Letnik 2.
Maribor, sobota 21. junija 1919.
Stev. 138.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-b0 mesečno, j četrtletno K 16‘50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- ] sečho K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Vabilo
na
zbor zaupnikov
Jugoslovanske demokratske stranke
ki se vrši
v nedeljo, dne 6. julija t. 1. v Ljubljani v Narodnem domu.
ZačelgH zborovanja on pol 9. Popom. Nadaljevanje ob 15. popom.
SPORED:
.	1. Nagovor strankinega predsednika dr.
Iv. Tavčarja in odposlancev »Demokratskega kluba«.
2. Poročilo o delovanju »Narodnega predstavništva«.
3. Poročilo strankinega zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer).
4. Poročilo strankinega zastopstva v ljub-'lanski vladi (podpredsednik dr. G. Žerjav).-
5. Poročilo izvrševalnega odbora.
6. Izpopolnitev strankinega programa in sprememba organizacijskega reda.
7. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor.
8. Slučajnosti.
Ljubljana, dne ,15. junija 1919.
Načelstvo JDS.
Sedem dni.
Antanta je z Nemčijo govorila zadnjo besedo. V sedmih dneh, torej
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(13)
Pričelo me je dušiti, ne toliko zaradi te dozdevne obtožbe, katere vzrok sem pač vedela, pač pa zaradi tega, ker je gospoda Duranda oblila rdečica.
„Kaj menite s tem?" je vprašal. Pri tem se je njegov glas nekako čudno tresel. „Kaj ji morete očitati ?"
„Malenkost , je odgovoril nadzornik ter me pri tem pogledal s pogledom, ki sem ga morala razumeti.
„To ni malenkost", sem razburjena vsklik-nila. „Zdi se, da gospa Fuirbrother navzlic njeni skrbni toaleti ni imela rokavic, ko so jo našli. Ker ni dvoma, da jih je imela, ko je prišla v ..koven, i'h je seveda policija iskala. In kaj misliš, kje so našli rokavice? Ne v alkovnu poleg nje —- marveč —"
„Vem, vem I" me je prekinil gospod Durand s hripavim glasom. „Ni ti treba tega izgovoriti. Ah, moja uboga Rita ! Kakšne skrbi sem ti vsled svoje slabosti napravil!"
„SlaboSt ? —"
Prestrašil se je. Zganila sem se. Moj glas je bil popolnoma drugačen, ko sem ponovila to besedo.
do pondeljka zvečer, mora Nemčija podpisati izpremenjeno mirovno pogodbo ali bo pa vkorakal maršal Foch, blokada se poostrila in nerhška pristanišča bodo Angleži zasedli ter even-tuelno bombardirali.
Nemčija stoji danes na razpotju. Rešiti ima najtežji problem, od katerega je odvisen njen nadaljni obstoj. In ta rešitev je tem težja ker ne gre le za zunanjepolitične komplikacije, marveč tudi za notranjepolitične. Predvsem imajo neodvisni socialni demokrati najlepšo priliko, da udejstvijo svoja stremljenja, katerih zadnji cilj je, da vržejo sedanjo vlado. In kaj bi pomenjala vlada neodvisnih socialnih demokratov, to vidimo na Ogrskem, kjer so zavladali njihc\T' najbližji sorodniki.
• Tako je pač razumljivo, da danes ves svet gleda in pričakuje, kako se bo nemško narodno predstavništvo odločilo. Na vsak način pa bodočnost Nemčije ni mnogo obetajoča. Prej najponosnejša država, ki je imela za ideal rimske cesarje, ko so obvladali ves svet, danes ponižana, strta. Truda-
„Jaz ti to drugače nazvala", sem hladno pristavila.
Par hipov se je zdelo, da ga bo popolnoma zapustila zavest. Potem je pa zopet dvignil glavo in je izgledal tako lepo in nedolžno, kakor pred par urami, ko me je v rastlinjaku prosil za roko.
„Ti imaš pravico za to", je rekel, „razen-tega ni slabost v takem času in pri takih razmerah nikakršem velik zločin. Ni bilo moško od mene, i/.brati za skrivališče predmet, ki je tvoja izključna last Priznavam to, Rita, in prav se mi bo zgodilo, če mi v bodoče odpoveš svojo simpatijo in svoje spoštovanje. Toda zagotovim ti, kakor tudi te gospode — eden mi more moj pregrešek na zelo občuten način poplačati — da je spoštovanje do tebe, ne pa malenkosten, sramoten strah za mojo lastno osebo povzročilo to dejanje, ki ga drugi morda smatrate kot čin neodpustljive slabosti. V hipu, ko sem izvedel o umoru dame v alkovnu, ki sem jo tam obiskal, sem uvidel, da bodo vse, o katerih so vedeli, da so jo tekom zadnje pol ure pred njeno smrtjo tudi obiskali, več ali manj zaslišali. Bal sem se za slučaj, če bodo našli rokavice pri meni, da me bo policija posebno osumila, kar bi tebe po nepotrebnem bolelo. In tako sem storil v hipni razburjenosti to, kar smatram za nespametno in nečastno, ter izrabil priložnost, ko sem stal v tvoji bli-
polno delo stoletij je uničeno samo vsled domišljavosti nekaternikov, ki so vodili državo in ki so mislili, da so nepremagljivi. Huda je kazen, ki je zadela Nemčijo. Toda če pomislimo,1 koliko žrtev je padlo, koliko pre-. moženja je bilo uničenega edinole vsled krivde Nemčije, tedaj smemo skoro trditi, da je Ja kazen zaslužena. Seveda bodo pri tem kaznovani tudi nedolžni, toda žal da morajo biti povsod tudi žrtve.
