ZH.flnilta. m mi RJI Rf W VHf S« Wm nm. uto. .Slovenski Narod" velja v Mablfani na dom dostavljen: edo leto naprej . • • • K 24 — pol leta n . . . • . 12*— četrt leta .. .....6"— sa mesec . > • ■ • • • 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • 9 • • K 22*— pol leta „ • • • • m U*— četrt leta „ ■ • • i • 550 na mesec m • • • • • 1*90 Popis! naj se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. Oredaištro: ttnaiio-ra ulica M. S (v pritličju levo,) talefoa at. 34. Inserati veljajo: peterostopn« petit vrsta za enkrat po 16 vin.t im dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inierrijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. i d., to je administrativne stvari. —— Pbhbimi številka valfa 10 Yftaar|e*. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marata* tlakama« teleta« at. ti. .Slovenski Narod* velfa po pofttit za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • • 13*— četrt leta „ „ . . . 6*50 na mesec m M • • • 2*30 celo leto naprej . . • K 30*— za Ameriko In vse drage dežele: celo leto naprej • . • • K 35.« Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Unravntttvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflara alica ŠL S, telefon it $3. Svetovna vojna. Odbiti ruski napad ob ustju reke Wislok in v Stryjski dolini. — Nad 1500 Rusov vjetih. — Belgijski izpad iz Nieuporta. USPEHI NAŠE ARMADE PRI IZLIVU REKE WISLOK IN V STRVJ-SKI DOLINI. — NAD 1500 RUSOV VJETIH. Dunaj. 5. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašalo dne 5. novembra: Tudi včeraj so razvijale operacije na severnem bojišču po načrtu in popolnoma nemoteno od sovražnika. Južno od izliva reke Wis!ok so naše čete vrgle sovražnika, ki se je utaboril na zapadnem bregu reke San, iz vseh njegovih postojank, vjeli nad 1000 so-Tražnikov ter vpleniii tudi nekaj strojnih pušk. Takisto se sovražnik tudi v Strvjski dolini ni mogel upirati našim napadom. Tu smo vjeli 500 Rusov ter vplenili I oddelek strojnih pušk in drug vojni materijal. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Hofer. gm. Velike izgube Rusov ob Vlsli. Frankfurt, 5. novembra. (Kor. urad.) -Frankfurter Zeitung- javlja preko Švice: Kakor poročajo iz Pe-terburga je padlo v zadnjih bojih ob 'Vlsli od ene same kavkaske divizije 200 oficirjev, med njimi 2 generalna majorja in 3 polkovniki. * • * Ruski car v Minsku. Petrograd. 4. novembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je dospel v Minsk. Udeležil se je službe božje v katedrali in si ogledal bolnico, kjer je številnim ranjencem podelil red sv. Jurja. Ob eni popoldne je car ob navdušenih ovacijah nadaljeval potovanje. * Samouprava ruske Poljske? Krakovska »Nova Reforma* Javlja: V Varšavi vlada mir. Listi pri-občujejo razglas velikega kneza Ni-kolaia Nikolajeviča, v katerem se naznanja, da je car Nikolaj odredil, da se vse poljske pokrajine združijo v eno avtonomno konstitucijonalno celoto. Obenem se razglaša, da prispe v Varšavo car Nikolaj sam. da izda manifest na poljski narod in da se da v katedrali sv. Jana kronati za Nikolaja I., kralja poljskega. • • * Evakuacija Krakova. Krakovska »Nova Reforma« priobčuje uradni razglas glede evakuacije Krakova. Ta razglas izpopolnjuje vladne naredbe z dne 14. in 25. septembra t. I. Glasom tega razglasa vozijo od torka 3. t. m. iz Krakova evakuacij-ski vlaki III. razreda v smeri proti Dunaju. Ti vlaki odhajajo vsak dan ob pol 11. dopoldne. Ti vlaki so določeni za one, ki si ne morejo kupiti voznih listkov. Tisti, ki zapuste Krakov, a nimajo premoženja, dobe na kolodvoru v Prerovu brezplačno hrano. Na to bo jih vlada nastanila v primernih krajih, kjer bo jih na svoje stroške preživljala, dokler zopet ne zavladajo redne razmere. — Vsak evakuiranec lahko vzame sabo prtljago, težko 25 kilogramov. Dopolnjujoč gori navedeni razglas priobčuje »Nowa Reforma« uradni komunike, v katerem mestni magistrat razglaša, da je trdnjavsko poveljstvo z dopisom z dne 1. novembra t. L št. 2593 zaukazalo, naj se vse potrebno ukrene, da se iz Krakova nasilno evakuirajo vsi oni prebivalci, ki niso zadostno preskrbljeni z živili. Magistrat poziva vse prebivalstvo, ki nima dovolj provi-janta, naj se prostovoljno posluži evakuacijskih vlakov, da se s tem izogne nasilni evakuaciji. * BOJI PROTI RUSIJI. Zdi se, da so se Rusi na ruskem Poljskem ustavili na črti Kutno-Lodz - Opoczno - Kielce - Klimon-tov. Na Poljskem imajo Rusi sedaj kakih 25 armadnih zborov. Tudi na severnem Poljskem se bo morda že v kratkem razvila velika bitka. Ob spodnjem Sanu si stojita avstrijska in ruska armada v trdnih pozicijah nasproti. Ob srednjem Sanu so se vršili za naše uspešni boji pri Prze worsku. Pri Przemvslu in Starem Samboru je položaj neizpremenjen. v dolini zgornjega Strvja pa se vrše ljuti boji. Az Bat« poroča iz Crnovic, da ruska vojska, ki stoji na vzhodnjem bregu reke Prut, že od 30. oktobra ^aprej ne obstreljuje več Crnovic. Pri Kutvju poražene močne ruske čete so zbežale proti severovzhodu v smeri na Sniatvn. V isti smeri so se umaknili tudi pri Kutvorniku poraženi Rusi. Prodno so se mo^li pri Sniatvnu združiti, so jih naše zasledujoče čete razgnale. Rusi so imeli mnogo izgub. Sniatvn so naši zasedli. Orožniški podpolkovnik Fischer je sporočil poročevalcu istega lista, da so naši vzeli Rusom na >nem bregu reke Prut vso municijo in da so naše dobro zakrite baterije napravile Rusom srlno škodo. »Esti UJszag« poroča, da ^e vrše pri Strvju silni boji za mostove čez reki Strvj in Opor. Rusi so poskusili pri Sinadovrski več napadov, pa so bili zavrnjeni. Sovražnik je na begu topove zakopal. Naši so vjeli več sto Rusov iz Sibirije in s Krima. Pri Nadworni so se morali Rusi tudi umakniti in na črti Dolina Nadwor-na so imeli naši uspehe. Pri Bolecho-wu smo zavrnili močne ruske napade, pri čemer se je zlasti odlikovala poljska legija. O vpadu Rusov na severnem Ogrskem, se je izrazil grof Tisza te dni napram nekemu časnikarju takole: Ruski vpad je zadel nekaj severnih občin v komitatih Ung in Bereg ter v večjem delu komitata Marma-ros. V splošnem Rusi niso mnogo pustošili. Razen postaj ob železniški progi Koros - Mezo - Marmaros Szi-get, kolikor sem jaz videl, niso nikjer požigali. V vaseh so vdirali v zaprta stanovanja in trgovine. Po stanovanjih so imeli tudi konje in iz trgovin so jemali za svojo prehrano. Doma ostalega prebivalstva Rusi v njihovi osebni varnosti sploh niso nadlegovali. To velja tudi o malem števila Ogrov, ki so ostali tam. napram Rusinom pa so nastopali naravnost kot zaščitniki. Razglasili so, da pomeni rusko gospodstvo srečo in blagor za Rusine in da bodo Rusini dobili vse, kar je sedaj last premožnih. Tudi so darovali Rusinom in delili z njimi, kar so vzeli v skladiščih in stanova- njih. Rusini pa so potem razdejali notranjo opravo stanovanj, pogosto direktno na prigovarjanje Rusov. To udeležbo pri uničevanju tuje lastnine bodo sodnije kaznovale, vendar ta nastop nima globljega političnega pomena, še manj pa značaja veleiz-dajstva. Iz Londona poročajo Berliner Tagblattu« preko Amsterdama: Poročevalec lista »Times«, ki se mudi v* ruskem glavnem taborišču, oripo-veduje o svojih vtiskih to - le: Mehanizem velikanske vojske ima svoje središče v oddaljenem kraju v za-hodnji Rusiji. Tu živi v nekaj železniških vozovih kakih 100 mož, ki tvorijo generalni štab. Sto in sto milj daleč se razteza potem ruska fronta in vsak del te fronte je zvezan z generalnim štabom s telegrafom. Poročevalec je bil predstavljen vrhovnemu poveljniku, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki ga opisuje kot moža visoke postave, resnega in skromnega. Tudi življenje v glavnem taborišču je skromno in enostavno. Samo na nekaterih majhnih znakih je mogoče razločati generala od najnižjega uradnika štaba. Pri štabu so trije veliki knezi, ti pa žive ravnota-ko, kakor ostali častniki. Tudi v glavnem taborišču se strogo drže prepovedi pitja alkoholnih pijač. Sosnoviški poljski list piše: Osem dni že traja okrog Varšave mir. Tisoči in tisoči sanitetnih vojakov zbira ranjence na bojišču Blonie-Piasezno. Okolica je razdeiana, kakih 20 cerkev je razrušenih, 20 drugih je močno poškodovanih. Železniška proga Varšava - Skierniewice je razdejana, 23 mostov razstreljenih. Carska palača v Skiernievvicah je uničena. Varšavski listi poročajo o avtonomiji, ki jo naj dobi Poljska. Tam pričakujejo prihoda carja. Varšavski list »Haint - piše, da je prišla h generalnemu gubernatorju Essenu neka poljska deputacija ter ga prosila,, da naj ščiti mesto pred obstreljevanjem, sicer ne prevzamejo garancije, da ostane prebivalstvo mirno. Nato je bila ta deputacija, ki je štela 70 članov, aretirana. • POROČILO Z NEMŠKIH BOJlSC. Berolin. 