C C. Postale. Exce ogni mccoledi e verierdi -- 11 marzo 1927 Poxamezna it ev ilka 25 stotink. Izhaja vxako sredo in petek zjut raj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 » » četrt leta 4 » 2.a inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do; poslane nuročnine se ne moremo ozirati. Odgovomi urednik: Polde Kemperle. mSMJlMLI St. 20 V Gorici, v petek 11. marca 1927 Leto X. Nefrankirana pisma s» ng sprejemajo. ÖLlasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. ¦— List izdaj* konsorcij »Gor. Stra' žekegi: neznučujneža in schiene-- ?ii vli domišljuvo in plehko svoho; domis'ilxtvo je doživclo v zadnjih desetlctjih občuten poruz. Njegovc neornajene ulade jc konec. Dandn* n-es irm. vcrni kutotiški ruzumnik \' \'sch krogih in sin jih islo veljuvo Kot njsgcv neverni loviwis. Nihče i'tfc se mu ne drzne rognti in niiiče več ne zahicvu oc/ njega, nuj vte- nielji s.'clovno nuzirjnje si je pnhovilo \- učencm, prosvitljenem svetu cnukvvrcdno štuliščc koi gu /iivzenuijo uru^! sxclovni nuzori in k.itoliZki duševni dciavac jc pri- ¦/.mm knt pclnopruvni tekmcc nu \seh poljih dušcvr.eiin snowmju in e.dejslvovimjii.« (Jdk')J tu prclom v misljenju? Kaj se godi po svetu? kuko jc biii) mogcče v ruy.meromu «rafki dobi pur desetletij tuko vu •N'o/co dvigniti zusiuvo kiitoliške mh 1 ln Ji pripnmnCi do vpnstcvunju v krO0h ki so j() Cf() vperilj srdito Pobijuli, mrzili in zimidevuli? Tudi nu to vprusunjc nom daje ungleški fnishc odgovor: »Kutoliško svctovno prepričunje St. '[j Pl'iboril(> svoje odločno mesto xd duševncm kruljestvu čtoveškc ruzbt: s Irdim, smotrenim in plod- ,in/ d~l°m svojih velikih duševnih aenvcev. V znunosti in umetnosti. , S()C'jeno človesko druzbo. Njihovi nupori so rod Hi uspehe. V svoji mu tranjosti otopelo. nizruvuno člo; \ystvo, tiiviijoče v pogubo brez cU i.lev m zv'L'zd. se jc osvestilo in prh <-e<> poliigomu stutiti in spoznmnti J2IC'!- ZMjenjska sila bozje^i misehmT"1- Čtovcku' '^liška meslo v moderns druxbi »7 o pu nnmne sme zudostovnti,« '.Mjucujv angleski piseCy >>mj Jmy rumo s katohskimi nučeli prepoiiti "i prekvusiti vso zntmost in umet- nost, vse socialno in gospodursko zü'ljenje. Mi morumo doseči. citi bodo on, ki bodo tudi v bodoče ču. stilt .sv'o/o nevero, čutili svojo za: ontulost in bodo prišli v nnso sredo opravičevat svoje prepričnnje. I' c;Y^° ie&" visnkegü, v/.vCsenega .M nam je pii nujno potreben ,,™ln' ruzširjeti katoliski tisk, ki [ ™ n,udl' trdne .vekovite smernice Ltstv,H "PMtonJft žMjenja. Du si , t: , n° tilk tisk< nc smemo okle, i-iti pred nikakimi /rtvami« Zc parkrat smo v duhu spremlja- li orjaško borbo rmenega plemena jtroti bclim izkoriščevalcem. Iz za* motanih kitajskih razmer sc je pa prav tc/ko spoznati. V časopisih bereš vsa mo^oča kitajska imena, o maršalih (na Kitajskem jc vsak vis ji oticir žc kar maršal) in njih armadah. ki se danes pretepajo med sabo, jütri pa se že združijo in dvi^nejo nad tretjei*a tekmeca. N-imaš pa ob tej obilici imen prav nobcnc predstave o kitajskih zme= dah. Napad zapadnega kapitalizma. \ si ti bo ji trajajo že blizu eno stuletje. Zanctil jih je zapadni ka? pitalizem, brž ko je prvič postavil svrjo noijo na. kitajska tla. Ni tre- ba ponavljati, da so evropske vcIcj sile videle v o^romni, vec ko cela I'.vmpa veliki deželi, molzno kravt). Tr.Uovske družbe so zavohale, da ima Kitajska dosti surovin; 400 mi* Ijonov ljudi pa da tudi rabi marsi* kakšnih izdelkov. Izgledi za tr.^o- vino so bili sijajni. Prvi so prišli Portu^alci in za njimi Rusi. Toda šele 19. stoletje je odprlo zapadnemu kapitalizmu vra* ta na stežaj. Anijlež ima v Indiji oLjromne nasadc opija, strupene^la tobaka, ki ga orientalec strastno kadi. Kitajska vlada se je branila uvoza te,«*a strupa vedoe, da se bo razpasel po Kitajski. Toda kaj po* magajo vsi eloveški oziri, ko ßre za dobiček. L. 1839 .so Angleži pri= silili Kitajce z orozjem, da so do* voliji uvoz opija in odprli Evrop* ci-m 5 mest. Dotlej namree ni sme? la stopiti belokožeeva noga na tla »nebeskecja sina«. Franeozi so vi? deli, kakšne miljonske dobieke ne* se An^jležem trgovina z opijem, pa so še oni čez dvajset let prisilili Kitajee, da so dovolili uvoz opija tudi iz francoske Zadnje Indije. Za Angleži in Franeozi so prišle še tlruge države in si razdelile vso ki* tajsko trgovino. Izkorišeanje je /e bilo naravnost nesramno. T.. 1900. so se Kitajci zbudili. Iz^ bruhnil jc upor boksarjev, ki so ho* teli dobičkaželjne tujce pregnati iz domovinc. Tujci so sc pa združili in z vojaško silo uzu.qali boksar* sko vstajo. Kitajska jc morala pla* Oati 6 in pol miljona angleških fun* tov vojnega davka in sprejeti v vsa večja mesta evropske posadke. Evropski kapital se je vgnezdil. Kvropejci so se vsidrali zlasti v obmorskih mestih, kjer so si s pri* voljcnjem ali pa tudi brcz privolje* nja kitajskih oblastev ustanovili takozvane »koncesije«. To so mest* iii deli, kjer neomejeno vlada ev* ropski konzul. Kitajci nimajo tu prav nobene besede. Koncesije so države v državi. Navadno Kitajee sploh ne sme vstopiti v evropske koncesije. Prepode ga ko garjevega psa. Prav neodvisne od kitajske vlade so tudi evropske naselbine. Tu izvrsuje sodno oblast konzuiar* ni zbor. V pravdi Kitajca proti evropskemu trgovcu, si lahko misli- tc, kako se pravda steče. Evropske ^ile so si znale pridobiti postojankc šc na ta način, da so vzele ccla mesta v najem za 99 let. Tako so imeli n- pr. Nemci Tsing*tau. Po tej dobi jim pa kajpada ni padlo v glavo, da bi vrnile tujo lastnino. Danes ima* jo evropske države v kakih 40 ki* tajskih obmorskih ali rečnih lukah svoje koncesije ali naselbine. Najveeja nasclbina je v miljon* skem mestu Sangaju, ki so ga An= gleži preuredili v eno največjih pristanisč Tihega oceana. Sangaj pa ni le najveeja kitajska luka, mar* j več tudi največje tovarniisko mesto. i V kakih 250 prav moderno urcjenih | tovarnah dela preko 300.000 delav* I cev. Iz Sangaja lahko plovejo pravi { morski velilcani dalec navzgor po j Rumeni reki. Zato ni čudno, da se j ravno okoli tega mesta vrti kitaj* ! sko*evropski spor. Saj pa gredo od* j tod ven vse niti, ki so jih Evropci rt'zpredli, da so Kitajsko spravili pod se. Kakor Šangaj, tako so tudi ostala mesta z evropskimi koncesi* jami srcdišča bele politienc in tr* govskc moči. Neznosno pač mora biti pri sreu izobraženemu Kitajcu, ko vidi, ka* ko si pritepeni tujci dele njegovo domovino. Borba med generali in za domovino. Oholost tujeev je 1. 