Kriza se odraža pri naložbah V avgustu dobimo »rumene« zabojnike Trzinska cona arhitekturni diksilend Folklorni festival je spet navdušil Še več stila z brezplačno panoramsko streho!* Prepoznavnost nove generacije modela Verso temelji na dinamičnem dizajnu in izboljšani funkcionalnosti. Poleg nadgrajenega sistema za enostavno podiranje sedežev skriva v sebi vrsto novih izvirnih prostorskih rešitev, še posebej prilagojenih zadaj sedečim sopotnikom. Novo dimenzijo udobja opredeljujejo brezplačna panoramska streha*, zložljive mizice na hrbtiščih sedežev, senčila, osrediščena konzola z merilniki in vzvratna kamera za lažje parkiranje. Verso ostaja pregovorno zanesljiv, varen, po novem pa je še poln prijetnih presenečenj. Na vas in vaših bližnjihje, da jih odkrijete. Vabljeni v salone Toyota. * Ponudba velja za omejeno serijo vozil. Emisije CO2: 140 g/km - 178 g/km; poraba goriva: 5,4 - 6,9 l/100 km AC LOVSE AC LOVSE Jarška cesta 11 Cesta Staneta Žagarja 65b Domžale Kranj (01) 729 9000 (04) 280 9000 www.toyota.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale GLEDALIŠKI ABONMA šest izbranih predstav slovenskih gledališč ♦ Dragica Potočnjak: Za naše mlade dame (MGL) drama ♦ Thomas Bernhard: Moč navade (SNG Drama Lj.) drama ♦ Žanina Mirčevska: Art export (SSG Trst) komedija ♦ Ingvar Ambj0rnsen: Elling (SLG Celje) komedija ♦ Neda Rusjan Bric: Eda - zgodba bratov Rusjan (SMG) drama ♦ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor (PG Kranj) komedija GLASBENO - SCENSKI ABONMA !NOVO! nekje med šansonom, gospelom, bluesom, flamenkom, popularnimi popevkami in teatrom ♦ Branko Završan: Solistika (Familija / MGL) kabaret ♦ Javier Rodriguez & CHEnsamble Argentino, gost: Juan Vasle (basbariton), glasbe južne amerike ♦ Robin Brown and The triumphant delegation, gospel ♦ Iztok Mlakar: Duohtar pod mus (SNG NG / Gled. Koper) komedija ♦ Svetlana Makarovič: Krizantema na klavirju (SMG) šanson ♦ Kiko Ruiz flamenco group, flamenko KONCERTNI ABONMA šest vrhunskih koncertov klasične glasbe ♦ Trobilni ansambel Slovenske filharmonije ♦ Sabina Cvilak (sopran) in Mojca Zlobko Vajgl (harfa) ♦ Marko Hatlak (harmonika) ♦ Godalni kvartet Apollon Musagète ♦ Trio Parsifal ♦ Duo Claripiano: Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir) FILMSKI ABONMA !NOVO! osem izbranih filmov v ponovno obujenem "starem" domžalskem kinu VPIS OD 10. DO 22. SEPTEMBRA 2009 informacije: T 722 50 50, I www.kd-domzale.si U VODNIK Ujemite čas zase Že kar nekaj časa je minilo, odkar je šolski zvonec naznanil počitnice, tudi poletje naj bi se v naši deželici na sončni strani Alp že razbohotilo, pa mu »aprilski« dež kar ni dopustil, da bi vladalo s trdo, suho in vročo roko. Nekateri so bili veseli, da jim ni bilo treba zalivati vrtičkov in drugih nasadov, vseeno pa se je marsikomu kolcalo po dolgem, vročem in suhem poletju. Letos smo že skoraj izgubili upanje nanj. Vseeno pa upanje umre zadnje, pravijo modreci. Kar nekaj med nami je takih, ki so že pohiteli z dopusti in zdaj z zavidanjem opazujejo tiste, ki se na počitnice šele pripravljajo. Tudi za nas odsevarje bo izid te številke znak, da se lahko razkropimo po dopustniških ciljih. Čeprav nas je že sko-minjalo posprostitvi in uživanju ob poslušanju morja in pesmi vetra v krošnjah borovcev, smo zdržali. Lahko bi rekli, da smo se zgledovali pri sosedih Italijanih, ki si že po tradiciji množične odhode na počitnice privoščijo avgusta, v času t.i. feragosta. Vzglede bi lahko našli tudi kar doma, pri naših politikih, ki so se tudi že od maja pospešeno pripravljali na avgustovske parlamentarne počitnice. Kakor vidimo in slišimo, pa za nekatere v vladi vseeno letos ne bo prav odrešujočih počitnic. Kriza in tudi nedorečenosti našega političnega, pravnega, gospodarskega in finančnega sistema preveč kažejo zobe, da bi lahko uživali na lovorikah. V Trzinu pa zgoraj naštete težave le niso tako izrazito opazne, zato ni čudno, da je v naši občini počitniško mrtvilo že čutiti. Na naš naslov prihaja vse manj sporočil in pošte, vse težje najdeš sogovornike, in četudi jih najdeš, je težko najti čas za pogovore o resnih stvareh. Na Občini sicer zagotavljajo, da tam delo ne bo zamrlo niti v najhujši vročini in tudi pri najpomembnejši trzinski naložbi oziroma pridobitvi v zadnjem obdobju, domu za ostarele, lahko vsak dan opazimo kaj novega, drugje pa pretirane zagnanosti za delo niti ni čutiti. Prepričani smo, da ne bomo prav dosti zamudili, če zdaj »zapremo štacuno« in se spet oglasimo v septembru. Temu primerna je tudi debelina tokratnega Odseva. Ni več toliko dogodkov, hkrati pa moramo tudi paziti na trošenje proračunskega denarja. Že pred časom so nas opozarjali, da je na kupčku letošnjemu Odsevu namenjenega denarja vse manj beličev, zato je dopustniški čas kot nalašč, da malo zategnemo pasove. Prav zato vsem želimo, da bi kar najlepše preživeli čas do ponovnega snidenja. Poletno mrtvilo izkoristite zase, za tisto, kar ste letom odrivali na stran zaradi »pomembnejših in usodnejših« stvari. Mogoče boste prav zdaj spoznali, da ni nič bolj pomembno, kot čas, ki ga namenite sebi in svojim najdražjim. Med letom vse prepogosto zanemarjamo prav tiste, ki so nam najbližje, ki so nezamenljivi in ki jim tudi mi nekaj pomenimo. Hude bitke bi- jemo s svojimi poslovnimi partnerji, šefi, strankami, ne opazimo pa, da nas potrebujejo tudi naši otroci, starši, naši zakonski partnerji. Stranke, šefi, poslovni partnerji se menjavajo in tudi vas bodo hitro pozabili, vašim bližnjim pa se to ne bo zgodilo. Zanje ste nezamenljivi, prav tako, kot so tudi oni za vas edinstveni. Prav zato se jim to poletje bolj posvetite in verjetno boste presenečeni, kako to lahko blagodejno vpliva tudi na nas same. Ni treba, da greste na Havaje ali Everest! Najbolj sproščujoča in nepozabna bodo potovanja v vas same in k svojim najbližjim. Izkoristite sedanji trenutek! Pustite preteklost za kasneje in prihodnost za puste dni sivine. Prav je, da sanjate in brišete prah z lepih spominov, a v skrinjo zakladov v svoji duši morate vsekakor položiti današnji smeh, prijetne občutke z današnjih potepov po labirintu ljubezni do najbližjih in čudovite podobe prezrtih lepot okrog vas. Ne hitite, vzemite si čas in uživajte v tistem, kar vas je ves čas čakalo. Presenečeno lahko ugotovite, kako lepi so oblaki, cvetje v travi, drevesa v gozdu in kako prijetni so klepeti z malčki ob igranju z igračami, na katere se morate spet privaditi. Mogoče si boste jeseni, ko se boste vračali v sivi vsakdanji delovnik, priznali, da je bilo odkrivanje vas samih in razvajanje z vašimi najdražjimi tisto pravo, ki vam je prineslo več, kot če bi se podili za dragimi vodiči po razbeljenih cestah širnega sveta. Zato ujemite čas zase! Urednik Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 5- septembra 2009 Slika na naslovnici: Spet folklorni praznik Foto: Miro Štebe Spet bo gasilska veselica! Prostovoljno gasilsko društvo Trzin bo letos spet pripravilo gasilsko veselico. Včasih zelo priljubljeno in tradicionalno, v zadnjem obdobju pa kar pogrešano prireditev bodo gasilci pripravili v soboto, 29.8.2009, ob 19.00 uri. Kot se za takšno veselico spodobi, bodo gasilci poskrbeli za okusno jedačo, pijačo, srečelov in seveda za ples. Igral bo ansambel Galop, gasilci pa obljubljajo, da bo veselica dostojno slovo od poletnih počitnic in napoved vesele jeseni. Pridite, ne bo vam žal! Županov kotiček Julija se začne čas dopustov. Seveda se prvi val dopustov zgodi ponavadi že junija, ko pač vsi zaposleni želijo izkoristiti dneve dopustov, ki so jim ostali še iz preteklega leta, in delodajalci si ob tem vedno nekoliko živčno grizemo nohte, ker po eni strani seveda vemo, da je pravice delojemalcev treba spoštovati, po drugi strani pa je to čas, ko se nam vsem zdi, da bi pred pravo dopustno sprostitvijo bilo treba spodbuditi še zadnji zagon in narediti vse tisto, kar smo v prvi polovici leta zamudili. Po občinah ni prav nič drugače. Poletje je čas, ko v vseh občinah hitimo z investicijami. Ti meseci so namreč najprimernejši za celo vrsto del, ki se največkrat odvijajo po občinah. Šolske počitnice so pravzaprav edini čas za pomembnejša vzdrževalna dela v šolskih zgradbah, na šolskih športnih objektih, za obnavljanje opreme ipd. Isto velja za vrtce, saj je v tem času gneča v vrtcih najmanjša, in je mogoče varstvo organizirati tako, da je del igralnic prost in lahko v njih izvajamo vzdrževalna dela. Enako velja za otroška igrišča. Kljub vsej slabi volji udeležencev prometa velja seveda to tudi za ceste in ulice, kajti julija in avgusta je nesporno, razen na avtocestah in drugih pomembnejših tranzitnih cestah, prometa najmanj. Poleg tega je v tem času, vsaj ponavadi, tudi vreme primerno za te vrste dela. Zato si seveda župani in drugi vodstveni delavci po občinah, ministrstvih, javnih zavodih, javnih podjetjih in podobnih ustanovah po eni strani prizadevamo, da bi pomlad in poletje pričakali čim bolj pripravljeni na gradbeno sezono, po drugi strani pa pričakujemo, da bodo tudi vsi sodelavci razmišljali enako kot mi. Vendar se, žal, stvari vedno ne izidejo povsem optimalno; morda tudi zato ne, ker vsi tako razmišljamo in so potem določene službe in podjetja in lju- dje nekaterih poklicev ravno v tem času najbolj obremenjeni in zato tudi najmanj na razpolago. A kakorkoli že, tudi v občini Trzin si vedno znova prizadevamo čim več projektov pripraviti tako, da je dela mogoče začeti že spomladi, poleti ali najkasneje zgodaj jeseni, in tako izkoristiti sezono, kot temu pravimo. Vsaj deloma se nam je to posrečilo tudi letos. Ožji center Trzina bo še pred koncem poletja precej bolj urejen, kot je bil še nedavno. Dokončana so gradbena dela na objektu B 3, v katerem bodo, kot je znano, dom starejših, oskrbovana stanovanja in nekaj stanovanj za trg, skoraj v celoti bo urejena osrednja Ljubljanska cesta na tem območju in ravno tako tudi stranski krak Ljubljanske ceste (mimo objekta, v katerem je lokal Barca). V teh dneh objavljamo tudi razpis za dela na drugem, še daljšem delu Ljubljanske ceste (od križišča pri banki do vključno mostu čez Pšato), ki bodo sicer potekala v dveh fazah (letos in drugo leto), in istočasno objavljamo tudi razpis za dela v križišču Kidričeve in Mlakarjeve ulice, ki se bodo leta 2010 nadaljevala še z ureditvijo kolesarske steze in parkirišč vzdolž Kidričeve. Začela se bodo tudi vzdrževalna dela v šoli, nekaj malega v vrtcu, do zgodnje jeseni pa bo pripravljenih za izvedbo še nekaj manjših projektov (povezovalna javna pot med Jemčevo in Mengeško, vhod v ŠRP v Mlakah itd.). Če bo vse po sreči, in če bomo uspeli zanimirati pristojne državne organe, za kar si res zelo prizadevamo, se bodo, žal šele, jeseni lahko končno začela tudi dela na Mengeški cesti. Je pa, na žalost, potrebno priznati, da omenjeni pristojni državni organi ne kažejo posebne vneme za to, saj učinki gospodarske krize očitno res zelo klestijo sredstva za te namene, tako da je za investicijsko vzdrževalna dela na državnih cestah v državnem proračunu že prišlo do precejšnje redukcije načrtovanih odhodkov. Če se bo kriza nadaljevala in bodo tudi lastni prihodki občin v celoti in seveda tudi lastni prihodki Občine Trzin, kot je zdaj videti, nižji za 20 do 30 %, potem bomo tudi mi septembra v načrtovanem rebalansu proračuna morali precej zmanjšati naše investicijske apetite, saj bo hkrati še naraščala potreba po financiranju nekaterih socialnih programov (socialne pomoči, zdravstveno zavarovanje za brezposelne, štipendije, delež občine za otroško varstvo ipd.). Čaka nas torej zelo verjetno dokaj tegobna jesen, ko bo potrebno še enkrat premisliti o načrtih in željah občine, in prav je, da smo na to pripravljeni, ne da bi bili zaradi tega panični ali prestrašeni. So leta debelih krav in leta suhih krav. Za našo občino so se po volji prejšnje vlade, ki je drastično posegla v sistem financiranja občin, suha leta začela že pred nekaj leti. Za zdaj smo se nekako še zmogli prilagoditi, čeprav smo že morali upočasniti predvideni tempo naložb. Do neke mere smo celo že zmogli nadomestiti znižanje prihodkov iz naslova dohodnine oziroma glavarine, ki ga je povzročil novi Zakon o financiranju občin in še vedno iščemo načine in vire za to. Na splošno pa velja, da ima kriza celo več negativnih posledic za bolj razvita okolja in to se utegne poznati tudi na ravni občin. Vendar predlagam, da vseeno ostanemo optimistični, saj nam navsezadnje v poročilih skoraj vsak večer pripovedujejo o tem, kako so zdaj v tej zdaj v oni državi že opazili prve znake okrevanja gospodarstva. Upajmo le, da to okrevanje ne bo pomenilo samo vračanja na isti model ravnanja in razmišljanja, in da smo se vsi skupaj iz krize tudi kaj naučili. Sam pa bom letos šel na dopust z velikim zadoščenjem, da smo največji del potrebnega dela za izgradnjo Doma starejših v Trzinu že zelo uspešno opravili. S to mislijo želim vsem trzinskim šolarjem, dijakom, študentom, vsem zaposlenim in tudi vsem upokojencem čim lepše počitnice in dopuste, da bomo jesen, kakršnakoli že bo, dočakali čim bolj spočiti, strpni in dobrovoljni. Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Priprave tečejo Dom za starostnike vse bolj dobiva končno podobo, delavci pospešeno delajo tudi pri urejanju njegove okolice. Zanima nas, kdaj bo dom sprejel prve varovance in kdaj bo njegova slavnostna otvoritev? Gradbeno-obrtniška dela, razen nekaj manjših popravkov, ki so bolj ali manj lepotne narave, in razen zunanje ureditve (trava, grmovnice ipd.), kar bo mogoče narediti šele jeseni, so v glavnem končana. V torek, 7. julija, smo dokaj uspešno opravili tudi tehnični pregled. Pripomb komisije ni bilo veliko, in v glavnem gre za pripombe, ki jih ni težko upoštevati oziroma ki ne zahtevajo veliko časa za odpravo pomanjkljivosti. Potem sledi uporabno dovoljenje. Zdaj je v teku še razpis za opremo doma, s katerim se je nekoliko zataknilo, ker je usklajevanje med Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Domom počitka Mengeš, ki je glavni investitor opreme, potekalo dalj časa, kot smo si želeli in tudi pričakovali. Ne glede na to naj bi bilo za vseljevanje v dom, če bo vse v redu z razpisom za opremo, vse pripravljeno nekako sredi novembra. Torej mesec in pol kasneje, kot smo načrtovali. To za investicijo tega ranga ni velika zamuda. Vselitev v oskrbovana stanovanja pa bo, kot vse kaže, mogoča že prej. Med Trzinci krožijo govorice, da se nekaj premika v zvezi z načrtovanim domom civil- ne zaščite, kot že imenujejo objekt, ki naj bi ga zgradili pred križiščem Ljubljanske ceste z Mengeško, ob vstopu v Trzin. Zanima me, kaj vse naj bi bilo v tistem objektu in kdaj predvidevate začetek gradnje? Eni pravijo, da bo tam predvsem trgovina in bo manj prostora za načrtovane oz. želene dejavnosti. Ali boste v zvezi z namembnostjo in ureditvijo tistega objekta pripravili kakšno javno obravnavo? Kot je najbrž tudi znano, gre v tem primeru za poskus dogovora z investitorjem, ki je zainteresiran za gradnjo trgovskega centra, in naj bi v zameno za možnost, da lahko gradi v Trzinu, doniral občini kar precej veliko zemljišče in ji zgradil ter predal objekt v velikosti okrog 1.100 m2 (približno petkrat večji kot je sedanji gasilski dom), zgrajen do tretje gradbene faze. Zdi se mi, da to ni majhno darilo, in da bi morali biti kar zadovoljni. Navsezadnje se o tem pogovarjamo v času gospodarske krize, in samo upamo lahko, da bo projekt tudi res prišel do realizacije, saj Občina Trzin ob vseh drugih načrtih, ki jih še ima in ki so glede na razmere morda še bolj neodložljivi, preprosto nima sredstev, da bi sama izvedla te vrste investicijo v takšnem obsegu prej kot v desetih letih. Če pa bo ta načrt uspel, pa je realno pričakovati, da bi zgradba, zgrajena, kot rečeno, do tretje faze, lahko stala že v dveh letih in pol do treh let. Treba je namreč najprej sprejeti občinski prostorski načrt, saj to območje zdaj sploh še ni zares zazidljivo, pripraviti projekte, pridobiti gradbeno dovoljenje in vse skupaj zgraditi. Seveda ob predpostavki, da bo investitor uspel kupiti zemljišča po ceni, ki jo bo projekt ekonomsko še prenesel itd. Prav tako me zanima objekt na območju nekdanje rojstne hiše Ivana Hribarja. Ali ste v zvezi z Jefačenkovo domačijo že pripravili kakšne bolj konkretne načrte o njeni ureditvi, oziroma ali boste v zvezi s tem pripravili tudi kakšen javen pogovor? V Turističnem društvu Trzin so že nekajkrat dali pobudo, da bi pripravili okroglo mizo o tem. Kakšno je vaše mnenje o tej pobudi? Lepo je, da vas zanima tudi ta objekt, čeprav mislim, da poznate pravzaprav vsa dejstva, ki jih je v tem trenutku mogoče poznati. Navsezadnje spremljate seje občinskega sveta in tudi druge pogovore o teh temah, tako da ste, kot urednik, po moje kar zgledno informirani. Znano je, da smo o vsebini projekta »Jefačn'kova domačija« že razpravljali in sklepali na sejah občinskega sveta (najprej o sami ideji in kasneje tudi podrobneje), da je projekt uvrščen v Načrt razvojnih programov in tudi v Regionalni razvojni program itd. Kot vemo, gre v osnovi za tri namene: za delno ohranjanje narave spomenika (ohranil naj bi se del zidov in izgled gospodarskega poslopja), zato da se na lokaciji omogoči določen kulturni program (mu-zejsko-spominska dejavnost), in zato, da se delno omogoči tudi stanovanjski program. Gre skratka za nek racionalni koncept, torej za povezavo večih potreb in ciljev oziroma nalog občine, ki je dolžna skrbeti tako za kulturno dediščino kakor tudi za stanovanjske programe, zlasti na področju socialnih oziroma neprofitnih stanovanj. Lokacija je tako velika in seveda tudi tako draga, da to omogoča. Res pa je, da projekt zaradi spleta okoliščin (varstvo kulturne dediščine, zapleti z delom zemljišča in zahtevnost priprave idejnih zasnov oziroma projektov glede na vse te okoliščine, teče počasi. Tudi tu gre namreč za urejanje zapletenih razmerij med lastniki iz preteklosti. Vendar napredujemo. Kar zadeva pogovore z zainteresiranimi subjekti, kot je na primer Turistično društvo, pa velja povedati, da smo ravno v tem primeru takšne pogovore in razprave že organizirali in jih še bomo. Seveda pa se ni mogoče vedno znova vračati na začetek; še zlasti, če smo določene odločitve že sprejeli in celo uspeli ta projekt uvrstiti v Regionalni razvojni program itd. Izvedeli smo, da naj bi zdaj potekali kar intenzivni pogovori v zvezi s centrom za ravnanje z odpadki, ki naj bi ga zgradili na Ljubljanskem barju in kamor naj bi vozili na obdelavo tudi odpadke iz Trzina. Za kaj gre zdaj pri tem? Kako usklajujete želje in zahteve ter kdaj naj bi ta center začel delovati? Gre točno za to, da se bo na Barju kot velik kohezijski projekt zgradil Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO), Poročilo s 25. redne seje občinskega sveta občine Trzin Kriza se odraža pri načrtovanju naložb kamor naj bi v obdelavo vozili odpadke tudi iz Trzina. Vendar za zdaj gre samo za center za ločevanje in pripravo na končno (termično) obdelavo, pri čemer v zvezi s projektom objekta za termično obdelavo (sežigalnica) še ni jasno, kje bo in kdaj bo (so pa dobre ideje), in ravno tako še ni znano, kako in kdaj bo rešeno vprašanje odlaganja ostanka ostankov odpadkov. Po sedaj znanih podatkih naj bi bil RCERO nared nekje do konca l. 2012 oziroma do l. 2013. Projekt se bo v največji meri financiral iz kohezij-skih sredstev z udeležbo vseh občin, ki so vključene (tudi Trzin); potekajo pa še pogovori o tem, kako urediti medsebojne odnose in razmerja. Občina Trzin naj bi se z drugimi občinami potegovala za denar Evropske unije, s katerim naj bi posodobili kanalizacijski sistem na območju občin, ki svoje odpadne vode usmerjajo proti Centralni čistilni napravi v Študi. Kako uspešni ste pri tem? Kaj naj bi v Trzinu naredili, če boste uspeli dobiti ta sredstva, in v kolikšni meri nameravate širiti in posodabljati centralno čistilno napravo? Gre za zelo zapleteno zgodbo, o kateri sem za Odsev že govoril. Morda bi o tem projektu, da bi bilo vse razumljivo, kazalo spregovoriti posebej. Za zdaj torej le toliko, da je po nekaj spremembah, do katerih je prihajalo zlasti zaradi spreminjajočih se zahtev in pogojev naše države (Ministrstvo za okolje in prostor) projekt tako rekoč spet na začetku, in da pred pomladjo l. 2010 gotovo ne bo pripravljen do te faze, da bi bilo mogoče vložiti ustrezno pripravljeno vlogo in pridobiti odločbo o sofinanciranju. Gre pa za kohezijski projekt, pri čemer velja poudariti, da so sedanji pogoji in napotki vlade spet nekoliko bolj širokogrudni in primerni. Kako bo z delovanjem Občine v času poletnih dopustov? Tako kot vsa leta doslej. Občina (občinska uprava) bo kljub dopustom bolj ali manj nemoteno delovala. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Zadnja predpočitniška seja občinskega sveta občine Trzin je bila v sredo, 8. julija, na dnevnem redu pa je bilo deset točk. Večina se jih je nanašala na letna poročila različnih proračunskih porabnikov, s poročilom o polletnem uresničevanju nalog, ki si jih je občina zadala s sprejetjem letošnjega proračuna, pa je začel župan občine Trzin g. Anton Peršak. Glede na to, da je bil proračun za letos izoblikovan že leta 2007, lani pa so ga z rebalansom posodobili in prilagodili novim podatkom, zdaj ugotavljajo, da takrat niso mogli predvideti vseh razsežnosti finančne in gospodarske krize, ki je vse bolj občutna tudi v Sloveniji. Prav zaradi tega so se nekateri pričakovani prihodki občine znižali, in če se razmere ne bodo kmalu izboljšale, bo treba pri nekaterih načrtovanih izdatkih, še zlasti pa načrtovanih naložbah, precej previdneje trošiti in želje počasneje izpolnjevati. G. župan je pojasnil, da na tej seji še ni predloga rebalansa, ki ga načrtuje za septembrsko sejo občinskega sveta, saj bodo takrat učinki finančne krize in gospodarske recesije že bolj znani. Župan je pojasnil tudi načrt večjih naložb v občini za obdobje od leta 2009 do 2014. Te naložbe je razvrstil v dve skupini. V prvi so načrti, ki so nujni, in jih ni mogoče obiti ali odložiti za daljši čas, v drugi skupini pa so naložbe, ki so tudi nujne in želene, vendar jih bo mogoče uresničiti le z zagotovitvijo večjega deleža sofinan-cerjev, če to ne bo mogoče, pa bo te želje treba za več let odložiti. Pričakovane naložbe V prvi skupini so dokončanje doma za starejše občane, ureditev Ljubljanske ceste z mostom preko Pšate, posodobitev Mengeške ceste, obnova oz. ponovna gradnja Jefačenkove domačije in v njej ureditev dveh ali treh stanovanj in prostorov za muzejsko dejavnost. Med načrte v prvi skupini sodi tudi ureditev vstopne ceste, mostu in parkirišča pred športnorekre-acijskim parkom, ureditev kro-žišča na stiku Kidričeve in Mlakarjeve ceste ter novogradnja vrtca Žabica. V drugi skupini pa so modernizacija in dograditev centralne čistilne naprave, gradnja novega gasilskega doma oziroma doma za zaščito in reševanje, gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki naj bi ga gradili v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in ostalimi občinami, nadomestna gradnja trzinskega kulturnega doma, gradnja večnamenske stavbe ob Habatovi ulici, kjer naj bi uredili skladišče in dve do tri stanovanja, nadomestna gradnja za stari farovž ob Habatovi ulici ter gradnja večnamenske športne dvorane. Praktično za vse naštete načrte, še zlasti pa tiste iz druge skupine, obči- na računa tudi na denar drugih vlagateljev. Župan je ob odgovorih na vprašanja, ki so jih člani in članice sveta postavili med razpravo o poročilu, pojasnil, da bo potrebno načrtovano širitev in posodobitev centralne čistilne naprave v Študi, kamor se stekajo tudi kanalizacijske odplake iz Trzina, prilagoditi razmeram, v te projekte pa bo treba vključiti tudi posodobitev in ureditev kanalizacijskega omrežja, kar sprva ni bilo načrtovano. Glede doma za starejše občane je župan zatrdil, da naložba ne bo presegla načrtovane višine, vendar pa bo vselitev v dom zakasnila zaradi zamude pri razpisu za nabavo opreme. Glede posodobitve Mengeške ceste pa je g. župan izrazil bojazen, da Direkcija za ceste, kot glavni investitor, zaradi slabših gospodarskih razmer vse skupaj malo zavlačuje. Novosti pri ravnanju z odpadki Pri naslednji točki je občinski svet v drugi obravnavi sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trzin. Kot je pojasnil direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki skrbi za izvajanje te dejavnosti, je odlok za drugo obravnavo doživel le nekaj manjših popravkov, med drugim pa določa, da bomo v Trzinu v kratkem dobili še tretje zabojnike za zbiranje embalažnih