LETO XXIX., $T. 29.
PTUJ, 21. julija 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
-LJUDSTVA
V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je bil v
četrtek svečan podpis dogovora o temeljih družbenega plana
občine Ptuj za obdobje 1976 - 1980. Podpisniki so bili -
po pooblastilu zborov delavcev - predstavniki delovnih
organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, po
pooblastilu svojih skupščin - izvršni odbori občinskih in
nekaterih regionalnih samoupravnih interesnih skupnosti,
nadalje sveti krajevnih skupnosti, po pooblastilu zbora
upravljalcev banke - izvršni odbor KB Maribor, podružnice
^uj, po pooblastilu svojih konferenc - predsedstvo OK
SZDL in predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj, po
pooblastilu vseh treh zborov SO Ptuj pa izvršni svet
skupščine občine Ptuj, ki je bil obenem podpisnik
družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regional-
nega razvoja v SR Sloveniji do leta 1980. Posamezne
samoupravne interesne skupnosti pa so istočasno predložile
delovnim organizacijam združenega dela in drugim udeležen-
cem v podpis samoupravne sporazume o temeljih svojih
planov.
Predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela so
se masovno odzvali k podpisu dogovora o temeljih družbenega
plana občine Ptuj	Foto: M. Ozmec
Svečana potrditev
dogovorov o temeljih
družbenih planov
Podpisi, ki zavezujejo
s podpisom so vsi udeleženci
potrdili temeljna izhodišča druž-
benega plana razvoja občine Ptuj
in samoupravnih interesnih skup-
nosti po posameznih področjih
dejavnosti v občini in na območju
regye. Začrtane so skupne pred-
nostne naloge, s katerimi se bodo
ustvarjali In zagotavljali pogoji za
vsestranski,' celovit razvoj občine,
oblikovan skozi usklajen razvoj
posameznih področij: GOSPO-
DARSTVA, DRUŽBENIH DE-
JAVNOSn in PROSTORA. To
bomo v ptujski občini zagotavljali
z urednsničevanjem naslednjili na-
log:
-	Z ustvarjanjem materialne
osnove za 8-odstotn6 poprečno
letno realno rastjo družbenega
proizvoda,
-	z uresničevanjem politike
racionalnega zaposlovanja in z
zagotavljanjem, da bo poprečna
letna stopnja zaposlovanja 3,3
odstotke,
-	z Izboljšanjem kvalifikacijske
in izobrazbene strukture živega
dela ter z izbo^ševanjem delovnih
in drugih pogojev zaposlenih,
-	z materialnimi investicijskimi
vlaganji zagotavljati razvoj po-
sameznih gospodarskih in druž-
benih področij.,,
-	z združevanjem sredstev za-
gotoviti dokončanje gradnje prve
faze turistiono-gostinskega centra
v Ptuju, gradnjo prve faze srednje-
šolskega centra v Ptuju in pospeši-
'ti razvoj otrc«kega varstva.
Še cela vrsta nalog je našteta v
temeljih družbenega plana, od
aktivnosti ■ na področju ljudske
obrambe in družbene samozaščite
pa do sodelovanja v širšem prosto-
rni regije, repubUce in države, od
osnovne ostobe občanov do varo-
vanja človekovega okolja. V nada-
ljevanju dogovora so podrobneje
opredeljene prednostne naloge na
področju gospodarstva, družbenih
dejavnosti,' stanovanjske' gradnje,
infrastrukture in prostorskega raz-
voja, s posebnim poudarkom na
»speševanju hitrejšega razvoja
laloz in Slovenskih goric. To je
močno prisotno tudi v sporazu-
mih posameznih samoupravnih
interesnih skupnosti.
Izredno masoven odziv pred-
stavnikov vseh- udeležencev dogo-
vora in samoupravnih sporazumov
o temeljili planov razvoja do leta
1980 tudi na zunaj simbolizira
enotnost in trdno odločenost vseh
odgovornih dejavnikov v občini,
da se skupno dogovorjene naloge
tudi dosledno uresničijo.
F. Fideršek
Žulji
na rokah
komandanta
akcije
Samoupravni dan na MDA
„Slovenske gorice 76" je
„poslal" komandanta akcije,
pomočnika komandanta in
dconoma na delovišče. Ta
dan, bil je 15. julij, so se vsi
trije krepko potili ob krampu
in lopati; srečali pa so se tudi
z „malo znanimi prijatelji" -
žulji.
Brigadiiji, ki so jih zamenja-
li, najboljši v izmeni, so
krepko držali v^eti v rokah.
Kako tudi ne, saj ta dan jih
niso „poslušali" samo kramp
in lopata, temveč tudi
„glavni". Ko so zvečer dajali
„obračun samoupravnega
dne, je bil rezultat več kot
odličen: brigadiiji so se
izkazali tako na delovišču
(trije ,,glavni" so jim dajah
vzj^ecO, kot tudi na področju
samoupravljanja; dali so tudi
nekatere konkretne pripom-
be, ki bodo s pridom služile
pri bodoči organizaciji akcij.
M. G.
Elizabeta CuS: „Tu pod vejami podrtega hrasta (puščica levo)
sta ležali ulriti Nataša m Sonja. Tam naprej (puščica desno) pa
že pripravljajo podno^e za spomenik.
Foto: R.
Ho-ruk veselo na delo tudi vodstvo MDA Slovenske gorice 76.
Udija, Jože in Rajko so tokrat s krampom in lopato, ob znoju
in žuljih dokazali, da niso od muh.
Foto: M. Ozmec
Pretekli četrtek, 15. julija 1976 je pri Lenartu v Slov. goricah zasedal
svet podravskih občin, ki je na svoji redni seji' razpravljal o gradnji
bolngnic v Mariboru in v Ptuju. Udeleženci seje so t^emeljito razpravljali
tudi o gradnji sladkorne tovarne v Ormožu.
Po izdelanem konzorciju in dodatni informaciji o pripravah za
gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu, so delegati spregovorili o gradnji te
tovarne. Mnenja so bih, da se z gradnjo prične in tako proizvodnja
sladkorja v Sloveniji dobi „zeleno luč".
Delegati skupnosti podravskih občin so razpravljali tudi o izvajanju
regijskega družbenega dogovora o kadrovski • politiki. Ocenjeno je, da
dinamika visokokvalificiranega kadra teče prepočasi in da še venomer
primanjkuje "kadra z visoko in višjo izobrazbo.
zk
ZAGORELO BO SEDEM
KRESOV
Po hribih krajevne skupnosti
Polenšaka, okrog vasi Bratislavci,
bo nocoj na predvečer 22.julija
dneva vstaje, zagorelo sedem
kresov v spomin sedmim padlim
borcem, katerim bomo na sam
<dan vstaje odkrili sedem spomeni-
kov s ploščo na mestu, kjer so
dali svoja življenja za svobodo, za
naš lepši današnji in jutrišnji dan.
Ob deseti uri bo začetek
svečanega dela z odkritjem
spomenUcov in s kulturnim
programom, po svečanem delu bo
ob dvanajstih partizansko srečanje
borcev NATASINE SKUPINE v
Bratislavcih, kjer je bila prva
postojanka borcev in kjer je bil
ustanovljen prvi odbor O F v
takratni občini Polenšak pri
Jakobu Hojniku.
Prepričani smo, da se bodo na
DAN VSTAJE udeležili velike
slavnosti vsi oko^čani od blizu in
daleč, da bodo skupno s krajani
Polenšaka počastili spoinin padlih.
Posebno borci ki so ' delali z
Natašino skupino, bodo prihiteli s
svojci počastit padle tovariše.
Da bo vsakemu možen prevoz
do mesta obelega in proslave
sporočarr«, da bodo vozili
avtobusi zjutraj od pete dalje iz
Ptuja, popoldne pa nazaj vse do
19.30.
Vabimo tudi vse organizacije, da
se polnoštevUno udeleže s svojim
članstvom slavja v Bratislavicih.
Jutri 22. julija vsi v Bratislavce!
Martin Bec
Svobodni
v družbi svobodnih
Mesec julij je mesec vstaj jugoslovanskih narodov in
narodnosti, ko so na seji politbiroja C K KPJ, 4. julija 1941 v
Beogradu, pod vodstvom tovariša Tita sklenili, da akcije proti
okupatorju prerastejo v vseljudski odpor, da se odporniške
skupine organizirajo v partizanske odrede. Ta sklep vodstva
jugoslovanskih komunistov je v tisti temi brezupja, razočaranj
in ponižanja, pokazal vsem zavednim in svobodoljubnim
ljudem edino možno pot — kako rešiti čast naroda in človeško
dostojanstvo — pot osvobodilnega boja.
Sklep politbiroja CK KPJ in razglas centralnega komiteja
KPS sta globoko odjeknila tudi v srcih vseh zavednih in
poštenih Slovencev. Poziv Slovencem, da naj ,,ne polože
orožja iz rok prej, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma
razbit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped
slovenske zemlje, od Jadranskega morja do severnih
slovenskih meja, od Koroške do So t le". Počila je prva
partizanska puška. Slovensko ljudstvo si je v svojo
revolucionarno kroniko zapisalo datum — 22. julij, dan, ko je
leta 1941 Šmarnogorska skupina, med Šmartnim in Tacnom,
napadla okupatorjevega sodelavca in ga ranila. Ta dan
praznujemo danes kot dan vstaje slovenskega naroda.
Od tistih slavnih dni nas loči 35 let. Danes o njih
razmišljamo in sodimo z vso zgodovinsko objektivnostjo, to
nam omogoča časovna odmaknjenost in mnoga spoznanja iz
'kasnejših mednarodnih in domačih dogajanj. Veličina
oborožene vstaje ves ta čas ni zbledela, nasprotno, vedno
znova se je potrjeval večkratni zgodovinski pomen tega
dejanja za prihodnost narodov Jugoslavije in še posebej za
slovenski narod.
Noš oborožen boj je dokazal, da obstajamo in da hočemo
obstajati, da je naše mesto med svobodnimi, suverenimi in
enakopravnimi narodi. Mednarodno priznanje smo si priborili
samo z odločnim bojem za osvoboditev, s tem pa tudi
mednarodni ugled. V ta težki boj so vtkana življenja
1,700.000 Jugoslovanov, padlih v boju za syobodo. Štiriletni
osvobodilni boj je pogojeval tudi v povojnem obdobju našo
neuvrščeno politiko, ki je v današnjem svetu postala močan in
vpliven dejavnik.
Čas od konca druge svetovne vojne je dnevno dokazoval,
da mora vsak narod v obrambi svoje svobode in neodvisnosti
biti vedno pripravljen na neizprosen boj, če treba tudi z
orožjem v roki, ne glede na žrtve. Dokazal je tudi, da je v
dobi najmodernejšega orožja in v spopadu z daleč močnejšim
nasprotnikom, ljudstvo, ki je pripravljeno na trdoživ boj,
NEPREMAGLJIVO! Narod si ne more zagotoviti varnosti
zase, če dejavno ne sodeluje pri odstranjevanju nevarnosti, ki
groze njegovi samostojnosti.
Globoka nasprotja v družbeno-ekonomskih odnosih,
danes bolj kot kdajkoli prej, ogrožajo neodvisnost
posameznih dežel, zato moramo biti toliko bolj ob vsakem
trenutku pripravljeni braniti svojo varnost, suverenost,
ozemeljsko celovitost Jugoslavije in pravico do neodvisnega
družbenega razvoja. Vsak narod ima pravico biti svoboden,
toda narod, ki ne more zagotoviti svobode drugim, tudi sam
ne more biti svoboden.
Neofašistične in druge reakcionarne sile danes v svetu ne
mirujejo. Trn v peti jim je neuvrščena Jugoslavija, ki v svoji
zunanji politiki dosledno izvaja načelo, da ima vsak narod
pravico biti samostojen, svoboden, suveren in neodvisen, da
ima pravico z vsemi sredstvi braniti to načelo in nedotakljivost
svojega ozemlja.
Mračne sile, ki se dvigajo v sosednji Avstriji, so znova
skalile dobre sosedske odnose. Naša mlada generacija se mora
bolj seznaniti z vsebino in pomenom boja proti skrajnemu
šovinizmu in nacizmu, pomena zmage nad njim. To bo
prispevalo, da se bomo bolj zavestno in odločno borili proti
vsem oblikam šovinizma v Avstriji, kijih krepko občutita naši
manjšini — slovenska na Koroškem in hrvaška na
Gradiščanskem.
Zadnji dogodki v Avstriji so osupnili vse napredne sile v
svetu. Zakona, ki ju je nedavno sprejel avstrijski parlament,
grobo krnita pravice obeh manjšin, ki so zagotovljene z
državno pogodbo, zapisane v 7. členu te pogodbe. Bedno
opravičevanje te grobe kršitve državne pogodbe vzbuja ')e
ogorčenje nad tako glumaškim sprenevedanjem, ki se ga
globoko sramujejo napredne sile v A vstriji sami.
Jugoslovanski narodi in narodnosti so se odločno
postavili v bran za dosledno uresničevanje 7. člena državne
pogodbe, ob strani jim stojijo vse napredne sile v svetu. Na
številnih proslavah in manifestacijah ob dnevu vstaje
slovenskega ljudstva bomo odločno, jasno in giasriO povedih-,
da je krnitev pravic našima manjšinama v Avstriji negacija
pridobitev naše narodno-osvobodilne vojne, posmeh
mednarodnim pogodbam in duha konference v Helsinkih.
Naš glas ne bo utihnil, dokler ne bodo določila 7. člena
državne pogodbe uresničena tudi v praksi. Slovenec na
Koroškem, Hrvat na Gradiščanskem ni ŠTEVILKA, temveč
ČLOVEK!	Majda Gajzer
Ormož ob Dnevu vstaie
Predsednik občinske Zveze
združenj borcev NOV Ormož,
Martin Topl^, nam je pove-
dal, da ob dnevu vstaje
slovendcega ljudstva ne bo v
Ormožu nobene proslave.
Šest-članska delegacija druž-
benopolitičnih delavcev or-
moške občine se bo udeležila
centrahie proslave v Dražeo-
šah.
Gasilsko društvo Hardek bo
jutri pripravilo proslavo ob
35-letnici vstaje in 80-letnici
obstoja gasilskega dmštva na
HardeJcu.	zk
2. stran
TEDNIK - sreda, 21. julija 1976
2e 8. kongres Zveze sindikatov
Slovenije je v svojem 12. sklepu
zapisal naloge sindikatov na
področju oddiha in rekreacije
delavcev. V okvir teh nalog spada
tudi ustanovitev počitniške skup-
nosti.' Prav preko počitniške
skupnosti bi naj v občini združili
vse razpoložljive počitniške zmog-
ljivosti, delovnemu človeku pa bo
s tem omogočen množičen oddih
in rekreacija. Napori za ustanovi-
tev počitniške skupnosti v ptujski
občini tečejo že od meseca
februajja letos. • Doslej je k
ustanovitvi skupnosti pristopilo le
25 podpisnikov. To je ponoven
dokaz, da je skrb za organiziran
oddih, rekreacijo in počitek,
minimalna.
Izkušnje dela počitniškili dcup-
nosti v ostalili slovenskih občini
kažejo več kot pozitivne rezultate.
Počitniške zmogljivosti -rastejo iz
leta v leto, kar pa za ptujsko
občino ne moremo trditi. Tako je
po približnih podatkih od okrog
15 tisoč' zaposlenih v ptujski
občini v preteklem letu letovalo le
okrot 3000 delavcev. To število pa
se tudi v letošnjem letu bistveno
ne bo spremenilo. Po informaci-
jah, ki smo jih dobili v nekaterih
delovnih organizacijah, počitni-
ških zmogljivosti niso povečali,
zato so možnosti ■ za letovanje
delavcev omejene, večina pa jih
letuje v lastni režiji.
Z ustanovitvijo počitn^ke skup-
nosti ' bo možno zagotavljati
izrazitejšo solidarnost pri pridobi-
vanju površin za gradnjo domov in
rekreacijskih centrov; ustanovitev
pa pomeni tudi racionalno
poslovanje, povezovanje in načrt-
no izkoriščanje zmogljivosti počit-
niških domov ter podaljšanje
sezone letovanja, ki je sedaj že
vedno vpeto v obdobje dveh
mesecev.
Kot smo že povedali je
samoupravni sporazum o ustano-
vitvi počitniSce skupnosti v Ptuju,
doslej' podpisalo le 25 podpisni-
kov. V njem so opredeljena načela
po katerih delavci v temeljnih in
drugih organizacijah združenega
dela ter samoupravnih organizaci-
jah in delovnili skupnostih
ustanovijo počitniško skupnost
Ptuj in v njej uresničujejo svoje
potrebe po rekreaciji, organizirajo
oddili in počitek.