Odločitev Nemčije bo učinkovala tudi na Nemško Avstrijo, kjer so se začele notranje politične razmere tudi temeljito izpreminjati. Komunistični puč ne bo ostal brez posledic, ker so se komunisti na Dunaju tako zelo ugnezdili, da jih ne bodo tako kmalu iztrebili. In mi mislimo, da bi bilo za Nemško Avstrijo mnogo boljše, če bi one čete, ki jih še vedno pošilja na naše meje, vporabila doma, ker sicer se ji bo cela hiša nad glavo podrla. Antanta mora videti ta nered, ki vlada v Demčiji in v Nemški Avstriji. In če ga vidi, tedaj mora priti do prepričanja, da ustroj Nemške Avstrije danes
žini, in pa tvojo nepazljivost ter vtaknil te nesrečne rokavice v tyojo torbico, ki sem jo zagledal’ poleg tebe na tleh. Ne zahtevam, da mi že zdaj odpustiš! Vse moje bodoče žiyIjenje bo posvečeno nalogi, da dobim tvoje od-puščenje. Hotel sem konštatirati le gola dejstva."
„Prav dobro!" — To opazko je napravil nadzornik. Jaz bi ne mogla niti besedice izpre-govoriti, čeprav bi šlo za moje življenj?. — „Morda boste", je nadaljeval nadzornikj „zdaj izprevideii, da morate zdaj še tej dami povedati,, kako ste vi dobili te rokavice."
„Gospa Fairbrother mi jih je sama dala", je izjavil.
„Vam jih je dala?"
»Da, sam ne vem, zakaj. Prosila me je, naj jih shranim za njo. Vem, da se vam zdi ta izjavai zelo čudna. Ker sem vedel, da mora ta izjava napraviti neugoden vtis na vsakogar, tedaj sem se izogibal vsakemu vprašanju o tej zadevi. Toda zagotovim vas, da je v resnici tako, kakor sem rekel. Dala mi je rokavice, ko sem govoril ž njo. Pripomnila je, da so ji nadležne."
„In vi ?“ je vprašal nadzornik.
(Dalje prihodnjič.)
§e hi izkristaliziran in da bo še precej Donave steklo skozi Dunaj, predno bo Nemška Avstrija zopet sposobna — vladati sama sebe. Vsled tega bi bil naravnost zločin, če bi prišla le ena slovenska vas v to za življenje nesposobno državo.
Po sedanjih izkušnjah, ki smo jih dobili vsled postopanja mirovne konference, nismo optimisti, marveč pričakujemo s težkim srcem odločitve. Le eno dejstvo nam daje nekoliko upanja, da so naše notranje razmere zdrave, da naše politično življenje še ni inficirano z boljševizmom in da mora antanta to vpoštevati.
Tako je tudi za nas pondeljek važen, ker bo odločitev Demčije neposredno učinkovala tudi na nas.
 Političen pregled. H
Medjimurci y Beogradu. Pretekli teden se je mudila v Beogradu deputacija medjimurskih kmetov, da izposluje dovoljenje, da lahko obdelujejo polje in gorice tudi onkraj Mure. Med-jimurce sta sprejela tako vojvoda Mišic, kakor tudi regent prestolonaslednik Aleksander. De-putacijo je ljubeznivost in preprostost kraljeviča naravnost očarala. Tako-le opisuje v »Volji Naroda11 sprejem pri prestolonasledniku: „Ako bndemo četiri dni čekali, mi nazaj ne idemo, dok ne vidimo kraljeviča, rekli su naši muži vojvodi Mišiču. „Pak ga budete vidjeli", odgovoril je slavni vojvoda. I za kratki čas došet je jedan oficir i rekel: »Medjimurci, kraljevič vas čeka!" Za kratki čas stajali su Medjimurci pred njim. Sam je bil. A govoril je tak, da smo ■ogli razumeti, kak da bi pravi Medjimurec bil. Prava istina je, da imademo vladara, koji prima drage volje svakoga muža, koji mu se hoče kaj potužiti, kak se on ne boji i ne sramuje pri-miti i stisnuti tvrdu kmetsku ruku ... To je bil prvi sastanak Medjimurcev sa svojim vla-darom. Oni ga ne budu nigdar pozabili. Budemo tekali, da se podpiše mir, a onda bude naš Aleksander sigurno došel, da si pogleda Med-jimurje. Onda budemo vsi vidjeli, da imademo viadara, da si boljšega od Boga ne možemo prositi."
