anov
občine Trebnje
1 5°
Leto IX 5. številka 15. julij 2000 Brezplačno!
OBČINA TREBNJE NA IMKRNKTl
http://www. trebnje.si NOVOSTI:
*
*
*
v
RAZVOJNI PLAN:
*	Občinski proračun za leto 2000 Jr Planirane aktivnosti
*	Projekti
15. POLDNEVNIK:
*	Oglejte si prenovljene strani 15. Poldnevnika, ki poteka skozi Trebnje (med drugim si lahko naravnate ure
na točen srednjeevropski čas).
OTVORITEV KOLESARSKIH TUR
Webdealgn by DOMEN MAKA2y
BARAGOV SPOMINSKI DAN
OLAVN0STNA AKADE-	izredno navezanost na naravo,
^^MIJA OB BARAGOVEM njegovo zavedanje, da je SPOMINSKEM DNEVU človek del nje in jo mora spo-V organizaciji občinskega	štovati.
Baragovega odbora in Kul- Dr. Andrej Vovko, predstojnik turnega društva Trebnje je bila Inštituta bibliografike ZRC pri
je bila neprizanesljiva do izseljencev, še zlasti do duhovnikov. Molk do leta 1990 je s tem pojasnjen, žal pa se tudi po letu 1990 v učbenikih ne omenja,« je med drugim povedal dr. Andrej Vovko. Navdušil je tudi Pevski zbor Limbar pod vodstvom pevovodkinje Elizabete Kuna-var. Trebanjci so pevski zbor iz Moravč povabili, ker je tudi ta kraj povezan z Barago, saj je kot otrok na tamkajšnem gradu, pri stricu Ignaciju in bratrancih preživljal del svoje mladosti.
Program sta povezovala Barbara Pavlin in Marko Šalehar.
v petek, 30. junija 2000, slavnostna akademija ob Baragovem spominskem dnevu na Centru za izobraževanje v Trebnjem. Obiskovalci, med njimi predstavniki političnega in kulturnega življenja v občini, prireditve se je udeležil tudi župan Ciril Metod Pungartnik, so prisluhnili trebanjskim učencem Srednje glasbene in baletne šole. Nastopili so: Jera Rot, ki igra violino, Primož Kravcar, ki igra pozavno, in Boris Bizjak, ki je letos maturiral na Srednji glasbeni in baletni šoli in bo nadaljeval študij prečne flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Mlade glasbenike je spremljal korepetitor prof. Zoltan Peter. Med zahtevnimi instrumentalnimi skladbami je Marko Šalehar prebiral misli iz knjige pisatelja in poznavalca Bara-govega življenja, Alojza Re-bule. Skozi skrbno izbrane misli in ob domiselni sceni, so se prisotni sprehodili skozi etape Baragovega življenja, v katerih zaznamo njegovo
SAZU, je v svojem slavnostnem govoru orisal Friderika Barago kot človeka dveh svetov, ki je bil strog, prestrog do sebe, pa hkrati odprt do drugih. S svojim
odhodom na tuje, z izredno ustvarjalno energijo, s svojim delom za Indijance, je postal velika, svetovno razpoznavna osebnost, o kateri so pisali domači in tuji znanstveniki in pisatelji. Žal pa je bilo tega pisanja in vedenja o njem v naši strokovni javnosti po letu 1945 zelo malo oz. nič v šolah. »Slovenska totalitarna oblast
POHOD PO BARAGOVI POTI
V soboto, 1. julija 2000, pa se je preko sto pohodnikov odpravilo po Baragovi poti. Pohodnike je v sončnem poletnem jutru pospremila na
pot trebanjska godba na pihala, ki je zaigrala pred njihovim odhodom, skavti pa so že v Trebnjem vpisali pohodnike in jim razdelili zloženko Baragova pohodna pot in zloženko, ki prinaša informacijo o 15. poldnevniku. Po 18 km dolgi, krožno zasnovani Baragovi poti so se odpravili iz Trebnjega prek Inadaljevanje na 3. strani/
Tisočglava množica v Knežji vasi (foto M. Kapus)
KRESOVANJE
23. in 24. junija so zagoreli številni kresovi tako v čast Janezu Krstniku, kakor tudi ob praznovanju slovenske državnosti, posnetek pa je s slovesnosti na Medvedjeku (več na str. 3)
V petek, 23, junija, so trebanjski skavti na Brezi pri Trebnjem pripravili že tradicionalni kres ob dnevu državnosti in prazniku krajevne skupnosti Trebnje. Ob tej priliki je bilo tudi žegnanje na Brezi. Veliko obiskovalcev je uživalo ob velikem kresu in kulturnem programu, ki so ga pripravili skavti stega Friderika Ireneja Barage.
PRAZNIK KS TREBNJE IN DRŽAVNI PRAZNIK
krajevnem in I državnem prazniku je KS Trebnje pripravila svečano akademijo, na kateri so bila podeljena priznanja KS Trebnje.
V petek, 23. junija, je bila slovesnost v Kulturnem domu Trebnje, na kateri so bila podeljena priznanja za prizadevno delo v našem kraju. Prejeli so jih: Ljudmila Novak, ^ ki je zelo •1 aktivna v k	1 DU Trebnje,
Ljudmila Novak Franc Opara, ki je zlasti zaslužen v vinogradniškem društvu, in Božidar Pungartnik, ki je desetletja prizadeven gasilec. Priznanja za delo in dosežke v interesnih de-
javnostih pa so poklonili tudi najbolj prizadevnim
„	„	učencem
Franc Opara QŠ Treb„
nje. Dobili so jih osmošolci: Mojca Rebolj, Anže Korelec, Aleš Koncilja, Mojca Lindič in Teja Širec. V kulturnem programu so sodelovali učenci GŠ Trebnje in Mladinski pevski zbor OŠ
logaara-di nedavno prejetega priznanja imenovali ZLATI ZBOR. Domiselno praznično sceno je oblikovala Zdenka Bukovec, program pa je vodila Zvonka Falkner.
Ek
V Šentvidu pri Stični se je na enaintridesetem Taboru slovenskih pevskih zborov zbralo skoraj 5000 pevcev iz vseh koncev naše domovine, sedem zborov tudi iz trebanjske občine.
/nadaljevanje na 5. strani/
V petek, 19. in soboto, 20. maja je potekala v Zagorju ob Savj 17. revija otroških in mladinskih zborov. V tekmovalnem delu se je predstavil mladinski pevski zbor OŠ Trebnje (zborovodkinja Tatjana Mihelčič-Gregorčič), ki je prejel v kategoriji mladinskih pevskih zborov zlato priznanje in posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske pesmi.
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKJ ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc FIribar, dipl. ing. Ana Moder, Stefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o.. Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
AKTUALNO
' ■"	■■■	;	;V	" ■	:
NAJBOLJŠI OSMOŠOLCI
SPREJEM UČENCEV PRI ŽUPANU OBČINE TREBNJE ob zaključku šolskega leta 1999/2000
ki je bil 19. junija 2000 ob 10. uri v dvorani CIK-a, Trebnje.
Podelitev pohval učencem, ki so imeli v osnovni šoli odličen učni uspeh vseh osem let:
OŠ Mirna:
BARBARA JEROVŠEK, URŠKA SILVESTER, RIANA VIDRIH
OŠ Mokronog:
URŠKA FINC, MAJA GRIČAR, SIMON LAMOVŠEK, SIMONA SAMIDE, MARTIN ŠTIMPFEL, BRANKA ZORE, VIKA ZORE
OŠ Dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
TOMAŽ BARTOLJ, TEJA BREZOVAR, PETER FRELIH, TINA MEDVED, ANDREJA UDOVČ
OŠ Trebnje:
KATJA KEK, PETRA KOVAČ, TJAŠA PODRŽAJ, NUŠA KOJIČ, INA PEČELIN, SUZANA ZUPANČIČ, ANŽE KORELEC, MATEJA HUMAR, VERONIKA ŠANTEJ, ALEŠ KONCILJA, DAVID MATOH, MOJCA LINDIČ, ŠPELA CEGLAR, LEA UDOVIČ, LUKA PINTARIČ, BOŠTJAN MARKELC, AIDA
MURČEHAJIČ, TEJA ŠIREC, ANJA ZUPANČIČ, PETRA ZUPANČIČ OŠ Veliki Gaber:
TANJA SEVER, ANITA ZIDAR
Podelitev pohval učencem in ekipam ter njihovim mentorjem, ki so na državnem nivoju osvojili zlata priznanja, oziroma prva mesta:
OŠ Mirna:
URŠKA SILVESTER 1 .mesto v badmintonu Ekipa: 1 .mesto SMUČARSKI TEK ekipno Mentorja: Veljko Kolenc in Marlies Bračko
OŠ Mokronog:
PINA TRATAR zlato priznanje iz zgodovine in zlato Vegovo priznanje
DAVID ŠKARJA zlato Preglovo priznanje in zlato Vegovo priznanje
SIMONA SAMIDE zlato Cankarjevo priznanje
MARTIN ŠTIMPFEL zlato priznanje iz Vesele šole
Mentorji: Marija Zagorc, Jože Hočevar, Irena Anžur Brcar, Amalija Vitman in
Olga Janežič.
OŠ Dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
TOMAŽ BARTOLJ zlato priznanje iz zgodovine in zlato priznanje iz Vesele šole
TEJA BREZOVAR zlato priznanje iz zgodovine in zlato priznanje iz Vesele šole
TINA MEDVED zlato priznanje iz Vesele šole
ANDREJA UDOVČ zlato Cankarjevo priznanje zlato priznanje iz zgodovine in zlato priznanje iz Vesele šole - najuspešnejša osmošolka trebanjske občine MAJA BARTOL zlato priznanje iz zgodovine MATEJA RAMOVŠ zlato priznanje iz zgodovine Mentorji: Mira Brezovar, Janja Jerovšek in Marta Repnik.
EKIPA: Zgodovinsko-raziskovalna naloga »Kako so stanovali naši predniki« -zlato priznanje Mentor: Mira Brezovar OŠ Trebnje:
MOJCA LINDIČ zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz Vesele šole
ANDREJA STARIČ zlato Cankarjevo priznanje
PETRA ZUPANČIČ zlato priznanje iz znanja angleščine
ALEŠ KONCILJA zlato priznanje iz znanja zgodovine
Mentorji: Marija Hočevar, Jožica Žabkar, Mojca Bahun, Albina Hribar in Vera
Gognjavec.
