Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 25 - LETO 55 - CELJE, 22. 6. 2000 • CENA 300 SIT - 23 KUN
kdor navija, gre naprej! stran14.
»če Si V
Amsterdamu,
moraš izkusiti tri
stvari: seics. droge
in nogomet, če pa
to doživiš v enem
samem večeru, si
pravi car«
VČERAJ MORILEC,
DANES NE VEČ
Usoda v rokah izvedencev. Stran 22.
v POKOJ KOT PRIPRAVNIK?
Učitelj, Ici ga otroci hočejo, biroicrati pa vidijo samo predpise. Stran 5.
DELAVCI ZA
LIKVIDACIJO
BO V Pohištvu Celje postopek stekel brez zapletov? Stran 6.
PRIJATELJI
ZA VEDNO
Nekdanji celjski gimnazijci v kroniki s Celjskega na strani 40.
v
Čestitamo
k km
drimosti!
2
DOGODKI
Čas za čestitke državi
Slovesnosti no Celjskem ob dnevu državnosti
v večini občin na Celj-
skem bo konec tedna minil v
znamenju praznovanj in
slovesnosti, s katerimi bodo
v posameznih krajih obele-
žili letošnji dan državnosti.
V kar precej slovenskih ob-
činah, zlasti tistih, ki so v
reformi lokalne samouprave
nastale na novo, pa so si dan
državnosti izbrali tudi za
svoj občinski praznik.
Osrednja slovesnost v Mest-
ni občini Celje bo v soboto ob
19.	uri na dvorišču Spodnjega
gradu. Slavnostni govornik bo
Anton Roječ, pred desetletjem
na prvih demokratičnih voli-
tvah v Republiki Sloveniji iz-
voljen predsednik Skupščine
občine Celje, kulturni pro-
gram pa bodo oblikovali Mla-
dinski pevski zbor III. OŠ Ce-
lje, Plesni forum Celje, Godal-
ni kvartet I. Gimnazije v Celju,
kitarist Gašper Piano ter recita-
torja Metka Marolt in Vladimir
Torov. Že v petek ob 11. uri pa
bo na Starem gradu vojaška
slovesnost v počastitev prazni-
ka, druge obletnice formiranja
3. operativnega poveljstva SV
in dneva vezistov.
Praznik bodo v soboto in
nedeljo spremljale še številne
kulturne, športne in zabavne
prireditve; v soboto med 8. in
15. uro bodo svoj pečat mest-
nemu središču in parku vtisni-
li umetniki lani začetega pro-
jekta Vstop prost II. Zvečer ob
20.	uri bo pred Domom sv.
Jožefa tradicionalno kresova-
nje s kulturnim programom,
na parkirišču za Spodnjim
gradom koncert glasbenih
skupin California in Zakloniš-
če prepeva ter Daniele v sklo-
pu Celjskih knežjih noči, na
parkirišču za Zamorcem kon-
cert skupin KUT Gas, The
stroj in MIZ, na Starem gradu
pa koncert narodno-zabavne
glasbe. V nedeljo bo na Glav-
nem trgu ob 10. uri začetek 9.
tradicionalnega maratona dr-
žavnosti, pol ure kasneje kon-
cert Ansambla Dori, ki bo tra-
jal vse do 15.30 ure, ko se bo
začel otroški mini maraton,
zatem pa še nastop Spidija in
Gogija. Po podelitvi nagrad
zmagovalcem maratona dr-
žavnosti bo ob 17. uri sledil
stoti narodno zabavni show
Šumijo gozdovi domači, ne-
deljski večer pa se bo na Glav-
nem trgu končal ob polnoči,
ko bo svoj nastop zaključila
klapa Ankora. Na letnem ko-
pališču pred Hotelom Merx
pripravljajo ob 14. uri super
sprint triatlon, ki mu bo 2 uri
kasneje sledil še sprint triat-
lon.
V	Občini Vojnik pripravlja-
jo v soboto ob 9. uri pohod po
Slomškovi poti od Nove Cerk-
ve do Žičke kartuzije, v Obči-
ni Dobrna pa skupaj z dne-
vom državnosti praznujejo tu-
di svoj občinski praznik. V
soboto ob 17. uri bo parada
gasilcev s prikazom gasilskih
tehnik, s katero bodo obeleži-
li tudi 125-letnico delovanja.
V	Občini Laško prirejajo v
soboto v sodelovanju z Ob-
močnim združenjem borcev
in udeležencev NOB Laško
srečanje brigadirjev, borcev in
aktivistov NOB Kozjanskega
in celjske regije ter otvoritev
nove podružnične šole v Jur-
kloštru.
Najbolj bučno bodo dan dr-
žavnosti v Spodnji Savinjski
dolini pričakali v žalski obči-
ni. Pihalna godba Zabukovica
bo v soboto ob 20. uri v let-
nem gledališču Limberg pri-
pravila jubilejni koncert ob
svoji 120-letnici. V nedeljo bo
ob 15. uri na istem prizorišču
srečanje pihalnih godb, po-
krovitelj obeh koncertov je
Občina Žalec. V Občini Pol-
zela bo Športno društvo An-
draž v soboto pripravilo sreča-
nje občank in občanov na
igrišču v Andražu nad Polze-
lo, občani Vranskega bodo
imeli prireditev isti dan na
trgu v Vranskem, Občina Pre-
bold pa bo slavila v Kaplji
vasi. V Taboru občinsko pri-
reditev, ki bo na Črnem vrhu v
nedeljo ob 15. uri, pripravlja
združena Ljudska stranka
SLS+SKD.
V Slovenskih Konjicah
prireja na dan državnosti Pla-
ninsko društvo 5. pohod dru-
žin na Stolpnik. V nedeljo bo
tudi Slomškov pohod, ki ga
letos pripravlja konjiška obči-
na. Udeleženci pohoda na
Stolpnik bodo odšli ob 10.30
izpred avtobusne postaje v Ko-
njicah, sledil bo pohod čez
Stolpnik, nato pa proti Žički
kartuziji, kjer bo od 14. ure
dalje kulturni program, v ka-
terem bodo nastopili številni
ljudski pevci. Ob 16. bo maša,
maševal bo dr. Stres. Ob 18.
uri pa še koncert Štajerskih 7.
Ob dnevu državnosti bo v
Ločah v cerkvi sv. Duha maša
za domovino in blagoslov ob-
novljenih »Brandlovih orgel«.
Pnevmatske orgle iz leta 1904
je v mehanske predelal dr.
Ludvik Bračko. Zvečer bo na
Ostrožnem pri Črešnarjevih
tradicionalno kresovanje. Že
v soboto (zbor ob 7. uri) bo v
počastitev dneva državnosti
odprto prvenstvo Konjice
open v lovu rib s plovcem na
ribniku Jernej ček.
V	Občini Zreče bo na pred-
večer praznika zaključna pri-
reditev literarnih večerov, ki
so se v organizaciji KUD Vlad-
ko Mohorič iz Zreč 8 mesecev
zapovrstjo odvijali v Skomar-
ski hiši pod naslovom Jaz
'mam en stari znucan koš. Na
prireditvi, ki bo ob 20. uri v
dvorani Kulturnega doma
Stranice, bo o prazniku govo-
ril župan Jože Košir, sledilo pa
bo kresovanje pri kulturnem
domu.
V	Vitanju je dan državnosti
združen s praznovanjem ob-
činskega praznika. V nedeljo
dopoldan bo Kolesarski klub
Rogla organiziral vzpon na
Rakovec. Ob 17. uri bo na
igrišču nastopila vitanjska
mažoretna skupina ter doma-
či godbeniki, uro zatem pa bo
še proslava ob občinskem
prazniku in dnevu državnosti.
.^s® IS, Bo.J, SK, MBP
Dvoje vitanjskih praznovanj
v Vitanju praznujejo ob-
činski praznik obenem z
dnevom državnosti, 25. ju-
nija. Tudi letos bodo ob dvoj-
nem prazniku pripravili ne-
kaj prireditev za otroke,
športnike, za ljubitelje zaba-
ve in kulture. Podelili pa bo-
do tudi nagrade in priznanja
ob občinskem prazniku.
Člani vitanjskega občinske-
ga sveta so sklenili, da letos
podelijo zlati grb občine Sta-
nislavu Krajncu, denarno
nagrado (v vrednosti 100 tisoč
tolarjev) pa prejme društvo
mažoretk.
In kako bodo slavili? Prva
prireditev bo v petek, 23. juni-
ja, ko vrtec in društvo prijate-
ljev mladine prirejaza živ-žav
na igrišču. V soboto, 24. juni-
ja, bo nogometni turnir v ma-
lem nogometu, predstavniki
domače in drugih bližnjih ob-
čin pa se bodo pomerili v stre-
ljanju z zračno puško in v od-
bojld. Popoldan ob 15. uri bo
slavnostna seja občinskega sve-
ta, katere gost bo vitanjski ro-
jak, dr. Janko Rupnik, profe-
sor na Pravni fakulteti v Mari-
boru, ki se namerava po upo-
kojitvi vrniti v rodni ^aj. Vi-
tanjčanom bo na slavnostni se-
ji predstavil Hermana Potočni-
ka, njegovo vlogo v znanosti
ter njegove korenine (predniki
so doma prav iz Vitanja).
Po seji, predvidoma ob 17.
uri se bodo svetniki in drugi
občani odpravili proti Ljubni-
ci, kjer bo odprtje novo asfal-
tirane ceste. Na odseku lokal-
ne ceste Koklič-Prevalje so po-
ložili 2,4 kilometra asfalta v
vrednosti 25 milijonov tolar-
jev. Vaška skupnost Ljubnica
bo ob tej pridobitvi pripravila
slovesnost.
V	soboto zvečer bo še nočni
pohod na Stenico, ki ga prire-
ja Planinsko društvo Vitanje
in sodi že med tradicionalne
prireditve.
V	nedeljo dopoldan bo Ko-
lesarski klub Rogla organizi-
ral vzpon na Rakovec. Ob 17.
uri bo na igrišču nastopila vi-
tanjska mažoretna skupina ter
domači godbeniki, uro zatem
pa bo še proslava ob občin-
skem prazniku in dnevu dr-
ž avnosti. Tu bodo podelili ob-
činska priznanja, nastopil bo
domači moški pevski zbor,
domači ljudski pevec Slavko
Vetrih pa bo predstavil svoje
pesmi.
B. PETELINŠEK
Rogaške naložbe
Po naložbeni plati je v občini Rogatec te dni živahno.
V	novem vaškem gasilskem domu v Dobovcu bodo krajani
pridobili večnamensko dvorano ter ga še letos v celoti dokonča-
li. V tem tednu bodo začeli z nadaljnjo obnovo gradu Strmol, v
katerem bodo letos zamenjali stavbno pohištvo ter poskrbeli za
fasado osrednjega dela. V tem mesecu bodo pridobili tri nova
stanovanja na Ptujski cesti, prejšnji teden pa so izbrali izvajalca
za rekonstrukcijo lokalne ceste Dobovec-Sveti Rok.
V	občinskem središču bodo letos med drugim poskrbeli za
nova parkirna mesta muzeja na prostem, za prometno ureditev
glavnega trga, dokončali prenovo mrliške vežice ter izgradnjo
dovozne ceste v Trške Gorce.	BJ
Nadaljevanje 14. seje in 15. seja Mestnega sveta
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 27, junija ob 13. uri v veliki dvorani Narodnega
doma Celje, nadaljevanje 14. seje in hkrati 15. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje.
V nadaljevanju 14. seje bodo obravnavali: pod 10 - spremembe v javnih podjetjih: a) Odlok o kapitalskih in
lastniških spremembah v javnih Podjetjih - prva obravnava, b) Odlok o spremembah v javnem podjetju Vodovod
- kanalizacija d. o. o. - prva obravnava, c) Odlok o spremembah v javnem podjetju Javne naprave d. o. o. - prva
obravnava, d) Odlok o spremembah v javnem podjetju Energetika d. o. o. - prva obravnava; pod 11 - Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje - druga obravnava; pod 15 - Informacija
o dogajanjih v delniški družbi Kovinotehna Celje, pod 16 - a) Odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod
b) vprašanja, pobude in predlogi.
Na 15. seji bodo obravnavali: pod 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 1.6.1999 do 23.6.
2000 in potrditev zapisnika prvega dela 14. seje mestnega sveta z dne 30.5.2000; pod 4 - predlogi Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet
IV. OŠ Celje, b) Imenovanje predstavnika ustanovitelja v svet Javnega zavoda Celjskega lekarne, c) Imenovanje
predstavnika MOC v svet Srednje zdravstvene šole Celje, č) Imenovanje predstavnika MOC v svet Javnega zavoda
Dijaški dom Celje; pod 5 - poročilo o delu Nadzornega odbora MOC; pod 6 - premoženjska bilanca MOC po
stanju 31. 12. 1999; pod 7 - ponovno odločanje o 4. in 5. sklepu, sprejetima na 14. seji mestnega sveta ob
obravnavi Poročila o stanju ljubiteljske kulture v Mestni občini Celje; pod 8 - Izdaja soglasja za izplačilo povečane
delovne uspešnosti zaposlenih v Javnem zavodu Celjske lekarne; pod 9 - problematika mladih; pod 10 - Sklep o
spremembah in dopohiitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Zavod za kulturne prireditve Celje; pod 11 -
Strategija razvoja turizma v MOC; pod 12 - Odlok o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega
urejanja stavbnega zemljišča in vrednosti stavbnega zemljišča v MOC - prva obravnava; pod 13 - Spremembe cene
zemeljskega plina za tarifni odjem in pod 14 - Predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni
osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok 1 - Savinjsko nabrežje.
Konec
vsakodnevne
obmejne more
Ob slovensko-hrvaški
meji je precej državljanov,
ki morajo pri vsakem kora-
ku od doma in nazaj čez
mejni prehod. V občini Ro-
gatec imajo dva takšna pre-
hoda, pri čemer bodo jutri,
v petek, 23. junija, rešeni
takšnih težav prebivalci ob
mednarodnem prehodu
Dobovec.
Gre za 25 gospodinjstev
slovenske vasi Trlično, ki so
se morali za vsako malen-
kost srečati s slovensko poli-
cijo in carino. Občina Roga-
tec si je vse od nastanka leta
1995 prizadevala za izgrad-
njo obvozne ceste, vredne
približno 80 milijonov tolar-
jev, za katero je v veliki meri
investitor ministrstvo za
promet in zveze. Občina je
pomagala tudi pri težavnem
pridobivanju soglasij lastni-
kov zemljišč.
Z deli so začeli konec zad-
nje zime, za danes je napove-
dan tehnični pregled, za jutri
pa slovesno odprtje nove ob-
vozne ceste, ki jo bo predal
namenu minister za promet
in zveze mag. Anton Berga-
uer, prav tako so napovedali
obisk notranjega ministra
dr. Petra Jambreka ter pred-
sednika diplomatske komi-
sije za mejne zadeve s sosed-
njo Hrvaško dr. Lovra Štur-
ma. Gre namreč za enega od
prvih rešenih problemov ob
številnih mejnih prehodih
nove državne meje.
V občinskem središču, v Ro-
gatcu, pa imajo še vedno hude
težave stanovalci slovenskih
hiš ob meddržavnem prehodu
proti Humu na Sutli, ki jih
ločuje od Slovenije carinska
zapornica. Tam se vladni ser-
vis skupnih služb s pomočjo
občine ta čas pogovarja o od-
kupu treh hiš, da bodo lahko
prestavili zapornico in uredili
dovozno cesto.
BRANE JERANKO
Dan enote v celjski vojašnici
v celjski vojašnici so pred dnevi pripravili slovesnost ob dnevu enote.
Praznujejo jo 19. junija v spomin na slovesno otvoritev objekta po prenovi leta 1992. Takrat
prišla vanjo prva generacija vojakov na služenje vojaškega roka, simbolni ključ vojašnice pa
takratnemu poveljniku bojne enote Vojtehu Mihevcu predal obrambni minister Janez JanŠ^;
Tokrat so po uvodnem govoru poveljnika enote majorja Ivana Zoreta najzaslužnejšim podelili
priznanja, nekdanjim sodelavcem pa spominske kovance.
Sicer pa so v vojašnico v začetku junija sprejeli že 20. generacijo vojakov na služenje vojaškegf
roka, ki bodo slovesno prisegli v petek popoldne.	TC, Foto: G^
DOGODKI
3
IZ OBČINSKIH SVETOV
Potrdili delitveno bilanco
GORNJI GRAD - Gornjegrajski svetniki so končno potrdili
usklajen dokument delitvene bilance bivše občine Mozirje. Spora-
zum je seštevek dokumentov in dogovorov iz preteklih let,
vključno z rešenim vprašanjem Komunalnega podjetja iz Mozirja,
je usklajeno besedilo županov predstavil župan Toni Rifelj. Doku-
ment naj bi v kratkem obravnavali občinski sveti ostalih občin, vse
bolj pa je čutiti poenotenje pogledov glede deponiranja in odvoza
odpadkov. (EM)
Franc Urlep častni občan Gornjega
Grada
GORNJI GRAD - Gornjegrajski častni občan bo letos postal dr.
Franc Urlep, zlati grb občine bodo podelili Mariji Slatinšek, grb
občine pa bodo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku prejeli
družina Remšak iz Gornjega Grada, Ivo Tesovnik iz Nove Štifte in
Nuša Purnat iz Gornjega Grada. (EM)
Prenova ceste v občinskem središču
GORNJI GRAD - V uradnem listu je bil objavljen razpis za
rekonstrukcijo ceste od šole do križišča v Spodnjem trgu. Del
sredstev je v državnem proračunu že zagotovljenih, v tem času naj
bi z lastniki zemljišč, projektanti in predstavniki Direkcije za ceste
rešili še nekatera sporna vprašanja in v kolikor se zadeve ne bodo
ponovno zapletle, bo obnova ceste zaključena v prvi polovici
prihodnjega leta. (EM)
Soglasja k imenovanju
VITANJE - Svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju
Milene Šegel za ravnateljico OŠ V parku ter Toneta Ošlaka za
ravnatelja OŠ Vitanje. V sosvet policije pa so predlagali vse (7)
predsediiike vaških skupnosti, predsednika trške skupnosti, pred-
sednike domačega gasilskega društva, turističnega društva, sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in odbora za socia-
lo.(BP)
Revizorja v Vitpro
VITANJE - Da slednjič razjasnijo kakršnekoli dvome o poslova-
nju podjetja Vitpro, so se tudi svetniki v imenu občine (ki je 25-
odstotni solastnik podjetja), strinjali s tem, da najamejo neodvisne-
ga revizorja, ki bo opravil notranjo kontrolo poslovanja. Tak
predlog so podali že preostali lastniki (trije zasebniki) na zadnji
skupščini podjetja Vitpro. (BP)
Sončni žarki za Dobje
DOBJE - Svetniki so se v ponedeljek odločili za občinske
simbole mlade občine. Med tremi različnimi predlogi so za
občinski grb izbrali motiv, ki so ga po zamislih iz Dobja izdelali v
društvu Heraldica Slovenica. Gre za hrastova oziroma dobova
lista z želodom in slavčkom na zeleni podlagi ter s soncem na
vrhu (ime Dobja izvira iz imena dob). Svetniki so izdelovalcu še
naročili, da mora imeti grb 13 sončnih žarkov, toliko kot je naselij
občine. (BJ)
Praznovali bodo julija
DOBJE - Po ponedeljkovi odločitvi bo občinski praznik Dobja 22.
julija, na dan ko je sprejel slovenski parlament z£^on o ustanovitvi
občine. Občina bo lahko podeljevala priznanja Častni občan,
Priznanje občine Dobje, Zlato plaketo občine Dobje in Priznanje
županje-župana občine Dobje. (BJ)
Svetniki za Krampla
DOBJE - Na razpis za ravnatelja Osnovne šole Dobje so prejeli
dve vlogi, dosedanjega ravnatelja Franca Krampla, ki je diplomira-
ni sociolog, in Bojana Jurasa, diplomiranega inženirja strojništva.
Svetniki so dali pozitivno mnenje dosedanjemu ravnatelju. (BJ)
Kar češ!
Mladinski center Celje načrtuje tudi mednarodne
povezave
Mladinski center Celje je
odprl svoja vrata na Mari-
borski 2 v lanskem juniju z
namenom, da celjski mladi-
ni ponudi možnost dodatne-
ga izobraževanja, prostor za
različne dejavnosti in zaba-
vo.
Dosedanji v.d. direktorja
Primož Kristan ocenjuje delo
centra v zadnjem letu kot do-
bro. Dosegli so zastavljene ci-
lje, zlasti kar zadeva delova-
nje na področju kulture, izo-
braževanja, mladinskega tu-
rizma, sociale, športa in po-
sredovanja informacij kot ene
poglavitnih dejavnosti. Po
Kristanovih besedah bo treba
več truda vložiti v socialna
področja in šport, začeli pa so
se že tudi povezovati s stro-
kovnimi organizacijami, ki bi
s svojim znanjeai in usposob-
ljenostjo pripomogle k temu.
Trideset koncertov, 27 gle-
daliških predstav, 14 razstav,
12 letnih predstav, 36 potopi-
snih predavanj, 45 športnih
prireditev in štiri okrogle mi-
ze je seštevek preteklih doga-
janj v centru, kjer imajo ene-
ga redno zaposlenega in štiri
delavce, ki so vključeni v pro-
gram javnih del. Pri pripravi
projektov jim pomagajo tudi
številni zunanji sodelavci,
program pa redno predstav-
ljajo na zloženkah, ki jih poši-
ljajo na dom. In kakšen je
odziv Celjanov? »To je vedno
odvisno od prireditve,« je po-
vedal Kristan in dodal, da so
najbolje obiskani koncerti,
manj pa nekatere delavnice in-
tečaji. »Splošno gledano smo
zadovoljni,« je dejal Kristan,
ki bo štafetno palico predal
Tonetu Kregarju. Kristan je
prepričan, da bo center obi-
skalo v prihodnje še več mla-
dih, ki se želijo vključiti v raz-
lične dejavnosti.
Ob prvi obletnici Mladin-
skega centra Celje so v sobo-
to na dvorišču pred centrom
nastopile skupine Kar češ
brass band. Zaklonišče pre-
peva in Mondo Diverso iz
Prebolda,
Sicer pa naj bi Mladinski
center tudi dobro sodeloval z
obema ustanoviteljema.
Mestno občino Celje in Klu-
bom študentov celjske regije,
ter celjskim Dijaškim klu-
bom, Centrom za socialno
delo. Občinsko zvezo prijate-
ljev mladine in drugimi. V
zadnjem času se v centru pre-
cej povezujejo z ostalimi mla-
dinskimi centri po Sloveniji,
želijo pa si sodelovanja tudi
na mednarodni ravni. Načrti
so torej veliki, volje ne manj-
ka, zato uspeh ne bi smel
izostati. Seveda igrajo pri tem
največjo vlogo tisti, ki jim je
center namenjen. Mladi. Za-
nje bodo poskrbeli tudi v po-
letnih mesecih, ko bo večina
prireditev na dvorišču pred
Mladinskim centrom, s čimer
naj bi še dodatno popestrili
počitniške vroče dni in noči.
BOJANA JANČIČ
Most v Ločah za
konjiški praznik
Krajevna skupnost Loče in
Občina Slovenske Konjice pri-
rejata v petek, 23. junija, ob 12.
uri otvoritev mostu v Ločah.
Slovesnost sodi med priredi-
tve v času Konjiškega tedna -
ob prazniku občine Slovenske
Konjice, pa tudi v sklop Polet-
nih prireditev Loče. Nastopila
bo godba na pihala, folklora
Jaz sem Vodovnik Jurij iz Sko-
marja in osnovnošolci.
Istega dne ob 19.30 bo ot-
voritev prenovljenega raz-
glednega stolpa na Starem
gradu ter razstav v posamez-
nih etažah, kjer se predstav-
ljajo konjiški likovniki, zgo-
dovinsko društvo iz Konjic in
konjiško planinsko društvo.
Ob 21. uri Zavod za kulturo na
Starem gradu prireja še gleda-
liško predstavo, kjer bo Šent-
jakobsko gledališče uprizori-
lo srednjeveško predstavo
Hlebček gospe Lize.
Palada - Viva Sana prireja v
soboto, 24, junija, drugo sre-
čanje zeliščarjev Slovenije v
Žički kartuziji. Ob okrogli mizi
bodo zeliščarji letos spregovo-
rili o ustanovitvi zveze zeliš-
čarjev. Srečanje se začne ob
13. uri, ko bo zbor zeliščarjev,
uro kasneje bo kulturni pro-
gram. Prireditev bo trajala vse
do večera, vstopnine ne bo.
V	soboto bo tudi dan špor-
ta. Organizatorja sta Zavod za
šport in KŠDD Slovenske Ko-
njice, Golf klub Zlati grič pa
prireja tega dne Golf turnir v
Škalcah.
V	ponedeljek, 26. junija,
bo delniška družba Jelen pri-
pravila predstavitev Trebnika
»Dvorec Trebnik se predsta-
vi«, v sklopu katerega name-
ravajo odpreti nov zelišni vrt.
Občina Slovenske Konjice pri-
reja v torek, 27. junija, dan
podjetništva. V sredo, 28. ju-
nija, bo v sklopu Konjiškega
tedna Dan krajevne skupno-
sti Slovenske Konjice.
Prireditve se bodo nadalje-
vale še v četrtek, 29. junija, z
dnevom kmetijstva, v petek,
30. junija, bo dopoldan dan
turizma, v večernih urah pa
slavnostna seja občinskega
sveta.
BP
PO SVETU
Poskus uboja
Draškoviča
Vuk Draškovič, vodja opo-
zicijskega Srbskega gibanja
prenove, je spet bil žrtev aten-
tata. Tokrat se je napad zgodil
v Budvi, kjer ima opozicijski
vodja počitniško hišo. Nezna-
ni storilci so nanj izstrelili pet
do sedem nabojev; krogle so
ga oplazile po desni strani
glave in mu prestrelile levo
uho.
Črnogorska policija je že pri-
prla domnevne atentatorje. Na-
padalci naj bi v Budvo prispeli
dan kasneje kot Draškovič in
naj bi ga podrobno nadzorova-
li. V stanovanju napadalcev so
tudi našli orožje in druge doka-
ze. Sam Draškovič meni, da je
za atentat kriva srbska oblast,
njegova žena Danica pa je bila
celo bolj konkretna. Dejala je,
da so za napad krivi Slobodan
Miloševič in njegova žena Mira
Markovič ter »njuni vodi smrti,
ki pustošijo po Srbiji in zdaj tudi
Črni Gori«. Nekateri črnogorski
politiki prav tako menijo, da se
je Draškoviča želel znebiti Mi-
loševič in to na zelo neprime-
ren način. Tudi v prejšnjem
atentatu oz. poskusu uboja je
bil Draškovič lažje ranjen, in
sicer je šlo za prometno nesre-
čo oktobra lani, katere vzroki,
tako kot cela vrsta ubojev v
Srbiji, še danes niso pojasnjeni.
V trčenju tovornjaka, naložene-
ga s peskom in dveh osebnih
vozil so umrli Draškovičevi štir-
je tesni sodelavci.
Ali Agca
pomiloščen
Atentator Ali Agca, ki je na
trgu Sv. Petra v Rimu leta
1981 streljal na papeža Janeza
Pavla in ga hudo ranil, je
prost. Italijanski predsednik
Ciampi je namreč 42-letnega
turškega državljana pomilo-
stil, potem ko je ta 19 let preži-
vel v italijanskem zaporu.
Vendar pa so i^co ob priho-
du v Turčijo takoj zaprti, saj
ga tam še čaka desetletna
porna kazen zaradi uboja ča-
sopisnega urednika.
Za pomilostitev atentatorja
se je zavzemal tudi Vatikan.
Papež je leta 1983 Agco celo
obiskal v zaporu in mu odpu-
stil napad nanj. Kljub vsem pri-
zadevanjem pa se še vedno ne
ve, zakaj je Agca streljal na
poglavarja rimskokatoliške
cerkve. Po skrivnostih iz Fati-
me naj bi Marija že leta 1917
napovedala atentat; tudi sam
Ali Agca je na sodnem procesu
ves čas trdil, da je bil le del
velikega načrta, se mu ni
mogel izogniti. V Turčiji se je
med študijem gibal v antisemit-
skih in desničarskih krogih. Na
procesu leta 1986 mu niso us-
peli dokazati, da je del t.i. bol-
garske naveze (napad naj bi
pripravljali še trije Turki in trije
Bolgari) in da ga je za atentat
najela bolgarska tajna služba.
Agca se je med procesom ves
čas pretvarjal in se delal nepri-
števnega, večkrat pa je tudi
spreminjal svoje izjave.
Odmevna
aretacija
Gusinskega
Ruska policija je aretirala
medijskega mogotca Vladi-
mirja Gusinskega, ki ga je dr-
žavno tožilstvo obtožilo več
goljufij. Tako naj bi z neplače-
vanjem davkov državo ogo-
ljufal za približno 20 milijo-
nov mark. Po nekaj dneh pri-
pora so ga sicer izpustili na
prostost, vendar pa obtožb
proti njemu niso ovrgli, prav
tako pa ne sme zapustiti drža-
ve.
Aretacija ruskega Teda Tur-
nerja, kot mu nekateri pravijo
zaradi velikega bogastva, je na-
letela na velike odmeve, tako
doma kot tudi v tujini. Lastnik
neodvisne medijske skupine
Media-Most, v kateri so dnev-
nik Sevodnja, tednik Itoguj, ra-
dio Eho in televizijska mreža
NTV je namreč znan kot velik
kritik predsednika Putina in
vlade, predvsem kar zadeva
vojno v Čečeniji. Aretacija je
tako sprožila zaskrbljenost nad
svobodo medijev. Namestnik
Gusinskega v koncema Media-
Most je dejal, da »Kremelj še ne
more tako kot Miloševič eno-
stavno utišati medijev, zato
mora ta cilj doseči v več manj-
ših korakih«. Po nekaterih na-
migih naj bi za aretacijo stal
Jelcinov velik prijatelj Boris Be-
rezovski, finančni magnat in
konkurent Gusinskega. Če ga
bodo spoznali za krivega golju-
fije^ mu grozi pet do deset let
zapora.
Kima pišeta
zgodovino
Predsednika obeh Korej,
Severne in Južne, Kim Džong
il in Kim Dae Džung sta nare-
dila zgodovinski korak v od-
nosih med državama. Iz Seula
je namreč predsednik Južne
Koreje prvič v 50 letih odšel
na obisk v Pjongjang, kjer ga
je njegov severnokorejski ko-
lega pričakal na letališču in
mu nepričakovano stisnil ro-
ko.
Leta 1945 so Korejski polo-
tok razdelili na komunistični
sever in zahodno usmerjeni
jug. Po korejski vojni, ki je traja-
la od leta 1950 do 1953, sta
državi še vedno v vojnem sta-
nju, saj sporazuma o premirju
še ni nadomestila mirovna po-
godba. Leta 1991 sta sicer pod-
pisali spravni dokument, Id pa
so ga zasenčili vedno novi inci-
denti in napetosti na polotoku.
Na demilitariziranem območju
med državama je zato še ved-
no kak milijon voj.ikov, zapori
pa so polni tistih, ki naj bi vohu-
nili. 2^to vrh med predsedniko-
ma pomeni nekakšen preobrat
v odnosih med državama, saj
sta dosegla dogovor v štirih
točkah, in sicer o ukrepih za
ponovno združitev, o popušča-
nju napetosti, o združitvi loče-
nih družin in o gospodarskem
sodelovanju. Pomembnost do-
godka je dobro opisal južnoko-
rejski Korea Times, ki je pred-
sedniški vrh primerjal s pristan-
kom na Luni leta 1969.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Odstopil
preboldski
svetnik Cigler
Svetniki občine Prebold
so na 15. redni seji potrdili
sklep o prenehanju man-
data svetniku Francu Ci-
glerju, ki je odstopil. Novi
svetnik bo Marjan Golavš-
ek z liste Ljudje za ljudi.
Svetniki so potrdili tudi
program priprav sprememb
in dopolnitev prostorskih se-
stavin plana občine in obrav-
navali poročilo nadzornega
odbora občine. Nadzorni od-
bor, ki mu predseduje Ernest
Marine, je namreč ugotovil
nekaj nepravilnosti, pri tem
pa ne gre za neracionalno
trošenje proračunskega de-
narja in osebna okoriščanja.
Preboldski svetniki so odlo-
čali tudi o letošnjih dobitni-
kih občinskih priznanj. Naziv
častnega občana bo prejel pe-
snik Ervin Fritz, zlati grb ob-
čine Adi Vidmajer, srebrni
grb Moški pevski zbor Svobo-
de Prebold in Jamarski klub
Črni galeb, bronasti grb pa
družina Lobnikar iz Marija
Reke, Miha Jetemik in Rudi
Herman. Dobitniki občin-
skih priznanj so: PCD Kaplja
vas in Sešče, Ribiška družina
Šempeter - enota Prebold, Bo-
jana Horvat, Matjaž Kač ter
RokHržica. T. TAVČAR
Veliki dan fotografa icronista
v
v Šmarju regijska policijska akademija in priznanja za praznik
v Šmarju pri Jelšah, kjer
se vrstijo prireditve letošnje-
ga občinskega praznika že
od začetka meseca, bo vrhu-
nec praznovanja v soboto,
24. junija. V prihodnjih
dneh se bo zvrstilo še več
pomembnih prireditev.
' i';; -'■./■/■IS®
Za jutri, v petek, 23. junija,
so napovedali kar tri priredi-
tve. Tako bo opoldan v kultur-
nem domu osrednja regijska
akademija ob dnevu sloven-
ske policije ter ob 19. uri Kul-
turni večer pod kozolcem Se-
dovške domačije v Strtenici
nad Zibiko, kjer bo nastop
šmarske vokalne skupine Fre-
ya in zibiških kulturnikov.
Gre za izjemno domačijo, et-
nološki spomenik v lasti dru-
žine Jožeta Mužerlina, ki jo
obnavljajo. Zvečer ob 20. uri
bo na Sladki Gori še nočni
turnir za prehodni občinski
pokal v malem nogometu.
Osrednji dan občinskega
praznika, v soboto, 24. junija,
bodo začeli ob 11. uri s slav-
nostno sejo občinskega sveta.
ko bo v kulturnem domu na-
stop novega šmarskega pev-
skega zbora Amadeus. Ob tej
priložnosti bo župan Jože
Čakš podelil letošnja občin-
ska priznanja.
Tako bo postal častni občan
nekdanji šmarski fotograf
kronist Slavko Ciglenečki,
plaketo občine bo prejel prof.
fizike in matematike mag. Ka-
rel Šmigoc iz domače osnov-
ne šole (za uspešno delo).
priznanja občine pa obrtnika
Frančiška in Anton Močenik
iz Bodreža (za vodenje obrti
in različno finančno pomoč),
direktorica Zinka Šramel (za
vodenje šmarskega doma upo-
kojencev) in Ivan Mlaker iz
Bodrišne vasi (za prizadeva-
nja v kmetijstvu in razvoj vi-
nogradništva). Letošnji denar-
ni nagradi so namenili KD
Sveti Štefan-pevski skupini
Štefanski fantje in Planin-
skemu društvu Šmarje pri
Jelšah.
Sobotno praznovanje bodo le-
tos nadaljevali v KS Šentvid pri
Grobelnem. Tam se bodo po 19.
uri zvrstili nastop šmarske pihal-
ne godbe, monokomedija Mojce
Partljič Čistilka Marija ter med-
društveno gasilsko tekmovanje.
V nedeljo, 25. junija, bo ob 9. uri
na Sladki Gori še odbojka za
ženske ekipe na mivki.
Leveč kot pogoj za Lopato
Na torkovem izrednem za-
sedanju krajevne skupnosti
Leveč so predstavniki občine
Žalec in ministrstva za pro-
met in zveze sporočili, da
bodo najverjetneje do danes
uskladili in podpisali spora-
zum o urejanju prometne in-
frastrukture v Levcu. Občina
Žalec bo potem dala soglasje
za gradnjo avtocestnega iz-
hoda Lopata.
V Levcu so se poleg razširjene-
ga krajevnega odbora, ki so ga
okrepili predstavniki tamkajš-
njega gospodarstva, zbrali še
predstavniki občin Žalec in Ce-
lje, predstavniki upravne enote
Žalec in ministrstva za promet
'in zveze. Zaplet, ki je nastal
zaradi odloga žalskega soglasja
k lokacijskemu dovoljenju za
gradnjo omenjenega izhoda z
vsemi dodatnimi cestnimi pove-
zavami, bodo po ustnih zagoto-
vilih obeh strani rešili z dogovo-
rom »štirih točk«, ki določa, da
bosta Dars in direkcija za ceste
zgradili peš pot in kolesarsko
stezo med Medlogom in Lev-
cem, uredila križišče oziroma
krožišče v prodajni center Le-
več, križišče z magistralno in
Letališko cesto ter zgradila ploč-
nik na severni strani Levca.
Predstavnik ministrstva An-
drej Polanko je ob tem opozo-
ril, da bo imel dogovor pozitiv-
ne posledice šele prihodnje le-
to, ko bodo sprejeli ustrezne
postavke v državnem proraču-
nu. To pomeni, da se bo grad-
nja in urejanje omenjenih poti
in križišč začela šele prihodnje
leto. Dogovor naj bi podpisala
minister za promet in zveze
Anton Bergauer ter žalski žu-
pan Lojze Posedel, kar naj bi
bilo dovolj močno zagotovilo,
da bo dokument prestal tudi
vse povolilne pretrese. Občina
Žalec pa mora do pričetka
gradnje pripraviti vse potrebno
za odkup zemljišč in ustrezno
tehnično dokumentacijo. Do-
sežen dogovor je pozdravil tu-
di predstavnik celjske občine,
ki je z rahlo nejevoljo sprem-
ljala zaplet, in dodal, da tudi v
Celju razumejo in podpirajo
zahteve krajanov Levca.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Dušan Mohorko odhaja v prestolnico
z menjavo vlade se tudi v policiji vrstijo kadrovske zamenjave in rošade. Novi politični
kadroviki so spet posegli v celjski prostor, ko so se pogovarjali o zamenjavah v vrhovih slovenske
policije. V torek je notranji minister dr. Peter Jambrek javnost seznanil tudi s tem, da je za novega
direktorja Uprave kriminalistične službe imenoval Dušana Mohorka, dosedanjega direktorja
Policijske uprave Celje.	M.A.
Srečanje brigadirjev
in borcev
Občina Laško in Območno združenje borcev in udeležencev
NOB Laško prirejata v soboto, 24. junija ob 11. uri, na dvorišču
kartuzije v Jurkloštm srečanje brigadirjev mladinskih delovnih
brigad Kozjanskega, ki so v letih 1972-1987 pomagali pri
popotresni obnovi, borcev in aktivistov NOB Kozjanskega in
celjske regije. Ob tej priložnosti bodo slovesno odprti tudi novo
podružnično šolo v Jurkloštru, slavnostni govornik pa bo pred-
sednik države Milan Kučan.	Bo. J.
Pod rečiškim
zvonom
Krajani krajevne skupno-
sti Rečica ob Savinji so s
petkovim slovesnim odprt-
jem novega jezu na Savinji v
Spodnji Rečici ter s predsta-
vitvijo nove knjige Pod re-
čiškim zvonom štirinajstih
avtorjev, po rodu Rečičanov,
začeli praznovati svoj kra-
jevni praznik. Jutri popold-
ne pa bodo v kraju Homce
odprli novo vodovodno
omrežje z velikim vodohra-
mom, vrednim skoraj šest-
deset milijonov tolarjev.
Enega največjih jezov na Sa-
vinji je podjetje za urejanje
voda PUV Celje gradilo v letu
1999, dokončno pa je bil zgra-
jen letos spomladi. Gradnja je
bila potrebna zaradi poruše-
nega jezu v poplavah v letu
1990, državna sredstva, ki jih
je namenilo ministrstvo za
okolje in prostor, pa so bila
zagotovljena šele v zadnjih
dveh letih.
Ob kulturnem programu,
ki so ga pripravili varovanci
vrtca in učenci iz Rečice ob
Savinji ter harmonikarji šole
Darka Atelška, sta jez preda-
la namenu župan Občine
Mozirje Jože Kramer ter mi-
nister za okolje in prostor
Igor Umek. Oba sta govorila
o pomenu objekta, varova-
nju narave ter protipoplavni
sanaciji porečja Savinje, ki
se s to pridobitvijo po dese-
tih letih uspešno zaključuje.
Izrazila sta priznanje načrto-
valcem in izvajalcu gradbe-
nih del, saj je objekt vzorčni
primerek za jezove z naravo-
varstveno ribjo stezo. Jez so
simbohčno »krstili« spod-
njerečiški flosarji, ki so
medse povabili vse še živeče
splavarje iz tega dela dohne,
pripeljali pa so se na pravem
splavu in ga privezali ob
strugi novega jezu.
