Št. 103.
četrtek dne 3. septembra 1908.
Iibsja trikrat na teden, in sicer v torek. Četrtek h sobeto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠti „rfljomana ali v Gorici na dom poSiljaua:
vse leto      ........18 K
'/............1n  •
V.
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima mahanje Izredno priloge. Ob no-
! iew letu „Kaiipot po Goriškem in GradiSCanskem" in
" flRaiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva
Jrat v letu „Voznl red železnic,*" painlkovtn^oTtnlt'
vet".
NaroCnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulioi štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSoak' Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se radunijo po Peti t-vrstah če nakano 1-krat 16 v, 2-Jcrat 14 v, ,3-knat -it.-v.vsalaL. vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — _ Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVIII.
>Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gospodi ulioi 5t 7 v florioi v I. na dr ti Z urednikom je mogoS-> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedoljah in praznikih od 9. do 12. dopoiudne. Upravništvo sena haja v Gosposki ulici 5t. 7 v T. nadstr, na levo v  tiskarn
SaroCnino in oglase Je plaCatl loco fiorlca
Dopisi naj se pošiljajo le nredniltvn.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniitvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolska ul.,JeJIersitzv Nunski ul., Ter. Laban na tekališču Jos Verdi, Pater Erebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulioi lormica, I. Hovansk« v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik fet izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talafon it. 83.
»Gor. Tlakama« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Pred veliko skupščina družbe sv. Cirila in Metoda.
V   kratkem se zbero zastopniki vseh stanov — cvet aaroda — da se pogovore o najvažnejšem slovenskem društvu. Kakor so se doli na jugu v Pulju dne 31. velikega travna sešli naši bratje ljubečih in složnih src, prav tako naj starodavni Ptuj dne 13. kimavca zbere v svojem krilu narodnjake, katerim je v resnici pri srcu blaginja naroda in njene mladine.
V  znamenju dela se snidemo na glavni skupščini; zato da se navdušimo in okrepčamo za skupno narodno deio, pohitimo v J'tuj. Besed je bilo dosti, naklepov mnogo, a teh se ne boje nasprotniki, imponira jim samo delo. Koliko ga je! Vsestranskega dela je treba v podružnicah, ki naj ue bodo zgolj nubiralke družbinih prispevkov, nego razširje-valke narodne žavasti in narodnega navdušenja, ki mora prodreti v poslednjo našo kočo. Podružnice na mejah in v pogibljenih krajih naj pazijo na vsak gibljaj nasprotnikov j kjer se nahajajo vrtiči in šole nasprotnih potujče-valuih druStev, naj poučujejo starše, da ne pošiljajo dec9 v slovenstvu sovražne učilnice.
red maliki bahatega tujstva kleče naši nezavedni rojaki — proč od teh malikovl bodi y3slo podružnic sv. 0. in M.; iztrgajmo tuj-stvu Slovence 1
V znamenju dela naj zboruje naša šolska družba. Družbine slovenske šole razpostavljene po dobro premišljenem načrtu ob naših mejah — to je vzor, ki stremi za njim družbi, sv. C. in M. Koliko dela nas čaka, preden se obistini ta namera. Tuja šola ubija slovenstvu. Nemški in nemčurski učitelj sta nam največja škodnika. Pod vplivom ponem-čevalue šole umira slovenski jezik v staro-slavnem Gorotanu. Malokje na Koroškem, da bi te ne srečavali slovenskih staršev otroci s pozdravom: Kuten tog; in ako jih vprašaš, zakaj ne pozdravljajo po slovensko, odgovore ti: Der her lerer zogt, das vindiše is ših. Zola, ki bi morala vzgajati slovenskega otroka, ga kvari, jemlje mu značaj   in ga nagiba, da
* iJ
začne zaničevati in sovražiti to, kar bi moral Čislati, in ljubiti. Šola, ki vsaja v mlada srca ljubezen do slovenskih narodnih svetinj, taka šola more rešiti slovenstvo. Da s pomočjo družbe sv. C. in M. ustvarimo ob naši severni mej; venec takih narodnih šol, temu plemenitemu stremljenju veljaj naše vztrajno delo.
V znamenju sloge praznuj družba sv. C. in M. svojo skupščino. Nesložuo obrambno društvo — to je največji nezmisel 1 Braniti se nam je na vseh koncih in krajih z izvrstno oboroženim in organiziranim sovražnikom ; njemu veljaj naš boj, ne bratu, ki se poleg nas želi boriti s tujim napadalcem, pa je slučajno drugačnega prepričanja. Na obrambnem polju moramo biti vsi edini, ako hočemo doseči kaj uspehov in nočemo biti zlorademu sovražniku v posmeh.
Bratje, složni na narodno odbojno delo! Vsi, kar nas koli čuti za slovenski narod, se strnimo v složno četo Cirii-Metodovo in zatrepetal bo pred nami sovrag.
3Slov. Branik".
PROGRAM XX. glavne skupščine
»Zaveze avslr. jugosl. učiteljskih društev" dne 6., 7. in 8. septembra 1908 u Gorici.
L V nedeljo, dne 6. septembra.
1. Ob 11. uri predpoldne seja upravnega odbora v hotelu pri Jelenu. Dnevni red:
a)  Poročilo o delovanju vodstva "Zaveze«;
b)  določitev poročil za delegacijo;
c)  predlogi in nasveti.
3. Ob 3. uri popoldne zborovanje delegacije v „Čilalniški dvorani" — na voglu Seme-niške in Tržne ulice.
Dnevni red:
a)  Predsednik otvori zborovanje;
b)  legitimiranje delegatov in delegatinj;
c)  tajnikovo poročilo o delovanju »Zaveze« in »Zavezinih« društev;
č) blagajnikovo poročilo;
d) poročilo računskih pregledovalcev za loto 1907. (§ 15. posl. reda)!
•t) volitev treh pregledovalcev računov <§ 15-posl. reda);
/) določitev letnih doneskov »Zavezinih« članov (§ 17. lit. a »Zav.« pravil);
g) določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24 »Zav.« pravil);
h) določitev časa prihodnji XXI. glavni skupščini »Zaveze« (§ 22. »Zav.« pravil) ;
i) volitev   vodstva   in   upravnega   odbora -Zaveze« (§§ 11. in 12. »Zav.« pravil);
j) predlogi in nasveti. 3. Ob 8. uri zvečer koncert pri Jelenu. II. V ponedeljek, dne 7. septembra.
1.   Ob 9. uri predpoldne občni zbor društva »Jubilejska samopomoč" po običajnem dnevnem rodu.
2.   Ob 10. uri predpoldne
glavno zborovanje
v Sokolski dvorani ? Trgovskem domu po vzporeda, ki ga določi delegacija.
3.   Ob  1.  uri popoldne banket pri  Jelenu.
(Kuvert brez pijače 3 K.)
