Ha^tadua žte&auje fo {uiti fuA 10« ud v domu ,t$uo&ode” II v Tj&ontVok Z&scutokl Mala okraja« odbor Socialistične nese delovnik ljudi • Trbovljah - Ure M* ta odgovarja uredniški odbor - Odgovorni arednik: Stane SuStai — Tlaka Mariborska tiskarna v Maribora - Naslov uredništva m uprave ..Zasavski tednik- Trbovlje I.. Trg revolucije St 28 (telelon 91) - Račun Ort podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 146 — it« Mata vsake soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 4« (Ha — Posamezne uevnke 10 dta - Rokopisi morajo Me v uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne ta Jih ne vračamo ŠteT. 18-19 Trbovlje, oboe 28. sprita 1956 [ej0 Naš delavski praznik K« praznujemo letošnje leto praznik vseh delovnih ljudi, 1. maj, se spominjamo desetletne razvojne dobe po naši osvoboditvi, ki teče letos že enajsto leto. Prešerna pesem, polna življenja, veselja in sile, mladostnega poleta in vriska kličeta v~pozdrav prazniku delovnih fadi. Prvi maj ima v zgodovini našega delavskega gibanja še prav poseben značaj, saj nas skozi vsa obdobja borb našega delavskega razreda spominja na poslednji boj delovnega ljudstva — na prevzem oblasti, ki je pri nas tesno povezan z narodnoosvobodilno borbo kot nikjer na svetu. Kakor širom po svetu, širom po naši domovini, tako se tudi po okraju Trbovlje naši delovni ljudje zavedajo, da jim pripada 1. maj kot simbol borbe bodočnosti trdne temelje, čeprav ta doba za nas ni bila doba mirne graditve, temveč čas nenehnih bojev, ne samo za našo neodvisnost, marveč za rešitev in nadaljnji razvoj pridobitev naše ljudske revolucije. Pregled uspehov ob letošnjem 1. maju nam pokaže veliko in herojsko borbo delovnih ljudi Jugoslavije, ki so ob vztrajni borbi pri graditvi socializma nenehno utrjevali neodvisnost naše domovine in v borbi za mir v sveta. Mir, za katerega se naša država tako vztrajno bori, daje naši federativni ljudski republiki Jugoslaviji možnost za nadaljnje uspešno razvijanje proizvodnih sil in kulture, za nadaljnji zmago razvoj in poglabljanje socia- gradnj lističnih, demokratičnih in edina človekoljubnih odnosov med ljudmi. Borba za gospodarski napredek v socializmu in borba za mir v svetu — to sta dva svetla cilja naše odločne borbe, v kateri je edini cilj boljše in lepše življenje. Pod vodstvom našega dragega maršala Tita bc igoslavija še naprej hodila _ vito pot miru in iz-'nje socializma, ker je to a pot, na kateri lahko uresničimo ideale delovnega človeka. Stane Šuštar nttjsuet, -f~-?a rodti, { 1 Z Ttoi 7- ' ki so si jih priborili memimi žrtvami. Danes gre za to, da te svetle cilje utrdimo, ohranimo in dvignemo luč svetilnika vsem tistim ljudem na sveta, ki se za pravice delovnega človeka v svojih deželah še bore, trpe in umirajo. Zgodovina delavskega gibanja, zgodovina 1. maja in zgodovina vseh jugoslovanskih narodov je tesno povezana z nenehno borbo proti slehernemu izkoriščanju. Prvi kongres II. Internacionale v Parizu je leta 1889 položil temelje prvomajskih manifestacij. In naslednje leto je proslava 1. maja zavzela že velik obseg, ki se je stopnjeval leto za letom. Vstajali so glasniki delovnih ljudi, od kmečkih puntov, Prešerna in Cankarja do narodnoosvobodilne borbe, ki je pri nas razrušila stari družbeni red, pretrgali smo sPone kapitalizma in pričeli graditi novo domovino. Največji slovenski piset-telj Ivan Cankar je dejal leta 1918 tržaškim delav-c?m: »Delavstvo je tista skala, na katero bomo gradili Slovenci svoj lepši in °l>ši dom.« In še je dejal: ^Delavstvo, organizirano de-avstvo na slovanskem jugu le poklicano stopiti v fron-°> v boj za samostojno, ne- °avisno jugoslovansko držalo.« ■S pojavom Komunistične Partije je delavski razred ngoslavije zadobil 80-LETNICA CANKARJEVEGA ROJSTVA Desetega maja bo 80 let, kar se je rodil na Vrhniki _ pod Klancem velik slovenski proletarski pisatelj in I pesnik IVAN CANKAR. Zveza Svobod in prosvetnih društev je sklenila ta g pomemben jubilej dostojno proslaviti. V Ljubljani bo g osrednja akademija, na kateri bo med drugim sodeloval M tudi neki najboljši pevski zbor Svobode. Hkrati pa je predseds tvo Svobod in prosvetnih m društev poklicalo vsa delavskoprosvetna društva, naj doli stojno počastijo spomin velikega delavskega pisatelja. Naj ne bo torej nobene zasavske Svobode, ki se ne g bi za to obletnico dostojno pripravila in skušala s svo-1 jimi sekcijami naštudirati kvalitetne programe. Na teh jj prireditvah naj naši amaterji predvsem skrbno naštu-H dirajo Cankarjeve pesmi, najboljši društveni delavci pa g naj bi spregovorili o pomenu Cankarja za naše delavsko g gibanje. * Prav posebno veliko dolžnost imajo Svobode v naših j§ revirjih, saj so njihove predhodnice že pred desetletji g najraje uprizarjale Cankarjeva dela. Ne bo napak, da skozi vse leto zlasti izobraževalni 1 odseki posvetijo največ predavanj in debatnih večerov g spoznavanju Cankarjevega lika in pomenu njegovih del g za našo slovensko kulturo. Le tako se bo moč vsaj nekoliko oddolžiti človeku, g čigar dela bodo za vedno na najvidnejšem mestu na-H šega literarnega ustvarjanja. OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM »ZASAVSKEGA TEDNIKA" Današnja številka »Zasavskega tednika« (štev. 18—19) je izšla na 3» straneh in stane v kolportaži 20 din. Prihodnja številka našega lista bo isSa šele v soboto, 12. maja. Kakor vsi ostali kolektivi, tako bo tudi kolektiv Mari- v dneh 1. in 2. prasnoval, zato tudi naš soboto, dne 5. maja, ne bo mogel iziti. Iz tega razloga smo se našim naročnikom in bralcem oddolžili s tem, da smo prvomajsko številko »Zasavskega tednika« tiskali na 20 straneh. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« DirTTTTTTmmmTi Kako bodo praznovali 1. maj V BREŽICAH... Kakor po ostalih krajih trboveljskega okraja, tako se tudi v Brežicah dostojno pripravljajo na počastitev praznika delovnih ljudi — 1. maja. Dne 30. aprila, na predvečer praznika, bo sprevod delovnih množic * skozi mesto, v katerem bo Igrala godba na pihala iz Kapel. Na prostora pred Domom JLA bo ob lepem vremenu slavnostno zborovanje s pisanim kulturnim programom, v katerem bo sodelovala godba na pihala, folklorna skupina, glasbena šola ter pevski zbor. Dne 1. in 2. maja Pa bosta SZDL na Čatežu in Lovska družina priredili na Šentvidu prvomajsko praznovanje. Za potrebna okrepčila in bo poskrbljeno. .HRASTNIKU... ) V zadnjih številkah našega lista smo že poročali o pripravah na praznovanje prvega maja v raznih krajih našega otkra-i ja, danes pa naj povemo še o načrtih, ki jih imajo za ta praz-{ irik v Hrastniku in Dobovi. Priznati moramo, da bodo ta slavnostni dan tudi tu kar najlepše PočastSU — Vse hiše bodo . posebno pa podjetja, okusno ( okrasili. Postavili bodo tudi več slavolokov in mlajev. Praznovanje bodo začeli pionirji ki ( bodo v ponedeljek, 30. aprila obiskali spomenike padlih bor-C&v NOV na bližnjih planinah. ( predvečer bodo zagoreli kresovi na vseh vidnejših me- pa stih, naslednji dan. 1. maja ( bosta igrali budnico godbi na ’ pihala obeh hrastniških »Svo- ( > bod«. Slovesnosti se bodo nadaljevale ob 8.30 zjutraj, ko bo- pravo ^amo silo, s katero je v ari Jugoslaviji bojeval ne-sfašeno borbo za pravice u °vnega ljudstva, ki ga je .Pcn° popeljala v posled-vj ko j — za rešitev d orno- I l j f e *n za zmago in za izvo-°nje socialne revolucije j ) W Jngoslaviji. lovski1 lCt° teČe’ so Je' IN DOBOVI nali razred Jugoslavije in delovni ljudje obraču- s svojimi izkoriščevalci. - eh letih po osvoboditvi Srno zacementirali naši U prazniku delavnih ljudi čestita vsemu prebivalstvu okraja Trbovlje: Okrajni ljudski odbor Trbovlje, Okrajni komite ZKS Trbovlje, Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje. Okrajni svet „SV0B0D“ in prosvetnih društev Trbovlje, Okr. komite LMS Trbovlje NAJ ŽIVI PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ! sta odšli iz Zg. in Sp. Hrastni . ka slavnostna sprevoda prot ( središču kraja, kjer bo nato n. letnem telovadišču TVD »Partizana« delavsko zborovanje. ( Kako Pa v Dobovi? _ Tam kaj bo na predvečer 1. maj: slavnosten sprevod z bakladc f P° bakladi pa bo v Zadružnen domu slovesna akademija, n. , kateri bodo nastopili člani KUE ( orkestra in pevskega društvi •\ iz Sel ter mladina. \ Naslednji dan bo ob 5. ur r budnica, ki jo bo igrala godbi iz Loč, nato pa bodo delovn \ kolektivi in ostali odšli na tradicionalni prvomajski izlet n; Šentvid, kjer bodo lepo preživeli delavski praznik. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE sporoča svojemu članstvu, da bo IV. REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 5. maja 1956, v prostorih ZDRAVILIŠČA V CA- TESKIH TOPLICAH s pričetkom ob 9. uri dopoldne po naslednjem dnevnem redu: 1. Otvoritev, pozdrav gostov in delegatov. 2. Izvolitev petčlanskega delovnega predsedstva, dveh ove-rovateljev zapisnika in imenovanje zapisnikarjev. 3. Sprejem dnevnega reda. 4. Volitve verifikacijske komisije, kandidatne in volilne komisije in komisije za sestavo sklepov. 5. Poročilo predsednikov upravnih odborov in predsednikov ostalih odborov o delu zbornic. 6. Poročilo nadzornih odborov. 7. Poročilo verifikacijske komisije. 8. Razprava po poročilih upravnih odborov in stalnih odborov. 9. Sklepanje o poročilih nadzornih odborov in o zaključnih računih obeh trgovinskih zbornic za leto 1955. 10. Razrešnica vseh organov zbornic in tajnikov. 11. Razprava in Sklepanje o združitvi obeh zbornic. 12. Sprejem statuta, poslovnikov in pravilnika organov trgovinske zbornice. 13. Predlog kandidatne komisije: a) za predsednika trgovinske zbornice; b) za 16 članov upravnega odbora in 5 namestnikov; c) za 5 članov nadzornega odbora; d) za 3 člane častnega sodišča; e) za 3 delegate za občni zbor trgovinske zbornice za LRS; f) za 1 člana v upravni odbor trgovinske zbornice za LRS. 14. Volitev organov zbornice in imenovanje tajnika. 15. Sklepanje o predlogu proračuna dohodkov in izdatkov trgovinske zbornice v letu 1956 in določitev članarine. 16. Predlogi, pritožbe, vprašanja in sprejem sklepov. 17. Razglas volilnih rezultatov. 18. Zaključek.' Udeležba za delegate obvezna! — Vabljeni! Jamski obrat na Dolu - perspektiva rudnika Trbovlje Hrastnik Po naših revirjih se v zadnjem času že precej na široko razpravlja o odpiranju novega jamskega obrata na Dolu pri Hrastniku. Ker pa so glavne osnove projekta odpiranja tega novega jamskega obrata med širšo javnostjo v glavnem še neznane oziroma malo znane, se razpravljanja omejujejo večinoma na ugibanja in več ali manj avtentične govorice. Potrebno je zatorej, da se najširši krog občinstva našega okraja seznani z glavnimi motivi projekta o odpiranju tega novega jamskega obrata in z že pričetimi odpiralnimi deli na Novem Dolu. Potrebo odpiranja novega jamskega obrata je rudniku Trbovjje-Hrastnik narekovala prespelctiva proizvodnje v naslednjih letih. Dejstvo, da se premogovne zaloge v Trbovljah postopno krčijo, je že splošno znano. Potrebno je zatorej, da se na območju premogovnika Trbovlje odprejo nove premogovne zaloge, ki bodo krile primanjkljaj v proizvodnji premoga iz obrata Trbovlje v naslednjih letih in ki bodo zagotovile tudi v bodočih letih te- Nov obrat na Dolu mu rudniku sedanjo višino proizvodnje. Naša razvijajoča se industrija bo potrebovala v naslednjih letih vedno več in več premoga. Z rastočo izrabo notranjih kapacitet naših industrijskih podjetij in z dvigom storilnosti se bo povečala industrijska proizvodnja. Rastoča proizvodnja bo zahtevala več surovin, predvsem bazične surovine, namreč premoga. Iz vsedržavnega narodnogospodarskega vidika je zato za nas imperativ, da obdržimo tudi v prihodnje proizvodnjo kvalitetnega rjavega premoga na do sedaj največ j emu rudniku rjavega premoga v državi na dosedanji višini. V časovnem razmaku 1954 do UtLUVNI KOLEKTIV RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA TER JIM ŽELI ŠE MNOGO NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA Radio Ljubljana v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 5,05, 6,00, 7,00, 13,00, 15,00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in ob 22.00 url Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15, ob delavnikih pa ob 17.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30, »Naš jedilnik« vsak delavnik ru. 13,15 Zabavne melodije. 14.00 Otroška predstava — Pino Vatovce; Čudežna roža, radijska PETEK, 4. MAJA 11.45 Cicibanom — dober dan! J Pijeta moški zbor »AngelBe- sednjak« in ženski Mariborski t 1430 V nedeljo, 29. aprila 1956, bo ob pol 10. uri dopoldne IV. tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov ».Zasavskega tednika4* v Domu Svobode v Trbovljah II. VSEH DOBITKOV JE 140 i. Radio aparat znamke »Tesla«; 2. moško kolo; 3. štirikrat po pet vreč trboveljskega cementa; 4. dvakrat po pet vreč zidanomoškega cementa; 5. dvajset nagrad po 500 din v gotovini; 6. dvajset knjižnih daril; 7. deset nagrad: kopita za čevlje; 8. dvanajst nagrad: po dve buteljki vina; 9. šahovnica; 10. pet samoveznic; 11. otroška posteljica;. 12. enajst brezplačnih naročnin na »Zasavski tednik« v letu 1956; 13. dvanajst moških srajc; 14. tri pletene jopice; 15. usnjena aktovka; 16. 100 kg klajnega apna; 17. okrogla mizica z dvema stoloma; 18. brezplačno pleskanje sobe in kuhinje; 19. dvakrat po ena tobačna kolekcija; 20. dva dobitka po eno šunko; 21. brezplačna nylon ondulacija; 22. električna pečica; 23. sedemdnevni brezplačni oddih v Počitniškem domu na Partizanskem vrhu; 24. dobitek; vsak dan po 1 kg kruha, če bo izžrebanec Trboveljčan, drugače 1500 din v gotovini; 25. dobitek: čokoladni izdelki; 2G. dobitek v vrednosti 1000 din; 27. brezplačno enkratno slikanje in izdelava šestih fotografij; 28. dva dobitka po eno tono preniriga; 29. štirje dobitki po eri kub. meter drv; 30. pet dobitkov po 1000 din v gotovini; 31. trodelna posteljna blazina; 32. električni kuhalnik (reso); 33. par ženskih sandal; 34. tona apna; 35. dva dobitka po en voziček premoga; 36. desetdnevni brezplačni oddih v Cri-kvenici; 37. tridnevni brezplačni penzion v Planinskem domu na Mrzlici; 38. postelja s posteljno omarico; 39. dobitek: 200 kg Tomaževe žlindre; 40. dva dobitka po en stekleni servis; 41. dobitek: lesni izdelek — torta; 42. prstan v vrednosti 10.000 dinarjev. Vrstni red zgoraj navedenih nagrad smo objavili že v 14. številki »Zasavskega tednika« dne 31. marca 1956. Pravico do sodelovanja pri žrebanju imajo vsi naročniki, ki so do 20. aprila poravnali vse svoje obveznosti do lista za nazaj in plačali naročnino tudi za celo leto 1956. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« 1958 bo produkcija na rudniku Trbovlje-Hrastnik upadla dnevno za 400 ton. Na področju obrata Trbovlje — kot že omenjeno — ni iskati novih zalog premoga, ker so razpoložljive zaloge že v odkopavanju oziroma so pripravljene za odkop. Obstaja sicer možnosti da se bodo še odprle določene zaloge premoga v zgornjem Plesko polju, vendar je premogovni sloj tu tenak in bo odkopavanje teh zalog le kratkotrajno. Dnevni kopi v Trbovljah bodo v glavnem likvidirani, odkopaval se bo verjetno še premog na novo odprtem dnevnem kopu v Retju, vendar bodo te količine le majhne. (Nadaljevanje sledi) Z OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE ZENSKIH DRUŠTEV NAŠE ŽENE Z ZANIMANJEM SLEDIJO STROKOVNIM AKCIJAM PRI ZADRUGAH V nedeljo, 22. aprila je bila v Trbovljah konferenca Okrajne zveze ženskih društev, kateri so prisostvovali 'poleg delegatov še zastopnica Glavnega odbora ženskih društev tov. Mihaela Gostič, sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Janez Jesenšek, sekretar OKLMS tov. Franc Šetinc, podpredsednik OLO tov. Viktor Burkeljc, predsednik Obč. LO Zagorje tov. Lukač- predsednik Obč. LO Sevnica tov. Kolman in drugi. Referat na konferenc je imela upravnica zavoda za pospeševanje gospodinjstva pri OLO tov. Mara Nerad. Diskusija na konferenci je bila zelo pisana in plodna. V upravni odbor je bilo izvoljeoiii 21 delegatk. Glavnemu odboru Zveze žena pri SZDL v Ljubljani So delegatke poslale s konference pozdravno resolucijo. Podrobneje o konferenci bomo poročali v prihodnji številki.-.; Prvi maj na Bučki Praznik delovnih ljudi — 1. maj bodo lepo počastili tudi na Bučki. Ves program je pripravilo PGD. Slovesnosti se bodo začele jutri, v nedeljo, z uprizoritvijo veseloigre »Glavni dobitek«. Na predvečer praznika bodo zažgali kresove po vseh hribih, 1. maja zjutraj bo budnica, ob 9. uri dopoldne gasilska vaja, popoldne ob dveh pa bo slovesna razdelitev odlikovanj zaslužnim gasilcem. M. Aziji in Afriki. 18.00 »Lipa ze- ot> 8,38, oddajo p»Dobro jutno lenela je...« (Pisan spored slo- dragl poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 6.00 ure. NEDELJA, 29. APRILA 8.00 O športu in športnikih; Šport na zelenih tratah. 8,15 Slovenske narodne pesmi in do-moče melodije izvajajo ansambli in solisti. 9.00 Otroška predstava — Pino Vatovec: Tretji udarec, radijska igra (prva Izvedba). 9.40 Lahka glasba. 10.00 DnižineJti pogovori, 11,20 Melodije iz filmov in glasbenih revij. 12,00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vaa. 16.00 Prenos meddržavne nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija. 18.00 Od melodije do melodije. venskih narodnih in umetih pesmi). 18.30 Glasbeni odlomki iz filmov »Jara gospoda« in »Lipicanci«. 20.00 Radijska igra — Henrik Ibsen: Stebri družbe (prva izvedba). 21.00 »Zaigrajmo in zapojmo« (revija zabavnih orkestrov in solistov Radia Beograd, Radia Zagreb in Radia Ljubljana). t SREDA, 2. MAJA 7.53 Poje Zbor slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitti-ja. 8.00 Koncert jugoslovanskih pihalnih godb. 9.00 Med občani Središča ob Dravi (reportaža). 9.30 Slovenske narodne pesmi. 10.00 »Na okna je potikala po-2190 Kulturni razgledi. 21.15 mlad...« (literarno glasbena Popevke in ritmi. oddaja). 12.00 Zorana ledina na PONEDELJEK 30. APRILA Kočevskem. 15.30 »Od Triglava 71n__o m tv—■ ,, z« do Ohrida«... (Revija narodnih OrMav, » ntn000000000000 Larbeka. 11.45 Pojte z nami, otroci! 13.35 Za prijeten oddih Okno v svet: Domovi vaške (zabavna in lahka glasba). 14.30 skupnosti v Zahodni Nemčiji Pionirski kotiček. 14.45 Mladin- 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 siti zbori pojo. 15.40 Utrinki iz Mož z zlato trobento — Edi literature — Miodrag Protič: Calvert. 20.00 Veseli večer. 22.15 Rojstni dan po desetih letih. —23.00 Oddaja za naše izseljan- 16.00 Koncert po željah. 18.00 ee — na valu 327,1 m. udarjeno,, da je treba v vrste na nekem predavanju v Tr-rezervnih oficirjev vnesti več bovljah s preko 50-odstotno discipline. udeležbo, bila so pa tudi pre- V okraju Trbovlje je osem davanja, ki so bila obiskana občinskih odborov Združenja koInaJ M-odstotno. rezervnih oficirjev, v katerih ^ama diskusija skupščin je vključeno 786 rezervnih ofi- 3* bila P1«**™ m to nakaza a cirjev od skupnega števila 862. |nn°g 21. ajiri':». ji- l>«I» - . ' '»'i W~’'iti,■’ • ■ ' 11,1:1 *■<■.. '* • ■ M (t Viden,-K. Ko. I: -.( e.:. . . Pt * „ ’ B*Pf*** 'P. ,o.xtvovali še |.re.!Nc.liii.; <; ' «* ;'f . x k k a odi.ora S’. Dl, tov. < 'V t- N.' ; .1 . so „a ( ..j M j; sprejeli •\ ' 1 • •' ■ ' !>• i:» po lomil l’°' _ male asanacije, upravni odbor Občinski ljudski odbor v Zagorju želi vsem svojim občanom prijetno prazno- stanovanJskcRa sklada ud. »anje PRVEGA MAJA!. ^ mmm Iz zgodovine pričetka praznovanja L maja Prvi maj, mednarodni praznik dela, pomeni eno največjih zgodovinskih zmag, ki so si jih priborili delavci vsega sveta v hudi borbi za svojo gospodarsko, politično in socialno samostojnost. Z naglim poletom kapitalizma, ki se je v 19- stoletju bujno razbohotil, z naraščajočo industrijo, so prišli za delavca težki časi'. Delavec je bil brez vsakih pravic in kot navadna živina ves na razpolago samovoljnemu in nikoli sitemu kapitalističnemu izkoriščevalcu Mukoma in počasi si je delav- ski razred utiral pot do svojih pravic. Prve vidnejše uspehe so delavci zabeležili v hudi borbi v Angliji, kjer je parlament uzakonil 12-umi delavnik za mladeniče od 13 do 18 let starosti, medtem ko so smeli otroci pod 13 let delati »le« osem ur dnevno. Podobne borbe zasledimo tudi v Franciji in v ostalih kapitalističnih deželah, ki so se tudi industrializirale. Po. izbruhu revolucije leta 1848 se je v Franciji znižal delovni urnik na 12 ur. riškem običaju vpraša! obto- ognjevitih govorov, ki so tra-žence, če imajo kaj proti sodbi, jali tri dni. Ti govori so bili Drug za drugim so vstajali ob- kasneje natisnjeni in prevedeni toženi in čikaško sodišče ni niti v druge jezike in bili razširjeni prej niti pozneje še slišale tako po vsem svetu. »DAJTE Ml SVOBODO ALI PA S M R T“ »KRUŠNE LINIJE V AMERIKI* Še suroveje so izžemali kapitalisti delavce v Združenih dišavah Amerike, ki so jo v kratkih razdobjih pretresale strahovite krize. Delavske stavke so bile večinoma krvave in so zahtevale skoraj vedno smrtne žrtve. Toda večino stavk so zdrobili privatni pobojniki, policija in miličniki. Delavci so iz-vojevali le nekaj zmag, katerih Pa niso dolgo uživali. Tudi delavsko gibanje v ZDA je bilo silno razdrobljeno in neenotno ter je vrelo v desetinah strokovnih organizacij, kakor je pač takrat vrelo življenje v močnem doseljevanju delavcev, ki so prišli v Novi svet s trebuhom za kruhom. V sedemdesetih letih je bila v Ameriki huda ekonomska depresija in na tisoče delavcev se je potepalo po deželi in iskalo rulia. V letu 1882 se je kriza ponovila. Spet so bile čete brezposelnih pred tovarnami in de- č lavnieami ter »krušne linije« (posamezni »dobrodelci« so v mestih osnovali zavode, ki so delili brezposelnim toliko hrane, da niso pomrli od gladu). Delodajalci so kruto skrčili mezde in natezali delovnik na 12 in 14 ur. Take so bile razmere na predvečer čikaških dogodkov. V letih 1884 in 1885 je kriza nekoliko odnehala in delodajalci so najemali delavce, toda silno izkoriščanje se je nadaljevalo. Delavske strokovne organizacije so pričele borbo za osem-umik, priredile so protestne shode, pohode in stavke. Čika-ška strokovna organizacija »Knights of Labor«, edina večja delavska organizacija v ZDA, je vso zimo 1885 agitirala ter prirejala delavske shode. Delavski tisk je odločno zahteval 8-urnik. Vsakdo, ki je terjal osemurnik, je bil za kapitaliste »anarhist«. Polnih petnajst mesecev so obtoženci živeli med življenjem in smrtjo. Proičsti proti sodbi so prihajali iz vse dežele in iz prav vseh koncev sveta. Glasovih angleški književniki Bernard Shaw, Oscar Wilde, Wil-liam Morris in Robert Brow-ning so se potegovali za obsojence. Novembra je državni guverner zadnjič zaslišal obsojence in druge prosilce milosti ter spremenil smrtno kazen Fielde-nu in Schvahu v dosmrtni za- por, obenem pa je izjavil, da je pripravljen pomilostiti Parson-sa od smrtne kazni, če podpiše lastnoročno prošnjo. Ko so Par-sonsu to sporočili, je ogorčen odklonil pomilostitev z izjavo Patricka Henryja (ustanovitelja sevemo-ameriškega gibanja za neodvisnost): »Dajte mi svobodo, ali pa mi dajte smrt! Nobenega zločina nisem izvršil, zato ne iščem milosti!« Istega dne je mladi Lingg prevari! krvnika s samomorom v celici. V določenem času se mora organizirati velika mednarodna manifestacija na ta način, da delavci vseh dežel in mest določenega dne izro-če javnim oblastem zahtevo, da se določi delovni čas na osem ur in da se izvedejo ostali sklepi Mednarodnega kongresa v Parizu. Z ozirom na dejstvo, da je Ameriška delavska zveza na svojem kongresu, ki je bil katerih obratih so morali delavci garati tako dolgo, kakor je zahteval delodajalec. Zakon o zavarovanju za bolniško in nezgodno panogo je obstojal že od leta 1888, a so ga izvajali le v večjih mestih in industrijskih središčih. Tiskovni zakon je prepovedal širjenje .tiska od osebe do osebe, agitatorje in socialno politične organizacije je povsod zasledovala policija, kar pa ni opravila policija, so »NAS MOLK V GROBU BO MOČNEJŠI.. .* PRVIČ PRVEGA MAJA Februarja 1886 je izbruhnila stavita v Mc Cormickovih tovarnah v Chicagu v znak protesta, ker delodajalci niso hoteli priznati osemurnik. McCormickje takoj najel 300 pinkertoncev — do zob oboroženih privatnih detektivov — da so ščitili stavkokaze in pretepali stavkajoče. Nemiri in izgredi so bili na dnevnem redu. Stavka je tekla okrog tri mesece in je povzročila nepopisno razburjenje v Chicagu. Vse delavske organi- zacije v Chicagu so se končno zedinile za skupne demonstracije po »deptownu«; (pred. čile. borzo) dne 1. maja 1886. Ta veliki pohod je bil namenjen prvič za osemurnik in drugič kot protest proti pretepanju stavkajočih in zaprtih delavcev. Listi in javnost so takoj zatulili, da sta pohod in 24-urna stavka »napoved revolucije z bombami« in da mora biti za vsako ceno preprečena »anarhistična revolucija«. Drugega dne 11. novembra 1887 je bila izvršena eksekucija ostalih obsojencev Spiesa, Par-sonsa, Fischerja in Engela. Ce-tvorica je bila obešena hkrati. Ko so junaki prikorakali na smrtni oder, so jim nataknili bele haije čez glavo in jim dovolili, da spregovore nekaj besed. Oglasili so se po vrsti, kakor so stali: Fischer: »To je najsrečnejši moment v mojem življenju!« Engel: »Živel anarhizem!« Spies: »Naš molk v grobu bo močnejši kakor glasovi, ki jih danes davite!« Farsons: »Dovolite mi, da govorim! O ljudje Amerike! Cujte glas nedolžnega človeka!...« Tri dni kasneje je okrog 25 tisočglava množica spremila mrtve' junake na pokopališče Waldheim, sprevod pa je gledalo najmanj 300.000 oseb ob ulicah. Pogrebci so gredoč prepevali revolucionarne pesmi Cikaški junaki so s svojo žrtvijo pokazali vsem izkoriščanim in tlačenim pot za boljše življenje, kot francoski komu-nardi... Že prej smo omenili, da se je ideja Prvomajske proslave med delavstvom pojavljala vedno v zvezi z zahtevo Po osemurnem delavniku. Tako omenja Karl Mara v svojem Kapitalu splošni kongres ameriških delavcev v Baltimoru avgusta 1866, na katerem so proglasili osemurni delavnik za predpogoj proletarskega osvobojenja. Mesec dni pozneje je Mednarodni delavski kongres v Ženevi na pobudo Karla Marxa sklenil, da se osemurni delavnik proglasi kot eden predpogojev za osvobojen j e delavskega razreda. Leto dni pred Mednarodnim delavskim kongresom v Parizu septembra 1888, so na kongresu Narodne zveze strokovnih organizacij v Bordeauxu sklenili, da je treba pritegniti pozornost javnosti na delavske zahteve ha se naj nato po vseh francoskih mestih prirede istočasno manifestacije. Te manifestacije (bile so od 10. do 24. februarja 1889) so bile prvi poskus enotne istočasne manifestacije delavske solidarnosti in borbene pripravljenosti, ter šo kot take predhodnik poznejših prvomajskih proslav. SKLEP II. INTERNACIONALE H AYMARKETSKA TRAGEDIJA Skoraj sleherni dan so delavski govorniki jako vneto grmeli Pred Mc Comiokovimi tovarnami. Tretjega maja je urednik »Arbeiter Zeitung«, glasila klubov nem. izseljencev, energičen, mlad in ognjevit človek ter izvrsten govornik, govoril zbrani množici s trehe tovornega vagona in rotil stavkajoče, naj ne obupajo, kajti štrajk je trajal že tri mesece. Nenadoma je zatulila parna sirena in stavkokazi so se skupno s pinkertonci Usuli na zborovalce. Nekaj mi-nut je divjal strahovit pretep, hato pa so počili steli. Na tleh Je ležalo — po večkratnih salvah policije — okrog '20 stavkajočih. Zvečer se je zbralo zopet, tokrat na Haymarketu, okrog tri hsoč ljudi. Govorili so Spies, ^•lbert Parsons. urednik angleškega tednika »The Alarm«, in fielden. Policijski inšpektor je Privedel na kraj zborovanja 150 policajev in vprav, ko bi se imel sned zaključiti, je z biiž-nje aleje priletela bomba, nato pa so počili še streli. Sedem policajev je bilo ubitih in okrog 60 ranjenih. Koliko je bilo delavcev mrtvih, še danes ni znano, policija je poročala, da trikrat toliko. Tudi kdo je zagnal bombo — je ostala tajnost do današnjega dne. Bomba — prva v Združenih državah Amerike — je vrgla Chicago in vso Ameriko iz tečajev. Tisk in javnost sta besnela proti delavstvu in 21. junija 1888 se je začela obravnava proti deveterici delavskih prvakov, ki so jih obsodili »zločinskega hujskanja h krvavim izgredom«. Po dveh mesecih je sodišče Spiesa, Parsomsa, Engela, Lingga, Fieldena, Fischerja in Schwaba obsodilo na smrt na vešalah. Nebeeja pa na 15 let zapora. Pred izrekom obsodbe je sodnik po starem ame- Nekaj mesecev za temi manifestacijami francoskega delavstva so na haaški mednarodni konferenci, na kateri so razpravljali o pripravah za pariški mednarodni kongres, mnogo govorili o francoski manifestaciji in predlagali, da se sprejme predlog o mednarodni' manifestaciji, ki naj bi se priredila do določenega dne. In še isto leto je kongres II. Internacionale v Parizu sprejel soglasno in z navdušenjem resolucijo delegatov ki se je glasila: »V prepričanju, da mora priti do osvobojenja Dela in Človečanstva samo po razredno in mednarodno organiziranem proletariatu, ki osvaja politično moč, da spremeni izkoriščanje kapitalizma v delo in izvede socializacijo proizvajalnih sredstev; v spoznanju, da kapitalistični način proizvajanja v svojem hitrem razvoju polagoma osvaja vse dežele z moderno kulturo; , da ta razvoj kapitalistične- ga načina proizvodnje pomeni vedno večje izkoriščanje delavcev; da vedno intenzivneje izkoriščanje povzroča politično zatiranje, gospodarsko podjarmljenje kakor tudi fizično in moralno propadanje delavstva,- . da je vsled tega dolžnost delavstva vseh dežel, da se bore z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, proti socialni reakciji, ki jih zatira in sploh ogroža vsak svoboden razvoj človeštva, predvsem da se aktivno upro posledicam gospodarskega reda — odloča kongres: Aktivna zaščitna zakonodaja je absolutno potrebna v vseh državah, v katerih vlada kapitalistični način proizvodnje. Kot temelj tej zakonodaji zahteva kongres: Določitev delovnega časa, ki ne sme presegati osem ur. Zaradi tega se sklene, da se 1. maja J890 priredi mednarodna manifestacija. Ravnanje s stroji zahteva celega človeka Tale kmalu postala dobra strokovnjaka dva bosta decembra 1888 v Sain Louisu že sklenila, da bo ta manifestacija 1. maja — se ta dan določi kot dan mednarodne •manifestacije.« In leta 1890 je po večini takratnih najnaprednejših dežel proletariat prvič proslavljal dan svoje revolucionarne moči in pogleda svojih borbenih vrst Na rdečih zastavah demonstrantov so bila v prvih letih zapisana gesla »Zahtevamo osemurni delavnik«. Po nekaterih deželah, kakor na primer v Avstriji, so zaradi zaostalosti delavskega gibanja razglašali demonstranti gesla francoske meščanske revolucije »Enotnost, bratstvo, svoboda«. Delavstvo ni imelo nikakršnih političnih niti socialnih pravic Povsod je veljal 12-urni delavnik, v ne- naredili delodajalci... Sele kasneje so delavci v Avstriji in tudi današnji Sloveniji odločneje zahtevali splošno, neposredno in tajno volilno pravico. Delavsko gibanje je od leta do leta naraščalo in se krepilo. Od leta 1919, ko so bile ustanovljene komunistične partije po vsem svetu, je postal Prvi maj pod njihovim vodstvom dan borbe za osamosvojitev delavskega razreda, borbe proti svetovnemu imperializmu in dan borbe za mir. Prvomajske proslave so poleg tega bile tudi manifestacije kulturnopro-svetnega dela delavstva, ki se je kmalu po prvih praznovanjih začelo razvijati skupno z ustanavljanjem strokovnih organizacij. Revirji so že od nekdaj slovesno praznovali naš delavski praznik. Na sliki: praznovanje oziro ma zborovanje rudarjev V Trbovljah leta 1922 Juš Kozak: ^ »FAŠIZEM I ne pozno usnrilfena" j Allongi je bil mlad človek, ki je užival, da ima oblast | nad kampom. Bil je muhast in nepreračunljiv. Prav ta dan se ga je lotilo, da bi nam zopet pokazal svojo moč. Nekaj časa nas je ogledoval in hodil pred vrstami gor in dol, nato se je postavil na stopnice, da je bil videti višji. »Nekateri v kampu izrabljajo mojo dobroto,« je pričel s prijaznim glasom in nas prebadal z očmi. »Jaz sem human človek, dober in prizanesljiv. A vsaka stvar ima svoje meje. Fašizem je pravičnost in disciplina. Poudarjam, pravičnost, ki ne pozna nobenega usmiljenja. Med vami pa so barabe, popolne barabe.« Glas se mu je povišal, da se je razlegel po vseh hodnikih. »Med vami so mascalzoni (lopovi). Vkljub moji pripovedi se je včeraj zopet pripetilo, da je nekdo kradel hruške. Vprašam, kdo mu jc dal pravico do lega? Fašizem ne pozna usmiljenja. Kaznovan bo, da bo pomnil, kdaj je kradel hruške.« Ozrl sem se po obeh vrstah in videl, kako je ne ' Grk, razcapan in bolehen človek, povesil glavo. »Moj agent vas je moral danes čakati več kakor pol ure. če se še enkrat pripeti kaj podobnega, boste stali t” do opoldne, do opoldne. Ali mislite, da imajo moji liud' časa odveč? — Gino, vse v redu?