63. številka. Ljubljana, v petek 17. marca 1905. XXXVIII. leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vae leto «6 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s poSUjanjem na dom za vit tto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — naročbe brez [istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po tO h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopial naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravnistvo pa v pritličja. — Upravništvn naj se blagovoujo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t j. administrativne stvari. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. tBBSmB^s___________ __ -J-Jss----HJ= Koper je - Trst ali Slovence hočejo ostudno ociganiti. (Od dobro poučene strani) Ko ete svoje dni zabeležili vest, da ministrski predsednik Gautech baje namerava predlagati, naj se italijanska pravna fakulteta premesti iz iDcmo&ta v Koper, dostavili ste jej vprašaj. Čuditi se je Dilo temu tem bolje, ker ste večkrat sami opozarjali in naglašali, da vlada vedno, povsodi in v vsem dobro premišljeno ravna proti slovenskemu Življu, katerega višja birokracija mrzi iz v s e duše. In iz take mržnje nastal je tudi s peklensko rafinova-co3tjo premišljeni predlog, da se naj italijanska pravna fakulteta premesti iz Iaomosta v Koper, ker s tem Italijani dosežejo, kar so želeli, Slovence pa se spelje na led. Na čast ministrskemu predsedniku Gautschu pa bodi takoj rečeno, da tega predloga ni izumil od; rodil se je marveč v glavi tržaškega namestnika kneza Hohenlohe. Ta mož rešuje avstrijsko dižavno misel v prvem našem trgovskem em-poriju. Rešuje jo pa — če mogoče — še »Bpretneje«, ko njegovi predniki Pretiš, Rinaldini in G e .s. O n jenamreč trdnega prepričanja, da je najpametneje izganjati hudičazbelcebu-b o m. Zatoodgajairredento, da z njo pobije — irredento V tem genijalnem — prav avstrij skega državnika vrednem — pcčetju potrjuje ga irredenta sama, izjavljajoč ponovno na tak način, da to knez Hohenlohe VBelej gotovo izve, da jej je on največji sovražnik, češ, da Italijanom vse dovoljuje in jim tako odvzemlje vsak povod za nezadovoljnost. Knez Hohenlohe je naiven dovolj, da take izjave jemlje za čisto zlatojirre- Začetek pri pisanja. Vsakdo mi pritrdi, da pri sestavi kakega spisa je ni večje težave, kakor je začetek. Lepo bel in razrezan na primerne kose leži papir pred menoj, tintnik je poln, pero je pripravljeno. Treba je le sesti in začeti. A kako težak je začetek! Komaj sem zamočil pero, že vidim, da na Bedim prav. Odložim pero, pri kateri priliki kane velika kaplja na priprav Ijeni papir, in popravim stol. Ko sedem pripravno in komodno, si užgem najprej cigareto, češ, tako se laglje đeU; potem zmečkam zamazani papir in ga hočem vreči v koš. Tega pa slu-fejno ni pri rokah. Treba je vstati in primakniti koš ter novic sesti. Zdaj je cigareta do polovice popušena in zdaj se mi zdi, da je pušenje med Pranjem pravzaprav jako nerodno. V trenotku tega spoznanja leži aiga-?eU že na tleh. Končno imam papir vendar pripravno položen, pero je zamočeno in *ahko bi začel. Možgani začno delati Med tem si uigem novo cigareto, za denta se mu pa---smeje v pest ter za hrbtom njemu in avstrijski državni misli kaže osle V živem spominu je še, da bo je knez Hohenlohe glede italijanske pravne fakultete postavil popolnoma na irredentistično stališče, izjavivši deputaciji, ki je bila v tej zadevi pri njernj da je čisto naravno, da ta fakulteta ne more biti nikjer drugje, ko ¥ Trstu. Kakor znano zavzemala je in zavzema še vedno — če je v tem kaj odkritosrčnosti, bilo bi tu odveč raziskovati — osrednja vlada ravno nasprotno Btališče. Tržaškega namest nika izjava je torej na Dunaju — vsaj navidezno — jako neprijetno zadela. Toda knez Hohenlohe si zna pomagati. Lanciral je Koper-Iq na Dunaju so se mu vsedli, vsedli pa tem rtjše, ker mislijo, da bode s tako rešitvijo mogoče slovenske zahteve potisniti popolnoma vstran. Izjavilo bi se namreč, da se s premestitvijo italijanske pravne fakultete iz Inomosta v Koper defioitivno uredi nekaj že obstoječega, v tem ko bi se z ugoditvijo slovenskim zahtevam po pravni fakulteti v Ljubljani ustvariP novum. |K n e z Hohenlohe pa misli, da s tako rešitvijo laškega vseuči-liščnega vprašanja ubije tri muhe z enim udarcem: da zadovolji Lahe; vzame povod tržaškim Slovencem, ki so izjavljali, da niso nasprotniki laškega vseučilišča vkakem laškem mestu, za njihove zahtevepo rekompenzaciji; izpodbije sloveuskim in hrvatskim poslancem glavni ugovor, da italijanska pravna fa-i kulteta nikakor ne sme biti v Trstu. »In vendar bode v Trstu«: misli sita avstrij- ; s k i lisjak v irredentovskem brlogu. trenotek me obide spoznanje, da danes ne morem pisati, ali premagam se in zapičeni prve besede. Še prodno sem stavek konča), me že obide nevolja. Zdi se mi, da nisem dobro začel. Tudi moja pisava mi danes ne ugaja. Črke so premajhne. Jezi me, da ne znam več lepo pisati, kaligra-fiČno lepo, kakor v mladih letih. E;, koliko stotisoč pol papirja sem že popisal v svojem življenju. Pri tolikem pisanju se pisava pokvari. Črke dobe neko individualno obliko, vse so nekako vegaste, pomečkane in potlačene. Popisani papir zleti v koš in tudi cigareta se mora ločiti od mojih prstov. Vzamem drug papir, lamočim pero in začnem premišljevati, kako bi začel svoj sestavek. Naslov zapišem zdaj kar mogoče kaligrafično lepo in potem se začne delo. Ne vedno takoj! časih zleti še nekaj koscev papirja v koš, včasih mi oblika papirja ne ugaja in najraje bi vrgel še pero t koš, ali naposled se vendar premagam in delo se začne. Ko so prvi stavki na papirju, gre že laglje in pozneje teče pero Že gladko To pa je ravno ona v začetku omenjena peklenska zvijačnost. K o-per spada med naj u m a z a -nejša, v higijenskom oziru naj zane m a r jenejša laška gnjezda brez duševnega življenjain s o c i j a 1 n o - b 1 a -ž i 1 n 3 g a občevanja. Vse stremljenje in delovanje koperskega prebivalstva giblje Be v dvojni smeri: v gojitvi najskrajnejšega irredentizma in v odiranju slovenskega okoličana. V vsakem drugem oziru je to od Boga pozabljeno mesto zaostalo. Čujejo se pogosto pritožbe, da celo pripravniki, katerih izobraževališče je vlada v neskončni svoji modrosti postavila semkaj, ne dobe v Kopru pripravnih stanovanj; kje naj jih torej dobe vseučiliščniki, kje profesorji ? To pa je ravno, kar jako dobro ve knez Hohenlohe. Vseučilišče v Kopru imelo bode za pogoj, da a i v s e u Č i 1 i š č n i k i in profesorji najamejo stanovanja v Trstu ter se vozijo k predavanjem v Koper. D ve poti ste jim pri tem na razpolago; morska in železnična, od katerih je prva udobnejša in krajša. A kadar je huda burja — in labko se zgodi, da razs9ja po štirinajst dni zaporedoma — ustavljen je morski promet; za vesta čas ustavljena bi morala biti tudi predavanja v Kopru. Sicer je za ta sluč-j res še železnica na razpolago; a ne glede na to, da je veliko dražja, ko morska vožnja, pomisliti je potreba, da bi se je slušatelji