E/HCulC POOBLAŠČEN SERV1S-TRGOV1NA 068 25 835 Canon Št. 37 (2405), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 14. septembra 1995 • Cena: 150 tolarjev JKI I n ft.d VfULl L ala pravice izgn a Društvo izgnancev pričakuje, da bo vlada umaknila take predloge - Zakon o žrtvah vojnega nasilja (3. branje) na septembrski seji - Vlada naj izterja odškodnino BREŽICE, LJUBLJANA - 19.000-člansko Društvo izgnancev Slovenije še vedno bije boj z državo za priznanje in konkretizacijo pravic iz 50. člena slovenske ustave. Na besedilo Zakona o žrtvah vojnega nasilja za tretjo obravnavo, ki bo na septembrski seji parlamenta (predvidoma sredi oktobra), je vlada že dala vrsto dopolnil, s katerimi izničuje nekatere za izgnance bistvene in v drugem branju že sprejete pravice. Izvršilni odbor DIS odločno na NNO SERVISNI CENTER gKrSka vas 28/e TaTT-KrSka vas, Brežice e,/Fax.: 0608/61-450 sprotuje dopolnilom vlade, ki pomenijo po mnenju izgnancev samovoljno razlago ustavnega določila, da “vojni veterani in žrtve vojnega nasilja uživajo posebno varstvo”. Vladni predlogi črtajo posebno varstvo žrtev vojnega nasilja in jih postavljajo v drugo kategorijo upravičencev. Predvsem so prepričani, da je nemoralno in žaljivo odrekanje priznanja statusa žrtve beguncem, ki so zbežali pred načrtnim izgonom (teh je bilo po nemških podatkih 17.000), pa tudi nepriznavanje posebne delovne dobe osebam, ki so bile v času nasilja mlajše od 15 let. Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel odločitev, da se žrtvam vojnega nasilja prizna doživljenjska mesečna renta, vlada pa predlaga črtanje tega določila, češ da bi z NOVO ob starem MESTO, Breg 1 Kandijskem mostu ■ff 068/25-874 lEiasi a prodajalna: MARABU EFAEBERHARD FABER . ^ FlMO, keramični pr^h za odlivanje, kalupi ^'alkza modeliranje EFAPLAST, HOLZY... L.e2a tekstil (svilo, bombaž, platno,...) vj. ® 2a steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) kakovostne šolske potrebščine kopiči, otroške barve, plastelini, papir... " -ijobljkovanja, poslikav, šola oblikovanja za otroke Wv r DOLENJSKEM LISTU n 4. Sse« zimo na trgu dovolj kurjave Morali po poti Niirnberga? '6, '0 'Je ni tako črna, kot se zdi . Policist prekoračil pooblastila? \***ek igra naprej L* in slovenska pot v Evropo <« #. \ ^ * St^ SKORAJDO KOLEN - V letošnjem muhastem poletju smo Pa ,u‘t‘ mraza Je bilo že toliko, da se je koncem av-° že iz marsikaterega dimnika. Ves minuli teden je bil v v soboto pa je dobršen del Dolenjske dobil tudi za-° to^e' ^,raška dolina tja do Dolenjskih Toplic in Uršnih i ilfe e*a- Nebo se je najbolj otreslo belega tovora nad Dolenjim a V/ ^ Dolenjskih Toplicah. Ljudje so morali iz hiš in z lopata-, '■'ii Jfi/ aval' kot lešnik debelo točo. Na sliki: Magdi Turnšek je 1 S j >>a Pomoč Senicev Brane, da je lahko prišla v hišo. (Foto: J. njim žrtve vojnega nasilja dobile večje pravice od vojnih veteranov. “Ker je povprečna starost žrtev vojnega nasilja 68 let, je priznanje rente (deležna bi je bila le še petina žrtev) le skromno zadoščenje in ga ni mogoče primerjati s pravicami vojnih veteranov (veteranski dodatek in številne druge povojne ugodnosti). Neutemeljeno je tudi črtanje določila o plačilu razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,” pravijo izgnanci. Vodstvo DIS opozarja vlado na sklep parlamenta, da mora vlada v 3 mesecih postaviti zahteve do naslednikov agresorjev in nato izterjati vojno odškodnino. “S sporazumom Tito-Brandt je prišlo v Jugoslavijo 1,3 milijarde mark ugodnih kreditov, od tega v Slovenijo 490 milijonov mark. Ta denar se je vlagal v gospodarstvo: za daljnovod, IM V, nuklearko, Litostroj. Vladaje tako dobila kredit na 30 let z 10-let-nim moratorijem na odplačevanje, mi nismo dobili prej niti dinarja in zdaj niti tolarja! Če druge države postavljajo ostre zahteve do naslednikov agresorjev, jih naj še naša!” je dejal na ponedeljkovi novinarski konferenci Vlado Deržič, predsednik Društva izgnancev. B. DUŠIČ-GORNIK DOLENJSKA BANKA V LJUBLJANI - Od 8. septembra je Ljubljana bogatejša za novo banko. Dolenjska banka je namreč tega dne v strogem središču Ljubljane, na Tavčarjevi ulici, odprla svojo 23. enoto, ki je med najlepšimi v Ljubljani sploh. V lepo preurejenih prostorih, kjer je bil prej Autocommercev Hondin salon, je sedaj zaposlenih 12 ljudi. Ljubljansko enoto Dolenjske banke je slovesno odprl ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, ki ga vidimo v pogovoru z direktorjem Dolenjske banke Francijem Borsanom. Dr. Rupel je med drugim hudomušno dejal, da je v zgodovini z Dolenjskega prihajala v Ljubljano kultura, slovensko slovstvo, saj so številni pomembni slovenski pisatelji od Trubarja naprej Dolenjci, sedaj pa bo tudi denar. Med gosti na otvoritvi je.bil tudi gospodarski minister dr. Maks Tajnikar. (Foto: A. Bartelj) Ljudje si želijo dobre sosedske odnose s Hrvaško Na partizanskem srečanju v Prilozju govoril dr. Kreft PRILOZJE - Tradicionalnega srečanja borcev Bele krajine, ki so ga že drugič pripravili na letališču v Prilozju se je udeležilo več kot 2.000 nekdanjih partizanov, njihovih sorodnikov in prijateljev. Ob obujanju spominov na težka vojna leta so si ogledali tudi prikaz letenja. Slavnostni govornik, podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft, je poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja za dokončno osamosvojitev Slovenije ter opozoril na nujnost večjega sodelovanja s sosednjo Hrvaško. Borce je pozdravil tudi Branko Matkovič, župan občine Metlika, ki je letos gostiteljica srečanja, kul-turno-zabavni programje vodil Toni Gašperič, nastopala je metliška godba, po proslavi pa je borce zabaval ansambel Tonija Verderberja. Pozornost obiskovalcev letališča je pritegnil bogat program prikaza letenja, v katerem so se predstavili: domači piloti z ultralahkimi letali, slovenjegraški piloti motornih zmajev, ljubljanski modelarji z akrobatskimi modeli, novomeški piloti s svojo športno aviacijo, najbolj pa je navdušil znani akrobatski pilot Silvo Orožim z jakom. Rusko dvokril-no letalo AN-2 je na panoramski polet nad Belo krajino popeljalo več kot 300 obiskovalcev letališča. I. V. Janez Miklič - Znanje, traktor in dober žreb parcele. LENDAVA - V petek in soboto so nadvse uspešno orali prekmurske njive tudi dolenjski orači na 4. državnem tekmovanju. Med 24 tekmovalci, ki so se zaradi slabega vremena pomerili le v oranju ledine, sta se najbolje odrezala Janez Miklič z Gorenjih Kamene pri Novem mestu in Belokranjec Anton Filak iz Gradca. Slednji je že lani na državnem prvenstvu zasedel drugo mesto in bo letos novembra potoval na svetovno prvenstvo v Kenijo. Skupaj z Mikličem bosta naslednje leto zastopala barve Slovenije na svetovnem prvenstvu oračev na Irskem. Ekipa SKŠ Grm je zasedla 4. mesto med kmetijskimi šolami, Alojz Kužnik iz Trebnjega je osvojil 6. mesto. Vredno je zapisati, daje Dolenjska osvojila prvo mesto med 12 ekipami, Bela krajina pa je bila druga. Miklič tekmuje že 20 let in se lahko pohvali, da je bil že štirikrat na državnem prvenstvu, sedaj pa vse bolj po očetovih stopinjah hodi sin Janez. Morda se mu bo posrečilo nadomestiti očeta že naslednje leto, ko bo v Novem mestu 5. državno prvenstvo najboljših oračev Slovenije. NA OSREDNJI PROSLAVI IZGNANCEV TUDI MILAN KUČAN BRESTANICA - To nedeljo bo na gradu RAjhenburg osrednja slovenska proslava ob 50. obletnici vrnitve iz iz gnanstva in ena večjih spomin skih proslav 50. obletnice zrna ge nad nacifašizmom. Prirc ditev organizirata Društvo iz gnancev Slovenije in Skupnost borcev in aktivistov Kozjanskega. Pričela se bo ob 9. uri z zahvalno mašo in zadušnico za izgnance v baziliki v Brestanici ter se nadaljevala ob 10 JO z odkritjem spominskega obeležja izgnancem v letih 1941-1945 na “Poti spominov na izgnance”, nad osredivjim spomenikom. Osrednja proslava bo ob 11. uri na dvorišču grada Rajhenhurg. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Jožef Školjč, kot gosta pa se bosta proslave udeležila tudi predsednik države Milan Kučan in dr. Ivan Krist««^ predsednik državnega sveta. IZDELAN PROGRAM KRŠKO - Predstavniki podjetja Savaprojekt Krško so za danes ob 12. uri v hotelu Sremič napovedali predstavitev Programa zapiranja Rudnika rjavega premoga Senovo, nin's!fC /foto'"' Sev° ministrstva za gospodarstvo in Zveze podjetnikov pri Oz- ■ r.% i4l' G.) H 4 ZA BOLJŠO EKOLOŠKO PRIHODNOST- To je bil [Vd* raziskovalnega tabora mladih v Žužemberku, ki so ga rta o 'l " Ijj > - stavili Gorazd Barbič (v sredini), Alenka Burja (desno)1 ravnateljica žužemberške osnovne šole. (Foto: L. M.)_^_/ še la mesec odpust' '7l' Mariborsko pismo 5*5 in delavcev. noda^v i-UsspSS&Sa pore mestnega zivjj^ J ŠtaJ^I 'v Kriza že pušča brazgotine v zavesti in srcih =3®W sto nimajo denarjanO s Maribor še naprej tone MARIBOR - Ali bo moral zares vso staro industrijo v štajerski metropoli najprej vzeti hudič, da bo potem na njenih ruševinah zraslo novo in bolj zdravo mariborsko gospodarstvo? To se v teh jesenskih dneh sprašujejo mnogi Mariborčani. Medtem ko se rezultati poslovanja celotnega slovenskega gospodarstva že od lanskega leta izboljšujejo, se namreč gospodarska kriza v Mariboru čedalje bolj poglablja. Od lanskega poletja do danes je moralo v Mariboru in podravski regiji v stečaj 35 podjetij. Tako je trenutno v regiji v stečajnem postopku že blizu 90 srednjih in večjih podjetij, sindikati pa zastopajo v stečajnih postopkih že preko 25 tisoč delavcev. Poleg tega se že vse leto v Mariboru in regiji zmanjšuje tudi število delovnih mest. Trenutno je registriranih v regiji nekaj več kot 30 tisoč brezposelnih delavcev. Samo v Tekstilni tovarni Tabor bodo cia so dvorane vse ?J|o ffi1? Center za socialno d njj, z različnimi denarni%u i ; Afe. 1,,Svnrn.k'$Vl stili že preko 10 tlSkoni,kV oziroma posameznik f0C k Hai vsaj ene oblike sO^a|n0.^.|ii‘ fv*11' Kriza pa pušča v srcih in zavesti lju y ob $ dnevi dr. Janez A j.*1' bivše (sedaj že brezP^^C”) k kak lavcc Čevljarstva v nedaleč od Maribor®’ 0.ps j W «. J li podjetje, je v soC eksistenčno ogrožen^a#^ njihovo globoko sp,,čk»jf 1» ! iSji”? pravzaprav nimajo ' P$. 'n ti, zato je čutiti 0<* ° :$<>■ % Je : svojem protestu vZ‘rn V/ k'lo! nahajajo v stopnje^ e ^ to; Ijivem stresu, ki 11 1 . fjk "e njihovo telesno m d (CM je.” TOM'v Št. 37 (2405), 14. septeflj' A Evropski dosežki kočevskih rejcev Slovenski živinorejski strokovnjaki v Kočevju - Največ vredno novo znanje ^pravljeni na omejitev odkupa mleka? J^UANA - Mleko je za kmete še ijrf. *en* Pa najbolj zanesljiv “*» ,,dkl,P kljub 'Ci mleka *« v‘.d no nujo v «'i ,os bo>k,Jt priiakuje-H »dkUB,0vens*t**1 mlekarnah, lik «ih4onP^,prcseKel rekord-J 'Hnulnl^lonov litrov, med-Wv,ani z"»Sal 374,2 mi-hrn ' v P°Plavi mleka mle-P°s,ujejo In se i^horf,Uj?i° različnih zasilnih rako ponekod dajejo Nai? namest0 p,ačila sir> 'Gl Hlu-a,8'!0 P,ul ceno ipd. Za- o *»iamji Jt 0<«kuP mleka, še J Ig...en' v*e pa kaže, da ga Hi, a Prej ali slej omejiti, MOV |.^a Presežek že 120 mili-i«Je m' rov na 'eto in gaje na »erju0go*e ob sedanjem raz-tm, oltc°n prodajati le z izgu-Hij. kuPa niso zmanjšale *2k, * evropske higien- nax. evei ki so pokazale, da ‘rjili spos<>hcn narediti *e je v to - prisiljen. KOČEVJE - Glavni namen Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je, da rejci vnašajo v rejo najnovejša znanstvena dognanja. Znanje iz fakultete, znanstvenih institutov itd. mora priti čimprej do * Direktor M-KG Kočevje Janez Žlindra je kasneje izrazil zadovoljstvo, ker so strokovnjaki že spoznali pravilnost usmeritve kočevske govedoreje pa tudi, da so take, velike farme potrebne med drugim tudi za izobraževanje kmetijskih strokovnjakov. Menil je, da je pot kočevskega kmetijstva pravilna, vendar se to spoznanje v Sloveniji še prepočasi uveljavlja, in da bo tako mnenje v Sloveniji popolnoma prevladalo šele čez 10 do 15 let. rejcev. Načrti društva pa so usmerjeni predvsem v to, da bi krave dajale na leto 8.000 do 10.000 litrov čimbolj kakovostnega mleka na leto. Pot do tega cilja pa bo dolga in trda. To je nekaj misli predsednika Društva govedorejcev črnobele pasme Slovenije mag. Antona Dolenca, ki jih je izrekel na sobotnem strokovnem dnevu govedorejcev na Kočevskem. Gostje so si ogledali farmi M-KG v Livoldu in na Mlaki, kjer so nato znanstveniki, profesorji, predstavniki zveze govedorejcev Slovenije, ministrstva za kmetijstvo (Viktor Krek) in drugi kmetijski strokovnjaki spregovorili o dosežkih v govedoreji in njeni bodočnosti. Vsi so izrekli mnogo pohvalnih besed o dosežkih kočevskega kmetijstva, ki je pred 40 leti prvo v Sloveniji uvedlo v rejo govedo črno-bele pasme, ki je takrat dajalo 2 do 3.000 litov mleka na leto; lani ga je že 7.000, že letos pa bodo to številko presegli. Taka donosnost in hkrati tudi kako- VOMESKE TRŽNICE tede,j.ek k,jub sončnemu ni bilo veliko obisko- ,«p' branjevkam je kraj- p So^fi možakar, ki je ne-i*Narn' C8e meb frajtonarice, d Ho riS0,ZaP|esaIe, pa tudi cene Z St Lx°datka glasbe niso bile ■ ; •rica jagod je stala 250 'M jjrJCa 20, kilogram hrušk 80, “O,^Paradižnik 100, jurčki V,nlce za vlaganje 200, kis 'GOO aJ9®> breskve 100, sme- -'Sirček 400, fižol 250 in l%avj 0 tolarjev. Pri Sadju in Se i(jqSo bila jabolka 116, kislo i%a’ °esen 220, mandarine grozdje 231, hruš-‘ t5<;eze zelje 50, paprika 50, ln pomaranče 163 tolar- sjmišča | p E? * Na sobotni sejem j »S^pe«ja.i «40 do tri 5 5>lC.*,h puJsl«>v in 40 stali" Prvih so prodali 55 ,!#27n,0larjt'v’drugih pa 10 X /u tolarjev za kilogram ^etijski nasveti] zahrumijo silokombajni CJ[(f j^jeno koruza Je prva, daleč najvažnejša dolenjska krmna . ••/«. Wavi n lčl SP 7flm '7n^*»r»lQ r\a cp-mnel-n n ir/ O prenC [Marsikje cela vas. Ni mačji kašelj požeti, v drobno zdrobi 'n silirati na tisoče ton koruznega zelinja, kije do- rtne, ?0silni steber naše živinoreje in bo tudi v prihodnje. Z Nih ru8° poljano ni mogoče pridelati tolikšne količine A Ig r^n.ot na hektar pa tudi po količini prebavljivih beljako-■/: vArjg malokatera druga krmna rastlina lahko meri s koruzo. J tekaj Prav'lnega siliranja odvisno tako rekoč vse, naj ponovi-![■ A'ere, strokovne zahteve, pa četudi večina naših živinorej-1,1 iNin 8 Pridelati dobro silažo. Siliranje se začne s čiščenjem sten ji11 (Nltitvr‘,'Jt“,u ciuuiu aiiozu. oiiiiaujc sc začne s čiščenjem sien ,f' a|-° Potrebi z lakiranjem s silolaki. Vsa poškodvana mesta, ijjS«* Njjva| razpoke je treba zamazati, saj se v njih zadržujejo i. drobnoživke, predvsem maslenokislinske bakterije in A ^'uničujejo silažo. ‘pf venk°St s''aze močno vpliva tudi čas siliranja. Da ponovi-|Sr !irat: najugodnejši trenutek za spravilo je voščena zrelost fif. raž|ci ?j Je koruzno zrno že trdo, vendar ga je z nohtom še n at|. vsebino zrna pa svaljkati kot vosek. V tem času ima jo F j, ^M^ruzna rastlina toliko sušine, da jo je mogoče odlično f i 5%,?; 1 še, če je izpolnjen še naslednji pogoj - temeljito tlačenje [h, tt^hiza m°8°če kratek čas siliranja, ir. klirnjp dobro kisa, če so zdrobljeni ne le zeleni deli, temveč vSsf i om°g°ča le zelo kratka rez (0,4 cm), ki ima “ Ha' kratko zrezani silaži je mogoče s tlačenje! i«HqV| Jveč zraka, smrtnega sovražnika vsake pokvarljive rastli- iztis- % A jln ?tenah silosa. Z opuščanjem zastarelih stolpnih silosov, ptiU?- žna masa sama stiskala zaradi svoje teže, je (v kori-^ ,'^th) postalo tlačenje še pomembnejše. Jf* jjjii ker je koruzna silaža škrobnata krma, načeloma pri si-, JiJV jj|.P0«rebuje nobenih silirnih dodatkov (izjema so le ne-razmere)’ potrebuje pa dodatek mlade trave ali uree 'S na tono), če hočemo, da bo imela tudi željeni odstotek Inž. M. L. Class v Sloveniji Od 1. oktobra naprej Poslovna skupina Claas, njen sedež je v westfalskem mestu Harsewinkel, je največji proizvajalec strojev za spravilo poljščin v Evropi. V več kot 80-ietni zgodovini Claasa sta še posebej omembe vredna dva mejnika: leto 1930, ko so se lotili razvoja kombajna, ki bi ustrezal žetvenim razmeram v Evropi, in leto 1952, ko so postali največji evropski proizvajalec kombajnov in to vse do danes tudi ostali. Claas zaposluje 4.500 delavcev in je lani ustvaril nad 1,1 milijarde nemških mark prometa. Poslovna skupina Claas ima pooblaščene zastopnike za prodajo in servisiranje njihove kmetijske mehanizacije v številnih državah, v posameznih državah pa ustanavljajo tudi posebno lastno informativno svetovalno službo. O prihodu v Slovenijo so v Claasu začeli razmišljati jeseni leta 1994, s pomočjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so našli prava partnerja za sodelovanje v Gorenju Tgovi-na in SIP Šempeter, ki bosta od 1. oktobra naprej izključna zastopnika za prodajo in servisiranje kmetijske mehanizacije Claas za Slovenijo. M. LIPOVŠEK vost mleka pa sodi že med evropske dosežke. Prof. dr. Jože Ferčej pa je med drugim poudaril, da so dosežki kočevskega kmetijstva zasluga strokovnjakov iz vse Slovenije in, seveda, tudi domačih, ki upoštevajo strokovne nasvete in najnovejše dosežke stroke in jih hitro uvajajo Vrej°- J. PRIMC Dr. Jože Ferčej govori govedorejcem V ČRNOMLJU VINOGRADNIŠKO PREDAVANJE MAG. WONDRA ČRNOMELJ - Podružnica belokranjskih vinogradnikov iz Črnomlja organizira strokovno predavanje o pripravah na trgatev. Predavanje bo v nedeljo, 17. septembra, ob 9. uri v kinodvorani v Črnomlju. Predaval bo mag. Mojmir Wondra iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi slabih vremenskih razmer je letos znanje v kleti še bolj potrebno, zato vabimo vse člane in ostale vinogradnike, da se predavanja udeležijo. ZADRUŽNI SEJEM KROJIL DEŽ - Kljub dežju, ki je tri dni nagajal organizatorjem 3. zadružnega sejma Graben 95 (sčasoma bi bila za sejem potrebna streha), je prireditev, ki jo spomladi in jeseni pripravlja Mercator - Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta, v celoti uspela. Pri ogledu so na svoj račun prišli še tako zahtevni kmetovalci, vrtičkarji, vinogradniki (posebno zanimanje so jim vzbujale preše iz nerjaveče pločevine), gozdarji, ljubitelji malih živali in še številni drugi. Med 107 razstavljalci je bila močna zasedba šentjemejskih kmetovalcev, združenih v zadrugi Polje. Obiskovalci so si lahko kupili ali si zagotovili ozimnico: jabolka po 80 tolarjev, krompir po 25 tolarjev, zelje po 40, in paradižnik po 80 tolarjev. Zanimanje sta vzbudila letos na šentjemejskih poljih prvič pridelane lubenice, jajčevci in paprika. Zanimivo si je bilo pogledati tudi učence kmetijske šole Grm, ki so s svojim mentorjem Janežem Firmom pokazali, kaj vse zmorejo pri pletarskcm krožku. Organizatorji so se na sejem dobro pripravili in vsak račun, ki ga je stranka plačala, so pokrili s kozarčkom cvička in prijazno besedo. Da bi bilo tako tudi med letom v njihovih prodajalnah! (Foto: J. Pavlin) AGRO, d.o.o., Novo mesto prodajalna »NOVI TRG« tel.: 325-583 UGODNA PRODAJA MOTORNIH ŽAG Husqvarna — prodaja na 5 obrokov brez obresti — ČEKI — za gotovinsko plačilo popusti od 5 do 10%. 64.900 — gotovinski popust 60.000 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Za prihajajočo modo rdečih vin nismo pripravljeni Kako do večje kakovosti Posavski rajon je zgodovinsko gledano veljal kot območje rdečih vin. Izkušenj z njimi imamo veliko, vendar te ne zadostujejo za sedanje zahteve vinskega trga. V vinogradih so sedaj najbolj zastopane sorte žametovka, modra frankinja, modra Portugalka, šentlovrenka, modri pinot in zvveigelt. Ti pa tam se najdejo še posamezne sorte, ki so včasih bile zastopane pri nas, npr. volovna, drobna črnina in mogoče še kaj. Dobro bi bilo vedeti za te rdeče sorte in morebitne druge in mogoče kaj ohraniti ali oživiti, nikakor pa ne bi bilo sprejemljivo, da bi pri nas poskušali z merlotom in caber-net sauvignonom, ker ti dve sorti zahtevata drugačne naravne razmere, kot so v posavskem rajonu. Iz omenjenih sort lahko razvijamo sedanjo in bodočo vinsko ponudbo. Povpraševanje po rdečih vinih se stopnjuje. Menim, da nismo dovolj pripravljeni na prihajajočo tržno modo niti v zadružnih kleteh niti pri vinogradnikih. Zadružne kleti imajo sicer svojo klasično ponudbo, ki je predvsem v kakovostnem razredu, z nekaj izjemami vrhunskih vin. Vinogradniki pa za današnje čase preveč nihajo v kakovosti cvička in ostalih rdečih vin. To je zelo zaskrbljujoče, prevelik delež rdečih vin je namreč po kakovosti v namiznem razredu (od 14,1 do 16,0 točk). Vino še tako vremensko kritičnega letnika, ki dobi oceno pod 15,0 točk, je gotovo slabo in površno kletarjeno, zato neprivlačno za pitje in se tudi ne bo drago prodalo. Kako zagotoviti višjo kakovost rdečih vin? Glavna razlika med belimi in rdečimi vini je v barvnih in taninskih snoveh, kijih vsebujejo rdeča vina. Te dragocene snovi, ki dajejo rdečemu vinu tako kakovost kot tudi večjo prehransko vrednost, se nahajajo predvsem v jagodni kožici. Včasih smo rekli, da v pečkah in pecljih ni nič takega, kar bi želeli, da pride v vino. Zelo smo se motili: predvsem pečke skrivajo v sebi pravo bogastvo flavonoid-nih snovi, tako imenovanih antioksidantov, ki so zelo učinkoviti pri preprečevanju bolezenskih in vnetnih procesov v človeškem organizmu. Ostanimo pri jagodni kožici. Ta je najbolj odločujoča za kakovost rdečega vina, zato mora biti čimbolj zdrava. Letos bo veliko gnilega grozdja, ki ga bo potrebno pri trgatvi odbirati v drugo posodo. Če nismo zainteresirani za rose vino, svetujem, da zdrave tropine izkoristimo bolj, kot imamo navado. To je možno tako, da mošt iz gnilega grozdja, ki smo ga takoj stisnili, kot je navada pri belem vinu, zažveplamo in zlijemo v kad k drozgi iz zdravega grozdja. Večja količina tekočine bo dovolj izlužila jagodne kožice. V vodečem moštu lahko pride med maceracijo do slabšega prehoda barvnih in taninskih snovi pri kožici v mošt zaradi prezasičenosti teh snovi v tekočini okrog “klobuka”. Z mešanjem izpiranje kožic pospešujemo. Z daljšim namakanjem dosežemo tudi večji izplen taninskih in barvnih snovi. Zaradi manjšega deleža tropin rdeče vino ne bo tako polno in bogato, s priporočeno tehniko bomo pa le bolj izkoristili tropine. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ Sep itembra na vrtu še veliko dela Ni le mesec spravila pridelkov, temveč tudi setve mnogih vrtnin Izpraznjene gredice lahko v začetku septembra plitvo obdelamo in jih posejemo z mehkolistno solato, mesečno redkvico in špinačo, kijih bomo pospravili pred zimo. Zimsko solato motovilec in zimsko špinačo pa sejemo prvič v prvih dneh septembra in setev ponovimo po desetih dneh. Ce bo september topel, bodo rastline iz prve setve preveč razvite za pre-zimljanje in jih bomo raje pobrali že konec oktobra. Ob hladnejšem vremenu pa bo prva setev primerna za prezimitev, drugo setev pa bo potrebno zavarovati s tunelom, da bodo manjše rastline dobro prenesle nizke zimske temperature. Konec meseca lahko posadimo tudi zimski česen in malo debelejšega čebulčka za spomladansko rabo. Ker je tudi česen vse bolj okužen z virusi, je najbolje, da kupite v semenarskih trgovinah deklariran sadilni material. Če imate dokaj zdrav domač česen, posadite le zunanje stroke z glavic česna, saj dajejo večji pridelek. Ko se bo pojavila nevarnost nočnih zmrzali, bo potrebno avgusta presajeno endivijo in radič pokriti z vlaknasto folijo. Če pa bomo uporabili za zaščito navadno PVC folijo, naredimo iz ukrivljenih palic tunel, ker solata pri nizkih temperaturah ob dotiku z navadno folijo ozebe in začne gniti. Ob nastopu hladnejših dni v septembru pokrijemo paradižnik in papriko z vlakninasto folijo (cover-tan, lutrasil, vrteks...) ali pa posamezne vrtnine obdamo z vrečami te folije, tako nam bodo rastline lepo zorele in obrodile. Ko pa se pojavi nevarnost, da nočne temperature padejo pod 0°C, rastline paradižnika in paprike z oblikovanimi plodovi populimo in jih položimo v zaprt prostor na slamo. Prostor ne sme biti prevlažen, temperatura pa naj ne bo nad 15°C, tako bodo plodovi polagoma dozorevali vse do začetka novembra. Če je cvetača že začela oblikova- • Pri nas se nič ne izplača, še najmanj držati roke na hrbtu. (Klemenčič) ti rožo in pričakujemo nizke temperature, jo pokrijemo s tunelom, če pa temperature padejo pod 5°C, jo populimo in damo v zavarovan prostor, kjer bo dokončno oblikovala rožo. Da izpraznjene grede ne bodo ostale prazne, sejemo nanje rastline za zeleno gnojenje - rž, ozimno grašico, inkarnatko ali grah, spo- mladi pa jih bomo zadelali v zemljo. Lahko pa grede pokrijemo tudi s slamo ali travo. Dobro je, da rastlinske ostanke kompostiramo, saj bomo tako pridobili veliko kvalitetnega organskega gnojila. Na kompostni kup dajemo le ostanke zdravih rastlin, ki niso bile okužene z glivičnimi boleznimi in še niso semenile. Dobro je, da postavimo v kompostni kup za zračenje več naluknjanih cevi, da nam ne bo potrebno kupa premetavati. Na vsakih 20 cm višine posujemo kompostni pospeševalec Fer-mentin ali pa v kup zadelamo čim-več kopriv, ki tudi pospešujejo kompostiranje. Inž. CVETKA LAVRIČ [helenamrzukar} gospodinjski kotiček Nepogrešljivo zdravo sadje Jabolka in hruške zaradi njihove prijetne arome in okusa ter bogate hranilne vrednosti uvrščamo med nepogrešljiva zdrava živila. Priporočljiva so še prav posebno za otroke in mladostnike, saj jim nudijo tako potrebne vitamine in rudnine, ki jih v mnogi na hitro pripravljeni hrani močno primanjkuje. Zato naj bi bilo sadje večkrat na teden sestavni del šolskih malic in vsak dan na domači mizi. Hranilno vrednost sadja se ohrani le s pravilnim skladiščenjem v sodobnih hladilnicah, pri nizki temperaturi od 0 do 4°C, atmosferi ogljikovega dioksida in visoki sorazmerni vlagi od 86 do 95 odstotkov. Le redke so domače shrambe, ki ustrezajo dobrim pogojem za shranjevanje večjih količin sadja. To so tudi vzroki ki danes preprečujejo v mnogih gospodinjstvih oskrbo z ozimnico, in tudi s sorazmerno cenejšim na- kupom večje količine sadja jeseni ne prihranimo denarja. Prednost v zdravi prehrani pa ima poleg svežega tudi suho sadje, ki ima vse sestavine kot sveže, zahteva pa manj prostora za shranjevanje. Sadje za sušenje ponavadi zelo tanko olupimo in za nekaj minut namočimo v raztopino citronske kisline, da ne porjavi. Med sušenejm se sadju močno zmanjša teža in tako dobimo iz 10 kg svežih jabolčnih krhljev le slaba 2 kg suhih krhljev. Najboljši okus krhljev je iz starih sort jabolk z zmerno kislino, kot sta krivo-pecelj in bobovec. Sadje se največkrat suši na lesah na zraku ali na krušni peči. Pri temperaturi 63-80°C bo sušenje trajalo približno 10 ur. Olupljene hruške pa pred sušenjem kratek čas parimo v sokovniku, nato pa jih sušimo pri nekoliko nižji temperaturi. ttHfct 12 NAŠIH OBČIM Pred zimo na trgu dovolj kuijave Povprašali smo, kakšna je in bo preskrba z različnimi vrstami kuriva - Brez težav do drv - Poleg lignita kmalu kocke in briketi - Dovolj olja, petroleja in plina NOVO MESTO - Kurilna sezona je pred vrati, nekateri so že že oskrbeli s kurivom, medtem ko drugi še tehtajo različne možnosti in stroške. O razmerah na trgu energetskih virov smo povprašali nekaj dobaviteljev tega blaga z našega območja. S časom so se delno spremenile tudi kurilne navade. Vsekakor ljudje še uporabljajo drva in ta so tudi še naprodaj. Pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto so povedali, da zaradi drage izdelave sicer ne prodajajo “metrov”, da pa lahko pri njih kupci nabavijo za kurjavo droben les, ki ne ustreza standardom za hlodovino. Sečnja se je začela v septembru in ljudje lahko naročijo ta drva pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Les