Št. 24. V Gorici. v torek due 22. tnarca 1904. Letnik VI. aa^g: . ,'j^v. —-. Trr lzhaja vs;i' turek inHoliotoob 11. mi prt'ilpolilnH za im;sto Ut oL H. uri • j. zvečnr. Staue po pu$t: '»rejeiiiiiii ali v (Jorici n;i dorn poSilj. coloh'tiif) 8 '\, polkHno 4 K in ÖHtitk'tno 2 K. Prodajus^ v Gorici v to- bakaniau Kch warz v Šolskiti iiiicah. Jelleisitz v Nunakih ulicali in Le- an na Verdijt'VPin tekaliSČu po K vin. &0RICA (Zjutranj* izdanje.l I'reduistvu in upravuištvo se nahajata v «Narodni t i s k a r n i», ulica Vetturini n. St. 9. Dopise j<> nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstab in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., JJ-krat po 8 vin. Ako se v«*čkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovowi urednik Josip lVIarušio. Tiska „Narodna tlskarna" (odg-ov. J. Maruäiö). „Slovanska zveza". Kakor srno na drugern mestu port) čali, je „Slovanska zveza" aklenila v avoji Beji, katero je imeia v torek, da se pri- druži češki obstrukciji. „Slovenec" je pri- občil v svoji potkovi ätovilki članek, v katerem navaja razloge, ki so privedli „Slovansko zvezo" do takega sklepa. Ker se z nazori omenjenega članka popol- noma atrinjamo, podajamo ga v naslod- njem tudi svojim čilateljem doslovno. Članek se namreč glasi tako: ,.Slovanska zvoza" je imela dunen daljšo aejo, v kaLeri je temdljito razprav- Ijala vprašanje, kaj naj stori z ozirom na čeSko obstrukcijo. Kakor znano, so dowlej člani j.Slovanske zveze" imeli prosto roko, da so ali podpirali obstrukcijo ali ae uzdr- žavali glasovanja. Razmere v parlamentu pa so zadnje dni postale take, da tudi „Slovanska zveza" ne sme dalje križem držati rok ter mirno gledati, kako se zbirajo in združujejo nemäke atranke v boju proli Čehom. Danes moramo računati z dejstvom, da öeäki poslanci ne morojo odložiti obatruk- cijskega orožja. Štiri dolga leta so minula, ko so se vräila razna pogajanja med nem- äkimi in češkimi zastopniki. Vlada je izprva kazala ranogo dobrs in reane volje; tega no more nihče tajiti. Toda v nekem alabem trenotku je dr. pi. Körber zago- tovil Nemcem, da brez njihove vednoati in proti njihovi volji ne ustreie nobeni Öeäki narod ni zahtevi. Od tedaj je vlada nemäki „vjetnik", ki nosi težke okove. Storiti sme le to, čemur dajo nemäke stranke na levici svoj „placet". Daai so te stranke v manjäini, vendar vladajo v državi s pomočjo nemäke birokraeije, ki ima Se vedno v rokah neomejeno oblast. Akn danes a tega staliača preaojamo politične razmere, moramo reči: Danes ni več boj za drugo češko vaeuciliäöe ali za češki uradni notranji jezik, marveč boj je proti nemäki hegemoniji, ki jo vlada podpira z vsem svojim mogočnim aparatom. Kdor dobro pozna samo razmere Tslovenskih pokrajinah,temu tega ni treba dokazovati. Naj sodi ta ali oni o češki obstrukciji kakor hoče, istina je, da Čehi brez razlike strank stoje na braniku proti prodirajoči velenernški povodnji. Kdor tega ne uvidi ali ne prizna, s tern ae dalje ne prorekamo. K potrebno, da se delegacije kmalu zopet snidejo. Dr. Körber pa je voditeljem nemäkih strank povedal, da mu je res na tem ležeče, da se volitve v delegacije prej ko prej izvräe. Po tem takem je priäel dr. Körber v hudo zadrego in le to ga je dovelo do tega, da je najel Poljake za meäetarje, ki naj bi Čehe in Nemce nekoliko spri- jaznili. Mi smo prepriöani, da je dr. Körber pripravljen rdaj Čehom obljubiti vse, samo da bi odnehali z obstrukcijo, vsaj gled6 volitev v delegacije. Nismo pa prepričani, da bi šli Čehi dr. Korberju na limanice in bi S(. udali zgolj le nje- govi in obljubam. Tu bode treba, da nekaj za Čehe odpade z vladne mize. Državnl zbor. Po več ur trajajočem čitanju raz- nih