III. 7 torek, dne 8. septembra.
Izlet na Simon Gregorčičev dom. Izlet se vrši v dveh skupinah: a) v Videm-Cedad-Kobarid-Vrsno, ali b) v Sv. Lucijo-Tolmin-Vrsno. Izletniki a) skupine se odpeljejo dne 7. septembra ob 6!/8 «« zvečer do Vidma in dne 8. septembra zjutraj v Čedad, Kobarid in v Vršno. Izletniki b) skupine se odpeljejo dne 7. septembra zvečer do Sv. Lucije ali v Tolmin in dne 8. septembra zjutraj v Vršno ali pa istega dne zjutraj iz Gorice naravnost v Vršno. Iz Čedada in od Sv. Lucije se nadaljuje pot na vozovih, zato se mora vsak udeležene*; zglasiti pri pripravljalnem odboru v Gorici, sicer mora hoditi peš.
Za letošnjo glavno skupščino so zgtašene sledečo razprave:
1. Šola in kmetiško vprašanje. Poročevalec deželni poslanec gosp. Engelbert Gangl, urednik in real. učitelj v Idriji.
2.' Regulacija učiteljskih plač. Po-poročevalec gosp. Antou Pesek, šol. voditelj v Narapljah.
3.   Narodnonapredno ufiiteljstvo in klerikalizem PorOČevalac gosp. Fran
„,vLjUvester, nadučitelj v Črnem vrha nad Idrijo.
4.   Kaj naj stori učiteljstvo v trajen spomin šest desetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Poročevalec gosp. Anton PeBek, šolski vodja v Narapljah.
Predlogi:
1.  V okviru naše stanovske organizacije naj se ustanovi pomožen sklad v podporo obolelim učiteljem in učiteljicam.
2.  Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem naj se ustanovi po eno društvo »Pripravniški dom«, ki naj podpira učiteljiščnike in skrbi za učiteljski naraščaj.
3) Ustanovi naj se jubilejno društvo »Dom in šola«, ki bi dajalo društvenikom za določeni prispevek vsak mesec list »Domačo ognjišče« i" šo 2 ali 8 knjige enkrat v letu. Namen društva naj bi bil, delovati m stik med domom in šolo ter nuditi narodu zdravega, poučnega in zabavnega čtivn, da so povzdigne naše ljudstvo na višjo stopinjo naobrazbe.
Vodstvo ..Zaveze".
Tajnik:
Drag. (lesnik.
Predsednik;
L, Jelene.
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Pod SlVlM Čavnom. — Bilo je meseca avgusta leta 1908. po rojstvu Kristovem za časa vlade gosp. Naclua Levrovega. Pred cerkvijo v Črničah, lepej vasi pod sivim Čavnom, katera slovi po posobnih finih glavah svetih vojŠčako7, je stala gruča mož pravih klerikalnih tipov, katerim se je že na obrazu poznalo, da ne zna noboden ne pisati ne brati. Med njimi so stali trije popje, eden je bil posebno mlad in njegovi pogledi so se večkrat obračali za brhkimi puncami, katere so hodile na „fontano" po vodo, drugi je bil suh kakor polenovka, tretji pa debel kakor ža-kelj otrobi.
Ravno ta hip so bile končale občinske volitve in možje so se pomenkovali o izidu volitev. Popje so si meli roke, kajti zmagala
Dvajset let pozneje.!
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==   AJJBDCANDRE DUMAS.   ==
(Dalje.)
—   Najprej pridite sem, da vas objamem, moj prijatelj, naš rešitelj, vi pravi junak med nami, prav; Athos d' Artagnanu.
—   Athos prav pravi, pripomni Aramis ter objame prijatelja; jaz vas občudujem; kaj bi vse lahke dosegli s svojim bistrim razumom, jasnim pogledom, jekleno roko in neupogljivim duhom!
—¦ Je že dobro sedaj, pravi Gaskonec; vse sprejmem zase in za Porthosa, objeme in zahvalo: bežita, bežita, sedaj imamo res preveč <'asa, da  ga  tratimo!
D' Artagnanove besede so spomnile prijatelja tudi na to, kaj sta dolžna Porthosu, in stisnila sta tudi njemu roko.
—- Sedaj bi bilo umestno, pravi Athos, da ne drvimo kar tako tja dalje, kakor brezumni, temveč narediti si moramo neki načrt. Kaj hočemo torej storiti ?
—   Kaj naj storimo, mordious! to ni težko reči.
—   Torej povejte, d'Artagnan,
—   Najprej gremo do najbližje morske luke, zložimo vsa svoja skromna sredstva, najmemo kako ladjo
ter se prepeljemo v Francijo. Jaz dam rad svoj zadnji vinar. Prvi zaklad je življenje, in naše življenje visi samo na nitki, to moramo priznati.
—   Kaj pravite vi, VallonV vpraša Athos.
—   Ja*. se popolnoma strinjam z d' Arts->;: \nom; ta Anglija je grda dežela.
—  Torej ste trdno odločeni, da jo ostavite ? vpraša Athos d' Artagnana.
—   Sang-Diou! odvrne ta, res ne vem, kaj bi me moglo zadrževati tu!
Athos in Aramis se spogled&ta.
—   Pojdita torej, pravi Athos ter vzdihne.
—   Kako! pojdita? pravi d'Artagnan. Pojdimo, 5    \o prai-m beseda.
—   Ne, prijatelj, pravi Athos; zapustiti naju morata. —                         .„
—   Vaju zapustiti! vsklikne d' Artagnan, ves potrt vsiad te nepričakovane novice.
—   ?.;! ^ravi Porthos, čemu bi se ločili, sedaj ko smo vsi i isupaj!
—   Zato ker je vajina naloga končana, in ker se smeta, ker se celo morata vrniti v Francijo; toda najina naloga ni še končana.
—   Vajina naloga ni še končana ? pravi d' Artagnan ter se začuden ozre v Athosa.
—   Ne, prijatelj, odvrne Athos s svojim mehkim, a objednem odločnim glasom. Prišla sva sem, da braniva kralja Karla, branila sva ga slabo, zato ga morava sedaj rešiti.
—  Rešiti kralja ! vsklikne d' Artagnan ter pogleda Aramisa, kakor je bil prej pogledal Athosa.
Aramis se zadovolji s tem, da pritrdi z glavo.
D'Artagnanov obraz dobi izraz globokega sočutja ; začel je misliti, da ima opraviti z dvema blaznima človekoma.
—   Saj ni mogoče, da govorite resno, Athos, pravi nato d'Artagnan; kralja obdaja cela armada ter ga pelje v London. Tej armadi poveljuje neki mesar ali sin nekega mesarja, kar je vseeno, kolonel Harrison. Ko dospe Nj. Veličanstvo v London, se začne proces, jamčim vam zato; čul sem dovolj o tem iz ust Oli-viera Oromwella, da tako .stoje stvari.
Athos in Aramis se zopet spogledala.
