19
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
KAKO DOLGO BO IZVOZ ŠE REŠEVAL 
EKONOMSKO-POLITIČNE NESMISLE?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domače trošenje je marca močno poraslo, a se je trendno zmanjševalo; padanje je 
povzročilo hitro trendno zmanjševanje investicij povezano z gradbeništvom, ki je, ko je 
usahnilo evropsko financiranje, spet prešlo v težave. Hitrost in velikost reakcije gradbeništva 
na prenehanje evropskega financiranja kažeta, kako veliki so narodnogospodarski stroški 
stiskanja investicij države v času po-kriznega mrtvila. Podatki o BDP v prvem četrtletju 
2016 potrjujejo naravo gospodarske aktivnosti, ki jo kažeta domače in tuje trošenje v marcu. 
Rast gospodarstva je še naprej močna, saj je padec investicij spremljala pospešitev izvoza, 
katerega velikost je trikrat večja od investicij, zato je izvoz nevtraliziral tudi stagnacijo 
trošenja države in rahel padec trošenja gospodinjstev. Slovenija že dve leti izvozno 
sistematično prehiteva ne le evro območje ampak tudi Nemčijo, gospodarstvo pa ustvarja 
finančne viške, ki mu omogočajo nadomestiti krčenje kreditov.
Zaradi enostranskega poganjanja gospodarske aktivnosti je del gospodarstva stalno 
podhranjen; povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev se še ni popravilo s krizne 
ravni. Pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do opaznih sprememb. 
 
Po dolgem času so se pojavile negativne medletne stopnje rasti izvoza in odpreme blaga v 
EU, medtem ko padec v uvozu ni tako neobičajen. V okviru EU28 ima Slovenija v blagovni 
menjavi še naprej nadpovprečne rezultate, saj se tekoča dinamika tudi v EU28 umirja.
V maju se je gospodarska klima ohladila. Na znižanje glede na april sta najbolj vplivali 
znižanji zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v gradbeništvu se 
je shladilo, tudi pričakovanja so slaba. Zaupanje v trgovini na drobno se je popravilo, a je 
slabše kot leto prej, pričakovanja pa so se okrepila. 
Industrijska produkcija se je marca v medletni primerjavi povečala, povečevala pa se 
je tudi trendno. V EU se je v marcu glede na februar tako v evro območju kot v EU28 
zmanjšala, glede na leto prej pa nekoliko povečala. Nihanja med članicami in iz meseca v 
mesec ostajajo velika. 
Gradbeništvo je spet v globoki krizi, na kar kažejo tako tekoči podatki kot tudi medletne 
primerjave vrednosti gradbenih del, stanje, merjeno z gradbenimi urami pa je nekoliko 
boljše. Turizmu gre dobro, na kar kažejo tako medletni podatki kot tekoča dinamika; pri 
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
20
tem gre zasluge pripisati tujim turistom. V zračnem transportu je bilo marca za tretjino več 
potnikov in potniških kilometrov kot lani, v Kopru pa so pretovorili za desetino manj blaga 
kot lani. 
Stanje na trgu dela se še izboljšuje, na kar kaže povečanje števila delovno aktivnega 
prebivalstva, števila zaposlenih v družbah pa tudi gibanja na zavodih za zaposlovanje. 
Število registriranih iskalcev dela se zmanjšuje, manj je na novo prijavljenih, več pa je 
tistih, ki ponovno najdejo zaposlitev ali samozaposlitev. Večino nihanj ustvarjajo zaposlitve 
za določen čas. Stopnje brezposelnosti v EU in v evro območju se počasi zmanjšujejo, 
najnižja je na Češkem, najvišja še naprej v Španiji in v Grčiji. 
Cene so maja porasle, bolj dolgoročna dinamika ostaja negativna, vendar se padanje 
upočasnjuje. Cene industrijskih proizvajalcev so se aprila zmanjšale, medletno pa so bile 
precej pod ravnijo leto prej. Dinamika cen na posameznih trgih industrijskih proizvajalcev 
je podobna. Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi majsko povečanje cen kazalo na 
opaznejše obračanje v dinamiki. Pri cenah na drobno blaga je mogoče pričakovati celo 
pospešitev padanja. 
Povprečne plače so marca v večini dejavnosti porasle še bolj kot februarja; pospešitev 
pa je bila predvsem sezonska, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala. Rast plač v 
izobraževanju in zdravstvu je bila precej počasnejša kot v administraciji, vendar še vedno 
približno tako hitro kot v povprečju dejavnosti gospodarstva. 
Dinamika enotnih stroškov dela v industriji je po 2012 praviloma opazno prehitevala 
dinamiko v evro območju, v sektorjih storitev pa je prehitevanje Slovenije konec lanskega 
leta splahnela. Enotni stroški dela ožje države in izobraževanja so naraščali mnogo 
počasneje od ustreznih enotnih stroškov dela v evro območju. Enotni stroški dela v zdravstvu 
so v istem obdobju v Sloveniji naraščali precej bolj, še zlasti v začetnem delu obdobja. 
Javnofinančni prihodki so v zadnjih treh mesecih, navkljub naraščanju, precej zanihali, kar 
pa je bilo posledica nihanj v 2015, torej posledica spreminjanja osnove. Letos javnofinančni 
prihodki opazno naraščajo od februarja, tako da so bili do konca maja kumulativno že za 
prek 260 milijonov evrov (0.6% BDP) višji kot v istem obdobju lani. V zadnjih dveh mesecih 
je večina oblik neposrednih davkov opazno presegla ustrezne lanske vrednosti, saj so v petih 
mesecih prinesle za okoli 130 milijonov več kot v istem obdobju lani. Tudi pri domačih 
davkih na blago in storitve je bil donos v povprečju aprila in maja zelo visok; glavnino 
presežka nad letom 2015 so prinesli davek na dodano vrednost po obračunu, trošarine in 
davek na dodano vrednost od uvoza. Razloga za takšno povečanje donosa teh oblik sta 
predvsem rast domačega trošenja in porast cen naftnih derivatov. 
Skupni krediti so aprila porasli, bolj dolgoročno pa so se zmanjševali. Približno za enako 
so se tekoče povečali tako krediti gospodinjstvom kot podjetjem, medtem ko je bila bolj 
21
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
dolgoročna dinamika pri podjetjih še naprej bistveno nižja. Skupni depoziti so se aprila 
prav tako povečali in tudi bolj dolgoročno porasli; porasli so depoziti gospodinjstev in 
podjetij. Grosistične obrestne mere so nizke, posojilne obrestne mere gospodinjstvom 
ostajajo nespremenjene, posojila podjetjem so se pocenila, depozitne obrestne mere so se 
malenkost zmanjšale. Spremembe obrestnih mer v evro območju so bile precej manjše kot 
v Sloveniji.
Kljub zmanjšani dinamiki medletne rasti ostaja tekoča bilanca visoko pozitivna tudi v 
marcu, s tem pa tudi v celotnem prvem četrtletju. Zunanji dolg se je malo povečal, donos na 
slovenske državne obveznice pa je v začetku junija padel na samo 1.41%, kar je manj kot 
pri Italijanih in Špancih. 
***
HOW LONG WILL EXPORTS UNRAVEL 
NONSENSES OF ECONOMIC POLICIES?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domestic consumption grew strongly in March, a trend was however decreasing. The fall 
was caused by a rapid trend reduction of investments related to the construction industry, 
which, due to the terminated European funding, returned to troubles. The speed and the size 
of this contraction related to the termination of EU funding show how big are the costs of 
austerity in government investments in the post-crisis stagnation. The data on GDP in the 
first quarter of 2016 confirm the nature of the economic activity, indicated by domestic and 
foreign spending in March. Economic growth continues to be strong, because the decline 
in investment was accompanied by speeding up in exports, the size of which is three times 
greater than the size of investment. Therefore, exports also neutralized the stagnation in 
government spending and slight decline in household spending. Slovenia has for two years 
systematically outpaced export not only the euro area but also in Germany. The economy 
was generating a financial surplus which enables compensation for the contraction of 
credit.
 