5. novembra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan dne 5. novembra. Včerai so izvršili Belgijci, ki so jih podpirali Angleži in Francozi, srdit izpad preko Nieuporta med morjem In poplavljenim ozemljem. Zavrnili smo jih brez truda. Pri Ypresu in južnozapadno od Lilla, kakor tudi Južno od Berrv au Bac. v Argon in in v Vogesih so napredovali naši napadi. Na vzhodnem bojišču se ni prisodilo ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Malodušnost v Angliji. London, 5. novembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« piše: Grenko je konstatirati, da vse armade zaveznikov nikakor ne zadoščajo pregnati Nemce iz Belgije, jih vreči iz črte na Aisni, kjer stoje še vedno le 60 milj od Pariza in jih prisiliti, da se umaknejo s Poljskega. Na angleški obali smo slišali celo gromenje topov nekega nemškega brodovja. Tudi nastop Turčije kot novega zaveznika Nemcev vsebuje za Anglijo nove opasnosti. Treba bo novih naporov, kajti celo Kitchenerjev milijon se mogoče izkaže kot nezadosten. List se na to pritožuje nad cenzuro, ki prepreča, da bi se angleški narod prepričal o potrebi nadaljnih naporov. Princip prostovoljne vojaške službe se ne da vzdržati. Vlada naj pove ljudstvu resnico o vojni ali pa bo treba vpeljati splošno vojaško obveznost. London v temi. Iz Londona poročajo: London brez luči še ni dosti temen, tako da so bili tozadevni predpisi še poostreni. Trgovine že od 6. zvečer in če se zdi policijskemu komisarju potrebno, že prej ne smejo biti niti znotraj popolnoma razsvetljene. Omejiti se mora tudi razsvetljava kolodvorov in železniških naprav v kolikor se da to spraviti v sklad z varnostjo. Zgornji deli svetilk morajo biti neprosoj-ni. V vozovih cestne železnice in omnibusov smejo brleti le majhne svetilke, tako da je še mogoče dajati vozne listke. Na mostovih morajo biti ugasnene vse luči, tudi ne sme nobeden z lučjo čez most. Angleški generalisimus težko ranjen. Berlin, 5. novembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger■ hoče vedeti, da se je maršal French nedavno pri neki vožnji z avtomobilom težko ponesrečil, tako da še danes ne more izvrševati osebno vrhovnega poveljstva. Ven der Goltz ne odstopi. Uradno poročajo iz Berolina: Angleško poročilo, da je von der Goltz vložil prošnjo za odstop kot generalni gubernator Belgije, je popolnoma izmišljeno. * • • Poostreno vojno stanje v Hannoveru. Kakor poroča »Grazer Volks-blatt« je proglašeno v Hannoveru poostreno vojno stanje in sicer radi opasno naraščajoče sovražne špijo-naže. Z BELGUSKIH BOJIŠČ. Pariški list >>La Presse« slika epizodo bojev ob Yseri, v kateri igrajo Gurkosi vlogo. List piše: Severno od belgijske črte ne daleč od obali, so postavili Nemci pred kratkim več baterij. Vsi napori zaveznikov razbiti te topove, so bili brezuspešni. Ni bilo namreč mogoče dognati razdalje, na drugi strani pa so ti topovi prizadevali zaveznikom hude izgube. Končno so dognali zrakoplovi 11 km od obali in 5 km za nemškimi zakopi kraj. kjer je ležala municija za te topove. Ponoči se je nato vkrcal oddelek Gurkosov na dve topničarki, ki sta nato pripluli v ustje reke Yser. Seveda so bile luči ugasnjene. Po dolgem molčečem maršu so dospeli Gurkosi 900 m pred taborišče, kjer je bila spravljena municija. Poveljujoči častnik je skril ves bataljon v nekem gozdu, 6 mož pa je plezalo z dolgim nožem, navadnim orožjem teh ljudi, v ustih, ob cesti proti taborišču. Pol ure je poteklo in nič se ni ganilo. Naenkrat kakor globok vzdih in v hipu je izginilo nekaj nemških straž. Klica ali strela ni bilo slišati. Tedaj so začeli tudi ostali Gurkosi prodirati proti taborišču. Ob 1. zjutraj je zapazil generalni štab onkraj reke Yser ogenj na obzorju in par sekund pozneje je bilo slišati strašno eksplozijo z granatam1* in šrapneli napolnjenih zabojev. Bataljon Gurkosov je neopazen zopet dospel k topničar-kam in drugi dan so bili izginili nemški topovi daleč za fronto. O istem dogodku poročajo preko Rotterdama, da se Gurkosom ni posrečilo, izvršiti svojega namena, marveč da so jim Nemci potopili čolne in Indijce popolnoma uničili do zadnjega moža. Iz Monakova in Berolina poročajo o vojnih dogodkih v Belgiji še to - le: Glasom francoskih poročil se razvijajo Nemci pri Ypresu velikopotezno, da prisilijo s svojim prodiranjem francosko levo krilo, da se umakne. Ce se jim to ne posreči, bo prišlo do nove. silne bitk<\ ki bo tra- f jala tako dolgo, da bo eden izmed sovražnikov popolnoma izmučen. Glasom poročila »Telegrapha«, se je razvila po poplavi ta - le bojna fronta: Messines - Hollebeke - Ghelu-velt - Becclarere - Passhendaele-Prelcapelle - Dixmuiden - Nieuport. »Corriere della sera« pravi, da za poplavo pokrajin ob Yseri niso odprli zatvornic, marveč so zamašili samo odtok voda. I vode štrle sedaj samo še nasipi kanalov, železniške proge in ceste. Boj med Nieuportom in Dixmuidenom je skoro popolnoma prenehal, vsak hip pa se lahko zopet prične. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Milana, da se je nemška ofenziva z vso silo koncentrirala na Ypres, ker so naskoki na zahodno Črto pri Nieu-portu zaradi poplav vedno težavnej-ši. Ker Nemci z zahoda niso mogli doseči Ypresa, so napravili velik lok, prekoračili reko Lys ob francoski meji med Meninom in Armentieresom in vzeli nekaj holmov. Ypres je sedaj središče strategičnega položaja Belgije. Samo če zavzamejo to mesto, bodo mogli Nemci nadaljevali pohod poti sevetmi Franciji in proti zapadu. Zavezniki se tolažijo s tem, da baje prodirajo proti severovzhodu ter ogrožajo Nemce v boku. Iz Amsterdama poročajo, da je Rousselaere Še v nemških rokah. Iz Rotterdama dostavljajo: 2e 13 dni se vrše boji pri Rosebeku, 10 km od Rousselaera. Topovi grme dan in noč. Število ranjenih je veliko. Dan na dan plavajo nemški, angleški in francoski zrakoplovi nad Rousse-laerom. Kadar streljajo zavezniki na nemške letalce, se prikaže silen dim, ki zakrije letalo. Amsterdamski »Courant« poroča: Poplave pokrajin južnozahodno od Yserskega kanala so prodiranje Nemcev sicer otežkočile, nikakor pa ne ustavile. Nemci so zasedli Noord-shoote in Nieucappelle, južnozahodno od Dixmuidena. Uradno francosko poročilo z dne 2. novembra ob 3. popoldne, pravi: Na levem krilu je trajala nemška ofenziva tako v Belgiji, kakor na severnem Francoskem naprej, zlasti med Dixmuidenom in reko Lvs, kjer smo kljub napadom rn protinapadom Nemcev lahno napredovali, in sicer na vsi fronti, razen v kraju Messines, kjer so zavezniki en del zopet izgubili. Sovražnik se je silno trudil, prodreti proti predkrajem pri Arrasu, kar pa se mu, kakor pri Lihonsu in Ouesnoy - en - Santerre, ni posrečilo. V centrumu, ob reki Aisne, smo nekoliko napredovali proti Tracv -le - Val, severno od gozda Aigle, ter, v nekaterih pokrajinah na desnem bregu Aisne, med tem gozdom in Soissonsom. Ob reki od Vaillvja navzgor se je ponesrečil napad na one naše Čete, ki drže višine ob desnem bregu, Istotako so se ponesrečili nekateri nočni napadi na višine pri Chemin des Damesu. V okolici Reim-sa med Argoni in reko Maas in na Hautes de Meuse, je včeraj zopet začela posegati v boj nemška težka artilerija, ki pa s svojim streljanjem ni dosegla posebnega uspeha. Na desnem krilu v Vogezih smo zopet zasedli vrhove, ki obvladujejo prelaz pri Markirchu ter prodrli do pokrajine pri Ban de Saptu, kjer smo zasedli pozicije, od koder je nemška artilerija obstreljevala St. Die. Srditi boil v zapadni Belgiji. »Berliner Tagblattu« brzojavIja-jo iz Amsterdama: Dopisnik »Dailv Maila« Javlja iz Calaisa: Angleška armada je