Štev. 31.
Poštnina v gotovčini plačana.
Cena edne številke dinar.
l. avgust'1926. Leto XIII.
Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dohijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Glasilo Slovenske krajine
Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v» Poslanom «2‘50D. Takšo za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% 
popüsta.
Rokopisi se ne vračajo,
Prekmursko Vučitelstvo.
     Od 16. do 19. Jula toga leta so meli vsi učitelje naše ožje domovine, Slovenije, svoje velko zborovanje v Celji. V imeni vučitelstva Slovenske Krajine se je vdeležilo toga Zborovanja pet gospodov vučitelov, Štere so njuvi Tovariši za te poseo kakti delegate zvolili.
     Velka in za naš narod Važna bitka se je bila v Celju.
     Za to se šlo, na koga naj se nasloni Vučitelstvo : na politi-čare, na stranke, ali pa na národ, šteri vučitelstvi zavüpa svoje najdragše ka ma — svojo deco. Ža to se je šlo, na koga naj poslüša Vučitelstvo . na glasno politične priganjače, ali na narod, na naš dober, slovenski, narod šteri s svojov žüljavov rokov tüdi vučitelstvi pripravla vsakdanešnji krüj za njegov düševni trüd.
     Ponosni smo, da so poslanci prekmurskoga vučitelstva glasno povedali na celjskom zborovanji.: nasloniti se ščemo na narod i poslüšati ščemo narod.
     Glasno in vsakomi razumijo bodi povedano, da smo bili vsi vučitelje Prekmurja za to, da bi slüžili z delom, z mišlenjom iti čütenjom našemi narodi. Med vučiteli domačini in ne domačini je v tom pogledi ne bilo razločka, edno smo želeli vsi.
     Za to odločno želo našegá vučitelstva so zvedili ništerni politični priganjači. (Lejko so zvedili, vej so nej skrivali svojo odločnost — slüžiti v bodoče ešče z vekšov silov in lübeznostjov narodi — kak dozdáj!) In ta od-ločna vola je zbüdila nezadovol-stvo Radičove stranke, štera je dala pisati v svoje liste, da je Vučitelstvo Prekmurja za nič Radičovi vučitelje, šteri bi meli priti v Prekmurje (i bi včili narod na radičovski politični evangeiijom,) to bi bili prej — pravi narodni vučitelje. Naša nova, prej neodvisna prekmürska stranka, pa je pisci napada na prekmursko Vučitelstvo izrekla javno Pohvalo !
      Prekmursko Vučitelstvo si dobro Zapomni napad radičov-skoga lista, ne pozabi pa tüdi generalom nove stranke njuvo odkrito reč.
      Da je nova stranka odločna neprijatelica vučitelstva, to smo že znali. Nova stranke šče vpelati v prekmurske šole hrvatski jezik i s tem pravi :  sin prek-
murske grüde, vučiteo Slovenec, ti ne smeš meti doma vsak danéšnjega krüja ! Nova stranka pravi: dobio ste napisali gospod Bende v list Radičove stranke, Slovensko Vučitelstvo je za nič, i
ar ste to povedali na mesto nas, bodi Vam izrečeno javno priznanje.
     Vučitelstvo odtrgati od naroda in narod nahujskati na Vučitelstvo, to ščejo napraviti nešterni gospodje i te njuv namen mora prekmursko Vučitelstvo preprečiti za vsako ceno !
     Svoj ne lepi namen je pokazala nova stranka, da je dovolila pisati v svojem listi, da je prej narodni Voditel prekmurskih Slovencev proti vučitelstvi.
     Ne pišemo radi od te stvari, ar srno pa izzvani v to, bodi javno povedano, da se prekmursko Vučitelstvo dobro Zaveda komi se ma zahvaliti, da majo sinovi Prekmurja, Prejšnji vogrski vučitelje tüdi v novoj domovini svoj delokrog i vsakdanešnji krüj. Javno moremo povedati, da se mamo zahvaliti ednomi gospodi, šteri so v odločnom trenotki ne kazali na Vučitelstvo — kak so to napravili v Medjimurju ništerni velki prijatelje in podporniki naših neodvisnih ! — in želeli, da bi se prejšnje vogrsko učitelstvo brezi izjeme pregnalo iz Slovenske Krajine. Što je oblübo, da bo vören novoj domovini i slovenskomi narodi, listi je lehko ostao v Slov. Krajini v vučitelskoj slüžbi, čiravno je bio Madjar, samo da je obečao, da se navči jezik, uradni jezik,- nove države. I znate gospodje okoli nove stranke, velki prijateli vsega kaj je ne slovensko — što je bio te gospod šteri je vreden za svojo podporo in dobroto hvále prek-mnrskega vučitelstva ? To je gospod narodni poslanec Jožef Klekl.
     Da je stranka od našega naroda resan neodvisnih lendav-skih gospodov dala pisati v liste, da so gospod poslanec Klekl neprijatel prekmurskoga vučitelstva, smo mučali. Da je ta stranka trdila, da prekmurski narod želi vučitele Hrvate in domačemi človeki, Slovenci, ne privošči krüja, smo mučali. Da je pisala nova stranka, da bodi pohvaljen oni, šteri krade in blati čast prekmurskomi vučitelstvi, smo mučali. Ali zdaj, da vidimo, da Vučitelstvo Ščejo ločiti od naroda in narod nahujskati na Vučitelstvo, pravim, zdaj povemo gospodom generalom nove stranke, da smo na straži! Glasno povemo, da vaše namene ne dosegnete.
     Glasno povemo, da bomo stali prekmurski vučitelje kak eden mož, domačini in ne domačini proti Vam, šteri bi radi vodili naš Slovenski narod — proti Slovencam.
     Na konci pa ešče ednok Povemo, mi vučitelje domačini ne
verjemo vašoj reči in javno vadlüjemo, da so bili in so gospod poslanec Klekl dobrotnik vučitelov domačinov, javno povemo pa tüdi to, dá Vučitelstvo, ne domačini, tüdi poštüje gospoda poslanca Klekla — ar so Slovenec in so bili Slovenec tüdi v časih, da so ništerni od generalov v nove stranke ponosno trdili: „A kasa nem étel, a tót nem ember.u
                                                             Eden od zastopnikov prekmurskoga vučitelstva.
   Letošnje povodni.
