118. &tev. Poštnina piBčana v octcjini. ßelje, forek 18. oktobra 1927. Leto IX, Ixhaja v torek, öetrtek In sobofto. Stane meseČno Mn T— za inozemstvo Din 20*—. Posantextta fttevilBui I Dha. Račun poStno-čekovnega zavoda §tev. 10.666. NOVA DOBA ¦rmtelfttv» hi ¦pPMvatttv»! Crtf» Strossmayerjeva nifca 1, prittfčje. Rokopisov nc Tračamo Oglasl pm tarffa» Telefon Int 5tev. 65. Najnovejše iz Beograda. Ponovna zahteva, da se razpusti makedonska revolucijonarna organizacija. Iz Beograda poročajo zagrebške »Novosti«, da bode bolgarska v]ada sicer prihodnje dni predložila sofijskemu parlamentu gotove predlcge proti znani makedonski revolucijonarni organizaciji, a si je že vedla ustvariti v tej korpo- raciji tako razpoloženje, da bodo sigurno propadli vsi njeni predlogi v smislu jugoslovanskih zahtev. Med tem pa je že dan po umoru Cena-bega v Prajii poskušala nova bolgarska atentatorska trojka preiti na naše ozemfje pri Ca- revem selu. Ker v naših dipiomatskih krogih popolnoma dobro pojmijo ozadje zadnjih atentatov v Makedoniji in umora Cena-bega, hočejo akcijo v Sofiji po- speSiti in je naš poslanik g. Nešič v Sofiji urgiral razpust makedonske re- volucijonarne organizacije. Vesti o zunanjem posojifu 30 milijonov funtov šterlingov. Te dni so se pojavile vesti, da namerava naša vlada najeti znnanje posojilo 30 milijonov funtov šterlingov (čez 8 miljard dinarjev) za izpopolnjenje našega železniškega omrežja. V beogrsj- skih gospodarskih in vladinih krogih zatrjufejo, da so te vesti brez podlage. Sicer da je res, da je več inozemskih ponudb za tako posojilo, ali konkret- nega se doslej ni sklcpalo ničcsar. (Žalibože! Veliko zunanjo posojilo bi silno omililo sedanjo veliko gospodar- sko krizo! Op. ur.) Oblastni proračun. V Celju, 17. oktobra. V »Uradnem listu« štcv. 101 z dne 1. oktobra 1927 je bila priobčena »uredba glede proračuna oblastnc skupščine mariborske oblasti za 1.1927.« Ker je v tej tako težavno naslovljeni uredbi stvarno za vsakogar bo!j zani- mivega, se hočem z njo nekoliko ba- viti, z željo, da bi članek pobudil kaj kritike, ki je toliko kaj potrebna, ker ne pride v skoraj doccla klerikalni mariborski oblastni skupščini napredna opozicija vsled svojc maloštevilnosti skoraj do nobene vplivnejše besede. Treba je tudi priznati, da se domače časopisje z delom in nalogami oblast- nega odbora in. oblastne skupščine nekarn prernalo bavi. Morda tega do- slej ni delala \z tega razloga, ker jc finančni minister zavlaceval odobritev oblastnega proračuna in se je moglo delo oblastnega odbora pričeti še-le Morda je se citateljem in nasim volilcem v spominu, da so demokraiski jkandidatje ob oblastnih volitvah do- sledno povdarjali, koliko važnosti jc v naših težavnih upravnih razmerah vsaj delna decentralizacija državne uprave. Izražali pa so obcnem dvom, da bi mogla oblast z lastnimi novimi dohodki uspešno vršiti svoje naloge. Prerokovali so, da bode dr*ava sicer skušala zvaüti s sebe čim več bremen in dolžnosti, pobirala pa bode vse davke, celo bivše štajerske dežclne doklade (ki jih jc šc povrh tega pred leti zvišala) v istem obsegu kot doslej. Beograd je vedno navdušenzaupravno decentralizacijo, če se zmanjšajo s tem stroški, drži sg pa trdtio centralizacije dohodkov. In da bi naša uboga davčna kravica dala skoraj vsg svojg mleko držrivi, so naši praktični radikalni go- spodarji v Beograciu vtihotapili v pro- račun šc> znani § 82, ki daje finanč- nemu ministru možnost, da kontrolira in regulira oblastne doklado, v tem smislu seveda, da pobira država tudi vnaprej skoraj vse dohodke. Oblastni proračun za 1. 1927 iz- kazujc Din 15,90081570 rcdnih po- trebščin in istotoliko rednega kritja, izrednih potrebščin in izrednega kritja pa Din 10,000.000'—, skupaj torej Din 25,900.815*70. Med rcdnimi po- trcbščinami je splošna oblastna uprava za Din 1,142.500"—, uprava kopališč v Rog. Slatini in Dobrni Din 14162.i.950"- (Slatina Din 13,598.620' - in Dobrria Din 1,026.970), ubožni sklad Din 1^.000, obresti oblastnega dolga Din 118.725 70. Med rednimi dohodki je državni pred- ujcin po Din 700.000— (ali jc od- pravnina enkrat za vsgIgj? Op. ur.), 20 odst. doklade na pridobnino bank in drugih trgovskih družb v zncsku po Din 300.000—, 100 odst. doklada na lovske ksrtc v zncsku po Din 50.000, 100 odst. doklada na tantijeme banč- nih in drugih upravnih svctnikov v znesku po Din 150.000—, dohodki Slatinc in Dobrne v isti višini ko iz- datki, nararec Din 14.625.590'— in konečno obrcsti in redni dohodki ubožncga sklada po Din 14.100'—. Tg štcvilke ne imponirajo posebno. Solidna, skoraj bi rekel človek, pre- solidna je visoka postavka za oblastno upravo po Din 1,142.500'—, dasi jc bilo letos, kakor se nam zdi, le'dvoje zascdanj oblastnc skupščine in je tudi sicer začel oblastni cdbor še-le prcd kratkim s pravirn delom. Previsoke mescčne odškodnine za oblastncga prcdsednika in oblastne odbornikc nam ne ugäjajo, tudi upravni aparat sg nam zdi predrag in prevelik, dokler ni no- benjh pravih dohodkov. Kajti kdo more verovati, da bodo doklade na pridob- nini, lovske karte in tantijeme vrgle pol'milijona dinarjev? Bilance so slabc in <^e še kje kaj dobička ostanc, cvcti skriio in sramczljivo v goščavi različ- nihi zgub. Drugih dohodkov pa za cnkrat ni. Morda bodcta Slatina in Dobrna kaj vrgli vspričo dobre letošnje sezije, ta denar bode pa krvavo po- treben v 1. 