JOŽE MIKLAVC
Biser za kneze Celjske
Bo imel Trg Celjskih kne-
zov po ureditvi, ki jo zanj
načrtujejo v Mestni občini
Celje, spomenik ali fontano?
Ne eno ne drugo, je bolj kot
ne jasno po zaključku nate-
čaja, s katerim so v Celju
iskali najprimernejši pred-
log za ureditev, ki bi se je
radi lotili še letos jeseni.
V ponedeljek ob 11. uri bodo
v pritličju Stare grofije na Mu-
zejskem ti-gu v Celju odprli raz-
stavo, na kateri bo do 7. julija na
ogled 5 projektov predlagane
ureditve Trga Celjskih knezov.
Gre za 3 nagrajene in 2 odkup-
ljena projekta, ki so se komisiji
med 44 prispelimi predlogi
zdeli najustreznejši in najbolj-
ši. Zanimivo je - praksa pri
podobnih razpisih namreč ka-
že, da je običajno kar precej
razhajanj mnenj - da so se v
komisiji, ki jo je vodil župan
Bojan Šrot, soglasno odločili,
da je najboljši projekt Biser, ki
so ga za ureditev Trga Celjskih
knezov pripravili Nande Korp-
nik (dobitnik letošnje Plečni-
kove nagrade), Miha Završnik
in Rok Bordon. Avtorje so na-
gradili z 1,2 milijona tolarjev,
še dva predlagana projekta pa
sta nagrajena s po 600 tisoč
tolarji. V komisiji so se odločili
še za odkup dveh projektov, za
vsakega bodo odšteli po 300
tisočakov, vsakemu od 44 sode-
lujočih posameznikov oziroma
avtorskih skupin pa bodo povr-
nili po 50 tisoč tolarjev sti-oš-
kov, ki so jih imeli z izdelavo
projektov in maket.
IS, Foto: GK
Ideja projekta Biser, ki ob upoštevanju obstoječega prometnega režima in še nekaterih
drugih zahtev razpisa za Trg Celjskih knezov ne predvideva ne postavitve spomenika ne
klasične fontane, močno odstopa od ostalih. Njeno svežino in izvirnost pa v veliki meri
odsevajo tudi z vodo preliti krogelni odseki, razporejeni vzdolž trga.
PO DRŽAVI
Kučan za Bizjaka
UUBUANA, 14. junija (De-
lo) - Predsednik Milan Kučan je
za varuha človekovih pravic
znova predlagal Iva Bizjaka. Za
izvolitev v parlamentu bo Biz-
jak potreboval 60 glasov.
Kadrovsice
zamenjave
UUBUANA, 15. junija
(Delo) - Vladna kadrovska
komisija, ki jo vodi Janez
Janša, je v posameznih mini-
strstvih in drugih ustanovah
opravila kopico zamenjav,
imenovala je tudi prvih 20
novih državnih sekretarjev.
Zdoišelc vložil
tožbo
LJUBUANA, 16. junija
(Delo) - Odvetnik Stojan Zdol-
šek, ki je delničar Telekoma, je
zaradi imenovanja Marjana
Podobnika za predsednika
uprave Telekoma vložil tožbo, '
saj naj bi bil takšen sklep vlade
po njegovem mnenju v nas-
protju z zakonom ter tudi sta^
tutom te družbe. Sodišču je'
predlagal tudi začasno prepo-
ved izvajanja uredbe, s katero^
je bil imenovan Podobnik. |
Balkanska vlada J
UUBUANA, 16. junija
(Delo) - V LDS so kadrovske
zamenjave nove vlade ozna-
čili za dogajanje brez prime-
re v dosedanji praksi sloven-
ske politike, po mnenju I
ZLSD pa je vlada s takšnim^
početjem sporočila, da je za-
njo politična lojalnost po-
membnejša kot strokovna
sposobnost.
Enajst resolucij
NOVO MESTO, IZ junij
(Delo) - Socialdemokrati so
na drugi konferenci stranke
sprejeli enajst resolucij, med
katerimi je nedvomno najod-
mevnejša tista, ki pravi, da bo
SDS podpri samo tiste pred-
loge, ki bi z ustavo določili
tak volilni sistem, ki bo upo-
števal tudi referendumsko
odločitev ljudstva za dvo-
krožni večinski sistem.
Razkrit
obveščevalec
LJUBUANA, 19. junija
(Delo) - Obrambno ministi^-
tvo je na podlagi preiskave
zaradi izdaje zaupnega vojaš-
kega dokumenta, ki je govoril
o sodelovanju med slovensko
in ameriško obveščevalno
službo, podalo ovadbi zoper
dva delavca OVS. Proti novi-
narju Večera Blažu Zgagi, ki je
dokument razkril javnosti, za
zdaj ni podana nobena ovadba.
Novi razdori
UUBUANA, 19. junija
(Delo) - Govor Justina Sta-
novnika, ki je ob deseti ob-
letnici spravne slovesnosti v
Kočevski Rogu osvobodilni
boj označil za prevaro, je
razburil del slovenske javno-
sti. Slovenska nacionalna
stranka je v posebnem dopi-
su prosila evropske vlade, da
preprečijo neofašizacijo
Slovenije, s posebnima spo-
ročiloma za javnost, ki izra-
žata razočaranje nad dogaja-
njem v Rogu, sta se odzvali
tudi ZLSD in LDS.
AKTUALNO
5
Učitelj, ki je že
7 let pripravnik
Kdaj bo Henrik Prime, priljubljen in uspešen učitelj tehnične vzgoje v OŠ Lava, lahko opravljal strokovni izpit? - Naj
56-letnik po 34 letih službe in 7 letih uciteljevanja na upokojitev čaka kot začetnik?
Za Henrika Primca, 56-letnega inženirja
strojništva, ki je že kot desetletnik imel 45
samostojno izdelanih avtomobilčkov, zlasti
avtobusov s po 20 in več sedeži, je bil 1.
september 1993 prelomen dan. Po desetlet-
ju dela kot razvojni konstruktor v Emu in 17
letih v Libeli, kjer je kljub dejstvu, da je po
izobrazbi strojnik, služboval kot samostojni
elektroprojektant, z nagrado za inovacijo s
področja signalizacije, se je zaposlil v OŠ
Lava in postal učitelj tehnične vzgoje za
učence 6., 7. in 8. razredov. Po takratnih
predpisih je izpolnjeval vse pogoje, saj je v
želji, da bi tudi poklicno delal z mladimi, na
Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani
opravil vse zahtevane pedagoško-andragoš-
ke izpite.
Te dni bo za Henrikom Primcem 7 let
učiteljskega dela. »Lepih,« pravi sam, saj mu je
delo z mladimi vseskozi izziv, med njimi se
dobro počuti, kot praktik, ki se je vse življenje
s tehniko ljubiteljsko ukvarjal in vodil različne
tečaje oziroma krožke za mladino in odrasle,
pa tudi nikoli ni bil v zadregi, kako najstnikom
čimbolj nazorno predstaviti svet številk, raz-
ličnih materialov in tehničnih zakonitosti. Do-
kaz uspešnega učiteljskega dela so tudi vsa-
koletna državna tekmovanja mladih tehnikov,
kjer njegovi učenci osvajajo
nagrade in priznanja; letos, v
začetku junija, se je državne-
ga tekmovanja udeležilo kar
5 Primčevih učencev. »Lepih
tudi zato,« dodaja, »ker sem
se odlično vklopil v učiteljski
kolektiv in mi v OŠ Lava kole-
gi ter vodstvo šole pri delu
stojijo ob strani.«
Ko je Henrik Prime v OŠ
Lava prevzel tehnično učilni-
co, je začel sam vzdrževati
tudi vsa orodja, naprave in
pribor, ki jih potrebuje pri de-
lu z učenci. »Za brušenje in
glajenje večjih lesenih površin
sem izdelal krožni brusilnik,
izdelal sem točkovni varilni
aparat, ki je postal nenado-
mestljivo orodje za spajanje
kovinskih delov,« našteva ter
doda, da je za potrebe šole
izdelal tudi veliko digitalno
uro z LED prikazovalnikom
velikosti 80 krat 50 centime-
trov, ki ima vgrajen sprejem-
nik za časovno kontrolo, av-
tomatsko vklapljanje šolske-
ga zvonca, koračni propa-
gandni izpis na 5 minut, na-
domestno električno napaja-
nje ob morebitnem izpadu
električnega toka in spomin-
sko blokado zvonca v času
vklopa šolskega ozvočenja,
tako da objave niso motene.
Je učitelj ali ni?
Reference, ki jih Henrik
Prime lahko pokaže v sedmih
letih svojega učiteljevanja,
najbrž prepričajo še najbolj
zadrte formaliste.
Pa vendarle; vprašanje, ali
je ali ni učitelj, si zadnje čase
vse pogosteje zastavlja, temu
pa so krivi zdaj že skoraj 5 let
trajajoči poskusi, da bi ven-
darle pristopil k opravljanju
strokovnega izpita in s tem
tudi formalno utemeljil svoje
službovanje ter si pridobil
možnost za razvrstitev v pla-
čilni razred ter za napredova-
nje, ki bi si ga, se strinjajo v
šoli, tudi že zaslužil.
Od novembra 1995, ko je
takratna ravnateljica OŠ Lava
Marija Hudej ministrstvo za
šolstvo in šport prvič zaprosi-
la, da bi Henrik Prime pred
izpitno komisijo opravljal
strokovni izpit za učitelja teh-
nične vzgoje v osnovni šoli, se
je nabral že zajeten spis do-
kumentov. Prime se je 1. sep-
tembra 1993 kot edini prijav-
ljeni kandidat, z vsemi zahte-
vanimi pogoji v razpisu, za-
poslil kot učitelj tehnične
vzgoje. Po veljavnih predpisih
bi moral po začetku učitelje-
vanja, vendar ne prej kot po
pol leta dela, opravljati stro-
kovni izpit. Sam na to ni bil
pozoren, v dobri veri, da se
bo v razredu in z učenci čim-
bolje znašel, pa ga je ravnate-
ljica za opravljanje izpita pri-
javila šele po dveh letih, 14.
novembra 1995.
V bistvu ne bi bilo nič naro-
be, če se vmes ne bi spreme-
nili predpisi in od 1. septem-
bra 1995 ne bi veljal sklep o
določitvi kadrovskih pogojev
za učitelje in sodelavce-labo-
rante v programih srednjih in
osnovnih šol, po katerem lah-
ko tehnično vzgojo v osnov-
nih šolah učijo le profesorji
tehnične vzgoje ali diplomira-
ni inženirji strojništva ali elek-
trotehnike. Po prehodnih ka-
drovskih pogojih pa lahko uči
tehnično vzgojo tudi tisti, ki je
pridobil višješolsko izobraz-
bo po izvršilnih aktih, ki so
veljali do uveljavitve tega
sklepa za učitelja tehnične
vzgoje ali fizike. Prime se je
tako - kot je videti - znašel v
nerodnem položaju, ko je bil
naenkrat učitelj, ki je za de-
lovno mesto ob zaposlitvi iz-
polnjeval vse pogoje, po dveh
letih, ko se je v šoli že dokazal
tudi z delom, pa zaradi novih
predpisov ne več. A na odgo-
vor ministrstva za šolstvo in
šport, da ne izpolnjuje pogo-
jev za opravljanje strokovne-
ga izpita iz predmeta tehnič-
ne vzgoje, je vseeno moral
čakati kar do 3. julija 1996.
Na zavrnitev ministrstva
so se v šoli nemudoma od-
zvali in opozorili, da je sklep
o določitvi kadrovskih po-
gojev za učitelje naknadni
podzakonski predpis, da pa
je v času prijave Primca za
opravljanje strokovnega iz-
pita še vedno veljal Pravilnik
o pripravništvu in strokov-
nih izpitih delavcev na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja, ki podrobnih določb o
tem, kdo sme opravljati
strokovni izpit, ni opredelje-
val. Zato so na ministrstvo
apelirali, naj »kandidatu, ki
svoje pedagoško delo
opravlja izjemno strokovno,
uspešno in dosledno, omo-
gočijo pristop k strokovne-
mu izpitu po veljavni zako-
nodaji v času prijave za
opravljanje izpita«.
Dopisi med ministrstvom
in šolo si poslej, z nekajme-
sečnimi presledki vztrajno
sledijo, Henrik Prime pa ni niti
korak bližje možnosti, da bi
vendarle smel pristopiti k
opravljanju strokovnega izpi-
ta. Po pojasnilih ministrstva
tudi zato ne, ker - kljub temu,
da so v sklepu o kadrovskih
pogojih za učitelja tehnične
vzgoje ali fizike opredeljeni
tudi diplomanti ustreznih
smeri višjih ali visoke šole -
ne obstojajo ustrezni izvršilni
akti, po katerih bi bilo mogo-
če za Primca ugotoviti, da iz-
polnjuje pogoje.
Je cas za tožbo?
s poskusi Henrika Primca,
da bi vendarle smel pristopiti
k opravljanju strokovnega iz-
pita, so seznanjeni v sindika-
tu, kot pooblaščenka OŠ Lava
in Primca se je na ministrstvo
obračala ljubljanska odvetni-
ca Vesna Šafar, zdaj je Prime
zajeten spis predal celjski od-
vetniški pisarni Cmok&Praz-
nik.
Tožba je namreč tisto, kar
mu vsi, ki malce pobliže poz-
najo njegov primer, svetujejo
kot zadnjo možnost, ki jo še
lahko ubere, če ne želi ostati
vse do upokojitve začetnik. S
plačo diplomanta, z odbit-
kom za neopravljen strokov-
ni izpit, ki takole na okroglo
vsak mesec njegovo plačilno
kuverto stanjša vsaj za okoli
20 tisočakov. Pri tem pa je
Prime, kot pravi ravnateljica
OŠ Lava Smilja Rotar, »učitelj
z dušo in srcem, ki pri svojem
delu, tako v razredu kot v
interesnih dejavnostih, dose-
ga odlične rezultate.«
Zanimivo je, da je pred dve-
ma letoma ob rednem inš-
pekcijskem nadzoru v šoli ce-
lo inšpektorica za delo pripo-
ročila, naj ministrstvo Primcu
omogoči opravljanje strokov-
nega izpita. Po drugi strani pa
se človeku - ob predpostavki,
da je bila nehotena napaka
resnično storjena v OŠ Lava,
ko so Primca (pre)pozno pri-
javili za opravljanje strokov-
nega izpita - zastavlja še vpra-
šanje, kako to, da se v mini-
strstvu, kjer vendarle imajo
že vse od 1. septembra 1993
Primčevo dokumentacijo, v
dveh letih nikoli niso vprašali.
kako to, da še ni opravljal
strokovnega izpita. Kaj pa, če
bi šlo za učitelja, ki svojega
naziva resnično ne bi bil vre-
den?
Šolarji na
domačem dvorišču
Henrika Primca te dni ni v
Celju. Skupaj s skupino učen-
cev OŠ Lava je v šoli v naravi,
tudi na njihovo prigovarjanje
in željo. V Celje se bo vrnil
jutri, na zadnji šolski dan,
proti večeru.
Zadnje tedne pa je bilo ob
živahnem utripu v šoli, kjer
tako kot ostali učitelji, njegovi
kolegi, opravlja vsa dežurs-
tva, tedensko pa si nabere
maksimum 26 ur učnih ob-
veznosti, kar precej popold-
nevov je živo tudi pri njem
doma. Učenci, ki so v krožku
izdelovali modele čolnov, so
ugotovili, da ima njihov učitelj
doma primernejšo opremo in
orodje, s katerim bodo lahko
svoje čolničke izdelali še lep-
še. In so jih...
»Tudi zaradi takšnih dogod-
kov sem rad učitelj,« pristavi
Prime, ki je srečen in zadovo-
ljen v učilnici, dobro se počuti
na šolskih hodnikih in v zbor-
nici med sodelavci, zaradi bi-
rokratskih in nerazumljivih
odločitev svojega resornega
ministrstva pa se med kolegi
vse bolj počuti kot črna ovca.
Pa se - v časih, ko prisegamo
na učencem prijazno šolo, na
izobraževanje, ki ne bo le uči-
lo, ampak tudi naučilo, in kar
je še podobnih besed - učitelj,
ki mu tako učenci kot sode-
lavci priznavajo, da je uspe-
šen in dober, ne bi smel boriti
z mlini na veter, da upokoji-
tve ne bo dočakal kot začet-
nik.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
»Delo v šoli, z mladimi, je zame najlepše. Vse
življenje sem bil praktik in vesel sem, da
lahko zdaj vsaj del svojih izkušenj delim z
učenci.« pravi Henrik Prime.
Bo Henriku Primcu vendarle uspelo, da bo kot izkušen učitelj
smel opravljati strokovni izpit?
□
GOSPODARSTVO
Desetina največjih je s Ceijsicega
Na lestvico 300 največjih podjetij po prihodkih se je uvrstilo 28 podjetij s Celjskega, med najbolj dobičkonosnimi pa jih je 19
Revija Gospodarski vestnik
je po podatkih Agencije za pla-
čilni promet že tradicionalno
pripravila lestvico največjih
slovenskih podjetjih po pri-
hodkih in najuspešnejših po
čistem dobičku. Najvišje se je s
189 milijardami tolarjev pri-
hodka uvrstil novomeški Re-
voz, najbolj dobičkonosno
podjetje v preteklem letu je bil
Telekom s 7,9 milijarde tolar-
jev čistega dobička. In kdo je v
skupini največjih s Celjskega?
Po prihodku se je s širšega
območja uvrstilo 28 podjetij, po
dobičku pa le devetnajst. Na
lestvico 300 največjih so namreč
lahko prišla samo tista podjetja,
ki so lani dosegla vsaj 3,8 milijar-
de tolarjev prometa ter tista, ki
so imela najmanj 130 milijonov
tolarjev čistega dobička.
Po pričakovanju se je najviš-
je na lestvici, in sicer na četrto
mesto, uvrstilo Gorenje iz Ve-
lenja, ki je imelo lani 73 mili-
jard tolarjev prihodka, na
osemnajstem mestu je (zdaj
že skoraj bivša) Kovinotehna
z dobrimi 36 milijardami tolar-
jev prihodka, takoj za njo pa je
Termoelektrarna Šoštanj s
35,9 milijarde tolarjev prihod-
ka.
Od celjskih podjetij se jih je na
lestvico uvrstilo dvanajst, od te-
ga so v prvi stotniji poleg Kovi-
notehne le še Elektro, Cinkarna
in Engrotuš, sledijo pa jim Ko-
vintrade na 176. mestu. Gradiš
še dve mesti nižje, Cetis, Celjske
mesnine, Potrošnik, Aero Copy,
Etol in Avto Celje, ki je s 3,8
milijarde tolarjev prihodka pri-
stal na 292. mestu.
Na lestvici najbolj dobičkono-
snih podjetij je s širšega celjske-
ga območja devetnajst družb,
najvišje med njimi, na enajsto
mesto, se je spet uvrstilo Gore-
nje. Med prvimi stotimi so še
Pivovarna Laško, Engrotuš,
Cinkarna, Unior, Steklarna Ro-
gaška in Tara iz Šempetra, kjer
so lani ustvarili kar 437 inilijo-
nov tolarjev dobička in so v
regiji glede na višino dobička na
zaposlenega na prvem mestu.
Od celjskih podjetij so se na
lestvico uvrstili še Etol, Cetis in
Kovinotehna ter, presenetljivo,
javna podjetja Vodovod-kanali-
zacija. Javne naprave in Energe-
tika. Prihodnje leto jih na lestvici
zagotovo ne bo, saj je pri vseh
treh podjetjih dobiček le posle-
dica izrednih prihodkov, ki so
jih dobila na račun prenosa
sredstev in opreme iz ugašajo-
čega podjetja Komunala Celje.
Vsaj v dveh skupinah pa so
podjetja s Celjskega na prvem
mestu. Pivovarna Laško je bila
lani najuspešnejše živilsko
podjetje, najboljše podjetje v
kovinski industriji pa je bila
Cinkarna Celje.
JANJA INTIHAR
SIP na borzi
Na prostem trgu ljubljanske borze so v ponedeljek začeli
trgovati tudi z obveznicami šempetrskega Sipa.
Podjetje je za 1,42 milijarde tolarjev obveznic z delniško
nakupno opcijo izdalo lani za finančno prestrukturiranje in
za financiranje nujnih naložb. Doslej so jih prodali že okrog
70 odstotkov. Večji del obveznic sta kupila Slovenska razvoj-
na družba, ki je tudi sicer 40-odstotna lastnica Sipa, ter Banka
Celje.
Na borzi je zdaj 32.500 navadnih imenskih obveznic serije
A v skupni nominalni vrednosti 6,5 milijona mark in 17500
navadnih imenskih obveznic serije B v skupni nominalni
vrednosti 3,45 milijona mark. Obveznice se obrestujejo po
šestodstotni letni obrestni meri, ki se obračunava od 15.
oktobra 1999 dalje in se izplačuje dvakrat na leto. Prvič so
zapadle v plačilo 15. aprila 2000 zadnje pa bodo 15. oktobra
2009. Moratorij na izplačilo glavnice je pet let.
Sip je lansko poslovno leto zaključil s 40 milijoni tolarjev
dobička, za naložbe pa je porabil 420 milijonov tolarjev, od
tega največ v novo lakirnico. Letos naj bi obseg proizvodnje
povečali za desetino, prihodke za 13 odstotkov, dobiček pa
naj bi znašal kar 150 milijonov tolarjev.	JI
Delavci glasovali
za likvidacijo
Večinski lastniki Pohištva Celje predlagali likvidacijo
podjetja - Bo postopek stekel brez zapletov?
Med podjetji, za katera so
v območni organizaciji svo-
bodnih sindikatov opozorili,
da jim ne kaže dobro, je tudi
Pohištvo Celje, ki je že nekaj
let v rdečih številkah, z izgu-
bo pa je zaključilo tudi lan-
sko poslovno leto. Večinski
lastniki so na nedavni
skupščini predlagali likvida-
cijo podjetja, delničarji pa
so razrešili tudi dosedanje-
ga direktorja Roberta Remi-
ca.
Razlog za Remicevo odsta-
vitev naj bi bil predvsem v
tem, da ni pripravil programa
ekonomskega in tehnološke-
ga razvoja za ustanovitev no-
vega podjetja. Na skupščini
so za vršilca dolžnosti direk-
torja imenovali Sama Januš-
ka, za likvidacijska upravite-
lja pa Jelko Vehovar in Emila
Hedžeta.
Pohištvo Celje, ki je nastalo
iz nekdanjega Mizarstva Ve-
hovar, je svoje čase delalo do-
bro in se celo otepalo z naro-
čili, v drugi polovici devetde-
setih pa je zabredlo v težave.
Zamenjalo se je nekaj direk-
torjev, v začetku preteklega
leta pa sta po ugodno reše-
nem denacionalizacijskem
zahtevku dedičev večinska,
52-odstotna lastnika podjetja,
postala Jelka in Franc Veho-
var. Odstavila sta takratnega
direktorja Venčeslava Jakoba
in na njegovo mesto postavila
Roberta Remica. Tako lastni-
ka kot novi direktor so meni-
li, da je kriza, za katero so bili
po njihovem krivi delavci s
svojim nevestnim delom, le
začasna in da jo bodo odpra-
vili z večjim redom in discipli-
no. Tega jim očitno ni uspelo
narediti, saj so lanski prihod-
ki Pohištva znašah le blizu
164 milijonov tolarjev, kar je
premalo za normalno preži-
vetje podjetja, izgube pa je
bilo za blizu 47 milijonov to-
larjev.
Vehovarja naj bi likvidacijski
postopek prijavila na sodišču
v teh dneh, 48 delavcev, ki je
ves čas za težave krivilo nove-
ga direktorja in opozarjalo, da
nameravata nova večinska
lastnika namerno povzročiti
stečaj, pa mora v tridesetih
dneh prijaviti terjatve. Zapo-
sleni naj bi dobili vsaj del od-
pravnin, nekaj denarja pa si
obetajo tudi kot solastniki
podjetja, saj imajo v njem
12,8-odstotni delež. To je, me-
nijo v sindikatih, tudi razlog,*
da so delavci na skupščini gla-
sovali za likvidacijo. Plače so
namreč ves čas dobivali red-
no, prav tako so za zdaj imeli
tudi zadosti naročil. V sindi-
kalni organizaciji so tudi pre-
pričani, da likvidacija ne bo
stekla povsem brez zapletov,
saj bodo v podjetju morali naj-
prej pojasniti sodišču, zakaj so
sploh predlagali takšen ukrep.
JANJA INTIHAR
Ob desetletnici v novo hišo
Celjsko podjetje MIK uspešno trži plastično stavbno pohištvo - S kakovostjo nad konkurenco
MIK Celje, ki brez dvoma
sodi v krog hitreje rastočih
podjetij na Celjskem, je v
Trnovljah odprl nove po-
slovne in skladiščne prosto-
re. Objekt meri 1400 kva-
dratnih metrov, lastnik in di-
rektor podjetja Franci Pli-
beršek pa napoveduje do je-
seni še postavitev računal-
niško vodenega strojnega
parka za proizvodnjo pla-
stičnega stavbnega pohištva,
ki bo eden od najsodobnej-
ših v tem delu Evrope.
Vrednost naložbe znaša
130 milijonov tolarjev, z njo
pa bo MIK odprl še nekaj
novih delovnih mest. Danes
dela v podjetju, ki je bilo usta-
novljeno pred desetimi leti,
25 ljudi. Največ doslej, kar
petnajst, so jih zaposlili pred
dvema letoma, ko se je Fran-
ci Pliberšek odločil za proi-
zvodnjo stavbnega pohištva.
Pred tem je namreč imel le
veletrgovino z vsem potreb-
nim za uokvirjanje slik ter z
lesno-predelovalnimi stroji. S
to dejavnostjo se MIK ukvarja
še danes in pokriva kar 80
odstotkov slovenskega trga,
večina njihovih dobaviteljev
pa je iz tujine. Prav prodaja
strojev za obdelovanje je Pli-
berška navdala z zamislijo,
da bi kljub močni domači in
tuji konkurenci s proizvodnjo
plastičnega stavbnega pohiš-
tva pričel še sam. Leta 1998 je
podjetje od sklada za razvoj
kupilo 1700 kvadratnih me-
trov veliko proizvodno dvo-
rano na območju nekdanjega
Ema ter postavilo v njej najso-
dobnejše, računalniško vode-
ne stroje za izdelovanje PVC
stavbnega pohištva schuco.
Podjetje MIK je lani ustvarilo
389 milijonov tolarjev prihod-
kov, kar je dvakrat toliko kot
leta 1998, njihovi kupci pa so
tako domača kot tuja podjetja.
»Naša prednost pred konku-
renco so zlasti dobra strojna
opremljenost, ki pomeni boljše
izdelke višje kakovosti, velika
naročila, odlični dobavni roki
in konkurenčne cene,« pravi
Franci Pliberšek. »Če k temu
dodamo še pridne in strokov-
no dobro podkovane delavce,
potem uspeh zagotovo ne bi
smel izostati.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Nov poslovno-skladiščni objekt podjetja MIK v Gajih ima 1700 kvadratnih metrov površin.
BAROMETER
Klasje pokriva
izgubo
Delničarji celjskega Klasja
so na skupščini sklenili, da
bodo izgubo iz preteklih let,
ki revalorizirana znaša 166,7
milijona tolarjev, pokrili z
dobičkom iz let 1994 do
1998 ter iz revalorizacijske-
ga popravka kapitala. Lan-
ski dobiček v višini 16,9 mili-
jona tolarjev bo ostal neraz-
porejen,
Alposov dobiček
nerazporejen
Delničarji šentjurskega
Alposa so na torkovi
skupščini sprejeli vse skle-
pe, ki jih je ob pozitivnem
mnenju nadzornega sveta
predlagala uprava družbe.
Tako so med drugim skle-
nili, da bo lanski dobiček,
ki znaša dobrih 72 milijo-
nov tolarjev, ostal neraz-
porejen, za novega člana
nadzornega sveta, ki za-
stopa interese največjega
lastnika - češke železarne
Nova Hut, pa so izvolili Jo-
sefa Buryana.
Kovintrade z
dividendami
Včeraj so se sestali tudi
delničarji mednarodnega tr-
govskega podjetja Kovintra-
de, ki je lani ustvarilo 5,7
milijard tolarjev prihodka in
preko 35 milijonov tolarjev
dobička. Uprava družbe je
predlagala, da lanski dobi-
ček ostane nerazporejen, za
dividende pa bi namenili
13,7 milijona dobička iz let
1997 in 1998, ki v celoti zna-
ša 45,7 milijona tolarjev.
Bruto dividenda na delnico
znaša 120 tolarjev. Na
skupščini so za nove člane
nadzornega sveta imenovali
Dušana Erjavca, 'Borisa Piš-
ka in Mateja Karničnika, ki
jim bo mandat pričel teči 22.
oktobra.
O združevanju
šele avgusta
Dividende, ki naj bi zna-
šale 1055,98 tolarjev bruto,
bodo letos dobili tudi delni-
čarji Savinjske trgovske
družbe. Uprava družbe bo
namreč na jutrišnji skupšči-
ni predlagala, da bi za divi-
dende namenili nerazpore-
jen dobiček iz let 1997 in
1998, ki revaloriziran znaša
43,4 milijona tolarjev. Lan-
ski dobiček v višini 30,5 mi-
lijona tolarjev bi ostal ne-
razporejen. Delničarji bodo
jutri imenovali tudi nove
člane nadzornega sveta. Ve-
činski, 51-odstotni lastnik
Savinjske trgovske družbe
je ljubljansko podjetje
Emona Blagovni center, ki
pa bo v kratkem svoj delež
povečal na okrog 80 odstot-
kov. Kapitalski in odškod-
ninski sklad ter pid Atena
so namreč že podpisali po-
godbo o zamenjavi delnic
žalske družbe za delnice
Emone. Kot je znano, naj bi
se Savinjska trgovska druž-
ba združila z žalsko Žano,
o čemer bodo delničarji od-
ločali na skupščini avgusta
letos.
JI
GOSPODARSTVO
□
Banka Celje deli dobiček
Na delnico 1.750 tolarjev - Povezovanje z NLB odvisno od vladnih odločitev - Krčenje bančne mreže
Danes opoldne bo skupščina delni-
čarjev Banke Celje, na kateri bo za
lastnike delnic gotovo najbolj pomem-
bno odločanje o delitvi lanskega dobič-
ka. Uprava banke predlaga, da bi delni-
čarjem razdelili nekaj več kot 701 mili-
jon tolarjev, tako da bi dividenda na
delnico znašala 1.750 tolarjev bruto,
915,8 milijona tolarjev pa bi ostalo
nerazporejenih.
V Banki Celje so zadovoljni z lanskim
poslovanjem, saj so bilančno vsoto pove-
čali za več kot desetino in obdržali peto
mesto v slovenskem bančnem prostoru,
višji kot leta 1998 je tudi dobiček. Samo
za primerjavo - ko so se leta 1994 osa-
mosvojili, je bil njihov tržni delež le 3-
odstotni, plačilni mednarodni promet je
v tem času s 450 milijonov mark zrasel na
preko dve milijardi mark, mednarodne
ocenjevalne družbe pa so banki pripisale
bonitetno oceno BBB.
Čeprav so delničarji na lanski skupščini
potrdili pogodbo o strateškem partnerstvu
in poslovnem sodelovanju z Novo Ljub-
ljansko banko ter s tem prižgali zeleno luč
za vključitev Banke Celje v skupino NLB,
se v zadnjem letu na tem področju ni
zgodilo nič pomembnejšega. »Banka Celje
je v krog, ki naj bi tvoril bančno skupino
okoli Nove Ljubljanske banke, stopila
zadnja, zato bo najbrž tudi zadnja, ki se bo
k skupini tudi formalno priključila,« meni
član uprave Banke Celje Dušan Drofenik.
»Kdaj se bo to zgodilo, še ni natančno
določeno, predvidoma naj bi bilo to leta
2003 ali 2004, seveda pa bo marsikaj
odvisno tudi od tega, kakšne odločitve bo v
zvezi s privatizacijo bank sprejela vlada.«
Banka Celje in NLB pa v skladu z lanskimi
dogovori že tesno sodelujeta pri skupnem
razvijanju informacijske tehnologije in
razvoju bančnih storitev. Pred kratkim sta,
na primer, podpisali pogodbo o uporabi
spletne poslovalnice Klik, ki jo je Nova
Ljubljanska banka uspešno uvedla že lani.
Po besedah Dušana Drofenika bo Ban-
ka Celje zaradi prevzema poslov in tudi
prostorov agencije za plačilni promet
sčasoma skrčila svojo bančno mrežo.
Zaprli naj bi nekatere nerentabilne eno-
te, čeprav v posameznih občinah oziro-
ma krajevnih skupnostih temu močno
nasprotujejo, zmanjšali bodo tudi število
bančnih avtomatov. Po drugi strani pa v
svoji celotni mreži uvajajo storitve, ki so
jih doslej opravljali le v Celju,
■■■■■■■■■■■■i JANJA INTIHAR
Banka Celje bo konec junija odprla
prenovljeno enoto v Vojniku, kjer so
razširili poslovne prostore ter obogati-
li ponudbo z dodatnimi storitvami za
samostojne podjetnike. Vodstvo ban-
ke je tudi napovedalo, da bo čez polet-
je veljal nov delovni čas poslovalnice
na Prešernovi ulici v Celju. Od 3. julija
bo namreč poslovalnica ob sobotah
zaprta.
Najprej društvo, nato še zbornica
V Celju sedež Društva stečajnih upraviteljev Slovenije - Predsednik upravnega odbora Zlatko Hohnjec
Na pobudo stečajnih upra-
viteljev s celjskega območja je
bil v Celju ustanovni zbor
Društva upraviteljev Sloveni-
je v postopkih prisilne porav-
nave, stečajih in likvidacijah.
Zbora se je udeležilo trideset
ekonomistov in pravnikov, ki
so pri ministrstvu za pravo-
sodje že opravili strokovni iz-
pit, večina je že pridobila tudi
dovoljenje za delo.
Doslej je ta zahtevni izpit, ki
ga predpisuje novela zakona o
stečajnih postopkih, opravilo
54 stečajnih upraviteljev, tako
izpit kot licenca za opravlja-
nje dela pa sta tudi pogoj za
članstvo v društvu. Do občne-
ga zbora, ki bo spomladi pri-
hodnje leto, bo društvo imelo
začasen statut, v Celju pa so
izvolili tudi začasne organe.
Predsednik devetčlanskega
upravnega odbora je postal Zlat-
ko Hohnjec, društvo pa ima
še nadzorni odbor in častno
razsodišče.
Zlatko Hohnjec pričakuje,
da se bo število članov druš-
tva, ki bo imelo sedež v Celju,
sčasoma povečalo, tako kot
bo sčasoma vse več stečajnih
upraviteljev z državnim dovo-
ljenjem za opravljanje dela.
Prav ta predpis, je povedal
Hohnjec, je bil eden od osnov-
nih razlogov za ustanovitev
društva, saj bodo povezani ste-
čajni upravitelji lažje uveljav-
ljali enotna strokovna merila
ter se vključevali v oblikova-
nje zakonov in predpisov s
področja stečajnega prava. Po-
membna naloga, opredeljena
v statutu, bo tudi ustrezna opre-
delitev materialnega statusa
upraviteljev, društvo, ki svojo
vlogo razume predvsem kot
vez med pravosodjem in gos-
podarstvom, pa naj bi po vpisu
v register za svoje člane spreje-
lo še kodeks etike. Po vzoru
revizorjev, cenilcev in izvršite-
ljev si bodo prizadevali tudi za
ustanovitev zbornice.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Stečajni upravitelji s Celjskega (Zlatko Hohnjec drugi z leve) so si že dlje časa prizadevali za
povezovanje stečajnih upraviteljev v Sloveniji.
FINANCE
Vrednostni papirji deinišiciii družb
Vrednostni papirji invesHcijsicih družb
Tečajnica
Borzni indeicsi
Okoljslci certifikat za premogovnik
Slovenski inštitut za kakovost in mero-
slovje je v začetku meseca Premogovniku
Velenje izdal certifikat ISO 14001 za sistem
ravnanja z okoljem. Slovesna podelitev bo
1. julija v okviru praznovanja dneva rudar-
jev, ki se ga bo udeležil tudi predsednik
države Milan Kučan.
Velenjski premogovnik ima od leta 1998 že
certifikat kakovosti ISO 9001, pred dvema
letoma pa se je določil pridobiti tudi okoljski
certifikat. V sistem ravnanja z okoljem so zajeli
kar enajst segmentov, od vode, zraka, odpadkov
in nevarnih snovi do komuniciranja. Vsi so
uspešno prestali presojo. Po besedah direktorja
Premogovnika Velenje dr. Franca Žerdina je
pridobitev certifikata ISO 14001 zelo pomem-
bna. »Opravili smo obsežno in zahtevno nalogo,
za kakršno v premogovništvu doslej ni bilo
prakse,« je povedal dr. Žerdin. »V podjetju in
tudi v inštitutu smo opravili veliko dela in
vložili veliko znanja. Pridobitev certifikata ne
pomeni tudi večje ekonomske učinkovitosti,
bo pa podjetje imelo urejen sistem ravnanja z
odpadki, lažje bo komuniciralo z javnostmi in
pridobilo še eno pozitivno točko pri vstopanju v
Evropsko unijo.«	JI
□
KULTURA
Seviljski brivec za Celjane
v Ledeni dvorani celjskega Mestnega parka bo v soboto, 1. julija, predstava Opere in baleta SNG Maribor
v okviru prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu si bo
celjsko občinstvo tudi letos
lahko ogledalo operno pred-
stavo. V podjetju Fit media,
kjer so že vse od začetka celj-
skih poletnih prireditev soor-
ganizatorji večernega dogaja-
nja v mestu, so letos s pomočjo
glavnega pokrovitelja Banke
Celje v goste znova povabili
ansambel Opere in baleta SNG
Maribor, tokrat s predstavo Se-
viljski brivec.
Poletje v Celju, knežjem me-
stu bo letos gostilo že jubilejno,
peto opero. Po Manon in Ciga-
nu baronu v izvedbi Opere in
baleta SNG Ljubljana in Traviati
ter lanskem Netopirju v izvedbi
Opere in baleta SNG Maribor bo
občinstvo tokrat lahko prisluh-
nilo operi Gioacchina Rossinija
Seviljski brivec, ki jo je za mari-
borski ansambel režiral Paolo
Trevisi, dirigent je Boris Švara,
zborovodja Robert Mracsek,
scena pa je delo Giuseppeja
Ranchettija.
Seviljski brivec bo občinstvo
pripeljal v čas, ko se je mladi
grof Almaviva zaljubil v lepo
Rosino. Toda priletni in skopuš-
ki doktor Bartolo, Rosinin va-
ruh, je na svojo varovanko bud-
no pazil. Sam se je namreč mi-
slil poročiti z njo, predvsem za-
radi denarja, ki bi ji ga sicer
moral izplačati ob njeni polno-
letnosti. Mladi grof z najetimi
muzikanti torej zaman prepeva
pred hišo, a zaljubljencu se po-
nudi nepričakovana pomoč:
mimo jo primaha brivec in šalji-
vec Figaro in v svoji slavni kava-
tini pove. da je on, Figaro, naji-
menitnejša oseba v mestu. Fi-
garo je tu in obenem tam, kjer je
treba striči lase, pretihotapiti lju-
bezensko pisemce in še za veli-
ko drugih opravkov... V izvedbi
Marjana Trčka, Franca Javor-
nika, Andreje Zakonjšek, Ivice
Šariča, Stevana Stojanoviča,
Jakija Jurgca, Dragice Kova-
čič, Emila Baronika, Matjaža
Vezonika, Bojana Hintereg-
gerja in Bena Murausa se pri-
hodnjo soboto napoveduje pri-
jeten in zvočen poleten večer.
Vstopnice za komično opero
v dveh dejanjih in treh slikah, ki
bo v Ledeni dvorani na ogled ob
20.30 uri, so po 2.500 tolarjev v
predprodaji v prostorih Fit me-
die na Bežigrajski 9 v Celju,
celjski poslovalnici Kompasa in
trafiki v Centru Interspar, v so-
boto, 1. julija, pa bodo na voljo
še pri blagajni Ledene dvorane.
- 1. STAMEJČIČ
Prvenca Darje Jontes in Mojce Bareša
v celjski Galeriji sodobne
umetnosti sta bili predstavi-
tvi pesniških zbirk celjskih
avtoric Darje Jontes in Moj-
ce Bareša. Pripravila ju je
celjska Območna izpostava
Sklada za Ijubiteljslce kul-
turne dejavnosti.
