Uhaja	_____
^•Ij bi prasnikev
u»u«d dafly
(Up aad Holidajra.
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
rT0—YEAR XVI.	C#M lUla Km. r«4 ■■ .-».i. ■< -i__ j. »o. .o^-satrig arvoarv^rrss' chiet«, m., to«*, 23. j.>Mrj« (j.n. 23),	1923. ^-r::* a-	STEV.—NUMBER lt.
-------- -	-- for atiilai al apacUl rata af >»Um py»«Uad f»r ta aaartaa 1103, Ami af Oai. », ISIT aathartaed 1	m Hm 14. Iltl.	j,, ,i 1 , ltw.
iinji polito zora offlmiK ml
KATERI SENATORJI NISO
Zadovoljni z njo.
J^oče pride do parlamentarne Jcije glede sunanje politike.
tfashington, D. O. — Senatorki so proti vsakemu umešava-, v evropejsko politiko, niao Jovoljni z izjavami R-oland W. vdena, »meriAkega neoficijel-^a zastopnika v odškodninski misiji, in ao pri volji pokazati >jo nezadovoljnost a potrebno monst racijo. '
fi senatorji menijo, da se je ministracija pričela vtikati v ropej*ke zadeve, daairavno je edsednik llarding ob času vo-kampanje obljubil, da ae takega ne zgodi. Ti senatorji iijo, da je treba Boy^ena ta-j odpoklicati. Ako bodo kaj ta-ga zahtevali potom parlamen-rne akcije, ae pokaže v nekaj teh.
Da se nekaj pripravlja, se je kazalo na seji odseka za zuna-zadeve. Senator Lodge, pred luik odseka, je prečital Hughe-vo pismo, ki pojaanjuje stali kabineta. Senatorji eo poka li, da niso zadovoljni 8 tem po-snilom in slišale ao ae rezke o-zke.
Nekateri senatorji ao odprto javili, da državni tajnik nekaj ikriva in da ni odprt napram seku za zunanje zadeve. Senatorji hočejo izvedeti, kate organizacija je obkolila Boy na kot člana odškodninske ko sije in kakšne initrukcije je ejel od administracije in kaj ae v splošnem zgodilo v odškod tiski komisiji. Senator Johnson je izjavil, da la administracije in •iw>ydena stavlja odseku uganke in da je inižujoče Dalje je Johnson omenil, ako no se vedno naglaša, da je >yden neoficijelni zastopnik ruženih držav, razumejo drugi misarji njegove besede tako, »t da jih govori za Združene dr-ive.
Senator Lodge je po končani zpravi obljubil, da se obrne na ržavnega tajnika Hughesa za informacij. Odsek zboruje v m tednu in zategadelj se poka-kakšne korake podvzamejo natorji, da dobe boljše informa-je, ako ne bodo zadovoljni s m. kar se jim predloži.
amerikanizirani inozemoi
Chicago, 111.—(Feder. Preža) --Zbogom amerikaniziranje! Vai na-jeteži atoprocentnih amerikaniza-torjev, ki ao tako navdušeno ame-rikanizirali inozemske delavce, bodo zdaj ob službo! Kaj ae je zgodilo! llm, čitajte, kaj piše 'ACanufacturers' News", glasilo tovarnarjev v lllinoisu:
'Težava z anjerikaniziranimi delavci je, da nočejo opravljati vsakega dela in tudi s plačami niao zadovoljni. Človek, ki ao dodobra asimilira . ameriškemu živ-ju, sili na vrh. Amerikanizacija dela preveč generalov, mi pa potrebujemo tudi proetake, da bo armada delavcev pravilno balan-cirana."
nočejo delati za nizke plače!
SIRSKIH DELAVCEV DIM.
odkrita je šeripova ne-postavna klapa pobojni
kov. __
Tožba tesarskih delavcev pokazuje, da je Petera prelomil državno ustavo.
fc
: P RO LET arbkega življenja.
Miami, Ariz. — "Zavij dete in >j<li ven z njim, kajti ubijem
>be.M
To so bile zadnje besede Joe rine rja, atarega 53 let in predalnika lokalne organizacije ples-srjev, tapctnikov in sobnih sli-urjev, p red ep je a strelom iz pu-f končal svoje življenje. V/rok? Farmer je postal oto k< r je bil že dalj čaaa brez |,|f» m izgleda ni bilo, da dobi '1° Zapustil je vdovo in štiri Morasle otroke. Farmer je bil i'» delaven v delavskem giba-J" m njemu gre velika zasluga, 11 J«' bil zgrajen Delavaki tem-
r.tko odhajajo proletarci s tc-•lobrega sveta, o katerem trdi-1 '"kateri, da je najboljši svet. ''•voska družba ne stori niče-'!»• *o spremene razmere v to •'a no bodo odhajali prosto "'ju*, v smrt tisti, ki so njeni ■jkoriNtneji člani, brez katerih '' "'»stati
I
ne more.
I0WAT DI PIT TOVARIŠEV IZPUŠČENIH IZ JEČE
0,r*rd, Kana. — Alezander Ho bivši predsednik štirinajste 1 '^raja rudarske organizacije, 1 nJ"*ovih pet tovarišev jc zdaj katero jc sodnik A. J. "rr«n poalal v ječo, dokler ee ne "■'t* -ikazom sodišča slede in
Chicago, 111. — Charles Petera, načelnik šerifskih deputijev, ki je dobro zapisan pri velebiznisu, ker zna razbijati 6tavke, bo moral mogoče razpustiti četico pobojni-kov, rekrutirano v velikomestnih človeških nižinah in plačano od velikih korporacij, ker je Dis-triktni svet tesarskih delavcev v Chicagu se obrnil na sodišče, da izda aodnijako prepoved, ki naj prepove "Meščanskemu komiteju" nadaljni bojkot strokovno organiziranih delavcev.
Itaaprava se vrši pred sodnikom Foellom, članom višjoga so dišča. Odvetnik Ilope Thompson zastopa tesarske delavce. Predložena je bila množina dokazov, ki razgaljujejo taktiko "Meščanskega 'komiteja", s katero mislijo iz siliti Landiaov odlok.
Mr. Thompson je predložil zaprisežene izjave, pisma, letake, o-glase in predstavil je pričo, ki so pričale o zaroti "Meščanskega komiteja", da se razbijejo delavske strokovne organizacije. Po-kazal je, kako so bile omrežene banke, da niso posodile tistim denarja, ki so hoteli graditi, dokler niso obljubili, da se ravnajo po Landieovem odloku. Predložil je, kako so arhitekti vpostavili v pogodbe svoje odstavke, ki so napravili pogodbo neveljavno, ako ni bil priznan Landiaov odlok Dokazal je, kako so arhitekti vri nili odstavke v pogodbe, da je moral biti celo stavbinski materi-jal izdelan po Landisovem odloku. N n ta način so sami to izvršili kar očitajo tesarskim delavcem ki zahtevajo unijsko znamko na
iedelkih.
"Meščanski komitej" je vrinil notri besede "po priporočilih" po Landisovem odloku na tak na čin, da je bil vključen bojkot tesarskih delavcev. Polog teh ho bili vrinjeni še drugi odstavki, ka terih ni v Landisovem odloku.
V toku razprave in dokazovs, nja zgoraj omenjenih faktov so j* pokazalo, da jo imel "Meščanski komitej" najeto armado po bojnikov, ki so bili zapriseženi kot lerifski deputiji. To m nič izrednega. Ko «o pekovski tnvsr-narji uprli pAovske deUvee v letu 1921. so bili pobojniki gospodarjev, ki so hladnokrvno umorili pekovakega delavca H«iry Praba, zapriseženi kot šerifsk. de-putiji. Pobojniki, k. so streljsii ns delavce v stevki pri Coni ro ducts kompanij. v lotu 1919. so bili zapriseženi kot šerifaki deputiji. Petem, ki je nsčeln.k šerif-skih deputijev, isvzemši termina, ko je bil Mm ki je sdsj sopet načelnik šerif-skih deputijev. rapnae* te lju di, ki so v službi njegovegs sva-ka. kateri vsdržuje privstao de tektivsko sgeneijo.
Odvetnik Ilope Thempasef pozval kot pričo in rek^j^J Ea več -to te v*s P**** "deputijev", ki eo v sloibi pn
(Dalje oa J. strani.)
MIH JE OP-, LESU DRŽAVO NEW VORK NJENIH SUM.
IN TA OPLEMBA JE RILA IZ vrč ENA v NEKAJ ČETIH.
Kjer so stali krasni gosdi, so danes goličave.
ČLOVEK NE MORE ŽIVETI KRŠČANSKO V KAJPITA-LIirnČNI DRUŽBI!
New York, n. Y. — Država New York spa<la po njeni velikosti med največje države v Uniji, po prebivalstvu je pa sploh na prvem mestu. Bogata je tudi na virih naravnega bogastva. Vsako leto porabi ta država eno in eno četrtino miljarde čevljev lesa. V državi ga posekajo in razžagajo tri sto petdeset miljonov čevljev, a novega lesa pa zraste le sedemdeset miljonov čevljev. Leta 1850 je bila država glede produkcije lesa še na prvem mestu, produci-rala je okoli dvajset odstotkov lesa, ki ga je narod porabil v letu. Danes je država na tri in dvajsetem mestu in producira okoli enega odstotka lesa, ki ga porabi na rod na leto.
Te fakte ie spravil v javnost Alezander IfucDonald, državni komisar za ohranitev virov narav nega bogastva, ko je predaval pred Ameriškim pogozdevalnim društvom. Položaj postaja tak, da se izcimi iz njega nesreča, ako se ne stori ničesar v odpomoč. Šu-me izginjajo in izginile bodo kma lu, pravi MacDonald, ako se ne podvzamejo resni koraki proti temu pojavu.
"Čae je minil, da ohranimo šume. Storiti moramo več, kot samo hraniti a šumami. Zasaditi moramo nove šume na državnem svetu, ki mori na miljone akrov sveta", izjavlja MacDonald.
Fakti o šumah v državi New York m nekaterih drugih državah, katerih pa MacDonald ni o-menil, so sledeči:
V letih 1870 do' 1880 in celo do 1890 je legislatura sprejemala postave, po katerih je bil darovan les lesnim gr&bežem, ki je bil vreden miljone in miljone dolarjev. Ti leqni grabeži so skozi desetletja izaekavali gozde in u-stvarjali goličave. In posledica o-pustošenja teb je bila, da so* ponekod nsstale poplave, ki so odnašale rodovitno zemljo in uničile še tisto, kar se je aamo od sebe usadilo.
Šume so bile dalje opustošene, ker so se privstnim interesom is-ročsle koncesije za izrsbljanje vodnih sil, kstero gre le državi in nikomur drugemu.
Ae pred enim letom bi bili ti interesi skoraj uničili popolnoma neko vrsto lesa pod pretvezo, da izkoriščajo vodne sile. Hreča je bila, da poteza ni posrečila grabe-žem in predloge ni postala zakon.
Položaj je zdaj tak, ako hoče država zasaditi gozde, odpraviti pogubonosne poplave in skrbeti, da bodo v mestih imeli dosti vodo, tedaj mora takoj pričeti s po gozdevanjem. Pričeti mora s pogozdovanjem na 4,000,000 skrih sveta, ki so zdsj goli, ker so grabeži imeksli les.1
Ako bi bil doraščen les ns tem svetu, tedsj bi bilo lesa r.s zgradbo dvanajst miljonov hiš s sedmimi sobami. Znižani bi bili gra ditveni troški in psdls bi tudi ns jomnins.