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
22
Due to the one-sided running of economic activity, part of the economy is permanently 
malnourished; demand for products service sectors has not yet recovered from the crisis 
level. This outlook does not suggest changes in the near future.
 
 After a long time, some negative annual growth rate of export and dispatch of goods to 
the EU appeared, while the decline in imports is not so unusual. Within the EU28 Slovenia 
retains above-average results, as the current dynamics in the EU28 is also slowing.
 
In May, economic climate cooled down. The decrease from April was most affected by 
the decrease of confidence in services and manufacturing. Confidence in the construction 
sector is getting weaker, the expectations are bad. Confidence in the retail trade recovered, 
but it is worse than it was a year ago.
 
Industrial production in March, both measured by annual increase and the impulse trend, 
is increasing. In the EU, in March compared to February, in both the euro area and the 
EU28 industrial production fell but increased slightly if compared to the 2015. Fluctuations 
among the States and from month to month remain large.
 
Construction is again in a deep crisis which is reflected in current data and in annual 
comparison of the value of construction works, the situation, if measured by working hours, 
is somewhat better. Tourism performs well which is reflected in both annual data and in 
the current dynamics; this is mainly attributable to foreign tourists. In air transport, the 
number of passengers and passenger kilometers were one third larger than last year, while 
port of Koper handled a tenth fewer goods than last year.
 
The labor market situation is still improving, as evidenced by the increase in the number 
of economically active population, the number of employees in companies, and the trends 
in the employment offices. The number of registered job seekers decreased, there were less 
newly registered jobseekers, while the number of those who regain employment or self-
employment increased. Most of the fluctuations is generated by jobs for a certain period of 
time. Unemployment rates in the EU and in the euro area is slowly decreasing, the lowest 
being in the Czech Republic, the highest continues to be in Spain and Greece.
 
Prices in May rose, while more long-term dynamics remained negative, but the decline is 
slowing down. Industrial producer prices in April decreased and year on year they were 
significantly below the level of the previous year. The dynamics of industrial producers 
prices in individual markets is alike. Price expectations show that the price increases in 
May do not indicate a more noticeable reversal in the dynamics of prices. Indeed, retail 
prices of goods can even accelerate the decline.
 
Average wages in March in most activities rose more than in February; acceleration was 
mainly seasonal, more long-term dynamics decreased. Wage growth in education and health 
23
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
has been much slower than in the administration, but still about as fast as in the average 
activity of the economy.
 
Dynamics of unit labor costs in industry after 2012 as a rule clearly exceeded the dynamics 
in the euro area while in the services sectors, the lead of Slovenia before the euro area 
collapsed at the end of last year. Unit labor costs of the government and education grew 
much more slowly than the corresponding unit labor costs in the euro area. Unit labor costs 
in the health sector in the same period in Slovenia grew relatively much more, especially in 
the early part of the period.
 
General government revenues in the last three months, despite general growth, were 
swinging considerably, which was a result of fluctuations in 2015, therefore, the result 
of changing the base. This year, government revenues significantly rose from February 
onwards so that by the end of May they were cumulatively for over 260 million € (0.6% 
of GDP) higher than in the same period last year. In the last two months, the revenues of 
most tax forms of direct taxes significantly exceeded the corresponding values in 2015. All 
three tax forms together brought about 130 million more than in the same period last year. 
The revenues of indirect taxes (VAT after the settlement, excise duty, and VAT on imports) 
increased as well. The reasons for such an increase in the revenues of these taxes are 
increases of domestic demand and increase in prices of petroleum products.
 
Total loans in April rose, but in a longer term they declined. Approximately equal were 
current increases in loans to households and businesses, while the more long-term dynamics 
of loans to enterprises continue to be substantially lower. Total deposits in April also 
increased and they increased also in the long-term which holds true for both deposits of 
households and firms. Wholesale interest rates remain very low, lending rates to households 
remained unaltered, the rates of corporate loans went down, deposit interest rates decreased 
slightly. Changes in interest rates in the euro area were much lower than in Slovenia.
 
Despite reduced dynamics of the annual growth, the current account remains highly positive 
in March, and thus also in the entire first quarter. External debt increased slightly, the yield 
on Slovenian government bonds at the beginning of June fell to just 1.41%, which is less 
than for Italians and Spaniards.
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
24
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Kako dolgo bo izvoz še reševal ekonomsko-politične nesmisle?
Domače trošenje je marca sicer močno poraslo, vendar se je navkljub temu trendno 
zmanjševalo (impulzni trend je padel celo pod -4%).
 