—  In ko bo proces končan, nadaljuje d' Artagnan, se sodba gotovo naglo izvrši. O, ti gospodje puritanci gredo hitro na delo in nimajo navade odlašati!
—   In kaj mislite, na kako kazen bo obsojen kralj ? vpraša Athos.
—   Bojim se zelo, da na smrt; preveč so grešili pi ti njemu, da bi jim mogel io odpustiti; in tako jim preostaja samo eno sredstvo : da ga usmrtijo. Ali vam ni znano, kaj je rekel Olivier mwell, ko je prišel v Pariz in so pokazali vincenn_ . stolp, kjer je bil zaprt Venddme?
—   Kaj je rekel? vpraša Porthos.
—- »Prince se sme potipati samo za glavo«.
—   Vedel sem to, pravi Athos.
—   In mislite, da ne uporabi tega načela sedaj, ko ima v rokah kralja?
—   Da, prepričan sem celo o tem, in ravno v°led tega imava tem več vzroka, da ne zapustiva te vzvišene glave sedaj, ko je v nevarnosti.
—   Athos, vi ste blazni.
je bila pri volitvah x par glasovi njihova stranka.
Huda borba je bila, reče strahopetno neki bacek od družbe, vejo gospodje, da ako bi ne imeli pri nas ta^o pridnih in za politiko tako vnetih gospodov duhovnov (ko izreče besedi gospodov duhovnov, se spoštljivo in globoko prikloni tja doli do popovskih „šolnovB) da, ako bi ne bilo gosp. duhovnov, kateri so vedno pazili na vsakega volilca, bi bili mi gotovo propadli in zmagali bi bili brezverci. Posebno pa so bili pridni, nadaljuje bacek — gosp. župnik Batujski, ki so bili vedno navzoči v volilni sobi ia na vsakega volilca pazili, kdo je takšen zvržek, ki bi se upal voliti takšne brezverce kot je Ipavčk, Mermolja iz Sela i. t. d. namesto pa dobre kristjane, kakor so na primer g. Bolko, Krkoč in Berlo, i. t. d. Koliko bi jih bilo volilo brezverce, ako bi ne bilo zraven čast. gospoda župnika iz Batuj, ko so pa zagledali njegov sv. obraz, jih je precej razsvetil sv. duh. Da, da, je že res tako, reče eden izmed popov, pa vendar veste, da nismo nič kaj za dovoljni z izidom volitev tu pri Vas.   Veste
—  nadaljuje pop — mi moramo trezno misliti, potem pridemo do Čistih računov. — ČrniSka župauija na primer je bila pred poldrugim letom skoro popolooma naša. Ob dr-žavnozborakih volitvah je imela naša stranka 130 glasov večine, putem leto dni pozneje to je ob deželnozborskih volitvah ste šli nazaj za 100 glasov, kajti takrat je imela naša stranka tu le še 30 glasov večine, ia sedaj pa pol leta potem pri občinskih volitvah ima naša stranka samo 8 glasov večine. Pomislite, dragi, za Kriščevo voljo —  nadaljuje   osorno  pop
—  pred poldrugim letom 130 glasov večine, leto pozneje 30 in sedaj samo 8 glasov večine. Kam smo prišli, ali ne veste, da ako gre tako naprej, smo v par letih fuč. Kakor rekruti pred stotnikom stali so backi pred popi. Veste — nadaljuje pop — mi ne smemo biti zadovoljni, samo če zmagamo, moramo tudi p žiti, da se naše vrste ne krčijo, ker ako bomo v številu tako nazadovali, kam pridemo. Mi moramo gledati za prihodojost, dragi moji. —
Nič Be ne bojte, nič se ne bojite, reče trepetaje drugi bacek, vse Bog da, pomislite, da v našej stranki so sami boljši možje, sami značaji. Kje se dobi na primer boljših mož kot so na primer: Živč, Bognar Vovkov, Fu-gera, potem Sabotnik, Berlo L t. d. Gospod, ali nismo lahko ponosni na take može, nič, nič se nam ni bati za našo sv. vero, dokler imamo take pristaše. No, no, je že res, samo da ostanejo trdni, reče žakelj otrobi. No trdni, trdni, pa še kako trdni, gospod, vejo, da prej kot se spreobrne Žive, Sabotnik, Fugera, Bognar Vovkov, vejo, da prej prideta vkup sivi Čaven in pa Kras. Pa vejo, g03pod, brezverci pravijo, da mi volimo take može, ki ne grudo nikoli v cerkev kot je sa primer baje gosp. Bolko.
Kaj govorite, zarezi osorno na te besede driigi pop,- kaj nam zato, ako mož ne gre v cerkev, kaj nam mari, ako Kdo vedno gleda v tura na uro, ker .ga morda radi ure vest peče, to nas prav čisto nič ne briga, dovolj je, da mož ;< nami drži pa bode zveličan. No, pa vejo gospod, vendar, kar se je zgodilo
na dan pred več leti, na neko Batujsko birmo, no vendar, gospod, vejo, to ni vendar prav. Kaj govorite, zarezi nevoljno pop, ali Vam nisem že prej rekel, da naj stori kdo, kar hoče, s:tno da z nami drži, voli, i. t. d. pa je dovolj. Saj prav pravijo gospod, saj prav pravijo, prikimajo backi, na bomo držali ž njimi, gospod, naj bojo brez skrbi.
Globoko, tja doli do pod tolsti trebušček so se nato možje priklonili, tako da so nazaj grede z glavami v trebušček žaklja otrobi zadeli, in nato odšli v bližnjo gostilno, .kjer je gospodar liberalec a ca klerikutaej podlagi. Popje pa so jo zavili naravnost v fa-rovž na piščance in »izvrstni teian".
AH sta jih cula, reče med potoma dol-gonosi pop, ali bi ne bili kmalu pretrmasti. Kako praviš, se oglasi žakelj otrobi. Bog nam daj dosti takih, kakor so ti, ali nisi videl, kako so trepetali, ko si govoril, lahko so zadovoljni tukajšnji kolegi, da imajo tako zveste in zarukaue pristaše.
No pa pojdimo, potem gremo Še v Ba-tuje, nas vabi namreč gosp. Leban na pikolit. Ne, reče pop z dolgim nosom, sedaj smo v Črničah in se tu pogostimo, v Batuje kfLe-banu pojdemo jutri, danes praznujemo tu,dan volitev. Prav praviš, pritrdi dolgonosec, tako je.
Iz tržiškega okraja«
iz DSflDl- — Tombola društva „Lidija" se je morala že dvakrat prenesti vsleJ deževnega vremena. Vršila se bo v nedeljo 6. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne z že naznanjenim programom. P. n. občinstvo vabi k obilni udeležbi odbor.
Iz goriške okolice.