pretrpela bridko izkušnjo. Mestoma Je na eno četrtino zmanjšana, vendar pa ni bila premagana, nasprotno izvojevala Je povsodi uspehe. Napredek pa Je nas stal ogromno mnogo krvi, toda izgube moramo hitro nadomestiti, ker so sicer vsi na- Stran 2. .SLOVENSKI NAtiOO*, dne 6. sovenbra 19U. 264 Stev. 5i uspehi brez vrednosti. Zdi se, da osredotočujejo Nemci svoje najsrditejše napade baš na našo armado. Ko smo v okolici Rousselaere tri dni prodirali, dočim so se Francozi borili pri Lillu z Nemci in na levem krilu ob Yserskem obrežju podpirali Belgijce, se je težišče bitke premaknilo od Nieuporta v Ypern. Belgijci so imeli pri Nieuportu nekaj časa mir, ker je večji del nemških čet odšel v Ypern, da ojači nemške postojanke proti Angležem. O polnoči je angleška armada redno pričela s prodiranjem. Zdelo se je, da je sovražnik slab in da mu je upadel pogum. Angleži so zaupali v svojo moč in niti mislili niso na to, da bi za sabo napravili okope. V trenotku, ko je naša konjenica dospela na odprto polje, so Nemci pričeli s silnim ognjem. Druga in nemara resnejša faza se je razvila severno od Yperna pri Dixmuidenu. Tu je nemška pejiota, podpirana od težkih topov, pričela z bajonetnim napadom. Naših čet odpor je bil junaški, vendar pa srno imeli velike izgube. Našo pehoto so najpreje potisnili iz Messinesa. katero mesto so zasedli Bavarci vkljub silnemu ognju naše artiljerije. Angleška proti Nemčiji. London, r>. novembra. (Kor. ur.) »Morningpost piše: Centralna lega Nemčije je zanjo velike vojaške koristi, ki se izdatno izrablja. Deležna je podpore Avstro - Ogrske in Turčije. Nemčija in Avstro - Ogrska sta vsled svoje centralne lege v položaju, vzdržati dosti dolgo konflikt z Rusijo in z močmi, ki so večje od sovražnikovih. Francijo vpehati. Položaj se da obrniti na korist Francije samo z močnimi angleškimi silami. ki ne bodo prepozno vržene na tehtnico. To je kardinalna resnica o vojni. Čas. ki ga ima Angleška na razpolaganje za svoje priprave, ni neomejen. Odločilna nemška zmaga na zapadnem bojišču bi dala tolikim armadam proste roke, da bi Nemci lahko poskusili invazijo na Angleškem, ki je nemogoča le, dokler angleško brodovje na morju vlada. Invazija na Nemškem bi projekt takoj za dlje časa onemogočila in zato je naloga Angležev in Francozov, da uresničijo invazijo v resnem trenotku in čim to dopusti moč njihovih armad. — Vojaški sotrudnik »Tfanes« pravi: •\ngleski in francoski vladi je jasno, da pomeni boj na Flandrskem, višek nemških navalov in obema vladama je tudi jasno, da jih morajo premagati. POMORSKA BITKA. K pomorski bitki ob angleški obali poročajo »Lokalanzeigerju« iz Rotterdama: Angleški mornarji pripovedujejo, da je dospelo ob 4. zjutraj na višino Yarmoutha 7 ali 8 nemških vojnih ladij, ki so oddale kakih 120 strelov. Prav lahko je bilo z angleške obali pri Yarmouthu opazovati potek boja. Nemci so streljali iz goste megle na angleške ladje. Hiše so se tresle. Ko je neka angleška ladja odplula v smeri na Folkestone. so padale granate celo v bližino obali, kakih 500 m od Angležev. Skoraj bi bili Nemci zadeli svetilno ladjo. Angleške vojaške oblasti so se očivid-no bale. da bodo Nemci poskusili izkrcati čete. zato so alarmirale vojaštvo, ki je zasedlo ceste. Ponesrečena hospitalska ladia. Glasom poročil iz Londona, se Je hospitalska ladja »Rohilla« iz Olas-gowa, ki je vozila mnogo ranjencev iz bojev ob belgijsko - francoski meji v Glasgow. v noči na 31. oktobra na pečinah pri Whitbyju ponesrečila. Že med vožnjo iz Calaisa v GIasgow je mnogo trpela vsled silnega viharja ter vozila namesto 10 ur, 24 ur. Mnogo ranjencev je spotoma umrlo. Ko je zadela ladja ob pečino, so se odigravali strahoviti prizori. V spodnje prostore, kjer so ležali ranjenci, je vdrla voda. Njih klicanje na pomoč, je strah na krovu še povečalo. Kdor je mogel, se je skušal rešiti v čolne, drugi so poskakali v morje. Samo majhen del moštva je ohranil mirno kri ter so ti mornarji rešili 60 ranjencev: 30—40 ranjencev pogrešajo, drugi so se večinoma rešili sami. O usodi ladje ni nič znanega. Trije japonski naddreadnoughti. Frankfurt. 5. novembra. (Kor. nrad.) »Frankfurter Zeitung« poroča: Po vesteh iz Japonske so tamkaj spustili nedavno 3 naddreadnoughte po 30.000 ton v morfe. Francoski zrakoplovci. O francoskih zrakoplovcih se sedaj v vojnem času malo čuje, dasi je vsakdo pričakoval, da bodo igrali važno vlogo. Znano je bilo, da nima nobena druga dežela toliko letalnih strojev in toliko letalcev, \m\mt Francija. Začetkom L 1914. Je Uda francoska armada 330 letalcev, in 130 učencev. Med aktivnimi letalci Je bilo kakih 180 ofictijev, letalnih strojev pa je bilo 677 pripravljenih. Začetkom tega leta so Franc©« delali tudi poskuse z novimi aparati, z razdiralei letalnih strojev in splošno se je mislilo, da bodo letalci v vojni igrali veliko vlogo kot poizvedovalci in se uspešno borili proti tujim letalcem. A nič se o tem ne sliši. Pač pa sodijo nemški listi, da imajo francoski letalci pač veliko sposobnosti za letanje po zraku, da pa nimajo dovolj vojaškega znanja, da bi mogli poizvedbe z uspehom za francosko armado izvrševati. URADNO TURŠKO POROČILO O VOJNIH DOGODKIH. Carigrad, 5. novembra. (Kor. u.) Glavni stan razglaša uradno: Na vzhodnji meji se nahajajo naše čete na celi fronti v stiku s sovražnikom. V smvrenskem sidrišču smo zasegli 3 velike angleške ladje ter več manjših angleških in francoskih par-iiikov, katerih posadke smo odpeljali v vjetništvo. V angleškem in francoskem konzulatu v Bagdadu se nadaljujejo hišne preiskave. Razven že konfisciranega orožja, smo zasegli še 16 pušk sistemov Mannlicher in Mauser. 32 revolverjev. 850 patron za. puške in 170 revolverskih patron ter 15 bajonetov. Na angleškem veleposlaništvu ter na carigrajski francoski šoli St. Benoit smo našli aparat za brezžično telegrafiranje. « • Turško uradno poročilo o konjeniških bojih. Carigrad, 5. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane^ priobčuje ta - le uradni komunike: Včeraj se je naša junaška konjenica zapletla v boj z ruskimi Kozaki, ki jih je porazila in prisilila, da so se umaknili. Naše konjeniške divizije ugrožajo zadnje voje sovražne armade. * Rusiia v Kavkazu. Berolinski listi poročajo, da se je Rusija v Kavkazu že takoj ob izbruhu evropejske vojne pripravila na eventualni konflikt s Turčijo. Mesto Kars, južnozapadno od Tiflisa, je središče ruske obrambne črte proti Turčiji. Iz Kavkaza niso odšle skoro nobene čete na evropska bojišča, ruska armada v Kavkazu je torej zelo močna, 2e začetkom avgusta so postavili Rusi v Batumu težke obrežne baterije. Ruska kavkaska armada šteje 3 zbore t. j. 32 polkov infanterije. 8 divizij kavalerije, 6 brigad lahke, 17 brigad gorske baterije. 12 rnožnar-skih baterij ter precejšnjega števila tehničnih čet. Sila cele ruske kavkaske armade se ceni na 130.000 mož. Razven tega se nahaja ob meji še posebni, kakih 5000 mož brojevi zbor specijalno izvežbanih graničarjev. Opirališče ruske kavkaske armade tvorijo trdnjave, katerih je pet. Najmočnejša je Kars, ki leži 75 km od meje. Severovzhodno od Karsa se nahaja Aleksandropol, SO km se- r-no od Aleksandroooli. Tiflis. Man* e-^a, pomena je Tiflis. Ob Črnem nv ju ;e Batum kot vojno pristanišče r; č-no utrjen. Po sodbi nemških voja ;ih krogov so ruske pozicije v Kavk i\x jako ugodne In turška napadalna r-mada bo morala Šteti vsaj 150.000 do 200.000 enakovrednih vojakov, da Ruse z uspehom napade. Angleži pred Akabo. London, 4. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Ko je dospela križarka -M nerva« v Akabo ob turško-egiptovski meji, je našla mesto zasedeno od vojaštva. Bili so to očividno oboroženi domačini pod pove'iništvcm nekega nemškega častnika. »Minerva« je bombardirala fort in čete. Mesto so zapustili, nakar je križarka izkrcala oddelek čet. ki so razdejale fort, vojašnice, porto in skladišča. Sovražnik je imel nekaj izgub, Angleži pa niso imeli nobenih. Židovska prostovoljna legija v Palestini. Dunajska zionistična pisarna razglaša, da so Židi v Palestini za vojno proti tripleententi navdušeni. 