THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organization.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 249.
CHICAGO, ILL., SREDA, 25. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 25, 1929.
LETNIK XXXVIII.
Kitajci in Rusi podpisali mir
Belgrad, Jugoslavija. — Tudi o jugoslovanskih mlinih se lahko reče, da m-eljejo sicer počasti, toda sigurno. Kakor izgleda, bodo polagoma vendar prišli na sled vsem prevratnim elementom, ki na vse kriplje delujejo na to, da bi v Jugoslaviji povzročili zmede in homatije in jo po možnosti razbili.
Po dvatedenskem opazovanju je zagrebška policija dobila dovolj dokazilnih snovi, da je v nedeljo popoldne lahko aretirala Dr. Vladimirja Mačka, bivšega voditelja hrvaške seljaške stranke in naslednika Stepana Radiča, ki je bil preteklega leta ustreljen v belgraj-ski zbornici.
Kakor poroča jugoslovanska časnikarska agencija, je policija prišla ria sled zaroti, ki je imela namen, izvršiti napad na kralja Aleksandra na dan 17. decembra, ko se je po celi državi slovesno obhajal njegov 43. rojstni dan. V to zaroto je bil vpleten Dr. Maček in z njim več drugih odličnih hrvaških voditeljev. Policija je našla tudi kraj, kjer so imeli skrite bombe in druga teroristična sredstva.
Med aretiranimi se nahaja več kakor petdeset znafiih hrvaških boriteljev za avtonomijo, kakor Cvetko Hadžija, Anton Stefanetič, prof. Jakob Je-lačič, in kapetan Begič. Kakor je izpovedala policija je že večina aretirancev priznala soudeležbo v zaroti.
-o-
ZLOBNA ROKA
New York, N. Y. — Prebivalci petih nadstropij neke tukajšnje stanovanjske hiše bi bili skoraj postali smrtna žrtev čina, o katerem domnevajo, da je ga namenoma izvršila neka maščevalna roka. Nekdo je namreč s strehe zabasal dimnik s časopisnim papirjem, tako da niso mogli uhajati^sko-zenj premogovni plini, ki so nato začeli preplavljati vsa stanovanja, in bi tudi pomorili vse stanovalce ,ako bi ne bila nakana pravočasno odkrita. Pred-no pa je prišal pomoč, je bila zadušena Mrs. A. Blinder, stanovalka v četrtem nadstropju. Sedem drugih oseb, ki so že omedlele, so še rešili.
-o——
GOVORITI NE MORE, A POJE LAHKO
Kopenhagen, Dansko. — Da je resnična trditev, ki pravi, da so človeški možgani razdeljeni v odseke, in da ima vsak odsek svoje posebne funkcije, je dokazal neki zanimiv slučaj v tu kajšnji bolnici. • Neka ženska, stara 56 let, je izgubila dar govora, a izkazalo se je, da kljub temu še vedno lab ko poje. Potrebno je le, da kdo drugi intonira kako pesem in ona se mu takoj pridruži. To kaže torej, da je muzikalni odsek v možganih ločen od odseka za govorenje.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ZAGREBŠKA POLICIJA ARETIRALA DR. MAČKA IN Z NJIM VEČ DRUGIH ZNANIH HRVAŠKIH OSEBNOSTI, KI SO BILE UDELEŽENE V ZAROTI ZOPER KRALJA.
SOVRAŽNOSTI
KONČANE
Kitajski in ruski zastopnik podpisala mirovni protokol — Nova neodvisna država na Kitajskem.
—o
Moskva, Rusija. — Sovražnosti med Kitajci in Rusi, ki so se pričele zaradi kitajske vzhodne železnice in ki so trajale celih šest mesecev, so zdaj končno uradno končane. Zastopnika kitajske in ruske vlade, ki sta vodila pogajanja v mestu Habarovsk, Sibirija, sta se zedinila in podpisala protokol, po katerem se na kitajski vzhodi železnici upostavi tako stanje, kakoršno je bilo pred pričetkom sovražnosti, in istočasno odpošljete obe državi konzule na njih prejšnja mesta.
Ta protokol ima samo začasno veljavo; končna defini-tivna pogajanja se bodo vršila na konferenci, kije določena za dan 25. januarja. Med tem časom pa morajo biti odstranjene vse vojaške čete ob meji, l-uske, kakor • tudi kitajske. Enako morajo biti izpuščene na svobodo tudi vse osebe, ki so bile v poteku sovražnosti aretirane.
Kakor smo pred nekaj dnevi poročali, se je severni del Kitajske, takozvana Mongolija, odločil od Kitajske in proglasil svojo neodvisnost. Poročila, ki zdaj dohajajo, potrjujejo to dejstvo. Za glavno mesto te nove države so si izbrali mesto Khailar. Že skozi par zadnjih let se je "mlado-mongolska stranka borila za neodvisnost od Kitajske. Z gotovostjo se domneva, da stoji za njih gibanjem sovjetska Rusija, zlasti ker se nahajajo v Khailar sovjetski oficirji. Porabila je sedanje zmede na Kitajskem, da ie končno izvršila svoj načrt.
-o-
MATI UMORILA SEBE IN TRI OTROKE
Ossining, N. Y. — Čin, ki ga je izvršila Mrs. Ch. E. Culp, žena nekega čuvaja v Sing Sing državni jetnišnici, pripisujejo posledicam njenih živčnih napadov, ki jih je večkrat trpela. V kuhinji svojega stanovanja je namreč zadušila s plinom sebe in svoje tri male otroke. Ko so s silo odprli vrata, na katerih je slonelo truplo ženske, so našli že vse štiri mrtve; vse odprtine pri vratih in oknih pa so bile skrbno zamašene.
. ' -o-
POVOZIL TRI DEKLICE
New York, N. Y. — Advokat iz Union City, J. Reck, o katerem je pozneje policija u-gotovila, da je bil pijan, je vso naglico in neprevidno zavil z avtomobilom okrog ogla in pri tem1 udaril tri deklice, izmed katerih je eno ubil, ko jo je vlekel seboj pol bloka daleč, dokler se ni ustavil, ko je med drvenjem zavozil v neki drugi avto.
SPOMINSKI MUZEJ V PHILADELPHIJI.
Slika nam kaže načrt, kako zunanjost bo imel novi muzej, takozvani "Franklin Memorial Museum" v Parkway, Philadelphia, katerega zdaj gradijo in za katerega končno stroški so izračunani na 20 milijonov dolarjev.
NEMCI
RABILI
PAMET
Proti sprejetju Youngovega re-paracijskega načrta je glasovalo samo 6 milijonov volil-cev.
Berlin, Nemčija. — Preteklo nedeljo so se v Nemčiji vršile pred dvema mesecema napovedane volitve, v katerih se je imelo izreči nemško ljudstvo ali sprejme, ali zavrne takozvani Youngov načrt, ki je bil sprejet na haaški reparacijski konferenci, in ki določa, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino Franciji in drugim bivšim' sovražnim državam in tudi znesek, koliko mora plačati. Nemško ljudstvo je uvidelo, da bi bilo brezpomembno in pogubonosno za Nemčijo, ako bi se ustavljala proti temu plačevanju, in so v tem smislu izpadle tudi sedanje volitve. Namesto 21 milijonov glasov, ki so bili potrebni, da bi se plačevanja zavrnila, je dobil predlog samo okrog 6 milijonov glasov.
Kakor znano, je ta predlog forsirala, da je prišel na volitev, nemška nacijonalistična stranka, češ, ako se Nemčija obveže na plačevanje reparacij, s tem tudi avtomatično prizna, da je ona kriva vojne; vsled tega mora zavrniti vsako plačevanje vojne odškodnine, in vsi tisti nemški državniki, ki bi podpisali za Nemčijo kake tozadevne obveznosti, se mo-ajo postaviti pred sodišče kot veleizdajalci. — Zmagala pa je zdaj oamet pri volilcih, in tako se Nemčija lahko oddahne, da se ni Napletla po svojih narodnih fanatikih v nove homatije.
KRIŽEMJVETA
—	Fairbanks, Alaska. — V nekem tukajšnjem hangerju Alaskan Airways Co. je kratek stik povzročil požar, ki je uničil hanger sam in v njem tudi neki aeroplan, ki ga je rabil H. Wilkins za arktične eksplo-racije.
—	Madrid, Španija. — Španski ministerski predsednik je izdal odredbo, s katero prepoveduje otrokom pod 14. letom, prisostvovati bikoborbam ali boksanju.
—	Mexico City, Mehika. — Novi mehikanski zakon, ki o-prošča od kazni take tatove, ki so kradli, da utolažijo glad, je zdaj prvič prišel v praktično uporabo ko je bil na njega podlagi oproščen neki Jose del la Pena, ker je kradel zato, da nasiti ženo in gladujoče otroke.
—	Reykjavik, Islandija. — Sneženi vihar, ki je divjal preteklo soboto ob tem obrežju, je razbil dve ladji. Moštvo ene so rešili, na drugi ladji pa je izgubilo življenje pet mož.
—Point Barrow, Alaska. — Vsled svoje skrajno severne lege ima to mesto to prednost, da dobi po radio lahko skoraj vse dežele na svetu. K temu tudi veliko pripomore čisto ozračje.
—	New York, N. Y. — New-yorska država bo dala svojim državnim jetnišnicam posebno
NOVA
PROGLASITEV
BLAŽENIM
Škotski mučenik, ki je umrl pred tremi stoletji, slovesno proglašen blaženim.
Vatikan. — Ob navzočnosti mnogih škotskih romarjev poleg več cerkvenih in svetnih
Iz Jugoslavije«
KRVAVA TRAGEDIJA V DOLNJEM LOGATCU.— NESREČA PRI STRELJANJU Z MOŽNARJEM. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. — RAZNOTERE DRUGE VESTI ŠIROM STARE DOMOVINE.
Žalosten slučaj.
