INIERJEt INtERIER d.o.o.. trgovsko podjetje Ktško. Aškerčeva 1, Slovenija. teUtcu: 0608/21876. 21-861. 22090. 22-064 AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, f ax: 61 -588 OBMOČNA ENOTA KRŠKO Skupščina delničarjev čateških Term ev čateških Term Dobiček je razdeljen Delničarji bodo prejeli dividende v obliki novih delnic Čatež, 15. januarja -V ponedeljek so se v prostorih restavracije hotela Terme na 1. skupščini po zaključenem procesu privatizacije sestali delničarji zdravilišča Terme Čatež d.d. ter se spopadli z osem točk obsegajočim dnevnim redom. Sestanek delničarjev, ki so na skupščini sodelovali z nekaj več kot 291 tisoč glasovi oz. z 72- odstotno udeležbo, je potekal dokaj hitro in brez večjih pretresov, le na začetek je bilo zaradi počasnega postopka evidentiranja prisotnih treba čakati dobre pol ure, nekaj težav pa je imela tudi verifikacijska komisija, saj je podatek o številu prisotnih glasov uspela objaviti šele uro in dvajset minut po napovedanem začetku dela skupščine. Najbolj zanimiva točka dnev- Odprte strani Našega glasa: Tokrat bo gost BRANKO JANC, poslanec v Državnem zboru Pogovor bo tekel o t.i. vojnem zakonu (namenjenemu izgnancem), o volitvah pri nas in v Rusiji, o Posavju, Krškem in še čem. Pridite le v sejno sobo krškega kulturnega doma v četrtek, 25. januarja, ob 19. uri. Še prijazno povabilo: Pustna priloga Našega glasa Sodelujte s svojimi prispevki Uredništvo Našega glasa pripravlja posebno PUSTNO PRILOGO. Radi bi, da v njej sodelujete tudi vi, spoštovani bralci. Zato vas vabimo, da nam s svojimi predlogi pomagate pri oblikovanju Našega glasa. Če se je pri vas ali v vaši okolici zgodilo kaj takega, da je vredno omembe ob prazniku norčavosti, nam to sporočite najkasneje do 5. februarja na naš naslov: Naš glas — uredništvo (za pustno prilogo) CKŽ 23, 68270 Krško če vam pisanje ali risanje ne gre najbolje od rok, nam sporočite le svojo zamisel, pa se bomo dela lotili mi in ni vrag, da ne bi s skupnimi močmi prišli zadevi do dna. BRCtlCE Trg Izgnancev la tfL OEOS 6Z-Z36. fax 0608 6E852 M. OS B3-I-ES. fax 061 B3-I3-47 Dunajska cista 22 tat OS GI-eo-77 MARIBOR Partizanska c 3-5 M; OSE 29-4CO t«l OG3 28-936 fa* 062 29-460 fa* 063 441-625 LjuHjaaska c 3a Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8" do 19' In na vseh enotah pošte! lm0W M 1h >•--------------" i miru POOlLAtfENA INVESTKUSKA DRUŽBA ,/^LPO^ UPRAVA in TRGOVINA: B Milavcev 3. Brežice Tel./Fa>. 0608 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT fflTD KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 nega reda je bilo sklepanje o delitvi dobička, ustvarjenega v letih 1993 in 1994, saj je bila delitev dobička zaradi zakonskih predpisov zadržana do zaključka procesa privatizacije. Delničarji delniške družbe Terme Čatež, katere osnovni kapital znaša dve milijardi in 699 milijonov tolarjev in je razdeljen na 449.981 delnic z nominalno vrednostjo 6.000 tolarjev, so tako odločali o razdelitvi skoraj 120 milijonov nerazdeljenega dobička iz leta 1993 ter 324 milijonov in 829 tisoč tolarjev iz leta 1994. Od slednjega so 12 milijonov namenili za bruto nagrado poslovodstvu Term. Delničarjem, ki so sodelovali v lastninskem preoblikovanju podjetja, bo tako vsaka delnica prinesla 269 tolarjev za leto 1993 in 773 tolarjev za leto 1994, izplačane pa bodo dobili negotovinsko v obliki novih delnic, česar nekateri niso sprejeli najbolj navdušeno. O delitvi lanskoletnega dobička pa bodo odločali na naslednji skupščini, ki bo predvidoma v začetku junija letos. Navzoči so izvolili tudi nov nadzorni svet družbe s štiriletnim mandatom, v katerem presenetljivo ni uspel dobiti mesta vplivni Franc Polovic iz Dobove, za revizijo računovodskih izkazov pa so ponovno izbrali solid- no revizorsko hišo Delaitte & Tonche. Mimogrede, sejnina za člane nadzornega sveta znaša 27 tisoč tolarjev! Od25. do 31. januarja bo potekal postopek zamenjave starih delnic, ki sedaj kotirajo na ljubljanski borzi, za nove v razmerju 10:1. Nominalna vrednost novih delnic bo znašala 6.000 SIT, borzno trgovanje z njimi pa bo potekalo od 1. februarja dalje. Glavni direktor družbe Borut Mokrovič: "Veseli smo, da smo končali proces privatizacije, ki smo ga pred štirimi leti pričeli med prvimi v Sloveniji. Že takrat smo si postavili za cilj spremembo miselnosti in načina dela. Bili srno pionirji postavljanja delniške družbe; takrat pri nas ni bilo še nobene literature v našem jeziku, iz katere bi se lahko učili. Nenehna rast dohodka, bogatenje ponudbe z vlaganjem v atraktivne nove pridobitve tu v Termah so pripeljale tudi do dobička, ki se iz leta v leto veča. Bili smo med prvimi v državi, ki smo se odločili izdati delnice v nematerializirani obliki, pa nam jih takrat mnogi sploh niso priznali za delnice, letos pa ravno to obliko uzakonjajo. Mi torej prehitevamo zakonodajo, kar poleg že naštetega tudi prispeva k ugledu Term." (ES) Predsednik socialdemokratov v Brežicah Janša nezadovoljen z zunanjo politiko Stran 2 Nekaj osnovnih napotkov ob domačem zakolu in pripravi mesnin Stran 6 Sadjarski posvet Kmetijska svetovalna služba Brežice organizira v petek, 26. januarja, ob 10. uri v sejni sobi Kmečke zadruge Brežice posvet sadjarjev. Predavata bosta dipl.ing. Branko Pucko in dipl.ing. Gordana Veber. Vabljeni. T cm RAČuNAhiški ti čaji Dos 6.22, W(Ndo\irt JI, WorcJ 6.0, ExceI 5.0, CKmiroPro 5.0, slovenski Whdows 95 .... tel. 0608/22-240.22.220 CKŽ 7, 88270 KrSko Osebni ¦ačuNAlnlkl Cu 486 in PeniIum: ZeIo Lqnd*E CENE iN MOINOST NA^tpA NA OfiHokl Naša anketa Prerokbe in napovedi V času krize se vse več ljudi zateka k vedeže-valcem in prerokom. Tako v zasebnem kot v javnem življenju - čeprav na skrivaj. Pardon Roki za izgradnjo garaž v Krškem bodo daljši V Našem glasu št. 1 z dne 11. januarja 1996 smo objavili informacijo o idejni zasnovi gradnje garaž v Krškem. V citirani informaciji smo temeljiteje obdelali lokacijo in garažni objekt na Vidmu, v kareju 12 ob železniški progi. Za realizacijo tega projekta smo navedli tudi orientacijske roke, kjer smo predvideli pridobitev lokacijskega dovoljenja v 1. kvartalu tega leta, če bo občina uredila prenos zemljišča do konca januarja. Pri načrtovanju tega roka smo imeli v mislih pridobitev lokacijskega dovoljenja na podlagi lokacijske dokumentacije. Po oddaji gradiva v tiskarno pa smo izvedeli, da je ustrezna komisija, ki jo sestavljajo strokovni delavci občine Krško in upravne enote Krško, odločila, da bo možno lokacijsko dovoljenje za te in druge tovrstne objekte izdati na podlagi dopolnjenih zazidalnih načrtov oz. drugih ustreznih prostorskoizvedbenih aktov v skladu z ustreznim zakonom, kar pomeni, da bo potreben za njihovo pripravo in sprejem bistveno daljši čas. V primeru, da bodo torej vse aktivnosti stekle v zastavljenih rokih, ni mogoče pričakovati lokacijskega dovoljenja pred avgustom 1996. Tako se bodo temu primemo zamakrfili tudi ostali roki izvedbe. Jože Kos, direktor Ifi inženiring, d.o.o. Izbor športnika leta v Sevnici Poslušalci Radia Sevnica glasovali za športnika leta v domačem okolju: Danilo Lisec in Klub malega nogometa Mizarstvo Kro-šelj. Stran 12 KAJ JE NOVEGA V ŠPORTU? * Izbor športnika leta v Sevnici. * Zakaj ŠZ Krško ne proglasi športnika leta? * Krški plavalci nemoteno trenirajo v zunanjem bazenu. * Tesna zmaga košarkašev Interierja v Litiji. * Rokomet: Zmaga za RK Krško, Sirčo in Bašič še nista igrala. e terme Čatež d.d. >¦¦— aa—Bawa*a ilimiE <* DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 2 - 18. JANUAR 1996 Predsednik socialdemokratov v Brežicah Janša nezadovoljen z zunanjo politiko se socialne razlike samo še drastično stopnjujejo," je dodal. Po besedah Janeza Janše je SDSS po trenutnih javnomnenj-skih raziskavah na drugem mestu, zato se nameravajo na letošnje volitve temeljito pripraviti in na njih tudi zmagati. "Oblasti si zaradi same oblasti ne želimo, želimo pa izvesti nekatere reforme in tako popraviti napake, ki jih je napravila Demosova vla- da," je zaključil svoj uvodni govor. Udeleženci javnega pogovora so predsedniku SDSS zastavili vrsto vprašanj, od vrnitve premoženja tujcev, podeljevanja državljanstev, zaprtja nuklearke, zaščite slovenskega kmeta, do položaja bivših oficirjev JLA, ki živijo v brežiški občini in pravijo, da so "kod Janše doživotno". (Galex) OO SDSS Brežice Letna volilna konferenca Janez Janša v družbi svetnikov SDSS v brežiškem občinskem svetu Marijana Hladnika (levo) in Jerneja Zorka (desno) na javnem razgovoru. Brežice, 11. januarja - Brežiški občinski odbor socialdemokratske stranke je pripravil javni razgovor s predsednikom SDSS Janežem Janšo, ki sta se ga udeležila tudi svetnika SDSS v brežiškem občinskem svetu Marijan Hladnik in Jernej Zorko, tretji svetnik Franc Vranetič pa se razgovora ni udeležil zaradi bolezni. Da je Janša vse bolj priljubljen slovenski politik, potrjuje tudi izredno velika udeležba članov in simpatizerjev SDSS ter ostalih občanov. Predsednik SDSS Janez Janša je v uvodu predstavil aktualno problematiko v slovenskem političnem prostoru in vlogo socialdemokratov v njem. Po oceni prvaka SDSS je trenutno najbolj aktualna tematika popolna blokada na področju zunanje politike in in povečanje socialnih razlik med državljani. Janša pravi, da je posledice popolne blokade zunanje politi- ke že mogoče čutiti, v prihodnje pa naj bi se le še stopnjevale. "Italija je razkol v slovenskem političnem prostoru s pridom izkoristila, češ, Slovenci sami ne vedo, kaj hočejo. Rezultat naših lastnih napak drugi s pridom izkoriščajo. Pridruženo članstvo v EU so dobile tudi države, ki tja po ekonomskih kriterijih sploh ne sodijo. Mi pa smo pristali v "balkanskem paketu". V zadnjih dveh mesecih se je poskušalo posegati po pomožnih variantah, kar pa se ni pokazalo kot uspešno. Čakalnica v EU je za Slovenijo ekonomska nuja," je komentiral položaj v slovenski zunanji politiki. Janez Janša je opozoril tudi na vse večje socialne razlike med slovenskimi državljani. Po njegovih besedah pri nas še vedno mnoga socialna področja urejajo predpisi, ki so bili sprejeti v prejšnjem sistemu, "čeprav imamo v vladi stranke, ki imajo polna usta socialne politike, pa Brežice, 11. januarja - Člani Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije so pripravili redno letno pa tudi volilno konferenco, na kateri je bil prisoten tudi predsednik stranke SDSS Janez Janša, ki je pohvalil dosedanje delo stranke v brežiški občini in bil zelo zadovoljen z novimi načrti dela in razvoja občinskega odbora socialdemokratov v Brežicah. Na konferenci je dosedanji predsednik OO SDSS Brežice Marijan Hladnik podal pregled dela v minulem letu, iz katerega je razvidno, da se je članstvo v stranki povečalo in še narašča, pohvalijo pa se lahko tudi z velikim številom simpatizerjev. Socialdemokrati menijo, da njihovi, čeprav le trije svetniki, konstruktivno delajo v občinskem svetu, saj so s svojim delom, energijo in idejami prekašali druge stranke z večjim številom svetnikov. Sej sveta se udeležujejo s polno odgovornostjo in zato imajo tudi najboljši rezultat prisotnosti. V zadnjem času je bilo ustanovljenih že kar nekaj krajevnih odborov SDSS, nekaj pa jih nameravajo ustanoviti v tem mesecu, kakor tudi mestni odbor v Brežicah. Načrtujejo ustanoviti še narodni forum, ki se bo boril, da bodo Slovenci "gospodarji na svoji zemlji, bogu otroci, svojemu narodu sinovi, nikomur hlapci". Na konferenci so izvolili novega predsednika OO SDSS Brežice, Milka Veršca z Bizeljskega. Novoizvoljeni predsednik je takoj podal svojo vizijo dela v letošnjem letu, še posebej pa je poudaril pomen letošnjih držav-nozborskih volitev in opozoril na mnoge volilne prevare, ki so se zgodile v preteklosti. Veršec je napovedal tudi nadaljnji boj proti korupciji v brežiški občini ter se zahvalil starejšim članom stranke za njihovo dosedanje delo z željo, da še naprej sodelujejo v socialdemokratskih vrstah. Dosedanji predsednik Marijan Hladnik še vedno ostaja vodja kluba svetnikov SDSS in član strokovnega sveta stranke v Ljubljani. (Galex) Vedeževanje o soncu za Slovenijo va "Zgodba o uspehu" ne bo nič bolj resnična. Po prepričanju vseh demokratov je za Slovence dobro, če bodo o svojem Soncu odločili sami, na volitvah. In če bodo volilni rezultati enaki tistim pred štirimi leti, bo to pomenilo njihovo odločitev. Razumljivo pa je, da bi to bilo zelo po godu "Sloveniji", kot jo vidita LDS in ZL. Miha Rostohar Leto Sonca (Naš glas št.l, 1996) Na začetku svojega prispevka, ki ga pišem kot odmev na članek Damjana Laha "Leto Sonca", ki je bil objavljen v zadnji številki Našega glasa, želim poudariti, da tudi jaz ne znam vedeževati, vendar pa zanesljivo vem, da bo v letu 1996 za vse več Slovencev manj sonca. Da pa bo sonca manj, niso in še manj bodo krivi "koktalji" politike SDSS. SDSS je izstopila iz koalicije pozicijskih strank, ker se ni strinjala s politiko naslednic vodilne politične sile bivše Jugoslavije. S to politiko se tudi danes ne strinja. SDSS nima nič proti novonastalim bogatašem, saj socialdemokrati menimo, da je lastnina osnovna človeška pravica. Ta pravica pa je uresničljiva z delom in poštenim gospodarjenjem, ne pa z metodo korupcije, kraje ali z drugimi prepovedanimi načini, ki v pravno državo ne sodijo. Če poštenost deluje znotraj posameznika kot samokontrola civiliziranega človeka, potem se vsak, ki kopiči bogastvo na nepošten način ali pa ga pobalinsko zapravlja, boji tistih, ki vedo, kako težko se ustvarjajo te dobrine in jih pri tem ovirajo. Kdor želi takšne načine skriti, pač kleveta nasprotnika, straši s fašisti, revanšisti, in če je to že bolj stvar zgodovine, lahko za to zlorabi tudi socialdemokrate. Želi si "Avstrijsko koalicijo", pozabi pa na zmago avstrijskih socialdemokratov na zadnjih volitvah, napovedovanje obračuna s komunisti in pozaba, da so komunisti sami "sestopili" z oblasti, mi ne zveni resno. Zame so komunisti lahko v parlamenti!, če se odpovedo razrednemu boju kot metodi za dosego socialnega sožitja in če jih podprejo volilci. To pa ni verjetno glede na njihov program in njihove metode dela. Komu bo leto Sonca bolj naklonjeno, ne bo odvisno od volilnih rezultatov. Če se bodo ponovili volilni rezultati izpred štirih let, potem se bo stanje približalo "zgodbi o uspehu", ki je za vse več Slovensev vse manj sončna. Tisti, ki se bojijo uravnilovke zagotovo niso delavci s 40.000 SIT plače, niti ne tisti, ki pošteno, brez privilegijev poslujejo v konkurenčnem tržnem gospodarstvu. Trg namreč ruši vse monopole, tako delavci, kot tudi lastniki morajo trdo garati za boljši jutri. V Sloveniji je izgubilo delo 130.000 delavcev, ostali za svoje delo dobivajo plačilo, s katerim se zelo težko preživijo. Podjetja niso več v funkciji sociale, zato je potrebna učinkovita socialna državna regulati-va. Če temu liberali rečejo uravnilovka, je to znak, da še vedno za svojega ideologa priznavajo Karla Marksa in še naprej govorijo v jeziku Edvarda Kardelja. Vidimo lahko tudi, da liderji LDS-a še vedno etiketirajo nasprotno misleče po starih "tovarniških" mani-rah ZKS in ZSMS (glej že omenjeni članek Damjana Laha "Leto Sonca" v zadnji številki časopisa Naš glas). Prepričan sem, da zaradi tega njiho- Želja po življenju, vrednem človeka Problematika zasvojenosti je vse bolj pereč problem tudi v Sloveniji. Če smo še pred nedavnim z zaskrbljenostjo ugotavljali, kako število zasvojenih v (drugih) evropskih deželah narašča, lahko ugotovimo, da se isto zdaj dogaja pri nas. Iskanje vzrokov je pogosto tavanje na mestu. Vprašanja o tem, ali je droga posledica nerazumevanja v družini, želja po sprejemanju s strani sovrstnikov, iskanje novih doživetij, posledica blaginje ali bede ali preprosto apel drugim, da obstaja nekdo, ki potrebuje pozornost, nas sicer pripelje do nekih dejstev, vendar kaj početi s temi ugotovitvami, statistično dokazanimi dejstvi ali diagnozami, ko je človek že na poti zasvojenca oziroma narkomana, kakor še vedno radi imenujemo vse, ki uživajo kakršno koli psi-hoaktivno substanco, tudi takšno, ki z narkotiki nima nobene zveze. Izhajamo lahko kvečjemu iz stiske posameznika, ki v določenem trenutku ne zna, ne more ali pa tudi noče reagirati drugače. Predvsem pa je dobro imeti v mislih to, da je vsak posameznik človek zase in da potrebuje podporo pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja. Čas je, da gremo mimo predsodkov, ki jih imamo, kajti nihče se ni odločil, da bo postal zasvojen, to ni cilj nikomur, pač pa je nekega dne ugotovil, da se mu je kontrola, za katero je na začetku vsakdo prepričan, da je v njegovih rokah, preprosto izmuznila. Tako počasi pridemo do točke, ko se posameznik zave svojega problema. Takrat ima dve možnosti: vztrajati pri starem načinu življenja in se slepiti, da vendar še ne gre za resne težave, ali pa to priznati in poiskati pomoč, ki je v tistem trenutku najbolj sprejemljiva. Pred očmi pa moramo imeti dejstvo, da je vsak človek svo- No, pa smo začeli. S prvo številko lokalnega časopisa se je pričelo. "Leto sonca", kot v uvodnem stavku optimistično napoveduje spoštovani g. Damjan Lah, svetovalec ministra Jelka Kacina. Ne. Pričelo se je volilno leto 1996. To leto pa se lahko prej sprevrže v "Leto teme", vsaj kar se politike tiče. Da je temu res tako, dokazuje g. Lah v vsakem stavku svojega, prej navedenega prispevka. Samo upam, da se njegove vedeževaiske slutnje ne bodo uresničile. Kot član SDSS in predsednik Občinske organizacije SDSS Krško pa si želim, da bi se vsi, ki se vključujemo v politiko na lokalni (občinski) ravni, v tem letu tankočutno izogibali tako grobim napadom na politične nasprotnike, kot ga je tokrat ubral g. Lah. Zaradi tega je potrebna temeljita presoja in analiza njegovega prispevka, v katerem najprej vse državljane in volilce predstavi kot nezrele, vodljive in nerazumne, skratka kot takšne, ki nujno potrebujejo skrbništvo. In kdo naj bo skrbnik? Tudi na to ima odgovor. Slovenski komunisti, ki po njegovem poosebljajo "pisanje tran-zicijske zgodbe o uspehu", na čelu z LDS "stranko pragmatizma". Dovolj je pogled v slovar tujk, da dobimo pojasnila tega pragmatizma. Pragmatizem je filozofska smer, ki zanika obstoj objektivnih resnic in trdi, da je merilo resnice njena praktična vrednost (resnično je tisto, kar ima praktično vrednost, kar ustreza določenim koristim) in da se resnica izraža v uspešni akciji tj. praksi (Stane Verbič; Slovar tujk), našo stranko, Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), ki je ravno v teh dneh praznovala sedmo obletnico obstoja, v občini Krško pa bo 22.1.1996 minilo šest let od ustanovitve občinskega odbora, pa obsodi šovinizma, revan-šizma in nacionalizma. Poglejmo pobliže te navedbe in obsodbe. Nacionalizem ima po prvotni definiciji pomen narodne zavesti, v ožjem pomenu pa gre za reakcionarno ideologijo in politiko, v kateri skuša vladajoča plast prikazati svoje koristi kot koristi svojega naroda. Ali je "tranzicijska zgodba o uspehu", s katero nastopa LDS, res tako velik uspeh slovenskega naroda, ali ne gre zgolj za ideologijo in politiko, ki ima od