V 4. členu tega sporazuma so
podrobno navedene naloge, ki jih
opravlja počitniška skupnost za
zagotovitev uresničevanja ciljev in
potreb po rekreativni in počitniški
dejavnosti delavcev in drugih
občanov. Omenimo nekatere:
skrb za ^adnjo počitniških
naselij, počitniškili domov in
ostaHli objektov za letovanje,
urejanje zemljišča za* rekreativne
dejavnosti pri počitniScih naseljih,
načrtovanje razvoja počitni3ce in
druge rekreativne dejavnosti obči-
ne Ptuj, upravljanje in gospodarje-
nje s sredstvi in objekti v
počitniškili naseljih in drugimi
razpoložljivimi in urejenimi pro-
stori, namenjenimi za rekreacijo in
oddih, zbiranje in združevanje
sredstev za nove investicije in
vzdrževanje objektov in podobno.
Potrebno je še povedati, da se
podpisniki sporazuma kot člani
počitniške ^upnosti sporazume-
jo, da na osnovi posebnih
dogovorov združujejo sredstva za
investicijsko' gradnjo počitniških
naselij.
O pomembnosti ■ ustanovitve
počitniške skupnosti občine Ptuj
ni potrebno i»sebej govoriti. V
sredinah, kjer še niso pristopili k
ustanovitvi skupnosti, je to treba
opraviti čim prej. Smo sredi
turistične sezone in letnih
dopustov, počitniška skupnost bi
pri tem morala imeti levji delež.
Ker smo zamudili prvi rok za
njeno ustanovitev ne gre odlašati
naj se njena vloga odrazi v
prihodnji sezoni.
MG
Sredstva
za gazif ikacijo
Na zadnjili zborih delavcev v
vseh TOZD TGA „Boris Kidrič" v
Kidričevem so med drugim raz-
pravljali tudi o samoupravnem
sporazumu o združevanju sredstev
za gradnjo plinovoda v SR Slove-
niji. Delovna organizacga TGA je
namreč pristopila k sporazumu o
združevanju sredstev za gradnjo
plinovoda, i^dpisan pa je bil že
12. februarja 1975 na podlagi
sklepov organov upravljanja. Po
tem sporazumu bi namreč tovarna
v Kidričevem morala združiti
sredstva v višini 0,25 din po 1 N
kub. m, kar znaša skupno za
predvideno letno porabo plina 25
milijonov dinarjev.
Zaradi realizacije tega sklepa bi
bilo potrebno združiti poslovna
sredstva v dogovorjeni višini, pri
čemer sodeluje vsaka temeljna
organizacija združenega dela z
ustreznim deležem. Razumljivo je.
da bo največji porabnik plina prav
TOZD glinice, zato nanjo tudi
odpade največji delež. Tega se
delavci v TOZD tudi zavedajo, saj
ima prav kurjenje s pHnom izredne
prednosti pred kurjenjem s prem-
ogom. Kakšne so prednosti glede
čistega okolja pa ni potrebno
posebej omenjati, zato tudi ni bila
težka odločitev delavcev na zbo-
rih, ko so glasovali o omenjenem
samoupravnem spocazumu za
združevanje sredstev za gradnjo
plinovoda v naši republiki.
Rok za združevanje sredstev se
prične tri leta pred pričetkom
porabe plina, zato je tudi že
določena dinamika združevanja in
plačila od leta 1979 do 1981.
Tudi v smeri čistega okolja se v
Kidričevem končno obetajo boljši
časi, česar si vsi skupaj še kako
želimo!
F. Meško
Priprave za
agroživilski kompleks
Pretekli teden, 13. julija 1976, je bilo v Ptuju posvetovanje
medobčinskih svetov Zveze sindikatov podravskih občin za pripravo
problemske konference o reševanju agroživilskega kompleksa. Posveto-'
vanja, ki ga je vodil predsednik medobčinskega sveta ZSS podravskih
občin, Franci Fistrovič, so se udeležili predstavniki republiškega odbora
Zveze sindikatov Slovenije, predstavniki kmetijskih kombinatov, zadrug
in trgovin.
Na tretjem posvetovanju o problematiki agroživilskega kompleksa,
ki bi naj združeval predelavo, prevoz, trgovino in vskladiščenje
kmetijskih in živilskih pridelkov, je bUo ocenjeno, da akcija vključevanja
v kompleks teče prepočasi. Zamisel in uresničitev tega kompleksa bo
uspela, če se oblikujejo ustrezne organizacije združenega dela s področja
poljedelstva, vinogradništva, perutninarstva, silaže, trgovine, transporta,
in tako dalje ter se vse te dejavnosti med seboj tesno povežejo.
Ustanovljene delovne skupine so poročale o dosedanjih rezultatih
akcije o zamislih agroživilskega kompleksa v podravski regiji. Komisije so
analizirale: razprave o osnutku zakona o združenem delu, dosedanje
planiranje, predlog o boljši oskrbi potrošnika s kmetijskimi in živilskimi
proizvodi ter o položaju kmeta kooperanta danes.
zk
Z motikami urejajo ceste
Vaščani iz Brezovca v Halozah se dobro zavedlo pomembnosti
urejene ceste,' ki je za vse udeležence v prometu enako pomembna kot
aorta človeškemu telesu. • Tako so se vaščani iz Brezovca v krajevni
skupnosti Cirkulane odločili, da bodo s prostovolnim delom gramoziraU
cesto,' ki vodi skozi vas. Prijeli so za motike in lopate in ves prejšnjei
teden, od 12. do 17. julija prostovolno delali na cesti. •
Besedilo in slika: Stanko Krajnc
Obnova zgradbe v Murkovi 2 v
Ptuju zbuja med občani in dru-
gimi obiskovalci zgodovinskega
Ptuja precej pozornosti. Investitor
obnove celotne dvonadstropne
zgradbe je tovarna Peko iz Tržiča,
ki ima v pritličju prodajalno
obutve. To je lep primer, menda
prvi take vrste v Ptuju, da delovna
organizacija s sedežem zunaj Ptu-
ja, prispeva — ne le k obnovi
svojih poslovnih prostorov, te-
mveč k obnovi celotne zgradbe v
zgodovinsko- zaščitenem starem
predelu Ptuja.
Sredi zidarskih odrov, med
stebričastimi arkadami, smo se
srečali z Boštjanom FUERSTOM,
dipL ing. arh., ki je projektant
obnove celotne zgradbe in nove
prodajalne obutve „Peko" v Ptuju,
O svoji nalogi in vlogi je povedal
takole:
„Naloga projektanta je bila
razširitev in povečanje obstoječe
prodajalne obutve, s posebnim
poudarkom na ohranitvi ambien-
ta, ki kulturno zgodovinsko' pred-
stavlja odraz obdobja v katerem je
bila stavba zgrajena. Poanta celo-
tnega kompleksa je v povezavi
obstoječe prodajalne s staro dvo-
riščno zgradbo.,,"
Kaj to pomeni?
„To pomeni, da bo dvorišče
spremenjeno v pokrit atry, ki bo
delno zas^en z zimzelenim grmi-
čevjem, vidnim tudi iz Murkove
ulice."
Kako bo s prodajno površino?
„Celotna prodajna površina bo
povečana od prejšnjih 90 kv.
metrov na kar 350 kvadratnih
metrov. Razdrobljenost prostora
narekuje razdelitev prodajnih enot
tako, da bo vsak oddelek - moški,
žens^ itd, - zaključena celota,
kar bo potrošniku omogočalo
lažjo izbiro in enostaven pregled
nad vso prodajalno,"
Kdo je izvajalec gradbenih del in
kakšno je sodelovanje?
„Izvajalec gradbenih del je „Te-
hnobeograd" iz Beograda, ki sode-
luje z investitorjem in projek-
tantom že dve leti pri podobnih
gradbenih posegih. Razumljivo, da
tesno- sodelujemo tudi z Zavodom
za spomeniško varstvo iz Maribora
in neposredno z njegovim direk-
toijem Janezom Mikužem",
Kdaj ste začeli z delom in kdaj
bo to zahtevno delo končano?
iJzvajalec je začel z delom 14.
apnla letos, končano pa bo tako,
da bomo lahko prcniajalno že
odprli 7. avgusta 1976, v okviru
prireditev ob praznovanju vašega
občinskega praznika. To pred-
stavlja poseben rekord v hitrosti
izvajanja gradbenih del, čeprav so
vmes nastopila nepredvidena in
zahtevna dela, kot so: temeljenje,
obnovitev kanalizacije in podo-
bno, To predstavlja skoraj polo-
vico načrtovanih del."
Še morda podatek o načrtu
opreme prodajalne?
„Oprema prodajalne pomeni no-
vost v tehnologiji prodaje obutve.
Od klasičnega sistema prodaje,
kjer potrošnik ni imel pregleda
nad prodajnimi artikli, prehajamo
na sistem PREDIZBIRE, ki nudi
potrošniku pregled nad vsemi
artikli, ki so trenutno v prodaji
oziroma zalogi."
' Več o tem bomo zapisali' kdaj
pozneje. Primer tovarne „Peko" iz
Tržiča nedvomno zasluži našo
pozornost, ' saj bo lahko postal'
vzorec ene od oblik, kako naj vsa
slovenska- družba pomaga obnav-
^ati in vzdrževati zgodovinsko-
zaščiten stari del očaka ob Dravi
Stari del Ptuja je zgodovinsko'
zaščiten v nacionalnem interesu,
saj je del našega skupnega kultu-
mo-zgodovinskega bogastva, zato
mora biti tudi v nacionalnem
interesu, • da to bogastvo prete-
klosti ohranimo.
ff
Notranjost obstoječe obno-
vljene prodq'alne
Pogled skozi atrq v obstoječo
prodajalno
Upravni odbor turističnega
društva Ptuj je na svoji zadnji
seji temeljito »pregledal" po-
nudbo najrazličnejših spo-
minkov z našega območja, ki
so na voljo turistu ob njego-
vem obisku v naših krajih.
Ugotovitve niso rožnate. Z
našo ponudbo spominkov bi
se moral krepko spoprijeti
poznavalec narodnega blaga.
Če se ustavimo samo pri
kurentu, zasledinK) številna
izkrivljanja. Številni izdelo-
valci, ki jim je izdelovanje
kurentov hobi, se ne zavedajo
škode, ki jo s tem povzročajo.
Čas je že, da kurentu pri-
trdimo zaščitni pečat. Dru-
gače si ga bodo kot svoj
simbol, prisvojili dmgi. Turi-
stično društvo med drugim
načrtuje sodelovanja etno-
grafa, ki bi naj izdelovalce
spominkov opozoril na vse
značilnosti, narodnega boga-
stva, ki morajo najti mesto v
spominku in ne le površna
približna imitacija. Le na ta
način bomo izvirno narodno
blago ohranili poznejšim ro-
dovom
V obdobju, ko se iz dneva v
dan močneje oglaša naš čut za
varstvo okolja, turistično dm-
štvo opozarja tudi na neure-
jenost plakatiranja. S plakati
najrazličnejših vrst krasimo
izložbena okna, zidove hiš,
celo na debla dreves jih
lepimo. Po navadi pa jih ne
odstranimo, tako se na dolo-
čenem mestu zadržijo tudi po
več let. Da bi se ognili temu,
je potrebno sprejeti odlok o
plakatiranju ali pa dosledno
slediti in tudi izvajati že
obstoječe predpise. Tudi
ustrezne panoje bo v ta
namen potrebno postaviti.
Na sqi so sprejeli še sklep o
izdaji načrta mesta Ptuja, ki
ga bodo izdah v 25.000
izvodih
MG
VZPODBUDNO
Na posvetu predsednikov 00 in
MA ZSMS iz krajevnih skupnosti,-
katerih predsednica je Dragica
Voda, so med drugim sprejeli tudi
sklep o solidarnostni pomoči
potresnemu območju Posočja,
Sklenili so, ■ da naj bi vsak-
mladinec naše občine prispeval 10
din za Posočje. Denar bo od
predstavnikov mladinskih aktivov
in osnovnih organizacij ZSMS
zbirala občinska konferenca
ZSMS. Mlade pozivamo, da akcyo
izvedejo v čim večjem številu, kar
bo dokaz za resnično povezanost
našega naroda, močne prijateljske
vezi - V KRIZI SPOZNAS
PRIJATEUA!
nt
DRUŽBENI DOGOVOR O KOMUNALNIU
DEJAVNOSTI
Na redni seji sveta i<rajevne
slcupnosti Kidričevo, i<i je bilo v
sredo 7. julija 1976 so razpravljali o
delovnem osnutku družbenega do-
govora komunalne dejavnosti na
območju občine Ptuj. Nanj so imeli
več pripomb, ki jih bodo posredo-
vali predlagatelju.
V nadaljevanju je stekla še raz-
prava o drugih samoupravnih spo-
razumih. V razpravi je bilo tudi
pt)vdarjeno, da mnoga ptujska
podjetja še vedno niso poravnala
svojih obveznosti za financiranje
razvoja KS v občini Ptuj. To je
med drugimi izpolnila tudi TGA
Kidričevo, ki je nakazala okrog 450
tisoč dinarjev, od tega pa bo KS Ki-
dričevo dobila le okrog 70 tisoč di-
narjev. Člani sveta KS so predlaga-
li, da bi ta problem moral biti rešen
tako, da bi naj 70 % teh sredstev
ostalo v KS, kjer jih je delovna or-
ganizacija vplačala, ostalih 30 %
pa gre za solidarnostna sredstva v
KS na nerazvitih območjih v obči-
ni.
F. Meško
Za ceste že vpisano
27,542.000 dinarjev
Od občinskega štaba za vpis javnega posojila za ceste v občini Ptuj
smo dobili obvestilo, daje do 19. julija 1976 stanje vpisa javnega posojila
za ceste naslednje:
Skupina vpisnikov „A": vpisali so že 12.403 delavci v skupnem
znesku' 21,595,674 dinarjev. V skupini ,3" (kmetje, obrtinki in
svobodni poklici) je 1122 vpisnikov vpisalo 1,121,650 dina^ev. V
skupini „C pa je 23 delovnih organizac^ vpisalo 4,824.713 dinarjev.
Tako je doslej' v ptujski občini že vpisano 27,542.037 dinj^ev
posojila za ceste, kar predstavlja 138,14 odstotka glede na republiško
obveznost in 110,17 odstotka glede na obvezo, ki smo jo sprejeli v
ptujski občini.
Občinski štab ugotavlja, da je predvsem pomanjkijivo poročanje iz
krajevnih skupnosti, zato poziva vpisna mesta po KS, da redno pošiljajo
poročila.
POPRAVEK
V poročilu o vpisu posojila za*ceste v občini Ptuj, ki je bilo
objavljeno v prejšnji števifid Tednika, je prišlo do tiskarske
napjdke v skupini vpisnikov „B", ki jo popravljamo:
Krajevna skupnost Stoperce	14.006 7.500 53,5%
Krajevna icupnost Trnovska vas 53.219 - ,0,0%
Kraievna skupnost Vitomard	59.170 41.200 69,6%
Pogled skozi atrq na Muikovo
ttlko
tednik - sreda, 21. julija 1976
3. stran
Cesta • se • v^e proti biseru
slovenskega vinogradništva, proti
Jeruzalemu. Pavlovci. Do te
prijetne vasice vodi asfaltna cesta.'
Avto se ustavi pri liišni številki 41,
kjer stanuje kmetovalec in
vinogradnik Joško Slavinec. Ne-
nadoma postane mož osrednja
osebnost našega obiska- in pogo-
vora.
Kar sam sem se -povabil k
njemu. Ni me povabila kakšna
kičasta- tabla, povabilo me je
dvorišče, lepo urejena stanovanj-
ska- hiša z gospodarskim poslo^
jem, mize in stoli iz debelih
hlodov, prijazna, stara vinska klet,
ki je vsa obdana v žlahtno vinsko
plesen:
slopja se - skriva mehanizacija,
traktorček, škropilnica in še razni
drugi kmetijski - stroji, priključki.
Živi z ženo in dvema sinovoma. S
kmečkim turizmom se -ukvarja
šele eno leto, nam je dejal pod
strdio in košato liruško. Te
panoge sem se lotil pravzaprav na
pobudo občine Orrnož in kmetij-
skega kombinata. Že v začetku
sem vedel, da je to nekakšna
avantura zame, prijetna seveda, ki
pač sodi k mojemu živ^enju. Reči
Kmečki turizem je na ptujskem
in ormoškem območju še v
povojih. Čeprav mnogo govorimo
in pišemo o razvoju kmečkega
turizma pa moramo reči, danek^
velikili prednosti -oziroma dobrih
pogojev ni. Krediti so pičli, prav
tako je s sredstvi-, ki jih nudi
občina, interesna- skupnost -in
kmetijski - kombinat. Za razvoj
turizma je potrebno ogromno
denarja in veliko lastnega truda in
prizadevanja. Zdi se mi, je
Oči našega sogovornika so
iskrene, živahne in pr^azne. Telo
je mirno. Krepka zapestja-govorno
o moči, o trdem delu, ki ga
potrebuje vinograd, hiša in zemlja.
Sonce je ož^lo čelo in lica. Obraz
deluje spočito, to zato, ker le
ponedeljek in ker so ga nedeljski
gostje-razveselili, ko so ga obiskali.