Dolenji Logatec, 4. dec. — V nedeljo ob 23 :30 je občinski stražnik Anton Hodnik ustrelil 251etnega posestnikovega sina Antona Jernejčiča. Hodnik je bil v službi in je odšel na patruljo z dvema orožnikoma. Na poti so srečali nekaj voja-kov-graničarjev, ki so pripovedovali, da so jih napadli neki civilisti s kamenjem. Občinski stražnik in orožnika so kmalu nato naleteli na Antona Jernejčiča in njegovega prijatelja Matijo Novaka, vulgo Kosa. Na vprašanje, kdo je napadel graničarje, sta začela Jernej-čič in Novak baje patruljo izzivati. Občinski stražnik Hodnik je fante miril in so se re> v miru ločili pri znamenju, ki je znano pod imenom "Pri bogcu". Ko je patrulja odšla, sta Jernejčič in Novak pri tem znamenju zadelala cesto s hlodi ter pri tem glasno preklinjala. Patrulja je slišala hrup
dostojanstvenikov, je bil pre-l^r ge je vrnila Tedaj je Jer.
teklo nedeljo v cerkvi sv. Petra proglašen blaženim škotski jezuit, John Ogilvie, ki je bil obešen v Glasgowu pred tremi stoletji, in je umrl kot mučenik. Rojen je bil 1. 1580 in vzgojen v kalvinski veri, a je pozneje postal katoličan, ko je študiral na Louvain univerzi, in bil posvečen za duhovnika. Na svojo lastno prošnjo je bil poslan na misijonsko delo v svojo domovino, na Škotsko, dasi je vedel, kaj ga čaka. Ker je namreč izstopil iz kalvinske vere, so ga smatrali za izdajalca in po devetih mesecih dela je bil v Glasgowu aretiran in kmalu nato obešen.
V nedeljo popoldne je prišel v cerkev sv. Petra tudi papež sam v spremstvu vseh kardinalov, ki prebivajo v Rimu, oziroma, ki so prišli samo na obisk, ter izkazal čast novo imenovanemu blaženemu. Med
papeževim spremstvom se je božično darilo, namreč, da bo nahajal tudi newyorski kardi-
izpustila 50 jetnikov, ki so že odsedeli najmanjšo določeno kazen od pet do deset let.
-o-
POREDNA DEČKA ARETIRANA
Chicago, 111. — Dva dečka, stara 10, oziroma 9 let, sta si dovolila neumestno šalo, da sta zadnje čase večkrat poklicala požarno hrambo, in sta imela velikanski "Spas", ko je na njih klic drvel mimo njih po ledenih cestah stroj z ognjegasci. Končno pa so ju v nedeljo u-jeli, in Miklavž ju bo na sv. večer našel v mladinski poboljše-valnici.	. j' f
ŽENSKE SO PAČ ŽENSKE t
East Orange, N. J. — Dečki tukajšnje visoke šole so ustanovili "krvavo sodišče" za deklice, svoje sošolke. Ker jih s svojimi čebljanjem med učnimi urami deklice neprestano motijo, da ne morejo zbrano misliti, so sklenili temu napraviti konec i* bodo za naprej vsako deklico, ki bo še med poukom govorila, obsodili na eno do pet ur zapora, ki ga bo morala odsedeti po šoli. — Kaj neki profesorji delajo?!
RADI BOŽIČNEGA PRAZNIKA jutri v četrtek A. S. ne izide. Prihodnja številka izide zopet v petek 27. decembra, kar naj blagovolijo naročniki vzeti na znanje.
nal Geo. MacDonald.
-o-
PET DRUŽINSKIH ČLANOV V BOŽJI SLUŽBI
Quincy, 111. — Tukajšnja družina Henry Boll je prejela iz Rima brzojavko, da je njih sin Joseph, ki je tamkaj izvrševal bogoslovne študije, zado-bil mašniško posvečenje. To.je peti član te družine, ki se je posvetil službi katoliške cerkve; štiri njegove sestre so namreč nune.
——o-
PONESREČEN POLET
Pariz, Francija. — Kakor govore došla poročila, je bil F. C. Chichester, pilot iz Nove Zelandije, ki je pred kratkim podvzel polet iz Londona v Avstralijo, prisiljen pristati v severni Afriki blizu Tripolisa. Letalo je razbito, on sam je o-stal nepoškodovan.
-o-
'Širite amf.r. slovencai
nejčič po orožniški izpoved' Hodnika dejansko napadel. V temni noči je naenkrat poči! strel in ko je eden orožnikov, ki je bil že nekaj korakov oddaljen, stekel nazaj, je našel v mlaki krvi Jernejčiča s prestreljeno glavo.
Jernejčičev tovariš Novak taji napad ter zatrjuje, da sta se Hodnik in Jernejčič iz neznanih vzrokov spopadla. Vsekakor bo morala šele temeljita preiskava rešiti uganko nočne tragedije. Mrtvega Jernejčiča so prenesli v domačo hišo, naslednji dan pa v mrtvašnico v Gornji Logatec, kjer so truplo obducirali. Včeraj popoldne je bil pogreb ob veliki udeležbi prebivalstva. Pokojnik je bil na dobrem glasu.
Občinski stražnik Hodnik je do pondeljka opoldne tajil, da je ustrelil Jernejčiča. Končno pa je pred preiskovalnim sodnikom g. Kvasom priznal svoje dejanje, katero je zagovarjal s tem, da ga je Jernejčič napadel in da ga je ustrelil v si-lobranu. To priznanje je da1, ko je bilo ugotovljeno, da se krogla, ki je usmrtila Jernejčiča, popolnoma ujema s kalibrom njegovega službenega revolverja.
-o-
Nezgoda pri streljanju z mož-narji.
iz hiše ter našli ranjenega Franceta, ležečega poleg izpa-ljenega možnarja. Poklicani zdravnik dr. Hedic je ugotovil, da je Presečnik močno ranjen na obeh nogah. Preden ga je mogel sploh obvezati, mu je moral odstraniti iz ran več lesenih klinov, ki so se mu zapi-čili globoko v nogo. Nesrečnika so z avtomobilom državnega zdravilišča prepeljali na šo-štanjski kolodvor, od tam pa v bolnico v Slovenjgradec. Po poročilih iz bolnice obstoja nevarnost, da bodo morali Pre-sečniku eno nogo odrezati.
-o-
Ponarejevalec jugoslov. bankovcev pod ključem.
V Kosovski Mitrovici je bil aretiran Stjepan Vunak iz Gjurgjevcev, ki se je bavil s ponarejanjem bankovcev po 100 in 10 dinarjev. Vunak je nekemu trgovcu ponudil večjo količino ponarejenih bankovcev, ki ga je pa ovadil obla-stvom. Orožniki so ponarejevalca zasačili in flagranti. A-parati za ponarejanje bankovcev so bili zaplenjeni, Vunak pa aretiran.
Bežeč tihotapec se smrtno ponesrečil.
Fin. stražnika Rakič in Ta-cak sta nedavno zvečer pri Ka-štelu Starem zasledila skupino tihotapcev in jih pozvala, naj se udajo. Tihotapci pa so se spustili v beg ter vrgli od sebe šest zavojev tobaka v skupni teži 75 kilogramov. Pri begu je eden tihotapcev padel v štiri metre globok jarek in kmalu nato izdihnil.
-o-
Smrtna kosa.
— V Lahomnem pri Laškem je umrl Peter Knez, star 80 let. — V Babovcih je umrla Terezija Srnodič, stara 81 let. —V Kranju je preminula Pavla Zupančeva. — V Radečah je smrt pobrala Pavlo Okorno-vo. — V Kočevju je preminul Ivan Cirk, šef davčne uprave.
-o-
Pri Osijeku sta se potopila dva vlačilca.
Kakor javljajo iz Osijeka. sta se v Dravi potopila dva z lesom otovorjena vlačilca. Obe ladji sta bili brez remorkerja. Naleteli sta z vso silo na neko sipino in se prevrnili. Posadka se je rešila s plavanjem. -o-
V pondeljek, 2. dec. zvečer so fantje iz Topolšice streljali posestniku Pirpanku pod Lomom v prosalvo njegovega godu. Ker je Pirpank na glasu, da gostom dobro postreže z jedjo in pijačo, se je takrat pri njem zbrala večina topoliških fantov. Dočim so fantje v izbi vsi dobre volje popevali, je zunaj blizu hiše Fran Presečnik, po domače Dobrovnikov, nabijal z lesenimi klini mož-narje. Nenadoma je počil strel in začul se je bolesten krik Presečnika. Fantje'so pohiteli
Srce na desni strani.
V bolnici v Murski Soboti se nahaja mlad fant Janža Franc iz Šalemenec, pri katerem je zdravniška preiskava ugotovila, da ima srce na desni strani. Ta pojav je posledica bolezni.
-o-
Vroča črnogorska kri.
Pri Andrijevici v Črni gori se je šofer Gjorgje Popovič spri s svojim sprdVnljevalcem Punišo Dučičem. V prepiru je Puniša potegnil revolver in s prvim strelom usmrtil Popo-viča.
#
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 25. decembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ...................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1-75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months .........................— 1-aO
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................—$6.00
For half a year .................................. 3.00
For three months ............................ 1-75
je morala nastopiti — diktatura, volja posameznika, ki je stopil na čelo ljudstvi, začel nekako za ljudstvo misliti, na mestu ljudstva vladati, prinesel torej po svoji volji omejenje, pravo ali manj pravo omejenje, a potrebno omejenje svobode, da svoboda ni naroda pahnila v prepad in uničenje. Razume se pa, da je oblika diktature lahko zopet zelo različna, a v bistvu je diktatura rešitev demokracije.
To se bo komu zdelo naravnost paradoksno, gorostasno in smešno, a zgodovina bo pokazala, da je moralo priti do diktature, in naj je ta še tako trda in kruta in samodržna, ker le potom diktature je bilo zabranjeno, da se narod ni uničil, ali država ni izginila, in z narodom in državo ni izginila — demokracija, ki mora prej ali slej diktaturi, seve nekako pravi diktaturi slediti.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	____
J. M. Trunk:
Diktature
Zgodovinar ni, kdor našteva posamezne dogodke, kateri in kakor so se pripetili drug za drugim ali drug poleg drugega. Tak zgodovinar bi bil beležnik, kronist, a noben zgodovinar. Dogodek ne sledi dogodku brez vezi med dogodki. Vsak dogodek ima neko podlago v prejšnjem dogodku, in naj si bota dogodka na zunaj še tako različna, tuja, brez vsake najmanjše vezi. Vez je pogostoma zelo skrita in tajna, in težko je najti nit, ki vodi od dogodka do dogodka. To je naloga zgodovinarja, ako zasluži to ime, in ni morda samole kak kronist, kakršen je lahko vsak, ki je zmožen, da zaznamuje potek kakega pripetljaja.
Tehnični izraz za tako zgodovino je, da mora biti zgodovina pragmatična, in mora zgodovinar pragmatično postopati. Pragma pomeni zakon, pravec, smer, uzrok. Zgodovinar mora toraj poiskati, čemu in zakaj se je to in to zgodilo, in kako, da se je tako dogodilo, da je do tega in tega prišlo.