odpadkov, odvoz bioloških odpadkov bodo v zimskem času opravljali na štirinajst dni, kar bo nekoliko pocenilo to uslugo, odlok pa tudi določa, da bo puščanje zabojnikov na cesti po izpraznitvi v prihodnje denarno kaznivo. Med razpravo o odloku so opozorili na sklepe občinskega sveta občine Domžale v prvi obravnavi. Možne naj bi bile spremembe glede obveznosti zbiranja bioloških odpadkov in drugačen način obračunavanja. Vrsta poslovnih poročil Sledila so poročila več zavodov, ki delujejo v Trzinu ali je trzinska občina njihov solastnik. V odsotnosti direktorice Osnovne šole Roje je poslovno poročilo šole podala svetovalka župana za družbene zadeve ga. Andreja Kočar, poročilo pa je bilo sprejeto brez pripomb. Brez posebnih zapletov je občinski svet potrdil tudi letno poročilo OŠ Trzin za leto 2008, ki ga je podala ravnateljica OŠ Helena Mazi Golob. Ker je občina Trzin tudi soustanoviteljica Glasbene šole, so na julijski seji poslušali letno poročilo omenjene glas- bene šole, ki ga je spet podala ga. Andreja Kočar, g. župan pa je ob tem povedal, da je omenjena glasbena šola vedno pripravljena sodelovati na prireditvah v naši občini. Ga. Kočarjeva je občinskemu svetu tudi pojasnila, da v Trzinu deluje tudi zasebna glasbena šola, ki je zaprosila za koncesijo za nekatere programe. Če bodo koncesijo dobili, naj bi to omogočilo star- šem otrok, ki jo obiskujejo, plačevanje nižjih šolnin. Letno poročilo Zdravstvenega doma Domžale je predstavil direktor doma g. Janez Svoljšak, ki je med razpravo na vprašanje, kdaj se bodo odločili za cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu, pojasnil, da bodo še počakali na mnenje stroke. Članice in člani občinskega sveta so tudi poročilo zdravstvenega doma sprejeli brez pripomb. Sledilo je poslovno poročilo Medobčinskega muzeja Kamnik, ki ga je spet podala ga. Andreja Kočar. Tudi na to poročilo ni bilo posebnih pripomb. Gladko so članice in člani občinskega sveta opravili tudi imenovanje g. Karmena Čalo-viča za člana občinske Komisije za informiranje, kjer bo zamenjal gospo Greto Radanović, ki je postala članica občinskega Nadzornega odbora. Za varčevanje z energijo V zadnji točki dnevnega reda je g. župan predstavil osnutek lokalnega energetskega koncepta občine Trzin. Ob razpravi o tej problematiki so se svetniki posebejzanimali za možnosti zmanjšanja zdajpotratne javne razsvetljave ob trzinski šti-ripasovnici. Slovenija sodi med najbolj potratne države na področju javne razsvetljave, naša občina pa je pri tem v samem vrhu med slovenskimi občinami. Občina si je že prizadevala, da bi zmanjšali število prižganih luči ob štiripasovnici, saj mora zanje plačevati elektriko, vendar pristojni na Direkciji za ceste na to ne pristajajo, saj naj bi to, po mnenju projektantov štiripasovnice, zmanjšalo varnost nočnega prometa na tej cesti. JoZi Valenčak in Miro Štebe V avgustu dobimo »rumene« zabojnike Občinski svet občine Trzin je na julijski seji sprejel nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki vnaša nekatere novosti na to področje, zato smo se o tem pogovarjali z direktorjem Javnega komunalnega podjetja Prodnik g. Markom Faturjem. Ker je bil ravno dan pred našim pogovorom na Ministrstvu za okolje posvet z upra-vljalci odlagališč komunalnih odpadkov, kjer so med drugim povedali, da v Sloveniji v skladu z evropskimi direktivami deluje le eno odlagališče in da bi morali vse druge s 15. 7. zapreti, smo g. Fatur-ja najprej vprašali, kaj to pomeni za Trzin. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela obvezo, da bomo v državi vse centre za ravnanje z odpadki uskladili z evropsko direktivo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ta merila bi morala naša odlagališča izpolnjevati že do 20.10. 2007, vendar je takrat Slovenija prosila za odlog, zdaj pa bi direktiva že morala stopiti v ve- ljavo, vendar zahtevana merila za zdaj izpolnjuje le regijski center za ravnanje z odpadki v Celju. Vlada je bila zato prisiljena pristati na podaljšanje roka za izpolnitev vseh meril, za kar je sama prevzela tudi odgovornost. Za Trzin in ostale občine, v katerih za ravnanje z odpadki skrbi naše podjetje, se pravzaprav s tem nič ne spreminja, saj je bilo naše odlagališče na Dobu, kot verjetno veste, že lani zaprto, ker nam vlada ni dovolila njegovega širjenja. Zdaj odpadke vozimo v regijski center v Celje, ki edini izpolnjuje zahtevane pogoje. Približno 30 do 35% odpadkov zdaj vozimo tudi na odlagališče v Logatec, kar je nekoliko cenejše, vendar tam odpadke le odlagajo - v Celju jih tudi obdelujejo: sortirajo in predvsem sežigajo. Z Logatcem se naša pogodba v kratkem izteče. Kar pa se tiče napovedane podražitve ravnanja z odpadki, pa smo mi to tudi že doživeli. Bili smo pač prvi, ki smo začeli ravnati v skladu z zahtevanimi in napovedanimi predpisi. Izvedeli smo, da zdaj potekajo živahna usklajevanja in pogovori v zvezi z bodočim Centrom za ravnanje z odpadki, ki naj bi ga zgradili na Barju in kamor naj bi, ko bo center zaživel, vozili odpadke tudi iz Trzina. Res je. Najprej je treba povedati, da je odvažanje odpadkov v Celje le začasna rešitev. Ko bo na Ljubljanskem barju zgrajen center za ravnanje z odpadki z ljubljanskega območja, pa jih bomo vozili v obdelavo v ta center. Zdaj je podjetju Snaga, kot glavnemu nosilcu projekta, uspelo iz kohezijskih skladov EU zagotoviti 55% sredstev, potrebnih za izgradnjo tega centra, zato se zdaj z občinami pospešeno dogovarjajo, kako zagotoviti preostala potrebna sredstva oziroma kako bodo občine plačale svoje deleže. Po zagotovilih naj bi center začel poskusno obratovati leta 2013. Ali bo odprtje centra pocenilo odvoz odpadkov, saj se bo precej skrajšala pot? Pocenitve ne pričakujemo. Res bo vožnja precej krajša, vendar so njeni stroški v primerjavi s stroški nadaljnje obdelave teh odpadkov sorazmerno nizki. Za vožnjo v Celje zdaj plačamo 15 € za tono odpadkov. Ali nam lahko še nekoliko po- drobneje pojasnite, kaj novega prinaša spremenjeni odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je občinski svet občine Trzin sprejel na zadnji seji? Z občinami, v katerih naše podjetje skrbi za ravnanje z odpadki, se ves čas dogovarjamo tudi o možnostih za racionalizacijo zbiranja in odvoza odpadkov. V ta namen smo naredili študijo, ki naj bi pokazala, kako ta del ravnanja z odpadki lahko izboljšamo in bolj prilagodimo potrebam porabnikov. Študija je med drugim pokazala, da bi lahko biološke odpadke, ki jih zdaj porabniki odlagajo v rjave zabojnike, v zimskem obdobju odvažali na štirinajst dni, saj je takrat zaradi nižjih temperatur upočasnjeno njihova razgradnja in zaradi tega ne prihaja do nezaželenega smradu. V poletnem času je te odpadke prav zaradi tega treba odvažati tedensko, od konca septembra do začetka aprila pa taka pogostost odvozov ni potrebna. V skladu z novim odlokom bomo zdaj v zimskem času te odpadke odvažali na štirinajst dni, kar bo za 25% pocenilo to storitev. To pa ne bo pomenilo, da bodo porabniki pol leta plačevali odvoz odpadkov dražje, pol leta pa ceneje. Ceno bomo enakomerno porazdelili na vseh dvanajst mesecev, tako da bodo porabniki plačevali povprečno ceno za vse leto. Z novim sistemom odvažanja bioloških odpadkov bomo začeli s 1. oktobrom , na tedensko odvažanje pa bomo prešli spet s 1. aprilom. Za Trzin to pomeni, da bodo naši delavci 29. septembra še izpraznili rjave zabojnike kot pri tedenskem odvozu, nato pa jih bodo spraznili šele čez štirinajst dni. Porabniki bodo o tem naknadno obveščeni, podatke o frekvencah odvozov pa lahko dobijo tudi na naši spletni strani. Novi odlok pa prinaša spremembe tudi pri zbiranju in odvozu mešanih komunalnih odpadkov, tistih, ki se zdaj zbirajo v črnih zabojnikih. Doslej se je pokazalo, da je ločeno zbiranje odpadnega stekla in papirja na ekoloških otokih zelo učinkovito in dobro sprejeto, ločeno zbiranje ostale embalaže, od konzerv, folij in drugega, kjer je bila na primer hrana, pa je bilo izredno slabo. V za to določenih zabojnikih na ekoloških otokih se je zbralo le po 10 % teh odpadkov, vse ostalo pa je končalo v črnih zabojnikih kot mešani komunalni odpadki. Zato smo se odločili, da rumene zabojnike za embalažo tako rekoč z ekoloških otokov preselimo k porabnikom. V gospodinjstvih bodo zdaj dobili tretje t.i. rumene zabojnike. Gre pravzaprav za običajne črne oz. sive zabojnike z rumenimi pokrovi, v katerih bodo poslej zbirali embalažo. Razlogi za tako odločitev so v tem, da gre pravzaprav za prostorninsko zelo velik del odpadkov, ki so doslej v zabojnikih zasedali kar precej prostora. Ker gre tudi za umazano embalažo, jo niso vozili na ekološke otoke, ampak so jo enostavno odlagali v črne zabojnike, kar pa je povzročalo tudi smrad. Ker gre za prostorninsko zelo velik del odpadkov, bi morali, če bi jih še naprej zbirali na ekoloških otokih, te dva do trikrat povečati, hkrati pa bi morali poskrbeti tudi za nove, dodatne otoke, kar pa pone- kod ni več mogoče. Najbolj sprejemljiva rešitev, kakršno poznajo tudi v sosednjih državah, po katerih smo se zgledovali, je, da porabnikom razdelimo nove zabojnike za zbiranje tovrstnih odpadkov, praznili pa jih bomo na štirinajst dni. Praznili jih bomo izmenično s črnimi zabojniki na štirinajst dni, se pravi: enkrat bomo izpraznili črne, naslednji teden pa zabojnike z rumenimi pokrovi. Cena storitve bo ostala enaka, kar pomeni, da bodo porabniki na področju ločenega zbiranja tako dobili boljšo storitev za enako ceno. Predvidevamo, da bomo tretje zabojnike v Trzinu začeli razdeljevati porabnikom sredi avgusta, razdeljevanje pa bo končano do konca avgusta. Kako pa boste določili velikost teh novih zabojnikov? V aprilu smo poskusno razdelili gospodinjstvom, ki so na to pristala, 30 zabojnikov za zbiranje embalaže. Rezultati so bili zelo spodbudni. Ves čas smo tehtali količine zbranih odpadkov v novih zabojnikih; rezultati so pokazali, da gospodinjstva v povprečju tedensko »pridelajo« 3,65 kg odpadne embalaže. Ne glede na to, kako velik bo zabojnik za zbiranje embalaže, se cena odvoza odpadkov za porabnike ne bo spremenila. Ceno bomo še naprej obračunavali na osnovi velikosti črnega zabojnika. Če bo stranka ugotovila, da je zabojnik za embalažo za njene potrebe prevelik ali premajhen, bo lahko z enim klicem k nam dobila ustrezno velik zabojnik, cena pa bo ne glede na velikost zabojnika ostala enaka. Mislim, da bo edina težava s temi zabojniki ta, da bodo morali porabniki najti tudi dodatni prostor zanje. Številni občani so zelo pozdravili ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in so se na to privadili. Ali bodo zdaj to embalažo, papir, steklenice in plastenke odlagali v »rumene« zabojnike? Ne, ne. Ekološki otoki bodo ostali in tam bomo še naprej zbirali steklo, papir in plastenke. Umaknili bomo le zabojnike za embalažo, zabojnike za zbiranje papirja, stekla in plastenk pa bomo ali povečali ali pa pomnožili njihovo število. Še naprej bomo skrbeli za redno občasno odvažanje odpadnega kosovnega materiala in nevarnih odpadkov. Prav tako bodo občani še vedno lahko v naše zbirne centre zastonj vozili večje odpadne materiale, vendar pa bo morala tudi občina Trzin, kot določa zakonodaja za vse občine, poskrbeti tudi za zbirališče takšnih odpadkov, kot so na primer odsluženi televizorji, gospodinjski aparati, pohištvo in podobno. Takšno odlagališče bo moralo biti ograjeno, ob določenih urah v tednu pa bo moralo biti odprto, da bodo občani tja vozili tovrstne odpadke. Ko že govorimo o spremembah, ki jih uvaja novi občinski odlok o ravnanju z odpadki, pa naj omenim še to, da zdaj odlok ustrezneje določa, kdo vse je porabnik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, opozoriti pa je treba tudi na to, da so po novem vsi uporabniki zabojnikov za odpadke te dolžni umakniti z roba cestišča, pločnikov ali drugih zbirnih mest še v istem dnevu, ko jih komunalni delavci izpraznijo. Puščanje zabojnikov tako, da ovirajo promet na ali ob cestiščih, je zdaj kaznivo. Miro Štebe Folklorní festival je spet navdušil Letošnji, vremensko nepredvidljiv začetek poletja je delal sive lase tudi organizatorjem trzinskega folklornega festivala. Ko so se popoldne na športni ploščadi pri osnovni šoli začeli zbirati prvi obiskovalci in izdelovalci domače in umetne obrti, ki so na stojnicah želeli prikazati svoje izdelke in umetelnost, so se nad Trzinom začeli zbirati tudi črni oblaki. Ko je na odru začel na bobne udarjati gost iz afriške puščavske dežele Burkine Faso griot Amandou Diarro, pa so se nekateri začeli šaliti, da sin puščave očitno obvlada ples za klicanje dežja, tistega za klicanje sonca se mu pa ni bilo treba učiti, ker je tam tako ali tako ves čas sonce. Kot bi imeli prav, so iz oblakov začele pršeti prve kaplje, neumorni griot pa je še kar naprej vztrajal z živahnimi ritmi. In glej ga, zlomka, tudi oblaki so se odločili, da v Trzinu ne bodo vedrili. Z zamudo, kot se za Trzin očitno spodobi, so na prizorišče le začeli prihajati obiskovalci in Tina Kralj Kuferšin je lahko naznanila začetek že osmega Folklornega festivala v Trzinu. Na ploščad pred odrom so prikorakali v narodne noše oblečeni fol-klorniki. Prvi so bili člani domače folklorne skupine Trzinka, ki so bili oblečeni v belokranjsko nošo, kot bi z nedolžno belino hoteli pokazati, da bo to njihov ognjeni krst v tako ugledni in že uveljavljeni mednarodni zasedbi. Eden od naših plesalcev nam je zaupal, da so imeli kar malo treme. V spodbudo jim je bilo, da si je prej njihov nastop ogledal priznani folklorni strokovnjak in eden od soorganizatorjev festivala dr. Bruno Ravnikar, ki je ocenil, da je njihov nastop zadosti kakovosten, in lahko stopijo ob bok uglednim folklornim skupinam iz tujine. Tudi predsednica Turističnega društva Trzin, Jožica Valenčak, ni mogla skriti navdušenja: »Ko sem jih videla v belokranjskih nošah, mi je zastal dih! Tako dobro izgledajo!