Kolesarsko društvo .Vrtojba" v Vrtojbi priredi
na praznik 8. septembra svoj prvi celodnevni izlet v Ipavo in potem k sokolski slavnosti v Ajdovščino. — Odhod iz Dolenje Vrtojbe zjutraj ob 6. uri, par minut pozneje pa iz Gorenje Vrtojbe. Zbirališča: pred krčmo g. Faganela in g. Črneta. — Rednik: Alojzij Zavadlav. -r- Kolesarski „Zdravo"!
Pripravljalni odbor.
Naznanilo. — V nedeljo dnb 13. septembra se vrši ustanovni občni zbor kolesarskega društva „ Vrtojba" v Vrtojbi s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Volitev dveh računskih pregledo-valcev. 5. Določitev članarine ia drugih društvenih potrebščin. 6. Slučajnosti. — Občni zbor se vrši v prostorih g. Josipa Jarc v Dolenji Vrtojbi št. 3 ob 9'/8 uri predpoldne. Vstop dovoljen vsem. Člani, ki niso plačali še vstopnine (1 K), ne morejo ne voliti ne biti voljeni in tudi ne staviti predlogov. — Kolesarji, pridite vsi!
Pripravljalni odbor.
IZ Okolice. — (Marijine hčere z romanja Sv. Gore.) „GoricaB javlja, da so bile Marijine hčere tako ujokane, da se niso mogle posloviti od podobe Marij9. A nekatere so rekle, da je bilo veliko težje se posloviti od nekega Bfajn"   gospoda, katerega so polne hlače. In
nekatere hčere Marijine so bile tako raztresene, namesto odgovarjati pri litanijah: vsliši nas, o gospod! — so pevale „0h, kako so fajn gospod". Kakšen špektakel so pa doma napravile, ko so pribrenčale te razdražene ose k svojim družinam? To je bit vrag ž njimi, da jih ni bilo mogoče pomiriti. In to vse zato, ker so bile od tovaršic in »lajn" gospodov naščuvane, in ker so videle in zvedele toliko lepih stvari na romanju. Vrhu tega so zdaj na novic vabljene v Log. Joj, da, kdo bo to vzdržal? Reši uas, o Gospod, teh romanj, drugače vse vrag pohrusta.
Marijin sin.
Vrtojbske občinski lolittB bodo dne 17., 18. in 19. t. m. Ob enem je tudi razpoložen volilni imenik tekom 14 dni v pogled za Buko-vico, da se ona odcepi od Vrtojbskega županstva. Čudno je, da ravno zdaj se mora to cepljenje županstva vršiti, ko vendar te volitve morajo skupno delovati. To pač ni umestno od glavarstva, da je vse skup zvalilo, da vpliva mnogo na sedanje skupne volitve. Značilno je tudi, da Bukovica si je nadela v proračun 44 tisoč kron za novo cerkev in farovž, pa glavarstvo je pozabilo vpisati občinske in cerkvene naklade za tekoče leto. Tako mala občina pa tbk ogromni dolg in še stroške poleg za lastno samostojno županstvo ; bode prav težko shajalo.
IZ Brd, 2. IX. 1908. - Vsled povabila kojščanskega župana so se zbrali zastopniki briških občin (izjemši Medane) na zaupen sestanek dne 30. m. m. v Šmartnem, kjer so se posvetovali in razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, tikajočib se Brd. Med drugim sprejela se je resolucija, s katero se vlado poživlja, da strogo in z vso eneržijo gleda na to, da se izvršujejo zakonska določila proti ponarejanju vina in za goriško-gra-diščansko deželo imenuje vsaj dva kletarska uradnika. Enako, da vlada vkrene, česar treba, da izda tudi Ogrska sličen zakon proti ponarejanju vina, kakor tudi, da se pivo, ki se /daj z davčnimi olajšavami protežira in s tem povzroča veliko konkurenco vinu, obdači zlasti v vinorejskih pokrajinah, enako vinu. Sklenilo se je tudi, da Brici odločno vstrajajo pri zahtevi za »briško železnico"; enako zahtevajo iz gospodarskih, ekonomičnih, pravnih in narodnih ozirov vstanevitev c. kr. sodnije v Brdih.
Družba sv. Cirila in Metoda.
XXIII. glavna skupščina »Družba sv. Cirila in Metoda". Udeleženci,.kateri nameravajo priti že na predvečer skupščine — 12. septembra — v Ptuj in reilek-tirajo na prenočišča, naj to naznanijo „ Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju" najpozneje do 8. septembra.
Za udeležence skupščine se bo ob 10. uri dopoldne čitaia maša v podružniški cerkvi sv. Ožbalta v Ptuju.
Ob priliki glavne skupščine »družbe sv. Cirila in Metoda" v Ptuju se vrši dne 13. septembra 1908. popoldne v vseh prostorih Narodnega doma ljudska slavnost. Prireditev pevskega dela je prevzelo »Slovensko pevsko društvo* v Ptuju, sodelovanje sta
zagotovila ormožki moški in mešani zbor. Priprave za slavnost se vrše pod vodstvom posebnega damskega odbora.
Na predvečer skupščine — 12. septembra — se priredi v čitalniških prostorih prijateljski sestanek skupščinarjev.
Domače vesti.
Poroka. — Danes sta se poročila v Gorici gospod Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji, in gospodična Lizika Jakli, bivša učiteljica, oba rodom iz> Kobarida. Vse najbolje!
Odlikovanje. — Cesar je podelil bivšemu ljubljanskemu županu Petru Grasselli-ju plemstvo. —-
Na C. kr. Učiteljišču V Kopru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1908./09. dne 14. in 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure predp. in od 3.-6. ure popoludne. Dne 16. septembra se prične na vadnici redni pouk in pričnejo na zavodu vzprejemne, ponavljalne in zrelostne preizkušnje.
»Krščansko misleči Učitelji" «e zborovali danes v »Centralu". Mizerija, s katero pa se bodo klerikalci bahati. Še za en odbor jih ni. Udeležba pa je bila seveda velika, ker je prišlo veliko »krščansko mislečih učiteljev" v posvečenih suknjah. Nesreče ni bilo nobene, morda se pripeti Rustiji in Lomšku ponoči kaka nesreča, če bosta spala zopet na cesti, kakor po znani prireditvi v Kanalu t
Kadili In pili SO pobjd iz drugega in tretjega gimnazijskega razreda na »katoliškem" shodu v .,Centralu". Kadili in pili so, da so bili zeleni. Eden teh je kadil tudi, ko je šel nadškof mimo njega. Tako malo spoštuje nadškofa. — Takim fantičem je prepovedano pohajati javne lokale. Speljali so jih notri klerikalci s suplentom Capudrom na čelu. Tu mora poseči vmes gimnazijski ravnatelj s preiskavo. Takih rečij ne bomo trpeli. Povemo g. ravnatelju tudi, da sta dva gimnazijca iz višjih razredov vabila druge dijake na političen shod v »Central". To je nedopustno. — Te klerikalne komedije na gimnaziji morajo nehati!