1928. Za kritjc »izrcdnih«, pravzaprav pa irednih potrebščin je najcl oblastni odbor posojilo po Din 10.0000001—. V casopisju se jc čitalo, da pri do- maiih zavodih (raznih hraniinicah) in to [po ugodni obrestni meri. Od teh deget milijonov je bilo porabljenih Din 1,700.000'— za nakup uradncga poslopja za oblastni odbor in pa opreme. Uradno poslopje (znana Scher- baumova vila poleg velikega županstva v Mariboru) stanc po proračunu Din 1,000.000'—, pohištvo in oprema Din 300.000—, adaptacija prostorov Din 250.000'—, napeljava telefona in elektrike Din 50.0001—, nepričakovani stroški (!) Din 100.000'—. Vsakomur, kdor pozna objekt, se bodo zdele te postavke visoke; če je že kupnina upraviCena z ozirom na lepo stavbišče, bodo pa druge postavkG po našem mncnju prcvisoke. Zakaj uganjati nc- potreben luksus, če tudi se bode po- slooje kakor oprema dolgo rabila? Ali so bila, ali pa še bodo ta dela javno razpisana? Kako daleč so šla pooblastila, lei jih je moral dobiti ob- iastni odbor tozadevno od oblastne skupščine, piscu teh vrst ni znano, potrebna pa bodo primerna pojasnila za javnost. Ostali del izrednega proračuna iz lOmiljonskega posojila razun postavke po Din 768"5000"—, ki je namenjen za «ncpričakovane potrebščine», gre za razne, res prepotrebne investicije in popravila. Na naš ožji celjski okoliš odpadcta pri poglavju «ceste in mo- stovi» zneska po Din 100.000"— za upostavitev okrajne ceste Luče-Solčava in Din 200.000'— za cestno zvezo Lesično—Sv. Urban v smeri Kozje— Pilštanj—St. Jur ob J. ž. Prvi izdatek je povzročila strašna lanska povodenj, ki je takorekoč odrezala Solčavo od vsega sveta, drugi izdatek pa je po- pravilo starih grehov in zavlačevanja pri cestnem projektu Lesično—Sv. Ur- ban, ki se je izdeloval kakor kakšen babilonski stolp menda že celih 15 let. Pri vodnih zgradbah je namenjeno za | študij, merjenje in izdelavo projektov za uravnavo rsznih potokov, med temi tudi Voglajne, znesek po Din 80.000"—, za izvršitev vodoobrambnih zgradb v celjskem in gornjegrajskem okraju pa Din 500.000— ter za zagradbo Gornje Savinje še posebej Din 300.000'—. Te postavke bodo v celjskem in gornje- grajskem okraju vzbudile splošno za- dovoljnost; želeti je le, da bi se z delom dm preje pricelo na najbolj ogroženi točki, to je pri mestu Celju, ki je v večni nevarnosti. Otem borno pa še pisali posebej. Tudi za obdnske in zadružne vodovode v našem oko- lisu so unesenc lepe vsote (Ljubno Din 20.000-, St. Peter pod Sv. Go- rami Din 50.000'—, Prekopa 100.000 dinarjev in Ponikva Din 100.000'—.) Vsega skupaj dobi ecljsko okrožje Din 1,450.000'—, izvzemši za ecljsko javno bolnico proračunanih 252.000 dinarjev. Zdi se nam, da je vsota z ozirom na veliko davčno moč tega okoliša premajhna. Razume se, da se mora proračun za I. 1928 urediti drugače. Klerikalci, ki imajo v rokah oblastno skupščino kakor odbor, bodo rnorali poskrbeti za to, da bodo dobili obcnem s pre- vzctjem gotovih državnih nalog tudi primeren del državnih dohodkov. Pri tem pa se ne bodo smeli držati pra- vila, da naj nosijo vso težo davkov in doklad mesta in trgi, izdatki pa naj gredo izključno v prid podeželju. Je istina, da je naše kniečke kraje Gradec močno zanemarjal vprid takrat nem- škutarskim mestom in trgom, ta praksa pa se ne sme sedaj popolnoma pre- okreniti v nasprotno srner. V sploSnem pa še enkrat: želeti je od naše javnosti tudi zanimanja za naš mali deželni parlament. Napake, ki se store, tiscijo tudi nas. Ceijski obcinski svet. V petek, dne 14. t. m. se je vršila redna seja celjskega občinskega sveta, ki je trajala od 1830 do 21'15. Seje, ki jo je otvoril župan s polurno za- mudo, se je udeležilo 27 občinskih odbornikov. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve. Scja je potekla mirno. Personalni in pravni odsek. V tajni seji so bile prošnje mestnih uslužbencev glede povisanja prejemkov večinoma odklonjene. Kot drugi kon- ceptni uradnik na magistratu s pre- Artur Ernst Klarisa. V sa/mostarm mifodarnih sester s-vet^ Maa'ijie d« Siiege je razsajalai zo1- pet mr/itea1. Kalkor visako Leto spo iniladi, ta'ko med Veliko nočjo in Bin- koKtiini, j;e naipaidla uboge mine. Navadno jo prijela le mlajše; v iiiidi'h letih se je loti'la tndi sitarejših redovnic in. tedaj so ležalc vise bi'ede in vročične v sviojiiih priprostih posteljah, j'okalc in fanteiirale ter M'ovorile zme- deiio in grosno. — Proti teJ nurziici je Wlo le etno sredstvo: čaj, zdravilni, kri čistilni cai] iz zelišč, kakor jih sadijo na obrežjiu Arna. Za to, vsak-o leto se vrajc.ajoc'-o bo- lezen so znati v vsej Florence in iirrieli j>aialiöna m-nenjiai. Rekli so, da so tla okrog iu okrqg sainasila-na pokia ffni- labe, ker teče Ar.no tako bliau in je bil samiostaiiski vi-t neikoc pokopališče. Kakor hitro da pridejo vroči dlnevi, se dvignejo s tal s pjisaaiimi cvetlicaimi, ki so daiec naoifcro& sJovele, fini stru- peni pW- DrUiSi in taki, ki so se i'liieH za posebno razborite, so lnenil-i, da. po- vizroua ditäHico vaJ>ljiva spomlad, ki pride tako radostna na zemljo, in da so uboge, zivljenjü tude nune bolane vslod pomladl • ¦ .' Skrivnostiio pa so we miuzali mladi kleriki v semeaiišču in si sepetaJi: Satan pride skrkoj ter po- g'lwla med žensike — in naj bodo še tako pobožne. — Ženska je žensika in nekje v duši najide hiuidioibec prostor in razd'razi divje naigone . . . Tedaj mora d'usa boj-eva'ti vroč boj z ^resnim tefe- som. V samostaintu so iiinn.rali dolge molitve v asketični enozvočnosti iri v inracjiili cedicaih so trpoJele posvecene sveče. Po širokiili kainenitiih stopnicah, ki so vodile v prostoi'no vežo, je sto- paila Klai'isa v beli obleki deviit: svetega Siegea, naj'inJcto'sa v sainiostaniii, ena aniih •lnjufofitedJaiiih,, nad katerimi rnrz- liica ni ianela oblasti. Ökoeoi gkidko ste- brisw je setala, priprosto in poniižno, proti s'lai-oinm ^wnostaiiskemu vrtn. Le raihlo so se gibale fine, blede ustnice v tihi molitvi in kakoi- daleč v daljavo so gl-edaAo veldke, tenime oči v svetlo, nvirn/o luč. Gvetlioe so izpnhievad*} la- hek vonj, po tleh so ležali svetli lkstii magnolij. Z laihko in resno dosLujaiKstvejiost- jo je korakata Klarisa- skozi vi-t, koje- ga stara direvesa