Madison, Wis. — (Federated Prosa) — "Človek danoa ne more biti jriober kristjan, četudi hoče biti. V časih in razmerah sedanjega konkurenčnega ekonomskega sistema je nemogoče živeti tako, kakor sahtevajo pravila krščanstva. Kdor trdi nasprotno, je velik nevednež ali hinavec."
Tako je rekel wiscoiuiuski pod-governor Ueorge F. Comings na diskuzijskem sestanku vseučelišč-nikov na wiscontrinski univerzi.
Otvori ao 13. februarja. — Med obtolenci eo tudi trije rudarji, ki eo bili oproščeni pri prvi
OPROŠČENI RUDARJI EAPU-STILI JEČO.
Generalna stavka v ruhrski kotlini.
Rudarji, železničarji, poštni in telegrafski
drugi delavci počivajo. Stavkarji zahtevajo, da Fi cosi umaknejo vojaške čete. Francija iščs 50,000 etavkokasov. Prvi skebi ia Italije in ao bili ustavljeni na bavarski meji. Francoski niati ao ae isrekli aa aplotao protestno etavko po veej Evropi. Mirne demonatracije v Parisu. Socialieti v Nemčiji podpirajo paaivno reeietenco proti Fi som. Delavci is Poljake ao se pridraiili etavki.
aselua vnu Pinaz
FRANCIJE I DIM.
litvtnako
»jo svari
Marion, IU. — Pet rudarjev, ki so bili oproščeni zadnji petek, jo v soboto zapustilo ječo. Izpuščeni ao bili proti poroštvu v vsoti $18,000.
Trije mod temi - Otis Clark, Bert (irace in Peter liiller — se bodo morali ponovno zagovarjati pri drugi obravnavi, ki so otvori 12. februarja. Devet obtožencev pride takrat pred aodišče. Obtoženi so umora stavkokaza Antona Molkovicha iz Brieja, Pa., ki je bil ubit z drugimi vred dne 122. junija v Herrinu.
Zagovornik rudarjev Angus W. Kerr je prejel tozadevno obvestilo od ppiuožnega generalnega državnega pravilnika K. C. Middle-kauffa. ,
Rudarji trdno upajo, da bodo vsi oproščeni pri nadaljhih obravnavah.- Državno priče so bile pri prvi obravnavi tako diskreditira-ue, da jim ne bo več verjela nobena porota.
Stavka prekrižanih rok".
Kasen, 22. jan. — Rudarji v privatnih premogovnikih v ruhrski kotlini so pričeli stavka "prekrižanih rok". Ali so v jame danes zjutrsj, toda pod semljo se«le a
prekrižanimi rokami. Na tisoče Poljaki pošiljajo vojaška
rudarjev je oatalo doma.
Ueneral Degoutte, vrhovni po veljnik francoskih čut v Ruhru, je zagroail sta v kar jeni a šivešno blokado. Kraji, kjer se vrši stsvka. ne dobe živil.
Snoči se je vršit tukaj koniuuM stični ahotl, katerega ae je udole-j LoudOlh 22 jan. Angleški žilo več tisoč delaveev. (tovornik uradni krogi mo lunonja, da je je dejel, da ruhrski in ne ruski desetdnevni okupacija Ruhra Ae proletarijat je prednja straža sve- |>okasala, da bo Francija poražena tovne revolucije in če se stavka ne s svojim načrtom izterjanja od«
J UOOSLOVANRKA VLADA ZAHTEVA MOTI VOJNE KREDITE
onogs šerif, in
NOVA MODNA PRIRMODA-RJJA.
Moški bodo noeili rdeča pereea na klobukih 1
Oinoinnatf, O. — Ko se uvede
nova moda spomladi, bo prišel zopet v veljavo pregovor: "Postavlja Se kot petelin na gnoju". Po novi modi bodo moški nosili nizke derbijske klobuke, ns levi strani klobuka bo pa na lahko rdz-mršeno nleče sli sivo pobsrvano ptičje pero. Nekateri menijo, da bo perje stsrih kokoši tudi izvršilo svojo dolžnost.
Tako morda priporočajo mednarodno združeni trgovol i oblekami, ki si domišljajo, da imajo pravico ljudem ukazovati, kako »e nsj oblačijo, da bodo bolj "lepi".
MOŽ IN ŽENA UMORJENA.
Našli eo ju ob državni ooeti.
Waoo, Tsz. — Kakšnih sto ko-rskov itd državno ceste so našli u> morjenega 45 letnogs Kd Holta in 21 -letno Kthol J. Deneesmp. Ukati so ju pričeli že prnd dvema dnevoma, ko so našli okrvav. I jen in prestreljen svtomobil sredi mesta.
obnese, se morsjo delavci lotiti drugih sredstev v boju s kapitalizmom, nemškim in francoskim.
Pranooai so ss podali
Berlin, 22. jan. — Is Dortmun-da je prišla vest„ da so se francoske čete danes odstranile od držsv-
škodnine a orožjem. Ne samo tu uradna Anglija vidi v blaanem koraku Francije veliko nevarnost aa vso Kvropo, katero lahko vsak Čaa zadene «oelalni, ekouomaki in industrijski polnili.
Angleška vlada Vi še storila ničesar konkretnega, odkar so Kran*
nih rudnikov kakor so sahtevalijo in	llt|ril v Ruhr. Vee
rudarji, ki so se potem vmlli na |mtej9 n,^ M posedovanje so
bile odbite Ampak vsa zuametija Nemški magnatje pred francoskim kažejo, da Anglija ne Imi mogla ■ndlšOea.	.dolgo ostati pasivna,
Duosssldorf, 22. jsn. — Lmnss »»rilo. 4	Pr»šleei is
se vrši proces proti 21. nemškim vzhodne Prusijs |H»trJujeJo poro-premogovniškim in drugim mag čilo o konstrtrsnju poljskih čet na uatom, ki so bili aretirani aadnji IHvinaki meji Zadnji tede« no do-teden ssrsdi pssivne rssistcnoc ("P«1« <llvi«ije pehoto v Ruarki, Proces se vrši pred francoskimi^ »"»J <"1 Utrisake meje. .ločim vojnim sodiščem v Mainzu.	!»u l»riA,J y <irodno dve divlsiji
Francosko moštvo operira dva Pohote in nekaj konjenice. Topovi nemška vlaka, katera so nemški 10 tovorni svtemoboll tudi pri-železničarji ostsvill, ko so zsstav-,Iseajcajo. Vojaški lulravniki v Varša-kali snoči.	dobili povelje, ds se pridni-
ti j.	^ i. ^^ y iijo svojim enotsm. Lltvinei so
Železničarji in rudarji amatmvlaaU. |M„jvoj||| vojaške patrulje ob meji,
Psriz, 22 jan. — (ienerslus	rttskl msji so Poljaki i»oJa.
stavka rudarjev, želesnlčsrjev terl^H gvoj„ )MMMM|kt< v Hlonlmu in poštnih In telejrafskib nameščan-||)aranovičih. Hovjetl so poslsli cev Je v teku. Železnlčsrjl so opu I rdeče čete Is Trsnsvolge v Vi-stUi delo sti oči in deloma datieN |, Hmolensk, Mitisk in v okoliš zjutraj j vsi vlaki počivajo iu Mosirja. Possdka v Kijevu je bila Francozi ne morejo voziti premo- pojačana a šotami iz Kavkazije. ga iz Ruhra. Vse zveze Ruhra in Varšava, 22. Jsn. - Ministrski
pokrajin ob Rcnl z zunsnjlm sve |pri,(|eediiik Mikorskl je dsjal v
tom so pretrgsne od desats ure f|HirnU»i, ds Poljska ostane v nsj-SOOČi.	| tesnejši zvezi s Francijo
Voditelji drugih delsvcev soj Moskvs, 22. jsn. - "1'rsVds" zaključili včeraj popoldne, ds seč-L dolgem članku svari Poljsko, no z generalnim štrajkom v vseh I j (jr|j ^^ pro^ IH\ Nemčije in iudustrijsh v okupiranem delu LRvinije ,sko hoče Imeti mir. Rov. Nemčije dsnss sjutrsj. To pomeni. Jetska Rusija želi mir in ne išče da preneha z delo okrog 000,000 najmanjšega prepirja, toda če sc rudarjev v, privatnih premogovni |MMj0 Poljaki vtikali v radeve pre-kih. Rudarji v državnih premogov-k«, nJili mej v sedanji krizi Nem-nikili so zašt raj kali prvi, Nemšks |/ijj0( n<, \H) |tu,ij,	križsm
vlsda jim je obljubila po|wlno; ro||t
popolno mesdo zs ves čas stsvke | J^j »vetuje Poljski, nsj ac rsjši Vsi viski, ki vozijo v Ruhr, soi^nims zs svojo notranjo rs k on-o list sli na robu okupirsne doline Utrukeljo in se ne meša v zadeve in moštvo jih je obrnilo nazaj.{drugih.
UMOR PO PREPIRU DOLOA
ZARADI
Rcardstoarn, m. — Ora K. Bre-den, fsrmsr, se je spri s Clifford C. Osrmom, bančnim blagajni kom, zarsdi vknjiženega dolga ns njegovi fsrmi. Banka jc uvedla postopen je, da se fsrmsrjevo po tiestvo proda na javni dražbi, ker fsrmsr ni plačal svojega dolga. Hodnijako postopanje je bilo u vedeno pred enim letom.
V prepira Je Braden ustrelil Osrms, na kar Je zbežal. Za njim je tekel Jem* Ix»we, bogat r*mIji-ščnl posMtnik. Braden se Je naenkrat obrnil m ustrelil Lowa v glavo. Končno ao Brad ena prijeli. Braden Js bil pred dveau leto ms izpuščen is norišnice. V bol aišmeo za omoholne so gs poslali, k«, ao o|Je«iU na nJem znake a-

Memel, 22. Jan. — Včeraj Jc bil otvorjen prvi parlament "Hale Lit vini Je" v memelskem okrožju, ki J« pod kontrolo litvinskih rebe-lev. Okrog sto delegatov, največ km«tov, se j« sčšlo v gledališču in zaključili so, da se Memel priklju-
Poštni in telegrafski usluž1>enci so prenehsli z delom o polnoči. ^^P	, ,.	Frsneoski vojni miniMt«T jr na
Holta .ts zada l dvs	L...I1, d. framike^IgMoko oku-
r™° tUk° * Z™	V psdj-ke olialsti V Ruhru
avaarat. uson iionove noge je . , w (m igu , (h (||f|(|V(
•ev, ki
bil. prlvezsna vrv In policija sodi, ^^ m(..u ,UvUlirj,v Kje do
1 c'unsj r:!:0 :: s:^vr u\yi'*» r»un ^
lo oIm. Boltava žen. Je vlažila M*;	^ / ^ r,.#dl v KovMU' 'U jhw
tožbo za zakonsko ločitev, sopro voe fl ,,rk*j vUk°V' ^ ' ^ /ojaško in finančno pomoč. flpre;
go Denecsmpove pa ni bilo dmns, m*^	a ,	^ tU<U	v
ko je bil isvršen amor. Njen J.I ***	"	realka Združenih
prog ac nahaja nekje zunsj mesu.N <i-%k* ^fc^J^0^	«	I""1!«"" ,
de Franeori in Belgijef umsknejo Uunaj, 22. Jan. — iz IMgrada
vojaška četa is Ruhra.	(»oročejo, da J« jugoslovanski voj-
Pranoosld komunisti sa generalni "i minister predložil izrednemu UPIJfc,	svatu nsr<xlne obrsmba ssbtc^o sa
eionarna vlad. Jc podelila amns-l P.ri^» J^ ~ Izvršavdni *6	^
Stijo v.em političnim jetnikom, bor frsneosk. komunisti"«* str.ii
ja aa poUOčns Jetnike
Atene, 22. jan. — (irška revolu-
Vlada J* zaplenila vas imetje bivšega kralja Konštantlna, ki Jc pred kratkim umri v Italiji.
