Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	stane	Din	1.—.
Štev. 20.	Maribor,	dne	15.	maja	1937.	Leto	D.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Hal nam prinaSa delavsko zavarovanle?
Pomen kraltevega kronanja v Londonu.
Ves veliki angleški imperij se je nahajal te dni v slavnostnem razpoloženju. V Londonu so se vršile ogromne slavnosti ob priliki kronanja kralja Jurija VI. Kronanje samo se je vršilo v sredo ob prisotnosti neštetih milijonov ljudi, ki so se zgrnili v London iz vseh dežel prostranega angleškega imperija in iz vseh ostalih držav na svetu. Slavnosti kronanja so se udeležili službeni predstavniki vseh držav, samo Italija ni bila na njem zastopana. Pomen teh slovesnosti, ki so se vršile s takim sijajem, kakor dosedaj še nobeno kronanje angleškega kralja, je predvsem v tem, ker so pokazale, da je angleški im-
Dvobof dveh
Napetost med Italijo
Od abesinske vojne naprej je razmerje med Italijo in Anglijo vse prej ko prijateljsko. Življenjski interesi obeh držav so se z ustvaritvijo italijanske velike kolonialne posesti v Afriki tako prekrižali, da najbrže ne bo mogel rešiti teh zamotanih vozlov noben miren sporazum. Obe državi se tega tudi zavedata in se zaradi tega oborožujeta na vse kriplje, da bosta v slučaju spopada čimbolj pripravljeni. Obenem pa iščeta naokrog zaveznikov, ki jima bodo krili hrbet. V tem pogledu je Italija mnogo na slabšem. S svojo naduto in nasilno politiko, ki jo je vodil Mussolini vsa zadnja leta, si je odbil večino držav, katerih pomoč bi Italija v slučaju spopada z Anglijo najbolj potrebovala. Edina resna zaveznica je ostala Italiji Nemčija, poleg tega pa visijo na njej še nekatere srednjeevropske državice, ki bi rade zopet z njeno pomočjo prišle nazaj do prejšnjega svojega sijaja. Anglija pa se naslanja predvsem na Francijo, poleg tega pa si je znala oskrbeti pravočasno dobre prijatelje vzdolž Sredozemskega morja. Največja
perij kljub ogromni prostranosti in kljub najrazličnejšim narodom, ki so našli v njem svojo domovino, še vedno enoten in niso vidne v njem nobene razpoke. Zaradi tega je bilo kronanje predvsem ogromna politična manifestacija, ki je pokazala vsemu svetu moč angleškega imperija in silo, s katero razpolaga ta velikanska država, ki ima v svoji lasti /tretjino zemeljske oble. Poleg tega pa je bilo kronanje dobrodošla priložnost za sestanek diploma-« tov in predstavnikov vseh držav. Na slavnostih, ki so se vršile v zvezi s kronanjem, so se vršila hkrati velika državniška posvetovanja.
imperijev-
in Anglijo narašča
prednost Anglije pa je njeno bogastvo, ki ji omogoča oboroževanje v neomejeni obliki, dočim se Italija že duši v dolgovih. V tem medsebojnem tekmovanju narašča napetost med obema državama, četudi sta jo poskušali letos januarja meseca prekriti z nekakšnim »gosposkim Sporazumom«. Zlasti Anglija je tista, ki meče Italiji ob vsaki priliki polena pod noge. Zaprla ji je mednarodni kredit, napada jo zaradi pomoči, ki jo nudi Italija španskim nacionalistom generala Franca. Na poslednje napade, ki so izšli v angleškem časopisju, je Italija silovito odgovorila. Odpoklicala je iz Anglije vse svoje časopisne poročevalce ter prepovedala uvoz vseh angleških časopisov v Italijo. Med obema državama je nastala tako rekoč tiskovna vojna, ki je nevaren znak prihajajoče borbe obeh imperijev, ki pa žalibog'ne bo ostala omejena samo na obe državi, temveč bo bržkone zavzela večji obseg in bo sličila zadnjemu svetovnemu vojnemu požaru, le da bo še bolj kruta in divjaška, kakor je bila minula vojna.	t
vstaja anarhistov v španiii.
V Barceloni je prišlo do bratomorne vojne med rdečimi bratci — Kako izgleda
solidarnost v rdečem raju
Pretekli teden je izbruhnila v Barceloni nenadoma anarhistična revolucija. Anarhisti so najbolj levičarsko usmerjena skupina socialistov. Ustanovil jih je ruski revolucionar Bakunin, eden od ideologov ruskega boljševizma. Anarhisti so imeli največ pristašev na Španskem v Kataloniji, svoj sedež pa ima njihova organizacija v glavnem katalonskem mestu, v Barceloni. Ko je prišla na Španskem na površje so-cialistično-komunistična vlada, so se ji anarhisti pridružili z velikim navdušenjem, a s prikritimi načrti, da bodo v primernem trenutku sami dobili vso oblast v roke. Čim je izbruhnil upor desničarjev pod vodstvom generala Franka, so anarhisti spretno izrabili priliko ter so dobili v Kataloniji stvarno vso oblast v roke, dasi je po imenu vladal še predsednik katalonske vlade Companys s socialističnimi in levičarsko usmerjenimi meščanskimi ministri. Anarhisti so preprečili, da bi bila Katalonija pošiljala rdečim četam pred Madrid in na ostalih španskih frontah pomoč. Vsa katalonska armada, ki je dobro oborožena, se ne more nikamor ganiti, ker tega ne puste anarhisti, ki samo čakajo na ugodno priliko, da bodo njihovi soci-
alistični zavezniki izkrvaveli, potem bodo pa anarhisti sami prevzeli vso oblast v svoje roke. Ker pa so tudi socialisti vedeli za to nevarnost, so hoteli anarhiste prehiteti, pa so poslali močne vojaške oddelke v Katalonijo, da bi anarhistične skupine razorožile. Pri tem je prišlo do odkritega upora anarhistov, ki so zasedli Barcelono in druga velika mesta ter začeli pobijati socialiste, kjer so jim ti prišli v pest. Valencijska vlada je potem poslala pred Barcelono svoje vojne ladje, katere pa so anarhisti obstreljevali iz svojih letal. Vojne ladje so obstreljevale barcelonska predmestja, kjer taborijo anarhisti. Obenem je prišlo iz aragonske fronte več polkov rdečega vojaštva, med njimi tudi hiednarodna brigada, da bi upor anarhistov zatrli. Po nekaterih poročilih so čete valencijske vlade že v premoči ter se anarhisti umikajo, po drugih pa se nadaljujejo bratomorne borbe z vso silo. V vrstah rdečih sodrugov pri nas in v inozemskih državah pa je ta spopad med rdečimi španskimi bratci izzval strahovito neprijetno presenečenje. Socialistični listi ga omenjajo z nekaj vrsticami.
V	našem listu smo o delavskem zavarovanju že nekajkrat poročali, pa vsakokrat bolj na sjplošno. Potrebno pa je, da se delavstvo z novo uredbo do dobra seznani, saj je tako velikega pomena, da si zaenkrat tega še ne moremo prav predstavljati. S tem zavarovanjem odpade v naši državi približno 600.000 delavcem in delavkam skrb, kako bo, če obnemorejo in ostare. Dosedaj je bil tak delavec brez izjeme na cesti, prepuščen le dobrosrčnosti ljudi, skratka, prišel je na beraško palico. Odslej tega ne bo več. To je važno izboljšanje življenja našega delavstva. Danes sicer tega še ne vidimo, čez nekaj let pa se bo poznalo in takrat bomo hvaležni sedanji naši vladi, ki je kljub težkim časom in kljub vsemu nasprotovanju velikega kapitala dala delavstvu to uredbo, s katero mu je zavarovala starost.
Kaj nam prinaša zavarovanje za onemoglost, starost in smrt? Predvsem nas zanima vprašanje: kdo bo zavarovan za starost, onemoglost in smrt. Zavarovane bodo vse tiste osebe, ki so danes zavarovane za bolezen in nezgodo, z izjemo onih oseb, ki so že onemogle in dovršile 70. leto svojega življenja, ali pa že prejemajo pokojnino od države ali Pokojn. zavoda.
Kdaj se začne izvajati to zavarovanje? Pp uredbi, ki jo je izdala vlada, že s 1. septembrom letošnjega leta. To se pravi, da so s 1. septembrom 1.1. zavarovani za onemoglost, starost in smrt vsi tisti, ki bodo od tega dne dalje v službi. Od tega dne dalje začne teči pravica do podpor iz tega zavarovanja.
Za dosego podpor so postavljeni posebni pogoji, in sicer tako zvane čakalne dobe. Vsak, ki hoče priti do podpor iz naslova tega zavarovanja, mora biti določeno dobo zavarovan in morajo biti zanj za to dobo plačani prispevki. Pred potekom tega roka ne nastane članu nobena pravica. Delavstvo si seveda želi, da bi bila čakalna doba čim krajša. Zaenkrat znaša po določilih uredbe čakalna doba za podpore radi onemoglosti 200 tednov (štiri leta), za podpore radi starosti 500 tednov (10 let), kakor je to pri vseh državnih uslužbencih, za podpore radi smrti pa 100 tednov (dve leti).
Zavarovanje nudi rente, in sicer: če obnemorejo, dobe delavci invalidno rento; če dosežejo gotovo starost, starostno rento, in če umrjejo, dobe člani zavarovančeve družine otroške rente, podporo za vdovo in podporo za sorodnike, če jih je umrli v življenju podpiral.
Zelo važen je pojem invalidnosti. Ta pojem še ni povsem razčiščen. Razni zakoni imajo v tem pogledu razne predpise. Po našem zakonu je invalidna ona oseba, ki si radi bolezni, starosti ali drugih telesnih hib ne more vč služiti z delom kruh tako, kakor to odgovarja delu zdrave osebe. Ako oseba ne zasluži niti tretjino toliko, kolikor zdrava oseba v istem poklicu, potem naš zakon taki osebi prizna invalidnost in s tem pravico do invalidne rente. Mišljena je tu trajna onemoglost. Po zakonu se zamore priznati tudi začasna invalidna renta oni osebi, ki po preteku bolniške podporne dobe (26 tednov, odnčsno 52 tednov) ni za delo sposobna, in sicer od poteka te dobe dalje.