so priklanjala. kakor. k blagoslovai. svoje cvetoöe veje k tloin. Skozi ozka zaimrežetna vraita je zapii- stila samostan, šla po satootnih', po- mladniih uliicali niinio glodališča della Perigoki, videi'a je dakč pred seboj v priijaizni svetlobi San Miniate in Ijuib- ke o\inke Viale dei Colli. ^ laihko, rasno dostojanstvenoist- jo je šla .svojo pot prati saimiastanu pukorecih se eremitov sveteiffa Janeza. Prišla je radi niekega obraeuna za Ju'iiih in. žito. Ko jie bila u«r«liila ^o^- spodarske o]ii'ai\'ke, je zapufetiJa samo- stan pcxkoreciJi se eremaitav svetega Jaineza in sla dalec proti vrtovoni, ki *sio Iežaili ob nab'rezju. Neokretmo v bledem le^ku je lekel Arno niiirao teinnih, pailat- in širokih, duhtiečih vn'tov, katerih cvetoča pobo6- ja so seigala do vode iin kaleriJi temtna sii'ka^ je neimiitrno odsevala v valovih. (atsIo zvezane ^plave, nnložene z miladiin sa/djem in zelenjavo, so vlekli konji po reki naivzffor. Zaimišljena je šla Klr- • NOVA DOB A« Stev. 118 jemki I. katcgorije 1. skupine je bil nastavljen g Josip Pogačnik. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta Anton Jošt in Viktor Keppa, sprejem pa se je zagotovil monterju Rudolfu Zavadilu. Aled drugim sg je prcpovedala Celjski milarni uporaba mestnega grba za zaščitno znamko. Zaostala najemnina za vojašnico kralja Älcksandra, neplačarri pogrebtii stroški za invalide in dolg realne girnnazije za električni tok se bodo sodnijsko izterjali od erarja. Flnančnl in gospodarskl odsek. Mestna občina je pripravljena prispe- vati k stroškom za temeljito regulacijo Hudinje 10%, če skupni stroški ne bodo presegali 1 milijona Dili. Obenem pa zahteva poglobitev pri mostu poleg cinkarne in v bližini sv. Maksimilijana. Predlog glede regulacije je bil sprejet soglasno. Kakor znano, garantira mestna občina za Splošno gradbeno zadrugo pri najetju posojila članom zadruge. Občinska davščina na table, kazala in izveske se v Celju ne bo uvedla. Odobrila se je menjalna po- godba, s katero se zamenja občinsko zemljišče pri Sp. Lanovžu s prostorom ob Ljubljanski cesti, kjer je bila poprej stara vojaška bolnica. Justični erar mora plačevati za grofijo, v kateri se nahaja okrožno sodišče, mestni občini 54.000 Din letne najemninc. Te vsote ni mogoče znižati. Vodji Mest- nega kina se pavšalira občinski vese- lični davek za leti 1927. in 1928. na letnih 28.000 Din. Prošnje za zemljišča ria hribu sv. Jožefa v arondacijske svrhe so bile začasno odklonjene ker se mora ves stavbni prostor na hribu poprej pozi- dati. Dr. Milku Hrašovcu se proda ena parcela na hribu sv. Jožefa za stavbo stanovanjske hiše. Sklenjeno je bilo, da sc na zemljiščih mestne občine ne bo gojil hmelj. Glede mestnega oskrb- ništva je bil sprejet predlog referents, da se oddado vsa večja dela privatnim podjetnikom; v lastni režiji se bodo izvrševala le drobna dela. Stavbna dela se odvzamejo mestnemu oskrb- ništvu in dodclijo stavbnem uradu. Nastavljati in odpuščati mesine delavcc sme le župan sporazumno s pristojnim odsekom. V debati jc predlagal obč. odb. prof. Mravljak v imenu kluba občinskih odbornikov SDS, naj se počaka z delno reorganizacijo, dokler večina ne bo predložila v celoti re- forme mestnega gospodarstva. Večina je predlagala delorna stare stvari. Pred- log odseka glede mestnega oskrbništva naj se vrne finančnemu odseku in ob- ravnava ob priliki sestavitve novega mestnega proračuna skupno s defini- tivnim reorganizacijskim načrtom. Ta predlog, kateremu so se pridružili tudi socijalisti, je ostal v manjšini. Mestni uslužbenci bodo dobili tudi letos drva iz mestnega gozda po režijski ceni. SodjalnopolitiČnl odsek. Referent je pripovedoval o raznih «načrtih» mestne obcine, kako bi se odpravila stanovanjska beda v Celju. Govoril je o novih zgradbah in adaptacijah — iz njegovega govora pa je bilo po- sneti, da je bil namenjen ulici . . . »tavbni In vodno reguiacijskl od- sek. Glede rerjulacije S.'ivinje je ob- čins!;i svet sklenil tiaprosili mariborski oblastni odbor, naj že za prihodsije zasedanje oblastne skupščine pripravi vse potrebno za sprejem zakonite uredbe, da se prične z regulacijo Sa- vinje, zlasti ob njenem kolenu pod Starim gradom. Mestni magistrat naj po možnosti s sodelovanjern okoliske občine nemudoma pridohi prizuanega vodotehničnega strokovnjaka, ki bi temeljito proučil vprašanje r2gulacije Savinje in fiksiral zadevne načrte. SluČ^jnostl. Obč. odb. Komavli je predlagal; naj mestni magistrat uvede strogo kontrolo nad pretininimi tržnimi cenami produktov v Celju in predpiše prodajalcem primerne tržne cene. Podžupan dr. Ogrizek in obč. odb. dr. Voršič sta se izjavila proti predlogu, češ, da je to zgolj zadeva zdravc in proste konkurence. Doktor Voršič je celo izjavil, nai gredo kon- zumenti na deželo, če hočejo ceneje nakupovati! Obč. odb. Komavli je pra- vilno odgovoril, da govori dr. Voršič tako, ker se noče zameriti klerikalcem- volilcem na deželi. Značilno je, da je radikalni odbornik odobrava). predlog obč. odb. Komnvlija, dočim je Nemec nasprotoval predloqu, čeS da irnamo v Celju itak tržno nadzorstvo. Občinska večina je prvikrat pokazala neenakost v naziranju Predlog obč. odb. Ko- mavlija je bil slednjič izročen obrt- nemu in tržnemu odseku —rp — Državna šolska polikli- nika v Celju. Naše mesto ima na polju socijalne higijene zaznamovati v zadnjih letih nenavadno velik napredek. Vsled ini- cijative g. načelnika dr. Štamparja je ministrstvo narodnega zdravja usta- novilo v Celju doslej Že pet zdrav- stveno socijalnih zavodov, ki pomenijo pravi blagoslov za prebivalstvo Celja ter za njega široki okoliš. V inva- lidskem domu je nastanien Protitu- berkulozni dispanzer, ki ie namenjen predvsem revnejSim sioiem ter je brez- plačen. V območju celjske bolnice pa so namešČeni