Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna Inozemstvo . . ... L 2.500 I Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m L m Leto XI. - Štev. 8 Gorica - četrtek 19. februarja 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Trideset let konkordata Letos je dne 11. februarja poteklo 30 let, odkar je bil podpisan konkordat med italijansko vlado in eaj sv. Stolico ali tako zvani Lateranski pakt. Po vsej državi so se tega spomnili z večjimi ali manjšimi slovesnostmi, v šoli so šolske oblasti odredile, naj se dijakom pojasni Pomen te obletnice. Vatikansko e| glasilo »Osservatore Romano« je prineslo dva pomenljiva članka o tem dogodku in sicer najprej govor, ki ga je imel sedanji papež Janez XXIII., ko je bil še kardinal v Benetkah, in pa govor, ki ga je pripravil leta 1939 papež Pij XI. Za prvo desetletnico konkordata, a ga ni mogel prebrati, ker je ravno na predvečer umrl. Oba ta članka nam povesta bolj kot beseda katere koli druge osebe, kaj je bil in kaj je Lateranski pakt za sv. 1 Cerkev in za Italijo. Mt Kardinal roncalli o konkordatu I Kardinal Roncalli (Janez XXIII.) naj-1 prej poudari, kakšno vlogo je imela papeška država v zgodovini: bila je potrebna za obrambo in za podporo najvišjih i!, koristi človeškega in krščanskega duha, 'M za mir med ital. državicami in med evropskimi državami. To nalogo priznava Papeški državi vsa zgodovina. Saj je papeška država nastala prav iz potrebe, da se v nemirnem in nasilnem srednjem veku zagotovi papežu, kot najvišjemu Predstavniku' Cerkve in Kristusa, potrebna neodvisnost od svetnih vladarjev, ki so neprestano stremeli za tem, • da bi si podvrgli najvišjo cerkveno oblast in jo vpregli v službo svojih zemskih interesov, podobno kakor se je zgodilo na Vzhodu grškemu in ruskemu pravoslavnemu patriarhu. Prav zaradi tega, da bi užival duhovno suverenost v vodstvu Cerkve je papež v srednjem veku nujno Potreboval tudi neodvisno državo. Potem pa so se politične razmere v tvropi In posebno še v Italiji spremenile. Nacionalna ideja, ki jo je zbudila francoska revolucija in podžgale Napoleonove vojne je nevzdržno zajela cel Italski polotok. Proces narodnega zedinjenja je šel nevzdržno svojo pot in se Zaključil dne 20. sept. 1870, ko so čete Italijanske vlade vkorakale v Rim. Kako je tedanji papež Pij IX. odgovoril na tak korak, je znano: zaprl se je v Vatikan in izobčil ital. kralja in vlado, ker so se s silo polastili lastnine sv. Cerkve. In 50 let niso več papeži zapustili Vatikana, da bi stopili -na tla rimskega $ *nesta. SPOR MED DRŽAVO IN CERKVIJO V ITALIJI Nastal je tako med ital. državo in Cerkvijo konflikt, ki je doživel silno trajne momente. Obe oblasti, državna in cerkvena, sta se namreč gledali kot so-Vražnici; državna oblast je gledala v Cerkvi ono sovražno silo, ki je po njenem Mnenju nasprotovala narodnemu zedinjenju; cerkvena pa je gledala v državni *rednjeveško nasilje, ki Je kratilo Cerkvi nJene bistvene pravice, zlasti je ogrožalo njeno neodvisnost In suverenost. Frama-®8nski liberalni politiki, kl so od leta •»70 bili na vladi v Rimu, so vse storili, bi se konflikt med Cerkvijo in dr- Sv. oče Pij XI. (1922-1939), ki je sklenil konkordat med sv. Stolico in ital. državo. Ta dva in slični dogodki, ki so se takrat odigravali, nam povedo, kakšno je bilo bojno stanje med Cerkvijo in državo vsa leta do prve svetovne vojne. PRIPRAVLJA SE KONKORDAT Med prvo vojno in tudi že prej pod Pijem X. so se razmere začele nekoliko boljšati. Vidno je bilo, da spor med sv. Stolico in ital. državo ne more trajati v vek. Izvršena dejstva se pa tudi ne morejo več spremeniti. To se pravi, da se papeška država ni mogla več obno- viti v nekdanji meri. Taka spoznanja na eni in drugi strani so pripravljala teren za sporazum. Bilo je več poskusov, ki pa so vsi propadli zato, ker je bilo še preostro framasonsko ozračje v Italiji. Potem je prišel fašizem. Ta je za svoj prestiž potreboval tudi, da reši rimsko vprašanje, to je, da poravna spor med sv. Cerkvijo in ital. državo. Isto je želel sv. oče Pij XI., četudi iz drugih razlogov. Prišlo je tako do razgovorov, pogajanj, zahtev in popuščanj z ene in druge strani. Pij XI. je pot do konkordata takole opisal: PIJ XI. O KONKORDATU »Moramo se zahvaliti Gospodu za nelahko rešitev, da jo je nam pokazal in da so tudi drugi videli. Moramo priznati, da so nam tudi na drugi strani šli na roko. In morda je moral priti ravno mož, kot je ta, ki smo ga po božji Previdnosti srečali, mož brez predsodkov iz prejšnjih časov. Z božjo pomočjo, z velikim potrpljenjem, z velikim trudom, s številnimi razgovori smo uspeli, kot bi hodili po globokem breznu, da smo sklenili konkordat, ki, ako tudi ni najboljši, je vendar med najboljšimi, kar jih je bilo do sedaj sklenjenih. Z zadovoljstvom upamo, da smo tako vrnili Boga Italiji in Italijo Bogu.« Tako je gledal na konkordat sv. oče Pij XI. Izkušnja 30 let, življenje druge svetovne vojne in leta o njej pričajo, da je konkordat veliko pripomogel, da se je Cerkev v Italiji uveljavila in da imajo danes v državi ravno katoličani, organizirani v krščanski demokraciji, vodilno vlogo. Res je, niso bile izrabljene vse možnosti, ki jih konkordat nudi, da bi se še bolj uveljavila katoliška misel v naši državi, vendar to ni krivda konkordata, temveč katoličanov samih. (Nadaljevanje na 3. strani) Nova italijanska vlada Po večdnevnih posvetovanjih je poslanec Antonio Segni sestavil novo italijansko vlado ter jo v ponedeljek dopoldne predstavil predsedniku republike Gronchiju, pred katerim so prisegli zvestobo ustavi. — V novi enobarvni vladi sodelujejo samo demokristjani, od zunaj pa jih bodo podpirali liberalci in monarhisti. Socialni demokrati in republikanci bodo v opoziciji kot vse ostale druge stranke. V Segnijevi vladi so pa na drugi strani zastopane skoro vse notranje struje Kršč. demokracije. Vseh ministrov je 21. Glavni so: Ministrski predsednik in notranji minister: Antonio Segni; zunanji minister: Pella; o-brambni minister: Andreotti; prosvetni minister: Medici; Finančni minister: Taviani; pravosodni minister : Gonella; zakladni minister: Tambroni; minister za javna dela: Togni; minister za državne udeležbe : Ferrari Aggradi; minister za kmetijstvo: Rumor. Nova vlada se bo še ta teden predstavila parlamentu, da ji izreče zaupnico. Predvidevajo, da bo z lahkoto dosegla potrebno večino. To je 18. italijanska povojna vlada, druga, kateri predseduje Segni. Prvi je predsedoval skoro dve leti do maja 1957, dokler je trajalo sodelovanje med štirimi sredinskimi strankami. Zanimivo, da je bil sedaj poklican prav zato, da sestavi enostrankarsko vlado. Novi ministrski predsednik je zmeren in dosleden človek, ki se v prid skupnosti ne brani žrtvo- vati tudi svoje osebne koristi. A-grarna reforma v Italiji nosi njegovo ime in zaradi nje je sam izgubil eno četrtino svojega imetja na Sardiniji, od koder je doma. Tudi v osnutku tako zvanih kmetijskih pogodb je šel zelo daleč, ravnajoč se po načelih socialne pravičnosti. Sam je tudi namreč kmetovalec in posestnik, profesor prava in politik. Zahodni odgovor SZ V ponedeljek so vlade zahodnih držav izročile odgovor Sovjetski zvezi na njen predlog za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Odgovor je odobril tudi stalni a-tlantski svet. — Zahodnjaki zavračajo omenjeni sovjetski predlog ter so odločni ostati v Berlinu. Za razpravljanje o nemškem vprašanju ter o evropski varnosti predlagajo konferenco štirih velikih. Medtem je berlinski župan Brandt obiskal ZDA, kjer si je skušal pridobiti naklonjenost javnega mnenja do berlinskega vprašanja. — V Bonnu pa so izjavili, da so pripravljeni sprejeti predlog, po katerem naj bi obe Nemčiji poslali svoje opazovalce na morebitno četverno konferenco o nemškem vprašanju. — Stališče zahoda je v glavnem naslednje: doslednost v načelih, popustljivost v taktiki. Ciper postane neodvisna republika «0 *Vo rajši poostril kakor ublažil. Zato n. pr. molče dovolili, da se je rimska ®°drga dvignila ob prenosu zemskih o ‘‘ankov Pija IX. v cerkev sv. Lovrenca Veranu ter grozila, da jih vrže v Ti-r°- Samo odločen nastop vernikov je Preprečil, da se to oskrunjenje ni zgodl-°* V ta boj spada tudi postavitev spomenika — odpadniku Giordanu Brunu j*rav tiste dni, ko je katoliški svet ob-aJal zlato mašo Leona XIII. leta 1888. Ozračje nad Ciprom se je nenadoma 'zjasnilo. Vprašanje Cipra, ki je zadnja leta zastrupljalo odnose med Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo ter mu ni bilo