« Res je treba priznati, da so dostojno zastopali Trzin in tudi Slovenijo in da se jim očitno obetajo zanimiva gostovanja, saj so bili med obiskovalci tudi predstavniki nekaterih folklornih festivalov iz tujine, ki so si pridno beležili najzanimivejše podrobnosti trzinskega festivala. Po uvodnem županovem nagovoru so led prebili gostitelji, plesalke in plesalci Trzina, z belokranjskimi plesi, sledili pa so jim Američani. Folklorna skupina Clog Ameri- ca iz Utaha si je utrdila ugled z nastopi na številnih mednarodnih festivalih. Predstavili so ljudske plese ameriškega podeželja, za katere je značilen živahen ritem, ki navduši občinstvo, plesalci pa takt svojim korakom dajejo tudi s posebnimi pod-kvicami na obuvalih, kar je značilnost irskih korenin njihovih plesov. Ker pa je bila Amerika že od nekdaj talilni lonec narodov, se to odraža tudi pri plesu, saj so plese nadgradili tudi s priljubljenimi elementi plesov nekaterih drugih narodov. Sledila je skupina Confederation Kenendalc'h Morbihan iz Francije. Predstavili so manj znano starodavno keltsko glasbo. Čeprav plesi niso bili tako živahni, je bilo prav poslušanje glasbene spremljave njihovega nastopa posebno doživetje, zanimivi pa so bili tudi njihovi kostumi. Orientalski pridih festivalu so dali plesalci iz Turčije. Mladi plesalci in zelo elegantne plesalke so publiki predstavili plese tako rekoč cele Male Azije, od plesov iz okolice Istambula, od koder plesalci prihajajo, do plesov izpod Kavkaza. Nastop črnolasih in črnookih plesalk v belih, dolgih oblekah s čipkastimi pokrivali je spominjal skoraj na balet, bojevniško strumnost in energijo pa so izžarevali nastopi plesalcev, med katerimi je eden plesal celo z gorečimi noži v ustih. Vse skupine so prišle na oder po dvakrat, nekatere pa so se predstavile s celo več postavitvami, z različnimi plesi in različnimi kostimi. Trzinci so se za konec predstavili z venčkom gorenjskih plesov v gorenjskih narodnih nošah. Edina nerodnost pa je bila pri vrstnem redu nastopov, saj so po nastopu trzinskih folklornikov pripravili podeljevanje priznanj in nagrad in šele nato je še zadnjič prišla na oder ameriška skupina. Številni gledalci so mislili, da je bil trzinski nastop zadnji, in so začeli prizorišče med podeljevanjem nagrad zapušča- ti, sledil pa je, po mnenju tistih, ki so ostali, veliki finale, ki ga je bilo škoda zamuditi. Mladi Američani so s plesi, ki so spominjali na tiste, ki jih poznamo iz western filmov, navdušili vse, in ni bila redka ocena: »Američani so bili najboljši!« Osmi mednarodni folklorni festival v Trzinu je bil res dostojen zaključek, lahko bi zapisali celo: veliki finale letošnjega zelo kakovostnega festivala Trzinska pomlad. Miro Štebe Spomin na trzinsko bitko ob dnevu državnosti V sredo, 25. junija, je bila pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu proslava, s katero so udeleženci počastili spomin na razglasitev slovenske države in osamosvojitveno vojno, med katero je bila tudi v Trzinu ena od pomembnejših bitk. Prireditev je povezoval predsednik sekcije veteranov vojne za Slovenijo Jože Kosmač, prisotne pa je najprej nagovoril župan občine Trzin, ki je spomnil na razmere ob odločitvi Slovencev za samostojno državo in v času njenega nastajanja. Poudaril je, da je bila tedanja odločitev pravilna, čeprav smo pri nadaljnjem razvoju naredili tudi nekaj napak. O boju za osamosvojitev Slovenije pa je govoril tudi slavnostni govornik polkovnik Slovenske vojske Bojan Končan. Med prireditvijo je delegacija veteranov vojne za Slovenijo položila venec k pomniku na trzinsko bitko, program proslave pa je popestrila godba na pihala iz Lukovice. Med drugim je ob koncu pripravila tudi krajši koncert, udeleženci proslave pa so se nato zadržali še na prijateljskem druženju v avli Centra Ivana Hribarja in pred njim. Mš Koncert Eve Oblak Evo Oblak večina Trzincev že pozna z njenih prvih šolskih nastopov, njenega igranja v trzinski cerkvi in večkratnih sodelovanj na različnih kulturnih prireditvah v Trzinu. V zadnjem času jo vse pogosteje srečujemo tudi ob nastopih trzinskih folklorni-kov, kjer je okrepila glasbeno spremljavo plesalcev. To poletje pa je za mlado glasbenico prelomno, saj je 30. junija diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Oddelek za godala. Ko se je pripravljala na diplomski nastop pred strogo profesorsko komisijo, pa je imela poseben »trening«. V trzinskem kulturnem domu je pripravila samostojen koncertni nastop za trzinsko publiko. Številni poslušalci so o koncertu izrekli obilo laskavih pohval, zato smo Evo povabili, da za Odsev še sama opiše, kako je doživljala tisti večer. Bil je lep in poseben večer V torek, 16.6., je bil zame zelo poseben večer. S pomočjo Turističnega društva Kanja Trzin mi je uspelo pripraviti koncertni nastop za vse, ki so si želeli preživeti urico in Balkoni, okna in vrtovi so zacveteli in komisija za urejenost kraja, ki pod vodstvom Dunje Špendal deluje v sklopu Turističnega društva Kanja Trzin, je že pričela z delom. Člani komisije si že ogledujejo urejenost trzinskih domov, k sodelovanju in pomoči s predlogi pa vabijo tudi krajane. Na tekmovanju lahko sodelujejo posamezniki, skupine prebivalcev posameznih stavb, ulic, območij, lahko pa tudi člani posameznih društev ali organizacij, podje- pol ob čarobnih zvokih violine in klavirja. Na začetku je program kratko predstavila moja najstarejša sestra Viki. Potem pa so dvorano trzinskega KUD-a napolnila oživela dela Bacha - igranje njegove Chiaccone je kot ena najlepših in najdaljših molitev, Brahmsa - tu se mi je do konca večera za klavirjem pridružil pianist Antonio Cagnazzo, Debussya - kot nalašč je med njegovo sonato pričelo deževati in ustvaril se je posebno rahločuten ambient, in Ravela - njegov Tzigan se prične z globokim glasovi iz dna violinske duše, potem pa se poigrava ter odpleše v divji, že skorajnekontrolirani konec. Zame osebno tniki, turistično storitveni obrati, šola, vrtec, zdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, kmetije, trgovine, kulturni, gasilski domovi in podobno. V novembru bodo na 8. prireditvi ob zaključku akcije podelili 3 zahvale, 5 priznanj za najlepše domove, eno priznanje s področja varovanja kulturne dediščine in 3 priznanja podjetnikom, ustanovam. Vljudno vabijo vse gojitelje in ljubitelje se je čas ustavil v trenutku, ko sem stopila na oder. In imela sem občutek, da bi lahko trajal večno. Z vsakim aplavzom sta mi srce napolnila sreča in zadovoljstvo. »Pika na i« pa so bili vsi objemi, stiski rok, rože ter nasmejani obrazi po koncertu. Šele ko sta se noč in dan dvakrat zamenjala, sem si nekoliko opomogla od tolikšne koncentracije energij ter se popolnoma posvetila bližajočemu se diplomskemu izpitu. Zdaj že lahko rečem, da je vse skupaj uspešno za menoj in že uživam, sicer deževne, a pošteno zaslužene počitnice. Tisti čudoviti torek pa se mi je za vedno zasidral globoko v srce. Hvala vsem, ki ste verjeli oz. še vedno verjamete vame. Eva Oblak že ocenjujejo cvetja in urejenosti našega kraja, da naj se obrnejo na predstavnike komisije ali pa naj pokličejo (center CiH, Ljubljanska c. 12 f, Trzin, tel. 564-47-30 ) in povabijo na ogled in s tem omogočijo fotografiranje iz bližine. Ponosno pokažite svoje cvetje na oknih, balkonih, vrtovih in tudi zelenjavne vrtove ter sadovnjake. Predsednica Komisije Dunja Špendal zatrjuje: »Veselimo se vsakega klica posameznika, soseda ali mimoidočega.« Urejenost balkonov, vrtov in hiš Valeta 2009 Pa je odšla še ena generacija Še vedno sem polna prečudovitih vtisov letošnje valete -svečane družabne prireditve ob slovesu in zaključku osnovnega šolanja, ki se je odvijala v ponedeljek zvečer, 15. junija 2009, v telovadnici OŠ Trzin. Slavnostna prireditev se je po protokolu pričela s prihodom prelestnih učenk in čednih učencev, ki so se po taktih koračnice strumno sprehodili po telovadnici, vsi povabljeni pa smo jih s ponosnim ploskanjem občudovali. Prireditev sta na hudomušen način povezovala učenka 9.a Neža Gregorc in učenec 9.b Črt Hrovatin in kot prvo točko kulturnega programa napovedala ples - četvorko, francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para. Odplesali so jo odlič- no, zaslugo za to pa tudi ostale plesne točke ima plesni učitelj iz plesne šole Miki, Matevž Ogorelec, bivši učenec OŠ Trzin. Sledil je nagovor gospe ravnateljice Helene Mazi Golob, ki je takole pozdravila vse navzoče: "Spoštovani starši in drugi sorodniki, spoštovane sodelavke in sodelavci ter drugi gostje, v življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega kot nadaljevati svojo pot. To je čas, da slediš svojim sanjam ter razviješ jadra svojih prepričanj. In danes smo se zbrali, da na to pot sanj pospremimo generacijo devetošolcev, generacijo 2008/2009 Osnovne šole Trzin. Dragi devetošolci, danes prav vsi uspešno zaključujete svoje poslanstvo na tej šoli. Veliko skrivnosti, veselja, pa najbrž tudi žalosti puščate tu. A s seboj odnašate spomine, kijih boste za vedno nosili s seboj. Ko boste močnejši na enem področju, boste ugotovili, da so postala obvladljiva tudi druga. In naslednja stvar, ki jo boste opazili, je to, da iz sadike raste visoko, čudovito drevo, ki ima korenine zasi- drane globoko v zemljo. Uspevali boste v celovito, čudovito skrivnost in nepojmljivo stvar, imenovano življenje." Po nagovoru so sledile glasbene točke, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom prof. Barbare Karba v vokalni ter instrumentalni izvedbi. Ob poslušanju Sid-hartine Na soncu in Samo edini je marsikdo od prisotnih dobil kurjo polt, tako lepo je zvenela flavta (Maša Vozlič), klaviature (Neža Perko), električna kitara (Anže Zupanc), bas kitara (Veronika Cukrov), klasična kitara (Nina Korelc), violončelo (Jaka Peternel) in zborček devetošol-cev. BRAVO, dekleta in fantje! V nadaljevanju smo slišali duhovito predstavitev obeh razredov in si ogledali videofilmček v režiji Nine Korelc & Company ter zanimive fotografije iz poletne, zimske in gorniške šole v naravi. Sledil je najbolj svečan del prireditve - slavnostna podelitev spričeval, pohval, zlatih, srebrnih in bronastih priznanj z različnih tekmovanj, ki jih je bilo v letošnjem letu izredno veliko. Prireditev so devetošolci zaključili z glasbeno točko, Neža Gregorc je pokazala svoj pevski talent s pesmijo Vsi za enega ob vokalni spremljavi sošolcev in sošolk. Ob koncu so nas devetošolci povabili na pogostitev v jedilnico in se zahvalili vsem sponzorjem, pa tudi mamicam, ki so na-pekle pecivo in dobrote in s tem pripomogli, da je VALETA 2009 na OŠ Trzin resnično uspela in ki nam bo ostala še dolgo v lepem spominu. Tako, pa je odšla še ena generacija. Kar milo se mi je storilo, ko so se ob prepevanju zadnje pesmi utrnile solze večini od njih, tudi meni. Ostala je praznina, a to praznino bo že 1. septembra zapolnila nova generacija učencev. Rada bi izrabila tole pisanje in se zahvalila vsem staršem za uspešno sodelovanje, da smo s skupnimi močmi pripeljali vaše otroke in naše učence do cilja. V imenu vseh učiteljev in delavcev šole želim devetošolcem dolge, prijetne, nepozabne in doživljajev polne počitnice. Zapisala Stanka Jaklič, razredničarka 9.b Dostojen zaključek šolskega leta Kot je že običaj, je za šolarje prav gotovo največji praznik in najpomembnejši dan v šolskem letu zadnji dan pouka. Tudi letos je bilo tako in v trzinski šoli so to proslavili tako rekoč vsi razredi. Ob zaključku pouka so razredničarke in učenci povabili na obisk tudi starše, ki so jim predstavili svoje talente. V nekaterih ra- zredih so učiteljice več svobode pri pripravi programa prepustile učencem, drugje pa so bolj vneto zrežirale predstavitve in vanje vključile učence glede na njihove talente, ki so jih odkrile med šolskim letom. V šoli se je tako zvrstila kar lepa bera predstav, ki so potrdile, da imamo nadarjene in pametne otroke, ki zna- jo še marsikaj več, kot zgolj poštevanko ali spreganje nepravilnih glagolov. Posebno presenečenje so staršem pripravili tudi učenci francoščine, ki so s svojo mentorico in učiteljico Dragico Marinko 23. 