sledeči zavodi: Brez- plačni ambulatorij za spolne boiezni, bakteriološka stanica in pasteurjev zavod, čegar delokrog obsega Celo Slovenijo t. j. mariborsko in ljubljansko oblast ter varaždinsko okrožje. Za javnost skoro neopaženo pa je začela meseca septembra poslovati Se Solska poliklinika, ki nudi gl. pra- vilnika o delovanju šol. poliklinik zdravniSko pomoč in zdravniSki nasvet učencem vseh celjskih srednjih, stro- kovnih in osnovnih sol ki imajo na- stopne hibe : slabo zobovje, slab vid in očesne boiezni, boiezni grla, nosa, ust, kožne boiezni, nečistočo in ušivost, tuberkulozo in malarijo ter duševne napake. Pregled in zdravljenje v Sol. polikliniki se vrši vsak dan razen ne- deli in praznikov od 10—12. ure do- poldne. Plombiranje zob se vrSi isto- tam v zobni ambulanci vsako sredo in soboto od 14. do 19- ure popoldne. Učenci s« pozovejo na preiskavo in zdravljenje na podlagi matičnih listov, ki se vodijo všol polikliniki in sestavljajo Dovodom šol. zdravniške preiskave otrok. V slučajih akutnega obolenja imnjo šolska vodstva pooblastilo, da posljejo otroka v svrhe pregleda v polikliniko. Zobni ambuiatorij šolsk^ poliklinike je namenjen zdravljenju in plombi/anju zobov kakor tudi zdravljenju vseh ustnih boiezni, ki so v zvezi z obo- lenjem zobovja Pri plombiranju zob se zaračunavajo samo stroški za ma- terijal (za plombo 15 do 30 din), ki pa se najrevnejšim tudi popoluoma popustijo. Vhod v šolsko polikliniko je iz Benjamin Ipavčeve ulice nasproti tovarnc »Cinal« ter je označen z napisno tablo »Drž. šolska poliklinika«. PosSedice ukinjenja carinarnfee v Celju. Par dui po razglasitvi, da je celjska carinornica ukinjena. so zaostale di- rektne pošiljke za Celie v Mariboru. Kljub temu, da so se takoj odposlaii dokumenti na razne carinske posrednjke in spediterje, ni blaga od nikoder. Tvrdke posredujejo potom svojega 1 osobia, a ni nikakšne rcšitve, temveč I so samo veliki nepotrebni stroški. Največja škoda še preti, ker bode blago prepozno došlo in ga marsikatere straukc ne bodo več sprejele, ker blaga ne bodo rnogle več rabiti. Znani so slučaji, da je blago prišlo v Maribor v soboto 8. t. m., poslali so se takoj dokum^nti in adresat pa do I danes še nič ni prejel. Rnvno tako so ; izostale vse poštne pošiljka. Tvrdke, katere so preje dobivalc po 20 do 30 poštnih zavitkov dtievno, pa sedaj od l.t. m. še jednega znvitka niso prejele. V Mariboru leži 5000 do 6000 neza- carinjenih zavitkov. Kakor se je izve- delo iz zanesljivega vira, je mariborska poštna carinarnica veliko premajhna, da bi izvršila ves prornct za Maribor in Celje, ter bode treba najeti za to še posebnc prostore. Medtem časom pa ccljs\d trgovci zopct lahko čakajo. Izvedelo so. je tudi, da je mariborski kolodvor v vsakem oziru premajhen za sprejem vsega blaga, katero prihaja za Maribor in Celje. Posledicc bodo take, da bodo v par mesecih narastli za celjsko trgovstvo ogromni stroški, kateri bodo naravnost šli v stotisoče. Celjc je priznano eno od naj- večjih industrijskih centrov v državi in ima čez sto veletrgovcev, fabrikan- tov in drugih večjih podjetij, kateri predstavljajo najmanje pol miiijarde gospodarske moči. Dolžnost bi bila j istih, kateri izdajajo take naredbe, da I se o teh posvetujejo z raznimi go- I spodarskimi institucijami, ne pa da se : ukine kar čez noč tako važni urad z j motivacijo štedenja in da se prepreči ,; kriomčarcnje. Največ kriomčarskih afer Si se je pripetilo izven slovenskih cari- ij narnic ter so jih zakrivili večinoma • samo tu- in inozemski židovi in razni brezvestni uradniki. In take afere se bodo še vnaprej vršile, doklcr bodo oi3stojale carinarnice. Ni pa pravično, da morajo ravno celjski pridobitni krogi trpeti tako hude posledice. Tukajšnje trgovstvo, naseljeno ob robu države, bije hud konkurenčni boj z inozemskimi engrosisti. Äko se jim Se stavijo tako velikanske ovire in delajo stroški pri dobavi blaga, bodo sigurn ) v par letili primorani omejiti svoj obrat, če ne popolnoma likvidirati. Gospodje v Beogradu bi mogli vedeti, da so trgovske razmere v Slo- veniji čisto druge kakor v Srbiji. Tukaj se dobički kalkulirajo na 1 do 2°/0; pri dobavi blaga pa je zamuda od 1 ali 2 dni že velikega pomena. Se je cas, da se nam popravi storjena krivica. Dolžnost nas vseh je, posebno pa naših poslancev in mi- nistrov, da povzdignemo svoj glas in zakličemo, da če imarno dolžnosti, naj imatno tudi pravice. Najvišjs davke plačujerno, ugodnost se nam pa hoče vsaka vzeti. K tej za na§o trgovino in industrijo tako neprijetni zadovi nam 3e poročajo : V nekem včerajšnjem časopisu je staio, da se vr5i poslovanje celjske carinar- nice še do 31. oktobra t. 1. To ne stoji. Do 31. oktobra se vrši samo 3e likvi- daeija celjskega urada, carinjenje pa se obavlja že v Mariboru. Danes (v pondeljek) se vr5i na interveneijo neke celjske veletvrdke seja na generalni direkciii carin, katera bo končnoveljavno odločila o usodi celjs^ce carinarnice. Javnost neprijetno pogreša odlo- Cillier Zeitung«, je pred nekaj dnevi porocala, da snujejo Nemci za ncmškutarje, svoje ljudi in seveda za nezavedne Slovence celo vrsto »bralnih krožkov« ali po naše čitalnic po mariborski oblasti. Pravijo, da se je ustanovilo teh krožknv že prav lepo stevilo in da je za nove še dovolj sred- stev na razpolago ... V poročilu »Cillier Zeitung« se našteva tudi nekatere nem- ške revije in ilustrovane casopise, ka- teri so bralcem v ton krožkih na raz- polago. Cela ta organizaeija gotovo ni samo kulturna, temveč v prvi vrsti politična. Zato se gotovo v teh krož- kih ne p«-opagira samo čitanje revij, temveč tudi drugega, nam Slovencem in naši državni ideji sovražnega tiska. Radovedni smo, ali ima naša polieija te krožke v evidenci? Äli pozna njih in sedaj maraim uimreti, umori me ...