Otroci ustvarjajo v Pliskovici Zmajar je hotel poleteti na Kras, znašel pa se je na drevesu pri kamnolomu Faccanoni: rešili so ga gasilci /i 7 V tržaški palači Gopčevic se uspešno nadaljuje razstava o Tomizzevem opusu Goriško letališče bo dobilo kar dve obeležji v spomin na brata Rusjan Primorski Dvojezične table kot jara kača Rado Gruden Na Koroškem se je v zadnjih dneh spet razplamtela razprava o dvojezičnih krajevnih napisih. Ta tematika se kot jara kača vleče že od leta 2001, ko je avstrijsko ustavno sodišče razsodilo, da je za postavitev dvojezičnega -nemškega in slovenskega - napisa kraja dovolj, da tam v daljšem obdobju živi vsaj 10 odstotkov slovenskega prebivalstva. Od prve razsodbe ustavnega sodišča bo kmalu minilo osem let, vendar problem števila dvojezičnih krajevnih napisov ostaja še naprej odprt, predvsem pa predmet sporov med večino in manjšino pa tudi med manjšino samo. Pogledi na možne poti do rešitve tega vprašanja so namreč različni, povsem jasno pa je, da na najbolj enostavno in logično rešitev - uresničitev razsodb ustavnega sodišča - avstrijska politika ne namerava pristati. Če bi to hotela, bi to že zdavnaj storila. Nekaj sramežljivih poskusov, da bi do nekakšne rešitve prišlo, je bilo, vendar so se vsi končali neuspešno, predvsem zaradi odločnega nasprotovanja koroških deželnih oblasti oziroma Jorga Haiderja prej in Ger-harda Dorflerja zdaj. Socialdemokrati in ljudska stranka pa se s koroškimi nacionalisti niso hoteli spopasti na nož. Ob vsem tem je slovenska manjšina nastopala zelo neenotno. Medtem ko Narodni svet koroških Slovencev ves čas zagovarja dosledno uresničevanje razsodb ustavnega sodišča, pa se Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk zavzemata za dialog z nemško govorečo manjšino (tudi z najbolj skrajno), da bi našli »konsenz«, ki bi na nek način lahko zadovoljil obe strani. Za zdaj ne prvi ne drugi niso dosegli otipljivega rezultata. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, katera pot je prava. Če je po eni strani prav, da se v pravni državi pričakuje izvajanje razsodb ustavnega sodišča, pa si je po drugi strani težko predstavljati pravo sožitje brez dialoga med večino in manjšino. Zato bi bilo nujno, da se slovenske manjšinske organizacije v Avstriji dogovorijo, katera so za manjšino najvažnejša vprašanja, pri čemer so dvojezični krajevni napisi sicer pomemben, vendar ne edini problem. Če bo manjšini to uspelo, bo pridobila na pogajalski moči v odnosu do avstrijskih oblasti na Dunaju in v Celovcu, pa tudi Slovenijo bo lažje prepričala, da v boju za svoje pravice nujno potrebuje podporo Ljubljane. dnevnik TOREK, 25. AVGUSTA 2009_ Št. 200 (19.599) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € azija - Po četrtkovih predsedniških volitvah Afganistan: na izide volitev bo treba še čakati Abdulah obtožuje predsednika Karzaja poneverbe glasovnic kobarid - Včeraj dopoldne začetek Večdnevni poletni seminar za slovenske šolnike v Italiji KOBARID - Včeraj dopoldne se je v Kobaridu začel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji v organizaciji slovenskega mini- strstva za šolstvo in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Seminar, ki bo potekal do petka, bo obsegal tako seznanjanje s krajevnimi šolskimi ustanovami in poglabljanje v nekatere didaktične problematike kot tudi odkrivanje naravne in kulturne dediščine Kobarida in Posočja. Na 3. strani KABUL - Na rezultate predsedniških volitev v Afganistanu bo treba verjetno še dolgo čakati. Posebna neodvisna komisija je sprejela kar 225 prijav o domnevnih nepravilnostih volilnih rezultatov, ki naj bi pripomogle k zmagi dosedanjega predsednika Ha-mida Karzaja. Njegov najnevarnejši tekmec, nekdanji zunanji minister Ab-dulah Abdulah, ga je obtožil poneverbe glasovnic. Karzaj je samega sebe že oklical za zmagovalca s 70 odstotkj glasov. Italijanski vojaki so bili medtem včeraj spet tarča napada, v eksploziji peklenskega stroja pa ni bil nihče od štirih vojakov v oklepniku ranjen. Hujše se je iztekel napad na estonske vojake. Dva sta bila ubita. Na 11. strani Erjavec po petku o plinskem terminalu v Žavljah Na 2. strani Trst: Sincovich (CGIL) zaskrbljen nad krizo Na 6. strani Na avtocesti povzročil nesrečo in pobegnil Na 12. strani Na razstavi goriška valilnica likovnikov Na 13. strani Paola Cigui vse više na lestvici WTA Na 17. strani gorica - V tujini Papirnati »privesek« neveljaven GORICA - Goričanom z osebno elektronsko izkaznico, katere veljavnost je podaljšana s papirnatim potrdilom, italijansko notranje ministrstvo svetuje, da se za izhod iz države opremijo z drugim veljavnim osebnim dokumentom. Več turistov, ki se je na dopust opravilo v Egipt, Tunizijo, Turčijo, Hrvaško, Švico in Romunijo, je namreč imelo težave z mejnimi policisti; nekaterih celo niso spustili čez mejo in so se morali vrniti domov brez dolgo pričakovanega oddiha. Na 12. strani kras - Zaradi sušnega obdobja Ogenj nad Sabliči Včeraj popoldne gorelo tudi na travnikih med Slivnim in Šempolajem SABLIČI - Požar je včeraj popoldne opustošil približno hektar borovega gozda pri Sabličih. Zagorelo je ob makadamski cesti, ki z državne ceste št. 55 vodi proti Med-ji vasi, k sreči pa je takojšen poseg gasilcev, gozdne straže in civilne zaščite preprečil še večjo škodo. Ker so se ognjeni zublji vneli kakih tristo metrov od državne ceste, so jih mimoidoči avtomobilisti takoj opazili in nemudoma poklicali gasilce. Z enim vozilom so se le-ti pripeljali iz Tržiča, z avtocister-no pa iz Gorice. Poseglo je še osebje gozdne straže in civilne zaščite iz Tržiča. Včeraj popoldne je gorelo tudi na travnikih med Slivnim in Šempolajem, kjer je gašenje steklo brez večjih težav. Na 6. in 13. strani 2 Četrtek, 20. avgusta 2009_ALPE-JADRAN_ slovenija - Minister Erjavec v petek s predstavniki AAG Po srečanju odločitev o morebitnih nadaljnjih ukrepih AAG trdi, da je Gas Natural ponaredil dokumente o vplivih plinskega terminala v Žavljah na okolje Slovenski minister za okolje Karl Erjavec se bo po srečanju s predstavniki AAG odločil za morebitne nadaljnje korake brdo pri kranju - Ob robu zasedanja slovenske vlade Premier Pahor: Odnosi med Slovenijo in Hrvaško se izboljšujejo / Miklavčič bo odpuščen iz bolnišnice predvidoma konectedna LJUBLJANA - Zdravstveno stanje slovenskega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča je zelo dobro in se še izboljšuje. Ta teden se bo nadaljevala kompleksna rehabilitacija, je včeraj povedala ministrova zdravnica Bojana Žvan in kot načrtujejo, bo minister ob koncu tedna odpuščen iz bolnišnice in nadaljnja rehabilitacija v zdravilišču ne bo potrebna. Žvanova je še povedala, da je minister v času rehabilitacije neprestano v stiku s sodelavci z ministrstva za zdravje in dnevno rešuje tekočo problematiko. Kdaj se bo Miklavčič vrnil na delovno mesto, Žvanova ni povedala. Miklavčičevo vrnitev na delovno mesto je med sejo vlade na Brdu pri Kranju napovedal tudi premier Borut Pahor. 205 metrov pod vodo nov slovenski rekord ARHUS - Dvajsetletni Ljubljančan Samo Jeranko je na svetovnem prvenstvu v prostem potapljanju na Danskem postavil nov državni rekord v dinamični apnei s plavutjo. Pod vodo v bazenu je preplaval 205 metrov, s čimer je močno izboljšal prejšnjo rekordno znamko Mitje Štampferja, ki je znašala 187 metrov. Samo Jeranko je osebni rekord izboljšal za več kot 30 metrov. "Plaval sem hitro. Po doseženih 200 m nisem želel tvegati, saj sem bil na koncu z močmi," je povedal Jeranko. BRDO PRI KRANJU - Slovenski minister za okolje Karl Erjavec je na novinarski konferenci med včerajšnjo sejo vlade na Brdu pri Kranju povedal, da se bo s predstavniki Mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je javno podvomila v pristnost dokumentov o vplivih na okolje pri gradnji plinskih terminalov v Žavljah, predvidoma srečal v petek. Na sestanku naj bi mu predstavniki AAG "iz prve roke predstavili vse dokumente in dokaze", da naj bi bili podatki o vplivih na okolje pri gradnji plinskih terminalov v Žavljah ponarejeni, od srečanja pa bo nato odvisno tudi nadaljnje ukrepanje ministrstva, je povedal. Na podlagi podatkov, ki so se do zdaj pojavili v javnosti, je ministrstvo po besedah Erjavca od italijanskega ministrstva za okolje sicer že zahtevalo pojasnila, kaj je z objavljenimi podatki. Zadevo na slovenski strani preiskuje tudi posebna medresorska skupina, ki je že ugotovila, da manjka del sveta marina Na Hrvaškem umrl slovenski potapljač ZAGREB - V bližini Labina v kraju Sveta Marina pri Rabcu je v nedeljo okoli 15. ure umrl Slovenec, ki se je potapljal v zalivu Guboka, na svoji spletni strani poroča hrvaški portal in-dex.hr. Po navedbah hrvaškega portala je neki moški, ki je gledal skozi okno bližnje hiše, obvestil klicni center 112, da je opazil potapljača, ki se je zatekel na nedostopne skale ter kazal, da potrebuje pomoč. Na pomoč je klical eden od dveh slovenskih potapljačev, potem ko naj bi drugemu postalo slabo, ker naj bi prehitro splaval na površje. Potapljača so s čolnom pripeljali na pomol v Sveto Marino, kamor so prispeli tudi reševalci nujne medicinske pomoči, vendar je bila pomoč prepozna. Po poročanju spletnega portala 24 ur.com pa je v soboto v bolnišnici v Ši-beniku umrlo 19-letno dekle iz Maribora, ki se je pred dvema tednoma potapljalo pred obalo Šibenika v Dalmaciji. Ker je prehitro prišla na površje, je bila dva tedna v barokomori, a življenja ji niso mogli rešiti. dokumentacije, ki se nanaša na čez-mejne okoljske vplive. V zvezi s tem je zato slovensko ministrstvo od italijanskega tudi že zahtevalo, da jim čim prej pošlje manjkajočo dokumentacijo, vendar je do danes na ministrstvu še niso prejeli, je še povedal Erjavec. Kot je znano, je AAG v petek podvomila v pristnost dokumentov o vplivih na okolje, ki jih je Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah, predložil za gradnjo tega projekta. Od slovenske vlade je ob tem tudi zahtevala, da se upre pritiskom Italije in da sum o poneverbi dokumentov prijavi evropskim institucijam. Gas Natural naj bi ponaredil podatke in izsilil soglasje italijanske vlade o okoljski primernosti gradnje terminala. AAG naj bi imel dokaze, da so v projektu ponarejene ocene vplivov na okolje in posledice morebitnih nesreč, in da so državne in pokrajinska oblast podprle in prikrile to potvarja-nje. (STA) BRDO PRI KRANJU - Slovenski premier Borut Pahor je na včerajšnji novinarski konferenci med sejo vlade na Brdu pri Kranju potrdil, da se bo strateškega foruma, ki bo 30. in 31. avgusta na Bledu, udeležil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. Včeraj so tudi na zunanjem ministrstvu potrdili, da se bo Jandro-kovic udeležil foruma, niso pa mogli potrditi, ali se bosta ob robu sestala z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. Kot so povedali, bo verjetno do srečanja prišlo, dokončnega dogovora pa še ni in je odvisen od tega, če bosta ministra ocenila, da je v skladu z dogovorom premierov na Trakošcanu potreben. Jandrokovic bo sicer na strateškem forumu v ponedeljek govorec na panelu o gospodarski krizi kot grožnji varnosti in razvoju. Premier Pahor je med sejo vlade včeraj izrazil posebno zadovoljstvo, da se bo foruma udeležil Jan- drokovic, saj bo to po njegovem "dober signal izboljšanja odnosov med obema državama" in prikaz želje "obeh diplomacij, da ne zamudita nobene priložnosti, da nadaljujeta delo, ki smo ga začrtali na zadnjem sestanku s predsednico hrvaške vlade" Jadranko Kosor 31. julija na dvorcu Trakošcan. Na novinarsko vprašanje, kaj je novega glede dogovora s Kosorjevo, pa je povedal le, da se uveljavlja. Ko bo dogovor prišel v fazo osnutka, bodo z njim seznanjeni predsedniki parlamentarnih strank na obeh straneh, če se bosta tako dogovorila s Kosorjevo, je še povedal. Pahor in Kosorjeva sta po pogovorih na dvorcu Trakošcan povedala, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta prive-del do rešitve vprašanja nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in meje med državama. Podrobnosti nista razkrila, povedala sta le, da naj bi strani podrobnosti dogovorili do jeseni, ko naj bi se znova sestala, tokrat v Sloveniji. Premiera sta takrat tudi napovedala bolj intenzivno sodelovanje, tudi obeh zunanjih ministrov, ki pa naj bi bilo bolj skrito pred očmi javnosti. Borut Pahor je s pripravami na strateški forum, ki bo 30. in 31. avgusta potekal na Bledu, zadovoljen. "Forum se pripravlja z veliko vnemo, zadovoljni pa smo tudi z odzivom," je še dejal. Od foruma pa si obeta "dobro diskusijo tako v formalnih kot bilateralnih srečanjih". Razprava na letošnjem strateškem forumu, ki ga že četrto leto organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost, bo namenjena svetovni gospodarski krizi in njenemu vplivu na gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji. Ob slovenskem političnem vrhu se ga bodo udeležili tudi številni ugledni gostje iz tujine, zunanji, gospodarski in drugi ministri. (STA) Na območju Mute se je 29-letni domačin polil z bencinom in zažgal MUTA - Na kmetiji na območju občine Muta se je v nedeljo zvečer hudo opekel 29-letni domačin, ki se je pred tem polil z bencinom in zažgal. Zaradi hudih opeklin po celem telesu so ga reševalci odpeljali v UKC Maribor, kjer se zaradi posebno hudih poškodb nahaja v smrtni nevarnosti, so sporočili s Policijske uprave Slovenj Gradec. Policisti s policijske postaje Radlje ob Dravi so ugotovili, da se je 29-letnik po vrnitvi domov v vinjenem stanju sprl z 59-letnim očetom in z njim nameraval fizično obračunati. To mu je preprečil njegov 23-letni brat, vendar je z njim fizično obračunal in nato odšel za hišo, kjer je uničeval pohištvo. Nadaljnje razgrajanje mu je po navedbah policije preprečila mati, nakar je 29-letnik odšel v hišo, kjer je očetu dejal, da se bo zažgal. Nato je odšel na dvorišče pred hišo, kjer je vzel plastično posodo, se polil z bencinom in za-žgal. Prvo pomoč mu je nudila mati, ki ga je pogasila in z njega strgala oblačila. koroška - Dvojezični krajevni napisi Konsenzna skupina poziva avstrijskega kanclerja k pogajanjem CELOVEC - Konsenzna skupina, ki jo sestavljajo pripadniki slovenske manjšine in nemške večine na avstrijskem Koroškem, poziva avstrijskega kanclerja Wer-nerja Faymanna k novim pogajanjem o ureditvi za dvojezične krajevne napise. Kot so včeraj poudarili v Celovcu, avstrijska vlada tega vprašanja ne more prepustiti zgolj deželi Koroški. Avstrijski kancler Faymann je v nedeljo v pogovoru za avstrijski državni radio ORF ponovno potrdil, se pri ureditvi za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem zavzema za soglasje na najširši osnovi. Pri tem po njegovem število dvojezičnih krajevnih tabel ni odločilno. To je sicer verjetno daljša pot, vendar želi vključiti vse strani, je menil Faymann v nedeljo za ORF. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik, ki skupaj s predsednikom Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjanom Sturmom in predsednikom koroškega Heimatdiensta (KHD) Josefom Feldnerjem od leta 2005 tvori jedro t.i. konsenzne skupine, je včeraj na ti- skovni konferenci v Celovcu opozoril, da "ni mogoče zahtevati konsenza, če niti ni pogovorov." Faymann naj zato čim prej skliče nov krog pogajanj. Predsednik ZSO Sturm je zahteval, naj "politika ali ukrepa ali pa naj se izjasni, da sploh nočejo rešitve." Predsednik KHD Feldner pa je zatrdil, da "zunaj Koroške nihče več ne razume malenkostnega barantanja za nekaj krajevnih tabel gor ali dol." ljubljana - V petek v parku Tivoli Javno opazovanje Jupitra in Lune LJUBLJANA - V okviru Mednarodnega leta astronomije bo v petek ob 20. uri v parku Tivoli potekalo veliko javno opazovanje Jupitra in Lune, pri čemer bo mogoče skozi več kot 20 različnih teleskopov opazovati Luno posuto s kraterji, so sporočili iz Ustvarjalnega astronomskega društva Temno nebo Slovenije. Na dogodku pričakujejo okoli 8000 obiskovalcev. Jupiter se bo v petek zvečer dvigal nad obzorjem in se prikazal v vsej svoji lepoti. Jupiter opazovalce vedno očara s pasovi in štirimi, najsvetlejšimi lunami, ki krožijo okoli planeta, so v društvu zapisali v sporočilu za javnost. Kot so pojasnili, je te lune pred natanko 400 leti s teleskopom prvič opazoval Galileo Galilei. Iznajdba teleskopa je v astronomiji povzročila skokovit razvoj, človeštvo pa je začelo odkrivati skrivnosti vesolja. Na javnem opazovanju bodo obiskovalci lahko poslušali kratka predavanja o Luni in Jupitru, poklicni astronomi pa bodo vsake pol ure obiskovalce s predavanji vodili po Jakopičevem drevoredu, kjer je na ogled razstava od Zemlje do vesolja. Razstava bo odprta do 4. septembra, obisk javnega opazovanja pa je priložnost za istočasni, voden ogled razstave, so še navedli v društvu. Dogodek je brezplačen, opazovanje pa bo končano ob polnoči, ko bosta najprej Luna in nato še Jupiter počasi zahajala na zahodnem obzorju. Opazovanje Jupitra in Lune, ki se bo ob drugi obletnici sprejetja uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja odvijal na Jakopičevem drevoredu in na rondoju ob sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani, organizirajo Ustvarjalno astronomsko društvo in Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z astronomskimi društvi iz vse Slovenije. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 25. avgusta 2009 3 kobarid - Začetek poletnega seminarja za slovenske šolnike v Italiji Ob poglabljanju šolske problematike tudi odkrivanje krajevnih znamenitosti Včeraj odprtje in prvi predavanji - Danes in jutri odkrivanje Posočja skozi predavanja in ekskurzije KOBARID - Spoznavanje naravne in kulturne dediščine kraja, strukture in delovanja gostiteljske območne enote ter krajevnih šol in poglabljanje v nekatere aktualne didaktične problematike: vse to vsebuje tradicionalni poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom oz. z dvojezičnim poukom v Italiji, ki ga ponuja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, organizira pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Okoli štirideset slovenskih šolnikov iz Italije se je tako včeraj dopoldne zbralo v hotelu Hvala v Kobaridu, kjer bodo preživeli seminarski teden do petka kot gostje no-vogoriške območne enote ZRSŠ. Novost letošnjega seminarja je, da se ga udeležuje tudi nadzornik za slovenščino na srednjih in višjih šolah na avstrijskem Koroškem Teodor Domej, ki bo z ostalimi udeleženci preživel prva dva dneva pobude. Včerajšnji dopoldan je bil posvečen odprtju seminarja, katerega program je navzočim orisala pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri ZRSŠ Andreja Duhovnik Antoni, udeleženci pa so bili deželni tudi pozdrava kobariškega župana Roberta Kavčiča in predstojnika novogoriške območne enote ZRSŠ Milana Čotarja. Prvi je predstavil svojo občino, ki med drugim tudi skrbi, da ostajajo podružnične šole na sicer obsežnem, a redko naseljenem teritoriju, odprte. Z vprašanjem podružničnih šol, ki se zaradi pomanjkanja otrok zapirajo, se ukvarja tudi OE ZRSŠ Nova Gorica, v osnovnih šolah katere je trenutno osem tisoč otrok, medtem ko jih je bilo v preteklosti veliko več, je dejal predstojnik enote Milan Čotar, za katerega pa se stvari zdaj umirjajo in nazadovanja ne beležijo več. Čotar je tudi orisal dejavnost in programe novogoriške enote s posebnim ozirom na zgodnje učenje tujega jezika, na uvajanje pouka drugega tujega jezika v osnovni šoli, ukvarjanje s specifičnimi skupinami učencev, fleksibilni predmetnik in fleksibilnega učitelja, vzgojni načrt in ustanavljanje razvojnih timov. Milan Čotar je imel tudi prvo predavanje v okviru seminarja, ki je v popoldanskih urah prešel v živo. Svoje predavanje je posvetil pomenu pravil za odgovorno delo v šoli, saj so pravila predpogoj za vsako organizirano delovanje, mladi pa jih doživljajo kot omejitve in ovire pri njihovem vstopanju v življenje ter spoštujejo le pravila, ki si jih postavljajo sami. To je za šolo lahko priložnost, meni Čotar, ki opozarja na vprašanje učiteljev, ki izgorevajo v prizadevanjih za večjo disciplino in odgovornost, si pa pogosto zastavljajo tudi nemogoče cilje in želijo prevzemati odgo- vornosti, ki niso njihove. Prispevek druge predavateljice Marije Sivec pa je bil posvečen zgodbi kot motivacijskemu dejavniku pri razvijanju bralne in pisne zmožnosti v osnovni šoli. Predstavljena je bila izkušnja pobude v okviru Evropske šole v Bruslju, kjer je pripovedovanje resnične zgodbe učencem nudilo motivacijo pri razvijanju bralnih in pisnih zmožnosti v slovenščini ter pri zanimanju za zgodovino, geografijo in način življenja. V prihodnjih dneh se bodo udeleženci poletnega seminarja posvetili obravnavanju pomena opazovanja pouka za dosego boljše učne prakse, o čemer bosta v četrtek, ko bo na sporedu tudi obisk ko-bariškega vrtca in osnovne šole, govorili Berta Kogoj in Mariza Škvarč, ter motivaciji za šolsko delo, o čemer bo v petek, se pravi na zadnji dan seminarja, govoril priznani strokovnjak Bogdan Žorž. Današnji in jutrišnji dan pa bosta posvečena spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Kobarida in Posočja v obliki predavanj in ekskurzij. Ivan Žerjal Udeležence poletnega seminarja (na sliki spodaj) je včeraj nagovoril tudi predstojnik novogoriške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Milan Čotar (na sliki desno) Meroi zapušča tekmo TRBIŽ - Nives Meroi, največja italijanska alpinistka vseh časov, se je odpovedala tekmi za absolutni ženski rekord -osvojitvi vseh 14 svetovnih osemtiso-čakov. Z možem Romanom Benetom je doslej osvojila 11 osemtisočakov, izjavila pa je, da proti ostalim konku-rentkam ne bo več tekmovala. »Zapuščam tekmo,« je dejala 48-letna Nives in pristavila, da je bilo zdravstveno stanje moža Romana po poskusu vzpona na Kanchenjungo zaskrbljujoče. »Tovrstnega alpinizma ne ljubim, zato upam, da se bo tekma čim prej končala, saj postaja res nevarna,« je povedala za tiskovno agencijo Ansa. Favoritinja ostaja Korejka Oh-Eun-Sun, ki je že preplezala 13 od 14 najvišjih gora. Mladenič je utonil LIGNANO - Utonil je v soboto dopoldne pri izlivu Tilmenta v Lignanu, njegovo truplo pa so našli v nedeljo na plaži v Bibioneju. 16-letni Nicola Bre-sciani iz okolice Brescie se za razliko od svojega mlajšega brata ni uspel rešiti, umrl je v razburkanih in hladnih vodah izliva reke Tilment, kjer je plavanje prepovedano. V soboto je umrl tudi ded obeh dečkov. pliskovica - Poletne ustvarjalne delavnice ZSKD Primorski za nas - otroško uredništvo 26 osnovnošolcev se med drugim preizkuša v novinarstu in fotografiji - Redno bomo objavljali njihove prispevke PLISKOVICA - Nekega popoldneva smo se otroci iz Trsta in Gorice zbrali v Pliskovici, da bi se udeležili štirih delavnic: fotografske, novinarske, kuharske in kamnoseške. Na našem vrtu so tri stavbe, veliko je kamenja in trave. V enem kotu so tudi igrala. Nogometno igrišče je na travniku. S prijatelji sem igral nogomet. Zmagali smo 4:3. Jeeeee! (Ivan) Julija, Clara in Irena so bile zbuje-ne do poznega. Clara me je zbudila in dolgo sva se pogovarjali tako glasno, da smo zbudile še ostale. Takrat je prišla Mirna in nam ukazala, naj ugasnemo svetilke in naj zaspimo. Mi pa nismo zaspale, ampak smo se še naprej pogovarjale. Nato je prišla še enkrat in šele takrat smo zaspale. (Iris) Takoj ko smo se zbudili, smo šli pozdravit naravo. Dvignili smo roke v zrak in glasno zazehali. Zdelo se mi je, da nekateri še spijo ... pokonci! Vendar kmalu smo se čisto zbudili, ker smo skakali, tekali, se smejali in ker smo vedeli, da bo kmalu zajtrk. (Upam, da bomo danes zvečer gledali televizijo.) (Martin) Po telovadbi smo šli jest. Za zajtrk smo imeli čaj in kruh s čokoladnim namazom. Kasneje smo postali novinarji, ker smo napisali en članek. Najraje imam igre na vrtu. (Sanja) Na obisk sta prišli dve mladi novinarki: Poljanka in Sara. Razdelili sta nam Primorski dnevnik, podarili mapo in blok z listi, na katerih pišem ta članek. Skupaj smo izbrali ime za naš časopis: Primorski za nas - Otroško uredništvo. Ime smo izbrali med idejami vseh nas. (Desiree) Ob 21.30 smo šli v sobe. Nekateri so poskušali zaspati, pa niso utegnili, ker smo govorili smešnice, grozljivke in brali. Ko smo se zbudili, smo ugotovili, da je Diego še spal in nekdo je rekel, da spi kot medved. Ko se je naš »medved« zbudil, smo se odpravili na zajtrk. (Kevin) Na našem dvorišču imamo igrala, gugalnice in plezalne igre. Fantje radi igrajo nogomet. Od tu imamo lep razgled, na dvorišču imamo kolesa ampak jih ne smemo uporabljati. Okoli je veliko narave. Imamo lepo sobo, čeprav spimo vsi skupaj. Tu je zelo lepo. (Erika) Eni spoznavajo časopis, drugi pa se preizkušajo v vlogi fotografa emma 4 Torek, 25. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Stik med vlado • • • in opozicijo Miro Kocjan Višek turizma je mimo, doživljali ga bomo spet pri praznikih vse do konca pomladi prihodnjega leta, ko bo to spet aktualna tema. Seveda je tudi letošnji turizem tako tuji kakor domači imel svoje značilnosti. Za Hrvaško velja na primer, da so res nekoliko pesimistično pričakovali, da letošnja sezona ne bo uspešna, pokazalo pa se je, da je v bistvu dosegla lansko raven. Začetek je bil nekoliko majav, vendar se je stanje sproti popravljalo. Na kratko: glede na obiske, promet, stanje v hotelih in druge ključne postavke je letošnji tuji turizem (to deloma velja tudi za domačega) v primerjavi z lanskim nazadoval morda za največ dva odstotka, medtem ko so nekateri pričakovali celo deset odstotni padec. Prisotne so kajpak bile kritične pripombe povezane z recesijo, na primer, da so bile cene vsak dan drugačne, toda to je že pogost pojav. Tudi letos je bilo ob Slovencih največ nemških turistov, Italijanov za dva odstotka manj, tretji so bili Avstrijci, četrti menda Čehi, na koncu pa še vrsta turistov v glavnem iz vseh držav srednje Evrope. Nekaj več kot lani je bilo tudi Američanov. Vrhunec so kajpak zabeležili sredi avgusta. Zgovoren je na primer podatek, da je za veliki šmaren skozi predor pod Učko peljalo 37.567 vozil, kar je osem odstotkov več kot lani. No, navajanje podatkov je po navadi monotono, zato pa navedimo nekaj ugotovitev, ki jih zdaj naglašajo turistični strokovnjaki. Prva je, da bo treba v bodoče še razmahniti sistem »last minute«, to je pravočasno naročanje, denimo še najpozneje maja. Druga ugotovitev pravi, da Hrvaška ni zanimiva samo zavoljo Dalmacije in njene obale, marveč tudi po svojih drugih pokrajinah in značilnostih. Skratka razširili naj bi turistično de-stinacijo. Bistvena pripomba je tudi, da turizem ni samo »turizem«, marveč da zraven spada tudi kultura in še marsikaj. Skratka, izboljšali in razširili naj bi turistični kader z etnologi, zgodovinarji, zemljepisci in drugimi, ki bi bili na voljo gostom. Posebna točka pa naj bi bila ogled zgodovinskih spomenikov, ki jih ima Hrvaška nič koliko tudi v notranjosti. Torej, nas-videnje prihodnje leto. Kljub recesiji je letošnje bilo uspešno. Spet pa trka na vrata politika, ki se bo na Hrvaškem, posledično pa tudi v Istri, kmalu razkazala z vsemi svojimi aspekti. Nova vlada Jadranke Kosor ima pričakovane težave, vendar pa se z njimi kar dobro sooča. Ostre kritike, ki so bile sprva izrečene na njen račun, niso več tako številne in tudi ne strupene, kakor so bili še nedavno. Pred dnevi je v Čiovu, v južni Dalmaciji, kjer je predala ključe novih stanovanj skupini vojaških vojnih invalidov, Kosorjeva odkrito dejala, da je glede odnosov s Slovenijo »optimist«, da je prepričana v ugodno rešitev problema meje, ob tem pa tudi bližnjega vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Na delu je »tiha diplomacija«, problematika pa naj bi bila povsem rešena najpozneje prve dni prihodnjega leta. V svojih odgovorih kar redno omenja slovenskega pre-mierja Pahorja in vse skupaj je zavito v nekakšne domala prijateljske odnose. Seveda so primeri, ko ji skušajo metati polena pod noge, vendar ji odgovorov ne zmanjka. Pred dnevi so nekateri krogi na Hrvaškem namenoma razširili glas, da so odnosi v njeni vladi napeti, da grozijo celo odstopi, toda jih je spet brž utišala. Tako je na primer rezko sporočila, da nikakor ni res, da je skregana s podpredsednikom in ministrom za gospodarstvo Damirom Poljančecom ter da z njim »odlično« sodeluje. S tem je opozorila zlasti oblastvene organe, naj ne nasedajo na nekatere trditve. Istrski mediji kar na vidnem mestu in zvečine naklonjeno pišejo o naporih predsednice vlade. Med drugim tudi o tem, da se Kosorjeva namerava v kratkem sestati s predstavniki socialno-demokratske stranke ter z njimi, če se bo strinjala vladna koalicija, skleniti tudi dogovor. Predstavniki socialne demokracije, Istrskega demokratskega zbora in nekaterih drugih strank so medtem, razpravljajoč o delu vlade, menili, da je treba takoj ukiniti znani davek proti recesiji, ki je žal sestavljen tako, da bremeni slabše stoječe sloje in sprejeti odločen zakonski ukrep, s katerim bi utemeljeno prizadela bogataše in sploh korupcijo. Zoran Milanovič, ki načeluje socialni demokraciji, sodi, da bi s takim, resno izvedenim davkom, omogočili državi, da bi prihranila kar pet milijard kun. Milanovič je potrdil, da se v kratkem namerava sestati s Kosorje-vo, njej pa sporočiti, da bi morala vlada zlasti poskrbeti še za reševanje problemov energetike (novi viri energije), poskrbeti za »sodobne« gospodarske ukrepe proti krizi, zlasti pa »odpreti« vrata, resnemu reševanju regionalizma, ki ga dejansko ni, saj ima država zdaj neposredno v rokah ključe, ki preprečujejo samostojnost in pristojnosti občin, in županij. Prisoten je bil tudi Ivan Jakovčič, ki se je ogrel za spoštovanje zamisli civilne družbe. Izvršni odbor Italijanske unije je medtem sprejel sklep o ustanovitvi multimedijskega centra na Reki. Ustanova bo omogočila na eni strani pregled dela in ukrepov Unije, na drugi pa bo strokovno-znanstveno spodbujala smeri za razvojno delo organizacije. Istrski časopisje poroča tudi, da nameravajo v kratkem pričeti z revitalizacijo naselja Podgorje (pri Grožnjanu), ki se ponaša z dragocenimi zgodovinskimi spomeniki, to pa bo mogoče uresničiti s sredstvi, ki jih je zagotovila grožnjanska občina, Evropska unija, pa tudi Istrski demokratski zbor. Razen tega navaja, da tudi ta primer spada med ugotovitve da sodi grožnjanska občina med tiste, ki so si najhitreje opomogle od posledic, ki jih je ustvaril eksodus. V Vodnjanu pa se je začela šesta edicija »Leron«: folklora in prijateljstvo. Letos bo sodelovalo kar devet skupin tako domačih, kakor tujih. V pojasnilo: »leron« je naziv tradicionalnega domačega glasbenega instrumenta na strune, ki ga predstavljajo s tem festivalom. V galeriji »Al-voma« v Labinu pa so odprli slikarsko razstavo, tokrat namenjeno domačemu akademskemu slikarju Eu-geniju Kokotu, ki je bil rojen leta 1940 prav v Labinu. Temeljna značilnost tega umetnika so resnično barve, ki impresivno predstavljajo aspekte istrskega življenja. V koprskem muzeju pa so v oddelku za ohranitev istrskih kulturnih posebnosti predstavili knjigo, ki razlaga kako je nastal čoln »Batana«, kako je še živ in kako si prizadevajo, da bi ga ohranili. Resnično »batano« bodo zgradili kar na enem koprskih trgov. Poznavalci menijo, da je sedaj batan v Istri morda še kakih 60. Malo je znano, da je puljski ob-činski/anagrafski arhiv že od leta 1947 v prostorih občine v Gorici. Ves zadevni arhiv so namreč odnesli v Gorico, kjer so ga tudi sprejeli in ga, kakor pišejo, začeli urejati potem, ko je Pulj po Mirovni pogodbi pripadel tedanji Jugoslaviji. Kakor je slišati, so podatki dragoceni, najstarejši segajo v pričetek leta 1800. Zdaj kaže, da je goriška občina spet opozorila na to gradivo in ga bo tudi posredovala za morebitne strokovne obdelave. Ni znano, če so organi zdajšnje puljske občine na Hrvaškem storili korake v zvezi s tem dragocenim gradivom, ki so ga tedaj v navadnih zabojih odnesli v Italijo, kakor vedo povedati razna občila. JEZIK NA OBROBJU Jezik v obmorskem pasu med Miljami in Štivanom, pa na obronkih Krasa tja do Gorice je pravi »hranilnik« starih, zastarelih ali malo rabljenih besed, ki jih vsak dan pridno zapisujejo poročevalci, politiki, gospodarstveniki in cela vrsta drugih uporabnikov našega maternega jezika. Nekdo je zapisal, da je »nov pro-storsko-urbanistični plan Občine Trst nastrojen proti slovenski manjšini«. Pridevnik nastrojen nam že dolgo zveni nenaravno, resnici na ljubo ga v Sloveniji skorajda ne srečamo. Zato je prav, da se vprašamo, kaj pravzaprav pomeni. Ugotovili bomo da pomeni usmerjen ali naravnan; bojevito ustrojena mladina je torej bojevito naravnana ali usmerjena mladina. Danes je prijatelj dobro, veselo nastrojen pa bomo čisto preprosto rekli: Prijatelj je danes dobro, veselo razpoložen. Lahko pa je kdo nastrojen proti komu/čemu. Strojimo pa tudi surovo živalsko kožo, ki ji po strojenju rečemo v krznarstvu strojena koža, za izdelavo obutve (tudi podplatov), torb, torbic in pasov pa usnje. Nastrojena koža je danes zastarel izraz. Vrnimo se k naši zgoraj navedeni povedi. Takoj bomo spoznali, da proti manjšini nastrojen načrt ne moremo zamenjati s proti manjšini usmerjen ali naravnan načrt. Bilo bi premalo izrazito, preohlapno. Ostaneta pa nam še glagola naperiti ali uperiti, ki poudarjena pomenita obrniti kaj proti komu. Čeprav bomo največkrat slišali, da so okupatorji naperili ali uperili puške proti talcem, lahko oba glagola uporabimo tudi v drugih zvezah in rečemo, da je novi urbanistični načrt naperjen ali uperjen proti naši manjšini. Od javnih in kulturnih delavcev bi res lahko pričakovali, da ne bodo zapisali ali rekli: Jasli predstavljajo velik problem za Dijaški dom. Ali pa: Kulturni dom predstavlja velik problem za SSG. Ali bi bilo res tako težko namesto predstavlja zapisati »To je velik problem« ali pa »To pomeni velik problem«, saj vsi vemo, da v teh povedih nihče ne predstavlja problemov, ampak ugotavlja le dejstva. Kljub opozorilom takih nerodnosti ne moremo odpraviti. Na žalost še vedno najdemo pisce, ki v svojih poročilih ne vedo, kdaj smejo zapisati vedeti in kdaj znati. Zanje je italijanski sapere v slovenščini samo znati. Tak nevednež je zapisal: »Ker stanovalci niso znali, kako kačo spraviti iz hiše, so poklicali gasilce.« Na- paki sta kar dve, glagol znati in nedo-ločnik spraviti. Pravilno bi bilo: »Ker stanovalci niso vedeli, kako bi kačo spravili iz hiše, so poklicali gasilce.« Najdemo pa tudi take, ki zapišejo vedeti takrat, ko bi morali uporabiti glagol znati. Zato smo brali: »Nekdo je vedel povedati, da so pirati prejeli podkupnino.« Napisati bi moral: znal je povedati ali bolje samo povedal je. Znamo tisto, česar se naučimo, zato znamo vlogo na pamet, znamo računati, pisati, brati. Kadar hočemo kaj povedati s posebnim poudarkom, lahko rečemo tudi: dež ne zna nehati (dolgo pada); ne zna drugega kot pijančevati (dosti pijančuje). Znati je treba, pa gre (biti je treba iznajdljiv, prebrisan). V pogovornem jeziku rečemo, zamejski mediji pa tudi večkrat napišejo tako ali podobno poved: »Zunaj bi jih znal kdo videti.« Bolje bi bilo: »Zunaj bi jih lahko kdo videl.« S.L. odprta tribuna Vloga politikov in novi tržaški urbanistični načrt Zlasti na vzhodnem Krasu so ljudje jezni na politike iz vrst leve sredine, češ da se niso učinkovito zoperstavili novemu tržaškemu urbanističnemu načrtu; kritike niso neutemeljene, zahtevajo pa bolj poglobljeno oceno politične situacije, v kateri se je rodil ta nesrečni regulacijski načrt. Prav zaradi tega moramo politično analizo začeti pri prejšnjem urbanističnem načrtu, ki je bil odobren v času, ko je Trstu županoval Riccardo Illy. Če pa nočemo biti površni, ne smemo mimo dogodkov in javnih stališč, ki so v minulem obdobju s tem povezani. Kot sem poudaril tudi med razpravo v občinskem svetu, je bil Illyjev urbanistični plan zasnovan na podlagi liberalne miselnosti, ker je dopuščal nove gradnje vsem, ki so za to imeli možnost. Brez razlikovanja med tistimi, ki na Krasu prebivajo že davno in tistimi, ki bi na Krasu radi prebivali; brez razlikovanja med malimi in veliki podjetji ali investitorji. Zorni kot je lahko različen in gradbene špekulacije, pa naj bodo večje ali manjše, nikakor pa ne govorijo tega ali onega jezika, lahko označimo tudi za povsem legitimne posle. Liberalna vizija vsebuje pač tudi določen riziko in je treba tudi povedati, da smo na Krasu vedno gradili za domače, pa tudi za druge potrebe. Pri tem pa smo zemljišča vedno kupovali in prodajali. V danih razmerah, se pravi, pri urbanističnih izbirah, ki so zaznamovale Trst v zadnjih petnajstih letih, izpade taka vizija kot najbolj pravična in torej najbolj levičarska. Marsikdo se s to oceno ne bo strinjal, ima pa na razpolago primerjavo z novim urbanističnim načrtom, ki je izrazito desničarsko-kor- porativen, ker je namenjen le velikim investitorjem. Vsem ostalim prepušča le drobtinice in prav gotovo ne krči možnosti velikih špekulacij, prej nasprotno. Med razpravo sem tudi dodal, da Illyjev načrt ni bil perfekten, ker je dopuščal gradnje na področjih z veliko okoljsko vrednostjo, na primer na obalnem pasu. Zaradi tega smo iz vrst leve sredine večkrat zahtevali, naj se v Ilijev načrt vnesejo nekatere korekture tudi glede na določene dovoljene gradbene značilnosti, ki se slabo ujemajo z obstoječo arhitekturo. Velja poudariti, da opravljati potrebne korekture še ne pomeni izbrisati neko urbanistično vizijo v celoti, kot je zdaj naredila desnica. Levi sredini se očita, da ni naredila vse, kar bi v resnici lahko naredila. Kritiko sprejmem, čeprav je po pravici povedano, precej nedorečena. Morda bi lahko trdili, da so nekateri naredili celo preveč in se pri tem očitno ušteli. Vsekakor kritiko sprejmem do take mere, da se glede na moje delovanje in prepričanje, proglašam za poraženca. Kadar so nam predstavili novi urbanistični načrt in nas ustrahovali s tožbo, če ga razkrijemo javnosti, smo se občinski svetniki Demokratske stranke na to požvižgali in priredili štiri informativna srečanja: dva v mestnem središču in dva na Krasu. Nakar smo sugestije in predloge prisotnih občanov vnesli in predložili v naših amandmajih z namenom, da bi uravnovesili Dipiazzov predlog in vsaj delno ublažili očitno krivico, ki se dogaja Kraševcem. Naših predlogov niso sprejeli in v tem smo bili očitno poraženi. Med razpravo v občinskem svetu se je večkrat oglašal tudi župan Dipiaz- za ter nam in publiki razložil zakaj naših predlogov glede Krasa, ne bo upošteval. S tem je posredno tudi odgovoril na moje očitke in povedal, da je, v zadnjih treh letih zbral kar 80 (osemdeset) časopisnih člankov, s katerimi lahko dokaže, kako je dobil dragoceno zaslombo prav pri tistih politikih vzhodnega Krasa, ki so vztrajno nasprotovali vsaki novi gradnji. Zdaj pa, ko jim je ugodil s tem, da je skrčil zazidljive površine, prav ne razume njihovih nedoslednih protestov. Župan Dipiazza sicer večkrat ne govori resnice, ampak če je res sposoben dokazati, kar je javno izrekel, pomeni, da nekateri politiki leve sredine lahko vsaj priznamo poraz, drugi pa niti tega ne morejo početi, ker je pač na dlani, da so vsaj delno, dosegli svoj cilj. Za primere Villaggio del Fanciullo, vojašnice v Banih ter za turistično območje pri Padričah je odgovornost prevzel sam Dipiazza in večina, ki ga podpira. Na Krasu pa je čez noč zmanjkalo približno 600.000 kvadratnih metrov zazidljivih površin, kar pomeni, da zelo previdno lahko ocenimo, da je prebivalstvo utrpelo vsaj 100 (sto) milijonsko škodo. Morda drži, da je med politiki in občani (z)manjkala prava komunikacija, ampak ko bi se nekateri, ki se ukvarjajo s politiko, obnašali bolj preudarno do Il-lyjevega regulacijskega načrta, bi bila slika verjetno precej drugačna. Ne verjamem pa, da ljudje ne delajo razlik in so prepričani, da jih je vsa politika pustila na cedilu, ker se zavedajo da je treba v politiki najprej razumeti, kdo je s kom, vse ostalo pa je logična posledica le tega. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu PISMA UREDNIŠTVU Varstvo manjšine Ustavno sodišče Italijanske republike je v razsodbi št. 62 iz leta 1992 zapisalo: »Na osnovi pravkar opisanih ustavnih načel in načel mednarodnega prava ne more biti dvoma, da se varstvo priznane jezikovne manjšine polno izvaja, z vidika rabe materinega jezika s strani vsakega pripadnika take manjšine, kadar se tem osebam dopusti, na naselitvenem ozemlju manjšine, ki ji pripadajo, da niso prisiljene uporabljati v odnosih z javnimi oblastmi jezik, ki ni njihov materin jezik«. Posebni statut z dne 5. oktobra 1954 določa v 2. členu sledeče: »Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na po- dročju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, bodo uživali enakost pravic in ravnanja z ostalimi prebivalci obeh podočij«. Posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije, odobren z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31. januarja 1963, določa v 3. členu sledeče: »V deželi je priznana enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z varstvom njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«. Spričo življenjskega pomena slovenskega dnevnika za preživetje slovenske jezikovne in narodne manjšine v Italijanski republiki je verjetno upravičeno priča- Mlfi kovati, da nudi prav ta dnevnik slovenski zamejski javnosti informacije o pravnih temeljih varstva slovenske manjšine. Po dnevniku je verjetno upravičeno pričakovati, da nudi pripadnikom slovenske manjšine ustrezne informacije za varstvo manjšine »organiziranost«, ki prejema ustrezna javna sredstva. Samo Pahor / ITALIJA Torek, 25. avgusta 2009 5 pribežniki - Odgovor na obtožbo zunanjega ministra Frattinija Priseljenci: Evropska unija odgovarja Italiji Glasnik Abbot o celi vrsti posegov za »skupno rešitev vprašanja nezakonitega priseljevanja« RIM - Frattini obtožuje Evropo, Evropa odgovarja. Dan potem, ko je italijanski zunanji minister Franco Frattini »obtožil« Evropsko unijo, da je »povsem odsotna pri reševanju vprašanja nezakonitih pribežnikov«, je Evropska unija odgovorila z besedami enega od glasnikov njene komisije, Dennisom Abbottom. »Evropska komisija in države Evropske unije se zavzemajo za rešitev vprašanja nezakonitih priseljencev po njihovih najboljših močeh,« je začel, in pojasnil: »Komisija dela na tem v sodelovanju z državami Evropske unije in sosednimi državami. Tako je podpredsednik komisije Jaques Barrot v prejšnjih mesecih v ta namen obiskal Lampeduso, Malto, Kanarske otoke, Grčijo, jeseni pa se bo podal tudi v Turčijo in Libijo. Evropska unija želi usposobiti finančne, politične in diplomatske instrumente, da bi zaustavili tragedije, kakršna se je zgodila pretekli teden,« je poudaril glasnik Abbott in spomnil na mrtve eritrejske prebežnike med plovbo v Sicilskem prelivu. Podpredsednik komisije Barrot je prav o vprašanju priseljevanja pred kratkim razpravljal z italijanskim notranjim ministrom Robertom Maronijem, je še spomnil Abbot. Takrat je ponovil potrebo (in zahtevo) po »boljši porazdelitvi bremena, ki ga predstavlja prihod priseljencev, med državami Evropske unije.« Evropski svet je vsekakor že junija zelo jasno nakazal, da so trdnost, solidarnost in odgovornost vseh članic Unije temeljnega pomena pri globalnem reševanju vprašanja priseljencev. Frattini je kritike na račun Evropske unije izrekel med nedeljskim sodelovanjem na mitingu združenja Comunione e liberazione v Riminiju. Trdno je branil vladno politiko do priseljevanja in menil, da se je Evropska unija doslej omejila le na »besede«. Po njegovem ima zadeva evropske razsežnosti in ne sme zato biti prepuščena le državam, ki predstavljajo vrata za prihod priseljencev v Evropo. Na polemiko se je - po svoje - odzval tudi predsednik senatne skupine Ljudstva svobode Maurizio Gasparri. Po njegovem mnenju je »prav poglobiti, kaj se je zgodilo v vodah Sredozemskega morja, vendar pa mora biti jasno, da se tragedija Eritrejcev ni zgodila v italijanskih teritorialnih vodah, ali na morskem območju, ki ga nadzorujejo italijanski organi. To ni italijanski problem, Evropska unija pa se sramotno izmika.« Predstavnik nekdanjega Nacionalnega zavezništva si je, skratka, umil roke. V krvavo rdečem morju. Priseljenci na krovu italijanskega čolna ansa Prijeli kamorista NEAPELJ - Skrival se je v dobro zavarovanem bunkerju, a so ga, po enoletnem iskanju, vendarle izsledili. Karabinjerji so stopili na prste 30-letnemu Giu-seppeju Bastoneju, enemu od vodij kamoristične organizacije, ki se je ukvarjala z razpečevanjem droge v neapeljski četrti Scampia. Bastone je stkal stike z južnoameriškimi prodajalci droge in od tega dobro zaslužil. Kljub temu, da so ga dolgo iskali, je ostal v Neaplju, živel v dobro zavarovani podzemski sobici (vsega 9 kvadratnih metrov) z 200 metrov dolgim rovom za beg na varno, ki mu pa včeraj ni pomagal, ker so ga možje postave primerno zastražili. Sosed napadel homoseksualca RIMINI - V kraju Miramare je sosed z brcami in pestmi napadel dva homoseksualca in ju zmerjal s ho-mofobnimi žaljivkami. Novico je posredovala organizacija Gaylib. Napadena sta bila 27-letni Daniele Priori, novinar in desničarski politični aktivist, ki se že leta bori za civilne pravice homoseksualcev, in njegov prijatelj, 29-letni kantavtor Ciri Ceccarini. To je že drugi izpad proti homoseksualcem podobnem (in celo še hujšem) napadu v rimskem Gay villaggeu. Minister Zaia in dialekti na TV RIM - Minister za kmetijstvo Luca Zaia je predlagal, naj bi na drese nogometnih ekip prišili grbe dežele, pokrajine ali mesta, v katerem klub deluje. Tako bi po Italiji »spoznali krajevne stvarnosti,« je ocenil. Obenem je namignil, da bi bilo prav, ko bi deželne televizijske dnevnike predvajali v deželnem narečju. superenalotto - V srečnem kraju Bagnone Cela vas išče dobitnika Prepričani so, da je šestico za 147 milijonov evrov zadel domačin BAGNONE (MASSA CARRARA) - Lov na srečnega dobitnika rekordnega superenalotta (več kot 147 milijonov evrov) se nadaljuje. Kraj z nekaj več kot 2 tisoč prebivalci, je od sobotnega žrebanja zaslovel po vsej državi; celo dopisniki tujih televizijskih hiš in časopisov so navalili na bar Biffi. Slavje se je nadaljevalo v nedeljo cel dan, med enim srkom penine in drugim pa so se mno- EVRO 1,4323 $ -0,05 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. avgusta 2ee9 valute evro (povprečni tečaj) 24.8. 21.8. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4323 135,57 1,4330 134,19 ruski rubel mniickn nirui?» 9,7845 45,0410 696310 9,7891 45,3900 69,6870 ii iu m siva i ULiija danska krona ntitsncKi ti int 7,4431 0,86820 7,4435 0,86570 1 La 1 1 jM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,1046 8,5845 10,1432 8,5550 1 1UI VCjIVa IVI Ul la češka krona i Tran« 25,440 1 5184 25,482 15160 jVIv_oIjM llallh. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 268 15 15,6466 268,59 1 1 ICtULO 1 JM iui ii 1 L poljski zlot 4,1123 1 5444 268,15 1,5541 l\al laUjM uuicll avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7032 1,9558 1,7197 1 9558 uuiuai JM ICV romunski lev Ii1"A\/cki litac 4,2220 3,4528 4,2240 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7005 2 6168 0,6998 2,6289 uioliiijm i ca i islandska krona ti lira 290,00 2 1261 290,00 2 1324 lui jiva iu a hrvaška kuna 7,3228 7,3083 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0264 0386 0796 1326 LIBOR (EUR) 0,45 0,817 1,095 1,315 LIBOR (CHF) 0,145 0,336 0,448 0,75 EURIBOR (EUR) 0,497 0,843 1,106 1,315 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.144,32 € -276,26 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. avgusta 2ee9 zunanja politika - Berlusconi izzval novo polemiko Frecce tricolori v Libiji Za opozicijo »neumesten obisk« - La Russa: Prelet akrobatske patrulje bo stal toliko, kot v Trstu RIM - Koliko bo stala ekshibicija italijanske letalske akrobatske skupine Frecce tricolori v Libiji? »Prav toliko kot v Trstu! Morda je celo cenejša!« je odgovoril italijanski obrambni minister Ignazio La Russa na vprašanje, ki sta ga zastavila radikalna senatorja iz vrst Demokratske stranke Marco Perduca in Donatella Po-retti. Libija že spet buri italijanske politične duhove. In že spet je zunanjepolitično godljo zakuhal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki se namerava udeležiti skorajšnje proslave 40-letnice prihoda polkovnika Gadafija na oblast. Po mnenju le-vosredinske opozicije naj bi bila udeležba na slovesnosti le nekaj dni po »zmagoslavni« vrnitvi terorista iz Lockerbieja v domovino povsem neumestna. Za zunanjega ministra naj bi bil obisk »sila pomemben in potreben«, potem ko je Libija omilila svojo protiitali-jansko politiko. Berlusconi bo obiskal južno sosedo 31. avgusta in bo že isti večer odpotoval. Proslava bo 1. septembra, Italijo pa bodo »zastopale« Frecce tricolori. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,48 IMTCDCI IDr»DA (k +1,85 +0 16 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,54 +0,69 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,01 160,49 +0,44 -0,31 TELEKOM SLOVENIJE 308,33 163,78 +0,61 +0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,50 AERODROM LJUBLJANA 31,23 DELO PRODAJA - CTni -0,19 +0,42 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 onn NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,96 h/11 IMnTCCT +0,17 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 32,32 15,04 +1,35 +0,40 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 460,00 460,00 240,25 -0,16 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,15 22,69 -1,13 +3,14 MILANSKI BORZNI TRG 24. avgusta 2009 FTSE MIB: +2,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,31 5,61 15 37 +3,87 +2,74 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,11 1 51 +2,47 +0,66 +1 95 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,82 +1,69 +1 21 EDISON ENEL ENI 1,17 4,19 1665 +0,96 FIAT FINMECCANICA 8,36 1141 +0,79 +0,97 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,1 +3,82 +2,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,84 15 72 +2,71 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,29 +1,16 +0,46 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,61 9,64 1 75 +1,15 +2,61 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,33 12 99 +0,23 +2,93 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,7 316 +1,17 +1,91 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,36 1 09 +0,48 +0,37 TENARIS TERNA 10,48 -0,09 -2,24 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,54 0,32 10 77 +0,00 +0,14 UNICREDIT 2,58 +2,87 +5,20 žila ugibanja o zmagovalcu. To je gotovo domačin, so prepričani krajani, saj so turisti v Bagno-neju sila redki in preteklo soboto okrog poldne, ko je Vanni Simonetti, upravitelj bara, oddal zmagoviti stavni listek, jih v baru ni bilo. Zelo verjetno je, da prebivalci poznajo dobitnika. Do včeraj so imeli na muhi pet potencialnih zmagovalcev. Eden naj bi bil prav upravitelj bara Vanni Simonetti. Drugi naj bi bil Ugo Verri, ki so ga že v soboto zvečer »neuradno« proglasili za dobitnika; tretji Andrea Barbie-ri, član tamkajšnjega konzorcija Gaia; četrti Enrico Barbieri, nekdanji direktor poštnega urada; peti pa strastni igralec na stave Bep-pe Bazzali. Vsi so doslej, seveda, kategorično demantirali, da bi zmagali bajno vsoto denarja. Po nekaterih novicah naj bi srečnež že dostavil zmagoviti stavni listek milanskemu sedežu italijanskega monopola, v Bagnoneju pa so prepričani: čez kak mesec bo mogoče točno ugotoviti, kdo je »mister superenalotto«. SOD NAFTE (159 litrov) 74,04 $ -0,43 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.223,88 1.044,32 +0,58 +0,61 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 308,93 1922,31 16.494,28 2.593,64 +3,95 -0,20 +0,84 +2,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.509,28 1.634,78 1.025.56 1.080.57 5.519,75 4.896,23 3.652,17 2.554,77 1.195,7 2.778,34 10.581,05 2.612,33 20.535,94 2.993,43 15.628,75 +0,03 -0,18 +0,06 +1,64 +1,04 +0,93 +1,01 +3,32 +4,94 +1,19 +3,34 +2,65 +1,66 +1,10 +2,55 1 2 Torek, 25. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Nič ne kaže, da bi se kmalu izvili iz gospodarske krize Zaskrbljenost po obnovitvi proizvodnje po poletnih kolektivnih dopustih V tovarnah in drugih industrijskih obratih so včeraj obnovili redno delo. Zaposleni so se po dveh ali treh tednih avgustovskih kolektivnih dopustov, ko večina obratov prekine proizvodnjo, vrnili na delovna mesta. Vrnitev pa ni bila brezskrbna, kot naj bi bile komaj pretekle počitnice, kajti tudi tržaškemu gospodarstvu se jeseni ne pišejo brezskrbni časi. Vsaj tako ocenjuje tržaški pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sin-covich. »V zadnjih tednih je bilo slišati vrsto proglasov o skorajšnjem izhodu iz sedanje krize, o bližnjem porastu proizvodnje in potrošnje, zame pa so tiste ocene preveč optimistične. Sam sem zelo zaskrbljen nad tem, kaj nam bo prinesla jesen, in tudi podatki, ki jih je objavila Banka Italije vodijo v to smer,« je začel. »Sama deželna zveza industrijcev opozarja, da se naročila in promet niso povečali. Kvečjemu so ostali na dosedanji ravni, kar pa ne napoveduje rasti ali razvoja,« je ocenil. Spomladi je bil morda položaj v nekaterih pomembnih industrijskih obratih na Tržaškem še hujši, saj je bilo takrat v železarni, podjetju Sertubi, štivanski papirnici in še v nekaterih drugih večjih podjetjih vpisanih v dopolnilno blagajno kar 800 zaposlenih. V zadnjih mesecih se je to število znižalo, na Tržaškem niso še izkoristili vsega zakonsko predvidenega »bonusa« dopolnilne blagajne. Ta bo še prav prišel, če se bo položaj jeseni zaostril. Sincovicha skrbijo predvsem majhna industrijska in obrtniška podjetja. Znakov izboljšanja ni, sindikalne organizacije beležijo posamične odpuste z dela. V prihodnjih mesecih bo za pokrajinskega tajnika CGIL pomembno nadaljevati s podporo delavcem v dopolnilni blagajni in v mobilnosti (zagotovitev kreditov, pri čemer naj bi svoje opravile tudi krajevne uprave). Nadalje bo potrebno vzeti v pretres prihodnost železarne, da bi razumeli, ali ima industrija v Trstu sploh kako bodočnost. Nazadnje bo sindikat povečal pozornost nad socialnimi vprašanji, ki vse glasneje trkajo na vrata družin. V zadnjih mesecih se je na primer povečalo število izgonov iz stanovanj, ker najemniki niso imeli denarja, da bi poravnali najemnino. To pa je res zelo grd pokazatelj krize, je ugotovil tajnik Sincovich. Po kolektivnih dopustih so v tovarnah in obratih obnovili proizvodnjo kroma lajnarji - Pred kapelico sredi vasi Tradicionalna maša Verski obred je v nedeljo popoldne daroval škedenjski župnik Dušan Jakomin Vaška skupnost Lajnarji-Piščanci se je v nedeljo zbrala pred Marijino kapelico pri Laj-narjih na tradicionalni vsakoletni maši. Domačini in ostali rojanski verniki se namreč vsako leto sredi avgusta zberejo pred kapelico, ki stoji na križišču sredi vasi, in sooblikujejo verski obred: letošnje snidenje je bilo »jubilejno«, saj obhajajo petinpetdesetletnico postavitve kapelice, ki so jo domačini zgradili avgusta 1954. Nedeljsko mašo je daroval škedenjski župnik Dušan Jakomin, s petjem pa so sodelovali člani rojanskega cerkvenega zbora in ostali udeleženci bogoslužja. Ukrotili požar med Slivnim in Šempolajem Včeraj po kosilu je bilo v okolici Sliv-nega opaziti dim. Vnel se je požar, ki se je širil po travnikih med Slivnim in Šempolajem. Ob 15.30 so bili na licu mesta gozdna straža in prostovoljci civilne zaščite, zatem so prihiteli še gasilci. Posegli sta dve ekipi civilne zaščite iz devinsko-nabrežinske občine in ena ekipa iz Škocjana, po besedah Danila Antonija (Devin-Nabrežina) pa je gašenje steklo brez večjih težav. K temu je pripomogla tudi ugodna smer vetra. Prostovoljci so bili po 18. uri še vedno na prizorišču, kjer so močili zidke in druge objekte, da bi obvarovali okolico in preprečili nove izbruhe. Več nočnih posegov v Sesljanskem zalivu Karabinjerji iz Nabrežine so imeli konec tedna veliko dela v Sesljanskem zalivu, kjer redno nadzorujejo nočno dogajanje. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so prijavili sodstvu pet voznikov med 27. in 34. letom starosti, prav toliko ljudi pa so prijavili zaradi očitne vinjenosti. 50-letni Tržačan, 21-letni Romun in skupina Slovencev iz Nove Gorice (34 in 27 let stara moška ter 26-letno dekle) so namreč na raznih koncih sesljanskega nabrežja s kričanjem nadlegovali mimoidoče. Poleg tega so karabinjerji naložili globo 29-letniku iz Tržiča, ker je pil žgano pijačo iz steklenice. Uporaba steklenic in steklenih kozarcev zunaj lokalov je iz varnostnih razlogov po županovi odredbi v Sesljanu prepovedana med 19. in 7. uro. Konec tedna je bilo na delu vsega skupaj dvajset karabinjerjev: pregledali so 110 ljudi in 45 vozil, stopnjo alkohola v krvi so preverili pri 56 voznikih, zaradi prometnih prekrškov so naložili 15 glob. ■%*( • «v* Pijani razgrajači preplašili otroke Zaskrbljene mame so v nedeljo popoldne priklicale mestne redarje v javni vrt v šentjakobski Ul. Rivalto. Pet možakarjev (vsi so Tržačani) je med srkanjem piva, vina in drugih alkoholnih pijač s kričanjem kršilo javni mir, kar je prestrašilo običajne obiskovalce vrta - otroke, ki naj bi se tam igrali in njihove mame. Redarji so vseh pet možakarjev prisilili, da zapustijo prizorišče, tri najbolj razgrete pa so zaradi očitne vinjenosti v javnosti prijavili na prostosti. repen - Izobraževalno srečanje za tretjo starostno dobo »Živo srebro« na Kraški ohceti Zanimiv projekt Pokrajine Trst in SDGZ - Skupina starejših občanov si je ogledala Kraško hišo, spoznala Kraško ohcet in degustirala domače kraške proizvode Štiriindvajseta Kraška ohcet se bo uradno pričela jutri zvečer, že včeraj pa se je skupina upokojencev naužila nekaj njenega vzdušja ...in okusov. V ponedeljek popoldne smo v Repnu prisostvovali prvemu utrinku Okusov Krasa (potekali bodo med 17. oktobrom in 8. novembrom), ki je letos sovpadal s priljubljeno kraško prireditvijo. V sklopu projekta Argento vivo in provincia (Živo srebro v pokrajini), ki ga tržaška pokrajinska uprava posveča starejšemu prebivalstvu, je Slovensko deželno gospodarsko združenje namreč priredilo izobraževalno srečanje Zdrava prehrana na 24. Kraški ohceti. Okrog petdeset upokojenk in upokojencev, med katerimi so bili tudi gostje mestnih domov za ostarele, je najprej obiskalo Kraško hišo; večina med njimi je prvič prestopila prag očarljivega kraškega borjača. Ob prisotnosti domačega župana Marka Pisanija jim je kraško zgodovino in običaje predstavila predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin. Največ pozornosti je seveda posvetila Kraški ohceti, ki Repence navdaja s ponosom, a jim tudi nalaga ogromno dela; desetinam prostovoljcev, ki del svojega dopusta uporabijo zato, da bi najpomembnejši kraški teden čim bolje stekel, se je še enkrat javno zahvalila. Druščina se je nato preselila na borjač Štefk've domačije, kjer so degu-stirali izbor svežih kozjih sirov turistične kmetije Marucelli, kraški narezek ter vino. In ker bodo letošnji Okusi Krasa v znamenju domačega sadja, so se posladkali tudi z rezino smokvine torte, ki jo je pripravila restavracija Križman. Udeležence so pozdravili tudi Maja Tence (za tržaško zdravstveno podjetje), Emanuela Ragusa (zadruga A.M.I.C.O) in pokrajinska odbornika Walter Godina ter Marina Guglielmi. Slednja sta poudarila, da želi Pokrajina ovrednotiti izkušnje starejšega prebivalstva, predvsem pa jim omogočiti kvalitetnejšo in aktivnejšo starost. Obisk Repna, ki se mrzlično pripravlja na nedeljsko ohcet, je predstavljal korak v to smer. (pd) Skupina upokojenk in upokojencev si je najprej ogledala Kraško hišo kroma / TRST Torek, 25. avgusta 2009 7 kamnolom faccanoni - Uspešna reševalna akcija gasilcev Po spustu z vrha pobočja obvisel z zmajem na drevesu Zmajar slabo ocenil smer vetra in pristal na akaciji - Odločilna je bila pozornost avtomobilistke Tržaški ljubitelj letalskih športov, ki se je včeraj znašel v stiski, je rojen pod srečno zvezdo. Pol ure po tem, ko je privezan na svoj zmaj obvisel na vrhu drevesa tik pod kamnolomom Faccanoni, so ga gasilci - tudi po zaslugi pozorne av-tomobilistke, ki je pravočasno obvestila reševalce - že potegnili na varno. Gospa, ki je vozila skozi križišče med Ulico Valerio, Cesto za Opčine in Cesto za Bazovico, je opazila leteč predmet, ki je v bližini kamnoloma pristal na drevesu. Po klicu so privozili gasilci, gorski reševalci, služba 118 in karabinjerji. S ceste so zagledali zmaj in zmajarja, ki sta visela na krošnji petnajstmetrske akacije. »Sprva je kazalo, da bo reševanje težavno, saj vozilo z lestvijo ne more poseči sredi gozda,« je povedal načelnik gasilske ekipe. Nato so ugotovili, da je pod akacijo cesta, ki povezuje kamnolomom z nekdanjimi skladišči. S silo so odprli železna vrata skladišč in poseg je stekel Levo in desno spodaj posnetka uspešne reševalne akcije, desno zgoraj nepoškodovani zmajar na razgovoru s karabinjerji kroma gladko. Nepoškodovani zmajar je ob 12.50 že stal na gasilskem teleskopskem dvigalu, ki ga je privedlo do tal. 35-letni Matteo Toscan, doma iz Ulice Forlanini, se je reševalcem zahvalil in priznal, da se je znašel v zagati, ker je slabo ocenil smer vetra in zračnih tokov. Z zmajem je prvič letel pred tremi leti, tokrat pa se je odločil za spust z vrha pobočja nad kamnolomom Faccanoni, pri Trebenskem hribu. Od tod naj bi poletel proti Krasu. »Toda veter me je silil v Lonjer,« je povedal Toscan, ki trdi, da se ni ustrašil. V zraku se je nekoliko obračal in obotavljal, nazadnje pa je sklenil, da je v danih okoliščinah najbolj smiselno pristati na drevesu. Reševalci in ka-rabinjerji ga kljub drznemu spustu niso okarali, na vprašanje, kdaj se bo spet odpravil v zrak, pa je odgovoril: »Jaz bi letel že jutri, odvisno je od zmaja.« Zrakoplov vrste topflex so gasilci včeraj popoldne prav tako vlekli dol z drevesa. (af) Srbska pesem drevi na Trgu sv. Antona V okviru pobude »V bližini sv. Spi-ridona,« ki jo prireja srbsko-pravo-slavna skupnost iz Trsta in ponuja občinstvu več koncertov srbske tradicionalne, sakralne in folk glasbe, bo drevi ob 21. uri na Trgu sv. Antona odmevala tradicionalna sakralna srbska glasba, ki jo bo izvajal cerkveni pevski zbor cerkve sv. Spiridona. V muzeju latinsko-ameriška glasba Počasi se zaključuje niz Muzeji zvečer, ki vsak torek in sredo bogati tržaško kulturno poletje. V parku Vile Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII) bo nocoj nastopil glasbeni kvintet Chirike, ki črpa navdih iz la-tinsko-ameriške tradicije (v prvi vrsti iz perujske in venezuelske glasbene zakladnice). Niz Muzeji zvečer bo jutri ob 21. uri zaključila glasbena pravljica La musica dello gnomo mirtillo v produkciji in režiji Hiše glasbe. Priporočajo jo predvsem otrokom. Ob 21.30 bo nastopil ansambel Caput Gauri in obiskovalce mestnega parka popeljal v svet mandolin in kitar. Oba večera se bosta pričela ob 21. uri, vstopnina znaša tri evre. Manekenka danes V miljski marini Porto San Rocco se bodo drevi ob 21.30 predstavila dekleta, ki so bila izbrana za državni natečaj Manekenka danes. 60 finalistk se bo nato decembra zbralo na finali v Rimu. Več informacij je na spletni strani www.modellaoggi.it. Dizajn na Velikem trgu V prihodnjih dneh bo dizajn odigral pomembno vlogo v našem mestu. Prvo srečanje z inovacijo bo že v petek na Velikem trgu, kjer bodo na ogled pravi biseri kreativnosti. Zakaj ne bi na primer ovrednotili palice za oporo pri hoji, na primer. Palica je bila v zadnjih desetletjih precej pozabljen predmet, danes pa jo modni trendi spet vabijo v ospredje. Seveda ne le iz praktičnih razlogov, pač pa tudi iz estetskih: materiali so danes namreč vse bolj inovativni, oblike pa vse bolj nenavadne, funkcija pa ostaja vselej ista. Ob 19. uri se bo na Velikem trgu zgodil modni defile s palico, ob tem pa bodo na ogled vaze in stoli iz recikliranega materiala. narodno zabavna glasba - Zgodovinski ansambel Taims se vrača na prizorišče Še vedno radi ustvarjajo glasbo Ljudje radi prisluhnejo svojim nekdanjim idolom - Po dolgih letih zatišja nastop na 39. števerjanskem festivalu - V pripravi zgoščenka s starimi in novimi skladbami Taims je kratica, ki je za tukajšnje ljubitelje narodno zabavne glasbe še vedno pojem. Kdo se namreč ne spominja zgodovinskega openskega ansambla, ki je nekaj desetletij na koncertih, festivalih in šagrah povzročal poslušalcem srbež v petah in jih navduševal s svojimi melodijami? Ansambel že dolga leta (od leta 1992) ne nastopa več na domačih in tujih odrih, a kaže, da ljudje vedno radi prisluhnejo svojim bivšim idolom: tako namreč menijo Taimsi, ki so se po dolgem času ponovno zbrali in nastopili na nedavni 39. izvedbi festivala narodno zabavne glasbe v Števerjanu, prireditve, ki je bila že od svojega začetka prizorišče mnogih dosežkov openske-ga ansambla že od prve izvedbe leta 1971, ko je prejel drugo nagrado, medtem ko je bil leta 1983 in leta 1990 absolutni zmagovalec festivala. Zamisel o ponovni združitvi in nastopanju je nastala pred dvema letoma, na začetku pa se je mislilo le na spominsko zgoščenko, nam je povedal član ansambla Evald Crevatin, ki je skupaj z Igorjem Košuto začel zbirati člane za snemanje pesmi, kar se je izkazalo za vse prej kot lahko zadevo. A nastala je ekipa, v kateri sta bila dva člana prve zasedbe, ki je nastopila leta 1971 (Igor Košuta in Sergio Guštin) ter nekateri člani poznejših zasedb (Boris Košuta, Evald Crevatin in Jožko Terčon), katerim sta se pridružila še Barbara Gropajc (svojčas je pela pri ansamblu Sonce) in Peter Kuk, ki je bil član »otroka« Taimsa, se pravi ansambla Galebi. Kaj kmalu so spoznali, da so radi skupaj, tako da je padel predlog, da se prijavijo na števerjanski festival, ker so želeli ta- ko proslaviti 40-letnico prve glasbene skupine v openskem Finžgarjevem domu. Za prijavo je bila potrebna tudi izvirna pesem in tako je nastala skladba Na Goriško prišli smo na besedilo Igorja Košute in v uglasbitvi Aleksandra Vodopivca, medtem ko je ansambel naštudiral tudi uspešnico Alpskega kvinteta Lepa si Slovenija. Novi Taims je vadil tri mesece, tudi ob pomoči bivšega člana Janeza Beličiča, 3. julija pa je napočila »ura resnice«, ko je obnovljeni ansambel stopil na oder dvorane društva Sedej v Šte- verjanu v okviru prvega festivalskega večera. Ponovni nastop po tolikih letih mirovanja je spremljala velika trema, nam je priznal Crevatin, kljub temu pa so Taimsi dobro izpeljali svoj program, še lepši občutki pa so jih prevevali, ko so začutili navdušenje občinstva, med katerim ni bilo malo oboževalcev openskega ansambla (zlasti s Tržaškega). Taims se je tako prebil v nedeljski finale 5. julija, na katerem pa je šel nastop nekoliko slabše, tudi zaradi tega, ker je sredi izvajanja pesmi zmanjkal električni tok in so glasbeniki izgubili koncentracijo. A čeprav ansambel ni ponovil svojih preteklih zgodovinskih uspehov, so njegovi člani zadovoljni že s tem, da so lahko nastopili v Števerjanu: »Zmaga je bila že v tem, da smo sestavili ansambel, ki se je lahko kosal z drugimi,« pravi Crevatin, »druga zmaga pa je bil vstop v finale. Nekaj smo pokazali, ljudje so bili zadovoljni.« Po tolikih letih so člani ansambla Taims torej odkrili, da se še vedno radi srečujejo in ustvarjajo glasbo, ker opažajo, da ljudje radi vidijo svoje stare idole zopet na prizorišču. Zavedajo pa se, da tokrat ambicije niso velike: »Šagre so minile, spremenile pa so se tudi glasbene želje,« pravi Evald Crevatin, ki pa da vedeti, da ima obnovljeni Taims še kaj povedati. Tako se nadaljuje projekt zgoščenke, ki jo trenutno snemajo v ljubljanskem studiu in ki bo predstavljala mešanico starih in novih skladb, predstaviti pa jo nameravajo na koncertu v kaki telovadnici na Krasu. Ivan Žerjal 8 Torek, 25. avgusta 2009 TRST / palača gopčevič - Do srede septembra Obširen prikaz opusa Fulvia Tomizze Razstavo so pripravili ob desetletnici smrti istrskega pisatelja Dokumentarno razstavo si je doslej ogledalo že veliko obiskovalcev kroma Do polovice septembra bo v palači Gopčevic na ogled razstava, posvečena istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti. Velikemu književniku in kulturniku, ki se je v Materadi pri Bujah rodil leta 1935 in ki je s svojim delom bistveno prispeval k sožitju in medkulturnemu dialogu med tukaj živečimi narodi, se je z razstavo Destino di frontiera (Usoda ob meji) poklonila tudi Občina Trst. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan med 9. in 19. uro, vstop v razstavne prostore pa je brezplačen, ob sobotah (ob 17. uri) in nedeljah (ob ll.uri) pa so na sporedu tudi vodeni ogledi po njej. Projekt je multimedijsko zasnovan, saj je poleg ogleda samih razstavljenih predmetov moč poslušati tudi brane odlomke iz Tomizzevih del, v mali sobici pa se vrti dokumentarni film o Fulviu Tomizzi, ki sta ga za italijansko javno radiotelevizijsko hišo RAI posnela Mario Licalsi in Roberto Damiani. Kot smo že zapisali, spada Fulvio Tomizza med tiste književnike in mislece, ki so prav gotovo pozitivno zaznamovali Trst v povojnem času. Tomizza je namreč pred svojim prihodom v naše mesto krajše obdobje preživel tudi v Beogradu in Ljubljani, kjer je študiral na tamkajšnji Akademiji za filmsko umetnost, bil pa je tudi med soustvarjalci Čapovega filma Trenutki odločitve. Njegova življenjska pot pa se je leta 1955 zasukala nekoliko drugače, preselil se je namreč v Trst, stike z rodno Istro pa je v prvem obdobju vzdrževal prav s književnostjo. Že leta 1960 je namreč v Milanu izšel njegov knjižni prvenec, roman Materada, ki sta se mu v naslednjem desetletju pridružila še dva, te tri knjižne izdaje pa sestavljajo njegovo Istrsko trilogijo (Trilogia istriana). Fulvio Tomizza pa seveda ni pisal samo o svoji Istri, saj je kmalu postal po- zoren tudi na Slovence. V osemdesetih je namreč objavil roman o mladoporočencih z Ulice Rossetti, torej o Stanku Vuku in Danici Tomažič, v devetdesetih pa je izšel njegov roman Franziska. Še prej, točneje leta 1976, pa je za tržaško mestno gledališče režiral italijanski prevod Cankarjevega Martina Kačurja. Leta 1984 mu je tržaška univerza podelila častni diplomski naziv za zasluge na področju književnosti. Iz razstave in njenih predmetov bomo med drugim izvedeli, da je Tomizza imel precej rad toskanske cigare, v svoje zvezke pa je pisal s precej majhno pisavo. Njegov nepogrešljiv pripomoček je seveda poleg pisalnega stroja bil tudi sve- tovni atlas, saj je Tomizza veliko potoval. Na posebnem panoju je namreč z zemljevidom prikazano, katere države je avtor sam obiskal, pa tudi kje so izšli njegovi prevodi. Poleg njegovega kulturnega sodelovanja s slovanskim svetom, se je rad podajal tudi med nemško govoreče ljudi, na obisku pa je bil tudi na Švedskem. Tomizza je veliko pisal tudi za otroke, v začetku devetdesetih pa je na lastni koži začutil in opisal tragedijo, ki se je zgodila na območju bivše Jugoslavije. Poseben razdelek razstave je posvečen prevodom njegovih del v druge evropske jezike, poleg slovenščine in nemščine med njimi namreč zasledimo tudi srbohrvaščino, romunščino, španščino, švedščino in turščino. Posebno bogata je razstava tudi s slikovnim gradivom, saj se je Tomizza zelo rad slikal. Na veliko fotografijah je upodobljen na svojih potovanjih in literarnih gostovanjih širom po Evropi, najbolj pri srcu pa sta mu seveda bila Trst in rodna Istra, kjer je čas preživljal med ustvarjanjem v kamniti hiši v zaselku Momikija nedaleč od Materade in gojenjem oljk. Z odprtjem razstave Destino di frontiera - ta besedna zveza ni nova, saj je ime prevzeto po naslovu ene od Tom-izzevih knjig, ki je leta 1992 ugledala luč sveta v Genovi - je seveda izšel tudi njen katalog, v katerem so zbrani nekateri Tomizzovi prispevki oziroma odlomki iz njegovih del. Razstavo o Fulvio Tomizzi pa spremlja cela vrsta srečanj in okroglih miz v priredbi kulturnega krožka La Cappella Underground, med katerimi naj omenimo tisto, ki bo na sporedu v torek, 8. septembra in na katerem bo nastopil tudi prof. Miran Košuta, sicer prevajalec Tomizzevih romanov Franziska in Obiskovalka v slovenščino. Primož Sturman Včeraj danes Danes, TOREK, 25. avgusta 2009 LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 12.31 in zatone ob 21.54 Jutri, SREDA, 26. avgusta 2009 ALEKSANDER VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, veter 20 km na uro, vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj C. ¿j Čestitke Danes slavi naša draga teta MARIJA »Šmonineva« 90. rojstni dan. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še naprej zdrava in vesela leta! Vsi, ki jo imamo radi. Danes praznuje rojstni dan naša draga KLARISA, da bi bili njeni dnevi polni veselja in zdravja ji želijo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa njeni Patrik, Sofia in Karol. MARIJI ABRAM vse najboljše za rojstni dan in še mnogo lepih in srečnih dni! Danila in Barbara. Mala SOFIJA je Sari in Andreju v naročje skočila. Nove prijateljice se Mitja Florenin veseli, ki skupaj s svojima staršema, nonoto-ma in stricem novi družinici vse najlepše želi! Dobrodošla Sofija Osrečila si mamico Saro in očka Andreja. Želimo ti, da bi zrasla zdrava, vesela in razigrana. Dorica, Giorgio, sestrična Sava, Breda, Mattia in pranoni Rodila se je brhka Sofija Močilnik Srečnima staršema Andreju in Sari iskreno čestitata, novorojenki želita vse naj v življenju SKD Lonjer-Katinara in KK Adria Došlo je vrijeme, da se smirimo, da uz nekom život živimo... Draga mama in tata danes praznujeta trideseto obletnico poroke! Ljubita se rada še 30 in 30 let! Z. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev na sedežu v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opči-nah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. RAVNATELJSTVO LICEJA Antona Martina Slomška obvešča dijake, da se bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev odvijala 29. in 31. avgusta, po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 31. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od ponedeljka do petka tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. 0 Mali oglasi GOSPA išče službo kot negovalka starejše osebe, 24 ur dnevno. Tel. 040251231. GRELEC za kurilno olje, znamke lamborghini - calor, KM 0,83, v izredno dobrem stanju prodam. Cena: 220,00 evrov. Tel. 040-208989. KRASNE KUŽKE mešančke, majhne rasti, podarimo resni osebi, ljubitelju živali. Tel. 333-6486500 v večernih urah. PRIDITE SI nabirat sami češplje, naravne, biološke: 5,00 evrov za 10 kg. Tel. št.: 040-576116. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na telit. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAJAM motor, znamke honda cbr 125 r, letnik 2007, prevoženih 7.400 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Klicati na št. 334-2984054. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM orehovo kraško skrinjo, motiv rože »intarzirane«, dolžina 1,50, 50x50. Tel. 339-7396098. PRODAM njivo v Boljuncu, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo, znamke buderus, 40.000 kal. Tel. 040-226420 ob uri obredov. PRODAM vse potrebno orodje za pridelovanje vina. Tel. 040-280910. ZA KRAŠKO OHCET primerne in popolnoma nove otroške copatke št. 24 prodam za 10,00 evrov. Tel. št.: 3298012528. S Poslovni oglasi SV. JAKOB BLIZU TRGA prodam opremljeno stanovanje: dve spalnici, bivalna kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samostojno ogrevanje. Tel. ali SMS: 329-1099409 Bi Turistične kmetije OSMICA PRI LOJZETU - Brje, Komen-Slovenija od 21.8. do 30.8.2009 [d Osmice OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je v Rep-nu odprta osmica pri Batkovih. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327240. OSMICA pri Lojzetu v Brjah pri Komnu je odprta do 30. avgusta. Vabljeni. Tel. št.: 0481-776366. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgo-niku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. / TRST Torek, 25. avgusta 2009 9 [13 Lekarne Do sobote, 29. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Combi 17 - 040/302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040/631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uil Kino M Izleti izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. □ Obvestila AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Viaggio al centro della terra«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »Ponyo sulla socgliera«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il messaggero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »S.Darko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sex movie in 4D«; 16.00, 17.00, 19.00, 20.00, 21.45 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.00, 22.15 »Nemico pubblico n 1 - L'ora della fuga«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Cora-line e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.40 »Neslavne barabe«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Vse moje bivše«; 16.40 »G-For-ce«; 19.10, 21.10 »Snubitev«; 16.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero della pietra magica«; 16.30, 18.30, 20.30 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.Darko«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »S.Darko«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il mistero della pietra magica«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgu-sta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Go-ro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 347-9322123. SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren prireja za kondicijo in družbo še zadnjič pohod do Drage. Zbirališče danes, 25. avgusta, ob 19.15 v Borštu na parkirišču pri ovinku za Jezero (odcep za pokopališče). S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. Obenem obveščamo, da se bo vadba pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico, po avgustovskem premoru, ponovno začela v torek, 1. septembra ob 18. uri. Za nove tečajnice bo srečanje isti dan, ob 17.30 v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nast-ja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 04055273 ali 320-0488202. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v soboto, 29. avgusta, ob 19.30 na slovesnost blagoslovitve obnovljene zunanjosti domače cerkve, ki jo bo opravil škof msgr. Evgen Ravignani. Nato bo gospod škof vodil zahvalno sv. mašo za slovenske in italijanske vernike. Po maši bo pred cerkvijo družabnost. VZPI ANPI OPČINE - BANI - FERLU-GI - PIŠČANCI v soboto, 29. avgusta, se bomo poklonili 9. tovarišem, ki so jih Nemci pred 65. leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Sodelujejo dekliški pevski zbor Vesela pomlad, MoPZ Tabor, taborniki in skavti. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. TELO IN ENERGIJA - prirejajo se popoldanski treningi kitajske borilne veščine in vaje za vitalno energijo v Zgo-niku. Info: 328-4253103 (Mitja). V IGRALNEM KOTIČKU PALČEK v Naselju sv. Mavra 124 (Devin Nabrežina) so odprta vpisovanja za tečaj plesne telovadbe za mamice in otroke. Za informacije tel. 040-3480325. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). DELAVNICA LIČENJA Za vse mlade od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo preobrazbe. Od 31. avgusta do 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti brezplačno naučite kako poudariti svoj obraz. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Živa Kuš-če tel. 339-1693030 ali MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Otvoritev in sejem mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v ponedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debat-na. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Želite bolje ovekovečiti svoje najlepše trenutke? Od 31. avgusta do 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Finžgarjevem domu na Op-činah (Dunajska 35) mladi udeležite delavnice umetniške fotografije. Za informacije in prijave MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. GLEDALIŠKA DELAVNICA Festival mladinske ustvarjalnosti vabi na brezplačno gojenje gledaliških talentov. Celo tedenska delavnica je namenjena mladim od 14. do 29. leta starosti ter članom M.O.S.P.-a ter S.K.K.-ja. Kdaj: od 31. avgusta do 5.septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Lučka Peterlin tel. 338-6820498 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KANTAVTORSKA DELAVNICA Če se vam v mislih rojevajo pesmi, a ne veste, kako bi jih uresničili, se lahko mladi glasbeni ustvarjalci od 31.avgusta do 5.septembra na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35) udeležite kan-tavtorske delavnice. Informacije in prijave MOSP na tel. 345-2669860, rast_mladika@hotmail.com. KULINARIČNA DELAVNICA Za vse od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo po-bližje spoznati pristno kraško kulinarično zakladnico, lahko od 31. avgusta do 5. septembra obiščejo Festival mladinske ustvarjalnosti in se udeležijo brezplačne Kulinarične delavnice. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Mentorica bo Bernarda Milič. Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. LIKOVNA DELAVNICA od 31. avgusta do 5.septembra bo v Finžgarjevem domu na Opčinah potekale brezplačne urice namenjene likovnemu ustvarjanju. Toplo vabimo mlade od 14. do 29. leta starosti ter članice likovne skupine M.O.S.P.-a da se na Festivalu mladinske ustvarjalnosti pod mentorstvom Mateja Sussija prepustijo svetu barv. Za informacije in prijave MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. PLESNA DELAVNICA Vsi navdušenci za ples od 14. do 29. leta starosti ter članice plesne skupine M.O.S.P.-a vabljeni na brezplačno delavnico sodobnega plesa, ki bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti od 31. avgusta do 5. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Raffaella Petronio tel.339-7046331 ali MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. SEJEM MLADINSKE USTVARJALNOSTI: OD IDEJE DO IZDELKA IN MODNA REVIJA Vabimo vse mlade ustvarjalce od 14. do 29. leta starosti, da 31. avgusta predstavijo svoje izdelke. Brezplačno. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 3452669860, e-naslov: rast_mladika@hot-mail.com. Toplo vabljeni vsi na otvoritev Festivala mladinske ustvarjalnosti in ogled Sejma mladinske ustvarjalnosti. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva vaja v torek, 1. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo 2. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, v ulici Sv. Frančiška 20. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na družabnost z glasbo, ki bo v petek, 4. septembra, na sedežu društva od 19. ure dalje. Poskrbljeno bo za prigrizek. Informacije in prijave na sedežu društva Miramarski drevored, 32 - do srede 2. septembra od 19. do 20. ure (040 422696, e-pošta tpkcntsire-na@libero.it). 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globali-zacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemille-nium.com. DEBATNA DELAVNICA Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Koliko možnosti imajo mladi? Kakšno pot je potrebna za uveljavitev idej in projektov? Je tujina edina možnost? To so teme o katerih si bodo lahko mladi od 14. do 29 leta starosti izmenjali mnenja in jih ob koncu Festivala mladinske ustvarjalnosti 5. septembra predstavili na okrogli mizi na temo »Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu«. Vabljeni vsi, ki imate kaj za povedati. Kdaj: od 31. avgusta do 5. septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Op-činah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-na-slov: rast_mladika@hotmail.com. OKROGLA MIZA NA TEMO »INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST MLADIH V ZAMEJSTVU« 5. septembra ob 10. uri se bo pričela okrogla miza, kjer bodo mladi iz zamejstva ter udeleženci poletnega dela Drage mladih predstavili zaključke na temo. Vljudno vabljeni vsi. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 3408321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. Prireditve JERNEJEV TEDEN NA OPČINAH - Danes, 25. avgusta: ob 16. uri Pohod po Jernejevih poteh, ob 19. uri sv. maša; v sredo, 26. avgusta: romanje k Mariji v Petrovče pri Celju; v četrtek, 27. avgusta: ob 19. uri sv. maša in ob 20. uri koncert v župnijski cerkvi, ki ga bodo oblikovali: MePZ Sv. Jernej in MoPS Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana ter solista Marjan Skerlavaj in Marjan Štrajn ob orgelski spremljavi Mire Fabjan, Davida Lenise in Vinka Skerlavaja. Sledil bo orgelski nastop Davida Lenise. SKD VIGRED vabi na ogled veseloigre »Kekec gre na morje«, v izvedbi skupine Kraški ovčarji v sredo, 2. septembra, ob 20.30 na šolskem dvorišču v Šempolaju (na prostoru pod vtrcem). OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Op-činah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto, 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. Prispevki V spomin na Aleksandra Furlana, Marija Sosiča in Draga Gorupa daruje Karla 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Marija Sosiča in Draga Go-rupa daruje Gina 25,00 evrov za SKD Tabor in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na dragega prijatelja Marija Sosiča darujeta Olga in Živko 50,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na drago sošolko Savo Kole-rič darujeta Etko in Neva Jogan 50,00 evrov za SKD Slavko Škamperle. V spomin na prijatelja Pepkota Starca darujeta Pepi in Božica 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel Novoporočenca Alessia in Roberto Ro-vatti darujeta za nabrežinsko cerkev 200,00 evrov. Ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka so darovali gospa Caharija Marija 30,00 evrov, gospa n.n. 20,00 evrov, gospe Vida in Silvana 50,00 evrov, n.n. družina 50,00 evrov, gospa Frida 20,00 evrov, gospa n.n. 50,00 evrov, gospe ki so razstavljale čipke 40,00 evrov za cvetje in nabrežinsko cerkev. Ob 7.obletnici smrti dragega Zorota Starca daruje družina 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Milkota Lukšo darujeta družini Antoni in Gregori 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi drage mame Angele izreka iskreno sožalje Walterju in družini Jus Repen Ob izgubi drage mame Angele izreka občuteno sožalje svojemu odborniku Walterju Miliču Kmečka zveza 10 Torek, 25. avgusta 2009 KULTURA / likovna umetnost - Izbor grafik bo na ogled do 2. septembra Mimmo Paladino razstavlja v piranski Mestni galeriji Slike iz obdobja 1992-2001 enega izmed predstavnikov italijanske transavantgarde Mestna galerija Piran gosti razstavo mednarodno priznanega umetnika Mimma Paladina, enega izmed predstavnikov italijanske slikarske transavantgarde. To gibanje je proti koncu sedemdesetih let dvajsetega stoletja ponovno obudilo slikarstvo v italijanskem umetniškem okviru. Avtor se je z umetniki Sandrom Chio, Francescom Clementejem, Enzom Cucchijem in Nicolo de Mario usmeril predvsem v figurativnost, ki so jo konceptualne težnje prejšnjih desetletij potisnile v ozadje. Njihovo delo se je opiralo na svobodno uporabljanje vseh tistih prvin preteklih avantgard, ki so bile primerne za ustvarje- nje novega izvirnega izražanja. Na piranski razstavi si je mogoče ogledati štiriindvajset eksponatov. Gre se za grafike srednjega in večjega formata, ki spadajo v različne cikluse, kot so na primer Continenti -Celine, Scudi - Ščiti, Carte Siciliane -Sicilijanski papirji, Matematico - Matematičen. Dela iz obdobja 19922001 slonijo na živih barvah in izrazni moči znaka, ki še posebno izstopa v grafiki. Uporaba različnih grafičnih tehnik, kot so litografija, seri-grafija, jedkanica, karborund, suha igla, akvatinta in lesorez, priča o avtorjevem obvladovanju različnih tehnik in o njegovi izredni spretnosti. Pri ustvarjanju posameznih del je Paladino, v pravem duhu transavantgarde, istočasno izkoristil več omenjenih izraznih postopkov, ob teh pa še tehniko lepljenke, zlato folijo in rižev papir. Umetnikov svobodni pristop je razviden tudi v neobičajnih oblikah nekaterih eksponatov. Pri primerkih ciklusov Ščiti in Celine se je avtor odločil za okroglo obliko površine, v primeru Sicilijanskih papirjev je papirnato gmoto ročno oblikoval v nenavadne oblike (glava, cvet, roka). Na ročno oblikovano površino je prilepil barvane grafike na riževem papirju in s ploščami iz magnezija odtisnil še podobe žuželk. Avtorjev eklekticizem je razviden tudi v okviru stilistične analize. Njegova dela so sad prostega zgledovanja po različnih virih. V njih lahko namreč zasledimo vpliv srednjega veka, različnih avantgard, Afrike, Azije in še marsičesa drugega. Slikarska površina, večkrat razdeljena na fragmente, vsebuje poenostavljene podobe figur, obrazov, živali, rok, predmetov, ki se prepletajo z znaki, z enobarvnimi polji in z »gestikulacijskimi« potezami. Kompozicije označuje ek-spresionistični pristop, ki nas popelje v nek arhaični svet, kjer sta človek in narava tesno združena. V tem prostoru so pravila perspektive zanemarjena in različni elementi so razkropljeni, tako da ne tvorijo nobene pripovedi. Gledalec ima nalogo, da te elemente doživlja in jih združuje v osebno razlago, ki je lahko vsakič različna. Avtorjeva poetika je globoko povezana z odnosom med človekom in zemljo. V tem odnosu se njegova dela prežeta z idejami rojstva in smrti, raja in pekla, kjer se ljudje, živali in miti prepletajo v nekakšnem obrednem plesu, v vrtincu katerega je mogoče ujeti večkrat neulovljivi jezik globljih stopenj življenja. Razstavo, ki je na ogled do 2 septembra, bodo iz Pirana prenesli v Novi Sad, v tamkajšnji Muzej savreme-ne umetnosti Vojvodine, nato pa še v Pulj v Muzej suvremene umjetnosti Istre. Piranska Mestna galerija je odprta od torka do sobote, od 11.00 in 17.00 ure; ob nedeljah pa med 11.00 in 13.00 uro. Štefan Turk ljubljana - V Križankah Vlado Kreslin že osemnajstič Na koncertu sta sodelovala tudi goriška pevka Gabriella Gabrelli in vsestarnski glasbenik Iztok Cergol iz Trsta Prireditve, na katerih nastopa Vlado Kreslin, navadno krona velik uspeh, pa naj gre za koncert v Sloveniji ali v zamejstvu; pevec skrivnostne dežele ob Muri zna namreč pričarati vzdušje, ki ga zmorejo le redki kantav-torji. To mu uspe predvsem zaradi drugačnosti njegovih pesmi, pa tudi zaradi posrečene izbire glasbenikov in pevcev, ki sooblikujejo njegove koncerte. Ravno zaradi te pestrosti in raznolikosti v interpretaciji ter posrečenih priredb že itak izvirnih pesmi, so večeri z Vladom nekaj posebnega, nekaj, kar seže ljudem v dušo in srce. Z njegovega koncerta človek odide obogaten in prežet s svojevrstnimi občutki. Izredno vzdušje je prevladovalo tudi prejšnji torek na Kreslinovem koncertu v ljubljanskih Križankah. Prizorišče, ki sprejme preko tisoč poslušalcev, je bilo polno, kar dokazuje, da je »slovenski Bob Dylan« še vedno zelo priljubljen, njegovi koncerti pa veljajo, ne le za glasbeni, temveč tudi za scenski spektakel. Vse, kar se je v pol-tretji uri dogajalo na odru, je bilo le deloma sad improvizacije; vse je bilo namreč natančno in pozorno preštudirano, tako da se je poslušalec spremenil tudi v gledalca. Zelo posrečeni so bili igra luči, dimni efekti in pa prihodi oz. odhodi pevcev in glasbenikov na oder in z njega; gledalec na velikem stopnišču Plečnikovih Križank skorajda ni opazil, da sta se na odru naenkrat zamenjala ansambla. V prvem delu so pevca iz Prekmurja spremljali Mali bogovi, v drugem pa Beltinška banka. Seveda sta skupini tudi skupaj nastopili ter ustvarili posebno zmes prekmurskega melosa, ki sta ga zabelili z bolj modernimi glasbenimi prijemi; vse je delovalo brezhibno in za oko dopadljivo. Ob tem ne gre spregledati, da se je na velikem odru zvrstilo kakih 70 glasbeni- kov in pevcev. Kreslinov večer, ki ima vselej svoj čar, je glasbeno obogatil še skoraj petdesetčlanski mladinski pevski zbor srednje šole iz Slovenske Bistrice. To je predstavljalo novost, ki je po eni strani dalo Kreslinovim pesmim novega zagona in drugačen zven, po drugi strani pa je nastop v Križankah pomenil izjemno glasbeno izkušnjo za mlade pevce. Pevcu s črnim klobukom in s črno kitaro se je kot gostja pridružila goriška pevka Gabriella Gabrielli, ki jo mnogi poznamo z nastopov z goriško skupino Zuf de žur in je že večkrat nastopila tudi s Kreslinom. »Glasbena ljubezen« na prvi pogled: oba sta začuti- la, da skupaj zmoreta marsikaj povedati in vtisniti prodoren pečat glasbenim večerom. Čeprav ni profesionalna pevka, se Gabriella izredno dobro znajde na odru, zelo suvereno obvlada sceno, njen prodorni glas se dobro ujema s Kresli-novimi pesmimi melanholičnega melosa prekmurskih ravnin. Kreslinov »glasbeni dvor« sestavlja še en zamejski glasbeni ustvarjalec, Tržačan Iztok Cergol, ki mu pravijo tudi »človek stoterih instrumentov«, saj obvlada najrazličnejša glasbila: igra na harmoniko, piha v trobento in saksofon, ko je treba prime za violino, pa tudi razna tolkala mu niso tuja. Občasno pomaga tudi pri petju in je postal Kre- slinov »drugi glas«. Po koncertu nam je Iztok povedal, da je bila letošnja sezona izredno naporna; ves napor pa se izniči, ko publika glasbenika dobro sprejme in s petjem ter ritmičnim ploskanjem sodeluje pri dogajanju na odru. Ob posebnih priložnostih se Vladu pridružita tudi mama in oče; tudi v ljubljanskih Križankah, kjer Kreslin nastopa vsako poletje, sta starša postregla z venčkom prekmurskih viž. Letos nastopa v Križankah že osemnajsto leto zapored; koncert je bil vključen v program Festivala Ljubljana 09 in bil je edini večer, ki ni bil namenjen klasični glasbi, nam je še povedal tudi pri nas priljubljeni Vlado. (VIP) V SMG danes slovenska premiera Koltesovega Sallingerja Po julijski svetovni premieri in številnih gostovanjih po festivalih bo danes prvo slovensko uprizoritev dočakal Koltesov Sallinger v režiji Ivice Buljana. Oder Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) bodo preplavili junaki, ki govore o hrepenenjih, sanjah, frustracijah in obupih Amerike, ki se neprestano pripravlja na novo vojno.Sallinger je gledališko delo, kakršno bi morda napisal J. D. Salinger po predlogi svojih