Imamo pripetljaje, dogodke in pojave javnega, političnega, gospodarskega življenja pred seboj, pred očmi. Odkod, kako, čemu, zakaj? Kos zgodovine je tudi to, kar je tik pred očmi, danes, se še nekako vrši, razvija, dogaja in še ni zapadlo preteklosti.
Tudi dogodke danes, pripetljaje pred očmi je treba pragmatično premotriti, poiskati uzroke, vezi, zapletljaje, povode, vire, razrešiti gvozde, po kakršnih so dogodki na znotraj zvezani, dasi na zunaj ni videti nobenih vezi.
Poseben pojav v javnosti, in to v najmodernejši javnosti, so na političnem polju diktature.
Značilna je tudi okoliščina, da so se diktature pojavile tam, kjer ima vsa obstoječa civilizacija najglobokejše in najstarejše'korenine. Ako govorimo o civilizaciji in kulturi, ne moremo misliti na kulture, ki so razpadle, prešle,se izgubile. Te ne pomenijo ničesar za sedanjost, kolikor pridejo pojavi javnosti v poštev. Pomenljive so le kulture, ali stopnje ene in iste kulture, v srednji, zapadni in nekoliko tudi v vzhodni Evropi. Na tleh teh kultur so se pojavile v političnem razvoju diktature. V Italiji je prišlo do fašistovske, na Španskem do vojaške, na Poljskem do osebne (Pilsudski), v Jugoslaviji do kraljevske in v Rusiji do delavske diktature. Bolj skritih in zakritih diktatur je še več.
Odkod tak čuden razvite k političnega življenja, zakaj ta korak nazaj, ta reakcija, vsaj navidezna reakcija, in sicer tam, kjer bi se najprej moglo pričakovati ravno nasprotno, največji korak naprej?
Razvitek v političnem življenju stremi vobče po demokraciji, vladi ljudstva. Oblika demokracije more biti zelo različna. Diktatura je zanikanje vsake demokracije, ko stopi diktator na mesto ljudstva in je njegova volja ali naj bi vsaj bila njegova volja ljudska volja, se ljudstvo torej popolnoma izloči, in naj diktator na zunaj tudi nekaj sodelovanja prizna ali pripusti, in naj bi tudi ime diktature kazalo na neko sodelovanje, kakor je n. pr. pri diktaturi "proletariata" v Rusiji. To je pesek v oči in za naivneže.
Kako je prišlo do diktatur?
Zgodovina bo našla več vzrokov in razlogov. Najvažnejši vzrok bo in je v tem, da za resnično demokracijo ni bilo prave podlage. Poudarim besedo prave podlage. Navidezno je bila podlaga tu, ko je bila kultura vsaj na zunaj naravnost sijajna, n. pr. v Italiji. Prave podlage pa ni bilo, ker ta kultura je vse premalo prešla v kri in meso ljudstva, naroda. Demokracija pomeni svobodo, prostost. Svoboda pa vključuje v svojem bistvu najtesnejše omejenje. Tega omejen j a niso razumeli, ko se je prikazala svoboda, ker svobodo, prostost so izrabili v razuzdanost, brezzakonitost, da bi vsak lahko delal, kar in/kakor bi se mu poljubilo. Posledica bi bila uničenje. Ker pa je bila le kulturna podlaga tu, da ni prišlo do uničenja,
KAJ BO NOVEGA V CHI-CAGI?
Chicago, 111.
Pri nas je vedno veliko novega. Še več pa se obeta za prihodnost. Zato naj bi se chi-caški poročevalci tega lista pripravili, da bi vse te novosti točno javili čitateljem.
Ker skoro vsak dopisnik o-meni, kako je z delavskimi razmerami v naselbini, naj tudi jaz omenim, da tudi pri nas ni nič kaj prida. Skoro po vseh tovarnah so pred praži:" odpustili za nekaj časa več delavcev. Pravijo, da se vrnejo na delo, ko bodo gotovi po tovarnah z inventarjem, t. j. štetjem blaga itd. Zato je vse polno ljudi brez dela. Delavske razmere so res slabe. Na delavske posredovalnice v Chi-cagi na Madison in Canal St. pride vsak dan tisoč in tisoč ljudi, ki iščejo dela, pa ga ne dobe. In so to le revni ljudje, slabo oblečeni, iz česar je razvidno, da nimajo drugega, kakor to, kar imajo na sebi. Radi bi delali kar bi že bilo, pa dela ni. Za te ni prosperitete na svetu, o kateri se v Ameriki toliko piše, se,veda . v bogatih krogih. Za one, ki bi radi delali, je pa ni. Kedaj bo v tem ožiru kaj boljše?
Zadnji teden .je sneženi vihar zamedel vso Chicago. Vse ceste, alleje in vse je bilo za-medeno od snega. Ljudje so se šele čez par dni komaj izkopali iz snega. Poulična železnica je imela velike težave, da je spravila obrat v redni sistem. Železnice so imele vse zamude po dva dni. Tako je zaosta la celo pisemska pošta, še bolj pa paketna pošta. Danes, ko to pišem, zopet pada sneg in bo zopet zamedel hodnike, ki smo jih komaj napravili okrog hiš. Ko se zjasni, bomo imeli letos najbrže zelo ostro zimo.
Na društvenem polju je med nami pa vedno dovolj aktivnosti. Vsa društva prilično lepo napredujejo. A najbolj hitro gre naprej v članstvu kakor tudi finančno Slovenska podporna družba sv. Mohorja. To je samostojno domače chica-ško društvo, ki se je ustanovilo na Silvestrov večer, dne 31. decembra 1921. Torej pred 8 leti se je ustanovilo in od tedaj pa do sedaj je jako lepo napredovalo. Družba sv. Mohorja šteje danes 525 udov in v blagajni ima le nekaj manj kakor $8000.00. Značilno in
vpoštevanja vredno je pri SI. podp. družbi sv. Mohorja to dejstvo, da ima izmed vseh moških društev skoro najnižji asesment za bolniško podporo, katero plačuje po $7.00 na te-' den za skromnih 50c asesmen-ta na mesec, pa kljub temu finančno krasno napreduje. Na zadnji letni seji je bilo poro-čano, da je samo tekom tega leta blagajna napredovala o-krog $1300.00. Napredek v fi-nanci in napredek v članstvu jasno govori in kaže, da ima ta družba agilen. odbor, ki se trudi za napredek družbe. Le tako naprej, dokler ne dosežemo še večjega napredka v financi in članstvu!
Družba sv. Mohorja ima vsako leto svojo' običajni} letno veselico in zabavo in sicer na starega leta večer ali na tako-zvani Silvestrov večer. Je to v spomin obletnici vsakega leta in tako bo ta družba priredila
tiket. Zato člani, ne prezrite tega apela, ampak vsak naj skuša prodati mu ekstra poslano vstopnico. Na ta način bo imela družba veliko udeležbo in tudi lep uspeh od veselice. Bo to nam vsem v korist in ponos.
Da bo udeležba pa še po-voljnejša, pa apeliramo tudi na vse člane in članice, da te dni agitirajo za čimvečjo udeležbo na veselici. Pripeljite seboj svoje družine, svoje prijatelje in znance. Zlasti take, ki še niso v naših vrstah, da se z nami seznanijo in postanejo naši bratje in sestre. Na veselicah je najprimernejši čas za seznanjenje in za pridobivanje novih članov v društva. — Hvaležni vam bodo vsi, katere bote pridobili v našo družbo.
Želeč vsem članom in članicam vesele praznike in srečno in zdravo novo leto 1930. Vse drugo pa se pogovorimo na Silvestrov večer v šolski dvorani na Mohorjevi veselici! Pridite vsi! Član dr. sv. Mohorja.
-o-
IZ URADA DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER.
Chicago, III.
Tem potom naznanjam vsem članicam, da imamo prihodnjo nedeljo, dne 29. dec. ob 7:30 zvečer stanovski poduk in pa sprejem novih članic. Upam, da jih bo lepo število, ker nekaj jih je priglašenih. Upam pa tudi, da ste kaj agitirale med svojimi prijateljicami. — Bodite točno ob 7:15 zvečer že v- cerkvi, da odmolimo rož-nivenec pred pridigo.
Nadalje vam naznanjam, da smo zgubile ta mesec dve so-sestri, ki sta umrli. Prva je bi-
da si nekoliko svoje tužno srce potolažimo. Dalje to ni umestno opisavati, saj upam, da so znane slabe razmere po Ameriki.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto in pozdravljam vse članstvo naše slavne Zapadne Slov. Zveze.
Vam udani, za dr. Cleveland št. 23 Z.S.Z.:
Joseph Turšič.
-o-
I
TO IN ONO.
NAPAD NA BRZOVLAK
Mm
tudi letos b(/gato veselico na-|"druga pa Fannie Paulič. Silvestrov večer v šolski dvorani sv. Štefana, na Lincoln in 22. cesti, v obeh dvoranah. Ker je Silvestrov večer 31. decembra, zelo pripraven za veseli-
Na brzovlak, ki vozi iz Čei*-novic proti Bukareštu, je bil izvršen med postajama Cuciurul Mare in Dumbrava Rosie drzen roparski napad. Štirje ma-skirani banditi so vdrli v poštni voz, pobili oba uradnika na tla in pometali vse poštne vreče iz. voza. Nato so sami skočili ven in pobrali seveda vse vrednostne pošiljke. Izginili so brez sledu.
MILIJONARJI V STRAHU.
Tik pred katastrofalnimi dogodki na newyorski borzi je odpotovalo na elegantnem prekomorskem parniku iz New Yorka v Evropo do 500 dolarskih milijonarjev, ki so si hoteli privoščiti nekaj mesecev najlepše zabave in užitkov. — Na parniku je igrala godba, plesali so in se vdajali veselju. Tedaj pa so začele prihajati po radiu zlovešča poročila o položaju na newyorški borzi. Milijonarji so prisluhnili, groza se jih je polaščala in kmalu so se na krovu odigravali prizori, kakor bi' parniku grozila la sosestra Marija Anžiček, neposredna katastrofa. Med
Priporočam obe v molitev. Spo-minjajmo se me drugih, da se bodo tudi druge nas.