     Kda človek v nesrečo spadne, da njemi ogen ali voda podira i vničüje, ka je leta i leta vküpripravo s žmetnimi trüdi, te niti včasi ne opazi vse grozote svoje nesreče. Le, kda se voda odvali i stopi nazaj v svoje redne strüne se vidi njeno grozovito deli). Tak velke nesreče kak le-■tos,''nesreče v vsakšem pogledi, najbole pa v gospodarskom, smo ne naskori doživeli. Po vsej krajej i koncaj naše države so bile strašne nevihte. Oblaki so se trgali, toče je tukla i strahovite vnožine vode, 'so se razlevao po vesnicaj i obdelanom poli.
                                                                     Slovenija.
     Že naša Slovenska Krajina jako čüti letošnje slabo vreme. Zrnje v snopji je že klilo, k.utn-piči so začeli žutiti, poprek de letos zvün krme slaba letina. Na mestaj pa je napravila škodo tüdi Povoden. Müra i Lcdava sta preci poplavile. Ná dokležoskom je Müra vtrgála v dvema mestoma bür i poljala preci travnikov pa 30 plügov oratje zemle agrarni interesentov. Kre Ledave je najhüjše bilo v Nemčavci, Veščici i Küpšinci. V Veščici i Küpšinci je tak po vesi tekla voda, da je sosed ne mogeo k sosedi. Vse hüjše je pa bilo v drügi delaj naše države. Povoden je najbole razdirala v Celji i okolici. V Celji pridejo vküp 4 doline. Iz trej dolin se steka voda, da po štrtoj odteče. Iz trej dolin je pri groznoj nevihtaj telko vode nateklo vküp, da je bila železnica globoko pod vodov. Železnico je pretrgala v 40 meterskoj dužini i s tistim kamnom posipala pole. Voglajna, štera od sevra teče proti Celji je na mestaj premenila svojo Strügo. Kde je bilo prle rodovitno pole i travniki, so zdaj kameni pro-dovje. Njive so kre vod vse vni; čene, trbelo de je znova priprávlali. Pri vesi Ponikva se je z brega poškalila v širini 40 metrov pre-močena zemla i pokopala edno hišo. Živlenje so si komaj samo
ljüdje rešili. Pokopaniva sta jünca, šteriva je gospodar malo prle küpo za 9 jezero din.
       Na Hrvatskom je Sava predrla büre pri Siski i je poplavila celi varaš. V Zagrebi pa je v velkoj nevihti voda tak nesla s sebov prod i paunico da je kanale vse zapalila. Voda je po vulicaj narasla i vdrla v pivnice pa hiše.
                                                                   V Srbiji
je li najhüjše okoli Valjeva. Vesnici Solja i Bogdanoviči sta popunoma preminoli. Mostovje so porüšen! ceste pa razkopane. Pri vesi Boiaja je Sava razkopala bür i poplavila okoli 18 jezero plügov pola. Kvar cenijo na 30 miljon dinarov. V Mačvi, kde se Drina zlevle v Savo, je tüdi voda poplavila do 1800 plügov zemle. Okoli Peč varaša v južnoj Srbiji so se oblaki trgali i vničili več vesnic. Med Peč varašom i ednov sosidnov vesnicov so delavci popravlali razrüšeno cesto. Voda je potekla z takšov nagloščov, da se je 40 delavcov vtopilo. Najvekše povodni so bile kre Donave.
                                                           V Bački, Vojvodini i
                                                                   Baranji.
     V te kraje spritečejo vse vodine z N. Avstrije, Vogrskoga i tüdi nekelko z Rumunije. Kre Donave so nasipani visiki büo, štere pa je voda premočila. Že 14 dni so čakali, da se porüšijo. Vojaštvo i na jezere delavcov je popravlat, kde je bila nevarnost. Delali so poleg slabi, stare borov nove, da bi tak vodi dali nekelko več prostora, či bi prve nasipe voda predrla, i ka so z grozov čakali, se tüdi zgodilo. Pri Apatini je voda predrla nasipe v 50 meterskoj širini i se z velkov nagloščov levala na ne požeto pole i varaš. Bilo je ravno ob trej zajtra. Med ljüdstvom je nastanola valka zmešnjava. 9 jezer plügov pola je bilo v par vöraj vničeno Tüdi pri Bogojevi se je voda razlejala po poli i pokrila 19 jezer plügov obdelane zemle. Po drügi krajej je voda tüdi poplavila vekšé površine. V bivšoj Črnojgori na je odnesla Povoden dosta živine.
     Vso škodo, štero je po celoj pržavi napravila Povoden pa ne-nevihta cenijo na 2 jezero mil-jon dinarov.
     Nesrečnim do morale na pomoč priskočiti oblasti pa tüdi zasebna pomoč ne sme izostati. Kak dobro bi bilo či bi v Beogradi znali lepo i pravično gospodariti z državnimi penezi, zdaj bi lehko ponesrečencom pomagali. S korupcijov zapravleni miljoni bi bili velka pomoč nesrečnim.
2
NOVINE
1. avgust 1926.
                                                                                                                              Protest.
     Podpisani najodločnejše Protestiramo proti tomi .
     1. da bi se spodnji deo Slovenske Krajine odcepo od Slovenije i se zdrüžo z Hrvatskov. Mi smo Slovenci z düšov i telom. Kak so se naši očaki 1000 let upirali, ka bi Madjari postali, tak se bomo zdaj tüdi mi bojüvali. Či smo bratski narod, dobro, vendar pa Protestiramo proti tomi, da bi nas ravno bratje trgali.
     2. V tekočem leti se je v Slov. Krajini ustanovila nova, tak zvana »Neodvisna prekmürska stranka", štera se na vso moč vsiljavle med Siromaški narod. Voditelje te stranke pravzaprav sami nevejo kakšo podlago naj ma njihov program, zato pa naj odločnejše Protestiramo, da bi se več vsiljaval med narod ta stranka.
     3. Mi smo Slovenci i verskoga prepričanja, zato se držimo stranke, štera je na krščanskoj podlagi. Kde je krščansko, tam je pravica i red. Ta stranka pa je Slov. ljudska stranka i toj stranki popunoma zavüpamo. Zato pa bo na den volitev naše edino Vodilo »Bog živi Slov, ljüd. stranko!“
     Melinci, dne 22. jul. 1926. Podpisi: Ivan Petek, Ivan Jerič, Forjan Štefan, Ivan Ozmec, Franc Ozmec, Matjaš Jerič, Mihael Duh, Andrej Forjan, Andrej Duh, itd.