EKIPE:
-Zgodovinsko-raziskovalna naloga »Kako so bivali nekoč« zlato priznanje Mentor: Vera Gognjavec - Mladinski pevski zbor zlato priznanje Mentor: Tatjana Mihelčič Gregorčič
Podelitev pohval za vidne dosežke na državni ravni:
OŠ Mirna:
ŠPELA SILVESTER za dosežene uspehe na področju badmintona Mentor: Veljko Kolenc
OŠ Mokronog:
JANKO BREGANT za dosežene uspehe na tekmovanju »Kaj veš o prometu«
Mentor: Primož Dule
OŠ Dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
BOJAN ZUPANC za dosežene uspehe na področju računalništva Mentor: Marinka Mohorčič OŠ Trebnje:
Rokometna ekipa starejši dečki za dosežene uspehe na državni ravni (predstavnik)
Mentor: Alojz Radelj
OŠ Veliki Gaber:
NINA KUŽNIK za dosežene uspehe v atletiki Mentor: Jože Kocjan
Glasbena šola Trebnje:
Kvartet saksofonov GŠ Trebnje za dosežene uspehe na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, v kategoriji komornih skupin s pihali (predstavnik)	Mentor: David Kocijan
SVETNIŠKE SKUPINE SDS, SKD in SLS - izjava za javnost 1
1 # zvezi z netočnimi in W zavajajočimi podatki v V javnih glasilih o sklicu 12. redne seje občinskega sveta občine Trebnje je koalicija pomladanskih strank sprejela naslednjo izjavo.
Župan občine Trebnje g. Ciril Pungartnik je 12. redno sejo občinskega sveta sklical za ponedeljek, 12.6.2000, ob 15. uri, dva meseca po sklicu zadnje seje občinskega sveta. To pa ni v skladu s 5. členom Poslovnika občinskega sveta, ki pravi, da se seje sklicujejo vsak mesec. Prav tako je občinski svet sprejel sklep, da se seje občinskega sveta sklicujejo praviloma na sredo, samo v izjemnih primerih na ponedeljek oziroma petek, kar je bila do sedaj tudi praksa. Sklic že omenjene seje pa ni povezan z nobenim izjemnim dogodkom ali potrebo, ki bi narekovala sklic seje izven dogovorjenega dneva za sklic sej.
Koalicija pomladanskih strank je 7.6.2000 pisno obvestila župana g. Cirila Pungartnika, da ne more zagotoviti udeležbe svojih svetnikov na 12. redni seji, ki je bila sklicana za ponedeljek, 12.6.2000, ter tudi opozorila, na že omenjeni sklep občinskega sveta o sklicevanju sej. Navkljub temu je župan g. Ciril Pungartnik ponovno sklical 12. redno sejo občinskega sveta na ponedeljek, 19.6.2000. Koalicija pomladanskih strank je 1 4.6.2000
obvestila župana g. Cirila Pungartnika, da so svetniki pomladanskih strank v ponedeljek, 19.6.2000, zadržani z drugimi obveznostmi. Župan g. Ciril Pungartnik tudi tega sporočila ni upošteval.
Pri tem drugem sklicu 12. redne seje občinskega sveta opozarjamo sredstva javnega obveščanja, posebej pa še časopis Delo, ki v posebnem članku izpod peresa ga. Zdenke Dragaš Lindič zavajajoče in zlonamerno prikazuje nekatere dogodke povezane s sklicem že omenjene seje, da je dolžnost sredstev javnega obveščanja objektivno poročanje o dogodkih. Koalicija pomladanskih strank je 19.6.2000 pisno predlagala županu g. Cirilu Pungartniku, da 12. redno sejo občinskega sveta skliče na sredo, 28.6.2000. Župan tudi na ta zadnji dopis ni reagiral.
Zato svetniki pomladanskih strank predlagamo sklic izredne seje občinskega sveta, ki jo utemeljujemo z nujnostjo obravnavanja nekaterih točk, ki so pomembne za delo in razvoj občineTrebnje.
Svetniške skupine LDS, DESUS, ZLSD in NGL v svetu opozarjamo, da njihovo pisanje o delu odborov ni točno, saj odbori občinskega sveta redno zasedajo in pravočasno obravnavajo gradivo, ki ga potem obravnava občinski svet. Zato so njihovi očitki objavljeni v Dolenjskem listu 22.6.2000 brez prave
SDS
r\0 SDS Trebnje je tudi I I letos na predvečer V/ dneva državnosti že četrtič zapored pripravil srečanje na Medvedjeku pri protitankovski piramidi, ki že devet let nadomešča spomenik. Tako jasno ponazarja prejšnji mačehovski odnos tako države kot tudi občine, ki nista zmogli zagotoviti minimalnih sredstev vsaj za ureditev okolice ali prebarvanje protitankovske piramide, da bi bilo obeležje normalno vidno. Tako smo mi ki nam ni vseeno in ki spoštujemo takratno odločnost teritorialne obrambe, da zaustavi oklepno kolo-
no JLA, kar je bilo bistvenega pomena za dobljeno vojno samostojne in demokratične države Slovenije, očistili okolico, pokosili travo, posekali zaraščeno grmovje in nazadnje položili cvetje ter prižgali sveče v spomin vseh žrtev, ki so padli v osamosvojitveni vojni.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in s svojim obiskom na Medvedjeku počastili 9.rojstni dan samostojne države Slovenije -tisočletni sen vseh Slovencev.
Čas je za Slovenijo!
DO SDS Trebnje
podlage. Svetniki pomladanskih strank se zavedamo pomembnosti dela v občinskem svetu, ki vpliva na razvoj in življenje v občini, zato tudi planiramo, da smo v sredah, ko je mogoče sklicati občinski svet, brez drugih obveznosti, tako službenih, kot privatnih. Mi se držimo dogovora o sklicu sej. Prav tako se zavedamo, da so nekatere točke, ki naj bi jih svet obravnaval na 12. redni seji pomembne za razvoj in življenje v občini, očitno pa se tega ne zaveda župan g. Ciril Pungartnik, ki seje občinskega sveta ni sklical že več kot dva meseca in trmasto ter brez razloga vztraja pri ponedeljkovem terminu sklicevanja sej.Prav tako so neutemeljeni očitki, da pozicija v občinskem svetu ignorira župana kot predsedujočega v občinskem svetu. Resnica pa je ravno nasprotna. Župan že dalj časa ignorira sodelovanje s svetniškimi skupinami pomladanskih strank pri sklicevanju sej, določanju dnevnega reda in sodelovanju pri raznih projektih. Namesto tega grozi občinskemu svetu, da bo predlagal predčasni razpust občinskega sveta, v kolikor se ne bo upoštevala njegova volja. Take grožnje dokazujejo, da župan g. Ciril Pungartnik nima posluha za dogovore, ampak trmoglavi in zavira delo občinskega sveta. To pa onemogoča uresničitev projekta za zdravo občino in dobre medčloveške odnose. Tudi
njegove obljube, da se vrača v občino in da bo v Ljubljani »udaril po mizi« v korist občine, se ne uresničujejo. Zato nekateri projekti ostajajo nedorečeni oziroma na pol speljani. Delo direktorja strokovnih služb in same strokovne službe na občini niso in ne morejo biti nadomestilo za delo župana. Njegove predvolilne obljube so ostale le kot predvolilna gesla volivcem, le kup praznih in demagoških besed. Očitno je slajše prejemati poslansko plačo in še del županske in imeti oblast kot pa reševati probleme občanov in si prizadevati za razne razvojne projekte. Očitno naš župan tudi nima nobenega posluha za sodelovanje z drugače mislečimi in ni pripravljen na nobeno sodelovanje in usklajevanje.
Naloga župana je tudi, da predlaga občinskemu svetu zadeve iz njegove pristojnosti v sprejem ter poskrbeti za izvajanje teh sklepov. Vendar ves čas vsiljuje svojo voljo svetu, zadržuje sklepe in jih ne izvaja ter svetnike pomladanskih strank napotuje na pritožbo na sodišče in druge organe.
Očitno je, da župan g. Ciril Pungartnik ni pripravljen sodelovati in reševati nakopičenih občinskih problemov, ampak hoče zaradi pomanjkanja časa in nasvetov slabih svetovalcev krivdo za to prenesti na svetnike iz vrst pomladanskih strank, predstavnik za stike z mediji Franc Hribar
SVETNIŠKE SKUPINE SDS, SKD in SLS - izjava za javnost 2
Člani svetniških skupin SDS, SKD in SLS smo sklicali 5. izredno sejo Občinskega sveta v petek, 7. julija 2000 ob 20. uri. Ker je g. župan Ciril Pungartnik ni sklical na našo zahtevo v zakonskem roku, je s tem kršil Zakon o lokalni samoupravi, Statut občine Trebnje in Poslovnik občinskega sveta občine Trebnje. Po vloženem vabilu z dne 5. julija za sklic pete izredne seje je župan obvestil sklicatelje, da članov Občinskega sveta z vabilom ne bo obvestil in za izredno sejo ne bo zagotovil potrebne tehnične, strokovne in administrativne pomoči s strani strokovnih služb, ki so potrebne, da Občinski svet lahko zaseda. Zato smo morali člane občinskega sveta z vabilom za sklic seje obvestiti sami. Župan pa je zgoraj navedena dejanja tudi uresničil, še več, ko smo se 7. julija ob 20. uri člani občinskega sveta zbrali pred občinsko zgradbo, je le-ta bila zaklenjena in je bil vstop
občinskim svetnikom v sejno dvorano fizično onemogočen. Tako ni bilo nobenih možnosti in pogojev za sejo. To dejanje ponovno kaže na to, da je župan, g. Ciril Pungartnik osebnost, ki ni pripravljena sodelovati z nikomer, ki ima drugačna stališča, čeprav to od njega zahteva delovno mesto funkcije župana. Trmasto vztrajanje župana pri takem vodenju občine in neupoštevanju tudi drugih interesov ter neupoštevanje zakonov lokalne samouprave, Statuta občine Trebnje in Poslovnika Občinskega sveta in njegovih sklepov ne more prinesti nič dobrega za delo in razvoj občine Trebnje. Zato ponovno pozivamo župana, da začne svojo funkcijo opravljati odgovorno in jo ne izrablja za dosego svojih lastnih interesov.
predstavnik za stike z mediji Franc Hribar
KRAJEVNE SKUPNOSTI
BARAGOV SPOMINSKI DAN
/nadaljevanje s 1. strani/
Odrge na Vrhtrebnje, kjer so si ogledali obeležje 15. poldnevnika, ki poteka skozi mesto Trebnje, in je obenem lepa razgledna točka. Mimo Šahovca, kjer jih je razveselil domačin Jure Štupar s harmoniko, so prišli v Dobrnič, se ustavili pri farni cerkvi, kjer jim je ga. Kastigar povedala nekaj zanimivosti o kraju in o povezanosti s Friderikom Barago, ki je bil v dobrniški cerkvi tudi krščen. Po drugem žigu v gostilni Škrjanc so se napotili proti Knežji vasi in Mali vasi, kjer so dobili še tretji žig, se okrepčali, si ogledali Baragovo spominsko sobo. Tam so si ogledali razstavo, ki jo je pripravil mag. France Baraga v počastitev letošnjega
področja kot so moralna vprašanja, pa dr. Rode zatrjuje, da Cerkev to dela z oblastjo in iz oblasti, ki jo ima od Jezusa Kristusa. Seveda to ni oblast nasilja in pritiskov.
V kulturnem programu po maši je krajši program pripravil Trebanjski oktet.
