura deluje. Dihanje traja dalje, istotako gibanje črevesa, ki prebavlja vžita jedila veliko popolneje v spanju, in jih vpodab-Ija v sok za preuživanje raznih organov. Truplo ne potrebuje v spanju nobenih jedil, ker mora zaužita jedila prebavi jati. Le spanje krepi človeka za delo, lo prebavanje v spanju izkoristi zaužita jedila in mu nadomestuje izgubo raznih snovij. V redni naravni menjavi med spanjem in čuvanjem obstoja življenje. Kdor je dobro spal, oskrbi svoje posle z veseljem, nasprotno mu pa dri veselo in zadovoljno delo po dnevu tudi dobro spanje. Življenje temelji na trajni menjavi tvarine. Nova se sprejema, stara nepo-rabna se izločuje. Nadomestitev obrabljene tvarine vrši so le v spanju, ko se sprejeta tvarina izrabi in posameznim organom dovaža. Redno in popolno spanje ohranjuje tedaj najbolj zdravje. Brez spanja se uniči življenje samo ob sebi. Daljni vzrok spanja je periodično oslabljenje naših čutov in njih zdraž-ljivosti; v spanju prenehajo razni združljivi vplivi, v prvi vrsti svitloba dneva. Že navadni vsakdanji poklic, ki vzdržuje skozi 12 do 16 ur zdražljivost naših duševnih in telesnih moči, osla-buje konočno zdražljivost in slednjič odtegne tiha noč človeku ona dva važna momenta, katera tako mogočno vplivata na naš čut, to je svitlobo in ropot. Človek se lahko za nekaj časa ubrani spanju, toda težko, če ga ne podpirajo vnanje zdražljivosti. Zaradi tega zaspimo lažje na mirnem, tihem kraju. Pa tudi nasprotni položaj, preveliko zdraženje naših čutov, n. pr. hoja, alkohol, obilna hrana itd., provzroči potrebo spanja, ker je posledica prevelikega /.draženja oslabelost. Tudi enakomerni vpliv na naše čutnice provzroči spanje, n. pr. enakomerno šumenje potoka, gladenje površine trupla, monotoni govor itd. Bližajoče se spanje se kaže v znakih utrujonja. Posluh se še najdalje ohrani in človek sliši v spanju glas v bližini, toda zdi se mu. da pride iz da-' ljave. Da 10 spanje dobro, mora biti Avstrijska kriza, Danes došli lifefci poročajo, da bo pozvala krona v bodoče ministrstvo pred vsem take može, ki sami in njihove stranke jamčijo, da bodo v zbornici izvedli predloge, ki se tičejo ar-m a d e. Krona namreč zahteva, da so reši leta 1911. preosnova armade in zahteva, naj se zato zapostavijo vse druge notranje politične stvari. Dveletna vojaška službena doba je najmerodaj-nejšim vodilnim državnim krogom najvažnejše, važnejše kakor češko-nemška sprava, važnejše kakor bančno vprašanje. Dveletno vojaško službo nameravajo uvesti v pehoti, pri kava-leriji in artiljeriji ostane triletna službena doba. Za dveletno službeno dobo so stranke zavzete, manj pa za zvišanje števila vojaških novincev. Pri triletni službeni dobi rabijo vsako leto 100.000, pri dveletni pa vsako leto 150 tisoč rekrutov. Seveda se bo zelo dvignila moč armado, če se uvede dveletna aktivna služba, a ravno zato bodo morali tudi preosnovati sedanje polke in povišati število častnikov. To bo pa seveda veliko stalo in se bodo davki zvišali. Povečati bodo morali zato zdatno sedanjo večino. Nemški listi že zato zelo javkajo, ker so boje, da ne bodo mogli pri po Slovanih povečani večini tako tlačiti avstrijskih Slovanov, kakor so jih zadnje čase. Merodajni državni krogi hočejo izpeljati že leta 1911. dveletno vojaško službo, ker upajo, da jo izvede Khuen tudi v ogrski zbornici. Budget za armado se bo, kakor pravijo, odslej zvišal vsako leto za 60 milijonov kron in zato je umevno, da je višjim krogom veliko na tem, da se ustvari v parlamentu solidna večina. Nemce to zato vznemirja, ker na eni strani na ta način Slovani zopet pridobe na vplivu, na drugi strani pa uvidevajo. da je ustvarjenje parlamentarne večine in rekonstruiranje kabineta v parlamentarnem zmislu neobhodno potrebno. Od druge strani se poroča, da je pri sedanji situaciji zelo verojetno, da se bo sestavilo ministrstvo deloma iz parlamentarcev, deloma iz uradnikov. Njega glavna naloga bi bila pospeševati n a r o d 11 i mi r in začeti ero socialnih r e f o r m. Tako v nemških svobodomiselnih krogih kakor v Slov. Uniji prevladuje spravno razpoloženje. Na Češkem je govoril o političnem položaju na nekem shodu dr. Kramar. Dejal je, da je nova solidna večina potrebna zlasti zaradi finančne reforme. Novi davki so potrebni zlasti zaradi vojaštva, teli pa ne bo nobeden dovolil, če se vlada ne loti tudi sanacije deželnih financ in uprave. Vprašanje je, naj bo li ta nova večina tesno skupaj spojena ali pa lo združena s pomočjo pravične vlade, ki ni treba, da bi bila parlamentarna. Na vsak način pa je treba, da pridejo Čehi in Nemci do sporazuma. Čehi so pripravljeni odnehati kolikor lo morejo, da ne pride v nevarnost njihova nacionalna eksistenca. Češki agrarci so 18 t. m. pri seji eksekutivnega odbora stranke sklenili, da se bodo spravnih konferenc, ki se januarja zopet začno, udeležili. Češki radikalci so pa nekoliko hujši. Na shodu v Kraljevih Vinohradih 18. t. m. so najprej izrazili svoje vesolje, da se je vodstvo češke politike dr. Kramafu od- globoko. Nemirno spanje, polno sanj, se ne more imenovati zdravo. Čc človek dobro spi, se zbudi v isti legi, kakor jc zaspal. Ko se je organizem vsled močnejšega vegetativnega procesa okrep-čai, se zbudi človek sam ali pa vsled vnanjih zdražb. Zdražljivost trupla je v prvem spanju minimalna, a čem bolj se pa organizem okrepčuje, tem bolj raste ta zdražljivost in vsaka malenkost zadostuje, da nas zbudi. Kedaj naj gremo spat. Zemlja se zasuče v urah enkrat okoli svoje osi. Ta 24urna doba se razdeli v štiri dele, 5. do 10. zjutraj, 10. do 3., 3. do 8., 8. do 5. zjutraj. V tem času se atmosfera, ki obdaja našo zemljo, vsled velikega, majhnega ali popolnoma pomanjkajočega solnčnega vpliva spremeni, in ker vpliva atmosfera na vse našo. organično življenje, vpliva tudi logično na delujoče in mirujoče življenje človeka. Naše razpoloženje, naš telesni in duševni občutek ni malo odvisen od dnevnega časa. To opazujemo sosebno pri bolniku, ki se na večer in ponoči veliko slabejše počuti, kakor po dnevi, ker se v resnici tudi bolezen poslabša. Zjutraj, ko začno mogočni žarki vzhajajočega solnca našo zemljo razsvetljevati, oddajajo rastline kisik, oni del našega atmosferičnega zraka, ki je nam kakor vsakemu organične-mu bitju neobhodno za življenje potreben. Razvijanji1 kisika traja toliko časa, dokler stoji solncc na horicontu. vzelo, potem pa so izjavili, da se spravnih konferenc ne bodo udeležili, dokler se ne sklene za češki deželni zbor nov poslovnik in volivna reforma. Tudi hočejo radikalci preprečiti, da bi kak Čeh v novo ministrstvo vstopil, dokler ni sanacija deželnih financ in jezikovno vprašanje rešeno. Sploh zahtevajo, da se prejo izpremeni sedanji vladni sistem, prodno se začno z Nemci pogajati. ČEŠKO-NEMŠKO VPRAŠANJE. Češko-nemška spravna pogajanja se zopet začno 2. januarja v Pragi. Na tek pogajanj bodo seveda najbolj vplivala pogajanja glede rekonstrukcije ministrskega kabineta. ARGENTINSKO MESO V OGRSKI ZEORNICI. V ogrski zbornici, kjer jo zdaj na vrsti pogodba s Srbijo, je poljedelski minister na neko tozadevno vprašanje od strani agrarcev, izjavil, da na uvažanje žive živine iz balkanskih držav vlada sploh ni nikoli mislila, ker je to vedno 7, nevarnostjo okuženja združeno. Kar pa se argentinskega mesa tiče, je vlada privolila, da se od strani avstrijske vlade dopusti uvoz 2000 ton argentinskega inesa, ker to meso ne more notranji produkciji škodovati; sicer pa cene mesu zdaj padajo. PRED OTVORITVIJO SABORA. 