     (Te protest smo dobili i ga objavlamo, naj vidijo, kak trezno misli naš narod. Vr.)
NEDELA.
po riselaj 10 Evangelij sv. Lukača v 18. poglávji od 9. do 14. vrste. »Ar vsaki, ki se povišavle, bo Ponižani; šlo se pa ponizi, bo povišani".
      Greh, šteroga v denešnjoj priliki Kristus graja, je gizdost i jakost, štero pohvali, je ponižnost. V krepki formi nam Zveličiteo oboje pred oči
postavi. Farizej se pozdigavle prek mere i hrepene po časti. Vse vračuna Bogi, ka je dobroga včino, kak da Bog to ne bi znao. Zakaj to dela ? Za to, ar šče meti pred Bogom čast, ar šče samoga sebe poviša-vati i ne Boga, šteromi ide vsa čast. Zato pa Bog greh gizdosti jako odürjava. V sv. pismi stoji : ,,Začetek vsakoga greha je gizdost; što se je drži, bo z proklestvom, napunjen, naslednje ga on (Bog) podere". (Sir. 10, 15,)
      V vsakšem grehi je toti nekelko gizdosti, ar je vsaki greh za postav-lanye Boga i njegovi zapovedi, posebno pa je protivna Bogi gizdost. Človik vse, ka ma, je dobo od Boga, Kde pa si bio Človik pred 200 letmi. Praj po cesti je bio, tebe pa ne, dim v zraki, rožice po poli so bile, kde si bio pa ti. Nikaj si ne bio. I kde boš i ka boš za 200 let ? Le malo prgišča prahü, le mala lopatica blata. I zdaj, ka si ? Ali moreš povedati, ka de vütrašnji den tvoj ? Bog te drži pri živlenji, i vse, ka maš si dobo od njega. Zato pa ponizno pripozna!' pred Bogom : vse, ka je dobroga na meni, je od Boga, ka je na meni lagojega, posebno pa grehi’, so pa od mene. I či to velko istino spoznaš i pripoznaš, potom je v tebi jakost ponižnosti. Nede ti žmetno iz srca požalüvati svoje grehe i z cestninarom praviti: Bog, bodi milostiven meni grešniki! I tvojega srca Bog ne zavrže, čiravno bi kakšteč velka bila tvoja krivica pred Bogom. To je povedao Kristus v denašnjoj priliki : ,,Te je šo spravlam na svoj dom, on pa ne.
POLITIČNI ZAPISKI.
      Malo zgodovine nove stranke lendavski štürmarov že lehko pišemo. Ta zgodovina je kratka, pa je tembole pisana. Najprle velki balo I Klekl je Iškariot. Potom Slovenci so vse, rešetarje, cekeraši, Faraoni i. t. d Kda bi pa morali pred ljüdstvom odgovarjati, so se tej »junaki" sposkrili kak čriček v lüknjo. Potom so pa spadnoli v
svojoj strahoti na kolena pa zmolili sramotno i strahopetoo obžalüvanja. Kda so se malo varnejše so pali čarnoga rogleča dali naštampati, pa je bio prečaren, sami so se ga zosagali i hajdi v peč z njim. Namesto njega so pa dali naštampati lepi Pozdrav »ujedinjenje«. Smola pa je bila to, ka je nihče več ne tem rečam vervao. »Junacje premalo koraže mate, da bi zagovarjali pravice naroda te, kda bi trbelo za to kaj trpeti, zato pa ma ljüdstvo več paméli, ka bi vam vervalo.
      Lendavske novine se norčarijo z rešetarov i drügi rokodelcov. Ali so pa rešeta ne sirmak človeki potrebna ? Kama pa naj po nje ide i od koga küpi, či ne od rešetar ? Ali so rešetarje ne eden delavski stan, šteri si s svojmi rokami slüži krűh? I te stao zasmehávati samo tisti more, ki je pun nadüte gizde. Či bi njim istinsko za narod bilo, te bi etak pisali : Rešetarstvo je pošteno rokodelstvo, pri Šterom se zdelom lehko prežive edna drüžina. Da bi se znajšeo kakši zvezani mladenec pa se poprijao toga rokodelstva i pali bi nekaj ljudi prišlo do krűha.
      Srbo hrvatski dopis so dobili na lendavski Župni urad i tomi se gospodje okoli nove stranke veselijo kak norc svojoj pameti. Pravijo, da te dopis kaže, kak jako nam je potrebno znati srbo-hrvaščino. Komi je potrebno znati, se jo itak zlehka navči, ar jo ze preci razmi. Te dopis pa svedoči samo kak robskoga düha je tisti slovenski urad, šteli drugomi slovenskomi uradi pošila dopise v nedorr.a-čem jeziki. Smo radovedno ka bi lendavski šturmari delali, či bi kitajski dopis dobili ? Po njihovi pameti bi se te morali vsi včiti kitajski.
      Madjarska stranka. Na vse mogoče načine se branijo generali nove stranke od toga, da bí bili — madjaroni. Rajši smrt, to čutimo, da čtemo njihove liste, — ali madjarstvo ne.
      Nam se vidi, da gospodje ne vejo kaj se pravi to, da je te ali oni — madjaron. To se pravi, da je za pravice samo Madjarov, da je prijatel
samo Madjarov. Kak pa to, nova stranka je ne za pravice samo Madjarov? Nej ste iskali potem Poštüvani generali nove stranke v Dobrovniki in zakaj ste tu povdarjali, da ví delate kak Madjari v Erdélyi ? Ste pozabili že te svoj govor ? Da te guč čüjemo mislimo na spajsni dogodek iz šole. Tam so pitali, šolara : „Šteri so štirje sveti evangelisfi ?“ Na to je od nepri-čaküvanoga pitanja zmešan šolar odgovoro : »Štirje sveti evangelisfi so tej trije : Peter in Pavel.
       Ka boli »novi stranki ?" (moglo bi biti »novo stranko«) .Nas lüdi to boli, kaj naš prekmurski narod"— tak piše to nam po svojoj slaboj slovenščini dobro poznani gospod v ,,Naših Novinah". Skoro ne verjemo ! Kajti Pomislite, ništernim od našega naroda boli zob, drügim črevo, žalodec, so šteri so na plüča betežni, imamo takše, štere reumatizem mantra, imamo trpeče, ar v vsaki minuti pričaküjejo smrt. Cele novine bi lejko napunili s tem, kaj vse čüti, kakše bolečine čüti naš narod. In vse to čütijo tüdi voditeli nove stranke ? Počakajte slavni gospodje ! To že razmimo, če Vas tüdi boli glava, zob, črevo, žalodec, noga, slepih, ali da tak strašno obloženi z različnimi nevolami ešče voditi ščete Prekmurje in Prekmurce, to nam ne ide v glavo. Dvoje je mogoče : ali ne čütite naše bolečine in te v listi ne gučite istino, ali pa ste resan tak betežni kak pravite. Toda takrat se ne priporačajte nam za voditelje — nego v molitev.