Odsek telovadnega društva »Goriški Sokol" v
Ajdovščini priredi dne 8. septembra 1908. v Ajdovščini veliko Sokolsko slavnost s sodelovanjem vseh primorskih sokolskih društev. Vspored: 1. ob 2. uri pop. začetek plesne zabave na dveh plesiščih na Lavričevem trgu; 2. ob 2'/i sprejem »Sokolov" iz Gorice, Mirna, Prvačine, Solkana in Trsta ter drugih gostov na kolodvoru, 3. ob 5. uri javna telovadba na občinskem travniku pred cerkvijo: a) proste vaje; izvajajo vsa društva, b) vaje na drogu in bradlji; izvajajo »Sokoli" iz Trsta, Solkana, Gorice in Ajdovščine, c) skupine; izvajajo »Sokoli" iz Ajdovščine. 4. Prosta in plesna zabava na Lavričevem trgu. — Pri plesu in telovadbi svirata dva oddelka Sokol-ske godbe iz Prvačine. — Vstopnina k plesu : 20 vin. komad. Sedeži na telovadišču: 40 v. — Z ozirom na to, da je namenjen čisti dohodek- ureditvi telovadnice novo ustanovljajo-čega se sokolskega društva v Ajdovščini, se radodarni doneski hvaležno sprejemajo. — Slovenci t pridite vsi na to slavnost in podprite s tem novo  postojanko razširjajoče se
—  Ne, prijatelj, odvrne Athos mehko; toda Win-ter naju je prišel iskat v Francijo, povedel naju je h gospej Henrijeti; Nj. Veličanstvo kraljica naju je počastila, mene in gospoda Herblaya, s prošnjo, naj pomagava njenemu soprogu; dala sva jej besedo, in z najino besedo sva jej dala vse, svojo moč, svoj razum, svoje ž*vljenje, skratka vse; držati morava to besedo. Je li to tudi vaše mnenje, Herblav?
—  Da, odvrne Aramis, obljubila sva.
—  Imava pa še neki drugi vzrok, nadaljuje Atbos; čujta! V tem trenutku je v Franciji vse revno in nizko. Imamo desetletnega kralja, ki ne ve še, kaj hoče; imamo kraljico, ki je slepa v svoji zakasneli strasti; imamo ministra, ki vlada Francijo, kakor bi vladal tudi veliko kmetijo, to se pravi, misli samo na to, kako bi .jej iztisnil zlata, in pri tem dela z vsem italijanskim spletkarstvom in z italijansko zvijačnostjo; imamo prince, ki se upirajo iz osebnih, sebičnih nagibov, ki dosežejo k večjemu to, da iztržejo iz Maza-rinovih rok nekaj koščekov zlata, nekaj trohic mogočnosti. Jaz sem jim služil, ne iz navdušenja, zakaj Bog mi je priča, da jih cenim, kakor zaslužijo, temveč služil sem jim iz principov. Danes je drugače; danes sem srečal na svoji poti visoko nesrečo, kraljevsko nesrečo, nesrečo evropsko, in oklenil sem se je. Če se nama posreči, rešiti kralja, bo to lepo: če umrjeva zanj, bo to nekaj velikega.
—  Torej le dalje, pravi d'Artagnan, zdaj vesta, da pri tem pogineta.
—  Bojiva se tega, da, in samo to naju boli, da umreva daleč od vaju,
—  Kaj hočeta storiti v tuji, sov razni deželi ?
—  Ko sem bil mlad, sem potoval po Angleškem, angleško govorim kakor rojen Anglež, in tudi Aramis pozna nekoliko ta jezik. Ah, ko bi imela še vaju, prijatelja ! Z vami, d' Artagnan, z vami, Porthos, vsi štirje združeni prvič po dvajsetih letih, mi bi kljubovali ne le Angleški, temveč trem kraljevinam!
—  In ste li obljubili tej kraljici, nadaljuje d' Artagnan zlo v olj no, da zavzamete londonski stolp, da pobijete stotisoč vojakov, da se boste borili uspešno proti volji celega naroda in proti načrtom moža, ki se imenuje Cromwell? Vidva nista videla tega moža, Athos in Aramis. No, rečem vama, da je genialen človek, ki me zelo spominja našega kardinala, onega, velikega kardinala, saj razumeta! Ne pretiravaj ta torej svojih dolžnosti. Za božjo voljo, Athos, ne mislite na brezuspešno udanost! Kadar vas gledam, se mi zdi, da vidim pametnega človeka, zares; toda kadar mi odgovarjate, se mi zdi, da imam opraviti z blaznim človekom. Dajte, Porthos, pomagajte mi še vi! Povejte odkrito, kaj mislite o tej stvari?
—  Nič dobrega, odvrne Porthos.
—  Glejte, nadaljuje d' Artagnan, vznemirjen; ker se mu je zdelo, da posluša Athos neki notranji glas, mesto da bi poslušal njega, glejte, še nikdar vam niso moji sveti 3laboslužili, verujte mi torej, Athos: vajina naloga je končana, končana plemenito; vrnita se z nama v Francijo,
—  Prijatelj, odvrne Athos, najin sklep je ne-omahljiv.
—- Toda gotova vaju vodi še kak drug nagib, ki ga midva ne poznava ? Athos se nasmehne.
D'Artagnan se udari jezno po stegnu ter začne naštevati najbolj prepričevalne razloge, ki jih je mogel najti; toda na vse te razloge je odgovorjal Athos same z mirnim, ljubeznivim smehljajem, Aramis pa mu je pritrjeval z glavo.
—  Prav! vsklikne slednjič d' Artagnan razkačen, naj bo! Oe hočeta tako, pa pustimo svoje kosti v tej pasji deželi, kjer je vedno mraz, kjer je namesto lepega vremena megla, namesto megle dež, namesto dežja po voden j * kjer je solnce podobno luni in luna okroglemu siru; saj res, če že morame umreti, nas malo skrbi, naj umremo tu ali drugod!
—  Toda pomislite le to, dragi prijatelj, da umr-jemo tu nekoliko prej, pravi Athos.
—- Ba! nekoliko prej ali nekoliko pozneje, o tem ni vredno govoriti.
—  Če se Čudim kaki stvari, se čudim le temu, da se to ni že zgodilo, pripomni Porthos.
—  O, to že pride, ne bojte se, Porthos, pravi d' Artagnan; torej sedaj smo edini, nadaljuje Gasko-nec, in če se Porthos ne upira....
—  Jaz storim vse, kar hočete, pravi Porthos. Sicer pa, ko bi sedaj, ko je vse dogovorjeno, mislili malo na kosilo? zdi se mi, da smo tudi v najkritičnejših položajih svojega Življenja vselej obedovali, ali ne?
—- Toda vaša prihodnjost, d' Artagnan; vaše nade, Porthos?
(Dalje pride.)
vzvišene' sokolske misli. — V slučaju neugodnega vremena se bode vrfiila slavnost v nedeljo dne 13. septembra t. 1.