« Gino je oblastno prikimal. »Za kazen ne pojde danes nihče v Cgxsopoli,« je odločil Allongi. Molče smo se razšli. (Odlomek iz romana »Lesena žlica«) Ing. Slavko Majcen: VISKOZA Umetno tekstilno vlakno iz bukovega lesa -Tehnika posnema sviloprejko TOVARNA CELULOZE V VIDMU-KRSKEM BO V NOVOZGRAJENI OPLEMENJEVALNICI CELULOZE IZDELOVALA POSEBNO VISOKO OPLEMENJENO CELULOZO IZ BUKOVEGA LESA, IZ KATERE BO NASA PRVA TOVARNA VISKOZE V LOŽNICI NA DRINI IZDELOVALA UMETNA TEKSTILNA VLAKNA V JUGOSLAVIJI . Zaradi pomanjkanja bombaža in volne v tehnično naprednih deželah in zaradi vedno večjih potreb po tekstilnih proizvodih so v svetu začeli iskati možnosti izdelave umetnih tekstilnih vlaken iz lesa in iz drugih pri-rodnih ali umetnih snovi. V iskanju možnosti izdelave umetnih tekstilnih vlaken je človek izbral razne poti. Predvsem je hotel posnemati sviloprejko, ki v bistvu na zelo enostaven način izdeluje vlakno, katero kot prircdno svilo povsod visoko cenijo. Človeku je v borbi za izum izdelave umetnih tekstilnih vlaken končno uspelo predelati celulozo v tekočino, in to tekočino potiskati skozi izredno fine luknjice, pri čemer so nastala najfinejša vlakna, po izgledu podobna prirodni svili in hkrati uporabna kot tekstilna surovina. Prebivalstvo sveta stalno narašča. Z naraščanjem števila ljudi pa narašča iz dneva v dan potreba po tekstilnem blagu. Tudi milijonom ljudi v kolonijah se dviga življenjska raven, z njo pa povpraševanje Po tekstilnih izdelkih. Zaradi porasta prebivalstva v svetu je industrija umetnih Naša država bi morala povečati proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken vsaj za 40.000 t letno, da bi se delno rešila bremena uvoza tekstilnih vlaken in lahko dala na trg zadostno količino cenenega tekstilnega blaga na razpolago. Do 30 odstotkov je mogoče običajnim tekstilnim tkaninam dodati umetnih viskoznih vlaken, kjer kvaliteta tekstilnega blaga ne trpi, ampak se celo lahko še izboljša. V Sloveniji že močno primanjkuje smrekovega lesa za kemično predelavo (papirno in njej sorodno industrijo). Toda. 200.000 kub. metrov smrekovega lesa, ki je v Sloveniji na razpolago za kemično predelavo, je znatno premajhna množina za nadaljnji razvoj celuloze in papirne industrije v Sloveniji, da o drugi kemični predelavi lesa sploh ne govorimo. Važno pa je na drugi strani, da v ' Sloveniji razpolagamo s približno 400.000 kub. metrov bukovega lesa za kemično predelavo, ki doslej še ni izkoriščena. Ta le« se sedaj uporablja za manj rentabilne proizvode, lahko pa bi ga predelavah v celulozo za proizvodnjo viskoze, s čimer bi njegovo vrednost nekoliko povečali, novi tovarni Iz tega vidimo, da bo morala naša država, čim ji bodo to razpoložljiva sredstva dopuščala, graditi še nove tovarne umetnih tekstilnih vlaken, saj imamo ravno v Sloveniji glede na zadostne količine bukovega lesa in glede na veliko tradicijo v izdelovanju celuloze, ki jc glavna surovina viskoze, in spričo velike tekstilne industrije. vse možnosti za tak razvoj. Čeprav nova tovarna v Ložnici ne bo krila vseh naših potreb po tekstilnih surovinah, pomeni izgradnja te industrije vendar dvig naše življenjske ravni in hkrati zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza tekstilnih vlaken, torej znaten prihranek dragbčenih deviz. Navedli smo porabo tekstilnih surovin človeka v zahodni Evropi in v naši državi, zalo navedimo še letno proizvodnjo vseh tekstilnih surovin v svetu. Iz tega pregleda nam bo jasen pomen izgradnje industrije umetnih vlaken v naši državi. V svetu se letno proizvede: 1. bombaža 6 milijonov ton; 2. stebelnih vlaken (lanu, konoplje in jute) 2 milijona ton; 3. volne 1 milijon ton; 4. umetnih tekstilnih vlaken iz celuloze 1,800.000 ton; S. sintetičnih tek- V Ttrnarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem potrebujejodnevno ogromne količine lesa. Tudi tile ga pripravljajo za tovarno ali pa za naše jame tekstilnih vlaken v zahodni Evropi in Ameriki doživela v zadnjih desetletjih nesluten razmah. Ako pomislimo, da znaša povprečna poraba tekstilnih surovin prebivalca v zahodni Evropi povprečno 7 kg na leto, da znaša ta potrošnja pri nas šele 3,5 kg letno, in da je skoro milijardo ljudi na svetu še nezadostno oblečenih, ker porabijo letno manj kot 2 kg tekstilnih surovin na osebo — nam bo pomembnost nove tovarne viskoze, ki jo pri nas gradimo v Ložnici na Drini, in pomembnost novo zgrajene oplemenje-valnice celuloze v Vidmu-Kr-škem. ki bo lahko izdelovala osnovno surovino za izdelavo viskoze, t. j. visokoodstotne bukove celuloze, dovolj razumi j i- vlskoze pa dali na razpolago kvalitetno surovino. Slovenija ima dobro razvito tekstilno industrijo in lahko letno predela samo bombaža v tkanine preko 20.000 ton. Potrebne' so nam le cenene tekstilne surovine. Tako ceneno in prvovrstno tekstilno surovino nam bo dala industrija viskoze. Nova tovarna v Ložnici bo dajala letno okrog 20.000 ton viskoze. To viskozo bomo izdelovali izključno iz bukovega lesa. tako da naše smrekove lesne zaloge ne bodo s tem nič prizadete. Kljub veliki proizvodnji nove tovarne se pa poraba tekstilnih vlaken na prebivalca v državi ne bo bistveno spremenila, to pa spričo okoliščine, da se število ljudi v Jugoslaviji približuje že 20 milijonom. stilnih vlaken (nylon, perlon) 100.000 ton; 6. prave svile 20.000 ton. Iz tega pregleda vidimo, da je bombaž ena izmed najbolj uporabljivih tekstilnih surovin in da pridejo takoj za volno po količini porabe na vrsto celulozne umetne tekstilne surovine. Ker Jugoslavija nima doma na razpolago dovolj bombaža in volne, ima pa zadostne količine neizkoriščenega bukovega lesa. je prirodno, da mora naša država pospeševati izgradnjo industrije viskoze in s tem tudi industrijo bukove celuloze, zlasti če hočemo dvigniti našo življenjsko raven in postati neodvisni od uvoza tekstilnih surovin, ki pri nas ni majhen, kar bomo videli še pozneje. Bombaž se pridobiva od bombažev ca, malega grma, ki uspe- va v toplejših krajih, pa tudi v nekaterih južnih predelih naše države, vendar pogoji za gojitev bombaževca v Jugoslaviji niso najipovoljnejši, zaradi česal pomanjkanja tekstilnih surovir s povečanjem nasadov v držav ne moremo rešiti. Gospodarske pravilna rešitev tega vprašanja pa je v izgradnji domače industrije umetnih tekstilnih vlaken. Bombaževec je več kakor dva tisoč let stara kulturna rastlina. V velikih nasadih se danes goji zlasti v Ameriki, Pakistanu. Egiptu, Braziliji in Peruju. Povprečen predvojni pridelek bombaža v naši državi je znašal 156 kg na 1 ha, v Egiptu pa 520 kg. Od letno proizvedene količine 6 milijonov ton bombaža se pridela: v ZDA 41 odst., Pakistanu 17 odst., Rusiji 10 odst., Kitajski 9 odst., Braziliji 6 odst. Egiptu 6 odst. in Peruju 1 odst. Prej smo navedli, s kolikimi odstotki so udeleženo posamezne države v sve,u glede proizvodnje bombaža, ..aierega se prideia ietno šest milijonov ,on. Od te množine pa povabijo letno ZDA 32 odsioteov, inaija 12 odst., Kitajska 9 odst., ZSBR 7 odst., Anglija 6 odst., Francija 4 odst., Brazilija in Italija po 3 odst., Nemčija 2 odst., Kanada, Mehika in Argendna po en odstotek, FLRJ 0.5 odst, 1' inska 0.2 odstotka. Vidimo torej, da Nemčija, Francija in Italija so.namerno malo porabijo bombaža, so pa zato razvile veliko industrijo umetnih tekstilnih vlaken. Jugoslavija je pred vojno uvozila 17.000 ton bombuževine, 14.000 ton bombažne preje in 3000 ton bombažnih rk.an.Vi. Znano je, da v stari Jugoslaviji nista bili vsk.ajeni kapaciteti predilnic in tka.nic. Po osvoboditvi se je to stanje izboljšalo, tako da samo bombažne predilnice v Sloveniji lahko prede.ajo letno 20.000 ton bombaža. Iz vsega navedenega jc pomembnost domače industrije umetnih tekstilnih surovin in industrije bukove celuloze za to industrijo dovolj osvet.jena. Ker je industrija umetnih celuloznih tekstilnih surovin za našo državo tolikšnega pomena, bomo nekaj več povedali še o samem bistvu viskoze in o načinu proizvodnje tega sodobnega tekstilnega vlakna Moderna kemična industrija Je v zadnjih 30 letih ustvarila nešteto uporabnih umetnih tvarin, ki jih je tržišče spočetka z nezaupanjem sprejemalo in jim sodilo za slab nadomestek za prirodm? snovi, ker jih je začelo primanjkovati. Danes pa je proizvodnja umetnih tvarin že izgubila ta neprijeten prizvok; umetne tvarine so po svojih lastnostih v mnogih primerih celo prekosile prirpdne snovi. Sodobna industrija proizvaja danes umetno gumo, sintetični bencin, umetno volno in umetno svilo ter ostale sintetične tekstilne surovine, umetne lake in lepila, umetno nezlomljivo steklo, umetno usnje, umetne mase za elektro industrijo ter umetne barve. Te umetne snovi danes ne samo, da zamenjujejo prirodne, marveč jih pogosto po svoji kakovosti prekašajo in omogočajo raznim državam, ki niso bogate na prirodnih surovinah, osvoboditev od uvoza teh ali onih surovin. mmzm mm ■ s . •t ' v ' ,4*$ V m I Kmaiu bodo vsi zasavski zašel ki elektrificirani. Tudi za električne drogove uporabimo ogro mno lesa Zanimivo je, da se skoraj vse umetne snovi izdelujejo iz nekaterih osnovnih surovin, s katerimi razpolaga skoraj vsaka država v večji ali manjši meri. Te osnovne surovine so: les, premog, apno, sol, električna energija in voda. Naraščanje prebivalstva na svetu, dviganje življenjskega standarda, zlasti v zaostalih državah, in omejene agrarne površine za gojitev bombaža, odpirajo kemični industriji velike perspektive za nadaljnji razvoj industrije kemičnih tekstilnih vlaken. Tudi Jugoslavija ima za razvoj te industrije zelo ugodne pogoje. Umetna celulozna svila in umetna celulozna volna zavzemata v širokem področju umetnih tvarin zelo važno mesto. Umetna tekstilna vlakna krijejo danes že skoraj eno petino celotne svetovne potrebe po bombažu. Industrija umetne celulozne svile in bombaža je razvita predvsem v industrijskih deželah, ki nimajo dovolj prirodnih tekstilnih vlaken. Tako umetna svila kot umetna volna se izdelujeta iz celuloze (bukove ali smrekove), v glavnem po tako imenovanem viskoznem postopku. Zato bomo spregovorili nekaj besed o proizvodnji celuloze in opisali, kako se pride od bukove celuloze oziroma lesa do umetne svile in do umetne volne. Možnost izdelave tekstilnih vlaken po kemični poti je bila ustvarjena že okrog leta 1800. Misel, da bi tako tekočino potiskali skozi najfinejše luknjice, pri čemer bi nastalo vlakno, podobno kot tc dela sviloprejka, je zelo stara. Toda šele leta 1882 je prvič uspelo izdelati iz bombaža in celuloze umetno vlakno, ki je bilo podobno pri-rodni svili. Celuloza je najbolj razširjena organska spojina v prirodi. Iz nje so zgrajene rastlinske celice celotnega rastlinstva. Glavni sestavni del lesa, slame, lanu, bombaža itd. je celuloza. V našem lesu je okrog 40 do 60 odstotkov celuloze. V lesu so tudi tako imenovani lignini, ki jih moramo pri proizvodnji tako imenovane plemenite celuloze odstraniti. Za izdelavo viskoze potrebujemo oplemeniteno celulozo. Taka celuloza mora imeti 90—96 odstotkov celuloze, medtem ko je ima običajna obeljena HlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim IllllllllllllllllllllillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlllllllim Ing. Jože Sedlar: Vtisi z ekskurzije jygDsSg«iianslsfih trudsr^eu po Rngliji (Nadaljevanje) matere ali sestre, ki tu negujejo poškodovance in jim same gospodinjijo. Paviljoni so pritlični in prebiva v vsakem po cn težek poškodovanec s svojci. V vsakem paviljonu sta po dve spalnici, ena za poškodovanca, druga za svojce, dnevna soba, kuhinja s shrambo, kopalnica, soba za poškodovanca z ortopedskim orodjem in napravami za fizikalno-tcrapcvtične vaje ter Rudarsko okrevališče stoji ne-cliko izven središča Blackpoo-a. To je pompozna palača, ki o jo poklonili angleški kroni užnoafriški dominioni, sedaj pa pravlja okrevališče odbor, ki c v glavnem v rokah anglc-kih rudarskih sindikatov. Scm-taj pošilja io rudarje, ki so se v ami ponesrečili in »o zboleli ter lotrebujejo po končanem zdrav-jenju še nekaj časa rekonva-eseenčni oddih. V zimskem ča-iu prihajajo v zdravilišče tudi ■udsrskl upokojenci, ki ostajajo m do konca pomladi. Celokup-la oskrba v okrevališču jc z« rudarje brezplačna, poleg tega •a dobivajo rekonvalescenti še :epni < bulus za drobne potre-le, ket n. pr. cigarete, priboljške. razvedrila i. dr. od rudar-!kega sindikata. V času našega rb!r’'a ;<■ biio v okrevališču 120 rudarskih upokojencev. V pritličju te stavbe so dvorane, ki služijo kot čitalnice, prostori za družabne igre in kot dnevni prostori. Tl prostori so izredno razkošno opremljeni, stropi in stene so vse opažene s kasetiranim orientalskim lesom, pohištvo je Izbrano in dragoceno. V zgornjih nadstropjih so skupno spalnice in nekaj bolniških sob. Kuhinja je v pritličju in je popolnoma mehanizirana. Posebna zanimivost tega okrevališča so majhni paviljoni, ki so razpostavljeni za centralno stavbo in so bili zgrajeni v zadnjih letih in ki služijo za oddih rudarjem, ki so sl poškodovali hrbtenico ali so drugače paralizirani in se ne morejo sami premikati. V te paviljone pridejo s temi težkimi poškodovanci njihovi družinski člani, predvsem žene, Obisk pri upravniku doma avla, v katero se direktno pripelje avto, ki prevaža poškodovanca ozirema v katerem parkira vozilo, s katerim se poškodovanec prevaža. Avla je opremljena nazven z železnim rolojem. ki se avtomatično dviga in spušča na pritisk na gumb, ki je montiran na notranji in zunanji strani avle, tako da lahko poškodovanec s svojim vozilom brez komplikacij odpelje iz avle ali zapelje vanjo. Vsi prostori v paviljonu so izredno okusno in domače opremljeni. Oprema pa je v vseh prostorih kompletna, ne manjka posteljnega perila ln posteljnine, niti ne kuhinjske ■ posede in Jedilnega orodji v kuhinji. tako da je treba poškodovancu ln svojcu, k) ga neguje, prinesti s seboj le osebno perilo In lahko začne sorodnica poškodovanca že takoj v paviljonu gospodinjiti. V paviljonu lahko nrebivajo tudi večji otroci poškodovanca. Bivanje v pa Villonu Je za poškodovanca In njegovo negovalko ln spremstvo brezplačno. Poškodovanec .te tu ‘udi stalno pod zdravniškim P-d-orstvom. dos*"*’"* pa so mu tudi vsa razvedrila. celuloza 80—88 odstotkov. Smrekov les ima okrog 30 odstotkov lignina, bukov pa le 22 odst Tropski les ima znatno manj celuloze (27—45 odst) ter je za proizvodnjo celuloze manj primeren, tako da velike zaloge lesa v tropskih krajih ne predstavljajo takega bogastva, kakor običajno mislimo. Svetovna poraba lesa stalno narašča in je že dolgo časa večja, kakor pa je lesni prirastek. Svetovne zaloge lesa se stalno krčijo, zaradi česar vse napredne države uvajajo načrtno gozdno gospodarstvo in uporabljajo les v glavnem le za kemično predelavo, ker se vrednost lesa s tem mnogokrat poveča. Zanimiv je prikaz svetovne porabe lesa za proizvodnjo celuloze in lesovine (časniški papir). Leta 1913 35,000.000 kubičnih metrov, leta 1930 71,000.000 kub. metrov, leta 1940 90,000.000 kub. metrov. V Sloveniji znašajo zaloge lesa (po podatkih iz leta 1952) 88 milijonov 700 tisoč bruto kubičnih metrov, od tega 34,5 odst. bukovine, ostalo je pa pretežno smrekovina in jelovina. Letni prirastek znaša 2,145.000 kubičnih metrov lesa, od tega bukovine 752.000 kub. metrov. Hektar gozdne površine nam lahko da letno sledeče količine celuloze: gozdni les 1000 do 1200 kilogramov, nasadi topola 5000 kilogramov, koruzna slama pa 1200 kg. Olupljen les se v tovarnah celuloze seseka na približno 10 milimetrov debele kose in se nato kuha okrog 18 ur pri 140 stopinjah Celzija z žveplasto kislino ob malem dodatku apna. Pri kuhanju se izločijo iz lesa U-gninske in ostale necelulozne komponente lesa. Na ta način dobljena celuloza ima po pranju, sortiranju in običajnem beljenju 80 do 88 odstotkov celuloze. 2 obdelovanjem tako oplemenitene celuloze s klorom in natrijevo lužino (lužni kamen) pa dobimo oplemeniteno celulozo, ki ima do 96 odstotkov celuloze in je ie v polni meri uporabna za proizvodnjo viskoze. V tovarnah viskoze se ta ople- menitena celuloza prevede v raztopljeno stanje s pomoči0 natrijevega luga (lužnega kamna) in ogljikovega žveplcca (spojina žvepla ln ogljika). Tako nastane snov, ki jo imenujemo viskoza. Ta snov še ni takoj up°' rabna za izdelavo tekstilnih vlaken, marveč jo je treba prej 6® precejati in jo pustiti zoreti. Tako pripravljene raztopina oc.u lože, ki ji pravimo viskoza, ‘ pomočjo črpalk stiska skozi i*' redno majhne luknjice v posebnih kovinskih glavah, ki jj01 pravimo šobe. Taka šoba za iz' delavo umetne volne ima n. Pr' tisoč najfinejših luknjic, od katerih Ima vsaka premer le 50 tl' sočink milimetra Ta glava luknjicami je v posebni pos®0” napolnjeni z raztopino natrli®' vepn sulfata (to je kuhinj® ‘ -od as p; 'BHfods t?uqopod ’ _ javlja kot odpadek v nali k®' mični industriji) In žveplene 1U silne. i ^ Ta raztopina spremeni vis no gmoto, ko brizgne skozi luknjice navedeno šobe. v ta ko nit, katera se ujame ln izv*-če iz navedene kopeli ln navlJ na vretena. Tako dobljeno umetno tekst* ^ no vlakno so čisti, barva m . raznimi dodatki izbsllša. Nit> jo dobimo na ta način, se nuje rejon. če le zelo tn-ln služi zn fino tek* T no bia*t, Ce pa le ril debelejša in siuž' pa jr Pii za izdelavo tekstilnih vložknv^ avtogumo potem se to vla-imenuje k o r d. •r ■. ; .-r. -,r » * . |3My^BLfNi4li .r 5-5'| ■ Na terenu 16. decembra 1944 Bil sem službeno na poti v Hrastnik, v kraj nekdanje sreče in blaženosti. Srce kaj rado prisluhne spominom iz tistih dni, ko sva z ženo in otrokoma ob tihih večerih vdihavala opojen zrak zrak naših zelenih gozdov, ko sem se z otrokoma v soncu ljubeče poigraval, ko sem jima zapel pesem mojih mladih dni... In prišel je čas ločitve, čas največjega trpljenja in ponižanja. Preko naših src je šel veliki, s pretresljivimi dogodki prenasičen čas domovinske vojne... Stojim po'd oknom. Bleda svetloba udarja skozi na pol zastrta okna. Rahlo trkam, moja mati se oglaša. Vrata se neslišno odpro. Vstopil sem, se predal objemu svoje dvainsedemdesetletne matere... Solze sreče in bolečine se razlivajo preko zgubanega obraza moje matere. Obnemela je: Ali so to sanje? Ali je res prišel moj sin? »Da, mama, jaz sem, vaš sin, vaš partizan!« In mati mi hoče govoriti o poslednjih mislih pred kratkim umrlega očeta, od katerega so se namesto njegovih treh sinov-partizanov poslovili drugi partizani... »Mama, nikar! Razbolelo srce ne prenese novih bolečin. Mama. alj že veste?« Oči se ji široko odpro, čujem biti njeno zaskrbljeno srce. »Ne, ne, ne smem! V mojem objemu bi za vedno zatistila svoje oči. Povedati ji ne smem, ne morem, da je v bojih na Dolenjskem padel moj brat Herman, njen sin, vsa njena sreča, njeno upanje ...« Poljubim še hčerkico, ki spi z nasmehom na ustnicah, se poslovim od matere — in že sem v osrčju temne noči, med tistimi, ki tudi mislijo na dom, na kraj sreče in zadovoljstva. Drugi dan je bil lep decembrski dan, ko sva se plazila s kurirjem Lojzetom za skalami Je- MIHAJL ZOSCENKO; IGKALEČ lence v Boben. Skrila sva se v neposredno bližino ceste in nestrpno čakala, kdaj pride švabska patrulja, da jo oceniva po številu in orožju. Patrulje so tisti čas stražile cesto iz Hrastnika do Sv. Marka, koder je šel ves promet po cesti v Trbovlje, ker most čez Savo v Hrastniku ni bil sposoben za prehod. Ker so nam bile te švabske patrulje v veliko napoto pri terenskem delu, smo se odločili, da jih bomo ob priložnosti napadli in po možnosti uničili. Čakala sva dobri dve uri, ko se prikaže prvi švabski vojak. Vsi so šli zelo previdno, s puškami v rokah, v razstoju, in gledali na vse strani. Pritisnila sva se k zemlji, tako da sva bila skoraj nevidna. Švabov sem naštel natanko dvajset. Bili so oboroženi s puškami, brzostrelkami in dvema mitraljezoma. Ura je bila natančno pet popoldne. Ko se je dobro zmračilo, sva odšla. Po možganih mi je rojila misel o dvajsetih Švabih, dveh mitraljezih in natanko ob petih popoldne ... Naslednjega dne popoldansko sonce obseva s svojo rožnato lučjo vrhove naših zasavskih planin. Nekje drobi drobna ptička svojo popoldan- Ta zgodba tila se je v vedoval mi je resnična. Pripe-Astrahanu.' Pripo-jo je diletantski igralec. Cujte, kaj mi je pripovedoval »Vprašujete me. državljani, ali sem bil igralec? Seveda sem bil. Nastopal sem v gledališčih, imel sem stike z umetnostjo. Toda to je prazno besedičenje. Nič pomembnega ni v tem. Res, če globlje premisliš, je v umetnosti mnogo lepega Denimo, da stopiš na oder, občinstvo pa te gleda. Med občinstvom so znanci, sorodniki po ženini strani, sosedje. Gledaš — mežikajo ti iz parterja, ko da bi hoteli reči: nič se ne boj, Vasja, kar začni. Ti pa jim mežikaš, ko da bi hotel reči: nič ne skrbite, državljani, mi to znamo. Tudi mi smo brihtni ljudje Če globlje pomisliš, pa vidiš, da v tej obrti ni nič dobregai samo kri si še bolj pokvariš. Nekoč so uprizorili gledališko delo: ,Kdo je kriv?' Zelo učinkovito tlelo. Razbojniki v njem vpričo občinstva izropajo trgovino. Vse je zelo naravno. Trgovec sicer kriči in se brani z nogami, razbojniki pa mu vse pokradejo Grozljivo delo. To delo so torej uprizorili. Pred začetkom predstave pa se je diletant, ki je igral trgovca, napil. Naletel se ga je tako, mrha, da je bil o takoj videti, da trgovčeve vloge ne bo mogel odigrati. Ko je stopil k rampi, je namenoma pohodil električno žarnico. Režiser Ivan Polič mu pravi: ,V drugem dejanju ga ne bomo smeli pustiti na oder. Vse žarnice bi pohodil, pasji si?i. Kaj če bi ti vskočil namesto njega? Občinstvo je ne- ,nemarneti, rotim vas, ne približujte se mi/' Razbojniki pa v duhu svoj? vloge kar naprej pritiskajo name. Iz žepa so mi potegnili denarnico in segli po moji url, ,Na pomoč! Policija, državljani ,pomagajte,’ pravim, ,saj vidite, da me hočejo okrasti!1 In v tem je bil dosežen popoln učinek Neumno občinstvo navdušeno ploska in kriči: ,Udri, Vasja, udri! Otresi se jih, dragi, kar po njih, kar po buticah.' ,Nič ne zaleže, bratci,' pravim. In krešem jih kar po buticah. Enemu diletantu že teče iz nosa kri, drugi lopovi pa so pobesneli in naskakujejo. ,Bratci,' zakličem, kaj ph je to? Zakaj in čemu naj bi trpel jaz?' iTedaj pa pokuka izza kulis režiser ,Fant od fare si. Vasja. Imenitno igraš vlogo. Kar nadaljuj/' Vidim: klici na pomoč ne po- M. J. LERMONTOV: magajo. Kar koli kriknem, vsa se ujema z gledališkim delom. ,Bratci,' pravim, ,/van Palič,' pravim režiserju, ,ne morem več Spustite zastor. Saj ’ vidite, da" mi bodo zdaj ukradli še zadnje prihranke!' Tedaj so mnogi gledališki strokovnjaki spoznali, da te besede ne sodijo v gledališko delo, in so prišli izza kulis. Tudi šepetalec, zahvaljen bodi, je prilezel iz svoje hišice. ,Kaže, državljani,* pravim, ,da so trgovcu res sunili denarnico' Spustili so zastor, prinesli vedro vode in me napojili. JBratci,' pravim, Jvan Palič,' pravim režiserju, ,kaj pa je to? Nekdo mi je v skladu z igro na odru potegnil iz žepa denarnico.' Preiskali so diletante, pa denarja niso našli. Prazno denarnico je nekdo vrgel za kulise. Tako sem bil ob denar. Vi pa še govorite o umetnosti. Poznam jo, saj sem nastopal na gledališkem odru.* DVOBOJ Strel se je raztegnil. Krogla mi je oprasnila koleno. Nehote sem napravil nekaj korakov naprej, da se člmprcj odmaknem od roba »Veš, brate Grušnicki, škoda, da si zgrešili* je dejal kapitan. »Zdaj je vrsta na tebi, postavi se! Objemi me poprej, ne bova se več videla!* Objela sta se,-kapitan je komaj zadrževal smeh. »Ne boj sel* je pristavil klevete, me ne prosite odpuščanja? ... Pomislite dobro, alt vam vest nič ne pravi?« »Gospod Pečorinl* je zaklical dragonski kapitan »Dovolite mi, da vas opozorim, da nismo tu, da bi se spovedovali... Končajmo hitro, sicer pride kdo po soteski in nas opazi.* »Dobro Doktor, stopite k meni.« Doktor je pristopil. Ubogi Nekdanje Krško v časih Valva zor ja umno, saj tega ne bo razumelo.' .Veste, državljan, jaz ne mo-reni stopiti pred rampo/ pranim. ,Nikar me ne prosite. Malo Prej sem pojedel dve meloni .« Režiser pa kar naprej sili vame ; .Reši nas, bratec. Vskoči u»aj za eno dejanje Morda si ta umetnik medtem opomogel. Nikar ne pretrgaj prosvet-ne0a dela.' Tako so me nazadnje le preprositi, Stopil sem pred rampo. in kakršen sem, v svojem suknjiču in hlačah, tak sem stopil na oder. Le tujo bradico sapi si prilepil in odšel na oder Občinstvo pa me je takoj spoznalo, čeprav je neumno Aha; so rekli, .Vasja je nastopu, Nič sc ne boj,' so dejali, ■uur začni/ •taz pa sem rekel: .Bati se, državljani, ne kuže, I, ar je trenutek kritičen uietnik se je napil in ne mo-e stopiti pred rampo Kozlal' mačeto so je dejanje. R . dejanju igram trgovca. . rtcim tore), se z nogami otep-,, 1 razbojnikov in čutim, ko (,a mi res nekdo izmed diletantov "epa z roko v žep, usnjen oa umetnika si za-n,',Tu suknjič Otepam se jih, 'kar jih krešem po buticah >Nv približujte se mi/ pravim. in zvito pogledal Grušnickega, »ves svet je neumnost!..* Narava je slep a, usoda je pač usoda, življenje ni počenega groša vredno!* Po tej tragični frazi, izrečeni s primerno pomembnostjo, je odšel na svoj prostor; tudi Ivan Ignatjič je s solzami v očeh objel Grušnickega, ki je nazadnje ostal sam meni nasproti Se dandanes si prizadevam pojasniti, kakšne vrste občutek je tedaj kipel v mojih prsih: obhajala me je nevolja razžaljenega samoljubja, prezir In zloba, (tl se poraja ob mislih, da me je ta človek, ki gleda zdaj s tako trdnostjo, s tako mirno predrznostjo name, hotel pred dvema trenutkoma, ne da bi sam sebe izpostavljal kakšni nevarnosti, ubiti, kot psa, kajti. če bi me močneje ranil v nogo, bi se brez dvoma zvalil s pečine. Nekoliko minut sem mu presunljivo zrl v obraz in si prizadeval opaziti na njem vsaj sled kesanja. Toda zdelo se - mi je, da je zadrževal smehljaj. »Svetujem vam, da priporočite pred smrtjo svojo dušo bogu,* sem mu tedaj rekel. »Ne skrbite za mojo dušo bolj, kakor za svojo lastno. Samo eno vas prosim,- streljajte hitro.* »In vi ne prekličete svoje doktor! Bil je bolj bled kot Grušnicki pred desetimi minutami. Naslednje besede sem govoril nalašč pretrgano, glasno in razločno, kakor se naglasa smrtna obsodba. »Doktor, ti gospodje so najbrž v naglici pozabili položiti kroglo v moj samokres! Prosim vas, da ga nabijete znova Pa poštenoI* »Ni mogočel* je kričal kapitan. »Ni mogočel Nabil sem oba samokresa; kvečjemu, da je iz vašega padla krogla... To ni mo ja krivda .. Vi pa nimate pravice spremeniti naboja . ■ ■ nobene pravice .. to je popolnoma zoper pravila, jaz ne dovolim ...« »Dobro!* sem rekel kapitanu. »Ce je tako, se bova midva streljala z istimi pogoji.« To ga je prestrašilo. Grušnicki je stal z glavo, povešeno na prša, zmeden in mračen. »Pusti jih/« je dejal naposled kapitanu, ki je hotel iztrgati samokres doktorju iz rok. »Saj sam veš, da imata prav.* Zaman mu je delal kapitan razna znamenja Grušnicki ni maral niti gledati. Medtem je doktor nabil samokres in mi ga podal. Ko je kapitan to opazil, je sko pesem. S tovariši sedimo nad Jelenco ob ognju za debelo bukvijo, kjer se pripravlja skromno partizansko kosilo. Mlajši tovariši hočejo s pesmijo ustvariti prijetno vzdušje. 2e dolgo jih nisem videl tako nasmejanih lic. Nekateri so zamišljeni. Kje blodijo njihove misli, Morda so pri zaskrbljeni materi ali sestri? Pri bratu v zaporu? Pri dekletu, ki pospravlja ruševine pogorišča? Tudi vame je prihajalo tako razpoloženje. Neka tiha bolečina je presunila moje srce. Povedal sem tovarišem, da moramo na vsak način uničiti nemško patruljo, ki straži cesto iz Hrastnika skozi Boben do Sv. Marka. Bilo nas je vseh skupaj šest. Kurir Lojze se oglaša, da je Švabov preveč, in da v primeru, da se nam akcija ponesreči, ne bomo imeli nobenega umika iz Bobna, ker je tu sama goličava. Dogovorili smo se, da Švabe napademo z dveh strani: s severne in južne strani strmine Bobna. Naša mala partizanska skupina šestih mož je že stala v pripravljenosti. Padla so zadnja povelja, zadnja navodila in poslednja opozorila. Skupina je odšla čez ozko sotesko po strmih in kamnitih stezicah, navzgor in zopet navzdol; zdaj na desno, zdaj na levo, vedno bliže cilju, ki smo si ga določili. Prva zaseda treh mož je bila na vrhu Bobna za kamnito Ravnikarjevo hišo. Druga zaseda je bila postavljena na vznožju Bobna Minute čakanja so se nam zdele zelo dolge. Tu in tam je kak tovariš povedal kakšno debelo, da smo laže preganjali čas. Kazalec ure je kazal natanko peto uro, a Švabov še ni bilo od nikoder. Rahlo se je pričelo mračiti, ko opazimo Švabe po Bobno navzdol. »Tovariši, pripravite se! Odpnite puške, vsak naj čaka na komando, in v primeru, da se ne vdajo, dobro pomerite!« Nastala je grobna tišina. Samo potok Boben je šumel in se zaganjal ob skale. Švabi so se približali na strelno daljavo in takrat sem opazil med Švabi Ačkunovo mater, njeno dvajsetletno hčerko Zofko in dvajsetletno Doliriškovo Ano iz Bobna, ki je baje nalašč čakala Švabe. Ker sem se bal civilnih žrtev, sem tovarišem prišepnil, naj ne streljajo v sredino prve kolone. Švabi so se zaradi zanesljivosti pri prehodu skozi Boben razdelili v dve koloni. Deset jih je šlo naprej, seveda v razstoju, deset pa jih je čakalo na vrhu Bobna, kakšnih 200 metrov zadaj. Se malo potrpljenja, nato pa je zadonel klic: »Hande hoch!« iz zasede, vrgel proti nam bombo in jo poskusil odkuriti proti Hrastniku. Toda prestregel ga je Stajerc z rafalom iz mitraljeza in mi z veseljem raportiral, da je spet »enega ohladil za vedno-. Medtem je Lojze priplezal na vrh skale in zagnal bombo v mitraljesko gnezdo. Strašen po je povzročil zmedo med še živečimi Švabi, da so začeli iskati' bolj varno zavetje. Sarac se ni več oglasil in mi smo hoteli izkoristiti priložnost z jurišem. Tudi drugi zasedi ostalih treh tovarišev se ni godilo nič bolje. Švabi so ostali zakrknjeni in se niso hoteli vdati. Nemški mitraljez je neusmiljeno tolkel po naši zasedi, Iti pa ni bila vsa na istem mestu. Nande Zupan, drzen mitraljezec, in pomočnik sta bila za Ravnikarjevo hišo, pogumni Matija pa je bil sam za malim kritjem^ nad potokom s svojo puško. S prvim rafalom je Nande uničil tri Švabe. Svabski mitraljez je našel kritje v kanalu za skalo in hotel na vsak način pregnati naše borce. Švabi so se pripravljali na juriš. Naši trije borci so se zavedali premoči in drznosti Švabov. Začeli so varčevati z razstrelivom in zmanjšali streljanje na posamezne strele. Švabi sb hoteli izkoristiti priložnost in začeli z brzim ognjem. Fašistični mitraljez je še bolj glasno zalajal, misleč, da bo kril Švabe za juriš. Ko so se Švabi pognali iz jarka čez cesto proti mostu, je Nande prestavil položaj na drugo stran hiše. Svabski mitraljez je še vedno streljal na kraj prve zasede. Takrat pa je Nande s svojo »zbrojevko« junaško vstal m stoječ sejal med Švabe smrtonosni ogenj, zavedajoč se, da ako zmagajo Švabi vrh Bobna, da je izgubljena tudi naša partizanska skupina. Švabi so padali, kot snopi. V zasedo nazaj sta se vrnila samo dva. Fašistični mitraljez se še vedno ni vdal. Treba ga je bilo na vsak način ugonobiti. Pogumni Matija je med tem časom po trebuhu prilezel na višjo točko in s strani onesposobil nemškega mitraljezca. Ostala dva Švaba pa sta začela vpiti in sta z dvignjenimi rokami brez orožja prilezla na cesto. Takoj ko je Lojze priplezal s skale, smo videli, da so preplašeni Švabi brez moči in zavpili smo: »Juriš!« Švabi so se vdali in nas prosili, naj Jim pustimo življenje. Časa za švab-sko moledovanje ni bilo več. Treba je bilo hiteti, kajti bili smo v nevarnosti, da nas napadejo Švabi iz Hrastnika, ker ni bilo niti deset minut do švabske postojanke. Zaskrbelo me je, kaj je z ženskami, ki so poskakale v potok z dvema Švaboma. Ker je bil že trden mrak, nismo imeli časa jih iskati. Oba Švaba se imata zahvaliti Ani Dolinškovi, da sta ostala pri življenju. Mi nismo upali prej streljati v potok, ker nismo hoteli imeti civilnih žrtev. Mrtvim Švabom smo uplenili dva mitraljeza, štiri brzostrelke in dve avtomatski puški, deset pušk, štiri pištole in precej municije. Ko smo že hoteli oditi, smo zagleda sij žaro-metnih luči avtomobila, ki je pripeljal nemško soldatesko na pomoč. Avto je obstal tik pred ovinkom, kjer sta ležala prva dva mrtva fašista. Takrat pa sta se znašla oba naša mitraljezca in sta užgala proti ovinku, kjer je avto obstal. Avto jo je takoj po rafalih v temi zadenjsko odkuril nazaj proti Hrastniku. Naša pogumna in borbena' partizanska skupina pa je zmagovito s šestimi ujetimi Švabi, z orožjem, municijo in opremo odšla nazaj čez ozke in kamnite stezice, tja, kjer se križajo težke sence širokih bukev. Takoj po našem odhodu so se Švabi previdno priplazili svojim na pomoč. Bili pa so razočarani, ker so prišli prepozno. Mrtvim ni mogoče več pomagati. Zastražlll in razsvetlili so celo sotesko Bobna. Treba je bilo naložiti in odpe- Svabi se niso vdali in so iskali kritje za betonsko cestno ograjo in odprli ogenj avtomatskega orožja in pušk. Treba se je bilo stisniti v zaklon. Takoj nato se je oglasil Stajerčev mitraljez ter Lojzetova in moja brzostrelka. Zalajal je tudi nemški mitraljez »Sarac«, katerega krogle so sekale okrog nas. Svabski mitraljez je imel odličen zaklon za neko skalo in je venomer sekal prot j nam. Začelo nas je skrbeti, kako uničiti mitraljez. Spomnil sem se pogumnega Lojzeta, ki sem ga postavil za skalo, da po možnosti z vrha zažene ročno bombo v mitraljesko gnezdo. Ko je Lojze lazil za skalami, sva ostala sama dva in se borila. Eden izmed Švabov je vstal ljati mrtve Švabe. Ravno tisti čas se je vračal od partizanov domov bivši jamski nadzornik Franc Jazbec s svojo ženo, ki mu je prišla naproti do Sv. Katarine. Švabi so ju z naperjenimi puškami obkolili in po kratki izpovedi sta morala nalagati mrtve Švabe. Kako je bilo pri srcu Jazbečevi ženi, si lahko mislimo, saj je svoj čas oboževala Švabe. * Po uspešni akciji smo bili prepričani, dn Švabi ne bodo več patruljirali na cesti proli Sv. Marku. Vendar smo bili v zmoti Švabi so s pomnoženim moštvom in orožjem še bolj previdno stražili cesto, tako da so pošiljali poleg glavne patrulje še dve bočni patrulji, dokler jih ni — ravno čez teden dni — uničil Dušanov bataljon. K. P. pljunil in topotnil z nogo: »Tepec si, brateči Bedast tepec/ Ako si se zanesel name, me ubogaj v vsem.. Prav ti je, pogini kot muha .. Obrnil se je in odhajaje zamrmral: »In vendar je to popolnoma zoper pravila/* »Gručnickil* sem rekel. »Se je čas, prekliči svojo kleveto tn vse tl odpustim Ni se ti posrečilo imeti me za norca, in mojemu samoljubju je zadoščeno. Spomni se, — nekoč sva bila prijatelja.. .* Obraz mu je vzplamtel, oči zabliskale. »Streljajte/« je odvrnil »Sebe preziram vas pa sovražim. Ce ine ne ubijete, vas počakam ponoči za oglom in vas zabodem Nama na zemlji skupaj ni prostora.. .