Da bi Jugoslavijo razbili podpirajo Italijani madžarske boljSevike. Lucern, 17. junija. V »Berner Intelligenzblattu« objavlja neki odličen nevtralec, ki se je pravkar povrnil i Dunaja, senzacijonalna razkritja o italijanskih spletkah, ki imajo namen podpirati madžarske boljSevike, da bi s tem oslabili Jugoslavijo. V noči od 27. na 28. maja je italijanska vlada dobavila ogrski sovjetski republiki dve bateriji 750 mm topov, 11 vagonov živil, ogromno količino orožja in streliva ter veliko množino tekstilnega blaga.
Italijanska ministrska kriza. Milan, 17. junija. Kriza v ministrstvu še ni končana. Danes prispe v Rim Giolitti. On je glavna opora Orlanda, ki se nadeja, da bo z njegovo pomočjo ostal na krmilu. Proti Orlandu rujejo na eni strani ogorčeni nacijonalisti, na drugi strani pa socijaiisti in katoliki. Zunanja politična vprašanja so potisnjena docela v ozadje. Kakor vse kaže, ostane Orlando z rekonstruiranim kabinetom še nadalje na površju, ako končno ne pride v kombinacijo Tittoni. Za danes je bila napovedana seja ministrskega sveta v Rimu, na kateri bi se naj odločilo o krizi. O izidu te seje ni bilo do poznega večeta še nobene vesti. Bivši minister Niti, ki je zelo vplivna oseba, nastopa i vso odločnostjo proti Orlandu.
Komplot proti Cadorni. Milan, 16. junija. Odkrili so zaroto proti bivšemu gene-ralisimu grofu Cadorni. Korpplot je imel namen Cadornu odvzeti njegove na vojne operacije se nanašajoče dokumente,
Naredba .
o prepovedi porabljanja zelenega (še nezrelega) žita, pšenice, rži, ječmena in ovsa.
§ 1. Od dneva izdanja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te prepovedi so izvzeti primeri, kadar je vsled elementarnih ujmov: pozebe, poplave, mraza in podobnega onemogočeno, da bo žito dozorelo. V teh primerih more politično oblastvo I. stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja.
§ 2. Prestopke predpisov v § 1. te naredbe bodo kaznovala politična oblastva I. stopnje (mestni magistrati, okrajna glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20.000 kron.
§ 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved sklenile, se smatrajo, da pravno ne obstoje; razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2 te naredbe.
§ 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih.
Beograd, dne 5. junija 1919. Podpredsednik ministrskega sveta, minister za prehrano in obnovo dežel dr. Korošec s. r.
Dnevne novice.
Promocija. Dne 6. t. m. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije naš središki rojak Maks Robič. Častitamo !
^ Helena Thaler. V sredo dne 18. t. m. je nagloma umrla soproga šentiljskega župana g, Franjo Thaler gospa Helena Thaler. Pogreb se je vršil v petek zjutraj ob ogromni udeležbi.
Zahvala. Konzistorij lavantinske škofije je poslal Poverjeništvu ?a socijalno skrbstvo v Ljubljani za invalide, njih vdove in sirote znesek K 11.634.67, ki ga je Poverjeništvo izročilo komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. To je v kratkem času že drugi dar (prvi je znašal 10 000 K). Skupaj je prejelo Poverjeništvo od konzistorija lavantinske škofije do-sedaj K 21.634 67. Za ta velikodušni dar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvala.
Zahvala. Komisija 7,a preskrb > vračajočih se vojnikov je prejela naslednje podpore : Posojilnica Ribnica 500 K, Mestna hranilnica Radovljica 500 K, Kino-ldeal Ljubljana 200 K, dr. Gregor Pečjak, Ljubljana, 100 K, Anton Pogačnik, Radeče pri Zidanem mostu 30 K, Hranilnica in posojilnica Vurberg pri Ptuju 30 K, dr. I. Marinko, Preska pri Medvodah, 20 K, Hranilnica in posojilnica Škocjan pri Mokronogu 20 K, za kar jim bodi tem potom izrečena javna zahvala.
Za naše ranjence. Mariborskemu slovenskemu ženskemu društvu so darovali za^ ranjence: tovarnar Viljem Freund 5000 K, posojilnica v Framu 100 K, župnik Janežič, ^u-penevec pri Brežicah, 400 K. Hvala1 jim 1 Posnemajte jih.
