Številka 106.
Trst v torek 17. aprila 1906
Tečaj XXXI
pV lih*]* tmU Amm
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih
ob uri rjutraj. Posamične številke »e pro-lajaio po 3 avi (6 stotinki t mnogih tcbakarnah t Trttu in okolici, J.jubljani. Gorici, Sranju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, S*. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini. Postojni, l»ornbergu. Solkanu itd. (ese orla mm se rat-unajo po vrstah (široke 73 mm, visoke Ž1, mm i: za trgovinske m obrtne oglane po it) stat.: vk OMirtniee. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov :« ZA stat. Mali oglssi po 3 stat. beseda, najmanj pa 4<* stat. — <>glase sprejema in<*eratni oddelek uprave r-linoft". — Plsćuje se izključno le upravi .Edinosti"*.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Nerotalift utlft
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na-naroCbe brez doposlane naročnine &e uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne rra6ajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Giorglo^GnlatU IS. (Narodni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konaorcij lista „Edinost1*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št 18.
Po31 no- h rani lntini račun St. 841.G52. ^cocr — TBLEFOV iUv. 1157.	■
Brzojavne vesti.
VEZUV. Padanje pepela in peska.
NAPOLJ 15. Sin<»či je prišL-i nenadoma -t. ilu te prebivalstvo v Tcrzignn in San 'iu>eppe Ve>uviano v smrtni nevarnosti vsled ;0Čne«a padanja gostega pepeia in peska, ukajšnji j»r»-f»-kt je takoj odposlal ) »o m o/ji i i.ik. Makiji se |»odrobnosti.
« AST'KLLAMAKK di STA BI A l-',. Pod-
•n-frkt j«1«»1h1 vw —irjafoča poročila iz
tttuano. Saa <ini»eppe in Teriigno. kjer da I Uk» « -t j>e]*-J. da jak<» otežuje «lika-. Ker je i*-varuost proti večer« še narasla. Kila oMjul4j« na {»»moč. Brzojavna zveza z
.(-iij< miui kraji j*- pretrgana. I>a zadosti nim zahtevani po pomoči. je podpre fekt i poslal v okraj, kjer preti nevarnost, vse •z<'ve in vse drune prevozne sredstva, ki i j' mogel spraviti skupaj v < astellamare. rr- Annnnziata in (ira^iuinn. Žalostna vest napravila na prelnvaistvo bolestni vtis. j.an v « a-tellamare je ukrenil vse po-imo. da se lahko pomore onim. ki hi :l»ežali iz krajev, ki jim preti nevarnost. NAPOLJ 1",. V krajih Pol lena. Trorchia. - uma in Otvaiano. pada še veiino gost |K>-. Iz Ottaiiiio in iz Terzigii«» ] »o ročaj o tndi i ilikeni potresaeai sanka, ki so ga Čutili. V n<> • hilo	i/kopaniii iz|>od r:i/v;t-
n nekoliko mrličev.
NAP*>L,I 1"». Angleški kontreadmiral
■kton. ki je prišel -<-111 \«Vraj / vojno la-<> _Leviathan~ / otok.« Krf:». se je stavil
lartsijiui mi razpolago.
(ASTKLLAMAKK 15. Do 1. ure po •1 noči ni doslo nikakega nadaljnega |ioro-:la iz Ottaiano. S;tn <-iius*-|»|>#- in Terzigno.
NAPOL' 1«». Včeraj j«- padal v Bosro-• i-a>'-. Bosooreale in v Torre del (-rrero _ TM-peliiMt dež. Mej padanjem pepela so i < eno vani kraji popolnoma v temi. V . Annunzi.-tta in San <Tiuseppe je pada-|>e|>ela jK»talo >lal»eje. a tekom nori je njalo v San Ginseppe. v Ottautno in v :ia. V Portiri. Rezina. San SeHastiauo in
Giorgio je hilo padanje ]»epela popol-
una neznatno.
Iz opazovalniee na Vezuvu.