Trendno padanje domačega trošenja je povzročilo hitro trendno zmanjševanje investicij. 
Tudi te so se namreč marca opazno povečale, vendar so trendno padale po stopnjah nižjih od 
-20. Celotno krčenje je bilo posledica hitrega krčenja gradbeništva, ki je, od kar je usahnilo 
evropsko financiranje, ponovno prešlo v hitro krčenje po stopnjah pod -30. Ker se je od 
začetka krize obseg gradbeništva zelo zmanjšal (na približno tretjino vrednosti iz 2008) ima 
krčenje gradbeništva relativno precej manjši učinek na obseg gospodarske aktivnosti kot v 
prvih letih po začetku krize. Seveda pa hitrost in obseg reakcije aktivnosti gradbeništva na 
prenehanje evropskega financiranja zelo nazorno kažeta, kako veliki so narodnogospodarski 
oportunitetni stroški stiskanja investicij države v času, ko pri investicijah in domačem 
trošenju prevladuje siceršnje po-krizno mrtvilo. 
Domači produkt in saldo nefaktorskih transakcij s tujino 
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
1.07
1.08
2012 2013 2014 2015 2016
0
2
4
6
8
10
12
2012 2013 2014 2015 2016
BDP PRESEŽEK MENJAVE
Slovenija Slovenija
Nemčija Nemčija
evro
evro
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Desezonirane vrednost i ;  realni  BDP normiran na 2012/4=1;  presežek nefaktorske menjave s  tu j ino v 
odstotkih BDP
Tako trošenje gospodinjstev in države se je marca povečalo; raslo je, sicer počasi (po okoli 
2% letno), tudi trendno. Marca je poraslo tudi izvozno povpraševanje (za 7%); čeprav je 
marec sezonsko sicer močan, je bila rast izvoza še močnejša, saj je tudi trendno rasel po 
okoli 4% letno. Še zlasti krepka je bila pospešitev izvoza izven EU, saj se je povečal marca 
za 12% vendar bolj dolgoročno le še za 1.6% (februarja je rasel bolj dolgoročno še po 3.5%). 
Osnove značilnosti marčevskega izvoza EU so bile podobne kot v Sloveniji, čeprav je bila 
v EU dinamika še opazno bolj šibka, bolj dolgoročno se je izvoz EU marca zmanjševal celo 
hitreje kot po 7% na leto. 
25
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
Najnovejši podatki o domačem produktu v prvem četrtletju 2016 potrjujejo naravo 
gospodarske aktivnosti, ki jo kaže tudi domače in tuje trošenje v marcu. Rast gospodarstva 
je namreč še naprej močna, medletno raste po 2.3%, navkljub zmanjšanju investicij (v 
gradbene objekte) za okoli 24% (na letni ravni) v prvem četrtletju letos, ki ga je povzročilo 
presihanje EU financiranja. Padec investicij je namreč spremljala še bistveno večja 
pospešitev izvoza, v prvem četrtletju kar za 4% (na letni ravni 16%), kar je namreč bistveno 
več od zmanjšanja aktivnosti zaradi krčenja investicij, saj je obseg izvoza trikrat večji od 
obsega investicij. Izvoz ni nevtraliziral le velik padec investicij temveč tudi stagnacijo 
trošenja države in ponovno rahel padec trošenja gospodinjstev. 
Komponente končnega trošenja
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
1.07
2012 2013 2014 2015 2016
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
2012 2013 2014 2015 2016
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
2012 2013 2014 2015 2016
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
1.20
2012 2013 2014 2015 2016
Nemčija
Nemčija Nemčija
Nemčija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
evro
GOSPODINJSTVADRŽAVA
IZVOZINVESTICIJE
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Desezonirane realne vrednost i ;  normirano na 2012/4=1
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
26
Nezadostno povpraševanje
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2006 2008 2010 2012 2014 2016
10
20
30
40
50
60
2006 2008 2010 2012 2014 2016
GRADBENIŠTVO
Slovenija
evro
Slovenija
evro
STORITVENI SEKTORJI
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  nezadostno povpraševanje resno ovira pr i  poslovanja;  desezonirane realne 
vrednost i
Izvoz ni pospešil bistveno bolj kot izvoz evro območja ampak tudi kot izvoz Nemčije, torej 
kot izvoz najbolj vzdržnega izvoznega gospodarstva EU. Slovenija tako že dve leti izvozno 
sistematično prehiteva ne le evro območje ampak tudi Nemčijo. Gospodarstvo zato seveda 
tudi generira ogromne finančne viške, v prvem četrtletju celo preko 11% BDP. Posledično 
veliko povečanje potenciala samo-financiranja mu tako tudi omogoča nadomeščanje izpada 
financiranja zaradi velikega krčenja kreditov. Izvoz tako za enkrat uspešno nevtralizira 
posledice obeh ključnih-pokriznih nesmislov ekonomske politike EU, namreč posledice 
EU-jevskega stiskanja trošenja države in prestrukturiranja gospodarstva (torej stiskanja 
trošenja gospodinjstev), kot tudi posledice centralno bančnega stiskanja kreditov. 
Zaradi enostranskega poganjanja gospodarske aktivnosti je seveda del gospodarstva 
permanentno podhranjen; povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev se tako 
praktično še ni popravilo s krizne ravni. V EU povpraševanje storitvenih sektorjev tudi ni 
doseglo normalne ravni, vendar se je popravilo bistveno bolj kot v Sloveniji. Nezadostno 
povpraševanje gradbeništva, ki se je v zadnjih dveh letih, zaradi trošenja države (EU 
sredstev), že precej normaliziralo, pa se je začelo ponovno poslabševati. Velik padec 
gradbeništva (za prek 30%) v prvem četrtletju letos je tako zelo dobra ilustracija posledic 
(nesmiselnega) krčenja trošenja države (ustreznega padanja povpraševanja).
Pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do opaznih sprememb v 
povpraševanju. Na vseh ključnih segmentih trgov je pričakovano povpraševanje na ali malo 
nad dolgoletnim povprečjem. Na maloprodajnem trgu blagu povpraševanje stagnira 10% 
nad dolgoletnim povprečjem; presežek anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja 
nad tistimi, ki pričakujejo zmanjšanje, je namreč za približno 10% vseh anketiranih nad 
dolgoletnim povprečjem. Pričakovano trošenje storitev se je v marcu ponovno malo 
okrepilo, tako še naprej ostaja malo nad dolgoletnim povprečjem. Pričakovano izvozno 
27
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
povpraševanje se rahlo zmanjšuje, vendar je za enkrat še vedno nad dolgoletnim povprečjem, 
podobno dinamiko ima tudi pričakovano povpraševanje na domačem grosističnem trgu 
industrijskih proizvajalcev blaga. 
2. V marcu medletni padec blagovne menjave, ne pa presežka
Po dolgem času so se pojavile negativne medletne stopnje rasti izvoza in odpreme blaga v 
EU, medtem ko padec v uvozu ni tako neobičajen. V okviru EU28 kaže Slovenija v blagovni 
menjavi še naprej nadpovprečne rezultate, saj se tekoča dinamika tudi v EU28 umirja.
V marcu 2016 je znašal skupni izvoz 2172 milijonov € (0.3% manj kot marca 2015), skupni 
uvoz 2039 milijonov € (0.8% manj), kar še vedno pomeni bilančni presežek 133 milijonov € 
oziroma 106.6% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je odprema blaga v EU znašala 1665 
milijonov €, prejem blaga iz EU 1624 milijonov €, kar pomeni presežek 41 milijonov € ali 
102.5% pokritje prejema z odpremo blaga. V nečlanice EU je bil izvoz 507 milijonov €, 
uvoz 414 milijonov €, kar da presežek 93 milijonov € in 122.5% pokritje uvoza za izvozom. 
Trendna dinamika v marcu kaže na umirjanje rasti, ki je pri izvozu močnejše kot pri 
uvozu (indeksa sta 0.34% oziroma 0.62% mesečno). Cenovni pogoji menjave so medletno 
v Sloveniji v prvem četrtletju 2016 izboljšani za 5.3%, v EU28 pa stagnirajo. Blagovna 
menjava evrskega območja je v marcu dosegla presežek 28.6 milijard €, v celotni EU28 pa 
7.2 milijardi €. 
 