tranzicije veliko koristi, narod pa ... Revanša pomeni: povračilo, za-doščenjej maščevanje za poraz. Ali ni sestavni del vsake politike stalno hlepenje po revanši? Le da se v pravi in pošteni politiki izbirajo ustavna in zakonita sredstva za njeno dosego. Iz preteklosti slovenskega naroda poznamo tudi druge metode revan-še, vendar sva tako g. Lah kot jaz premlada, da bi lahko o tem kvalificirano sodila. Totalitarizem pomeni: celoten, vse obsegajoč, izključujoč drugo mnenje ali opozicijo. Tega obsoditi stranko opozicije je pa huda. in to član vladajoče stranke, ki s svojim glasovalnim strojem v državnem zboru preglasuje vsako pobudo opozicije, vsako drugačno mnenje, stališče ali predlog. Verjamem g. Lahu, da bi njemu in njegovi stranki - LDS ustezal volilni rezultat predhodnih volitev, o čemer govori v zadnjem odstavku. Vendar za to ni dovolj, da se v časopisnih člankih deskriditira politične naprot-nike. Dokazati bi morali, da je politika vladajoče LDS. ob podpori ZLSD in SKD ter satelitov, tako imenovana "tranzicijska zgodba o uspehu", res v korist svojega naroda in ne le njih samih in njihovih elit. Žal teh dokazov ni in kljub vsemu se Slovenija pogreza v brezno mednarodne politične in gospodarske izolacije, ki bo samo poglobila krizo brezposelnosti in pospešila gospodarsko nazadovanje. Nas, ki nimamo "sreče", da bi živeli v centru, pa potisnila na obrobje in nas razglasila za nerazvit jug Slovenije. Vsem, ki boste v prihodnje pisali takšne "politične" komentarje kot g. Lah, polagam na srce. Izogibajte se težkih nedokazljivih in nedokazanih obsodb, kajti hitro se lahko zgodi, da se sprevržejo v medsebojno sovraštvo, ali je bil to namen prispevka "Leto sonca", ali je to namen politike? Socialdemokrati bomo tudi v tem letu ostri in kritični, predvsem do oblasti in tistih njenih ukrepov, s katerimi se ne strinjamo, na katerikoli, občinski ali državni ravni, vendar pa pošteni in odgovorni. To pričakujemo tudi od vseh ki se, ali pa se še bodo, vključili v politiko oziroma volilni boj Predsednik občinske organizacije Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) Stanislav Dvoršek bodno bitje in sam odloča, kaj bo počel s svojim življenjem, prav tako pa tudi dejstvo, da posameznik, ki vztraja v svojem načinu vedenja, verjame, da je to v tistem trenutku najboljša možnost, da preživi. Od tod izhaja tudi težko sprejemljivo dejstvo, da brez pripravljenosti posameznika za sodelovanje, s prisilo ali velikimi željami staršev, partnerja ali prijateljev ni možno narediti niti najmanjšega koraka. Do tukaj smo razčlenili prvo pot. Druga pot zajema poleg lastne motivacije pripravljenost sprejemati pomoč s strani drugih. Možnih oblik pomoči je pri nas več. Med sabo jih težko primerjamo, ker vse pač ne ustrezajo vsakomur, človek, ki oceni, da je največ, kar lahko sprejme, menjava igel na organiziran način, bo sprejel to možnost in s tem pokazal določeno stopnjo odgovornosti, saj bo na ta način poskušal zavarovati sebe in druge pred okužbami, predvsem z virusoma HIV in hepatititisa C. Drugi se odločajo za metadonski program, ki postaja vse bolj urejen in onemogoča različne manipulacije. Program ni skoncentri-ran le na delitev metadona, pač pa vključuje možnost individual- nih pogovorov in skupin, ki so v pomoč pri postopnem zniževanju substance. Obstajajo pa tudi programi, ki se usmerjajo v drugačen način življenja, v motiviranje posameznika, da postopoma začne razmišljati drugače, da odkrije nov sistem vrednot, vzpostavi zdravo komunikacijo z družino in širšim okoljem. To ni kratkotrajen proces in zahteva veliko pripravljenosti, odpovedovanja in vztrajnosti. Ti programi trajajo približno tri leta. Trenutno obstaja možnost zdravljenja v tujini v komunah po modelu don Pierina in v modelu La Patriache ter pri nas v že omenjenem modelu don Pierina in v programu Človek, ki dela po prirejeni metodologiji mednarodnega programa Ce.l.S. iz Rima. Program v imenu vsebuje bistvo svojega dela. Poudarja človeka v vsej njegovi enkratnosti in zajema delo na vseh področjih posameznikove osebnosti: telesnem, duševnem in duhovnem. Razdeljen je na faze in poleg dela z zasvojenimi zajema tudi delo z njihovimi družinami. In kakšne so možnosti za zasvojene v Posavju? Vsak pone- Nadaljevanje na strani 3 L> (flflE NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CK2 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NAŠ ©LAS, 2 - 18. JANUAR 1996 IZ NAŠIH OBČIN Odgovor na vprašanje svetnika Antona Šerbca Spoštovane svetnice in svetniki! Prejeli smo dopis sekretarja OS Tomaža Petana, s katerim se na nas obrača s prošnjo, da odgovorimo na vprašanje svetnika Antona Šerbca v zvezi s člankom v Našem glasu št. 39 "Savaprojektovih 20 let". Na vprašanje bi lahko odgovoril zelo na kratko ali pa tudi malo bolj obširno. Odločil sem se za obširnejši odgovor, saj menim, da je prav, da vsi skupaj slišite tudi kaj takega, česar morda ne bi želeli. V časopisu Naš glas sem bil zadolžen za predstavitev podjetja SAVAPROJEKT, ki je, kot ste prebrali, praznovala 20. obletnico obstoja. S tem delom sem se ukvarjal kar nekaj mesecev in po svojih močeh in znanju poskušal predstaviti Savaprojekt kot celoto, tako da sem v nadaljevanjih obdeloval posamezne dele podjetja in v teh člankih predstavil ljudi, naloge, ki jih opravljajo, reference in tudi težave, s katerimi se srečujejo pri svojem deli. Zadnji med predstavljenimi je bil direktor Peter Zigante, ki je že takrat s ponosom poudaril, da so eno izmed štirih velikih podjetij, v katerih še odločajo v Krškem. Enako izjavo, ki sem jo tudi zapisal, sem slišal na zaključni svečanosti v govoru, ki ga je imel direktor Peter Žigante. Glede tega bi vas lahko na kratko napotil, da vprašate direktorja Žiganteja, ki je tudi spoštovan svetnik, da vam da ustrezen odgovor. Sam sem poskušal našteti še ostala tri podjetja, žal nisem povsem prepričan, da razpolagam s pravimi podatki: to naj bi bili Kostak, Transport in SOP Ikon Kostanjevica. Če katera od teh ne spada v ta krog, se bojim, da je prej omenjenih podjetij še manj. Če bi poskušal odgovoriti na podvprašanje, kaj to pomeni, bi dejal, da so to podjetja, ki so se uspela upreti centralizaciji in odvisnosti od drugih, pa naj bodo to veliki sistemi (Mercator itd.) ali največkrat neupravičeni prenosi premoženja na Sklad za razvoj, ki si je v vseh naših primerih prislužil ime "pogrebni sklad". Današnja občina res nima več veliko pristojnosti na gospodarskem področju, z opozorilom, da je tako le eno leto. Sedaj pa je prav, da se vsi skupaj vprašamo, kako je bilo prej. Odgovoriti si moramo, da je bilo drugače, žal nam to ni pomagalo, saj kadrovska politika novih sil - sil slovenske pomladi - ni bila dorasla problemom, ki so bili postavljeni pred te kadre. Tako smo izgubili na zelo lahek, prelahek način tudi najboljša podje- Nadaljevanje s strani 2 deljek je na Centru za socialno delo v Krškem možno dobiti informacije o tem, kam se posameznik lahko vključi, možna so individualna srečanja s posamezniki, z njihovimi starši in s tistimi, ki bi iz kakršnih k{>li razlogov želeli več informacij. Prizadevamo si, da bi bilo podrobne informacije možno dobiti vsak dan. Menim, da je že čas, da presežemo miselnost, da se zasvojenost dogaja nekje drugje, da presežemo strah pred tem, kaj bodo rekli drugi, če zvedo, da se to dogaja v naši družini, kajti iskanje pomoči ni znak nemoči, pač pa poguma in želje po življenju, vrednem Človeka. Suzana Puntar dipl. psih. tja, ki niso prav posebno občutila pretrganja vezi z "Jugo". Za pogubo le-teh so krivi gospodarstveniki, ki so v politiki in v pravnem vakuumu videli svojo priložnost za prilaščanje družbenega premoženja, med njimi je še najmanj komunistov, veliko pa tistih bivših. Slabost me obide, ko jih danes vidim, kako se borijo za tiste, ki so jih posredno ali neposredno spravili ob kruh. Če bi imeli v zadnjih petih letih vsaj nekaj normalnih politikov, ki bi se spoznali še na kaj drugega kot na politikantstvo, bi bila slika verjetno drugačna in me vi danes ne bi spraševali o stvareh, o katerih bi vas moral spraševati jaz. Že to, da na občini ne znajo odgovoriti, katera podjetja so še taka, da v njih in o njih odločajo v Krškem, mi pove vse. Če dobro preberete članek, lahko vidite, da nikjer nisem omenjal občine, ki bi naj imela na ta podjetja neposreden vpliv. Če bi bila ta podjetja odvisna od občine, sem prepričan, da jih danes ne bi bilo več. Posredno pa ima občina lahko veliko vlogo pri ohranjanju domačih podjetij, ki na interese občine, ki so hkrati tudi njihovi življenjski interesi, gledajo povsem drugače kot druge firme, ki v periferiji vidijo samo svoje lovišče za ustvarjanje dobička, od katerega vsi skupaj nimamo ničesar oprijemljivega. Žal opozorila, ki so bila izrečena v prejšnjem mandatu z neprave strani, niso padla na plodna tla, še več, nekateri so si prav prizadevali (iz hudobije ali neznanja), da je bilo vse narejeno nasprotno od predlogov. Upam, da mi svetnik Šerbec ne zameri tega bolj obširnega odgovora, ki se povsod ne tiče neposredno njegovega vprašanja. V odgovoru tudi ne ciljam na njegovo odgovornost, saj vem, da je v OS le dobro leto in kot svetnik ni mogel vplivati na stvari, ki so bile zavožene v prejšnjem mandatu. Upam, da sem uspel s svojega vidika odgovoriti na postavljena vprašanja, za tisti pravi odgovor pa povprašajte svetnika Žiganteja - tudi sam z zanimanjem pričakujem odgovor, ki bo potrdil ali ovrgel moja predvidevanja. Lep pozdrav! Anton Kink Društva izgnancev izpolnjujejo svoje poslanstvo Sevnica, januarja - V Sevnici od lanskega leta deluje pet društev izgnancev, in sicer na Bučki, na Studencu, v Krmelju, Šentjanžu, Boštanju in Sevnici. Vsa pa so del občinskega koordinacijskega odbora. Predsednik društva je Jože Bogovič, ki je med drugim povedal: "Društvo smo ustanovili leta 1992 in si prizadevali obujati spomine na preteklost ter ohraniti dokumente iz tistega časa. Članstvo se je z aktivnostjo in sodelovanjem krajevnih društev večalo, tako da imamo trenutno okoli 1.200 članov. Vedno smo se skušali organizacijsko utrditi in si prizadevali za priznanje statusa beguncev. Ta je pomembnejši od materialnih dobrin, ki iz tega izhajajo. Ko je bil zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejet, smo se takoj odzvali ter preko omenjenih društev pomagali ljudem pri izpolnjevanju formular-jev in urejanju dokumentacije, da bi olajšali delo referetu na občini. Upoštevati je treba tudi to, da bo predvsem pri beguncih postopek trajal dalj časa, medtem ko pričakujemo rešitev nespornih vlog do konca leta 1996. Poleg teh dejavnosti si prizadevamo tudi pri oblikovanju spominskega arhiva na gradu v Sevnici in načrtujemo obisk nekdanjih taborišč. V ta projekt naj bi se vključili mladi in tako spoznali del zgodovine svojih staršev." Franc Malenšek, upokojenec z Rake: "Zaradi strahu pred izgnanstvom smo pobegnili na Muljavo pri Stični. Vendar tudi tam nismo bili varni. Pet mesecev smo preživeli na Rabu, nato osem v Padovi v Italiji, po kapitulaciji Italije so nas Nemci zaprli v ljubljanske zapore. Najprej so me na silo mobilizirali Nemci, po osvoboditvi pa še partizani. Domov sem se vrnil šele julija 1945. Vendar tudi takrat nisem bil dolgo doma. Leta 1946 me je za tri leta mobilizirala jugoslovanska vojska, vendar to že več ne spada v to problematiko. Tako imam dvojni status: begunca in izgnanca, vendar še ne vem, kako bo moja vloga rešena." Ana Pfeifer, upokojenka iz Boštanja: "Leta 1941 so nas z družino izselili v Nemčijo. Nastanjeni smo bili v delovnem taborišču, kjer smo morali delati vsi, razen majhnih otrok. Nikoli nismo vedeli, kdaj bo koga zadela kazen in kdaj bodo koga odpeljali v taborišče smrti. Vendar smo se nekako le prebili do leta 1945, ko smo se vrnili na zapuščen dom s praznimi hlevi. Vlogo sem oddala zato, da bi si pridobila rento, ki pa seveda nikoli ne bo poplačala mojega trpljenja." Alojz Flajs, voznik iz Sevnice: "Rojen sem bil v izgnanstvu leta 1945. Moje starše so pregnali iz Šentjanža najprej v Leonberg, nato pa so morali dalje v Uberstacingen. Iz delovnih taborišč so jih pošiljali na delo v tovarno obvez, kuhinje in na velike kmetije. Pomanjkanje smo trpeli vsi, saj je tudi Nemcem počasi primanjkovalo hrane. Proti koncu vojne smo se v glavnem skrivali v zakloniščih, dokler nas niso osvobodili in poslali domov. Čeprav sem bil v izgnanstvu le malo časa, pričakujem predčasno upokojitev in povrnjeno vojno odškodnino." Tudi na Raki pomoč izgnancem V pretekli številki Našega glasa smo poročali iz Brežic in Krškega o poteku vpisovanja izgnancev v evidence m o tem, kako si urejajo status. Tokrat smo obiskali občino Sevnica in Rako. Uboga sem izgnanka, v širni svet izgnana, ves svet mi je moj dom. Neža Klemenčič Pesem z naslovom Šancarji je napisala izgnanka, vendar smo objavili le del, ki opisuje usodo vseh izgnancev. Pesem so nam pokazali v krajevnem uradu Raka, kjer se je zbralo veliko število iznancev, ki ob pomoči Društva izgnancev oddajajo svoje zahtevke. Polonca Ulčnik, upokojenka z Rake: "Izseljeni smo bili preko Brestanice v Šlezijo, v mestece Sternberg. Moji spomini so zelo zamegljeni. Spominjam se nemškega vojaka, ki je jokal, ko je moral izgnati otroke z nosečo materjo. V taborišču sta se rodila še sestra in brat. Ni nam bilo lahko, vendar smo preživeli. Zanimivo je, da se iz tega obdobja spominjam darila ruskega vojaka za rojstni dan in generala Žu-kova, ki me je med osvobajanjem taborišča pestoval. Domov smo se v glavnem vrnili peš, in sicer v Srbijo, šele julija 1945 pa smo se vrnili na Rako. Vendar smo bili srečni, ker smo bili vsi še živi." Pristojnosti občin in upravnih enot še nejasne Z zakonom o lokalni samoupravi je bila s 1.1.1995 ustanovljena Upravna enota Sevnica. Nejasne pristojnosti so nalagale veliko dela in iskanje prave poti. Ker se tudi krajani sprašujejo, kam naj se v določenem primeru obrnejo, smo prosili načelnika Upravne enote Sevnica, Jožeta Kovača, da nam pove kaj več o tem: "Rekel bi, da vseh nejasnosti še nismo uspeli rešiti. Težko je bilo razporediti že zaposlene na občini. To smo rešili tako, da nekateri še naprej opravljajo dela za občino, v glavnem pa je največ zaposlenih na upravni enoti. Upravna enota naj bi delovala kot podaljšana roka ministrstev in je podrejena državni upravi. Občina pa deluje predvsem na lokalni ravni, s tem, da se naše delo dopolnjuje. Občina je omejena na operativne zadeve v zvezi s kmetijstvom, ZLSD o spremembah statuta občine Klub svetnikov ZLSD v brežiškem občinskem svetu ponovno predlaga, da se na dnevni red 14. seje občinskega sveta, ki bo v četrtek, 18. januarja, uvrsti tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta občine, ki ga je novembra vložila skupina petih svetnikov, članov kluba ZLSD. Iz dnevnega reda, ki smo ga ob sklicu 14. seje prejeli v našem uredništvu, je razvidno, da je predlog skupine svetnikov ZLSD sicer uvrščen v proceduro, na vrsti pa so le še svetniki, ki se bodo ob začetku seje odločili o predlaganem dnevnem redu. (Gaiex) gospodarstvom in urejanjem okolja, na upravni enoti pa smo v neposrednem stiku z občani, ki preko naših uradov urejajo zadeve s področja izdaje vseh vrst dokumentov. Prizadevamo si,-da bi se kadrovsko okrepili, izboljšali tehnologijo in tako nudili občanom kar najboljše usluge. Trenutno imamo največ de^i z zbiranjem vlog izgnancev. Na referatu delata dve uslužbfenki, kar je vsekakor premaloj. Primanjkuje nam tudi navodil za delo in bojimo se, da bo pravilnik, ki bo stopil v veljavo marca, zahteval še dodatne podatke, to pa bi zahtevalo še več dela. (kse-nija) Franc Lekše, upokojenec z Rake: "O svojih izgnanskih časih bi lahko pripovedoval ure in ure, saj se pregnanstva svoje družine zelo dobro spominjam. Najprej so nas naselili v delovnem taborišču Bad Suiza, leta 1942 pa na veleposestvu Berg Suiza, kjer je morala vsa družina trdo delati. Osvobodili so nas Američani in nas najprej odpeljali v VVeinars, od tam pa na Češko v Karlove Vary. Iz Češke so nas prepeljali v Subotico, od tam pa spet preko Madžarske v Krško. Naša pot domov je bila dolgotrajna, zato pričakujem za ta leta vsaj priznanje, če že ne materialnega zadoščenja." Marija Jelančič, negovalka iz Sevnice: "Moji starši so iz Šentru-perta pobegnili v Sevnico, vendar so jih kljub temu izgnali v Nemčijo. Najprej so jih poslali v Untermagteil, nato pa v Munterkingen, kjer sem se rodila leta 1944. Moj oče je leta 1945 tam umrl, zato ga nisem nikoli poznala. Po vrnitvi domov smo imeli težave z nastanitvijo, zato so nam začasno dodelili stanovanje na gradu. Tisti časi res niso bili rožnati. V vlogi sem navedla, da bi se - če bi bila vloga pravočasno rešena - predčasno upokojila." Ned zimo in Gorico Naselje Kerinov Grm je svojevrstno. Nekdaj so se njegovi prebivalci pred dežjem in snegom zatekali v lesene barake, zdaj pa jih vse bolj' odrivajo lične hiše. Kljub temu, da so brez elektrike in vode, meni Roman Kovačič, eden od prebivalcev, da je dosti bolje, kot je bilo prej. Romsko naselje na Kerinovem Grmu je pravzaprav v napoto, saj stoji na prvovrstni zemlji. S komasacijskimi posegi bi na tem področju lahko pridobili ogromne obdelovalne površine. Težavo so menili z lahkoto rešiti: J^Rome bi preselili drugam. Vse lepo in prav, tudi Romi so se strinjali, šli bi nekam, kjer bi lahko imeli zares svojo zemljo, zgradili bi si hiše, pa ne na črno, imeli bi elektriko in vodo ... Do tu je šlo vse tekoče. Zapletlo pa se je, ko so iskali prostor za celo naselje. Raketna baza pri Gorici se je nekaj časa zdela idealna rešitev, vsaj dokler zanjo niso izvedeli Goričani. In morda še kdo ... Seveda so se uprli, in Romi so ostali, kjer so bili. Pa je tudi tu še vse lepo in prav - če ne bi bilo zime. Pozimi pa tudi Romu za leseno steno ni toplo. Znašli so se, si sezidali hiše. Težava je samo z elektriko in vodo. Ko bi imeli vsaj vodo, pravijo. Na krškem Centru za socialno delo se ukvarjajo z različnimi socialno manj trdnimi populacijami, tudi z Romi. Ker je zanje značilen precej velik osip iz osnovnega šolanja, so zanje preko javnih del zaposlili dva delavca, ki se ukvarjata z njihovimi vsakdanjimi težavami, funkcionalnim opismenjevanjem, delom z mladimi in kar je še praktičnega znanja, brez katerega dandanes ne gre. Črne gradnje je pač težko komunalno urediti, tudi če se sicer znajdeš. In inšpektorji menda že imajo dovoljenje in sredstva, da bi naselje porušili. Kam pa z ljudmi? In spet ostaja vse kot prej, Romi pa so še kar optimisti ... (nic) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 2 - 18. JANUAR 1096 ©OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Skupščina Območne obrtne zbornice Brežice V Domu obrtnikov je v ponedeljek, 8. januarja, potekala redna seja skupščine OOZ Brežice. Člani skupščine so na svoji seji obravnavali poročilo o delu v letu 1995, sprejemali program dela za leto 1996 kakor tudi finačni plan za leto 1996. Seji so prisostvovali tudi župan občine Brežice, vodja Upravne enote Brežice, vodja Oddelka za gospodarstvo občine Brežice in direktor Republiškege uprave za