Stalno rento priznava naš zakon z doseženim 70 letom starosti. Ta starostna doba je gotovo zelo visoka, ker je le malo delavcev, ki bi to starost dosegli. Zato moramo zahtevati, da se zniža ta doba na 60 let, saj tudi delavec zasluži, da v miru in brez skrbi uživa večer svojega življenja.
Podpore so v našem zakonu enotno urejene. Navadno je pokojnina^ po daljšem službovanju večja, pri krajšem manjša, naš zakon pa pozna le enotno pokojnino, katera znaša dvanajstkratni znesek povprečnega letnega prispevka. Le ako delavec še ni 500 tednov plačeval prispevkov, znaša pokojnina le osemkratni znesek letnega prispevka. Merodajno je povprečje 10 let. Po teh predpisih bi najvišja pokojnina znašala mesečno 432 Din. Malo je to, a vendarle pravi blagoslov za tistega, ki nima prav ničesar. Najnižja pokojnina mora znašati najmanj 1500 Din letno. Razliko plača država.
Važno je, da se v dobo zaposlitve všteje
vojaška doba, in sicer na račun državnega proračuna, dalje doba bolezni in pa tudi čas, za katerega je podjetnik delavcu zavarovani prispevek otf plače odtegnil, a ni prijavil v zavarovanje.
V	primeru smrti so določene sledeče podpore: 1. pogrebnina v višini 30kratnega zneska zavarovane mezde ali 30% pokojnine, če je umrli rentnik; 2. otroška renta za zakonske in nezakonske otroke do 16. leta starosti v višini ene četrtine zavarovančeve pokojnine; 3. vdovska renta v znesku ene Četrtine moževe rente, toda le za dobo treh let. Ta omejitev za vdove gotovo ni socialna, ker mora vdova tudi po treh letih od moževe smrti še živeti. Zato je omejitev v večini inozemskih zakonov odpadla in vdova uživa pokojnino, dokler je potrebna. V tem pogledu bo treba tudi naš zakon izpopolniti.
Da bomo razumeli, zakaj niso rente izdatnejše, si moramo pogledati tudi vprašanje prispevkov. Ti so določeni na 3% dnevne zavarovane mezde. Torej so silno
nizki, pa so se še proti njim naši kapitalisti silno borili. Čim bi se pa prispevki zvišali, bi se lahko zvišale tudi podpore in znižala starostna meja ter podaljšala podpora za vdove itd. Rudarji plačujejo za Svoje starostno zavarovanje več kakor še enkrat tolikšen prispevek, v inozemstvu je običajna premija 6—12%.
Dejali smo, da se začne izvajati zavarovanje s 1. septembrom 1937 in bodo morali tisti, ki bodo hoteli dobiti podpore iz tega zavarovanja, izpolniti še čakalno dobo (200, oziroma 500 tednov). Seveda pa bo mnogo delavcev že poprej onemoglih in starih in nekateri bodo tudi že prej umrli, preden bodo imeli po zakonu pravico do podpor iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Uredba o izvedbi tega zavarovanja je mislila tudi na te reveže in je ustanovila poseben fond, iz katerega se bodo dajale podpore onim delavcem in njih svojcem, pri katerih bo zavarovani primer nastopil prej, preden bi bili izpolnjeni zakoniti pogoji.
Vprašanfe obrtniških vajencev.
Nova uredba o minimalnih mezdah je rešila tudi vprašnje plače vajencem, ki so jih dosedaj njihovi mojstri v veliki večini zastonj izrabljali. Mojstri so podaljšali učno dobo za vajence skoraj v vsaki stroki na štiri leta, da so na ta način imeli zastonjske delavce, katere so lahko brez vsakega nadzorstva priganjali k delu da-leko čez določen delovni čas. Minimalne plače, ki jih bodo morali dobivati tudi vajenci, so zategadelj mojstre precej prizadele. Ne toliko zaradi tega, ker bodo morali vendar nekaj tudi vajencu dati, temveč predvsem zato, ker se ne bo izplačalo izrabljati vajenca v obratu po 10, 12 in tudi več ur pri delu, ker mu bodo morali to delo pač honorirati. Zaradi tega sedaj obrtniki na vseh svojih zborovanjih nastopajo proti minimalnim mezdam za vajence ter pravijo, da bodo začeli uvajati učnino, da si z njo povrnejo stroške, ki jih bodo imeli z mezdami. Mislimo, da bi bilo to nepravilno. Znano je, da obstoja pri nas vse polno dobro idočih obrtniških obratov, v katerih dela mojster samo z vajenci, da si prihrani stroške za pomočnike. Z učnino bi zadeli posebej še revne sloje. Saj danes siromak nima druge poti, kakor da da svojega otroka v uk mojstru, da ga na ta način spravi do kruha. Kako bo tak revež, ki često nima dovolj sredstev za preživljanje družine, spravil skupaj še ukovino za otroka? Če bi imel toliko sredstev, bi raje dal sina študirat, kakor pa v uk mojstru. Mislimo, da se bo dal najti način, ki bo to namero mojstrov preprečil. Naj tudi med našimi mojstri prevlada pošteno prepričanje, da mlad človek, ki pride v uk, ne more služiti mojstru štiri leta brez vsake odškodnine.
Vaiencem sonca in zraha.
Počitniške kolonije za bolehne vajence niso nobena ovira več za organizacijo vajenskih počitniških kolonij, ker pri nas že obstojajo za šolarje počitniški domovi Sv. Martin na Pohorju, Lukovica, Medvode in Rakitna pod Krimom. Šolarji uporabljajo navadno te domove samo junija, julija in avgusta. Vajence bi lahko pošiljali na po- . čitnice že maja in še ves september, ki je navadno pri nas še lep in topel.
V	Avstriji imajo več počitniških domov za vajence in kako veliko pozornost posvečajo zdravstveni zaščiti vajencev, dokazuje že dovolj jasno visoka vsota, ki so jo izdali za vzdrževanje domov in oskrbo vajencev, in sicer 4,800.000 Din. Toliko lahko žrtvuje majhna in revna Avstrija za delavsko mladino, dočim mi nismo izdali v enak namen niti pare.
Pri nas gredo leta in leta naprej in vse pisanje ne pomaga nič v zaščito zdravstva vajencev in vajenk.
Protituberkulozni teden je minil te dni. Pisalo se je na vse načine, kakšna je ta strašna bolezen, tuberkuloza. Nasvetujemo gospodom činiteljem pri Protituberkulozni zvezi in vsem drugim faktorjem, da pogledajo po naših delavnicah, posebno pri krojačih, šiviljah in modistinjah, in enako pri ostalih obratih, kako naš obrtni naraščaj dela po 12 do 14 ur dnevno in povrh še brezplačno!
Izprcmembe v sovjetski armadi.
V	Moskvi je izšla uredba o reorganizaciji sovjetske armade. Ustanavljajo se posebni sveti pri vseh vojaških poveljstvih ter bo vojska s tem postavljena na osnovo sovjetov. Obenem pa so se izvršile v generalnem štabu znatne izpremembe. Maršal Tuhačevski, dosedanji načelnik generalnega štaba, je prestavljen za poveljnika vojnih sil ob Volgi, na njegovo mesto pa je prišel general Zapoznikov. Maršal Jego-rov je postavljen za pomočnika vojnega ministra Vorošilova. Jegorov je zagovornik zbližanja Rusov z Nemci, Tuhačevski pa je zagovarjal francosko smer ruske politike.
Veličastni ibor Zveze zdralenlh delavcev v Ljubljani
Sloicnska katoliška delavska orgaulzadla zbira it ircfll IKof (lanail
Ljubljana, 9. maja 1937.
Danes ob 10 dopoldne se je v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti v Ljubljani vršil izredni občni zbor ZZD. Občni zbor je bil sklican radi spremenjenih pravil. Na občnem zboru je bilo zastopanih 32 podružnic s 65 delegati. Občnega zbora so se udeležili tudi prijatelji organizacije, med njimi g. misijonar Godina, sodnik Tomc, zastopnika Strokovne zveze poljedelskega delavstva in tov. Češnovar in Pernišek kot zastopnika tovariškega Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Po otvoritvi zbora je predsednik tov. Kukoviča Franc predlagal pozdravna pisma: škofu dr. G. Rožmanu, škofu dr. I. J. Tomažiču in tit. nadškofu dr. A. B. Jegliču, dalje notranjemu ministru g. dr. A. Korošcu, ministru g. dr. M. Kreku in banu g. dr. M. Natlačenu.
Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je podal tajniško poročilo tov. Prezelj Franc, ki je med drugim izvajal naslednje:
Poročilo tajnika.
Dragi tovariši!
Ko smo pred poldrugim letom ustanavljali ZZD, je bilo na ustanovnem občnem zboru sedem tovarišev, danes oklepa organizacija že 2150 članov. In to članov, ki se dobro zavedajo, zakaj so organizirani v ZZD, kajti vsem nam skupaj je prapor, ki ga zmagovito razvija naša organizacija med slovenskim delavstvom, tak, kakršen mora biti. Svoja načela in svojo katoliško smer v naši skupnosti smo poudarili v resolucijah, sprejetih na januarskem občnem zboru. Mi smo katoliška, mi smo delavska, mi smo strokovna organizacija. V teh besedah smo povedali vse. Da pa bomo mogli razvijati svoje delo in delovanje še v taki meri naprej, kot smo ga dosedaj, tedaj je potrebno, da morajo načela, ki vodijo naše delo in naše uspehe, pronikniti v vsa naša srca. Kajti, če bomo zajeli slovenskega delavca vsega: njegovo miselnost, njegovo dobro voljo, njegovo srce in njegovo čustvovanje, tedaj bo naša organizacija zmagovala še naprej, tako da bo štela naša katoliška delavska skupnost ob prihodnjem občnem zboru ne samo 2150 članov, temveč tri, štiri tisoč.