Prva je svoj pesniški prve-
nec z naslovom Vulkan
prejšnji petek predstavila
Darja Jontes. Spremno bese-
do k pesniški zbirki je pripra-
vila Helena Muha, ki je tudi
spretno vodila njeno predsta-
vitev in pogovor z avtorico.
Pesniška zbirka Vulkan je izš-
la v samozaložbi in podpori
številnih sponzorjev v nakladi
300 izvodov, stiskali pa so jo
pri Unigrafiki. Zbirka je
opremljena s fotografijami, ki
jih je prispeval Franci Horvat.
Iskrena lirična izpoved o lju-
bezni in življenju nasploh je
navdušila obiskovalce. O sebi
je Darja med drugim tudi za-
pisala: »Najprej ljubiš malo,
potem več in potem največ,
najmočneje, najgloblje. In se
zaveš, da je včasih treba tudi
dati.« Pesmi je prebirala avto-
rica sama. Ob tem pa je njena
prijateljica, likovna pedagogi-
nja Urška Vrečko pripravila
tudi priložnostno razstavo
svečnikov, ki so jih pod nje-
nim mentorskim vodstvom
izdelali učenci 111. osnovne
šole Celje ter osnovne šole na
Ljubečni.
Nič manj simpatičen pa ni
bil ponedeljkov literarni ve-
čer, na katerem se je predsta-
vila Mojca Bareša. Njen pe-
sniški prvenec nosi naslov
Moja pot v poezijo, nastal je v
samozaložbi, ob pomoči šte-
vilnih sponzorjev, v 500 izvo-
dih pa so ga natisnili pri Fa-
stram d.o.o. v Laškem. Prav-
zaprav bi lahko rekli, da pri-
čujoča zbirka predstavlja ne-
kakšno retrospektivo celot-
nega dosedanjega obdobja
njenega pesniškega ustvarja-
nja, od leta 1982 do 1999.
Spremno besedo je napisala
lektorica zbirke prof. Božena
Orožen. Mojčine pesmi je z
umetniško besedo podala La-
da Ščurek, članica ansambla
Ljubiteljskega gledališča Te-
harje, ob kitarski spremljavi
Jožeta Lesjaka, ki je s svojimi
zvoki spremljal tudi predsta-
vitev pesniške zbirke Darje
Jontes.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Zvočno razicošje APZ Celje
Med odmevnejše glasbene
dogodke preteklega tedna
velja uvrstiti nastop Aka-
demskega pevskega zbora
Celje, ki je s celovečernim,
skrbno izbranim sporedom
ponovno potrjeval svojo
vrednost in poustvarjalno
energijo. Tokratni koncert
je pomemben tudi zato, ker
že pomeni uvod v praznova-
nje dvajsete obletnice v na-
slednjem letu.
Vsebinsko, stilno in kom-
pozicijsko raznolik koncertni
program, sestavljen pred-
vsem razpoloženjsko, je bil
izveden muzikalno čisto ter
prepričljivo. Bil je sprehod od
renesanse v današnji čas, od
sakralnih pa do obdelav ljud-
ske pesmi Švedske, Finske,
Irske, Škotske. Programska
osvežitev so bile priredbe slo-
venskih ljudskih motivov
skladateljev: Merkuja, Čopija,
Mojce Prus in Radovana Gob-
ca. To so skladbe, s katerimi
se lahko uspešno promovira-
jo vsestransko usposobljeni
pevski zbori.
Akademski zbor je že krep-
ko umeščen med pomem-
bnejše slovenske zbore, ki
amaterizem razumevajo v
najbolj žlahtnem pomenu.
Postavili so si visoke kriterije
in jih tudi uresničujejo. Diri-
gentka Sonja Čednak-Pavlič
se izkazuje kot izkušena in
natančna zborovodkinja, vo-
di zbor sugestivno in pevcem
pušča ustvarjalno svobodo.
Skladbe »zaživijo«. Zvok je
stilno prilagodljiv, kar se je
pokazalo pri izvajanju rene-
sančne polifonije, kot tudi v
sodobni čas komponirani
Močnikovi skladbi »Christus
est natus«. Zanimiv je bil na-
stop ženskega dela zbora, ka-
terega izvajanje je bilo barv-
no usklajeno in glasovno ize-
načeno; izkazal se je z zrelim
ženskim zvokom.
Zbor si je postavil jasne di-
menzije: programska usmeri-
tev, krepitev zborovskega
zvoka, avtentičnost v inter-
pretativnem smislu. To je pot
v doseganje zvočnega raz-
košja in prepričan sem, da so
se pevci in dirigentka temu z
dušo in znanjem zavezali.
MARJAN LEBIČ
Harlekinse
predstavi
Med izrazom in tehniko v
plesu je naslov letošnje pro-
dukcije letnega dela in us-
tvarjanja v šoli za plesno
vzgojo, klasični balet in so-
dobni ples Harlekin.
Na produkciji v stari telo-
vadnici Gimnazije Celje - Cen-
ter se bodo jutri, v petek ob
18. uri, predstavili plesalci
vseh skupin, nastop pa je na-
menjen vsem, ki jih zanima
sodobni ples in balet. IS
Dijaki razstavljajo
v avli Splošne bolnišnice Celje je na ogled razstava del
likovne ustvarjalnosti dijakov Srednje zdravstvene šole
Celje.
Likovna dela dijakov bodo na ogled vse do sredine avgusta,
zatem pa v Srednji zdravstveni šoli Celje že najavljajo novo
razstavo; prikazali bodo zaključne izdelke, ki so jih dijaki
napravili pri predmetu informatika.	IS
Na krilih plesa
v dvorani Forum se bodo jutri, v petek ob 18. uri, na
zaključni produkciji predstavili plesalci Plesnega foruma
Celje.
Že tradicionalna vsakoletna prireditev Na krilih plesa bo
prikaz celoletnega dela skupin, ki v Plesnem forumu Celje
delujejo pod strokovnim vodstvom Goge Stefanovič Erja-
vec.
S petkovo produkcijo pa za plesalke še ni povsem konec
sezone, saj se bodo že dan kasneje, na sobotni osrednji
prireditvi ob dnevu državnosti v Celju predstavile z odlomki
iz predstave Get Back, v torek, 27. junija, pa bodo na
poletnem odru Starega gradu nastopile z uspešnico lanske
sezone Sadna opera. Plesalke Plesnega foruma Celje bodo v
sredo odpotovale na mednarodni festival v Šibenik na Hrvaš-
ko, kjer se bodo občinstvu s Sadno opero predstavile v petek.
30. junija.	1. STAMEJČIČ
ZAPISOVANJA
DomaČi jskost jezilca
Naj zgornji naslov ne zveni
cinično, ignorantsko in sploh
negativno. Ker tako ni miš-
ljen. Prav nasprotno; mišljen
je v vsej svoji pozitivnosti in je
naslovljen predvsem vsem ti-
stim, ki v predlogu slovenskih
slavistov, da bi ustanovili ne-
ke vrste Urad za jezik, vidijo
ksenofobijo, zadrtost, doma-
čijskost, ozkost...
Naj pojasnim. Sam nisem
nikakršen zagrizen navijač
hermetičnih jezikovnih form.
Prej narobe; tako kot se iz
dneva v dan spreminja naše
življenje, se z njim spreminja
tudi jezik, ki ga uporabljamo.
Navsezadnje gre za živ orga-
nizem. Ne verjamete? Hm, saj
ni treba ne vem kako pozorno
poslušati ljudi, ki se po dolgih
letih bivanja v tujini vračajo v
domovino, da ne bi opazili
vseh tistih arhaizmov, ki mr-
golijo v njihovih stavčnih zve-
zah. Poslušajte novega sloven-
skega premiera in slišali boste
besede, katere ste že pozabili.
Za katere ste mislili, da jih
sploh nikoli niste uporabljali.
Če pa ste kakšen mlajši letnik,
potem jih pa tako in tako še
slišali niste. Pa kaj? Njegov
jezik je pač ostal na ravni, na
kateri je bil, ko je človek zapu-
stil okrilje svojega domačega
jezika. In z vnovično naselitvi-
jo pod soncem, ki šepeče slo-
venske besede, bo oživil tudi
njegov jezik. Njegov besedni
zaklad.
Tako pač je! In tega ni mogo-
če spremeniti. Kot uporabnika
storitev slovenskega jezikovne-
ga kodeksa, pa me prav tako
kot vse tiste slaviste na čelu z
dr. Janezom Dularjem, moti
zapostavljanje slovenskega je-
zika. Ja, točno to! Gre za zapo-
stavljanje, za ignoriranje. Kar
je vsekakor hujše kot pa mani-
puliranje s slovenščino. Ali pa
zloraba slovenskega jezika. V
slednjih dveh primerih ne gre
za prezrtost obstoja nekega je-
zika, ne gre za golo ignoranco,
gre za dejanja na osnovi jezi-
ka. In v tem je največji prob-
lem. Ne v tem, da so plakatni
prostori zasičeni s tujejezični-
mi reklamnimi slogani, da
ima vsak peti barček slovensko
ime, da se domala sleherna
trgovina v zasebnih rokah kiti
s kakšnim tujezičnim ime-
nom, ki ga njen lastnik nema-
ra niti prevesti v slovenščino ne
zna. Vseh teh primerov ni mo-
goče rešiti. V to sem prepričan.
Denar in trg pač narekujeta
svoje norme. Tudi jezikovne.
Kdo bo prisilil slovenske ročk
bende, da bodo svoja bleščeča
anglosaksonska imena zavoljo
lepe rabe slovenščine v javnosti
konvertirali v jezik, v katerem
bo njihovo ime v najboljšem
primeru zvenelo smešno. V
kakšnem hujšem primeru pa
celo bebavo. In idiotsko.
Hmm, kdo bi si to sploh upal
predlagati?
Problem torej ni tam, kjer se
kuje denar. Problem je tam,
kjer se denar neposredno ne
kuje. Kjer ne gre za neposred-
no proizvodnjo, kjer slovenski
jezik ni neposredno zanemar-
jen zavoljo večjega dobička,
pač pa tam, kjer se ga dobe-
sedno ignorira, kjer slovenski
jezik ne obstaja. Tam, kjer
morajo uslužbenci celo za letni
dopust prositi v tujem jeziku.
Tam, kjer so plačilni listki iz-
pisani v katerem od velikih
tujih jezikov. Tam, kjer je ko-
munikacija med zaposlenimi
reducirana na tujejezične nor-
me. In v tem primeru ni nika-
kršne zakonske regulative.
Predstavljajte si samega sebe,
da pridete v Francijo, tam po-
stavite podjetje in od svojih
delavcev in uslužbencev zahte-
vate, da se naučijo govoriti
slovensko. Še več; od njih ter-
jate, da v vaši pisarni govorijo
slovensko, pa čeprav ste globo-
ko na ozemlju države, kjer se
govori denimo francoski jezik.
Ja, če bo šlo tem ljudem za
nohte, če bodo eksistencialno
odvisni od vas, če ne bo na
vidiku druge službe, se vam
bodo podredili. Hja, če vas
seveda prej ne bodo tožili.
Vsaj v Franciji vas za tako
nadlegovanje, kakor se tovrst-
no jezikovno nasilje imenuje,
lahko tožijo. Nesramno tožijo.
In od izgubljene tožbe si boste
težko opomogli.
Kaj pa v Sloveniji? Hja, nič
Na kakšne pravne norme se
ne morete sklicevati. Edino
kar vam preostane je, da se
domačim potožite, kako vas
izkoriščajo, kako grdo počno z
vami, v primeru, da vas je kaj
več v hlačah, pa se lahko temu
uprete. S to pripombo, da ste
v tem primeru odvisni zgolj od
dobre volje in trenutnega raz-
položenja vašega nadrejene-
ga.
Kaj hočem povedati? Da v
tej državi ni zakonske podla-
ge, ki bi omogočala striktno
uporabo slovenskega jezika.
Da ni organa, ki bi zavaroval
tistega, ki bi slovenski jezik
sploh želel uporabljati. Zgod-
bice o tem, da gre v primeru
ustanovitve Urada za jezik,
za kršenje osnovne pravice
svobode izražanja in govora,
pa so tako zelo iz trte zvite, da
o njih niti nima smisla raz-
pravljati. Oziroma drugače;
tudi demokracija se mora
nekje nehati!
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
□
Izjemna premiera v Vojniku
V Vojniku je domača dramska skupina
KIJU France Prešeren izvedla Petra Shaf-
ferja Črno komedijo. Premiera je bila v
petek, 16. junija, prva ponovitev pa v
nedeljo.
Pred dvema sezonama so v Vojniku po-
novno oživeli, nekdaj močno razvito, dram-
sko dejavnost. Zbrali se nekdanji igralci in
že v lanski sezoni so doživeli uspeh s
predstavo Dvanajst porotnikov, ki je bila
opažena tudi v širšem slovenskem prosto-
ru. Za letošnjo sezono pa so si izbrali
priljubljeno besedilo amaterskih odrov, Pe-
tra Shafferja Črno komedijo. Odločitev je
bila dobra tako z vidika primernosti in
aktualnosti za današnjega gledalca kot tudi
primernosti za izvedbo omenjene gledališ-
ke družine.
Skupini je uspelo k študiju predstave kot
režiserja pritegniti Renata Jenčka, sicer čla-
na ansambla SLG Celja, ki pa ima za sabo
že kar nekaj izkušenj z delom z ljubiteljski-
mi gledališkimi ustvarjalci. Vešča roka je
tako vodila, sicer že dokaj formirane igral-
ce, do tiste stopnje, ko sta igralčevo razmiš-
ljanje o sporočilnosti predstave, ki ga to
besedilo nedvomno ponuja in je zato lahko
več kot le komedija, in odrska igra postala
nekaj stvarnega, samoumevnega.
Številne režijske in igralske domislice in
gegi so si sledili s pravo mero okusa in
nasičenosti. Dovršenost in požrtvovalnost
v igri moramo pravzaprav pripisati vsem, ki
so zavestno gradili svoje »tipe« v predstavi,
pa naj si bo to skoraj briljantni osrednji vlogi
Millerja (Uroš Krivec), njegovi racionalni, a
tudi naivni zaročenki Carol (Marjana Ko-
vač), zafrustrirani in pravzaprav najbolj
nesrečni fuguri gospodične Furnivalove
(Magda Golobič), ali pa pedantnemu pol-
kovniku Melkettu (Albin Apotekar), Harol-
du Corringeu (Matjaž Kovač) s svojo izvir-
no drugačnostjo, »gastarbajterju« Zupanči-
ču (Grega Korošec), ali pa vlogi Millerjeve
ljubice Clee (Tatjana Štante) - ženske, ki ve
kaj hoče in zna to tudi doseči, do markant-
nega milijonarja Babmergerja (Tomaž Go-
renšek). K celotni odrski podobi pa je v
izdatni meri pripomogla enostavna, vendar
funkcionalna ter estetska scena in zahtevna
odrska luč Izidorja Korošca.
To je predstava, kakršne v Vojniku v
izvedbi domačega ansambla še ni bilo in
mirno si upam zapisati, da se je Črna kome-
dija vpisala med tistih nekaj predstav, ki
sodijo v sam vrh ustvarjanja na amaterskih
odrih v letošnji sezoni na širšem Celjskem.
ŽIVKOBEŠKOVNIK
Celiani najmlajši med izbranci
Izbrani smo! Tako so člani
gledališke skupine Fun Club
izrazili navdušenje, ko so iz-
vedeli, da so ena izmed
osemnajstih amaterskih gle-
daliških skupin, izbranih za
nastop na festivalu v Salz-
burgu.
Na festival »Theater, ein
stueck Leben«, ki bo trajal
do 25. junija, se je prijavilo
štirideset skupin, ki imajo za
sabo bogato umetniško pot.
To so skupine iz Argentine,
Nemčije, Poljske, Latvije,
Hrvaške, Španije, Belgije,
Avstrije in Slovenije. Člani
Fun Cluba in obenem dijaki
Gimnazije Celje - Center bo-
do na festivalu najmlajši gle-
dališčniki, tako po starosti
kot po času delovanja. Po-
membna značilnost te sku-
pine, ki jo vodi prof. Karen
Polimac Dobovišek, je, da v
predstavah govorijo v an-
gleškem jeziku, na festivalu
v Salzburgu se bodo pred-
stavili s Sofoklejevo Antigo-
no. To je odlična predstava,
ki jo bodo s ponosom pred-
stavili in znova dokazali, kaj
znajo in zmorejo slovenski
srednješolci, če jih spodbu-
jajo pravi mentorji, ki se
znajo pri snovanju predsta-
ve povezati z vrhunskimi
umetniki. Celjska oziroma
slovenska skupina pa ne bo
nastopila le na omenjenem
festivalu, ampak se bo pred-
stavila tudi v salzburškem
mestnem gledališču.
V času bivanja v Salzburgu
si bodo člani Fun Cluba ogle-
dali veliko predstav nastopa-
jočih skupin, po predstavah
pa bodo sodelovali na razgo-
vorih in okroglih mizah. Ta-
krat bodo imeli tudi prilož-
nost, da starejšim udeležen-
cem in vrstnikom povedo,
kako se da zdravo in korist-
no preživljati prosti čas, pa
tudi kako ustvarjalna in so-
dobna je lahko slovenska
gimnazija.
M.A.
Z uspešno Antigono zdaj še na festival v Salzburg.
GUTENBERGOVA GALAKSIJA
So SIcriviti zapisici Aielcsandra
Sergejeviča šmafu?
Tudi fuk nam namiguje,
kako prijetna mora biti smrt.
vendar na to nismo pozorni.
Če bi nam bilo dano umreti
dvakrat, potem bi bilo drugič
hrez strahu. Tako bo devica,
ki se boji bolečine spričo vdo-
ra kemblja, a čuti užitek,
drugikrat že vneta za fuk in
si ga bo želela, ne da bi ji bilo
v primerjavi z užitkom kaj
mar ničevosti bolečine. ...
Fuk nam je dan namesto
mnogokratne smrti. Komaj
zajamemo sapo od ene slad-
ke smrti, že smo vneti, da bi
jo znova skusili.
Ljudi so od nekdaj privlačile
podrobnosti iz običajno skrite
intimnosti velikih mož -in že-
na. Pikantnosti so bile vedno
Usta reč. okrog katerih si je
preprosta človeška domišljija
dala na veliko opraviti, a žal
iudi velja, da so skrite stvari
Velikih postale po nekem dolo-
čenem času tudi bolj ali manj
edino, kar je ostalo od njih v
spominu malih. Veliki so rav-
nali previdno, mali. ki seveda
Veliko dajo nase. pa se v mo-
demih časih obnašajo še prera-
di samopromocijsko - najraje
prebirajo »žuto štampo« in
marsikaj so pripravljeni stori-
K da bi se jih videlo v njej. A
pustimo male.
hočemo vas spod-
buditi k branju
Velikega.
Skrivni zapiski
Aleksandra Sergejeviča so na-
stajali pred skoraj 170 leti. na-
tančneje v zadnjem letu njego-
vega mladega, viharnega in
umetniško božanskega življe-
nja - končajo se tako rekoč
nekaj dni pred usodnim dvo-
bojem. v katerem je Aleksan-
der Sergejevič v romantični
maniri. braneč čast svoje izvo-
ljene gospe, podlegel strelnim
ranam. Njegovi Skrivni zapi-
ski veljajo za apokrif saj ga
poznavalci njegovega dela in
varuhi njegovega spomina,
mimogrede, lani je vesoljni slo-
vanski svet praznoval 200-let-
nico njegovega rojstva, odkla-
njajo kot ponaredek. Ne glede
na to pa so prevedeni v vse
večje svetovne jezike, tudi v
ruščino in od letos v izvrstnem
prevodu Milana Jesiha tudi v
slovenščino. V istem času je
France Prešeren ustvarjal ro-
mantično pesnitev Krst pri Sa-
vici. Slomšek pa je že na svetlo
dal Krščansko devištvo. med-
tem ko so bila za Aleksandrom
Sergejevičem že vsa kapitalna
dela, ki so jih kasneje kanoni-
zirali vključno z njihovim av-
torjem vred.
Aleksander Sergejevič se v
Skrivnih zapiskih ne kaže kaj
dosti drugačen avtor, kot ga
poznamo iz njegovih pesnitev
in povesti, le da je zdaj v izpo-
vedovanju svojih življenjskih
obsesij - ženska, smrt, fuk - kar
zadeva pripovedno-filozofsko
artikulacijo. direkten, realisti-
čen. zemeljski, življenjski in
predvsem prav nič izumetni-
čen. nasprotno, do bralca je
neizprosen; samo predstavlja-
mo si lahko, kakšen učinek
atomske bombe bi dosegli Za-
piski v javnosti v času njihove-
ga nastanka.
Knjiga se priporoča tako
mladim moškim kakor tudi
mladim ženskam. Prvim, da
bi premišljevali še z drugo gla-
vo, drugim zato. da spoznajo,
kaj misU druga moška glava.
Knjigo si lahko sposodite v štu-
dijskem oddelku in v oddelku
za odrasle in mladino, drugje
je nimajo. Mogoče pa se komu
zdi. da Skrivni zapiski Alek-
sandra Sergejeviča Puškina ne
sodijo npr. v novo vojniško
knjižnico, ker da so čisto nava-
den šmafu? Pa karkoli že si
predstavljamo pod tem izra-
zom.	Bibelj
PRIREDITVE
6LEDA1IŠČE
Stari grad Celje 26. 6. ob
21. uri Dobri vojak Josef
Švejk, v izvedbi ansambla
KUD Zarja Trnovlje.
KONCERTI
Kulturni dom Šentjur 24.
6. ob 20. uri koncert pianistke
Katarine Arlič ter sopranistke
Urške Arlič.
RAZSTAVE
Galerija letnega celjskega
kopališča razstava likovnih
del priznanih vojvodinskih
slikarjev.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje razstava foto-
grafij Hermana Čatra.
Club galerija Otto razstava
slik Jureta Cekute.
Savinov likovni salon Ža-
lec razstava likovnih del
učencev OŠ Spodnje Savinj-
ske dohne.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9. 28. 6. od 16.
do 17.30 otroška delavnica za
OŠ: skrivnostni svet dišav in
stekla.
Razstavišče Knjižnice
Šentjur ex hbrisi Arpada Ša-
lamona.
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Ra-
faela Podobnika.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
V okviru razstave bo 22. 6. ob
10. in 16.30 demonstracija
obrtnika krojača, od 24. do
30. 6. pa bo potekala poletna
muzejska delavnica Rogatec.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta in raz-
stava ljubitelji gledališča.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Arheološko razstavišče
Pokrajinskega muzeja raz-
stava Vitezi v vrtcu.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk Vlado Ren-
čelj - Ver, do 30. 6.; Galerija
Borovo Vlado Renčelj Ver do
17. 8.; Etol Jožica Sefarin, do
30. 6.; Merx Marija Prevolnik,
do 1. 7.
OSTALO
Mladinski center 22., 27. in
28. 6. od 18. do 20. ure raču-
nalniška delavnica; 22.6. ob
20. uri potopisno predavanje;
24. 6. ob 11. uri tekmovanje v
računalniški igri Quake; 26. 6.
od 16.30 do 19.30 ustvarjalna
delavnica - barvanje odlitih
modelov.
Stara telovadnica Gimna-
zije Celje-Center 23. 6. ob 18.
uri zaključna letna produkcija
Plesne šole Harlekin z naslo-
vom Med izrazom in tehniko
v plesu.
Grajski vrelec Dobrina 24.
6. ob 15. uri 4. tradicionalna
folklorna prireditev »Ohrani-
mo kuhurno dediščino naših
babic in dedkov« združena z
2. srečanjem kmečkih žena,
udeleženk akcije »100 kmeč-
kih žensk na morje«.
Slivniško jezero 24. 6. od
16. ure naprej kresna noč z
družabnimi igrami.
Pred podružnično OŠ Bla-
govna 24. 6. ob 18. uri kulina-
rični preizkus kmečke hrane
ter tekmovanje v košnji trave
in mletju koruze na žrmlje.
Tržnica Zreče 24. 6. od 9.
ure naprej akcija Veter v laseh
- s športom proti drogi in
koncert skupine Nude.
Stari grad Celje - 27. 6. ob
19.30 plesno-gledališki pro-
jekt Sadna opera v izvedbi
Plesnega foruma Celje;
Spodnji grad Celje - dvo-
rišče 22. 6. ob 17.30 plesni
predstavi Smeško med čr-
kami ali plesna abeceda ter
Odprta vrata za ples, 27. 6.
ob 20. uri koncert evergree-
nov Celjskega plesnega or-
kestra Žabe;
Atrij Majolke - 28. 6. ob
20.30 koncert Jerce Mrzel
ob spremljavi pianista Emila
Glavnika;
Dvorana Plesnega foru-
ma - 22. 6. ob 18. uri zaključ-
na produkcija vseh skupin
»Na krilih plesa«;
Krčma pri Zamorcu - 22.
6. od 21. ure naprej pop v
živo - koncert skupine Blues
etc. iz Italije;
Parkirišče za Spodnjim
gradom - 23. 6. ob 19. uri
koncert Mladih upov in ob
20. uri ročk koncert: Tinka-
ra Kovač, Nude in Big Foot
Mama, 24. 6. ob 20. uri kon-
cert glasbenih skupin Cali-
fornia. Zaklonišče prepeva
in Petra Graša;
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - 24. 6. ob 10. uri
poletna lutkovna predstava
Butalci Lutkovnega gledališ-
ča Maribor;
Spodnji grad Celje - 24. 6.
ob 19. uri osrednja slove-
snost ob dnevu državnosti;
Cerkev sv. Jožefa - 24. 6.
ob 19.15 koncert mešanega
pevskega zbora Pevskega
društva upokojencev Celje;
Dom sv. Jožefa - Jožefov
hrib - 24. 6. ob 20. uri tradi-
cionalno kresovanje in ob
21.30 prižig kresa, 28. 6. ob
20.30 literarno srečanje s so-
dobnim slovenskim pesni-
kom in pisateljem;
Likovni salon - 26. 6. ob
19. uri otvoritev kiparske
razstave Seeing through fla-
me;
Galerija sodobne umet-
nosti - 27. 6. ob 18. uri preda-
vanje Stojana Pelka.
Večer odprtiii vrat
Na Večer odprtih vrat celjskega Zavetišča za brezdomce
so jutri, v petek po 18. uri »vabljeni bohemi, alkoholiki,
lahkoživke, intelektualci, medijske osebnosti, policisti,
psihiatri, podjetniki, bleferji, frlki, lokalni politiki, psiho-
logi, socialni delavci, narkiči in vsi, ki jih neznana sila
vleče tja.«
Večer, v katerega se vam bodo vrata odprla ob predložitvi
vstopnine v obliki steklenice poceni vina za 200 tolarjev,
bodo soustvarjali fotoreporterja Gregor Katič in Edo Eins-
pieler s fotografijami ter Bori Z, Zupančič in Danijel Bedrač
s pesmimi z roba.	'	IS
10
Nebo, daj dež, sicer bo
šlo vse v moloro!
Brez gasilskih cistern bi bilo alarmantno - Človek brez vode preživi le tri do štiri dni, kako dolgo bodo zdržale
poljščine?
Vročina še traja, pretoki rek so majhni in
se zmanjšujejo, UV indeksi so visoki, kon-
centracije ozona se približujejo mejnim
vrednostim. Vode z neba pa ni in ni...
Če prunerjamo sedanje razmere s klimatski-
mi podatki za Celje, je že na prvi pogled očitno,
da poletje kaže zobe: po podatkih hidrome-
teorloškega zavoda Slovenije, izračunanih na
podlagi časovnega obdobja 1961-1990, naj bi
bila povprečna junijska temperatura v Celju
17,5 stopinj Celzija, najvišja povprečna dnevna
temperatura 23,6, povprečna najnižja pa 11,1
stopinje Celzija. Res je, da je v tem obdobju
najvišja junijska temperatura že presegla 34
stopinj Celzija, ampak kdo pravi, da ne bomo
letos doživeli morda še višje. Dolgoletno pov-
prečje pravi, da ima Celje junija več kot 11
deževnih dni, ampak letos... Slabo kaže. In
marsikje v regiji je oskrba z vodo že odvisna od
zmogljivosti gasilcev. Bomo morali za dež za-
plesati kakšen indijanski ples? In če se za ljudi
morda še ni bati, kako bomo, če se razmere ne
umirijo, oskrbeli polja in vrtove?
Na območju šestih občin upravne enote
Šmarje pri Jelšah imajo ponekod zaradi po-
manjkanja vode resne težave.
Največje so v občini Šmarje
pri Jelšah, v vasi Močle, kjer je
prišlo do usahnitve vira tam-
kajšnjega vodovoda ter so
odvisni od pomoči gasilcev.
Tako so prepeljali v vas v
zadnjih tednih že 111 cistern
vode. Rešitev so videli v pri-
ključitvi na javni vodovod, za-
to dela že potekajo.
Drugo območje z resnimi
težavami je hriboviti Log nad
Rogatcem, kjer je prišlo do
onesnaženja vodnega vira
(kot kaže, zaradi suše). Z os-
krbo z vodo jim pomagajo
tamkajšnji gasilci. Tretji pre-
del s težavami zaradi vode je
območje Čače vasi pod Bo-
čem, v občini Rogaška Slati-
na, kjer so priskočili na po-
moč kostrivniški in slatinski
gasilci.
Na območju Podčetrtka so
težave na Rudnici ter v zasel-
kih nad Olimjem, kamor vozi-
jo občasno manjše količine
vode, največ na turistični Jele-
nov greben. Gasilci iz Bistrice
ob Sotli oskrbujejo z vodo
predel Svetih gor, v občini
Kozje pa imajo trenutno
manjše težave kot drugod.
Na območju občine Šent-
jur je javno komunalno pod-
jetje, ki upravlja med drugim
glavni vodovodni sistem
Hrastje-Kozarica, uvedlo
prejšnji teden omejitvi glede
zalivanja in pranja avtomobi-
lov. Ugotavljajo, da so rezer-
ve glavnega sistema, s kate-
rim oskrbujejo mesto Šentjur,
Ponikvo, Dramlje in Slivnico,
že na kritični meji. Med vodo-
vodi, ki jih upravlja komunala
(za 12 tisoč od vsega skupaj
18 tisoč prebivalcev), je naj-
bolj kritično v KS Prevorje,
vendar prevozi vode še niso
bili potrebni. Prav tako so za-
skrbljeni zaradi razmer v KS
Kalobje in KS Planina, kjer so
morali vodo zaradi okvare že
dovažati.
Na vodovode, ki jih uprav-
lja komunala, je priključenih
12 tisoč od vsega skupaj 18
tisoč prebivalcev šentjurske
občine. Med sušo imajo naj-
hujše težave prav prebivalci
odmaknjenih krajev, ki so od-
visni od pomoči gasilskih
društev. Med kraji, ki jih mu-
čijo suhe vodovodne pipe, je
že pol meseca Rifnik, ki je na
pragu mesta. Šentjurski gasil-
ci oskrbujejo z vodo tudi Vo-
drijž, Bezovje in del Dramelj.
V kmetijsko pomembnih ob-
činah Šentjur in Dobje dodat-
no opozarjajo še na resne po-
sledice suše in vročine v kme-
tijstvu.
V Novi Cerkvi so se že poja-
vile prve težave s pomanjka-
njem vode. Tako morajo tam-
kajšnji gasilci v cisternah preva-
žati vodo do vsi Polže, Novake,
Vizore in Velika Raven, nekaj
krajanov pa se s traktorji pripe-
lje v dolino po pitno vodo.
Vojniški gasilci vsako sre-
do oskrbujejo okoliške prebi-
valce z vodo, če pa je potreb-
no, tudi večkrat na teden. Z
vodo oskrbujejo zlasti prebi-
valce Malih Dol, Želč, Čreš-
njevca. Konjskega, Arclina,
del Višnje vasi in Dobrotina
nad Vojnikom.
Na področju Dobrne z oko-
lico prav tako primanjkuje
vode, ki jo gasilci dnevno pre-
važajo v skupne rezervoarje
v Zavrhu in Lokovini, prebi-
valci okoliški, zlasti višje leže-
čih kmetij pa pridejo sami po
vodo v Dobrno.
Pitne vode najbolj primanj-
kuje v okolici Radeč, in sicer
na Dobravi, Jelovem, Močil-
nem in Obrežju.
Ogrožena področja v Laš-
kem so Mala Breza, Šentru-
pert, Trobni Dol in Ojstro, ka-
mor gasilci redno dovažajo
vodo, za vodovodna omrežja
v Voluš-Vrhu, Porebru, Malih
Grahovšah in Trobnem Dolu
pa skrbi Pivovarna Laško, ki
upravlja 18 vodovodov v obči-
ni. Največje pomanjkanje vo-
de je zlasti v višjih predelih, ki
nimajo urejenih vodovodov,
zato morajo ljudje sami po
vodo v Laško. Ker je položaj
vse slabši, so v torek v občini
tudi uradno objavili vsesplo-
šno varčevanje z vodo.
Štorski gasilci dovažajo vo-
do zaenkrat v Kompole in
Drago, poblematični pa so
prav tako višji predeli, kjer se
ljudje sami oskrbujejo z vodo
iz področij, ki jo še imajo.
BJ, BoJ
Foto: GK
Brez gasilcev, ki dovažajo vodo višje ležečim krajem, bi bilo v teh dneh
ljudem še težje.
Himna ali poskočnica,
samo do je celjska
Ne vem, kaj si vi mislite o
raznih identifikacijskih sim-
bolih države in mesta in last-
ne vasi, ampak meni so raz-
ni grbi in zastave še vedno
kar všeč. Že res, da so neka-
teri tovrstni umotvori vred-
ni pljuvanja zaradi pomanj-
kljive estetike in simbolike,
ampak že to,da jih razne
združbe ljudi lahko vzamejo
za svoje, se mi zdi pomem-
bna reč. In kar predstavljajte
si, kako pomembna bi bila
slovenska zastava, če bi
(okej, ne letos) zavihrala na
koncu kakšnega nogomet-
nega prvenstva. Ampak pra-
vi smisel bi seveda dobila
šele, ko bi naši junaki zra-
ven prepevali Zdravljico.
Pomembne reči v življenju
so pač sestavljene iz podob
in občutkov in zvokov. Drža-
va jih ima, mesta pa ...
Priznam, da na posebne
mestne viže ne bi pomislila,
če se mi ne bi s sporočilcem
po elektronski pošti oglasila
Hedvika, ki si je ogledala za-
četek velikega poletja v Celju,
zaznamovanega s parfumi,
predsednikovo soprogo Štef-
ko in klavirskim koncertom.
In s časom, ki je sovpadal z
navijanjem za slovenske no-
gometaše na njihovi prvi veli-
ki predstavi. Priznam (in naj
mi ljuba žlahta oprosti - ne, ni
me sram), da mi je bila tistega
večera televizija pomembnej-
ša. Hedviki pa ne. Takole se je
razpisala:
»Ej, Pika, saj vem, da je tudi
tebi fuzbal adrenalin in inzulin
in da te zato ni bilo na otvoritvi
poletja celjskega, knežjega.
Jaz sem pa tja šla točno zato,
da si živčke umirim in infarkt-
no tekmo v prijetnem hladu
preživim. Sem si mislila, bom
malo radovednost pasla in gle-
dala, kako bomo tisti štirje
gledalci odprli celjsko priredi-
tev polno poletje, pa hahljala
se bom županu, ki bo moral
biti tam in ki se bo potil ne le
zaradi vročine ampak zato,
ker se mu bo domov k televi-
zorju na fuzbal mudilo. Štefki
Kučanovi pa nikamor. Pa me
je malo na mojo tacelulitično
vrglo. Dvorišče polno, kot da
fuzbal ni kralj. Ljudi, da so
komaj sproti stole ven nosili,
veličastno in šokantno, bi re-
kla. In potem me je na rit vrglo
še enkrat, in pravzaprav ti za-
radi tega drugega padca sploh
pišem. Poletja v Celju, ki pri-
naša praktično tri mesece pri-
reditev, ki bodo. po začetku
sodeč, več kot le zgledno obi-
skane, niso pričeli s kakšno
Odo radosti. Tudi s kakšno Od
Celja do Žalca ali Celje, ti me-
sto belo, ali Celje, moje mesto
ali s čim podobnim ne. Pričeli
so jo s planiškimi fanfarami.
Ves, da, tako je, prav si prebra-
la - s planiškimi fanfarami. Oj.
Triglav moj dom...
Če malce hudobno razmiš-
ljam. so najbrž hoteli poveda-
ti. da bomo Celjani skakali
kot oni mladci na velikanki
od prireditve do prireditve.
Ali pa so samovšečno menili,
da bodo prireditve v Celju k
nam v knežje okrilje privabili
kar na skok celo Slovenijo, da
o Evropi sploh ne govorimo.
Eh. simbolika... Najbrž o tem
nihče sploh mislil nič ni.
In prav v tem je problem,
kajti fanfare naznanjajo praz-
nik. Poletje v Celju je praznik.
In je predvsem celjski praznik
- vse boljši. In Celje ima kup
glasbenih strokovnjakov,
komponistov, sestavov. In
Celje ima kupček pesmi o se-
bi. Se ne bi dalo vsaj ene
prirediti za slavnostne fanfare
in z njimi povedati, da je po-
letje v Celju, knežjem mestu,
predvsem celjski skupek kul-
turnih in razvedrilnih priredi-
tev, trimesečni celjski praznik
in festival. Bi to mogel biti
izziv Nenadu Firštu, Matjažu
Brežniku, Juretu Krajncu ali
še komu? No, kaj praviš?
Hedvika«
Pravim, da bi si Celje kot
mesto pač lahko privoščilo
kakšen lep in otipljiv razpis
za viže o lastnih lepotah, se-
veda. In da bi himnični lokal-
patriotski začetki raznih do-
godivščin marsikoga po duši-
ci pobožali. Po drugi strani pa
sva imeli s Hedviko rahlo
žolčno debato o tem, ali je
smiselno celjske prireditve na
raven Celja zapirati tako po
vsebini kot po obliki. Hedvika
misli, da je to, kar se v Celju
godi, celjskim ljudem name-
njeno, meni pa srce zaigra, če
pomislim, da lahko tale naša
provinca svoje meje vsaj sim-
bolno preseže tudi tako. da se
postavlja na raven vsesloven-
skosti. Pa čeprav s planiškimi
fanfarami. Pa četudi po po-
moti in brez razmisleka.
Vragsigavedi, kaj je bolj naro-
be - prisluhniti pompoznim
zvokom himnične melodije,
ki ni celjska, a je simbol slo-
venstva, ali začeti prireditev s
celjskim domoljubjem, ki je
daleč od vzvišenosti, a je
omejeno na prav ta naš mali
kos sveta ...
P.S.: No, ampak o tem, da
bi Celje lahko imelo kakšno
pravo knežjo himno, sva se
pa strinjali! In o tem, da v
Celju res deluje kar nekaj
vrhunskih glasbenih umov,
prav tako. Je pa res, da meni
ni jasno, zakaj bi se dela
lotili kar tako, iz veselja in
ljubezni do mesta. Me pa ne
bi prav nič motilo. Če bi si
mesto svoj glasbeni hvalos-
pev enkrat v bližnji prihod-
nosti naročilo in kupilo ...
Če si lahko kupuje podobe
in spomenike, zakaj si ne bi
še zvokov?
Piše: PIKA KUKERL
SELIC ANTON s.p.
Elektroinstalacije in trgovina
Ul. II. bataljona 16/a, 3230 ŠENTJUR
Objavlja prosta delovna mesta:
1.	Diplomirani inženir elelctrotehnike
2.	VKelektrilcar energetilc
3.	Elelctrotehnilc energetilc
Pogoj pod točko 1:
5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, opravljen izpit B kategorije
Pogoj pod točkama 2 in 3:
3 leta delovnih izkušenj, opravljen izpit B kategorije,
odslužen vojaški rok.
Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakuje-
mo v 8 dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Z odliko v življenje
Konec šolskega leta je tudi priložnost za pohvale najuspešnejšim ucencem
Ponekod prej, drugod spet
Icakšno leto kasneje, a že
nekaj časa je v večini občin
na Celjskem praksa, da se
župani ob koncu šolskega
leta s sprejemom, priložnost-
nimi nagradami in prizna-
nji, zahvalijo za uspešno de-
lo, izstopajoče rezultate in
dosežke vsem tistim šolar-
jem, zlasti osmošolcem, ki
zaključujejo prvo stopnjo svo-
jega izobraževanja.
m
v nekaterih občinah na Celj-
skem so to že storili, nekaj pa
je tudi takšnih, ki so povsem
za rep lovili zaključek šolske-
ga leta. Čas torej, ko se šolar-
jem, tudi tistim najuspešnej-
šim, seveda, začenjajo polet-
ne počitnice, ko je časa dovolj
tudi za vse ostalo, ne le brska-
nje po knjigah.