I.'IM 1♦"«. Profe-or Mattrurri j«' iz opa-»valnice na Vezuvu. kjer se je nahajal ves - bruhanja, brzojavi] ag« ii( iji Štefani : ^ '■■vanju Vezuva ni od včeraj sem nastopila kaka •»premem ha. Hanes dopoludne je padal id opazovalnico droben pesek. kar pa nima •h«'iiega ] to mena, oziroma je znamenje, da i dobiva bruhanje Vezuva svoj navadni značaj. Nemčija izraža sožalje. RIM 1«». Agencija Štefani poroča, da je m^ki poslanik grof v on Monts ministru za
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman AvguU Imm. — Na« Ulje val in dovršil L E. Tomlć
Prevel
C—«.
Stopihi st:» pred tujca, pozdravila ju na 'opnjicah ter uvela v dvorano oiniškega ora. Tu se je gladki Benečan laskavo po-ionil banu in bratu Pavlu :
—	Visoko svetovalstvo naše s prijaznim »ždom mi čelu ti poš^ia fw> mt'ni prijateljski
voj pozdrav in poljub.
Horvata sta se ]K>klonila.
Posebno mi je vseč in ino časti po-Irav prcjasae republik«1 in svetlega dožda
odgovoril ban Ivaniš. ponudivši priiiecema Tolico. Sedita, gospoda ! Prihajata s pota in .otovo sta trudna.
—	Ne potujeva dalje od Spljeta. Najina tika barka je ob ugodnem vetru letela kakor rilata ptica — je rekel Simon Lance, vrteči
nemirno na stolici.
—	Prejasna republika, se je obrnil ban taniš proti Badoeru — gotovo j^^ilja telie
k meni v jako važnem poslu.
zunanje stvari v neki oticijelni noti izrazil sožalje na nesreči, ki je zadela Italijo v vczuv-skf^m okraju. V noti no glasi, da jo grozno bruhanje Vezuva, ki je zadelo cvetočo napolj-sko okolico, vzbudilo v Nemčiji najživeje in najiskreneje sožalje. X hipu. ko je neposredna nevarnost prešla in se more veličino nezgode prerariinati. smatra nemška vlada za svojo srčno dolžnost, da italijanski vladi izrazi najživeje sočutje na ogromni nesreči, ki jo zadela Italijo.
Podpora avstrijskega cesarja.
KI M 15. A v stro-ogrski poslanik Liitzovv
jo javil uradu zunanjih stvari, da jo cesar Fran Jo>ip daroval za žrtve bruhanja Vezuva ln.iMKi italijanskih lir podpore.
Punt na portugiSki vojni ladiji.
LIZBONA 1«;. O punt u na oklopnjači „Vascn de (vama* poročajo naslednje podrobnosti : V petek zvečer oh H. uri in pol se je oklopnjača vsidrala prod Lizbono. Nenadoma se je začulo vpitje, krik in streljanje. Na znamenja. s katerimi je oklopnjača klicala na pomoč, so so jej približali en remorker in več ladij, a ker so jih mornarji oklopnjače sprejeli s streljanjem, se niso upale približati se. Pripoveduje se, da jo moštvo ubilo poročnika oklopnjače, ker jo isti ustrelil z revolverjem nekega mornarja, ki je hotel sprožiti top. Kazni listi poročajo, dfl so jo spun-tala tudi posadka oklopnjače rT>on Oarlos". Oblastnije so ukrenilo naj energično je shodno korake.
Ogrska.
TEM ES V AR 1«. (Ogrski biro). Kor jo ministerski predsednik dr. \Vokerle izjavil, da sprejme kandidaturo le od že obstoječe koalicije temešvarske organizacije, so j«* lihoral-na stranka razpustila, a njo členi so vstopili v konstitucijonelno stranko. Na današnjem shodu koalicije je bil ministerski predsednik dr. \Vekerlc soglasno in z navdušenjem proglašen kandidatom za državni zl>or.
' in pismeno. Ali ministerstvo je vztrajalo pri j tem sklepu iz ozirov na državno varnost, ker mu se razmere v Trentinu niso zdele tako ugodne kakor jih opisoval namestnik Selnvar-izenau. In ravno ta razlika v sodbi ined na-mestu kom baronom Sehvvartzennu-om in j osrednjo vlado je bila edeu vzrokov, daje moral prvi zapustiti nanaestniško stoli<^o v Tirolu.