Občutljivost. Pred par dnevi smo kon-štatirali, da je neki slovenski trgovec dal z nemškimi plakati naznan ti, da je preselil svojo trgovino. Odgovor na to smo dobili na ta način, da nam je dotičmk odpovedal nadaljno prodajanje našega lista, dočim še vedno prodaja nemške liste. Iz tega je pač razvidno, da oni plakati niso bili pomotoma nalepljeni, marveč iz popolnega prepričanja. Bomo še govorili !
Čudno slavo poje „Naprej.“ Zadnji „Naprej“ piše o Rozi Luicsemburgovi: „Tr. gie-na smrt naše nepozabne iierojine kliče po maščevanju. Padla je v težki uri obupnega
upora nemškega delavstva proti vladajočemu zistemu, ki se mora radikalno spremeniti, da pr;de ljudstvo do vseh svojih piavic. Padla je junaško pod bestialnim nasiljem slepih eksponentov reakcije." Vsi se še dobro spominjamo bojev, ki so se pred mesci vršili v Nemčiji. Ruski rubel je prišel tudi v Nemčijo ter hipoma navdahnil lahko dostopne elemente z boljše-viškim duhom. Začeli so boj proti socialnode-mokratični stranki, ki ima danes v Nemčiji faktično vlado v rokah. Ta boj sta ravno mi-lionar Liebknecht in pa Roza Luksemburgova zanesla na cesto, kjer se je pričelo prav klanje in morjenje. In če smatra glasilo jugoslovanske socialnodemokratične stranke špartakovce za nemško delavstvo, se precej moti. Dozdaj je vsaj ravno ta list še vedno naglašal, da imajo veliko večino v Nemčiji pristaši Scheidemanna. Čudno je, da tudi vladajoča socialnodemokra-tična stranka v Nemčiji ni dala ljudstvu vseh pravic in da so Scheidemann in tovariši pravzaprav slepi eksponenti reakcije, ki delajo z bestialnim nasiljem. Tako so torej jugoslovanski socialni demokrati prišli nekako v drug tir. Ideal jim je menda strahovlada Bele Kuna. Samo nekaj je, s čemer niso računali. Naše slovensko ljudstvo ni dovzetno za take eksperimente, marveč rajše mirno obdeluje svoje polje, ker ve, da ga more spasiti le delo, ne pa pocestni poboji. Vendar moramo pa z vsemi sredstvi na to delati, da se ne zanese niti en bacil te epidemične bolezni med naš zdrav narod. Kar je pa že inficirano, moramo brez par-dona zatreti.
Nemške laži o Koroški. »Mir« piše: Celovško nemško uradništvo razburja občinstvo z raznimi neosnovanimi vestmi. Tako kol-portirajo vest, da se nahajajo tri italijanske divizije, po ena v Bačah pri Beljaku, Trgu in St. Vidu, da vozijo Italijani veliko število avtomobilov pa tudi topove na Koroško, da se raztepena Volkswehr zopet zbira in prisega italijanski državi in druge podobne, nemogoče reči. Ententna komisija v Celovcu, pri kateri je zastopana tudi Italija, teh vesti ni mogla de-mentirati ker se šušljajo od ust do ust in je nekatere takih vesti objavilo le preko demarkacijske črte vtihotapljeno nemško časopisje.
Boroevič. ,,Mir" pravi: „Jugoslavija je pisala, da se bori general Boroevič z Madžari proti Čehoslovakom. To pa ni res. Gospod general se sprehaja po Celovcu in ob Vrbskem jezeru ter premišluje o minljivosti posvetne slave.
Lep napis ima pač g. Andrej Ham, čevljar v Vetrinjski ulici št. 13, namreč v slovenščini, hrvaščini in srbščini. Priporočamo ga jugoslovanskemu občinstvu.
Lekarne v Sloveniji. Deželna vlada za Slovenijo je do preklica ukinila podeljevanje novih lekarniških koncesij.
Petrolej za Slovenijo. V Ljubljano je dospelo 150 vagonov amerikanskega petroleja.
Poštni promet z Ameriko. S 13. majem se je zopet odprla poštna zveza z A.menko. Dostavljanje pisemske pošte bo še hitrejše nego je bilo v mirnem času, ker bo vozil pošto orientekspresni vlak Pariz—Beograd.
Knjige Slovenske Matice za Maribor so došle. Člani naj blagovolijo priti po nje v stanovanje Matičnega poverjenika profesorja Matije Pirc, Maribor, Wildenrainerjeva ulica št. 16 Poštnina za došle knjige je K 0.50, članarina za prihodnje knjige K 8 80
„Sokol“ v Mariboru (člani, članice in vsi naraščaji) prirede v nedeljo dne 22. junija t. 1. zlet na Pesnico. Zbirališče ob %14. arl P°* poldne pred Narodnim domom.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
podružnica Marioor vabi vse član« ua shod, ki $e vrši v nedeljo 22. t. m ob %'L uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru s sporedom : 1. Zboljšanje gmotnega položaja železničarjev. 2. Slučajnosti. Tovariši agitirajte za shod in udeležite se ga polnoštevilno. Odbor.