2idi sestavljajo lastno prostovoljno legijo, ki je ponudila svoje službe sultanu ter se hoče ravno ob rami s turško armado boriti pri Rusom in Angležem. Nemške mine ob egipčanski obali. Berlin, 5. novembra. Nemške ladje so z minami zaprle pristanišče Alexandrette. 4jmA|H^A mm9^m%m*mM**m»mmmmmmi m^mmmmmmmmmmml mm aalotztisMi voiah. Btrtta, 5. novembra. Listi poročajo: Aagieško sredOMftisko brodovje j* odplulo v nalMfijske vode ter pripravlja veliko akcijo proti maloazijskim pristaniščem. • m • Vojni nacrt Turčije. Berlin, 5. novembra. > Lokalan- zeiger- Javlja: Po pariških poročilih tvori glavno točko turškega vojnega načrta napad na Suez preko Akabe in Kaze z istočasnim podminiranjem obali do sinajskega polotoka. Turki utrjujejo ob maloazijski obali vsa svoja mesta. Iz Smirne beži prebivalstvo. ■ 43 ladij v Carigradu zaseženih. Berlin, 5. novembra. Turške oblasti so zasegle v carigrajskem pristanišču 36 francoskih, 8 ruskih in 1 belgijski trgovski parnik. * Indijska pristanišča zaprta? Dunaj, 5. novembra. Neka tukajšnja korespondenca poroča, da je Anglija zaprla indijska pristanišča Bombav in Karahie ter ona v bližini afganistanskega ozemlja. Le angleške in francoske ladje smejo pristati. Ouhod turškega poslanika iz Londona. London, 5. novembra. (Kor. ur.) Reutcrjev biro javlja: Turški veleposlanik je danes odpotoval s posla-niŠkim osobjem. Napotil se je najprvo v Vlissingen Sir Edvard Grev je prišel na kolodvor, da se v imenu vlade poslovi od poslanika. * Odhod turškega poslanika iz Niša. Rim, 5. novembra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani« javlja iz Niša: iurški poslanik na srbskem dvoru je odpotoval dne 4. novembra. Zastopstvo interesov turških podanikov je izročil italijanskemu poslaniku. ANEKSIJA OTOKA KYPROS. London, 5. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo, da je Anglija anektirala otok Kvprcs. (Otok Ky-pros leži v Sredozemsem morju ob obrežju Male Azije nasproti Bejrutu.) Petrogra^ske informacije o nadalj-nem razvoju dogodkov na Balkanu. »Frankfurter Zeitung« poroča čez Milan: Ruski politični krogi so prepričani, da gre Grška s tripleen-tento proti Turčiji. Bolgarija bo ostala striktno nevtralna. Romunija se še ni odločila, toda v najkrajšem času mora pokazati, ali hoče še nadalje čakati ali pa smatra za potrebno, da poseže v konflikt in se zastavi za svoje velike interese. Glede vseh akcij proti Turčiji in njihovih političnih posledic vlada med Rusijo ter Anglijo in Francijo popolna solidarnost. • * * Važne konference v Atenah. Atene, 5. novembra. (Kor. urad.) Angleški in francoski veleposlanik, ki sta bila prispela iz Carigrada, sta dolgo konferirala z min. predsednikom Vcnizelosom ter popoldan odpotovala. • m m Sporazumno postopanje Italije, Romunije in Bolgarije v turškem konfliktu. »Corriere d' Italia« javlja iz Sofije: Tu in v Bukarešti se vršijo po-gajania za solidarno postopanje Italije, Romun-ke in Bolgarije v tur- Turčija ni b«!a popustila. Berlin r>. novembra. Wolffov bureau javlja: Z uradne tur?kc strani se poudarja, da ni nikakor res, da bi se bila Turčija pri zadnjih pogajanjih z Rusijo obnašala nopustljivo. Porta marveč izjavlja, da je edino Rusija kriva, ako so turške vojne ladje uničile nekaj ruskih vojnih ladij in bombardirale pristanišča ob Črnem morju. Turčija je radi tega zahtevala, da se naj kaznuje komandanta ruskega brodovja. Nato je prišlo do prekinjenja diplomatičnih od-nošajev. Manifestacije v Turčiji. Carigrad, 5. novembra. (Kor. urad.) Manifestacije v provinciji trajajo naprej. V Mosulu se je zbralo na tisoče oseb z ulemi in glavarji rodov, ki so prisegli, da bodo podpirali vlado do konca vojne. Avstro - ogrskemu in nemškemu veleposlaništvu so poslali zbrani muzlimani prijateljske pozdrave. Nov turški minister. Cargr^ 5. novembra. (Kor. urad.) Carigradski poslanec v parlamentu Ahmed Nessimi je imenovan za poljedeljskega ministra. Tuli konzulati v Turčiji. Carigrad, 5. novembra. Porta je prepovedala šifrirane koreskondence zunanjih misij s svojimi konzulati v Turčiji. Enako odredbo je izdala Turčija za časa italijansko - turške vojske. V bagdadskem angleškem konzulatu so našli zabole z orožjem. Carigrad, 5. novembra. (Kor. urad.) Oficijelno se poroča iz Bagda-da:Oblasti so konfiscirali zaboj, ki se je nahajal v angleškem konzulatu in katerega so hoteli Angleži vreči v reko Sigros. V zaboju so našli orožje. Iz reke so pozneje izvlekli še deset zabojev, v katerih se je tudi nahajalo angleško orožje. Carigrad. Poroča se iz Carigrada: V turških političnih krogih je že pred nekaj časa zavladalo spoznanje, da je Turčija izgubljena, če zmagajo Rusija, Francija in Anglija. Že na londonski konferenci so si velesile razdelile Turčijo po interesnih sferah. Z evropsko vojno je bil ta dogovor pač razbit, a to je nevarnost še povečalo. Politični krogi so prepričani, da bi v slučaju zmage tripelentente, Rusi vzeli Carigrad, Armenijo in Kurdistan; Francozi Sirijo in Angleži Arabijo, pa naj bi Turčija bila med vojno še tako nevtralna. Zato se Turčija ni vojne čisto nič ustrašila, zlasti ker je armada že mobilizirana. V Carigradu je vojna pač hudo zadela vse trgovsko in obrtno življenje. Duša tega življenja so namreč angleške, francoske in ruske banke, trgovske družbe, parobrodne družbe in podjetja. To je zdaj vse zaprto in seveda se to hudo Čuti. Princ Fuad v Egiptu. Rimski listi javljajo: Bratranec egipčanskega kediva princ Fuad, voditelj egipčanskih Angliji sovražnih nacijonalistov se je nanagloma odpeljal iz Italije v Aleksandrijo. Kako so postopali Rusi z Romuni v Bukovim ? Dunaj, 4. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana javljajo : Nasproti vestem, razširjenim v Romuniji, da so Rusi v krajih, ki so jih začasno okupirali v Bukovini, dovolili pripadnikom romunske narodnosti ugodno izjemno stališče, dočim so naše čete romunsko prebivalstvo zatirale, se je na podlagi uradnih poizvedb, ki smo jih v zadnjem času izvršili z vso temeljitostjo in zanesljivostjo, dognal ta - le dejanski stan: Poizvedujoč po izvoru teh, docela neresničnih vesti, smo izsledili dve osebi, ki jih je po njiju omadeževani preteklosti smatrati za sposobne, da sta namenoma širile take laž-njive vesti. Na podlagi dejanskih izvidov in z zaslišanjem povsem zanesljivih in splošno uglednih oseb, se je kot gotovo dognalo, da so izvršili Rusi na bukovinskih Romunih in njih premoženju barbarska nasilstva. Pripeljali so v kraje, ki bi naj postali žrtve njihovega vandalizma, rusinske kmete iz Bukovine in Rusije, da bi med nje razdelili živino in druge stvari, za katere so oropali romunsko prebivalstvo. Na stroške romunskega prebivalstva so hoteli obogatiti Rusini, da bi le - te pridobili za Rusijo. Rusi niso niti prizanesli visokemu cerkvenemu dostojanstvu sivolasega pravoslavnega nadškofa dr. Repte, katerega so opetovano skušali z grožnjami prisiliti, da bi izdal v ruskem smislu sestavljeno pastirsko pismo. Gubernator je odredil za cerkvenega kneza hišni zapor in ga dal nadzorovati po straži, ki je bila nameščena v nadškofovi pisalni sobi. Da bi nadškofovi rezidenci zadali posebno sramoto, so Rusi spravili v tamkaj velikodušno osnovano bolnišnico »Rdečega križa« 200 spono bolnih ruskih vojakov. Enako surovo so postopali tudi z drugimi romunskimi duhovniki, na primer z župnikom v vasi Mihale, kateremu so docela uničili stanovanje. Romunsko ljudsko šolo v Majdanu pri Sto-rozvneu so do temelja vpepelili. V številnih, v uradnih poizvedovalnih spisih namenoma navedenih romunskih krajih, so Rusi izvršili barbarska nasilstva, požige, rope in tatvine, posilstva žensk itd. Posebno hudo so Rusi divjali na graščinah romunskih veleposestnikov. Plenili so po gradovih in gospodarskih poslopjih ter povzročili boljarskim rodbinam težko, Često nenadomestljivo škodo. Uradnim spisom so pride ane fotografske slike najvažnejših objektov, ki so iih Rusi poškodovali ali razrušili. Iz strahu pred ruskimi nasilstvi, je mnogo romunskih prebivalcev zapustilo svoje hiše in iskali zaščite pri naših četah. Naši vojaki so preskrbeli begunce z vsem potrebnim in delili ž njimi celo svoja jedila. Avstro - ogrska vojna uprava je povsod i postopala z romunskim