19. t. m. jc konferirala koalicija s Starčevičansko stranko glede modali-tet sodelovanja v saboru, ki se danes zbere. Ob 5. popoludne se je pa vršila plenarna seja koalicije, kateri je bil osješki poslanec dr. Pinterovič predložil predlog bana Tomašiča, ki koaliciji predlaga, naj se še enkrat posvetuje o sodelovanju z vlado v vprašanju konstitucije sabora; ban da je pripravljen privoliti izvolitvi člana koalicije za predsednika, če se ta obveže delovati v sporazumu z vladno stranko. Plenum koalicije še ni storil nobenega defini-tivnega sklepa, ker čaka na odgovor krščanskosocialnih pravašev, ki se še sedaj niso odločili, ali bi v slučaju boja z vlado glasovali za predsedniškega kandidata koalicije ali pa se rezervirano držali. Včeraj so zborovali tudi socialni demokrati in nato aranžirali velik demonstracijski sprevod z rdečimi zastavami. Miru niso motili. LAŠKI VPLIV NA BALKANU. V BeJgradu se bo, kakor »Mali 2ur-nal« poroča, v kratkem otvorila srb-sko-laška banka. Med Srbijo in Italijo so se za časa znanega konflikta z Avstrijo zaradi trgovinske pogodbe in potem ob aneksijski krizi razvile zelo živahno trgovinske zveze. VASIČ. Obtožnica zoper žurnalista Vasica vsebuje, kakor se poroča, 15 točk za dokaz, da je imel zveze z uradniki avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu. Proces sam se bo vršil tajno, ker vlada noče, da bi se dobro razmerje z Avstro-Ogrsko vsled tega motilo. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. Dozdaj je izvoljenih 270 liberalcev, 272 unionistov, 43 članov delavske stranke in 73 irskih nacijonalistov. — Nova zbornica bo tedaj, kar numerične moči strank tiče, stari enaka, vsled Ponoči je atmosfera na kisiku revnejša, hladnejša, vlažna in nima več tistega dobrodelnega vpliva na človeka, ko po dnevi. Iz tega jc razvidno, da ni noč človeškemu delu prikladna in le namenjena počitku. To je naravni zakon in kdor se proti temu naravnemu zakonu pregreši, bo čutil posledice na svojem zdravju. Vsa ureditev narave kaže, da je noč namenjena spanju in da je spanje pred polnočjo najbolje. Človek je zjutraj najbolj sposoben za delo in istotako zvečer najbolj sposoben za spanje. Prav za prav bi moral biti začetek noči tudi začetek spanja. Sicer naše socialne razmere toga ne pripuščajo, vendar se ne sme raztezati niti delo, niti raz-veseljevanje redno do polnoči. Tudi uživanje večjih nepotrebnih množin alkohola in nikotina je. zelo spanju škodljivo, ker vplivata ta dva strupa redno v večji množini užita na človeški organizem, sosebno na srce, zelo slabo. Koliko nemirnih noči je tej razvadi pripisati. Mučni občutek srčne bolesti, neredno utripanje srca, vrtoglavost, pomanjkanje teka, prezgodnja oslabelost organizma bi nas tolikokrat, ne mučila, če bi šli redno spat. Ljudje jedo in pijejo veliko preveč, sosebno na večer. Zvečer naj se le malo je in pije in gre koj k počitku, pa se bodo vidno kmalu pokazali blagodejni vplivi zdravega spanja. Ugovor, da kdo ne more tako zgodaj zaspati, je ničeven. Naj le rano zjutraj vstane, čez dan dela, pa bo prišlo spanje samo ob sebi. Studi- česar bo ustavna kriza, ki se tiče razmerja spodnje do zgornje zbornice, ostala nerešena, ako se ne najde drug modus. VESELO PRIČAKOVANJE. »Daily Chronicle« poroča, da bo angleška kraljica okoli meseca marca povila. Najbrže se bo rojstvo izvršilo v Buckingham-palači. Slovesno kronanje se zavoljo tega ne bo preložilo. Dnevne novice. + Trializem Nemcem vsak dan večje skrbi prizadeva. Tako na primer obravnava znani Hron v graškem Tag-blatu 20. t. m. hrvaško vprašanje in pravi, da se na Hrvaškem razmere zato ne morejo razjasniti in razplesti, ker v avstrijski politiki igrata vlogo dva faktorja, ki si pa nasprotujeta. Eden, in sicer ustavni faktor je banu poveril nalogo ustvariti vladno stranko, s katero naj bi na podlagi dualizma ustavno Vladal, drugi pa, ki ni ustaven, a se vendar jako močno uveljavlja, dela na to, da se ustvari trializem. Ta faktor da pa dela tudi na to, da se Slovenci združijo s Hrvati. — Ni težko uganiti, na katerega nemškonacijonalni član-kar misli. Koliko mož prav sodi, koliko pa je le plod njegove od trialističnih strahov preganjane nemškoliberalne duše, seveda ne moremo vedeti. Znamenje pa je to, kako Nemce jugoslovanski problem zelo skrbi in muči. + čudni ljudje. Nemški nacijo-nalci zadnji čas zelo tožijo, da manjka v obmejnih krajih nemške duhovščine, vsled česar da slovenstvo prodira. Tudi znani Korle Linhart je to na shodu 18. t. m. v Mariboru obžaloval. Tega pa res ne razumemo. Tako nemški kakor naši slovenski liberalci trdijo, da nima duhovščina v narodnem boju prav nobenega pomena, »Slovenski Narod« to na primer zdaj že celo leto celo glede Koroške dokazuje. Pravtako vpijejo nemški svobodomiselni listi in lističi že leta in leta, da katoliški duhovnik služi le Rimu, ne pa narodu. Zato liberalni žurnalisti razlivajo dan na dan golide gnojnice na duhovski stan, hočejo odpraviti bogoslovske fakultete in mladeniče z vsemi sredstvi odvračajo od tega, da bi se duhovskemu poklicu posvetili. Če danes kak nemški fant gre še v semenišče, je občudovanja vreden zavoljo svojega heroizma, zakaj biti danes duhovnik, n. pr. na Koroškem, koder luteranec vlada in učitelj hujska, koder je vse zoper duhovnika in ga čaka le zaničevanje, preziranje in neuspehi, to zahteva požrtvovalnosti, poklica in vneme, kakor ni navadna. Pri nas bi bile razmere ravnotako, če bi ne bili liberalcev v kot pognali, koder zdaj le brez moči godrnjajo. Nemški nacijo-nalci silijo vse ljudi proč od Rima — kako da zdaj naenkrat tožijo, da nimajo duhovniškega naraščaja? Ali ne velja več »Los-von-Rom«? Ali bomo za-fceli »Zuriick-zu-Rom«? Kaj pa bodo rekli pastorji, ki se pri nas tako dobro futrajo? Za liberalne Nemce je res huda dilema: Ali se lotiti propagande za to, da se bodo nemški mladeniči zopet začeli bolj duhovskemu stanu posvečati in tako od protiduhovniške gonje odjenjati in iz narodnih ozirov pomagati množiti tudi bojevnike za katoliško Cerkev, ali pa nadaljevati s proti-katoliško gonjo in gledati, kako v na,-cijonalno važnih krajih nemške duhov- •ranje pozno v noč je slabo in zdravju škodljivo. Sosebno velja to za našo mladino, ki tako potrebuje počitka v zdravem mirnem spanju, da se telo razvija in s telesom duh. Mens sana in corpore sano. Zgodaj vstati je zdravo; zato naj stariši in vzgojitelji že mladino navadijo zjutraj zgodaj vstati in zvečer kmalu k počitku leči. Nič ni bolj škodljivo za mladi organizem, kakor razni živce dražeči vplivi v pozni noči. Poklic moža zahteva že sam na sebi, da se žrtvuje