Trgovinska menjava
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2012 2013 2014 2015 2016
-1090
-576
+329
+836
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS,  desezonirane vrednost i ,  števi lke med čr tama so letna raven
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
28
V prvem četrtletju skupaj je bil skupni izvoz 6034 milijonov € (2,9% več kot v enakem 
obdobju 2015), skupni uvoz 5652 milijonov € (1.1% manj kot lani), kar daje presežek 382 
milijonov € oziroma 106.8% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v EU je pri tem 
znašala 4708 milijonov € (2.2% več kot lani), prejem blaga iz EU 4525 milijonov € (0.4% 
manj), kar da presežek 183 milijonov € ali 104.0% pokritje prejema z odpremo blaga. V 
menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 1327 milijonov € (5.7% več), uvoz 1127 milijonov € 
(3.5% manj kot leto prej), kar pomeni presežek 200 milijonov € oziroma 117.8% pokritje 
uvoza z izvozom. Menjava s članicami EU je 79% celotne blagovne menjave Slovenije, pri 
čemer je delež EU v izvozu 78%, v uvozu 80%. Delež EU v blagovni menjavi postopno 
raste.
Po rasti izvoza v prvem četrtletju je Slovenija med EU28 tretja do četrta, po rasti uvoza 
(dejansko ob naši stagnaciji) pa deseta do dvanajsta. V prvem četrtletju je Slovenija med 12 
članicami EU28 s presežkom blagovne bilance.
3. Majska ohladitev gospodarske klime
Gospodarska klima se je v maju ohladila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije 
(SURS) o gospodarski klimi je bil njen kazalnik v maju 2016 za 2,5 odstotne točke nižji kot 
mesec prej in za 1,7 odstotne točke nižji kot v maju 2015, hkrati pa je bila njegova vrednost 
za slabih sedem odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Na znižanje gospodarske 
klime glede na mesec april sta najbolj vplivali znižanji kazalnikov zaupanja v storitvenih in 
v predelovalnih dejavnostih.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v maju 2016 za tri odstotne 
točke nižja kot predhodni mesec, glede na maj 2015 je bila njegova vrednost nižja za 
odstotno točko, glede na dolgoletno povprečje pa za 7 odstotnih točk višja. Vrednosti 
kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem 
večinoma znižale, zvišala pa se je vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje.
V storitvenih dejavnostih se je klima prav tako ohladila, saj je bila vrednost kazalnika 
zaupanja v teh sektorjih v maju 2016 za 5 odstotnih točk nižja glede na predhodni mesec in 
hkrati za 9 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z majem lani je bila 
njegova vrednost višja za odstotno točko. 
Zaupanje v gradbeništvu se je shladilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju 
v maju 2016 za odstotno točko nižja kot aprila in za 2 odstotni točki nižja kot maja 2015, 
hkrati pa je bila za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov 
pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, zvišala 
se je le vrednost kazalnika zagotovljeno delo. 
29
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanje v trgovini na drobno v maju 
glede na predhodni mesec povečala za 3 odstotne točke, glede na maj 2015 pa je bil kazalnik 
nižji za 6 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se maja v primerjavi z aprilom 
v glavnem zvišale, znižale pa so se vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje, prodaja 
in pričakovane prodajne cene.
Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2013 2014 2015 2016
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
2013 2014 2015 2016
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
2013 2014 2015 2016
-15
-10
-5
0
5
10
15
2013 2014 2015 2016
NAROČILA V PREDELOVALNI DEJAVNOSTI
PRIČAKOVANJA V TRGOVINI
NAROČILA V GRADBENIŠTVU
POSLOVNI OPTIMIZEM
Slovenija
Slovenija Slovenija
Slovenija
EU28
EU28
EU28
EU28
normalna raven naročil
normalna raven naročil
normalna raven 
normalna raven 
Vir :  SURS,  Eurostat
Gospodarska klima se je aprila v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015 v celotni EU28 
večinoma popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v aprilu 2016 naročila 
glede na mesec poprej zvišala za 3,5 odstotne točke, glede na april lani pa so višja za 1,5 
odstotne točke. Glede na marec so se v aprilu za dobro polovico odstotne točke znižala 
pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v 
enakem obdobju izboljšala za 1,6 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v aprilu 
v celotni evropski osemindvajseterici znižal in sicer za 0,2 odstotne točke, v primerjavi z 
aprilom lani pa je bil le-ta nižji za 0,8 odstotne točke.
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
30
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
Osnovne značilnosti dogajanj v gospodarski aktivnosti razkrivajo podatki o medletni 
dinamiki po posameznih dejavnostih. Ob hitri rasti v kmetijstvu se nadaljuje hitra in zelo 
enakomerna rast v industriji, ki jo poganja izvozno povpraševanje, prav tako solidna in 
stabilna rast v trgovini, prometu in gostinstvu, ki jo poganjajo tuji turisti. V prvem četrtletju 
je končno oživelo poslovanje z nepremičninami. Dinamika v javnem sektorju, kamor poleg 
javne uprave sodita še šolstvo in zdravstvo, močno zaostaja za dinamiko v privatnem. 
Najbolj kritična je dinamika v gradbeništvu ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti.
Dinamika gospodarske aktivnosti
2014 2015 2016
I II III IV I II III IV I
A Kmetijstvo 15,3 10,6 7,6 7,8 3,4 8,0 10,7 11,3 8,9
BCDE Industrija 3,8 4,6 5,0 5,6 5,9 4,5 5,3 4,6 5,5
F Gradbeništvo 15,0 18,9 9,3 -3,3 -0,8 -5,3 -6,0 -0,4 -18,3
GHI Trgovina, promet in gostinstvo 3,0 3,5 4,0 3,6 4,0 4,2 4,5 4,3 4,9
J Informacijske in komunikacijske 
dejavnosti
0,9 0,0 1,7 3,0 1,9 1,2 4,7 5,9 4,6
K Finančne in zavarovalniške 
dejavnosti
-0,1 -5,0 -9,1 12,8 -7,3 1,8 -0,8 5,2 -6,0
L Poslovanje z nepremičninami 1,2 0,1 3,0 1,4 1,9 0,1 1,7 1,2 6,5
MN Strokovne in druge poslovne 
dejavnosti