je kakovosten, mogoče je pomembna podrobnost, da je daljši in še svež. Gozdno gospodarstvo drva po želji tudi pripelje na dom. plastenkah, medtem ko ste v prejšnjih letih lahko stare plastenke vračali prodajalcu. Petrol oskrbuje trg tudi s plinom. Taje na voljo na nekaterih bencinskih črpalkah v jeklenkah po 10 kg. dostavlja omenjeni energetski vir. Na Cikavi, prav tam, kjer je Istra-gas, posluje EP Commerce, ki tudi dobavlja kurilno olje. Kurivo tu dobavljajo po pravilu “danes naročiš -jutri dobiš", omogočajo pa tudi plačilo na 6 čekov. Kar zadeva plin, vsaj v Novem mestu že lahko ogrevajo iz mest- Med tistimi, ki dobavljajo premog, je v Novem mestu trgovsko podjetje Center. Na zalogi ima trenutno velenjski lignit, v tem mesecu pa bo dobilo tudi češke premogove kocke in brikete iz Nemčije. Lignit je najcenejši, nekaj dražje bodo kocke, največ pa bo treba odšteti za brikete iz rjavega premoga. Občani lahko nabavijo različne količine, brikete bo podjetje tudi pakiralo v vreče po 30 kg. Center prodaja premog na tri obroke brez obresti, za količine nad eno tono zagotavlja tudi brezplačen prevoz do 20 km. Istragas je na širšem območju Dolenjske razmeroma nov pooblaščeni dobavitelj plinov. To koprsko podjetje, katerega novomeška izpostava je na Cikavi, dobavlja plin približno 45 prodajnim mestom na območju Novega mesta in Trebnjega ter v Posavju in Beli krajini. Plin je na voljo v 10-kilogramskih jeklenkah, sicer pa se je že kar nekaj uporabnikov plina za ogrevanje odločilo za nezamenljive in večje cisterne, v katere Istragas prav tako • Na odločitev o vrsti uporabljenega energetskega vira vpliva vse večja skrb za čisto okolje, še bolj pa verjetno posameznikova presoja, kateri način ogrevanja je čistejši za gospodinjstvo, enostavnejši in prikladnejši za občanov žep. nega omrežja. Komunala je na ta način oskrbela že kar nekaj mestnih predelov, bržčas pa je dolgoročna usmeritev tudi v Novem mestu pri uporabi energije prav plin. M. LUZAR Na Petrolu v Novem mestu, kjer se da naročiti kurilno olje, so povedali, da blago dostavijo v dveh ali treh dneh. Priznavajo popust pri plačilu z gotovino, sicer nudijo tudi plačilo na obroke. Petrol dobavlja tudi kurilni petrolej za peči, ki so, sodeč po nekaterih opažanjih, vse bolj priljubljene. Petrolej imajo ves čas na zalogi in ga letos prodajajo tudi na bencinskih črpalkah. Na voljo je v originalnih proizvajalčevih Skrb za nadarjene dijake Na Gimnaziji podelili maturitetna spričevala in predstavili program Razvojnega sklada NOVO MESTO - V petek, 8. septembra, je bila na novomeški gimnaziji svečana podelitev maturitetnih spričeval, pohval in nagrad. Lani je Gimnazijo uspešno končalo 144 maturantov. Ob tej priložnosti so predstavili tudi program dela z uspešnimi učenci v prihodnjem šolskem letu in program razvojnega sklada, ki od srede letošnjega maja deluje v okviru šole. Posebno pozornost bodo posvetili tistim mladim, ki so pri svojem delu nadpovprečno uspešni. Posebni razvojni sklad na Gimnaziji bo skrbel za razvoj znanosti, kulture in športa. Na področju znanosti in raziskovanja bo uvajal dijake v raziskovalno delo, jih dodatno izobraževal po posameznih področjih in jih pripravljal na tekmovanja. Tudi na področju kulture bo sklad razvijal talente, organiziral prireditve v šoli in udeležbo dijakov na gimnaziadi, skrbel za delovanje kulturnih skupin in za izdajanje šolskega glasila Stezice, pa tudi za razvoj športa. L. M. NA PREVOLAH SO SE SMEJALI TUDI OBLAKI IN SONCE -Franci Koncilija je bil na otvoritvi slavnostni govornik. (Foto: L. Murn) Veselje v prevolski šoli Nov oddelek predšolskega varstva - Obnovljeni šolski prostori - Investicija 2 milijona tolarjev PREVOLE - Začetek letošnjega šolskega leta je bil za učence prevolske osnovne šole in tudi njihove straše ter krajane še bolj vesel kot običajno: 41 let stara šola, ki je bila 15 let v začetnem stanju, je sedaj močno prenovljena. V petek, 8. septembra, pa je i Franci Koncilija, župan Mestne j občine Novo mesto, odprl tudi j nov oddelek predšolskega varst-: va, ki ga bo letos obiskovalo 31 | otrok. j Na slavnostnem govoru je po- • udaril, da la investicija (2 milijo-! na 230 tisoč tolarjev) ni edina in-j vesticija novomeške občine v : Suhi krajini, saj skupno znaša kar • 15 milijonov tolarjev. Jože Hribar, ki je že 12 let : ravnatelj na OS Prevole, je po-; vedal, da so želje krajanov, da bi • organizirali otroško varstvo, že : stare, vendar so bile zaradi pro-; slorske stiske in kadrovskih težav j neuresničljive. Tako so najprej ' organizirali 100-urni tečaj, kije služil kot predšolska priprava. Že 10 let pa lahko tamkajšnji otroci eno leto pred vstopom v “pravo” šolo obiskujejo malo šolo, kar se je izkazalo za zelo dobro. V tem času v 1. razredih prisostvujejo pouku likovne vzgoje, uri pravljic itd., tako da je prehod v osnovno šolo veliko lažji. Letos je novomeška občina odobrila prošnjo za organizacijo predšolskega varstva in dala sredstva iz amortizacijskega sklada za posodobitev šolskih prostorov. “Najlepša zahvala velja županu Konciliji in Mariji Padovan z novomeške občine,” je dejal Jože Hribar. Dva prostora sta tako namenjena za vrtec, opremo pa so dobili iz novomeških oddelkov predšolske vzgoje. V mesecu dni so delavci Hrasta iz Novega mesta obnovili in preuredili prostore OŠ Prevole: zamenjali so dotrajano centralno peč, uredili kurilnico in sanitarije, popravili fasado itd. Pri čiščenju in dokončni ureditvi šole pa so veliko pomagali tudi tamkajšnji pedagoški delavci. Za pester kulturni program na otvoritvi so poskrbeli predšolski in šolski otroci ter domači ansambel Ko-sobrin. L. MURN SREČANJE ŠENTJERNEJ - Fructal, največji predelovalec sadja v Sloveniji, praznuje oktobra 50-letnico delovanja, zato pripravlja pet prireditev, med njimi tudi na hipodromu v Šentjerneju v petek, 15. septembra. V podjetju želijo, da obletnice ne bi praznovali le v domačem, pač pa v širšem krogu, ki bo pomenilo srečanje s kupci in poslovnimi partnerji. Tako so na zabavno-glasbeno prireditev v Šentjernej vabljeni vsi, tudi vstop je prost. Začelo se bo ob 18. uri, nastopali bodo Bojan Rakovec, ansambel Leteči potepuhi in Saša Einsidler. Posebna pozornost bo namenjena karaokam s pesmijo Jablanooka, zmagovalec pa bo prejel košarico Fructalovih dobrot. Enaka nagrada čaka tudi tistega, ki bo prinesel najdebelejšo ali najbolj zanimivo jabolko. V nedeljo Stopičani na referendum Lojze Golob STOPIČE - V nedeljo, 17. septembra se bodo prebivalci te krajevne skupnosti pod Gorjanci odločali o uvedbi 2-odst. samoprispevka. Na ta način naj bi v petih letih zbrali nekaj več kot 60 milijonov tolarjev. To ne bo zadostovalo za vse njihove načrte, zato bo potrebno najti še druge vire financiranja. “V teh časih je denarja le toliko, kot so nam ga določile nove občinske uprave. Kaj dosti si s tem ne da izboljšati življenje, zato je uvedba samoprispevka nujna,” nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Lojze Golob in podrobno predstavil načrt, v katerem je na prvem mestu zgraditev kanalizacije. Nova kanalizacija naj bi povezala vse vasi, glavni vod pa naj bi bil priključen na kanalizacijsko omrežje, ki vodi na čistilno napravo v Novo mesto. V tej krajevni skupnosti je še vedno pet vasi, Brezovica, Pangrč Grm, Hrušica, Hrib pri Orehku in Plemberk (ta leži le nekaj deset metrov nad izvirom) brez vode. Če bo referendum uspel, naj bi v te vasi napeljali vodo. Tudi ceste so poglavje zase. Zgradili bi cesti Veliki Orehek - Hrib in Veliki Orehek - Hrušica. Mrliško vežico bi postavili v Velikem Orehku in Hrušici. Poleg vsega naštetega bi zgradili še pločnik in javno razsvetljavo v Stopičah. V ŠKOCJAN IN V SEVNICO BUČKA - Potem ko otroci z Bučke v začetku šolskega leta zaradi bojkota pouka niso šli v šolo, so po več pogovorih med starši, občino in osnovno šolo Škocjan, ministrstvom za šolstvo šport in republiškim zavodom za šolstvo in šport našli nekako sprejemljivo rešitev. Otroci nižje stopnje od 7. septembra začasno obiskujejo pouk v OŠ Škocjan, učenci 5. do 8. razreda pa v OŠ Savo Kladnika v Sevnici. Najpozneje do konca prvega trimesečja šolskega leta 1995/96 se mora začeti pouk v osnovni šoli na Bučki. Prevoz otrok v Sevnico bo plačala občina Škocjan, s čimer je soglašal tudi škocjanski občinski svet, ki se je sestal na izredni seji. ALENKA FLORJANČIČ V AlIRORI NOVO MESTO - V razstavnem salonu prodajalne Aurora hoby & art na bregu 1 bo v petek, 15. septembra otvoritev prodajne razstave mojstrice umetne obrti Alenke Florjančič na temo “Batik na svili”. V soboto, 16. septembra, pa se bo mojstrica predstavila v okviru kreativne delavnice “Umetnik se predstavi” in bo od 10. do 12. ure ustvarjala pred obiskovalci. Vabljeni vsi ljubitelji poslikave svile in tehnike voskanja! TERPSIHORA VABI NOVO MESTO - Z novim šolskim letom Terpsihora dance com-pany, plesno društvo Novo mesto, vpisuje v plesni izobraževalni program nove in stare člane. Vpis v tečaje plesnih igric za najmlajše, v tečaj sodobnega plesa, klasičnega baleta, jazz plesa in aerobike bo potekal od ponedeljka, 18. septembra, do petka, 22. septembra, od 17. do 19. ure v KC Janez Trdina 30 LET ZVESTI NOVOLE-SU - Prav na dan, ko je bila obnovljena Novolesova žaga v Soteski in se je rodil sedanji Novoles, so v menzi tega danes spet vse bolje stoječega podjetja pripravili slovesnost, na katero so povabili vse, ki so v tem podjetju že tri desetletja in več. Generalni direktor Zvone No-vina je 62 jubilantom izročil kuverte s 30 tisočaki in jim povedal, da je podjetje ta čas pred lastninjenjem in da je njegova prihodnost v dobrih rokah, zato se 1000 zaposlenim v desetih podjetjih pod streho Novolesa ni bati, da bi ostali brez službe. “Najhujše za Novoles je mimo, rezultati tekočega poslovanja so pozitiv- A-*? ni, "jepovedal in Adolfu Fifol-tu s 37-letnim stažem kot prvemu izročil kuverto (na sliki). (Foto: J. Pavlin) KMEČKO SREČANJE - Če ni setev, je okopavanje, če ni okopavanje, je košnja, kadar ni košnje, je žetev. Tako je to na kmetih, zato človeku dobro dene, če včasih za krajši čas odloži skrbi. Prav oddihu in veselju je bilo namenjeno nedavno popoldne pri Miklavžu na Gorjancih. Inž. Cvetka Lavrič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti iz svetovalne službe r Novem mestu, je to popoldne organizirala lam srečanje kmečkih žena. Na srečanju so tekmovali, in sicer so ugotavljali različne vrste začimb ter ružili koruzo in fižol. Na sliki: na srečanju so ženske in družinski člani tudi prigriznili, kaj spili in poklepetali. (Foto: L. M.) Novomeška kronika v LES IN UUDJE-Za kolesarsko pivenstvo, ki bo v Novem mestu, * mrzlično pripravljajo na ke linah. Pred časom so pljunil'vro črnski gozdarji v Afriki, ki sofp kali les za novomeški veilovenj. Afriško d2raevj"aj že v Slovenj- tekmi lahko nastopili n0 saj kolesarji. Strah je upravičen,^ iidi kolesarji. Strah je upr^metnih Janeza Trdine naj bi do konca^ vendarle uredili, kot se š ■ ^ ,^(l krat je v nekdanjem dom ^ še nekaj prostora,skate *|0 ne ve kaj početi. Sliši se P kl ^ *t ji BSSSSSSSjft*!? $ bosta hotela graditi to, b ^ Ml rala sezidati tudi park uoVei« JfM: Tako so jim rekli veimožjev ^ ^ mestu, najbrž prepnčani, “ nov0. “S ^ŽS!»A.gSSIi\ Hi; ^Ino s d°k,±Ha nodališanporo^'^ V nekprSidadpod^j^anP0r0d l* dopust. i/ ^ Ena gospa je ^[“'fjjos^ Sij. v Novo mesto k sreči ne w v ^ fr, ^ jsko vprego. Če bi se, k ^ ^ odšli zdravi iz mesta, k ^ V novomeški Kandijski cest "»ge. [jf ?Vt DRUŽABNO SREČA < NA BAZI 20 > Sai kov r Sp s p. V- Včasuod29.avg^akfpop^f( tembra so v novojnta Star;f P1' h, nišnici rodile. Ma f IZ r, cin«. - Davida,! . m V « nišnici rodile. MarP Mr sKrasinca-Dav^Kja-M^V letič iz Gor. .Vj^hoVp p' JS | Marija Božič iz O Q0rfll6, { f Je 0 So. MajdaPetr^ ^Sl^oK vice - Klaro, %eJnka.pp€ P ? Prelesja - iproP^pC > Kr itr,-/,wice - Franca, onjU « V, 4 I DOLENJSKI LIST Št. 37 (2405), 14. sep j-K-ENO NI ČRNO, zato šefi „ TOSlovenije in šefi črnomalj-, TOčev, ki so prejšnji petek na j'110 srečanje o ekološki regiji povabili tudi novinarje, J ®? sestanka niso ponovili, (,t .v!e s‘vi dolgolasi predstavnik j, slovenskega dnevnika iil , kr(:pko zamudil. Krščan-L ®a*rati so namreč pred krat-TOovno konferenco njegovi ijj j ^ tla čast, potem ko so odpra-til nov>narje, začeli še en- »ifrLENl¥ SVINČNIKOM so )tiie :lsl° prisotnosti na zgoraj ses,?nku podpisali Črnomaljski drobir ki ?.,kl zelenih, ki bi Kolpo in L radi videli še bolj ze- Coknfskinbiči,klKolp,oz (v,.; 0K1 ‘n svinjarijo, ki curljalo* Poznajo bolje od politi-iiai’mP ?° sc na listič zapisali s "Sl rnčni.k°m. Vsaka podobnim !-tos,j° reke *n njeno pri- Ce'n°aje Zg°lj nakliučna in 'N JEZOVI na Kolpi ’ ' propadajo, čeprav Ijud- Iso n ° na °*,eE s,rancf’ mcje da bo !: jczovi naris, eka in ZIVC,J v nJcl' "ovna* •Vzdrževanje in obnovo {ni ‘n nič ne kaže, da se bo *vBeln L najbo,je bi bilo, če kraiino naselili bobre. Ti <;.2gradi,i in j*h tudi redn° ^etn' 2asloni Pa še dohodnine, !pokoicP davka, zdravstvenega fciig l; Jakega zavarovanja za-1 b,|o treba plačevati. prehod po Metliki j TEŽAK, bivši kolesar . Vlv, ega društva Metlika, je Hit1 -1*0 r8(>vsko poslovnem sredi-ko* HiD Alki atelje z imenom Vi-1( b1 C adi mož bo nudil stran-Sanjl: [blp!) usluge slikanja, Slrai ‘'trnov ter snemanja z ,C?ero' Parkn,namesl° v vrtcc za urc-1.1!. ' aSeijj vin zelenic? “Prijazna” C">eCbiomenjene opazke ir»v tSelirn ™ela Privoščiti, saj je j,/ k-Ef'J-. " SSinpodSeu: Jska|a , ATELJ osnovne šole sta ktcavoe,rtoSolčke. ki so bili N RU,-*a V "araVi "a ii. ttroni cu' obupaj z mentorji kinV® JSvaii "amakali v morju, toda odnosov z nebc- {SjSNff < S&Jradodarnejši n So bili: Beti, zavaroval- pter i,rt* diskoteka Gheto in 3izdelkov v kamnu Boro ^ I kkPrk^ a pr' Kranju. Vsak od (SjPevalPol.O(R)mark,šte- ,3°0 aifa^° se “odrezali” s 500, ah2oomarkami. A At panjske iveri ) A? v’jjJ' Krajani Šentruper- \ if,ej k„IU,lei° umazani, zdravju X\t V ^ Qp 'koris'ni proizvodnji 5%Snrfen° ................. ‘peft' Jtki.^djtraavi zavračajo, da bi ovarstvcni duše- ^'jo le dihati količkaj čisl ' Krfa ' Prerj”lc um A. S. ain r8'1??01, kulturnozgo-njc 7 'ih.Srt,, ■i'nsko edinstvenem VAC1 “kolico. Čudi jih, da aN,,'« ,’Je' kot so povedali na s Aj St|,ohl'iarstvo okSlja, hitro be( ^i|indikvKPDDob' kjer naj jabfl industrijski obrat nek kaz-j domobrancem tudi 'C^ih(I C’ Prvak slovenskih Vv ilriCmokratov in eden po-}?A V*. V Ki'.n.e8a zbora s tega ¥r''Sl!i i l2'n' Peterleta je bil y V,'lov(. ,clir' eden najbolj ..ilj* Vetst,..nskih domobrancev * ' S'^ laeuk oz. Levstik, ki se rad 6 ^ j V"1 So 'b sbavjih. Pred poko- A' *Tik! 1sl°ve"ca a i..| th k. n skušali pridobiti čim IZ H ASI H 030 N Pretrgane vezi škodujejo Kolpi Zeleni Slovenije so v Črnomlju pripravili delovno srečanje o ekološkem združevanju obkolpskih občin - Kdo bo v prihodnje gospodaril z obmejno reko Kolpo? ČRNOMELJ - V petek, 8. septembra, so predstavniki stranke Zeleni Slovenije v Črnomlju pripravili delovno srečanje na temo Ekološka regija ob Kolpi, s čimer so želeli predstavnikom vseh obkolpskih občin predstaviti zamisel o ustanovitvi obkolpske ekološke regije kot koordinativnega telesa soudeleženih občin za racionalno gospodarjenje in ravnanje s prostorom. Na srečanje so bili povabljeni župani in predsedniki občinskih svetov ter njihovi sodelavci s področja urejanja prostora in komunalnih dejavnosti vseh obkolpskih občin, vendar sta se vabilu odzvala le semiški župan in predsednik kočevskega občinskega sveta, nekoliko bolj številni pa so bili le belokranjski ribiči. Predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik je že v uvodu v razpravo opozoril na zakonsko praznino, saj zakon o lokalni samoupravi občin ne zavezuje k združevanju v regije, pač pa jim to le dovoljuje. Prav to bi radi izkoristili tako, da bi v ekološko regijo vzorčno povezali obkolpske občine, na osnovi izkušenj pa bi model kasneje prenašali na druga ekološko ogrožena območja Slovenije. Predstavniki Zelenih so potrebo po tovrstnem združevanju podkrepili s sicer nekoliko starimi podatki o stanju čistosti reke Kolpe, ki v vsem svojem toku spada v drugi kakovostni razred, kar je ob dejstvu, da le redke slovenske reke v svo- jem skrajnem zgornjem toku sodijo v prvi do drugi razred, pomeni OTVORITEV EMONE CENTRA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Danes opoldne bo podjetje Emona Merkur v pritličju južnega trakta zgradbe Trgovsko-poslovnega centra v Črnomlju odprlo samopostrežno trgovino in bife. Skupna površina prostorov Emoninega centra znaša 1054 m2, kar je skoraj četrtina vsega prostora, ki bo v TPC Črnomelj namenjen trgovski, gostinski in poslovni dejavnosti. veliko bogastvo, jure Šter je opozoril, da bi se morali, ko načrtujemo razvoj turizma, vprašati tudi, kaj turisti, ki že množično osvajajo tudi * Predstavniki belokranjskih ribičev so opozorili na gospodarjenje z vodami, ki bo kmalu s posebnimi koncesijami prepuščeno določenim organizacijam, ki tako velikega območja, kot je Obkolpje, ne bodo zlahka obvladovali, še posebej, če bodo pogoji za pridobitev koncesije posplošeni. Med drugim so predstavnikom Zelenih povedali, da to kar sedaj počnejo oni, ribiči delajo že 70 let. Ves ta čas se borijo za čiste reke, preganjajo onesnaževalce in skrbijo za življenje v vodah. Zaskrbljeni so tudi zaradi pretrganega sodelovanja s hrvaško stranjo, kar se močno pozna predvsem pri vzdrževanju jezov, saj jih je od 30 dobro vzdrževanih le 5. najbolj skrite kotičke ob Kolpi, s tem prinašajo do sedaj bolj ali manj nedotaknjenemu okolju. I. VIDMAR Metliki priznanje zadružne zveze Letos je posebno priznanje zadružne zveze Slovenije dobila kmetijska zadruga Metlika - Sodi med štiri največje v Sloveniji - Zlate medalje za vino in klobase NOVO MESTO - Na radgonskem kmetijskem sejmi zadružna zveza Slovenije vsako leto podeljuje posebno priznanje, ki ga dobijo za zadružništvo in kmetijstvo posebej zaslužni kmetje, delavci in kmetijske zadruge. Tokrat sije priznanje prislužila kmetijska zadruga Metlika, ki letos praznuje 50 let obstoja in je obenem ena izmed štirih največjih slovenskih kmetijskih zadrug, ki so lani imele več kot 2 milijardi tolarjev prihodka. Poleg tega so Metličani v Gornji Radgoni prejeli zlate medalje za metliško črnino, laški rizling in sivi pinot ter enako priznanje za kranj- Se bodo inšpektorji le zdramili? Šentrupert ogorčen ŠENTRUPERT - Krajani Šentruperta in okolice so te dni poslali na več naslovov v slabem letu že drugo peticijo s preko 60 podpisi, v kateri od pristojnih tokrat nič več ne prosijo, ampak zahtevajo, naj jim odgovorijo, ali ima livarna bivšega Agrostroja, ki jo je prevzelo podjetje Rotrg,- njihovega sokrajana Braneta Rokavca vse potrebne papirje za svojo dejavost. To se krajani sprašujejo zlasti zato, ker jih vse bolj moti onesnaževanje okolja iz livarne, v kateri naj bi zdaj talili odpadni aluminij z raznimi, po njihovem prepričanju, zdravju škodljivimi kemikalijami. Krajani tako sklepajo, ker jih zlati ponoči in v zgodnjih jutranjih urah prebujajo močni poki in oster, sluznico dihal dražeči vonj iz livarne. Kmetje v bližini livarne so opazili, da se jim je lani pridelek vrtnin, zlasti kumaric za petkrat zmanjšal. Sprašujejo se koliko težkih kovin zaužijejo z vrtninami ali posredno preko mleka, ki ga dobijo od krav, hranjenih s travinjem v okolici livarne. Navajajo, da so okoliški gozdovi, odkar je livarna, oboleli in so tudi vse lažji plen lubadarja. Posebej poudarjajo, da nimajo nič proti podjetniku Rokavcu, če bo proizvodnja v bivšem Agrostorju okolju prijazna. Veseli bi bili, če bi v tovarni dobili delo predvsem domačini, ki so izgubili delo po stečaju Agrostroja, in drugi domačini. Da bi mirneje spali, zahtevajo od pristojnih služb oz. inšpekcij, da opravijo ustrezne preglede in meritve emisij iz livarne. sko klobaso. Po besedah direktorja metliške kmetijske zadruge Ivana Kureta je priznanje namenjeno vsem delavcem, kmetom in vodilnim ljudem zadruge za pošteno delo, ki so ga opravili v preteklih 50 letih, sedaj zaposlenim pa naj bo priznanje predvsem vzpodbuda za prihodnost. Kmetijska zadruga Metlika je kljub težkim časom za kmetijstvo in zadružništvo na Slovenskem ohranila celovitost in se ob tem še naprej razvija, čeprav z majhnimi koraki, a ves čas vlaga. Lani je bila rast njenega poslovanja 20-odstotna pa tudi letošnje prvo polletje kaže na podoben uspeh. Njihova letos največja investicija je bila nakup 1.300 m2 poslovnega prostora v Ljubljani. Kmetijska zadruga Metlika ima svojo dejavnost razdeljeno na tri RECEPTI NAŠIH BABIC METLIKA - Društvo kmečkih žena Metlika tesno sodeluje s prireditvenim odborom Vinske vigredi, ki jim je letos omogočilo, da so izdale knjižico Recepti naših babic, v katero so zapisale tudi nekaj že skoraj pozabljenih receptov za belokranjske jedi, ki so jih članice društva našle na podstrešjih, zapisanih z žuljavo kmečko roko na že skoraj razpadle orumenele lističe. V narečju zapisan recept za “orejhof kuhan štrukel od Micke” se konča s stavkom: “Je jako dobro za pojest, lahko iše malo pocukraš, ako baš češ.” OGLED KORUZE METLIKA - Metliška kmetijska svetovalna služba bo v ponedeljek, 18. septembra, ob 10. uri na parceli Petra Starašiniča s Krasinca 9 pripravila ogled poskusno zasejenih Pioneerjevih sort koruze. Staraši-ničeva njiva je ob cesti, ki vodi od Krasinca proti Gribljam. področja. V prvo sodi pridelava grozdja in vina, v drugo klavnica in predelava mesa, v tretje pa maloprodajna trgovska dejavnost v domači občini in veleprodaja v Metliki, Novem mestu in v Ljubljani. V vinski kleti, ki deluje v okviru zadruge, so z zadnjima dvema poslovnima letoma zadovoljni, saj so zmanjšali prevelike zaloge, kar jih je mučilo v začetku 90. let, in ob tem povečali cene vina iz lastne proizvodnje, kar je tudi posledica nekoliko bolj pogumnega nastopa na področju marketinga. ZBORNIK O ŽRTVAH BRATOMORNE VOJNE ŠENTRUPERT - Odbor za obe-ležitev spomina zamolčanih žrtev komunističnega terorja v župniji Št. Rupert v letih 1941 - 1949 je izdal zbornik Če je dežela izročena v brezbožniške roke. Na 80 straneh zbornika, ki jo je natisnila Ljudska pravica v Ljubljani, so besedila urednika Franca Dominka, Franca Rodeta, Tineta Velikonje, Malči Kostevc in Janeza Livka, imena in tudi fotografije nekaterih padlih žrtev iz Šentruperta in okolice. Uvodni članek je spisal dr. Jože Pučnik. VESELO IN SLADKO NA VINOMERU- Članice Društva kmečkih žena Metlike so na srečanju ob 20-letnici delovanja prišle na svoj račun, saj so se s svojimi dobrotami lahko enkrat tudi same posladkale. Na Vinomer jih je prišel pozdravit župan Branko Matkovič, spregovoril jim je Janez Gačnik, ki je bil pred 20 leti direktor kmetijske zadruge, Helena Mrzlikarjim je pripravila kratko predavanje, zaplesali so najmlajši člani folklorne skupine Ivan Navratil, s svojim humorjem v belokranjščini pa jih je do solza nasmejala predsednica Alenka. (Foto: I. V.) Služijo s piškoti in pogačo METLIKA - “Hojte k nam,” pravijo prizadevne članice metliškega društva kmečkih žena in deklet, ko postavijo stojnico z domačimi dobrotami na številnih prireditvah v Metliki in drugod po Sloveniji, kjer slovijo predvsem po belokranjski pogači in domačih belokranjskih kruhih, za kar so dobile že več nagrad. Letos mineva 20 let odkar so pod okriljem kmetijske zadruge ustanovile aktiv kmečkih žena, ki je kasneje prerasel v društvo in prešel pod streho kmetijske svetovalne službe Metlika. Čeprav je bil aktiv takrat ustanovljen tudi nekoliko po direktivi od zgoraj, pa so kmečke žene iz 35 vasi metliške občine s svojim društvom veliko pridobile. Ob dolgih zimskih večerih so na številnih predavanjih obogatile kuharsko in cvetličarsko znanje, poslušale nasvete s področja sirarstva, higiene in opreme stanovanja ter se naučile rokovati s številnimi gospodinjskimi strojčki. Nekatere so na svojem področju postale prave umetnice, kar dobro vedo predvsem obiskovalci Vinske vigredi, sadjarske razstave in poletnih kulturnih prireditev na metliškem gradu. Prav piškotki in pogača jim prinesejo tisti skromen zaslužek s katerim si potem lahko privoščijo strokovno ekskurzijo - letos so obiskale kmetiji v Moravskih Tbplicah - ali pa srečanje, kakršnega so imele ob 20-letnici v soboto na Vino-meru. I. VIDMAR 234 IMEN ŽRTEV- “Na tej plošči bereš imena mož in žena te fare, ki so umrle kot žrtve komunizma. Posebej so tu zapisana imena slovenskih domobrancev te fare, ki niso padli v boju. Bili so izdani in pomorjeni. V petem letu samostojne slovenske države postavili farani Št. Ruperta, "je zapisano na spominskem obeležju padlim iz Šnetruperta in okolice, ki ga je na pokopališču ob spominski svečanosti s kulturnim sporedom blagoslovil škof Jože Kvas. Kot je povedal predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Janez Livk, so nekateri svojci žrtev odklanjali, da bi njihovi sorodniki prišli na plošče z 234 imeni. Livk se je posebej zahvalil arhitektu Blažu Slapšaku in Jožetu Anderliču za denarno pomoč. (Foto: P Perc) Bodo morali po poti Nuemberga? S spominske svečanosti ob spominskem obeležju žrtvam nasilja v bratomorni vojni v Šentrupertu - Na obeh straneh med 2. svetovno vojno ubitih kar 435 ljudi! ŠENTRUPERT - Na spominski svečanosti žrtvam komunističnega nasilja v bratomorni vojni, kot so zapisali v vabilu, opremljenem tudi z Balantičevimi verzije preteklo nedeljo v farni cerkvi vodil mašo zadušnico škof Jože Kvas. Po maši pa seje velika množica zbrala na pokopališču pred spominskim obeležjem padlim iz Šentruperta in okolice. PREDAJA GASILSKEGA VOZILA GD TREBELNO TREBELNO - Tukajšnji gasilci so bogatejši za novo gasilsko vozilo. Prireditev ob predaji vozila GD Trebelno, katere pokrovitelj je SKD, bo v nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri. Predsednik pripravljalnega odbora Janez Livk je uvodoma povedal, da jim je po 50 letih molka in strahu uspelo postaviti to znamenje, ki priča o najbolj krutem času v zgodovini Slovencev. Nanj so napisali imena 234 mož, fantov, žena in deklet. Na spomeniku ni zapisanih 33 mrtvih, ki so umrli na območju šentruperške fare, “eni kot talci, drugi kot mučenci v različnih časih in krajih naše fare. Če seštejemo vse,1d sem jih omenil, jih je bilo 324, če prištejemo še 111 ljudi, ki so umrli na nasprotni strani, večinoma so padli partizani, dobimo število 435. Toliko ljudi je umrlo v času 2. svetovne vojne nasilne smrti na območju naše fare”. Nanizal je še nekaj srhljivih primerov umorjenih civilistov, med temi tudi dveh šentruperških duhovnikov, in pozval, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Stane Štrbenk, osrednji govornik v imenu Nove slovenske zaveze, je izrecno poudaril, da o teh rečeh ne govorijo zato, da bi koga žalili ali spodbujali revanšizem. “Komunistični strani ne očitamo žrtev padlih med bojem v državljanski vojni. Teh je bilo v šentruperški župniji 48. Očitamo pa ji poboje, storjene izven boja, to je pred državljansko vojno in po vojni. Po Štrbenkovih besedah se preživeli udeleženci protikomunistične strani in svojci pobitih protirevolu-cionarjev ne morejo sprijazniti s tem, da bi še naprej morali nositi krivično jim naloženo breme kolaboracije in vse njene posledice. Za- hteval je, naj državni zbor uskladi z ustavo predloge vseh petih t.i. vojaških zakonov in sprejme ustrezne akte in ukrepe za končanje še vedno trajajoče državljanske vojne, ki usodno vedno bolj razdvaja slovenski narod. “Dokler republika Slovenija kot pravna