novel o disfunkcionalni družini in Vietnamski vojni. Glavni junak Rdečelasi je napravil samomor na večer, ko se začne dogajanje drame, pred njegovim mavzolejem. Kot so zapisali v Mini teatru, koproducentu predstave, je ta junak v bistvu Seymour, član družine Glass, ki se redno pojavlja v Sa-lingerjevih pripovedkah. Izvoren navdih za delo je Bernard Marie Koltes našel v prizoru, ko deček poje »If a body catch a body coming through the rye«, citatu slavnega Holdena Caulfielda iz Lovca v žitu. Dolgi Koltesovi monologi spominjajo na tok zavesti Salingerjevih junakov. »To je drama o histerični družini, seksualno nevrotični mladini, generaciji izgubljenih staršev. Gre za najbolj nasilno in najbolj avantgardno Koltesovo delo,« so sporočili iz Mini teatra. »Ta predstava, mnogo prej kot David Lynch in HBO-jeve serije, meša življenjske izpovedi s psevdo dokumentarnim pristopom, tako da občinstvo ne ve, ali je na odru prikazan resnični dogodek ali so vse samo refleksi imaginarnega sveta. Junak drame je tudi New York, mesto nasilja in siromaštva, luksuza, pokopališča in azila za norce, metropola sodobnega sveta,« še piše v sporočilu za javnost. Buljan je »obsesivni režiser Kolte-sovega gledališča«. Na oder je postavil igre Noč na robu gozdov, Vrnitev v puščavo, Dvoboj črnca in psa, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš in Pijani proces. V hrvaščino je tudi prevedel več Kolteso-vih del, med njimi Sallingerja. Kot dramaturg je Buljan sodeloval pri treh verzijah predstave Roberto Zucco ter pri predstavah Zahodni privez in V samoti bombažnih polj. Po lanski predstavi Veliko gradbišče Elfriede Jelinek je Sallinger že druga koprodukcija Mini teatra s francoskimi partnerji. Sicer so pri predstavi sodelovali še producenti iz sosednje Hrvaške. Iz Slovenije je v mednarodni igralski ekipi Marko Mandic, glasbo za predstavo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar, sceno je zasnoval Slaven Tolj, kostume pa Ana Savic Gecan. Sallinger Bernarda-Marie Koltesa v Buljananovi režiji je svetovno pre-miero doživel 30. julija v Theatre National de Bretagne v francoskem Rennesu. Predstava je nato avgusta gostovala še na festivalih v Zadru, Dubrovniku, Mostarju in Zagrebu. (STA) V Aosti o rojstvu moderne umetnosti V mestu Aosta je v Arheološkem muzeju na ogled razstava, posvečena rojstvu moderne umetnosti, natančneje prehodu iz gotike v renesanso. V osmih razstavnih sobanah prevladujejo slike, ki so jih za razstavo posodili florentinski muzeji. V Aosti je razstavljenih približno 80 del iz zadnjih let 14. in začetkov 15. stoletja. Kustosinja razstave Giovanna Damiani je opozorila, da se pogosto pozablja, koliko časa je bilo potrebno, da je prišlo do tako veliki sprememb v likovni umetnosti. Razstava, ki bo na ogled do 1. novembra, gledalcu predstavi tudi družbeno-socialne razmere, ki so vodile do moderne umetnosti. Poleg slik so v arheološkem muzeju na ogled še kipi, različni rokopisi in izdelki iz zlata. (STA) / SVET Torek, 25. avgusta 2009 1 1 afganistan - Po četrtkovih predsedniških volitvah Zaradi nepravilnosti bi lahko prišlo do zamika objave rezultatov Po nekaterih vesteh naj bi Karzaj dobil 70 odstotkov glasov - Abdulah ga je obtožil poneverbe KABUL - Posebna neodvisna komisija, ki sprejema prijave o nepravilnostih na četrtkovih predsedniških volitvah v Afganistanu, je doslej zabeležila 225 prijav, zaradi česar bi lahko preložili objave končnih rezultatov volitev. Po prejšnjih napovedih naj bi bili končni rezultati sicer znani danes. Kot je povedal vodja komisije, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, Grant Kippen, se vsaj 35 izmed prejetih pritožb nanaša na nepravilnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na končne izide. Poleg tega se prijave o nepravilnostih nanašajo tudi na lokalne volitve, ki so potekale hkrati s predsedniškimi. Slednje so v Afganistanu potekale drugič v zgodovini. Najresnejši tekmec dosedanjega afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, nekdanji zunanji minister Ab-dulah Abdulah, je v pogovoru za AP Karzaja neposredno obtožil poneverbe glasovnic. Medtem je nek drug predsedniški kandidat javnosti predstavil več raztrganih glasovnic, na katerih naj bi brez žrtev Nov napad na italijanske vojake HERAT - Nov napad na italijanske vojake v Afganistanu, tokrat brez žrtev. V noči na ponedeljek je v Farahu v zahodnem predelu države eksplodiral peklenski stroj pod oklepnikom vrste Lince. Vozilo je zdržalo morilsko moč eksplozije, vsi štirje vojaki v oklepniku niso bili ranjeni. Italijanski vojaki so takrat opravljali nadzorno akcijo nad tamkajšnjim ozemljem skupno z afganistanskimi vojaškimi silami. Z italijanskega vojaškega štaba v Heratu so sporočili, da je eksplozijo sprožila ali na mesti nameščena mina ali pa so peklenski stroj aktivirali na daljavo. Hujše se je iztekel napad na mednarodne vojaške sile na jugu države, kjer sta dva estonska vojaka izgubila življenje. Bila sta zaposlena z bonifikacijo miniranega območja, ko ju je z avtomatskim orožjem napadla skupina oboroženih mož. Od 2003 je v Afganistanu umrlo že šest estonskih vojakov. Abdulah Abdulah (na posnetku) je Hazima Karzaja obtožil poneverbe volilnih rezultatov ansa kuba - Nekdanji kubanski voditelj je imel dve srečanji Po 14 mesecih so se v javnosti spet pojavili posnetki Fidela Castra HAVANA - Nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro se je v nedeljo pojavil v prvem televizijskem posnetku po 14 mesecih. Državna televizija je v nedeljo zvečer po lokalnem času predvajala posnetek Castra, kako se zdrav in dobro razpoložen pogovarja z venezuelskimi študenti, poročajo tuje tiskovne agencije. Posnetek Castra in študentov je po navedbah televizije nastal v soboto zjutraj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nekdanji kubanski voditelj se sicer v javnosti ni pojavil že od julija 2006, ko je oblast predal bratu Rau-lu Castru. S predsedniškega mesta je uradno odstopil februarja 2008. Prav tako v nedeljo je kubanski časnik Juventud Rebelde objavil fotografije Castra v pogovoru z ekvadorskim predsednikom Rafaelom Correo, s katerim sta se srečala v petek. Prvič po dolgem času 83-letni Castro na fotografijah ni bil oblečen v belo trenirko, temveč v belo srajco. (STA) Putin nenapovedano na obisku v Čečeniji GRIZNI - Po vrsti napadov, ki so okrepili strahove, da se islamistično nasilje v Čečeniji znova krepi, je to nemirno rusko republiko včeraj nenapovedano obiskal ruski premier Vladimir Putin. Kot so sporočili iz Kremlja, je prišel Putin v Čečenijo na "krajši delovni obisk", v okviru katerega se je med drugim pogovarjal s čečenskim voditeljem Ram-zanom Kadirovim. Pogovarjala naj bi se predvsem o socialno-eko-nomskem položaju in težavami zaradi visoke brezposelnosti. Putin se je medtem že vrnil v Moskvo. Obiski ruskih voditeljev v Čečeni-ji niso pogosti, Putinovemu tokratnemu obisku pa daje dodatno težo dejstvo, da sledi vrsti krvavih napadov na Kavkazu. Obisk je potekal v visoki tajnosti in celo najvišji čečenski predstavniki z njim niso bili seznanjeni. Celo tiskovni predstavnik Kadirova je izjavil, da o obisku nima informacij. Televizijski posnetki so medtem prikazovali Putina, oblečenega v bel športni suknjič in obkroženega z do zob oboroženimi telesnimi stražarji, kako v Čečeniji stopa iz helikopterja in se sprehaja s pro-kremeljskim čečenskim voditeljem. Kasneje je med drugim položil venec na grob nekdanjega predsednika Čečenije Ahmeda Ka-dirova, ki je bil ubit v bombnem napadu leta 2004. V petek so bili v dvojnem bombnem napadu v čečenski prestolnici Grozni ubiti štirje policisti. Minuli teden je bilo v bombnem napadu na sedež policije v Nazranu v sosednji Ingušetiji ubitih več kot 20 ljudi. V začetku meseca sta bila poleg tega ubita čečenska aktivistka Sarema Sadulajeva in njen soprog. Neznanci so sredi julija na podoben način ugrabili in ubili če-čensko aktivistko Natalijo Estemi-rovo. Papeževa desna roka še vedno "rahlo lena" VATIKAN - Papežu Benediktu XVI. so minuli konec tedna sneli mavec z roke, v nedeljo pa je povedal, da je njegova roka še vedno "rahlo lena". 82-letni papež si je sredi julija ob padcu na počitnicah v italijanskih Alpah poškodoval desno zapestje. Moral je dobiti mavec, ki so mu ga sneli minuli petek. Mavec je sedaj zamenjala opornica, ki naj bi zagotovila, da kosti v papeževem zapestju ostanejo na mestu in se dobro zacelijo. Benediktov zdravnik pa je poudaril, da bo moral papež izvajati terapijo in posebne vaje, če želi, da se mu bo gibljivost zapestja vrnila. Fidel Castro (desno) z ekvadorskim predsednikom Rafaelom Correo ansa se volivci odločili zanj, komisija na voliščih pa naj bi jih zasegla in vrgla stran. Kippen ob tem poudarja, da bi lahko število pritožb še precej naraslo, saj je komisija doslej prejela le pritožbe iz prestolnic afganistanskih provinc in iz Kabula, še vedno pa čakajo na pritožbe z ostalih volišč. Afganistanski opazovalci poudarjajo, da je do nepravilnosti prihajalo tudi na slednjih, kjer naj bi komisije na voliščih v velikem številu primerov poskušale vplivati na volivce. Abdulahove obtožbe na račun Karzaja so posledica napovedi afganistanske tiskovne agencije Pajhwok, ki je Karzaja že proglasila za zmagovalca volitev. Po teh navedbah naj bi dosedanji predsednik prejel od 68 do 70 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Abdulah Abdulah pa le 22. Ostali predsedniški kandidati naj bi si razdelili le drobtinice. Tako naj bi nekdanji minister za finance Ašraf Gani, ki je imel tiho podporo ZDA in Evropske unije, dobil manj kot dva odstotka. Prvi neuradni izidi bodo morda znani danes, medtem ko bo končne izide volitev tamkajšnja volilna komisija objavila prihodnji mesec. Če niti Kara-zaj niti Abdulah v prvem krogu ne bosta zbrala 50 odstotkov vseh glasov, se bodo Afganistanci morali na volišča podati znova, saj bo dokončni zmagovalec znan šele po drugem krogu volitev. evropska unija - Napetost v odnosih med Slovaško in Madžarsko Spor se še zaostruje Bratislava madžarskemu predsedniku ni dovolila udeležbe na slovesnosti ob odkritju kipa madžarskega srednjeveškega kralja na jugu Slovaške BUDIMPEŠTA - Potem ko Slovaška madžarskemu predsedniku Laszlu Solyomu minuli teden ni dovolila vstopa v državo, je madžarski zunanji minister Peter Balazs včeraj ocenil, da bi morala v EU obstajati pravila, ki bi javnim funkcionarjem omogočala, da vedno prosto potujejo v sosednjo državo. To vprašanje bi bilo treba po njegovem odpreti v Evropskem parlamentu. Tako bi se lahko v prihodnje izognili incidentom, kakršen je izbruhnil v petek, ko je uradna Bratislava Solyomu prepovedala vstop v državo in mu s tem preprečila udeležbo na slovesnosti ob odkritju kipa madžarskega srednjeveškega kralja na jugu Slovaške. Kot je ocenil Balazs, se v EU kaj takega enostavno ne bi smelo zgoditi. Balazs je z incidentom seznanil zunanje ministre EU in njihovega predsedujočega, zunanjega ministra Švedske Carla Bildta, čeprav naj bi slovaški veleposlanik v Budimpešti Peter Weiss madžarski strani svetoval, naj se ne obrača na EU. Tudi Evropska komisija je zaenkrat ocenila, da gre za dvostransko zadevo. Vlada v Bratislavi je Solyomu minuli teden sprva odločno odsvetovala zasebni obisk v kraju Komarno (Revkomarom) ob slova-ško-madžarsko meji, v katerem živijo številni Madžari, nato pa mu je v petek - le nekaj ur pred načrtovanim obiskom - celo prepovedala vstop v državo Odnose med sosednjima državama bremenijo občutljiva preteklost in napetosti zaradi položaja madžarske manjšine na Slovaškem, nedavno pa so se še dodatno zaostrili zaradi novega zakona o slovaškem jeziku. Ta med drugim predvideva kazen v višini do 5000 evrov za uporabo jezika manjšine v vladnih in drugih javnih službah. (STA) Madžarski predsednik Laszlo Solyom (v sredini) se je moral vrniti na Madžarsko ansa 1 2 Torek, 25. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Goričanom z osebno elektronsko izkaznico, katere veljavnost je podaljšana s papirnatim potrdilom, italijansko notranje ministrstvo svetuje, da se za izhod iz države opremijo z drugim veljavnim osebnim dokumentom. Več turistov, ki se je na dopust opravilo v Egipt, Tunizijo, Turčijo, Hrvaško, Švico in Romunijo, je namreč imelo težave z mejnimi policisti; nekaterih celo niso spustili čez mejo in so se morali vrniti domov brez dolgo pričakovanega oddiha. Italijanska državna vlada je kot znano lanskega junija z dekretom podaljšala veljavnost osebnih izkaznic. Dokumenti so pred sprejetjem dekreta zapadli po petih letih, izkaznice, ki so jih izdali po omenjenem sklepu, pa so po novem veljavne deset let. Vlada je takrat tudi določila, da bodo za obdobje petih let podaljšali veljavnost osebnih izkaznic, ki so jih izdali pred sprejetjem dekreta. V prejšnjih mesecih je tako marsikateri lastnik papirnate osebne izkaznice, prejel na dom vabilo občinske demografske službe, da se odpravi do matičnega urada, kjer so mu z žigom podaljšali veljavnost zapadlega papirnatega dokumenta. Kot smo že poročali pred nekaj dnevi, za podaljšanje veljavnosti elektronskih osebnih izkaznic velja drugačen postopek. Na podlagi navodil notranjega ministrstva morajo posamezne občine svojim občanom izdati papirnato potrdilo, ki podaljšuje veljavnost elektronske osebne izkaznice. »Posredovali smo pri prefektinji in dosegli, da se papirnato potrdilo tiska na listih formata A5, medtem ko smo ga začetno tiskali na listih formata A4, Kljub vsej dobri volji kaj več nismo uspeli doseči, čeprav se zavedamo, da občani, ki so se odločili za elektronsko osebno izkaznico, nedvomno v denarnici nočejo hraniti še papirnatega priveska, ki podaljšuje veljavnost dokumenta,« pravi goriški občinski odbornik Sergio Cosma in razlaga, da so 21. avgusta na goriški občini prejeli dopis z ministrstva za notranje zadeve, ki je kratkomalo absurden. »Iz Rima so pozvali župane 160 občin, ki so uvedle elektronske osebne izkaznice, da svojim občanom svetujejo, naj se za potovanje v tujino opremijo z veljavnim osebnim dokumentom,« razlaga Cosma in se sprašuje: »Na podlagi navodil notranjega ministrstva kaj naj pravzaprav priporočim Goričanom, ki imajo osebno elektronsko izkaznico, katere veljavnost je podaljšana s papirnatim potrdilom? Da naj jo "naključno" izgubijo tik pred odhodom v tujino in naj zatem zaprosijo za nov dokument? Ali pa da naj se opremijo s potnim listom, kar zahteva še večji strošek?« Čeprav imamo povsem veljavno elektronsko osebno izkaznico, katere veljavnost je podaljšana s papirnatim potrdilom, moramo torej poskrbeti za nov dokument, ki seveda ga ne bomo dobili zastonj. Za novo elektronsko osebno izkaznico - v primeru, da smo staro »naključno« izgubili - moramo odšteti 25,42 evrov, za potni list, na katerega moramo čakati par dni, pa nekaj več kot devetdeset evrov. »Zaradi te zadeve se nam smejejo še v Egiptu,« za zaključek pravi Cosma in razlaga, da ravno v Kairu ne priznavajo papirnatega potrdila, ki podaljšuje veljavnost elektronskih osebnih izkaznic. Zaradi tega se je več Goričanov že znašlo v težavah na egiptovskih letališčih; začetno so s posredovanjem italijanske ambasade le prišli do svojih turističnih mest in znamenitosti, odslej pa je to nemogoče, saj so egiptovske mejne oblasti jasno sporočile Rimu, da v Egiptu papirnata potrdila niso več veljavna. Po drugi strani pri potovanjih v Egipt in druge države niso imeli nikakršnih težav Goričani, ki so v tujino odšli s papirnato osebno izkaznico, katere veljavnost je bila podaljšana z žigom. (dr) gorica - Danes na viaduktu ob mostu čez Sočo Obnova se začenja Prometni režim bo med prenovitvenim posegom štirikrat spremenjen GRADIŠČE GORICA ^ ® E> $ ^ Prometni režim za današnji in jutrišnji dan (zgoraj); odsek viadukta, na katerem je zaradi poškodovane jeklene vezi vožnja ovirana (levo) bumbaca gorica - Ministrska navodila za lastnike izkaznic s »priveskom« Nikakor v tujino s papirnatim potrdilom Cosma: Ali naj občanom svetujem, naj izgubijo sicer veljavni dokument in zaprosijo za novega? Danes se začenja obnova viadukta, ki ob mostu čez Sočo povezuje Gorico z Ločnikom. Pred dvema mesecema je goriški občinski odbor izdal sklep, s katerim je dal zeleno luč za zamenjavo jeklene vezi, ki se je sredi viadukta udrla decembra lanskega leta. Poškodovano vez bo treba zamenjati z novo, istočasno pa bo treba s cementno maso napolniti luknjo, ki nastala po udrtju starega jeklenega spoja. Pred nekaj dnevi je vodja goriškega tehničnega urada Ignazio Spano dal nalogo podjetju Fip Industriale iz kraja Selvazzano Dentro, da opravi prenovitveni poseg. Dela so skupaj vredna 57.946 evrov, prenova pa bo potekala v štirih fazah, vsako izmed njih pa bo spremljal spremenjeni prometni režim. Danes in jutri bo delovišče postavljeno sredi viadukta, in sicer takoj za križiščem, s katerega se odcepi cesta za v Podgoro. V četrtek in petek bodo delavci zamenjali vezi na zunanji strani obeh voznih pasov, vse štiri dni pa bo hitrost ob delovišču omejena na trideset kilometrov na uro. Od sobote, 29. avgusta, do petka, 4. septembra, bo delovišče postavljeno pred križiščem z odcepom za Podgoro. Tudi v tem primeru bodo najprej zamenjali vezi na notranji strani voznih pasov, zatem pa na zunanji. Z goriške občine priporočajo voznikom, da upoštevajo hitrostne omejitve in da so do zaključka posega med vožnjo po viaduktu še posebno pozorni. Koncert drevi v Podgori V okviru niza koncertov Note v mestu bo danes ob 20.30 v parku Attems v Podgori nastopil kvartet saksofonistov Sax4et. Izvajali bodo klasično, jazz in etnično glasbo. Slovenca v Beljanu Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja bosta drevi ob 21. uri v palači De Fabris v Beljanu v občini Škocjan igrala bosta skladbe Schuberta, Brahmsa, Schu-manna in Lipovška. Koncert sodi v niz Med zvoki krajev. S čolnom po laguni Zadruga Mosaico nudi možnost izletov s čolnom ob izlivu Soče. Ekskurzije stanejo petnajst evrov, trajajo dve uri, vodijo pa jih vodiči, ki znajo marsikaj povedati o tamkajšnji flori in favni. Naslednja ekskurzija bo jutri med 17. in 19. uro, za prijave je na voljo telefonska številka 349-1530844. Pokrajini fond Wandruszka Goriška pokrajina in ICM bosta pojutrišnjem podpisala konvencijo, na podlagi katere bo knjižni fond Wandruszka na razpolago javnosti v pokrajinskem zgodovinskem arhivu. Avstrijski zgodovinar Adam Wandruszka je v svojem življenju zbral preko pet tisoč knjig; umrl je leta 1997 na Dunaju. Množično v Krminu V Krminu je v nedeljo potekal Praznik narodov. Prireditev je bila tudi letos uspešna, saj je bilo prisotnih veliko skupin iz raznih držav srednje Evrope in več tisoč obiskovalcev. tržič - Občina Stanovanje za priseljenke z otroki Tržiška občina bo odkupila stanovanje, ki ga bo nato nudila na razpolago priseljenkam z otroki. Po besedah tržiške občinske od-bornice za socialna vprašanje Cristiane Morsolin je v mestu ladjedelnic vse več žensk v socialni stiski, ki je še toliko hujša za prise-ljenke brez vsake pomoči. Zaradi tega se je občina odločila, da črpa sredstva iz tozadevnega državnega sklada in jih uporabi za nakup stanovanja, ki ne sme biti starše od petnajstih let. Nahajati se mora v bližini mestnega središča, meriti pa mora okrog 95 kvadratnih metrov. Občina bo stanovanje kupila na podlagi javnega natečaja; izklicna cena je 162.800 evrov, sicer pa bo občina izbrala najboljšo - v tem primeru najnižjo - ponudbo. Lastniki stanovanj imajo čas do prvega septembra, da na tržiški občini vložijo prošnjo za udeležbo na javnem natečaju. moščenice - Na avtocesti približno kilometer pred cestninsko postajo Povzročil nesrečo in zbežal Ranjenega moškega iz Trsta odpeljali na Katinaro - Povzročitelja trka prijeli, zaradi bega tvega šest let zaporne kazni Avtomobilist je naenkrat zamenjal vozni pas na avtocesti in povzročil nesrečo. Namesto, da bi nudil pomoč poškodovanemu priletnemu vozniku, ki se je s svojim avtomobilom prevrnil na streho, je zbežal, toda so ga policisti kmalu izsledili. Dogodek se je pripetil včeraj ob 8. uri približno kilometer pred avtocestno postajo pri Moščenicah. Petdesetletni moški z bivališčem na Tržiškem je vozil proti Trstu, ko naj bi pri menjavi voznega pasu s svojim avtomobilom Fiat punto oviral avtomobil tipa Peugeot 306. Voznik le-tega je zato zavil v desno in trčil v obcestno cementno strukturo; avto se je nato prevrnil na streho in obstal sredi cestišča. Petdesetletni povzročitelj nesreče je po trku nadaljeval svojo pot, medtem ko so ponesrečenemu vozniku nudili pomoč gasilci in oseb- je službe 118; s helikopterjem so Tržačana prepeljali na Katinaro, njegovo življenje pa naj ne bi bilo ogroženo. Povzročitelja nesreče so izsledili prometni policisti s pomočjo videokamer, ki so nameščene ob avtocesti in na cestninski postaji pri Moščeni-cah. Agentom so pomagala tudi pričevanja avto-mobilistov, ki so opazili, kako je petdesetletnik nevarno vijugal med avtomobili in naposled povzročil nesrečo. Pobeglemu vozniku so policisti že odvzeli vozniško dovoljenje, hkrati pa so proti njemu sprožili sodni postopek na goriškem sodišču. V primeru, da bo spoznan za krivega, tvega šest let zaporne kazni. Zaradi nesreče je bila avtocesta blokirana približno eno uro, zaradi česar se je ustvarila dva kilometra dolga kolona vozil. Avtocesta pri Moščenicah bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. avgusta 2009 13 sabliči - Požar ob makadamski cesti za Medjo vas Zgorel hektar borovega gozda Veter ponagajal gasilcem in osebju civilne zaščite gorica - Priprave na stoletnico Na letališču polagajo temelje za brata Rusjan Požar je včeraj popoldne opusto-šil približno hektar borovega gozda pri Sabličih. Zagorelo je ob makadamski cesti, ki z državne ceste št. 55 vodi proti Medji vasi, k sreči pa je takojšen poseg gasilcev, gozdne straže in civilne zaščite preprečil še večjo škodo. Ker so se ognjeni zublji vneli kakih tristo metrov od državne ceste, so jih mimoidoči av-tomobilisti takoj opazili in nemudoma klicali na pomoč gasilce. Z enim vozilom so se le-ti pripeljali iz Tržiča, z av-tocisterno pa iz Gorice. Na kraju je poseglo še osebje gozdne straže in civil-Goriški gasilci ne zaščite iz Tržiča, ki je do poznega so pri Sabličih popoldneva poskrbelo za bonifikacijo s pravočasnim pogorišča. Med gašenjem so gasilcem posegom in prostovoljcem ponagajali sunki mo- preprečili, da bi čnega vetra, k sreči pa se zaradi njih ogenj zaobjel ogenj ni razširil na večjo površino. večje območje; Opustošeni borov gozdiček je od zaradi visokih državne ceste oddaljen kakih tristo me- temperatur in trov; ker je samovžig izredno redek po- sušnega obdobja jav, tudi v tem primeru gasilci sumijo, iz dneva v dan da je bil ogenj podtaknjen. Sicer na narašča požarna istem območju med Sabliči in Medjo ogroženost vasjo prihaja do požarov skoraj vsako _ poletje, kar potrjuje sume gasilcev, da bonaventura je ogenj večinoma podtaknjen. gorica - Z včerajšnjim dnem S solidarnostno košarico proti krizi Zanjo je treba odšteti 8,90 evra Z včerajšnjim dnem je spet na voljo solidarnostna košarica. Za 8,90 evrov jo je mogoče kupiti v trgovini Semo-lic (ulica Kugy 26), supermarketu Conad (ulica Locchi 10), supermarketu A&O (Kapucinska ulica 1), supermarketu Komauli (ulica Don Bosco 169), Euromarketu Mosetti (ulica Carducci 41) in marketu Nanut v Štandrežu. Solidarnostne košarice s steklenico olja, kilogramom moke, šestimi jajci, konzervo s paradižniki, konzervo fižola, litrom mleka, paketom kave, kilogramom piškotov, paketoma testenin in kilogramom riža bodo na prodaj do