vlog in interpelacij, utemeljeval je posl. Dvorak v daljšem govoru svoj pred- log glede ureditve čeških visokih äol v Pragi in v Brnu. Posl. Dvorak zavaroval se je proti očitanju, da ima njegova pred- loga obstrukcijski smoter. Govornik je siikal nedostalke na čeških visokih äolah iz ozira na prostorne higijenične raz- mere ter je ornenil, da je ceäko zahtevo glede ustanovitve drugega češkega vse- učilišča presojati samo iz kulturelnega staliača, za katero pa nima vlada dovolj smisla. Čehi se ne bodo pomirili radi krivice, tudi se ne dajo kupiti s tako- zvanimi koncesijami na gospodarskem poljo. To krivico zamore vlada popraviti s tem, da Čebe odäkoduje na duševnein polju — Ministerski predsednik je pri- pomnil, da je bila vedno skrb vlade, na- praviti iz visokih šol zavode prvega reda. Kar se tiče Češke, dokazujejo to nemške visoke Sole v Pragi. Na ravno isto vi- sočino, na kateri se nahajajo nemške visoke Sole, hoče spraviti vlada tudi če- Ške visoke Sole. Tu ne pride v poštev narodnostni moment, to smatra marveč vlada za svojo dolžnost, ker je njena želja, da n°prari iz visokih äol pravi sedež učenja in znanosti. Pogajanja mod Slovanl In Italljanl. Z Dunaja se poroča: V petek se je vräilo napovedano skupno zborovanje jugoslovanskih in laških poslancev v uradni sobi podpredaed^ka drž. zbora Začeka. Zu Lahe sta bila navzoča Mal- sati in Rizzi, za „Slovansko zvezo" dr. Šusteraič, Ploj, SpinČic, Šuklje, za ostale FerJHnčič. Predaedova! je Pacak, ki je povdarjal, da bi bilo zgodovinsko važno, ako bi se mej Lahi in Jugoslovani našel modus vivendi. Kramar je povdarjal, da se ne gre samo za sedanjoat, ampak v prvi vrsti za prihodnjost. Debate, ki je bila jako prisrčna, so se udeležili vsi navzoči ter je temeljila v tem, kako do- seči poravnavo diferenc mej obema na* rodoma. Od vseh strani se jo povdarjala naklonjenost pomagati, da se reäi to vpražanje. Pogajanja se bodo nadaljeva'a. Ogrskl parlament. V ogrskem parlamentu je bil spro- jet v tretjem branju zakonski načrt glede proračunskega provizorija. Ko bode do- bil ta zakonski načrt Najviäjo potrjenje, neha na Ogrskem čez leto in dan tra- jajoče ex lex stanje, in se povrnejo spet normalne razmero. Za tem je ogrska zbornica z^öela razpravljati zakon3ki načrt, zadevajoč število vojaških novin- cev za 1. 1904, kateri je bil včeraj prejet. Nemike Izgube v Damalalandu. General I^eulweni jo ^rzojavil to dni v Bf3rolin, da je dne 13. t. m. zadel major Glasenapp na sovražnika. Major ho je moral umakniti. 7 Častnikov in 19 mož je bilo mrtvih, 3 častniki in 2 moža pa ranjeni. Balkan. Vsaka glava svojo pamet. Tako. mora človek vsklikniti, prebirajoö razna poročila o odnoäajih na Baikanu in nji- hovom razvoju. Avstrijski civilni agent, sekcijski naöelnik Müller, je te dni ne- kemu časnikarju prerokoval, da bodo rolormo v Macedoniji izvräene gotovo v oamih ali devetih meaecih. Označil je stanje na Baikanu voliko inirnejše zaradi tega, ker jo Rusija zapletena v voj^ko na Daijnem Vstoku, ceä, da so so Mace- donci poprej uadejali, da bo Rusija go- tovo na njih strani, ako provzročijo b svojo vslajo kako večjo vojsko med Tnr- čijo in med kako drugo državo, četudi med Boljrarijo. lstotako optimistično se jo bajo to dni izrazil ruaki poslanik na Dunaju Kapnist nasproti sotrudniku ru- skega lisla „Novo Vreme-'. Popolnoma drugega mnenja pa je neki arbaki gene- ral. Ta general je namreö rekel, da je vojska na Baikanu neizogibna, in naj o tem pišejo in govorijo diplomati kar ho- čejo. Pa ne samo to je rekol srbski ge- neral, marveö je celo pristavil, da bi Srbija jako z grdim oöesom gledala Av- strijo, ko bi se napotila proti Solunu. Doklor se nabaja Solun v turäkih