v Leto XVI. V Olju, dne 21. majä 1906. 1. Štev. 58. DOMOVINA 1 , ' .-•■ii , •-> ' - t,it- ai""'- ••'. V-' • • • i-V' "/••■*>. ' . v1"S'?vv * "ufi* ' •'• à •• "'! . • •'■ • ." l • Mesečna priloga „Slovanski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti st. o. — Dopise blagovolite frankirati. rokopi>i se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstriji in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone, Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnin«, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Xa»«Snina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Opazke o češki politiki. ; Daljo/, Prt se pride k takemu premirju. s:j morata oba naroda njasniti. da onadva avstrijski Nemci in ('ehi — ne odločita velikega boja Slovanstva ■L Germanstvom,- ako k njemu sploh pride kdaj. Oba imata eno nalogo: «hraniti, kar imata in ohraniti morata, m okrepiti se notranje. — Dolgoletni narodnostni boj je imel doslej vsaj eno dobro stran — pokazal je. kaj gre vsakemu narodu, da se da torej napisati bilanca miru in boja. l>a dobijo "Čehi Bndjejevice. je le vprašapje časa. ino velja v večjih moravskih mestih. Piav tako jasno mora biti Nemcem, da se Čehi ne dajo ponemčiti svojih manjšin, ki so nastajale, nastajajo in bodo še nastajale vsled nemške obrti: flo-mški obrti delavnih >il manjka. Čehi Ljih imajo v izobilju, zato je čisto naravno. da. se češko delavstvo seli v „nemške kraje, Vx-ndar se mora p« itški tovarnar zadovoljit- :i .dglav-r-Äituc* «tr r Hiti»?, irli'" bf nekoliko prtvèé (za či-ike raz-namreč, za slovenske razmere menda tudi). Čehov je pač premalo, da bi mogli za premirje žrtvovati svoje manjšine. Seveda velja ta stavek še v veliko večji meri za nas Slovence, le da , se ga mi žalibog — mnogo manj zavedamo. Češki delavec gre z narodno zavestjo v nemške kraje, naravno gre ž njim i češki obrtnik, — in tadva si uravnata življenje po češko, to je dejstvo, tako naravno in umevno, da je treba k temn mnogo truda, da se morejo* nad tem Nemci tako umetno . razburjati.. Kakor je gotovo, da te k češke manjšine ne počehijo nobenega ' Nemca, tako naravno je. da hočejo . Cehi, da se jim kar najmanjši del ž njih ponemči. -Ali prav tako se morajo pa prepričati tudi Čehi. da je' teorija o revin-dikaciji ponemčenega ozemlja naravnost .otročja fantazija"', kajti Nemci Jfo gospodarsko tako močni, da z lah->;koto odbijejo vsak napad na nemško posest. fv Oba morata priti k prepričanju, da je popolnoma odveč, siliti drugo-narodovca učiti se drugega jezika v vetji meri. kakor je tega naravnost ' potreba. Doseči se mora. da pride vsak Čeh v celem kraljestvu k svojemu pravu v svojem jeziku, brez tolmača, pri rednem uradniku in isto velja tudi za Nemce. Ali češki uradi morajo biti uravnani tako. da bi se ne bilo treba učiti vsem češkim uradnikom nemščine — ako se ni potreba nemškim češčine. Mor pa hoče višje, na mesta osrednje uprave, ta mora znati oba deželna jezika. ker o kaki dolitvi deželne uprave s češke strani ne more biti govora. Cehi morajo zahtevati popolno enot- nost zakonodajstva in uprave, ker ne ' vaio, da se bo pozneje predložil Slo-morejo pripravljati eventrielnega odtr- vanom ugodnejši načrt volilne reforme. sanja dela kraljestva od države — kakor se je v nekaterih pruskih krogih mislilo po bitki pri Kraljevem Gradcu. — ker ne morejo izročiti na milost in nemilost svojih manjšin in iz gospodarskih ozirov. ker se gospodarski interesi vsled geogralične konfiguracije Češke naravnost ne dajo deliti. Poslanec Wassilko izjavi, da vsebina vladnega načrta ni taka. da bi mogli Rusini zanjo glasovati brez iz-prememb. ker se hoče rusinsko ljudstvo v Galiciji oropati zastopstva. Poslanec Stein -vpraša ministrskega predsednika, ali bo dal Čehom kakšne obljube. Hohenlohe odgovori, da ni dal V jezikovnem vprašanju stoji : Čehom nikakih obljub in da ni med Kramäf na Gantselievih naredbah. ki j njim in med češkimi poslanci ničesa bi se v nekaterih ozirih lahko neko- ! dogovorjenega. Pri kompromisnih po-liko zboljšale. Imenovane naredbe so i gajanjih je bil samo za posredovalca, se jako dobro. obnesle v praksi in ne i On je vzel pošteno na znanje zahteve zahtevajo od vseh uradnikov znanja obeh deželnih jezikov. V fem slučaju bi tudi razdelitev okrajev ne delala posebnih težav; vendar bi se ne smeli delati okraji nemožne oblike — ozirati bi se moralo poleg narodnosti zlasti tudi na gospodarsko skupnost — in okraji bi ne smeli biti departenients. podložni naravnost niinistrstvn. kakor '"^©'"predrjiilafH^KftrberjPva - vlada, ker . Vuwm se. bi bil p«'t-e.su kraljev rwmestrHk p*>poi- frffihh* " W vsake .narodnosti. Poslanec Elvert in poslanec G ratini ayr se izjavita kot nasprotnika volilni reformi. — Dr. Kramaf izjavi, da bodo Čehi glasovali za volilno reformo le tedaj, ako