Chleago ia okattcat V srede jaaao l*hki menjajoči ae vetrovi Temperatura v zadnjih 34. urah: najvišja najeilja 20 b 7:11, zaide efc 4U
mm
VELIK POTRES ZAZNAMOVAN.
kc Ja včeraj popoldne odobril po siv tretja internaeionaie sa aploš . nu protactno ata v ko po vas J Kvro .
pi proti invaziji Nemčija, kaUrs	---
m ima vršiti 24 ur dno S! Januar WMhiugtan, I). C. — Potrese-Ja.	- •	mar na tukajšnji georgetownakl
V čer. j šu bila demon* raei Je univerzi Je v pondaljak sjutraj sa kemitnietišnaga delsvstva v Pari r nemo val močan pot ras, ki Je bil ae preti aretiranju Mareela Carhl pr»Wišeo M00 milj oddaljea od (Daljo aa 1 strani )
_
_

PROSVETA
TOREK, 23. JAKUABJA,
ROSVETA

ffl^ffl* SLOVEHSKR MAROPHS fOPfOM« JIIHHIfl * LAITKIK A ILOVCUtlCElMAIlOONE rOPPOKNE JCfrNOTE
~ ~ Crnr (>icl»M>v |k> dogovoru. Kokopui — ae vrtajo.	_
Bflataa: dria^a Jiaran Chleago) »>00 na Uto. >Ži<M UU la 91.21 io tri ntMM; Cblca«o «6.60 n« leto, $8.2» u pel lete, u tri MiKt, in se inoumitvo ft.00.	_
NuU m vm, kar Um »tik a UMmi
"PROSVETA"
2M7-M S«.	A
"TME EHLIGHTEPfMENT
Orp— tSe Mwli HolH »—Hi »arfety.
Ib SI——le Hatl—I S—fk Mrt^
JAVNA GOVORNICA
Glaaovi članov S. N. P. J.
in fcitataljev Proevete.
Atvtroen
nt« o«
Sabecriptioa: United SUUa («xcept vo 60. and forgifp coantrles M
■ "MEMSER 3fl
) aad Can.d« 1» par ponr;
.00 j*- r y—r. ^ ^^ in,,,,, |„, 11 im m i— ATED~PRE88"
DtUa e •kl«r«i« »• P». (Dm. 11-22) poltf	Imm m buUvb
Mroiaia*
dm »•■ »• • to«
I——, i« — »f M Mtovi lUt.
PtMvito |e »r«»»-
ČUDEN ODRESENIK JE VSTAL!
Dtžrvr Illinois je dobils svojega odrešenika. Pojavil se je v osebi nekega sodnika. Njegova metoda odrešenja človeštva, ki hrepeni po odrešenju že tisočletja, je zelo enostavna. Povedati se da s temi besedami: "Sterilizirajte osebe obojega spola, ki so bolne na duhu, ki so sirote, ali pohabljene, ki so bolne na sifilisu ali ki so zločinske. Ne prizanesite s steriliziranjem tudi onim, ki nimajo svojega doma, "trampom", slepcem, glušcem, itd. pa boste dobili človeško pleme, ki obdrži sedanjo civilizacijo."
Skoda je, da "modri" mož ni priporočil, da naj steri-~ lizirajo vse delsvce in delavke, da bi morali njegovi po« tomci in potomci parasitičnega sloja, toliko preje se oprijeti koristnega dela.
Njegovo priporočilo govori, da je "modri mož" nekaj slišal zvoniti o Lombrosovi teoriji o podedovalnosti, ki je bila že pred trideset leti pobita. Gospodu, ki je sodnik, torej človek, ki bi se moral posvetiti študijam človeške družbe in iskati vzroke za naraščajoče zločine, se zdi, da ljudje prihajajo na svet že rojeni hudodelci. Ako je bil oče hudodelec bo sin tudi hudodelec, kajti podedoval je lastnosti po svojem očetu. Zelo lahka je taka teorija.
Ne, tako ne gre "modri" gospod. Hudodelci se ne rode, ampak ustvarjajo jih razmere, v katerih se živi Anglija je svoječasno deportirala svoje hudodelce v Ameriko in kasneje v Avstralijo. In če bi držala teorija "modrega" gospoda, bi zdaj živeli sami hudodelci v Ameriki in Avstraliji. Ampak stvar je malo drugačna in še precej drugačna. Potomci teh nekdanjih hudodelcev so pomagali ustvariti veliki državi in razviti vire naravnega bogastva v njih. In če pogledamo zgodovino hudodelcev, najdemo med njimi precejšnjo število sinov sodnikov, šerifov in policajev. Med njimi najdemo potomce krona-nih vladarjev, miljonarjev in duhovnov. Po kom so pa ti hudodelci podedovali svoje hudodelske zmožnosti? Ali bi "modri" gospod lahko pojasnil to vprašanje?
Ako bi podedovalna teorija tega novega odrešenika res kaj držala, tedaj bi morali biti sinovi in hčere umetnikov sami umetniki. Ce je bil oče pesnik, bi moral logično biti njegov sin še boljši pesnik.
V podedovalni teoriji je toliko resnice, da v človeku žive vsi njegovi predniki, ki so bivali na zemlji pred njim. Eni so v njem bolj razviti, drugi manj. Vsi človekovi predniki so pa bili nekoč roparji in morilci in celo kani-bali, ko je človek živel še na zelo nizki stopinji civilizacije. In ako bi ne ravnali po tej podedovalni teoriji, bi morali sterilizirati vso ljudi, da se v njih ne ožive roparski in kanibulaki prodniki iz pradavnih časov.
Od človeka, ki jo sodnik, se pričakuje, da tudi malo bolje pozna zgodovino človeštva. Velikih držav niso uničili hudodelci, slepci, glušci, sirote, trampi in umobolni ali prolotarci, umpak uničili so jih vladajoči sloji s svojim razudanim življenjem in pomehkuženjem.
K vpropastenju mogočnega rimskega cesarstva so pripomogli Neroni, Kaliguli in razuzdani bizantinski cesarji s svojimi dvorjani, ki niso poznali drugega kot uživanje. Pri tom uničenju so jim pomagali patriciji, ki to se kosali meti seboj, kdo bo bolj razuzdano živel, izmosgaval svoje sužnjo in proletarce in kdo bo bolj razsipno zapravljal ssdove dola sužnjev in proletarcev.
Tudi mogočni Egipt in Babilon sta se vtopila v svojem razkošju in bogastvu. To velja za Atene, Sparto, Kartago in drugo mogočne državne tvorbe, o katerih nam
pripoveduj« zgodovina.
Ako »m sprejeto priporočilo novegs odrešenika ne bo rtorjenega nič dmgega, kot da bomo osmešili samega sebe pred vsem civiliziranim svetom. Upajmo, da zakonodaje« zavržejo predlogo, ki so jo rodili v resnici bolni človeški možgani.
Take predloge izkazujejo, da nekateri ljudje zelo kom od no rešujejo socialna vprašanja. Kar je drugim tsA-koča, je tam ljudem igrača. Taki ljudje si pač domišlja-jejo, ako jim ja bog dal urad, da jim j« podelil tudi pamst Zaradi tega prihajajo v javnost s predlogami, Id askvs*-Jem lahko smatrajo sa dobrs v norišnici.
iE. Palestina, Ohio. — A ko ravno eem preobložena t delom, vendv si rada poiščem malo čaaa, kajti jako rada prebiram liat Proaveto, ki tndi nam ženskam prinaša po-dučljive članke in lepe poveoti.
Brala eem dopia ia Cle Eluma, Waah., a podpisom rojaka Smol inika. Strinjam ae s njegovim dopisom, ki malo pokritizira letošnji atenski koledar SNPJ. Tudi meni nič kaj posebno ne ugaja Slovenka v narodni nofti in vse drugo, ki je v velikem nasprotujočim ai kon-traatu. Vse skupaj je rea malo prenerodno obdelano in popolnoma neukosno sa naa, čeravno smo le priprosto ljudstvo. Ali se spominjate ,da je Terbovčev Tono primerjal Slovenke s najlepšimi rožicami itd. Zatorej drugo pot rajše namalajte kranjakega Janeza, da bo tudi on deležen nekoliko take čaati.
Oprostite moji nerodni pisavi, ker sem ie mlada dopiaovalka. — L M.	_
Poroat Oitjr, Pa. — Po dolgem molčanju sem se zopet namenil, da se malo oglaaisn v našem listu Proaveti, da ne bodo moji nekdanji prijatelji in eomišljeniki mislili kaj slabega. Predvsem moram povedati, da sem ie isti kot som bil, namreč, aa probujo delavstva s pomočjo socialističnih in drugih naprednih organizacij. Da pa sedaj ne vršim avoje dolžnosti, ao temu vzrok tukajinje razmere, spravili ao me doli tiati, ki ao bili najbolj "napredni" s avojo nepremišljeno agitacijo.
Ko smo se lata 1919. začeli or ganizirati tu v Forest Cityju, u stanovili socialistični klub in društvo "Mednarodna s veza", it. 124, 8NPJ., nam ni bilo posejano preveč a rožicami, kar doati amo imeli naaprotnikov. Toda to naa ni atra-šilo, kajti naaprotniki izven organizacijo niao imeli za naa pomena, ker največkrat tiati iele naredijo proti avoji volji doati agitacije za organizacijo, kateri javno nasprotujejo, če je organiaacija vseskozi poštena in jim v bistvu nikakega sla na morejo dokazati. Drugače pa ja, če ao mod člane urinejo taki, ki ao naaprotniki organizaciji in napredku ali da ae med člani pojavi naaprotatvo, kar je zlo za napredek organizacije. Pri organiaa-olji je treba vedno delati za spora sum, nikakor pa ne razdora.
Kakor io sodaj, mi je bilo pre-mnogokrat očitano, da jaz naato-pam preveč odprto a avojo agitacijo. Mielim, da jo boljie, da vaak pokale svoj obraz in naatopa odkritosrčno, kakor pa da bi imel krinko na obrazu. Nikdar ne bom prikrival svojega mišljenja, kar so mi zdi hinavaka.
Omeniti moram ie nekoliko radi mojega tajniškega poalovanja pri društvu "Mednarodna zveza", št. 124, SNPJ. S sporazumom predsednika društva aem sklical Izredno sejo dne 17. avgusta preteklega leta, s čemur se je strinjal tudi predsednik nadzornega odbora. To je bilo ie v petem mesecu rudarske stavke in jaa kot tajnih sem videl teikočo med člani, kl jih imajo radi aaesmenta. Zato sem sklieal društveno aajo, da društvo nekaj ukrene radi članov, ki so ie stiski zaradi stavke. Namen do-tične seje je bil Is teh ozirov torej prid društva, ne pa za kake spletkarlje. Omeniti moram tudi, da na isti aeji niaem stavil nikakega predloga, temveč samo predložil poročilo o finančnem stanju društva. Sklenili smo, da se blagajna isčrpa.
Ta aklep ni bil po volji nekemu članu društva, kl ae ni udeležil ia-redne seje in ja potem na redni seji našega društva naatopil proU meni, da niaem imel pravice sklicati iaredne aeje. Prišlo ja tako daleč, da sem ae mcoeea aeptembra odpovedal tajništvu, proti volji večino.