6. pripravili kar francoski večer in na njem med drugim odigrali tudi igrico Volk in 25 kozličkov. Planinca 2009 Letos smo se z učenci 8. razreda v mesecu maju odpravili v gorniško-taborniško šolo v naravi, ki je bila tokrat v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Domu Planica. Šole se je udeležilo 31 učencev in dve učiteljici. Z obilico dobre volje smo preživeli aktiven teden v osrčju prelepe narave. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo lahko izvedli prav vse dejavnosti, za katere smo se odločili. Obiskali smo planiško velikanko, se podali na izlet s kolesi, streljali z lokom, obiskali naravni rezervat Zelenci, se učili preživetja v naravi, izdelovali makete taborov, spoznali osnove orientacije in izvedli orientacijski tek, med drugim pa smo odšli tudi v dolino Tamar in se povzpeli na tromejo. Vsi učenci so aktivno sodelovali pri vseh načrtovanih dejavnostih, v usmerjenem prostem času pa so bodisi počivali v sobah bodisi pa igrali športne igre na zunanjih igriščih. Ob večerih so se učenci radi pomerili v zabavnem kvizu, športnih igrah in za zaključni večer pripravili pester program. Po petih dneh druženja smo se s prijetnimi spomini vrnili domov. Razredničarki 8. razreda: Maja Završnik in Jana Klopčič Rad imam svojo reko Inštitut za celostni razvojin okolje iz Domžal je tudi v tem šolskem letu v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripravil akcijo promocije varstva voda VODNI DETEKTIV. Tema letošnjega natečaja je bila »Rad imam svojo reko«. V natečajso se s svojimi raziskovalnimi projekti vključili tudi učenci 5. razredov naše šole. Izmed prispelih projektov je žirija v kategoriji 2. triade s prvo nagrado na državnem nivoju ovrednotila nalogo, ki so jo izdelali Gregor Gabrovšek, Mitja Hofer in Žan Močnik iz 5.a razreda, in ob tem zapisala: »»Naša reka - Pšata« je preprosta in pregledna terenska raziskovalna naloga, v okviru katere so otroci ob reki merili pH in hitrost toka reke (z mlinčkom in čolničkom) na različnih lokacijah ter podali rezultate in spoznanja.« Mladi raziskovalci in njihovi mentorji smo bili povabljeni na zaključno prireditev natečaja v deželo ob reki Muri. V sklopu prireditve smo si v vasi Šafar-sko pri Razkrižju ogledali Ivanov izvir in spoznali njegovo zdravilno moč, nato pa doživeli utrip življenja v prazgodovinski vasici. Na otoku ljubezni v Iža-kovcih smo si ogledali muzej in plavajoči mlin ter se z brodom zapeljali na nasprotni breg Mure. Srečanje smo zaključili s kvizom na temo slovenskih voda in podelitvijo priznanj. Slavka Kozel Mladi atleti iz osnovne šole Tudi letošnje šolsko leto so se učenci 3. 4. in 5. razredov v velikem številu, enkrat na teden, dobivali na treningih atletike v šolski telovadnici, ob lepem vremenu pa na atletskih površinah šolskega igrišča. Mladi atleti so na treningih spoznavali osnovne atletske panoge, urili telesne in motorične spretnosti, merili svoje sposobnosti, predvsem pa se enkrat na teden družili s svojimi vrstniki. Uspelo nam je vzpostaviti prijateljske odnose med udeleženci in razvijati pozitiven športni duh. Vadbo sem organizirala tako, da so otroci radi obiskovali dejavnost in hkrati napredovali v svojih dosežkih. Naš cilj ni bil doseganje vrhunskih rezultatov, temveč tekmovanje s samim seboj, izboljšati tehniko in svoj rezultat. Tako pripravljeni smo se pomerili z vrstniki OŠ domžalske regije na dvoranskih tekmovanjih na OŠ Dragomelj ter na atletskem troboju na atletskem stadionu v Domžalah. Mladi atleti so na vseh tekmovanjih pokazali, da na naši šoli ne manjka dobrih atletov in da je potrebno s tovrstnim delom nadaljevati, saj se iz leta v leto odkrije nekaj mladih talentov, ki se na tem področju dajo še izoblikovati. Mentorica atletskega krožka Slavka Kozel Skupina mladih atletov, kije na atletskem troboju v Domžalah predstavljala našo šolo. Trzinska cona je arhitekturni diksilend Trzin je v zadnjih desetletjih krepko spremenil svojo podobo. Prav zdaj dobiva nov oblikovni pečat območje T3 oziroma center Trzina, iz občinskih krogov pa slišimo, da bodo počasi, glede na denarne možnosti, začeli spreminjati podobo še drugih trzinskih predelov, zato nas je zanimalo, kako na arhitektonsko podobo Trzina gledajo strokovnjaki. V Trzinu živi in tudi dela kar nekaj arhitektov, verjetno pa med najbolj obetavne sodita Mateja in Domen Gerkšič, ki živita in delata v trzinski industrijski coni. Že vrsto let imata tam arhitekturni studio DMG, pohvalita pa se lahko s številnimi laskavimi priznanji z arhi-tektnih natečajev in razpisov. Ko smo Domna vprašali, kako gleda na urejenost in podobo Trzina, se je nasmehnil in dejal: »Trzin je zame arhitekturni diksilend! V njem najdemo marsikaj. Nima enotne podobe ali ureditve. Vidi se, da je marsikje izgled posameznih predelov krojil denar. Investitorji in projektanti so lahko mirno izvajali svoj pritisk in puščali svoje podpise po naselju. Samo da pogledam zgradbe v Trzinu, pa že vem, koliko so bili stari njihovi načrtovalci. Motijo pa me tudi nedokončane, še zlasti neometane zgradbe, ki tudi leta in leta kažejo svojo neurejeno podobo. V tujini, še zlasti na Zahodu, se to ne bi moglo zgoditi. Tudi pri nas bi morali, kot v Nemčiji, poskrbeti, da bi investitorji, preden bi začeli graditi kakšen objekt, morali v bankah dokazati, da so sposobni pripeljati naložbo do konca, in to tudi do dokončanja fasad in ureditve okolice. Pri nas pa gre enostavno za vizuelno onesnaževanje s takimi nedokončanimi objekti, a nihče ne more nič.« Mateja in Domen sta v letih 2003 in 2004 v trzinski industrijski coni uredila svoj atelje in hkrati tudi stanovanje, in Trzin po arhitekturni plati kar dobro poznata. Še zlasti to velja za Matejo, ki prihaja iz Depale vasi. »Tudi v osnovno šolo sem hodila v Trzin. Najprej dve leti v Domžale, nato pa v Trzin.« Nato se pošali, da pa on prihaja od vsepovsod. »Zgodnje otroštvo sem preživel na Notranjskem, v Postojni. Mama je bila učiteljica in se je selila po šolah, zato smo se iz Postojne preselili v Ljubljano, nato pa v Zalog pri Cerkljah, tako da je moje narečje tudi gorenjščina.« Čeprav sta oba študirala arhitekturo, pa se nista spoznala na fakulteti. »Ne. Spoznala sva se v Belgiji na mednarodnem srečanju študentov arhitekture EASA 2000. Tam nas je sodelovalo kakih 15 študentov iz Slovenije in takrat sva se spoznala.« Mateja je najprej, leta 1998 diplomirala iz gradbeništva, leta 2003 pa je diplomirala še iz arhitekture. Za diplomsko nalogo si je izbrala temo: Razvoj novega naselja v Depali vasi. V njej je predvidela, da bi na jugovzhodni strani Depale vasi postavili novo, sodobno naselje. Rešitev je bila zanimiva in je pritegnila nekaj pozornosti tudi pri pristojnih v domžalski občini, vendar bodo v Depali vasi v bližnji prihodnosti začeli graditi novo naselje nekoliko južneje od mesta, ki si ga je izbrala Mateja. Domen je diplomiral leta 2001 z nalogo Kinetična mobilnost v arhitekturi. Z njo si je prislužil tudi Trimo raziskovalno nagrado. Zanimale so ga možnosti uporabe premične arhitekture. Gre za zelo zapletene načrte, s katerimi lahko premikamo dele objektov, na primer stene, ali odpiramo strehe ter tako dobivamo nove prostorske rešitve. Možnosti za izrabo kinetične energije za premično arhitekturo je zelo veliko, vendar jih zaradi njihove zapletenosti pri načrtovanju ne izrabljamo v zadostni meri. Po tem, ko sta diplomirala, sta začela delati v različnih arhi-tektnih birojih, predvsem kot tehnična risarja, vendar to ni zanju. »Na nek način sva bolj kreativca in rada sama ustvarjava. Zato sva si sprva skušala ustvariti ime s sodelovanjem na različnih arhitektnih natečajih. Bila sva kar uspešna, saj sva osvojila kar nekaj vidnih nagrad in priznanj. Leta 2002 sta se poročila, naslednje leto pa sta že poskusila z osamosvajanjem in ustanavljanjem lastnega arhitekturnega ateljeja. Pravita, da se pri delu lepo ujameta. »Res se dobro dopolnjujeva. Veliko se pogovarjava, popravljava in razvijava posamezne ideje. Delo, ki nastane, je res rezultat najinega skupnega prizadevanja.» Sprva sta začela z manjšimi projekti, delala pa sta praktično na vseh področjih arhitekturnega ustvarjanja, od interjerjev - opremljanja notranjosti objektov, načrtovanja gradnje ali obnove objektov pa vse do urbanistične arhitekture. Lahko se pohvali- ta z že kar številnimi objekti v bližnji in širši okolici Trzina, ki so plod njunega dela. »Stranke pridobivava s svojim delom, saj je to najboljša predstavitev, precej pa jih dobivava tudi preko interneta, kjer imava svojo stran. Posvetiva se vsaki stranki. Vabiva jih na obiske, kjer se pogovarjamo o njihovih željah, zamislih in potrebah. Pojasniva in razka-ževa jim možnosti. Bistvena lastnost sodobne hiše je, da ni izdelana po idealnem receptu za povprečnega stanovalca. Načrtovana in narejena mora biti za točno določenega stanovalca - kupca. Nuditi mu mora uživanje, optimalno izrabo danega prostora, možnost spreminjanja življenja v skladu z njegovimi trenutnimi potrebami. Kakovost bivanja se ne meri po količini denarja, vgrajenega v zidove in tlake, ampak po prostorski in bivanjski kvaliteti, ki pa je predvsem posledica arhitektove iznajdljivosti in znanja. Nekateri za izgradnjo svojih kvazi »gradičkov« porabijo ogromno denarja, vendar to ni merilo za dobro arhitekturo in bivanjsko ugodje v njej.« Domen in Mateja ocenjujeta, da veliko današnjih novogradenj ne sodi v naš prostor. Kvarijo slovensko kulturno krajino, hkrati pa so prevelike, slabo »organizirane« in energetsko zelo potrošne. Ironično je, da gre pri tem za hiše petič-nih ljudi, ki si svoje vile krasijo z raznimi stolpiči in prizidki, ne ustrezajo pa spremembam v prostoru in potrebam sodobnega življenja. »Arhitektura gre naprej. Ne more biti taka kot pred 200 leti. Zdaj se nihče več ne vozi s kočijo, nekateri stari arhitekti in urbanistični načrtovalci pa bi radi čas zaustavili. Za denar so pripravljeni storiti vse, hkrati pa ne sledijo novim dognanjem in trendom. Urbanistični predpisi in smernice, ki jih postavljajo, so neredko zastareli. Mlajši arhitekti se temu upiramo in skušamo v naše delo vključevati sodobna znanja in rešitve s področja novih tehnologij za naše bivalno okolje. Sodobni arhitekti v svetu se vse bolj usmerjajo h gradnji z naravnimi, ekološkimi materiali, kar je tudi nujno za skrb za čistejše okolje in dobro počutje. V prihodnosti bo zagotovo vse pomembnejša izbira takih materialov, ki že pri proizvodnji porabijo malo energije, hkrati pa so ekonomični pri gradnji ter po končani uporabi kar najmanj bremenijo okolje. Na vrednosti pridobivajo niz-koenergijske montažne, lesene skeletne hiše, ki lahko nudijo visoko kakovost življenjskega prostora. V teh hišah ni parnih zapor. To so t.i. odprte hiše, ki »dihajo«. Nudijo ugodno »mi-kroklimo, energetsko varčnost in tudi protipotresno varnost. Z upoštevanjem dognanj v gradbeni biologiji, ki govori o združljivosti posameznih vrst materialov, uporabljamo tudi sodobne načine gradnje, ki so hitri, varčni in ekološko usmerjeni.