Zabeleži vsi to vest opozarja i ržaški „Pio-oolo", d i jc že^ dne 14. februvarja v seji poslancev |M>sl. Pitacco namigoval na to od-reflbo vlade proti občini v Trideatu in da j je to stavil v i.vezo z jednako prejšnjo o<l-! redl»o pro'i občini tržaški.
Za Trstom — Trident
/ Dunaja prihaja vest, da st1 je vlada odločila v Tridentii za j o<lobno odredba kakor v Trstu: odvzela da je tamošnjemu municipiju vso vojaške stvari, ki se tičejo mo-bilizaeije in je te stvari poverila tamošnjemu okrajnemu glavarstvu. Ta uredba da ja bila sklenjena že j »red dlje časa, ali do izvršitve ni prišlo, ker so je temu upiral bivši, nedavno od pozvan i namestnik baron Seh\vartzenau. Ta poslednji da je smatral tako odrelbo za neumestno, ker da bi mogla biti nevarna za narodni mir v deželi. Uprl da se je zato baron Sehwartzenau ustmeno
—	Uganil si gospod han ! je rekel Ba-doer. Pred vsem ti naše svetovalstvo sporoča, da obžaluje, da ni poslušalo tvojega nasveta pred nekoliko meseci ter da ni sklenilo zveze z Ladislavom neapeljskim proti Sis-manu.
Škotu Pavlu jo zadrhtela zgornja ustnica v komaj viden u s mer.
Verujem — je odgovoril ban Ivaniš odkrito — sedaj sta Dalmacija in Hrvatska Sišmanova in skoraj bo tudi Bosna.
—	A kralj Dahiša — je dodal škof P:.-vel je zaveznik Sišnianov. ali. bolje rečeno, njegov vazal.
—	To je najveće zlo za vas, za hrvatsko ligo — se jo zaletel Badoer v besedo.
—	Res je. res ! Tudi jaz pravim to — je rekel Ivaniš — ali samo dotlej, dokler bosanski velikaši stoje na strani dahiše. Za sedaj je. žalihog. tako. ker so prvi velikaši kraljevstva privolili v d j ako vaš k i mir.
—	Culi smo! je rekel Badoer mirno.
—	Sramota ! je zakričal Simon Za-derčan.
- Niže plemstvo ni za ta nesrečni mir — je nadaljeval ban Ivaniš — in ogorčeno je, da je kralj Dahiša za priznanje svoje kraljevske časti in naslova prodal Bosno ptu-
Domače vesti.
Vprašanje volilne reforme na Kranjskem in izdajstvo „Edinosti..Slovenec" od minologa torka dne 1<>. aprila je priobčil to-le notico pod zaglavjem : rZ a glavo s o p r i j o m 1 j e"
rEdinost** vzbog str men j a, ko dobiva iz izjave načelnika S. L. S. vtis. da ta stranka akceptira sedaj volilno reformo, ki ima nemškim veleposestnikom zagotoviti za dolgo bodočnost toliko mero politične moči, da kriči taka krivica do neba — Edinost" je silno počasna v mišljenju in rada vso napačno razume. Zato ji moramo še enkrat posebej povedati, <1 a je nj eno in liberalno stališče izdajstvo nad slovenski m li a r o d o m. Kajti zdaj imajo Nemci odločilno besedo v deželnem zboru, :>7 zborovalcev, po vladni predlogi bi pa deset veleposestnikov mod 47 zborovalci izgubilo ta vpliv. Bogve, če zna ,.Edinost" do 47 šteti ? Seštevati in odštevati gotovo ne zna, ker drugače so ji no bi bilo treba za glavo prijemati".
Tako. zdaj vemo : izdajalci smo nad slovenskim narodom! Mi smo sicer načinom, tako jasnim iu odkritim, da jc bil izključen sleherni dvom, označili svoje stališče nasproti volevažnemu vprašanju, ki razburja sedaj duhove na Kranjskem : povedali smo svoje mnenje. da v deželnem zboru kranjskem ima biti le slovenski narod gospodar, in da delovati v ta namen je obema strankama v rodoljubno dolžnost... Ali vzlie vsemu temu nam je u žgan pečat — i z d a j s t v a nad slovenskim n a rodo m ! ! In zakaj smo izdajalci V Nu. čemu tako vprašanje V ! rSlove-nec~ jo izgovoril eno svojih znanih neizprosnih sontonc in — causa tinita! Torej izda-jaei! In „Slovenec" je dokazal to s pomočjo svojo aritmetike, kakor vidimo gori !