« Z.inodena je poglodiaJa Klarisa, bol- neiga prijatelja. Žalostao je gl-edal na bliscečo vo- do Ariia, ki je tekla leao mimo. »Torej1«, je nadaitjeval, »ljiuba, po- božaa Fiaretta, moliite ituine, prosim vas, molito wwrie.« In s pritadtenim gla- vSioiin, vskoraij äepßtaj-o, se ie aklonil k njey. »Liiomara di Verlatno je, črnolasa. Lionora, ki me lako neiarecöno muči Slišali ste že pač njeiLO im-e — Liono- ra — ali ne vedo mičesar v. samostanili o torn svietnV 0 Fiarotta, ljiiba prija- teljica, ona je tako lepa, da .sein izgu- bil painiiet, d'a ne vorn kaj gavorim, da bi patožiif svojio bol vsakemu — moliite zame, ljuha Fiaretta — vzemite mojo exno žalost v sivoi hleli saimostanöki mir — miolite zame!« Klarisa jie žalostno gledala na mladega moža, se dvignila im odßla. On je ostal, gledail za sta govorila in ctikala na krepčilo.) Oil: Kako te ljubi.ms.moja majhna, zlata Luca! Ti si najsladkejse, naj>m-iic- iioj'Äo in najkpše mal'o ra»in . . • Ona (zaipre mu usta-): Ne, njti besBdice, pros>i,rn! Vedno reöas to ta*o zanic'ljivo . . . On (zaeuden): Kai, kako prides na to? Ona (žalofltaio): Da. da . . ako pomislim, da n-o rmorem, ako bi se sg tako trudila, postati spastoviasnja vred- na gospa, niikdar ena, ki bi jo pozidTa- vili . . . On-. Kaj imaš danea? Druigače ni- si tako sentkaeritaliLa,? Ona (v mislilii): Pasüiusaj . . . ho- (•l\s biti enkrat prav lj-mbeznilv? Dana^ prkleva prvic sein. Ne poznaju naj« še . . . delaj. se, kakor bi. bila tvoja v-e- na . . . ? On (uzalj'eni): Neuimiuosit, zaJca'J; Ona (solznih ocui): Gtej, sramnuu^ se ine! Niti pred natakarjem me noces imeti za svojio ženo ... , On (priiemljivo): Torej, co taiko želiš ... ., Ona: H«eS? Dramen taA (Skoci mu okroff vrafu m ;ga po_ lpubi. Nattaka«r, ki nese jubo 3e brez dvoma zelo nerodien, kayti veckrat pri- tifeine na kljlwko, predmo odpre vraita. Ta cas porwbi dvojica, da je pri ¦njego- vem vstopu korektna.) Kaitakar: Izvolijo milostiva kako predjeti? Ona (z resnim obrazoini): Za se ne . . . toda nioj irmož Ima rad, kaji no, Pavel? On (da jo ra^veseli): Da, ženka- Naitakar (za-se): Mlad zakon^ki par! A la bonine heure! To je rniono, rediko se v-ildi. (Odido /. dobrovoljmm 0,na (oibjaiae zapet Pav-la): JNe, taika Safe.! Irnel me \e «a dostojno go- spo! S^v. 118. »NOVA OOßA. k^k4 CL11 t-# pravila, njih finansiranje in njih poslo- vanje? Nismo ozkosrčni, ali dokler borio na čelu nemškega gibanja v naši deželi stali ljudje, ki so bili poprej naši najhujši politični in gospodarski protivniki, ne verujemo, da bi katera- koli nemška organizacija pri nas de- lovala doccla lojalno. Saj vidimo, da zbirajo Nemct na pr. v Celju svoje ljudi celo v gasilnem in športnem društvu ! Mestno gledalsšče. Repenoar : Četrtek, dne 20. ob 20. uri: Mogočni prstan. Premijera. Nedelja, dnc 23. ob 1/24. uri popoldan: Mogočni prstan. Druga premijera letošnje sezone bo v čctrtek, dne 20. t. m. ob 20 uri zvečer. Vprizori se Fr. Milčinskega narodna pravljiča s petjem, godbo in plesom v štirih dejanjih, »"Mogočni prstan«. Delo, ki je imelo v Ljubljana in v Mariboru neobičajen uspeh in jc polnilo gledališča večer za večerom, režira g. rhvnat. V. Bratina, ki je otnislil tu originalno, povsem novo scenerijo. Pristni humor, zanimivo dejanje, pestri kostumi, bajna scencrija, originalrii kupleti, gracijozni balet odalisk, ob spremijevanju ljubke glasbe V. Parme, vsG to in še marsikaj drugega bo si- gurno tudi v Celju izrcdno ugajalo. V jgri nastopi skoraj vcs gleriahški an- sambel, glavne uloge so v rokah naših priznanih igralcev. Uprava je naročila za to igro popolnorna novc kostume in se ni strašila stroškov za modcrno inscenacijo. Pevskc točke je naštudirala iz prijaznosti ga. Kokotova, plesne pa gdč. Kovačeva, učiteijica za ritmično gimnastiko. Ker vlada za to igro v Celju in v okolici izredno zanirnanje, se bodo vršile štiri predstave in sicer dve večerni in dve popoldanski ob nedeljčih. Prosimo cenj. občinstvo, da si pravočasno nabavi vstopnice, ki sg dobe v prcdprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek. — V prihodnji štcvilki »Nove Dobe« priobčirno vsebino igre, na kar že danes opozarjamo. Celjska lct»onika» c HIŠNI POSESTNIKI se opo- z-ai'jajo, da je \b. oktobra p'otekel zad- u ji termiiiii za plax-.il o občinsikiJi niur- kl'ad: 8% najemninski viinar, 2% ka- nalska pristojibkia in 12/^ vodarima. Stranke, ki so s pJaeilom zaostale, se vabijio, da poravnajo naiklaidie najkas- neje do konca tekočega meseoa.. c ESPERANTSKI TEČAJ ZA ZA(JETNIKE bo otvioril celjski espe- rantskl khib. Vsi, ki se zanimajo za ta, vi danasnjein času prepotrebni med- narodni jezik in se m žele po lahki nLetodi še to ziimo naiueiti, naj j&vijo svoj pristop k tečaju v knjiiguriii Go- ričar in Leskovsek na Kralja Petra cresti. c Celjsko godbeno društvo je priredilo svojirn članom in prijateljem zadnjo soboto v mali dvorani Celj- skega doma ob dobrem obisku prav prijeten družabni večer. Društveni sa- ( lotiski orkester pod vodstvom spret- j nega svojega kapelnika g. L. Kubište je odigral najprcje nekaj dobrih kon- certnih točk, pozneje je pa igral za ples. Za dobro pijačo in jedačo je skrbel restavrater g. Hlavač. Sedaj se začenjajo dolgi jesenski in zimski ve- čeri. Bilo bi zelo prijetno, ako bi clru- štvo vsako soboto nastopilo s svojim salonskim orkcstrom v Celjskem domu. Prostori so krasni, zakaj bi se jih ne izrabilo? c O včerajšnjem uspelem kon- certu Sandnovega trla priobčimo kri- tiko v prihodnji številki. c Kr.