Preko sobote in nedelje se tukaj
zbere precej popotnikov. Marsi-
kdo se tukaj ustavi Postrežemo
jih z vinom, kruhom, z mesom iz
tunke, lukom in zaseke. Sob za
prenočevanje nimam, je dejal
Joško. Toda v bližnji prihodnosti
bom uredil in napravil kakšeri
prostor za prenočevanje. Pri meni
se - ustavljajo „mestni ljudje",
upokojenci m razni izletniki, ki se
vračajo ali šele odpravljajo na
Jeruzalem ali kam dalje. Takrat
cela družina dela in je vseeno kdo
streže, n^ si bo to sin,-žena ali jaz.
Veseli-smo, če nas kdo obišče.
Ko sem Joška vprašal za
konkurenco, je odgovoril, da
pravzaprav o konkurenci ne more
govoriti. Je pa res, da se s
kmečkim turizmom ukvaijata še
dva in sicer Viktor Leskovar iz
Litmerka in Emil Štampar z
Vinskega vrha. Tudi ta dva se
srečujeta s podobnimi problemi in
Prqetna senca pod hruško
Zapeljemo na dvorišče. Joško
Slavinec je s sinom pod streho
stanovanjske hiše IJrduje jo,
popravlja, odgovaga. Jo^o je na
tem koncu prvi pionir kmečkega
turizma. Samo leto dni se ukvarja
s to dejavnos^o. Poleg kmečkega
turizma se - največ posveča
kmetovanju. V hlevih ima 10
govedi, 12 prašičev, ima 3,5 ha
vinograda ter hektar obdelovalne
zemlje.
Pod streho gospodarskega po-
moram, je nadaljeval Joško, da
sem si življenje s tem kar prijetno
popestril. Tista- enoličnost je
izguiila. Delati sem vajen. Vse
svoje življenje sem pravzaprav
posvetil delu. Moti se -tisti, - ki
misli, 'da mi tak turizem in gostje-
prinašajo goro dobička. Ne, če ni
tistega srčnega zanimanja za to
dejavnost, je. bolje, da se človek
sploh ne loti tega. Jaz imam
mnogo dobre volje in ta je
presneto potrebna pri takem delu.
Klopi čak^o na goste
nadaljeval Joško, da se bodo moje
želje o še boljšem in hitrejšem
razvoju kmečkega turizma težko
uresničile.
Mnogo volje, veliko dela in
truda je potrebno. Mnogo lastnih
sredstev sem že vložil v ta turizem.
Zdi se mi, da je prav dobra volja
tista - edina vrednota, ki zadovolji
še tako izbirčnega turista,-
popotnika. Trdo delam ves teden,
da v soboto in nedeljo lahko
pogostim goste.
zato ni med nami nobenega
„tekmovalnega odnosa";
Odhajamo. Za nami ostajajo
prazne klopi, prazna kmečka
soba, prazm kozarci; na kmetiji
ostaja Joško Slavinec s svojo
družino, ki. željno čaka prihodnje
sobote, da bo lahko čim
imenitneje postregel svojim go-
stom. Spet zleze pod streho, kjer s
sinom še hitreje nadaljujeta s
pribijanjem desk na strop.
Tekst m foto: zk
Stroj je kmetu oiaišal delo
Foto: R.
„Za ljubi kruhek"
Vsak-človek z zadovoljstvom opazuje sadove svojega dela, tako tudi
kmet, ko nekaj dni pred žetvijo hodi od njive do njive in se spominja
koliko njegovega znoja je že popila ta zemlja. Toda, ko nastopi dan
žetve, je vse pozabljeno. Vsi z zadovoljstvom opazujejo žetvene stroje,
marsflcje pa je žal še treba nabrusiti koso ali srp.
V ptujski občini so z žetvijo začeli 8. julija in upajo, da bo v tem
tednu že vsa pšenica pod streho. Letošnje leto je pridelek zaradi suše
nekoliko manjši, vendar kljub temu doseže na zasebnem sektorju 30 do
35 metrskih stotov na hektar, na družbenih površinah pa pričakujejo še
nekoliko večji pridelek. Torej, treba bo kar najbolj pohiteti, dokler
vreme še ne nagaja, saj sicer lahko pride do precejšnjih izgub.	V. B.
Vsem delovnim ljudem in občanom prisrčne čestitke za praznik
dan vstaje!
ORMOŽ:
Občinski odbor Rdečega križa se intenzivno pripravlja na široko
krvodajalsko akcijo, ki bo od 27. do 29. julija 1976. v prostorih ormoške
osnovne šole. V akcijo se je vključila tudi OK ZSMS, ki bo preko
osnovnih organizacij in aktivov usmerila čimveč mladih med krvodajalce.
Doslej imajo na območju občine okrog 500 krvodajalcev, dočim
krvodajalci iz KS Kog in Središče dajejo kri neposredno ptujski
bolnišnici.	'k
SLOVENSKA BISTRICA:
Pred kratkim je izšla druga številka INFORMACIJE, glasila
občinskega sveta ZSS Slov. Bistrica. Glasilo prejemajo vse osnovne
organizacije sindikata v občini in vsi sindikalni delavci. V tej številki
obravnava predvsem vprašanja kluba samoupravljavcev, pomoč
prizadetemu prebivalstvu v Posočju in vprašanja ureditve slovenskega
cestnega omrežja. Poleg tega pa prinaša tudi več konkretnih napotkov za
sindikalno delo.
Praznik krajevne skupnosti
V tem tednu praznujejo prebi-
valci Lovrenca na Dr. polju svoj
prvi krajevni praznik. Istočasno pa
slavi gasilsko društvo Lovrenc 90.
obletnico svojega uspešnega delo-
vanja, zato bodo potekale priredit-
ve skozi cel teden. V nedeljo so
uspešno izvedli vajo civilne zašči-
te, pri kateri je sodelovalo več
okoliških gasilskih društev, pa tudi
ekip prve pomoči. Letalo Aero-
kluba iz Ptuja pa je ponazorilo
zračni napad.
Na predvečer ustanovitve prvega
odbora Osvobodilne fronte v Lov-
rencu 21. julija, je bila sinoči slav-
nostna seja zbora delegatov kra-
jevne skupnosti, za tem pa so pri
spominskem obeležju NOB prire-
dili kresovanje s kulturnim progra-
mom.
Danes prirejajo učenci osnovne
šole svojo razstavo. Na dan 35.
obletnice vstaje slovenskega
naroda se bodo v Lovrencu pome-
rili športniki v nogometu, namiz-
nem tenisu in šahu za prehodni
pokal krajevne skupnosti.
V nedeljo, ko bo zaključni dan
vseh prireditev je program zelo
natrpan. Ob 5. uri bo godba na
pihala iz Bukovec igrala budnico.
Ob 9. uri se bo začelo tekmovanje
gasilskih pionirskih desetin občine
Ptuj, iz Krapine, Konjic in Sloven-
ske Bistrice. Nato bo slavnostna
seja gasilskega društva, ob 14. uri
pa bo proslava ob 90. obletnici
ustanovitve gasilskega društva. Ob
tej priložnosti bodo pionirji gasilci
razvili svoj prapor.
Prvemu prazniku dajejo v kra-
jevni skupnosti Lovrenc velik
pomen, prav zato so priredili tako
obširen program. Z zadovoljstvom
gledajo na uspehe, ki so jih dosegli
od osvoboditve do danes. Tako
bodo tudi najzaslužnejšim kraja-
nom podelili osebna priznanja, da
bi še z večjim elanom nadaljevali z
delom.
B. Vodušek
Priprave za krajevni
praznik Rogoznice
v domu Slovenskogoriške čete sta se sestala na skupno sejo
koordinacijski-odbor za kulturo, izobraževanje in družabno živijenje
obačnov pri KK SZDL Rogoznica ter odbor za organizacijo praznika
krajevne skupnosti Rogoznica. Na seji so sprejeli program priprav na prvi
praznik krajevne skupnosti Rogoznica, ki ga bodo praznovali vsako leto
17. septembra. Praznovanje bodo pričeli 12. septembra s pohodom
Slovenskogoriške čete po poteh borcev in aktivistov NOB. Obirali bodo
spominska obele^a na območju krajevne skupnosti, pohod pa zaključili
s partizanskim mitingom v Kicarju.
Slavnostne zasedanje zbora delegatov, delegacij in vodstev
družbenopolitičnih organizacij krajevne ^upnosti bo na dan praznika,
17. septembra v Podvincih. Na dan krajevnega praznika predvidevajo
otvoritev ceste Spodnji Velovlek-Podvinci in novozgrajene kulturne
dvorane gasilskega društva v Podvincih.
V domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici bodo priredili likovno
razstavo. M^d tednom bodo številna tekmovanja med športnimi ekipami
vasi in temeljnih organizacij združenega dela.
Praznovanje bodo končali 19. septembra z vajo enot civilne zaščite
krajevnih skupnosti Dornava, Grajena in Rogoznica ter s kulturno
zabavno prireditvijo „Veseli dan naših vasi".-Na skupni seji so imenovali
delovne odbore in sprejeli sklep o zadolžitvah posameznih tovarišev in
organizacij.	Feliks BAGAR
Žetev v polnem teku
Na območju kmetijske zadruge
Lovrenc na Dravskem polju, je v
kooperacij s kem odnosu posejanih
280 ha zemljišč, od tega 80 ha
ječmena, ki je že požet. Zanimalo
nas je, kako so v Lovrencu priprav-
ljeni na žetev, zato smo se obrnili
na vodjo kmetijske službe pri KZ,
Franca Predikako, ki je dejal:
,,Mislim, da smo tudi to leto za
žetev pšenice pripravljeni. Razpola-
gamo z dvema novima kombajno-
ma typ 780 — Veliki zmaj, zraven
tega pa je na našem območju še 13
kombajnov v zasebni lasti, .sicer s
polovico manjšo zmogljivostjo, a
mislim, da bodo prav tako precej
pripomogli k čim prejšnji pospra-
vitvi letine. V primeru lepega vre-
mena pričakujemo, da bomo
končali z žetvijo že konec tega me-
seca, s tem, da smo začeli žeti 10.
julija. Mislim, da je ta termin zelo
ugoden, sicer pa je lepo vreme, le-
tos precej prispevalo k prisilni do-
zoritvi sort. To bo istočasno vpli-
valo, ne le na zmanjšanje pridelka,
temveč tudi na samo kvaliteto. Pa
tudi na račun nerentabilnosti pšeni-
ce so zmanjšani posevki za 20
zato mislim, da bo za marsikatere-
ga kmetovalca v bodoče bolj zani-
miva koruza, čeprav je naš in sku-
pen interes, da bi bilo dovolj enega
in drugega. Naj na koncu omenim
morda še to, da bo pretežno vsa
pšenica letošnje žetve porabljena za
lastne potrebe na kmetijah."
M. Ozmec
v^
v Halozah
Na Vidmu pri Ptuju bo v
nedeljo 25. julija 1975 velika vaja
gasilsko - tehničnih enot in enot
civilne zaščite z območja krajev-
nih skupnosti Leskov ca v Halozah,
Podlehnika, Dolene in Vidma pri
Ptuju, na kateri bodo vse te enote
pokazale, kako so pripravijene, da
rešujejo živijenje in imetje v
primeru vojne, elementarne ali
druge nesreče. ,
Točno ob 15. uri bodo letala
Aerokluba Ptuj v nizkem preletu
»bombardirala" nekatere strateške
objekte na Vidmu, nakar bodo
stopile v akcijo gasilske-tehnične
enote in ekipe za prvo pomoč in
dvihio zaščito, ki bodo reševale
^udi in imetje ter tako javnosti
prikazale svojo pripravijenost, če
bi morali kdaj resnično pomagati
v situac^ah, ki jo ponazarja vaja.
O* IC«
TUDiy ZDRAVSTVU SO PROBLfMI
v 26. številki Tednika, 1. julija 1976, je bU na
tretji strani napisan tudi krajši sestavek pod
naslovom „SZDL o zdravstvu v Kidričevem", ki je
delno razburil tudi zaposlene v zdravstvenem domu
v Kidričevem, vsaj tako nam je povedal predsednik
njihove OOS, Franjo RUMPF. Da ne bi bilo
nepotrebnega negodovanja, bom skušal to zadevo še
malce osvetliti
Na 1. redni seji novoizvoljenega vodstva KO
SZDL Kidričevo je ^leg drugih zadev bilo
postavljeno tudi vprašanje zdravstva v Kidričevem.
To je bilo več ali manj informativno poročanje, brez
analiz in podatkov, zato je bilo sklenjeno, da bi naj
bila ena od sej -KK SZDL Kidričevo posyečeQa tudi _
tej problematiki Zaradi tega je poUebno obvestiti
Zdravstveni dom oz. njihove samoupravne organe,
da pač tako poročilo pripravijo. Ciij je v tem, da bi
se naši občani konkretneje seznanili z vso
problematiko zdravstva, ne le v Kidričevem, ampak
tudi drugod.	.
Resnici na ijubo moram povedati da tudi občam
v mnogočem pretiravajo in zahtevno od
zdravstvenih delavcev včasih nemogoče, jih nekateri
celo žalijo in podobno. Zdravstveni delavci bi bili
brez dvoma raje, če problematike ne bi bilo, vendar
žal 90 problemi s katerimi se morajo seznaniti vsi
občani potem verjetno ne bi bilo tal^
nesporazumov.	F. Meško
4. stran
TEDNIK - sreda, 21. julija 1976
Pretekli teden je Ptuj obiskal
glavni in odgovorni urednik
slovenske revije STOP, Edi
Hrausky. Ob tej priložnosti smo
mu zastavili nekaj vprašanj o
Ptujskem festivalu in o perspektivi
tega festivala.
Naše sodelovanje s Ptujskim
festivalom, je dejal Edi Hrausky,
je tradicionalno. Namreč, naša
revija se je ,,rodila" istega leta kot
ptujski festival. Preteklo je torej že
osem let plodnega in uspešnega
sodelovanja. V letošnjem letu bo
revija Stop prav tako kot druga
leta sodelovala z nagrado občin-
stva.
Festival je dober. Zanimanje zanj
je veliko, za to ni dokaz samo poln
letni prireditveni prostor, ampak
pisma bralcev ter njihova pohvalna
mnenja o festivalu v Ptuju. Ptujski
festival je v slovenskem prostoru
osrednji festival domače zabavne
glasbe.
Predlagam, da se Festival v
prihodnje spremeni in oblikuje v
Revijo dosežkov amaterskih
glasbenikov domače glasbe, pri
tem bo potrebno s pravili določiti
vlogo že renomiranih in popular-
nih ansamblov kot so Avseniki,
trio Slak, Kmetec, Kreže itd. Vsi ti
ansambli imajo velike zasluge, da
so se doma^ viže razpredle v
domala sleherno slovensko vas. S
takšnim posegom ne bi smeli ovi-
rati vlogo, ki jo ima Ptujski festi-
val; gre za to, da Ptuj z revijo
usmerja domačo glasbo v takšen
koncept, da ta glasba ne bo
ponovljena, ampak bo posvečena
domači in pristni slovenski besedi
in glasbi.
Kot sem že dejal, je nadaljeval
Edi Hrausky, bo Stop tudi letos
sodeloval z nagrado. Ker sodimo,
da takšne prireditve, festivala in
revije ni potrebno stimulirati zgolj
z denarjem, smo se odločili, da bo
prva nagrada občinstva simbolična
denarna nagrada in dolenjska
majolika. Mislim, da je to lep
spomin zmagovalcu, saj je naša
domača pesem pogosto povezana z
žlahtno kapljico, ki pa jo tudi v
teh krajih ne manjka. Za zmago-
valca torej dolenjska majolika, kot
trajen in lep spomin na Ptuj in
zmagovalno pesem Ptujskega
festivala.
zk
Spretnost padalcev
Te dni poteka v Ce^ju republi-
ško prvenstvo v padalstvu, ki se ga
med drugimi udeležuje tudi ekipa
Aerokluba Ptuj v postavi: Zdenka
Glažar, Janez Vidovič, Janez Pe-
trovič in Miro Vindiš. Za prven-
stvo so se člani naše ekipe vestno
Članica dcipe Aerokluba Ptuj
Zdenka Glažar krmari v sre-
dino padalskega kroga, kjer jo
po uspelem pristanku že pri-
čakuje Janez Vidovič.
Besedilo in slika: R
pripravljali, saj so na treningih po
štiri do šest krat dnevno skakali z
višine 2000 in 1000 m z zadrž-
kom, to je z zaprtim padalom. Pri
tem je bilo potrebno v določenem
času opraviti celo vrsto različnih
figur kot zavoj v desno, nato v
levo, salto naprej, nazaj .. . in
nato šele na višini 750 m odpreti
padalo. In če žeU tekmovalec
izpolniti vse -pogoje tekmovanja
mora za nameček še prikrmariti
točno v sredino padalskega kroga
ter s tem pokazati vso svojo
^retnost in seveda nemalo pogu-
ma!