1911. zopct zbudila odpor. Osrednja vlada v Pekingu je bila brez moci proti be* lim trgoveem in proti lastnim po* krajinskim namestnikom, manda* rinom. Zato se jc tega leta začclo puntarsko gibanjc proti nezmožni Mandžu dinastiji in proti tujcem. Proti dinastiji so puntarji zmagali in proglasli republiko, proti tuj* cem so pa bili brcz moči. Vendar domoljubna iskra je se tlela. Na gospodarsko in narodno bolj zavedncm jugu je vzbudil ob kon* cu svetovne vojnc narodno gibanjc mladi in brihtni dr. Sun*Yat*Sen. Ustanovil je Ho*Min*Dan stranko, ki ima v programu osvoboditev do* movine. S padecin (isrednjc vlade v Pe* kin in odceoljenjem južne Kitaj* ske, so pa začeli razni generali z medsebojnimi borbami. Ti generali ali marsali, ki so bili prcj običajno ) navadni vojaki ali pa še celo ro*»j parji, so zbrali okoli sebe vojsko | plačanih vojakov in se postavili v službo ene izmed tujih velesil. Po* rodili so se boji teh vojaških sku* pin, ki že tretje leto vničujejo ki* tajsko samostojnost. V Pekingu in v Mukdenu je neo* mejen gospodar maršal Čang*Tso* Lin. (Kitajščina je scstavljena iz sa* mih enozložnic. Vsak zlog ima zase svoj pomen. Beseda dobi tudi ves drugi pomen, čc je zlog spredaj ali zadaj. Zato se po navadi pišejo lo* eila med poedine zloge.) Ta mož je plačanec Japoncev. V srednji Ki* tajski stoji s svojimi tolpami ge* neral Wu*Pei*Fu, ki zaslanja hrbet Angležem. Šangajsko okrožje brani vsern tujcem udani maršal in krvo* lok Sun*Cuan*Fang. Zadnje case se je pa menda zbal nasprotnikov, je povezal svojo mošnjo z dolarji in ušel na Japonsko. Ti trije generali so zavezniki. Toda drug drugemu ne zaupajo. Za Tsang*Tso—Lino* vim hrbtom ob ruski meji stoji k boljševikom nagnjeni general Feng* YusSiang. Zovejo ga »krščanski« general in je baje po rodu Madžar. Ves jug je v oblasti kantonskih čet. Najprej v Kantonu, potem pa v Hankan se je naselila močna via* da nacionalistov. Kantonskim če* tarn, ki napadajo v smeri proti San* gaju, povcljujc general (.lang*Kai* Šek; zunanje ministrstvo pa vodi prebrisani, evropsko izobraženi Ev* gen Tscn. Domoljubi na jugu so vzeli nase veliko dolžnost, da bodo odrešili domovino in napravili v njej red. Pred Sangajem so vkopa* ne v rove evropeske čete. Tako so razvrščene vojaške sile na Kitaj* skem. Sumo bojna tromba mora še zadoneti, pa sc začne krvavi pies med belim in rumenim plemenom na daljnem vzhodu. Svoboda, enakost, bratstvo ali — smrt! Kljub dos*jdanjim zagrizenim, bratomornim borbam med genera* li, ki so jih tuje države šuntale, pri* haja spoznanje, kje je pravi sovraž* nik. TsangsTso*Lin se je začel po* gajati s Kantonci. Mukdenski ban* kovci ima jo danes komaj 15 od* stotkov svoje vrednosti; obenem je pa v Tsung*Tso*Linovem taboru močna struja za skupen boj proti tujcem. Naslcdnik pobeglcga gene* rala Sun*C>uang*Fanga general Li tu* di grozi evropskim konzulom, da bo prestopil h Kantoncem. Ker se širi odpor proti tujcem, dolžijo Angleži boljševike, da šun* tajo proti njim. Angleški listi širi* jo v svet vesti, da je komunistični agent Borodin iz rumene Kitajske naredil rdečo. Svoje blagajne in do* biček si skušajo rešiti z vpitjem: komunizem jc tu! VParizu se mudi te dni zastop* aik Kitajske Kuomintang stranke (zmerno komunistiena stranka), ki je francoskim casnikarjem povedal, da obstoji kitajski komunizem v zahtevi po osvobojenju Kitajske. Edini prijatelj, ki kaže voljo poma* gati Kitajski, je danes Rusija. Vsled tega so nastale bajke o rdeči Kitajski. Komunizem se bo pa v resnici vgnezdil brž ko bo kitaj* sko ljudstvo prepričano, da kapita* listične države nečejo odjenjati. Franeozi se radi bahajo pred sve* torn s svojim geslom: Svoboda, enakost, bratstvo. Toda to geslo rabijo le za limanice. Kdor se ne uda tej vabi, mu groze s poginom. Z geslom: svoboda, enakost, brat stvo — ali smrt, hodijo Evropejci med azijske narode, da jih izrablja* jo. Obljubljajo jim evropsko kultu- ro, prinašajo jim pa gospodarsko in politično smrt. »Toda Evropa naj ve,« je dodal kitajski zastopnik. »da bomo mi nekoe najveeja sila na svetu po številu prcbivalstva in da bomo svojo neodvisnost tudi dosegli. O tern naj bo Evropa pre* pričana!« Okno v svet. Besarabija Romuniji. Po vojni jc Komunija zasedla ve* liko pokrajino na severu Bcsarabi* jo Rusija jo ni nikdar priznala Ro* muniji, marveč zahteva, naj sc po* torn ljudskega glasovanja odloči, kam naj pripade. Med tern časom so pa vse Romuniji prijateljskc dr* žave priznale Besarabijo Romuniji. Te dni jo je tudi Italija. Zastopnik Italije v Zenevi Scialoja je izjavil, da to ne pomeni sovražnost proti Rusiji, marveč je le logičen zaklju- ček italijanske zunanje politike. Ita lijansko časopisje pristavlja. da jc to izzvalo v belgrajskih političnih krogih začudenje. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Setev Cankova. Še pred letom dni je profesor Cankov z železno roko preganjal vse politične nasprotnike. 