Po cerkveni pobožnosti imamo sejo v cerkveni dvorani.
ce, je upati, da bo udeležba o-lSeja je velikega pomena za
gromna. Odbor družbe sv. Mohorja se pa tudi marljivo pripravlja, da bo za goste poskrbel vse najboljše, ki mogoče. Tiketi so bili razposlani na vse člane in članice že pred enim mesecem in sicer po dva. Eden je za člana ali članico, eden pa vsakemu na razpola go, da ga proda svojim prijateljem in znancem. Vse člane in članice se prosi, da kateri še niso tiketov razprodali, da jih te dni gotovo prodajo. -Pomnite, da je vsakdo izmed nas dolžan sodelovati za čim večji napredek naše družbe. Kqmur je družba pri srcu, bo to gotovo tudi storil, ako mu bo le mogoče. Vsi smo dolžni pomagati in ravno v takih-le slučajih, ko se ne gre "ža drugega, kakor »da vsak skuša prodati en tiket, to lahko vsak stori, če ima količkaj dobre volje in ljubezni do družbe sv. Mohorja. Torej ne pozabite tega! Vidite, pri naši družbi imamo za visoko podporo $7 jako nizek asesment, samo 50c na mesec. Da to ostane, je naša dolžnost, da družbi na dru-kih krajih pomagamo do finančnega uspeha in to priložnost ima vsak ravno sedaj, ko se ne zahteya drugega, kakor da poskusi vsak prodati mu poslano . ekstra vstopnico ali
vsako posamezno članico. To bo obenem letna seja, na kateri se bo volil nov odbor. Pridite vse in izvoiite si odbor, da bo vsem in v vseh ozirih po volji.
Dalje prosim vse tiste, ki še nimate poravnane članarine in hočete ostati še nadalje članice društva, da gotovo poravnate, da zaključimo leto. To je $2.00 letne članarine in pa za dve umrli sestri običajni prispevek po 10c, torej skupaj $2.20. Vse tiste, ki pa imate članarino plačano, prosim pridite in poravnajte pogrebne stroške. Pogrebne stroške za vsako se plača po 10c zato, da se peljejo pogrebnice za pogrebom za pokojno sosestro, to je pogrebni avtomobil, ki ga' plača društvo.
Ob zaključku leta želim vsem članicam srečno in blagoslovljeno leto!
Jennie Terselich, tajnica.
-o--
KAKO JE V CLEVELANDU ?
Cleveland, O.
Prosim, dovolite mi prostora v V&šem listu za teh-le par vrstic. Z delom gre tukaj prav slabo, kakor menda povsod. Torej smo po večini kar doma pri peči na gorkem skozi celi teden, H koncu tedna se pa le radi udeležimo kakih veselic,
milijonarji je bilo mnogo takih, ki so v teh dneh izgubili vse premoženje ali pa vsaj velik d$l. Kot milijonarji so došli na ladjo, sedaj so bili berači. Kakor blazni so se vrgli na ra-diotelegrafiste s svojimi brzojavkami na borziianske agente v New Yorku. Vsak je skušal z zadnjimi ukrepi rešiti, kar bi se rešiti dalo. Pred kabino so se pretepali za prednost, kričali, trgali drugemu obleko s telesa. Eadiotelegra-fisti ogromnemu delu niso bili kos in ko se je parnik bližal Havru, je bilo še cele kupe ne-oddanih brzojavk. Čim je parnik pristal, so ljudje kakor brezumni drli »a suho, da bi na francoskem poštnem uradu poizkusili svojo srečo.
-o-
PROF. OBERTH IZSTRELI SVOJO PRVO RAKETO Nemški listi napovedujejo za bližnje dni prvo izstrelitev rakete po sistemu prof. Obertha. Poskus se bo izvršil takoj, čim bo nastopilo na določenem o-zeMlju ob Vzhodnem morju jasno vreme. Raketa je dolga 2 m in jo izstrelijo navpično v zrak. Služila pa bo le v to, da se izkaže, v koliko so pravilni teoretski računi, ki jih je prof. Oberth napravil za drugo, vse večjq raketo, ki jo v nekoliko tednih sproži v Ameriko. Od tega, kako se ta prvi poskus obnese, je odvisna natančna določitev dneva, ko pojde ta večja raketa v zrak, in pa kakšna morebitna sprememba v njeni konstrukciji.
Iz vojaškega življenja. —
Kaj storite najprej, ko začnete čistiti puško?
—	Na njeno številko pogledam, g. narednik.
—	Takoj? Zakaj?
—	Da bi ne očistil puške kakega svojega tovariša!
* * *
Domišljavost. — Praktikant se pogaja za službo.
—	Sprejmem, je dejal plačali mi boste toliko, kolikor sem vreden.
—	Še več, je odvrnil ravnatelj, dobili boste celo nekoliko plače.
* * #
Takoj v novo stranko. —
"Ata, kaj pa so to — anarhisti?"
"Anarhisti? Veš, Francek, to so ljudje, ki hočejo imeti vse to, kar ima kdo drugi in ki se nočejo umivati."
"Ata, jaz postanem anarhist."
;J: :j:
To pa že ne. — "Prijatelj, v odbor Kola jahačev si izvoljen. Ali boš sprejel?"
"Nemogoče! Še nikdar nisem jezdil konja, razen tistega na "ringelšpilu."
. * * :R
Ponesrečen poklon. — Mlada žena: "Žani, če bi bila sedaj zelo daleč proč od tebe, ali bi me imel potem še tako rad?"
Mož: Seveda, srček, čim dalje od mene bi bila, tem rajši
bi te imel."
* * *
Ta pa ta! — Ko so med vojno hoteli vse moške vtakniti v vojaško suknjo, se je v nekem kraju, kjer je bil nabor, sedemdesetletni možakar strašno razhudil, češ, vse bo šlo in nazaj morda ne več. "E, čemu se 1e razburjate, oče, saj vam ne bo treba nikamor in ne bo-dete vojak," ga je miril eden sosedov. — "Nič ne vemo kako še bo, vse je lahko, da tudi jaz grem, saj generale tudi potrebujejo."
:\s
Skopuška umetnost. — Ško-tje so znani kot veliki .skopuhi. Vsak novčič po petkrat o-brnejo, preden ga izdajo. Nekdaj so šli trije, dva Škota in en Jud, poslušati brezplačno predavanje. Na koncu pa je nekdo javil, da bodo pobirali prostovoljne darove. Jud je od strahu padel v nezavest. Škota sta se pa podvizala, da sta ga odnesla iz dvorane.
f. * *
Pri krojaču. — "(jospod • mojster, rad bi plačal suknjo. Zakaj mi niste poslali računa,"
"Tako rednemu plačniku vendar ne bom pošiljal raču- -na."
"Kaj pa bi bili napravili, če bi ne bil prišel sem, da plačam račun?"
"Tedaj bi že videl, da niste reden plačnik, in bi vam poslal račun."
Kdor oglašuje, ta napreduje!
ZAČETEK REVOLUCIJE V AFGANISTANU
Nemški inžener se je vrnil te dni iz Afganistana in podal nemškemu časopisju opis o po-četku revolucije v Afganistanu (Osrednja Azija). Upor je povzročil pobeg v našem listu večkrat omenjenega kralja Amanulaha, ki se je naselil sedaj v Evropi.
Inžener piše:
Pod kraljem Amanulahom sem bil poklican v Afganistan, da bi gradil ceste skupno s še enim ruskim inženerjem. Kraljevi guverner nama je naročil, naj izpeljeva moderno ce-
sto po poti skozi mocvarno o-zemlje, katero so uporabljale doslej karavane. Dobivala sva plače 500 dolarjev na mesec. Prideljen nama je bil Armenec kot tolmač in 400 domačinov-delavcev. Delavstvo je pripa-dalo hribovskemu plemenu "Schinwahis".
Delali smo od 3. ure zjutraj do 1'0. ure predpoldne. Temu delovnemu času je sledil 5urni odpočitek radi neznosne vročine. Od 3. ure popoldne do 8. zvečer smo bili zopet na delu. Zvečer smo se potegnili: Rus,
Armenec in jaz pod skupen šotor. Ruski tovariš je imel gramofon, sluge so nam pripravili samovar in varili smo tedne in tedne vedno isto hrano: dabeljno in riž ter riž in dateljne. Vsak večer so tulili krog nas šakali in se opasno bližali šotorom. Moral je vedno kateri od nas ven, da je prepodil s streli zverjad. Nekaj neznosnega so v teh krajih komarji, kojih pik povzroča malarijo. Radi teh nočnih gostov smo morali počivati pod gosto mrežo.
Domače delavstvo nam je bilo spočetka udano ter delalo marljivo. Nekega večera smo zapazili na potu mimo nas .karavano, s koje sprem-
stvom so se delavci dolgo ter živahno razgovarjali, Koj drugi dan za tem fvo nas gledali sovražno, vršili delo lono, a zvečer so pobegnili. Naši sluge so nam povedali, da je karavana nahujskala ^domačine na pobeg. Iz platna za šotore so si sešili obleke tor izginili. Sedaj nam je bilo tudi jasno, da tamoanja budistična duhovščina ni obiskovala delavcev radi spodbude k bogoslužju, ampak zavoljo hujskarije na upor proti'kralju, ki je začel uvajati novotarije kakor so ceste.
Medtem so se vrnili od guvernerja trije možje, ki bi nam naj bili prinesli denar za nas in delavstvo. Guverner ni dal
niti beliča, pač pa nam je sporočil, da je utekel kralj Ama-nulah iz glavnega ' mesta Kabul.
Kljub temu so sklicali vodje preostalih delavcev in jim sporočili, da bodo dobivali večjo plačo, ako ostanejo na delu.
Za naše obljube se niso Al'-ganistanci prav nič zmenili. Koj isti večer so uničili vsa dosedanja dela, merjenja z instrumenti vred in utekli med upornike.
Sedaj je bil tudi čas za nas, da se rešimo najurnejših korakov.
Zajezdili smo konje in vzeli seboj le živila. 16 dni smo bili na potu po stezi: Herat-Kandahar. Prebivalstvo nas je
gledalo strupeno. Prav nič nismo mogli kupiti, ker smo bili razkričani kot kristjani, ki so se upali graditi cesto proti volji Alaha (mohamedanski bog). Zadnje tri dni so nam pošla živila in hrana za konje. Celi ta čas nismo zavžiji iTič in konji so bili sestradani do kosti.
Ko smo vendarle dosegli Kandahar, smo zvedeli, da je naš gospodar in kralj že davno preko meje. Zahtevali smo od oblasti zaostanke naše plače, a se nam je vse smejalo in svetovalo: zadovoljni bodite, akg izginete živi preko meje.
Ni nam ikeostalo drugega, kakor da smo šli peš do meje
v Indijo, kjer smo se lahko po-služili železnice do glavnega mesta Kalkuta. Tukaj sem se ukrcal na ladjo in se odpeljal nazjij; v Nemčijo.