Slavnostni govornik, zunanji minister Lojze Peterle je svoj govor začel z obljubo, da njegov govor ne bo predvolilni nagovor in se vprašal, kaj bi Baraga počel, če bi živel danes, ko Indijancev skorajda ni več, je pa veliko misijonov. Morda bi se ta veliki mož v slovenskih razmerah odločil celo za politiko in ostal doma, ki je misijon po levi in desni
Avtor razstave, mag. Franc Baraga z nadškofom dr. Francetom Rodetom in ministrom Lojzetom Peterletom
Baragovega spominskega dneva. Skavti Baragovega stega, ki skrbijo za vzdrževanje te poti, šotam predstavili svoje delovanje, v krajšem kulturnem programu je sodeloval tudi harmonikar Boštjan Skube. O Baragovi poti pa je nekaj več povedal Marko Kapus, ki je lik Barage in njegovo povezanost z začrtano potjo predstavil že v Trebnjem. Spominski dan občine Treb-nje-Baragov dan so zaključili v nedeljo, Z.julija v Knežji vasi s slavnostno mašo, ki jo je vodil nadškof in ljubljanski metropolit dr. Franc Rode ob somaševanju domačih duhovnikov. Med mašo so prepevali dobrniški cerkveni pevci.
Nadškof Rode je spregovoril o Baragi kot o velikem Slovencu, misijonarju, garaču in nadarjenem, razgledanem razumniku z najlepšimi lastnostmi slovenskega človeka, delavnostjo. Narod, ki da nekaj nase, se spominja takšnih ljudi z največjim spoštovanjem.
Ko je govoril o Baragovem talentu, je nadškof menil, da noben slovenski talent ne bi smel ostati zakopan, in poudaril, da Slovenci potrebujemo zato kakovostne vzgojne ustanove. Da pa Cerkev v Sloveniji posega tudi na področja, ki se nekaterim zdijo, da niso čisto njena, na
strani.Če bi odšel kam drugam,
bi ga bilo potrebno poklicati nazaj, kajti Baraga je imel poseben smisel za jezik. Baraga bi nam pomagal, da bi bil naš jezik jasen in nedvoumen, in vedeli bi, kdaj gre za resnico, kdaj za laž, kdaj gre za meglo, kdaj za dejstva in kdaj za komentar. Pomagal bi nam, da bi se razumeli glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dobili bi nov jezik slovenstva, jezik ,ki nas bi povezoval in nam pomagal skupaj naprej, jezik, s katerim bi zaključili obdobje vsiljene govorice.
Lep in prijeten dan v okviru spominskega dneva občine Trebnje je več kot osemsto obiskovalcev nadaljevalo na prireditvenem prostoru pri kozolcu, kjer so jim prijazni domačini ponudili dolenjske dobrote, mladi harmonikar pa razveseljeval s poskočnimi melodijami.
V okviru slavnostnih prireditev za Baragov dan 2000 je bila v Mali vasi, Baragovem rojstnem kraju, razstava z naslovom Baragova dela in dela o Baragi, ki so si jo ogledali gostje in mnogi drugi obiskovalci. Razstavljene so bile knjige, prve izdaje, natisnjene v času njegovega življenja, in dela o Baragi, izdana v letih od 1969
do vključno letošnjega leta, i.v.
OBVESTILO
Svet krajevne skupnosti Dol. Nemška vas obvešča krajane, da se bodo dela na vodovodu do Rihpovca začela, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Marjan Uhan, predsednik sveta KS Dol. Nemška vas
NOVI KM VODOVODA
KRESOVANJE NA MEDVEDJEKU
I	S KS Šentrupert imamo
II	od 29.5.2000 4100 m V novega primarnega
vodovoda, in sicer so ga dobili v Zgornjem in Spodnjem Zabukovju, Kroharjih in v Sraslih. Kvalitetna pitna voda je
napeljana iz vodovodnega sistema Zaloka.
Čeprav so si krajani omenjenih naselij že skoraj dvajset let želeli vodovod, so lani le prišli v program KS Šentrupert in Občine Trebnje. Gradbeni odbor je pripravil za podpis 62 pogodb, sredstva pa so prispevali: 7.252.981,00 SIT Občina Trebnje, 2.890.000,00 SIT
X lani Društva podeželske I mladine Trebnje smo se VJ letos odločili za izlet v Naravni park Plitvička jezera.
Iz Trebnjega smo se odpravili 29. aprila preko Gorjancev in v Metliki prestopili slo-vensko-hrvaško mejo. Skozi okna avtobusa smo spoznavali gričevnasto Belo krajino, na hrvaški strani pa suho in hribovito pokrajino Liko, kjer so nas žal pretresale tudi še vidne posledice nedavne vojne. Ne da bi se dobro zavedali, smo se kar naenkrat ustavili pred vhodom v Naravni park Plitvička jezera. »Plitvički« vlakec nas je odpeljal do zgornjih jezer, od koder smo se po urejeni poti odpravili na večurni sprehod. Pot nas je vodila med številnimi jezeri, tolmuni in soteskami v objemu lepega gozda, bogatega z bukovimi, gabrovimi in drugimi, predvsem listnatimi drevesi. Uživali smo, enkrat v nežnem
Komunala Trebnje in 1 0.68 0.0 00,00 SIT uporabniki.
Poskrbeli pa smo tudi za požarno varnost, saj smo na primarni vod vgradili deset nadzemnih hidrantov. Za vodovodni sistem, ki bo
voden pod oznako Vodovod Zaloka IV. faza Zabukovje Srasle, se želimo zahvaliti Občini Trebnje, Komunali Trebnje, KS Šentrupert, občanom, ki so odstopili svoja zemljišča, uporabnikom, Zavarovalnici Tilia in Pohorju Mirna za darovana hidranta.
Gradbeni odbor
šumljanju, drugič v močnem bučanju plitvičkih voda in kar prehitro nas je barvita pot pripeljala do konca našega
sprehoda.
Vračali smo se po isti poti. Na
IV la predvečer dneva IXIdržavnosti sta I M občinska odbora SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in SDS Trebnje pripravila kresovanje na Medvedjeku pri Velikem Gabru, kjer so se odvijali odločilni dogodki v kratki 10-dnevni vojni za osamosvojitev Slovenije. Tam je sedaj samo protitankovska
I Na 12. seji KS Trebnje 115.6. so razpravljali o I kulturnih prireditvah (o njih več na str. KULTURA), o poteku avtoceste na odseku Pluska - Ponikve, o nujnosti sanacije nadvoza nad železniško progo v Trebnjem in nekaterih drugih aktualnih zadevah.
Po zadnjih informacijah pa je Družba za avtoceste zadnji teden v juniju že pričela s
slovenski strani smo se ustavili v Metliki, kjer nam je vodič, g Kukman, predstavil stari del mesta tako pestro kot vso pot poprej. Naš zadnji postanek pa je bil kmečki turizem Matekovič v Lokvicah pri Metliki. Matekovičev! so nam predstavili svojo vino-gradniško-prašičerejsko kmetijo, nam omogočili degustacijo njihovih vin in nas postregli z domačim narezkom. Po večerji pa smo še malo zaplesali.
V mesecu aprilu smo zaključili drug plesni tečaj in en večer preživeli skupaj ob spremljanju diapozitivov s študijske prakse v Španiji in na Tajskem.
piramida, ki je skrita v travi. Veliko množico je pozdravil predsednik KS Veliki Gaber g. Anžlovar, o pomenu državnega praznika pa so spregovorili še inž. Zaletel, dipl. inž. Metelko in dr. Pavlin, ki je dan samo-stojnosti imenoval največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda.
sanacijo mostu, ki obsega sicer le nujna vzdrževalna dela. To pomeni še dodatne zastoje že tako kritične točke, sicer pomembne za povezavo Trebnjega in ostalih krajev trebanjske in mirnske doline z dolenjsko avtocesto. Odločitev, da se obstoječi nadvoz le sanira, so se občinske službe odzvale s protestnim dopisom, kateremu se pridružuje tudi Svet KS Trebnje. Ker Družba za avtoceste na njihov dopis ni reagirala, preostane le še zapora mostu, s katero bi vendarle prepričali družbo o nujnosti kvalitetnega reševanja tega problema.
Tudi OS Trebnje je na svoji seji 10.7. sprejel zahtevo in jo poslal na ustrezni naslov, da je problem mostu nad železniško progo v Trebnjem treba reševati celovito, da bo z novo izgradnjo možen promet v obe smeri, ne pa le enosmerni, kot je bilo doslej in se z adaptacijo ne bo spremenilo.
fco&frNA TREBNJE »j
Janez, kaj to pomeni? l/eš, to, da je občina zaklenjena za sklicane seje Občinskega sveta!
J.B.
DPM V PLITVICAH
ALI BO RES POTREBNO POSTAVITI ZAPORO MOSTU?
IZ TREBANJSKEGA KOŠA
1 B času od 16.-25. junija
IV	se je v okviru pri-* reditev Iz trebanjskega koša zvrstilo kar lepo število prireditev.
V	petek, 16. junija, so se prireditve začele s tradicionalno povorko društev od Kmetijske zadruge Trebnje skozi mesto do gasilskega doma, kjer je bilo glavno prizorišče letošnje prireditve Iz trebanjskega koša. Pred gasilskim domom so bile na zelenicah postavljene stojnice z dobrotami kmečkih gospodinj, čebelarjev, z
ročnimi izdelki pletarjev in druge vabljive stvari. Po pozdravu novega predsednika Turističnega društva, g. Rafka Krevsa, (dolgoletni predsednici društva, ge. Mariji Cugelj, je bolezen preprečila vneto in zagnano delo) nato pa se je začel koncert Moškega pevskega zbora KUD Emil Adamič Mokronog in Ženskega pevskega zbora Svoboda z Mirne pod vodstvom Staneta Pečka in pevskih gostov, članov Mešanega pevskega zbora Slovenskega društva
Triglav iz Splita, sledil pa je promenadni koncert gostujočih članov Pihalnega orkestra občine Šentjernej in domačega Občinskega pihalnega orkestra z dirigentom Igorjem Teršarjem ter predsednikom Danielom Metelkom. V soboto se je na istem mestu ob 20. uri začel koncert Velikega jazz orkestra Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Brača Doblekarja, nato pa je igral znani zabavni ansambel Zasavci
33. MEDNARODNI TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
T
se je začel v soboto, 17. junija, s svečano otvoritvijo
radicionalni 33.	del slikarke	in 24	kratne	Novak in Ciril Povše. Od 17.
Mednarodni tabor	udeleženke	Tabora,	Irene	do 24. junija so umetniki
likovnih samorastnikov	Polanec	iz	Maribora in	ustvarjali v galeriji v
čudovitim	katalogom	njenih	dopoldanskem in po-
izbranih	slik Eve,	ki jih	poldanskem času, poleg
tega pa so se udeleževali tudi raznih prireditev, še najlepše pa so se imeli na pikniku v zidanici pri g. Špringerju. Teden bivanja, dela in spoznavanja našega kraja je umetnikom prav hitro minil, ko so se zbrali v poročni sobi galerije, kjer je župan g. Ciril Pungartnik vse umetnike in navzoče pozdravil, predsednik umetniškega sveta, g. Zoran Kržišnik, pa
pred Galerijo likovnih samorastnikov, kjer je zbrane pozdravil predsednik KS g. Stane Sitar, slavnostni govornik pa je bil član umetniškega sveta, dr. Mirko Juteršek. Svečanost so popestrile trebanjske, logaške in trboveljske mažorete, učenci Glasbene šole Trebnje, recitatorka Gregorčičevih pesmi, dipl. gledališka igralka Romana Salehar in povezovalka Klavdija Kotar. Še večji čar svečani otvoritvi je bil dan s hkratno otvoritvijo razstave
spremljajo pesmi g. Avgusta .	... ...	,	.