ponedeljka, 31. avgusta. K pobudi sta pristopili zadrugi ribičev Lisert in Marco Polo, ki v pokriti tržnici za 8,90 evrov prodajata košarico s školjkami, plavo ribo, hobotnicami in drugimi ribjimi vrstami. Bager pripravlja kraj namestitve obeležja Goriško letališče bo dobilo dve obeležji, ki bosta mimoidočim razodevali, da so se tam pred sto leti vrstili prvi poizkusi letenja z motornim letalom. Šlo je za pionirsko obdobje letenja z okornimi in nezanesljivimi letalnimi stroji, ki pa so vendarle pomenili začetek naglega osvajanja nebesnih širjav. Gorica se je z bratoma Rusjan namreč vpisala v seznam mest, ki so že v pionirskem obdobju nemalo prispevala k razvoju letalstva. Da bo letališče končno dobilo svoje obeležje, nas seveda navdaja z velikim veseljem, obenem pa se nam s kančkom grenkobe vsiljuje ugotovitev, da je bilo za to potrebno kar celo stoletje. Ob raznih priložnostih smo skušali poiskati razloge, zakaj ni do tega prišlo že prej. Skušali smo tudi odkriti »krivca«, ki je v vseh teh letih preprečeval, da bi širša javnost spoznala pomembno delo, ki sta ga opravila goriška Slovenca, brata Edvard in Jože Rusjan. Glavni razlog menda tiči ravno v dejstvu, da sta bila brata Rusjan pač Slovenca in zato nista sodila v miselni svet vo- foto vip dilnih političnih in upravnih struktur. Odbor, ki pripravlja obeleževanje stoletnice in samostojno deluje pod okriljem goriške pokrajine, se te dni ukvarja z zadnjimi podrobnostmi z željo, da bi prireditev v soboto, 5. septembra, najbolje uspela. Ravno včeraj je manjši bager na travnati gredici tik ob vhodu na letališče izkopal luknji, v katerih bodo vgrajeni temelji za spominski obeležji. Večje obeležje so izdelali mladi kiparji in sestavljavci mozaika in bo uprizarjalo sanje o letenju. V mozaik bodo vključili tudi »tujek«, ki pa ima simbolno vrednost. Gre za kamenček z vrta nekdanje Rusjanove domačije v ulici Cappella 8 v Gorici. Na manjšem obeležju pa bosta v reliefu upodobljena Jože in Edvard, ob njiju pa še priložnostna misel v štirih jezikih. Največ zaslug za postavitev obeležij imata društvo sKultura in pa štandreški krajevni svet. Obe znamenji bodo namestili ob koncu tedna, tako da bo prizorišče nared za slavje, ki bo 5. septembra. (vip) nova gorica ICIT v stiski, plače bo izplačal HIT Uprava novogoriškega Hita se je prejšnji teden seznanila s problematiko poslovanja družbe Inovacijski center igralniških tehnologij (ICIT) s sedežem v Šempetru, ki je zaradi omejenega denarnega toka zašla v likvidnostne težave. Zaradi le-teh je bilo ogroženo izplačilo plač zaposlenim za mesec julij. Hitova uprava se je odločila, da bo ob ustreznem zavarovanju zagotovila denar za plače, hkrati pa od članov nadzornega sveta družbe ICIT pričakuje, da bodo aktivno posegli v reševanje težav. Nadzorni svet družbe ICIT, ki se je sestal včeraj, je od uprave zahteval, da do 10. septembra letos pripravi sanacijski načrt, ki mora vsebovati predvsem realno oceno prihodkov šempe-trske družbe in načrt finančnega prestrukturiranja zaradi zagotavljanja ustrezne likvidnosti. Hitova uprava je tudi odločno zavrnila trditve nekaterih medijev, da naj bi bile težave družbe ICIT posledica ustavitve nabave treh elektronskih rulet s strani družbe Hit, saj poslovanje družbe ICIT ne more biti odvisno od enega samega posla, ki vrednostno predstavlja le majhen del v strukturi prihodkov družbe ICIT, ki se ukvarja s proizvodnjo in razvojem produktov za igranje iger na srečo, poleg Hita pa je delni lastnik družbe še Daimond iz kroga NFD. (nn) kanal ob soči - Razstavi o umetniškem vrenju v času med vojnama Goriška valilnica talentov Večina likovnikov je ob naraščajoči politični zaostritvi zapustila rodne kraje - Koledarji GMD in GM nosilci likovnih novosti Spazzapanova oprema za koledar Goriške matice Pilonova galerija iz Ajdovščine je ob trideseti obletnici Kogojevih dni pripravila dve razstavi pod skupnim naslovom Goriški likovni krog. V ospredju razstave Goriški krog bodo protagonisti likovne scene v času med obema vojnama, razstava Slovenski tisk v Gorici 19181940 pa je osredotočena na bogato ilustratorsko in grafično ter oblikovalsko dejavnost tega časa in ima poleg ožjega likovnega tudi zgodovinsko-dokumentarni odtenek. Odprtje obeh razstav bo v galeriji Rika Debenja-ka v Kanalu ob Soči v petek, 28. avgusta, ob 19.30. Goriški krog je v strokovni literaturi pojem, ki se vrti okrog vodilne trojice slovenskih likovnih umetnikov v tem prostoru; to so Veno Pilon, Lojze Spazzapan in Ivan Čargo. Razstava je posvečena ravno trem pomembnih avantgardistom, razstavljena pa bodo njihova dela iz zbirke Pilonove galerije in zasebne zbirke Vanje Lokar iz Trsta. Posebna pozornost je namenjena Ivanu Čargu, saj bodo na ogled nekaj njegovih del, ki doslej še niso bile predstavljene javnosti. Med razstavljenimi deli prevladujejo portreti, ki so svojevrsten dokument tistega časa; umetniki so se namreč pogosto medsebojno portretirali in v podobo ujeli tudi svojo širšo družbo, ostale kulturnike, skratka Goriški krog. Na ogled bo tudi nekaj krajin naštetih umetnikov. Goriški kulturni krog so poleg treh največjih tvorili še ostali, med njimi prefinjeni portretist Avgust Bucik, ilustratorji Milko Bambič, Jože Sre-brnič, Julče Božič ter tudi mlajši Rudolf Saksida. Skratka generacija, ki se šola v različnih evropskih mestih, žal pa le peščica njih ostane v Gorici. Večina se ob naraščajoči politični zaostritvi namreč odloči za dokončen odhod iz rojstnih krajev. Ti umetniki so zastopani na razstavi knjižne ilustracije in opreme. Poseben pregled je usmerjen v obravnavo letnih koledarjev Goriške Mohorjeve družbe (GMD) in Goriške matice (GM), nosilk osrednjega kulturnega, izobraževalnega ter narodno-zavednega pomena v medvojnem obdobju na Goriškem, v našem primeru pa predvsem eno redkih, če ne edinih vitalnih področij goriškega likovnega življenja takratnega časa. Te publikacije najbolj splošne narave so bile tudi nosilci pomembnih likovnih novosti in najbolj kvalitetnega oblikovanja svojega časa. Napredni uredniki in opremljevalci primorskih koledarjev so se zavedali pomena uvajanja novosti in redne menjave grafične podobe. Za opremo koledarjev so zaposlili najboljše iz domačega, primorskega okolja ali rodu: Tržačana Avgusta Bucika in Milka Bambiča, goriške umetnike Julčeta Božiča, Lojzeta Spazzapana, Jožeta Srebrniča, Sašo Šantla in v Sežani rojeno Ksenijo Prun-kovo. Ozrli so se tudi čez mejo, v središče Slovenije, kjer so delovali že uveljavljeni ilustratorji, kot so Anton Koželj in Maksim Gaspari ali France Gorše, Mara in Tone Kralj, ki jih je Primorska v času med obema vojnama posvojila; predvsem k slednjim se je bolj nagibala GMD. Petnajst lokalnih, gostujočih avtorjev ter tistih, za krajši čas prisotnih na Goriškem, ki je v 20. in 30. letih skrbelo za grafično in likovno opremo koledarjev GM in GMD, je odslikavalo prerez tedanje pluralne umetniške scene. Njihov slogovni lok se namreč pne od preverjenih realističnih, »vesnanskih« temeljev s pridihom secesije in impresionizma do modernejših ekspresionističnih in »no-vostvarnostnih« tendenc ter čiste avantgarde, izhajajoče iz živahnega vrenja mladih umetniških talentov v samem osrčju Gorice, ki jo v koledarsko opremo vnese predvsem Spazzapan. Razstavo spremljata obsežen katalog Slovenski tisk v Gorici / »La stampa slovena a Gorizia 1918-1940« s tekstoma Irene Mislej in Maje Marinkovske in z barvnimi reprodukcijami ter zloženka Goriški likovni krog. 1 4 Torek, 25. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Društvo Terpsihora Ples brez meja nova gorica - Elektro Primorska Uporabniki elektrike stavke niso občutili Preko dvesto udeležencev z vseh koncev Slovenije in tudi iz Italije Zaposleni nasprotujejo ločitvi omrežne od tržne dejavnosti V organizaciji plesnega društva Terpsihora iz Šempetra se je v nedeljo začelo 7. plesno poletje, ki bo na več lokacijah v Šempetru in Vrtojbi potekalo do sobote. Udeležuje se ga več kot dvesto plesalcev z vseh koncev Slovenije in tudi iz Italije. Program je bogat, saj ponuja delavnice baleta, moderne plesne tehnike, hip hopa, salse in orientalskih plesov različnih težavnostnih stopenj, poleg tega pa tudi predšolski plesni program za otroke, plesni program za otroke od 7 do 10 let, delavnico plesno gibalne terapije za invalide na vozičkih in gibalno gledališko delavnico, ki je letos novost v programu. Mentorji prihajajo iz ZDA, Poljske, s Kube, iz Italije in Slovenije. Kot je povedala predsednica društva Terpsihora Jasmina Bremec, beležijo letos precej boljši obisk iz Italije, tako iz FJK in Veneta kot tudi iz Ri-minija, Rima in Milana. Pojasnila je tudi, da na plesnem poletju ni nikakršnih starostnih omejitev. »Najmlajši udeleženci so stari tri leta, delavnice salse in orientalskih plesov pa obiskujejo tudi plesalci stari petdeset in več let,« je dodala Bremčeva in poudarila, da vseeno prevladuje mladina, ki je nastanjena v dijaškem domu biotehnične šole v Šempetru, kjer poteka tudi večina plesnih delavnic, starejši udeleženci pa so pretežno domačini iz bližnje okolice na obeh straneh meje. Delavnice salse in orientalskega plesa potekajo v prostorih osnovne šole v Šempetru, gibalno gledališka delavnica pa v šempetrski kinodvorani. De- Najmlajši udeleženci šempetrskega Plesnega poletja so stari tri leta, delavnice salse in orientalskih plesov pa obiskujejo tudi plesalci stari petdeset in več let foton.n. lavnica plesno gibalne terapije poteka že četrto oz. peto leto, letos pa se je udeležuje pet invalidov na vozičkih skupaj s spremljevalci. Z njimi je ves čas Katja Bucik, magistra plesne terapije, zelo izkušena pedagoginja za tovrstne delavnice, saj v centru Janka Premrla Vojka v Vipavi vodi že znano plesno skupino Vrtiljak, s katero je nastopala tudi v tujini. Društvo Terpsihora, ki deluje od leta 2001, združuje v svojih vrstah od 150 do 200 ljubiteljev plesa, ki se lahko med letom izpopolnjujejo v hip hopu, modernih in družabnih plesih, salsi, swingu in še čem, organizirajo pa tudi plesno terapijo za otroke. Prostore imajo v šempetrskem gasilskem domu, kjer je dovolj velika dvorana, občasno pa koristijo tudi telovadnico šem-petrske osnovne šole in šempetrsko ki-nodvorano. »Želimo si, da bi plesno poletje v prihodnje obiskovalo še več udeležencev, saj je program zelo kvalitetno zastavljen, kar nam potrjujejo tudi udeleženci. Le-ti zelo pohvalijo tudi samo lokacijo, saj je zelo malo plesnih delavnic, kjer je vse na enem mestu, se pravi, da imaš možnost plesati, jesti in spati na istem mestu,« je poudarila Bremčeva. Letošnje plesno poletje se bo zaključilo v soboto z nastopom udeležencev na prireditvi z naslovom Odmev barvitih ritmov, ki bo potekala v okviru Gas poletja ob nekdanjem mejnem prehodu v Vrtojbu, v primeru slabega vremena pa v telovadnici osnovne šole v Šempetru. (nn) Včerajšnje opozorilne stavke slovenskega sindikata delavcev energetike so se udeležili tudi zaposleni v podjetju Elektro Primorska. Osrednja zahteva stavkajočih delavcev je bila, da se umaknejo točke dnevnih redov skupščin petih elektrodistribucijskih podjetij, ki se nanašajo na ločitev omrežne in tržne dejavnosti družb; po mnenju delavcev namreč ni jasno, kako bi takšna ločitev vplivala na celoten sektor in kakšne posledice bi imela za zaposlene. Kot je povedal predsednik sindikata v Elektro Primorska Valter Vodo-pivec, so stavkali od 7.30 do 9.30 ure, kar pomeni, da je bila hiša zaprta za vse stranke oziroma zunanje poslovne partnerje. »V tem času je prišlo tudi do manjše okvare na električnem omrežju v Kopru, ki smo jo kljub stavki odpravili,« je še povedal Vodopivec in dodal, da uporabniki električne energije opozorilne stavke niso občutili. Kljub petkovim dogovorom med sindikatom in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, ko naj bi se dogovorili o večini zahtev, je Vodo-pivec prepričan, da ostaja osnovni problem, povezan z odprtjem socialnega dialoga o teh vprašanjih, nerešen. »Srž problema je napovedana delitev na tržno in omrežno dejavnost družb. Kolikor je meni znano v Evropi, razen dveh izjem z vzhodnega bloka, nihče nima lastniško ločenih teh dveh funkcij. Lahko vzamemo katerikoli model iz Evrope in ga preslikamo k nam, kar smo predlagali že pred dvema letoma. Tu gre za pritiske nekih lo-bijev in zdi se mi, da gre za edino področje, ki še ni bilo "stajkunizirano','« je še povedal Vodopivec in izrazil prepričanje, da možnost za splošno stavko, napovedano za 14. september, še vedno obstaja, saj na podlagi informacij o poteku petkovih pogovorov med sindikatom in ministrstvom za gospodarstvo, verjame, da gre pri vsem skupaj le za v drug celofan zavito zgodbo. Predvidena privatizacija tržni-kov bi bila po Vodopivčevem mnenju slaba za zaposlene in tudi za odjemalce. »Spomnite se samo reorganizacije Telekoma, ko je v enem letu zmanjkala polovica zaposlenih v tej družbi v Novi Gorici. Po dveh, treh letih jih je ostalo le kakšnih pet, in če se ti zdaj pokvari telefon, moraš poklicati v Ljubljano, da ti ga pridejo v nekaj dneh popraviti. Mislim, da se moramo proti temu boriti, saj smo neke vrste poslednji Mohikanci,« je zaključil Vodopivec. (nn) PUPPET FESTIVAL Iz Brd so se lutke preselile v Gradež Letošnji Puppet Festival se je v minulem koncu tedna začel v Brdih, v plešivskem parku in na vinarskih domačijah, kamor so lutke privabile številne otroke in odrasle spremljevalce, ki se podobno kot otroci navdušujejo nad prvovrstnimi lutkovnimi spektakli. Z briških obronkov pa so se lutkarji preselili k morju, v Gradež, kjer bodo do petka poživljali že itak živo gradeško poletje. Tudi današnji dan se bo začel z delavnico za izdelovanje papirnatih lutk, ki jo v parku županstva med 10. in 12. uro vodi Magda Martinci; vpisujejo na sedežu CTA v Gorici, tel. 0481-537280. Ob 18. uri bo na glavni plaži (»Giardino del Gazebo«) ansambel Teatro in Trambusto uprizoril igro »Varieta Prestige«, ob 21. uri pa bo v parku županstva sledila predstava »Il medico dei matrimoni, ovvero le 99 astuzie di Gianduja« v izvedbi skupine Marionette e Grilli. Ob dežju bodo predstave prenesli v Parco delle Rose. Nedeljska lutkovna predstava na domačiji Keber na Plešivem bumbaca [I] Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040232444. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »I love Radio Rock«. Dvorana 3: 18.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 21.00 »La misma luna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »S. Darko«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il messaggero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Alie-ni in soffitta«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il mi-stero della pietra magica«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2009-10 v sredo, 9. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure; ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. PRIPRAVA NA VSTOP V NIŽJO SREDNJO ŠOLO, namenjena lanskim peto-šolcem, bo potekala v Mladinskem domu v Gorici od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v dopoldanskem času; še je možen vpis. Prav tako je odprto vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 328-3155040. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi po- Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: nocoj, 25. avgusta, ob 21. uri v palači Marchese de Fa-bris v Škocjanu koncert z naslovom »Dedication to Love« pianistke Tatjane Kaučič in klarinetista Dušana Sodje; 2. septembra ob 21. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah koncert tria Inc-hordis z naslovom »Il mandolino tra Ve-nezia e Napoli«. NOTE V MESTU 2009: nocoj, 25. avgusta, ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Madonini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. Naj se sliši, naj se zna, Silvan Pittoli 60 let ima! Veliko zdravja, veselja in ustvarjalnega navdiha mu želimo vsi pri K.d. Briški grič Predsednik Silvan Pittoli slavi pomemben rojstni dan. Veliko let uspešnega fotografiranja in vedno DOBRO LUČ! Člani Fotokluba Skupina75 M Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Želina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. □ Obvestila trjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta info@slovik.org). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. MOPZ SKALA obvešča člane zbora, da bo prva vaja nove sezone nocoj, 25. avgusta, ob 20.30 v Gabrjah. MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, - zaželeni so tudi novi -da bo prva vaja za skupen nastop v Prešernovem gaju v Kranju (4. septembra) nocoj, 25. avgusta, ob 20.30 v prostorih Društva Skala v Gabrjah. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta do 28. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki, v nedeljo, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. 0 Prireditve NA DVORCU LANTIERIJEV v Gorici bodo priredili koncert ob koncu tečaja v igranju kontrabasa International Doublebass Masterclass. V četrtek, 27. avgusta, ob 20. uri bodo na potezi tečajniki. Vstop je brezplačen do zasedbe mest; vhod v palačo je možen po prehodu mimo gradbišča, ki zaseda trg Sv. Antona. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Unica Badaloni vd. Orzan iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 12.00, Eda Zoratto vd. Galeati na glavnem pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 9.502, Fani Češčut iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Martina in na vaško pokopališče. Ob nenadni izgubi drage Fani Češ-čut, bivše odbornice in aktivne članice, spominjamo se je in izrekamo sožalje vsem bližjim KD Sovodnje Ob izgubi dragega očeta in tasta Zdravka Perčiča izreka svojemu predsedniku Marku in pevki Nadji ter družini iskreno sožalje zbor Lojze Bratuž z dirigentom Bogdadom Kraljem PRIREDITVE Torek, 25. avgusta 2009 1 5 / novo mesto - Festival komedije Pljunek smeha Od danes do 4. septembra - Na sporedu 5 predstav Kulturni center Janeza Trdine kot soorganizator in usmerjevalec prireditev letošnjih Novomeških poletnih večerov v dneh od danes do 4. septembra prireja 3. festival komedije Pljunek smeha. Gledališki festival s petimi predstavami se bo ob 20. uri pričel s predstavo Fra-neta Milčinskega Ježka in Jožeta Pernarčiča - Greva se Ježka. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Novem mestu povedala direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine Vesna Dular, festival nadaljujejo v četrtek, 27. avgusta, ko na njihov oder prihaja znani gleda-liščnik Zijah Sokolovic. Izvedel bo lastno monodramo Glumac je glu-mac oziroma Igralec je igralec, ki je doslej v njegovi izvedbi doživela več kot 1500 ponovitev, je poudarila. V petek, 28. avgusta, bo Andrej Rozman Roza izvedel popoldansko družinsko predstavo Osvežilna Rimonada, v večerni predstavi pa se bosta Tomo Tomšič in Andrej Murenc iz Kulturnega zavoda Kult predstavila z delom Marka Bratuša Krpan proti Brdavsu. Festival bodo 4. septembra zaključili s predstavo Ettoreja Petrolini-ja Chicchignola v izvedbi Gledališča Koper, je nadaljevala. Po njenih besedah je prireditelje odziv obiskovalcev v minulih letih opogumil, da so v letošnji festivalski niz uvrstili štiri večerne in popoldansko predstavo za otroke. Za slednjo po dostopnejši ceni ponujajo družinske vstopnice za štiri osebe, na blagajni kulturnega centra pa so na voljo še abonmajske in posamezne vstopnice, je pojasnila. Letošnji Novomeški poletni večeri so se v krovni organizaciji Kulturnega centra Janeza Trdine in soorganizaciji zavoda LokalPatriot, Dolenjskega muzeja, društva Taus teater, Društva za razvijanje prostovoljnega dela, Likovno kulturnega društva Mavrica, Društva Novo mesto, Teniškega kluba Por-tovald in Turističnega društva Novo mesto pričeli 20. junija, v soboto, 29. avgusta, pa jih bodo sklenili s tradicionalno turistično športno prireditvijo Noč na Krki. Prireditelji Novomeških poletnih večerov so z obiskom na splošno zadovoljni, med viški letošnjih poletnih večerov pa je Dularjeva opozorila na festivale Muzejski vrtovi, Fotopub in Jazzinty, na nastop severnoirskega simfoničnega orkestra mesta Belfast, City of Belfast Youth Orchestra in na skorajšnji Pljunek smeha. (STA) festival ljubljana 2009 - V četrtek sklepna predstava Za konec Bolšoj teater Z opero Jevgenij Onegin - Festival zaobjel 73 prireditev, obiskovalcev je bilo več kot 70 tisoč Festival Ljubljana 2009 sklepa gostovanje akademskega državnega Bolšoj teatra z opero Jevgenij Onjegin. Režiser in scenograf predstave Dmitrij Černjakov je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal novo postavitev znamenite opere Čajkovskega, s katero Bolšoj že tri leta uspešno gostuje po svetu. Prva ponovitev predstave je bila v Cankarjevem domu na vrsti sinoči. Bolšoj teater na Festivalu Ljubljana gostuje četrtič, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal namestnik generalnega direktorja Bolšoj teatra Anton Getman, »že tradicionalno«. Skupaj s predstavo je v Ljubljano prispelo več kot 260 članov Bolšoj teatra, sceno pa so pripeljali v desetih kontejnerjih. Pred leti je Bolšoj v Ljubljani izvedel postavitev predstave Jevgenij Onjegin kot so jo v moskovskem teatru uprizarjali od leta 1944 do nedavnega. Letos pa so si lahko obiskovalci Festivala Ljubljana ogledali novo postavitev opere iz leta 2006 v režiji Černjakova. Kostumsko in scensko zahtevno predstavo si mladi režiser šteje za enega svojih večjih uspehov, še toliko bolj pa ga osrečuje, da je takšen uspeh dosegel prav z ansamblom Bolšoj teatra. »V tej predstavi mi je uspelo vse, kar sem si zamislil,« je dejal Černjakov. Po njegovih besedah predstava od začetka do konca ostaja na vrhunski ravni, ansambel pa se vsa tri leta trudi, »da ne bi okostenela«. Černjakovu se je sicer na začetku porajalo vprašanje, kako bo ansambel Bolšoja, po 60-ih letih izvajanja določene postavitve Jevgenija Onjegina, sprejel njegovo različico, a ni bilo težav - nanjo so gledali »kot na novo napisano delo«. Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je glede živosti postavitve dejal: »Vsakič, ko sem jo gledal, sem imel ob- čutek, da gre za premiero.« Černjakov je zelo dobro sodeloval tudi z dirigentom predstave Aleksandrom Vedernikovim, njuni pogledi na opero so se skladali. Za nas je bil izziv, da pri novi postavitvi opere »ostanemo iskreni in prožni, a pri tem ne prestopimo meja, ki nam jih narekuje tradicija«, je poudaril Vedernikov. Omeniti velja še, da bo na drevišnji ponovitvi in na sklepni predstavi festivala 27. avgusta v vlogi glavne junakinje opere Tatjane nastopila priznana so-pranistka Jekaterina Ščerbačenko. Pevka je povedala, da je delo za predstavo zelo intenzivno in očarljivo hkrati. Vsak trenutek, ko je na odru, se ji zdi »kot resnično življenje«. Ob zaključku Festivala Ljubljana je Brlek predstavil nekaj statistike. V sklopu festivala se je letos zvrstilo 73 prireditev, ki so privabile več kot 70.000 obiskovalcev. Stroški za letošnji festival znašajo približno 2,3 milijona evrov, od tega je 600.000 evrov prispevala mestna občina Ljubljana, 38.500 evrov pa ministrstvo za kulturo. Razveseljiv je podatek, da se je letos za kar 160.000 evrov v primerjavi z lani povišal prihodek od prodaje vstopnic, ki znaša 750.000 evrov. Več kot lani, slab milijon evrov pa je festival pridobil tudi iz sponzorskih sredstev. Brlek je napovedal, da na Festivalu Ljubljana že pridno snujejo program za naslednje leto, ki bo prinesel kar nekaj odmevnih imen, če bodo seveda za to zbrali potrebna sredstva. Da bi leta 2010 v Ljubljani ponudili enega boljših festivalskih programov v zgodovini festivala, bi potrebovali tri milijone evrov. »Ni problem dobiti kogarkoli na tem svetu, problem je denar,« je še povedal Brlek. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ 18. Alpe Adria Puppet Festival Do petka, 28. avgusta v Gradežu / Na plaži kot v starem mestnem jedru (Campo Patriarca Elia, na vrtu pri županstvu) bodo zaživele kreativne delavnice izdelovanja lutk iz papirja, ki jih bo vodila Magda Martinci. Med gra-deškimi gosti naj omenimo skupine Marionette Grilli, Teatro in trambusto, II Cantateatro in Compagnia Burambo ter umetnika Alberta De Bastianija. Posebno mesto si zasluži švicarski gledališki ansambel Trickster Teatro s predstavo »Rapsodia per giganti«, ki bo na sporedu v petek, 28. avgusta, na val-obranu Nazario Sauro: obeta se enkraten večer s cirkuškimi primesmi in performansami na hoduljah. _SLOVENIJA_ ■ Mladi levi 2009 - Ljubljana Danes, 25. in v četrtek, 27. avgusta od 16.00 do 19.00, Art center - Pionirski dom / Delavnica DJ-anja z Borko in Baktom. Danes, 25. avgusta ob 20.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Al-vis Hermanis: »Sonja« (Latvija). Danes, 25. in v četrtek, 27. avgusta ob 17.00, Steklena dvorana, Slovenske železnice, vhod s Pražakove / Faifai: »My name is i love you« (Japonska). Jutri, 26. avgusta ob 20.00, Trg OF / Kombinat - koncert (Slovenija). V četrtek, 27. avgusta ob 19.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Delavnica Moderne galerije Ljubljana - predstavitev. V četrtek, 27. avgusta ob 20.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Heiner Mueller, Ivica Buljan: »Macbeth po Shakespearu« (Slovenija). V petek, 28. avgusta od 16.00 do 19.00, Art center - Pionirski dom / Delavnica potiska majic z Arijano Gadži-jev. V petek, 28. avgusta ob 19.00, PTL / Elia Rubin Mrak Blumberg: »Lord, don't let the devil steal the beat« (ZDA). V petek, 28. avgusta ob 19.30, PTL / Aleksandar Georgiev: »Threshol (in process 'D') Makedonija. V petek, 28. avgusta ob 21.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Ivana Mueller: »While we werw holding it together« (Hrvaška, Nizozemska). V petek, 28. avgusta ob 22.30, Druga pomoč / Ruta Nordmane: »Apple man« (projekcija filma), (Latvija). V soboto, 29. avgusta ob 20.00, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / Maja Pelevic, Betontanc: »Možda smo mi Miki maus« (Srbija, Slovenija). GLASBA _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 25. in jutri, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jevgenij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. ■ Tartini Festival 2009 V petek, 28. avgusta ob 20.30, Avditorij Portorož / Otvoritveni gala koncert. Orkester in zbor I Romantici, dirigent Chris Pouw. Izvajali bodo Verdijev Rekvijem. V soboto, ob 20.30, Manziolijeva palača, Izola / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 19.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 20.30, Prvomajski trg, Piran / Tartini Junior - nastop mladih slovenskih glasbenikov. V sredo, 2. septembra ob 20.30, Pokrajinski muzej Koper / Haydn Trio Eisenstadt. V soboto, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Danes, 22. avgusta ob 17.00 vodeni ogled. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija: Fotografska razstava »Sonce na kamnu« Aleša Lackoviča, bo na ogled do 30. avgusta. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do pet- ka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 2 Torek, 25. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu atletika - Padel je zastor nad 12. svetovnim prvenstvom v Berlinu Trije svetovni rekordi in prva slovenska zlata kolajna Padec krivulje kakovosti - Ali lahko Kozmus naskakuje svetovni rekord? Trije svetovni rekordi so za današnjo dobo dober plen, tudi če gre za svetovno prvenstvo. Pravi šok pa predstavljajo predstave Usaina Bolta, ker se sedaj ne vidi najmanjše možnosti neke prave konkurence. Ker v današnji en-oblokovski razporeditvi sveta ni več možna primerjava z alternativo, se je atletika, in z njo skoraj vsi športi, že zdavnaj spremenila v merjenje moči med posamezniki. Vse bolj je pomembna zmaga in vse manj rezultati, čeprav se na tekmovanju takega nivoja s slabimi zmagati ne more. V celoti se tehnični nivo rezultatov posledično niža, kar je po eni strani odvisno od manjše uporabe nedovoljenih sredstev, po drugi pa manjša skrb za tiste panoge (nekaj skokov in nekaj metov), ki niso posebno zanimive za vedno bolj petična očesa. Nekaj primerov: nam emotivno najbolj privlačni met kladiva beleži svetovni rekord pri 86,74 m. Dosežen je bil na EP leta 1986 na tekmi, ki je pravi spomenik te panoge. Sjedih, ki je tedaj zmagal, je v šestih metih dosegel neverjetno povprečje 85,78 m. Osem finalistov je doseglo povprečje 81,07 m svojih najboljših metov. V Berlinu je Kozmus z 80,84 m kar zmagal, povprečje osmih finalistov pa je bilo 77,60 m. Tek na 100 m za ženske, ki res ne dosega zanimanja moškega, je ponudil povprečje 10''95 osmih finalistk. Pred desetimi leti je na SP zmagovalka Marion Jones (zaradi posledic dopinga je morala šest mesecev presedeti v zaporu!) tekla v 10''70, osem finalistk pa je imelo povprečje 10''92. V teku na 400 m za moške je zmagovalec dosegel 44''06, povprečje finalistov pa je Končne odločitve ŽENSKE 1500 m: 1. Maryam Yusuf Jamal (Bah) 4:03,74; 2. Lisa Dobriskey (VBr) 4:03,75; 3. Shannon Rowbury (ZDA) 4:04,18; 4. Nuria Fernandez (Spa) 4:04,91; 5. Christin Wurth-Thomas (ZDA) 4:05,21; 6. Anna Willard (ZDA) 4:06,19; 7. Lidia Chojecka (Pol) 4:07,17; 8. Natalija Jevdokimova (Rus) 4:07,71 maraton: 1. Xue Bai (Kit) 2:25:15; 2. Jošimi Ozaki (Jap) 2:25:25; 3. Aselefech Mergia (Eti) 2:25:32; 4. Chunxiu Zhou (Kit) 2:25:39; 5. Xiaolin Zhu (Kit) 2:26:08; 6. Marisa Barros (Por) 2:26:50; 7. Juri Kano (Jap) 2:26:57; 8. Nailija Julamanova (Rus) 2:27:08 4 X 400 m: 1. ZDA 3:17,83, izid sezone na svetu (Debbie Dunn, Allyson Felix, Lashinda Demus, Sanya Richards); 2. Jamajka 3:21,15 (Rosemarie Whyte, Novlene Williams-Mills, Shereefa Lloyd, Shericka Williams); 3. Rusija 3:21,64 (Anastazija Kapačinskaja, Tatjana Firova, Ljudmila Litvinova, Antonina Krošapka); 4. Velika Britanija 3:25,26; 5. Nemčija 3:27,61; 6. Nigerija 3:28,55; 7. Francija 3:30,16; 8. Kuba 3:36,99 daljina: 1. Brittney Reese (ZDA) 7,10, izid sezone na svetu; 2. Tatjana Lebedjeva (Rus) 6,97; 3. Marin Mey Melis (Tur) 6,80; 4. Nadie Gomes (Por) 6,77; 5. Olga Kučerenko (Rus) 6,77; 6. Shara Proctor (Aia) 6,71; 7. Maurren Higa Maggi (Bra) 6,68; 8. Ksenija Balta (Est) 6,62 MOŠKI 800 m: 1. Mbulaeni Mulaudzi (JAR) 1:45,29; 2. Alfred Kirwa Yego (Ken) 1:45,35; 3. Yusuf Saad Kamel (Bah) 1:45,35; 4. Jurij Borzakovski (Rus) 1:45,57; 5. Amine Laalou (Mar) 1:45,66; 6. Nicholas Symmonds (ZDA) 1:45,71; 7. Bram Som (Niz) 1:45,86; 8. Marcin Lewandowski (Pol) 1:46,17 5000 m: 1. Kenenisa Bekele (Eti) 13:17,09; 2. Bernard Lagat (ZDA) 13:17,33; 3. James Kwalia C'Kurui (Kat) 13:17,78; 4. Moses Ndiema Kipsiro (Uga) 13:18,11; 5. Eliud Kipchoge (Ken) 13:18,95; 6. Ali Abdosh (Eti) 13:19,11; 7. Mohammed Farah (VBr) 13:19,69; 8. Matthew Tegenkamp (ZDA) 13:20,23 4 X 400 m: 1. ZDA 2:57,86, izid sezone na svetu (Angelo Taylor, Jeremy Wariner, Kerron Clement, LaSahawn Merritt); 2. Velika Britanija 3:00,53 (Conrad Williams, Michael Bingham, Robert Tobin, Martyn Rooney); 3. Avstralija 3:00,90 (John Steffensen, Ben Offereins, Tristan Thomas, Sean Wroe); 4. Belgija 3:01,88; 5. Poljska 3:02,23; 6. Dominikanska republika 3:02,47; 7. Francija 3:02,65; 8. Nigerija 3:02,73 kopje: 1. Andreas Thorkildsen (Nor) 89,59; 2. Guillermo Martinez (Kub) 83,43; 3. Jukifumi Murakami (Jap) 82,97; 4. Vadims Vasilievskis (Lat) 82,37; 5. Tero Piktämäki (Fin) 81,90; 6. Antti Ruuskannen (Fin) 81,87; 7. Ainars Kovals (Lat) 81,54; 8. Mark Frank (Nem) 81,32 12. atletsko svetovno prvenstvo je minilo v znamenju Jamajčana Usaina Bolta, ki se je podpisal na ostanek berlinskega zidu, in Etiopijca Kenenisa Bekeleja (skrajno desno) ansa naneslo 45''19. Na SP v Rimu (pred 22 leti) je zmagovalec dosegel 44''33, povprečje pa je bilo 45''26. Odličen je bil letos moški met kopja z zmagovalcem pri 89,59 m (povprečje 83,49) . Leta 1991 je na SP v Tokyu zmagovalec vrgel 90,82 m, povprečje pa je bilo pri 84,69 m. Slučajno so na SP pred točno desetimi leti za zmago kopje vrgli skoraj do potankosti enako daleč: 89,62 m, ob povprečju osmerice 86,51 m. Ženski skok v daljino je bil v Rimu (1987) zlat pri 7,36 m, s povprečjem finalistk pri 6,99 m. Skupno so tedaj atletinje šestkrat skočile preko 7 metrov. Letos samo enkrat do 7,10 m. V teke na dolge proge so nekoč množično posegali predvsem Italijani, ki so sedaj izginili. Naštevali bi lahko v nedogled. Zelo negativno je na gledanje vplival predolg razpored. Devet dni je sicer uveljavljeno trajanje, tokrat pa so skoraj štiri ure, torej en klasičen tekmovalni dan, potrošili za predstavljanje finalistov in polfinalistov. Za vsakega posameznika so porabili 12 sekund, za šta- A-LIGA DAN POTEM fete pa 18. Skupaj je naneslo kar 3 ure 48 minut! In vse so istočasno prikazovali na semaforju in večina gledalcev na stadionu je imela tiskane biltene. Bilo je nekaj nezgod, ki so izločile vrhunske tekače. Odpadel je Sudanec Kaki (800 m), Etiopijec Abdosh (5000 m) si je moral med predtekom obuvati čevelj, rojakinja Burka (1500 m) pa je zlate sanje žrtvovala prerivanju s Španko Rodriguez, ki je nato prva pritekla skozi cilj. Doletela pa jo je kazen v obliki izključitve, čeprav Burki nihče ni mogel več pomagati. Pravilo 163.2 pravi »vsak atlet, ki odriva ali ovira drugega atleta in s tem onemogoča njegovo napredovanje, je lahko diskvalificiran...«. Španka se je po teku iskreno oproščala Etiopijki, če si bo ogledala posnetke, pa se bo njen občutek krivde nekoliko zmanjšal, ker je bilo razvidno, da se je tudi Etiopijka nekoliko energično skušala prebiti iz klešč drugih tekačic. Morda bi morali izključiti tudi Burko. Sodnik v primerih padcev zaradi prerivanja lahko oškodovanega uvrsti v pri- Platini je lahko kadil, za Allegrettija pa bolje, da ne bi Dimitrij KriZman Težko sije predstavljati, kako se je Bari lahko zoperstavilpredvsem telesno čvrsti sredini igrišča Interja tudi s takim igralcem, kot je Allegretti: da se razumemo, tehnično gledano nogometaš vreden najvišje lige, a kaj ko se ga je spomladi baje redno videvalo na tržaškem nabrežju s cigareto v ustih in vedno svežim pivom na dosegu roke. Ni moj namen primerjati Allegrettija z velikim Platinijem, kajti med obema zija kar nekaj klas razlike, toda nekoč je »le roi« dejal: »Saj ni važno koliko cigaret pokadim jaz, važno je, da nobene ne po-kadiBonini.« Bonini je, za mlajše bralce, pri Juventusu bil glavni tekač na sredini igrišča, ko je s svojim navdihom za vse drugo skrbel sedanji predsednik Ue-fe. Bari je vsekakor iz Milana baje odnesel točko kar zasluženo, verjamem pa, da gredo zasluge v veliki meri tudi nesojenemu trenerju Triestine Venturi, staremu mačku, ki dobro ve, kako se stvarem streže. Ko sem že uvod začinil s Franco- Diego Milito (Inter) ansa zom, moram še malo nadaljevati v tem slogu. Čisto slučajno sem namreč v prestolnicifrancoske specialitete »foie gras«, to so jetrca do vsake skrajne meje pita-nih gosi, kraju Cahors v južni Franciji. Kje je tu povezava s prvim kolom A lige? No, junak kola je najverjetneje Pa- to - »gos«, kot je pač njegov vzdevek. Brazilec bo moral letos opravljati nadure, če bo hotel nadomestiti primanjkljaj Ka-kaja. Čeprav ne spadam med njegove občudovalce, moram priznati, da mu gre dobro od rok. Nevarnost kvečjemu tiči drugje: da se bo Pato, kot tukajšnje gosi in po zgledu rojakov Ronalda in Adriana začel rediti... Poslastica tega kroga je nedvomno bilo srečanje med Genoo in Romo, kar ne čudi, saj gre za ekipi, ki gledata prej, kako bosta gol dali, kot pa na to, da ga ne bi dobili. Pirotehnični drugi polčas je odraz tega, pri čemer je zanimivo, da se je Genoa poleti odpovedala velikima kalibroma Militu in Thia-gu Motti. Če za prvega ne dvomim, da je izreden strelec, sem pa za Motto vendarle dobil občutek, da je hudo precenjen. Če bo Genoa tudi letos igrala v lanskem slogu, Inter pa od Brazilca ne bo imel večjih koristi, je na mojem ugibanju vsaj delček resnice. dimkrizman@gmail.com hodnje kolo, le če je ta vseeno končal tek z »vidnim naporom«. Sudanec Kaki svojega ponesrečenega teka po padcu ni končal. Menda se je nekoliko poškodoval, možno pa je tudi, da na tak razplet enostavno ni bil pripravljen. Po zmagah Bolta in Bekeleja, je slednji v šali omenil dvoboj na 800 m z Jamajčanom. Bil bi zelo zanimiv, čeprav v očitno cirkuškem vzdušju. Nekaj podobnih poskusov so tu pa tam »zasebno« opravili proti konjem, motoristom in še kaj. Ni rečeno, da ne bo v doglednem času stvar požegnala tudi mednarodna atletska zveza. Kdo pa bi danes zmagal? Danes, danes gotovo Bekele, po dveh tednih priprave pa gotovo Bolt. Pred posameznimi starti je bilo opazno veliko prekriževanja in iskanja pomoči nekje v nebesih. Stvar je sprožila radovednost le pri Etiopijcih. Tam so pred nekaj leti muslimani številčno prehiteli kristjane (kopte), sodeč po iskanju božje pomoči pa se muslimani z atletiko ne ukvarjajo. Bruno Križman košarka - Pred EP Selektor Zdovc »črtal« Zupana • mm • v* v in Vujacica LJUBLJANA - Seznam slovenske košarkarske reprezentance za nastop na EP na Poljskem se je včeraj s 16 imen skrčil na 14. Na Poljsko ne bosta potovala Saša Vujačič, ki še ni popolnoma okreval po poškodbi kolena, in Miha Zupan, ki ga je selektor Jure Zdovc za tekme v Poreču in v Sevilli poklical predvsem zaradi težav s poškodbami na položaju krilnega centra. TRIESTINA - Tržaški klub se zanima za 29-letnega zveznega igralca Danieleja De Vezzeja, ki igra pri Bariju v A-ligi. B-LIGA: Cesena - Reggina 0:1. PO BENELUKSU - Norveški kolesar Edvald Boasson Hagen (Columbia) je zmagovalec šeste, predzadnje etape dirke po Be-neluksu, ki šteje za točke Pro Toura. V ciljnem sprintu 163 kilometrov dolge etape od Genka do Roermonda je premagal Avstralca Matthewa Harleyja Gossa in Američana Tylerja Farrarja ter se še utrdil v skupnem vodstvu. Edini slovenski udeleženec dirke Simon Špilak (Lampre) je bil včeraj 50., skupno pa je na 27. mestu. V NEDELJO Odbojka: »azzurri« 2. LODZ - Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri nastopata tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, je v nedeljo zaključila nastope na mednarodnem Memorialu Wagner na Poljskem. V finalu so »azzurri« izgubili z 1:3 proti Poljski. Najboljši realizator je bil Lasko s 15 točkami, Černic (igral je stalno, le v 2. setu ga je zamenjal Parodi) pa je bil z 9 točkami drugi najboljši napadalec. V vlogi libera je ves čas igral Števerjanec Loris Mania. Sedaj bodo varovanci selektorja Anastasija nadaljevali s pripravami pred EP v Mantovi, kjer bodo v petek, ob 20.30 igrali proti Nemčiji prijateljsko tekmo. »Azzurrom« se bo pridružil še Mat-teo Martino. Italija - Poljska 1:3 (17:25, 19:25, 25:17, 19:25). ITALIJA: Černic 9, Birarelli 3, Lasko 15, Savani 7, Sala 8, Vermiglio, Mania (L), Fortunato 1, Gavotto 3, Parodi 1, Travica 1, Ci-solla 6. N.v. Bari, Barone. Juve zmagal, Inter ne A-LIGA - Izidi 1. kroga: Bologna - Fio-rentina 1:1, Siena - Milan 1:2, Inter - Bari 1:1, Livorno - Cagliari 0:0, Lazio - Atalanta 1:0, Udinese - Parma 2:2, Genoa - Roma 3:2, Juventus - Chievo 1:0, Catania - Sampdoria 1:2, Palermo - Napoli 2:1. 1. SNL: Olimpija - Domžale 3:1 (0:0); Maribor - Luka Koper 1:2 (1:0); lestvica: 1. Rudar Velenje 16, 2. Luka Koper 16, 3. CM Celje 10, 4. Maribor 9, 5. Interblock 8, 6. Olimpija (-2) 7, 7. Hit Gorica 6, 8. Labod Drava 5, 9. Nafta 4, 10. Domžale 2. REJA KO - Rejev Hajduk je na reški Kantridi proti domači Rijeki izgubil z 2:0 (oba gola Fernandez iz 11-m). Krstni nastop na klopi splitskega kluba za goriškega trenerja ni bil najboljši. V prihodnjem krogu, v soboto, bo Hajduk, ki je z dvema točkama predzadnji na lestvici, gostil Lokomotivo. Formula ena: Barrichello 1. Brazilec Rubens Barrichello (Brawn-Mercedes) je zmagovalec dirke za VN Evrope v Valencii. Drugo mesto je osvojil Britanec Lewis Hamilton, tretji pa je bil Finec Kimi Raikkonen. V skupnem seštevku SP je vodstvo obdržal Britanec Jenson Button (Brawn-Mercedes), čeprav je bil danes le sedmi, saj je njegov doslej najbližji zasledovalec Avstralec Mark Webber (Red Bull) ostal brez točk na devetem mestu. Izidi: 1. R. Barrichello (Bra/Brawn-Mercedes) 1:35:51,289 (povp. hitrost: 193,344 km/h), 2. L. Hamilton (VBr/McLaren- Mercedes) + 2,358; 3. K Raikkonen (Fin/Ferrari) 15,994; 4. H. Kovalainen (Fin/McLaren-Mercedes) 20,032; 5. N. Rosberg (Nem/Wil-liams) 20,870; 6. F. Alonso (Špa/Renault) 27,744; 7. J. Button (VBr/Brawn-Mercedes) 34,913. SP skupno (11): 1. J. Button 72, 2. R. Barrichello 54, 3. M. Webber 51,5, 4. S. Vettel 47, 5. N. Rosberg 29,5, 6. L. Hamilton 27, 7. K. Raikkonen 24. / ŠPORT Torek, 25. avgusta 2009 17 motociklizem - Predzadnja dirka pokala Yamaha R6 Metzler Emilijevi načrti splavali po vodi V Misanu Adriaticu celo vodil do 9. kroga - Končal je 18. Mitja Emili je na lestvici s 3. zdrknil na 5. mesto Tudi na predzadnji preizkušnji pokala Yamaha R6 Metzler v Misanu Adriaticu tržaški motociklist Mitja Emili ni imel sreče. S svojim jeklenim konjičkom je 34-letni Prose-čan zasedel 18. mesto, potem ko je po četrtem krogu celo prevzel vodstvo in vodil do devetega kroga. Emili si je na sobotnih kvalifikacijah izboril tretji najboljši čas, nedeljski start pa ni bil najboljši in bo prvem krogu je bil Mitja že 5. Emili je bil nato vse hitrejši in v tretjem krogu je bil 2., nato pa se je prebil v ospredje. Le v 6. krogu ga je prehitel Miele. Tri kroge pred koncem dirke (skupno jih je bilo 12, nastopilo pa je 38 tekmovalcev) pa je Emili padel in nato končal dirko na 18. mestu. »Res škoda, zelo sem razočaran«, je priznal Mitja, ki je dodal: »Če bi zmagal, bi se lahko še potegoval za končno prvo mesto. Pred dirko sem bil tretji na lestvici in bi se lahko še dodatno približal prvouvrščenemu Casalottiju, ki je včeraj (v nedeljo op. ur.) zmagal in tako še utrdil vodstvo. S takim razpletom pa je šlo vse po vodi. V najboljšem primeru se lahko na zadnji dirki v Mugellu, 11. oktobra, borim le za 3. mesto.« Mitja je v nedeljo v Misanu Adriaticu zbral tudi tretji najhitrejši čas na krog (1:43,499). Boljša sta bila le zmagovalec Casalotti (1:43,098) in drugouvrščeni Miele (1:43,410). Padci so mu v letošnji sezoni že večkrat prekrižali račune. »To se dogaja, ker pač ne treniram, kot bi moral. Finančna kriza je močno udarila po našem športu in zaradi tega si ne morem privoščiti številnih treningov. Motor je treba namreč stalno vzdrževati,« pravi Mitja. Pod vprašajem je tudi prihodnja sezona. »Če bi zmagal letošnje prvenstvo, bi bilo lažje pridobiti nove sponzorje. Medtem ko bo tako veliko težje iztržiti nova finančna sredstva,« je še dodal Emili. (jng) Vrstni red: 1. Casalotti 20:55,711; 2. Miele + 0,047; 3. Avanzi 3,697; 4. Cazzola 4,022; 5. Vigilucci 9,871; 18. Mitja Emili (Motoshop 2) čas 21:25,763 +30,052. Skupno (5 od 6 preizkušenj): 1. Casalotti 732 točk; 2. Avanzi 631; 3. Miele 599; 4. Cazzola 554; 5. Emili 503; 6. Vigilucci 495. jadranje - Gardsko jezero Čupini optimisti uspešni pred DP Mladi Čupini jadralci se intenzivno pripravljajo na nastop na državnem prvenstvu kadetov Primavela. Pred odhodom na štiridnevne priprave v Poreč je šest optimistov pod vodstvom trenerja Matije Spinazzole pililo tehniko na dveh regatah na Gardskem jezeru. Mladinki Martina Husu in Cecilia Fedel ter kadeti Luca Carciotti, Se-bastjan Cettul, Jana Germani in Dana Škabar so vseskozi jadrali v lepem sončnem vremenu, veter pa je bil zmeren, tako da so uspešno izpeljali obe načrtovani regati. Od 10. do 12. avgusta so na regati Ora Cup Ora izpeljali 6 plovov. Najboljša je bila Jana Germani, ki je med 88 kadeti in kadetinjami zasedla 17. mesto (12, 42, 33, 13, 30). Luca Carciotti je bil 46., Sebastjan Cettul 59., Dana Škabar pa 76. Med mladinci sta bili naši jadralki v ozadju. Med 166 nastopajočimi je bila Cecilia Fedel 161., Martina Husu pa 165. Od 14. do 16. avgusta pa se je skupina udeležila Trofeje Simoneja Lombardija. Trije kadeti so med 91 nastopajočimi uvrstili v najboljšo dvajseterico. Jana Germani je bila z 11. mestom (4. med katedinjami in 5. med letniki 1999) najboljša Čupina jadralka, Sebastjan Cettul je bil 15., Luca Carciotti pa 20. Dana Škabar, ki letos prvič nastopa med kadeti, pa je bila po petih plovih 68. Med 170 mladinci sta bili Ceclica Fedel 149., Martina Husu pa 165. Na obeh regatah so nastopili optimisti iz cele Italije, Slovenije, Madžarske, Švice, Avstrije, Nemčije, Francije in Češke. TENIS - Na lestvici WTA napredovala za 21 mest Paola Cigui na 406. mestu in 19. med Italijankami Naša najboljša teniška igralka Paola Cigui se vse bolj približuje letošnjemu cilju sezone, in sicer uvrstitvi med prvih 300 igralk na svetu. Po včerajšnji obnovitvi svetovne jakostne lestvice WTA je Pao-la Cigui napredovala za 21 mest in zaseda ta teden 406. mesto. Gre za njen doslej najboljši rezultat. 