Wien jfi^i-W ' St 35. V Gorici, 31. avgusta 1877 Tedaj VII „Softa" izhaj^ vsak ietvrtek In velja s po§to prejemaoa ali v Gorici na dom posiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ s?.:*> Cetvrt leta . . . . .,1.20 Pri oznanilib in prav tako pri ..po- slanicah" se placuje za navadno tristop- ko vrsto: 8 kr, ie se tiska 1 krat ........----f......-........- -............2'....."...............'""" 6 " " ", " 3 I Za veLe drke po prostata. Posamezne Stcvjlko se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ullci blizo „treh kron", — v Trotu v tobakarnici „Via dclla ca-serma 60". Naro&idna in dopisi naj so blago-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi se ne vraSajo? dopiBi n.ijse blagovoljuo frau-kujejo, — l)elalcein iu drugim nepre-nioznim so naroeninazaiia, akose ogla-se pri uredni&tvu, QIsiNilo slovenskega politif npga druttva gorigkcffit zn brimibo narodnlh pnvfo. Zapisnik obcnega zbora | uarod. {olit. diust\a ,.Sl(,gaa,dne 21. avg. Ih77. I /bruin se je mid 5o druMveniknv. ki so zburo- • vali pod pred>ednishom go>p. V. Dolenr-a: /ap'iMival je gosp. pi of. Kiirait. Pred>ednik je v govoiu pou bujal po.M>buo po-trebo. da mho rrs slozui. da v.si kol sis:o\i cue nui- | tere delumo \>trajuo in pozitovalno /a iiaiodue pra-vice, toliko biilj, ker so piav sedaj siluo va/.ui la-d za vse slovansho. Potem pivb-rc go.pod tujuik portx'ilo a delovu-liju drustvrmga odbora, u ktciv^a je ra/vidno, da je imel odbor dovolj posla pox-lum v je^eni nb ca>u vu-lifev za dezelni zbor; tudi obnii zbor r.uesera marei-ja) pri Itebku bil jr' jako dnbro obiskovan in vse pe-ticije velevazne za blago-taiije iimm» dt-zele, sklenjeue v ouem obcnem zboru. podalo so se v nsili-v si. de-4eliH'niu zboru, ki jih je sprejtl in izvrsifev vseb vlnji izrocil dezetnenm ihIIiuiii. S tern je torej doku/asm, da je bilo odbom iiinr /a ijaioduo-pohtinia in mill<*-rijtiinti vpra&auja, kar more gotovo koiistiti nasij dt'zcli. PuroC'ilo (lcnaintfaijovo iina ri'Siti novi drustvi'iji odbor. Prt'dsi-'djiik so zalivaljuje za mu v«>shio duk.r/.ano zaupai)j«! ter se po.'-li.vi od driustva, klnvum ob-ra vedno biti -iwA prijafcij, akupram ga njr-«iv poklit bode vcz.il na Tivst. roteih vabi ilnifttveiiike, da 'u-volfi iiov odbor. Za skriifiiiatorjf* se izbcio fig. Fr. Ki>i'v.-mi, Bajc in Kurait. Voljt'ti je bil za pn-asi'dnika g. Vi\ Po\-Se, dczoint posl.im'c, za odboruikc pa: Dr. Jos. (lahrievCiC, profr.o slctteri p^^pusij'4'. A. Ilvalioa, vikar v I)ic/-./-i ; Ann. I'a^ngraiidp. voleposestnjk v Ajitov.sOini: J. UibanOsf. znpan v Vol-{aii; Jos. JSinig'V, z:ipan v Dontbcrgu; Franc Peiiifi, posestnik v Prvacmi. Novo izvoijeiii prpd=?ilnik ?*» zahvalj'.ij'' za zaupa-nje, ktero so mu diu>tvt'iiiki t-o^!a>:»> i/.ia/ili. olu-ta skrbeti za to, da opravici ujiMuu podt-ljeno zaupai.jf, ter prosi, naj \>i drustvcuiki n"^ *\<>/mo sodt'lujcjo. da se obistiui ime naioga mladega diust\a. K 4. tocki dnevnega reda pi«pii:iu» \ws&\o gosp. V. Dolencc in prrdiaga, naj dt'ua&iji oi.Om zbor skh1-«e res:ducijo. v krercj i/.rtrka svojo pupjluo mjisii^Ij*.'-lije z rrsulucijo, ktero so spri'jeii bratjc Hrvati na ta-boiti v Zagn-bu. kder sc je vec tisoc jimo.-.Iova:i.skili bratov zbralo, kattri so javtso izrazili >vt»je sucutje do usmiljenja vredniii bratov. ki se zd;huj«jo pod Iju-tim turskini sovragom in nje^ovim neznoaljjviui jar-mom, koji se bas s pf:iporo ru»ki'ga orozja kom-Oi.o resijo. Skupsciua navduatno >prejnns g. DoliMica predlog iu po prcdlogu gosp. prof. Kurulta se skliMie:. brzojaviti uiedir.Jtvu .Otizuia- spvojt'to msrhicijo. To se je takoj zgodslo in oddal ^e je Verted_ Udt-giam: BDina§iiji obcni zbor slov. uaiodno polit. druitva nSloga^'v Gorici izreka popoloo somiSljenje z resolu-cijo sprejeto na taboru v Zagrebu glede orijentalaega vpta§anja. Bog daj, da se kouetao resijo izpod tur-§kega jarma nasi vbogi jugoslovauski bratje ob Bal-kanu." Prav tako se'sprpjme gosp. Dr. Rojeev predlog, naj se pri vsakcj priliki, ko bo kuk tabor glede ori-ientalncga vprasanja, bodisi na Slovenskem, bodisi na Hrvaskem, po§lje en druStveaik, id iina na taboru javno izraziti soCutje in sounSljiMijc iiascga drustva, ali da vsaj predscdnik brzojavi taboru pozdrav in iz-raz enakomiSljcnosti G. Dolencc stavi predlog, naj dvuStvo osnuje tabor na GoriSkem, ki bi imel sklvpa-U 0 resoluciji, kakorinq so uamevavali sprejeti na ta« born pri Ljubljani, in naj udbor vso za sklicaujo ta-bora postavnu potrcbao korake htori; tudi ta predlog >c sjupjine. Slt'flnjit; popriim* bcsi'do prcdsi'diiik g. Pov.so. ki se v imiMiii druslva Ziibvaljnjc gosp. \', Dolencu za nji'govo wbko ncutniilljivu jjlago dclovanjo, na naiod-iifin pnlji na (ioiKkcni, bodid kot. skrbi'n iu iskren del'svali'i' na lilcraiiH-m polji kot lastnik lista ..Hocji*', i'odisi v narodmli pidil. d'ni.stvib in tlitaliiicali. Za-gi)(o\ljaji' ga. da si ji» h« svojiiu dclovanjcm pridobil ljubi7.<'ii (ioii>kib Slcvciiccv iu da lm njc^ovo rodo-ljubno iina vi'dno oslalo zabiljczcuo v zgodoviui uaro-da na slov. (Jorjskcin, mu izreka zidjo, naj tudi v Tr:du ue zabi podpiiati Goriske SIdvpiicc. Gosp. V, Dolciici'. m« /.alivaljuje drostvcnikoiu. Predscilnik se zabvali za obilno vdch'zitc v in sklene skupf:«Miio, ki je od 2 do blizo T». pop. trajala. Zopet enkrat nekaj o ro&cnju jutrovega pitanja. U/c v zadiijcni uvodnem (ilauku dokazali smo, da Turck mj z.i K\iopo, ker ne raziuue iu ue more di/ave uiavuaii po priicipih svobo.le in ravnoprav-nosM, s'. lu.uij pa ra/uiue praxilno drzavuo gospodar-stvo iii da iiij vei'. mogure, da Kvropa pusti narod-nosti. ki iniajo v arbi vse lasluosti in pogoje k zdra-wmii in sieaioum ra/vjtkii, pod moriluim jarmoni tui^kini. Evrop-ku diplomafija je to pruvazno civili-zato;iru'> /ailevo le se pivvoe zavlekla in zinedla ter oddalila se od sfarili tezeuj in stave politike vorijentu, ki je nieriia na to, da se Tuikom vzaino one dezele , katere so si po krivid in z roparsko silo prisvojili. Polit ika, kati-ro so delalo nekatere velevlasti od leta 18"j i naprej in katere zacctnik bil je propadli Xapo-li-OJi III., nij Oa>ti»a za Fvropo, ker nemoralna in pro-uvna idejam si-daujega veka; zatorej pa je tudi zgu-bi!a veeino privriencev in bo popolnoma podlegla. Naj se Turkoh'h se tako wsele turskih zmag; vse to po ('asmkaij.h prctiraue turslce niogoOno.sti ne bodo zailrzaie koueuega propada Turskc, kajti Iiusija za-vt;«viia j*' svojo Oa^t, da resi Slovune turskega jarma iu una se ne bode ustrasila skrajnih zitev, da dose^e svoj rilj: zravcii tcg.i pa je zdaj tudi gotovo, da Sr-bija s!o]d sopet v boj in z njo tudi G''rska, mej tern, ko je II unuiiska voj.