Gregorčiča z Brezovice pri uradn0 zaklJucN tabor m Mirni, ki ima tudi vse zasluge za banket v Galeriji ob otvoritvi razstave.
Letos je Tabor gostil 15 umetnikov slikarjev in kiparjev iz petih držav: Bosne in Hercegovine,
Hrvaške, Makedonije, Jugoslavije, Italije in Slovenije. V tej pisani umetniški druščini sta bila tudi Trebanjca Stane
Vodilni sili Tabora ga. D. Tomplak in g. J. Gartnar
1. MALI LIKOVNI TABOR
sodelujočim umet-nikom podelil diplome, vodja tabora, ga. Darinka Tomplak, pa je dodala še spominska darila.
ali likovni tabor je potekal v občinskem merilu za osnovnošolce od 5.	8. razreda.
Udeležba je bila zadovoljiva, saj je slike oddalo 26 udeležencev tabora iz osnovnih šol Mirne, Mokronoga, dr. Pavla Lunačka iz
Marinka Mohorčič.
Prvi dan srečanja je bila otvoritev, kjer je udeležence pozdravil dr. Mirko Juteršek, in slikarka ga. Irena Polanec iz Maribora, nato pa so odšli na obisk k likovnim umetnikom v galerijo, kjer so se z njimi pogovarjali, jih spraševali in
Šentruperta, Velikega Gabra	tako pridobili ideje in energijo
in Trebnjega. Pri delu so jih	za ogledno ekskurzijo po
spremljale mentorice iz posameznih šol.
Ze pred leti je potekala oblika
Trebnjem, ki je sledila obisku v Galeriji. V ekskurziji so si mladi umetniki ogledali
malega likovnega tabora v določene detajle (Tomšičevo času Tabora likovnih samo- dvorišče, Jutraževo klet,
rastnikov. Nato je sledilo zatišje in po tem predahu je idejo ponovno spravila v
Rogljevo hišo s podom, cerkveni kompleks, grad, arkade bivše Mercatorjeve
življenje trebanjska območna trgovine, Zupančičevo dvo-izpostava Sklada RS za rišče, štukature bivše gostilne
ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vodja tabora, ga. Zdenka Bukovec, je omejila taborsko srečanje na dva dneva, pomagala ji je ga.
Grmada ...) si tako pridobili ideje, zamisli, izdelali skice in s tem delom je bil po skupnem kosilu prvi dan srečanja zaključen. Naslednji dan so
mladi umetniki na različnih lokacijah Trebnjega slikali. Do približno druge ure popoldan so se vrnili in oddali svoja dela, odšli na kosilo in tako zaključili delovni del tabora. Otvoritev razstave je bila v soboto, 24. junija, ob prisotnosti župana Cirila Pungartnika, vseh članov umetniškega sveta mednarodnega tabora, likovnih umetnikov in ostalih navzočih, ki so sodelovali na otvoritvi, ki jo je z glasbenimi točkami popestril Dejan Dim, učenec Glasbene šole Trebnje. Dr. Mirko Juteršek je z nagovorom mladim umetnikom in navzočemu občinstvu strnil misli o razstavi z umetniške plati, nato pa so bila vsem udeležencem, mentorjem, šolam ter vodjem Zdenki Bukovec in Marniki Mohorčič podeljena spominska priznanja na taborsko srečanje.
LITERARNI VEČER
I	f Literarnem klubu
II	Dragotina Ketteja iz V Novega mesta sodeluje tudi nekaj Trebanjcev, zato so tokrat pripravili literarni večervTrebnjem. Predsednica literarnega kluba Klavdija Kotar je ljubiteljem literature, ki so se 22.6. zbrali na CIK Trebnje, predstavila delo kluba, izid zbornika s pomenljivim naslovom Enaindvajset, kjer sodelujejo vsi pišoči člani kluba, nato pa so se predstavili štirje avtorji: Ana Dražumerič, Samo Dra-žumerič, Klavdija Kotar in
Ana in Samo Dražumerič, mati in sin, uspešna literarna ustvarjalca.
Frane Umek. Izbrano umet- prepletli učenci Glasbene niško besedo so s skladbami šole Trebnje.
SLIKARSKA RAZSTAVA MARINE BAHOVEC
1 # okviru prireditev Iz \/trebanjskega koša je Vnaša območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Društvo Arti iz Male Loke ter z vso pomočjo graščaka Dušana Sparavca
pripravila tudi otvoritev razstave del akademske slikarke Marine Bahovec iz Ljubljane. V prelepem poletnem večeru ob lepem obisku slikarkinih prijateljev in znancev, umetnikov Tabora in ostalih ljubiteljev
likovne umetnosti je v kapeli grada potekala svečana otvoritev razstave, ki so jo popestrili učenci Glasbene šole Trebnje. Sledil je ogled slikarkinih manjših del v kapeli in večjih v grajskem hodniku.
Za vse prireditve, ki jih je izvedla območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Trebnje v okviru prireditev Iz trebanjskega koša, so za dragoceno finančno in materialno pomoč zaslužni tudi sponzorji in donatorji, ki naj jih na tem mestu tudi omenimo: Občina Trebnje, Akripol d.d. Trebnje, Trimo d.d. Trebnje, Gusto Mirna, Presad Gabrovka, Dana d.d. Mirna, Pekarna Bistrica, Pekarna Dolenjska d.d. Novo mesto, CIK Trebnje in medijem za sprotno in brezplačno obveščanje o prireditvah, še posebno prizadevnemu sodelavcu Vašega kanala, g. Janezu Janežiču.
Hkrati pa velja zahvala tudi vsem neomenjenim, ki so nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala! ______________ Z a SLKD Območno izpostavo Trebnje, Mojca Femec
ORATORIJ 2000 V TREBNJEM
2Lupnijska Karitas Trebnje preživeli v Trebnjem, kjer je zaključno mašo in razstavo /je tudi letos pripravila imela vsaka skupina po dve za starše, hkrati pa tudi težko fc—poletni oratorij, tretji po delavnici na dan. V pričakovan, saj je bilo v vrsti.	delavnicah smo spoznavali dopoldanskem času na
	m	
m	m	
Oratorij je trajal štiri dni, in sicer od 3. do 7. julija, za animatorje pa se je začel že nekoliko prej, saj smo se morali nanj dobro pripraviti. Organizatorji Oratorija se zavedamo, da je za zdrav utrip skupine pomemben vsak posamezen član. Animatorji smo bili predvsem dijaki in študentje, pomagalo pa nam je še približno deset odraslih, ki so vodili delavnice ter skrbeli za malico. Letošnjega Oratorija se je udeležilo približno sto otrok. Vsak dan smo začeli in končali v cerkvi z molitvijo in pesmijo in si ogledali uprizorjeno zgodbo o Lavri Vikunja, ki je še ne trinajstletna darovala življenje za svojo mamico.
Ponedeljek in sredo smo
zdravilna zelišča, se učili prve pomoči, izdelovali cvetlice iz papirja, modele letal, vizitke, risali, barvali na steklo, oblikovali glino, se učili novih pesmic, pekli piškote in igrali. Med dvema delavnicama pa je biltudi čas za igre v skupini, kjer smo spoznavali drug drugega, se igrali zžogo.
V torek smo odšli na Kurešček, kjer smo skupaj z otroki in animatorji iz Šentruperta darovali mašo, zaigrali dva prizora igrice, zapeli nekaj veselih pesmi, nato pa skupaj odšli v Želimlje. Tam smo si ogledali gimnazijo in internat ter tekmovali v družabnih in športnih igrah.
Zadnji dan Oratorija je bil zelo naporen zaradi priprav na
urniku kopanje pri Obolnarju, ki ga je bilo po mnenju otrok, seveda premalo. Po prihodu v Trebnje smo si skupaj s starši ogledali film o Lavri, darovali mašo, prepevali, se po skupinah predstavili staršem, si ogledali izdelke, ki smo jih naredili v teh dneh, ter pojedli piškote, ki so jih v eni izmed delavnic spekli starejši otroci. Nato je sledilo še skupno slikanje in Oratorij 2000 je bil zaključen.
Vsi, ki smo letos sodelovali na Oratoriju, smo ponovno odkrili, kako pomembno vlogo igra v življenju mladega človeka skupina in, kako bogati so bili dnevi, ki smo jih preživeli skupaj.
Za župnijsko Karitas Emiljana Pavlin
NAŠA, VAŠA IN NJIHOVA PESEM
POJO NAJ LJUDJE
/nadaljevanje s 1. strani/
1 le seli del slovenske le kulture je tudi ubrano II petje narodnih, ponarodelih in sploh pesmi za uho in dušo. Toliko pevcev, kot se jih vsako leto zbere v Šentvidu pri Stični, pa je nekaj posebnega, veličastnega, in smo v tem prav gotovo v svetovnem vrhu. Organizator se je kot vsako leto potrudil in pritegnil več kot 220 pevskih zborov iz skoraj vseh slovenskih občin.
zbranim pevcem dejal: »Pevski tabor v Šentvidu je velik praznik pevcev in slovenske pesmi.« Slavnostni govornik, pesnik Tone Pavček, je najgloblje besede posvetil dolenjski zemlji in ljubezni. V vse to pa je vtkana slovenska pesem. »Seveda Slovenci ne bi bili to, kar smo, če ne bi peli,« je v odmevnem govoru poudaril Pavček.
Da pa na vsakem koncu naše deželice pojemo drugačne viže,
Veseli in ponosni pa smo, da je na taboru sodelovalo sedem zborov iz trebanjske občine. To o bili:
-Mešani pevski zbor KUD Petra Držaja Veliki Gaber, ki ga vodi gevovodkinja Fani Anžlovar, je v Šentvidu zapel že petindvajsetič. Jubilanti so za dolgoletno sodelovanje dobili posebno priznanje.
-Moški pevski zbor Emil Adamič iz Mokronoga s pevovodjo Stanetom Pečkom; nastopil je osemnajstič;
-Ženski pevski zbor z Mirne, pevovodja Stane Peček, nastopil je osmič;
-Mešani pevski zbor KUD Zlata jesen iz Trebnjega, pevovodja Katarina Makor, nastopil je
je ugotovil tudi Upravni odbor Tabora slovenskih pevskih zborov, zato so sklenili, da našo »pojočo deželico«, kot jo je poimenoval Stane Peček, razdelijo na četrtinke. Te so: 1. Dolenjska in Bela krajina; 2. Notranjska, Primorska, Benečija, Rezija; 3. Štajerska, Prekmurje, Porabje; 4. Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija. Tako je že določeno, da bo naslednje leto tabor gostoval v »drugi četrtinki« naše Slovenije.