rokah, ouMMiil je general, imamo mi Srbi še vedno upanje, da postane jedenkrat So- lun naä. Ako se ga pa polasti Avstrija, potem je Solun zm nas izgubljen. — Na- Hprotne optimističnemu mnenju glede razvoja macedonskih zadev so tudi vesti, po kalerih bi bil priäel zopet v Macedo- nijo Boris Saratov, o katerein se pripo- vedaje, da hoče že v toh dneh zopet za- paliti sploäni untanek. Istotako ne govore v prilog optimistov naäega civilnega agonta Müllerja in ruakega poslanika KapniHta vesti, dohttjajoče iz Albanije. Po teh vt8teh se nahaja turäko vojaätvo v okolici Djakova v veliki nevarnosti, ker so jo Albanci obkolili. Rusko-japonska vojska. Poaebnih dogodkov ni bilo zadnje dni na Daijnem Vstoku. 0 novih napadih na Port Artur, katere so hoteli imeti angleäki in židovsko-italijanski listi na Port Artur, ni ne duha no sluha. Pač pa menijo ravno isti listi, da ruske ba- terije pri zadnjem napadu na Port Artur niso streljale kar tje v en dan, marv_č da so kroglje iz ruskih baterij zadele v marsikatero japonako vojno ladijo, ka- tero so tudi najbrže poäkodovale, in te japonske vojne ladije si celijo zdaj svoje rane v kaki japonski Juki. — Gotovo je, da je zdaj v Port Arturu vse mirno in da je bilo zadnje dni pripeljanih tja vse polno raznih zivil in municije. — S kop- nega bojiäca pa se poroöa, da je bila zadnje dni ob reki Jalu neka bitka, v kateri so Rusi vjeli 1800 Japoncev. To poročilo prihaja iz Cil'u iz privatnega vira. Sicer pa poročajo celo Japoncem prijazni listi, da imajo Rusi ob reki Jalu zbranih že nad 40.000 vojakov. Po po- ročilih teh listov bilo bi pričakovati, da pride že v najkrajäem času na reki Jalu do kake. večje bitke med Japonci in Rusi. To svoje mnenje podkropljujejo angleäki listi s tem, da so vsi čaanikar- ski poročevalci, ki so bili do sedaj na Japonskem, dobili od japonake vlade ne- kak migljej, da se odpeljejo na Korejo. Nnirpč takih poročevalcev je pa Angle- žev. 0 nepristranosti njihovih poroöil v angleške liste o vojnih dogodkih napravi Hi pa vsak pameten človek lahko sodbo, ako mu povemo, da jim je japontika oblast zažugala, da jih poatavi koj pred vojno sodiäce, ako bi bila njih poroöila naperjena proti Japoncem. ¦ ,.Daily Telegraph" poroča, da je ruski car zapovedal Kuropatkinu pred njegovim odhodom v Azijo, da se ne sme vrniti prej, dokler ne obesi ruake zaatave na palačo mikada v Tokiu. * * * Listi prinaäajo vesti, da se Francija z VBO naglico oborožuje. Pred par dnevi je javil brzojav, da bosta sredozemska in severno-moraka eskadra kmalu priprav- Ijeni, da odploveta po morju. V Marziljt «o mobilizovane vse pomorske trdnjave. V primorskih trdnjavah se vräe priprave, kakor da je vojska gotova. Poveljnik vojne ladije „Riet- vizana", je kakor pripoveduje njegova soproga, kijepriäla to dni iz Port-Artura v Petrograd, vsled straänega grmenja topov pri prvem napadu na Port-Artur, ogluäil. — Iz Pekinga priäla ho v Petrograd poročila, da je akoro gotovo, da se bo tudi Kitajska začela vmešavati v spdanjo rusko-japonsko vojsko, ter se obrnila proli Rusom. Rusija bi tak poskua Ki- tajske kaznovala s tem, da bi zasedla po svojih vojakih Peking. Domače in razne novice. Za „Solski Doinu so plaöali pred- sedniätvu: Julija Leban, posestnica v Čr- ničah 5 K; za knjigo „Mladi gozdar": l^n. Leban v Batujah 1 K; Ciril Metod Vuga v Kobaridu 1 K; F. 0. v Gorici 2 K; Ajdovec v Gorici 12 K; 1. G v .K. lüK; Andrej Brezovščik, župnik v Rihen-r bergu 2 K; Josip Golob, kurat v Podgori 4 K; Jožef Trčon iz Gorjanskega pri Komnu K 1 30; meseönino za f»bruvar go- spodje: Viktor Bežek 2K; Leopold Bolko 10 K; Jakob Čebular 3 K; Franc Čufer 2 K; Ivan Drulovka 2 K; Franc Finžger 4 K; Joaip Fon 2 