Da čujemo! Po vladni predlogi —- tuše torej „Slovenec" naravnost identitikuje 7.
jeniu vladarju — ali to ozlovoljeno plemstvo, da-si mnogoštevilno, ne more vstati proti velikašem, stoječim na strani Dahiše in Siš-mana.
—	Treba torej, te velikaše odtrgati od Dahiše je izustil Badoer mimo. — Naše visoko svetovalstvo meni, da to ne bi bilo tako težka naloga.
—	Samo tega treba ! je pripomnil Lance, kazaje z roko, kakor da šteje denar.
Se več, jo nadaljeval Badoer, osi-nivši s temnim pogledom zadrskega prokura-torja naša republika bi drage volje podpirala tako prizadevanje.
Da govorimo jasneje — so je vmešal v besedo škof Pavel - visoko svetovalstvo želi. da so pogazi djakovaški mir in da se Šišmanu odvzame, kar so mu je odstopilo ?
To more hiti lo v prilog težnjam hrvatske lige. a Bošnjakom ne bi škodilo — jo pripomnil Badoer previdno.
Mislim, da tudi 110 Benetkam — je pridodal škof Pavel lokavo. Močan sosed je vedno nevaren.
Badoer je v zadregi pogledal v stran, kakor da ni opazil, kam meri škof Pavel, ter je po kratkem presledku spregovoril zopet :
vladno predlogo — bo štel deželni zbor kranjski 47 zborovalcev in med temi bo samo 10 veleposestnikov!! Ko bi „Edinost" — tako meni „Slovenec" — znala šteti do 47 in ko bi znala seštevati in odštevati, bi vedela. da je 37 več, nego K)!
Iz!»orno ! Neprekosljivo ! Svet je moral kar strmeti nad toliko učenostjo ! Glejte le in občudujte toliko spretnost v računanju ' kakor po olju vam gre pri „Slovencu" seštevanje in odštevanje med številkami, ki so razvrščene med'1 in 47, v hipu je bil rešen imenitni računski problem : kaj je več, ali 37 ali lOf! Poraženi, ponižimr in v polni zavesti o svoji ničvednosti na polji računstva,
smo povesili glavo, in se sramovali — svojega izdajstva n a <1 slovenskim narodom! Dokaz resnice je res toli sijajno vspel, da nam ne preostaja druzega, nego da skesano povesimo glavo pred izrečeno sodbo in si zapomnimo za vso svoje žive dni, da — 37 je več nego In ! ! ! — In v tem, da „Edinost" doslej ni vedela tega, se zrcali jasno tudi nje.,., liberalno stališče nasproti vprašanju volilne reforme na Kranjskem!!
Ali sedaj : kar je, je ! Dotičnega učitelja, ki nam je nekdaj vtepal v glavo nepremične zakone in resnice — številk, tudi ni več, da bi mogli vsaj njega tožiti radi odškodnino za tiste... hlače, ki smo jih. brez koristi obdrgnili in potrgali na šolskih klopeh ! Ker je torej jasno vsemu svetu, kako slabo smo podkovani v računarstvu in se naša nevednost ne daja več prikrivati, moremo tudi odložiti svojo sramežljivost in se zateči še nekoliko v „Slovenčevo" šolo. Ker že zna ta list tako izborno seštevati in odštevati. naj nam izračuna še nekaj. Pripoveduje nam, da je imel dež. zbor kranjski doslej 37 zborovalcev in mej temi da je imelo 10 nemških veleposestnikov odločilno besedo ! Prosimo uljudno računarja „Slovenca", naj nam izračuna dobrotno: da-li 27 ni bilo
več nego 10___? 11 In dalje naj izvoli
„Slovenec" midce računati po odstotkih ! (Je je res, kakor čujemo vedno, da Nemci tvorijo komaj kakih 5 odstotkov skupnega prebivalstva dežele kranjske, bi radi vedeli mi, koliko bi po pravici spadalo tem Nemcem v zbornici, ki šteje 47 poslancev, ako vzamemo v podlago percentuvalno razmerje prebivalstva!! To pa moramo — in tu mora šala na stran in govoriti je resno —: če smo res pristaši splošne in enake volilne pravice, če smo res zvesti demokratičnemu principu suverenosti — ljudstva.