naslednica države, ki je krivico storila, ne bo uradno priznala žrtev in zanje uradno izdala mrliških listov, jim vrnila čast in dobro ime ter končno popravila storjene krivice, do resnične sprave ne more priti,” je med drugim dejal Stane Štrbenk. Zaključil je z mislijo, da bo v letu 1995, ki ga je OZN proglasila za leto strpnosti, ta še kako potrebna Slovencem pri ugotavljanju resnice o slovenski državljanski vojni. Če do tega, da bi si obe strani ponudili roko strpnega dialoga pri razčiščevanju in ugotav: Ijanju resnice iz državljanske vojne ne bo prišlo, “nam ne bo preostalo nič drugega, kot da se odpravimo na pot, ki vodi v Nuerneberg.” P. PERC tttftt IZ NAŠIH OBČIM MUHI Prvič begunci Letos v šoli na novo: 149 prvošolčkov in 35 begunskih otrok RIBNICA - V klopi ribniške osnovne šole dr. Franceta Prešerna in njunih dveh podružničnih šol v Dolenji vasi in Sušju je minuli teden sedlo skupno 1.140 otrok. Med temi je letos na novo 149 prvošolčkov in 35 begunskih otrok. Osnovna šola dr. Franceta Prešerna je s tako velikim številom otrok, ki so razdeljeni v 49 oddelkov, med večjimi šolami v Sloveniji. V šoli v Sušju imajo 51 učencev, kar je nekje na meji, da šola še lahko obstaja, v Dolenji vasi pa imajo zaradi letos zelo velikega števila učencev ravno nasprotne probleme kot v S.ušju. Prag ribniške osnovne šole je letos prvič prestopilo 149 učencev. Zanje je bil prejšnji ponedeljek pripravljen slovesen sprejem v dvorani Ideal centra. Razdeljeni so v sedem oddelkov, med katerimi so štirje v Ribnici, dva v Dolenji vasi in eden v Sušju. Zaradi odločitve ministrstva za šolstvo in šport, da se večino begunskih šol zapre, otroke pa vključi v redne slovenske šole, je v ribniško osnovno šolo letos na novo prišlo tudi 35 begunskih otrok, med katerimi jih 8 hodi v šolo v Sušju. Dodatno število učencev ni vplivalo na število oddelkov na šoli. RAZSTAVA FOTOGRAFU HRVOJA ORŠANIČA SEVNICA - V okviru Grajskega poletja 1995 vabi sevniška zveza kulturnih organizacij drevi, 14. septembra, ob 19. uri v grajsko galerijo na otvoritev razstave naravoslovnih umetniških fotografij “V zelenem” 35-letnega Brežičana Hr-voja Oršaniča. Za uvod bo koncert Vlada Kreslina. Razstava bo odprta do 8. novembra. OTVORITEV PRIZIDKA SEVNICA - V petek, 15. septembra, ob 14. uri bodo v Sevnici svečano odprli prizidek sevniškega zdravstvenega doma. S tem bodo zdravstveni delavci in pacienti pridobili 840 m2 novih površin, predvsem so pomembni novi prostori za nujno medicinsko pomoč. Delavci SGP Posavje so zgradili, ljubljanski Sa-nolabor pa opremil tudi prostore za medicino dela, nov dispanzer za žene bo sprostil prostore v starem delu ZD v dispanzerju za otroke. V prizidku bodo 3 splošne ambulante ter po ena zobozdravstvena, in sicer zasebna specialistična in splošna. V novem delu ZD Sevnica bodo ob tej priložnosti odprli razstavo del likovne kolonije. Okrog 20 del, ki so jih ZD podarili umetniki in sponzorji bodo ostali ZD, v novem delu pa bodo imeli tudi stalno likovno prodajno galerijo. PREDSEDNIKIN PO VEU-NIK - Na fotografiji: predsednik PGD Osilnica Janez Žagar (levi) in poveljnik PGD Veljko Rašperič. Z osamosvojitvijo Osilnice postali občinske sirote Gasilcem ne da nihče nič OSI LN1CA - Osilniški gasilci so postali tako rekoč sirote, saj jih kočevska Občinska gasilska zveza ne mara, domača občina pa jim tudi ni dala za delo niti dinarja. Dva vodilna iz prostovoljnega gasilskega društva Osilnica sta potožila tako: JANEZ ŽAGAR, predsednik PGD Osilnica: “Konec minulega leta smo na občnem zboru PGD sklenili, da ostanemo, dokler se stvari okoli nove občine Osilnica ne razčistijo, začasno pod Občinsko gasilsko zvezo (OGZ) Kočevje. Naš župan pa je dejal, da bomo samostojni in da bo za gasilce dovolj denarja. Minilo je osem mesecev, a denarja ni od nikoder. Zdaj bomo z delom prekinili, dokler ne bomo zvedeli, kdo nas bo finansiral." VELJKO RAŠPERIČ, poveljnik PGD Osilnica: “Slišali smo le, da je občina dobila za potrebe gasilstva 18.000 tolarjev. Tega denarja še nismo videli, sicer pa ne bi zadoščal niti za gorivo za gasilsko vozilo, ki pa je potrebno tudi popravila, saj niti ne vžge več.” Prihodnost ni tako črna, kot se zdi Ribniški Inles skozi direktorjeve oči - “Stečaj je najslabša rešitev” RIBNICA - Prihodnost Inlesa po zatrdilih direktorja holdinga Janeza Lesarja ni tako črna, kot se zdi. Podjetje, ki v štirih samostojnih družbah: v Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku, ter Holdingu in Trgovini skupno zaposluje okoli 1.100 ljudi, ima nekaj perspektivnih programov, za katere sedanji obseg zaposlenih ne bi bil prevelik, če bi imeli vsi delavci takšno strokovno usposobljenost, kot jih novi procesi od njih zahtevajo. Zaradi izgube jugoslovanskih tržišč, na katere so prodajali kar 85 odst. celotne proizvodnje, je bil Inles “zrel za stečaj” že leta 1991. Izguba 16 maloprodajnih skladišč širom po Jugoslaviji jih je stala 10 milijonov mark. Dodatno so izgubili še 3 milijone mark z odcepitvijo tozda na Hrvaškem. Tej izgubi, ki Inles bremeni še danes, pa so se pridružili še stroški prestrukturiranja poslovanja v višini 10 milijonov mark. “Proces prestrukturiranja podjetja, pri katerem nam je finančno pomagal naš strateški partner iz Nemčije - Lesko, je bil izredno PRENOVA OGREVANJA V POTOŠKI ŠOLI LOŠKI POTOK - Po besedah ravnatelja potoške osnovne šole Janeza Miheliča je to ena redkih šol v Sloveniji, ki ima še kurjavo na trda goriva, ki ima poleg raznih nevšečnosti tudi to, da nastajajo velike temperaturne razlike in neekonomična izraba. Letos so se odločili za predelavo na tekoča goriva. Celotna prenova bo stala 3 milijone tolarjev, kar je precejšen zalogaj za investitorje. Investicijo bo delno pokrila občina iz proračuna, delno pa šola iz amortizacijskih sredstev. Izvajalec - ponudnikov je bilo več - je že izbran, potrditi pa ga mora še svet občine, ima pa postavljen rok zagona do 10. oktobra. drag,” pravi Lesar in dodaja, da jim je v samo treh letih uspelo obseg prodaje v zahodno Evropo povečati od 15 milijonov mark na 55 milijonov, s čimer so dosegli obseg realizacije, kot so jo imeli pred spremembami. V tem procesu prestrukturiranja so nekatere Inlesove družbe uspele, druge niso (še danes imata tekoče izgube družbi v Ribnici in Loškem potoku). Uspeh je bil odvisen predvsem od njihovega deleža v izvozu že pred letom 1991 (največjega so imeli v Dolenji vasi, najmanjšega pa v Ribnici). “Če želimo poslovanje normalizirati, moramo poslovati rentabilno, zato bo potrebno neperspektivne produktne grupe opustiti. To pa pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih,” pravi Lesar in dodaja, da bodo težave zaradi neustrezne strokovne usposobljenosti zapo- slenih. Ker podjetje nima denarja za 6-mesečno financiranje plač in odpravnine, stečaj pa kot rešitev problema presežka delavcev po direktorjevih besedah “ne prihaja v poštev”, ostaja rešitev tega problema še odprto vprašanj^. M. LESKOVSEK-SVETE MIRTOVSK1SRATEU PRAVI: “Osilniško občinsko vodstvo je v začetku leta dalo novinarje na led, potem jih je skromno odtalilo, zdaj pa si zaradi neurja in škode želi vročega sodelovanja z njimi. ” Slaba organizacija Avstralski Slovenec kritiziral organizacijo srečanja tabo-riščnic - Pozabljeni novinarji A. K. Janez Lesar Vesele urice bo treba plačati Dejavnosti, namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca, ne bodo več brezplačne - Uvajanje novih programov KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI SEVNICA - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica priredi darovanje krvi v četrtek, 21., in v petek, 22. septembra, v dvorani sevniškega TVD Partizan. Vsak zdrav človek naj bi nekajkrat v življenju daroval kri, to pa je zagotovilo, da ne bi bil prikrajšan, če bi jo potreboval. RIBNICA - Ribniški vrtec z letošnjim septembrom opušča enega izmed programov, namenjenih otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Nadomestili ga bodo z nekaterimi novimi dejavnostmi, za katere pa bodo morali, tako kot tudi za program Veselih uric, ki ga v vrtcu še naprej ohranjajo, letos prvič nekaj prispevati tudi starši. Izkušnje iz zadnjih nekaj let so pokazale, da program, ki je bil namenjen srečanju otrok v starosti od 3 do 7 let s starši in sorodniki, ne služi več svojemu namenu. Prireditve, ki jih bo vrtec po novem organiziral, bodo dobro- Koliko azbesta v sevniški vodi? V pričakovanju analize vode izpod Lisce - Oporečna voda na Blanci - Več denarja za iskanje novih vodnih virov nujno, da ne bi ob suši trpeli pomanjkanja SEVNICA - “Voda je preveč pomembna za zdravo življenje, zato moramo nujno iskati najboljše rešitve. Dela za strokovne službe na občini je dovolj. Predlagamo, naj se v problematiko bolj vključi Komunala Sevnica in da občina nameni iz proračuna denar za iskanje novih vodnih virov,” je povzela dosedanje ugotovitve komisija za ogled vodnih virov na čelu s svetnikom Brankom Kelemino, predstavnikom odbora za komunalo in infrastrukturo pri občinskem svetu. je omenjeni oddelek zaprosil za sodelovanje in informacije v zvezi z organiziranjem tabora še Ministrstvo za okolje in prostor. Priprave došle tudi otrokom, ki so vključeni v celodnevni program vrtca. “Otroci, ki hodijo v vrtec, so morali že do sedaj participirati za razne prireditve, ki smo jih organizirali. Tako bodo morali v prihodnje vsaj delno kriti stroške izvajanja programa Veselih uric in drugih dodatnih dejavnosti tudi starši otrok, ki vrtca ne obiskujejo,” pojasnjuje vse večjo tržno usmerjenost vrtca ravnateljica Andreja Hojč. V takšno ravnanje jih silijo tudi veliki stroški izvajanja 100-urnega programa Veselih uric, ki ga v ribniškem vrtcu še ohranjajo, čeprav podobne programe ponekod drugod po Sloveniji že opuščajo. Vesele urice je do sedaj obiskovalo do 80 otrok v starosti od 4 do 6 let. Bile so po enkrat na teden v času od oktobra do maja naslednjega leta. Tako bo tudi letos, le da za starše otrok, ki niso vključeni v vrtec, ta dejavnost vrtca ne bo več povsem brezplačna. M. L.-S. PODLESJE, KOČEVJE - V nedeljo, 10. septembra, je bilo v Podlesju (Ferdreng) na Kočevskem srečanje nekdanjih tamkajšnjih taboriščnic leta iz leta 1949. Predsednica taboriščnic Lidija Drobnič je srečanje tudi napovedala v Slovencu in enem izmed verskih časopisov. Novinarjem in drugim časopisom vabila ni poslala. Ob tej priložnosti je maševal na kraju nekdanje cerkve v Podlesju kočevski župnik Marjan Lampret. Drobničeva je povedala, da je bila v tamkajšnjem taborišču od julija do oktobra 1949. Skupno je bilo tam takrat 700 do 800 taboriščnic. Prvo tako srečanje je organizirala lani, ko se ga je udeležilo okoli 150 taboriščnic in njihovih svojcev, letošnji obisk pa je ocenila na 200 ljudi, od teh je bilo samo 5 nekdanjih taboriščnic iz leta 1949. Izrazila je prepričanje, da so ostale verjetno bolne, saj morajo biti vse že v letih. Zelo kritičen je bil udeleženec tega srečanja avstralski Slovenec, zdaj poslovnež, ki je v Avstralijo odšel v šestdesetih letih. Želel je, da njegovega imena ne bi zapisali. Najprej je kritiziral, ker taka srečanja niso javno širše napovedana. Slabost je, da se ga ni udeležil noben vidnejši politik, kar bi prispevalo k spravi. Kritiziral je slabo pripravljenost srečanj, saj skli-cateljica niti ni vedela, da je bilo letošnje srečanje že peto, ampak je menila, da je šele drugo. Ni vedela tudi, koliko taboriščnic je še živih in od kod so. Zato je izrazil sum, da gre za politikantstvo, češ da se skli-cateljica želi le fotografirati s prvakom krščanskih demokratov Lojzetom Peterletom (saj se je nekaj udeleženk res fotografiralo z njim). Zelo ostro je kritiziral odnos do novinarjev. Še posebno je okrcal slovenske vodilne politike, ki vidijo Slovence v tujini le, kadar pričakujejo njihovo pomoč. Slovenski politiki pa se tudi doma med seboj napadajo in zmerjajo, kar v tujini ni običaj. J. PRIMC Poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje o mikrobiološki oceni kakovosti vode v sevni-škem vodovodu za lani priča, daje meja za ocenitev higienske (he)-oporečnosti bilo petina odvzetih oporečnih vzorcev. Lani pa so bili štirje od 25 odvzetih vzorcev vode v sevniškem vodovodu oporečni! Komisija še ugotavlja, da fizikalno-kemijskih analiz in tudi bioloških iz vodnjakov in zajetij ni, ker že najmanj dve leti niso bile opravljene. Drenažno zajetje Pecelj je bilo narejeno v sili, ko je v Sevnici primanjkovalo vode. Obratuje le ob primernem vremenu, kajti ob deževju je lahko voda oporečna. Ker je drenaža ob Sevnični v neposredni bližini prometne ceste Sevnica - Planina, je še toliko večja verjetnost večjega onesnaženja. Ce kdo že ne verjame, da bi lahko prišlo do prometne nesreče pri prevozu kemikalij, pa kaže spomniti, da so v Sevnični že večkrat poginile ribe zara- di izpustov fekalij s farme na Planini. Na sestanku zainteresiranih občanov, sevniške Komunale in predstavnika ZZV Celje Jožeta Kandor-ferja so sredi julija ugotovili, da je nujno celovito uresničiti vodovarstveno zaščito vseh vodnih virov, iz katerih se oskrbuje mestni vodovod. Predlagali so iskanje novih vodnih virov. ZZV Celje bo po razširjenih raziskavah vode iz sedanjih vodnjakov in še zlasti o vsebnosti azbesta v vodovodu izpod Lisce dal svoje mnenje, saj je azbest dokazano rakotvorna snov. V razpravi o problematiki sevniške vo-dooskrbe na seji občinskega sveta zadnjega maja je svetnik Blaž Jene predlagal, naj bi za ugotovitev stanja kakovosti vode v sevniški občini pripravili mladinski raziskovalni tabor. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurer je za zadnjo sejo občinskega sveta v Boštanju 6. septembra pripravil pojasnilo, da •Po ogledu petih vodnih virov, iz katerih se napaja sevniški mestni vodovod, so Irena Rupnik in Bojan Rugelj v imenu zainteresranih občanov ter Dušan Lozar in Miro Dobovšek s sevniške Komunale ugotovili, da je Komunala kot upravljalec mestnega vodovoda zadovoljivo zagotavljala vodooskr-bo. Opozorili pa so, daje na celotnem sistemu potrebno zamenjati zastarelo opremo in nabaviti rezervne dozatorje klora, ker se ti večkrat pokvarijo. Sistem bi bilo potrebno dopolniti z avtomatskim sistemom vodenja, za kar že obstajajo idejni projekti. V sušnih obdobjih bo še vedno primanjkovalo vode. Jože Kandorfer iz ZZV Celje je povedal, daje voda izjrlanškega vodovoda oporečna, vendar nihče ničesar ne ukrene! potekajo in upajo, da bodo prihodnje leto ta projekt uspešno izpeljali P. PERC SREČANJE REŠEVALCEV KVIZA - Sevniška občinska knjižnica je bila pretekli četrtek nabito polna reševalcev mednarodnega knjižnega kviza Zemlja je naš dom. Verjetno tudi zato, ker sta knjižničarki Ida in Joži v blazno resnem vabilu zapisali, da pride tudi blazno resno slavna Desa Muck, zato neopravičeni izostanki niso dovoljeni! Pokazalo se je tudi, da se je v resnici dalo zamenjati kuponček s številko za kaj uporabnega. Sevniška knjižnica in zveza kulturnih organizacij sta reševalce prijetno presenetila s spominskimi majicami, posebej pa je bila vesela sreče pri žrebu glavne nagrade Urška iz Stranj pod Bohorjem, ki bo s spremljevalcem 17. septembra potovala na zaključno prireditev, na dan zlatih knjig, v Ljubljano. (Foto: P Perc) Drobne iz KoČevjaj —■ ______»»7iTv SPREMEMBE V NAMI‘ V kočevski Nami so odstranili newi SSSSOSSgsS kočevsko trgovino. Hkrati s spremembami so preselili ali P« čali nekatere oddelke. cPNin. KOČEVJU PRIZANESEL ttžisssafe 'Ut »AfisčSSjs: * saa^sSs-BSS 2 v. la nazaj in poplavila sre . j|, L čevja, kar se je v zadnjih^ 5 dveh desetletjih zgodil r p0 PLOČNIK NA BREGU ,ni * dograditvi pločnika ob mag« . cesti od Kočevja v Dolgo vas * j dograditvi pločnika ob mag'» - I KS Stara Cerkev. v obej|P*jipro- > gre za naselja, kjer je naj Ha gie za naselja, kjci r —v m¥S,V©'NBSREC.»;j ralni cesti v Srednjih .^j,, prometnih nesreč, v ka • u ureditv sodi v okvir odpravi) ...i.„ črnih t°CR- ureditv sodi v okvir • tako imenovanih črnih OBČAN SPKAbuj-> MEDVED ODGOVARI^ ma s H ?«t; n '°Paj VI El) V LIJ ; - Zakaj kočevskim šolanG.', ^ rBSSSA.^ S ( Ribniški zobotrebci ^ DEPOZITNA j, S avtomat v ribniški enoti ° vneg* ^ Ijanske banke ima od ngo , položnic tako 'mc'nlSatiP'‘j kartice ni več polrvhn u neka bančnimi okenci. Klju^U za,0,\.d ^ sjs?«”sssi %,« niso opazili, druS‘ f^Len slfjj 'G kako z n o ravnati. Boja*vne^ W n^ERJATEV,^*^ so delavci nekdanje? od julij* 1; stečaju, vpisovali te.rJ a pren>a jlj, neizplačanih oziroma P,, Tlačanih olač. Vp*s. Tnhi Si izplačanih plač Vpis teriobill o jim podjetje dolguje- r’r V neiša, kot je to v ptimetv SSfflSSS&fifc* aSSfttS**' Alp Ate vadnica ima po nor verjeinj^r Jo«. derob. Albin Ješelniklk.jpo^. V naj nadzorni odbor P v0fii- iet bo!sklenj.nozm^aV^:k ne 'Hit .Vf kakor utegne biti l'\0 le grenka izkušnja, čo J v fafl> sede oz. obljube. i j IAL. nikoli pri fejst Pun„‘v0rnlki|i "i varjajo podjetni "spet nategnili , i" & p toLd1* % st bi bilo brez t.i.Gabro> J Vencelj, bi lahko oftnid . 0° A,9' o telovadnici oz. o ■ 8,ggjA ^ii1 SVEČANA VEgj^ Sr J »J slitelji zadnjega 'D . 50||V . $e A| 4 skega sveta v osnov" gne 1 o č smeiji /.auiijuf j skega sveta v osn<^fe) --------u“iga n® ker ni bila ta točk skega sveta v osnov" „et\ J nju so svetnike Paradi'1,/ svečano večerjo v V rama. Ob vinu se je ^ {e .ul j\K ......I da I« rama. UD vinu ^ j . ujjo m1,.. I'« razvezal jezik, da JV na jA Lnr K ! I U t :\ lOC** fidi ker ni bila ta , obsežnega dnevneg nja. fas 'n. J" so se v Dobovi zr pri- Wa,['pcih- Tak° zelo ,ojt' ,'0t da se .pridobivanju »Ifej ph Je javilo preveč. Kaj IMAJO MISS -1. sep-';«alni„^ovenski Romi na tradi "'H 3bot'r'-rL<‘'lv' v pušči Pri Mur-ij 1Zara‘' najlepše romske z) ^Ica sagalaje Mihaela Urajdič. 03 'af»> 1 nf>« ,,k« L^nii'11^1 VLAK ‘ Po sklepu k feg&SSSg&s •* ss» ffiTiat-’ Nov'.,nik vlakca in svetnik jnevi %snf. l2rnan, svetniki pa so jo :r laslf' ni# ■» vji"1 & \i Sl VO v Brežil 'Znian, svetniki pa so jo ,,“Prejeli. Upamo, davKa-°d° Sli v turiste. Sicer pa >C,;CV°2 Prispeval tudi k ' Jtli odk Se‘d' Cvetniki ne bodo . veil{e,aj?t' domov med sejo, \ V 0 ‘jabitclji hoje ali avto-! l?ParCpVb " Nekaj hektarjev ve-!.topičia,y križišču pri brežiški -Mf fAbi ’. 11° lc občina odkupi-;j„i!i t. “zgrari'inje-i skuPaJ z državo SCvd;Jan°vo srednjo šolo, je L# ?'Je0HrPorabi za cn sam na' «KS?ad'lčno gojišče plevela za . ^Proti^ot'Bukošek-Trnje. Kra-fU i,iilii|fn akeniu nadaljnemu raz* ;lfl i lake ri . mu nadaljnemu raz-\j jjgjo. aeJavnosti odločno pro- P^di^P^LHNKI - Brežičani N&E2S.BA!!! rlePi‘ kar v>0' b>lo. kitilin,,k b°do občinski orga-& ntuPjebud‘svetnika Škonjan-& Kglb sv‘ Pritrdila tudi večina ev^ v16 nek ni^ov' bodo Brežice kt^Ctk,, Vrste muzej v naravi. li.Nt».P.Vsake ul' kj^etld, Vrste muzej v naravi. Vs,avi|jV,S^‘te u“ce naj bi nam-ik bi| x,‘tablo z napisom o tem, jK' S|, huje .Vek, po katerem se uli-/ /'PJ°P« možnosti opre- va Hi?’ Iti bo iegovo sliko. Vsa čast ‘s*1® '•bdiy d°to uresničili in nato y. v 'Vzdrževali. vS^OPNIŠNICE Ae< $N, |Ja Zemlja k iz Zdol -'iaJi 'JCa Jankovič z Male- kfirk.fo^.TMjana Plev- čuvana Novosele ?V°vič Klemena, Slavici'^išn;'Z §amobora - Tomi-VJ;- u ‘,a Soronič-Bariša iz ;>■ X ■ Sni 'no- Mojca Živič iz a.^n°, Metka Grilc z V'z n 'r°sluva, Andrejka A Vika /estanice - Urbana, Jr ernelič iz Anovca - k Čestitamo! IftMfafe IZ MAŠI H OBČIM MM Angleščina že v četrtem razredu Ko zgradijo novo srednjo šolo, bo v prenovljeni stari stavbi v Krškem nastala nova popolna osnovna šola za okrog 300 otrok - Potlej v obeh več prostora KS dobile še formalno osnovo za obstoj KRŠKO - Preko tisoč otrok in čez 80 zaposlenih je že kar lepo podjetje, ki zahteva temeljito organizacijo dela. Na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem imajo pouk v 39 oddelkih razredne in predmetne stopnje ter v 4 oddelkih podaljšanega bivanja. Vsi štirje tretji razredi imajo pouk izven šolske stavbe: v dijaškem domu, v glasbeni šoli in v gasilskem domu. Na ta način kljub stiski s prostorom ohranjajo enoizmenski pouk, a vendar težko čakajo drugačne rešitve. Po dolgoletnem iskanju ustreznih rešitev zdaj kaže, da bo šola lažje zadihala šele potem, ko bo v Krškem zgrajena nova srednja tehniška šola in ko bodo njeni dijaki izpraznili sedanjo šolo v starem Krškem. To bo treba nato prenoviti in zgraditi še primerno telovadnico, tako da bi še pred začetkom 9-letne osnovne šole (šolsko leto 2000/ 2001) v starem Krškem nastala nova popolna osnovna šola z okrog 300 učenci, medtem ko bi jih na Vidmu ostalo še kakih 700. Ravno prav, da bi si lahko normalno organizirali delo in posebne prostore na šoli spet uporabljali za prvotne namene in ne za pouk kot sedaj. “Letos smo z odobrenjem in fi- nanciranjem občine uvedli 2 uri angleščine v 4. razrede, ki bo neke vrste priprava za učenje tujega jezika v 5. razredu. Imamo tudi 5 oddelkov opisnega ocenjevanja v različnih razredih, občina pa financira tudi dve uri tedensko pouka računalništva v 5. razredih, saj smo lani opremili računalniško učilnico s pomočjo občine in podjetij. Letos smo bili na stroške države izbrani tudi kot šola, v kateri se uvaja tretja ura telesne vzgoje v 7. in 8. razred. Ker imamo na šoli bazen, smo ponudili plavanje in uspeli. Pouk plavanja imamo sicer redno tudi v oddelkih nižje stopnje, ki imajo eno od treh ur telesne vzgoje v tednu namenjeno plavanju. Izje- KI.A VNICA BO ZAČELA POSKUSNO OBRATOVATI - Če je klavnica več let burila inšpektorje, ker ni ustrezala tehnološkim in sanitarnim zahtevam, tega sedaj ne bo več, saj je Agrokombinat Krško v obnovo vložil več kol 2 milijona nemških mark. V petek, 8. septembra, je bil tehnični prevzem, na katerem so opozorili na še nekaj pomanjkljivosti, ki bodo v nekaj dneh odpravljene in bo lahko klavnica pričela s polletnim poskusnim obratovanjem. Za gradbena in obrtniška dela ter zunanjo ureditev je poskrbelo komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško, za tehnološko opremo Loška industrija mesnopredelovalne opreme in strojev Limos iz Sko ~ Škofje loke, čistilna naprava in adaptacija predelave pa sta bila zaupana avstrijskemu podjetju Lasca Bertscli. Čistilna naprava bo delovala na mehanskem principu in bo zagotavljala visoko kvaliteto čiščenja, bo pa odvisna od mestne čistilne naprave, ki naj bi začela obratovati leta 1997. Hkrati z obnovo klavnice obnavljajo še predelavo, ki bo v kratkem zaključena, nabavili pa so tudi 5 novih strojev, ki bodo zagotavljali boljšo kvaliteto. (Foto: T. Gazvoda) Zanesljivejših GOODfVEAR Pooblaščeni zastopnik in distributer: d. o. o. .lana Husa la. Ljubljana. Telefon: (061) 140 3061.140 32 30 Teleta* (061) 140 21 53 • Pooblaščeni prodajalci: Vulkanizerstvo VIDIC, Novo mesto, telefon: (068) 324 361 Vulkanizerstvo LAŠIČ, Brežice, telefon: (0608) 62 441 Vulkanizerstvo LUKEŽ, Brežice, telefon: (0608) 62 088 B&M UNETIČ, Krško, telefon: (0608) 21 407 p- V < N G is"V'' /V Danes o gradnji srednje šole, CRPOV in Jovsih ^IVA VABI NA 2. LETNI KONCERT BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic vabi v soboto ob 19.30 na svoj 2. letni koncert, ki bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Zbor. Antonija Glas Smodič ma so letos tretji razredi, ki imajo pouk na drugih lokacijah, zato jim * Na šoli vsako leto postopoma opremljajo učilnice, že več let pa po fazah pokrivajo tudi doslej ravno in puščajočo streho. V dveh ali treh letih bodo po napovedih ravnateljice tudi usposobili knjižnico, da bo lahko res služila svojemu namenu. S pokritjem terase v bližini bi pridobili več prostora za knjižne police in predvsem za čitalnico, ki je zdaj nimajo. Pravkar so začeli tudi z napornim posodabljanjem poslovanja knjižnice in z računalniško obdelavo podatkov. BREŽICE - Svetniki brežiškega občinskega sveta so na seji pretekli četrtek sprejeli statutarni sklep o krajevnih skupnostih, ki so tako dobile osnovo, da se konstituirajo kot pravne osebe ter se pripravijo za težko pričakovane volitve v svoje organe. Zdaj je na vrsti priprava odloka o volitvah, s katerim bodo poskusili zagotoviti udeležbo vasi pri odločanju v KS, pa odloka o financiranju krajevnih skupnosti. Če bo občinska uprava vzela resno vse pobude sprejete, na zadnji seji, bo imela čez glavo dela, za njo pa tudi svetniki. Že na današnji seji sveta v Kapelah naj bi obravnavali gradnjo srednje šole, saj, po mnenju nekaterih svetnikov, aktivnosti okrog nje potekajo precej drugače, kot so se dogovorili. Obravnavali naj bi tudi projekt CRPOV v tej KS in predlog odloka o razglasitvi območja Jov-sov za naravni spomenik. PISECE: RAZGOVOR O SLOVAROPISJU PIŠECE - Odbor Maks Pleterš-nik in OŠ Pišece v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije priredita to soboto ob 1L uri v kulturnem domu okroglo mizo na temo Vprašanja slovaropisja. RADIOAMATERJI V KRŠKEM KRŠKO - V Krškem bo to soboto, 16. septembra, na svetovni dan radioamaterjev, 11. srečanje oldtimerjev Zveze radioamaterjev Slovenije. V sejni sobi hotela Sremič bodo med 10. in 18.'uro razstavili aparature od začetka radia do leta 1940 iz bogate zbirke Radiofon Tinčka Ivanuše in ročnih tipkal iz zbirke Boška Djurice. B. D. G. bomo omogočili strnjene večdnevne tečaje plavanja,” nam je povedala' ravnateljica Antonija Glas Smodič. B. D. G. AKORD PREDSTAVLJA LASNO KOZMETIKO ČATEŽ OB SAVI - Družba Akord iz Brežic, ki je zastopnik in distributer frizerskih in kozmetičnih aparatov, opreme in preparatov NA ČATEŽU BO KONJENIŠKA DIRKA ČATEŽ OB SAVI - Na Čatežu se bo to soboto ob 10.30 s štartom in ciljem na Zevnikovi kmetiji pričelo tekmovanje za državni pokal v en-duranceu, konjeniški dirki vzdržljivosti konj in jahalcev. podjetja Muster & Dikson iz Milana, bo to nedeljo v motelu na Čatežu predstavila lasno kozmetiko in njeno uporabo na modelih. Program bo povezoval Sašo Hribar, ROD “SIVI DIM” SKLICUJE ZBOR KRŠKO - Taborniški rod “Sivi dim” iz Krškega, ki nadaljuje delo taborniškega krožka OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega, sklicuje za v soboto ob 16. uri v gasilskem domu Krško redni letni občni zbor. ŽREBANJE NAGRAD ZA IGRO FIT BREŽICE - V podjetju Vino Brežice so v torek izžrebali dobitnike številnih nagrad nagradne igre FIT, ki je potekala celo poletje, ko so potrošniki zbirali zamaške pijač FIT Glavno nagrado, Yamaha motorno kolo, bo prejela Roza Gruden, Kašča 12 c, Semič, medtem ko bosta gorski kolesi Bianchi šli,h Križnarjevim v Cerklje na Gorenjskem (Kodra 6) in k Marjanovi-čevim v Ilirsko Bistrico. RAZSTAVA O OROŽJU BREŽICE - Posavski muzej je zaradi velikega zanimanja podaljšal razstavo “Orožje preteklosti”, ki je bila na ogled v muzeju od 22.6. do 30. 