K; Miha Gabrijelčič 2 K; J. Gvajz 2 K; J G v Gorici 3 K; lledžet in Koritnik 2 K; Anton Jakončič 2 K; Emil Kavčič 2 K; Alojzij Kovačič 2 K; Josip Ličan 3 K; Ivan Mercina 2 K; Gustav Novak 3 K; dr. Anton Papež 2 K: <)r. Fran Pavletič 5 K; dr. Andrej Pavlica 5 K; Filip Pečenko 2 K; Ivan Pirjevec 2 K; Svitoslav Premrou 2 K; Franc Set- • ničar 2 K ; Franc Sivec 2 K; Anton Öantel b K; Andrei Tabaj 2 K; Josip Zornik 2 K; t!r. Franc Žigon 2 K; gospe: Finž«er Gi- z..»la 2 K; Fon Irma 1 K; Galja Hormina 1 K; Hrovatin Antonija 2 K; Kaučič Ka- rola 2 K; Kopač Marija 5 K; Papož Mi- lona 1 K; Šantel Avgusta 1 K; gospo- dični: Havel Štelanija 40 h; Komol Ana 40 h. — Srčna hvala vsein! (iorlški mestui svet in pitna vodn zft Gorlco. — Goriäki mestni svet se je pečal v treh sejah zaporedoma s ponudbo'tvrdke Kurz in tovariäev z Du- naja, ki se je ponudila, da hoče pod ne- kimi pogoji poiskati Mrzlekovo vodo, na- praviti dotičen načrt za vodovod tor ga tudi izvesti. Mestni svet je ponudbo vsprejel, a ne neizpremenjeno. Spreme- nil je namreč ravno one točko ponudbe, o katerih je tvrdka Kurz ie naprej iz- povedala, da morajo oatati neizprerne- njene, da ae med njo in goriäko mostno upravo sklene kaka pogodba. S spre- membo omenjenih took je torej mestni svet že a priori odklonil ponudbo tvrdke Kurz in tovariäev, kar bi pa lahko storil v jedni sami seji. Ali naäi mestni očetje so ^„č Italijani, in kot taki imajo mnogo dopadajenja nad komedijami. Sicer pa je raeatni svet äe nekaj drugega sklenil glede dobave pitno vode za naše mesto. Sklenil je namroč, da bi bilo dobro iz- ˇoliti noseben odsek, ki naj se peča z vprasanjem, kje in kako dobiti za gori- äko mesto dovolj pitne vode. A volitev dotičnega odsoka se ni koj izvräila, mar- več se je ta zadeva prepustila politično- goapodarskemu odseku, da jo §e bolj natanko prouči, ter naj, kedar se inn bode zljubilo, mestnemu svetu poroča, kedaj in kako naj so izvoli ta odsek in koga naj bi ae volilo vanj. — Iz, tega je razvidno, koliko je goriškemu rnestnomu svetu na tem ležeče, da bi se vendar jedenkrat reäilo to najvitalnejäe vpra- äanje. Dovo/na cetfta na novi goriSki kolodvor bolnujske zeliiznlce.. — Včeraj se je bavila posebna komisija na lieu mesta z zadevo in z določitvijo do- vozne ceate iz «oriäkega nr\egta na nov[ kolodvor bohinjske železnice. V **nislu obstoječe dotične postsve ae imajo gi-a- diti dovozne ceate s kolodvorov novih železnic, ki bi se gradile v deželi, tako da zvežejo kolodvor z bližnjo pri'pravno javno cesto. V tern našem Blučaju bi bi bila ta bližnja javna cesta, ki p«ljp akozi Solkan v Gorico, in se je prvotna komisija tudi v resnici izrekla za to, da se nori kolodvor bohinjske želoztiice zyeze s solkansko cesto tarn nekje blizu vile Frommer. Včeraj so pa zastopniki go- riSkega mesta proti taki dovozni cesti odlöcno ugovarjali ter jo označili za po- polnoma neprimerno za goriško mesto. Po njih mnenjn morala bi biti nova do- vozna cesta, da bi odgovarjala svojemu namenu, vsaj 17 metrov široka, dočim je solkanska cesta široka le 8 metrov in pol in na nekaterih mestih celo le 7. Poleg tega pa vodila bi ta cesta čez ulico Korenj, ki je jako strma in je na nekem mestu le 4 metre široka. To so bili vzroki, zaradi katerih so včeraj zastopniki goriäkega mesta pro- testirali proti nameravani dovozni cesti in zdi ae, da se to vpraäanje včeraj ko- nečno ni rešilo. Goriäko mesto bi hotelo imeti dovozno cesto naravnost iz trga Korenj na novi kolodvor. V ta namen pa bi bilo treba odkupiti več poslopij in celo neke tovarne. To bi pa stalo ogrom- nega denarja. Državna uprava bi se, kakor čujemo, taki dovozni ceati ne upirala, ako si jo hoče mesto zgraditi. Stoji