prebivalstvom v Bukovini z največjo naklonjenostjo. Nasproti lažnjivim vestem konstatiramo, da ni bil v Cr-novicah niti en Romun justificiran. Angleška in Egipt. Odkar je Angleška zavladala v Indiji, je obračala svoje poglede na Egipt in v trenotku. ko je bil otvor jen sueški kanal, je bil storjen že tudi sklep, da spravi Egipt pod svojo oblast. Priliko za to, so ji dali notranji nemiri, ki so nastali v Egiptu leta 1882. Takrat je Angleška kot mandator Evrope okupirala Egipt. Reklo se je sicer, da samo začasno, ali pokazalo se je kmalu, da se pripravlja Angleška prav sistematično na okupacijo. Egipt naj bi ne bil samo velikanska opora za angleško gospodstvo, nad Indijo, ampak tudi podlaga akciji za zavojevanje največjega dela Afrike. Okupacija Egipta je dala smelemu angleškemu kondotjeru in spekulantu Cecilu Rhodesu povod, da je začel delati na ustanovitev velikanske notranjoafriške kolonije, ki bi od Egipta segala do Kaplandije. V smislu tega načrta so začeli Angleži kolonizirati Rodesijo in druge dežele v južni Afriki, kar je izoliralo Bure in raztegnilo angleško gospodstvo do Nja-se. Kmalu na to je sledilo zavojevanje Sudana in konflikt s Francijo zaradi Fašode. Ta konflikt se je poravnal potom pogodbe, s katero sta si Angleška in Francija razdelili interesne sfere v Afriki, vsled katere pogodbe je odpadla zadnja ovira angleškemu gospodstvu v Egiptu. Ko sta bili še zavojevani burski državi v južni Afriki je bil dosežen cilj angleškega imperijalizma. Za Angleško je Egipt glavna opora za gospodstvo nad Indijo in Afriko in vedno je pazila, da je imela v Egiptu pooblaščence, ki so znali povečevati angleški vpliv in skrbeti, da se pripravijo pogoji aneksije. Eden najznamenitejših njenih zastopnikov je bil sedanji angleški vojni minister lord Kitchener. Utrdil je Egipt na vse strani, na morju in na kopnem in te trdnjave se bodo dale zdaj dobro izrabiti. 2e več let je bilo vse pripravljeno za aneksijo, vendar je Angleška aneksijo do sedaj odlašala, ker ni hotela moha-medanskega sveta razburiti. Zdaj, ko je nastala vojna, je Anglija izvršila svoj stari načrt in je Egipt anektirala. * Vstaja v Angoli. »Corriere della sera« poroča iz Lizbone: V portugalski koloniji Angola je izbrunila vstaja domačinov Mulatov. Vstaja ogroža celo Loando. Portugalci niso dovolj močni udušiti vstajo. Vlada je sklenila poslati mornariški bataljon ob portugalsko mejo. Renjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Pehotna polka št. 7. in 97. in domobranski polk št. 26. — r. = ranjen, m. sss mrtev.) (Dalje.) Kolar Anton, 97. pešp., 13. stot., r.; Kolar Franc. 26. d. p.. 7. stotnija, m.; Kolar Martin, 26. d. p., 6. stotnija. r.; Kolenc Stanko. 26. d. p., 7. stot., r.; Kolerič Dominik. 26. d. p., 11. stot., r.: Komac Anton. _ 97. pešpelk, ranjenj Kome! Leop., 9/. pešpolk, 1. stot.. r.j Komparič Janez, 97. pešp., 14. st., r.< Kompolšek Alojzij, 26. d. p., 8. st.. r.} Kompolšek Mart.. 26. d. p., 5. st., m.;' Končan Matija, 26. d. p., 5. stot., mi Kopajnik Lorenc, 7. pešp., 2. st., r.J Koren Avgust, 26. d. p., 1. stot., r.J Koren Franc, 26. d. p., 3. stot., r.; Koren Jakob. 26. d. p.. 5. stot.. m.. Koren Mihael, 7. pešp., 5. stot., vjet; Koren Janez, 97. pešp., 10. stot., m.; Koritnik Franc, 26. d. p., 7. stot., r.; Korošec Martin, 26. d. p., 4. stot., r.; Korošec Anton, 26. d. p., 1. stot., r.; Korošec Janez. 97. pešp.. 12. st., m.: Kos, 26. dom. p., 6. stotnija. mrtev: Kos Rudolf, 26. d. p., 3. stotnija, vjet: Košak Jožef, 97. pešp., 5. stotnija, r.: Košak Karol, 26. d. p., 7. stotnija, r.; Košenina Anton, 26. d. p., 7. stot, r.: Kosi Anton, 26. d. p., 12. stotnija, r.: Kosi Matija, 26. d. p., 9. stotnija, r.; Košič Karol, 97. pešpolk, 7. stot., r.; Košir, 26. dom. p., 6. stotnija, r.; Kospurc Albin, 7. pešp., 7. stotnija, r.; Kostanjšek Jožef, 26. d. p., 7. stot., r.; Kotnik Franc, 26. d. p., 9. stot, r.; Kovač Martin, 97. pešp., 5. stot, r.: Kovačič Andrej, 26. d. p., 11. stot., r.; Kovačič Anton, 26. d. p., 5. stot., m.; Kovačič Franc, 26. d. P., 6. stot., r.; Kovačič Jožef, 26. d. p- 12. stot. r.; Kovačič Jožef, 97. pešp., 10. stok, r.: 264. Štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. novembra 1914. Stran 3» Kovačič Simon, 26. d. p., 9. stot., r.; Kovačič Vincenc, 97. pešp., 2. st.t r.; Kovic Jožef, 97. pešp., 2. stot., r.; Kowal Valentin, 26. d. p., 11. st., m.; Kozar Martin, 26. d. p., 10. stot. r.; Kozar Tomaž, 26. d. p., 11. stot., r.; Koziin Valentin, 7. pešp., 12. st, r.; Kozman Kristan. 97. pešp., 16. st., r.; Nozmus Jožef, 26. d. p., 5. stot., m.; Krahsnig Jakob. 7. pešp., 12. stot., r.; Krainz Janez, 97. pešp., 8. stot., r.; Krainz Janez, 26. domobr. pešp,. r.; Krainz Jožef, 26. dom. p., 9. stot., r.; Krajcor Anton, 97. p. p., 15. stot., r.; Krajcor Janez, 97. pešp., 15. st., m.; Krajne Anton, 26. d. p., 5. stot., r.; Kranjc Anton, 97. pešp., 16. stot., m.; Krajne Ferdinand, 97. p. p., 5. st., r.; Krainc r*ranc, 26. dom. p., 4. st., r.; Kranjc Franc, 97. pešp.. 14. stot., m.; Krajne Janez, 26. d. p., 2. stot., r.; Kranjc Janez, prost., 7. p. p. 10. st. r.; KraL Franc, 7. pešpolk, 11. stot., r.; Kraij Ludvik. 97. pešp., 10. stot., r.; Kralj Silvester, 97. pešp. 16. st., m.; Krall Tomaž. 7. v*e$p.. L stotnija, r.; Krumberger Ant.. 26. d. p., 12. st., r.; Kramberger Blaž, 26. d. p., 4. st., r.; Kramberger Fran. 26. d. p.. 1. st., r.; Kramer, 26. domobran polk. 6. st., r.; Kramer Alojzij, 7m p. p., 5. stot., m.; Kramer Janez, >. pešo., 12. stot., r.; Kramer reete Ottischnigg Peter, pešpolk št. 7, 13. stotnija. ranjen; Krammer Jožef, 7. pešp., 13. st., m.; Krapež Avgust. 97. pešp., 14. st., m.; KraSovcc Janez. 97. pešp.. 2. stot., r.; Krastič Janez. 97. pešp., 3. stot., r.; Krassnik Herman, 7. p. p.. 1?. st. r.; Krassnik Martin. 7._pešp., 12. stot., r.; Kravama Anton, 9/. pešp., 16. st., r.; Krebel Janez, 97. pešp., 4. stot., r.; Kreft Martin. 26. d. p., 12. stot., r.; Krejan Fran j. 26. d. p.. 5. stot., r.; Kren, 26. dom. polk, 7. stotnija, r,; Krcfl Anton. 26. d. p., 3. stotnija, r.; Krenkl Jožef. 7. pešp.. 12. stotnija, r.; cr. 26. d. p.. 1. stotnija. r.; Krevatin Anton, 97. pešp., 13. st., r.; Krischc Valentin, 7. pešp.. 3, stot., r.; Krischnig Janez, 7. pešp., 5. stot.. m.; Krišnik. 26. dombr. polk, 6. sto:., r.; Kristan Anton. 97. pešp., 12. stot., r.; I Jožef, 26. d. p.. 11. stot., m.; Kristorin Jožef, 97. pešp.. 11. st., r.; Krivec Janez, 26. d. p., 5. stot., m.; KriviČiČ Peter. Q7. Dešo.. 3. stot., r.; Križnic Jožef. 97. pes?., 2. stot., r.; Krmac Jožef, 97. pešp., 6. stotnika, r.; žet 7. pešp., 2. stotnija, r.; Kruschitz Edv., 26. d. p., 6. st., vjet; chitz Janez, 7. pešp., 13. stot., r.; tč Karel. 97. pešp., 9. stot., r.; : ruš var Janez. 97. pešp., 16. stot.. r.; ir Vincenc, 7. pešp., 2. stot.. r.; :,er Gregor, 7. pešp., 1. stot., r.; 'XA Jakob, 7. pešp., 3. stot.. r.; Kuderca Anton. 97. pešp., 4. stot., r.; Kuhanja Jožef, r*7. pešp., 7. stot.. r.; Knknljan Blaž. 97. pešp., 1. stot., r.; lik Fra#c. 7. pešp.. 5. stot., r.; terer Filip. 7. pešp.. 2. stot., r.; Kulterer Jožef. 7. pešp.. 6. stotnija, r.: Itrer Valentin. 7. pešp.. 3. stot., r.; r Anton. 97. pešn.. 13. stot., r.; mmer Franc, 7. pešp.. 7. s:ot., r.; Timer Martin, 26. d p.. 2. stot.. r.; (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. — Božič v vojni! Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine. Ubog bogat, vsakdo oripravlja — bodi-\z tega, kar si je s trudom prihra-I, bodisi iz izobilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji. in se ne porosi oko. ako se spo-minja naših vojakov, ki izpolnjujejo < b tem času. daleč od doma, morda v pustih krajih, najplemenitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti! Vojni oskr-ilni urad c. in kr. vojnega ministrstva je -kleni! tem vrlim možem oinno božično darilo in posveča temu namenu pol milijona ':ron. Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošča, da bi se •verna vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Za to je treba odeTovania vseh! Z neznatnim številom tistih, ki nimajo dragega svoj-a v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih in, kojih brat. kojih mož ali zaročene r-e bojuje za domovino ... Zato rosi vojni oskrbovalni urad (IX., lerggasse 16). da bi se mu s tem na-lenom velikodušno in kar najhitreje »niala darila v denarju. Ta urad E skrbel, da pridejo božična darila m četam po oddelkih pravočasno - roke kakor drag pozdrav iz Rube ornovine, kakor dokaz najiskrenej-:ega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje! C. in kr. vojno mini-trstvo, vojni oskrbovalni urad IX., Berggasse 16. Na Dunaju, v oktobru 1914 leta. F. M. L. L o b 1 s. r. — Denarne darove sprejemajo tudi c. kr. deželno predsednistvo v Ljubljani in politične okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo izrecno oznaniti kot »božična darila-, — Naše vojaštvo in Ljubljana. Oospod podpolkovnik Evald pl. Loeser, komandant 1. bataljona domačega domobranskega polka ct. 27 pisal je gospodu županu dr. Tavčarju sledeče: »Wahrend meines Auienthaltes in einer Heilanstalt kam mir zufallig eine alte Zeitung unter, in welcher ein, zwischen Teilen nn-serer Wehrmacht umi mssischen Streitkraften am 26. August stattge-habtes Getecht besproehen und hie-bei aber die besondere Tapferkeit des Gorzerbatailions des Lw. Inf. Nr. 21 betont vvurde. Nachdem ich auch diesem Regimente angehore in der oberwahnten Schlacht von Anfang bis zum Schlusse mitkampft und hiebei die Ehre hatte das aus Krainersohnen, hauptsachlichst aus Laibachern bestehende 1. Bataillon zu komandieren, bin ich in der ange-nehmen Lage Ihnen, sehr geehrter Herr Doktor bestatigen zu konnen, dass das Laibacher Bataillon im Feuer nicht \veniger standhaft und tapfer \var, als \vie das Gorzer. Eine wahre Freude war es zu sehen, wie diese Krainerbursehen nach den be-reits iiberstandenen Strapatzen der vorangegangenen Gewaltmarsche und ob\vohl das erstemal in Gefecht mil einer hercisehen Todesverach-tung im heftigsten und ubermachti-^en feindlichen Schrapnellfeuer un-ersehrocken und tapfer durch volle 7 Stunden standhaft aushiehen und auch, wenn venvundet. erst von den Sanitiitssoldaten gewaltsam aus der Feuerlinie gezogen vverden mussten. Leider hatte dieser Kampf auch seine Onfer verlangt so, dass am nachsten Tage die Reihen et\vas geiientet \va-ren, \veil eimge dieser Heiden todt oder ver\vundet ani Platze liegen blieben; dieser Umstand hielt die Tapferen aber nicht ab, auch in der Felge w acker zu streiten, sondern hatte sie sogar angeeiiert fiir den heissgeliebten Kaiser und das teuere Vaterland crneaert ihr Bestes einzu-setzen und die gefallenen Kameraden zu rachen. Ich habe es als meine Pfiicht erachtet, Ihnen, hochgeehrter Herr Burgermeister diese Tatsachen zu eroffnen. damit auch das 1. Bataillon nich im Dunkeln bleibe, umso-mehr als ich in der angenehmen La-ge bin. Ihnen nur das Beste von den braven Laibaehem zu sagen. Und so hoffen vir, dass das aus Krainerbursehen bestehende 1. Bataillon des L\v. Inf. Reg. Nr. 21 auch in der Zu-kunft in glanzcnd bevviihrter Tapferkeit und Todesverachtung seine Schnlđigkeit tun und somit beitragen wird, den engiiltigen Sieg an Oster-refchs Fahnen zu Iielten. Der sehonen Landeshaupistadt Laibach geden-kend ze ich ne t etc. — Poveljnik 28. pehotne divizije feldmaršallajtnant Kraliček poslal je županu dr. Tavčarju na čestitko k Najvišjemu odlikovanju sledeči z dne 15. oktobra 1914 datirani odgovor: »Danke herzlich fiir das liebe Telegramm, das ich heute erhalten habe; freue mich rnitteilen zu konnen, dass die Krainer-l ruppen der Divi-sion und das I. R. 21 sich in den Kampfen hervorra^end bevahrt ha-ren. Mit dem aufrichtigen Wunsche fiir das Oedeihen der Landeshaupt-stadt Laibach und bestem Gruss fiir seinen Burgermeister verbleibt Euer HochAvohlgeboren ergebener Krali-Cek m. p. F. M. L.« — Istočasno prejel je gospod župan sledečo vojno dopisnico: >A' imenu moštva stotnije c. in kr. pešpolka št. U dodeljene k generalnemu štabu 28. divizije se najtopleje zahvaljujeta za srčen pozdrav mesta Ljubljane, kateri i bi objavljen v dnevnem ukazu z dn 15. oktobra 1914. Ladislav Novak, narednik in Franc Adamič, četov ciia — Mesto Sara evo je imen* ^.!o fcm. Potioreka in zbornega pove! ika pl. Appela kot zmagovalca nad srb .imi armadami za častna meščana. Občinski svet je prekrstil naslednje ulice: Janu-ševo v cesarja Viljema ulico, Carevo v ulico sultana Rešada, del Cemulaše v Sofijsko in drugi del v Potiorekovo ulico. V svrho vojne oskrbe je votiralo mesto 25.000 K. — V bolnišnici v SzoJnoku leži profesor Josip B e r c e. ki je bil, kakor smo svoječasno javili, težko ranjen v Przemvslu. V sredo je iz Szolnoka na Ogrskem brzojavil svojemu bratu, magistratnemu komisarju dr. I. B e r c e t u v Ljubljani. Dr. Berce se je z nekim svojim prijateljem se tisti dan odpeljal v Szolnok. — V Bjelini v bolnici je umrl za-vratne bolezni, katero si je nakopal na južnem bojišču, g. Alfred P f e i -fer. nadporočnik p. h. p, 13., sin g. Ivana Pfeiferja, c. kr. poštarja v Leskovcu pri Krškem. Slava njegovemu spominu! — Med ranjenci je v seznamku izgub št. 45 z dne 4. novembra, izkazan rezervni poročnik Fvgen T u -i e č. bančni uradnik v Ljubljani, doma iz Idrije. — V voiaiki bolnici v Debre-cinu na Ogrskem je preminul dne 2. listopada enoletni prostovoljec medi-cinec g. Dragotin Marčinko. Bil se je za dom in za cesarja v ljutih bojih pri Lvovu in pri Przemvslu, kjer je bil ranjen v nogo. Povrh ga je še zalezla kruta morilka kolera, ki je zadušila mlado življenje v nadebudni starosti 21 let. V tuji zemlii, objokan od svojih dragih, potiva mirno blagi tto*caalri mUdtnif. Bodi na lahka taja zemljica, ko mu ni bilo naojeao vrniti se v ljubljeuo domovino. — OflasH n it! Od 11. sept. pogrešani Janez Zalokar (Karlovški Janez) p. p. 17.4 kom p. je pisal svoji materi, da je zdrav v ruskem vjet-ništvu v pokrajini Gowot Barnaul Tomska Gubernija, in se dobro počuti. — Slov. vojaki - ranjenci, predvsem 17. pešpolka, domobranci in alpinci prosijo slovenskih knjig in časopisov. Ev. pošiljatve je nasloviti: med, Mirko Gjud, kir. oddel. K. u. k. Garn. Spitai Nr. 7. E. Graz. — V ruskem vjetništvu se nahaja znani slovenski pisatelj dr. Vo-jeslov Mole, o katerem se je že splošno sodilo, da je padel. Interniran je nekje v Sibiriji. — Seznamek izgub št. 44 z dne 3. novembra 1914 je nabit na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Seznamek izgub št. 59 in 60 z dne 3. novembra 1914 sta razpoložena v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu (I. nadstropje) na vpogled. — Napisi na pokppaMščlh. Obč. odbor v Dueljeovu na Češkem je sklenil, da so na pokopališču dovoljeni samo nemški nagrobni spomeniki. Ko je lastnik nekega groba hotel napraviti češki napis, mu je občina to zabranila, Stvar je šla na ministrstvo, ki je odločilo, da občina nima pravice, izdajati take zapovedi in da se s takimi zapovedmi krši po osnovnih zakonih zajamčena ravnopravnost. Upravno sodišče je temu pritrdilo. — Direktne zveze Dunaj- j. k. Pulj. S 5. novembrom t. 1. bosta vozila v zvezi na južno železniško iz Dunaja ozir. na Dunaj vozeča brzo-vlaka štev. 5 in 6 na progi Divača-Pulj vlaka štev. 315 in 302 z vozovi L, II., III. razreda po od 1. maja 1914 veljavnem voznem redu, s čemur se je upostavila direktna zveza vlakov med Dunajem in Puljem (iz Dunaja j. k. odhod ob 920 zvečer, prihod v Pulj ob 1-42 popoldne, odhod iz Pulja ob 6*38 zvečer, prihod na Dunaj j. k. ob 9 10 dopoldne. Imenovana vlaka imata direktne vozove L, II. in III. razr. iz Dunaja južni kolodvor v Pulj in obratno. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. — Avtomobilna zveza Celje-Ljub'iana je primorana zvišati vozne cene, ker so potrebščine za avtomobile izredno poskočile v ceni. Posebno so se zvišale cene za bencin in za gumi - kolesa, ker je deloma vojna uprava okupirala zaloge, deloma ni dobiti surovin. Kl;ub zvišanju so vozne cene še vedno dosti nižje, kakor na vseh drugih avtomobilskih progah. Nove cene, ki stopijo v veljavo dne 10. novembra, so razvidne na vseh postajah iz novih voznih redov. — Kolera. Ministrstvo notranjih del razglaša, da so se dne 5. novembra pripetili sledeči novi slučaii kolere: na Dunaju 5, v Dunajskem Novem mestu in v Schonkirchenu na Nižjeavstrijskem po 1 slučaj, v Celovcu 3, v Wolfsbergu na Koroškem L na Češkem 3, na Moravskem 8, v Sleziji 4 in v Galiciji 172. Ob sebi se razume, da ima ministrstvo samo tiste slučaje v evidenci, ki se zgode v Cfrtfivanski; kako je na Ogrskem, tega naše ministrstvo ne razglaša, čuje se pa« da je na Ogrskem prav slabo in je torej treba velike pre-vidnr -ti. Izpred sodišča. V sredo 4. t. m. se je pri okrožnem sodišču v Novem mestu vršila razprava zoper g. iMati-jo Kožarja, posestnika v Vel. Alalen-cah zaradi hudodelstva po ?