Državno nadzorstvo. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, je stavila pod 'državni nadzor sledeče tvrdke, oziroma Iruštva, ter imenovala nadzornikom : Za vinsko trgovino J. in K. Pfrimer v Mariboru g. Andreja Oset-a, trgovca v Mariboru, za g. Rudolf
♦
♦
♦
♦
Kiffmann-a, stavbenika v Mariboru, g. dr. Fr. Rozino, odvetnika v Mariboru, za gg. Gustava in dr. Fritz Scherbaum-a, tovarnarja v Mariboru in Mariborski parni mlin Karel Scherbaum in sinovi v Mariboru in Bistrici pri Mariboru g. dr. Karla Koderman-a, odvetnika v Mariboru, za »Schulverein« in >Siidmark-o« na Dunaju oz. Gradcu g. Ante Beg-a, potovalnega učitelja, Vič pri Ljubljani, za g. Ivana Friedl-a, hotelirja v Mariboru, g. Šteiana Zaklana v Mariboru, za gg. Mr. Ph. Alojzij Siraka, Viktorja Savosta, Frjderika Prilila in W. Koniga, vsi lekarnarji v Mariboru, g. Mr. Ph. Ivan Vidmar, Zagreb liica št. 64.
Koncert »Glasbene Matice." „Moški pevski zbor" snujoče se Glasbene Matico v Maiiboru pod vodstvom g. dež. sodnega svetnika Oskarja Dev-a priredi v soboto, 21. junija 1919 v Gotzovi dvoiani s prijaznim sodelovanjem ge. M. Costaperaria in sl. vojaške gudbe koncert. 1. A. NedvedI: Popotnikova pesem, Moški zbor. 2. a) P. Cajkowsky: Zakaj ? b) J Bajič: Gde si duše, gde si rane? c) J. Hatze: Majki. d) Fr. Chopin: Litavska narodna. Poje ga. Costaperaria s spremljevanjem glasovirja. 3. Narodne pesmi:	a)	Koroška:
Dober večer, lubo dekle, b) Koroška: Da bi bila liepa ura. c) Koroška: Pojdem v rute. d) Kranjska:	Na vas. Poje moški zbor. 4. a)
A. Lajovic: Mesec v izbi. b) E. Adamič: Jezdec, c) dr. G. Krek: Šum vira in cefira. d) J. Pavčič: Uspavanka, e) O. Dev:	Pastirica.
Poje ga. Costaperaria. 5. Narodne pesmi: a) Srbska: Mesečina, b) Srbska: Zar je morala doč. c) Hrvaška:	O jesenske duge* noči. d)
Goriške: Dobro jutro, ljubce moja. Poje moški zbor. 6. A. Fčrster; Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi. Moški zbor s spremljevanjem vojaškega orkestra.
Mariborska podružnica SPD priredi v nedeljo 22. t. m. izlet na Pohorje. Odhod ob
5.	uri zjutraj z vlakom do Ruš, odtam peš čez Smolnik, Klopni vrh, nazaj po dogovoru. Vodi g. dr. Brence. Prosimo, obilne udeležbe I
Koncert 20. t. m. ob 5. zvečer v gostilni „Maribor", Grajski trg št. 1.
Nesreča. V Studencih se je včeraj ponesrečil neki kolesar, ki je hotel tekmovati s konji. Zgodilo se mu ni nič hudega, samo prestrašil se je ter pokvaril nekaj žita. Škode do danes še ni povrnil. '
Zasaieno tihotapstvo. Dne 16. t. m. so organi tukajšnjega policijskega komisariata zaplenili znanemu tihotapcu Ivanu Mallerju, stanujočemu v Nagyjevi ulici št. 13, sledeče blago, katero je hotel vtihotapiti v Nemško Avstrijo: 289 kg masti, 100 kg slanine, 272 kg zaseke, 28 kg loja. Blago so oddali mestni prodajaluici na Glavnem trgu.
Rop in umor v Velenju. V noči od 14. na 15. o polnoči so vdrli trije možje v vojaški obleki in oboroženi v hišo Korena na Prelogah pri Velenju iu so Korenu ukazali, naj jim izroči ves denar. Preplašen je Koren res prinesel vsoto denarja, a zahtevali so več, češ da še ima. Ko je izjavil, da nima, ga je eden Izmed roparjev ustrelil. Koren se je mrtev zgrudil. Nato so prijeli osemnajstletno hčerko Marijo in zahtevali, da prinese denar. Ko je izjavila, da ne ve, kje da ima oče denar, jo je isti ropar ustrelil v trebuh. Drugi dan so jo prepeljali v celjsko bolnico, njeno stanje je opasno. Orožniki so dva roparja ujeli, tretjemu so na sledu. Najbrž je ista družba pred nekaj dnevi izvršila enak vlom v neki hiši v Šoštanju.