« Mateja in Domen sta nova spoznanja upoštevala tudi pri načrtih za urejanje prostora, s katerimi sta se potegovala za nagrade na najrazličnejših natečajih. Zelo veliko energije in načrtov sta tako namenila možnostim za ureditev Ljubljanice, njenih bregov in prometa na njej. Njune zamisli so bile večinoma dobro sprejete in nagrajene ali odkupljene, vendar pa jih večinoma niso uresničili. »Mislim, da za kaj takega potrebujejo najmanj 50 let. Najini projekti so bili pogosto nagrajeni, za njihovo uresničitev pa ni denarja. Politikom je šlo, kot kaže, večinoma za zamisli. Pri tem pa so držali figo v žepu. Podobno se je dogajalo tudi v Kamniku. Tudi tam sva naredila nekaj projektov, ki so bili nagrajeni, izvedba pa šepa. Dostikrat se vmeša politika in pod mizo dobijo delo starejši, že utečeni in prijateljsko povezani arhitekti. Mislim, da je to slabo, če ni konkurence. Ne poznam dobro razmer v Trzinu, ampak kakšnih javnih razpisov za projektiranje posameznih načrtovanih novogradenj, na primer vrtca, pa še nisem zasledil. Bojim se, da je to prihranjeno za »elito« uveljavljenih, starih načrtovalcev.« Domen in Mateja pravita, da je v Trzinu kar nekaj kakovostnih mladih arhitektov, ki bi zagotovo radi sodelovali na javnih razpisih za načrtovanje prihodnjih naložb in ureditev določenih predelov občine. Biti pa bi morali bolje obveščeni, kdaj in kje občina in drugi investi- torji objavljajo razpise za to. Pravita, da se njun studio DMG ne boji konkurence. Mogoče o tem pričajo tudi številna priznanja, ki sta jih že osvojila. Miro Štebe Nekatere vidnejše nagrade, ki sta jih za svoje delo prejela Mateja in Domen: 2001 Javni anonimni likovni-arhitekturni natečaj za postavitve simbola na Glavnem trgu za Albrechtovo hišo v Kamniku - 1. in 2. nagrada Vabljeni natečaj prenove kluba K4, Ljubljana - 1. nagrada & izvedba 2002 Splošni, javni anonimni urbanistično - arhitekturni natečaj za ureditev Trga Talcev v Kamniku - odkup 2004 Javni anonimni idejni natečaj za ureditev območja nabrežij Ljubljanice in Grubarjevega prekopa (1.nagrada ni bila podeljena) - 2. nagrada 2005 Javni anonimni natečaj arhitekturne idejne zasnove mestne tržnice Postojne - 1. nagrada in Javni anonimni natečaj za urbanistično zasnovo prenove in revitalizacije mestnega jedra Postojne - odkup 2006 Vabljeni natečaj za območja urejanja Špice v Ljubljani, CR 10/11 -1. nagrada za paviljon Žetev zlatega klasa V nedeljo, 5. julija, smo se predstvaniki Turističnega društva Kanja Trzin z županom naše občine gospodom Tonetom Peršakom udeležili Žetve zlatega klasa na Stari Gori v občini Sv.Jurij ob Ščavnici. Pri košnji in žetvi pšenice se nismo najbolje izkazali, so pa tisti, ki so se je udeležili, doživeli lep nedeljski dan in bili deležni gostoljubja domačinov v prelepi prleški pokrajini. Danes so žal med nami vse bolj redki tisti, ki to delo obvladajo, zato pa ga dobro opravljajo še marsikje po Sloveniji in ga uokvirijo v zanimivo turistično prireditev. J.Valenčak Utrinki iz medgeneracijskega tabora Jesenski cvet Več kot vsi biseri si vredna,voda, ko v mirni reki žuboriš, si čista in vabljiva, ko dušo pomiriš. (Inge in Tia) Skoraj vsako leto pripravi društvo Jesenski cvet medgeneracijski tabor, na katerem se običajno zbere tretjina otrok, tretjina je pripadnikov srednje generacije, eno tretjino pa predstavljajo starejši. Letošnji tabor je bil od 24.6. do 29.6. v zdravilišču v Radencih, udeležilo se ga je 37 udeležencev, potekal pa je na temo »Kako bi brez vode?« Že na avtobusu smo se razdelili v štiri skupine in voditeljice smo dobile nove člane. Iz Trzina se je letos druženja udeležilo samo pet članov; Naja in Sara, Ivan , Drago in jaz. Vseh pet dni smo se imeli super; čeprav je vsak dan padal dež in je Mura segala skoraj do bazena, nas ni motilo. Plavali smo v topli vodi, vsaka skupina je naredila plakat, vse dni je potekala igra »Skrivni prijatelj«, in s tem je bilo veliko pisanja, ki je napolnilo 5 velikih plakatov listkov s skrivnimi sporočili, igrali smo v živo igro »Človek ne jezi se«, dedki in babice so dobili nebiološke vnuč-ke, ki so jim pripovedovali, kako je bilo včasih težko z vodo, ker ni bilo vodovoda. Voditeljici Marija in Olga sta pripravili Taborzijo: vse skupine so nastopale, predstavile plakate, napisale pesmi in plesale. Obiskali smo tudi nov Dom počitka v Radencih, ki je zelo lep. Aktivnosti je bilo veliko, in ni bilo časa za dolgčas. Imeli smo poln penzion in zelo dobro smo jedli. Izbira hrane je bila velika in vsak si je lahko izbral svojo najljubšo . Vsako leto je z nami tudi Amorček, ki zadene kakšen par, in tudi letos je bil prisoten. Vsi pa čakamo, da bomo videli, če se bo res kaj razvilo iz te romance, ker teh zaljubljencev ne bo drugo leto na tabor. Na koncu je sledila evalvacija. Večina jih je odgovorila, da se drugo leto spet srečamo, da so se imeli lepo. Član Ivan iz Trzina je povedal, kako pomembna so za njega znan-stva. Ko pride v Domžale, bo vedno srečal kakšnega tabornika in ne bo ostalo samo pri »dobr dan« ali »od kot se že poznava?« Zelo veselih je bilo vseh devet otrok, ki so obljubili, da drugo leto spet pridejo. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite. Jožica Trstenjak pred Domom počitka v Radencih 09-083 s* Žerjavčki na 15. pikniku 19. junija smo se žerjavčki ponovno zbrali v Dolgi dolini na tradicionalnem pikniku, s katerim smo zaključili naša srečanja v prvem polletju. V lepem vremenu, prešernem razpoloženju, ob dobri hrani in pijači nam je čas prehitro minil. Na koncu smo si zaželeli prijetne počitnice in obljubili ponovno srečanje 27. avgusta na izletu v Rezijo. Vsem upokojencem občine Trzin, ki se pi- knika niste udeležili, enako želimo prijetno in veselo v poletnih dneh. Franc Pavlic Obvestilo upokojencem 27. avgusta organiziramo izlet v Rezijo in Benečijo. Pot nas bo vodila preko Jesenic, Trbiža, po Kanalski dolini do doline Rezije, naprej do Čedada in nazaj v Slovenijo v Most na Soči, kjer bomo imeli na ladji Lucija pozno kosilo. Obveščamo vas tudi, da bo 03.09.2009 srečanje upokojencev Gorenjske na Brdu pri Kranju. Glavni odbor DU Žerjavčki Trzin Kolesarji upokojenci na srečanju v Komendi Četrtek, 2.7.2009. Neobetavno in oblačno jutro. Teden prej je to srečanje že preprečilo deževno vreme. Pogledi v nebo in ocenjevanje, ali bo vreme zdržalo za drugo načrtovano prisotnost na kolesarskem srečanju upokojencev Gorenjske. Pred gasilskim domom se je zbrala skromna četica treh kolesark in enega kolesarja, ki so bili odločeni, da se na srečanje popeljejo s kolesom. Veliko kolesark in kolesarjev, ki so bili prijavljeni za to pot, je teden prej odšlo na dopust. Po prihodu v Komendo so ugotovili, da je tam zbrana že velika množica kolesarjev. Kasneje so izvedeli, da se je tega kolesar- jenja udeležilo kar 160 ljubiteljev poganjanja pedalov. Prijava na startu in čakanje na pričetek. V spremstvu vozil z rumeno utripajočo lučjo sta dve veliki povorki kolesarjev krenili po stranskih cestah preko majhnih vasic pod Krvavcem do Cerkelj, kjer so se okrepčali s kruhki, namazanimi z dobro zaseko. Tam je kolesarje zmotil dež, ki je po nekaj minutah ponehal. Pot proti cilju je bila nekoliko lažja, saj se ni več vzpenjala, a kaj ko jo je dež zopet zagodel, prav narahlo je pričelo rositi. Kolesarska povorka ni odnehala, temveč je kolesarila dalje, tolažila jih je misel, da vsaj vroče ni. Po prihodu nazaj v Komendo jih je čakalo pečenje na žaru, sproščen klepet pa je ustvaril prijetno vzdušje. Upokojenci Komende so pripravili tudi tekmovanje med ekipami vseh društev, ki jih je bilo trinajst. Naša ekipa je zasedla 4. mesto. Spoštljiv organizacijski zalogaj so upokojenke in upokojenci Komende izvedli zelo profesionalno in zato jim vsa pohvala. Druženje se je nadaljevalo ob igranju ansambla; veliko plesalcev bi plesalo v pozno popoldne, če se zopet ne bi zbirali temačni grozeči oblaki. Kljub temu da je mala kolesarska povorka krenila proti domu v Trzin dovolj zgodaj, jih je dež ponovno namočil. In vendar je bilo lepo.. Zoran RINK Trzinsko pomlad je popestril kabaret Pravzaprav je bil letošnji festival Trzinska pomlad zelo pester, saj je organizatorjem uspelo vanj vključiti prireditve in predstave tako rekoč za vse okuse, pa vendar je bila predzadnja festivalska prireditev Patty Diphusa, izpoved pornodive nekaj posebnega. Šlo je za kabaret v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in društva Familija. V stilu nemških kabarejev iz tridesetih let se je na odru pomešala cela vrsta točk s cirkuškimi elementi in glasbenimi vložki, songov s provokativno vsebino in nenavadnimi inštrumenti, kot so ukulele, pojoča žaga in orglice iz leta 1097. Predstava je nastala iz niza zgodb Pedra Almodovar-ja, ki jih je v osemdesetih letih objavljal madridski časopis La Luna. Gre za zgodbe z roba urbanega življenja. So drzne in poveličujejo vse, kar je človeško: seks, nasilje, romantiko, ljubezen in želje. Patty Diphusa je sanjsko dekle, ki beži od samote in same sebe. Je skrajno nežno, preprosto in hkrati vulgarno dekle. Njene pripovedi imajo amoralen in hkrati bister, humoren ton. Vsi, ki so si predstavo ogleda- li, so si bili edini, da je bila vredna ogleda. Kratke novičke iz PD Onger Trzin Junij je šolarjem prinesel zaslužene počitnice in tako sta z delom do jeseni zaključili tudi planinski skupini Komarčki in Nore krave ter športno-plezalni krožek na OŠ. Seveda pa to ne pomeni, da se med planinci poleti ne bo nič dogajalo. Za mlade planince se najpomembnejše dogajanje šele začenja. Zmagovalna ekipa državnega tekmovanja Mladina in gore se je skupaj s svojim mentorjem Boštjanom že potepala po italijanskih Abruzzih, kjer so bili na nagradnem taboru (4. - 12. 7). Pot jih je vodila po zelo zanimivih krajih (narodni park Majella in Gran Sasso e Monti della Laga ...). V načrtu so imeli tudi vzpon na najvišji vrh Apeninskega polotoka (Corno Grande, 2912 m), a niso uspeli. Kaj več o svoji zanimivi poti pa bodo verjetno napisali tudi za Odsev. Vodstvo letošnjega 23. mladinskega planin- Za zaključek šolskega leta smo si privoščili malo več. Najeli smo kombi za 20 oseb, ki nam ga je uspelo skoraj do zadnjega sedeža napolniti. Verjamem, da nam ga naslednjič zagotovo bo, saj je bilo super udobno in ugodno. Obetala se nam je vroča in sončna nedelja, zato smo se s planinsko opremo odpeljali na Primorsko. Do Ajdovščine sva z Mihom naredila končni plan poti ter izbrala glede na vremenske razmere bolj senčno varianto. Najprej pa zajtrk na razgledišču, kjer se začne pot po robu Gore (namig za družinski izlet). Vijugali smo po gozdnih cestah, opazovali vrtače, se čudili podrtemu gozdu, kar naenkrat pa se je pred nami pokonci postavil piramida-sti vrh. Vendar, kako do njega, saj smo že ves čas hodili po nemarkirani poti? Samo za Mihom, pa bo. Vodil nas je čez opuščene skega tabora pa že končuje priprave nanj, saj bo konec julija (25. 7. - 2. 