Odkup živine
Vsak teden ob ponedeljkih se
proti poldnevu zbere na Vidmu
pri Ptuju precejšnje število kme-
tov, ki priženejo na odkup govejo
živino in prašiče. Obič^no od-
Odcup živine na Vidnmi pod
vznoi^em Haloz.
kupovalci odkupijo vse viške živi-
ne. ^odi pa se tudi, da mora
kateri od kmetov svoje živinče
odpeljati nazaj v domači hlev.
Pred dnevi nam je starejša
kmetica potožila, ko je prignala na
odkup svojega telička, ki ga je
imela v reji, da so njej plačali kar
devet dinarjev ceneje kot drugim.
Vzrok za to je, daje bilo tele belo
črno Usasto; ta pasma pa je
nekoliko počasnejša v rasti.
Nas potrošnike pri tem zanima
predvsem, kako to, da v mesnicah
le doslej nismo zasledtU, da bi bilo
meso takšnih telet tudi na prodaj-
nih pultih cenejše.
Besedilo in slika: O. K.
89-odstotna plavalna
nepismenost v ptujski občini
IzkuSnje preteklih let so dale
bogate napotke za bodoče delo in
organizac^o plavalnih tečajev.
Razveseljiv je tudi podatek, da se
teh tečajev udeležuje vedno več
starejših ^udi, iz. leta v leto pa se
veča tudi odstotek tistilt, ki
„splavajo". Zaslugo za to pa imajo
predvsem strokovni vaditelji s
plavalnim izpitom.
Prav te dni potekajo na letnem
kopališču v Kidričevem in TGC v
Ptuju, plavalni tečaji. V Kidriče-
vem sta plavalno šolo organizirala
Partizan Kidričevo in odbor za
šport in rekreac^o pri KS
l^dričevo. Pripravila sta-plavalno
šolo s petimi tečaji, dva sta-z
delom že končala, v teku pa je že
trelji tečaj, ki ga obiskuje okrog
30 otrok. Tečaj obiskujejo
predšolski' in šolsiu- otroci ter
odrasli. -Šolo uspešno vodi Andrej
Gorše. Sola bo predvidoma
končala 26, avgusta;-zaključek pa
bo povezan s preizkusom pridob-
ljene plavalne veščine in s
podelitvi o značk in priznanj.
Tudi na TGC v Ptuju se je pred
dnevi začela plavalna šola s tremi
tečaji za otroke in odrasle,-
zaključila pa bo 19. avgusta.-
Druga izmena bo trajala od 26.
julija do 5. avgusta,-tretja pa od 9,
do 19. avgusta.- Tako je
pričakovati, da bo v okviru
celotnega letnega plavalnega teča-
ja, ki poteka v okviru šolske-
kolon^e v Biogiadu n/m, zvezi
tabornikov občine Ptuj, komisije
za šport in rekreacijo pri KS
Kidričevo ter komisije-za šport in
rekreac^o občinske- ZTKO Ptuj
pod pokroviteljstvom TKS Ptuj,
splavio okrog 700 mladih in
odraslilu
S plavalno nepismenos^o, kije
okrog 89-odstotna v ptujski
občini, se ne smemo hvaliti Tudi
naša vključitev v TRIM AKCIJO
plavanja „Za. vitko postavo, je
plavanje pravo", ni zadovoljiva,
zato je potrebno, da plavalna šola
zajame čim večji kr^, začeti pa je
treba že pri naj mlajš2i, ne. jutri, ze
danes! •
MG
Oh, ta vročina
Tako je videti ormo^o kopalSče ob pondeljkih v poznih
popoldanskih urah, ko je na vrsti tedensko čiščenje in
pretakanje vode. Lahko bi reldi, da fotografija pril^uje
„zateje po hudi buiji". In res je tako, V nedeljo in soboto
ormoSki bazen obišče tudi do 2500 ljudi, preko tedna se ta
številka spusti na 500, v ponedeljek še na manjšo število.
Vročina in dokaj nizke cene so vzrok za tak „naval" v ormoško
kopališče. Za odrasle je cena kopanja 6 din, za otroke pa 4 din,
Foto in tekst: zk
9cupina lOmalčkoviz vrtca, pod strokovnim vodstvom Andreja
Goršeta v bazenu v Kidričevem, uspešno premaguje prve lekdje
plavanja.
Tudi v TGC v Ptuju so te dni začetni in nadaljevalni tečqi
plavanja. Na sliki skupina, kije začetni tečaj že opravila in svoje
znanje v plavanju še izpopoli^'uje.	Foto: M. Ozmec
Pozabljamo na zaklonišča
Pripravljamo se - za splošni
^udski odpor. O tem tudi veUko
pišejo naši časopisi Občane se
seznanja tudi po radiu in
televiziji. Opažam pa, da se nas
občane gradnja zaklonišč v vaseh
in naseljih, majski številki „Naše
obrambe". Res je sicer, da se
zadnja leta gradijo zaklonišča v
novili stanovajskDi blokih, ni pa
rešeno, kako zaščititi prebivalce v
stanovanjski!* naseljih, kot so
novo naselje v Krčevini, na
Hajdini, Krambergerjevo in Tru-
barjevo naselje itd., ker tudi taka
naselja so lahko cilj bombnih in
raketnih napadov morebitnega
sovražnika! Tudi vasi niso izvzete.
Imamo že izkušnje iz druge
svetovne vojne, posebno pa iz
narodnoosvobodilnih vojn Vietna-
ma, Laosa in Kambodže, da
sovražnik namerno uničuje civilno
prebivalstvo z namenom, da
naredi zmedo pri preskrbi borcev,
krha moralo med civilisti in s tem
obrambno moč ljudstva.
Pred kratkim je bila razstava
sredstev civilne zaščite in tudi
zaklonišč, vendar, te razstave se
nas veliko ni udeležilo in tudi ne
vemo kako je zamišliena.eiadnja
zaklonišč v vaseh in naseljih.
Po mojem prepričanju so
zaklonišča v kletnih prostoril: v
enodružinskih hišah neučinkovita,
ker je konstrukcija premalo
odporna. Za ljudi, kateri bi se
zatekli v kleti teh hiš, so bolj
nevarne ruševine kot pa bombe ali
granate. V, zadnji vojni je veliko
Jjudi tudi utonilo v kleteh zaradi
od bomb poškodovanega vodo-
voda. fti sedanji in bodoči vojni
tehniki tudi ne bodo imela
praktične veljave oddaljena cen-
tralna zaklonišča. Ce že danes
upoštevamo povprečno hitrost
letala 1000 km na uro, in naj je
pri preplahu 15 minut časa, da
zbežijo v zaklonišča in to, če so
obrambne naprave brezliibne in
^udi mirnih živcev kot na vajah.
Kdor je preživel vojno, mu je
praktično znano, kako je v takih
primerih.
Prepričan sem, da strokovnjaki,
ki delajo na tem področju imajo
vse to v vidu, vendar upam da ne
bo nihče užaljen, če pripomnim,
da bi bila v bodoči vojni najbolj
primerna manjša zaklonišča za
največ trideset ■ ljudi in to med
stanovanjskimi hišicami na vrto-
vih, nekaj metrov oddaljenih od
hiš, največ sto-metrov od izhoda
vseh-hiš do zaklonišča! Zaklonišča
pa morajo imeti najmanj dva
vhoda (izhoda). Vprašanje je tudi,
kako bo s financiranjem gradnje
zaklonišč, ker v vojni so
zaklonišča nujna, v mirnem času
pa se ljudem zdi, da so to
nepotrebni izdatki. Precej ljudi
računa na sorodnike na deželi itd.
Tudi na vikende. Vendar
sovražnik lahko napade brez vojne
napovedi. Takrat so ceste preobre-
menjene, posebno pa mostovi ali
provizomi prehodi čez vode. S
tem ne mislim zganjati neke
panike glede gradnje zaklonišč,
pač pa se ravnaj mo tudi pri tej
zadevi po Titovem izreku:
»Delajmo kot da bo sto let mir,
pripravljajmo pa se, kot da bo
jutri vojna!" Mislim da pri gradnji
zaklonišč ne bo nepotrebnih
administrativnih kompliKacj! Je-
senski-čas je-za to delo primeren,
ko so vrtovi prazni!
Se ena zadeva je, s katero
mislim, da ne bi smeli odlašati. To
so studenci v mestu- Ptuju in
okolici V času • elementarnih
nezgod ali vojne je voda izrednega
pomena! V takih časih je vodovod
lahko poškodovan za več dni ali
tednov. Takrat pridejo zelo prav
studenci Zelo nerodno bi jih bilo
takrat obnavljati, ko bi ^udje že
morali imeti vodo. Ne razumem,
zakaj se s tem odlaga, ko pa za to
niso tako drage investicije.
S tem člankom sem hotel
opozoriti merodajne, da se tudi na
Ptuju začne praktično in tem več
delati in občane seznanjati kako
daleč smo na Ptuju s to zadevo in
kako se bo financiralo.
Franc VAUDA
Kako smo nekoč naredili dež
Leta 1908 je bila huda poletna
suša, ki je začela v maju in je
dosegla vrhunec v juliju. Po žetvi
so kmetje orali trdo in suho
zemljo za sejanje ajde. Orali so od
pol četrte do sedme ure zjutraj.
Po sednn uri živina ni več vzdržala
na soncu. Tako so tisto leto orali
le rano zjutraj in pozno zvečer.
Kljub suši pa je v jeseni leta 1908
je bilo mnogo vina. Na vinotočih
so prodajali po 8 krajcarjev
(tisti čas si za 8 krajcarjev lahko
kupil štiri žemlje).
Torej v mesecu juliju, ko je suša
dosegla vrhunec so jadikovali
kmetje, kajti otave in paše za
živino ni bilo. Ko se nekega dne
podam v šolo, hodil sem v tretji
razred, me na polju ustavi, dobro
stoječi, že starejši kmet iz vasi in
pravi: „Cuj fantič, bi ti bil rad, če
bi prišel dež? " Jaz mu pritrdim,
on pa nadaljuje. »Dogovori se z
našim Mihom, jaz sem njemu vse
naročil, kako in kaj morata storiti,
da bo šel danes dež." Med
odmorom mi je Miha vse povedal,
kako mu je naročil tisti -kmet.
Miha je bil pri tem kmetu za
pastirja. Takole mi je to kmetovo
naročilo razodel.
Biti morata vsaj dva fantiča. Biti
nK)rata do 12 let stara, ker so taki
fantiči še nedolžni Ko gresta iz
šole vzameta na pokopališču
leseni križ z otroškega groba. Križ
odnesita v bližnji potok. Ko bosta
nesla križ, morata biti razoglava in
med potjo moliti. Nobenemu
človeku ne smeta odgovoriti, niti
župniku ne, če vaju sreča. Tretji
dan pa morata križ zanesti nazaj
na grob, kjer sta ga vzela.
Tako se tistega dne iz šole grede
skrijeva za mrtvašnico, da so vsi
sošolci odšli. Izbrala sva mali
leseni križ z bližnjega otroškega
groba. Snameva klobuka, Miha
začne potiho moliti in jaz mu
odgovarjam. Da bi zadevo čim
prej končala, sva vso pot tekla čez
polje. Nekaj sto metrov sva
morala tudi skozi vas. Neka
ženska- naju vpraša: »Kdo je
umrl? " Midva pa, kakor da nisva-
nič slišala hitiva naprej. Pod vasjo •
je bil majhen potok in v ta potok
sva-na skritem kraju, položila križ
v vodo.
Ko se vračava proti naši vasi so
se na zapadu prikazali beli oblaki.
Cez čas se je slišalo zamolklo
grmenje. Ko doma odložim šolskO'
torbo, grem nabirat višnje. Imeli
smo doma 6 velikih viSenj.
Grmenje je postajalo vedno
močnejše, oblaki so zakrili sonce.
Nenadoma je močno zagrmelo, da
mi je na višnji zaprlo sapo. Obšla
me je ^oza. Hitro se spustim z
drevesa in bežim v hišo, Ulila seje
ploha. Grmenje je počasi preneha-
lo, deževalo pa še je naslednji dan.
Tretji dan je Miha iz šole grede
zanesel križ nazaj. To je resnična
zgodba. Morda bi isti dan bila
nevihta in dež, tudi če z Mihom
ne bi nosila* križa v potok. Prav
gotovo!
A. C.
Tudi nekoč so pestile suše
Letošnja izredna suša že resno
ogroža kmetijstvo, zato je razum-
ljiva zaskrbljenost kmečekga in tu-
di drugega prebivalstva. Med ljud-
mi često slišimo modrovanja, da je
sodobni tehnični razvoj porušil rav-
notežje v naravi, zato prihaja do
takih neobičajnih vremenskih po-
javov in tudi katastrof.
Ce bi pobrskali po naših kroni-
kah bi lahko ugotovili, da so se iz-
redna :sušna leta na našem obmo-
čju pojavljala razmeroma pogosto.
Izkušnje so ljudi tudi izučile, da so
si na razne načine pomagali iz te-
žav, v katere jih je često postavljala
kruta zakonitost narave. Ob sušnih
letih so se tudi tolažili z ljudsko
modrostjo, da suša vzame en kos
kruha, moča pa dva.
Zanimiv je zapis iz kronike v Ze-
talah, kjer je med drugim zapisano:
,,K cerkvi Marije tolažnice je 25.
julija 1859 prišla procesija iz Maj-
šperka prosit za dež. To leto je
namreč bila izredna suša in
vročina. Zemlja je bila popolnoma
izsušena, travniki ožgani, rast na
njivah pa suha kot seno. Ko so
ljudje bili zbrani v cerkvi, se je
napravila nevihta, začelo je bliskati
in grmeti. Blisk je sledil blisku in
udar strele je zadel tudi cerkveni
stolp. Od tu si je ognjena kača na-
šla pot skozi glavna vrata v cerkev,
kjer je ubila 30-letnega kmeta.
očeta dveh otrok in 16-letno
kmečko dekle. Okrog stoječe ljudi
je vrglo po tleh, dobili pa so le lažje
telesne poškodbe."
f
Mlade rastline koraze so ovele že zjutrq, na prodnatih iqivah pa
so spodnji listi že povsem suhi.
Foto: R
tednik - sreda, 21. julija 1976
5. stran
Ptujski festival je za mesto Ptuj
tradicionalen. Iz leta v leto postaja
Icakovostrlejšl in pestrejši. Želimo
si, da bi bilo enako tudi z obiskom.
Kultura brez ljudi je mrtva, umet-
nost brez človeka je brezpredmet-
na.
Več slovenskih mest si prizadeva,
da med poletnim časom s kulturni-
mi dogodki popestri dolge in vrpče
dopustniSke dni. Festival je tako
sprostitev ter tudi ,,kulturna
hrana" delovnim ljudem. Nehote
vse festivale primerjam z našo do-
kaj novo parolo ,,kuhuro delavau"
in prihajam do zaključka, da je
lepo in prav prirejati festivale pre-
ko sušnega obdobja, a vselej me
spremlja misel, kakšen učinek
imajo takšni festivali. Bojim se
namreč dejstva, da takšne priredit-
ve postajajo vse preveč komercial-
no kičasto komunikativno sredstvo
ali pa visoko dostopna kultura za
našega občana.
Moj pojem kulture in umetnosti
je tesno povezan s prostorom, z
okoljem, kjer živim in seveda z
ljudmi. Živim na vasi, delam v me-
stu. Okrog mene so kmetje, delavci
in izobraženci. Med nami so razlike
in prav ta različnost je posebna
kvaliteta, ki jo je potrebno nego-
vati. 'Različne afinitete, različni
okusi nas združujejo v nekem pro-
storu, na nekem kraju. Med seboj
se ne poznamo, spoznavamo se na
delu, ob delu, v gledališču in tudi
na festivalu. Združujejo nas
mnenja, besede. Izkoristimo
takšno priložnost, vključimo vse to
v festivalske dni in prijetneje nam
bo, domače kot se temu reče.
Moj koncept sprejemanja kultu-
re je specifičen kot vsak drug.
Specifičnost je velika prednost. In
velja graditi kulturo, lepoto in
umetnost na naši različnosti. Naj
delavčeva in občanova različnost
ugodno vpliva na razvoj in kvali-
teto vsakega festivala, tudi ptujske-
ga.
Ko takole prisluhnemo ljudem,
ki se s festivalom profesionalno ali
neprofesionalno ukvarjajo in ti-
stim, ki iim festival pomeni razve-
drilo, slišim različna mnenja in
sporočila. ,,Festivalci" so v skrbeh
za prireditveni prostor, za nastopa-
joče in za festivalsko publiko. Obi-
skovalci festivala imajo seveda
manj skrbi. Edina in glavna skrb
jim je, da bodo videli dobro
predstavo in si zagotovili mesto na
prireditvenem prostoru.
Ljubljana že 25 let vzgaja in na-
vaja publiko na festival. Zanimivo
je slišati kdo polni ljubljanske
Kfižanke. Nič zmotnega ne napi-
"^tno, da so gledalci predvsem
delovni ljudje ljubljanskih delovnih
kolektivov.