Celje
v Mestni občini Celje so se
pred tremi leti ravnatelji os-
novnih šol dogovorili za krite-
rije, po katerih v vsaki šoli
zberejo najuspešnejše učen-
:e, a največ po enega iz vsake-
ga osmega razreda. Ob učnem
jspehu upoštevajo še dosežke
la občinskih, regijskih in dr-
^vnih tekmovanjih v znanju,
r športnih tekmovanjih, do-
sežke v raziskovalnem delu
er uspehe s kulturnega pous-
varjanja. Ob osmošolcih pa je
iprejem pri županu, letos se je
iojan Šrot z najuspešnejšimi
irečal v ponedeljek, namenjen
udi najbolj nadarjenim učen-
:em Glasbene šole Celje.
Kratka statistika dosežkov
:eljskih šolarjev kaže, da so
etos med matematiki osvojili
I zlato, 27 srebrnih in 57 bro-
lastih Vegovih priznanj, med
cemiki 4 zlate, 27 srebrnih in
58 bronastih priznanj, med
iziki pa 3 zlata, 12 srebrnih in
il bronastih Štefanovih priz-
lanj. Na jezikovnem področ-
u so osvojili 2 zlati, 6 srebr-
lih in 13 bronastih plaket v
Jnanju angleškega jezika, v
)oznavanju materinščine pa 3
Jlate, 6 srebrnih in 9 brona-
itih Cankarjevih plaket. Iz Ce-
ja so letos tudi dobitniki 5
Jatih, 4 srebrnih in 20 brona-
stih plaket mladih zgodovi-
larjev, 1 zlate, 5 srebrnih in
iO bronastih plaket iz logike.
2 državna prvaka v Veseli šoli,
zmagovalci Malih sivih cehc
ter mladi tehniki z enim zla-
tim, dvema bronastima odlič-
jema in vrsto uvrstitev na dr-
žavnih tekmovanjih. Celjski
šolarji izstopajo v raziskoval-
nem delu mladih, na glasbe-
nih tekmovanjih pa je sodelo-
valo 16 učencev in 60-članski
pihalni orkester Glasbene šole
Celje, ki se je domov vrnil z
zlato plaketo.
Najuspešnejši iz I. OŠ Celje
so Tjaša Guzej, Jernej Krem-
puš in Ana Stepišnik; iz II. OŠ
Celje Jelena Krstič in Peter
Weber; iz III. OŠ Celje Matevž
Bošnak, Nina Fokter in Marko
Vidak; iz IV. OŠ Celje Vito
Čuček, Ana Štiherl in Urška
Tajnšek; iz OŠ Frana Krajnca
Borut Cencelj in Nina Hriber-
šek; iz OŠ Hudinja Maja Mast-
nak, Ana Murko, Maša Savič
in Riana Zorko; iz OŠ Lava
Simon Kramer, Maja Sajnkar
in Gregor Srdič; iz OŠ Frana
Roša Martina Anderlič, Maja
Grabar in Katja Sotošek; iz OŠ
Ljubečna Jure Robič in David
Rozman; iz OŠ Glazija Jernej
Jereb, Monika Trobiš in Brigi-
ta Žaberl ter iz Glasbene šole
Celje Natalija Bratina in An-
drej Gubenšek.
Zreče
Zreški župan Jože Košir je
poleg 15 učencev OŠ Zreče, ki
so vseh 8 let šolanja zaključili
z odličnim uspehom sprejel
tudi 3 dijake - odličnjake iz
Kovinarske šole Zreče, v družbi
z najboljšimi, ki so prejeli
knjižne in praktične nagrade,
je bila tudi dijakinja, ki je
dobila priznanje za svoje do-
sežke na športnem področju
kot državna mladinska prva-
kinja v metu kopja.
Osnovno šolanje so z odlič-
nim uspehom vseh 8 let za-
ključili: Veronika Rožič, Ana
Potočnik, Matej Jančič, Blaž
Jelenko, Nina Buh, Marko Ko-
privnik, Anja Senčar, Simona
Špile, Tilen Hrovat, Peter Ri-
barevič. Robi Vahter, Alen Na-
glič, Amadej Škornik, Alena
Kozič in Ingrid Vindiš. Med
dijaki, ki obiskujejo šolo v
Zrečah, je župan čestital: Ja-
nezu Majšlerju, Dejanu Gore-
naku, Katji Podgrajšek in šport-
nici Martinki Ratej.
Slovensice Konjice
Konjiški župan Janez Jazbec
je povabil na slavnostni spre-
jem vse osmošolce iz občine,
ki so osemletko sklenili z od-
ličnim uspehom. V Konjičan-
ki se je zbralo 44 odhčnjakov
iz loške in obeh konjiški šol
ter njihovi ravnatelji.
Iz OŠ Ob Dravinji je 19
odličnjakov: Anže Zore, Alenka
Natek, Katja PavUč, Suzana
Pesjak, Lucija Lapuh, Jaka Je-
sih. Rok Markanovič, Nina Ar-
lič, Blaž Cugmas, Rok Martin-
čič, Monika Vengust, Urban
Čuješ, Špela Juhart, Katarina
Levart, Jerica Lunder, Vito Pan-
čur, Tadeja Soderžnik, Robert
Flis in Dejan Zajko.
Iz OŠ Pod goro je 18 odlič-
njakov: Martin Kacbek, An-
dreja Potočnik, Doroteja
Schmidt, Anže Hlačer, Žiga
Mravlje, Domen Slapnik, Uroš
Zorko, Špela Padežnik, Živa
Vrtovec, Urška Legat, Sara Go-
šnik-Tomažič, Iva Klančnik,
Ruth Polegek, Andreja Reč-
nik, Anja Slapnik, Rastko De-
bevec, Nina Očko in Sintija
Dobrotinšek.
Iz OŠ Loče je 7 odličnjakov:
Urška Kamenšek, Nataša Raz-
boršek, Matevž Pajek, Matic
Ribič, Špela Voh, Klemen Je-
lenko in Gorazd Rebemak.
Savinjska dolina
Žalski župan Lojze Posedel
je na slavnostni sprejem za
odličnjake in učence, dobitni-
ke državnih priznanj, povabil
119 učencev, z njimi pa seveda
tudi starše ter ravnatelje in men-
torje iz osnovnih šolah. Poseb-
no priznanje za odličen uspeh
v vseh letih osnovne šole je
prejelo 46 učencev iz OŠ Gri-
že, Petrovče, Šempeter in I.
OŠ Žalec. Dobitniki državnih
zlatih in srebrnih priznanj na
šolskih tekmovanjih iz fizike,
kemije, matematike, slovenš-
čine, angleščine, nemščine in v
Veseli šoli so prejeli knjižne
nagrade, ki jih je župan podaril
tudi učencem, ki so na šport-
nih tekmovanjih dosegli uvr-
stitve od 1. do 3. mesta.
Šmarje pri Jelšah
v Oš Šmarje pri Jelšah ter
njenih šestih podružnicah se
veselijo številnih priznanj za
učence, ki so jih prejeli v tem
šolskem letu. Med njimi je 8
prejemnikov različnih držav-
nih priznanj. Med dobitniki
državnih priznanj so 3 osmo-
šolke. Maja Ratej, ki ji sledita
Urša Prah in Anita Mužerlin,
vse med drugim dobitnice zla-
tih Vegovih priznanj, ki so po
mnenju učiteljskega zbora v tej
šoli nasploh najboljše učenke.
V šmarski šoli so letos našte-
li 8 prejemnikov državnih priz-
nanj, med katerimi so še Tadej
Stepišnik-Perdih, Katarina
Čakš, Jože Mužerlin, Denis
Golež in Peter Preskar, osnov-
nošolci pa so si prislužili še
številna priznanja na regijskih
in šolskih tekmovanjih, vsega
skupaj kar 141, med njimi skoraj
polovico za znanje matemati-
ke. Za 29 najboljših učencev
je pripravil župan Šmarja pri
Jelšah Jože Čakš prejšnji te-
den sprejem ter jim izročil
nagrade, 3 najboljše učenke
pa se bodo lahko udeležile
raziskovalnega tabora po last-
ni izbiri. Na prireditvi so pred-
stavili tudi 3 raziskovalne na-
loge šmarskih učencev ter na-
logo dijaka Poklicne in tehniš-
ke elektrokemijske šole Celje
Davida Šarlaha, za katero je
dobil zlato Preglovo plaketo.
IS, MBP, TT, BJ
Nasmejanih 30 celjskih šolarjev, ki so si priznanja prislužili s trdim delom v šoli in dosežki na
obšolskih tekmovanjih; v znanju, športu ali kulturnem poustvarjanju.
Predstavitev modelarstva
V	začetku meseca je bila v Dijaškem domu Celje
predstavitev dveh modelarskih klubov, in sicer modelar-
skega kluba iz Krškega in modelarskega kluba LT - Emo
iz Celja.
Na igrišču pred dijaškim domom so razstavili več kot 20
modelov. Iz kratkega intervjuja, ki so ga pripravili dijaki, so
ugotovili, da modelarstvo že počasi izumira, ker se vedno
manj mladih odloča za to dejavnost, ne nazadnje zelo drago
dejavnost.
V	celjskem klubu so večinoma mladi člani (najmlajši je v
1. razredu osnovne šole), v krškem klubu pa so večinoma
Študentje in že zaposleni fantje. Na predstavitev, ki jo je
organizirala dijakinja 1. letnika Alma Bešar, je prišlo pet
gostov oziroma modelarjev iz celjskega modelarskega klu-
ba, katerega predsednik je Edi Zagozda, in pet modelarjev iz
Krškega. Predsednik tega kluba je Silvo Ašič.
Dijaki dijaškega doma so pokazali zanimanje za to dejav-
nost, saj se jih namerava v naslednjem šolskem letu kar nekaj
vključiti v modelarski klub LT Emo Celje. ALMA BEŠAR
Prismuknjeno
Ja, saj ne vem, kako bi
prevedel naslov tele spletne
strani. Po angleško se ji na-
mreč reče Wackyuses.com
(www.wackyuses.com), na
njej pa je zbranih malo mor-
je nasvetov, kako uporablja-
ti stvari v povsem drugačne
namene, kot sicer. Ali veste,
da lahko je lahko Coca Cola
uporaben dodatek pri peki
šunke, odstranjevanju rje s
kromiranih predmetov ali čiš-
čenju straniščne školjke? Ali
da se lahko - če vam seveda
zmanjka pene za britje - obri-
jete tudi z olivnim oljem?
Ja, takšne nasvete boste naš-
li na tem naslovu, prismuk-
njene. Vse skupaj me močno
spominja na pripoved »Vse-
ved« izpod peresa Jaroslava
Haška, kjer je avtor slučajno
vskočil kot urednik svetoval-
ne rubrike pri lokalnem časni-
ku. Rezultate lahko predvidite
sami, Haškov briljantni slog,
pač, vendar pa kašne večje
katastrofe pri tej spletni strani
ni za pričakovati.
V bistvu gre za nasvete, za
katere običajno rečemo: »Or-
kalapipa, kako to, da se tega
nisem spomnil že prej!?«. Re-
cimo, da lahko olje iz friteze
prečistimo tudi s pomočjo fil-
tra za instant kavo. Ali pa da
lahko madeže na usnju na hi-
tro zakrijemo z barvno kredo.
Ja, to so take stvari, ki so
pravzaprav še dokaj daleč od
oznake prismuknjeno.
Je pa zato bolj smešna epi-
zoda s peskom za mačje stra-
nišče. Namreč, ta pesek naj bi
pomagal nesrečnemu avtomo-
bilistu, ki je obtičal v snegu.
Kako? Ne tako, kot ste najprej
pomislili, temveč kot oprijem-
ljiva podlaga, ki jo je treba
nasuti pod pogonska kolesa.
No, ja, ta je že rahlo hecna.
Ali pa nasvet, da lahko name-
sto izgubljenega vijaka v oča-
lih uporabimo zobotrebec. Ja,
to je pa res nekaj novega. Ah,
da, zobotrebec lahko uporabi-
mo tudi pri nanašanju lepila.
Smešno? To ni še nič. Eden
izmed nasvetov predlaga, naj
strok česna napičimo na zobo-
trebec, preden ga denemo v
marinado. Takšne stvari bi se
spomnil tudi petletni otrok.
Zato nam ni treba hoditi na
internet, ha? Ja, saj pravim...
Ali veste, da lahko pravi čaj
uporabite kot sredstvo proti
potenju nog? Ali pa lahko z
njegovo pomočjo pričarate do-
daten lesk vašim rjavim la-
sem? Ali veste da lahko s
povoščeno zobno nitko v po-
manjkanju ustreznejšega orod-
ja razrežete torto ali sir? Ja, v
nasvetih ne piše, ali je za to
boljša že uporabljena zobna
nitka ali nova, vendar skle-
pam, da bo slednja bolj pri-
ročna.
Nekateri nasveti so resnično
brezvezni, boste pa kmalu opa-
zili zakaj. Ko namreč govorijo
o zobotrebcih, mačjem pesku,
oUvnem olju in ostalih pro-
zvodih, ne pozabijo dodati na-
tančno določene znamke, ta-
ko da ima pri vsem skupaj
prste vmes posredno oglaševa-
nje. Vendar pa gre razen Coca
Cole in morda zobne paste
Colgate večinoma za izdelke,
značilne za ameriški trg, tako
da si lahko te prismuknjene
nasvete ogledate brez skrbi za
vašo potrošniško identiteto.
Sicer pa je bolj zanimivo
poglavje, kjer so nanizana dejs-
tva o raznih izdelkih, kakor
tudi oglasna deska, kjer obi-
skovalci puščajo svoje predlo-
ge za koristno uporabo raznih
gospodinjskih izdelkov. Seve-
da za konec ne bom pozabil
dodati, da vam spletno stran
priporočam izključno kot za-
nimivo branje, posledice ob
morebitnem prakticiranju pa
boste morali prevzeti na svoja
nejaka pleča. Pošteno?
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
Mesriitjska zmaga
Na 15. Meddruštvenem gasilskem tekmovanju za pokal
Štefana Krumpaka, ki je bilo konec tedna v Svetem Štefanu
(občina Šmarje pri Jelšah), je sodelovalo 15 odrashh ekip iz
različnih štajerskih krajev, od tega 7 ženskih. Prvi mesti v
ženski in moški konkurenci sta osvojih ekipi gasilcev iz
Mestinja.	BJ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Računalnike
šolarjem
20 let OŠ Frana Rosa - Od celodnevne do običajne šole
in devetletke
Drevo in učitelj se izkaže-
ta s plodovi, je bilo zapisano
na vabilu na svečano prire-
ditev ob 20. obletnice šole,
ki je bila v torek, dan kasne-
je pa so na šoli organizirali
številne športne aktivnosti
na šolskih igriščih.
Prva ravnateljica šole je bila
Antonija Mešl, ki je po devet-
najstih letih dela in življenja s
šolo svoje mesto pred letom
dni prepustila Milanu Dobni-
ku, ki pravi, da je z delom
celotne šole zadovoljen, kar
dokazujejo tudi izvrstni do-
sežki učencev na različnih
tekmovanjih. Mladi kemiki so
letos dosegli prvo mesto na
državnem tekmovanju. Po
mnenju ravnatelja bi morali
dati v prihodnje več poudarka
izobraževanju, zlasti kar za-
deva uporabo računalniške
tehnologije, seveda pa je to
povezano z denarjem.
Njihova poglavitna želja je,
da bi šolo polepšali in nakupili
novo opremo, saj je sedanja
precej dotrajana. Šolo je letos
obiskovalo 485 učencev, kar je
nekoliko manj kot lani. V pri-
hodnje načrtujejo za vsak raz-
red le po dva oddelka, drugo
leto pa bodo že uvedli devet-
letko. To naj bi bilo poleg viso-
kih stroškov za novo opremo
tudi precejšen zalogaj za učite-
lje. »Če si preobremenjen z
dnevnim pritiskom v šoli,
imaš manj možnosti za kako-
vostno razvijanje svoje oseb-
nosti. To se mi zdi slaba stran
devetletne šole,« je povedal
Dobnik, ki je pred tem kar 23
let poučeval na celjski gimna-
ziji, sedanji 1. gimnaziji v Celju.
mmmmn bojana jančič
MODRI TELEFON
Bodo park res
pozidali?
Bralca Edvarda iz Celja za-
nima, ali je res predvidena
gradnja na parkovnih površi-
nah za celjskim domom upo-
kojencev ter za koga bodo
gradili.
Ja, res je na območju, ki ga
omenjate, predvidena izgradnja
stanovanjskega objekta, v kate-
rem bodo varovana stanovanja
za upokojence, stare nad 65 let.
Glede vaših nasprotovanj oziro-
ma pripomb krajanov pa lahko
preberete pismo, ki nam ga je
poslala vaša soseda in ki ga
objavljamo v Pismih bralcev.
Počasni ali točni
Telekom
Bralec iz Celja, ki ne želi
biti imenovan v časopisu, je
podpisal v Telekomovi trgo-
vini v Cankarjevi ulici po-
godbo za ISDN paket, pri
čemer naj bi mu zagotovili,
da bo vse končano v tednu
dni. Iz Telekomove stavbe
se ni nato nihče odzval, zato
jih je po telefonu povprašal,
kdaj bo dobil priključek. Pri
tem so bili v Telekomu po
njegovem opažanju zelo
nevljudni, češ da jih priga-
nja.
Iz Telekoma Slovenije PE
Celje odgovarjajo, da je ome-
njeni bralec v Teletrgovini
podpisal pogodbo za izvedbo
ISDN priključka dne 3. 6.
2000. Glede na pogodbeni rok
so mu ISDN priključek med-
tem že uredili v pogodbenem
roku 10 delovnih dni in sicer
16. 6. 2000.	MA, BJ
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Seba-
stijan Kopušar. Na telefonsko
številko 031/569-581 ga lah-
ko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro.
Kako cista so jezera, bazeni in Savinja?
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje je tudi letos
odvzel vzorce vode za mi-
krobiološko in kemijsko
analizo na tistih mestih vo-
dotokov in jezer, ki jih
ljudje najpogosteje izbere-
jo za rekreacijsko kopanje,
analiziral je tudi vodo v de-
setih letnih bazenih in
vseh termalnih kopališčih
v regiji.
Analize so pokazale, da so
razmere povsod pretežno
dobre (pri tem velja opozo-
rilo, da so odraz trenutnega
stanja vode na odvzetih me-
stih), izjema je le Savinja, saj
je od sedmih vzorcev le
eden ustrezal mikrobiološ-
kim zahtevam za kvaliteto
kopalne vode. Vzorci so bili
oporečni zaradi povečanega
števila klic in prisotnih bak-
terij fekalnega izvora.
V letnih kopališčih je voda
večinoma ustrezna, še naj-
večkrat odstopata od dovo-
ljenih kohčin klor in sečnina.
In kako je z vodo v Šmartin-
skem, Slivniškem, Braslovš-
kem in Žovneškem jezeru?
Rezultati kemičnih analiz so
v glavnem povsod ustrezni.
nekoliko odstopa le vred-
nost pH vode, kar pomeni,
da je po kopanju v njej po-
trebno posvetiti pozornost
negi in zaščiti kože. To velja
tudi za kopanje v bazenih,
kjer je voda prav tako bolj
bazična. Vsi vzorci voda, ki
so bili odvzeti v jezerih, so
tudi mikrobiološko ustrez-
ni.
V zavodu za zdravstveno
varstvo opozarjajo na na-
ravna, oziroma divja kopa-
lišča, ki so kljub temu, da
gre za znana mesta za kopa-
nje, še vedno nevarna in so
brez pogojev za osebno hi-
gieno. Zato obiskovalcem
takšnih kopališč svetujejo,
da pri kopanju skrbno nad-
zorujejo otroke in jih ne
puščajo samih. Ne glede na
rezultate kemičnih in mikro-
bioloških preiskav je voda v
bakteriološkem smislu ne-
zanesljiva, mogoča je tudi
prisotnost virusov ali drugih
povzročiteljev nalezljivih
bolezni. Otroke, zlasti mlaj-
še, je zato treba opozarjati,
naj se izogibajo požiranju
vode med plavanjem, po ko-
panju pa se morajo vsi te-
meljito oprhati ali umiti.
Leteči fantje v zraku
Celje je v petek zvečer po-
stalo 18. slovensko mesto, ki
ima svoj skatepark. Mestni
mladeži v zadovoljstvo ga je
odprl celjski župan Bojan
Šrot na rolerjih, v spretnosti
rolanja in rolkanja pa so jih
uvedli fantje iz show skupi-
ne radeškega Metallesa z
dvakratnim svetovnim prva-
kom v rolanju, Alojzem Žu-
mrom na čelu.
Mestna občina Celje je za
skatepark odmerila del parki-
rišča ob garažah za Spodnjim
gradom, na prostoru, kjer je
doslej lahko počivalo okoli 20
avtomobilov, pa bodo vse do
zime nameščene rampe in os-
tale naprave, na katerih se
bodo mladi lahko preizkušali
v spretnostih rolanja in rolka-
nja. Skatepark je za okoli 4
milijone tolarjev postavilo ra-
deško podjetje Metalles, ki se
je s tovrstnimi športno-re-
kreacijskimi centri s preko
100 postavitvami dokazalo v
številnih evropskih državah,
prav zdaj pa zaključujejo po-
stavitev največjega skatepar-
ka v Rotterdamu.
Kot je bilo videti konec ted-
na, se je skatepark med celj-
skimi rolarji že prijel, vseeno
pa ne bo odveč opozorilo, da
si velja za vožnjo po njem
nadeti vse ščitnike in čelade,
saj znajo biti padci brez us-
trezne zaščitne opreme ne sa-
mo boleči, ampak tudi precej
nevarni.	IS, Foto: GK
Alojz Žumer nad glavami radovednega občinstva ob odprtju
celjskega skateparka.
REPORTAŽA
13
Nove bukve na
kuharskem prazniku
Veliko zanimanje za Kuharske bukve Radia Celje-drugi del - Razstava sladkih dobrot in ciganski golaž iz velikega kotla
Kjer je dobra kuhinja, so dobri prijatelji.
Dobrih kuharjev in dobrih prijateljev z glavno
radijsko kuharico Ivico Bumik na čelu je bilo
minulo soboto pri Domu svetega Jožefa v
Celju več kot sto. Prišli so od blizu in od daleč,
da bi se skupaj poveselili in nazdravili rojstvu
novih Kuharskih bukev Radia (}elje.
Predstavitev knjige in srečanje prijateljev Radia
Celje in Ivice Bumik, ki so po radijskih valovih
posredovali nešteto kuharskih receptov, je bilo le
dan po izidu drugih Kuharskih bukev Radia Celje.
To je bil poseben in vesel dogodek, ki je pomenil
tudi rojstvo posebnega, ekskluzivnega in izvirne-
ga kluba, v katerem se bodo tesneje povezovali
poslušalci Radia Celje, ki kuhajo z ljubeznijo in ki
svoje kulinarične skrivnosti posredujejo vsako
sredo v kontaktni oddaji Radia Celje Kuhajmo
skupaj, ki jo vodi (in si nove recepte skrbno
beleži) Ivica Bumik. Krog teh prijateljev se neneh-
no širi, v oddajo se oglašajo poslušalci iz vseh
koncev celjske regije, pa iz Prekmurja, Dolenjske,
Gorenjske, iz slovenske prestolnice in še od kod.
Sobotno srečanje je bilo tudi lepa priložnost
za postavitev razstave, na kateri so se bohotile
kuharske dobrote in mojstrovine (v glavnem
sladke), ki so jih za to priložnost spekli poslušal-
ci in poslušalke Radia Celje ter sooblikovalci
oddaje Kuhajmo skupaj in knjige Kuharske
bukve Radia Celje.
Prva izdaja Kuharskih bukev Radia Celje se je
lani uvrstila na lestvice največjih slovenskih
knjižnih uspešnic. Naklada 6 tisoč izvodov je
bila razprodana, zato je bil letos potreben pona-
tis. Zdaj se je »šlagerju kuhinj celjske province«
pridružila druga izdaja, v kateri je zbranih 275
novih receptov, zbranih v letu dni druženja v
priljubljeni radijski oddaji Kuhajmo skupaj. Pri-
hodnje leto bo zagotovo spet družabno srečanje
ljubiteljev kuhanja in poslušalcev Radia Celje. Bo
takrat spet krst nove knjižne uspešnice - Kuhar-
skih bukev Radia Celje - v novi barvni opremi in
z oznako 3?
MARJELA AGREŽ, Foto: GREGOR KATIČ
Ivica Bumik in nove bukve, ki imajo vse
možnosti, da postanejo nova prodajna uspe-
šnica.
Razstava kruhov in peciva, ki pa ni dolgo vzdržala. Ogledu je sledila množična pokušina.
Še en glavni. Direktor Novega tednika in Radia Celje Branko Stamejčič je bil na sobotnem
srečanju ves vroč: od navdušenja ob izidu knjige in od peke rm kratko razrezanih hretwvk.
Odgovorni urednici Radia Celje Nataši Gerkeš Lednik pa je (v mikrofon) povedal, daje tudi za
domačim štedilnikom glavni
Glavni kuhar Dani in eden najzvestejših poslušalcev radijske
oddaje Kuhajmo skupaj je za udeležence srečanja skuhal
ciganski golaž. Kako ga pripravlja, pa je zapisano v novih
Kuharskih bukvah.
14
REPORTAŽA
Kdor navija, gre naprej
Slovenski navijači so preplavili Amsterdam in zasedli gostilne s TV sprejemniki
Evropsko prvenstvo v no-
gometu je po osamosvojitvi
zagotovo največja promocija
Slovenije na mednarodni sce-
ni. Pa ne samo po zaslugi
nogometašev, izkazali so se
tudi navijači. Ti so iz vseh
koncev naše dežele od petka
do nedelje dobesedno prepla-
vili Amsterdam.
Vrhunec se je zgodil na Gos-
podov dan, ko so se od jutra
kolone navijačev v zeleno-belih
dresih zgrinjale proti trgu Dam
v središču mesta. Že pred pri-
četkom koncerta tria Predin,
Lovšin in Kreslin je navdušena
množica ustvarjala takšen
hrup, da so se radovedni doma-
čini že pred kosilom odpravili
pasti zijala. Ob 13. uri, pet ur
pred pričetkom tekme proti
Španiji, pa so na oder stopili
naši glasbeniki. »To je neverjet-
no. Koliko prebivalcev ima Slo-
venija? Kaj, samo dva milijona?«
se je čudil Izraelec, ki se je po
naldjučju znašel sredi nogomet-
nega vrveža. Skoraj desettisoč
glava množica je Špance (navi-
jači so jih hitro preimenovali v
Pšance) pregnala v bolj obrob-
ne ulice, medtem pa so trije IN-i
začeli petinštirideset minutni
glasbeni šov.
Ritmi rokovske verzije
Zdravljice so ponesli navijače v
ekstazo, ob njih pa prav nihče
ni mogel ostati ravnodušen.
Zadovoljni so bili tudi policisti,
ki so potem, ko so videli, da je
nevarnost izgredov skorajda
nična, izvedli tudi kakšen ple-
sni korak. Še najbolj so si meli
dlani tamkajšnji oštirji, saj je
pivo teklo v potokih, kljub te-
mu, da je vrček rumenega zla-
ta stal kar 800 tolarjev. »Sloven-
ci ste čudoviti, tudi vinjeni poz-
nate osnovna pravila lepega
obnašanja. Še raje vas imam
kot Čehe, s katerimi ste včasih
živeli v isti državi,« je delil poh-
vale slabo poučeni natakar, ki
pa je kar kmalu dobil lekcijo iz
zgodovine in geografije. Še do-
bro, da na Euru ni bilo Slova-
kov in Rusov, ker bi potem
imeli še precej težje delo.
Medtem pa se je rajanje na
trgu Dam stopnjevalo. Najbolj
zagreti navijači s sončne strani
Alp so na glavni ulici, ki je
vodila na trg, uprizorili korido
na slovenski način. Vsak avto-
mobil, ki se je pripeljal, so na-
mreč ujeli v ogromno zastavo,
voznika pa niso izpustili, do-
kler ni zaplesal na ritem ene od
navijaških pesmi. Koncert se je
začel in končal s slovensko no-
gometno himno Slovenija gre
naprej. In res je šla. V metroju
proti sloviti amsterdamski Are-
ni je bilo kot v peklu. Ob vzkli-
kih »Kdor ne sl^če ni Slovenc«
so prepolni vagoni poplesovali
kot škatlice in zdelo se je, da ne
bodo obstali na tirih. »Kaj take-
ga pa še ne, toliko norije nisem
videla tudi, ko je Ajax postal
evropski prvak,« je povedala
simpatična Nizozemka. Še do-
bro, da je bila Arena oddaljena
le nekaj postaj in kmalu smo
lahko spet zadihali.
Seks, droge in
nogomet
Vzdušje iz amsterdamskih
ulic se je preneslo tudi na šta-
dion, kjer so glasni slovenski
navijači kljub zgodnjemu vods-
tvu španske »Furie« preglasili
maloštevilno rumeno-rdečo
skupino na nasprotni strani su-
permodemega objekta. Nad
slovenskimi navijači so bili nav-
dušeni tudi ostali. Trije Brazilci
niso mogli prehvaliti Zlatka Za-
hoviča. »Tak dragulj bi lahko
igral tudi za naše >carioce<. Ško-
da, da nimate več takih moj-
strov,« so si bili enotni nogomet-
ni zaljubljenci iz južne poloble,
ki so prišli na tekmo zaradi
odlične predstave varovancev
Srečka Katanca proti Jugoslaviji.
TUdi nesrečni poraz ni mogel
zagreniti slovenskega dneva. Pi-
vo je še naprej gasilo žejo, ko je
padel mrak, pa so na svoj račun
očitno prišle tudi prodajalke lju-
bezni na znamenitih uličicah
rdečih lučk, saj je bila večina
zaves v izložbah zagrnjenih.
»Če si v Amsterdamu, moraš
izkusiti tri stvari: seks, droge in
nogomet. Ko pa to doživiš v
enem samem večeru, si pravi
car,« je momljal mladec iz Ruš,
ki se je v poznih jutranjih urah
skupaj s prijatelji zamajal proti
slovenskemu kampu.
Kdo bo ponudil
vec?
časa za počitek ni bilo veliko.
Že naslednji dan je zaživela slo-
venska hiša v 50 kilometrov
oddaljenem De Biltu, kjer je že
precej zahripani trio Lovšin-
Kreslin-Predin ponovno ogrel
kakih 300 navijačev, novinarjev
in okoliških prebivalcev. Na tre-
ning igrišču slovenske repre-
zentance so na svoj račun prišli
zaljubljenci v okroglo usnje,
medtem ko so ostali uživali ob
kraškem pršutu in žlahtni kap-
ljici iz slovenskih sodov. Igralci
so imeli prost dan za druženje s
svojimi izvoljenkami, vse pa je
presenetil obisk Srečka Katan-
ca, ki je neumorno delil avtogra-
me in si zagotovil mesto v mno-
gih družinskih albumih.
V dobro obveščenih koluarjih
so že začele curijati govorice o
zanimanju velikih klubov za
zvezdnike Slovenije, udarna
vest pa je bila ponudba Manc-
hester Uniteda, ki naj bi bil pri-
pravljen za Zlatka Zaiioviča od-
šteti 50 milijonov mark. Poraz
proti Španiji je bil povsem po-
zabljen, vse misli pa so bile
usmerjene na sredino tekmo
proti Norveški. »Vikingom se
bomo maščevali za poraz v
kvalifikacijah. Čeprav so denar-
nice tanke, pa bodo naše glasil-
ke gotovo zdržale do konca,
tudi do finala v Rotterdamu,« je
dejal nadebudni Primorec. Opo-
rekati si mu ni upal nihče.
Sami poznavalci
Zdržali pa bodo tudi gostinci
v domovini, ki imajo podobno
kot kolegi na Nizozemskem in
v Belgiji polne roke dela. Lokali
na Celjskem so se med največ-
jim nogometnim dogodkom
razdelili na dva dela: tiste s TV
sprejemnikom in one brez njih.
Slednji so seveda v času tekem
slovenske reprezentance skoraj
povsem prazni. Le kdo ne bo
trepetal za naše fante? Slovenija
je namreč postala nogometna
dežela, nihče več se sredi polet-
ja ne spomni na »nacionalno«
smučanje. O žogobrcu izmenju-
jejo mnenja in se prerekajo celo
športni analfabeti, ki so še pred
letom dni tulili, da je nogomet
balkanski šport. Danes natanč-
no vedo, kako bi moral žogo
brcniti Zahovič, zakaj je Katanec
reagiral tako kot je, kako naj bi
posredoval Dabanovič... hi ve-
do tudi, da arbiter ni pošten
sodnik, ampak vse kaj drugega.
Po tekmi pa ne glede na razplet
še dolgo v noč trobijo in vpijejo
po ulicah, se veselijo dogodka,
katerega del so, ne glede na
veliko oddaljenost od prizoriš-
ča. To je razvita Evropa! Nogo-
metna Slovenija je v njej. In ne
samo to: Slovenija gre naprej!
PETER ZALOKAR
Foto: GREGOR KATIČ,
- . OTMAR FAJDIGA
Nepregledna množica slovenskih navijačev v Areni.
Gostišče Pri zamorcu še ni imelo toliko gostov kot med tekmami naše državne reprezentance.
»Slovenski trg« Dam v Amsterdamu.
Pred TV sprejemnike so prikovane cele družine z znanci vred.
ŠPORT
15
Sloveniji dva izmed
sedmili rekordov
3. svetovno prvenstvu v kegljanju v znamenju rekordov - Naši zadovoljni z zlatom in srebrom - Odlična organizacija
SKAP 2000 je na kegljišču
na celjskem Golovcu postre-
gel z izvrstnimi rezultati. Iz-
boljšanih je bilo kar 7 sve-
tovnih rekordov, edina ne-
dotaknjena najboljša znam-
ka je ostala v igri ženskih
dvojic. Dva svetovna rekor-
da sta tudi v lasti naših re-
prezentantov, ki so obe od-
ličji osvojili že prvi dan tek-
movanja.
Serijo vrhunskih rezultatov
je že prvi dan tekmovanja na-
povedala domačinka Zorica
Gluvič. Članica Miroteksa je si-
cer do zadnjega trenutka trepe-
tala za svoj nastop v ekipi, pri-
ložnost pa je izkoristila kolikor
je bilo mogoče. Začela je izvrst-
no in v prvih 50 lučajih podrla
kar 245 kegljev. Po sijajnem
začetku je najbrž tako kot njeni
navijači že razmišljala celo o
svetovnem rekordu (455), toda
v nadaljevanju so keglji »ujeli
ravnotežje«.
V dramaKcnem
finišu zlato...
Gluvičeva namreč ni »videla«
niti 200 podrtih kegljev, kar je
bila posledica bistveno slabše
igre, ki je vsebovala preveč
»prebijanj« in »rib«. Razlogov
za popuščanje pa je bilo kar
nekaj. »Trema je očitno opravi-
la svoje, saj sem začutila
ogromno priložnost, ki pa sem
se je žal ustrašila,« je pojasnila
Gluvičeva, selektor Lado Go-
bec pa je dodal: »Za še bolj
vrhunski rezultat je potrebno
odigrati na vso moč vseh 100
lučajev. Za kaj podobnega je
potrebna tudi odlična telesna
pripravljenost, ki zagotavlja
100-odstotno koncentracijo od
začetka do konca. Tu najbrž ni
bilo vse na najvišji ravni.« Toda
dekleta so povedla in na tem
položaju ostala tudi po še lepši
predstavi Tine Ugrin, ki je ve-
ljala za našega glavnega aduta.
Ugrinova je celo izenačila sve-
tovni rekord, zadnji slovenski
predstavnici Potokarjeva in Pir-
manova pa sta uspeli zadržati
prednost pred konkurenco.
Nemke so se sicer nevarno
približale in imele v zadnjem
lučaju »na polno« realne mož-
nosti za preboj na sam vrh,
vendar je namesto sedmih
padlo le pet kegljev in slavje se
je lahko začelo. »Fantastično,
super, enkratno... To je noro.
Vesela sem kot še nikoli,« so
samo nekatere besede, ki so
nekontrolirano letele iz ust Zo-
rice Gluvič, ki so ji pomagale
kolegice iz reprezentance. »Pr-
va dama« Tina Ugrin se ni us-
pela zbrati niti pol ure po zma-
gi. »Občutki so enkratni. Sanja-
la, resnično sem sanjala ta us-
peh. Za to smo trenirale, želje
so se izpolnile,« je skušala ure-
diti misli. S prvo zlato medaljo
je bil osnovni cilj slovenske re-
prezentance izpolnjen, kajti
obljubljala je vsaj eno odličje.
...in srebro!
Moški del reprezentance ni
vedel, kaj je uspelo kolegiaim,
saj je bil podobno na trnih. Bil je
namreč ogorčen boj s Čehi, po
zadnjem lučaju pa sprva mar-
sikdo še ni vedel, kdo je zmago-
valec. Obe moštvi sta namreč
podrli 1809 kegljev, odločilo pa
je boljše »čiščenje« naših nas-
protnikov. Naši so se laliko tola-
žili vsaj s solastništvom novega
svetovnega rekorda, sicer pa
posebej razočarani niso bilo.
Pred zadnjimi tekmovalci so bili
namreč kar globoko v ozadju,
potem pa so bili lučaji vse na-
tančnejši, a za popolno slavje je
zmanjkal 1 sam kegelj. Toda
tudi srebrna medalja ima lep
sijaj, pa čeprav mednarodna
ke^jaška zveza skopari s sreds-
tvi, namenjenimi za priznanja.
Kljub temu, da varovanci Fran-
cija Gornika niso ubranili naslo-
va svetovnih prvakov, so bili
zadovoljni, selektor prav tako:
»Čeprav se je izkazalo, da bi
lahko segli še višje, sem zado-
voljen, saj smo prikazali zavi-
dljivo kegljanje, ki je v ostri
konkurenci zadostovalo za od-
ličje,« je pojasnil Gornik, dopol-
nil pa ga je kolega iz ženske
reprezentance: »Ekipna kolajna
je med vsemi najbolj cenjena!«
Njegovo trditev so potrdili
nemški trenerji, ki so v šali celo
predlagali zamenjavo v slogu:
mi vam kopico odličij parov in
posameznikov, vi nam ekipno.
Po uspehu padec
v slovenskem taboru so za-
voljo silovitega štarta in dvojne-
ga uspeha prvi dan tekmovanja
z nestrpnostjo pričakovali na-
daljevanje. Igre parov so bile
lepa priložnost še za kakšno
medaljo, še posebej pri dekle-
tih, med katerimi na ekipni tek-
mi nobena ni razočarala, zable-
stela pa je Tina Ugrin. Lado
Gobec se je moral na hitro odlo-
čiti za sestavo d\'ojic, ki se bosta
sposobni vmešati v boj za me-
dalje. Zorici Gluvič je »priključil«
Damjano Pirman, Ugrinovi pa
Tino Potokar. Žal se je tokrat
uštel. Gluvičeva je spet začela
sijajno in v prvih 50 lučajih podr-
la 242 kegljev, potem pa ponovi-
la zgodbo z ekipne tekme, le da
je nekaj malega dodala. Njenih
249 kegljev je bilo nadvse spod-
budnih, a je njena partnerka
povsem odpovedala in s 401
kegljem razblinila vse upe o
novem podvigu. Tudi »popol-
danski« par Ugrin - Potokar ni
pokazal vsega kar zna in mnogi
s (m) o se spraševali, ali sta bili
dvojici posrečeno sestavljeni.
»Izbira parov je vselej nehvalež-
na, včasih celo loterija. Če bi
vedel kako se bo razpletlo, bi se
zagotovo odločil drugače. To-
krat pač nisem imel srečne ro-
ke,« se je tolažil ženski selektor.
Če bi z Gluvičevo kegljala kate-
ra koli iz našega drugega para,
In namreč spet postala svetov-
na prvakinja. Takšna priložnost
pa se ne ponuja vsak dan. »Se-
veda mi ni vseeno, a nikomur
ne gre zameriti. Z vsemi soigral-
kami iz reprezentance sem pri-
jateljic in tako bo tudi ost^o.
Nisem razočarana, ker vem, da
smo se vsi s trenerji vred trudili
po svojih najboljših močeh,« je
članica Miroteksa prekinila po-
lemiziranje o izboru in igri pa-
rov. Nekaj podobnega se je zgo-
dilo tudi pri naših kadetih, kjer
je drugi dan priložnost dobil
Mitja Gornik in razočaral, toda
fantje bi se samemu vrhu zaradi
izjemnih nastopov konkurence
še težje približali. Ostala je še
zadnja priložnost za piko na i -
igra najboljših posameznikov.
