Poštnina plačana v gotovini. Maribor, £©trtek 29. oktobra 1934 Štev. 248. Leto X. Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ua dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 ff JUTE •jo© nO JASNILA TRGOVINSKEGA MINISTRA. Trgovinsko ministrstvo je izdalo pojasnijo, da lahko osebe, ki so pred raz-Slasitvijo obrtnega zakona najmanj dve leti samostojno opravljali kakšno trgovinsko obrt, zdaj brez dokazov o potrebni izobrazbi nadaljujejo svojo trgovsko obrt ne glede na stroko. Na željo prizadetih organizacij poroča trgovinsko ministrstvo. da delovanje kmetov, ki svoje kotle za žganjekuho posojajo drugim kmetom v isti ali drugih občinah, ne spada pod- določbe obrtnega zakona. Radi tega tudi ni treba »'.kakega pooblastila ali dovoljenja upravnih oblastev. Tudi ne smejo branjevci po določbah novega obrtnega zakona imeti nepovoljnih lokalov in ne podružnic ne v istem in ne v kakem drugem kraju. komentarji i< občinskim volitvam. . »Domovina« od 29. t. m. piše: »V nasprotju s tem našim stališčem so skušali nasprotni listi dati občinskim volitvam izrazito strankarski značaj. Razvili so borbo, kakor da gre, ce že ne za večno življenje, pa vsaj za zaščito življenja slovenskega katoliškega ljudstva pred brezbožnimi komunističnimi tolovaji. Uporabljali so sredstva, ki morajo na koncu njim sainim največ škodovati. Poznali in spoštovali niso nobenih mej in obzirov, niti ue onih do zasebne časti in poštenja. O izidu volitev sj zaenkrat javnosti na raz Polago samo službena poročila. A tudi uradno objavljene številke nudijo poučno sliko. »Slovenčev« mladi kričač »Slo venski dom« jih je prinesel pod velikim, celostranskim naslovom »70.820 "glasov za JRZ, za JNS pa le 921«. Tak način poročanja nacionalne javnosti prav nič ne razburja, ker ga je od listov iz Kopitarjeve ulice že vajena. Iz številk, ki jih je objavil »Slovenski dom«, pa je razvidno, da je bilo v občinah, ki so v nedeljo volile, 153.751 vpisanih volilcev. Od teh se *e volitev udeležilo 97.276 ali 63.279«, tttedtem ko 56.475 volilcev ali ,36.73% ni volilo. JRZ je po teh poročilih prejela ?0.820 glasov, kar znači 46% volilnih upravičencev, dočim ostalih. 54% ni volilo ali je volilo za druge liste. Enako na-zorno in zanimivo sliko dajejo podrobne krajevne številke, ki jih pa seveda lahko Presojajo le poznavalci dotičnih krajev. ^Slovenec« in njegovi listi ^lelajo velik šunder, da bi z njim pokrili svoj dejanski Poraz. Naša napredna javnost je z nedeljskimi volitvami zadovoljna in so ji v tako težkih okoliščinah izvojovani uspehi v zadoščenje in zadovoljstvo. Še z večjo ^trajnostjo in večjo požrtvovalnostjo se “otno lotili nadaljnjega dela za korist Slovenčev ifi Jugoslavije.« "JNS-ARSKA TRDNJAVA JE PADLA«. Tako piše »Slovenec« v št. 249 v zvezi z njemu lastnimi pripombami k volitvam y mariborski okolici, o volitvah pri Sv. pnartu v Slov. goricah,-Res pa je samo . da je pri Sv. Lenartu, kjer je JNS do-!‘a 77 glasov, druga lista pa 66 glasov, E.r°Padel nekdo drugi in ne dr. Gorišek. rako pa je dejanski glede mariborske o-°lice, ve prav dobro ves Maribor. POBREŽKI GUKŠA. Neki tuk. list piše: »Pri nas se sedaj ln_ogo razpravlja o itaiijansko-abesinski p0jni m o žalostni vlogi, ki jo je igral ^as Guksa, znani abesinski poglavar v fc°«L Abesincev za svobodo. Ras Guksa 'zdal svoj rod, ki mu je pripomogel do TRST, 29. oktobra. Z zadnjo Izjavo predsednika čehoslovaške vlade dr. Hodže In znani govor čehosIoVaškega zunanjega ministra dr. Kroite so italijanski listi navdušeno pozdravili, smatrajoč, da omogoča sporazum Male antante z državami rimskega sporazuma akcijo, da se Čehcslovaška preko Italije približa Nemčiji. Italijansko časopisje sedaj odkrito zagovarja intimno in konkretno sodelovanje z Jugoslavijo ter se odkrito zavzema ne samo za gospodarski, ampak tudi politični sporazum med Italijo in Jugoslavijo (o tem smo po ročali že v včerajšnji številki, op. ur.) Virginio Gayda, direktor »Giornalle di Italia«, je opozarjajoč na potrebe političnega in gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo povdarjal v uvodnem članku, da so že dani pogoji za to sodelovanje. Tudi drugi italijanski listi izražajo nado, da je italijanskc-jugosioven-sko sodelovanje lahko uspešno na osnovi, ki jo je te dni pedal in nakazal zadrski fašistični list »San Marco«, ko le povdarjal, da ne smeta niti Italija, niti Jugoslavija dopustiti katerikoli drugi sili, da kali vodo na Jadranu in da morate skupno z Albanijo braniti intsrese Jadrana. (Pri tem je mišljena Velika Britanija. Op. ur,). V zvezi s tem se pripisuje v političnih krogih velika važnost informacijam pariškega »Joura«, da se bo na predstoječem sestanku držav rimskega sporazuma na Dunaju dne 12. novembra napravil sklep, v smislu katerega pristopi lahko Mala antanta k italijansko-avstrijsko-madjarske-mu protokolu. Znani italijanski publicist Rino Alessi, direktor tukajšnjega »Pie cola«, objavlja članek pod naslovom »Italijansko jugoslovanski odnošaji ob 15. obletnici fašističnega režima«, v katerem pravi napovedujoč novo obdobje v jirgoslovensko italijanskih odnošajih: »Za časa italijanske vojne akcije v Abe-siniji, zlasti pa v času, ko so bile sankcije v najakutnejši fazi, je Jugoslavija zavzela napram nam izredno korektno razmerje. V mnogih krogih se je povdar-jala misel in izražalo prepričanje, da Italiji ni potrebna ekspanzija ob Jadranu, ampak v Afriki. Nato opozarja Rino Alessi, kako je Mussolini, čim je prispel na vlado, pokazal