ZZD zbira že tretji tisoč članov! Podal bom pregled članstva in razdelil po strokah, ki so zastopane v naši organizaciji. Naštejmo jih: tekstilci 191 članov, kovinarji 260 članov, papimičarji 117 članov, lesni delavci 219 članov, usnjarji 253 članov, fotografi 31 članov, električarji 20 članov, tobačni delavci 150 članov, rudarji 170 članov, delavci narodnega gledališča 16 članov, cestni delavci 41 članov, stavbinski in gradbeni delavci 601 član, oblačilni delavci 35 članov, kemični delavci 38 članov, slaščičarji 18 članov; skupaj 2150 članov.
Podružnice in krajevne organizacije ima ZZD že širom Slovenije. Delujočih podružnic, ki so že imele ustanovne občne zbore, imamo 40, pripravljajočih pa je 12. Imena podružnic ne bom navajal, omenim pa naj občnemu zboru le Strokovno organizacijo delavcev na Jesenicah, ki je s svojim članstvom v celoti pristopila k naši organizaciji. Danes je ta naša postojanka že ena izmed najmočnejših.
Delo centrale
Od 3. januarja 1937, ko smo imeli občni zbor, pa do današnjega dne, to je razdobje štirih mesecev, je centrala izvršila po svojih sredstvih in močeh, ki so ji bile na razpolago, ogromno delo. Naj navedem samo par številk. Sej je imela centrala v tem času 15, intervencij imamo zabeleženih 118, sestankov in zborovanj je imela centrala 54. Okrožnic smo izdali 10 in jih razposlali v 2181 izvodih. Dopisov smo prejeli 571, odposlali pa smo jih 835, sku paj torej 1406. Ker se organizacija tako naglo razvija, je bil odbor centrale čestokrat v zadregi s pošiljanjem svojih zastopnikov na razne sestanke in zborovanja podružnic. Da funkcionarje naših po družnic usposobimo za uspešno in dobro strokovno delo, smo priredili tridnevni tečaj, kateri se je končal snoči. Na tečaju je bilo zastopanih 19 podružnic s 30 udeleženci. Na tečaju je bilo 22 predavanj, ka tere je prednašalo 16 predavateljev. Uspeh tečaja je bil odličen. Centrala stoji v najtesnejših stikih s tovariško nameščensko organizacijo Društvom združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in s Strokovno zvezo poljedelskega delavstva v Ljubljani in Murski Soboti. Ves ta sklop slovenskega katoliškega delovnega ljud stva šteje že preko 5000 rednih članov.
Omenim naj tudi sodelovanje duhovščine v naši organizaciji. Centrala je prosila vse duhovnike, ki so v kakršnikoli zvezi in stiku z delavstvom, da stopijo v naš krog in nam pomagajo graditi slovensko katoliško delavsko organizacijo, čč. gg. duhovniki so se radi odzvali našemu povabilu in njihova pomoč nam je izredno dragocena in potrebna.
Vajenci v ZZD!
Da damo organizaciji tudi dober naraščaj, smo nujno morali začeti zbirati vajence. Naše vajence vodi in zbira katehet g. Mihelčič Franc. Dosedaj ima že lepe uspehe, kajti pod okriljem ZZD je zbral samo v Ljubljani že nad 170 vajencev. To vprašanje je za nas silno važno.
Tisk
Naše glasilo je »Delavska fronta«, ki izhaja v Mariboru. DF je organizaciji zelo naklonjena, zato jo podpirajmo, kjer in koder nam je to mogoče. Danes vam prav posebno polagam na srce: dopisujte v svoj list, pišite tudi druge sestavke in notice. Najboljše je, da vse gradivo pošiljate centrali ZZD v Ljubljano, da ona pregleda, priredi sestavke in jih po določenem načrtu in v lepem okviru objavlja v DF. Prosim vas samo, da pošiljate prispevke centrali za DF najkasneje do vsakega ponedeljka, ker jih moramo mi v torek zvečer odposlati v Maribor. — V svoji »Delavski knjižnici« smo izdali prepotrebno knjižico Franceta Perniška »Zakaj nismo krščanski socialisti«. Knjižica je bila od slovenskega katoliškega delavstva z veseljem sprejeta, kajti predvsem ta brošura in dokazi, ki so nanizani v njej, so marsikomu odprli oči, da je spoznal, kaj je prav in kaj ni prav. V 3. in 4. zvezku »Delavske knjižnice« nameravamo izdati gradivo s tečaja, še prej pa morda okrožnico jugoslovanskih škofov o socialnih vprašanjih s primernim komentarjem. Misliti moramo na izdajo svojega delavskega koledarčka za leto 1938. Pošljite nam predloge.
Obratni zaupniki
V	letošnjem letu so se v januarju volili v podjetjih obratni zaupniki v smislu zakona o zaščiti delavcev. Ker smo ravno v januarju in pozneje v februarju in marcu "4meli šele večino podružnic ustanovljenih, uspeh naše organizacije ni tako lep, kot bi morda kdo pričakoval. ZZD je nastopila šele prvič, dalje pa smo večino obratov organizirali v naši organizaciji šele pozneje. Prihodnje leto se bo število naših obratnih zaupnikov dvignilo za najmanj 200%. Vsega skupaj je bilo izvoljenih na naših listah 24 obratnih zaupnikov, in sicer: Litija 5, Soteska 3, Groblje 2, Vavta vas 1, Šoštanj 7, tobačna tovarna 4, Grač-nica 2.
Sklepanje kolektivnih pogodb
ZZD je odlično sodelovala pri sklepanju kolektivne pogodbe s KID na Jesenicah, to je s podjetjem, ki zaposluje preko 2600 delavcev. Nastopale so vse štiri organizacije. ZZD so hoteli omalovaževati in ne samo to, celo odstraniti so jo hoteli. Pa ZZD je vzdržala vseh 21 dni pri pogajanjih in uspešno branila praznike in delavske pravice. S tem svojim nastopom smo med delavstvom in pred javnostjo šele prav za prav prodrli. Nasprotniki so to vedeli, zato so se branili našega sodelovanja. Tudi pri sklepanju kolektivne pogodbe za gradbeno delavstvo, ki bo verjetno v najkrajšem času podpisana, je ZZD vseskozi preudarno in dosledno zastopala stališče delavstva. Dalje smo začeli pogajanja radi sklenitve kolektivne pogodbe v Sv. Lovrencu na Pohorju, v Radečah pri Zidanem mostu in v Soteski na Dolenjskem.
Po tajniškem poročilu je sledilo blagajniško poročilo, nato pa poročilo predsednika organizacije tov. Kukoviča Franca.
Poročilo predsednika.
Dragi tovariši!
Živimo v času ugibanja, ali je res končala velika gospodarska kriza, s čimer nas baje nekateri samo tolažijo, ali pa gremo nasproti resničnemu izboljšanju gospodarskega položaja in s tem tudi socialnega položaja. Če smo odkritosrčni, moramo priznati, da je v zadnjem letu vendarle nastopilo zboljšanje v gospodarstvu, ki se je pokazalo v tem, da število brezposelnih več ne rase, temveč da pojema in da izkazuje statistika delavskega zavarovanja pri nas v Sloveniji zvišujoče se število zavarovancem, o katerem se zdi, da bo doseglo v sezoni najvišje število, ki smo ga dosegli pred sedmimi leti, pred pričetkom krize. Pesimisti seveda takoj povedo, da je poživljenje v gospodarstvu samo posle-
dica oboroževanja držav, za kar je jasen dokaz podražitev surovin in velika delavnost oboroževalne industrije. Mi to tudi vidimo in se zavedamo, da ta delavnost ne more trajati dolgo. Toda naj bo kakorkoli že: oni pesimisti, ki so vedno pripovedovali, da se položaj v gospodarstvu ne more izboljšati in da je človeštvu rešitev le v komunizmu in boljševizmu, so se zmotili v svojih prerokbah. Zavest delavstva, da ni pred njim samo črna bodočnost, daje delavski strokovni organizaciji nov polet pri delu in udejstvovanju.
Nočem trditi, da je pri nas položaj rožnat. Najvišje delavske mezde so v zadnjem času mnogokje padle, srednje mezde čutijo pritisk, da se znižajo, najnižje mezde se ne dvigajo. V takem položaju moramo pozdraviti delo kr. vlade, ki je izdala uredbo o minimalnih mezdah, ki ima predvsem namen, zagotoviti skromno eksistenco slabo in najslabše plačanemu delavstvu ter ga zaščititi pred izkoriščanjem. S tem je vlada ustregla dolgoletnim željam strokovno organiziranega delavstva. Z odstavkom o razsodiščnem postopku pa je ustreženo vsem organizacijam, ki hočejo, naj se mezdni spori obravnavajo mirno in naj se ne posega takoj po najostrejših sredstvih, ki jih ima delavstvo na razpolago, ki pa se jih ekstremisti najraje takoj po-služijo, ker imajo pred očmi samo svoje politične namene. Strokovna organizacija z novo uredbo na svojem pomenu ni izgubila skoraj nič, mnogo pa je pridobila, ker jo uredba priznava kot zastopnico delavstva, ki ima nalogo sodelovati pri urejanju mezdnih sporov ter sklepanju kolektivnih pogodb. Velik napredek za delavstvo pomeni tudi izvedba zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. K vsaki stvari bi se lahko povedala kritična beseda. Toda nam kot pošteni in trezni organizaciji ni za to sedaj. Nam je glavno, da se prično izvajati zakoniti predpisi, ki so namenjeni v dobrobit delavstva. Če delavstvo napade takoj v začetku socialne ukrepe družbe, se podaja namreč v-nevarnost, da bodo ti ukinjeni, ker so itak hud trn v peti vsem delodajalcem. Življenje bo pokazalo še to in ono hibo na tem ali onem zakonu. Ko jo bomo ugotovili, jo bomo pravočasno skušali odpraviti s tem, da bomo predlagali, naj se zakon v potrebnih točkah popravi v korist delavstvu. Takrat bo naša kritična beseda resnično na mestu in stvari ne bo škodovala.