javne prihodke, Izpostava Brežice ter predstavniki medijev. Novosti pri poslovanju s čeki S 1.1.1996 je stopilo v veljavo Navodilo o načinu vnovčevanja čekov, ki ga je izdala Banka Slovenije. V skladu s tem navodilom plačilni promet s čeki ne bo več potekal preko Agencije za plačilni promet, ampak le preko poslovnih bank. Tako lahko vse čeke, ki ste jih doslej vnovčevali pri Agenciji, vnovčujete le pri poslovnih bankah, s katerimi poslujete in kjer imate odprt žiroračun. Po informacijah, ki smo jih pridobili, je rok avtorizi-ranje čeka, ki vam je dan v plačilo, podaljšan do marca 1996, ko bodo pripravljena tudi podrobnejša navodila o poslovanju na osnovi Navodil. V bistvu gre v sedanjem trenutku za dve spremembi: kot rečeno, čeke, izdane po 1.1.1996, sprejemajo na vnovčenje le poslovne banke. Druga novost pa je, da oddate čeke na vnovčevanje s posebnim obrazcem, na katerega popišete vse čeke, ki ste jih prejeli, ne glede na to, katera banka jih je izdala. Velja nov carinski zakon 1.1.1996 je stopil v veljavo novi Carinski zakon in zakon o carinski tarifi. Zaradi teh predpisov se menjajo tudi postopki pri uvozu in v bistvu prenehajo nekatere ugodnosti, ki so veljale doslej. Vsa potrdila, ki so bila izdana v letu 1995 in so še neizkoriščena, zapadejo. Če uvažamo opremo ali reprodukcijski material, moramo sedaj v postopku uvoza najprej v Zakonu o carinski tarifi poiskati carinsko tarifo in če je ob njej poleg stopnje carine tudi oznaka (1), pomeni, da je to blago ali oprema uvrščena v znižanje ali oprostitev plačila carine. Znižanje in oprostitev urejajo naslednje uredbe: - Uredba o natančnejših kriterijih za določitev kontingentov in uporabo znižane carinske stopnje ali stopnje prosto pri uvozu blaga; - Uredba o določitvi uporabe znižane carinske stopnje ali stopnje prosto; - Uredba o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1996. Dosedanji obrazec Potrdilo, da se blago ne proizvaja v R Sloveniji, se od 1.1.1996 uporablja le še v naslednjih primerih, s tem da se v obrazec vpiše nova pravna osnova iz carinskega zakona: - za uvoz opreme za invalide I. in II. kategorije; - za uvoz znanstvenih instrumentov in opreme, uvožene za nekomercialne namene; - za uvoz predmetov, ki so neposredno namenjeni opravljanju kulturne dejavnosti in se ne izdelujejo v R Sloveniji; - za uvoz za potrebe invalidskih podjetij in zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. trmi-:.. w ¦* ¦ m ¦ • , ,¦;.»: : m\..... Z Ljubljanske borze Tudi v začetku minulega tedna borzni posredniki niso bili optimistično razpoloženi, tako da je Slovenski borzni indeks nadaljeval negativni trend. V sredo se je vrednost indesa ustavita pri 1.283 točkah in se malo začela poviševati, v petek pa je znašal nekaj manj kot 1.362 točk, kar 0,3 odstotka manj kot teden nazaj. Vse oči so bile uprte v trgovanje s privatizacijskimi delnicami Kolinske. te so od 8» januarja uvrščene v borzno kotacijo 8 z odloženim pogojem, tečaj delnice se je prvi dan oblikoval pri 1.124 tolarjih, kar je bilo više od tečaja, doseženega v javni prodaji. Nato je tečaj tri dni padal za skoraj 10 odstotkov dnevno, med poslovanjem borze pa je bilo trgovanje tudi krajši čas zadržano. V petek pa se je delnica Kolinske podražila za tri odstotke in tako končala borzni teden pri vrednosti 859,10 tolarjev. Padec tečaja lahko pripisujemo dvema razlogoma: delnica je bila v kotacijo uvrščena v času, ko je delniški trg šibak; rta deviznem trgu se kljub ukrepom Banke Slovenije {ali pa prav zaradi njih) spet krepi nemška marka, tako da so obveznice zanimivejša naložba. Ne gre tudi zanemariti dejstva, da so državljani delnice Kolinske kupili s certifikati in jih mnogi prodajajo. Sicer pa se je minuli teden opazno (kar za 8,5 %) pocenila redna delnica teka. 6,6 odstotka vrednosti pa je izgubila redna delnica SKB banke. Redna delnica Hipotekama banke se je pocenila za 3 odstotke, S prednostno delnico pa še niso sklenili nobenega posla. Tečaj redne delnice Nike se je znižat za dese-tinko odstotka. Delnica Oadasa se je podražila za 3 odstotke, nekaj več pa je minuli teden pridobila tudi delnica Gradbenega podjetja Grosuplje. Tečaj redne delnice Term Čatež pa je višji za 2,2 odstotka. (Nani) SE PRI PO RO postranski poklic (popoldansko obrt). Kot že pojem dopolnilna dejavnost pove, pa pri tem ne gre za glavno kmetovo dejavnost, temveč za dopolnilo kmetijski dejavnosti. Dopolnilni dejavnost lahko preraste tudi v glavno, vendar so to le izjeme. Novi obrtni zakon kot tudi novi zakon o gostinstvu in turizmu statusa nosilcev dejavnosti ne opredeljujeta. Tako se mora po KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE veljavni zakonodaji kmet, ki želi opravljati dopolnilno dejavnost, registrirati kot podjetnik posameznik (obrtnik) za dejavnost, sorodno obrtni, vendar mu ni potrebno opraviti mojstrskega izpita. Menim, da bo potrebno poiskati ustreznejše rešitve v okviru kmetijske zakonodaje in opredeliti dopolnilne dejavnosti na kmetiji oziroma za kmeta. Dopolnilne dejavnosti so lahko omejene oziroma določene z obsegom dejavnosti (npr. turizem s številom postelj in sedežev, predelava s številom zaklanih prašičev na teden ali predelava le lastnih pridelkov) ali pa je merilo dohodek, ki ne presega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Kriterijev za opredelitev dopolnilnih dejavnosti ni mogoče posplošiti, temveč jih bo potrebno za vsako dejavnost posebej opredeliti. V zvezi z zakonodajo se pojavljajo težave tudi pri minimalnih sanitarno-tehničnih pogojih. Za večino dopolnilnih dejavnosti se ustrezne službe ravnajo kar po predpisih, veljavnih za podobne dejavnosti, ki pa delujejo redno in v veliko širšem obsegu. Teh predpisov za dopolnilne dejavnosti ni ali pa so nepopolni. S tem ne mislim, da za dopolnilne dejavnosti niso potrebne določene sanitarno-tehnične zahteve, potrebno jih je le prilagoditi obsegu dejavnosti. Prav tako je za opravljanje dopolnilnih dejavnosti potrebno tudi določeno znanje. Interes kmetov za dopolnilne dejavnosti je iz leta v leto večji. To je posledica tako slabšega položaja gospodarstva in manjših možnosti za zaposlovanje izven kmetije kot tudi slabšega položaja kmetijstva, ko so kmetije prisiljene iskati dodatne vire dohodka. Ob vseh dopolnilnih dejavnostih je najmočneje zastopana domača obrt. Po podatkih kmetijske svetovalne službe se z domačo obrtjo ukvarja 530 kmetij, nato sledi turistična dejavnost, vanjo je vključenih okoli 300 kmetij, 154 se jih ukvarja s prenočitvenim turizmom, 223 pa z izletniškim. Z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi se ukvarja okoli 250 kmetij. Poleg kmetij, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost, jih je kar veliko število še v razvoju. Najmočneje je zastopana turistična dejavnost, v razvoju je okoli 370 kmetij, okoli 100 pa se jih usmerja v druge dopolnilne dejavnosti, predvsem v različne oblike predelave. Kmetijska svetovalna služba Sevnica Slavica ŠUŠTERIČ, ing.agr. svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! TRGOVINA ^s Krško Bohoričeva 5 in CKZ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622 Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev MURA, SENS, PIK, BUNNY, LEVIŠ, CASUCCI. CHEVAN, RUSSEL ATHLETIC, AMERICAN LEGEND - čudovita oblačila za prihajajoče praznike - do konca leta veliki popusti za posamezne artikle KMET IJSTVO NAŠ GLAS, 2 - 18. JANUAR 1996 Nekaj osnovnih napotkov ob domačem zakolu in pripravi mesnin Zima je čas kolin, zato ne bo odveč, da napišemo nekaj besed o zakolu prašičev in pripravi mesnin, kot so klobase, salame, prekajeno meso in druge vrste izdelkov. Nepou-čenost ali površnost pri pripravi mesa in mesnin se nam pozneje kaj rada maščuje, zato je prav, da poznamo tudi nekaj splošnih napotkov o zakolu in pripravi izdelkov. Vedeti moramo, da samo dober recept še zdaleč ne jamči, da bo izdelek res kakovosten, temveč vpliva na to še mnogo pomembnih dejavnikov. Nanje kaj radi pozabljamo ali pa se nam zdijo nepomembni in jih zanemarjamo. Higiena zakola Predelava mesa in dosledno upoštevanje higienskih pravil sta povezana v neločljivo celoto. Klavec in ljudje, ki sodelujejo pri zakolu, morajo biti povsem zdravi, predvsem pa ne smejo imeti na rokah odprtih ran ali ran, ki se gnojijo. Takim ljudem je namreč tudi po zakonu prepovedano delati z mesom in drugimi živili. Vsi naj imajo čista oblačila in po možnosti predpasnike. Pogosto umivanje rok, orodja in posodja, kot tudi drugih površin, ki pridejo v stik z mesom, je ne samo potrebno, temveč nujno (vroča voda, detergent, krtača). Ko koljemo prašiča, moramo misliti na to, da je zrak v hlevu poln mikroorganizmov. Tudi na koži prašiča jih je veliko. Iz navedenega razloga prašiča sicer v kot-cu lahko omamimo, vendar ga v vsakem primeru izkrvavimo na kakšnem drugem mestu. Prostor, v katerem bomo pripravili koline, dan prej temeljito očistimo in poribamo z detergentom. Enako velja za vse orodje, poso-dje in površine, ki bodo prišle v stik z mesom. Uporabljamo le pitno vodovodno vodo. V nasprotnem primeru jo prevremo (vsaj 15 minut). Tudi med delom večkrat očistimo površine in orodje. Tkanine, ki jih uporabljamo, morajo biti povsem čiste in prelikane (likanje uniči večino mikroorganizmov na površini tkanin). Mačke, psi in druge domače živali ne spadajo v bližino prostora, kjer pripravljamo koline. Kakšne živali so primerne za zakol Koljemo le povsem zdrave živali, če opazimo, da se žival nenormalno obnaša ali na njej opazimo kakšne druge spremembe, se nujno posvetujmo z veterinarjem, ki nam bo v tem primeru najbolje svetoval. Bolnih živali praviloma ne koljemo, izjema so le zakoli v vili, pod veterinarskim nadzorom. Ni priporočljivo, da koljemo utrujene živali po daljših transportih. Živali morajo biti pred zakolom povsem spočite, kar še posebej velja za lažje živali plemenitih belih pasem. Tudi svinj, ki se bukajo, ne koljemo, merjasce pa vsaj dva meseca (bolje tri) pred zakolom kastrira-mo, da izgubijo spolni zadah. Krmljenje živali pred zakolom Žival, ki jo nameravamo zakla-ti, krmimo vsaj mesec dni pred zakolom z bolj zgoščeno krmo, ki je bogata z ogljikovimi hidrati (predvsem ječmen in krompir). Izogibamo se hranjenju s pomijami, koruzo in redko hrano. Slanina tako krmljenih prašičev je bolj čvrsta (ni oljava). Tudi meso takih prašičev je primernejše za predelavo. Občutljivost prašičev na vznemirjenje V veČini primerov se vznemirjenju živali težko povsem izog- nemo. Vsi prašiči niso enako občutljivi. Lažji prašiči belih plemenitih pasem so še posebej vznemirljivi, manj pa težji prašiči iri prašiči primitivnih pasem. Če se žival pred zakolom močno vzburi, lahko pride do šoka in posledica tega je bledo, mehko, vodeno meso. Tako meso je za predelavo manj primerno, ker slabše zadržuje mesni sok, poleg tega pa se med razsoljeva-njem oblikuje manj značilna barva razsoljenega mesa. Meso je po toplotni obdelavi tudi manj sočno in bolj drobljivo, ker odpušča valike količine mesnega soka. Od^od tudi naziv "vodeno". Opisane spremembe se najpogosteje pojavljajo v najboljših kosih mesa, kot sta šunka in zarebrnica (hrbet). Z živaljo pred zakolom humano postopamo, je ne brcamo ali pretepamo, in to ne samo zaradi humanih razlogov, temveč ker se pri tem pojavijo tudi podplutbe v mesu ali slanini, kar zmanjšuje vrednost mesa. Živali tudi slabše iz-krvavijo, zato je meso, predvsem za predelavo v suhe mesnine, manj primerno. Zakol prašiča Najbolje je, da prašiča omamimo kar v kotcu s topim udarcem po čelu tik nad očmi, še bolje pa s posebnim strelnim aparatom, ki je izdelan prav v ta namen. Žival lahko umirimo tako, da ji na rilec nataknemo zanko in ker žival vleče vedno zadenj-sko, je glava pri tem "fiksirana". Z omamljanjem preprečimo vznemirjenje živali, zakol je neboleč in tudi human. Žival najbolje izkrvavi, če jo obesimo za zadnje noge in izkrvavimo v visečem položaju. Klanje brez omamljanja predstavlja za žival (tudi za ljudi) določen napor in stres, vsled česar žival slabše izkrvavi, zaradi šoka pa lahko postane meso tudi "vodeno". Voda za garanje ("mavžanje") naj ima temperaturo okoli 65 stopinj Celzija. Če je prevroča, prašiča zaparimo in ščetine le s težavo odstranimo. Če prašiča odiramo, pazimo, da meso ne pride v stik z nečisto površino kože. Odstranjevanje notranjih organov Po odiranju oziroma garanju odstranimo notranje organe. Ta poseg najenostavneje opravimo, če je prašič obešen za zadnje noge. Prašiča prerežemo po sredini trebuha vse od mednožja do vbodne rane. Medenično zrast in prsno kost prežagamo ali presekamo. Pri odpiranju trebuha pazimo, da ne poškodujemo črev, ki okužijo meso. Črevesje odstranimo skupaj z želodcem in požiralnikom. Najprej izluščimo požiralnik, ki ga stisnemo ali podvežemo. Podobno podvežemo tudi zadnjik, da se vsebina prebavil ne razliva po mesu. Nato odstranimo še ostale notranje organe (drobovina). Če drobovino porabimo takoj, je ni treba hladiti. V nasprotnem primeru jo moramo čim hitreje ohladiti, saj je mnogo manj obstojna kot meso. Dobro jo ope-remo v hladni vodi, razprostre-mo na čisto tkanino in jo hitro ohladimo. Čreva očistimo in obdelamo takoj, ko smo jih odstranili, ker se v nasprotnem primeru pričnejo zelo hitro kvariti zaradi delovanja bioloških učinkovin, ki jih vsebuje sluznica, in mikroorganizmov, ki so prisotni na steni črevesja. Hlajenje mesa in slanine Prašiča za pripravo kolin koljemo pozimi, ker je dovolj hladno in lahko meso primerno hitro in pravilno ohladimo. Najbolj primeren je "suh" mraz s temperaturo okoli nič stopinj Celzija. Takoj po odiranju in odstranjevanju notranjih organov prsno, trebušno in medenično votlino dobro speremo s curkom hladne vode, da odstranimo zaostalo kri in morebitno drugo nečistočo, ter takoj poskrbimo za hlajenje trupa. Hlajenje pospešimo tako, da s trupa odstranimo slanino in jo hladimo posebej. Ta je namreč dober toplotni izolator, zato je hlajenje mesa, ki je pokrito s slanino, manj učinkovito in pridobimo manj kakovostno meso. V nekaterih primerih lahko slabo in počasno hlajenje vpliva tudi na bolj ali manj izraženo vode-nost in poslabšanje barve mesa. Če je le mogoče, prašiča razse-kamo šele tedaj, ko se je meso primerno ohladilo. Meso je dobro ohlajeno, ko doseže ob kosti temperaturo +3 do +5 stopinj Celzija (šunka, pleče). Najbolje je hladiti meso pred razsekom 24 ur, kadar pa to ni mogoče, ga hladimo vsaj toliko, da se temperatura mesa zniža do +15 stopinj Celzija, kar z učinkovitim hlajenjem lahko odsežemo nekako po 6-8 urah. V primeru, da meso razsekavamo pod takimi pogoji, kose, namenjene za pre-kajevanje in salame, oddvojimo in jih hladimo do primerne temperature. To je eden od osnovnih pogojev za pripravo dobrih izdelkov. Vedeti moramo, da je hlajenje nujno iz dveh pomembnih razlogov. Prvi je higiensko-zdravstveni, drugi pa t.i. tehnološki vidik hlajenja, ko meso pridobi take fizikalne in kemične lastnosti, ki so za predelavo najbolj- primerne. Meso hitro in temeljito hladimo zato, da se mikroorganizmi, s katerimi je vedno okuženo (tudi pri najbolj higienskih postopkih), ne morejo več razmnoževati, ker temperature med 0 in +4 stopinjami Celzija povsem zavrejo njihovo rast. Če prašiča iz kakršnega koli razloga ne moremo ohladiti celega, ga samo grobo raz-sekamo na večje kose, ki jih raz-prostremo na čisto površino, pregrnjeno s čisto prelikano tkanino. Prostor naj bo primerno zračen, temperatura naj ne presega +5 stopinj Celzija. Kosi se ne smejo dotikati, da lahko zrak med njimi kroži in se tako primerno hitro hladijo. Seveda pa je najbolje, da kose, tako kot trup, hladimo obešene. Le hladno meso je primerno za razkosavanje in oblikovanje kosov. Meso se po hlajenju primerno očvrsti, kar velja tudi za slanino. Kemični procesi, ki so zelo zamotani, med pravilnim hlajenjem normalno potekajo, kar pomembno vpliva na poznejše zorenje salam. Kemične spremembe v mesu so prav v prvih 24 urah po smrti živali najbolj intenzivne, in če ne potekajo pravilno, ne moremo računati na kakovostne izdelke. Če razkosamo prašiča takoj po zakolu, se meso zaradi posmrtne otrplosti skrči in je bolj trdo kot običajno, če pripravljamo iz njega jedi, kot so zrezki, pečenke ... Vsak dober klavec ali dobra gospodinja ve, da iz toplega mesa ne moremo oblikovati lepih kosov za prekajevanje, ker meso pod nožem "beži". Premalo ohlajenega mesa se tudi ne da primerno se-kljati v volku ("mesoreznici"), ker se gneči, iz slanine, ki je še topla, pa se med sekljanjem izceja tudi mast. Izločena mast pozneje prepoji meso in ovitek salam ter tako zamaši pore ovitka, preko katerih salama oddaja vodo med zorenjem (sušenjem). Klobasa se "zaduši", nadev ostane ma-zav in mehak, zaradi česar se začno salame kvariti. Največja napaka, ki jo lahko naredi gospodinja, je, da premalo ohlajene kose naloži v posodo. Meso, ki smo ga zložili na kup, se zelo slabo hladi. Kemični procesi v mesu potekajo v neželeni smeri in kaj lahko se meso "vname", ker pride do t.i. smrdljivega zorenja mesa. Tako meso je še komajda primerno za takojšnjo uporabo, ne moremo ga pa uporabiti za pripravo suhih mesnin. Mikroorganizmi se v takem mesu zaradi toplote zelo hitro razmnožujejo in še dodatno prispevajo k nadaljnjemu kvarjenju mesa. Nepravilno hlajeno meso kaj rado dobi svetlo barvo, podobno barvi ribjega mesa, ki je tudi za oko manj prijetno. ' Naj ob koncu tega poglavja poudarimo, da se prav zaradi nepravilnega hlajenja pojavi cela ' vrsta nevšečnosti pri nadaljnji predelavi mesa. Prašičerejec ima lahko zato občutno škodo, ne da bi vedel, kaj je temu vzrok. Vse, kar smo povedali o hlajenju mesa, velja tudi za slanino, kljub temu, da je malo manj občutljiva kot meso. Kadar želimo pospešiti hlajenje slanine, jo narežemo na trakove, ki jih obesimo podobno kot kose mesa. Slanino, namenjeno za prekajevanje, pa krojimo tako kot kose mesa šele potem, ko se je povsem ohladila. Odbira in priprava mesa za pripravo salam in klobas Za pripravo salam in klobas je priporočljivo uporabljati le meso in slanino starejših prašičev, težjih od 140 kg. Meso mladih živali je manj čvrsto in vsebuje več vode. Izdelki iz takega mesa so običajno manj čvrsti, salame so bolj mehke in maza-ve. Klobas in salam po možnosti ne delamo iz mesa živali, ki so bile vseskozi krmljene z redko hrano (pomije, sirotka, posneto mleko ...). Izberemo kakovostno in primerno ohlajeno meso. Če želimo imeti več salam, zrežemo še plečeta, lahko tudi šunke brez krač. Meso ne sme biti prekrvav-Ijeno. Očistiti ga moramo vseh hrustancev, kit, kožic, bezgavk in večjih krvnih žil. Od mesa ločimo tudi vso slanino in jo dodajamo posebej. Uporabljamo le trdo slanino z vrata, ličnic in zgornji sloj hrbtne slanine. Za klobase lahko uporabimo tudi obrezine potrebušine in reber, ki vsebujejo okoli 25 odstotkov slanine (lahko tudi več), zato moramo biti previdni pri dodatku slanine ali pa je v tem primeru sploh ne dodajamo. Za pripravo prekajenih kosov mesa lahko porabimo kateri koli del prašiča. Običajno so to boljši kosi. Pri razkosavanju pazimo, da so rezi čim bolj gladki, brez nepotrebnega zarezovanja. V zarezah se kaj radi razmnožujejo mikrobi (zaostaja vlaga in ne prodre dim), tudi mrčes med sušenjem mesa najraje zalega na taka mesta. Pred razsoljevanjem kose krojimo, kar pomeni, da primerno ohlajene kose oblikujemo. Najprej porežemo vse dele mesa in slanine, ki visijo s kosa, vse žepe v mesu obreže-mo, da površino čim bolj zgladimo. Obrežemo tudi vsa okrvavljena mesta in vidno vezivno tkivo. Obrezovanje in krojenje ni zgolj lepotni poseg, temveč s tem zmanjšamo možnost kvar-jenja mesa. Kose lahko pripravimo tudi brez kože in slanine. V tem primeru so hitreje razsoljeni in se hitreje osušijo. Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren Na novoletni zabavi Društva kmetic Krško 4- podelili tudi priznanja za najbolj urejeno domačijo v občini Krško. Najlepša je Jenškovčeva, kije plod dela več generacij Krško, 23. decembra - Članice Društva kmetic Krško so se zbrale v hotelu Sremič, kjer so bili razglašeni tudi rezultati razpisa o urejenosti kmetij v krški občini, ki ga je jeseni Kmetijska svetovalna služba pripravila v sodelovanju z občino Krško v želji po urejenem in prijaznem podeželju ter ohranjanju avtohtonosti. Na razpis se je javilo osem kmetij. Komisija ocenjuje, da so bile vse domačije lepo urejene, zato je bila odločitev težka. Od vseh pa je nekako izstopala domačija Tončke in Slavka Jenškovec iz Zaboršta pri Kostanjevici, ki je plod dela več generacij. Predsednica ocenjevalne komisije Marija Krušič je pokomen-tirala diapozitive, posnete jeseni pri ocenjevanju domačij. Prikazala je tudi delček tistega, kar nam prav gotovo ni v ponos. To so divja odlagališča, ki zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. Na koncu je vsem, ki so sodelovali pri ocenjevanju, čestitala in podelila posebna priznanja. (Lea) Zimsko izobraževanje kmečkih žensk Kmetijska svetovalna služba Sevnica obvešča, da poteka zimsko izobraževanje po društvih kmečkih žensk. Razpored predavanj ie sledeč: - 18. januarja ob 18- uri na šmarčni v gasilskem domu - 23. januarja ob 18 uri na Studencu v gostilni. Jane - 25. januarja ob 18. uri v Tržišču v gostilni Majcen-Ulčnik - 1. februarja ob 18. uri v Zabukovju v gasilskem domu Predavanja bo izvajal prof.dr Jurij Pesjak, spec.spl.med. Vabljene ste v čtm večjem številu. BARBALONCEK Svinjska pečenka v pivski omaki Potrebujemo: 1 kg kareja (zarebrnice) v kosu, mleti beli poper po okusu, 2 zvrhani žlici sladkorja, 1/3 žlice mletih nageljnovih žbic, 2 čebuli, steklenico temnega piva, 1-2 kocki koncentrata za pečenkino omako ter maščobo za pekač. Mesar naj vam preseka samo vrhnji del kosti pri svinskih zare-brnicah. Meso na hitro operemo (da odstranimo morebitne košči-ce) in obrišemo s papirnatimi brisačami. Natremo ga s poprom, položimo v namaščen pekač in mesno stran potrosimo s sladkorjem ter z zmletimi žbicami. Čebulo sesekljamo, rahlo osolimo ter potrosimo okrog mesa. Pekač denemo v pečico, segreto na 200 stopinj. Po polurni peki pečenko zalijemo s polovico steklenice temnega piva. Pečemo še četrt ure, nato meso shranimo na toplem, v preostanku piva pa razmešamo kocko ali dve koncentrata za omako, vse skupaj dodamo k soku od pečenke v pekač ter za nekaj minut prevremo. Meso narezano zložimo na pladenj, omako pa ponudimo posebej. Lahko jo prej tudi precedimo, ni pa nujno. Vsekakor pa kaže upoštevati, da je v koncentratu precej soli, zato bodimo previdni s soljenjem. Če nam ni do omake iz koncentrata, se lahko zadovoljimo s tisto, ki jo da pečenka, lahko pa jo obogatimo še z dodatkom zelenjave v pekaču (korenček, sveža ali zmrznjena zelena paprika ...) Vsekakor v tem primeru ostane pol steklenice temnega piva in sami se boste morali odločiti, kaj boste z njim ... K pečenki ponudite dušeno rdeče zelje in pečen krompir. Pijte svetlo pivo. Brežice. 13. januarja -Na tokratni redni prašičji sejem v Brežicah so pripeljali 270 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 340-410 tolarjev za kilogram žive teže prodati 140. Po ceni 250-270 tolarjev za kilogram žive teže pa so prodati tudi 30 od 60 malo starejših prašičev. NAS GLAS, 2-18. JANUAR 1996 RATVFDRILO i iniji W mm mm lil mm \Jr PLANINSKO DRUŠTVO Sevnica-Krško Sevnica 'LISCA" oddaja v najem Tončkov dom na Lisci Najem je možen po sporazumu pred 30. junijem 1996. Prijava naj obsega program ponudbe in pripravljenost vlaganja v obnovo doma. Ponudbe sprejemamo do 20.2.1996 na naslov društva. Vse dodatne informacije dobite po telefonu (0608) 82-959 (Lojze Motore) vsak dan od 12. do 13. ure. Koncert saksofona in klavirja Glasbena šola Krško organizira v četrtek, 18. januarja, ob 19. uri v dvorani Olasbene šole koncert, na katerem se bosta predstavila Matjaž Drevenšek (saksofon) in Zoltan Peter (klavir). Vabljeni. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 18. IN 24. JANUARJEM 1996 D ^L OVEN 21.3.-21.4. dvojčka 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 sa LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. 9 oŠ KOZOROG 23.12.-20.1, RIBI 20.2.-20.3. Napetosti se bodo umirile, morda tudi na račun vašega partnerja, ki zna na vas ob pravem trenutku delovati pomirjujoče. Deloma ste tudi v precej apatičnem stanju in se vam ne ljubi spopadati s težavami. Pri delu kar precej uspehov, tudi denar bo pričel pritekati. Verjetno ste ugotovili, da nek odnos ne more biti dober, če temelji na vsiljevanju. Danes vsiljujete svoja stališča svojemu partnerju vi, jutri on vam. Več je vsiljevanja, več je upiranja in odnos postane moreča bitka za nadvlado. Kdo je že govoril o ljubezni? Z vami bo vse v redu. Imate dovolj energije, naučiti pa se jo morate usmeriti v dokončen cilj in ga tudi dokončati. V nasprotnem boste ostali brez energije. Če boste pozitivno energijo usmerjali k drugim ljudem, boste od njih to isto tudi dobili. Pomembna spoznanja. Če se preobremenjujete (le kaj hočete s tem dokazati?), bo trpelo vaše telo. Posledica - utrujenost in bolezen. Zaenkrat vidite rešitev za svoje notranje probleme v tem, da čim več delate, kar vas res nekoliko rešuje ali, bolje rečeno, odlaga končni razpad sistema. Treba bo delati na sebi, spremeniti svoj odnos do okolice in tedaj se bo tudi okolica spremenila. Ne pričakujte, da se bodo spremenili najprej drugi. Vi ste tisti, ki se mora spremeniti in za to je treba veliko narediti. Težave v službi, nervoza, preobremenjenost. še vedno vam bo šlo vse dobro od rok in kakšnih večjih težav ni videti. Radi boste v družbi, dobili boste nove prijatelje. Zdravje v redu, v ljubezni pa bo vse odvisno od tega, koliko ste doslej naredili za odnos. Do ljubezni se pride skozi pekel, ne pozabite. Energije vam ne bo manjkalo, pač pa jo morate znati izkoristiti. Nikoli se ne smete predati malodušju ali samopomilovanju, kot mi temu pravimo. Vse probleme rešujte optimistično ali, kot nekateri pravijo, "s pokončno držo", vendar ne na račun drugih. Več svobode in ljubezni. Možne so večje težave pri zdravju, predvsem pazite, kod in kako smučate, če že greste kam. Možnost padcev in zlomov ter drugih nesreč. Težave v službi in z denarjem, kar je le posledica vašega delovanja v preteklosti. Razočaranja v ljubezni zaradi naveličanosti. Kljub težavam vam bo uspelo, da boste ohranili vsaj delček svoje odločnosti in samostojnosti. Ne boste dovolili, da bi vam to kdo ukradel, čeprav bodo poskušali. Najbolje je, da ljudi sprejmete take, kot so, in jih nehate obsojati. Potem škodljivcev ne bo več blizu. Energije boste imeli zelo veliko, vendar je vprašanje, kako bo delovala na vas, kajti tudi dobrega je lahko za nekoga preveč, posebno, če ste bolehni in imate stalne težave s preutrujenostjo in bezanjem pred drugimi ljudmi. V tem primeru vas lahko krepko poruši. , i Vaše odlično obdobje še kar traja in tudi še bo. Uspeh pri delu (ne nujno v službi) se bo tudi pri denarju krepko poznal. Lahko dosežete izreden uspeh in dokončate davno zamišljene namene. Čas je za korak naprej in vse se bo premaknilo na bolje. V ljubezni dajte več svobode. če med partnerjema ne obstaja globlja povezava in ljubezen, je to najboljši način za praznjenje energije. Življenjske energije. Ko je ni več, človek umre. Zato pa se potrudite, da svojih zvez ne jemljete prelahko, zaradi kdo ve kakšnih vzgibov, ampak se predajte samo enemu. Bono Baršek S potepanja po črni celini: Slovenci v Južni Afriki Čeprav precej oddaljena od domovine, je Južna Afrika postala drugi dom številnim Slovencem. Nekateri so tja prišli že pred časom, drugi spet kasneje, le redki pa v zadnjem času. Koliko jih je, ne ve natanko nihče, saj v tej deželi verjetno nikoli še niso izvedli štetja prebivalstva, tako da uradnih podatkov o tem ni, čeprav bi se jih morda dalo na kakšen način poiskati. Baje jih je okoli 400 Ker ni uradnih podatkov, se pač moramo zanesti na ustne vire. Po mnenju nekaterih Slovencev, ki smo jih srečali, jih v tej državi živi okoli 400, največ seveda v Johannesburgu in njegovi okolici, pa tudi v drugih večjih in manjših mestih. Nekatere Slovenke so poročene z Ne-slovenci, zato bi iz njihovih priimkov težko razbrali odkod prihajajo, precej pa je tudi takšnih družin, kjer sta oba zakonca Slovenca. Ker sva bila z Jože-tom Grajžlom v Afriki le teden dni, sva obiskala le dve družini. Zanje sva zvedela že pred odhodom na pot, tako da sva bila najavljena, da jih obiščeva. In res sva jih, kljub pomanjkanju časa, vendar sva iz teh dveh srečanj zvedela o črni Afriki veliko več kot iz literature ali od drugih sogovornikov, ki sva jih slučajno srečala. Marjan Letnik je RTV serviser Naključje je hotelo, da je bila nekaj tednov pred nama v Južni Afriki še ena ekipa TV Slovenija, ki je spremljala nastop zbora Ave na nekakšnem festivalu zborov iz vsega sveta. Ob tem so se moji sodelavci seznanili z več Slovenci, ki so seveda prišli na koncerte slovenskih pevcev. Ti pevci so tako kot ostali bivali pri Južnoafričanih, saj naši rojaki niso bili seznanjeni s tem, da bo nastopil tudi zbor iz naše dežele. ?// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ ' Šmarje 13 ^068/81-118 Rt NOVO MESTO' Ljubljanski c. 27 068/323-000 In eden teh, ki je prišel na nastop, je bil tudi Marjan Letnik, Štajerec, po rodu iz okolice Ormoža, ki je na črno celino prišel iz Nemčije pred dvajsetimi leti, poročen pa je tudi z Nemko, s katero imata dva sinova. Starejši je arhitekt, mlajši pa pomaga očetu v njegovem servisu, ki ga ima v Johannesburgu, kjer popravlja avdio in video aparature, seveda pa tudi televizorje. Marjan ima svojo hišo, ki jo je kupil kmalu po preselitvi, po toliko letih pa že razmišlja, da bi se vrnil v svojo domovino, čeprav v njej menda nima več bližnjih sorodnikov. Tudi njegova žena Helga je nad tem navdušena, saj ji je v Sloveniji zelo všeč. Tako si bosta oba morda že čez nekaj let, ko bo Marjan lahko odšel v pokoj, verjetno poiskala novi dom na sončni strani Alp. Utegne pa se zgoditi, da jima bo sledil tudi mlajši sin. No, vse to so za zdaj le ugibanja in želje, ki pa se bodo, vsaj upam, tudi uresničile. Z Marjanom smo se srečali le na hitro v enem od nakupovalnih centrov, kamor je prišel s starim folksvagnom, tako da ga je kmalu poiskala še žena. Naslednji dan je tako kot Jože, Iztok in jaz odpotovala v Cape Town, saj je želela pokazati svojim najbližjim, ki so ravno v tistih dneh prišli prvič na obisk, to čudovito mesto. Vsi smo šli torej isti dan v isti kraj, le s to razliko, da smo mi trije potovali z avionom, tako da smo v enem dnevu preleteli skoraj tri tisoč kilometrov (v obe smeri), Helga pa je to pot opravila z osebnim avtomobilom in je v eno smer potovala kar dva dni. Kaj hočem, se jim pač ni mudilo, tako kot nam. No, Marjan nas je potem prišel iskat na letališče, tako da smo eno noč prespali v njegovi hiši. Neverjetna zgodba Marjane Pinter Tudi za Marjano Pinter in njenega sina Pavla sva zvedela prej. Z njo sem se uspel celo seznaniti, seveda le po telefonu. Tako smo se dogovorili, da jo pač obiščemo. In res sva se z Jožetom in z Iztokom Umrom iz Slovenskih novic že drugi dan bivanja v tej deželi odpravila na obisk. V Johannesburg smo iz Sun Citvja potovali z avtobusom in vso pot nas je spremljala prava nevihta z grmenjem in strelami, za povrh pa še na našem avtobusu niso delali brisalci, tako da smo se vsi čudili, da smo res prišli na avtobusno po- stajo, kjer nas je Marjana zlahka spoznala. Že med potjo do njenega doma smo slišali marsikaj zanimivega, še bolj pa se je Marjani, ki prihaja iz Trbovelj, razvezal jezik doma. Tam nam je skuhala večerjo in ob buteljkah res odličnega južnoafriškega vina in slovenske slivovke je bila ura kmalu precej po polnoči. Sin Paul je zaradi utrujenosti kmalu odšel spat, mi pa smo poslušali in se čudili. Poročila sta se na daljavo Vsega seveda ne bom mogel objaviti, saj ne bi bilo pošteno do naše gostiteljice, pri kateri smo prespali kar dvakrat. O tem, kako je odšla v tujino, pa vsekakor moram zapisati, saj se zgodba sliši, kot da bi jo napisal dober scenarist. Marjana si je namreč nekaj let dopisovala s svojim bodočim možem, čeprav se nista nikoli videla. Marjana je namreč odgovorila na oglas, ki je vabil vse, ki si želijo dopisovanja. Po nekaj letih, ko ji je to že malo presedalo in je odrasla, je želela to prekiniti, saj se ji je zdelo nesmiselno. Ker ni vedela kako, je za nasvet povprašala svojo najboljšo prijateljico. Ta ji je svetovala, da ga naj postavi pred odločitev, da jo omoži ali pa prekineta s pismi. In zgodilo se je ravno to, česar takrat 18-letna Marjana ni želela. Prišlo je pismo, v njem pa ženitna ponudba. Potem ko je uredila vse papirje in sta se po pošti tudi poročila, se je Marjana odpravila v daljno Avstralijo. Na poti tja je še marsikaj doživela, še huje pa je bilo zanjo brez vsakršnega kuharskega in drugega znanja potem. No, kljub vsemu je predvsem zaradi moževe velike potrpežljivosti vse to prebrodila, se zaposlila, rodila sina, potem pa so vsi trije odšli v Južno Afriko. Tu sta bila oba zelo uspešna v poslu in si zgradila dom. Potem je mož, ki je bil od nje precej starejši, zaradi bolezni umrl. Seveda se v časopisu povedano ne da napisati tako, kot je bilo slišati iz Marjaninih ust, v pravi zasavski šprahi, pristno, na trenutke kot kriminalka, spet drugič kot dobro zrežirana burleska. Sin si želi živeti v Sloveniji Marjana je danes direktorica v gradbenem podjetju, ki izdelu-. je elemente za družinske hiše in druge zgradbe. Veliko časa je v službi, preostalega posveča sinu, ki si želi zdaj oditi v Slovenijo, saj se v Južni Afriki ne počuti več varnega. Verjetno se bosta oba sem tudi odselila, Paul bi rad odšel že letos, Marjana pa čez dve leti, ko bo izpolnila pogoje za upokojitev. In ker si želita priti v Posavje, v okolico Pijav-škega, kjer ima ena od njenih prijateljic vikend, se mi zdi prav, da to tudi zapišem. Njena prijateljica je Silva in je doma baje iz Sevnice, če se ne motim, pa naj bi se pisala Bizjak. Z možem je za novo leto Marjano obiskala, vsaj dogovorjeni sta bili tako, seveda pa to ni bilo prvič. Marjana je seveda za vrnitev pripravljena, da vse, kar ima v Južni Afriki, proda, pravi pa tudi, da bo hišo, ki naj bi jo pri nas kupila, zapustila tistemu, ki ji bo dal zemljo, na kateri jo lahko postavi. Še jih je ... No, v Južni Afriki je še precej Slovencev. Mnogi se med seboj ne poznajo. Tudi mi smo želeli spoznati še enega, to je Anton Kuhar, ki je zelo uspešen podjetnik, saj ima veliko tovarno, živi pa v najbogatejši četrti v Johannesburgu. Zal se z njim, razen večkrat po telefonu, nismo uspeli dobiti, nekaj zaradi njegove zasedenosti, na koncu pa nam je zagodlo še deževno vreme. In to kljub zagotovilom, da v Afriki nikoli ne dežuje dva dni zaporedoma. Na žalost smo mi doživeli prav to. (Se nadaljuje.) Goran Rovan Marjan Letnik pred svojo hišo z bazenom, na sliki še Jože Grajžl in Iztok Umer, novinar Slovenskih novic. v Se vedno brez naslova večinoma že letos Marsikaj se je zgodilo od takrat, ko smo se nazadnje prebirali. Na primer: leto 1996 se piše; pravijo, da voščilo velja do konca januarja, torej srečno novo leto 1996. Vsi ti prazniki, na katere smo že pozabili, so me malce uspavali, prav toliko, da nisem oddal teksta, ki še dandanes nima naslova. Na to, da vedno zamujam, so se na uredništvu že navadili; to, da jim teksta sploh ne pošljem, je bilo prese- nečenje tudi za njih. Za to presenečenje sem seveda bil še posebej nagrajen s strani glavnega urednika. Na priznanje, ki mi je bilo dodeljeno, sem lahko le vzhičeno in poln emocij odgovoril: "Eee ... jebi ga ... pozabo." Upam, da on ne bo pozabil, ko bo nakazoval honorarje. Sicer pa sem tudi jaz, tako kot večina svobodnih državljanov in čefurjev Slovenije, praznoval novo leto, ki mi ne bo šlo iz spomina do novega novega lete. To je bila najbolj nora noč v pravem pomenu besede. Če se din po jutru pozna, v tem primeru leto po dnevu, potem sem ga naj-ebal. Silvestrski večer sem preživel na frekvenci 106,4 Mhz - gama MM, in to po naslednjem urniku: od 20.00 do 23.00 prostovoljno, po 23.00 pa pod prisilo. Zelo nemočno se človek počuti, če vozi po zasneženi in nepluženi cesti; taisti občutek je še toliko bolj močan, če ugotoviš, da so te zaplužili. In ne samo tebe, am-"¦•\pak celotno ekipo, ki je imela od 23. ure čisto drugačne načrte, kakor pa "reševati avto z zasneženega zapluženega parkirišča". Ko je bilo vsega konec, tudi novega leta, sem se odločil, da si od znotraj ogledam najbližji hotel v Ljubljani. Srečen, da sem rešil avto iz snega in sebe iz mokrih cunj, sem si rekel:"... srečno novo leto, Edi ..." in zaspal. Novo leto ni prineslo nič novega, razen datuma, kajti še vedno so tu stari nerešeni problemi; torej počakamo, ali se bo čez leto dni kaj spremenilo, morda pa res. No, nekaj pa je novo leto le prineslo: - novo uro (novoletno darilo), - rojstni dan moje sestre (ne bojte se, vsi boste prišli na vrsto), - Balki se je vrnil na oddaje (srečni poslušalci), - z Darjo programa ne vodiva več skupaj (srečni poslušalci), - še eno zmaga Urške Hrovat (še sreča, da Tomba ne smuča v ženski kategoriji), - gobovo juho v avtomatu (bomo za malco prišparali), - DJ Pele je posnel nov komad (Pele, prosim te, ne več) - in še in še ... Edi RAZVEDRILO NAŠ GLAS, 2-18. JANUAR 1996 Majda Arh: "Nori dan - kaseta in zgoščenka Prijateljem zabavne glasbe je zagotovo ostal v spominu predlanski portoroški festival Melodije morja in sonca. Takrat se je Majda Arh uvrstila v sam vrh slovenske poppiramide, saj ji je njena pesem kot avtorici glasbe in besedila ob zmagoslavni lovoriki prinesla še potrdilo, da je najlažje pisati glasbo sebi samemu. Pesem, s katero je na MMS osvojila prvo nagrado strokovne žirije za interpretacijo, nam je znana preko radia in TV - "Oprosti mi". Konec leta 1995 pa je Majda ustvarila še enajst novih skladb, ki jih je z izkušeno skupino glasbenikov posnela za svojo novo zgoščenko, zelo stvarno poimenovano za obdobje, v katerem živimo - "Nori dan". Istoimenska nosilna skladba albuma pa se je že potrdila kot pesem tedna na radiu Krka. Aranžmaje za glasbo ji je pomagal urediti Bor Zuljan, ki slovi po virtuoznem obvlado- vanju kitare in je tudi član skupine