Za pestrost, dobro voljo in visoko raven prireditve so poskrbeli tudi dirigent Igor Švara (pevce je vodil že sedmič zaporedoma), dramski igralec Janez Eržen, priljubljeni
MePZDU Mirna
drugič;
-Moški pevski zbor vinogradnikov Šentrupert pod vodstvom Venčeslava Zadravca je nastopil drugič;
-Mešani pevski zbor Kres s Čateža, pevovodkinja Valerija Rančigaj, sodeloval je prvič; -Mešani pevski zbor Društva upokojencev z Mirne pod vodstvom Valerije Rančigaj je pravtako nastopil prvič.
Naš občan, priznani kulturni delavec in pevovodja Stane Peček, je imel v organizaciji te največje pevske prireditve v Evropi odgovorno delo, saj je opravil nalogo scenarista, vodil pa je tudi celotno programsko komisijo.
Predsednik upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Jernej Lampret je ob koncu svojega nagovora tisočim
domačin Krjavelj ter vrhunski pihalni orkester iz Slovenj Gradca z dirigentom Petrom Valtlom. Vzdušje tega prelepega sončnega dne v Šentvidu je bilo enkratno.
Začuda pa med častnimi gosti, poslušalci, verjetno pa tudi ne med pevci, ni bilo politikov, čeprav so jih po zagotovilih prireditelja vabili. Morda je bilo tudi zaradi tega na 31. Taboru slovenskih pevskih zborov tako veselo in sproščeno. Sprašujem se le, ali so politiki pozabili na bližajoče se volitve ali pa jim kultura naroda te vrste ne diši. Menim, da vse bolj velja rek: »Kdor poje, zlo ne misli!«
Velika hvala organizatorjem za enkratno doživetje!
Dušan Zakrajšek
ŠTEVILNI NASTOPI UČENCEV GŠ TREBNJE
1 # maju in juniju je \ / Glasbena šola Trebnje V popestrila kulturno dogajanje v občini z več programi:
v nedeljo, 21.maja, je v avli Centra za izobraževanje in kulturo v organizaciji glasbene šole nastopil Boris Bizjak, dijak 4. letnika flavte Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani (njegova mentorica je Jasenka
in kulturo letni koncert mladinskega pevskega zbora OŠ Trebnje z
zborovodkinjo Tatjano Mihelčič Gregorčič. V programu so_ sodelovale solopevke GŠ Trebnje z mentorico Dorotejo Cestnik-Spasič. Pri klavirju je bil Zoltan Peter.
V ponedeljek, 19. junija, so v Kulturnem domu Trebnje na
zaključnem koncertu GS
Šolski pihalni orkester, ki ga vodi Boštjan Dimnik
Jelačič). Ob klavirski spremljavi Bože Dornik smo prisluhnili delom Mozarta, Martinuja, Bacha, Honeggerja, Ajdiča in Dvoraka.
V	soboto, 10.junija, je imel samostojni koncert klarinetist Boštjan Dimnik (učitelj klarineta v GŠ Trebnje). Pri klavirju ga je spremljala Vlasta Doležal Rus, program pa je popestril tudi Akademski trio Amor -Boštjan Dimnik - klarinet, Barbara Žorž - violončelo, Dominika Naveršnik-klavir.
V	nedeljo, 11. junija, je bil v avli Centra za izobraževanje
nastopili učenci šole. Poleg učencev solistov so nastopili tudi učenci otroškega pevskega zbora GŠ pod vodstvom Barbare Lotrič in šolski pihalni orkester, ki ga vodi Boštjan Dimnik. Koncert je povezovala gospa Zvonka Falkner.
Poleg tega pa so se učenci in učitelji s svojimi programi vključevali še v številne druge kulturne prireditve v občini, za kar se učencem, njihovim mentorjem in še posebej ravnateljici, prof. Tatjani Mihelčič Gregorčič, zahvaljujemo.
ZGODOVINSKA RAZISKOVALNA SKUPINA
"T"ako kot lani se nas je tudi letos šest deklet iz I 8. e OŠ Trebnje odločilo sodelovati v zgodovinsko raziskovalno skupino, ki jo je vodila učiteljica Vera Gognjavec. V nalogi naj bi opisovale bivanje naših prednikov. Odločile smo se, da bomo podrobno raziskale Marinčkovo kmetijo, ki se nahaja tik pod ostanki grada Kozjak.
Najprej smo si teren dobro ogledale in ga poslikale. Nato je sledilo delo v računalniški učilnici, kjer smo imele nemalo težav z računalniki. Ob tem se moramo zahvaliti učiteljici Marinki Mohorčič, ki nam je pomagala premagati vse te nevšečnosti. V zelo veliko pomoč pa nam je bila tudi družina Marinček, saj nam je priskrbela veliko
starih dokumentov in listin ter podobnega materiala, kar je pripomoglo h kvaliteti naloge. Po dokončanem lektorskem delu ge. Mojce Bahun smo nalogo poslale komisiji. Nato je 12. majav Brežicah sledila predstavitev, na kateri sta se v imenu celotne skupine trudili Aida in Petra, ki sta svojo nalogo opravili odlično, saj smo osvojile zlato priznanje.
Tu pa se zgodba še ne konča, saj smo vse raziskovalne skupine, ki smo osvojile zlato priznanje, odšle v soboto, 27. maja v Piran, kjer je komisija med najboljšimi izbrala in podelila še super zlata priznanja. Tega sicer nismo osvojile, vendar smo že s tem, da smo si priborile zlato, prekosile marsikatera pričakovanja.
TABOR MLADIH RAZISKOVALCEV - OBOLNAR 2000
1	j petek, 9. junija, se je \l iztekel že osmi po vrstili Tabor mladih
raziskovalcev občine Trebnje. Tri dni smo ustvarjali, raziskovali in se zabavali v taboru na turistični onetiji Obolnar. Sodelovalo je
2	4 najuspešnejših osmošolcev z vseh osnovnih šol v občini. Zelo aktivni so bili v vseh delavnicah.
V biološki in kemijski so raziskovali in analizirali vodo in zemljo v okolici, kjer smo bivali. Pokukali so na področje raziskovalnega dela.
Tisti, ki jih zanima besedno ustvarjanje, so se preizkusili v literarni delavnici. Mogoče se med njimi skriva kak bodoči pesnik. Tisti pa, ki uživajo v ustvarjanju z barvami, so svojo energijo sprostili v likovni delavnici.
Pod vodstvom mentorja so ustvarili čudovito abstraktno sliko.
Prav vse je pritegnil v razmišljanje dr. Jože Ramovš s temo o smislu nadarjenosti V razgovoru z njim so bili izredno aktivni, polemični, zagovarjali in utemeljevali so svoja stališča. Inteligentnost je samo dar, ki smo ga dobili ob rojstvu, naloga vsakega posameznika pa je, da odkrije svojo nalogo v življenju. S svojo različnostjo bogatimo drug drugega in se drug od drugega učimo.
Mislim, da smo se na taboru veliko naučili drug od drugega, da so se stkale vezi prijateljstva.
Svoje delo smo predstavili na zaključku, vsi prispevki pa so objavljeni v Biltenu.
Olga Pust
ZAHVALA GLASBENI ŠOLI TREBNJE
Trebanjska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti se ob zaključku šolskega leta prav prisrčno zahvaljuje vsem profesorjem in učencem Glasbene šole Trebnje ter ravnateljici prof. Tatjani Mihelčič-Gregorčič, kiso prispevali kvalitetne glasbene nastope na naših prireditvah v tej sezoni.
PARALELNA GLASOVA
1 # prostorih Društva Spolitika (avtorjev Vide \ / slovenskih pisateljev v Mokrin Pauer, Milana Šelja in V Ljubljani se je 12. junija Bariče Smole) ter knjige odvijal zanimiv večer, ki ga je kratke proze Katarina Bariče organizatorica Vida Mokrin Smole.
M—
Pauer, pesnica, pisateljica in literarna urednica revije Primorska srečanja, poimenovala Paralelna glasova. Predstavila je delo pisateljic Bariče Smole in Marije Mercina, potem pa sta okni svojih literarnih in življenjskih prostorov odstirali še sami. Slišali smo tudi odlomke iz knjige Imena Novogoričanke Marije Mercina in romana
Pisateljica iz Trebnjega je predstavila tudi svojo novejšo prozo.
V prijetnem prostoru pisateljskega hrama se je med obiskovalci literarnega večera, bili smo iz Trebnjega, Ljubljane in Primorske, razvil zanimiv pogovor, ki se je končal šele, ko se je sredi noči nad našim glavnim mestom razbesnela nevihta.
Jožica Žabkar
[6 | KMETIJSTVO
KRMLJENJE KRAV V POLETNEM OBDOBJU
\/ adar v obroku menjamo |\ vrsto ali kakovost krme,
I \moramo prehod na nov obrok opraviti postopno. Mikroorganizmi se počasi privajajo na prebavo nove vrste krme v obroku. Zamenjava krme v obroku oz. prehod mora biti postopen in trajati najmanj 3 tedne. S tem se praviloma srečujemo spomladi in jeseni, pa tudi med letom, če nam zmanjka ene vrste krme.
Največji problem povzroča prehod iz zimskega obroka na spomladansko pašo ali zeleno krmo. Mlečnost krav po tem prehodu praviloma naraste tudi, če je prehitro opravljen. V začetku, ko je v vampu še dovolj surove vlaknine voluminozne krme, je mlada paša zelo dobro izkoristljiva. Sama mlada trava v vampu pa ne pušča dovolj surove vlaknine balasta. Zato se pri velikih količinah zelo mlade trave spomladi vamp zelo hitro izprazni, ker v njem ni dovolj čvrste surove vlaknine, ki zagotavlja pravilno delovanje mikroorganizmov. Vsebnost maščob v mleku se zato zmanjša, nato pade še vsebnost beljakovin in v naslednji fazi še količina mleka. Ob prehitrem prehodu na pašo so posledice vidne tja do jeseni.
Zato je pomembno, da v poletnem obdobju, ko so krave na paši oz. jih krmimo z zeleno krmo v hlevu, dobivajo seno in energetsko bogato krmo (koruza), visoko proizvodnim kravam pa obrok dopolnjujemo še z močno krmo. Seno ima pomembno mesto v prehrani krav, pospešuje prežvekovanje, kjer se izločajo velike količine sline, ki preprečuje zakisanje vampa. Takoj po telitvi imajo krave zelo velike potrebe po hranilnih snoveh in obdobje visoke mlečnosti je najbolj občutljivo za zdravje in nadaljnji potek mlečnosti.
Pogoste so tudi napake pri pokladanju močne krme. Močne krme nikoli ne dajemo najprej in pred vso ostalo krmo. V tem primeru se močno zviša kislost vampove vse-bine, veliko mikroorganizmov odmre in poslabša se prebava. Priporočljivo je pokladati najprej seno, nato silažo in na koncu močno krmo. V primeru, ko je v obroku zelo veliko močne krme, jo je
priporočljivo razdeliti na čimveč dnevnih obrokov. S tem preprečimo zakisanje vampove vsebine, izboljša se prebava in izkoristljivost hranil.