8. Tako si je razstavo mogoče ogledati še do 27. septembra. TEŽKO PRIČAKOVANA - Na Senovem je v polnem teku gradnja novega bencinskega servisa družbe OMV Istra, ki bi ga morali pravzaprav že odpreti. Investitorji pravijo, da bo črpalka gotova v dobrem mesecu, Senovčanom in vsem ostalim strankam pa bodo, kakor je dandanes na takih servisih običajno, poleg bencina ponudili še marsikaj drugega. (Foto: B. D. G.) “Več zaupanja v domače znanje!” Aldos, podjetje za računalniški inženiring in trgovino, v novih prostorih - Poslej tudi tečaji računalništva v učilnici z najsodobnejšo opremo - Stavijo na kakovost BREŽICE - Podjetje za računalniški inženiring in trgovino Aldos iz Brežic, ki gaje od leta 1991 postopoma, a z zanesljivimi koraki izgrajeval Stane Černelič, se je v preteklem tednu preselilo v nove prostore v vili Vrenko na Milavčevi ulici. Štirje zaposleni, ki sc jim bosta v kratkim pridružila še dva trgovca, bodo tako mnogo lažje in bolje opravljali svojo dejavnost. Pridobili so nove poslovne prostore, trgovino in, česar so še posebej veseli, tudi računalniško učilnico. V Aldosu so v opremo novih najetih prostorov vložili 6 milijonov tolarjev, veliko predvsem na račun najsodobnejše računalniške opreme. Računalniški inženiring zahteva ogromno znanja, vztrajnosti in kapitala, vendar seje podjetju uspelo obdržati in se s kakovostjo (prodajajo v glavnem izdelke Com-paq, drage, a kakovostne) uveljaviti kljub konkurenci. “Od kreatorjev gospodarstva v občini pričakujemo več spoštovanja in zaupanja v domače znanje in ponudbo,” je ob otvoritvi dejal Černelič. Učilnica je rezultat velikega povpraševanja po tečajih iz računalništva, omogočala pa bo tudi kupcem, da željeni program pred nakupom preizkusijo. Tečaji bodo za naključne udeležence in tudi za ciljne skupine, za katere bodo lahko programe posebej prilagodili. Na razpolago je osem lOOmegaherčnih računalnikov (procesor 4,86) in tudi toliko mest. Po dogovoru bodo poučevali tudi manj tečajnikov, nikakor pa ne več kot na vsak računalnik enega. Prvi tečaji bodo o inštalaciji novih windowsov, kijih že prodajajo tudi v Aldosu. Zanimanje zanje je v Sloveniji zelo veliko, saj je predstavnik Microsofta Gregor Kukec na otvoritvi napovedal, da jih bodo letos v Sloveniji prodali za 6 milijonov dolarjev. Kukec je Aldos označil “za eno najbolj resnih takih firm na tem področju”. Podjetje je namreč za letos pridobilo Microsoftov certifikat, direktor Černelič pa upa, da jim ga bo uspelo obdržati tudi za naslednje leto. Na ta način naj bi se uvrstili med 10 do 15 prodajalcev Microsoftove prodajne mreže v Sloveniji. “Zelo radi bi postali tudi pooblaščeni učni center Microsofta, kar bi za nas pomenilo izredno veliko, našim strankam pa dajalo dodatno garancijo za dobro delo, vendar bo treba za uvrstitev v manj kot deseterico takih centrov v Sloveniji TUDI TRGOVINA IN UČILNICA - Stane Černelič (na sliki) že dolgo razmišlja tudi o tem, da bi organiziral računalniško delavnico za otroke, kar mu zdaj prostori omogočajo, rešiti pa je treba še vprašanje financiranja. Sam bi dal na razpolago računalnike in odmislil stroške amortizacije, a za človeka, ki bi delal z otroki, potrebuje sofinancerja. Delavnica naj bi bila brezplačna, a če ne bo šlo, bodo ustanovili klub in uvedli članarino ali kaj podobnega. (Foto: B. D. G.) • V Aldosu živijo tudi z željo, da bi se povezali v informacijsko mrežo Internet, a ker je najbližji server v Ljubljani, bi jih telefonske zveze preveč stale. Zelo prav bi jim prišlo, če bi jim uspelo pridobiti okrog 100 uporabnikov (kolikor je potrebno za dosego ekonomičnosti) in oblikovati vozlišče Interneta v Brežicah. do julija naslednjega leta opraviti šest izredno zahtevnih izpitov,” načrtuje. B DU§,(S G0RNIK KOVAČIČEVA RAZSTAVA V GALERIJI KRKA CVEK-JORDANOVA V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - Prihodnjo sredo, 20. septembra, bodo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju odprli razstavo hrvaške umetnice Dragice Cvek-Jordan. Gre za uveljavljeno ustvarjalko iz Zagreba, ki se bo predstavila s 14 svojimi deli. V glasbenem delu otvoritvenega programa bo nastopil čelist Martin Jordan, član Zagrebškega godalnega kvarteta. “ZARJA” IN “SONCE” PRI KOSU NOVO MESTO - Jutri, 15. septembra, ob 19. uri bo v Gostišču Kos kulturni večer, na katerem se bosta v gornjih prostorih gostišča predstavili novomeški glasbeni skupini: instrumentalna skupina Sonce in vokalna skupina Zarja. Program bo povezoval Rudi Škof. LJUBITELJI ZBOROVSKEGA PETJA! NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Revoz Novo mesto, ki deluje pod vodstvom Cvetke Hribar, vstopa v novo pevsko sezono, zato vabi nove pevke in pevce, ki bi se jim želeli pridružiti, da pridejo na avdicijo, ki bo v torek, 19. septembra, ob 19. uri v avli osnovne šole Grm. LOŠKI PEVSKI ZBOR SPET POJE LOŠKI POTOK - Moški pevski zbor “Potočan”, kije začel svojo pot daljnega 1947. leta, je zadnja !*ta zaradi različnih, včasih popolnoma neutemeljenih vzrokov postopno propadel. V začetku prejšnjega meseca pa je Ivan Knavs izmed še zvestih pevcev zbral osemčlansko skupino, ki pridno vadi in je v kratkem pričakovati njen prvi nastop. “Če bo skupina - sedaj je to oktet - uspešna, resna in deležna podpore,” pravi Knavs, “računamo, da bi jo postopno širili, vključevali mlade talente, predvsem pa skrbeli za ustrezno kakovost, ki bi jo bili zmožni prikazati ob raznih priložnostih.” A. K. ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM Angleška pevka Shirlie Roden in glasbenik John Christian, ki raziskujeta glasbo in njeno uporabo v zdravilne namene, nadaljujeta turnejo po Slovenci, med katero se bosta večkrat ustavila tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. V Novem mestu bo Shirlie Roden najprej samostojno, in sicer 15. septembra v Domu starejših občanov, 23. in 24. septembra pa bosta oba učitelja in glasbenika sodelovala na dveh delavnicah Zdravljenje z zvokom; prvi dan bo namenjen staršem otrok, obolelih za cerebralno paralizo, drugi pa obolelim otrokom. 4. oktobru bosta gostujoča umetnika imela koncert za šolsko mladino v Kulturnem centru Janeza TV-dinc, 5. oktobra v istih prostorih ob 20. uri koncert za odrasle, 25. in 26. oktobru pa bosta pripravila dva koncerta za šolarje v Metliki in Črnomlju. Romska glasba navdušila Ribničane Koncert skupine Šukar NOVO MESTO - Danes, 14. septembra, bodo ob 20. uri v Galeriji Krka odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Kovačiča. O slikarju in njegovih delih bo spregovoril Pavle Gregorc, v kulturnem programu pa bo nastopila angleška pevka Shirlie Roden. Razstava bo odprta do 25. oktobra. RIBNICA - V soboto zvečer je bil v prostorih Miklove hiše v Ribnici koncert skupine Šukar. Postavljen v vzdušje sproščenosti kavarniških večerov, je številne poslušalce ob kavici in pijači ponesel v svet raznolikosti ritmov in melodij romske glasbe. Repertoar skupine Šukar obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh področij Evrope. Zaradi nomadskega načina življenja Romov in vpliva glasbe narodov, na teritoriju katerih so se Romi naselili, romska glasba ni specifično določena, temveč je predvsem izpeljanka iz glasbe avtohtonih evropskih narodov. Od tod tudi raznolikost melodij in ritmov romske glasbe, za katere pa je značilna tipična “ciganska duša”. Skupina Šukar, ki jo sestavljajo Igor Misdaris (bugarija, vokal), Igor Kovše (prvi brač), Nenad Ljuboti-na (drugi brač, bisernica, violina) Štefan Uranjek (tamburaško čelo, tamburin) in Miha Švent (kontrabas, tolkala), izvaja cigansko glasbo, prirejeno za tamubraški kvintet. Pretežno so to tako imenovane poskočnice in balade o vsakdanjem življenju, v katere člani skupine Šukar verno vnašajo romski temperament in poetičnost. Prav slednje njihovim poslušalcem ne dopušča, da bi ostali ravnodušni. Tako je bilo tudi na sobotnem koncertu v Ribnici, ki gaje organizirala Miklo-va hiša iz Ribnice. M. L.-S. ZDRAV DIH ZA NAVDIH Izšla je nova številka revije Zdrav dih za navdih, ki jo izdaja Društvo pljučnih bolnikov Slovenije. Gre za revijo, ki je v prvi vrsti namenjena pljučnim bonikom, vendar bo listanje po nji tudi zdravega bralca obogatilo s koristnimi spoznanji, saj revija objavlja poleg društevnih novic splošno zanimive prispevke strokovnjakov o zdravljeju pljučnih bolezni, o stroških zdravljenja, o življenju s kronično pljučno boleznijo, o tobaku, o okoljski problematiki ipd. Posebne rubrike so tudi za otroke, starše in učitelje. Nagradi Papežu Fotografi razstavili 91 diapozitivov in 30 fotografij RIBNICA, KOČEVJE - Fotoklub “Družina Fuji Kočevje-Ribnica” je pred kratkim pripravil v Ribnici prvo razstavo del fotoamaterjev. Izmed poslanih del je komisija, v kateri sta bila akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja in predstavnik Fotografske zveze Slovenije Aleksander Čufar, odbrala za razstavo skupno 61 diapozitivov devetih avtorjev in 30 fotografij osmih avtorjev. V kategoriji diapozitivov je prejel prvo nagrado Janez Papež za “Pod staro kaščo”, drugo Marko Figar za “Kupolo v požgani cerkvi v Nemški Loki”, tretjo Stanko Pelc za “Brstično lilijo” in diplomo Stane Lavrič za “Pokošeno polje”. V kategoriji fotografij pa so bila priznanja razdeljena tako: L nagrada Janez Papež za “Panoramo II”, 2. Katja Kostanjšek za “Račji shod”, 3. Stanko Lavrič ml. za “Veselje”, diplomo pa je dobila Anja Papež za “Dimnik”. Zal je razstava, ki je bila v Ribnici in je potekala pod geslom “Ribnica 95”, trajala le dva dni in si je niso mogli ogledati niti vsi avtorji poslanih in razstavljenih prispevkov. Prav bi bilo, da bi jo čimprej prenesli še v Kočevje. Belokranjski likovni utrip v Tilii V avli zavarovalnice Tilia v Novem mestu gostuje razstava 4. belokranjskega likovnega bienala - Dela 14 likovnih ustvarjalcev na poti po Sloveniji____________________ NOVO MESTO - Belokranjski likovni ustvarjalci, ki jih je v kulturnem društvu Artoteka povezal eden najbolj znanih in uspešnih sodobnih belokranjskih likovnikov akademski kipar Jože Vrščaj, so se že nekajkrat predstavili širši javnosti s skupinskimi razstavami, imenovanimi Belokranjski likovni bienale. Letos so pripravili že četrtega. Otvoritvena razstava je bila junija v prostorih Artoteke v Špeličevi hiši v Črnomlju, nato pa seje selila še v Metliko. Prejšnji teden sojo odprli tudi v Novem mestu v avli zavarovalnice Tilia, kjer bo na ogled do 29. septembra, Z razstavo 4. belokranjskega likovnega bienala so v Tilii začeli letošnjo razstavno sezono, za katero upajo, da bo razstaviščni prostor v zgradbi zavarovalnice čvrsteje umestila med zdaj že kar številne razstavne prostore v Novem mestu. Na otvoritveni slovesnosti v petek, 8. septembra, zvečer je nekaj uvodnih besed povedal direktor Tilie Janez Novak, predsednik Artoteke Jože Vrščaj pa je govoril o delovanju tega kulturno-umetniškega društva, ki je s svojo razstavno, pro-dajno, posojilno in drugimi dejavnostmi postalo združevalno središče belokranjskih likovnikov in ljubiteljev likovne umetnosti. Za prijetno glasbeno poživitev je poskrbel kitarist Dušan Pavlenič, program pa je povezovala Jerica Pez-dič. KITARIST IN KIPAR - Po ot* razstave 4.belokranjskega nega bienala sta se zapletla vpog vor organizator razstave akadems kipar Jože Vrščaj in n0V°mdK'w turist Dušan Pavlenič, ki P°S. nastopa na različnih kulturnih P reditvah. (Foto: MiM) Na razstavi se predstavljaj lokranjskih likovnikov: la, Franci Fortun, Dirk HetJ, 6°^ mir in Janja Jakša, Alenka Sašo Pavlovič, Janez Rajmer, jn tin Skoliber, Boris Udovč, ^ Konstantin Virant, Mlade , iaSo nič in Jože Vrščaj. Njihov mcinjoze vrscaj. ore- zvečine ljubiteljske narave, v vladuje pa figuralno shkarslL’jS|cO motivno vezano na be'0-§a|j|cov- za %r 'Hit, !*no •“lot •fcti vE 'do 6 S NOVOMEŠKA POMLAD VABI 1! -M KONCERT ROMSKE GLASBE -Priznana izvajalka romske glasbe, skupina Šukar, seje minulo soboto predstavila tudi ribniškemu občinstvu. Prežetost melodij s ciganskim temperamentom med številnimi udeleženci koncerta ni nikogar pustila ravnodušnega. (Foto: M. L,-S.) NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Pomlad po poletnih počitnicah začenja z rednim delom in vabi k sodelovanju nove pevce in pevke. Skupno srečanje bo v soboto, 16. septembra, ob 19. uri v glasbeni sobi Doma kulture. Informacije je mogoče dobiti tudi na sedežu ZKO Novo mesto. USTVARJALNOST V VRTCU-Od 5. do 13. septembra je bila v Galeriji Krka na ogled razstava z naslovom “Ustvarjalnost v vrtcu "avtorice Milene Novak, ki je bila 9 let zaposlena v novomeškem vrtcu Rdeča kapica (vodila je likovni oddelek), v začetku letošnjega šolskega leta pa je začela delati na Malem Slatniku kot vodja WO Najdihojca. Predstavila je ilustracije, igrače, lutke in ostale stvari iz najrazličnejših materialov: lesenih odpadkov, pene, tekstilnih ostankov, kamna. Barve in lepilo je prispevalo podjetje Taen iz Litije, papir pa WO Novo mesto. Vsi razstavni predmeti so plod dolgoletne ustvarjalne dejavnosti v različnih starostnih oddelkih v vrtcu in so narejeni tako, da izhajajo iz otrokovih želja. Zato je didaktična igra v vrtcu zelo pomembna. Milena Novak je povedala, da se otroci drugače obnašajo do nalog, ki so povezane z igro. Učenje skozi igro spodbuja, motivira in postaja delo in veselje obenem. Predvsem pa ima didaktična igra največjo vrednost takrat, ko spodbuja otrokovo lastno ustvarjalnost. (Foto: L. Murn) krajino in ljudi. Abstraktnej«* ^ na snovanja so značilna ZJ n0Sti dela, pri čemer tako po 1 ., je| kot po kakovosti razstavljen izstopa Jože Vrščaj s svojim' .j^ mi malimi stvaritvami v pi« živim srebrom. MILAN MA- RKEU 850 let Litije Kako počastiti častjl[j' jubilej s skromni* 400.000 tolarji pon* BEGUNEC - BOLNIČAR ZA BEGUNCE - Na Srednji tehniški in zdravstveni šoli v Novem mestu so v ponedeljek s krajšo slovesnostjo podelili zaključna spričevala beguncem, ki so se dve leti na tej šoli usposabljali za poklic bolničar za begunce. Šest deklet in en fant so tako prva generacija beguncev v Sloveniji, ki je zaključila srednješolsko usposabljanje v slovenski šoli. Program je prvo leto podpisala donatorka iz Švice Suzana (Vidmar, šele naslednje leto tudi Visoki komisariat za begunce Republike Slovenije. Po besedah ravnateljice zdravstvene enote prof. Zvonke Krištof so novopečeni bolničarji dosegli nadpovprečne rezultate in opravili zaključni izpit. Na sliki: ravnateljica izroča priznanje Simbadi Muminovič iz Do-boja. (Foto: J. Pavlin) MUSCHG, NAGRAJENEC JUBILEJNE VILENICE LIPICA - Letošnji, deseti dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica 95 je švicarski romanopisec, dramatik in esejist Adolf Muschg, avtor mnogih gledaliških, radijskih in televizijskih iger ter romanov, med njimi slovitega romana Rdeči vitez, ki govori o legendarnem srednjeveškem junaku Parsifalu in njegovem iskanju svetega grala. Jubilejna mednarodna prireditev Vilenica, kije te dni potekala v več krajih okrog Lipice na Krasu, je imclu diskusijsko temo z naslovom Ali pisatelj potrebuje svet, ki njega ne potrebuje? LITIJA - Mesto Litija Pra*J,|je letos 850. obletnico prve i imena kraja v pisanih vi ' deiiC prireditev, ki so bile P^e temu častitljivemu jubi^J » zvrstilo, nekaj pa se J,hfn liliji njimi tudi slavnostna na ga krajevnega praznika pžjtev Člani odbora za obeleži ^ letnice Litije se sestajaj s^. tedensko in razmišljajo, s0 jjui Ijati program do ^onca’n[\isa^ svetniki iz proračuna narni 400.000 tolarjev. Obnovljena ^ na knjižnica dr. Slavka n»b°'1 morala biti krona Prosla^f’na in** tem času le na pol obnovlj rali odločiti, da iz sklada lZ f zemljišč namenijo sred . (afcP stavitev “stare Štirne sred • l]t-mestnega jedra in jo P°javlja1^ bilejno proslavo. Pr. Pr'pfadV UIIGjllU piuoiu*«' - • . GSSZPZS.žgt’ so vodnjak sredi trga odst< & ni več služil svojemu Danes no več kot 30 letih- K OPRAVIČILO V članku z naslovom “Šola se potrjuje samo z uspehom”, objavljenem na tej strani prejšnji teden. Danes, po več kot 30 lem- ji oživljajo staro mestno J ^ namesto betona in asfau3 ^f«i zelene parkovne površine ^3 in starimi svetilkami, s0 »Ud s H sita iv, Ja iiito H Si Pi >t > \\ Vij 'lasi 'S 5 S ji V S s r»dl Vv V Igrajo še v ravnateljevi pisarni ijenem na tej strani prejšnji teden, je pri računalniški pripravi besedila prišlo do zamenjave stolpcev. Avtorju in bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo DL odločili, da bodo v ta.Park jjras na stare čase postavili kot -t 1 i mesto, N pC staro štirno na meSt0’„/0 je P' nekoč stala. Prostor za J pravljen že nekaj let. Krška glasbena šola v sedanjih prostorih ne bo mogla več zagotavljati razvoja -Bo občini za razrešitev stiske uspelo pridobiti stari hotel na Vidmu? KRŠKO - 370 učencev bo letos obiskovalo glasbeno šolo v Krškem, nekateri bodo šele v pripravnici, drugi bodo že sedli k inštrumentom. Prof. Drago Gradišek kot ravnatelj šole ugotavlja, da sc dolgoletno uspešno delo glasbene šole in tudi dveh pihalnih orkestrov odraža tudi na vse bogatejšem glasbenem življenju v občini. Letos so vpisali na šolo okrog 70 novih učencev, nekaj pa so jih morali zavrniti, ker so omejeni s kadri in prostorom, širjenja pa jim oblasti ne dovolijo, saj vpis na šolo že presega slovensko povprečje. Šola prisluhne potrebam po mladih kadrih pihalnih orkestrov Videm in Senovo, ki se uvrščata med 15 najboljših v Sloveniji (nedavno je zelo uspešno začela z resnim delom še godba v Kostanjevici). “Po novem zakonu bo morala vsaka glasbena šola poučevati vsaj polovico inštrumentov orkestralnega značaja. Mi imamo že zdaj polovico učencev na takih instrumentih, zato težav s preusmerjanjem ne bo,” napoveduje prof. Gradišek. Zaradi take usmeritve je lahko pred štirimi leti na šoli nastal 70-članski simfonični orkester, imajo pa še harmonikarski orkester, več komornih skupin in mladinski pihalni orkester, ki je letos začel z rednimi tedenskimi vajami. Redno pripravljajo interne nastope na šoli, vsaj tri javne nastope na leto v kulturnem domu, učenci se predstavljajo na različnih prireditvah, se Prof. Drugo Gradišek udeležujejo poletnih šol in dosegajo vse boljše rezultate na tekmovanjih. Ravnatelj Gradišek opozarja, da dolgo v razmerah, v kakršnih delajo, ne bo več mogoče zagotavljati kakovosti in razvoja šole. Manjka jim namreč 13 do 15 učilnic, tako da so zdaj s poukom zapolnili vse kotičke v stavbi, vključno z dvorano, ravnateljevo pisarno in zdaj še z administrativnimi prostori, poleg tega pa imajo pouk tudi v treh učilnicah kulturnega doma na Vidmu. Učitelji se selijo iz učilnice v učilnico, čeprav vsak instrument zahteva drugačno opremljenost učilnice. Glasbena šola zdaj računa na prostore v starem hotelu na Vidmu, ki naj bi jih občina kot upnik pridobila od podjetja Videm v stečaju. Prostore bi bilo treba urediti do prihodnjega šolskega leta. Predvidevajo, da bi v starem hotelu našli prostor tudi za pihalni orkester, razne alternativne glasbene skupine in skupne projekte, kar bi lahko izredno prispevalo k razvoju glasbenega življenja v Krškem. B. DUŠIČ GORNIK Rezbar po pomoti z n°^ V kočevskem likovnem salonu Vukoje Mrd^!!^ KOČEVJE - Vukoje Mrdako-vič je odšel v pokoj pred 12 leti kot oficir JLA. Takrat se je vprašal, kaj početi zdaj? Pri sosedu je dobil veselje do mizarskega delu in lesostrugarstva. Prijatelja je prosil, naj mu iz Italije prinese nože za stružnico, on pa mu je prinesel nože za rezbarjenje. Vrnil jih ni in je začel rezbariti. Najprej je rezbaril ornamentiko, nato okvirje za slike in ogledala z ornamenti, končno pa je prešel na rezbarjenje stenskih ur. Vsaka je unikatno delo. Posebno lepo je izdelal ob osamosvojitvi Slovenije za prijatelja in mu jo podaril za rojstni dan. Pravi sicer, da se v politiko ne spušča in da jo prepušča politikom.Večino ustvarjenega je podaril, prodal pa nič. Zdaj je veliko teh svojih del zbral in jih razstavil v Likovnem salonu v Kočevju.Razstavo si je ogledalo mnogo mladine in od- Vukoje Mrda Predvsem Usl' všiog-V raslih čudili, kaj vse je bi’ varil njem bije nežno um6l,“"j|j u“j kar so sicer lahko s leženci Vukojevih prcc sal dobrim desetletjem if. „a t11 jih vsi radi poslušali in JC spoštovali. POTA IN ST« it > Sodnikov v Novem mestu ne manjka K(,f!vsk;'lstranp('!a ^ 7n /aToIi RUM nnn trvlnri^»v it* na Sodniška funkcija ne pritegne več - V dveh letih rešijo 90 odstotkov zadev - Najbolj obremenjen gospodarski oddelek - Še 15 odprtih stečajev - 1.200 nerešenih zadev dežurni Poročajo V GARAŽI - 4. sep-Itlilfjf . uri je zaradi stika na ■lann.,.ni Izpeljavi zagorelo v garaži a.ni^e hiše S. J. z Brezja. *IOrn?>silnica. ^olo z motorjem, J0tasii;d ZaPa 'n dve kolesi. Požar so VLnu^^i 'z Semiča. IZUMIL V VIKEND - V času od ^Ptembra je neznanec vlomil tradgi nad Gorenjo Težko Vodo in ''“itin i Otorno zag°, električno «;,ika78°. WC školjko in izvijač, ijt0>, , G. z Gorenje Težke Vode sv odoval za okoli 150.000 tolar- V BOLNIŠNICI ^septembra se je v itomp, ob Kolpi pripetila huda U, na nesreča. S. S. je vozil 9si|njJ..avl° od Mirtovičev proti ^tin'• je pod vplivom alko- Sroi1'6 V0Z'' P° sret*‘n' ceste. 'tejL 1 Pa mu je prav tako po pripeljal kolesar Š. J. ^obra l kolesarja vrgl° * * * * v Padel n ns^° steklo avta, nato pa je Cesto. Ponesrečenca so h^La V.^^KC v Ljubljano, kjer dnJ' dan umrl. s« st' č cf’ 5 jd' £ NOVO MESTO - Če se slovensko sodstvo ubada s resnimi kadrovskimi težavami, ima novomeško okrožno sodišče to srečo, da so vsa sodniška mesta zasedena; konec decembra je bilo v trajni mandat izvoljenih 5 sodnikov, letos pa še štirje. Delo bi lahko normalno pokrivali, če bi imeli še enega sodnika, potrebovali pa bi tudi strokovne sodelavce. Kljub temu se na okrožnem sodišču trudijo, da začnejo zadeve obravnavati v letu pripada, prednost pa imajo pomembnejše zadeve kot so pripor, stečajne in registrske zadeve, prisilne poravnave in odmevnejše zadeve. Kot je povedal v. d. predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu Janez Smolej, sta trenutno na okrožnem sodišču še dve pomembnejši zadevi, starejši od 5 let, kar je manj kot pol odstotka nerešenih zadev, 8 odst. zadev je starih 2 do 5 let, računajoč od pripada dalje, 42 odst. zadev je starih do dve leti, 49 odst. pa je iz tekočega leta, kar pomeni, da skoraj polovico zadev obravnavajo v tekočem letu. Ta statistika je ugodna tako v regijskem kot državnem merilu. Lanska reorganizacija sodstva je vplivala tudi na novomeško sodišče, saj sta iz prejšnjega temeljnega na- STRELA morila v HLEVU ). u^Kl POTOK - V soboto, Se j« v večernih urah t„iv"ela nevihta z močnim lljOl1™ >n grmenjem. Ob tttjj** strela udarila v nepolni? bli*tno hleva Janeza iz Malega Loga 55, h|ev Ib bako, se še ne ve, v lito. ?,ubi|a brejo kravo in te-tfajjV“sP°dar je razdejanje . * v nedeljo zjutraj. tovai ?'udar strele je poško-Hisr .' številne telefone, Pfave ke 'n televizijske na- A. K. UKREPI POLICIJE OB PRIČETKU ŠOLE NOVO MESTO - Policija je v začetku novega šolskega leta poostrila kontrolo v bližini šol in izvajala naloge, ki jih je načrtovala pred pričetkom šole. Prvi teden šole so policisti UNZ Novo mesto zoper kršitelje dali 122 predlogov sodnikom za prekrške, izrekli 201 denarno kazen, zaradi manjših kršitev pa so opozorili 308 voznikov. V poostreni kontroli prometa ob šolah je dnevno sodelovalo 35 do 40 policistov. V tem času sta se pripetili dve prometni nesreči, v katerih je bil udeležen 1 otrok, ki se je hudo poškodoval, in mladoletnik, ki sc je lažje poškodoval. Ena nesreča sc je zgodila popoldne, ena pa zvečer. Kljub opozorilu voznikom in drugim udeležencem v prometu je bilo izvedenih veliko število represivnih ukrepov, kar kaže, da udeleženci v prometu ne upoštevajo prometnih predpisov in nasvetov, kako naj se ravnajo ali vozijo mimo šol. UNZ Novo mesto opozaija, my bodo vsi udeleženci v prometu še naprej previdni in naj vso pozornost posvečajo otrokom. fttL,P°vZROČILA POŽAR, KI JE NAREDIL PRAVO RAZDE-'%/n soboto, 9. septembra, je nekaj pred 18. uro med nevihto strela % Vladarsko poslopje Vere S. v Šentjerneju, v istem sklopu pa je £ j 0v°njski objekt. Ogenj je zajel celotno ostrešje in uničil stanova-S'ce ^Podarski del. Zgorelo je ostrešje, okoli 35 ton sena, 3 tone Sjldve toni ječmena. Gasilo je okoli 110 gasilcev iz Šentjerneja, rhpolja, Ostroga, Gorenje Stare vasi in Loke, Orehovice, Mokre ‘S0(, Cerovega Loga, poklicne gasilske enote iz Novega me- \ jq delo pa so ovirali številni radovedneži. Ogenj je povzročil za bilijonov škode. (Foto: T. G.) fcSVlDNO PREHITEVA-to%fi‘embraob 12.10je 30-let-V%.0Sne ‘n Hercegovine vozil 0točca Proti Brežicam. SNvlnCl" Pr‘^e' prehitevali \^rhvi'V,trcnutku, ko mu je nas-tjh, j, Jal vozik osebnega avta 25-VS’i‘ SP°dnjega Kamenščaka. vi. a c hntikal in zaviral, sta vozi-CVc'0> ki ga jc vozil Š. D., je Iptla«; slc’ zapeljal je po zemclj-jn se prevrnil. Voznik se škodoval in se zdravi v uVb“lnišnici. R V°ZIL BREZ LUČI -\,Wra ob 20. uri je 41-letni A. '!»r Ijevi ,a voz'i °sebni avto po ‘bol “lici iz centra Trebnjega Cnii Nemški vasi. Ko je A 1U 111,1 Janez Smolej stali dve okrožni sodišči: v Krškem in Novem mestu. Novi zakon o sodniški službi postavlja zelo stroge formalne * Kot kaže struktura zadev na okrožnem sodišču v prvih osmih mesecih, jc bil najbolj obremenjen gospodarski oddelek, saj so gospodarski spori, kot na primer nepravočasno realizirana plačila, zelo pogosti. Vendar zadeve večinoma niso stare in je glavnina iz tekočega leta, še posebno uspešen pa je registrski oddelek. Največji problem so likvidacije, stečaji in prisilne poravnave: trenutno je odprtih skupaj 19 zadev, najstarejši stečaj iz leta 1991 - stečaj Gred-benika iz Žužemberka - se bliža h koncu, tako tudi postopek prisilne poravnave Novotehne. Naj od bolj odmevnih zadev omenimo še stečaje Novolesa Novi ambient, šent-jernejske Iskre, Novoteks Konfekcije in Pienne Zodu Novo mesto. pokoje za sodniško funkcijo. Tako mora biti kandidat star 30 let, imeti mora pravosodni izpit in najmanj dve leti pravosodne prakse, po izpitu pa še 2 do 4 leta strokovnega sodelavstva, 6 let odvetništva ali 10 let dela na drugih pravnih področ- VESELO TEKMOVANJE VOZNIKOV OTOČEC - Revija Avto Ekipa pripravlja za soboto, 16. septembra, na Otočcu veselo tekmovanje med vozniki avtomobilov Renault in Volkswa-gen. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pri hotelu Šport Otočec, prijavite pa se lahko tudi pred samo dirko. Tekma bo na 5 kilometrov dolgi progi, s štartOm in ciljem na Otočcu. Na progi bo več kontrolnih točk, kjer se bodo vozniki pomerili v spretnostih, znanju prometnih predpisov in kulturnozgodovinskih znamenitostih. Vozniku bodo lahko pomagali tudi družinski člani oziroma njegovi sopotniki. Po tekmovanju bo podelitev nagrad in družabno srečanje. pripeljal do hiše št. 27 je na neosvetljenem delu dohitel 16-letnega kolesarja Jožeta M. z Gorenje Dobrave, ki je vozil brez luči. Ker je A. S. vozil z neprimerno hitrostjo in je močno deževalo, avta ni mogel ustaviti, zato je kolesarja zbil in ga hudo poškodoval. ZBIL OTROKA - 11. septembra okoli 12. ure seje 7. letni B. J. iz Brestanice vračal iz šole po Cesti prvih borcev v Brestanici. 