Mi zahtevamo za delavstvo dobro socialno zakonodajo in izvrševanje te zakonodaje. Hočemo, da koristi socialna zakonodaja vsem strokam delavskega stanu in da noben delavec pri tem ni izvzet. Žali-bog poznamo v tem oziru pri nas še vrzeli. Tako so poleg manjših skupin izvzeti iz zavarovanja še vsi poljedelski delavci, ki zato tudi še niso deležni zaščite delavskih zbornic. Opažamo dalje tudi tendenco, da se zavarujejo razni uslužbenci, ki so zaposleni ma račun javnih sredstev, izven splošnega zavarovanja. Ta pojav smatramo za nezdrav, ker se na ta način otež-kočuje nadzorstvo zavarovanja z deloje-malske strani in se omejuje delokrog delavskih zbornic.
Po črki zakona o zaščiti delavcev je delavska zbornica razredna zakonita predstavnica delavstva. Mi mislimo, da bi imela biti delavska zbornica zastopnica delavskega stanu. Smatramo, da mora delavska zbornica vsepovsod temeljito ščititi prave delavske koristi in da nima nobena -struja v njej pravice širiti svojo razredno ideologijo in miselnost na račun sredstev vsega delavstva. V zbornici naj vse delavske skupine, ki pridejo v njej do zastopstva pri volitvah, določijo, kar je za delavstvo res koristno, po skupnem nazi-ranju. Po našem mnenju je sodelovanje strokovnih organizacij vseh smeri možno v širšem obsegu samo v tej obliki. Zato odklanjamo vse druge oblike sodelovanja izven delavske zbornice kot nepotrebne in škodljive v idejnem oziru ter kot izraz političnega nezadovoljstva ter radikalizma. Potreba skupnega nastopa vseh strokovnih organizacij pri mezdnem boju v enem podjetju ali v celi stroki, napravlja seveda izjemo v tem načelnem stališču. Kadar gre za pametno izboljšanje delovnih pogojev in je tako tudi pričakovati, bo naša organizacija vedno tudi na svojem mestu.
Delavske ustanove morejo res koristno delovati za delavstvo, če ima delavstvo v njih odločujočo besedo. V največji meri velja to za delavsko zbornico. Zato želimo, da vodijo zbornice od delavstva izvoljeni možje, ki jih kandidirajo strokovne organizacije. Posebno pa moramo vzdrževati to stališče v času, ko podjetniki
svobodno volijo vodstvo svoje zbornice in ko se pripravlja tudi kmečki stan na volitve v kmetijske zbornice. Mi smo brez zastopstva v ljubljanski delavski zbornici. Zato moramo le želeti, da se čimprej izvedejo volitve v delavsko zbornico, da dobimo v njej zastopstvo, ki nam gre.
Prvo leto obstoja »Zveze združenih delavcev« je bilo leto priprav in zbiranja moči. V drugem letu smo prišli že k delu, ki ga mora vršiti poštena strokovna organizacija. Pričeli smo ustvarjati organizacije v podjetjih, obratih, ki edini tvorijo pravo torišče edinicam strokovne organizacije. Iz preprostega društvenega poslovanja smo prešli k delu za zboljšanje delavskega položaja in utrditvi dobrih delavskih razmer. Kolektivne pogodbe so najmočnejša garancija za obstoj miru v vseh obratih, kjer imamo svoje pripadnike. V nobenem primeru nismo pozabili opozoriti oblast na delavski položaj in ji staviti predloge za rešitev zadev v interesu delavstva. To celotno delo je za našo organizacijo in je od njega odvisno eksistenčno vprašanje delavstva. Brez tega dela ne bi imeli pravice do naziva strokovna organizacija. Doseženi rezultati dokazujejo, da smo uporabili pri delu sposobne sodelavce.
Letošnji januarski občni zbor je sklenil preosnovo društva iz društva s podružnicami v zvezo strokovnih društev. To spremembo je banska uprava potrdila. V zvezi s tem se bo izvršila tudi preosnova podružnic ZZD v krajevne Strokovne organizacije delavstva ZZD. Po naročilu zadnjega občnega zbora predlagamo današnjemu zboru v odobritev tudi izdelani poslovnik, ki naj dopolni pravila. S to preosnovo mora sprejeti občni zbor tudi preosnovo članskih prispevkov. Poglobljeno delo zahteva organizacijo tajništva ŽZD ne le v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru. Dosedanja sredstva za vse naloge organizacije niso dovoljna, ker ne zadostujejo niti za sedanje izdatke. Zato je zvišanje članarine nujno potrebno, kot je tudi potrebna človeškemu telesu zadostna količina hrane. Zato pričakujem, da boste delegati razumeli položaj in da boste sprejeli predloge, ki so v interesu organizacije.
Nastop našega gibanja in naše ZZD je zbudil pri vseh, ki jim je Marksov nauk evangelij, ki jim je nacija Bog in ki hočejo biti obenem dobri kristjani in pravi socialisti, proti nam ostre izgrede, obrekovanja in natolcevanja. Z vseh front se Isruha na nas ogenj. Enkrat pravijo, da smo kapitalisti, pa čeprav ni med nami mastnih in zalitih buržujskih obrazov. Drugikrat pravijo, da smo strankarska organizacija. Pa smo le verni učenci tistega Kettelerja, ki je kot začetnik krščansko socialnega gibanja prvi opozoril, da je nezdravo, če se strokovne organizacije pečajo s političnimi vprašanji. Dosledno temu smo poudarili svoje nestrankarsko stališče celo v prvih pravilih, med tem ko naši nasprotniki vseh barv ne nehajo izrabljati svojih strokovnih organizacij za politične namene, ki često nimajo ničesar skupnega z delavskimi interesi.
Vse to izjavljamo, da smo in da hočemo biti dobro in pošteno strokovno gibanje, temelječe na krščanskem svetovnem nazoru. Odklanjamo razredni boj in diktaturo proletariata kot tudi narodno-soci-alistični kolektiv. Hočemo krščansko, narodno, demokratično in socialno urejeno državo. Demokracija naj Ivlada povsod, tudi v gospodarstvu. Zato odklanjamo v gospodarstvu liberalizem in diktaturo podjetnikov. Hočemo, da vodijo gospodarstvo vsi, ki imajo na njem interes, predvsem torej delodajalci in delojemalci. Delovne skupnosti-korporacije naj bodo v bodoče nositeljice gospodarstva. Delavstvo, zastopano v njih po strokovnih organizacijah, naj bo nasproti delodajalcem enakovreden činitelj. Te prihodnjosti ne moremo ustvariti sami delavci. Ustvarili jo pa bomo s pomočjo drugih in organizacij, ki tudi temelje ina krščanskem svetovnem nazoru. Mi pa smo in bomo v boju za novo bodočnost glavni činitelj!
Tovariši! Naši ideali so lepi, pa tudi ne ravno lahko dosegljivi. Zahtevajo od nas mnogo žrtev in borbenosti ter podrobnega dela. Zato imejmo vedno pred očmi, zakaj smo krščanski strokovničarji ter pripadniki Zveze združenih delavcev. Če bomo res vedno pravi strokovničarji in borci za delavske pravice, bomo šli s prezirom preko vseh natolcevanj in mimo nasprotnikov začrtano pot. Zavedajmo se, ko nas napadajo, da nas napadajo, ker smo močni in ker se nas boje. Za slabiča se nihče ne zmeni! Pripovedka nasprotni-
kov, da smo kratkotrajen pojav in da bomo kmalu izginili, nam more vzbuditi le nasmeh. Dokazuje pa nam obenem njihove želje po hrvatskem pregovoru, ki pravi: »Kar se je babi zahotelo, to se ji je tudi sanjalo!« Ne bomo izginili mi! Če bomo vestno vršili naloge, ki jih terja od nas poslanstvo strokovne organizacije, bodo morali prej ali slej izginiti ob ravni črti, ki smo jo potegnili pred seboj, samo tisti, ki so krenili s te ravne črte.
»Bratje, tesno se združimo!« je klical pred desetletji našemu delavstvu dr. Janez Evangelist Krek. Ta poziv naslavljam danes na vas kot predsednik ZZD s klicem, da zanesete poziv s tega zbora v vse delavske okraje Slovenije. Naš klic naj povsod preglasi marksistični poziv »Proletarci vseh dežel, združite se« in naj pre-kvasi slovenske delavske vrste za bodoče borbe.
Po poročilih odbora, ki jih je občni zbor z navdušenjem vzel na znanje, je predsednik nadzorstva tov. Krajc predlagal občnemu zboru, da podeli odboru absolutorij. Občni zbor je poročilo nadzorstva odobril.
Novi odbor
Sledile so volitve novega odbora. V odbor so bili izvoljeni tovariši: Kukoviča Fr., Valant Milan, Prezelj Franc, Grebenšek Venčeslav, Kalčič Rudolf, Hvale Maks, Pirih Milko, za namestnike pa tov: Kocmur Marjan, fotografski pomočnik, Ljubljana, Leskovec Ivan, stavbinec, Jesenice, Zajc Franc, lesni delavec, Soteska, Verbančič Slavko, frizerski pomočnik, Zrimšek Jože, stavbinec, Ljubljana, Rihar Fr., delavec, Medvode, Križaj Jakob, jerme-nar, Ljubljana.
Za člane nadzorstva so bili izvoljeni tovariši: Kranjc R., Smersu R., Sitar A., Lenarčič Jože.
V	razsodišče so bili izvoljeni tovariši: Godina J., Mihelčič F. in Loboda Jože.
Po izvršenih volitvah je tajnik tov. Prežel j prebral »Poslovnik ZZD«, ki ga je občni zbor soglasno odobril. Pri predlogih je bil sprejet sklep, da od 1. julija 1937 znaša članarina za centralo 4 Din mesečno. Člani, ki postanejo brezposelni, plačujejo kot članarino le 1 Din mesečno. Za brezposelnega se smatra, kdor je v mesecu vsaj tri tedne brez dela. Občni zbor je obravnaval tudi predloge podružnic, ki so bili predloženi pismeno v femislu pravil § 17, in sicer glede mladinske delavske priloge, glede izdajanja lastnega glasila, uvedbe enotnih znakov, izdaje knjižice o »Delovnem pravu«. Sprejet je bil sklep, da novi odbor po svoji uvidevnosti izvede te predloge, kolikor bo to možno in izvedljivo ter primemo.
Resolucija.