Za zdravje in proizvodnost živali so nujno potrebni tudi vitamini in minerali. Največje potrebe po vitaminih in mineralih se pojavijo v času brejosti in v obdobju visoke mlečnosti. Če živali ne dobijo potrebnih mineralov iz krme, jih pričnejo izkoriščati iz lastnih rezerv, s tem se poslabša obrambni mehanizem krave, kar na koncu privede do bolezni.
V poletnih mesecih moramo veliko pozornost posvečati tudi zdravju živali. Krave, ki so v hlevu privezane, so nemočne in prepuščene oskrbi lastnika. Živali morajo imeti na voljo vodo, hlev mora biti enkrat
letno prebeljen, svetel in zračen. Proti mrčesu v hlevu nastavimo razna lepila in premaze, ki uničujejo mrčes. V prosti reji poskrbimo, da imajo živali, če ni mogoča paša, vsaj izpust v okolici hleva.
V poletnem času moramo veliko pozornost posvečati tudi higieni mleka. Mikroorganizmi se v slabo oz. nepomiti mlečni posodi hitro razmnožujejo. Molzni stroj in mlekovod morata biti servisirana vsaj enkrat letno, vsak dan pa pomita s primernimi čistili. Mleko se mora po molži takoj hladiti v hladilnem bazenu, s tem preprečimo razvoj mikroorganizmov.
Ob dobrem poznavanju prehrane živali, zagotovitvi ustreznih zoohigienskih razmer živali, pravilni molži ter ustreznem ravnanju z mlekom po molži bomo pridobili kvalitetno mleko, za katerega bomo dobili ob koncu meseca poplačan ves trud.
Kmetijska svetovalna služba Trebnje
Ana Moder, univ.dip.ing.kmet.
Za kombajniste, ki delajo v okviru strojnega krožka veljajo letos naslednje cene:
-	za delovno širino kombajna do 2m znaša 6.600,00 SIT/uro,
-	za delovno širino do 2,8m znaša 9.000,OOSIT/uro,
-	za delovno širino do 3,4m znaša 10.200,00 SIT/uro,
-	za delovno širino nad 3,4m znaša 15.000,00 SIT/uro.
Cena na ha znaša 16.000,00 SIT, pod pogojem, da je površina parcele večja od enega ha.
Strojniki zaračunavajo Startnino 500 SIT.
Čas žetve se zaključi, ko je silos izpraznjen.
Kombajnisti so dolžni pisati na račune porabljeno gorivo, vendar morajo lastniki zemljišč to od njih zahtevati, kajti ti računi se tudi vlagajo pri uveljavitvi trošarine za porabljeno gorivo v tekočem letu.
Vodja Strojnega krožka Kravcar Božo
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA TREBNJE in MIRNA NA STROKOVNI EKSKURZIJI
X lanice društva kmečkih I žena Trebnje in Mirna \J smo se v torek, 1 S.junija 2000, udeležile strokovne ekskurzije po Kostanjevici in Beli krajini.
Najprej smo se ustavile v Kostanjevici, kjer smo se odpravile na ogled kostanjeviške jame in Forma vive. Nato smo pot nadaljevale proti samostanu v Pleterjih. Tu smo si ogledale film o delu in življenju
menihov, vendar pa kakšnega bližjega srečanja z menihi nismo bile deležne.
V popoldanskem času smo si ogledale še Belo krajino, kjer smo obiskale kmetijo Filak, ki se ukvarja s sadjarstvom in kmečkim turizmom. Po ogledu vrtnarije Črnič v Grigljah smo se ustavile še na Radoviči, kjer smo z večerjo in degustacijo belokranjskih vin zaključile ekskurzijo.	A.M.
Ali ste bile tudi ve z nami?
IZ DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ŠENTRUPERT
7. maja smo šle na izobraževalni izlet po I Štajerski. Najprej smo se ustavile na kmetiji, ki je usmerjena v predelavo mleka doma. To je v Orehovi vasi pri Mariboru. Tam smo imele pokušino sira in vina. Gospa s te kmetije vodi tudi tečaje o izdelavi sira doma, hodi pa tudi po sejmih, saj pravi, da se ga doma ne da toliko prodati, kolikor ga naredijo. Od tam smo nadaljevale pot v Gospodinjsko šolo v SVEČINO-ki je ob avstrijski meji. Ravnateljica šole nas je zelo prijazno sprejela. Po opisu programa šole smo si lahko ogledale delavnice, kjer se gojenke učijo krojenja, šivanja, vezenja, kvačkanja in šivanja na električnem stroju. Ogledale smo si tudi kuhinjo, iz katere nam Televizija Maribor posreduje kuharske oddaje v oddaji NA VRTU.
Ogledali smo si lahko tudi hlev, kjer so vse živali, ki jih najdemo na kmetiji. Okrepčale smo seja turistični kmetiji BRAČKO blizu Maribora. Potem smo se odpeljale v mestno vrtnarijo FLORINO. Tam pa že nismo mogle obgledati toliko, kolikor bi nam prijazni vrtnarji radi pokazali. Zelo veliko imajo vsega, a je bilo treba iti dalje. Pokazali so nam film o Antonu Martinu Slomšku. Šle smo še na
Ponikve na ogled cerkve, potem pa domov.
Res je, vračale smo se trudne, a polne vtisov in vprašanj:zakaj mi nimamo Male Loke, ki je nekdaj svojim gojenkam to kar danes Svečina nudi?
To pot nam je pripravil Janko Širec, dipl. ing.
10.junija pa smo imele razstavo KRUHA, SLADIC in ROČNIH DEL.
Razstava je zelo lepo uspela. Obiskovalci in vozniki OLDTAJMARJEV so dejali, da so se vozili po vseji EVRO-PI, ga da to, kar so videli v Šentrupertu, niso videli nikjer drugje. Seveda smo jim prijazno ponudili tudi pokušino.
Marsikdo je hotel zvedeti tudi recept za eno ali drugo slaščico ali za kruh. Posebno za pisanega je bilo veliko zanimanja.
Razstavljenih je bilo tudi veliko ročnih del: pletenih in kvačkanih prtičkov, otroške garderobe, kleklanih izdelkov slik na svilo in kar lepo število gobelinov.
Omeniti moram še dva izdelka SRCA in lep JEŽEK, ki je tudi delo pridne kmetice. Vsem, ki ste delale za to razstavo, se v imenu odbora prav lepo zahvaljujem. Res smo dokazale,da če primemo skupaj, je pa tudi kaj videti.
Za odbor Malči Kostevc
OBVESTILO
Zaradi večjega števila klicev smo se odločili uvesti posebne ure za odgovarjanje na telefonske klice, številka pa je ostala enaka (080 1213). Po novem svetovalka Urada za žensko politiko sprejema klice od ponedeljka do četrtka, od 10. do 12. ure. Na brezplačno in anonimno telefonsko številko nas lahko pokličete, če ste doživeli neenako ali diskriminatorno obravnavo zaradi svojega spola ali če želite v zvezi s tem pojasnilo oziroma nasvet.
Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko
DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV
Grad in grajska kapela na Lanšprežu
Opis. Kapela je v tlorisu zasnovana kot kvadrat s porezanimi vogali in pravokotnima stranskima kapelama, pravokotnim oltarnim prostorom na vzhodni in zvonikom na zahodni strani. Jugovzhodni vogal je zavzel prostor zakristije, v katero je iz cerkve vodil kamnit portal v jugovzhodni stranički. Kot rečeno, je prvotno pohodno površino predstavljal apnen estrih, kasneje pa so cerkev in nadstropno zakristijo, ki je bila v pritličju obokana, tlakovali z opečnimi tlakovci. Sodobno centralno zasnovano in arhitekturno bogato, s pilastri členjeno in s kupolo obokano
gotovo kapela na Kodeljevem v Ljubljani s sorodnim, s kupolo obokanim prostorom, ki naj bi jo zgradil italijanski arhitekt Giovanni Fusconi leta 1734. Po prostorskem konceptu in arhitekturni členitvi je navsezadnje stavba sorodna celo romarski cerkvi v Tunjicah. Skratka, gre za prostorsko rešitev, ki se je na Kranjskem uveljavila v prvi polovici 18. stoletja. Načrte za grajsko kapelo na Lnšprežu je najverjetneje v drugi četrtini 18. stoletja verjetno napravil eden od sposobnejših arhitektov tistega časa, vendar za zdaj njegovega imena še ne poznamo.
Obnova kapele. Po rušenju gradu je tudi kapela počasi propadala, tako da je bilo stanje
	
		■ j
	
cerkev so sočasno z gradnjo tudi opremili z oltarji, prižnico in pevskim korom, vendar je danes oprema v celoti uničena. Iz fotografij, posnetih pred rušenjem gradu, je razvidno, da je bila kapela seveda del grajskega kompleksa, saj je bil dostop tudi iz gradu, in sicer v nadstropje zakristije, kjer se je utegnila izoblikovati posebna empora, namenjena za lastnike gradu.
Kot centralno zasnovana stavba v tem času ni predstavljala posebne novosti. V 18. stoletju namreč poznamo več podobno zasnovanih cerkva, zlasti v delih Gregorja Mačka, ki se je
pred obnovo, ki jo je pričel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, precej žalostno, saj so bile stranski kapeli in zakristija skorajda v celoti porušena, notranjščina pa devastirana. V okviru obnove so bili najprej izdelani arhitekturni načrti oziroma arhitekturna topografija, na podlagi katere je bilo mogoče delno rekonstruirati kapelo. Ob enem so bile v notranjščini kapele izvedene tudi arheloške raziskave, ki so med drugim odkrile več grobov, vendar jih arheologi niso odpirali. Obnova kapele je stekla leta 1986. Doslej so bila izvedena naslednja dela: statična sanacija obstoječih zidov, izdelava nove
zgledoval po najstarejši cerkvi tega tipa pri nas, to je križevniški cerkvi v Ljubljani. Le-to pa je po načrtih Benečana Domenica Rossija zgradil v letih 1714-1715 prav Gregor Maček. V njegovem opusu je zanimiva zlasti danes podrta cerkev na Homcu, grajena v letih 1722/1728. Sorodne zasnove seveda poznamo tudi kasneje (Zasip pri Bledu), ne nazadnje pa srečamo soroden tip prostorov tudi med grajskimi kapelami. Najbolj znana je
strehe, fasada na zvoniku, rekonstrukcija stranskih kapel (žal brez zakristije), grobi omet v notranjščini, okna in električna napeljava. V letošnjem in naslednjem letu so v načrtu zaključna dela, to so fini ometi, nov opečnat tlak in fasade, s čimer bodo dani pogoji za ponovno funkcijo kapele bodisi kot sakralnega prostora bodisi kot stavbe, namenjene za različne kulturne prireditve.
mag Robert Peskar
NASVETI
Učenkama Sari Starič (3.r.) in Sonji Povše (3.r.) podarja naš sponzor Štefan Pepelnak uokvirjanje slik v vrednosti 5.000,00 SIT. Nagrajenki lahko dvigneta nagrado v Gasilnem domu Trebnje v času od 16. do 20. ure vsak « delovni dan.