Pora«jša dolgotrajna krvava revolucija je uničila vse, kar je ustvaril dobrega, obce koristnega in lepega evropsko neobraženi kralj Amanulah. Bog znaj, kedaj in kdo se bo zopet upal lotiti prepotrebne modernizacije neizmernega Afganistana, ki hrani nepregledna bogastva, a jih ne zna in noče izrabljati.
-o--
previdnost. — Kaj je ukrenil zdravnik proti slabokrvnosti tvojih možganov?
— Dal si je vnaprej plačati.
Sreda, 25. decembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
vfK>00<>0<>0<><>0 (KKK>0<><KK>0<KH>Q<K>(><KK>0<>0<KKK>Q<K>0Q0<KH>G^KK> I/--------—-----
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4601 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: D». J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.	_
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St, Denver. Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik; John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo ua glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vse pojasnila iti potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
^^QOOOOO-OOOOOOO-OOOOOOO-OOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOvw
Društvene vesti in naznanila.
IZ URADA DR. SV. JANEZA NEP. ŠT. 11 Z.S.Z.
Rockvale, Colo.
Na zadnji letni seji, ki se je vršila 16. dec. 1929, so bile sprejete sledeče določbe po navzočih članih, ki pridejo v veljavo z dnem 1. januarja 1930 in se bo istih strogo držalo skozi celo leto:
Prva določba: Vsi asesmenti in prispevki morajo biti plačani pred ali pa na vsaki redni seji, ki se vrši vsaki tretji pon-deljek v mesecu. Vsak član, ki ne bo plačal v določenem času svojih prispevkov pred ali vsaj na redni seji, bo plačal 25c kazni. V slučaju, da član nima denarja, da bi plačal asesment za tekoči mesec pred ali na seji in navede vzroke in obljubi, da bo plačal v par dneh ali tako, se ga bo kazni oprostilo.
Člani, ki ne bodo plačali njihovih prispevkov pred 25. dnevom vsakega meseca, bodo suspendirani brez vsakega na-daljnega obvestila.
Člani, ki žive po drugih mestih in državah, morajo plačati poštne stroške za vsa pisma, ki so jim poslana, nanašajoča se na poslovanje društva in med njimi. Vzrok, da se je to določilo, je to, ker veliko članov, ki živijo izven naselbine in našega mesta in tajnik mora vedno dopisovati med njimi in izdatki za poštne znamke so velilq, katere pa treba pokriti.
Gori navedene določbe veljajo za vse člane enako. Ako se član(ica) ne bo ravnal (a) po njih, bodo vsakega takega zadele posledice navedenih določb.
V nadi, da vsak in vsi člani našega društva in vsa druga lokalna društva bonfo delali skupno za večjo in boljšo Z.S.Z.!
Z bratskim pozdravom, Joe Liperiick Jr., tajnik.
that he will pay in a few days or so, the fine of 25c will be omitted.
Members who fail to pay their dues before the 25th of each month, will be suspended without further notice.
Members that live in some other town or state, must pay the postage on all letters that are sent them, when it is referring to matters concerning the organization and the one written. The idea of the members paying the postage is that there are so many members. whom the secretary must always write to pay the due?, and by so doing, the expense is too great for this branch.
The above rules will apply to each and every member alike. If a member fails to live up to the above rules, he or she will suffer the consequence.
Hoping that each and every member of this and all other branches work together for a greater and bigger Z.S.Z.
Yours fraternally,
Joe Lipersick Jr., Sec'y.
roooooooooooooooooooooow
pleased as to the staff on the entertainment c o m m ittee which all indications point to some very good entertainments in the near future. Here they are: — Matt Chermas, John Peketz, Louis Novak, Vincent Stonich and Joseph Tezak; and the juvenile entertainment will be in charge of Helen Miroslavicli, who with her group consisting of Mary Canjar, Rose Yurko, John Grebene and Geo. Miroslavich Jr., promises to have a great year.
By the way: At our next meeting we intend to have many surprises on account of our first anniversary and ask all members to attend, but you
shall hear more about this in the future, along with the news of our Christmas Tree Party and the New Year's Eve Party.
At this time, the Trail Blazers Lodge wishes to all its members and all its friends, both known and unknown, a very Happy Christmas Tide and a very Prosperous New Year, especially the editor of this paper who has been so kind as to publish our articles in the past and hope we shall always be friendly with many of our readers.
Fraternally yours,
Joseph A. Tezak,
Recording Secretary.
TELESNE NAPAKE PORAJAJO
GENIJE
IMENIK IN NASLOVI KRA JEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z.
1929.
To whom it may concern:—
At our last meeting, which was held December 16, 1'9£9, the following restrictions were brought forth and passed upon by the members present. The restrictions will go into effect January 1, 1930, and continue thru the year.
The first restriction is: AH dues must be paid on or before the regular meeting, which is held every 3rd Monday of the monlh. Any mem ber who fails to pay his dues on or before the regular meeting, will be fined 25c. In case a member hasn't the money to pay the du«s for the month, if he or she will only come and report on or before the regular meeting, and state facts and
■oooooooo-ooooooooo-oo-o-ooo-o-^
TRAIL BLAZERS LODGE No. 41 W. S. A.
Denver, Colo.
Quite a few interesting art-1 icles were discussed in our last meeting which was very well attended. Many of. our visiting members were also present. One important thing I want to call the attention of all our members is our meeting night, which has been changed to every third Monday of the month and that we are going to have only one meeting per month instead of, having two as has £>een our custom in the past. Therefore our next meeting will fall on Monday, January 20, 1930.
Many of our members and friends will be well pleased to hear that the former officers were re-elected and plan for a bigger and better year. The officers eleeted are as follow: Joseph Shabali, Pres.; Joseph Tekavec, Vice Pres.; Joseph Tezak, Rec. Sec'y.; John Tron-tel, Fin. Sec'y.; Geo. Miroslavich, Treas., John Peketz, Chairman of the Board of Trustees; William Lesser, Ass. Board of Trustees; Joseph Yurko, 3rd Trustee; John Tekavec, Sargeant - at - Arms; Matt Chemis, Conductor, and Lillian Horvat, Musician. This group of officers are known as a great co-operating group therefore, our success.
Members will alio be well
Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver,
Colo. — Preds. Anton Lunka, 622 E. 48th Avenue, tajnik John Marolt, 663 Elgin PL, blagajnik Steve Mauser, 4464 Washington Street. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.—
Preds. Frank Brayda, 739 Moffat St., tajnik John W. Crist, 513 Moffat St., blagajnik John Germ, 817 E. "B" St. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako 3. sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadai Junaki, Mid-valle, Utah. — Preds. Frank Kostelo, Box 315, Midvalle, Utah; tajnik, Joseph Pcrcich, Box 288, Midvalle, Utah; blagajnik, Den Radovich, Box 43 Midvalle, Utah. Seje se vršijo 10. vsakega meseca v Den Radovich dvorani.
Štev. S. dr. Planinski Bratje, Leadville, Colo. — Predsednik Joe Novak, 314 Chestnut St., tajnik John Faidiga, 319 W. 2nd Street, blagajnik Frank Zaitz Jr., 503 W. 3rd St. Seje se vrše vsakega' 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav.
Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Tezak, 611 E. 47th Ave., taj. Mary Grum 4949 Washington St., blag. Mary Per-me 4576 Pearl Street. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. Joe Pillich, R. 3, tajnik in blagajnik John Crepinšek R. F. D. 3, Box 29, zdravnik Dr. Therss. Seje se više vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Zgajnar, 1200 So. 1st St., tajnik Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., blagajnik Frank Konte, 112 W. Catlin Ave., zdravnik Dr. Holmes. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih.
Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Preds. John Slak, Box 200, tajnik in blag. Joe Lipersick, Jr., Box 103. — Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesecu v taj-nikovih prostorih.
Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans—Preds. Joe Terlep, Box 186 tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring Glen, Utah. — Preds. John Vimpol-sek, Box 594, Helper, Utah, tajnik August Topolovec, Box 678, Helper, Utah, blagajnik Geo. Brajkovich, Box 734, Helper, Utah. — Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topolovec prostorih ob 10. uri dopoldne.
Št 15. dr. Triglav, ^Bingham, Utah. —Preds. Geo. Badovinac, Box 32'A, tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33, blagajnik Balich Nick, Slovonian Store. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Frank Glach, 1215 So. Santa Fe, tajnik Anton Ru-par, 408 E. Messa Ave., blagajnik Tohn Butkovich, 1201 S. Santa Fe. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major, RFD. 1, Box 40, Ujnik John Tursich, RFD. 1, blagajnik John Mayor Jr. RFD. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
te*. 20. dr. "Planinkt", Leadville, Colo. — Predsednica Mary Klintz, tajnica Eva Zeleznikar, 320 W. 3rd St., blagajnica Elizabeth Wicklund, 125 El in St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Preds. Frank Strbenk, Box 1087, taj. in blag. Frank Erzar, Box 1021. Seje se vrše vsako tretjo ncdeljp v mesecu ob 7. uri zvečer.
Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik John Krantz, Box 583, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik John Kochevar, Box 495. Seje se Vrše vsakega 15. v mesecu, v Lake View dvorani.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Aupic, 1018 E. E. 31. st.; blag. Joseph Trdina, 6121 U3. st., tajnik Joseph Ponikvar, 1030 2 nedeljo v mesecu.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-
da, Colo. — Predsednik Jacob Evans, 611 W. Jnd St., tajnik Mm Mišiuaš. (.19 W. 2nd St., blagajnik Jacob Butala. 005 W. 2nd St. Seje i>e vrše v^ako drnip nedeljo v mesecu ob 9;30 do.
pojdne v Narodnem dom«.
Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John
Majdich, R. R. 2, Box 22, tajnik m blagajnik John Kukman, 605 E St Louis St. — Seje se vriše vsako drugo nedeljo v mesecu, v SouthMine Local Hall.
Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Caira-brock, Pa. — Predsednik Louis Rn-dolf. Tajnik in blag. Frank Zorman. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Primož Stare, tajnik Maks Selak, Box 62, Co-keton, W. Va. Seje se vrše vsako 1. nedeljo.
Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Preds. Anton Stojs, R. 8, tajnik Joe Bohorch; R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg, Kairs. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Margaret Vintar, preds.; Mary Zupančič, podpreds.; Mary Ste-fančič, tajnica, 1316 E. 55th Street! Rose Grebene, zapisnikarca, Mary Hochevar, blag; Martha Korelc, rer diteljica. Nadzornice: Frances Ponikvar, Mary Hochevar. Frances Anton-cic. Zdravnika: Dr. Oman, Dr. Kern.