H Zadnje vesti. H
(.Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Nemška mirovna pogodba za Nemčijo.
Frankfurt, 19. junija 1919. »Frankfurter Zeitung« piše: Nemčija ni v stanu, odreči podpis pod načrt pogodbe, če bo izsiljen z ultimatumom.
Amsterdam, 19. junija 1919. »Manchester Guardian« piše k odgovoru aliirancev, čeprav mirovna pogodba ni idealna, vendar je neskončno boljša, nego mir, ki bi ga Nemčija
naložila svetu. »Daily News« piše: če bi se Nemčija branila podpisati, bi to pomenjalo, da nemška vlada odstopi ter prepusti usodo dežele aliirancem.
Koroška v seji zunanjih ministrov.
St. Germa in, 19. junija 1919. Včeraj so se antantni zunanji ministri posvetovali o poljskoukrajinskt meji in pa o avstrijsko-jugoslovanski na Koroškem.
Pogodba z Nemško Avstrijo gotova.
Pariz, 18. junija 1919. Svet četvorice se je včeraj popoldne bavil z različnimi točkami mirovne pogodbe z Avstrijo. Dokument bo najbrže danes gotov, da se more izročiti avstrijski delegaciji.
Kabinetna kriza v Italiji.
Rim, 19. junija 1919. Z gotovostjo se more misliti, da bosta pri izpremembi ministrstva Orlando in Sonnino zopet voditelja novega ministrstva, da bo mogoče vstopil Ferrari in da najbrže Crespi ne bo več pripadal ministrstvu.
Berolin, 18. junija 1919. »Deutsche Allg. Zeitung« poroča iz Lugana: Kakor poroča »Secolo«, so dali v predvčerajšnji seji kabineta vsi ministri svoje portfelje ministrskemu predsedniku Orlandu na razpolo-ganje. Kralj je izrekel željo, kabinet naj predno sklene važne sklepe, vpraša prej za sodbo zbornice. Tako bo vlada še nekaj časa poslovala. Usodo kabineta bo še le odločil parlament v svoji prvi seji.
Nemčija pred odločitvijo.
Berolin, 19. junija. »Vorwarts« hoče ljudsko glasovanje, ali naj se mirovna pogodba podpiše, ali ne.
Berolin, 19. junija. »Vorvvarts« objavlja izvleček iz odgovora antante, v katerem je tudi sledeči stavek: Aliirane in asociirane države jemljejo na znanje izjave, s katero zagotavlja Nemčija, da nikdar ni imela namena in ga tudi ne bo imela, s silo izpre-meniti nemškoavstrijske meje.
Nov ultimatum Ogrski.
Budimpešta, 19. junija. (OKU.) Predsednik mirovne konference, Clemenceau, je poslal ogrski vladi noto, v kateri pravi med drugim: V interesu miru in pravice izjavljajo aliiranci: 1. da bodo one meje, ki jih v nastopnih brzojavkah označujejo, trajno ločile Ogrsko od Češko-Slovaške in Rumunije; 2. da so armade teh držav obvezane, takaj ustaviti sovražnosti in se v najkrajšem času umakniti za naravne meje, ki so na ta način določene. Spričo teh temeljnih načel se po-zivlje na češkoslovaškem ozemlju se vojskujoča ogrska armada, da se takoj umakne na meje, določene za Ogrsko, in tudi vse druge ogrske čete morajo ostati v teh mejah. Ce aliirane in asociirane države ne dobe na podlagi informacije svojih na licu mesta se 1 nahajajočih zastopnikov tekom štiri dni, ra- J čunši od 14. junija opoldne, sporočila, da se j je to določilo t udi faktično izvršilo, tedaj jim 1 je piosto dano, ali bodo prodirale ali pa na- '• pravile druge kakršnekoli korake, ki jih bodo j smatrale za nakazane, da se zavaruje pravičen i mir. Rumunske čete se bodo v tistem hipu c umaknile, Ko bodo ogrske čete zapustile * Češkoslovaško. Aliirane in asociirane države 1 zahtevajo najodločnejše, da se pri tem gibanju čet ne vznemirjajo Rumunci in da se ne skuša, slediti jim čez rumunsko mejo. Clemenceau je < posial ogrski vladi nadolžno brzojavko glede 1 določitve mej Ogrske napram Češkoslovaški :
kakor tudi Rumunski.	*
1
Jugoslovanski problem na mirovni kon- ! ferenci.
St. Germain, 19. junija 1919. »Manchester Guardian« piše: Prihodni teden morejo veliki državniki svojo skoro vso pozor- ■ nost posvetiti problemom juga in serverno- i vzhoda. V zadnjem času so malo mislili na 1 Avstrijce. Splošno so mnenja, da bo, če Be- 1 rolin podpiše, Dunaj kmalu sledil. Vendar pa1 r
ostane težkoča izravnave nasj^otujočlh si , zahtev Avstrije, Jngoslovanov, Čehoslovakov in ostalih.