napram Jugoslaviji veliko pažnjo. Mussolini je našel Italijo v situacij ki je napram Jugoslaviji mogla vsak trenotek izzvati vojno. Mussolini se je podal na delo, da se čim-preje doseže jadranski mir. V tem svojem prizadevanju je našel razumevanje pri tedanje predsedniku jugoslovenske vlade Nikolu Pasicu, ki ga Alessi primerja s Cavourjem. Zatem prikazuje v članku sprejem Nikole Pasica v Rimu, sklenitev rimskega pakta in pogodbe o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo. Od leta 1927, pa do nedavno ni bila situacija med Italijo in Jugoslavijo nič kaj povoljna. Alessi opozarja na govor, ki ga je imel Mussolini dne 6. oktobra 1934 v Milanu, ko !e na Jugoslavijo naslovi? sledečo ponudbo: »Mi, ki se čutimo močne, lahko ponovno ponudimo sporazum z Jugoslavijo, ker obstojajo za ta sporazum stvarni in precizni pogoji.« Petem pa je talijanski poslanik v Beogradu Viola dejal v marcu 1935, da ni nikakšnih ovir za iugoslovensko italijanski sporazum. Odtlej je prestiž Italije stalno raste! in je bilo zadržanje Italije napram Jugoslaviji vsebolj prijateljsko. Alessi pravi ob zaključku članka, v katerem je dal pregled jugosiovetisko italijanskih od noša je v; »Žs je čas, da preidemo od ekonomskega sodelovanja k političnemu. So veliki gospodarski interesi, ki utemeljujejo italijansko jugosloven-sko prijateljstvo, so pa prav tako innogi veliki politični razlogi za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Ustvarja se nova Evropa. Kdor sedaj zgreši pot, je napravi! napako za vedno. Jugoslavija nima interesa, da pošilja svoje poglede proti državam, ki se nahajajo v krogu boljševizma iu ki zanikujejo dinastične tradicije. V interesu Italije in Jugoslavije je, da oklenete trajen mir, kakor je oni, ki ga je Pašič podpisal v Rimu. Kar se tiče Slovanov v Julijski Be neč*ji, lahko čitajo danes vse ono, kar jim je všeč. Dovolj bi bilo napraviti sta tistiko srbskih, hrvatskih in slovenskih publikacij, ki se svobodno razpečavajo po Krasu, notranjosti Istre in Soški dolini. Ob koncu se Alessi obrača proti emigrantom in izjavlja v članku: »Dveh mladih zemelj ne morejo v medsebojnem sporazumu kompromitirati nekateri politikanti, ki se nikdar ne bodo mogli prepričati o veliki istini, ki je v tem, da Jadran ni več morje, ki nas razdvaja, am pak morje, ki spaja naši gospodarstvi, naši naciji in naši državi, ki imate interes, da sta v vsem sporazumni ter da se duhovno složite v svojo korist in korist evropskega miru.« V tem smislu se torej glasijo najnovejse, politično senzacionalne ponudbe italijanskega poluslužbenega časopisja na naslov Jugoslavije. PRAGA, 29. oktobra. Kralj Karol romunski in prestolonaslednik Mihael sta bila ob prihodu v Prago sprejeta z velikim triumfom. Kralj Karol je sprejel v avdienco na Hradčanih predsednika čehoslovaške vlade dr. Milana Hodže. — Skupno z dr. Benešem je bil kralj Karol na praškem rotovžu, kjer ga je sprejel praški primator dr. Baxa, nakar sta položila venec na grob neznanega junaka. Prisostvovala sta zatem na trgu pred parlamentom reviji čet praške garnizije. V zvezi s tem obiskom je dal knez namestnik Pavle listu »Adeverul« v Bukarešti izjavo, v kateri je dejal, da se čuti blagodejni vpliv politike Male antante v mednarodnem življenju in da gleda radi tega z zaupanjem v bodočnost. Včeraj dopoldne se je predsednik jugoslovenske vlade dr. M. Stojadinovič pripeljal s svojo soprogo in spremstvom v Ankaro. Mestne ulice so bile okrašene z jugoslovenskimi zastavami. Ob tej priliki se je v ankarskem zunanjem ministrstvu podpisal dogovor med Jugoslavijo im Tur čijo, v plovbi, kliringti in tujskem prome- tu. Opoldne je bil dr. Stojadinovič na intimnem kosilu, ki ga je priredil jugoslovanski poslanik v Ankari g. Lazarevič. Včeraj popoldne ob pol 4. je predsednik republike’Kemal Ataturk sprejel v avdienco dr. M. Stojadinoviča, ki ji je prisostvoval tudi zunanji minister Rudži Aras. časti in slave in prešel v sovražni tabor, namesto da bi se bil uprl vpadu sovražnika na abesinsko ozemlje in ga branil. Izdajstvo Rasa Gukse je pripomoglo k zmagi Italijanov v Abesiniji. Ras Guksa je dobil od Italijanov nagrado, v narodni zgodovini Abesincev pa bo nosil sramoten pečat izdajstva.« Maribor proslavila narodni praznik Č. S. 32. Jugoslovensko čehoslo\ašku liga in Češki klub v Mariboru sta v okviru slav nostne akademije svečano proslavila včerajšnji narodni praznik bratske čehoslovaške republike. V spodnji dvorani ho tela Orel so se polnoštevilno zbrali člani Lige in Češkega kluba ter številni prijatelji bratske čehoslovaške republike. Letošnja proslava čehosl. narodnega praznika je bila kar se udeležbe in izbranih akademijskih točk tiče na višku, tako, da lahko mirno trdimo, da ie letos bolj kakor kedaj preje. sode'ova' pri tem ves nacionalni Maribor. Dvorana je bila okrašena s slikama Nj. Vei. kralja Petra!!. in predsednika čehoslov. republike dr. Beneša. Slavnostni , govor je ime! predsednik tuk. J.