2e tedaj je rodila sila silo. Pretečeno nede* ljo se je pa spet pokazalo klasje bolgarskega strahovladja. Neznan* ci so z bombo ubili načelnika poli* cije lvana Ikonomova. Vlada bo spet začela divjati proti zemljorad* nikom in komunistom. Južna kri. Zvedelo se je, da so se tudi v južnoameriški republiki Ekvatorju poigrali z revolucijo. Upornike pod generalom della Torra so pa kmalu polovili. Pomisliti je treba, da leži ta republika prav na ekvatorju in da je kri prav vroča. Trije vzorniki. Ko i_e Amerika videla, da je s svojim predlogom za razorožitev na morju govorila gluhim ušesom, se je obrnila zdaj le na Anglijo in Japonsko, naj se pa .vsaj one tri po* svetujejo o razorožitvi. Samo Ame* riko je pa strah iti z vzgledom naprej. Kitajci in Macdonald. V angleški delavski stranki so izbruhnili zaradi kitajskega vpra* šanja prav resni spori. Dosedanji delavski voditelj Macdonald bo bržkone vsled tega odstopil. Nje* gov naslednik bi bil londonski de* lavski poslanec dr. Dalton. V Ženevi. Dež pada. 2alostno vreme vpliva tudi na ministre. Prav visoke poli* tike to pot najbrže ne bodo uganja* li. Pomenili se bodo o izpraznitvi Porenja, o nemški manjšini v polj* ski gornji Šleziji, o sporu med Poljsko in Nemčijo. Angleži bodo pa skušali spraviti vodo na svoj mlin glede Kitajske in Rusije. Po* svetovanjem predseduje Nemec Stresemann, ki govori v nem* ščini, ker ne zna ne francosko, ne angleško. DNEVNE VESTI. t Josip Rakovšček. Daleč od rojstnega kraja, Koba* rida, tarn pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, v zeleni Štajerski, je 20. februarja legel k večnemu po* čitku v 80. letu starosti Jos. Rakov* šček, možak, vreden trajnega spo* mina. Ni bil učenjak, pač pa poštenjak, kakršnih je le malo. Mož globokega verskega prepričanja in dobrega srea, ki ni živel le sebi in svojeem, pač pa tudi bližnjiku. Oprt na iz* redno bister um in na samoizobraz* bo je bil odličen gospodarski talent in je vedno radevolje z besedo in dejanjem podpiral uboge. Svoi narod in domovino je ljubil z vsem ognjem svoje ljubezni. Bil je vseskozi značajen in radi svojih vrlin po vsem Tolminskem visoko čislan mož. Kobaridcem je župano« val celih 24 let, pozneje pa, še med vojno, je vestno in vešče opravljal tajniško službo. Bil je tudi clan cestnega odbora in član okrajnega šolskega sveta. Vse svoje otroke je izšolal. Eden je nadučitelj, drugi sodnik, tretji gozdar, četrti uradnik, peti sin pa se bavi s kmetijstvom na Štajer* skem, prav tarn pri Sv. Miklavžu, kamor se je pred nekaj meseci pre* selil in kjer zdai sanja večni sen dobri in skrbni oče. In prav to, da je legel oče k po* čitku po častno dokončani, težki hoji in da je šel zdaj po zasluženo plačilo k svojemu Bogu, bodi vsej velecenjeni rodbini v najboljso to* lažbo! — A v tern, ko voščimo Te* bi, dragi Josip, večni pokoj, nam vre prisrčna prošnja do neba: daj nam, kolikor moških — toliko mož! STE ŽE POZABILI, da je bila zadnjič v »Straži« nazna* njena žaloigra »PRABABICA«? — Igrala se bo v soboto 19. in nedeljo 20. marca v »Mladiki«. Pripravite sel Masaryk o narodnih manjšinah. Neki poljski novinar je bil pri predsedniku češkoslovaške republi* ke Masaryku in ga je spraševal o notranji politiki v državi. Glede narodnih manjšin je predsednik republike izjavil, d.a je sicer še težko dobiti pravo rešitev za manj* šinsko prašanje. Eno pa je gotovo, je pripomnil, manjsin se ne sme v nikakem slučaju zatirati in jim je treba dati možnost, da se prosto kulturno razvijajo. — Tako je de* jal eden najbolj izobraženih držav* nih poglavarjev. Poljedelske zbornice. Poljedelski minister v Jugoslavi* ji dr. Kulovec bo na eni bližnjih sej ministrskega sveta predložil na? črt za ustanovitev poljedelskih zbornic. Te bi imele nalogo zasto* j pati koristi kmeta, kakor zastopa* jo trgovske zbornice svoj stan. Če se načrt uresniči, se bo poljedel* stvo v Jugoslaviji močno okrepilo. Ministrski svet. V pondeljek je pr.vi minister na seji ministrskega sveta podal po* rocilo o notranjem stanju v drzavi. Dejal je, da je njegova okrožnica na prefekte napravila red in mir v deželi. Ob osmi obletnici fašizma je stopilo v fašistovske vrste 60.000 naraščajnikov; obenem so stopili tudi v milico in dobili izkaznico ter mušketo. Javil je tudi, da je »Katoliška akcija« razpustila svoje delavske organizacije; katoliški de* lavci bodo vstopili v fašistovske sindikate. Nadalje je poročal o di* plomatskem osebju, katerega števi* lo se bo pomnožilo. Na koncu je pa predložil odlok o priznanju Bes* arabije Romuniji. »Jaselce«. Uprava »Jaselc« nam sporoča, da je marčeva številka lista že popol* noma pošla. Iz dežele potresov. Potres, ki je pretekli teden zopet stresel Japonsko, je naredil precej škode. V okolici Tokija, glavnega mesta Japonske, je še najhuje raz* sajal. Kakih 4000 ljudi je mrtvih. Brez strehe jih je pa 50.000. K sre* či je večina japonskih his zgrajenih iz lesa in se brž zopet vpostavijo. Trgovski plakati. Udruženje industrijeev in trgov* cev nas opozarja, da za plakatira* nje trgovskih objav zadostuje do« voljenje od varnostnega oblastya le iz tiste občine, kjer so se te tisko* vine tiskale. Še ena predpustna. Napotil sem se pretečeni teden skozi vasico Jesenica na Hudojuž* no. Nazaj grede vidim kako koraka stara žena in nese tako težko koš na hrbtu, da je imela oba konca v tleh. Dotekel sem jo: »Mati, kaj tako težko nesete?« Odgovori mi: »Gospod, živež nesem, ker doma nimamo nie, ko nam je vse toča1 po~ tolkla.« »Ali vam nihee ne pride naproti?« »Gotovo ne« odvrne; »saj tudi ne morejo, ker f ant je in dekleta so »zmatrani«, ker so snoči celo noč plesali in včeraj popoldan. »Čudno je pri nas veste,« je rekla žena, »pretečeni teden so dva po* grebli iz naše Jesenice, enega gospo* darja in eno dekle, drugi pa nie ne prašajo, vseeno se mora plesati. Pa mladini bi še ne bilo to* liko zamere, pa takim bolj, ki v svoji hiši pies dovole. V neki hiši je komaj minulo leto, ko so imeli dva mrliča hkratu v hiši, gospodar* ja in sina, danes pa notri že norijo.