Predaedniku tukajšnjega Narodnega doma bi avetoval, da pada kako poročilo o njegovem delovanju. kajti aedaj ja fte minilo pot meaocev,* odkar jo bil isvoljon odbor, pa do danes ia niaem ali-šal a delovanju. Rad bi aliial o kakem napehu. Dopisnika ia Vami-lbtga pa bi opozarjal ,kadar piše kak dopia. da mo ni treba indi-rektno napadati kake naselbino.
Stvar ja namreč ta. da ko smo bili 4ansko leto no stavki, jo bO dopia ia Vandlinga. češ. da ao tam dobro organizirani, dočim v Pbvvat City tuamo. tor da ta o kaki orga-niaaeiji sploh nI govora. To nI Pravilno, on M bil moral napisati, da pri Delaware Hmftson Ooal On.
smo še precej dobro organizirani, ampak pri Krie Coni Co. niso. Do pisnjku je dobro znano, da je precejšen odstotek delavcev iz Foreat Cityja dela v Vandlingu pri Dela ware Hudaon Co. in iz Vandlinga pa več kot polovica pri Krie Co.
Vsem rojakom priporočam, da se naročajo na list Prosveto, kajti to je edini alovenski dnevnik v A merilci, ki v resnici piše za koriati in za izobrazbo vaega delavstva. — Prank Rntaic.
SI.IKE IZ NASELBIN.
Barberton, Ohio —? Zakonako
vez je aklenil eobrat Joe Turšič gdč. Mary Ropar. Ženin je doma iz Cerknlte ,nevesta pa iz Iga pri Ljubljani. Poročila ata ae civilno, kar je več kot pravilno in povaem pametno. Čemu hoditi v cerkev t Ali morda tiati "rokua pokua", ki ga podeli "častiti gospod" kaj bolj drži zakon skupaj f Prav go tovo je danes dovolj dokazov na razpolago, ki značijo, da je ob takih prilikah vaa cerkvena cere monija popolnoma odveč. Ako imata poročenca pravo ljubezen drug do drugega, boata živela sre čno in zadovoljno, pa naj bo poroka taka ali taka; če pa je zakon priailjen, takorekoč brez prave lju bežni, ne pomagajo nobeni žogni. Kar je glavno pri tem je, da je treba "gospodu duhovnemu očetu" za tak "rokua pokua" še dobro plačati, daai ne pomaga čisto nič. Sicer pa v Ameriki igra glavno vlogo civilni zakon in je edino kot tak pravomočen.v
Danes je že malo novoporočen-cev, da gredo v cerkev radi toga, ker verujejo, da zamgrejo gospod napraviti zakon arečen, to atorijo le radi tega, ker je tak običaj, ali pa iz obzirov do avojih sorodnikov, prijateljev itd. Tudi radi tega gredo nekateri v eerkev, da zavežejo obrekljivim tercijalkam strupene jezike. Najpametneje pa ae-veda naredi tiati, ki so ne odra ne na to ne na ono stran, temveč koraka svojo pot dalje po potu duševne svobode.
Razume ae, da civilna poroka ni prav nič povoljni pobožnim ženi cam, ki ai radi nje bruaijo jezike na vse načine in obdelavajo onega, ki se jo posluži, toda to jim ne pomaga. Pravzaprav pa imamo učin kujoče zdravilo za take etrupene jezike. Jezičnim tercijalkam, ki jim ne dajo miru, priporočamo, da navežejo na syoje jezičke pristne ga hrena, kar jim bo gotovo odleglo.
Drugič je tudi umljivo, da civilni zakoni niao po volji "gospodu" iz enostavnega razloga, ker če bi ae novoporočeni poslužili cerkvene poroke, bi padel v njih biaago dober bakšiš, dpčim pri civilni po-roki°tega ni, in bakšiš, kar je glavno, jo izgubljen. Za to pa ni pomoči za gospode, repenčijo naj se kolikor hočejo, pomagati ae .no da. Pametni in zavedni ljudje jim o-bračajo hrbet in gredo avojo pot naprej,'ne oziraje se na žegne, svete jeze in rotenja "častitih gospodov".
Vsekakor imamo še precej takih, da jim je meato možganov ala-ma v gornji isbi. Pri takih še vlečeta pekel in nebeea, daai ao tudi med njimi že omahljive! in precej trda že gre "duhovnim očetom", da jih še držijo. Dokler gre, pač gre, kako dolgo bo šlo, pa ne vemo, mi želimo, da priaadcte čimprej sreča pamet.
Novoporočenim želimo vse najboljše v novem leta. — Martin Žo-leznikjir.
LISTNICA UJREDlfl&TVA.
Worland, Mo. — Dopisa kakor vi pišete, uredništvo zadnje Čase ni prejelo. Ko ste pisali 22. decembra, da ate se pozabili podpisati s polnim imenom in poslali avoje ime, je uredništvo čakalo, da dobi dopia, a od vaa ni bilo nobenega piama do 13. januarja, r katerem vprašujete, kaj ja a dopieom. Ako imate morda kopijo dopisa, jo pošljite v priobčite v.— Poadrav!
Akron, Ohio. — Na vaše piamo vam uredništvo ne mora odgovoriti drugega, kot da ja to sadova, ki ae uredništva aploh na tiče. Tako uredništvo tudi ne moro na reči nič spremeniti niti v čem posredovati. — Poadrav1
larbertoa, OMa. — Ali dovoli-te, do stavimo pod dopia Vaš pod-pkt Podpis j« potreben radi po slednjega odstavka, Id aa tiče m-jakov. Ta odatavok uredništvo a Vaš,m dovoljenjem tadi iapnati m tedaj je podpia nepotreben. — P©, adrav!
Piamo iz Rusije.
———	o
Moskva. — (Piše Anise, kore-epondentka P. P.) — Ameriške delavoke unije, ki niao priključe ne Ameriški delavaki federaciji in ki ao bile zaatopane na tukajšnjem kongresu Rdeče strokovne internaeionale, ao prejele navodilo, da naj iščejo pota za združenje z Gompersovo organizacijo. Kongres jim je povedal, naj gre do nazaj v Ameriško delavsko federacijo ne kot posamezniki, marveč kot organizacije.
Enotna fronta delavcev! Oata nit« v starih strokovnih unijah I Čuvajte delavsko slogo napram skupnemu sovražniku kapitalizmu! — To je bilo geelo, ki je odmevalo na vaeh aejah kongresa.
In niso bile prazne besede. Večidel zborovanja, ki je trajalo dva tedna, je bilo poevečenoga detajliranim načrtom za vse deže le proti rancepljanju delavskega gibanja, ki ae šibi po svem svetu pod težkimi udarci delodajalakih ofenziv.
Danes sta dve veliki mednarodni organizaciji atrokovnih unij. Ena je Mednarodna zveza atrokovnih unij a sedežem v Amsterdamu, katera obstoji iz unij stare baže v Evropi in ki — čeprav jo smatra Gompers za preveč socialistično, da bi ae ji pridružila A-meriška delavska federacija — je med vojno podpirala buržoazne vlade in danes podpira ligo narodov ter priporoča stopnjevalne reforme kapitalističnega sistema. Večje število velikih evropskih federacij je v tej internacionali. Druga je Mednarodna zveza strokovnih in industrijskih unij s sedežem v Moakvi ali takozvana Rdeča strokovna internaeionale.
Hrbtenica Rdeče internaeionale so ruske strokovne in industrijske organizacije, poleg teh pa spadajo k njej gotove manjšine federacij, ki se nahajajo pri amsterdamski internacionali ter de-aet samostojnih federacij in drugih organizacij v Ariji, Afriki, Avetraliji in v obeh Amerikah. EnainKtirideaet dežel je bilo zastopanih na kongreeu.
Prvo presenečenje, ki je čakalo ameriške delegate, ko ao prišli v Moskvo, je bHo, ko so izvedeli, da -so napredne delavske skupine po vsej Evropi v boju z nazadnjaškimi organizacijami ne zato, I da se odcepijo, kakor delajo re-bolne ameriške unije, temveč zato, da oetanejo v etari organizaciji. Nazadnjaški odborniki, ki ae boje moči rastočih radikalnih kril, mečejo komuniste iz organi zacij v sto tisočih in tudi eela le va krila. To se je zgodilo v Nem čiji in Čehoelovakiji. Izključene skupine ao izvolile posebne odbo re, ki vodijo zdaj boj za ponovni vstop v staro unijo.
Nova taktika Rdeče internaeionale, kakršno je sprejel kongres, je sledeča:
4' Dolžr ost vaakega radikalnega delavca jc, da ostane v stari uniji, kjer mora biti v dotiki z maeo in pripravljen, da prevzame vodstvo, kadar razmere zaobrne jo maeo v njegovo amer. (Njegova dolžnost je, da sodeluje v vsakem boju delavcev, pa naj bo cilj boja še tako malen-koeten in le začaaen, kot na primer za zvišanje mezde, »krajin nje delavnika in druge delovne pogoje."
■Delegatje neodvianih ameri ških unij so ugovarjali, čci, da je Ameriška delavaka federacija preveč nazadnjaška, toda predsednik I/ozovski jih je hitro zavrnil: "Če je tako, potem je vaša dolžnoat, da greste v federacijo in jo spremenite v nspredno. Na zadnjaška delavaka organizacija pomeni, da delavstvo še ni zrelo za socialno revolucijo. Zato opu stite vsako misel na revolucijo in in organizirajte ter izobrazujte nezavedno delavsko maso, brez katere ne more biti vaše zma/e."
Kongres je tudi naložil delega tom, da morajo povsod delati za amalgamiranje strokovnih unij v industrijske organlsaeije.
Willlam Z. Poeter je bil imenovan ameriškim članom ekseku tiva in Jaek Joknstone je njegov nr menim k.
Prissljevasje tskoa ve peloviei fislt. leta.
Near York. — (Jugoslou oddelek F. L. I. S.J. — V prvi mesecih tekočega fiakalnega leti t. j. od 1. julija do 31. deccmbr 1922, je bjl dovoljen vatoo v Zdri žene države 216,658 priaeljenefi iz vseh drŽav in pokrajin, ia kat« rib je priseljevanje dmejeno a kvoto. Zakon o kvoti ae namre razteza na priaeljevanje iz cekgJ sveta, razun iz oatalih ameriAkiH pokrajin in onih azijatakih drža\1 iz katerih je priaeljevanje urejena po posebnih zakonih ali mednarodj nih pog bah, kakor iz Japonski in Kitajske.
Ker je skupna letna priseljeniJ ška kvota določena na 367,803, je razvidno, da je v prvi polovici fiskalnega leta bilo izčrpano pribli-žno 60 odstotkov vae letne kvote. To pa ne pomenja, da bo do 30. ju-nija vaa kvota izčrpana, kajti ve-liko dežel je že popolnoma ali skoraj izčrpalo vso avojo letno kvoto. Do konca decembra ao že sledeče evropske države oziroma pokraji. ne izčrpale svojo priaeljenižko kvoto: Armenija, Belgija, Grška, Italija, Lukaemburška, Litva] Portugalska, Španska; priseljevanje pa iz Čehoslovakije, Ogrske, Rumunije in JugOalavije se je bližalo h koncu, dočim je Poljska še imela na razpolago približno sedmino avoje letno kvote. Avstrija je izčrpala 63% svoje kvote, ravnotako Rusija. Na drugi strani pa je Angleška a avojo velikansko kvoto izčrpala malo čez polovico svoje letne kvoto, Skandinavske države veliko manj kot polovico in Nemčija a svojo ogromno kvoto komaj 28%.
Iz Jugoslavije je tekom prve polovice fiskalnega leta prišlo in bi-lo pripuščenih v Združene države 5,673 priseljencev in jc proostaji-lo koncem decembra, izvzemši še nerešene in druge alučaje, še 407 priseljencev. Se arodi januarja tekočega leta ni bila jugoslovanska kvota izčrpana, kajti je bilo 15. januarja še -vedno 206 priaeljencev na razpolago. Moaeea decembra je prišlo le 807 priseljencev iz Jugoslavije.