* Ustrelil sem . Ko se je dim razkadil, Gruš-nickega ni bilo več na planoti, prah se je v lahnem stebru še vil na robu prepada (Odlome' >• povesti »Kneginja Meri«) F*0 ZASAVSKIH PODJETJIH Cementarna v Trbovljah V trboveljski Cementarni meni jo, aa bo treba že v bližnji prihodnosti znatno mehanizirati oziroma izboljšati dosedanje naprave, kajti le tako bodo lahko proizvajali več cementa Trboveljski cementarni, ki bo letos v jeseni obhajala 80-let-nico svojega obstoja, je leta 1876 v ozki stisnjeni dolini pri železniški postaji dal prve osnove neki privatnik z Dunaja. S svojo trgovsko podjetnostjo je spoznal možnost in dobičkanos-nost takega podjetja. Izkoristil je predvsem ugodne tehnične produkcijske predpogoje, ker so v neposredni bližini velike količine kvalitetnih surovin laporja in apnenca, kar je omogočilo proizvodnjo kvalitetnega cementa. Poleg tega je izkoristil premog slabejše kakovosti, ki ga bivša Trboveljska premo-gokopna družba ni mogla na tržišču spraviti v denar in ga je oddajala po zelo ugodni ceni. Način proizvodnje je bil tiste čase zelo primitiven, vendar se je že takrat proizvajal poleg navadnega Roman cementa tudi Portland cement. Nekdanja TPD je uvidela, da cementna industrija prinaša lepe dobičke in je takratno cementarno odkupila. Ker je bilo povpraševanje po cementu že takrat vedno večje, je TPD cementarno razširila in poleg prvotne vertikalne peči v letu 1905 zgradila za takratne čase modero rotaci jsko peč in v zvezi s tem tudi mline, pozneje pa še dve rotacijski peči in tik pred drugo svetovno vojno leta 1939 veliko Kruppovo rotacijsko peč. Od prvotne dnevne proizvodnje okrog 50 ton cementa je ta narasla leta 1939 na dnevno 300 ton in je tovarna tisto leto pro- DNEVNO PORABIJO OKROG 80 VAGONOV LESA ,Jugofanin" Sevnica Tovarna »Jugotanin« v Sevnici je bila ustanovljena leta 1925. Takrat so delali strojila 10 odst. iz hrastovega in 5 odstotkov iz kostanjevega lesa. Leta 1942 je bil obrat ustavljen, kajti -Nemci so porabili vse zaloge, parne kotle in ostalo pa so odpeljali v Nemčijo. Po osvoboditvi so v » Jugota-ninu «takoj pričeli z obnovo, ki je trajala dve leti. Obnovljen je bil sušilnik in deloma na novo urejena mehanična delavnica. Leta 1953 so dali v pogon »NIRO« sušilec. Na Danskem so kupili centrifugalni razpršilec in razdelilec toplega zraka. Elektromotor so kupili v Jugoslaviji, vse ostalo, kar predstavlja 70 odst. vrednosti naprave, pa so izdelali v domačih delavnicah. Z novo »NIRO« napravo so izboljšali kvaliteto in povečali kapaciteto proizvodnje. Takrat so pričeli izdelovati še 1 strojilo v prahu. S svojim izdelkom zadostijo domači trg, okrog 25 odstotkov proizvodnje pa izvažajo. Dvakrat so si že osvojili prehodno zastavo — 1949. in 1951. leta. V »Jugotaninu« porabijo dnevno 70 do 80 vagonov lesa. Prav les, ki je njihova osnovna surovina, jim dela zadnje čase velike preglavice. Cena se je lesu precej dvignila, strojila pa prodajajo po dosedanjih cenah. Vodstvo skrbi tudi za ideološko izobrazbo svojega ko- lektiva. Pred kratkim so na novo uredili sindikalno dvorano. kjer je knjižnica. Trenutno je tam tudi šivalni in krojni tečaj tovarne Singer. V pritličju so lepo uredili otroški vrtec, ki ga obiskuje okrog 25 cicibanov. Ta vrtec bi bil lahko še mnogo lepši, če bi priskočila na pomoč tudi ostala podjetja v Sevnici. V »Jugotaninu« so torej zadnjih 9 let mnogo napravili. To so pa dosegli le z vztrajnim in vestnim delom. izvedla 80.270 ton cementa. Med drugo svetovno vojno 'je cementarna delala z minimalno kapaciteto, posebno v letih 1943 in 1944, ker so člani kolektiva takrat deloma sabotirali proizvodnjo, deloma pa odšli med borce NOV. Takoj po osvoboditvi pa je bilo treba predvsem temeljito popraviti stari del tovarne za normalno obratovanje in se je polna zmogljivost cementarne pokazala že krajem 1945. leta. V letih planskega gosnodarje-nja je tovarna z velikimi napori izvrševala planske naloge, pri čemer je treba upoštevati, da za redno obratovanje svojih strojev ni dobivala po predmsih tehničnih norm pravočasno in v predvidenih rokih kvalitetnih nadomestil. To se še danes odraža v velikih stroških rednih remontov in v zvezi s tem tudi v potrebi zaposlitve večjega števila strokovnih delavcev v svojih delavnicah. V zvezi s prehodom na prosti trg je vodstvo podjetja moralo nujno misliti na rekonstrukcijo same tovarne glede na neekonomičnost in nerenta-bilnost v primeri z drugimi tovrstnimi tovarnami v tu- in inozemstvu, pri čemer je treba poudariti, da so se cementne tovarne v ostalih republikah v tem času že pričele modernizirati (n. pr. Beočin, Podsused, splitske cementarne) ter je pri njih modernizacija v glavnem zaključena in so proizvajalni stroški v teh tovarnah občutno manjši kot v trboveljski cementarni. Predvideno bo v letošnjem družbenem planu na modernizacijo upoštevana tudi trboveljska cementarna, ki kot kontinentalna tovarna izdeluje najbolj kvalitetni Portland cement. Nujno potrebo rekonstrukcije tovarne narekuje oko-lišičina, da se že danes občuti na tržišču konkurenčni boj glede na zadostno proizvodnjo cementa v državi pri zmanjšanju gradbenih investicij, ki ga pa trboveljska cementarna s svojimi starimi napravami in drago proizvodnjo ne bo mogla uspešno izvojevati. Kljub zastarelim napravam in visoki ceni proti drugim cementnim tovarnam pa je podjetju v letu 1955 celo uspelo prekoračiti in prodati ves izdelan cement v količini 118.307 ton proti postavljenemu planu 109.000 ton. V glavnem je pre- VSAK KILOGRAM ČASNIŠKEGA PAPIRJA PRIHRANI okrog 100 deviznih dinarjev Tovarna celuloze in papirja v Vidmu-Krškem je bila kot ena od redkih tovarn daha v določenem roku v pogon. Svoje začetne težave je v glavnem že prebrodila. Splošna obrtna kovinarska zadruga v Vidmu-Krškem se bo preusmerila v serijsko proizvodnjo Splošna obrtna kovinarska zadruga je bila ustanovljena konec leta 1954 in posluje kot obrtno podjetje. Lani je podjetje doseglo proizvodno vrednost v višini 50 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo, da.se bo zvišala na 60 milijonov dinarjev. Doslej je ta zadruga kot uslužnostno podjetje delala dopolnila za roto tovarno, razna stavbena ključavničarska dela za novogradnje in opravljala popravila traktorjev. Za serijsko proizvodnjo pa nimajo niti prostorov niti opreme, kljub temu, da imajo zadostno število strokovnega kadra, da ne govorimo o tržišču. Investicijski načrt za razširitev delavnice je v teku. To se pravi: če bodo dobiii potrebne investicije, bodo še letos povečali delavnico. Cim pa bodo imeli večje prostore, se bodo preusmerili v serijsko proizvodnjo. Vprašujemo se, kaj bi potem izdelovali? Na to je lahko odgovoriti: razne stroje za obdelavo lesa in kamna, galanterijo, gospodinjske pripomočke in vse poljedelske stroje. Ker ni v bližini nobene remontne uslužnostne delavnice, bi imeli tudi pozneje oddelek za razna ključavničarska popravila v gradbeništvu. Doslej je delovni kolektiv delal že po vsej naši domovini, tako tudi pri hidrocentrali Mavrovo. Delo pri tej hidrocentrali so pa morali opustiti in zadostiti v prvi vrsti domačim potrebam. Sedaj vodijo razgovore za prevzem večjih del za elektroenergetski sistem Bosne in Hercegovine. V sodelovanju z neko avstrijsko tvrdko bodo v doglednem času izdelovali patentne napravo za papirno industrijo pri nas. Prvi naročnik za te patent je papirnica Radeče, razgovori so pa v teku tudi z ostalimi tovarnami papirja v naši državi. , Z razširitvijo delavnice bi lahko zaposlili še precej ljudi (sedaj jih je skupno 50). Za stanovanja zaposlenih ni skrbi, ker so v zadrugi v glavnem domačini. Pri njihovem nadaljnjem delu jim želimo kar največ uspeha! Delovni kolektiv te tovarne se je v polni meri zavedal velikih dolžnosti in odgovornosti pri izgradnji tega objekta, toda kljub vsem težavam je novi papirni stroj poizkusno stekel X. oktobra leta 1955. Ze pred tem je prestala preizkušnjo nova brusilnica s kapaciteto 88 ton lesovine in nov ogromni parni kotel ter kuhalnik celuloze. Kljub temu, da tovarna še ni popolnoma zgrajena (težave dela še elektrifikacija, voda itd.), je začel obratovati papirni stroj z raznimi provizoričnimi instalacijami, tako da se je naša država že po treh mesecih poizkusnega pogona osvobodila slehernega uvoza časniškega papirja. Važnost tega ob jekta'je značilna v tem, da pomeni vsak kilogram časniškega papirja prihranek okrog 100 deviznili dinarjev. Proizvodnja časniškega papirja igra važno vlogo pri uravnovešenju naše uvozne bilance V lanskem letu so izdelali 4500 ton časniškega papirja. V letošnjem letu pa proizvodnja nenehno raste. Predvidena je produkcija 1500 ton papirja mesečno, do konca leta pa povsem izgleda, da bo mesečna proizvodnja tovarne dosegla 2000 ton časniškega papirja, seveda pod ustreznimi pogoji. Delovni kolektiv tovarne si je postavil oster proizvodni plan, da bi z njim ne zadovoljil samo vseh potrošnikov na domačem trgu, temveč da bi letos izvozili približno 5000 ton papirja. (Po planu je bilo letos predvideno uvoziti še 5 tisoč ton časniškega papirja.) Kakšen prihranek bomo s tem dosegli v našem narodnem gospodarstvu, lahko izračunamo. Pri izvrševanju svojih na-, log je naletel delovni kolektiv Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem na' velike težave, ki lahko usodno vplivajo na kvantiteto in kvaliteto izvedbe plana. Pogoj je bil, da bo investiranje nemoteno potekalo, zlasti za dograditev industrijskega tira, rezervoarjev za lesovino in preskrbo z vodo. Vsa ta dela pa so bila ustavljena zaradi blokiranja finančnih sredstev do sprejetja družbenega plana. Toda kljub tem težavam bo delovni kolektiv tovarne skušal izvršiti kar najčastneje zadane si naloge, ne da bi prekoračil planska investicijska sredstva. Mnogo prahu je v začetku letošnjega leta dvignila belil-nica, ki pa je postala zaradi nove tovarne viskoze v Ložnici zelo važen objekt in se mora po predlogu zvezne planske komisije čimprej dograditi. Nova belilnica bo predelovala bukovino’— ki se danes izvaža ali kuri — v visokokvalificirano celulozo za viskozo, ki je po vsem svetu zelo Iskana surovina za umetna tekstilna vlakna. Za letošnje leto je planirano izdelati 16 tisoč ton celuloze, 22.580 ton lesovine in 22 tisoč 800 ton časopisnega papirja. Delovni kolektiv Tovarne celuloze in papirja Videm-Krško upa, da bo njegov trud in delo poplačano s tem, da bo dobi! vsaj tista sredstva, ki so predvidena po planu, da se bodo letos dokončno dogradili potrebni objekti in da ne bo ,'!rahu zaradi p-omanjt anja vode in električne energije. koračenje proizvodnega načrta zasluga strokovnega kadra, ker ■je v samem podjetju fluktuacija delovnih moči zelo majhna in so delavci pari strojnih napravah, v kamnolomih in delavnicah strokovno toliko sposobni, da v rekordnem času odpravijo vse zastoje, ki jih pri strojih cementne industrije pod vsakimi pogoji ni malo, Ob vsem tem je treba pozdraviti visoko zavest delovnega kolektiva, da njegovi člani kljub tehničnim težkočam skušajo s podvojenimi silami doprinesti čim več individualnega deleža za dosego postavljenih nalog. Delovni kolektiv je strokovno dobro izurjen ter se delavci tu zaposlujejo že več generacij in njihovo delo prehaja že v tradicijo. Ugodno prodajo v letu 1955 proizvedenih količin cementa je pripisati tudi njegovi izboljšani kvaliteti, ki je v vsakem pogledu dosegla oziroma presegla predvojno kakovost trboveljskega cementa. Za leto 1956 je postavljen proizvodni plan na 110.000 ton, ki ga bo podjetje ob redni dobavi mavca in električnega toka predvideno tudi doseglo in mogoče prekoračilo. Kljub mrtvi sezoni v prvih treh mesecih letošnjega leta teče prodaja cementa normalno. V teh mesecih je kupec predvsem široka potrošnja, zlasti kmetijski sektor, ki se je letos zavaroval z naročili v zimskih mesecih, ker cementa v poletnih mesecih ne more dobiti. Podjetje je tudi v pogajanjih za izvoz v Avstrijo in v Sovjetsko zvezo. Tovarna je leta 1939 zaposle-vala 470 ljudi, prav toliko tudi leta 1948, v letu 1954 pa se je število delovnih moči znižalo na 380 in v letu 1955 na 373 ljudi, kolikor jih bo ostalo predvideno tudi letos. Število delavcev se je zmajšalo zaradi novega načina pridobivanja surovin v kamnolomih (lijači sistem ta mehanizacija). Z rekonstrukcijo tovarne pa bi se število zaposlenih lahko zmanjšalo še nadalje v precejšnji meri. Po storilnosti dela je trboveljska 'cementarna v državnem merilu cementne industrije navzlic težkim delovnim pogojem ta slabim strojem na 3. mestu. Storilnost na delavca, upoštevajoč celotni delovni kolektiv, znaša okrog 320 ton letno. Realizacija plana je znašala na posameznega člana kolektiva lansko leto 4,882.400 din. Glede na nove standarde, ki veljajo od 1. januarja 1956 za cement, izdeluje trboveljska tovarna cement nove vrste Pc 250 (bivši C 500) in Pc 350 (bivši S600). Kvaliteta trboveljskega cementa je poznana že izpred vojnih let ter je danes iskana na vseh področjih gradbene dejavnosti (vse hidrocentrale, avtocesta, Novi Beograd itd.) in se zadnja leta zanj zanima tudi že inozemstvo. -tv- Uetajl iz rototovarne Videm- Krško Sevniška kopitarna IMA DOLGOLETNO TRADICIJO Kopitarna v Sevnici je stara okrog 80 let. Njeni stroji so dotrajali. Doslej je imela kopitarna pravico do minimalnega izkoriščanja amortizacije, kljub pomanjkanju finančnih sredstev pa so ostali na višku svoje kvalitetne proizvodnje deloma zaradi tradicije, deloma pa zato, ker imajo dober strokovni kader. V sevniški kopitarni izdelujejo okrog 400 različnih artiklov to se pravi kopita za ročno in industrijsko izdelavo čevljev, vse vrste pet, razne napenjače in galanterijske izdelke. l T't V;;; ^& j ■V::; * (■ ,Tt .** lipiii Zaradi slabih in skoraj do kraja izkoriščenih strojev je težko konkurirati na svetovnih tržiščih. Meseca aprila letos je bila dograjena nova hala, kjer bodo izdelovali pete in lesno galanterijo. Predvsem je s to dvorano zadoščeno kolektivu, ker bo to v kopitarni edini higienski prostor. To je bil osnovni razlog, da so priželi z gradnjo nove dvorane, ki ie stala okrog 25 milijonov dinar* jev. Drugi vzrok za to pa )c bil, da iz starega obrata iz" ločijo stroje, katerih razpore* ditev bo ustrezala sistemu t-e' kočega traka. S tem bo šlo do* lo mnogo hitreje izpod rok- Zadnje čase ima kolektiv k' redne težave z obratnim kredi' tom, ker se je cona lesu znatne dvignila, deloma pa zato, k?1 si je podjetje v zadnji*1 dveh letih preskrbelo premalo osnovne surovine, to je lesa' V prihodnje bo največji pr°' blem podjetja nova sušilnic za umetno sušenje kopit. J je precej delikatno vprašanje-kajti kopita se suše v nenot' malni obliki, tako da norma*' ne sušilnice za les ne prta'-* v poštev. Razen navedene.-bo treba postopoma izpopolni strojni park, kupiti razno ko' pime ta druge stroje. Kopitarna izvaža olrrog^ 'n odstotkov proizvodnje kopit 1 ščipalke za perilo ter nap Kot že omenjeno, izdeluj^,1’ v kopitarni nape ljače v-vrst in oblik. Zaradi Pr^s majhnega poznanja je pri ® potrošnja teh napenjačrv r» meroma nizka. V drugih d;Z0. vah prodaja vsaka večja dajalna poleg čevljev tudi " penjače, tako da ne dobiš e lja brez napenjača, kar j®. ™z polnoma -pravilno. Ccveo napenjačem obdrži lepšo oo ko in se mnogo lepšo nos)- fjjj poročljivo bi bilo, če bi "-0 pri nas uvedb tako pr00 čevljev. PO ZASAVSKIH PODJETJIH Strojno mizarstvo v Trbovljah Iz malega je zrastio veliko podjetje osvafa tržišče • Strojno mizarstvo je eno od najmlajših podjetij v Trbovljah, ki je prešlo v industrijsko dejavnost vzporedno s tukajšnjim razvojem, ki je narekoval industrializacijo mizarstva, ker privatne mizarske delavnice niso mogle več kriti potreb po stavbnih mizarskih izdelkih. Mizarski obrat sedanje Strojne tovarne v Trbovljah se je osamosvojil na kraju leta 1952 s strokovno preizkušenim mizarskim kadrom. Ni trajalo dolgo od prvih zasajenih lopat v Gabrskem — in že so zapeli moderni stroji v lastni tovarni, ki se je v kratkem razdobju dobrih treh let razvila v kvalitetno konkurenčno podjetje s področjem, ki danes osvaja že tudi tržišča daleč preko .naših okrajnih meja. Iz početnih produkcijskih osnov se je realizacija v znesku 28 milijonov dinarjev v letu 1952 dvignila v letu 1955 za 250 odst. — realizacija na 1 člana delovnega kolektiva, ki je znašala leta 1952 380.000 dinarjev, pa se je lansko leto dvignila za 168 odst. • V prvih dveh letih obstoja je ta mizarska tovarna izdelovala pohištvo, deloma serijsko, deloma individualno, pozneje pa je njena proizvodnja glede na povečanje investicij za gradbeno stanovanjsko dejavnost porastla pri stavbno mizarskih delih za 50 odst., pri šolskih opravah pa za 30 odst. Ker naš gospodarski načrt zasleduje sedaj predvsem dvig življenjskega standarda, predvideva Strojno mizarstvo v Trbovljah v letošnjem letu zlasti večji odstotek proizvodnje pohištva za potrebe široke potrošnje, za kar so v tovarni dani vsi pogoji z raznimi dopolnitvami strojnih naprav. Vsa proizvodnja v tovarni poteka na strojih in v ročni delavnici 90-odstotno v akordu pri vseh novih delih. Na dviganje proizvodnje je poleg povečanja mizarskega kadra, njegove strokovne sposobnosti in izpopolnitve organizacije dela vplivala predvsem okrepitev strojnega parka v tovarni, kjer je treba zlasti omeniti stroj za vdol-benje kotnikov, stiskalnico za fumiranje in pripravo za merjenje vlage v lesu, ki zagotavlja garancijo mizarskih izdelkov s tem, da se meri odstotek vlage v lesu pred uporabo in v končnem izdelku, s čimer so se omejile reklamacije naročnikov. Podjet- težave se pojavljajo pri preskrbi ustreznih asortimentih lesa, ki jih manjka v raznih skladiščih, medtem ko naravno sušenje lesa odpira vprašanje finančnih kreditov. Prevladuje tudi mnenje, da je z zadnjo zakonsko uredbo določena maksimalna cena hlodovine primerna, medtem ko je Lani je podjetje JŽ za popravilo železniških vozov v Dobovi praznovalo desetletnico delovanja Oblikovalci lesa pri svojem delu je ima svojo lastno sušilnico lesa, ki pa danes s svojo dnevno kapaciteto 1,5 m3 ne ustreza več 'dejanskim potrebam, ki zahtevajo dnevno že 4,5 m3 lesa. Strojna mizama je nadalje dosegla s kemičnim procesom spajanja lesa s svinčeno ploščo in s tem postala konkurenčna pri opremi rentgenskih sob, ki morajo biti nevidno prevlečene s svinčeno plastjo brez žebljev in vijakov, kar zagotavlja delovanje rentgentskega aparata, kar je podjetje uspešno preizkusilo v Zdravstvenem domu v Zagorju. S svojimi kvalitetnimi izdelki in konkurenčnimi cenami si je podjetje zlasti pri stavbno mizarskih izdelkih osvojilo trg tudi izven okraja, tako z naročilom veleblagovnice v Nišu, gimnazije v Nik-šiču, prav tako z napravo šolske oprave za Novi Sad, kar priča o uspešni afirmaciji dejavnosti podjetja. Navzlic doseženim uspehom pa se tovarna bori tudi s težavami objektivnega značaja, ki jih ne gre prezreti. Take v Sevnici dela s polno paro 2e večkrat smo pisali o delu In razmerah v Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici. Kot vemo, je bila zadruga Ustanovljena leta 1945. Takrat je delalo v zadrugi pet mizarjev, danes jih je pa že 92. V dobrih desetih letih svojega obstoja so si zgradili veliko delavnico, kupili potrebne stroje in ostalo orodje. S tem seveda še nimajo vsega, kar potrebujejo, vendar je to že mnogo. V Mizarski produktivni zadrugi Sevnica nimajo določenih artiklov za izdelavo, ker je pač vsaka oprema drugačna. Delajo po naročilu opreme bralca zadruga v Sevnici si je s svojimi izdelki utrla pot tudi na inozemska tržišča ^h vrst. Njihovo zadnje naj-večje delo je bila kompletna "Prema Republiške zadružne v®ze v Ljubljani in oprema ovega hotela »Metropol« v ""ogradu. Lani pa so opremili hotel »Urogoš« v Nikšiču. ie-68668 aprila so poslali svo-'*d*l} , na mednarodni obrt-sici vt«»»sejem v Firenco, ki odprt do 5. maja. ja^."8lejmo, koliko so napravili m« P° družbenem planu bi rali izdelati raznega pohi-VTa 75 milijonov dinarjev. hiimSnici Pa 50 napravili za 85 1J°nov 340.000 din prometa, ra»..® Pravi, da so plan preko-Vef*1 28 13 odstotkov. To po-6 produktivnosti so do-hih * -Pr' ^tem številu zaposle-vSa', v letu 1954 je prišlo na Ke8a člana kolektiva 860 maksimalna cena /.a rezani les znatno previsoka. Podjetje je zaradi tega začelo z vsestranskim racionalnim izkoriščanjem materiala,^ in delovnega časa in tako doseglo, da se cene pohištvu niso dvignile, kar priča o težnji delovnega kolektiva tovarne, da cene svojih mizarskih izdelkov znižuje in jih približa kupni moči potrošnika. Lani je Podjetje JŽ za popravilo železniških vozov v Dobovi praznovalo 10-letnico delovanja. Dobova je bila nekdaj in v času okupacije obmejna že-ležniška postaja. Med vojno je okupator tamkaj zgradil kurilnico, ki pa je bila pri bombardiranju močno poškodovana. Po osvoboditvi pa so v kraju krepko poprijeli za delo in ustanovili delavnico za popravilo železniških tovornih vozov. Skromen je bil začetek te male delavnice, ki je pričela delati 17. julija 1945. Teta, saj je bilo v njej osem ljudi. Marsikaj pa je bilo treba še urediti, tako tudi stanovanjske in delovniške prostore in ostalo. Število delavcev popravljalnice železniških vozov se je pričelo večati. Že v oktobru 1945 je bilo v delavnici zaposleno 46 ljudi. Večina od njih je prve čase delala na demontiranju uporabnih delov vozov, ki so bili določeni za izločitev. Že v oktobru 1945 pa so začeli s sistematičnim popravilom voz. Naloge podjetja so rastle iz dneva v dan, z njimi pa tudi število delavcev. Petletni gospodarski plan v letu 1947 je postavil ta kolektiv pred zahtevno in odgovorno nalogo. V svojem razvoju je to podjetje večkrat menjalo gospodarje, šele 1. januarja 1954 je postalo z uredbo Glavne direkcije jugoslovanskih delav- nic samostojno podjetje v skupnosti JZ. Od tedaj je podjetje doživelo velik razmah. Dobilo je sredstva za razširitev svojih objektov, zgradile so se nove delavnice in obratni prostori, strugama, klepar-na in mizarsko-strojna delavnica, Z novimi stroji, ki jih je dobilo podjetje, je kolektiv izboljšal svoje delo in s tem tudi poslovanje podjetja. V dobi svojega 10-letnega dela in razvoja je podjetje za popravilo voz doprineslo naši skupnosti velik delež. * Režijskih popravil tovornih voz so te delavnice izvršile 5608, tekočih popravil tovornih voz 20.349, tekočih popravil potniških voz pa 86. Skupno število vseh popravljenih voz je 26.043, kar je prav lepa številka. Bogat, obširen načrt dela si je zadal ta delovni kolektiv v letošnjem letu. Tako bodo v podjetju, če bodo v svojih prizadevanjih uspeli, dosedanje delovne prostore v izmeri 35x16 m povečali in lopo podaljšali za 50 m. Prav tako so v načrtu pomožne delavnice, prdstor za kolesne dvojice, livarna bele kovine, popravila razporednikov in preizkuše- valnice, orodjarna, skladišče za železo, kovačnica, skladišče za koks in oglje, delavnica za pleskarje, ročno skladišče, skladišče za les itd. Dosedanje pomožne delavnice ne ustrezajo več svojemu namenu. Z izgradnjo potrebnih objektov, ki sta jo predlagala kolektiv in uprava, bi podjetje pridobilo ustrezne delovne prostore, ki bi omogočali povečanje in izboljšanje proizvodnje. Pogoji, v katerih dela podjetje danes, so nevzdržni, saj delavci nimajo pozimi niti prostora, kjer bi v miru použili svojo malico. Predviden delovni načrt, ki je izvedljiv, bi pomenil za kolektiv delavnice v Dobovi velik korak naprej. Z izvedbo tega načrta bi se povečala storilnost dela in kar je najvažnejše — kolektiv bi potem lahko doprinesel še večji delež k obnovi in popravilu železniškega parka JŽ. Dne 14. aprila t. 1. je podjetje proslavilo Praznik jugoslovanskih železničarjev in ob tej priložnosti je kolektiv izvolil nov delavski svet. Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maju. Kaj nam nudi Avtotrgovina v Krškem Avtotrgovina v Krškem je pričela poslovati 1. oktobra leta 1953 kot podružnica Slo-venija-avto Ljubljana. Toda leto nato se je trgovina osamosvojila. Avtotrgovina v Krškem ima na zalogi, kolesa nadomestne dele za trošnik lahko brezplačno po-služi. V preteklem letu je trgovina izkazala 796.000 din dobička, od 72 milijonov din prometa. V najkrajšem času bo imela Avtotrgovina Krško zastop- Mizarska produktivna zadruga tisoč dinarjev prometa, lani pa se je ta znesek povečal na 1 milijon din. Zadruga ima zadnje čase lastno tapetniško delavnico, domače rezbarje in lasten projektivni biro, kar jim delo znatno olajša. Nujno bi potrebovali že sušilnico za les in hidravlično stiskalnico. Tedaj bi izvoz lahko še povečali. Že sedaj izvažajo 15 odstotkov svoje proizvodnje v ZDA in zahodno Evropo. Izvažajo v pretežni večini umetniške izdelke, ki jih kupujejo v tujini kot starino. Delavnica železniških vozil v Dobovi NEKAJ 0 GRADBENEM PODJETJU „ZASAVJE“ Prizadevanja za čim cenejše gradnje Poleg drugih podjetij deluje Trgovski dom v Trbovljah, Na zalogi je vedno dovolj koles in 'drugega materiala avtomobile in motorje. Razen tega par še avtomobilske in druge plašče ter zračnice vseh dimenzij. Ves material, ki ga ima Avtotrgovina na zalogi, daje na potrošniški kredit. Kot osnovno sredstvo ima kompresor, katerega se vsak Po- savje in Dolenjsko. Na zalogi bo imela tovorne avtomobile in vse nadomestne dele proizvodov Tpvarne avtomobilov Maribor. Iz gornjega je razvidno, da Avtotrgovina v Krškem dobro uspeva. Njena postrežba je solidna, o čemer se lahko sami prepričate. v trboveljski občini tudi SGP »Zasavje«, ki je bilo ustanovljeno leta 1947 kot okrajno gradbeno podjetje »Ograd«. Kot vsi drugi, tako se tudi ta kolektiv precej trudi pri svojem delu, in zato je prav, da povemo nekaj besed tudi o njem SGP »Zasavje« šteje danes nekaj nad 90 ljudi, med temi je precej sezonskih delavcev. Podjetje je v minulih letih zgradilo že celo vrsto najrazličnejših zgradb po vsem Zasavju. Omenimo naj samo šole v Zidanem mostu,' na Mlinšah in na Polšniku ter 16-stanovanjsko hišo trboveljske Cementarne, v gradnji pa ima med drugim Gradb. podjetje „Sava" v Krškem se |e razširilo Velike preglavice dela zadrugi podražitev lesa in njegovo sušenje. Les sušijo namreč na prostem, kar zahteva več let. Letos imajo planirano za 88 milijonov din del, seveda pri istem številu zaposlenih. Ker so doslej vsako leto svoj delovni čas z lahkoto prekoračili, ga bodo po vsej verjetnosti tudi letos. Težave, s katerimi se borijo, bodo nedvomno kmalu premagali. Njihovo delo od ustanovitve pa ao danes je bilo ogromno. Le ma-lokatero podjetje je zmoglo toliko naporov in samopremago-vanja. Pri nadaljnjem delu želimo Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici kar največ delovnih uspehov, , Gradbeno podjetje »Sava« v Krškem je sedaj edino tovrstno podjetje v občini Videm-Krško. Oglejmo si na kratko, kaj vse so napravili lani. Med večje objekte sodi železniška postaja v Sevnici, adaptirali so tudi postajo v Zidanem mostu, v Klanj cu na Hrvaškem so zgradili zdravstveni dom, zgradili so tudi stanovanjsko hišo za »Elektro Krško«. Nadalje so pri roto tovarni pričeli z gradnjo strojnice in filter postaje ter dogradili skladišče vnetljivih snovi. Razen tega so napravili okrog 300 m raznih kanalizacij. Podjetje je imelo precejšnje težkoče z nakupom materiala in tudi z delovno silo, ki jo je moralo iskati v sosednji Hrvaški. Gradbeno podjetje »Sava« v Krškem je razširilo svojo dejavnost s cementninskim obratom. V tem obratu Izdelujejo betonske cevi, betonsko strešno opeko, betonska okna, riterjeve klešče za daljnovode in druge montažne elemente. Podjetje nudi te izdelke ‘mnogo ceneje od vseh bližnjih proizvajalcev podobnih izdelkov. Delavski svet v podjetju je zelo razgiban in člani aktivno posegajo v diskusijo o upravljanju podjetja. V letu 1955 se je promet proti letu 1954 povečal za 55 odstotkov. Lani je bilo že 60 odst. delavcev vključeno v dela, plačana po učinku. Letos pa bodo skušali ta odstotek še povečati. Prav zato se je tudi storilnost dela v podjetju v letu 1955 dvignila za 12 odst. Uprava podjetja je sedaj v zelo tesnih in nehigienskih prostorih. Zato si bodo še letos uredili svoje lastno upravno poslopje, kakor tudi izboljšali mehanizacijo svojega strojnega parka. V načrtu imajo tudi zgraditev dvostanovanjskih hišic za delavce. Iz gornjega je razvidno, da je delo v podjetju zelo razgibano. Ce bodo delali tako naprej, bodo dosegli še večje uspehe kot doslej. upravno stanovanjsko hišo podjetja »Elektro-Trbovlje« itd. Pripomnili bi še, da si je v teh letih podjetje precej izpopolnilo strojni park in da je bil skupni promet v lanskem letu prekoračen za 28 odst. in je znašal 101 milj. 565 tisoč dinarjev. Kakor drugod, tako imajo tudi v tem podjetju delavski svet, ki zadovoljivo opravlja svoje naloge Letos, ko so se investicije precej zmanjšale, sta DS in UO precej razpravljala o tem, kako bi delali cenejše in solidnejše. S tem v zvezi je bila še posebno poudarjena potreba po uvedbi normiranja del. Povedali so nam, da je to vprašanje sedaj rešeno in da pravkar pripravljajo pravilnik o normiranju. Upravni odbor je prav tako razpravljal o tem, kako bi znižali splošne in upravne stroške. Kakor je znano, je pri nas zelo veliko gradbenih podjetij, zato ima SGP »Zasavje« precej močno konkurenco, zlasti s strani renomiranih podjetij, kot so »Beton«, »Pionir« itd. Doslej je zadovoljilo vse, ki so mu poverili gradnjo tega ali onega objekta; to pa bo — vsaj po zatrjevanju odgovornih ljudi — storilo tudi v prihodnje. To upamo tudi mi, saj kolektiv se zaveda važnih nalog gradbeništva — to pa je glavno. Graditelj železniške postaje v Sevnici gradbeno podjetje »Sava-*, je zelo okusno zgradilo po s tajno poslopje PO ZASAVSKIH PODJETJIH 1946 -1956 Deset let obstoja odkupnega podjetja „Vino-Brežice' Pred desetimi leti so skoro iz nič za čeli z delom Samo pet ljudije bilo zaposlenih, danes pa jih je že 42, ki delujejo v podjetju »VINO-BREZlCE« in ki ima svoj sedež v brežiškem gradu. Iz majhnih začetkov se je podjetje razvilo v pomembno izvozno podjetje, ki si je osvojilo tudi že inozemski trg. Leta 1947 je znašal odkup podjetja le 30 vagonov vina, danes, po desetih letih pa že okrog 300 vagonov. V tem času si je podjetje uredilo klet, poslovne prostore in vse ostalo. Podjetje ima danes širom po Sloveniji svoje kleti, tako na primer v Stični, Velenju in v Ljubljani. Poleg tega pa ima poslovne zveze tudi z inozemstvom, saj je samo v letu 1955 izvozilo sto vagonov vina, od tega 70 odstotkov iz neposredne okolice Brežic, ostalih 30 odstotkov pa iz drugih predelov države. V brežiški kleti so navadno ti le sodje polni Razumljivo je, da podjetje ne posluje samo z domačimi vini, marveč tudi z vini, ki se odkupujejo v drugih vinorodnih okoliših Jugoslavije, to pa zaradi tega, ker sodobna vinska trgovina in glavni odjemalci vin po strukturi jugoslovanskih potrošnikov zahtevajo raznovrstna vina. Tako je potrebno, da ima »Vino-Brežice« na zalogi poleg domačih tudi vina iz drugih vinorodnih področij Jugoslavije. Predvsem zahteva to današnji izvoz, ki razumljivo ni vezan na določena vinorodna področja. Seveda pa je želja trgovskega podjetja »Vino-Brežice«, da nudi našim potrošnikom v prvi vrsti domača vina zlasti tista, ki zrastejo na področju sedanjega okraja Trbovlje, ih želi tudi, da bi našlo zanje svoje odjemalce predvsem v revirjih, k so bili že o d, nekdaj ljubitelji naših domačih, dobrih vin. Podjetje »Vino-Brežice« si je v letošnjem letu zadalo za osnovno nalogo, da odkupi v prvi vrsti od pridelovalcev domača vina, za kar ima podjetje tudi vse pogoje, saj razpolaga z lepimi, prostornimi kletmi, v katerih je prostora za 200 vagonov vina, in pet cistern za 50 vagonov vina. Kleti so primerne za negovanje vina, saj jih vodijo priznani strokovnjaki. Za sodobno poslovanje in trgovanje z vini služi podjetju tudi lepo urejen laboratorij. V svojem desetletnem delovanju je podjetje kljub težkočam — in tudi storjenim napakam — opravilo veliko nalogo z odkupovanjem in prodajo dobrih domačih vin. Vsem delovnim ljudem pa želi kolektiv podjetja »Vino-Brežice« še mnogo uspehov v njihovem prizadevanju za blaginjo naše skupnosti in jim čestita za praznik vsega delovnega ljudstva — 1. maju. t)! « V $ Elektrarna Trbovlje tj! I f I i I i! H | 1 l $ i Trboveljska elektrarna, ki je izšla iz skromnih začetkov kot pomožni obrat rudnika Trbovlje, se je kot samostojno podjetje takoj po osvoboditvi izločila iz sestava bivše Trboveljske premogokopne družbe, se vključila v podjetje »Državne elektrarne Slovenije« in se pozneje zaradi preorganizacije gospodarskega sistema priključila »Elektro-zapadu«, ki je obsegal vso Slovenijo in del Hrvatske. Danes posluje Elektrarna Trbovlje v sestavu Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Ze bivša Trboveljska pre-mogokopna družba je spoznala potrebo, da si z izgradnjo lastne termične elektrarne ob vsakem času zagotovi preskrbo z električno energijo za proizvodnjo premoga v trboveljskem rudniku. Kasneje se je ta elektrarna razvijala in razširila ob kalkulaciji, da se v njej lahko izkoristi premogovni prah, ki ga nekdanja tržišča niso konsumirala. Prvotna proizvodna kapaciteta trboveljske elektrarne je bila minimalna (6,5 MW). Zaradi razvoja premogovne industrije v zasavskem bazenu je nastala potreba po povečanju proizvodnih kapacitet električne energije ter je bil tik pred začetkom druge svetovne vojne v trboveljski elektrarni montiran novi parni kotel in turbina z generatorjem za 12,5 MW — v letu 1942 pa je sledila instalacija drugega kotla in turbogenera-torja (24 MW|. Starejše strojne naprave zgrajene do leta 1923, so demontirali po instalaciji novejših strojev. zadnjem času narekovala potrebo, da se v trboveljski elektrarni dvigne kapaciteta proizvodnje električne energije z zgraditvijo novega parnega kotla za 125 t/h in turbo-generatorja za 20 MW. Ta gradnja je bila v kooperaciji z inozemskimi podjetji ob izrednem zalaganju lastnega delovnega kolektiva izvršena v rekordno kratkem času, tako je ta novi parni kotel pričel obratovati v mesecu februarju letošnjega leta, tur-bogenerator pa meseca marca. Proizvodni učinek novih strojnih naprav v elektrarni se je dejansko zvišal za 26 MW, ker starejša dva parna kotla nista krila potrebe po pari že v vgrajenih turbinah. Danes obratuje Elektrarna Trbovlje z učinkom 56,5 MW. Proizvodnja električne energije v trboveljski elektrarni je znašala leta 1939 60.000 MWh, leta 1947 80.610, leta 1955 145.233, za leto 1956 pa se predvideva dvig proizvodnje električne energije na 160 tisoč MWh. Povišana proizvodnja je namenjena predvsem velikim odjemalcem, kot n. pr. Tovarna aluminija v Kidričevem, Železarna Store in seveda tudi malim potrošnikom električne energije. V zvezi z dvigom proizvodnje električne energije pa je nastal za Elektrarno Trbovlje zlasti kočljiv problem zadostne preskrbe s premogom. Predpisane desetdnevne zaloge premoga so pri sedanji proizvodni kapaciteti vsekakor nezadostne, ker mora trboveljska elektrarna — če hoče zadostiti potrebam po elek- Splošno strojno mizarstvo Trbovlje Izvršuje stavbna mizarska dela po načrtih, pohištvo in vso notranjo opravo. Umetna sušilnica za les jamči za dobre izdelke. Specialno imitacijo lesa opravljajo specialisti z inozemskimi tečaji. Pred nakupom se prepričajte o kvalitetnih izdelkih s solidnimi cenami v prodajalni »POHIŠTVO«, Trbovlje. — Kupili boste dobro in poceni! Termoelektrarna Trbovlje Z razvojem proizvodnje in distribucije električne energije po naši osvoboditvi je Elektrarna Trbovlje prešla v sestav električnega omrežja naše republike ter postala bistven producent električne energije za republiško področje, zlasti v kritičnih zimskih mesecih, ko začnejo vod-' ne količine naših rek padati. Nenehni razvoj naše industrije in porast malih potrošnikov električnega toka sta v tričnl energiji v zimskem času — pripravljati zaloge premoga med vsem letom, da v danem trenutku lahko celotno izkoristi svojo kapaciteta Elektrarna Trbovlje po dosedanjih izkušnjah ne bi smela iti v zimski čas obratovanja s količino izpod 80.000 ton premogovnega prahu. Rudnika Trbovlje in Zagorje ne moreta s svojimi dnevnimi količinami proizvedenega premogovnega prahu zadostiti potrebam Elektrarne Trbovlje v času maksimalne obremenitve, t j. 2000 ton dnevno — v poletnih mesecih pa je v primeru ugodnega vodnega stanja na naših rekah in hidro-centralah proizvodnja električne energije v Elektrarni Trbovlje znatno manjša in zaradi tega tudi manjša potrošnja premoga. V poletnih mesecih je proizvodnja premogovnega prahu na omenjenih rudnikih večja kot poraba (v merilu elektrarne) in j® treba preostali višek vskladi-ščiti za zimske mesece. To vskladiščenje je nujno, ker transportne možnosti, zlasti ob hudem mrazu in velikem snegu, ne dovoljujejo razkladanje premoga v večjem obsega Da ne bi po nepotrebnem obremenjevali železniških transportnih sredstev s prevozom premoga v Trbovlje _ iz južnih republik, bi bilo zaželeno in gospodarsko utemeljeno dopošiljati vse potrebne količine premoga trboveljski elektrarni iz rudnika Trbovlje in Zagorje, ostale množine P3 iz drugih slovenskih rudnikov. Na ta način bi se znatno znižali nakupni stroški premoga, hkrati pa bi se lahko znižala lastna cena KWh, kar bi bilo v korist vsem potrošnikom električne energije in s tem tudi našemu narodnemu gospodarstvu. V ilustracijo stanja z nakupno ceno premoga je treba poudariti, da znaša cena za 1 milijon kalorij trboveljskega premogovnega prahu 450 din proti 1600 dinarjev enakega premoga iz naših južnih republik (veliki prevozni stroški). Glede obsega proizvodnje električne energije v Elektrarni Trbovlje je treba podčrtati značilnost in odgovornost, da mora imeti elektrarna v času potrebe pripravljene svoje elektrostrojne naprave, da lahko takoj prevzame proizvodne naloge v okviru razpoložljivih kapacitet. Elektrarna Trbovlje je danes s svojo kapaciteto vodilna elektrarna v Elektroenergetskem sistemu Slovenije, saj je z instalacijo novih