30 metrov pred zaznamovanim prehodom za pešce je nenadoma stekel na cesto v trenutku, ko je mimo pripeljal S. M. iz Radeč. Kljub zaviranju in umikanju je S. M. zadel otroka, ki je padel in lažje ranjen obležal na cesti. po dolenjski deželi • Po opravljenem delu prija kozarček pijače^ tega pa se je zavedal tudi A. Š. iz Dolenjega Vrhpolja, ki se je 10. septembra zvečer podal na ne ravno pošteno opravilo. Šel je namreč v trgovino v Gorenje Vrhpolje in to takrat, ko so vrata za običajne obiskovalce že zaprta. Ukradel je nekaj denarja in cigaret, potem pa si je malo odpočil in si odprl pivo. Pri počitku ga je zmotil lastnik trgovine D. H. iz Novega mesta, ki je poklical policiste. • Alkotest je naprava, ki je tistim z malo več popitega alkohola sila neprijetna, zato se ji, če se le da, izognejo. Tako je storil tudi Jurij J. iz Straže pri Raki, ko so ga policisti prejšnjo sredo ustavili v Novem mestu. Pihati ni hotel, in čeprav so mu policisti vožnjo prepovedali, se je vozil še naprej. Bolj vdan je bil ob 19. uri, takrat preizkusa ni odklonil. Policisti so mu “dovolili ”, da si je ponoči ogledoval eno od sob policije. jih, čeprav je s plačo samo sodnik začetnik in je njegova neto plača okoli 115 tisočakov. Posebni pogoji pa veljajo za napredovanje. Ker tak poklic ljudi ne pritegne, so vsa sodišča v Sloveniji že predlagala ministrstvu, da se tako strogi pogoji spremenijo, saj je na rednih sodiščih od 620 mest kar 100 nezasedenih. Čeprav bi morali biti predsedniki sodišč imenovani do konca marca, teh še vedno ni, predsednike pa * Nova zakonodaja prinaša v delo sodišč kar nektg novosti, ki vnašajo v sodniško delo red in enotnost. Tako je predpisan enotni delovni čas, uradne ure in enoten začetek glavnih obravnav. Novost so tudi sodne počitnice od 15. julija do 15. avgusta, disciplinska odgovornost sodnikov, kjer je natančno obdelana nezdružljivost funkcij, sodniki, tožilci in odvetniki so se odeli v toge, večji pa je tudi poudarek varovanju - v Novem mestu so v varnostni službi sodišča tudi pooblaščene uradne osebe ministrstva za pravosodje. naj bi dobili pozno jeseni letos. Prvi razpis je bil v Novem mestu neuspešen, saj bi se morali prijaviti vsaj trije kandidati, kar pa v drugem razpisu ni več pogoj. T. GAZVODA - Kar za okoli 800.000 tolarjev je škode na vozilu voznika Č. T, ki se je 8. septembra ob 3. uri prevrnil na lokalni cesti Gotenica - Grčarice. Voznik se je umikal divjadi, ki je prečkala cesto, zapeljal s ceste na nasip in nato se ie avto prevrnil. Voznika, ki je zadobil sled poškodbe, bodo prijavili sodniku za prekrške. STRESLO GA JE - 9. septembra okoli 11. ure se je pripetila delovna nezgoda na prireditvenem prostoru za konjske dirke na Mlaki pri Kočevju. Elektrika je močno stresla t za stik odovanega so najprej odpeljali v Zdravstveni dom Kočevje, nato pa v UBKC v Ljubljano. Ribniška stranpota PRIDRŽAN VOZNIK - Ker Franc B. iz Jurjeviče minuli petek popoldan ni ubogal policistov, ki so mu prepovedali nadaljevanje vožnje - vozil je pod vplivom alkohola - so ga policisti potem, ko je pri nadaljevanju vožnje povzročil manjšo prometno nesrečo na Urbanovi ulici, odpeljali v prostor za pridržanje v Kočevje. Tam je ostal do streznitve. NESREČA Z MATERIALNO ŠKODO - V soboto, nekaj po polnoči, je prišlo na cesti pod Novo Štifto do prometne nesreče, ki jo je zaradi vožnje po napačni strani ceste povzročil Aleš P. iz Ljubljane. Kljub temu da seje Franci L. iz Ribnice trčenju skušal izogniti tako, da je zapeljal na bankino, je do njega prišlo. Voznika nista bila poškodovana, na vozilih pa je nastalo za okoli 900 tisoč tolarjev škode. Mehanska zaščita pred vlomi Naraščajoče število vlomov je potrebo po varovanju močno povečalo - Za dom in poslovne prostore BREŽICE - Načinov, kako zavarovati dom, vikend, poslovni prostor, izložbe in še kaj, je več, eden izmed učinkovitih načinov pa so kovinski zaščitni roloji in za-ložljive zaščitne rešetke, ki jih za slovenski trg že 7 let izdeluje podjetje Rolookov iz Brežic. Podjetje ima sicer že 28-letno tradicijo, a na začetku so v njem delali le plastične rolete. Vsako leto se predstavijo tudi na ljubljanskem sejmu Varovanje, v Gornji Radgoni in Celju. Če pred šestimi leti po takšnem načinu mehanskega varovanja ni bilo velikega povpraševanja, pa je naraščajoči kriminal mnoge prisilil, da objekt zaščitijo. Tako v Rolooko-vu vsako leto tovrstno proizvodnjo povečajo za okoli 15 odstotkov, njihovi proizvodi pa ne ostanejo le na domačem trgu, ampak gre kar 40 odst. na Hrvaško, nekaj pa preko kooperacije tudi v Rusijo. Na naš trg prihajajo podobni izdelki tudi iz Italije, a kot pravi direktor brežiškega podjetja, sodijo njihovi izdelki med najboljše. Gre za izdelke po naročilu. Letno jih naredijo od 1.000 do 1.500 kvadratnih metrov, cena pa se giblje med 20 in 30 tisočaki za kvadratni meter. Zložljive zaščitne rešetke, ki se vgradijo na zid ali odprtino zida, so iz profilirane jeklene pločevine, zaščitene z avtomobilskim ali efekt lakom, iz profilirane pocinkane jeklene pločevine ali profilirane inox pločevine. Kovinski zaščitni roloji, kijih je mogoče premikati ročno, mehanično s pomočjo osi, na elektronični pogon ali z daljinskim upravljanjem, pa so iz profilirane pocinkane jeklene pločevine, barvane pocinkane jeklene poločevine, aluminijaste eloksirane pločevine, profilirane inox pločevine ali termoizolacijskega materiala. Nujna dostava blaga! Parkiranje na Novem trgu ostaja problem NOVO MESTO - Predsednica upravnega odbora Darinka Smrke je v četrtek v sejni sobi zavarovalnice Triglav sklicala sestanek zaradi vse večjih problemov parkiranja na ploščadi na Novem trgu. Poleg tega, da je tamkajšnje pariki-ranje najdražje v Novem mestu, pa največjo težavo predstavlja onemogočeno dostavljanje blaga lastnikom trgovin. S tem problemom se najbolj ubadajo trgovci B objekta, kajti ta objekt nima vgrajenega dvigala. Vprašanje je tudi, zakaj parkiranje na Novem trgu ni urejeno kot na Glavnem trgu. Interese lastnikov trgovin je zastopala Katjuša Borsan, ki je rekla, da je treba takoj najti alternativo s hitrim parkiranjem in zagotovljeno dostavo blaga. Predstavnik s sekretariata za komunalne zadeve Milan Bratič je povedal, da kakršnokoli spreminjanje ploščadi ne pride v poštev, da pa je dostavo blaga treba zagotoviti vsem. Marjan Kelvišar, direktor JP Komunala, pa je dejal, da se njihovi delavci trudijo za korektno izvajanje del, da pa cene parkiranja ne določajo oni in jih zato tudi ne morejo spreminjati. Pripombe so bile tudi na to, da je bil Novi trg mišljen kot nekramarski center prodaje blaga. Takšni sejmi, kot je bil pred kratkim v zvezi s prodajo šolskih knjig, se ne ujemajo s konceptom Novega trga kot poslovno - trgovninskega središča mesta. Zato bo upravni odbor pisno protestiral pri sekretariatu za komunalne zadeve. Na koncu sestanka so sklenili, da je probleme z dostavo blaga možno urediti tako, da se vodi kontrola s posebnimi kartončki, kar bo UO predlagal pristojnim organom, sicer pa je rešitev problema samo stvar dobre volje. L. MURN UČENCI ZA VEČJO VARNOST- Na osnovni šoli Grm v Novem mestu je že kar nekaj let praksa, da v prvem mesecu šole za večjo varnost najmlajših poskrbijo kar učenci sami v vidnih uniformah pod mentorstvom Dušana Pluta in novomeških policistov. Tako nadzorujejo prehod čez Kandijsko cesto pred začetkom pouka in po njem učenci prometniki iz 6. razredov, v preteklih letih pa se je tak način pokazal kot zelo uspešen, saj policisti ne morejo biti prisotni povsod, hkrati pa'je to učinkovit način spoznavanja prometnih predpisov. (Foto: T. G.) Je policist prekoračil pooblastila? Pet let po obračunu na Gorjancih in o Šentjerneju zadeva še vedno ni zaključena - Policist Milan K. naj bi hudo poškodoval Ivana J. - Zagovornik zahteval spremembo senata NOVO MESTO - Čeprav je noč 8. avgusta pred petimi leti na Mirčevem križu, ko je prišlo do prepira zaradi krivolova, že utonila v pozabo, še ni dobila sodnega epiloga. Napadeni Ivan J. je namreč konec oktobra 1990 vložil tožbo zoper policista Milana K.: obtožuje ga povzročitve hude telesne poškodbe in kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja. Ivan J., njegov sin in Ivan P. so bili v letu 1992 pogojno obsojeni krivolova, z isto sodbo pa je bil Milan K. oproščen za očitek hude telesne poškodbe in grdega ravnanja z zlorabo uradnega položaja. Na to sodbo so se prvi trije pritožili na višje sodišče v Ljubljani, vendar je v primeru krivolova sodba ostala nespremenjena, oprostilno sodbo policista pa je sodišče razveljavilo. Zato se od takrat dalje vodi le postopek zoper omenjenega policista (hkrati teče tudi civilna pravda za odškodnino). Ta je bil ponovno oproščen novembra 1993, vendar se je pravni zastopnik Ivana J. pritožil, tako daje zadeva julija lani pristala na višjem sodišču v Ljubljani, kjer je bila ponovno razveljavljena in dana pred spremenjeni senat v Novo mesto. In kaj se je dogajalo tistega večera 8. avgusta pred petimi leti? Ivan J. se spominja, da so hoteli iti na Hrvaško, vendar so jim pot preprečili policisti. Ko je Ivan P. obračal z avtom, je k avtu priskočil policist Milan, ki je šoferju grozil, da mu bo odstrelil roko, medtem pa stekel na drugo stran avtomobila, kjer je sedel Ivan J., ga zagrabil za obleko in potegnil ven ter ga močno suval in tepel, da je bil ves krvav, zlomljeno pa je imel tudi rebro. Ivan P. je medtem odpeljal, Ivana J. pa so odpeljali na policijsko postajo v Šentjernej, kjer naj bi bil Ivan J. zopet žrtev napada. Milan K. očitanih dejanj ne prizna, Ivana J. pa je potegnil iz avta zato, ker je hotel obdržati vsaj enega krivolovca. Po njegovem pripovedovanju naj bi padla oba, Ivan J. pa naj bi ga hotel udariti, kar mu je preprečil. “Ko me je hotel drugič udariti, seje opotekel in padel,”je razložil. Policist, kije bil zraven, je na obravnavi prejšnji teden povedal, da ni videt, da bi Milan udaril Ivana, so pa policisti prejeli ustno kazensko ovadbo zoper oškodovanca za krivolov. Ivan P., ki je tisto • In če je že kazalo, da bo zadeva po petih letih le končana, seje spet zataknilo. Po zaslišanju obtoženega in treh prič je zagovornik Milana K. zahteval izločitev senata, saj ni bil zadovoljen z vodenjem obravnave. Med narekom predsednice senata je namreč prišlo do glasne debate vse povprek med obtoženim, zagovornikom in pričo, tako da je predsednica senata nekaj besed preslišala. Taku je bila glavna obravnava spet prekinjena, vendar je kasneje obtoženčev zagovornik svojo zahtevo umaknil, tako da se bo obravnava kmalu nadaljevala, spet pred istim senatom. noč po srečanju s policisti odpeljal naprej,je potrdil, daje naslednjega dne videl Ivana J. precej potolčenega, tožil pa je tudi, da ga boli v prsih in da težko diha. Preden je odpeljal, pa je videl, kako ga Milan suva z nogo. T GAZVODA ✓ Neverjeten zaključek v Leskovcu Se tri sekunde pred koncem so v Leskovcu vodili Ljubljančani - V Postojni je odločala izjemno trda obramba - Novomeščani so prvo srečanje v A-2 ligi izgubili Kopica državnih prvakov in rekorda Posavski atleti odlično v Celju BREŽICE, SEVNICA - Oba posavska atletska kluba sta se z državnega prvenstva v atletiki za starejše mladince vrnila s kopico medalj in naslovov državnega prvaka, medtem ko je Brežičanka Suzana Kos s 315 cm postavila nov absolutni državni rekord v skoku ob palici, njena klubska tovarišica Simona Kozmus pa s 34,64 m dolgim metom državni rekord za starejše mladinke v metu kladiva. Seveda sta obe postali tudi državni prvakinji. Naslov državnega prvaka je od Brežičanov osvojil še Uroš Novak v skoku ob palici (430 cm), v isti disciplini je bil s 420 cm drugi Ivan Koste-vec, v metu kladiva je bil s 54,58 m dolgim metom srebrn tudi Robert Lesar (6-kilogramsko orodje), medtem ko je bil Primož Kozmus z 51,86 m tretji. Sevničani se očitno vse bolj uveljavljajo v teku na dolge proge, saj je Robert Grojzdek osvojil kar dve zlati medalji. S časom 15:11,58 je zmagal v teku na 5.000 m, z 8:49,81 pa je bil najboljši na 3.000 m. Državna prvakinja je postala tudi mlada in izredno obetavna Petra Radišek, ki je bila s časom 2:15,75 najhitrejša na 800 m. PUCELJ ZMAGAL NOVO MESTO - Član novomeškega teniškega kluba 'Ridej Pucelj je zmagal na odprtem prvenstvu Slovenije za dečke in deklice do 12. leta v Žalcu pri Celju. V finalu je s 4:6, 7:5 in 7:5 premagal Velenjčana Nika Ivanoviča, v četrtfinalu pa drugega najboljšega Novomeščana Miho Ben-deta. Med deklicami sta se Aleša Šan-telj in Nuša Žnidar uvrstili v drugi krog glavnega turnirja. V RIMU JE BILO VROČE NOVO MESTO - Novomeški dolgoprogaš in vodja športa v novomeški vojašnici Borut Retelj je v soboto, 9. septembra, nastopil v maratonu na svetovnih vojaških igrah v Rimu. Med 500 nastopajočimi, od katerih je bilo 55 vojakov, je Retelj s časom 2 uri, 40 minul in 7 sekund zasedel 30. mesto. Zmagal je Italijan Francesco Ingar-giola s časom 2:14,53. "tekmovalce je ves čas motila huda vročina, Retelj pa si je na okrepčevalni postajo po nesreči zmočil copat in zaradi tega zadnjih 25 km pretekel ožuljen. KARATE KLUB TREBNJE - Tukajšnji karate klub bo vpisoval člane, članice in pionirje v začetni tečaj karateja, samoobramb in dihalnih vaj še do 19. septembra, in sicer drevi, v četrtek, ob 19. uri in ob isti uri še v torek. Vadbo za nove člane bodo pričeli prihodnji teden, 21. septembra. TENIŠKI TURNIR NOVO MESTO - Na teniškem igrišču Košenice bodo v soboto, 16. avgusta, ob 9. uri pripravili rekreativni turnir, na katerem lahko nastopijo le neregistrirani igralci, sistem igre pa bo tak, da bo vsak igralec nastopil najmanj dvakrat. Prijavite se lahko po telefonu 341 075. KRŠKO, LITUA, NOVO MESTO - Naključje je hotelo, da sla se v pršem krogu prvenstva košarkarske prve lige krški Interier in litijska Iskra Li-tus srečala z istima nasprotnikoma kot pred tednom v četrtfinalu pokala. Litijčani so v Postojni še drugič izgubili s tamkajšnjo Republiko, precej več sreče pa so imeli Krčani, ki so ljubljanskega Slovana tokrat premagali. Novomeščani, novinci v A-2 ligi, so srečanje v gosteh pri drugem novincu Zagorju izgubili. Krčani, ki so še vedno brez poškodovanega Kraljeviča, Vukičevo koleno pa tudi še ni dovolj zdravo za tekmo, so svojim navijačem spet uprizorili predstavo, ki para živce, saj je bila tekma izredno izenačena vse do zadnje sekunde, le nekaj trenutkov pred koncem srečanja pa so bili upi na zmago že povsem pokopani. Po petih minu- tah prvega polčasa so Ljubljančani imeli 7 točk prednosti, kar je bila sploh največja razlika na srečanju. Že nekaj minut kasneje so Krčani izenačili in prvi polčas dobili s 37:35, kljub temu da so zaradi prebite arkade izgubili Američana McDonalda, ki se je s tre-mi šivi vrnil v igro sredi drugega polčasa. N A KIČ NAJBOLJŠI STRELEC - Ivo Nakič (na sliki med metom) je med odsotnostjo poškodovanega Kraljeviča zagotovo najboljši igralec in edini pravi strelec Krškega Interierja, medtem ko si nekateri igralci ne upajo niti pogledati na koš, kaj šele da bi poskusili doseči točko. V soboto je dosegel 31 točk, pa še več bi jih, če bi mu ob strani stal boljši vodja igre. (Foto: I. V) THje na evropskem prvenstvu Od II. do 18. septembra na Slovaškem nastopili sevniški raketni modelarji Perc, Požun in Štricelj SEVNICA - V nedeljo zvečer je od-potovala slovenska reprezentanca raketnih modelarjev na evropsko prvenstvo, ki bo potekalo ves teden, od ponedeljka, 11. septembra, do ponedeljka, 18. septembra, v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem. IZLET V NEZNANO NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis bo soboto, 23. septembra, ob 6. uri odšlo s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje na tradicionalni izlet v neznano. Hoje bo okoli dve uri, vrh je nekoliko višji od 1.000 m, pod vrhom pa je planinska koča, pri kateri bodo prireditelji izleta pripravili planinski piknik z zabavnimi tekmovanji, srečelovom in tabornim ognjem. Vse skupaj vas bo stalo 2.000 tolarjev, prijavite pa se lahko do 20. septembra po telefonu 321 712 (dopoldne) in 26 811 (popoldne). RIBNICA-AKRIPOL 15:15 RIBNICA - V prijateljski tekmi sta ribniški drugoligaš in prvoligaš iz Trebnjega pokazala povprečen rokomet. V prvem polčasu so bili boljši gostitelji, v nadaljevanju pa sta ekipi več pozornosti posvetili obrambi. Trcbanjci so prvič izenačili v zadnji minuti. Najboljši strelec pri domačih je bil Hudak (5 zadetkov), pri Akripo-lu pa Počrvina (5 zadetkov). ZA BOUŠE ZDRAVJE VŠENTJERNEJSKO OSNOVNO ŠOLO - V nedeljo, 10. septembra, so v prostorih osnovne šole Šentjernej odprli Fitnes, studio Dhea, ki nudi osnovni rekreativni program, bodybuilding in bodyshapingprogram ter shujševalni in cardiofit program. Fitnes, studio, ki ga vodi prof. Slavko Antončič, bo kmalu nudil tudi zdravniško sveto-va-nje, ker pa je v osnovni šoli, bodo v njem vadili tudi učenci višjih razredov. Vpisovanje bo potekalo do 30. septembra, kasneje pa bo možno le, če bodo to dovoljevale prostorske kapacitete. Vadba poteka od ponedeljka do petka od 15. do 22. ure in ob sobotah med 8. in 13. uro. (Foto: T. Gazvoda) RUGBY OSVAJA POSAVJE BREŽICE - Na drugem mednarodnem rugby ’7 turnirju “Bi-zeljanska sedmica”, ki ga je preteklo soboto na brežiškem stadionu pripravila Rugby zveza Slovenije, seje pomerilo 12ekip iz Nove Zelandije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije, nastopili pa sta tudi dve moštvi britanskih vojaških sil. Med tekmami se je, po kakovosti in dinamiki igre sodeč, najbolj splačalo ogledati boj za tretje mesto, v katerem je zagrebška ekipa premagala Koloy’s Green Dra-gons, ter tekmo za prvo mesto med fanti DHL Ljubljana in novozelandskimi Kiwis. Ljubljančani so prepričljivo zmagali s 35:5 (14:5) in osvojili prvo mesto na turnirju pred ekipo New Ze-land Kivvis, Žagrebom in Ko!oy’s Green Dragons. Tbdi drugi polčas je bil izredno izenačen. Tri minute pred koncem so gostje vodili s 64:58, vendar so Krčani z disciplinirano igro v obrambi in v napadu izenačili. Podobno kot cela tekma je bila tudi končnica izredno napeta, saj so gostje še tri sekunde pred koncem vodili s 67:66. Tedaj so napravili osebno napako nad Kuki-čem, ki je prvi prosti met zgrešil, z drugim pa je izenačil. Med prerivanjem v boju za odbito žogo pa so, kljub temu da je kukič met zadel, Ljubljančani napravili veliko napako, saj so brez potrebe podrli Ademija, kije oba prosta meta zadel, gostom pa je za napad ostalo premalo časa in točke so ostale doma. Koče za Interier so dosegli: Ivo Nakič 31, Ademi 14, McDonald 12, Kralj 5, Kukič 2, Krajcar 2 in Bordelius 2; za Litostroj pa je bil najuspešnejši Nebojša Razič s 25 točkami. Za srečanje v Postojni je bila značilna predvsem izredno poudarjena obramba, kar kaže tudi izid 56:50 za domače košarkarje. Srečanje je bilo izredno izenačeno, Litijani so dobili prvi polčas z 28: 22 in vodili vse do 30 minute. Še 50 sekund pred koncem je bila razlika minimalna, domači, ki so vodili s 50:49, pa so v končnici zadeli 4 proste mete in zmagali. Koše za Iskro Litus so dosegli: Ferguson 17, McGinnis 9, Bassin 9, Kandžič 6, Durišič 6, Šiško 2 in Šetina 2, pri Postojnčanih pa je bil najuspešnejši Čižmič s 26 točkami. Košarkarji novomeške Krke so prvo srečanje igrali v gosteh pri Zagorju v Hrastniku. V dvoboju novincev v A-2 ligi so bili močnejši domači košarkarji, ki so premagali še nekoliko neuigrane in strelsko nerazpoložene Novome-ščane s 85:71 (43:38). Za Krko so točke dosegli: Samar23, Bajc 23, Žup-evec 8, Vučkovič 6, Petrov 5, Smodiš 4 in Stipaničev 2, pri Zagorju pa je bil najuspešnejši Dražovič s 36 točkami. V naslednjem krogu bodo v soboto Krčani igrali v gosteh pri Bawarii Wolltexu, Litijani pa doma s Kovinotehno Savinjsko Polzelo. I. VIDMAR Martin Derganc spet odlično Mladi novomeški kolesarje na 21. Giru della Luni-giana dosegel doslej najboljšo slovensko uvrstitev^ NOVO MESTO - Martin Derganc je znova dokazal, da sodi med najboljše mlade kolesarje na svetu, saj je bil vseh pet etap izredno močne mladinske etapne dirke v Italiji, na kateri so sodelovali tudi vsi najboljši s svetovnega prvenstva, med najhitrejšimi, osvojil je prvo mesto na najzahtevnejšem gorskem cilju na dirki na Vezzano Ligure, medtem ko je bil v končnem vrstnem redu z vsega 46 sekundami zaostanka za zmagovalcem Alcssan-drom Brendolinom odličen peti, isto mesto pa je osvojil tudi v končni razvrstitvi po točkah. Zanimivo je, daje svetovni prvak Italijan Valentino China za Martinom zaostal več kot minuto, od tujcev pa je bil pred njim le drugouvrščeni Ceh Pctr Klasa, čeprav so na primer Švedi, Nemci, Rusi, Slovaki, Nizozemci in Belgijci nastopili s svojimi najboljšimi mladimi kolesarji. Da bo na dirki med najboljšimi, je Martin dokazal že v prvi etapi, ko je z 10-sekundnim zaostankom za Klaso osvojil 4. mesto; v drugi etapi mu je najbrž ušla še boljša končna uvrstitev, saj je na 4,2 km dolge kronometru za kasnejšim skupni zmagovalcem dirke zaostal 47 s kund in med 131 kolesarji zasc 31. mesto" V tretji etapi je Martm pripeljal na cilj v vodilni skupini, kateriji je bil tudi Brendolin, m J za zmagovalcem etape Adrian Telserjem zaostal za 6 sekund- e mesto v končnem vrstnem re?u I Martin zagotovil v četrti etapi, KUJ na cilj prišel s sekundo prednos' pred glavnino, medtem ko je e P._ dobil svetovni prvak Valentino na. V zadnji etapi je Martinj ciljnem šprintu 84 kolesarjev, skupaj pripeljali na cilj, »sedel • Poleg Derganca so Slovenijo na dirki zastopali Ptujčan Miran ner, kije bil na koncu41. z8 min lami zaostanka, Novogoričan lu Kruh je dirko končal z l3-minutn>m zaostankom na 67. mestu, me ko so bili Krkaši Miha Maeele v' Andrej Filip 95. in Uroš Kova H4. ,iV. Martin Derganc med italijanskimi lepoticami, ko je oblekel n^i j vodilnega v gorskih ciljih Med 15 reprezentanti iz treh slovenskih klubov (med temi je 7 mladincev) so tudi trije tekmovalci sevniškega astronavtično raketnega kluba Vega. Sprva je bilo sicer predvideno, da bosta slovenske barve na EP v raketnem modelarstvu na Slovaškem iz ARK Vega zastopala le Drago Perc med člani in Igor Štricelj med mladinci, ker pa je reprezentant iz Logatca oblekel vojaško suknjo, je priložnost dobil še tretji Sevničan Matjaž Požun. Naj spomnimo, da je lani Požun na svetovnem prventvu med mladinci osvojil cel komplet kolajn, in sicer zlato z ekipo v raketah za doseganje višine, srebrno z ekipo in bronasto posamezno pa v daljinsko vodenih raketoplanih. Perc je bil leta 1992 v ZDA članski svetovni prvak v raketah s padali, lani pa je v isti kategoriji na SP na Poljskem osvojil še srebrno medaljo. Vodstvo slovenske reprezentance pričakuje, da bodo naši tekmovalci osvojili vsaj eno kolajno, člani sevniškega kluba pa bodo zaradi hudih finančnih težav, ki so okrnile njihove priprave, lahko, po besedah predsednika ARK Vega Draga Perca, zelo zadovoljni že z uvrstitvijo med prvo peterico. Pot sevniških reprezentantov na evropsko prvenstvo finančno še vedno ni v celoti podprta, navkljub pomoči naslednjih sponzorjev: Piko, Ključavničarstvo Vavtar, Modus, d.o.o., Gradbena dejavost Rafael, d.o.o., Gostinsko podjetje Sevnica, Vulkanizerstvo Metelko Pečje, Servis in montaža plinskih vodov Požun Sevnica, Mizarstvo Krošelj Dolenji Boštanj ter Jutranjka, Lekarna, Kopitarna in MKT Radej Sevnica. Rokavcu je letos ponagajal motor Gorska motoristična dirka za nagrado Mirne 95 je v drugem poskusu dobro uspela -aktivni tekmovalci - Brane Rokavec kljub času dneva tretji v absolutnem vrstnernJ^L- MIRNA - V drugo je Branetu Rokavcu, nekdanjemu motorističnemu dirkaču, sedaj pa uspešnemu podjetniku, uspelo izpeljati 12. gorsko super motoslalom dirko, ki jo je moral 20. avgusta, ko so na 2 km dolgi progi s 15 stožci, ki na najostrejših zavojih upočasnijo vožnjo, med Zapužami in Stanom letos skušali tekmovati prvič, preprečil dež. V nedeljo sta zanimiva prireditev in lepo vreme ob cesto nad Mirno privabila množico ljubiteljev motorjev in motorističnega športa, žal pa med tekmovalci ni bilo dirkačev, ki so na Grobniku tekmovali za pokal Alpe - Adria. V odsotnosti najboljših slovenskih motoristov je imel Brane Rokavec, ki je letos generalno obnovil svojo hondo, še več možnosti za 11. zmago, vendar mu je popoln uspeh onemogočila okvara dovoda goriva, saj je zaradi tega prvo progo odpeljal vsaj za 6 sekund slabše, kot je sposoben. Brane, kije bil na dirki tudi predsednik organizacijskega odbora in vodja zavarovanja proge, je med obema vožnjama napako odpravil in vdrugo zapeljal, kot zna, ter dosegel najboljši čas dneva (1:02,32), kar je bilo dovolj, da se je v kategoriji do 600 ccm prebil na 1. mesto, pred Novomeščana Uroša Dvornika in Mateja Dulca iz Škocjana, ni pa mu uspelo zmagati v absolut- Državna rekorda v v Šmarjeških Toplicah Lokostrelci na 900 krogov ŠMARJEŠKE - Prvo lokostrelsko tekmovanje v tarčnem lokostrelstvu za slovenski pokal je novomeškemu lokostrelskemu klubu ob pomoči Krkinih Zdravilišč imenitno uspelo, na prireditvi pa sta bila postavljena tudi dva državna rekorda. Med 60 tekmovalci iz vse Slovenije so se v slogu com-pound izkazali tudi trije domači tekmovalci. Samo Šenica, ki je bil s 817 krogi 9., Igor Franko, ki je bil s 802 krogi 13., in Darja Sluga, ki je bila pri članicah s 719 krogi 4., so s tem izpolnili normo za nsatop na državnem prvenstvu. Med člani je v compoundu s 839 krogi zmagal Dušan Perhač, med članicami z 829 krogi Jožica Emeršič, med mladinci pa je bil z 839 krogi najboljši Grega Emeršič, ki je s tem postavil tudi nov državni rekord. V olimpijskem slogu je bil z 806 krogi daleč najboljši Mitja Kocjančič, v instinktivnem slogu pa je pri moških najbolje streljal Žare Krajnc (728), pri članicah pa je Breda Vakarčič s 652 krogi postavila drugi državni rekord na tekmovanju. ni konkurenci, kjer je z 31 stotinkami sekunde prednosti slavil zmago Štefan Sopko, zmagovalec v kategoriji super-bike; drugi je bil Blejec Darko Katraš-nik (razred enduro in cross), tretji, Rokavec, pa je za njim zaostal le za stotinko sekunde. Med juniorji do 13. leta je zmagal Novomeščan Matej Žvan nad Jese- TENISKI TURNIR ŠTUDENTOV NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo v petek, 15 septembra, ob 9. uri na teniških igriščih pod Portovalom pripravilo tradicionalni teniški turnir za študente in študentke “Študent open 95”. Študentje - udeležbo je napovedal tudi študentski minister za šport Matjaž Pečovnik - se bodo pomerili v igri posameznikov, mešanih parov in tolažilnih dvojic. Prijave zbirajo po telefonu 341 108 in 322 275 do četrtka zvečer. Nagradni sklad znaša 501 cvička in več podobnih praktičnih nagrad. Branko Rokavec je v*--lovorjeva venca. lijo Konda, četrti pa Jenaj"0f0-Hvastja. Med veterani J n>olj111 ;n Celjan Rafael Sajovic v žičnem razredu moto J*- ptrj. cross je bil najhitrejši por nik, v razredu do 250«rnPaoSaJ Rajko. Tekmovanje scLajali OV manjšo napako dobro ^uSnOn1| p AMD Ibebnje, za žejo 'n o* |oVci1 co pa so odlično poskr j V Mirna. NAJHITREJE V KLANEC-12. super motoslalom dirko dve posadki prikoličarjev, ki so z drzno in atraktivno vožnjo Zapužami in Stanom navdušili gledalce. Prikoličarjisovozi zato so bili tudi precej hitrejši od ostalih tekmovalcev. 0Š in Miran Bunderla (na sliki med vožnjo) iz Velenja sta s 1 V. klancu drvela s poprečno hitrostjo 134,5 kmlh. (Foto: :l.V) DOLENJSKI LIST p 1 kar nekaj dobrih muzikantov, med katerimi sta Lojze Slak htii ^uj"kat zagotovo na pivem mestu. Lojze Slak je s Fanti s % a Sv°j 30-letni jubilej slavil lani, Henčkovo leto pa se pričenja z °ticgnl°> k° bo 22. septembra v novomeški Športni dvorani jubilej-ki mu bo tako kot Slakovemu posvetila pozornost osrednja televizijska hiša. J Pri (ij en^ek Burkat z Gorenjih Ka- Spominja se, da so k hiši dobili prvo ■LT™ mestu prvič potegnil meh “meharco", ko je bil star devet let. Iz bliž- ,% |ICne harmonike pred radijskimi njega naselja Zabjak so jo bogve od kod •lih.:, n tel,M,;,;;ob;^: ----; prinesli Cigani. Mati Jožefa je bila pri Bur- katovih edina, ki je imela smisel za Henč-kove želje. “Ko s.em iz harmonike vlekel prve melodije, je mati pomagala in prepe-v , . vala zraven. Se posebej je bila pozorna, če la£s?ei^e*C s*cuPaJ z dvema muzi- kakšnega dela pesmi nisem prav zaigral. E,er pevcema Ivanom Šiš- Prve so bile stare viže, ki sojih nekdaj igra- 'n. televizijskimi kamerami, je Sj,"1 Pozornost glasbenih strokov-Mjs . ljubiteljev narodnozabavne VJ5! °d njega obetali vrsto novih, enček igra naprej -'h To je bilo jeseni daljnega leta ek skupaj z dvema muzi-■ ter pevcema Ivanom Šiš-««•» Barbom zaigral v dvorani S\!! harmonije na oddaji “Pokaži, ;t(le d 'edaj je Henček iz dobrega S živCtlm' hektarji zemlje in šestimi :W»e Postajal vsak dan manjši i hige . henik- Vabili so ga na veselil j!Prireditve, postal je stalen gost SJ^ijskih oddaj, njegova pot * je izi?avz80r 'n ^e dobro leto dni (olj . njegova prva plošča. 