5,3 7,2 13,0 5,4 3,1 1,6 2,9 4,7 1,4
OPQ Javni sektor 1,4 0,8 0,7 1,1 0,2 0,0 0,2 0,7 1,3
RST Druge storitvene dejavnosti -1,1 2,3 3,2 1,8 7,2 3,8 1,9 4,4 1,2
Dodana vrednost, skupaj 3,2 4,0 4,2 3,7 2,7 2,4 2,9 3,5 2,5
Vir :  SURS
4. Industrijska produkcija se še krepi
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Po originalnih (nedesezoniranih) 
podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v marcu 2016 za 2,9% višja kot v enakem 
mesecu leta 2015. Impulzni trend kaže, da se je v marcu industrijska produkcija zviševala 
po stopnji 0,69%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v marcu za 0.6% 
višje kot v mesecu prej, v primerjavi z marcem lani pa za dobrih šest odstotkov višje.
31
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
marcu v primerjavi z marcem 2015 povečala za slabe štiri odstotke. Impulzni trend pa kaže, 
da se je v marcu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 3,85%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v marcu v primerjavi z marcem 2015 zvišala za 4%, impulzni trend pa kaže, da se 
je v marcu dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 0,84%. 
Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu marcu 2016 glede na februar industrijska 
produkcija v EU28 znižala za 0,5%, na območju evra (EA18) pa je upadla za 0,8%. Glede 
na marec lani pa je v letošnjem marcu industrijska produkcija v EU28 porasla za 0,3%, 
na območju evra pa za 0,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je 
industrijska produkcija v marcu glede na mesec poprej najbolj zrasla na Hrvaškem (5,0%) 
in v Latviji (4,3%), največji padec pa je bil zabeležen na Irskem (-11,2%) in v Litvi (-3,5%).
5. Domače turistično povpraševanje navzdol, tuje pa krepko navzgor
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del marca letos za slabih 9 odstotkov nižja 
od vrednosti gradbenih del, opravljenih v februarju, vrednost opravljenih gradbenih del v 
marcu letošnjega leta v primerjavi z marcem 2015 pa se je znižala za dobro tretjino. Število 
opravljenih gradbenih ur se je v marcu 2016 glede na enak mesec lani povečalo za 0,2%, 
njihov impulzni trend pa kaže njihovo rast po stopnji 0,83%. 
Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo. Marca jih je bilo za 12,8% več kot 
v enakem mesecu leta 2015, hkrati pa se je skupno število prenočitev v tretjem mesecu 
letos zviševalo po mesečni stopnji 1,32%. Pri tem je prišlo do krepkega porasta tujega 
turističnega povpraševanja, saj je v marcu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo 
za 28,8% glede na marec 2015. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v letošnjem marcu 
kaže pozitivno rast po stopnji 4,15%. V marcu letos se je število prenočitev domačih gostov 
zmanjšalo in sicer za 5% glede na enak mesec v letu 2015, impulzni trend prenočitev 
domačih gostov v marcu kaže rast po stopnji 0,83%.
Podatki SURS-a o transportu za marec 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih 
za 32% več potnikov kot marca lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo 
večje za 34%. V koprskem pristanišču je bilo marca pretovorjenih 1,4 milijona ton blaga ali 
za desetino manj kot marca lani. 
6. Nižanje brezposelnosti se še nadaljuje
Na trgu dela se stanje še naprej popravlja. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu marcu 2016 povečalo na 919421 oziroma za 1463 oseb glede na mesec 
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
32
prej, glede na marec 2015 pa se je število zmanjšalo za 1144 oseb oziroma 0,1 odstotka. 
V marcu je bilo v Sloveniji 809196 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je 
število delovno aktivnih povečalo za dobrih 7 tisoč oseb, glede na marec 2015 pa za slabih 
7 tisoč oseb oziroma 0,8 odstotka. Med zaposlenimi jih je bilo v marcu še vedno dobrih 
93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od marca lani povečalo za 2,3 
odstotka. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na marec 2015 zmanjšalo za 
2,1%. Med samozaposlenimi je bilo 71% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih 
število se je v marcu povečalo za 155. 
Iskalci dela
104,000
108,000
112,000
116,000
120,000
124,000
128,000
132,000
2012 2013 2014 2015 2016
število
Vir :  ZRSZ
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec aprila 2016 registriranih 105453 
brezposelnih oseb, kar je za 4773 oseb oziroma 4,3% manj kot ob koncu marca, v primerjavi 
z aprilom 2015 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 8713 oziroma 8,2%. V aprilu se je na 
Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6015 brezposelnih oseb, kar je 1,5% manj kot v 
marcu in za 7,9% manj kot aprila 2015. Med novo prijavljenimi je bilo 682 iskalcev prve 
zaposlitve, 1056 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3401 brezposelnih zaradi izteka 
zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je aprila letos znašal 10788 brezposelnih 
oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 8409, kar je slabih 16% manj kot 
marca, v primerjavi z aprilom 2015 pa je bilo zaposlitev za 15% več. 
Po podatkih Eurostata je bila marca 2016 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 
10,2%, kar je glede na mesec poprej manj za dve desetinki odstotne točke ter odstotno 
točko manj kot marca lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja 
brezposelnosti v marcu 8,8% in se je glede na enak mesec v 2015 zmanjšala za 0,9 odstotne 
točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo marca v EU28 21,4 milijona brezposelnih oseb, od 
33
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
teh 16,4 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v marcu najnižjo 
stopnjo brezposelnosti zabeležili na Češkem (4,1%) , najvišjo pa v Španiji (20,4%) in v 
Grčiji, za katero januarski podatek znaša 24,4%.
CENE, PLAČE, STROŠKI DELA
7. Cenovna pričakovanja, navkljub opaznemu majskemu povečanju, še vedno kažejo 
navzdol
 