naprav proizvedla v letošnjem zimskem času več električne energije kot vse dravske elektrarne skupaj. V podjetju je bilo zaposlenih U 1939 84 ljudi, leta 1947 269, leta 1955 152, za letošnje leto pa je predvideno 175 zaposlenih zaradi povečanja delovnih mest v zvezi z razširitvijo podjetja. Povečanje osebja v letu 1947 proti letu 1939 je v zvezi s takratnim organizacijskim sistemom in manjšo mehanizacijo pri transportu premoga, medtem ko je pri skoraj 100-odstotnem povečanju proizvodnje v letu 1955 število zaposlenih proti letu padlo za okrog 43 % v gla.Y' nem zaradi mehanizacije transporta in razkladanja premoga v elektrarni. tunetfisiie zadruge v našem okraju niso v celoti izpolnile svojih nalog V našem gospodarskem sistemu je zadružništvo zavzemalo ves čas po osvoboditvi posebno mesto. Naša država je vsem področjem in oblikam zadružništva posvečala vedno največjo pozornost in mu nudila tudi vso možno gmotno pomoč. Ta pozornost in pomoč sta se v zadnjem času še povečali, dejavnost zadrug pa ni vedno takšna, da bi v celoti opravičila to skrb in pomoč. Kmetijske zadruge v našem okraju imajo 40 obrtnih obratov, 12 gostišč In 68 trgovskih poslovalnic. Promet zadružnih trgovin je znašal lansko leto 1049 milijonov dinarjev. V vseh kmetijskih zadrugah okraja je zaposleno 458 ljudi, od teh le 15 ali 3,3% s popolno srednjo oz. zadruga nima Inženirja. Lansko leto so KZ posredovale svojim članom 56 glav plemenske živine in 81 prašičev. Nadalje 32 t semenske pšenice, 294 t semenskega krompirja In 15 t ostalega semenskega blaga. V istem času je bilo umetno osemenjenih 921 krav. Važno je tudi prosvetno delo kmetijskih zadrug, ki Je bilo lani precej uspešno. Kljub precejšnjim uspehom, doseženim v zadrugah, pa z njihovim stanjem še ne moremo biti povsem zadovoljni. To je razvidno tudi iz naslednjih podatkov. V okraju Trbovlje deluje 31 splošnih kmetijskih zadrug, ki pa zajemajo sorazmerno majhno število kmetovalcev. Tonam skih zadrugah so zaposleni samo 3 kmetijski tehniki. Nobena potrjujejo podatki: tudi sledeči uradni Občino Število KZ Število kmečkih gospodar- stev število gospodarstev, vključenih v KZ odstotek vključenih gospodar- stev Brežice 11 3.678 24)24 55 Hrastnik 1 266 245 92 Radeče 4 787 764 97 Senovc 1 758 421 56 Sevnica 4 2.155 1.309 61 Trbovlje 2 229 212 93 Videm-Krško 4 1.795 750 42 Zagorje 4 824 729 88 Okraj skupaj 10.492 6.454 Število članov je vsekakor mnogo premajhno. Kmetijske zadruge na področju občine Brežice, Senovo, Sevnica in VI-dem-Krško glede pridobivanja novih članov očividno res niso opravile svoje dolžnosti. Tudi kmetijske zadruge v ostalih občinah našega okraja bi verjetno za vključitev novih članov lahko še kaj storile. Nezadovoljivo je nadalje še vplačevanje vpisanih deležev, saj 17% še ni vplačanih. Posebno vprašanje je višina deležev. V našem okraju znaša povprečna vrednost deleža na člana le 698 din, kar je brez dvoma zelo malo. Zadruge bi si z višjimi deleži lahko preskrbele dodatna in cenena obratna sredstva, s čimer bi si olajšale poslovanje. Povprečna višina vpisanih deležev po občinah na enega člana KZ je naslednja: Trbovlje 1000 din, Hrastnik 1000 din, Brežice 844 din, Zagorje 678 din, Senovo 665 din, Radeče 635 din, Videm-Krško 572 din, Sevnica 511 din. Prav bi • bilo, da bi upravni odbori naših kmetijskih zadrug bolj resno razmišljali tudi o tem vprašanju in napravili potrebne korake, saj bo to v ko- rist zadrugam, zadružnikom in skupnosti. Nekoliko boljša je slika poslovanja zadružnih hranilnih odsekov, kjer ti odseki delujejo* vendar samo glede višine hranilnih vlog, ne pa tudi glede števila vlagateljev. Lansko leto je 663 vlagateljev vložilo v zadružnih hranilnih odsekih 21,672.000 din, istočasno pa je 453 vlagateljev dvignilo 13 milijonov 851.000 din. Ob koncu leta 1955 so imele zadruge registriranih 1079 vlagateljev, saldo vlog pa je znašal 13 milijonov 189.000 din ali povprečno 12.223 din na posameznega vlagatelja. Stanje hranilnih vlog v zadružnih hranilnih odsekih je bilo ob koncu lanskega leta za 148% večje kot ob koncu leta 1954. To je vsekakor pomemben napredek, še zdaleč pa niso izčrpane vse možnosti, saj organizirano varčuje v našem okraju le 15% kmečkih gospodarstev. Omeniti še moramo, da 8 kmetijskih zadrug še nima organizirane hranilne službe, vsaj poročale so tako. To so: Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Ca-■ tež ob Savi, Dole pri Litiji, Loka pri Zidanem mostu, Podkum, Studenec pri Sevnici in Dobovec. Potrebno in priporočljivo je, da vse kmetijske zadruge organizirajo hranilno službo, saj so povsod dani pogoji za to. Kmetijskim zadrugam pa je poleg ostalih naložena še neka zelo važna naloga, namreč odkup kmetijskih pridelkov. Narodna banka je lansko leto iz- dala za odkupe 890 milijonov O vlogi KZ v odkupu kme' dinarjev gotovine. Na KZ odpa- tijskih pridelkov v našem okra' de 524 milijonov dinarjev ali ju nas nazorno pouči naslednJ 59%. tabela: Pridelki Celotni oddelek t okraju Trbovlje leta 1955 Dene Odstotet Odkup* z odkup«® koli- zajete«« čine pridelka Žitarice, ton 7.611 46 Krompir, ton 34.800 530 Sadje, ton 5.385 612 Jajca, tisoč kosov 11.300 614 Mleko, tisoč litrov 18.004 418 Vino, tisoč litrov 5.132 195 Goveda, glav — 5.553 Prašiči, glav — 1.676 Drva, kub. metrov __ 6.326 Ostali les, kub. metrov — 21.621 Očividno je, da so tržni pre- komisija za odku 0,60 1,52 11,36 5,43 2,32 3,80 sežki mnogo večji kot pa odkup. To velja predvsem za krompir, sadje, jajca, mleko in vino. Iz pregleda vidimo, da je razen živine in lesa odkup preko KZ minimalen. Vzroki so deloma objektivnega, deloma pa subjektivnega značaja. Vsekakor pa so pristojni činitelji na občinah in v kmetijskih zadrugah premalo uporno in iniciativno reševali ta vprašanja. Zaradi zapletenosti in obsežnosti problematike v zvezi z odkupi ter nerazvite odkupne mreže bi bilo potrebno, da bi družni zvezi, še bolj bila za- resa0 opravljala svoje naloge. Kor> no pa bi bilo tudi, če bi se j govinska zbornica in ob0 «3 ljudski odbori bolj zavzeli pravilno organizacijo ker sodimo, da so odkupi izmed naših zelo važnih darskih nalog. :sB\ V tem sestavku sem naPnej-samo nekaj, mogoče najva^ ših pomanjkljivosti v delu ker je dobro in zadovoljiv0 ^ lovanje kmetijskih zadrug našem skupnem interesu. Slavko Grčaj> NAROČITE knjižno zbirko »KMEČKE KNJIGE« za leto 1957. Štiri odlične knjige z» 300 din: KOLEDAR Kmečke knJ> ge za 1957, povest prilJnfclJenega pisatelja Antona ,n*"!r,-UGASI,A DOLINA, tretji zvezek dr. Grafenaucrjeve z DOVINE SLOVENSKEGA NARODA in pa delo ing. F1* cela Adamiča OBNOVA NAŠIH SADOVNJAKOV. Se danes pošljite naročilnico. Zadošča dopisnic«! «5^ .# 1^44^ m ^ Hormoni 'o v zakonu ugodno Nekaj receptov vplivu na otrokov duševni razvoj Urejeno zakonsko življenje nedvomno ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj. Zadržanje staršev do otroka mora sloneti na zaupanju in ljubezni, kar pa lahko dosežemo samo v tisti družini, kjer je ljubezen, harmonija in medsebojno spoštovanje. V družinah, kjer so na dnevnem redu prepiri, je to seveda popolnoma drugače. Tudi ti starši skrbijo za otrokov telesni razvoj, dajejo mu hrano in primerno obleko, vendar s svojim nepremišljenim vedenjem zelo kvarno vplivajo na otrokov duševni razvoj. Mnogo staršev je mnenja, da dva do tri leta star otrok ne razume ničesar. Opozoriti pa moramo take starše, da otrok le stalno živi v takem vzdušju, ki ga zastruplja. Vzroki za razne oblike strahu so doma v prav neurejenem življenju med starši. Zato je nujno, da so otrokovi prvi čustveni doživljaji ugodni, kar močno vpliva na otroka v poznejšem življenju. Nekateri menijo, da pri otroku pozneje to popravi razum, da bo otrok nekoč sam spoznal, da le niso vsi ljudje enaki, da niso vsi taki kot njegovi starši, da žive na svetu ljudje, ki so bolj prijazni in ljubeznivi kot doma. Nekaj resnice je sicer v tem, toda posledice nalomljene duševne strukture pa ostanejo v otroku in jih ni mo- goče izbrisati. Otrok je vznemirjen, živi v strahu, nezaupanju in dvomih. Otrok. trpi. Boli ga, če vidi, da se oče in mati ne razumeta. Da ima življenje otroka v takem okolju zanj kvarne posledice, vidimo lahko vsak dan. Iz izkušenj vemo, da se otrok prilagodi svoji okolici, te do- vsakodnevnimi pridigami, češ da morajo otroci svoje starše ljubiti. Na spontan način pa uredi vse to harmonija v zakonu. V neurejeni družini je to drugače. Tu oče zahteva, da ga otrok ljubi. Otrok pa dnevno vidi, da oče ravna z materjo grdo. jenčku se svetijo oči, če ga kdo ljubkuje. Sleherni otrok se torej prilagodi svojim staršem, ali iz potrebe po ljubezni ali pa iz strahu. Nasprotno od želje po prilagoditvi pa se poraja v otroku želja po osamosvojitvi. Otroci si često žele postati veliki in močni, obenem pa ostati majhni in ljubljeni. Otrokovo prilagoditev in željo po osamosvojitvi pa lahko pravilno usmerjamo seveda samo v duševno uravnovešenih zakonih, medtem ko je to v neurejenem zakonskem življenju nemogoče. Otroku ne moremo dati Ijii-bezni do staršev z besedami in /I /l So pa spet družine, kjer sta mož in žena prišla do zaključka, da ne sodita skupaj, ostaneta pa kljub temu zaradi otroka. Verjemite, da taki otroci prej ko slej opazijo nesoglasje med starši. Na to pa reagirajo otroci zelo različno. Nekateri otroci protestirajo na ta način, da se pretepajo in razgrajajo, močijo posteljo, itd. Mirni otroci pa se zapro jami vase, iščejo samoto in svojega gorja in trpljenja ne tožijo. Vsi starši bi se morali zavedati važnosti pravilnega otrokovega razvoja in mu nuditi zdravo telesno in duševno rast. Čajno pecivo iz koruzne moke Zamesi testo iz 25 dkg fino zmlete moke, dodaj 7 dkg masti, 6 dkg sladkorja, 1 celo jajce, pol žlice pecilnega praška, 1 vanilij sladkor ali pa drobno sesekljane limonine lupine, To testo tanko zvaljaj, reži v poljubne oblike, peci v pečici, da se lepo zarumeni. Ko je pečeno, ga potrosi s sladkorjem. Ploščice iz koruzne moke Vzemi 5 žlic sladkorja in mešaj toliko časa, da postane gosto. Med mešanjem dodaj postopoma 3 žlice vode, 1 žlico ruma in pol pecilnega praška, dobro stolčen sneg iz 5 beljakov ter 6 žlic koruzne moke, katero si poprej presejala. Zmes peci v podolgovati ali okrogli pekači. Ko je jed pečena, jo ohladi in prereži črez polovico, polovico namaži z nadevom. Nadev: kuhaj pol litra mleka, 3 žlice sladkorja, dodaj po okusu limoninega olupka in vanilija. Počasi zakuhaj dobro presejano moko, da se ne bodo delale kepice, nato ohladi. Stolči 1 del sladke smetane, dodaj ji dobro stolčen sneg in zgoraj pripravljeno jed. Vse dobro zmešaj in namaži tudi zunaj. Ploščice posipaj s sesekljanimi orehi. Priboljški za naše male Torta Penasto vmešaj 14 dkg sladkorja z enim jajcem, prideni 1 vanilij, četrt litra mleka, 14 dkg orehov ali kakaa, malo limonove lupinice in ruma ter 22 dkg enotne moke z enim zavitkom pecilnega praška. Ko je torta pečena, jo prereži in namaži v sredini in po vrhu z marmelado ali kremo, ki jo napraviš iz praška za puding. Okrasi jo s svežim ali kuhanim sadjem. Porabim o vse ostanke Če bo imel nuš sinko igralne hlačke, ne bomo vedno v skrbeh za njegove obleke V vsakem domu imamo stare, ponošene obleke, katere smo že dale v staro šaro. Od časa do časa pa le preglejmo vse te stvari in poglejmo še enkrat, morda se bo pa le še dalo kaj uporabiti. Preglejmo tudi poletno garderobo naše hčerke. Skoro vse oblekce so ji prekratke. Skoda jih je zavreči in ravno pri starih oblekah bomo lahko našle kaj primernega za kombinacijo. Otroške oblekce lahko kombiniramo na mnogo načinov. Ce bomo znale vskladiti barve, bodo oblekce pfav čedne. Večbarvne obleke kombiniramo z enobarvnim blagom ali pa obratno. Seveda se mora pri tem barva kombinacije ujemati z barvo ostalega blaga. Enobarvno blago lahko všije-mo med krilce, lahko pa tudi z njim krilce podaljšamo. Oblelc-ca s tern ne bo prav nič zgubila na vrednosti — nasprotno, če bomo zbrale barve, bo prišla še bolj do izraza. Pa še nekaj. Take kombinacije so zelo enostavne in jih lahko same sešijemo in s tem prihranimo denar za šiviljo. Na prvem pomladnem soncu Se neka! nasvetov Da vam očala ne po temne, jih obrišite s platneno krpo, ki ste jo namočili v raztopini temnega mila in glicerina. Nato očala dobro očistite z jelenovo kožo. Preslana jed še vedno ni izgubljena. V jed dajmo kocko sladkorja, kjer jo pustimo le eno minuto in jo izvlečemo, preden se stopi. Na drug način si lahko pomagamo s tem, da postavimo nad kozico vlažno platneno krpo, posipamo z moko in jo pustimo nekoliko časa. Prt iz obeljenega platna očistimo raznih madežev, če ga namočimo v vodo, kjer smo kuhali bel fižol. Bele torbice in čevlje bomo dobro očistili le z belo radirko. Na vsak način je za to čišče- nje treba mnogo časa in potrpljenja, toda vložen trud ne bo zaman. Če hočete, da bodo čevlji ali torbica lepo bela, jo namažite z raztopino čistega bencina in magnezije. Ce vam zlivalnik neprijetno diši, raztopite v topili vodi košček pralne sode in počasi vlivajte v vlivalnik. To ponovite nekajkrat in smrad bo izginil. Lepe svilene robce bomo najlepše oprale v krompirjevi vodi. Na nastrgan krompir vlijemo 1 liter vode, kar segrejemo in peremo. Čaj obdrži lepo barvo, če vanj vržemo košček sladkorja, čim zavre. Perilo, ki ga zažgemo pri likanju, posipljimo s soljo in nato namočimo v hladni vodi. Dvodelne obleke nam bodo vedno in povsod prav prišle Obrtno podjetje „METHLIIA" TRBOVLJE Splošno ključavničarstvo, kleparstvo, vodovodne, toplovodne in električne instalacije, popravila električnih in radijskih aparatov. Delovnim ljudem in vsem svojim o^“malcem č-r^ta za PRVI MAJ delovni kolektiv! lišala se je Velika noč. Otroci smo jo že težko pričakovali. Obetali so se nam pirhi in razne druge dobrote in darila od naših botrov. Sanjali pa smo o tem in smo že vnaprej uživali v tem pričakovanju. Morila nas je samo ena skrb: ali bomo opravili izpit iz verouka, kajti šele potem bomo lahko šli k prvemu svetemu obhajilu, kar je bil pogoj za naklonje-nost staršev in botrov pri praznovanju velikonočnih praznikov. Učili smo se na pamet snov katekizma, ki je bila pred pisana za prvo sveto obhajilo. •Gospod« kaplan je naš spomin dostikrat obujal s šibo in dru-Oitni kaznimi. Marsikatera sol-jj® je dala duška notranji, že ,°lj pa telesni bolečini, ki smo 3° morali pretrpeti. Končno je vendar prišel tisti, Zane tako pomembni dan, ki 00 ne bom pozabil, dokler bom živel. Vos čas pripravljanja na pr-v° sveto obhajilo sem Živel v nekem čudnem duševnem razpoloženju: v svoji otroški do-fnišljjji sem veroval, da bo bog« usliša' mojo skrivno že-3° in mi podaril knjigo, v ka-ero bom vpisoval vse, kar si °m zaželel in da bodo vse te elJe tudi uresničene. 1 ‘a bolestna domišljija je bi- Posledica branja raznih ZtVljic’ ki so v moji duši sv^rile neki posebni notranji u p katerega sem se zapiral, «ar sem bd osamljen ali ka-T sem bil lačen. Kaj vse sem si želel! Seveda predvsem kruha, potem raznih drugih jedi, ki so le redkokdaj prišle na našo mizo, oblek, čevljev, perila, knjig in vsega ostalega, kar si otroški razum lahko zamišlja in želi. Pomagal bi bil rad materi, ki se je, razen pozimi, dan za dnem udinjala pri premožnejših kmetih in je zvečer v trdnem mraku prišla domov vsa izmučena, vendar vedra, nam prinesla kruha in skuhala skromno večerjo, na katero smo otroci tako težko čakali. Pomagal bi bil rad očetu, ki je mrk in redkobeseden celi božji dan sedel za šivalnim strojem in izdeloval ali krpal obleke za kmete iz bližnje okolice na pol zastonj, ker ni imel obrtnega dovoljenja. In rad bi bil nadalje pomagal tudi obema sestrama m bratu, ki so živeli v ravno takih življenjskih razmerah. Veroval sem v boljše življenje, veroval sem v »boga« in molil za uresničenje mojih globokih, čistih želj. Mati me je v tem spodbujala. Dejala je: »Otroci, bodite dobri in molite, Mati je bila res pobožna žena, ljubi bog nam bo pomagali« oče se je ob takih priložnostih samo trpko nasmehnil, rekel pa ni nič. Redkokdaj sem ga videl, da bi spremljal mater pri večerni molitvi, k maši pa je zahajal le ob redkih praznikih. Otroci smo se ga bali, zato pa smo tem rajši imeli mater. Učila nas je moliti, vodila nas je v cerkev, in tako ni bilo nič čudnega, da sem v otroški domišljiji trdno veroval v »čudež«, ki se bo zgodil, ko bom šel k obhajilu. Tisto jutro sem živel v nekem veselem pričakovanju: zgodilo se bo! S takim trdnim prepričanjem sem odšel od obhajila domov Ze prej sem v svoji molitvi natančno sporočil »bogu«, kje naj me čaka »knjiga želja«. Vendar knjige ni bilo — čudež se ni zgodil... Bil sem globoko razočaran. Potožil sem se »bogu« v svoji katerimi šolskimi tovariši že začel razmišljati o raznih trditvah v katekizmu. »Bog je neskončno dober in usmiljen,« piše tam. Teda zakaj dela razliko med bogatimi in siromaki? Zakaj se dela razlika med bogatimi in ubogimi v cerkvi, na pokopališču, pri procesiji in drugje? Zakaj bogati vaški veljak sedi v nedeljo v cerkvi v prvi klopi in moli tamkaj kot zamaknjen, med tednom pa kriči nad svojimi dninarji, jih kev že zelo nerad, k spovedi in obhajilu pa z odporom. Z nekim dobrim šolskim tovarišem sva začela razglabljati o raznih verskih »resnicah«, v katere »moraš« verovali, če hočeš biti zveličan. Nekega dne mi je pravil moj sošolec: »Pravijo, da je bog vsegamogočen. Povej mi, ali more ustvariti tak kamen, ki ga ne bi mogel dvigniti?« »Seveda,« mu odvrnem, »saj je vsegamogočen.« »Da, če drži, da ga lahko ustvari — če ga pa potem ne more dvigniti, ni vsegamogočen!« »Poglej,« mi pravi, »učijo nas, da je bog ustvaril človeka po svoji podobi in da se brez božje volje ne zgodi nič na svetu. To se pravi, da kar koli storim na svetu, za to ne odgovarjam jaz, ampak bog, ker me je ustvaril po svoji podobi, torej tudi z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi in ker se brez njegove volje ne more nič zgoditi na svetu. Ali vidiš, da tukaj ni nekaj v redu? Da, res! Tukaj ni nekaj v redu! Bolj ko sem premišljeval, bolj sem prihajal do prepričanja, da so mnogi reki katekizma in Svetega pisma v ostrem protislovju. Seveda, pozneje sem to še bolj spoznal. Mnogo sem bral, moje duševno obzorje se je vedno bolj širilo. Padle so zadnje spone, ki so me vezale na katoliško vero in na katero koli religijo sploh. Na svetu je čez tisoč ver in verskih sekt, in vsaka zagotavlja svojim vernikpm, da je »edino- zveličavna«. Bral sem o sveti inkviziciji, o sežiganju čarovnic, o preganjanju največjih pionirjev v znanosti na svetu, o pokvarjenosti nekaterih predstavnikov nižje in višje duhovščine, o zablodah, ki jih je napravila katoliška cerkev. Vse to je napravilo iz mene že s šestnajstim letom ateista — brezbožca. Tudi naprej sem proučeval razne vere in verske sekte in prišel do prepričanja, da je katoliška cerkev najbolj reakcionarna cerkev med vsemi. Pak-tirala je vedno s tistim družbenim redom, ki je bil trenutno na oblasti, toda vedno z buržo-dzijo in kapitalisti. Verski obredi in vera sama kot taka so Vatikanu malo mar. Glavno mu je politični in gospodarski vpliv in apetiti po svetovnem gospodstvu! Imamo žalostne primere iz nedavne zgodovine — iz narodnoosvobodilne vojne — ko so predstavniki »edi-nozveličavne cerkve« paktirali z okupatorji, organizirali bele gardo in povzročili njene bratomorne pokolje... Kakor vidiš, je bilo tisto prvo obhajilo značilno za moj razvoj in politično opredelitev, kar se imam v prvi vrsti zahvaliti kritičnemu razumu svojih staršev, pa tudi svoji uvidevnosti in trezni presoji. Želim le, da bi mladi ljudje bolj razmišljali, kaj je religija od kod izvira, kakšne cilje zasleduje in kako se bomo ubranili njene sovražne dejavnosti — je končal moj prijatelj in naročil še četrtinko vina. Žnidarjev janez-. ©(Lfldldiii m boi® (Prvo sveto obhajilo) molitvi in mu dal še en dan odloga. Ko pa se po enem dnevu še ni uresničila moja želja, sem v svoji molitvi začel prepričevati »boga«, da sem dober, nedolžen, ubogljiv, da ga spoštujem in da verujem v njega in da naj mi zato izpolni mojo željo. Toda nič ... Moje razočaranje se je še bolj poglobilo. Počasi se je v moje srce naselil dvom. Moja verska gorečnost se je ohladila. Začel sem razmišljati o mnogih stvareh, začel sem iskati resnico. Z desetimi leti sem že imel slab red v verouku. Ne zaradi tega, ker nisem znal besedila iz katekizma, ampak zaradi moje mlačnosti pri verskih, takrat še šoloobveznih obredih. Z dvanajstimi leti sem z ne- psuje in jih priganja k delu? Zakaj je on beli kruh, mi drugi pa nimamo niti črnega? S trinajstimi in štirinajstimi leti so duhovniki napravili iz mene in marsikaterega drugega že svetohlinca. K temu je največ pripomogla spoved. Kaj vse me je pri spovedi spraševal župnik ali kaplan! Stvari, ki se mi o njih še sanjalo ni, so začele buditi mojo domišljijo. V meni so se porajala razna, prej nepoznana čustva, skrite »grešne« želje in podobno. Ko me je duhovnik pri spovedi o tem praševal, sem lagal. Nisem mu mogel povedati resnice. Bilo me je sram. čeprav nisem zagrešil nobenega nemoralnega dejanja. Zaradi družbe, v kateri sem živel, sem moral biti »pobožen«, zahajal sem v cer- IS* »«**>'> -s . » . -<>*•... Pod dolgo pobočje zelenega hriba, ki se jeguljasto zvija, je stisnjena prašna dolina, ozka in dolga kakor morska riba... Trbovlje, mesto rudarjev In kovinarjev, se spet pripravljajo na svoj veliki praznik, 1. maj. Dostojno ga bodo počastile. Sirena tuli.. Še kratek čas in ceste so oživele. Rudarji s sekirami na ramah, delavci iz Strojne tovarne, »Mehanike«, Strojnega mizarstva in številnih drugih podjetij so napravili svoj šiht.. Njihove postave medlo odsevajo od cestnega tlaka, ki ga je ponoči opral dež. Proti jutru so se oblaki razbežali in porajal se je lep spomladanski dan. Opazujem delavce. Stari in mladi V skupinah po dva, trije, hodijo proti svojim domovom. Pogovarjajo se o marsičem. O delu, športu in tako dalje. Nekdo me potreplje po rami. Obrnem se. Pred menoj je stal • Tone, dolg, suh mladenič, s sekiro na rami, od premoga umazanih čevljev, žuljavih dlani — pravi knapl Tone ni Trboveljčan Doma je nekje v spodnjem koncu našega okraja. Nekaj let je že v naši dolini, vseskozi med rudarji. Nanje in na jamo se je tako privadil, da le kaj. »No, le hitreje stopi,« me je priganjal, ko sva koračila po novi, moderni cesti, ki so jo v mestu zgradili v letih po vojni. »Danes imam še veliko dela: najprej, trening pri »Rudarju«, nato pa še pevsko vajo pri »Svobodi«. Veš, na proslavi praznika dela, ki je že pred vrati, hočemo vsa dela izvajati brezhibno...« Videl sem, da se mu zares mudi, zato ga nisem hotel motiti. Poslovil sem se od njega in se z njim zmenil, da se dobiva na igrišču. »Prav! Takrat bom imel uro prostega časa in se mi ne bo zbrana dela .., »Noč bayu« ... itd. itd. Kaj hočemo, vsak ima svoj okus in navadno je vsakemu ustreženo. Trboveljska knjižnica sodi ___________ _____ __ ,..r______ med najboljše podeželjske vanja starih rudarjev o svojem knjižnice. O tem jasno priča delu in življenju nekdaj. Mno- velika izl go teže je bilo takrat in prav je " tako mudilo kot sedajle,« je še dejal in se hitrih korakov napotil naprej. Kmalu se je skril za bližnjim ovinkom.. Zamislil sem se. V spomin mi je prišel veder Tonetov obraz in spomnil sem se pripovedo- povedal neki upokojeni trboveljski rudar, ko je dejal: »Danes imate vse tisto, za kar smo se nekoč borili in si lahko samo želeli — možnost kultur-noprosvetnega in športnega udejstvovanja, in kar je najvažnejše — rudnik v svojih rokah!« Lep in prostoren športni stadion so zgradili trboveljski rudarji. Prav gotovo si mnogi, ki so pred nekaj leti započeli z gradnjo tega objekta, niso mislili, da bo kdaj takšen. Toda z dobro voljo je mogoče mnogo napraviti Nogometnemu igrišču in Športnemu domu so se pridružili še košarkarsko igrišče, lahkoatletska steza, moderno, dvostezno kegljišče in še to in ono. Tudi tega dne je bilo na tem prostoru kar se da živahno. Na igrišču je bilo videti stare in mlade. Tudi Tone je bil med njimi. Nekateri so nehali, ko se je jelo mračiti, drug’ pa so vztrajali vse do noči. Zopet sva skupaj s prijateljem. O marsičem govoriva Pogovor nanese tudi na knjige. Tone je njihov velik prijatelj. Ko sem ga vprašal, katera dela ga še posebno privlačujejo, mi je odgovoril — partizanska in zgodovinska. Upam, da mi ne bo zameril, če povem, da poleg tega zelo rad bere tudi kakšne »napete« romane. Pri sebi je imel zavitek knjig iz knjižnice, ki jih je že prebral in gre sedaj po nove. »Prosim Cankarja .. Imate Winetoua? ... Želim nekaj lepega, kakšen ljubezenski roman ... Rad bi Kersnikova izbira knjig. Ima pa te žave s prostori. Prostori, prostori — to je problem, ki postaja vsak dan težavnejši. Kmalu sva opravila in spet sva na cesti. Sedaj sva namenjena proti Domu »Svobode«. Kar prekmalu sva na cilju. Po- sloviva se. V sobi, kamor je odšel Tone, so že luči. Ugasnile bodo šele pozno ponoči... In tako je, skoro bi lahko rekli, po domovih trboveljskih »Svobod* vsak dan. Rudarji in ostali hodijo k pevskim vajam, h godbi, študirajo gledališke igre in še to in ono. Za ure, ki jih prežive v kulturnih ali športnih društvih, jim ni nikoli žal. Vračam se ... Po vsej glavni cesti se prižigajo fluoresčentne svetilke. Pločniki so polni ljudi, ki gredo po opravkih na to in ono stran. Opazujem in razmišljam. Koliko so se Trbovlje spremenile v teh letih! Vzdolž vse ceste Je zrastlo na desetine novih stanovanjskih in drugih hiš Tem se pridružujejo vsako leto nove. Med vsemi temi pa se ponosno dviga iz tal nov Delavski dom, trajen spomenik vsem tistim, ki so darovali svojo kri za svobodno življenje v tej naši zasavski dolini. Jano Koprivc POMENEK Z RUDARJEM FRANCEM JLaže delamor Franc je eden izmed mnogih zagorskih rudarjev, ki je delal domala že pri vseh rudniških obratih. Našel sem ga v rudniški kopalnici, kjer se je pravkar odpravljal domov. Z veščo roko je privezal jamsko obleko na verigo in jo potegnil pod strop. »Da, kaj hočeš! Tale obleka je stara že štiri leta. Kmalu bo šla v pokoj. V jami se obleka neverjetno naglo raztrga.« m aomov. io se ponavlja i» Se enkrat se je ozrl pod strop, dneva v dan. Navadno tudi ob potegnil iz suknjiča »Dravo« in nedeljah pravijo, da še nisem pravi knap.» S Francom sva zavila v rudniško restavracijo. Naročila sva vsak po dva deci rdečega in se za hip vsedla k prazni mizi. »Kaj naj ti pripovedujem?« je hitel odgovoriti, ko sem ga pobaral, naj mi pove kar koli o svojem življenju v jami in doma. »Knapovsko življenje je enolično: jama, kakšen sestanek in domov. To se ponavlja iz si jo z užitkom prižgal. »Ce človek sedem ur ne kadi, ga prva cigareta kar omami,« je dejal Franc, ko sva zapuščala kopalnico. »Ne vem, tovariši na moji številki vsi čikajo, meni pa ne gre. Poskušal sem že, pa sem skoraj omedlel. Prav zato Bilo je pred 18 leti... Mnogim Trboveljčanom je še dobro v spominu prvi maj, leta 1938. Takrat je bilo v dolini precej vroče... Vzrok: rdeča zastava na visokem opekarniškerr. dimniku! Orožniki so od jeze in sramote kar besneli, še posebno pa je bilo to opaziti pri poveljniku orožniške postaje. Temu možu se je zdelo to dejanje ne-zaslišno in spraševal se je, kako si je le mogel kdo toliko drzniti. Zastava je vihrala na dimniku vse dopoldne im še nekaj ur popoldne v zadovoljstvo vseh revirčanov... Minula noč je bila temna in hladna. Trbovlje so spokojno spale. Proti opekarni so bile namenjene tri osebe, trije možje, ki so imeli v mislih velik, toda tvegan načrt. Na tovarniški dimnik bodo obesili veliko rdečo zastavo. Naj vsem oznanja, da je jutri prvi maj! Vtihotapili so se na tovarniško dvorišče, nato pa so se tiho odplazili do vhoda v velik dimnik. Odprli so železna vratca, ki so vodila v dimnik... Z očmi in rokami so se sporazumeli. Dva sta se umaknila, tretji pa je stopil skozi vratca... Nekaj časa je dolgo rdečo zastavo. Navezal jo je na drog ter jo nato čvrsto pritrdil. Poleg je pustil, za varnost zastave seveda, dva zavit- ka, iz katerih sta moleli dve spiralni zaviti žici. Pogledal je po dolini, ki se je od tu krasno videla. Oči so mu obstale še na bližnjih vrhovih ... Zatem se je naglo napotil v žrelo, od koder je pravkar prišel. Spodaj sta ga že nestrpno čakala tovariša. Kmalu je bil zopet pri njih Vse v redu! Sedaj pa hitro od tod Po najkrajši neopazno izginili. Odšli Težko je življenje na kmet ih, kjer je polna hiša otrok, zemlje pa toliko, da je je za umreti preveč, za življenje pa premalo. V takem vzdušju je živel in rastel Vinko Levstik, delavec v Tovarni celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem. Rodil in svoja otroška leta je preživel na Senučah pri Leskovcu. Doma je bilo deset otrok. Drug za drugim so otroci trgali hlačke. Čevlji so bili pri hiši že redkost. Mali Vinko je obiskoval osnovno šolo v Leskovcu. Tudi šola mu je delala precej težav, kajti oddaljena je bila preko šest kilometrov od doma. Po končani šoli je delal doma na polju in pasel živino. Ko je Vinko dovršil sedemnajsto leto, se je odločil, da pojde od doma. Toda kam? Doma je bilo sicer dovolj dela, a premalo za jesti. Prišel je do zaključka, da bo odšel v svet s trebuhom za kruhom. In tako se je tudi zgodilo. Lepega dne se je znašel v Blagojevem Kamnu v Srbiji-Večkrat je že slišal o rudniku v Blagojevem Kamnu. Zakaj bi tudi on ne poizkusil sreče? Sramežljivo se je napotil v pisarno, da povpraša za delo. Pred durmi je še malo postal in sam sebe bodril: »Saj beseda ni konj; če me ne vzamejo, pojdem pač drugam!« Toda tudi tam so potrebovali mlade jan te za težko delo v rudniku. Rudarji v Blagojevem Kamnu bili z vseh vetrov. Po večini bili to mladi fantje, ki so garali kot črna živina. Nihče se ni vprašal, kako dolgo bo zmogel tako naporno delo. Glavno je bilo, da so imeli dober zaslužek, na stara leta pa ti mladi fantje niso niti pomislili. Mladi Vinko se ni ustrašil težkega dela, saj ga je bil vajen od doma Zdaj si je lahko kupil srajco, drugič spet čevlje in bančno tudi obleko. Zanj je bil pravi praznik, ko je prvič oblekel novo obleko, saj je doma ni bil deležen, kajti imel je še tri starejše brate, za katerimi je ponosil vse obleke, pa če so bile še tako stare in obrabljene. Sedem let je delal v tem rudniku. Po sedmih letih pa je bil še danes. Vsi pravijo, da je dober delavec in dober tovariš. Njegovi sodelavci ga imajo ra- misli. »Zakaj bi tudi,« pravi, »Jaz sem svoj cilj dosegel. Rad bi pa, da bi se mojim (UCIULLI yu «1*- JIUU vil --* ; di. Bil je tudi član delavskega otrokom bolje godilo, kot se je sveta, deluje pa tudi v gasil- meni. Kolikor bo v mojih moškem društvu čeh, bom otrokom pomagal, da Leta so tekla in Vinka danes se bodo kaj izučili. Naj bo mo-človek skoraj ne bi več spoz- jim otrokom življenje laže, kanal. Na kmetijo sploh več ne kor je bilo meni, da se jim ne Vedno pri delu---- »saj imam lepo stanovanje blizu tovarne, zaslužek pa imam stalen/« Tovariš Levstik ima danes sina, ki obiskuje prvi razred osnovne šole in hčerko, ki bo šla letos v Šolo, V razgovoru je med drugim dejal: za sleherni kos sem se moral bo treba boriti kruha, kakor jaz... Upam, da bom to dosegel, saj je pri nas dovolj šol, ki nudijo potrebno izobrazbo naši mladini.« so so Obiskal sem starega kaapa poti so ____ _ „........... so proti gozdovom... poklican k vojakom. Pustil je Zgodaj zjutraj so pogledali £ . d j in odSel. Tako Nedelja popoldne. Mestne uli ce so polne ljudi. Tam, kjer ima cesta majhen ovinek, se odcepi od nje d-uga, ki drži malo navkreeer proti gričku, na katerem so p-ecej na gosto postavljene prikupne hišice. Proti eni od teh sem namenjen. Na dvorišču ig-ajo otroci neko športno igro, v kuhinji pa sem našel človeka, zaradi katerega sem pravzaprav prišel — starega knapa Franca, ki je že nekaj let v pokoju. V miru In zadovoljstvu preživlja večer svojega življenja. tudi, da je delal v jami vsega skupaj, reci in piši, nič manj No, pa mi je Franc vseeno povedal, kje je delal in kako dela danes. Začel je tam, kjer je nehal njegov oče. V kisov-škem rovu je spoznal trdo rudarsko življenje. Po treh dneh dela ga je stisnil opornik tako, da po ozdravljenju ni mogel več v jamo. Poskušal je pri vseh zunanjih obratih, dokler ni nekega dne šel k obratnemu zdravniku, mu pokazal nogo in ga pregovoril, da mu je dovolil spet iti v jamo, ker da se mu je rana že zacelila. Odslej je bil bolj pazljiv, spoznal pa je tudi, da knap ne vzdrži zunaj. Kdor se jame navadi, ta ostane v njej do upokojitve ali do smrti. Pripovedoval mi je podrobnosti iz jamskega življenja v Zagorju. Spomiiijal se je, kako so delali pred vojno in dejal: »Prišel sem k rudniku tedaj, ko smo delali le tri, štiri dni v tednu. Obratovodje so ,belegali‘ na delo najraje svoje privržence; seveda so drugi kleli, žal pa ni nič pomagalo. Namesto, da bi prinesel domov toliko, da bi bilo vsaj za hrano, sem moral po šihtu h kmetom, da sem dobil krompirja in nekaj fižola. No, kasneje, ko se je Evropa začela pripravljati na vojno, je bilo malo boljše. Rudniška gospoda je dobila več naTOČil. Začeli smo delati vsak dan in celo ob nedeljah.« Potem se je sklonil tik k imeni in dejal: »Veš, v tistih mesecih sem si napravil tudi pohištvo. Prej smo imeli le mizo, staro razmajano omaro in posteljo.« Leta 1943 je Franc odšel tja, kamor je odšlo na stotine zagorskih rudarjev. Partizanil je po Dolenjskem, Beli Krajini, srečno odnesel glavo na Štajerskem in končno prišel v Ljubljano. Julija 1945. leta se je zglasil pri komisarju in ga prosil za odpust Le-ta ga je nagovarjal, naj ostane v vojski. Toda Franca je vleklo nazaj ▼ rudnik. »VidiS, iti* posebnega ti nisem povedal. Takih je mnogo, in naše življenje je podobno za las še življenje je za las podobno slehernemu zagorskemu rudarju.« Izpraznil je kozarec. PosačHI si kapo na glavo. »Tako, žena in otroci čakajo. Popoldne pa na sestanek sindikalne organizacije.« »Da, pa še nekaj! Ce boš to zapisal, zapiši še, da danes tudi v zagorskih jamah laže delamo. kot štirideset let! Kljub temu Vsak mesec pride kak nov stroj, je France še danes precej zdrav, kmalu ,meli V le suh je; sicer pa debel ni bil nikoli. »Po vsem tem sem vsekakor zaslužil pokoj,« se je pošalil, ko sem odhajal. Da, res, prav pošteno ga je zaslužil! ★ Sonce je že zginilo za bližnjim hribom. Jelo se je mračiti. Otroci pred Francetovo hišo so se še vedno razposajeno igrali... Zares: njim je mnogo lep- rovih delovišča mehanizirana. To pa je trenutno najvažnejše. Le tako bomo knapom olajšali delo, in tako bomo tudi lahko izpolnili tisti plan, ki smo si ga zastavili za prihodnja tri leta.