že zato ne posluževali, ker je cd nje kolodvora, ki stoji na kraju, kjer ima burja največjo moč, precej daleč v mesto. Če bi torej že profesorji izpolnjevali svojo dolžnost tudi o takih dneh, nahajali bi prazne dvorane. Gotovo je torej — in na to računi knez Hohenlche — da se v t e k u e n e g a 1 e t a izkaže, da po papirju in misli se kar same porajajo. Morda ga ni človeka, ki bi ne bil poskusil teh težav vselej, kadar je začel kaj pisati, kar ni bilo zgolj formalno. Že pri količkaj važnejšem pismu občuti to težavo in se kar ne more odloČiti, da bi začel pisati. Kdor more, odlaša s takim pisanjem dostikrat po več dni. Samo ena vrsta ljudi ne pozna tega občutka: tisti, ki so sami v sebe tako zaljubljeni, da se smatrajo za nezmotljive in nedosegljive ter menijo, da je vse znamenito dobro kar zapišejo, in suho zlato, kar čvekajo* Vzroka te i u splošnemu pojavu ni težko najti Prvi vzrok je psiholo-gičen. Človek opravlja najraje taka dela, ki jih izvršuje igraje in povsem mehanično. Novih stvari se boji in se jih ogiblje, a pisanje je skoro vedno nekaj uovega; povedati, producirati se mora nekaj novega in to je neprijetno, človeška natura je že taka, a čimbolj pride kdo v leta, tembolj ga muči taka težava. Drugi vzrok pa je, da človek za delo ni razpoložen. Tega neče priznati, da se boji ali brani dela iz lenobe in iz bojazni, da ga ne izvrši dobro in zato išče zunanjih je Koper vseskozi nepri-praven kraj zavseučilišče; p o s 1 e d i c a t e g a p a bode, da se to vseučilišče premesti tjekaj, kjer bo d o b r e z d v om n o stanovali profesorji in slušatelji — v Trst. In tako bode volk — irredenta — sit, koza pa cela: Slovenec se namreč spelje na led; to pa v dobi, v kateri vse kaže, da bodo v kratkem od pet do glave Črn oru me ni ljudje z manifesti, razglasi in sladkimi obljubami iskali ravno teh Slovencev, da jim pomore j o proti irredenti. Bodoli takrat blazni našii blaz-nov, se ne v4; to pa se 1 e, da je v teh vrsticah popisani načrt kvinte-senoa politične modrosti okošČene-lega avstrijskega birokratizma v Trstu. V očigled takemu idijotstvu lahko bi ostali hladni do srca, kajti vsaka država ima takšne državnike, kakršnih zasluži; toda tu se gre za našo kožo. Le-te pa ne maramo pošiljati v irredentoveko strojarnico Zato poživljamo svoje poslance, da raztrgajo te b tako rafino-vano zlobo sestavljene spletke, da ne bodo triumfovali krvni sovražniki našega naroda med dunajsko, tržaško in — tudi — ljubljansko vi-Boko birokracijo, d elu jočo složno in z vne mo, kakršna jo sicer redko odlikuje, proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Vojna na Daljnem Vstokn. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin je poslal 14 t. m. tole poročilo: Odkar smo danes zjutraj odbili japonski napad, nisem prejel nobenega poročila o novih bojih. Vojaki in stotnije, ki so bile ločene od svojih vojev, so se zadnje dni vrnile k svojim korom. Tren smo že deloma zopet spravili vred. Tren prvega razreda se že večinoma nahaja pri svojih oddelkih. Armada se vzrokov, da bi se dela iznebil. Zdaj mu piše pero predebelo, zdaj pretanko, zdaj ga jezi oblika papirja, zdaj mu ne ugaja lastna pisava, zdaj se mu zdi, da prvi stavki niso dobri. Tajna želja, da bi se sploh rešil dela, mu sugerira te izgovore. Ljudje smo pač vsi od mesa in od krvi. Pri ljudeh, ki imajo kaj avtokri-tike, so te težave še občutnejše, ker taki ljudje tudi dejanjsko niso zadovoljni s svojim delom in imajo torej še en vzrok več postati nervozni, ker tako se pač splošno, četudi ne opravičeno imenuje duševno stanje ob začetku pisanja. A še neka j je uvaževati. Vsako duševno produciranje je združeno z dušnim naporom, ki je pri mnogih ljudeh uprav bolesten. Znano je, da so bili različni pisatelji naravnost bolni, med tem ko so producirali kako delo. O Maupassantu je znano, da je po stokrat začel kak spis in ta začetek zavrgel, a čim je spisal prvi dve strani, je lahko in gladko dalje pisal in ni svojih spisov nikdar bistveno spreminjal, nego jih samo stilistično izpilil. Tudi Turgenjev je podobno delal. S starim peresom ni mogel nikdar pisati, s popolnoma novim pa je preskrbela z živili in je pripravljena na nove boje. O naših izgubah še nisem dobil natančnih poročil. V sredo 15. t. m. pa je poslal Kuropatkin to le brzojavko: Armada je pasirala Tielin v polnem redu. Inspicirai sem dele 14. pehotne divizije. Do mojega odhoda iz Tielina ni bilo nobenih novih bojev. Na mojem potu proti severu sem videl mnogo vojev v polnem redu. Nedavno sem inspicirai tudi one polke, ki so pravkar dospeli iz Rusije, in se prepričal, da se nahajajo v izbornem stanju. Umikanje ruske armade na levem krilu. Dopisnik »Novega Vremena«, Toluzakov, poroča o umikanju ruskega levega krila takole: 7. t. m. zvečer je dobil naš voj iz generalnega štaba 1. armade povelje umakniti se za reko Han, zapadno od Fuiuoa. Sprva ni hotel temu nikdo verjeti, to tembolj, ker so se pričeli Japonci proti večeru umikati na oeli črti svoje fronte. Naša vojska je pričakovala vsak trenotek ukaza, da naj prične zasledovati sovražnika, Čigar moč je zlomila s svojo odločnostjo in ga napolnila s strahom in občudovanjem pred svojim junaštvom. Grenko in hudo je bilo se umakniti in zapustiti svoje pozicije, kjer sta sa nahaja i okoli dve tretjni našega voja. Vojaki bo s solzami v očeh po-ljubovali okrvavljeno zemljo in se neradi uklonili povelju se umakniti. Spraševali so častnike in mene, zakaj jih zopet vodimo nazaj, toda nikdo jim ni mogel tega razjasniti. Mi smo bili v mučni neodločnosti in vsakdo izmed nas je zavidal padle tovariše, ki so umirali z obrazom proti sovražniku, umirali v za- tudi ne. O svojih čuvstvih pri pisanja pa je sam poročal v lepem pismu, ki ga je pisal Levu Nikolajeviču Tolstemu. V tem pisnu je pojasui), da je imel pri pisanju svojih novel vedno neko mrzlico, nekak fizični in duševni trepet, kakor ga čuti človek, kadar v zaljubljenosti prvič objame kako žensko. In dostavil je: Oikar nisem več zaljubljen, tudi ne morem več produoirati. Shellev je bil pa vsekako tisti pisatelj, ki je pri začetku dela največ trpel. Trajalo je po več tođnov predno je sploh prišel tako daleč, da je zamočil pero in potem je zopet trajalo več tednov, predno je spisal začetek in prišel dotlej, da je mogel mirno nadaljevati. Zola tega ni čutil. Ta je vsak dan mirno sedel za mizo in mirno spisal svojega romana ravno za pet tiskanih strani, nič več in nič manj. Iz ljudi, ki so se izgovarjali, da včasih ne morejo delati, se je vedno norca delal in jim vedno citiral Beau-delairea klasični izrek: »L' inspira-tion — o* est de travailler ohaque jonr« F. R« vesti, đa so pozicije ostale v naših rokah. V pozni noči se je naša vojska pomaknila proti sereru, položivši preje podzemeljske mine v Mad sjadanu. Za nami so gorela proviantna skladišča, ki smo jih morali zažgati vsled nepričakovanega umikanja; jarki plamen ogromnega požara je na daleč razsvetljeval našo pot; kc-lebajoči žar se je zadiral v oč\ kakor da bi hotel skozi nje