videti izhoda iz slepe ulice, v katero je zašlo, je bilo končno rešeno pretekli teden. Po skoro enotedenskih tajnih pogajanjih sta v sredo 11. t. m. grški in turški ministrski predsednik Karaman-dis in Menderes podpisala v Ziiri-hu (Švica) načelni sporazum, po katerem dobi otok Ciper neodvisnost in postane samostojna država. Predsednik bo Grk, podpredsednik pa Turk. Otoka si ne smeta v bodočnosti priključiti ne Grčija ne Turčija; v ta namen so določjli, da bo za spremembo bodoče ustave potrebna 90% večina v parlamentu, v katerem bo 70% Grkov in 30% Turkov. Podrobnosti doseženega sporazuma niso še znane, v glavnem pa jih bo treba še določiti sporazumno s tretjo zainteresirano državo t. j. Vel. Britanijo, pod katere vrhovnost še vedno spada. Selwyn Lloyd je v Spodnji zbornici izjavil, da bo Anglija sprejela grško-turški predlog o neodvisnosti otoka z naklonjenostjo. V Angliji so sporočilo o omenjenem sporazumu sprejeli z zadoščenjem ter skoro z občutkom oddahnjenosti, da se je to za njih mučno vprašanje končno vendarle rešilo. London se bo verjetno zadovoljil s tem, da mu pustijo vojaška oporišča na otoku. V zvezi s podelitvijo neodvisnosti Cipru je treba rešiti še mnogo drugih problemov, predvsem ali ostane še naprej v Common-vvealthu in v Atlantskem paktu. V ta namen se je v torek pričela v Londonu tristranska konferenca o Cipru (Vel. Britanija, Gr- čija, Turčija) ob prisotnosti voditeljev grške in turške skupnosti na Cipru. Pogajanja v Londonu se udeležuje tudi nadškof Ma-karios, katerega so Angleži zadnja leta preganjali. — Načelno je Vel. Britanija pristala na neodvisnost Cipra, zato obstajajo dobri izgledi za uspešen izid konference. Po prvih poročilih so Ciprčani z veseljem pozdravili novico, da dobijo neodvisnost; nezadovoljni so samo skrajni nacionalisti. Ciprsko vprašanje je v marsičem zelo podobno tržaškemu pred petimi leti. — Prebivalstvo na o-toku je mešano: 4/5 Grkov 1 /5 Turkov. Priključitev sta do nedavnega zahtevali Grčija in Turčija. Temeljna razlika je samo v tem, da bodo Cipru podelili neodvisnost, medtem ko so jo Trstu ta-korekoč vzeli. Resen spor za Ciper traja že skoro štiri leta in je v vsem tem času krhal zahodno solidarnost v okviru NATO. Zato doseženi sporazum v Ziirihu pomeni važno zmago za zahod. Trenja med Grki in Turki, ki so se odražala tudi v meddržavnih odnosih, bodo s tem prenehala. Za to je bilo potrebno, da vsaka stran malo popusti; Grčija se je odrekla priključitvi, Turčija pa razdelitvi o-toka. Ko se bodo še Angleži odpovedali vrhovnosti, bo kompromis popoln in Ciper bo po dolgih stoletjih spet neodvisen. »Vremena Ciprčanom bodo se zjasnila«. Sovjetsko-perzijska pogajanja prekinjena Sovjetska agencija Tass je pretekli teden sporočila, da so se pogajanja med Sovjetsko zvezo ter Iranom za sklenitev prijateljske nenapadalne pogodbe, razbila zaradi vmešavanja tujih sil v perzijske notranje zadeve. Ta tuja sila naj bi bile Združene države, ki naj bi bile šaha opozorile, naj se ne preveč veže s Sovjeti. Vendar se zdi, da so pravi vzroki še drugje. Perzija ‘je baje zahtevala kot pogoj za sklenitev o-menjene pogodbe odpravo nekaterih členov rusko-iranske pogodbe iz leta 1921, po katerih v določenih primerih sovjetske čete lahko vstopijo na perzijska tla. Sovjeti so pa od druge strani hoteli ločiti Iran od Zahoda, da bi ne dovolil vojaških oporišč na svojem ozemlju. — V Teheranu pripominjajo, da so pobudo za pogodbo dali Sovjeti, ki so tudi pogajanja sami prekinili. Debre in De Gaulle potujeta Du,,e» operiran Pretekli teden je novi francoski ministrski predsednik Debre šel v Alžir, da se osebno prepriča, kako se v deželi izvajajo vladni programi. Naletel je na zelo mrzel in sovražen sprejem pri francoskih nacionalistih. Ti so proti njemu vprizorili protestne manifestacije, kakor pred tremi leti proti Guy Molletu. — Nekateri iz množice so ga odkrito zmerjali ter vpili: »De Gaullu štrik za vrat!« in podobno. — O tem je Debre poročal predsedniku republike, ki je takoj odredil, da pridejo odgovorni pred sodišče zaradi žalitve državnega poglavarja. Obenem je opomnil francoske kolone v Alžiru, naj se zavedajo, da so sami hoteli močno državo in sedaj jo imajo. — Ta teden je De Gaulle obiskal glavna mesta v južni Franciji. To je njegovo prvo potovanje po državi. Odnosi med Francijo in Tunizijo so se spet poslabšali po aretaciji 14 francoskih uslužbencev v Tunizu, osumljenih vohunstva. Zasedanje manjšinskega odbora v Beogradu Delovni spored Manjšinskega odbora v Beogradu obsega v glavnem štiri točke: 1. uradna raba manjšinskih jezikov v pisanem in ustnem občevanju z upravnimi in sodnimi oblastmi; 2. dvojezični napisi v javnih ustanovah ter imena krajev in cest na področju, čigar meje določa Londonska spomenica o sporazumu: 3. vprašanje šol za eno in drugo manjšino; 3. pritožbe zasebnikov in manjšinskih organizacij. Komaj se je ameriški zunanji minister Dulles vrnil iz Evrope v ZDA, je šel takoj v bolnico, kjer so ga operirali. Bolehal je na vdrt-ju (kili). Ob tej priliki so zdravniki opazili, da ima tudi raka, za kar je pa potrebno dolgo zdravljenje. Zato se predvideva, da bo moral biti Dulles precej časa odsoten. Začeli so že govoriti o morebitnem njegovem nasledniku, vendar zaenkrat se zdi, da do novega imenovanja ne bo prišlo. Tako se je izrazil tudi sam Eisen-hower. — Trenutno ga v zunanjem ministrstvu nadomešča podtajnik Herter. Dulles je brez dvoma eden najboljših ameriških strokovnjakov za zunanjo politiko. Zna biti trd in neizprosen, a tudi popustljiv in prožen, kakor zadnje čase na primer. NAS TEDEN V CERKVI Iz pastirskega pisma goriškega nadškofa 22.2. nedelja, 2. post.: Stol sv. Petra; sv. Marjeta Kortonska 23.2. ponedeljek: sv. Peter Damjan, c. uč. 24.2. torek: sv. Matija, ap. 25.2. sreda: sv. Valbruna, d. 26.2. četrtek: sv. Matilda, d. 27.2. petek: sv. Gabrijel Ž.M.B., spozn. 28.2. sobota: sv. Roman, op.; sv. Hermina * SV. MATIJA je bil izvoljen od apostolov namesto odpadlega Juda Iškarjota. Poglavar apostolov, Peter, prvi papež, je rekel na zborovanju apostolov: Takega moramo izbrati, ki je bil znami priča o Jezusu, od tedaj, ko ga je Janez v Jor- danu krstil, pa dotlej, ko je šel v nebesa.« Tak je bil Matija, vseskozi priča, očividec Jezusovega delovanja, nauka in čudežev. Matija je pričakoval božje kraljestvo, skrben je bil za dušno zveličanje: zato je tako želel biti poučen, zato se je pridružil spokornemu pridigarju Janezu Krstniku in potem Jezusu. Stalno je bil z njim. Ni iskal časti, ampak resnico in milost božjo. Skromnega v zahtevah, zvestega v izpolnjevanju dolžnosti — je Bog tako zelo povišal. — Ali poslušaš rad božjo besedo? Si zvest v službi božji? 2. postna nedelja Živimo v postnem času. Potrebna nam je kršč. zmernost in pokora. Post in pokora, čeprav na splošno malo priljubljena, imata za nas ljudi velik pomen in veliko korist: varujeta nas pred grehom in hudim duhom; varujeta pred večno pogubo; varujeta pred peklom; utrjujeta dušo, dajeta človeku zrelost; vodita k svetosti in k večni blaženosti. Zveličar je izjavil, da je strma, težavna in naporna pot, ki vodi v življenje : »Vstopite,« pravi in kliče U-čenik, »skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!« Malo je po Jezusovi izjavi ljudi, ki hodijo po poti življenja, večina jih je na poti pogube. Mi si gotovo želimo doseči večno življenje. Zatorej ljubimo post in pokoro, zlasti v duhovnem smislu ! Ne bodimo požrešni, ne bodimo nezmerni v jedi in pijači, ne vdajajmo se pijanosti, ne bodimo lakotni, ne pohlepni; ne bodimo lakomni, ne materialisti! Ne bodimo leni in zaspani in ne iščimo nedovoljenih užitkov! Živimo trezno in pošteno! Jejmo in pijmo po pameti in potrebi! Živimo po veri in skrbimo za trajno svetost naše duše! Boljše je imeti prazen želodec kot pa prazno in grešno dušo. Boljše je stanje telesa brez hrane kot pa sta- nje duše brez božje milosti. I-mejmo potrebno skrb za dušo in za telo! Hranimo primerno oboje! Večjo skrb zasluži duša. Ljudje na splošno vse premalo storijo in skrbijo za svojo dušo, za blagor svoje duše. Sv. Pavel (glej berilo!) nas uči, da moramo Bogu ugajati. Bog pa želi svetost in svetnike, t. j. popolne kristjane. Bog ne mara grešnikov in grehov. »To je namreč božja volja, razlaga sv. Pavel, da se posvetite: da se zdržite nečistosti. — Bog nas namreč ni poklical k nečistosti, namreč k svetosti.