« Krepko mi je stisnil roko in naglo odšel. Popoldne so na sestanku sln-d'1'”'organizacije razpravljali o praznovanju 1. maja Kot vsi ostali rudarji, bo tudi Franc v prvomajskem sprevodu in b° morda mislil na tiste čase, ko so bili takile sprevodi prepovedani. Popoldne pa bo Franc * odšel na sprehod P° ___ _ zjutraj so proti dimniku. Na njem je ponosno vihrala njihova r.deča zastava. Ugibali so, koliko časa bo na njem. Na njihovo veliko seveda delo in odšel. Tako ga je vojna zatekla pri vojakih. Ko so Nemci zasedli našo domovino, je prišel domov. Ni bil še dolgo doma, ko so ga Nem-z vso družino izselili v Sle-V izseljenstvu je ves čas tuhtal, kako bi ušel. Leta 1944 se mu je to res posrečilo, vendar so ga že v Gradcu ujeli in zaprli. Poslali so ga v Strnišče na delo. Tudi tu je moral težko delati, povrh tega pa je bil še pod stražo. Spet je po cele noči premišljeval, kako bi našel izhod, kako bi ušel. In nekega vrpče-dne mu je to res uspelo, je naravnost v partiza- ★ - . - - - družino odšel na -------- Franc je eden izmed mnogih, Se’ kot je bil° nekoč-Pred »gorski dolini, v kino in spet * rane je eatn lzmea uiuugu , i„t.j knapovske- ki jim v mladosti ni bilo ci zijo. čas partizanstva je V Sercerjevi brigadi, se je vrnil po bil od osvobodi- ti temi otipaval, končno pa je vendarle našel kline, po katerih se je nato vzpenjat vse više in više. V pljučih ga je zelo žgalo, kajti vonj po zgorelem premogu je bil neznosen. Med potjo je moral dvakrat počivati. Končno je vendarle prišel na vrh. Nekajkrat je močno vdihnil svež zrak, nato pa seje hitro lotil dela, kajti časa ni bilo mnogo in vsaka minuta je bila dragocena. Odprl je velik zavoj in razgrnil nekaj metrov zadovoljstvo je visela vse do popoldanskih ur. Orožnike sta plašila »eksplozivna« zavitka, ki sta bila pritrjena na drogu. Končno se je nekdo vendarle opogumil in snel zastavo. Ko so nato orožniki z največjo previdnostjo odprli zgoraj omenjena zavitka, v njih niso našli ničesar drugega kot kamenje in listič, na katerem je bilo napisano: Živel prvi maj dan solidarnosti delavcev vsega sveta! Odšel ne. Ves borec koder tvi. Po vojni je prišel spet domov. Toda kaj bo doma: tam je bilo bratov dovolj, ki so obdelovati njive. Nekje si mora poiskati stalno službo, da se bo lahko preživljal. Sedaj ni bit to več plah fantič, temveč mož, ki je bil vajen težkega dela; izučita ga je tudi vojna, izseljenstvo, partizan-ščina.., Vinko se je zaposlil v Tovarni celuloze v Vidmu-Krškem •jak takoj po osvoboditvi, kjer dela postlano z rožicami. 2e kot otrok je rastel med knapi, kar je postal tudi sam. Nekaj časa je delal v domačem kraju, nato pa ga je pot za kruhom zanesla daleč v svet — v Nemčijo. Leta težkega dela in življenja eo tekla... »Da, težko je bilo,« mi pravi v sočnem domačem narečju, pogled pa mu je splaval skozi okno, tja pod hrib. Zamislil se je. Menda ae je spomnil vseh tistih let ko se je še kot otrok podil boa in lačen ok: i hiš in poznejšega časa. »V družini nas je bilo osem in zato si lahko predstavljaš, kako smo živeli. Osem lačnih ust, zaslužil pa je samo eden! Kakorhitro Je kdo izmed nas izpolnil štirinajsto leto, je moral na šiht In tako je bilo tudi z menoj...« Se in še ml je pravil o tistih težkih letih, o prvi svetovni vojni, ko je bil na različnih frontah, o raznih stavkah in še o tem in onem. Povedal mi je gimi mnogimi leti knapovske- domov, mu otroku — Francetu... Naslednji dan pa spet v —jak mo ... M V— L ■■■ ■ Težko je delo naših delovnih ljudi Gotovo ste se že prepričali o veliki vrednosti knjižna zbirke »KMEČKE KNJIGE«. Letošnji odlični program narekuje vsakemu človeku, da zbirko nemudoma naroči, da ne bo ostal brez nje. Štiri koristne in obsežne knjige: KOLEDAR Kmečke knjige za 1957, zanimiva povest Antona Ingoliča DGASb« DOLINA, tretji zvezek ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA izpod peresa dr. B. Grafenauerja in OBNOVA NAŠEGA SADJARSTVA, ki Jo je napisal ing. France Adamič — vse za 300 din! Cas za prijavo je samo šc do 1. julija 1956. Založba »KMEČKA KNJIGA«, Ljubljana, Miklošičeva »• « I - I Naša vojska se je umikala navzdol, ob reki Štuke so se zagrizeno ubadale v njeno kolono na cestah, da so se vedno znova zapršavale. Za njimi je tiščal sovražnik, jim sekal poti in jih drobil. Ljudje niso vedeli, kaj naj počno; vse to je prišlo preveč nepričakovano; zapirali so vrata in okna, premnogi bi si bili najraje zakrili še oči, da ne bi videli sramote in ne mislili na to, kaj vse še pride za vsem tem. Tako je storila tudi Selanka, katere domačija je stala le nekaj korakov od glavne ceste. »Notri ostanite!« je zaukazala svojim hčeram, dvanajstletni Jerčki, desetletni Micki in štiriletni i ; r r I ■ ■ I ■ fl s I Tonici, ko jih je s trate pred domom spravila v hišo. »Ne glejte te groze. Ježeš, kaj le še vse pride nad nas!« Otroci pa vse te groze še niso razumeli. Takoj so bili spet zunaj na trata in gledali na cesto. Tam je mrgolelo ljudi, kakor jih dotlej še niso videli. Tovornjak za tovornjakom je hrumel po cesti, na njih pa topo-d, tuji vojaki, mašine in orožje vseh vrst. Nad vsem tem pa so brnela letala. Deklice so gledale vse to z radovednostjo, vendar so jih materine besede navdajale z nekim strahom. Zadnje dni jim je neprestano pravila, da se je oče, ki so ga bili vpoklicali v vojsko, nekam zatepel in da ni o njem ne duha ne sluha. To je legalo nanje kakor mfira. Nekega dne pa je planilo iz nje: »Vi pasete radovednost..., a oče...?!« Sredi stavka je umolknila, dekletca pa so zaslutila, da je hotela povedati nekaj, kar je moral obiti v zvezi s truščem na cesti. Pobesila so oči, Micka, ki je bila najbolj zgovorna, pa je vprašala kar naravnost: »Pa kje je pravzaprav oče?« »Ti sveti bog!« je vzkliknila Selanka. »Kje so pa drugi! Ali res ne veste, da je vojna?« Hčerke so se spogledale, Jerčka pa je tesnobno povzela: »Kdo vč, kje je zdaj!« »Kaj, če ga ne bo nazaj!« je Iznenada pride-jala Tonica. Vsem je zaprlo sapo. Na to res še niso pomislile dotlej, čeprav so pred nekaj dnevi videle, da so naši vozili s seboj tudi ranjence in da v smrtnoblcdem obrazu nekega vojaka ni bilo niti kaplje krvi. Utihnile so in se nekaj časa niti ozrle niso več na cesto. Selanka jih je gledala in oglasil se ji je očitek. Kaj le morejo' zato! Na tisoče otrok je, ki ne vedo za očeta, pa lahko le drgetajo in čakajo, kaj bo. Globoko je zavzdihnila, stopila v vežo in se takoj spet vrnila. »Nate!« je rekla. »To je še od praznikov. Vsaki kos belega kruha, potem je konec.« Deklice so segle po belem kruhu. »Kdo vč, kako bo posihmal z njim,« je rekla Selanka. Ko pa je videla, kako so otrokom zastali zobje sredi ugriza, jih je potolažila: »La jejte, le! Dokler bo še očka kod, bo že šlo!« Takrat pa se je Selanka zdrznila Ob cesti je zaškripala lesa in s trate se je dobro videlo, kako se je skoznjo zakadil nemški motociklist. Deklice so kliknile in zbežale v hišo, pa se v hipu spet prikazale na oknu. Selanka je vztrepetala Tujec je bil že prislonil vozilo k vodnjaku, se široko razkoračil pred njo in zaukazal, kar se da, objestno: »Vode!« ' njaki ob cesti so bili v polnem razcvetu, na Deklica na oknu so se spogledale, spustile na cesti pa podoba popolnega uničenja mizo kose kruha in zdrsnile s klopi na tla ter Selanova družina se je tiste dni pogreznila tako kukajoč skozi okno oprezovale, kaj bo. v tesnoben molk. Vse misli so jim bile pri Selanka je stopila k .vodnjaku in natočila, očetu, toda ne mati ne katera od hčera ga ni Vojak je pil v dolgih požirkih, voda mu je tekla omenila z besedo. mimo ust in se pocejala za ovratnik. Ko je od- Pravkar so bili sedli h kosilu. Pogled jim je stavil pcsodo, se je z vodenim pogledom, polnim nenehno uhajal skozi okna, čeprav niso mogli V v LADO LEVEC: MORIŠČE MAUTHAUSEN (Nadaljevanje) Še en drug primer naj orne nam iz tega bloka. V njem sta bila že prej navedena tovariša Kozmus in Cugelj iz Trbovelj. Ta dva sta se v ta blok sama priglasila, ker sta bila prepričana, da bodo jetniki iz tega bloka res odšli v Dachau ali kam drugam. Imela sta ranjene noge. Tako sta tudi ta dva žalostno končala življenje, kar lahko razberete iz naslednjih vrstic. Več dni smo se na skrivnem cev, na določeno mesto tudi po dva kilometra daleč. Nazaj v kamnolom pa so morali teči. Pogosti so bili primeri, da je kdo omagal že sredi stopnic ali pa na vrhu. Na vrhu stopnic so bili esesovski rablji. Ti so s škornji suvali ljudi in jih brcali v trebuh, ali pa jih suvali nazaj po stopnicah, kjer se je v večini primerov vsak ubil. Eden izmed mnogih načinov pokončavanja ljudi je bil ta, da so jetniku naložili tako težko skalo, da je ni mogel prenesti. sem trgovec, za časa dolge brezposelnosti pa sem se naučil lesne obrti. Od 1. aprila 1934 do 30. septembra 193G sem bil v vojski v napuha, zazrl v žensko. Na ustah mu je zaigral prezirljiv nasmeh, iz torbe je potegnil hleb vojaškega kruha. »Si gladna, kmetica?« je vprašal. »Na!« Vse to je prišlo tako naglo, da se Selanka sprva ni znašla. Roke in pamet — vse ji je naenkrat zastalo. Teda koj, ko se je spet ovedla, je odbila. »Vzemi!« je kliknil Nemec. »Ne bom!« je skoro zakričala in z lahtjo odrinila ponudeni hlebec. Skozi prašni obraz vojaka je udarila rdečica. »He!« je vzkliknil. »Mar ne vemo, da stradate kruha? Toda naš firer vam bo prinesel tudi tega. Mi — mi! Vzemi!« To je bil že ukaz. Selanka se mu je umaknila, vrgla roke za hrbet in tako obstala, pripravljena na vsak odpor. V Nemcu je začelo vreti. Z užaljenim pogledam, ki se je grozeče zalesketal se je ozrl okoli sebe. In tedaj se je srečal z otroškimi očmi na oknu. »Za otroke vzemi, zanje, ki ti gladujejo! Ce si mati!« Ze se je nameril proti oknu, toda Selanka ga je prehitela. Postavila se je pred okno in na široko razprla roke. »Ne in ne!« je kliknila. »Dokler bom jaz tukaj, bo kruha tudi zanje!« Tujec je osupnil. Ze je hotel storiti kar koli, da bi vrnil udarec, ki je tako iznenada ranil njegov ponos. Z očmi je blisknil na žensko in togotno ošinil otroke na oknu. Tedaj pa je Jerčka, kakor da je z vso silo začutila materino borbo, pobrala z mize kos pogače in ga dvignila proti Nemcu. In v hipu sta tako storili tudi Micka in Tonica. Vojak je ostrmel: beli kruh! Pogače! Ponižanje je bilo popolno. Toda le en sam hip in sprevrglo se je v neukročeno jezo. Prsti so se mu krčevito zagrebili v hleb, ki ga je držal v rokah. Dvignil ga je kvišku, kakor da bi ga hotel zagnati Selanki v obraz, potem pa ga je treščil na betonski pokrov vodnjaka. »Čakajte, zalega beraška! Se radi bi ga jedli, pa ga ne bo!« Glas se mu je zlomil. Bil je podoben krakanju vrane. Srdito je zdrvel na cesto, sedel na vozilo in se zaprašil za kolono ... ★ Minevali so meseci, eden hujši od drugega, shajali s temi tovariši. Nekega Običajno je v takem primeru _______ l____; i • tj-_______ i _ vo Troolr corvt irnHol H o ia nhcn_ jutra pa so izginili. Kasneje smo izvedeli, da so jih z »modrim avtobusom« (plinskim avtomobilom) odpeljali ... Konec decembra sem tudi jaz zbolel. Bil sem v bolnišnici, kjer že vsak sam vedel, da je obsojen na konec, ali prenese skalo ali ne. Tedaj je odvrgel skalo, se zagnal proti žični ograji in stražar ga je ustrelil .. V začetku meseca decembra so me operirali na roki. Operi- »am i« vodstvo taborišča dovo-ral me je neki jetnik — zdrav- lUo, da smemo pisati demov po bik iz Prage. pakete v teži do 5 kg. Bil je to Nekaj dni po operaciji sem v taborišču edinstven primer, bil priča gnusnega poizkusa ne- da smo smeli samo enkrat prebega zdravnika esesovca na ži- jeti od doma paket. Veselili smo Vem človeku. Bilo je to pri ne- se jih, saj smo vedeli, da nam kemu Poljaku, staremu okrog bodo ti paketi podaljšali življe-štirideset let. Amputirali so mu nje. Kruh, kruh! Edino to bc-bogo in ga hodili vsake pol ure sedo si slišal v tistih dueh pri- Kledat esesovski zdravniki. Po x~'----------*- — bveh dneh so mu pričeli vbri-z6avati neke injekcije, po katerih so moža še pogosteje objokovali. Mož je bil prepričan, ba ga zdravijo, vendar so hoteli zdravniki na njem preizkusiti bovo dobljene uničevalne in-jekcije. Ta človek je po nekaj brah v strašnih bolečinah tudi Umrl... Taki primeri so se pojavljali Pogosto, posebno pri starejših bloških. čaliovanja v taborišču. Sveta je bila ta beseda; izgovarjali so jo umirajoči, izgovarjali vsi, ki so se še z zadnjimi močmi oklepali življenja. Vsi smo pisali domov ter po nekaj tednih pričeli prejemati pakete. Klicali so nas v poseben prostor, kjer so pakete odpirali esesovci. če je bilo v paketu kaj boljšega, je v tvoji prisotnosti izginilo pod roko escsovcev. Tako so nekateri dobili le pol paketa ... ★ Dragi bralci! — Skušal sem v nekaj splošnih obrisih opisati nečloveško življenje v taborišču Mauthausen. Mnogi preživeli iz tega taborišča in ostalih taborišč pa naj se ob tem članku živo spominjajo težkih časov, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Ob koncu naj vam postrežem še z izvlečkom zapisnika zaslišanja glavnega komandanta taborišča Mauthausena SS-haupt-šturmfirerja Franca Ziereisa, ki so ga osvoboditelji Mauthausena prijeli in ga po predhodnem zaslišanju tud* likvidirali. Izvleček zapisnika je bil objav- hAZENSKA KOMPANU A Da bi določenim jetnikom ka-~eb še bolj poostrili, je vodstvo taborišča že od vsega početka “^stavilo posebno delovno sku-PJbo, »strafkompanie« — ka-Jjbsko kompanijo torej. Vanjo j° Pošiljali po večini jetnike, ,p^arnovane z rdečo piko na kVl Prsni strani i poizkusni ®8)> nadalje politično posebno ljudi in krivce v tabo-— obsojene na pokončajo3.kazenska četa je živela v jp S™nem bloku taborišča in „ dobivala še slabšo hrano kot --------------...... . ‘toli. Običajno je bila ta četa ljcn v Knjižnici št. 18, ki jo jc stavljena iz pripadnikov vseh izdal Slovenski knjižni zavod ‘»rodnosti. Vodil jo je »SS leta 1945. m m o „.4 --- ---------1 — Franc Ziereis, ležeč na slam- njači, ranjen z dvema projektiloma v trebuh in v zgornji del leve roke, je odgovarjal zbrano in neprisiljeno na vprašanja dveh odposlancev Inteligence Confidence v nemškem jeziku: »Jaz sem Ziereis Franc, rojen 13. avgusta 1905 v Mttnchenu. da ni težak. Pri tem Oče mi je padel v vojni leta 1916; bil je po poklicu želczni-rejen in ški uradnik. Mati še živi in stanuje v Miinchenu. Imam samo enega brata Rudolfa (38 let), ki je po poklicu strojevodja, in dve sestri, Margareto (40 let) in VVilhemino (33 let). Po poklicu Vodil jo je ^mmandofuhrer«, v pomoč pa je bil »kapo«. lo * 0 tega odreda se je priče-biir,0 zg°daj zjutraj. Najtežje je do Jprenašanje kamenja po 40 s0 Jr kg težkih kosov. Pravili ini„ i sarn Himmler pri neki kamenCi<3i’ ko dvignil tak kov j ln Sa nesel nekaj kora- Pa i deial Po-iv-tu največji krvnik sveta Zato i!1, da 1e sit in j.0 krepak. h0sft^e so morali kaznjenci strmiv,12 kamnoloma po 178 UalaSA st°Pnicah, napravljenih “a trpinčenje interniran- 19. bavarskega polka s šaržo mimo' so polzela leta. Pri Selanovih se je mar-»feldwebia« (narednika-vedni- sikaj spremenilo. O očetu niso zvedeli ničesar, ka). Kot poročnik sem zapustil »VVehrmacht« in stopil 39. septembra 1936 v »VVaffen-SS« kot »Ausbildungsreferent« v činu »Obersturmfiihrerja« in bil dodeljen 4. stegu v Oranienburgu. Dne 17. februarja 1939 sem prišel v Mauthausen kot »Haupt-sturmfiihrer« za namestnika prejšnjega komandanta taborišča Sauerja. * Za prvo napredovanje v svoji nenavadni karieri se moram zahvaliti temu, da sem se često prostovoljno priglasil na fronto. Po nalogu »Reichsfiihrerja SS« Himmlerja sem bil primoran ostati v Mauthausenu. Posadka v taborišču je bila takale: po 1 »SS-Mann« na 10 jetnikov. Največje število v taborišču zaprtih je bilo 17.000, ne računajoč zunanje komande, kjer je bilo okoli 76.000 ljudi, kar pomeni skupaj okrog 95.000 jetnikov. Skupno število umrlih je znašalo preko 65.000. Posadka SS je bila sestavljena iz odredov »Totenkopfverband« po 4000 do 5090 mož in razdeljena na stražo In na štab ko-mandature. Ostalih preko 6000 mož je bilo vzeto iz vojske in zrakoplovstva, preoblečenih v SS, hkrati z veliko »Volksdeutscherjcv«, ki niso bili sposobni za vojsko. Jemanje jetnikov iz Mauthausena in Gu-sena v SS — gre za okrog 450 ljudi — se je izvršilo na izrecno zahtevo Himmlerja. Ti jetniki bi se morali bojevati proti sovražniku, zlasti proti boljševi-kom. Vzeti so bili po večini prostovoljno, ostale pa so primorali posamezni »lagerfirerji« brez moje vednosti. Naredbo za sežiganje je izdal »Amt B — Berlin« v osebi »Gruppenfiihrerja« Gluckeja. Naredbe za ubijanje sem izdajal samo za tiste, ici so bile podpisane od Himmlerja, V moji navzočnosti je Himmler sam vzdignil 45 kg težak kamen, ga naložil na pleča jetnika in odredil, naj sc ljudje na ta način naglo ubijajo. Osebno sem ubil več sto ljudi, morda okoli 4000, pošiljajoč jih v tako imenovano »Strafkoni-pagnie«, kjer je vsako noč Poginila množica ljudi. Berlin je izdal uredbo, naj se sestavljajo kazenske komoani.ie zaradi ubijanja ljudi s težkim delom. Pri eksekucijah sem bil vedno službeno navzoč. Leta 1940 je bila izvršena eksekucija nad 330 Poljaki, pretežno iz Varšave, po nalogu »Gruppenfiihrerja« Hei-dricha. Cesto sem osebno streljal iz strojne pištole jetnike pri eksekuciji, ker so »Volksdeut-scherji« slabo merili. Uporabo orožja malega kalibra pri ekse- Nekateri so trdili, da je med ujetimi. Selanka pa je vedela, da se ujeti vsaj oglašajo. Tudi tistim ni verjela, ki so pripovedovali, da je končal nekje ob reki. Bila je prepričana, da je izgubljen za vedno. Na to je pripravljala tudi otroke. Dekletca so rastla, Jerčka je izpolnila že šestnajst let. Tudi Micka je vedno bolj razumela skrb, ki je morila mater. Le najmlajša tega še ni mogla prav razumeti. Očetova podoba ji je bledela v spominu in se ji vedno bolj odmikala. Toda kadar koli so pomislili na očeta, se je z neko presenetljivo gotovostjo vrivala vmes tudi misel na nemškega motociklista, na njegov skunino v°ja-ik> kruh in na kose belega domačega kruha. k čela v Čatežu spet delovati shrambo za kolesa, kjer mladinska organizacija. Njeno določeni organi za malenkost delo je precej razgibano. V odškodnino pazili na kolesa. okviru te organizacije delujeta ----■—* nogometna in radioamaterska sekcija. predvečer sprevod z baklado 1, Novi odbor si je zadal tudi zažgali kres na Pungertu 1,0 nalogo, da čim lepše pripravi Čatežem, o pomenu prazpi bil ustanovljen občinski odbor proslavo v počastitev 1. maja. pa bo govoril kapetan I. Ljudske tehnike, ki ima vse po- Za ta praznik bodo priredili na Verboten. STRUNU TOVARN TRBOVLJE PROJEKTIRA - IZDELUJE — MONTIRA: opremo za rudnike kompletne strojne opreme za separacije vse vrste transportnih naprav Vsem delovnim ljudem pošilja borbene pozdrave za PRVI MAJ delovni kolektiv S skrbno si je očistil čevlje m za silo skril razpokane I šive. Strokovnjaško je ugotovil, da se bodo sigurno vsak čas razleteli. Ko je obuval levega, mu je počila vezalka. Poiskal je očetove škarpe, izvlekel iz njih celo vezalko in se spomnil, da nosi oče le-te čevlje več kot deset let. Veljali so tri stotake In spomnil se je tudi, da je oče nekaj mesecev vsakega petnajstega in prvega preklinjal, ker so mu od že itak skromnih prejemkov odtrgali nekaj kovačev. Na polomljenem stolu so bile zlikane hlače in star ponošen telovnik. V tem hipu je zapela budilka v zgornji čumnati. Tone je slišal očetov suh kašelj in pohitel z oblačenjem Se preden je oče vstal, je tiho odklenil vrata in stopil v sivo aprilsko jutro. Ze tretjič se je odpravljal na to pot. Prvič z velikim upanjem. Dobro se je spominjal, kako samozavesten je bil njegov korak. In spomnil se je tudi, da je dohiteval sosede, ki so sključenih hrbtov hiteli po »streki« proti kopalnici. Bil je tako zaverovan v svoje misli, da ni čutil njihove pomilujoče poglede, ki so nedvomno pripovedovali, da poznajo njegovo pot... Obakrat ni prišel dlje kot do vrht... Tudi tokrat je mislil na urad, v katerem se bo odločilo.. Po očetovem pripovedovanju si je v srcu ustvaril svojo lastno sodbo. Nihče bi mu ne mogel tako podrobno opisati kot oče, saj je pred leti sleherni dan prihajal v pisarno, kjer je na usnjenem naslanjaču sedel gospod ravnatelj in si venomer pilil nohte. Oče je smel le korak od praga Potem je moral čakati, da so gospod dvignili pogled in prikimali. No, takrat je oče povedal, da so konji pripravljeni. Na njegov migljaj se je globoko priklonil in se zadenjsko umaknil. Bog ne daj, da bi kdaj samo minuto zakasnil ... Tone je še kot zelenec doma slišal, kako je oče klel in se pridušal, da ga bo nekoč minilo potrpljenje. Mati mu je vedno prigovarjala, naj bo vesel, da ima vsaj stalno delo, in mu naštevala, koliko jih je v rudniku brezposelnih Sele ko mu je omenila petero otrok, je oče popustil. Da! Zaradi otrok je venomer odnehal... Nad zadnjin šahtom so se msmsmmfg rici, da se je odstranila in stopili k njemu Nekaj se je vžgalo v njihovih očeh. Korak pred očetom so se ustavili in iztegnili roko .. Oče je nagonsko segel z roko v žep. Toda prepozno Ravnatelj so že držali v roki časnik Potem je oče videl, kako ga je razgrnil. Obraz se mu je vidno daljšal. Nato je vtaknil papir v žep in dejal: »Jutri vas ni več treba, Dimeč..« Oče je poskušal nekaj odgovoriti, toda »oni« so nestrpno zmajali z glavo in pokazali vrata Mati je samo prikimala. Vedela je.. Očeta bi skoro pobralo. Nikjer ni vzdržal Venomer je hodil okrog rudniškega hleve in opazoval vsak gib novega, mladega hlevarja. Bratje so drug za drugim odhajali. Nihče ni dobil dela v rudniku. Ravnatelj ni maral njihovih rok. Živeli so od skromne podpore sindikata. Tisto pa ni bilo do. volj za sol in vsakdanji \ruh Stisnil je roke v pest. Ne, on ne bo odnehal. Mora dobiti delo... Danes se bo odločilo. Pred upravnim poslopjem je obstal. Popravil si je suknjič in vstopil. Povedal je, da bi rad k ravnatelju. Moral je počakat Radovedno se je oziral po velikem prostoru. Se enkrat je v mislih ponovil vsako besedo, Ki jo je nameraval izreči. Naposled ga je nekdo poklical naj vstopi Bilo je tako kot je oče pripovedoval pred leti. Ravnatelj so sedeli v naslanjač u in zdolgočaseno gledali skozi okno. Medtem ko je vstopil, je na njegovi mizi pozvonil telefon. Gospod ravnatelj so dvignili slušalko Dvakrat, trikrat je srdito zamahnil z ro-čisto razločno slišal jvuu zuu-njtii ouiituni -- ko. Tone je ujiu » ivigale zadnje meglice. Pospešil glas onstran žice, ki je prosil, i o L- /,t n i - in m yrtrpd.n.1. m .sli... naj pri d e g ošpod rttvndtelj i kam, ni mogel razločiti. Nenadoma je gospod ravnatelj srdito položil slušalko na klili in vstal. ‘ . , . Sele tedaj je videl pred seboj Toneta »Kaj bi radi? ■..« »Delo?« »Pridite drugi teden, danes ne bo nič.« To rekši je snel z obešalnika plašč in odšel skozi sosednja vrata. Tone ni vedel, kako se je znašel zunaj. Vso pot proti domu je razmišljal, kaj neki je ravnatelja tako razburilo. Cisto določno je slutil da je moralo je korak in razpredal m,'sli Njemu je bilo petnajst let, ko se je tisto zgodilo Oče se je vpisal v sindikat in delavsko stranko. Prej je ostajal po šihtu venomer doma. Cdtlej pa je odhajal vsak teden dvakrat v dolino in prinašal s seboj neke časnike. Ko so odšli spat, je privil leščerbo in se zatopil v branje. Kasneje je jel iz doline prinašati drobne knjižice Ob nedeljskih popoldnevih so prihajali k njemu knapi iz sosednih kolonij in oče jim je vneto bral iz tistih knjižic. Nekega dne pa so oče privihrali po »štreki« in planil v hišo. Mati je prestrašeno s pustila z rok krožnik, da se je prežganka pocedila po njenem krilu. Oče se je zadihano usedel in nekaj časa nepremično motril najmlajšega v zibeli. Dolpo časa je molčal, on pa je videl, kako mu žile na vratu udarjajo. Naposled se mu je iztrgalo iz ust »Polona, odpustili so me!« Mati je sklenila roke in bolestno zaječala. V tistem tre- RutJcu je mali r zibeli zakričal. Mati ga je dvignila in obstala Pfed očetom. »Da, Polona,- ravnatelj me je nagnal!« Tone je slišal, kako je mati hnila: »Za božjo voljo, Tone, zakaj?« Potem je oče s hripavim gla-sotn pripovedoval... Kot vsako jutro je tudi tistega dne skrbno očistil ravnateljeve konje in se i!to odpravil na vsakdanjo pot. 'sli* so nohte in se na- ojali nad zadrego tipkarice, p 1 je zardeva'a ob njegovi mizi. °*eni so vstali, mignili tipka- ustavil na starem Joštu, le-ta ni umaknil pogleda Jošt je čutil, kako se mu na obrazu spreminjajo barve. Toda vzdržal je. Nekaj v njem se je zganilo. Čutil, čisto dolečno je čutil, da bo prvi naval ravnateljevega besa veljal njemu In nekje globoko v sebi je začutil ostro, skelečo bolečino. Toda nekaj drugega, še globljega v njem, ga je sililo, da ni odnehal. To drugo je bilo zelo močno, skoro — razločno je vedel — porogljivo. Zavest, da bo vendar enkrat ravnatelju enakopraven nasprotnik, ga je navdajala $ silno močjo, kajti dobro je vedel, da ni sam Malone ves revir, 200 rudarjev, je z njim. Ta poslednja misel mu je dala novih moči. In mirno je segel v žep, privlekel na dan ščepec tobaka in ga nesel k ustom. Ravnatelj se je kislo nasmehnil Nehote je nesel roko k ustom. Zbiral je besede .. Naenkrat je vstal in stopil k oknu Stari Jošt je nagonsko obrnil pogled za njim in tedajci sta se njihova pogleda srečala. Jošt je čutil, da je veljalo vprašanje njemu. »Koliko rudarjev se ,buni‘?« Obratovodja je uslužno odprl »... in kaj še...« »... samo toliko še, da zavarujete jame, kajti drugače ne gre nihče več notri.' »Prav!« »Je to vse?« »Vse, gospod ravnatelj.« Jošt si je mirno popravil lase in strmo pogledal ravnatelja. Nastala je vznemirljiva tišina, ozračje je postajalo toplo. Jošt je bil pripravljen na vse Nenadoma je tišino presekal ravnateljev glas. »Jošt, odpuščeni ste.« Joštov hrbet se je za spoznanje ukrivil. Na tihem je upal, da bo pomenek krenil na drugo pot. Pred nekaj leti so mladi zagorski rudarji v jamah potiskali še lesene vozičke, danes pa so jih zamenjali železni usta, toda neizgovorjena beseda je ostala v ustih, kajti ravnatelj je nestrpno zamahnil z roko. »Nihče se ne buni,« je povzel stari Jošt, »gospod ravnatelj. Hočemo le pravico! Pravico za tiste, ki so ob zadnji nesreči ostali brezposelni, pravico za onemogle, ki ste jih vrgli pa cesto in pravico za dve sto knopov, ki ne morejo živeti kot ljudje.« Kotička ravnateljevih ust sta kratko trznila xw;'io” t:°" . . . Tla obli' Toda že se je vzravnal in S poudarkom dejal: »To pomeni, gospod ravnatelj, da je odpuščenih dve sto rudarjev.« Tedajci je ravnatelja minilo potrpljenje. Pognal se je kvišku in sestopil tik do Joštovega obraza. »Da! Vsi, ki jutri ne bodo na svojem delu. Vsi, brez razlike. Pa čeprav jih bo dve sto Družba nima kaj izgubiti. Itak smo nameravali reducirati.« Jošt se je odločil za zadnje. »Kaj pa nova naročila?« Ravnatelj se je ugriznil v ustnice. Kaj ve tale o novih naročilih... O naročilih, ki bi zagotovili družbi in njemu velikanski izkupiček... »Da, gospod ravnatelj naročila! Vemo, da je dobava vezana na rok. Vemo tudi podrobnosti ...« Obratovodja in višji nadzorniki so se kot na povelje obrnili k Joštu. V njih je vstajalo nekaj spoštovanju podobnega. Toda Jošt je čakal in zbiral sile. Vedel je, da dela ravnatelj isto. »Za naročila dobimo druge Še enkrat toliko jih v revirju čaka na delo.« »Ti so z nami, gospod ravnatelj.« Tedaj je ravnatelj treščil pi-lico v tla. »Dovolj dovolj... Povejte knapom, kar sem dejal. Vas pa ni treba.« Tone se je vračal domov. Od daleč je videl očeta na oknu čumnate. Nekaj grenkega je čutil v ustih, toda vsega upanja še ni izgubil. Toliko časa bo hodil, si je dejal, da bo prišel do dela. Stari Jošt in oče sta se tiho pomenkovala. Oče je gubahčil čelo in se od časa do časa strupeno nasmehnil. Nato je Tone slišal, kako je Jošt dejal: »Zvečer se dobimo kot ponavadi.« Popoldanska izmena je že vedela rezultate Joštevega razgovora z ravnateljem. NiČ niso govorili, le pomenljivi pogledi so nadzornikom izdajali, da se v revirju nekaj pripravlja. Toda neslednji dan so bili vsi na delu. Le Jošt je ostal doma. Sinočnji pomenek je odločil počakati do konca meseca. V ravnateljevi sobi se je medtem odločalo drugo Družba je sklenila, da vzame v jame vse brezposelne ljudi, vse sumljive rudarje pa odpusti. Ravnatelj Joštovega ultimata ni jemal resno, kajti bil je prepričan, da Jošt in njegovi r.č vsdo vsega o naročilih. Sploh ničesar pa ni vedel o stranki in sindikatu. V revirju pa je zorelo. Zorel je sklep stranke in sindikatov. Zorel je sklep, da se prvega maja začne obračun Tone je tekel, kar so ga nesle noge. V roki je krčevito stiskal kos papirja Zadihano se je ustavil šele v kuhinji. »Oče, delo imam! V jamo so me dali.« Stari Dimeč ni ničesar odgovoril Pričakoval je. Prijel je sina za roko in ga odvedel v zgornjo izbo. Ko se je Tone vračal v kuhinjo, je bil njegov obraz mrk in ostarel. Za njim je prišel oče in ga potrepljal po rami. Sin in oče sta se spogledala. Tone je vedel, da ima oče prav. V revirju je vladal čuden mir, kot mir pred viharjem. Ljudje so malo govorili. Na predvečer prvega maja pa je zašuštelo. Šlo je od ust do ust. Naslednji dan se bo začelo Tone je slabo spal Premetaval se je po postelji Sanjal je, da gre s tovariši v jamo in da se ob vsakem koraku zaletava v stene. V zgodnji uri je vstal in se oblekel v delovno obleko. Kmalu po peti uri se je pred kopalnico ustavila reka ljudi. Pol ure kasneje se je množica valila proti upravnemu poslopju družbe. Ravnatelja je zbudil silen trušč. Iz množice je izstopil stari Jošt s tovariši in potrkal na vrata njegovega stanovanja. Vrata so ostala zaprta. Gospod ravnatelj so prišli k oknu Vznemirila ga je ta reka ljudi. Tedaj je Jošt stopil pod okno in dejal: »Od danes naprej stavkamo. Stavkali bomo vse dotlej, dokler ne sprejmete naše pogoje.« Potem je Jošt pristavil: »Dela v jami so ustavljena. Pustili smo le tiste, ki so potrebni pri strojih.« Revir je praznoval prvi maj s stavko. Družba je pozno popoldne naznanila, da pogojev ne sprejme. Knapje so vest sprejeli docela mirno. Vedeli so, da pomeni vsak šiht veliko izgubo za družbo. Vedeli so, da nimajo ničesar izgubiti Sklenili so stavkat, naprej. Pozno v noč sta se vračala stari Dimeč in njegov .sin. ' Tone je bil ponosen, da je bil zjutraj zraven. Ponosen je bil na očeta in njegove tovariše. In nekje v notranjosti je čutil, da je bil njegov prvi šiht pomemben za vso njegovo življenje. Jutrišnji, prihodnji bodo lepši... mlajdZA/ ^(AXUUlMa-iJir^ biti nekaj važnega Gospod ravnatelj je sicer redkokdaj zašel v obratne pisarne. Tokrat pa ga je pred njo čakal obratovodja in mu uslužno odprl vrata Kot bi trenil, so bili nadzorniki na nogah, eden pa je hitro primaknil stol. Ravnatelj se je usedel in iz telovnika potegnil pilico Potem si je pilil nohte .,. Ko se je ravnateljev pogled V Zagorju nujno potrebujejo internatske prostore Ko je v začetku meseca podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tovariš Rodoljub Colakovič odgovarjal na vprašanja o šolski reformi, je med drugim govoril tudi o vlogi strokovnega šolstva in dejal: »Po mojem mnenju naj bo strokovno šolstvo del splošnega šolskega sistema. Z našo šolsko reformo bomo — vsaj upam — dosegli, da gimnazija ne bo hrbtenica našega šolskega sistema. Doslej pa je bila. Tako bomo imeli razen gimnazije industrijske, srednje strokovne šole itd. V industrijskih šolah se bodo šolali kvalificirani delavci, ki bodej po končanem šolanju odšli, po mojem mnenju, pod določenimi pogoji na fakultete. Menim, da bomo s tem načinom šolanja kvalificiranih delavcev, dalje z možnostjo nadaljnjega šolanja na fakultetah, če bodo pripravljeni in sposobni za to — dobili človeka, ki se je učil obrti, ki ve, kaj je fizično delo.« Kar takoj moram povedati, le vztrajnosti in prizadevnosti vodstva zagorske rudarske šole in pa njegovemu globokemu prepričanju, da so rudarske šole važne vzgojne ustanove za pridobitev kvalificiranih kadrov, je pripisati, da se ta ustanova pred leti ni ukinila Nemajhne zasluge za obstoj pa ima tudi rudnik Zagorje, ki je šoli pomagal z gmotnimi sredstvi. Ostale rudarske šole na Slovenskem so takrat prenehale z delom. Z izjemo Trbovelj in Zagorja so ukinili podobno šolo v Velenju, Hrastniku in Kočevju. In danes? Zagorska in trboveljska šola sta se obdržalil V tem času sta vzgojili lepo ete-vilo vsestranske in strokovno razgledanih mladih rudarjev, ki uspešno opravljajo svoj poklic. Na drugi strani pa se sliši, da se v Velenju in Kočevju zelo prizadevajo ponovno odpreti te šole. Spoznali so, da je tovrstna vzgoja prvi pogoj, da bodo imeli v prihodnjih letih sposobne rudarje, da bodo lahko zamenjali ostale rudarje. In še več! V uvodu smo zapisali del mnenj podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča, ki je povsem jasno povedal, da bo z novo šolsko reformo strokovno šolstvo dobilo — lahko bi dejali — pomembno in zelo važno vlogo. Ravno iz industrijskih šol, in potemtakem tudi iz industrij sko-rudar-skih šol, bomo črpali srednje in celo visoko izobražene strokovnjake. ★ 2e od leta 1945 vzgaja rudarska šola v Zagorju rudarski naraščaj. Zato sem se namenil vsaj nekoliko spoznati življenje teh mladih fantov, ki bodo čez dve, tri leta postali pravi pravcati rudarji. Poslovodja Pavle Kovač — dve leti že vzgaja mlade fante — mi je stisnil v roke svetilko. Šla sva v jamo Podstrano, kjer je tačas delala skupina osmih fantov. Med potjo mi je tov. Kovač pripovedoval mnoge zanimivosti iz življenja teh mladih fantov. Zvedel sem, da je trenutno v vseh treh letnikih 130 fantov v glavnem iz Slovenije, 30 odst. pa celo iz naših bratskih republik Zaupno lahko povem, de so fantje iz južnih predelov naše domovine pridnejši ,od naših. Ne le, da so bolj disciplinirani, marveč tudi veliko vnemo do rudarskega poklica kažejo. Težave jim dela sicer naš jezik, toda po dobrem letu jim naša slovnica ne dela več tolikšnih preglavic Fantje začenjajo tako rekoč od spodaj navzgor. V prvem letu učne dobe obiskujejo le šolo in se teoretično pripravljajo na delo v jami. Drugi in tretji letnik pa sta po štiri dni v tednu že na praktičnem delu v jami, kjer se pod strokovnim vodstvom starejših rudarjev uvaja v skrivnosti rudarskega poklica. V Podstrani delajo le dvotir in progo, v Kisovški jami pa se spoznavajo z vsemi fazami dela. Tu se učijo podpirati, delajo na pripravah za odkop in celo kopljejo. Zadnje čase pa tesarijo celo z železnimi in betonskimi oporniki. Med pomenkom sva prispela k prvi delovni skupini. Zoran — gojenec drugega letnika — doma nekje iz Bučke, je za hip prenehal vrtati v debel sloj kamenja. Krepak »srečno« in zraven stoječi Boško, doma iz daljnjega Kosmeta, naju je radovedno pogledal. Poslovodja je strokovnjaško ogledoval njuno delo in pohvalno prikimal. Na obrazu jima je bilo videti, da sta bila vesela pohvale. Te-ddj sem tudi spoznal, da jim je tov. Kovač ne le dober predstojnik, marveč tudi tovariš in svetovalec. Iz teme se je izluščila še ena svetilka. Inštruktor tov. Govej-šek se je pravkar vrnil z obhoda, kajti vsaka skupina dela na svojem delovnem mestu. Kmalu smo bili v živahnem pomenku. Tov. Govejšek je s ponosom razkazoval, kaj vse so mladi rudarji v tej jami že napravili. Res! Rad jih ima. Morda zato, ker sam v mladih letih ni bil deležen tolikšne pozornosti in se je moral sam uvajati v rudarjenje. Starega Govejška jf vzgajala sama jama. Z vedrim nasmehom je hvalil svoje fante, ki so so v tem času že mnogo naučili. Vsi pa bi radi ob mesecu videli svojo ime na tabli najboljših. Zoran je medtem spet potisnil svoje mlado telo v vrtalno kladivo. In pod pritiskom njegovih mladih moči se je vdajal trd kamen. Poslovili smo se. Mislil sem na Zorana in Boška. Res nisem pričakoval, da bom v tej jami srečal sina daljnjega Kosmeta in fanta z dolenjskega gričevja. In nehote se mi je utrnila misel: tud! tu, nekaj desetin metrov pod zemljo, se kuje bratstvo in edinstvo naših narodov. Rudniška sirena je tulila dvanajst, ko sta se s poslovodjo znašla na svetlem. Malokatera šola ima tako dobre pedagoge, kot so na zagorski šoli. Veliko pozornost posvečajo vzgoji mladih rudarjev. Poleg strokovnih predmetov, ki so seveda najvažnejši, dobijo gojenci tudi zvrhano mero splošnega znanja. V učilnici je vse polno ponazo-(Nadaljevanje na 14. strani) Veder nasmeh tegale mladega rudarja zgovorno kaže, da mu je knapovski poklic všeč IVAN CANKAR. PRVI GROS Na ooisku pri mladih zasavskih rudarjih Ko sem bil dovršil drugo šolsko leto, so me napramli za ministranta. Se zdaj se mi zdi, kakor mi je bil prepojil srce in duši tisti■ omamni vonj po žlahtnem kadilu. Bil sem očiščen, vseh grehov za zmerom odvezan, oltarju samemu posvečen Nikoli poprej in nikoli pozneje nisem bil tako miren in srečen kakor v tistem blagoslovljenem letu. Ob novi maii, ko je stregel mlad in lep gospod, sem služil malega ministranta. Prenašal sem debelo in težko evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vročih licih/ truden nisem bil toliko, toda lačen. Takrat smo živeli ob koruznem močniku; jaz pa sem imel bistre, vsega lepega željne oči in imel sem bogate sanje. Po maši se je okrenil mladi gospod itn se je sklonil k meni, ker sem bil majhen »Na še ti!