Sank Ročk. Za svojo glasbo Majda pravi, da je pop s prime^ sjo ročka. Izdelek je že dosegljiv in ga poslušalcem priporočamo, Majdi pa želimo uspešno pro-moviranje. (POPPRESS) Leteči potepuhi Zguba časa in denarja Skupino Leteči potepuhi, ki je svojo glasbeno pot začela septembra 1993, sestavlja pet članov, ki so vsi instrumenta-listi, poleg glavnega vokalnega solista pa sodelujeta še dva spremljevalna vokala. Danes so fantje že izredno popularni in so kot studijska skupina sodelovali tudi pri dveh zadnjih albumih najpopularnejšega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja. Konec lanskega decembra je pri Helidonu izšel njihov prvi album (kaseta in kompaktna plošča), ki nosi naslov Zguba časa in denarja. Na njem je deset avtorskih skladb in ena priredba, vendar so skladbe precej raznolike, čemur botrujejo različni avtorji in različna obdobja, v katerih so nastajale. Pesem Vlak je nastala že leta 1985, medtem ko se je skladba Pojem blues rodila tik pred začetkom snemanja. Še posebej pa je zanimiva skladba Bicikl, ki je bila že popevka tedna na Valu 202, prav tako pa pričakujejo, da bo videospot dosegel najvišja mesta na lestvicah. Za vse skladbe je značilen prepoznavni zvok skupine, ki ga samosvoj način petja vokalnega solista samo še dopolnjuje. Univerzalnost in kakovost skupine potrjuje tudi sodelovanje pri najnovejši gledališki predstavi Iztoka Lavriča "Taxi blues", v izvedbi gledališča Grapefruit, ki deluje v okviru gledališča Glej. Posneli so tudi skladbo na kom-pilacijski kompaktni plošči Elvis de Luxe, kjer spremljajo svojega dobrega prijatelja in odličnega pevca Bicota. (Galex) STUDIO ea oilvi via, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 0827O KRŠKO TEL.: 0808/2 1-781 FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Nasvetek ali dva II Če hočete biti še vedno "zrihtani", bi se že našla kakšna ideja, da vam ne bo treba nositi hlač. Letos je pač sezona kril, zato izkoristite priložnost. Tokrat predlog za bolj prezeble. Najdite (= izbrskajte/kupite/sposodite si ...) preprosto sivo volneno obleko. Letos jih ni težko dobiti, da pa bo malce težje, naj bo obrobljena z volnenim patentom. Tudi spodaj. Zraven si lahko privoščite volneno ruto (ali šal) - tega tudi ni težko dobiti - in še s patentom obrobljene čevlje. Če jih nimate od lani, bodo prav tako odlegle "navadne" nogavice v "navadnih" čevljih. Rutka naj bo po vašem okusu - bež, rdeča, modra ... Urš' Komedija Na svidenje nad zvezdami navdušila j; Senovo, decembra - Dvakrat polna dvorana, zadovoljni gledalci, zadovoljni gledališ-čniki - bi bilo telegrafsko sporočilo o odigrani predstavi. Okrog 790 gledalcev na dveh predstavah pove, da je bila gneča, kot smo je bili vajeni ob predstavah največjih estradnih zvezd. Kot zapisovalec dogodka si ne bi drznil ocenjevati umetniške vrednosti uprizoritve, za to so kritiki in morda avtor, lahko le rečem, da je to ena boljših predstav, odigranih na Senovem. Ponavadi novinarji povprašajo gledalce o oceni predstave, naj bo danes drugače in naj predstavo in vse ostalo ocenijo akterji. Le njim je znano, koliko časa, truda in odrekanja je bilo potrebno pred in med uprizoritvijo komedije Na svidenje med zvezdami. O tem so nam povedali: Anica Breznikar, igralka: "Sem igralka z najdaljšim igralskim stažem med igralkami v skupini. Igrala sem v več kot dvajsetih igrah vseh mogočih zvrsti. S komedijo se ne srečujem prvič. Komedija je ena najtežjih igralskih zvrsti, saj je v glavnem na igralčevih ramenih, da z mimiko, gibi in besedo tekst poda na smešen način. Veliko tega se da naučiti, veliko pa mora biti človeku tudi prirojenega, mora biti del njegovega življenja in pogleda na svet. Vsak tekst se da podati na različne načine, tudi pričujoče delo bi lahko podali bolj temačno, realistično. Mislim, da so naš način prikaza gledalci sprejeli z navdušenjem in nas za opravljeno bogato nagradili s ploskanjem. S tem so nam pomagali, da smo igrali brez zavor. Prvič po dolgih letih sem igrala sproščeno in brez treme." David Radej, igralec: "Sem eden najmlajših igralcev, kalil pa sem se v šolski skupini Brez zadrege, ki je doživljala kar lepe uspehe. Rad se spoprimem s kakšno vlogo, še posebej tako, ki mi je pisana na kožo. V igral- skih skupinah s starejšimi igralci sem drugič. V lanskem letu sem se prvič priključil dramski skupini KD Antona Aškerca iz Koprivnice. Povabila v dramsko skupino domačega društva sem bil zelo vesel, saj so me zelo lepo sprejeli. Dobil sem vlogo Pepsi-ja, nepokvarjenega mladega človeka, ki se s svojo partnerko Tino znajde v pokvarjenem malomeščanskem okolju. Priprave so bile pogoste in naporne, saj sem dijak, ki mora biti vsak dan pripravljen odgovarjati na zastavljena vprašanja. Izkušnje, ki jih pridobivam pri igranju, mi pomagajo odpravljati tremo tudi v šoli. Pred igro imam malo treme, ki preneha takoj, ko stopim na oder. Polna dvorana deluje name čarobno, vživim se v igro in igram. Senovška publika je bila čudovita." Boža Ojsteršek, režiserka: "To je moja druga predstava s starejšimi igralci. Vedno režiram komedije, saj menim, da ljudje v teh na trenutke težkih časih potrebujejo veliko razvedrila. Na razpolago sem imela resen kolektiv 25 igralcev in 10 drugih odrskih delavcev, s katerimi mi je uspelo v dobrih dveh mesecih pripraviti zahtevno predstavo. Priprave so bile za vse zelo naporne, saj smo imeli 7 bralnih vaj in kar 23 vaj na odru v neza-kurjeni dvorani. Samo z resnim delom smo uspeli doseči zastavljeni cilj, odigrati predstavo na dan, ki smo ga določili na prvem skupnem sestanku. Igralci so se odlično odrezali in do potankosti izpolnjevali dogovorjene naloge. V igri sta se prepletali starejša in mlajša generacija in ustvarili zares vzorno sodelovanje. Vesela sem. da nam je uspelo ljudi nasmejati in razveseliti." Drago Kolar, bivši igralec: "Vsi od prvega do zadnjega igralca so bili odlični. Pod vodstvom režiserke in ob pomoči odrskih delavcev so delovali kot dobro utečen stroj. Vidi se, da so v projekt vložili veliko truda, časa in prevsem sebe. Komedije ni lahko igrati. Sam sem nastopil kot igralec in vem, s čim vse se moraš spoprijeti, da je na koncu predstava uspešno izpeljana. V tej predstavi sem užival, pogled po gledalcih pa mi je povedal, da je užival ves avditorij. Namen prestave je bil dosežen. Igralcem, režiserki in drugim odrskim delavcem čestitam za čudovito postavitev in prispevek k praznovanju velikega jubileja - 50-letnica DKD Svoboda Senovo. Izjave potrjujejo navdušenje tako med gledalci kot igralci. Ob pogovoru v avli Doma XIV. divizije niso bile redke besede, ko so gledalci izražali željo, da bi si predstavo še enkrat ogledali in jo doživeli še bolj sproščeno. Za sproščeno razpoloženje bi ponovno poskrbeli: Enč, Anica, Toni, Darja, Dragica in drugi. (Toni) Spoznajmo samega sebe Čas, v katerem živimo, nam daje malo možnosti, da bi spoznali ljudi, še manj pa vemo o nas samih. To je spoznala tudi Olga Križa-nič iz Sevnice, ki vodi devetčlanski študijski krožek z namenom, da bi aktivno sodelovali pri ugotavljanju in reševanju vprašanj, vezanih na ljudi in okolje, v katerem živijo. Krožek je posebna oblika izobraževanja vseh starostnih skupin. Ljudje se vanj vključujejo iz želje po ustvarjalnem sodelovanju z drugimi ljudmi in zaradi spoznanja, da morajo sami narediti korak k sreči, če jo hočejo doseči. Njihove naloge so v demokratičnem dialogu, pričakovanju uspehov in doseganju določenih ciljev. Znotraj krožka vladajo demokratični odnosi. Vsak član lahko izrazi svoje mnenje in pokaže svoje znanje. Mentor le skrbi, da se krožek drži načrta, ki si ga je zastavil. Takšni študijski krožki so v tujini že zelo razširjena oblika prostovoljnega izobraževanja. Pri nas jih je uvedel Andragoški center RS v letu 1992. V Sevnici so začeli z delom šele letos in bili deležni velike pozornosti in podpore s strani Ministrstva za šolstvo in šport RS, Andrago-škega centra RS, Gostinskega podetja Sevnica, ki jim zastonj odstopa prostor v hotelu, AERA Celje, občine Sevnica ter Maksi- ma Loždorfer in drugih podjetij. V začetku so ljudje prihajali zgolj iz radovednosti, kasneje pa so oblikovali redno skupino. Tematika študijskega krožka je zelo široka, saj zajema etnologijo, zgodovino in zemljepis Sevnice. Najbolj zanimivo pa je to, da se da največ izvedeti preko živih virov, ki so kaj doživeli in to prenesejo naslednjim rodovom. Konkretna naloga krožka je torej, da bi ta spoznanja objavil v publikaciji, tako da bi njeo-gvo delo spoznal čim širši krog ljudi. Za to pa bi potrebovali več finančne podpore. Krožek Olge Križanič je le eden od sklopov samoizobraže-vanja odraslih v Sevnici. Delujeta še dva. Upajmo, da jih bomo lahko prestavili v eni naslednjih številk, (ksenija) SIUDIO BREŽICE ¦¦¦»¦m Vibrofon Vseslovenski glasbeni dogodek je bil 11. januarja v Dakoti, največji diskoteki, ki jo premore naša dežela. Radio Študent je preko svoje frekvence omogočil stik z vsako slovensko vasjo. Pred več kot 1.500 ljudmi se je predstavilo šest več ali manj znanih domačih zasedb, ki so promovirale svoje še tople izdelke. Večina jih je nastopila že SPIRITUAL PYROTECHNICS v ljubljanski DAKOTI. pred tem v eni najbolj poslušanih oddaj RŠ-a, Vaš omiljeni DJ Jure, v terminu Izštekani, kar pomeni izvedbo brez elektrike ali v polakustični različici, ki smo jo povzeli pa zgledu MTV Unplug-ged. Megaprostor je zasedbam nudil ambient vzgonske sile, kar je omogočalo skupinam profesionalni občutek. Kot prvi so svoj novi material predstavili ANA PUPEDAN (ena popoldan), kvartet iz Pivke. Odlična izvedba, za katero upam, da se bo v kratkem času lahko predstavila tudi pri nas. Za njimi so nastopili predstavniki Posavja, ki so prav tako v pokušino ponudili svoj CD-prvenec The material empi-re is dying. SPIRITUAL PYRO-TECHNICS so za to priložnost povabili dva gosta, Mojco Ger-mek (Nova 3) in Dadota (Super vaja). Za svoj nastop so poželi zajeten aplavz. Naslednji so bili LETEČI POTEPUHI, ki niso neznanka, saj je njihov hit Bicikl danes prodrl do vsakega ušesa na naših tleh. Še kakšen tak hit ne bi bil odveč. In končno se je za njimi pojavila žerjavica večera, ki je prisotne pognala na noge. Zapomnite si ime super skupine HEAVY LES VVANTED in po možnosti ne izpustite njihove pojave na odru. Zakaj, se prepričajte sami. Kot peta skupina se je predstavila zasedba ORLEK iz zasavskih revirjev. S svojo no-stalgično noto, ki jo preživljajo odpuščeni knapi ob Ajmohtu (naslov njihovega CD-ja), so prikazali svoje hude čase. Za konec je poskrbel ZORAN PRE-DIN, ki je tokrat nastopil s staro-ciganskimi vižami ob spremljavi mojstrov ŠUKAR iz Maribora, ki so poleg znanih hitov odigrali tudi nekaj znanih melodij iz sta-rojugoslovanskih filmov kot npr. Durdevdan (Dom za obešanje). Doživetje je bilo nepozabno tako za nastopajoče kot za občinstvo. (Mr. Jožo) NAŠ GLAS, 2-18. JANUAR 1996 PO NAŠIH KRAJIH Zaključki, ugotovitve in predlogi okrogle mize Drugačen otrok sem Kako se v občini Brežice uresničujejo moje pravice? Okrogla miza je bila 12. decembra 1995 v WZ Brežice. Prisotnih je bilo 23 udeležencev. 1. Za zagotavljanje strokovnosti dela je v razvojnem oddelku WZ Brežice potrebno vzpostaviti delovanje strokovnega tirna, ki ga sestavljajo: specialni pedagog, logoped, psiholog in nevro-fizioterapevt, ne glede na to, kje so ti strokovnjaki v delovnem razmerju. Specialna pedagoginja, ki vsak dan neposredno dela v razvojnem oddelku, mora biti sestavni del strokovnega tirna zaradi izmenjav strokovnih informacij o otrocih, s katerimi izvaja vzgojni program. V tem šolskem letu je nastal problem psihološke obravnave razvojno motenih otrok, ki pa je za delo v razvojnem oddelku izrednega pomena. Za uresničevanje te naloge se zadolži vodja Razvojne ambulante Krško - dr. Janja Rošker 2. Z ustanovitvijo razvojnega oddelka v WZ Brežice septembra '95 je prenehala delovati mobilna specialna pedagoška služba, ker se je specialna pedagoginja zaposlila v razvojnem oddelku. Brez strokovne obravnave so tako ostali otroci, ki so vključeni v redne oddelke vrtca, vendar zaradi motenj v razvoju potrebujejo posebno obravnavo, ki jim jo lahko nudi le specialni pedagog. Menimo, da obstaja realna potreba po zaposlitvi specialnega pedagoga, ki bi nudil mobilno specialno pedagoško obravnavo predšolskim otrokom, saj smo prepričani, da je glede na število motenih otrok, ki so vključeni v redne oddelke vrtcev, zahteva utemeljena. Zadevo bi morali proučiti vsi, ki se srečujemo s problemom: WZ, WE pri OŠ, CSD, pediater in Razvojna ambulanta pa tudi občina zaradi financiranja. Odgovorna za pregled stanja: Saša Dernač, prof. defektolog, ki dela na OŠ Bizeljsko in Pišece. 3. V WZ Brežice imamo v številčno polnih rednih oddelkih vključene otroke z gibalnimi motnjami in otroke z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Zakon predvideva za takšne primere zmanjšanje števila otrok v skupini ali zaposlitev dodatnih delavcev. Zadevo je potrebno urediti s financiranjem na občinskem nivoju. Sprejet je bil sklep, da se občini predlaga zaposlitev 2,5 delavk preko programa javnih del, kar je sicer začasna rešitev problema. 4. V WZ Brežice, verjetno pa je podobno v WE pri OŠ, se pojav- lja potreba p*o zaposlitvi strokovnjaka - psihologa, ker se v vrtcu srečujemo z otroki z vedenjskimi motnjami in motnjami, ki jih niti ne znamo definirati. Vodstvo vrtca in vodstva WE pri OŠ naj zadevo proučijo in posredujejo to kadrovsko potrebo v planu za leto '96. 5. Ker v WZ Brežice menijo, da je premalo sodelovanje med zdravstvom in njimi, da bi s skupnim znanjem lahko že v predšolskem obdobju začeli reševati stiske otrok in družin, se je podžupanja Darinka Šegota-Cvetko zavezala, da bo poskušala vzpostaviti vez med obema stranema. Komisija za zaključke, ugotovitve in predloge: Marija Terihaj Marinka L. Novak Metka Plohi Občni zbor Vinogradniškega društva Zdole Zdolske vinogradnike čaka še veliko dela Zdole, 12. januarja - Sremi-ški in okoliški vinogradniki, združeni v Vinogradniško društvo Zdole, so se minuli petek zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so, kot je to že v navadi, spregovorili o dosežkih v minulem letu in naredili nekaj načrtov za prihodnost. Društvo je imelo ob koncu lanskega leta natanko sto članov, letos pa so vpisali že šestnajst novih, kar kaže na veliko zanimanje za to obliko združevanja, ki nudi pridelovalcem žlahtne kapljice veliko. Tako so lani pripravili štiri strokovne ekskurzije in vrsto koristnih predavanj o negi vinske trte in kletarjenju, ki se jih je udeležilo 80 odstotkov članov, še zlasti prav pa so jim prišli nasveti mag. Julija Nema-niča iz Metlike, ki jih je obiskal neposredno po hudem poletnem neurju, ko je nekaterim posameznikom pobralo kar 90 odstotkov pridelka. Spregovoril je namreč o postopanju z vinsko trto ob takšnih naravnih nesrečah. Nekaj članov društva, v katerega so vključeni tudi pridelovalci iz bolj oddaljenih posavskih krajevnih skupnosti, je lani opravilo tudi strokovni izpit iz kletar-jenja. Ko so se pogovarjali o predvidenih aktivnostih v novem letu, so se ustavili tudi pri bodoči bi-zeljsko-sremiški vinski cesti. Vsi si namreč želijo, da bi turisti prispevali k novemu razmahu vinogradništva in spremljajoči dejavnosti, kot so vinotoči, turistične kmetije in drugo, toda pri tem jim, kot je opozoril tajnik društva Ivan Novak, z zastarelimi in preveč togimi zakoni dela težave država. Sanitarni predpisi so sedaj namreč takšni, da bi moral biti navaden vinotoč urejen malone kot kakšna ljubljanska gostilna, turistična kmetija pa kot hotel Slon. Zato se nekateri posamezniki, ki se jim zdi nova turistična dejavnost sicer zelo zanimiva, ne upajo odločati za kakršno koli prenovo svojih domačij, dokler ne bo država poskrbela za ustrezne trdne predpise. Zdolske vinogradnike pa čaka še veliko dela (za katerega bodo potrebovali tudi dosti denarja) na področju obnove vinogradov, kajti večina jih je že močno zastarelih in ne nudijo zadostne količine in kakovosti pridelka. Toda za ta korak se bodo morali odločiti sami. (ES) Vodeno poskušanje 20 vzorcev Sevnica, 12. januarja - Tamkajšnje društvo vinogradnikov in Gostinsko podjetje Sevnica sta v hotelu Ajdovec pripravila vodeno degustacijo vin. Sev-niško društvo vinogradnikov šteje več kot 300 članov, a v pe,tek je kakih 60 zbranih poskusilo in ocenilo le deset belih in deset rdečih vin. Za vodeno, javno degustacijo je to že kar obsežna prireditev (trajala je dve uri), s katero ne kaže pretiravati, ker se lahko zavleče. Vsi udeleženci so poskusili vse vzorce in na svoje ocenjevalne listke zapisali lastna mnenja. Potem pa so jih lahko primerjali z ocenami komisije, ki jo je vodil enolog krške kmečke zadruge, ing. Zdravko Mastnak. Ta je tudi komentiral vsakega izmed okušanih vzorcev, pojasnil značilnosti posameznega vina, nato pa so svoja mnenja izrazili še ostali. Vsi vzorci so bili oštevilčeni in lastniki so ostali neznani ostalim udeležencem. Zato tudi ni bilo končnega vrstnega reda. Po Mastnakovem mnenju so lanska bela vina nekoliko slabše kakovosti kot rdeča -malo tudi zaradi zgodnje trgatve, vendar bi si izmed zbranih menda zaslužilo izločitev (zaradi napak) samo eno. Glavno, uradno degustacijo in ocenjevanje lanskega vinskega letnika bodo sevniški vinogradniki pripravili maja in nanjo bodo povabili vse svoje člane, (ika) Se Senovo utaplja v smeteh? Štirc največje črno odlagališče na Senovem Senovo, 14. januarja - Nekdaj zaradi stalnih samovžigov smrdljivi Štirc - rudniško jalo-višče - postaja ekološka bomba, ki lahko ogrozi tudi zdravje ljudi in živali. V zadnjih dveh letih je ob vznožju visokega nasipa nastalo največje črno odlagališče, na katerem lahko najdete vzmetnice, štedilnike, avtomobile, gume, odvrženo embalažo škropiva in razne druge odpadke. Jalovišče je bilo pred leti zadovoljivo urejeno, saj je bila pod njem rudnika in potrebnimi racionalizacijami so opustili dvoi-zmensko delo na jalovišču in s tem večji nadzor. To so mnogi takoj izkoristili in se na jalovišču znebili vseh mogočih reči. Posebej kritično je postalo pred nekaj meseci, ko so bile zaprte dovozne poti z Dovškega. Takrat je nastalo odlagališče dobesedno ob cesti. Kupi odvrženih odpadkov so vsak dan večji. Zapadli sneg ja bil kar nekakšno olajšanje, saj je prekril vso nesnago in zabrisal sledi. Sneg kopni, kupi odpadkov Ansambel Magic že konec januarja Sevnica, januarja - V Sevnici že nekaj časa deluje agencija za estradno umetnost "ES-DE", ki jo vodi Miran Štojs. Njihova dejavnost je posredovanje med estradnimi umetniki in tržiščem ter organizacija nastopov. Agencija deluje že od leta 1992 in se je v slovenskem merilu dobro uveljavila. Sodeluje s Termami Čatež, Otočcem ... Miran Štojs je tudi vodja ansambla Magic, ki ima trenutno kadrovske težave, vendar upajo, da se bodo na glasbeni sceni pojavili že konec januarja. Ansambel je s staro zasedbo na RTV Slovenija posnel tudi kaseto z naslovom "Sonček", ki jo uspešno predvajajo na Valu 202 in lokalnih radijskih postajah. (ksenija) nasip položena kanalizacija s potrebno drenažo, navažali pa so jalovino in pesek, ki