Naj izkoristim priložnost, da
apeliram na vse organizacije zdru-
ženega dela in tudi na krajevne
skupnosti, da organizirajo obiske
za ptujski festival. Odločilno vlogo
pri tem naj odigrajo imenovani ani-
matorji kuhure!
Festivalci pravijo, da nikakor
niso zadovoljni z velikim obiskom
festivala domače zabavne glasbe.
Tudi druge predstave so lahko za-
nimive, prijetne za oko in uho ter
tako vredne obiska.
Festival ni razočaranje. Festival
je kulturni dogodek, je življenje, je
morda košček lepega. Festival je
del nas, tudi del ptujskih kulturnih
srečanj.	z. kodrič
(Nadaljevanje in konec.)
Poznamo še več manj pogostDi
podskupin motene rasti, ki pa za
podrobno poljudno obdelavo niso
primern^.
Rodovi s prvotnim dednim
nagnjenjem k pritlikavi rasti
kažejo to svojo lastnost skozi več
rodovniških kolen, dokler jih pač
ne prekrijejo drugačni dominant-
nejši dedni impulzi. Pri tem pa
ostajata kakor telesna, tako tudi
duševna dozoritev časovno v
normabiih mejah, tako da bistvene
funkcijonalne lastnosti ne zaosta-
jajo.
Zelo opazna je takoimenovana
progenija - sindrom predčasnega
staranja, ki pa nima dedne podile
in je označena s pritlikavo rastjo,
hitro začetim in pospešenim
staranjem ter usahlostjo kože in
podkožnega tkiva. Taki posamez-
niki zbujajo pozornost s tako-
imenovano ptičjo glavo, ki ima
tako ime, ker je njen videz
nekoliko smešen in je v razmerju
do ostalega telesa • premajhna.
Posebno opazna je majhnost
spodnječeljustnega predela. Zna-
čilna je tudi okrnjena dlakavost,
kostne deformacye in zgodnja
poapnitev ožilja ter degenerative
spremembe na sklepih.
Dobro poznan je že prej
omenjeni MONGOLIZEM, ki nosi
še tudi pogosto ■ uporabljeno
oznako mongoloidne idijot^e. Za
to težko ne normalnost je
značilnih več karakterističnih
znakov: pritlikavost, kratka in
nizka, nekako potlačena oblika
glave; poševnost očesnih špranj z
zelo značilno gubo prek notranje-
ga očesnega ogla; nenormalna
oddaljenost dveh telesnih delov;
šapaste • dlani in NAJBOLJ
PREVLADUJOČ ZNAK SLABO-
UMNOSTI, ki laliko zavzema
stopnje od lažje imbecilnosti pa
tja do popolne idijotije. Specijabe
drobnogledne preiskave pokažejo
značilne NENORMALNOSTI V
OSNOVNI DEDNI SUBSTANCI.
Med rastnimi motnjami, katerih
vzrok leži v prvotnih nepravilno-
stDi delovanja hormonov, je
najbolj znana HIPOFIZNA PRI-
TLIKAVOST. V to skupino
spadajo RAZVOJNE MOTNJE,
KI SE POKAŽEJO ŽE y
ZGODNJI OTROŠKI DOBI in
slonijo na delni, ali pa popolni
zatajitvi tvorbe rastnega hormona
v žlezi možganskega priveska.
Pri tako prizadetih otrocih
opazimo nekako v začetku
tretjega starostnega leta zastajanje
v rasti, ki nas preseneča, ker si ga
ne moremo pojasniti. Kljub
nadaljevanju rasti, ki presega tudi
20. leto star-osti, ■ dozorela velikost
ne presega telesne- višine
110-140 cm. POSEBNA ZNA-
ČILNOST JE V TEM PRIMERU
K MAJHNEMU TELESU RAZ-
MEROMA PREVELIKA GLAVA.
Sicer ni opaziti večjih upadljivili
neproporcijonalnosti.' Opazno pa
je bolj ali manj vidna EUNU-
HOIDNOST CELOTNE TELES-
NE KONSTITUCIJE. Značilen je
majhen okroglast lutkasto izgleda-
joč obrazek, zaostaj^je razvoja
zobovja in izjemno majhne roke in
noge. Kpža je navadno tanka, suha
in hladna, ki se že kmalu po 30.
letu starosti začne nagubavati v
pUtkejših gubicah. INTELIGENT-
NOST TAKIH OSEB PA JE
NORMALNA.
Razvoj medicine je v zadnjih
letUi tudi na tem področju že
toliko napredoval, da je mogoče
nekatere primere ZDRAVITI V
SPECIJALNIH KLINIKAH z
uporabo človekovih rastnih hor-
monov.
Takoimenovana eugenična na-
čela (izogibanje razploditvi. dedno
obremenjenih) so zaenkrat prepu-
ščena svobodni odločitvi.
Uspela razstava Bojana
Golje
v okviru praznovanj dneva
borca je bila v osnovni šoli
Tinje na bistriškem Pohorju
odprta tudi razstava akadem-
skega slikarja in grafika, prof.
Bojana Golje iz Maribora.
Razstava tega, slovenski jav-
nosti znanega akademskega
slikarja je bila pravo kulturno
doživetje za občane te po-
horske vasice, zlasti še zato,
ker so bili razstavljeni tudi
motivi z bistriškega Pohoija.
Besedilo in slika: V. HORVAT
Mladi obiskovalci si skrbno
ogledujejo razstavljena dda.
PTUJČANI TOPLO POZDRA VILI PEVCE IZ ZDA
V ponedeljek, 19. julija, okrog
11. ure so prispeli v Ptuj člani naj-
starejšega slovenskega pevskega
zbora v ZDA, ki je bil ustanovljen
6. aprila 1916 v Clevvelandu.
Slovenski pevski zbor ,,Zarja",
ki letos praznuje 60-letnico svojega
plodnega dela, so pred ptujskim
hotelom pozdravili predstavniki
kulturnega in političnega življenja
ptujske občine. Spregovorila sta
Feliks Bagar, predsednik izvršnega
odbora kulturne skupnosti Ptuj in
podpredsednik občinske konfe-
rence SZDL Franc Lačen, ki sta
posebej opozorila na pomembno
poslanstvo, ki ga naši izseljenci
opravljajo v njihovi novi domovini
in v svetu. S širjenjem izvirne
slovenske pesmi in z oživljanjem
narodnoosvobodilnega boja s
partizansko pesmijo so pevci
ZARJE v celoti izpolnili svoje
poslanstvo in v šestih desetletjih
svojega dela prejeli tudi najvišja
glasbena priznanja pri nas —"
Gallusovo plaketo ter bronaste in
zlate Gallusove značke.
Zvečer ob 20. uri se je pevski
zbor ZARJA v Narodnem domu v
Ptuju predstavil ptujskemu občin-
stvu, ki se mu je s toplim spreje-
mom in dolgotrajnimi aplavzi
zahvalilo za nadvse uspel koncert.
Ob začetku koncerta je v imenu
skupščine občine Ptuj in družbe-
nopolitičnih organizacij spregovo-
ril Franjo Gnilšek, predsednik
izvršnega sveta SO Ptuj. Ob
zaključku koncerta pa je Stane
Stanič, predsednik zbora uporab-
nikov skupščine kuUurne skup-
nosti Ptuj v imenu ptujskega
občinstva izrekel tople besede
našim rojakom v ZDA. V spomin
na gostovanje v Ptuju jim je kul-
turna skupnost občine Ptuj izročila
tudi izvirno kurentovo masko.
,,Radi obiskujemo Slovenijo, ki
je tako lepa. Veliko ste storili, da
jo lahko s ponosom pokažete
vsakomur. Vedno vas bomo radi
obiskovali. Hvala vam, dragi
prijatelji doma." — to so besede,
ki smo jih pogosto slišali ob
ponedeljkovem srečanju naših
rojakov iz ZDA v Ptuju.
M. Šneberger
13, nadaljevanje
Predno so začeli z izkopom zemlje in predno so posazmeniki
odšli na stražarska- mesta -ter skupina ^ rakve sem jih še seznanila,
kako ravnati v primeru strela ali rafala iz brzostrelke. Zabičala sem
jim, da naj s seboj vzamejo Tineta, zame pa naj ne sikrbijo. Ker
tovarišev s Pohorja, to je tistih, ki so čakali v Vrhlogi še ni bilo, serti
šla na stražo na križišče pri Tomažuncu oziroma pri Gajštu. To
križišče je bilo najboij izpostavljeno in zato nevarno ... Po cesti iz
Makol ali Mostečnega bi lahko prišli Nemci, po isti cesti pa bi laWco
prišli tudi partizani, ki sem jih čakala.
Nekaj časa stojim na križišču ob robu gozda, s pištolo v rokah,
čakam in prislu^ujem v noč. Loteva se me neka nestrpnost in žalost,
skrb, kako to nocoj izpeljati, če tovargev s Pohorja ne bo. Ugibam,
kaj neki jih je zadržalo, da jih še vedno ni. Rada bi bila navzoča pri
prekopu, toda tega stražarskega mesta ne smem zapustiti dokler jih
ne bo. In kaj če pridejo Nemci? Takrat bom pač ustrelila iz pištole, v
tem bo gotovo zaropotala tudi nemška brzostrelka, tovariši bodo to
slišali in se pravočasno umankili, sem predvidevala. Da ne bi prišlo do
morebitnega nesporazuma, do morebitnega streljanja med stražarji in
tovariši s Pohorja, sem se za stražarjenje na tem najnevarnejšem
mestuodločila sama.
Tako stojim ob robu gozda ne cesti, pred mano je čistina,
prisluškujem v noč in čakam na tovariše. Le kake tovariše bom
dočakala nocoj, se sprašujem, ko tistih, ki so mi obljubili, da pridejo,
tako dolgo ni. Ni me bilo strah, imela sem neko zaupanje vase in
upanje, da bodo vendarle prišli. Naenkrat se mi je zazdelo, da se sredi
čistine pred mano nekaj premika, kot da bi se nekaj prekucevalo ...
„Stoj! Kdo tam? " zakličem, toda vse je bilo mirno, še večja
tišina je nastala. Iz te tišine naenkrat zaslišim glas »Partizani!"
Odgovorim mu: „Tu Mica, Ženka." Preko čistine, čez njivo so začeli
teči proti meni borci, ki sem jih tako težko pričakovala. Povedali so,
da so se izogibali ceste,- saj so jih ljudje v strahu še vedno opoza^ali
na nemške zasede okrog Srec. Re s, strali ima velike oči in ljudje sO
bili zaradi nemškega zločina daleč naokrog zelo prestrašeni.
Bila sem izredno zadovoljna, da je končno prišla pomoč, da so
prišli partizani, saj sem se z njihovim prihodom razbremenila velikega
bremena odgovornosti -za varnost tovarišev, ki so opravjali prekop
žrtev, Tpvariši so se takoj razporedili v stražarske skupine in odšli na
določene točke, da zavarujejo prihode v Sreče. Deset tovarišev pa je
še ostalo za zaščito pri grobovih. Tudi Tine in ostali tovariši so bili
zadovoljni s podvojenim zavarovanjem pred švabskimi zločinci.
IZKOPAVANJE ŽRTEV
Začeli smo z izkopavanjem žrtev. To je bilo zelo boleče in težko
delo. Nobeden ni dolgo vzdržal. Ob brleči svetlobi šturmovke so
posamezniki nekaj časa izkopavali, potem pa so prihajali po vrsti k
meni: „Mica, Ženka, oprosti ne morem več . .."
Medtem so se vrnili tovariši, ki sem jih poslala k mizarju Šketu
po rakve, Ppvedali so, -da ima Scet zgotovljeni le dve rakvi in da ne
vedo, kako jih naj spravijo sem. Poklicala sem tovariše s Pohorja.
Povem jim, kaj mi je mizar Šket napraviL Ne pozabim dodati, da je
Sket velik hitleqevec in da sem včeraj videla od njega odhajati
nemškega policista.
Dogovorili smo se, da tisti štirje tovariši, ki so že bili pri Šketu
gredo k njemu še enkrat, z njimi pa šest tovarišev, ki so prišli s
Pohorja. Šketu naj vzamejo voz s kravjo vprego in nanj nalože rakve
in deske; kolikor bo pač možno odpeljati. Šketa naj tudi prisilijo, da
vprego z naloženim vozom sam pripelje sem v Sreče. T^o so tudi
storili, čez dobro uro je bil voz do vrha naložen z deskami, rakvami,
skupno s Šketom v Srečah, okrog njega pa deset dobro oboroženih
partizanov. „Nič zato, če nimamo dovlj rakev, bomo že kako
naredili, imamo pa Šketa" - sem rekla in pokazala nanj, ki mu najbrž
ni bilo posebno lahko pri srcu.
Tovariši, ki so izkopavali žrtve so se mi smilili. Videla sem s
kako težavo to delajo. Takoj, ko so pripeljali Šketa sem se odločila,
da naj izkopava Šket in tako ukazala. Šket je začel z delom ob njem
sta stala dva oborožena partizana, eden pa mu je svetil s šturmovko.
Izkop je bila naporen, ker so bile žrtve zvezane in povezane z žico,
nismo pa imeli orodja, da bi žico razrezalL
Ta izkop je bil resnično težaven in boleč. Truplo za truplom so
reševali iz žice in iz zemlje. Polagali so jih pred hiso, na travo, kije
komaj ozelenela. Zraven so položili tudi. rakve, ločeno pokrova in
spodnja dela rakve.
Nepopisno hudo mi je bilo, ko so rešili iz žice in zemlje truplo
mojega najmlajšega sina, Mirana. Komaj šestnajst let mu je bUo,
truplo so položili pred mano na travo . .. „Sin moj dragi, srce moje,
Raj si storil, da si moral tako,mlad umreti? " v boli sprašujem. Na sebi
je imel še pulover, ki sem mu ga sama spletla. Bil je res že cel fant,
čeprav po letih še otrok. Kdor ni nekaj tako strašnega doživel sam ne
more razumeti, kako je lahko materi, ko gleda svojega mrtvega, še
tako mladega sina. Ko ga pogladim po njegovih, nekoč tako lepih
svetlih kodrih, opazim, da ima na sencih luknjo, ki jo je naredil strel
skozi glavo. To sem pokazala tudi Tinetu in drugim prisotnim.
Za sinom Miranom prineso truplo zdravnice Rožce in ga prav
tako polože na travo. Še vedno je imela tako lep, mladosten obraz, ki
je še vedno izražal neko milino, ki je bila tako značilna za njeno
življenje. N? truplu je bila precej strgana halja. Videlo seje, daje bila
strgana v sili. Ko so neinški policisti zažgali hišo, so morali pred
smrtjo v bunkerju trpeti sUne muke, žejo in vročino. Videlo se je
tudi, da bi bila zdravnica Rožca čez nekaj mesecev postala mati. Tudi
ona je imela strel skozi sence. Grozno! Tako mlada je morala umreti,
z njenim življenjem pa je ugasnilo tudi življenje še nerojenega otroka.
Dalje prihodnjič
Obnoiv^na in v muzej NOB spremenjena domačija
Sagadinovih v Srečah danes - sredi zelenja in cvetja
Foto: I. R.
8. avgust
praznih
občine Ptuj
v počastitev 35. obletnice vstaje narodov in narodnosti
Jugoslavije in 34. obletnice junaškega boja Slovenskogo-
riške-Lackove čete v Mostju
program prireditev
Nedelja, 1. avgusta -1976
ob 8. uri
TEKMOVANJE V STRELJANJU NA UMETNE GOLOBE ZA
PREHODNI POKAL NARODNEGA HEROJA JOŽETA LACKA
na Rogoznici ob Dornavdd cesti, •
ob 8, uri
MEDDRUŽINSKO RIBIŠKO TEKMOVANJE IN TOVARIŠKO
SREČANJE ŠPORTNIH RIBICEV SR HRVATSKE IN SR
SLOVENIJE ob ribniku v Podlehniku,
Sobota, 7,.avgusta -1976
ob 10, uri
OTVORITEV SAMOSTOJNE RAZSTAVE SLIK ALEKSAND-
RA DJONOVICA IZ BRATSKE OBCINE ARANDJELOVAC v
razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju,
ob 11, uq
OTVORITEV BLAGOVNE HIŠE PEKO V PTUJU v Murkovi
ulici
ob 17, uri
SLAVNOSTNI PRICETEK IV. PTUJSKIH KULTURNIH SRE-
CANL IN OTVORITEV VINARSKE ZBIRKE ETNOLOŠKEGA
ODDELKA POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ na grajskem
hribu v Ptuju.
Nedelja, 8. .avgusta 1976
ob 7.30 uri
OTVORITEV CESTE TRNOVSKA VAS - VITOMARCI v
Trnovski vasi •
ob 9. uri SLAVVNOSTNO ZASEDANJE SKUPŠČINE IN
VODSTEV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZAOJ OBCINE
PTUJ pri osnovni šoli Vinka Jurančiča v Vitomarcih.
ob 12. uri
OTVORITEV PETROLOVEGA MOTELA V PODLEHNIKU
ob 14. uri
TEKMOVANJE ZA PTUJSKI PADALSKI POKAL ob ribniku v
Podlehniku.