« In dal mi je svetel groš, čisto nov. Do tiste ure še nikoli nisem imel groša v roki. Ob veliki noči ali ob božiču sem imel krajcar, premoženje, s katerim sem natanko in skrbljivo ugi- ■ bal, kaj da bi z njim. Groš je bil bogastvo, daleč onkraj ciljev in sanj. Da se sanjati o zlatih gradovih, da o samih nebesih, o grošu ne. Prva misel v presilnem zavzetju je bila: »Teci k materi... ■mati se bo sama razjokala ob tolikšnem čmdežu!« Stopil sem iz zakristije na solčno cesto. Tam, vse okrog cerkve in še globoko pod klanec so se vrstile stojnice druga za drugo. Bahavo obložene so bde z vsemi sladkostmi tega sveta; bele platnene strehe so veselo pofrfotavale v toplem vetru. Kaj vse je bilo tam! Človek, poželi si, vzemi! Pomaranče, rumene bi sočne, kakor o veliki noči: piškoti, bonboni vseh vrst, beli, rumeni, rdeči — k/rm bi posegla ta uboga reka7 V veliki škatlji so bil dateljni, svetdi so se rosni, vabili so, temnobakreni, zapeljivi, pre-t grešni. Kakšni so pač dateljni v cepljeno jedro. Nato sem tekel po klancu in tiščal v pesti vse tisto nagnusno, mastno kepo, dokler jo nisem zalučal v potok ter si umil obedve roki Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl. Mati jč koruzni močnik, od dne do dne, od tedna do tedna morda že več ne ve, da je kruh kje na svetu, hi jaz jem dateljne! Za groš dateljnov, teh rumenih, cukrenih/ Na srcu mi je ležal kamen; težak je bil in strašen; in še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči. Prišel sem domov že daleč po kosilu. Mati mš je prinesla ješ-prena, ki sem ga jedel rad; komaj sem poskusil, že sem položil na mizo leseno žlico, mrzel pot me je oblil curkoma po vsem životu. »Kaj ti je?« je vzkliknila mati vsa plaha Nisem si je upal pogledati ker sem vedel, da bi takoj umrl, če bi videl tiste oči, ki so, tako zvesto izpraševale, da se je človek izpovedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje obžarjeno. »Mati, joj, mati!« (Nadaljevanje s 13. strani) ril, ki so dijakom dragocen pripomoček pri obvladanju snovi. Tudi na tej šoli se vse bolj uveljavlja družbeno upravljanje. V šolskem odboru so zastopniki sindikata rudarjev, LMS, rudnika, občine, SZDL in starši učencev. Šolski odbor Je vodstvu šole v nemajhno po- Udaril sem se s čelom ob mizo in nisem vedel ničesar več. Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in bolan. kakor Bogom »Povej!« je ukazala. In izpovedal sem se pred izpovednikom in samim »Dali so mi groš, čisto nov, svetel groš. Pa vam ga nisem prinesel, še povedati vam nisem mislil, zapravil sem ga po hudobnem, dateljnov sem si kupil!. Nič ne bodite jezni, saj bom umrl!« Takrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Mati me je prijela narahlo za obedve roki, šla je z menoj preko izbe v kot pod razpelo, tam me je pokrižala trikrat po vrsti. >m moj fant!« je rekla. Nato je naglas zajokala, sam ne vem zakaj (Moje življenje, odlomek) Zagorski mladi rudarji imajo v internatu dokaj lep prostor za športne igre. Najraje igrajo kajpak nogomet moč, saj kaže veliko vnemo za reševanje vseh težkoč. . In še najvažnejše: šola s*, vzdržuje sama Sicer je nedavno dobila nekaj pomoči od centralnega fonda za kadra, kamor vplačujejo vsi naši rudniki določen odstotek sredstev, nekaj zaščitnih čelad, gumijastih škornjev in nekaj drugega materiala za kuhinjo v internatu. Ostali dohodek, s katerim se šola tako rekoč vzdržuje, pa doprinašajo gojenci sami, saj jim rudnik plačuje njihove storitve. Najbolj pereče postaja vprašanje stanovanjskih prostorov gojencev. Internat v Kisovcu že itak ni primeren za tolikšno število ljudi In tudi ni na haj-prikladnejšem mestu. Ce ne bodo letos rešili oziroma našli kakšnega koli izhoda iz te zagate, že letošnjega maja ne bodo mogli razpisati vpisa za prvi letnik rudarske šole. To pa pomeni, da bo šola okrnjena in se bodo posledice čutile vsa tri leta, kolikor namreč znaša učna doba. Letos bi morali vpisati 80 gojencev, nimajo pa zanje stanovanjskega prosotra. Slej ali prej bo morala rudarska šola v Zagorju dobiti ne le internat, marveč tudi novo šolsko poslopje. Sedanji šolski prostori sicer še zadoščajo, toda razvoj šole kaže, da bodo y prihodnjih letih vpisovali še več rudarskih gojencev. Rudnik Zagorje bo namreč v prihodnjih letih postopoma dvigal proizvodnjo. Potrebno bo vedno več dobrih rudarjev. In od kod drugod kot iz te šole, bodo prihajali na izpraznjena mesta mladi rudarji. Ze sedaj so namreč vsi obsolventi ostali v Zagorju. Tu so se navadili. Tu so postali rudarji spoznali jame in ljudi. Ni čudno, da se zatorej vodstvo šole vztrajno prizadeva najti zadevno rešitev, pa čeprav za sedaj le začasno. Toda, kot rečeno: v bližnjih letih bo moralo Zagorje dobiti nosro sodobnejšo rudarsko šolo, zlasti pa stanovanjske prostore MORIŠČE MAUTHAUSEN Tistih? »Saj imaš groš! Saj je tvoj ta groš, ki ga v pesti tiščiš!« Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl plah, m bilo nikogar, da bi bil iz-pregovoril liste hitdodelske besede. Sel sem dalje, po klancu idzdol: srce mi je bilo težko in žalostno kakor nikoli; sonce samo ni več sijalo in ljudje so biii pusti in stojnice prazne Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Tam je stalo drobno dekletce v kratkem pisanem krilu; gledalo je modro predse, Z obema tenkima rokama je držala datelj, en sam datelj; meso je bilo rumeno in sočno kakor med, kazalo se je dolgo, ntevzdolž precepljeno jedro. »Dajte ud dateljnov!« sem ttimsni pred stojnico in sem trepetal v omotici. »Za koliko?« je vprašala debela ženska in je posegla v škatlo z mesnato, potno roko. »Za groš... za čisto nov groši« Ko sem tako odgovoril, se mi je zdelo, da je govoril za mojim hrbtom nekdo drugi, s čisto tujim, globokim in grdim glasom. Dateljni so bili mastni, koj so se prijeli potne dlani. Poskusil sem prvega; sočno cukreno meso se je prijelo tudi usten in zob. Izpljunil sem vse, gladko lupino, cukreno meso in pre- »Hauptšturmfuhrerja« dr. Loch-nauerja in dr. Renaulta so bHi poslani v Hartheim pri Linzu nepopravljivo rojeni hudodelci kakor tudi umobolni. Tam so jih ubijali po nekem specialnem izumn »Hauptsturmfuhrerja« zdravnika Krebsbacha. Večino pobitih (nekaj tisoč) je ubil moj pomočnik Bachmeler v Mauthausenu — prav toliko, morda še več, pa jih je ubil Seidler v Gusenu. Chmielewski in Seidler sta v Gusenu odredila, da se jima morajo izročiti zlasti človeške kože z originalno »tetovažo«. Pozneje so s takimi kožami vezali knjige, izdelovali iz njih razne torbe, senčnike za svetilke itd. Jaz nisem nikdar nič takega napravil, pozneje je Berlin tudi to prepovedal. Akcija »K« je obsegala ljudi, ki niso smeli priti z nikomer ▼ dotike In so jih po Himmlerje-vem nalogu likvidirali. Chmle-lewskj je v Gusenu ubil nekaj tisoč ljudi, njegovih orgij pa se nisem nikoli udeleževal. Za ubijanje ljudi se me ne more klicati na odgovor, ker so posamezni nalogi prihajali iz Berlina in so bili vedno podpisani od posameznih »Schutzhaft-Lager-filbrerjev«. Akcionar firme »DEST« nisem bil; dobival sem od tam mesečno plačo 300 RM kot obratovodja, čeprav tega posla nisem opravljal. Kot poveljnik taborišča sem prejemal mesečno plačo 600 RM. Drugih (Nadaljevan*« dohodkov nisem imeL Lovišča me niso stala nič, ker mi jih je dodelil neki državni svetnik. Vzdrževanje malega letala, ki sem ga imel, nae tudi ni stalo kdove kaj. Imel sem nalog, da poženem ▼ zrak ves Gusen I. in Gusen H„ v predorih »Kellerbau« in deloma »Bergkristall«, zlasti če bi se preveč približali Rusi. Ce pa bi prišli Američani, sem imel nalog, izpustiti vse jetnike na svobodo. > Gruppenfuhrer« Pobi je februarja letošnjega leta Izdal naredbo, naj vse ujetnike popeljemo v gozdove in vse do kraja pobijemo na razne načine, to pa tedaj, če Izgubimo vojno. Ta naredba je napravila na mojo ženo silen vtis in je vplivala name, da sem ignoriral Berlin in nisem izvršil tega naloga. Sodil sem, da je taka nared ba največja norost, dasi me je to stalo mnogo živcev. Mauthausen je bilo zadnje taborišče, kamor so se stekali številni transporti iz drugih eva- s 13. strani) katranih taborišč, zlasti Iz Au-sefawitsa, Dachaua, Buchenwal-da, Sachsenhausena itd. Prihajalo je nenapovedano na tisoče žensk, otrok in moških. Zaradi tega tudi ni bilo hrane. »Bau-ernfOhrer« je odklonil pošilja-nje hrane za te transporte. Ko sem se obrnil na Berlin, da se odpravijo te strahote, mi je bilo prepovedano obračati se tja v teh vprašanjih in so me hudo kritizirali. V vsakem transportu jo bilo po 600 do 800 mrtvih, veliko pa so jih že med potjo pometali la vagonov. Iz Dachaua je osem dni pred koncem vojne krenil transport s 4800 ljudmi, od katerih pa jih je prispelo le še 180. Podobna je bila tudi usoda transporta iz Sachsenhausena. Preostali so pomrli od gladu, ker so prejeli hrane samo za en dan, ali pa so bili pobiti, ker so »poskušali pobegniti« (5). v zadnjih dneh je Bachmeier pobil židovske jetnike, ki so delali v krematoriju, »da ne hi kaj povedali«. Dalje navaja komandant Franc Prav vse morajo znati gojenci rudarske šole v Zagorju. Po treh letih postanejo enakovred ni starejšim rudarjem za gojence. Naš gospodarski razvoj, naše težnje so usmerjene v to, da bi že v kratkih letih dobili vsestransko sposobne ljudi, ki bodo. znali nadaljevati započeto delo.' In šele tedaj bo enkrat za vselej izginilo na hvalo že redko mnenje, da je za rudarja sposoben vsakdo, le da zna vihteti kramp in lopato Mnogim mladim fantom bomo dali možnost, da po zaključku te šole obiskujejo tudi višje šole. Naši rudniki pa bodo dobili — kot je dejal tovariš Čolakovič — nov tip izobražencev, ki bodo umeli ceniti skrb skupnosti za njihov razvoj. In bogato bodo vračali, kar jim je dala skupnost... Ziereis številna hpena visokih osebnosti iz SS, med drugim tudi gaulajterja Eigruberja s točnimi navedbami, kje so in kje jih je lahko dobiti. Eigruberja je srečal v Alpah in domneva, da je najbrž v Rat-schencggu (2400 m nadm. viš.). Himmlerja je nazadnje videl na Dunaju pred kakimi 7 ali 8 tedni. Domneva, da je sedaj nekje na Češkem dobro skrit. Pohl in Schulz sta najbrž kje v gozdovih okrog Ravensbrucka. Na vprašanje, ali se je zavedal, da bo Nemčija vojno Izgubila, je odgovoril pritrdilno: »Da, od trenutka, ko je sovražnik prestopil meje Porurja.« Isto-tako izprevedi, kakšno razdejanje je med nemškim narodom napravil nor človek, kil kor je bil Hitler. Mnenja je, da so bili največji podleži Himmler in ostali kolovodje Iz SS v Berlinu s Pohlom na čelu. Zaključek: tako kot gornji krvnik, tako so tudi mnogi ostali prejeli zasluženo kazen za svoje zločinsko delo. Naj bo vsemu slovenskemu narodu in narodom sveta nepozabno pozo-rišče taborišč Mauthausen. Dachau, Auschwitz, Ravensbriick In drugih ... Žrtvam, ki so umirale v teh taboriščih, pa se bomo oddolžili z našim vztrajnim delom pri utrditvi naše ljubljene socialistične Jugoslavije. KONEC Ivan F. Gorbunov: Na poštni postaji »Vozniki/ Hej, vozniki! Ta-rantas (poštni voz) je prišel...« »Vstani... Kdo je zdaj na vrsti?« »Mikitka...« »Mikitka! Slišiš!... Mi kitka, da bi te vrag! Tarantas je prišel ...« »Takoj!.. j« »Pa boš zdaj potoval?« »Kaj zato?« »Ponoči?« »Nu?« »Zakaj pa ne?« »Kar po klancih?« »Tarantas se ti bo kje ugreznilI« »Ugreznil!, Petnajst let že vozim pa ugreznil...« »Vaše blagorodje! — sedem vrst od tod proti Ozeeparte-ment, da bi ne bilo dvoma..«« »Za božjo voljo, vaše blagorodje, petnajst let vozim...« »Boš videl, kar na lepem te bo udarilo po glavi...« »Udarilo! Ali ste tarantas namazali, ka-li?« »Namazali...« »Izvolite sesti, vaše blagorodje! Eh, vi ste mi dušicem »Le dobro glej___« »Za božjo voljo, gospod petnajst let vozim. Znano je, da so vozniki ene z nadzornikom.. ■ Nadzornik naj samo samo vare (ruski aparat za kuhanje čaja) nastavlja in pije čaj ... Bijof« »Kaj?« »Na, na klancu smo.« »Previdneje!« »Za božjo voljo, gospod, petnajst let že vozim. Nikar ne dvomite ... Bijo!« »Ali ne vidiš!« »Deževalo je, zemlja je zmehčana.« »Drži! Stoj ...« »O bog! Ali mar ne poznam že petnajst let te ceste ...« (Tarantas se je ugreznil » blato.) »Zdaj pa ima, vrag te nosi! ...« »Prava reč! Pojdi no! Vsakokrat na tem kraju ...« HtANC ŠETINC: Maja pred enašstimi leti Za nagradni natečaj 00ZB za „Dan borcev" Z mešanimi 'občutki sem zvedel legel na pograd. Kaj bo prinesla noč? sem se v mislih vprašal. Kakor vsak večer, se je tudi to pot na oddaljenem hribu zasvetila signalna luč. Tam, za tistim hribom, je konec fašizma. Meja, ki je ločila suženjstvo od svobode, je bila fronta. Kakor kača se je vila vzhodno od Preiburga, mimo Striegaua preko Gdrlitza tja do Berlina in še dalje Franta? Prej, dokler je bila oddaljena od taborišča več sto kilometrov, sem si jo drugače predstavljal. Takrat si še nisem mogel tako živo predstavljati smrti, gorja in trpljenja, ki ga vleče za seboj. Ze več let sem svoj pogled na zemljevidu premikal izpred Moskve proti zahodu, dokler ni fronta obstala tik pred mojim hosom. To sem delal z velikim zadovoljstvom, ne da bi se dovolj zavedal, koliko Žrtev je terjala ta dolga pot. Medtem ko sem se prej veselil bližajoče se fronte, se je sedaj, ko je prišla že čisto blizu, med ve- selje pomešal tudi strah. Fronta je morala priti za streljaj daleč od mene, da sem se lahko šele prav zavedal, da svoboda ni poceni stvar. Marsikdo bo že na njenem pragu omahnil... To me je glodalo in mi ni dalo spati. Prekleto, sem si fhi-slil, da bi moral sedaj, ko že vonjam bližajočo se svobodo, klavrno končati? To bi bilo preveč trapasto... In vendarle se bo to marsikomu zgodilo. Fronta se bo zdaj zdaj razbesnela in se pomakiila za nekaj kilometrov proti zahodu. To bo ravno dovolj, da nas bo prešla... Kaj vse se bo medtem zgodilo? Zdelo »e mi je, da postaja bobnenje, ki je prihajalo od severovzhoda, čedalje močnejše. Kaj bo, sem si mislil, ko se bo začel bojni ples na tem delu fronte? Skrivnostna tišina zadnjih dni je naznanjala bližnjo ofenzivo. Ozračje se mi je zdelo kakor tisto pred bližajočo se nevihto, ki pride brez bliskanja in grmenja. Nič drugega ne vidiš kakor črne oblake, ki se gr- madijo in približujejo, dokler nekaj v njih ne sproži strašnega plazu toče in vode. Nisem si mogel kaj, da ne bi šel k oknu. Zazrl sem se v luč na hribu, ki se je premikala v krogu. Ob pogledu na njo mi je bilo, kakor da gledam svetilnik na morju, ki je blizu, pa ga vendarle ne morem doseči. Toda mene je bodrila misel, da se bo prej ko slej premaknil in prišel nasproti, morda res prepozno, a prišel bo vendarle. Kako mora biti pri srcu šele ljudem, ki so doslej verovali v nepremagljivost Nemčije? Kako more biti njim ob pogledu na zagonetno luč, ki loči njihov svet od sveta sovražnikov? it Prejšnji dan sem prisluškoval pogovoru dveh rudarjev. Prvi je pripovedoval, da se bo pridružil beguncem, ki so jih bile zadnje dni glavne in stranske ceste polne. Drugi je zamahnil z roko, rekoč: »Nikamor ne bom šel! Doma jih bom počakal in se na pragu svoje hiše boril do zadnjega vzdihljaja ..« Takih, ki so enako mislili, je bilo v rudarskem mestu Wal-denburg veliko. Neumni fanatiki so se ogrevali za »wehr-Holfovsko« gibanje, ki se je pripravljalo na poslednji odpor. Na podstrešje večnadstropnih hiš so nosili smolo, vodo in kamenje, s čimer so se namera-vdli boriti proti zavojevalcem, ko bodo prodrli v mesto. Po ulicah je hodila oborožena otročad, ki je bila poslednje upanje tretjega rajha. Pripadniki Hitlerjeve mladine, rrdeč-nozobni fantalini so ustavljali begunce in jih imenovali izdajalce. Na vogalu ulice sta stala mlada esesovca. Kmalu sta vzbudila pozornost žensk, ki so ju obkrožile in jele spraševati, zakaj nista na fronti. »Taka mlada bika sta v zaledju,« je bilo slišati iz gruče, »naši možje pa se borijo na fronti! Ali jih ne bi malo zamenjala?« Po Hermsdorfstraase so nemški vojaki gnali dolgo kolono ruskih vojnih ujetnikov. Pri trgovini A. R. Opitz se je nenadoma od kolone odtrgal starejši ujetnik in se opotekel proti izložbi. Onemogel se je zgrudil na tla. Stražar je prišel k njemu in aa ustrelil v sence.. Trgovske pomočnice, ki so stale na pragu trgovine, so gledale prizor, kakor da se godi nekaj vsakdanjega. V gruči ljudi, ki je stala na drugi strani ceste, pa se je nekdo celo zahihital.. ■ * Vrnil sem se od okna in skušal zaspati. Ni se mi posrečilo. Spomnil sem se na piIgrams-hainski dogodek, ki se mi je vtisnil globoko v spomin. Ko je prišla fronta že čisto blizu taborišča, je lagerfirer nenadoma izginil. Ljudem v taborišču se je odvalil kamen od srca. Končno enkrat so postali svobodni! V taborišče je prišla ruska patrulja, ki pa se je kmalu nato umaknila Odtlej je bilo izseljensko taborišče Pilgramshain med dvema ognjema. Ljudje so v kleti čakali na odločitev. Trdno so verovali, da se bodo Rusi vrnili. Najtežje trenutke so preživeli Slovenci v bližnjem manjšem taborišču, kjer je bilo samo nekaj družin. Ko je prihajala nemška patrulja, so jo ljudje opazovali skozi okno, ugibajoč o tem, če so Rusi ali Nemci. Nemški vojaki so, ko so zagledali ljudi pri oknu, zagnali v sobo več ročnih bomb. Za to so kmalu izvedeli v Pilgramshainu. Pogumnejši fantje so se pod točo krogel odplazili proti kraju nesreče, da bi ranjencem nudili prvo pomoč. V sobi se jim je nudil žalosten prizor ... Ranjenci so ležali po tleh: ta brez noge, dru- gi brez roko ali celo brez obeh ... Bližajoča se svoboda )e terjala zadnje žrtve ... V Pilgramshainu so nestrpno pričakovali Ruse. Ko so zasU-šali brnenje tankov, je med i seljenci zavladalo nepopisno veselje. Končno enkrat:- svoboda/ Ko so tanki prišli že čisto blizu, so ugledali na njih bele križe. Tanki so obkolili taborišče. Nemški oficirji so ukazal* izseljencem, da zapuste taborišče. Cez nekaj časa se je dolff0 kolona ljudi valila proti Frei-burgu, kjer so jih naložili na vagone in odpeljali v daljnjo Bavarsko. Le tiste, ki so zaostali, so pripeljali v naše taborišče, kjer so morah še neka) mesecev čakati na svobodo ■ •• ★ Tako sem razmišljal dolgo 9 noč. Veselil sem se bližajoče svobode, hkrati pa s strahoti mislil na tisto, kar bodo zada) trenutki suženjstva prinesli * seboj. Drugi dan se je sprožil P^a?‘ Pridružil sem se beguncem * se podal v negotovost. Ta pa je morala nekje končati, la za' me se je končala srečno. V taborišču Grilssau, kjer s<’ bili moji starši, , sem dočaka svobodo. slabo, in prekosila vse, kar smo mislili dobro, celo najbolje. En sam pogled nas je o tem prepričal, a to je bil samo eden njegovih obrazov ... * Naš tabor je bil dobro uro hoda od Ohrida. Ob zidu, ki ga je skalnata strmina potisnila k valovom, da se je cesta komaj izvila na tem ozkem prostoru. Nismo marali za hrupne cam-pinge s stoterimi šotori, ki so se nagrmadili ob hotelih, in kjer je čar jezera bledel v poplavi turistične vsakdanjosti. Naš tabor je bil samoten in oddaljen, v senci starega oreha. Jezero je bilo naša edina »zanimivost«. Kopali smo se, gledali ga ure in ure, občudovali njegovo neizčrpano bogastvo barv, in naše razpoloženje seje ravnalo po njegovem. Kadar je bilo sinje in svetlo v sončni vso njegovo sinjino. V vsakem valu se je zaiskrilo sto senc in vsaka slutnja oblaka je že vrisala gube v njegovo neomade-ževamo lice. In ko so težki beli stolpi oblakov premaknili s planinskih grebenov ter vrgli svoje dolge sence po ohridskih Ohridsko jezero je eno najlepi ih v Jugoslaviji radosti, so bili tudi naši obrazi vedri in zadovoljni — kadar pa se je nagrebenilo in udarilo jezno po pesku, smo postali mrki in pesem po taboru je utihnila. Jutra so prihajala neopazno. Budili so nas monotoni koraki osličev na poti — kmetje so jezdili v mesto na trg. Zvoki njih besed so se izgubljali v prozornem jutranjem mraku. Daljava jim je posmukala vse besede iz ust in jih raznesla nad šipno gladino, ki se je iz svojih temnih brezen noči polagoma budila in nas klicala. Ljudje in živina na poti so bili za nas senčne lutke, ki so drsele mimo po svetlem zastoru vode — in daleč tam na albanske hribe je počasi kanila sončna luč. Neza- Mesto, ki slovi že po vsem sve tu stoje kapele sv. Klimenta m Sofije, mrtve so freske, brez obrambe obzidje, mrtvi so vhodi v Samuilovo cdtadelo — nemo stoji krušljivo kamenje preteklosti in zahteva samo spoštovanje. Spodaj okrog pristana, potopljenega v rajski vonj vrtnih gajev in senco plotov, se je razprostrlo novo mesto s širokimi cestami, nasadi, hoteli. V noč žare vsebarvni lampioni in orkestri igrajo za tujce in domačine. To -je današnji Ohrid, veliki in nežni, privlačni in slikoviti turistični center, h kateremu grade moderno avtocesto iz Bi-tolja, da ga čim bolj približajo svetiu. Camipingi lin hotela so zrasli v njegovi okolici, ferialci so z nasmehom napolnili davne hrame — le jezero je ostalo s svojimi daljnjimi in vedno samotnimi obalami. it Peštaui so naši sosedi in naša prva postaja na poti ha jug. V globokem zalivu leži prijetna ribiška vasica, kjer moških vse poletje ni doma, ker se razkroje pečalbarji po vseh velikih gradbiščih domovine. Le pozimi se vrnejo, ko turisti odidejo in rezki vetrovi zavijejo z zasneženih planin. Takrat pridejo ribarit. Toda tudi v poletnih dneh se ribiči podajo na vodo. V težkih starodavnih drevakih veslajo daleč ven na jezero, mečejo mreče in se spet vračajo k obali- JZ nogami, pogreznjenimi v vlažni pesek, vlečejo mreže k bregu — starci in dečki. Zvečer, ko mrak pogrne pobočja in gladino jezera, je v Feštanih najbolj živo. Mračno »rivo« napolnijo glasovi- ženske pridejo na klepet, zadnji drevaki so priveslali. Avto je prišel iz Ohrida po današnji lov. Po .vsej vasi diši po pečenih ribah 'in le počasi počasi duši noč žuborenje glasov na rivi ter šele pozno umiri vso »ubavo selo peštan-sko«. Samostan sv. Nauma, ki leži tik ob albanski meji, ni edina znamenitost, skrita v miru ohridskih obal. Sv. Naum je nekaka depandansa Ohrida, kamor vodijo prav vsakogar, ki se je potrudil iz Skoplja sem čez Bukovnik. Cerkvica, ki nas preseneča s svojo skladno arhitekturo in bogato notranjostjo, se kar izgubi nad obsežnimi samostanskimi stavbami, ki so bile zgrajene pozneje. Pravkar so podrli veliki stolp, ki ga je dal pred vojno zgraditi gospod minister Nikola Pašič sebi in srbski zgodovini v »slavo in čast«. Stolp je bil velikanski in je rušil skladno harmonijo samostanske arhitekture. Sedaj povsod ob sv. Naumu prezidavajo in .preurejajo prostore, da bodo lahko služili načrtno razvijajočemu se turizmu. Vsak čas prihajajo avtobusi in parniki z izletniki, ki se ne morejo razkropiti na ozkem prostoru med je- zerom in mejo. Posedajo po sončnih, zelenih travnikih ob neprekosljivo bistrih izvirih Drine, ki se le nekaj metrov dalje izliva v jezero. Nekdanji samostanski mir je zapustil sv. Naum in njegove mokre obale ter se preselil drugam, na težko dostopne bregove. Nedaleč od vasi Tarpejci ob cesti Ohrid — Sv. Naum leži še nek »ohridski biser«; ozka stezica drži skoti ravno in zapuščeno vasico navzdol k vodi in potem prek6 plazov in skalovja do majhne police ob vodi, od vseh strani obkoljene s strmimi stenami. V globoki senci stoletnih orehov stoji cerkvica Sv. Zauma. Poleg nje je na pol razrušena samostanska stavba. Pa tudi cerkev sama je pretfej poškodovana in znamenita freska nezaščitena še vedno kljubuje zabu časa. Težko se je odločiti, vendar lahko rečemo, da ta kotiček sodi med najlepše predele ob Ohridskem jezeru. Težko je dostopen, oddaljen in nepoznan; še dolgo semkaj ne bodo prihajale trume turistov, temveč le tisti, ki jih je magična tila jezerske lepote priklenila nase, zvabila na tavanje po svojih obalah in očarala s svojo lepoto. Mimo sedimo na produ pod sv. Zaumom in zremo v odhajajočo belo ladjo, ki nosi izletnike iz sv. Nauma naza! 'v ■ ni Ohrid. Mir valov je skrivnosten; zdi se nam, da bodo menihi zdaj zdaj stopili izpod temnih obodov. Sedimo in zremo v sonce, ki tone za gore, svetle brazde deli jezero — zahod, vedno isti in vedno nov žari v svojem neskončnem barvnem spektru. Vse okrog nas dobiva čudne oblike in barve v igri padajočih senc. Vsa ta lepota nepopisnega, vedno ponavljajočega se prizora se gosti v lahno melodijo o nepozabnem Ohridu. Ohrid — novi del mesta Najlepše predele v naši domovini in 'po svetu sploh še vedno obkrožajo nekakšni zidovi, ki mnogim popotnikom branijo dostop v svoje kraljevstvo. Ponekod so to visoke gore in težko prevozne ceste, drugod velika oddaljenost od prometnih zvez. Vsi tisti, ki jim je nagla in udobna vožnja prvenstvena stvar na potovanju, še dolgo ne bodo mogli v Ohrid. Čeprav je od Ljubljane do Ohrida prav toliko kilometrov kot od Ljubi jame do Pariza, je potovanje v ta kotiček naše domovine trajalo precej dalj... Nikakor ne smemo o železniški progi med Gostivarjem in Ohridom govoriti podcenjevalno. Majhna, počasna in nebogljena je — a vendar je junak! Običajne železniške navade so tu bolj »domače« in marsikaj je mogoče, kar sodi že v preteklost Ta proga je bila zgra-. jena med prvo svetovno vojno ga vojaške namene; Avstrijcem se je mudilo, delali so kar tja v dan in se izogibali vsakemu griču in bolj debelemu drevesu — zato je danes proga brez pr edorov, usekov in velikih objektov, a tudi razvelečena kot jara kača. V stoterih serpentinah se vzpenja in spušča preko planine Bukovnik, kjer vlak napreduje s skrajnim naporom le korakoma in potem drvi navzdol kot nor. da vsak trenutek pričakujemo poskok s tira. Potniki lahko izstopajo, nabirajo cvetlice, se vzpenjajo po strmini navzgor in prehitevajo vlak na vijugah. Pokrajina je pusta, hribi, porastih z goščo, kažejo povsod svoja skalnata rebra. Vasi so redke, zanikrne in stisnjene v pobočje. Le ko se vlak povzpne v višine na Bukovnik, se pred nami razgrne panorama m ne Sare, orjaka Karabe in h neštetih makedonskih v... k katerim ne vemo imena, in ki nas tako vabijo v svoje dostojanstveno, zagonetno kraljevstvo. Pred poldnem smo se odpeljali iz Gostivarja. Sedaj je minila polnoč in vlak drvi navzdol preko pokrajine,« vse oblite z mesečino. Vsaka kapljica rose se svetlika v logih, in hrupna reka, ki se prebija skozi skale, je le še tekoče srebro. Noč je izbrisala sivino pokrajine in nam jo riše vso novo brez barv, a v pravljični igri svetlobe in senc. In včasih, včasih, ko vlak zavozi na piano, ko se pred na- Sv. Zaum mi razprostre nočna pokrajina, zagledamo v daljavi rahlo, svetlo ploskev med temnimi zastavami gora ... le za trenutek... Vlade nas vleče dalje, drevje haim spet pokrije razgled... Le včasih, včasih se zalesketa v daljavi od mesečine oblito — Ohridsko jezero... Bili smo utrujeni od večdnev-ne vožnje, ko smo stopili pred njegovo obličje. Iz ozke ulice mesta, ki ga še ni preplavil hrup tržnega dne, smo prišli na 11 halo jezera. Obstali smo kot vkopani, brez besed: nepopisna tepota prizora nam je polnila z neizmernim, tihim vese-'tern, zadovoljstvom in močjo... če bi imeli tedaj krila, bi *ahko poleteli prav tja do tistih rdečkastih gora na daljnjih oba-,ah. Jezero je bilo gladko. No-val se ni pognal na peščine !n njegova barva je bila svetla m težka, skrivajoč v sebi še vos '■ar mesečine in že vso svetlobo nastajajočega dne. Dolgo smo tako stali in zrli sak utrip tega veličastnega Prizora. Le polagoma so začeli našo zavest vdirati zvoki pre-sn 1 stotega se mesta. Iz pristana e .le odtrgal Čoln in se zarezal zb- . 'no jezera, ki se je rahlo ganila in vsa sinjina neba je bleščala v njenih kodrih, ha k * trenutek, ko smo stopili « breg, smo porušili v sebi vse . edstave o tern iezeru, resnica Pogazlla vse, kar smo mislili drzno lahko je ootiskala senco vse niže in v pobočjih vzbudila vse barvne pejsaže. V kristalni bistrini jutra so nam dalj-nji hribi blizu, le nebo je jasno, vse praznično in prekipevajoče v bleščeči sinjini. Težko je legel dan na poti, skalovje in rasti. Sonce je dvignilo migetajoče koprene in zastrlo razgled. Gore so se umak-nise v svoje čiste višave — le jezero je ostalo nasmejano in neutrudno, igravo in mogočno. Svetilo se je nebo in mu pobralo vodah, so vstali beli valovi in se zagnali v neutrudnem ritmu v peščine, dvignili so kljune čolnov kvišku in silili ribiče, naj zaveslajo v pristane. In ko smo tedaj z višin gledali v lice našega ljubljenca, je bilo smaragdno zeleno, in le tam, čisto na koncu, je še 'v soncu bledela neoskrunjena sinjina. Oblaki so drseli preko njegovega obličja in iz dna so vstajale temne sence ter dušile zelene odseve. Potem se je navadno in obudil onemoglo rast. vih kapelj nismo čutili — le šum je prihajal z jezera, zabrisal je daljnje obale, da nam je bilo še bolj mogočno in spet in spet — kmalu privabil sinje nasmehe na vzvalovano vodovje. Bil je večer in sonce je tonilo v zlati filigran obilačniu silhuet nad gorami Zbledele so svetle sončne pege na Galičiči in sosednjih vrhovih, jezero je zakrknjeno butalo v zalive v veliki žalosti za umirajočim dnem. Barve so ee spopadle nad Jablanico — planino. Sence so dušile vsak svetel krik — filigran je zlato zažarel, vedno močneje, zbledel je in razpadel v modrosivo kopreno na brezbarvnem nebu. In noč je prinesla iz globin zaklade sveta, da so se svetili v mesečini. Takrat, ko ostri meč meseca razdeli temno gladino na dva dela, ko v njegovi svetlobi zblede luči redkih objezerskih naselij — takrat vse mirujb. Vali ležejo v pesek, rast se umiri in tudi pesem v taboru utihne. Le kogar ni :»tirah pred igrami domišljije, ki jo vzbuja ta noč, lahko ostane in strmi... ★ Kot gnezdo se je na griču ob severnem bregu razvilo mestece Ohrid. Vsaka hiša se jc iz ozkih ulic izvila v višino, v terasah k soncu, k razgledu na gore in vodno planjavo. Prehode med stavbami, ves ta drevni kraj so napolnili turisti in prinesli semkaj mediteransko žuborenje glasov, nehar-monično in hrupno — a nemo Razmislite o tem... Pravi človek uporablja svoje srce kot ogledalo. Ne zaostaja za njim za stvarmi in ne zoperstavlja se jim, le slika jih v sebi in jih nikdar čvrsto ne obdrži. Tako lahko premaga svet in ni pri tem oškodovan. In ne postane suženj svoje glave in ne omejuje se v svojih načrtih niti se ne vdaja kupčijam. Upošteva vse in se vendar nikoli ne utrudi. Sprejema do zadnjega vse, kar mu prinese življenje in je vendar tako, kot ne bi imel ničesar. Ostane skromen. Tistega, ki misli, da je bolj zvit kot drugi, najbolj goljufajo. Jamica v ženskem licu lahko zruši tudi najmočnejši grad. Vojščakova duša je v meču, ženska duša pa je v ogledalu. če zboli mož, propade hiša; če žena, ljubezen. Ljubosumnost je duša ljubezni. (Japonska modrost) Kdor govori o drugih, je največkrat dolgočasen. Kdor pripoveduje o sebi, je vselej zanimiv. Če bi ga mogli zapreti kot knjigo, ki smo se je naveličali, bi bil čisto prijeten. Tisti, ki so imeli velike strasti, so vse življenje srečni, nesrečni pa takrat, ko so bili ozdravljeni. Krepost ne bi prišla daleč, če je ne bi spremljala nečimrnost. Koliko govore ljudje o zvestobi! Pa vendar nima z našo voljo nič opraviti. Mladi ljudje bi hoteli biti zvesti, pa ne morejo Stari bi hoteli biti nezvesti, pa tudi ne morejo. Kakšna je razlika med žur-nalistiko in literaturo? Zurnali- stike ne moremo citati, literature pa ne čitamo' Če se prepirata dva zaljubljenca, ne zanima to niti psa Ljubezen je pomislek, sta dve v osnovi različni stvari. Moški bi hoteli biti vselej prva ljubezen kakšne žene. V tem je njihova nesreča. Zenske imajo pri tem boljši in- Uspel koncert. — Godbeni odsek KUD »Stane Vogrinc« je prejšnjo soboto nastopil z dobro naštudiranim koncertom pod vodstvom tov. Srečka Kovačiča. — Godbeni odsek je zelo delaven in šteje nad 20 članov. Po vojni se prav lepo razvija. Vaje ima po dvakrat tedensko, kjer se šolajo predvsem mladinci. Ti so tudi nastopili samostojno in jim je dirigent namenil pet točk. Zadovoljni so bili sami mladinci, prav tako tudi njihovi starši in vsi ostali poslu-šavci. S polno zasedbo dvorane, ki ima- okrog 400 sedežev, smo Dobovčani dokazali, da smo ljubitelji glasbe in petja. Godbenikom, pevcem in dirigentu čestitamo z željo, da bi se nam spet kmalu predstavili. Folklorni odsek KUD je pričel pretekli mesec s plesnimi vajami. Na njih se zbira okrog 50 mladincev in mladink, ki jih vodi učiteljica tov. Bešlagičeva. Odsek ima svoje začetne težave, zlasti še, ker mu manjkajo primerni prostori. TVD »Partizan« je oživel — Deto telovadnega društva jfe oživelo. Mladinci imajo redno po dvakrat tedensko telovadne vaje, dvakrat tedensko pa šahirajo. Tehnični vodja šahistov, tudi odraslih, je učiteli tov. Stanko Pavlič. Gledališka repriza Dramski odsek KUD je z uspehom stinkt, hotele bi biti vselej zadnja ljubezen kakšnega moškega. Cenik je tisti, ki pozna vsaki stvari ceno, vrednosti pa ne Sentimentalen je tisti, ki vsaki stvari pripisuje ogromno vrednost in za nobeno ne ve tržne cene. Srečen si samo toliko časa, dokler verjameš. uprizoril komedijo »Charleyeva tetka«. Gledalci so bili navdušeni in žele. da igro ponovijo. Njihovi želji bo zadoščeno dne 22. aprila. — Ta odsek je z navedeno burko gostoval v Brestanici in v Boštanju ter žel veliko priznanje. Režiser učitelj Franc Vučajnk bo mlade igralce predstavil še na Blanci in na Bizeljskem. Ustanovitev DPM. — Pred kratkim je imelo Društvo prijateljev mladine svoj ustanovni občni zbor, ki je bii dobro pripravljen in tudi udeležba jc bila prav lepa. Navzoči so pazljivo poslušali izvajanja učiteljice Marije Vogrin, predsednice iniciativnega odbora. Na občnem zboru so sprejeli društvena pravila in izvolila upravni in nadzorni odbor F. V. Volitve v delavski svet. — V soboto, 14. aprila, so član. kolektiva Podjetja za popravilo železniških voz v Dobovi izvolili nov delavski svet. Volitve so uspele, saj je volilo 98 odstotkov vseh volilnih upravičencev. 