se bo izvedla v smislu popolne pravičnosti. — Steinov predlog, da se preide volilne reforme na dnevni red, je bil odklonjen. ravuo. takti nemški predlog: pozivi je. da umakne načrt noma nepotrebna ligura. Namestnik bi im«! biti tretja instanca na vseh poljih deželnega zakonodajstva in odgovoren deželnemu zboru. ' 'Jialje sledi.) Svetovno-politični pregled. — Volilna reforma v odsekih. Dne 18. t. m. je v seji odseka za volilno reformo govoril princ Hohenlohe o svoji nalogi glede volilne reforme: Z vso resnobo sem nastopil pot. ki vodi do uresničenja volilne reforme. Največjo važnost polagam na to. da izvedem reformo v soglasju z vsemi strankami zbornice1. V pogajanjih s strankami sem se pošteno trudil, da dosežem medsebojno sporaznmljenje. Obravnave še niso končane, in zato ne morem podati še končnega poročila. Upam pa na vspeh. ker razlika mnenj ni tako velika, da bi mogla dati zadosten razlog proti načrtu volilne reforme. Že veliko težja vprašanja so se tu rešila. Razlike mnenj glede volilne reforme se tičejo samo števila mandatov. Deloval bom na to. da pospešim kompromis in upam. da bom mogel kmalu o tem dati obvestilo. Če se mi to ne posreči, se ne bom obotavljal. izraziti svoje samostojno mnenje.- — V generalni debati je izjavil poslanec Malfatti, da je potrebno jako odločno demokratiziranje ne le za državni, ampak tudi za deželne zbore. — Dr. Šusteršič izjavi, da on in njegova stranka nikdar ne privoli v izjemno stanje Galicije. On in njegova stranka sta odločna pristaša splošne in enake -volilne pravice. Narodne zahteve Slovencev niso odvisne od volilne reforme. Če bi morali Slovenci tudi še leta čakati, pa vedo, da bo Slovanstvo v Avstriji tako napredo- TfftTTntr« in dn"prettTÖZl trm* načrt. ko bo znan izid reforme na Ogrskem. da se uvede nemški državni jezik in odpravi S 14. Za preid v podrobno debato je glasovalo :i6. proti ■> (Malik in Stein). — Avstrijske delegacije se skli- čejo zaradi obiska nemškega cesarja na Dunaju šele ». junija, — Hrvaške zahteve. Kakor javljajo hrvaški listi, je ena glavnih zahtev hrvaško-srbske koalicije, da naj se uvede na vseli hrvaških progah državne, železnice hrvaški kot poslovni jezik in naj se nastavljajo hrvaški uradniki. Tudi posebno ravnateljstvo za hrvaške proge v Zagrebu je v načrtu. — Mandate je odložilo v italijanski zbornici vseh 15 socialističnih poslancev. — Boji ob črnogorski meji. V vaseh Barice in Stöger s§ boji med kristjani in turškimi vojaki nadaljujejo. Turki dobivajo neprestano pomoč iz Berane in Bjelopolja. Preganjani kristjani bežijo z ranjenci v gorovje. Vojaki so vprizorili več grozodejstev; trem ranjenim kristjanom so odrezali glave, podavili so več otrok in one-častili več žen. Turško - črnogorska meja je zaprta ter jo straži .vojaški kordon. Črnogorska vlada je zahtevala pri turški vladi, naj takoj naredi zopet red. — Rusko - angleško sporazum-ljenje je smatrati kot zagotovljeno. Pogajanja, ki so trajala že od jeseni, so končana, Podlaga jim je naslednja: Severni del Perzije pripada ruski interesni sferi, jtfžni del pa angleški, za Afganistan. Tibet in Balkan je določen status quo. glede vzhodne Azije se sporazumljenje vjema z angleško-japonskim sporazumljenjem. Dopisi. Spiialič pri Konjicah, ['red par leti je bilo pri nas še vse zaspano in leno. Naš reven kotiček ni imel takih voditeljev, da bi ga obudili k narodnemu delu: nekateri bolj nadarjeni so sicer želeli, da bi se ustanovilo bralno društvo, a niso imeli zato potrebnih sredstev. Sedaj pa se nam je želja .izpolnila, v naš kraj je prišel vrl rodoljub in s pomočjo naše inteligence ustanovil bralno društvo. Navdušenje je bilo veliko in k novemu društvu je pristopilo precejšnje število udov. V začetku je šla malo trda. kajti mali dohodki, ki jih je imelo društvo to leto, pač niso mogli pokriti stroškov, in bali smo se. da propade; le dobrotnikom se imamo zahvaliti, da do tega še vendar ni prišlo. Odbor je prosil pri rodoljubih pomoči in tudi dobil. Sedaj društvo lepo napreduje in priredilo je dne 18. svečana veselico, ki še j« jako dobro nbncsj.3: prodorna, velika izba je bilà do zadnjega kotička napolnjena: skoro ni hiše. da bi ne bil kdo pri veselici. Tudi nasprotnikov ima društvo mnogo, ti so seveda sami štajerčijanci; nekdo si je drznil izmisliti laž. češ. da bo s tem dosegel, da nobene veselice več ne bo'. Toda opekel se je. Koj drugi dan je šel k župniku in mu natvezel. da so se udje bralnega društva stepli do krvavega. Župnik mu je. verjel in zažugal. da veselice ne sme več biti. toda ini ne bomo poslušali ne enega ne drugega, ampak prej ko bo mogoče se vidimo zopet na veselici. Hvala vsem. ki so k veselici pripomogli. Vedno se bolj spozna, kako je bilo bralno društvo potrebno v našem skritem brlogu. * A n o n y m u s. Lembah pri Mariboru. (.Teli 