Tudi doslej je bilo 27 več, nego 10. In tistih 10 veleposestnikov ne bi bilo imelo odločilne besede in bi se bil istotako izgubljal
Ako se lotijo dela vešče in okretno roke. je gotovo, da tudi sam kralj Dabiša pogazi djakovaški mir.
—	Ni verjetno ! je odgovoril ban Ivaniš. Dabiša je slaboten človek, brez svoje volje, brez odločnosti.
—	Ravno taki se najlaglje dajajo napotiti na vse — je opazil Badoer. Slaboten je v enem, slaboten v drugem, slaboten v vsem.
—	A kje so te vešče in okretne roke, ki hi se lotile tega dela ? je vprašal škof Pavel.
To so, gospo«ia, brez dvoma vajine roke ! je spregovoril Badoer, dvigniši se s stolice in poklonivši se bratoma. Vi dva sta bila od začetka glavi hrvatske lige, izsku-šena sta in odločna, spoštovana in ugledna v vsem kraljevstvu, in ako se je slavni in mogočni kralj Stjepan Tvrdko oziral v vsakem pogledu na vajino voljo in nasvet, gotovo bo tudi kralj Dabiša si u šal svete in uapotke bratov Horvatov.
—	Pozabljaš, gospod — je rekel ban Ivaniš — da sem namestnik kralja Ladislava v teh krajih. Kako naj ima kralj Dabiša zaupanje v namestnika svojega tekmeca V
—	Ta razlog je z djakovaškiiu mirom nehal - je odgovoril Badoer. — Le. slučaju
njihov vpliv, če ne l>i bile razmere na Kranjskem kakoršnje so bile in ki smo jih mi — čeprav »mo - izdajalci" — vedno obsojali, pa naj so se že liberalci vezali z Nemci, ali pa... klerikalci!!
Ne. gospoda pri rSlovencu" ! Vprašanje volilne reforme ni le aritmetično vprašanje, ampak to je v eminfntnem smislu Vprašanje principov in politične morile. Vmeje-li, sedaj -Slovenec", zakaj smo se prijemali za glavo, ko nam je začel zjutraj pripovedati. da je lepo belo. kar nam .je do sinoči opisoval
slovenščino kakor uradni jezik. Dasi bi Slo-1 vil, da je on. ko je videl, da je navstal pre-vencem nikdo ne mogel zameriti, ako bi vra- pir mej Battinijem in Kodričem, oba postavil čali šilo za ognjilo. ako bi po nemškem vzoru na cesto. < »ni trije dečki so pa povedali, silili Nemce, da bi dopisovali z deželnim od- kako se je vršil pretep na cesti in so v are-borom slovenski, vendar tega niso storili, mat- tovanem Battiniju spoznali onega, ki je ranil več so, držeči se načela pravičnosti, odredili, i Kodriča. da imajo deželni uradi sprejemati nemške dopise in jih reševati takisto v nemškem jeziku. To slovensko uradovairje p ri deželnem kjer se ustavi poldni,d dan. Na ladiji je vse odboru je bilo že od nekdaj hud trn v peti zdravo.
Vojna ladija
glasom brzojavnega
.Cesar Fran Josip" je,
poročila, dospela v Cifu.
naši vladi. Ko je pa lani deželni zbor sklenil, da ima deželni odbor dopisovati z držav-
dajalcev". ki so se tudi prijemali za glavo z nami vred!
kakor grdo in črno!! In veruje naj nam. da nimi uradi in z avtonomnimi oblastmi pov-je v slovenski domovini mnogo mnogo takih sodi, kjer bivajo Slovenci, izključno v sloven-.poča&no mislečih", ali vendar mislečih riz- skem jeziku in v slovenščini reševati došle
vloge, je po nemškem časnikarskem logu kar | završelo in vladni krogi so kar pihali one-Misel, ki je vredna uvaževanja. Iz mogle jeze. Odkrito si niso upali nastopiti Rojana nam poročajo, da je odbor, ki se je proti temu sklepu, pač pa so skušali na zvi-bil konstituiral za zadnje volitve v tržaški jačen način odvzeti veljavo temu v narodnem občinski svet in ki je toli izborno izvel svojo oziru pomenljivemu zaključku. Toda vsi nji-važno nalogo, sklenil, da ostane v perma- hovi tozadevni poskusi so se izjalovili. Letos nenci. Že sedaj hoče začeti s pripravami in , se je pa zgodilo nekaj gorostasnega. grda delom za prihodnje volitve. In to je res | lopovščina, pravi atentat na pravice sloven-nujno potrebno. Kajti od ene strani ni iz- \ skega naroda in deželnega zbora kranjskega.