« — Oklenimo se svetosti, da bomo Bogu všeč in vekomaj srečni! Evangelij nam opisuje Jezusovo spremenjenje na gori. Nebeško lep in ves blesteč je bil spremenjeni Zveličar. Vsa lepa, čista in blesteča je tudi naša duša, kadar je brez greha. Greh jo pa vso umaže, težko rani in zmaliči. Varujmo se greha, da bomo nekoč kot Jezus lepi in blaženi v nebesih! Posvetimo naše duše, posvetimo naše osebe in posvetimo naše življenje! — Ni nam ukazan strog telesni post, izpolnimo pa duhovnega! Ogibajmo se vsega grešnega, odpovejmo se vsemu škodljivemu, nepotrebnemu in brezkoristnemu ter iščimo krščansko popolnost! Naš post bodi potrebna zmernost v vseh stvareh, naš post bodi brezgrešno življenje, čista duša, popolna ljubezen do Boga in do bližnjega, in življenjska svetost! >!T življenja Cerlcve Kratek papežev nagovor na pepelnico Pomoč za gobavce Preteklo sredo na obletnico Marijinega prikazovanja v Lurdu je sveti oče z okna svojega stanovanja molil Angel Gospodov z množico zbrano na trgu sv. Petra. Potem se je v kratkem nagovoru spomnil lurške obletnice, začetka postnega časa in obletnice sklenitve lateranske pogodbe. Nemški škofje so prosili svoje vernike, naj v postnem času doprinesejo vsaj eno žrtev v korist gobavih bolnikov po svetu. V pastirskem pismu pravijo med drugim: Brezbožna vlada in diktatura sta za dvajset let odtrgali Nemčijo od ostalega sveta. Sedaj so spet vsa vrata in okna v svet odprta. Pokažimo, da to ni bilo zaman . Zaključek lurške stoletnice Uradni zaključek lurške stoletnice je bil na god svete Bernardke. Za romarje v Lurdu je imel sveti oče sam radijski nagovor. Zaključne slovesnosti je vodil pariški nadškof, kardinal Feltin. Sveti oče postnim pridigarjem Na pustni torek je sveti oče sprejel v avdijenci rimske pridigarje in jim dal navodila za, postne govore. Opomnil je pridigarje, naj se odlikujejo njihovi govori po modrosti, preprostosti in ljubezni. Modrost naj se kaže v tem, da predmet svojega govora vedno skrbno izberejo in dobro pripravijo. Preprostost je pridigarjev velik dar, da zna najti tisto pot, ki vodi gotovo do srca. Ljubezen pa mora biti pridigarjeva stalna spremljevalka. Mi moramo biti apostoli ljubezni. Nova fakulteta na katoliški univerzi v Toki ju Prvega aprila bodo na katoliški univerzi Sopiha v Tokiju odprli novo fakulteto za japonsko literaturo. Za novo fakulteto se je doslej že javilo 40 dijakov. Fakulteta je že dobila vsa potrebna uradna dovoljenja. Kardinal Tisserant v Hartumu Na poti v Abesinijo se je kardinal Tisserant za 24 ur ustavil v Hartumu. Na letališču so kardinala sprejeli krajevni škofje, zastopniki vlade in številni člani diplomatskega zbora. Takoj nato je kardinal daroval sveto mašo v katedrali. Cerkev je bila polna vernikov, saj je kardinal delil sveto obhajilo nad pol ure. Dopoldne je kardinala sprejel predsednik mlade sudanske republike general Ibrahim Abbud, ki je zagotovil, da bodo državne oblasti spoštovale verske svoboščine. Arabski tisk je zelo pozorno spremljal kardinalov obisk. Odmevi na napoved vesoljnega cerkvenega zbora Anglikanci so na splošno ugodno sprejeli napoved, da se bo prihodnji vesoljni cerkveni zbor bavil predvsem z vprašanjem o zedinjenju ločenih kristjanov. 2e dolgo časa si mnogi anglikanci želijo zbližanja s katoliško Cerkvijo; seveda bo treba premostiti nešteto težav. — širijo se novice, da bo sveti oče v kratkem imenoval posebno kardinalsko komisijo, ki bo vodila priprave za prihodnji cerkveni zbor. V komisiji ne bodo le kardinali vatikanske kurije, ampak tudi kardinali, ki so v dušnem pastirstvu. Helikopter v Vatikanu Na vatikanske vrtove se je spustil ameriški helikopter. Prisoten je bil tudi sv. oče. Navaden ptič je spravil v zadrego kardinale in tudi svetega očeta, ker je povzročil silen veter, ki je dvigal talarje in odnašal klobuke. Pilot je povabil svetega očeta, naj poleti odide na počitnice v Castelgandolfo s helikopterjem. Goriški nadškof Ambrosi in ljubljanski škof Rožman v Lurdu septembra 5958 Za letošnji postni čas je goriški nadškof msgr. Hijacint Ambrosi izdal pastirsko pismo, ki govori o krščanskem upanju. I,epo najprej poudari, kako mora človeka pri vsem njegovem delu podpirati upanje na uspeh, sicer ne bo ničesar dosegel. Toda vse dobrine tega sveta ne morejo nasititi človekovega hrepenenja, ki stremi za večnimi, za Bogom. Da to dosežemo, nas podpira krščansko upanje. KRŠČANSKO UPANJE je nadnaravna moč, ki jo prejmemo po milosti Svetega Duha, po kateri težimo k Bogu, naši najvišji dobrini, v želji, da bi Ga dosegli, in zaupamo, da nam bo On dal pomoč, ki nam je potrebna za dosego večnega življenja. Je to dar, ki ga je Bog naklonil vsakemu izmed nas, ko smo pri sv. krstu postali žive.celice skrivnostnega Kristusovega Telesa. Krščansko upanje je božja čednost, ker prihaja od Boga in ker se nanaša nanj, kot predmet našega hrepenenja. Krščansko upanje se ne opira na zemske ideale in varljive obljube; temelji na trdni veri v božjo moč in dobroto, ki je trdna opora vsega, kar moramo upati. To upanje pa temelji tudi na božjih obljubah in na Kristusovem zasluženju. Kako trden je torej temelj tega upanja, ki ga noben vihar življenja.ne more omajati! V nadaljevanju nadškof utemeljuje razloge za kršč. upanje, opominja na ovire ter kaže na potrebo našega sodelovanja in na molitev kot najbolj uspešno pomoč za upanje. Zaključuje pa: MARIJA, NAŠE UPANJE Morda je ponižanje, ki ga čutimo zaradi grehov, tako silno, da si ne upamo dvigniti pogleda k Bogu, ki ga vidimo predvsem kot pravičnega Sodnika. Takrat bo vsakomur neprimerno lažje se zateči k Mariji, ki je tako dobrotna in usmiljena do tistih otrok, ki so usmiljenja najbolj potrebni. Zatecimo se polni zaupanje k Njej s tisto molitvijo, ki jo Cerkev ponavlja skozi stoletja; »Pod Tvoje varstvo pribežimo, sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o dobrotljiva, sladka Devica Marija.« »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in v naši smrtni uri.« Pobožnost do Marije nam je zagotovilo večnega zveličanja. Vsak dan se zaupno obrnimo k njej s pobožno molitvijo angelskega češčenja in rožnega venca. Blagor dušam in družinam, ki redno molijo rožni venec, ki je najuspešnejše orožje zoper sovražnike Cerkve in duš. Tretjega februarja smo pokopali č. g. župnika Antona Češornja, ki je nenadoma preminil za srčno kapjo v nedeljo 1. februarja. Njegova smrt je presunila nelc vso župnijo, temveč tudi vso okolico tostran in onstran meje, kar se je izkazalo pri pogrebnih svečanostih, katerih se je udeležilo kar 14 duhovnikov iz Italije in 31 iz bližnje in daljne okolice v Jugoslaviji. Tako veliko število duhovnikov, ki se je zbralo ob pokojniku poleg množice vernega ljudstva, ki je dobesedno napolnilo prostrano župnijsko cerkev presvetega Srca Jezusovega, priča o zavesti velike izgube v župniji in deželi. Priložnostni govornik e. g. župnik in dekan iz Solkana Andrej Simčič je v orisanju pokojnikovega lika vse to poudaril, ko je iz- Sv. oče bo šel v Benetke Sirijo se glasovi, da bo koncem aprila sveti oče prišel na obisk v Benetke. Pri tisti priliki bo izročil svetniške relikvije sv. Pija X. Tako bi se izpolnila obljuba nekdanjega beneškega patriarha pred odhodom na konklave: Vrnil se bom živ ali mrtev. Sveti oče Janez XXIII. bo baje potoval z letalom. Novica o papeževem obisku v Benetkah še ni uradno potrjena, a dejstvo je, da ne gre več za navadna ugibanja. Proti razporokam v Belgiji Belgijski katoličani so začeli obširno kampanijo proti razporokam in to ne samo tistim, ki se izvršijo pred sodiščem, ampak tudi onim, ko zakonca po medsebojnem tihem dogovoru gresta narazen. Predvsem poudarjajo veliko škodo, ki jo trpe otroci. Nova klinika v Hong-Kongu V Hong-Kongu so odprli novo kliniko, ki bo nudila brezplačno zdravniško pomoč. V Hong-Kongu je že 23 različnih katoliških zavodov. vedno opominjal, naj vendar lepo govo- P rijo in opustijo tujke kot grdo razvado.) J O resničnem kulturnem bogastvu tega mo- —, ža priča tudi njegova osebna knjižica, kij vsebuje prave dragocenosti. Pokojnik je bil velik prijatelj vseh ob-;0^ mejnih študentov, ki so prihajali k njemu v Mirnik kakor k mentorju in buditelju; narodne zavesti. Pokojnik si je nabral neminljivih zaslug za narod, za katerega je trpel pod fašistično peto. Kako smo se zatorej začudili, ko je na novem položaju v matični državi kmalu po priključitvi moral pred sodišče, ki ga je obsodilo na veliko število let ječe, od katerih je tudi odsedel polnih pet let. To krivično ponižanje od strani tistih, ki bi mu morali priznati vsaj zasluge za narodno stvar, je moža močno potrlo. Ko1 se je po pomiloščenju vrnil iz zapora, je že bil bolan na srcu. Ni si več 'opomogel in je moral leči v grob, čeprav je dopolnil komaj 61 let. Krivci naj le pomislijo, kakšno hudobijo so storili, in naj popravijo to in podobne krivice vsaj s tem, da izpustijo iz zapora vse duhovnike, ki tam po nedolžnem trpijo: č. g. Ivana Hlada, č. g. Ivana Kobala iz Kobarida ter č. g. Ivana Kobala iz Črnega vrha. S težkim srcem smo se od pokojnega gospoda poslovili, vendar nas tolaži zavest, da je slovenski narod onstran meje pridobil v nebesih velikega zaščitnika, tostran meje pa vzornika v ljubezni do lastnega naroda, polnega plemenite strpnosti in spoštovanja do drugih narodnosti! vs Ho »it ral dr; tai te, »ai So, izr l Za pokojnim g. Cešornjo žalujejo po- Po sebno župnije, kjer je služboval: Bovec, Log pod Mangartom, Ukve v Kanalski dolini, Mirnik in še najbolj Drežnica. Srce Jezusovo, kateremu je drežniška cerkev posvečena, naj mu bo večna sladkost v nebesih. Zl. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI 4al *ne »o odi *es vis; vik fcai doi Sll\ Umrl je č.g. Anton Češornja javil, da je bil pokojnik velik mož, ki pušča v škofiji veliko vrzel. Pokojnik je res bil velik mož božji in velik mož našega naroda ob meji. Kot duhovnika ga po pravici lahko štejemo med najboljše v goriški škofiji. Poleg vzornega izvrševanja svojih župnijskih poslov je bil pokojnik mož molitve, zlasti za zedinjenje kristjanov. Že v bogoslovju je uvedel molitveno osmino za zedinjenje ločenih bratov in s tem vplival na začetek te osmine v goriški stolni župniji. V skrbi za lepoto službe božje in hiše božje ga ne more nihče prekositi. V Mirniku je postavil zvonik, ki bo gotovo veljal za njegov najlepši kamniti spomenik. V Drež-nici ga je smrt zalotila, prav ko je poslavljal novi cerkveni tlak. Zaradi tega tlaka je kljub slabemu zdravju toliko prehodil in se trudil, da lahko rečemo, da si je tudi s tem precej skrajšal življenje. Ni bil pa le pobožen in vnet duhovnik, bil je tudi učen duhovnik. Poznal je staro Belgija V prijaznem rudarskem mestu Eisden v Limburgu sta v ožjem krogu slavila svojo srebrno poroko rojaka Jože Avsec in žena Ančka roj. Breznikar, pridna bralca slovenskega časopisja. Čestitamo! Prav Bog je obvaroval našega rudarja v Gilly pri Charleroi žvana Baluša (Td-naca iz Gor. Tarbja v Beneški Sloveniji),: da je ostal živ, ko se je 400 metrov pod zemljo posul rov 15 metrov na dolgo. Nje-’ gov tovariš pri delu je bil na mestu mrtev. On pa je ostal nepoškodovan ob steni 34 ur, dokler niso reševalci naredili skozi grušč zasilni rov in prišli do njega. Kakšna sreča tudi za ženo in otroke doma v Gorenjem Tarbju! Sicer je pa nastopila v Belgiji huda rudarska kriza: večina rudnikov dela le tri oz. štiri dni na teden, ker premoga ne morejo prodati. $ve kui ka2 Voj Iz Argentine V slovenski vasi Lanusu v Buenos Airesu so za Brezmadežno imeli prvo sv. obhajilo v kapeli Baragovega misijonišča. Prvič je prejelo Jezusa devet slovenskih dečkov in deklic. V isti cerkvi sc je poročila dolgoletna učiteljica v slovenski šoli Zdenka Virantova z Janom Lovrom. Pri maši jima je pel zbor Gallus, ker je ženin bil nekaj časa njegov predsednik, svoji »gospodični« so pa otroci pripravili veselo presenečenje, ko so ji podarili gramofonsko ploščo, na kateri so bile pesmi njih lastnega o-troškega zbora, ki ga je gdč. Virantova dolgo let pomagala voditi. V Lanusu so imeli tudi bogat obisk sv. Miklavža in pa veselo silvestrovanje. Lepe slovenske navade so torej šle za Slovenci tudi v Argentino. Ljubljanska univerza ima 8000 študentov V zimskem semestru se je na ljubljansko univerzo vpisalo 7841 rednih študentov in nad 200 izrednih. Največ slušateljev' itnajo tri tehnične fakultete: elektrotehnika in strojništvo 1476, rudarstvo, metalurgija in kemijska tehnologija 1092, arhitektura, gradbeništvo in geodezija 946-Njim sledijo: pravna fakulteta 878 slušateljev, filozofska 843, medicinska 556, agronomija, gozdarstvo in veterina 534 in naravoslovna fakulteta 438. Dobrih 80% vseh študentov je iz Slovenije, 19% pa jih je iz južnih pokrajin države ter inozemcev-Med nedomačimi prednjačijo Srbi (714). inozemcev pa je 50. L li reš *la: Vpt kal v i tali Mu kat La kve val tat »ti koli 'at Jezi io ti ozi, hep Se »ki Se kot ra SpQ hi tu »h ha L US dt»\ 81 a uki hoj P ho %i TAKA SPRIČEVALA ODKLANJAMO Iz Trsta smo prejeli s prošnjo, da objavimo. Ze nekaj dni je videti na slovenskih j šolah v Trstu nemalo razburjenja. Cernu vse to? Kot je splošno znano, je bilo prvo j tromesečje zaključeno že pred božičem in učenci vseh šol so dobili prve ocene v j tem tekočem šolskem letu. že takrat je bilo veliko godrnjanja, ker šole niso še dobile tiskovin, za spričevala in so uspehe sporočili učencem le ustno. Težko je bilo staršem dopovedovati, da niso šole krive, ker ni spričeval, ker jih pač šole enostavno niso prejele od višjih šolskih oblasti, ki niso pravočasno preskrbele za natis tiskovin. Trideset let konkordata (Nadaljevanje s 1. strani) POMEN LATERANSKEGA PAKTA Kardinal Angelo Roncalli takole razlaga ]*omen konkordata: Lateranski pakt pomeni, da se Cerkev odpoveduje vsaki zahtevi po obnovitvi nekdanje papeške države. Na drugi strani pa ital. država tarantira spoštovanje načel katoliške ve-re, versko svobodo, pouk krščanskega *auka, nerazvezljivost zakona in še dru-80, kar spada k dediščini krščanskih Uročil ital. naroda. Ko se je Cerkev odpovedala zahtevi Po nekdanji svetni državi, se ni odpovedala svoji neodvisnosti. Pij XI. je razumel, da danes ni več potrebna teritorialno razsežna država, da ohrani svojo neodvisnost. Če bi to bilo potrebno, bi danes v atomski dobi bili samo dve neod-visni in suvereni državi, Rusija in Ame-%a. Zato se je papež zadovoljil z najmanjšo teritorialno razsežnostjo, z Vatikanskim mestom, ki meri 44 ha; je pa dovolj veliko, da je tam papež svoj in suveren vladar, neodvisen od katere koli svetne oblasti. Tudi v tem oziru je izkušnja dala prav Piju XI., kot je pokazala druga svetovna vojna. KONKORDAT IN NARODNA MANJŠINA Lateranski pakt pa *i mogel zadovoljivo fešiti vseh vprašanj, *lasti ni mogel rešiti vPrašanj, ki so se tikale narodne manjšine v tedanji fašistični I-*aliji. Papež je od Mussolinija dosegel, '‘ar je bilo mogoče, ^a širši blagor Cerkve v Italiji. je žrtvo-V*1 nekatere pravice "arodnih manjšin, zla-pravico, da se v *°U vrši pouk kršč. 'auka v materinem Wu in da naj ima-I® tudi manjšine lastni verski tisk. V tem tt*iru je bil Mussolini ^Popustljiv. Pij XI. ** je uklonil. Italijanki katoličani pa naj *e zavedajo, da imajo konkordat tudi z žr-lvami slovenske in Vinške narodne manj- V v Italiji. Sedaj pa so tiskovine tukaj. Najprej so jih prejele osnovne šole, nato pa še srednje. Toda kakšno začudenje in zgražanje! Spričevala za osnovne šole imajo take jezikovne in tiskovne pogreške, da je učitelje naravnost sram, kaj bodo rekli. u-čenci in starši taki slovenščini, kot je v spričevalih. Toda to še ni vse. Najhujše šele pride. Spričevala za osnovne šole prinašajo naenkrat popolnoma nove razpredelnice za predmete in njih skupine. Najprej je potisnjena slovenščina kot učni jezik na podrejeno mesto. Pripominjamo, da je po prvi svetovni vojni slovenščina na slovenskih šolah v Italiji bila v pred-fašistični dobi vedno na prvem mestu. Danes pa je na Tržaškem, kjer je še vedno komisariatna uprava, slovenščina potisnjena na podrejeno mesto. Potem so nekateri predmeti, ki so bili na sklepni konferenci drugače ocenjeni, v novih spričevalih strnjeni skupaj. Kako naj danes oceni učitelj učenca, ki je bil prej ocenjen iz enega predmeta osem in iz drugega sedem, sedaj pa je oboje le en sam red? Naj oceni z osem ali s sedem? Kar pa je najhujše, je to, da se vpisnice ne ujemajo z razpredelnicami v spričevalih. Sedaj je treba popraviti v spričevalih napake, ki jih je nemalo, v vpisnicah pa je treba popraviti razpredelnice in združiti predmete in ocene. Pripominjamo, da so vpisnice in spričevala uradni dokumenti, katere je po členu 478 kazenskega zakona kaznivo popravljati. Kako bodo torej izgledale vpisnice in kako spričevala? Povrhu pa je šolska konferenca ocene definitivno zaključila. Danes si ne more nihče prevzeti odgovornosti za kakršnokoli spreminjanje. Pred podobne težave kot osnovne šole so postavljene tudi srednje šole. Prvo težavo imajo profesorji verouka. Kar naenkrat so videli šele iz spričeval, da morajo dati učencem kar dve oceni iz verouka, in to tudi za prvo tromesečje, ki je bilo zaključeno že pred dvema mesecema. Tudi srednješolske