Občni zbor je sprejel tudi resolucijo naslednje vsebine:
Občni zbor ZZD v Ljubljani pozdravlja aktivnost kr. vlade v socialnem oziru, katere dokaz je uredba o minimalnih mezdah, kakor tudi izvedba starostnega zavarovanja. Kr. vlada naj dalje posveča potrebno pozornost socialno-politični zakonodaji. V tej smeri želimo naslednje:
1. Zakon o zavarovanju delavcev naj se raztegne na vse delavstvo, ki je še izvzeto Iz zavarovanja, predvsem na poljedelsko In gozdno delavstvo.
2. Za osebje, zaposleno v hišnem gospodinjstvu, naj se izda zakon o hišno-gospo-dinjskem osebju.
3. Radi zaščite družine naj se osnujejo posebne blagajne na zavarovalni podlagi, ki bodo podpirale družine.
Občni zbor opozarja na še obstoječo brezposelnost, da se ta čimbolj omeji in zagotovi brezposelnim življenjski obstoj, zato naj se:
a) strogo izvajajo določila o delovnem času,
b) čim bolj naj se omeji zaposlitev ino-zemcev, in
c) izvede naj se brezposelno zavarovanje.
4. Glede delavskih zbornic želimo, ker je dosedanjim delegatskim zborom že potekel njihov poslovni mandat, da se razpišejo volitve.
5. Občni zbor si dovoljuje opozoriti kr. vlado na to, da se s strani podjetnikov marsikje tepta pravica delavstva do svobodnega združevanja radi zaščite gospodarskih, socialnih, kulturnih in moralnih koristi. Strokovna organizacija je najmočnejše sredstvo, s katerim si delavstvo mo-
re izboljšati delovne pogoje, predvsem mezde. Zato je prav, da kr. vlada preko svojih javnih organov vedno in povsod zaščiti delavstvu pravico združevanja v svobodnih in neodvisnih strokovnih organizacijah. Proti slednjemu pa je najboljše sredstvo katoliška, delavska strokovna organizacija. Zato naj se tej organizaciji omogoča neoviran razmah.
6. Občni zbor prosi kr. vlado, da se končno in res temeljito izvede sanacija pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic,
7. naj se izdajo pravilniki k obrtnemu zakonu po željah strokovnih organizacij in delavskih zbornic,
8. naj se naknadno odredi, da zadostuje pri sezonskih delavcih za priznanje porodniških dajatev le polovica dobe članstva, ki se zahteva v noveli o porodniških dajatvah. To zato, ker sicer sezonsko delavstvo samo plačuje prispevke, ni pa deležno dajatev za porodnice po zakonu o zavarovanju delavcev.
Politične vesti.
Naš knez namestnik Pavel se je udeležil slovesnosti kraljevega kronanja v Londonu. Sprejet je bil na Angleškem z vladarskimi častmi. Posebno je počastila našega kneza namestnika staroslavna univerza v Oxfordu, ki ga je izvolila za svojega častnega doktorja ter mu je izročila doktorsko diplomo na slovesen način. Princ Pavle je svoječasno študiral na tej univerzi ter jo absolviral. Vsi angleški listi pozdravljajo ta sklep oxfordskega vseučilišča ter poudarjajo delo, ki ga vrši princ Pavle za napredek in dvig Jugoslavije in njenih treh narodov.
Sestanek parlamentarnih delegacij Male zveze se je vršil pretekle dni v Belgradu, kamor sta dospeli češkoslovaška in romunska parlamentarna delegacija. Vse tri delegacije so imele v narodnem predstavništvu slavnostno sejo, na kateri so govorili predsednik naše skupščine Čirič, predsednik senata Mažuranič, predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypeter, predsednik češkega senata Soukup, podpredsednik romunskega senata Sandulescu in nazadnje naš ministrski predsednik Stoja-dinovič. Vsi govorniki so naglašali trdno enotnost držav Male zveze, ki ni nobena slučajna tvorba, temveč je nastala iz žive potrebe.
Večje število političnih konferenc so imeli predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki se je mudil v Skoplju pri proslavi 25 letnice osvoboditve Južne Srbije izpod turškega jarma, ter ministra Cvetkovič v moravski banovini in Jankovič v drinski banovini. Vsi trije politiki so imeli ob priliki teh konferenc govore, v katerih so opozarjali ha ugoden razvoj naših notranjih in zunanjepolitičnih razmer in na dvig našega gospodarstva.
Pred spremembo v bolgarski vladi. V bolgarski javnosti povzročajo veliko pozornost vesti o bodoči rekonstrukciji vlade. Govori se, da bo sestavil novo vlado zopet Kjoseivanov, da pa bo imela prehoden značaj in bo njen glavni namen, vrniti državi zopet demokratično obliko vladavine.
Jugoslovanski časnikarji pri Mussoliniju.
V	Italiji se nahaja na študijskem potovanju skupina jugoslovanskih časnikar-
jev, predstavnikov vseh večjih naših dnevnikov. Ti časnikarji so bili sprejeti od zunanjega ministra grofa Ciana, v Rimu pa jih je sprejel v svojih uradih sam predsednik italijanske vlade Mussolini, ki se je z jugoslovanskimi časnikarji dalje časa raz-govarjal.
Italijanski kralj s kraljico obišče v kratkem Madjarsko, da vrne regentu Horthy-ju njegov obisk v Rimu. Madjari delajo že sedaj za sprejem italijanskih suvere-nov velikanske priprave. Italijanski kralj se bo peljal na Madjarsko skozi Slovenijo.
Obletnico osvojitve Abesinije in ustanovitve italijanskega cesarstva so v Italiji slavili z ogromnimi svečanostnimi prireditvami minulo nedeljo. To proslavo razlagajo kot nekakšno demonstracijo proti Angliji, ker so jo Italijani vprizorili tik pred kronanjem angleškega kralja.
Abesinski cesar zopet straši. V kratkem začne v Ženevi zasedanje sveta Društva narodov. Na to zasedanje bi zopet rad prišel abesinski cesar, če pa bi prišel on, bi izostali Italijani, kar pa Angleži in Francozi ne bi radi videli. Sedaj je švicarska vlada s salamonsko razsodbo rešila položaj. Ker je sedaj Abesinija italijanska, bo Švica zahtevala od bivšega abesinskega cesarja italijanski potni list, ki ga seveda ne bo imel. Brez takega potnega lista pa mu ne bodo dovolili vstopa v Švico.
Poljska stopa judom na prste. Poljska država je posebno oblagodarjena z izvoljenim ljudstvom. Okoli 10% vsega njenega prebivalstva tvorijo Židje. To bi se sicer še dalo prenesti, če ne bi bil judovski živelj preveč nesorazmerno zastopan v nekaterih inteligenčnih poklicih. Tako je na Poljskem 70% vseh odvetnikov Židov, 50 odstotkov zdravnikov je Židov, da o bankirjih in trgovcih niti ne govonmo. Naravno, da se je začela poljska inteligenca braniti tega priliva židovstva in prva se
je vzdramila univerzitetna mladina, ki je začela z vso silo nastopati proti prevelikemu navalu Židov na univerzo. Sedaj se bavi s tem vprašanjem poljska vlada, ki je sklenila, da uvede tako zvani »numerus clausus« za inteligenčne poklice, to se pravi, s posebno uredbo bo določila, koliko odstotkov lahko zavzamejo v teh poklicih Židje. Poleg tega pa je začela Poljska z vso silo pospeševati izseljevanje judov iz države. Ker je sedaj Palestina za izseljevanje zaprta, se pogaja Poljska s Francijo, da bo dovolila naseljevanje Židov na njenem velikem afriškem otoku Madagaskarju.
Angleško-francosko-belgijska zveza, ki bi bila naperjena proti Nemčiji, se je snovala, padla pa je najbrže v vodo, ker se Belgija take zveze brani.
Bivši angleški kralj, sedanji vojvoda Windsorski, se bo poročil s svojo izvoljenko gospo Simpsonovo, ki si je nadela sedaj zopet svoje dekliško ime ter se imenuje gospa Warfield, v mesecu juniju na gradu Conde na Francoskem. Angleški kralj je določil, da se izplača iz kraljevega premoženja vojvodi Windsorskemu ob poroki 100.000 funtov (28 milijonov Din), potem pa bo dobival na leto 25.000 funtov apanaže. Če ne bo preveč zapravljal, bo prav lahko shajal s tem denarjem.
Vojna na Španskem. Vse borbe so sedaj osredotočene na ozemlju okrog glavnega mesta Baskov Bilbaoa. Frankove čete pod poveljstvom generala Molle nadaljujejo z ofenzivo ter so Bilbao že skoraj docela obkolile. Na ostalih frontah se vršijo manjše borbe, le pri Toledu so rdeči začeli z večjo ofenzivo, s katero pa zaenkrat še niso uspeli.
Anglija pred splošno prometno in rudarsko stavko. Vsa prizadevanja angleške vlade, da bi pomirila med seboj delodajalce in delavce v prometni stroki in v rudnikih premoga, so bila dosedaj brezuspešna. V Londonu še vedno traja stavka avtobusnega osebja, pridružiti pa se mu nameravajo še uslužbenci podzemne železnice in tramvaja, tako da bi bil ves London brez prometnih sredstev. Za tako velikansko mesto, kot je London, bi bila taka stavka usodnega pomena. Tudi pogajanja med strokovno zvezo premogarjev in lastniki premogovnikov niso uspela, pa so rudarji sedaj objavili, da bodo nastopili dne 29. maja z generalno stavko.
Stavka stavbincev na Švedskem. Na vsem Švedskem je izbruhnila velika stavka stavbinskega delavstva zaradi nove plačilne tarife, ki je za zidarje neugodna. Če bi stavka trajala dolgo, bi povzročilo to izredno gospodarsko škodo, ker je na Švedskem zaradi dolge zime mogoče le nekaj mesecev zidati.
Do gospodarskega sodelovanja zapadno-evropskih držav in Severne Amerike bo menda le prišlo, vsaj pogajanja se bodo kmalu pričela v tej smeri. Pogajanj se bo udeležila tudi Nemčija, ki je le uvidela, da se ne more obdati s kitajskim zidom ter je navezana na gospodarsko pomoč inozemstva, ker ne more vsega, kar rabi, sama doma producirati.
Domače vesti.