-lONOiiOiiOiiO o-
O i O 11 O > 1 O i : O i ; O I
Mr Tovarna pohištva
yneksatto £evi pnzi
ulica Tesa Št v. 52 F» (lastna hiša).
ZALOGA: Pinzzn R05RRI0 (Šolsko poslopje). Oen«, da s« ni bati nobene konkureno«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.

Ilnatrov&n oenlk brezplačno in firaak«

lOHOliOllOilOiiOiiOlOiiOllO-lOI
Lloydov parnik ..Bohemia- je dospel j v našo luko včeraj predpoludne. En del pot- j nikov se je podal na Dunaj, dočim je večina j njih nadaljevala vožnjo v Benetke. Xa par-niku je vse zdravo.
12 ran. Je-li bil res napaden ? Pred- j sinočnjim ob 1<>. uri je prišel na redarstveno stražnico pri sv. Jakobu 36-letni podajač Jo-j
sip I>etore. stanujoči v ulici Limitanea st. Gradialava. - Temperatura včeraj 11. a doma iz Caserte v Italiji. Bil je ves,
o o o o
Bi I lil, miuim^ur^

Koledar in vreme. Danes: Rudolf; Iiado-jica; (lorinka. Jutri: Apolonij, mučenec; SlaviŠa:
ludne
•20-5° L'elzius.
ob 2. Vreme včeraj :
uri popo-jako lepo.
kij učeno, da l>odo tudi zadnje volitve mestni svet razveljavljene, na dru^i strani pa želnozborskem zasedanju !
v To se je zgodilo v pravkar odgodenem de-
VIada je hotela z
državni volil-
bomo imeli še v tem letu volitve v zlK>r. bodi po starem, bodi po novem nem redu.
A >e nekaj naineruje rojan&ki odbor. Prirejati hoče tedenske prijateljske večere, na katerih lx>do razpravljali lepo po domače, pri čaši vina. polep volilnih tudi o raznili družili javnih vprašanjih, ki so važna za naše ljudstvo in zanimajo slovensko javnost.
To je res imenitna da hi bili taki sestanki bi se uveli po vsej okolici, prava narodno-politična šola — izborno sredstvo, ki bi naše ljudstvo dovajalo polagoma do umevanja raznih javnih vprašanj — do politične zrelosti in hi nam ustvarilo stalno trdno narodno organizacijo.
Misel, ki so jo sprožili rojanski rodoljubi. je res vredna, da bi razmišljali o njej rodoljubi po vsej okoiici. Tako bi bili naši prvaki jm) okolici v neprestanih stikih z ljudstvom, a posebno pa bi bila instituciji! teljskih večerov na veliko korist oticijelnim, našim shodom in hi oplojevala javno politično delovanje, ker bi na javnih shodili prihajali zborovalci z raznimi koristnimi kon-
istim zakonskim načrtom, ki se tiče volilne reforme, uvesti v deželne urade 11 e m š č i n o k aic or uradni jezik. V dotični zakonski predlogi se namreč nahaja točka, da je poslovni, razpravni in uradni jezik deželnega odbora in vseh deželnih uradov slovenščina in n e m š č i n a. S tem bi bil uničen malima slovenski značaj kranjske dežele ! Zakaj, čim bi bila uzakonjena določba, da je
odbora slovenski in nemški, bi vlada z vso strogostjo' pazila na to, da bi se do skrajnosti izvajal ta sklep, to je. da bi biro u radovanje deželnega od bora skozi in skozi dvojezično. Naravna posledica tega bi bila. da bi vlada deželni od-l>or prisilila, da bi moral od državnih uradov sprejemati nemške dopise in jih reševati takisto v nemškem jeziku ! To bi bila nečuvena omejitev avtonomije deželnega odbora kranjskega, ker bi se mu s tem odvzela
misel. Nam se zdi. i uradni jezik deželnega med domačini, ako •odno- i
krvav ter je imel na glavi nič manje, nego 12 ran. Se stražnice so telefoničnim potom poklicali zdravnika se zdravniške postaje, ki je ranjencu podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem odvesti v mestno bolnišnico.