vpisnice nimajo dveh razpredelnic za dve oceni iz verouka. Kako vendar čudrio izgleda, da profesorji šele iz spričeval z dvomesečno zakasnitvijo zvedo, da morajo dati dve oceni namesto ene. Tudi na srednjih šolah je tro-mesečna konferenca ocene že sprejela kot dokončne in bi jih bilo treba sedaj spreminjati. Kdo naj si to dovoli? Zakaj šolske oblasti niso takoj v začetku šolskega leta tega uradno javile? Slovenske politične skupine so protestirale pri šefu Ravnateljstva za javno šolstvo prof. Udini, pri šolskem skrbniku dr. Tavelli, sindikat slovenske šole je protestiral pri generalnem vladnem komisarju, kateremu so tudi politične stranke in skupine poslale pismeni protest. Toda kaj čudno je, kako se vsi ti go-spodnje naenkrat izgovarjajo in nihče ne mara prevzeti krivde za tako grobo kršenje predpisov. Vsi priznajo, da vse to ni prav, nihče pa še ni dokončno dejal, vsaj do danes 16. februarja, da bodo tiskovine uničili in .pripravili nove in pravilne. Prav tako šole še niso do danes prejele novih navodil vsaj za drugo tro- mesečje, ki bo čez dober mesec zaključeno. Spričo vsega tega se nam zdi zelo neprimerno vse pisanje, kako dobro se godi slovenski manjšini, kake predpravice uživa in podobno. Vseh teh nevšečnosti pa bi bilo konec in bi jih sploh ne bilo, če bi se vsaj na šolskem področju držali zagotovil londonskega sporazuma, ki v točki 2 c Posebnega statuta izrecno zagotavlja enakost udeležbe v uradih zlasti na šolskem področju. Ce bi imeli Slovenci na šolskih uradih, in sicer na Ravnateljstvu za javno šolstvo in na Šolskem skrbništvu odgovorne in odločujoče slovenske funkcionarje, bi vseh teh neprilik ne bilo. Mi ne zahtevamo samo in se ne zadovoljimo, da bodo šolska spričevala za prihodnje šolsko leto v redu. Zahtevamo, da so v redu in dostojna tudi letošnja. Taka spričevala, kakršna so sedaj v pripravi, žalijo narodno čast, slovensko šolo, slovenske šolnike, starše in otroke. Prav tako pa nikakor niso v čast oblasti, ki jih . je izdala. Ali naj gredo taki spački v javnost? Ali jih bodo slovenski starši podpisali? In kdo bo v bodoče verjel takim popravkom? Odgovornosti za popravke pa si ne more prevzeti niti gospod generalni vladni komisar. Sklepi šolskih konferenc so dokončni, popravljanje uradnih listin pa je po zakonu prepovedano. Edini izhod so nove in dostojne tiskovine. Naše skupno romanje 1959 f C. g. Ludvik Sluga pred 15. leti ustreljen skupaj s č. g. Ladom Piščancem V zadnjem mesecu smo dobili več drobnih vprašanj o našem letošnjem skupnem romanju. Danes odgovarjamo samo na tista vprašanja, na katera v tem času, ki je še vendar daleč od romanja, moremo •odgovoriti. Kakor se zdi, je vprašanja zbudil članek o romanju v božični številki. Ker je vprašanj veliko, zato na vsako vprašanje takoj odgovorimo, in sicer: 1: Ali se gotovo vrši letošnje skupno romanje v Einsiedel v Švici? Da, gotovo! Tudi čas je že določen, in sicer od 24. do 27. julija, to je okrog zadnje nedelje v juliju. 2: Kako. potujemo? Ali z vlakom? Potujemo v Švico skozi Avstrijo? Naša pot z vlakom .nas pelje v Einsie-deln le skozi Italijo, in sicer tako: Trst -Milan - Domodossola - Bem - Luzzern -Einsiedeln - Chiasso - Milan - Trst. Pot po Švici bi mogli kaj malega spremeniti, če bi dobili boljši nasvet. Ali se vozimo po Švici podnevi? Od Milana naprej do naše romarske točke in nazaj do Milana se vozimo vedno podnevi, od Trsta do Milana in nazaj se vozimo v nočnih urah. 4: V katerih mestih se na dolgi poti ustavimo? Ustavimo se v Milanu, v Bernu, Luz-zernu in seveda v Einsiedelnu. Kakor rečeno, če dobimo boljši nasvet, ki pa ne bi spreminjal stroškov, bi lahko končno po Švici ubrali tudi drugo pot. Potujemo pa z vlakom, ker je tako za dolgo. pot bolj pripravno. 5: Kakšni bi bili približni potni stroški? V božični številki smo objavili približne stroške za štiridnevno romanje. Sedaj bo naše romanje trajalo tri dni in štiri noči. Približni stroški bi bili okrog 13 do 15 tisoč lir. Iz Trsta odpotujemo v petek zvečer in se vrnemo v prvih urah v torek zjutraj. 6: Ali bi bilo mogoče v Einsiedelnu napraviti koncert marijanskih zbornih . pesmi? Prav gotovo, samo če hočemo. V Lurdu smo videli, kako veliko pevcev je bilo z nami. Letos jih bo kaj manj, a gotovo zadosti, da bi lahko mislili na koncert, namenjen vsem romarjem, ki bodg takrat v Einsiedelnu. Če se nam pridruži lepo število koroških in goriških romarjev, bodo naši organisti in pevovodje imeli kar lepo izbiro in hvaležno delo, ki jih povsod veseli. 7: Zakaj ste izbrali Einsiedeln v Švici? V tej državi je vendar za nas vse zelo drago in kraj je za večino popolnoma nepoznan. Prav zato smo izbrali ta kraj, ker je skoro za vse nov. Tudi celotno potovanje po Švici je menda za veliko večino novo in prav zato gremo v to smer. Ker zelo veliko ljudi hodi na skupna romanja že vseh deset let, kar jih prirejamo, zato zberemo navadno nov kraj za vse. S tem pa ni rečeno, da ne bi v bližnji bodočnosti zopet šli'na primer v Oropo ali v Marijino Celje ali kam bliže. Res da je potovanje v Švico draga zadeva, toda vsota za skupne stroške končno ni velika. Računi narastejo pozneje, ko se kje na potovanju naše Ančke vsedejo okrog torte in vlak zamudijo... S: Ali bomo imeli za letošnjo boljo pot našo posebno novo zastavo? Pač ne kaže, da bi si kar naprej posojevali. Samo upanje imamo, da zastava bo. Sedaj imamo le drog in dva spominska trakova iz Lurda. Mislili smo, da bi si novo zastavo pripravili s predvajanjem lurškega filma. Naši računi so prekrižani, ker smo s težavo pokrili le stroške za izdelavo lurškega in openskega filma. Vendar upamo, da zastava bo in lepa bo, kakor jo imajo v Štmavru. 9: Kdaj se bo začeto vpisovanje? Ali bomo plačali stroške v več obrokih? Vpisovanje se bo začelo in končalo (!) prva dva tedna aprila, stroški se plačajo lahko v dveh obrokih, to je polovico ob vpisu (aprila), ostalo pa prvi teden junija. 10: Qrugo leto avgusta se vrši mednarodni kongres v Miinchenu na Bavarskem. Minil je težko pričakovani dan festivala v Sanremu. Milijoni ljudi so se nekaj večerov zaporedoma gnetli ob radijskih in televizijskih aparatih. Vsa njihova pozornost je bila usmerjena na nove popevke, pevce, orkestre... Da se razumemo: pesem je neškodljiva in vesele ljudi ima še Bog rad. Toda to pretirano poveličevanje popevk vzbuja pravo zaskrbljenost. To ni izraz zdravega optimizma, temveč obupne mode. Nikoli ni še bila raven lahke glasbe na tako nizki stopnji. Razen redkih izjem so vse brez originalnosti, brez izrazne moči in muzikalne vrednosti. Pevcev bi brez mikrofona ne slišali preko desete vrste še tako majhnega gledališča. Prav tako brezpomemben je tekst teh pesmi. Gotovo ne pričakujemo od popevk dramatičnih zgodb, toda navadno so sestavljene iz zgolj brezsmiselnih fraz in iz smešnih, za lase privlečenih rim. Umetniški revnosti naj dodamo še moralno oporečnost, pomanjkanje dostojanstva, praznoto. Zde se nam kot slike na milnih mehurčkih. Ves ta »kinč« pa je skrbno organiziran. Špekulacije cveto kot ljulka na zapuščeni njivi. Medtem ko gledališče preživlja skoraj brezizhodno krizo in se opera otepa smrti, svet lahke glasbe plava v izobilju. Pevci se kopljejo v zlatu in se imajo za zvezdnike, brez katerih bi družba propadla. Člani orkestrov prejemajo plače, ki so trikrat večje kot plača igralca violine v Scali. Založništva služijo veliko več s popevkami Tony Dallara kot z registracij and Beethovnovih simfonij, ki jih izvaja izvrsten ansambel. Se bolj očiten znak fanatizma je v pismih, ki jih pišejo tem zvezdnikom. Ta izdajajo strahotno otroško mentaliteto, ki vsa teži za oboževanjem in v kateri bi mogel psiholog ugotoviti različne oblike kolektivne sugestije. Kako dolgo bo trajalo to oboževanje ničevosti? Težko je predvidevati, posebno ker se za vsem tem skrivajo veliki denarni interesi. Poleg lega pa . podpirajo to oboževanje mogočna sredstva — radio in televizija — in to pri najbolj nekritičnem, naivnem in nevednem delu ljudstva. Prešernove nagrade Tudi letos so v Ljubljani podelili Prešernove nagrade najboljšim kulturnim in javnim delavcem. Nagrade so prejeli: Miško Kranjec za knjigo »Mesec je doma v Vladovici«, zbirka črtic in novel; dr. Danilo Lokar za zbirko novel »Sodni dan na vasi« (v tej zbirki opisuje pisatelj življenje primorskega človeka v predvojnem in vojnem času); Slavko Pengov za fresko »Zgodovina Slovencev« v poslopju Ljudske skupščine v Ljubljani; Zdenko Kalin, in Pavel Putrih za plastika na istem poslopju; Lado Korošec za