-ka uze pr.'knraOila Douavo. — Zraveu tell niori je tivba v po>tev vzeti se Cruogoro pa usfajo v Uomii, v Bulgariji i:i na (irSk«i» in ne-dvomijiv postaue izid sedanje borbe civili/adje proti barbai.stvu: Turska mora propasti se v tern letu in Evropa bo morala preustrojiti ves Balkan na taki potilagi, kakorrjiio tiijajo sedanji Casi in zatirani na-rodi zivcOi na onem polutoku. Nastalo bode torej vprasmje, kaj postaviti na-ms-sto srda:ije TurskeV Po vseh sedanjih dogodkih, na podlagi uarodno^tnega pra\a iu evropskfga polozja moiale bodo ve!evla>ti v prvi vrsti ozir jemati na uze obstojece koiikor tuliko samostalne dizavice, kakor so llumuifeka, Sibska. Crnogoiska in Gi^ka, po torn na Avstrijo in Itusijo iu sk'dnjiC na intercse tele Evrope. Oiinujeue diza\ice s;o po naravi k temu pokli-cane, da po padu Tmske sorodne dele dosedaj turSkih dezel ua-se potegnejo iu to tudi zasluzijo po vsakem pravu, ker v ta uamen zrtujejo muogo krvi in bla-gostanja. Geogiaficne iii politique razmere da]o sklepati na sledeeo razdclitcv: Ilumunska bi dobiia celo Do-bruco, ker se ji s tern zdatno pouino^i morsko obre-2je, kar je vazno za vsako dr^avo, Srbija bi morala dobiti staro Srbijo in pa vso de^elo okoli NiSa, da se arondira. proti jugu in raztegne svoje meje do prija-tcljske Orncgore, Crnogon navavno spada en del Her-cegovinc in tudi en del Albanije, s tern bi Crnagora pridobila tudt nekoliko morskega obrczja in bi po-stala jako aktivna dizavica, katere prebivalci bi se mofiuo ptcali s trgovstvom, za kar imajo velike zmo^' UOBtl. Posebno pove^la W se 0rSka, kateri bi m nw* .............:•-•.••:......~-srz~wtw%. rnlo dati Kpir, Tesalijo, en del Albanije pa grSko o-t»k«. (li'Sko kraljestvo bi postalo po tern resnifino vredno jmena kraljentvo in nij so bati, da no bi ho Grki Kopnt. povzdigidli na viSo stopnjo omiko in Ma-gostauja. J'Meu glavnib faktorjev, n katerimi bo treba ra-euniti pri razdelitvi TurLije, je nala Avstrija, ker ona una resnieno muogo va^nih intoresov tarn na Balkanti, Avstrijska obrtuija itna tain svoj« najboljle polje in prav tako tigovma; nadalje tirja ohranitov jako valne Dalinacije, tev. Nas prcsvitli cesar pa bi smel s ponosorn refti, da je Avstrijo sopet pomnozil in Wizo toliko prido* bil, koiikor je v Italiji zgubil z vazlofikom, da nam » je bilo italijausko posestvo resniCno pasivno, mej tern, ko bi bile Bosna in Hercegoviiia pasivne v mozjanih Slovanozrcev, a v istini bi bilo one delele za Avstrijo ce ne precej, saj v 20. letih tako aktivne, da bi se smcle steti mej najboljfie. Gotovo pa je, da W morala v Avstriji vladati vsa drugafina narodno-gospo-dai-hka naoida, ncgo so vladala dozdaj, ko so severne di-zele vse dobile, kar so hotele, julne pa so se morale zadovoljiti z mrvicami, ki so padale od mize teh priviligiranih dezel. O/drati pa se nam je posebno na Rusljokotpmv za ptav glavui faktor pri reSenju vaznega pra-sanja. Iiusija zasleduje pri vsem tem jako visoke in daijne cilje; njej gre v prvi vrsti za ohrabrenje slo* vauskega elementa in ne za raziirjenje njenin mej, kajti predobro ved6 ruski dr^avniki, da slovansko pra-sauje je v najozjt^ zvezi z mogo6nostjo ruske drzave in da, kakor hitro bodo postali svobodni in srefini slovauski narodi, bode tudi Rusija postala veljiteljica Evropi. Ruska pridobitev je v prvi vrsti moraliia. Veadar pa nij misliti, da bode Rusija popolnoma .ne-sebicno vojskovala se za svobodo Jugoslovanov. Cast Iludije zahteva, da si tudi ona zagotovi na Balkanu svoj upljiv. Ona ne bode sicer direktno tirjala Bui-garijo iu Rumelijo za-se,*pafi pa bode ustvarila tarn ueko kraljestvo, ki bode ostalo pod ruskim upljivom; ona bode zabtevala, da se Bulgarsko krnljestvo, kate-ro bode Stelo fez 6 milijonov duS, izrocl kakemu ru* skemu princu, ki bode gotovo zdatno zastopal ruske in slovanske interese na Balkanu. To bi bila torej pvavilna razdelitev evropske Tur-eije, kakor si je drugace skoro ne more misliti dr-2avnikt ki racuni z interesi narodov in ob enem tudi z interesi evropskih diiav, kakor so zdaj sestavljene. Kar pa je dosedaj posebno zaviralo roSeaje kristjanov iz pod turskega jarma, bilo je pralanje: ke^av*) bode Caiigrad. Da se dobra reft ne razbije nad takim praSaijem, nasvetovati bi bilo, dase Carigrad z Dar-danelh in neko dalj§n okolico vred postavi pod var-stvo Cvle Evrope in se imenuje za ta jako va2ni po- *) foraz k^av wa cegar raljijo ni Roki» raerij neko posebno vlado, ki bi bila pod protekcijo cekr Evrope. Carigrad moral bi postati prosta lnka in promet skoz Dardanele prost za ladije vseh evrop- i skih in neevropskih drzav; sploh neutralna tla v pro-spell svetovnega prometa in trgovstva. I BeSenje jntrovega pitanja se bliza in kakor vse | stvari zdaj kazejo, moralo bi se to reSenje rsiti bli- j zo tako, kakor suio tukaj omenjli. Morda se kaj | drugace zasuce; vendar pa je to naein reSenja, skoro bi rekli, edino primeren deuasnjemu polozaju vse Ev-rope in edini nacm, da se odvrnejo hujsc komplikaci-je in dolgoletni strasanski boji. j Slovanstvo pri takem reSenju ne bode trpelo sko-de, kar tudi ne sme. Vojna za osvobojeaje Jugoslovanov. Evropsko boji^e* Pred 14 dnemi smo izrazili, da ne bode dolgo casa trajalo, ko se zopet pricne bojevanje na bolgar-skem bojiScu; sicer tataS nisiho mislili, da popriniejo Tufa sarai ofenzivo, ampak da Rusi zagrabijo Turk*. ko hitro jim dojde dovelj pomoei iz notranje Rusijo. Teg* niso cakali Turci, ampakvponosni na bitko pri Hetni zagrabili so oni Ruse v Sibskem prehodu, kakor smo uze na kratkem zadnjiC javili, due 21. t. m. x jako ljutostjo in z mnogimi cetami, a rnska posadka S00O mo2 je celih deset napadov odvernila z oiUneno hrabrosrjo; 22. L m so manj silovito Turki zopet na-padali, a 23. t in. so v brezstevilniu trnmah plezali profi ruakim utverjeajera in Turki bi bili