Pozneje je šel k ranjencu v bolnišnico policijski uradnik, da poizve, kje, zakaj in' kdo da ga je ranil. Detore mu je pa pove- j dal, da so ga na zemljišču rBou8<|uet*\ kjer je ležal v travi, napadli brez vsacega povoda trije njemu neznani ljudje (?!)
Mej procesijo Vstajenja v Rojanu. so tatovi, v porab i v ši priliko, da so šli ljudje" k procesiji, pokradli v dveh hišah v Škorkljinad i rojansko cerkvijo. V hiši št. so družini1 Orešek odnesli 50 kron denarja in 2 para zlatih uhanov, v hiši št. 511 so pa okradli družino Kranjc, kateri so odnesli 30< > kron denarja. V prvo navedenem kraju so odprli vrata stanovanja z vetrihom in so po izvršeni tatvini poskušali odpreti še drugo stanovanje v isti hiši. a tu se jim je zlomil vetrih. Pri Kranjčevih so pa ulomili privzdignivši vrata se železnim drogom.
IMio sgiMo mflorai ® Caro & Jellinek ®
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
—— TZLZFOM it. 1937 .....
zakonito zajamčena pravica, si svobodno do-tacili prija- j ločiti svoj uradni jezik !
Krasen umetniški užitek obeta se nam z vprizoritvijo vesele operete »Čevljar baron", ki se bo |>ela v »Narodnem domu« na belo nedeljo dne 22. t. m. V speli iste, se dozorelimi na prijateljskih lahko reče, da je zagotovljen, ker si je „SI.
pevsko društvo" znalo zagotoviti sodelovanje tržaški n Sloven eni d ibroznanega h imorista g. V. Grebenca. Zopetni nastop g. < uebenc i na našem odru bo gotovo razveselil našo javnost, ki je vedno spremljala s simpatijami njegovo delovanje na dramatičnem polju in obišče gotovo v velikem številu rečeno predstavo. Tudi gospa Zofka Štularjeva toli priljubljena našemu gledališkemu občinstvu, nastopi v tej opereti in bo imela priliko po kazati svoje izvrstne lastnosti kakor igralka in kakor pevka. I)a bo izvajanje zborov precizno nam jamči oseba pevovodje „Slovan, pevskega društva" : neutrudni in požrtvovalni g. Srečko Bartel.
Ubojstvo. V krčmi _ An demo de Pepi", ki je last Josipa Bassano in se nahaja v hiši št. 5 v ulici deli" Industria. je predsinočnjim. ima- zahvaliti. gos]>od ban. da še sediš v tem pred 8. uro. družba podajačev igrala na
Najfinejše
namizno in jedilno olje
ae vdobi pri
= »a rod n i zalogi olja
Tri Bariiera ste?. 3. ivan Miiionig, lastnik
PoirnMce: Dunaj, Budapešt in == Lvev.	:
Zastopstva na vseh glavnih trgih = ti* in inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje Beljenj sd zaprtimi blazinjenimi vo-aovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in imezemstvu.
pakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe — ■ ■ - državne ^uradnike. —----=
in
Ptfiliatre Tsate Trste jo stalni nizki prevoznim Proračuni brezplačno. ^n
Velika zaloga koles (bicikljev)
Germania in Nazionale
Koles na bencin (motociKlet) R03SLER & JAUERN1G
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehanična delalnica « v kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
kretnimi pre«llojri. sestankih.
lioiloljubi po okolici — razmišljajte !