'to resnica?!) Dolgo smo gledali pre-prijazno občevanje našega župnika s tukajšnjimi Nemci in nemčurji. Toda vsega je enkrat dovolj. Po našem mnenju bi inorai imeti slovenski župnik največ srca za slovenske prebivalce svoje župnije. pa ne se prilizovati svojim sovražnikom. Znano je. da sta si bila z umrlim „Wessiagg"-om. nad-učiteljem nemškutarske šole v Pekrah in — najhujšim agitatorjem Reiser-jevega ponemčevalnega nasilstva med tamošnjimi delavci in viničarji. najboljša prijatelja. Tudi dr. Reiserju kaže svojo naklonjenost s tem. da pri občinskih volitvah zanj glasuje. A čemu to. bi kdo vprašal. Po njegovem posredovanju dobiva župnik od nemškega ,'.Schulverein-a" plačilo, da poučuje slovensko deco vero v nemškem jeziku. Ga-li ni sram teh .Tudeževih* grošev ? Da. celo denarne podpore je baje prosil pri tem Slovenstvu najsov-ražnejšem zavodu, .le-li to značaj? Če ima ljudstvo tako. vzglede, potem ni čuda. da se širi podla nemškutarijaV Slovenske novice. Štajersko. — Koncert celjskega godbenega društva. Kakor smo že poročali, priredilo nam je pretečeno nedeljo uaše godbeno društvo svoj prvi koncert pod vodstvom kapelnika g. Fr. Koruna. da stori s tem svojo dolžnost do rednih in podpornih članov in pokaže javnosti napredek svoje „Narodne godbe". Kmalu po osmi uri zadoneli so prvi zvoki veličastne Emeršičeve koračnice, katero je zbrano občinstvo z navdušenjem sprejelo in izražalo priznanje kapelniku in polnoštevilnemu orkestru za izrazito prednašanje. Nič manj ni ugajal Ziehrerjev valček: Deževne kaplje, v katerem se zrcali pristna dunajska glasba, in zahteva posebno v obsežnem uvodu spretnih igualcev. Ljubka overtura „V čarobni pomladi" nas je z žvrgolečimi ptički in pomladansko veselimi glasovi vesele mladine povedi a v duhu v razcvitajočo sè pomlad in žela zasluženo pohvalo. Po naslednji mazurki, — Šebelik. Senj ljubezni. — v kateri tiči pravi biser češke plesne glasbe, prišla je na vrsto najtežje pričakovana točka celega sporeda: potpourri „Ruskih narodnih pesmij"'. Kdor pozna ruski narod in njega življenje, kdor pozna ruskega „nmžika" pri napornem delu in rusko mladino v prosti naravi, ta mi mora priznati, da ni mogoče boljše slike, kakor je imenovani venec pesmij. Nič manj. kakor je znal skladatelj zbrati venec, ga nam je znal orkester tudi podati. Čestitati moramo kapelniku. da je v tako kratkem času mogel navdahniti orkestru toliko pojmovanja za tako vzorno in čuteče prednašanje. Samo ob sebi je umevno, da je žel za to tudi zasluženo priznanje in moral velik del skladbe ponoviti. In kaj naj rečem k Smetanovi „Uspavanki"?' P'ac pravi bisér iz ' opere „Poljub", ki bi sodil i po vsebini i po prednašanju v večji koncert!' ('l'ibi''si v njem in poslušal skrbno a ljubečo-mater ob zibeli svojega deteta, ter užival nežne akorde ki so polagoma prehajaje v najtišji „pianissimo" tudi tebe liki uspalega otroka v zibeli zazibali v blaženi mir. Kako silno je ugajala ta točka, je najboljši dokaz, da se je morala pri zabavnem delu po koncertu na občno zahtevanje ponoviti. Ni mi treba še posebej omenjati, da je godba po vsaki točki radodarno postregla s priljubljenimi slovanskimi komadi kot nameček in žela navdušeno priznanje. Ravnotako neumorno je svirala tudi pri živahnem zabavnem delu. ki se je knydu po vsporedu razvil in nudil obilo prijetne zabave. Dasi-ravno vdeležba s strani občinstva ni bila preobilna in bi g. blagajnik gotovo želel večje in bi jo godba tudi zaslužila, vendar upamo, da nam godbeno društvo kmalu priredi nov koncert, in se ne vstraši fežkoč, koje mora prestati. — Godbena šola celjskega god-benega društva, ki obstoji iz treh oddelkov in prav dobro napreduje, se s prihodnjim mesecem razširi na vse inštrumente. Odbor vabi vse one dečke in mladeniče, ki so se že lansko leto prijavili za godbeno šolo in one. ki se mislijo priglasiti na novo. da pridejo zanesljivo v četrtek, dne 24. majnika (praznik Krjst. vnebohoda) popoldne ob dveh v Celje v „Narodni dom"' (god-bena soba), kjer se jim vse potrebno radi začetka naznani. Pouk se bode začel z onimi, ki si takoj ali pa vsaj v kratkem preskrbe lastne inštrumente. — Koncert Maruše Skalove se je vršil včeraj zvečer ob slabi udeležbi, a ob velikem navdušenju navzočih za umetnico. Strokovnjaško poročilo sledi. — Imenovanje. Finančni računski revident Franc Spirk je imenovan računskim svetnikom za okrožje gra-škega finančnega deželnega . ravnateljstva. — Na adifeso, vsèh slovenskih pevskih društev. Te dni je dotiskana moja ,.Balkanska Yila'V zbirka fantazij na temelju hrvatskih, slovenskih..srbskih in bolgarskih narodnih pesmi. Skladbe so pisane za moške in ženske zbore in samospeve ter so v prvi vrsti namenjene našim pevskim društvom. Ker je „Balkanska Vila" .«no.