pevski vlogi Sancha Panse in Don Pasquala; Anton Hudarin za dirigentsko in glasbeno vzgojo pri delavski godbi v Trbovljah; Milena Zakrajšek za vlogo babice Evgenije v Cas-sanovi komediji »Drevesa umirajo stoje«; Stane Sever za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«; inž. Branko Simčič in sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavništva v Ljubljani. Ali ne bi mislili l. 1960 na ta mednarodni evharistični praznik? Da, mislimo že lahko in tudi šli bomo, če nam Marija ohrani mir. Š. F. *r- VERIDICUS Ozadje trojne cerkljanske tragedije Izpričana nedolžnost skupine g. Piščanca k tu je bila že oficirska šola. Gneča po 'šah je bila precejšnja. Zato je štab ^vizij0 odločil, da premakne oficirsko ^>lo v vasico Jesenice nad Cerknem, kjer j6 bila zapuščena italijanska kosama. Ta Lacija za oficirsko šolo je bila primerna |Ucli zato, ker je bilo od tu laže kontro-rati siner proti Bukovlju in Zakojci. )i Oficir, •cirska šola je bila dobro oborožena in ^Posobna najtežjih operacij. Partijske šole j** bilo mogoče preveč izpostavljati, kajti . J« poleg oboroženih političnih delavcev Partizanskih enot bilo tudi mnogo že ‘h deklet s terena. letino dvorano v Cerknem je dobilo H? . J ^ KUrzistov partijske šole za svojo pre- ^ valnico. Vendar pa je bilo ukazano, da smejo v njej zbirati kar najmanj, v ^ vnem so bili razporejeni po hišah. Ta , rcT> je bil potreben zaradi morebitnega ^•bardiranja. redavania v dvorani so se začela red- ^ vsak dan ob osmih. Pozneje se tani 1 ajno niso več zbirali. Za vse te premike in varnostne ukrepe je major Jernej seveda brez težav izvedel. Prav tako je imel seveda prav lahko v evidenci vse premike patrol na poti in zasede, ki so jih držale zaščitne enote. Podatkov za sestavo točnega načrta za napad Nemcev na Cerkno mu torej ni primanjkovalo, čeprav je bil pod strogim nadzorstvom in čeprav so člani divizijskega štaba, zlasti seveda obveščevalni center, že pazili, da mu večje vojaške tajnosti niso prišle na ušesa. O tem nadzorstvu in teh varnostnih u-krepih do njegove osebe pa on sam seveda ni vedel ničesar. A morda je slutil? Zato je bil nadvse previden in to tajno opazovanje ni prineslo nobenih rezultatov. ■ Okrog 20. jan. ga je, kot sem že omenil, obiskala hčerka Herta. In Herta je pozneje izpovedala, da med njima ni bilo nikoli toplega odnosa. Hrastnik se je namreč ločil od njene matere, ko je bila ona še otrok. Potem ni bilo med njo in oče- tom nobene zveze. Šele med vojno sta se spet zbližala, a zbližal ju je Gestapo, odnosno Razumek osebno, ko je bil Hrastnik še v Kranju. Razumek je pripravljal diskretne zveze s svojim agentom. Nič sumljivega ne more biti, če pride hči očeta obiskat v partizane. Vsaka druga kurirka bi bila sumljiva. Herta ni vedela nobenih podrobnosti. Bila je samo kurirka in je prenašala pošto, pogosto šifrirano. Vendar se je dobro spominjala, da ji je oče tistikrat v Cerknem dejal: »Samo še to akcijo, punca, potem me pusti pri miru!« Rekel ji je tudi, naj računa na to, da bodo Nemci izgubili vojno in naj pazi, kako bo pametno presedlala. Tudi on ne bo več tvegal svoje glave za stvar, ki je že izgubljena. Ko se je vračala nazaj na Bled, ji ni izročil nikakršne pošte, samo rekel ji je, naj naroči Razumniku, naj napravi okoli 300. Herta ni vedela, kaj naj ta »300« pomeni, in ji oče tega tudi ni hotel pojasniti. Vendar je Jernej izdelal že prej točen načrt za napad Nemcev na Cerkno, a poslal ga je Gestapu po drugi liniji. Major Jernej nikakor ni bil neumen človek. Slutil je, da se mu majejo tla pod nogami, vendar pa se iz gestapovskih klešč ni mogel izmuzniti. Po vsej verjetnosti je sklenil, da bo to njegova zadnja akcija in zadnja pomoč Gestapu. A prav ta akcija ni pomenila samej konec 47 odličnih političnih delavcev, ampak konec tudi njega samega. Njegov načrt je bil natančen. Natančno je nakazal poti in ure, ko se je okrog 300 Nemcev lahko izmuznilo mimo zaščitnih položajev, določil, da mora kolona Nemcev prodreti najprej do hotela Po-rezna in da mora nekaj mitraljezcev naglo zasesti položaj v cerkvenem zvoniku, od koder je bilo* mogoče obvladati skoraj vse ulice in gole bregove okrog Cerknega. Ves napad je bil usmerjen naravnost na predavalnico, kjer bi moralo biti v tistem trenutku zbranih vseh 115 kur-zistov. Pokol bi bil torej vsesplošen in temeljit. Situacija je bila po umiku oficirske šole iz Cerknega ugodna. Kurzisti niso imeli druge zaščite kot zaščitno četo Komande mesta, brigade pa so bile razporejene precej daleč naokrog. A kljub natančnosti se je major Jernej vendarle urezal pri nekaterih podatkih in uspeh ni bil tako temeljit in odličen, kakor bi to Razumek želel. Predvsem ni mogel pravočasno obvestiti Nemcev, da je šola 26. januarja spremenila dnevni red ih da je prenesla pouk na večerne ure. 29. jan. naj bi bil zaključek tečaja, izpiti in razhod. 27. jan. ni bilo pouka in vsi kurzisti so bili po hišah pri individualnem študiju. Predavanja ob osmih zjutraj torej ni bilo in poglavitni sunek proti predavalnici je zadel v prazno... Dobra polovica kurzistov se je brž, ko je pokalo sredi Cerkna, srečno umaknila, druga, slabša polovica, 47 tovarišev, pa se je nesrečno umikala po klancu proti Lahnemu in tu jih je zajel ogenj iz mitraljezov v cerkvenem zvoniku. Na golem bregu se niso mogli nikamor umakniti. Tiste, ki so obležali tam ranjeni in niso mogli zbežati dalje, so Nemci, ki so pridrveli od leve, na licu mesta pokončali s streli v tilnik. Zaščitna četa komande mesta se je seveda takoj spustila v boj, a proti premoči ni mogla ničesar opraviti. V presenečenem Cerknem bi bilo žrtev nemara še več, da ni s hriba nenadoma začel nabijati v vas minomet XXXI. divizije. Pod njegovim ognjem so se Nemci, zavedajoč se, da ni varno dolgo ostati sredi osvobojenega ozemlja in sredi obroča brigad, hitro umaknili. (Se nadaljuje) S seje tržaškega občinskega sveta Barkovljanska obala, Delavske zadruge in drugo Na seji 13. t. m. je obč. odbornik za javna dela Geppi obrazložil načrt za ureditev obrežja od Barkovelj do Miramara. Nesrečna misel, da se zasuje del morja od končne tramvajske postaje v Barkov-ljah do ljudskega kopališča, ni izšla iz obč. uprave in se občini ne more nič očitati. Prvi del zasutega morja je bil že urejen in posajen z borovci, drugi del se ima šele urediti, ko bo državni urad za javna dela sezidal potrebne zidove. V načrtu je predvideno, da se sedanje ljudsko kopališče, ki s svojim visokim in dolgim zidom ovira razgled na morje, preuredi tako, da bo odgovarjalo zahtevam, ki jih Tržačani z vso pravico stavijo na barkovljansko morsko obrežje. Poleg sedanjih majhnih kopališč namerava občina zgraditi sedem novih ali večjih kopališč iste vrste. Razpravljalo se je o resoluciji, ki so jo pripravili načelniki skupin, s katero se zahteva, da se odpravi komisar pri Delavskih zadrugah in izroči uprava v roke izvoljenega odbora. Več govornikov je omenjalo, da Delavske zadruge ne vrše več svoje naloge glede nižanja cen življenjskih potrebščin. Obč. svet. dr. Josip Agneletto je naglasil, da so konzumne zadruge otrok devetnajstega stoletja. Pričele so se na Angleškem pred 150 leti in so se razširile po vsej Srednji Evropi. Tržaške delavske zadruge imajo pol stoletja za seboj. Od tedaj do danes se je mnogo spremenilo. Zato ni čudno, da Delavske zadruge ne prodajajo živil po nižjih, ampak celo po višjih cenah kot zasebne trgovine, če hočejo izhajati in ostati na površju. Ogromni režijski stroški, za uslužbence, ne dovoljujejo, da bi konzumna zadruga konkurirala z malimi trgovci. Nekateri predgovorniki so menili, da je to stanje posledica sedanje komisarske uprave. Dr. Agneletto je opomnil, da želi, da bi bilo to res in da bi novoizvoljeni odbor zares dal Delavskim zadrugam novega poleta in nove življenjske sile. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Sledila je razprava o novih javnih delih, za katera sta predvideni dve milijardi 191 milijonov lir. Dr. Agneletto je v svojem govoru zahteval, da se čim prej izvede asfaltiranje in poprava cest v spodnji in zgornji okolici, za katere je predvidenih 19 milijonov lir, kar ne bo zadostovalo. Glede Barkovelj je opozoril, da so v obupnem stanju vsi dohodi, ki vodijo s Furlanskef ceste do obrežne ceste; ob deževnem času je prehod nemogoč; to ve- lja posebno še za ulico Panzera, ki je nujno potrebna poštenega popravila. Tako se je tudi zavzel za hitro zgraditev javnega kopališča in pralnice na Proseku-Kontovelu, za kar je predvidenih 22 milijonov. Zahteval je pralnico in javno kopališče tudi za Bazovico in poleg javne pralnice še javno kopališče za Lonjer. Med deli za kanalizacijo je zahteval, da se naj kmalu začne z deli za kanalizacijo ulice Molino a Vento, Sv. Jakob, ulic Industria in Rigutti ter Corso Garibaldi. Končno je izrazil svoje obžalovanje, da med vsemi temi deli ni predviden ni-kak znesek za zabavišče za slovensko mladino (ricreatorio), ki ga je govornik pri vseh razpravah o občinskih proračunih zahteval. Načrt javnih del je bil končno odobren. Tragično zaključno poročno potovanje Pretekli teden se je v pokrajini Viterbo dogodila cestna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Nesreča je toliko bolj tragična, ker je pretrgala komaj začeto skupno življenje novoporočenca dr. Enza Fogardija iz Trsta in njegove mlade žene grofice Mirelle Gioie Alessandrijeve iz znane beneške družine. Mlada človeka sta se spoznala komaj pred tremi meseci, preteklo soboto pa sta se v Mogliano Veneto poročila. Odšla sta nato z avtom »Alfa Romeo« na poročno potovanje v Neapelj, a na poročnem potovanju ju je dohitela smrt. Vest o tragični nesreči je globoko odjeknila v tržaških zdravniških krogih, kjer je bil mladi zdravnik Fogardi splošno znan in priljubljen. Tržačani proti odkupu ljudskih stanovanj Na Tržaškem je Združenje stanovanjskih upravičencev začelo akcijo za začasno odložitev zakona o odkupu ljudskih stanovanj. Akcija dobro napreduje in resolucijo je podpisalo že nad 2000 stanovalcev. Posebna delegacija jo bo nato nesla v Rim. Rojan Na pustno nedeljo smo se dolgo in prijetno zabavali v našem Marijinem domu. Fantje so nam pokazali nekaj posrečenih prizorov, da smo se smejali od srca. Sledila je nato šaljiva dvodejanka »Ženina čakajo«, ki so jo dekleta lepo podale. Zelo smo veseli, da je pri naših prireditvah vedno tudi nekaj petja. Pust je za nami in v postu smo postali bolj resni, kakor to čas zahteva. Vsako nedeljo popoldne imamo križev pot. Potrudili se bomo za lepo pripravo na velikonočne praznike. SKPD V GORICI * priredi v sredo 25. t. m. ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti kulturni večer POTOVANJE PO EVROPI s skioptičnimi slikami, ki jih bo predvajal č. g. Zaletel s Koroške Nova cesta v Gorici Že pred časom je bilo govora o novi cesti, ki naj bi vezala blok pri Rdeči hiši s Tržaško cesto. Sedaj se je izvedelo, da je ministrstvo za javna dela odobrilo dražbo za oddajo gradnje te nove ceste. Stroški bodo znašali 107 mi-milijon lir. Ministrstvo je tudi odredilo, naj se z deli prične takoj. Nova cesta bo speljana od bloka pri Rdeči hiši preko ulice Cravos, Blasema in Scuola A-graria, od tu pa bodo speljali nov del ceste, ki se bo križal s Tržaško v bližini gostilne Nanut. Z graditvijo te nove ceste bo mestni promet zelo olajšan, ker tovornikom iz Jugoslavije ne bo treba več voziti po mestnih ulicah. Zvon za kostnico na Oslavju V teku so dela za postavitev velikega zvona zraven kostnice na Oslavju. Zvon bo visok en meter in 60 cm, tehtal bo 24 q in bo zvonil na električni pogon. Na zvonu bosta vdelani dve postaji križevega pota, Kristusova položitev v grob in njegovo vstajenje. Vojaški nadškof Pintunello pa je sestavil napis, ki ga bo- do vklesali v zvon. Glasi se: »Vsak, ki čuje glas zvona, ki žaluje za padlimi za domovino, naj mu bo v opomin, da bo ostal močan v življenju in da bo deloval vedno v prid in veličino domovine.« Zvon bo izvršila livarna zvonov Broili v Vidmu. Pripravljen bo čez tri mesece. Gradbena dela pa bo izvršil občinski goriški tehnični urad. Za kritje stroškov se je ustanovil poseben odbor, ki sprejema prostovoljne prispevke. Mislimo, da bi napis veliko bolj krščansko izvenel, če bi zvon pozival ljudi k miru. Veličini domovine, naj služijo živi ljudje in ne mrtvi vojaki. Zaključek pouka 13. julija Ministrstvo za ljudsko vzgojo je odredilo, da se letos zaključi pouk na srednjih šolah vseh vrst dne 13. junija. Dne 17. junija se prično sprejemni, sposob-nostni in zaključni izpiti, matura pa se prične dne 2. julija. Odlikovanje Kot so poročali tudi drugi časopisi, je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge za šport Marij Birsa, delavec v SAFOG in naš rojak z Vipavskega. Kot delavec v podjetju SAFOG je bil za trenerja v tamkajšnjem Dopolavoru. Učil je vseh vrst športa: boksanje, lahko atletiko, dirke s kolesi. Svoj čas je bil predsednik dirkaškega kluba. Sedaj je dosegel starostno dobo in bil upokojen. Ob tej priliki so ga tudi odlikovali za tako dolgo in tako uspešno delo na športnem polju. Našemu rojaku naj gredo čestitke tudi Katoliškega glasa. Msgr. Jožef Viola Na pepelnično sredo so v Caprivi pri Krminu pokopali msgr. Jožefa Violo. Pokojni je upravljal župnijo v Caprivi nad 50 let. Doma iz Villessa v Furlaniji, kjer se je rodil leta 1871, je kot mlad duhovnik stopil v. vrste onih, ki jih je pridobil msgr. Faidutti za krščanske socialne ideje. Veliko dobrega je naredil v furlanskem delu goriške nadškofije kot zgleden in svet duhovnik. Ker je bil domačin, je znal biti tudi do Slovencev pravičen in strpen. Zato pa je med duhovščino cele goriške škofije užival največji ugled in spoštovanje. Goriški nadškof ga je odlikoval tako, da ga je imenoval za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. — Naj v miru počiva! Rajbelj Posledice zakonske nezvestobe Tukajšnje doline tostran in onstran meje sta v zadnjih tednih pretresla dva težka dogodka, ki sta se odigrala eden na tej strani meje pri Belopeških jezerih, drugi pa na oni strani, na Bovškem. Oba sta si zelo podobna, vendar iz obzirnosti ne bomo navajali imen, nego samo dejstva. Prve dni tega meseca se je tu po Kanalski dolini raznesla vest, da se je neki poročen moški s tremi otroki zatelebal v neko 20-letno dekle. Popihala sta jo v Nemčijo. Ker pa nista imela listin v redu, so ju nemške oblasti vrnile. Dekle je zopet dobilo službo prodajalke, mož pa je izginil in z njim je izginil osebni avtomobil g. Kravina iz žabnic. Avto so pozneje našli pri Belopeških jezerih, izginulega moškega pa ne. Kam je šel, kaj se je z njim zgodilo? Alarmirali so reševalne skupine v Rajblju in na Trbižu. Začeli iskati vseokrog in našli moža mrtvega v nekem prepadu na jugoslovanskoavstrijski meji. Ne ve se, ali gre za nesrečo ali samomor. Drug sličen primer se je dogodil na Bovškem skoro iste dni. Tam je neki poročeni moški imel poleg svoje žene še dve drugi z Žage. Nekaj časa je zakonska žena prosila moža, naj se poboljša, in upala. Potem pi si je v trenutku obupa in zmedenosti vzela življenje. Pred smrtjo se je v'pismu poslovila od 10-letne hčerke, katero je prisila, naj ji ne zameri in naj po njeni smiti gre k teti. Ob takih žalostnih in tragičnih dogodkih, ki pričajo, kako zelo je zašla mestna pokvarjenost tudi semkaj med naše hribovce, se mora človek zamisliti. Ljudje, ki samo za užitki drvite, kam vas bo ta dirka pripeljala? Kot vidimo, k sreči ne pripelje nikogar niti v tem življenju. Kaj bo šele v večnosti! Mladika, št. 1-2 leto 1959 Po dvomesečnem presledku nas je zopet obiskala Mladika. Predstavila se je v novi obleki, ki je prav lična in prikupna. U-rednik pojasnuje, da je nova naslovna stran delo umetnika Milka Bambiča. Tega moža na Goriškem že poznamo, ker je njega dni opremljal z risbami takratne redke slovenske knjige, predvsem Kolačke. Sedaj se je ta umetnik zopet vrnil in začel risati za naše primorske ljudi. Tako je že nova naslovna stran Mladike močno priporočilo za revijo v novem letu. Ce pogledamo vsebino, vidimo, da je še bolj pestra kot prejšnja leta. Vse polno drobiža najdeš za življenje in za dom, kakor je to prav za revijo, ki naj ne bo leposlovna, temveč družinska. Začne se z Ob domačem ognjišču ter se nadaljuje z raznovrstnimi kratkimi sestavki. Literarni del zavzemata v tej številki Neva Rudolfova in Salvatore Kollwitz. Nadaljuje se povest Franca Jeze Moč ljubezni, ki ga poznamo že iz lanskega letnika. Urednik napoveduje, da se bo ta povest v nekaj številkah zaključila. Od pesnikov srečamo samo Mirka Mazoro, ki je objavil dve kratki razmišljanji Temni utrinki in Zrnca. Ker je pesmi malo, je drugega drobiža veliko; kratkih poročil o novih knjigah, o kulturnem življenju, iz filmskega in gledališkega sveta itd. V tem oziru velja posebej opozoriti na članek Saše Martelanca Avsenik ni tat! V po-. lemiki s Slov. poročevalcem Martelanc zagovarja brate Avsenike zoper očitek, da njihove popevke, med ljudstvom tako priljubljene, niso originalne nego plagiati. Zbral je dokaze, ki se zdijo