Smrtna nesreča mladega zdravnika. Dr. Marjan Bukovec, mlad zdravnik ljubljanske bolnišnice, se je podal na smuk v Bohinjske planine. Z višine 2000 m se je spustil prenaglo navzdol
in pri okretu na stran ga je vrglo ob skalovje, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo. Smrtna nesreča se je zgodila v bližini šestega triglavskega jezera. Pokopali so ga v Ljubljani.
Rene Bazin	25
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Čokan.
— Tri franke petdeset, je rekel Dirže: za manj ne delam.
— Tudi prav, bom najel pa le Gilberta in Di-zuefa, je rekel Mihael ter se dvignil. Zaradi vas, Dirže, mi je žal, ker ste dober delavec. Na svidenje.
Oba starejša sta bila s tem zadovoljna, pa si nista upala tega preveč kazati. Dirže, ki je trdovratno molčal ter je imel predrzen obraz, je za slovo le z glavo pokimal. Troje tovarišev je odšlo skupno na cesto. Govoriti niso začeli prej, dolker niso bili že daleč od gradu. Mihael, ki je gledal za njimi, je bil žalosten radi vedno se obnavljajočega nesoglasja, ki je povečalo nezaupanje bolj kot denar. Videl je pogovarjajoče se može in držeja, ki je prej molčal, kako je silovito mahal z rokami med drugima dvema, ki sta sedaj molčala.
»Duše brez moči, ali pa vznemirjene duše! Kaj storiti? In takšni so vsi, na kmetih in v mestu! Je Gilbert razumel moj namen, z eno besedo, mojo plemenitost? Mogoče. Dizuef gotovo ni ničesar opazil. Dirže je odšel z novim dokazom proti bogatim. Kakšne besede bi ganile ta srca, ki jih dejanja ne ganejo? Katera je pot do njih? Oh, kako rad bi šel po njej! Ali ne poreko, da pripadamo mi nekemu drugemu človeštvu, kot oni? ... Nekaj je med nami, niti ne vem kako naj to imenujem, niti ne kako naj to prelomim... Mislil sem, da sem s popuščanjem storil žrtev, vredno povračila.«
Pogledal je na sedaj prazno cesto.
»Čemu naj se trudim. Moja naloga ne bo trajala. Drugi bodo dovršili delo, ki sem ga jaz komaj začel, in tako trdo ... Drugi! ...«
Pred njegovimi očmi se je dvignila slika mlade žene z lepimi lasmi. Videl jo je tu, čisto blizu, na peščenem grajskem dvorišču in tako živo si je vse predstavil, kakor da bi bila to res Tončka Žakmen, ki je šla pred njim ne da bi ga pogledala, ter se usmerila proti služinčadi in kmetiji. Možje, ki so obdelovali polje, so jo že od daleč pozdravljali, kakor to, na kateri sloni bodočnost gospodarstva.
»Drugi bodo prevzeli moje mesto, in le redko, redkokdaj se me bodo spomnili...«
Sklonil se je v naslonjač in zaihtel. Zaprl je oči, prepričan, da ne bo nihče priča njegove slabosti, da bi ga motil.
Mihael Meksime se je čutil zelo bolnega. Že od mladosti je imel srčno napako, ki je zdravniki, ali niso upoštevali, ali niso hoteli priznati. Razburjenja zadnjih dni so jo še povečala. Po povratku iz Pariza ga je dušilo in grabilo, da s samo voljo ni zmogel več ničesar. Posvetoval se je z zdravnikom v Korbinu in v Never. Prvi mu je rekel: »Ni nič hudega, toda ne se razburjati.« Drugi pa je bil pred vztrajnim hotenjem Mihaela, ki je hotel vedeti, manj odkrit in pogovor se je takole končal:
— Hočem vedeti, če bom živel. Sem izmed teh, ki hočejo sovražnika poznati, upam da imam prisotnost duha. Povejte mi.
— No, gospod, s tem kar imate vi, lahko srečen človek še dolgo-živi.
— In če jaz nisem srečen?
Zdravnik je molčal.
— Torej sem izgubljen.
Sam je povedal sodbo. Toda vse dni se je branil, da bi ji verjel. Upiral se ji je in jo preganjal. Toda
vračala se je in da bi jo premagal, je klical na pomoč svojo mladost, ki je hotela živeti; svoje plemenito prizadevanje, zaradi katerega pač sme živeti; svoj napor, da bi povzdignil to ponižano kmečko ljudstvo. Strašna borba, brez priče, brez zaupnika, brez kakršnekoli tolažbe, iz katere je bilo treba oditi v hipu, da je dal ukaz, da je sprejel kmeta, delovodjo, obisk. Mnogokrat se je obnovila. Tisoč vzrokov, brez prestanka se porajajočih je kričalo okoli njega: »Brezkoristno boš umrl, Mihael Meksime, in nič ne bo iz tega o čemer si sanjal.« Prilika je bila telesno trpljenje. Spomin pogovorov, ki jih je imel s svojim očetom v kadilnici, ali v Parizu; težka misel na Vokrez in na Tončko Žakmen; pogled na polja, na gozdove, ki bodo kamlu v drugih rokah, ali kakor sedaj, nehvaležen odgovor mož, zavrnitev ponudbe, ki je pokazala, kako so duše bolne od sovraštva.
Nedelja je raztresla delavce. Gorkota je odpravila sitnosti. Mihael je trpel, ure so minevale.
Toda prišel je do tja, kjer je dolgo osovraženo bolečino sprejel in začel takoj izgubljati svojo moč. Ta dolgi pomladanski popoldne, ta samota, ta mirnost, solze, ki so sušile obraz pa mu vendar niso mogle zbrisati energije, ki se je čez čas pokazala v neki umirjenosti in posmehu, bila je to čudovita zmaga: moč je sprejela smrt. Zopet se je znašel med svojimi, med očeti vojaki in možmi globoke vere. Hrabrejši je bil od drugih. Zase ni več trepetal. Rekel je: »Dovolj je solz! Ne bom več jokal. Gotovo sem se radi sebe že desetkrat jokal, pa je bilo že devetkrat preveč ... K sreči sem danes čutil, v svoji skrbi, obžalovanje, da se nisem žrtvoval. To hudo pa bom prenesel... Malo imajo ti ubogi žrtev, ki bi bila le zanje... Oh, kako lepo urejen bi svet lahko bil! ... Vladajoča duša, to se pravi sveta, bi bra-
Mlad kapucinski pater umrl. Na jetiki je preminul po daljšem bolehanju v kapucinskem samostanu v Studencih pri Mariboru g. o. Gabrijel škof, star komaj 27 let.
Lokomotiva iztirila. Na mariborskem glavnem kolodvoru je pri premikanju radi ovire na tiru iztirila lokomotiva, za katero je bilo pripetih 16 natovorjenih vagonov. K sreči je obdržal stroj toliko ravnotežja, da ni padel na nekaj metrov spodaj vodečo cesto, škoda je neznatna.
Vlomilska škoda 2000 Din. Na Pobrežju pri Mariboru je oškodoval še neodkrit vlomilec Kristino Jeršek za 2000 Din.
Priznanja prijetega vlomilca. Zadnjič smo poročali, da so izročili mariborski policiji orožniki iz Studencev nevarnega vlomilca Franca Sta-nek. Prijeti je priznal, da je med opoldanskim odmorom 4. februarja vlomil pri Bizjaku v Gosposki ulici v Mariboru in je sunil iz blagajne 60.000 Din in precej zlatnine. Ukradeno si je razdelil z Avgustom Koler, brezposelnim mesarskim pomočnikom. Dalje ima na vesti opoldanski vlom v trafiko Roze Žnidarič na Aleksandrovi cesti v Mariboru, katerega je z vso drznostjo izvršil 11. marca. .Odnesel je 1000 Din gotovega denarja in za 7000 Din kolekov ter znamk. Denar je porabil sam. Od kolekov je izročil za 200 Din Jožefu Golobu, krojaču v Studencih, preostalo je pa skril pri Glazerju, mesarju v Studencih, kjer je našla policija v postelji za 1000 Din kolekov. Prijetega Staneka dolžijo vloma v mariborsko vinarsko šolo v noči 5. aprila. Dalje ga zasleduje orožništvo iz Selnice ob Dravi kot krivca vloma pri trgovcu Lu-doviku Pinterju, kateremu je zginilo v Selnici v noči 21. marca raznega blaga za 7000 Din. — Tudi orožniki iz Murske Sobote ga imajo na piki, da bi bil 8. aprila vlomil v tamošnjo podružnico Bate, kateri je bilo odnešene 4123 Din gotovine.
Drzen nočni vlom. V Mariboru na Aleksandrovi cesti je bil izvršen v noči na 12. maj drzen vlom v delavnico tvrdke »Sofra« (T. Soklič). Vlomilec je iskal denar, a je mesto tega odnesel nov pisalni stroj in žensko kolo. škoda znaša 6000 Din.
Pravica se bo Izkazala po petih letih. V Pavlovskem vrhu pri Ormožu so našli 27. aprila 1932 mrtvo v hiši posestnico Ano Tomažič. Radi znakov zadavljenja je bilo truplo raztelešeno in sta prišla na zatožno klop mariborskega okrožnega sodišča Mihael Ivanuša, 43 letni mož rejenke umorjene, in sosed Jakob Rozman. Ivanuša je bil obsojen na 20 let, Rozman na 15 let težke ječe. Rozman je zatrjeval svojo nedolžnost od začetka do sedaj, ko že prestaja kazen v mariborski kaznilnici. Radi dokazov za njegovo nedolžnost je dosegel zagovornik obnovo procesa, ki se bo vršil v kratkem.
Kazen za redko tatvino. Na osem mesecev strogega zapora je bil obsojen od senata mariborskega okrožnega sodišča Milan Gatelin iz Kamnice pri Mariboru. Obtožen je bil, da je ukradel kamniškemu mesarju Štefanu Pavešiču 8 km črev v vrednosti 6000 Din.
Zanimanje za razpravo. Veliko zanimanje je po Mariboru za razpravo, katera se bo vršila 28. maja predpoldne. Veliki senat bo obravnaval lani junija na Pobrežju pri Mariboru zagrešeni roparski umor, kojega žrtev je postal upokojeni finančni preglednik Strajnšak. Zločina so obdolženi: Štern, Kolar in Belak.
