pogoje
upajo,
Ruski delavsko-
JghM/M VSšk din tU£* nedelj in prisnikov.
PR0SVETA
GI^SILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Issued d*i(y ezctpt Svnd*ys And HolidAps
LETO—YEAR XL ffSSiS.^SSt^Tg: ttj^fJSUTtt. CHICAGO, ILL. PONDELJEK 18- JANUARJA (JANUARY) 1918 STEV.—NUMBER IS. ^iimtHfci w*m On* (11* 1*) aattMrtaad »y tke Act af Oclokar i, ltrr, a« »aačlfcoPocš Offlee ti OMaago, mlnoia. >y «4» al tke ftraeliiat, A. E. lilMM, H*m*m imrnU
Scheidemann grozi z revolucijo.
kancelar Hertling odbil
^HHHH^^|Avstro-Ogrski še vedno vre. V Vs
zdrobi avtokracijo v centralnih državah. Avstrija ponu,---r-------^------
vojaški kongres je proglasil proietarako republiko. Mirovno .pogajanje se
IHILSON IMA V NAČRTI)
NOVE KORAKE ZA RHR.
28. jan. — Pred mogoče stopi v kongres a novim mirovnim govorom v svrho, da sa izmenjajo mnenja med vojskujočim w državami.
Washington, tednik Wilson kratkem pred
Amsterdam, 28. jan. Nemški minister zunanjih zadev Kuehl-pi^iin je v petek napadel Troaldja in boiievike aploh v svojem govora pred glavnim državnosborskim odsekom. Dejal je, da bolševiki ne smejo očitati Nemčiji nasilja, %o-kler sami vladajo s silo. Obetom je rekel, da bo Nemčija kmalu sklenila separatni mir z Rumun-sko. .
revolucionarji organisirali delavsko-vojaški svet. (Značilno je, da o tem poroča tudi "Tagblatt" di-rektuo iz Berlina). ./.
V Varšavi se je %ažel veliki štrajk. Kongres poljskih socialistov v Varšavi je orgeniziral revolucionarni delavako • vojaški avet.
Nemški aooialisti groze kajzerja.
Amsterdam, 27. jan. — Zadnja številka 44 Vorvvaertaa" is Berlina ki je prišla po ovinkih v Amsterdam, kakor prihajajo drugi lmti in privatne depeše zadnjih par dni, vsebuje silovite napade večinskih socialistov na kajeerjevo vlado. Vse kaže, da bodo sdaj večinski socialisti prekinili sveso s vladnimi strankami' v rajhstagu iu vodili odločno opozicijo proti vladi. "Vorwaerta" prinaša v celoti govor Filipa Scheidemanna, ki je ontro kritiziral vlado valed kanoelarjevega odgovora na Wil-sonove mirovne pogoje.
Scheidemann je direktno obtožil vlado, da je a svojo vrtoglavo aubmuriii^iko 'p kampanjo^ izzvala
Amsterdam, 27. jan. — Ko je bil obelodanjen govor kancelar-ja Hertlinga, ki je zavrgel vse glavne točke Wilsonovega mirovnega programa, so se zbrale na u-licah v Berlinu velike mase de-lavHtva in v obhodih protestirale proti vladi, ki trdovratno zavrača zavezniške pogoje. Mirni obhodi so Ke kmalu spremenili v izgrede in »boje a policijo, toda na-___________________
Hnžntk -peieMI ta ■ ai; tartto ao Vojno K ttMtattlftil drfavattti. Rit- ' J—ska revolucija bi Mla že davno iz
konuale te demonstracije.
01>en e m je pritUa veat, da je Filip Scheidemann, vodja večinske socialistiune stranke, silovito na-padel kaneelarja Hertlinga, ko je zadnji končal svoj govor pred drŽavnoaborskim odsekom. Sche-idemanu je dejal, da je vlada naredila največjo napako, ker ne u-poateva Wilaonovega programa kot pošteno izjavo za splošni mir. Očital je kancelarju, da je sub-uisrinska kampanja povzročila vojno z Ameriko in submarinke niso dosegle nameravanega uspeli« niti ga ne bodo. Rekel je tudi, <lu s«- alzaško vprašanje tudi lahko reši. kakor se ima rešiti vprašanje Belgije.
Kljub vladnim poročilom iz Berlina .da je v Avstriji vae potihnilo, javljajo iz zanesljivih virov, da se nadaljujejo štrajki in nemiri v dvojni monarhiji. T/, Cu-riha je prišla brzojavka, da je v Pragi 100.000 delavcev na stavki;
m \ rše burne demonstracije. l>«lje poročajo ,<la je resigniral °*r*ki ministrski predsednik dr. Wekerle
NEMOUA JE SPREJELA NA-KATER* WILEOtfOVE TO-ČKE, TODA GLAVNE J* ZAVRGLA.
Amsterdam, 27. jan. — Kancelar Hertling je pred glavnim dr žavnodborsklm odsekom odgovoril v imenu nemške vlade ua mirovne pogoje Lloyd Georga in predsednika (Wilaoua. Hertling ae je bolj pečal z AVilsonovim programom, kot pa z Georgevim, Vzel je vseh štirinajst točk v Wil. sonovem programu in odgovarjal točko za točko. »Njegov odgovor je v jedru aledeči:
1.	.Javno pogajanje za mir. ~ Hertling je dejal, da je Nemčija pripravljena sprejeti to točko.
2.	Svoboda na morju. — Nemčija se striuja, *toda Anglija mora odstopiti utrjena morska pristanišča v Gibraltarju, Adnu,' Malti, liongkongu ln ua Felkla*. dakih otokih, da se zagotovi ta svoboda.
3.	Svobodna trgovina po vojni. — Nemška vlada ae popolnoma striuja a to tooko.
4.	Omejitev oboroževanja. Kancelar je rekel, da ae o tej točki lahko razpravlja.
5.	Nepristranska rešitev koloni jalnega vprašenja. — Nemčija zahteva preureditev svetovalk
inijeiurh posestev, posebno Altik iieleoti« • Izpraznitev^ ruskih dežel.
kotor
AMERIAKA vlada upa, da
EEVOLTA ZDROBI AVBTBO-I NEMfiKO AVTOKRAOIJO.
Delavske—vojaški svet v Avatriji
Amsterdam, 27., jan. — Zdaj ao P"<Vle prihajat i seinfcrionelne ve-" revoluciji v Nemčiji. Mirov-živežni izgredi trajajo že dva v Berlinu in drugih večjih \ lU rliuu je polieija atre-Jal« mi izirtednike in ranila več kn*k iu .,tn,k.
iiiho potrjene, ampak zna-da ho piauta in čajtopfcti n,«ije i ako r« d ki zadnjih par
l>Ki,<
•s je prišla številka ber-
"Tagblztt
\ petek vojaki otreljali na
• j,. x lludapešti. fttrajkar J' "" korakali » dolgih vrstah v r» 'j« iiH-sto, toda \ojaki mt za-7" '»omimi* i„ /abranili uhtnle
M rani.
I«,
•'"i poroča t« Imt, <la je bi-
'amli trideset členov nore-
n revolucionarnega delavako vo
«veu v Bud a peš ti. Id ae
>• »gaaisiral po vsgledn makih
rrv°lQcioiurjev hrl.vrj J„ dijaki
' " """izirali tudi delavako. di-
silila aplošni mir, da ni Amtrika stopila v vojno. Na ta način je torej Nemčija podaljšala vojno in nihče drugi.
"Kakšno upanje nam daje naša armada t" je vprašal Scheidemann. "Naj okupira Calaia, Pariz in premaga Francijo in Anglijo, ali bo potem mirt Ne l Se oetane Amerika in kje so garancije, da jo bomo premagali
Govornik je allno napadel mill-tariste in jim očital, da bodo zapravili Avstrijo, zadnjega prijatelja Nemčije, nato je zalučal kancelarju sledeče znamenite besede: Ako nas naša vlada na more rešiti iz krempljev militaristor, potem je boljše, da iagine. Opozarjam vas, da boete zleteli i vladarskih stoloev, ako ae pridobite miru z Rusijo!"
Scheidemann je dejal, da Nem čija lahko sprejme enajat Wllao novih mirovnih točk in dodal je, da ne more vedeti dneva, ko bo Nemčija rekla zaveznikom: "Premagani smo in sprejmemo vsše pogoje." Ali še msnj more pričs-kovatl ,da bodo ravno tako rekli zavezniki. Govornik je tudi sva-ril, da nemško ljudstvo ve, kaj ae godi v Avatriji; v^ tudi,da de-monstrantje na duaajsklh ulicah odprto preklinjajo aamikaga oe-sarja.
Drugi dsu je 'Kreus ZeUitung,' glasilo junkerjev, podlo napadle Scheidemanna vsled njegovega govora in zahtevala, da mom biti Scheidemann ustreljen kot Izdajalec.
Socialistični poslanec Hoff mann je dejal v nižji pruski zbor-niči: "Dogodki v Avatriji ao »ra-rilno znamenje, da sto Nemčija la Avatrija na rob« katastrofe Ljad-atvo Ima dovolj vojma. Nemška vlada sedi na ognjeniku "
V Stuttgartu .kjer ao bili zaporedoma razbiti vsi ahodi anekai atov, je vojaški poveljnik, prepovedal vae ahode, tudi delevake
1
r.
«»11 »M
— Ta atvar se tiče samo Rusije in centralnih držav in zavezniki se ne smejo vtikati. • 7, • Izprsznitev in uipostavlje-nje Belgije z absolutno politično, gospodarsko in teritorijalno neodvisnostjo. —'Nemčija noče s silo vzeti belgijakegs teritoTijs in prepuščs to stvsr mirovni konferenci. '
Vse okupirano ozemlje v Frsnclji ae ima izprszniti in povrniti sc uiors krivics v zadevi Alzscije-Urene. — Ksncelar od-govarja, da v tej zadevi bo Nemčija govorila edino s Francijo. O povrnitvi Alzacije in 1/Orene ne anie biti govora.
10. in 11. IPreureditev ita-lijanake meje; avtonomni razvoj narodov v Avatro-Ogrski; izpraznitev Srbije, ('me Gore in Rti-muuske ter bodoča politična, go-apodarska in terltorijahta neodvi snost držsv ne Balkanu. — Nemči ja pravi, da \na ta vprašanja se tičejo Avatro-Ograke, na katera naj zadnja odgovori, toda nem Ška vlada bo podpirala njene pravične zahteve.
12 Muvereuiteta za turški del prebivalstva in avtonomni razvoj za narode pod turško vlado; o-tvoritev Dardanel vsemu avetn. Kancelar je odgovoril, da ta stvar v glavnem tiče Turčije, toda neodvisnost Turčije in vprašanje Derdanel je velike važnosti zs Nemčijo, ki energično podpl-rs Is svojega turškegs zsvezniks.
13.	Neodvisnost Pbljske — O tej zadevi bosts odlr»čsli Nem čijs ln Avstrija.
14.	Liga držav po vojni. — Nemčija ae bo bavila s tem vpre šenjem. ko l>odo vse druge zade ve rešene
VVaahiugtou, 27. jan. — OfUri-jelni krogi se radujejo nad govorom socialist ičnegu vodje Scitet-mautta v Berlinu, ki je napovedal nemški vladi revolucijo, ako ne sprejme enajst Wlleouovih točk sa mirovno pogsjanje. Schcide-manitov govor je prišel kot dokaz, da je vstala močna opozicija proti pruski avtokraciji, r Obenem je prejel državni de-partment Iz drugih virov potrdi Ja o revolucionarnih izbruhih na Dunaju in Budupeštl Poročilu se glaee, da ae širijo izgredi po vsi Nemčiji. Naraščajočo dlo sociali stičnega gibanja osvetljuje vest, da ao se v Avstriji in na Ogrskem organizirali delavako vojaški ava-ti pa vzgledu v Rusiji. Rebelnl a-
Ptenti odprto demonstrirajo «vo-ailo. Poluradna poročila naznanjajo tudi, da ae je pojavilo revolucionarno gibanje ne Poljskem. V Varšavi je izbruhnil velik štrajk, ki je lahko štrajk proti nemškemu goapodstvu. Upliv bol-levikov ita Poljskem ae ne more več utajiti.