prodreti in se zagledati v samo dušo. A tu v duši je vladala bolest, tuga in gorje! Grozne misli so nam polnile glava, da se je nam v skrbi in obutvi krčilo srce. Zakaj, zakaj nam niso dovolili umreti na svojih pozicijah? Nova bitka pri Tielinu? »D a i 1 y N e w s« poroča iz Niučvanga: Ob reki Fan divja nova bitka, ki bo nemara odločila o končni UBOdi poražene ruske armade. Vsi japonski voji hite z največjo naglico koncentrično preti novemu bojišču. Sidi se, da se Japonci trudijo severno in vzhodno od Titi na obiti rusko armado. Kurokijeva armada že prodira proti Tielinu. Gjrski prelaz Vanga-dija so Japonci zasedli brez vsakega odpora Tri japonske divizije so oddaljene od Tielina samo še nekaj milj. Maršal 0,&ma pa baje poroča, da je neki japonski oddelek 13 t. m. zasedel H i n g k i n g, v noči na četrtek cb 12 uri 20 minut pa so sprednji japonski voji zasedli T i e 1 i n. General Linevič — vrhovni poveljnik? »N e \v York Heraldu« se poroča iz Pariza: V generalnem štabu so v naj viš,i meri zadovoljni z operacijami generala Linevič a. Ta stari izkušeni taktik je na občudovanja vreden način izborno ščitil s svojo armado umikanje desnega krila. Posrečilo ss mu je, uspešno odbiti vse japonske napade vkljub njihovi Ijutosti in se končno umakniti, ne da bi izgubil le enega topa. Kar je storil L'nevič" 8 svojimi hrab-rim^eibirskimi polk?, to je naravnost občudovanja vredno ! Linevič s svojimi voji je sedaj nosilec staroruske vojne slave. Car Nikolaj bo brez dvoma Lineviča odlikoval na poseben način. »Berliner Tagblatt« javlja, daje general Kuropatkin že odpoklican in da je za začasnega vrhovnega poveljnika imenovan general Linevič. Cir Nikolaj je baje poslal Kuro-patkisu tole brzojavko: »Izročite vrhovno poveljstvo generalu Line-viču, ki je določen za začasnega poveljnika vse armade.« Izpred Vladivostoka. »Lokalanzeigerju« se javlja iz Tokija: Po tu sem došlih poročilih ste ruski kriiarki »Roaija« in »Gro-moboj« v Vladivoatoku ie popolnoma popravljeni in sposobni za boj. Kri-Žarka »Bogatir« se še popravlja noč in dan. Takisto se nahaja v Vladivostoku preko 20 torpedovk in več podmorskih čolnov, ki so vsak hip pripravljeni, da od plujejo iz pristanišča. Pričakuje se, da bo pristanišče okoli 21. t. m. že prosto ledu, ker se je reka Tajdon že otajala in je na njej promet že otvorjen do Peng-janga. Sodi se, da bodo Japonoi v kratkem jeli »blokirati in oblegati Via-divostok. Japonsko brodovje pri Singa-poru. Kakor se poroča iz Singapora, je srečal parnik »Hougvar« pri svetilniku v bližini Sor lun ga 2 2 japon skih ladij. »Daily MaiU pa javlja: Japonsko brodovje, obstoječe iz oklopnih križar k »K asa g i«, pod poveljstvom kapitana j a maje z zastavo admirala Deva, in »Citozo« ter pomožnih križark »Amerikamaru« in »Javatamaru«, se je v sredo približalo Singaporu in se usidralo izven pristanišča. 18 drugih vojnih ladij se je usidralo 20 milj izven pristanišča pri svetilniku Horsborougb, ob vhodu v morski preliv. Izkrcala sta se dva častnika, ki sta se posvetovala z japonskim konzulom. Brodovje kmalu odpluje odtod, najbrže v morBki preliv Snnda. Rusko ladjevje »South China Morning Post« poroča iz Diego Suareza, da je 15 t m. odplulo iz madagaskar-skega vodovja 55 ruskih vojnih ladij proti Daljnemu Vztoku. Iz Sude na otoku Kreta pa se javlja, da je 13. t. m. tjakaj dospela eskadra admirala Neboga t ova, obstoječa iz 12 vojnih in transportnih ladij. Z Japonskega. »Central New3« poroča, da se nahajajo na Japonskem ruski agenti, ki imajo nalogo, umoriti japonskega oe Barja. Glasilu japonskih socialistov »Hej-min Simbun« je japonska vlada zabranila nadaljno izhajanje, ker jo je ljuto napadalo radi vojne. Policija je prijela vodje socialistiške etranke ter jih zaprla. _ Iz odsekov. D unaj, 16. mire?. Proračunski odsek je razpravljal o pokojninah. Posl. B a rn r either seje izrekel proti znižanju službene dobe pri uradnikih od 40 na 35 let, češ, da se je treba tudi ozirati na proizvajajoče stanove. Posl. dr. II o f mann-Wellenhof je izjavil, da bi vsaj pri nekaterih uradniških kategorijah bilo 35'etao službovanje popolnoma upravičeno. Finančni minister dr. Kozel je odgovarjal, da se gre tu le za prošnjo uradnikov, ki jo mora vlada preštudirati kakor vsako drugo tako prošnjo. R :š.:ti pa je le toliko predpogojev, da ta zadeva še nikakor ni irela. Govoril je še posl. Menger, nakar se je poglavje o pokojnini sprejelo ter ae začelo razpravljati o poglavju »pospeševanje cbrtt«. Posl. Dober ni g je zahteval, da ae postavi v proračun za leto 1906 vsaj en milijon kron za pospeševanje male obrti, ravno tako pa se naj proračuni primeren znesek za prispevek k ustanovnim stroškom bolniških blagajn. — Govorilo je še več poslancev, nakar je bilo tudi to poglavje sprejeto. — Tiskovni odsek je sklenil v današnji seji brez debate, daje kol portaža prosta. Glede odgovornega uredništva se je sklenilo, da sme biti odgovorni urednik le tak, ki je polnopraven ter biva v Avstriji. Državni in deželni poslanci za časa zasedanja ne morejo biti od govorni uredniki. Ako je odgovorni urednik zadržan, mu mora izdajatelj določiti namestnika. — V železniškem pododaeku je vprašal posl. dr. Tavčar, zakaj ae je za pomno-žitev in popolnitev prometnih sredstev v proračun za leto 1905. postavila tako visoka avota, namreč 11,800000 K. Železniški minister vitez Wittek je odgovoril, da je treba vsled narašlajočega prometa nabaviti mnogo novih Voz, posebno oaebnih moderne vrste; nadalje so potrebni težki stroji in veliki tovorni vozovi, ker ima industrija pravico take zahtevati. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 16 marca. Današnja avdijenoa grcf* Tisze je presenetila vse politi!n9 kroge, ker še včeraj sam Tisza ni ničesar slutil o avdijenoi. Opozicijski krogi sd razburjeni, ker se boje, da se državni zbor odgodi, ako se kriza ne reši do 4 aprila. Budapešta, 16 marca. BanfTv jeva stranka se je prekrstila v »narodno reformno stranko«. Budapešta, 16. marca. Grcf Julij Audrassv je sklical sa eoboto vse tiste opozicijske poslance, ki bo bili pri cesarju, h konferenci, v kateri zadnjič poskusi, da se doseže skupni program za podlago koalicij-skemu ministrstvu. Budapešta, 16. marca. Do datno se poroča, da se je poslanec Kossuth na svojem shodu v Cz 2-gledu izrekel za splošno volilno pravico ter povedal, da je končni smoter neodvisne stranke »svoboina Ogrska s svobodnimi, vseh pravic deležnimi Ogri (?)