«najznamenitejših mojih del ter bi morala zaradi svojega narodnega značaja zanimati vsakega pravega rodoljuba, sem poslal danes vsakemu slovenskemu pevskemu društvu po en primerek s prošnjo. da ga nabavi za svoj arhiv. To velja seveda samo za ona društva, ki nimajo ženskih zborov. Pevska društva z ženskim zborom pa najvljudneje vabim, da to delo v večjem številu na-roče za svoje pevce in pevke. V tem slučaju sem še pripravljen dovoliti mal popust, četudi je cena delu pri obilnem obsegu že itak vrlo nizka. Za priposlani primerek prosim vsako slavno društvo, da mi pošlje iznos 3 K 40 v. Z ozirom na moje mnogoletno delovanje na polju naše glasbene prosvete. mislim, da ne bode nobeno slovensko društvo odreklo te moje prošnje, ampak da liode izvršilo svojo domovinsko dolžnost. V Zagrebu. 14. maja 19(>6. F. S. Vilhar. Šolske počitnice. Po novem učnem šolskem redu so upeljali tudi na ljudskih šolah dvamesečn? počitnice, kakor so v srednjih šolah. Našim ljudem pride to prav. ker bodo otroci lažje pomagali pri delu. Želeti pa bi bilo. da se uvedejo te počitnice v času od 15. julija do 15. septembra. Ne le. da je v tej dobi poučevanje v šoli manj vredno vsled velike vročine, ampak takrat ima naš kmet,obilo de^., pri katerem mu lahko otrok pomaga. Spravljanje- senar žetev itd.; potrebuje dosti delavnih moči in če otrok v tem času tudi direktno ne pomaga, pa varuje manjše bratce in sestrice. V krajih, kjer se ljudje s hmeljem pečajo, pa otroci pomagajo v tej dobi pri obiranju in si lahko precej prislužijo. Izgovor, da je v jesen otroka treba doma radi paše. ni veliko vreden, ker takrat nima kmet tako nujnega dela. da bi drugi razun otrok ne mogli tudi pasti. Sicer pa. če ' bi se uvedel samo dopoldanski pouk. bili bi otroci ves popoldan prosti in bi lahko pasli ta čas. Naše mnenje je, naj se povsod na Štajer-j skem uvedejo počitnice v dobi od 15. julija do 15. septembra, kakor so že leta in leta v sosednji Kranjski in na Hrvaškem. Tudi bi bilo želeti, da se povsod začne šolsko leto 15. septembra, ne kakor je po nekod v navadi v Veliki noči. So okraji, kjer imajo sosedne šele različen šolski začetek. Pri posiljevanju otrok iz enega šolskega okrožja v dragega pa često zgube pol šolskega leta. Ne bodimo malenkostni in upeljimo enotnost! — Styod županov, svetovalcev in odbornikov šmarskega okraja se je vršil včeraj, dne 20. t. m. ob precejšnji udeležbi v gostilni g. Jagodiča v Šmarju. Predsednikom je bil voljen g. župan Ferlinc. zapisnikarjem g. nadučitelj Kurbus. Sklenila se je ustanovitev županske zveze za šmarski okraj ter so se sprejela tozadevna pravila. V pripravljalni odbor so voljeni gg.: dr. Georg, Ferlinc, dr. Rakež. Jernej Dro-fenik in Florijan Golež. Vršil se je še razgovor o nekaterih občinskih zadevah. — Wastiaii interpelira, Wastian je vložil dne 19. t. m. na voditelja justičnega ministrstva interpelacijo, v kateri se pritožuje radi ..hujskanja" proti nemškim Spodnjim Štajercem in {„nemškim" Kranjcem od strani časopisov. Interpelacijo so podpisali vsi štajerski poslanci nemške ljudske stranke. Wastian zahteva, da nastopi proti pisavi slovenskih časopisov na Kranjskem državno pravdništvo. — ; Liceneiranje in premiranje bikov za šmarski okraj se vrši dne 2(>. t. m. v Šmarju. — Na Zgornji Ponkvi se vrši na Ivriževo 24. t. m. po večernicah v gostilni g. V Vaša poučno zborovanje. ■ Govoril bo g. pot. učitelj Goričan o narodnem gospodarstvu, drugi govornik pa o raznih kmečkih težnjah. Pričakuje'se mnogobrojna udeležba! — S pomladni čebelni roj. V konjiškem okraju je menda prvi dobil roj ravnatelj Hofer na Goličn. ki so mu čebelice rojile v' nedeljo, dne 13. maja. — Čebelarski shod v Čadramu. V nedeljo, dne 27, t. m., ob 2. uri popoldne se vrši v tukajšnji šoli oziroma pri šolskem čebelnjaku čebelarski shod. - Predava čebelarski potovalni učitelj g. Jurančie in sicer: „O začetku v čebelarjenju; o pravilnih panjih; oskrbovanje čebel tekom leta". — Čebelarji domači in sosedni, pridite mnogoštevilno! Namerava se ustanoviti čebelarska podružnica za konjiški okraj! — Iz učiteljskih krogov ptujskega okraja. Kakor se sliši, bode letošnja uradna učiteljska konferenca za ptujski okraj v začetku meseca julija. Referati kakor referentje so baje že določeni. Ker so doslej več ali manj skoraj vedno le referirali tisti, ki so imeli sestavljene nemške referate, se želi. da si sestavijo letošnji g. učitelji-referentje izključno le slovenske referate, da se bode le slovenski debatiralo o njih. Zakaj bi vsikdar ne kazali, da se zavedamo svoje narodnosti? Okrajna posojilnica v Ljutomeru, ki jjg. najstarejši denarni zavod te vrste na Spodnjem Štajerskem je svoja pr-vtttna. pravila .spremen tla. j n Jih prilagodila modernim zahtevani. Da Da zadosti mnogokrat izraženi želji svojih članov, daje vsled spremenjenih pravil svojim članom zraven na osebni kredit na menice ali dolžna