Krvave demonstracije v Italiji.
Lugano, 18. junija 1919. Protestno-stavkno gibanje proti draginji živil je včeraj v Speziji in predvčerajšnjim v Genovi privedlo do krvavih spopadov med delavci in policijo, pri čemer so bili trij® mrtvi in 30 ranjenih, in sicer sami delavci*, Razpoloženje proti vladi se je vsled teh dogodkov zopet poostrilo. Stavki so se pridružili tudi delavci, ki delajo v kamenolomih za marmor.
Propaganda ogrskih komunistov na Češkoslovaškem.
Praga, 19. junija 19l9. Glasilo Modrač-kove stranke »28. rijen« objavlja povodoma aretacije komunista Mune senzacionelna odkritja. List poroča med drugim, da je obstojala trajna zveza med Muno in Belo Kunom potem emisarjev, večinoma čeških boljševikov, katerih voditelj in organizator je neki Janoušek, bivši socialno-demokratični urednik na Češkem, ki ima zdaj v ogrskem glavnem mestu posebno pisarno za propagando. Ta agitacija iz Budimpešte se ne omejuje samo na Kladno, marveč je razširjena tudi na Prago, Brno, Mor. Ostravo in druga mesta. Skoro gotovo je obstojala tudi zveza z nemškočeškimi socialnimi demokrati ali komunisti. Šlo je za cel komplot za bolševiško propagando in za vtihotapljenje ponarejenih bankovcev v Češkoslovaško. Tudi zadnji poskus puča dunajskih komunistov je najbrže 6 tem v zvezi. Janoušek je dob 1 več milijonov kron za komunistično propagando na Češkoslovaškem. Vsa znamenja kažejo, da ni on zanesel iz Budimpešte svoje agitacije na Češko* slovaško, marveč da so ga poslali s Čestkoslo-vaške v Budimpešto, da preskrbi zvezo med Belo Kunom in češkimi boljševiki. Ni dvoma, da bi stal edinole Muna z Belo Kunom v zvezi, marveč več oseb, od katerih so nekateri že aretirani, drugi pa sede celo t narodni skupščini ali r uredništvih socialnodemokratičriih li* stov v Pragi, Brnu in drugje.
Svet četvorice proti sploSni razorožitvi.
Berolin, 19. junija 1919. Iz Karlsruhe poročajo: Pariški zastopnik ^ationalzeitung* poroča:	Svet četvorice je ravnokar soglasno
odklonil predlog komisije za zvezo narodov, naj se odpravi obligatorična vojaška služba v vseh državah in na'j še izvede splošna razorožitev.
Stavka v Italiji.
Berolin, 19. junija 1919. Kakor se brzo javlja »Achtuhr Abendblattu« s švicarske meje iz Rima, so se reformni socialisti pridružili generalni stavki oficielnih socialistov.
Ogrska rdeča garda namerava vdreti v Nemško Avstrijo.
Dunajsko Novo mesto, 18. junija 1919. Tukajšnja državna policija je dobila od zaupne strani sporočilo, da nameravajo komunisti na Ogrskem za jutri napraviti puč v Nemški Avstriji s tem, da vdre rdeča garda čez mejo pri Neudorflu in Neufeldu ob Litvi ter koraka proti Dunajskemu Novemu mestu ter Ebenfurtu. Cilj tega vkorakanja je zazdaj ta, da zasedejo municijsko tovarno v VVoilersdorfu. Državna policija je takoj vse potrebno ukrenila ter koncentrirala »Volkswehrc in orožnike na ogroženih obmejnih krajih, tako da je onemogočen vsako pro-dretje. V sporazumon s tukajšnjo državno policijo so koncentrirale tudi graške oblasti na štajersko-ogrski meji blizu Fiirstenfelda čete.
Upor kaznjencev v Weimar]u.
W e i m a r, 18. junija 1919. Danes ponoči okoli dveh se je iz zaporov osvobodilo okoli 60 vojaških kaznjencev, med temi več težkih zločincev. Razorožili so različne vojaške straže. Blizu grada je prišlo do streljanja, pri čemer je bilo več ranjencev. V grad niso mogli vdreti, čeprav so nameravali. Del kaznjencev so zopet ujeli, drugi del se je danes prostovoljno zglasil.
Gospodaiski preporod Evrope.
Lugano, 17. junija 1919. Barzini se bavi v „Cor-riere delta sera“ z velikopoteznimi ukrepi kompetentnih amerikanskih krogov, ki nameravajo v najkrajšem času gospodarsko povzdigniti Evropo. Prvi projekt okstoji v tem, da hočejo izpremeniti War iinancial Corporation v mirovno podjetje. Nadalje je ustanovila večina amerikanskih fi* nančnih zavodov konzorcij v svrho finansiranja Evrope, r plačani kapital znaša eno miliardo dolarjev.