LOZANSKA KOH7ERENCA.
TlaoŠ Orkov umre dnevno.
Atene, 22. jan. — Bpidemične bolezni strašno kosijo v tabprih grških beguncev ia Male Azije in vzhodne Trooije. Tiaoč oaeb umre dnevno.
* _
Vorskl izgredi v Odesi
* jaa. - Ia K9Pen-javljajo o velikih verskih V Odeai Atlrideset oaeb je
k *tm£ia>
Čičerin zopet protaatira.
Lausanne, 22. jan. — Ruski delegat Čičerin je naalovil na konferenco nov proteat, ker Se ni prejel iztisa nameravane pogodbe glede Dardanel. Sovjetski komisar zahteva, da mora imeti dokument v rokah najmanj tri dni pred plenarno sejo. Zavezniški delegatje so sklenili, da takoj ugode Čičeri-novi zahtevi.
Kakor se poroča, so se zavezniki sporazumeli a Turki glede vseh kritičnih točk, razen ene. Vprsia-nje oljnega teritorija v Mozulu še ni rešeno.
HUGHES 81 ji NAVELIČAL evropejske GOD LE
Waahington, D. 0. — Amerika nima nobenih stikov t italijansko potezo za posredoyanje med Francijo in Nemčijo. Administracija celo pravi, da na kaj takega še ne misli, dokler se prizadeti narodi sami ne obrnejo nafWash-ington.	•
V političnih krogih govore. <li administracija ne u valuje prav nobenega predloga za pomoč Evropi, ampfik državni tajnik Hoff-hes se trudi, da oprosti aebe io avoj department vseh takih potez kot poteze Roland Boy-dena, ki ao obudile precej pozor-noeti.
Položaj je tak, da se ališijo celo Klano vi, da namerava Hngbei podati oatavko. Te govorice oeve-da niso potrjeno.
Lodge je to storil, kar so zs-htevsli senatorji. Hoteli ao imeti več informacij glede Bojdenovik izjav. Lodge je povedal Hughe ■n, da člani senatnega odaeka u zunanje zadeve niao zadovoljni >| pojasnili.
Hughes jo na to opozoril, da j* Bojrden osebni Hardingov nrofi eijelni opazovalce in da aenat * more priailiti predsednika, da p* da pojaanila 9 izjavah avojega e-eebnega opazovalca. k tema > Hughes dodal, da je pri volji pn-U pred senatni odsek in podati *»a potrebna pojaanila.
_ DKKAKNK POIIUATVB IN ITVAHI, U .. U4.J. ,1. tort«**
S« t«iru "S* " «•*»« T.J.UH. t. N. I>. J., MITI. fe. L nI* An., CkUt|o, IU.
f^.r*1^?^ v si taeešeeolaam «4Uni hhJhU
ihimmIh uimrat|a •■Nn, ilftr illliv Jt i|waj,
V.I 4»pUI la 4n.flI spi* u»..Ui, HU*1. mn!«In hi .plah im J« v mli ■.stesOe« Mmii,«) •• MUM m aaalav. "Prost*?; 991
TOKJBK, 23. JANUARJA, 1923.
PROSVETA
f GRMI MIHO PO-giH BOŽANSTVO n
v novi pridigi j« Rjavil, d* ne ve ruje ▼ čudeže niti v "brezmadežno spočetje
ZAHTBVA "SVOBODNO OBBKBV".
NeW York, N. Y. — Dr. Percy 8tickney Grant, župnik episkopel-ne cerkve Vnebohoda, je v nedeljo odgovoril škofu Manningu — kateri zahteva, da mora Grant preklicati, kar je govoril prejšnjo nedeljo ali pa zapustiti cerkev — z novo "krivoverako" pridigo ter ponovil vse, kar je rekel pred enim tednom, da namreč ne verjame, da je bil Kriatuž bog.
Cerkev je bila natlačena poslušalcev in več sto oseb je moralo oditi, ker ni bilo prostora zanje Vsi stoli so bili zasedeni in ljudje so stali ob stenah in v ozadju. Bile se demonstracije. Poslušalci aplavdirali pridigarju, ko je dejal da mora tudi cerkev imeti svobodo govora.
Dr. Grant ni direktno odgovar-jsl škofu Manningu, dejal pa je, da objavi svoj odgovor v enem tednu. Emfatično je poudaril, da obstane do pičice pri vsem, kar je rekel zadnjič. Njegovo prepriča nje je, da Krietus ni bil bog, temveč človek, zato tudi ni mogel de lati čudežev, katere mu pripisuje sv. pismo. On tudi ne verjame, da je bil Kristus brez madeža spočet.
Pridigar sc je izjavil za svobodno cerkev, ki ne ztoji tia mestu, temveč koraka z znanostjo in resnico. Taka cerkev mora biti svobodna v izražanju misli in ne sme biti pod kontrolo finančnih sil.
ORGANIZACIJA TESARSKIH DELAVCEV RAZGALJUJE.
(Nadaljevanje a prve airani.)
vatnih agencij in delavcem so vražnih korporacij, ki nosijo zvezde in imajo šcrifako oblast,
Odvetnik Thompson je citiral ustavo države Illinoie, ki ima namen, da šerif ne more zlorabiti svoje moči. Deseti člen, 9 sekcija se čita:
"Število takih deputijev in pomočnikov takih uradnikov (okrajnih uradnikov, vštevši šerifa posebno z imenom), naj določi o krajno sodišče, naj se zanese v zapisnik in odškodnino naj pa določi sodni jaki odbor."
Mr. Petersa so vprašali, koliko šerjfakih <J.ePiiUjev so mu dovolili sodniki v letu 1922. In on je izpovedal pod prisego, da so mu jih dovolili šest in dvajset Teh sest in dvajset deputijev o pravlja delo v šerifovi pisarni Mr. Petem prelomi postavo, ako jili več zapriseže kot deputije in jim izroči zvezde. Odvetnik Thompson je dejal, da mu kaj takega ne prepoveduje samo u stava, ampak tudi postava mu ne dovoli kaj takega. Odvetnik je povdarjal, da pričakuje, da se ta kemu nepostavnemu početju v Hiicagu napravi konec. • Zdaj se vrši obravnava samo zaradi začasne prepovedi. Ako sodišče poda prepoved, tedaj or tranizacija tesarskih delavcev pri •'•akuje, da sodišče razsodi, da mo rajo člani "Meščanskega komite .1»" plačati odftkodnino. Organizacija tesarskih delavcev ceni škodo na deset miljonov dolarjev.
kov, ki so na potu v Ruhr. Nemci ao jih ustavili in poslali nazaj.
Nemška vlada je prepovedala davkarjem in carinskim uradnikom izročati denar Francozom, se banke v Ruhru so zaprle vra-i. Med ljudstvom je nastala grozit draginja. Hlebček kruha stane tisoč mark. Francozi nameravajo upeljati svoj denar v Ruhru 1. februarja.
Nemčija zbira čete?
Pariz, 22. jan. — "Le Matin" je objavil poročilo iz Duesseldorfa o sumljivem gibanju nemških čet v Muensterju. Bivši general Lu-dendorf je baje bil v Muensterju v soboto in ogledoval posadko, ki je imela orožne vaje.
Drugi francoski listi javljajo o tajni mobilizaciji nemške armade.
Nemčija protestira, proti pobi janju.
Berlin, 22. jan. — Nemški uradni krogi so prepričani, da Nemčija zmaguje v svoji pasivni vojni s Francijo. Generalna stavka v Ruhru je nov korak, ki po mnenju Nemcev vodi k paraliziranjU francoskih načrtov terjanje odškodnine s silo.
Nemška vlada je včeraj poslala tri note v Pariz, ki vsebujejo protest proti uboju dveh Nemcev v Bochumu in Langendreerju in proti aretiranju premogovniških magnatov v Ruhru. Vlada očita Franciji, da so njeni vojaki streljali v mirno množico ljudi brez vzroka in vslod tega bo marala plačati odškodnino za ubite ljudi.
Reprisalije proti Francozom v obliki bojkota in drugih naredb se nadaljujejo.
General Nollet, vodja zavezniške komisije v>Berlinu, je v soboto nedirektno obvestil iiemško vlado, da bo Francija raztegnila oku pačijo do Hanoverja, ako bo Nemčija vztrajala s svojo pasivno re sistenco. Nemški vojni minister je nato izjavil, da nemška posadka v Muensterju odide v Osnabruck, toda s tem je izpraznjevanje končano in posadke v Osnabrucku, Mindenu in Wustorfu ostanejo, kjer so in če Francozi pridejo v dotiko z njimi, bodo sami odgovorni za posledice.
Poljski delavci so se pridružili stavki.
Essen, 22. jan. — Francozi so bili danes zelo razočarani, ko so videli, da se je okrog 300,000 Po ljakov, ki so zaposleni v premogovnikih in tovarnah v Ruhru, pridružilo stavki z nemškimi delavci vred. Francozi so upali, da bodo poljski delavci pomagali njim in ostali na delu.
Socialisti za pasivno resiztcnco.
Berlin, 22. jan. — Glavni odbor niki Zveze nemških strokovnih unij so včeraj sprejeli resolucijo, ki se glasi, da bodo unije z vsemi danimi sredstvi podpirale pasivno rosistenco nemške vlade proti Franciji toliko časa ,dokler Francozi ne izpraznijo Ruhra. Zveza šteje okrog deset miljonov članov, ki so glavna sila socialistično stranke v Nemčiji.
Italija ne pošlje čet v Nemčijo.
Rim, 22. jan. — Alussolinijcva vlada kategorično zanika vest, da nadomesti ameri&kc čete v Ooblen-zu z italijanskimi. Italija ne pošlje nobenih čet v Nemčijo, niti bo na noben način kooperirala s Francijo in Belgijo pri invaziji ruhrske kotline.
GENERALNA STAVKA V OKU PIRAMl NEMČIJI.
(Nadaljevanje s prve strani.)
>'<•, voditelja francoskih komuni-*'ov, ki je pozival nemške delavec v Kuhrurda naj uPro osvojevel-• "n. Cachin je obtožen veleizdaje. m onstracije eo bile mirne. "l>a Populaire", glasilo francoskih socialistov, ljuto napada vla do radi njenega početja v Ruhru 1 «»t ptte, da militariati Francije očitno delajo za obnovo vojne.
Kuržoazni listi pozivajo vlado, "«J najame armade inozemzkih delavcev in jih vrže v Ruhr ze zdrobi tov stavke in peeivne reei-^'•nee. "Uničimo pruzianizem v Kuhru," kliče ta list.
Kakega mišljenja je francoaka t tiržoazlja, je razvidno iz eledeče-va stavka, katerega je prineeeJ Keho de Parie": "Zdaj, ko ima mo Ruhr, nam bo lahko dobiti večjo poeojilo v Ameriki" Italija pošilja Mm v Bnhr. Herlin, 21 jan. — Iz Monakova poročajo, da ja prišlo na bavarako mejo 3Q0 Italijanov in Cokoalove
KLANOVCI SO ZOPET NA NOČNIH POHODIH.
Generalni adjutant grozi s pro glašenjem vojnega stanja.
Bastrop, La. — Carey Calhoun, ki ni klanovec, dasiravno pripa data dva njegova brata k na sernljeni družbi teroristov, je v tiilobrsnu obetrelil klanovea John P, Parke rje, bivšega šerifa v kraju Quaehita.
Ko je bil Calhoun zaališan kot priča, je izpovedal vse, kar mu je bilo znano o klanoveih, dsairsv-no sta dva njegova brata klanovea.