pisma s poroštvom in na zastave posojila sedaj tudi na goli hipotekami kredit, na zemljišča proti vknjižbi in zadostni varnosti brez porokov in proti odplačilu glavnice v določenih polletnih obrokih. Steni je tedaj ustreženo tudi vsem onim zadružnikom, ki si želijo posojila na daljšo dobo brez poroštva, da jim ne bo treba iskati takega posojila pri tujih denarnih zavodih kakor doslej. — Pod vinci pri Ptuju. Sprejeli smo sledeči dopis: Fantje iz Spuklja in Podvinc se niso stepli. kakor to poročate v „Domovini" št. 56, pri in ne v moji gostilni, ampak na spodnjem koncu vasi Podvinci. Peter Kureš, gostilničar. (Op. ur.: Opozarjamo c. gg. dopisnike ponovno, naj se o vsaki stvari natančno pouče, predilo sporočajo. Površnost ni nikjer dobra!) — Ljutomer. O priliki izleta ormoškega in ljutomerskega učiteljskega društva k Pihlarju v Žerovincih je podaril gostilničar g. Pihlar od dobička, imajočega pri banketu 10 K za učiteljski konvikt v Ljubljani. Hvala prisrčna! Dal Bog mnogo po-snemalcev! — Bratje Sokoli! Murski Sokol v Ljutomeru naznanja svoj I. pešizlet na križovo t. j. dne 24. t. m. v Pod-strmec. Odhod točno ob pol 2. uri od g. Vaupotiča. Med potom se vadijo redovne vaje. Na svidenje! Nazdar! — Pesniku Stritarju se je poklonilo v petek tudi graško dijaštvo. Na kolodvoru pričakovali so akademiki iz Tabora in Triglava v Ljubljano se vozečega slavljenca. Predsednik akad. društva Tabor iur. Kotnik mu je izročil udane častitke graških nar.-radikal-cev na kar je pozdravil pesnika v imenu akad. društva Triglav podpreds. med. Tajnšek. Ginjen se je zahvaljeval Slavljenec obema govornikoma iu na peronu zbranim akademikom, ki so ga aklamirali z burnimi Zivijo-klici slovenski pozdrav ob njegovem vstopu na slovenska tla. Kranjsko. — Nesreča na železnici. — Dva železničarja mrtva. V noči od 18. na 19. t. m. okoli 12. ure je pred postajo Litija en tovorni vlak zavozil na nekaj vozov, vsled česar sta bila oba tira zastavljena. Vsled tega sta vlaka iz Dunaja v Trst in Trsta na Dunaj imela večarhe zamude. Pri tej nezgodi sta bila vlakovod.ja Walter in sprevodnik Lavrenčič usmrčena. Nesreča se je zgodila, ker sa je nekaj vozov pri litijskem kolodvoru stoječih odtrgalo in priletelo nasproti takozvanemn hitremu twornemu vlaku (Gütereilzugi. Enajst voz je razbitih. Brzovlakoina se se ni nič zgodilo. Ponesrečeni vlako-votlja Walter je živel še nekaj minut, sprevodn'k Lavrenčič. ki zapušča, devet nepreskrbljenih otrok, je bil pa takoj mrtev. — Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 172. vodstvena seja se je vršila dne 16. majnika 1906 ob 3. uri popoldne v družbinih prostorih „Narodnega doma". Navzoči: Tomi» Zupan, prvomestnik. Luka Sodeč, namestili j prvomestnik, dr. Ivan Svetina in Ivan Šnbic. Svojo odsotnost sta opravičila Ivan Murnik in svetovalec za d nižji Line stvari Anton Preskar. Imenovala | se je druga moška učna moč za deško družbino šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Ko so se še vršile nekatere nujne notranje, zadeve in se je zagotovilo nekaj knjig kot podpora d veni a ustartrn-l.jp= v nima ljudskima knjižnicama, je zaključil prvomestnik ob pol 6.~ uri sejo. Imenovanje. Ravnateljem na meščanski šoli v Krškem je imenovan j dosedanji učitelj istotam g. dr. Tomaži Romih. — Shod slovenskih potovalnih učiteljev s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega se je vršil 6. t. m. v Postojni. Izmed 11 potovalnih učiteljev jih je prišlo 9 k shodu, dočim sta bila dva službeno zadržana. Namen shodu je bil. dogovoriti se o stanovski organizaciji južnoavstrijskih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho zboljšanja njih gmotnih razmer in dvig.njenja njih ugleda. Shod. ki je bil pripravljalen, je sklenil sprejeti v organizacijo vse južnoavstrijske: slovenske, hrvatske in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih je 27. Zaradi končnega dogovora se je sklenilo sklicati shod vseh teh I učiteljev v drugi polovici meseca junija ! v Zader. Sprejela se je tudi resolucija, da naj se z vsemi silami podpira namera ustanoviti državno zvezo vseh avstrijskih kmetijskih nčiteljev. Končno je shod tudi sklenil, da naprosi gospoda državnega in deželnega poslanca gra-ščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta. ki je bil med prvimi južnoavstrijskimi kmetijskimi in obenem potovalnimi učitelji, da sprejme mesto zaščitnika nad nameravano organizacijo. — Stokronski bankovec jo je izdal. Marija Dolinar. bajtarja žena v Brižah. je posestniku Janezu Kozjeku o priliki, ko je ta pod njeno streho nočil, izmaknila iz listnice 3 bankovce po 100 K. Tatvino je Kozjek zapazil še tisto jutro. Čez dva dni po tem dogodku je šla Marija Dolinar v Dvor ter je kupila pri mesarju meso in ga hotela plačati z bankovcem za 100 K, tu jo je pa izdalo. Zagovor, da ga je našla pod klopjo, na kateri je ležal Kozjek. ni obveljal. Obsojena je bila na tri mesece težke ječe. PjS — Nasilen berač. Že večkrat kaznovani Jožef Ulaga je dne "J9. marca cel dan beračil. Zvečer je prišel v hišo Urše Petelin v Kamniku pri Preserju in jo prosil prenočišča. Ta mu je dala dva vinarja in ga odslovila, češ. da bo dobil prenočišče že kje drugje. Vsled tega se je raztogotil-Ulaga in je pred Petelinovo hišo zagrozil, da mora goreti v 14 dneh. če ne bo on zažgal. bo pa kdo drugi. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Malomarna babica. Dne 2">. sušna t. 1. je bila poklicana k porodnici Ivani Rozmanovi v Boh. Bistrici italica Marija Čuden. Rozmanova je povila čvrsto deklico in se dobro počutila. Pozneje,so pa nastopile slabosti, ki so. trajale celi dan. Šele ob lo., uri zvečer je bil poklican ua zahtevo babice z .ravnìk. a prišel je prepozno. Ob JI. uri zvečer je Ivana Rozman umrla. Ker je Marija Čuden zanemarila svojo dolžnost, je bila obsojena na 14 dni s'rogega zapora. Primorsko. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je razposlala sledeči poziv: Vaše blagorodje! Ker stavi ja tržaško prebivalstvo slovanske narofduosti vse upanje na izboljšanje svojega gospodarskega položaja na prospeh in razvoj trgovskega in obrtnega stanu, je naše .Trgovsko izobraževalno društvo" že v januarju leta 1902 sklenilo, da ustanovi v Trstu ,.Trgovsko-obrtno zadrugo". s katere čistim dobičkom naj bi se vzdrževala trgovska šola. ker je ,.Trgovsko izobraževalno društvo" s članarino ne more vzdrževati. Izraznih razlogov se ta nakana ni mogla izviv širi do letos, sedaj so prenehale te ovire in ..Trgovsko-obrtna zadruga" se je nsrairoviia. in že posluje. .'.Trgbvsko-nbrtna zadruga" ima namen spodbujati varčnost s tem. da daje članom priložnost. da v malih obrokih tekom let prihranijo dobro obrestovano glavnico, da sprejema vloge sploh tudi od nečlanov in je plodonosno nalaga: pospešuje zasebno gospodarstvo svojih članov s tem. da jim daje predujme (posojila) pod ugodnimi pogoji in s tem posebej posreduje med trgovci, obrtniki in njih odjemalci, ter omogočuje ustanovitev novih obrtij in trgovin: slednjič ima namen vzdrževati s čistim dobičkom trgovsko, eventuelno t r-g o v s k o - o b r t n o šolo. ,.Trgov-sko-obrtna zadruga" naj nam ■daje stanovsko podporo in stanovsko naobrazbo! Vsled tega pa je dolžnost vsakega slovanskega trgovca in obrtnika. da k tej zadrugi pristopi, da podpira ta novi. domači zavod kar naj-izdatneje. da mu gre na roko. da se ga poslužuje in zanj deluje, ter pridobiva zanj stranke. Le. ako bomo imeli močan zavod, bomo imeli čim preje tudi svojo trgovsko šolo v Trstu. Brez trgovske šole pa se 'slovansko trgovstvo in slovanska trgovina in obrt ne bo mogla povzdigniti do one višine, na kateri stojijo dan-: danes drugi narodi, do one višine, ki " daje trgovcem moč. da lahko konkurirajo v vsakem pogledu s svojimi tekmovalci drugorodci. Opozarjamo pa. tla ..T r g o V s k o - o b r t n a z a druga"' ni samo za trgovce in obrtnike, ampak tudi za druge sloje. rT r g o v s k o - o b r t n a zadruga v Trstu" je denaren zavod za vse sloje! Nje čisti dobiček pa je v prvi vrsti namenjen za vzdrževanje trgovske šole v Trstu Svoje prostore ima tam, kjer je bila prej ..Tržaška posojilnica in hranilnica" t. j. v ulici S. Francesco d' Assisi štev. 2. kjer ima svoj sedež ..Trgovsko izobraževalno društvo", ki je vrglo seme trgovske naobrazbe na rodovitna tla tržaškega Slovanstva. Slovanski jag. ' — Izbor hrvatskih poslancev ogrski sabor. Hrvati imajo zdaj 83 izbranih poslancev od 88: nekateri so namreč po dva pot. celo po tri pot izbrani, zato samo 83 poslancev. Od teh pripadajo I. na koalirano stranko Hrvatov in Srbov 27. II. Izven strank jih je H. 111. Starčevičeva stranka prava šteje 17 poslancev. IV. Vladina stranka ima 33 poslancev. (I)ozdaj jih je imela 72.) V ogrsko-hrvatski sabor v Pešto je treba izbrati 40 poslancev. Ker je pa Starčevičeva stranka, katera drugače s koalirano kooperira. izjavila, da v ogrsko-hrvatski sabor ne izbira s v o j i h članov, ali da hoče koalirance izbirati. zato so bili koaliranci pri izboru na svoje člane i na one izven strank omejeni, toraj na 27--|-6=33. Razven v ogrski-hrv. sabor (40 poslancev) treba, da Hrvati pošljejo i v ogrsko-hrvatski magnatski dom 3 poslance. Ali koali-rancent je bilo na razpolaganje za izbiranje samo 33 poslancev. Kako so si koaliranci pomogli iz te zadrege? Zbrali so 3 poslance, ki so izven strank, v magnatski dom: grofa Miroslava Kul-merja. pl. Tomičiča in dr. pl. Vladimira Nikoliča Po odbitku te trojice je koali-rancem ostalo še Ho (27-)-3) poslancev svojih. Za ogrsko-hrvatski sabor jih pa mora biti 40. Izbrali so torej vseh 30 članov in 10 prelatov in magnatov. ki so virilisti in imajo osebno