« Vzorčni velesejem. Med 6. in 31. avgustom bo otvor* jen na Reki mednarodni vzorčni velesejem. To so Mohorjeve bukve! Prva je zgodovinski roman »Ob srebrnem studencu«. To je naša domača povest iz idrijske deželice. Spisal jo je Franc Jaklič, in jo bo? mo vsi radi brali. Drugo knjigo bo hranil gospodar za vsako silo v hlevu. »Kako zdra* vimo živino«, se kliče ta knjiga. Za kmeta je zlata vredna. Če živina zboli, je nesreča v hiši. V tej ne* sreči bo gospodar odprl to knjigo in bo prinesel bolnemu živinčetu prvo pomoč. Knjiga bo še posebno zato koristna, ker jo piše domač strokovnjak, ki pozna celo našo deželo in živinorejo. Tretja knjiga je za družine. Na* pisal jo je profesor Filip Terčelj. Zabavna je in poučna, v njej bos našel solze in smeh. »Za domačim ognjiščem« je tem bukvicam ime. Cetrta knjiga so Zgodbe stare zaveze. Bodo lepo slikane! Lani so na'si mladi zobali »Kolačke«, letos pa bodo prejeli Zgodbe za solo in dorn. Pa tudi odrastli bodo te več* nolepe zgodbe stare zaveze s pri* dorn in veseljem prebirali. Peta knjiga bo Koledar, ljubi sta^ ri znanec slovenske hiše. Malo manjši bo, zato pa debelejši. Mičen bo, domače pisan, potreben gospo* darju in gospodinji ko vsakdanji kruh. Vse knjige dobiš, če se o pravem času vpišeš v Mohorjevo družbo in plačaš šest lir. Kdor doplača še dve liri, prejme lep molitvenik »Kam greš?« lepo vezan, 200 strani obse* žen, rdeče obrezan. Vpiši se v Mohorjevo družbo, dokler je še čas! Najlepša Evropejka. Za najlepšo žensko v Evropi je filmska družba »Fanamet« progla^ sila Štefanijo Vidačič iz Zagreba. Mlada Stefka je še pred dobrim mesecem stregla v okrepčevalnici na zagrebškem kolodvoru. Ko se je lepotica pripeljala od tekme do* mov, jo je na zagrebški postaji ča* kala tisočglava množica. Gospodarstvo. Finančno ministrstvo je odpisalo davčne kazni. S kraljevim odlokom * zakonom od 13. februarja 1927 št. 203 je finaneni minister pooblastil finančr ne intendante v novih pokrajinah, da smejo odpisati 25 odstotkov od nadpristojbin (sopratasse n. pr. pri vinskem davku), denarnih kazni multe, pene pecunarie), s katerimi so bili mnogi naši ljudje kaznovani v smislu raznih novih italijanskih davenih in fiskalnih zakonov. Po^ pust 25 odstotkov zadeva predvsem kazni, ki bi jih morali prizadeti plačati radi tihotapstva, radi pre^ stopka pri prodaji soli in drugih inonopolnih predmetov, sajenju to* baka itd. Popust je dovoljen tudi pri vin* skem davkuin pri drugih davkih, s katerimi je obremenjena proiz^ vodnja raznih izdelkov. Popust ni dovoljen za kazni, ka= terim je stranka zapadla, ker ni vložila predpisane prijave ali ki je napačno prijavila svoje dohodke pri direktnih davkih. Kdor pa je že plačal te kazni, ne more biti deležen tega popusta1. Fi* nanena intendance so pooblaščene dovoljevati ta popust samo do 30. junija 1928. tovai se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust šenoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. »Kam si sc namenil, Jurij?« »Do Vas, knez, in do Klarice.« »Pusti Klarico sedaj! pojdi z me* noj! Čemu se vlači po ulicah toliko ljudi? »Hudi glasovi, knez! Rabata gre!« »Kdo pravi to?« »Vojvoda Marko Marglitič je pri* sei iz Ledenic in pripoveduje, da so videli njegovi ljudje pri Novem nemške pešce. A tudi po morju plo* ve, pravi, silna vojs'ka.« »Pojdimo hitreje!« je odvrnil knez, »glej, pri samostanu smo!« Ko sta vstopila v sobo gvardija* na Viktor ja, sta našla mnogo mest* nih svetovalcev, vojvodo Orloviča m kapitana Barbota. Sredi sobe je sedel na stolici raztrgan, prašen, bled trsatski brat Jeronim, ki je komaj dihal. »Govori, Jeronim!« mu je položil gvardijan roko na ramo, ne pozdra* vivši prišlecev, »govori, kako je bilo?« Brüt je stisnil oči, vzdignil in spregovoril: »Zlo; grozno zlo, oče gvardijan! Duša mi je bila na jeziku, a življe* nje na tanki niti. Zadnjega petka po vecerji me je pozval oni Italijan — oni Cipriano — morda ga pozna* te — v svojo celico, ko je bil naš gost že osmi dan. Na, ta pisma, mi je rekel, to poneseš očetu Viktorju dan prej, nego se dvigne tja Raba« tina vojs'ka, ker Senjane čaka ve* liko zlo, naj se čuvajo. Jaz pojdem h generalu Lenkoviču v Ljubljano in k nadvojvodi v Gradec; pa do* tlej se ne vzdigne vojska, ali vseeno pazi: za večjo gotovost vzemi ta list. To mi je rekel drugikrat, ko sem ga spremil do samostanskih vrat? Ali ko sem odšel zjutraj na Reko, pravili so mi, da sta odšla Rabata in njegova vojska pred zoro. Vidiš. sem rekel: Cipriano se je kruto prevaril v računu; Jeronim ! osedlaj konja pa odjezdi v Senj. J Pismo sem zasil v podstavo svojega klobuka, a gvardijan, vede dobro za vse, mi je rekel: Jeronim, teci in lahek bodi, kakor po velikem postu. Jaz odhitim in sreeno prispem do Hreljina. Tarn nekje ob cesti stoji osamljena krčma Slišal sem od tarn mnogo hrupa, zato sem spodbodel konja. Mirno sem bil presel mimo Rabatinih konjikov in pescev — no, to so bili Karlovčani, in ko so me lepo vprašali: Kam, sveti oče? sem j'im odgovoril: Idem v Novi k be* lim bratom, pa z Bogom! Ali sedaj ni šlo tako gladko. Bal sem se tudi. Pred hišo sem videl naslonjene pu* ške nemških mušketirjev. Zamižal sem, prekrižal se in spodbodel ko* nja. No, komaj sem zapustil krčmo, čuj, za menoj se je dvigal hrup! Stoj, kučmar in stoj kučmar! Jedva sem dihal, ali moj konj je letel kas kor vrag. Ozrl sem se nekoliko. Mušketirji so leteli za menoj, na* prej neki pijanec, majhen, črno oblečen stotnik. »Držite farja!« je krical pijanec, »drzite farja!« je vpil oni mali, ki je slednjič tudi za* jahal svojega konja, jaz sem prispel na strmo, ozko pot ob prepadu, a gonja za hrbtom! Z Bogom, Jero* nim. sem si mislil. V tem trenutku se je na mojo srečo, pijanemu mu= šketirju spotaknilo, a on, kakor je bil dolg in širok, se je zvalil na zemljo. Gruča se je nekoliko usta* vila, majhnem častniku se je vspel konj od velikega hrupa, a jaz sem zgrabil samokres, puc! konj malega črnca se je zvalil na zemljo, a jaz sem bežal in bežal! Moj Bog, nik* dar nisem tako bežal, kakor hitro pa sem krenil na prvi hribček, po* pihnila je burja in mi je odnesla klobuk brez sledu, a z njim, žalibog, tudi pismo. Mušketirji so kričali, še nekaj časa za menoj, ali jaz sem jim lepo zbežal in tukaj sem!