dobili tverd-Jjavo, kakor se soglasno poroea, ko ne bi bil priSel general Radecky z 10 tisuc mozmi o pravem fcisii Se na pomo<5. Komaj so bi e dosk te pomorne fete na bojiSce, zagrabile so Turke v uze pridobljenih pozi-crjah ter sojih z velikanskimi izgnbami prepodiie proti libski vasi. 24 t. m. so zopet prisli Turci v se mno-gobrojnejSem itevilu, na coin z Sulejnian paso, in so z T80 serditostjo zopet napadali Ruse, pa tudi brez-Kspe2no; 25. t. m. tudi niso se nehali napadati, ven-dar je bil ves njihov trad zastonj. Turkotilui listi so mej petdnevnim bojem nekolikokrat uze naznanjaii vzetje Sibskega prehoda, kateri je se dancs v ruski oblasti; pa ga Turki menda tudi ne (lobe na ta naein. AngleSki list „Daily News" pravi, da imajo Turci 50000 moz postavljenih proti Sibskemu prehodu, m»j tem, ko je Rusov saraih 13000 moz, vendar pa v izverstnih, uze po naravi samej moftuh utverjenjih. Bog ob-•vari, ko bi izgubili Rusi Sibski preliod, preduo doj-dejo pomocne fete iz Rusije! Brez dvorabebi namree prtSlo potem do velikanske bitke okoli Tirnove, Os-manbazarja in od zahodne strani, v katenj bi se mo-rali braniti Rusi proti vsem trem vojskam pod Osraa-nom, Sulejmanom in Mehemedom in nevarnost hi bila za nje velika, da bi jih Turki premagali in popolnem pobili, ker je Turkov mnngo vee. Mej bojevanjera pri Sibskem prehodu Lez Balkan nista tudi Osmau in Meheraed AH pasa mirovala, ampak zagrabil je Osman Ruse pri Selvih, Mehemed pasa pa iz Eski-Dzume proti zahodu ob gorojem cer-netn Lomu. Osman pasa je bil pobit in nij potem da-)je nadtegoval Rusov, a ob Lomu je bil jako srditboj, v katerem so se morali Rusi pred tnrSko preveliko premoCjo umakniti na levi breg Loma v Jaslar; a tukaj niso Turci pustili Rusov v mini in so vzeli Ru*oin Jaslar, katerega so bili Rusi nazaj dobili, a so ga morali vendar koncem Turkom prepustiti, ker nij bilo ve6 mogoLe nstavljati se mnogo, mnogo stevilnejsim Turkom, kateri so kakor besni Ruse napadali. Rusi so umaknili se eno miljo daleC proti severu in se u-tvrdili v Sultankioju ia Papaskidju na levem bregu gor-njega Loma. Iz Rumunije, od kodar so gled6 vdeleZenja v rusko-tur§kem boju vsakoverstne vesti ptihajale, na-znanja se, da je pri Eorabiji jedna brigada peScev pre-stopila Donavo; 6000 Turkov iz Vidina je bilo priSlo prepozno, da bi bili Rumuncem prebod zaprecili. V Turnu-Mugureliju preSli so Donavo trije rnmunski polki konjikov. S tern je torej jasno povedano, da se Rumunija dejansko vdelezi rusko-tarske vojne. Iz Cernegore se ne porofia ni6 vaznega. Turci pra-viio, da so bili poskusili Cernogorci zagrabiti Podgorico, da bo pa bili pobiti. Nasi Citatelji uze vedo, koliko je verovati turskim la^em. V Eandiji se je zacela ustaja; vse tur§ko pre-bivaistvo tega otoka pobeguje'v utvrdjena mesta,kri-stijani pa v gore. Zagrabili so se'tudi uze Turci in kristijani v dveh krajih in bili so Turci pobiti. Az^jatsko bojisce. Iz Azije se res porofa o bojih, kakor smo pri-Sakoyali. Ob celej obeli Cerncga inorja v raali Aziji bo bili vefiji all mahjSi boji, o katerih se pa natanti-: nejgega nicesa ne ve. Pri Batuinu, poroLajo Turki, je nekda DerviS pa§a zagrabil Ruse in jih prepodil : iz Kttsubana ter jih pobil; Muktar pa§a. poveljnik pri Karsu in znani la^nik o lanskih cemogorskih bnjib, javjja, da je pobil Ruse pod poveljstvom Loris-Meli-kova pri Kniukdarji, Gediklerji ter da jih je prepodil iz Kisil§kih hribov. katere so potem skusali Rusi trikrat zopet vzeti, a brez nspeha. Rusi, pravi Muk-far, sd izgubili $000 do 4000 mefcrartvih in ranjenih, Turki pa 1200. Iz Tiflisa pa se poroca, da so Rusi zmagali ter da je bil Muktar pasa mocno pobit. Muk-tarju mi niCesa ne verjameno in sicer tera manj, ko pozneje kljubu pobitjn Rusov naznanja, da se vsak hip utegne zopet boj vneti, ker se Rusi pripravljajo zagrabiti ga. Kako pa neki more pobita voj^ka koj po svojem pobttji zopet ofenzivo poprijeti? Torej je najbei-ze lai, kar porc^a Muktar in je k veeemu bit-ka bila neodlodilna. Rusi se tudi na morji nie upajo nadlegovati Turke. Pri Batumu je bil ruski parnik j.Konstantin* tako derzon, da je prijadral prav blizo tur§ki oklep-nici in jo s torpedom unicil; in znani hitri parnik „LivadiaK se je derznil priblizaii celo Varnir od kodar jo je kmalo pobegnil, ko sta gabile zaslediledve lurSki oklepni ladiji, proti Sebastopolju. Dopisi. Iz Tolminskega, ^-*- »»8«^a (Us. dop.). - V nedeljo, due l!>. t. m., ob priliki Besede, katero je napravila Tolminaka citalnira. naatopil je Slayec tudi v cerkvenem petji pri slovesuej sv. maSi. Uze zjutra ob 7 uri doslo j* nekoliko Slavcev iz Goriee in njene okolice, na eelu jim druStveni pevovodja; ko so bili priSli tudi nekateri Pecinski pevci, zaCela se je glavna posknSnja v eerkvi ob 8 uri, katere so se lubdezili tudi mnogi Tolminski Slavci tako, da je postal zbor kakih 30 gerl mo^an. Prav dobro dosel je bil poznam Slavec iz liovskega. Uze pri posku^uji se je zacela cerkev ljudstva polniti in ko je zvonenje ob 10 uri vabilo k slovesnej sv. maSi, bila je uze na-tlarena vernega ljudstva. Cast, goapod dekan Tolminski je v svojeni govern s primerninii besedami po-jasnil priprostemu Ijudstvn, iz kacega nagiba in na-mcna goji Slavec goriSki tudi cerkveno petje, katero pnsliisati bodo ravnokar imeli priliko. Ker ste uze lani prilicno ob pervem SlavCevem nastopu v jezuit-skej cerkvi v (Jorici in v Logu pri Vip.ivi to Slavfie-vo zadaio (sveruo) temeljito pojasnili in opravieili tako, da jo menda vsakdo posebno pa duhovenski stan popolnem odobruje, rneuim, da mi nij treba zopet o tern govoriti. Pela se je Oberhofferjeva maSa preciz-no in Slavci so pokazali zares, da so stav^jenej si na-logi koa. Veselilo bi nas samo to, da bi se tako regno, vzviSeuo petje ndslej tudi udamaiilo, za kar naj bi posebno duhovScnia po vsej svojej moci skcrbe-la. Retem Vam pac smelo in tudi marsikater drug se je tako izrazil, da nij bilo Se nikoli v Tolminski cerkvi sliSati tako lepega petja. Zat6 pa izrekam le zeljo vseh, kateri so bili navzoCi, naj bi Slavec tudi v bodoCe neutrudljivo gojil tako cerkveno petje in nadejati se sme potem gotove podpore od duhoven-ske in od druzih strani. Kmalo po poludne dosli so zares prav dobri kobariski pevci in