Seje se vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek v mesccu.
Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Robert Zupan, P. O. Wattis, Utah, taj. Mike V. Ger-bich, P.O. box 71, Hiawatha, Utah, blagajnik Attilio Spigarelli, P.O. box 56, Hiawatha, Utah. — Seje: vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani L. Peirucci & Son.
Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.— Predsednik John Flis, 129 Buck St., Throop, Pennsylvania, taj. Rudolph Renko, 11 Throop St.. blag. Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Mike Vogrinovih prostorih.
Štev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved,
14717 Sylvia Ave., tajnik John Pez-dirtz, 14314 Sylvia Ave., blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v SI. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Perme.
Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovcc, tajnik in blagajnik Frank Pri-raozich, 1927 W. 22nd Pl. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer.
Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Mihelčič, Box 281, tajnica Eustina Sajn, Box 74, West Brownsville, Pa.; blagajnik John Stepek, Box 733. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v lio v mesecu ob 10. uri dopoldne v Manoghela dvorani, S. Brownsville, Pa. Društveni zdravnik dr. F. S. Hoover, Brownsville, Pa.
Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec" So. Chicago, 111. — Preds. William Vidovich, 9602 Ave. L., tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Avenue, blagajnik John Žagar, 3545. E. 95th St.
Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni," Cle Elum, Wash. — Predsednik Rud. Moskon, tajnik Fr. Žagar, 3lj W. 2nd St., Cle Elum, Wash, blagaj. Mary deljo ob 2. uri popoldne v sobr. Fr. Moskon.
Štev.-38. dr. "Slovenska Edinost", Diamondville, Wyo. — Predsednik Frank Hren, Box 52, tajnik Frank Lumljert, Box 72, blagajnik Frank Supan, Box 104, Frontier, Wyo. — Zdravnik J. R. Margus, Kemmerer, Wyo.
Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", Trinidad, Colo. — Predsednik Michacl Fa-tur, 2201 N. Linden Ave., tajnik Edward Tomsie, 313 E. Topeka Ave., blagajnik John Hribcrnik, 606 Washington St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer pri tajniku -društva.
No. 41. lodge "Trail Blazers", Den. ver, Colo. — Pres. Joseph Shabali, 4525 Grant St., Sec'y. John Trontel, 4937 Pearl St., Treas. George J. Miroslavicli, 3724 Williams St., Denver, Colo.. — Meetings will be held cverv 1st & 3rd M-suday ill the wioutV,
Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slov., da sc to popravi.
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o*
«M!	. .... —
Med največjimi ljudmi vseh vekov je mnogo takih, ki so imeli telesne napake ali so bili telesno ali duševno bolni. Zato je naravno mnenje, da so telesne napake in bolezni v vzročni zvezi z genijalnostjo. Newyorski časopis "Plain Talk" je pred kratkim objavil članek Helene Leonard, ki se peča s tem vprašanjem in piše:
Demosten je jecljal in Pope je bil grbast. Cesar je bil epi-leptik, enako Napoleon in Dostojevski. Johnson je bil napol slep in škrofulozen. Byron je bil kruljav, Milton je bil je-tičen, Poe napol blazen, Nietzsche je umrl v blaznosti. Tako bi mogli naštevati slavne može, ki so bili pohabljeni ali bolni, brez konca in kraja.
Moderni dušeslovci pravijo, da skuša človek take napake poravnati na dva načina. Prvič tako, da svoje telesne ne-dostatke premaga, kakor je to storil n. pr. Roosevelt, ki je svoje slabotno telo tako okrepil, da je mogel slednjič prenašati največje telesne napore ter se je povzpel do narodnega voditelja. Enak zgled daje tudi Demosten, ki je svojo govorno napako tako vztrajno pobijal, da je postal slaven govornik.
Kadar pa telesne napake ni mogoče premagati (slepost, epilepsija, umobolnost, jetika itd.), tedaj si najde človek delokrog, ki ga posebno vleče in tu napne potem vse sile, da se dvigne na najvišje vrhunce. Tako so se umaknili Nietzsche, Heine, Olive Schreiner in mnogo drugih, ki so bili za redno vsakdanje delo* telesno nesposobni, v svet pesniških sanj in. si tu pridobili veljavo. Nietzsche ostroumno opisuje, kako mu bolezenski napadi jemljejo mnogo dragocenega časa in ga pehajo v obup, toda na drugi strani pa se zaveda* da ima ravno vedno novemu okrevanju po vsakokratnem napadu zelo veliko zahvaliti. (Nazadnje seveda je Nietzscheja objela popolna umska tema, iz katere se do smrti — 10 let — ni več prebudil.)
Jetika, ta zavratna bolezen, ki uničuje telo, pri tem pa o-
jačuje čustveno življenje, je porodila več genijev nego katerakoli druga bolezen. Njen zaznamovanec Francis Thomson je hodil po ulicah z razpu-ščenimi trakovi na čevljih in visokoletečimi mislimi. Shelley, Synge in Elizabeta Browning so ustvarjali v letih, ko je jetika povživala njihove telesne sile. Optimistični Emerson in melanholični Poe, Sis' Walter Scott, Havelock Ellis O'Neill in Anton Cehov so njeni otroci. (In naš Cankar Kette in Muren, pa tudi Jur čič!)
Pisatelj R. L. Stevenson jc bil bolehav otrok in vse življe nje na tem, da skoraj umre. S 34 leti je postal jetičen; pri klenjen na posteljo, po cele tedne ni smel govoriti. V postelji je napisal svoja najboljša dela.
Blaznost je bila delež W. Cowpersa, Izaka Newtona in tudi Poe-a, enako so bili njene žrtve Dante, Gabriel Rossetti, Baudlaiere, Schoppenhauer in Swift.
Najduhovitejši zabavni pisatelj vseh časov, Samuel Johnson, *ki je sestavil edinstveni in čudoviti slovar angleškega jezika, je bil tako škrofulozen, da je na eno oko o-slepel in imel docela spačen obraz. Nekateri/ zgodovinarji trdijo1, da je bila njegova melanholija podedovana blaznost. Proti koncu življenja so ga napadli naduha, vodenica in revmatizem in ga spremljali do smrti; njegovi udje so bili nabrekli od vode — a duševno je ustvarjal nesmrtna dela.
Beethovnove skladbe so se dvigale v vedno večje višine, čim bolj je skladatelja zapuščal duh. Pasteur, eden največjih učenjakov vseh časov, je prišel do svojih najdragocenejših odkritij potem, ko ga je bila zadela kap.
Sila, ki žene> človeka, da premaga svoje telesne napa-
POIZVEDBA.
Kdor ve, kje se nahaja Jožef Trebeč, doma iz Ostrožne-ga vrha na Krasu, v Ameriki, od 1. 1913, je naprošen, da sporoči njegov naslov njegovi sestri: Magdalena Jurkovič, Stepanjavas 99, Ljubljana, Jugoslavija.
ke, odnosno jih poravna na duševnem poprišču, je dinamična moč. Tako ustvarjene navade in prilagodenja dvignejo človeka više, kakor bi bil dospel, ako bi bil normalne zunanjosti in zdrav.
Javne zahvale.
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Ont., Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; foseph Jenich, .283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St., St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O.
VABILO
STENSKI KOLEDAR 'AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV!
Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno. Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti lSc za Ameriko, Kanado in stari kraj.
Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po 10c. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S.Ž.Z. itd., da jih naroče skupno za člane.
V večje naselbine, kjer imamo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na zastopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom-(cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h zastopniku (ci).
Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje posamezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado.
Uprava A. S.
NA
LETNO VKSFIJCO s PLESOM
ki jo priredi
Slovenska Podporna
Družba Sv. Mohorja
NA SILVESTROV VEČER 31. DECEMBRA 1929.
V	ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA
Lincoln in 22. cesta
V	ZGORNJI IN SPODNJI DVORANI.
Za ples bo svirala znana Foysova Orkestra.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo u naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokliči* Teltfon: ROOSEVELT 1221.
Louis Stritar
\ 201» W 21 tt Place. Chicaeo. Ill
Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c, za otroke 15c.
Tel. v uradu; Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Urad:
2123-25 South 52nd Ave.,
CICERO, ILL.
(Poleg Ekvatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
I
Za opolnoči je na programu poslovitev od starega leta in pozdrav novemu letu v živi sliki. Bo to posebnost, ka-koršne še ni bilo na nobeni prireditvi.
Za najboljšo pdstrežbo, kakoršno je družba sv. Mohorja nudila gostom na svojih veselicah še vsikdar jamči odbo^. Na razpolago bo fini prigrizek, izborna kapljica in vse drugo, tako da bo vsak (a) zadovoljen (a).
Rojaki pridite na starega leta večer v šolsko dvorano na našo veselico. Razveselite se zadnji dan v letu. Pripeljite seboj svoje družine in svoje prijatelje in znance!
Za obilno udeležbo se priporoča	ODBOR.
PREMOG!
EXPRESS!
Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chicago, I1L Tel Roo&evelt ZbSl
Stran A
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 25. decembra 1929.
NOVE IN NOVEJŠE
KNJIGE
PRIPOVEDNI SPISI.
CASTELMORTO, brošura, spisal J. Weingartner..
FINŽGAR F. S. Zbrani spisi. IV. zv.: Sama. — Kakor Pelikan. — Boltežar. — Naš vsakdanji kruli. —• Tri črne žene. 300 strani, broš...........
HADŽI AHIL in druge povesti, spisal Ivan Minčov Vazov; iz bolgarščine prevel F. Bevk. Vsebuje poleg imenovane povesti Hadži Ahil: Bol-garka. — Ded loco gleda. — Se li vrne? — Pavle Ferlig. — Ivan Minčov Vazov; 100 strani; mehko vez...............................................'■..........