so ga pridobivali kot stranski produkt rudnika. Vse to so sproti poravnavali in tako preprečevali zelo pogoste samovžige. Z ugaša- pa rastejo in kličejo k ukrepat,-Ukrepati pa je potrebno v smeri sanacije črnega odlagališča in v smeri vzpostavitve odvoza smeti tudi iz okolice Senovega. Težka in draga naloga za KS, občino in Kostak. (Toni) Koncert kostanjeviške godbe Kostanjevica, decembra - Ob koncu leta je Kostanjevičane domača pihalna godba že drugič po vrsti povabila na slavnostni koncert. V dveh delih so zaigrali trinajst skladb s svojega pestrega repertoarja. Težko bi rekli, ali je večje navdušenje požela Gruberjeva Tiha noč ali Kremenčkovi. Program je z razmišljanjem o praznikih povezovala Melita Skušek. (nic) Z literarnim večerom v kulturno leto Pišece, 12. januarja - V pišečki osnovni šoli so se zbrali ljubitelji poezije, da bi prisluhnili pesmim brežiškega pesnika Damirja Šam-bareka-Kukoviča, ki zvest svojim koreninam ustvarja v slovenščini in hrvaščini. Gost je s seboj pripeljal tudi hrvaško- bosanskega umetnika peresa Enesa Kiševiča in skupaj sta zbranemu občinstvu predstavila pesniško ustvarjanje. Organizator, odbor Maksa Ple-teršnika, je pripravil tudi razstavo fotografij Hrvoja Oršaniča. Večer je bil posvečen bližajočemu se kulturnemu prazniku in nekak uvod v prireditve, ki jih pripravljajo za vse leto. Februarja bodo na literarni večer povabili Cirila Zlobca, (nic) Dobrodošla, Miss Agata, v Cerkljah Cerklje ob Krki, 13. januarja - Dramska sekcija DKD Svoboda iz Brestanice je svojo zmagovito pot začrtala tudi v Cerkljah. Učni center slovenske vojske je v počastitev kulturnega praznika vojake in krajane povabil na komedijo Vlada Novaka Dobrodošla, Miss Agata. Slavko Gerič je zbranim kratko spregovoril o pomenu amaterske kulture, zatem pa je dobro uigrana ekipa izvedla igro, ki jo je režirala Marjana Bromše. Še posebej je navdušila Darja Sotošek v vlogi v vseh pogledih spretne služkinje Marice, (nic) Hm J>OSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO DALMATINOVA ULICA 8, KRŠKO VABI K VPISU V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 1. VISOKA VZGOJITELJSKA ŠOLA - PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR - 1. letnik - pogoj: končana V. stopnja izobrazbe 2. VISOKA POSLOVNA ŠOLA - EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA -1. letnik - pogoj: končana V. stopnja izobrazbe (matura ali Zl) - 3. letnik: pogoj: končana VI. stopnja ekonomske smeri N3. VISOKA UPRAVNA ŠOLA - VUŠ Ljubljana - 1. letnik - pogoj: končana V. stopnja - zaključni izpit - 3. letnik - pogoj: končana VI. stopnja upravne ali pravne smeri in v verificirane izobraževalne programe za poklic: - RAČUNOVODJA (pogoj: končana V. stopnja) - VODJA ZASEBNEGA PODJETJA (pogoj: V. stopnja) - KUHAR - NATAKAR (pogoj: končana OŠ) - PRODAJALEC (pogoj: končana OŠ) Evidenčne prijave za vpis v šolskem letu 1996/97 sprejemamo pisno ali po telefonu: 31 152/22 811, vsak delovni dan do zasedbe prostih mest (70). OD TU IN TAM NAŠ (»LAS, 2-18. JANUAR 1996 ŠOLA NI ŠALA Žabji kralj Nekega dne se je v grajskem parku lepa princesa igrala s svojo zlato žogo blizu globokega studenca. Nenadoma je žoga padla v studenec in princesa je začela strašno jokati. Slišal jo je žabec, ki je živel v tem studencu, in je princesi obljubil pomoč.^e ga povabi v kraljevo palačo. In res - v zahvalo za vrnjeno žogo ga je princesa povabila na večerjo istega dne. Ura je odbila sedem in zvonec ob vratih kraljeve palače je zazvonil ... Na vratih se je prikazala prin-cesina starejša sestra, z navijal-kami v laseh. Na sebi je imela kratko mini krilo in bolj razprto majico. Princesa reče: "O, dragi, si že prišel...?" Obmolkne sredi stavka: "Kdo si pa ti?" On ji odgovori: "Jaz sem Žabec." Princesa reče: "Jaz čakam svojega fanta." Žabec ji veli: "Pokliči svojo sestro!" Princesa: "Da, takoj jo bom poklicala, če že tako hočeš, ti žabja mrcina." Princesa pride k vratom in brcne Žabca: "Pojdi stran, ti žabja mrcina!" Žaba se kar naenkrat spremeni v princa in jo zaprosi za roko. Princ se ji zahvali: "Hvala, ker si me rešila prekletstva." Eva, Mateja, Lucija, Petra Kaj je novega v Krmelju? Pripravljamo se na praznovanje petdesete obletnice šole. Gospodu ministru Gabru smo poslali prijazno pismo, v katerem smo mu predstavili našo šolo. Povabili smo ga, da pride na našo slovesnost. Obljubil je, da bo. Zelo se že veselimo srečanja z njim. Pisali smo tudi pismo gospodu županu Jožetu Peternelu, predsedniku občinskega sveta gospodu Martinu Novšaku, gospodu tajniku Zvonetu Košmerlu in gospe svetnici Andreji Jam-šek. Prosili smo jih, da nam pomagajo uresničiti naše želje. V stari šoli nismo še nikoli imeli nove peči za centralno ogrevanje. Leta 1985 nam je Metalna podarila staro peč. S to se ogrevamo še sedaj. Močno je dotrajana. Radi bi posodobili računalniško učilnico. Če bi pridobili novo peč, bi jo tudi lahko ogrevali, prav tako pa tudi učilnico za gospodinjski pouk. Polni upanja pričakujemo njihov odgovor. Tudi gospod Niko Žibret nam je obljubil pomoč. Morda pa bomo dobili kakšen računalnik? Naše praznovanje se približuje. Mnogo imamo še za postoriti. Nam bo uspelo. Še to vam moram povedati, da smo povabili tudi mnogo učencev, ki so pred mnogimi leti hodili v našo šolo. Povedali smo jim, da bi se radi spoznali z njmi. Mnogi med njimi so se že oglasili. Obljubili so nam pomoč. Javili so se tudi, da bodo vodili delavnico ali kako drugače ustvarjali z nami. Veselimo se že srečanja z njimi. Toliko za sedaj iz Krmelja. Lepo vas pozdravljamo in vabimo vse, da se nam pridružite, ko bomo praznovali. Milanka Klenovšek, B.r OŠ Krmelj Vrata je prišla odpret princesa. Zagledala je žabca, ki je imel v ustih rožo, ki jo je zalival s cvetalom. Princesa je na hitro zaprla vrata in sedla na stol in poslušala radio Goldstar. Žabec je še enkrat pritisnil na električni zvonec. Odprla je vrata, ga prijela za vrat in ga vrgla na stol, ki se je dvignil. Počasi se je spreminjal v princa. Princ ji je povedal vse o sebi. Drugi dan se je pripeljala v grad dolga limuzina, ki jo je vozil izkušen voznik. Potem staiedšla v prinčevo kraljestvo in «Jjaprej sta živela srečno v Krškem. Andrej Šoln, Aleš Erjavec Kralj je šel odpret. Kar začudil se je, ko je zagledal žabo pred vrati. Žaba mu je rekla, naj pokliče najmlašjo kraljično. Kraljična je ravno gledala televizijo in zraven grizljala čips. S strahom in pričakovanjem je šla k vratom. Poljubila je žabo in žaba se je spremnila v princa. Skupaj sta povečerjala in se odpravila v di-sko. Pozno zvečer sta se pripeljala z mercedesom domov. Naslednji dan sta se poročila. Skozi mesto sta se peljala z zlatim avtom. Oče jima je kupil diamante, televizor in računalnik. Princ in princesa sta živela srečno do konca svojih dni. Sergeja, Adisa, Jasminka in Simona Moja prva vožnja z vlakom Bilo je v začetku decembra. Nekaj dni pred mojim četrtim rojstnim dnevom. Prijateljica mojih staršev nas je povabila v gledališe v Salzburg. Želela me je presenetiti, zato smo se peljali z vlakom. Že cel dan sem se veselila potovanja. Pozno popoldne smo se odpeljali na mun-chensko železniško postajo. Pri vstopu v vlak smo si poiskali svoje rezervirane sedeže. Moje mesto je bilo pri oknu. Po krajšem čakanju je končno vlak odpeljal. Med vožnjo sem z zanimanjem gledala skozi okno in opazovala naravo. Gospa, ki nas je povabila, mi je razlagala zanimivosti krajev, skozi katere smo se peljali. Po eni uri vožnje smo prispeli v Salzburg. Nekaj dni smo preživeli v tem mestu. Ko smo se vračali domov, me je v vlaku čakalo še eno presenečenje. V sosednjem vagonu je bila restavracija, kjer smo večerjali. Vožnja z vlakom je bila udobnejša kot z avtom. Ta vožnja mi bo ostala vedno v spominu. Anja Turšič, 6.r OŠ Cerklje ob Krki Avša ostane avša Velikokrat se spomnim na prijateljico iz Brežic, ki mi je za vedno ostala v spominu. V moji okolici je imela babico in dedka, zato sva se velikokrat videli. Ko je prihajala v našo družbo, je bila vedno grozno oblečena in naličena. Bila je zelo važna in zato je nismo imeli kaj preveč radi. Vedno se je bahala, da imajo doma lepo hišo in da ima ona najlepšo sobo od vseh drugih. Mi pa je nismo poslušali. Fantje so ji govorili, da je prava avša, dekleta pa smo se oddaljevala od nje. Take prijateljice si ne želim več imeti. Anita Ajster, 7. r OŠ Cerklje ob Krki V prvi številki Našega glasa sem v članku Denar z avkcije že podelili bolnišnici pomotoma preimenovala direktorja bolnišnice Brežice Toneta Zorka v doktorja. Gospod Zorko je diplomirani sociolog, ne zdravnik, za napako pa se mu iskreno opravičujem. avtorica ¦t Petdeset let OŠ Krmelj Barbarin dan Krmelj, 13. januarja - Krmelj je bil v preteklosti rudarsko naselje, zato so si na osnovni šoli izbrali ime sv. Barbare, zaščitni-ce rudarjev, za tradicionalni odprti dan šole, ki ga vsako leto pripravljajo za učence in starše. Letos je bil posvečen petdesetletnici osnovne šole v Krmelju. Mentorji in zunanji sodelavci so pripravili različne delavnice, v katerih so lahko učenci ustvarjali. Izdelovali so cvetje iz papirja, pod strokovnim vodstvom cve-tličarke Valentine so urejali cvetlične aranžmaje, izdelovali so didaktične igrače, lične zaboj-čke iz lesa, lutke iz blaga, lampi-jone, slikali na svilo, oblikovali glino, spoznavali skrivnosti kemije v čarobni delavnici, v frizerski in modni delavnici pa so pripravili pravo modno revijo kreacij Jutranjke iz Sevnice. Poleg tega so učenci pod vodstvom prizadevnih zunanjih sodelavcev in staršev spekli torto šoli za rojstni dan. Izdelke, ki so nastali v delavnicah, so oblikovali v lična darila in v kulturnem programu, kjer sta se predstavili plesna in glasbena delavnica, uprizorili pravo praznovanje rojstnega dne. Ta dan je bil namenjen učencem in je bil uvod v osrednjo prireditev, ki bo potekala v maju. (Jakob) Beremo, listamo, si ogledujemo Knjižnica je prostor, kamor se zatečemo iz potrebe po izobraževanju, branju zabavnih romanov ali pa ... V Sevnici deluje knjižnica že od leta 1959. Večkrat seje selila, nazadnje je leta 1992 dobila svoj prostor, ki je funkcionalno opremljen in pripraven tudi za druge dejavnosti. Ida Tušar, vodja knjižnice, je povedala tole: "Naša glavna dejavnost je izposoja knjig. Imamo veliko članov iz vseh starostnih skupin, največ osnovnošolcev in dijakov. Izbira knjig je različna. Otroci najraje segajo po knjigah VValta Disneva, Mikija Mustra in zbirkah Pet prijateljev ter Knjigo-žer. Pri odraslih je največ povpraševanja po knjigah za oddih, pisateljev Holtove, Steelove in Konsalika, zelo brana pa so tudi dela o zdravem načinu življenja. Poleg izposoje knjig prirejamo tudi razstave. Trenutno so razstavljene reprodukcije Frana Klemenčiča, doma iz Boštanja, ki je znan predvsem po impresionizmu v svojih delih (umrl 1961). Veliko sodelujemo tudi z otroki, ki med počitnicami prihajajo na ogled risanih in drugih otroških filmov. Obenem pa vsako leto organiziramo tudi mednarodni kviz za pete razrede osnovnih šol. Prirejamo tudi predstavitve znanih pisateljev in ilustratorjev. Še posebej aktivni smo v času kulturnega praznika, ko skupaj z ZKO Sevnica organiziramo proslavo, namenjeno predstavitvi kakšnega novejšega literarnega dela." (ksenija) Zopet jih je obiskal Včasih se mi zdi, da vse bolj pozabljamo na naše najmanjše, na tiste, ki bodo nekoč krojili ta kraj, na tiste, ki nas bodo očitajoče pogledali v oči in dejali: "Kaj pa ste sploh naredili za nas?" Že nekaj let je čisto izumrl običaj, da naš kraj obišče Dedek Mraz ali Božiček (to sedaj ni pomembno - le da pride) in skromno obdari naša naj-iskrenejša bitja. Letos pa ni pozabil in zopet je vpregel sani in se pripeljal v naš kraj in mi odrasli se zavedamo, da ste otrokom to veselje omogočili Vi, gospod župan, Danilo Siter. V imenu otrok in staršev hvala Vam, da v teh težkih in ne preveč rožnatih časih niste pozabili na naše malčke, kajti ti se danes še ne zavedajo, kdo je resnično ta, ki je v njihovih očkah prižgal lučke, ko so prejemali skromna, a zanje nepozabna darila. A to ni vse! Pomagali ste, da so se spletle nove vezi prijateljstva z otroci in starši na drugem koncu sveta. Vsi se prav dobro zavedamo, kako pomembno je to za Krško in Slovenijo kot državo, kajti morda je zopet nekdo izvedel za nas, ki do včeraj sploh ni vedel, da obstajamo. Ni bil potreben denar, le Vaša dobra volja in iskrena želja, gospod župan, da osrečite ta drobcena bitja. Jaz vam kot mati in občanka lahko rečem le skromna hvala. Morda pa vam bo že čez nekaj let nekdo izmed obdarjenih otrok stisnil roko in dejal: "Še danes imam tistega pajacka, ki sem ga dobil ob iztekajočem letu 1995 in prijatelja na drugi strani sveta in danes vem, da ste to bili Vi!". Ali ni to največ, kar lahko želite!? Zahvaljujoči Helena Vrčko, Melita Podgoršek in ostali starši Vas ob Sotli Bračna vas je ime ene izmed dvanajstih vasi, ki tvorijo krajevno skupnost Bizeljsko. Vije se ob mejni reki Sotli, južno od ceste, ki pelje proti Klanjcu na Hrvaškem. V letu 1995 je bila na televiziji Slovenija predstavljena kot vas z najstarejšo strukturo prebivalstva v Sloveniji. V začetku leta 1996 živi v vasi 37 prijavljenih prebivalcev. Po pripovedovanju starejših krajanov je bila še pred 2. svetovno vojno vas gosteje naseljena, saj so imeli pri vsaki hiši veliko otrok. Za pri- mer navajajo Brekovičevo družino, ki je imela kar 12 otrok. Sedaj pa naštejemo v vsej vasi le štiri otroke; tri šoloobvezne in enega predšolskega. Kar 11 krajanov je ostarelih, na 8 domačijah so ognjišča ugasnila. Krajani so se že od nekdaj ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, danes v izpraznjenih hlevih lahko na prste preštejemo govejo živino. Življenje v vasi je težko, ni pa čisto zamrlo, saj so jeseni začeli obnovo vaške ceste, načrtujejo pa tudi obcestno razsvetljavo. (Bojana Balon) Pesmica za osamljene Osamljeni smo se dogovorili in zmenili, da bomo danes na izlet krenili, vse skrbi bomo za danes doma pustili, se veselju, petju in smehu posvetili. Smeh je za zdrahe najboljše zdravilo, in ni ga na svetu čez to poživilo, in pri tem je vsak strah odveč, da bi si tega zdravila predpisal preveč. Prva pot nas na Sveto goro pelje, da tu pri Mariji izpovemo svoje želje; radi bi še dolgo srečno živeli, v svojih srcih bi radi le ljubezen imeli. Marija, ti si naša dobra mati in razumeš, kaj pomeni na svetu sam ostati, ti nas reši samote in gorja, ki pesti samke in samce, vdove in vdovce tega širnega sveta. Danes je to naša prva pot k tebi, ti nas pod svoje okrilje vzemi, dobro razumeš, kaj pomeni osamljen biti in sam po tem lepem svetu hoditi. Samo to prosimo še tebe, Bog naš večni, da bi bili v svojih srcih srečni! Tinca Kuhelj, Šentjernej društvo Sonce Obrtna zbornica misli na svoje upokojence Kostanjevica, 14. januarja - V gostilni Žolnir je Obrtna zbornica Krško v sodelovanju s krškim društvom upokojencev v nedeljo priredila novoletno praznovanje za upokojene obrtnike. Prijetnega družabnega srečanja se jih je udeležilo 1 ?8. Zbornici se je Dane Mižigoj, predsednik UO upokojencev Obrtne zbornice Krško, zahvalil za sodelovanje in finančno pomoč pri organizaciji ekskurzije: "Upokojence veseli, da obrtna zbornica, ena najaktivnejših v Sloveniji, kar se pozna tudi pri številni udeležbi na tem srečanju, ni pozabila na naše minulo delo." Spomnil se je tudi upokojenega mizarja Jožeta Žajbra z Zdol, ki bo marca slavil devetdesetletnico. Po besedah predsednika zbornice Ivana Molana ta svojim upokojencem nudi vse počitniške in zdraviliške kapacitete, pomaga pa tudi pri različnih dejavnostih, saj je obrtnik kot upokojenec sicer zapostavljen. Začetki organiziranega združevanja obrtnikov segajo v leto 1969, zdajšnje vodstvo pa na začetnike takratnega združenja ni pozabilo, saj je bilo nedeljsko srečanje že sedemnajsto po vrsti. (Lea) Sivi dim ne miruje: 25. januarja star papir v Krškem Zimovanje na Bohorju in usposabljanja Krško, december-februar -Vodstvo taborniškega rodu "Sivi dim" se pripravlja na akcijo, ki jo dojema kot najpomembnejšo v tej zimi. Med 24. in 27. februarjem bodo organizirali zimovanje na Bohorju. Spali in hranili se bodo sicer v planinski koči, a ves program je usmerjen v spoznavanje življenja v naravi in v preživetje v zimskih razmerah. Že 25. januarja bodo organizirali zbiranje starega papirja na območju krškega mestnega jedra, 20. januarja pa bodo odšli na enodnevni pohod na Trško goro. Akciji so dali ime "Spoznavajmo svojo občino", na pohodu pa bodo lovci tabornikom predstavili zimsko krmljenje divjadi. Spoznali bodo tudi vzdrževanje sadovnjaka pozimi ter spotoma opravili še nekaj tekmovanj. Ob koncu lanskega leta so krški sivodimovci pripravili novoletno srečanje tabornikov Dolenjske in Posavja. V gosteh so imeli rodova Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta in Zelene Krke iz Straže. Na srečanju so imeli srečelov, ki ga je podprla cela vrsta sponzorjev, skeče in taborniške igre, ki so jih pripravili sami, kekse in sladkarije svojih mam, narezek krške Saše in oddajo Radia Brežice, (ika) BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o, Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 Pletenje košar Viktor Lipej z ženo Antonijo živi v svoji rojstni hišici sredi Bračne vasi ob Sotli. Rodil se je leta 1923 in je upokojenec podjetja Vino Brežice. Dolgočasne zimske dneve in večere si krajša z delom, ki zahteva veliko ročnih spretnosti in domiselnosti. Iz leskovih vej plete košare, koše, lese za sušenje sadja, metle, česar se je naučil še kot otrok, ko je opazoval svojega strica pri delu. Material za pletenje si nabira v bližnjih hostah na Žalcah in Drenovcu. Leskovo palico si s posebnim nožkom "kala" na tanke trakove, jih obdela in z veliko potrpežljivosti oblikuje lične izdelke. Lese so včasih na kmetijah potrebovali za sušenje sadja, gob, zelenjave v krušnih pečeh. Danes so krušne peči že prava redkost, lese pa prav tako. Redki so tudi ljudje, ki jih znajo plesti. Prav bi bilo, da bi taki izdelki iz "ekološko neoporečnega gradiva" dobili pravo veljavo, njihovi izdelovalci pa posnemovalce. (Bojana Balon) NAŠ GLAS, 2-18. JANUAR 1896 ŠPORT KOŠARKA KK Iskra Litus : KK Interier 74 : 76 (36:41) športna dvorana Litija, gledalcev 700, sodnika Kovačič (Kranj) in Fekonja (Ljubljana). Igralci Interierja v tekmi z zadnjeuvrščeno ekipo državnega prvenstva niso blesteli in s težavo premagali obe točki. Prvi del je minil v izenačeni igri, na koncu pa so igralci Interierja le povedli za 5 točk. V začetku drugega dela so prednost še povečali na 47:38, nato pa zaigrali slabše, tako da so jih domači v 30. minuti dohiteli in tudi prehiteli (56:55). Interierjevci so ponovno zbrali moči in 4 minute pred koncem srečanja povedli za 9 točk, nato pa se je odvijala prava drama. Domači so 15 sekund pred koncem rezultat izenačili, Nakiču pa je uspelo 2 sekundi pred zaključkom srečanja zadeti, in zmaga je odšla v Krško. KK Interier: Lučev 2, Rozman 2, Kraljevič 11, Muravec 11, McDonald 10, Nakič 25, Ademi 11, Kralj 4. (J.A.) A-l SKL Smelt Olimpija 20 15 5 1675:1436 35 Interier 20 14 6 1676:1563 34 