§ 64. 65 kaz. zak. Pri razpravi se je na podlagi Izpovedb številnih zaslišanih prič izkazalo, da g. Kožar ni zakrivil omenjenih kaznivih dejanj, vsled Česar ga je sodišče oprostilo. Štajerski deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 31. oktobra Sofiio Debelak za definitivno učiteljico v St. Vidu pri Grobelnem: Antona Kovačeca za nadučitelja pri Sv. Andražu v Slov. gor.: Franca Goleža za nadučitelja pri Sv. Kunigundi na Pohorju: prestavil je učiteljico Marijo Vucnik iz Makol v Spod. Poljska-vo; odobril je, da sta stopila v pokoj definitivna učiteljica v Vojniku Marija Košutnik in okrajni šolski nadzornik Jožef Supanek kot nadučitelj v Orižali. Slednjemu je izrekel deželni šolski svet tudi priznanje za dolgoletno uspešno službovanje. Umrl je dne 30. oktobra v St. Pavlu v Savinski dolini gospod Josip V i d i c, nadučitelj v pokoju. Pokojnik je bil oče gg. deželnosodnega svetnika Otona in ministrskega uradnika dr. Frana Vidica. Z njim smo izgubili idealnega, na vse strani delavnega rodoljuba. Med raznimi društvi je ustanovil tudi Ciril Metodovo podružnico, ki ji je bil vnet predsednik do smrti. Za šolsko in gospodarsko delo Je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Večen mu spomin! Poljska šola v Gradcu. Za otroke galiških beguncev so v Gradcu na Štajerskem ustanovili posebno iolo s poljskim učnim jezikom. Oglasilo se je nad 200 učencev in učenk. Iz littbosimnofttl je poskusil 45-letni Friderik Stocker ustreliti svojega tekmeca Matija Ofnerja, a ga je samo lahko poškodoval. Sodišče v Ljubnu mu je za to prisodilo dve leti ječe. Umrl je v Trstu v starosti 75 let nekdanji državni poslanec Josip Burgstaller pl. Bidoschini. Z Reke je brez sledu izginila, kakor poroča »Riečki Novi List«, 20-letna Otilija V.f doma s Kranjskega. Imela je ljubavno razmerje z nekim mladeničem, ki je imel resen namen jo poročiti. Pred poroko ?e Otilija priznala svojemu ženinu, da ni več nedolžna, da jo je sedemnajstletno zapeljal neki brezsrčni znanec. Med zaročencema je prišlo do burnega prizora, vendar je ženin Otiiiji vse odpustil in poroka bi se imela vrsiii že v kratkem. Nastop z ženinom je na Otiiijo tako učinkoval, da je še tisti dan odšla od doma in se ni več vrnila. Od tega je že 14 dni. Sum: se, da je Otilija V. ali izvršila samomor ali pa je kam odpotovala. Sleparsko sredstvo. Firma »Coom Institut« v Kodanju priporoča na kričav način sredstvo »Coom« kot zaneslivo učinkujočo pomoč proti pijanstvu. To sredstvo je sleparsko in je prodajanje tega ^Cooma« oblastveno prepovedano. Specijalni večer, danes v kinematografu »Ideal« prinaša senzacijo-nelno družabno dramo »Nedoteklii-vU in krasno veseloigro »NJ. Visokost dedni princ«. Jutri v soboto »Zatvornica« ljubezenska zgodba velike privlačnosti v mogočnem svetu tehnike. Tri dejanja polni napetosti. Nezgoda. V Toeniesovi tovarni sta 141etni ključavničarski vajenec Anton Osvvald in njegov tovariš prenašala neko železno ploščo, katera jima je spodrsnila in padla Oswaldu na roko ter mu-desni kazalec in sredinec tako natrla. da je moral takoj zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. Razne stuerf. * Posebnosti iz ruske armade. Poročevalec italijanskega časopisa »Štampa/< poroča, da služita pri ruski saniteti v bojnem polku dve hčeri znamenitega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolskega. Zglasili sta se prostovoljno. V armadi, ki ji zapoveduje general Rennenkampf, služi s puško v roki gospa Kondaševa, ki je znana na Ruskem kot potovalka ter je že prepotovala različne najbolj neznane in najbolj nevarne azijske dežele. V isti armadi služi tudi 131e-ten deček. Nikolaj Petuškov, sin mnogokratnega milijonarja. Fant je ušel z doma, da se udeleži vojne. Ko so ga hoteli poslati domov, je tako prosil naj ga obdrže, da so vprašali očeta, če sme ostati. Oče je to dovolil in fantič se je udeležil bitke pri Insterburgu in se jako vrlo obnesel. Brzojavno poročilo. Odlikovanja. Dunaj, 5. novembra. (Kor. urad.) Cesar je izdal ta - le ukaz: Imenujem Nj. cesarsko Visokost Eitel Friderika, pruskega princa, za polkovnika polka Viljem I., nemški cesar in pruski kralj št. 34 in Ni. kralj. Visokost Konrada, princa bavarskega, za majorja v ulanskem polku z Mojim imenom št. 4. Hrabra žena. Dunaj, 4. novembra. (Kor. urad.) Danes je dobila prva žena Fran Josipov red. Dunajčanka. gospa Watt-mann, je bila odšla s svojim možem, ki je častnik, na bojišče ter se je ob njegovi strani hrabro borila. Bila je odlikovana z viteškim križcem Fran Josipovega reda. Represalije Nemčije proti Angliji. BeroTm. 5. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročajo: Postopanje proti Nemcem med 17. in 55. letom na Angleškem, kot vojnim vjetnikom, ki je proti mednarodnemu pravu, daje nemški vladi povod, da je sporočila angleški vladi, da bo dala tudi ona zapreti orožja zmožne Angleže v Nemčiji, če ne bodo do 5. novembra izpustili Nemcev iz vjetništva. Angleška vlada na to ni odgovorila, vsled Česar je bilo ukazano, zapreti vse Angleže med 17. in 55. letom. Za sedaj se razteza ta ukaz samo na podanike Velike Britanije in Irske, raztegnil se pa bo tudi na podanike angleSkib kolonij in varstvenih ozemelj, če Angleži ne bodo pustili tam živečih Nemcev prostih. Zaplenjena italijanska panika. CufUi, 5. novembra. (Kor. arad.) Po poročilu »N. Zuricher Zeitung« iz Milana, je pamik »Duca di Genova«, ki so ga angleške vojne ladje prepeljale v Oibraltar, s 1382 potniki prispel \% New Yorka v Neapolj. 300 ton ameriškega bakrenega blaga, čeprav namenjenega za Italijo, so Angleži zadržali kot vojno konterbando. MIlan, 5. novembra. (Kot. urad.) »Corriere delia sera« poroča, da so Francozi zaplenili italijanski pamik »Silvia«, ki je vozil 5600 ton žita za švicarsko firmo Sprecher. Ladjo so prepeljali v Toulon. NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO. Rim, 5. novembra. Novo ministrstvo bo najbrže sestavljeno tako - le: Salandra predsedstvo in notranje zadeve, Sonnino zunanje, Martini kolonije, Orlando justica, Carcano zakladnica, Daneo finance, Ciufelli javna dela, Orippo poduk, Cavasola poljedelstvo, Zuppelli vojna, Viale mornarica, Riccio pošte. Novo ministrstvo je kabinet nevtralnosti, katero reprezentira zlasti novi zunanji minister, prononsirani konservativec Sonnino.Carcano je zastopnik pristašev Giolittija, Orlando ima vpliv v radikalnih krogih. Politični krogi sodijo, da se do spomladi ne izvrši v dosedanji politiki Italije nikaka bistvena sprememba. Gospodarstvo. — C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 31. oktobra 1914. K 82,017.997*—. Darila, Zaznamek darovalcev v mesecu oktobru za c. kr. domobransko bolnišnico. Gospod polk. zdrav. dr. Zorm-Ieib: konjak; g. Čvančara Boh.: konjak, 4 kozarce za umivati; Neimenovan: konjak, žganje; Neimenovan: vino; g. Grum: mleko; ga. narednika Schultz: pecivo; g. Hlavka: pecivo: g. Bonač: pecivo, dopisnice; ga. Čeme & Lavtižar, Kranjska gora: pecivo; ga. Kline Terezija, Zden-ska vas: pecivo, malinov sok; ga. Steiner: pecivo, sadje; Bohinjsko dekle: jajca, maslo; polovico g. 2gur, učiteljica, nabrano Radomlje: jajca, krompir, sadje; ga. Arh Marija, Srednja vas: jajca; polovico g, Mulej Valent. nabrano v 2agi: jajca, krompir, sadje; g. Platter Alojzij, Černuče: sadje; ga. dr. Weibl Josip, Metlika: sadje; ga. major Jeglitsch, Skorja Loka: sadje; g. Smole Alojzij, Velike Lašče: sadje; ga. Baloh: limone; polovico g. Zurc J. in Šemrl, nabrano v Lescah: sadje; g. vitez pL Gutmannstal: čokolado; gostje kavarne »Evrope«: sladkor; ga. Wag-ner., vdova: sladkor, čaj, rum; ga. Skale: marmelado, jajca; Uršulinski samostan: marmelado; gdč. Hudo-vernik Zora: marmelado, vino; g. Zentrich Josip, c. kr. poštni oficijal: svalčice; g. Krisper Anton: svalčice; ga. Černe. Kranjska gora: svalčice, vino, vermut; g. Oblak Ivan, dežel-orendator: svalčice; ga. Vidmar-Borštner L.: svalčice, knjige; polovico g. Justin Helena in gospe z Vrhnike: svalčice; ga. dr. Krstnikova Pavla: svalčice; g. dr. Tavčar Ivan: knjige, perilo, cigarete; ga. \Vlassak Alojzija; knjige; ga. Zupančič: knjige; g. Denin Anton, Praga: knjige; ga. Strniša: perilo; ga. Knez Lea: perilo, knjige, sladkor; Neimenovan: perilo; ga. Hudovernik Rozaliia, Velike Lašče: perilo; polovico ga. baronica Sch\varz in Rdeči kniž: perilo; ga. Schaffer: perilo; polovico g, Zemljan, učiteljica, nabrano v Boh, Bistrici: perilo; Neimenovan: perilo; ga. Kurnik Marija: perilo, knjige; g. Ciril Melod. Metlika: perilo; ga, Kastner: perilo; polovico nadučitelj g. Benedik M., nabrano Brezovca: perilo; ITI. red Ljubljana: perilo; ga, dr. Bežek, vdova, Ljubljana: perilo; gosp. monsig. Zupan Tomo, komorni tajnik: perilo; ga. Pelikan: perilo; Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe, polovico Richter, Baloh v Hrastniku* perilo; Neimenovan: pe« rilo; g. stotnik Noe, pl.: perilo; Ciril-Metodova družba, Ljubljana, polovi-« co. ga. Hudovernik: perilo; ga. Dre-. nik M.: perilo; Neimenovan: perilo, copate; ga. Rudesch - Kosler Olga: perilo; ga. Sinesia Bras: copate; ga. Nemecz Blanca: copate; učitelj, pre-paramda Ljubljana: copate; ga. Volt-mann: avbe, pletene nogavice; g. Sartorv lika pl.: trebušne grelnike, pletene; g. Stupica: krožnike, skledi-ce; ga. Bizjak, Ljubljana, vermut, svalčice; Narodne dame, Ljubljana: perilo, svalčice; g. Stare Feliks, Kolo ve: steklenice, ^drva; g. Sušnik: vodo za usta; g. Škof Franc: palice; g. dr. Slajmer: v gotovini 40 K; gdč, Hela Stare, polovico dr. Rus M.: v gotovini 30 K; gr. 2ark, župan v Lescah: v gotovini 20 K; g. Mulej Valen-tm v Radovljici: v gotovim 29 K. Daiasiji list obsttu 4 strni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in itak »Namdae ■<■■» Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne «. novembra 1914, 264. Štev Umrli so v Ljubljani: V dekliškem liceju kot rc-zervni bolnici: . Dne 21. septembra: Matija Vu-feern, rezervni lovec 31. lovskega bataljona. Dne 9. oktobra: Teodor Knigve, pešec 63. pešpolka. Dne 20. oktobra: Karel Vogt, t)ešec 94. pešpolka. Dne 31. oktobra: Josip Nagv iveCji). pešec 68. pešpolka. V deželni bolnici: Dne 28. oktobra: Ivan Eniko, bajtarjev sin, 11 let. Dne 31. oktobra: iMarija Prašni-kar, dninarica, 76 let. — Katarina Berdajs. zasebnica. SO let. — Josip jVovk. posestnik. 52 let. c? UeliKa ^y fcbera rokavic in raznovrstnih parfumov O. r^Cfi\cj^o Meteorolosično DoroŠioT- Tlliai ud morjem 3M-2 Srednji iniai tlak 731 tam £iS Stanje »^ 5. 2. pop. 7333 14 U st. jvzh. oblačno „ 9. z v. 7313 12-4 si. jzah. dež 6. 17. Zj. 732-1 10 9 sr. jzah. . Srpdnja včerajšnja temperatura M'J1, fiorm. 6'1° Padavina v 24 urah mm 2-9. Stanovanje s S sobami in priponki, m odda za februarjev termin ml Vatel POU Št 1« 3677 Lep velik lokal m essa ▼ islsufcurgevi uHai s* lebruarlev termin. Izve se v upravništvu »Slov. Naroda«. 3682 2 Čevljarska poiliika se sprelsaeta take, mri 3686 ANTONU BRECELJ L|ubl|aaa, sv. Jakoba tr§ 7. Kapi se 20 te 30 firnu? gabraveoa lesu okroglega in žaganega pod tfOo spomladi 3690" na upravništvc »Slovenskega Naroda« 36vH MF" * elegantni ~VsVJ stanovanji vsako obstoječe iz 4 velikih sob s krasnim razgledom in na solnčni legi s kopalnico in z vsemi prltiklinami, opremljeno s vsem konfortom in električno razsvetljavo, |e oddati tako] ali za februarski termin. Ntotam se da tudi 3642 podpritlično stanovanje z 2 sobama in z vsemi drugimi pritiklinami takoj ali za februarski termin v najem« Naslov v uprav. »Slov. Nar.« I S/g^TOFaGffEMONA/l \ ZA NOrrRANJEJN^^^GlCKE -BOLEZNI. {! JLJJBLulANA KOMEN6KEGA ULICA h Tj f flEPZPtm^m ffmjpR FR DERGANC \] stanovanje in sicer 2 sobi, kuhinja, klet, vrt za zelenjavo in razne druge udobnosti. Najemščina letno K 340.— in na zahtevo se oddajo tudi tri sobe. » Is Ists kisa ss sprejme li*f§,xx1k 3668 s prostim stanovanjem in malo mesečno odškodnino Več se r>oi«ve v pisarni tvrdke PssevlA, SS BlsiWsl« SSvi S« At* 329 in stanovanje razkaže v Cerknici ga. Ivana Šparenblek. tr ^Idrija -»■ drogerija in jotonannjaktnra Ljubljana. Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin Formaiinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. PotrobSčlns %m poz tre ib o bolnikov in ranjencev, obvez tai gumastega blaga, konjaka, ruma ia čaja. /ero/orm. fi'htinin. perolin. JCUC zdravniško priporočene !^ si tooreee vino daje moč ir sdrsv|e. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poŠt-lem povzetju K 4 80 — Edina zaloga: Br. Novaković, reletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, ■ -■ Malage, Konjaka, žganja itd. = Učenca spr^M takti aaMrfaktanu trgovina los. Ogopfutz, Novo mesto. I 3678 Vodna žaga na dva jarma in cirkular, vse v dobrem stanju, se zaradi družinskih razmer, odda t na|em. Natančneje se izve pri lastniku Antonu Oseka v Cerknici it. 178 pri Rakeku. 36G6 Jtonovnnli s porabo vrta, 2 sobi in pritikline 400 K, 3 sobe in nritikline 600 K, vse veliko in lepo, 20 minut od mesta na Kranjskem, železniška postaja, se Sdda tako] t ena soba in kuhinja proti primernem odsluženju. Natančneje pod „St. T. Št« 20*' na upravn. »Slov. Naroda«. 3656 Stanovanje z dveh sob, kopalnico in prltiklinami je oddati s L novembrom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3C97 Lepo, zračno stanovanje v I. nadstropju, tri sobe s parketi, s predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, obsežen vrt z uto. se Odda tako] ali za februar na Cesti na Južno železnico št. 32. 3650 Odda se tako] sli za februarjev termin 3669 stanovanje in sicer 3 sobe, kuhinja, vrt za zelenjavo in pritikline, na Dolenjski cesti št. 48, zraven Piankarja. NajemŠČina K 360— na leto. Več se poizve pri hišniku tam ali pa v pisarni tvrdke Popovič na B!eiweiBOvi cesti št 32. C. kr. tobačna tovarna v LJubljani razpisuje sa dobavo pohištva na dan 10. novembra 1014 konkurenčno razpravo. Ponudbo morajo so najkasneje do 10. aro dopoldne omenjenega dno c. kr. tobačni tovarni vpotlatl. Popolna vsebina razglasa, katera se tuuradno lahko upogleda, nahaja so v uradni „Latbacber Zeituug". C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 4. novembra 1914. 3639 Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NaipriljubljenejŠe razkužilo sedanjosti je nesporno LYS0F0RM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lvsoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Kemad stane 1 krono. Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekai kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenice stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinlekcija« pošlje na žoljo. gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj. XX, Petra se ngasse 4. Telefon Ste*. 16. UU«nmU «... H. !29 ■U?~ Leta 1873. ustanovljena delniška riniiba "USS Kranjska staveiaska đrižia»Uilliai Stavbno podjetništvo; pisarna na arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in nm Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji- — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ===== Ostanki krasnega novega rimskega blag* : za obleke ss detli na zalogo, i Ostanki prodajajo se vsako grede in soboto za skoro polovično :: ceno na zalogi pri podjetju :: „Hermes" hin htt i Mlini i Sdtuvmi mq fln. 5 -------------- « ■>■•■ naaaivmnin naeepntl ■•ito. — ■ ...... Ostanke pošiljamo s ueitS vsaki dan takoj ko dobimo naročilo. Naslov za pisma zadostuje 3345 hUnS.tak.Kmr. osa Vi Uftmiti Hii mu it ntnbf. Idimiti nii mik d ntakn. Prešernove slike predaja ii poiilia m poitni nratli Iv. Bonač v Ljubljani Cena sliki S krssv 372 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejlih koablne cijab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti Je agodno a.....msjj na doživetle Ia f»rt s ■in^laJsflUl st 12 vplaaii. „SI