Reutrelni diplomatje v Waah-ingtoan menijo, da ja boj med tejatrtanam ta sociallamom v in Avstro-Ograki nsizogi-
.....***** ■ m-------«~a|
Vladni kroiri tudi pt4čakujejo, da je separatni mir s Avstrijo mogoč v btflnjl bodočnosti. Nekaj se čuje ,ds je avatro-ograku vlada že storila kerake, da pride v slik z Združenimi državami.
Kaj ntiali ameriška vlade o odgovoru nemškega Lancelarja iiu VVilsonov program, še ni /liano. Gotovo pa je, du odgovor nI zadovoljiv, dasiri«vno sc smatra sprejem točke o ligi narodov značilna koncesija, kajti Nemčija je doslej zavračala to idejo. Kavno tako značilno je. da je Nemčija pripravljene za javno mirovno pogajanje. Splošno mnenje v oficljel-nem Waahiugtouu je, da je kancelar govoril v imenu militeristlč-ne stranke in zdaj je treba poča kati, kaj poreče večin« v državnem zboru in kakšen bo edntev nemškega ljudstva. Scheideman-nov silovit odpor Je prvo znante« nje, da delavstvo rti zadovoljno In to je dobro znamenje.
ti groze, da
^^^J^HHHuiadaljevalo.
RUSKI KONGRES POZDRAVLJA PROLETARCE VSESA SVETA.
ORGANIZIRANI RUDARJI IA HTEVAJO frOORlAVUENJE
rudnikov.
(ilavni i
' '.lAil JM> V«|
' >,,!»aju iu v
IndiaeapoMs, Iad - Konvenci J** *«»|>et prejel in -j j« organiziranih rudarjev (0. M
•'kih mirovnih de W of A.) je sprejela zekljočefc..,-------- -
Avatro.(t»r da priporoča podržavljanje pre dopoldne bo oAmm ra <«h« Budami «,Logovoikov.	1 Ve<eme	^tane)o zaprte.
tO le ODPRO DANE«
Oljj^^o m — Vse šole odpro danes. Javne ljudske šole ao bile zaprle »kozi dva tedna, farne in privatne šole pa en teden
|)a je bilo mogoče odpreti šole, ao morali dovafatl premog v soboto tn nedeljo
Dane« bodo šole odprle kot po navadi Od torka naprej prične šola zjutraj ob uHlUti la tre-ja do ene papotdaf Ob enajatih
V WABHINGTONU IMAJO MALO UPANJA, DA tPRIDE MIR.
Waehhtgton, D. 0. — Upravni uradniki, sodeč po govoru grofa von Hertlinga, ne mislijo, da ao st pomnožile iz/lat no šanae za mir.
Neki vitji upravni uradnik je dejal: Zdi ae, da so v tem govoru tuodlfieira n i pangermanski pogo ji radi notranje politične sitna • cije.
"Odgovorni uradnik ne bo rekel, da je nemški kaneelar pre. udarno zaprl vrata mirovnim pogajanjem Obenem je bil njegov poziv za uadaljna mirovna poga jnj proglašen aliaurdiiim z ozi -rom posebnih Zahtev, ki jih Je proflaail predsednik W Wilson. Splošni značaj govore je utrdil prepričanje v urednikih, ds je psngermensks in milltsrUličns •tranks še v aedlu."
V n>lošnent »odljo, da «e Nem čije atrlnja • prvimi štirimi toč-kami predsednika Wilaoua
Nemčija tolmači, da je preds«d nikova raltfeva po avotHMlni plov-bi na morju nem&ka 4'redaednik je pooebej povdartl, da se ta svo 4»oda v vojnem čsmi omeji. Von Hertling izjavlja, da Nemčija s* htevs avobo«lo na morju v mir • nem in vojnem čsm, 1'rsdniki s* dijo. ds peedaednik Wilaon ni mi-(Dalja na S. str 1. kol)
Petragrad, 97. jaa. — V se ruski kongres sovjeta je včeraj proglasil proletarsko republiko v Rusiji ia delavsko-vojaškl avet Ja najvišja vladaa oblast Kongres je obenem odobril zaplembo zemljišč in druga privatne lastnine.
Kotlsnj, 27. jen. — Vscruskl kongres dela\i4klh in vojsšklh delegatov, kateremu je Imlševlška vlada poverilu vprašanje miru ali nadaljevanja vojne, je sklenil — kakor javljajo iz Petrograda — da ae nadaljuje mirovno pogajanje s cenjra mirni državami v Breat Utovsku. Trocklj ima nalogo, da vodi |M)gajanje.
Petrograd, 27. jan. — Tretji de-lavsko-vojaški kougres je izvolil Lenina, Troekija ln Marijo Spi ridonovo častnim predamlnlkoui Lenin je poročal o delovanju bol-še viške vlade, ki je po njegovih besedah popolnoma odpravila at ari red iu ga nadomestila a proietarako organizacijo in aotdullstt-čno armado, kateru čuva proleta-rijat pred buršoasljo,	i ■
Kongres je poslal včeraj i jir«aj*1i*	'
in Abertkl:
Kongres vearaaklh delavskih ia vojaških delegatov pozdravlja proletarske organiaaclje v Veliki Britaniji, Ameriki, Ivedski, Norveški, Ivioi, Franciji, Nemči-Ji, Avatriji ia Italiji, ki so vselej pomagala proletarskemu rasredu v Rusiji v boju ia revolucijo la so-JSm«i. Kongres iell socializmu v vseh drŽavah največ uspeha In prosi bratske orgaaiaaoije, da podpirajo socialno revalocijo v SmUI.
Kozaki so se dvignili pfotl * Kaledinu.
I^ondon, 27. jati, — Iz Petrogrs-da brzojsvljsjo: Bolševiška vlada razglaša uradno, du so kozaki U steno vili avoj avel v Kaiueuskem in aklettlll, <la ae bedo boHII pro. 11 hetmanu Kaledinu. Koraki so Izvolili revolucionarni odbor ,ki l ma voditi operacije Iu okupirati Llkahajo lp Zverevb. Gsemnajat vlAjlh častnikov je bilo aretiranih.
Delavako-vojaški kongres je o-dobril naredbo vlade, da «e črta Jo državni in privatni dolgovi ua zemljišča v ftusiji. Večina delc*a tov razpuščene skupščine, ki so bili prijeti zadnje ilul, je izpuščenih.
H fronte poročajo, da so se vneli hoji med ImlševlAklmi ln rum nilskimi četami. Pravijo, tla mi Ku murn i obkolili Kišlnev DOCTATORETVO PRO LET ARI-JATA V MUMIJI
Pet rogred, 27. jan — Včeraj je lit otvorjen tretji vseruakl kongres delavskih in vojaških de lo^lov, ki ima nadomevtiti rez |.o».-enn eknpšiino. Navzočih je A2A delegatov.
Kongres je otvoril predsednik icvrarvalnega odbora aoVjeta II Hveedlov iu pri|»ero^il, da kon
ln nato je imel l^euki pozdravni govor. Delegatje so mu priredili burne ovaelje.
Govoril Je tudi l*on Trocklj ln se pečsl s mirovnim vprašau* jem. Dejal, je da Wl!son, Llo.vd George in (Menienseau u« morejo reauuieti tiiedusrodtiegs delavskega gibanja iu itoučno je omenil, da je stališče Rt*lje v boju aa častni mir salo kritično.
V -Petrogradu je aplošnu disku-zija o miru, toda lagledi m zelo peaimistlčui. Delavske ipese so doliro poučelte o situaciji v Brcat Litovsko ln ves srd Je adaj obrnjen proti Neumetu, Oaaopiaje je objavilo vest, da hočejo Nguiel sedanjo ograjo Ibodeče žlee ob bojni fronti m bodočo mejo tued Nemčijo In Rusijo.
" Uvest ja", glaallo sov jata, ,so prinesla včeraj srdit napad na neui&ko In avatro-ogreko vlado iu ua program anekslatov aploh. Stavka in nemiri v ^vatro-Ogr-skl pa dokazujejo — piše ta Hat du ae ljudstvo v dvojni mo naihijl ne da slapltl ln be prek r i žnlo račune sngkslstom v Breat
Ikaše**'
iilievlška vlada je objavila dal Treekijevega '» govora, ki ij* bil izpuščen v uradnih poročilih ovatro neiuške delegacije v Brest
Litovska. TroekiJ je dejal ua ml-* rovu! konferenci sledeče i
".Stališče Nemčije in Avstrije je sdaj jasno. Odrezati hočete !>0.000 štirjaških milj poljske, Litve, Male Hnslje In ločiti letsko in ealonako prebivalstvo na baltiških otokih od celine. Te pokrajine fcatets obe centralni draivl « Ud rža 11 stslno ln takorekoč ml-ločiti o usodi tamoftnjlh narodov bres'ozira, kaj porečejo prizadete ljudska mase. Zelo sem hvaležen avstro-uemškim imperiell atom/ ds so enkrat prišli s pravo barvo na dan, radoveden pa sem, asksj so 2fl decembra m. I, gevo-rili drugače
Vojni komisar Krileuko ja la-jsvll, da «e Rusija ne sme zanaša ti ua nikogsr kaker sama naae. Zavezniki se ne brigajo as rueko i e vohu i j<> in gledajo le, kako bi izkoristili rusko armado v avoje namene.
Kodanj, 27. jen. — V Brest Lito vaku ao nastale nove eltnoetl. I'krajina Je tam zastopana |>o
dveh delegseijsh In Nemci sdaj ne veda, s katero bi se pagajali. Prvo delegeeljo Je poslala ukrajinska rada v Kijevu, ki je v konfliktu s tmlševlfcl, drugo so pa po. Klali ukrajinski bolševtki, ki Imajo * vo j aedeŽ v Karkovu Zminjl Izjavljajo, ds nlino oni linsjo o-blsat zaatopstl Ukrsjlno, medlem ko prva delegselje trdi revno tako. Nemčije in Avatrija sta pri-poznali neodvisnost Ukrajine z namenom, ds se Is h ko se pere t no le.gajats Z Maloruai zs mir, A zdaj inorsts rešiti vprsšsnjr, kdu pravzaprav zastopa ukrejlnako republiko,
gre*
vzame za prvo točko vpra | šenje. kakšne naj ho oblika tla de v ruski republiki, V pošte v
Oorldj ja raajee
Peieograd, «7. jan. — Mekaloi
prideta dve obliki: vlada vsekj^^^ ^"^jiSflt
razredov ali vlada proletanjate. Po njegovem mnenju je zadnja <*lika najboljša in priporočal je kougfeeu. da Jo aprejoie in a tem odobri »eredbo 4»olševiške vlede. ki je začasno Že aprejela formo proletarakega diktator siva.
je Idi lahko rgltjen v zadnjih ia-zredili, ki ao eledUi reapoaMi skupščine, fsdels ga je krogla po
eaaraH. - 0 ■
Izgredi v
Madrid. T. jati
— V IleeoeU-
Droga t o/k a dnevneia rede je;nl ao nešteti re«l izgredi Začele
mir aH vojna
Kongres Je bil »dvorjen s
P"
•a» Jih žene, ki zahtevajo nižje liane živil. V meatii je rezglalaoo
jem mednarodne delevake himne I vojne etaa je
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTE
Uhaja dnevno rma nadalj to pcaaolkev.
LASTNINA SLOVENHKE NARODNE PODPOR

Časa offlaaov po doffovors Kokoptri as as vrsčsjo
Naročnina: Zadtnjasa drta*. (livn Chlea*o) ln Canada»8 na Uto, II 60 M pol l.u U, 76« m trt min; Chksge is	M-M aa Me,
92 Sft M i><4 lato. »1.1» ta trt siaeaaa _________
rBOBVlTJg
mase ljudstva, ki hočejamir na vsak način in že godrnjajo nad bolševiki, ki toliko čaaa vlečejo s konfertnco v Brest itovsku. Cernov je dejal na skupščini, da bi morali ruski
vojaki biti že doma pri svojih družinah, f o pomeni, da bi moral biti mir, kakrien že je. Bolševiki so pa do »daj po-Svazali, da niso za mir po vsaki ceni.
Tako stoji stvar. Bbdočnost mora pokazati, dali bolševiki ravnajo pravilno ali ne
Naala* M ?m, kar Um *«lk •
s.
-PROSVETA" MW Sa. Uw<il> Ata—» CklMf.
T.U«- L«w,uUU 4436
hmIHH
patMM % »kl^Nij« m. 99. (D*
r*a	da >a • toa. d
.