-C Lige dr. V. K u-k o v e c. ki je v jedrnatih besedah očrtal pomen tega državnega narodnega praznika in vso modrost čehoslovaškega državnega vodstva, ki je z vstrajnostjo na delu. da dvigne državo na v;?ino ene izmed najdemokratičnejših držav v Evropi Po teh uvodnih besedah ie ubrano in lepo odpel moški zbor pevskega društva »Jadran« pod vodstvom prof. V > ab c a čsl. in jugoslov. državno himno V imenu Češkega kluba je spregovori! vznešene in toplo prisrčne besede predsednik g. F. Bureš. ki je še s prav posebnim pov-darkom izrekel pomembne besede, da je samo v svobodi mogoča prava svoboda, in razveseljivo misel, ki nas navdaja, to je misel slovanske vzajemnosti, ki ie na pohodu. Vojaška godba 45. pešpolka je zatem odigrala overturo iz opere »Poljubček«. Sledili ste skladni, dopolnjujoči se deklamaciji v češkem in slovenskem jeziku, ki sta ju prisrčno podali gdč. Gintzova in Hanzličekova. S posebno točko Miillerjevega »Nocturna« je uspešno nastopil g. Z e n k o H r i b a r z rog solom ob smiselnem klavirskem sprent-Ijevanju gdč. prof Serajnikov e. Vrli pevci Jadranaši so nas zatem prijetno presenetili z nizom *čehoslovaških narodnih pesmi »Teče voda teče«, »By-vali Čechove« in venčkom slovenskih narodnih pesmi, ki so dvignila razpoloženje bratske vzajemnosti do viška in tesno povezale vse navzoče k medsebojni bratski ljubezni. Ob zaključku slikovito izbrane akademije je odigrala vojaška godba potpuri slovaških narodnih pesmi »Naše Tatry« in ob zaključku sporeda čehoslovaški marš J. Svobode: »28. Oktober«. Po izčrpanem sporedu letošnje slavnostne akademije, ki je znova potrdila tesne vzajemne vezi, ki vežejo oba brat ska naroda, se je razvila v vseh prostorih prosta zabava* ob sodelovanju vojaške godbe in moškega pevskega društva »Jadran«. Tako je proslavil Maribor letošnji narodni praznik bratske čsl. republike in s tem pokazal ono slovansko čuteče srce, ki je že od,nekdaj bilo navdušeno in dovzetno za vse, kar je slovanskega. Kakor vedno, tako je tudi topot svečano in iskreno manifestiral Maribor bratsko Uubsaea do čeJiasiov, ;eyuiilikc. ž@ mgmi\oU ueiešauk tet otaiatske iudusUije jeklena mreži, ki nevidno vpliva Vojna industrija je dandanes najvplivnejši činitelj v mednarodnih odnosih. Na vse mednarodne sestanke in posvetovanja pošilja svoje predstavnike in nadzoruje delo domala vseh vlad na svetu. Ne bo 'nas iznenadilo dejstvo, da ta industrija beleži vsak neuspeh v zbliževanju narodov kot svoj uspeh.. Vojna industrija nima niti narodnostnega čuta niti političnega prepričanja, ker priznava samo eno geslo: dobiček! V zgodovini evropskih vojnih zapletlja-jev dvajsetega stoletja najdemo nebroj slučajev, da je vojna industrija kakšne države oskrbovala z vojnimi potrebščinami istočasno obe vojskujoči se stranki. Dokazano je celo, da je francoska in angleška vojna industrija dobavljala svoje proizvode sovražnikom francoske in angleške države. Ne smemo se torej niti najmanj čuditi, da Krupp, Škoda, Vi-ckerst, Schneider in druge tvornice za orožje izkazujejo od leta do leta vse večje dobičke. Delnice raznih tovarn za o-rožje in kovinarskih podjetij niso po svetovni vojni dosegle na evropskih borzah še nikoli take višine, kakor med italijan-skoabesinsko vojno in sedaj, ko vojna pošast radi španskih dogodkov tako močno trka na evropska vrata. Medtem ko vlada po vsem svetu nepopisno razburjenje radi nevarnosti novih vojnih zapletljajev, delajo orožarske industrije evropskih držav v složnem soglasju. Med seboj so povezane s skupnim interesom: povečati oboroževanje. Kot posrednice jim v teh poslovnih odnosih služijo velebanke. Prav ta tesna povezanost, često pa tudi medsebojna! odvisnost vojnih industrij v različnih državah, je najboljši dokaz, da nacionalne vojne industrij^ sploh ni. To dejstvo je dalo vladi ljudske fronte v Franciji pobudo za zakon o nacionalizaciji vojne industrije, ki bo po senatnem sklepu stopil v veljavo šele 1. aprila 1937! Ker je to vprašanje dandanes še posebno važno, naj navedemo nekaj primč-rov, iz kojih je razvidno dvoje: 1. po- slovna povezanost orožarske industrije mgd evropskimi državami. 2. Tehtna, toda prikrita vloga velebank kot posrednic v mednarodni vojni industriji. Sehneider - Creuzot, Škoda, Huta Ban-kova. Najnovejšo združitev francoske težke industrije predstavlja Ccmites de Forges, v kateri je včlanjenih dvestopetdesetto-varnarjev-jeklarjev. Med najvplivnejšimi člani te organizacije je industrija Schneider et Comp. u Creuzotu, ki jo vodi Eu-gen Schneider, pol Francoz pol Nemec (njegova rodbina izhaja iz saarske oblasti.) Takoj v začetku osnavljanja podjetja Schneider et Gomp. so njeni lastniki znali zavzeti važne in vplivne položaje v fran coskih denarnih zavodih. Rodbinski člani Schneiderjevi so bili v dveh razdobjih (1854 do 1875, 1886 do 1896) člani upravnega sveta Banque de France. To važno poslovno zvezo so lastniki Schneiderje-vega trusta tudi v današnjih dneh obdržali v osebah markija de Vogue, upravnega člana Banque de France in bankirja Jacquesa de Neufliza, ki je zainteresovan v Creuzotu, sam pa zavzema važno vlogo v bankah mednarodnega značaja, kakor so: Credit National, Nationale Fran-caise du Commerce Exterieur, Ottoma-na, Franco-Serbe, Hypothecarie Fran-co-Argentine itd. Eugen Schneider je obenem z Jacque-som de Neuflizom upravni svetnik P. L. M. železnice, z njegovim bratom Andrejem de Neuflizejem, šefom bančne hiše Neuflize, pa je udeležen v Banque de la Union Parisienne. AndrB de Neuflize je obenem upravni član Banque de Atehe-nes in posreduje v tem svojstvu pri poslovnih zadevah s Schneiderjem. Predsednik Banque de 1’Union Parizienne, Charles Sergent, bivši državni podtajnik pri finančnem ministrstvu jn bivši upravnikov namestnik v Banque de France, ima obenem besedo pri banki L’Union Europeenne Industrielle et Financiere, ki je osnovana s pomočjo Schneiderjevega trusta in drugih interesentov. V interesnem področju L’Union Europeenne je če škoslovaška orožarska industrija Škoda, Banque Generale de