1 nisem mogel misliti, da bom TOČ« S...Sal sv°je igranje z gramo-Sl5tr e’ je pred skoraj tridesetimi \ z^heni intervjuju v Nedeljskem Aijnnovinarju po srcu in duši A r°mn' Henček. Takrat so po-^jeS|.,e zatrjevali: “Ko bodo ljudje At SoSaji Henčka, jim bo vsaj tako K|c...b,l' ljubiteljem narodnoza- ,:itL 'J Avseniki in Slaki. Henčkovo A$a” °’ Postno slovensko in tako, da \ h narmoniko kupili Ciganov Jtlifli °mačiji na Gorenjih Kamen-f it s v .krtovi “pušelšank”. Točili Alo,Ukleti in veselja ni nikoli riive*LnČek se spominja, da so tam l|W ckrat vlekli meh. Tudi Henček Ae|j rad pritisnil katero od tipk in %. h'l, če jih ni dobil od lastnika drobcenih prstih. li vaški muzikantje na veselicah. Ko sta se bas in melodija že nekolikanj ujela, sem prisluhnil radiu in poskušal posnemati Avsenikove melodije: Tam, kjer murke cveto, Piha veter čez planine in druge. Še zdaleč si nisem mislil, da bom kdaj muzikant. Kar vleklo me je. Zvečer, ko je padel mrak in je bilo v hlevu vse narejeno, sem se usedel h krušni peči in vlekel, ponavljal, poskušal, spreminjal,” se danes spominja Henček in še enkrat pove, da je mati Jožefa največ prispevala, da so se njegove mladostne želje uresničile. Po njeni zaslugi je za novo harmoniko odšla zadnja krava iz hleva. Sosedje so takrat zmajevali z glavami in si rekli, da se je pri Burkatovih nekomu zmešalo. Pri vojakih prvi ansambel Kot štirinajstleten fantič si je Henček že upal javno zaigrati. Ko so se ob večerih fantje z Gorenjih Kamene zbrali sredi vasi, je Henček potegnil, daje bilo veselo, najbolj korajžni pa so si upali po njegovih taktih zaplesati. Henček se spominja, da je leta 1958 moral k vojakom in tedaj je harmonika pela, da bi jo bilo skoraj konec. Dve leti vojaščine sta kmalu minili, Henčkovi prsti so po harmoniki tekli kot namazani in tedaj se je začelo. Povabili so ga v gostilno Jakše na Drski, kasneje je igral v gostilni Čampa v Bučni vasi. Henček se je otresel začetne treme in iz okornega muzikanta je rasel za-bavljiv mladenič, poln veselja in življenja. “Vsako družbo je bilo treba držati gor. Da bi tja odšel žalosten, kje pa. Vice je bilo treba pripovedovati, da so ljudje pokali od smeha. Ko so me povabili na prvo ohcet, je glas šel hitro naokoli in potem je bila le redko kaka sobota prosta. Od petka do ponedeljka se je igralo in pelo. Če si le za kakšno urico pobegnil na kozolec, so te našli in polili z vinom. In spet ni bilo počitka.” Leta 1961 je Henček prvič zaigral na gasilski veselici in zatem je šla njegova pot muzikanta strmo navzgor. Prvi skladbi posneli v kuhinji Bili so časi, ko so bile na ljubljanskem radiu še zelo poslušane oddaje “Za našo vas”. Nekega dne sta pri Henčku v Gorenjih Kamencah potrkala urednik oddaje decembra lani umrli Štefan Kuhar in glasbeni redaktor Franci Ogrizek. Nastavili so mikrofone, Henček je zaigral. Zapela sta Anton in Anica Murgelj, stric in teta sedanje pevke ansambla Metke Kastrevc. Pesmi, ki sta bili kasneje predvajani v oddaji, sta nosili naslov “Gor in dol posred vasi” ter “Že zarja vstaja, nebo se dani”. Škoraj leto dni kasneje se je Boris Kovačič spomnil, da je prek radia slišal pristno narodnozabavno glasbo, ki je bila nekoliko drugačna od izvajanja vseh dosedanjih ansamblov in harmonikarjev. Našel je Henčka in pričelo se je dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Henček je pričel sam skladati melodije. “Zgodilo se je, da mi je kar nenadoma prišla v glavo kaka melodija. Vse sem vrgel iz rok in jo tolikokrat zaigral na harmoniko, da sem jo znal in da je nisem pozabil. Tudi dvajsetkrat je bilo potrebno. Težko je bilo, če človek ne pozna not. Ko sem znal, sem se odpeljal v Ljubljano in vse zaigral Borisu Kovačiču.” Komponist in vodja ansambla je Henčku njegove melodije “vrgel na papir” in melodija je ostala zapisana za vedno. Prav sodelovanje z Borisom Kovačičem je rodilo idejo, da bi s Henčkom zapeli Šen-čurski fantje. Tako so se skupaj našli Gorenjci in Dolenjci. Pevci, ki so do tedaj nastopali kot oktet, so bili navdušeni, saj so do tedaj le enkrat zapeli z ansamblom Borisa Kovačiča. Sodelovanje s Šenčurskimi fanti je rodilo prvo Henčkovo ploščo. Povpraševanje po prvi Henčkovi plošči je bilo tako veliko, da je v nekaj dneh izginila s polic trgovin. Henček se spominja, da so se pred trgovino s ploščami v Beli krajini celo stepli zaradi plošče. S Šenčurskimi fanti je ansambel še nekajkrat zaigral, potem sta se triu priključila pevca Vasja Matjan in Tomaž Brank, ki sta v Henčkovo igranje prinesla precej svežine. Nova velika plošča Sončna Dolenjska z Vasjem in Tomažem je prav tako šla za med. “Henčke” so radijci vse bolj pogosto imenovali kar Veseličniki, saj so v poletnem času igrali po veselicah po vsej Sloveniji. Henček se spominja svojega prvega koncerta v Rečici pri Laškem. Igrali so za poslušalstvo in ples. Na svojem repertoarju niso imeli kaj dosti skladb, zato so Sončno Dolenjsko zapeli in zaigrali kar desetkrat, ostale svoje skladbe pa najmanj trikrat. Leta 1971 so jih naši zdomci prvič povabili na gostovanje. Zaigrali so v slovenskih društvih v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici. Leto dni kasneje so jih prvič povabili čez veliko lužo na gostovanje v Ameriko in Kanado. Turneja je trajala šest tednov. “Ljudje so bili navdušeni. Marsikaj jih je zanimalo, spraševali so, kako je doma. Spominjam se, da so nam doma zabičali, da ne smemo igrati po cerkvah,” pravi Henček in doda, da se tega niso dosti držali. “Metliška črnina” jih je oblekla v belo Ansambel Henček je leta 1975 v novomeški Športni dvorani praznoval 10-letnico delovanja. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, nekateri so prišli tudi zaradi takrat zelo popularnega Martina Sag-nerja - Dudka, kije bil eden od gostov jubilejnega koncerta. Največ aplavza je požel 10-letni klarinetist, Henčkov sin Tomaž, ki je s svojim nežnim zvokom iz klarineta zvabil marsikatero solzo iz oči obiskovalcev. Njegov nastop je pomenil novo pomlad ansambla. Tomaž je glasbeni talent, saj se je klarineta z nekaj glasbenega predznanja na drugih inštrumentih naučil v dobrem mesecu dni. Dve leti se je učil igranja na orgle v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, učil ga je p. Daniel, ki je bil izreden učitelj. Potem ga je zamikal saksofon. Oče Henček je prepričal sina, da je poskusil zaigrati na klarinet, in kmalu je bil ta instrument pri hiši. Leta 1976 se je Henček pripravljal na izid svoje 11. plošče z naslovom Zlato-poročenca. Kako velik korak je naredil, ko se je odločil, da bo k sodelovanju povabil takrat 11-letno pevko Metko Kastrevc in sina Tomaža, ve šele danes. Naslovna pesem in pesem “Mamici za rojstni dan” se še vrtita po valovih radijskih postaj. Tudi pri naslednji Henčkovi plošči Godec sta Metka in Tomaž nastopala kot gosta ansambla. Za Borisom Kovačičem je mesto glasbenega strokovnjaka v ansamblu prevzel Berti Rodošek. “Bilje strokovnjak, da malo takih. Vedel in čutil je, kakšno muziko je treba delati. Za pesem “Niagara cviček Fal-ls” je napisal besedilo in melodijo. Pesem je postala prva uspešnica novega Henčkovega ansambla. Posvečena je bila njihovemu drugemu obisku Amerike. Pri slovenskem poslušalstvu je pomenila veliko prelomnico, pri glasbenih strokovnjakih pa je zbudjla nekaj pomislekov. Zaradi druge uspešnice “Metliška črnina”, ki stajo skupaj spravila Henček in Toni Gašperič, se je ansambel pred odhodom v Ameriko oblekel v belokranjsko narodno nošo in člani so več kot deset let nastopali le tako oblečeni. Henček and his boys Pred odhodom na turnejo seje Henčkov ansambel še nekoliko spremenil. Z očetom sta pričela igrati tudi glasbena talenta Tomaž in Toni. Tomažu so se uresničile otroške želje, daje v ansamblu lahko zaigral saksofon, klaviature, klarinet in harmoniko, brat Toni pa je bil kljub 14 leto.m že tedaj mali mojster na trobenti in basu. Že pred odhodom na kanadsko-ame-riško turnejo je ansambel Henček pripravljal novo kaseto z naslovom “Polka, valček, rock and roli”. “To je bila po pesmi Niagara cviček Falls prava mala glasbena revolucija. Pesem so vrteli tudi po diskotekah in je bila prvi pravi Henčkov hit. Prodali so več kot 80.000 plošč. Metka Kastrevc je postajala zvezda narodnozabavne glasbe. Naslednica te plošče z imenom “Didl boogy wo-ogy” pa je s 100.000 prodanimi ploščami potolkla vse rekorde v narodnozabavnem razredu. Henček je zablestel kot še nikoli. Poslušalci so drugačno glasbo, ki temelji na nekaterih prvinah zabavne glasbe, sprejeli odprtih rok. Strokovnjaki so ostali zadržani. “Po tem uspehu je ansambel v svoji ustvarjalnosti kar malo zadremal,” smo lahko prebrali v slovenskem tisku. Henčku prvi petelin Lojtrce domačih RTV Ljubljana in tednik Kaj sta v Mariboru leta 1985 pripravila tekmovanje za Zlatega petelina. Prvi ansambel, ki sije pridobil ta naslov, je bil prav Henček. Njegova hita “Polka, valček,...” in “Didl boogy woogy” sta bila takrat na prvem mestu med narodnozabavnimi vižami po Sloveniji. Metko so na koncertih gledali kot angela, mnogi so mislili, da je ansambel Henček nastal šele s tema dvema skladbama. “Mariborski petelin je meni največje priznanje, ki sem ga v vseh teh letih dobil,” pravi Henček in pokaže zlati kipec petelina na lojtrah. Slovenci iz Avstralije so ansambel Henček povabili v svojo novo domovino. Bilo je takoj po končani vojni za Slovenijo in Henček je tja odhajal kot nekakšen slovenski ambasador. Spominja se, da je bila to doslej največja turneja kateregakoli ansambla na tej celini. Obiskali so vsa mesta, kjer žive Slovenci. Po vrnitvi iz Avstralije je ansambel Henček nastopal nekaj manj, kot so bili ljubitelji njegove glasbe vajeni. “Kje je Henček?” so se spraševali pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Henček je v tem času oplemenitil nov sestav svojega ansambla. Dozorela sta sinova Toni in Tomaž, ki sta postala nosilna glasbenika, ostala je Metka Kastrevc, prišel je nov pevec in vsestranski glasbenik Tomaž Zorko. Leto 1994 je ansambel"Henček spet vrnilo na tire stare slave. Henček je s sodelavci pripravil vrsto novih skladb in jih izdal na kaseti, ki ima pravzaprav dva naslova: “Henčkov Abraham” in “Slovenske lisičke”. Obe pesmi sta postali slovenski uspešnici. Še posebej posrečeno je besedilo Slavka Podboja za polko “Slovenske lisičke”; pesem je posvetil našim smučarkam. Po svoji 30-letnici Henček zagotavlja, da se še ne da. Skrb za domači vinograd in skladanje preprostih melodij gresta skupaj in veliko je poslušalcev, ki znajo ceniti to povezavo. To je za muzikanta, ki slovi po skromnosti in duhovitosti, čisto dovolj. Pravzaprav Henček igra naprej. Za jubilejni koncert je že pripravil dve novi skladbi, med katerimi bo zagotovo eno poslušalstvo spet uzelo za svojo. Prva nosi naslov “Henčkovih 30”, druga pa “Oštirjeva hči”. Za obe je besedilo napisal Slavko Podboj, glasbo pa Tomaž Burkat. Pesmi so v snemalnem studiu Metulj že posneli in vredno jih bo slišati. JANEZ PAVLIN PESNICA IZ NAŠIH KRAJEV Sto pesmi Ančke Salmič $ * Kako težko je živeti, če si v duši pesnica, a živiš življenje na kmetih, in to v času, ki ženskam ni bil naklonjen, lahko spoznamo iz okrogle stotice pesmi Ane Salmič. Pravili so ji Ančka in prideli oznako, da je ljudska pesnica iz Leskovca pri Krškem. Zbirka njenih pesmi Moja pesem, ki je kot posmrtno uresničenje njene dolgoletne želje, izšla letos julija, dokazuje, da je bila v prvi vrsti pesnica, ki je živela med ljudstvom. Danes se otroci v Leskovcu in drugod po krški občini v šolah učijo o domači pesnici Salmičevi, po njej so poimenovali tudi ulico v Leskovcu in njene pesmi recitirajo v šoli, na krajevnih proslavah in srečanjih izgnancev. V času, kije bil pesnici namenjen za življenje, okolica pesnikom, še manj pa pesnicam, ni bila tako naklonjena. Ptiček strtih peruti Salmičeva se je rodila leta 1902 v Gorenji vasi pri Leskovcu v leseni kmečki hiši, kjer je bila četrti izmed devetih otrok. Sama je o sebi zapisala, da je bila vedno-otožcn in zamišljen otrok, kije ljubil knjige že takrat, ko še ni znal brati. Ko je zibala mlajše brate, jih je uspavala s petjem pesmic, ki jih je sproti zlagala. Ko je štela pet let, je očku korajžno rekla, da bo šla v šolo in se naučila pisati pesmi. Komaj je čakala, da bo zrastla toliko, da bo za šolo. Učenje ji ni delalo težav in je bila vseh pet let odlična, a kljub temu ji starši nada-ljnega šolanja niso mogli omogočiti. “Že 14-letna sem morala prijeti za plug in koso, vstajati ob dveh ali treh zjutraj ter delati do noči... Vsako jesen, ko so drugi odhajali v šolo, sem vedno največ trpela. Bilo mi je, kakor da imam kot ptička strte peruti in videla sem druge leteti, a jaz sem žalostno čemela le na zemlji...” je zapisala v svojem življenjepisu. Ko je spoznala, dajo pisanje pesmi tolaži, je na vsako pot vtaknila v žep svinčnik in kos papirja. Večino zgodnjih pesmic je izgubila, a zato napisala še mnogo drugih, okrog dvesto jih njeni domači še hranijo v rokopisu. Njene pesmi so nastajale med delom na polju, doma med kuhanjem in v najbolj srečnih trenutkih, ko ji je uspelo zateči se pod smreke in bore, v gozd, ki ji je “šepetal čudovite pesmi davnine”. Bil je to narek narave v njej sami. Poslušala gaje in žalostna ugotavljala, da ne zna vsega tako napisati, kot čuti, saj ji je manjkalo šol in znanja. Leta 1926 je v takratnem dekliškem listu Vigred dočakala prvo objavo svoje pesmi, nato pa je še precej objavljala v tem listu, pozneje pa tudi v Slovenčevem koledarju. K pisanju jo je spodbujala učiteljica Ana Gale. Po drugi vojni (1952) je vzpostavila stik z Mohorjevo družbo in pisateljem Franom S. Finžgarjem. Takratni urednik Janko Moder ji je naenkrat objavil 14 pesmi, nato pa so po nekaj pesmi natisnili še v naslednjih letnikih Mohorjevega koledarja. Zadnja leta svojega življenja (umrla je leta 1967) Ančka Salmičeva ni veliko pisala, saj se je zamotila z vnuki in gospodinjstvom. Sama se je lotila urejevanja večje zbirke, a izida ni dočakala. Leta 1938je izdala knjižico svojih pesmi “Cvetje z neobdelanih gredic”, leta 1967 pa še pesmi s tematiko izgnanstva “Iz črnih dni pregnanstva”. Salmičeva je trpela zaradi življenja, v katerega je bila potisnjena (ni se mogla šolati), še posebej pa jo je prizadela nesrečna ljubezen, kije, za razliko od nekaterih pesnikov, njej, v oblakih živeči deklici, pesnici, pustila sad, nezakonskega sinčka, in nerazumevanje okolice (“Mnogo sem takrat pretrpela od ljudi.”). Njena usoda, čustva in trpljenje v duši izstopajo iz njenih pesmi, večkrat v prispodobah kot neposredno. Žlahten čut za domovino Zbirko pesmi Ančke Salmič, ki nosi naslov Moja pesem po eni izmed 100 večinoma prvič objavljenih pesmi, je uredila Gitica Vahčič - Jakopin, tudi krška rojakinja. Pesmi je razvrstila v nekaj ciklov, ki si smiselno sledijo: Domačija, Moje življenje, Zgodbe, Moje pregnanstvo, Sanje in Moja pesem. “Odsevajo značilno usodo naše umne preproste žene iz prve polovice tega stoletja, vendar je v njih še veliko več: te iste žene ljubezen do rodne zemlje; navezanost na dom, na starše, brate in sestre; visoko razvit, žlahten čut za družino in domovino,” je zapisala v spremni besedi Jakopinova. Ančka Salmičeva piše o drobnih utrinkih iz narave, o pišu vetra v krošnjah brez, luni v špranjah gostih vej, o zemlji, ki daje življenje, in o letnih časih. Spretno opisuje življenje na kmetih (Pesem kmečkega dekleta), kmečka opravila in običaje ob njih (Kosci, Žanjice, Mlatiči, Kopači, Pre-dice), poveličuje rodno grudo, slovensko besedo in slovenski narod. Niz pesmi iz svojega življenja začenja s pesmijo o brezkrbni otroški duši, z ljubez- nijo se spominja svoje družine, pravljic stare matere in piše o bolečini matere, ki jo zapuščajo otroci (Mati peče popotnico, Devet jih je bilo, Stara jablana). V celo vrsto pesmi izliva svojo bolečino zaradi nesrečne ljubezni, zaradi spoznanja, daje svet krut, da so ljudje kot “pokrita jed”, da vse brenči okrog cvetoče lipe, ko ji ogolijo veje, pa ostane sama. O nezakonskem otroku spregovori le enkrat (Kdaj se vrne očka, mamica, povej...). Deseterica pesmi označuje njeno usodo in usodo številnih njenih rojakov v času pregnanstva: odhod, bivanje v taborišču, domotožje in vrnitev. In na koncu še prgišče pesničinih misli, ki so ji dajale voljo do življenja: pesmi o tem, o čemer je sanjala, in pesmi o svojem pesništvu (“se Sapfo je zmotila, saj je prereven dar mi v zibel položila”). Knjigo so v samozaložbi izdali pesničini potomci, stane 2.000 tolarjev in jo je mogoče naročiti po tel. (0608)33-327. Pobudo za zbirko je dal leškovški župnik Ludvik Žagar, nato pa je delo prevzela Anina vnukinja Karmen. Izid zbirke so gmotno podprle občina Krško ter župnija in krajevna skupnost Leskovec, saj je zbirka izšla ob 50-let-nici izgnanstva. Knjigo je opremil Primož Jakopin, natisnila pa Papirna galanterija Karel Klanjšček iz Krškega. B. DUŠIČ GORNIK Ančka Salmič V MOJI PESMI V moji pesmi ni širine, v moji pesmi ni globine, ni čarobnih strun drhtenja, vročega ne hrepenenja. V njej le vonj je brazde sveže, ki jo plug spomladi reže. je preprosti spev škrjanca, fanta bodri vrisk vrh klanca. V njej le gozda je šumenje, polja žitnega zorenje, je gorica lesketava, rož in travnikov vonjava. V njej je rodna zemlja mila, ki me peti je učila, in zato preprosto poje struna skromne lire moje. : OTROŠTVO DRUGAČE Nasilje - del vsakdanjika Preteklost otroštvu, temu najbolj občutljivemu in ranljivemu delu življenja, ni bila naklonjena. Izboljšanje življenjskih razmer, večanje znanj, vse boljši izobraževalni sistem, napredujoča medicina, vse to je v tem stoletju izboljšalo otrokov položaj, hkrati pa je otrok prav v tem stoletju postal uro in pol dolgem filmu manj n® Ijj. v nekaj sekundah risanke. Nasilja .a; je jih pa ni le vedno več, tudivedn jn ^o-stopnjuje in mej za krutost, str žrtev mnogih neprijetnosti. Ze sam podatek, da otrok, po nekaterih izračunih, vidi preko televizije 60.000 ubojev, je zaskrbljujoč, saj vse vrste nasilja, od tistega - ponavadi prikritega - v družinah do nasilja od zunaj temeljito označuje celoten proces otrokovega osebnostnega razvoja. Nasilje ni le zunanje zlo, ki vstopi v miren tok otroštva, ampak v njem pušča sledi tudi potem, ko neposredna ogroženost otroka že mine. Posredne razsežnosti nasilja utegnejo biti celo bolj škodljive kot sam neposreden vpliv, saj se vtisnejo v celotno otrokovo doživljanje sebe in njegovo pojmovanje sveta, v katerega vstopa. V otrokovem doživljanju in odzivu na nasilje je nekaj zakonitosti. “Njegov odziv ni le takojšen in neposreden, poteka pa po posameznih fazah, ki so predvidljive, zato jih je dobro poznati, da vemo, kako je treba usmeriti pomoč otroku,” pravi prof. dr. Martina Tomori. V prvi fazi po doživetem nasilju kaže otrok akutne znake in simptome s paniko, strahom in tesnobo, neorganiziranim vedenjem in zbeganostjo, značilne so motnje spanja in prehranjevanja. Kaže različne telesne tegobe, ki jim ni videti vzroka, še bolj postane odvisen od drugih in se lahko celo zgodi, da njegova potreba po zaščiti odraslih močno ogroža njegovo napredovanje v razvoju. V drugi fazi se vedno znova spomninja travme, jo podoživlja, njegova čustvena prizadetost pa začne bledeti in se izčrpavati. V tretji fazi se otrok nezavedno trudi oddaljevati od dogodka, razmišlja o njem, si ga poskuša razložiti in o njem pripoveduje, s tem pa počasi vzpostavlja čustveno razdaljo. Sledi premik v dejavnosti, stabilnost si pridobiva tako, da si ure- lematične, čeprav je v takšnih, kjer vlada alkohol, revščina in kulturna zaostalost, nasilje bolj izraženo in odkrito. Tudi v tistih družinah, ki navzven ne kažejo problematičnosti, so lahko otroci žrtve nasilja, od tistega posrednega, psihološkega, pa do telesnega in celo spolnega. Kar otroku slabega naredijo domači, je zanj mnogo bolj boleče, kot če bi mu isto storil kdo drug. Nasilje, ki ga otrok doživi v družini, ima toliko globlje posledice, saj je družina otroku najpomembnejše okolje, okolje, v katerem zori in odrašča, odnosi v družini pa so osnova za vse njegove kasnejše odnose in izkušnje iz mladosti najbolj odločilno oblikujejo otrokovo življenje. Kot nasilje otrok ne občuti le fizičnega mučenja, pač pa tudi negativno označevanje (če mu mama pove, daje bil nezaželjen), postavljanje prevelikih nesmiselnih zahtev, s čimer bi otroci izpolnili neuresničene cilje staršev, prevelika lečino ni. jne vp Občutljivost otrok za neug ^ live je zelo različna, odvisna je ° ^ venega stanja osebe. Medijsko ^ še posebno ogroža tiste otroke, * ^ jo jasnih usmeritev, vrednostn g ^ ma in spodbud za samostojne m ^ ti, da bi cim bolj dejavno preživ j r ^ čas in aktivno razsikovali svet. s3lji mljeni, nesrečni, tisti, ki so tu« , žrtve nasilja v družini ali siirseI%rjiif in tisti, ki imajo občutek, da so o ni, bodo nasilje kar pozirali j £#• Prav rizični otroci preživijo ven ^viša v stiku z mediji, predvsem P ve]jlcO zijo, ki za spremljanje zahte: manj truda kot na primer bra J otf0lce In neštete ure, prebite ob ekran , ^ še dodatno prikrajšajo za zdra nosti in pozitivne izkušnje, ki o jejo spretnost in sposobnost za.■ *enj" reševanje različnih negativnih življenju. ^rokP0^ Mladost je čas, ko vsak ot v n£. huje idole, se z njimi istoveti,^. 0pr k 5* % ma v vseh različicah vedenja, disciplina, prezaposlenost staršev, vzbujanje občutka krivde v otroku in še kaj. Moj idol - Batman Pa še nekaj je prinesla nova doba -televizijo, katere suženj smo ne le odrasli, pač pa celo otroci, ki pred televizijskim zaslonom presedijo tudi po nekaj ur dnevno. Ena najbolj izrazitih značilnosti psihologije sodobnih medijev je porast nasilja, ki žanrov ne izbira. Včasih je v stati odrasel. In ravno medu1 ^ to junakov, ki so “vredni po |0žaj1 žal pa ti junaki utrjujejo svoj I strelja'T družbi z množičnim pobijanJf1^1 Lezavev jem in tako odraščajoča °seb . oSt®J’ no dobiva napotke, da je agrejcot^ jbolj nagrajena. Ob takšnih fi Trf Rumbo, Batman in podobni, J uri nasilno umre na desetine ? a|c r lec. In ti glavni junaki ^ra.sJmalČkoV' puščice, majice, trenirke naši .^pA TANJA ^ IS C o S s * L K > s di svoj notranji svet tako, da se posveča rednim, čeprav nepomembnim dejavno- stim. Tako žrtve nasilja drugih in iz priče nasilja med odraslimi lahko skoraj neopazno tudi otrok sam postane izvajalec nasilja. Vzrokov pa ne smemo iskati le v sredstvu za uveljavitev, ampak je nasilje tudi način za dosego varnosti. Pa ne le pred dejanskimi ogroženostmi, ampak pred najhujšo, notranjo, ki prinaša izgubo samospoštovanja. Tako ne postane žrtev, kar bi bilo zastrašujoče in poniževalno, nasilje pa poskuša ta občutja premagati. Nasije se uveljavi v vedenju otrok, ki so prikraj d so prikrajšani za druge, zdrave in pozitivne spodbude v razvoju osebnosti. Nasilje pa se lahko obrne proti samemu sebi, celo proti najbližjim. Nasilje v družini Nasilje v družini nad otroki je bilo dolgo tabu, vse pogostejša odkritja pa prikazujejo zastrašujočo sliko, saj so pogoste žrtve najšibkejši člani družine, ki z molkom in prikrivanjem upajo, da svojim staršem le nekaj pomenijo. Pogosto upajo zaman. Pri nasilju v družini ne mislimo le telesnega nasilja, ki pomeni tudi zanemarjanje in neizpolnjevanje otrokovih potreb po redni in ustrezni negi, pač pa tudi psihološko trpinčenje otroka, ki se kaže v stalnih negativnih stališčih do njega, v razvrednotenju, zasmehu in poniževanju, otrok pa izgubi zaupanje vase. Vendar se nasilje nad otrokom ne dogaja le v družinah, ki so že na splošno prob- Nagradi V ARTIČE IN . ŠENTPETER Žreb je izmed reševalcev 35. na- S^iirte križanke izbral Anico Ivanšek iz p1* in Mimi Florijančič iz Šentpetra. je pripadla denarna nagrada, Jančičeva pa bo prejela knjižno na-Nagrajenkama čestitamo. ^Sponzor tokratne, nekoliko večje 7®nke je Emona Merkur, trgovina na d.d., iz Ljubljane, ki bo trem ®rebanim reševalcem podelila na-v obliki bonov, ki jih bodo lahko ^»včili v katerikoli trgovini te družbe: “•Srada: bon za 8.000 tolarjev J" lu8rada: bon za 5.000 tolarjev • •agrada: bon za 3.000 tolarjev Rešite današnjo križanko in jo poš-najkasneje do 25. septembra na na-jj*- Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. j^s.MOOO Novo mesto, s pripisom HI NAGRADNA KRIŽANKA 37 Rešitev 35. nagradne KRIŽANKE Lupina rešitev 35. nagradne križanke sc, Vodoravnih vrsticah, glasi: VOAL, AGRI, OVOJ, GRAMATIKA, RETAR, ANJA RUPEL, STA, OB, yc£*ASI, KLAS, AB, NITROLAK. o'P-aka, samaritan, nereide, ^'►antimon, karat. > PAUL NiWMAN ARABSKI ŽREBEC FRANCOSKO SMUČARSKO SREDIŠČE SRŽ, JEDRO NEMŠKI PESNIK IN PISATELJ (W1LHELM, 1831-1910) GRADITE U PAITC-NONANA AKROPOLI (447-438) INDIJSKI DROBIŽ AVTOR: MARJAN ŽITNIK SORODNIK PO MOŠKI STRANI PRIPADNIK SLOVANSKI GA NARODA > TERITORI- ALNA OBRAMBA GRŠKI KATOLIKI LUKA V JORDANIJI OKLEP VAROVAL- NEGA PLAŠČA BANTUJSKIH ČBMCSV PRVI GLAVNI STCVNtK SONČNA URA DEDEK NA PRIMORSKEM LJUBKOVALNO MOŠKO MM OŠTIR CESTNI OVINIK NUŠIČEVA KOMEDIJA IRENA VRČKOVNIK IVIO PSICI PROO VISOKI TtHNOLOGUI IZRASTEK NA GLAVI AMERIŠKA PEVKA ZABAVNE GLASBE STARA ENOTA ZA POSPEŠEK MESTO V KAZANSKI RUSIJI KRAJ OB CISTI MORAVČ! • KISOVIC KRAJ PRI LJUBUJLNI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (BARKER, OLD SHATER- HAND) SLOVENSKO ČIPKARSKO MESTO JANKO ROPRET PLOSKEV, POVRŠINA DODATEK K POGODBI PEVEC MONTENO PEVEC CLAPTON HUMORIST GAŠPERIČ BRIZPRAVNO LJUDSTVO V ATINJLH ŠVIC PISTALEJ (CLAUDI) SPIEL- BERGOV FILM MAKE DON KOLO RIMSKA S VEZNIK DREVESA Z USTI lulozar 40 let *b boku najboljšim ptavalni klub Celulozar letos pr k. let dhctrvn tr» if» L-litih ('netitIti ^2? kt obstoja in je kljub tej častitljivi tj yedno edino društvo v Posavju in se hT^Pkem, ki se resno ukvarja s plaval- saj se jugovzhodni konec Slo-^ številnim termalnim vrelcem ne ****** niti z enim pokritim bazenom, silo ustrezal zahtevam plavalnega ^ Krčani pa vsemu temu navkljub vz-t*J? 'a že štiri desetletja mešajo štrene slovenskim plavalcem. 