11-17)
^''tmiZ^iU Ja
Kitajski kuliji v Ameriki?
Veliki industrijalni magnatje delujejo pn vladi v VVashingtonu, da bj dobili dovoljenje importirati v Združene države par miljonov kitajskih kulijev. Magnatje se pritožujejo, ds jim manjka navadnih delavcev, in če h» vojna trsjsla dalj časa, jih bo še manj.
Voditelji organiziranega delavstva dokazujejo nasprotno, ds je ie dovolj delavskih moči v Ameriki, toda velepodjetniki so zato v škripfeih, ker danes ne morejo več Šikanirsti delsvcev tako, kakor so jih pred vojno. Ako bi vlada dovolila uvoz rumenokožnih kulijev, bi se kapitalisti prav nič ne obotavljali in odslovili bi domače delavce, kjer bi bilo le mogoče in jih nadomestili s Kitajci in Japonci, ki so znani, da delajo kot živina za vsako plačo in pod vsakimi pogoji)
Amerika je nekoč uvažala čmokožne sužnje, ki so Ji nakopali civilno vojno; ali je treba, da zdaj uvaža Se ru-menokožne sužnje, ki bi ustvarili nov rasni in socialni problem za Združene države?
Stotisoče ameriških delavcev je zamenjalo krampe in lopate s puškami v svrho, da se bore za svetovno demokracijo in svobodščine v svoji domovini. Nekega dne bo vojna končana. Vojaki se bodo vrnili domov in zamenjali uniforme z delavskimi jopiči. Kako se bodo počutili, ako najdejo na svojih starih mestih, v tovarnah, rudnikih in premogokopih kitajske kulije? Ali se zato borijo, da bodo potem brez dela in kruha?
Shod S. R. Z. v
Clevelandu, Ohio.
(%*« — in ker je najbolj po-šteno u vaacefa poročevalca — je opisati vaako stvar tako, kot jo je v resnici videl, ališal. ofi-roma tudi občutil. IPri nas v Clevelandu je pač tako navada, da naši absolutni organi gotove, — ne na tem meatu z imenom označene atranke — ponsvsdi vae hvalijo. .Ne gledajo na to, če je stvar resnična ali ne t Samo, da ae ljudatvo, ki ni bilo na nem ehodu, elepi in goljufa. Recimo, da dvorana, ki im* prostora aa 700 ljudi, napolni naš cle velandaki44iurnaliati'' z 200 (be ri dva tfcoč) oaebsmi. To ae pra-vi kregati ae c laetno pametjo.
Bodimo odkritoarfni in povej mo ljudstvu to, ksr je bilo v re-anici, ne pa farbatl c različnimi strahovi, da vam ibo ta ali oni re kol: "Bojim ae naše priljubljene ''mamice, zato prosim, milostnega, meni tako veličastnega in brez vsa akoro nedopuatjlivags veto. pa!" —. .No, to je za danes minu lo.
(Preidimo k stvari. Kakor se je poročalo v časopi eju, so društva .8. R. (Z. v Cleve landu akliosls shod na dan 20. jan. t. 1. Govornik naj (bi bil naš priljubljeni rojak in urednik "Časa" iz Chicage. — Vae se nem je posrečilo brez vaakih zaprek.
Nekoliko po drugi uri je g. Frank Somrak otvoril shod določenega dne. Kot predsednik društev in poaameasnih članov S. R. Z., in predsednik toga shoda, je pozdravil navzoče s pojaaneval-nlm igovorom, zakaj da ae sktteu-je shod. Povedal je odkrito in jasno, zakaj ae bori 8. R. Z., čd ravno imamo gotove nasprotnike, lire« zavijanja in tiettti nepotre trnih opaak nam je odkritosrčno povedal teiškoče in ovire dobrega gibanja. Direktno nam js zabičal, da ae (bomo reševali le mi ss-mi ter da je treba k temu goto-
re&i
t , .	_	vih finačnih pripomočkov. V po-
Ameriks bo Imela po vojni dovolj problemov, da jih jfaamilo nam jaomsnll, da pri 8.
]n pi treba, da ji požrešni kapitalisti nakopljejo šeiR. z., i
nimamo bogatašev ,kra-
problem kulijev. Organizirano delavstvo mora stati na lj«v in ceaarjeif, ki nam bi stali
straži in gledati, da prepreči najnovejlo zlodjevo nakano1	J fiaan6nih zftd*viil'
velepod jetnikov.
Ruska skupičina.
f	- . . ■■ — r - <■
Razpust ustavodajne skupščine v Petrogradu izgleda na prvi hip zelo despotično. Na ta način avtokratje rsz-puščsjo parlamente v Avstriji, Nemčiji in drugod, kadar vidijo, da je večina poslancev proti njim. Buržoazno časopisje — ki se v mirnih časih navadno ni zmenilo, če je kaka avtokratična vlada z bajoneti razgnala zbornico — izrablja ta dogodek in hlastno piše o "proletarskem in socialističnem tiranstvu in carizmu".	#
Bolševiki so za časa svoje vlade vprizorili že marsikaj tiranskega in mi smo jim zamerili. Toda oni pravijo, da je bilo potrebno in da je še vedno potrebno, ako hočejo v sedanjih razmerah obdržati delavsko-vojaško vlado. Razpust skupščine opravičujejo s tem, da večina delegatov ni predstavljala večine delavske in kmečke mase.
V poročilu, ki ga je poslal čikaški "Daily News" Louis E. Browne naravnost iz Petrogrsds čitamo še nekaj drugega. Poročevalec javlja, da je desno krilo socialnih revolucionarjev, ki je tvorilo večino na skupščini, sprejelo vse točke bolševiškega programa vštevši tudi "iajavo delavskih pravic", o čimur je časopisje doslej poročalo ravno narobe. In ko se je to zgodilo, so bolševiki rekli, da je skupščina nepotrebna, ker je nespametno, da bi eksistirali dve stranki z enakim programom. Socialni revolucionarji naj pri poznajo aovjet, ako že odobravajo sovjetov pro-gram.
, vBrowne tudi poroča, da je med bolševiki in eocialno-revolucionarnimi maksimalisti edino osebni boj. V programu so si edini do zadnje točke, ampak Cernov in ostali voditelji socialno-revolucionarne stranke pravijo, da bi oni prej izvedli program kot bolševiki. Osebne mržnje med ljudmi, ki so prej skupno delovali proti carizmu in nič
drugega.	!»............
Browne javlja dalje — kar je zelo karakteristično od Tiar* njihovim poročevalca kapitalističnega lista.— da je sreča za zavez-,i>'». <»• naa razkosani lOjennl-nike, d. ao bolševiki pometll n akupščlno. Kajti če bi zdaj	g ^
prišel na krmilo Rusije Cernov h svojo stranko, bi sklenil, flt€m|(ivilnj ^ti apoanavatl mir 2 Nemčijo ss vsako ceno, »smo da pridobi zase tlrt*l*jik lastne napaka. — Oovorll je
ampak, da bočno le avojlra lastnim trudom in bojem doeegli to, kar ai v resnict želimo. NKfi garancij, obljub, še manj brez pomembnih ustnih izročil, ampak, eamo to, kar moremo aaml ob strani svetovne revolucije doseči v naše narodno zadovoljstvo. — Navzoči eo trezno sledili vsem rasla-gam in pojasnilom, nsksr predsednik shoda poprosi, ds po svojih motfeh darujejo v prid S. R. Z., aeveds proatovoljno.
»ledi kolekta. — Nabralo se je okoli 27 dolarjev. Predsednik ae zahvali aa dano vsoto, ki očitno dokazuje, da ao navaoči aa idejo 8. R. (Z. Poleg tega opominja, da naj ae adrše vsakih nepotrebnih opazk, ker mi nimamo nobenih vladnih detektivov, ki Ibl gledali na to,-de ae lAiod vrši pod vladnim nadzorstvom, ker naši ^ilji ao jaani, bolje povedano, nauk, ki amo «a do/bili na avobodnih tleh ameriške demokracije. Pred-stavi nam glavnega govornika, našsga treznomialefcega in pri* ljubljenega Slovenca. g. Frank Krteta la Chicage, (Ploakanje).
Nastopi naš povabljeni goat, priproato in domsče ln tskoj s prvimi kretnjami je pridobil po-tornoet sborovaleev.
Pričel je pripovedovati o ras-merah naših bratov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, f katere jih je sapietel v se nemški
pajek. Pojasni nam zakaj aa pojavile atranke In bre^otrabna narodna imena Slovencev v starem kraju. — Nemci eo hoteli sa-nest l med naa Jtigoalovane iiKiffuče prepire, najaišebo poli. tične atranke, vensk^ aekte itd lotrli to ai pripraviti dobro pod-nameravanim če-
dalje, dokler ni prišel da da-naša jih razmer.
Stavil ai je vprašanje, kaj je danes naša narodna dolžnost in je tista prava pot, po kateri dosežemo naše zahteve. Pravi, da ae nekateri sklicujejo na znano Hiieko deklaracijo in Londonski odbor. (*Po dvorani nastane ameb.) Toda on na verjame, da >1 nam tisti odbor mogel dajati kakšne garancije za naši bodoč-1 noet, ker do danee še ni prišlo iz nobene diplomatske mize najmanjše pordčilo, da ae oatala dr-1 dot^jšave aploh kaj menijo o kompromisu med sfteko vlado ln Londonskim odborom, kar nam dokazuje Lloyd Oeongev govor o mirovnih pogojih, v katerem o-menja aledeče: Ca* avstro-ogrski narodi ne dobe resnične avtonomije, je malo upanja, da ne bodo v bodoče nastajale druge podobne preglavice, ki ao tako dolgo ogroievsle splošen mir na balkanekem polotoku. Tadl mirovni pogoji našega predsednika WUgona nam dokazujejo, da sol tam v Wsahingtonu prav malo poučeni, o 'navedenem kompromisu. Danes moramo brsti nsro-dna poročila, potem verjamemo, ne pa gledati na (pomiškovanje in besede. Kar se t»6e krfake deklaracija, nam mimogrede omenja, da ao oni, ki ao izdali to deklaracijo kmalu spoznali, da nimajo pred seboj nevednega ljudatva. Zbrali so se skupaj premeteni advokati, spisali nekaj in poriali med ljudstvo a naročilom da -1-mejte tisto, kar je tam črno, za belo in obratno, a nevedni Slovenci, ki ao dobili vso intelegen-J co iz Brbije, pa naj moUe prikimajo. Veliko ae jih je nrfvidsz zapeljalo, toda začeli so misliti iu prišli dospoznanjs, da je (to še večja zanko, a katero se zadrgne vrat Slovencev* Hrvsjov in Srbov. Komentar dokaruje, da so ostsll .Tugcciovanl pri tiatl priči, ko »poznajo, oziroma pripoznajo ln odabre dotično deklaracijo in njen premeteni komentar, — obenem tudi odglaaovsli m srbsko kraljsvino, ker krslj bo imel tskrst na razpolago že vojaška tpuškice in kanončke, s katerimi I menda ne bo atreljal aajcev po kočevakih goadHi (Ploakanje).
Stvar je pač zadosti jsana, če preberemo naalednje vrstice iz deklaracije: ."Takn ustava, kakor tudi drugi safeoni, stopijo v veljavo, da jih krslj ssmkoioni-ra.' Seveda preje jih bo gotovo sprejela ustavodajna Skupščino, | toda če kralju ne bodraakoni po volji, ee zopet lahko poalušl zgoraj omenjene prilike. Kralji po volji naroda ee še niso rodili ln ss tudi ne bodo. Kstsri krslj ps je, še bil "dober" napram narodom f Nobeden! To še tudi ni nobeno poroštvo, če je sin ksteregs kralja imenovan krslj "po volji ljudstvs," ds bo njegov nsaled-nik enak njemu. Preveč iakuienj imamo, zato na verjamema. Imamo pa šs drugi razlog, ds ne zaupamo Jugoelovanskemu odbora. Ti 'ljudie ao vaak dan drugačnih misli: Za prej aem omenil, da jim ni vgsjsla prva deklaracija, hočem rOči, njim aamkn je bilo strašno po volji, ampak rta rodu Se, pa ao kar ne novo 4*kli tisti nserečni komentar. Torej oni ne vatrajajo pri prvotnih izjavah, ampak jih navidezno Spreminjajo, ds bi na U nsčln nastavili boljše zsnke.	^ / *
Torej po tej poti nsm je nemogoče pHtl do prsve svobode. Iz* brati ai moramo drugo pot, ki bo imela jsaen in nespremenljiv nr črt Kakor je Is znano, ae v Chi-eegi ln po drugih meetlh nismo strinjali t načrtom Jugostovsn-skega odbora, ker zdelo se nem je Čudno, da bi mogel kar na krf. mando en Slovencev s svojim podpi«om zastopati vos narod Kadar človek atopl na odsr in govori za avoje lastne ln osebna interese, nsj iS bo, ša ps človek sestopa del rtarods, je to pomilovanja vredno. Bodimo vsaj toliko odkritosrčni, kot je bile "Are Marija," ki je odobrsvsU zve so Hloveneev v Clevelsndn s priatavfcom, da naj vsak narod fvaje anonassijo. Tn ta ja
s::
kar hočemo mi. S. R Z., zahteva to in pcitambo vstrajalo, dokler
ne dosežemo. (Ploskanje.) Kaj zahteva S, R, Z, t Menda
veste vsi; vssj izjsvs je jaena, in taka ostane.
tfsto pojaanl g. Fr. Krte, kdaj kje in kako ee je vetanovilo to peakoriatno ffranje. To mi menda ni potreba omenjati na tem meetu, ker ao Icitatelji po večini ie poučeni o teh premišljenih korakih.
Govornik je nato zavzel vafno vprašanje. — fl^akor vidimo, aa Hrvati do danee, — razen ie nekaj priglašenih društev, — ie nieo dosti ogreli za to preval no gibanje, latotako n^ Sibi in Bolgari. Zaradi tega nam na-protniki očitajo, da ne moremo priti do nohene enotna zveze. Ce imamo samo to, da amo Slovenoi pod vodstvom S. R - Z., ee nam ni treba bati, da bi mi a#mi ne mo-j igli ničesar doseči. & bodo Hrva-|B prosili, (vzemimo alnčaj) da se združijo s Srbijo, in če bomo mi Slovenci zahtevali republiko se ena prav na Isfcek način pridobiti Hirvstom zvezo s Srbi, nsm Slovencem pa republiko. Pa pravijo, kaj bos^ aaml Slovenci t Ne znate ae vladati, premajhna bo taka repiiblika itd. Vprašanje bi-rodilo drugo in takim, ki ae jim mora dvakrat ena stvar dopovedati, bi ne bilo dosti, če ima dan 30 ur akozi par let. Poglejmo malo po svetu. Dsnes imamo nsd 26 republik. Poglejmo in pre aodimo njih velikost in število prcblvslstvs. San Marino v Itali ji je majhna republika, pa ven dar še danes živi. Če bi Slovenci vzeli pod svoj lorov vae koroške Štajerske, kranjske in primorske Slovence, napravimo malo manj |šo republiko, kot je danea Švica lin poglejte v Švico! Baznovratni I narodi five v njii Ali ste že kate rikrat slišali, da ao Nemci v te;i republiki silili v nszaj v Berlin T Ne! Ste že Žuli, da Italijani v Švici kličejo na pomoč Italijo, da jih rešil Tudi ne! — Tudi to še niste preslišali, da prebivalci Al aacije in Lorena zahtevajo vod atvo svobodne Francije, ne Nemčije, fceravno eo prebivalci teh dežel povečini Nemci. Iz tega sklepamo, do svoboda uigaja vsem narodom in sleherni, ki jo dobi, se je tudi oprime z obema rokama. Marsikdo mmed. vas je to občutil sam. Dosti jWi je, ki niso prišli drugič v Ameriko za to, da si prislužijo gotove denar je in gredo potem nazaj, ampak prišli so *ato\ da vživajo avobodo ameriških drtbv. To je dosti do kazov, da svebode se še nobeden narod ni branil, ampak jo je bra nil do zadnjega, če ae mu je je kratili. Za primero ai lahko vza momo sužnja, katereftiu je gospo dar povedal preveselo vest, da se mu bo od sedaj zsnaprej godilo veHko boljše in namreč zato, ker on «rs je prodal gospodarju, I mu bo dsl več proatega čsaa, lažje delo in boljšo hrano. Mialite U, da bo ta etnženj padel na kole na in ae razjokal od ssmega veae Ijaf Ne! Še tiujfe mu bo. Dalo se mu bo le malo svobode, kar lto dalo povod, da bo mialil na več jo in pogrešano svobodo, pa bo psdel pred kolena gospodarja ln prosil: "Daj mi prostost, dsj m svobodo, drial jo bom!" Ne ma ram tiste lepe svobode pri bol; iem gospodarju, ker ne ve se, če je. oh ras Mkften." Tako je s Slovenci. Zahtevajmo to, kar nam bo vsled dsnih razmer najbolj potrebno.
Kakor aem preje y omenil, ae Nemci in Italijani v Švici ne po tegujajo aa (BerUn in Rim, tako se ne bodo potegovali tudi on Nemci in Itslijsni ki t*l geogra fično pripadali v našo republiko Te zsprelce so odpravljene.
Naataja pa drugo vprašanje v slučaju, — kar je mogoče, *e amo edini, — .da ai v resnici pribor mo to republiko, ali bomo potem pokazali hrbet oatalim Ju«oelova-nomf Ns! Pripravljeni bomo aled njim pomagati, da ee rešijo kra Ijevsklh jarmov ln jih sprejeti v Jugoslovansko federativni repu bilko. Ml jim bi v tem elučaju ls hko veliko pomagali. Dejansko bi jim lahko pokazali, kakšne prrdprav irc Ima ljudstvo v svobodni republiki t	^m ds nt dsnes mest s ali kraja, k>r ne bi ljudstvo mM slilo o svobodi. Imamo velik predbrat v Rusiji. To jhn daje pomislek, ds ss bodo tudi oni enkrat osvobodili, če bodo zato za* doetno zreli Vsman in zakon narave sta, da včersjinl dsn nsdo mesti današnjega ln da Ims vsa-
ka atvar avoje rejatvo iu svoj pP gin. Vae zastarelo ae nadomefct z novim in popolnejšim — p^ rojena laetnoet narave je, <h H vsaka atvar boji aoirti. Lev ^ ze ali beži, Človek ae Vjrani <* * ne more, beži kot vsaka druga Žival, še mali črviček, ako mu »to. piš na njega, ae zvija, da bi »e tt-šil gotovega pogina. Kaj pa u«. njd? Naj ae pueti v neiuar iu po. gmef Narodu, kot ao Stovenei i« ni treba umirati. Njih zemlja im» Se zadosti življenskih potreb^ da se preživi
(Konec prihodnjič.)
DOPISI.
Blanford, Ind. — Sedaj, ob začetku novega leta premišljujem, kaj nam bo prineslo: Mogoče mir! Morda mir, kakoršnega želita an. gleški ministraki predsednik in predsednik Wilaon, za katerimi stoje zavezniški narodi f Ali p« morda mir, kakoršnega zahteva nemšid kajzer a svojimi militari-»t i t Bode li to leto Sploh prinetl« mir! To jo vprašanje, na kateo^ega danee še ni mogoče odgovoriti. Cerkev bo tudi letos obhajala alekijo" — praznik vta jen ja. A-1 bodo narodi letos obhajali svoje vstajenje, katerega pričakujejo | Še tiaočletja, najbolj pa Sedaj, ko ; ae čliža konec četrtega leta vojne! Tudi na to ne vemo odgovora; enkrat pride vstajenje narodov, ker mora priti, toda kedaj!
Ali naj čakamo, da ae nas vsemogočni Jehova usmili, "ki dobro plačuje in hudo kaznuje"! Kje ste danes pismouki starega zakona, kje doktorji avetega puma dvajsetega stoletja!
Oblasfni monarhi trdijo, da ;je Bog na njih strani; če je to resnica, potem ae razbijajo domovi, rušijo mesta, uničujejo polja, potapljajo ladje z živili za stradajoče ljudstvo, napadajo bolnišnice itd., po .bižji volji. Otrokom »e jemlje očete, ženam može, materam sinove ter nevestam njihove izvoljenec. Vae to na ljtrbo Človeku, ki trdi, da ata on (Viljem) in Bog edina poklicana, da reiuje-ta(!) človeštvo. Nekdaj je imel Bog vse drugačne izvoljenee. Biblija nam pripoveduje da je peljal izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo. Ko ao bili na potu lačni, jih je krmil z mano. Ceno b'ili žej-hi, je bilo treba aamo udariti po skali in naatal je studenec. Danes so po milosti božji edini ljudje kronane glave, to so ljudje, ki ho ,v zgodovini človeštva prizadejali že toliko gorja. Toda zdi se, da igrajo v tej vojni svojo zadnjo u-logo. Nikolaja so že poslali ped navadne ljudi. Za njim bo sel Viljem, Kari, eiStan in drugi. Morda ne še danes ali jutri, toda šli bodo. Ljudstvo je sito vlsdkrjev po milosti božji. Tem bodo sledili de narni kralji. Železniške kralje ie sedaj prijema krč. Tudi premogovniški baroni nimajo več mirnega spanja. Zahteva po podržavlje-njU induatrije je vedno glasnejh Kadar pridejo na površje soeish-stična načeta in ae bodo naravna bogastva in industrija upravljs-ie v interesih ljudatvs, takrat bo-mo zapeli »leluja, kajti takrat bo naatopilo vstajenje sa človeštvo. Beaede o bratstvu in pravici l>odo prešle v meso in kri. Takrat se bo izpolnilo pravilo, ki ga je izrekel "prvi socialist, Nazarenee", Vo j* dejal: Ljubite ee med seboj, i« ljubi evojega bližnjega kot samega sebe. In takrat nam zašije soln-ce svobode.
Prijetne ao take misli v lepi« bodočnost človsštva. ln U pride, ker je ie na potu ... -
Josip KocjanČie.
Bishop, Pa. — Nekako 18 tailj od P^ttaburgha ae nahaja nato mala a čedna naaelbina. Vlak i* Pittsburgha pripelje veakegs, nsj si bo ženska aH moški, ki je m en jen k nam v poeete, v eni url Tovarni nI tukaj. Edino delo, ki ae ga dobi tukaj, je v prem<»if»-vem rovu, laatnlna Pitteburg Co. Rov navadno imenujejo Metana no. 2. Rov je unljhiki. Delavci ao vsi organizirani na stroko* nem hi političnem polju Zenn^ vo je, da vlada med delavci vseh narodnosti najlepša sloga, kar ne opašite v mnogih krajih.
Delamo vsak dan, le tu In te» as pripeti, da nam skraj^ki delo* ae ure Temu ni vzrof pomanj*" nje šelesnlšklk voz. kot tidlj« " kateri, nego nekaj drugers aem ae vozil pred par dne^ » Ptttahnrga preti domu. sa IJW (Dalje na 4. str., S koU
ELAVBKA ITUVKA V 0 DUH - BODOČA VLADA.
^ppf^Rpif f pii i ^pip " ^fSPPjPPflMPBiHJMf'M ;
r ' •«!
Petrograd, 27. jan. — Bollevi-4ke (Tte v Harbinu, Mandžurija, ao dobile nalogo, da ae postavijo Nottinghaiu, 27. jan. — Zboro-iv bran, ako bi Japonci hoteli iz-vanje anglelke delavske etranke krcati svoje Čete na ruska tla. je bilo včeraj zaključeno. Dele Pariz, 27. jan. — Portugalska gatje ao se razlli s trdnim akle- je poslala novo armado na Fran-pom, da bo^o podpirali vojno to- cosko. *
I i ko čaoa, dokler ne bo ljudstvo	-
v Nemčiji in Avstro-Ogniki pri- SlrOIll AmPPlkP pravljer* sprejeti poKoje demJ®^Sff kratičnega miru.
Nottingham, Anglija. — Sid-ney Webb, eden voditeljev delavske stranke, je izjavil o priliki strankine konference, ki se vrli v tem mestu, da bodoča vlada
Waahiaftoa, D. 0. — Vojni taj-
v vem mesni, uu wuw» vinilni .. JTT . ' .	* •
v Ancliji pripada proletarijatu. J* B*ke,r* P"Poročil senatorju
Webib se pridružuje mneriJCWberUi!lu' ** mrtn4l~ Henderaona, da sedanjemu	.	.
lavnkemu gibanju na Angleikem I n^ov Ugovor na senatorjev«
bo aledila revolucija — nekrvav retfolupija z rezultatom, da bodo delavci osvojili parlament in uvedli reforme, ki imajo namen strmoglaviti stari politični-gospo-daraki režim in siatem. * 'Delavska stranka je edina
Sasastar
^T^glija opuati Oibral-
Lfndruge utrjene ^.kl fit lk kauceUr proglaša za ^izrazne"* '	,
Uuerftki uradniki ne priznajo, „ predlogi predsednika Wil -ki se nahateje na aeverno Liio i" Alzacijo-Loreno, ne-
So Italije in Rusijo, stvari,
kateri naj razpravljajo samo ntralne države posamezno ali , uo da re&jo teritonjalna r^nja dir^rtno s centralnimi mL o tem pravijo, da je iz-J vprašanja. Skupna akcija A-"J in' zaveznikov tvori to • M na katerem je predsednik ijson proglasil vojne cilje in mi-vne pogoje. *
Chicago, 111.—Avstrija m Nem-
L H« ločita v nazori^ mogoče
di zlede miru.
<iovor grofa Černine, ministra zunanje zadeve Avatro-Ogrske
groh llertlinga, nemlkega dr-Uega kancelarja, kaleta to
iliko jasno.
Grof Černin je v avojem ?ovo pred državnodborsko delega-
<, povedal razumljivo, da Av -ijo ugroža lakota. Apeliral je
gtrijrite podanike, naj bodo elo-■j^fc niso sklenjene poj?od-i raznimi ruskimi državami,, le
, ne dobe enega bullja plouiee.
Avstrijski zunanji minister je volji sprejeti vež pogojev edsednika Wilsona in Lloyd »orga, toritskega ministrskega edsednika. Glas Čemina je bolj ravljiv kot njegov.ega tovariša ertlinga. iPoalužil se je celo ne-snice glede notrrfnje uravnave nožolte monarhije, ko je dejal, je avstrijski parlament najde -okratičnejli na svetu. Ta trdi-\ je nesramna laž. Pred vojno , imel v Avstriji parlament sploh t govoriti in z njim se je igrala adajoča klika kot z žogo. Vojna bila napovedana SHblji brez do->1 jen ja parlamenta. V vojnem iku ni (bil parlament aklican dve Pred napovedjo vojne je adajoča klika spodila poslance in o v, kadar »e ji je zgubilo in
»magala si je z zloglasnim para-	1HI ,
afom 14 avstrijske "ustave", patizirajo i revolucijo v Rusiji , Neresnica, ki jo je izgovoril je dejal Adler. "Upali emo na rof Oernin, dokazuje jasno, da mir, ali upanje je zdaj pričelo u-
ora biti položaj v Avstriji kritU glnjiti. Nikakor ne moremo več
I. Človek, ki se bori za znirfjo potrpeti in gledati, kako ee par
VOJNI TAJmk BAKER SA HTBVA, DA OA IU*I KONGRES.
,e ravnokar zapulčal pokopslttče sv. Mihaela. 9'rihitel je prestra lenemu meinarju nt pomoč in ga »otegnil opraskanega iu ranjenega ia gomile.	•
BREZŽIČNA BRZOJAVNA ZVEZA MED RIMOM IN AMERIKO,
Waahington, D. 0. — Med ita-ijansko brezžično brzojavno po-atajo v Kimu * in washingtonsko postajo v Združenih državah je dovršena zveza iu vsaki dan zdaj izmenjavajo brzojavke.
obtožbe.
V	ta namen je piaal senatorju Chamberlainu pismo, v katerem pravi, da je pravično, da odgovo-ri v interesu oficirjev in civilistov, ki eo sodelovali.
V	pondeljek bodo skoraj goto-
NOVE ODREDBE ZA RAZDELITEV PREMOOA.
* .ueiavsKa siransa je ruw» - - .	- -
atranka ki ima bodočnost" ie V0 wnatori|in kongresniki zahte.
I'** *** vojuUajnik priliko,
ke je v internacionalizmu. Stran-1da od*ovopl « »btoibo-ka upa izvoliti 300 do 400 poslan cev v parlament pri bodočih volitvah, kar bO zadostovalo za ustanovitev delaveke vlade.	i w .. . „ n n x
V petek je bila predložena kon- Wuhi*^,D. TYe " fV* ferenci riolucija za odpravo ™" ne	bodo U
»bornice lordov nakar ima eksi-	odp!^e
7 ,	. -a	a« tov premoga, po katerih bo vsaka
st»ratileenasamarf>ormcav An-|drjli|lva, „p*^Qa do
množine premoga.
Državni kurivni upravitelji bodo odločili, kako razdele premog med konzumente v vsaki državi.
Premogova polja v Združenih državah bodo razdelili v dvajset distriktov. Za vsak distrilčt bo imenovan poseben ravnatelj. Ime nuje ga kurivna upravi. Premo« iz vsakega distrikta bodo poiiljali v gotove države in kraje, ki jih
lezničarji ao aporočili po avo« jih zaztopnikih, da več ne morejo prenaftati sedanjih razmer in apelirajo na aolidarno8t vae stranke v slučaju stavke.
Avstrijski sooialiatt aahtevajo brezpogojni mir.
Amsterdam. — Vesti iz Avstrije so zelo redke in nepopolne ¥oiuvo	ju Semkaj je dospel del govora, ki kaKneje naEnani kurivna uprava.
__J - !_.1	lini«* vniua I	,„,	. ... .	.
Auieri&ka republika bo razde-
.. 11 jena v pasove po konzumentilh. atriji, v dunajaki nižji zbornici1
23. t. m. Adler je direktno pozi-1 h	premogovnikih dl -
val cesarja Karla in miniatrzkega Ltriilt0Vf
predaednika 8cydlerja, da ne Kuriv'na uprava je do aedaj na-smeta podcenjevati resnosti P<Hzlltnila ieBt distriktnih ravnate-ložaja, ki je nastal z generalno Ljev p.-mo deUjarg| j^ko bo no-stavko delavcev.	Lj gig^m razdelitev premoga
indfko mase v Avstriji sim-
" Ljudske patizirajo i
urejen.
IMBBABMU KRALJI ODNEHU JEJO.
Zima jrtuluj ,
ki rada donela kaleU. prehlad ki
hnpo. ali influanco. Na pripustit^ da hI aa vas kalaU trdno pnj^;
^Tiknj. da as aa ta
ita komplikacij, ali
BS
izogn«ta poaiadio kalija.
S
everas
Balsam for Luois
(Sevsrov Balsam aa kmalu ae boats prapi
ta balzam zalo
uiaK la Vdraviiol
e kita rim ae adravlltaieli, hripa-voat in vnetls v sapniku. Te
Zdravilo priporoča i raslim. Na vaald natančno navodilo Cena
»t)s v sapnika. To se riporočt otrokom i od-Sa vaald stsklsnioi je navodilo o uporabi.
m 60c v IsliArnAk*
Slevaeski lirMu
Ustaaevljaaa a.
Ptdpim JitfMti
GLAVNI BTANi
IV.
Ba LAWNDAL1 AYB, OBOAM, ILUNOIA
up&Avm ODBOAI ; „ «« |
Pradsadaik: Jaka Vogrtt, bo« IfO, La flaUa, VL	*
L Padpvadaadnik: J. Bratkovl«, M. F. D. 4, bo* M, Ottard, Kaaa -IL Podpradaadnik; Jo»-f Kabalj, U99 Bwiag Ava., Bo. OUsego, DL > . Tajaikt Joka Tardarbar, ITOI Bo. Uwadala A ve., Obisags, DL Blagajaikt Astaa J. Tarbovas, P. a Bos &, OUora, UL „ 4 ^ Sapisalkart Jaka Mol.k, 400^ W. Itat Bt., Obleage, OL >||| (
i
NAMOBNI ODBBKt 4 „ g & Jota Aaibroli«, Ml boz, Oaneaabarg, Pa. j	'
Pasi Bargar, T41 — lat Bt., U HaUa, UL	' MX . %
V. 8. Taaabar, «74 Ah.ajr Ava., Boakaprlaga, Vyo, ^ .
POBOTMI ODBBKt	J $$ ' \
Aatoa Hrast, 111 - aetb Ava., Nsw Dulutb, Mlaa. Jola Badllak, bel Ol, Bmltbtoa, Pa. Badelf Plotsrtsk, 49« bos, BrldgavUle, Pa.	^ ^
Jakob Mlklavlll, L. Boz I, Wllloak, Pa. M. Potroviob, 14418 Hale Ava^ 0olUawse4, O. « k J r UBBSMIK "PBO«YBTB"t
Jola Savevtaifc.	'__•
TBKorm iDBAnnBi V. J. Kara, M. D., ISOa Bt. Oiair Ava., Olavelaal, Oble. V8B DBNABNR ZADKVB IN BTVAM, kt SS ttfeje gl. a^iavasga
ia 8. N. P. J. maj ss pe«Ujaje aa aeslevi ———— --------
JOHN VBBDHBBAB, 8M7-8« Bo. Uwalale Ava., Obleage, XR PBITOtBB OLBDB OBNBBALNBOA PO«LO¥ANJA ae
.	Al
leleltttf I L
JOftB AMBBOtlO, Bea III, EAD1VB PBBPIBLJIVB VBBBINB, ki ata jlb rsliU prva U draga Istaaaa, ss peliljajs aa aaslevt
ANTON HEA8T, «11 -f »Ith Ava., W. New Dulutb, Mlaa. TBI DOPISI, raspravs, Uaakl, sssasslle HA. ag ««»—
UBBDNllTVO "PBOBV1T1", HU-M Be. Uimlals Ava^ Oblsago,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
V BI UPBAVNiBKB BTVABI, aarolataa, ^ .	_
| upbavniBtvo "PBOBVBTB", aasr-aa Ba. Uwa4als Ava,, Obisage, UL T korsapondsaei a tajali t vosi B. N. P. SH a«edaiatvW la apmvaiHvo« "ProaTsU" ae mbits laaa uradalkov, marvs« aapBits aaalev, ki je I« aave-I daa, ako lalita, da bo vsaka stvar bltre rslaaa.	s
I Ba js glavaaga npravasga odbora ss vrBje vsake frye srele ia tiHji letfteb I v saeseea. Salstsk eb eai ari pepeMae.
Naznanjam vaem prijateljem ln znanbem tužno vest, da je mati in aoproga
FRANČIKA RUPNIK
POZOR ClTATBUII
ZANIMIVE KNJIOE : Oeeafjevi« Rudolf ali Ihdjeaja na avstrijskem dvoru .«•»*»»* 73o. Hlpuotlaem ,,...,•».,<*•.• 35o.
Peadlr, Bos 1611 Naw York, N. T.
zatianila svojfe oči sa vedno po kratki in niučaii bolezni v bolni*-, ^ -	t
niči v Terre HauAe, Ind. Truplo Vodi«» Johanoa ...........
pokojiie ee je prepeljalo dhe 24. t Naročite prt Otto decembra v Clinton, Ind.
Blago sqprogo emo spremili in jo izročili Irnl grudi v naročje matere zemlje dne 30. decembra 11)17.
Doma je bila Iz Prevoj pri Lu-kovici na Kranjskem. Kljub oetrl zimi je imela pokojnioa veliča«.	m+m^ a
sten pogreb, za kar ae moram za- 411<~4tll AVCIIUC
PROF. DR. MULUN
I ZDRAVNIK - BPBOIAU8T ZA BLOVENOB
1 v ,uv,K, ki bq	---------------------- „ T - , Waahigton, D. O. - Zastopniki
ilko, sega po takih argumentih, gospodov prepira v Brest Litov- klavnUkih deUvcev in velemeaar-upa da z njimi nafarba ves sku. Oe bo nai parlament mirno jj M dbdržavali prvo skupno kon-H	zrl na to komedijo, bo alabo ne ferenoo. O aitimcijl ae je delav-
Grof Hentling, nemški kance- «wo *a poslance, temveč tudi Lki tajnik Wilaon izjavil sledeče t
"Položaj ja mnogo jaanej4i in je ua potu hitrega ižioljlanja."
v PRISTANI66IH JE DOSTI PREMOOA ZA LADJE.
r. je izzivi j iv, kar dokazuje, da na«c ljudstvo, i jahajo pruski junkerji in da Mkakor ne bomo trpeli in osta-tnm parlament že ni stri njih U mutastl, ko Čitamo v časopisih, KM i. Ko je Hertling adresiral Ida nemlki general v Brest Ijltov-miki parlament, je rekel, • da sku tolče a pestjo po mizi in rož-rateija ne odstopi nič. Alzacljo a sabljo. Na ta način ne bo nuni, rfe obdržati. Heverno Francijo mi pa zahtevamo mir takoj, brez- Waahington, D. O. ~ Kurivni Klrii kot zastavilo pri mirovnih pogojni mir."	upravitelj dr. (larfie d nazna
»gajanjih. Belgija ne bo "anek- "Arbeiter Zeitung" na Dui^a- lija, da je dobil porm-lla, kt pra-rana s silo", njeno usodo morn ju pile, da je živežni položaj vijo, da je sedaj dosti P'«™«** « )Whi mirovna konferenca. V-Lkrajno resen. Seje dunajakega parnike in da ga nakladajo na •afianje Rusije morajo rciiti občinskega aveta »o bile viharne parnike, da čimprej zapuste pri-emei in Ruzi. Avstrija ln Nem- hn dobile so protinemlkl značaj. | stanlrga v severnem Atlantika, ja odločita o PoljekCTuilce bo Na dunajskih ulicah se ponavlja-1	"
euifijz ieitila, da "varujejo jo boji med Itrajkarji in polici*
emške interese." Taki so nazori nemikega kance rja o miru, ki dokazujejo, da
|ia ofieijelna Nemčija oavojeval-t namene, kakor jih je itnela, ko p zanetila svetovno vojno. In do-ler zii moč od\-zeta ljudem, ?tl *c «j vodijo Nemčijo, je vea »vet v * varnost i pred nemikim impe iuliziiioin
sti in nebroj oseb je zaprtih.
VESTI Z BOJIŠČA.
DOBAVA SLADKORJA ZA CHIOAOO ZNIŽANA ZA 86 ODSTOTKOV.
hvaliti članicam drultva "Študentk pod akalo" Itev. 213, tf K. P. J., čigar članica je bila ranj-ka. Izreči moram zahvalo za trud, ki so ga imele članice z prireditvijo tako lepega sprevoda v lepem reclu in za kraeni venec, ki zo ga podarile v zadnji spomin.
Zahvalim ae tudi za krazne ven-ee drtiKvu "Skala." It. 50, 8. N. P, J., In drultva "Zdru. Balkan" It. 16, 8. f. P. Z., kakor tudi od -deljenemu drultvu ''Prljaznoet" iz tTniversal, sahva-Pratnik,
Vietor Zupančič in Jakob Golu-ha, ki zo položili krazne vence na krato v zadnji \pozdrav,
Ae enkrat lepa hvala vsem sku-psj za naklonjenost ob čaau to
(NA SPROTI POftTB) PITTSBUROE, PA.
NAPRED1K.
"Proavata ' pilo aa blBffatanja ljudstva. Ako aa atrk}jal a njenimi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo ▼ Prosveti. V zalegi imam vae aa vsakdanja potre bili-na po smerni eanL
ANTON ZORBZK, _ Pa.
deljenemu arusivu "rnji It. m, 8. N. P. J. iz lin Ind. Aavnotako se želim liti rodbinam Frank I
OklOBfO, IU. ^ Po izjavi trgovcev dobi meato le 14 odstotkov »ladkorja od množine, ki jo je AMSRiKI OENERAL RANJEN I prejemal o ponavadi.
V FRANCIJI.	Navadno pride v Clilcago vsaki
,---dan, 15,000 vreč sladkorja. V mi-
Waahington, 38. jan. -r Vojni! n0\tm tednu ao razdelili, okoli oddelek jo prejel porodilo od 2,000 vreč dnevno. lUzmere po-gen. Perzhlnga, da jo kil major. gttnejo normalne lele v 60 do 90 ^^^HHSP^	general Leonard Wood lahko ra-i(llirh
Ivi rog, ad, 27. jan, — Semkaj Bjon na roki vatod raaatrrtbe, kij flladkor, ki prihaja Iz Kube ln prišlo poročilo, da je avstrij- jo BBatnU po nozro«. JJJ Lvlads pripravljena sprejeti akih rojakov jo bilo ubWh. Dalj«
Avstrija za separaten mirt
"	--1 »piTjru ■> ' ----... .. ,
^ mirovne pogaja eeparatno joTljn Porahtaf, dn jo kUo II. v Kdina tofika, katere ba pot amorilkih ▼ojritor ranje-lu'^oKrKka ne more aprejeti tik ▼ kojn a Nomet Podrobnosti
»*■/ «l,i,ilU.. j,, namoodločevanje. boja niao navadono.
ftvlea, 27. jan. — Glavni ,	cuvralns
p^mlnovo«. .^govora Lloyd Ixmdon, 27 jan. - Hovratno
i.. WiUonu na mirovne po- »rtllerlja je bila včeraj delavna v J* l-d svstro-ograkimi de lega- dolini ob reki Hearpe.
> Ml, da ata pred monar- dno od CambraU so bUe praske "J« dv«. alternativi: mir ali pro- *irtA*ml * nt4aJ Smctv Je r1 lakote. <Wnln je <»dpr- N1® «3etih' * »»K .la Avatro-Ogrska mora Pariz, 27. jan. - Na zapadni k mir z Htailjo. posebno * strani goz<U 8t. Oobaln je bil krajino v «vrko, da čim prej do- lahkoto odbit manjli nemlki na-1 >'» drugi živež, ki ga tako ped. Pri Verdunu se vrle top™-rv»V0 |>oi r*l»iij#.	Ikl boji. %
[Wolff„v hirn hrzejavlja Iz Ber- Hira, 27. jan. r- No planoti Asl-m*' ** '»vairo-ograka vlada ago ln na obeh straneh Brente so P*«^« km.fereneo s Zdrule- MU včeraj topnilki boji. Drugače n'<lrlaNami.	je pololoj nespremenjen.
/!T' 27 -	JAvliaa-j liondon, 27. jen. Angklki »e*al-
r r*pel skrivoma deluje za U so le zmMali sedem ton l»emb 7!r*,n< ",ir Avstro-OgnAe I na nemlko-turlko krilarko "«oe-na ^Ugi WHeono- bm/ lil le« na kleteh v darda
Zapadne Indije, potrebujejo na vthodu.
DINAMITARD PRIJET.
Okioago, IU. — Detektivi so prijeli Max Breltunga Iz Xew Vorka na odredbo iv. Waahingt» na. Pred več kot dvema letoma je bil obtožen v New Vorku, da je sapleten med zarotnike, ki so ho-teli pognati v zrak ladje, najele-ne z mualcljo. Bil je pod #25,000 poroltva. -
ITALIJANI BO HOTELIPOKO PATI ŽIVBOA MEŽNARJA.
ELEKTRIČNA PRBOLEDBA Z X ŽARKI.
Start la akulaai sdmvBUi, • M prakse. Zdravi uspslao ia kitra vsa be paj za naklonjenost oo caau to-l	lalodse, sblstl, trgsaja
■lažbe in aprevoda na pokopsUMu. ^^JT krVBt boUsal, kakot tadl Ti pa, draga soproga In mati drgf-	osdravl vsake
Atirih le nedorealib otrok, odlla Lolasss katsro pravaaais v svaje eskrbe. si od nas ln vzela slovo, aH Tvoj Upot. • ija aajboljia evropska, amsrUka spomin pa &e vedno živi med na ia odstalik dslov svsta sdra*»0' Nlsks mi in bo Uvel pri žalujočem ao- eeaa. Nsavat brs.pto^ss. To4es pra tivoiru in otrocih	•	popolaoma jamlsa. Prt sissl s«
'Xo«bTli b un., ntj Tih^i-
bo Uhk» tuj. «rud». 1'oMv.J	» u
mirno f
žalujoči ostali t Frank Rupnlk, soprog,
Frank, Viktor, Ana In AmaUja,
otroei,
Clinton, Ind.,. meseca januarja.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK Itt NBB Ifn flMVfh, f S.
Pa »s4M ea eslsas. m
NORTH SIDE STATE BANK
hock. srniMOS. wxo.
■k KAPITALA IN SZZZBVZ I1MJOJ«
■H MM^^i
protrama.
Inekki ožini.
___ __ — Philip Off-
man je dejsi, do lell srečo nemlki armsdi pri ofenzivi v Itollji Te iiesede so sliloll ftalljanl, kt so pograbili mežnarja t)ffmana In r« vrgli v odprto gomilo, da ga pokopljejo Offmen je tako glasno klleal na pomoč da ge župnik rev. Aodrew J. Doiilln, ki
Stno za kratek čas
okraoll m leels vto«o. HAPBBDMa IIHTITUCU4.
Damo aa rarpelafs IJ«4»iva la t«v»r*#l roj la trt <»Wlrl>B» m»\r plv HjskMta if»»k« ps ari. sailaal ss.l »	P^M
ta mub «l.e« s aaro#ll«»« la ««**• U pa plalMa ab aprojm stroja O. U) Val doaar vraaaM, eae radovoljni. Aka MIU | m We vsaka. Plilts Mi #e*4k. Marata to daMa.
«T OO ,
Pa.
Kupite si VleU»1o pri Prede. riokstL Največja prodajalna fodberiih strojev v MtUburgb Pa. Ta popolni ltlS VletroU
model s 16 Izbrsniml (S dve-stranskimi pb4čaml) In kraeni album za plolle, damo za
926.75
WF FREOERltK PIANO fO.
635 37 / /i/ /U U J, /V/ / W/ U h O/ti
PROSVETA
Nič ni milili I« Meta, d« je Kgidij tuj otrok. Tako m (a j« privadila, tako aa j« čutila navezano nanj, tako ga je potnilovala in ljubila, kakor bi bil njon laatni ain. In ravno tako ae je zaupno in vdano osiral Kfidij v avojo krušno mater. Spomin na pravo mater mu je pobledel. Tako majhen je bil ie tedaj. Če zapre oči in ai teli, da bi mu pred dušo priplaval materin obraz, takrat ga zopet (leda pred aeboj. Cisto natanko vidi oči in liea in uatna, tkite aladka, ki jih ni ve«. O očetu ve, da je bil vedno hud. Nanj ga spominja obronek, ki mu je oatal na lieu cd očetovega udarca.
Hodil je v šolo in je želel postati učitelj. Ni-kogar ni imel rajši nego avojega učitelja, in rad bi imel, da bi tudi njega tako ljubila mladina. Kako je to lepo, ako je kdo učitelji Pride v šolo, in vaa oči ao obrnjene vanj. Nihče se ne gane, vsak pričakuje, kaj bo ališal novega. Roke na klopi in oči uprte v učitelje. Tako pričakujejo val, da ae začne pouk. In koliko zna učitelj! Kar pove, je vae novo, vae zanimivo. Kdaj bi ai mislil, da bo znal piaati, da mu bo mlada roka črtala tako lepe, previino oblikovane poteze! Vsemu ae je navadil brez vaakega napora. Hamo držal je črtal-r!k, kakor mu je ukazal učitelj, in — gor-dol — gor-dol —pa je bila črka gotova, lepa in pravilna, da jo je z sad o vol jat vom gledal učitelj, a kaj Šele on aom. Gledal jo je oddaleč In odblizu, z de-I sne ln leve — In zmeraj je bila šrka lepa in pravilna. Kar je lepo, oatane lepo, pa glej, kakor hočeš! In kdo bi ai mialil. do ae bo naučil tako naglo čl tat i. Ako je prej vzel knjigo v roke in jo pregledoval, je pač videl čudno zavite in splete-t*» črte in kljtfke in kroge, a nič ni vedel, kaj pomenijo in čemu ao. Zdaj pa ve, da ni nobena pHea brez namena, da up vae te raznolike podobe svojega stalnega pomena, da jih mogoče tako lepo uvrščati drugo poleg druge, da ustvarjajo umlji-ve besede, besede pametne atavke, a atavki cele dolge povesti In povesti debele knjige. In potem razn«, druge reči. Prej ao mu pomagali prati, ako je bilo treba kaj Izračunati, a zdaj aame malo pomisli — in račun je g?tov. Ce pa je treba izračunat kaj večjega in težjega, vzame papir, napiše številke, se zamisli vanje, preudari, pregleda — in račun je gotov. In kako je šele zdaj začel oh-tu'ovati prirodo in njene moči. Kdaj ae mu je prej kaj sanjalo o elektriki, o magnetizmu, o hlepenju, o vodeni pari, o tem In onetnf Kako bi ai mogel p rs j razložiti naatanek bliska in groma, nastanek rose, dežja in alane in anegaf Kdo je vedel prej, kaj so oblaki, vealajočl pod nebom, kaj ogenj, ki bruha tulntam Is zemlje f Kako bi umel prej raat cvetic In akrivnoat zbujanja apečlh pri-m:luih sil T Kdo mu Je kdaj povedal o velikoati aolnca in drugih nebesnih teles f Kako bi mu bilo brez učitelja moči zvedeti, kako se užge dan in kako priplava pokojna noč t Kako bi videl, da so !f druge zemljlne, ki jih oblivajo valovi brezbrež-nih morij t A vsa ta nepregledns množina kopne seialje In velikih voda ae kroži In steka v velikan-ako oblo, ki ae s drugimi evetovi auče po natančno začrtani poti v neizmernem proatoru, vse samo majhen del neskončnega atvaratva. vue samo neanatna podoba veličine,in mogočnoatl veaol-atva. In koliko je že od tedaj minilo let, odkar ao aažlvell na aemlji ljudje! Rod za rodom je prišel ln Izginil. Mogočne države ao razpadale pod ailo sovražnikovega orožja. Umiralo je Življenje, na rasvalinah ao vatajall novi rodovi. Zmeraj pa ja bilo tako, da je padlo naailatvo, da je bila premagana kruta moč, a oatala so plemenita dejanja. Preko vseh grobov, preko potokov prelitih solza In prelite krvi stopa nesmagana in nezmagljiva resnica, obetajoč trpečemu Človeštvu blažjih dnit
čimbolj zanemarjen in ubog je bil kdo, tem rajši ga je imel učitelj. Ni ga »irovo iztiral iz klopi v kot. da bi bilo njegovo uboštvo še očitnejše In nedolžuiku v aramoto, ampak a tolažljlvo besedo In s prijaznim nagovarjanjem us je navajal k anagi, ga bodril k vatrajnoati In zaupnosti, da mu Je sbudil spoštovanje do samega sebe In mu dajsl vero v lastne duševne sile, ki ai z njimi lahko pribore boljše čase. Vaa sn s so se obračala k učitelju kakor cvetovi k solncu, ki jim od nje-gs prihaja moč In toplota
Nikogar nI bilo v razredu, ki Iti sovrslil uči. tel j«. V sačetku «o bili plašni In nesaupnl, a pravičnost učiteljeve hvale in Ntrogosti. njegova is-krena In prepričevalna beaeda sta hlpoms vsake-.mu omilili učilnico, jo napolnili z udobnostjo in prijetnostjo drage domače hiše. Ako si je lelei Kgldij iz šole domov, «1 je želel zategadelj, da je brž povedal Meti in njenim dijakom, kaj mu je dane* podsls In I a novega
Resno je bilo njegovo lire, val no inorsli po-■eatl po stolih in kloprh, in Kgi.lij je, poNiietns-joč glas in kretnje učitelja, napravil šolo doma. Met« mu je morala ponuditi naočnike, da je bil tolik o bolj podolien avojetnu vsoru. Vil ho morali Milrtl tiho in mimo. Vae no hI morali natanko zapomniti, kar jim Je povedal. Sirer je bil nje-g«v g lan hud in strog, in temne je gledal lxpod neočulkov. Samo siva la%r bi moral Imeti ln dol. go »ivo brado In vsa bi bil podolien svojemu učitelju.
\ v ne to pride, čakaj to je dognano, da bo KliiliJ »amo učitelj In člato nič drugega
Kgidij je raatel in je bil le velik Hodil je t- snu oazi jo. In njegova učenost je bila vedno icčj« ppacoval je avoje učitelje in jim je bil hvaležen z vdanim spo*to%suJem A nikoli mu ni icl i« »p4imina njegov učitelj Ta mu je »tonili dušev. ne aile in mil je navdal ■rrc i blagimi čuvat v|. Naravnal Je njegovo korake na pot dela in poštenja Zdramil In utrdil je v njem prepričanje, da ni človeško življenj« namerno aeld namen, nego •la imajo svojo vredno«! In pravo .veljavo tele le. daj, kadar ae žrtvuje drugim, kadar atopi v alužbo
človeštvu, ga dviga in ječi in si prizadeva, da z vsemi svojimi močmi pomaga bratu in aoaedu do blaginje. In teko se mu je zazdelo da je lepo biti učitelj na srednji šoli, a mnogo lepše je deloveti ne ljudski šoli, kjer prejema otrok prve vtiake, ki je lahko od njih odvisna vsa njegov^ bodočnost. J	m • e •
Kgidij se je razvijal in je bil mehkega, blagega srca. Kolikokrat ga je gledala Meta tako naakrivnem, ko je bil zatopljen v knjige ali ko je gledal v večernem mraku venkaj na ulični vrvež. Popolnoma je bil aličen materi, nearečni goape Nadini. Imel je tiate pol mirne, pol plahe o«, po licu razlito tiho milino, ki je odsevala iz materinega srca. Nič nI bil podoben drugim dijakom, svojim aovratnikom. Bili so živi in veseli, kakršna je pač mladost. Kgidij pa je bil miren in tih, kakor bi ne imel nobene mladosti.*
„V sobi je yladal somrak. Z ulice je proaeva-la skozi okna luč obceatnih avetilnic. Vozovi so ropotali zunaj, šumela je glaana, veaela govorica večernih fzprehajalcev. Mnogo je bilo med njimi Kgidijevih tovarišev. Hmejaii so se, ko so hodili po ulicah gorindol. Ozirali so se okrog po mladih. cvetočih dekliških obrazih, želeč ai ognjenega pogleda živih dekliških oči. Kgidij je oedel doma. Tako udobno je bilo sedeti doma mlademu samotarju. Z roko je včasih potegnil po očeh, zagibale so se mu ustnice. Hrce mu je govorilo tihe, sladke besede, nikompr slišne, ki so preko pouličnega šumenja, preko cvetočih lic in ognjenih oči plavale nekam kvišku, do tja, odkoder je trepetalo k zemlji zlato nebeških luči.
Ob takih večerih je priaeflla k Kgidlju Meta. V kuhinji je na ognjišču čvrčala večerja. Lepo in prijazno je bilo aedeti v mirnem domu.
Tiha, Šepetajoča je bila Metina beseda. Kakor da odkriva globoke rane polagoma in previdno da preveč ne zaboli. Bila je kakor usmiljena sestra ki previja akeleče rane in jih hladi z zdravilnimi mazili, da ni čuti hudih bolečin. O, usmiljena sestra, dobra Meta! O, mladi aamotar, ubogi Kgidij!
In tako je zvedel od Mete, kako ae jo zgodilo v davni pretekloati, kako je prišlo, da sta zdaj sama in da nima Kgidij ne očeta ne matere več. Povedala mu je vae — danea nekaj, jutri nekaj —- s tako toplo besedo, da ga ni udarila njena izpoved z vao pezo težke žaloati, nego da je prišel Kgidij do spoznanja, da ni moglo priti drugače nego je prišlo.
In zdaj je bilo gotovo in sklenjeno, da bo u-čitelj in duhovnik. Vedel je, da je dolžan Meti obilo hvaležnosti in da bo treba začeti vračati dobrote, ki mu jih je izkazovala doslej. Uuhovnik hoče poatati da ae mu bo mogoče odtrgati od a veta, iz šumečega življenja atopi v tiho samoto, odkoder naj objemajo njegova dobra dela vao p-kolko. Njegovo arce ločeno od aveta, naj gori .v neugaani ljubezni do uboge njegove matere naj bo kakor oltar, ki plapola na njem večna luč, prižgana Bogu na čast. Ni mu bilo dano, da bi z gorko besedo tešil bol materinega srca, da bi z vdano prošnjo miril atrogoat očetove jeze. A, zdaj al hoče dati aamo priliko, da z neprestano, iakreno prošnjo do pravičnega neba ispolnuje dolžnosti, ki jo ima do apomina svojih starišev. Duhovnik hoče biti, a obenem tudi učitelj ljudstvu, ki bo deloval med njimi. Kazati mu hoče, kako ni človek aamo zaradi sebe, temveč kako vi lahko sam in da živeti tudi drugim. Njegova beseda naj tolaži boleati, naj miri atraatl njegova dejanja naj bodo blaga in dobrotljiva da dopolni, čeaar niso dopolnili njegovi dedi, da izbriše greh in ga nadomeati a krepostjo,
Popolnoma hoče pozabiti nase, da bo vse njegovo življenje posvečeno drugim. Zadnji potomec avojega rodi|! Kar je zagrešila pretekloat, to naj popravi bodočnost njegovih dni. Po zgledu velikega učenika Jezuaa K ris t a hoče darovati sebe drugim, klicati hoče z njim: "Puatite malo priti k meni!" Sam veliki učenlk ni imel toliko, k^mor bi položil glavo, n glej, tudi njemu ni treba ui-čeaar. In ni II to, da ne rabi ničesar zase, največje aadovoljatvof
Nič nI več premišljal. Sklenjeno je.
"Blagoslovljen, spomin materin, ki si mi po-kazal pot do daritve!"
In z globokim prepričanjem so je posvetil svojim naukom.
Doplol.
(Nadaljevanje ic 2. mir.)
**1 * »"
Bežala ao leta. Ni se še dobro zavedel. In še ae je bližal dan, ko atopi prvič pred oltar, da daruje Bogu nekrvavo daritev, Srce mu je trepetalo radoatl.
Blagoslovljen, spomin materin t
"Velik ai, Kgidij, ln pameten," mu je reklo Meta. "Prihaja najlepši tvoj dan, aato ti izročam to kar mi je dala tvoja mati. da ahranim zate."
Izročila mu je knjižico in piamo.
Kgidij je pogledal oboje. Roke ao se mu tresle Dvignil je knjižico k ustom In jo poljubil, lllla Je svetinja blagoalovljena od materinih soli
"Saj sem bogat človek!" je vakliknil. ko je pogledal vsoto.
Bral Je na ovitku: "To piamo ame odpreti aamo Friderika Zavlnščaka vnuk (Krieetovega o-t roka otrok), bodtai moškega ali ženakega apota."
"Saj aem to jaz! In meni je namenjeno to
piamo!" je dejal in odprl ovitek.
Pogled mu je švignil po papirju In ae laitavil ob podpiau.
" l<euka Zavinščakova, rojena Ribičeva"! bral polglasno "Torej moja prababica!"
Ililo je videl i, da je pkuiia liat trudna. b«»lna roka Drobne črke au U pobledele, požoltela je Imrva belega papir j« t
"Kaj atoji v pUmuT" je radovedno vprašala Me<a	" n
(Dalja Mil. V
kar drli ven iz vlaka; vaak je rekel: "Ne bom ae vozil e tem vlakom, grem rajše peš, ker bom preje doma." Ko sem vprašal spre-f vodnika, kaj je vzrok počaane vožnje, mi je odgovoril, da lokomotiva nima peuka? Aha--- aem
ai mialil, vozov je dosti--pe-
aka manjka, peaka, pa kpleaa drče.
Plačo imamo aedaj nekoliko boljšo kot preje. Za nakopani premog dobimo še precej dober "bakžiš," natančno kar nam gre. Družba nas ne more goljufati, ker ao naši unijaki uradniki "podkri žali" pogodbo. 8 kamenjem pa i-mamo še vedno dovolj "trubla;" 12 palcev ga moramo "mufati" brez vsake odškodnine. Zakaj, tega menda natančno živ človek ne ve.
Foreman trdi da zato, ker druž ba tako zahteva; unijaki uradniki pravijo, da ga moramo "mufati" zato, ker je v pogodbi tako "podkrižano" itd. Jaz ga odmetavam 12 palcev brezplačno zato — — ker ga imam, za druge pa ne vem.
Draginja je tudi tukaj velika; to vedo že vsi ljudje, še celo jud je "kikajo" in pravijo, da ao pri črti šteti leta davno preje, prodno je bil av. Jožef (Krietov o-čem) rojen, pa ni bilo še nikdar vse tako drago kakor sedaj.
Če kaj vom, bomo imeli v kratkem poroko, kjer sta prizadeta rojak Anton Maslo in goapica Ju lic Renko. Oba sta zelo priljubljena pri tukajšnjih rojakih. Julija je hči g. Andreja Renikota, enega prvih naaeljencev v tem kra ju. leti dan, kot poroka omenje nih dveh zaročencev, bo tudi srebrna porofka zakonskih Joa. in Marjete Renko. Vsem štirim, obi
10	sreče in na mnoga leta!
Dne 11. januarja je umrl rojak Fromk Beniger. Vzrok, pone s reče na operacija na drobu. Bole zen ai je nakopal v rovu. Tukaj zapušča ženo Sophiio. net malih otrok v starosti od 8 meaeeev do aedem let in štiri brate, izmed katerih živita dva v Diamondvillu, Wyo. dva pa v Sheboyganu, Wia.
Pokojni je bil vedno aktiven delavec v vrstah zavednega delavstva. Pri tukajšnih rojakih, kakor tudi pri drugorodclh je bil priljubljen in apoštovan, kar je pričal tudi njegov pogreb. Bil je član društva v Boj za Svobodo, št. 203, S. N. P. J. m socialističnega kluba štev. 174. Pri obeh je oprav-Ijttl tajniški urad. Nam bo ostal v blagem apomkiu.
Naj še omenim, da ao ee udeleži
11	pogreba korporativno društvo v Boj za Svobodo, alovenaki eocia listični klub in jugoalov. aoc. u druženje štev. 196, ki oba pripa deta k J. S. Z. S tem so mu itka zali zadnjo čaet, kot neilinomemu boritelju za delavske pravice.
Pokopan je bil kot svobodomi. slec in socialist na pokopališču v Bridgevlile, Pa.
Žalujoči soprogi izrekam naše aožalje.
Tebi, dragi Vrank pa kličemo: počivaj v miru po trudapolnem delu. Mi pa bomo vržili tvoje in naše delo naprej, da ae izpolnijo tvoji in naši cilji.
Ferdinand Žeieanik.
Oolttnurood, O. — Iz naše našel bine ae dopianiki zelo pogoato o-glašajo. Kni ae bavijo z društvi, drugi a tovarnami in deiavakimi razmerami, tretji razpravljajo < napredku in politiki itd.
Zadnje čaae ae mnogo piše < Slovenskem republičanskem zdru žonju in H. N. 35. Tudi v Oollln-woodu in Glevelandu se od obeh strani vrši živahna kampanja Uromovniki za veliko Srbijo pri rejejo ahode In agitirajo na njim laatni način, največ s zabavlja-nJem v C. A.
Zadnjič ao priredili v Clevelen-du ahod. no katerem je nastopil stotnik Kom In pred tem je prišel v Cotlnvood na sokokko veaelieo,
reoristi potegujejo za monarhijo.
O shodu omenim le toliko, da ga je otvoril Shneler, ki je dejal, "malo več kot trideset na« je ies." Ko bi Sehneller hotel, bi ae lahko prepričal, koliko je njegovih pristašev na ahodu; ne bilo bi treba nič drugega, kot dati na glasovanje, koliko jih je za S. R. \ in koliko sa S. N. Z.
Fom je v svojem govora tudi omenil, da je vprašanje združene Jugoslavije v veliki meri odvieno od volje ljudstva. To trdimo tudi mi. In ako tudi vi to priznate, čemu potqm delujete v intereau di-naetijef ZOkfj ae ne pridružite nam, ki zastopamo voljo ljudstva Kateri narod--me tem mislim narod kot tak--ae pa bori
v današnjih čaeih za monarhijo f Dajte narodom priliko glasovanja aa republiko ali monarhijo, pa bomo videli. Sicer pa na« uči zgodovina. V zadnjih par letih eta dve •»•j»eČji državi na avetu posuli republiki, Kitajaka in Ruai-ja in med manjšimi državami Por tugalaka.
Morda bo Poljaka poatala monarhija. Toda poljski narod je pod uplivom duhovščine in aristokracije. Aristokracije pa Jugoalovani nimajo. Če bo Poljaka poatala monarhija, bo to zasluga Nemčije in Avatrije. Ako se bo Poljakom da la popolna avoboda v odločcva-njn za formo njihove države, bo tudi poljsko ljudstvo za republi ko, ako ae ga reši aristokratičnih uplivov. Sicer pa je v današnjih časih znak največjega nazadnja-štva, če ae deluje za nove monar hije.	.
Slovenci so ee združili v S. R. Z., da ae s popiočjo te organuaci je bore za svobodo Jugoalovanov, za jugoslovansko federativno rc publiko. To je raakačilo kraljevske pristaše in se mučijo na vae načine, kako naa uničiti. Mi ae ne atrašimo njihovih groženj in gremo s svojim delom naprej.
TTatanovili smo lokalno organi zacijo S. R. Z., kateri ae je pridni žilo devet društev. 8. januarja amo imeli aestanek v prostorih slov. hoc. kluba, kjer se je izvoifV naslednji odbor: Kari Kotnik, predsednik: Gustav Kabaj, tajnik: Math Verhovec, blagajnik.
Pred kratkim so y prostorih tu kajšnje slovenske cerkve ustanovili podružnico S. N. Z., ki pa -ni* ma nobenega uspeha iti je bila skoz in ukoz ponesrečena stvar. Co41inwoodski Slovenci se ne stri* njajo s monarhietičnem programom omenjene zveze, nego ao v o-gromni večini priataši S. K Z. Tako je prav. Če mi uživamo avo-bodo, zakaj bi je ne privoščili tu di našemu narodu v etari domovini f Vai na delo ža zmago demo kracije povsod in tudi v Jugoslaviji! Živela republika! Živelo Slovensko republičamko združenje!
Frank Oblak.
Oliff Mino, Pa. — Naznanjam prijateljem in znancem, da je za vedno preminul rojak Louie Go des, član društva Slavček, štev. 145, S. N. P. J. Doma je bil iz Cerknice na Notranjeakem. V A meri ki je bival šeet let. Tu zapušča brata in sestro in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil 19. januarja na pokopališče Imperial, ki ae ga je polnoštevilno udeležilo društvo Slavček, sorodniki in število prijateljev pokojnika.
V«em, ki so pripomogli do tako lepega pogreba, ae na tem mestu zahvalim, sorodnikom in pri-jateljem pa izrekam avoje aožalje.
Člen društva.
Hibbing, Minn. — Kljub silnemu mrazu obratujejo tukajšnji odprti železni rudniki vaak dan. No stotine ljudi je upoaljenih pri delu v teh velikanskih odprtinah. Zelo mnogo delavcev se poškoduje, kar izprevidim sedaj, ko sem uposljen v tukajšnji bolnišnici. Dan za dnevom prihajajo ponesrečeni rudarji, eni a zlomljenimi rokami, drugim ao polomljene noge, eni Imajo poškodovane oči Itd. Drla v tej vrati Induatrije zahtevajo mnogo žrtev med rudarji,
gakopih ustavljeno. Sil™ I prebivahrtvo tega kraja j^^ čutno zadela, ker niso bih UT
»vreme prav nič priprt^ Naaa država ae nahaja nT« gu ameriške Unije in j« ^ £ navadno prevladovalo gorko rj
Tudi draginja je neznoaua.
Poročevalk j
Ameriške vesti
VREDNOST LANSKEGA P|t DBLKA JI OGROMNI
Waahington, D. 0. farinarski pridelek je vreden $11 uujmjm, ali $6,000,000,000 m kot I«-1 ta Idll^^^H^J
0B80JKN DETEKTIV!
No« York, M. Y. — VillUaC Hamilton, predstojnik detektiv, ske agent ure istega imena, je tj obeojen na ne rnauj kot itiri sece in ne več kot štiri leta tfi ker je zadrževal vojake in mir narje, ko je potekel njih dop*^ da je potem za'vsakega driulSI doforjev od vlade. Čedni detekta je vojake in mornarje opijaj jkozi avoje orodje, ali jih pa u. kasnil na drug način, da jih je p» tem prijel kot dezerterje.
Dva njegova uslužbenca ata bi-la radi ravno iatega prestopka obsojena vsak na pet let ječe.
NOVA IZNAJDBA PROTI POTAPLJACAM
Waahdgton, D. 0. » Neki u-umitelj je izumel topovo kro^ ki ne odakoči od vode iu ne napravi žabice. Nova krogla gre t vodo, ko zadene njeno povrii* in eksplodira, če zadane iu trd predmet, ali pa ob času, ki je dt ločen za eksplozijo.
Zdaj bb prekratek strel rivat tako učinkovit, kakor če bi krt gla zadela potapljaČo direktno.
Mornariški departuient ne p roča o detajlih, ker so tajnost.
da nam povO, kako in kaj. Trda kar «e tiče poškodb. Taka je bor
PES POMAGAL ODKRITI UMORJENEGA ČLOVEKA.
Ohioago, 111. — Enima -P&pke ji odšla na dvorišče, da potolaii pa, ki je eilno lajal. Ko je prišla dofi po atopnicah, je naletela na mrl vega očeta, ki je imel prerezn vrat. Hči je takoj obvestila poM vijo, ki je prišla kmalu na liet meata. Preiskala je vse kote f veži, toda noža ni našla.
MEHlfiKI BANDITJE VPADU
V ZDRUŽENE DRŽE VE
-r**	■ ■■ - >
E1 Paso, Test — štirideset me hiških Ibanditov je prekoračilo n> ko Rio Grande južno od E1 Pan Vojaki in policaji, oboroženi a po-žkami so hiteli na lice mesta, 4» zavrnejo napad. Prostaka Linu. ki je bil na aprednji straži, »o pripeljali ranjenega v mesto.
Mehikanci so oddali več »t« strelov. Ko so spoznali, ds je im ponesrečil, so se umaknili Kom-panija pešcev, ki atraži medM-rodni most, je streljale ns Mehikanca, toda dognali niso, če je h® kdo zadet.
Patrulje ao bile razposlane proti severju in jugu, ds preprerij« prehod Mehikancev, če bi na drugem meatu udreti v Zdrs-žene države.
LEPA OPIOZEJEVA »NA PO MAGALA VOHUNU. New Tork, N. T. - Lepa k* višjega ameriškega oficirja je » la teana prijateljica barona Habsfarg, ki so ga aretirali £ I. Sumijo, da je k*
oznanil j« le, da bo imel glavni govor dne januarja v Ordinovi dvorani v Clevelendu. O tem aho-l du ao dopisniki že poročali, vsled tega ga jas ne bom opkmval. Čl-JtJteM st« lahko o grožnjah, priob-1 Jenih v C. A., da bodo na shodu navzoči agent je vlade in druge take atvarl Ko bi toke vrste ljudje rea imeli kako veljavo, osiroma moč, bi nastopila hujša doba. kot v času ftpanake Inkviaieije. Ni čuda, če «a taki absolutisti Hi te
ba ljudi okrožju
obetane k v želeanem v Minneaoti
J rte Brood
Jennj, Lind. AHl - I« krojev Združenih držav s« čuje-jo poročila o ailni zimi Tudi ne-šemu kraju ae ni izognila in nam pootila 14 palcev snega; živo srebro ae je skrčilo do 12 stopinj pod ničlo. Nabiralniki sa vodo in vodne eevi ao saniran i le Virfed tega je bilo delo pa tukajšnjih premo
nekaj dnevi, izrabila avojo pozieijo. ds je t*j Hsbrihurg dobil važne informacije o vojnih pripravah.	, Agent nemške vlade je ina priliko, da je obiskal deaet razi* nih utrdb in vojaških postaj, «r je bil v spremstvu žene, ka**» imena še do aedaj ni odkrils vlada. Tukaj je znano, da ae js ** jiea večkrat odpeljala v vojs» tabor pri Yaphanku. ,
Baron von Hafceburg j« precej udobno v Vem Yorku i» 9 imel najeto veliko atanovssje 1 departmentni hiši. Po njegovi are tsciji so preiskali njegovo stajej vanje In agent je so nešli deM-l meate, ki odkrivajo njegov« ** in njegove tovariše.	-
Von HObaburga niso odoelj^ v dražbi J*. eovražnOi tuj^ eev, ki jih inUrnirajo na J«^ ampak ao ga pridržali »• Klaodn. da popolnoma rs/knsar
jo njefroro delo.