Žrhre utrujenosti
v igri so bili še kombinacijski
kompleti kolajn in odpirale so
se številne možnosti. Spet smo
si obetali »eksplozijo« našega
presenečenja Zorice Gluvič, ki je
imela v kombinacije izmed
vseh Slovencev najboljše izho-
dišče - 4. mesto. Tina Ugrin je
zaostajala za dve mesti, fantje
pa so bili uvrščeni med 7. in 9.
položajem. Vendar zadnji dan
našim ni uspevalo prav nič. »Več
kot očitno je, da smo bili že
pošteno utrujeni,« je bila najpo-
gostejša obrazložitev, »Vselej
smo vadili dva dni zapored,
tretji dan je bil že prost,« je še
pojasnila Gluvičeva. Seveda re-
prezentantom zaradi slabših re-
zultatov ob koncu ne gre niče-
sar zameriti, ostal pa je grenak
priokus zaradi številnih zaprav-
ljenih priložnosti. »Moramo biti
zadovoljni, ker smo najmanjši
narod med vsemi udeleženci
kegljaških prvenstev, pa smo
vseeno osvojili dve medalji. Res
je škoda, da je našim igralcem v
finišu zmanjkalo koncentracije
in moči, a če bi nam pred pr-
venstvom kdo ponudil zlato in
srebro, bi darilo takoj sprejeli,«
je realno ocenil Lado Gobec, ki
je ob trenerskih skrbel še za
organizacijske podrobnosti.
»Biba« jih je dobila
SKAP Celje 2000 je bil pri-
pravljen celo bolje, kot so si
zamislili organizatorji in vodilni
z mednarodne kegljaške zve-
ze, ki so Sloveniji zaupali izved-
bo prvenstvo. O odlični pri-
pravljenosti kegljišč priča 7 sve-
tovnih rekordov, ki so jim bo-
trovale dobro namazane steze.
Na zaključnem banketu so is-
krene pohvale kar deževale,
kljub nekaterim manjšim ne-
prijetnostim, ki pa so si jih gost-
je zakuhali kar sami. Legenda
hrvaškega kegljanja Biserka
Perman ima za sabo že števil-
ne največje članske prireditve,
zagotovo pa si bo še posebej
zapomnila prav 3. svetovno ka-
detsko prvenstvo. S svojim ob-
našanjem si je namreč nakopa-
la kar nekaj sovražnikov, njena
tipična predrznost pa je neko-
ga s tribun celjskega Golovca
tako ujezila, da jo je kar udaril.
»Popularna Biba« je na incident
hitro pozabila in se po prvens-
tvu židane volje odpravila v
domovino. Med zadnjimi se je
od nje poslovil Bogdan Štravs,
najbolj priljubljeni operativec
prvenstva, ki si je simpatije pri-
dobil s skrbnim zagotavlja-
njem informacij in rezultatov
tiskovnemu središču, kjer je
med drugim poskrbel tudi za
dobro voljo.
Zaradi številnih uspešno iz-
peljanih največjih tekmovanj je
pričakovanje novih povsem na
mestu. »Najprej se bomo odpo-
čili,« je malce presenetil prvi
mož celjskega kegljanja Lado
Gobec, a že v naslednjem tre-
nutku napovedal: »Imeli smo
vse največje tekme razen posa-
mičnega svetovnega pokala.
Morda ga bomo gostili že čez
dve leti.«
I^^ltp^ TOMAŽ LUKAČ
Foto: MIŠO, G.K.
Zlata slovenska ekipa: Zorica Gluvič. Tina Potokar, Damjana Pirman in Tina Ugrin.
Selektor Lado Gobec je bil zadovoljen s kegljanjem Zorice
Gluvič.
Kladivarju pokal
Na finalu atletskega pokala
Slovenije so na stadionu Ob
jezeru v Velenju svojo pre-
moč vnovič dokazali celjski
atleti in atletinje. Rezultati
sicer niso bili vrhunski, toda
zadostovali so za zmago.
Po prvem dnevu je sicer ka-
zalo na izjemno izenačen finiš,
toda v nedeljo so si celjske
atletinje, ki so prvi dan zaosta-
jale za Olimpijo 3,5 točke »do-
dale plin« in si priborile dokaj
prepričljivo zmago. Fantje so
vodili že v soboto, a 7 točk
naskoka pred ŽAK ni bila pra-
va garancija za končno zma-
goslavje. Vendar prednosti ni-
so zapravili in so osvojili prvo
letošnjo lovoriko.
Kljub povprečni atletiki pa
so maloštevilni gledalci tu in
tam lahko spremljali prebli-
ske. Kamničan Damjan Zlat-
nar je tako potrdil dobro for-
mo in v teku na 110 metrov z
ovirami izenačil svoj državni
rekord iz lanske sezone -
13,90. Blizu izenačenja naj-
boljše znamke je bila tudi Bri-
gita Langerholc, ki je svoj re-
kord v teku na 400 m zgrešila
le za stotinko. Čas 52,94 je
sicer soliden, vendar Ljubljan-
čanka meni, da ima dovolj
moči za globji spust pod 53
sekund. Za edini državni re-
kord je poskrbela Goričanka
Teja Melink, ki je v skoku ob
palici svoj najboljši rezultat
dvignila za 5 cm, na 380. Naj-
boljši osebni rezultat je odte-
kla Jolanda Čeplak. Domačin-
ka je za 400 m potrebovala 54
sekund in 67 stotink.
Izmed predstavnikov Kladi-
varja je bil v odsotnosti Anje
Valant, ki se je poškodovala na
mitingu v Grčiji, v ospredju
Gregor Cankar. Sodnica pri
odskočni deski mu je kar tri-
krat dosodila prestop, čeprav
ni bilo odtisa na plastelinu. Ob
protestih Cankarja in njegove-
ga trenerja Djordjeviča je celj-
ski skakalec v daljino zaradi
treh »optičnih« prestopov do-
bil na voljo še sedmi skok!
Klubskega kolego Sergeja
Rozmana je premagal za 5 cm
(788:783).
Končni vrstni red - moški:
1. Kladivar 225, 2. ŽAK 217, 3.
Krka 103, 4. Gorica 98, 5. Kro-
nos 85, 6. Domžale, 7. Velenje
oba 70, 8. Maribor 67; ženske:
1. Kladivar 258, 2. Olimpija
220,5, 3. ŽAK 166,5, 4. Gorica
101, 5. Triglav 67, 6. Maribor
56, 7. Velenje 49, 8. Domžale
46.	T L.
In line spet v parku
Konec tedna je celjski Elektroinženiring Lilija pripravil
enega izmed turnirjev za prvo uradno državno prvenstvo v
hokeju na rolerjih. Na dvodnevnem tekmovanju so moštva
odigrala po 4 tekme, domačini pa so bili zadovoljni.
V prvi vrsti z rezultati, saj so oddali vsega 3 točke - po enkrat
so remiziraU in izgubili. Prvi dan so že na štartu morali
pokazati vse svoje znanje za tesno zmago proti Utiku s 3:2,
zatem pa so se morali predati Piranu (2:5), ki velja za eno
izmed naših najboljših In line moštev. V nedeljo so si hokejisti
Elektroinženiringa Lilije daU duška v tekmi s konjiškimi Jetiji
(14:1), potem pa zapravili priložnost za zmagovit zaključek.
Proti Dolenjskim toplicam so vodili že s 6:3, ob koncu pa sta se
ekipi razšli z rezultatom 8:8.	T.L.
16
ŠPORT
Goljovic odhaja,
Jagodnik še v tujini ?
Prvi prestopni rok za ko-
šarkarje je že daleč za nami,
kljub temu pa je v Laškem še
naprej »vroče«. Njihov naj-
boljši košarkar Miljan Coljo-
vič napoveduje odhod, njego-
va alternativa, Goran Jagod-
nik, pa se nagiba k ponovne-
mu odhodu v tujino. Gorazd
Bokšan je dokončno novi tre-
ner Rogle Atrasa.
Letošnji prestopni rok je v
taboru Pivovarne Laško zani-
miv kot že dolgo ne. Domala
vsak teden v Laškem poskrbi-
jo za novo »bombo«. Potem,
ko je prejšnji teden kot strela z
jasnega odjeknila vest, da Gre-
gor Hafnar odhaja neznano
kam, je tokrat zanjo poskrbel
kar njihov najboljši košarkar
v pretekli sezoni Miljan Go-
Ijovič, ki se je odločil, da bo
zapustil Laško in kariero na-
daljeval v tujini. Podobni od-
ločitvi Goljoviča se pred do-
brim tednom ne bi čudil nih-
če, toda vmes je potekel rok,
do katerega naj bi se omenjeni
košarkar dokončno odločil,
ali bo še naprej branil barve
Pivovarne Laško in kazalo je.
da bo vendarle ostal v mestecu
piva in cvetja. V ponedeljek je
imel Goljovič dogovorjen se-
stanek s predsednikom kluba
Jožetom Sadarjem, a je bil
slednji zadržan, zato sta vse
skupaj prestavila. Kakorkoli
že, Goljovič se je odločil, da
bo kariero nadaljeval v tujini,
ni pa še natančno znano, v
katerem klubu. Potem, ko je
bil dolgo časa najbližje turš-
kemu Tofašu, se je stvar po
nenadnem razpadu tega kluba
bistveno spremenila in karie-
ro naj bi »Goljo« nadaljeval
nekje v Italiji ali Španiji. V
primeru, da zapusti vrste Pi-
vovarne Laško, se v klubu naj-
bolj nagibajo k nakupu Gora-
na Jagodnika, ki je v pretekli
sezoni branil barve turškega
Turk Telekoma, a so možnosti
za njegov prihod sila majhne.
»Jagoda« ima poleg ponudbe
iz Laškega v žepu še ponudbo
novomeške Krke, kot je sam
dejal, pa vse skupaj vsaj zaen-
krat le ni tako zelo resno, saj
se je o prestopu v omenjena
kluba zaenkrat pogovarjal le s
trenerjema Borisom Zrinskim
in Alešom Pipanom, poleg te-
ga pa ima še nekaj zanimivih
ponudb iz tujine in zaenkrat
se bolj nagiba k novemu odho-
du izven meja Slovenije. Raz-
veseljiva novica za navijače
Laškega je seveda ta, da je
dveletno pogodbo s klubom
že podpisal Elvir Ovčina, bivši
košarkar Savinjskih Hopsov,
blizu podpisa pogodbe pa je
tudi Ljubljančan Slavko Duš-
čak, kar bi pomenilo, da bo-
sanski reprezentant Senad De-
lič, ki je sicer pokazal veliko v
dneh, ko je na preizkušnji, le
ne bo ostal v Laškem, kjer so
precej zanimanja pokazali tu-
di za Samirja Leriča. Slednji
je tudi na seznamu želja Zre-
čanov, katere bo zagotovo v
naslednji sezoni vodil novi
(stari) trener, Gorazd Bokšan,
ki je v torek podpisal dveletno
zvestobo Rogli Atrasu. Zaen-
krat je edina igralska okrepi-
tev tega kluba še vedno Sivka,
zelo pa si prizadevajo, da bi
Miloš Šporar še naprej igral v
Zrečah, kamor na preizkušnjo
prihaja Sinjan Kalajica iz Hr-
vaške.	DEJAN OBREZ
Ivezič se je vrnil
v rokometnem klubu Celje
Pivovarna Laško so poskr-
beli še za eno presenečenje
pred odhodom na počitnice.
V klub so pripeljali Slavka
Iveziča, ki je med drugim
pred časom vodil tudi slo-
vensko izbrano vrsto, v Ce-
lju pa bo športni direktor.
Novica o Ivezičevi vrnitvi se
je sicer kar hitro razširila že
pred dvema tednoma, potem
je bilo nekaj ugibanj o njegovi
funkciji pri pivovarjih. Ome-
njali so mesto pomočnika tre-
nerja, svetovalca, vodje stro-
kovnega štaba... »Že v štartu
smo se pogovarjali izključno
o mestu športnega direktorja,
saj so v klubu spoznali, da
mora določene stvari urejati
stroka. Tu mislim na zbiranje
podatkov o igralcih, na oce-
njevanje le-teh in podobno,«
je pojasnil Slavko Ivezič, ki
je zanikal govorice, da naj bi
ga v Slovenj Gradcu »zrušil«
Tettey Banfro. Takoj po vrni-
tvi na Golovec je jasno in gla-
sno poudaril, da bo skrbel in
delal izključno za korist celj-
skega rokometa. O nejasno-
stih okrog njegovih kompe-
tenc pa pravi takole: »Čeprav
bom najbrž med tekmami se-
del na klopi skupaj s trenerji
in igralci, se v taktiko in pri-
pravo moštva ne bom vmeša-
val. Delal bom s prvo ekipo,
kjer bom poskrbel za primer-
no vzdušje in pomagal po svo-
jih najboljših močeh. O hie-
rarhiji pa ne bi rad govoril. Če
bo vsak zavzeto opravljal svo-
je delo, sploh ne bo pomem-
bno, kdo bo komu nadrejen,«
meni »Slave«, ki razmišlja o
sposobnostih moštva, katere-
ga cilji bodo spet visoki. Zave-
da se, da bodo težko uresnič-
ljivi, toda: »Imena res niso
tako zveneča kot lani, vendar
sem prepričan, da imajo no-
vinci in povratniki številne
kvalitete, ki niso zanemarljive.
Med sezono bo seveda tu in
tam zaškripalo, a ne vidim raz-
loga, da bi razočarali, še pose-
bej, če bodo igralci zdravi.«
V Celju Pivovarni Laško so
bržčas zaključili seznam
okrepitev. Precej se je govori-
lo o skrivnostnem levičarju,
ki naj bi bil kandidat za pri-
hod ob Savinjo, toda sodeč po
trenutnem položaju, je celot-
no moštvo že zbrano v Celju.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Slavko Ivezič - po reprezentančni in koroški avanturi
spet v Celju.
Spet zmage judoistov
Celjska judo kluba Sanka-
ku in Ivo Reya sta se konec
tedna izkazala na medna-
rodnih prizoriščih. Judoisti
Iva Reye so se iz Avstrije
vrnili kar s tremi zmagami,
predstavnice Sankakuja pa
z italijanske Sardinije z eno.
Oboji so ob slavjih poskrbeli
še za serijo dobrih dosežkov. V
Zeltvvegu je so judoisti Iva Reye
med šestnajstimi klubi iz petih
držav zapustili odličen vtis. Sla-
vili so Branko Holer (v katego-
riji do 73 kg), Klemen Ferjan (-
81) in Mile Sadžak (-100 kg),
uspeh pa so z osvojitvijo tretjih
mest dopolnili Rok Košir, Igor
Zdolšek in Andrej Zalaznik.
Članice Sankakuja so redne
gostje Sardinije, kjer so letos
pripravili že petnajsti turnir se-
rije B. Najbolje se je v Algheru
odrezala Jožica Svečak, ki je po
vrsti premagovala Tunizijko
Zribi, domačinko Verdelli ter v
odločilnih dvobojih še Nizo-
zemki De Rooij in Verdhen ter
se prebila do zmage v kategoriji
do 70 kg. Uspeh bi lahko pono-
vila še Petra Nareks (-52 kg), a
je bila v finalu zanjo usodna
Alžirka Sovaki. Urška Žolnir in
Nives Pere sta zasedli peti me-
sti. JK Sankaku bo v sosednji
Italiji ostal na pripravah do ju-
tri, pod posebnim drobnogle-
dom pa sta Perčeva in Polavder-
jeva, ki stopnjujeta formo pred
mladinskim evropskim prvens-
tvom.	J.K., T.L.
Sivko se vrača
CM Celje Publikum je v
ponedeljek že začel s pripra-
vami na novo sezono. Pred
tem je s celjskim prvoliga-
šem pogodbo podpisal Aljo-
ša Sivko, na preizkušnji pa
je 20-letni Hrvat Dinko Vi-
dan.
Po pričakovanjih na Skalni
kleti zaenkrat niso razmišljali
o kakšni odmevni okrepitvi,
saj so se odločili za sestavo
moštva, ki naj bi čez dobra 3
leta štartala na vrh domače
scene. Sivko je rumeno-modri
dres že nosil pred dvema sezo-
nama, potem pa je bolj ali
manj grel klop Maribora Pivo-
varne Laško in velenjskega
Rudarja, nazadnje pa je bil
član Dravograda. Celjsko ob-
činstvo se ga seveda še dobro
spominja, če ne zaradi druge-
ga, pa zaradi prenekaterih
provokacij.
Vidana poznajo le redki
slovenski nogometni delavci.
Bivši član Splita je po nogo-
metnem poklicu napadalec,
zagotovo pa ni,toliko boljši
od konkurentov Sivka, Boga-
tinova, Gorška in ostalih, da
bi si zlahka priboril mesto v
prvi enajsterici. Na pripravah
so se ob naštetih znašli še
Mujčinovič, Šeliga, Buturu-
ga. Blatnik, Sankovič, Se-
bastjan in Marko Gobec, Be-
ranič, Radosavljevič, Jožef,
Križnik, Beršnjak, Šumoliko-
ski, Gorenak, Koljič, Prah,
Štancar, Ulaga, Romih, Mitič
in Salamadija.
Celjani bodo prvo priprav-
ljalno tekmo odigrali konec
meseca, ko bo na Skalni kleti
gostoval splitski Hajduk. T.L.
Kovcetova dvakrat druga
Na sobotni drugi tekmi za slovenski pokal v kajaku in
kanuju v Tacnu so trije predstavniki celjskega Nivoja
osvojili 5 kolajn. Najbolje se je odrezala Urška Kovče, ki je
bila tik pod vrhom tako v slalomu kot v spustu.
Celjska mladinka je bila med najuspešnejšimi tekmovalci
prvenstva sploh in je vnovič dokazala, da je sposobna za velike
dosežke v obeh disciplinah. Podobno raznovrsten je bil Jernej
Krempuš, saj je bil tudi on drugi v slalomu, v spustu pa le mesto
nižje. V obeh disciplinah je njegov klubski kolega Aljaž Muhič
za njim zaostal le za eno mesto.
Po letošnjih uspehih si bodo člani KKK Nivo konec tedna
privoščili tudi nekaj zabave. V soboto bodo namreč pripravili
»Kajakaško noč«, katere vrhunec bo nočna tekma na osvetljeni
progi v Savinji, kjer bo nastopil tudi dobitnik olimpijske
medalje Andraž Vehovar.	T.L.
Festival triatlona
v Celju
športno društvo Celjan bo
pojutrišnjem četrtič pripra-
vilo rekreacijsko prireditev
»Festival triatlona.« Pripra-
vili bodo tekmovanji na
dveh progah: daljši, name-
njeni bolje pripravljenim,
tekma pa bo štela tudi za
slovenski pokal, in krajši,
na kateri se bodo pomerili
rekreativci.
Lansko prireditev je pokva-
rilo slabo vreme, zato je bila
tudi udeležba skromna, letos
pa organizatorji pričakujejo
bistveno več udeležencev.
Krajši »super šprint« se bo za-
čel ob 14. uri, tekmovalci pa
bodo morah preplavati 200
metrov, prekolesariti 4 kilo-
metre in preteči polovico
krajšo razdaljo. Izkušenejši
triatlonci se bodo morali 2 uri
kasneje bolj potruditi, saj jih
čaka 750 m plavanja, 20 km
kolesarjenja in 5 km teka. Pri-
pravili bodo tudi štafetno
preizkušnjo, v kateri si bodo
trije tekmovalci razdelili na-
loge po posamičnih discipli-
nah.
Organizatorji pričakujejo
okrog 200 udeležencev, ki se
lahko za tekmovanje prijavijo
pojutrišnjem do 13. ure. Za
prijavnino na krajši progi bo-
do odšteli 1500 tolarjev, za
daljšo še tisočaka več, tisti, ki
so se udeležili letošnjega
vzpona na Celjsko kočo, pa
imajo 50 odstotkov popusta.
Na cilju bo vse čakalo kosilo,
napitek in spominska majica
tradicionalnega Festivala
triatlona.
JOŽE KUZMA
Uspeh maratoncev in pomembni dogovori
Komaj so člani celjskega društva maratoncev in pohodnikov
z uspehom (in zadovoljno, kajpak) prišli na cilj binkoštnega
pohoda iz Celja na več kot trideset kilometrov oddaljeni
Pilštanj, na pastirski praznik (pohodniki so se iz Celja podaH
preko Šentruperta nad Laškim v Dobje pri Planini in od tam na
Pilštanj, bilo pa jih je okoli 130), že so, le teden dni pozneje,
pogledali v obraz novemu izzivu.
Štiriindvajset Celjanov, ok-
repljenih z maratonci in po-
hodniki iz vse Slovenije, se je
16. junija odpravilo v švicar-
ski Biell na 42. bielski mara-
ton, razdeljen na štiri težav-
nostne stopnje: na 100 km, 82
km, 58 in 38 km.
Tako je v petek zvečer star-
talo enaindvajset celjskih go-
stov od skupaj več kot dva
tisoč udeležencev iz vse Evro-
pe in tudi domala vseh konti-
nentov. Kanadčan je bil celo
prvi, saj je pot opravil v sed-
mih urah in štirinajstih minu-
tah (rekord proge je 6 ur in 38
minut).
V absolutnem smislu je bil
najboljši član skupine Marko
Vojsk na 24. mestu, z rezulta-
tom 8 ur in 27 minut. Najstarej-
ši član celjske ekipe, tudi tek-
movalec na 100 km, je bil Ivan
Kregar, najstarejši maratonec
nasploh pa spet Slovenec, leta
1915 rojeni Hubert Ankerst.
Celjski maratonci so bili v
Biellu nasploh ena močnejših
skupin. V njej je bil tudi najm-
lajši član, komaj devetletni
Maks Pust. Vendar je bilo tek-
movanje v švicarskem Biellu
pomembno zaradi nečesa dru-
gega, prav tako pomembnega:
ob tej priliki so se vodilni
člani posameznih ekip dogo-
varjali o vključevanju marato-
na Celje - Logarska dolina v
sklop teh mednarodnih prire-
ditev, torej v evropski pokal.
Tako naj bi že naslednje leto ta
maraton s svojimi 75 kilome-
tri delal družbo bielskemu in
Alb Marathonu ter GutsMuths
Rennsteiglauf (oba v Nemči-
ji), predvidoma pa bi se v
mednarodno skupino mara-
toncev vključil še 50 km češki
Mninšek.
Kot kar zadovoljno poudar-
ja Franc Smodiš, tajnik celj-
skega maratonskega društva
in udeleženec bielskega teka,
tokrat že devetič, naj bi se
predstavniki vseh omenjenih
maratonov zbrali še letos, na
jesenskem maratonu v Logar-
sko dolino, in že takrat ideji
dali natančnejše obrise.
MILENKO STRAŠEK
PISMA BRALCEV
17
ODMEVI a
m
^mmt^^mmmmmKm
Asfaltne zdrahe
v Veliki Pirešici
Gospod Lojze Posedel, žu-
pan občine Žalec, povejte
prosim, komu so bile name-
njene besede »samo svinja
misli svinjske misli«? Prebrali
smo jih lahko v članku Asfalt-
ne zdrahe v Veliki Pirešici
(Novi tednik št. 24 z dne 15.
junija 2000), pod katerega se
je podpisal novinar Sebastijan
Kopušar.
Ime in naslov pisca je v
uredništvu
Z velikimi
Celjani so že
skoraj pometli
v Novem tedniku (15. juni-
ja 200, 32. stran) je novinarka
Nina Kavran - Adlešič v član-
ku z naslovom Z velikimi Ce-
ljani so že skoraj pometli med
drugim povzela izjavo župa-
nje Mestne občine Ljubljana
Viktorije Potočnik na priredi-
tvi Slovenska popevka. Za
»močnejšo neumnost« ome-
njene prireditve je novinarka
označila županjino izjavo, v
kateri naj bi, po njeni inter-
pretaciji, dejala, da je pono-
sna, ker je Slovenka, saj naj bi
slovenska atletinja samo ne-
kaj ur pred Slovensko popev-
ko na atletskem mitingu
»Ljubljana 2000« skoraj po-
pravila svetovni rekord v me-
tu kopja. Županja je v resnici
res omenila skorajšnjo izena-
čitev svetovnega rekorda v
metu kopja za ženske na mi-
tingu v Ljubljani, res je tudi
omenila uspehe slovenskih
športnikov, ki so se tistega
dne izkazali še na elitnem
tekmovanju, tekmi za svetov-
ni pokal v gimnastiki za moš-
ke, ki je bila v ljubljanski Hali
Tivoli, nikakor pa ni dejala
tega, kar se je zapisalo novi-
narki.
Zato je njena pripomba o
»neumnosti« odvečna, za
bralce cenjenega Novega ted-
nika pa nekorektno in zavaja-
joče pisanje o odmevnem za-
ključku letošnjega izbora Slo-
venske popevke.
ANUŠA GAŠI,
tiskovna predstavnica v
kabinetu županje Mestne
občine Ljubljana
PREJELI
SMO
Vojniški
čebelarji na
izletu
v vsakoletnem programu
dela čebelarjev družine iz
Vojnika je tudi izlet, na kate-
rem člani združijo koristno s
prijetnim, ko običajno obišče-
jo kakšnega znanega čebelar-
ja in si ogledajo zgodovinske
ter druge zanimivosti krajev,
kamor se odpravijo.
Letošnji izlet je organiziral
in izpeljal g. Zvone Kokolj, ki
je nekoč delal kot turistični
vodič ter tako pozna mnoge
kraje, njihove posebnosti,
zgodovino in ljudi. 21. maja
zjutraj smo iz Vojnika krenili
proti Štanjelu na Krasu. Vodič
nas je med potjo opozarjal na
znamenitosti krajev, mimo
katerih smo se peljali, in tako
smo hitro, z enim samim po-
stankom, prišli na cilj.
Pod Štanjelom nas je že ča-
kal čebelar, domačin in turi-
stični vodnik Jože Švagel, ki je
eden redkih prebivalcev trd-
njave v tem starem mestu.
Kot domačin in učitelj zelo
podrobno pozna zgodovino
in pogoje življenja v tem sta-
rodavnem mestu. Pokazal
nam je ne le znamenito arhi-
tekturo Štanjela, ampak nam
je tudi razložil, zakaj so ne-
koč tam tako značilno gradili.
V mestu, kjer živi danes par
družin, se je nekoč stiskalo
preko 2.500 prebivalcev. Po-
sebej podrobno nas je sezna-
nil s svojim prevoznim čebe-
larstvom. Doma pa ima lepo
urejeno točilnico in skladišče
za sladkor, ki ga bo opremil s
hladilno napravo. Kot pri nas,
je tudi na Krasu poseben
problem trženje medu. V Šta-
njelu ima Švagel to prednost,
da lahko med ponuja števil-
nim turistom. Njegova hiša
stoji prav pri vhodu v trdnja-
vo, mimo katere morajo vsi
obiskovalci. Malo pred Novo
Gorico smo v gostišču Lipa
kosili. Natakarji so nas že ča-
kali pred gostiščem, nas vanj
popeljali in lepo postregli z
okusno pripravljeno hrano.
Že smo morali naprej, kajti
pot je bila še dolga. Kar iz
avtobusa smo si ogledali No-
vo Gorico, vodič Kokolj pa
nam je ves čas govoril o zna-
menitostih, še posebej po-
drobno o dogodkih s soške
fronte, ko smo se vozili po
tem območju in se približeva-
li Vršiču. Najprej smo se
povzpeli k baziliki na Sveti
gori, si jo ogledali, ob njej pa
še muzej o soški fronti.
Ko smo se vračali, smo ob-
čudovali znameniti solkanski
most in šteli kaverne, vklesa-
ne v skalne gmote ob cesti.
Pot nas je vodila ob Soči navz-
gor mimo Tolmina in Kobari-
da. Ogledali smo si Kostnico,
v Bovcu smo pogledali na
utrdbo Kluže, kanjon Koritni-
ce, Krajcarice in čudovito ko-
rito Soče. Na žalost je vsa
dolina eno samo grobišče in
pokopališče, kot da so vsi
tam pokopani želeli počivati v
tej najlepši dolinici sveta. Po-
tem smo se povzpeli na Vršič,
kjer smo malo postali in že
odbrzeli navzdol in po cestah
vse do Vojnika.
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
ima Celje
dovolj zelenih
površin?
Aprila smo lahko iz kopije
Uradnega lista RS št. 26 z dne
24. marca 2000 (Sklep o javni
razgrnitvi osnutka spre-
memb in dopolnitev zazidal-
nega načrta Otok I - Savinj-
sko nabrežje), ki je bil obe-
šen na oglasnih deskah
stolpnic v Kajuhovi ulici, pre-
brali , da daje župan Celja v
razgrnitev in javno obravna-
vo - če na kratko povzamem
člen II:
-	zazidavo parka ob Savinj-
skem nabrežju (za domom
upokojencev) v obliki »stolpi-
ča varovanih stanovanj«,
-	določanje funkcionalnih
zemljišč za tri stolpnice in
blok za domom upokojencev,
-	v členu III in IV pa nam
sporoča, da bo sklicana javna
obravnava za mestno četrt
K.D. Kajuh naknadno in da je
treba pripombe ter stališča z
javne obravnave ter druge
pripombe in predloge poslati
županu, ki nato zavzame do
njih stališče, to pa posreduje v
potrditev Mestnemu svetu
Mestne občine Celje.
Sama sem pripombe in
predloge na zazidavo parka
najprej vpisala v zvezek pri-
pomb na Zavodu za planira-
nje. Ker je bil ta zvezek popol-
noma prazen, sem se odločila
preveriti, ali so ljudje v resnici
tako brezbrižni, da si pustijo
pred nosom uničiti park sa-
mo zato, ker jih zanimajo
zgolj funkcionalna zemljišča.
V enem dnevu sem zbrala
podpise, ki so potrdih, da je
velika večina ljudi v nepo-
sredni okolici predvidene no-
vogradnje proti tovrstnemu
posegu v okolje oziroma pro-
stor. Podpise s pripombami in
predlogi sem poslala županu
Mestne občine Celje, v ved-
nost pa Zavodu za planiranje
in še Zavodu za zaščito narav-
ne in kulturne dediščine Ce-
lje.
Poslane pripombe in pred-
logi so (na kratko): da ima
Celje (glede na industrijo, av-
tomobile in kurišča) premalo
zelenih površin, da je mesto
predvidene gradnje na po-
plavnem območju, da bo to
getoizacija ostarelih, da naj se
raje pozida prostor, kjer stoji-
jo bivše »vojaške« garaže (za
mestno graščino), ob tem pa
smo še vprašali, zakaj ne raz-
mislijo o odkupu (za iste na-
mene) posameznih stanovanj
v mestni skupnosti.
Po preteku dobrega mese-
ca dni sem telefonirala na vse
zgoraj navedene naslove, po-
vsod pa sem dobila približno
enak odgovor: da ni v njihovi
navadi, da odgovarjajo. Razli-
ke v posameznih odgovorih
(pišem po spominu) pa so
bile:
Na Zavodu za zaščito na-
ravne in kulturne dediščine
so se strinjali z našimi ugoto-
vitvami o nesmiselnem pose-
ganju v park, obenem pa so
pojasnili, da ta del parka ni
zaščiten niti v okviru kulturne
niti naravne dediščine, so se
pa z nami strinjah glede po-
plavne ogroženosti, in dodali,
da »bo dodatno pozidanje po-
vršin (novogradnje in parki-
rišča) preprečevalo odtekanje
vode v zemljo.«
Na občini župan ni imel ča-
sa za »vsako malenkost«. Če-
mu potem zbiranje pripomb
in predlogov? Le še ena od
neštetih formalnosti? Trditev
pristojnih, da ima Celje dovolj
zelenih površin, je zelo vpraš-
ljiva. Vsekakor pa jih bo ved-
no manj, saj načrtovalcev ne
zanimajo pripombe in pred-
logi občanov, kaj šele počutje
davkoplačevalcev.
Kljub vsemu pa pričakujem
(skupaj s sedemdesetimi
podpisniki), da bo župan ven-
darle zavzel stališče do naših
pripomb in pobud ter nas o
tem javno obvestil. Predvide-
vam, da so to osnovna pravila
igre, ki se menda imenuje de-
mokracija.
ALENKA FURLAN,
Celje
Pozdrav iz KUD
Underground
Pred približno mesecem
dni smo na Stanetovi 2 v Celju
odprli vrata kulturnoumetniš-
kega društva Underground. V
tem kratkem času so se v
društvenih prostorih odvili
številni kulturni dogodki: gle-
dališke predstave, kantavtor-
ski večeri, koncert, na ogled
smo postavil različne razsta-
ve itd. Toda to še ni vse. S
svojim obiskom nas je poča-
stil tudi tržni inšpektor, kar se
nam zdi normalno, če se to
zgodi teden dni po otvoritvi.
Toda gospod inšpektor se je
naslednji teden vrnil, v petek
ponoči, v spremstvu treh poli-
cistov. Seveda smo se vsi
vprašali, ali so tedenski obiski
društev redna praksa inšpek-
torjev. Sploh pa nam ni bilo
jasno, zakaj je inšpektor po-
treboval takšno okrepitev, saj
se je lahko že med prvim
obiskom prepričal, da slikarji,
pesniki in ostali člani društva,
ki so se tja prišli razvedriti ob
glasbi in pijači, nismo oboro-
ženi, da ne kujemo zarote
proti državi in da KUD Under-
ground ni zbirališče Tamil-
skih tigrov. Rdečih brigad ali
njim podobnih terorističnih
organizacij. Torej smo v druš-
tvu staknili glave in razmislili,
koga moti Underground. Se-
veda smo takoj ugotovili, da
za tem stoji spoštovani gos-
pod odvetnik Marjan Feguš,
ki nam je dal soglasje za otvo-
ritev v kletnih prostorih, po-
tem pa s svojim delovanjem
obrnil proti nam vse ostale
kupce prostorov na Stanetovi
2. Toda, gospod Feguš, ljudje
niso neumni, kot si vi mislite,
slejkoprej bodo spoznali, kdo
je kriv, da je v zgradbi nastalo
stanje, kakršno je danes. Pre-
pričali se bodo, da se v kleti
res ne odvijajo kakšni temač-
ni obredi, kot bi jih vi radi
prepričali.
Gospod Feguš, radi bi vam
še sporočili, da v društvenih
prostorih nečlanom ne toči-
mo alkoholnih pijač, v to vas
bomo zagotovo prepričali.
Kot smo se mi lahko prepriča-
li, da je policija, ki nas je obi-
skala, svoje delo opravila ko-
rektno, obenem pa z nasmeš-
kom, saj so se policisti takoj
zavedali grotesknosti situaci-
je, ki je bila primerljiva edino-
le s kakšnim Kafkinim roma-
nom. Hvala policiji za korekt-
no opravljen postopek! V pri-
hodnje pa, gospod inšpektor,
lahko pridete sami, v naših
klubskih prostorih ste popol-
noma varni, najhujše, kar vas
lahko doleti, je slab vic za
šankom.
A gospod Feguš se še kar
ozira po kletnih prostorih, ki
niso njegovi in to nikoli ne
bodo. Sicer pa se mu zahva-
ljujemo za stalne obiske, brez
njega bi nam bilo že kar dolg-
čas. Zadnjič vas je, gospod
Feguš, pri fotografiranju hod-
nika opazoval profesionalni
fotograf, ki je ugotovil, da ste
slikali z napačnega kota. Mi
vam želimo, da bi fotografije
uspele, mogoče bi se dogovo-
rili za razstavo. Plačamo pija-
čo in potne stroške. Sporoča-
mo vam še, da vašega predlo-
ga, da naj se društvo imenuje
»Pri veseli Jožici« (Under-
ground je za vaš okus nepri-
merno ime) nismo sprejeli,
ker se nam zdi neumen. Toli-
ko o kulturi in zdravi pameti.
Vsem ostalim, ki imajo moč
in vpliv, pa tole: dovolite, da
mestno jedro zaživi in živi,
tako kot živijo vsa jedra sve-
tovnih metropol. Ne dovolite,
da nam življenja narekujejo
paranojiki, homofobi in kole-
riki.
KUD UNDERGROUND,
Celje
Bil je svetovni
dan očetov
Osemnajsti junij je svetov-
ni dan očetov. To je praznik,
ki ga pri nas skorajda ne poz-
namo. Nekdanja družba s
socialistično miselnostjo je
očete povsem razvrednotila
in jih potisnila v drugo vrsto.
Takratna pol stoletja trajajo-
ča oblast je prepričevala svoj
narod, kako so ženske in
matere odrinjene in manj
vredne, zato se je potrebno
bojevati za enakopravnost
žensk in mater. Tako je 8.
marec je postajal vse večji
praznik; na široko se je go-
vorilo o pravicah žensk in
mater, v resnici pa se je pred-
vsem pilo in veseljačilo.
Očetje so bili pozabljeni ali
vsaj v ozadju.
Tudi danes ni kaj bistveno
drugače, saj se vse bolj odkri-
va, da morajo boj za enako-
pravnost voditi predvsem
očetje. Pri kršenju pravic ma-
teram država relativno hitro
ukrepa (tako je tudi prav), pri
kršenju pravic očetom pa le-ti
večinoma ostajajo sami, brez
pomoči države. Še posebej
drastično se ta diskriminacija
kaže, ko razpade zakonska
skupnost. Uradne ustanove
brez pomislekov dodeljujejo
otroke materam, so ležerne,
ko je potrebno urediti stike
med otroci in razvezanima
staršema. Videti je, da je še
vedno v veljavi sodni sklep,
sprejet v Ljubljani dne 20. 11.
1979, po katerem imajo pri
odločanju o dodelitvi otrok
matere absolutno prednost.
Še vedno verjamemo, da je
mati primernejša skrbnica
mlajšemu otroku, čeprav so
najnovejša spoznanja s po-
dročja psihologije otroka tak-
šno prepričanje ovrgla. Naša
država je (ob številnih razve-
zah) leta 1998 dodelila oče-
tom le 4,9 odstotka otrok. Ta-
ko država dokazuje, da smo
slovenski očetje manj vredni
in slabši roditelji od mater. V
slovenskem okolju še vedno
prevladujejo tradicionalne
predstave o večno žrtvujoči
se materi in odsotnem očetu,
čeprav se razmere v praksi v
zadnjih letih korenito spremi-
njajo. Še kako potrebne refor-
me družinske zakonodaje pri
nas v bližnji prihodnosti ni
pričakovati. Sodni in upravni
postopki so vse prevečkrat
hudo pristranski, kršitve oče-
tovskih pravic so vsakdanja
praksa, takšno stanje pa
mnogokrat pripelje do hudih
dram še več, tako stanje
vzpodbuja kršenje očetov-
skih pravic do zelo hudih
dram in bolečih posledic za
otroke.
Očetje še vedno ne morejo
do svojih lastnih otrok. V na-
ših državnih ustanovah so še
vedno ljudje, ki so zavezani
starim, zastarelim in zato ča-
su ter razmeram neustreznim
vzorcem in vrednotam, o
usodah otrok in očetov pa
odločajo ženske, ki so v tak-
šnih ustanovah zaposlene v
veliki večini. S tako zastarelo
miselnostjo in zakonodajo
nas napredna Evropa res ne
bo sprejela.
Trpke in pretresljive živ-
ljenjske zgodbe se stekajo v
vse bolj uveljavljenem Foru-
mu za pravico otrok do obeh
staršev (PODOS). Te zgodbe
nam razkrivajo, da je v Slo-
veniji kršena očetovska pra-
vica okrog 20.000 očetom. To
kaže, da država Slovenija
očetom ni naklonjena, in da
se še vedno ne more odtrgati
od starega socialističnega
modela o nadvladju žensk in
mater.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
18
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
21
22
KRONIKA
Po zmoti morilec
Fuad Hasanovic ni morilec, za svoje dejanje pa bo moral za leto dni v zapor -
Zagovornica obtoženega uspela, tožilec spremenil obtožnico
Pet let po krvavem dejanju
se je na Okrožnem sodišču v
Celju končala glavna obrav-
nava zoper Fuada Hasanoviča
(35) iz Velenja, ki ga je prvot-
na obtožnica bremenila umo-
ra, v četrtek pa jo je okrožni
državni tožilec spremenil. Ta-
ko je sodni senat Hasanoviču
sodil za povzročitev smrti iz
malomarnosti in ga obsodil
na enoletno zaporno kazen.
t	a	»
Okrožni državni tožilec Dar-
ko Kežman je obtožnico spre-
menil po tem, ko je na glavni
obravnavi sodišče zaslišalo iz-
vedenca za orožje Antona
Anclja. Izvedenec je namreč
podal bistveno drugačno mne-
nje, kot ga je izdelal njegov
predhodnik Franc Sabljič,
prav tako sodni izvedenec za
orožje. Njegovi izsledki, zapi-
sani v mnenju, so bili za obto-
ženca močno bremenilni, za
umor, katerega je bil obtožen,
pa mu je pretila najmanj petlet-
na zapoma kazen. Odvetnica
Nuša Maček, ki je Hasanoviča
branila po uradni dolžnosti, je
bila ves čas trdno prepričana,
da njen varovanec ni človek, ki
bi bil sposoben moriti, in da je
njegova kazenska odgovor-
nost zgolj posledica nesrečnih
naključij in dogajanj aprila leta
1995 v lokalu Mali dom RTC
Trebeliško v Paki pri Velenju.