spanje. Toda to žrtev prenese samo zclrav organizem človeka, ne pa blaziran, že v zgodnji mladosti degeneriran, kakor ga vidimo žal prepogosto pri naši prezgodaj zreli mladini. Noben argument ne podpira tako isti-nitost te trditve, ko dejstvo, da ima naš spomin zjutraj čudovito moč. Živimo v času neurastenije in ner-voznosti. Ta bolezen je znak sedanje dobe. Bila je poprej neznana in je posledica našega prenapetega življenja. Resnica je sicer, da marsikateri poklic povzročuje nevrastenijo in nervoziteto, toda veliki del te je posledica napačnega življenja, ker bijemo naravnemu zakonu direktno s pestjo v obraz. Noč postane dan in dan noč. Velikanski konsum alkohola in nikotina, da se edražljivost živčju poveča, povzročuje polagoma vsled te prenapetosti pre- ščine vednobolj zmanjkuje. Nobena neumnost ne ostane dolgo nekaznovana.' + Kako se mladini izpremlnjajo. Prejšnji teden so bili mladini še republikanci. Črez noč so pa postali navdušeni monarhisti in častilci saške kraljeve rodbine. Visoko proslavljajo princa Maksa saksonskega. Mladini menda še niso zvedeli, tla je princ Maks po-greške svojega članka popravil. Ko to izvedo, imamo pričakovati zopet republikanski teden mladinske stranke. -f Imenovanja., Notranji minister je imenoval okrajnega višjega zdravnika dr. Friderika Seemanna za deželnega zdravstvenega nadzornika na Kranjskem; okrajni višji zdravnik dr. Ivan Vavpotič je pomaknjen v VII. či-novni razred, okrajna zdravnika dr. Julijan Kotzmuth in dr. Edvard Šav-nik pa sta imenovana za okrajna višja zdravnika. — Finančni minister je imenoval fin. komisarja pri dež. fin. ravnateljstvu v Gradcu, dr. Josipa Po-valeja, za finančnega tajnika pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani. — Predsedstvo kranjskega fin. ravnateljstva Je imenovalo davčnega praktikanta Ka-rola Golia za davčnega asistenta. + V Hlagovici se je vršil zadnjo nedeljo poučen shod, na katerega je iz domače in sosednjih župnij prišlo blizu 400 mož in fantov. Govornik J. Traven je pojasnil najprej pomen in potrebo izobraževalnih društev, nakar je potem govoril o živinorejski zadrugi in opozoril na pomen živinoreje v današnjem času. Društvo kakor tudi zadruga pričneta v kratkem poslovati. — Na shodu so zborovalci izrazili željo da se kmalu priredi v Ljubljani tečaj za kmečke fante, da bi se izobrazili za domače živinozdravnike, in pa tudi željo, da se še to leto, če mogoče, priredi v Blagovici poučni kmetijski tečaj. + Tajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« Eerce proti »Miru«. Iz Celovca smo dobili o porotni obravnavi Berce proti »Miru« naslednjo brzojavko: Obravnava je bila zelo zanimiva. Dr. Tavčar je odklonil vse slovenske porotnike, da bi bili sodili sami Nemci. Skušal je vplivati na poroto s hvalo 10 let ne zveze liberalcev z Nemci in govoril neresnico, da je bil dr. Brejc liberalec. Dr. Brejčcv dokaz resnice se je sijajno posrečil, »Mir« je bil oproščen. Navzoči Berce, dr. Tavčar in liberalci so bili videti grozno pobiti. — Za doktorja prava je bil danes promoviran g. Josip H u b a d , kon-ceptni praktikant c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Naše najiskrenejše čestitke. — Umrl je v Trstu v 52. letu starosti gospod Anton T r u d c n, lastnik tvrdke Michele Truden. — Umrl je 19. t. m. v Blagovici dijak V. gimn. razreda Franc B r -g a n t. Pogreb bo v sredo ob pol 8. uri. Vzela ga je dolgotrajna jetika. Bil je pošten, blag mladenič. N. p. v m.! — Prošnja na upravo tržiške železnice. Tržiška železnica ima to posebnost, da vozi v zimski sezoni večkrat z enim samim osebnim vozom, tako da je vlak bolj avtomobilu podoben. In vendar je večkrat občinstva, posebno pa ob ponedeljkih, skoraj za tri vozove. Tudi razsvetljava je na tem vlaku precej pomanjkljiva. Luči so kresnicam podobne. Kratko: na tržiškem vlaku želimo vsaj dva osebna vozova in malo več luči! Upamo, da uprava tr- rano duševno in telesno degeneracijo, ki se kaže v takozvani nervoziteti. Narava zahteva svoj tribut, če ji ga od-rečeš, se grozno nad teboj maščuje. Tu ne pomaga nobeno drugo zdravilo, kakor nazaj k naravi! Ravnajmo se po zakonih narave, po katerih mora naš organizem živeti in delati. Zal, da je skoraj vedno ta klic le klic upijo-čega v puščavi. Veliko preveč prilike se da ljudstvu, da greši proti zakonom narave; in udati se na škodo svojega zdravja trenotnemu uživanju, je smrt človeškega organizma. Kdor nima podnevi časa, pa »u ž i v a« ponoči na škodo svojega zdravja, ki potrebuje neobhodno noči za počitek in okrepčanje. Če hočeš zjutraj zgodaj lahko in s čisto glavo vstati, mora biti spanje mirno in zadostno. Škodljivo je zvečer razburjati se z duševnim napornim delom, s strastmi, kakor igro in opulent-no jedjo in pijačo. Če že moraš, prebij večerne ure v prijateljskem krogu, pij malo ali pa prebiraj lahko čtivo. Tako-zvana »Bettschwere«, to je preobilica zavžitega alkohola, in pa narkotična sredstva so slabi pospešitelji spanja. V najkrajšem času je živčni zistem popolnoma degeneriran in dotični zanesljivo izgubljen. Le redkokrat je še rešitev mogoča, ki pa obstoji edino v dc-vizi: »Spoštuj naravne z a k o -| ne Stvarnik a«» žiške Železnice teh prošenj ne prezre! — Pasažir. Umrl je 17. t. m. v občini Blato na Koroškem župan Miklavčič. Zbolel je na hudi pljučnici in neizprosna smrt ga je pobrala v najlepši dobi 48 let. Pokojni je bil predsednik zveze slovenskih županov na Koroškem, neustrašen narodnjak, vzor in dika slovenskih županov, vnet katoličan, nesebičen in požrtvovalen do skrajnosti. On je bil tisti, ki ga je nemška policija v Celovcu zaradi zahteve vožnega listka v slovenskem jeziku na brutalen način aretirala. Za ranjkim žaluje slovenska Koroška, ki je izgubila v njem odločnega in marljivega borilca za slovenske pravice na Koroškem. Bog nam daj takih neustrašenih in požrtvovalnih, kreme-nitih slovenskih mož in Koroški bodo zasijali lepši časi. Pokojni Miklavčič pa ostane koroškim Slovencem v neizbrisnem spominu. Svetila mu večna luč! — Razpisane učiteljske službe. Na dvorazrednici v Fari-Vasi (okraj Kočevje) nadučiteljsko mesto event. učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 3. januarja 1911. — Na dvorazrednici v Podkraju (okraj Postojna) učno mesto v stalno nameščenje do 7. januarja 1911. — Na petrazrednici v Ribnici (okraj Kočevje) učno mesto v stalno nameščenje do 15. januarja 1911. — Na dvorazrednici v Bukovju (okraj Postojna) učno mesto v stalno nameščenje do 9. januarja 1911. — Na deški petrazrednici v Ribnici (okraj Kočevje) učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 15. januarja 1911. Tudi je razpisano: Na enorazrednici v Grčaricah (okr. Ko-enorazrcdnici v Grčaricah (okraj Kočevje) učno in voditeljsko mesto v stalno nameščenje do 17. januarja 1911. — Na štirirazrednici v Iga Vasi (okraj Logatec) učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 12. januarja 1911. Moški prosilci imajo prednost. — Na štirirazrednici na Koroški Beli (okraj Radovljica) učiteljsko mesto znova v stalno nameščenje do 31. decembra 