«. Budapešta, 16. marca. Cesar pride v nedeljo v Budapešto, in sioer je svetoval to vladarju v dan&šcji avdijenci grcf Tisza. Skoraj gotovo se začno nova posvetovanja z odločilnimi politiki zaradi rešitve krize. Kralj Petar o položaju. Bel grad, 16. marca. Pri včerajšnjem parlamentarnem dineju je imel kralj Petar daljši govor, v katerem je rekel, da je sedaj parlamentarni red zagotovljen. Zadnji ob- Btoletjn so prinašali gmotne žrtve, da je mogel zagledati svetlost Kuzmičev novi zakon, a že v devetnajstem stoletju so zamenjavali slovenske katekizme in sveto pismo z maŽarskimi katekizmi in svetim pismom. Ali spomin na KuzmiČa, kateri je deloval na slavo svojega naroda in jezika, ostane na veke neizbrisen v slovenski književnosti. Štefan Kuzmič se je porodil 1723. leta v Strukovcib (mažarski Suriihaza) v železni stolici. Strukovci so vas ob Muri nasproti Radencem na Stajarskem; leže torej na ravnici med Cankovo in Tišino, koder so sc Že današnjega dne ohraaili luteranci ter žive pomešani s papinci, katoličani. Kje je dovršil bo-goslovske nauke, ni nam znano. Vemo le toliko, da je bil učiteljem v Ne-mesesoo. V Železni stolici so se porodili tudi ostali protestantski pisatelji, in sicer Fran Temlin, Mihael Sever, Mihael Bakol, Jurij Cipot in Aleksander Trpljan. Dognati sem še mogel, da je imel Štefan Kuzmič hišo v Patru. Druga žena mu je bila iz te vasi i in je vero-jetuo, da je to hišo priženil. V Patru žalovanja vredni pojavi v Srbiji bo imali to dobro, da se je ie enkrat konitatovala vrednost ustavnega parlamentarnega vladanja. Normalna rešitev ztdnje krize dokazaje, da so presenečenja v Srbiji le še zgodovinska. Svoj govor je zaključil s apelom: »Vaša dolžnost je, utrditi narod v veri, da mu njegove politične pravice in svoboščine za vedno zagotavljajo zakoni in ustava. Povejte narodu, da kralj Petar drži svojo besedo, ki jo je zaBtivil pri sprejetju kraljeve oblasti!« Dogodki v Macedonlji. Sofija, 16. marca. Turški vojaški zapovedniki v Maeedoniji so dobili iz Carigrada tajni ukaz, naj pri spopadih z bolgarskimi vstaši vse ranjene in ujete na mestu pomore, ker se je Turčija že naveličala, ujete vstaŠe prej ali slej pomiioščevati. Carigrad, 16 marca. Sultan je podelil civilnima agentoma pl. M tli lerju in Demeriku veliki kordon Oamanjega reda. Carigrad, 16. marca. Turška vlada usireže baje želji Avstro-Ogrske ter ji mesto Franciji poveri protektorat nad katoliškimi cerkvami in samostani v evropski Turčiji. Solun, 16. marca. Več vstaških načelnikov je vdrlo z močno četo v severne pokrajine Macedonije, da pripravljajo tla za letošnjo vstajo. Ako ne bo posebnih ovir, napoči že v začetku aprila splošna vstaja, ki jo bodo podpirale dobro organizovane vstaške čete. V vojno blagajno so pozimi precej nabrali in tudi b strelivom so vstaši dobro preskrbljeni. Carigrad, 16 marca. Viađa je dobila iz Soluna zaupno obvestilo, da je v ondotnem glavnem grškem konzulatu skrito orožje in strelivo za grške vstaške čete. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16 marce C*rska rodbina ostane v Carskem selu, dokler se ne napravi mir po celi državi. Niti k zadušnicam ob obletnici umora carja Aleksandra ni nihče izmed c »rake rodbine prišel v cerkev. Petrograd, 16 marca. D*nes se je začela pred vojnim sodiščem ODravnava proti petim čaBtnikom in trem vojakom zaradi streljanja s kar-tečo v c irsko zimsko palačo. Obravnava bo trajala tri dni. Petrograd, 16. marca. Revo-lucijska stranka je baje dostavila carju pismo, v katerem se mu preti s smrtjo, ako ne uvede do 1. aprila ustavo z ljudskimi zastopniki na podlagi splošne in tajne volilne pravice. Odesa, 16 marca. V J ^kateri-noslavu je bil soopad med delavci in vojaki. Vojaki so streljali ter ubili 7 delavcev, 19 pa jih ranili. Krakov, 16 marca. Zaradi agitacij v prilog poljskemu jeziku so izgnani iz Rjsije odvetnik in graščak dr. pl. Sil ni oki, grof Los in gra-ščak pl. Kozlovski. so prebivali sami Mažari. Mož Terezije Šakal se je pisal Bošnjak, kar svedoČi, da so tudi naši ljudje, bodisi Slovenci ali Hrvati, stanovali v Patru. V Patru je Živel oče mu Jurij, bivala je tu njegova obitelj in on sam je živel tu tri leta. V Patru je imel svojo knjižnico, ali hiša mu je pogorela in zgorelo je vse, kar je bilo v njej. Rešiti se ni moglo nič. Katerega leta je to bilo, ne vemo. Znano nam je nadalje, da je Štefan Kuzmič umrl dne 22. decembra 1779., Živel je torej 50 let. Ne vemo pa, kje leži pokopan, ali v Patru ua pokopališču poleg svojcev, ali pa v Šardu. Nikjer nima spomenika. Njegovi prekmurski rojaki so se ga spomnili in mu mislijo postaviti spomenik v Šurdu. Pred cerkvijo je prikladen prostor, na katerem naj bi stal spomenik in pričal še poznim rodovom, da je tu živel iu umrl s slovensko naselbino znameniti pisatelj slovenski, kateri si je zaslužil časten spomin ne samo tu, nego tudi v slovenski književnosti in zgodovini. (Dalje prih.) Seja „Trg. in obrtne zbornice". (Konec.) C. kr. deželni vladi, raznim okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu je poročala o raznih obrtnih pravicah, o prošnjah za dovolitev novih semnjev, o osnovi novih obrtnih zadrug, o tržnih cenah, prošnjah za izpregle danja izpričeval, o prošnjah za razprodaje. Glede prošenj za dovolitev raz prodaj je zavzemala vedno strogo stališče, da je dovoliti razprodajo le t onih slučajih v katerih so razprodaje opravičene v dejanskih ia osebnih razmerah prosilcev. Glede dovolitev novih semnjev je zbornica na stališču, da ni gospodarsko koristno, če se ustanavljajo 86mnji po malih občinah, ki sq odmaknjene od prometa, glede blagov nih semnjev pa zastopa mnenje, da so povsod tam nepotrebni, kjer je zadostno število nastanjenih trgovcev. Občutna draginja klavne živine in posredno draginja mesa je imela posle dice, da so razne občine skušale uvesti v zmislu § 51 obrtnega reda maksimalne tarife za meso, na drugi strani pa to posledico, da so mesarji v občinah, kjer so v veljavi maksimalne tarife, skušali doseči večje cene. Zbornica se je vedno postavljala oa stališče, da je maksimalne tarife dopustno uva jati le v izjemnih razmerah, če nastaja resna nevarnost, da bi mesarji izkoristili na škodo konsumentov težke Ča Okolnost pa, da mesarji v očigled draginji živine zvišajo ceno mesa, še ni razlog za uvedbo maksimalne tarife, ki prepreči obrtnemu stanu uravnati | dajne cene primerno nakupnim cena:«. Minulo leto se je vršila v zbornični pisarni enketa ljubljanskih trgovcev, t kateri se je sklepalo o korakih za odpravo nekaterih uredb ob pobir užitnine, ki motijo in ovirajo promet ter o olajšavah, potrebnih v carin-, skladišču na južnem kolodvoru. Meseca decembra se je vršila v Ljubljani razstava vajenskih del, ki je imela lep uspeh; nadalje sta se koncem leta 1904. priredila dva knjigovodska tečaja za male obrtnike, in sicer za čevljarje in krojače, pri katerih so se po doŠlih poročilih dosegli lepi rezultati. Zbornica je tako imenovano razstavo kakor tudi knjigovodske tečaje primerno gm podprla. V vložni zapisnik se je leta 1 vpisalo 3^57 Številk, pri tem pa je opomniti, da so se skupno dehajaj ča obvestila okrajnih glavarstev o obrtnih zglasitvah in odglasitvah vpisovala p eno številko, kar letno število vlog seveda znatno zmanjša. PoŠt jih ekspe dicij je bilo 3381. Legitimacijskih kart za trgovin -potnike se je izdalo 45, identitetoih kart pa 16. Certifikatov za uvoz strojev po znižani .carini se je izdalo 6, prošenj za davka pro3ti bencin 29, onih za tovarniško sol pa 4, primernost vojaškim oblastvom je bilo potrditi t 64 primerih. Obvestila, ki so prihajala zbornici od