Sreda, IL avgusta-1976
ob 15.30 uri
OTVORITEV MEHANIČNE DELAVNICE KOMUNALNEGA
PODJETJA PTUJ TOZD , AVTOPARK" PTUJ v Budini.
Četrtek, 12. avgusta 1976
ob 13. uri
OTVORITEV NOVE PROIZVODNE HALE V PTUJSKIH
ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH.
Nedela, 15 , avgusta 1976
ob 9. uri
ODKRITJE SPOMENIKA dr, FRANJU ŽGECU pri osnovni šoli
dr, Franja Žgeča v Domavi.
ob 14, uri
DRŽAVNO PRVENSTVO V KARTINGU na kartodromu v
H^došah pri Ptuju,
6. stran
TEDNIK - sreda, 21. julija 1976
Ko se zapro šolska vrata, so v trenutku pozabljene šolske srkbi, ves
trud, kaplje znoja - prešernost mladosti vzvalovi hura, počitnice so tu!
Počitnice pa niso samo počitnice, tudi skozi nje mora biti naša osnovna
skrb, skrb za otroka. Cesta-vabi, igrišča se polnijo, kopališča s hladno
„prho" pa so še najbolj mikavna.
Povsod' tu pa preži nevarnost. Voda je ugrabila v zatinjem času
številna mlada življenja, še večji krvi davek pa je terjala cesta. Številne
šole že imajo programsko zasnovo, v kateri je zajet tudi počitniški čas, ki
prinaša polno aktivnosti mlademu človeku. Ugotavljamo pa, kar ni prav
nič razveseljivo, da je za tako aktivnost malo zanimanja. Po čigavi
krivdi?
Ko listamo po časopisih, posebno pri prebiranju ,,strani črne
kronike", se dnevno srečujemo z naslovi: znova otrok na cesti; otrok
umrl pod kolesi avtomobila in podobno. Zato je tem bolj razveseljivo
splošno prizadevanje občinskih zvez in društev prijateljev mladine v
korist otrok, kjer zavzema prometna vzgoja in skrb za prometno varnost
otrok in mladine pomembno mesto.
Prometna vzgoja mora postati sestavni del sleherne aktivnosti, še
posebej velja to za čas šolskih počitnic, ko je večina otrok bolj ali manj
„prosta''. Tudi mladi sami skrbe za sprejemanje »abecede prometa" v
prometnih krožkih, ki jih je kar 30 v ptujski občini, kar pomeni v vseh
osnovnih šolah.
Nosilec akcije ,.Poskrbimo za prometno varnost naših otrok in
mladine v času šolskih pjočitnic", je svet SRS za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. Občinske zveze prijateljev mladine in društev
prijateljev mladine pa se morajo bolj kot kdajkoli prej vključiti v
preventivno dejavnost; biti morajo pobudniki za tesnejše sodelovanje in
aktiviranje dejavnikov, ki jim je prometno vzgojna dejavnost
prvenstvenega značaja. Začetne korake na tem področju dela tudi že
občinska zveza prijateljev mladiae Ptuja.
M. G.
V skladu z mojo programsko odločitvijo, da odslej problematično
problematiko obravnavam problemsko in po področjih, kjer se problemi
pojavljajo ali zmanjkujejo, bom začel danes s
PROBLEMOM POMANJKANJA MESA
Se ni dolgo tega, ko sp bojda, tako pravijo in nekateri celo pišejo,
bili v naši ljubi domovini vsi hladilniki polni mesa, posluževali pa smo se
tudi neizkoriščenih zmrzovalnih kapacitet v sosednjih državah. To ni nič
novega, pri mojem stricu, kmetu na deželi, imajo tudi veliko skrinjo, ki
ima globoko zmrzovalne lastnosti. Pri nakupu seje stric predimenzioniral
in je kupil skrinjo večjih kapacitet, kot jih dejansko gospodinjstvo na
gruntu potrebuje. Da pa te kapacitete ne bi ostale neizkoriščene, nosijo v
njegovo zmrzovalno skrinjo svoje mesne proizvode, telečjega, prašičjega,
kurjega in še kakšnega izvora, okoliški sosedje in jih deponirajo do
potrebne uporabe.
Tako so se tudi naši mesni grosisti poslužili hladilno-zmrzovalnih
kapacitet pri sosedih. Glasom tega smo pred dvema letoma govorili, da
imamo depo-zmrznjenega mesa za pet let naprej. Zgodil pa s se je spet
neki jugoslovanski čudež, čeprav pravi oče, da so čudeži pri nas del
vsakdanjega življenja, in naenkrat ni mesa nikjer, nikjer v Jugoslaviji,
nikjer v Sloveniji, nikjer na razvitem ptujskem območju, niti ne na manj
razvitem območju Haloz in Slovenskih goric. Na cesti pa sem pobral, da
je letos ogromno najrazličnejšega, predvsem starega mesa v ptujskih
toplicah. Ko sem to povedal mami, mi je rekla, da je za vzgojenega
otroka grdo, če stvari pobira na cesti.
Kot radovednega štosarja in pubertetnika v fazi večni ,,zakaj" me je
zanimalo, če res ni mesa. Najprej sem se obrnil na neposrednega
proizvajalca, to je moj stric, kmet po domače, uradno pa individualni
kmetijski proizvajalec, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so
njegova lastnina svobodno odloča o združevanju svojega dela. Vprašam
jaz tega strica, zakaj ni mesa. Reče mi on, da je mesa toliko, da gA on kot
proizvajalec niti ne more prodati. Pokaže mi on svojo zmrzovalno
skrinjo, kjer ima deponirano tele in dva prašiča, pokaže mi on še poln
hlev govejih pitancev in še nekaj druge take robe, ki jo v predelani obliki
pogrešamo v naših mesnicah, in me glasom tega 105 procentno prepriča,
da mesa de facto pri proizvajalcih ne manjka, da neposredni proizvajalci
niso nič zatajili, da oni proizvajajo s polnimi kapacitetami...
Kot radovedni radovednež sem šel brskat naprej. Veste, da sedaj ni
šole, da je izredna vročina in sploh univerzalna suša, zato razen kopanja
nimam trenutno bolj pametnega dela. Sel sem torej k tistim, ki so mesni
grosisti, da vidim, če je pri njih tudi pomanjkanje mesa. Zal nisem nič
opravil, ker je na vsaki hladilnici bilo z velikimi črkami napisano
,,nezaposlenim vstop strogo prepovedan". Vidite, zaradi tega napisa
nisem mogel ugotoviti, ali so naše hladilnice družbenega sektorja polne ali
prazne.
Oni dan sem slišal iz transistorja, ki ga kljub pozivom in podaljšanju
roka po RTV vseeno nismo prijavili, slišim jaz iz tega transistorja, da smo
naročili intervencijski uvoz mesa. To sem povedal tudi stricu, ki je
'neposredni proizvajalec mesa in je začel robantiti kot da bi tam onkraj
Pohorja grmelo. Rekel je, da bo glasom suše in pomanjkanja grmljenja,
ki je navadno znanilec dežja... Tu sem se spomnil, da rek ,,veliko
grmljenja — malo dežja" ne drži več. Dokaz: lani smo imeli veliko
grmljenja in obilne padavine v obliki dežja, letos pa je malo grmljevine in
huda suša za padavine, kar ima vzročne posledice in je nastala izredno
totalna suša. Izjema so samo besede, pisane in izgovorjene, tu ni suše, kar
argumentira tudi gostobesednost mojega pisma...
Zašel sem v sušo, ko sem hotel napisati, kaj je rekel stric, kot
neposredni mesni proizvajalec, da bo glasom totalno izredne suše tudi
izredno pomanjkanje krme za govejo in svinjsko živino. Ker se meso
lahko dražje proda kot pa kosti, bodo pač živino klali sedaj, ko je na
kosteh Se kaj mesa. Ce bo treba klati več živine, kot je to normalno, če je
v naših družbenih hladilno-zmrzovalnih prostorih, kamor je nezaposlenim
vstop prepovedan, še polno mesa, zlobni jeziki pravijo, da je to res, pa če
k temu prištejemo še intervencijsko uvoženo meso, bo naenkrat mesa
toliko, da bo za vse potrošnike dovolj, če bodo imeli denar, neposredni
proizvajalec mesa pa za svojo proizvodnjo surovine ne bo nič dobil.
Vidite, to razburja mojega sinca m morda še bo koga drugega, mene
pa ne, ker take mesene politike zaradi mlajše mladoletnosti še ne morem
razumeti. Kar potrjujem z lastnoročnim pozdravom vsem bralcehf!
MATURANTSKI IZLET
PTUJSKIH GIMNAZIJCEV
Kot vsako leto, tako smo se tudi
letos bodoči četrtošolci gimnazije
Dušana Kvedra x/. Ptuja odpraviU
na ekskurzijo po Jugoslaviji.
Združili smo prijetno s koristnim
in si ogledali marsikatero naravno
znamenitost, • katerih v naši
domovini ne manjka. Obiskali smo
tudi precej kulturno-zgodovinskili
obeležij, Z zanimanjem smo si
ogledovali mesta,- kjer so se med
NOB odvijali pomembni dogodki
Tako nas je pot med drugim
zapeljala tudi v osrčje Bosne; v
Ji5ce, kjer seje jpred 33, leti rodila
nova Jugoslavija. Naialeč od
mogočnih slapov stoji stavba, kjer
je bilo II, zasedaiije AVNOJ in
tam je danes muzej, ki nam živo
prikaže zasedanje v sliki in besedi.
PeUali smo se tudi po dolini, ki
je bila med vojno vsa prepojena s
krvjo našili borcev, še posebno
ranjencev. To je dolina reke
Neretve, Razkazala nam je vse
svoje mnogoštevilne lepote, ven-
dar nas je kljub temu spreletel srh,-
ko smo se spomnili na tamkajšnje
dogodke pred tremi desetletji.
Komaj smo zapustili to čudovito
dolino, že smo nestrpno čakali, da
pridemo do mesta,'o katerem smo
že toliko prebrali iz zgodovinskih
knjig - do Dubrovnika, Stari del
mesta- je naredil na vse -nas
enkraten vtis -in vsi - smo
občudovali edinstvene arliitek-
tonske-dosežke, ki tam stojijo že
dolga stolej^a.
Tudi v Črni gori smo imeli kaj
videti, od mnogih naravnih
znamenitosti - pa do edinstvene
železniške proge Beograd-Bar. Ta
proga, ki je na mnogih mestilt
speljana pod živo skalo je vredna
občudovanja. Samo od Titograda
do meje s Srbijo je kar 105
tunelov in 9 3 mostov.
V Srbiji smo obiskali našo
prestolnico Beograd. Sedmi dan
»potepanja" smo srečno prispeti
nazaj v Ptuj. Prepričan sem, da bo
ta izlet marsikateremu izm^ nas
ostal v nepozabnem spominu.
Dijaki C in E razreda gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju sredi
zgodovinskega mostu čez Neretvo v Mostaiju,
Besedilo in slika: B, Vodušek
SKORAJ BI IZGUBIL MAMO
Moja mama živi na Cezlaku.Skrbi
za pet IjudiManjše stvari
kupuje v vaški trgovini. Ker pa
tam nimajo vsega, mora večkrat v
dolino.
Bil je ponedeljek. Na Cezlak je
pripeljal tovornjak. V dolino se je
vračal naložen s kamenjem. Mama
je prosila- šoferja, če se lahko pelje
z njim do Oplotnice. Na poti je
veliko ovinkov. Avto seje pokvaril
in zavore so odpovedale. Šoferje
začel hitro obračati volan.
Kamion se je ustavil ob kupu
kamenja in peska. Mama je skočila
iz avtomobila. Pot je nadaljevala
peš.
Ko se je vrnila domov nam je to
pripovedovala. Vsi smo bili veseli;
da seji ni zgodiP nič hudega.
Stanko Zagomilšek
6, b razred PO
Slovenska Bistrica
V GOZDU
V četrtek smo šli pri telovadbi
v gozd. V gozdu smo se skrivali in
lovili. Ko smo se naveličali
tekanja, smo posedli na tla in
zapeli nekaj pesmic. Franci in
KRristina sta se stepla. Franci je
Kristino tako vrgel, da si je
raztrgala nogavice. Kristina pa mu
je pokazala jezik. Tovarišicaje oba
kregala. Za kazen se nista smela z
rani igrati. Morala sta stati vsak
pri svojem drevesu. Mi smo se jima
malo nasmihali.
Marjana Šprah, 2. a
Osn. š. Martin Kores
Podlehnik
SREČANJE S PISATELJICO
Za zaključek tekmovanja za
bralno značko nas je obiskala pisa-
teljica Branka Jurca. Ze lani je bila
med nami, zato nam je bila znana.
Zbrali smo se v risalnici in jo pri-
čakali z aplavzom. Učenka Barbara
Prelesnik ji je prebrala za uvod kra-
tko dobrodošlico. Pisateljica je pri-
čela pripovedovati, kako je nastala
njena zgodba Cuj in Katka. Med
celim obiskom je bila vedra in razi-
grana kot bi ji bilo dvajset let. Na
vsa zastavljena vprašanja nam je
prijazno odgovarjala. Povedala je,
da rada plava, piše in hodi na izle-
te. Zaupala nam je tudi, kdaj je na-
stala njena prva novela. Zvedeli
smo, da je dobila mnogo priznanj.
Na nje je zelo ponosna. Najbolj
ponosna je na priznanje, ki ga je
dobila za delo v OF. Posrečena je
bila, ko je grajala svojega moža:
,,Težko ga prenašam,* ker je de-
bel."
Naš čas je hitro minil. Pisateljica
je bila po srečanju utrujena, pa tudi
mi smo morali domov. Povabili
smo jo, da nas naj še obišče. Oblju-
bila nam je in prišla bo v spremstvu
svojega moža, pisatelja Ivana Po-
trča, spet med nas.
Leonida Cebek,
OS, ,,Franc Osojnik",
Ptuj
O MLADINSKI PERIODIKI
Mladinska- periodika in tudi rev^a Mladina se Se vedno borijo za svoj
status. Praktično še -ni takšnih sistemskih rešitev, ki bi zagotovile
mladinskemu tisku-urejen razvoj in obstoj.
Letos bo sicer sprejet družbeni dogovor o financiramu mladinskega
tiska; ki bo rešil probleme za leto 1977, ostajajo pa unančne težave
našega tiska-za letošnje leto, kijih s tem dogovorom ne bomo rešili
Od 250,000 mladili vključenih v ZSMS, je naročenih na glasilo-lastne
organizacije samo 5 % mladih, čeprav smo se na IX, kongresu ZSMS
dogovorili, da bo naročnik MlMine vsak-aktiven mladinec. Dvomimo v
podatek, daje glede na število naročnikov v Sloveniji samo okrog 12,500
aktivnih mladincev.
Glavni vzrok tako nizke naklade rev^e Mladina je nezainteresiranost
mladih, čeprav ima rev^a vsebino, ki. se približuje interesnim področjem
našega delovanja, ko pišemo v vaši reviji o Zvezi socialistič-ne mladine, o
specifičnim ladiskim organizacijah m društvih, dxužbenopolitičiiih
gibanjih.
Revija Mladina naj bi služila kot sredstvo za izobraževanje članov
ZSMS, žal pa se tega izobraževanja ne lotevamo z dovolj razvito zaves^o
o pomenu naše organizacije in njenega dela. Ne bi smeh pozabljati, da je
prav naša revija Mladina lahko pomembno orožje za pridobitev
zastavljenih ciljev in za uresničitev programov. Zavedati se moramo, da
vendar takšen tisk potrebujemo in brez njega si ni moč predstavljati
uspešnega delovanja te družbenopolitične organizac:ye.
Menim, da je skrajni čas, da napravimo prelomnico tudi tu, kjer gre za
naš lastni časopis, glasilo- članov ZSMS, MORAMO zatreti miselnost
članov naše orgWzacije, da Mladina izhaja zgolj zaradi redakc^e, članov
predsedstva ZSMS aU kogar-koli drugega in da jo naročamo za to, da
bodo ti končno molčali o problemih mladinske- periodike, REVIJA
MLADINA IZHAJA ZARADI NAS, ZA TO, DA JE DELO ČLANOV
ZSMS LAHKO USPESNO IN BREZ NJE SI DELOVANJA NAŠE
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE NE MOREMO PREDSTA-
VLJATI!