Klanovci v okraju Morehouau so bili zopet na nočnem pohodu, dssirsvno se Še vrši preiskeva o klenovskem terorju. Hkušsli so u grsbiti ob pol osmih zvečer J. M. Knitha, žitnegs trgovce ne cesti, ki vodi od jezere Coper do Mer Rougs. Pri tem nspsdu so se pe zmotili in so zejeli 1.1 letnega dečka Sidnejr Rogersa, ki živi Hi-ri milje oddaljen od Mer Ronge.
Takoj ko je došlo poročilo o tem nepedu. je generalni adjutant L. A. Tombe izjavil, ki zapo ved u je ondotnim četam: "Ako je •tver resnična in le sodišče obču J, de ne more preprečiti, da ae teki dogodki poaove, tedaj proglasim takoj vojno atanje."
Zveter ee vladni agentjs Izvoda-
li od Knighte, de je imel prepir zaradi najemnine s nekim W. P. Kirkpatrickom in dr. C. H. Clar-kom v Mer Rougu. Gre sc za se-mu komiteju.
Priče so izpovedale, da je Kirk pa trie k pripadal z dr. McKoinom vred h klanovskemu stražarake-m komiteju.
Noko drugo poročilo pripove-duje, da so klanovci ustavili pred domom VVillie lligginbothama, klanovea, in so klicali njegovega brata Tom lligginbothama. Ko ae ni prikazal, so zopet odšli.
Infanterija je dobila povelje, da se vrne v St. Louis in de ostane v Mer Rougu samo kavalerija. Nekateri aodijo, da je povelje o-junačilo klanovce, da eo pričeli zopet s svojimi ponočnimi pohodi in terorizmom.
Važna je bila izpoved J. A. Mc-Donalda, ki jc pridal, da mu je Jim Ilarp, klanovec in meaar v Boniti, rekel, da bodo klanovei konzumirali vso Danielovo družino, in da je bilo treba ubiti Watt Daniela in T. Richardaa, ko eo prišli prvikrat klanovcem v pest Ilarp ni vedel, da je McDonald v sorodu z Daniclom, ko mu jc to pravil. Ko je pa Harp iztaknil sorodništvo je pa dejal MeDonal du, naj pozabi na to, kar mu jc povedal.
Zopet 11 Ircev eksekutiranih.
Dublin, 2$. jan. — Oblasti Svobodne države so zopet dale ustre liti enajst republičanov, ki so bili zasačeni z orožjem v svoji posesti.
Štirje republičani eo bili prijeti, ko so kopali predor v tukajšnjo mountjoysko ječo. Predor je 70 čevljev dolg.
Šola
za ohrano zdravja.
Zdravstveni oddelek Federated Piše dr. P. L. Clark.
5.
Pljučnica.
Zdaj smo v mesecu, ko zahteva pljučnica ali vnetje pljuč — pra vijo ji tudi vročinaka bolezen največ žrtev.
Vzrokov pljučnice je več. Prv vzrok je, da eta komaj za nami dva pravnika, katera večina ljud navadno obhaja z velikimi gosti jami. Želodec jc nabit z vsakovrst nimi neprebavljivimi in neredilni mi jedili. Polico v jedilni shrambi so polne potic, kolačev, tort in dru gc peke ter kuhe. I^r se ni dalo pojesti na božični dan, eo ljudje potem pogrevali in jedli malone ves teden. Nato je bil praznik No vega leta in žretje se je začelo iz nova. Posledica jc bila, da jc povprečna oaeba dobila čez mero mesnega proteina; organi, ki odvajajo toksin in druge strupe po naturnih potih iz teleaa, so bili tako obremenjeni, da niso mogli izvršiti svojega posla in telo je oslabelo.
Drugi vzrokje mrzlo in vlažno vreme. Strnite onemogle teleane orgsne s takim vremenom in
pljučnica je naravna posledica Mraz zapre kožne znojnice, skozi katere odhaja veliko strups iz telesa. Iz tega sledi, da morajo drugi organi — čreva, lcdvice, pljuča — ki izločujejo strup, podvojiti svoje delo, da nadomestijo znojnice. Ako ao ti organi močni, je vso dobro in človeku ne škoduje mraz. Vse drugače pa je, če so izločc-valni orgpni, zlasti pljuča, slabi in ne morejo prenesti dodatne obremenjenosti. Rezultat je, da se pljuča vnamejo.
Pljučnica torej izvira iz notranje nečistoče telesa v zvezi s prehladom)
Zdravniška veda še ni dosti na-predovala v zdravljenju te Ih>Ic-zni, zato pa so njene žrtve tsko številne. V sledečih odetavkih ba-čem deti neksj pojasnil, kako si preprečiš pljučnico.,
Pljučnica ima štiri glavne šte dije. Prvi štadij traje 24 ur, desi ravno je v nekaterih slučajih krajši, posebno pri kroničnih pi jeneih. V tem čaeu čuti bolnik veliko vročino v prsih in težko dihe. To pe zaradi tega, ker ee pljuče nepoln^ • hrvjoj vae kri, kar je more deti telo, eili v pljuča Ako se Imlezen ne omeji v tom štedi-ju, prično popuščeti preveč nepe-te krvne žiliee in krvni serum napolni eapne žiliee. To je drugi šU dlj, ki trejo 36 do 4« ur. Ako nI od pomoči, ee eepne eolies Uko za-balejo a krvjo, da ni val v njfn prostora za zrak ia tedaj sledi «nrt. Bolniki, ki eo vdani alkokol-nim pijačam, navadno podlelejo v aaletkn drugega ludlja, njih telo ne more deti noke odpora. Tretji in letni tU-sledita, ko arine mr** nevar-
nost in je bolnik ne potu okreva nje.
Drugi štadij je torej najnevar nejši in zdravljenje mora pričeti že v teku prvega štedija. Najvaž nejši pripomoček in edina atvar, ii prepreči pljučuioo, je, odvrečati tri od pljuč. Kri ne sme v pljuče, nakar vnetje preneha kakor uga ene ogenj, ako ne nalagaš več kuriva nanj.
Vsaka žleza, ki hoče biti aktiv-na, mora sc napolniti s krvjo. Kadar ješ, gre kri v želodčne Žleze in v celi prebavljalni aparat, ki vleče kri iz vseh delov telesa, všteVši možgane. To je že opazil marsikdo, ko je bil za8pan po obilni jedi. Kri je šla is možganov v pre bavljalne organe in to je povzročilo zaapanost.
Naša koža ima sedem do osem miljonov znojnih žlezic. Kaclar se Človek zelo poti, ee te žlezicc napolnijo e krvjo, ki prihaja iz vseh notranjih orgfnov.
Najboljše zdravilo zoper pljučnico je torej izredno znojenje. Bolnik bc mora potiti, da jc vee moker. To pomaga, da gre kri is vnetih pljuč v znojne žlazice. Donite bolnika v banjo ali žkaf vroče vode in ga pokrite. Tem mora ostati toliko časa, dokler more prenesti. Nato mora v posteljo pod težko o-dejo, tako da ee bo potil čim največ časa. Ko se neha potiti in le vedno občuti bolečine #v pljučih in težave s dihanjem, nazaj z njim v vročo vodo in potenje se mora nadaljevati. To eicer ni ugodno ss bolnika, toda tisočkrst ugodnejše kakor dolga bolesen.
Bolnik mora pogostoma piti vodo. Ko leži ali eloni v vroči kopeli, položite mu na glavo in čelo mrzle obkladke in pije naj hladno vodo vsakih pet minut ali že pogostejše, ajco hoče.
Včasih ni mogoče imeti kopeli. V tem elučaju namočite v vroči vodi dve ali tri rjuhe, Izvijte mokroto in zavijte bolnika vanje, neto pa naložite nanj dovolj kooev in druge odeje, da ee dobro epoti. Vee, kar je mogoče etoriti, naj se stori, da sc bolnik začne potiti. Kri mora iz pljuč. Druge pomoči ni.
Obenem je treba skrbeti, da de« lajo čreva. Dajte bolniku dobro mero kaetorjevega olja vaake štiri ure, da se dobro izčizti. Strup mora i* teleaa na vseh koncih in krajih.
To zdravljenje se mora ponavljati, dokler ne dobi bolnik no* malne temperature. V tem času, dokler ga no mino vročina, ne sme bolnik vzeti niti enega grižljaja jedi. Vode, da, dovolj hladne vode mora piti, toda niti drobtinice jedi, pa naj stadij vročine treja tri dni ali tri tedne. Jed je strup za človeško telo, kadar je v stanju vročice, kajti želodec in drugi prebavljalni organi no morejo doleti pravilno v teku visoke temperetu-re. Mnogo ljudi umre v teku te bolezni ne zaradi t>ul«*ni, temveč vs-led zastrupljenja, ker jemljejo jed ob času vročice.
% odvajanjem krvi Iz pljuč, kar so doseže z obilnim potenjem — kakor sem gori razložil — se pljučnica ustavi, kjer je bile, to je v drugem štadiju. Znojenje epravi is telese veliko etrupenegs materljsls, kri sc isčistl in živčni sestav bolje dqjujc.
Tretji in zadnji štadij je čiščenje pljuč. Krvni serum, ki j« na polnil sapne eclice, se strdi in pljuča kt» mečejo iz scIm s pomočjo ks šlja v obliki rujave materije, ki je večkrat pomešana s krvjo. Ko je vsa ta materija odstrenjeue iz pljuč, je bolnik okreval. Popolno okrevanje vzauic nekaj tednov.
Pljučnica se najhitreje prepre či, eko se nemudoma epotiš s po močjo kopeli čim zzČutlš prehlad na pljučih, to je bolečine v prsih in težko dihenjc. Ravno ta procc dura pomage tudi v elučaju aftut-nege revmetizma, vnetja pljučne mrene (plcuricjr) in vnetja ledvic. Glavno je, da ef odtegne kri vne temu orgenu in to ee doecže nej prej % dobrim znojenjem.
Ako pride otrok domov z bol nim grlom in alutiš, da ima devico (difterijo), spoti ga na isti način Ne daj otroku ničeeer jesti, dokler lase vročico, daj mu pa dovolj hla dne vode In ekrbi, da pojde otrok najmanj trikrat dnevno na etran To prepreči devico.
(Hamtn It h Člankov pod našlo vnm "ioUi tdravkr" je, ttinanH! iilmUUi a pomlaoilnlmi otroki bolttnl 9 »vrho, se h»w"-i" bo Urnim In §1 r<>,lnl,ialo iMftn^. O tirali t* komo ludl na tkanamtko tiran tdraafa. —- Na oprakamfr Ae* ili po vrtll kakor fk tal ti II lš§a Ušla Ima-talila, praaieo do krat plat _ tdravhšnla na kliniki r,Th* HaaKk Makoal Cllnlr » Cklrauo ta privatni okltk le trška ptadoll MatioaUa ata gptjmfr mi Dr.
|SUTeaska Nardu"
UOaMvii«« 1004.
t. aprila
Iskat* IV. i«>M« 1MT v drlavl IIMasls.
GLAVNI STAN, NIT N SO. LAWNDALB AVE., CHICAGO.
Isrrlnvnlni odbori ur r RAVNI ODSEK i •	Vlami Calahar. HMiriak As*w Vtdriak. R. P,
POHOTNI ODSEK.
S TrSUl®*«	Pa„ Mm Oarikk, 414 wTl
i	aezT-ee s«. u««š
t Jawk A«bv*šiš, Boa »S«, Mm* Rm, P*.
Lawlalc A**
Spri»«'UM. IU.
BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE OKROŽJE i BU. N*i
VZHODNO OKROtJE. Si^KLbrošiš, Mm
ZAPADNO OKROtJE. A^sS^bI??1 • Mas Mu«, Im It . Mike tsfri, S4SS 9.
Nadzorni odbori F»«k Zalta, nišnialk. SSS9 W. Satb SlH	__
Č^rhrSuT™*"	9ltto», SSOS SI. Ozir alo
' Združitveni odbor: Pr*4t*4alki Fr««k AM, 8194 S«. Cr«wf«r4 Aft, Cklsag* lil. J«Um. O^s, NN W. SSlb St., aRo* m. Jm. Ikik, 1101 E. SSrd Si., CMaaSToklo.
VRHOVNI ZDRAVNIK. De. P. J. Km SSSS Si. CUlr Avh < POZOR I - K«ra>pas4aoM a al. o^UmlM, U delajo v
LCU,t*
r na t o Str š* t,
f. Cki
Rimski Mitologija.
(Dalje.)
' Tudi Latinua, ae pripoveduje, je bil po avoji emrti sprejet v Število bogov pod Imenom Jupiter Latiaria. To ima ima lati pomen ko Jupiter Ipdigee, ln prav verjetno je, da je bila pravljica o oboževanju Latlnovem prvotna, in da ae je ona pozneje preneala na tujega Aeneja.
Virgil opeva potovanja Aanaja in uetanovitev trojanske naaalbi-ne v Lacijl v avoji junalki pasmi Aenaia. On je apravil domače pravljiee v zvezo a pripoveetml grških pizatcljev, ali mnogo je premenil po laatnem razaodku. V aedmem letu avojega blojenja ao jadrali Trojanoi veaelega araa iz Sicilije proti avojemu smotru j ali zdaj jih je zavrgla vzlad Junoni-nega ščuvanja, ki je kotela boječ ae za njej ljubo Karthagino zabra-niti ustanovitev rimakaga naroda, nevihta na afrikanako obrežje, kjer je bila Dido pred kratkim uatanovila Karthagino. Dido je Aeneja goetoljubno sprejela in on ji je pripovedoval pri obedu o svoji ln svoje domovine usodt, o vzetju ln razrulonju Troje, o begu a domovinakiml bogovi s očetom in einom in zvojo eoprogo Kreuso, katero pa je izgubil v oni usodepolni noči. Dalje je pripovedoval, kako da je pričel s le ostalim nesrečnim narodom, lakaje novo domačijo, po dolgem bloje-nju v Tbracijo, na Del ln Kreto, v Kpir, ne vzhodno obrelje Italije in slednjič na zahodni konec Sicilije, odkoder e« je nedejal krnelo docpeti v obljubljen !*tl-um. Toda nevihta ga je saneela v Afriko. VenuN si je prizadevala vsled poroke z Didono evojemu sinu priprsviti vlsdzrstvo Črsz Karthagino ter konec njegovemu blojenju; tudi Juno ee jc strinjala s tem naklepom, češ da bode Aeneju tsko zsbrsnila prihod v Italijo; toda Jupiter je ukaaal Aeneju, da se Izpolnjuje njemu odločena usods, in ds se poetavi temelj rimskemu mestu, nekde njemu vlederju svete, zapustiti A friko in poiskati si Italijo, Dido se js po odhodu Aenejevem umorila. Aenees pa ja prišel sopot v Klellljo ln odtod v Kume v Italiji i odtod se je nepotil e Sibjrllo v podzemski svet, kje* je oblaka! svojegs leto poprej V Siciliji u-mrlege očete, ketori niu je prihod njost rezkril. Is Kum je prijadral do Iztoke Ti bere ( Utlnue mu je ponudil vslad orekula svojo klor za eoprogo in mu odkesal prostor za nstsnovluv mesta. AH Tanius v zveri z mnogimi italsklml narodi ja začel nevarno vojeko. A ene ae ja lekel ln našel pomoči pri B vandra. (Dalje prihodnji!.)
BAD BI HVBDIL
sa evojega brata Btafan Kanal doma ia Ziri nad ftkof jo Loko. letu 1916 ava feUa aadnjid __ na Huperior, Wyoming. Oenjen« rojake proakn, le kdo ve kje a on nahaja aedaj, naj mi a| njegov naalov, ako bode pa aam čltal ta oglaa, naj ee takoj prtja< vi meni. Poročati mu imam zal vašne stvari la atarega ki John KaučU, P. O. Bos 199| Southvleur, Pa. (Adv.)
KJB BI MAHAJ A
rojak Matija Majarla po domal
Gorelcev ia Otaviee pri & I ju? 0 nje v Združenih državah ž« približno 220 let. Cenjene rojaki ln rojakinje proeint, ako ga katar pozna in ve njegov naalovi mi to naanani, ako bo pa aam čtf tal te vrstice, naj ae priglaai moi naalov. Učem ga valed vi aaaeve Iz atarega kraja. Jae) Menhanlt, 618 Jefferaon Ave. Hheboygan, Wis.	(Adv.J
1999, Bff P. L. Clark.
...... . m.....
2B*rrVB*A PONUDBA
Movetioe eter 2fi let se žrli eo-znaniti e elovenekim dekletom v starosti od » do 3A let v evrko la-nltve, ako keUro veecll In reeno mieli naj pHe ne neelon frank Borker, P. O. Bos 91, Ovinga, W. Va. (Adv.)
OPOMDI,
Opominjam rojakinjo M. H. Ogleabjr, 111., da apolni evojo ljubo. Povrni ml moje etri sem jih imel vsled tebe I Ml že 4 mesece od har ee mi prti jot, Daj ml vedeti v teku 14 kaj mialll storiti, ako pa tega Izvršiš v določenem čaeu, prisiljen celo atvar objaviti v venefcih liatib, a kakšno pretvi si prišla do mens is eteregs kri ja. — Frank GaZperut, R. It. Pltteburgh, Kana. (Adv.)
ZA KUHANJE PIVA DOMA
imamo v aelogi slad, hmelj, in vsa drug« potrebščine, Paski ta prepričajte, da je doma p kuhani vedno, la nejboljll ia nejši. Dobiti Je tudi zbirko staklenie in rasnih loneov, itd.
Mi vam doetavimo neročilo po p« Ni, talno v vse kraje.
fJroeeriJam, sladllčarjom lo v pro dsjalne ftolosninš damo primeran po pu»t pri račjih naročilih. Pišite p* informaelj^ na t
FRANK OGLAR,
0401 S«p*ri*r Avmhm, CtnaU«^ O
.....;: .
PROSVETA
noša "Šviga, švaga, švaga" in prnv gotovo
o Gizelki.
• t
bolezni in nadloge starih let v noge in njihove
ude.
"Kaj pa ai Uko počasen!" — aem ga vprašal in na avoje veliko začudenje zem opazil, da je vee solzen in evetol po obrazu. "Kaj pa ti je T" sem ie enkrat ponovil vprašanje in etopil čiato
biku njege.	>
"O —" ja prišel, —"o — o" in čiato jokav in raakav je bil njegov glaa, nekako Uk, kakor bi obdelaval z obličem otaro deeko, kjer Še tičijo zarja veli šeblji — "oo! Da bi U vedel! Poglej ,poslušaj, premiali, kaj napravi ta otrok, kaj mu pride na pamet — o — aveU AgaU! — Kaj si izmisli! Stojim — poalušaj — v veži, poetojim, ti pravim, pa priakače za mano kafcor veverica. Meni ae lepo, ti pravim — in, ko ae že namerim na pot, se me pa oklene, oprime me kar takole, vidiš, okrog prsi in pleč, k meni ae atiane, ti pravim .takole, poglej, napravi, pa na prste atopi, pa me poljubi, takole, nš, na uaU! Kakor aem živ: ree je I" —
Vea aolzan je pripovedoval in v svojem og-ti ju in ginjen ju je objel še mene a tako silo, ela mi je sapo jemalo in poljubil me je Uko temeljito, kakor še nikoli nihče, kar živim na tem svetu. —
• Skoro doma sva že bila, ko ga je komaj malo minilo veaelo iznenadenje, a kaUrim ga jc bila oblagodarila Oizelka. Prej raakavi in hripavi glaa mu je padel zopet v staro možato lego, oči ai je bil popolnoma izbrisal, govoril je pa še vedno izključno o Oizelki. In še ponoči, menda proti jutru, ko je šarala in rogovolila po veži atara Neža, kr je imela toliko apanca kakor Ut veati, in me prebudila, sem slišal Gregorja, kako ae v sanjah meni in s čudno zamolklim sanjekim glasom opo-
"Kako ee ti emuče med mizami!" —- me je
opozarjal. "Le poglej jo: zdaj tukaj, zdaj Um, zdaj spredaj, adaj zadaj, zdaj zunaj, zdaj no-
traj--— le poglej jo: kakor podlasica. Kar:
šviga švaga, šviga švaga!" Roko je dvignil, razprl dlan, raztegnil prste, pa našlo majal vse skupaj nad mizo in oponašal: "Šviga švaga, aem, tja, tja, sem! PreeneU zadeva!" — se je h koncu oponašanja razveeehl, se spozabil in udaril v svojem veselem navdušenju a Uko eilo po mizi, da sU nsjina kozarca odskočiU kakor šiva, da se je steklenica zamajaU kakor ob potreeu in da so se vsi gostje ozrli po nama.
"Malo preveč ai ojunačen!" — aem mu dejal in se mu smejal.
"Ko mi jc pa deklina Uko zavoljo, kakor ciganu klobaaa. Da bi jo angeli radi imeli in ji sam Bog zalival kakor maku v polju!" — jc govoril Oregor, in ko je videl, da gleda vanj še dvoje troje misel. "To so polši!" — jih je počastil. "Če človek od dobre volje in zavoljo veselja poroban-ti, pa ti miali Uko človeče, da bo hišo podrl! — Če bi mu peet pokazal, pa bi od atraha omedlel!"
Oašo je oprijel, z menoj je trčil in izpil do dna "na Oizelkino crečo in raat in lepoU čaat".
Ko ava pozno ponoči odhajaU, ee je od Oizelke dvakrat poelovil. Prvikrat pričo mene in še nekaterih goetov, ki so še do Ukrat oeUli v gostilni, drugič pa v veži, ko je zaoetal ca mano, ki aem ga čakal zunaj le na voglu hiše in pod kU-vrno "brlečo trško petrolejko. To pot ae je dolgo zamudil, in ko aem ga zagledal na pragu, ae je še nekam obotavljal, gledal, okrog eebe in mčl oči, kakor bi me ne mogel ugledati, nazadnje me menda vendar opazi, a ee pomikal Uko počasi proti meni, kakor bi mu sašle Ukom tiaUga večera vae
GREGOR
Od tietih dni naprej je bilo vae pri hiši narobe. Gregor je miclil in mialil, hodil aemintja posedal pod tepko za hišo, posedal na klopi pr. j hišo, ugibal in ukrepal in oklepal in nazadnje U-ko odločil ,da ae poroči — če Bog da učakati — 'predpuatom in aicer a prav tiato Gizelko, ki bode v oči ataro Nežo in domačo vae in celo srenjo tako daleč, dokler aeže pd njej njegov dober gla«. Tudi z mano je o tem govoril, pa vselej prav na-kratko odpravil.
"Rad jo imam!" je dejal in akomizgnil z ramami. "Iz goetilne jo vzamem, pa k tieti Šte-furki jo dam, ki mi jc po rkjni materi v aorodu in domuje v Kačjem aelu, poldrugo uro od nas na južno plat. Tam ji kupim balo, pa ,naj v božjem imenu šiva in ae pripravlja za svatbo in Ča ka!" —
Tak6 je praVil, in ko je sUra Neia to čula, ga je tri dni zapovrstjo zmerjala, kjerkoli ga je ugledaU.