pa na staližču, da bi k taki cesti prispevala le z eno tretjino stroäkov, ki bi spadala na njo, ako bi se zgradila dovozna cesta, kakoräno zahteva dotična postava in ki bi bila ona, s kolodvora narnreč, na Sol- kansko cesto. Slovesna proceslja na sv. (ioro. — »Slov. kat. del. društvo v Gorici priredi s privoljenjem premil. knezo-nadäkofa na društvoni praznik varstva sv. Jožefa, t. j. HI. nedeljo po Veliki noči, slovesno pro- cesijo na Sv. Goro. Ta procesija bo letos veljala tudi v proslavo 50-letnice raz- glaäenja brezmadežnega Spočetja. Pro- cesija pojde iz cerkve sv. Ignacija v Go- rici. — rftHi j^ad. se drustvo „Adrija" pri- ; ***<* dne 24. t. m. ob 8. uri — ^ »«^ZneTodoof ¦ = mS^a^^Äo lilologijo, mesto pravega J^^ hjanski jezik kakor glavni ?r^el ll* klasicno filolog.jo kakor HtraaBkTprSmS in raesto provizoričnega učitelia za kl» sično filologijo. Ja za kla" Na drzayni realki istoUrn pa: me8(o pravega ueitelja za matematiko in nziko Mesta se spopolne z začetkom äolsk™» leta 1904 do 1905. Kega Iroänje je uložiti do 15. aprila na deželnem šolskem ßvetu za Goriäko Gra- digčanko v Trstu. Potrjena izvolitev. — „Wiener Zeintung" javlja, da je trgovinski mini- ster polsdil izvolitev Josipa Patter- nolija predaednikom, in ponovno iz- volitev Josipa Venuitija podpred- sednikom trgovinske in obrtne zbornice v Gorici za 1. 1904. Odsek za posuešcvaiije obrti. — V Čotrtek se je vršila v ministerstvu za trgovino pod predsedstvom ministra Calla seja odseka za pospeševanje obrti. Na to 8ejo je prišlo več državnih poalancev in zj»stopniki ministerstva za ok in bogo- ^astje. Minister je izjavil, da je od zadnje 8^je, ki je bila meseca junija 190B, akcija 2a pospeševanje obrti napredovala. Potern J6 ministorijalni svetnik dr Breyche po- ročttl o izvršitvi atorjenih aklepov na zad- nj' seji zlasti o vstanovitvi zavodov za pogpeäevanje obrti v Bolcana in Gorici ter o naklonitvi vojaških zalaganj malim obrtnikom. Koncert virtuoza ua sJsts<)V^rJu - marca 1904. Župan: Šulin. DelavHko podporuo drustvo na Lokvah. — Tržaško nameatniätvo je vzelo na znanje pravila na novo usta- novljenega delavskega podpornega dru- ätva na Lokvah. Huda nesrečn. — Dne 17. t. m se je v Lokvah na Krasu splaäil konj tamoä. goatilničarju g. Milavcu. — Pri ti pri- liki je zadel g. Milavec pri padeu ob svojo hišo tako močno, da je zgubil ta- koj zavest ter bil 2e v malo trenutkih mrtev. 8 kraiko-vipavske meje nana pišejo: Leto^nja zima bila jezanaskme- tovalce jako neugodna. Zaradi zapored- nega deževanja zaostalo narn je v vino- gradih in na polju vae polno dela, ka- tero zdaj ne bodeino več mogli izvräiti. Poleg tega imamo pa tudi mnogo sitno- sti z delavci, katere je zbok grad'mja bo- hinjske železnice prav težko dobiti. Ce se pomisli, da je moral maraikateri po- sestnik pri nas, ako si je hotel napraviti v vinogradu kako novodelo, plačati delavcu po 1 gld. na dan in poleg tega dati mu äe jeden liter vina, potein razvidi lahko vsakdo, kako je postalo zdaj stanje naših' poseatnikov, posebno pa öe jimäeslan«, toča in nevihta pobere vea vinski pri- delek, kakor se je pri naa zadnja leta zgodilo že večkrat znporedoma. — Delo na železniSki progi, ki vodi mimo nas, - ne napreduje prav posebno in tudi de- ltfvcev ni preveč. Iz začetka smo mislili, da pri nas ne bodeino imeli laäke pesti- lence, vaaj tako so nas zagotavljali pod- vzetniki. Ko je pa prevzel delo v ätanjel- skem predoru neki Italijan, priälo je k nam koj mnogo italijanskih delavcev, ki se ponašajo jako arogantno in jih zatorej naše ljudstvo trpeti ne more. Vse dru- gače se ponaäajo črnogoraki delavci, ki se prav dobro razumejo z našim ljud- stvom. So pa tudi to jako resni