Na zdar I                             Odbor.
Nemžkutarenje je grda reč. Jako se moti kaka slovenska gospodična, če misli, da je lepo, ako s svojo prijateljico nemškutari po kakem kolodvoru. Smešno je, ko govori par stavkov nemSko, potem pa preide na slovensko, da takoj zopet pade v nemSčino. Sicer ta grda razvada pri nas Se niso tako strašno razvita, toda tu je in dobijo se slučaji, koiin;
je treba obsojati. Nekaj takega je bilo te dni na kolodvoru planinske železnice nekje v. naših gorah. Nadaljevalo se je v vlaku. Neki Čeh, ki se je peljal v Gorico, je obsodil to v ostrih besedah. Prav je imelt*"Mi par—kličemo : Gospodične, ne sramujte se nikjeri svojega materinega jezika, marveč govorite ga povsod! s ponosom.
Da pa nemškutarijo, temu so krive največ nemške šole, kjer se mladini sistematično uceplja sovražnost do slovenskega jezika ter se poveličuje nemščino do najvišje potence. Sol treba, slovenskih šol nam manjka na vtfeh koncih in krajih — potem bi najbrže nikdar ne culi neumnega nemškutarenja 1
V SiiVIlOSt I Mlrnu se je zaletela »Gorica" na nesramen način. Med drugim gorori o nekem pretepu, o razcepljenju itd. Škofovo glasilo seveda zopet laže. Na piko pa je vzela predsednika „lpave", Češ, da ni mogel govoriti pri sprejemu. Javno govoriti pred veliko množico, ni lahka reč. Pri »Gorici* to sicer dobro vedo, toda komaj so čakali, da so mogli udariti po g. Faganeliju. Neumni člankar se norčuje s Sokolom v Mirnu. No, norčevati se da, če se kdo hoče, z mirenskimi »čuki". Mi pa smo te črne ptiče pustili v miru, dasi smo dobili v zadnjem času več dopisov iz Mirna o čukih. Ker pa sedaj izzivajo po „Gorici", pa tudi ne bomo molčali, marveč potegnemo iz teme „čuke", da se bo videlo, kakšno nečast delajo Mirnu.
Falot v »Gorici je napisal tudi stavek: »Pokazalo Be je, kako izborno je Mirenski Sokol nadučitelja U, discipliniran", Luinp, ki je to napisal, zasluži, da mu nad-škol podeli poseben žegent
Jubilej paptit In C03arja izkoriščajo klerikalci prav po svoje v politične namene. Kar vedno gonijo ljudi okoli „v proslavo jubileja papeža in cesarja". Papež je seveda vedno na prvem mestu, cesar na drugem. V nedeljo pojdejo v Log k Mariji, da praznujejo tam jubilej papeža in cesarja, kakor čitamo v oklicu. — V resnici pa ni klerikalcem nič mar ne za Marijo ne za jubileja, ampak politične namene imajo pred seboj. Zlasti nahuj-skajo ob takih prilikah žene in dekleta, da potem delajo nemir in zdražbo po kmečkih hišah. Gospodarji, nikar ne puščajte svojih ženin deklet na taka romanja, ker imate le škodo!
Dfl jglJdlllU". — Sedaj bodo trasirali tudi železniško črto Sv. Lucija-Kobarid. Inže-niri že hodijo po gorah. Deželni inženir in neki drugi sta bila pred Kobaridom ter sta ogledovala, kod M šla črta in imela razpet zemljevid pred sabo. Neki finančni stražnik ju je videl pa tekel povedat orožnikom, da sta blizu dva gospoda, katera se mu zdita sumljiva, ker gledata okoli in imata pred seboj zemljevid. Orožnik se je opasal s sabljo in vzel puško, pa najdi iskat „ogleduhatt. Dobil | je oba gospoda inženirja ter ju prašal, kdo sta, in zahteval legitimacijo, katere pa nista < imela. Morala sta ž njim na orožniško postajo, kjer pa se je dognalo, da sta gospoda dobra „ogleduha", ker bosta merila železnico, katero gorjani že težko pričakujejo.
Na držaiuem Kolodvoru v Gorici se godijo čudne reči, v katerih sredi se vrti g. vratar. Gorje ženskam tam uslužbenim, ki mu pridejo pod roko ter niso pripravljene ugoditi njegovemu poželjenju. Mi vemo vse, kaj dela in imamo vse podpričanp. Najlepša pa je ta: če se gre katera pritožit k načelniku Wieserju, jo zapodi ter noče niti poslušati, kakor da bi bilo ukazano, da se mora pokoriti vratarjevi volji. Nikjeri drugodi bi kaj takega ne trpeli, ali Wieser pusti svojim benjaminčkom, da delajo, kar hočejo. Tako je sokriv na škandaloznih rečeh na državnem kolodvoru, katere uganja omenjeni človek, o katerih pa bomo tudi še govorili.
Trikratni poskus samomora. - v tukajšnji
bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja 37-letni črkostavec Peter Skomina iz Gorice, bolan na jetiki. V bolnišnici je že dolgo časa in naveličal se je trpljenja. Imel je star revolver, s katerim je hotel narediti konec svojemu življenju, pa se mu ni posrečilo. Potem je
vzel britev, da bi si žile prerezal, pa tudi ni Šlo; nato je skočil skozi okno na dvorišče, ali pri padcu sel je je malo poškodoval. Nesrečneža so prinesli zopet v posteljo, kjer pričakuje željno smrti.
Dijaška kuhinja. — Ubogi stariSi, ki Želijo, da se sprejmejo njih sinovi v Dijaško kuhinjo, naj to naznanijo pismeno do 10. t. m. predsedništvu Trgovsko zadrugev Gorici.
Y proSnji naj zapišejo: 1) svoje Ime^Tfn^IlSni; ¦'af imel3in$ in razred, v katerega stopi učenec; 3) pogoje, pod katerimi se naj sprejme učenec na hrano. Nadzorstvo.
V Tolminu je bilo letos izredno mnogo ' letoviščnikov. Še sedaj jih je nekaj gori. Tolmin je s svojo krasno lego in divno okolico za letovišče najpripravnejši kraj. Samo udobnih primernih stanovanj manjka. V tem oziru treba kaj ukreniti, da ne pride morda jutri ali pojutrišnjem kak tujec pa zgradi primerne hotele Tolmincem pred nosom!
Izpred SOdfllJe. — 14-letni Josip Podvršček iz Biljane je bil obtožen več tatvin; ukradel je tudi iz zaprtega prostora 20 K. Dobil je 10 dnij ječe s postom.
27*letni Andrej Pavlica in 26-letni Iv. Mozetič iz Dornberga sta dva radovedna moža. Obtožena sta bila, da sta hotela spasti svojo radovednost na Juriju Mozetiču, kateremu sta tako prikrajšala osebno prostost. Pred sodnijo sta bila oproščena obtožbe.