"Ali ao se ti možgani razdrli f" — je vpraševala in mrgodila lice. "Ali je tiaU deklina čarovnica, pa ti je natreala v vino, ki ai ga pil, takih praškov, da aj se je prijel in je ne moreš' pu-etitif Na božjo pot ae otbljubi k zaplaški materi božji, ki je v vaeh hudih stiakaih velika pomočni-ca! Kužljevega Tomažka, tisUga, ki ae mu je medlo v glavi, je peljala mati k njej, pa mu je bilo tako pomagano, da je zdaj bolj pameten kakor ti ,ki ti je zašla bedarija v lobanjo in ti jo razjeda kakor moli aukno!" —
(Dalje prihodnjič.)
MILAN PUGELJ
(Dalje.)
Ko je odšla po polič vina za naju dv ' in se je 1 tudi gostilničsr neksm izgubil, ae je okrenil regur čisto k meni in dejal potihoma, da Uke, ikor je Oizelka, in ki bi mu bila Uko hudo všeč, ikor mu je ona, pa ie ni nikoli v Življenju vi-pl, še manj pa potdiie spoznal. S MDa bi bil jaz gospod " — je doetavii — "pa I ki bilo rame ie vse kaj drugega, kakor aamo lino kmetica, tako ti zdalje rečem, da ne bi ir nič premiiljal in naglo eno ukrenil: pod paz-iho bi prijel Gizelko, pa hajdi z njo proti do-i>\ !
' Spočetka sva bila sama v aobi, ki je biU jako ■(atoma m polna »tolov ln rdeče pregrnjenih Is, pozneje pa so pričeli kspati v hišo domačini, Fkmalu se jih je nailo toliko, da je bilo še ko-Sj najti Uko mizo, za katero bi ne bilo goeta. MtUničar je prinašal pijačo in jedi in Oizelka je prav spretno sukala med mizami in atregla tri Uke, kakor je bil oštir. Ob Uj priliki je lo prijetno gledati Gregorja, kako ae je vee čaa dovoljno smehljal, spremljal neprenehoma de-sU a avojimi majhnimi aivimi in dobrodušnimi ari, jezno neroriil obrvi, kadar je kdo Gizelko ikavo nagovoril in ae nekako z vsem Obrazom pnejal, ko ae je mlad in lep trški goapod z njo |stno pošalil.
pred nočjo, še včeraj. Pozdravil me je, kakor pozdravljajo atarci; leno, komaj napol je izUgnil roko ter ee naemehnil aamo z enim licem. Levo oko je imel preveza-no a črnim trakom, desno jc bilo kalno,
"Po kakšnih potih f" sem ga vprašal.
"Kam neki? V krčmo!"
Tudi hodil je, kakor hodijo starci, klonil je glavo in pocin-caval sunkoma z dolgim životom.
"Pripoveduj!" sem ga proail, ko sva sedela ob vinu. "Povej mi, kaj da si izkusil in kaj občutil! Saj te vse razodeva, da ai v eni sami noči, morda v eni sami url žival dolgo in etrašno žlvljc-
n U "
nje.
Pogledal me je začuden, nato se jc nasmehnil postrani, le v kotu uetnic.
"Vsalnlo bulji in izprašuje in si misli, da je tam bogvedi kaj po-sebnegs! Pa je čisto navaden — imir! Naravnost puičoba in dolgčas! Tam In tukaj, kamor stopiš in kamor pogledaš! Zdi ae človeku, da je nekakšno prazen, votU posoda brez dna ln pokrova; noč brez luči in brez teme. . .nič!"
Nenadoma ae je zaemejal na-glae.
"Nekaj pa mi je ostalo v spominu in ae mi povrne vselej, kadar ugledam močnik na krošni-ku, ali kakšno tako vodeno, siv-kssto amee. . . Marširali smo noč in dan, dan in noč, da ae Bog u-smili. . . brez oeste in poti, čez polje in močvirje, ksr dalja, kdo ve kam. Tovariš me je vodil za roko, zato ker nisem videl akorsj nlč{ levo oloo mi jc bilo izteklo, deano se je solzilo. Bolelo me ni posebno, tudi truden pravzaprav nisem bil preveč, aamo lačen aem bil, lačen od aile, da bi jedel travo, Če hi je kaj bilo. Naletela ava na kopico trupel, ki so ležsls tam že morda tri dni. Pokleknila ava, pa ne da bi molila za uboge duie, temveč. . . Torniatrl ao bili vai prazni, morda so nsju že drugi prehiteli. Tipal sem po suknjah. po hlačah in res aem nasad nje obtipal nekaj, kar je bilo po dobilo zdrobljenemu prepečeneu, namočenemu v luži in krvi, zsbe-Ijenemu s mrtvaškim duhom. Tisto sme« sem pojedel vse do kap Ije in trohe."
8pe4 se je nnamrhnil čemerno in porogljivo, izza kota ustnic, vse po togi starcev.
In še včeraj je prepeval. . .
.laz pa vem, kam pojdetn, ja/ pa vem, kje «o luči prižgene — ka ko, da se nisem že prej domislil f K zibki pnjdem; dvoje milih plamenov, neugasljivih, se tiho in mimo »mehlja is nje; angelj ho-iji drli roke nsd njims. dokler ne saaije sarja nad gorami. --
H CANKAR:
Ugasle luči
H*Xaj je rea že jeacnT Kaj je res bbo že nizko, mrzlo in megleno, Kje velo na koeUnju, senožet Bolaf Ali pa se je morda le moje-■a srca Uhtmica nagnila na črno Kranf Zarea, moje motne oči ao Kgida U vame zamaknjene, etr-Ke v ts pueti hram, ki je hladen Eproaen kakor ob eelitvi, etrme i bledega goeU, ki trka ns moje Wmi, pa ga vidijo preplašene pov-H, na nebu, na koetanju, na ae-Kali. Ker je Uko, da arce nikoli
■	glada drugam, nego v ogleda-a, j, * k?,/	-i
Bajni Reeman, kraanobradi mož, Eje tožil, da v mladih ljudeh
■	več navdušenja, ne več veeele-|a, ponosnega razmaha, ne cve-■ga Ognja čudodelnega, ki gori s pomenom v duši, aije h oči, gr o-K in poli is beeed fte je rekel, ds
■	mu sds obrszi otrok prezgodsj ■pooreli, trudni In postsrni, oči K SO ugssle in kskor v jamah za ■As, šivot ds je ohlspen ln sklju-En, bres kosti, korsk omahujoč, Blkajoč, glas šibek, ne emeha in Hfpesmi niš. Rod, hskor da ga je Hnaaičenoet ustvarila in lakot ■Hala. Pošeljenje mu odpira ba, ali gnue mu jih zapira. Za pdnoat oe ve, ksj ds je, za greh L jo prelon io prealab. Smrt ae Bp^lodila, kadar pride ponj, itr prišla bo po okoatnik bres kis, . . To atrahotno podobo ml p pokazal in kmalu nato je umrl.
rvi ein tlatega rodu, sem gori e plamenom ogeoj I moji duši, ker me je Igal in pa-11, do bi kričal od bolečine In Ibdkosti. Todi eem vedel, koliko je Ijobesni v meni j če bi žejne loke sajemele dsn in noč, bi ne Mlo do dns. Ali umirajoče oči 10 videle smrt.
I Ksj je ree ie joeenf. . . Daj, lovarli, ki nlai bolan, posodi ml ||i, ds pogledam po pravici! Čekov je ie puat in hladen moj u-logi hram, čeprav že trka na mo |l duri blodi gost, M rad videl in šbšutll, da je aojena ta presgod-kjo jeeen le meni edinemu, dru-■Od pa da prepeva ie vesela po mlad, . . Ne, tovariš, tudi tvoje ■L ki ao biatre in ne lažejo, tuli tvoje oči ne prikličejo (»omladi f U mrtvi gsj!
K Vse luči eo ugaale, vse postni [o utihnile, mladosti m več. Nad MM prostrano zemljo, se jr bila krnila dolga, dolga noč, iianula je ; lan jo strupene slsne, .nobenega bore cveta ni več. . . Po cesti Ireni in čeprav je leto irle v no Mnbru In je solnee ir toplo, me bobe V lica m v dnin Kamor se Lsre abetrsno žslostno oko, vidi Mnemo jesen, vidi oiiern(»gel, Krndeii mrak. Koliko let ti je, ti tiloferiidl fant t Hodim da komaj pMMonajut l*a »o le dosorele in ■pilo tvoje oči, m. wirte tvoje ■Meč, je oakrunjeno t\ojr čele, [o kripsv tvoj atneh. Ali se je >moi,lo spoansnje, ds se je pre [IU V pOMHlo, ki ie lil bils dode Ione in pripravljena T . . . De Itlolee ti, kdo je potngsl imarniee I trojka čela, vijolire •« tvojih >člt Kdo je brraaramno posege) v O OOgodtto a ree, a črno roko pre vrnil oltar, ugaanil luM Ah. nima lea in ne imuna; ie smrt ima i| U strahota ki ae je bile v dolgi noči sgrnile na sem in aa «ree. ga nima Mol aem fanta, ki eem ge ne ^fa*olt nekoč, to so pre vi
pri vsakem stanovanju
Vsepovsod v Združenih državah Amerike—pred vsaka vrata na gornjih stopnicah pripelje grocerist vsak dan Bordens evaporirano mleko. Slovenske gospodinje so pričele kupovati njih mleko od groceristov, ker vedo, da Borden družba točno zalaga* qjih potrebe.
Bordone Evaporirano mleko, je čisto mlako ia deželo b veo smetano puščono v njom. Jo najboljša mlako sa domačo potrebščino kjerkoli eo uporablja mlako. Sto ga li kodaj poskusili ▼ vaši kavi? Ako storite to, bodala takoj spoznali, da jma vaša kava vso drugi okna. Ja izvrstno na vso potrebo kuhinji kjerkoli potrebujete
.IX _1.1__
ZAPOMNITE SI t. %
1.	Bordens evaporirano mleko jo dvakrat bogatejšo o<J navadnega mleka. Vi morati rabiti vodno polovico vodo in polovico Bordone avaporironoa mlaka ako hočoto, uporabiti to mleko kot navadno mleko.
2.	Ako imata vaše domačo predpise sa rabo smetane, tedaj rabita enako količino Bordone ovaporžranaga mlaka kot jo potrebno emeUna.
3.	Bordone evaporirano mleko jo salo ekonomično.
4.	Vaš grocerist vo, da jo Bordone varno m čisto mlo-ko, katero dajo gotovo sadovoljnoet pri veok odjo-malcik. Vslod toga ga ima ▼ prodaji sa vas.
Knpito ono konvo toga mlaka šo danaa in poatonito
\	v ekonomično goapodizija.
THE BOPDEN COMPANV Bordon Building, New Yorlc Cbicago uradi 510 N. Doarborn Stroot
TELEFON DEARBORN 310S
KA.TI0NS
Naroči U ' Prosveto ' vašemn sorodniku alt prtjaUlju v stari domovUi.
unswectcnco
PRODA ŠI
nad osem let dobro idočs trgovina opremljena t rssnovnitno groreri jo. mesnica, oble k s in premogsr-•ke potreliščine in orodje, ksdsr so dobre delavske rsimere ee prode do fftOOO 00 mesečno. V dru-tem slučaju dsm tudi v nsj.m /a ceno In drugs pojasnila pridite n— bno eli pe pišite na naslov Masi Mar k rt. <)rocery, |>ry (Uoda. Not iona and Minere Hup lies, Aaton Oerboe. P. O. IdordoU.