8.), ko z mladimi planinci odhajajo na Jezersko, kar naenkrat tu. Obljubljajo zanimiv taborni program, pa lepo vreme so menda tudi že naročili. Verjeli ali ne, končno je te dni ugledal luč sveta tudi BN 2008, tradicionalni bilten mladinskega odseka. V tokratnih Brezmejnih navkreberlazenjih vas čaka na 60 straneh pregled planinskih akcij, kjer so sodelovali tudi mladi planinci in taborni časopis, ob katerem boste udeleženci lahko obujali spomine na lanski tabor v Podvolovljeku. Počitnice so sicer v polnem teku, ampak vseeno opozarjamo, da bosta tudi naslednje leto na OŠ Trzin delovali dve planinski skupini (Komarčki in Nore krave), poleg tega pa načrtujemo, da bi razširili ponudbo športno-plezalnega odseka tudi na razredno stopnjo. pašnike, ki so sedaj domovanja kač in ostalih sonceljubnih živali, do gozdička, kjer smo si privoščili malico, saj se na vrhu ne bi bilo varno izpostavljati sončnim žarkom. Sledilo je še fotografiranje vseh vrst cvetic, največ med njimi za noht majhnih planik. Na vrhu smo spoznali, da zna biti opazovanje morja tudi prijetno in osvežujoče, saj je pihljal rahel vetrič. S pogledom smo premerili nekdanje in sedanje slovensko ozemlje. Ob malo bolj čistem ozračju bi lahko prešteli tudi ladje v Tržaškem zalivu. Sestopili smo po markirani poti do koče Antona Bavčarja. Lahko bi rekli tudi povzpeli smo se, saj leži 100 m n.v. višje od vrha. Počasi smo zapuščali botanični vrt Čavna, ampak za konec se nam je ponudil s česnovo aromo še čemaž. Voznik avtobusa nas je pričakal pri Predmeji. Izlet se še ni zaključil, iz- V jesenskem času načrtujemo nekaj zanimivih izletov: Dobrač, Trupejevo poldne, prečenje Zeleniških špic ... v okviru športne značke Trzina pa tudi vzpona na Kamniško sedlo ter Veliko planino. Vabljeni, da se jih udeležite! Jesen bo v PD Onger Trzin minila tudi v pripravah na pomemne akcije od novembra do januarja 2010 (tradicionalni seminar za mentorje planinskih skupin: IZI 2009 - Izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci ter organizacija finala državnega tekmovanja Mladina in gore 2010). V PD Onger Trzin vabimo k sodelovanju polnoletne občane Trzina, ki bi želeli pridobiti znanja in tudi formalno planinsko izobrazbo na področju vodništva, varstva narave, oskrbovanja planinskih poti (markacisti), delo z mladimi ... Prostovoljstvo je 'in' - ne zamudite priložnosti! Vse najpomembnejše informacije o društvu in naših aktivnostih lahko najdete na www. onger.org. Emil Pevec koristili smo posebni prevoz ter si na Gori ogledali škraplje. V Trzin so se otroci vrnili razposajeni in spočiti, kot da bi se šli kopat in ne planinarit. Izleta se je udeležilo devet otrok, ki se bodo udeležili tudi planinskega tabora na Jezerskem, ter še sedem mladih src, ki preprosto ljubijo gore. Vabljeni ste, da se nam pridružite na planinskih krožkih tudi naslednje šolsko leto. Urša Košir Ritmičarke iz Trzina gostovale Pod strokovnim vodstvom Špele Koza-mernik vztrajno vadi in trenira ritmično gimnastiko kar nekaj deklet iz Trzina, in zato so jih na svoj zaključni nastop pred pričetkom počitnic povabile ritmičarke iz Brda pri Lukovici. Nabirati izkušnje so želje mladih trzinskih ritmičark in zato nastop pri dekletih, ki posegajo po prvih mestih na različnih tekmovanjih, ni odveč. Za popestritev so se med nastopom domačih ritmičark predstavile z dvema vajama in požele aplavz tako obiskovalcev kakor ostalih nastopajočih deklet. Po končanem nastopu, kjer smo si lahko ogledali tudi tekmovalne vaje s posameznimi orodji, pa so za redno in zgledno vadbo prejela tudi zaslužena priznanja in priponke. Ne bo minilo veliko časa, ko bomo poročali o osvojenih medaljah in pokalih mladih ritmičark iz Trzina, saj so z nastopom na Brdu pokazale, da se z redno in marljivo vadbo daleč pride. djd Izlet na Kucelj za zaključek planinskih krožkov 50 petdesetletnikov v Srcu Slovenije Na velikem praznovanju na Polšniku se je zbralo 50 abrahamov. V Srcu Slovenije, območju med kamniškimi planinami in dolenjskimi griči, je 25. in 26. junija potekalo zanimivo praznovanje, ki se ga je udeležilo petdeset Slovenk in Slovencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj 50. rojstni dan. Gostoljubni domačini so pripravili poseben sprejem slavljencev in njihovih družin. Namen praznovanja Abrahamov ključ Srca Slovenije je bilo povezovanje ljudi, skupna zabava pa je bila tudi dobrodelna, saj so domačini v zameno za gostoljubje in veliko praznovanje dobili nove cerkvene orgle, kupljene s prispevki gostov. Zamisel o posebnem in nenavadnem praznovanju se je porodila domačinu Jožetu Kosu, ki skupaj s svojo ženo letos praznuje 50. rojstni dan. Veliko praznovanje se je pričelo 25. junija, ko je Polšnik obiskal nadškof Alojz Uran in v cerkvi na Polšniku blagoslovil petdeset abrahamov in nove cerkvene orgle. V popoldanskih urah je sledilo veliko praznovanje slavljencev z znanimi slovenskimi glasbeniki, ki se je nadaljevalo pozno v noč. Na Polšniku so tako nastopili Cole Moretti, Adi Smolar in Irena Vrčkovnik, za vsesplošno zabavo pa je poskrbela diva slovenske glasbene scene, Nuša Derenda. Po končanem praznovanju so domačini slavljencem pripravili prav poseben spre- Srečanje društev Predstavi svoje dobre prakse in spoznaj dobre prakse drugih nevladnih organizacij v četrtek, 23. 7. 2009, ob 18.00 uri na Domačiji Rus, Štajerska 9, Šentvid pri Lukovici. Stičišče NVO »Srca Slovenije« organizira srečanje nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije, kjer bo priložnost za predstavitev dobrih praks in izmenjavo izkušenj. Prijave in informacije: info@srce-me-povezuje.si, 040/365-850. jem, saj so polšniške družine v svoje domove za eno noč sprejele slavljence in njihove partnerje. Zjutraj so prijazni gostitelji abrahame tudi pogostili in jih pripeljali na Pol-šnik, od koder so se podali na zanimiv izlet po Srcu Slovenije, ki ga je posebej za njih pripravil Center za razvoj Litija. Abrahamovo družbo so sprejeli na geometričnem središču Slovenije, kjer so jih pozdravili leseni rogisti in člani Družinskega gledališča Kolenc. Slavljenci so nato pot nadaljevali do Domačije Rus v Šentvidu pri Lukovici, kjer so doživeli čudovit sprejem na etnološkem dvorišču in okusili dobrote tradicionalne slovenske kuhinje. Na svojem po- Velika večina nevladnih organizacij nima lastne spletne strani, ki predstavlja hitro in poceni komunikacijo z uporabniki storitev. Z namenom povečanja prepoznavnosti nevladnega sektorja in večje promocije nevladnih organizacij, v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Srca Slovenije v letih 2009 in 2010, NVO Osrednjeslovenske regije omogočamo vzpostavitev brezplačnih spletnih strani. Zakaj imeti spletno stran? Ker jo danes preprosto morate imeti, saj vam prinaša številne prednosti. Z interne-tno predstavitvijo 24 ur na dan, vse dni v letu, velikemu številu uporabnikov interneta nudite predstavitev vaše organizacije ter lažjo, hitrejšo in cenejšo komunikacijo s člani. S pomočjo spletne strani tako obiskovalci lahko enostavno pridobijo informacije o vaši organizaciji, vi pa jo lahko enostavno posodobite in urejate brez dodatnih stroškov. Predstavite lahko poljubno količino podatkov, ki je dosegljiva velikemu številu uporabnikov, kar vam omogoča najcenejši način promocije in predstavitve vaše organizacije. Kako do brezplačne spletne strani? Če bi tudi vi radi imeli spletno stran za svoje potovanju po Srcu Slovenije so se ustavili tudi v Termah Snovik, po novo energijo pa so se petdesetletniki odpravili v Zdravilni gaj Tunjice. Izlet po Srcu Slovenije so zaključili z večerjo in prijetnim druženjem na Turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem, kjer so jih sprejele članice Aktiva žena Plamen Dolsko, ki so za vse slavljence izdelale simbolična srca iz pletenega testa, na turistični kmetiji pa so abrahame še pogostili z odlično domačo hrano. Za zabavo in prijeten zaključek druženja je poskrbel domači orkester harmonikarjev. Ana Savšek Vzorec brezplačne spletne strani za društva društvo, zavod ali ustanovo, nam to čim prej sporočite, saj je število brezplačnih spletnih strani, ki jih bomo vzpostavili, omejeno. Poslali vam bomo navodila, vi pa pripravite vsebino in slike, ki jih želite objaviti na svoji spletni strani. V organizaciji določite osebo, ki se bo udeležila usposabljanja za administratorja spletne strani in tako tudi v nadaljevanju skrbela za ažurnost podatkov. Prve spletne strani NVO bodo tako zaživele 15. julija in si jih lahko ogledate na spletni strani stičišča www.srce-me-povezuje.si. Za več informacij smo dosegljivij na info@ srce-me-povezuje.si ali 040 365-850. Brezplačne spletne strani za nvo fïmi Š MM* dobre |ffakse in dobre prakse drugih nevladnih organizacij. Hura, čisti zobje!!! Letos se je zaključilo že 26. »Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani.« Bili smo res uspešni, saj se lahko ponašamo tudi z REGIJSKIM ZMAGOVALCEM ŠIRŠE LJUBLJANSKE REGIJE, to so otroci oddelka za vzgojo in izobraževanje (OVI I.B) iz OŠ Roje. Pri čiščenju zob sta jih spodbujali, nadzorovali in aktivno pomagali ga. Martina Volčini, defektologinja, in ga. Lea Leskovšek, varuhinja. Zmagovalci OŠ TRZIN so otroci 1.A razreda z učiteljicama Zvonko Majdič in Nan-cyVake. Iskrene čestitke! Tekmovanje je množična oblika vzgoje šolskih otrok in kot tako vzpodbuja redno čiščenje zob. Tako otroke kot njihove starše/skrbnike opominja, kako pomembno je ustno zdravje. Vse preveč je namreč še otrok, ki doma nimajo ne prave spodbude, ne nadzora in ne pomoči pri čiščenju zob. Janezek vpraša Marka: »Kdaj si si nazadnje umil zobe?« Marko mu odgovori: »Raje me vprašaj kaj drugega. Zgodovina mi ne gre.« Smo podobni Marku? Ka- kšen zgled sem svojemu otroku? Otroke imamo radi, želimo jim najboljše, pa nam kljub temu velikokrat na področju zobozdravstvene preventive zmanjka energije, da bi vse skupaj speljali po poti, za katero vemo, da je najboljša. Morda nas zaslepi to, da če zjutraj ne umijemo zob, nas zvečer še ne boli. Morda, ne vem. A ko boli, vem, da je hudo. Takrat bi čas najraje zavrteli nazaj, umivali zobe, da je kaj, pili vodo, jedli jabolka, obiskali prej zobozdravnika. Za pozitivno spremembo ni nikoli prepozno. Potrudimo se, zberimo vse znanje, moč in energijo in pojdimo po pravi poti. Niso pomembne štampiljke, čeprav tudi te razveselijo vašega otroka, pomembno je zdravje. Z željo po čim večjem številu otrok z veselimi nasmehi vas prav lepo pozdravljam iz Zdravstvenega doma Domžale, zobne preventive. Nataša Jeras, dipl.med.sestra Bela vrana v Trzinu Vsi verjetno veste, da že ljudska modrost zatrjuje, kako redke so bele vrane. Ampak Trzin je tako ali tako nekaj neponovljivega in enkratnega, zato ni nič čudnega, če se ponaša tudi z belo vrano. Pa to ni kak glasbenik, ki so jih pred desetletji radi poslušali takratni najstniki, gre za pravega, pravcatega ptiča, ki sicer sodi tudi med ptice pevke. Že nekaj časa jo lahko videvamo med vranami, ki jih je v Trzinu v zadnjem času kar precej in jih še zlasti ob večerih lahko prešte- vamo, ko v jatah preletavajo nebo nad Trzinom, da bi poletele prenočevat med krošnje na Ongru. Svetla vrana, ki ni povsem bela, očitno pa ji primanjkuje pigmenta, se je verjetno izlegla šele pred kratkim, saj smo lahko gledali, kako jo starejša običajna vranja mati pita. Najpogosteje jo je videti v okolici Centra Ivana Hribarja, zato se že kar nekaj Trzincev trudi, da bi jo dostojno ove-kovečili na fotografski film. Za zdaj smo prejeli le slike, ki kažejo vrano s prevelike razdalje in tudi pogosto v slabi svetlobi. Upamo, da se bodo vremena zbistrila tudi fotografom in bo komu uspela dobra in jasna fotografija trzinske posebnosti. Varstvo in pomoč v gospodinjstvu Iščemo prijetno osebo za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu v Trzinu cca 3x na teden od septembra dalje. Prosimo, da nas pokličete po 15. avgustu na tel. 041/677-177. Delavnice turističnega društva Kanja Trzin v šolskem letu 2009/10, ki se začenjajo z oktobrom - Likovna delavnica ob ponedeljkih mentorica prof. Marjeta Godler od 10.00 dalje - Delavnica vezenja ob ponedeljkih od 17.00 dalje mentorica ga. Majda Vavpetič CIH, Ljubljanska 12/f - Rezbarska delavnica vsak torek od 17. do 19.00 mentor g. Marijan Vodnik OŠ Trzin - teh. učilnica - Folklora mentor g. Janez Florjanc četrtek od 20.30 dalje, mala telovadnica OŠ INFORMACIJE SO NA VOLJO v Občinskem infor. središču oziroma na sedežu Turističnega društva Kanja, Ljubljanska cesta 12/f, Trzin /tel. 01 564 47 30/ ČLANARINA ZA LETO 2009 TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA vabi člane društva, da poravnajo letošnjo članarino. Znamkice so na voljo na sedežu TD Kanja, v CIH, Ljubljanska c. 12/f v času dežurstva. Ljubljanska cesta je že lepša Pred kratkim so delavci le umaknili ograjo in delno zaporo Ljubljanske ceste od mostu čez Pšato proti gasilskemu domu. Radovednežem je tako svoje novo lice pokazal bodoči dom za starostnike, boljši poznavalci pa so zadovoljni, ker vedo, da so pod pločnikom ob robu Ljubljanske ceste namestili tudi nove vode kanalizacije, vodovoda, elektrike, telekomunikacijskih kablov in kablov javne razsvetljave. Tisti del Ljubljanske ceste je dobil že skoraj mestni videz, vendar je že jasno, da bo tudi tam premalo parkirišč in da bo tudi tam verjetno začel veljati posebni režim modrih parkirnih linij, ki ga je pred časom napovedal občinski svet. Kakor koli že, del Trzina je spet bolj urejen in prebivalci z drugega kon- ca Ljubljanske ceste se že veselijo napovedanega začetka urejanja preostalega dela njihove ulice. Turistično društvo Kanja Trzin pripravlja v jeseni: 6.9. 