Zaradi takšnega prepričanja je
Mačkova senatu, ki mu je
predsedovala okrožna sodnica
Ingrid Lešnik, predlagala, naj
zasliši še enega izvedenca,
strokovnjaka za orožje, ta pa
naj potrdi ali ovrže Sabljičevo
mnenje. Senat je predlog zago-
vornice sprejel in v četrtek za-
slišal izvedenca Anclja.
Mnenje, ki ga je izvedenec
Ancelj napisal in na glavni
obravnavi obrazložil, je tak-
šno, da obtoženca ižključuje
kot morilca Ekrema Butkoviča.
Resda je Hasanovič usodnega
večera držal v roki pištolo in jo
uperil proti Butkoviču, a strelja-
ti ni nameraval. Pištola, ki je
bila v okvari, je bila namreč
takšnih lastnosti, da je bila
možna samosprožitev, torej
nehoteno sproženje kot (v tem
primeru) posledica tresljajev
mišic zaradi vpliva adrenalina.
V situaciji, ko je bil izzvan in
napaden, je bilo obtoženca re-
snično strah. »Dejansko je s to
pištolo možna sprožitev brez
pritiska na varovalko. Istoča-
sno ko oseba prime za ročaj,
pritisne tudi na sprožilec, pri
tem pa sploh ni potreben čvrst
prijem ročaja. Obtoženi najbrž
res ni občutil, da je na kaj priti-
snil,« je na vprašanja tožilca
odgovarjal izvedenec, s tem pa
ovrgel bistveno trditev izve-
denca Sabljiča, ki je trdil, da je
za sprožitev potrebna moč in
da nehoteno sproženje ni bilo
možno.
Spremenil
obtožnico
Po zaslišanju izvedenca si je
tožilec Darko Kežman vzel čas
in obtožnico spremenil v nje-
nem najbolj pomembnem de-
lu, v nadaljevanju glavne
obravnave pa dejal: »Dolgo
sem razmišljal o obdolženče-
vem motivu in krivdi, zdaj, ob
zaključku dokazovalnega po-
stopka in poslušanju mnenja
izvedenca Anclja, pa ne mo-
rem več vztrajati, da je Hasano-
vič storil umor. Obdolžencu je
zanesljivo dokazana le malo-
marnost. Iz malomarnosti je
povzročil smrt Ekrema Butko-
viča, ko je po sporu in prepiru s
tal pobral pištolo in jo prislonil
na Ekremov vrat, ne da bi se
prej prepričal, če je v cevi na-
boj...«
V zaključnem govoru je toži-
lec poudaril, da obdolženec res
ni zavestno sprožil, ne bi pa
smel ravnati tako, kot je: prijeti
pištolo, ki je sploh ni poznal in
se pri tem ne zavedati, kako
nevarna je. Zato je predlagal,
da ga sodišče spozna za krive-
ga in mu izreče primemo stro-
go kazen, pri čemer pogojna
obsodba ne bi bila smotrna.
»Če je bil še tako prestrašen
zaradi verbalnega maltretira-
nja in fizičnega napada, bi lah-
ko ravnal drugače, kot je,« je
zaključil tožilec Kežman.
Hasanovičeva zagovornica
Nuša Maček je v sklepnem go-
voru poudarila, da njenemu va-
rovancu ni mogoče očitati, da je
povzročil smrt zaradi malomar-
nosti. Usodnega večera namreč
ni mogel vedeti, da ima Ekrem
Butkovič pri sebi že repetirano
pištolo. V lokal je prišel naključ-
no, bil nato šikaniran in fizično
napaden, med prerivanjem pa
je Butkovičeva pištola padla na
tla. V ogroženosti, ko so bili vsi
ostali, ki so ga napadali, na ku-
pu, je Hasanovič pištolo pobral
s tal in iztegnil roko. »Smrt
Ekrema Butkoviča je bila nesre-
ča in nič drugega,« je dejala
Mačkova in senat opozorila, naj
pri izbiri kazni upošteva olajše-
valne okoliščine: da je njen va-
rovanec vzoren oče dveh mla-
doletnih otrok, da je tudi vzoren
delavec in sploh med ljudmi
priljubljen, da je bil dogodek
pred petimi leti tudi zanj trage-
dija in veliko breme, ki ga nosi,
da dejanje obžaluje in da je
pripravljen pomagati družini
pokojnega. Zavzela se je za naj-
manjšo kazen, ki jo je možno
izreči za kaznivo dejanje, kate-
rega je Hasanovič obtožen.
Fuad Hasanovič je bil za kaz-
nivo dejanje povzročitve smrti
iz malomarnosti obsojen na le-
to dni zapora. Ob tem dejstvu
pa se človek nikakor ne more
znebiti razmišljanja o tem, kak-
šna kazen bi ga doletela, če bi
se sodišče zadovoljilo že z
mnenjem, ki ga je izdelal prvi
izvedenec. Hasanovič bi ostal
morilec, zaznamovan in zlom-
ljen za vse življenje. Za morilca
bi bil označen človek, ki ni bil
še nikoli kaznovan (niti pri
sodniku za prekrške) in ki je
izrazito nekonfliktna oseb-
nost, kot je ocenil tudi izvede-
nec psihiatrične stroke. Torej
lahko začnemo razmišljati tudi
o krivdi izvedenca, ki se je pač
zmotil. In krivda postane samo
zmota.
W MARJELAAGREŽ
Družinska tragedija
v Recici
Policijska uprava Celje je
bila v torek okrog pol enaj-
stih obveščena, da sta v sta-
novanjski hiši v Spodnji Re-
čici pri Laškem dve trupli.
Kriminalisti Urada krimina-
listične službe, ki so prišli tja,
so res našli dve trupli, žensko
in otroško, pri ogledu kraja pa
sta sodelovala tudi preiskoval-
ni sodnik in okrožni državni
tožilec. Preiskovalni sodnik je
odredil sodno obdukcijo, po-
licisti in kriminalisti pa so ves
dan zbirali obvestila. Ker do
zaključka naše redakcije še
niso bili znani rezultati ob-
dukcije, tudi nismo mogli do-
biti kaj več uradnih informa-
cij o tej družinski tragediji.
Neuradno smo izvedeli, da je
trupli našel mož oziroma oče
45-letne Danice Z. in njune
šestletne hčerke Nike, po tem.
ko ga je sodelavka pokojne
obvestila, da njegove žene ni
bilo na delo. Govori se tudi,
da naj bi šlo za umor, ki mu je
sledil samomor. Rečičani in
Laščani, ki so poznali družino
Z., so bili, ko so izvedeli za
tragedijo, šokirani in prese-
nečeni, saj niso nikoli zazna-
li, da bi bile v tej družini
kakšne hujše težave. Menda
pa je imela Danica Z. težave
v službi (delala je v frizer-
skem salonu v Laškem) in
bila zadnje čase močno de-
presivna. Več bomo o trage-
diji poročali prihodnjič, ko
bomo dobili uradne infor-
macije.	M.A.
MINI KRIMICI
Onesposobil seoto
v torek, 13. junija popoldne
ali ponoči, se je nekdo ukvar-
jal z osebnim avtomobilom
Seat Alhambra, parkiranim
na Teharski cesti v Celja.
Ukradel je vsa štiri kolesa in
pnevmatike, s tem pa je last-
nika Romana B. oškodoval za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Velika tatvina V
garaži
v času od 11. do 14. junija je
neznani storilec vlomil v nena-
seljeno stanovanjsko hišo v Že-
leznem. Iz garaže je ukradel
osebni avtomobil Opel Calibra,
kovinsko sive barve, z reg. oz-
nako CE A6-915, dva vodna
skuterja Kawasaki in Polaris,
avtoradio Sony, več platišč raz-
ličnih dimenzij, vochii sesalec,
brusilnik Iskra, tri vrtalnike (Is-
kra, Black & Decker, MuUner),
tlačni čistilec Karcher, prikoli-
co za prevoz skuterja ter rešihii
jopič. Lastnika Igor P. in Tho-
mas G. sta oškodovana za prib-
ližno 3 milijone tolarjev.
Zasegli orož|e
Policisti PP Velenje so 15.
junija zvečer intervenirali pri
Rudolfu T. v Florjanu pri Šo-
štanju, v tem času pa so pri
njem našh in zasegli staro puš-
ko M-48, revolver Gasser, 15
nabojev kal. 7,65 mm in 17
nabojev kal. 8 mm. Ker je
lastnik orožje posedoval brez
dovoljenja, se bo zagovarjal
pri sodniku za prekrške.
Stari znanec pri|et
v noči na 16. junij je bilo
vlomljeno v gostinski lokal
Zlatorog Club na Mariborski
cesti v Celju. Storilec je ukra-
del računalniško blagajno
Pentium, monitor Nordex,
termo tiskalnik Star, ključav-
nico s kodnimi ključi, cigare-
te Marlboro, sokove Pago ter
nekaj steklenic žganih pijač.
Lastnica Andreja G. je oško-
dovana za okoli 400 tisoč to-
larjev.
Kradla v skladišču
V soboto, 17. junija malo po
polnoči, so policisti prijeli Ja-
neza Š. (27) iz Velikega Sirja in
Primoža G. (28) iz Radeč, ko
sta vlomila v skladiščne prosto-
re Komunale Laško, na Rimski
cesti v Laškem. S sposojenim
tovornjakom sta se pripeljala
do skladišča, preplezala dva
metra visoko ograjo iz žice in si
nabirala razne uporabne pred-
mete: električni vrtalni stroj,
dve motorni žagi, kosilnico in
električni podaljšek Na tovor-
no vozilo sta naložila tudi 15
zabojnikov za smeti, za odvoz
pa pripravila nadaljnjih 36 za-
bojnikov. Vse skupaj je vredno
okoli 700 tisoč tolarjev. Polici-
sti so ju presenetili med tatin-
sko vnemo, poskus pobega v
bližnji gozd pa jima ni uspel.
Razbiti Jazz pub
v soboto, 17. junija zgodaj
zjutraj, se je neznani storilec
znesel nad gostinskim lokalom
Jazz pub na Ljubljanski cesti v
Celju Z neznanim predmetom
je razbil steklo na vhodnih vra-
tih lokala, s tem pa lastnika
Stanislava S. oškodoval za
okoli 80 tisoč tolarjev.
Razbilaški pijanski
pohod
v soboto zjutraj so se Marko B.
iz Laškega in še dva njegova paj-
daša odpravili na železniško po-
stajo v Celju, kjer so se, pijani kot
so bili, najprej znesli nad avtoma-
tom za pijačo, potem pa še nad
dvema tovomj^oma, parkirani-
ma v bližini. Na tovomjaku, last
PAP Telematike, so povzročili za
okoli 130 tisoč tolarjev škode, na
tovomjaku, last Nikole M., pa za
okoli 100 tisoč tolarjev Razbijaš-
ki pohod so nadaljevali s tem, ko
so na upravni zgradbi Slovenskih
železnic s kamni razbili več ste-
kel (škoda 115 tisoč tolarjev), od
tam pa so nadaljevali pot do
frizerskega salona in bližnje sta-
novanjske hiše, kjer so prav tako
metali kamenje v okenska stekla.
Viljema P. in Karolino Š. iz Celja
so oškodovali za nadaljnjih 10
tisoč tolarjev. Nadaljnje vandal-
sko početje so jim preprečili poli-
cisti, ki so Marka B. prijeli, ostala
dva pa sta pobegnila, a so jima že
na sledi.
OkradeniMerkator
v noči na soboto so neznani
storilci vlomili v Merkatorje-
vo skladišče in trgovino Boč
na Tržaškem hribu v Rogaški
Slatini. Ukradli so več tehnič-
nih predmetov (žage, vrtalni-
ke, bmsilke ipd.) ter armature
in vodovodne pipe. Lastnika
so oškodovali za 1 milijon
262 tisoč tolarjev. M.A.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Branko Stamejčič.
Poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50.
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena
izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 24.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
iMMmii
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič.
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana JanČič, Brane
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si,- E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
tmhimi
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna LejiČ, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si

Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje ter
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRONIKA
23
PROMETNE NEZGODE
Potnica izgubiia
ravnotežje
Na avtobusnem postajališ-
ču v Arclinu se je v torek, 13.
junija dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala.
Izidor T. (47) s Frankolovega
se je med vožnjo proti Vojniku
z avtobusom ustavil na postaja-
lišču v Arclinu, da bi potnica,
81-letna Matilda K. iz Arclina,
izstopila. Ko je le-ta stopila na
zadnjo stopnico, je voznik za-
peljal nekoliko naprej, pri tem
pa je potnica izgubila ravno-
težje in padla na asfalt ter se
hudo telesno poškodovala.
Prellitevai, padei
V križišču Celjske ceste in
Kocbekove ulice v Ljubečni se
je v torek 13. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se
je hudo telesno poškodoval
voznik kolesa z motorjem.
Nastala gmotna škoda znaša
približno 200 tisoč tolarjev.
Miran D. (18) iz Babnega
Brda je vozil osebni avtomobil
po Kocbekovi ulici v smeri
Arclina. Za njim je pripeljal
voznik kolesa z motorjem, 15-
letni Miha A. iz Trnovelj in ga
prehiteval po levi, takrat pa sta
vozili trčili, voznik kolesa z
motorjem je padel po bankini
in se hudo telesno poškodoval.
Siiovito trčenje
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šentrupert se je v četr-
tek, 15. junija zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne poš-
kodbe, trije udeleženci pa so
bili lažje ranjeni. Gmotna ško-
da, ki je nastala, znaša okoli
1 milijon 400 tisoč tolarjev.
Peter S. (37) iz Prebolda je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Latkove vasi proti Gomil-
skem, zunaj naselja Prebold pa
je zavijal levo na lokalno cesto
za Prebold. Takrat je iz smeri
Gomilskega pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 22-letni
Jakec O. iz Latkove vasi, vozili
pa sta silovito trčili. V nesreči
sta hude telesne poškodbe utr-
pela voznik Jakec O. in njegova
sopotnica, 20-letna Marija O.,
prav tako iz Latkove vasi. Lažje
ranjeni so bili voznik Peter S.
in njegova sopotnika, 33-letni
Inko H. iz Prebolda in 20-letni
Blaž Š. iz Šešč.
Prellitrona
prednostno cesto
v križišču regionalne in
lokalne ceste, zunaj naselja
Topolšica, se je v petek, 16.
junija zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi, ena huje. Gmotna
škoda znaša približno 250
tisoč tolarjev.
Mihaela N. (32) iz Plešivca je
vozila osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Gaberk pro-
ti Šoštanju. Ko je pripeljala do
križišča z regionalno cesto, se je
z zavijanjem na levo hotela vklju-
čiti v promet, ko je po regional-
ki iz smeri Šoštanja pripeljal
voznik tovornega vozila, 20-
letni Klemen I. iz Florjana. Vo-
zili sta trčili, hude telesne poš-
kodbe pa je pri tem utrpela
potnica v osebnem avtomobilu,
osemletna Martina iz Plešivca.
Voznica je bila lažje ranjena.
Nesreča V icrižišcu
V križišču Trubarjeve in Jur-
čičeve ulice v Celju se je v
petek, 16. junija zvečer, pripe-
tila nezgoda, v kateri so bile
ranjene tri osebe, dve sta utr-
peU hude telesne poškodbe.
Gmotna škoda na vozilih znaša
približno 200 tisoč tolarjev.
Staš S. (17) iz Leskovca in
njegov sopotnik Dejan V. (16)
iz Celja sta se peljala z mope-
dom po Jurčičevi ulici iz sme-
ri Malgajeve proti Trubarjevi
ulici. V tamkajšnje križišče
sta zapeljala v trenutku, ko je
po prednostni Trubarjevi ulici
(iz smeri Čopove) pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
18-letni Leon R. iz Celja. V
trčenju, ki je sledilo, sta se
voznik Staš S. in sopotnik De-
jan V. hudo telesno poškodo-
vala, sopotnik v osebnem vo-
zilu 16-letni Valentin K. iz Ce-
lja pa je bil lažje ranjen.
Poopiazenjuše
trčenje
Na glavni cesti Šentjur -
Šmarje, zunaj naselja Gro-
belno, se je v petek, 16. juni-
ja popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda na vozilih pa
znaša približno 1 milijon 300
tisoč tolarjev.
Uroš L. (20) iz Podčetrtka je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Stopč proti Šentvidu pri Gro-
belnem. Na ravnem delu ceste
je zapeljal na levo stran voziš-
ča, kjer je oplazil zadnji levi
bok avtobusa, ki je pripeljal iz
nasprotne smeri, za tem pa je
čelno trčil v tovorno vozilo, ki
ga je za avtobusom vozil 40-
letni Ivan L. iz Tabora. V ne-
sreči se je hudo telesno poško-
doval voznik Uroš L.
Vovinicu na levo
Na glavni cesti Podplat -
Rogaška Slatina, zunaj na-
selja Tekačevo, se je v petek,
16. junija popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta se
poškodovala dva udeležen-
ca, eden hudo. Na vozilih je
nastalo za okoli pol milijona
tolarjev gmotne škode.
Metka P. (17) iz Cerovca je
vozila motorno kolo iz smeri
Rogatca proti Podplatu. Zunaj
naselja Tekačevo je v dolgem
desnem preglednem ovinku za-
peljala na levo stran vozišča in
trčila v osebni avtomobil, s
katerim se je iz nasprotne smeri
pripeljala 32-letna Nada M. iz
Tekačevega. V nesreči je hude
telesne poškodbe utrpela voz-
nica motornega kolesa, vozni-
ca osebnega vozila pa je bila
lažje ranjena.
Motorist zapeljal V
jarek
Na lokalni cesti v naselju
Zeče se je v soboto, 17. junija
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri se je hudo poškodoval
voznik motornega kolesa.
Martin V. (47) iz Zeč je vozil
(brez varnostne čelade) nere-
gistrirano motorno kolo po
lokalni cesti iz smeri Spod-
njih Prelog proti Zečam. V
desnem ovinku je zapeljal na
levo čez vozišča v obcestni
jarek, kjer je padel in se hudo
poškodoval.
Neprevidno zavijal
Na regionalni cesti v nase-
lju Šmartno ob Paki, se je v
nedeljo, 18. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranje-
na, ena pa lažje. Na vozilih
je nastalo za približno mili-
jon tolarjev gmotne škode.
Danilo A. (47) iz Letuša je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti v naselju Šmarje
proti regionalni cesti. V kri-
žišču je zavijal v levo na pred-
nostno cesto, ko mu je z leve
strani pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 19-letni Mla-
den P. iz Šmartna ob Paki.
Sledilo je silovito trčenje, v
katerem se je voznik Danilo
A. hudo telesno poškodoval,
voznik Mladen P. pa lažje.
Avtomobil se je
prekucnil
Na dovozni cesti, zunaj na-
selja Velike Gorelce, se je v
ponedeljek, 19. junija popold-
ne, pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Gabrijela P. (60) iz Velikih
Gorele je vozila osebni avto-
mobil po dovozni cesti k sta-
novanjski hiši. Med vožnjo po
makadamu je zapeljala na
vzpetino ob levem robu voziš-
ča, kjer se je vozilo prevrnilo
preko strehe in nazaj na kole-
sa. Med prevračanjem je voz-
nica utrpela hude telesne poš-
kodbe.	M.A.
GORELO JE
Vnelisoseltlapi
v petek, 16. junija popold-
ne, je nastal požar v poslov-
nem objektu Tanja na Cesti
na Roglo v Zrečah.
Takrat so Ingradovi delavci
polagali hidroizolacijske ma-
teriale, pri spajanju izolirnih
plasti s hlapljivim in vnetlji-
vim premazom pa je eden iz-
med delavcev prižgal plinski
gorilnik. Hlapi so se vneli,
goreti je pričela tudi izolacija,
plastični odtoki kanalizacije
in drugi predmeti. Požar so
pogasili delavci sami, na ob-
jektu Franca Č. pa je nastalo
za okoh 200 tisoč tolarjev
gmotne škode. Delavce Ingra-
da VNG bodo policisti ovadili
tožilstvu zaradi suma povzro-
čitve splošne nevarnosti.
Požar V Cinkarni
v soboto, 17. junija popold-
ne, je zagorelo v poslovnih
prostorih Cinkarne na Kidri-
čevi ulici v Celju.
Požar je nastal v objektu za
proizvodnjo titanovega diok-
sida, kjer je prišlo do razjede
na dotrajani električni nape-
ljavi. Razjedo so povzročili
hlapi kishne. Prišlo je do krat-
kega stika in požara, v kate-
rem je zgorela stena iz salonit-
nih plošč in polivinila. Požar
so pogasili cinkarniški gasilci,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 300 tisoč tolarjev.
M.A.
Pogin rib
v ponedeljek, 19. junija
dopoldne, so opazili, da
so v potoku Mestinjščica
blizu naselja Cmereška
Gorca poginile ribe.
Policisti, inšpektorji in ri-
biči so pri ogledu kraja po-
gina ugotovili, da je na raz-
dalji poldrugega kilometra
potoka poginilo okoli 100
kilogramov različnih vrst
rib. Vzrok pogina še ugo-
tavljajo.	M.A.
NOČNE
CVETKE
•	Aleksander A. je bil 13. junija
zvečer nadvse živahen. V Jazz
pubu je, kot bi bil v kakšnem
divjezahodnem saloonu, razbi-
jal pepelnike in stole. Isti Alek-
sander je potem v nočno-jutra-
njem času razgrajal še po Petro-
lovem bencinskem servisu na
Hudinji. Ker se je prehudo drl,
umiril pa se ni niti potem, ko so
mu v oči pogledali policisti, je
del dneva prebil v prostorih za
pridržanje.
•	V sredo, 14. junija zvečer, je
Anton Š. iz Trnovelj v domačem
okolju pretepel svojo ženko.
•	V sredo zvečer je bil neukrot-
ljiv Miran M. Razgrajal in razbi-
jal je v lokalu Tango, kjer si je dal
duška tudi v tamkajšnjih sanita-
rijah. Patrulja, ki je prispela, da
bi Mirana umirila, je bila pri tem
poskusu neuspešna. V nadalje-
vanju noči se je jezni možakar
znašel v posebnih policijskih
prostorih, kjer je vedno polno
alkoholnih hlapov.
•	V sredo zvečer je bil najprej
običajen družinski prepir, ki je
postajal vse glasnejši in ostrejši,
končal pa se je s pretepom.
Zakonca Robert in Brigita sta
bila pri tem približno enako ak-
tivna in vztrajna, zato se bosta
oba znašla pri sodniku za pre-
krške. Dvojna kazen zna omajati
družinski proračun.
•	Izudin M. je v sredo ponoči na
Opekarniški cesti srečal svojo
ljubezen Snežano. Ob pogledu
nanjo se je tako zelo razburil in
spozabil, da ji je primazal klofu-
to. Tega menda ne bo več dolgo
počel. Vsaj v Sloveniji ne.
•	V soboto zvečer je Mitja M.
napadel in pretepel Miho K.
Spor med njima je povzročil nič
hudega sluteči pes, ki kljub vse-
mu, kar vidi, ostaja človekov
najboljši prijatelj. Od psov bi se
ljudje lahko marsičesa naučili.
•	V soboto zvečer je v gostišču
Mihec na Dobrovi razgrajal in
razbijal Zoran H., ki se bo nekega
dne srečal s sodnikom za prekrš-
ke, kaznovana pa bo tudi nata-
karica, ki ni znala reči ne, ko je
pijani Zoran zahteval še in še.
M.A.
Radarske konflrole bodo
•	v petek, 23. junija dopoldne, na območju Žalca, popoldne
pa na območju Rogaške Slatine,
•	v soboto, 24. junija dopoldne, na območju Rogaške
Slatine, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih
Konjic,
•	v nedeljo, 25. junija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju celotne regije,
•	v ponedeljek, 26. junija dopoldne, na območju Velenja,
popoldne pa na območju Žalca,
•	v torek, 27. junija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic,
•	v sredo, 28. junija dopoldne, na območju Celja, v popol-
danskem času pa na območju Velenja,
•	v četrtek, 29. junija dopoldne, na območju Žalca, popold-
ne pa na območju Šentjurja pri Celju in
•	v petek, 30. junija dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na cestnem križu (poostren nadzor).
Celjani spet najboljši
V	petek, 16. junija, je v Celju potekalo že sedmo tradicional-
no srečanje delavcev treh policijskih uprav: PU Krapinsko-
Zagorske, PU Krško in PU Celje.
Delavci omenjenih policijskih uprav so si najprej izmenjali
strokovna mnenja in izkušnje, nato pa so se pomerili na
športnem področju: moški v streljanju s pištolo in malem
nogometu, ženske pa v streljanju z zračno puško in badmintonu.
Delavci celjske policijske uprave so osvojili vsa prva mesta, v vseh
kategorijah in tako tudi v skupni razvrstitvi dose^ prvo mesto.
V	streljanju s pištolo je bil najboljši Peter Tkalec, v streljanju z
zračno puško Zdenka Pušnik, v badmintonu je prvo mesto
zasedla Katarina Šuflaj, najboljši igralec na nogometnem igriš-
ču pa je bil Rudi Kresnik.	M.A.
Trčenje na železnici
Na tovorni železniški postaji Čret v Celju je 15. junija
okrog poldneva prišlo do trčenja.
Ugotovili 50, da je strojevodja Klemen D. iz Grobelnega
takrat opravljal premik kompozicije, pri tem pa je prišlo do
trčenja v stoječe vagone. Gmotna škoda, ki je pri tem nastala,
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.	M.A.
24
ZANIMIVOSTI
SvGcaii jc Vfcicoviiilcovih
Rodbina Vrčkovnikovih je na letališču v Lajšati pri Šoštanju organizirala prvo družinsko srečanje, ki se ga je udeležilo
245 članov iz Slovenije, Kanade, Švice, Avstrije in Nemčije, 97 sorodnikov pa se je opravičilo.
Korenine Vrčkovnikovih, po domače Trkoritovih, segajo v leto 1755, do koder imajo tudi izdelano rodbinsko deblo. Tako se
je pri Trkoritovih rodilo 11 otrok, danes jih je po celem svetu 342, letos pa pričakujejo še najmanj sedem otrok. Na prvem
srečanju so sklenili, da bodo zlet ponovno organizirali čez pet let, žreb pa je določil, da se bodo sešli ob Ivarčkem jezeru na
Koroškem.	LO
Tudi v Ljubljani se ne
cedita mleko in med
Zdaj je že jasno, da s sa-
njami rogaškega rojaka, v,
d. direktorja Nacionalne tu-
ristične organizacije Franci-
ja Križana, ne bo nič. Pred
leti, ko se je Franci odločil in
se iz Rogaške Slatine, kjer je
bil eden od vodilnih mož ta-
krat najbolj uglednega na-
ravnega zdravilišča, odselil
v Ljubljano, je nedvomno
sanjal velike sanje.
Res je, da je postal direktor
Centra za promocijo turizma
in tu uspel, res pa je tudi, da je
bila denarnica konec meseca,
kljub nazivu direktor, dokaj
prazna in zato ni čudno, da si
je tako kot Janez Širše, prija-
telj nekdanjega premiera Ja-
neza Drnovška in bivši direk-
tor Sove, prizadeval, da bi
postal direktor Slovenske na-
cionalne turistične organiza-
cije. Tudi zato, ker je na tem
mestu plača nekaj čez 5000
mark. Toda politika je tudi tu
vmešala prste. Kljub temu, da
je stari in novi minister Janko
Razgoršek, ta je imel pred
kratkim družinsko slavje v po-
častitev obletnice svojega
podjetja, ki ga že vodi sin
Uroš, dejal, da pri imenova-
nju novega direktorja sploh ne
bo gledal na politične barve,
to ni bilo res. Še posebej v
Ljubljani se je šušljalo, da ob-
staja tako imenovana lista
200, dokument, na katerem je
nekaj več kot dvesto imen di-
rektorjev in vodilnih mož, ki
bodo zamenjani ob prevzemu
oblasti. No, Janko Razgoršek
je najprej odrezal Francija
Križana, ki trenutno res ni v
nobeni stranki, bil pa je pred
leti in dejal, da bo direktorica
SNTO Barbara Gunčar, ki tu-
di ni v nobeni stranki, bila pa
je in to do pred kratkim. In ker
je v bolj zmagoviti stranki kot
Franci, ima pač prednost.
Vprašanje je, če minister Raz-
goršek ni vedel za obstoj liste,
zato se ime Janeza Siršeta že
nekaj ča?a ni več pojavljalo na
spisku kandidatov za novega
direktorja. No, konec tedna
so ga izbrisali kot člana
SNTO, zamenjala ga je Zlata
Vidmar, direktorica hotela In-
tercontinental Lev. Gospa Zla-
ta, ki izvira iz Sevnice, je spo-
sobna ženska. V prejšnjem
kraju je imela toliko masla na
glavi, da ga je morala zapusti-
ti, potem pa se je zbrala in s
trdno voljo dosegla to, kar
uspe le malokateremu moške-
mu, iz slabega hotela je nare-
dila novega. Govori pa se, da
so jo na to mesto postavili
zato, ker je večkrat gostila
večere Nove revije, pomeni
Nika Grafenaurja, Draga Jan-
čarja, Rudija Šeliga in druge.
Zadnje dneve imamo kar
dva velika in svetla primera,
kako ostre znajo biti vodstve-
ne ženske. V prvem gre za
Marijo Vrtačnik, direktorico
Elkroja, ugledne firme in tako
rekoč paradnega konja slo-
venske tekstilne industrije, ki
je na zunaj oh in ah, v resnici
pa si delavke ne upajo niti ust
odpreti in povedati po pravici,
kako jih tepta. Vsaj trdijo ta-
ko. V drugem primeru pa gre
za direktorico tržiške BPT Do-
ris Tudor, ki je tako maltreti-
rala zaposlene, prodala dobre
stroje in kupila stare in ki je
vsem jemala pri zaslužku, sa-
ma pa si izplačevala tako viso-
ko plačo, da so sicer skromne
in tihe delavke ponorele in
odnesle direktorico do praga,
nakar so ji pomagale še čez
prag.
Pa še nekaj bolj prijetnega.
Pred kratkim je bil v Sloveniji
na obisku James Bond alias
Roger Moore, tokrat v vlogi
Unicefovega ambasadorja.
Kar lep kup slovenskega de-
narja je odnesel na sedež Uni-
cefa, kjer ga bodo znali pa-
metno in učinkovito porabiti
za otroke sveta. Pri nas je
srečal drugega, sicer neurad-
nega otroškega ambasadorja,
primorskega pevca Gannija
Rijavca. Gianni je vzel dve
kitici Zdravljice in napisal re-
fren, ki govori o belem golo-
bu, simbolu miru. Roger
Moore pa je prispeval uvodni
nagovor, v katerem kot amba-
sador Unicefa poziva vse, naj
pomagajo otrokom. Čisti iz-
kupiček prodaje plošče, ki bo
izšla konec poletja, bo šel se-
veda za otroke.
NINA ADLEŠIČ - KAVRAN
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Dostop za invalide
v letnem gledališču Limberg v Grižah je
bila osrednja slovesnost ob 30-letnici Me-
dobčinskega društva invalidov Žalec. To
trenutno šteje 1032 članov in 650 podpornih
članov. Na prireditvenem prostoru se je zbra-
lo več sto invalidov, njihovih svojcev in
gostov.
Predsednik društva Vladimir Jager je v poz-
dravnem nagovoru poudaril, da je bilo tudi to
društvo ustanovljeno iz potrebe, osnovne nalo-
ge, ki so si jih zastavili, pa so bile skrb za
dostojanstven in neodvisen način življenja in-
validov, sprejemanje invalidov kot aktivnega
dela družbe, omogočanje izobraževanja in
zdravstvene nege ter skrb za pravni sistem, ki
zagotavlja varstvo pravic invalidov.
Župan občine Žalec Lojze Posedel je oblju-
bil, da bodo uredili za invalide na vozičkih
udoben pristop v občinske prostore, kamor
zaenkrat ne morejo brez pomoči.	T. T.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v Grižah praznovalo 30-letnico.
Obleke za bodoče turistične delavce
s sloganom Turizem smo ljudje so v po-
slovnih prostorih nazarskega Elkroja naj-
boljšim dijakom in študentom, ki se izobra-
žujejo na srednjih in višjih šolah za gostins-
tvo in turizem, predali moderna oblačila.
Triintrideset štipendistov sklada za gostins-
tvo in turizem predstavlja kader, ki bo do-
stojno predstavljal to pomembno gospodar-
sko panogo.
Za Slovenijo je turizem zagotovo izredna
priložnost, je dejal Tomaž Zaje, državni sekre-
tar v ministrstvu za malo gospodarstvo in
turizem, zato je še kako pomembno, da so
turistični delavci uglajeni in izobraženi. Šti-
pendistom sta obleke predala Marjan Podob-
nik, častni predsednik Sklada GT, in Breda
Papež Brezovar, predstavnica generalnega do-
natorja Tobačne Ljubljana. Slovesnost sta s
svojim nastopom obogatila
operna pevka Rebeka Rado-
van ob spremljavi priznanega
pianista Aleša Škrinjarja, za
pogostitev pa so poskrbeli di-
jaki Srednje gostinske šole iz
Velenja.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Marjan Podobnik, častni predsednik Sklada GT, in Breda Papež Brezovar, predstavnica
Tobačne Ljubljana, sta štipendistom predala Elkrojeva oblačila.
Tekmovalo 1250 gasilcev
Gasilska zveza Žalec je pripravila za svoje
člane dve tekmovanji. Prvo je bilo na hipo-
dromu v Gotovljah, kjer so se pomerili pionir-
ji, pionirke, mladinci in mladinke.
Pri pionirjih je zmagala desetina Gomilskega
pred Šempetrom in Letušem, pri pionirkah dese-
tina Andraža pred Gomilskim in desetino Pariž-
Ije-Topovlje. Pri mladincih je bila prva desetina
Gomilskega pred Grajsko in Ojstriško vasjo, pri
mladinkah pa desetina Grajske vasi pred Gomil-
skim in desetino Ojstriška vas-Tabor.
Na športnem igrišču v Trnavi pa so se pome-
rili članice in člani, starejši člani-veterani in
starejše članice-veteranke. Pri članicah A je
zmagala desetina Braslovč pred Adražem in
desetino Kapla-Pondor, pri članih A desetina
Andraža pred desetino Parižlje-Topovlje in
Dobrovljami, pri članicah B desetina Grajske
vasi pred Gomilskim in Tovarno nogavic Pol-
zela, pri članih B pa desetina Grajske vasi pred
Braslovčami in Gomilskim. Pri veteranih je
zmagala desetina Kasaze-Liboje pred Zabuko-
vico in desetino Dobriša vas-Petrovče. V kate-
goriji veterank je nastopila samo desetina Ka-
saze-Liboje.
T. TAVČAR
Likovni svet savinjskih šolarjev
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bo do 7. julija
na ogled razstava likovnih
del učencev osnovnih šol
Spodnje Savinjske doline. Za-
vod za kulturo Žalec je na-
mreč pripravil po več letih
razstavo, na kateri sodeluje-
jo vse spodnjesavinjske ob-
čine.
Letošnjo razstavo, ki se po-
naša s številnimi tehnikami in
bogato sporočilnostjo, je na
otvoritvi predstavila likovna
pedagoginja Neli Šuler, ki je
razstavo tudi postavila. Na og-
led so grafični listi, barvno
razkošne risbe, kiparska dela
v glini, mavcu, lesu. Ob otvo-
ritvi je zbranim govorila di-
rektorica Zavoda za kulturo
Žalec Anka Krčmar, ki je pou-
darila, da razstava vsako leto
poleg mladih pritegne tudi ved-
no več odraslih občudovalcev.
V kulturnem programu so na-
stopili kitarski duo Jasna Ko-
rent in Vesna Pobežin ter men-
torica Marija Alatič.
T TAVČAR
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Zeliščna galerija za Celjane
Konec maja je konjiški
dvorec Trebnik odprl svojo
trgovino z zeliščnimi pri-
pravki tudi v Celju, njihovi
izdelki pa so narejeni po iz-
vornih receptih naših pred-
nikov.
V zeliščni galeriji Ostrožnik,
ki se nahaja v kompleksu loka-
lov na levi strani ceste med
Lavo in Ostrožnim, ponujajo
kupcem čaje iz bezga, dobre
misli, sivke..., ki jih v običajnih
trgovinah po zagotovilih trgov-
cev ne morete kupiti. V bogato
izbiro sodijp med drugim tudi
zeliščna desertna vina (borov-
ničevo, višnjevo, marelično,
pelinovo ipd.), žganja z dodat-
kom zelišč, soli in kreme iz
eteričnih olj, zelišč in čebeljega
voska za zdravljenje pikov, gli-
vičnih obolenj, odstranjevanje
celulitisa... Kupci si bodo lahko
izbrali tudi nekaj iz programa
bombažnih tkanin, zanimive
so poslikane blazinice, polnje-
ne z naravnimi zelišči in pirine
blazine (blazine, polnjene z
oluščki pšenice), ki se od obi-
čajnih razlikujejo po tem, da se
v njih ne nabirajo pršice. Tu je
še dekorativni program in po-
nudba daril na temo Z naravo
do zdravja. Vsi izdelki so nare-
jeni v dvorcu Trebnik in bodo
gotovo popestrili ponudbo to-
vrstnih izdelkov pri nas.
B. JANČIČ, Foto: G.K.
Baloni nad Vojnikom
Sobotna osrednja priredi-
tev ob vojniškem krajevnem
prazniku je letos minila v
znamenju balonarskega fe-
stivala, ki se je pričel že v
zgodnjih jutranjih urah. Fe-
stivala so se udeležili števil-
ni domači in tuji balonarji,
ki so s svojimi živopisanimi
bučkami preplavili nebo
nad Vojnikom in okolico.
Po startu balonov z igrišča
osnovne šole, so se pričela
športna tekmovanja in igre.
Prostovoljno gasilsko društvo
je pripravilo parado ob 120-
letnici gasilstva v Vojniku, nji-
hovi člani pa so nato prevzeli
nov avtomobil. Balonarji so za
vse obiskovalce prireditve, ki
jih ni bilo malo, v večernih urah
pripravili še en polet. Tokrat so
vzleteli izven mesta in skušali
pristati na igrišču. Paša za oči je
bilo nočno žarenje balonov, s
čimer se je zaključilo sobotno
dogajanje v Vojniku.
Jutri ob 13. uri bosta župan
Beno Podergajs in direktor
gradbenega podjetja Contra-
co Dragan Žohar položila te-
meljni kamen Doma starejših
občanov v Vojniku, v nedeljo
ob 10.30 pa bo zbor pohodni-
kov, ki se bodo podah po
Slomškovi poti od Nove Cerk-
ve do Žičke kartuzije.
B. JANČIČ, Foto: G. K.
Letošnji balonarski festival v Vojniku je organiziral Balonar-
ski klub Vojnik in tako poskrbel za poživitev sobotne priredi-
tve.
Priznanja za darovano kri
V počastitev dneva krvo-
dajalcev je Krajevna organi-
zacija RK Radeče v sodelo-
vanju z okoliškimi krajevni-
mi organizacijami in Ob-
močnim združenjem RK
Laško v petek v Jagnjenici
pri Radečah pripravila sre-
čanje krvodajalcev občine
Radeče in krajevne skupno-
sti Zidani Most.
Srečanja se je udeležilo
okoli 40 darovalcev krvi, ki
so za svoje humano delo
prejeli priznanja, posebno
darilo pa je prejel Rudolf
Glavač iz Radeč, ki je kri
daroval že 59-krat. Predsed-
nica Območnega združenja
RK Laško Mihaela Pečar in
predsednik Krajevne organi-
zacije RK Radeče Miha Ku-
nej sta mu izročila plaketo in
ročno uro.
Bo.J., Foto: A. V.
NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON
27
Letuš se predstavi
Kulturno društvo Letuš v svoj program dela vsako drugo
leto postavi razstavo cvetja, kulinarike, starih ročnih del,
aranžmajev, zanimivih predmetov in stare mode. Tako
razstavo so pripravili letos v Kulturnem domu Letuš, odprta
pa je bila v soboto in nedeljo.