DAN ODPRTIH VRAT
1 # soboto, 13.5.2000, smo \ / učenci podružnične šole V Trebelno pripravili dan odprtih vrat.
Za popestritev dneva so nam zaplesale in zapele Lomilke src. Med njihovimi točkami smo učenci 4.r. predstavili svoje domače vasi. Za konec smo se zabavali s kvizom, v katerem
smo sodelovali učenci in starši. Najbolje so se odrezali starši. Malica nam je vlila nove energije, ki smo jo potrebovali za pohod v bližnjo okolico.
V tem dnevu smo se zabavali, zato se ga bomo še dolgo spominjali. Tudi starši so bili zadovoljni.
Saša in Mojca, 4.r
VID AMBROŽIČ
I # Gorenji vasi pri Mirni je Vid Ambrožič kot mali kmet \l preživel pretežni del svojega zanimivega življenja. Za V svojo dušo je pisal kratke pripovedi iz vsakadnjega življenja ljudi okrog njega, zbadljivke in kronike, napisal pa je tudi veliko število pesmi vseh vrst. Ker je 15. junija minilo 110 let od njegovega rojstva je prav, da se ga spomnimo tudi v Glasilu občanov z eno njegovih pesmi.
Pred desetimi leti je posinovljenec Gordan Ambrožič izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Vino mladosti se je povrelo, pripravlja pa še več zbirk, ki jih bo objavil v spomin na očeta, dolenjskega barda.
Prekanjeni hudič
Vid Ambrožič
Res, daje prebrisan vrag, v pravljici pa slišim stari, da gatudi opehari, kdor prebrisan je možak!
Nekoč je živel kmetič zvit, šel z vragom v »španovijo«, da pridno mu pomagal bo obdelati kmetijo, če bo mu pol pridelka dal od vsega, kar požene stal.
Zmenila pa sta se tako: kar spodaj je, njegovo bo; kar zgoraj da rastlina, bo kmetova lastnina.
Pšenico kmetič je vsejal, ob žetvi klasje je pobral, vrag bilje je populil -odjezejekartulil!
A drugo leto reče vrag: naj zgoraj bo vse moje, ato kar v zemlji zraslo bo,
pa naj bo letos tvoje.
A kmet posadil je krompir in cimo je dobil hudir.
Kmet skopal je gomolje, hudič je slabe volje; pri Luciferju se zaklel, da kmet ne bo ga v tretje ujel.
Razsrjen ves je bil hudič, obtlajezrepom udaril:
»Zdaj, tretje leto, kmetič moj, ne boš me opeharil!
Tako bo letos-vedi: kar zgoraj in kar spodaj bo, bo moje; ti imel samo boš, kar bo zraslo v sredi!
Inturšicoje kmet vsejal, na sredi storže je pobral, a vragu pustil je stebla in v tretjič opeharil ga.
Pa pravijo gosposki škrici, da kmetje velikteleban; pa vendar vraga je prevaral, pri njih mi tak primer ni znan!
Gorenja vas, 15.1.1953
DA BI BILA STRNISCA OBDELANA
Izredno vroča pomlad in I poletje s sušo sta pri-I pomogli k zgodnjem spravilu ozimnih in jarih žit ter vzeli svoj delež. V glavnem so vsa žita požeta, strnišča pa čakajo na setev.
Normalne vremenske razmere dopuščajo, da v tem letu pospravimo še en pridelek z istih površin. Ker pa je vsaka setev negotova zaradi vremenskih razmer, manjšega dobička pri strniščni setvi, se v zadnjih letih vse bolj opušča obdelava strniščnih polj. Predvsem pa se opušča neobdelana strnišča zaradi nepoznavanja prednosti, ki jih imajo strniščni posevki v kolobarju, na katerega se v zadnijh letih povsem pozablja in slabšo rodovitnost tal “popravlja" s hitrimi agrotehničnimi ukrepi, kot so pretirana in enostranska uporaba mineralnih gnojil, zlasti dušika, uporaba totalnih herbicidov za zatiranje problematičnih plevelov, kot tudi pretirano gojenje koruze v kolobarju. Vse to dolgoročno še poslabšuje ekonomsko situacijo na kmetiji.
Zelena odeja je za zemljo kot obleka za človeka. S posevki varujemo tla pred propadanjem. Ostanki hranil v tleh, ki jih ne izkoristi glavni posevek, so podvrženi izpiranju v podtalje. V kolikor raste strniščni posevek, ta izkoristi ostanke hranil.
Sončne pripeke in poletni nalivi uničujejo strukturo tal, odnašajo rodovitno zemljo. Zemlja se zbije, zaskorji, razpoka. V tleh umirajo prepotrebni mikroorganizmi, ki so za razkroj mineralov, preskrbo hranil za rastline nenadomestljivi.
Vsakemu pa je znano, da na zapuščenem strnišču dobijo svojo vlogo pleveli. Ti se razbohotijo ob še tako vročem poletju in odigrajo svojo vlogo, če jih ne zadrži gojena rastlina. Osat, slak, muhvici in kostrebe, gabez, v zadnjem času divji sirk in prirnica so pleveli, ki prevladujejo na neobdelanih poljih. Zarodijo na tone semen in korenin in brez dragih herbicidov bi bili v naslednejm letu popolnoma nemočni v glavnem posevku. Svetovanje, tudi nekaterih kmetijskih strokovnjakov, da pustimo, da strnišče ozeleni s pleveli in ga konec avgusta poškropimo s herbicidi na osnovi glifosata je ekološko in ekonomsko nesprejemljivo. Seme strniščnih posevkov je cenejše, kot uporaba omenjenih herbicidov. To, da herbicid požge zrasle plevele, ne odigra vloge strniščnega posevka. Uniči le vznikle plevele. Z obračanjem, oranjem zemlje pa ponovno zrastejo pleveli, ki jih je v tleh na tone in čakajo na svojo priliko.
S strniščnimi posevki tla obogatimo tudi s prepotreb-
VRTNAR SVETUJE
r"\ anes že vidimo veliko I cvetja na balkonih in LJ vrtovih. Kakor mi tudi rastline težko prenašajo poletno vročino, ki se je letos pričela tako zgodaj!
Marsikdo je imel težave z rastlinami, ki se niti dobro niso vrasle, ko jih je že »zažgalo« sonce in pričela mučiti vročina. Temperature okoli 30°C so zlasti za majhne rastline neprimerne in neugodno vplivajo na njihov razvoj. Tako moramo v vročih dneh z zalivanjem in gnojenjem rastlini pomagati, da lažje prenaša vročino!
Okrasne rastline so gotovo izčrpale hranila iz zemlje, v katero smo jih posadili, zato jih moramo redno dogno-jevati. Nekateri priporočajo kombinirano gnojenje z gnojilom za list in gnojilom za cvet. Pazite, da se držite predpisanih odmerkov, saj vam zaradi prevelikega dognojevanja rastline nenadoma propadejo. To se zgodi tudi takrat, ko gnojite še ne dovolj vraščene rastline.
Pri nekaterih se pojavlja problem, da rastline (npr. bršljinke) izredno močno rastejo in so košate, vendar se popki sušijo in odmrejo, preden se razcvetijo. Ko smo analizirali tako rastlino, smo ugotovili neprimerno razmerje med dušikom, ki ga rastlina potrebuje za rast, in fosforjem, ki ga potrebuje za cvetenje. Če rastline ne zacvetijo, jih morate pognojiti z gnojilom za cvetoče rastline!
Rastline običajno pognojite vsaj 1 x tedensko, izjema so le izredno hitro rastoče rastline, kot so surfinije, bidens, moljevke, milijon zvončkov. Te so izredno »požrešne«, zato jih običajno tudi ne priporočam saditi v ista korita s slabše rastočimi rastlinami. Te rastline pognojite tudi do 3x tedensko, vendar pazite, da uporabljate manjše odmerke gnojila v vodi za zalivanje.
Še posebej pa bodite pazljivi, kadar pri gnojenju uporab-
no organsko snovjo, ki se s časom spreminja v humus. Le tega je iz leto v leto manj. Vsaj 3% ga naj bi bilo v orni zemlji. Če bomo hoteli zvišati za 1 %, bomo popravljali vsaj nekaj desetletij z več deset tonami hlevskega gnoja. Brez humusa pa tla niso uporabna za pridelavo, naj si bo krme za živali ali hrane za ljudi. Strniščni posevki tudi zmanjšujejo negativen vpliv ozkega kolobarja.
Da ne bi bilo nobeno strnišče letos neobdelano, je seme, žal le za pridelovanje krme za živino, regresirano iz občinskega proračuna, zato ni vzroka, da ne bi bila strnišča obdelana to poletje. Možnosti za setev je veliko. Časa je letos na račun zgodnje setve dovolj.
Ijate gnojila, kot so UREA, KAN in podobna. Ta gnojila
uporabite občasno in v izredno majhnih količinah! Prav tako bodite previdni pri uporabi škropiv in se držite navodil proizvajalcev.
Glede zalivanja pa že običajna navodila, da zalivate zjutraj ali pozno zvečer, čez dan pa le z vodo, ki ima primerno temperaturo. Zlasti zalivanje s hladno vodo v vročih poletnih mesecih lahko povzroči nenadno »kap« rastline, pri bršljinkah pa tudi plutavost (rjavkaste zaplate na spodnjih delih listov). Korita z bršljin-kami morajo imeti tudi drenažo! Na splošno pa velja, da moramo rastline redno zalivati, saj vodni šoki (ko je rastlina namočena, nato popolnoma suha, pa ponovno prenamočena) povzročijo hitrejši propad rastline!
Bodite pozorni na škodljivce (uši najrazličnejših vrst, tripse, pršice) in bolezni, saj so rastline iz leta v leto bolj napadene. Uši in bele muhe ter pršice so nekateri letos že našli na surfinijah, mimulusu, fuksijah, zato rastline redno opazujte in takoj ukrepajte s škropljenjem (tudi preventivno)!
Poškropimo tudi zelenjavo (spomnimo se lanske letine paradižnika), saj s preventivnim škropljenjem povečamo pridelke!
Pred škropljenjem se posvetujte s strokovnjakom! Stane Cvelbar ml.
Naj naša polja ozelenijo s strniščno repo, kolerabo pomešano z radiči, krmnim ohrovtom, grahom, deteljo ali travo, še lepše s cvetočo facelijo ali ravlo, ki jo bodo obiskale čebele proti koncu poletja, ko bosta zacveteli v vsej svoji milini, kmetu pa njivo obogatile z več deset tonami organske mase za podor. Predvsem pa bi bilo lepo in koristno, če bi naša gričevnata pobočja ponovno krasila dišeča ajda. Ta skromna rastlina, ki se je potihem umaknila z naših polj, bi ponovno zarodila, le voljo bi morali imeti. Vsak strniščni posevek je boljši kot prazna njiva prepuščena nemilosti narave.