-jevni odbor U. V. J. Celje praznuje glasom svojih druStvenih pra- vil dne 19. t. m. žalni dan v spornin padlih in umrlih vojnih žrtev. V to ! svrho se bode brala zgoraj omenjenega dne in sicer ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela v Celju spominska inasa, h katcri se vse državne in javne korporacije vljudno vabijo. c Ocarinjenje oskrbuje Rajko Turk, carinski posreduik, Ljubljana, Masary- kova cesta. Več glej ogtas. c Zaključnl venček plesne sole trgovsklh nameščencev se vrši dne 5. junuarja 1928 v vseh gornjih pro- storih Narodncga doma ter obenern prosimo sosedna društva, da se na to ozirajo! Odbor. c Mestna elektrarna naznanja, da bo v nedeljo. 23. t. m., ukinjen elek- trični tok od 8. do 12. ure dopoldne. c Atletiki - SK Celje 4:1. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 15. uri se je vršila na igrišču pri «Skalni kleti» nd- gomctna tckma za olimpijski fond med SK Cclje in celjskimi Atletiki. Tekma je končala z zm.igo Atletikov v raz- merju 4:1. Sodil je g. Wagner zado- voljivo. Igra je bila fair, občinstva pa je bilo radi neugodnega vremena malo. c KinoGaberje. Vpondeljek, dne 17. t. m. se še predvaja velefilm «Ev- ropa v plarnenu» («Na potu slave»). c Pazite na vodovod! Prijatelj lista nam piše: Te dni sem se vozil v Vojnik in sem opazil na škofjc- vaškem mostu čez Hudinjo, da je cev celjskega vodovoda popolnoma odkrita. AU ni treba, da je pokrita ali kako drugače zavarovana? Drugod vsaj je to v navadi. c SESTAN-EJi TRGOVGEV IN THG. NAMESGENGEV se vrsi v to- i-eJc, dno 18. ak;lobra J927 mb i>ol 9. uri zvečer v restaATTaciijskiih prositoriJi Na- roclnega doma. Na ¦diievnem redu je raizprava o izprarnenjtenih pravilih tr- govske boln.. blaigaiilne, ter volitev dveh odborniikcw. Zadev-a je tak'o za &g. sefe kakor za nastavLjeiice zelo wizna — zatto vaJbi greiruij in poniöc.ni&ki zbor \^e sviqjfe člane k potnostevllinl mde- l'eabi. c Iz poštne siužbe. Premeščene so poštno-brzojavne uradnice II. kate- gorije 4. skupine: g. Marija Kraljeva iz Rogaške Slatine v Celje, gdč. Pavla Zajčeva iz Celja v Maribor in gdč. Draga Acimovičeva iz Celja na Rakek. Služitelj 2. skupine g. V.^Zopp je pre- meščeti iz Celja na Grobehio. c Orjuna Gaberje priredi v soboto , dne 5. novembra 1.1. ob 8. uri zvečer i v gornjih prostorih Narodnega doma | v Celju »Martinov večer« s pestrim sporedom, godbo in plesom. Prosimo druga društva, da se na to prireditev ozirajo. c Sumljiv patron. V nočiodpetka na soboto je našel službujoči stražnik pod železniškim viaduktom pri hotelu »Pošta« mladega človeka, ki je bil navidezno brez zavesti in je kazal znake zastrupljcnja. Prepeljali so ga takoj v bolnico in mu izčistili želodec. Neznanec je prišel na čudno misel, da použije tintni svinčnik. V bolnici je ves dan simuliral nezavest, proti večeru pa so ga vendar saravili na noge. Surni se, da ima mož nekaj na vesti, c Važno za splavarje in lesne trgovce. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja lesiie trgovce in spla- varje na pravilnik o policiji, vcijaven za plovitev na Duuavu od Ulm a do Braile in na internacioualiziranem dunavskem omrežju, objavljen v U- radnem listu štev. 105/426 od 12. ok- tobra 1927., ki se izennči z rečno policijskimi preclpisi za kraljcvinp SHS in velja za splavarje tudi v naših nacionalnih rekah. c Kadilcem cigarete »Vardar«. Na našem Malem Štajerju kadilci ci- garete »Vardar« prav grdo govore o tern preodličnem produktu Ijubljanske tobačne tovarne. Včasij latinicom, a še raje čirilicom. . No, koncem kon- cev se dober državljan vsega navadi in smatra celo Ijubljanske »Vardar« cigarete za specijaliteto. Tak dober državljan pride te dni v Zagreb in voraša tarn trafikantko, iz previdnosti seveda, če ima Ijubljanske »Vardar« cigarete. »Nemojte me uvredjati !« je bil oster odgovor. c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl 16. tm. 29 Ictni Plank Andrej iz St. Lovrenca pod Prožinom. Dne 11. tm. so ga neznani fantje napadli in ga hudo obdelali z nožem. Težko poško- dovan je lcžal 3 dni v neki grabi, kjer so ga 14. tm. našli. Prepeljan je bil v bolnico, kjer je podlegel poškodbam. — 16. tm. je umrl v bolnici 581ctn\ delavec Stefan Valentine iz Zavodne. — 17. tm. je umrl v bolnici Petre Jože iz Petrovč v51. letu starosii. N. vm.p.! c Kradeži fn drug] poHcljskl prestopki v Celju. V času od 8. do 10. oktobra t. I. je bilo '\z odprtega skladišča na Glavnem trgu št 18 od neznanega storilca na škodo rnestnega stavbenika Alojza Kališnika ukradeno kolo, vredno Din 1000—. Kolo je dobro ohranjeno,črnopleskano,znamke,Puch', Neger, Celje, ročaji navzgor in nazaj obrnjeni, prosti tek. — Zadravec Ot- niar, roj. 1899 pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in tja pristojen, trgovski po- moenik, sedaj prodajalec srečk, je bil tukaj aretiran radi prestopka po § '(61 kz. Oddan je okrajni sodniji. — Zu- pančič Josip, roj. 1910 v Karnappu, pristojen v Ljubljano, brezposeln de- lavec, je bil tukaj prijet, ker se je na- hajal brez zaposlenja in brez sredstev za vzdrževanje. Odpravljen je bil od- gonskim potom v Ljubljano. — Skor- janc Jožefa, roj. 1907 na Stari cesti, vns Ljutomer, in tja pristojna, brez- poselna služkinja in delavka, je bila tukaj aretirana radi vlačuganja in tajne prostitueije. — Vsega je bilo vceraj 7 aretacij (1 radi vlačuganja, 2 radi po- tepuštva, 2 radi goljufije in 2 radi tatvin). Kino. Mestni klno. Od 17. do 20. okt.: »Carjev sei Mihajlo Strogov«. Ogromen rusko-francoski velefilm v 2 delih po glasovitem rornanu Julesa Vernea. V glavnih vlogah svetovna ruska umetnika Ivan Možiihin in Natalija Kovanjko. Režija: V.Turžanskij. Produkcija: Pathe- film, Pariz. I. del (7 dejanj): v pondel- jek 17. in torek 18. oktobra. II. del: (6 dejanj): sreda 19. in četrtck 20. okt. Predstave vsak dan ob 815 zvečer. »Mihajlo Strogov« spada med največje in najlepše fiirne na svetu. Obnovljeno delovanje »Slovennke Matice« na temelju novih pravil, »Slovonska Matica1.