neizpodbitni, in s tem vrnil Avsenikom njihovo čast. Radovedni smo, ali se bo Slov. poročevalec kaj oglasil. Revijo zaključuje kotiček Za kratek čas. Ker Mladike dolgo ni bilo, smo se skoro bali, da ima kake nove nepremagljive težave. No, sedaj je strah preč in revija je zopet tu. Mislim, da je našla svojo pot in da je prava. Zato ji želimo, naj raste, se krepi in cvete! (r+r) RAZNE NOVICE Desetletnica obsodbe kardinala Mindszentyja »L’Osservatore Romano« je objavil daljši sestavek ob deseti obletnici, kar je madžarski komunistični režim dal obsoditi kardinala Mindszentyj:v. List najprej omenja, kako je sv. oče Janez XXIII. protestiral, k#r so kardinalu preprečili, da bi bil prišel na zadnji konklave v Rim, nato pa se pokloni zvestemu pastirju preganjanih madžarskih katoličanov. Med drugim pravi: Prevejana gonja, ki se je začela, še preden so kardinala po krivem obsodili, je skušala dopovedati, da je msgr. Mindszenty reakcionar. Take trditve so bile in so gola laz. Edina njegova krivda je bila zvestoba do Cerkve. Pred desetimi leti so na razpravi, ki je pomenila žalitev za ves omikani svet, obsodili na dosmrtno ječo človeka, katerega so skušali z vsemi sredstvi prikazati kot izdajalca, ki naj bi bil svojo krivdo priznal. Resnica pa je, da je kardinal bil obsojen, ker je bil vesten duhovnik in škof. Ta njegova krepost mu je prepovedovala, da bi bil poslušal krivične zapovedi, ki so nasprotovale verski svobodi in človekovim naravnim pravicam. Za to žalostno obletnico je v rimski baziliki svete Marije Snežne kardinal Confalonieri imel zadostilno službo božjo ter je v priložnostni pridigi dejal; »Cerkev hodi v vsej svoji zgodovini po sledeh Božjega Učenika. V tem je naša slava in naš ponos. Zaupajmo se Mariji, zavetnici Madžarske, da bo prosila za nas, za nedolžne preganjance in za pre-ganjavce v utripu ene same ljubezni, ki ne pozna razlikovanj in sovraštva, zakaj nas navdihuje samo postava ljubezni in odpuščanja.« Obsodba poljskega duhovnika Poljsko sodišče je obsodilo duhovnika Pirozynskega na dve leti zapora. Marijan Pirozynski je bil urednik revije Homo Dei, ki je bila namenjena predvsem duhovnikom. Oblasti so dovolile, da je sme tiskati v 10.000 izvodih, kar je bilo odločno premalo. Urednik je dobil denar iz Ame- rike in je na črni borzi kupoval časopisni papir, da bi tiskal revijo v več izvodih. Obtoževali so ga tudi, da je tiskal brošure, ne da bi dobil dovoljenje od državne cenzure. Urednik je vse obtožbe priznal, prosil je le, naj drugih obtožencev ne obsodijo. Glede državne cenzure je dejal, da mora priti božja beseda do duhovnikov nepotvorjena in zato se ni oziral na državne predpise, ker je pač treba prej služiti Bogu kot pa Gomulki. Ta razprava je pokazala, da je komunizem v bistvu ■ povsod enak, naj si bo v Rusiji, na Poljskem, v Jugoslaviji ali drugod po svetu. Titovo potovanje Titovo potovanje se še ni zaključilo. Toplo južno sonce bržkone dobro vpliva na njegovo zdravje, zato se mu s povratkom nič kaj ne mudi. Potem ko se je Tito delj časa mudil v Indiji, je pretekli teden dospel v Afriko, kjer je obiskal najprej Etiopijo. Pred odhodom iz Adis Abebe je bilo izdano poročilo o njegovih razgovorih z etiopskim cesarjem Haile-Selasijem. Tito ga je povabil, naj ponovno obišče Jugoslavijo. Iz Etiopije se je Tito podal v Sudan, pozneje pa bo obiskal tudi Egipt. Tragična zmaga ekspedicije Maestri na Cerro Torre Cesare Maestri je s svojo šestčlansko ekspedicijo dosegel najvišji vrh v Južnih Andah, doslej nepristopni 3128 m visok ledenik Cerro Torre. Sijajno zmago Mae-strija pa je zasenčila smrt enega člana posadke, nepremagljivega avstrijskega plezalca Toni Eggerja, »Dolomitskega pajka«. Njegova smrt je žalostno odjeknila po vsem svetu, zlasti še v njegovi domovini. Egger se je ponesrečil na povratku, potem ko je s svojimi tovariši bil deležen slave in zadoščenja premagane gore. Njegovo truplo niso še našli. Vrv, po kateri se je Egger spuščal v dolino, se je zaradi plazu utrgala in požrli so ga prepadi. Silni snežni viharji ovirajo iskanje trupla. šestorica je začela naskok na doslej nepremagljivo goro 18. januarja. Zadnji del Cerro Torre je samo še ledena stena, neprestano bičana po snežnih metežih in ^ viharjih. Dne 29. januarja je junaški šestorica naskočila zadnjih 400 m lede nika. Napredovali so komaj 10 m na uro Po 40 urah takega plezanja so dne 31. jan ob 3.30 popoldne končno dosegli vrh. Do ločeno je bilo, da bo ekspedicija posta vila na vrh tri zastave, italijansko, argen tinsko in avstrijsko, a silni viharji so še storici onemogočili to namero. Le škatlo v kateri je bila listina s podatki eksped cije, so zakopali v sneg na vrhu zavzet* gore. Ponesrečeni Toni Egger bi v teh dnel' dopolnil 31 let. Po poklicu je bil fotograf Ozdravljenje znanstvenikov iz Vinče Jugoslovanski znanstveniki, ki so bil smrtno nevarno izpostavljeni atomskem« obsevanju v jugoslovanskem jedrsken študiju v Vinči in so se zato več mesecet zdravili v pariški bolnišnici Curie, so st dne 14. febr. ozdravljeni vrnili v domo vino. V omenjeni bolnišnici so bili ko prvi zdravljeni z vcepljanjem človeškegi kostnega mozga. Znanstvenikov je bik šest: dr. Vranič, Dangabič ter Hajduko vič, Bugojevič, Maksič in Grujič. Prvi jf posledicam izžarevanja podlegel, ostali pa so zdravili s kostnim mozgom, kate rega so nudili prostovoljni darovalci. Bol niki so se morali podvreči 18 operacijam katere je vodil prof. Mathej s pomočji drugih zdravnikov. Beograjska vlada je povabila v JugO' slavijo vse zdravnike in darovalce mozga Zdravniki pa so potom tega zdravljenj prišli do dragocene ugotovitve: presadite! mozga je bila za paciente nadomestitev ki je omogočila, da se je mozeg bolnil zopet opomogel. Kljub srečnemu zaključ ku pa je ta slučaj kričeč opomin jedf skim znanstvenikom, naj ne pehajo člo veštva v pogubo. Radio Trst A od 22. do 28. februarja 1959 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnic« sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.(X Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Slovenski zbo ri. — 17.00 »Revizor«, veseloigra v štirit dej. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. Ponedeljek: 11.30 Drobiž od vsepovsod 18.00 Radijska univerza - Tone Penko: življenja tujih ptičev »Albatros«. — 18.K Koncert altistke Marije Bitenc. — 19.01 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlajše. Urejuje Krasulja Suhadolčeva. 20.30 G. Verdi: DON CARLOS, opera štirih dej. - '1. in 2. dejanje. Torek: 11.30 Drobiž od vsepovsod. 18.00 Milica Kitek: »Botra burja kompo nira«. — 21.00 Postno predavanje - »Bil ma«. Napisal Franc VValland. — 21.15 G Verdi: DON CARLOS, opera v štirih dej - 3. in 4. dejanje. Sreda: 13.30 Lahke melodije( — 18.0 Radijska univerza - Luigi Volpicelli: po' klicna usmeritev. — 19.00 Zdravstvena od daja. Urejuje Milan Starc. — 21.00 »Lib> nonska cedra«, radijska drama. Četrtek: 12.55 Orkester Armando Sci* scia. — 18.00 Ivanka Cegnar: »Krojače! in škratje«. — 19.00 Sola in vzgoja - Eg' dij Košuta: »Razmišljanja o učno-vzgoji* vrednosti sodobne aktivne šole« in Iva' Theuerschuh:. »Vzgojna posvetovalnica' — 21.00 Postno predavanje - »Botri«. N« pisal Lojze Šuštar. — 21.30 »Potovanj1 na mesec«, radijska zgodba. Petek: 12.55 Parada lahkih orkestrov. 18.00 Radijska univerza - Ivan Artač: Zi* ljenje starih Egipčanov: »Verstvo«. 19.00 širimo obzorja - Vzgoja v zgodo vini: »V deželi cicisbejev«. — 21.00 Ume1 nost in prireditve v Trstu. — 22.00 ?° slednji dnevi slovenskih književnikov »Anton Aškerc«. Sobota: 16.00 Novelist tedna: Peter Ktf čič: »Mrguda«. — 17.30 Velika dela sla' nih mojstrov. — 18.00 Oddaja za najini*) še - Radislav Rudan - Saša Martelaflc »Bilo je nekoč...«. — 19.00 Sestanek s Pc slušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. 21.00 »Na glavni cesti« - dramatiz. zgodW LISTNICA UREDNIŠTVA Ker nismo še dobili vseh poročil o 11 spehu nabirke za 'katoliški tisk, ne H remo še objaviti natančnega poročila. simo čč. gg., da nam to sporoče vsa) prihodnjega ponedeljka 23. februarja. Vsem se že vnaprej zahvaljujemo. OGLASI Za vsak mm viSine v Širini enega stolp^ trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot^ Tiska tiskarna Budm v Gorici hi d; ra di ce n; se sp in di sc VS di ni za K ni ni d; vi lj< bc in n« 44 sn je bc nj ži in kr ni R. se v la: in »ii ga da ga da te] Oli fce se Ve •n Vo be ka za dr Pr st( sli Po il< In ok IJi ga Ki »■a: »o sil da *a iu »Vi 1 ‘ni »k le rta »a ie ni ha Uk go *>ll bo Pr 1 Ve a, Ul »el