       Zagovornik!. »Vidli Sino, da naše lüdstvo nindri nema zagovorni-kov« — tak pišejo »Naše Novine« in cadaljiljejo, da so prej zato nastavili novo stranko. To se pravi da gospodje v Dolnjoj Lendavi bi radi zagovarjali prekmursko lüdstvo. Vse prav ! Ali to nam povejte : kde nas ščete zagovarjati ? V Ljubljani ? V Ljubljani — slovenski gučijo, Vi pa nevete slovenski. V Zagrebi ? V Zagrebi — hrvatski gučijo, Vi pa ne razmite hrvatski. V V Beogradi venda? Hm, v Beogradi se — srbski gučijo Vi, gospodje generali nove stranke ne vete — srbski.
Ne zamerite nam če pitamo : v Pešti bi nas radi zagovarjali ? Gospodje, püstite Pešto in ne pozabite — Prekmurje je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev !
Kotiček za dečke.
                                                                 (3. pismo)
    Mladenci ! Či se ešče spomnite, smo v zadnjem pismi pograjali nekaj naši faling, od šteri smo pravili, da nas bolijo, ar jemlejo čast i lepoto našoj Slovenskoj Krajini. Dnes pa si Ščemo ogledati nekelko samoga sebe, kakši Smo v svojem zasebnom živlenji. Što najmre šče delati za prerod ljüdstva, za njegovo düševno in telovno povzdigo — i mi vsi to ščemo — mora znati, da je dužen najprle izpopuniti i prenoviti samoga sebe. Odtec pela pot v bogšo bodočnost nas sami i naše Slov. Krajine.
    Ar je Bog naš najvekši Dobrotnik, za to je naša dužnost, da najprle poglednemo, ali včinimo vse, ka smo Njemi dužni včiniti. Ali nas je ne mogoče posveto Vrvenje preveč odvrnolo od Njega ? Kak je bilo z našov molitvov, z našim spunjavanjom verski dužnost itd ? — Istina, težko se je včasi približati Bogi. So pa vendar trenutka, kda v človeki samo vre najčistejša molitev k Bogi. I kem večkrat se Človik potopi v svojega Boga, tem globle Ga doživla, tem močnejše čüti vso Njegovo zvišenost, ljübezen i dobroto.
Kak bláženi so takši trenski ! Pri nji človek živo začüti božo milost, j— Mladenci ! Ob toj priliki, kda Vam pravim, da v molitvi najdete najvekše zaklade tolažbe v najžmetnejši trenutkaj svojega živlenja, Vas pa prav posebno nekaj prosim: Vržimo od sebe vsakšo prekunbo. Vnogo grdoga psüvanje i prekunbe smo prinesli iz bojne, vnogo toga smo pa pobrali od drügi; da bi le vse to ráj tam nihali ! Ali je potrebno, da bi s psüvanjom i kune-njom, pa naj bo to slovenski, taljanski, madžarski ali kakkoli, žalili i sramotili Njega, ki nas najbole ljübi ? Ne samo, da greši, što z grdimi rečmi blati najsvetejša dugovanja, nego je takši Človik samo po človeško pameti divji i neolikavi.
       Kakše pa je naše razmerje do starišov, do očé i matere ? Smo njim vsikdar skazali dužne spoštüvanje i ljübezen ? Ali je ne mogoče naša mati v skrbi za nas verostüvala noč, edno, več, nešteto, točila skuze ? Ali njim nesmo s svojim nesinovskim ravnanjem kratili dneve na tom sveti, njim serili glave ? — Mladenci ! kak jako naj ljübimo svejega nebeskoga Očo, ravno tak moremo ljübiti — vej je to njegova sveta vola - svoje zemelske sta-
riše. Poglobimo svojo ljübezen do nji; že samo čütenje zahvalnosti nam to veli. Što je ešče ne, pa že občüti, da je v tom prav poseben boži blagoslov.
      Kakše pa je, o mladenci, naše razmerje do žensk ?. Vnogo bi trbelo od toga gučati. Pa — žmetno je . . . Mladenec, gledaj da ne boš s frlicami, z grdim govorénjom mazao svoji vüst, gledaj pa prav posebno, da ne pokla-čiš v najgrše blato svoje moške časti, či le za hip privoliš v kaj takšega. Kelko mladi dečkov je že preklinjalo te kratki hip nasladaost. Kak bi te v dno düše bolelo, či bi što oskruno tvojo sestro, tvojo mater, ravno tak trdno se zavedaj, da nesi prav nikaj bogši, či nesi znao i šteo občuvati vitežkoga mladeniškoga razmela do ženskoga spola. Pribežimo za toga volo večkrat k najčistejšoj Ženi, k Mariji Brezmadežna za pomoč.
      Naj bodo zadosta ta kratka raz-mišlavanja od samoga sebe. Večkrat je takše razmišlavanje prav potrebno, ar v njem spozna Človik odgovornost, štero njemi je Bog naložo do sebe i do svoji bližnji.
GLASI.
     Murska Sobota.
     Spelavanje elektrike se pri nas naskori začne. Sohe za elekrične napeljave so že navozili, naskori bodo začeli. Tűdi smo hodili vküp, kde so nam strokovnjaki predavali od naj-potrebnejšega, ka je potrebno pri napelavanji znati. Tak de se Sobota naskori v elektriki svetila.
     Nekaj za treznost. Nemalo smo se začüdili, kda so trije belo oblečeni moški prišli s čüdnimi kolicami v Soboto i začeli po cesti kričati : »Sladoled«. Zdaj pa mamo ešče edno novost, najmre restavracije (oštarijo) z brezalkoholnimi pijačami. Či ma fa naprava namen širili med Ijüdsvom treznost i poštenje, štero ravno pijanstvo tak strašno podira, potom moramo to napravo našemi ljüdstvi samo priporočati. Sto je žeden, naj si privošči brezalkoholne pijače, da ostane zdrav, trezen i pošten. Restavracija stoji na vogli nekdašnje ovode, kde so zdaj vojaki. Lastnik restavracije je Jožef Horvat, naš domači Človik.