Marija Križanec iz Rogatca na Štajerskem, ki je bila pred poroto v Ljubljani radi detomora obsojena na smrt, potem pa pomiloščenana 15 let ječe, je imela prvo svoje nezakonsko dete v Gorici pri neki družini Bitežnikovi. Deklico so imeli jako radi ter ravnali ž njo, kakor bi bila njihova. Te dni pa sta prišla stari oče in teta po otroka ter ga vzela s seboj na Štajersko.
NOflO 80 Odrezali v tukajšnji bolnišnici 15-letnemu dečku Petru ViŽintinu iz Kromberga, o katerem smo svoi čas poročali, da je padel v gozdu ter si zlomil levo nogo.
LfiVO roko si je zlomil pri padcu čez kamenje 54 letni zidar Anton Lukežič iz Bilj. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici.
Ko J8 ČlStll Stroj v tovarni v Stračicah 52-letni delavec Blaž Faganel, je zašel z desno roko v stroj tako, da mu jo je zlomilo ter ga tudi drugače poškodovalo. Poškodovanec leži v goriški bolnišnici.
BlClkOlJ 80 jO polomil nekemu biciklistu iz Krmina v Gorici v ulici Municipio. Revež je padel, ker je precej hitro vozil, z vso težo na kamenita tla ter se pobil tako, da je bil pravi „ecce homo".
V Furlaniji v Polazzo v Foljanski občini je padel s kolesa 33-letni Anton Čap ter se nevarno pobil po obrazu. Zdravijo ga usmiljeni bratje v Gorici.
Nune jo šel obiskat v ulici Orsoni v vilo Roso 16-letni slikarski učenec L. Kodermac. Prišel je skozi okao in s seboj je imel polno orodja, kakoršnega ne rabijo slikarji, ampak tatovi. Ali predno je mogel še kaj ukrasti, so ga prijeli ter izročili pravici.
sodelovanje in obilo udeležbo vsem sokolskim društvom, pevskemu društvu »Hajdrih" iz Proseka, bralnemu in pevskemu društvu „Naš prapor" iz Pevme, bralnemu in pevskemu društvu „Nada" iz Sovodenj, bralnemu in pevskemu društvu ^Kras" iz Opatjegasela in društvu »Novi žar" iz Rupe-Peči,
Nadalje se zahvaljuje vsem goriškim meščanom, ki so se v tako obilem številu ude* ležili slavnosti.
Posebno zahvalo, J>ft..jzreka _gg. Heleni, Milki in Mariji Faganeli, si. obč. zastopu in vsem mirenskim telovadcem za njih požrtoval-nost in vsem blagim darovalcem raznih pred-metor za šaljivo loterijo.
Miren, dne 3. sept. 1908.
Odbor društvo „Ipava8.
škega namestnika grofa Potockega Sičinskega, Sodišče je pritožbi ugodilo,;    . „,,
Zihteva po odpravi kartelov. — Glasilo čeških agrarcev „Venkova zahteva, govore o dogodkih pri nabavljanju cevi v Pragi, naj se izda zakon, s'katerim se kar«eli odpravijo.
Nemški duhovnik sme biti naroden; njegovo narodno navdušenje in požrtvovalnost ni nobena zapreka, ki bi ga ovirala v dosegi kake višje duhovske službe. Kapelan dr Waguer, ki je službojoč v Murzzuschlagu čvrsto podpiral »Schulverein" in „Sudmarka, je nedavno postal podravnatelj graške bogoslovnice, kakor poroča »Tagespost". Pri nas pa je slovenski duhovnik, ki bi nastopil v kakem narodnem društvu, v nevarnosti, da ne izgubi maše. »Višji oziri" branijo, da slovenska duhovščina ne sme biti narodua.
Zveza narodnih društev.
13. tiin t. m. Je odločen za lallko narodno
SlMROSt na Gradišču. Razvije .: krasna nova zastava, proslavljal se bo petindvajsetleten obstanek društva in spomin na Simona Gregorčiča, velikega pesnika in ustanovitelja našega društva. Ker ima društvo namen ustanoviti v spomin goriškega slavčka ljudsko knjižnice je določilo ves čisti prebitek te prireditve za nabavo potrebnih knjig. Prijavilo je že več društev svojo udeležbo, med temi tudi brejsko društvo v velikem številu z zastavo. Vsi čestilci nagega Simona in prijatelji ljudske prosvete, pridite ta dan na Gradišče. — Na svidenjel
licbrahtalna drušho »Nov! žar« za M-Rupo priredi dne 13. t. m. svojo prvo veselico. Komaj dober mesec živi to društvo in že je sodelovalo pri dveh veselicah : v Sovodnjah in v Mirnu. Vsako mlado društvo rabi zunanje podpore v prvem začetku, da se utrdi njegova podlaga. Zato naj posetijo prijazno Rupo v nedeljo teden razna tamošnja društva, naj sodelujejo in naj bodejo prepričana, da so s tem izvršila lepo dolžnost na društvenem polju. Bratska vzajemnost naj rodi tudi sedaj dober sad. Sodelujoča društva naj naznanijo svojo točko direktno „ Novem žaru" in sicer pravočasno, da si bo vedelo urediti vspored.
ZlilHll- ¦— Bralno in pevsko društvo „IpavaB v Mirnu se zahvaljuje tem potom za
Bazne vesti.
Vohun NlStlfi f Čffll gori. — Te dni je dospel v Cetinje zloglasni vohun Nastic\ Imel je razgovor z raznimi politiki, ki so ga izredno prijazno sprejeli. V kakšni misiji je prišel, ni moči poizvedeti. Nastid se pritožuje, da so ga na njegovem potovanju po Dalmaciji na več krajih insultirali. Posebno slabo se mu je godilo v Kotoru, kjer so mu žvižgali, pljuvali nanj in metali vanj gnila jajca. Hujšim insultom je utekel samo s hi trim odpotova-njem na Cetinje.
Pripoved praznovanja Tolstojevega Jubileja. —
Generalni guverner v Moskvi je prepovedal občinskemu svetu v Vologdi prirediti slavnost v proslavo 80-letnice grofa Leva Tolstega. Guverner v Harkovu ni prepovedal samo jubilejne slavnosti, nego celo predstavo drame „Moč teme".
Prvi sestanek slovenskih svobodomlslicev se vrši po § 2. zbor. zakona dne 7. septembra v „Narodnem domu" v Ljubljani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Program je sledeči; i. Svobodna misel; 2. Nastanek in razvoj Svobodne misli med Slovenci; 3. Današnje versko stanje slovendkega naroda ; 4, Naša organizacija in bodoče delo; 5. Nasveti, predlogi in prijateljski govori. Zborovanja se more udeležiti vsak v resnici svobodomiseln Slovenec. Razstava »Otrok" v LJubljani. — Razstavi „Otrok", ki se otvori slovesno 8. t. m., je namen, da zbudi v vseh slojih slovenskega, občinstva zanimanje za vse, kar spada v življenje otroka. Ta in druge enake razstave, ki se prirejajo tudi drugod, kažejo svetu, kako se je otrok vzgajal nekdaj in kako se odgaja in živi sedaj. Tu nahaja človek najlepšo priliko, da vidi, kako mu je ravnati in na kak način dosezati zaželjenih vspehov na vzgoji mladine.