Credit Hongrois in rudarsko območje Huta Bankova na Poljskem. Schneider - Alpine - Krupp - Vickers. Že iz teh zvez lahko spoznamo vpliv Schneiderjevega trusta nad inozemskimi podjetji. To pa še davno ni vse. Schneider je s posredovanjem Union Europeenne udeležen v Niederosterreichische Escompte Gsellschaft, preko te pa v Osterreichische Alpine Montan Gesell-schaft, ki je pod nadzorstvom nemškega koncerna Verreinigte Stahhverke v Dtis-seldorfu, to podjetje pa je zopet v interesnem področju Dresdener Bank, ki je zopet udeležena pri najmočnejši orožarski industriji Friderika Kruppa v Essenu. Znano je, da dobavlja Krupp materijal za gradnjo železarne v Zenici. Pripomniti moramo, da to ni edina zveza Schneiderja Creuzota s Kruppom v Essenu. Drugo skupno interesno sfero med tema dvema magnatoma vzdržujejo elektriške družbe Schneider je poBanque de Pays du Narod udeležen v elektrlškem podjetju Sofina v Bruslju, to podjetje pa je v tesnih poslovnih zvezah z A. E. G. v Berlinu, ki je zopet zainteresovana pri Kruppu v Essenu. Schneiderjev trust pa nima zvez samo z nemško težko industrijo, ampak tudi z angleško. Schneider in Vickers sta skup no udeležena pri dunajski Kreditanstalt fiir Handel u. Gewerbe. Vickers je poleg tega zainteresovan pri podjetju Steg na Dunaju, v katerega interesni delokrog spada tudi Brodska tvornica železniških voz in Sartid v Smederevu. Alpine Montan Gesellschaft je prav za prav last nemškega jeklarskega trusta, vendar pa jo istočasno nadzoruje tudi Schneiderjev trust. Schneider je hotel razširiti svoje interesno območje v Avstriji z nakupom orožarske tovarne v Hirtenbergu (Hirtenberški slučaj!), kar pa je v zadnjem trenutku preprečila Schuschniggova vlada. Že teh par primerov povezanosti interesnih povezanosti velebank z orožarskimi industrijami Schneiderja, Kruppa in Vickersa nam lahko vsaj površno odkrije jekleno mrežo, ki nevidno vpliva na tok mednarodnih dogodkov. Vojna industrija se skriva za velebankami, ki s pomočjo svojih mednarodnih zvez sklepajo razne dogovore, sporazume, pogodbe in kupčije, ki pa nimajo niti malo bančnega značaja, ampak so čisto politično-poslovne. Navesti moramo še eden zelo važen razlog, zakaj se vojna industrija poslužuje velebank v vsem svojem zakulisnem poslovanju. Kljub velikim dobičkom manj ka orožarski industriji — kapital, ki si ga mora nabavljati preko velebank. Tako se dogaja, da vlagatelji teh bank in kupci teh posojil s svoje strani podpirajo, to je, f>-nansirajo orožarsko industrijo, s tem pa nemara pomagajo, da si njihovi sovražniki nabavljajo orožje, ki ga bodo nekoč uporabljali mogoče prav proti njim samim. Francoski vojaki v slavnostnem mimohodu pred spomenikom zaslužnega vojskovodje in generala Sarraila v Verdunu Iz Ljudske univerze. Pretečeni teden je pričela studenška ljudska univerza z rednimi predavanji. Otvoritveno predavanje je bilo posvečeno Cankarju. Pri tem je sodelovalo tudi pevsko društvo Enakost. — Danes pa prične s predavanji iz cikla: »Kulturni razvoj«. V teh predavanjih se bo obravnaval razvoj tehnike, medicine itd. Kot prvo iz tega cikla je predavanje o razvoju sveta. Predava g. prof. dr. Dolar. Ljudska univerza si je letos nabavila dragocen epidiaskop, tako da bodo vsako predavanje pojasnjevale slike, kar bo zanimanje za prheditve Ljudske univerze še bolj poživelo. Mufeke .umite Roditeljski sestanek. Dne 25. t. m. je bil na drž. mešč. šoli v Ptuju, roditeljski sestanek, ki ga je vodil začasni vodja mešč. šole učitelj g. Pertot. Na sestanku je predaval učitelj g. Hasl o vzajemnem vzgojnem delu Sole in doma. Predavanje je obravnavalo cilje pri vzgoji, ki naj jih skup- no dosežeta šola in dom ter delovni program vzgojnega občestva drž. meščanske šole. Na zboru so se obravnavala tudi mnoga šolska vprašanja. Radi tesnejšega stika so starši volili svoje zastopnike. Draginja narašča. Radi zvišanja cen goveji živini je aprovizacijski odbor mestnega poglavarstva v Ptuju določil govejemu mesu najvišje cene in sicer: Prednji del Din 8.—, zadnji del Din 9.—, po izbiri Din 10.— za kg. Teletina stane 8.—, 10.—, 12.— Din. Na špeharskem trgu so se cene svinjskemu mesu in sla-nini dvignile za 1.— do 2.— Din in stane sedaj: riba 15.— do 16.— Din. rebrca 9.-Din, pljuča 6.— Din, šunka 11— Din, pleča 9.— Din, drob 6.— Din, salo 14.— do 15.— Din, slanina 13.— do 14.— Din, črevna mast 9.— Din, meso brez kosti 12.— Din. Nerazumljivo visoka cena je cena masti in sicer kg Din 18.—. Tudi moka se je podražila in se prodaja po D 3,25 do 3,50 kg na drobno. Jabolka se prodajajo 2.— do 4.— Din za kg, hruške 4.— Din, grozdje po 6.— Din kg, zelje 0,50 Din, čebula 2.— Din, krompir 0,75 Din, bukova drva pa stanejo 75— Din 1 kub. m. Abakadabra ! Ka§kadelabm! Bellachini. Salonski čarodej Bellachini, ki je svoje umetnije izvajal večinoma v zaključenem krogu gledalcev, je imel navado, da je svoje nastope pred najodličnejšo družbo začenjal z besedami: »Ali ima kdo izmed prevzvišene gospode pri sebi čist robec?