Dva vloma. Na Javorju pri Guštajnu so odnesli še neodkriti storilci mlinarju Kališniku za 500 Din prekajenega mesa. — V št. Petru pri Mariboru je zginilo posestniku Jožefu Štromajerju obleke in raznih predmetov za 2000 Din.
Mnogo vlomilskega truda za neznaten plen. V noči na zadnjo nedeljo je bilo od neznancev vlomljeno v poslovne prostore Našičke družbe v Dolnji Lendavi. Vlomilci so naložili 6000 kg težko železno blagajno na prednji del ukradenega kmečkega voza in so jo zapeljali na travnik izven mesta. S sekirami so blagajno toliko razbili, da so izmaknili iz nje 2000 Din.
Pri ribljenju najden novorojenček. V rokavu Mure pri Radencih so lovili ribiči iz Hrastja-Mota. Pri ribljenju so zadeli na močno razpadeno trupelce odvrženega novorojenčka ženskega spola.
Obsojen radi grozilnih pisem in požiga. Anton Recek, 46 letni tesar iz Večeslavcev v Prekmurju, se je vrnil pred leti iz Kanade in bil kmalu s svojimi sosedi v prepirih. Hitro za prepiri je dobivala soseska grozilna pisma, da bo videl zdaj ta pa zopet drugi na svoji strehi rdečega petelina. Enemu od Recekovih sosedov je bil v resnici trikrat podtaknjen ogenj. Orožniki so
proti Receku zbrali toliko obremenilnega gradiva, da je bil 11. maja v Mariboru obsojen na šest mesecev strogega zapora.
Komaj 13 letna samomorilka. Jedva 13 let stara hčerka lovskega paznika Grabnerja pri grofu Thurnu v Rakovcu pri Vitanju se je sprla s služkinjo. Spor je deklino toliko razburil, da je vdrla v stanovanje, nabasala očetovo puško in se je ustrelila v prsa. Vkljub zdravniški pomoči je bila poškodba tako huda, da ji je otrok podlegel po dveh urah.
Živinsko dejanje izprijenega sina. V vasi Mu-retinci v župniji Sv. Marjeta pod Ptujem je podivjani sin Franc Žnidarič radi družinskih prepirov s sekiro ubil svojega 66 letnega očeta Fr. Žnidarič in dve leti mlajšo mater Marijo. Divjak je že bil pred leti pred poroto radi uboja nekega sorodnika, vendar so ga oprostili radi pomanjkanja dokazov. Ubita oče in mati sta živela kot prevžitkarja s sinom pod skupno streho. Oče je večkrat jezi in podivjanosti vdanega sina svaril in radi tega so bili prepiri v hiši pogosti. Po strašnem krvavem dejanju se je javil ubijalec orožnikom, ki so ga oddali sodišču. Trupli ubitih staršev so sodno raztelesili.
Smrtna nesreča delavca v opekarni. V Stein-klauberjevi opekami na Pragerskem je bil zaposlen 33 letni delavec Franc Puklič iz Vrhloge pri Slov. Bistrici. Dne 12. maja je Pukliču spodrsnilo, omahnil je proti transmisiji velikega stroja, ki ga je zagrabila, ga stiščala med kolesa in ga razmesarila. Odtrgalo mu je levo roko pri rami, izpahnilo desno nogo in je vsega tako zmečkalo, da je kmalu po ustavitvi transmisije izdihnil radi notranjih poškodb in izgube krvi. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in dva nedorasla otroka.
Umrl vsled zloma hrbtenice. Rado Pasarič, 39 letni dninar iz Ivaniča pri Deseniču v Hrvat-skem Zagorju, je bil zaposlen pri posestniku Antonu Komerički v Selih Zagorskih. Pri delu se je prevrnil nanj voz in mu zlomil hrbtenico. Dne 12. aprila so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer ga je rešila 4. maja smrt hudih muk.
Razni ponesrečenci prepeljani v bolnišnico v Ljubljani. V št. Vidu nad Ljubljano je vlak podrl v nedeljo zvečer 50 letnega delavca Antona Tratnika. Tratniku je vlak poškodoval zgornji del telesa ter mu polomil več reber. — V koloniji v Mestnem logu je padla ter si zlomila ključnico devetletna Marija Nikoličeva, hči cestnega nadzornika. — Na Glincah je padel s kolesa 56 letni krojač Lovrenc Gorjup. Pretresel si je možgane in dobil še druge poškodbe. — V ponedeljek dopoldne je padel z neke stavbe 30 letni zidar Jožef Podbevšek. Zlomil si je nogo pod kolenom. — V bolnišnici na Studencu je pri gradnji padel kakšne 3—4 m globoko 36 letni Franc Podbevšek iz Prevoz pri Lukovici. Poškodoval si je glavo in dobil hude poškodbe.
Smrtna nesreča prt nakladanju hlodov. 75 letni Andrej Petelin, po domače Erjavček, v Kamniku pri Preserjah, je pomagal svojemu sinu pri nakladanju hlodov. Pri tem napornem delu mu je. padel težji hlod na prsa in ga je tako pritisnil, da je sicer krepki starec kmalu po nesreči umrl.
Smrtno ponesrečeni hribolazci. Z Dunaja se je raznesla vest, da se je podal zadnjo nedeljo v pogorje Hochschwab znani švicarski letalec Mittelholzer v spremstvu dunajskega arhitekta in neke dame. Vsi trije so strmoglavili preko stene Stangenwand in so jih našli v ponedeljek ubite.	,
»Ljudska samopomoč«, reg. pom. blag. v Mariboru, je imela dne 2. majnika t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcionarjev posnemamo, da je bilo koncem leta 1936 članov 8348, ki so bili zavarovani za 69,640.000 Din. Blagajna izkazuje v minulem letu nad 36 milijonov prometa in je bilo stanje rezervnega fonda 6,373.763.70 Din. Po daljši debati se je sklenilo, da se dosedanji 30% odtegljaj zniža do prihodnjega rednega občnega zbora na 25%, in sicer za člane, ki bodo umrli od 3. majnika naprej in s pristopom pred 1. novembrom 1933.
Itiva-pnah
tfoi n
iiiiimiiiim
'l)i!ll!IJi||lll MilHIi!,:
Slov. -Konjice. V usnjamji Jos. Lavrič v Slov. Konjicah je prišlo 12. maja do stavke. Podjetje zaposluje 200 delavcev, od katerih je 120 organiziranih pri ZZD. Podjetnik je odpustil 38 de-
lavcev in je 17 takoj izplačal. Tovarno je zasedlo 40 neorganiziranih delavcev, katerim pošilja podjetje hrano v tovarno. Organizirani delavci, ki stavkajo radi slabih mezd, so postavili stražo pred tovarno in ne pustijo nikogar ven in ne noter. Vršila so se že pogajanja za poravnavo, a so bila doslej brezuspešna radi nepopustljivosti podjetja.
Celje. Bodimo skupaj, tak je klic socialistov, tak je naš klic. Tega gesla pa se žal še prav malo držimo. V obratu, ako so morebiti tri skupine, in če je med njimi enotnost, je možno nekaj doseči. Vsaka taka skupina si lahko izvoli svojega zaupnika in si kolikor toliko lahko izboljša svoj položaj. V cinkarni je bilo že toliko sloge, da so izvolili tri zaupnike socialiste, ni pa sedaj toliko sloge, da bi izvoljeni zaupniki vršili svojo dolžnost. Ako izrazijo delavci svoje želje do zaupnikov, je odgovor, da kadar boste plačevali socialistom prispevke, bodo intervenirali. Druga taka razdiralna pot je, da mnogi poznajo samo podjetniško organizacijo. Hlinijo se pri podjetju, da bi dobili boljše mesto in boljši zaslužek. Tako početje je zelo nelojalno, ker tako razdirajo tudi katoliško skupnost in od-trgujejo svojemu bližnjemu košček kruha. Iz vsega je razvidno, da človek hrepeni prvo po časti in po denarju in to dvoje sta njegov sodrug in tovariš. Blagor pa onemu, ki stori nekaj za svojega sodelavca res iz požrtvovalnosti!
STRAŠNA NESREČA NEMŠKEGA ZRAKOPLOVA
Nemški zrakoplov »Hindenburg«, ki je bil dolg 248 m in visok 41 m, je po 20 srečno prestanih vožnjah preko Atlantika zadela dne 7. maja strašna nesreča eksplozije. Zadnja »Hindenburgova« vožnja je bila spremljana že na Atlantskem morju od tako hudih vremenskih neprilik, da je priplul na cilj v Lakehurst pri Njujorku z 12 urno zamudo. Pred pristankom je moral radi nevihte krožiti eno uro nad letališčem, preden se je začel spuščati proti pristajnemu stolpu. Ko so spustili iz zrakoplova vrvi, da bi jih naj pograbilo 43 za pristanek pripravljenih ameriških vojakov, je zagrmela iz zračne ladje strahovita eksplozija.
Ob izbruhu eksplozije so se razleteli na vse strani na tisoče in na tisoče na letališču zbrani gledalci, šele čez nekaj časa se je upalo preplašeno občinstvo na kraj nesreče. Prvi in najhujši eksploziji jih je sledilo še več manjših in po teh je padlo od zračnega velikana na, zemljo kup razbeljenih kosov aluminijaste kovine. Nesreča se je zgodila ob 19.20 po ameriškem času. Radi po eksploziji nastale vročine so se podali lahko reševalci na delo po 20. uri.
Pogled na razvaline ogromnega zrakoplova je bil strahovit, saj so preostanki goreli še dobro uro po nesreči. Število smrtnih žrtev na licu mesta in v bolnišnici umrlih znaša 38. Težko ranjena so izvlekli izpod ruševin oba kapitana Lehmanna in Prussa. Lehmann je umrl vsled poškodb v bolnišnici.
Vzrok nesreče je najbrž plin,, katerega so spuščali radi pristanka skozi za to določene ventile, in ta se je vžgal ter povzročil eksplozije v trupu radi bliska ali radi iskre iz enega od težkih gonilnih motorjev.