Drzen atentat na slovenski značaj kranjske dežele: Iz rSlov. Naroda" po-^nemljenio :
Ko so pred desetletji I »ili še v uaši deželi na krmilu Nemci in nemškutarji in imeli večino v deželnem zboru in odboru, so proglasili načelo, da je edini uradni jezik krunj-ske<ra deželnejra odbora nemščina. To svoje načelo so izvajali do zadnjih posledic in so silili celo odločno narodne slovenske občine k nemškemu uradovanjo. Ko so si končno Slovenci priborili v deželi tisti vpliv, ki jim gre ]"• z:ikf»nu in po številnosti svojega naseljevanja. in si izvoljevali večino v deželnem zboru in odboru, so uvedli v deželne urade
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo 83 osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših stro;;i' prirost hitro delo vse leto doma — Ni treba znati n:čes	urnost
škodi nič in blago prodamo mi. H^HMiMHBHKaBi — Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Tkomas H. Whittick & Co.
PBAOA, Petrake namlati 7-156 — TRST, ulica Campanlle 13-15

dvoru. Na potu i/. Benetek ustavil sem se v v St-nju in tu obiskal bana Ivana Anža. • Iuna>ki knez leži težko bolan v svojem gradu in čaka tu neizogibne smrti. Za njegovo bolezen ni zdravila. V pogovoru sva se spomnila tudi tebe. Obžaloval je od srca. obžaloval. tebe in tvoje svojce radi usode, ki vas proganja.
Pripoveduj le dalje.
1— Knez Ivan mi je zaupal je nadaljeval Kadoer da je takoj po djakova-vaškem miru dobil poziv od kralja Sišmana. da t*\ ako treba tudi s silo. odpravi iz Dalmacije. Samo njegova bolezen je vzrok, da ni še prišlo do tega. Ko Ivan Anž zatisne svoje oči. ne boš mogel ne ti ne tvoja rodbina niti trenotek ostati dalje tu. ker znano je že sedaj, da mesto Ivana Anža postane banom Dalmacije, Hrvatske in Slavonije...
Nikola < iorjanski ? je padel v besedo Škot Pavel.
(Pride še.)
rmoro,<. Hkratu je pa navstal radi igre pre pil- in v tem prepiru je bil eden igralcev. 30-letni Bernard Kodrič, stanujoči pri sv. Ani. ranjen z nožem v srce. I > asi ravna ir.irtno ranjen. je imel vendar š<- toliko moči. da je šel sam na policijski komisarijat. kjer je komaj povedal, da je težko ranjen in se potem zgrudil mrtev na tla.
Pozneje je policija, na podlagi izjave treh dečkov, ki so videli prepir, v nekem prostoru pod stopnjii-ami hiše št. 3 v ulici del-1" Induntria aretovala morilca, ki jc 25-letni podajač Josip Battini. stanujoči v ulici Mon-teccbi št. a doma — seveda — iz Italije, m sicer iz Monte Grimano pri Pesaro. V istem prostoru pod stopnjicami so našli tudi nož.
Morilec je bil aretovan. zaslišan in dejan pod ključ. Zatem je pa policija zaslišala razne priče, mej temi krčmarja Josipa Bassano in one 3 dečke, ki so videli, ko je Battini ranil Kodriča z nožem. Bassano je izja-
Čas je denar
tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine ŽNIDERŠIC & VALENČIČ a, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem.--------—
Serravallo-vo železnato kina vino*
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Prpvgrofta voljo do jedž, utrjuje želodeo in ojačaj e organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh s: .- "^jih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
G > »»o o t 16 kolajnami na raznih raztavah la z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
--Crst. =
„šl.AVUA" sprejem« MvaroT»nja člo-TfUp^i £ivljeuj» po naj razno vraUiejžih kombinacij ah (»od tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje » *mrt t zmanjSujoćimi M vplačili.
Vtak flan ima po preteku petih
prav'kCO do divnlende. se
let
„S I a v i j a
it
»zajemna zararoralna kuta t Praii. — Rezemi Toni 31,86538580 K, izplačane o^lcdiise: 82,737.153 57 K.
Po velikomti drugm raajemna tMTmroralnica naJe dišave m rmeskomi mlora.nsko-narod.no upravo.
▼aa pojasnila laja:
Generalni za sto p v Ljubljani, čeptr pi-arne so v lamini bančni hiši v Gospodskii ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarniui škodam po najnižjih cenah, tkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdntne podpore ▼ narodne in obČnok jristne namene.	^^