Letušani in drugi so si razstavo z zanimanjem ogledali, na
sobotni otvoritvi pa z veseljem prisluhnili Alenki Lesjak, ki jo
je na kitari spremljal Jerry Zelič, in učencem podružnične OŠ
Letuš, ki so nastopili v kulturnem programu. Predsednica KD
Helena Kuher je zbranim na kratko opisala nastajanje razsta-
ve in delo kulturnega društva. Ob tem se je vsem sodelujočim
zahvalila za njihov trud.	T. TAVČAR
Šempetrčani
praznujejo
V	krajevni skupnosti Šem-
peter v Savinjski dolini se
bodo v tem tednu zvrstile
številne prireditve ob letoš-
njem krajevnem prazniku,
največ pa jih bo v soboto in
nedeljo.
V	soboto bo ob 9. uri ša-
hovski turnir, ob 11. uri bodo
odprti meteorni kanal in pre-
novljeno hidrantno omrežja
v Spodnjih Grušovljah. Ne-
deljski program bodo re-
kreativci začeli že ob pol os-
mih zjutraj, ko se bodo od-
pravili na pohod po poteh
krajevne skupnosti. Pol ure
za njimi se bodo ribiči pome-
rili v tekmovanju za pokal
krajevne skupnosti v ribolo-
vu, pred jamo Pekel pa bo
razstava ribiških trofej. Tam
bo tudi svečana seja sveta
krajevne skupnosti s podeli-
tvijo priznanj, pozneje pa se
bo pričelo veseljačenje s pe-
čenjem vola na žaru.
29. junija bodo praznova-
nje zaključili z blagoslovom
obnovljene kapele pri želez-
niškem prehodu, sveto mašo
in po njej srečanjem krajanov
pred cerkvijo.
T TAVČAR
Mladi lončarji
V vrsti prireditev ob Gališ-
kih dneh je bila letos že petič
zapored tudi lončarska delav-
nica učencev osmih osnov-
nih in dveh podružničnih os-
novnih šol Spodnje Savinjske
doline.
Organizator je bilo tudi to-
krat Kulturno društvo Galicija,
v sodelovanju z Republiškim
skladom za ljubiteljske dejav-
nosti, območna izpostava Ža-
lec ter matične OŠ Petrovče.
Znova jo je uspešno in ustvar-
jalno vodila likovna pedagogi-
nja Nuša Božiček iz OŠ Petrov-
če. Delavnico, ki je pokazala
izredno domišljijo in ustvarjal-
nost otrok, so zaključili z raz-
stavo, na kateri je svoja dela
razstavila tudi Nuša Božiček.
Gališke dneve bodo zaključili v
nedeljo s pestro ponudbo
športnih in zabavnih priredi-
tev, podelitvijo pokalov in za-
ključno zabavo. T TAVČAR
Udeleženci lončarske delavnice z mentorji.
Gasilska parada na Dobrni
Gasilsko društvo Dobrna prireja ob 125-letnici tamkajšnje-
ga gasilstva v soboto, 24. junija ob 17. uri, parado s prikazom
razvoja gasilske tehnike. Dobrnški gasilci bodo letos dobili
tudi novo vozilo, ki je ključnega pomena za uspešno gašenje
požarov.	Bo.J.
Kmalu se javi pri meni komisar ruskega rdečega križa.
Celotna njegova ekipa je živela v neki vili, imeli so vsega
dovolj. Prišel me je vprašat, kaj naj stori in kako se naj vedejo,
da ne bi prišli v nasprotje z našo oblastjo. Govoril je tako
odkrito, da sem takoj spoznal, da obožuje Avstrijo bolj nego
jaz. Že drugi dan me je povabil, da pridem k njemu na kosilo.
To se je tudi zgodilo.
Kmalu pa sem opazil, da so nekateri naši, posebej polkovni
zdravnik Kupec, tu že kar domači.
Pripomniti moram,da je bil komisar Ivan Nikolajevič Tolsti-
kov izredno grd: dolg kot preklja s pristriženo rdečo bradico.
Toda toliko kot je bil on grd, je bila njegova žena lepotica.
Najprej so nas peljali v prvo sobo, kjer je bilo na dolgi mizi
pripravljena vrsta hladnih vsakovrstnih jedi. Stoječi bife. Naš
doktor je poznal te običaje in zato mi je predlagal, naj ga
opazujem in se glede hrane ravnam po njem: »Boš že videl, kaj
naju še čaka!« V tej sobi se je nato namestil godbeni kvartet
našega polka, mi pa smo odšli v jedilnico. Tam se je že med
juho dvignil gostitelj: _bbGospoda, na zdravje, po rumočke!«
Ali si lahko predstavljate k vroči juhi popiti šilce 70 procentne-
ga špirita? Tudi ni bilo nič posebnega, da so nekateri med juho
kadili. Sledile so jedi, kot drugod po svetu. Med tem smo
seveda pridno zalivali, po obedu pa je zazvenela kitara in slišal
sem mnogo lepih ruskih pesmi. Kar nenadoma se Ivan
Nikolajevič spomni: »Zajašimo!« Takoj so poslali v hlev po
niojega konja Miška, ki sem ga kupil nekaj dni prej od nekega
Kozaka za 8CfO rubljev. Nekaj časa smo se z njim preganjali po
sadovnjaku, nato pa na predlog gostitelja uprizorili pravo
konjsko dirko. Koliko _bbštamperlov« špirita sem imel v sebi
sploh ne vem. Vem pa, kakšnega mačka sem imel drug dan po
Vsem tem žganju in jezdenju. O, sveta Rusija! Tam je vse
Veliko: kožuhi, številke čevljev, širina železniških tirov, vojaš-
ke porcije in tudi želodci...
V naslednjih tednih smo na našem pohodu po Ukrajini
Zamenjali kar nekaj večjih in manjših krajev ter vasi. Vsepo-
vsod smo doživljali vesele in žalostne prigode, kakšne poseb-
ne bitke pa ni bilo. Posebno se mi je vtisnila v spomin vas
Sorokožince. Ko smo namreč vkorakali v to ravninsko naselje
s 4000 dušami, je nenadoma zažvižgalo okoli mojih ušes.
Takoj sem razporedil vojake v bojno črto, toda streljanje se ni
Ponovilo. Takoj pokličem vaškega župana in popa in ta dva sta
mi zagotovila, da ni nič nevarnega, imajo pa v vasi neko
barabo, ki izkorišča politični položaj in pod krinko rodoljuba
napada predvsem z roparskimi nameni. Preiskali smo vso vas,
našli preko sto pušk in nekaj revolverjev, o roparju pa ne duha,
ne sluha. Končno smo ga s posredovanjem njegovega očeta le
našli zabarikadiranega v koruzni njivi. Za svobodo nam je
ponujal kot na licitaciji vedno več rubljev v čistem zlatu. No,
naše civilno-vojaško sodišče, ki smo ga sestavljali trije oficirji,
župan in pop, ga je obsodilo na smrt. Eksekucija naj bi se
izvršila drugi dan ob desetih. Celo noč nisem zatisnil očesa in,
kot mi je povedal Josef, so bili drugi oficirji na istem. Še pravi
čas sem se spomnil in to objavil popu in županu, da mi nismo
rablji in naj zlikovcu sodi redno sodišče. Določil sem patruljo,
ki ga je še istega dne odvedla na armadno poveljstvo.
Kako smo se zmotili, ko smo mislili, da smo v vasi pobrali
vse orožje, nam je naslednjega dne dokazala ruska kozaška
policija. V vas je prišlo dvanajst policajev na konjih z nalogo
preiskati hiše zaradi orožja. »Saj to smo že naredili!« sem
sporočil komandirju. Ta se je nasmejal in izdal povelje, naj se
hiša, v kateri bodo našli orožje, takoj zažge.In res: že čez nekaj
časa je na koncu vasi zagorela majhna koliba. Zažgali so
seveda neko nepomembno kočuro, da bi preplašili prebivalce.
Rezultat je bil za nas neverjeten. Kljub naši prejšnji akciji, se je
nabralo še na kupe pušk in raznovrstnega orožja ali posamez-
nih delov le-tega.
Selitev
Nekako v teh časih je moj Josef napovedal: »Kmalu bo konec.
Na zapadu dobivamo batine, na italijanski fronti smo se tudi
ustavili, tam so že tudi Angleži in sedaj bo našim trda predla.
Kmalu bo konec in mi bomo šli lepo domov.« Ta Josefova
filozofija je imela napako le v zadnjem stavku. Nekaj naših
polkov so premestili iz Ukrajine na italijansko fronto. Dobil sem
povelje, da pripravim vagone za prvi transport. Za gospode po
možnosti kupeje .drugega razreda. Jaz sem pripravil kar živin-
ske vagone in v njih posebna ležišča za oficirje, s čemer so bih
po prvotnem negodovanju bolj zadovoljni, saj so imeli več
svobode pri gibanju. Sicer so bili pa tudi oficirji z mislimi že pri
koncu vojne in imel sem vtis, da se na italijansko fronto
nikomur ne mudi preveč. Potovali smo bolj po polževo, saj je
bila proga vsake toliko časa poškodovana. Potovali smo preko
Madžarske do Zagreba, nato preko Karlovca in tam nekje ob
Kolpi je lokomotiva tako oslabela, da smo morali riniti vagone.
Samo, da ne pridemo prepozno na pomoč. Josef mi je poln
upanja šepnil: »Pa menda bomo ja zamudili.« No, pot je bila še
dolga: Kariovac - Ljubljana - Jesenice - Gorica - Italija!
Naš cilj je bila vas Sarone ob vznožju Alp na severu. Ker sem
seveda že iz otroških let obvladal italijanščino, sem kaj kmalu
našel stik tudi s prebivalstvom. Opazili so, da nisem _bbtedes-
co«, ampak eden njihovih. Sicer pa se je kmalu izkazalo, da za
boj ni bilo nobene navdušenosti. Josef mi je kmalu sporočal:
»Če bomo le armadna rezerva, ne bo problemov. Za prvo linijo
pa naši fantje niso razpoloženi. Nekaj se med sabo sumljivo
pogovarjajo, pred mano pa utihnejo, ker se boje, da vam bi jaz
kaj povedal.«
Ni bilo treba dolgo čakati. Nekega dne pride povelje, da se
pripravimo na odhod na fronto. Tedaj pridrvi k meni Josef z
novico, da s premikom ne bo nič in da bodo fantje po postrojitvi
namesto korakanja zapeli tisto češko Kje dom je moj. Torej,
kocka je padla. Šel sem k četi, kjer pa so mi odkrito ponovili vse,
kar mi je povedal Josef. Prosili so me, če hočem prevzeti
poveljstvo polka, da bi jih popeljal domov na Češko. Povedal sem
jim, da tega kot aktivni oficir ne morem prevzeti, ker bi me na
pohodu prvi Švab počil. Za tem sem odšel k komandantu polka in
mu odkrito poročal o nastalem položaju. Vedel sem, da je bil
Čehom naklonjen in sem mu predlagal, da odpeljem polk nekaj
kilometrov proti fronti, da njega obvarujem blamaže, nato pa naj
se zgodi karkoli. »Ah, kaj, tu izpij čašo kave in bodi miren.«
Prevrat
Videl sem, da mi ne verjame. Drugo jutro je polk stal na
vaški cesti, pripravljen za odhod na fronto. Komandant polka
da povelje za odhod, komandant čete, ki je bila na čelu,
komandira »Marš...!«, a četa se ne gane. Kmalu se nekje iz
sredine polka zasliši _bbKje dom je moj?« Komandir čete je
zbegan, komandant polka še bolj, zaslišalo pa se je že tudi
vzklikanje »Živel Masaryk, živel Wilson...«. Medtem, ko se je
šel komandant polka posvetovat o nadaljnjih korakih v ko-
mando divizije, so se čete vrnile v svoja bivališča, meni pa so
zopet ponudili komando bataljona, za odhod v domovino.
Spet sem jim povedal, da bi bilo to za mene usodno, oni pa že
itak imajo situacijo v svojih rokah. Nato je komando moje čete
prevzel nek praporščak, komando bataljona pa češki zdrav-
nik. Seveda so spričo te situacije v vseh štabih delali vso noč,
toda pomagalo ni kaj dosti.
Polk je drugo juti-o odkorakal pod vodstvom nekega narednika
proti domovini. Pridružilo se jim je tudi nekaj čeških rezervnih
oficirjev in ko sem se jim hotel pridružiti še jaz, me je sedaj že
bivši komandant polka zadržal: »O, ne, bratec. Bil si moj ruski
tolmač, sedaj boš pa še italijanski in slovenski, dokler ne pridemo
do Maribora.« Tako sem ostal pri Avstrijcih, kar so mi nekateri
pozneje zaradi nepoznavanja razmer zamerili. Kakih petnajst
oficirjev in dvesto nemških vojakov, kolikor nas je še ostalo, pa
smo dobili nalog za popoldanski odhod s pripombo, da moramo
iskati priključek k polku, ki je pred nami. Seveda si za to nismo
preveč prizadevali. Do Gorice smo potovali z vozili, nato pa
naprej skozi Trnovski gozd do Borovnice peš in seveda s konji. V
Borovnici je polkovnik zapregel in odpeljala sva se v Ljubljano k
novi narodni vladi, da nam preskrbi potrebne vagone za vmitev v
domovino. Tudi to sva uspešno opravila in čez nekaj dni sem se z
ostalimi vkrcal na vlak proti Štajerski in naprej. Z mano sta bila
seveda v tovornem vagonu tudi moj konjiček in osel, ki sem ga
kupil v Italiji - sam ne vem zakaj. Obe živali sem hotel izkrcati že v
Celju, pa mi je službujoči praporščak zabrusil: »Izključeno!«. Od
polkovnika, tovarišev, konja in osla sem se tako poslovil v
Pragerskem. Zbogom, češki polk! Zjutraj je proti Ormožu in dalje
proti Madžarski odpeljal ti^ansport. Priključil sem se in kmalu
sem potrkal v Ormožu na domača vrata: »Zdravo, Ela! Kje je
Metod?« »Metod je že v Mariboru pri generalu Maisti-u in te
nestrpno čaka.«
Dobro! Pošteno se bom umil, najedel, naspal, oblekel
bratovo perilo, ker svojega nisem imel, in - hajd v Maribor, na
Štajersko obmejno poveljstvo...
KONEC
28
NASVETI
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki velja od 1. januarja 2000, je
prinesel v slovenski pokoj-
ninski sistem veliko spre-
memb. Čeprav se bodo določi-
la zakona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih le-
tih, marsikoga že sedaj zani-
ma, kdaj se bo lahko upokojil.
V sodelovanju s Petrom Šale-
jem, vodjo oddelka za pokoj-
ninsko in invalidsko zavaro-
vanje pri celjski enoti ZPIZ,
bomo odgovarjali na vaša
vprašanja. Pošljite jih na Novi
tednik, Prešernova 19, Celje, z
oznako Pokojnina.
V	časopisu sem brala, da
imam vse pogoje za državno
pokojnino, ki mi pripada že
letos. Stara sem 78 let, v služ-
bi nisem bila, ker sem doma
gospodinjila. Mož je bil zapo-
slen, a je zbolel in so ga inva-
lidsko upokojili. Sedaj ima
poleg invalidske pokojnine
še varstveni dodatek. Kam
naj se obrnem, da dobim, kar
mi po zakonu pripada?
Naša država je s sprejetjem
novega zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju uvedla tako imenovano
nacionalno pokojnino, do ka-
tere so upravičeni vsi, ki dose-
žejo določeno starost. Upravi-
čenec mora imeti stalno prebi-
vališče v Sloveniji ter izpolnje-
vati tudi naslednje pogoje:
-	da nima pravice do pokoj-
nine po slovenskih predpisih
in tudi ne pravice do tuje po-
kojnine;
-	da njeni lastni dohodki ne
presegajo premoženjskega
cenzusa za pridobitev pravice
do varstvenega dodatka;
-	da je dopolnila 65 let sta-
rosti in
-	da je med 15. in 65. letom
starosti najmanj trideset let
prebivala v Sloveniji.
Po prehodnih določbah za-
kona o pokojninskem in inva-
Udskem zavarovanju bo pravi-
ca do državne pokojnine pod
temi pogoji uveljavljena po-
stopno. Začetek uveljavljanja
pravice je odložen na leto
2001. V tem letu bodo lahko
državno pokojnino pridobiU
tisti, ki bodo dopolnili 70 let
starosti. V naslednjem letu bo-
do upravičenci morali dopol-
niti 69 let starosti, itd. 65-letni-
ki bodo po navedenih pogojih
prvič upravičeni do državne
pokojnine v letu 2006.
V	času od leta 2000 do 2005
bodo lahko pridobile pravico
do državne pokojnine le ose-
be, stare 65 let ali več, ki bodo
izpolnjevale tudi druge pogo-
je, določene za pridobitev de-
narne pomoči kot edinega vi-
ra preživljanja po predpisih o
socialnem varstvu. Po določbi
zakona o socialnem varstvu
(Ur. 1. RS št. 54/92) so med
drugim do tega prejemka
upravičene osebe, starejše od
60 let, če so brez vsakršnih
dohodkov oz. prejemkov,
brez premoženja ter nimajo
nikogar, ki bi jih bil dolžan in
sposoben preživljati.
Za pridobitev pravice do dr-
žavne pokojnine bo moral bo-
doči upravičenec predložiti Za-
vodu za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje potrdilo
pristojnega centra za sociahio
delo o izpolnjevanju pogojev
za dodelitev pomoči kot edine-
ga vira za preživljanje, poleg
tega pa tudi potrdilo pristojne-
ga urada o tem, da v Sloveniji
biva že najmanj 30 let.
Kot sami lahko razberete iz
opisanega, v letošnjem letu
ne morete pridobiti pravico
do državne pokojnine, kajti
začetek uveljavljanja je prelo-
žen na leto 2001, razen v pri-
meru, če izpolnjujete pogoje
za pridobitev denarne pomo-
či kot edinega vira preživlja-
nja. V kolikor tovrstne pogoje
izpolnjujete, vložite najprej
zahtevek o upravičenosti do
denarne pomoči na pristoj-
nem centru za socialno delo.
Na podlagi pozitivne odločbe
oz. potrdila omenjenega cen-
tra morate vložiti še zahtevek
za državno pokojnino na Za-
vodu pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja Sloveni-
je OE Celje, tu pa vam bo ob
izpolnjevanju vseh pogojev
priznana in odmerjena pravi-
ca do državne pokojnine v
višini 33,3 odstotka najnižje
pokojninske osnove, kar tre-
nutno znaša 24.445,80 SIT
mesečno.
Če na centru za socialno
delo ne ugotovijo vaše upra-
vičenosti do denarne pomoči
kot edinega vira preživljanja,
potem v tem letu še ne more-
te pridobiti pravice do držav-
ne pokojnine, ki pa jo boste
glede na svojo starost lahko
uveljavljala ob izpolnjevanju
pogojev takoj po 1. 1. 2001.
Januarja sem bila stara 41
let in imam letos 26 let de-
lovne dobe. Zanima me, kdaj
bi se lahko upokojila. Delati
sem začela s petnajstimi leti
starosti, imam enega otroka.
Težnja novega zakona o po-
kojninskem in invalidskem za-
varovanju je, da se ljudje čim
kasneje odločajo za upokoji-
tev. To se kaže v raznih bonite
tah, ki jih zakon ponuja tiste-
mu, ki je še zaposlen po 35. oz.
40. letih delovne dobe. Glede
na vašo starost bi se predvido-
ma lahko upokojili čez 13 let,
če boste do takrat ves čas zava-
rovani. Pri izračunu smo upo-
števali znižanje starostne meje
zaradi otrok in zaposlenosti
pred 18. letom starosti.
DOM IN VRT
Sivka, vonj po poletju
Ko nam ob poletnih večerih veter prinese
nežni vonj sivke, se najpogosteje spomnimo
na počitnice ob morju ali na vonjave zeliščnih
nasadov, ki smo jih obiskali med potovanji v
tujino. Sive blazine sivke, ki jih julija in
avgusta prekrijejo vijolično modri cvetovi,
razširjajo omamen vo»j. Poleg prijetnih, a
nostalgičnih spominov na babičin vrt s sivko
in rožnatimi vrtnicami se nam porodijo tudi
spomini na omare s perilom, odišavljene s
sivko, ki so bile ponos gospodinj.
Spokojnost in čistost sta že od nekdaj poveza-
ni z vonjem sivke. V času Rimljanov je bila sivka
glavni dodatek kopehm, kasneje pa so jo trosili
po tleh, da je oddajala svež vonj. V zdravilstvu
kar niso mogli brez nje, menili so celo, da
odvrača kugo. Zdravilna moč sivke je v eterič-
nem olju, ki se še vedno uporablja v zdravilstvu
in kozmetiki. Sivka je v vrtu uporabna tudi kot
okrasna rastlina, ne le zaradi vonja, tudi zaradi
svoje barve listov in cvetov, sklenjene rasti in
zanimive teksture listov in stebelc.
Posadimo torej sivko na svoj vrt. Že ena sama
rastlina bo prijetno odišavila zrak v poletnih
večerih, še bolje pa je, da oblikujete večje skupi-
ne. Porezane sivldne cvetove boste lahko upora-
bili za dišavljenje marmelad, kot kandirane cveto-
ve, za dišavne vrečke za omare, v domači kozme-
tiki in za šopke. Cvetove lahko posušite in dodate
vencem in šopkom, poparek sivkinih cvetov
pijemo za zdravje, saj blaži glavobol in pomirja
živce. Poleg tega je sivka v vrtu zelo uporabna
trajnica, ki jo lahko sadite k različnim rastlinam: k
nizkim vrtnicam, na dišavne grede z zelišči, k
drugim trajnicam kot so sonče-
ce, srebmolistni rman, balonski
cvet, nemški rožmarin, ujema
pa se tudi z drugimi rastlinami.
Sivka s svojimi blazinami lepo
prekrije robove stopnic ali teras,
zelo uporabna je tudi za zasadi-
tev skalnjaka. Še posebej zani-
miva je kot obrobek grede ali
celo nizka živa meja, visoka
okrog 30 centimetrov.
Razširjenih je več vrst in
sort sivk, pri nas pa lahko
kupimo zlasti vrsti Lavandula
angustifolia in Lavandula spi-
ca. Z nekaj sreče lahko dobi-
mo tudi sorte sivke z ažurni-
mi, rožnatimi, vijoličastimi ali
belimi cvetovi. Izberemo ji
sončen prostor na dobro od-
cednih, peščenih tieh. Za do-
bro rast sivke se izogibaj mo
senčnih leg in težkih, kislih tal.
Sadike lahko vzgojimo sami s
setvijo, vešči ljubitelji pa jo
razmnožujejo s potaknjenci
ali grebeničenjem. Rastiine
posadimo okrog 30 cm nara-
zen. Nekatere okrasne sorte
sivke so bujnejše in jih sadimo
na večje razdalje. Cvetoča ste-
belca obiramo takoj, ko se
cvetovi odpro, liste pa lahko
kadarkoli. Odcvetela stebla
porežemo po cvetenju, ven-
dar jeseni ne smemo rezati
preveč v živo. Temeljito jo
obrežemo šele spomladi, ko
mine nevarnost mraza.
Dišeča, dekorativna in do-
kaj nezahtevna sivka je lahko
prijeten gost v vašem vrtu.
Posadite jo lahko jeseni, do
konca septembra, ali pa se
odločite raje za pomlad, ko bo
časa za saditev več. Ljubite-
ljem starinskih in sodobnih
vrtnih slogov bo skozi več let
nudila lepo in žlahtno podob-
no in navduševala s svojin pri-
jetnim vonjem.
SIMONA KLOKOČOVNIK
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih psih lahko dobite v hotelu in zavetišču za živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefon 749-06-00 ali na spletnih straneh http://come.to/
zonzani.
Dve leti staro psičko - križanko so našli 16.
junija v Šmarju pri Jelšah.
Križanca, stara dva meseca, so 14. junija
našli v Žalcu.
NASVETI
29
KMETIJSKO SVETOVANJE
Ko grozi suša
Kako ukrepati v teh dneh,
ko suša ogroža kmetijske
pridelke? S tem problemom
se verjetno ubada kar precej
bralcev, zato smo za nasvet
zaprosili kmetijske strokov-
njake.
Travinje
Kdor je opravil prvo košnjo
že konec aprila, je v tem času
že lahko drugič kosil. Na tra-
vinju, kjer je v botanični se-
stavi travne ruše veliko trpež-
ne ljuljke, le-ta lati. Travna
ruša je zelo redka, pojavlja pa
se tudi že veliko bele detelje.
Košnja teh površin naj bi bila
opravljena pred dežjem, da
se potem lahko hitro razra-
stejo gospodarsko pomem-
bne trave. Priporočamo ne-
koliko višjo košnjo in sicer
vsaj 5 cm visoko, tako da
površina ne daje izgleda nji-
ve, ampak ostanejo v šopih še
zeleni listi. Travnik moramo
pokositi tako visoko, da ima-
mo občutek, da smo ga
»šlampasto« pokosili. Travi-
nje dognojimo s 40-60 kg či-
stega dušika na hektar šele
takrat, ko bo dež in bo travna
ruša že ozelenela.
Na travinju sedaj najbolje
rastejo posamezni šopi pasje
trave, lucerne in predvsem
ščavja. Najpomembnejši
ukrep je sedaj uničenje ščav-
ja, ki ga moramo pokositi,
čeprav ni nič pridelka. Ščavju
moramo preprečiti, da bi se-
menil in se razširjal na me-
stih, kjer je propadla travna
ruša zaradi suše.
Tam, kjer je padla močna
toča, pa priporočamo, da
travnik pokosite z mostno
kosilnico in ostanke odstrani-
te s travinja, da travna ruša ne
bo gnila in plesnila.
Poljščine
v večini primerov je bila
koruza že dognojena in je že
prerasla idealno višino za
dognojevanje. Kjer pa je ko-
ruza še v fazi 5-7 listov in jo je
še možno dognojiti, priporo-
čamo dognojevanje pred dež-
jem, oziroma moramo gnoji-
lo zadelati v tla. V času suše
dognojevanje po celotni povr-
šini ni priporočljivo, saj dušik
izhlapi v zrak in rastlinam nič
ne koristi, vi pa ste opravili
delo zaman.
Toča je koruzo poškodova-
la v večini primerov v fazi 6-7
listov in tudi ni poškodovala
srčnega lista. Koruza je moč-
na rastlina in se te poškodbe
ne bodo poznale na pridelku.
Kdor še ni opravil zatiranja
plevelov v koruznih posev-
kih, ga mora opraviti v večer-
nem času, ko se listna površi-
na ohladi.
Žita, predvsem ječmen, so
na lahkih tleh že dozorela in
se je že pričela žetev. Glede
na zgodnejšo žetev žit bo še
dovolj časa za pripravo in se-
tev strniščnih dosevkov.
Zelenjadarstvo
v času suše je zelo primer-
na uporaba različnih vrst za-
stirk, ki preprečujejo rast ple-
vela in zadržujejo vlago ter
ohranjajo pridelke čiste. Tako
si olajšate delo, rastline pa
zlasti v vročem vremenu ne
trpijo zaradi pomanjkanja
vlage. Tako lahko zastirate
vse vrste rastlin. Pri tem pa
morate paziti, da glinasta tež-
ka tla zastirate šele takrat, ko
se primerno ogrejejo in posu-
šijo, sicer lahko zastirka ne-
gativno vpliva na rast rastlin.
Na težkih tleh z zastiranjem
odlično ohranite mrvičasto
strukturo zemlje, ki je zelo
pomembna. Za zastiranje je
neprimerna žagovina, saj ta
pri razpadanju porablja veli-
ko dušika. Uporabite pa lah-
ko slamo, staro mrvo (pri
tem je zaželeno, da je bila
košena pred semenenjem, da
si na njivo ne prinašamo še
dodatnega semena), koprive,
ki vsebujejo tudi zelo veliko
hranljivih snovi ali pa prepe-
rel kompost, ki počasi sproš-
ča hranilne snovi.
Za še bolj uspešno in za-
nesljivo zadrževanje vlage v
tleh pa priporočamo tudi
uporabo bele folije. Bela folija
zaradi svojih lastnosti zadr-
žuje vlago in ne prepušča
svetlobe za rast plevelov.
mag. Tatjana PEVEC,
univ. dipl. inž. agr.
MITJA ZUPANČIČ,
univ. dipl. inž. zoot.
BIG
KOLEDAR
ZDRAVNIK SVETUJE
Prekomerna
telesna teža
Pred analizo posledic de-
belosti se osredotočimo na
problem definiranja debelo-
sti. Kdaj je nekdo predebel,
smo že povedali. Kako pa se
izraža prehranjenost pri
odrasli osebi in kako se ta
meri?
Prekomerno telesno težo
zaradi praktičnosti izražamo
z indeksom telesne mase.
Izraža se v mednarodnih eno-
tah BMI (Body mass index).
Predstavlja povprečno orien-
tacijsko oceno prehranjenosti
in je razmerje med telesno
težo in višino. Izračuna se ta-
ko, da delimo telesno težo v
kilogramih s kvadratom tele-
sne višine v metrih {kg/m2).
Izraža se v kilogramih na kva-
dratni meter telesne površi-
ne. Za otroke in mladostnike
ne uporabljamo enakih refe-
renčnih tabel kot za odrasle.
Pri otrocih (do končane pu-
bertete) predstavlja najboljšo
mero za oceno debelosti de-
belina kožne gube nad tricep-
som.
Histogram za določanje
BMI iz telesne teže in višine
Primer na tabeli: pri telesni
teži 65 kg in višini 170 cm
znaša BMI 22.5
Debelost in odnos
rizicnosti
Poleg tega, da debelost spre-
minja videz človeka, povzro-
ča tudi težko sapo in poveča
rizik za nastanek življenjsko
nevarnih kroničnih bolezni. V
naslednji tabeli so predstav-
ljene oblike debelosti in spre-
memba rizika s spremembo
telesne teže.
Indeks med 20 in 27 je spre-
jemljiv za večino ljudi, vendar
se ž leti nekohko spreminja. V
določenih primerih (izrazito
mišičasti ljudje ali ljudje z dol-
gimi nogami) lahko pride do
razkoraka med BMI in količi-
no telesne maščobe.
Poleg povečanega indeksa
telesne mase, ki nam govori o
stanju prehranjenosti pri po-
samezniku, je pomembna
oblika debelosti. Maščoba se
različno razporeja po telesu.
Tako ločimo pretežno dva tipa
razporeditve maščob: okrog
bokov (ginoidna - ženska obli-
ka debelosti) in okoli pasu
(androidna - moška). Pogosta
je tudi mešana oblika. Prog-
nostično slabša je trebušna
oblika debelosti. Čeprav ima-
jo ženske večjo količino skup-
ne maščobe v telesu kot moš-
ki, jih le-ta zdravstveno ne
ogroža tako kot moške ogroža
abdominalna (trebušna) maš-
čoba, ki jo imajo v glavnem
dvakrat pogosteje kot žene
pred menopavzo.
Ustrezna klinična metoda,
ki se zadnjih 10 let uporablja
za ugotavljanje trebušne de-
belosti, je razmerje obsegov
pas-boki (waist-hip ratio
WHR). Razmerje obsegov, ki
je za moške večje kot 1 in za
*ženske večje kot 0,85, izraža
abdominalno - trebušno (an-
droidno) debelost in predstav-
lja veliko tveganje za zdravje
celo pri blago prekomerni te-
lesni teži.
Tveganje za metabolične
komplikacije, povezane z
debelostjo:
Tabela prikazuje specifični
obseg pasu po spolu, ki dolo-
ča povečano in močno pove-
čano tveganje za metabolne
komphkacije povezane z de-
belostjo.
Tabela po NHLBI1998
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
KAJ BI DANES KUHALI?
Krompirjeva juha s
trdim sirom ali skuto,
švicarske mesne
rezine,
»moška torta«.
Krompirjeva julia
s trdim sirom ali
skuto
Potrebujemo: 60 do 70 dag
krompirja, 11/21 vode, sol,
lovorov list, žlico olja, žličko
moke, 6 dag poljubnega trde-
ga sira ali 10 dag pretlačene
skute, ščep popra, zelen pe-
teršilj, po okusu tudi kisla
Smetana.
Priprava: olupljen krompir
iiarežemo na kocke, prilije-
mo vodo, solimo, dodamo lo-
vorov list in na pol skuhamo.
Medtem spražimo na olju
moko in jo dodamo krompir-
ju. Ko je mehak, ga pretlači-
mo z vodo vred. Če je med
kuhanjem po vrelo preveč vo-
de, je še toliko dolijemo, da je
juha primerno redka. Nato jo
ponovno prevremo, dodamo
nariban sir ali pretlačeno sku-
to, poper in sesekljan zelen
peteršilj. Juho precej izboljša-
mo z nekaj žlicami kisle sme-
tane.
Švicarske mesne
rezine
Potrebujemo: 4 do 5 teleč-
jih zrezkov, sol, 4 do 5 rezin
ementalskega sira, 3 dag mo-
ke, 3 dag maščobe, malo tople
vode, 1/2 dl kisle smetane.
Priprava: zrezke potolče-
mo, posolimo, položimo na
sredino debelejšo rezino sira,
spnemo z zobotrebcem, po-
valjamo z obeh strani v moki
in na vroči maščobi opečemo.
Nato prilijemo pol zajemalke
tople vode in dušimo 20 mi-
nut. Preden ponudimo, doda-
mo kislo smetano.
»Moška« torta
Potrebujemo: 1 zavitek glo-
boko zamrznjenega listnatega
testa, 5 žlic mleka, 1000 g skute,
2 rumenjaka, 1 žlica soli, bel
mlet poper, ščepec kajenskega
popra, 2 žlici sesekljanega pe-
teršilja, 1 žlico sesekljanega
drobnjaka, 110 g oliv, polnjenih
s papriko, 12 feferonov, žličko
sesekljanih pistacij.
Priprava: odtajano listnato
testo razvaljamo 0,5 cm debe-
lo in izrežemo 3 okrogle ploš-
če s premerom 24 cm. Z vilico
jih prebodemo in pustimo
stati 10 minut. Plošče položi-
mo nato na pergamentni pa-
pir in pečemo 10 do 15 minut
v precej segreti pečici pri 220
stopinj C. Skuto vmešamo z
mlekom, rumenjaki in začim-
bami in razdelimo zmes na tri
dele. Sesekljana zelišča zme-
šamo s prvim delom zmesi,
drobno sesekljane olive (6
oliv pustimo ceUh za okras) z
drugim delom, tretji del zme-
si pa nekoliko osohmo.
Prvo ploščo namažemo z
olivno skutno zmesjo, dru-
go ploščo pa z zeliščno skut-
no zmesjo. Namazani plošči
naložimo drugo na drugo in
prekrijemo s tretjo. Preosta-
lo skuto damo v brizgalno
vrečico in jo nabrizgamo na
torto. Vsak kupček okrasi-
mo s polovico olive, 1 fefe-
ronom ter sesekljanimi pi-
stacijami.
Piše: MAJDA KLANŠEK
30
RADIO - FILM - TELEVIZIJA
Radio Celje med tremi
najbolj poslušanimi
Radiometrija Mediane kaže, da so najbolj poslušani dopoldnevi
ste kdaj pomislili, koliko radijskih postaj lahko poslušate,
če živite v Celju in okolici? Okoli 20 jih je, zato je medijski
boj za poslušalce vse hujši. Inštitut za raziskovanje medijev
Mediana je letos pričel s projektom radiometrije, v kateri
merijo za naše območje poslušanost 16 radijskih postaj
vsak dan v tednu. Rezultati raziskave kažejo, da je na
Celjskem še vedno najbolj poslušan Val 202, med lokalnimi
komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami,
pa je Radio Celje že od januarja na četrtem mestu.
Poslušanost je iz meseca v
mesec boljša in tako smo pri
poslušalcih moškega spola v
maju zasedli tretje mesto, pri
ženskah pa četrto.
Najbolj poslušani na Radiu
Celje so dopoldanski termini,
še posebej pa čas med 8. in 9.
uro zjutraj, ko s poslušanost-
jo prekosimo prav vse radij-
ske postaje, ki jim merijo po-
slušanost. To pomeni, da in-
formacije, ki jih posredujemo
v poročilih ob 8. uri, zanimajo
večji del prebivalcev te regije,
prav tako policijsko poročilo.
Izjemno dobro poslušanost
ima ponedeljkovo športno
dopoldne, ki ga pripravljata
Tomaž Lukač in Dean Šuster,
pa sobotno radijsko popold-
ne z Miho Barboričem pred
mikrofonom in Simonom
Šketo za mešalno mizo. Od-
lično so poslušane tudi srede
in nedelje, ves dan. Večerne
specializirane glasbene odda-
je pa imajo svoje občinstvo,
nekoliko skromnejše sicer, a
kljub vsemu zagotovo zvesto,
zato te oddaje v programu
Radia Celje ostajajo.
V prihodnje se bomo trudili
biti še boljši, morda ste v juni-
ju opazili nekoliko spreme-
njeno glasbeno podobo Radia
Celje, če imate kakšne nami-
ge, kaj nam še manjka, ali kaj
bi vi še želeli slišati na Radiu
Celje, pa nam to napišite na
naslov: Radio Celje, Prešerno-
va 19, Celje ali nam sporočite
po e-mailu: radio@nt-rc.si.
mmmmmmmmmmmm NGL
• Sašo Veronik, za katerega
nihče natančno ne ve, kakšne
naloge je zadnje čase oprav-
ljal na slovenski nacionalni
TV, je postal glasnogovornik
novega slovenskega premie-
ra. Zadnje čase je mož, ki ima
za sabo dolgoletne izkušnje
iz nemških medijev, na TVS
bolj malo govoril oziroma de-
lal. Imenovanje Veronika je
med njegovimi sodelavci pri
večini sprožilo salve smeha,
nekateri so bili tudi malo ne-
voščljivi, predvsem pa si je
menda oddahnil odgovorni
urednik informativnega pro-
grama Uroš Lipušček, ki ob
izjemnih in vsestranskih spo-
sobnostih ter strokovnosti in
ambicioznosti Veronika zanj
enostavno ni mogel najti pri-
mernega dela.
• Saša Einsiedler, ki ob Miši
Molk na TVS ni mogla postati
prva dama slovenske nacio-
nalne TV, je po uspešnem na-
daljevanju svoje zvezdniške
poti na komercialni televiziji
izginila še z ekranov POP TV.
Vodenje oddaje 1-2-3, kdo do-
bi? so zaupali bivši Jonasovi
pomočnici Heleni Lovše.
Razlogi za zamenjavo so
skrbno varovana skrivnost,
dejstvo pa je, da Helena, ki je
očitno sedla v srce velikih še-
fov, še malo ni tako priljublje-
na pri gledalcih, kot je bila
Saška. Da je priljubljena tudi
Katja Tratnik, vsaj pri enem
POP TV Janezu Ujčiču, am-
pak samo priljubljena in nič
drugega, potrjuje tudi odloči-
tev, da bo Katja smela še na-
prej voditi regionalne izbore
za miss Slovenije.
•	TV Poper ostaja na progra-
mu slovenske nacionalke,
kljub pritiskom bivše opozici-
je, zdajšnje oblasti. Direktor
programov slovenske televi-
zije Janez Lombergar se je
odločno postavil v bran sati-
rični oddaji. Toda dobljena
bitka še ne pomeni zmage v
vojni. Glede na kadrovske
čistke, ki si jih je privoščila
nova oblast, tudi vodilni polo-
žaji na nacionalki menda niso
več nedotakljivi.
•	Generalni direktor RTV Ja-
nez Čadež menda tovrstnih
skrbi z novimi oblastniki ni-
ma, si je pa vseeno močno
oddahnil. Najdražji kulturno
umetniški projekt v zgodovini
slovenske TV - nadaljevanka
in celovečerni film o Prešernu,
je posnet. Po 125 snemalnih
dneh. Ali je bil vreden pol mili-
jarde tolarjev, pa bodo gledalci
lahko ocenili že v jeseni.
• Čeprav čas, ko v informa-
tivnih televizijskih programih
mrgoli kislih kumaric, še ni
nastopil, se popularni POP TV
voditelj oddaje 24 ur Matjaž
Tanko zadnje čase na ekranu
drži precej kislo. Menda zato.
da bi dokazal, da v resnici ni
takšen veseljak, kot ga prika-
zujejo v satiričnem T V Popru
na njegovi bivši TV.