Zakaj imajo člani raznih organizacij in društev naročeno svoje glasilo-
(npr, lovci Lovca)? Zato, ker znajo trezneje razmisliti o pomenu tiska-za
delovanje njihove organizacije. In kje -je naša zavest? • Zak^ smo tako
neveijetno malo seznanjeni z delom, sklepi, akc^ami ZSMS? Zakaj so
naši predsedniki 00 ali MA v svoji miselnosti pogostokrat v precejšnjem
zaostanku glede pomena mladinskega tiska? ZATO, KER GA NE
POZNAJO!	Nada Topolovec
V POČITNIŠKEM DOMU OBČINE PTUJ LETUJE
ŠOLSKA MLADINA
V počitniškem domu občine
Ptuj v Biogradu na morju, je te dni
živahno in veselo. Od 25. junija je
dom spet odprt in med prvimi so v
njem letovali učenci Posebne
osnovne šole Ptuj. Ko smo pred
dnevi obiskali mlade letoviščaije,
smo lahko z zadovoljstvom
ugotovili, da lepo preživljajo
počitnice in da jim bo deset dni
brezskrbnih počitnic ob morju
prehitro minilo.
Pogled na Počitniški dom
občine Ptuj v Biogradu na
moqu.
Upravnik doma je letos že drugo
leto JOŽE EKART, učitelj iz OŠ
Hajdina, ki je letos hkrati tudi
pedagoški vodja. Ko smo ga
obisluli, smo ga zmotili pri
nabavljanju živil, zato je prav o
tem najprej stekla beseda. Tovariš
Ekart, ki je bogate izkušnje
pridobil že ob lanskem vodenju
počitniškega doma občine Ptuj,
pravi, da letos ni večjih težav.
Tako kot v samem Ptuju, se tudi v
Biopadu srečujejo s pomanj-
kanjem svinskega mesta,- Sicer pa
biograjski mesarji radi ustrežejo
mladim Ptujčanom, Tako so med
prvimi počitniškimi dnevi dobili
tudi svinino. Drugega mesa je
dovoy, pa tudi pri nabavljanju
zelenjave ni večjih ali posebnih
težav. Že pred samo sezono so
ustrezno pripravili bivalne prosto-
re in okolico počitniškega doma,
da se mladi letoviščaiji dobro
počutijo.
Poleg skrbi za zdravo prehrano
in ugodno počutje, so poskrbeli
tudi za aktivnost mladih. Tako so
v prvi izmeni organizirali tečaj
plavanja. Med 80 otroki je
diplomo plavalca dobilo kar 25
šolarjev. To je še tembolj
pomembno, če vemo, da so med
njimi bili številni otroci iz
slovenskogoriških in haloških
krajev, ki so se na morju
praktično prvič srečali z vodo za
?lavanje. Ti so bili veseli izleta na
AŠMAN in na KORNATE. Vsi
skupaj so nadvse prijetno preživeli
del brezskrbnih {ščitnic. Učence
in njihove učitelje smo zaprosili,-
da spregovorijo o svojem počutju
na morju. Takole so povedali za
Radio-Tehnik Ptuj.
Anka HOLOBAR, učiteljica
POŠ Ptuj: »Z otroci sem tukaj že
drugo leto. Ker mi je delo z njimi
lani ugajalo, sem prišla tudi letos.
Mislim, da je z njimi prijetno
delati, čeprav moram nenehno
bdeti nad njimi. Imam dcupino
otrok iz 2. in 3. razreda. Zelo so
se navadili na življenje v kolektivu,
radi se veliko kopajo in sončijo."
Silva ŠARC, učiteljica v
Dijaškem domu ftuj: ,,V Biogradu
sem prvič. Skrbim za 11 otrok.
Otroci so iz 7. in 8, razreda in vsi
znajo plavati Letovanje je
otrokom izredno koristno in zato
vsem dejavnikom toplo pripo-
ročam, da omogočijo moije
čimvečjemu številu otrok. Tako
kot doslej' bi naj tudi v prihodnje
posebej poskrbeli za socialno
ogrožene otroke. Mislim, da bi
vsak šolar moral vsaj enkrat na
nK)ije."
Marija SITAR, ortopedagog
POŠ Ptuj: »V Biogradu sem z
otroci, že drugič. Prvič sem bila z
njimi, ko sem bila še študentka.
E)elo v koloniji je zelo zahtevno in
odgovorno. Vendar to nalogo rada
opravljam, še posebej, ko vidim.
da pomagam našim otrokom. Za
mnoge je to edina priložnost, <ia
vidijo morje,"
Zofka KODRI C, predmetna
učiteljica POŠ Ptuj: »V Biogradu
sem letos prvič. Navdušena sem na
d okolico in nad samo ureditvijo
doma. Zadovoljna sem tudi z
vodstvom, ki se trudi za ugodno
počutje naših otrok. V domu me
preseneča tudi higiena. Bila sem
že v mnogih mladinskih počit-
niških domovih, vendar lahko za
ptujskega trdim, da je izredno
čist. Z novimi preureditvami bi
lahko naš dom napravili še
prijetnejši"
Vlado BERGER, vzgojitelj v
Dijaškem domu Ptuj: »Vesel sem
da sem sodeloval pri učenju
plavanja. Mnogi otroci so se
najprej bali morja. Ko so se mu
privadili, so ob strokovni pomoči
vaditeljev plavanja hitro splavali
Kar 25 jih je dobilo diplomo
plavalca. Menim, da je to lep
uspeh. T\idi hrana je bila v redu.
Ce bo možnost, -bom še šel za
vzgojitelja v ptujski- počitniški
dom."
Stanko TAŠNIK iz Trnovske-
vasi ■ učenec četrtega razreda:
»Letos sem bil prvič na nx)iju.
Rei je lepo, ker sem si poprej
Mladi plavalci pred „Strbun-
kom", v ozadju center Bio-
grada.
moije čisto drugače predsavijaL
Serricaj smo se • pripeljali z
avtobusom in ptujski komunalci -
šoferji nas bodo vozili tudi
domov. Ker sem se naučil plavati,
je to zame posebno doživetje."
Franjo HORVAT, učenec četr-
tega razreda iz Ptuja: »Tudi jaz
prvič letujem v Biogradu na
morju. Najbolj me je veseUlo
nabiranje školjk pa tudi male in
velike ladje sem rad opazovaL"
V morili je splavalo 25 učen-
cev POS Ptuj.
Foto: F. Golob
JOŽICA ŠPRAH, učenka šeste-
ga razreda iz Ptuja: »Tudi jaz pi^
letujem v Biogradu na moiju.
Naučila sem se plavati Sedaj bom
še raje odhajala v ptujske-toplice,
ko ne bom več imela strahu pred
vodo. Del letošnjih počitnic bom
preživela še pri teti, ki živi v
^Icu,"
Po tem, kar so nam povedali
otroci in njihovi vzgojitelji lahko
ugotovimo, da so se v prvi izmeni
dobro počutili Zato gre zavhala
vodstvu doma, kuharkiam, medi-
cin^i ■ sestri Renati Verdenovi,
čistilkam in vsem drugim, ki skrbe
za dobro počutje v domu. Za
njimi so bili na letovanju v
Biogradu dijaki gimnazije Dušana
Kvedra iz Ptuja.
Vsem želinio veliko sonca in jim
pošiljamo lep pozrav iz Ptuja!
F. Golob
tednik - sreda, 21. julija 1976
7. stran
KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA
našega okoliša ZA JULIJ
Preden preidemo na julijski koledar dogodkov neposredno in posredno povezanih z osvobodilnim
bojem, naj navedemo še podatke o izgnancih v Srbijo in na Hrvaško meseca junija, kar smo v junijskem
koledarju le omenili. Po nemškem seznamu izseljenih oseb iz Sp. Štajerske, se je s posebnim vlakom
izgn^cev odpeljalo junija 89 Slovencev iz Ptuja, iz drugih krajev sedanje ptujske občine 38, iz ormoškega in
središkega območja 23, iz^ radgonsko-ljutomerskega 20, iz lenaiškega pa 16. Izgnanci navedeni s temi
številkami so bili pridani štirim junijskim transportom: 13., 17. 20. in 23. junija, ki so vsi odpeljali iz
Maribora. Tudi vsi vlaki izgnancev meseca julija so krenili na pot iz Maribora, zato tega v koledarju ne bomo
posebej navajali.
1. 7. 1941 — Nemci odpeljejo z vlakom izgnancw 12 zavednih Slovencev iz Ptuja, 11 iz drugih krajev
sedanje ptujske občine, 12 pa iz ormoško-središkega območja.
1.	7. 1944 — V nemških orožniških poročilih čitamo, da so trije partizani zaplenili v Zlatoličju nekemu
moškemu pištolo, v bližini vasi pa so prebivalci videli okrog 25 partizanov. (Najbrž je številka
pretirana; op. V. R.)
2.	7. 1941 - Z vlakom izgnancev gre na pot iz tedanjega ptujskega okroga 6 Slovencev, iz
radgonsko-ljutomerskega pa 4.
; 3. 7. 1941 — Na pot v izgnanstvo mora 35 Slovencev iz ptujskega in ormoškega območja.
! 4. 7. 1941 — Iz ptujskega okrožja gre na pot v izgnanstvo 19 prebivalcev, iz ljutomersko- radgonskega pa
i 12. ^
i 4. 7. 1944 — Po polnoči je v Stražgojncih izropalo trgovino in gostilno 6 partizanov. Oboroženi so bili s :
;	strojnico, in puškami ter oblečeni v vermanske uniforme. (Orožniško poročilo.)	!
5.	7. 1941 — Z vlakom izgnancev gre na pot iz ptujskega okrožja 7 prebivalcev, iz ljutomersko-radgonskega |
4, iz Lenarta in okolice pa dva. ^	j
6.	7. 1943 — Nemci obkolijo mlin Maksa Ivančiča v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je postojanka OF. i
Aretirajo gospodarja in primejo še trgovca Martina Korošca iz Lovrenca, Alojzijo Olstrak iz j
Podlož in Jožefo Zemljak z Janškega vrha, ki so vsi sodelovali v uporu proti okupatorju, i
Odpeljejo jih v ptujske zapore, naslednjega dne pa v Maribor.	;
7.	7. 1944 — Skupina borcev Bračičeve brigade napade tovarno bakrenih izdelkov v Slovenski Bistrici ter 5
razstreli stroje. Pri tem utrgijo borci eno smrtno žrtev.	^	S
8.	7. 1942 — Partizanom slovenskogoriske čete se pridruži pekovski pomočnik Drago Stojko (18) z Mote ^
pri Ljutomeru- (Pade v Mostju 8. 8. 1942).	i
10. 7. 1942 - Nemci obkolijo hišo Franca Frasa v Trnovskem vrhu. Gospodarja primejo na begu. (Ustrelijo !
ga z ženo 2. 10. 1942).	^^	^	;
10. 7. 1944 ^ V Hajdošah zapleni sedem do osem partizanov razne potrebščine in uniči firerjevo sliko, j
Oblečeni so v vermanske, orošniške in „hitleijugend" uniforme; oboroženi pa s strojnico, j
puškami in pištolami.^
12.	7. 1944 — Okrog ene ure ponoči zapleni v vasi blizu Makol pet partizanov živež, obleko.	|
13.	7. 1941 — Transportu na Hrvaško in v Srbijo priključijo Nemci 210 prebivalcev iz Ptuja in 39 iz drugih i
krajev ptujskega okroga. To je največja skupina ugnancev na transportih iz ptujskega okrožja. '
13. 77. 1943 — Tega dne preletita nebo nad Ptujem prvič med drugo svetovno vojno dve skupini j
zavezniških letal po 15 bombnikov. Svoj tovor namerijo na gradbišče tovarne glinice v
Strnišču. Bombe ne zadenejo cilja, ampak padejo blizu grada Ravno polje. . ,	v !
13.	7. 1944 — Okrog 30 partizanov je j)o polnoči nasilno mobiliziralo v Stopercah, jemalo živež in tobačne |
izdelke. (Orožniško poročilo).	j
14.7.1941 - Nemci odpeljejo s transportom v izgnanstvo 19 prebivalcev iz Ptuja, iz drugih krajev j
ptujskega okrožja 31, iz radgonsko-ljutomerskega 10, iz Lenarta in okolice pa 11.	■
14.	7. 1942 - Partizani slovenskogoriške čete napadejo pri Cerkvenjaku orožnika Altenburgerja in Bezjaka, i
ki se peljeta z motorjem iz Čagone. Oba zadenejo do smrti.	^	^ j
14.	7. 1944 -Iz daljave 200 m streljajo štirje partizani po polnoči na orožniško postajo v Zlatoličju. .
Orožniki jih zavrnejo z ognjem iz avtomatskega orožja. Pri Bolfenku v Halozah pa je korakalo •
osem partizanov okrog 22. ure proti koti 635. Oblečeni so biU v vermanske uniforme in civilne i
obleke, oboroženi pa s strojnico in puškami. (Orožniško poročilo)	S
15.	7. 1941 - S transportom izgnancev potuje 5 Ptujčanov, 35 prebivalcev iz drugih krajev ptujskega
okrožja, 20 iz radgonsko-ljutomerskega in 6 iz območja sedanje občine Lenart.
16w 7. 1941 — Iz ptujskega okrožja gre na pot v izgnanstvo 22 prebivalcev, iz območja sedanje občine
Lenart pa 8.
16.	7,1943 —Nemci napadajo s štuka avioni hrvaške partizane blizu meje v Halozah. Najbolj prizadeta
kr|ja sta Cvetlin in Vžnjica. Pade šest nemških vojakov, osem je ranjenih. V bojih je
poškodovan grad Trakoščan.
16.	7. 1944 - Okrog 60 partizanov obstreljuje od dvajsete ure pa do druge ure naslednjega dne gr^icarsko
postojanko na meji, V Kočicah in Doleni pa okrog šest partizanov zapleni nekaj živeža pri
kmetih. (Orožniško poročUo)
17.7. 1943 —Močne enote nemške vojske obstreljujejo iz topov z Okiča, Slatine in Leskovca hrvaške
obmejne partizanske postojanke. Med napadalci so enote ptujdcega, celjskega in mariborskega
garnizona, graničarji, policija in orožniki. V Leskovcu uredijo Nemci v soli ^bulanto za
ranjence, kjer pomaga kot bolniška sestra hitleijanka Sošteričeva iz Ptuja. (Orožniška poročila)
17.	7. 1944 - Orožniška poročila navaj^o za ta dan tele dogodke: Pet partizanov je v Podlehniku nasilno
mobiliziralo nekega domačina. Trije partizani so v istem času, zaplenili v Strani vermansko
uniformo, v Sitežu je osem partizanov odvzelo vermanu uniformo. V Starošincih je osem
partizanov iskalo po hišah orožje in vermanske obleke. V Strmcu v Halozah je šest partizanov
ob 22. uri odpeljalo nekega vermana. V Dravcih pa so partizani zaplenili razne potrebščine in
tako tudi v Gruskovcu. Domačini v Cirkulanah so povedali za ta dan, da je nemški orožnik
pretepel s puškinim kopitom po glavi Alojza Križanca z Jelovice na Hrvaškem, nato pa ga
ustrelil. Orožniki so odpeljali žrtev ponoči v dvokolnici na pokopalžče v Cirkulane in jo
zakopali brez sledu.
18.	7. 1944 — Nemško orožniško poročilo navaja, da je 8 partizanov zaplenilo v trgovini v Narapljah razno
blago. V Makolah sta dva partizana po- polnoči zagrozila poštni uradnici, naj ne služi več
nacizmu, sicer jo bodo partizani odpe^ali. V Varošu jepet partizanov okrog druge ure ponoči
zaplenilo pri kmetih vec živeža, v Medribniku pa je močna partizanska skupina zaplenila bika.
19.7. 1941 - Transportu izgnancev priključijo Nemci 5 Ptujčanov in 12 prebivalcev drugih krajev
ptujskega okrožja.
19.	iT. 1944 - Partizani se pojavijo v Bukovcih in pri Sv. Ani blizu Mjikol. Pri Sv. Ani so pri nekem kmetu
zaplenili svinjo in nekaj drugega blaga (Orožnžko poročik))
20.	7. 1941 — V transport izgnancev so Nemci priključili 88 ljudi iz ptujskega okrožja. Med njimi jih je bilo
69 iz ormoško-središkega.
20.7. 1944 — Partizani so ponoči odpeljali neko dekle iz Gorišnice. V Vurberku je deset do dvajset
partizanov poskušajo vdreti v trgovino. V Sveč^je osern partizanov zaplenilo lovsko puško z
municijo in jestv'ne ter vermansko uniformo. V Cermožišan sta dva p^tizana zbirala pri ljudeh
razne podatke, v Podgorcih pa so štirje partizani odpeljali ženo in hčerko nekega posestnika.