50 se kmalu po drugi svetovni vojni v t, *arni celuloze spomnili, da bi lahko Vt*lo, ki nastaja med tehnološkim ^7W°m, greli vodo v plavalnem bazenu, K '®53 zgradili 50-metrski olimpijski K vzpodbudilo nekatere Krčane, leti kasneje ustanovili plavalni klub. /4siug za to, da se je takrat v Krškem Plavati, je imela Lenčka Junc, bivša &WavCntUntka ug°s'aviic' je prevze-njen mož inž. Miloš Junc pa je Ej 01 noge postaviti vaterpolo. Lenčka Letnem sindikatu tovarne celuloze na razumevanje in vsesplošno pod-L/^nstanovitev plavalnega kluba pa sc prizadeval sedaj že pokojni Tone j*. ** je postal tudi prvi predsednik - v :Htotnin krški plavalci vsako leto pri-memorial - za tajnika pa so J**®1določili Lada Hartmana, ki te pos-tudi danes, vmes pa jih je kar tjJ kt upravljal pokojni Žarko Goveda-bazena. ^®«ci Junc so se kasneje priključili va-G^ze Jelovšek, Tomo Ivačič in Niko T^ki, ci zasedla Nevenka Jcnkole, izkazale pa so se tudi Meri Ravbar in mnoge druge. Veliko je obetala tudi Tončka Škafar, vendar je presedlala na kegljanje in v tem športu postala svetovna mladinska prvakinja. Med plavalkami, ki so za Celulozarja tekmovale v zadnjih letih moramo omeniti tudi Vesno Jelen, ki pa je tekmovala že skupaj z današnjimi zvezdnicami. Za dekleti v preteklosti niso zaostajali niti fantje, saj jih je kar nekaj posegalo po najžlahtnejših medaljah na republiških in državnih prvenstvih (jugoslovanskih). Omeniti velja predvsem Franca Čarga, Petra Jesenška, Igorja Turka in Toneta Bizjaka, zadnje čase pa je najboljši med fanti Grega Povhe, ki v kravlu že nekaj let redno osvaja medalje na državnih tekmah. Kljub temu da se vadbeni pogoji krškega kluba od njegove ustanovitve do danes niso bistveno spremenili, plavalni klub Celulozar tudi danes zaseda pomembno mesto v slovenskem plavanju. Izreno močna jc predvsem njegova ženska vrsta, v kateri so tudi letos prednjačile sestri Natalija in Anja Re-pec, Urška Slapšek in Sergeja Gradišek. Krška ženska štafeta je bila lani na 4 X 100 m kravl prva in na 4 X 200 m druga v Sloveniji, letos pa so bila krška dekleta druga na 4 X 100 m krav. Izkazala se jc tudi Nika Pribošič, ki je na kadetskem državnem prvenstvu osvojila 6 medalj. Celulozar se kot večina provincionalnih športnih društev srečuje s težavami, ko uspešni in že uveljavljeni plavalci in plavalke zapustijo srednješolske klopi in odidejo študirat v Ljubljano, Maribor ali Kranj ali pa se zaposlijo. Takrat ponavadi obesijo plavalna očala na klin ali pa odidejo v večje klube, ki delujejo v kraju njihovega študija. Prav prejšnji teden je željo po izpisnici izrazila skupina najboljših krških plavalk. Danes v bazenu ob tovarniškem zidu, za katerega v celoti skrbi plavalni klub Celulozar, v različnih kategorijah vadi 97 mladih plavalcev, z njimi pa se ukvarjajo trenerji Tadej Potočnik, Matej Božovič, Bojan Že-fran, Boštjan Bajc in Silvo Potočnik, ki vodijo mlajše selekcije, 4. selekcijo trenira An- drej Škafar, najstarejši in najhitrejši pa vadijo pod budnim očesom Antona Bizjaka. V okviru kluba deluje tudi močna sodniška organizacija, ki je pred leti štela preko 100 članov, danes pa je aktivnih okoli 30 sodnikov. Poleti krškim plavalcem še vedno dobro služi olimpijski bazen pri tovarni Videm, v katerem je, kadar tovarna dela, ves čas topla voda. Pozimi se najmanjši gnetejo v 12-mc-trskem bazenčku osnovne šole Jurija Dalmatina, starejši pa v le 4 m daljšem bazenu osnovne šole v Leskovcu. Ni čudno, če je vroča želja krških plavalcev, da bi ob novi športni dvorani, ki bo namenjena predvsem košarki, zrasel tudi nov bazen, vendar ga ni v načrtih, prav tako pa so niihove želje po pokritem športnem bazenu naletele na gluha ušesa pri načrtovalcih bazenov v Termah Čatež, katerih vodstvo nima športnikom in športu očitno ni posebej naklonjeno. Tudi denar - za eno sezono ga potrebujejo okoli 10 milijonov tolarjev - je vsako leto težko zbrati. Da preživijo se morajo zahvaliti predvsem glavnemu pokrovitelju, podjetju Vitacel, pa občinskemu proračunu, zavarovalnici Triglav, Pelikanu, Nuklearni elektrarni Krško, Medivaku, IR inženiringu in več drugim. IGOR VIDMAR praktični K praktični KRIŽI praktični . praktični z\ 3 B£j Prihaja čas gobarjenja Zopet prihaja čas nabiranj&gob, zato je prav, da veste nekaj koristnih napotkov, kako ravnati z njimi. O zakonu o nabiranju gob, ki naj bi ga poznal vsak gobar, tukaj ne bomo govorili. Predvsem morate gobe, ki jih nabirate, dobro poznati. Nikar ne prevajajte trditve, da je vsaka goba užitna, vendar nekatera samo enkrat! Najbolje je, da gobe, takoj ko jih prinesete domov, tudi pripravite. Naj pa vam ne bo škoda odstraniti in zavreči poškodovanih delov gob ter pri starejših tudi spodnjega dela klobuka. Če je potrebno, odstranite tudi kožico s klobuka. Pred uporabo gobe dobro očistite in operite. Blanširajte jih le nekaj minut, da se omehčajo, saj z nadaljnjim kuhanjem postanejo težje prebavljive. Solite jih vedno ob koncu kuhanja. Jedem iz gob nikoli ne dodajajte preveč začimb. Globoko zamrznjene gobe odtajajte postopno, nikoli pa jih ne zamrzujte ponovno. so ga dotočili za vodjo trenerjev, ly P® ga je zamenjal Bruno Toplak, ki klub prišel iz Celja. Plavanje jc na Id J1 "apredovalo z velikimi koraki. Prvo J^kmovali v drugi republiški ligi, že leto so se uvrstili v prvo slovensko ^ ^so imeli za tiste čase izvrstne mož-I*4 Deiting, saj je bila v bazenu celo leto ^Voda, so se kmalu postavili ob bok L “ajmočnejšima slovenskima kluboma ljj**eitiu Triglavu in plavalnemu klubu krški plavalci pa so na slovenskih Španskih mestih posegali po najvišjih L Zagotovo najuspešnejša krška plav-časa je bila Vesna Breskvar, stal-jugoslovanske reprezentance in r*ka na 100 in 200 m prsno in 400 me-'’a*0eje je njeno mesto v reprezentan- ZDRAVNIK RAZLAGA Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (3) S slabšanjem sladkorne bolezni lahko pride do ketoaci-doze: bolnik pričenja globlje in hitreje dihati, izdihani zrak pa zaudarja po acetonu. Končno lahko prizadeti začenja izgubljati zavest: najprej postaja odsoten, nato zaspan, potem vedno manj zavesten in končno se znajde v globoki nezavesti, diabetični komi. Otroška sladkorna bolezen se lahko začne kar na hitro (v roku nekaj ur ali dni) in kaj kmalu preide v komo. Starostna sladkorna pa običajno leta poteka le ob slabo izraženih osnovnih znakih bolezni. Mnogo primerov sladkorne bolezni poteka sploh brez vsakršnih bolezenskih znakov, dokler ne nastopi prva težava. In običajno šele takrat zdravniki odkrijejo osnovno bolezen. Prav to, da bi sladkorno bolezen odkrivali šele ob težavah, želimo preprečiti in bolezen odkriti čim prej, da do težav sploh ne bi prišlo ali pa čim kasneje! Kako sladkorno bolezen odkrijemo? Z laboratorijskimi preiskavami sladkorno lahko odkrijemo že zelo zgodaj, ko še ni nobenega bolezenskega znaka ali težav. Določamo glukozo v krvi in seču. NORMALNE VREDNOSTI KRVNEGA SLADKORJA V KRVI: • na tešče 3,5 - 5,6 mmol/1 • po zaužiti hrani 7,0 mmol/1 Sladkorni bolnik ima na tešče bistveno višjo vrednost sladkorja v krvi kot zdrav človek. Zdrav človek v seču nima glukoze. Sladkorni bolnik pa jo izloča s sečem vedno, ko koncentracija v krvi presega 10 mmol/1. Poleg tega pri sladkorni v seču vedno določamo tudi aceton, ki ga pri zdravem v seču ni. Njegova prisotnost pomeni, da organizem razgrajuje maščobno energijsko rezervo. Sladkor v krvi določajo po klasični analitskokemični metodi v laboratorijih zdravstvenih ustanov. Poleg tega so na voljo tudi metode za takojšnje določanje s tako imenovanimi diagnostičnimi trakovi. Z njimi dobimo s pomočjo kapljice krvi na trak takojšnjo barvno reakcijo. S primerjavo na barvni skali dobmo relativno nenatančno, vendar takojšnjo vrednost glukoze v krvi. Ta metoda ima velik pomen za hitro orientacijo na hišnem obisku ali v nujnih primerih, ko ni na razpolago zdravstvene službe. O sladkorni bolezni govorimo, če v krvi bolnika ugotovimo več kot 8 mmol/1 glukoze na tešče in več kot 11 mmol/1 po jedi. V primerih, ko gre za mejne vrednosti, govorimo o moteni toleranci ogljikovih hidratov (presnova še ni bolezenska, razlikuje pa se od zdrave). Za razvrstitev mejnih primerov so že desetletja v uporabi tako imenovani glukozni obremenilni testi. Svetovna zdravstvena organizacija je točno določila potek take obremenitve: odraslemu na tešče odvzamejo kri iz vene in določijo količino glukoze v krvi. Nato zaužije 75 g glukoze v raztopini in 2 uri po tem ponovno določijo količino glukoze v krvi. Kdor ima na tešče več kot 8 mmol/1 ali po obremenitvi več kot 11 mmol/1 glukoze v krvi, velja za sladkornega bolnika. Preiskovanci, ki imajo na tešče manj kot 8 mmol/1, po obremenitvi pa med 8 in 11 mmol/1 glukoze v venski krvi, so primeri z “moteno toleranco ogljikovih hidratov”. (Se nadaljuje) Parmezanovi cmočki za juho Potrebujemo: 4 dag surovega masla ali margarine, 1 jajce, 6 dag naribanega parmezana, 6 do 8 dag belih drobtin, 1 žlico mehke moke, sol, sveže zmlet beli poper. Surovo maslo ali margarino penasto umešamo in nato v maščobo postopoma umešamo še raztepeno jajce. Primešamo parmezan, drobtine in moko ter mešanico posolimo in popopramo. Pustimo nekaj časa, da se vse sestavine dobro prepojijo. Če je potrebno, primešamo še malo drobtin. Potem iz mase oblikujemo za oreh velike cmočke in jih v veliko slanega kropa na majhni vročini kuhamo 8 do 10 minut. Kuhane odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in še enkrat temeljito odcedimo. Te izvrstne cmočke vložimo v vrelo govejo juho. Juho še bogato potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in ponudimo. Cmočkov jc dovolj za 4 obroke juhe. y Namestitev sončnih kolektorjev Sprejemnike sončne energije (kolektor-je) namestimo tako, da zajamejo kar največ sončne energije. Ponavadi so usmeijeni na jug, jugozahod ali jugovzhod (strokovnjaki priporočajo največ 35 stopinj odklona^id smeri jug), s horinzotalo pa oklepajo kot od 30 do 60 stopinj. Priprava tople vode s solarnimi sistemi je ekološko najbolj čista. Energija jc na voljo zastonj, pravilno načrtovani sistemi pa lahko pokrivajo do 70% ali več potreb po topli vodi. Slabost sistema jc nekoliko večja investicija in nezanesljivost vira energije. Pri razmišljanju in odločitvah o racionalni rabi energije v domu so vam lahko v pomoč energetski svetovalci. 3Q0fbM ^ iriK.fi POPLAVA V STRUŠKI IN DOBREPOLJSKI DOLINI 1933 - Straško in dobrepoljsko dolino je septembra 1933, ko seje tam utrgal oblak, prizadela huda poplava. Z Rašice je voda pridrla s tako silo, da so gejzirji ponekod bruhali vodo več kot 10 m daleč. Voda je zalila vasi do hišnih streh, lesene hiše in kozolce pa je tok odnesel. Ljudje so se rešili pa tudi večino živali so spravili na varno, le psi na verigah in v hlevih privezana goveja živina so potonili. Voda je uničila skoraj ves živež, zato je Dravska banovina oškodovancem vsak dan poslala vagon hrane, predvsem kruha in mesa. Voda je začela upadati šele čez deset dni, hiše pa so se za silo posuševat šele naslednje poletje. Prizadeta je bila tudi farna cerkev; župnik pa je monštranco in najdragocenejšo cerkveno opravo prišel rešit kar s čolnom, s čolnom pa so s streh reševali ljudi tudi vojaki oddelka kraljevih pontonir-jev, ki jih je banovina poslala na pomoč. Nekateri ljudje so bili ob poplavi ob vse imetje in marsikdo je zaradi tega zapustil rodni kraj. (Po pripovedih očividcev zapisal: Tone Virant) mmn Črvi so jo jedili - Vpotočurski vasi bila je taka, ki je otroku, kteri bi bil moral dobiti kmetijo, prodajala vse, kar je bilo boljega pri hiši in po nič. Naj lepši hrast po forintu, veliko desko (stropnico) po grošu etc. Saj na Hudem bilo je ljudi poštenih, ki se niso hoteli udeležiti te grešne kupčije, ali le premnogi so se je pa iz grde, prav dolenske dobičkarije in s tistim infamnim izgovorom, ki se tod sliši tolikrat. “Če ne kupim jaz, bo pa kteri drugi. ” Ljudje sploh trdijo, da so babo pred smrtjo res črvi jedli, da jih je vse gibljalo v strašni rani, ki se jej je naredila pod prsi na boku. Barantija z grunti - Barantija z grunti smatra se tod za gotovo znamenje bližnjega prepada. Obča govorica je: prodal je svojo hišo in grunt in si kupil druzega in tega bo tudi prodal in si kupil spet novega pa bo vzel v štant tuj grunt, se en čas z denarji še bahal, na zadnje pojde pa sebenkovat in krast sosedom in komur bo mogel. Hudo - Hiš 10 ali 11. Polje obdeluje se prav zložno in lahko, ker je pred očmi in v ravnem. Večidel imajo kmetje po 1/2 grunta, ne žive po gosposki ali shajajo. Pšenica rodi dobro. Tudi za proso je kraj izvrsten, za ajdo je pa kameniško polje bolje, ali se teže obdeluje. Tri leta je, od kar je prišla v to vas siva ajda (ruska) Izkazala se je na vse plati izvrstneje od črne, a ji slana ne škodi tako silno in naglo ko domači, gre manj semena, kajti se mora sejati prav na redko sicer ni polna. Za sadje je kraj ugoden ali je čudno, da brez pravega vzroka visi na enem vrtu vse polno češpel na drugem precej zraven pa nič, jablka in hruške rode dokaj bol enako. sfinjflM, Dfl SEM CtbtLfl Nikoli ne bom pozabila okusa tvojih ustnic, tvojih močnih in hkrati nežnih objemov, tvojega toplega pogleda in občutka varnosti, ki sem ga čutila v tvoji bližini. Kako lepo je bilo s tabo preplesati cele noči, kako lepo je bilo ležati ob tvojem vročem telesu in kako lepi so bili dnevi, ki sva jih ukradla bogu in podarila drug drugemu. Bila sva kot dva razposajena otroka. Mislila sva, da ne bo nikoli minilo. Kot da red, ki je veljal za druge ljudi, za naju ne bi veljal. Kot da sva svoj svet. Vsaj meni seje tako zdelo. Kako prekleto sem se motila.! Bilo je eno tistih prvih svežih juter ob koncu poletja, ko je zazvonil telefon. Ne vem zakaj, a že preden sem dvignila slušalko, se mi je zazdelo, da je nekaj narobe. “Prosim!” “Zdravo!” je nenavadno rezko zazvenel meni dobro znani glas na oni strani žice. Takega tona njegovega glasu nisem poznala, pa vendar je bil on. “Je kaj narobe?” sem s strahom vprašala. Nisem si mogla kaj, a glas mi je zadrhtel. “Oprosti, ker te kličem tako zgodaj.” še nikoli se mi ni opravičeval za kaj takega, saj se mu ni bilo treba. Vesela sem bila, kadarkoli meje poklical. Danes pa ni bilo tako. “Pridi k meni,” mi je ušlo, čeprav se vedela, da ga ne bo, sicer bi bil njegov glas drugačen. “Ne! Kar po telefonu ti bom povedal.” Kot bi mi v srce zabodel bodalo. V trenutku mi je bilo vse jasno. “Jutri grem v Švico. Z Aleksandro.” je povedal, kot bi mi povedal, da je za zajtrk jedel jajca na oko. Nobene ljubezni ni bilo več v njegovem glasu. ‘Adijo!” “Adijo!” sem komaj iztisnila in medtem že slišala šk-ljoc, ko je odložil slušalko. V Švico z Aleksandro, mi odzvanja v ušesih, slušalko pa še vedno držim v roki, kot da bi rada zaslišala tvoj smeh. “Pa sem te! Si se ustrašila?” Pa ga ni bilo. Samo enakomerno tuljenje se še sliši iz slušalke. Zveza je prekinjena. Pa ne le telefonska. Tudi najina. Zavrgel si me kot staro cunjo. Kot da bi s svinčnikom prečrtal že napisano besedo. Prvega dela moje življe-nske zgodbe je konec. Začelo se bo novo poglavje, a nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Vem, ne morem ti dati tistega, kar ti lahko da Aleksandra. Vendar ljubila sem te. Moj bog, kako sem te imela rada! Vsa sem se ti predala, kot da najine ljubezni nikoli ne bo konec. Ni mi žal. Kar sem doživela, nekateri ne doživijo nikoli. Jaz sem zares ljubila, nekateri pa ne ljubijo nikoli. Si tak tudi ti? Si me sploh ljubil? Kaj pa Aleksan-' Ce dra? Jo Ljubiš? Če nisi ljubil mene, ne ljubiš niti nje. Solze so tiho polzele po mojih licih, ti pa jih nisi obrisal. Sanjala sem, da sem čebela. Letela sem in letela. Sedla sem na žametno rdečo vrtnico in začela vpijati njen opojni vonj. Kar naenkrat si stal pred mano in privila sem se na tvoje prsi. Vpijala sem tvoj vonj, ki me je opijal in omamljal. Zbudila sem se in nisem bila več čebela, izginila je vrtnica in tebe ni bilo. Rada bi spet zaspala in sanjala, da sem čebela, ti pa moja vrtnica. Kako lepo je imeti nekoga rad. Tudi samo v sanjah. In kako lepo je bilo, ko sva se imela rada zares. dh KNJIŽNA POLICA Zarčenje Pesnik prof. Janez Kolenc je očitno marljivo ustvarjal tudi v obdobju, ko se je iz razlogov osebne in objektivne narave le redko pojavljal v re-vialnem tisku in je le tu in tam objavil kakšno pesem, saj v zadnjih letih pridno zalaga knjižni trg z novimi in novimi knjižicami svojih pesmi, med njimi so mnoge starejšega datuma. Zvečine jih izdaja v samozaložbi, zaradi tega je zanje značilno preprosto in nezahtevno oblikovanje ter tisk z očitnimi znamenji omejenega proračuna. Taka je tudi najnovejša knjiga v vrsti Kolenčevih samozaložnikih podvigov - pesniška zbirka ŽARČE-NJE, ki pa je po svoji vsebini nekaj posebnega. Zbirka kakih osemdesetih pesmi, ki so nastajale v obdobju zadnjih petdesetih let, je namreč v celoti posvečena različnim znanim in manj znanim osebnostim', s katerimi se je pesnik srečal osebno ali pa prek njihovih stvaritev. Srečanja in stvaritve so ga “presijale” s posebno močjo in vsa njegova osebnost se je odzvla nanje. Pesnik namreč meni, da bi ljudje morali polno človeško žarčiti in se medsebojno bogatiti ter plemenititi, kar je morda še toliko bolj pomembno v današnjih časih, ko smo se človeško oddaljili drug od drugega in se ne slišimo več kot ljudje. V tem “nepevskem času” je pristne (človeške) pesniške govorice slišati vse manj, prevladuje “hovderhovdranje”, mnogi moderni pesniki “kidajo besede kot gnoj, še ta neploden”, zato so “zagnusili Besedo”, ljudem so zamašili ušesa za pesem, to najplemenitejšo govorico, s katero se človeku odgrinjajo globlje razsežnosti bivanja. Vloga pesnika in sploh umetnika je, kot je razvidno iz Kolenčevih pesmi, da odkriva temeljne življenjske resnice; je torej nekakšen posrednik med tem svetom in njegovo nadgradnjo. Ko pesnik išče in sledi klicu Lepote, posreduje Večnost v minljivost tega sveta. Pesnik je torej človek z božansko iskro v sebi, največji Umetnik pa je On, ki iz neskončnosti kleše vidno končnost, On, ki ga lahko le slutimo in dojemamo, ko “so zemski čuti za večnost voljni”, kot je Kolenc zapisal v zaključnem sonetu zbirke. Takšno miselno ozadje je mogoče razbrati iz Kolenčevih pesmi, na njem pa polno odmevajo vse pesmi iz zbirke Žarčenje. V pogovorih in nagovorih z umrlimi in živimi ustvarjalci iz slovenskih in tujih logov, od Trubarja, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Ketteja, Murna, Župančiča in Kosovela do Balantiča, Kajuha, Šalija, Minattija, Strniše, Koviča, Pavčka itd., se izpričuje pesnikov pogled na svet, sedanji trenutek, zgodovino, sploh na človekovo bivanje na tem svetu. Temu primerna je tudi pesniška govorica, ki se giblje v tradicionalnih okvirih. MILAN MARKELJ Sattnerjev zbornik Med pomembnejše slovenske skladatelje nedvomno sodi p. Hu' golin Sattner, glasbeni ustvarjalec, katerega življenje je povezanoz Novim mestom, saj je dolenjska metropola njegov rojstni kraj m mesto, kjer je začel svojo glasbeno pot in tu deloval vse do svojega i ■ leta, ko se je preselil v Ljubljano. Sattner je že za časa svojega življenja užival nesporen sloves eneg naših prvih skladateljev, ki so se us pesno spoprijeli z večjimi m za‘1,e'1 nejšimi glasbenimi oblikami, kot s kantata in oratorij, po smrti pa jc še posebej v obdobju zadnjega po stoletja - skoraj povsem izgin' pozabo. Ob 60. obletnici sklada Ijeve smrti, ki smo se je spomni« lani, sta Akademija za glasb'o Teološka fakulteta pripravili si pozij, na katerem je sodelovalo vec domačih strokovnjakov, ki so s sv jimi prispevki opozorili na Sattn jevo vlogo v zgodovini slove«* glasbene ustvarjalnosti ter neko i pobrisali prah pozabe z imena teg slovenskega ustvarjalca in «£8° ga dela. Plod simpozija je tudi 6 TNERJEV ZBORNIK, k' |?£ pred kratkim izdala založba D žina v Knjižnici cerkvenega glas«* nika. . •„ /, Sil Pod nemškim pritiskom je poleg narodnega gibanja trpela tudi kupčija narodnjakov. Udarec po denarnici je marsikaterega meščana odvrnil od narodnjaštva. Take je okrcal novomeški dopisnik v Slovenskem narodu, ki pravi, da “možje kateri očitno govore, da jim je uže žal, da so narodni, ker zaradi tega pri svojej kupčiji škodo trpe, gotovo njiso značajni in zanesljivi možje”. Svetuje jim, naj se ravnajo po zgledu svojih nasprotnikov, ki “le pri svojih prijateljih kupujejo in le svojo gostilno obiskujejo, ter natakarici prepovedujejo slovenski govoriti celo z narodnjaki, ki tje zahajajo, kakor da bi narodnih gostilnic ne imeli. Hodite raje v čitalnico, kisezeloslabo obiskuje”. Sodelovanje med društvoma tudi v tem obdobju ni prenehalo. Skupaj sta delovali zlasti, kadar so organizirali prireditve, katerih dohodki so bili namenjeni v dobrodelne namene. V letu 1875 so zaradi “vsesplošne revščine, ki pritiskajo na Dolenjsko to občutila tudi Novomeška gimnazija. /..;/ Z ozirom na te lužne prizore ustanovil seje v Novomestu začasni odbor s tem namenom, da osnuje podporno društvo za gimnazijce. Po pravilih (uradno potrjenih 29. januarja 1875, št. 886) je naloga podpornega društva skrbeti, da se revnim in pa vrednim učencem pripomaga za učne pripomočke (knjige idr.) za učnino, stanarino, hrano, obleko idr. Stroški dobnxlelnega društva naj bi se reševali: • z obrestmi obstoječe (do leta 1858) podporne zaloge - 2300 gld. * dobrohotnimi darili Matjaž Teritovee Društveno življenje v Mo vem mestu v obdobju 1865 do 1888 tega so porabili: 105 gld. 81 kr. za nakup obleke in obutve ter delno plačilo stanarine za 59 učencev, 35 jih jc dobilo učne knjige, osmim so plačali vpisnino in šolnino, 74 gld. in 36 kr. so porabili za tiskovine in druge stroške. Odbor društva se je zahvalil vsem, ki so mu priskočili na pomoč, in jim sporočil, da sc je zaradi tega število vpisanih učencev v prvi razred gimnazije povzpelo od 25 na 36. Brez njihove pomoči “bi tretjina teh ne bila mogla se vzdrževati v šoli in ravno med temi so najboljši dijaki”. Na pomoč sta priskočili tako čitalnica kot Kazina, kar sc vidi iz javne zahvale v Slovenskem Narodu maja 1876, ki navaja da so prinesla: popularna predavanja v gimnazijski dvorani 57 f. 70 kr., gledališka predstava v čitalnici 54 f. 50 kr., koncert v Kazini 100 f. 30 kr., skupaj 212 f. 50 kr. Povsem neodvisno od nacionalnih pritiskov so v Novem mestu decembra 1878 ustanovili Društvo porotnikov. Njegov namen je bil, “da se onim porotnikom, ki so k porotnim sodbam poklicani iz društvenega za voda primerne dnevnice (ali dijete) za čas njihovega bivanja pri okrožni sodniji podelijo”. Vseh porotnikov je bilo šestdeset. • z letnimi doneski stalnih udov - najmanj 2 gld. Za oskrbljevanje in porabo premoženja ima skrbeti stalni odbor, v katerem je vsakokratni direktor in pa šest udov voljenih v občem zborovanju.” Društvo je naletelo na ugoden odmev in bilo deležno široke podpore. O tem nam priča tudi poročilo, objavljeno v Novicah, s prvega občnega zbora društva januarja 1876. Društvo je imelo 66 stalnih in 31 začasnih udov. Dohodkov je bilo 627 gld. in 86 kr., od Klerikalci in liberalci Že od začetka narodnega gibanja jc na Slove nskem potekal še en proces in sicer proces diferenciacije slovenske narodne stranke na liberalni in klerikalni pol. Spor je v 70. letih 19. stoletja prvič izbruhn il na dan. Tu si bomo ogledali, kakšen odmev in posledice je imel v društvenem življenju Novega mesta skozi oči slovenskega časopisja. V Novem mestu seje to zgodilo ob volitvah za državnega poslanca leta 1873. V časopisju so kleri- kalci napadali kandidata v kmečki kuriji Viljema Pfeiferja, ki ga novomeški noviški dopisnik označuje kot kandidata “tako zvunih brezverskih Mladoslovencev", katerih nevarnost presega vse meje. Odgovor je sledil v Slovenskem narodu 18. septembra 1873: “Vsi surovi napadi od Bleiweisa in njegovih fanatičnih kaplanov na našega narodnega kandidata g. Viljema Pfeifarja, ne bodo tem absolutistično ljubljanskim ljudem nič pomagali. /.../ Mi kar nas je večina bo gospod Peifar tudi izvoljen, če se surovopisni in zagrizeni Bleitveis s svojimi kaplani še tako napenja. ” Ob zaključku volitev, ki so bili po rezultatih katastrofalni za slovensko stranko, vidi časopis Slovenec skozi novomeški dopis 26. oktobra 1873 sledeče: “Sedaj pa se je vnel najhujši prepir in prišla je nesloga med narod, ker hočejo nekateri po rodu domačini vse Slovence spraviti v svoj povoj pod svojo hegemonijo. Da bi to dosegli bila jim je prva naloga izneveriti miroljubni naš narod Bogu, duhovščini in toliko zaslužnim vodjem. Pod plaščem liberalizma in omike (ali kali?) začeli so naši tako zvani liberalci divjati zoper vero. /.../ Res je Narod je prišel na svitlobo. Slovenski rudečkaiji so vrgli svojo krinko iz obraza in sedaj si gledamo iz oči v oči”. Za neuspeh na volitvah so se medsebojno obtoževali. Daje bil boj res hud, kažejo tudi uporabljene besede, ki se do tega obdobja niso uporabljale niti proti nemškutarjem. Klerikalni tabor je imel, kakor poroča Trdina, v Novem mestu za to področje “svoje središče, prošta, kapitelj in samostan. Popi hodili so sem vsak dan na dogovor, vojsko so si izvrstno uredili in izurili. ” Poskušali so uresničiti idejo o ustanovitvi Katoliškega političnega V zborniku so natisnjeni pf*s pevki devetih slovenskih muz' logov (Primož Kuret, Angela om? nič, Jože Trošt, Tomaž Faganel, Škulj, Borut Smrekar, Matjaž»ar bo, Stefan Ferenčak in Tomaž nik), ki so na enodnevnem simp ziju obdelali Sattnerjevo življeij delo od njegovih cerkvenih del, torija in kantat do posvetnih e opere Tajda. Lotili so se tudi razu vrstnega in obsežnega bcsetin S opusa, skladateljeve skrbi za ° jL in orglarstvo ter njegovega od z nekdanjim učencem in kasnep mentorjem Emilom Hochrei jem, ki ga je skladatelj cen«* najvišjo umetniško instanco, ravnavi Sattnerjevih skladb so' zikologi skušali določiti nj« ^ vrednost, mesto in pomen tu današnjega zornega kota, prl ce seje izkazalo, da seje Sattner globlje zapisal v našo glasbeno S dovino s svojim oratorijem As* ptio, s katerim je postavil p° . e ben mejnik v razvoju slove glasbe. Sattnerjev zbornik je s str< no poglobljenimi prispevki o til sicer še vedno razmeroma _ mno slovensko muzikološko ^ stvo, v katerem manjka vrs novnih raziskav in monografij dateljev iz preteklega in novej obdobja slovenske glasbe. MILAN MARKET društva na Dolenjskem. “Ker brez političnih dru*^ ne bode ljudstvo navadilo političnega boja ne boa ^ dar prišlo do spoznanja za kaj pri volitvah gre in se ^ nikdar navdušilo za korist šole, cerkve in države• jj duhovni gospodje na noge. ” Ideja je gotovo zorCfj0v,o-zato, ker klerikalci niso imeli svojega društva. ^ meška čitalnica seje nagnila na liberalno stran. ^9 dokazujejo tudi imeniki čitalniških “udov”. Leta^ je bilo med čitalniškimi člani dvanajst predsU»v nižje duhovščine, v letu 1872 samo še dva. brnili dopisniki v Slovencu in Novicah so svojo ost. .^rti , proti čitalnici. Uredništvo Novic je leta 1874 ob ^ kaplana v pokoju Franja Zamide (o katerem s j0. pisali), ki je bil velik podpornik Narodnega d01" dalo: “Lejto no !pa je le spet bil velik podpornik nf a, •lic S stvari duhovnik. In liberalni mladi kričijo: »s Vlegel se je v grob preblagi domoljub; bomo videl ^otj irotnbP diplomo »mladih«stopi na njegovo mesto. ” Naspr°-'^ dopisnikih za Slovenski narod izginjajo ostre beS v letu 1874 je od slednjih slišati le sarkastično Pr^' bo, da je verjetno tudi za slabo vreme kriv “nov liberalizem.” Sprava in slogaštvo v V naslednjem letu se začnejo tako v Slovenc^ ^j. Slovenskem narodu pojavljati dopisi, ki govoro uSta nosti sprave. Novomeški dopis v Slovencu lepo opisuje posledice, ki jih je imel ta spor: - , g razpor je ohromil tukaj narodno gibanje. Nenicf j^r začeli spet dvigati in mesto zavleči v nemčurski ko~^ Trdi, da se je izgradnja Narodnega doma v te a) ustavila zato, ker je zidanje dobilo “mladost^ značaj” in “mnogo je nezaupanja med duhovniki in hu, da bodo mladoslovenci pobrali sadove iz&’. ^ Edino pošteno bi bilo, da si za svoje ideje libera11 dijo svoj dom". Vsekakor je nesodelovanje duh o(J-prispevalo svoj delež k upočasnitvi izgradnje nega doma. 'S PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ♦ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ^ lastnike čaka 3,541.060 pridnih delnic Jutrišnji izzivi so današnji ^____cilji Krke 3s.il0 tovarne zdravil Krka je in!i,leden izdal° posebno šte-iimpU-i'P Prihodnosti in jo v celoti Ut*ai?ni Jast,n i n j e nj u podjetja. ^°VORV30 DNEH ~VJE - Občinski svet je ob 'stnifjjtjtt statuta občine določil, Metlika vse prej kot “zabačena” Po zaslugi posameznikov se čez poletje spremeni v kulturno velemesto, na katerega sem lahko ponosna ■ Toni, Anica, Bučo, Rudi, Marta in Matjaž, vsaka vam čast! Smo že, da se Krka pred Javnosti ob posebnih priložen, ? kvalitetnimi podatki in s . Himi podobami dosedanjega ^PuttijajUjetUditanjena da ie domača tovarna ([(/Podjetje pravih, avtentičnih 'n da je naložba vanjo 'iivm°.,ovarna ‘n stabilna”, piše Uiloi generalni direktor (in,n, •a. ■ Njegova je trditev, Utinrr aj° v vse sv°je um' sod0L bančne potenciale v razvoj %v!jn'h. pretežno generičnih 'Plinar ' zamevajo veliko multidis-ibin ae8a >n raziskovalnega dela, Čustev. S svojimi vrnunski-tu{i„ °vnjaki, skrbno izbranimi ‘tin , 0v'timi zdravili ter pred-Utedna ^odernim pristopom v nem trženju se je Krka Avista med najuspešnejša farma-'thoHp Podjetja v srednje- in PSta^ropskem prostoru, na j 'kjer je navzoča že desetlet- »j SjJni navzočnosti na območju %»li UnJana do Vladivostoka” 41,1 Cnl Publikacija intervju z Jože-'iliifo ar.