Cene so maja porasle za 0.9%. Bolj dolgoročna dinamika cen je še vedno negativna, vendar 
se padanje upočasnjuje, medletna rast se je z aprilske stopnje -0.6% zmanjšala na -0.4%. 
Pri tem se je tako padanje cen blaga kot naraščanje cen storitev pospešilo (cene blaga so 
se maja medletno zmanjševale po 1.4%, medtem ko so se cene storitev povečale za 1.9%). 
Inflacija
-2
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015 2016
%
Slovenija
evro območje
ciljana inflacija
Vir :  Eurostat
 
Maja so najbolj porasle cene sadja in derivatov; prve so k povečanju skupnih cen prispevale 
0.3, druge pa 0.2 odstotne točke. Pri storitvah so se najbolj podražile počitnice v paketu in 
druge storitve.
Harmoniziran indeks cen kaže med državami EU primerljiv naraščanje cen. V Sloveniji 
so bile maja spremembe harmoniziranega indeksa manjše kot spremembe življenjskih 
stroškov; saj je bilo majsko povečanje le 0.8%, medletno zmanjšanje pa -0.5%. V evro 
območju in v celi EU se je dinamika cen merjena s harmoniziranim indeksom cen pav tako 
popravila; tekoče se je povečala na 0.3%, bolj dolgoročno, pa je medletna stopnja z -0.2% 
v aprilu porasla na -0.1%!
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
34
Cene industrijskih proizvajalcev so dostopne do aprila, ko so se zmanjšale za 0.1%, medletno 
pa so bile kar 2.5% pod ravnijo industrijskih cen v aprilu 2015. Cene so se zmanjšale pri 
proizvajalcih surovin, energentov in investicijskih dobrin, medtem ko so proizvajalčeve 
cene proizvodov za široko potrošnjo stagnirale. Medletno padajo proizvajalčeve cen v vseh 
namenskih skupinah, najbolj pa še vedno cene energentov (3.7% so nižje za od ustreznih 
cen v lanskem letu). Dinamika cen na posameznih trgih industrijskih proizvajalcev je zelo 
podobna, medletno najbolj zaostajajo cene na ne-evrskih trgih, najmanj pa cene na domačih 
trgih.
Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi majsko povečanje cen že kazalo na opaznejše 
obračanje v dinamiki cen. Še več, pričakovanja kažejo, da bo dinamika stagniranja 
oziroma padanja cen prevladovala tudi v naslednjih nekaj mesecih. Pri cenah na malo 
blaga je pričakovati še celo pospešitev padanja, saj so cenovna pričakovanja v trgovini na 
drobno v zadnjem razdobju opazno padla, presežek trgovin, ki pričakuje zmanjšanje cen 
nad trgovinami, ki pričakujejo povečanje, se je povečal skoraj za 20% vseh anketiranih 
trgovin, tako da skupno zaostaja skoraj za 30% vseh trgovina za dolgoročnimi povprečnimi 
vrednostmi. Pričakovane cene storitev so ponovno dosegle dolgoročne ravnotežne vrednosti 
in tam stojijo. Pri pričakovanih cenah industrijskih proizvajalcev pa je v zadnjem obdobju, 
po kratkem predahu, ponovno prišlo do opaznega padca pod dolgoročno ravnotežno raven. 
 
V zadnjem mesecu (do konca maja) so cene surovin (v evrih) porasle za 4%. Najbolj so 
porasle cene hrane in nafte (za preko 7% oziroma 15% v evrih ), najmanj pa cene kovin 
in zlata (ene in druge so v zadnjem mesecu padle za 1.6%, oziroma 2.1% v evrih). Bolj 
dolgoročno (medletno) so se cene surovin tudi maja zmanjšale (v evrih za 3.4%). Najbolj 
so porasle cene surovin hrane (za 4.2% v evrih), najbolj pa so se zmanjšale cene nafte ter 
kovin (za 20.5% oziroma 16.6%). 
8. V ožji državi in izobraževanju stroški dela še naprej opazno zaostajajo za evro 
območjem
 
Povprečne plače so marca porasle še nekoliko bolj kot februarja (za 1.2%, februarja za 
0.5%); pospešitev pa je bila predvsem sezonske narave, saj se je navkljub tekoči pospešitvi 
bolj dolgoročna dinamika zmanjšala (medletna stopnja je padla na 2.4%). Marca so 
povprečne plače porasle v večini dejavnosti. Najbolj v rudarstvu in oskrbi z električno 
energijo, plinom in paro (za preko 7%), medtem ko so se plače zmanjšale le v predelovalni 
dejavnosti in javni upravi. V državi so povprečne plače padle le v ožji državi, medtem ko so 
v izobraževanju porasle za 1%, v zdravstvu pa za 0.3%. 
Bolj dolgoročno (medletno) so se povprečne plače povečale manj kot februarja (za 
2.4% oziroma 3.8%), medtem ko so med dejavnostmi plače padle samo v poslovanju z 
nepremičninami. V gospodarstvu je v treh dejavnostih medletna rast plač presegla mejo 
35
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
4% , medtem ko so v javnem sektorju najhitreje naraščale plače administracije (po 6.2% 
letno). Rast plač v izobraževanju in zdravstvu je bila precej počasnejša kot v administraciji 
(2% oziroma 3.1%), vendar še vedno približno tako hitro kot v povprečju dejavnosti 
gospodarstva.
V dejavnostih storitev je bolj dolgoročna dinamika povprečnih plač precej nižja kot v 
dejavnostih proizvajalcev blaga. To je pričakovano, saj so sektorji industrije imeli zadnja tri 
leta opazno močnejšo dinamiko povpraševanja.
Enotni stroški dela; sektorji gospodarstva
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
1.07
1.08
2012 2013 2014 2015
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
2012 2013 2014 2015
INDUSTRIJA
Slovenija
Slovenija
evro
evro
STORITVE
 