Radi strašne nesreče pomiluje Nemce, Amerikance, smrtno in težje poškodovane potnike in posadko celotni kulturni svet.
Krasen uspeh našega nogometnega športa. Minula nedelja ostane v analih našega nogometnega športa posebej zabeležena. Prinesla nam je ■izredne mednarodne uspehe, kakor jih na nogometnem polju še nismo dosegli. V Budimpešti je nastopila naša državna reprezentanca proti reprezentanci Madjarske, ki velja za eno najmočnejših nogometnih moštev v Evropi. V srditi borbi je dosegla naša reprezentanca neodločen rezultat 1:1, potem ko je v prvem polčasu vodila z 1:0 ter so Madjari šele v drugem polčasu uspeli z izenačenjem. Madjari so računali z visoko zmago svojega moštva. Istočasno se je vršila v Belgradu borba med obema drugima reprezentancama Madjarske in Jugoslavije. V Belgradu so naši porazili Madjare 3:0. Poleg teh reprezentančnih tekenj so se vršila v nedeljo v državi še druga mednarodna srečanja na nogometnem polju. V Zagrebu je gostoval prvorazredni madjarski klub Buai ter je nastopil proti Hašku. Madjari so bili poraženi z rezultatom 3:1. V Splitu je gostoval prvak Avstrije dunajska Admira. Tudi Dunajčanom se ni godilo bolje. Nastopili so dvakrat proti splitskemu Hajduku, prvi dan so igrali 2:2, v nedeljo pa je Hajduk porazil Admiro z 2:0. Ti uspehi so dosedaj najboljši, kar jih je dosegel naš nogometni šport ter so naš ugled v inozemstvu visoko dvignili. Inozemski športni krogi, ki so doslej gledali na nas nekam zviška, so dobili sedaj čisto drugo mnenje in že se piše v inozemstvu, da bo predstavljala letos Jugoslavija v tekmi za srednjeevropski pokal, katere se udeleži z državnim prvakom Gradjanskim, najresnejšega nasprotnika, ki bo delal še mnogim tekmovalcem hude preglavice.
V domačem nogometnem prvenstvu sta se
vršili v nedeljo dve tekmi. V slovenski podzvezi se končuje prvenstveno tekmovanje. Prvak je že določen, in sicer je to mariborski Železničar, sedaj pa se bije borba še za ostala mesta v prvenstveni tabeli. V nedeljo sta igrala v Mariboru železničar in celjski Olimp ter je Železničar porazil svojega nasprotnika s 5:1. V Celju sta igrala SK Celje in trboveljski Amater. Celje je zmagalo 3:2. železničar ima sedaj osem točk, Celje in Amater pa vsak po štiri, Olimp se nahaja na zadnjem mestu.
Nogometni drobiž. V Ljubljani je gostovala v nedeljo celovška Austria proti našemu zastopniku v državni ligi, SK Ljubljani. Celovčani so zmagali z rezultatom 2:1. Na Sušaku sta igrala zagrebška Concordia in domači Orient 3:0. Na Dunaju se je vršila pred 60.000 gledalci meddržavna tekma med Avstrijo in škotsko, ki se je končala 1:1. — V domačem prvenstvu II. razjeda se je vršila v nedeljo tekma med Slavijo s Pobrežja pri Mariboru in SK Ptujem. Zmagala je Slavija 7:1. — V Franciji so se končale pokalne tekme za državno prvenstvo ter je zmagal pariški klub Sochaux nad Strassbourgom z rezultatom 2:1 in si s tem osvojil državno prvenstvo.
Jugoslovanska zmaga v tenisu. Vsako pomlad se pričnejo po vsem svetu tekme za Davisov pokal, ki se jih že nekaj let uspešno udeležuje tudi Jugoslavija s svojo reprezentanco. Jugoslovanska reprezentanca je prvič nastopila v nedeljo ter je imela za nasprotnika Romunijo. Jugoslovani so zmagali z visokim rezultatom 5:0.
ZA SV. BIRMO: Najlepši spominek: molitvenik in rožni venec! Najugodneje kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Birmanske ure, verižice lahko nabavite v nedeljo dopoldne pri grajskem urarju Janu.
Botri in botre! Po birmi se oglasite v restavraciji A. Senica, Tattenbachova, kjer boste poceni postreženi z najboljšo kapljico in dobro kuhinjo. Tudi za birmance primerna razvedrila.
iiiiiiii
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
nila plohe. Vojak! Trdnjava! ... Imeli bodo duhovnika v Fonteney. Da, upam ... In nato, kdo ve iz katere goščave je šmarnica, katere en sam cvet napolni z vonjem ves gozd? Nihče. Iz mrtvega lista izhaja. Bitje, ki jih bo odkupilo, se lahko dvigne med njimi. Treba bo revnih, da bodo dvignili revne... In to bo mogoče radi tega, ker bom jaz odšel prvi, mogoče ...«
Sonce je razsvetljevalo pesek, prodiralo pločevinasto streho in svetilo na Mihaela, ki je sedel kakor drugekrati ter dolgo gledal pojemajočo svetlobo. Ko je prišel sobni sluga proti šestim, da bi ga nekaj vprašal, se ni mogel zadržati, da ne bi vprašal:
—	Je gospodu grofu bolje; čisto navadno iz-gleda.
Nedelja se je mirno končavala. Le nekaj krikov se je še slišalo iz vasi kjer so pivci, ki so zapuščali gostilne skušali peti. Niti vetra ni bilo. Divji lovci so vedeli, da ne bo lune. Ko se je že nočilo, je bil prijeten čas, ko se njive porose. Šum korakov je utihnil in sladkost noči je prihajala skozi odprta vrata ter izvabila na prag žene in otroke, ki so gledali ganjeni od neznosne miline pred se ter govorili: »Prijetno je.« Župnik Rubio, ki se je sprehajal po svoji, z zeleniko obrasli poti, je, ko je čutil vonj, ki se je dvigal od hriba, zaprl brevir in dvignil oči ter zašepetal: »Vendar, alleluja!« Na višinah Viži je stari Fortie, ki je vsak večer gledal, drseti zvezde in oblake nad gozdovi, opazil, da je bilo nebo nasičeno vlage, kakor če bi vse zvezde jokale ter je rekel: »To leto še bom imel šestdeset vozov sena.«
Na robu Voškega ribnika v zalivu, ki se ostro zajeda proti severozapadu je nekdo nastavljal vrše. Bil je v platnenih čevljih, hlače je imel do kolena zavihane, jemal je eno izmed košar, ki so bile skrite v gozdni goščavi, poslušal, pogledal na nasprotni
breg, nato pa je, prepričan, da ga nihče ne zalezuje
—	gozd je bil teman in drevesa so pomakala svoje na pol ozelenele veje v vodo — šel po blatnem strmem pobočju, se opotekal, ko je capljal po mehkem blatu, se sklanjal in dal past med trsje. Sipia je šel v skrivališče, kjer jih je sušil po šesto vršo, ko je zaslišal na svoji levi, zelo blizu šum razmikajočih se vej. Hitro se je spustil na zemljo, odložU vršo in se skril. Regljanje žab, cvrčanje cvrčkov, ki škrta-jo pri vhodu v svoje rove, pljusk ribe, ki se je vrgla nad vodo — to je napolnjevalo noč. Nato je kobilar-jevo petje, ki se je zelo sladko oglasilo v istem delu gozda, kjer so se zganile veje, povzročilo, da je divji lovec vstal in pritajeno zaklical:
— Si ti, Dirže? Prestrašil si me.
Brez opreznosti in otepaje grmovje raz trebuha in ramen je prišel mladi dninar proti divjemu lovcu in ta je videl v senci, kako so se mu med smehom bleščali beli zobje.
—‘ Ko te nisem našel doma, sem mislil, da ribariš in sem prišel sem. Grofa sem videl.
— Je bolan, kakor pravijo?
— Je, slabo diha.
— No, jaz se ne bi jokal za njim! Je pač buržuj, ki zna delati tako, da bi ljudje mislili, da se poteguje zanje. Če bo treba kositi njegovo seno z rokami, se jih bo dovolj ponudilo. Koliko je ponudil?
— Tri franke. Starejša sta sprejela. Toda jaz sem odbil, pa sta bila jezna.
— Najbolje!
Sipia se je začel smejati, stegnil je svoj nos na planoto, ki je bledela radi noči, kakor žival, ki voha veter.
— Čuj, Dirže, je stvar končana?
— Presneto! To ti ravno prihajam pravit.
— Ta slabič Ravu, prehitel ga bom, o pravici bom govoril in o izkoriščanju. Brani Klokeja in Diz-nefa v imenu sindikata, da bi sprejela tri franke; sam bo šel h gospodarju, ki govori o obljubah in dani besedi...
— Rečem ti, ne bo odstopil, rekel je ...
— Gospodar kupi kosilni stroj ... In Meksime bo še bolj osovražen... Tako bo najbolje. Zadnjo vršo še vržem.
Vzel je iz trave zaboj iz vrbe, ves prašen od suhega blata, ga dvignil, stopil naprej, se pomaknil nekoliko na levo, kjer je breg štrlel nad vodo, da je lahko vrgel vršo med trsje.
Vrnil se je, brisajoč si oblatene noge, vzel je cokle, ki jih je pustil pri nekem drevesu, potrepljal je po ramah Diržeja in rekel:
— Še enega imamo med sabo, Dirže, ki ga bo treba. Dobro veš koga. Slišal sem člane sindikata, celo mlade, ki so očitali batine, ki sem mu jih dal. Kmalu bi jih imel ta starec nekaj za seboj ...
— Še ne veš zadnjih novic, kakor piše v časopisih?
—Kaj vendar?
— Hčerka je že čisto zrušena. Več kot dvajsetim iz trga ali mesta dolguje. Čez mesec dni bo sodni sluga že pri njej.
— Le naj, toda norec še radi tega ne bo uničen. Njegova hčerka je kakor veveričje gnezdo vrhu drevesa; to ga še ne uniči.
Dirže je zmajal z glavo, poslušal za trenutek, preden se je podal na pot.
— Dolgo ga bo pa vendar sram, je rekel.
(Dalje sle<ji)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).