in trezni možje. Sodeö po pisavi in govoru nasprotnikov Slovanstva, bi moral človek miHliti, da so Črnogorci na pol divji ljudje, ki ne znajo ne čitali ne pisati. Temu pu ni nikakor tako. Črnogorec je namreö jako varöen in se zaradi tega večkrat dogodi, da mu od njegoyega skromnega zaaluik». kak novec preostane, kaleregu poälje svoji drnžini. Tu pa piäe sam ter sporoca domov, kako ae mu godi, aeveda v cirilici. Le za naslov prosi poätarja, da mu ga napiäe v la- tinici. Nesrefna «mit. — Ponesreöil ae je pretečeni torek posestnik Franc Batič iz Vitovelj h. št. 17, star okoli 36 let. Isti dan zjutraj okoli 7. ure podal ae je v „Goro" nad vitoveljsko cerkvijo po ne- koliko drvi. Ker se ni vrnil dolgo časa domov, sei ga je njegov oče iskat, boječ se, da se ne bi kaka nesreöa zgodila. In kar je slutil, to se je zgodilo ! Naäel je svojega sina mrtvega, v krvi lezeöega. V strnimi se je odlrgala velika skala, ka- tera ga je podrla na tla in provzročila njegovo amrt. Zadet je bil v hrbet s to- liko močjo, da je moral v malo trenutkih izdihniti. Na mestu je bilo vse krvavo, pa tudi v čevljih so naäli vse polno krvi. ZapuŠča starega očeta in ženo z majhnim otročičem Negotovo je, kje čaka smrt dtoveka \u Shod v Borjani. —To jo trdna ka- toliäko-narodna trdnjava, ob katere zi- dovju so „liberalci" že večkrat položili svoje orožje in klaverni zapuatili bojiäce. „Slov. kat. polilično in gospodarsko dru- ätvo za kobariški okraj" je 13. t. m. na- pravilo tamkaj shod. Priäel je med svoje volilce deželni poslanec goap. Ivan L a- p a n j a. Mnogoätevilnim zborovalcem je g. poslanec pojasnil stališče deželnih poslan- cev v deželnem zboru. Staliäöe sloven- akih deželnih poslancev je silno težavno in to zbog večine, katero imajo v zbor- nici Italijani, a tudi zbog razkola, po ka- terem so slovenski poslanci razcepljeni v dve stranki. V teh vzrokih tiče velike zavore, da ni delovanje slovenskih po- 8lancev tako uspeäno, kakor bi lahko bilo. Je pa tudi ves sistem, ki vlada v naši deželi, težka coklja, ki zadržuje naä napredek na političnem in gospodarskem polju. V deželnem zboru in odboru, v kmetijski družbi prevladujejo nasprotni narn sodeležani, in to premoč, ki ozna- čuje vladajoči sistem naäe dežele, čutimo bridko vsi. G. poslanec je za tem obravnaval domače gospodarske zadeve. Posebno toplo je priporočal Borjancem, da ae združijo glede mlekarske zadruge, ker le združeni bodo mogli uspevati. Kaj pre- more edinost v gospodarskih zadevah, to vidimo jasno na Cerkljanih, ki y tem oziru prvačijo med nami. Take edinosti je treba v tem tudi v Borjani. Borjanci so slavnoznani iz volilnih bojev, iz ka- terih so äe vedno izšli kot zmagovalci. Njih edinost je bila njih zmaga, in na to so lahko oni ponosni vsikdar. Da bodo uspeäno napredovali in si tudi v prihod- nje izvolevali nove zrnage, naj bodo tudi v prihodnje v vsem edini. Nato je domačin „Strež" pred- Ingal, da bi se kaj storilo za uravnavo Nadiže in njenih pritokov. Domačin „Lakč" je označil nujno potrebo novega äolskega poslopja v Bor- jani ; sedanji äolski prostor je premaj- hen, neprimeren in aa šolo nedostojen. Merodajni činitelji naj v Borjani čim prej oskrb6 novo äolsko poslopje. Domačin „Brisk on" je tožil o previsokih zemljiških davkih in prosil opomoči, da bi se isti primerno znižali. Splošna Želja se je izrekla, da bi se iz Mije v gor. in dol. Borjano nape- Ijali dve žici, po katerih bi Borjanci čez Nadižo spravljali svoje pridelke. Prosili bi za to primerne podpore. Vsi predlogi so bili soglasno spre- jeti, kakor tudi resolucija: naj se uvede splošna enaka volilna pravica za državni in deželni zbor. Nova vojaska odredba. — Po- veljnik Ijubljanske posadke