« Ko je tak robec dobil, si je z njim omotal glavo, si jo ločil od trupla in jo nosil navzočim na ogled. Tak se je dal tudi fotografirati, ne da bi mogel kdorkoli odkriti skrivnost te čarovnije. Uferini. Uferini je bil znamenit radi svoje »Lebdeče device«. Pripomniti moramo, da to ni bila niti devica, niti ni lebdela v zraku. Nekoliko desetletij si je svet zaman belil glavo, ali je ta »devica« moški ali ženska. Nekega dne pa skoči nenadno iz občinstva nepotrpežljiv, radoveden gledalec na oder, kjer je Uferini kazal svojo umetnijo, in se hoče z lastnimi rokami prepričati, kaj je na tej čudni stvari. Ko- maj pa se približa »devici«, že odskoči nazaj s krvavo glavo. Zadel .ie namreč ob nevidno stojalo, na katerem je »devica« plavala »v zraku«. Ta »devica« je bila prav za prav Uferinijev sinček Pavel... Prežagana ženska, prebodeni Arabec. Največji zvijači čarovnika Goldinija sta bili prežagana ženska in prebodeni Arabec. Njegove ukane so bile tako prepričevalne, da je v Tomsku neka gospa prav nedolžno-resno vprašala tega znanega čarodeja: »Povejte mi, kako vendar zmorete toliko denarja, da lahko plačate odškodnino sorodnikom tako prerezanih žensk, če tristošestdesetpetkrat na leto prerežete po eno žensko in prebodete po enega Arabca, ali niso potem vaši stroški večji od prejemkov?« Ta gospa gotovo ni niti slutila, da je Goldini po vsaki predstavi mirno jedel s svojo prežagano damo in s prebodenim Arabcem.,, Tajna... Kako čarovniki vse to delajo? To vedo samo oni. Če kdo izmed njih pozna tajno koga drugega, je ne bo nikdar za noben denar izdal. Res je, da je mnogo čarovniških zvijač odkritih, res je, da je postalo znano, kako so bile izvršene; novejše in najnovejše zvijače pa pokriva zagrinjalo najgloblje tajne. Znameniti Okito — ki pa ni Kitajec, ampak pravi pristni Nizozemec — kaže po svetu že dolgo svojo »Lebdečo kroglo«, ne da bi mogel kdo razrešiti njeno skrivnost! Kdor vstopi v svetovno zvezo »Čarovniškega kroga«, se obveže za celo življenje, da bo obdržal zase vse svoje in tuje skrivnosti, ki jih zve na sestankih. Gorje onemu, ki bi svojo besedo prelomil! Ni to samo grožnja, ne, kruta resnica je. Izdajalcu preti najstrašnejša nevarnost. Čarodeji se nad svojim nevrednim tovarišem lahko maščujejo tako, da nikomur od maščevalcev niti las ne pa- de z glave. Izmed najiolj znanih angleških poklicnih čarovnikov hočemo omeniti Mistra Devant-a, ki je že nad petdeset let član »Čarovniškega kroga«. Na. stare dni ga je pritisnilo težko pomanjkanje in beda. Oslabel in napol slep je gladoval, da >-bilo joj. V tem stanju je sprejel ponudbo nekega časopisa, da za visoko nagrado razkrije svoje čarovniške zvijače. Ta lepa nagrada naj bi staremu Mistru Devan-tu omogočila udobno življenje do zadnje ure. Tri dni nato je Mister Devant prejel zapečateno pismo z obvestilom, da mora zaprositi za izstop iz zveze. Devant je dobro vedel, kaj to pomeni in je ta odlok odbil. Čarovniki pa so ostali nepomirljivi in nepopustljivi. Zdaj je Devant sam prešel v napad in je zagrozil, da ne bo odkril samo vseh svojih, ampak tudi vse ostale čarovniške zvijače, kolikor so mu znane. Čarovniki so mu odgovorili: Mister Devant naj se še nekoliko premisli! On sam itak dobro ve, kaj to pomeni! Devant je res prav dobro vedel, kaj to pomeni, pa je popustil, če bi tega ne storil, bi ga začarali do groba. konec. Mariborski »Večernik« Jutra ■•SKJsasia HUmiatske iti f&fAUslio unuie& Društvo »Nanos«. Danes v četrtek članski sestanek, na katerem predava g. dr. Fr. Vatovec o temi »Zmede in trenja v sodobni Evropi«, članstvo vabljeno. Mariborska rotovška politika. Kakor smo že poročali, bo v petek, dne 6. novembra seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Na omenjeni seji bodo ®ftd drugim obravnavali razne prošnje za sprejem v članstvo mestne občine, pritožbe zoper predpise davščin, prošnje za redne ubožne.podpore in sprejem v oskrbnišnico, regulacijo cestišča Frankopanove ulice, preureditev Komenskega trga ter imenovanje ulic. Nadalje bodo sklepali o ustanovitvi »Slom-šekove nagrade«, o javni dražbi biše v Tattenbacbovi ulici 1, o javni telefonski govorilnici v Mariboru, o raznih prošnjah za odpis davščine ter prošnjah za podelitev dovolila za obrt gostiln. Na seji mestnega sveta bodo tudi sklepali o elektrifikaciji Svečine ter o osamosvojitvi vodovoda. Posestva gredo iz rok v roke. Posestnica Genovefa Krajnčeva je prodala trgovcu Albinu Čebu hišo in parcelo v Bet navski ulici 3 za 60.000 dinarjev. — Trgovec Viljem Abt je kupil od mestnega stavbenika Rudolfa Kiffmanna 936. kv. metrov veliko parcelo v Melju za 25.000 dinarjev. — Agrarni tajnik Janko Križan je Zadaje ieiefciuuie uesU Kino Union. Danes zadnjič film prekrasne vsebine »Ljubezen* maharadže«. lec je namreč po izvršenem dejanju preda le in vrata skrbno zaprl. V policijskih kro gih pravijo, da stoji Maribor pred senzacionalnim razkritjem. Oktobrske muhe. Na vrtu g dr. Boezia na Koroški cesti 102 so te dni vzcvetele 1 jagode, kakor v najlepši spomladi. Toplo jesensko sonce zadnjih dni je izvabilo iz jagodnih stebel snežno bele jagodne cve-e. Kakor že javljeno gre Putnikov avtokar v Graz 31. oktobra ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Izlet se vrši v svrho obiska grobov. Kdo je kriv smrti. Poročali smo o smrti, ki je doletela viničarja Alojzija Škrjanca v Framu v noči od nedelje na ponedeljek. Našli so ga v framskem potoku mrtvega. V torek zjutraj so ga pokopali. — Oblastva skušajo sedaj dognati, kaj je bil neposredni vzrok njegove smrti v potoku. Sedaj poizvedujejo, kje je bil Škrjanc v noči na ponedeljek in v kakšni druščini se je nahajal. Drzen vlom v Knifičevo trgovino v ane7',~ rrrm Rušah pojasnjen. Kakor smo svojčas po- prodal solskemu upravnemu Martinu _ b nicinber neznani V - ..... v, p. , ročali, so v noči na 6. oktober neznani Vrečku parcelo in hišo st. ,6 v Mma-j ^ vlom5)i y {rgovino Jo2e{a Knifiča tinski uhci za 180 000 dinarjev - Posest; ah ter odnesH razno