Marjeta Uhan, KSS
[8| ŠPORT
TREBANJSKE MAŽORETE USPEŠNE!
|™^eto leto delovanja 1-^»Trebanjskih ma-I žoret« dokazuje, da je bilo dejo dobro načrtovano. Še večji dokaz, da je mažoretna dejavnost zaživela v Trebnjem, je kar 76 deklet, ki se ukvarja z mažoretno dejavnostjo. Starejša skupina mažoret, ki deluje kot sekcija Občinskega pihalnega
kjer jih je svetovalka za plesno dejavnost gospa Neja Kos, na Skladu za kulturo Slovenije nagradila z vzpodbudnimi besedami in pohvalo.
Mlajše skupine mažoret, ki delujejo kot interesna dejavnost v OŠ Trebnje, pa so se predstavile 25. maja 2000 skupaj z mladinskim pihalnim orkestrom svojim
staršem.
Finalno prireditev pa so mažorete pripravile 17. junija 2000 na šolskem igrišču na medobmočnem srečanju mažoret v Trebnjem.
Kot gostje so nastopale mažorete iz Trbovelj in Logatca. Popestritev srečanja pa so zapolnile članice plesne skupine Osnovne šole Trebnje, ki jih vodi Tanja Brodnik, absolventka fakultete za šport v Ljubljani.
Za uspešno sezono, ki je za njimi, bo to lep zaključek in dobra vzpodbuda za nadaljnje delo.
orkestra Trebnje, je imela v letošnjem letu kar nekaj zelo pomembnih nastopov. Tako se je 15. in 16. aprila 2000 udeležila 4. državnega prvenstva mažoret Slovenije v Slovenskih Konjicah. Ma-žoreti Vanja Šeničar in Nina Cugelj sta tekmovali v B duo senior in dosegli odlično 2. mesto, skupina »Trebanjskih mažoret« pa je tekmovala v najmočnejši skupini A senior in dosegla odlično 3. mesto.
Da delajo dobro, so dokazale tudi na srečanju mažoret Slovenije v Trbovljah, 3. junija 2000,
TREBANJSKI PLANINCI NA DEBELI PEČI
ifijub dobri orga-f\ nizaciji in zelo I \ obetavni vremenski napovedi se nas je v nedeljo, 18. junija 2000, ob 6. uri zjutraj zbralo na avtobusni postaji »samo« 13 planincev. Vzrok za nekoliko slabšo udeležbo je bil v tem, da je druga skupina planincev odšla na nočni pohod na Triglav.
S kombijem smo se odpeljali na Pokljuko. Po 45 minutah hoje smo že prišli do Blejske koče (1533 m), kjer smo spili topel čaj, nekateri tudi nekaj pojedli in se odpravili naprej na Debelo peč (2015 m). Dostop ni bil zahteven, z vrha pa smo imeli čudovit pogled na gore na drugi strani Krme (Macesnovec, Rjavi no, Kukovo špico, Škrlatico ter celotno triglavsko pogorje).
Potem ko smo se raz-
gledali, okrepili s pijačo iz nahrbtnikov in nasončili, smo nadaljevali pot po grebenu preko Li-panjskega vrha (1983 m) in Mrežce (1970 m) v smeri proti Viševniku (2050 m). Vso pot smo si ogledovali vrhove, ki so se nam na novo prikazovali (Draška vrhova, Tosc, pa gore nasprotij Bohinjskega jezera - Črna prst, Rodica, Vogel).
Pri sestopu z Viševnika na Rudno polje so si nekateri privoščili še nabiranje planinskih rož za čaj (plahtica) ter tako zaključili naš izlet.
Hodili smo 6 ur in opravili 1100 m vzpona. Pot je bila izredno lepa, zanimiva in primerna za vsakogar. Res škoda, da se na take izlete ne prijavi več ljubiteljev prečudovite gorske narave. Torej, pridružite se nam.
STRELSKO DRUŠTVO TREBNJE
rranc Cugelj, že več kot Ekipno pa je v vseh 3 r" dvajset let prizadevno in disciplinah doseglo 1. mesto I uspešno vodi mlade Strelsko društvo Trebnje strelce.	Na odprtem strelskem prven-
Na strelišču Strelskega druš- stvu Dolenjske in Bele krajine
tva Trebnje je bilo 17.6. organizirano odprto prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo, posvečeno prazniku KS Trebnje. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip ali 22 tekmovalcev. Najboljši so bili:
puška posamezno: Franc Cugelj
pištola posamezno: Janez Žurga kombinacija puška pištola: Janez Žurga
z MK puško in pištolo, ki je bilo 1.7. v Semiču, je 3-članska ekipa v sestavi Franc Cugelj, Janez Žurga in Matej Glivar dosegla 1. mesto. Med posamezniki pa so dosegli sledeče uvrstitve: puška posamezno: Franc Cugelj, 1. mesto pištola posamezno: Janez Žurga, 3. mesto. Kot debitant je v tej disciplini nastopil Matej Glivar in osvojil 10. mesto.
NOGOMETNI KLUB MIRNA
Opravičujemo se Nogometnemu klubu Mirna, pri
katerem nam je tiskarski škrat zapisal, da gre za Nogometni klub Trebnje.
Na sliki: članska ekipa NK Mirna__
RK TRIMO TREBNJE
4.7.2000 je bila v I prostorih Trima Trebil nje podpisana sponzorska pogodba med Rokometnim klubom Trebnje in Trimom Trebnje d.d., ki bo v naslednji sezoni generalni sponzor trebanjskih rokometašev. Pogodbo sta podpisala glavna direktorica Trima d.d. ga. Tatjana Fink in
predsednik Rokometnega kluba g. Ivan Gole. Ob tem je klub dobil tudi novo ime in se po novem imenuje Rokometni klub Trimo Trebnje. Podpisu je prisostvoval tudi župan občine Trebnje, ki je pomemben sponzor rokometnega kluba, g. Ciril Metod Pungartnik.
Od leve proti desni: Stane Sever, direktor uprave, Tatjana Fink, direktorica Trimad.d., Dejan Šuštar, ki je vodil novinarsko konferenco, Ivan Gole.preds. RK Trimo Trebnje in Ciril Pungartnik, župan občine Trebnje
Ob podpisu pogodbe je bila organizirana manjša svečanost in novinarska konferenca, na kateri so predstavniki kluba predstavili zbranim dosedanje dosežke in cilje kluba v prihodnji sezoni, pomen podpisa pogodbe za klub in širše, glavna direktorica Trima pa je opisala razloge za odločitev o sponzoriranju in predstavila pričakovanja generalnega sponzorja. Podpis pogodbe z novim generalnim sponzorjem vsekakor Rokometnemu klubu obeta večjo varnost pri planiranju in realizaciji zastavljenih ciljev, zato predstavlja pomemben mejnik za klub in bodočnost rokometa v Trebnjem.
20. in 21. maja je bil v organizaciji Rokometnega kluba Trebnje organiziran zaključni turnir v rokometu za pokal Slovenije. Na zaključnem turnirju so sodelovala najboljša štiri moštva, ki so se skozi predtekmovanje nanj uvrstila, in to so: RK Celje Pivovarna Laško, RK Mobitel Prule 67, RK Avtomikulič Rudarin domači RKTrebnje. Kot zanimivost naj povem, da so se na ta turnir uvrstila prva tri moštva v državnem prvenstvu in novi prvoligaš, kar je obetalo kakovostne obračune.
V soboto, 20.5., so se v polfinalnih obračunih pomerili
RK Celje Pivovarna Laško in RK Avtomikulič - zmaga Celjanov, ter RK Mobitel Prule 67 in RK Trebnje - po ogorčeni borbi zmaga Ljubljančanov.
V	nedeljo, 21.5., je bila najprej tekma za tretje mesto, kjer so rokometaši RK Trebnje visoko premagali rokometaše RK Avtomikulič Rudarja in zasedli tretje mesto.
V	tekmi za prvo mesto so Celjani zasluženo premagali Ljubljančane in osvojili poleg državnega prvenstva še lovoriko pokalnih zmagovalcev.
Organizacija zaključnega turnirja je bila izvedena profesionalno, za kar so prizadevni rokometni delavci prejeli številne pohvale in priznanja, hkrati pa je bila to še ena pomembna promocija Trebnjega, saj so na turnirju prisostvovali številni gospodarstveniki, rokometni delavci in novinarji, po eno tekmo vsak dan pa je TV Slovenija tudi neposredno prenašala. Potrebno je omeniti tudi to, da smo v zadnjem kolu državnega prvenstva doma igrali odločilno tekmo za tretje mesto z ekipo RK Prevent iz Slovenj Gradca in smo po ogorčenem boju šele po podaljških zmagali in tako dosegli načrtovano uvrstitev.
Martin Hočevar
TREBANJSKE KEGLJAVKE SO OSVOJILE 5. MESTO!
r^rva sezona trebanjskih kegljavk v desetčlanski I 1. B državni ligi je končana. Zmagala je ekipa cerkniškega Bresta, Tre-banjke pa so osvojile odlično 5. mesto, čeprav tega ni nihče pričakoval. Pred začetkom ligaških tekmovanj so si zadale cilj ostati med najboljšimi, na koncu so z dobrimi igrami prijetno presenetile in se s 17 točkami uvrstile v zgornji del lestvice. Najboljša igralka je bila Milena Veber s štirinajstimi zmagami (in povprečjem
419,50 kegljev na tekmo), Alenka Miklavčič (kapetan ekipe) je imela trinajst dobljenih dvobojev, Angelca Dalmacija 9, Slavka Prosenik 8, Andreja Rifelj 6, Anica Barbo 3 in Slavka Kožar eno zmago. Nastopile so še Štefka Franko in Rozi Flisar. Ekipa je pod taktirko trenerja Nika Goleša dosegla v ligi povprečje 398,25 kegljev in izboljšala lanski rezultat za velikih 16,33 kegljev!
Na regijskem prvenstvu za posameznice v Novem mestu so Trebanjke (Milena Ve-
ber, Alenka Miklavčič, Andreja Rifelj) dosegle trojno zmago; v igri dvojic v Črnomlju je naša postava (Veber/Miklavčič) bila druga. V mešanih dvojicah (Pro-senik/Goleš) je bilo osvojeno 3. mesto.
Najboljša kegljavka kluba in regije, Milena Veber, se je izkazala na mednarodnih turnirjih, v Postojni s četrtim in v Slovenj Gradcu s petim mestom, ter za seboj pustila znana imena iz državne reprezentance, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v
Poznanu (Poljska) osvojila srebrno medaljo.
Zadnja novica: Cveta Veble je na državnem prvenstvu veterank v Cerknici s 381 podrtimi keglji osvojila srebrno medaljo.
Na občnem zboru kegljaškega kluba, kije bil 9. majav Trebnjem, so pregledali uspešno opravljeno delo, se dotaknili perečih finančnih težav in težav z oddaljenostjo kegljišča v Novem mestu ter za novo predsednico izvolili Majdo Ivanov.