1910. Prednost imajo moški prosilci. Ze vloženo prošnje veljajo tudi za ta razpis. — Na enorazrednici na Gočali (okraj Postojna) učno mesto — za moške prosilce — v stalno nameščenje do 15. januarja 1911. — šiškar iz Feldkirchna zbežal 22-letni mizarski pomočnik Jožef Janko, doma iz Šiške, je pobegnil iz ječe v Feldkirchnu. — Don Romolo Murri pride v Trst, in sicer bo tu predaval o modernizmu. Mož postaja zelo smešen. Ko se je celo že laška poslanska zbornica, ki vendar šteje jako veliko čvekačev, don Mur-rija naveličala, hoče začeti s »konferencami«, ki veliko nesejo. Samo to je vprašanje, če bo v Trstu našel za svoj »modernizem« hvaležne poslušavee. zakaj na take reči se Tržačan kaj slabo razume. — Promovirala sta na dunajskem vseučilišču za doktorja prava g. G viri o n Š k a p i n iz Trsta in odvetniški kandidat g. Agneletto iz Pazina. — Na cesti se je ustrelila v sence v Trstu 24 let stara Lucija Sulčič, ker je prekinil razmerje ž njo finančni stražnik Ermini Morin iz Monjana. — Dezerter 17. pešpolka računski podčastnik Jožef Mravlj je pisal iz Amerike svojemu predstojniku, da je svojo vojaško obleko in sabljo skril v bližini Celovca, kjer so oboje res našli. — Zopet samoumor krčmarice. Nedavno smo poročali, da se je v Mariboru zastrupila neka krčmarica, sedaj pa poročajo iz Trsta, da se je ondi zastrupila 49 let stara krčmarica Marija Čoke 1 j. Njen pokojni, pred sedem leti umrli soprog, je bil eden najstarejših narodnih krčmarjev v Trstu. KOLERA. Na Ogrskem se kolera še vedno pojavlja. V Nemeticski je ena oseba zbolela, ena umrla, v Nagy-Baracski pa štiri osebe zbolele. Kraji leže ob Bodro-gu, oziroma Toronu. Ljudstvo je bolezen zatajevalo. Tudi iz Italije se izve za nove slučaje. V Paganiju in Palagianu sla po ena oseba zboleli, v Palermu pa dve. V Solunu se kolera čedaljebolj razširja. Lloydova ladja »Karlsbad« zato ni hotela sprejeti pasažirjev in blaga, da no bi bila primorana podvreči se kvaranteni. Štajerske novice. š Nemškutarska zmaga. V občini Police pri Radgoni so pred nekaj dnevi pri občinskih volitvah zmagali nem-čurji. Nemški listi pojejo slavo tistim Slovencem, ki so ostali doma in so tako pripomogli narodnim svojim nasprotnikom do zmage. Žalost no l š Siidmarkino delo. Listi poročajo, da je Sudmarka letos nakupila zopet 150 oralov slovenske zemlje in naselila tam protestante in druge Švabe. Kam le plovemo? — Dne 8. januarja se bo vršilo v Mariboru veliko zborovanje Sudmarkinih okrožij za Spodnji Štajer. Koval se bo zopet nov načrt, kako čim prej ugonobiti slovenski živelj. Stojmo na straži in darujmo Slovenski Straži! š Ponesrečen shod štajercijancev da mnogo govoriti po Mariboru. Nemci sami se posmehujejo renegatskim zbo-rovnlcem, da se jim je slind tako hudo izjalovil. Res, skoraj več kot čudno! Nekaj čez deset, večinoma mladih mož in krepkih fantov je strahovalo v sredini Maribora zborovanje janičarjev —« nemčurjev. To je izredno lep uspeh za našo stranko. Ja, Linhart in Jahn, upanje na boljše čase že smeta gojiti, a —< obistinilo se nikdar ne bo. š Sin štajerskega cesarskega na» mestnika, grof F.dmund Clary Aldrin-gen se je zaročil z jrrofieo Margareto Lodron - Laterano, hčerjo koroškega deželnega poslanca Alberta grofa Lo-drona in njegove soproge Angelike roj. grofice Khuen. š Operacija č. g. Fr. Vodoška na neki hudi in nevarni črevesni bolezni so je sicer posrečila, a gospod je zelo slab. Priporoča se v memento! š Zaradi strašne hogokletnosti, ki jo je s krueifiksom zagrešil iz jeze posestnik Jožef Kozikec iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu, ko je prišel k njemu eksekutor, je bil Kozikec od celjskega sodišča obsojen na dva meseca ječe. š Eivši funan J. Rakusch v Celjvl si je vsled hudih bolečin v nogi moral te dni pustiti levo nogo amputirati. i Umrl ie na Bregu pri Ptuju v so* boto (1110 17. decembra dolgoletni in splošno priljubljeni cerkovnik pri podružnici Sv. Roka, p. Tone Šerona, v starosti 72 let. Bolehal jo za naduho, ki ga je spravila s sveta. X. v ni- P-! š Osebne vesti. V pokoj jt stopil g. I. Meglič. nadučitelj na Vranskem. —■ Islotako je vpokojen stalno vodja okr. sodni je na Vranskem, svetnik deželne sodnije g. Rotner. š Samoumor v vojašnici. Vojak-pc* šec pri 3. stotniji 26. dež. brambovskega pešpolka Fr. Ilarcr, se je te dni v mariborski vojašnici ustrelil s službeno puško. Vzrok: prevelika sekatura predpostavljenih. Samoumori med vojaštvom v Mariboru se vedno množe. š Božičnice v Mariboru. Prctečend nedeljo so se vršile v Mariboru tri lepe hožičnice. V Studencih pri Sv. Jožefu, v »Kat. del. društvu« in »Kršč. gospej-nem društvu«. Na dveh je imel govor dr. Medved. š Kužna bolezen goveje živine. Ma* riborsko okrajno glavarstvo razglaša: Tekom zadnjih dni se je v več občinah mariborskega političnega okraja urad« no dokazala bolezen na gobcu in park-Ijih med govejo živino. Okuži se s to ne le samo goved, ovce, koze in svinje, ampak tudi človek. Ljudje se okužijo večjidel, ako zavživajo surovo ali nezadostno kuhano mleko iz okuženih hlevov in tudi iz takšnega mleka narejeno sirotko, surovo maslo itd. Z ozirom na to dejstvo, se prebivalstvo svari pred použivanjem surovega ali nezadostno kuhanega mleka. š Ranjeni vlomilec umrl. Preteklo nedeljo je 21-letni Karol Ocvirk, ki je že osemkrat predkaznovan in je zadnjo kazen zaradi vloma, osem mesecev ječe, komaj prestal, zopet vlomil v pro-dajalnico za moko A. Rathkolb v Grat-kornu. Posestnik se je zbudil, šel z revolverjem v prodajalno in vlomilca, ki se je hotel nanj s krampom vreči, ustrelil v trebuh. Vlomilca so prepeljali v bolnišnico v Gradec, kjer je včeraj umrl. š V Vuzenlci je izstopil Iz katoll« ške cerkve sin gosp. učitelja Runovca v Slovenjem gradcu; ne prijavi se k nobenemu veroizpovedanju. Tužna nam majka! š Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni ljudski šoli pri sv. Križu na Murskem polju je razpisano mesto učitelja. Šola je v II. krajevnem razredu. Razpisujejo se še sledeča mesta za učiteljice: Pri Sv. Križu na Murskem polju, na okoliški petrazredni dekliški Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru in na ljudski šoli pri Sv. Petru pri Radgoni. Vsa ta mesta so v II. krajevnem razredu. Prošnje na pristojne krajne šolske svete do 20. januarja 1911. — Na Vranskem se razpisuje mesto nadučitelja do 31. decembra 1911. š Marburgerca tožena. Nesramno se je norčevala predzadnja Marburgerca iz pronovedi oo. jezuitov v mariborski stob i. Ker ni hotela sprejeti popravka, bo sedaj dotični pater vložil proti listu tožbo. Marburgerca se jc nesramno norčevala iz čudežev. UnbllansXe novic?. KEMIJSKO PREIZKUŠEVALIŠČE IN HRIBAR. Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša svojim vernim ovčicam med dnevnimi vestmi sledečo notico: »Še enkrat o avtorizaciji kmetij-sko-kemičnega preskuševališča v Ljubljani. »Slovenec« pripoveduje, tla kmetij sko-kemično preskuševališče v Ljubljani dobi avtorizacijo za preizkušnjo živil zaradi tega, ker je v tej zadevi pred nedavnim posredoval deželni glavar šukljc na Dunaju. Glede na to bodi konstatirano, da je poslanec Hribar že lansko leto naznanil ravnatelju kmetijsko-kemičnega preizkuševališča, inženirju Jakobu Turku, da je notranjo ministrstvo prošnjo za avtorizacijo ugodno rešilo. Več nam menda o tej stvari ni potreba govoriti, čitatelji »Slov. Naroda« bodo si namreč lahko sami napravili sodbo, na kateri strani je skromna resnica in na kateri prešerna baliarija.« Poizvedovali smo pri najkompetent-nejši instanci, kako je pač z istinilostjo te notice. Dotični gospod se je prav hudomušno namuzal in je dejal: »Za koliko je Hribar pospešil to stvar, je razvidno iz tega, ker tam sam pravi, da je pred enim letom posredoval in že lansko leto naznanil, da se je udalo notranje ministrstvo njegovemu vplivu. Kako velik je ta vpliv, razvidi se jasno iz dejstva, da stvar vzlic Hribarjevemu posredovanju niti za las ni napredovala. Umevno, saj Hribar še sam sebi ni mogel pomagati, ker je njegov »ugled« tak, da je minister notranjih zadev predlagal cesarju, naj ga ne potrdi več za ljubljanskega župana! V zadevi preizkuševališča je deželni zbor v zadnjem zasedanju storil odločilen sklep in deželni glavar je seveda urgi-ral izvršitev tega sklepa v ministrstvu. Ko je deželni glavar pred par tedni v tej zadevi posvetoval se z dotičnim sek-cijskim načelnikom v poljedelskem ministrstvu in sc bridko pritoževal radi zavlačevanja cele stvari, je dotični sekcijski načelnik, uvidevši utemeljenost; pritožbe deželnega glavarja in deželnega odbora vojvodine Kranjske, takoj pustil poklicati referenta ministe-riainega svetnika. Lc-ta je, vprašan po svojem predstojniku, zakaj stvar še ni rešena, odgovoril nato: »Poljedelskega ministrstva ne zadeva nobena krivda, stvar je še vedno pri notranjem ministrstvu ter leži pri Lebensmittelbei-ratu.« Nato mu jo dejal deželni glavar: > Das haben Sie mir leider vor zwei Jahren gesagt, aber das Land Krain hat leider nichts von der Gründlichkeit der Erwägungen des Lebensmittelheirates.« Nato je sekcijski načelnik, kateremu mora biti dežela Kranjska hvaležna za njegovo energijo, ukazal mini-sterialnemu svetniku, naj namah stopi v notranje ministrstvo in naj tam osebno urgira nujno rešitev le zadeve. In v istini, v treh dneh je bila stvar rešena tako, kakor jo jo zaželel deželni zastop vojvodine Kranjske.« To so suha dejstva, zdaj verni Ljubljančani lahko sodite sami, ali je v istini bivši župan dosegel ugodno rešitev te za mestno občino ljubljansko prevažne zadeve, ali pa je tudi v tem slučaju igral malohvaležno ulogo vsiljivega agenta, ki pač mnogo govoriči, toda ničesar ne doseže! lj Zanimivo predavanje g. prima-rija Fr. Derganca >0 moderni kirurgiji«, pojašnjevano s številnimi demonstracijami, sc bo vršilo danes točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani S. K. S. Z., na kar šo enkrat opozarjamo občinstvo. Vstop vsakemu prost. 1 j Za Božičnico slovenskim koroškim otrokom. J. Sušnik, kanonik, 10 kron: Viktor Steska 3 K; Alojzij Trink, mizarski mojster, 2 K; Pepica Kačar 4 K; Fran Černo, Krakovski nasip, 1 K; Kregar in Seljak 2 K; prof. E. Jarc, drž. poslanec, 5 K. Hvala vsem! Vsi, ki še niste poslali, pošljite, usmilite so trpečih slovenskih otrok ob skrajni slovenski meji. da jih vzgojimo za zna-čajno Slovence! Ij Mešani zbor »Ljubljane« ima danes in v četrtek večer ob pol 8. uri zadnji dve vaji pred prazniki. Nujno potrebna jo točnost in polnoštcvilna udeležba. Pripominjam, da se dvorana ob pol 8. uri zatvori za vsakogar in da se ima vsak nepevec brez izjemo priglasiti pri zborovodji, kdor želi prisostvovati vajam. — Zborovodja. lj Umrla je včeraj gospa Afra Er m an, mati gospoda dež. oficijala Jerneja Ermann, v starosti 51 let. Pogreli bode v sredo, ob 8. uri zjutraj. Naj počiva v miru! lj Maša zadušnica po pokojnem članu križevniške Marijine družbe, in jeruzalemskem romarju Valentinu Z o n t a r j u bo v četrtek, ob 6. uri zjutraj v Križankih. lj Iz krogov mestnih uslužbencev se nam piše: S priliznjenimi članki hoče izvestna gospoda še nadalje voditi mestne uslužbence za nos. Petnajst let je imela čas, dobiti zanje srce, pa ga ni našla. V ljubezen, ki se petnajst let ni mogla oživeti, tudi sedaj ne moremo verjeti. Petnajst let so imeli gospodje ljubezen pri višjih, sedaj na stara leta pa, ko vidijo, da prihajamo nižji tudi do moči in njihova moč izginja, so se pa spomnili na nas. Mi pa vemo dobro: Če bi tej gospodi pomagali do veljave, verjeli njihovim obljubam, bi vezali le sebi roke in pomagali, da bi zopet počeli z nami tako, kakor so kljub obljubam ob raznih volitvah, celih 15 let. Seda j njihovi agitatorji, ki so bili brez skušenj pomaknjeni v VIII. činovni razred, priznavajo, da je neznosno službeno razmerje nižjih uslužbencev mestne občine ljubljanske — takrat pa, ko je liberalna stranka imela moč v rokah, so pa ti ljudje imeli srce le za sebe in niso storili ničesar, da bi postalo to drugače. Nikar ne mislite, da smo mestni uslužbenci tako naivni, da bi mislili, da bo f al i t na stranka reševala nas! Falitni ljudje, ki so v kon-kurzu, v sili povsod iščejo pomoči, le tisti je neumen, ki jim kaj zaupa. Mi nočemo pa več starih časov, želimo si novih časov in srečnejših dni. Doba sramotnega terorizma in Elijo Prodovi-čevih prešičjih vozov je za nami! l j Mleko za praznike. Zadružniki sorške živinorejske zadruge postavijo na prodaj v sredo, četrtek in petek večjo množino mleka na Vodnikov trg po dnevni ceni krog pol 10. ure. Mleko je najboljših krav molznic in od zadruge, zajamčeno kar najsnažnejše in pol-nomasleno. Obenem je to mlečna poskusil ja za, slavno občinstvo, katero se lahko kot stalni odjemalec priglasi pri sorški živinorejski zadrugi, ki bi ga poslej redno dostavljala na dom, če se priglasi zadostno stalnih odjemalcev, katerim bi to mleko ugajalo. lj Pleskarski in likarski mojstri. Kakor se nam poroča, bodo za prihodnje leto pleskarski in likarski mojstri zaradi draginje pri teh strokah rabljenega blaga, katero se je dosedaj že za 50 do 100% zvišalo in ker cena tega' blaga po zadnjih poročilih še zmiraj kvišku sili, cene za v njih stroko spadajoča dela povišali. Ij Garibaldi izginil iz Ljubljane. Poroča se nam, da so iz predstav kinematografa »Ideal« sliko o Garibaldiju izginilo. Podjetnik jih je takoj odstranil, ko je čul pritožbo. Podjetnik gosp. Fiala je Čeh in je v družbi s tržaškim Slovencem g. Počkajem. lj Tekma slik amater-fotonraiov. Osrednji odbor »Slovenskega Planinskega Društva« v Ljubljani vabi s tem g. amater-fotografe, društvene člane, da se blagovolo udeležiti tekmovalne razstave slik, ki jo priredi osrednji odbor »Slov. Plan. Društva« meseca marca 1011. v Ljubljani. Program je sicer splošen in neomejen, vendar so pa bo razsodišče v prvi vrsti oziralo na slike o kočah in napravah »Slov. Planinskega Društva«, na njih bližnjo okolico, na poglede in razglede od teh točk in na slike o planinah, na katerih so društvene naprave. Odlikovane slike in njih negativi postanejo izključna last osrednjega odbora »Slov. Planinskega Društva«. Imena slik, objektiv, razsvetljava in popis naj sc zabeležijo, ker se bodo li podatki pri ocenjevanju vpošte-vali. Razstavi namenjene slike je poslati najkasneje do 25. februarja 1011. osrednjemu odboru »Slov. Plan. Društva« v Ljubljani, ki rade volje daje tudi vsa predmetna, pojasnila. lj Večja vsota denarja se je našla. Dobi se pri g. Mariji Špan, Sv. Petra nasip 59. lj Slovenska Filharmonija igra jutri večer v kavarni »Evropa«. 