20-letnica, ki je pred tem med svoje najboljše rezultate štela 425. mesto (dosegla ga je 27. julija letos), je izboljšala tudi svojo uvrstitev med italijanskimi igralkami. Gajevka je sedaj 19., vodi Flavia Pe-netta na 10. mestu WTA, sledi ji Fran-cesca Schiavone na 27. Gajevka je od februarja letos med Italijankami napredovala kar za sedem mest (23. februarja je bila 26.). Zaradi prvenstvenih nastopov je sicer v začetku teniške sezone Cigujeva nastopala samo na turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, ki sicer ne prinašajo veliko točk WTA, nato pa je izbirala tudi turnirje višjega kakovostnega ranga. Julija letos je prvič v karieri nastopila tudi na prestižnih turnirjih v Portorožu in Palermu z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. Obakrat je v kvalifikacijah zmagala v prvem krogu, v drugem pa izgubila. Od januarja je tako napredovala že za 121 mest, od 527. mesta do 406. Danes bo začela nastope v Velenju na mednarodnem turnirju ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, kjer je četrta nosilka. V prvem krogu glavnega turnirja se bo pomerila z Bolgarko Tanyo Germanlievo, 725. na lestvici WTA. Paola Cigui kroma NOGOMET Dagri znova na Proseku, Breg-Primorje šele v torek Pri proseškem Primorju, 2. amaterska liga, je prišlo do novih premikov. V novi sezoni Matteo Cheber ne bo igral za proseški klub. Prejšnji teden je namreč Cheber začel trenirati s tržaško Ponziano, promocijska liga, in bo najbrž že danes podpisal enoletno pogodbo s tržaškim klubom. K Primorju pa se je vrnil dolgoletni kapetan in branilec Roberto Dagri, ki je v lanski sezoni igral pri San Giovanniju. Po enoletni odsnostni se vrača tudi napadalec Davide Colasuonno. Primorje obenem snubi branilca Muggie Alexa Bussija in mladega napadalca Rosera. Vodstvo pro-seškega kluba je obenem sporočilo, da je bila tekma 1. kroga deželnega pokala 2. AL Breg - Primorje preložena na torek, 1. septembra, ob 20.30 v Dolini. gorsko kolesarstvo - Po deveti etapi pokala Serenissima Leghissa izgubil majico vodilnega V kraju Mel pri Bellunu sedmi v kategoriji Master 1 - Terrin prevzel vodstvo - Do konca pokala še tri preizkušnje Matteo Visintin (Devin) uspešen na velodromu V kraju Mel pri Bellunu je prejšnji konec tedna stekla deveta preizkušnja pokala Serenissima v gorskem kolesarstvu. Na zahtevni 60 kilometrov dolgi progi je nastopil tudi slovenski kolesar iz Nabrežine Christian Leg-hissa, član kluba Spezzotto Byke Team iz Conegliana, ki je bil po tekmi razočaran. Tokrat je bil med Masterji 1 sedmi (absolutno 24.) in tako izgubil majico vodilnega v kategoriji. Neposredni tekmec Nicola Terrin pa je bil v nedeljo drugi v kategoriji (absolutno 5.) in tako prevzel vodstvo na skupni razvrstitvi, kjer vodi s 300 točkami naskoka. »Upal sem v pozitivnejši razplet, a je bil tokrat neposredni tekmec boljši. On je bil v boljši formi. Do konca pokala imamo še tri preizkušnje. Ze-lim si, da bi bil na naslednjih tekmah boljši in prevzel ponovno vodstvo,« je pojasnil Chirstian. Naslednja tekma pokala Serenissima bo v nedeljo, 6. septembra v smučarskem centru Al-leghe. Deseta etapa sodi med najbolj zahtevne preizkušnje letošnje trofeje. Christian Leghissa ima na skupni lestvici 23.356 točk, Nicola Terrin, ki je po deveti preizkušnji ponovno prevzel vodstvo, pa 23.689 točk Devinovec Matteo Visintin je od 19. do 21. avgusta tekmoval v kraju S. Giovanni al Natisone pri Vidmu na treh preizkušnjah v okviru pobude »Tut-ti in pista«. Prvi dan je bila na vrsti izločilna preizkušnja, dirka na točke. Na prvi tekmi je zmagal Jan Petelin (Pa-siano), Matteo Visintin se je uvrstil na drugo mesto, na drugi tekmi pa je zmagal Daniel Staffus (Latisa-na), Matteo je obdržal drugo mesto in po točkah je bil Devinov koledar 1. Naslednji dan se je na preizkušnji »scratch« Matteo zelo dobro izkazal, saj je na prvi tekmi zmagal pred Petelinom in Staffusom, na drugi tekmi je osvojil prvo mesto Staffus, drugi je bil Jan Petelin, tretji pa Matteo Visintin. Zadnji dan je bila na vrsti hitrostna dirka na točke, kjer se je pri prvi tekmi Matteo Visintin uvrstil na 5. mesto, v zadnji in odločilni tekmi, kjer so tekmovali začetniki 1. in 2. letnika skupaj, je Matteo zmagal med sovrstniki. Zmagovalec tega dne je bil Daniel Staffus, medtem ko se s končno uvrstitvijo na prvo mesto lahko ponaša prav Matteo Visintin, ki je po seštevku vseh nabranih točk bil prvi pred Petelinom in Staffusom. lokostrelstvo Granzotto (Zarja) zaradi poškodbe ne gre na DP Državna lokostrelska zveza Fi-tarco je prejšnji teden objavila novo državno ranking lestvico. Lokostrelec bazovske Zarje Moreno Granzotto je v poljskem lokostrelstvu 36. na lestvici (1271 točk) in si je s tem tudi izboril nastop na državnem članskem lokostrelskem prvenstvu, ki bo 12. in 13. septembra v Reggio Calabrii. »Zame je to velika čast, saj bi se na državno prvenstvo vrnil po 12 letih. Zaradi nesreče z motorčkom in poškodbe pa žal ne bom odpotoval na DP. Res škoda, saj sem bil v zadnjem mesecu v zelo dobri formi,« je s kančkom grenkobe povedal Granzotto. Pogoje za nastop na mladinskem DP (v kategoriji deklic) je izpolnila še ena loko-strelka Zarje, Sara Detela. □ Obvestila AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. Urnike nadaljnih treningov bomo javili na pripravah. V primeru slabega vremena bodo treningi v nabrežinski telovadnici. ŠD KONTOVEL in AŠD SOKOL organizirata v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. avgusta (ob 8.30) na igrišču na Kontovelu. INFO: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). ŠZ BOR Gimnastični odsek obvešča, da bodo potekale intenzivne priprave za vsa dekleta od 6. leta dalje, ki se že ukvarjajo z ritmično gimnastiko od 31.8. do 9.9. od 9. do 12. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3282733390 (Petra) OK VAL in ZSŠDI prirejata od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. Torek, 25. avgusta 2009 POTOPIS Meglica, ki prekriva puščavo, samo še povečuje skrivnostno ozračje, ki obdaja Persepolis, slavno perzijsko prestolnico iz obdobja Ahemenidov. Daleč pred seboj zagledaš grič, odet v meglico, na griču pa nekaj stebrov. Približevanje je vznemirljivo, tudi potem, ko se avtobus ustavi na dokaj oddaljenem parkirišču in moraš nadaljevati peš. Sonce kljub jutranji uri že močno pripeka in z vsakim korakom postajajo obrisi jasnejši, meglica se umika in namesto nje se človeku v vsej svojin veličini prikazuje Perzepolis, oziroma to, kar danes od njega ostaja. Pripomba je umestna. Od Perze-polisa je ostalo po eni strani veliko, po drugi strani malo. Zagotovo je na prvi pogled vse, kar lahko vidimo, malo, v primerjavi z ogromnimi palačami, ki so stale na tem mestu. Če pa upoštevamo, da je Aleksander Veliki mesto uničil, je to, kar je še ostalo, res veliko, zahvaljujoč se predvsem dejstvu, da je bilo stoletja vse prekrito s peskom in so šele v prejšnjem stoletju arheologi odkopali to, kar je danes na ogled. Tako več kot 2.000 let tu ni bilo tatov, nihče ni odnašal kamenja in z njim gradil novih poslopij, kot se je to denimo dogajalo v Egiptu in nihče ni jemal za spomin čudovitih reliefov in skulptur. Pač pa so veliko pobrali kasneje, predvsem Francozi in Američani, ki so s tem obogatili svoje muzeje; na sami spletni strani pariškega Louvra je 76 eksponatov iz Perzepolisa in Suze. Za gradnjo Perzepolisa, naj bi dal pobudo Kirov sin Kambiz, zgradil pa ga je njegov naslednik Darij I., sposoben voditelj, ki je vladal ogromnemu ozemlju: Mali Aziji in Siriji, vsej stari asirski in babilonski državi, Egiptu, kavkaškemu in kaspijskemu ozemlju, Mediji, Perziji in delu Indije, verjetno vse do Inda. Na tem ozemlju je živelo 38 narodov in eden najlepših delov velike palače v Perzepolisu, ki je še skoraj v celoti ohranjen, je prav sprevod predstavnikov vseh 38 narodov, ki prinašajo darila kralju Dariju. Ogromen relief, ki krasi stopnišče ob vhodu v dvorano za avdience, prikazuje vseh 38 delegacij, ki z darovi - oblačili, hrano, živalmi, dragocenostmi - prihajajo v palačo; obred, ki se je odvijal vsako pomlad, na dan 21. marca. Enako, kot je mesto videti skrivnostno od daleč, je skrivnostno tudi za človeka, ki se mu približuje: Da so ga zgradili, so morali zgladiti velik hrib. Vendar ga niso zravnali z zemljo, ampak na višini kakih 10 metrov, kjer so pripravili ogromno ploščad in na njej zgradili Perzepolis. Rezultat je, da obiskovalci pridejo do mesta in se znajdejo pod zidom, na planoto pa vodijo široke in zelo nizke stopnice; nizke zato, ker je bilo veliko obiskovalcev zelo starih in jim vzpenjanje po stopnicah ni bilo lahko. Tako se počasi vzpenjaš in ko prideš na vrh za-gledaš pred seboj velika vrata, vhod v nekdanjo palačo, visok kamnit okvir, ki ga krasita dva, sicer precej poškodovana konja. In že ta vrata ti dajo jasen vtis veličine tega kraja. Seveda, palače ni več, porušil jo je, kot rečeno, Aleksander Veliki, to je bilo leta 330 pr. Kr. r. V razliko od templjev v Egiptu je bil tu strop lesen, in zato niso ohranjene niti razvaline. Vsi zidovi so bili obdani z večbarvno keramiko, v starem babilonskem slogu; Perzepolis je bil zelo podoben Babiloniji, kakršno je videti v berlinskem Pergamon muzeju, in človek si lahko samo predstavlja veličino palače na 125.000 kvadratnih metrih, z or-namenti iz izklesanega kamna in zidovi obdanimi z večbarvnimi ploščicami. Pravijo, da je Perzepolis najlepša palača antičnih časov. Ne vem, ta ocena je odvisna od okusov, zagotovo pa je tu imela lepota prednost pred veličino. Kar-nak v Egiptu te preseneča zaradi veličine, Perzepolis te omami zaradi lepote, harmonične organizacije palače, v kateri je živel kralj s svojo vojsko, nesmrtno vojsko Ahemenidov. Štela je 1.000 vojš-čakov, »nesmrtna« pa je bila, ker so vsakega padlega vojaka takoj nadomestili z novim. Enako veličastni so tudi grobovi Ahemenidov. Dva sta kar tu, nad palačo. Artaserkses II. in Artaserkses III. sta pokopana v samem Perzepolisu, Darij I. in II., Artaserkses I. in Serkses pa so po- kopani v nekaj kilometov oddaljeni Nash-e Rostamu, kjer so grobnice, okrašene z bogatimi reliefi, visoko v steni in torej zaščitene pred nezaželenimi obiskovalci. Ruševine Perzepolisa so še vedno eden simbolnih krajev države. Sem prihajajo številni iranski obiskovalci in šole namenjajo temu kraju številne ek- In prav tako sta vidni daleč naokoli dve zoroastrski grobišči, kot dva velika »stolpa tišine« na dveh sosednjih gričih: na višjem so pokopavali ženske (levo) Ogromen relief, ki krasi stopnišče ob vhodu v dvorano za avdience (spodaj levo) Tako se počasi vzpenjaš in ko prideš na vrh zagledaš pred seboj velika vrata, vhod v nekdanjo palačo, visok kamnit okvir, ki ga krasita dva, sicer precej poškodovana konja. In že ta vrata ti dajo jasen vtis veličine tega kraja (spodaj desno) skurzije. Ni dneva v času šolskega leta, ko ne bi Perzepolisa obiskalo kar nekaj avtobusov dijakov ali študentov, pa tudi osnovnošolskih učencev. Navsezadnje je kraj zelo lep in tukaj polno uživajo tudi tisti, ki sicer nad arheologijo niso posebno navdušeni. Sicer pa so simbolnost tega kraja iranski vladarji poudarjali vse od tride- setih let prejšnjega stoletja, ko so začeli arheologi odkopavati Perzepolis. Prav tu, na veliki ploščadi pred Perzepolisom, je leta 1971 šah Mohamed Reza Pahlavi priredil veliko slovesnost ob 2.500-letnici Perzije. Postavil je ogromno šotorišče, v katerem so se zbrali številni državni poglavarji in ministri, ter organiziral mogočno vojaško parado v uniformah nekdanje perzijske vojske. Velik, in tudi zelo drag dogodek, ki je izzval val protestov v državi. Šaha je islamski kler obtožil, da zapravlja denar, medtem ko milijoni ljudi trpijo lakoto. Kdove, morda se je takrat dejansko začela islamska revolucija... V eni izmed palač je tudi velika ptica z razprtimi krili, simbol pripadnikov Zoroastrove vere, Kdaj je Zoroaster živel, je še vedno skrivnost: to je bilo nekje med 6. in 8. stoletjem pred Kristusovim rojstvom. Gotovo pa je, da je bil ta filozof - prerok - mislec - svečenik nosilec prve mo-noteistične vere na svetu. Vera je pravzaprav dokaj enostavna, saj temelji na treh elementarnih, skoraj banalnih načelih: govoriti dobro, misliti dobro, delati dobro. Simbol, ptica s tremi vrstami perja, označuje prav ta tri načela. Zoroastrizem je vsekakor postal vera Perzijcev, čeprav nikoli ni bil državna vera. S tega vidika je bila Perzija Ahe-menidov sekularna država. Osrednje svetišče te veroizpovedi je tempelj ognja; ne gre za kako malikovanje, ampak za enostavno dejstvo, da je bil v času, ko še niso poznali vžigalic, ogenj pomembna dobrina, ki jo je bilo treba čuvati. Teh templjev je bilo veliko, po vsej Perziji, zelo velika sta bila v Yazdu in v Esfahanu; običajno so bile to zgradbe na vrhu kake vzpetine, vidne daleč naokoli. In prav tako sta vidni daleč naokoli dve zoroastrski grobišči, kot dva velika »stolpa tišine« na dveh sosednjih gričih: na višjem so pokopavali ženske, na nižjem moške, čeprav beseda pokop ni pravilna, kajti gola trupla so položili na nekakšno stopnišče v stolpih samih v sedečem stanju, kjer jih je sonce izsušilo; kosti so kasneje pokopali. Danes teh grobišč ne uporabljajo več, res pa je, da so jih uporabljali še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi velikih templjev ognja na gričih ni več. Privrženci Zoroastrove vere imajo v Yazdu na voljo moderno svetišče, novejše poslopje sredi lepo urejenega parka, kjer v notranjosti neprekinjeno gori ogenj. Čuvaj, starejši gospod, ki govori perzijsko in se lahko z njim pogovarjaš samo s pomočjo prevajalca, zagotavlja, da tisti ogenj gori neprekinjeno 4.000 let. Kdove, ali je to res. Zagotovo pa je res, da sedanji Iran dopušča poleg islama tudi druge veroizpovedi in čuva njihova svetišča. V brk vsemu, kaj je na Zahodu slišati o tej državi. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. avgusta 2009 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po Sloveniji - Mali pilot Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Torte in faccia! 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 2 16.50 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.40 Dnevnik 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: 007 - Il mondo non basta (voh., V.B./ZDA, '99, r. M. Apted, i. P. Brosnan, M.G.Cucinotta) 23.45 Dok.: XXI secolo 0.55 Glasb.: Uto Ughi e la musica oltre il tempo 1.45 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Spensieratissima 6.10 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.20 Dok. odd.: Dal Pacifico all'Atlanti- co alla scoperta del Costa Rica 6.35 Aktualno: Tg2Eat Parade 6.45 Agenzia RiparaTorti, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: L'ispettore Coliandro 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Šport: Play Off Champions 23.50 Nan.: Supernatural Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: Il bidone (dram., It., '55, r. F. Fellini, i. G. Masina) 11.00 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 14.55 15.00 16.30 17.15 18.00 18.25 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.00 23.40 0.45 14.05 15.10 16.10 16.40 17.20 19.35 19.50 20.30 21.10 23.20 1.20 8.30 8.40 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.20 17.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.40 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Variete: Trebisonda - Melevisione Šport: Beach Soccer, Villareal Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok.: Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 19691999 Nan.: Wind at My Back Nad.: Un posto al sole d'estate Dnevnik Film: Pappa e ciccia (kom., It., '82, r. N. Parenti, i. P. Villaggio, L. Ban-fi) Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Report Dok.: GAP - Generazioni alla pro-va Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Gyver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Sono Sartana il vostro becc-hino (western, It., '69, r. A. Ascott, G. Garko, F. Wolff) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: L'onore e il rispetto Film: Baciami piccina (kom., It., '05, r. R. Cimpanelli, i. V. Salemme) Dnevnik - pregled tiska ; Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: Al di là dei sogni (fant., ZDA, '98, r. V. Ward, i. R. Williams) 16.35, 17.45, 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Distretto di polizia 8 Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nan.: Il mammo Film: Inga Lindstrom - Gli orsi di Mariafred (dram., r. H. Kranz) Film: Un avvocato per papà (kom., Nem., '06, r. F. Karl) Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Deep Impact (fant., ZDA, '98, r. M. Leder, i. T. Leoni, R. Duvall) Film: Lo squalo 2 (dram., ZDA '78, i. R. Scheider) O Italia 1 6.10 Nan.: Ti presento i miei... 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Tutte le ex del mio ragazzo (kom., ZDA, '04, r. N. Hurran, i. B. Murphy, H. Hunter) 23.15 Nan.: Bionic Woman 1.05 Nan.: My name is Earl LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il nostro agente Flint (voh., ZDA, '65, i. J. Coburn) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call 0.30 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Nan.: The District (i. C. T. Nelson) Nan.: Cold Squad ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'età non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.15 Variete: Ape regina 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 15.05 Borgo Italia 15.30 Dokumentarec o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Divertiamoci ..... 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al caffè de la Versilliana 22.40 Aktualno: Appuntamenti con i big 23.40 Film: La moglie del fattore ('28, r. A. Hitchock) (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Na potep po spominu 9.25 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.40 Grimmove pravljice 10.05 Nan.: Hiša eksperimentov (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok.: National Geographic (pon.) 11.55 Radžastan, potopis (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Eutrinki (pon.) 13.40 Film: Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Dok.: Hilandar na sv. gori Atos (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 1.15 Dok .odd.: Sadovnjaki 18.00 Nad.: Ključ do svetlobe 18.25 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Čez planke 21.00 Dok. oddaja: Angola, dežela obljub 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Česa Darwin ni vedel 0.30 Prava ideja! (pon.) 1.40 Sedma moč osamosvojitve, Tv Dnevnik 25.8.1991 (pon.) 2.00 Dnevnik (pon.) 2.35 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 12.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.00 Na lepše (pon.) 13.25 Dober dan, Koroška (pon.) 15.25 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 25.8.1991 15.45 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.45 Kuharska odd.: Za prste obliznit (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.45 Na zdravje! 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.30 Poletni mozaik: Lepota 21.40 Dediščina Evrope (pon.) 23.25 Lit. nad.: Doktor Živago (pon.) 0.15 Derren Brown, miselni triki (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.40 16.10 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.00 21.35 22.35 23.05 0.50 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: Stara devica (Fr., '73, i. A. Gi-rardot, P. Noiret) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione - magazin Trbiž 2009 Pastirske hiše na krasu Vremenska napoved 0.15 Primorska kronika 22.20, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Alpe Jadran Potopisi Srečanje z... Dok.odd.: Nautilus »Q« - trendovska oddaja Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 1.00 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Naši prijatelji (pon.) Pravljica Spoznajmo jih: Jože Pirjevec (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Asova gibanica Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 25. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1010 Nad Italijo se bo v naslednjih dneh zadržal greben visokega zračnega pritiska; nad Alpami pa bodo jutri ponoči dotekali šibki jugozahodni tokovi, ki bodo občasno vlažnejši. Nad Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se prek zahodne Evrope bliža Alpam. V višinah priteka k nam postopno toplejši in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.56 Dolžina dneva 13.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.31 in zatone ob 21.54 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 1.14 najvišje 7 cm, ob 6.33 najnižje -25 cm, ob 13.28 najvišje 40 cm, ob 20.45 najnižje -25 cm. Jutri: ob 2.10 najvišje -4 cm, ob 6.22 najnižje -12 cm, ob 13.44 najvišje 31 cm, ob 22.26 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............25 2000 m ..........12 1000 m ..........19 2500 m ..........10 1500 m ..........14 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 12/28 M. SOBOTA O 12/28 ^NAPOVED ZA DANESS Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. V hribovitem svetu se bo lahko oblačnost v popoldanskih urah nekoliko povečala. Dopoldne bo ob morju pihal burin, popoldne pa šibki krajevni vetrovi. Precej jasno bo, zjutraj bo lahko ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C. O GRADEC 14/29 0 TOLMEČ O 15/27 & TRBIŽ O 14/26 CELOVEC O 13/29 .a o 10/26 KRANJSKA G. ■h—r> VIDEM O ¡-^ 17/32 O PORDENON 18/31 ČEDAD O 18/31 O TRŽIČ 11/29 O KRANJ o 11/28 S. GRADEC CELJE 12/30 O MARIBOR 013/29 PTUJ O M. SOBOTA O 12/30 o LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 15/30 N. MESTO 13/30 GO/Ri O . POSTOJNA O ^^ 20/32 w 16/30 O 11/27 KOČEVJE ^s? TRSTOC^r! r^ 0 23/30^ W O ^ PORTOROŽ O --- - ČRNOMELJ 16/31 REKA 19/31 OPATIJA ZAGREB 14/32 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno, v hribovitem svetu bo možno nekaj več spremenljivosti, zlasti popoldne. V Karniji bodo možne padavine, lahko se pojavi tudi kakšna nevihta. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugozahod-nik. Jutri in v četrtek bo povečini sončno in spet bolj vroče. Popoldne bo predvsem na zahodu možna kakšna nevihta. POREČ miss universe - Stefania Fernandez nasledila rojakinjo Dayano Najlepša med najlepšimi spet Venezuelka, na tretjem mestu pa brhka miss Kosova NASSAU - Venezuelka Stefania Fernandez je v nedeljo zvečer na Bahamih postala nova miss Universe oz. »miss vesolja« za leto 2009. 18-letnica je naslov prevzela od svoje rojakinje Dayane Mendoza. Vene-zuelke so laskavi naslov pobrale že šestkrat v 58-letni zgodovini tega lepotnega tekmovanja. Fernandezova je bila ob razglasitvi presrečna, predajo naslova pa je zaznamovala tudi manjša nerodnost, ko je novi lepotni kraljici takoj padla krona na tla. »Miss vesolja« je študentka mednarodnih odnosov iz Meride na zahodu Venezuele. V konkurenci 83 lepotic sta nastopili tudi Slovenka Mirela Korač in Italijanka Laura Valenti, ki pa se nista uvrstili v finale 15 najlepših. V super finale petih finalistk so se prebile miss Dominikanske republike Ada Aimee de la Cruz, ki je postala prva spremljevalka, miss Kosova Gona Dragus-ha (druga spremljevalka in najuspešnejša Ev-ropejka) ter Avstralka Rachael Finch in miss Portorika Mayra Matos Perez. Miss Kitajske Wang Jingyao je postala miss simpati-čnosti, Tajka Chutima Dorongdej pa miss fotogeničnosti. Na finalnem izboru na Ba-hamih so nastopili številni zvezdniki, med njimi raper Flo Rida, pevka Kelly Rowland in glasbenik David Guetta. (STA) 'fm. n« M vM Zgoraj: presenečena Stefania Fernandez prejema krono od svoje predhodnice in rojakinje Dayane Mendoza; levo nova »miss vesolja« v vsem svojem sijaju ansa atene - Dve leti po uničujočih požarih ■ f V« • • V V I • V Grčiji se ze vec dni zapored borijo s plameni Grško pokrajino severno od Aten pustoši velik požar ansa ATENE- Severno od Aten je včeraj že tretji dan zapored divjal gozdni požar, ki se je zaradi vetra hitro širil, razmere pa so bile po navedbah gasilcev težavne in nevarne. Včeraj zjutraj, ko se je veter nekoliko umiril, se je s plameni borilo 12 letal in devet helikopterjev, na kopnem pa še okoli 2000 gasilcev, vojakov in prostovoljcev. Oblasti so opozorile, da požar še vedno ogroža gosto poseljena bližnja obalna mesta Nea Makri, Dionisos in Maratonas. Požari so na tem območju že uničili več domov in več deset tisoč hektarov zemlje, vključno z borovim gozdom in oljčnimi nasadi, na tisoče ljudi so evakuirali, o žrtvah pa ne poročajo. Ogroženih je več pomembnih arheoloških spomenikov, med drugim Maratonsko polje, ogenj pa divja tudi na otokih Zakintos, Skiros in Evia ter zahodno od Aten. Na pomoč grškim gasilcem je priskočilo že več držav članic EU in tudi sama unija. Francija in Italija sta že konec tedna poslali po dve letali canadair, dve je ponudila Španija, dva canadaira pa je mobilizirala EU v okviru svojih taktičnih rezerv gasilskih letal (EUFFTR). V Grčiji pa narašča jeza zaradi očitne nepripravljenosti oblasti natanko dve leti po tem, ko so podobni gozdni požari terjali 77 življenj. (STA) »Jacko« ni več prvi LONDON - Michael Jackson je po osmih zaporednih tednih, ko je, po junijski smrti, kraljeval na britanskih glasbenih lestvicah, moral prepustiti prestol. Jacksonov kompilacijski album iz leta 2005 The Essential je namreč z vrha padel na sedmo mesto, so povedali sestavljalci uradne britanske Charts Company. Omenjeni album je bil na prvem mestu sedem tednov, pred tem se je na vrh v zgolj dveh dneh po Jacksonovi smrti zavihtel album Number Ones, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pokojni kralj popa ima še devet albumov med britanskimi Top 100, med njimi je Bad na 19. mestu in Thriller na 23. mestu. The Essential, ki je bil med Jacksonovimi albumi najdlje na vrhu tedenskih britanskih lestvic najbolj iskanih albumov, se je moral umakniti drugemu albumu škotskega pevca Cal-vina Harrisa Ready for the Weekend, ki se je prebil na vrh. (STA)