Rog. Donat Mg 20 13 7 1631:1637 33 Kovinotehna Sav. 20 13 7 1721:1624 33 Bavaria Wolltex 20 12 8 1734:1734 32 Idrija 20 11 9 1554:1494 31 Litostroj 20 10 10 1548:1549 30 Satex 20 10 10 1718:1675 30 Republika 20 7 13 1589:1608 26 Triglav 20 5 15 1507:1742 25 Iskra Litus 20 5 15 1345:1518 25 Helios 20 5 15 1481:1599 25 KK Brežice - Ekipa Janče 97 : 83 (48:41) Brežičani so slavili v enem odločilnih srečanj za osvojitev prvega mesta v A-2 SKL-vzhod. Odlično sta zaigrala Rozman in Marčetič. Ekipa Brežic tako še vedno ostaja na 1. mestu z 29 točkami. Za Brežičane so nastopili: Rozman 19, Horžen, Antolovič 20, Salmič, Šantelj. Krivokapič 11, Ogorevc, Rostohar 3, Strgar, Marčetič 24, Krošelj 17, Kajba 4. (J.A.) ROKOMET RK Krško : RK AFP Dobova 25 : 28 (14:12) Med tednom sta se v Leskovcu v prijateljskem srečanju pomerila posavska prvoligaša. Srečanje sta trenerja Zovko in Toplak izkoristila za preskus vseh igralcev, na katere računata v nadaljevanju prvenstva. Krčani so nastopili precej oslabljeni, saj so manjkali oboleli Iskra, brata Deržič in Urbanč, ki je odšel na služenje vojaškega roka. Kljub temu je krškim rokometašem uspelo dobiti prvi del tekme in voditi vse do 46. minute, ko je AFP Dobova izenačila in do konca tekme pokazala, da so zrelejša ekipa. Pri Krčanih so bili najboljši Kukavica, Božič, Sirčo in Cvijič, pri Dobovčanih pa so izstopali borbeni Sto-jakovič ter Ocvirk in Mijačinovič. RK Krško: Imperl, Kukavica 4, Sirčo 3, Božič 3, Keše 1, Kekič 1, Bogovič 3, Mašič 4, Levičar, Cvijič 6. RK AFP Dobova: Denič, Kostevc, Begovič, Džapo 1, Mijačinovič 8, Voglar, Ocvirk 5, Cešnovar 2, Žibert, Glaser 2, Medved 1, Žilnik, Stojakovič 9. (J.A.) RK Krško : RK Rudis Rudar 28 : 17 (12:10) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 400, sodnika Nojič in Glazar. Začetek srečanja je pripadel gostom iz Trbovelj, ki so povedli z 0:2 in 1:3, potem pa je potekala izenačena igra skoraj ves prvi polčas, kajti ob koncu so si domači igralci priigrali 2 zadetka prednosti. Kljub temu, da v domači ekipi zaradi zapletov pri izdaji licence nista nastopila Bašič in Sirčo, so ostali igralci povsem onemogočili gostujočega reprezentanta Čopa, ki enostavno ni mogel igrati. Krčani so odlično zaigrali na začetku drugega polčasa, ko so prednost povečali na 16:10, nekaj kasneje pa na 23:11. Trener Zovkoje dal priložnost za igro vsem igralcem, ki so nadaljevali dobro igro ter visoko premagali slabe goste. Pri Krčanih so se izkazali prav vsi, še posebej pa Imperl, Iskra in Bogovič. Željko Zovko, trener RK Krško: "Kljub temu, da nismo nastopili popolni, sem zaupal svojim fantom. Niso me razočarali. Predvsem v drugem delu so odlično zaigrali v obrambi, v napadu pa so znali kaznovati napake gostov. Zadovoljen sem." RK Krško: Imperl, Keše 2, Iskra 5, Dragar, Bogovič 5, Kukavica, Levičar 1, Deržič S. 3, Mašič 4, Cvijič 4, Božič 1, Kekič 3. (J.A.) Bašič in Sirčo še nista zaigrala Ekipa RK Krško je v prvem kolu nadaljevanja 1. SRL nastopila precej oslabljena. Vratar Škof in Igor Deržič sta poškodovana, Dušan Urbanč pa je odšel na služenje vojaškega roka. Za te igralce je bila odsotnost na tekmi z Rudarjem razumljiva. Nerazumljivo pa je, da krškim rokometnim delavcem ni uspelo urediti vsega potrebnega v zvezi z registracijo in pridobitvijo licence za igranje Sirca in Bašiča. Tokrat so imeli srečo, saj so zdesetkani vseeno visoko premagali neposrednega nasprotnika v boju za uvrstitev med prvo osmerico. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Inženiring Šarbek preloženo Tekmo z Inženiring š^rbekom bodo Dobovčani odigrali med tednom. Do preložitve je prišlo zaradi nastopa nekaterih igralcev Inženiring Šarbeka v ekipi Pivovarne Laško na turneji v Franciji. (J.A.) Tretje mesto za sevniške mladince Velenje, 14. januarja - Na zadnjem polfinalnem turnirju državnega prvenstva so mladinci RK Lisca izgubili z ekipo RK Gorenje 24:25 (10:14) in premagali ekipo RK Velika Nedelja z rezultatom 32:21 (17:8). Sevniški mladinci so, čeprav oslabljeni zaradi poškodb in obveznosti do članske ekipe, zamudili priložnost premagati domačo ekipo Gorenja, saj so zastreljali lepo število čistih priložnosti, v drugi tekmi pa so v rezultatu uveljavili premoč nad ekipo RK Velika Nedelja. Tako so v svoji polfinalni skupini zasedli 3. mesto za ekipo RK Spot Rudar iz Trbovelj, ki se je uvrstila v finale, drugovurščenim RK Gorenje in pred ekipo RK Velika Nedelja. Za mladince RK Lisca so na obeh tekmah nastopili in dosegli zadetke: Medved, Sirk 22, Teras 8, Povše 1, Požek 2, Krištofič 9, Dernovšek 8, Krejan 1, Mikerevič 3, Novak 2, Pfeifer. (MoL) SD Kruno Brežice na poti uspehov Po tridesetih letih delovanja in petih letih tekmovanja v prvi drža vni ligi Brežičani še nimajo ustreznega strelišča V Brežicah športno strelstvo ni mlada panoga, saj v občini živi že več kot trideset let. Toda odmevnejši rezultati so prišli šele v zadnjih šestih letih, ko so strelci prišli do spoznanja, da stari sistem, ko so vsa občinska društva tekmovala več ali manj zgolj na ravni sindikalnih iger, ne vodi nikamor. To je tudi privedlo do razpada večine društev, pri življenju pa je ostala le še strelska družina IMV Brežice, ki se je zaradi novega generalnega pokrovitelja, podjetja Opel Kruno iz Brežic, pred štirimi leti preimenovala v SD Kruno Brežice. Leta 1988 so v društvu skoraj povsem opustili tekmovanje v serijskem programu, ki je bil v takratni Jugoslaviji ustvarjen predvsem zaradi spodbujanja množičnosti ter se preusmerili na tekmovalni mednarodni program z zračnimi in malokalibrskimi pištolami, za kar ima nemalo zaslug tudi takrat odkriti veliki talent Robert Kranjc, ki je po manj kot treh letih vadbe konec marca leta 1991 že postal prvak Jugoslavije. Temu uspehu so Brežičani septembra istega leta, že v novi državi Sloveniji, dodali še naslov ekipnega državnega prvaka v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire, kar je takrat veljalo za prvovrstno presenečenje. Po teh uspehih je Robert Kranjc žal prestopil k ljubljanski Olimpiji, kar pa ni pretrgalo zma- Peter Fridl, Gordana Grame in tekmovanju. govitega niza brežiških strelcev. Mirko Bele z MK pištolo leta 1992, mlajši mladinec Peter Fridl z zračno puško in Mladinec Robert Ferenčak z MK pištolo proste izbire leta 1994 ter mladinska ekipa v postavi Aleksander Sinko, Robert Ferenčak in Aleksander Piškur v minulem letu so prinesli v Brežice še štiri naslove državnih prvakov. Ob tem pa članska ekipa z zračno pištolo že šesto leto uspešno tekmuje Slobodan Manojlovič (z leve) uspešno nasopajo v ligaškem STRELJANJE Prvi letošnji kvalifikacijski turnir Ljubljana, 14. januarja - PK Urška je organiziral prvi kvalifikacijski plesni turnir v letošnjem letu, ki se ga je udeležilo 11 plesnih parov PPK Lukec. Med pionirji D razreda sta Marko Babic in Sanja Antolič osvojila 6. mesto v ST plesih, Mitja Puntar in Jasmina Zakšek pa 7. mesto v LA plesih. Jaka Piltaver in Tina Korber sta med pionirji C razreda zasedala 11. mesto v ST plesih, prav tako pa sta 11. mesto v ST plesih zasedla Mitja Puntar in Jasmina Zakšek. Med mlajšimi mladinci B razreda sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar zasedla 4. mesto v ST plesih in 8. mesto v LA plesih. (Galex) PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO VABI K VPISU V PLESNE TEČAJE ZA MLADINO IN ODRASLE TER PLESNI VRTEC ZA OTROKE OD 4. LETA STAROSTI DALJE. ZAČETEK PLESNIH TEČAJEV ZA MLADINO IN ODRASLE: ZAČETNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 16. URI NADALJEVALNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 18. URI IZPOPOLNJEVALNI V SOBOTO, 3.2.1996 OB 20. URI tj TEČAJI BODO POTEKALI V DVORANI PLESNE ŠOLE LUKEC, CESTA 4. JULIJA 38 A, KRŠKO. j VPIS IN INFORMACIJE NA TEL.: 0608/22-269 IN 32-795 ALI OSEBNO V PROSTORIH PLESNE ŠOLE. v prvi državni ligi, lansko pomlad oblikovano moštvo pa se je s standardno zračno puško že takoj v prvem poskusu uvrstilo v tretjo državno ligo, v kateri kot novinec dosega najvišje izide in je tako na dobri poti za napredovanje v drugo ligo. Vsi našteti uspehi pa brežiških strelcev ne morejo rešiti neprestanih skrbi zaradi kroničnega pomanjkanja denarja in neustreznega strelišča. Nastopanje v treh državnih ligah, omeniti moramo tudi pionirje, ki nastopajo v pionirski ligi, je namreč zelo drago, da o opremi in strelivu niti ne govorimo. Zato v društvu ob generalnem pokrovitelju, podjetju Opel Kruno, ki jim izdatno pomaga pri pokrivanju stroškov za strelivo in tarče, želijo pridobiti še sponzorje za najbolj nadarjene strelce, pred katerimi je nedvomno uspešna prihodnost. (ES) Kar štirje Posavci na mednarodnem turnirju Ruše, 13. in 14. januarja - V soboto in nedeljo potekal močan mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so nastopile izbrane vrste Avstrije, BiH, Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Našo državo so na tem tekmovanju zastopali kar trije strelci iz Brežic ter ena strelka iz Krškega. Najuspešnejši med njimi je bil Robert Kranjc, ki se je s 570 krogi edini uvrstil v finale, v katerem je osvojil sedmo mesto. Ostalim trem, Breži-čanoma Vladu Sabadošu in Robertu Ferenčaku (oba SD Kruno Brežice) s pištolo in članici SD Kanja Leskovec Tini Grabnar s puško tokrat podoben podvig ni uspel, kar je bilo tudi pričakovati. (ES) ŠAHOVSKI KOTIČEK Strojinu tedenski turnir Šahovski klub Triglav Krško je pripravil tedenski turnir, na katerem je sodelovalo 14 šahistov. Po trinajstih kolih, ko so se srečali vsak z vsakim, je presenetljivo zmagal Dušan Strojin, ki je osvojil 12 točk. Sledijo Hilmija Ahmatovič (11), Želimir Pavlovič (10), Gorazd Novak (8,5) ... (J.A.) Krški športniki so si zaslužili proglasitev najboljših Občina Krško je ena redkih, če ne edina v državi, katere športniki so se v preteklem letu kar v štirih športnih panogah uvrstili v prve slovenske lige. To je uspelo košarkarjem, rokometašem, strelcem in šahistom. Poteg ekipnih uspehov je bilo uspešnih tudi nekaj posameznikov, ki so sodelovati na svetovnih in evropskih prvenstvih. Kar nekaj pa jih je osvojilo naslov državnih prvakov in so člani državnih reprezentanc. Tisti, ki spremljajo uspehe krških športnikov že več let, pravijo, da je bilo leto 1995 eno najuspešnejših v zgodovini krškega športa, če ne že najuspešnejše. Za pričakovati bi bilo, da bi Športna zveza Krško in občina Krško ob takih uspehih športnikov organizirati proglasitev najboljših v občini. Prav bi bilo, da bi se poteg športnikov, ki so dosegli uspehe, spomniti tudi športnih delavcev, ki so športnike pi •peljali do uspeha. Tako je včasih v krški občini že bito. Zagotovo bi bita proglasitev športnika za teto 1995 nova vzpodbuda za nove dosežke krških športnikov in športnih delavcev. (Jože Arh) Izbor športnika leta v Sevnici Poslušalci Radia Sevnica glasovali za športnika leta v domačem okolju: Danilo Lisec in Klub malega nogometa Mizarstvo Krošelj. Rezultati plesnega turnirja Na plesnem turnirju v Ljubljani sta med pionirji nastopila Mitja Stanič in Anja Zvab (PK Bolero) in zasedla 3. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih. (Tatjana Stanič) Radio Sevnica je v decembru organiziral med poslušalci akcijo za izbor športnika leta v domačem okolju, svečana razglasitev rezultatov pa je potekala prvo letošnjo soboto .. v sevniški športni dvorani. Ob nominiranih športnikih sta se sklepnega dejanja akcije udeležila še sevniški in radeški župan, v glasbenem delu pa sta se predstavila domača skupina Melani in pevec Oliver An-tauer. Med posamezniki je največ glasov prejel Denis Orač, član Karate kluba Sevnica, drugo mesto pa je pripadlo atletu Robertu Grojzdku. Tudi tretje mesto je pripadlo sevniškemu kara- teistu, in sicer Danilu Liscu, ki je le za nekaj glasov prehitel atletinjo Petro Radišek in košarkaša Maha Kraljeviča. Med ekipami je prvo mesto pripadlo Klubu malega nogometa Mizarstvo Krošelj, sledijo pa RK Lisca Sevnica, KK Interier Krško, NK Papir Radeče, RK Krško in Kegljaški klub Krško. Uredništvo Radija Sevnica je podelilo še posebne nagrade za športne uspehe, in sicer Košarkaškemu klubu Interier, atletinji Petri Radišek ter vozniku rallyja Samu Valantu in dirkaču v speedwayju Izaku Šanteju. Pokal za fair play je prejel Kolesarski klub Master team Krško. (Ga-lex) ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 2-18. JANUAR 1896 Rekreacijsko športno društvo SOKOL v Ena od sekcij društva tudi full contact i. r PK Vitacel - Celulozar i Krški plavalci nemoteno trenirajo v zunanjem bazenu Krški Plavalni klub Vitacel -Celulozar je s podpisom spon-zorske pogodbe lansko jesen pridobil generalnega sponzorja, družbo Vitacel d.d., ki poleg opreme plavalk in plavalcev (nove trenirke z oznako pokrovitelja) zagotavlja tudi nemoteno oskrbo s toplo vodo vse leto na enem najstarejših olimpijskih bazenov v Sloveniji, bazenu pri tovarni Vitacel v Krškem. To je tudi osnovni pogoj za še boljše delo, s tem pa tudi za boljše rezultate krških plavalcev v prihodnje. V PK Vitacel - Celulozar pa tudi ne zanemarjajo ostalih sponzorjev in ljudi dobre volje, ki so do sedaj klubu stali ob strani in mu pomagali po svojih močeh. Krške plavalke in plavalci lahko sedaj nemoteno trenira- jo v zunanjem bazenu skozi vse leto in si želijo doseči dobre rezultate ter tako upraviči- ti zaupanje tako pokroviteljev kot trenerja. Mlajše kategorije pa kljub nemoteni oskrbi s to- plo vodo še vedno trenirajo v zaprtih šolskih bazenih v Le-skovcu in Krškem. (Galex) Krško, 11. januarja - RŠD Sokol, je v Krškem registrirano šele tri mesece, v društvu pa je že okoli 50 članov. Spomladi letos so na Ptuju predstavili idejo, da se obnovi društvo Sokol iz leta 1945, tako zdaj sokolska društva po Sloveniji že delujejo, čakajo pa še na ustanovitev Sokolske zveze Slovenije. RŠD Sokol se znotraj društva deli na sekcije, ki bodo zajemale vse vrste telovadbe: gimnastika, atletika, mali nogomet... Za zdaj deluje le sekcija borilnih veščin, to je tako imenovani full contact, ostale sekcije pa bodo z delovanjem pričele, ko bo dovolj včlanjenih. Predsednik društva in trener borilne sekcije - full con-tacta - je Rudi Šmajgl, ki je bil leta 1984 tudi evropski prvak v tej veščini, takrat je zastopal še barve pokojne Jugoslavije. Društvo se samofinancira (s članari- no), začeli bodo tudi z akcijo zbiranja sponzorjev, kasneje pa bodo zaprosili tudi za dotacijo. "Dandanes je vse več mladine zasvojene z drogami in alkoholom, šport postaja aktivnost bogatašev. Vsi se zgražajo nad zasvojenostjo, a ko je treba denar nameniti športu, nikjer nimajo posluha," meni Rudi Šmajgl. Uradno sekcija borilnih veščin, in tudi društvo, obstaja šele tri mesece, sestajajo pa se že leto dni. Treningi polnega kontakta ali full contacta so dvakrat tedensko v prav gotovo premajhni telovadnici na Hočevarjevem trgu v Srednji šoli Krško. Prav zdaj čakajo na koledar tekmovanj, a pravijo, da je treba za tekmovanje tudi dovolj poguma.' Če koga zanima članstvo v društvu, se lahko vanj prijavi v kiosku na avtobusni postaji v Krškem. (Cole) y Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -«D~^^r^ Cas oddajanja: ^\. fc?^ Ob sobotah oddaja- r\ ^TH mo doklor nas bosta ^ ^5 klicali. 'sMHt Vsak dan oddajamo mod S.30 In 24.00 uro. Ali bodo res zaprli rudnik? Učenki 5. b je zanimalo, zakaj zapirajo rudnik na Senovem. 18 Senovčanov je menilo, da zato, ker vlada tako hoče, 10 pa, da je premog predrag. 8 jih je pravilo, da je delo v rudniku prenevarno. Milanka in Tanja, 5b OŠ Senovo ^afflž^jtos Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ................. izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: .............. (poln naslov n podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:..................... (podpis naročnika in žig) Kraj, datum: .......... OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN ZA VSE TISTE, KI BI TO RADI ŠELE POSTALI Gotovo ste že v lanskem letu opazili, da smo pričeli objavljati ponudbo in povpraševanje, ki nam ju posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRESPONDENCE CENTRE). Podatke občina Krško redno dobiva kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi letos objavljamo že drugo informacijo o ponudbi in povpraševanju z EIC BORZE. Objavljanje informacij bomo nadaljevali, zato vam priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAŠ GLAS. Kot ste gotovo opazili, so informacije zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in, kot že rečeno, "vsakokrat nove". Če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik (EIC BORZA -Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5,61000 LJUBLJANA (tel. 061/171 32 30; fax 061/ 132 42 10 (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško - Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz krške občine kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis Naš glas, so danes namenjene naslednje informacije: 373 bfs 455 dtj 454 drh 448 dkj 536 d68 535 d6v Številka objave/ J Message Identification VSEBINA: 534 d6j 154cqw 541 d42 377 czh Rusko podjetje išče distri- buterje, partnerje na področju trženja, tehnične pomoči, raziskav in razvoja za računalniško in programsko opremo. 378 czr Rusko podjetje išče distri- buterje, partnerje na področju trženja, tehnične pomoči, skupnih vlaganj za avtomobilske filtre, filtre za emajlirano posodo in emba- 538 bk7 567 cbf lažo za prehrambene in medicinske proizvode. Rusko podjetje išče partnerje za skupna vlaganja, za tehnično pomoč in proizvodno sodelovanje na po- 568 fb9 dročju avtomobilskih rezervnih delov. Grško podjetje išče distributerje za bioinsekticidne plošče, ki se jih obesi na drevo. Grško podjetje zbira želje kupcev in nato išče želene 349 cbc proizvode po podjetjih, zato išče partnerje, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, 335 dp6 da se dogovorijo za skupno sodelovanje. Grško podjetje želi uvažati 467 djl zaščitno delovno opremo (rokavice, maske ...), industrijske izdelke (gumijaste spone, gumijaste cevi, vrvi, tesnila...) in kmetijsko opremo (razpršilci, škarje za obrezovanje sadnega drevja in noži ...). Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje za tehnično pomoč na področju elektrodistribucijskega sistema. Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje na področju skupnih vlaganj, kooperacije za plinske detektorje, ki se lahko uporabljajo v stanovanjih in industriji, ter za žepne elektronske preizkuševalce. Izraelsko zlatarsko podjetje išče partnerje na področju skupnih vlaganj in trženja za zlatarske izdelke (14- in 18-karatno zlato) v kombinaciji z biseri in diamanti. Francosko podjetje, ki proizvaja otroška športna oblačila in obutev, išče partnerje za sodelovanje na finančnem področju. Izraelski proizvajalec zlatega nakita išče partnerje za sodelovanje na področju skupnih vlaganj, finančnem in tehničnem področju ter pri distribuciji njihovih izdelkov. Izraelski proizvajalec športnih oblačil išče distributerje 364 br8 in partnerje na področju trženja, skupnih vlaganj, raziskav in razvoja kooperacije. Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje za 110b7h 323 ceh 324 b42 325 cc3 318fc8 317dhg 569fep vzajemno sodelovanje na področju svečarstva (unikatne jeruzalemske barvne sveče s posebnim svetlobnim učinkom). Izraelsko podjetje išče partnerje za distribucijo, skupna vlaganja, raziskave in razvoj, kooperacijo ter tehnično pomoč za programsko opremo, razvito pod Windows okoljem v 30 jezikih. Angleško podjetje išče distributerje za varnostne signale. Angleško podjetje išče distributerje za mehansko transportno opremo. Veliko nemško podjetje je aktivno na področju odpadnih surovin (kompostiranje, fermentacija, dekontamina-cija, odstranjevanje industrijskih odpadkov ...) in išče informacije, analize, raziskave na tem področju v naši državi. Luksemburško podjetje išče proizvajalce igrač. Špansko podjetje išče uvoznike paprike. Špansko prevozno podjetje išče poslovne partnerje za sodelovanje na transportnem področju ter pri uvozu in izvozu različnih proizvodov. Špansko podjetje išče kooperante za dodelavo postelj za otroke (iz bukovega lesa, lahko tudi drugega lesa) pod njihovimi pogoji (modeli in barve). Angleško podjetje išče distributerje opreme za prosti čas, še posebej opremo za kopiranje. Angleški proizvajalec eks-kluzivnega pohištva išče partnerja, s katerim bi sklenil ekskluzivno pogodbo. Izraelsko podjetje išče partnerje za finančno in komercialno sodelovanje, know-how ter tehnično pomoč na področju tržnih raziskav za industrijske izdelke in ustanavljanje baz podatkov (tehničnih in poslovnih). Nemško podjetje išče distributerje za opremo, ki se uporablja pri tehničnem izobraževanju v osnovnih in srednjih šolah (kovinska in plastična oprema, oprema za les, orodje, elektronska 471 fnk oprema, literatura). 366 cgn Nemško podjetje išče koo- perante, ki bi ustanovili novo proizvodno linijo za delo z lesom in plastiko. 472 fnp 367 chk Nemško podjetje išče distri- buterje za nestrupene vo-doodporne in protipožarne zaščite, protialergijske barve ter sredstva za zaščito 473 fnt las iz zelišč. 369 ckb Nemško podjetje išče za- 331 fjp stopnike za moderna ženska, moška in otroška usnjena oblačila. 473 dkt 1 370 cft Nemški proizvajalec indu- strijskih zapornic, delnih zapornic, zložljivih kovinskih vrat, nakladalnih klančin 473dkt2 išče distributerje. 191 cen Grško podjetje išče zastopnike za kovinske police in kontejnerje za odpadke najrazličnejših velikosti. 611 bc2 565 cez Izraelsko podjetje išče proizvajalce za vizualne sisteme za mikroelektroniko, distributerje za optične sisteme, ki se uporabljajo v industriji, in distributerje za računalniške sisteme, ki se uporabljajo v zdravstvenih labora- 624 bqh torijih. 402 cwf Švedsko podjetje, ki razvija programsko opremo, išče partnerje za distribucijo novih baz podatkov (uporabne bodo na področju multime- 614 bhf dije v aplikacijah z biološkega področja in s področja okolja). 235 b73 Italijanska raziskovalna skupina ponuja svoj know-how in izkušnje pri struktu- 616 bpt riranem inženiringu nasled- ¦ njih področij: simulacije pri oblikovanju kovin, statične 617bs3 analize zidarskih konstrukcij, termomehanične analize 618btn upornosti ... 589 fkt Izraelsko podjetje išče partnerje na področju vlaganja v razširitev proizvodnje ""% gradbenih izdelkov in jim 322 cvj nudi tehnični knowhow. 591 flh Izraelsko podjetje išče partnerje za trženje, distribucij jo, raziskave in razvoj ter 323 cwj tehnično pomoč na področju optičnih leč. ,3 469 fm6 Grško podjetje išče partnerje za sodelovanje na po- 324 cwq dročju skupnih vlaganj, tržnih raziskav in finančno-tehničnih študij. Grško podjetje se zanima za ekskluzivno predstavitev slovenskih izdelkov (papir- 369 c2m natih izdelkov, oblačil in hrane) v Grčiji. Grško podjetje išče partner- 320 b46 je za vzajemno sodelovanje na področju usnjenih čevljev in usnja za izdelavo čev- 346 czj Ijev. Grško podjetje želi izvažati širok asortiman ključavnic. 429 c7k Špansko podjetje išče distributerje, agente in uvoznike za pohištvo iz ratana. Angleško podjetje išče dis- 427 dbs tributerje za izdelke iz jajc (zamrznjene omlete, palačinke). 562 bx5 Angleško podjetje išče distributerje za opremo za podatkovne komunikacije, ki se uporablja v papirni, elek-tro in kemični industriji. Izraelsko podjetje išče par- 323 b2s tnerje za raziskave in razvoj, knowhow in tehnično pomoč na področju klimana-prav (oris posameznih delov klimanaprav ter oris in se- 328 b4m stava proizvodnje klimanaprav). Izraelsko podjetje išče agente in distributerje ter proizvajalce, ki izdelujejo ventile na področju vrtnarstva, poljedejsjva ter na 260 b18 vodnem podrdeju. Izraelsko proizvajalec plastičnih predpražnikov (za kopalnice, hodnike, avtomobile ...) išče partnerje za distribucijo, trženje, know- 330 den how in proizvodnjo. Izraelsko podjetje išče distributerje za umetniški ročno izdelan nakit. Izraelski proizvajalec fitne- 319dgc sopreme išče distributerje. Izraelsko podjetje išče par- 486 b56 tnerje za sodelovanje in skupna vlaganja na področju optike v medicini, indu- 380 c77 striji ter znanosti. Italijanski proizvajalec čevljev (moških, ženskih in otroških) išče distributerje (majhne trgovce). Italijanska izvozno-uvozna družba išče partnerje, ki bi želeli izvažati ali uvažati različne izdelke. 326 epe Italijansko podjetje išče distributerje na področju industrijske opreme in opreme za pisarne (vozila, oprema, rezervni deli, pnevmatike, barve). Špansko podjetje išče distributerje za keramične izdelke. Špansko podjetje išče distributerje za lesene rokodelske izdelke. španski proizvajalec ženske in moške usnjene garderobe išče distributerje. Škotsko podjetje išče trgovce na debelo za škotski viski pod imenom "Dou-glas". Angleško podjetje išče distributerje za pisemske ovojnice. Izraelsko podjetje išče partnerje za distribucijo, kooperacijo, knowhow na področju polipropilena, ki se lahko uporablja pri pakiranju hrane. Italijanska tržna agencija svetuje in distribuira in svoje storitve ponuja partnerjem, ki želijo prodajati svoje izdelke na italijanskem trgu. Italijansko podjetje je aktivno na področju reciklaže odpadkov in ostankov ter tehtanja le-teh. Iščejo partnerje, ki bi nastopali na tem področju kot njihovi zastopniki. Italijansko podjetje, ki se ukvarja z montažo, sestavljanjem težkih tesarskih izdelkov, išče podizvajalce na področju proizvodnje in sestave tesarskih izdelkov. Francosko podjetje z mednarodno prodajno mrežo, ki se ukvarja z direktno prodajo, želi prodajati slovenske proizvode. Grško podjetje išče proizvajalce suhega cvetja. EBI/265 - Angleški distributer išče prodajalce pnevmatik za skupno sodelovanje. Avstrijsko podjetje (Koroška) išče kooperacijskega partnerja za proizvodnjo klobas (barjene in kuhane) po njihovi licenci. Partner je lahko manjše ali večje podjetje - prednost imajo podjetja, ki so higiensko in tehnično "usposobljena. Angleško podjetje išče dobavitelje za pisarniško komunikacijsko opremo. Prednost imajo manjša in I srednja podjetja. ZADNJA STRAN NAŠ GLAS, 2-18. JANUAR 1996 1. Naša anketa Kaj bo storila'riba Faronika? Menda je že nekaj mračnega v človeški naturi, ali pa je za vse kriv njegov razum. Zaradi razuma se človek lahko tudi jezi, ne le veseli, lahko pričakuje, načrtuje, predvideva. S predvidevanjem, z mislijo na prihodnost, je povezan tudi strah. Strah pred neznanim, pred zlo usodo, ki utegne prinesti nesrečo ... Zaradi svojega razuma je človek najbolj nemogoč živi stvor na tem drobcenem modrem planetu. Sposoben je sicer neomejene plemenitosti, a potrebe po tej plemenitosti pogosto sploh ne bi bilo, če ne bi ta isti človek (čeprav v drugi osebi) stvari predhodno zavozil. In vendar se na koncu ta (v bistvu) bedna kreatura (v primerjavi z vsem ostalim stvarstvom) vselej znajde, spleza iz težav - četudi na račun drugih. Strah je v takih primerih ena od reakcij na neznano, in neznano je vselej odeto v. uganke, prekrito s skrivnostmi. Neznano je tako okolje, ki ga nisgio vselej sposobni razumeti, kot prihodnost. V strahu pred obojim ali v želji, da bi se obojemu pridobrikal, si je človek izmislil cel niz vedenjskih obrazcev, sistem zaščite v obliki talismanov, urokov, totemov in drugačnih zavetnikov. Po drugi plati pa se vedno znova najdejo preroki, ki napovedujejo nesrečo, konec sveta, vojne, bolezni ... Vedno je dovolj tudi takih, ki bi radi pogledali v prihodnost. Iz radovednosti, iz strahu (čeprav je tudi za poznavanje prihodnosti potreben pogum, ki ga ne zmore vsak), zaradi čuta odgovornosti... Koliko je bilo v zgodovini voditeljev, ki so svoje odločitve sprejemali na podlagi napovedi astrologov ali vidcev? Koliko jih je še danes? In kolikim je uspel hudoben naklep, ker so se držali ugodnih napovedi?! Kaj pa vidci - astrologi? Kako oni občutijo svojo moč ali dar in kako ga uporabljajo? Ko je Nostradamus zamrmral "Tisoč in nikoli več tisoč," se mu je drugo tisočletje moralo zdeti še zelo daleč. Res je škoda, da je moral svoja videnja, že tako ne povsem jasna in le delno razumljiva celo njemu, zavijati v uganke zaradi lastne varnosti. Kako bi se šele ljudje obnašali, če bi vedeli, ali bo preroška riba Faronika mirno plavala, zamahnila z repom ali pa se bo prevrnila na hrbet in uničila svet? Tokrat smo naše anketirance povprašali o tem, kaj si mislijo o črnogledih napovedih za konec tega tisočletja, (ika) Marija Žnidaršič, upokojenka iz Sevnice: "Astroloških napovedi v glavnem ne berem, le včasih pogledam horoskop, vendar ne verjamem vsemu, kar piše. Za človeštvo v celoti pa mislim, da bomo z nezdravim življenjem in čedalje večjim osnaževanjem okolja sami največ prispevali k uničenju življenja na Zemlji. Vendar mislim, da to še ne bo tako kmalu, ker so se ljudje do narave že začeli drugače obnašati." Franc Bratanič, avtoprevoznik iz Bu-I koška: "Nisem vraževeren in tudi v različne prerokbe ne verjamem, pa tudi če jih je izrekel sam Nostradamus. Je pa res, j da so časi danes zelo težki, vendar me-i nim, da nastale težave lahko rešimo le ljudje s slogo in sodelovanjem. Kar se tiče prihodnosti vsega človeštva, je veliko tega j v rokah največjih svetovnih politikov in gospodarstvenikov, ki bi morali med ostalim storiti veliko več kot doslej zlasti na področju ekologije, sicer si bomo ljudje res I sami uničili lastno Zemljo. Pa tudi več j strpnosti v medčloveških odnosih ne bi j škodilo." Jožica Molan, delavka iz Dobove: "O Nostradamusovih črnih napovedih sem že dosti slišala, a zdi se mi, da si jih vsakdo razlaga po svoje. Zato jih je težko povsem razumeti. Tako hudo, kot nekateri trdijo, menda ne bo. Vsaj jaz ne verjamem temu kaj dosti, sicer bomo pa videli. Največ je odvisno od nas ljudi pa od državnikov. Pamet bo treba uporabljati, pa bo vse v redu !" Marjan Knez, duhovni zdravitelj iz Sevnice: "O prihodnosti človeštva oziroma njegovem koncu ne morem razmišljati drugače, kot da izhajam iz Kristusa. Za konec sveta je napovedal problem nezdrave hrane, pitne vode, čistega zraka, kar se že dogaja. Poleg tega pa (citiram) "se bo pojavilo veliko število lažnih prerokov, ki bodo zavajali ljudi, in veliko lažnih Kristusov". Rešitev vidim v veri v življenje. Prihodnost si ustvarjamo sami." Mojca Lončar, cvetličarka iz Sevnice: "Ker sem še mlada, se s problemi uničenja človeštva ne ukvarjam. Slišala sem, da so napovedi slabe, da bodo do leta 2000 vladale vojne, smrtonosne bolezni in revolucije, ki naj bi izničile naš planet. Vendar upam, da bodo odgovorni ljudje spoznali, da svojo prihodnost še lahko spremenimo, pa ne s prebiranjem astroloških napovedi, temveč z delom." 2 MtSLlM 0 \ PRIHODNOSTI' L f /0 HSffJ ^^^r~^"^^i \ 11 ^H^ ^ Jv &_«L_&//»? «P&& &m MTHs r #>n^ ,~ b*Xy/ h\ k\\ ^ ISm ^'Hl "IX, Andreja Germek, absolventka iz Krškega: "Letošnje astrološke napovedi so mi znane, vendar menim, da je vsak človek sam svoje sreče kovač. Zato osebno zrem v letošnje leto bolj optimistično. Čeprav vsakodnevno preberem osebni horoskop, me neprijetne napovedi ne spravijo v slabo voljo, saj jih prebiram bolj za zabavo. V letošnjem letu pričakujem veliko dobrega v življenju ter obilo poslovnih upehov." Juro Kovač, upokojenec iz Krškega: "Z ozirom na to, kaj se dogaja na zemlji in kako ljudje ravnamo z naravo, bi se lahko uresničile Nostradamusove napovedi. Ne vem, ali bo zemlja zmožna zdržati vse udarce moderne tehnologije. Mislim, da smo zamudili priložnost, da rešimo zemljo pred napovedano kataklizmo. Pa vendar sem optimist in verjamem v rege-neracijske moči narave." Ob kofetku Ljubezen kot zdravilo Bono Baršek je še kako leto nazaj sodil v sam vrh slovenskega triatlona, danes pa ga večina Posavcev pozna kot astrologa, numerologa, njegove horoskope lahko redno prebiramo v Našem glasu. Ob vsem tem pa danes deluje kot zdravilec, ki brezpogojno nudi kaj več kot toplo besedo ljudem, ki se znajdejo v stiski. Kako si postal zdravilec? "Večina ljudi, ki stopi na pot, po kateri sedaj hodim jaz, doživi izkušnjo. Bil sem v kritičnem zdravstvenem stanju, skoraj sem umrl. Medicina mi ni znala pomagati, zato sem poiskal pomoč pri najbližjem bioenergeti-ku. Spremljali so me hudi glavoboli, moja avra je dejansko raz-pokala in bioenergetik Knez mi je pomagal razpoke zgladiti. Ob tem se mi je obudil spomin v podzavesti. Prepričal sem se v delovanje, spoznal sem, za kaj gre. Od takrat je moja naloga, da ljudem povem, kako premostiti kritične trenutke v življenju. Gre za sila preprosto dejstvo. Ljudje izgubljajo energijo s prepiri,-jezo, ljubosumjem, sovraštvom ..." Kako si človek lahko pomaga? "Človek je sebi lahko najboljši zdravnik, bioenergetik pa je tisti, ki ti pomaga k novim spoznanjem, kaj narediti, je kot iskra, ki zaneti ogenj, da bolezen zgori. Nadvse pomembno je, da se človek sam odloči narediti nekaj zase, za svojo dušo. Nekateri ljudje so zadovoljni, da jih preneha boleti, čeprav se čez čas lahko bolečina ponovi iz istih vzrokov. Zdraviti je treba vzrok in ne posledico." Imaš svojega guruja? "Moj vodnik je Rina in jaz sem njen. Imava srečo, da sva na istem nivoju in oba želiva isto, kar je prednost v primerjavi s tistimi, ki se iščejo sami in nimajo podpore pri partnerju, starših ali okolici. Pravi mojstri, ki so bivali v fizičnem telesu, so se umaknili, ker ni potrebe po prisotnosti, saj energija, ki prihaja od stvarnika, vse bolj omogoča posamezniku ozavestiti se brez pomoči fizičnega posrednika. Obstaja veliko literature, ki nas uči, kako delovati, da dosežemo napredek. V bistvu so stvari zelo enostavne." In kako je duhovno napredovanje videti? "Obstaja več nivojev zavesti. Prva stopnja je stopnja nezavednega in lahko bi rekli, da ljudje na tej stopnji vegetirajo. Znano je, da problemi izhajajo iz posameznika in ljudje na tej stopnji za svoje težave obtožujejo druge. Druga stopnja je stanje podzavesti in v tem stanju ljudje priznavajo, da obstaja nekaj kar jih vodi, vendar ne želijo narediti kaj Andrej Kerin iz Krškega: "O letošnjih črnogledih astroloških napovedih nisem slišal skoraj nič, zato sam nisem tako črnogled. Tudi drugače se ne ravnam po napovedih, kot so horoskopi ipd. Kljub slabi legi planetov, o kateri nekateri govorijo, osebno pričakujem še kar mirno in uspešno leto. V volilnem letu za Slovenijo} ne pričakujem bistvenih sprememb ha' podlagi razdelitve politične moči, mislim pa, da bomo letos sprejeti v EU." Astrologija po meri politike Matjaž Pire iz Krškega razmišlja o letošnjem letu; "Glede na astrološke napovedi bo imela politika v letošnjem letu, ki je tudi volilno leto, zelo dober izgovor za svoje uspehe jri neuspehe." Igor Pavkovič, uslužbenec iz Sevnice: "V horoskope in razne preroke ne verjamem. Pri vseh stvareh sem realist, zato se zavedam nevarnosti počasnega prenehanja življenja na Zemlji, kar pa bo pospešila visoka politika in ogromni dobički pri največjih osnaževalcih okolja (nafta, plini). Mislim, da sami pri tem ne moremo veliko stbriti. Imam pa upanje, da se to ne bo zgodilo še tako kmalu." Pivovarna Laško odkupuje delnice Laško, 15. januarja - Vse Posavce, ki so svoj certifikat lani zaupali Pivovarni Laško, bo gotovo zanimal podatek, da je Pivovarna sama pričela odkup delnic. Delnice z nominalno vrednostjo 1.000 SIT odkupujejo po 1.400 tolarjev, kar je dobra novica za tiste, ki jih nameravajo ugodno prodati, saj je pričakovati, da se jim bo vrednost na borzi zmanjšala, kot se je to na primer zgodilo v primeru Kolinske. Kot so nam povedali v Laškem, so se za ta korak odločili, ker želijo zmanjšati število drobnih delničarjev, razkropljenih po vsej Sloveniji, obenem pa tudi izkoriščajo priložnost, ker še nimajo podpisane pogodbe z nobeno borzno hišo in jim tako ni treba plačevati provizije. Pa še tale nasvet. Če se boste odločili za prodajo delnic laški pivovarni, se prej najavite po telefonu, sicer se utegne zgoditi, da boste tja romali zaman. (ES) _____----,-----------------------_—_.—.—___-----.—:---- Kulturni dom Krško v petek, 19. januarja, ob 19. uri vljudno vabi na gledališko predstavo DOHODNINA v izvedbi MGL. Igro je režiral Vinko Moderndorfer, igrali pa bodo Slavko Cerjak, Zlatko Šugman, Aljoša Ternovšek in drugi. Predstava je za modri-večerni abonma in izven <1,000SIT). Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbun& d. o. o. več zase. "Usoda pač, tu ne morem nič," pravijo. Tretja stopnja pa je stanje zavesti in na tej stopnji je človek pripravljen sprejeti moči, s katerimi pomaga drugim, vendar deluje z nivoja ega, ki pa ga moraš razbiti, da dosežeš četrto stopnjo, ki je stopnja svetnikov." Od kod izhajajo človeške tegobe in bolezni? "Primanjkovanje ljubezni do samega sebe in drugih je bistvo vseh bolezni in nesreč na Zemlji. In ena od poti k rešitvi je meditacija, poglobljeno delo pri sebi, iskanje vzrokov in razbijanje negativnih vzorcev, ki jih hranimo." Kako pristopiš k človeku, ki išče pomoč pri tebi? "Vsak človek, ki išče pomoč, ima navidezno različen problem, v bistvu pa je to vedno en in isti - pomanjkanje ljubezni, kajti odnos, ki ga gojiš do drugih, je odnos do samega sebe. Pri delu mi pomaga notranji čut, intuicija, ki pove, kaj človek potrebuje. Kot sem že omenil, se večina ljudi zadovolji z odpravo bolečine. Zadnje čase pa je vse več ljudi, ki želijo več. Za te prirejam skupinske delavnice, kjer spo- znavanje dobi globlji pomen." Katere tehnike uporabljaš pri svojem delu? "Delujem holistično, celostno, to pomeni, da uporabljam kristale, eterična olja, dihalne vaje, različne meditacijske tehnike in tudi dinamične tehnike, kot je ples." Kako poteka skupinska delavnica? "Delavnica traja dva dni. V tem času naučim prisotne nekaj pomembnih meditacijskih tehnik. Ko pričnemo z izvajanjem tehnik, že kroži energija, prične se čiščenje. Ljudje v tem času naredijo veliko. Lahko pride do zelo močnih čustvenih izlivov in osvoboditve od negativnih občutkov, ki jih tiščimo v sebi. Ker dogajanje poteka v skupini, je energija še močnejša in nadomesti delo s posameznikom za več kot pol leta. Zato pravim, da so skupinske delavnice zelo potrebne, ali pa vsaj delo v dvoje." Za vse, ki želite narediti nekaj zase, Bono prireja enodnevne delavnice v Krškem. Za prijave in informacije ga lahko pokličete na donj. (Para Josef)