b]agQ v yred_ nica Terezija Furlanova v St. liju je pro- 55Q0 dinarjev_ Storilci s0 išli v dala posestniku Martinu Golobu v Mar,- ; notranjost trgoyine na ta način, da s0 ,S° 113 mVnem o'A V i ^ izdrli v zidu nekaj opek ter se skozi od-330.000 dinarjev. Trgovec Rudolf Želez-, ^ y trgoyino Jasno je bilf); n,k ,z Zidanega mosta je kup,! od posest da se odrasel čloyek ne bj mogel spla_ , a ,^aksa Mdica parcelo in stanovanj- ^ skozJ majbno ]uknj0 in da sta morala Hedufaiska iastofdta h neuit oba sta p0 jZVršene:n vlomu s zadevah. Za časa odsotnosti ga nadome- pienom izginila iz Ruš ter je bila za nji-šča podžupan g. Fr. Zebot. ^ ma izdana tiralica. Novice z Ljudske univerze. Ljudska Pasje zadevščine. Pred dnevi se je univerza predvaja v petek, dne 30. ok- zatekel dragocen pes pasme »fox ter-tobra izredno zanimiv in lep kulturni ner«, last soproge mariborskega trgovca film, ki ga je izposodila Kolarčeva ljud- g Piricha. Včeraj pa je g. Pirich doznal, 8ka univerza v Beogradu. Pokrajine, ki da jma 300O dinarjev vrednega psa zapr-jih prikazuje, tvorijo severni zaključek tega v svojem stanovanju neki A. F. Ko Evrope in se stikajo tam politične meje pa je ]astnica psa poslala svojo služkinjo Norveške, Švedske in Finske. Je to kla- k najditelju psa V Smetanovi ulici, je ta sična dežela polarnega solnca, v katero jzjavil, da ne da psa popreje, dokler ne hitijo vsako leto tisoči turistov. Film dobi odgovarjajoče nagrade; kajti 50 kaže poletno in zimsko življenje La- dinarjev, ki mu jih je hotela dati služ-Uoncev, rejo severnih jelenov in pomor- kinj-a> se mu je zdela premala. Zadevo je sko življenje severnega Norvežana, ki prjjavjia g, Pirichova policiji, in sicer je plove iz svoiih fjordov v borbi z večnim A p ovadila radi neupravičenega zadr-•edom na Spitzberge. Nomadski Lapo- 2anja psa. Uec je kulturni predstavnik predzgodo- ( ‘Kako z vremenom. V smislu dunaj-vinskeaa skandinavskega prebivalstva. ske vremenske napovedi za daneš bo Videli bomo Tromso, Hamerfeste. La- ob]agenj-e bjtro popustilo, zlasti na zapa-l>onsko, Spitzberge v čaru severnega ^ y ,užnih A,pah morda §e ob]a5neje. solnca kot skrajne predstavnike evrop-. Temperatura se bo nekoliko dvignila ter «kc kulture. Uvodno predavanje o po- ^ y nižjih Jegah pad 1Q stop.inj Nag]o krajmi in o prebivalstvu bo imel g. prof. vremena bo trajalo dalje. Bas. Redna predstava je ob 20. un de ,ekarni§k(> s(užbo jmata ta te_ aska pa °b 15. un. pozariam p ^ Mavčrjeva lekarna v Gosposki ulici Jovno, da pričnejo vse nadaljnje pnre- ^ ^ A]eksandroyi uitve točno ob 20. uri. I ,. Obrtniški kandidati za volitve v zbor- cestl-________________________________________ nico za TOI. Glasom sklepa mariborskih 'n okoliških obrtnikov na sestanku dne L t. m., ki so 9e ga udeležili zastopniki ; m raznih združenj in glasom sklepa uprav-' - nu on „ri. ,*tv! nega odbora Slovenskega obrtniškega Aznlž AAni ' 1r»l,va dne 16. trn., M. trn. in 25. trn. ier 11^30 na širšem sestanku odbora Slovenskega P®™, 30. °™bra. “p"°* ,ril.ail-wi trtnega društva, na katerem je bilo za- Sc^J1‘ °“°*ra st°Panih 12 združenj, se je sklenilo, da P™?,* . * . se 11 m i„ni Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: »Živi re Predlaga za Maribor desni in ievi * » „ ________ ~ brGr** i i i* i \r mrtvoc«. ZflizflfKJ cene« Z3diijiKr43« ureS naslednja lista za volitev v zborni- in „n c° za TOI 7a Maribor desni breg goso »Ciganski primaš«. Melodiozna in za- Frant i? V ! S i! bavna Kalmanova opereta je že dvakrat levi h Knm i CnTf fnLp^tnT iosn napolnila gledališče do zadnjega kotička evi breg pa g. Sojič (namestnik gosp. ^ ^ dpležna zdo tpplega sprejema Ko Kdo 3e storilec? Te dni je bil izvršen plasti radi nastopa nove pevke Ig ičeve. družne PiSarn° oSSeri SkUe SgiSo1 VsTsvet? v gledaUšču. Na°pmznik Vseh ^otovi„eVzae4600 dinarjev in tri hranilne ^‘ih,pon°Ie °\20; da"5' Poziv Sokolstvu! Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži v soboto dne 31. t. m. odkritja spomenika bratu Tomislavu JenŠacu na Pobrežju (magdalensko pokopališče). Zbirališče pred vojašnico kralja Petra ob pol 4. uri popoldne, nato sku pen odhod na Pobrežje. Strogo obvezno za vse članstvo. Vsi v civilu z znaki! — Pozivamo istočasno tudi ostala bratska sokolska društva, da se udeleže te bratske pietetne prireditve. Pri odkritju sodeluje moški zbor pevskega društva »Jadran«. Zdravo! — Uprava. red, kakor zahtevajo predpisi. Da bi maskiral pred političnimi nasprotniki namen sestanka, je v prijavi navedel samo tole: »Razpravljalo se bo o — kozah«. Na označeno mesto ob določeni uri je prišel tudi odposlanec sreskega načelstva. Kan-' didat je pričel govoriti o potrebi, da se izda prepoved lastništva koz, češ, da bodo sicer koze uničile občinski gozd. Ko je to poglavje zaključil, je kandidat pač jel razpravljati o občinskih volitvah, za kar je predvsem sklical svoj sestanek. Tu pa ga je ustavil zastopnik oblasti, češ, da je dnevni red sestanka že izčrpan, ker je že dokazal potrebo, da se v občini odpravijo vse koze...