1 j čegava je ura? Pred par dnevi jo prinesel k neki starinarici nek, po imenu neznan berač prodajat srebrno moško uro. Ker sc je to starinarici zdelo sumljivo, je uro pridržala in šla po stražnika. Med tem časom pa je tudi neznanec izginil. Lastnik naj so zglasi za uro pri policijskem oddelku soba št. 5 v I. nadstropju. li Umrl je v Ljubljani Viljem S c h i f f e r, ne Viktor, kakor se jo včeraj napačno natisnilo. Ij Stražnika sta klicala, Danes ponoči sta se začoln na Marije Terezije cesti dva brivska pomočnika prepirati ter si slednjič skočila v lase. Pri tem sta pa oba na ves glas klicala na pomoč policijskega stražnika, kateri je tudi .prišel in odvedel oba radi legitimo-vanja k policijskemu uradu. lj Zlmskošportni vozni listki po znižanih cenah. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je uvedlo na državnih železnicah zimskošportne vozne listke po znižanih cenah meti drugim tudi za proge Ljubljana—Jesenice— Bled — Bohinjska Bistrica — Kranjska gora, in sicer za II. in III. razred. Pravico do znižanih^voženj imajo člani Slovenskega planmskega društva, ako sc izkažejo z veljavno društveno izkaznico. Vozni listki so veljavni za dobo od 1. nov. t. 1. do 30. aprila 1911 in se morejo uporabljati na vseh, v voznem redu označenih osebnih in posebnih športnih vlakih. Vožnjo je nastopiti ob nedeljah in praznikih, ob dnevih športnih prireditev ali en dan preje pred omenjenimi dnevi, povratek je mogoč vselej poljubno tekom 5 dni. Vožni listek sc mora pred vsakokratno vožnjo predložiti v potrdilo pri osebni blagajni železniške postaje, istotako se je treba izkazati z društveno legitimacijo ob vsakokratni reviziji voznega listka. Vožnja iz Ljubljane do Jesenic in nazaj stane za II. razred 5 K 40 vin., za III. razred 3 K 40 vin.; do Bleda II. razred 6 K 20 vin., III. razred 3 K 90 vin.; do Kranjske gore II. razred 6 K 90 vin., III. razred 4 K 40 vin. Vožni listki za te proge se dobe pri osrednjemu odboru Slov. plan. društva v Ljubljani. Vožnja iz Ljubljane do Bohinjske Bistrice in nazaj stane za II. razred 7 K 70 vin., za 111. razred pa 4 K 90 vin.; listki za to progo se pa dobe v pisarni Deželne zveze za tujski promet v Ljubljani (nasproti hotela »Union«). lj Umrli so v Ljubljani: Ana Klcin-lercher, delavka, 36 let; Pavel Pauletti, delavec, 78 let; Gašper Kolman, vpoko-jeni občinski sluga, 75 let; Marija Šimenc, bivša tovarniška delavka, 36 let; Ivan Zaje, čevljar, 24 let; Josip Janežič, vpokojeni rudar, 40 let; Vincenc Pet-tauer, bivši sobni slikar, 79 let; Doroteja Cotman, bivša delavka, 89 let; Marija Kunčič, posestnica in prodajalka premoga, 62 let. lj Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1911 so izšle ter se dobivajo pri novem poverjeniku, Dragotinu Hribarju (v tiskarni na Dunajski cesti). P. n. gg. člani naj blagovolijo priti ponje. lj Kniige »Matice Slovenske« so ljubljanskim članom že dostavljene. Vnanjim članom se razpošljejo te dni. Dobijo se tudi še naknadno. (Članarina 4 K.) Razne stvari. Spiritistično prerokovanje o vojni. Srbski bivši minister Čcda Mijatovič, ki se je več let bavil v Londonu s spi-ritističnimi seansami, je priobčil v »Belgrajskih Novinah«, da, se je na eni seansi izjavil duh pokojnega srbskega kralja Aleksandra, da izbruhne čez štiri leta velika evropska vojna. Slično vest je prinesla le dni tudi belgrajska »Depeša«, pretvezno tudi po spiritistič-ni inspiraciji. Vojna bi izbruhnila med Avstro - Ogrsko in Srbijo in to radi ustaje proti avstro-ogrski posadki povodom pohoda avstro-ogrske vojske za pacifikacijo Makedonije. Davek na užigalnike. Kakor je znano, ima francoska republika monopol na užigalice. Francozi so pa briht-nc glave in uporabljajo namesto uži-galic različne majhne užigalne aparate, dasi je izdelovanje takih naprav v Franciji strogo zabranjeno. Da se tej škodi, ki jo ima finančni minister zaradi uporabe užigalnikov izogne, je sklenila poslanska zbornica zakon, po katerem se vsi užigalniki od 2 do 40 frankov obdavčijo. Bebel, znani vodja, nemške socialne demokracije, sc preseli iz Berolina v Monakovo. Baje že v prihodnji spomladi. Svojega tovariša je ustrelil. Iz Kladna se poroča, da je 16 letni rcalec. Sediva kazal 19. I. m. svojemu tovarišu, 17 let staremu realcu Ncdvcdu revolver, ki se je nenadoma izprožil. Strel je zadel Nedvcda, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ko je videl Sediva pred seboj truplo svojega prijatelja, sc je z drugim strelom sam ustrelil. Oba nesrečnika sta bila zelo nadarjena učenca in cdinca tamkajšnih dveh indu-strijccv. Milijonarji — lončarji. Milijonar Tarns, ki je ustanovitelj amerikanske-ga lončarstva in solastnik od Greenwood Potterv Works v Tretonu, je v svoji oporoki določil, da se morajo njc- govi sinovi naučiti lončarske obrti, ako hočejo biti njegovi dediči. To je stari James Tams določil, da bodo sinovi vedeli, kaj je sploh dolo in da bodo mogli lončarsko podjetje svojega oče-ta z uspehom voditi dalje. Uničeni cvetlični nasadi. Iz Porto Maurizio se poroča, da so vsled mnogega deževja in povodnji v Zgornji Italiji uničene vse cvetlične kulture v italijanskem primorju. V tamošnjih nasadih goje večjitlel vrtnice, vijolice in klinčke, ki jih eksportirajo v Avstrijo, Nemčijo, na Francosko in na Angleško. Vrednost eksportiranih cvetlic znaša vsako leto nad en milijon lir. Obsojen iustični minister. V Ko-danju je bil te, dni obsojen bivši danski iustični minister Alberti, ki je oslc-paril državo za 15 milijonov kron, na osem let ječe. Grozna nesreča na železnici. Na železniški progi Lvov-Janov se je zgodila grozna nesreča. V snežnem metc-žu je povozil vlak dva kmečka voza, ki sta sc peljala čez progo. En kmet in kmetica sta bila ubita, nek drugi pa težko ranjen. Konji so bili na mestu mrtvi. Telefonska in to^rapročila. DELEGACIJE. Dunaj, 20. decembra. Delegacije so že sklicane, in sicer na 28. decembra v Budimpešto. Cesar topot ne bo prišel jih osebno otvorit, ker bodo delegacije zdaj votirale le provizorij v tridnevni sesiji. Redno pravo zasedanje sc začne, šele 18. januarja in bo trajalo do konca marca. Rešile so bodo velike vojaške reforme in mornariški program. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 20. decembra. Gosposka zbornica bo danes popoldne sprejela budget ni provizorij brez debate, ozirajoč se na status dcmissionis vlade. OGRSKI PARLAMENT. Budimpešta, 20. decembra. Vladna predloga o podaljšanju provizorija pride že jutri v razpravo. Ako bo Justhova opozicija z dolgimi govori obstruirala, ho vlada to reč z banko uredila na svojo lastno odgovornost in ukrcnil.a vse, da ne nastopi ex-lex-stanje. BEMJSIJA REKTORJA ČEŠKE TEH-NIKE. Praga, 20. decembra. Naučno ministrstvo je odklonilo resignacijo rektorja češke tehnike, prof. Ilaase, ki je hotel z ozirom na stališče dijakov odložiti rektorsko čast. Dijaki so se namreč proti njemu zavzeli za kaznovane dijake ob priliki zadnje dijaške stavke. PRINC MAKS SAKSONSKI. Rim, 20. decembra. Princ Maka saksonski je pisal Svetemu Očetu uda-nostno pismo, v katerem mu javlja svojo brezpogojno pokornost in bo prišel sam v Rim, da tudi ustmeno naznani svojo pokornost. VELIKANSKA EKSPLOZIJA V NEW YORKU. New York, 20. decembra. Tu se je, zgodila strašna eksplozija v električni centrali cestne železnice. 300 oseb je ranjenih, 50 ubitih. Nek voz je 30 metrov visoko zagnalo. Vsi hoteli v bližini so se j)retresli. Eksplozija se jo zgodila na ta način, da je preskočita iskra iz dynamo-stroja na posodo za plin, ki služi za razsvetljavo. Duhovniki hodijo po cestah, da podelijo umirajočim svete zakramente. Škode jc pol milijona dolarjev. VELIK POTRES. New-York, 20. decembra. Glasom vesti došle »New-York Timcsu« preko Port Limana (republika Honduras), se je vsled potresa pogreznil otok Ilopan-go pri S. Salvadorju. Pri tem je utonilo baje 170 ljudi. New-York, 20. decembra. Iz La Libertad na Salvadorju sc poroča, da je vsled potresa več malih otokov ob pacifiški obali San Salvadorja se pod morje pogreznilo in izginilo. Liudi je mrtvih blizu 300. PONESREČENI AVIATIK. Dower, 20. decembra. Aviatik Graham Witte jc. padel s svojim zrakoplovom ter so se mu pretresli možgani. Stroj je popolnoma razbit. BOJ Z ROPARJI. Milan, 20. decembra. V Bilti v Sardiniji je došlo predvčerajšnem do krvavih spopadov med roparji in kara-binerji. Od obeh strani se je streljalo. Brigadir Griscia jc bil usmrčen. Od zločincev je ostal na mestu mrtev ropar Oronescu in eden njegovih tovarišev. I Božična MM I orodja itd., Itd., vse v najmodernejšem slopu. Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložb? in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volje vsaktera pojasnila, da sc prepričate in odločili sc bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših precizijskili ur moje lastne tovarne ur v Švici z znamko ,IKO. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, jitvelov ter brilinntnih nakitov itd., istotnko ogromna izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega Postrežba sfmtfn solidna! Cene najnižje! Telefon 271. Hrrolavni naslov: „H. SUTTNER". m pismen« «puUn|i n »d«««ifii ' «tritn utlti. Cenik poitntn« eroit*. * Knjiga s slikami lz sv. pisma za nazorni pouk naši dcci je izšla ravnokar v »Katoliški bukvami« pod naslovom: Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma. — Doslej Slovenci še nimamo knjige, ki bi na podlagi nazornega nauka olajšala naši mladini učenje svetopisemskih zgodb, četudi jo bila taka knjiga že davno potrebna. Zgoraj označena knjiga sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih večbarvnih slik, izmed katerih vsako pojasnjuje ono stran obsegajoče besedilo, ki je res vzeto iz otroške duše in ga bo zato tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno vtisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo g. katehetu začetno delo v šoli. — Krasna knjiga stane le 90 vinarjev. Knjige, ki je tudi lepo božično darilo, naj ne manjka pod nobenim božičnim drevescem; v to svrho je posebno primerna tudi zato, ker predstavlja naslovna slika ravno svetopisemski dogodek: »Angel naznani pastirjem Jezusovo rojstvo«. * Robinzon starši. Povest s podobami za otroke. — Širom sveta znana, pri vseh narodih udomačena in na vse jezike prestavljena je stara povest o Robinzonu in njegovih «animivih dogodkih. Da se seznani naša deca s to odlično povestjo, ki je tudi za razvoj otroškega uma precejšnega pomena, je izšla ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani knjiga, opremljena s krasnimi večinoma večbarvnimi slikami in potrebnim tekstom. Cena samo 1 K 40 vin., po pošti 30 vin. več. Knjiga je izšla v lepi opremi in krasno izvedene večbarvne slike bodo tudi odraščenega človeka zanimale in zabavale. Vaše prehlajenje in trdovraten kašelj naj se zdravi Drez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olajšanje, celo ako prehlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo Saša. Vzrok temu je izborna čistota In učinkovanje sestavin in poseben način Scott-ovega pri-oravljanja 3109 SCOTT-OVA EMULZIJA Pristna le s to znamko ribičem — kot garancijskim znakom S C O T T- o\ega ravnanji! je mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kurzi efektov in menjic. dne 19. decembra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 93(50 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... 9300 Skupna 4-2n0 papirna renta, februar—avgust........ 9750 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9750 Avstrijska zlata renta ... 11650 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9345 Avstrijska investic renta 3 '/2 °/o • 8345 Ogrska zlata renta 4% .... 11170 Ogrska kronska renta 4<,;0 . . . 9190 Ogrska investicijska renta 3 V2 % «ia5 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1877 Kreditno delnico....... 609 London vista........ 24005 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11755 20 mark.......... 2349 20 frankov....... . . 1905 •Rublji........... 3531/2 3eso Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in predobra mamica, gospa Marija Kunčič posestnica danes zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje starosti, po kratki, mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage rajnice bo v sredo dne 21. decembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 49, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, 19. decembra 1910. Ivan Kunčič soprog. Simon Kunčič svak. I. slov. pogrebni zavod ]os. Turk c m S Cas opa-zovanja Slanic barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo i. sz 5 2 E > -z S — > 19 9 zveč. 741-7 41 1 si. sever oblačno 00 7 z utr. 724 2 20. 2. pop 741-5 0-2 1 si. jug 3 0 si. svzh. megla del. jasno KES perje i„ puh popolno čisto in brez vsega duha. Tako perje in puh sc dobi pri znani ===== tvrdki ===== Anton Sare Ljubljana Šelenburgoua ulica Sfeo. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti ===== glavne pošte). == 2965 Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm Srednia včerajšnja temp. 4 9 norm —2 0'. Zalivale. Vsem dragim soroduikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ol> smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne dobro soproge, oziroma matere, taščo in stare matere, gospo Marije Mer pl. ialeriurs roj. Planer polkovnikove soproge tako iskreno dokazovali svoje sočutje, daljo vsem onim, ki so spremili drago pokojnico na njenem zadnjem potu, kakor tudi darovateljem krasnih vencev izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 19. decombra 1910. Globoko žalujoči ostali. 