1. avgust 1926.
NOVINE
3
      Grdo svedočanstvo, si davlejo nešterni ljüdje s tem, da na javni prostoraj vseféle naškrbečejo na stene i plote. Tüdi pošti so nej prizanesli. Tam so načečkane v čakalnici po tablaj takše nespodobne slike, da se vsaki pošteni i sramežlizi obraz z gnüsom obrne vkrej, Pod temi nespodobnostmi pa so madžarski napisi, ki so nikaj ne finejši od slik. To pove vse. Prosimo poštno Upraviteljstvo i osobje ; naj v dobro javne poštenosti, da Odpraviti tiste nespodobnosti, naj pazi pa kaštiga nepoštene krivce. Nedužni deca najmre hodi na pošto, to gleda i se pohüjšavle.
      Nemško ime za M. Soboto je .Olsnitz« ali ,,Ulsnitz“. V zadnjoj Štev. smo pozvali merodajne kroge naj razložijo Odked zvira to nemško ime i smo dobili sledeči odgovor : Na vsaki način izvira od Slovenske reči. To kaže konec reči »-nitz«. Prihaja pa od »jelše« pri nas, ,,jausa“ (hrv. „joha“). Bržčas so negda tü rasle jause v vekši logaj kak so takši logovje ešče dnesdén okoli Polane.
  Slovenska Krajina.
      Samomor je zvršo Bagari Alojz gostilničar v Rogašovci. Med njim in ženov je prišlo večkrat kaj naskriž. Tüdi tisti nesrečen den sfa se nekaj skregala. Potom je žena odišla na njive, on je pa doma pio na žalost Kda je prišla okoli 9. vüre žena domo, ga je naišla na posteo naslonjenoga i vsega v krvi. Strelo se je z flober puškov. Dve vüri se je ešče borio s smrtjo ob edenajsti pa je izkrvaveo i mro.
      Potrdjene agrarne pogodbe. Agrarni minister je odobrio 127 pogodb, štere so sklenoli sobočki ag-rarni interesenti z zastopnikom Veleposestva grofa Szaparyja, g. dr. Vábi Aleksandrom. Pogodbe je minister zato potrdo, ar je zemla bila odana za primerno ceno.
      Trezna obsodba. Ugleden prijateo rabški Slovencov, ki natenko zasledüje politične dogodke v našoj državi, je od sovražtva nove lendavske stranke povedao sledeče:     »V
Jugoslaviji je edina katoličanska stranka Ljudska stranka i to edino ščejo slabih duhovniki nove stranke«.
   — Krojaški in čevljarski tečaj. Skupna Obrtna zadruga v M. Soboti naznanja krojaškim in čevljarskim mojstrom, da se začne krojaški tečaj dne 17. augusta t. 1. čevljarski pa nekaj časa poznej, Opomina zadruga vse prizadete mojstre, da se kak naj prle dajo vpisati pri imenüvanoj zadrugi.
                                                                                                                                                                 Načelstvo.
      Pripomba. Zadnjikrat smo v smisli tisk. zak. morali objaviti Popravek, šteroga nam je poslao g. vučiteo Izidor Horvat. Te najmre pravi, da je on ne pristaš nove lendavske stranke. Radovedni smo, naj nam gospod ne zameri, či je tüdi izbrisani iz imenika strankini članov v D. Lendavi. Naj nam fo ednok g. povejo !
      Gornji Petrovci. Ar se je senje v Gornji Petrovci (pri Nedeli) zavolo škrlatinka dne 4. julija ne vršilo, zato bo to kramarsko senje Petoga avgusta. — Župni urad.
   — Tanač, kak naj odvrnemo od sebe božo kaštigo slaboga vremena. Gda je dober Bog z kügov, bojnov pomorom i drügimi nevolami obiskavao ljüdstvo, je to skoz vsa stoletja proti tomi iskalo pomoč z raznimi Bogi danimi obljübami. Keliko podob, cerkvi, samostanov stoji samo
zato, ar je je narod v stiski Bogi obljübo, če ga reši nevol. Bog je verno ljüdstvo poslühno, to pa je držalo svojo reč. — Preveč nas dober Bog obiskava zdaj s slabim vremenom. Če bo to šlo naprej, je glad pred nami. Naj se nas smilüje smileni Bog, nas reši glada, nam da lepo vremen, obljübi-mo njemi nekaj. Ka ? Letos obhajamo 700 letnico smrti svétoga as. Frančiška ali Ferenca, velikoga siromaka i še vekšega ljübitelja sirot. Za spomin tomi dogodka, na čast sv. Franciški naj se zozida v Slov. Krajini „Frančiškov dom" za naše sirote. Bar jezero dinarov že mamo v te namen. Obljübimo Jezuši, oči sirot, ka te dom pod streho spravimo, naj nam samo da lepo vreme, nas reši glada, düsevnoga i telovnoga. To obljübimo od hiše do hiše, od fare do fare, od vesi do vesi. Obljübimo da damo na te dom, ka mo premogoči, obljübimo zdaj včasi.
   —; Pokrovitelstvo za .Dom sv. Frančiška« so blagovolili sprejeti naš Prezvišeni hercegpüšpek, dr. Andrej Karlin.
   — Ka delajo Hrvatje zdaj v Slov. Krajini ? Drva nam izvažajo vsa, v Petešovcih i Gaberji našim sirotam stane vkraj jemljejo, niti slabi, betežasti ljüdje neso najšli smiljenja, vnogo siljo morejo voziti na gospocka marofe Siromaški Madjari te, kda so dobili obljübo, ka lehko vse domo zvozijo, ni Madjari, ni naši Siromaki ne dobijo zemlje, štere je ešče zadosta, na vozkoternoj železnici je delo dobilo nájveč Hrvatov, zemljo ponüjajo na .občinskom uradi samo onim, ,,ki majo peneze" itd. itd. Če Hrvatje štere pa kak brate ljübimo, že zdaj delajo tak z nami, gda k nam samo vogledi hodijo, ka bodo te začinjali z nami, če se oženimo žnjimi ? Če so oni pregnali same svoje ljüdi Hrvate iz Medjimurja i so so njim ne dali slüžbe, mislite, ka do nas prebivalce Slovenske Krajine lehko na rokah nosili ? Mi bi postali jezerobole zadnji, kak smo zdaj. Zakaj pa te H vlečejo ništerni gospodje ta prek ? Največ jih žene sovraštvo do Slovencov ali nači povedano madjarski düh, šteri ne more pozabiti da smo Slovenci postali samostojni v svojoj državi i si čemere tere bar stem, da, če že ne more na Madjarsko nazaj, pride na Horvatsko, štero je bilo z Madjarskov zdrüženo. Drüge pa ta vlečejo kšefti, ka bi si tam več zaslüžili, se zna na škodo sirot; so nazadnje takši, štere sili fa prek zaželena čast, dobri dohodki ; niednega pa ne spravlja ta prek ljübezen do Slov. Krajine. Sovražite Vi te kraj, zato ga ščete raztrgati.