« 5 siftatrifisSie Obrtništvu Dravske banovine Stojimo pred volitvami v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Mi obrtniki si bomo izbrali 20 svetnikov in 20 namestnikov, ki bodo v novo postavljeni zbornici zastopali naše stanovske interese. Ob tej priliki se zavedamo, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani edina gospodarska predstavnica naše ožje domovine, preko katere lahko izražamo svoje zahteve, težnje in želje. Vsa vprašanja, na katerih trpi danes naš obrtniški stan, so tako splošnega značaja, da nam narekuje zdrav razum, najti si enotno pot in si pri tem v složnem in skupnem nastopu gradili nadaljno bodočnost. Zato smatrava podpisana, da naj se slovenski obrtniki ob tem tako važnem trenot-ku ne razdvajajo niti ne v osebnih sporih niti ne v političnih medsebojnih trenjih. Dosedanji razgovori so stvorih sporazumno bazo, na osnovi katere stopamo v predstoječe volitve. Razsodnosti in uvidevnosti našega obrtništva in preko njega, po njihovih stanovskih organizacijah pozivava celokupno slovensko obrtništvo, da ob tem važnem trcnotku izloči vsako osebnost ter v samozavesti in s ponosom podpre naše skupno delo in brez oklevanja glasuje za naše skupne kandidate, ki so možje našega zaupanja ter so r>o svojem dosedanjem delovanju dokazali sposobnost. da nas na tako uglednem mestu uspešno zastopajo. Pozivava radi tega vse naše obrtnike, da gredo na delo z zaupanjem in ponosom svoie obrtniške samozavesti za dosego svoiih upravičenih teženj. —Cjvan Vogrin, 1. r.; Jo-c^n Rebe k, 1. r. OBMEJNA POLITIKA. »Del. politika« piše; »Nova cesta k Mariji Snežni. Najbolj potrebni so novih cest gotovo ljudje v Slov. goricah, ki so izredno rodovitne, popblnoma kmečki kraj, a vendar glede cest tudi najbolj zanemarjen* kraj. Nepopisno trpijo v slove-njegoriškem blatu po cestah ljudje in živina. Povsod drugod gradijo celo vrsto luksuznih cest za avtomobile, a za slo-venjegoriške kmete se nihče ne briga. Tu di bedni viničarji v teh krajih bi radi zaslužili. Pred kratkim so kar preko noči začeli kopati za odcepek ceste pri Zg. Cmureku proti Mariji Snežni. Proti ta-mošnjemu JRZ županu je namreč bila huda opozicijska lista. In tako so zasadili lopate za novo cesto 4 dni pred občinskimi volitvami. Bo vseeno prav prišlo, a župana JRZ kljub temu ni rešila.« mr. h znaša Skupna škoda 104.600 ui.m.jvv, v. °nt ni bii izvršen nasilno, ampak s kiju- Zn zane cene‘ ‘•Vsekakor je ta vlom v sredini mesta dinarjev. prav Primerna razpoloženju tega dne. Ze. -—je 10 zanimiv ter si mariborska policija rav vneto prizadeva, da pojasni ta vlom sB Ze Precei iasna sled za storilcem ter Preiskava v tej smeri nadaljuje. Stori- »ma tonae m Unfnfmb ** KOZE IN POLITIKA. Sarajevski »Jugoslovenski pošti« poročajo iz Dobrote: »Tudi v naši Dobroti se je polastila ljudi volilna mrzlica. Z enega konca občino do drugega je 7 km. Govori se, da bo sedem kandidatov za župansko mesto. Imenujejo se že njihova imena. Eden izmed teh je prijavil sreske-mu načelstvu, $a bo sklical sestanek vo-lilcev. V prijavi je navedel tudi dnevni ANGLEŽI POJEDO NAJVEČ SUHEGA GROZDJA. V Tunisu je zasedel te dni svetovni kongres za potrošnjo namiznega grozdja. Na kongresu so se razpravljale pred vsem možnosti povišanja dosedanje potrošnje namiznega, kakor tudi suhega grozdja. Zanimivo je, kar se je na kongresu ugotovilo, da one države, ki same pridelajo največ grozdja, raso obenem tudi največji konzumenti suhega grozdja. Tako pojedo n. pr. Francozi veliko manj suhega grozdja nego Angleži. V Angliji jedo zelo mnogo suhega grozdja, medtem ko imajo Francozi rajši vino. Njihovi sosedi preko Rokavskega zaliva pa pijejo rajši pivo nego vino. Kakor je iz vseh razgovorov na omenjenem svetovnem kongresu v Tunisu razvidno so Angleži največji odjemalci in jedci suhega grozdja Svojevrsten pogovor. »Z današnjo generacijo res ni nič več kaj posebnega! Ko sem bil jaz še mlad, takrat sem drvel peš tudi 30 kilometrov daleč, če je bilo treba prisoliti komu klofuto!« »Ali si se vrnil istotako peš?« «Ne! Pripeljali so me navadno z bolniškim vozom!« * Žena: Kako si ti nepazljiv. Za moj letošnji rojstni dan mi nisi niti čestital! Mož: Draga ženka, opustil sem to samo radi tega, da bi te ne spomnil na to, da se — staraš! h in sveto ——o—wiim»iw ihimh—bm Arktida. dežela bodočnosti, sprejme lahko milijon® naseljencev Pokrajine, ki ležijo ob severnem tečaju, bodo lepega dne nudile milijonom ljudi pod najugodnejšimi življen&kimi pogoji možnost naseljevanja. Tako tiam vsaj prerokuje dr. Vistor E. Levine, profesor creightonskega vseučilišča v Oma-hi v Nebraski. Na našem planetu imamo vsako leto 20 milijonov ljudi več in tako bodo bodoča pokolenja radi preobljude-nosti dosedanjih z vsemi življenskimi predpogoji obdarovanih celin primorani utirati si pot v severne pokrajine, v katerih bo edino še mogoče naseljevati pre višek prebivalstva. Samo v severnih pokrajinah, ki so Je mak) obljudene, je možnost nadaljnega naseljevanja. Širne pokrajine najsevernejših delov Amerike in Azije so zelo redko naseljene. Samo Aljaska ima nad 1,500.000 km2 zemeljske površine, na kateri prebiva samo 60.000 ljudi, ki so se naselili zlasti ob njenih južnih obronkih. Med temi prebivalci je približno polovica belokožcev. V Aljaski se bo lahko naselilo najmanj 10 do 20 milijonov ljudi, zlas-ti radi tega, ker je podnebje zelo ugodno in ker vplivajo stopnje mraza posameznih predelov blagodejno in krepilno na človekov telesni ustroj. Edina zapreka naseljevanja bi bila oskrba ljudi s potrebnimi živili, ki bi jih morali dovažati z letali. Razvoj letalstva bo ustvaril tudi tu stalne zračne [ prometne zvezo, s pomočjo katerih bo o-mogočeno oskrbovati tudi prebivalstvo najsevernejših pokrajin. Pomanjkanje ul-travioletnih žarkov, ki izvira radi dolgo-mesečne nepretrgane teme, je edina klimatska neprijetnost, s katero je treba računati. Narava je kar sama poskrbela za nadomestilo teh žarkov v obliki