HOJKA—NEDONOŠEN, povesti, češki spisal K M. Čapek-Chod, prevel S. Slavec; 100 strani,
IZ KAIRE V BAGDAD, slike iz svetopisemskih dežel; spisal Dr. Anton Jehart. I. del, 180 strani, 40 slik, broš............................................................... $1-65
IZ STARIH ČASOV, zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev; zbral Nande Vrbanjakov; 100 strani, mehko vez........................................... 45c
KLIC PRIRODE, povest; spisal Jack London, poslovenil Pavel Holeček; 100 strani, trdo vez... 75c
KMETJE IN JESEN, spisal W. S. Reymont, poslovenil J. Glonar; 260 strani, broš..................... $1.50
MILICA, otrok bolesti; spisal S. Savinšek; 120
strani, mehko vez................................................... «0c
NA POLJANI, spisal Ksaver Meško; 176 strani,
vez. v platno ............................................................ $1.50
NA POLJU SLAVE, povest iz časa kralja Jana So-
bieskega; spisal H. Sienkiewicz; 190 str., broš. $1.00
NODLAG, povest irskega dekleta: spisal P. A. Shee-
han, prevel F. Bregar; 236 strani, broš............. 90c
OB SREBRNEM STUDENCU, zgodovinska povest
iz 15. stol., spisal F* Jaklič, 80 str., mehko vez. 30c
OTROCI SOLNCA, novela, spisal Ivan Pregelj.
110 strani, vez. v platno ........................................ 60c
PAJKOVE PAVLINE zbrani spisi, s sliko in živo-
topisom pisateljice. I. zv., 256 strani, broš..... 75c
PLANINSKI KRALJ, povest iz štajerskega Pohorja, spisal A. Aclileitner, prevel R. I. Dor-nik; 176 strani, broš.........'........................................ 95c
PRAPRAČANOVE ZGODBE, 2. zv., spisal Anton
Stražar; 110 strani, broš......................................... 35c
PRAVLJICE ZA MLADINO, 1. zv. Janko Goslač.
—	Začarane kroglje. — Začarani grah, itd. Ilustracije; 82 strani, trdo vez............................. 45c
PREGELJ IVAN, zbrani spisi, 1. zv.: Štefan Go-
lja in njegove tolminske novele; 156 str., broš. $1.40
PREGELJ IVAN, II. zv.: Bogovec Jernej, roman.
—	Balade v prozi; 256 strani, vez. v elegantno platno .......................................................-........... $1.30
PREGELJ IVAN, III. zv.: Odisej iz Komende,—
Zapiski g. lanspreškega; 272 strani, broš......... $1.40
SLEDNJI VITEZ REBERČAN. zgodovinska povest iz 15. stoletja, spisal Dr. Ožbolt Ilaunig; 126 strani, broš.................j...',................................ 80c
SPOMINI KRIŠTOFOVEGA PEPČKA, spisal
Jos. Suchvm; 156 strani, vez. v platno.............. $1.25
STRICI, spisal F. S. Finžgar; 52 strani, broš............. 45c
TAVČAR, DR. IVAN, zbrani spisi, III. zv., 466
strani, broš................................................................. $2.75
UMIRAJOČE DUŠE, zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, spisala lika Vašte-Burgar; 220 strani, broš..................................-............................ $1.75
VIŠARSKA POLENA, povest, spisal N. Velikonja;
208 strani, mehko vez............................................. 60c
V NOČI IN LEDU, na severnem tečaju, F. Nansen;
108 slrani, broš.................................................. $1.00
ZA CESARJA, roman, spisala baronica Orczy, prevel
J. Poljanec; 446 strani, trdo'vez......................... $2.00
ZASTAVA V VETRU, povest, spisal J. Jeram; 126
strani, mehko vez. ...................-............................. 75c
ZGODBE Z JUŽNEGA MORJA, spisal J. London,
prevel Tone Seliškar; 100 strani, broš................. 30c
ŽIVA VODA, povest, spisal Matija Malešič; 200
strani, trdo vez..............................................5........... $1.20
ZNANSTVENI SPISI.
ANTIČNI IN MODERNI SVET, T. Zielinski, poslovenil Dr. J. Golar, 104 strani......................... 80c
ETIKA, napisal Dr. F. Veber, 628 str., mehko vez. $3.00
GRADIVO za zgodovino Slovencev v srednjem veku, peta knjiga, uredil M, Kos, 586 strani, mehko vez. . ..'................................................. $7.00
LEKSIKON, slovenski biografski, uredil I. Cankar, 3. zv..................................................... $3.50
NAVODILO H KARTOGRAFSKIM OSNOVAM,
sestavil prof. J. Kožuh, 136 strani, vez. v pl... $1.25
ORIS ZGODOVINE UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, F. Stele, 240 strani, broš.............. $1.50
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE, Dr. F.
Veber, 141 strani, mehko vez............................. 75c
SLOVENCI v desetletju 1018—1928, zbornik iz kulturne, gospodarske in pol. zgodovine, uredil Pr. Jos. Mal, 776 strani, mehko vez................... $5.00
SLOVENCI V ITALIJI, ponatis iz Zbornika
1018-28, 58 strani, broš. ....................................... 35c
SLOVENSKA UMETNOST, Slikarstvo, spisal V.
Steska, 430 strani, broš. ....................... $1.50
SOCIALNO VPRAŠANJE, spisal Dr. J. Jeraj, 221
strani, mehko vez................................................... $1.10
UVOD V GLASBO, sistematični del, Stanko Vur-
nik, 176 strani, vez. v platno ......................... $1.25
UVOD V UMEVANJE LIKOVNE UMETNOSTI,
sistenratika stila, I. Cankar, 224 str., vez. v pl. $2.50
Kniigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
CHICAŠKE NAROČNIKE "AMER. SLOVENCA"
vabimo, da pridejo po stenski koledar, ko se mudijo v naši bližini.
™—'--o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte sra!
~NAZNANILO
Sprejeli smo
KNJIGE
Mohorjeve družbe
ZA LETO 1930.
Zbirka vsebuje sledeče knjige:
Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega na-( roda, Dr. J. Mal. Grče, povest.
Življenje svetnikov 6. zv.
Cena peterim knjigam s poštnino vred
$1.25
i
Imamo 'v zalogi tudi veliko pratiko, cena 2Qc.
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL.
ooooooooo-oooo-,
OOOOOOOOOOOOO 1 • ooooooooooooo . t ooooooooooooo , [ ooooooooooooo . | >oooooooooooo-c.
| :>000000000000< I
' ooooooooooooo , ooooooooooooo*! j ooooooooooooo , [ OOOOOOOOOOOOO-II ' ooooooooooooo-, [ ooooooooooooo-, ' ooooooooo oooo, [ ooooooooooooo j ' ooooooooooooo, [ ooooooooooooo* j
in da "porodna kontrola utegne to doseči," in profesor L. J. Cole iz univerze v Wisconsinu je izjavil, da "mora porodna kontrola navdušiti za krepke, zdrave, 'properly spaced' otroke", in sociolog iz Tuftovega zavoda, dr. Joseph Mayer, je zagovarjal gibanje, ker zabra-njuje demoralizacijo, ki se pojavlja, kadar so velike družine nastanjene v prenapolnjenih bivališčih, in dr. James H. S. Brossard iz univerze v Penn-sylvaniji, je pokazal na bilijone dolarjev, katere bi država prihranila, ko bi porodna kontrola — izkontrolirala vse pohabljence . . .
Govorile so torej "glave" in poslušale in kimale so "glave", in kdo naj ne dvigne lastne glave pri takih — glavah?
Ampak vse te glave, ki so govorile in kimale, so se ravnale po načelu, da namen posvečuje sredstva, dasi bodo iste glave pri prvi priliki to načelo potisnile jezuitom v čevlje. He, he.
V	limuzinah voziti se je vrlo prijetno, he, he, toraj sem z limuzinami, kako, kdo se bo za to zmenil, saj limuzina vse zakrije in pokrije. He, he.
Ampak nekaj drugega je, da sem se spomnil na napis: Peter spi, Juda leta.
Odkod, kako to letanje in bdenje in delovanje in zborovanje in pisanje in govorjenje in priporočanje in hvalisanje in dokazovanje? Odkod?
V	poročilu o konvenciji kan-trolerjev najdem, da je vrlo goreča zagovornica kontrole neka Mrs. Frederick Robertson Jones, in o nji je zapisano: "she has made birth control a learned, professional, socialist movement", in da ima dve hčerki in . . . dalje ni ničesar več. In jaz ne pravim in ne zapišem ničesar več.
Ampak zapisano je in tega nisem jaz zapisal, zapisala je to neka slovenska žena, in zapisala je vrlo visoko donečo hvalo za — kontrolo, in ko je pisala to hvalo, ji je smuknilo iz peresa, da ona sama kontrolira že kakih — let ... in ljudje božji, ako niste klade, boste videli, kako je izbleknila, zakaj in čemu Juda leta in bdi, in se kontrolerji tako prizadevajo in tako razširjajo in tako hvalijo in tako priporočajo. — Ali jim je za splošni dobrobit družbe? Hm? Hm? Meni se zdi, in izbleknila je tista slovenska žena, da vsi ti propa-gandisti že davno kontrolirajo, in kontrolirajo vse te kimajoče glave in pregovor pravi: "Ju-vat habere socios," radi bi imdli še večje število kontro-lerjev, da bi se malo mirila vest, ki kriči in kliče, da je kontrola udar v obraz božji in kriminalno poseganje v pravice nat-ave, kakršnih si prav noben človek ne sme prilasto-vati. Tacol.
In glave, ki so govorile in poslušale na konvenciji, so se visoko dvignile, ko so slišale poročilo, veselo poročilo iz komunistične (drugače morda brrrr) Rusije, da so tam iznašli uspešno sredstvo, robo, ki "drži" najmanj šest mesecev, in včasih "drži" celo začasno
—	temporary, — pa niso se tipali omeniti drugega sredstva, druge robe,, ki bi bila vsekakor popolnoma uspešna, da bi ne bilo nobene nevarnosti, da kaj smukne poleg, in to sredstvo, ta roba je samostalnik — nož, in kako se glasi glagol, to bo vsak sam vedel. Ampak, ko bi bil kdo na konvenciji pokazal iz žepa kak pipec, prmoj-dun, vse glave bi vse izgubile
—	glave. Taka je moč — noža, in z nožem se — reže.
Tacol.
širite amer. slovenca i
Sramežljiva ljubezen.
Ruski letalci so s svojo "Sovjetsko zemljo" prišli v New York in tako dosegli svoj namen, kar so dosegli, ni ravno malenkost, in naj imajo sovjeti malo slave, še več pa naj pripade te slave Rusom kot takim, ruskemu narodu in njegovim vrlim sinovom.
Letalci so se vsepovsod zelo korektno obnašali. Amerikan-ske oblasti kolikor so prišle v ospredje, so jih smatrale pač kot letalce, oficielni krogi pa Ilusov niso videli.