pravo glasa. Izbrali so še 4 škofe: Brankoviča. Nikoliča. Grujiča i Drohobeckega : tri grofe: Bombellesa. Ladislava Jankoviča i Rudolfa Normana; dva barona: brata Raucha Paula (presumtivni bodoči ban) i Gejza in zdanjega hrvatskega miuistn'. i pl. Gejza Josipoviča (izbranega v Noven> ! gradu.) Ti vsi (razah ministra)-su pri lično na strani koalirancev. namreč v toliko, kolikor se pač more od takih dostojanstvenikov zahtevati. Na ta način je čisto izigrana vladina stranka s svojimi 33 člani. Na čelu te stranke stoji oče zdajšnjega brv. ministra Imbro pl. Josipovič. Ko je bil izbor objavljen-je predal ban predsedniku sabora kr. reškript. s katerim je brv. sabor na neodločen čaš odgoden. — Znatna udeležba jugoslovanskih narodov pri poslednjem vpisovanju na 5% rusko državno posojilo pri Živnostenski banki. V kakšni meri so se jugoslovanski narodi v Avstriji zanimali za*novo 5% rusko državno posojilo, spričuje najboljše izkaz Živnostenske banke, pri kateri se je vpisalo celih 22 milijonov kron in sicer samo pri dunajski podružnici 16 milijonov kron, med temi je 34 % vezanih komadov (Sperrstücke), to so taki. katerih se gotov čas ne sme prodati. Če uvažujemo. da je dunajska podružnica Živnostenske. banke edini izmed velikih slovanskih denarnih zavodov, ki ima svoj sedež na Dunaju in ki je v naj-živahnejši zvezi s celim slovanskim jugom in sicer ne le z denarnimi zavodi. temveč tudi z največjimi kapitalisti. tedaj prav lahko izračunamo, koliko od ogromne vpisane vsote odpade na slovanski jug. Slovanski sever. — Državna duma. V zadnji sej dume je imel poslanec za Odeso, vse-učiliščni profesor Ščepkin govor, ki je napravil na dumo silno globok utis. Profesor Ščepkin je izvajal nastopno: Mi moramo gledati, da si ustvarimo popolnoma jasne in odkritosrčne razmere med nami in najvišjo oblastjo. Mi ne zahtevamo amnestije, da slavimo s tem otvoritev duine, niti da dosežemo za zločince le milost, ampak iz principa, ker ne smatramo obsojence več kakor zločince. Akoravno se ne strinjamo s programom revolucijonarne stranke ter zasledujemo lastna pota, se čutimo vendar ž njimi solidarnim. Mi ne vidimo v njih idejah nikakega zločina. Oseba vladarjeva je za nas neodgovorna. /a prestolni govor so odgovorni ministri, kajti isti so morali podati svojo demisijo. ako se niso strinjali s prestolnim govorom. Naš odgovor na prestolni govor ne bo osebno sporočilo.' naslovljeno na srce našega vladarja, ampak program, pripravljen za vsako ministrstvo. Mi tvorimo električno žico. ki veže najvišjo oblast z ljudstvom. Svetovne vesti. — Umrl je dr. grof Henrik Con-denhove. brat namestnika Češke, nekdanji avstrijski poslaniški ataše v Tokio, na svojem posestvu Stokavi v 47. letu. Njegova žena-vdova je .laponka. Velikanska kača je ušla iz v Korneuburgu se mudeče menažerije. Dozdaj je še niso našli in zato so povsod nabiti lepaki, ki opozarjajo ljudstvo na nevarnost. Tisti, ki jo vjame živo ali mrtvo, prejme 5,00 K nagrade. — Trije novi brainbovski polki se ustanove kot cesarski lovci iz 1. in 2. polka tirolskih lovcev in celovškega brambovskega polka štev. 4. Moštvo novih polkov se izvežba po načinu italijanskih gorskih lovcev ter jim bo glavna naloga patrulna služba v alpskih obmejnih krajih. Vojaštvo bode nameščeno v stotnijah po 120 mož v vsaki novi garniziji. Častniki do stotnika se ne bodo smeli ženiti. — Razstava v Bukarešta je odprta od 14. maja. Takrat je minilo 4o let, kar je zasedel rumuuski prestol krcì velikih steklenic franko 5 K, 21 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. :: Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubici, Elzin. trg št. 202. Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljioe z znamko ..Elsa-Pillen. fj škatlic franko 4 K. 12 škatlic franko 1 K Ho vin. Pravega balzama ne. dobile 1. ampak 2 dueata franko za 5 K: izvrsten je pri težkočah v želodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici (204'cV «franko 5 kron. 10— K Društveno gibanje. — Pevsko društvo v Braslovčah priredi dne 24. in 27. maja glediško igro ..Egiptovski Jožef; svetopisemsko igro v 5 dejanjih. Začetek v četrtek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer, v nedeljo. dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne. — Št. 11 j pri Velenju. Radi pomanjkanja časa se zadnjič ni mogel vršiti ustanovni zbor niladeniške zveze; isti se vrši v četrtek 24. t. m. takoj po maši. Na sporedu je predavanje o ciljih mladeniških zvez. Mladeniči, pridite k temu važnemu zborovanju! Slovensko akademično društvo „Adrija" v Pragi si je izvolilo na ustanovnem občnem zboru dne 8. maja sledeči odbor: liioz. Jošt Tomaž, predsednik: iur. Svetek Stanko, podpredsednik: inr. Bercé Janko, tajnik: iur. iur. Senjor Davorin, blagajnik: filozof Fludernik Ognjèslav. knjižničar; iur. Kisovec