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela ;  desezonirane vrednost i ;  normirano na 2012/4=1
Opazne razlike med sektorji kažejo tudi enotni stroški dela, saj je dinamika enotnih 
stroškov dela v industriji po 2012 praviloma opazno prehitevala dinamiko v evro območju. 
Tako so do konca 2015 enotni stroški dela v industriji porasli v Sloveniji za 2% več kot v 
evro območju. V sektorjih storitev so enotni stroški dela po 2012 sicer prav tako naraščali 
nekaj hitreje kot v evro območju, vendar je prednost Slovenije pred evro območjem konec 
lanskega leta popolnoma splahnela. 
Medtem ko je relativna razlika v dinamiki enotnih stroškov dela med industrijo in storitvami 
(glede na evro območje) majhna, pa so odstopanja ustrezne dinamike enotnih stroških dela 
pri državi velika. Po 2012 so enotni stroški dela ožje države in v izobraževanju naraščali 
bistveno počasneje od ustreznih enotnih stroškov dela v evro območju. Kot kaže slika je 
bila dinamika še posebno šibka v ožji državi, kjer je dinamika stroškov dela sicer precej 
nihala, vendar do konca leta 2015 ni uspela niti zadržati zatečene ravni s konca 2012. V 
istem času so enotni stroški dela v evro območju enakomerno naraščali, porasli so za prek 
7%.
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
36
Enotni stroški dela; javnofinančni sektorji
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
2012 2013 2014 2015
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
2012 2013 2014 2015
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
1.07
1.08
2012 2013 2014 2015
ADMINISTRACIJA
ZDRAVSTVO
IZOBRAŽEVANJE
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro evro
evro
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela v  javnof inančnih sektor j ih ;  desezonirane vrednost i  normal iz i rane na 2012/4=1. 
Podobno je bilo tudi v izobraževanju, kjer so enotni stroški dela v 2013 in začetku 2014 
prav tako močno zaostali za ustreznimi enotnimi stroški dela v evro območju, tako da, ne 
glede na pospešitev po drugem četrtletju 2014, do konca 2015 niso presegli vrednosti konec 
2012 niti za 1%! V istem obdobju so enotni stroški dela izobraževanja v evro območju 
enakomerno naraščali in porasli za 3.5%. 
Enotni stroški dela v zdravstvu so v istem obdobju v Sloveniji naraščali relativno precej bolj 
(glede na evro območje), še zlasti v začetnem delu obdobja (do konca 2013). Ponovno so 
opazno pospešili v drugi polovici 2015 , tako da so v celotnem obdobju po 2012 porasli za 
preko 7%, kar je precej več kot v evro območju, kjer so se povečali le za 4%! 
37
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
FINANČNA GIBANJA
9. Opazna krepitev (tekoča in trendna) javnofinančnih prihodkov v aprilu in maju
Javnofinančni prihodki so v zadnjih treh mesecih, navkljub naraščanju trendno (medletno) 
precej zanihali. Najprej so aprila opazno porasli, čeprav so bolj dolgoročno precej zaostali 
za ustreznimi vrednostmi v 2015, na kar so maja ponovno močno porasli , tokrat pa so 
močno porasli tudi trendno. Takšno trendno nihanje je bilo praktično v celoti posledica 
nihanja javnofinančnih prihodkov v 2015, torej posledica spreminjanja osnove. Aprila lani 
so namreč javnofinančni prihodki zaradi premika timinga močno porasli, maja lani pa iz 
istega razloga močno zaostali. 
Letos, kot rečeno, javnofinančni prihodki opazno naraščajo od februarja dalje, tako da so 
bili do konca maja kumulativno že za preko 260 milijonov evrov (0.6% BDP) višji kot 
v istem obdobju lanskega leta. Skupno povečanje v aprilu in maju je bilo veliko tako pri 
neposrednih davkih in ostalih prihodkih kot pri domačih davkih na blago in storitve. 
Neposredni davki in ostalih prihodki so se v povprečju zadnjih dveh mesecev za okoli 
8% višji kot v katerem koli mesecu letošnjega leta, večji so tudi od povprečja leta 2015. 
V zadnjih dveh mesecih je večina davčnih oblik neposrednih davkov opazno presegla 
ustrezne vrednosti v lanskem letu. Največ so zagotovo prinesli presežki prispevkov za 
zdravstveno in pokojninsko blagajno ter dohodnine. Pri prispevkih so presežki v povprečju 
zadnjih dveh mesecev presegali ustrezne vrednosti lani za 4%-5.5%, oziroma skupno za 16 
milijonov (pri prispevkih zdravstvenega zavarovanja) oziroma 32 milijonov (pri prispevkih 
pokojninskega zavarovanja). Pri dohodnini so presežki obeh mesecev manjši, vendar so 
skupno vseeno presegli 6 milijonov. Tudi kumulativno so te tri oblike največ prinesle k 
veliki fiskalni izdatnosti v prvih petih mesecih. Vse tri davčne oblike skupaj so namreč 
v petih mesecih prinesle za okoli 130 milijonov več ko v istem obdobju lanskega leta. 
Davek na dobiček podjetij je sicer bil maja zelo izdaten, vendar to le zaradi premika timinga 
vplačila poračuna davka na dobiček; ta je namreč praviloma centriran na april, letos pa je 
realiziran predvsem v maju. V povprečju zadnjih dveh mesecev skupaj je bil v 2016 celoten 
javnofinančni prihodek od davka na dobiček celo nekaj manjši kot lani (za približno 9 
milijonov), kar je bilo poleg zmanjšanja donosa od kazni (za okoli 3milijone v obdobju 
april maj) najslabši letošnji javnofinančni izplen katerekoli davčne oblike! 
Tudi pri domačih davkih na blago in storitve je bil donos v povprečju aprila in maja zelo 
visok (okoli 450 milijonov), tako da je presegel povprečje 2015 za 8.8%. Glavnino presežka 
nad letom 2015 so prinesli davek na dodano vrednost po obračunu (v maju in aprilu skupno 
2.2 milijona), trošarine 104 milijone in davek na dodano vrednost od uvoza (5 milijonov). 
Tudi kumulativni presežek v celem letu (do maja) je največji pri omenjenih davčnih oblikah. 
Razloga za takšno povečanje donosa teh oblik sta predvsem dve spremembi v gospodarskih 
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
38
dosežkih, rast domačega trošenja in porast cen naftnih derivatov. Krepitev domačega 
trošenja kaže še zlasti davek na dodano vrednost od uvoza, saj v zadnjih dveh mesecih 
sistematično presega lanskoletne vrednosti za preko 3% oziroma za nekaj preko 2 milijona. 
Obrat v dinamiki javnofinančnih prihodkih je še zlasti izrazit pri trošarini. Medtem ko je 
do maja (zaradi cenitve nafte) donos trošarin medletno sistematično padal, je povečanje 
cen nafte potisnilo močno navzgor tudi donos od trošarin, maja je dosegel presežek (nad 