   Vmro je naš veren Širiteo Pücko Ivan v Nedelici. Čeravno ga je trla starost, je z veseljom opravlao svojo teško brezplačno čast. Bio je vsikdar dobre vole i vsikdar pun ljübezni do svojih naročnikov, štere je vsikdar v prece velikom broji nabrao vküp. Naj počiva v miri i vživa .sad svojega dobroga dela. Več sv. meš je upravništvo lista dalo že za njega opraviti. To naj toláži pokojnoga ženo i sina, ki sta te poseo po pokojnom prevzela. Molimo za pokojnoga düšo.
      Naši delavci iz Sombora (Bačka) pošilajo pozdrave svojim domačim in znancom. V prvejšoj slüžbi, pravijo se njim je hüdo godilo, pa so je iz nevole oslobodili Franc Brodar od Sv. Šebeščana i Franc Horvat iz Puconjec. Pozdravlajo : Pala fin Otilija, Fekonja Lujza, Šeruga Anica od Sebeščana i drügi delavci i delavke iz Motovilec.
     Amerikanci ! Iz Štajerskoga nam pišejo, naj vas opomenémo, da se ogiblite agentov, ki vas iščejo i Vam ponüvlejo zemlo k odaji. Zemle je zadosta k odaji i cena prej vsaki den del ide, zato se je ne dobro siliti. Tej agentje pri tom delajo masne dobičke.
     Trojčeti je porodila žena Mihaela Kar, pismonošo v Beltinci Med malimi je eden dečak. Dečak je močen, deklički pa slabejšivi ovači pa z materjov vred vsi zdravi. Smilena srca so že posredüvala, da dobi siromaška drüžina podporo.
     Premestitvi. Č. g. kaplan Zadravec so iz Črenšovec prestavleni za ekspozita na Hotizo. Hotižki ekspozit, g. Tivadar pa pridejo za kaplana v Črensovce. V Beltince so postavleni na mesto g. Vargo, g. Alojz Ostre domačin iz bližnje križevske fare. — Iz sobočke gimnazije sta prestavleniva gg. profesora Dr. Robič i Zalaz-nik. Na njidva mesto prideta g. Mi-loč i Teply.
     Bratonci pod tem naslovom pišejo lendavske novine (10 št.) ka Bratončarje veselo Čakamo na nje. To je ne istina. Zakaj pa je te samo eden sameren plačao naročnino, pa ešče te samo na frtao leta. Da nam je pa itak vsiljavlejo si pa mislimo : eh, naj bo, bomo pa salo v nje sükali. Ne verjemo pa itak nikaj, ka stoji notri, ar ka edna številka napiše, to drüga pobija. Pišete, ka de veli vsaka hišak v Bratonci mela vaše novine; to je kosmata laž ; či ščete vam podpišemo iména, kelko nas je proti. — Kmet Bratončar.
                                                                              Država.
  — Grozoviten Umor. V Oreho-viqi na Hrvatskom, je 15 t. m. spao nekši Slovenec, šteri je tam orgle popravlao. Kda je zajtra župnika (plivanoša) dugo ne bilo iz hiše, so šli gledat v njegovo spalnico, kde se njim je odpro grozen pogled. V posteli je ležao župnik mrtev. Ropar njemi je glavo razklao. Kda je župnika vmoro, je šo i k smrti pobio tüdi küharico, štero so malo živo najšli. Odneso je ne nikaj. Najbrž se je vüzno na dosta penez, štere pa je župnik ne meo.
     Dober küp imanja. V občini Oset pri Slov. Bistrici je bilo te dneve odano imanje 80 plügov dobro obdelane zemle za 80 jezer dinarov. Vnogimi bi se to vidlo nemogoče, a vendar je prava istina. Malo Slabejša zemla je že okoli Slov. Bistrice kak pri nas, pa vendar je to fal, posebno či pomislimo, da je bilo odavano na licitaciji.
  — V bogoslovno semenišče v Maribori, kde studirajo tüdi bogoslovci iz Slovenske Krajine so imenüvani novi ravnateo, g. stolni kanonik dr. Franc Cukala. 1 septembra se preselijo i prevzemejo novo slüžbo. Istotam so nastavleni novi spiritual gosp. Martin Avšič.
  — Vucje. V naši krajej se redko pokažejo vucje. Samo v najvekšoj zimi se pripeti, kda Donava zmrzne, da kakši zablodi v naše kraje. Na Kranjskom pa klantivajo okoli tüdi v letnoj vročini. Pri Kočevji je edna deklička pasla koze i opazila, da je vuk, ki je z loga prišeo, dugo nekaj štülo. Pa ona se je za to ne zbrisala. Vuk je odneso edno koziko.
  — Nekaj za dijake. Minister za prosveto je dao odlok, da se takse za izpite (egzamene) na meščanski i filovski šolaj z dvema razredoma za polovico zmenšajo. V tom odloki se priporoča vodstvom tej šol, naj takse za izpite tisti Siromaški dijakov, ki se sami privatno včijo popunoma odpüstijo.
  — V Maribori se vršijo od 13 do 15. avgusta »kmetski dnevi.« Izkaznice za znižano vožnjo po železnici, za vstop k predavanjom, k pri-reditvam itd. se dobijo po 5 Din. v Črensovcih pri Ros Matjaši. Vsaki udeležnik naj si pravočasno poskrbi izkaznice, spolni, podpiše itd. na železniškoj postaji da štemplati. Zadnji čas za zglasitev je do 5. avgusta. Odborniki drüštev se pa po mogoč-
nosti naj vdeležijo že sobotni predavanj. .Prenočišče sküpno, je v raznih školaj, brezplačno, nesküpno pa po dnevnoj ceni. Za hrano se naj vsak sam poskrbi. Javite se pravočasno! Namen kmetskih dnevov je poglobiti versko živlenje, pokazati lepoto pra-v< ga, krščanskoga, kmetskoga ognjišča i narod navčiti prave izobrazbe.