« (Daljc). I >GORISKA STRATA« Stran 3. Semenski krompir. Zadružna zveza v Gorici ima v skladišču nemški in jugoslovanski krompir za vse prednaročnike. Kdor se pa še ni naročil, naj pohiti, ker cene v Jugoslaviji vedno ra* stejo. ¦ * ¦ Iz Kobariškega dobiva Zadružna zveza še vedno popraüevanja po jnanjših množinah semenskega krompir ja, orehovih tropin, umet* nih gnojil itd. Vsem vprasevalcem sporočamo, da dobijo zgodnji nem* ški krompir, kakor tudi umetna gnojila pri g. Ivanu Uršiču na Ider* skem. Kdor bi želel orehovih tro< Pin ali jugoslovanskega semenske* fia krompirja, se tudi lahko oglasi Pri njem. G. Ivan Uršič uporablja umetna gnojila na svojem posestvu že nad 25 let in bo radevolje dal vsakemu, ki bo gnojilo kupil, tudi vse Potrebne nasvete in navodila. ^e bi kdo še dvomil o uspehu umetnega gnojenja, naj pogleda nJegove travnike pred košnjo in drugo leto bo gotovo kupil umetna gnojila tudi sam. Za majhne in revne trgovce. Minister za narodno gospodar* stvo je odredil s posebno okrozni* c°. da smejo občinske komisije priznati v posameznih slučajih Tnajhnim in revnim trgovcem, ki so res upoštevanja vredni, trgovsko Jjcenco, ne da bi plačali kavcije. \ako lahko komisija oprosti kav* cUe potujoče revne trgovce, siro* mašne mlekarje, vojne invalide, ki prodajajo razne drobnarije in sploh vse majhne trgovce, ki zaslužijo malo in od tega zaslužka komaj živijo. Komisije morajo biti pri oprošče* vanje kavcije po nalogu okrožnice stroge; zalo bi bilo brezuspešno, če bi vlagali prošnje za oprostitev kavcije trgovci, ki kavcijo lahko plačajo. Majhni trgovci pa, ki so opustili trgovino zaradi tega, ker niso mo* gli plačati kavcije, naj vložijo do konca marca na pristojno župan* stvo prošnjo za trgovsko licenco in v tej prošnji naj zaprosijo, da jih komisija oprosti kavcije Gostilničarji. Gostilničarji morajo vložiti do konca marca tega leta dvojno pro? šnjo: a) Eno prošnjo morajo vložiti na' kvesturo za vsakoletno obnovi* tev licence; tej prosnji- morajo pri* ložiti potrdilo pristojbinskega ura* da, da so plačali predpisano gostil* ničarsko pristojbino za leto 1927; za naše gostilničarje pride v poštev pristojbina1 lir 150 za gostilne 3 razreda in lir 50 za gostilne 4 .in 5. razreda. b) na obširno pa je treba vložiti prošnjo za priznanje poseb* ne trgovske licence; tej prosnji mo? rajo gostilničarji priložiti tudi po* trdilo, da so plačali 500 lir kavcije poleg drugih predpisanih doku* mentov. Tržne cene dne 10. marca 1927. Česen L 2.50 do 3 kg; brokoli L 1.60 do 1.80 kg; sveže zelje L 2 do 2.20 kg; kislo zelje L 1.80 do 2 kg; cvetača L 2 do 2.20 kg; koren je L 1 do 1.20 kg; čebula L 1 do 1.20 kg; fižol L 2.20 do 2.40 kg; koks L 2.80 do 3.20 kg; solata L 3 do 4 kg; krompir 90 stot. do L 1.20 kg; pe* teršilj L 1.60 do 2 kg; sladka repa 60 do 70 stot. kg; kisla repa L 1.20 do 1.40 kg; radič L 3 do 3.50 kg; radič rdeči L 4do 4.50 kg; špinača L 2.60 do 2.80 kg; zelena L 1.80 do 2 kg; motovilec L 4 do 5 kg; vrzote 60 do 80 stot. kg; limoni 20 do 30 stot. komad; jabolka L 3 do 5 kg; češplje L 4 do 5 kg; surovo maslo L 15 do 18 kg; presno maslo L 20 do 22 kg; mleko L 1.20 do 1.30 liter; med L 10 do 12 kg; med trčan L 12 do 14 kg; jajcap 50 do 60 stot. ko* mad; seno L 32 do 40 q; slama L 22 do 24 q; otrobi L 95 do 100 q; oves 120 do 125 q. Kaj je novega na deželi? Črniče. Naš pust je bil letos izredno pa* meten. Mecltem ko poročaš, ljuba Mraža, o neprestanih plesih in to- 2iš čez nje, zabilježuje naša kro* mka letoc ves dolgi pustni čas brez vsake plesne neumnosti. Tako je tudi prav. Kdo bo norel ob tej go* spodarski bedi? Pameten človek go* tovo ne. Z Gregorčičem bi lahko rekh: Gorje ti, ubogi kmet, gorje! r.rodati ni kaj, še tistih par litrov t!nf'u si ßa Pridelal, ti leži po Kieteh, industrije nobene, zaslužka nobenega — pa shajaj če moreš in povrh vsega §e visoke davke pla* cuj! bkrajni čas bi bil, da bi se kaka javna dela začela in bi se ljudem aala prilika zaslužka. Nekaj se go* von, da bodo tudi pri nas regulirali ürzavno cesto ter se ognili dolgemu m napetemu Klancu izpod Öseka Proti Crničam — kakor delajo v Pa* novcu. Upamo, da bodo podjetniki taicrat jemali ozir na domače za* siuzka potrebno ljudstvo. Nie nam tudi ne bo žal, če se s cesto ognejo vasi in Jo speljejo po ravnini>°^ vedna neyarnost za ljudi in živino to neprestano divjanje avtomobilov tik pred -solo in cerkvijo ter skozi vso vas. Pa ves prah, ki ga dvigajo ta nagla vozila, kako je res skrajno nadležen in nezdrav! Zaslužka pa orzeča motovila itak ne prinesejo mč v vas, kakor so to delali nek* danji »furmani« iz prejšnjih časov; obropočejo nas, oprašijo ozir. obla- tijo nas — in zginejo. •• Trttf k°sa tudi v pustu ni po* civala. Pobrala nam je starosto v tan Ivana Ušaja, ki mu je le par SCeV «»anjkalo do 90. leta. Po* šeTa dnl'T tudi tukaJšnjega biv* Bnlln Toletne*a žuPana Leopolda pocivat ki JC h0tel iz Gorice Priti Pocivat v svojo tukajšnjo družin* sko grobnico. Nepričakovane smrti nam je v Gorici pri usmüjenih bra* tih umrl Ivan Cigoj iz Maflovš; za* strupila se mu je kri vsled rane, na katero v začetku ni polagal nobene važnosti. Ko se je zavedel resno* sti, je bilo prepozno. Ker imamo en mesec sem zdravnika v vasi, bi se dala ta nezgoda zlahka preprečiti. — Porok smo pa imeli ta predpust več kot celo lansko leto, dve na Ravnah in eno v Gojačah. Bog daj onim, ki jih je odpoklical, večni mir, onim pa, ki jih je nerazdruzno zvezal, blagoslov in trajno zado* voljnost s križi tega življenja! Ako še povemo, da že kaka 4 leta teče tik naših vipavskih vasi elek* trični tok iz Gorice in služi kot go* nilna sila v ajdovski tovarni, da isti tok razsvitljuje že Vipavo in so* sednje vasi, da pa mi še vedno žge* mo smrdljive petrolejke, bi bilo za danes žalostnih in nežalostnih no* vie konec. Ajba. Od vseh krajev se v »Straži« kaj bere, le od nas ni nie. In vendar se tudi pri nas dobe možje, ki bi lahko kaj napisali in nasvetovali. Prej* šnje case so možje še stopili ob ne* deljah popoldne skupaj, prebirali časopise in se složno pomenili o skupnih vaških potrebah. A zdaj..? Lansko leto je povodenj odnesla most, ki je peljal