« je najstariej- se knjiiževmo-znanstveno društvo za iizobražonstvo na Slov^nskemi. Usta- novljena mLseluo 1863. leta, a pravno :I8()4. leta, je pol stoset.ja ii/jpolnjüvala svojo nalogo s torn, dia je izdajala. slov- stvono, zna'nslvene in potrobne solske knjiig-e.. Posebno si je pa prizadevala, da sezrna;n)j.a Slovience z njih zemljo, zigodovino in nairodno diušo. Zato je ]>ripraA"ljala i/zdaj'o zennljievid'a sloven- «k-üga ozemisja ter zacela priobeevati zGinljepisno-zigodoviniske ^opise sloven- ski'h dožel pod skupinim imenoin »Slo- von.%a; zomlja« in »Slovon.ske narodtno ppwmi«. Pri tem delu jo j<3 zadela svetovna vojna z vsemi posledicami in nato preobrat, ki je sicer ustvaril narod.no d'rzavo, katere del smo tudi Slovenei, a na d.rugi. strainii odtr,go vsej Sloveniji na sodežu üikraijnih sodiišč za cele okrajje, po potrebi tuidli v dniigi.h vot'jiJi pro- niotn.Lh kraijiih za dotične okoMše. Da se olaijisa dielovanjo druistvenc- ga adiiiiiiistrativneg.iL upravnika z na- biira;njoan člamov v Ljiubrjainii,, se vabijo vsii imteresenijo iz Ljutbljane, o tudi II. Dve liGiti pixjtcoeta. Ona. iii oil sta prišla še vočkrat v rootavrant, spočet- ka pogosto, potem redko, kančaio nič več, Oien.il se je in okušal za daset ted- nov nued'etne djni . . . Nekega dno sedi v riuzkošno opravljieneni salonu s svojo mlad^o že- üo, krainulja in jo obüuduije. Qna (nežno): Zakaji me tako glo- daa? On: Ti moje vse, ljubkn te! (Lirio- no.) Ti si oaza nuojeiga življenja, dra- goceni miir ini daješ, v katerein se spo- cdjem od vseh bojev . . . Ona (kmjavo): Ljiibee bi mi bilo, ajko me drugače ljubiš. On (začudon): Drugače? Ona: Da, čisto drugače . . . tako, kakor l>i ne bila poročena . . . /Odfačna): Veš, cno željo imajm, V,11. -1 ^1 napravila veliko veselje . . . Ml i0 b(*i odbil? kajt? (piOrnjNe(ni): Ne, mala, tod a Ona: Dane« hocova, inesto da obe- dujeva doma, iti v rastavrant On (saneje): V restavrant? Š to- likimiljudmi skupaj jesti? Kako otroč- je, ko s\a tu nemotenai. Ona (zardela): Nočeva jesti s to- likimi ljudrai skupaj, temveč greva v ciuimbre soparee . . . Prej si bil gotovo v«ečfcrat tarn . . . On: Bog obvairuj! Ona: Pojidi z miemoj tja, prosim, jjrosirn! On (odnehujo): To je vejidar ne- uimno. Ona: ZabavaLo bi me. In ker na- j'u. no poznajo, bodi z menoj, kakor, da nksom tvoja. žena. Vedi se cisto svo- bodno, objemi me vpričo natakaTja m se delaj, kaikor da bi imtfla s lebaj raz- nierje. Da? Da? istega veuera okoti devete uro pi'i- do Pavel, nekoliko v zaidregi, v restav- ramt, ki ,ga je ]>rej veökrat obiskal. Peljal jo pod pazdiuio svojo maio so progo, ki jo je bilo težko poznaiti: ne- niarne kretnje, razpasajeni smeh, ki je obračal pozornost vseh nan jo, fannili- jarna iimona kakor: moj presicek, rnoi mali iitdi. Ubogi nioz je biJ ves iz sebo, premisljal je, zakaj se hacejo zene iz- dajati vedno za kaj drugega, kakor so v resnici. Nasproti pride na.taikar, ki ga z veselitm zaieii'denijieTn spozna;. So- prog se jie bal, da ga izda s kako ne- ]>reviid|no besedo. Za ženinim hrbtom mu da znaiinenje. Natakar se zaupno obrne k njeinu in zase.pece: »Gospod je I'aJiko brez skrbi, po- znam to.« (Potom očetov-sko): »Toda kako je mogoče! Tako lepa in pleme- nii'ta goÄpa, kakor je vaša soproga, in ta nizka oseba!« Streun 4. >NOVA DOBA« Stev. 118. * •m izven Stowmje ziveU Slovenci, da prijavijo pismeno po dopisnici drustvu Kiwj prislop in način zazeljenega od- p'Uwemnja chmarine; stori se to lahko tiudi osehmo ob delavniikilh. ined 10. in 12. uiro dopoldne v droištveni pisarni (v liiislii i. liii&i na KoaiiSresniGon tngiu st. 7). »Slovenska Matica« ima velike zaloge v prejmjih letih izdanih knjig in okroglo 7000 izvodov zemljß^idov »Slocenska zemija«, ki je bila izdelana utcd vojno še v voj. geografskem insli- tidu na Dunuju. Vsaik zemiljevM obsto- ji iz 4 veldikili pol ter dia druiaba na njih Jiarisa'ti diržavino inejo, da bodo upo- i'iibni tudi za. šoitsiko nannene, bolj pre- jdedmi im oičiiteri dokitz, k'oliko Sl'oven- oev živii, žal, izven ujediniene Juigo- slavijc. 0 vsej tej zailogi izide v kratkem lULtaiu-ni seznam. Clani bodo delezni zelo znizanih cen za vse knjige in zem- Ijevidc. »Sloremka Maikia«- je z »Narod- no ^alorijo«, »ZiKiiikstveixim drustvom YM liiMiKimisticiH' w"ck>« in »Slow Praiv- nikoin« podlai^a bodoče »Slovenske akademijv za znanost in uwelnost.« Nahacni izdatki za knjige za Jeio 1028. visoko presegujo clawirino 50 dumrjev, za katero dobe clam ie knji- ge, ki se bodo na književnem Irgu pro- dajale napnanj enkrat dražje. Pri- mko glasJjo. Urei.injü Ziorko Pre- lovec, izdaija pevsko društvo Ljubljan- nkil Avon. V.sobiiria 9. i!n. 10. zvc«ka. (jfa«beni del. (16 .s*rani.,) Slovenske narodne peiami: M. Hubad »Gor čez je- zero«, dr. A. Schwab: »Tri prleške na- rodne«, L. Zepic »0.7, dobro julro ma- mica«, C. Pregelj »Ena piwka prilele- la«, K. Pawic »Narodna napitnica«, A. Prelocec -»linu ilčka prilelcla«, E. Adarnic »Preizkusena zvesloixu«. (Me- šani zbori.) Knijibzovna priloga (10 strani): Pesmi f Sreöka Kosoceki, Vlad. Kap lisa, G. Sinme in B. Go- rimka. A. Dobronič: Reakcija i de- presija u nasem muzickoin zivotu. E. Adamič: Slocenske narodne pesmi (pripomibe k dana&nii fflasbeni priilo- gi. »Zfoorov«.) Dr. A. Schwab: Vifjred se povrne — nagrobnica? — Nazi sktadatelji. Pewka drustva. Nove skladbe in izdaiie. Glasboni liisti. Oper- na in konoertna kronika. Razno. ]J«t- nica urodnisU'ia in upravc. — Letna rmrocnkiai na »Zbore« le 40 Bin. Pod- pirajte jih! — Naracndki, ki niso po- ravnali se naročmne zai drujgo polletje, te.t,ra zvezika tie prcpnejo več. g Dobave. Direkcija državnih ru- darskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede do- bave cevi za komprimirani zrak, kolen in železa za te cevi in ventilov. — Di- rekcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave karbida ter do 24. okt. t. 1. glede