Vekoslav. časnikar; med. Toplak Svobodin. gospodar; namestnika: inr. Ženko Fran in iur. Strnad Vojteh. — Akad. tehn. društvo »Tabor"' v Gradcu si je izvolilo na I. rednem občnem zboru dne 9. t. m. nov odbor, ki se je-sestavil sledeče: Predsednik: iur. Franjo Kotnik, podpredsednik: iur. Gilstav Čoki. tajnik: phil. Franjo Robar. blagajnik: med. Mirko Cernie, knjižničar: iur. Slavko Weixl. gospodar: iur. Svobodin Lipša. namestnika: tehn. Ciril Kraigher in iur. Lojze Lešnik, pregledniki: phil.' Ivan Prekoršek, inr. Josip Pučnik in med. Hngcn Robič. na posestvu ;: LIVADA pri Celju. (303) S PRODAJALNO lepa hiša v švic. slogu z gospod, poslopjem, vrtom, dvema njivama, koji sta 2000 gld. vredni, prodajalna z lepimi prostori in skladiščeni v lepem romantičnem kraju Spod. Koroške. 200 korakov od farne cerkve in pošte se. ker se re-flektira samo na Slovenca, koji bi prav udobno živel, za ceno č>200 gld proda. Vprašanja (305) prejema iz prijaznosti: 2—1 J. HOMAN VELIKOVEC, koroško. ßraffe Sokoli/ V pondeljek, dne 4. mštriku W0(> izlet v Brežice. Udeležite .se. polnostcvilno! Na z dar! Odbor lei. društva „CELJSKI SOf(OL". E5HSH5Z5aSHSHSHS5HE55SE5H5HS 2,8)3 3 Narodna 10 „pri lùpi" v Gaberjih pri Celju priporoča pristna završka vina, kupljena na vinskem sejmu v Ptuju in vedno sveže marčno pivo. —' Gorka in mrzla == kuhinja vedno na razpolago. = Za obilen obisk se priporoča Jakob Omladic, gostilničar. Ne poročaj se brez knjige o zakonu dr. H etana z 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročen ce mesto H K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 450 K franko, naprejvposlanoalipopovzetju. (255)30-f A. Günther, zaloga znanstvenih knjig, knrijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach iskraj KASSELl. • »»A^» . ,1 .i Osebni kredit ! 'A in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne in zašebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na ' 4--25 let proti mesečnim a'i celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.) 4°/ I /o ■ L 0 ' I P O ■ 4 M Realni kredit! od 300 K višje na 1. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne cenilne vrednosti. Stavbni kredit! Na stavbe vsake vrste v 2 —8 obrokih, kakor napreduje stavba.. Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce. Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. Jako reeino ! Hitro 1 Diskretno po prvorazrednih inozemskih in trancosko-angleških zavodih ! Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, (24ti) V.. Kohàry-Utcza 19 B. 24—12 Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljče kon-= štrukcije daje == TrgoVsHi pomočmK Vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ter mešane stroHe Vešč se sprejme s 1. aVg. 1.1. prednost imajo taisti, Kateri so dovršiti trgoVsKo šolo ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni Knjigovodstva in Korespondence V sloVensKem in nemšKem jeziKn. Ponudbe sprejema tVrdKa JattHo popoVič (.»d 6-2 (erKnica pri faKeKu. Kupujte narodni kolek! ^r Ce [ 5 Cene primerno nizke. Delo solidno se v teku tedna izgotovi. Lišpa treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči. 3 H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par iu elektrik«, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju V krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. (64) «7-51 J Ugodna prilika. Samo 3 gld. J stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 doS-KO kom. ) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice dišečega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvin cvet itd. ----Pošilja ]io povzetju --- manhattanovo podjetje BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3. Učenec od poštenih starišev 14 let star. s primerno šolsko izo-brazbo se sprejme v trgovini — mešanega blaga. — Kje, pove uredništvo tega lista. 1302) 5—2 Blagajnice IR prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BEUGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. 8 Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih po'-. sojilriicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-so Vozičke no aupujio m- kjer drugje, kakor pri P. KOSTiču v Celju. ,295) 15 oiroEjs, na angle» w esili, ne kpjfJTl- redni občni zbor registrovane zadruge z neomejeno zavezo Okrajne posojilnice v Ormoži ki se vrši v četrtek, dne 31. maja 1906 ob 10. uri predp. v posojilnični pisarni. Dnevni ped : '1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 8. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. q. Volitev načelstva in nadzorstva. ti. Razni predolgi. Opomba. Ako bi oh zgoraj določeni uri ne prišlo za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši ob 2. popoldne v zmislu § 32 pravil drug zbor. ki je sklepčen pri vsakem števil« ORMOŽ, dne 18. maja 190«. Načelstvo. (304) Pumo losa D