pevkinjc; osupnil nas je kobariski meSani zbor u^e pri obedu v Deve-takovi dvoraui se svojimi produkcijami, zato pa se jim je izkazavalo zasluzeno priznavanje. Gotovo gre za to najveca zasluga kobariskemu pevovodji, g. Car-li-jn, kateri se neumorno tru.li z brusenjem kobari-skih demantov. Pokazal je zar6s, da tudi umeje bru-Senje, kakor redko kedo drug. Nofiem sicer trditi, da ne bi bilo mogoce tudi drugod takih uspehov do-seCi, a v to treba vstrajnega uditelja, kakorsen je gosp. Carli. Proti 4 uri prihajali so od blizo in dalec" vablje-ni gostje in posebno mnogo jih je priSlo iz Kobarida. Nekaj ne morem zamolcati pri tej priliki. Pritozeval se je marsikedo mej prijatelji o premajheni Tolminski uljudnosti, a jaz mislitn, da ne smctno preveC za-meriti pomisM, da se nahajate v Tolminu, Ceravno je majhen, dve stranki, katere si sicer naravnost ne na-sprotujete, 6e katera kaj ucini, vendar pa se jeuna proti delovanja druge, se ve, le v soci.ialnem zivljeuji skorej popolnem apaticno zaderzuje. Gujte sicer, kako je nek gospod, komur menda najmanj pristoja, ka-rakterizoval to toiminsko srtrankarstvo v saboto vecer, ko so uradniki in nekateri drugi mo^je brez pravib stanovitnih nafel (ali pa vendar imajo neka nafela) pri dobro pogernjeni mizi z godbo in ples-om prazno-yali rojstveni dan nasega presvitlega cesarja. Rekel je: Danes p raznuj e mo Turki, jutre pa bodo praznovali Rusi rojstveni dan svitlega cesarja. Skorej menda nij zameriti tcmu gospodu, cp-ravuo je visok, kajti mlad je se in neizkugen, zato pa niti veliko ne pomisli, kaj govori. Na to mu samo toliko odgovarjam, da je najmanj drzno na tak nacin izrazevati se, kajti poziiana je na§a vdanost do svitle habsburske dinastije, nas pohlevnih slovenskih ovcic; a tako obna§anje c. kr. uradnika zali nas Slo-vence, zato pa odvracamo take netaktne izjave, naj prihajajo od koderkoli, s primernim zanicevanjem. 0 pol §estih nabralo se je na Tolmmskem stre-IjisCi pray mnogo obfciiistva odlifnega in kmeckega stanu; nij ga biio vec" praznega prostorfeka, tako je bilo atreljisce napolnjeno, in drugi po^lusavci ¦ ao morali zvimaj ostati na prostem. Gotovo je bilo vsega obcinstva stiri do pet sto oseb. Slavci, katerih Stevilo se je bilo po poludne zdatuo pomnozilo po prihodu uekaterih Kanalskib, Kobaridskih in Peciuakih, naatopili so tocno ob l/g 6 in so teverSili prvo pogra- movo toLko nKvisko sinovi privnorskih krajin" zveza-no z „SlavCevim spevom.K V pervo je vpletena tudi cesarska himna in to je bilo marsikomu vsefino, kajti s tem je dobil nekoliko primernega odgovora L0-rej omen j mi gospod uradnik na svojo nepremisljeno izjavo prejsnjega ve6era. Slavcem pa je donela od vseh stranij ziva pohvala izrazujo^a se po zivahnem rokoplosku in 2ivio-klicih. vSlepcatt, po slovenskein dobro znano kompozi-cijo za solo in brenfcec* zbor, sliSal sem u^e mnogo-krat, vendar je solo vselej pel baritonist; pri tej Be-sedi v Tolminu je pa prekrasno melodijo pela neka prav talentirana pevkinja iz Kobarida tako obLutljivo in milo, da se zbrano poslusalstvo kar niti dihati nij u-palo, tako je bilo zamaknjeno. Temu je sledil u^e znani Hajdrihov zbor „Jadran$ko morje", katerega so Slavci navduSeno zapeli. Nij dvomiti, da se ta kom-pozicija udomaci povsod, kderkoli se nabaja nekoliko mocan pevs'-i zbor. Solo „Sladko spavaj44 nij se mo-gel peti, ker nij bil dose! solist, zato so pa nastopili Kobariski pevci in nilade pevkinje ter so zapeli me-&am Carlijev zbor „.la/ nisom Tulijauka" tako preciz-no in nataneno locevaje piano in forte, crpbrendo in descrescendo, da so ga morali na obCno zahtevanje ponoviti; zeti so obilo pohvale in rokoploska nij ho-telo bit: ne konca ne kraja. Igra „Dobro jutio" v dveh dejanjih je bila uekoliko predol^a; igrala se je vsfskozi tako dobro, da je mnogo zbrano obcmstvo kljubu straSnej vroCini in soparici pazljivo poslusalo do *adrijega trcnutka. Nij mi na uniu v natancnejo kritiko spuscati se, a toliko smelo izrazim, da bi niti najhuji ktitikar ne imel veliko kritikovati. Po igri je vsj poslusalstvo sililo na prosto, pa tudi nij bilo vec mogoce v&trajati v precej velikcm veudar pa pronapolnjeneni prostoru; vsled tega so se izveinevale posiednje programove tocke pod milim ne-bom na ple>i.st*i, krog katerega je bilo sicer precej veliko pa vend.tr premalo mi/ postavljenih. A Ce tudi se je ^narsiknter pritozeval zaradi tega, vendar bi bili gotovo vsi zadovoljni, ko bi se le bilo za postreL-bo nekoliko bolje poskrbelo. Lepo je bilo videti toliko mnozieo kmeckega in gosposkega stanu na pro-stem se zabavati in ko so tudi mnogi plesalci na ple-steci zaCeli sukati se, prifile so mi na inisel one jugo-slovauske narodne veselice, kater'h popise sem imel priliko u2e tunogokrat fitatl v raznih nemskih ca.^o-piaih. (iosti iz oddaljeuejih krnjev so polagoma p^J polunoCi odhajali v svoja domovja, uiladina domaCft pa se je Se sukala do ranega jutia. Kanai, -28. avg. (Izv. dop.) (Pozar v Rocinju; strela tibila; susa.) Zopet Vam imam o stra.san&kem poiaru poroeati: 27. t. m., ob pol 8 tire zvecer, za-pazili smo velik&.isko zarijo na ohuebju proti vzhod-nej strani; nij bilo tezko uganiti, da mora kje v o-kraju kaka vas cela v ognju biti. Ko bi trenil, je v Kanalu vse mcrgolelo; zvonovi dajejo zalostne glasove, i kanalski gasilci, ki so v resnici tega imnia vredni, se se brizgalnico napotijo koj proti AvCi. §e ne cetrt ure oddaljeui, videli smo, da je vas Roemj v plamenu, kamor ^mo jo tudi koj vkremli in kaoior smo v nekaj miuutah dospeli. Tezko je popisati strasni prizor, strasni kiik in vrisc. obupno jokanje nesreCnih RoCincev, kteri so ze prt*d nekiij raeseci deloma pogoreli. Do tal je pogo-relo 2S his in 31 drugih poslopij. hlevov in skednjev, senikov (tedaj vsega skupej 62 poslopij), mnogo obla-cila, 4ita, krompirja, mnogo hisne in sobiuske pri-prave. Do zdaj se ceni §kode od 40.000 do 50.000 gl.; 221 ljudi ostalo je brez strehe, mej kterimi jih je veliko, kojim ni ostalo druzega, kakor ponoSena, delavna obleka na zivotu. K»»do bi odtegnil takim nesrecnikom radodarno roko? Mej tem, ko to pHem, nabralo se jp tukaj v Kanalu 2e nad 70 gl.; tukajsna citalnica tudi v kratkem besedo napravi ubogim so-sed.ijim pogoreleem vkorist, in nadejamo se, da bodo prepozno. vendar pa so mnogo pripomogli; a ogenj so ze piej Kanalei in drugi ljudje iz okolice veciael ukrotili. Na 12. t. m. je strela ubila 14 letno deklico, ko se je podala na hrib sv. Jere zvonit slabemu vre-menu. To je biio zjutra. 