Sovjetski krogi v Moskvi so nad tem vihali nosove, ker pričakovali so, da bo predsednik Hoover Ruse oficielno povabil v Washington. Tudi amerikanski "ruski" krogi, ki bodo pač krivonosi, se precej mrdajo, in pokazujejo na dejstov, da so bizniški amerikanski krogi (Ford. . .) bili zelo okoli ruskih letalcev, da Amerikanci nekako ne marajo ruskih sovjetov, pač pa jim je zelo za ruski — biznez.
Na vseh koncih je nekaj resnice. Sovjetski krogi bi radi malo tople ljubezni ob strani amerikanskih oficielnih krogov, jih je take ljubezni s kapitalističnimi krogi vsaj na zunaj malo sram, In Amerikanci bi pa tudi radi čim več bizneške ljubezni na strani protikapita-lističnih sovjetov, dasi je tudi te kroga malo sram take prole-tarske ljubezni, in ker baje ljubezen, vsaka ljubezen, vsekava srčne rane, nepoznane pred ljubeznijo, je nekaj ran tudi pri amerikansko-rusko-sovjet-sko-komunistični ljubezni, in obe strani sta precej — sramežljivi, kakor dve novopeče-ni nevesti.
Vse to ljubezen stri, ljubezen namreč med kapitalistično Ameriko in protikapitalistično sovjetsko Rusijo.
Peter spi — Juda leta.
Bilo je tedaj, ko je Spasitelj sam čutil vso težo prevzete naloge na lastnih ramah. Obrnil se je na Petra in tovariše: "Čujte . . ." jih prosi. Iznova jih prosi in roti. A.mpak Peter spi — Petrus dormit. Na Juda ni izšel noben poziv. Ampak Juda je letal . . . Judas vigilat.
Tako je bilo tedaj.
V sramu bi bilo treba včasih pobesiti oči. Kakšno dremanje tam, kjer naj bi se čuvalo, skrbno čuvalo, in kakšno leta-'nje tam, kjer gre za Judovo zadevo.
Liga za porodno kontrolo je po petih letih bolj skrivnega ruvanja javno in očitno povzdignila svojo glavo na svoji konvenciji v New Yorku. In ligaši so bili ponosni na "velike glave", ki so se prikazale na konvenciji in s svojo priču-jočnostjo potrdile, da so v vrstah ligašev, ki kontrolirajo. Pomislite. Prišla je Mrs. Morgan Partener Thomas^W. La-mont, žena guvernerja D. Roosevelta, Mrs. Cornelius N. Bliss, Mr. in Mrs. Harry H. Flagler, Sherwood Eddy, Norman Thomas, Mrs. Stanley McCormick, Harry Emmerson Fosdick . . . Vsa ta visoka družba je za kontrolo, vsi letajo, in kdo bi ne letal?
In Rev. Harry Emmerson Fosdick je poprijel za besedo in poudaril, kakšna nevarnost preti od tega, da. bo v deželi kmalu preveč — ust, in dr. Frank H. Hankins, profesor na Smithovem zavodu, je izjavil, da civilizacija ni mogoča, ako se ne omeji števila družin, in prejšnji predsednik univerze v Michiganu, dr. Clarence C. Little, je postavil načelo, "da bo več prilike in. priložnosti za umno in mirno razrešitev človeških zadev, ako se zmanjšajo narasle vode toka človeškega reproduciranja na obsegu,"
Istočasno ko Gadsden so na trg prišli njegovi ljudje. Mrko so gledali, vendar pa nisi niti malo mogel dvomiti o njihovem pogumu, ko si jih videl, kako so pograbili vsak svojo puško ter v dvostopu odkorakali za svojim vodjo. Ko so prišli do porušene glavne ceste na južni strani mesta, jim pridirja nasproti kak tucat čokatih mož čokoladne barve.
Gadsdenovi ljudje planejo z bojnim krikom po njih in Bakaire je pogled na te velike, krepke junake tako začaral, da so bili vsi zmedeni.
"Le po njih!" zarjove Gadsden. "Nič stre- % ljanja! Kar s kopitom!"
Takega napada noben divjak ni mogel vzdržati, zato so bili nekateri pobiti,drugi pa so se takoj obrni^ in zbežali. Bilo je zdaj tudi bolj svetlo, kajti meglica je izginjala in na čistem- nebu so žarele velike južne zvezde.
Gadsden kar potihem zažvižga, ko pogleda naprej. "Velike kače in koliko jih je!"
Imel je prav, kajti celi tucati vrvi so viseli preko zgornjega roba stene, po njih pa so liki opice drseli divjaki. Jako veliko jih je tako že prišlo v dolino in bilo je jasno, da branilci še dolgo niso toliko močni, da bi mogli njihov naskok odbiti.
Tedaj pa je tudi četa petdesetih Hulov, ki so tvorili rezervo, bila pripravljena za boj in ko so videli, kako so Gadsdenovi ljudje po-mandrali prvi trop Bakairov, so se osrčili ter jim slediti v boj tik za petami.
"Tako je prav!" zakriči Gadsden. "Le naprej, fantje! Le dajte jim vetra!"
Dasi Hula njegovih besedi niso razumeli, so pa toliko bolje razumeli njihov pomen ter planili na sovražnike s takimi divjimi kriki, da je šlo kar skozi ušesa. Bakairi še malo niso pričakovali tako krepkega odpora, zato so se začeli umikati. Nekateri so se pač obračali in metali kopja, Gadsden in njegovi ljudje pa jim nikoli niso dali prilike, da bi se postavili v bojno vrsto. Pobijali so enega za drugim, Hula pa so vsakega padlega potegnili v svoje vrste ter ga napravili za jetnika.
"Naprej!" krikne Jim. "Okoli profesorja in njegovih sobojevnikov jih je še vse polno!"
Tako je tudi bilo in ko so se približali, so videli, da je profesorja in njegovo četo obkolila močna truma Bakairov. Belci so se postavili ob steni, da so imeli hrbet zavarovan, ter se borili na življenje in smrt.
"Le po njih!" zarjove Gadsden ter zopet naskoči. Njegovi ljudje so vdarili na Bakaire kakor kladivo in tako je vladala nekaj minut grozna zmešnjava. Bakairi so se borili liki podgane, ki se nimajo kam umakniti, toda kopita pušk so se dvigala in padala in tako so tudi čokati divjaki padali drug za drugim. Ilula pa so jih vlačili iz vrste, jih vezali in tr-kljali vstran. Tako je bila bitka v kratkem končana.
G0SP0D1N FRANJO
je zanimiva iz življenja zajeta povest. Je to povest, ki kaže kake razmere so vladale v Bosni in Hercegovini za časa austrijske okupacije. Ta povest zanima vsakega Slovana, da ji sledi z napetostjo. Poleg romantike, ki se lepo vije skozi vso povest stoje ob strani kakor kantoni slike germanske in madžarske politične ambicije, ki je zatirala, zapirala, obešala in treljala Slovane v Bosni in Hercegovini samo zato, ker so hoteli ohraniti na sebi slovanski značaj.
Povest "Gospodin Franjo" je bila za časa A u stri je prepovedana knjiga, kakor hitro je prišla na svetlo. Resnica je pač bodla v oči one, ki so jo gazili in tlačili.
POVEST
GOSPODIN FRANJO
začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu", z novim letom dne 1.^januarja 1930. Svetujemo vsem, da to povest čita-jo od kraja, kajti zasluži, da jo čita ne le vsak Slovenec, ampak vsak Slovan.
Prijatelji lista "Amerikanski Slovenec" naj blagovolijo opozoriti svoje somišljenike na to zanimivo povest, da si naročijo list pravočasno in čitajo povest od kraja.
"Sijajno!" vzklikne profesor, ki mu je krvavela praska na licu. "Veliko zahvalo smo vam dolžni, Mr. Gadsden."
"Le še nekoliko počakajte z zahvalo!" se odreže Gadsden. "Le poglejte, kako se še cele stotine pripravljajo dol!"
75. Modri ogenj.
Jim se ozre kvišku in vidi, da ima Gadsden prav. Ves rob stene je bil kar natrgan z divjaki, ki so odmotavali cele svitke vrvi."
"Pravim, ti so se pa svojega posla lotili kar zares," reče Andy kakor bi nič ne bilo in si obriše znojni obraz. "Nas pa je premalo, da bi jih mogli ustavljati na vsej dolgi steni."
"Le pogum!" krikne naenkrat Sam1, "in še malo potrpite! Saj Alan že prihaja!"
"Z ropotom in bučanjem šine Alanov aero-plan iznad mesta v zrak in z reflektorji pošastno svetleč bliskovito privrši proti slemenu stene. Indijance je pogled na velikega tiča z žarečimi očmi tako prestrašil, da so bili vsi trdi. Vrste glav, ki so bile prej videti na slemenu stene, izginejo, pa tudi tisti, ki so bili že na vrveh, začno gomazeti spet navzgor. Naenkrat pa se z neba vlijejo dolgi prameni modrega ognja, padajo kot iskreči dež ter oble-žijo liki svetlikajoče m'lake na tleh.
"Izvrstno!" zatuli Sam. "Že bežijo kot zajci!"
"Učinkuje!" krikne profesor s svojim debelim glasom.
"Da, mislim, da se je zvijača posrečila," reče Gadsden hlastno. "Le poslušajte, kako tam gori tulijo in vikajo kakor da bi jih iz kože deval! Hiteti moramo torej na vrh ter jih pognati v beg. Ilak je že odprl vrata do stopnic, ki peljejo na steno."
"Saj res," reče profesor. "Kar naprej torej !"
Ilak je čakal na dnu stopnic, okoli njega pa kakih sto njegovih ljudi.
Mali Hula so videli svoje strašne sovražnike bežati in so se jih zdaj polovico manj bali. Zato se brž spustijo na dolgo stopnišče, vsekano v živo skalo visoke stene; spredaj pa so stopali belci.
Na vrhu so bila vrata, ki so se odpirala na prav tako umeten način kakor v onem drugem predoru in ko so se bojevniki liki reka izlili v gorenjo dolino,se jim je odprl čaroben pogled. Aeroplan je krožil čisto nizko in preganjal krdela Indijancev ter vsipal nanje cele potoke modrega ognja, ki se je potem plazil po zemlji in osvetljeval vso okolico s pošastnim žarom. Praznoverni Indijanci so kar noreli od groze.
"Raztegnite vrsto!" poveljuje Gadsden. "Moramo jih obkoliti in jih preko sedla na koncu doline spoditi ven. Toda nikogar ujeti, zapomnite si, izvzemši njihove glavarje. Vsakega, ki nosi pokrivalo iz peres, zgrabite!"
(Konec prih.)