2e pred volitvami so se temeljito pogovorili o kandidatih. — Novi delavski svet se zaveda, da ga čakajo težke naloge, ki jih bo moral reševati. Prav tako sc bo moral boriti proti raznim kvarnim vplivom nekaterih posameznikov v podjetju Pc končanih volitvah je kolektiv počastil Dan železničarjev z uspelo družabno prireditvijo. To in ono iz Dobove OBISKU UMETNIK Cicibani, petje, glasba in Preko 80 mladih pevcev in pevk se vzgaja v Trbovljah za bodoče pevce, ki bodo srž novega mladinskega pevikega zbora. Profesor Albin VJeingerl je uspel z načinom svojega dela. Se več pomoči mu bo trebo nuditi in v Trbovljah ne bomo v skrbeh za pevski naraščaj. V naši trboveljski dolini so dani vsi pogoji za načrtno glasbeno vzgojo otrok že v predšolski dobi. Do lanskega leta glasbene predšolske vzgoje v Trbovljah tako rekoč ni bilo. Pred leti je sicer v tem pogledu do neke mere že uspel pevovodja Jože Skrinar, ki je pripravil zbor mladih »Slavčkov«, Obiskali smo jih ... Pa sva se odločila jaz in fotoreporter Milan ter obiskala mlade pevce pri vaji, ki so jo imeli neki ponedeljek. Precej točni so in držijo se reda. Sanda in še nekateri drugi, kot n. pr. Dušan, pa so ta dan zamudili. Pričetek je bil natanko ob 14. uri. Seveda malčki ne pridejo sami, pripeljejo jih mamice, ki skrbe zanje. Pa naj še kdo reče, da naše mamice niso skrbne! »No, sedaj bomo pa pogledali, kako ste izvršili nalogo,« tako reče vedno pred začetkom vsake vaje profesor. Na ta dan Tile so zavzeti za glasbo. ki pa so se delno porazgubili, delno pa vključili v današnji mešani pevski zbor »Slavčkov«, ki deluje v okviru »Svobode-Center«. Lansko leto je prispel v Trbovlje prof. Albin Wein-gerl, ki je nastavljen v Glasbeni šoli. Pridno je začel delati. V »Svobodi-Zasavje« vadi mladinski pevski zbor — in kar je najvažnejše: pričel je z vzgojo predšolske mladine. „Glejte našo račke" Cicibani od 4—8 let se zbirajo vsak teden v Glasbeni šoli in na Vodenski šoli. Preko osemdeset jih je in vsi obetajo', da bodo poštah dobri pevci, nekateri celo glasbeniki. V Glasbeni šoli se shajajo vsak ponedeljek, na šoli na Vodah pa drugi dan. Kakor smo že dejali, preko osemdeset jih je, priključi pa se jim še mladinski orkester Glasbene šole in ansambel je popoln. Nastopili so že pred širšim občinstvom na II. prosvetnem večeru »Svobode« v Trbovljah II, ki je bil prirejen v počastitev praznika borbenih žena. Mladi pevci in pevke so doživeli popoln uspeh, kar jim je vlilo vero v nadaljuj e delo. Uspeha je bil razumljivo še bolj vesel sam profesor Wemgerl in seveda tudi starši mladih pevcev. so imeli mladi učenci nalogo da narišejo v svoj risalni zvezek ptičice, drevesa in cvetlice. Prav veselje jih je bilo gledati-ti, kako skrbno so odpirali risalne zvezke. No — ta je bil pohvaljen, drugi malo pokaran in pregled je bil končan. Poleg petja in gojitve smisla za glasbo se cicibani uče tudi že v zgodnji mladosti risanja. Hi, konjiček, hi-hi! Začeli so kar s »konjičkom«. Na klavirju jih je spremljal profesor. Najprej so poskusili pesem brez bobnov, potem pa so uporabili zraven še bobenč-ke. Ropotanja je bilo kar precej. Sledila je pesem »Oj ta soldaški boben«. Tisti, ki imajo bobne, so bolj spredaj. Med njimi so Alenka, Cvetka, Julči, Edita, Dušan, Andreja, Mateja, Renata, Borči, Verica in drugi. En, dva, tri — in tako naprej so začeli s »soldaškim bobnom«. Zamudniki so prihajali tega dne. Verjetno so praznovali, ker je bilo 2. aprila. Pa nič hudega. Vsak teden kakšna nova pesem »IČakaj, Jurček, potepuh — buh«, pa naprej: »Ptička sinička poje cicifuj«. No, pa začnejo tudi s posnemanjem glasov. Profesor Weingerl je vzel piščalko in spraševal posamezne cicibane. S piščalko jim je zažvižgal in vprašal, kakšna ptica je to. Pa se nekdo oglasi: »Osel!« Vse glasove so slišali, petelinčka, siničko, vlak, muco in celo trboveljski »tramvaj«. Cvetka je sama zapela Večkrat pa se mladi pevci vadijo tudi tako, da nastopijo posamezniki, kar je prav dobro. Otroci se pri tem uče poguma, ki jim ga včasih manjka — včasih pa ga imajo tako preveč. Tako je z mladimi pevci. Cvetka je pela: »Jurček, potepuh — .buh!« Pa spet naslednji drugo pesem: »Glejte našo račko!« Tako je šlo dalje in naprej. Vsakemu solistu so posebej ploskali, ko se je ob pričetku in zaključku lepo priklonil mladi zbrani publiki. Pred zaključkom so zapeli še: »Vrti se, vrti vrtiljak«, »Igramo se, igramo« m še druge pesmi. Toliko pesmic že znajo, da res nisem več vedel, kako naj jim sledim. Bližala se je ura, ko je bilo treba končati. Se nova šolska naloga za prihodnjo uro, tako da bo do konca šolskega leta risalni zvezek prepoln in bo na razstavi kar lepo pogledati napredek mladih učencev tudi s te strani. Prostori v Glasbeni šoli so malo tesni, zato pa je nekoliko več prostora v šoli na Vodah. No, pa dobra volja je najbolje Zapojejo večkrat in gredo tudi preko takih m podobnih težav Prva javna produkcija je uspela Prvi uspeh svojega vztrajnega prizadevanja so cicibani in mladinski pevski zbor doživeli Pionirski odred v Leskovcu poziva vse pionirske odrede okraja na tekmovanje 'pogumno so nastopili in kar je glavno — dobro so se odrezali. Skupno z orkestrom so pokazali, da volja m trud nista bila zaman: Profesorju Weingerluin ostalim — mislim predvsem na tiste, ki so šli na roko glede prostorov — ter otrokom in njihovim staršem, vsem je treba izreči toplo priznanje. Prvi uspehi so tukaj. Po tej poti krepko naprej k novim zmagam! Za zaključek šolskega leta se pripravlja v okviru občinskega praznika koncert cicibanov in »Kresnička♦ ter razstava risb mladih umetnikov Takrat bomo še enkrat videli njihov uspeh in napredek. Da bi le čez poletne počitnice ne pozabili vsega . . Sedaj za Zaključek — ker se nam mudi — pa še »Ih, konjiček, hi!.. Stane Šuštar Pionirji in pionirke v Leskovcu so se na svojem odrednem sestanku navdušeno vključili v veliko spomladansko pionirsko tekmovanje, ki ga je razpisal Republiški svet Zveze pionirjev Slovenije. Sprejeli so zelo obširen načrt. Prvi del tekmovanja obsega ideološko- politično vzgojo, razna predavanja iz prirodnili znanosti, predavanja s skiop-tičnimi ponazoritvami iz NOV, politične preglede itd. — Drugi del tekmovanja pa obsegajo priprave za praznovanje Dneva pomladi. Leskovški pionirji bodo napravili izlete pod geslom: »Spoznaj svoj domači kraj!« Tako bodo šli na Libno, Stari grad, na Lisco, v Brestanico, Brežice in drugam. Hodili bodo po stopinjah partizanov na Bohor, v Krakovo in Javarico. Okrasili bodo grobove padlih borcev, spomenike in plošče. Tekmovanja se bodo udeležili vsi interesni krožki: vrtnarski, eiektro, lutkarski, ročnodelski, modelarski, kiparski, krožek mladih kmetijcev. strelska dru- Kaj je napisala osemletna deklica o kravi Krava je uoinača zivai. Vsa je prevlečena z usnjem. Zadaj ima rep s čopičem. Z njim odganja muhe, da ne padejo v mleko. Na vsakem oglu ima po eno nogo Spredaj je glava, kjer so nataknjeni rogovi in kjer je tudi primeren prostor za gobec. Roge potrebuje krava zu borbo, gobec ua za mukanje Pod kravo visi mleko, ki je pripravljeno, da ga z vlečenjem ulovimo v posodo Kako k-uva dela mleko, se še nismo učili. tirava ima prijeten vonj, ki se imenuje vonj po deželi. Kravin mož je vol. Izgleda ravno tako kot ona, samo da pod njim ne vis. mleko Zato vol tudi ni sesalec in ga uporabljamo za delo. Vol je tudi smešno ime. Ce reče mama bratu, da gleda kot vol, se začnemo vsi smejati, brat pa joka. Krava potrebuje malo hrane. Kar poje, večkrat prežveči in dela to tako dolgo, dokler ni sila. To je vse, kar vem o kravi. Pionirji krške gimsiaz je skrbe za telesno vzgojo Na krški gimnaziji radi u izvedimo. To pove število 150 pionirjev, pionirk ter mladincev in mladink ki smo včlanjeni pri društvu TVD »Partizan«. Razdeljeni smo v oddelke. Vadimo dvakrat tedensko. Tekmovali smo že v lahki atletiki na Senovem. Priredili smo smučarske tekme na hribčku nad Krškem na naši 2viki. Kasneje smo se pomerili še z leskovšklmi pionirji v smuku in skokih. Ponosno smo korakali z novimi smučmi — bilo jih je 100 parov, ki smo jih prejeli od društva »Partizan Najboljši so odšli na okrajno smučarsko tekmo v Trbovlje. Sedaj se pripravljamo na spomladanski kros. Pred nami so teltme z bližnjimi šolami v teku, skokih, lahki atletiki, nadalje pionirski festival. Priredili bomo tudi ' ’ aka- demije. žina, foto krožek, pevski zbor in gledališka sekcija. Vsak krožek ima svoj delovni načrt. V tretjem delu tekmovalnega načrti pa so prireditve na čast rojstnega dne maršala Tita. Tekmovanje bodo leskovški pionirji zaključili s »Tednom prireditev«, in sicer od 20. do 27. maja, Prireditve bodo vsak dan. Titov pionirski odred v Leskovcu poziva vse pionirske odrede v trboveljskem okraju, da se udeleže tega tekmovanja in obenem napoveduje vsem pionirskim odredom tekmovanje. (Iz pisarne Zveze prijateljev mladine za okraj Trbovlje) Rešitev nagradne uganke iz 16. številke Naši pionirji in pionirke so kar hitro prišli na sled računski »potegavščini«, ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega tednika. Odgovorili so nam, da je letalo potrebovalo za pot v neko mesto ravno toliko časa kot za povratek, kajti 80 minut za vrnitev letala je prav toliko kakor 1 ura 20 minut za polet v mesto. Žreb je prisodil prvo nagrado JOŽETU VENGUSTU, učencu 3. b razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba HEDVIKA BEVC, učenka II. a razreda gimnazije, pošta Videm-Krško, kateri bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem naše računske naloge za njihove odgovore in pozdrave iskrena hvala. Prav tako želimo vsem našim pionirjem in pionirkam prijetne prvomajske praznike! Uredništvo Nagradni magični kvadrat za pionirje 12 3 4 Brežiški pionirji prvi v Novem mestu c' - ./ A Trdoglavce k in njegov ugledni stric Očalooosec na javni produkciji. Polna dvo-' rana v Delavskem domu in dvorana »Svobode-Zasavje« je naše najmlajše umetnike toplo sprejela. Za malčke je bilo to seveda veliko doživetje. Kar Pionirji brežiškega TVD »Partizana« so nastopili preteklo nedeljo v Novem mestu, kjer so se na turnirju v malem rokometu za prvenstvo pomerili z ekipami Novega mesta, Črnomlja in Metlike. Kljub slabemu vremenu in dežju so premagali Novo mesto s 4:2, Črnomelj 7:2 in Metliko 5:0. S tremi zmagami so zasedli prvo mesto pred Novim me- stom, Črnomljem in Metliko. Strelci so bili; Simčič 9 ter Košuta in Toplišek po 1 gol. Najboljša sta bila Simčič in odlični vratar Kolar. Mladim brežiškim igralcem se pozna dobra šola in so zasluženo dosegi* zmago v prvenstvu Dolenjske ter se z njo uvrstili v višji, republiški razred te med mladino priljubljene igre. Trboveljski pionirji bodo tekmovali s skiroji $L0VXN^Kl IVANIČ ar. Tudi letos bo TVD »Partizan« v Trbovljah priredil tradicionalno tekmovanje pionirjev s skiroji. Ta prireditev bo v nedeljo, 6. maja ob 9. uri dopoldne. Pionirji bodo startali s skiroji pri Domu TVD »Partizana«, cilj pa je pred spomenikom na Trgu Revolucije. Pionirji bodo tekmovali v treh skupinah, in sicer dečki in deklice v starosti do 7 let v 1. skupini, v starosti od 7 do 10 let v 2. skupini in v starosti od 10 do 14 let v 3. skupini. Za tekmovanje se lahko priglasijo poleg pripadnikov »Partizana« tudi ostali otroci, ki imajo svoje lastne skiroje. Besede (vodoravno in navpič' no): 1. sorodnica; 2. moško ime; 3. madžarska reka; 4. mohamedanski bog. Črke: AAAA, EE, H, II, LL> M, S, ITT. Rešitve magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite P° pošti do nedelje, 6. maja opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjiia1 nagradi, ki ju bomo razdelili P° odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena ln prilimka tudi razred šole, ki 3° obiskujete, nadalje pošto *n kraj, kjer ste doma. Uredništvo. , 1 Bili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi časi. Gospoda je živela po utrjenih gradovih, ubogi slovenski kmetje pa so se stiskali po skromnih lesenih bajtah. In koliko gorja so trpinčeni deželi storili Turki! Le kje so današnji dan gradovi, nekdaj vsakemu sovražniku strah in trepet? Samo še razvaline nam pričajo, da so tu v nekdanjih časih živeli mogočni gospodje. 2 Med razvalinami po Dolenjskem Kranjskem je znamenit grad Kozjak. V petnajstem stoletju je stal grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. Ponosno so moleli proti nebu okrogli stolpi na hribu, obzidje stalo je nepredrtno kakor trdna skala. Kakor grad bili so tudi njegovi stanovalci silni, mogočni gospodje. Ohranili so bili svoje preprosto slovensko ime — Kozjak. 3 Pred kakimi štiri sto leti sta živela dva brata Kozjaka. Starejši brat Marko je bil gospodar rodovniškega gradu. Zastaven mož je bil Marko Kozjak, krepke roke, pa tudi blagega srca — dobra duša, le nagle jeze je bil. V orožju se je večkrat skazal hrabrega. Stopil je v z^kon s sosedovo hčerjo, toda žena je kmalu umrla in mu pustila sina Jurija, krepkega, bistrega fantiča. Ves drug bil je mlajši brat — grbavi 2e v mladih letih potuhnjen, zvit in Porljh0-zrastcl je v zlobnega moža. Bližal se ni z n' kj mer, vsakega je sovražil. Oče ga je poslal v s* klošter, a Peter se je že po mesecu dni grad, kjer je ostal še po očetovi smrti. Za °*e yge je Marko prevzel gospodarstvo, Peter pa dni ostajal v svoji kamrici in tuhtal debele pisane bukve. SLIČICE O DELU SVOBODE TRBOVLJE II Drevo je pognalo globoke korenine... Glasbena šola v Trbovljah je z javnim, nastopom pokazala uspeh dela v tekočem šolskem letu _ Po zletu »Svobod« so za- Priznati moram, da je večer čanom se bodo prvič na pro- pihala, ki mora sedaj imeti vse čela v trboveljskem revirju tudi meni zelo ugajal. Na njem stem predstavili ob Prazniku vaje v avli doma. delovati štiri Delavsko pro- sem videl drobec dela, ki ga dela, 19. maja pa bodo priredi- Seveda pa so na tesnem Se Ijam odobri ustanovitev Sred- svetna druitva — Svoboda- člani društvenih sekcij dan za li celovečerni koncert. tudi drugod. Upamo, da bodo nje glasbene šole. Iz različnih Center, Svoboda-Ddbrna, dnem vlagajo za izobraževanje Lutkovno gledališče: v tej nekoliko že Se potrpeli in de- vzrokov so vse prošnje in za- Svoboda-Zasavje in Svobo- sebe in drugih. Kaj več o delu sekciji so v glavnem gimnazij- lali vnaprej še z večjim pole- da 2. Slednja ima svoje do- posameznih pa sem izvedel iz ci. Njeno delo v letošnjem letu tom kot doslej. movanje v Zg. Trbovljah, razgovora z vodilnimi ljudmi je bilo kar plodno. Ze večkrat je bilo govora in pisanja o potrebi, da se (Trbov- hteve pri pristojnih činiteljih v Ljubljani naletele na nerazu- Gledališka družina: Kaj naj bodo izostali. Tako uspehi prav gotovo ne mevanje, tako da po vsej ver- (Te dni je bilo zgornje trboveljske »Svobode« jetnosti ne moremo pričakovati, da bi se to vprašanje letos v prostorih premaknilo z mrtve točke. Vsi Trboveljčani se upraviče- zopet kar se da živahno. Dru- no čudijo, kakšni so razlogi, da štvo je v sodelovanju s teren- tega (problema« ni mogoče re-sko SZDL priredilo v počastitev šiti, ker se zavedajo, kolikšna delavskega praznika — 1. maja naloga čaka kulturne delavce v bogato in pisano revijo pevskih zborov, na kateri so so- Trbovljah v najbližnjem času (posebno z otvoritvijo novega Kot drugod, Sprva tudi pri tega društva, njej ni šlo vse gladko. Večkrat so prišle vmes razne težave. Vendar z dobro voljo in vztrajnostjo so vse te prej ali slej odpravili. Dvem, trem sekcijam se jih je jelo pridruževati vedno več. Danes šteje društvo 320 članov, ki se udejstvujejo v sedmih sekcijah. Delo tega društva je bilo po splošni sodbi še posebno plodno v letošnjem letu. Po občnem zboru, ki je bil po kongresu »Svobod« in prosvetnih društev na Jesenicah, so vse sekcije krepko prijele za delo. Najbolj sta se ■ odlikovali Ljudska univerza in pevska sekcija. Moje delo se je pravzaprav začelo nekega aprilskega dne, ko sem na trboveljski cesti srečal prijatelja Marijana, ki deluje v eni izmed sekcij Svobode Trbovlje 2. »Ali prideš na nocojšnji Prosvetni večer?« nu Najprej bomo začeli z Ljud- napišemo o njej? Sprva se je je vprašal, ko je bil še nekaj sko univerzo, kajti ona je naj- lotila dela z vso resnostjo in je metrov od mene. »Oh zlomka, bolj delavna. Prav gotovo se še z uspehom uprizorila »Hvale-saj res, danes imate Prosvetni marsikdo spominja lepakov, ki vredno vlačugo.« Kasneje pa je prireditvah, tečajih, seminar- nisem za to nikoli našel potreb-večer,« sem mu dejal. To pot so vabili na to in to predava- odpovedala. Tu in tam je sicer jih> krožkih, predavanjih in nega časa, ali pa nisem čutil pa moram res iti nanj. Večkrat nje Ljudske univerze. Res,mno- v okviru Prosvetnega večera vsem pisanem dogajanju za- neke določene potrebe po knjigo jih je bilo in vsa so bila ze- naštudirala kakšno enodejin- savskih »Svobod« in prosvetnih sja.h. Sedaj pa sem le segel po lo zanimiva. Na njih se jih je ko, drugega pa nič. Sedaj ob društev. Lahko zato, ker ni tre- njih. Zaupno vam povem, da precej seznanilo o marsičem, zaključku je postala zopet ne- ba sramežljivo priznati ali ugo- sem najprej vzel v roko sino- ... _ • - -i • _ i : v i. _ ji ___________7 „tnrl tnm nli rlrimne> Hn. hori.ln PTt>hvnl ttovn tiolrrt delovale vse trboveljske »Svo- Delavskega doma, poleg tega pa bode«. Ta prireditev je ponovno tudi z zadovoljstvom spremlja-dokazala, kako vse bolj si uti- jo delo in uspehe sedanje nižje rata kultura in prosveta pot glasbene šole, ki je na svojih med množice rudarjev in sploh letošnjih javnih nastopih v to-vseh delavcev Pri vsem tem pa rek in sredo, dne 17. in 18. apr. imajo nemajhen delež vse šti- dokazala, da je mladine, ki ri »Svobode« v trboveljskem hrepeni po glasbeni vzgoji, v revirju. Resničo: drevo je po- Trbovljah dovolj in da je glas- gnalo globoke korenine! bena Šola s svojim predavatelj- Pridno vadijo, včasih tudi po več ur skupaj JANO KOPRIVC skim zborom sposobna nuditi Pomenki s sevniškimi svobodarji Radi bi dajali še več... Lahko je pisati o letošnjih nisem nikdar bral Bodisi, da sem mu že obljubil, da pridem, pa še nikoli nisem utegnil. Zares rad bi videl to naj- novejšo obliko kulturnoprosvet- Omenimo naj še, da je v okvi- koliko živahnejša. Pred nedav- toviti tod, tam ali drugje, da vo berilo. Prebral sem neko nega udejstvovanja... " uprizorila veseloigro so pripravili eno, dve ali tri stvar in drugi dan se mi je pri-prireditve. Pač pa lahko letos petilo, da sem ponovno odprl ru te sekcije deloval tudi za- nim je četni in nadaljevalni tečaj »Roksi«. Nekako slovesna tišina vlada nemškega jezika. Prav bi bilo, da bi se gleda napišemo, da bo letošnja sezo- berilo. Zadnjič pa sem po član- v lepi dvorani, ki so jo zgradili Lep napredek so v letošnjem liščniki prihodnjo sezono resne- na ~ čeprav še ni pri kraju skem sestanku sindikalne po- v letih po vojni. Ves prostor je letu pokazali poleg Ljudske poln, še stojišče težko dobiš, univerze tudi še pevci. Kar tri imajo! Luči medlo gore, na odru, zazbore imajo: moškega, ženske- '■ Tovariše prireditev. Najbolj šepa sedaj še izobraževalno delo. Ljudska univerza je lotili dela, saj sposobnosti vsebinsko, številčno in celo družnice zašel v knjižnico in si kvalitetno tako bogata kot no- brez pomisleka izbral prvo zEhoUBEtM si t dejavnosti. Iz vsakega sestavka koliko sem zamudil...« i-V »—>«.***»*• Oet.vov j. . . &0 doseženimi uspehi s tega pod- Sevnici vedno vec Pozna se r S. * f .$»« ? ~y? t !“*< 1« “t ****» .— ' ' . y selilo dejstvo, da so letos moc- kovnjakmja, ki že pozna m ve, Tako ima mladinska godba no zagrabili tudi v spodnjih kaj ugaja temu ali onemu bral-60 članov, igra pa jih lahko le krajih okraja in tako želeli po- cu 40. Vzrok: premalo instrumen- kazati in dokazati, da ne za- Neki drugi Svobodar-železni-tov.. . • ostajajo za našimi revirji. No, čar se je hudoval, da daje dru- Ce bo vse po sreči, pravijo c;a se razumemo: menda je vsa- štvo premalo dramskih prire-Prl »Svobodi 2«, bo še letos tu- komur jasno, da so možnosti v ditev Ko pa sva začela našte-di v Zg. Trbovljah začela delo- revirjih večje, toda »Svobode« vati posamezna dela, ki jih je vati knjižnica, ki se je bodo -ln prosvetna društva v Posavju družina uprizorila, je moral razveselili številni tamkajšnji se iahko pohvalijo, da so tu- priznati, da pod danimi pogoji prebivalci. dj s pjfiimi možnostmi domala pravzaprav ni bilo tako malo Kaj pa načrti za nadaljnje vedno ustvarili precej, delo? O teh bi danes še ne mo- Ko ocenjujemo dejavnost po-gli 'ne vem kako natanko go- sameznih društev, si ne more- voriti. Omenili bi le, da se prav mo kaj, da ne bi enkrat vsaj v je sicer začela delati, toda posedaj vse sekcije pripravljajo grobih obrisih opisali tudi tista zna se, močno se pozan, da ni-na peti Prosvetni večer, s ka- društva, ki iz nič ustvarjajo so- majo potrebnih ponazoril, naj-terim nameravajo gostovati tu- lidne temelje za še večji razvoj bolj pa diafilma in projektorja di nekje v spodnjem koncu na- kulturnoprosvetne dejavnosti. na ozki trak, kajti ljudje bi pokor ga in mešanega Vseh članov je šega okraja. Pevska sekcija pa v mislih imam sevniško slej raje prihajali na predava-do 80 Na koncertu ki je bil v pripravlja opereto »Planinska »Svobodo«. Mlada je in niti nja. Morda bo sevniška »Svo-že prvih mesecih tega leta, so ce- roža« večjih izkušenj nima. ln mladi bo da« le uspela nekje izvrtati Pa še eno skrito željo imajo so tudi njeni člani. Resda, v le- potrebna sredstva za nakup se je začel kulturni program. Prav je, da povemo, da so ime- Svobodarji, za katero pa vedo, tošnji sezoni niso dali na oder projektor ja, kajti z njim bi bilo Kar je res, je res- skrbno izbran li pred koncertom vaje sleher- da je letos, pa mogoče tudi pri- kdo ve koliko prireditev, toda moč opraviti mnogo koristnega in lepo naštudiran! Nastopili ni dan. Poglejmo na kratko še hodnje leto še ne bo mogoče vsako so pripravili s takim ve- med ljudmi. , ^ so vsi,- od pevcev, godbenikoif, v ostale sekcije! izpolniti. Njihov dom postaja seljem m tolikšno voljo, da je Bre.kone društvo letos še ne gledališčnikov, do tamburašev Mladinska godba na pihala: za vedno večje število članstva ze.ji vsestranski uspeh. Na l - bo doseglo posebno vidn huspe-in recitatorjev, »Zares lepo je mladinci, člani te sekcije bodo vsak dan tesnejši. Treba ga bo tošnjem letnem obenem zbot hov. \ idmh ne zato, ker so bilo« mi je dejala preprosta praznovali 29. novembra dve razširiti. Pomanjkanje prosto- 80 si zadali nekaj'Važnih nalog. pravzaprav šele zaceli Toda - ’ " ‘ 1 * - ■ ■ • - ■ • - - -• - ■ •• Sicer jih doslej se niso izpolni- uspehi se kažejo na vseh podli, vse pa kaže, da bodo v pri- ročjih Če ne drugega, zanima- hodnjih mesecih tudi preostale nje za društvo raste, če pa po- naloge docela izvršili. Končno mislimo na-knjižnico, ki oprav- pa so imeli pri svojem delu to- Ija svoje izobraževalno poslan- liko večjih in manjših težav, stvo brez vsakega hrupa, in če da je sploh čudno, da so pri- vzamemo še godbo na pihala in Nehote sc moramo vprašati, pravili to, kar so obiskovalci druge skupine, potem lahko re- kakšne bodo posledice zaradi pozdravili z precejšnjo mero čemo, da so v tem kotu našega pomanjkanja primernih sloven- objektivnosti. okraja krepko zaorali v ledino skih knjig na -vasi Društvo je v zadnjih mesu- in da bodo uspehi vidni šele tenu Zdolah Najbolj množično je knjižnice tudi na Halvi, Velikem Po izjavah nekaterih presvet- clh zbralo okrog sebe več mla- daj, ko bo vse članstvo, ponav- »PD »Svoboda« v Vidmu-ICr- Trnu in na Zdolah. Nehote pa nih delavcev si ljudje oz. bral- ** važnejše pa je tu- Ijam, vse članstvo spoznalo da Skem ki S preko 200 čla- se moramo malo dlje zadržati ci izposojajo knjige najprej v d* da so za knjižnico kom- je moč dosegati večje uspehe le Glasbene vaje caht evajo precej truda veliko rdečo zaveso pa je najbolj živahno. Člani, ki bodo 80. Na koncertu, nocoj prvi nastopili, so zbrani... Po uvodnem govoru lo vrsto pesmi zelo lepo zapeli. Senica po končani predstavi, leti svojega obstoja. Trbovelj- rov še posebno občuti godba na Pomanjkanje knjig ovira izobrazbo V občini Videm-KrSko je pet 'vulturnoprosvetnlh društev, in sicer: v Vidmu-Krškem, Le- skovcu. Raki, Velikem Trnu in na vosi v tem okolišu je največ prebi- namreč moramo, valcev. zmogli.. ■ ki imajo so kulturno- pod dosedanjimi pogoji praven- Prosvetnih delavcev kje? na- ^joeTdjouc/?' “pratST^SOo^bo’mm"'«”, pa sEHifB rHSf de‘Si'r^ kester, šahovska sekcija in kratkim pregledali svojo knjiz- žele predvsme novejših knjig-knjižnica. nico. Odvrgli so razne brošure, Jasno je, da si jih ne kupujejo, Tudi prosvetno delo društev tako da je ostalo v »knjižnici« ampak iščejo nove vire. To na podeželju jo zelo pisano. V le še 50 knjig... Ko so pokli- krizo pa znajo zelo dobro izko- Leskovcu" delukv nolcg pevskih cali bralce, naj si knjige izpo- rlstiti razni negativni elementi zborov tv- ‘i gledališka družina, sodijo, so ti ugotovili, da so *-> vacvi postavila na oder dve vse knjige že prebrali in da ni- «>n. Sdhovoke, sekciia pa je majo več izbire. na vasi, predvsem kler, ki imajo na zalogi veliko število knjig, in jih podtikajo bralcem. Kljub tpu, da so knjige sumljivega 5®* Šahovska sekcija pa .ie organizirala turnir, ki je v toku. Ni* boljše ni drugod. . _ Na Velikem Trnu je imela Delavsko prosvetno društvo porekla — raj so last verskih °drxka skupina v letošnji sezo- »Svoboda« v Vidmu-Krškem je sekcij — ljudje z veseljem šeni šest "IcdalUkih premier, na obljubilo, da bo knjižnici na gajo po njih, v glavnem zato. Zdolah pa so jih imeli celo de- Velikem Trnu odstopilo nekaj da imajo nekaj za branje. Tu «et! prav km marliivi so na novih del. S tem pa vprašanje pa je treba pomisliti, kako Raki. " knjižnic še nc bo rešeno. kvarno lahko vplivajo takšne Mirno lahko trdimo, da so V občinskem merilu namera- knjige na bralca, ki omahuje kultm-noprosvetna društva v vajo izvesti veliko akcijo za °bčini Videm-Krško letošnjo zbiranje knjig, predvsem iz sezono dobro delala. raznih sindikalnih knjižnic, kjer „ Vs» ta društva pa imajo tudi leže knjige neizkoriščene. Te svojo knjižnice. V Leskovcu je knjige bi potem, če bodo sin- boljši načm preprečevanja pa Pr. 360 bralcev, med njimi dikalne podružnice v to privoli- bi bil ta, da se nudi knjižnicam H() odraslih, ki stalno posega^ le, razdelili vsem knjižnicam v dovolj dobrega čtiva, ki bo lab-30 Po lepih slovenskih knjigah, občini in bi tako vsaj delno ko zadovoljevalo vse bralce na Kakor v tem kraju, deiujejo zamašili nastale vrzeli. * / med napredno in nazadnjaško miselnostjo... Vsekakor je nujno, da se tako izposojanje knjig prepreči. Naj- vasi. Tole so menda dekleta iz Jag njenice, ki so zaključila tečaj gojencem, še nekaj več, kot nudi sedaj v okviru učnega načrta za nižje glasbene šole. Oba nastopa gojencev glasbene šole v Trbovljah, tako prejšnji torek v dvorani Delavskega doma kot v sredo v Domu »Svobode-Zasavje«, sodita med uspele koncertne prireditve letošnjega leta. V nad dve uri trajajočem sporedu smo poslušali gojence od najnižjih do najvišjih letnikov. Kakor so bili mali začetniki prikupni s svojim nastopom, so vendarle že pokazali solidno znanje in nas prepričali, da so njihovi vzgojitelji vložili veliko truda, da so z njimi dosegli to, kar so nam pokazali na nastopu. Pravo umetniško podajanje pa so pokazali gojenci višjih letnikov, od katerih lahko pričakujemo, da se bodo kaj kmalu vključili v razne glasbene ansamble in izpopolnili neljube vrzeli, ki jih še danes opažamo pri raznih javnih nastopih. Mirno lahko trdimo, da vsi predavatelji z direktorjem prof. Marinom na čelu uspešno vrše svoje kulturno poslanstvo in vzgojo mladega glasbenega kadra. Tudi imena komponistov skladb, ki so jih izvajali gojenci šole, pričajo, da šola teži po kvaliteta • vzgoji svojih gojencev; Viotti, Mozart, Chopin, Schubert, Beethoven, Grečaninov in drugi so imena, ki jih lahko zasledimo le na kvalitetnih koncertih. Prijetno je iznenadilo poslušalce tudi to, da so bile skoraj vse klavirske spremljave spremljane z gojenci, kljub temu, da je marsikatero delo zahtevalo od spremljevalca nič manjše znanje in obvladanje instrumenta kot od solista. Program nastopa so dopolnil) cicibani, pevski nonet in pevski zbor, zaključek pa je izvedel orkester. Vse nastopajoče skupine so bile dokaj dobro naučene, vendar bi priporočili, da se za šolske zbore in orkestre izbirajo dela, ki bodo gojencem laže dojemljiva, ki bodo mladim glasbenim delavcem pri pouku v korist in ne bodo zaradi ne-dognanosti trpela v osnovi na svoji vrednosti Poleg tega je bilo opaziti, da gojenci niso dorasli izbranim skladbam, kot n. pr. Griegovi »Solvejgina pesem«, pri kateri je bila potrebna pomoč s solisti, ki niso vključeni v Glasbeno šolo Trbovlje, kar pa vsekakor ni namen javnega nastopa šole. Na splošno pa lahko trdimo, da je javni nastop šole uspel in lahko čestitamo predavateljskemu zboru kakor tudi nastopajočim gojencem Lisica Zsiforef ica In Zvitorekpa je zmagoslavno vzravnala glavo in rekli: »Milostni kralj in gospod! Iz vsega srca se vam zahvaljujem, da ste natančno poslušali moje besede, ki so vas jasno prepričale, da sem nedolžna in čista kakor jutranja rosa!« Tako je Zvitorepka s voj im nabrušenim jezikom kralja 'n veliko drugih gospodov zvodila za nos. Opisala' pa je tudi dragotino tako natanko in se držala pri tem tako žalostno, da so skoro vsi verjeli v njeno bajko in so jo celo tolažili zaradi dozdevne izgube. Kralju je venomer rojila bajka o prstanu po glavi. Prekrasno opisana dragocenost mu je vzbudila upanje. da utegne vendarle naposled ozdraveti, In prijazno je zato pripomnil lisici: »Le ne obupaj, Zvitorepka! Prepotuj vse dežele in neutrudno išči izgubljeni prstan! Če ti 'bo pa treba pomoči, se obrni le kar do mene!« »Hvala vam za vaše tolažilne besede, gospod moj in kralj!« odgovori lisica. »Vam pristop, da kaznujete umor, ki ga je povzročila dragotina, » jaz bom medtem neutrudno iztikala za ukradenim prstanom. Podnevi in ponoči bom potovala in ves svet izpraševala. Ako ga pa ne najdem in bi bila sama preslaba, da bi prstan dobil« v svojo oblast, vas bom prišla prerit pomoči. Tako upam. da pride prstan naposled v vaše roke. za katere je bil namenjen. A za ves moj trud in neutrudno bri-go mi bo največje plačilo — mojega kralja naklonjenost in milost.« To govoričenje se je kralju prijetno lovilo v ušes«. Zadovoljno je prikimaval in prikimavali so tudi boljari in veljaki, kajti Zvitorepka je lagala, da bi bila kmalu sama sebi verjela. Trgovsko podjetje Sava MEDVODE čestita za praznik PRVI MAJ in se priporoča učno premikal po cesti. Njegova zamisel je sicer zbudila veliko pozornost, ti strokovnjaki so bili mnenja, da je izum ne-prikladen zaradi tega, ker je moral voznik večkrat z vozila, da je podpihal ogenj pod parnim kotlom. No, Nicolas Cug-not se je s svojim avtomobilom vozil skozi mesto in je med nepoučenim prebivalstvom povzročil velik preplah. Avto-torpedo po dirkališču Znani italijanski dirkač Piero Tartuffi je poizkušal 2 januarja 1956 zrušiti svetovni rekord v zelo nenavadnem avtomobilu ki je izgledal kot torpedo. Dirkač je hotel zrušiti rekord na progi v Monzi kjer se vsako leto prirejajo velike mednarodne avtomobilske dirke. Na teh dirkah tradicionalno sodelujejo najboljši svetovni dir-kalci. Prvi poizkus Tartuffia je propadel zaradi tega, ker se je zgodila okvara na vozilu v času, ko je imel samo še 1 km do 35 Ks in dosegel je hitrost 40 km Na poti na Dunaj so imeli več postaj, da so se spočili. Danes je seveda drugače — Danes si v 12 urah na Dunaju. Ko se je prvič peljal na Dunaj se je doktor tako izmučil, da je nazaj peljal šofer sam, medtem ko so se gospod raje peljali z vlakom. Dr. Ber-dach pa je imel tudi hčerko. To je hotel omožiti s šoferjem, toliko ga je imel v čislih. Pri hčerki pa je bil šofer tudi bolj priljubljen kot oče, ker je znal voziti avto. (Danes e- ni nič posebnega, če zna" avto.) Prvi avto, ki je p rbov- Ije je tudi kmal. proč. Leta 1912 je v i.