0 poldne so jo doma po-gresali in sli jo iskat: nasli so jo pod zvonikom, ko je bila te nirtva. Ne zvonite tedaj slabemu vremenu I Susa je zacela hudo pritiskati; ako Bog ne da v kratkem potrebnega dezja, nastane v na§ej deieli gotovo lakota, in pri vsem se vladi ubogo ljudstvo nia ne smili ter jim vojakc neprenehoma za eksekucijo v hiso posilja, kajti zdaj jih imamo 6 ali S v Kanalu. Izvrstno sredstvo za uterjevanje lojalnosti! IZ Kobarida. 27. avg. (Izv. dop.) Prijazni kobariski trg vrlo napreduje: ima pa tudi krepkega na-rodnega zivelja ne le mej mozkim, temivefi tudi mej krasnim spolom. Nasega sloveuskega obfiinstva sploh se je v zadujem fasu polastila neka posebna mlafinost in Ietargija; a kaj takega ne moremo trditi o Koba-ndab. Nasprotno, oni se posebno v zadnjoni ^ vrlo gibljejo; jasen dokaz njih fivrstega narodnega $\-venja so nam besede, katere se tako pogostoma vr§e. Beseda, katero so uapravili kobariski narodrcjaki dne 26. avg. pri Zganu, -nas je iznenadila; take do-vrsenosti nijsrno prifiakovali. G. pevovodja Caiii ima posebne zasluge; treba je le mnogo dobre volje, ener-gije, sicer pa tudi rauogo truda, da se uovti tako dobro izurijo. Mozki zbor je majheu, saino pet jib je, pa so ti junaki! Ciste glasove imajo v.«i in krepke. Peli so „Lovcevo pesen* dovrseno. — Samospev v „Ponocnem pozdravir Je pela gospica prav njezno. Uze pri SlavCevem koncertu v Tolminu se je odliko-vala se samospevom ..Slepee'5 in zda obilo zasluzene pohvale. Tudi tukaj se jej je mocno aplaudiralo. Go-spodicui cestitamo k njeuemu iepemu in moLneimi' glasu. Mesani zbor kobariski ti je kaj posehnega; uLe pri koncertu v Tolmiiiu nas je oearal. Da je tudi pri besedi v Kobaridu naredil mogocen utis, moremo skle-pati uze iz tega, da so se morale vse p^ni. katere je pel luesaui zbor, ponoviti. Peti in ponoviti se je morala tudi pesen rJaz nijseiu Taljanka", akopram nij bila v progiamu; a zaliteval jo je spodnji did hise. ki je, kakor veste, zuiirom ri'iolucijouarcii in zoper c>gar sklepe uij apelacije. S (u koiupu/n-iju sine biti ponosen g. Carii. dela mil v^o fast, in \\wk\u\ /.hi»r se sine pred vaukiin ohtiii.itvuin /. uj<> producirati; zel bode gotovo puvnud uhdo pohvale. Tudt retorirni d<»l program.i so je \tm1 jako po-voljno. V riaroUiii'iii duliu zlu/uio peson .,0\>fnjaka je ptiprosti kmet Helm prav dubio deklamoval. Igrali fete .se dve ve.svluigri v enem dejauji „Mu-tec4 in „Y spanji*. Oho igri prieujeti o doluvni o-kusu. Vse naloge mi bile v duhrih rok.di, igralri in igralke so jim bili popolnoma kos. in kar je glaviiu roe, znali so vsi prav dubro n;i paim-t. Mludi go-pud Pagliaruzzi je bil tzvftteu muter : g. Dominko iu nj»-gova Miproga s»fa lula k^t „ou in ona" ua pravem mestu; brbka Miiiu«v«, gu.opira Gabi>rik»va, b,»> tako piijetna, kauor Ijube/tijjva; g. liratina pravi doktor Skaza in g. J Iras* t laika od gi.ive do nog. — Igra „Y spanji'* je jako podufijiva; piiporoeujemo jo vsem mo 2em, ki so pod — paututbmi, katcrili y> \\w\uhi prav mnogo. Ker je igia .silo.^ka, hi luli pric.ikovali od gOApoduv malo bolj eU^iiuttU'ga iu avi>tukrat*kt'gavi'<» deuja iu gibcnej>ega kretuuja; go-piri Milek pa in Faniea Treo ste bile bai ta»io .salonsko, kakor pre-kaujeue m zvite xeuake. Z Vttpehuin mho luli \>i prav /adovoljni; obili rokoploski !»o biii temu itajjuMiejiti dokaz. Y Kobaiid naj se gredo uuL pitiio-htjic drugi diUtuntje. Bila bta uav.ioai naki tigjebilpre-cej obilo zastopan; a kmeckega ljudstva iz okolice nij blio cisto tut'. Tieba na to delati pnhodiijiO, da se bode tudi pripro?to ljudstvo bolj udeU'zevalo takih poducuih beat-d. JRujae naj se jim odpusti vstopuiua, kajti uaSa giavua naiuga mora biti izobrazcvati pri-piostega kiueta. Uo-popje Uuhovniki iiaj'bi uporabih v ta nameu ves svoj uphv, a nij jnu treba rok krizem drzati, kakor junak Ahilej pred satorom. Po besedi smo se raduvali pri kozarcu dobrega vina in tudi sukah smo se poztio v noc. Yili Koba-ridci! Da se kmam zopet vidiino pri vuaki piilozuosti. Od jadranskih bregov. Hi. avg. d/v. (\oV.) Nekemu pnjatlu sem posuail /nameuito rusko Tap-pe-ovo siovuitio, i priduo se je 1/ nje runitie ueil. dokler so Ilu^i capn-dorali. 0 prehodu 6'Z Donavo, ko je hodilo Rusoni tako i:n>to i/pod rok, je ruscino obdelovai uoe i dau. Ko so It:i;i celo Balkan pre-korafili, si nij dajal vec mini: auipak ucil se je, da je bilo kaj. Prijde aftra dri Pkvni. kder so TiUai iz-gubih bitko, ali veudar zelo ta>tno. v ceuier se vjem-ljejo vsa sporociia. Moj pnjatel je potisuil rnsko slovuico v kot i navk je obetii na kljuko. Oi tistih duij uij veo ve^el iu v&akikrat, ko ga laici-m tolaziti ftDej, Yinko, ne bodi ne>pameten! Kaj ^o Rum ze premagani? Bos videl, kakov treskbo Se" me nekako pomilovalno pogleda, kakor bi hotel reci „0 kako se mi smilis, re\sce lA — Z drugim prijatlom sva se zelo iudila bore, da budo Ogri 200 tulmrov imeli. Xekaj dnij potem se je Oitalo, da su tudi vrli Krajnci.za tabor prustli. Odreeen jim je bil. In tako dalje. Ali inj izreceuo proklestvo nad slovaustvomV Tu viditc jasuo, da si narod ali elovtk sara i.e more svoje srefe sko-vati in da je stavek ffYsak je svoje sree» kovafia vefi-krat Jaznjiv. Ako sostejemo vsa slova»K-ka prizadetja i ta iznesek primeriino rezultatu, pac preimsi-ati nas more o njegovej nepriinernosti. Le Se up nas tesi in ta nas, ne zapusti. Zito se je sponedo i a z«laj preti suSa. Mlada ajda se drzi zelo klavnio. Beratev, kakor se vitli, bo jako po lualem. Kdor je iveplal, ta bo imel, dejo. Kdor pa nij hotel zvtpiatA, cos, Cij ima biti, bo z> tudi brez zveplauja, ta bo zahbog premikal bronto z Ko Sv) kuietovalfttva prolesorjt sode, ker nijste sluSali. Kdor je ubogal, se se zdaj ne kesa. Opomniti je, da so vinogsadi Kri^anov izvr-stno obdelani. Res, veselje je jih videti; a,"Bogu bodi potozeno, ne sedaj, odkar je je toca poklestila i po-habila. Ni6 ne manjka, Vo da bi se 3e madama fi-loksera i Colorado-hro§ec, ta vitez krompirjeve podobe, pritepla