do polja in sosed* njih his. Obenem je razdejala voda tudi betonske vodovodne cevi. Vas bo poleti brez vode. Bog nas varuj ognja! Poprej smo imeli tudi gasil* ce, zdaj pa ni ne enega ne drugega. Ni složnosti, da bi skupaj stopili in bi vsak nekai žrtvoval za skupni blagor. Mlekarna je tudi napol pri* pravljena. Berite »Stražo« pa boste videli, kako je drugod. Sosedje, zdramite se iz spanial Domačin. Drežnica. Gospodična učiteljica nas je za* pustila. Njenih zaslug, ki si jih je v tem kratkem času nabrala pri nas, ne bomo javnosti poročali; tudi njeno ime zamolčimo za sedaj, ker upamo, da se še poboljša. Naši go* spodični voditeljici, ki že štiri leta vestno izvršuje svojo službo, je za* grozila, da če jo bo kaj motila v njenih delih, bo takoj ob službo. Nam je tudi zagrozila. Nadzornik v Tolminu je zvedel o »zaslugah« gospodične in je takoj izpolnil svo* jo dolžnost. Dokler smo imeli g. naduč. Loč* niškarja, je bila naša sola v prvi vrsti; danes se nam pa očita, da je naša šola zadnja na Goriškem, da so naši otroci topi, da so naravnost tepci in ne vemo še kaj. Ni čudno, če je tako. K nam prihajajo učiteljske moči v enem kratkem šolskem letu po dve in tri. Zato mi prizadeti starši vljudno prosimo šolska oblastva, da naj napravijo red. Pa tudi naše šolsko poslopje je v tem času za* dobilo neko čudno ime, ki ga zdaj še zamolčimo. Iz vsega tega sledi samo eno, da kdor bo poučeval naše otroke v šoli, bo moral sam vestno izpolnje* vati naravne in nadnaravne zako* ne; zato bomo poskrbeli mi očetje in matere. Levpa. Letos smo imeli zelo slabo letino. Strahoma gledamo v bodočnost. Naši možje so postali bolj napred* ni v gospodarskedm oziru. Ravno letošnjo zimo so napravili va»žen gospodarski korak. Ustanovili so mlekarno, ki nam še dobro uspeva. Le naprej po tem potu. Saj nam mlekarne nudijo edini in glavni vir dohodkov, da se krijejo tako ve* liki davki in življenske potreb* ščine! Orehovlje. Dovolite nam, g. urednik, da se po dolgem času, tudi mi Orehovci oglasimo zopet v naši ljubi »Gor. Straži«. Nabralo se nam je v tem pustu dosti »novic« in tudi »novi* cov«. Ne vemo ali je temu pripo* mogel davek na samee ali kaj, dej* stvo pa je, da je pet naših fantov v letošnjem pustu uklonilo vrat pod jarem sv. Lukeža. Dne 19. m. m. se je poročil odbornik in bivši pod* predsednik našega prosv. društva g. 2igon Jožef, z našo članico g.čno Emilijo Petrovčič. — Dne 26. m. m. pa so se poročili: g. Emil Ušaj, član našega društva z g.čno Judito Gor* kič, društveno članico in bivšo odbornico; dalje g. Žigon Jožef II. z gč. Marijo Lestan članico in bivšo društveno odbornico, pa še član na* šega društva g. Masten Alojzij z g.čno Klančič Štefanijo. Ta dan je bil za našo vas skoro nekak vaški praznik, ker najstarejši naši očanci ne pomnijo, da bi bile v naši po* družniški cerkvi tri poroke naen* krat. Zato so bila pa naša kosila bolj na hiti*hiti, ker so šle naše ma* me gledat »novice« in pobirat »kon* fete«. In še ena »ohcet« je bila dne 28. m. m.; poročil se je g. Silič Jo* žef z g.čno Justino Dominko, iz Bilj. Vsem našim novoporočencem želimo, naj Bog vodi njih čolnič življenja po poti sreče in božjega blagoslova. Pust. Seveda. običajna harmoni* ka. Pa naj si že bo tudi ta, če že mislijo nekateri, da pusta ni mo* goče odpraviti drugače, kot ravno s plesom; dasiravno bi ga lahko. Saj imamo naše prosvetno društvo, sa* mo malo več pravega mišljenja in zavednosti, pa bi šlo in bi ne bilo treba »vkordat« po 16 lir, za štiri* krat nategniti tisti škripajoči meh. Nekaj pa moramo le povedati ne* katerim našim mamicam, pa naj se jezijo ali ne, da tako nežna mladina in celo dojenčki, pa res ne spadajo k »ramoniki« in v tako poznih pol* nočnih urah, pa že celo ne. Čadrg. Bravci »Goriške Straže« si goto* vo mislijo, da imamo v Čadrgu le par hektarjev občinske skupne zemlje, o kateri se toliko piše po časopisih. Jo je pa v resnici za vse do- volj, da bi bila le prav razdeljena. Da pa nočemo biti več prikrajšani na svo jih pravicah, katere so si naši predniki pridobili potom jusa mi* slimo, da nam tega nihee ne bo štel v zlo. Tega pa mi nismo nikdar zahte*-- vali, da se nam mora kdo od svo jih lastnin umakniti. Ker pod imenom »lastnina« razume javnost to, kar je v resnici katerega last; na primer oni del zemlje na kateri je dotičnik vknjižen in obdavčen, ne pa samo* voljno prilaščeni obširni deli občin* ske zemlje. Na kak način more kdo trditi, da je tak del zemljišča njegova lastni* na, ko pa vsi vemc, da1 je občinska. Ako bi pa dopisniku »Stra'ze« z dne 23. februarja nikakor ne šlo to v glavo, se lahko prepriča v zem* ljiški knjigi in na občinskem uradu v Tolminu. Koncem konca se pa zavedamo vsi Cadržani, da to pričkanje po ča* sopisih nam ne dela nikake časti, še manj pa koristi. Zakaj, kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima. Le sporazum in sloga bi bila nam sa* mim v korist. Prizadeti občinarji. Lokovec nad Kanalom. Nekoli'ko čudne novice vam mo* ramo sporočati. Na pustno nedeljo in pustni torek se je vršil v naši ob* čini velik pies — nikar se ne čudite — v ljudski soli. Pies je pripravil g. učitelj Pappolepore in je bil menda strogo privaten; to se pravi da je vsakdo kdor je hotel plesati dobil mesto običajnih »bolet« ne'koliko večji papir, ki se imenuje povabilo. Da ne bi bili gostje lačni in žejni se je v gorenjem razredu točilo vi* no, prodajala kava, čaj in druge je* dače, pa tudi tobak se je lahko ku* pil. Pies se je končal v jutru, na va* bilih je bilo sicer pisano da se bo plesalo do 6. ure pa so menda ne- hali nekoliko preje. Govori se po vasi in okolici, da so bili pri plesu tudi šolski otroci in da je iste povabil na pies sam g. | ucitelj? Kdo_ je dal dovoljenje, da • se je v šolskih prontorih vršila celo I gostilniška obrt? Ali je iz higije^ j ničnih ozirov dovoljeno da se po* | tem pouciijejo otroci v blatnih pro* | storih, napolnjenih z vinskim in j tobačnim vzduhom? Prosimo višja šolska