ministrstva, konzulatov, trgovin-., muzeja in drugih uradov tičoča se splošnih trgovinskih razmer, dobavnih razp ialimentov, je zbornica vedno pošiljali interesiranim tvrdkam ali pa poskrbela za objavo v Časopisih. V zadnjem letu je imela zborni -ponovno priliko na prošnjo interesei rekvirirati od konzulatov oziroma t: vinskih zbornic zaželjene inform;- Ena stroka zbornične delavn iti se je v preteklem letu posebno razvila, namreč preskrbitev naslovov tvrdk tu-kajšnega okoliša trgovcem in obrtni v inozemstvu ter v Avstriji. Zbornici je poslala 104 tvrdkam zaprošene naslove kranjskih tvrdk raznih strok, do Čim je svojim interesentom preskrbela potrebne naslove v 13 primerih. Obilo posla so dale zbornici izjave o prošnjah za omejene koncesije stavbenske obrte, Katerih je došlo tekom leta 1904. = 102. Varstvenih znamk se je leta 1904 v zborničnem registru registriralo izbrisale so sc tri, nadalje sta sc vložila dva vzorca. Strankam, ki so želelo registrirati varstvene zuamke, je i niča dajala potrebna pojasnila in navodila; istotako je bila ponovno prilika dana, dajati interesentom poj:, glede prijave patentov. Patentne izložbe, ki se je preteklo leto teh pravilno uredila, se stranke niso izdatno posluževale. Izpremerabc v obrtnem katastru za celo deželo Kranjsko tekom leta i so sledeče: priglašenih na novo je 10C0 svobodnih, 464 rokodelskih, 3 koncesijouiranih obrtov, skupaj I rej 2007 obrtov. Odglašenih pa je bilo 1599 obrtov. Mimo tega so sc izvršile Še sledeče obrtne izpreraembe : pri obrtih so se namestili poslovodje, obrtov se je dalo v zakup, ;•'.» se je pričelo izvrševati na račun vdol in mladoletnih otrok, 14 obrtov je bilo nova obrtovališea, 150 obrtov rt je preložilo. V stanju krošujarjtv so se izvršile sledeče izpremembe: izdalo U je 135 novih licenc, podaljšalo se jfl 1242 starih licenc, izbrisalo se je -ficenc, vidiralo pa 854. Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Ali ostale so stare slovenske koče, katere so še postavljali Slovenci na teh pustab, in ohranila se je stara slovenska noša in žive še stari .slovenski običaji, katere so podedovali današnji stanovniki. Ako vse izginja in propada, ali ne izumira običaj starih očetov. Običaji so narodu več nego državni zakoni, saj je običaj rodovini svet in pravilo, po katerem živi rod za rodom. Nikjer ne vidimo tega tako jasno, kakor na ženitovanjskih običajih. Današnja mažarska nevesta ae vede ravno tako, kakor se je vedla njena slovenska prednica, od katere je podedovala že-nitovanjske običaje. Zadosti bode, ako samo nekaj navedem. Kadar spremlju-jejo [novesto do hiše njenega ženina, nosijo palice, na katerih so privezani pisani robci, in tako gredo svatje k Ženinu na dom. Iz cerkve gredoč, ob- darujejo otroke s kolači, imajo torej iste običaje, kakor še današnji Slovenci, prebivajoči med Muro in Rabo. To ne bode tako hitro izumrlo, ali to nas tudi poučuje in uverjuje, da rodbinski spomini niso zagotovilo narodnega obstoja. Zgodovina šomodskih Slovencev nas uči, da pod tajim vplivom usiha vsako bitje. Do nas v Avstriji ni segala mažarska oblast, a takozvana - mažarska kultura je tudi ubogo malo delovala na razvoj našega jezika. Le malo besed smo prejeli cd Mažarov in ni vredno, da bi jih omenjali. Besede: kefa, kinč, jezero (tisoč), sibol (krojač), varaš, basen, lopov, to lovaj in še nekaj drugih, a to je vse, kar si je prokrčilo pot preko Mure v našo slovensko pokrajino. Ali sila kola lomi, a mažarska sila poteptala je one Slovence, katere je usoda vrgia Mala* rom v roke. Približno dve 8to let je minilo, odkar so se naselili Slovenci v šomodski stolici. Videli smo, da so se Že na početku drugega stoletja svojega bivanja v novi domovini popolnoma pomažarili. Ohraniti se niso mogli. V osemnajstem Vse te navedene izpremembe je bilo v zborničnem katastra po obstoječih predpisih zabeležiti in poskrbeti hkratu pri vsakem obrtu posebej za vpis letne davčne dolžnosti. Zbornični denarni položaj je bil v preteklem letu nenavadno ugoden. Do-čim je bilo po proračuuu pričakovati letni donos zborničnih doklad v znesku 44.731 kron, je zbornica prejela na do kladah skupaj 75.357 kron. Če odra-čunamo od tega zneska znesek 23.000 kron, ki odpade na izza let 1888, 1889, 1890, 1892, 1893 zaostalo do-klado, ostane še vedno znesek 52.357 K, torej je donos za 8000 K ugodnejši, kakor je bilo po proračunu pričakovati. Redno dospevanje zborničnih doklad je pripisovati v mnogem vestni in pozorni kontroli. Končno mi bodi, častita zbornica, dovoljeno konstatirati, da so se interesentje začeli vedno ČešČe obračati do zbornice za razna pojasnila v obrtnih, davčnih, zlasti pa carinskih vprašanjih — najboljši dokaz, da naša pisarna pridobiva na ugledu. Dnevne vesti, V* Ljsabljs^I, 17. marci. — Zavrnjena delegacija. Ptujski župan Jože O r n i g je v svoji tožbi proti dr. Tavčarju kot odgovornemu uredniku »Slovenskega Nsreddcr, dr. B r u m n u ko dozdevnemu dopisniku in I Krizmanu ket odgovornemu uredniku »Slov. Štajerca« prosil za delegacijo mariborskega sodišča in vidje deželno sodišče v Gradcu je to delegacijo dovolilo in odredilo. Stv&r je sa iz govora dr. Tavčarja v drž m. Sedaj je na pritožbo dr. Bru&na najvišje sodišče razveljavilo famozne odredbo grofa Gleispacha in njegovega sokrivca, višjega državnega pravdni k a v Gradcu in Oroigovo prošnjo z a-vrnilo. Obravnava proti dr. Tavčarju io dr. Brumr.u k&kor tudi proti I Krizmanu se torej ne bo vršila v Mariboru, marveč prtd porotnim sodiščem v Ljubljani. V tej zadevi je bila danes dostavljena g. dr. Kušarju kot zastopniku g. dr. Antona Brumna sledeča odločba: Opr. št. Ns 75/5. 7 C« kr. najvišji sodni in kasacijski dvor je po zaslišanju c. kr. generalne prokurature ugodil pritožbi dr. Antona Brnmna proti sklepu c. kr. višjega de želnega sodišča v Gradcu z dne 18. januarja 1905 opr. štev. Ns 75/5/3, s katerim se je delegiralo za izvršitev kazenskega postopanja v kazenski stvari Josipa Orniga in tovarišev dr. Avgusta pl. Plachkvja in Ivana Toplaka proti dr. Ivanu Tavčarju in dr. Antonu Brutnnu zaradi prestopka proti varnosti časti me to pristojnega c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani c. kr. okrožno so-e v Mariboru in spremenilo izpodbijani sklep c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu v toliko, da se ne ugodi predlogu privatnih obtožiteljev glede delegiranja. Pri tem se je uva zevalo, da pravdno ekonomični in fiuan-cijelni razlogi, ki so jih navajali privatni obtožitelji v predlogu glede delegiranja, ne zadostujejo z ozirom !na to, da bi se morala zaslišavauja v pred-preiskavi tudi v slučaju delegiranja c. kr. okrožnega sodišča mariborskega vendar večinoma izvršiti potom rekvizicije in da bi se v tem slučaju tudi potovalni stroški ne prihranili niti privatnim ob tužiteljem, niti pričam, da bi se obdolžence odtegnilo njihovemu pristojnemu sodniku. Nasprotno pa je v splosnosti popolnoma neopravičen od privatnih obtožiteljev izraženi dvom o nepristranosti porotnikov deželnega sodišča ljubljanskega in da se sme