v dezelo. Vendar Bog nas ujiju obvaruj 1 IZ Trsta 29. avgusta. (Negativni podporniki, Cudna sekta. — „Sloga'-' GoriSka pa Tr^agka „Edi-nost." — GrSki prostovoljci. — Cesarevifi Rudolf. — Revs6iua. — Tatvina. — Okolifani. — Mornarji modi ei. — Susa). Ali ste kaj hvalezui Vi goriski Slovenci dopisniku v ,,Neue freie Presse" in pa v Novieah? Muogi nasi titatelji poznali so ranjcega dr. Sp.....a v J. . .i; moz je nekam siovel kot nemskutar, vendar pa tudi mnogo obfieval s prvimi narodnjaki; bil je prebrUaua glava in rojou odvotuik. VeCkral prigodi-lo se je, da jt«, dr. Sp. kedo pobaral, zakaj je tak na- I sprotuik narodov l.t.d, iu ponebuo dobro se spomi- I njaui uekega kosila v Yipavi, pri katerem sta bila ranjka dr. h. iu M. I)., oba voditelja goriskill Sloveu-cev; luej kosilom pride dr. Sp. in se vsede k nam, ker bil je uekaterih so^olec, drugih prijatelj; komaj pa se vsede, ko so zafele letati pusice nanj in ko ga koinuino dr. L. prasa: ,,/akaj si vemlar ti tak hudir-jev nemskutarV" aw iini odreze blizo tako-le: „Vi Sluvenci ste res vroee krvi, radi pocnete vsako, hi tako ti'zavin) reO, a kmalo ouemorete, ali pa ceio ob-tiliate; ko bi Yas ueiuskutarji pri mini pustili in Yiis veasih ne seipali, zaspali bi vsi skup. Je/ lju-biui slovcnski narod, katiMega' sin stiI, ko hi stal na (Vlu kaki ^itaiuici; ne grajujto nif toiej, ninpak hvnlezni mi hodite, ker aiorda \o(; koi'istiiu uarudui reei, uego vi.u Drustvo je sprejelo se smelmm to solistieuo pridigo t»pretnega advukata, a maivikt'do mi>lil si je: nKj, vendar iiua muz tudi brez vsake sale nekaj za svoje terjenje." Ta icsnit'aa dogmlha pn^lamije ua misol, ko semti-lul uel-atere dupiHu v ustavovetnili listih 0 goriskih /adevah, v katerili dupi^li steje nekdo Van gonske in nas trzasike Slovenee uzi> moj mrtve. Mishl sem si: „ue je/,i se, morda je zapustil lanjki dr. 8p. kake privrzence, iu ti hoCejo pimiagati ua ncgativen namesto ua positiven naCin." Ali se nij pugodila res takaV Slovenci goriski prihiteli ho vkijub marsikaki nevgodnosti v prav lepeui Stevilu k obCiieum zhoru Mh>loge'{, zbrali so si tak odbor, ki bode gotovo z energijo nadaljeval uarodno delo iu skhMiili so celo take"resolueija za Ruse iu proti pri* vrzeneem Turkov, da bi se bil takega odlofiaega jezi-ka ustrasil marsikater Sloveucev tiste baze, ki zdaj prieakujejo na Goriskeiu Mesijcvo dobo. Hvalezui iioduno torej tudi gospodotn uegativnim podporuikoiu! Kakor aSloga" se bude najbrze zbudilo tudi na§e po-lit. druStvo ,,Edinostu in sklenilo kako resolucijo, da izreie v imenii triaskih Sloveucev hvalo bratoin Ru-soin za velikoduSno in pozrtovaluo osvobojenje nesreC-inh bratov na jugu. Svet bode po tern zvedel, kake-ga mneuja so Slovenci glede vprasanja, ki zdaj pre-tresa svet. Za Grsko gre skozi Trst se zmerom vse polno orozja in tuk. Gtki tudi mej s.boj zbirajo deuar za podporo doinace vojske. Mnogo niladih Grkov sepo-,taja cez Trst v domoviuo; vsi so uavduSeni za buj proti ktutemu suvragu. Sas cesarevie naslednik potuje zdaj po Grskih utokih; slisi se, da bo obinkal tudi grSkega kraija. Ysled preseljevanja 24. t. m. osuilo je y Trstit 50 druziu brez stanovauja, katere je municipij za6as-uo vkvartiral v me»tne sole, dokler jim ne dobi drugih stanovanj. RevsCina jc v Trstu velika, ker zasluika je vsa-ki dan manj. Yse zeli, da bi uze skoraj jenjala voj-na, ki je popoluoma razliena od drugih glede uphva ua uas tig; noprejsnje vojuc so pomuozile delo v Trstu; sedanja, ki je vcliko blize Trsta, pa je prav uasprutno zmanjsala trgovsko poslovanje v Trstu. ilizerije nasledek so poamoZeue tatvine. Te dni ao sopet prodrli tatovi v nek magazin uekega Je-ler.ViOa v uliei aG^ppa-*; sli so v kaual, kder g;e po-tok Kijuft v morje, skoz kanal p»isli so do mesta, kder je oai magazin, tarn od zd>>lej nnvzgor prodrli skoz obok v magazin in tam ra^bili 2elezno denarnico in iz nje vzeli 200 >Tapoleondorov, pustili pa vse obli-gacije, kawrih je bilo za takih 50O0O gld. Prebrisa-ni tatovje so dobro racunili, da bi se po obligacijah k vecemu ovadili; vzeli so samo denar, ki se lehko od-daja brez take nevamosti. Do denes nima policija se uobenega sledu za tatovi, katerih je moralo biti vec~ za tako tezavno in nevarno delo. Kako so drzni triaski, tatovi ka2e tudi to, da so oni dan napadli euega policijskega uadzornika in ga slraSno razmesa-rili; baje jim je bil oai uadzornik preve6 za petami. Policija pa je se tisti veCer polovila vse napadnike. Svetoxvauci napravljajo protest zoper nepraktiS-no dolovanje okrajuega glavarja in neresniCna poroCi-la, katera poSilja magistratu. Okolitoui so sploh sopet pusti voliti svoje ifapane in vlada H jih lnora-ia podpirati, da to tudi dose^ejo. '' Tudi se pripravlja progtija za posebQii. okrajqv Solski svet za okolico v zmislu Solske postaye, s iem se hoce v okom priti nekemu pritisku proti slove^s^-ni, Prav tako, okolicani ne smejo mirpvati, dfiklfe se jim ne zgodi pravica. *" Devet morilcev, kteri so v Oceanu umoriU ^pi-tana Dalmatinca, zapovednika ladije „Emais^V VPS^t" li so pred 8. duevi iz Italije zandarji po Ulvqtikl p^ laske meje. Angleski parnik je dobil omenjeno ladiy jo na planem mirji ter jo vzel, zaprli so vse' moroftr-je, ladijo pa privezali in peljali a parnikom na Au-gl«Sko. Zvcdelo se je pa po ladijinein piaarju, kteri' je po no6i napisal ve6 listov in jib v stekleaice zama-, Sil iu skrivaj v morje pometal; ena ten" stekWnlc je' pri^la sreLuo na kraj v Madeira: ko je angle&ka vlada tam to zvedela, precej je poslala parnik na lov i'i jih tudi dobila. Pred nckterimi dnevi so poslati iz A.igle§kega glavo in roko kapitanovo v Dubrovnjjc sodniji za i»veS6aj, dva izmej morilcev sta zamurca, drugi so Avstrijci in Mehikanci. Vro6iua n\b no pojenja, atnpak zmerom hujfa postaja; su§a tudi u^c inocno pritibka in fie no bo&fl dezja v B dtieh, bati se je, da bodo uniCeue Bkoro vse, dobrc nade kraSkih, oltoliskih iu istrskih kmeto-valeev, kar no daj J3og, kajti vev&cmo jo vi5o preveO. Politi6ni pregled. V Gorici, 31. avgusta, Ker niso hoteli Poljci v svojom do2elnem zboru odnohiiti s pHovaujcm Iiusijo z zadnjiC uze opomenjenimi adrosami, morali 80 jim prav umljiv" iiiguiti iz vifiih krogov, naj vso stvar popustc, ..rugaee