dobave olja za predreto paro. — Direkcija državnega rudnika v Za- bukovci pri Celju sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave desk, štailjev in lat ter glede dobave prodnega presejanega peska, do 25. okt. t. 1. pa glede odbave živega apna. — Ekonomsko odelenje direkcije državnih Železnic v Ljubljani sprejema do 21, oktobra t 1. ponudbe glede dobave trtne vrvice ter mavca, do 25. oktobra t. 1. glede dobave vijakov, do 28. okt. t. I. glede dobave acetilenskih gorilcev ter žarnic, do 7. novembra t. 1. glede dobave raznega orodja. Pogoji so na vpogled pri tern odelenju vsak delavnik od 10. —12. ure. — VrSile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 24. oktobra pri intendanturi Vrbaske divi- zijske oblasti v Banjaluki glede dobave ovsa; dne 5. novembra t. 1. pri gene- ralni direkciji državnih železnic v Beo- gradu glede dobave plinskega koksa; dne 7. novembra t. 1. pri Barutani (smodnišnici) v Kamniku glede materi- jala (bombaževega platna, sukanca, preje od jute, kartonskih škatljic, ke- mikčlij itd.); pri direkciji pomorskog Deiaj nabiraj in Popolnoma vamo naložife denarne prihranke pri varčui v miados« hrani, varčevati • ¦ . . . a + a i u * se ne branii stavbeiii in kfeditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju fstarOstn t ASTNI DOM Obrestuje Urainilne fö O/ Večje stalne vloge po dogovoru najuqodneie x^ioge po *J /O Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din^ Marljivost, trcznost **rl naBoibi acneska do SO Din se dobi mabSralnik na dom. in varčnost so pred- n. #> ¦• v% v .. Iz malega raste pogoinavnosi, v\s^^ v CbIiu, Psešemoua uSica 6. vlk0! saobračaja v Splitu glede dobave ste- klenic za dissous plin. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. g Razstave in gospodarske pri- redUve v Turinu 1928. V Turinu (Italija) se bo priredila v toku 1. 1928 vrsta razstav in gospodarskih revij. Tako bo tarn od aprila do oktobra 1928 velika kemična razstava, na kateri bodo razstavili svoje proizvode tudi inozemske tvrdke. Nadalje se priredi tekom leta razstava svile in mod, poljedelska in kolonijalna razstava. Prijavnice se dobijo tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. s NOVI POTNIŠKI TARIFI. — Ka'kor »mo /o poroctili, se iweljaivijo 1. januarja 1928 novi potniški tarifi ki bodo znatno nizji za vse rai/>rede ka- kor dosedanji. Prvikrat po provratu se tarifi zniižujejio. Raaegled po svetu. r Najstarejši ladijski potnlk. S parnikom »Deutschland« morske proge Hamburg—Amerika se je vozil te dni W. Quehl iz St. Louisa, ki bo gotovo najstarejši ladijski pasažir sveta. Z ladjo »Deutschland* — ko je bila še jadernica — je pred 76. leti s svojimi stariši preplul ocean. Pozneje se je z isto ladjo še večkrat vozil in sedaj je na njej najbrž zadnjič, ko se vrača v svojo staro domovino. Mož je star preko 80 let, za eno leto mlajši od ladje. Ogla§u;jte v ,Novi dobiM | Oblel^B I |" moderne dam- | I! ske, moške in w otroške, bluze, a krila, plašče in CT moške suknje, :| lastni izdelki in !|j!j dunajski modeli J[5 nadalje pulo- E verje, sviterje, a telovnike, razne I otroškc pletenine, i& kljluke, perilo, nogavice, kra- vate in vse modne in galanterijske predmete kupite ponajnižji ceni in v I velikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- I Io2be in zalogo, da se na lastne oči ] j prepričate. Zbirajte listke zanagrado! | Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso. prekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. Oddajam na drobno in na debelo ! SpecijaHteta blaga zajamčena! Točim tudi več vrst domačlh vin. Vljudno se priporoča JOSIF GORENJAK, mesar in klobasičar, CELJE, Kralja Petra cesta. Opremljena soba za eno aH dve osebi, z uporabo ku- hinje, se odda s 1. novernbrom. Na- slov v upravi lista. i.epa enodruiinska hiša varna pred vodo, 3 sobe, kuhinja itd., velik vrt, 20 minut od mesta, blizu glavne ceste, se proda. Naslov da Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. POZOR1 | Cenj. občinstvu vijudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) fowarnisfeo xoiogo vsch vs»n>t ^iletcnin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurcnčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 12-43 hymh faš iojev hitro, eksaktno in poceni izvršuie spccijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. — Pff»vovi*stna ffäokÄHSSia na razgsolctgo. — P5- salni sfroji nowi i^ rabljeni v 2EaIogL. JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 I Š&effas* Slrašek C e 1J ©, KovašKa ullca priporoča cenj. občinstvu vsakovrstne prav- kar doble čevlje raznih vrst. Zastopnik tvrdk lip-I op in Bally-Scholl. Jamčim za dober pnsten materijal. Izdclujem tudi po men ter prevzemam tudi popravila. Oddajam tudi na obroke, ne da bi zvišal cene Po pošti razpošiljam po povzetju. Jß&** Fini domači ""^pg haloški most se toči liter po Din 12"— v Mafiv domu v Celju. *L si»AiRAfl l^l\i \iM0 in iz rlBiIillll pseli drnsili radnl&ou dobaolja HI i i vuivy jn Aasfavlja na flora j nah III —— in okolici Franco Jest, CeS^e, Alcksaadrova ul. 4 Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnici). Revi- zija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Franjo Helžan, Celje _________Za kresijo St, 4________ Kleparstvo Vodovudne in nappava strelowodov- InÖtalaoije, naprava moderno« PokPBWanJG »ireh »W higiienidnih kopaBnih sob, ^^^^= ZVOnikOV« - Mosetow in sdravstv. naprav. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvrš-ijejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplacno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Zvczna Mm \ Celin se priporoža raznim drustvom za tisk plakatov po najnižiih ceuah. Tiska in irAja Zvezmi tiskarna. - (Jtlgovorun za iadajaitelja, tiskarno to rettcijo Milan Cetina v Celju.