Stran 4.
Mariborskifjdelavec.
Maribor, dne 21. jnnija S9iy.
Razne novice.
_______________________________~R
» i	—.,	^	j
Zvit pes. Hame, pes cesarja Napoleona $11., tako imenovan po trdnjavi, kjer je Napoleon v letu 1840 kakor jetnik sedel, je pripomogel svojemu gospodarju do bega. Ko je namreč Napoleon prišel na svojem begu iz trdnjave fift zadnje dvorišče, kjer je stala poglavitna Mraža, je zapazil svojega psa pri vojakih, ki «o se njegovim skokom in burkam smejali. Navadni pes bi bil stekel k svojemu gospodarju la bi ga z dobrikanjem pozdravi!. Ali Hame ni bil tako nespameten, ampak svojega gospodarja te pogledal ni in kakor bi ga ne poznal. Bil j« pač prej pri njem, ko se je Napoleon preoblačil. Zviti pes je vsekako razumel gospodarjev namen. Hame je torej naprej zabaval vojake s svojimi skoki in Napoleon je šel skoz trita, ne da bi ga kdo ustavil. Čez uro ali kaj Jfe slišal uskok za vozom, na katerem se je peljal, psa lajati. Odprl je vrata psu, ki je tudi neke! in prihitel za cesarjem.
Maika je bila starim Egipčanom sveta in nedotakljiva žival. Boginja Isis se je baje nekoč fzpremenila v mačko — a potem je Ho v Egiptu mnogo miši in samo mačke,
‘ so jih imeli nenavedno dosti, so zabranile, i se niso miši preveč pomnožile. Če je pri Ikšni hiši mačka poginila, so si dali vsi, Jmači v znak največje žalosti ostriči lase in' Obrvi. Balzamirano mačko so hranili v posebnem svetišču. Kdor je mačka ubil — četudi morda nehote — je bil obsojen na smrt. Nekoč je plunil visok Rimljan na cesti na tnačko in razkačeno ljudstvo ga je na mestu Mzsekalo. Perzijski kralj Kambises je dolgo oblegal mesto Pelusium. Ko je zvedel, v kaki časti je mačka pri Egipčanih, je prišel na posebno misel. Odredil je svojim vojakom, naj si vsak priveže na roko živo mačko namesto ščita, in potem je mesto napadel. In rts, ko so egiptovski vojaki zagledali mačke, St’ niso upali na sovražnika niti s puščicami niti s sulicami, ker so se bali raniti mačke. Mesto se je vdalo, na kar je Kambises posadko pomoril, mačke, svoje pomočnice pa potopil.
Prekajeno
svinjsko meso
izvrstne kvalitete
kilogram K 20-—
se bo prodajalo v soboto in pondeljek v
mestni prodajalni (Mi) na Glavnem trgu.
Svoji k svojimi
t
Gromoviti živijo!
za god kličejo svojemu vrlemu prijatelju
Alojziju Gniušek
stari znanci.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom In premogom
Sodnijska ulica 17
Razpis dražbe.
Med demobilizacijskim blagom v Mariboru se nahaja več novih
vinskih stiskalnic
z vsebino koša za 100, 185 in 300 litrov in več novih
železnih peči
razne velikosti. Pismene ponudbe za nakup istih je doposlati do 30. junija t. 1. na gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo, odsek v Mariboru.
Prekupovalci so izključeni. Komisija si pridržuje pravico izbire med ponudniki ne glede na visokost ponudbe.
Radi ogleda blaga se je prijaviti ob delavnikih med 14. in 18. uro v sobi št. 1 okrajnega glavarstva v Mariboru.	2—2
Ing. Krivanec.
i.
Bučno olje Schichtove milo Krušna moka Polenta moka Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava
vse po najnižji ceni	10—2
Sirk, Maribor
Glavni trg.
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Delo na polju je tu!
Ste že naročili košaro in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo? Izdeluje jih
„Pletarska šola“ Strnišče pri Ptuju
(10 minut od žel. post. Sv. Lovrenc n. Dr. p.) Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Str-nišču in v Ptuju v trgovini J. Peteršič. 4-3
jvjestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog...................K	80,000.000
ih rezervnega zaklada............................«	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na , zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
M
ir«ni
M
(Za tremi ribniki)
Gostilna „Pri lovskem domu
KS* Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina!
(Za tremi ribniki) ^
m
Vsak dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kava!
I
Priporoiam se izletnikom iz Maribora.
Jurii Črnič, gostilničar.
I«U»: Tiikofaa zadruga.
Tiskarna: Kart Rabitsch v M*rlborn.
Odsrovornl nrrdnlk: Fr. Voglar.