jim zapr6 de^eino dvorano, da nc bodo vec mogli zburovati, ali pa cold raz-piiKtiV (lezelni zbor. Debata o adresi jo wamroC pndozcna na kouec sosijo, porofiajo zanetdjivi dunajski listi in dostavljujo, da do tistega Casa so uze toliko poskrbi, da debate niti ne bo in brez nje tudi adrese ne. Nemlija in i njo vso evropske velesile in niaiij.se dr^avice, katere imajo svoje diplomatique zastupnike v Cangradu, protestovale so ener-gifino zoper kruto ravnanje turSkih vojakov z ra-tijcuiiui in v vojski vjetiiui ruakimi vojaki. Tur-? Ski d'vjaki namre6, naj se uze pristevajo k redni ali neredni vojski, ne dado pardona ruskim ranjencem, kateri jim pridojo v pest, ampakjih najpreje na vse mogofie zverske nafiine terpiti-6ijo potem pa pobijajo. V Genfu sklenila se je ob casu mej viastimi pogodba, v katerej je na* tanko doloceno, kako treba 61ove6aasko ravnail z ranjenci in jetniki v vojski; to nogodbo je podpisaia tudi Turfiija, a kljubu temu njeni vojaki divje ravnajo z ruskirri vojaki; zaradi tega in na podlagi one Genfske pogodbe protestovala je Nemfciia najpreje in potem stoprav tudi druge vlasti v S.ambulu. Torej Serbija je konecno sklenila vdeleliti se rusko-turSkega boja, saj tako se javi »M. Corr.u na Dunaji iz Belgrada. Poveljniki posa* meznih vojnih korov so uze imenovani; verhovai poveljnik vse vojske bode general Horvatovife". Ob Timoku in proti Nisu postavi se 40.000 moi redne vojske, mitica pa se bode.zbirala y notranjej Serbiji kot reserva, Denarja je doSlo doveij iz Rusije. Javlja se tudi, da je Tttrflja poslala ultimatum v Belgrad; vsled tega bi le nekoliko preje srb. trume prekora^ilc mejo. Dase tudi Gerska orijentalne vojne vdelezi, nij vec* dvomiti; da bi le kmalo Rusi jedno vefto bitko dobili, hitro potem planejo tudi Gerki na sta-rega turskega du§manina. Rumuuske vojske je po daneSnjih poroCilih. do daues preslo 6^3 Donavo pri Korabiji ob iz-livu reke Iskre ia pri Nikopolju okoli 22,000 mo2 pescev in konjikov in vec" §e jih pojde za temi. Ta rumunska vojska bode pod poveljstyom rumunskega kneza samega vzajemno z Rusi o-perirala proti Osman pasi v Plevni iz severo-zahodne strani, kar se bode v kratkem dobro, cutilo v Plevni, zelo dolgiiu nosom. u6li o zveplanji, so uekteri dejali: A kaj nas bo Su- , —. ------- 4,._T-^7 „rtA-;„A spod ucil, Lko iinamo s trto ravnati! Nate, sami ste mocuo razserdjeui zarad teh glavagev, ki so vefiino-8i rokav zasili. Napolnite pa se svojo trmo prazne J ma agenti nndovriwie Itatye; om tivjajo, da se \m Razne wsti. Goriski sv. ma§i .Slaveo" je pel sv* .Terneja dan jri U v feW-takri «V' Ignacijiaaafra^ niku. PriSlo nij letos toliko pevcev, kakor lani, ker jih vsled skiepa odborovega nij ;biIo toliko vabljenih, kajti raa§a se je imela peti v semeniStni kapeli, kjer je na kora prostora za 20—24 pevcev. Da je odbor aSlavcev" v zadnjera hipu odmcuil jezuitsko ccrkvo, moral je gotovo telitne vzroke iraeti; nocemo mu za kulise gledati. „ Glasilo goriSkik italij. konservativcev „L Eco-se spodtika na tens, da se Slavceve ceikvene „pro-duktije" prevec se Sundrom nazcanjajo, in pravi, uaj bi raje „Slavectt pel kak praznik ined ktom, kadar je nze slovesna peta ma§a. „Slavec* je pel 8. srptenibra J. 1. v Logu, 10. inaja t. 1. v Nabrezini, 19. avg. v Tominu in je hotel peti 8. in 25. decembra 1. 1. v farni cerkvi sv. Ignacija, kar pa se mu nij dovolilo. Znabiti so se ustraSili navadni pevci omeujrae cerkvc, dabs j.Slavee" prevefc zasluzil, kn- je hold brezplaeno ptti Daseza cerkveno petje — a ne za Rprodukcrju" 24. avgust vsacega leta where in ne kak praznik, je cisto n.iravno, ker bi se visokocastita duhovscina, ka-tcrej je v pervi versti namenjiMio petje, o pvaznikih ne mogla od doma podati. Pevci hi pa ludi ne mogli o praztiikih v Gorico, ker doma v cerkvah pojti. To-liko Y pojastiilo. Po maSi je bil redid obcni zbor drustva „Sla-vec" V goriSki citaluici. Po izverseiiju posameznih po-rocil versila se je vqlitev in je bil /a predst'dnika vojjen g. prof. Ant. Sautelj, ker nij mogul vie gos.p. Hafner tega mesta prevzeti; pevovodja ostane g. llri-bar. Potxm se je dolocevalo, kde imajo biti v prihod-njem drustvenem letu koncerti. Vazuosti ima sklep, naj se .mpravi koncert binkostni praznik, ko navadno pride r,a tisuce tujcev iz vsvh krajev Evrope, v Postojui. Zvecer je bil koucert v Katanuijevem veitu, k kateremu jeprccej obcinstva prislo. Sviiala je vojaska godba tukajSnjega peSpolka prav dobro; vines pro-grama so bile pa vpleteue pesni, katere je Slavec pel tako dobro, da so se morale vse razeu eue ponoviti; najbolj je pa dopadala izmej vsoh znana „I'n zihi'lki." „Slavectt je zopet pokazal tega due, da vestno izpol-nuje svojo nalogo ter da hodi ne oziraje be mi ina-lenkostne napade prav© pot. Is Temnice se nam pise: Marsikater se go* tovo §e spotninja, kako je nek dopisuik iz Temnice v 23. st. »Socea naSega zupana zarad svojeglavnosti in lanikernosti okaral, sker pa ne po krivici. Mislite, da ga je oni dopis kaj ganii? Zdaj imamo nov prelit zvon, a kfdor misli, da je to poskerbel nas zupan, ta se vara. On se za to nij piav nic bi igal; zahvahti pa se imarao narbolj za to g. F. S., kakor tudi cast, gosp. zupniku. Se nij leto, kar so uekateri mozaki dot zvon zahtevali a brez uspeha. Vsakdo nij sposo-ben obcinske stvari oskrbljevati, posebuo pa *hti ne, kateri uoce. Iz Gorjanskega na Erastt se nam pi§e: Kako Kovaeev zupan sidaj (Ida!! Izrociti mora nannec 6. sept, zupanstvo noveimt zastopu, v katerega niti vec voljcn nij bil. Da bi se bil prikupil obcinarjem, odstavil je bil pismonoso in je to sluzbo sam brezplaeno opravljal, da bi se obc. denaruici deuar pri-hranil. Pa tudi 30 gold., katere je g. dr. Leonardeti podaril za reveze, je prihranil za obc. denarnico. Ko ga je popraSal pri uekej priliki dobrotnik, ali se je denar razdelil mej sirote, kakor je bil ukazal, s§ je Kovaeev zupan izgovavjal, da je denar za pi id ob&ne porabil. Veudar pa je menda dobro zuano, da temu nij tako, kajti pravi se, da je novce porabil za svuje prav nepotrebne poti. Obcina ue potrebuje, da se u-bogim milodari, jeiuljo, Kovafiev zupan pa misli, da je tako prav. Zupanstvo se laliko previdi, ce kaj potrebuje, za to mu nij treba cez leto in dan darove