  Domača politika.
     V državnoj zbornici pavuki predejo pavočino. Tüdi odbori so odišli domo. Srbski poslanci z ministrami vred so pa na agitaciji za občinske volitve v Srbiji. Kak Inda lüdi zdaj vladne stranke strahüjejo ljüdstvo, da bi na nje davali votume. Davidovičovi demokrati so se za toga volo pritožili na znotrašnjega ministra. V Južnom deli Srbije so ji prej že več bujli.
   Svetovna politika.
     Težkoče z francoskim penezom. Redno narodno gospodárstvo je samo tam mogoče, kde penez ma stalno vrednost. Kde pa vrednost peneza semtá skače, si dalavec dostakrat nemre küpiti za življenje potrebni reči, ar je njegova plača v penezaj dosta menje vredna za par dni, či penez ide del.
     Zdaj ma najvekše težave s penezi Francoska držáva. Njihov frank tak nanagloma kaple, da morajo na den po trikrat blagi cene spreminjati. Ka je tomi zrok ?
     Istina, da je Francija dobila od Nemčije velko vojno odškodnino. Pa to vse nikaj ne hasni. Dve velkivi rani razjedavleta francosko narodno gospodárstvo. Prvo je to, da ma držáva dosta več izdatkov kak dohodkov. Pri državni potrošaj vsako Ieto zmenkajo žmetne miljarde. — Drügi zrok pe je, dá ma držáva dosta dugov. Ravno letos na jesen pretečejo tej dugovje, plačati pa nema s kem. Finančni minister, ki je samo eden den bio v toj slüžbi v zadnjoj Herioíovoj vladi je povedao, da je državna blagajna prazna.
     Te nezdrav stališ ščejo na dva načina ozdraviti. Socialisti pravijo, naj se vsakomi državlani vzeme nekaj imanja. Pa to nebi nikaj dosta pomagalo, ar se lüdem vzeme veselje, ka bi si kaj več. spravili; zakaj bi se trüdili či pa držáva tem več vzeme, kem več što ma. S tem se jemle tüdi ljüdstvi davčna moč. Stranka miljonarov pa pravi, nai najmlejo kakše vekše posojilo. šteromi se pa socialisti upirajo. V tom boji pa kaplejo skoro vsaki tjeden po edna vláda i z njimi tüdi frank.
Iščem slüžbo gozdnoga lovskoga čuvaja 36 let sam star, mam 8 let slüžbe v toj stroki. Žlüžbo sam zgübo zavolo agrarne reforme. Što potrebüje naj se glasi v UREDNIŠTVI.
                                                                         Vabilo.
Na 1 redni občni zbor prve prekim mlekarske zadruge v Črensovcih r. z. z n. z. ki se bo vršo dne 8. avg. 1926 ob pol 4 vüri popoldne v staroj šoli z sledečim dnevnim redom :
   1. Čitanje ustanovila zapisnika ;
   2, poročilo načelstva in nadzorstva; 3. volitev načelstva in nadzorstva ;
   4. Slučajnosti.
Če bi fe občni zbor v navedenom časi ne bio sklepčen, vrši se pol vüre kesnej na istom mesti in prí istom dnevnom redi drügi zbor, ki bo veljavno sklepo ne gledoč na broj navzočih kotrig.            NAČELSTVO.
Novi mlin na šest parov (trije valeki i trije kamni) i vse priprave za pšenico mleti, novi reform i reks mašine za kašo, močna stalna voda i hiša z štirimi sobami, kühnjon 9 svinjski hlevov, listnjek, 2 űti, štale pivnica, vsa Priprava za oli delat! i 9 plügov grünta se včási oda. Pitati se mora pri g. Ferdo Zmazek mlinski posestnik na Grabah, posta Sv. Križ pri Ljutomeru.
4
NOVINE
1, avgust 1926.
GOSPODARSTVO.
Plesen ali oidij na trsji.
      Poleg peronospore, štera se v letošnjem deževnom vremeni tak močno razvija, mamo podobnoga i ne vnogo menšega škodlivca, trsno plesen ali oidij. Te beteg se je ravno te dneve začeo v vekšoj meri širiti na grozdji. Napadjeni deli grozdja poztanejo be-loplavkasti i je prevleče plesen. Po nešterni mestaj goric se pokaže te beteg vsakše leto i se ga je skoro ne mogoče braniti. Tomi je kriva naša nemarnost, da smo se ne v začetki potrüdili, da bi vničili beteg. Mladikam samim oidij ravno ne škodi, peč pa skoro grozdje vse vniči ; jagode spokajo i začnejo gniliti.
    Za prepravlanje plesnobe mamo več priprav, ali zdaj je naj bogše med vsemi zmešanicami Čisto žveplo ali žvepleni cvet, kakši se dobi po trgovinaj. Vnogi gorički vertovje so že dozdáj rabili Vsefele žveplene preparate i žveplati z sulikolom i saloidinom pa drügim, večina pa se brani ednoga i ovoga i tak püsti svoje gorice, da prejdejo. Či takšim prigovarjaš, naj vendar škropijo, dobiš navadno prazne izgovore, rekši, žveplo vino skvari, dobi smrdeči düšec i začarnej. To pa govorijo navadno oni, šteri ne bi radi žveplaii i niti ne so preskusili, či je to resan, ka pravijo. Nasprotno pa je istina, da od oidiuma pokvarjeno grozdje, či prle ne zagnili, da kisilo vino, štero rado začarnej. Prav opravleno žveplanje nemre vini škoditi, ar se že prle iz-loči. Za vzgled so nam lehko kraji, ki ki pridelavlejo velke vnožine vina. Tam stalno rabijo poleg galica tüdi žveplo. Vej se je z galicom ravno tak godilo v začetki, čas pa je pokazao, da bi. brez galica gorice prejšle. V ne dosta menšoj meri kak galica moramo rabiti tüdi žveplo. Žveplati trbe večkrat, kak smo to že lani v »Novinaj« opisali, ar pa Vnogi ljüdje idejo mimo dobri navukov, se končibar zdaj naj potrüdijo, kda se beteg po goricaj jako širi.