takozva-nega sončnega yitamina D, ki ga vsebuje ribje olje morskih psov in drugih rib. Kakor vidimo iz vseh okoliščin mislijo učenjaki že vnaprej na to kako zasi-gurati previšku stalno naraščajočega človeštva čim ugodnejše pogoje za naseljevanje. „$ola" za zločince v Šanghaju V Šan^iaju so policijski stražniki vlo-vili v zadnjem času celo kopico zločincev, 'ki so bili za svoj »poklic« izšolam v posebnih šolah, ki so jih v »izvrševanju tega poklica« izvežbale do vseh potankosti. Ugotovilo se je, da je obstojala ta šola polnih pet let in »delovala« nemoteno do onega trenotka, dokler ni po-■ segla vmes oblast. V teh petih letih se je v tej šoli zločincev »izvežbalo« nič manj kakor 1000 oseb, ki so jih posebni inštruktorji uvedli v tajne vseh zločinov in to od navadnega in najenostavnejšega žeparstva pa do vlomov v komplicirane železne blagajne denarnih zavodov. Kot učitelji so na tej edinstveni šoli fungirali bivši zločinci, ki so že večkrat prišli v nasprotje z zakonom in so bili primorani spremeniti način svojega »obratovanja« tako, da so za \o izučili druge, ki so za nje kradli in vlamljali. »Abiturijenti«, ki so z uspehom končali »študije«, so sc morali obvezati, da bodo polovico svojega plena oddali svojemu zavodu, Odnosno svojim učiteljem. Ti učitelji so bili prav dobro plačani in so bila njihova mesta kar se plač tiče res zavidljiva. Policija v Šanghaju pa je po odkritju te neregistrirane »šole« napravila vsemu kai kmalu konec. Aretirala je učence in učitelje. Absolvirane učence pa še iščejo... 250.000 DOLARJEV ZA POROČNI DAR. Te dni so proslavili v dvorcu Saint Donat v Angliji poroko enega izmed glav nih sodelavcev Randolpha Hearsta, kralja ameriškega časopisja, Harryja Cro-ckcrja z filmsko igralko Elizabeto Jenns. Novoporočencema je kumoval sam He-arst, ki je prišel topot samo radi tega iz New Yorka v Anglijo. Na banketu je bilo SO gostov. Vsak gost je prejel šest steklenic šampanjca, ki jih je lahko vzel s seboj na dom. Na banketu so izpraznili nič manj kakor 650 steklenic Šampanjca. Vsako steklenico je v posebno počašče-nje mladega para odprl sam Hearst. Cro-cker je dobil od Hearsta kot poročno da- rilo ček, glaseč na 250.000 dolarjev, njegova žena pa briljantno ovratno verižico v vrednosti 300.000 dinarjev. To svatbeno veselje v gradu Saint Donati je trajalo dva dni, tako da so novoporočenci šele tretji dan odšli na poročno potovanje v Hollywood. novice Novo tovarno usnia bo gradila tvrdka L. Lavrich v Slov. Konjicah, kjer bo izdelovala ekstrakte in usnja. Banska uprava je vsled tega odredila na licu mesta komisijski ogled 6. novembra. Načrti so za vpogled pri sreskem načelstvu v Konjicah. Ža smek in doka vpija Važnejše. Mladi zdravnik pride k knjigotržcu. Trgovec mu z veseljem pokaže ravnokar iz dano knjiga: »Kaj naj storim, dokler ne pride zdravnik?« Zdravnik si ogleduje knjigo in reče: »Ljubša bi mi bila knjiga: »Kaj naj storim, dokler ne pridejo pacijenti.« Zaskrbljena. »Za božjo voljo, Lina, danes ste prišli šele ob štirih zjutraj domov!« »Milostiva, saj se vendar niste morda bal! zame, da se mi je kaj zlega pripetilo?« Med stenotipistinjami. »Ti Erna, ali je bil tvoj šef kedaj že drzen in nedostojen napram tebi?« »In če tudi, kaj potem? Stari pride navadno v pisarno in reče: Tako gospodična, sedaj pa na delo!« * Mala Dorica kaže povsod na predmete in ljudi s prstom. Mamica jo pouči, da se to ne spodobi, nakar ji Dorica začudeno odvrne: »Mamica, čemu pa potem imenujemo ta prst kazalec, če pa ne smemo z njim ničesar pokazati!« Ne pozabi naročnine! MM&mm ■ mmimi ŠPANSKA TRAGEDIJA. Ta španska žena in mati, ki je pustila moža kdo ve kje na bojišču, je pribežala s svojimi otroci na francosko ozemlje Mali oglasi Razno Sprejmem agilnega MESARJA z nekaj gotovine in s svejo obrtjo. Naslov v upravi »Vc-černika«. 6*111 Pravkar došle nove model2 priporoča SALON »OLGA« Kopališka ul. (Scherbaumov paviljon). 5383 Prodam KLAVIR znamke »Schvveighofsr«, dobro ohranjen, prodam. Nova vas, Bolfenkova 14 5414 Kupim Kupim HRANILNE KNJIŽICE mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Posredovanje mogoče« na upravo ista. 5407 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam s 1. novembrom t. 1. boljšemu gospodu. Centralna kurjava. Uporaba kopalnice. Izve se v upravi »Veternika« 5385____________________ Velika izbira nagrobnih vencev. šopkov s8d. »so Cvetlic? rna Po Tyrševa ul. tel. 28—31 vrtnarstvo Pobrežje, tel. 28-30 Sprejemajo se naročila. STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam takoj' Kamnica štev. 131.____541^ Sprejmem več gospodov 1,a HRANO IN STANOVANJA Smetanova ulica 46-11, vrata 1L__________________ GOSPODIČNO sprejmem kot sostanovalko in vso oskrbo. Naslov v upravi »Vsčemika«. 540S Kožuhovino vsakovrstno po cenah v najboljši strokov!" izdelavi Vam nudi P, S©ffglC©9 535S krznarski mojster, Gosooska 37 Lepe krizanteme, vence inšcpiie nudi Vrtnarija in drevssnisa Olepševalnega Društva za mesto Maribor, Koroščeva ulica 29 ZahvaSa. Za vse pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi ljubega soproga, dobrega očeta, sina, brata, gospoda Loizeta Ivarolič-a kavarnar ja se iskreno zahvaljujeva častiti dubovščini, klubu „Primorje“, gosp. Kravosu za ginljive besede ob grobu, pevskemu društvu ,,Jadran“, vsem in vsakemu posebej za krasno cvetje in tako častno spremstvo na nieg-ovi zadnji poti. Žalujoča soproga Milka z hčerko Majdo. 43 Maksimilijan živi od miloščine. Padec s prestola v ječo je težka, ,,