(Orožniška porci ila)
21.	71941 — z vlakom izgnar. ;eY mora na pot 13 Ptujčanov in 17 prebivalcev iz drugih krajev ptujskega
okrožja.	v	v	«	^ v
21, 7, 1944 - Or< 'niška poročila navajajo, da so v Svetinjah pri Ormožu videli domačini štiri
partizane, ki so s proti Pavlovskemu vrhu. Na Zg. Bregu pri Ptuju je ustavilo okrog pet
partizanov nekega v. vilfcta in ga ligitimiralo. Mimo Makol pa so videli domačini korakati okrog
pete ure zjutraj okrog dvajset partizanov.	|
21.	7. 1941 — Jože Lacko in Zvonko Sagadin skličeta sestanek komunistov iz Ptuja in ptujskega dela j
Slovenskih goric na i bu Gojčičeve dobrave med Novo vasjo in Žavj^akom. Zberejo se Lacko, j
Sagadin, Rudi Žnidai.č, France čuček, Franc Peršon, Alojz Lovrencič, Franc Rajšp in Franc I
Osojni k ter Miha AnžeL Zmenijo se za propagandno delo OF in za sabotažo proti okupatorju
ter za nadaljevanje zbiranja orožja in streliva.	. ^	» ^ '
22.	7. 1941 — Alojz Lovrenčic iz Nove vasi pri Ptuju odnese od Franca Cucka iz Ptuja nahrbtnik z živežem,
pištolo in 600 RM.	,	|
22.	7. 1942 - Med sto talci v Celju je ustreljen Martin Catorič (35) r. pri Miklavžu pri Ormožu in stanujoč j
od leta 1936 v Poljčanah kot kmet in mlinar.	I
123, 7. 1941 - Nemci pridružijo vlaku izgnancev 124 Ptujčanov in 15 prebivalcev drugih krajev ptujskega
j	okrožja, iz okrožja Ljutomer- Radgona pa 152. To je po 1 3. juliju druga najmočnejša skupina
j	julijskih izgnancev iz ptujskega in radgonsicega okrožja. ,	.	-	i
!23. 7, 1944 — V noči na 23. julij napade enota Bračičeve brigade nemško orožneko postajo na občino v I
Framu in uniči električni transformator. _ ^	I
i23. 7. 1941 — Lovrenčic iz N9ve vasi se spet oglasi pri čučku, absolventu veterine, da bi odnegel drugi
nahrbtnik potrebščin za partizane. Toda čučka ne najde doma, ker so ga Nemci v noCi na 23.
julij odpeljali z ženo Zinko in nekaj mesecev starim otrokom, da jih pridružijo transoprtu
izgnancev.
23.	7. 1942 - Partizani likvidirajo izdajalca s Kicarja.
23.	7. 1944 - Domačini opazijo v okolici Lenarta v Slovenskih goriah dva partizana, ki sta^odvzela dvema
posestnikoma vermanske uniforme. Pojavila sta se po polnoči. (Orožniško poročilo).
24.	7. 1941 - Franc Peršon, Rudi Žnidarič in Edi Murn so zbrani pri Lovrenčiču v Novi vasi, odkoder
I	nameravajo v pohorsko četo. Peršon odide že zjutraj na Vurberk po potrebščine. Proti večeru .
i	obkolijo gestapovci Lovrenčičevo hišo in aretirajo Lovrenčiča, Žnidariča in Murna; v gozdu za !
■	hižo pa Jožeta Lacka. Odpeljejo jih na sedež varstvene policije v hiši žrvinozdravnika Jedlička. )
!	Lacko se zgovori, da je šel po gozdu na poti od matere v Kicarju. Zato ga izpustijo, druge pa
j	odvedejo v ptujske zapore.	. , -	•
■24. 7. 1944 - Iz Ptuja mora z vlakom izgnancev 30 Ptujčanov, 7 iz drugih krajev okrožja, 40 iz
^	radgonsko-ljutomerskega okrožja in 2 iz območja Lenarta.	^	^	.
• 24 7 1944 - Pri Bolfenku in v vasi pri Ptujski gori, ki so jo Nemci imenovali Stacheldorf so stirje partizani
i ' ■	zaplenUi pri nekaterih hišah Ž^ivež in nagovarjali Jjudi k uporu. Pri Brebrovniku v Slovenskih
goricah pa so odpeljali neko žensko in zaplenili vec ziveza. (Orožniško poročilo)^
25 7 1941 - Na Pohorje odrineta vsak po svoji poti prva ptujska p^tizana Rudi Znidaric (34) mizar v
železniških delavnicah in Franc Person (27), mizar pomočnik pri Štefanu Matjapecu v Ptuju,
25 7 1944 - V noči na 25. julij je več partizanov poiskusalo z mobilizacijo okrog Ptujske gore. Partizane
j ' '	so opazili domačini tudi v Hajdlu. (Orožniško poročilo)	_
26. 7. 1941 -S transportom izgnancev mora na pot 23 prebivalcev ptujskega okrožja, 11 iz
radgonsko-ljutomerskega in iz Lenarta in okolice 5.
I	Se nadaljuie! .
smrt pod traktorjem
v nedeljo, 18. julija 1976,
okrog 2. ure ponoči se je v Pečkeh
pri Makolah zgodila težka promet-
na nesreča, v kateri je izgjibil
življenje mladoletni l. B. s Ptujske
gore. Zaenkrat nam je znano le, da
se je traktor prevrnil, mladoletni
voznik pa je našel smrt pod njim.
B. v.
našli mrtvega v vodnja-
ku
15. julija so v Bratislavcih pri
Ptuju našli v vodnjaku truplo
76-letnega Martina Petka. Petka so
domači že dalj časa pogrešali
Pričeli so ga iskati pri sorodnikih,
ker ga tam niso našli, so naposled
ogledali tudi v domači vodnjak.
Kjer so našli njegovo truplo.
mg
Bratca sta na Potrčevi cesti 14.
julija, ob 14. uri nenadoma
pritekla na cesto,- Fne^ izmed
njiju a. V. (roj. 1973) je voznik
osebnega avtomobila, Franc Cetl
iz Ptuja rahlo zadel in ga zbil po
cestišču. V nesreči se je otrok
lažje telesno- poScodoval.
Za nesrečo, ki se je pripetila 16.
julija ob 17.45 v Spuhlji, lahko
navedemo več vzrokov. Neprimer-
na hitrost, neizkušenost, vozil pa
je tudi brez vozniškega dovoljenja
in pod vplivom alkohola. Škoda
na osebnem avtomobilu, sposojen
avtomobil je vozil Zlatko Rajh in
Nove vasi, je za 15.000 dinarjev.
Na Ormoški cesti v Ptuju se je
17. julija, ob 5.45 prij^tila pro-
metna nezgoda z materialno ško-
do 2700 dinarjev. V nesreči se je
la^e telesno- poškodoval Jože
Rožman, iz Skorbe, voznikkolesa
z motorjem prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico, drugi udeleže-
nec v nesreči je bU voznik
osebnega avtomobila, Jože Kralj iz
Šenčurja.	MG
Ormož
šE O RAZVOJU DRUŽBENIH
DEJAVNOSTI
Predsednika Skupščine občine
Ormož, Mirka Novaka smo vpra-
šali Se o razvoju družbenih dejav-
nosti.
Tov. predsednik, našteli ste
prednosti gospodarstva in kmetij-
stva, kje so prednosti v družbenih
dejavnostih?
,, Hitrejši razvoj gospodarskih
dejavnosti bo prav gotovo ugodno
vplival na razvoj družbenih dejav-
nosti. Prednost, ki jo zastavljamo v
planu, imata vzgoja in izobraže-
vanje ter zdravstvo. S tem seveda
ne pozabljamo na kulturo, otroško
varstvo, telesno kulturo in na druga
interesna področja. Vsem tem sku-
šamo zagotoviti enak tempo raz-
voja kot doselj.
Na področju izobraževanja smo
mislili na usmerjeno izobraževanje.
Zgradili bomo novo posebno šolo v
Ormožu, za katero delovni ljudje in
občani že tri leta zbirajo dodatna
sredstva. V zdravstvu se velja še
bolj posvetiti občanu. Razvijali
bomo zdravstveno službo po'
krajevnih skupnostih. Namerava-
mo zgraditi zdravstveno postajo v
Ormožu. Sredstva za razvoj izobra-
ževanja in zdravstva bi zbirali
delno z referendumskim prispev-
kom, s sredstvi, ki bi jih združevalo
gospodarstvo in s sredstvi, ki bi jih
solidarnostno zagotovila zdravst-
vena in izobraževalna skupnost re-
publike.
Prednostne naloge pri urejanju
okolja in prostora so v moderni-
zaciji cest in izgraditvi vodovodne
mreže.
Do leta 1978 bi tudi naj vse
krajevne skupnosti dobile avtomat-
ske telefonske centrale.
Organizacije združenega dela so
že podpisale sporazum, s katerim
financirajo krajevne skupnosti
(0,5 odstotka bruto od osebnega
dohodka). Svoje mesto v razvoju
naše občine ima tudi civilna zaščita,
družbena samozaščita in narodna
obramba."
Kakšno je prizadevanje delovnih
ljudi in občanov pri uresničevanju
skupnih ciljev in interesov?
,,Družbeni plan naše občine na-
staja že več kot leto dni. V planira-
i^je so se vključili vse dolovni lju-
dje, vsi odgovorno sodelujejo in
čutiti je to sodelovanje v vseh fa-
zah, od nastajanja plana, do prvih
osnutkov, še posebno pa sedaj v za-
ključni fazi usklajevanja in
sprejemanja tega pomembnega
akta. Aktivno vlogo pri usklajeva-
nju in zaključni fazi je odigral ko-
ordinacijski odbor pri OK szdl
ORMOŽ.
Mislim, da smo uspeli razložiti
ljudem, da je ta akcija odgovorno
delo in da leži na ramenih vseh nas.
Nerealizacija plana razvoja naše
občine bo breme vseh nas, vsi smo
odgovorni v tem trenutku. Naš cilj
je, da uresničimo zastavljene pro-
grame. Z ustreznim kadrom in do-
bro gospodarsko politiko bomo tu-
di mi konkretni in povdariti mo-
ram, da smo pred pragom konkret-
ne akcije, da so odnosi spreminja-
jo, da se delo usklajuje in da se an-
gažiranost čuti že skoraj povsod.
Napočil je trenutek, ko lahko širša
družbenopolitična skupnost s kon-
kretno akcijo pripomore k temu,
da bo belih lis, ki na zemljevidu SR
Slovenije pomenijo manj razvita
območja, vse manj in da po letu
1980 celo ostanemo brez teh belih
lis", je zaključil Mirko Novak,
predsednik skupščine občine
Ormož.
z. kodrič
Priznanja za občinsidpraznili
Kot vsako leto, tako bo tudi letos občina
Ptuj ob svojem prazniku podelila plakete
najzaslužnejšim občanom. 14. julija so se
prvič sestale strdcovne komisije za posamezna
področja in pretehtale utemeljenost predlo-
gov, ki so pravočasno prispeli na naslov
skupščine občine Ptuj.
Predloge kandidatov za priznanja so
pripravile komisije s področja zdravstva in
socialnega varstva, s področja dejavnosti
družbeno - političnih organizacij in v
krajevnih skupnostih ter komisija s področja
kulture in prosvete. Strokovne komisije s
področja gospodarstva, vzgoje in izobraže-
vanja, telesne kulture in tehnične vzgoje so
ost^e brez dela, ker v določenem roku ni
dospel predlog za priznarje zaslužnim
delavcem s tega področja.
Vse strokovne komisije se bodo pred
občinskim praznikom sestale še enkrat,
predvidoma 28. julija in sprejele ddcončni
predlog.	B. Vodušek
iVtilan Ritonja, novi
sekretar OK ZKS Ormož
Na seji občinske konference
ZKS, ki je bila prejšnji teden
so za novega sekretarja komi-
teja občinske konference ZKS
Ormož izvolili Milana Ritonjo
glavnega direktorja tovarne
„Jože Kerenčič" v Ormožu,
ki bo funkcijo sekretarja
opravljal neprofesionalno.
Terezija Štefančič, doseda-
nja sekretarka komiteja OK
ZKS, odhaja na novo delovno
mesto in sicer se je zaposlila
kot vodja proizvodnje slad-
korne pese pri direkciji grad-
nje nove tovarne sladkorja v
Ormožu. Funkcije sekretarke
so jo razrešili na njeno željo.
Čeprav je to odgovorno politi-
čno funkcijo opravljala nad-
vse uspešno le napol profesio-
nalno, jo novo delovno mesto
polno obremenjuje, zato je
zaprosila za razrešitev.
zk
Terezija Štefančič odhaja na
novo delovno mesto.
Malo
kritike
Na julijskem posvetu predsedni-
kov mladinskih aktivov in osnov-
nih organizacij ZSMS ptujske ob-
čine smo kritično pregledovali
sklepa junijskega posveta.
Naloga predsednikov je bila: iz-
vedba evidentiranja za funkcije
mladih v organe osnovne organiza-
cije in občinske konference ZSMS,
saj smo pred iztekom mandata do-
sedanjih mladinskih funkcionarjev.
Kritično ugotavljamo, da svoje na-
loge na tem področju predsedniki
niso opravili.
Prav v tej neodgovornosti bomo
lahko iskali vzroke za morebitno
pasivno delovanje novo izvoljenih
mladinskih funkcionarjev, saj o
predlogih ne bodo mogle razprav-^
Ijati ostale družbenopolitične org«4
nizacije, kar pa ni v skladu z naSim;
statutom in česar ne smemo
stiti. Vendar se lahko zgodi, da ba
potek evidentiranja, zaradi neod-
govornosti posameznikov, onemo^
gočil normalen potek dela na tem
področju.	nada t.
RODILE SO:
Mira Ercegovič, Kajuhova 1 —
Ivano; Jožica Šoštarič, Ptujska 7,
Ormož — Karmeno; Matilda
Novak, Zerovinci 8 — dečka;
Elizabeta Janžekovič, Mezgovci 49
—	dečka; Ana Kores, Cirkovce 67
—	dečka; Marija Kelc, Goričak 16
—	dečka; Alenčica Hozjan,
Krempljeva 1 — deklico; Ida
Janžekovič, Polenšak 15 — dek-
lico; Justina Korpar, Hrastovec 48
—	Emilijana; Majda Bezjak, Vel.
Nedelja 38 — Roberta; Angela
Holc, Rodni vrh 2 — Nadico; Ber-
narda Vindiš, Vel. Varnica 58 —
deklico; Marija Zebec, Gorenjski
vrh 25 — Avgusta; Marta Pajek,
Stara cesta 69, Ljutomer — dečka;
Alojzija Cioričan, Spuhlja 110—
dečka; Alojzija Majcenovič,
Pohorje 10 — Tadeja; Marjana
Mlakar, Šturmovec 13 — deklico;
Angela Žmavc, Rotman 35 —
Anico; Sonja Lešnik, Vintarovci
53 — Petro; Milica Gašparič; Vel.
Varnica 22 — Bojana; Majda Sat-
ler, Lancova vas 1 — Sabino;
Marija Kukovec, Mark ovci 81 —
deklico; Silva Kovačec, Lešniški
vrh 1 — dečka; Štefka Toplak,
Juršinci 35 — deklico; Majda
Galovič, dr. Kelemina 6, Ormož —
Andrija; Terezija Kšela, Dornava
80 — dečka; Marija Kolarič, Pod-
vinci 118 — deklico; Marija
Plohi, Bukovci 93 — Dejana;
Martina Kidrič, Križeča vas 14 —
deklico; Matilda Kmetec, Zabovci
88/b — Ano; Jožefa Hercog,
Medribnik 10 — dečka; Anica
Zelenik, Zg. Hajdina 11 — Evo;
Otilija Šmigoc, Bukovci 153 —
deklico; Daniela Jurgec, Kacljevo
naselje 1, Murska Sobota —
Nastjo; Marjana Brodnjak,
Dolane 21/b — deklico; Marija
Koren, Obrež 128 — Davorina;
Dragica Bauman. Središče 129 —
Bena; Anka Dimovska, Formin n.
h. — Elena; Ana Muršec, Dornava
126 — Mirana; Anica Golob,
Kidričevo 13 — Dejana; Marija
Majcen, Drakovci 61 — deklico;.
POROKE:
Milan Gabrovec, Mestni vrh 26
in Marjeta Krajnc, Štuki, Crtkova
13; Ivan Horvat, Zg. Hajdina 65
in Majda Vojsk, Stojnci 103; Ivan
Dolenc, Zg. Jablane 20 in Zdenka
Avguštin, Radizel 60; Štefan
Vuzem, Žikarce 60 in Katarina
Satler, Trnovski vrh 54; Milko
Vek, Naraplje 18 in Ljudmila Jus,
Žetale 12; Silvester Skok, Orešje
23/b in Danica Savec, Njiverce
39; Ivan Metličar, Kungota 50 in
Silva Valentan, Apače 165; Franc
Lačen, Nova vas pri Ptuju 2 in
Sonja Pintarič, Rabeljčja vas 1.
UMRLI SO:
Alojz Šimenko, Pobrežje 75. roj.
1899, umrl 11. julija 1976; Franc
Pernat, Pleterje 37, roj. 1912,
umrl 11. julija 1976; Jožef Krajnc,
Mejna cesta 14, roj. 1888, umrl
12. julija 1976; Alojz Pihler,
Gomila 10, roj. 1916, umrl 12.
julija 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava! telefon (062) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. 2iro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov