BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splosne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BI LTEN takoj'dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splosne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
JUNIJ - JULIJ 1975	31. JULIJA 1975	LETO IX., Št 6 - 7 (62 - 63)
VEČ REDA Z NOVIMI ZAKONI
V zadnjem času je bilo sprejetih več zakonskih predpisov, s katerimi želijo odgovorni družbeni dejavniki vnesti več reda v področje potrošnje in investicij. Novi predpisi bodo močno vplivali na poslovanje
gradbenih podjetij, še zlasti pa velja to za zakon o zagotavljanju plačila investicij. Določila tega zakona so izredno stroga. Njihov osnovni namen je zagotoviti izvajalcu investicije, da bi laže prišel do plačila za opravljeno delo. Poleg tega pa ima zakon za izvajalca investicij tudi druge učinke, med drugim bo vplival na to, da se bodo v gospodarstvu zmanjšala razpoložljiva sredstva za nove investicije. Po dosedanjih predpisih izvajalec gradbenih del res ni bil zaščiten v tem smislu, da bi investitor moral zagotoviti investicijska sredstva za celotno predračunsko vrednost in tudi za morebitne podražitve. Tudi garancije, ki so jih v zavarovanje plačil dajale banke, so bile precej formalne.
Novi zakon določa, da investitor ne more ustvariti dolžniško-upni-škega razmerja z izvajalcem del, oziroma dobaviteljem investicijske opreme, ne da bi vnaprej zagotovil sredstva za nameravano investicijo. Ko dolžnik in upnik ustvarita medsebojno dolžniško-upniško razmerje, mora imeti investitor zagotovljeno plačilo vseh svojih obvez-
Zvezne ŠIG v Celju
Letošnje zvezne športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije bodo od 12. do 13. septembra letos v Celju. Zmagovalne ekipe z letošnjih slovenskih ŠIG bodo zastopale gradbene delavce SRS v Celju. Letos prvič na zveznih ŠIG ne bodo nastopali Pionirjevi tekmovalci, ker nismo osvojili nobenega prvega mesta. V zadnjih 5 letih smo vsa leta sodelovali na zveznih ŠIG.
nosti v skladu z določili tega novega zakona. Zagotovitev plačila po tem zakonu se doseže na naslednje načine:
1.	s čekom
2.	z menico z avalom banke
3.	z nepreklicnim dokumentarnim akreditivom
4.	z garancijo banke.
Zakon določa, da se ček uporablja kot plačilo pri nabavah materiala in investicijske opreme. Če gre investitor na primer v Metalko
in kupi elektromotor, ga plača s čekom. Ček mora biti plačan v 8 dneh nato, ko je bil izstavljen. Če investitor-kupec, takrat nima na svojem žiro računu dovolj sredstev, torej kritja za izdani ček, je bil izdan ček brez kritja. V tem primeru se takoj uporabijo sankcije, ki jih določa zakon o čeku, poleg tega pa novi zakon predpisuje za odgovorno osebo, ki je izdala ček brez kritja, nepogojno 3-mesečno zaporne kazen.
Kadar dobi kupec investicijske opreme od proizvajalca kratkoročni 90-dnevni blagovni kredit, mora zagotoviti plačilo z menico.
Nas kot izvajalce gradbenih del bolj zanima nepreklicni dokumentarni akreditiv, po katerem se opravljena dela plačajo na podlagi situacij, ki jih v skladu s pogodbo predlagamo investitorju. Zanima nas tudi bančna garancija, v okviru katere se plačila za opravljena dela opravijo v pogodbenih rokih z virmani, ki morajo biti plačani najpozneje v 30 dneh. Novo je pri garancijah to, da lahko izda banka garancijo le do višine svojih likvidnih sredstev. To pomeni, da ban-
(Nadaljevanje na 2. str.)
PIONIRJEVE športnice, ki so nam z letošnjih ŠIG prinesle edina odličja: (z leve proti desni) Pavla Tojagič s pokalom za 2. mesto odbojka-ženske, Cvetka Peteline, ki je prejela srebrno kolajno za 2. mesto v kegljanju žensk posamezno, Martina Bračko, ki je prejela bronasto kolajno za 3. mesto v strelstvu žensk posamezno in Julka Bratož s pokalom za 2. mesto v strelstvu žensk, ekipno. Naše požrtvovalne športnice torej res zaslužijo vso pohvalo in iskrene čestitke. Z lanskih ŠIG smo prinesli z ekipnih tekmovanj 2 zlati in 2 bronasti odličji, s tekmovanj posameznikov pa 2 srebrni kolajni
MARJAN DRENOVK, VK elektromehanik <
Delovni prostori Pionirjeve elektroslužbe, ki spada v TOZD me- <► hansko kovinski obrat, so na eni strani sosed enega izmed prosto- < > rov TOZD lesni obrat in na drugi lakirnice za avtomobile. Tu naj- J; deš Marjana Drenovca, bodisi pri tem, ko se sklanja nad papirji za <> pisalno mizo, ki jo ima kar v kotičku v delavnici, bodisi v strokov- * J nem pomenku s katerim od delavcev, ali pa ga ne najdeš, kadar o teka za raznimi rezervnimi deli po mestu ... V pomenku je kratek <, in stvaren, kar nekam strogo gledajo njegove svetle oči, čeprav je <► sicer veder in šegav po naravi. Pogovor je stekel gladko, brez za-
dreg:	o
- Pri Pionirju sem od 1953. leta. V elektromehaniku sem zašel o skozi veselje do elektrike, ki me je privlačila že kot otroka. Šel bi v j | srednjo tehniško šolo, pa takrat, ko sem jaz, odraščal, še ni bilo ii takšnih možnosti, kot so dane mladini danes. Zato sem 1949. leta <► odšel v uk v Novoteks, od tam pa sem skupaj z mojstrom Novino <> presedlal k Pionirju in tu vrgel sidro.	J J
V Pionirjevi elektroslužbi, kot nam pravijo, delamo razne stvari. < ► Včasih, še pred leti smo delali tudi napeljave po stavbah, poleg tega J | pa opravljali električna popravila in vzdrževanje na naših strojih, o Takrat je bilo hudo, saj smo bili kar naprej razpeti na dva konca. J J Popravila na strojili so bila vedno nujna. Ko se je obrt malo bolj <► razvila, smo napeljave po stavbah opustili. Nato smo se specijalizi-rali tudi v previjanje elektromotorjev in dinam vseh vrst ter v < ► vzdrževanje elektronaprav na strojih. Pred leti. ko smo začeli s <, previjanjem elektromotorjev, smo bili prva delavnica te vrste na Dolenjskem.
Delo in življenje pri nas potekata med kabli in žicami, pri iskanju | * rezervnih delov, naše delo pa je velikokrat zelo natančno. Marsikaj <► je treba skombinirati, lotimo pa se vsega. V elektroslužbi v TOZD mehansko-kovinski obrat nas je zdaj 14. Vsaka TOZD ima poleg <> tega po 2 svoja vzdrževalca, ki opravljata tudi tekoča manjša popra- {J vila. Večja začetna in večja vmesna dela opravljamo mi. Postavlja-mo vse napeljave na gradbiščih za dovod energije in podobno. opravljamo generalna popravila žerjavov in betonarn, kontrolo iz-vedbe električnih napeljav in zaščite ozemil. Dela nam ne zmanjka, <, toka pa dandanes v proizvodnji tudi ne sme!	* J
(Prenos s prejš. strani)
čne garancije v prihodnje ne bodo več samo formalne. Tudi v primeru, če banka z izdano garancijo prekorači svoja likvidna sredstva, je z novim zakonom zagrožena zaporna kazen.
Če se pogodbeno dogovorimo, da bo investitor plačal na podlagi akreditiva, oziroma garancije, mora investitor odpreti akreditiv, oziroma izročiti garancijo pred pričetkom del. Vsak odgovorni delavec v TOZD gradbene operative naj si dobro zapomni zakonsko določbo, da bo TOZD kaznovana z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 dinarjev zaradi prestopka, če bi začeli z deli prej, preden nam bi investitor vročil garancijo, oziroma obvestilo o odprtju akreditiva.
Zagotovo je odveč razpravljati o tem. kakšni bodo celostni ekonomski učinki novega zakona, odveč pa je tudi ocenjevati, ali je tako strog zakon v tem trenutku nujen in primeren in kakšen bo njegov vpliv na nadaljnjo gospodarsko rast. Investitorji si morajo odslej zagotoviti sredstva za nameravano investicijo v celoti vnaprej, tudi za podražitve. Njihova likvidnost se bo torej poslabšala, saj bodo nekaj sredstev morali nujno hraniti za tekoča plačila, sredstva namenjena za investicije, od katerih je v veliki meri odvisna gradbena operativa, pa se bodo zato zmanjšala. Če investitor ne bo zavaroval investicije na primer z menico, oziroma z akreditivom, bomo morali od njega zahtevati bančno garancijo. Veliko vprašanje je, v koliko primerih bo banka lahko dala takšno garancijo. Še bolj pozorni kot doslej, bomo morali biti, da ne bi opravljali del preko zavarovane vsote, da bomo pravočasno sklepali dodatne, oziroma nove pogodbe in pravočasno zahtevali zavarovanje plačil za opravljena dela. Takrat, ko bodo zavarovana sredstva že izčrpana, bo že prepozno in se bomo lahko zatekli le še k skrajnemu sredstvu,
ustavitvi del. Seveda bodo investitorji pridno zavračali situacije in teže bo uveljavljati razlike v cenah zaradi podražitev.
Kratkoročno gledano se torej gradbenim podjetjem ne obeta nič kaj rožnata prihodnost in le s težavo bodo zaposlila vse svoje zmogljivosti. Pri dodeljevanju sredstev bodo imeli prednost investicijski objekti, ki jim bo pripisana republiška prioriteta. Morda bi bilo iskati rešitev, vsaj začasno, v pospešeni gradnji stanovanj. Toda prav v stanovanjski gradnji je na žalost prisotna kopica nerešenih problemov, ki zavirajo njeno rast. Naj omenimo, da med drugim še vedno ni rešeno vprašanje investitorstva v velikih stanovanjskih stavbah, ki se gradijo /. denarjem več kupcev in naročnikov, da še ni rešeno vprašanje programiranja stanovanjske gradnje in cen, ter še marsikaj.
V skladu z novim družbenim dogovorom naj bi pri določanju cen stanovanj soodločali:
kreditor za izvedbo, oziroma nakup stanovanj,
samoupravna stanovanjska skupnost,
-	izvršni svet občine,
-	sindikalni svet občine.
-	organizacija za urbanistično planiranje,
-	organizacija, ki oddaja in ureja stavbno zemljišče.
-	komunalna skupnost,
-	izvajalec gradbenih del,
-	izvajalec obrtniških in instalacijskih del,
-	organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Naštete organizacije so ponekod komaj ustanovljene, marsikje pa še niso našle skupnega jezika. Prav tako v nekaterih občinah še niso sklenili občinskih dogovorov in smo zato tam gradbinci še vedno prepuščeni administrativnim odločitvam zavoda za cene.
MARKO SVETINA, dipl. iur.
Malokdo ve, da v športnih tekmovanjih sodelujejo tudi posamezniki, ki ne tekmujejo, pa so vendar nepogrešljivi. Na sliki skupina športnih delavcev in delavk iz TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, kije preračunavala rezultate in skrbela za sprotno objavljanje na oglasnih deskah
VELIKO PRIZNANJE PIONIRJU
Leto 1935 ima v zgodovini Komunistične partije Slovenije in delavskega gibanja Slovenije poseben pomen. Čeprav so bili že nekaj let pred tem z Obznano ukinjeni lokalni upravni organi v takratni, predvojni kraljevini Jugoslaviji, čeprav je kralj Aleksander uvedel diktaturo, razpustil parlament, prepovedal sindikat, zborovanja in združevanje delavcev, čeprav so bili znani režimski zapori in koncentracijska taborišča Lepoglava, Sremska Mitroviča, Glavnjača in Požarevac polni delavskih voditeljev, je Komunistična partija Slovenije uspela 1935. leta organizirati javno politično in kulturno manifestacijo delavcev. Zlet svobod. Množica delavcev, ki se je zbrala na zletu je izpričala svojo enotnost, dokazala svojo neomajnost, solidarnost in revolucionarnost. V spomin na ta veliki dogodek je bil ob 40-letnici, letos 14. junija v Celju vnovič organiziran Zlet Svobod, kot politična in kulturna manifestacija delavskega razreda Slovenije.
Na Zletu v Celju so bila letos petim slovenskim delovnim organizacijam podeljena priznanja Zveze sindikatov Slovenije, za njihove dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenili odnosov. Med petimi delovnimi organizacijami Slovenije, ki so ta visoka priznanja prejele, je tudi SGP PIONIR Novo mesto, ki gaje prejelo kot edino podjetje gradbene stroke. V utemeljitvi, s katero nam je bilo priznanje vročeno, je rečeno:
„SGP ,Pionir1 Novo mesto je nastalo v letu 1947 iz podjetja ,,Novograd“, ki je bilo osnovano leta 1946 inje zadovoljevalo ožje lokalne potrebe gradnje manj zahtevnih objektov. Že v naslednjih letih je svojo dejavnost razširilo na celotno območje Dolenjske. Podjetje se je organizacijsko in tehnično krepilo in nenehno povečevalo svojo realizacijo od 70 milijonov v letu 1965 na 717 milijonov v letu 1974. Na tak porast proizvodnje so vplivala predvsem usmerjenost in prizadevanja samoupravnih organov, da razširijo dejavnost, ne le v mejah Slovenije, ampak tudi v drugih republikah, zlasti na Jadranski obali.
Spričo solidnega poslovanja, predvsem pa tudi kvalitete opravljenih del, je podjetje doseglo izreden prodor na širše jugoslovansko tržišče. Tako lahko Pionirjeve gradbince srečujemo v Zagrebu, na Reki, Poreču, Hvaru, Bosanskem Petrovcu, Tuzli. Podjetje Pionirje bilo med prvimi gradbenimi podjetji, ki je vpeljalo moderni industrijski način gradnje po sistemu litega betona. Prav v zadnjem času pa ga nadomešča sistem tunelskih opažev. Z industrializacijo gradenj je podjetje Pionir doseglo uspehe ne le na področju stanovanjske gradnje in razmeroma nizkih cen za enoto stanovanjske površine, ampak tudi pri proizvodnji industrijskih hal. Posodabljanje administrativnih služb in njih oprema s sodobnimi pripomočki je prispevalo k boljšemu delovanju služb v podjetju, predvsem pa omogočilo sproten vpogled v poslovanje in s tem boljši sistem informiranja.
Nenehna težnja delavcev Pionirja, da izpolnijo tehnologijo grad nje, je omogočila, da so bile njihove storitve iskane na notranjem trgu. Gradnja velikega hotelskega objekta v Zakopanih in izvajanje del v Nemčiji pa potrjujejo, da so se uspešno uveljavili tudi že v inozemstvu.
Delavcem v samoupravnih organih in političnih organizacijah gre predvsem zasluga, da so razmeroma hitro in uspešno odpravili odpore, ki so se pojavljali znotraj kolektiva in zagovarjali centraliziran način upravljanja, in zato so uveljavili v celotni organizaciji ustavna načela. Mnogo truda je bilo vloženega v to, da so solidno oblikovali notranje odnose, ki jih uravnava zelo obširna in domiselno izpeljana interna zakonodaja v obliki raznih pravilnikov itd.
Ustavnim načelom pa so uspešno prilagodili tudi oblike in vsebino delovanja političnih organizacij, kar vse daje delavcem večje možnosti za neposredno odločanje.
Mnogo je bilo v SGP Pionir storjenega tudi za solidne oblike in vsebino informacij tako z lastnim glasilom kot na druge načine. Tako si zagotavljajo čim popolnejši in sproten vpogled v probleme gospodarjenja.
Dobra obveščenost, vse širše vključevanje vseh proizvajalcev v samoupravne odločitve omogočajo ob smotrno oblikovanem samoupravnem mehanizmu in aktivni vlogi družbenopolitičnih organizacij, da laže premagujejo določene težave, s katerimi se srečujejo. To omogoča tudi to, da so njihovi delegati v družbenopolitičnih in drugih interesnih skupnostih na tekočem s problemi in aktivni v
*••^* •*4'* ***tmfr •* M Httćf m(*•

DELAVCEM OZD
SGP PIONIR
NOVO MESTO
x<7	/n/ir r/jrx/r^hu	trt t*/yrva*y*t
infi/u* {(Aitćdr/uAedhcdm

3.6.1973
:jLjl
93-8-3
. O

•y
okolju, v katerem delujejo. Vse to vpliva tudi na to, da iz ustvarjenih sredstev namenjajo velik delež za zboljšanje lastnega standarda. Imajo samske domove v vseh središčih TOZD. skrbijo za rekreacijo in aktiven odmor, vsem delavcem pa je zagotovljena tudi cenena prehrana med delovnim časom. Z gradnjo stanovanj za delavce, v kar vlagajo velika sredstva, in z drugimi ukrepi, uspešno odstranjujejo razlike med delavci domačini in onimi iz drugih republik.
SGP Pionir je eno izmed podjetij na področju gradbeništva, kjer samouprava preko TOZD že dobiva svojo realno vsebino v duhu ustavnih načel. Praktični dosežki nove ustavne organizacije in rezultati, ki iz tega izhajajo, so lahko mnogim podjetjem te dejavnosti za vzor. Zato jih mnogi obiskujejo in se zanimajo za njihove izkušnje.
Tako zasnovana samouprava omogoča delavcem SGP Pionir, da imajo tudi v GIPOSSU kot sestavljeni organizaciji združenega dela, svoj ustvarjalen vpliv in delujejo po svojih močeh tudi kot činitelj povezovanja slovenskega gradbeništva.“
Visoko priznanje, podeljuje ga poseben odbor pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, nam je v izredno čast in ponos, poleg tega pa nas zavezuje, tudi vnaprej v enaki meri razvijati in utrjevati samoupravne družbene odnose, tako v okviru celotne OZD PIONIR, kot v okviru posameznih TOZD.



Vojaki iz Kranja naši gostje
Od 18. do 21. junija je bilo v Novem mestu športno tekmovanje Ljubljanske armijske oblasti. V Novo mesto so se v teh dneh zgrnili športniki vojaki iz vse Slovenije in se pomerili v športnih tekmovanjih, ki so potekala na stadionu Bratstva in enotnosti, na tekmovališčih na Loki in v Dolenjskih Toplicah.
Povezanost Ljudske armade z našimi delovnimi ljudmi je v naši socialistični samoupravni družbi povsem razumljiva in nekaj običajnega. Nič čudnega torej, če so posamični delovni kolektivi iz Novega mesta v času tekmovanja prevzeli pokroviteljstvo nad ekipami vojakov športnikov iz posameznih vojaških enot. Naš delovni kolektiv je prevzel takšno pokroviteljstvo nad vojaki tekmovalci, ki so prišli iz Kranja.
Svoje goste, okoli 70 vojakov-športnikov smo kar se da prisrčno sprejeli. 17. junija je bil v dvorani
Samskega doma v Bršlinu organiziran za njih sprejem. Najprej jih je v kratkem, prisrčnem nagovoru pozdravil glavni direktor Ivan Kočevar, ki jim je izrekel dobrodošlico, zaželel obilo športne sreče, uspeha in užitkov na tekmovanjih, ki so pred njimi in jim na kratko orisal zgodovino in razvoj Pionirja, ter naše delo. Zatem je v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pozdravil goste vojake sekretar samoupravnih organov Milan Šinkovec.
V imenu vojakov seje za dobrodošlico, sprejem in gostoljubnost zahvalil vodja športne ekipa vojakov iz Kranja poročnik Kranjc in ob tej priložnosti izročil glavnemu direktorju spominsko plaketo. Da bi gostom kar najbolj predstavili naše podjetje in dejavnost, smo jim nato predvajali še barvni film o Pionirju, ki je bil posnet za 25-let-nico podjetja.
Sledila je pogostitev. Mladinke so vojakom že ob prihodu razdelile
Vojaki športniki, udeleženci športnih iger ljubljanske armijske oblasti med ogledom Baze 20
Dežnik je bil zlasti pri navijanju zelo koristna stvar na letošnjih ŠIG: bil je uporaben za zaščito pred soncem in pred dežjem. Navijači so imeli največ dela na odbojkarskih tekmah in pri malem nogometu
značke podjetja, po uvodni svečanosti pa so jim postregle s prigrizkom in pijačo.
Z avtobusom smo zatem odpeljali goste na ogled stanovanjske soseske na Ragovski. Popoldne smo jih odpeljali na ogled Baze 20 v Kočevskem Rogu.
Dolga kolona 14 avtobusov je vse vojake, ki so sodelovali na tekmovanjih, med njimi tudi naše goste iz Kranja, odpeljala v Kočevski Rog. Po avtobusih so bili med vojaki razporejeni mladinci in mladinke iz novomeških delovnih organizacij gostiteljic. Zgodovino narodno osvobodilnega gibanja na Do-
lenjskem in zgodovino Baze 20 jim je med ogledom razložil kustus novomeškega Muzeja NOB profesor Franc Štampohar.
Naši predstavniki so se udeležili svečane otvoritve vojaškega športnega tekmovanja, ki je bila 18. junija popoldne, ter se udeležili vseh svečanosti in kot gledalci opazovali tekmovanja. Ob zaključku tekmovanja, je 21. junija glavni direktor Ivan Kočevar izročil ekipi vojakov iz Kranja, ki so bili naši gostje, album fotografij posnetih na obisku v našem podjetju in pri ogledu Baze 20 ter med njihovimi športnimi tekmovanji.
V času od 21. 5. 1975 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — gradbeni sektor Novo mesto
s podjetjem „ISKRA" Semič za objekt: Kotlovnica, zunanja ureditev in priključki na kotlovnico — investicijska vrednost 3,313.476,— din;
- z Osnovno šolo Leskovec pri Krškem, za gradnjo nove osnovne šole v Leskovcu — investicijska vrednost 14,181.692,— din;
s podjetjem ,,ŠIPAD“ Sarajevo za dobavo in montažo arimira-nobet. montažne konstrukcije za objekt v Bosanskem Grahovem -investicijska vrednost 700.000.— din;
s podjetjem „ISKRA" Semič za objekt: Nadzidava laboratorija investicijska vrednost 1,563.618,— din;
s Temeljno telesno-kulturno skupnostjo Novo mesto za gradnjo objekta: Športna dvorana — investicijska vrednost 11.317.632.— din;
s podjetjem „KRKA" - farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto, za objek-
>•••••• •••••••
te: Vzdrževalna dela, Rekonstrukcija tablctnega oddelka, Nevtraliza-cijski bazen pri toplarni. Pomožni objekt za sortiranje, predelavo in odvoz odpadnih produktov -skupna investicijska vrednost 8,204.872,- din;
z Republiško skupnostjo za ceste Ljubljana za „Pripravljalna dela pri gradnji mostu čez Krko v Novem mestu" — investicijska vrednost 2,000.000.- din;
—	z Ljubljanskimi opekarnami Ljubljana, za dodatna dela pri gradnji objekta: Tovarna keramičnih ploščic v Račjem selu pri Trebnjem — investicijska vrednost 3,194.497,-din;
TOZD — gradbeni sektor Krško
—	s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško za manjša vzdrževalna dela, dodatna dela na objektu „Papirni stroj III" in Asfaltiranje skladišča lesa — skupna investicijska vrednost 7,127.268,- din;
s Stanovanjskim in komunalnim podjetjem Brežice za dodatna dela na objektu: Telovadnica Brežice — investicijska vrednost 3,016.274,- din
TOZD — gradbeni sektor Ljubljana
— S skupščino občine Novo mesto, za gradnjo Osnovne šole na Kristan vrhu — Kozjansko — investicijska vrednost 3,997.413,— din;
s Tvornico trikotaže „Umber-to Gorian" Novigrad, za adaptacijo stare upravne zgradbe — investicijska vrednost 403.597,— din;
z Občino Ljubljana — Center za dodatna dela v objektu: Vzgojno varstveni zavod Stara Ljubljana investicijska vrednost 1,952.030,- din,
TOZD - gradbeni sektor Zagreb
—	s podjetjem JEDINSTVO Zagreb, za dodatna dela pri „Hali pomoćnog pogona — investicijska vrednost 1,041.097,— din;
—	z Vojno pošto Zagreb za „Nadstrešnice in garaže" — investicijska vrednost 11,742.398,— din;
Naj -, naj -, naj - gradbišče Beričevo
Trikrat naj—, je v naslovu navidezno postavljen kot za šalo, dejansko pa ga lahko vzamemo resno. Ko govorimo o gradbišču RTP Beričevo v Ljubljani, kjer gradi TOZD gradbeni sektor Ljubljana eno izmed treh osrednjih ljubljanskih razdelilnih transformatorskih postaj, lahko brez pretiravanja uporabljamo presežnik. Gradbišče Beričevo je namreč zagotovo največje izmed vseli na katerih zdaj gradimo (po površini), gradnja, ki poteka na njem je gotovo tudi najzahtevnejša, gradnja bo izvedena v najsodobnejši izvedbi, takšnih in podobnih presežnikov pa bi lahko našteli še precej, če bi sc le malo pomujali.
Gre torej v resnici za naj-gradbi-šče! Ko se po vijugastih in ovinkastih poteh mimo Zaloga pripelješ na Beričevo, ob vhodu opremljenem s Pionirjevo napisno tablo, ne dobiš nobenega posebnega vtisa. Velike razsežnosti gradbišča se predstavijo obiskovalcu šele nato, ko se po njem malo sprehodi, saj ra/en treh dva do trietažnih stavb, ki stoje tam. poteka vsa gradnja v zemlji.
Razdelilna transformatorska postaja Beričevo sc bo raztezala na 17 hektarih površin. To je prvi podatek, s katerim postrežejo obiskovalcu, da bi dobil vsaj približno predstavo o gradbišču. V pomenku, v katerem so sodelovali: vodja gradbišča RTP Beričevo Andrej Kurnik ter delovodji Marko Kolenko in Alojz Gorenc, je bila gradnja Razdelilne transformatorske postaje Beričevo predstavljena takole:
Tolikšna površina je pokrita s tremi stavbami: s pomožno, komandno in obratno, s 127 betonskimi portali za 30 do 40 metrov visoke jeklene stolpe, ki bodo postavljeni nanje, tu so trije transformatorji z oljnimi jamami, 1000 betonskih stebrov 1x1 m, okoli 600 m podzemnih kabeljskih kanalov, ob vseh stavbah in napravah pa 80 cm globoka ozemljitev, na razdaljo 19 metrov, za varnost pred strelo.
Z deli so začeli 2. septembra lani, rok za dograditev pa je v letošnji jeseni. Kar se gradbenih del tiče, je gradbišče malo pred rokom, vse pa kaže, da se bo gradnja zavlekla, ker so dobavitelji jeklenih stolpov in ostale opreme, ki jo je treba vgraditi že v zamudi.
Na gradbišču je povprečno po 80 delavcev, zato je bilo skozi gradnjo toliko več mehanizacije; uporabljali so bagerje, buldožerje, kombinirke, Bomag valjarje, žabe za nabijanje, rakete za prevoz betona, avtomikser in betonarno Arbau z zmogljivostjo 24 m3 betona na uro. Največ težav je bilo ves čas gradnje z vremenom: gradbišče leži na ravnici in čim je deževalo, so se utapljali v blatu. V lanski jeseni, ko so začeli z zemeljskimi delije vsak
dež povzročil zastoj za 4 do 5 dni, dežja pa je bilo vso jesen na pretek. Dvakrat je voda gradbišče dobesedno zalila in žerjav je bil 1 -krat v vodi. Pri zemeljskih delih so odrinili okoli 90.000 kubičnih metrov
zemlje, vgradili so okoli 5.000 m3 betona in porabili okoli 350 ton betonskega železa za armature.
V pomožni stavbi, ki stoji na levo od vhoda v gradbišče bodo prostori za mehanično delavnico, pisarne in za stolp z dvigalom za dviganje in popravila strojev in opreme. V komandni stavbi bodo prostori za avtomatično komando, ki bo elektronsko regulirana in vodena z računalniki. V obratni stavbi bodo trafoboksi, agregat in akumulacijski prostori za vzdrževanje in električno napajanje objektov.
Zahtevnost gradnje je predvsem v tem, ker je objekt povsem različen od stanovanjske ali siceršnje gradnje investicijskih objektov. Sestavni deli gradnje se ne ponavljajo, zahtevana pa je velika natančnost v razdaljah in višinah. Izkopi za temelje betonskih portalov so zahtevno delo, ker morajo biti temelji čimbolj vraščeni v tla, temelji morajo biti zelo težki, saj bodo nosili do 40 m visoke jeklene stolpe med katerimi bo razpeta žica. V posamezne temelje portalov je bilo vgrajenih po 80 m3 betona.
Pomožna in komandna stavba sta izdelani v litem betonu s Hunnebeck opaži. Projektant je zahteval betonsko izvedbo brez naknadne obdelave. Stene nadstropij so visoke 4 metre, debele 15 do 17,5 cm, obložene so s siporek-
som, vgrajena je gosta armatura. Posamezne etaže so različne po višinah, kar je dela otežalo. Vse armature v objektih so varjene in ozemljene z ozemljitvenim omrežjem.
%
Betonski nosilni portali so razvejani po vsem gradbišču in sestavljajo tri stikališča bodoče RTP: eno za 380 V, drugo za 220 V in tretje za 110 V. Povezana so z okoli 600 metrov kabelskih kanalov različnih
velikosti. Kabelski kanali so vkopani do 3,5 metrov globoko. V dolžini 500 metrov so v merah 110x1 10 cm in 45x30 cm, v dolžini 100 metrov pa v merah 190x200 cm. Deloma so sestavljeni iz kabelskih blokov, deloma pa iz montažnih kabelskih kanalov, ki sojih izdelali v betonarni centralnih obratov TOZD gradbeni sektor Ljubljana. Kanali imajo vgrajene betonske police, po katerih bodo tekli električni kabli. Vgraditev teh polic je zelo zahtevno delo, ker so kanali iz obdelanega betona, stene so tanke in imajo vgrajene veliko armature, police pa je težko vstaviti v opaž sestavljen iz vodil.
Ves beton, kar ga je bilo porabljenega na Bcričevem, je moral biti posebno kvaliteten. Hunnebeck opaže, kar so jih uporabljali, so izdelali v centralnih skladiščih TOZD gradbeni sektor Ljubljana.
Gradbena dela na Beričevem se zdaj že bližajo koncu. Iz betonskih portalov bodo zrasli kvišku jekleni nosilni stebri, med katere bodo napeli žice. Po kabelskih kanalih bodo položili kabelske splete, vse tri stavbe pa bodo napolnili s sodobno opremo. Nato bo skozi žice in naprave stekel električni tok, ki bo napajal dobršen del Ljubljane in njene industrije. Delavci TOZD gradbeni sektor Ljubljana bodo zapustili veliko gradbišče in se razšli na druga. Delo njihovih rok pa bo ostalo in marsikdo izmed njih bo, kadar ga bo pot zanesla mimo RTP Beričevo, ko se bo njegov pogled ustavil na spletu stebrov, stavb in žic, s ponosom pomislil: „Pri tej gradnji sem sodeloval!"
med gradnjo
Luciano Sušanj med nami
18. junija nas je obiskal Luciano je bilo lahkoatletsko telovadišče. Sušanj, evropski prvak v teku na	Začel je zahajati tja in tam je nato
800 metrov. Odzval se je našemu	začel pod vodstvom športnih de-
vabilu in obiskal Novo mesto in lavcev in trenerjev dosegati prve re-SGP Pionir. Znanstvo med Luci- zultate. Tudi on je moral v želji z^ anom Sušanjem in našim podje- športnim izživljanjem preživeti tjem ima dvoje korenin: Luciano je enake težave, kot jih morajo vsi gradbeni tehnik, po osnovnem po- mladi ljudje. Veliko raje kot z la-
Direktor TOZD Gradbeni sektor Krško Lado Kežman izroča Lucianu Sušanju spominsko darilo, umetniško sliko novomeškega Brega, na slovesni otvoritvi novega športnega igrišča v Bršlinu
klicu torej gradbinec, poleg tega pa se na Reki, kjer gradimo več stanovanjskih stolpnic, seli v stanovanje v eni izmed teh stolpnic. Prve stike z njim je ustvaril na gradbišču na Reki z njim Mirko Injac, ki nam ga je že predstavil v prvi letošnji številki v daljšem sestavku.
Lucijano Sušanj si je v Novem mestu ogledal Pionirjeve obratne prostore v Bršlinu in obiskal tudi gradbišče stanovanjske soseske na Ragovski. Popoldne je v sejni dvorani na direkciji sodeloval v razgovoru s Pionirjevimi športnimi delavci in mladino. Mirko Injac nam je v že omenjenem prispevku, ki smo ga v Biltenu objavili januarja letos, predstavil Lucijana Sušanja kot skromnega mladeniča, vrhunskega športnika, ki zelo hitro ustvari stik z okolico. O tem smo se lahko prepričali prav na junijskem obisku.
V zelo sproščenem razgovoru, ki je v sejni sobi potekel brez vseh zadreg, je Luciano mirno, zbrano in zelo neposredno ter skromno odgovarjal na vsa vprašanja sodelujočih. Povedal je, daje mogoče doseči vrhunske rezultate v športu, še zlasti v atletiki, predvsem z vztrajnim, vsakodnevnim treningom in delom. Svojo športno dejavnost je začel kot navdušen pristaš nogometa. Ker je bil nogometni stadion, na katerem bi lahko igral preveč oddaljen, je moral misel na nogomet opustiti. V bližini stanovanja na Reki, kjer je živel pri starših,
hko atletiko bi se bil ukvarjal z nogometom. Nogometno igrišče pa je bilo, kot že rečeno predaleč. Bile so šolske obveznosti, starši so bili v skrbeh za njegov šolski uspeh in tako si ni mogel privoščiti dolge vožnje in velike zamude časa za nogomet.
Povedal je, da se je, ko se odločiš za šport, treba odpovedati mnogočemu. Dan je kratek, on sam ima obveznosti do svoje družine, študira na višji pedagoški šoli in vsak danje treba trenirati. Športniki na ta način izgubijo veliko časa, ki jim ga nihče ne nadoknadi. Marsikateri izmed njegovih sošolcev, si bo tačas, dokler poteka njemu življenje v treningih in na tekmovanjih, nabral že precej službenih let in si ustvaril kariero. Nato pa pridejo za športnika leta, ko se je treba sprijazniti s spoznanjem, da je višek dosežen in da bo treba prostor na stezi prepustiti mlajšim in boljšim. Za vse to ni nobenih materialnih povračil, edino nadomestilo so zmage, kijih dosežeš na tekmovanjih in priznanje gledalcev.
Po razgovoru je Luciano Sušanj odšel na slovesno otvoritev novega športnega igrišča ob Pionirjevih obratnih prostorih v Bršlinu v Novem mestu. Asfaltirano igrišče, ograjeno z žično mrežo, urejeno za odbojko in mali nogomet ter rokomet, je z. manjšo dodatno ureditvijo mogoče usposobiti še za košarko in tenis, pozimi pa bi bilo uporabno tudi kot odprto drsališče.
Takšno igrišče pomeni za šport pri SGP PIONIR zelo veliko, zato ni nič čudnega, če smo Luciana Sušanja zaprosili naj sodeluje pri slovesni otvoritvi in naj na novem igrišču simbolično vrže prvo žogo, preden bo začelo služiti namenu.
V slovesnem delu ob otvoritvi je spregovoril glavni direktor Ivan Kočevar, ki je dragega gosta Luciana Sušanja že ob njegovem prihodu sprejel in se ves dan mudil v družbi z njim, ter si našel tudi čas, da je sodeloval v razgovoru v sejni sobi. Glavni direktor je pozdravil gosta in v kratkem nagovoru ob otvoritvi igrišča poudari! pomen športne dejavnosti za zdravje in dobro počutje delavcev. Podčrtal je Pionirjevo nenehno skrb za zaposlene izven delovnega časa ter zaželel, naj bi igrišče dobro služilo svojemu namenu. V kratkih besedah je nato pozdravila gosta in vse navzoče s strani organizacije ZSMS Marija Kramar, ki je naštela več podatkov o sredstvih in delovnem času porabljenih za igrišče. Zatem je direktor TOZD gradbeni sektor Krško Lado Kežman v imenu Pionirjevih športnikov in delovnega kolektiva izročil Lucianu Sušanju kot spominsko darilo umetniško sliko, ki prikazuje novomeški Breg, mladinka in športnica Biljana Pilič pa mu je izročila šopek.
Luciano Sušanj se je nato zahvalil za vabilo in pogostitev, izrazil je srečo, ker je lahko preživel nekaj časa v Sloveniji in v Novem mestu ter kot gost Pionirja, zaželel Pionirjevim športnikom obilo športnih uspehov in jim čestital k lepemu, novemu igrišču, ter vrgel prvo žogo-
Za novo igrišče, ki je bilo s tako lepo slovesnostjo izročeno namenu, je pretežni del sredstev prispe-
valo Sindikalno športno društvo SGP Pionir. Omeniti moramo, da sta pobudo za ureditev igrišča dala Lojze Babnik in Franc Kuzma, ki sta ves čas priprav in gradnje z veliko mero požrtvovanja, vneme in zagnanosti vodila akcijo. S prostovoljnim delom pri gradnji igrišča so veliko sodelovali vajenci iz gradbene operative, saj so v skupinah delali mnogo popoldnevov. Igrišče je namenjeno športnemu delovanju mladine, zato je povsem prav, daje mladina pri gradnji sodelovala tudi s prostovoljnim delom. Brez slabega namena pa moramo pri tem poudariti, da sodelovanje vajencev ni potekalo skozi organizacijo ZSMS. Mladinska organizacija SGP Pionir torej ni bila organizator prostovoljnega dela mladine. Gradnja igrišča, bolj natančno: prostovoljno delo mladine pri gradnji, je zato šla bolj kot bi bilo želeti mimo organizacije ZSMS pri SGP Pionir. Vajenci so prihajali na prostovoljno delo na pobudo inštruktorjev in delovodij.
Novo igrišče je, kot že rečeno, namenjeno vsej mladini in vsem, ki imajo radi šport, ne glede na to, v kateri TOZD delajo. Pohvaliti velja prizadevnost in pripravljenost nekaterih TOZD kot npr.: TOZD Strojno prometni obrat, TOZD Mehansko kovinski obrat in TOZD gradbeni sektor Novo mesto, ki so prispevali del potrebnih sredstev. Kot vedno, pa se je tudi tokrat, v tej skupni akciji, pri nekaterih TOZD zataknilo.
Novega igrišča so lahko vsi Pionirjevi športniki veseli. Ker je v neposredni bližini stanovanjskega naselja in Samskega doma v Bršlinu, lahko upamo, da ne bo nikoli prazno. Potrudimo se, da se bodo uresničile lepe želje in čestitke, ki jih je ob otvoritvi izrekel Luciano Sušanj!
Luciano Sušanj se nas je z gornjo razglednico spomnil na tekmovanju v Stockholmu na Švedskem, od koder nam je poslal pozdrave
Za Dan borca na Gorjancih
V letu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, smo se člani Zveze borcev NOV iz SGP PIONIR za Dan borca zbrali na Gorjancih. Proslavljali smo v Pionirjevem počitniškem domu, v neposredni bližini planinskega
je bila v dneh boja tako prijetna in naša stalna spremljevalka, danes pa jo mnogokrat žal pogrešamo. Tovariš Pavlič Jože je opravičil nekatere tovariše, ki iz tega ali onega vzroka niso mogli priti na našo slavnost.
doma, ki nosi ime slavnega revolucionara in borca za svobodo — narodnega heroja Vinka Paderšiča-Batreje, kije dal svoje mlado življenje za naš boljši današnji in jutrišnji dan.
Zbralo se nas je samo nekaj več kot 20 članov, srečanje pa je kljub temu bilo prisrčno in nepozabno. V kratkem slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik Aktiva ZB NOV SGP Pionir, smo še enkrat podoživeli vse tisto, kar nas je spremljalo skozi narodno osvobodilni boj in po njem. Občutili smo toplo, tovariško besedo, ki
Po govoru smo v medsebojnem pomenku obujali spomine na težke vojne čase. Še posebej smo sc spominjali tistih, ki so darovali svoja življenja v boju za boljšo prihodnost. Inženir Rudi Robič je prisotnim prebral zbirko svojih pesmi, ki jih je napisal in posvetil padlim borcem Cankarjevega četrtega bataljona, v katerem je kot borec tudi sam sodeloval. V teh pesmih in verzih je izraženo vse tisto, kar je bilo resnično doživeto in kar še danes živo čutimo v sebi zlasti mi, ki smo v boju sodelovali in dajali svoj prispevek za svobodo.
Četrti bataljon
Še zdaj
stopinje govore .. . Stopinje zadnje sredi marca, koje v vasici pod Gorjanci za vedno v snegu onemel naš -Cankarjev četrti
bataljon . . .
Naj vsi vedo
in nikdar naj
ne gre v pozabo,
kako je plačana bila
svoboda,
zemlja,
zrak
in kruh,
ki vsi ga zdaj jemo.
Rodovi mladi naj vedo za kakšno ceno šcleste nam danes trave in nam rodi pšenica . . .
Naj vsi vedo kako so
s puškinim kopitom mi razbili glavo, da krije v loku bruhnila in zmrznila v kristale . . .
Da ne bi mrtev gledal zverskega početja, so mi oči izdrli. . .
Krvava solza v sneg je zadnjič • zajokala . . .
Da ne bi kletve slišal, so mi odrezali ušesa ... v imenu svetega boga, da prišli bi v obljubljena nebesa . . .!
Naj vsi vedo in nikdar naj ne gre v pozabo, kako so parali trebuhe in partizankam z noži
zvezdo risali v bele grudi. . .
Naj vsi vedo, naj vsi vedo!
Naj pomnijo, naj pomnijo!
Še zdaj
stopinje govore .. . Stopinje zadnje sredi marca, ko je v vasici pod Gorjanci za vedno v snegu onemel naš
Cankarjev četrti bataljon!
Mimo spomenika ptica leti, s krili pomaha v pozdrav.
Mimo spomenika šolar hiti s težko torbo rdečih lic, zdrav.
Mimo spomenika jadrajo sape mogočne, goijanske . . .
In pojejo pesmi slavne vojske partizanske . . .
To je samo del iz niza verzov, ki jih je inženir Rudi Robič posvetil Cankarjevi brigadi in njenemu četrtemu bataljonu in jih prebral na našem srečanju. Ob spremljavi harmonike so nato med mogočna drevesa Gorjancev ter čez košenice zadoneli zvoki borbenih partizanskih pesmi. Iz srca smo zapeli vsi, zazvenela je tudi pesem dela, pesem našega delovnega človeka.
V poznem večeru smo se vračali v dolino, v naše priljubljeno mesto ob Krki. Naša srca so bila vznemirjena in polna želja, da bi se takšna srečanja še nadaljevala tudi v prihodnje, a ne samo ob praznikih, ampak tudi sicer, čeprav ob delovnih me stili v kolektivu, da bi na njih sodelovala tudi mladina in bi ji tako posredovali vsaj del vzdušja iz našega boja in revolucije.
Ob koncu bi se borci iz NOV radi zahvalili vsem TOZD in vsem tistim, ki so omogočili nepozabno srečanje in slavje na Gorjancih in sodelovali v pripravah. Hkrati vnovič izražamo željo, da bi bilo takšnih srečanj več in da bi na njih sodelovalo čimveč mladine.
ČLANI AKTIVA ZB NOV SGP PIONIR
Športni dan: več kot odlično!
	| J B		us
			Mi
Slike od zgoraj navzdol: balinarji so pravkar zmetali krogle in že se je začela žolčna razprava in metjenje, katera je bliže balincu; v odbojki je bilo na športnem dnevu odigranih več lepih tekem; strelci med tekmova-njem, pogled na publiko na tribuni med podeljevanjem odličij na slovesnosti ob zaključku
31. maja je bil v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani športni dan podjetja, ki je zdaj spet postal tradicionalna športna prireditev. Po poprejšnji daljši prekinitvi, smo ga tokrat ponovili že tretjič. Vedno kvalitetnejša tekmovanja in vedno ostrejši boji za uvrstitev na Športnih igrah gradbincev opozarjajo, daje športni dan, kot zelo koristna oblika predtekmovanja, priprave in treninga za nastop na ŠIG, nujno potreben.
Organizator letošnjega športnega dne je bila TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Vsem športnim delavcem TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in vsem, ki so v organizaciji in v pripravah športnega dne sodelovali, moramo izreči priznanje, saj je prireditev stekla popolnoma gladko in brez zastojev. Tudi uvodni ceremonial in zaključna slovesnost sta bili zelo lepo izvedeni.
V tekmovanjih je sodelovalo 84 ekip s skupaj blizu 300 tekmovalci. Tekmovanja so potekala v kegljanju, strelstvu, balinanju, odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu, šahu, vleki vrvi in v teku v vrečah, poleg tega pa sta bila med tekmovalci izbrana najtežji in najlažji, podeljen pa je bil tudi Fair play pokal posamezniku.
Že gornje številke povedo, daje šport v našem kolektivu zelo razvit, da ima veliko ljubiteljev in da so torej takšna tekmovanja potrebna. Športni dan je razen tega tudi družabna prireditev, na kateri ne gre za vrhunske rezultate, pač pa predvsem za sodelovanje in zato je zanimanje zanj tolikšno. Seveda pa športnemu dnevu kljub temu ne gre odreči velikega pomena, ki ga ima za izbor tekmovalcev in sestavo ekip, ki naj nas nato zastopajo na ŠIG.
Še posebej razveseljivo je, kar smo na tekmovališčih med tekmovalci in med navijači lahko srečali na športnem dnevu vse vodstvene in vodilne delavce iz OZD in TOZD, ki so bodisi tekmovali, bodisi spodbujali svoja moštva ali pa hiteli seštevati že dobljene točke in izračunavali na katero mesto se bo uvrstila njihova delovna enota.
Vreme je bilo za otvoritev in za zaključno prireditev športnemu dnevu naklonjeno, le proti poldnevu se je pooblačilo. Dežek, ki je porosil tekmovališča po Kodeljevem pa tekmovalcev ni preveč motil. Pri vleki vrvi, za katero je bilo največje zanimanje, je tistim ekipam, ki so pogruntale mokro tehniko, celo pomagal. Takoj v začetku je bilo namreč treba sunkovito povleči in če je takrat nasprotni ekipi zdrsnilo, se ni več spravila na noge ...
Rezultati in uvrstitve, ki so bili doseženi, so bili naslednji:
KEGLJANJE:
1.	Krško
2.	Novo mesto II
3.	Ljubljana
4.	MKO
5.	DSSS I
6.	DSSS II
7.	Novo mesto I
8.	Zagreb
9.	Lesni obrat 10. TOGRF.L
11.SPO
2478 kegljev 2396 kegljev 2371 kegljev 2334 kegljev 2264 kegljev 2186 kegljev 2108 kegljev 2050 kegljev 2011 kegljev 1869 kegljev 1667 kegljev
Moški posamezno: Andrej Djordje-vič (TOZD gr. sek. Ljubljana) 932, Franc Židanek (TOZD MKO) 931; Rudi Fabjan (DSSS) 918, Bogdan Hren (DSSS) 911, Aleksander Strupeh (TOZD gr. sek. Krško) 882, Ivan Rovan (TOZD gr. sek. Krško) 854 in Franc Žnidaršič (TOZD gr. sek. Krško) 846.
Ženske posamezno: 1. Majda Bračko (DSSS) 415,2. Vida Sofronov (DSSS) 410, 3. Majda Šušter (DSSS) 343, 4. Sonja Antič (DSSS) 340 in 5. Cvetka Peteline (DSSS)315.
STRELSTVO:
moški:
1 MKO
2.	Novo mesto I
3.	Ljubljana I
4.	DSSS I
5.	Krško
6.	SPO
7.	Ljubljana II
8.	TOGREL
9.	Proj. biro I
10.	Proj. biro II
11.	Zagreb
12.	Novo mesto II
451 krogov 438 krogov 398 krogov 394 krogov 390 krogov 366 krogov 347 krogov 325 krogov 290
247 krogov 236 krogov 227 krogov
Ženske:
1. Lesni obrat	332 krogov
Ženske posamezno:	1. Marija
Kastelic TOZD les. obrat 284 krogov, 2. Martina Bračko DSSS 278, 3. Julka Bratož TOZD Les. obrat 263.
Moški posamezno: I. Jože Ribič Tozd MKO, 2. Alojz Fink TOZD MKO 304, 3. Marjan Kos DSSS 302.
ŠAH:
1.	DSSS
2.	Ljubljana I
3.	Novo mesto
4.	Krško
5.	MKO
6.	Lesni obrat
7.	- 8. Zagreb-Ljubljana II Posamezno: 1. Jože inž. Filipčič, TOZD gr. sek. Ljubljana, 2. Marjan Matjašič DSSS, 3. Egidij Skube DSSS.
NAMIZNI TENIS
1.	Zagreb
2.	Proj. biro II
(Nadalj. na naši. strani)
Športni dan: več kot odlično!
(Prenos s prejš. strani)
3.	MKO
4.	Novo mesto II
5.	Proj. biro I
6.	Ljubljana I
7.	Novo mesto II
8.	Lesni obrat
9.	Ljubljana II
10.	DSSS I
11.	DSSS II
12.	SPO
13.	Novo mesto - ženske
14.	Krško
15.	Novo mesto III
MALI NOGOMET:
1.	Krško
2.	Novo mesto I
3.	Ljubljana I
4.	Zagreb II
5.	Ljubljana II
6.	Novo mesto II
7.	Zagreb I
8.	MKO
9.	DSSS
10. Lesni obrat 11.SPO 12. TOGRLL
ODBOJKA:
1.	DSSS
2.	Krško
3.	MKO
4.	Ljubljana
5.	SPO
6.	Zagreb
7.	DSSS ženske
8.	Novo mesto
9.	Projektivni biro
BALINANJE:
1.	DSSS
2.	SPO
3.	Novo mesto
4.	Ljubljana
5.	MKO
6.	Krško
7.	Lesni obrat
VLEČENJE VRVI .
1.	SPO
2.	Novo mesto
3.	Zagreb
4.	TOGRLL
5.	Meh. kov. obrat
6.	Krško
7.	DSSS
Vodja zobne ambulante v našem samskem domu dr. Milan Popovič v strokovnem pomenku med delom s tehničarko Maido Kos.
8.	Lesni obrat
9.	Ljubljana
TEK V VREČAH:
1.	Dušan Vuksinič, TOZD MKO,
2.	Franc Juntes TOZD gradb. sek. Novo mesto, 3. Miladin Stepič, TOZD gradb. sektor Zagreb
NAJTEŽJI TEKMOVALEC:
Franci Černe, TOZD SPO 125 kg.
NAJLAŽJI TEKMOVALEC': Veho Kržalič, TOZD gradb. sektor Ljubljana, 48 kg.
FAIR PLAY POKAL: je prejela Vida Sofronov iz DSSS.
SKUPNA UVRSTITEV:
1.	TOZD
gr. sek. Novo mesto	51 točk
2.	TOZD MKO	45	točk
3.	DSSS	44	točk
4.	TOZD
gr. sek. Ljubljana	43	točk
5.	TOZD gr. sekt. Krško	42 točk
6.	TOZD gr. sekt. Zagreb 31 točk
7.	TOZD SPO	29	točk
8.	TOZD Lesni obrat	18 točk
9.	TOZD Proj. biro	11 točk
10. TOZD TOGRLL	11 točk

Zgoraj: predstavniki treh prvopiasiranih v ekipnih tekmovanjih, predstavniki TOZD Gradbeni sektor Novo mesto (v sredi), TOZD Mehansko-kovinski obrat (levi) in DSSS (desni) na stopnički zmagovalcev, spodaj: šahisti med tekmovanjem
Letos na ŠIG: komaj sedmi!
Slike od zgoraj navzdol: naša ekipa se pripravlja na slavnostni mimohod ob otvoritvi ŠIG; pogled na tribuno zgosti in predstavniki med mimohodom; naša ekipa na stadionu med otvoritvijo ŠIG; glavni direktor Ivan Kočevar sprejema iz rok tajnika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Janeza Hambroša priznanje za zasluge pri razvoju delavskega športa
Ne gre za to, da bi bili plat zvona, kljub temu pa moramo ugotoviti, da smo na letošnjih ŠIG dosegli eno izmed najslabših skupnih uvrstitev, kar jih je doseglo SGP PIONIR, odkar se s svojimi tekmovalci teh iger udeležuje. Že v prvi sapi moramo povedati še tole, da smo zbrali na športnih stezah Kodeljevega v Ljubljani letos 4 odličja: pokal za 2. mesto v odbojki žensk, pokal /a 2. mesto v strelstvu žensk in srebrno kolajno v kegljanju žensk posameznic, ki jo je osvojila Cvetka Peteline (DSSS) s 777 keglji ali 14 manj kot prvopla-sirana tekmovalka, ter bronasto kolajno v strelstvu ženske posamezno, ki jo je osvojila Martina Bračko (l)SSS) s 320 krogi ali 25 manj kot prvoplasirana. Našo čast z odličji so na letošnjih ŠIG torej dobesedno rešile tovarišice tekmovalke! Brez. njihovih dosežkov, bi s ŠIG odšli brez vsakega odličja! Požrtvovalnim in uspešnim PIONIR-JHVIM tekmovalkam torej zares pripada naša najiskrenejša čestitka in pohvala, združena z željo, da bi se še naprej tako hrabro borile za naše barve in zmagovale!
Toliko za uvod. Letošnje ŠIG, če se zdaj lotimo opisa, so bile spet svojevrsten rekord tako po udeleženih ekipah in tekmovalcih, kot tudi po organizaciji. Nadvse mojstrsko, brezhibno in z izjemno širino jih je izvedlo SGP GRADIS Ljubljana. Uvodni ceremonial jc bil od vseh, kar smo jih doslej videli na ŠIG najlepši. Organizator je oskrbel za spremstvo izbrano oblečenih telovadcev in telovadk, ki so zbor in mimohod tekmovalcev ob otvoritvi in svečanem dviganju zastave ŠIG, postavili v vrsto z mnogimi republiškimi in meddržavnimi prvenstvi. Organizacija je potekala gladko in brez zastojev tudi drugi dan, koje dež. nekoliko zmotil tekmovanja.
Naj omenimo, da so bila na sprejemu za predstavnike sodelujočih gradbenih podjetij, s strani Republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, podeljena športnikom iz vrst gradbincev, ki imajo s svojim dolgoletnim delom največ zaslug za razvoj delavskega športa, podeljena posebna priznanja, plakete. Iz. SGP PIONIR sta priznanja prejela: glavni direktor Ivan Kočevar in PIONIRJI V dolgoletni tekmovalec v strelstvu Marjan Kos, spominsko zastavico ŠIG 75 pa je iz rok generalnega direktorja GRADIS prevzel za PIONIRJEVE tekmovalce direktor TOZD gradbeni sektor Ljubljana Jurij Podrepšck.
Prvi dan, ko so sc odvijala predtekmovanja v vseh panogah, je kazalo za nas dobro. Drugi dan pa smo se srečali s starimi rivali, ki jih le redkokdaj uspemo premagati in
v lestvici skupne uvrstitve smo začeli drseti navzdol. Ponudimo se najprej ob rezultatih:
SKUPNA UVRSTITEV EKIP
1.	CIP GRADIS
Ljubljana	383	točk
2.	GIP INGRAD
Celje	369	točk
3.	IMP Ljubljana	346	točk
7. SGP PIONIR
Novo mesto	286	točk
Naj pripomnimo samo to, da smo bili na lanskih ŠIG v skupni uvrstitvi tretji.
MALI NOGOMET 1. Konstruktor Maribor. 59 točk: 2. IMP Ljubljana, 55 točk; 3. Instalacije Ljubljana. 52 točk; 36. PIONIR Novo mesto (Vcrtuš, Žibcrt. Dobi, Škulja, Injac, Deskar, Nezir. Zajič. Vujino-vič). 18 točk. Na lanskih ŠIG smo v malem nogometu zasedli 8. mesto z 41 točkami. Na letošnjih ŠIG je sodelovalo 53 ekip.
ODBOJKA MOŠKI:	1. Salonit
Anhovo, 33 točk; 2. Ingrad Celje, 29 točk; 3. Gradis Ljubljana. 26 točk; 1 1. PIONIR Novo mesto, 17. točk. Sodelovalo je 27 ekip. Lani smo z 19 točkami zasedli 5. mesto. Naše moštvo: Duh, Babnik, Jožef. Jožef A., Bajer. Kuzma, Židanek. Šuštar. Medle, Babnik 1.
ODBOJKA ŽENSKE: 1. Ingrad Celje; 2. Pionir Novo mesto (Toja-gič, Pilič, Babnik, Bračko, Antič, Kocman, Miklavčič. Žagar, Skalu-ševič). 16 točk; 3. Gradis Ljubljana, 13 točk. Lani smo zasedli 3. mesto.
NAMIZNI TENIS MOŠKI: 1. Gra
dis Ljubljana, 53 točk; 2. IMP Ljubljana, 49 točk; 3. Salonit Anhovo. 46 točk; 34. PIONIR Novo mesto (Prcpolec, Peršin, Vučkovič), 14 točk. Lani smo zasedli 12 mesto s 30 točkami. Posamezno: 1. Matija Krnc, Gradis Ljubljana; 2. Viktor Vozel, IBT Trbovlje; 3. Breznik Božo, Ingrad Celje; in še PIONIRJEVA uvrstitev: 13. Josip Peršin. 19. Radovan Vučkovič, 52. Ivan Prcpolec. Tekmovalo jc 47 ekip.
NAMIZNI TENIS ŽENSKE! Ingrad Celje, 22 točk; 2. Gradis Ljubljana 18, 3. Stavbar Maribor 15 točk; 15. PIONIR Novo mesto 2 točki (Srovin. Pilič). Tekmovalo je 16 ekip. Lani smo zasedli 10. mesto. Posamezno: 1. Ljuba Pod-brežnik, Ingrad Celje; 2. Marija Kosi, Biro gradbeništva SRS; 3. Regina Terzič, Stavbar Maribor. KEGLJANJE MOŠKI: I Ingrad Celje, 2949 kegljev in 71 točk; 2. Gradis Ljubljana, 2831 in 67; 3. Stavbenik Koper, 2766 in 64; 8. PIONIR Novo mesto (Fabjan, Hren, Rovan, Židanek, Djordjcvič, Strupch), 2649 in 58. Tekmovalo jc 65 ekip. Lani smo zasedli prav tako 8. mesto. Posamezno: 1. Dušan Vanovšek, Ingrad Celje 1062
Letos na ŠIG: komaj sedmi!
kegljev; 2. Alojz Dremelj, Slove-nijaceste 1024; 3. Boris Kompen, Ingrad Celje 990; PIONIRJEVA uvrstitev: 6. Franc Židanek 973; 54. Andrija Djordjcvić 447; 74. Bogdan Hren 437; 86. Aleksander Strupeh 431; 100. Rudi Fabjan 425; 190. Ivan Rovan 395. KEGLJANJE ŽENSKE: 1. Ingrad Celje 1528 kegljev in 33 točk; 2. Gradis Ljubljana, 1511 in 29; 3. Konstruktor Maribor, 1510 in 26;
4.	PIONIR Novo mesto (Oražem. Sofronov, Peteline. Antič), 1454 in 24. Sodelovalo je 27 ekip. Lani smo /usedli 1. mesto s 1522 keglji. Posamezno: 1. Lojzka Lešnik. Gradis Ljubljana 791 kegljev; 2. Cvetka Peteline. PIONIR Novo mesto 777; 3. L ojzka Bajde. Cementarna Trbovlje 776; 28. Vida Sofronov 356; 29. Anica Oražem 355; 33. Sonja Antič 353.
BALINANJE: 1. IMP Ljubljana. 40 točk: 2. SGP Gorica 36 točk; 3. Izolirka Ljubljana 33 točk; 10. PIONIR Novo mesto (Hren. Venta, Vovko, Fabjan, Hrovat) 24 točk. Sodelovalo jc 34 ekip. l ani smo zasedli s 15 točkami 19. mesto. STRELSTVO MOŠKI: 1. Gradis Ljubljana, 844 krogov in 62 točk;
2.	Stavbar Maribor, 839 in 58; 3. Ingrad Celje, 826 in 55:4. PIONIR Novo mesto (Kos. Ribič. Fink, Če-lesnik, Židanek), 812 in 53. Sodelovalo jc 58 ekip. Lani smo zasedli s 785 krogi 3. mesto. Posamezno: (naši tekmovalci): 6. Jože Ribič 345 krogov; 23. Frane Židanek 166; 41. Alojz Fink 162;49. Stane Čelesnik 161 in 95. Marjan Kos 151.
STRELSTVO ŽENSKE: 1. Izolirka Ljubljana 477 krogov in 28 točk; 2. PIONIR Novo mesto (Bračko. Šega, Bratož) 476 in 24, 3. Gradis Ljubljana, 442 in 21. Sodelovalo je 22 ekip. Lani smo zasedli s 446 krogi 1. mesto.
Posamezno: 3. Martina Bračko 320 krogov; 6. Štefka Šega 315 krogov; 14 Julka Bratož 295 krogov.
ŠAH: 1. Ingrad Celje, 45 točk; 2. Slovenijaeeste Ljubljana 41 točk;
3.	IMP Ljubljana, 38 točk; 5. PIONIR Novo mesto (Matjašič, Skube, Filipčič, Mlinar), 35 točk. Sodelovalo je 39 ekip. Lani smo zasedli prav tako 5. mesto z 32 točkami.
Ker smo ob vseh letošnjih uvrstitvah navedli tudi lanske, si vsakdo lahko sam ustvari sodbo o tem, kje smo nazadovali in kje se pomaknili naprej. Poudariti moramo, da so se naši tekmovalci v vseh panogah borili do kraja požrtvovalno in za svoja prizadevanja na ŠIG vsi brez izjeme zaslužijo vso pohvalo. Že lani smo opozorili, da postajajo tekmovanja na ŠIG vedno kvalitetnejša.
Da je to res sc lahko prepričamo iz nekaterih letošnjih rezultatov, ko smo z večjim številom točk in boljšimi dosežki dosegli slabšo uvrstitev tako v ekipnih, kot v posameznih tekmovanjih. Morda samo na videz nepomembna ugotovitev: ves čas letošnjih tekmovanj na ŠIG smo lahko videli direktorja TOZD gradbeni sektor Ljubljana Jurija Podrcpška, ki se je pomenkoval s tekmovalci, jih bodril, se mudil med navijači in pomagal navijati ter mu ni bilo žal, časa za to. Od vodilnih in vodstvenih delavcev smo na ŠIG opazili samo glavnega direktorja Ivana Kočevarja in direktorja Splošne službe Marka Svetino. Na športnem dnevu so bili vsi med svojimi takmovalci, na ŠIG pa smo jih pogrešali. Časa zmanjkuje vsem, tudi tistim, ki smo jih lahko videli! Doumeti bo treba, da šport ni in ne more biti samo stvar posameznikov, ampak stvar celotne OZD in vseh TOZD. Na tako velikem športnem tekmovanju v panogi. kot je ŠIG se odpira glede na dosežene uvrstitve tudi vprašanje zunanjega ugleda firme!
Precejšnja denarna dotacija, ki jo dajemo SŠD. pomeni in bo še pomenila brez tega, na kar smo opozorili, zelo malo! Na ŠIG smo lahko zvedeli, da imajo posamezne OZD iz gradbeništva zbrane športnike posameznih panog, ki jih zastopajo na ŠIG, čez vse leto na enem samem gradbišču in jih ne premeščajo, da bi jim omogočili stalen trening. Brez vsaj 7-dnevne-ga, strnjenega treninga za naše ekipe pred ŠIG, tudi mi ne bomo mogli naprej! Toda v naši OZD seje treba v posameznih TOZD skoraj skregati, da tekmovalca sploh pustijo na tekmovanje!? Dragocene točke in boljšo uvrstitev si bomo priborili samo tako, da bomo. v odbojki in malem nogometu na primer, enkrat le premagali večne rivale, ki jih nikdar ne zmoremo. K temu bi lahko veliko pripomogel strnjeni trening pred ŠIG!
Ne smemo pozabiti na pomlajevanje ekip, narobe bi bilo dopustiti, da bi odrivali mlajše, čeprav še ne dosegajo najboljših rezultatov. V športu si moramo prizadevati za celoletno dejavnost! Samo športni dan je premalo. Potrebni so stalni treningi, zlasti trening čez zimo. Ustrezne prostore za to bi morali zagotoviti že zdaj (v Ljubljani so športne dvorane, v Zagrebu in Krškem pravtako, v Novem mestu se nam obeta). Naj dodamo že lani povedano rasnico, da bi profesionalni referent za šport, ki bi se v OZD ukvarjal samo s športom, zelo koristil.
Slike od zgoraj nar/.dol: na zgornjih dveh prizora s tekem naših odbojkarjev in odbojkaric, na spodnjih pogled na navijače, ki na tekmovanjih niso igrali nič manjše vloge od tekmovalcev. Glavni med navijači pa je bil Filio, kije navijal z megafonom . . .
>
Zadnji dan maja v Ljubljanskem zmaju!
Zadnji dan maja 1975 v znamenju športnih naprezanj v znaku ljubljanskega zmaja. Bil je to športni dan SGP PIONIR v Ljubljani, poln veselja, dosežkov in zmag, pa tudi spodrsljajev in razočaranj. Nekateri so doživeli ta dan v najlepši meri, drugi spet morda ne. Po športnih igriščih in stezah parka na Kodeljevem, je bilo mogoče srečati razposajene, vesele in sproščene obraze, pa tudi resne, zaskrbljene in izmučene. Vsakdo pač doživlja šport in tekmovanja po svoje. Naš Bilten ima žal premalo strani in prostora, da bi lahko vse vtise in vse opise prenesli na papir. Fotografije, ki jih objavljamo, bodo še najbolj verno prikazale razpoloženja sodelujočih.
Letošnji športni dan podjetja je potekal v jubilejnem letu, ko vsa domovina proslavlja obletnico osvoboditve. Tudi naše podjetje se je pridružilo temu slavju. Delavci TOZD gradbeni sektor Ljubljana smo se zato čutili posebej počaščene, ker smo bili prav letos organizator športnega dne. S tem nam je bila hkrati naložena velika odgovornost, in upamo, da smo jo uspešno izpolnili. Zavedamo se, da ni bilo vse v najlepšem redu in najboljše, toda ko smo ob koncu delali obračun, ko so se združili vsi vtisi in vse ocene, smo ugotovili, da le ni bilo tako slabo. Polna tribuna nastopajočih in gledalcev pri podeljevanju pokalov, priznanj in nagrad nas je prepričala v to. Tudi pohvale glede pristno domače organizacije športnega dne, so to potrdile, čeprav se kot organizatorji zavedamo, da bi marsikaj lahko bilo tudi boljše.
Vse bi Slo precej laže, ko bi vsa tekmovanja lahko potekala na Kodeljevem, toda to žal ni bilo mogo-
če. Bodite prepričani, da bomo prihodnjič, ko bomo spet na vrsti kot organizator športnega dne, ponudili mnogo več!
Oglejmo si zdaj, samo v grobem, v okvirni oceni, kaj se je dogajalo med tekmovanji v posameznih panogah po posameznih tekmovališčih. Začnimo kar z odbojko: sodelovalo je kar devet ekip, med njimi na žalost ena sama ženska (DSSS), ki je bila čeprav najbolj simpatična, v II. kolu izločena od MKO. Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih brez težav in po predvidenem planu.
Najbolj popularna panoga nasploh in obenem tudi najbolj razburljiva na športnem dnevu je bil brez dvoma mali nogomet. Tu sta si v polfinalu dve ekipi skočili v lase v stilu naših prvoligaških ekip. Pa tudi sodnik je pri tem doživljal težke trenutke. No na srečo se je vse izteklo brez hujših posledic in končno besedo je izreklo častno razsodišče.
Pri tekmovanju v namiznem tenisu so bili na srečo tekmovalci bolj izkušeni od nekaterih sodnikov. Tako so se lahko med seboj športno dogovorili glede točk, ki jih sodniki niso registrirali in smo na koncu tekmovanja vseeno dobili pravo uvrstitev. Do tega je prišlo zaradi prevelike zasedenosti sodnikov pri sojenju na republiškem prvenstvu pionirjev SRS, ki se je odvijalo istočasno v veliki dvorani.
Na črno belili poljih se je pomerilo osem ekip in posamezniki. Troprstne borbe so bile hude in v velikem športnem stilu, letos začu-da brez prepirov. Začetek, potek in konec so bili v smislu „GF.LJS UNA SUMUS"!
Pri ostrostrelcih se je prijavilo kar petnajst ekip ter posameznice in posamezniki. Mirna roka, oster
♦
Ena izmed že dograjenih intervencijskih vrstnih hiš v Veliki gorici pri Zagrebu, kjer gradi TOZD gradbeni sektor Zagreb
pogled, zadetek v črno, in seveda uboge tarče .. .
Najbolj resna igra še bolj resnih mož je bilo brez dvoma balinanje, kjer je šlo za milimetre, natančnost prav urarska, žeja pa gradbeniška. Nagrade so bile pač steklenice žlahtne barbere .. .
Tekmovanje v kegljanju, kije bilo številčno najmočnejše, seje moralo zaradi tega odvijati v dveh terminih in je bilo za amaterje izvedeno v profesionalnem stilu. Borbe so bile ostre, in tudi en sam podrti kegelj je odločal o zmagi. Nekateri meti pa so navijače večkrat dvignili na noge in prisilili k burnim ovacijam.
Vlečenja vrvi „povuci, potegni", se na žalost ni udeležil „najtežji" mož ekipe DSSS, zato tudi slabša uvrstitev. Pokazalo pa se je, da so strojniki tisti, ki nas vedno lahko „potegnejo" ali pa tudi izvlečejo iz kaše. Bili so namreč prvi.
Glede na to, da človek v življenju pogosto dela z „zvezanimi" rokami in teka z ,/.vezanimi" nogami, je tek v vrečah zelo koristna panoga. Rezultati so pokazali, kdo je tega najbolj navajen.
Za zaključek tekmovanj pa je sledilo še preverjanje bruto teže najtežjega in najlažjega tekmovalca. Razmerje med njima je bilo 2,60416 : 1 za SPO : Ljubljana. Zmagal je pač tisti, ki je več treniral.
Iz generalne uvrstitve ekip je razvidno stanje športnega udejstvovanja v posameznih TOZD in DSSS, kajti prva tri mesta so osvojile ekipe iz TOZD-ov v Novem mestu in DSSS, kljub temu pa je razlika v točkah od drugega do petega mesta minimalna. Glede tega sledi
sklep, da je navdušenje in športni duh prisoten povsod, vendar je izven matičnega športnega društva čutiti pomanjkanje finančnih sredstev in s tem organizaciji ni pomoči.
Res je, da velja pravilo: „Ni važno zmagovati, važno je sodelovati", nujno pa je, da se spoštujejo pravila iger, športni odnos do zmag in porazov ter mirno sprejemajo sodniške odločitve. Smatramo, da mora prijavljena ekipa nastopiti, ali pa se pravočasno odjaviti. Tudi tak primer smo imeli, da je isti TOZD prijavil dve ekipi, ki naj bi se kasneje pomerili medsebojno, vendar takrat druge ekipe ni bilo, odnosno je bila tekma odločena brez borbe.
Na koncu lahko ugotovimo, da je športni duh pri ljudeh našega podjetja tako močan, daje izvedba športnega dne upravičena. Glede na to, da ima SGP PIONIR cca 3000 zaposlenih, dislocirane TOZD in gradbišča, bi bilo nujno potrebno ustanoviti športna društva ali podružnice po teh enotah in jih na vseh področjih podpirati, ter s tem poživiti športno dejavnost. Pri tolikšnem številu ljudi smo prepričani, da je vsaj ena tretjina sposobna, da se udejstvuje na vsaj enem športnem področju. Dobro tudi vemo, da koncepcija našega SLO zahteva od nas vseh stalno in takojšnjo fizično in psihično pripravljenost. Ustava SFRJ pa določa dolžnost in pravico vsakega državljana, da čuva, krepi in ohranja svoje zdravje. Zato vodilo: „Zdrav duh v zdravem telesu!" ostane še naprej.
Športni zdravo!
BAJEC BOŽO
POŽEK BORIS
KARL VOGRINC, JUSTIN HIRM IN FRANC MEDLE
V času od izida zadnje številke nam je smrt iztrgala iz naše srede kar tri člane kolektiva. Preminuli so: Karl Vogrinc, gradbeni tehnik iz TOZD Gradbeni sektor Krško, Justin llirm, strojni ključavničar in voznik iz TOZD Strojno prometni obrat in Franc Medle, mizar iz TOZD Lesni obrat. Še posebej nas je presunila tragična smrt dvojice
izmed njih. Vsem trem je poteklo po deset in več let dela pri podjetju, zato smo jih bili vajeni kot delovnih tovarišev in delavcev, katerih vrednost smo dobro poznali in cenili. Vrzeli, ki je nastala s tem, ko jih je smrt iztrgala iz naše srede ni mogoče zapolniti. Kot dobre delavce jih bomo ohranili v lepem spominu!
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3200 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.