^ovljah že obstajala prva Avto-družba, ki so jo ustanovili takratni trboveljski veljaki: Vodušek, Mol, Plavšak, Gorepevšek, Rozina, Dreo, Forte, Kramar in drugi. Družba je imela 8 članov ter ji je bil namen upostaviti avtomobilsko zvezo med postajo in trgom Trbovlje. Avtobus so dobili z Dunaja. Bil je znamke »Saurer«, ponj pa je šel naDu- V Trbovljah Je na avtobusih vedno gneča cilja. Hitrost ki jo je dosegel Tartuffi je tako sijajna, vendar so vsi prepričani, da bo pri nadaljnjih poizkusih rekord na tej progi presežen. Prvi avtomobil v Trbovljah V Trbovljah so bili začetki razvoja avtomobilizma in mo-torizma dokaj skromni Prvi avtomobil je bil čudež. Dosegel je hitrost 35 km, upoštevati pa je seveda tedanje ceste, ki so bile poglavje zase. Leta 1912, ko je prispel v Trbovlje prvi avtobus niso poznali asfaltiranih cest. Če si hotel v Ljubljano z avtom, si moral voziti za Savo do Zidanega mosta, od tu dalje proti Celju, iz Celja pa do Ljubljane. Prvi avto je imel v Trbovljah dr. Berdach Kupil ga je leta 1910. Uporabljal ga je za sebe. Leta 1912 pa je že prispel v Trbovlje prvi avtobus. Takrat še ni bilo ceste za Savo proti Zagorju, preko Podme je pa tudi ni šlo, ker je bila cesta ozka in slaba. V Zagorje si prišel le čez hrib, a si ponavadi ostal v kanalu Sele pozneje, ko so se motorji izboljšali si lahko pognal preko hriba, drugače pa si moral narediti velik ovinek, če si hotel priti z avtom ali motorjem v Ljubljano. Daimler, prvi avto v Trbovljah Ko je prispel prvi avto v Trbovlje, je letelo vse za njim. Dr. Berdach ga je pripeljal v Trbovlje in skupno z njim pa je prišel tudi tovarniški šofer ki je ostal toliko časa v Trbovljah, da je naučil upravljati z avtom pokojnega Trupeja. Pokojni Trupej je bil takrat usluiben pri rudarskih delavnicah. Po poklicu je bil kovač, ker je bil zelo pameten, si je dr Berdach izbral prav njega za šoferja. Tako je Trupej postal družinski šofer dr. Ber-dacha, 'in bil zelo čislan v Trbovljah. Takrat so bili šoferji skoraj bolj čislani kot danes direktorji. Ko je peljal dr. Ber-dacha na Dunaj, je rab*' zn vožnjo 4 dni, avto je imel naj še danes živeči ključavničarski 'mojster iz Trbovelj, tovariš Guček. Značilno je, da je imel ta avtobus dva razreda. I. razred je bil takoj za šoferjem. Imel je tapecirane sedeže in je veljal 60 krajcarjev, medtem ko je imel drugi razred le navadne sedeže, ki so veljali 50 krajcarjev. I. razred je imel 8, drugi razred pa 20 sedežev. Spočetka se ljudje niso hoteli voziti, danes je to drugače. Predno se pripelješ v Trbovlje, moraš že v Zagorju ali v Hrastniku čakati v vlaku pr» vratih, da dobiš prostor v avtobusu. In še danes se zgodi, da avtobusa ni, čeravno živimo v dobi razvite tehnike. Ljudje se takrat niso hoteli voziti z avtobusom. Rudarji so raje hodili peš. Dejali so, da ta čas, ko pride avtobus do Dreota, si ga že lahko privoščijo kak »fir-keljček« Da bi se ljudje navadili na vožnje z avtobusom, so jih vozili nazaj brezplačno, tako so prav radi plačali pristojbino. Zanimivo pa je še to, da je bil prvi avtobus v Trbovljah znamke »Saurer«, pa tudi današnji ima isto znamko. Prvi karambol Bila je nedelja 1913. leta. Avtobus je peljal ljudi iz Zgornjih Trbovelj. Cesta Takrat ni bila tako široka, kot je danes. Pri Škratu, kjer je danes sedež trgovinske zbornice se je avtobus zaletel v lipo, sicer ni bilo nič hudega; šofer Guček pa je zato, ker se je vse srečno izteklo, dobil še nagrado 5 kron. Avtobus se je pokvaril Nekega dne se je avtobus pokvaril. Promet pa je moral iti naprej. To vprašanje so rešili tako, da so vpregli v lojtr-ski voz konje, pritrdili avtobusno zračno hupo na voz In’ promet se je razvijal naprej z ■avtobusom« dveh konjskih sil. V času avtomobilizma, ko je bil zagon avtomobila še na ročni pogon (nekateri ga imajo še danes) je prišel s postaje pokojni Poklšek. Smejal se je avtomobilu in dejal, da raje hodi peš, če pa se bo peljal z avtomobilom, bo kupil takega, da bo kar na gumb pritisnil, naredilo bo fr, fr, fr in peljalo bo On kakor vsi drugi smo dočakali tudi ta napredek tehnike. Res pritisneš samo na gumb in že naredi fr, fr, fr. Po ižbruhu prve svetovne vojne je vojaška oblast prevzela oba avtomobila in šoferje. Kakšno je bilo slovo, ko so se vozovi odpeljali v Celje nevojaško komando. Ljudje so seže privadili vožnje na postajo in nazaj in naenkrat je nastopila zopet stara doba pešačenja na kolodvor, če pa si imel dobre /.veze, si se lahko z rudniškim vlako- potegnil i/. '/-'d ožim ma od postaje. Po prvi Svetovni vojni je bil avtobusni promet zopet obnovljen. Seveda pa je bilo treba izposlovati od tovarne »Saurer« novo šasijo. Po raznih okoliščinah z izkazili, prepustnicami in carinarenjem se je posrečilo tov. Gučku, da je iz razsule, nekdanje mogočne Avstrije pripeljal v novo se snujočo državo SHS nov avto. Stara Avto-družba se je razšla in nova družba je nadaljevala vožnjo do postaje in nazaj Tu so bili soudeleženi že domači šoferji Jože Dolanc in Tine Bizjak. Kasneje je pre vzel podjetje tov. Arzenšek F. Nastali pa sta tudi še dve konkurenčni podjetji Kačnika in Zemljana, tako da je bil prevoz potnikov na postajo in iz postaje zagotovljen. Od treh avtobusov do današnjih podjetij Leta 1924 so bila v Trbovljah tri podjetja za prevoz potnikov. Vozili so Zemljan, Kač-nik in Avto-družba Arzenšek. Takrat je vozil le en avtobus in dva luksuzna avtomobila, ki pa nista bila tako udobna kot danes. Takrat še ti avtomobili niso imeli »gajžle«, se pravi antene v avtomobilu. Avtobus je imela samo Avto-družba 1924. leta. Arzenškov naslednik je bil Dolanc, po osvoboditvi SAD Celje, potem občina, Okrajno avtobusno podjetje, danes pa »Avtoprevoz« v Trbovljah, ki pa se bori z velikimi težavami. Izgleda, da bo danes kmalu tako, da bo imelo vsako podjetje v Trbovljah svoje avtobuse, podjetje »Avtoprevoz« pa ne more priti do novih prepotrebnih avtobusov . Posebni doživljaji... Avtobus, ki je takrat vozil po Trbovljah, je bil tako visok, da so fantalini lahko lezli pod avtobusom. Tako se je nekega dne vozil v avtobusu tovariš Plavšak, st. Pa se je janlepil za avtobus neki fantalin pri današnji Strojni tovarni. Prišlo je do majhne nesreče Vsi so mislili, da so fanta povozili in klobuk je ležal na tleh. Fanta Brezplačna vožnja, ker so rinili avtobus V onih časih, ko avtobusi še niso bili tako vsakdanji kot so danes so morali ljudje, če so hoteli, da se je promet redno vršil avtobus vsak dan riniti, zato pa so imeli vsi tisti, ki so ga rinili brezplačno vožnjo Se danes ga je treba večkrat riniti, največkrat zjutraj ob 5. uri, brezplačne vožnje pa ni več. Prvi avtomobil za gasilce leta 1939 Prvi avtomobil so dobili gasilci leta 1939. Pripeljal ga je tovariš Guček. Nekateri so se takrat vpraševali kaj naj bi z njim, ko itak ne bodo nikamor prišli. Ko so pa peljali z- avtom ves potrebni material in celo 32 gasilcev do Marka, so spremenili svoje mnenje, in spoznali, da z avtom res hitro prideš na cilj Prve moto-dirke v Trbovljah Kljub hitremu razvoju moto-rizma po svetu in tudi po naših revirjih, ni bilo vse do leta 1948 v Trbovljah nobenih dirk. Leta 1948 pa so bile prve dirke na stadionu Rudarja v Trbovljah. Tradicionalne motorne dirke od Dimnika do Katarine pa so bile prvič 1954. leta, 1955. in letos 1956. že tretjič Prvo motorno kolo v Trbovljah Prvo motorno kolo v Trbovljah je imel fotograf Cokan, znamke Puch, drugega pa je imel trgovec Moll, _ ki je imel trgovino na Vodah. Nadalje so imeli železnega konja še Janez Forte, Jože Sešler, Rotar, Plev-čak in drugi. Danes pa je motornih koles že veliko. V stan Jugoslaviji motorizem še ni bil toliko razvit, poživil pa se je, ko so na ljubljanskem velesejmu začeli prikazovati najnovejše modele. O avtomobilizmu smo se malo več razpisali, o motorizmu pa kaj več drugič. so iskali pa ga ni bilo nikjer, končno pa so opazili, kako je za vogalom kazal jezik vsem in se jim posmehoval. Ker je bil avtobus tako visok, da je lahko zlezel spodaj, so ga seveda zaman iskali. Takrat je imel sprevodnik za odganjanje otrok bič, s katerim je odganjal otroke, ki so se obešali za avtobus. Pa se je primeril tudi slučaj, da si je eden izmed dečkov zlomil nogo, ker se je obešal na avtobus. Šofer se je izgovarjal, da nima zadaj oči, pa jih tudi v resnici ni imel Vinska trgatev v avtebusu Leta 1922 ni bilo na razpolago dvoran kot so danes za razne prireditve. Pa so jo »po-gruntali« in naredili vinsko trgatev kar v avtobusu. Ko je bila zabava na višku, je prišel policaj in napovedal policijsko uro. Kaj so storili? Odpeljali so avtobus z vinsko trgatvijo kar v Bevško in tam nadaljevali trgatev brez policijske ure. Za nameček pa še to, da je prihodnji dan, ko je bila zopet vzpostavljena redna vožnja, šofer Gucmandl zaspal kar za volanom, sicer pa ni bilo nič hudega. Sindikalno šahovsko iekmovan e v Trhovl ah V počastitev 10. obletnice proslavitvo delavskega praznika 1. maja v svobodni Jugoslaviji je Občinski sindikalni svet v Trbovljah organiziral šahovsko tekmovanje članov sindikalnih podružnic v občini. Za tekmovanje se je priglasilo deset, sindikalnih podružnic s 14 ekipami. Vsaka skupina šteje po 6 članov. Skupno nastopa 82 šahistov. Ker je letošnje leto ObSS Trbovlje uspelo zajeti v tekmovanje množično število ljubiteljev šaha, je svet organiziral tekmovanje tako, da bo vsaka ekipa igrala z vsako priglašeno ekipo, zaradi česar bo to tekmovanje trajalo do občinskega praznika v Trbovljah. Šahisti igrajo vsako sredo in petek s pričetkom ob 17. uri v prostorih 5D »Rudarja" in ŠD »Svobode«. Prvo šahovsko moštvo trbo-'eljslcega rudnika je v obeh olih r! -gin vse w ■'soglive točke in votli z 12 točkam Drugo mesto si je priborilo z 10,5 točke prvo moštvo Strojne tovarne, ‘ tretje in četrto mesto si delita z 8 točkami drugo moštvo rudnika in Elektrarna itd. Prvak tega tekmovanja, ki bo trajalo do konca meseca maja, si bo priboril pravico sodelovati na sindikalnem prvenstvu v Portorožu. Poleg tega tekmovanja pa bodo vse priglašene šahovske ekipe odigrale v nedeljo, 29. aprila ob 8. uri zjutraj množični brzopotezni turnir v dvorani restavracije »Turist« na Vodah Prvak tega tekmovanja bo prejel prehodni pokal ObSS Trbovlje. s. L. Ne pozabite: vsak naročnik ..Zasavskega tednika" je zavarovan! —vi (ur—>sto zielo dobrih orodnih telo-£?dcev, med njimi sta celo dva, sta šla na državno pfrven-styo. Nadalje je v tem društvu vključeno precej mladine, ki redno vadi. Pred leti je društvo ^"ganiziralo glasbeno akademl-3° z naslovom »Ne pozabimo!«, katere se vsi še danes z vese-]em spominjamo. Takrat so Priredili tudi spominsko raz-^Vo, na kateri so prikazali razvoj svojega društva od ustanovitve do danes. 6. Kakšna Je povezava vaše zveze s športnimi društvi In klubi? Na spolšno je ta povezava dobra. Morala pa bi biti še tesnejša v raznih tekmovanjih, k»t so n. pr. odbojka, rokomet, atletika in podobno. V našem okraju imamo 11 športnih društev oz. klubov, razen tega še 3 smučarska društva. Ta društva oz. klubi bi morali imeti tesejše stike z matičnimi TVD »Partizana« zaradi smotrnejšega izkoriščanja orodja in športnih objektov. 7. Kakšne so možnosti za razširitev telesno-vzgojih društev na vasi? V telovadna društva »Partizana« je vključeno premalo kmečke mladine. Na naši skupščini je bilo mnogo govora o tem, prav tako na raznih posvetovanjih. V Pcdkumu je bilo n. pr. na pobudo tamkajšn je šole in prosvetnih delavcev ustanovljeno novo društvo. To društvo je za začetek organiziralo prav dobro smučarsko tekmovanje. Zgradili so tudi sami. 40-me-trsko smučarsko skakalnico. Tako bi lahko ustanovili telovadna društva tudi drugod po vaseh, saj imajo marsikje boljše pogoje. Moral bi pač biti povsod nekdo, ki bi se za to stvar zavzel. 8. Kakšni so problemi posameznih društev? Skoro vsa telesno-vzgojna društva »Partizana« m bora a finančnimi težavami, kajti večina društev nima stalnega vira dohodkov. Društva največ izdajo za vzdrževanje telovadnic, za kurjavo in razsvetljavo, predvsem v zimskih mesecih. Naj navedemo samo primer društva v Trbovljah, ki izda letno za te namene po pol milijona dinarjev. Drugo pereče vprašanje je pomanjkanje vaditeljskega kadra. Letos bo okrajna zveza priredila v poletnih meseci!} splošni vaditeljski tečaj, na katerega bodo vsa društva poslala po nekaj svojih članov. S tem bomo nekoliko ublažili to pomanjkanje, dokončno rešili ga pa še ne bomo. Vodniki v društvih zaslužijo vse priznanje za svoje delo. Ugotovljeno je, da pustijo zelo veliko svojega prostega časa v telovadnici. Statistika nam kaže, da so vaditelji v društvih »Partizana« v našem okraju opravili okrog 13.000 vadbenih ur, kar opravi 11 s^lno plačanih učiteljev telesne vzgoje v svojem rednem šolskem delu na leto. Priprave na sam izlet, na Titovo štafeto kakor tudi na ostale množične prireditve so velike, zato v uspeh ne smemo dvomiti. Okrajna zveza »Partizana« se bo še nadalje trudila in iskala poti za razširitev in možnost telesne vzgoje, tako bo krepila čim širše množice in mladino, Id si bo s telovadbo utrdila telo in okrepila duh. Albina Roš OBJAVE IN OGLUŠI OBJAVA Obveščamo vse kmetovalce, odkupna podjetja in ostale kupce, da bo v Brežicah v sredo, 9. maja veliki letni živinski in svinjski sejem. — Vsako soboto so v Brežicah znani in dobro obiskani svinjski sejmi. Kupci ,in prodajalci vabljeni! Komunala Brežice. Kšnemciogrcfi Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal danes in jutri, v nedeljo, ameriški film »Kraljica Kristina«; v glavni vlogi Greta Garbo. Predstave; danes, v soboto, ob 17. in 19. uri, jutri, v nedeljo, dopoldne ob 10. uri, popoldne ob 15., 17. in 19. uri. — Od 1. do 4. maja ameriški barvni film »Beg iz trdnjave«. — Od 5. do 7. maja avstrijski film »Don Juan«. — Od 8. do 10. maja jugoslovansko-nemški film »Poslednji most«. Kino »Svoboda - Trbovlje n« bo imel na sporedu 1. in 2. maja ameriški barvni film »Zakon je močnejši«. — Od 5. do 7. maia jugoslovansko-nemški film »Kli-sura«. »Partizan« Sevnica: Dne 28. in 29. aprila ameriški film »Zmaga ali smrt«. — 1. maja ameriška barvna risanka »Aliče v čudežni deželi«. — 5. in 6. maja angleški film »Begunec«. — 12. in 13. maja ameriški barvni film »V dolini bobrov«. Kino Brestanica; Od 27. do 29. aprila ruski barvni cirkuški film »Arena pogumnih«. — Od 1. do 3. maja ameriški barvni ljubavni film »Lili«. — Od 4. do 6. maja ameriški barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — 9. in 10. maja francoski lju4 bavni film »Ponočni ljubimci«. — Od 11. do 13. maja- ameriški barvni pustolovski film »Dvoboj v džungli«. sem delovnim kolektivom v območju okraja iskreno čestita k prazniku d sla 1. MAJU KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA Z A G 0 R JE Mariborsko-varaždinska liga Bratstvo ni uspelo u Soboti Soboto : Bratstvo 3:1 (3:0) »Bratstvo« iz Hrastnika jev nedeljo, 22. aprila gostovalo v Murski ' Soboti proti moštvu »Sobota«. Težko je zmagati na igrišču v Soboti, vendar pa je kljub temu »Bratstvu« upelo doseči nizek rezultat. Blatno to težko igrišče je onemogočilo igro, id jo J« modi tudi dež. Požrtvovalno moštvo iz Hrastnika Je sicer v drugem polčasu igralo neodločno, vendar so si domačini zagotovili zmago že v prvem polčasu. Končni rezultat 3:1 za »Bratstvo« ni velik. Mariborsko-celjska liga Poncun^ zmago Proletarca u Zagorju Proletarec : Aluminij (Kidričevo) 3:1 (1:0) bo. Sodnik Brunšek iz Celja jo Ni bil ravno preveč lep nogomet v Zagorju v nedeljo, ko so gostovali tamkaj nogometaši iz Kidričevega. Z ostro igro in nešportnem ponašanjem se pač ne da doseči zmage, kljub temu, da je še sodnik sodil sla- imel pač slab dan. »Proletarec« je goste odpravil s 3:1, kar je bilo dovolj za dve dragoceni točki. Gole za domače sta dala Ogrinc dva to Pangeršič enega, za go6te pa desna zveza. Brežicam zmogouiti NK Brežice : ŽSD Celje 3:2 (1:0) Enkrat zaigrajo dobro, drugič slabše. Forma brežiškega moštva je dokaj spremenljiva kot aprilsko vreme. Tokrat, v nedeljo, 22, aprila se je moštvo srečalo z gosti ŽSD »Celje« iz Celja to jih premagalo po dokaj težki in razburljivi igri s tesnim rezultatom 3:2. Nogometna tekma v Hrastniku V nedeljo, 22. aprila, sta odigrala na stadionu »Rudarja« v Hrastniku prvenstveno nogometno tekmo NK Radeče in domači »Rudar«. Čeprav je igro motil dež, je bila tekma obeh moštev vendar borbena in lepa. Zmagal je Rudar z rezultatom 4:1 (1:0). Tekmo je vodil tov. Butkovec iz Trbovelj dobro. V predtekmi so igrali mla- dinci »Proletarca« iz Zagorja in mladinci »Rudarja« neodločeno 2:2 (1:1). B. G. Dokaj boljše so se Brežičani pokazali v jesenskem delu tekmovanja, kjer so Celjane premagali v Celju kar s 5:0. Rudar ostal brez točk Tekstila« (Oroslavje) : Rudar (Trbovlje) 2:0 Nogometna tekma, ki so jo igrah Rudarjevci iz Trbovelj preteklo nedeljo v Oroslavju s tamkajšnjim moštvom, je bila bolj podobna vraterpolu kot pa nogometu, kajti igrišče je stalo v vodi in blatu. Sicer je bil teren enak za obe moštvi, tako za »Rudarja« kot za »Tekstilca«, zato je zastonj vsako izgovarjanje na salbo igrišče. »Rudar« je — kakor po navadi — na tujem terenu igro izgubil in pustil dve dragoceni točki v prid »Tekstilca«. Prihodnja tekma bo 6. maja v Trbovljah med »Soboto« in »Rudarjem«. SVOBODA (Trbovlje)—Svoboda (Kisovec) 6:0 Nedeljsko prvenstveno nogometno srečanje med »Svobodo« iz Trbovelj in »Svobodo« iz Kisovca se je končalo z zmago trboveljskega moštva. V predtekmi so se pomerili mladinci obeh moštev. Tudi tu so bili Trboveljčani uspešnejši in so zmagali s 6:0. Pionirji obeh »Svobod« pa so odigrali nogometno tekmo z 1:0 v korist ki-sovškega društva. S. L. SehousSti turnir u Trbovljah V počastitev »Mladinskega tedna«, ki ga prirejajo dijaki trboveljske gimnazije je bilo odigrano moštveno brzoturnir-sko prvenstvo v šahu. Tekmovanja so se udeležili šahisti — mladinci štirih moštev: Industrijsko-rudarska šola, Industrijsko-kovinarska šola, Strojne tovarne Trbovlje in Gimnazija. Nadmočno je zmagalo moštvo gimnazije v postavi: Jazbec, Hribovšek, Dolinšek, Železnik, Gala in Dolanc. Dosegli so 14 točk od 18 možnih. Ostala moštva so se razvrstila takole: IKŠ 8 točk,- STT 7,5 točke, IRS 6,5 točke. Najboljše uspehe na posameznih deskah so dosegli: 1. Hinko Jazbec ,(Gimn.) 3 točke: 2. Papež (STT) in Hribovšek (Gimn.) 2,5 točke; 3. Stane Ce- Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Krškem, ki mi je izplačal odškodnino za poginule čebele. Obenem priporočam vsem čebelarjem, da zavarujejo svoje čebele. Fonzi Lopatič ZAHVALA Kolektiv, državne glasbene šole Trbovlje se iskreno zahvaljuje upravnemu odboru »Svo-bode-Center« in upravnemu odboru »Svobode-Zasavje« za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob javnih nastopih učencev trboveljske glasbene šole. Prisrčna hvala tudi direktorju Elektrarne Trbovlje, tovarišu Igorju Merviču, ki je oskrbel avtobusni prevoz za vse učence. Dežurna služba v Zdravstvenem domu v Brežicah 29. in 30. aprila 1956: dr. Svetozar Rajner v Zdravstvenem domu Brežice (tel. št. 17a). 1. in 2. maja 1956: dr. Jože Peček, Brežice, Prešernova ul. (tel. 19). 6. maja 1956: dr. Svetozar Rajner v Zdravstvenem domu. ZAHVALE Elko Komlanc, progov. delavec žel. postaje Sevnica, moj oče Franc Komlanc in mati Katarina se zahvaljujemo za požrtvovalnost sosedom in okoličanom, kakor tudi gasilcem iz Sevnice, ki so priskočili na pomoč pri gašenju stanovanjske hiše ob požaru, prenešenem s pogorišča Ivana Pompeja, Orehovo. Jelko Komlanc in starši MALI OGLASI TODAM 2-stanovanjsko novo hišo z vrtom v Trbovljah. —* Naslov v upravi lista. PRODAM HlSO z lepim vrtom, takoj vseljivo, v Sevnici. — Slavko Kržan, Sevnica 37. Na tej cesti se bodo jutri pomerili najboljši motoristi ne (IKŠ) in Henrik Dolinšek (Gimn.) 2,5 točke; 4. Emil Kmet (STT) 3 točke; 5. Miran Gala (Gimn.) 3 točke in 6. deska Rudi Dolanc 3 točke. (n) Drobiž V zasavskem okraju delujeta dve ribiški društvi s 684 člani. Lansko leto so ribiči ulovili 7120 kg rib. Iz predhodnih podatkov kmetijske ankete povzemamo, da je število goveje živine v letu 1955 V okraju Trbovlje porastlo za 3,2%, število konj za 0,2%, število perutnine pa za 4,5%, medtem ko je število prašičev in ovac nazadovalo. Vremenska napoved ra prihodnji teden Od konca tekočega tedna do srede prihodnjega tedna v splošnem ugodno, deloma sončno vreme, vendar včasih krajevne padavine oziroma nevihte. V ostalem pa neugodno 'vreme s pogostimi padavinami in močnimi ohladitvami; sneg skoraj do nižin. Ob razjasnitvah nevarnost slane. Dr. M. V. Naročnikom Prešernove družbe Vse naročnike, ki so naročili dodatne knjige »Prešernove družbe« pri tov. Fricu Mrzelu, vljudno prosimo, da jih čimprej dvignejo v »Knjigarni Trbovlje« v Trbovljah. ŠE NEKAJ VESTI Na rudniku Trbovlje-Hrastnik so volili Prejšnji petek, 20. aprila se rudarji rudnika Trbovlje-Hrast- nik izvolili nov delavski svet. Volitve so bile na 10 voliščih v Trbovljah in Hrastniku, nadalje v Arandjeloveu, Boru in Varešu, kjer delajo delovne ekipe RGP. Volitev se je udeležilo 96,5 %> vseh volilnih upravičencev. Zanimivo je, da je na upravi rudnika samo 1 volivec povzročil, da osebje rudniške uprave ni volilo 100-odstotno. Od volitev 90 se nadalje abstinirali največ delavci s kmetov, kajti med samimi poklicnimi rudarskimi delavci obstinence od volitev ni bilo. Volitve so pokazale, da nekateri polprolptarci še vedno gledajo rudnik kot na nekakšno »molzno kravo«, ne pa da j® rudnik tudi njihovo nodletie in da je potrebno, da se vsi prizadevajo za čimbolj.?o proizvodnjo in tudi za vge ostalo. Novi delavski svet rudnika šteje 83 članov. Planinski teden v Radečah V Radečah bodo imeli od 6. do 13. maji III. Planinski teden s pisanim programom. Med drugim bodo na sporedu planinska predavanja, izleti in predvajanje slovenskega filma »Kekec«. PRIČELI S POČASTITVIJO DELAVSKEGA PRAZNIKA V KRŠKEM SO Tik pred zaključkom redakcije te številke smo dobili sporočilo, da so v Vidmu-Krškem že pričeli s počastitvijo 1. maja. V torek. 24. t. m., je DPD »Svoboda« priredila pisan večer, na katerem so nastopile pevska, glasbena, tamburaška in folklorna sekcija in pevski oktet. Program je obsegal dvajset točk in je bil zelo lepo izveden. Za to so najbolj jasen dokaz številni poslušalci, ki so bili s to kulturno prireditvijo nadvse zadovoljni. Vse pevske in tamburaške točke je z izvajalci naštudiral tov. Strmčnik, ki mu lahko k uspehu čestitamo, prav tako Dve pismi iz JLA Pred nedavnim smo prejeli v uredništvo dvoje pisem iz naše JLA. Iz Sombora in Mostarja sta nam ga poslala Zasavčana — Lado Frelih iz Trbovelj in Fakin Anton iz Sevnice. Med drugim nam pišeta, da oba redno prebirata naš list, s katerim sta zelo zadovoljna, saj najdeta v njem mnogo novic iz domačih krajev ter pravita, da ga priporočata vsem fantom i? Zasavja, ki služijo vojaški rok. Oba tovariša po tej poti tudi iskreno čestitata vsem prijateljem in ostalim delovnim ljudem, k velikemu prazniku — 1. maju orkestru, tov. Pfajfarju in temperamentni folklorni skupini, nadalje »Veselim fantom« iz »Celuloze«. S to prireditvijo so začeli v Vidmu-Krškem proslavljati že Praznik dela. oJ Krl velike avio-moto dirke v Trbovljah na Progi cd Dimnika do Katarine s sodelovanjem na jboljših domačih in jugoslovanskih dirkačev. Dirke bodo ob vsakem vremenu! 7 DNI POSVETU Ob obisku Bulganina in Hruščeva v Angliji Kdor je ob lanskoletnem obisku Hruščeva in Bulganina v Indiji in Burmi poslušal ali bral njune izjave o britanski kolonialni politiki, najbrž ne bi verjel, da bo prišlo že po nekaj mesecih do uradnega obiska obeh državnikov v Londonu. In vendar se je to zgodilo letošnjega 18. aprila, ko je sovjetska predstavnika. sprejel na londonskem kolodvoru »Victona« sam predsednik britanske vlade Eden. Hladna vojna pravzaprav še ni končana, saj so tu še vedno njeni ostanki: nezaupanje, razdeljena Nemčija, razdvojena Koreja, razdeljeni Vietnam, prepoved trgovanja s 'strateškim blagom preko takoimeno-vane »železne zavese« in vrsta drugih stvari, ki so jih prinesla povojna leta. In če so kljub vsemu temu Angleži povabili sovjetske najvišje predstavnike na uradni obisk v svojo deželo, so nedvomno imeli za to tehtne razloge. Angleška politika na Srednjem vzhodu, ki so jo skušali usmerjati preko Bagdadskega pakta je zaradi odpora nekaterih držav na tem področju zašla v precejšnje škripce. Te države so namreč za protiutež britanskemu in sploh zapadnja-škemu vplivu na tem področju iskale zaslombe pri ZSSR in jo tudi dobile. Na to področje je torej stopil nov faktor, ki ga je treba upoštevati, če ne bi hoteli dopustiti nadaljnjih zaplet-Ijajev, ki bi lahko imeli daljnosežne posledice. Kot Angležem je namreč tudi Rusom dobro znano, da bi vojna na tem področju ne ostala dalje časa izolirano dogajanje, poleg tega pa tudi to, da bi ta, če bi izbruhnila, pomenila konec človeštva. Druga stvar, ki je Angleže napotila k temu, da so povabili Sovjete na obisk, pa je stvar trgovine. Anglija je navezana na izvoz, če hoče živeti, hladna vojna pa je trgovanje med Anglijo in Vzhodom spravila na minimum. Lanskoletno zmanjšanje dolarskih rezerv Velike Britanije znaša 550 milijonov in če zadevo opazujemo s tega vidika, je lahko razumeti, zakaj se je Velika Britanija vedno potegovala za sprejem LR Kitajske v OZN in za odstranitev trgovinskih omejitev proti Vzhodu. Ce bi upoštevali torej samo teh dvoje stvari, ne da bi govorili o novi pobudi francoske diplomacije o urejevanju mednarodnih odnosov, ki sta jo začela francoski min. predsednik m in zunanji minister ob istočasnih očitkih britanski vladi, da ji nedostaja iniciative, o zastoju v razorožitvenih pogajanjih in drugih problemih, ni težko ugotoviti, da so Edena k povabilu vse te okoliščine tako-rekoč prisilile. Vendar to v tem trenutku niti ni važno. Važno je, da je do obiska sploh prišlo, saj neposreden stik nudi še največje možnosti za to, da se dosežejo pomembnejši sporazumi. l: ČfUDA IZ ODPADKOV — Danec Robert Jacobsen si je izmislil poseben način preživljanja. Iz starih odpadkov železa, aluminija, bakra in podobnih kovin izdeluje najrazličnejše okrasne predmete. Svoje delo je že tako izpopolnil, da imajo izdelki že kar umetniško vrednost. Na sliki vidite nekaj njegovih umetnin. 2. »BEG V ZAKONSKI JAREM« — Hotel v Brightonu je znano »pribežališče« angleških mladoporočencev, ki želijo tam preživeti medene tedne. Slika prikazuje hotel, ki je poln srečnih nevest in ženinov. Veseli so se razmestili na hotelskem stopnišču, da jih je fotograf lahko ujel kar vse hkrati. 3. Nenavadna reč se je primerila nekemu kanadskemu živinorejcu. Svinja mu je povrgla sede n lepih pujskov, a je enega po nerodnosti pomandrala. Toda pujsek si je kmalu opomogel. Prav po akrobatsko je začel hoditi po prednjih negah — zadnje so bile hrome, kadar se pa hoče ustaviti, se nasloni še na ril-ček in tako stoji na »treh nogah«. Po štirih mesecih se je pujsek sicer pozdravil, vendar včasih rad »pozabi« in jo mahne po travi kar na svoj stari način. 4. Prelomljen je zid molka okrog obnove nemške letalske Industrije, ki je spet začela z delom in se nenehno razvija. Kaže, da se Nemci ne marajo odreči nobeni veji industrije, čeprav so bile postavljene po končani drugi svetovni vojni zelo stroge omejitve. Slika prikazuje notranjost novega nemškega letala v izgradnji (DO 27), kakršnih je Adenauerjeva vlada naročila že 428 za potrebe vojske Zahodne Nemčije. 5. Na sliki vidimo televizijsko kamero, s katero je možno opazovati procese v atomskem reaktorju ter napraviti različne posnetke. Tako televizijsko kamero so skonstruirali v Vsekakor našim bralcem ob tej priložnosti Še ne bi mogli nuditi sadov tega obiska, čeprav gre že h kraju, ker so se sovjetski in angleški diplomati sporazumeli, da o svojih razgovorih ne bodo javnosti ničesar sporočali pred skupnim uradnim poročilom o obisku. Kakšen bo njegov rezultat? O tem ne bomo ugibali, vsekakor pa ne bo narobe, če posredujemo nekaj besed Hruščeva, ki so bile izjemoma namenjene javnosti: »Prišli smo k vam z odkritim srcem, da bi dosegli vzpostavitev boljših odnosov med našima državama. Vemo, da vi nimate radi komunizma. Tudi mi ne prikrivamo, da ne maramo kapitalizma, toda živeti moramo v miru.* Angliji. Kot vir svetlobe je pred objektiv kamere montiranih pet žarnic. 6. Nov »fular« stroj za barvanje tkanine v zagrebški tovarni »Tvor-pam«. Stroj obratuje v Zagrebu že mesec dni in je avtomatiziran — to se pravi, da lahko barva nepretrgoma. Ta stroj je delo nekaterih tovarniških strokovnjakov in mojstrov. V eni uri lahko obarva več kot dva I tisoč metrov tkanine. V sliki po svetu Teden Rde čega križa v času od 6. do 13. maja V mrežah Interpola Tihotapci in falzifiMcrji z dveh kontinentov # (Po magazinu »300 čuda«) Nato je prižgal cigareto in se poglobil v razmišljanje. Da, vsak poklic zahteva žrtve in samoodrekanje, je misiil. »Jacques Prudeaume je bil opažen,« poroča Olga naslednji dan, »na bulvaru Strassbourg-Saint Denis.« Bulvar Strassbourg-Saint Denis je izrazito v delavskem področju. Tu so mnogoštevilne delavnice za popravilo lokomotiv, majhna električna centrala in nekaj tiskarn za poštne karte. Tiskarne! Inšpektor Bretogne je bil nenavadno dobre volje in prepričan, da lov sedaj ne bo več dolgo trajal. Zares, imel je prav. Olga poroča: »Jacques Prudeaume se je v neki krčmi na tem bulvaru sešel z nekim Angelom Varenijem, lastnikom neke tiskarne.« Popoldne istega dne je kurir predal vratarju hotela pismo za gospoda Rkigelbergerja, ki so mu ga takoj izročili. Ringelberger-Bretogne je takoj odprl zapečateno pismo in v njem našel poročilo, lpi ga je centrala Interpola dostavila o Angelu Vareniju: »človek, star 55 let, popolnoma siv, doma iz Marseilla. Pravo mesto njegovega bivanja je Genova. Petkrat je že predkaznovan zaradi falzificiranja denarja ...« Isti večer sta se Jacques Prudeaume in Angelo Vareni pojavila v nočnem lokalu »Good Lack Bar«. Približno uro pozneje je bilo inšpektorju Bretogneu dostavljeno pismo s tole vsebino: »Lastnik bara ,Good Lack‘ je Kemal Mandehar, po rodu Alžirec, nekajkrat kaznovan zaradi prevar, nedovoljenega nošenja orožja, trgovine z belim blagom in — razpečavanja ponarejenega denarja.« Takoj ko je prebral to pismo, je inšpektor zapustil hotel. Prišel je čas, da stopi v akcijo. Odšel je naravnost v bar »Good Lack«. Cim je stopil v bar, mu je udaril v nos vonj po močnih pijačah, znoju in tobaku. Mize so bile polite, polne ostankov cigaret in pepela. Električni klavir je monotono igral. Za pultom je Bretogne zagledal neke ne povsem mlado ženo s pobarvanimi plavimi lasmi in močno naličenimi ustnicami. »Dober večer!« je pozdravil inšpektor Bretogne z močno l naglaženim nemškim akcentom j ! Dama mu je prišla naproti in mu ponudila, naj sede. 1 Vprašala ga je, kaj želi. 1 Inšpektor Bretogne je spretno povedal nekaj domiselnih : dovtipov in led je bil prebit.. Dama je pričela z razgovorom in postala zaupljiva. Pripovedovala je anekdotice ne ravno najbolj spodobne .., Inšpektor Bretogne izpod oči opazuje goste. Skoraj vsi 1 so temnopolti, prilično mračnega izgleda. Večinoma Arabci. \ Na koncu daje gospod Ringelberger dami, ki ga že ime-{ nuje »Helmut«, bogato napitnino, toda odbije njem pova-1 bilo, naj jo obišče v njenem stanovanju. Zatrjeval ji je, da ) bo prižel drugič, ker je tokrat zelo zaposlen. »Toda priti { hočem gotovo, da skupaj spijeva kak konjak,« ji je zatrjeval ) inšpektor. i Naslednjega dne je inšpektor spet v baru, a četrtega dne je postal že »poslovno« zanesljiv. »Veš kaj, Lu,« ji reče — oba sta se že spoprijateljila in i drug drugega tikata — »jaz sem v zelo težavnem položaju . .« 1 »Kaj je, Helmut?« 'i »Imam nekega prijatelja. Direktor banke je. Spustila sva : se v neke špekulacije. Zelo neprijetne stvari. Imam zaupanje ; v tebe, Lu, drugače ti o tem ne bi pravil...« 'l Dama pokima z glavo: »Torej stvar je v tem: morava se nekako izvleči. Na ■ Dunaju sem slišal, da je mogoče v Parizu kupiti odlično fal-i zificirane dolarske bankovce, ki jih niti najboljši strokov-\ njaki ne razločijo od pravih...« ; Madame Lu ga je nekoliko trenutkov vprašujoče gledala, , nato na dejala: 1 »Koliko bi vložil, dragi?« (Nadaljevanje sledi) C?lo noč Švicarski pesnik Gottfried Keller je prav rad pogledal kozarcu na dno. Nekoč je zašel v majhno kmečko gostilna na bregu Turiškega jezera, kjer so točili čudovito vino. Prihodnji praznik je pozval prijatelja in skupaj sta veslala čez jezero na kozarec žlahtne kapljice. Sedela sta v prijetnem gostilniškem vrtičku in srkala dobro pijačo sla ves'a'a in bila je že pozna noč, ko sta se odzibala k bregu in sedla v čoln, da bi se peljala domov■ Veslala sta na vso moč, a k3 se je zasvitalo jutro, še vedno nista bila na cilju. Iznenada sto začula glas moža, ki je šel trw* mo po bregu in jima zaklical »Hej, gospoda, zakaj pa ne odpneta verige?* V OBJEMI) ZELENEGA T*EK.CA ROMAN # Prevedel V. Pečjak Ogledoval je loke in puščice, jih tehtal In preizkušal ter nazadnje vparšal, če jih zastrupljajo s curarom. Zanikali so, mi pa jim vseeno nismo verjeli. V globini pragozda žive baje plemena, ki čuvajo to skrivnost kot neke vrste domač monopol in jo zaupajo le svojim potomcem. Tem plemenom so potem vsa okolna plemena, ki ne poznajo umetelnosti curara in sestav tega ubijalnega strupa, podložna do groba. Bil sem radoveden, če nam bo uspelo prodreti do njih... Zvečer nas je v spremstvu poglavarjev obiskal misijonar Correa Josč dos Santos, visok, čokat človek asketskega obraza, velik prijatelj in pokrovitelj Indiosov. Pravkar se je vrnil z lova in zato nas zjutraj ni utegnil pozdraviti. Povedal nam je nekaj zanimivosti s poti, na katero se bomo v kratkem podali. Pravil je, da se pred nami nahaja ogromno močvirje, katerega ni še nihče prešel, razen morda pred letom dni nekoliko ubeglih kaznjencev. Domačini pravijo temu močvirju »Zmajevo jezero« in se mu ne upajo približati. Naslednjega jutra se je ulil strahoten dež .— zapozneli vzdihljaj pomladanske deževne dobe, kakor je dejal veliki lo vec Lorco. Pred njim sta se zatekla v naše taborišče dva pragozdna lovca, doma iz Manaosa in nam pripovedovala svoje štorije. Pogostili smo ju in čakali konec dežja. Mrtogokrat 6cm doživel nevihto, toda to tukaj ni bila nevihta, marveč podnebni slap. Voda je dobesedno lila z neba, tako da nisi videl niti roke pred obrazom, kaj šele sosednih šotorov. Mislili smo že, da nam jih bo odneslo, toda šotori so dobro prestali to preizkušnjo. Le profesor Machado je trdil, da mu je ve» čas kapljalo za vrat. Pregledali smo šotor in v njem zares našli komaj opazno zarezo. Zašili smo jo, zalepili ter tako potolažili našega učenjaka. Popoldne sta oba lovca iz Manaosa zapustila naše taborišče. Purus je prestopil bregove in odnesel nekega domačina. Slišali smo vpitje, kričanje, cepetanje nog, ko pa smo vsi blatni pritekli do rek- . Je bilo že prepozno. »En Indijanec več ali manj c — je rekel neki lovec za mojim hrbtom. Zasukal sem se in ga tako grdo pogledal, da je pri priči umolknil. To priložnost je izrabil veliki lovec Lorco ter začel obujati spomine na neko tropsko nevihto, ki ga je nekoč zatekla v džungli. »Pred tremi leti sem spremljal nekeg8 Amerikanca, ki , je ob Rio Negru iskal gumi Kljub mojemu opozorilu, da je pred nama tropsko deževje, se nd hotel vrniti v Santarem. Moral sem ostati ob njegovi strani; plačal me je dobro in prisegel sem mu zvestobo. Ko sva se zarana zbudila, je Negro zares prestopil bregove in ves svet okoli naju je cmokal od mokrote. Niti koraka nisva mogla narediti, ne da bi do kolen zagazila v močvirje. V tej stiski sva se zatekla na visoko drevo, prepričana, da bova tamkaj varna. Začelo je zopet liti in prhka pragozdna tla so se namočila kot goba. Bila sva lačna, da nikoli tega, vendar sva vztrajala ria drevesu, čeprav sva kmalu začutila, da nekaj ni v redu z njegovimi koreninami. Se danes ne vem, kaj je bilo krivo. Morebiti je voda spodkopala korenine, morebiti pa je drevo bilo pri dnu gnilo. Začelo se je nagibati, rahlo majati, vendar ni padlo. Čez dva dni je moj Američan, mister Works, omagal in zdrknil z drevesa. Skočil sem za njim, ga ujel in ga zvlekel nazaj na najino vejo. Tulil je kot obseden. Pri padcu si je izvil nogo In jaz mu nisem vedel pomagati. Ni mi preostalo drugega, da sem ga privezal z lija-nami na vejo. Hranila sva se z dvopekom in marmelado, naposled pa je tudi tega zmanjkalo Veja, na kateri sem čepel in ?1 nisem upal zatisniti očesa, me je žulila. Bil sem ves trd in tog od nerodnega sedenja, po meni pa so gomazele mravlje in proti večeru so nfiju oblegovali roji komarjev ter nama pili kri. čutil sem. da ne bom dolgo zdržal tega. Prava sreča da je moj gospodar večkrat omedlel in ni vedel, kaj se z dogaja... 'io je Zeleni pekel, vam pravim.« HUERTO LOPEZ »A kako sta se rešila?« »Kako? Mižal sem, napol spal, napol bedel in si nenadom3 začel drgniti oči — pod drevesom sem zagledal indijanski kan3 in v njem dva domačina, ki sta zrla gor k meni In mi d0' jala nekake znake. Njima se imam zahvaliti, da sem še Pr‘ življenju.« »Kaj pa vaš Američan?« »Prepeljali smo ga v Santarem in od tam v bolnico v naos.« »Je ostal živ?« »Ne vem« — je skomignil Lorco. »Najina pot je bila k0®* čana, nisem se več brigal zanj.« Domislil sem se, kako nejeverno smo poslušali pripoved3 vanje obeh lovcev, ki sta vedrila v naših šotorih. Rekla 5 ’ da sta že večkrat poskusila se prebiti prek Zmajevsk2ga jezcr a toliko, da ju ni stalo življenje. Zmajevala sta z glavo, ker ^ nismo dali prestrašiti. Trdno smo namreč verjeli v naš uspe , Polkovnik Loos je bil klen človek, odličen organizator in bil prvič v teh krajih. Popoldne, ko smo se tega najmanj nadejali, je neprlčak3 vano zabrnelo v zraku in pojavil se je helikopter. Radlotc ^ grafista sta namreč takoj po našem prihodu vzpostavila Q z njim. Razveselili smo se vrtečega se ptiča prav po otroi,.]i Pristal je kar sredi med šotori, mi pa smo od vseh strani te ^ k njemu, mahali z rokami tn kričali pozdrave. Poročnik Albe* se nas je komaj ubranil. od Prinesel nam je cel kup pošte fn časopisov. Skoraj vsak ^ nas je držal kako. pismo v roki, hitro raztrgal ovoj In ga v sapi prebral. jj Polkovnik Loos Je odredil ljudi, ki so nam odslej rn31^ nabavljati hrano. Predvsem je bil mišljen lov In pa zbir3 ^ sadežev ter palmltlnih src, ki dajo izborno solato, kajti raCUjjti, je treba s pojavom pelagre. Profesor Machado je že začel da se mu majejo zobje, kar pa mu nismo verjeli S konser'-smo morali varčevati. Nihče ni vedel, če jih ne bomo v P gozdu še krvavo potrebovali.