      Žveplati je najbogše zajtra, kda rosa odide i je sunčno vreme. Da sploj žveplo kaj vala, mora biti sunčno vreme. Prašimo na tenko, kak či bi se meglica kadila i posebno na grozdje mora priti práj. Na eden vinograd vzamemo do 10 kilogr. žvepla.
      Penez, ka ga damo za žveplo i delo se bo obilo poplačajo z obvar-vanjom grozdja i z bogšim vinom.
Prodaja zemljišč v Slovenskoj Krajini (Prekmurju).
      Naznanja se, da je uprava Veleposestva Ladislava grofa Szaparyja do zdaj odala znatne dele svojega imanja da so tozadevno kupne pogodbe (140) odobrene od ministrstva za agrarno reformo v Beogradu. Tüdi so že oda-ne parcele v grüntnoj knjigi okrajnoga sodišča v Murski Soboti prepisana na küpce.
      Veleposestvo pa ma k odaji tüdi ešče sledeče, že parcelirane dele :
      Okoli 30 oralov (plügov) krasne Hrastove šume v Mlajtincih, 5 oralov loga v Mürskih Črncih, 10 oralov loga v Borejcih, 10 oralov loga v Selu. Log v Kupšincih je razprodan i na küpce v grüntnoj knjigi prepisani.
      Zdaj se parcelira log v Vučji Gumili v izmeri okoli 400 oralov.
      Uprava je pripravljena odati sledeče imanja, štera tvorijo vsako za sebe gospodarsko enoto, v kolikor se ne dajo Parcelirali na male dele :
      Mačkovci, nad 600 oralov, od toga okrog 500 oralov loga, 10 oralov prvovrstni glasoviti goric, ki rodijo izvrstno vino. Nadale se nahaja na tom imanji lepa enonadstropna Vila z mansardnimi Prostori, klet- pod celov vilov, dve posebnivi hiši za nameščence. Poleg vile je stüdenec z dobrov pitnov vodov, ki ne vsehne i je posebno potrebna za škroljenje trsja, gospodarski hram, oratja zemla, sadovnjak i. t. d. ;
      Bokrača : nad 18 oralov zemle, ki obsega hišo, hlev, škedenj, njive, travnike, sadovnjak in in krasen vinograd (gorice) s plemenitim trs-jom.
      Sebeborci : 8 oralov zemle, ki ki obstoji iz viničarske (vajncarske) hiše, njiv, sadovnjaka i gorice.
      Dolina : nad 16 oralov zemle, viničarska hiša, njive, sadovnjak i gorice.
      Uprava Veleposestva v Murski Soboti je pripravlena dati vsa potrebna pojasnila.
      Prednost nakupa majo agrarni interesenti.
      Cene so jako Zmerne, ka je bilo tüdi uradno pripoznano.
      Ar je dokazano, da postopa uprava Veleposestva po vsej predpisaj, štere je izdalo Ministrstvo za agrarno reformo pa ide küpcom kelko mogoče na roke, a poleg tega jako pazi, komi se zemljišča i šume Odavlejo, se naküp iz že povedani pa tüdi iz na-cijonalno-ekonomskih zrokov toplo priporoča. Posebno se opomene na imanje v Mačkovcih, štero je lepa gospodarska enota i zaslüži, da príde v Slovenske roke, s šterim bi se naš element tam jako okrepo.
      Pri toj priliki moramo opomenoti naše polodelavce agrarne intresente, ki so dobili dele velepostva Szapary po predpisih za agrarno reformo v uporabo, da se pobrigajo za naküp dodeljeni parcel, ar so cene Zmerne. Na ta náčin si bodo naši ljudje zasigurali staono posest zemljišč, ka je za-naše narodne interese velike vrednosti za državo pa jamstvo, da se ne bodo mogli nikdar semkaj vseliti tühinci. Z nakupom i prepisom v grüntnoj knjigi postane küpec lastnik, s tem njem je zemljá popunoma zagvišana.
                                                                Cene:
Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 220 Din, ovsa 180 Din. kukarica 170 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7'50—8 Din.,teoci 9—10 Din.,‘svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent.
                                                         Borza:
1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling. 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 18 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 14 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 90 par.
                             Podpirajte
»NOVINE"!
Mali oglasi.
SÜHE GOBE !             GRBANJE !
Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsikdar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk
K ODAJI je cela šoštarske Priprava s slojom za šivanje ».Singer Cilinder" na BENICI hiš. Štev. 7.
                                                                      Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" pri
    I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
ERDÖŠ1
    BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
                                                            Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III.
je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50,, ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 Š. Racine Ave.
Odborniki so : predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni
predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Stefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič.
  Lepa zidana hiša
s črepom pokrita i sadovnjak z 213 sodevenim drevjom pa 9 plügov dobre zemle s šumov, njivami i senožetmi na lepom kraji blüzi Veržeja i železnice se včasi oda po jako nizkoj ceni. Plačati ne sila včasi, liki se lehko dug prevzeme. —, Več se Zvedi pri JOŽEFI DROBNIK, Ljutomer Štev. 165. (pekarna)
HRANILNICA I POSOJILNICA
                                                     v Gornji Lendavi sprejema hranilne vloge po S procentov. Uradne vöre vsako nedelo po ranoj meši.
                                                  ODDAJA.
V nedelo 1. aug, 1926 ob 3 vöri popoldne se bo na licitaciji odavalo pri Sv. Jeleni poleg Čakovca 5 in pol plügov zemlje i nova hiža pa štale vse v ednom vküper.
   Trgovski vučenec
                                                    (inaš), močen, zdrav i zaneslivi najraj iz Slov. Krajine se sprime trgovini ANTON KOROŠEC Gornja Radgona,
K ODAJI
je eden dober klavir i Pohištvo za obednico. Opita se lehko pri gdč. Šinkovičh v Bakovci.
Mlinske k n j i g e
Trgovske knjige Pergament papir
      Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo
  I. HAHN
                                    Murska Sobota.
                                                      Naznanilo.
  Naznanjam sp. občinstvi da s 1. avg listom odprem trgovino z usnjem (ledrom) na Lendavskoj ulici (poleg izraelitske sinagoge) v M. Soboti.
  Prosim spoštüvano občinstvo za obilen obisk.
                                                                                                        ŠTEFAN HOLCMAN.
Kmečka POSOJILNICA
                           v MURSKI SOBOTI
   r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo.
   Obrestuje hranilne vloge po 8 °|o - Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi.
Z* PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.
izdajatelj JOŽEF KLEKL.
Urednik: IVAN JERIČ.