je odredil, da samomorilce-vojake pri pogrebu več ne spremlja vojaška godba. i eški narod in škof StroMsinayer. — Hrvatsko dijaško druätvo v Pragi je prejelo od hsvatskega äkofa Strossmayorja to-le pismo: „V Djakovu, na dan prve oblelnice smrti svojega prijatelja Riegra. Velecenjena gospoda! Mladi moji prijatelji! Javili ste mi, da ste se odločili pro- slaviti moj 90. rojstni dan med brati čehi v Zlati Pragi. Zahvaljujem se Vam iz glo- bočine srca in iz prepolnega srca na Vaäi ljubavi, veleč: Ne meni, ampak Gospodu naj je večna hvala in slava! Vse, kar sem storil, storil sem Njemu in na korist in slavo naäega dobrega naroda. Obža- lujem samo, da radi neugodnih okolnosti nisem mogel storiti več. Od mladosti sem skuäal, da naš narod kolikor možno vz- budim in duševno povzdignem, da ga a tem rešim in privedem v krog kulturnih narodov. Zato pripada, bratje moji, Važa proslava dobremu naäemu narodu, in samo Vaäa dobrohotnost spaja raoje ime a to proslavo. Vaäa proslava ima dvojno vrednost, ker jo vräite v sreu bratakega ceäkega naroda in aicer pod pokroviteljstvom tako zaalužnega moža, kakor je ničelnik Zlate Prage, g. dr. Vlad. Srb. Bratje Čehi so vedno simpatično apremljali naše domače hrvatske razmere, in zato me silno veseli, ko čujem, da sejenaäa hrvatska mladina odločila obiskavati visoke Sole v Zlati Pragi. Tam bodo imeli priliko, da se od čeakih bratov nauče marljivoati, vztraj- nosti, podjetnosti, varčnosti, značajnosti in požrtvovalnosti za dobrostanje svojega naroda. Čehi so vse, kar imajo ustvarili sami, z lastnim svojim delovanjem. Danes zavzemajo oni prvo mesto med Slovani na gospodarskem in umetniäkem polju. A ta njihova Zlata Praga je pravi muzej dovräenosti in umetnosti. Moji mladi pri- jatelji! Posvečujte mlada svoja leta učenju in vsem vrlinam, da boste mogli danei ali jutri, kakor to delajo öeäki poslanci, naj se zgodi, kar hoče — vedno služiti na proapeh in korist svojega siromaänega naroda, ki potrebuje ravno sedaj pravih prijateljev in delavcev. Verujte meni, starcu, da smo tudi jaz in pokojni naš slavni Rački in nepozabni moj pobratim Rieger in vsi drugi uporabljali vao svojo mladost za izobrazbo in zopet izobrazbo. Toda potrebno je, da je ta izobrazba združena vedno a sveto vero, ker zdrave izobraženosti ne more biti injeni v na- rodu, kjer ne vladati resnica in pravica, a to se nahaja edino v sv. evangelju, t. j. v okrilju Božjem. Zato Čestitam Vaäi nakani, da osnu- jete fond, iz katerega bi airomaäni dijaki iz Hrvatske dobivali podpore in se tako odločili za nauke v Zlati Pragi. Potrebno je, da hrvatska mladina pohaja tj© in da se med brati uöi vsega dobrega. V to svrho Vam poäiljam 1000 K z namenom, da bodo v temelj tej svrhi. Blagoslavljam Vaäa prizadevanja in Vaa pozdravljam vseh v ljubezni! Vaš Josip Juraj Strossmayer. Bogat berač. — Na Dunaju je umrl biväi pismonoäa Drescher, ki je živel kot berač ter spal na tleh. Po njegovi smrti ao naäli med starimi časopisi vred- nostnih papirjev za 45.000 K, ki sta jih dobila njegova revna brat in sestra. Nemäka kultura v Celovcu. — V noči od prejšnje nedelje na ponede- Ijek so nemäki kulturonosci v Gelovcu onesnažili hišo, v kateri stanuje g. dr. Brejc, z blatom. Listnica ureduištva. — G. dop. iz Brd: Prihodnjič. Loterijske številke. 19. marca. Trst......66 3 29 82 32 Line......65 79 19 31 10 „Grospodarsko društvo" v Heul ah, registrovana zadruga t omejenu zavezo, vabi svoje Clane na prvi redni letni # % # # # obcni zbor, ki 86 bo vräil na velikonočui poiiedeljek 4. apr. ob 8. pop. v svojih prostorlh. Dnevni rest po pravil. O1>BOR. Izvpsten okus dobi kava, i ako ji priraešate V Vydrove žitne i — kave. — c Pokusite I Postnao kg po- ^ijka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne Q kave Praga VIII. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bala in örna vina iz vipavskih, furlanskih. brisklh, dal- S > matinakih In \ istersklh vf- . nogradov. Uostavlja na dom in razpoäilja po želes- I .lici na vse kraje avstro-efjorske monarhije t I aodih od 56 litrov naprej. Na lahtevo poiilja tudi uzorce. Cene imerne. Postraiba poitona. Dr|io|#|l Spomiujajte se o vsaki I lUJalVI. pHliki „äolokegu doma". A. Krusic I trgovec iu krojaški | I inojster I Gorica, nlica Gins. Verdi št. 33 naznanja slav. občinstvu, da je dobil ravnokar svehe an- i glehko in avstrijsko blago, kakor tu di sve& ih iagotoljen ih oblek in površnikov ratnih vrst v veliki izberi za bližajočo po- mI ad no sezono. Izdelek iz lustnega blaga jamSim. Anton Fon, j klobuöar in gostilničar, J Semeniška ulica St. 6, \ inia bogalo zalogo raznovrstnih ! klobukov ! ; ter toči v svoji krčmi ] ! pristna do mac a vina ! \ in postreže tudi z jako ukusnimi ] [ jedili. ] Kleparska delavnica v Rabatišču št. 10 Podpisani se toplo pripo- roča svojim rojakom v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparsklhizdelkov, ka- kor: cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhiujske prlprave ltd. Prevzema tudi vsako po- pravo po zmernih cenah. Za- gotavlja toöno in solidno postrežbo udani R. Forcessin, klepar. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z žolozjem Konjedic & Zajec Gorica, prest laiskcfijo Hi. 5 ii podrožnica v Mši „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. lma v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. MMH| Edina zaloga 1 J ¦ I stavbenih nositeljev l««*»^ v Gorlcl. " I Pocinkana &ica za vinograde po jako ssni&anih cenah t Pozor! jtino krono nagrade izplačava vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanake blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati liatke! Pozor! Eno krono nagrade! - Pozor! Eno krono nagrade! Lekarua ! Trskino (Stoklfcevo) jetruo C Rl STO FOLETTI, olje. v Gorici, na Travniku. I Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni 1 telesni slabosti. | Izvirnastekleniea tega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, bele barvepo K 2. | | Ti'Nkiuu železnato jetrno olje. Raba tega olja jt» soaeJano pripo- 1 ročljivei ütrokoui in dečkoui, ki ao nur- j Vüzni in neliiti narav<>. Trskiuo jetrno olje ne železuim jodece.m. S U*rn oljem se zdravoju v kruikvm času in /. gotovostji) vse kostno bolezni, žlfzni otoki, golÄi?, nialokrvnost in snlo^ria slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomha. OIj«*, katereg.-t naročarn ftt ^^k^nj,.) K 14.60 ,, I : % :: }::«-:: 5 « (G0 " > -17' - I'l-iznalnib pisein imam na tisoče, da jih ni mogoČC! vseh tukaj pona- tisniti, rato navedein imena le nekaterili gospodov, ki so s posehnim vspehom uporabljali kapljico sv. Marka, torpopo- noma ozdiavili: lv. HarontinČiČ, nčilelj .laiiko Kiäur, kr. nadlogar; Stefan Barcič 2upnik; llija Manič, opančar; Sofija Vu- helič, šivilja; JožefSeljanid, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, noleg cerkve •v. Marka. u==r--------------- i^r Vstanowljena I. I860. **& Kapljice sv. Marka. Sprajema hranilne vloge katere obrestuje po 472% polumeseöuo; ne- vzdign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje posojünica sama. Posojila udom na onebni kredit po 6% in na vknjizbo po 5Vi/0 „CentraIna posojünica" regi8trovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejenia nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- loži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vnak dau od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.