oblastva, da ugotovijo, če je to res in da zadevo uredijo, da ne i bo brezpotrebnega razburjenja. Do- voljujemo si še vprašati, kdaj je bila izdana postava, da je udeležba takih prireditev obvezna oziroma neudeležba kazniva, ker se je na* mignilo, da bodo osebe, ki niso pri* sie na pies imele sitnosti! V dobro* delne svrhe se lahko pobira brez plesov. Vedrijan. Že dolgo se nismo nič oglasili, zato sem se danes namenil napisati par vrstic. Med dobre ljudi rad grem, med dobro mladino tudi. Ali med take potepače, ki se za časa službe božje okrog cerkve potepajo in pa zraven še norčujejo in mlade otroke med se vabijo ter slab zgled dajejo, med take pa ne. Ali bi ne bilo veliko bolje, da bi doma osta* li? Ko grem kako nedeljo v sosed* no vas k službi božji, slišim lepo petje. Kako je to lepo! Kaj je pa pri nas s petjem? Nekaj čudnega pa je tudi, da so nekatera dekleta celo iz prosvetnega društva izsto- i pile, da bi imele večjo prostost za neumno vrtenje. Lepa reč! Še ne- kaj naj omenim in opozorim last* nike volov, ki bijejo in lastnike psov, da bi k volom postavili zna- menja ali pravega poganjača, psom pa privezali nagobčnike. Prizadeti. Stran 4. »GORISKA STRA2A« Ustje. Od vseh krajev se kaj here samo z naše vasi ni glasu. Zadnje tri pustne dneve pa je bilo prav živo pri nas. Ko smo imeli prosvetno društvo so dejali: »Kaj bomo ho* dili dolg ca's prodajat in zaprav- Ijat?« Za društvo je bilo potrata 1 lira mesečne udnine; ccle dneve in noči po gostilnah popivat in plesa t, to pa ni zapravljanje, Očetje in materc. kje ste, da pustite mlado deco k takim zakotnim plesom? Pa tudi odrasli fantje in dekleta bi že lahko malo prenehali. Naš častiti gospod župnik je že eno leto bolan. Sedaj so prevzeli našo župnijo kapucini iz sv. Križa. Sv. Lucija. Mislili smo, da pojde letošnji pust mimo nas brez hrupa in ple* sov. So že taki časi, da misli o^rom- na večina ljudstva na vse kaj dru* gega, kakor na ples.-Tudi taki, ki imajo za hujše ease še kako malen- kost v žepu. Tudi vlada sama zelo priporoea varcnost v vseh stvareh. — Motili smo se. Imeli smo kar dva plesa zaporedoma, in sicer ob* einska plesa, kar je nekaj novega. Cesar ljudstvo samo neče, in sicer iz raznih umevnih vzrokov, to se mu kratkomalo vsiljuje. Ko gre ta* ko hudo za denar, naj bi se ne da* jala priložnost za tako lahkomisel- no, neumno zapravljanje! V tein bi morala vladati popolna svoboda. Tako smo bili do zdaj navajeni. Kdor hoee plesati in zapravljati denar in noč in večkrat tudi zdrav* je, prosto mu. Ravno tako pa tudi prosto drugiin, ostati doma in spa- ti! Brez zaniere! Prav tako bodi, kakor s kajcnjem. Kdor ne mara tobaka, ga nihee ne sili kaditi. — Drgnilo se je vso noe. Opazili smo pa, da je bilo razmeroma malo do? maeinov moških navzoeih. So pre* pametni. Bilo je pa zato več žen, tudi otrok, ki so prodajali /A- jala, medtem ko so mo/jc, oziroma očetje lepo doma počivali. Mestno prebivalstvo opušea pies in si išče boljših zabav, podeželskemu sc pa vsiijuje! Radovedni opazovalec. Kobjeglava. Svoj eas smo se Kobjeglavci vee= krat oglašali v listih. sedaj je pa vse nekam zaspalo. Pa oglasimo se še cnkrat in povejmo nekaj iz sta- rega nekaj iz novega leta. Da nam ne bodo očitali. da smo hol j »ta lu* ters«, za kakoršne kaj rad ima Kra* ševce ta zlobni svcr. zaenimo kar pri cerkvi. Lansko leto smo dobili prav lep nov lestenc. ki se kaj lepo pod a naši cerkvi. Tudi nove klopi imamo, za katere so se naše mamice še precej pulile, da bi v njih čičkalc, seveda proti odškodnini, kajti klopi ne ra= stejo kar cele v gozdih. Tudi ccrkev je dobila od znotraj drugačno lice in sicer še precej lepo, ker prejšnje je bilo vsled vojne hudo skaženo. Zunanje lice pa je ostalo staro in se z notranjim prav nie ne vjema. Se opazi. da sta dva gospodarja. Pa še nekaj! Na iiovo leto sm<> slišali v cerkvi oznaniti, tla je bilo v preteklem letu čez 4300 obhajil, povprečno čez 14 na osebo; seveda med temi niso všteti oni, ki menu jo, da jim ni treba vsako leto k spo* ved"i. Poroka je bila samo ena, zato si pä kaka punca umisli, da je treba kaj od drugod prinesti. Pa dovolj, da ne bomo opravljali. Kakor vsako leto sta tudi lansko leto umrla najstarejši mož in naj = starejša žena mencla samo radi tega, ker sta se naveličala raznih kobje* glavskih kvant in sta se podala rajs še v oni kraj, kjer ni zavisti, so- vraštva in prepira. Pa še na nekaj ne smemo poza- biti. V Kobjeglavi se je vpisalo v družbo sv. Mohorja 60 od sto. Cc bi bila Kobjeglava taka kot Paris ali London, to bi bila še le družba sv. Mohorja. Dovolj za enkrat. Pa prihodnjič še kaj! Tak je naslov mali knjižici, ki nudi na 50 straneh besedilo 80 naj* bolj znanih cerkvenih ljudskih pe* smie (mašnih. adventnih. božičnih, postnih, velikonočnih, binkoštnih,. blagoslovuih, obhajilnih, Marijinih in drugih). Zbirko je priredil za vernike svoje fare duhovnik. ki ima v nnši škofiji najbolj razvito in or- ganizirano ljudsko petje v cerkvi. V njegovi eerkvi pojejo ob nede* ljah in praznikih pri maši in pri blngoslovu prav vsi navzoči ver* niki, stari in mladi, ženskc in moš; ki. tako da to petje po pravici za? služi naslov Ijudskcga pet ja. Le park rat v letu. na največje prazni« ke. poj<\izbrani pcvci ra koru slo* vesno latinsko mašo. Ne navajamo tega zgleria za to, da bi z naših ko^ rov spravili vrle pevske zbore, ki imajo imenitno nalogo širiti našo lepö se razvijajocn umetno cerkv. pe.sern in ž njo dvigati srea k Bogu; navedli smo ga marveč za to. da bi pnleg zborovega pet ja, t. j. pet ja par izvoljenih pevcev, na novo oži* ve/o skupnu petje vseh vernikov, ki bi se vsaj v božjcrn hramu čutili kot ena velika družina. v kateri zgir>ejo v.se razlike in vsa nasprot* stva. Dajmo našemu vernemu ljud? stvu vsaj to veselje. da bo smelo skupno prepevati ob nedeljah in ob praznikih pri popoldan- skem hlagoslovu ter eno nedeljo v mesecu t;idi pri maši v onih krajih, kjer je samo maša: kjer pa sta 2 maši. naj bi pri maši nvedli ljudsko petje. Od tako preurejenega pet ja bodo imcli korist prvič vsi verniki, zlasti mlajši rod, ki si bo na lahek način prisvojil najlepše nabožne naneve, drugič pa tudi zbori sumi. ki bodo razbremenjeni. in tretjič tudi organist, ki se mu ne bo treba bati, da bo moral sam orglati in peti: zadostovalo bo, da intonira pesein, in vsa cerkev mu bo sledila. Povdarjamo pa še enkrat, da je tre? ha tudi pri cerkv. petju ubrati zlato sredo: najboljši pevei. zbrani v zboru. naj nam pričarajo lepoto umetne pesmi. a ljudstvo naj prid^ no in «talno ßoji našo nie manj lepo ljudsko pesem! Da pa to pesem razšvrimo. je predvsem pötrebno, da si vsi pevei in pevke, zlasti mi mlndi in najmlajši. ki najrajši po- jemo, nabavimo uori omei\jeno pesmarico, sc pridno učimo bese- dila pesmic na pamet. pojemo večs krat njih napev. da bo potem naša pesem v skupnem ljudskem zboru zaorila kot mogočen slavospev na* šemu Stvarniku. Knjižieo ima na prodaj Katoliš^ ka knjigarna v Gorici; 1 izvod stane 1'3« I- J. H. Kmečka posojilnica v Šempolaju vabi vse svoje clane na REDNI OBCNI ZBOR, ki sc bo vršil dne 25. marca 1927. ob 10. uri dopoldne v vikarišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rae. zaklj. za 1. 1926. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil obeni zbor pol ure kasneje z istim sporedom, ne ozirajc se na število vdeležencev. Načelstvo. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Posojilnica v Pevmi 100 L; o priliki poroke gčne Marije Jurič z gospo* dorn Dorčetom Simčič v Medani darovLilo omizje 63 L; p. n. g. An* ton Beitram v St. Vidu na Vipav* skem 50 L; Obrtnijsko društvo v Barkovljah pri Trstu 50 L; prepla« čila za »Nova pota« in »Trojni evet« 15 L. — Srčna hvala! Jugoslovanski krompir. l)ru"a pošiljatev jugoslovanske* ga krompirja je prišla v skladišče Zadružne zveze v Gorici. Vsi prednaročniki naj ga takoj dvignejo, sicer ga bomo oddali tu* di nenaročnikom. Zadružna zveza v Gorici. Vodja za lokomobilo ali za druge parne kotle, z večletno prakso išče službo v mestu ali na deželi. Na razpolago od 15. t. m. naprej. Na* slov pove uprava. Vsakovrstno kovaško orodje je na prodaj pri Karolu Zorn, Voger- sko 6 — p. Volčjadraga. Občni zbor Posojilnice v Pevmi bo dne 20. t. m. ob 4; uri popoldne 7 obieajnim dnevnim redom. RAZGLAS. Razpisujejo se mizarska dela pri /upnišeu v Črnem vrhu. Ponudbe je vložiti na podlagi predloženih načrtov do 15. marca t. 1.; naerti so na vpogled pri zupnem uradu v C.n nem vrhu. Crni vrh, dne 14. II. 1927. Stavbni odbor za upravo župnišča v Črnem vrhu. POJDI IN STORI TUDI TI TAKO! »Cigave so te testenine, ki so ta* ko dobre?« je vprašal gospodar, ko je okusil »Pekatete«. Gospodinja mu je pokazaia originalne zavoje in bila vcsela, da mu je ustregla. Semenski krompir I. vrste je na prodaj pri Ivanu Culot, Via Mo* relli št. 4 — Gorica. 2 šivalna stroja že rabljena sta na prodaj radi odhoda. Via Molino 2, (pritličje), Gorica. Gostilna se odda v najem v sre* dini mesta. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Sadjerejci pozor! — Cepljenih imam vee vrst jabolk, katere dam po zelo nizki ceni. Dobite iih v Sol; kanu pri Konsumu. Dekle iz dežele vešča samo slo= venskega jezika želi vstopiti v go* stilno ali rcstavracijo, da bi se uči* la kuhanja. Najraje v Gorici. Na* slov pove uprava »Gor. Strazc«. Novi gramofoni, prenosljivi, v obliki koveeka, velika izbira. Plo- šče vseh vrst poskoenih popevk: Valencia, Creola, Scvilla itd. Igle in druge potrebščinc. Knjigarna E. Wokulat & Co, Gorica, Corso V. E. III. * 4. tel. 3-47. Dr. A. Grusovin se je preselil.s svojim zdravniškim iimbulatorijel v ulico Arcivescova* do št. 7., I. nadstropje, nasproti Škofije. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se prcselila s svojo trgovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO st. 10. Trgovino sem izpopolnila z vsakovrstnimi predmeti. Cena rakev za odrasle je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija. Nunska ulica 10. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu* cerna, trave eiste in mešane z dete* Ijo, krmilna pesa nemška »Ma* muth« in »Eckendorf«, eebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgo* vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. VODA »DELL' ALABARDA« proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporoeljiva proti prehla« du in za ojačenje ko renin. — Ste* klenica po 6 lir — se dobiva v le* karni Castellanovich, Trst, via Giu* liani 47 in v trgovini Fiegel v Go* rici. Via Carducci št. 9. — Lastnik t\ Bolaffio. Lloyd Sabaudo. Prihcdnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 18. 3. 1927. »Conte Biancamano« 5. 4. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v^ Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 25. 3. 1927. »Conte Verde« 31. 3. 1927. »Principessa Giovanna« 13. 4. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 131- dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 15. 3. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4. •*¦ Perje za postelje iz Českega po ceni za kilogram: belo, iz- puljeno L. 25, b o 1 j š e vrste L. 32, mehke vrste L, 40, 48, ^u— 55, najfinejše L. 65 in 75, per- —-~i&Snica L. 115. Pošiljatev točna in prosta carine. Vzorci brezplačno. Blago, . ki ne ugaja, se lahko vrne ali zamenja. — j Benedikt Sachse 1, Lobes št. 9 presso \ Pilsen (Boemia). — ¦-- —--------------- Plačam najvi&je cene za kože lisicpodla- T|^ -m^ # ^-^ -^w sie, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev in JMk. -B- ^- ^^ ˇ^ • WALTER WINDSPAGH - Gorica, Via Carducci 6 PODRUŽNICA Ljubljanshe hreditne banhe v Borioi Corso Verdi „Trgrovslci Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din!šw,mooo CcnfPBiB LjüBLjHnH pin. 10,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4%. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valui. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemsrvo. Borzni in ostali bančni posit.