2009 Pohod na Košutno OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA 27. SEPTEMBRA (od 25. do 30. 9): - Trzinske pešpoti - zaključek projekta /sodelovanje Občina Trzin, Osnovna šola Trzin, Zavod za gozdove - OE Domžale, Zavod za varstvo naravne dediščine - OEKranj, PD Onger Trzin in TD Kanja Trzin/ - 25.9. ob 19.00 CIH /DMR/ - Dediščina Trzina - vodenje za otroke iz vrtca, učence OŠ, občane.../ 26. do 29. 9./ - Čar kruha - pogovor z Dušico Kunaver, avtorico knjige - 28.9. ob 19.00 CIH /DMR/ - Razstava udeležencev likovne, rezbarske in delavnice ročnih del - 29.9. ob ob 19.00 v CIH/DMR/ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POZIVA Nosilce kmetijskih gospodarstev k vpisu namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev Ministrstvo poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http:// rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) na novo določa kmetijo kot obliko kme- tijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Člani kmetije so člani vseh gospodinjstev na kmetiji, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetije se v register kmetijskih gospodarstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke o gospodinjstvih na podlagi predpisov o prijavi stalnega prebivališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci gospodinjstev in s tem hkrati tudi spremembo podatkov o članih kmetije v registru kmetijskih gospodarstev. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben. Podatkov o namestniku nosilca ni treba posredovati samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike. Vremenska sekirica in tlake naokoli Na goro, ki kaže roge Juhuhu - poletje je tu! Vreme je potrebovalo letos precej časa, da je preklopilo na »poletne obrate« - junij je bil precej bolj hladen in moker od dolgoletnega povprečja - pa vendarle, zdaj ga imamo tu in ga ne damo ter še manj izpustimo. Konec koncev nas tudi poletje obišče le enkrat na leto! Če ste ljubitelji manj vročega, potem vam je letošnje pisano na kožo. Za večino je huje, ko moramo zaradi vročine že pozno dopoldne »zalajati« v poletni dan zaradi pasje vročine. A tej se da izogniti; v naši deželi je več kot šest desetin površja pod gozdom, in ni vrag, da ne boste našli kakšne primerne sence tudi zase. Pri »Slanovih« v »šahovniškem« sosedstvu bo to seveda težja naloga, poleg tega nas (zaenkrat še) ne pustijo na odprto morje. Vročini pa lahko ubežimo tudi kje višje, kjer tišina šepeta. A bolj nadležna kot ta je lahko poletna vlaga, s katero so povezane tudi plohe in nevihte, večinoma le v popoldanskem času. Po toči zvoniti je prep(gr)ozno Nevihtna loterija se spreminja dnevno, zato je postalo v zadnjem času prav zanimiv »šport« krajevno in časovno napovedovanje ploh in neviht z domačega okna. Ko je že videti, da ne bo z osvežitvijo nič, se izza vzpetin naenkrat pripeljejo težki in temni oblaki. Potem pa kar naenkrat, v vsega nekaj minutah, odvržejo svoj »odvečni tovor« (v kolikor ne uničijo oblakov štajerski piloti z »žlahtno« protitočno zaščito - srebrovim jodidom), seveda ob spremljavi spektakularnih avdiovi-zualnih efektov. In glej ga zlomka, prinese jih vedno iz tiste smeri, od koder imamo nad vremenom najslabši pregled oziroma nam zakriva obzorje hrib (pri nas Onger in rašiški rob), sosedova hiša ali celo blok. Spet drugič se že pol ure bliska in grmi, a gre potem vse skupaj mimo, medtem ko čakamo, da bomo smuknili skozi vrata na večerni sprehod ali kolesarski »giro«. Ko se nevihta odpelje, se ozračje umiri in zjutrajlahko občudujemo na srečo le kratkotrajno meglo. Ta menda skrbi za to, da Ljubljančanom in okoličanom tudi poleti nemoteno raste med prsti kožica, s čimer postajaj(m)o »močvirniki«. Če ne veste, ali spadate k njim, se vprašajte, za kateri od obeh velikih hokejskih klubov navijate in odgovor bo takoj na dlani. Če ste za Jeseničane, potem ste brez dvoma Gorenjci in se vam ni treba bati prej omenjene kožice. So pa potem druge težave, ki jih tudi ni malo. Kdo bo koga za roge Pustimo raje ob strani slovensko »deželno« folkloro in se tudi poleti odpravimo na kakšen zanimiv izlet. Tokrat vam predlagamo praviloma manjdeževen štajerski konec, natančneje gore nad zgornjo Zadrečko dolino. Tako imenujemo dolino ob rečici Dreti, v katero se spustimo s prelaza Črnivec (902 m), če v Stahovici, malo naprej od Kamnika, nadaljujemo naprej po cesti v dolino Črne. Morda vam kaj več pove ime tamkajšnjega največjega naselja, to je Gornji Grad. Severozahodno nad krajem se dviga markantni Rogatec (1557 m), naš tokratni cilj. Že ime samo razodeva podobo gore, ki kljub skromni nadmorski višini obvladuje okolico in je zato prvovrsten razglednik, le za roge jo je treba prijeti. Vse tamkajšnje poti so en sam gorniški užitek, in malo verjetnosti je, da boste tu koga motili ali pa on vas (če ne štejemo krav na planini.). Planinskih koč ni, turistične kmetije so v dolinah, najvišje domačije pa so v glavnem zapuščene, saj je bil boj za obstanek in preživetje v teh odročnih krajih pred desetletji vse prej kot lahek. Prav nasprotno pa je zadnjih nekaj minut pod vrhom vzpon zahteven, saj se ta postavi precej pokonci. V tem pogledu je manj zahteven pristop z vzhoda (mimo kmetije Zgornji Špeh), medtem ko bomo z juga oziroma s Kala naleteli celo na kline in jeklenico. A le za nekaj metrov in že bo na vrsti najlepše, to je počitek in malica na razglednem vrhu. Gobe, borovnice, brusnice in... otroci Turo je najenostavneje začeti in končati na prelazu Volovljek ali Kranjski Rak, kjer pustimo pločevinasto »nujno zlo«. Namesto levo, proti Veliki (Mali) planini, jo mahnemo desno, v smeri poleti še žive Kašne planine. Do nje lahko pridemo tudi s prelaza Črnivec in še mimogrede »pohrustamo« Kranjsko reber ter se spustimo nanjo. Potem je treba še na sedlo Kunšperk in dalje pod Lepenatko vse do že omenjenega Kala, kjer stoji bivak, ki je v lasti gornjegrajskih planincev. Na ta način boste v enem zamahu pobrali vso smetano teh krajev. Sestop v Zadrečko dolino ali na severno stran, v Podvolovljek, bo že pravi podvig in poštena celodnevna tura, seveda pa boste morali poskrbeti še za prevoz do izhodišča. Tega si boste nekoliko lažje zagotovili na južni strani, torej v Zadrečki dolini, kjer je glavna cesta Gornji Grad-Kamnik. Z malo sreče boste na Lepenatki naleteli tudi na kakšnega jadralnega padalca. Gozdne ceste na obeh straneh glavnega slemena pa so tudi magnet za vse bolj številne gorske kolesarje. Poleti se bo našlo tudi kaj za v gobarsko košaro, okrog Kašne planine pa je polno borovnic in po večstranskih zdravilnih učinkih znanih brusnic. Za vsa ta gozdna bogastva je kriva kamninska podlaga vulkanskega izvora, saj so tla bolj vlažna, kot smo tega vajeni na prevladujočih apnencih. Verjetno smo našteli dovolj razlogov in zanimivosti, ki kažejo, da je ta svet zelo primeren za družinsko planinarjenje. Panoramska abeceda Rogatca Na več mestih med to uživaško »kalvarijo« se lahko ozremo naokoli in imeli bomo kaj videti. Na severu je pred nami Mala planina in vzhodni del osrednjega grebena Kamni-ško-Savinjskih Alp s prostrano, a večinoma rušnato Dleskovško planoto. Dalje proti vzhodu pa še Raduha, Smrekovec in Golte, na jugu pa širok masiv Menine planine (kjer bi moral stati vojaški radar.). Če pa bodo oblaki ta razgled nekoliko zastirali, se osredotočite na opazovanje kamnin in z njimi povezanih sprememb na površju. Okrog Kašnega vrha smo v območju magmatskih kamnin, ki so vododržne, zato bomo med potjo naleteli na številne izvire in potočke, zanimivo rastje in mehke poteze v oblikah površja. Pravo nasprotje je zadnji del poti, ko smo spet na apnencih in bomo zaman iskali vode, zato pa je svet toliko bolj razgiban in strm. Vse te naravne zanimivosti velja pozorno opazovati, sicer pa je že nekoč znameniti gornik in skalaš Joža Čop dejal, da »se hodi v gorah po tleh z očmi in ne z nogami«. Kaj še torej čakate, le urno pot pod noge, še prej pa dobre pol ure vožnje kateregakoli od prej omenjenih izhodišč. Jeseni bomo (tudi v Trzinu) preverili, ali ste bili poleti dejavni! Vkup spravil: Miha Pavšek Takole sta videti skalnati Rogatec (levo) in sosednja travnata Lepenatka z roba Velike planine, med njima je sedlo Kal. (Foto: Miha Pavšek) veterinarska ambulanta AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI Vaška pot38a, Radomlje Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00 teleton: 0599 - 58 - 914, D70 - 550 - 590 http://veteriria-noe.net Motor brez konkurence. Nov' jhrar'a primat v oblikovni in ti dovršenosti med cestno- športnimi terenci. ČeVta generacija je opremljena z močnejšimi a varčnejšimi ; tehnologijo »Toyota Optimal Drive<®Motorji so lažji, kompaktnejši in Mjčinkovitejši. Omogočajo nižjo porabo in emisij, a obenem nudijo večji uzitekj/ vožnji. Nadgrajujeta ga ergonomsl^ izpop^úAA^ranjostin »Activ^&rive System«, ki omogo,___^ bolji... ^dzor nad vozilom. Zdaj na voljo tudi z dvokolesnim pogonom. "abljeni v salone Toyota. AC LOVSE AC LOVSE Jarška cesta 11 Cesta Staneta Žagarja 65b Domžale Kranj www.toyota.si (01) 729 9000 (04) 280 9000 13 ACUNOVODSKE STORITVE Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! že ^ g let Renata Uhan s.p. POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE tel : 01 561 29 47, taks 01 561 29 46, gsm: 041 652 556 e-pošta: renaia@faktura.si www.faktura.si Ze od 20.900 EUR. Kombinirana poraba goriva: 5,8 - 7,6 1/100 km; emisije CO2: 154 - 189 g/km. Slika vozilaje simbolična od 9. do avgusta 200! KAMFGST org festival z razgledom medijska pokrovitelja: RNTËNR IŒ 3 Gorenjski Glas . C i C to st E a k i u a P o M a i c E i n C i n d ra re br zr i z e z >N > z 0 * la Bçû >0 "O la N a * o N j st o n >N o F z > 0 * o ■o N * N Zbirate pike? Pohitite, 31. julija 2009 se izteka bonitetno obdobje Mercator Pika. Ugodni pogoji kreditiranja do z41oPrOKQv brez obresti in stroškov. Ponudba velja od 9. 7. do 31. 7. 2009. MP5 predvajalnik MP5 08 2 GB, 2.4" LCD zaslon ( TFT 320x240 slikovnih pik), DNP (direktni prenos datotek na predvajalnik brez konvertiranja), glasbeni formati: MP3, WMA in WAV, video formati: RM, RMVB, AVI (DivX in Xvid) in FLV, pregledovalnik slik, JPG, BMP in TIFF formata, miulti task funkcija (poslušanje glasbe in igranje igric istočasno), diktafon, E-book, USB 2.0 High Speed vmesnik, podprta spominska kartica TF (micro SD), vgrajena Litijeva baterija 41,90 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika in ob unovčenju 250 pik: 1,90 EUR Pralni stroj Bosch WAA20162BY popolnoma elektronsko upravljanje, LED pokazatelj poteka programa, AquaSpar sistem, kontrola neuravnoteženosti stroja, sistem za zaznavanje pene, 30 cm odprtina vrat in kot odpiranja 140°, večkratna zaščita pred izlivom vode, vrtljaji ožemanja 1000/600 o/min, zmogljivost pranja 1-5 kg, posebni programi: intensive/madeži, predpranje, volna/ročno in fino perilo, možnost podvgradnje, glasnost ožemanja v dB: 73, glasnost pranja 59 dB, poraba električne energije: Aplus, dim. v/š/g: 85x60x 56 cm, energijski razred: A/A/C Redna cena: 412,70 EUR 279,90 EUR Pohodne palice teleskopske, crne ali srebrne barve Redna cena: 15,00 EUR 12,90 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika in ob unovčenju 90 pik: 1,90 EUR « 1,90 EUR ob unovčenju 90 pik Hidromasažni box Scandinavia dim.: 1000 X 1000 x 2200 mm, profil sive barve, 5 mm kaljeno steklo - tudi zadnja stena, 8 hidromasažnih šob, tuš set, stranske luči, globoka tuš kad s sedežem, stropni fiksni tuš, stropna luč, elektronska kontrola, ventilator, radio, dim.: 1000 x 1000 x 2200 mm Nakup možen po predhodnem naročilu. Dostava do vhoda. Redna cena: 832,15 EUR 659,90 EUR A wà Tehnika S Pohištvo S Gradnja Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www. mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. V. ercatorPika Zbirajte lepe trenutke Več kot razlogov 9e- 24 ra* k Mercator V Gradom V Ponovi Vrtni stol Bistro AB-506 premer cevi 25 mm Redna cena:13,99EUR Ob nakupu vrtnega stola Bistro vam s tem kuponom priznamopopustvvišini30%. Kupon lahko unovčite samov Mercator Centru tehnike in gradnje Črnuče do 31.7.2009. Popust se obračuna pri blagajni ob predložitvi tega kupona. VREDNOSTNI KUPON ■9e 30% popUST Preživite vroče poletne dni v prijetni senci in se sprostite v udobnem stolu ob klepetu ali pikniku.