Janez Ujčič
Janez Čadež
Matjaž Tanko
Erin Brockovich
»Kaj delajo med dokumenti
o odkupu nepremičnin podat-
ki o temeljitih zdravstvenih
pregledih stanovalcev v tistih
nepremičninah?« se sprašuje
Erin Brockovich, ko si ogledu-
je papirje, ki jih mora urediti
po naročilu novega šefa, od-
vetnika. »Kaj dela Erin Broc-
kovich, dvakrat ločena mati
samohranilka s tremi otroki
in brez kakršnekoli šole, v od-
vetniški pisarni?« se sprašuje-
jo njeni sodelavci. »Kaj dela
Julia Roberts, standardizira-
na igralka posladkanih ro-
mantičnih filmov, v vlogi dva-
krat ločene matere samohra-
nilke s tremi otroki in brez
kakršnekoli šole?« se sprašuje-
jo obiskovalci kina in kritiki.
Odgovori, kar po vrsti: pod
prvič gre očitno za nekaj hu-
do, hudo motnega. In jezika-
va in razočarana Erin ne bi
bila jezikava in razočarana
Erin, če ne bi ugotovila, da so
žrtve v tem procesu »mali«
ljudje, podobni njej, in če so že
drugi razočarali njo, kako naj
potem ona razočara sebi po-
dobne? Ne sme. In tako se vrže
v raziskovanje motnine. Kar
nazadnje prinese na dan ene-
ga največjih sodnih procesov
Amerike sodobnih dni.
(Zgodba je, kot poudarjeno
morda že prevečkrat, posneta
po resničnih dogodkih. Kar
vedno pomeni, da je nekatere
stvaii potrebno vzeti s skepti-
cizmom. Toda vseeno.)
Pod drugič je stvar pač ta-
kale: če nimaš službe in de-
narja, izkušenj in šole pa prav
tako ne, si službo pač izsiliš z
jezikanjem in inteligenco. In
zagnanostjo. Včasih deluje.
(Čeprav predvidevam, da tu-
di kombinacija dobrega vide-
za in visoke stopnje brezupa
pomagata.)
Pod tretjič: igra. Julia Ro-
berts igra. Ne maram je kova-
ti v zvezde, ker zaigrati sceno
brez make upa in reči nekaj
besedic, ki se začno na f..., še
ne pomeni ravno izjemne,
fantastične igre, ampak kljub
temu, vsekakor, seveda, Julia
Roberts igra. Glede na to, da je
zame v vsej dosedanji karieri
bila še najboljša v Moj prija-
telj se poroči, kjer je igrala
vlogo vsaj rahlo pasje narave,
in glede na to, da je v dotič-
nem filmu še bolj pasja (the
b.... , ko smo že ravno pri
angleških okrajšavah), ji to
očitno leži. Bravo. Le tako na-
prej.
Film je: sodna drama, tako
ljuba Američanom, zgodba o
pogumu in vztrajnosti, film-
ski potomec Zakona v Los An-
gelesu, ki pa se zelo malo do-
gaja v sodni dvorani. Bolj se
dogaja - in to precej duhovito -
v privatnem življenju glavne
junakinje, bolj se dogaja med
ljudmi, ki jim slabe strani ci-
vilizacije več vzamejo kot da-
jo. Razen, če se kje v bližini ne
najde kakšna Erin. Ali pa če
se ne spremenijo v njo. In,
povsem po okusu te civilizaci-
je, dovolijo, da jim usta zapre-
jo šele velike vsote denarja.
Steven Soderbergh je postal
slaven s Seksom, lažmi in vi-
deotrakovi, med njegovimi
novejšimi filmi pa je še Daleč
od oči. Kamero v Erin vodi
zek) neopazno, klasično, di-
stancirano, mimo - brez veli-
kih sunkov ali energetičnosti.
Te lastnosti so - pravzaprav
zelo pametno - prepuščene
zgodbi sami in... Juliji. Zno-
va: verjamete ali ne. Steven,
se zdi, zelo dobro ve, kaj je
Julia potrebovala. In v karieri
in kot igralka.
Med filmi filmskega advo-
kata, dobrega igralca Alberta
Finneya, je recimo Millerjevo
križišče. Pozorni ste lahko tudi
na Aarona Eckharta kot Erini-
ninega prijatelja Georga, kt
premore le mali spisek filmov,
med temi Any given sunday. In
dokaj na kratko lahko v filmu
vidite tudi Petra CoyotecL Pra-
vo Erin Brockovich, ki se v re-
sničnem življenju še vedru) uk-
varja z ekološkimi problemi,'
pa lahko zaznate kmalu po
začetku fihna v vlogi svetlol^e
natakarice v baru. Simpatično.
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 22. do 28.6. ob
18.30 in 21. drama Erin Broc-
kovich, 23. in 24.6. ob 23.30
drama Erin Brockovich.
Mali Union: od 22. do 28.6.
ob 19. znanstvenofantastični
triler Misija na Mars, ob 21.15
glasbena komedija Tihi glas.
Kino Žalec: 24.6. ob 21. in
25.6. ob 18. grozljivka Brez-
glavi jezdec, 25.6. ob 20. ro-
mantična drama Konec afe-
re.
Gremo v kino!
Režiser Brian De Palma, njegova Misija na Mars je bila na
ogled minule dni, je režiral tudi filme: Carrie, Obsedenost,
Oblečena za ubijanje, Blow Out, Furija, Brazgotinec, Carlitov
zakon. Nedotakljivi, Misija: Nemogoče, Kačje oči...
Nagrajenci so: Franja Kropovšek, Novo naselje 7, 3342
Gornji Grad, Tadej Oprešnik, Dušana Kvedra 35, 3230 Šentjur
in Leon Berišaj, Pucova 2, Celje. Prejeli bodo vstopnico Celj-
skih kinematografov za ogled filma.
Nagradno vprašanje: Tim Robbins, eden glavnih igralcev
v filmu Misija na Mars, je poročen z znano igralko. Katero?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 26. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
TY VODIC
31
32
TV VODIČ
TV VODIC
33
34
TV VODIC
GLASBA
35
Poleteli vurberški zmaji
Na Vurberku je bilo spet
lepo! To je treba zapisati
v uvod v poročilo s festi-
vala narodno zabavne
glasbe, ki so ga že devetič
imenitno pripravili doma-
čini.
Po odpovedi dveh ansamb-
lov se jih je na lepem prizoriš-
ču vurberškega gradu, ki ga je
za to priložnost imenitno do-
polnil znani scenograf in likov-
nik Jože Napotnik z ženo,
predstavilo 13 skupin, od tega
kar osem s Celjskega. Slišali
smo veliko dobrih skladb, so-
lidnih tekstov in lepih nasto-
pov. Najbolj smo bili veseli
kevilnih mladih glasbenikov.
Žal smo slišali tudi nekaj hu-
dih plagiatov in doživeli malo
izvirnega. Odlično pripravljeni
člani glasbene skupine Dan in
noč iz Velenja so bili izvirni s
skladbo Miša Melanška in Ve-
re Šolinc K tebi mati. Mišo
Melanšek (namesto njega je
kitaro igral Sandi Knez) je z
igranjem na 16 zvoncev različ-
nih velikosti poskrbel za pra-
vo malo glasbeno mojstrovi-
no.
S Celjskega so nastopili še:
Atomček iz Podčetrtka, Lipov-
šek iz Velenja (oba med štirimi
uspešnimi debitanti), Vigred iz
Laškega, Mlade frajle (ponov-
no v stari zasedbi z Natašo
Skornšek), Mikola iz Škofje
vasi (zelo dober nastop), Ro-
gla iz Slovenskih Konjic (dve
nagradi) in dvojčici Vesna in
Vlasta (»razočarani« nad sre-
brnim zmajem, ker jima v
zbirki manjka bronasti).
Absolutno najboljši so bili
Mladi Dolenjci, ki so osvojili
prvo nagrado strokovne žirije in
žirije 15 radijskih postaj za
skladbo Hvala za kruh. Nagra-
jeni sta bili tudi obe besedili.
Drugo nagrado strokovne žirije
je dobil Dan in noč in tretjo
Rogla.
Občinstvo je bilo povsem dru-
gega mnenja, saj je zmagal Show
band Klobuk s skladbo Majhen
deček (zapel jo je 7-letni sin
vodje ansambla Janija Brance-
Ija, Tadej) pred dvojčicama Ve-
sno in \hasto (Lovec in lisička
Igorja Podpečana in Vere Šolinc)
in Roglo.	T.VRABL
Ansambel Dem in noč je prišel na festival z dvema dobrima skladbama in se predstavljal na
prizorišču še z baloni, ki jih je po prejemu nagrade spustil z gradu.
Vesna in
Vlasta vabita
Popularni dvojčici Vesna
in Vlasta Kidrič bosta dan po
začetku uradnega poletja
pri domačem gostišču v Kri-
žeči vasi pripravili velik
koncert, na katerem bosta
predstavili svojo drugo ka-
seto s pomenljivim naslo-
vom »Kar mislite si...«
Prireditev bo v petek, 23.
junija, ob 17. uri, prireditev pa
bodo dvojčicama pomagali
olepšati gostje: godba na pi-
hala Poljčane, ansambel Mi-
kola, otroški ansambel Mač-
koni, Ajda, Štajerekspres,
družinski trio Pogladič, Dečki
z bregov Zagorja na Hrvaš-
kem, ansambel Nasmeh, Vi-
tezi polk in valčkov, Katja Ko-
ren, Tine Lesjak, Rudi Šantl
(predstavil se bo kot samo-
stojni pevec), Šentjurski mu-
zikantje in 7. raj.	TV
Nasmejani trobentar Janez Šabec (7. raj) napoveduje novo
ljubezensko zgodbo s simpatičru) dvojčico Vesno. Komentar-
jev druge polovice še nismo slišali - ali pa velja »Kar mislite
si...«
EKSPRESEKSPRES
Na vrh britanske lestvice naj-
bolj prodajanih albumov se je
na svoj 60. rojstni dan spet vrnil
legendarni Tom Jones. Njegov
LP »Reload«, ki se tik pod vr-
hom omenjene lestvice zadr-
žuje že 37 tednov, je z vrha na
četrto mesto porinil ameriške
pop-metalce Bon Jovi in njihov
pred kratkim objavljeni sedmi
studijski album »Crush«. V
ZDA je na najvišji poziciji še
vedno Eminem s svojim dru-
gim LP »The Marshal Mathers
LP«, mesto pod njim je 28-letni
rap-rocker Kid Ročk s ploščo
»The History Of Ročk«, Britney
Spears pa je padla na tretje
mesto.
Michael Stipe iz skupine
R.E.M. bo prepeval v eni izmed
skladb na novem albumu za-
sedbe Utah Saints. To bo po
sedmih letih prvi LP te kultne
ameriške zasedbe.
V ponedeljek je izšel nov al-
bum »Anarchy« enega izmed
najbolj gobčnih hip-hoperjev
Busta Rhymesa, na isti dan pa
se je na policah trgovin z nosilci
zvoka znašel tudi album »Ri-
ding With The King«, na kate-
rem sta se blues -dasik lotila
legendama B.B. Kmg in Eric
Clapton.
The Edge, kitarist skupine
U2, je ta vikend na on-line kon-
ferenci razkril nekaj podrobno-
sti o nastajanju težko pričako-
vanega novega albuma, prvega
po letu 1997 objavljenem LP
»Pop«. Datum izida zaenkrat
ostaja še neznarka, po njegovih
napovedih pa bo to njihov naj-
boljši izdelek do sedaj. Na LP
bo najbrž dvanajst skladb, ki jih
bo poleg zanimivih aranžmajev
in dobrih besedil plemenitila še
vTiiunska in današnjemu času
primerna zvočna podoba.
Letos ponovno reformirani
The Cult so sredi priprav na
come-back album posneli še
skladbo »Painted On My
Heart« za najnovejšo filmsko
uspešnico Nicholasa Cagea
»Cone In 60 Seconds«.
Kontroverzna irska pevka
Sinead 0'Connor se je po več-
letnem molku z novim albu-
n om »Faith And Courage«
spet vrnila na svetovne lestvi-
ce. Izid albuma je mati dveh
otrok pospremila s šokantno
izjavo, da je že nekaj let istos-
polno usmerjena in to potrdi-
la tudi s single ploščo »No
Man's Woman«.
Septembra bo končno le izš-
la že nekaj časa napovedovana
zbirka največjih hitov odlične
britanske pop skupine Blur.
Ronan Keating, pevec in
šef irske fantovske zasedbe
Boyzone, zaradi prezaposle-
nosti z lastno glasbeno kariero
ne bo več menager mega po-
pularnemu boy-bendu West-
life.
Slabe tri tedne po izidu zdaj
že v več milijonski nakladi pro-
danega albuma »Oops! 1 Did It
Again« se je na trgovinskih po-
licah znašla tudi avtobiografija
»Heart to heart«, ki jo je Brit-
ney Spears napisala skupaj s
svojo mamo.
V Washingtonu so pred krat-
kim prvič podeljevali nagrade
Billboard/BET Jazz Awards.
Veliki zmagovalec podelitve je
bil saksofonist Kenny G, ki je
zmagal kar v šestih kategori-
jah.
Najpopularnejša brit-pop za-
sedba Gasis se bo francoskim
fanom zaradi odpovedanih
koncertov, ki je povzročil od-
hod Noela Gallagherja iz skupi-
ne, oddolžila z »gratis« koncer-
tom v Parizu.
Trenutno najbolj vroči ame-
riški R&B artist Sisque je odpo-
vedal sodelovanje na turneji
skupine 'N Sync, ker se name-
rava za nekaj časa posvetiti
filmski karieri. Svojo prvo vlo-
go bo odigral v filmu »Getting
Over Allison«.
Iz filmskega pa se v glasbeni
svet spet vrača Keanu Reeves.
Po triumfu na letošnji podelitvi
MTV Movie Avvards se Keanu
vrača v skupino Dogstar, kjer
igra bas kitaro. Fantje so že
pripravili nekaj skladb za al-
bum »Happy Ending«, prihod-
njih nekaj mesecev pa bodo
preživeli na ameriški odrih.
Legenda hrvaške glasbene
scene Oliver Dragojevič je
končno le izdal težko pričako-
vani album »Dvi, tri riči«, z no-
vo ploščo »Sredinom« pa je
svoje podanike navdušil tudi
Dino Mer lin.
Varma je z novim albumom
»24 sata« spet dokazala, da sodi
v vrh hrvaške glasbene scene,
sloves najboljše pevke na oni
strani Kolpe pa bo skušala opra-
vičiti tudi na bližajočem festiva-
lu Melodije hrvaškega Jadrana
v začetku julija v Splitu.
Med 30. junijem in 2. julijem
bo v Lendavi že osmo tridnev-
no druženje motoristov, kjer
bodo poleg domačih rockerjev
godli še švedski rap-metalci
Clavvfinger in reinkernacija le-
gendarnih Ircev Thin Lizzy.
Koncerti: 26. 6. v Križankah
Afro Cuban Ali stars, 12. julija
v puljski Areni Alanis Moris-
sette, 18. 7. v Ljubljani Dream
Theater, 1. avgusta pa Lou
Reed.
STANE ŠPEGEL
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
20VROČfflRC
36
ZA AVTOMOBILISTE
Nova almera pod Karavankami
Japonski Nissan je že ne-
kaj časa pod okriljem fran-
coskega Renaulta, ki je
najpomembnejši lastnik.
Nissan gre v zadnjem času
prav zaradi tega skozi do-
kaj boleče procese pre-
strukturiranja, kar med
drugim pomeni, da bodo pr-
vič celo na Japonskem za-
prli tri tovarne. Seveda pa
zaradi tega ne držijo kri-
žem rok; dokaz je med dru-
gim nova almera, ki priha-
ja na slovenski avtomobil-
ski trg. Najprej z dvema
izvedenkama, in sicer s tre-
mi in petimi vrati, medtem
ko štirivratni model pri nas
vsaj za sedaj ne bo napro-
daj.
Oblika nove almere, ki se
bo poskušala v nižjem sred-
njem razredu, je dovolj sa-
mosvoja, da je hkrati tudi
prepoznavna. Pri Nissanu
pravijo, da je to avtomobil,
narejen posebej za evrop-
ske kupce. Nissan Adria,
uradni predstavnik pri nas,
ponuja avto s tremi oziro-
ma štirimi različnimi opre-
mami, ročnim petstopenj-
skim menjalnikom in tudi
prestavno avtomatiko. Mo-
torja sta dva, oba bencinska
štirivaljnika, pri čemer po-
nuja prvi pri gibni prostor-
nini 1,5 litra največ 90
konjskih moči pri 5600 vrt-
ljajih v minuti (najvišja hi-
trost je po tovarniških po-
datkih 173 kilometrov na
uro), drugi z gibno prostor-
nino 1,8-litra pa 114 konj-
skih moči pri prav tako
5600 vrtljajih v minuti
(najvišja hitrost je 185 kilo-
metrov na uro).
Nissan Adria je uradni
predstavnik omenjene ja-
ponske avtomobilske tovar-
ne tudi na Hrvaškem, v Bosni
in Srbiji oziroma Jugoslavi-
ji, zato računajo, da bodo
letos prodali kakšnih 400 al-
mer, od tega vsaj 300 v Slo-
veniji. Znane so tudi cene,
saj je najcenejša almera na-
prodaj za 2,35 in najdražja
za malenkost več kot tri mi-
lijone tolarjev.
Nissan se bo z almero skušal izvleči iz težav.
Motoristični zlet v Lendavi
Zadnji dan junija se bo na spidvejskem stadionu v
Petišovcih pri Lendavi začela največja motoristična
prireditev v Sloveniji, ki počasi prerašča v srednjeevrop-
ski motoristični zlet. Motoristični klub Road vvarriors iz
Ljutomera pričakuje, da se bo od 30. junija do 2. julija
zbralo več kot tri tisoč motoristov ter skupno deset tisoč
obiskovalcev.
Osmo mednarodno srečanje motoristov bo tridnevno raja-
nje brez prestanka, za zabavo pa bodo poleg številnih domačih
in tujih glasbenih skupin v petek poskrbeli sloviti norveško-
švedski nabijači Clavvfinger, v soboto pa zvezdniki srečanja,
legendarni rockerji Thin Lizzy.
Poleg glasbenega programa bo v posebnem šotoru vse tri
dni potekalo tekmovanje v tetoviranju, na katerem se
bodo predstavili študiji iz Madžarske, Slovenije, Nizo-
zemske, Avstrije in Italije. V soboto bo prva mednarodna
spidvej dirka za veliko nagrado Železnega ovna, obisko-
valci pa se bodo po obljubah cestnih bojevnikov zabavali
še ob tekmovanju na električnem biku ter na motoristič-
nih igrah.	SKO
Adria iz pepeia
o novomeški Adrii, ki je
bila nekdaj eden večjih
evropskih izdelovalcev po-
čitniških prikolic in avtodo-
mov, se je pred leti veliko
pisalo. Ne zaradi tega, ker bi
ji šlo dobro, pač pa, ker se je
tovarna znašla v hudih
škripcih.
Njen tržni delež na najpo-
membnejših evropskih trgih
(Nemčija, Nizozemska, Itali-
ja, Francija) je začel padati,
zaprli so tovarno avtodomov
v Belgiji. Te dni pa družba, ki
se sedaj imenuje Adria Mobil
in praznuje 35-letnico obsto-
ja, predstavlja nove izdelke,
tako med počitniškimi priko-
licami kot avtodomi. Na tu-
jem prodajo skoraj 95 odstot-
kov proizvodnje. Tako so
prodali 4592 počitniških pri-
kolic, kar med drugim pome-
ni, da imajo v svojih rokah
petodstotni tržni delež na
evropskih trgih. Njihove pri-
kolice imajo najraje kupci na
Danskem in Nizozemskem,
pa tudi v Italiji in Franciji.
Lani so doma prodali manj
kot 200 prikolic in si s tem
priborili več kot 80-odstot-
kov tega trga. Skupaj s počit-
niškimi prikolicami ponuja-
jo tudi avtodome, saj jih je po
novem v prodajnem progra-
mu kar osem. Vsi so narejeni
na podvozju fiata ducato ma-
xi. Cene so seveda bistveno
višje kot za počitniške priko-
lice, saj si je mogoče najce-
nejši avtodom omisliti za ma-
lenkost manj kot sedem mili-
jonov tolarjev. V Novem me-
stu ob tem pravijo, da je pov-
praševanje po avtodomih več-
je kot je trenutna izdelava.
Zelo dobro.
Nova motorja za CLK
Mercedes Benz kot po tekočem traku predstavlja nove ali obnovljene avtomobile, tako da
je na vrsto prišel tudi kupe/kabriolet CLK, vsekakor avtomobil, ki se dobro prodaja. Tako bo
dobil dva nova oziroma nekoliko prenovljena motorja.
CLK 200 kompressor bo poganjal 2,0-litrski bencinski motor, ki bo zmogel 163 konjskih moči
in imel 230 Nm navora od 2500 vrtljajev naprej. Končna hitrost avtomobila s tem motorjem je
223 oziroma 219 kilometrov na uro, pospešek pa 9,1 sekunde do stotice. CLK 230 kompressor pa
poganja prenovljeni 2,3-litrski agregat, ki zmore 197 konjskih moči in ima 280 Nm navora od
2500 vrtljajev naprej. Je seveda še hitrejši kot predhodnik, saj zmore avto s tem agregatom največ
230 kilometrov na uro, do stotice pa se požene v 8,1 sekunde. Drugi motorji, ki jih ponujajo pri
CLK, ostajajo brez omembe vrednih sprememb. Novost je tudi nov šeststopenjski ročni
menjalnik, s katerim bodo serijsko opremljeni vsi modeU CLK, bodisi v kupejevski bodisi v
kabrioletski izvedbi, medtem ko bo petstopenjska prestavna avtomatika na voljo za doplačilo.
Mercedesov CLK ima prenovljeno motorno srce in menjalnik.
INFORMACIJE
37
38
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
39
Možatost ali androginost na plaži
Moška kopalna moda - od dostojanstvenih enodelnih do čipkastih tangic
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ste jih že kupili? Nič hudega
- za informacijo o tem, kakšne
so najbolj vroče »mokre« moš-
ke cunjice letošnjega poletja,
je še vedno čas. 1\idi zato, ker
rahlo dvomim, da bi prav tale
slikovni zapis usodno vplival
na vašo odločitev o tem, kako
si morate za letošnje počitnice
nabaviti zlato-sijoče tangice,
ovijalno krilo ali dvodelno ko-
palno obleko...
Pa šalo na stran. Pravza-
prav, če natančno pogledamo
letošnje novomodne predlo-
ge moške kopalne mode,
podpisane s samimi zveneči-
mi in uglednimi kreatorskimi
imeni, sploh ni videti, da bi se
možakarji šahli. Je pač tako -
ko moška domišljija dvigne
sidro in brez kompasa odplu-
je, kamor jo pač odnese, se
pogosto zgodi, da jo zanese v
ženske modne vode.
No, pa gremo po vrsti. Prvi
in površen vtis pravi, da v ko-
palni modi za moške ni po-
sebnih novosti in revolucio-
narnih sprememb. Ključne be-
sede, ki spremljajo to oblačilce
za močnejši spol, so: oprijeto,
barvito in pisano. Preizkušeno
najbolj priljubljene bokserice
so namreč postale ožje in kraj-
še, okrašene z organskimi ozi-
roma geometrijskimi op-art
vzorci. Tudi nekaj indijske in
afriške figuralike naj bi se pre-
selilo nanje. Pa stiliziranih
tropskih ovijalk, kakšen svež
sadež, zelen listič - morda celo
figov... In drugi vtis?
Košček kože divjih
zveri ali mreža
Najbolj »in«, kar se tiče
materialov, so letos hlačke v
stilu modne hiše Exte, D.
Squareda ali Vannisa Zirosa,
ki predstavljajo asketski look
črnih, tribarvnih (zelena, ru-
mena, oranžna in modra
barvna druženja so najpogo-
stejša) ali belih klasično ukro-
jenih kopalk, izdelanih iz teh-
no-svetlečih tkanin oziroma
vodoodbojnega usnja.
Ali pa modeli, ki s tiskom na
tekstilu ustvarjajo vizijo leopar-
dove, zebrine, tigrove, pitonje
kože... Kako erotično! Ampak
glavno šele pride. Nikar ne mi-
slite, da se je mladec, ki ga
boste na plaži srečali v belih
čipkastih tangicah, pozabil
preobleči oziroma, da je po
pomoti navlekel nase njene
spodnje hlačke! Pri modni hiši
Gucci namreč trdijo, da je prav
ta model tisti, ki se bo zapisal v
zgodovino moške kopalne
mode z letnico 2000. No, tiste
kopalne hlačke, ki so ročno
kvačkane v nostalgičen mre-
žast efekt in podložene s pro-
sojno elastično tkanino, po na-
šem skromnem prepričanju
vendarle ne bodo šle v promet
kot vroči rogljički. Če kaj poz-
namo moško modno filozofijo,
seveda.
Presenetil je tudi najboljši
modni kreator med arhitekti in
najboljši arhitekt med modni-
mi kreatorji Gianfranco Ferre
in posegel v zgodovino mode -
na prelom prejšnjega stoletja,
ko so moški nosili še enodelne
kopalne obleke. Nekaj podob-
nega, kot so profesionalne pla-
valne hlačke.
Da bo zadeva kar se da izvir-
na, se je malce pozabaval s
škarjami - jih prerezal nad pop-
kom, pod popkom, pod pr-
smi... in ustvaril zapeljive, no
morda tudi rahlo ironične dvo-
delke.
Vroče hlačke po
moško - na plaži
ali v mestu
Nalezljiva privlačnost nara-
ve in športa je že davno oku-
žila tudi urbano modno vizi-
jo. Zato ni presenetljivo, če se
najbolj tipično oblačilno
vzdušje, ki se sprehaja med
ležerno-športnimi aktivnost-
mi in mestnimi ulicami -
jeans, pojavlja tudi v moški
kopalni modi.
V igri so kajpak visokoteh-
nološki elastični jeans mate-
riali, na prvi pogled pa so te
kopalne hlačke videti, kot bi
odrezali legendarne kavboj-
ke. »Bad boy« francoske mo-
de Jean Paul Gaultier jim je
dodal še brezrokavno srajco.
In s tem kopalnemu komple-
tu nadel dvonamembnost, saj
hlačke povzemajo vlogo krat-
kih hlačk, s katerimi se lahko
mirno (tako meni Gaultier)
sprehajate tudi po mestnih
ulicah.
Kaj sploh
še ostane
ženskam?
če boste kopalne hlačke
kupovali v modnih hramih
Luciana Sopranija, Giorgia
Armanija, Valentina ali Mo-
rellija, vam utegnejo to
modno cunjico ponuditi v
kompletu s pareom, saron-
gom oziroma dolgim ali
kratkim ovijalnim krilom.
Če ste torej še lani občudo-
vali te zapeljive in skrivnost-
ne zakrivalke kopalk zgolj
na ženskah - letos je moda
nežnemu spolu (me pa v
jok...) očitno vzela še ta pri-
vilegij.
Luciano Soprani: sarong za
na plažo - po moško.
Mario Valentina: ovijalno
moško krilo iz frotirja.
Ste za klasiko, ali...
Gucci: ups! Njene spodnje
hlačke? Kje pa! Trendovske
čipkaste tanga kopalke.
Gianfranco Ferre: moške
dvodelne kopalke.
Jean Paul Gaultier: za na pla-
žo ali v mesto - jeans po indi-
jansko...
Nagradno vprašanje junija:
KDAJ SO ELASTIČNI »LASTEKS« MATERIAL ZAČELI UPO-
RABUATl ZA KOPALNE OBLEKE?
A)	v obdobju španske renesanse
B)	okrog leta 1925
cm
Pobudnik skupnega slavja
Marjan Marinšek.
Vitko Roš iz združenja
delodajalcev.
Nevropsihiatrinja
Jožica Lipičnik
Velenjski arhitekt
Pavel Šifer.
Prijatelji za vedno
V Celju so praznovali skupaj 40. obletnico mature vseh četrtih letnikov gimnazije - Nekdanji dijaki so postali izjemno
uspešni ljudje - Danes živijo na različnih koncih sveta -Velenjski Šentjurčan s 30 avtomobili - V zapor z devetimi meseci
v dneh, rezerviranih za
sedanje in nekdanje matu-
rante, so se v Celju zbrali vsi
štirje letniki, ki so končali
gimnazijo pred 40 leti. To, da
bi praznovala skupaj celot-
na generacija, je seveda red-
kost. Med tistimi, ki so slavi-
li v petek, je izjemno veliko
uspešnih ljudi.
V petek popoldan se je začelo
s spoznavanjem in gasilsko sli-
ko z nekdanjimi profesorji pred
gimnazijsko stavbo, nakar so
nekdanji gimnazijci odšli v
učilnice, na katere imajo toliko
lepih ter tudi manj lepih spomi-
nov. Potem so imeli slavnostno
akademijo v Narodnem domu,
kjer so se nekoč vrteli na matu-
rantskem plesu. Tam je sedanji
ravnatelj I. Gimnazije Jože Zu-
pančič (v mesecu, ko so se
omenjeni dijaki veselih matu-
re, je diplomiral na filozofski
fakulteti iz geografije) s po-
drobnimi podatki opozoril, da
se sloves celjske gimnazije na-
daljuje, celjski podžupan Zde-
ne Podlesnik pa je pritrdil, da
je I. gimnazija res prva. Pripra-
vili so bogat glasbeni program
ter prebrali odlomka iz dveh
knjig, z ovekovečenimi spomi-
ni na tiste, ki so maturirali leta
1960 (iz knjig Marjana Marinš-
ka Na celjsld gimnaziji zvoni in
Antona Kolarja Poem ekstaze).
Med akademijo so z bučnim
aplavzom in šopki nagradili
vseh šest profesorjev, ki so se
odzvali vabilu. Z dijaki so se
veselili nekdanji razrednik
France Sirk ter profesorji Al-
bina Horvat-Zabukovec,
Zvezdana Knez-Šterbenc,
dobitnica letošnjega celjskega
erba Božena Orožen, Nika
Sile in Ivica Žerovnik-Sto-
jan. Flora Šunko pa zaradi
trenutnih zdravstvenih težav
žal ni prišla. Vsi skupaj so
stoje zapeli Gaudeamus igitur,
večina na pamet.
Med urami velike sreče in
veselja je bila najbolj ganljiva
minuta molka, posvečena spo-
minu treh pokojnih razredni-
kov in nekaterih drugih profe-
sorjev ter dvanajstih sošolcev.
Na njihovih grobovih so v ti-
stem času že gorele sveče.
A razred
pravnikov
Veselo druženje in prijate-
ljevanje nekdanjih dijakov ter
profesorjev se je nadaljevalo v
hotelu Štorman. To je genera-
cije 130 maturantov, med ka-
terimi je 33 visoko in 86 višje
izobraženih.
Pobudo za skupno obletni-
co vseh štirih razredov matu-
rantov je dal vodja prireditev
in doma v Kulturnem centru
Ivan Napotnik Velenje Mar-
jan Marinšek. Marinšek je
poleg knjige o celjski gimna-
ziji avtor del Planinčeva Mic-
ka in biografije o svoji prijate-
ljici Astrid Lindgren. V Vele-
nju je oče festivala Pika Noga-
vička ter citrarskega festivala
(s skupino Moj dom, v kateri
igra citre, je pred kratkim iz-
dal zgoščenko in kaseto), ima
zbirke približno tisoč prvih
beril z vsega sveta, vseh 450
Gasparijevih razglednic, tri-
sto različnih knjig Defoejeve-
ga Robinsona Crusoa... V Koz-
jem, od koder je odšel v svet,
je pripravil letos že peto sreča-
nje razseljenih Kozjanov. Nje-
gov sošolec z bližnjega Pilšta-
nja je bil Miha Zakošek, da-
nes terenski inštruktor Zava-
rovalnice Triglav ter predsed-
nik kulturnega društva Pil-
štanj-Lesično, ki pripravlja po
vsej Sloveniji odmevno pastir-
sko binkoštovanje, pa tudi
Prangeriado in Miholov se-
jem.
Marinšek in Zakošek sta
obiskovala 4. a razred (pokoj-
ne razredničarke Štefanije Vi-
denšek), ki je prispeval naj-
več diplomiranih pravnikov
ter enega kapetana bojne lad-
je. To je Branko Godnič, ki
živi v hrvaški Istri ter ni mogel
priti na srečanje. Njihov sošo-
lec je bil tudi prim. Boris
Kavčič, nekoč iz Petrovč, da-
nes specialist celjske bolnišni-
ce za patologijo in sodno me-
dicino. Iz Vitanja je odšel v
gimnazijo Pavel Silan, dolgo-
letni predstavnik Gorenja na
Dunaju, ki dela v koncernu
skoraj od začetka.
Med najuspešnejšimi iz 4. a
razreda je prof.dr. Anton
Tajnšek, nekoč iz Dobriča
pod goro Oljko, danes redni
profesor ljubljanske bioteh-
niške fakultete za poljedels-
tvo, avtor štirih strokovnih
knjig ter član mednarodnih
raziskovalnih združenj.
B razred
zdravnikov
Iz nekdanjega 4. b razreda
(pokojne razredničarke Vere
Hvala), od koder izhaja celo
en duhovnik, prevladujejo
zdravniki.
Prim. Marjan Močivnik je
speciahst za ledvične bolezni
v dializnem centru Zreče, kjer
tudi živi. Med njimi je nekaj
zobozdravnikov: iz Radeč je
prišel Marijan Koren, ki je
ostal v domačem kraju, Franc
Sluga iz Rimskih TopUc pa je
odšel pozneje v Ljubljano. Za
zobozdravniški poklic se je
prav tako odločil Feodor Ura-
nič iz Vojnika, ki dela v celj-
skem zdravstvenem domu.
Kot gimnazijec se je vozil iz
Laškega, do koder je moral iz
domače Reke marsikdaj uro
in pol peš. Iz Sevnice pa se je
vozil profesor matematike
Ivan Kozinc, danes profesor
celjskega srednješolskega
centra Lava. Iz pokrajine ob
Savi je prišla tudi Fani Ko-
zinc-Potočnik, nekdanja Ra-
dečanka, ki je postala prva
nevesta na kmečki ohceti v
Ljubljani. Kot diplomirana
ekonomistka je delala v Ljub-
ljani na področju lesne indu-
strije.
Med b-jevci sta bila iz Šent-
jurja Albert Bohorč, poznejši
dolgoletni dekan Slovenj
Gradca (izhaja iz znane šent-
jurske gostilne) ter današnji
Velenjčan Karel Ferlež. Ferlež
je lastnik slovitega Ferieževe-
ga mlina v Šibeniku, ki je
nadaljeval očetovo inovator-
sko delo ter postal movator
univerzalnega mlina, znanega
na treh celinah. Danes dela v
družinskem podjetju KFM, v
njegovem šentjurskem mhnu,
ki je tehniški spomenik, pa bo
mlinarski muzej Slovenije.
Ferlež je tudi zbiralec oldti-
merjev, med katerimi ima 30
avtomobilov ter 25 motorjev.
C razred
diplomirancev
Največ visoko izobraženih
izhaja iz nekdanjega 4. c, kjer
je bil razrednik pokojni Fran-
ce Jesenovec.
Nekdanji Celjan docent dr.
Jože Vračko, specialist za tre-
bušno kirurgijo, je predstoj-
nik kliničnega oddelka za ab-
dominalno kirurgijo v Bolnici
dr. Petra Držaja v Ljubljani.
Na medicinski fakulteti uči
bodoče zdravnike, izpopol-
njeval se je v ZDA, Londonu in
Nemčiji, sodeloval na kongre-
sih po vsem svetu, je avtor
strokovnih člankov v evrop-
skih in ameriških kirurških
časopisih, soustanovitelj En-
Ustanovitelj in direktor Te-
cosa prof. dr. Kari Kuzman.
doskopske revije, soorganiza-
tor kongresov endoskopske
kirurgije, soavtor tovrstnega
učbenika, ki je v tisku...
Med c-jevci je prav tako
prim. Jože Aužner, specialist
za kirurgijo trebušnih organov,
predstojnik oddelka za visce-
ralno kirurgijo celjske bolni-
šnice. Doma je bil iz Žepine ter
je bil vse od 1. razreda osnovne
šole do konca fakultete sošolec
zobozdravnika prim. Franca
Fidlerja, specialista za zobne
in ustne bolezni v zasebni am-
bulanti v Vojniku. V istem gim-
nazijskem razredu so bili tudi
Ivan Prodan (direktor Zavoda
za varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje), Marija Os-
taszewsky (danes sodnica v
Ljubljani) in Jelka Plavšak
(postala je novinarka Radia
Slovenija), ki je prišla v Celje
iz savinjskega Tabora.
Med c-jevci je treba omeniti
tudi profesorja telesne vzgoje
celjske srednje poklicne šole
Toneta Goršiča (izhaja iz zna-
ne celjske glasbene družine),
njihov sošolec pa je bil tudi
pokojni Franc Krpač iz okoli-
ce Slovenj Gradca, brat prve
dame Slovenije Štefke Kučan.
D razred
svetovljanov
Nekateri so prepričani, da so
postali najuspešnejši nekdanji
dijaki 4. d razreda. Ti so se kot
edini veselili 40-letnice matu-
re s svojim razrednikom profe-
sorjem Francetom Sirkom.
Na srečanju so se spominja-
li sošolca iz Šoštanja prof. dr.
Franca Brgleza, ki se je pos-
vetil elektro stroki ter živi v
ZDA (med drugim je delal v
Sihcijevi doUni). Pogrešali so
tudi dirigenta svetovnega slo-
vesa Antona Kolarja, ki je
začel dirigirati pod vodstvom
profesorja Egona Kuneja v
celjski gimnaziji. Njihov so-
šolec je prav tako prof. dr.
Kari Kuzman iz Ljubljane
(nekoč iz Zreč), med drugim
Predsednik KD Pilštanj-
Lesično Miha Zakošek.
predstojnik katedre za obliko-
vanje na ljubljanski strojni fa-
kuheti ter ustanovitelj in di-
rektor Tecosa - razvojnega
centra orodjarstva Slovenije
iz Celja.
Med d-jevci je prav tako Vit-
ko Roš iz Ljubljane, nekdanji
Celjan, ki je generalni sekre-
tar Združenja delodajalcev
Slovenije ter predsednik nad-
zornega odbora Pravniškega
društva Ljubljana, sicer pa tu-
di nečak pisatelja Frana Roša.
Pavel Šifer iz Velenja je arhi-
tekt družinskega projektivne-
ga ateljeja P&A, med drugim
avtor velenjskega nakupoval-
nega centra in glasbene šole
(skupaj s sinom Andrejem).
Za zdravniški poklic sta se
odločili Breda Poženel-Sra-
kar iz Ljubljane (specialistka
medicine dela) in Jožica Li-
pičnik (specialistka nevropsi-
hiatrinja na ZPIZ Celje), ki je
prihajala kot dijakinja vsak
dan peš iz Šmartnega v Rožni
dolini.
Med sošolkami iz d razreda
je prav tako Marija Čuš-Beba
iz Ljubljane, ena prvih sloven-
skih stevardes. Eno najzani-
mivejših življenjskih usod
ima Marjana Rozman, roje-
na v Šmartnem ob Paki, z
devetimi meseci priprta v Sta-
rem piskru. Njenega očeta so
med vojno ustrelih, mamo
poslah v Auschvvitz, zato jo je
sprejela dobrosrčna celjska
ključavničarska družina Roz-
man, s katero niso bili v soro-
du. Njihov sin je bil na Duna-
ju, meje pa dolgo zaprte. Ko
sta se prvič srečala, sta se za-
ljubila ter pozneje poročila,
pri čemer sta morala dokazo-
vati, da nista v sorodu. Roz-
manova je diplomirala v Ljub-
ljani na farmaciji ter delala tri
desetletja v avstrijskih lekar-
nah. S soprogom živita pol
leta v okolici Gradca ter dru-
gega pol leta v hrvaški Istri,
sicer pa sta prepotovala ves
svet.
Njihova sošolka Olga
Omerzo-Tsigarida živi že več
desetletij v Grčiji, v Atenah,
kamor se je poročila. Je mati
petih otrok, dela pa na po-
dročju turizma, zato jo sreču-
je precej slovenskih turistov.
Marjeta Logar-Mountstep-
hens je prišla v gimnazijo iz
znane Logarjeve družine iz
Logarske doline, pozneje v Ve-
liki Britaniji doktorirala iz
elektrotehnike ter se poročila
z Angležem, s katerim živita v
severni Nemčiji.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
UGLER
Srečanje se je začelo pred gimnazijo. Dijaki vseh štirih letnikov, ki so maturirali leta 1960.

Pt.1
FASAD ERSTVO
eSM: 041 767 817
tel: 0«3 490 0220
Šf.25.-22.ittiiit2000