3677 moje nove in moderno urejene © val ki se vrši žc prihodnji četrtek dne 22.de-cembra 1910 |)o naslednjem sporedu: 1. točno ob 10. uri dopoldne blagoslovljenjc, 2. slikanje stavbe in navzočih, 5. pobijanje dveh lepih goved, prašičev in telet. K obilni udeležbi vabi vse svoje prijatelje in znancc velespoštovanjem 5'ranc 3 3632 nici. Partitura samo K 1'20. 6 t 3670 Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mali, oziroma tašča, gospa Afra Erman v pondeljek dne 19. decembra ob 1. uri popoldne, večkrat previdena s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni v 51. letu svoje starosti, v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajncc bo v sredo ob 8. uri zjutraj na domačem pokopališču. Kamnagorica, 19. dcccmbra 1910. Jernej Erman, dež. oficijal, sin. Marija Ermtn, hči. Ivanka Erman, roj. Jeglič, sinaha. ? If V sredo dne 21. decembra bode v kavarni Europa Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Za obilno udeležbo se priporoča velespoštovanjem 3679 Jlnton ifonejc. 1 é> «P 2 Zlatnina v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih ccnah za darila ® za Božič © se dobi pri zlatarju I. Uecchiet LJubljana, naspr. glavne pošte. "Ü7TT : Naročaile ..Slovenca".: Sprejme se vešč 3672 kovaški pomočnik ki je dobro izučen, ter jermenarskf pomočnik ki se razume na lakiranje, tapecirati je in izdelovanje komatov. — Vsa oskrba. — Obrniti sc je na: Anton Sporčic, obrtnik, Gospič (Hrvatska). 3658 15) Oklic ¥ konkurzno maso zadruge „iigro-Merkur" spadajoči L v Ljubljani in Šiški se nahajajoči: 1 Konji, konjska oprava, vozovi in krma v sodno dognani cenilni vrednosti 2215 K — h; 2. Zaloga moke in otrobov v sod dognani cenilni vrednosti 6594 K 63 h, 3 Zaloga vina v ¡¡oano dognani cenilni vrednosti 37.353 K 66 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 11.552 K 54 h; 4. Zaloga špecerijskega blaga v sod. dognani cenilni vrednosti 17.570 K 06 h, 5. Zaloga konjaka, špirita :n drožinke v sodno dognani cenilni vrednosti 12.329 K 59 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h : 6 Skladiščna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 99 h; 7. Pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 1397 K 08 h skupno ali vsaka zase II. V Trstu se nahajajoča: 1. Zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špeceri) v sodno dognani cenilni vrednosti 15.06(1 K 65 h; 2 Skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka zase prodajo se oferinim potom kakor stojijo in ležijo. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno do gnane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem upra-viteljstvu koukurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra t. L in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra t. i. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došlc ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadi) takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati. Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadi v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dnij pre« vzeti ter odstraniti. Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št 140. Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Stški se nahajajočih pred« metov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, prepis inventur-skega zapisnika v Trstu se nahajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. I Zencovicha, c. kr. notarja, v Trstu. Via S. Spiridione ši. 6. Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkuizni upravitelj, predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zencovich. V Ljubljani, dne lo. decembra loio. Dr. Josip Sajovic, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3, kot upravitelj konkurz. mase zadruge „Agro-Merkur". 1.1Í Mnj, Ljubljana lilii zalosa manufahtornesa bloss Znižane cene! 3635 zoritev. xnxxxKXKXKxmxxxxxxmxmxxxxx Opozarjam vsaktcrcga, kateri bi moji soprogi Alojziji Zaje kaj posodil oziroma upal, da jaz nisem plačnik, istotako tudi nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj sin Franc Zaje. Ivan Zaje prekajevalec in posestnik 3667 Poljanska cesta 73. w.mmi Rokavice, nogavice, zimsko perilo, žepne robce, galoše, predpasnike, spodnja krila, kožuho-vino in druga božična darila kupiš najugodneje v modni trgovini O. Jezeršek (prej K. Recknagel) Mestni trg 24. 3630 h m® iS 3625 Hgente (6) za prodajo garantovanih srečk in papirja trajne vrednosti se išče proti visoki proviziji in nagradi. Ponudbe naj se pošiljajo na: Administracijo „Heue Fortuna" BuHapesi I), Bdrse. Postlacb 78. XX XI X * X * X * * lx X X X X ZIMSKO PERILO za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. XX IX X X X X X X 3012 _ X XX XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX St. 38607. Razglas 3626 3 Pobiranje pasjega davka za leto 1011 se bode pričelo z 2. dnem januarja 1911. Ta davek je plačati v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to l|to veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. februarja 1911 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1911 nadalje, vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 6. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. A Vsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil ✓ •v • 3570 iGna i Da ustreženi želji cenjenega občinstva, bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro in drage kamne kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvrSim kar najhitreje ter po izredno nizki ceni. v Lud. Cerne juvelir, trgovec i urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. V Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, da naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter shraniti v primerno tem-poriranem prostoru. 3621 Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da brezplačno na razpolago tvrdka K. Camernik specpna trgovina s Kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska c. 9. Za Božič i o § Za Božič priporoča ^Katoliška íBukvarna v £jubljani 1.11 fun ■'ii_r»M~»iruri ' I)*~» ■ 1'ih* li * H» "* Ilm * V * |<**» ~ V V * ||"| • 'II • |—| — V % • r*< ~ i'. • ■i) • f"i iV ■ * knjig s svojo bogato zalogo ebami za otroke humoristične in naobraževalne vsebine ter razne mladinske spise za dečke kot so n. pr.: Robinzon, Indijanske povesti, potopisi, čarobne pravljice in bajke, večje zgodovinske povesti itd.; ravnotako imamo tudi primerne spise za deklice vsake starosti. Prav posebno priporočamo obširno izbero krasnih knjig, primernih kot darila za odrasle n. pr.: razna pesniška dela, romane, povesti zabavne vsebine, potopisne črtice, večja ilustrirana dela in drugo. Ljubiteljem glasbe priporočamo raznovrstno zalogo fni|7|lf fllli kakor: opere, operete, sonate in sonatne etude ter šole llllMAlImšlllJ za vse glasbene instrumente, dalje salonske in koncertne skladbe za glasovir, dvo- ali čveteroročne s spremljevanjem, dalje tudi raznih inštrumentov valčke, koračnice ter albume v raznih izdajah, vezane in broširane. - Kot lepa božična darila se priporočajo mnogobrojne lepe slike v okviru ali tudi brez okvirja po raznih cenah. Katalogi se pošiljajo na željo gratis in franko. iam ^m ms: bimmomm ■mm