lanskim majem) celo 114 milijonov evrov. 
10. Depoziti še naprej hitro navzgor 
Skupni krediti so aprila porasli za 70 milijonov (0.4%), bolj dolgoročno (medletno) pa 
so se zmanjševali po 7.4% na leto. Približno za enako so se tekoče povečali tako krediti 
gospodinjstvom kot podjetjem, medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika pri podjetjih še 
naprej bistveno nižja, čeprav se razkorak v dinamiki kreditiranja podjetij med Slovenijo in 
evro območjem aprila ni povečal. Od konca 2014 so krediti podjetjem v Sloveniji zaostali 
za krediti v evro območju za 12% (tudi če se izloči prenose na slabo banko). Po drugi 
strani je bila dinamika kreditov gospodinjstvom aprila v Sloveniji malo hitrejša kot v evro 
območju, zato se je kumulativni zaostanek od konca 2014 zmanjšal na 1.5%.
Skupni depoziti so se aprila prav tako povečali za 0.4%, bolj dolgoročno pa so porasli za 
7.4%! Ponovno so porasli tako depoziti gospodinjstev in podjetij. Bolj dolgoročno hitro 
naraščajo eni in drugi, vendar res zelo hitro naraščajo depoziti podjetij; aprila so medletno 
naraščali po 16%. Viški v transakcijah s tujini, ki so omenjeni pri dinamiki končnega 
povpraševanja, so glavni vir za hitro povečevanje potenciala samo-financiranja podjetij. 
Krediti
0.995
1.000
1.005
1.010
1.015
1.020
1.025
IV I II III IV I II
2014 2015 2016
0.88
0.90
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
IV I II III IV I II
2014 2015 2016
PODJETJAGOSPODINJSTVA
Slovenija
evro
Slovenija
evro
Vir :ECB;BS; lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  gospodinjstvom in nef inančnim korporaci jam; normal iz i rano na 2014/12=1
39
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
Grosistične obrestne mere še naprej ostajajo zelo nizke. Trimesečni euribor je tako -0.26%, 
do enega leta pa negativen. Precej detajlističnih obrestnih mer se je marca v Sloveniji 
zmanjšalo. Obrestne mere na posojila gospodinjstvom so ostale nespremenjene, medtem ko 
so se posojila podjetjem opazno pocenila, še zlasti večja posojila, obrestne mere za kredite 
preko 1 milijona so padle za 0.4 odstotne točke. Depozitne obrestne mere so se malenkost 
zmanjšale. Spremembe obrestnih mer v evro območju so bile precej manjše kot v Sloveniji.
11. Plačilnobilančni presežek v prvem četrtletju presega 700 milijonov € 
Kljub zmanjšani dinamiki medletne rasti ostaja tekoča bilanca visoko pozitivna tudi v 
marcu, s tem pa tudi v celotnem prvem četrtletju. Zunanji dolg se je malo povečal, donos na 
slovenske državne obveznice pa je v začetku junija padel na samo 1.41%, kar je manj kot 
pri Italijanih in Špancih. 
V marcu 2016 je bil presežek tekočega dela plačilne bilance 287 milijonov € (v enakem 
mesecu lani kar 320 milijonov €), kar je rezultat blagovnega presežka 200 milijonov € (marca 
lani 220 milijonov €), storitvenega presežka 199 milijonov € (154 milijone €), primanjkljaja 
primarnih dohodkov 46 milijonov € (9 milijonov €) in primanjkljaja sekundarnih dohodkov 
65 milijonov € (44.9 milijonov €). V EU28 je znašal presežek v februarju 9.1 milijardo €, v 
katerem je bil slovenski delež kar 1.8%. 
Po razpoložljivih podatkih za 21 članic EU28 je Slovenija med deseterico članic s pozitivno 
tekočo plačilno bilanco v marcu 2016.
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
40
Plačilna bilanca
Postavka januar-marec marec
2015 2016 2015 2016
I. Tekoči račun 443,1 703,3 320,4 286,8
1. Blago 350,4 555,9 220,2 199,7
2. Storitve 400,5 461,2 154,2 198,5
transport 184,90 207,70 69,20 74,10
turizem 277,70 313,10 97,60 117,30
3. Primarni dohodki -125,6 -136,6 -9 -46
delo 125 123,2 41,6 41
 - capital -271 -243 -86,5 -88,8
4. Sekundarni dohodki -182,1 -177,2 -44,9 -65,4
 - država -125,1 -125,6 -21,8 -43,2
II. Kapitalski račun 30 24,6 5,7 -20,8
III. Finančni račun 398 265 14,3 -56,2
1. Neposredne naložbe -360,3 -269 -256,1 -181,4
imetja 69,6 112,3 -39 32,1
obveznosti 430 381,3 217,1 213,5
2. Naložbe v vrednostne papirje 625,1 616,9 130 -828,1
imetja 337,9 464,2 159,9 333,6
 - obveznosti -287,2 -152,7 29,9 1.161,7
3. Finančni derivativi 21,5 -5,7 7,4 -0,5
4. Ostale naložbe 131,9 -87,7 100,7 998,8
4.1. Imetja 340,9 -92,1 121,2 385,7
4.2. Obveznosti 209 -4,4 20,5 -613,1
5. Rezervna imetja -20,2 10,4 32,3 -44,9
IV. Neto napake in izpustitve -75,1 -462,9 -311,8 -322,1
Vir :  BS,  mi l i joni  evrov
V prvem četrtletju 2016 skupaj znaša presežek tekoče bilance 703 milijone € (v enakem 
obdobju lani je bil 443 milijonov €), kar je rezultat blagovnega presežka 556 milijonov € (lani 
350 milijonov €), storitvenega presežka 461 milijonov € (400 milijonov €), primanjkljaja 
primarnih dohodkov 137 milijonov € (126 milijonov €) in primanjkljaja sekundarnih 
dohodkov 177 milijonov € (182 milijonov €). Pri slednjih gre v veliki meri za transfer 
profitov tujih podjetij pri nas, ki se iz leta v leto povečuje. 
Kapitalski račun kaže v prvih treh mesecih 2016 povečanje obveznosti za 25 milijonov € 
(v enakem obdobju lani za 30 milijonov €). Finančni račun kaže v enakem obdobju 
povečanje obveznosti za 265 milijonov € (lani 398 milijonov €). Pri neposrednih naložbah 
so obveznosti padle za 269 milijonov € (360 milijone €), naložbe v vrednostne papirje so 
povečale obveznosti za 617 milijonov € (625 milijonov €), pri ostalih naložbah pa so se 
obveznosti zmanjšale za 88 milijonov € (v enakem obdobju lani so se povečale za 132 
41
K A KO  D O L G O  B O  I Z V O Z  Š E  R E Š E VA L  E KO N O M S KO - P O L I T I Č N E  N E S M I S L E ?
milijonov €). Rezervna imetja pri Banki Slovenije so porasla za 10 milijonov € (v enakem 
obdobju lani so se zmanjšala za 20 milijonov €).
 
Tako bruto kot neto zunanji dolg sta se v marcu 2016 povečala. Konec marca je znašal bruto 
zunanji dolg 45340 milijonov €, pri čemer je bilo državnega in državno garantiranega 30552 
milijonov € ali 67.4%. Neto zunanji dolg je znašal 12130 milijonov €, kar je 26.7% bruto 
dolga. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec aprila 2016 le 763 milijonov €, 
pri čemer je bilo zlata za 115 milijonov €, imetja SDR 202 milijona €, rezervna pozicija pri 
MDS 196 milijonov € in devizne rezerve le 249 milijonov €). 
Donos na desetletne slovenske državne obveznice je bil 6. Junija 1,41%, kar ostaja nižje 
(ugodneje) od donosa na italijanske in španske obveznice, s katerimi se običajno primerjamo.