Priznati moramo, da so drugi narodi daleč pred nami glede oskrbe otrok. Povsodi imajo že razven otroška zavetišča, bolnišnice, otroške zavode in zavarovalnice. Hvala Bogu, tudi v nas Slovencih so se vzbudili nekateri i Človekoljubni možje in začeli delati v tem smislu in dosegli so tudi lepih vspehov. Zdaj pn, ko nam nudi „ Splošno slovensko žensko društvo" tako lepo priliko, da pokaže tudi žena slovenska smisla in umevanja velikega prašanja „otroka", zdaj upamo, da se temu vabilu odzove sleherna, ki ima srca za Čil, zdrav, krepak, slovensk?- naraščaj. Že stari Grki so poznali rek: „zdrav duh v zdravem telesu". Oboje moramo torej negovati, oboje blažiti in vzgajati. Torej, komur je le možno, naj se potrudi v belo Ljubljano 1
ČlZ Pjavo In hrbet so Šla kolesa v Trstu 8-letnemu Rudolfu Pajku. Otrok je sedel na upreženi voz zadej, potem pa padel pod kolesa. Bil je takoj mrtev.
Sbod čeških kmetsklh občin.—Dne 26. pr. m. je HI v Eromerižu shod čeških kmetskih občin na Moravskem. Ob tej priliki se je pokazalo, da so županske organizacije izborna in- j štitucija in da so se na Moravskem v Kulturnem, gospodarskem in narodnem obziru ska-zale kot dobro sredstvo za pospeševanje občnega blagostanja. Razprave na tem shodu so bile zelo zanimive in za nas Slovence posebno poučne. Iz sprejete resolucije navajam samo glavne točke: 1. proglaša se občinski volilni red za zastarel in zakeva se, naj deželni zbor čim prej izdela nov volilni red, odgovarjajoč našim potrebam in duhu časa. 2. Zahteva se obvezna revizija občinskega gospodarstva potom deželnih uradnikov in na deželne stroške, nadalje uvedbo samopravnih kurzov po celi deželi na deželne stroške. 3. Saniranje občinskih financ. 4. Razširjenje in utrjen je organizacije čeških občin in sistematičnega, smotrenega dela na polju samouprave. Mera SIČInsM. — Kasacijsko sodišče je razpravljalo o ničnostni pritožbi rao rilca gali-
Objava.
Vpisovanje v c. kr. pripravnico za učiteljišča v Sežani se bode vršilo v ponedeljek in torek t. j. 14 in 1B. sept. t. 1. od 9,—-12. ure dopoludne.
Vsprejemajo se telesno pravilno razviti in duševno nadarjeni dečki, kateri so že dopolnili vsaj 13 let in pol in imajo temu primerno izobrazbo, Za vsprejem se zahteva 1. krstni list, 2. zadnje Šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo o popolnem zdravju in o cepljenju koz.
Kedor ni hodil zadnje leto v ni-kako šolo, skaže naj se s spričevalom o nravnostnem vedenju, katero spričevalo naj podpiše županstvo in šolsko vodstvo ali pa tudi župni urad v do-tičnem kraju.
Razglas.
Razpisuje se stem zmanjševalna dražba za oddajo zgradbe treh novih vodnjakov v Štanjelu, Kobdilju in Hru-ševici, ki bode v občinski pisarni v Kobdilju št. 42. dne 19. septembra t. I. od 9. do 11. ure predpoldne;
Klicna cena je 18.600 K; varščine je uložiti 5%. — Načrti, proračuni in dražbeni pogoji se zamorejo pregledati isti dan pred začeto dražbo.
Županstvo v Štanjelu
dne 25. avgusta 1908.
Fabiani.
izurjenega stenografa sprejme
odvetnik dr. Ivan Sket
u Gorici.
Nastop takoj.
PMa p tovora.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam si., občinstvu da sem otvorii pekarsko in likersko
= podružnico =
na MiFod\roFski cesti (8ia lamposanto)
Priporočam se posebno no«oyoročencem, birmancem za vsakovrstne kolače, torte in drago pecivo. Razpošiljam na željo na dom po mesta in deželi po jako nizki ceni.
Obenem priporočam
svojo staro že znano pekarno
=   v Raštelju.   =
Josip Valentinčič, pekovski mojster.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudao naznanjam, da sem prev/el
Anton Kuštrin
trgouec  z jedilnim blagom v Sorici, gosposka ulica št 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pobija po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci.
Odlikovana pekarija in sladCiGarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hjii)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In iikerj* na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. "^«
= Min api ==
stpajajoatt)0$t)j«n)
Slovenci, kupujte užigaiice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Obenem uljudno naznanjam, da sem otvorii zalogo raznovrstnih vin.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in pošteno postrežbo,
Pauel faganeli.
TrjIoVjko-obrtrta zadruja V Gorici
pegrlBtrovana zadrug-a s ceomejaalm Jamatoois,
Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri sknpni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreetovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi* prispevka v posebne rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/, «4, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
|^             Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
8$             Nova pravila no se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debii,
gjig    naj se oglasi v zadružnem uradu v »TrgovBkem domu«.
ra                                                                        Načelstvo in nadzorstvo.
Anton Potatzky v Corici
¦                       Na sredi Raftelja 7.
|:            TRGOVINA NA DROBNO IN DESELO.
I i Najceneje kipavalšee nlraberikega 1» drobnega It                blaga ter tkaili, preje !¦ oltij.
j                          POTREBŠČINE
I za piiarniee, Milee in popotnike.
I j NajboljSe Sivanke za šivalne stroje.
|[                        POTREBŠČINE
I        za krojače in čevlja, ie.
¦ gvetlnjlce. — Rožni rencl. — Masne I                      knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.            "*"    "
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Slovenci!
Ako imate pokvarjene ure,  prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
d Raštelu št. 30.
Vsaka ura  se  popravi v 24 urah po jako zmerni ceni.
Vinogradniki pozor!
Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake, naj se obrne na
Al. Pipana u Preserjih p. Komen.
|  Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gerioi Gorso Franc. Gius. št. 2, —-  Pilijalka v Dornbergn.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina  vina in  likerje po zmernih cenah. Zh veliko   nofi  priporoča   goriške pince, potice Itd.
Prua goriška touarna
omefnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   soeče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm
===== 100 x 150 z lnonogramom. =====
ferd. nflakuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekallšče Frana jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt ,in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinje! Poskušajte milo iz te (mm tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Pos^lZ?te!