na to tem manj ozirati, ker se privatni obtožitelji lahko poslužijo v § 308. kaz. pravdnega reda pristoječih pravic odklonitve. O tem se obvešča c. kr. dež. sodišče v Ljubljani vsled sklepa c. kr. najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju z dne 7. marca 1905 Št. 3127 v nadaljno postopanje. Istočasno se obvešča tudi c. kr. okrožno sodišče v Mariboru. — Prilogo poročila z dne 31. januarja 1905 opr. štev. Pr. VIII 8/4/47 se vračajo. — C. kr. višje deželno sodišče IV. senat Gradec, 15. marca 1905 Gleispach m. p. Žal, da se na slovensko pritožbo ni izdala v smislu veljavnega cesarskega patenta slovenska odločba. — „Obremenjevalna priča — tolmač"- Prejeli smo naslednji dopis: Slavnemu uredništvu »Slovenskega Ntroda« v L ubijani v roke odgovornega urednika g. dr. Ivana Tavčarja. Glede na določbo § 19. tiskovne postave z dne 17. deoembra 1862, št. 6, d. z. 1. blagovolite vspre-jeti v cenjeni Vaš list, nastopni popravek, poročila pod zaglavjem. Obremenjevalna priča — tolmača »Slov. Narod« z dne 17. februarja 1905, št. 39 Ni res, da pri nepominani razpravi sodnik niti besede zagovora obtoženca razuuuel ni. Ni res, da je služil tožnik za tolmača svoje lastne izpovedbs. Ni res, da je obtoženec izustil besede: »Niks tajč«. Nasprotno je res, da kazenska zadeva prišla je pravilno v roke sodniku, postavlja-nemu za nemške pokrajine, ker iioe mesta spada v nemški okr&j. Pri glavni razpravi, ki se je vršila dne 19 decembra 1903 priznal je obtoženec (Korošec), da je nasprotnika (Kranjca) pretepel, pokazalo se je takoj, da obtoženec toliko raiume nemški, da mu je bilo možno, zago varjati se v nemškem jeziku; edino le v malotnib, nevažnih točkah priskočil mu je zapisnikar, slovenščine vešč. V takih okolnostih razpravljalo se je v nemškem jeziku, razsodbo raztolmsčil je vrh tega zapisnikar obtožencu Predsedništvo c. kr. de želne sodnije Celovec, dne 14 marca 1905 — U 11 e p i t s c h. s. r. — Repertoar slov. gledališča. Jutri, v soboto, dne 18. t. m. se uprizori prvič v tej sezoni nsrodns opera slavnega češkega skladatelja B. Smetane: »Poljub«, in sicer na korist mnogoletnemu kapelniku Hi-l arij u Benišku, ki ima za razvoj slovenske opere velikih in trajnih zaslug. Opero je uprizoril operni režiser g. Peršl ter nastopijo v njej vse prve operne moči. Očeta Travna poje g. P e r š I, Vronico ga. S k a i o v a, Luko g. O r ž e 1 s k i, Toma g. O u f e d-nik, Martinko gdč. Stolzova, Matevža goep. Betetto, Barbko gdč. Kiemensova, stražnika pa gosp Kranjc. Pri prvi predstavi te opere pred desetimi leti so sodelovali g. Vašiček, gdč. L e šč i n s k a , g Bene š. g. Nolli, gdč. Tovornicka, g. Perdan, g*. Inemanova in g. Pavšek. Pri dirigentovem pultu pa je stal že tedaj g. H i i a r i j Benišek! — Slovensko besedilo opere »Poljub« se dobiva v L. Sehwdntnerjevi knj:garni, v Šesarkovi trafiki in zvečer pri blagajni. — Pojutrišnjem, v nedeljo, 19 t. m . na praznik sv. Jožefa sta dve predstavi: popoldne ob 3. uri ket dijaška predstava Sohiller-jeva drama »Devica Orleanska«, zvečer pa drugič in poslednjič v sezoni narodna opera »Poljub«. — V torek, dne 21 t. m. se igra prvič ca slovenskem odru Morretova narodna igra s petjem »Loterija« v korist igraloa in režiserja g. Antona Vero vš k a, ki praznuje letos dvajsetletnico svojega delovanja na slovenskem odru. — „Narodna čitalnica ljub-Ijanska" prosi nas objavit?, da bodo priredile damo njenih članov gospodom, ki si čitalnidki člani in nekaterim povabljenim gostom v sredo, dne 22. t. m, ob polu deveti uri zvečer v društveni dvorani in stranskih prostorih »Amerikanski večer«, ki utegne biti, po pripravah sojeno, jako zanimiv in originalen. Kakor omenjeno, vabljeni so k temu večeru tem potom vsi gospodje člani fiitalniški in se posebnih vabil ne bode razpošiljalo; gcsve vabile bođo dame vsaka zase osebno, torej jih gospodje ne morejo vpeijavati. — Jutri, v soboto, dne 18 t. m., bode y damski sobi »Narodnega doma« ob 4 popoldne seja One dame, ki se doeedRJ še niso uiekŽile rszgo vorov in bi imele voljo sodelovati pri »Amerikanskem večeru«, vabljene in prošsne bo kar najvljudneje, da se te seje sigurno udeleže. — Dru&tvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v ponedeljek, dne 20. t. m. ob polu 6 uri zvečer na dermatologiČnem odi. dež. bolnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev dveh delegatov k XV. zborovanju avstrijskih zdrav- niških društev. 3. Demonstracije. 4. Slučajnosti. — Volitve. Dne 13. t m. se se vršile volitve funkcionarjev za zdravstvena distriktna okrožja v Kranju in Cerkljah in so bili izvoljeni sledeči gospodje : za Kranj Franc Krenner v Kranju kot načelnik in Ferdinand Saj ovi c ravno tam kot njegov namestnik, za Cerklje pa Jak. Koželj v Olševku kot načelnik in Josip Golob v ^enČurju kot načelnikov namestnik. — V vlak so metali kamenje. 14. t. m. ponoči so neznanci v poštni vlak, ki pride nekoliko pred 12. uro v Ljubljano, med postajama Litija in Kresnice metali pest debelo kamenje in razbili več voznih oken. V bližini službujoči železniški čuvaj je slišal po odhodu vlaka vpitje na bližnji cesti, toda vsled teme ni mogel razločiti ničesar. Žandarmerija pridno poizveduje po storilcih. — Rop. 6 t m. sta > ii& v neki gostilni v Vovčah pri Sk fji Loki dninar Anton Demšar iz Vovč in po sestnik Anton Anžin iz Škofje Loke. Ko je šel Anžin domov, pritekel je za njim Demšar, ga vrgel na tla, tolkel po glavi in mu grozil, da ga ubije, če mu ne da denarja. Naposled je Damšar segel s silo v Anžinov žep in mu vzel 6 K, kolikor je imel ta pri sebi. Demšarja so izročili sodišču. — Gostilničarje in vinske trgovce ter druge interesente! ki pridejo prihodnjo sredo, dne 22. t. m., na vinski semenj v Krško in ki nameravajo od torka na sredo v Krškem prenočiti, naj blagovala javiti svoj prihod pismeno županstvu v Krškem, da se jim pravo časno preskrbe primerna stanovanja, ker, po zan?msn;u za ta semenj so-dt)č, bo «rav veiika udeležba — Pogumen župan. 14. t. m. zvečer je začel goreti pod gostilničarja Alojzija Brvarja v Toplicah pri Z »-gorju. Ogenj je povzročila iskra iz lokomotive v rudokopu. V eni uri je pogorel pod, hlev in kozolec z vsem orodjem in klajo. Brvar ima škode 1600 K, zavarovan je pa le za 1000 K. Med gasilci so se odlikovali delavci iz zagorskega rudokopa s svojo briegalnico. V hlevu je spal 66 letni delavec T jmaž Lpovaek. katerega je dim tako omamil, da ni mogel dobiti vrat, ko se je zbudil. Ko je žapan M helč.č slišal, da je človek v hlevu, hitel je takoj tja in prinesel v smrtni nevarnosti nezavestnega delavca na prosto. Koj na to se je podrl hlev na kup. — Zrasčeni deklici. V Gorenji vasi, št^v. 65. fare Šmarjeta na Štajerskem je porodila žena gospodarja Jožtf* Pršeta mrtvi sestrici, katerih zgornji deli so zraščeni, spodnji pa prosti, v navadnem stanju. — Mlada tatica. Trinajstletna deklica Z e L je v torek v Trstu ukradla svojemu varuhu G. T., pri katerem je bila vzgojena, iz odprtega om&rnega predala znesek 1100 K io izginila. Po poizvedbah se je deklica odpeljala proti Benetkam, kjer se je izgubil njen sled. Dokle je imelo vkljab svoji mladosti že Jjubimsko znanje z nekim moškim, ki je bil pred par meaeci v Trstu, in najbrže jo jt popihala za rj mi v njegovo domovino. — Napad. 