zatajevati. Ali je pa mislil, daue pride na dan? Hva-lil se je, da je oCe vseh. To vani je pravi oCe, kateri ubogim sirotam kruh od ust jemlje! Porotna sodnija bode imela soditi sledece hudobne^e: Dne 4. sept. Jan. Foschia iz Vidmat 22 let star, kat. in neozeujen, zarad p o n a re j a nj a ban k on ce v; dne 5. sept. Val. Pregl-na kmeta iz Loma, 36 let star, kat. in neozeiijeu, veckrat nle kazuovan zarad ta tvin e, zopet zarad istega, zlo6i-na in dne 6. sept. Jan. Bapt. Decolle iz Ciassis-a pri Tolmezzu, u^e 12 let bivajoC v Gorici, 52 let star, tkavec, ozenjen, zarad posit stva. Iz KviSkega se nam poroia: C. kr, kmetijsko druStvo GoriSko je objavilo razglas o drugi versti predavanj v kmetijstva in o praktiinem poduku v sa-dje in trtoreji in kletarstvu. Da se kmetje lagije ude-leiijo va^uega poduka, se podeljujejo stipeudije, samo treba vioziti po 2upaustvu dotiCue prosnje pri kmet. druStvu. A kaj mislite, da nam ono zahtevano ma-lenko ljubav nas Kviski 2upau G. J. stori? Odvraca nas in prigovarja nam, naj nikar ne bodimo poslu§at sleparij v Gorico. Zato pa se obracamo po tej poti na &. kmet. di-u^bo, naj bi nas blagovolila sprejemati mej ukazeljne poslu§alce brez 2upauovega podpisa in njegovega po^redovanja, ker druguce se ue bomo mogli nikdar udelezevati potrebnih nam zgoiej omenje-nih podukov. Na5 zupan je veuuo Se staro kopito za-td pa bi tudi zeleli, da bi nam v bodoce veC ne 'zu-panoval. Zdtamite se zatoivj Kviscanje! hn»iti Inosti Velika kmetijska Tombola, bode dne 8. septembra t. 1., to je na Malega Sniarna dan, v Yi-pavi. Osnuje jo kmetijska podruznica VipavsTka. D o b i t k i bodo sledeci: 1. amba, zbirka sadje-rejskega orodja, vrednosti. S gl. 2. tenia, roeni stroj za zurenje tur-sice, vrednosti 10 gl. ?,. kvaterna, zbirka kletarskcga orodja, vrednosti 12 gl. 4. cuikvina. grojzdm mlin z mrtio za robljanje grozdja. vre*i 25. gl. r>. tombola, zelezni Yidaeov plug. vi*e«i 40 gl. Ysaka kartela staue le 20 kr. S tombolo v zvezi bode razstava in pokuSnja via dezelne vino in sadjerejske sole na Sla-pu in razstava razuih v Yipavi rastocili sort grozdja. Vse to v Yipavi. ZveCer b o d e v citalnici pf*v>ka pro-dukcija goriskega oddelka pe\>kega druStva rSlavec*, glediSfria igra in pk\>: k obilni udelezitvi vabi p. t. obciustvo odbor kmetij^ke podruzniee v Yipavi. Nekateri, veliki posestniki vabijo vsf sl«>-venske vi'like pose>tmke. naj bi pii>H zaue;ljiv(» <\m-l. sept, v kolikor inogofv nhilnem >tevilu k vuliivi derzavnega pa>lauca na m»-sto barona Ta»m kyteri se je jived iMtlavnun i-a^om odpovedat. Si->h naj In se pied volitvijo pri FajtVrji na Korcuu. Listiiica urinini^tvu. \**ksit..ir.- !» s»h» mortili /urad pomanjkaiija pn^tora o(H»ziti za priti Stev. I>opUnikf i»|»:t/,>. rujfino, da ilopisov lr«/ pmtpisa «" V. v Duniber^u! Spnda m»j »/n. Po sklepu c. k. pomno^enega okrajnega m\-skega sveta se s tern razpistye sledece utiitclj-ske slu^be: a) ucitelja na dvorazreduici v Sezani; b) popotovalnega ucitelja za sole Barka-Vatovfje c) ucitelja enorazrednic v Povirju, Skopem in na Vojscici. Pod a in b navedeue sluzbe so II. placilne verste, pod c pa JII. Dohodki teh sluzeb so doloceni v dez. Sols. postavah 10. marcija 1870 in 16. okt. 1875. Prosilci naj viozijo svoje prusnje} previUene s postavnimi dokazi uCiteijske sposobnostij pri doticnih krajnih solskih svetih najdalje do 8. oktobra t. I. Prosilci, ki ne sluzijo v tern okrajis naj posljejo prosnje po njim predpostavljenih sols. oblastnijab. C. K. OKR. SOLSKI SYET V SE&1NI 24. avgusta 1877. Razpis kr. okrajnem od 400 ozi- pisarske (dninarske) sluzbe pri c. glavarstvu v Sezani z letno pla6o roma 450 goldinarjev. Prosilci za to sluzbo imajo vioziti pri o-menjenem glavarstvu doticno prosnjo do 5. septembra 1.1. in dokazati, da so popolnoma zmoziu slovenskega in nemskega jezika in da imajo lep rokopis. Seiana 17. avgusta 1877. Oznanilo. Podpisano zupanstvo naznanja, da bo dae 15. sept, tekocega in vsacega naslednjega leta v Dornbergu letni terg za zivino in razlifino drugo blago. Zupanstvo v dornbergUj 16. avgusta 1877. Josip Sinigoj, zupan. sodar v Mariboru na Bravi, pripo-rota se za izdclanje sodov za vino in pivo iz najboljsega slavonskega brasto-vpga fdobovega) lestr TsakoveTstue"Te-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjib ccnab. i I i I! Froiajalca \\m in snic (sic) VALENTINA GORIUPA v florid v Ra&telu h. M. 208. rsojam si opozoriti mnogn spo^tovane dtihov-nike goriske uad^kofije, moje ilobrohotne kupovabe, da mi jt: doslo te dni-iz pervih Liouskih in PanSkih t(»vanii:' nmogo raznoterega cerkvenega blaga z naj-novejsimi risatiji, kakor: Damask, popolnoma svila, na pol svila v raznih barvah.' Damask, popolnoma svila, na pol svila s pozla-Lenimi cvi*tlicami v raznih barvah. Na pol damask, pol svila s cvetlicami v raznih barvah. Grim v raznih barvah, Ma^ni plaid in plttviali (za veSernice in pri pwcfsijah) popolnoma izdelani in kar je §e zraven , potrebno. Ountij.il.'i in Stole, popolnoma svila, na pol svila, v»li»a. R'lzne horde, nespremeuljlve, zlate, srebrne, pozlnfi-ne, svilnate, ozke in Sirokc. Spice, cvirnate in bomba^aste. I'latno m albe (maSne srajce), roketoY in drugo rerkveno perilo Iz cvirna prvih tovaruic v Ceskem in ^lezkem. Pcrnvienes, Rosrhkinfr* Tflffel, Kip§, Prin-dptas, Drap d' Me, Brtinel, Thibet in druzega blaga za cerkvene oblekf, kakor tudi mnogovpr»tnih de2nikov popolnoma svilnatih flros, Alpaeca, Luster, Pri-vzeinajo se vsakojake narocbe za tzdelavauje cerkvenih oblek, vse po najuizjih cenah brez bojazni pred konkurenco. Mojltrc se franko poSiljajo in se vsako naroCilo iz dezele izversi po poSti, i Vaziiiiiiilo. DEPOUeBEOIU, livarja zvono? \ Goriei in \idmu. prtporocaiA, naj bi se ne zamenjavala firma De Poli e Broili, dobro znana po svojih do sedaj vlitih, dobrih in na razstavah v Ilimu, Londona, Trstu, na Dunaju, v Filadelfiji itd. premijiranih zvonovih, predstavljena po „De Poli fliov. Batta e Broili Seba»»tianoa z gosp. Luigi Broili v Vidmu, kateri nij nikdar bil v druzbi z njima. V Gorki, 10. avgusta 1877 NB. Xaslov (adrcsa) za Gorico: flospodje De Poli e Broili pri od-vctnikn dr. Terzegnassi. i lm% woavatelj m wOwfe; YIKT0» DOUS^KQ. — Tiikar: MAUJK© t Ciorici.