26 februarja ponoči je napadel v Trstu nekega Josipa Erbisa 261etni voznik Karel Paary in ga hote) oropati. Ker je pa Erbis močan človek, je udaril napadalca s pestto, da se je zvrnil po tleb. Paarvja je policija aretirala in izročila sodišču. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) France Smole, hlapec v I*ki loki, pravi, da ima 15 let stari Janez Gavan, pastir, tako moč čez njega, da stori ž njim kar hoče. Zjq poletu mu je velel, da sta šla k Juretovim in k Rnmaau jabolka krast. Smole pravi, da, ko je spal v hlevu, je prišel GSavan k njemu in mu velel vstati. Sla sta h Koširjevi gostilni; tam je dal tovarišu nož, da je ž njim prerezal mreže pri kletnem oknu, ubil šipo in pebral derar, kar ga je bilo pri oknu. Ta denar sta v L lice vem hlevu zajedla in zapila v družbi drugih fantov, ki jim je Smole pra vil, da je proda! golobe. G avan pa, da mu je mati d*ia denar. Vzetega je bilo 17 K. Temu nasproti trdi Glavan, da ga je Smole napeljal k tatvini. Obsojena sta bila vsak ca 4 tedne ječe. 2) Anton Pregel iz Ranč, sedaj zidar v Novi vasi, je s svojo ženo postopal surovo, ker je bil na njo Ijubrsumon, a brez pra vega vzroka. Ker ji je večkrat pretil, da jo ubije, e^ ga je žena bttla in ee vrnila k svojim staršem. Nekoč je prišla na možev dom, da bi nekaj svojih reČi vzela. To p* te moža ujezilo, udaril jo je z ostrino sekire po čelu in jo khko ranil. Ko sta na njeno vpitje prihitela sosed Andrej Medved in njen brat J kob Kapus na pcm.č je izjavil Pregel, da jo je preme lo in da bi bil prav naredil, če bi jo bil ubil. Obsojen je bil na 4 tedne težke ječe. 3.) Anton BerčiČ, dninar v StraŽišiu, je vzel po nasvetu Antona Šmarja, sitarja ravno tem, pri tvrdki R & E Rooss v Kranju v večkratnih presledkih za 66 K 40 v dttsljnega semena, ki ga je Anton SiUr razsečel. BerČiČ je bil obsojen na 2 meseca, njegov tovariš pa na 6 tednov težke ječe. 4) Lud o vi k Mi-rolr, hlapec, in Juri Rojšek, delavec, sta v Habetovi gostilni napadla Jakoba H*biča iz jeze, ker sta bila enkrat zaradi njega kaznovana. Ha bič je bil na čeljusti in na desni roki težko poškodovan. Nato sta se še lotila Miha 0.nahna in Martina Skubica, ta dva sta bila le lahko po Škodovana. Marolt je bil obsojen na 7 mesecev, Roj3ak pa na 6 mesecev ječe. 5) Ignacij Oaolnar, delavec v Obclnem, je na obisku svojega strica z ostrino sekire po glavi udaril in ga nevarno ranil. Obdolženec se je ujezil nad stricem Andrejem Obol-narjem zaradi tega, ker mu je oči-tal, da grdo ravna s svojo materjo. Obsojen ie bil na 5 mesecev težke ječe. — Vročo ljubezen do svojega fanta ima neka ljubljanska cigararica. Predsinečnjim ga je dobila v družbi dveh prijateljev na Sv. Jakoba mostu, kjer ga je začela za suknjič vleči nazaj in vpila, da ga ne pusti nikamor. Ko jo je ljubČek hitrih korakov ubral po Cojzovem grabnu, stekla je zaljubljena cigararica za njim, vzela mu klobuk in se spustila ž njim v beg, češ, da ji je že zadosti, če ne mara ž njo boditi. Ker pa fant ni hotel brez klobuka hoditi okrog, stekel je za dekletom, katero je srečno dotekel in ji klobuk vzel. sla sta nato skupaj; pri tem je cigarariČin jezik pridno obdela-val ubogega oboževanca, ki jo je ubral na Mirje, kamor mu ni sledila zaljub-ljenka, ki se je morda zbala trdih fantovih pesti, ampak je Šla domov si hladit vročo svojo ljubezen. — Nepoštena služkinja. Pri teracerjevi ženi ge. Pontsilijevi na B eiweisovi ce-t štev. 1 je nekaj Časa služila Angela Č Ko je Šla iz službe, je pustila pri Pontellijevi zavitek obleke. P. je opazila, da ji je med t3m časom zmanjkalo do 20 K perila, in ko je prišla C. včeraj po svojo obleko, je morala pokazati ge. Pontellijevi, kaj ima v zavitku. Našla se je med sluikinjino obleko tudi 7 K vredna srajca, katero je bila Č ukradla z drugim perilom, katero je bila še odnesla, svoji gospodinji C. je bila aretovana. — Ogoljufal je vojaški begunec Ivan Obermaver, o katerem smo včeraj poročali, s ponarejeno poštno nakaznico tudi najemnico gostilne go. Frančiško Ovsenekovo na Radeckega cesti št. 28 za 5 K. Ober-m»yer je sedaj najbrže oblečen civilno in naj ga stranka, pri kateri bi še poskušal gol}ufati, takoj naznani varnostnemu oblastvu. — Neusmiljeni mesar je Anten B iz Hradec^ega vasi. Nave-denec je sinoči pripeljal po Sv. Petra cesti na vozu 12 jsneov in 5 ovac, ki so bil stlačeno ca vozu naloženi, da se niso mogli premikati in so se vsled tega silno trpinčili. Vrhu teh je pa naložil Še tri zaklane jance. B. je bil pri taktm trpinčenju živali že drugič zasačen in si bode gotovo dobro zapomnil § 9. deželnega zakonika is leta 1904 — Znaki spomladi. Opazovalec narave nam piše, da je opazil Na Prulah že več metuljev, mravlje pridno nanašajo v svoje »gradove« in tudi muren je že prilezel na solnčni leži ob Ljubljanici iz luknjice. Ob lepem vremenu je opaziti polno žensk in otrok, ki iščejo regrata in polžev. Tudi poljski škrjaneo se že dviga proti nebu. Da bi le ne bilo — prezgodaj. — Utonil bi bil kmalu včeraj 41etni Ado f Pečnik v nekem jarku na vrtu v Karunovib ulicah štev. 12 DaČek je bil natihoma izginil varuhinji in se šel k jarku igrat, v katerega je padel. Ko je stal v do vratu mu segajoči vodi, je začel kričati in k sreči je bila upitje zaslišala Marija Sarčeva in ga rešila gotove smrti. — Nesreča. Včeraj se je bilo pri zgradbi karavanske zoleznioe v Bohinju podsulo in zlomilo laškemu delavcu Danteju Vigoadi levo nogo, katerega eo od južnega kolodvora prepeljali z rešilnim vozom z deželno bolnišn>co. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Slovencev, 8 Hrvatov pa v Bohinj. — 305 Hfvatov je šlo v Heb, 18 v Meran, 25 pa na Jesenice. — 12 laskih kiparjev in kamnosekov je Šlo Petrograd, 14 ogljarjev v Ko čevje, 8 zidarjev pa na Jesenica. — 7 Hrvatov, ki so hoteli it v Ameriko, so zaradi oAibrda iz H*vra vrnili nazaj. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu februarju. V primeri z tansRim ietom enakega meseca je došlo v tem me- secu pri delodajalcih, tako pri moškem, kakor pri Ženskem delu nekoliko več oglasil. Pri moških delojemalcih je ostalo število oglasil na enaki višini, le pri ženskih delojemalcih se je število skrčilo. V primeri 8 prejšnjim mesecem pa se je v tem mesecu število oglasil splošno zmanjšalo, osobito je primanjkovalo moških in ženskih delojemalcev. P i moških delojemalcih so bli v delo sprejeti mizarji, gostilniški in trgovski pcmožni uslužbenci, dninarji in prometni uslužbenci, pri ženskem delu pa gostilniško osobje, prodajalke, hišni posli in posli za kmet-sko delo. Posredovanje s vajenci, k* -kor običajno ni imelo uspeha, a ono s stanovanji le deloma. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v hotelu »Lloyi« za vse Pepee in Pepčke. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. * Najnovejše novice. — R o m a n s k o - s i o v a n b k i lite rami klub (C rcolo leterario la-tino-slavo) se je ustanovil v Rimu. K!ub ima namen, zbliževati slovanske in romanske narode^v literarnih, gospodarskih in socialnih oztrih. Politika je iz društva izključena — Vsled ljubosumnosti je napadel na Dunaju 35 etni sluga A L?itner svojo spečo ž no s sekiro ter ji prizadjal smrtne rane na glavi. Tudi svojega sina, ki je pri materi spal, je močno ranil. — Grozovit požar je bil pretečeoi ponedeljek v vzhodnem delu N-.w Yorka. Začelo je goreti v pritličju mnogonadstrepne hiše, da prebivalci zgornjih nadstropij niso mogli iz goreče hiše. Spuščali so se po vrveh iz oken ter tudi skakali na tlak. Mnogo se jih je pobilo, zgorelo pa je 20 oseb, večinoma otroci — Tovarna za šrapnele in granate se ustanovi v Resici (Ozrakr-) Vojna uprava )v že naročila 13 000 granat. —Sloveči zgodovinski grad Starkenberg na Tirolskem je kuoil inr moški trgovec K*pf*r*-r za 232 000 K * Jan Francisci /. Slovaški narod je z,dela velika izguba. V Turčanskem Sv. M&rtinu je namreč umrl 83!etni Jan Francisci, prvak slovaških rodoljubov. Pokojnik je v narodnokuiturnem in političnem boju Slovakov tgral glavno vlogo. Bil je č&stni predsednik nekdanje »Siov ško Matice«, ki jo .e madjarska vlada pokopala, veliki župan liptovskega komitata in svetnik kr. uamesteiškega sveta v Budapešti. Mnogo je pisal in deloval Francisci, da povzdigne na redno zavest med svojimi rojaki. Važno vlogo je igral za časa provi zorija od leta 1860 do 1867, ko pa se je leta 1867. sklenila nagodba, potisnili so ga M«djari iz javnega delovanja ter so ga na vse načine preganjali, toda Franchci je pretrpel rajši vse, kakor da bi se odpovedal političnemu delu za svoj narod.' Kot slovaški rodoljub je bil odlikovan z ruskim redom sv. Ane. * Senzacijski umor v Italiji. V Perugiji v Italiji ee je pričela 18 t. m. pred porotnim sodiščem obravnava prot častniku Vitu, Modugano, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo. S:var je bila sledeča: 28. decembra 1902. je si šala služin-čad hiše Modugoo v Vitonto dva strela. Ko bo služabniki vdrli v spal nico gospe M)dugno, našli bo jo že mrtvo v rokah njenega soproga, ki jim je pripovedoval, da si je žena njegova sama vzela življenje. Te besede je potrdilo neko pismo umrle, da se usmrti, ker jo vest peče. Ta dozdevni samomor je bil toliko skriv-noBtnejši, ker se ni da o dognati, zakaj bi morala gospo Modugno peči vest in ker je bilo splošno znano, da se zakonca ljubita z vso srčno ljubem jo. Sorodniki nearečnice pa nikakor niso hoteli verjeti o kakem samomoru, ampak so zavračali vso krivdo na njenega moža, č*£, da je on svojo ženo sam umoril, kar je potrdilo še dejstvo, da je bil samokres, s katerim je bya v IJ ubij u iti. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po pr?em nastavljen ju sam na&el 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne 11. žebr. 1899. 264—7 9j» Ki*es9 mlekarija. Dobro ohranjena s stanovanji v Ljubljani s čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Zinshaus 3555" na naslov Haasen-atein & Vogler, Dunaj I. eii-5 Šivilje se takoj sprejmejo pri 681 Zanimive znamenitosti! Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dne 18. marca 1905: zadnji dan razstave a Interesantno potovanje po Angleškem. Od nedelje, 19. marca do sobote, 25. marca 1905: Veleinteresantr.o potovanje parnika „Avgusta Viktoria*1 od Kajire *> Aleksandrije, Smirne, Malte. He ponavlja me nič. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Vink dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne. Za šole in društva znižana vstopnina. Z odličnim spoštovanjem 862 TSLT7"32La.t©13©tT7,0. Gosposke ulice št. 4. Ižče sg mesečna soba s popolno hrano pri dostojni obitelji za mladega uradnika. Ponudbe naj se blagovoli poslati pod Mesečna soba", poste restante glavna pošta, Ljubljana. 8-29-3 Svarilo. Podpisani izjavljam, da odslej za dolgove svoje žene nisem več plačnik. V Ljubljani, 15. marca 1905, Franc Grintal 825-3 Prisojne ulice št. 3. Š1:. 6494. 826 -2 Ustam u rte. S pričetkom drugega polletja tekočega šolskega leta izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jo-žefovih ustanov za realce v letnem znesku IOO kron. Do teh ustanov imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, ubogi dijaki, ki obiskujejo tukajšnjo c. kr. višjo realko. Prošnje za podelitev te ustauove je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do konca t. m. pri Šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. marca 1905. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih a!i rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modn.h čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi A pari samo 3 14. Za naročitev zadostnje dolgost. 868 Razpošiljanje po povzetjn. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod Iz voznega x©d.su Veljaven od dne 1. oktobra J 904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monako vo, Ljubno, čea SeJzthai v Anssea. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj! via Amstettan. — Ob 7. ari 5 m tjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čcc Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marij me *are, Heb, Francove vare, Pra^o, Lipsko. Cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni rlafc v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Sta, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva. Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Mor.akovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v tre, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči oi vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trt»t Monakovo direktni voz I in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. m I m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var-, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celo ve;:, Monako voga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Iuomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz S' Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Fraucovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA it NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj Iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. un 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m z\ a i Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je iigodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjBujoCimi se vplačili. Vsak član ima po proteku petih iet pravico do dividendo. FF rr z a 3 e aaa. xa.ei zavarovalna banica v Pragi, R«z. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 E. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države k vseskozi slovansko • narodno upravo. 5-32 Vsa pojasnila dajo; Generalni zaetop v Ljubljaniv 2egar pisarne so v lastnej banSnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjaja takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Iidajatclj in odgovorni mrednik: Dr. Ivan Ta v i ar. fcsjtsJni in tiik aNarodne tiikaroe". RUN