^em, namestnikom gene-Šin r'rektorja Krke za marke-iliipin.lnance, ki vodi v podjetju »iv ,Za lastninsko preobliko-Uoinif • ’ Slednje bodo sklenili v ^ločilj' ie,Seni, pri čemer so se k?*ombiniran način lastni- Nvkr8?v Pro8ram ne pred-^'jncevanja tujcev, saj so VJkenili, da bo ostala Krka v jasti. Največji paket del-1%/aJ 25 odstotkov, bo v rokah 'lidjl ’ yendar bodo imeli vsi last-‘Ptavi;'u? možnost sodelovanja pri Vfflu podjetja. >ieni ! ?° izbrali tri načine last-č mterni razdelitvi druž-kSlniriP'13*3 so namenili 20-Piisi - jež, notranjemu odkupu ^Uri' 'n javni prodaji 70 odstot-!Nn e mer je 30 odst. kapitala jatc 4ne®a zamenjavi za certi-V 'A odst. pa nakupu za goto-. l.Ofin bodo zato izdali delnic. Nominalna vred-\j™Satnezne delnice je 4.000 Poja ‘Prodajna cena delnic pa je načinih preobliko- Ve^ I40* Štirih desetletjih iivS razvoja stopa zdaj Krka, Slik U sl°venskih podjetij in rNm?'!’ v obetajočo nadaljnjo %tov |'astninski odnosi ji bodo JUgran* '• **e čvrstejšo strateško Hiott ?! dali nove trge in fi-s‘abilnost. . T GOŠNIK Pravijo, da je Metlika majhno “zabačeno selo”, za katero mnogo Slovencev sploh ne ve, kje leži. Zaradi te majhnosti smo bili mnogokrat odrinjeni v stran in za marsikaj prikrajšani, tudi za kulturne prireditve. Zato sem si dostikrat želela, da bi živela v Ljubljani, kjer imajo Križanke, gledališče, Metelkovo in še kaj. Sedaj pa si tega ne želim več. Metlika se namreč po zaslugi zagrizenih posameznikov čez poletje spremeni v kulturno velemesto, kjer se dogajajo prireditve Pridi zvečer na grad. Letos jih je bilo 14. Videli in slišali smo: metliško godbo z Viti-som, Ukrajinske kozake, Katice, skupini Orlek in Gaucho, fenomenalnega Kreslina s fenomenalno Beltinško bando, folklorni skupini Planika iz Kanade in Istoke iz Rusije, Okarina etno festival z umetniki iz Španije, Portugalske, Madžarske, Finske in Švedske, monodramo igralca Željka Vukmarice, simpatičnega Jimmyja Staniča, Slovenski Tudi gluhi in naglušni so med nami Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto NOVO MESTO - Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto deluje že vrsto let in pokriva občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metliko ter tako združuje okrog 600 članov. Za prizadete na tak način opravlja pomembno humanitarno, socialno dejavnost. Društvo je zelo aktivno. Njegovi predstavniki so obiskali vse štiri župane na Dolenjskem in v Beli krajini in jih seznanili z delovanjem društva, z načrti in težavami ter jih prosili za finančno podporo. Julija je bil na Dunaju svetovni kongres gluhih, ki se na različnih koncih sveta organizira vsake štiri leta. Iz MDSP Novo mesto sta se ga s pomočjo sponzorjev ( Krka, Obrtna zadruga Hrast, Bramac, Termoteh-nika in Mizarstvo Bobič) udeležila 2 člana, za kar se jim lepo zahvaljujejo. Teme letošnjega kongresa so bile izobraževalnega in informacijskega pomena. IS^ani kočevske občine, us-V1:.drugi lahko obračajo s S\ 0ral' drugo pobudo na kate-\Jin °bčine, organi občine \jjl° vsakemu odgovoriti v 30 ^jmo, da bo odslej na tem p,)tre^evanje vlog občanov - vd NOV TELEFONSKI IMENIK LJUBLJANA - Od včeraj je v prodaji novi telefonski imenik, najbolj brana slovenska knjiga, ki je izšla v nakladi 160.000 papirnih izvodov v šestih knjigah ter na disku CD ROM. Omrežni skupini Novo mesto (068) in Krško (0608) sta predstavljeni v tretji knjigi, telefonski naročniki pa so obdelani po krajih bivanja, in ne po poštah kot nekoč. Vseh šest knjig tehta skupaj nad 3 kilograme, njihova cena pa znaša 1.900 tolarjev. Osnovna cena diska CD ROM je 12.500 tolarjev, imenik na disketah pa stane 8.300 tolarjev, kar je sorazmerno mnogo. hC. JVRKOVCI - V vinorodnem, okolišu Verdun-Jurkovci pri te dni Društvo vinogradnikov Podgorje odprlo vinsko cesto, X* 15 zidanic in 20 vinogradnikov. Ti pridelajo na leto 18 do 20 Sit v različnih vrst vina. Do ideje, da bi v ta delpodgorjanskih goric cesto, so lastniki zemljišč prišli v minulem letu. Menijo, da }y^a Podstavitev kraja pod Gorjanci in njegove tovrstne turistične A0r Letos so zamisel uresničili in so z delom začeli v avgustu. Ure-.‘‘co, asfaltirali 700 metrov ceste, kar je vinogradnike stalo mili-ijftij ‘s°č tolarjev. Postavili so še prenovljeno prešo, ki šteje že 60 let, S L-a svečano prerezala najstarejša člana društva Franc Kralj in Ivan V* udeležence svečanosti povabila na kozarček rujnega. (Foto: n,nan) k '"'an oktet, citrarko Tanjo Zajc Zupan ter umetnici Shirlie Roden in Merigold Verity iz Anglije. Kateri od teh večerov je bil boljši oz. na katerem sem bolj u2ivala, vam ne morem povedati, ker se je zelo težko odločiti. Vse je bilo enkratno, nepozabno! Tako kot lani in predlani. Na teh prireditvah sem, če verjamete ali ne, pozabila, da okoli mene obstaja svet. Zadovoljni smo bili vsi. Zabavali smo se stari in mladi, tistim, ki vas ni bilo, pa je lahko žal. Zato moram napisati še to: Toni, Anica, Bučo, Rudi, Marta in Matjaž, hvala, ker ste mi s prireditvami PRISPEVKI ZA NOVO OČESNO APARATURO NOVO MESTO - Za nakup nove aparature za mikrokirurgijo na očesnem oddelku Bolnišnice v Novem mestu je potrebno preko donatorjev zbrati še kar nekaj denarja > več kot 3.000.000,00 tolarjev. Vsi, ki želijo kaj prispevati, lahko denar nakažejo na žiro račun: 52000 - 601 - 21644 Nova Gorica (Appni), naslovnik: Eurotek, namen nakazila: cobra fa-koemulzitikator. Pridi zvečer na grad polepšali življenje. Dečki, vsa čast vam! TATJANA ŽELE ZGODILA SE MI JE KRIVICA Najprej smo stanovali v Grajski ulici 3 v Črnomlju, potem pa smo se preselili v Ulico 21. oktobra. Ker tukaj nimamo kje sušiti perilo, ga sušimo v prejšnjem stanovanju. Ko sem 23.8. prišla tja, je bila vrv prerezana, prejšnjega perila pa sploh ni bilo. Krajo sem odšla prijavit na policijsko postajo v Črnomelj. Prišel je komandir postaje Janez Polak, ki meje sunil z nogo v rit, ker jim delam usluge za tisto, česar policija ni zmožna najti pri Romih. Včasih policisti niso počeli tega, ampak so delali mir. Sedaj pa samo gledajo, kje se bodo napili, delali z avtom nered po cesti in “zajebavali” ljudi. Pri črnomaljskih policistih se mi godi krivica, saj mi nočejo pomagati, kadar potrebujem njihovo pomoč. Kadar je obratno, jim vedno naredim uslugo. Naj zakoni veljajo za vse, ne pa da ustavljajo samo revne avtomobile (fičo ali jugo), če pa naredi prekršek nekdo v boljšem avtomobilu, ga spustijo mimo. Zaenkrat je to dovolj. MARJANA HUDOROVEC Črnomelj Spominjam se, da si tedaj ni nihče domišljal, borniki kaj več in da imamo več pravic kot drugi občani. Imuniteta, kakršno je predvidela ustava, se mi zdi le izraz zaupanja do izvoljenega poslanca ali odbornika in bi po moje morala veljati tudi v sedanjih političnih razmerah, seveda brez njenega zlorabljanja. Prepričan sem, da tudi sedanji svetniki občinskega sveta v Sevnici zaslužijo imuniteto in da se ne bo nihče skušal neupravičeno okoristiti z njo. Vsekakor bi to določilo moral imeti občinski statut. Sevniški svetniki so med prvimi sprejeli občinski statut in si ob tem niso tako strankarsko nagajali kot marsikje drugje. SE BODO SPET SREČALI? - " Vznemirljivo bi bilo sestaviti isto ekipo, JANEZ BLAS kot je na sliki, na srečanju izgnancev v Brestanici, 17. septembra letos. Na fotografiji so izgnani otroci iz Dolenjske in Štajerske v taborišču v okupirani Poljski. Med njimi sta tudi sestri Mimi in Olga iz Velikega Podloga,” je zapisala Božena Logar iz Kranja, ki je reproducirala fotografijo in nam breme ko^v^čas^CTalrnucl) JG poslala. Svetniki bi morali imeti imuniteto Je izraz zaupanja, ki pa se ga ne sme zlorabiti Morda bom s tem dregnil v osir, vendar sem v nasprotju z nekaterimi drugimi pisci, ki se oglašajo v javnosti, vse bolj prepričan, da poslanci in tudi občinski svetniki potrebujejo vsaj minimalno zakonsko zaščito svoje osebnosti, vsaj nekaj imunitete. V rokah imam izkaznico občinske skupščine, v katerih je črno na belem, da sem bil v šestdesetih letih izvoljen za odbornika, na njeni zadnji strani pa je ponatisnjen 100. člen ustave SR Slovenije, v katerem piše naslednje: “Odbornik ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek... Privolitev ni potebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen.” Vlado Vardjan Vlada smo spoznali v Ljubljani, kamor smo prišli črnomaljski maturanti študirat leta 1960, ravno za njegov trideseti rojstni dan. Rekli so mu tudi stara bajta. A to se je izkazalo kot zelo prijetno. Veliko je vedel o Ljubljani saj je tam kot dijak črnomaljske partizanske gimnazije maturiral in že nekaj let v skromnih materialnih razmerah počasi in temeljito študiral strojništvo. Postali smo dobra družba, hodili smo v gledališča in na koncerte pa tudi v veselih družbah nas je bilo vse polno po mnogih krajih takratne bele Ljubljane, ki še ni poznala avtomobilov in hrupa. Čez leto ali dve je Vlado umanjkal iz družabnega življenja. Rekli so, da študira. In res, diplomiral je pri svojem dragem profesorju Kovačcu. Nato se je zaposlil v Črnomlju, v Beltu in tam ostal do konca delovnih dnk na žalost do Beltovega propada. Četudi je ves čas svoje delovne dobe zasedal vodilna mesta, je vedno govoril, daje predvsem strojni inženir. Res seje močno trudil, da bi na Beltu vzpostavil raven tehnične kulture predvsem ob spoštovanju predpisov m stroke. Zelo ga je prizadelo, ko se je v sedemdesetih letih začela bedna gonja proti “tehnokratom”. Belt je bil z livarno sive litine in obdelavo tehnično zelo kompleksen in zahteven sistem, saj je bil velik porabnik energije, vode, zraka, raznega materiala itd. Tudi po Vladovi zaslugi in na osnovi njegovega obsežnega tehničnega znanja je Belt deloval tehnično ustrezno. Belt je dolga leta lagodno živel od visoke monopolne cene litine na vzhodnih trgih. Zaradi tega, vržen v tržno, konkurenčno in demokratično okolje, ni preživel. Vlado je do konca vztrajal pri Beltu. Njegova visoka tehnična kultura mu je velevala, da je proti koncu svojega delovanja s štoparico po jaških meril pretoke vode, da bi ugotovil porabo in izgube vode. Kot inženirje vedel, da mora vsako podjetje obvladati tehnične sisteme, da bi preživelo. Ker je Belt propadel in sistemi niso delovali, je smatral za potrebno, da prične z osnovnim merjenjem. Vlado je sodeloval v kulturnem življenju v Beli krajini, veliko je vedel o zgodovini Črnomlja in tudi sveta. Bil je zelo zavezan svojemu mestu Črnomlju in Beli krajini. Zelo rad je imel gledališče in glasbo. bil je prijeten, kritičen, a duhovit družabnik, kulturen in dober človek in kot takšnega se ga bomo spominjah. ^ag JANEZ KURE GLOBALNA TRAJNOST PO FRANCOSKO Mururoa in slovenska pot v Evropo Francija je imenitna dežela. Evropsko leto varovanja narave je že proslavila s prvo od desetih nameravanih jedrskih eksplozij na Južnem Pacifiku. Smisel za trajnostni razvoj planeta, o katerem vsevprek govorijo politiki Evropske zveze, Francozi kažejo tako, da bodo človekovo edino domovanje za nekaj sto tisoč let, torej trajno in globalno, zastrupili z radioaktivnimi snovmi. Francozi po svoje razumejo geslo Misli globalno, ukrepaj lokalno. Z odločitvijo, da bodo na daljni, eksotični, za Evropejce morda malce nedoločni lokaciji v južnem Pacifiku sprožali jedrske eksplozije, so izzvali globalno zgražanje. Upravo otokov, kjer počenjajo ta zločin zoper okolje, so pripravili do tega, da je vsemu svetu sporočila, kako tam doli brez jedrskih eksplozij pač ne morejo, saj jim v proračun prinašajo milijarde pacifiških frankov. Diplomacija je veščina, ki zna žrtev pripraviti do tega, da se ji za tisto, kar ji bo vzela, že vnaprej prisrčno zahvaljuje. V podobnem duhu kot pacifiški domorodci v svoj raj se Slovenci odpravljamo v svojo obljubljeno deželo - Evropsko zvezo. Politika že dolgo, ne da bi za mnenje vprašala ljudi, ureja vse potrebno za vstop vanjo. Slovensko zemljo razkosava s širokimi avtocestami, ki bodo služile najmočnejšemu interesu držav Evropske zveze na naših tleh - hitremu prehodu njihovega blaga na potrošništva lačni Vzhod. Sebi dežele Evropske zveze strežejo drugače. Gradijo si omrežja hitrih in udobnih železnic, za to, kako bodo s prometnimi cestnimi rekami živeli Slovenci, jim je mar toliko kot za lanski sneg. Oblast, ki sicer govori za narodov, deta pa za svoj blagor, je znala za svoje “evropske"cilje razvneti javna občila in zato dvom v vrednote, ki jih ponuja in predpisuje Evropska zveza, na Slovenskem že lep čas velja za odurno nazad-njaštvo, nekako tako, kot je za nazadnjaštvo včasih veljal dvom v svetost samoupravnega socializma. Danes se Slovencem možnost, da ne bi vstopili v EZ, slika kot katastrofa. Vredno je dobro premisliti, zakaj se Švicarji in Norvežani tako trmasto oklepajo te katastrofe. Volja manjšine postane volja mnogih Politika nikoli najprej ne vpraša, kaj o poroki z Evropsko zvezo meni njej služeče ljudstvo, temveč to nebogljeno občestvo najprej z mediji temeljito pregnete za svoje cilje in mu natrosi nekaj strahov, nato pa mu predrzno dokaže, da je demokracija sredstvo, s pomočjo katerega volja politične elite postane volja ljudstva. Po takem prijateljskem kvašenju se pač moramo počutiti kot - izvoljeno ljudstvo. Kljub nekoliko manj vročemu dihanju slovenske oblasti za ovratnik zahodnoevropske lepotice se ni mogoče znebiti občutka, da si pot do njenih čarov politiki in njihovi sopotniki utirajo predvsem zase. Treba bo sedeti na naslanjačih v Strassbourgu in Bruslju, tam šolati svoje otroke, sodelovati v komisijah in na vrhunskih srečanjih. Same nesebične žrtve na oltarju nacionalnih interesov! Na drugi strani pa je Evropska zveza resnično zaskrbljena zaradi svoje potratnosti. To njeni volilci dobro vedo. Ko so potrjevali maastrichtski sporazum, jih je skoraj polovica glasovala proti. Dancev celo več kot polovica. In če bi izven EZ živeli za tiste štiri odstotke drugače, za kolikor so se razhajala njihova mnenja, ne bi povprečni Danec čutil nobene spremembe. Demokracija EZ je značilna prevlada majhne večine nad veliko manjšino. Ce je 52 odstotkov ljudi za nekaj, 48pa proti, kljub temu pa vsi živijo normalno, potem tisto nekaj za njihovo življenje očitno ni nič usodno pomembnega. Sest mesecev po švedski priključitvi Evropski zvezi 6i zanjo glasovalo samo še 32 odstotkov Švedov. Njihova pritrdilna odločitev je bila rezultat uspešne propagandne akcije švedske vlade, ne pa potreba trdno prepričanih volilcev. Tako gledano, je Evropska zveza predstava, ki jo z dolgotrajno in drago propagando, katere rezultat je majhna večinska podpora volilcev, prirejajo politiki velikih zahodnoevropskih držav. Ko se bo to administrativno vrvenje (ki stane!) izpelo, je prav mogoče, da bo Zveza sama nekega dne dala pobudo za rahljanje svojih vezi. Takrat bo navedla kopico tehtnih razlogov za razdruževanje in tudi slovenska oblast bo kar naenkrat začutila pristno potrebo po spremembi. Vse to samo zato, ker mora politika trajno vzbujati vtis, da opravlja usod- no pomembne naloge. Zato ves čas ali obljublja svetlo prihodnost ali grozi s krizo. Tako kriza kot svetla prihodnost pa obe tepeta predvsem navadnega človeka. Hladna prha vročih eksplozij Na našo streznitev pri vključevanju v to združbo, ki med drugim noče preprečiti morije v Bosni in na Hrvaškem in se z okoljskimi problemi spopada le z besedno kozmetiko, bi morala vplivati tudi dejanja, kot je odločitev Francije, da bo z jedrskimi eksplozijami prebivalcem tihomorskih otokov za stotisoče let iznakazila življenjski prostor. Za gibčnega francoskega duha sta kultura in demokracija zelo raztegljiva pojma. Ob tej surovosti ene od vodilnih članic evropske španovije bi se moralo slovensko navdušenje ohladiti do znosne temperature, okrepiti pa bi se nam moralo tudi samospoštovanje. Francija je kot brezobzirna kolonialna sila ždemokratično’ določila, da jedrskih poskusov ne bo opravljala doma v Šampanji, ampak na daljnem Tihem oceanu (ki pa je tamkajšnjim prebivalcem še kako blizu). Takim učiteljem spoštovanja človekovih pravic in okoljskih vrednot se ni vredno metati v naročje. Da se ne bi izkazalo, da je Evropska zveza samo mehak nadomestek za kolonialne vojne, ne stojmo z obema nogama čvrsto ■ zasidrani v zraku, ampak hodimo raje po tleh. Ni sicer videti tako elegantno in svobodoumno, je pa zdravo. JANEZ P EN CA j odgovori in popravki po § 9...) Vezi Kocevjft z Oer-Erkenschwickoni Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Bioenergetik -čer ali svetilnik Dol. list št. 28,13. julija Rodila sem se s prirojeno napako na ledvicah, zaradi česar sem imela še kup drugih težav. Pomoč sem iskala pri različnih zdravnikih, tudi v tujini, a se mi je stanje samo slabšalo; dobila sem celo rano na želodcu in dvanajsterniku, slabeli so mi živci, začela se je srčna vodenica. Neznosno me je bolela glava in imela sem rakaste tumorje, ki so se širili iz glave na vrat, da ne omenjam zoženih žil, tako da mi niti ledvic niso mogli več slikati. Zdravniki so povedali, da mi ni več pomoči. Nisem bila presenečena, a upala sem, da mi kdo še vedno lahko pomaga. Leta 1987 sem težave zaupala prijateljici (prej sem težave poskušala skrivati) in skupaj sva odšli k bioentergetiku Ivanu Pircu v Hrastnik. Ko sem prišla k njemu, sem že pred hišo čutila spremembe. Ivanje oil začuden, ko je videl v meni toliko bolezni. Že na prvi seansi sem čutila močno bioenergijo, drugo jutro pa sem se zbudila brez glavobola, oči sem imela čiste, imela sem občutek, da lebdim v zraku. Istega dne sem brez posledic jedla za malico pasulj (kasneje tudi pekoče feferone). Zame seje tako začelo novo življenje. Vid se mi je hitro boljšal, poleg službe sem začela delati še na domačiji 130 km stran. 30 arov zemlje sem bila sposobna sama ročno obdelati in tudi k drugim sem hodila pomagat. Poznam še kup bolnikov, ki so našli zdravje pri Ivanu Pircu. K njemu sem napotila dve bolnici z rakom: po 18. obisku o raku ni bilo več sledu. Invalidka, kije imela kostno tuberkulozo, je po 25 obiskih je ozdravela, a to je le nekaj primerov. Zaradi pogostih obiskova pri Pircu so se mi začeli topiti tumorji v glavi, gnoj pa je prihajal ven skozi kožo v obliki znoja in se strjeval v kraste. Takrat sem izgubila tudi veliko las, a je danes vse v najlepšem redu. Pred tremi leti me je pri vikendu pičilo 15 do 20 sršenov. Takoj sem po telefonu poklicala Ivana v Hrastnik, v nekaj minutah pa so otekline izginile. Iz zelo obsežnega pisma družine SKUŠEK iz Ljubljane Dobova ni parkirišče za pijance Dol. list št. 36, 7. septembra moženja (hiš). V celoti pa mislimo, da vseh pomanjkljivo pridobljenih uporabno-obratovalnih dovoljenj ni kriv lastnik diskoteke sam, ampak predvsem tisti, ki so mu in mu še zaradi nekaterih posebnih interesov to omogočajo na nepravem kraju. Iz trte izvito je, da kdo podžiga krajane. Sosednji gostilničar ima svoje stranke, želi pa tudi on ob koncu tedna z majhnimi otroki in družino imeti mir in počitek. Tudi tistemu, ki po “turnus šihtu” in priložnostnem opravljanju obrti doma potrebuje s svojo družino zaslužen počitek, ni do naganjanja mladih deklet, posebno ne, ker za to vzorno skrbi od lastnika najeti Di-zako s svojimi redarji, ki pa delajo dostikrat površno v zelo okrnjeni zasedbi. Ni res, da so prijave o kaljenju nočnega miru policiji lažne, ampak je res, da je policija premalo prisotna in da se po njenih trditvah čuti nemočno, da bi preprečila kaljenje nočnega reda in miru. Te motnje pa so s presledki nevzdržne, čeprav lastnik trdi, da takšnega kaljenja nočnega miru pri tolikšnih obiskovalcih in vozilih sploh ni. To nima nič skupnega s hrupom na železnici, ki ga ponoči skoraj ni, zato mora lastnik diskoteke vedeti, da je v stanovanjskem naselju, in če hoče tam ostati, mora izpolnjevati vse ustrezne pogoje, ki zadovoljujejo tudi prebivalce v tej okolici. Kot vemo, se nezakonito parkira na neurejenem parkirišču, ki nima nobene zvočne zaščite, in tudi predvidena “zelena bariera” ne bo učinkovita. Na predvideni parceli za parkirišče je prostora za okoli 70 avtomobilov, kar še zdaleč ne zadošča, zato se veselo parkira po ulicah na lastnikovo in občinsko odgovornost. Spričo tega še naprej vztrajamo, da se uvede prepoved nočnega parkiranja in dovolj veliko skupno parkirišče, strokovno urejeno z učinkovito zvočno zaščito, če naj bo diskoteka v stanovanjskem naselju. Ali naše zdravje še kaj velja ali pa je glavna kategorija le lastnikov dohodek in polnjenje državne blagajne in še česa? Prizadeti okoličani pričakujemo hitro in pravično rešitev ali pa bomo morali to reševati drugače, če bo treba, bomo zapisano tudi javno in dokumentirano utemeljevali. Ožje vodstvo delegacije prizadetih okoličanov (Naslov v uredništvu) Z novinarske konference o sodelovanju kočevske občine z nemško občino Oer-Erkenschwick, ki jo vodijo socialdemofojL Allgemeine Zeitung so bili Prihodnje leto bo minilo 30 let, odkar je Ernst Saland iz Oer-Er-kenscvvicka v Nemčiji začel iskati med vojno izgubljenega polbrata in mater. Našel ju je v Kočevju. Prijateljski stiki so se nato poglabljali in se prenesli na mestno oz. občinsko raven. Žal je medtem v Kočevju najdeni brat Werner Kosič že umrl. Prijateljski stiki pa se nadaljujejo, saj imata obe mesti rudarsko tradicijo. Ernst Saland pa je po svojih močeh veliko prispeval za razumevanje slovenskega osamosvajanja, večkrat je pripeljal pomoč za begunce in tudi za pomoči potrebne Kočevarje itd. Poglabljali so se stiki obeh mest na kulturpem in športnem področju, Nemci pa so z denarnim prispevkom omogočali kočevskim ekipam tudi udeležbo na igrah prijateljstva. Društvo prijateljev Kočevja v Oer-Erkenschwicku (v nadaljevanju OE) je od 26. do 30. avgusta imelo v gosteh skupaj z vodstvom občine, stranko SPD in še nekateri- • mi 6 člansko ekipo Kočevja, ki jo je vodil kočevski župan Janko Veber. Domačini so gostom iz Kočevja pokazali več svojih objektov, pogovarjali pa so se predvsem o izmenjavi izkušenj na posameznih področjih dela in možnostih sodelovanja in tudi glede denarnih vlaganj nemških zasebnikov v razvoju kočevskih zasebnih firm in drugam. vodo kar 2,5 milijona prebivalcev, in predvsem župan Janko Veber, kije direktor Hydrovoda Kočevje-Ribni-ca, je pokazal zanimanje tudi za sodelovanje na tem področju. Posebno zanimiv je bil ogled tako imenovanih Screberjevih vrtov. Gre za velik ograjen kos zemljišča, na katerejri imajo meščani OE svoje lepo urejene vrtičke, ki so lahko veliki največ 20x20 m. Najemnina je malenkostna. Vrtički pa meščanom služijo za pridelovanje hrane in hkrati rekreacijo. Vsak vrtičkar si lahko na svojem kosu zemlje postavi utico. Na Kočevskem je veliko zemlje in vrtičkarjev, ki pa nimajo vedno lepo urejenih vrtov, sploh pa ne tako, kot so vrtički v OE. Kočevje in OE sta doslej sodelovala predvsem na kulturnem in športnem področju. Tako sodelovanje je predvideno tudi v bodoče. Poudarek kakovosti življei\ja V OE ljudje v glavnem niso boga- Nemci bi vlagali v naš turizem Nemški gostje so med razgovori opozorili, da so velike možnosti za sodelovanje na področju turizma. Poudarili so, da so pripravljeni tudi vlagati za razvoj turizma na Kočevskem, in sicer v skupne projekte. Pri tem naj ne bi šlo za nakup slovenske zemlje ali objektov, ampak za vlaganje partnerjev iz obeh držav na primer v ureditev kampa ali turističnih sob, objektov za turizem na kmetih itd. Ugotavljali so še, daje sodelovanje možno še na drugih področjih. Tako bi na področju živinoreje lahko izmenjali izkušnje pri urejanju ekologije, ki zelo pesti kraško Kočevsko. Kočevska delegacija sije na Nemškem ogledala tudi vodovodni sistem, ki oskrbuje s pitno ti, imajo pa urejeno vse, kar je potrebno za varno življenje in starost. Zato dajejo poudarek kakovosti življenja. Tudi na tem področju je možna izmenjava izkušenj. V Kočevju sta razvita šport in kulturna dejavnost, v OE pa manj. Kočevski športni strokovnjaki bi lahko pomagali nemškim pri uvajanju nekaterih rekreativnih iger, kot so odbojka, tenis itd., v kulturi pa so omenili možnost takega sodelovanja na glasbenem področju. V OE deluje Društvo prijateljev Kočevja, ki ga vodi Gunter Kaup-man, v Kočevju pa je Društvo prijateljev OE imelo ustanovni občni zbor že lansko jesen, a zaradi nekaterih zapletov še vedno ni registrirano in tudi predsednik društva še ni izvoljen. Politični stiki V kočevski delegaciji, kije bila na obisku v OE, so bili župan Janko Veber, predsednik občinskega sveta Alojz Košir (SKD), predsednik odbora za šport in kulturo Vincenc Janša, predstavnici Društva prijateljstva OE Sonja Bižal in Mojca Ahac in učitelj Anton Učakar. V razgovorih pa so z nemške strani sodelovali predstavniki Društva prijateljev Kočevja, mesta in občine Le skupaj proti podganam in mišim Miši in podgane delajo veliko sko škodo in prenašajo gospodarsk številne nalezljive bolezni. Ker se zelo hitro razmnožujejo, jih poskušamo uničevati. Deratizacijo na Dolenjskem opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Splošno in sistematično akcijo opravljamo jeseni, pomladanska pa je usmerjena predvsem v preprečevanje gospodarske škode. Deratizacijo urejajo občinski odloki, ki določajo, da stroške deratizacije v individualnih gospodinjstvih nosijo posamezniki, kar pa ne omogoča dovolj goste mreže, saj plačilo stroškov ljudi odbija od deratizacije. Vendar le zadostno število zastrupljenih vab, ki so enakomerno razporejene po določenem prostoru, zagotavlja uspešnost. Kadar je strup “zastonj” - ko je plačnik občina ali država - je deratizacija uspešna. Odloki sicer nalagajo izvajalcu, da mora vse, ki ne omogočijo izvajalcu deratizacije, prijaviti sodniku za prekrške, ven- dar mehanizem ne more delovati, če je kršiteljev 90 in več odstotkov gospodinjstev. Deratizacija je pomembna komunalna dejavnost za vse ljudi na določenem območju in ne sme biti PLJUČNI BOLNIKI - V SEŽANO! LJUBLJANA - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije organizira v soboto, 23. septembra, ob 10.30, ob ustanovitvi podružnice društva v Sežani, srečanje v zdravilišču Sežana. V prostorih bolnišnice bo strokovni program, zatem pa ogled jame Vilenica . Slovenske železnice nudijo članom društva in enemu spremljevalcu 50-odstotni popust pri nakupu vozovnice. Dvigniti jo je mogoče 5 dni pred odhodom. odvisna od posameznikov, problematiko pa lahko primerjamo z zdravstvenim ali katerimkoli drugim obveznim zavarovanjem. Ta imajo namreč enak namen: zagotoviti varovanje vseh. Na zavodu se od leta 1988 zavzemamo, da bi poiskali drugačne načine financiranja deratizacije v individualnih gospodinjstvih. V letošnjem letu so sredstva za deratizacijo individualnih gospodinjstev zagotovile občine, vsaj načeloma. V Beli krajini smo deratizacijo opravili z zavidljivim uspehom, saj smo nastavili kar tretjino več zastrupljenih vab kot smo načrtovali. Upamo, da bodo tudi ostale občine potrdile zaenkrat načelno privolitev. Dobri strokovni rezultati na vsak način opravičujejo porabljena sredstva. V vednost: strokovno zadovoljivo deratizacijo opravimo, če nastavimo vsaj dve zastrupljeni vabi na gospodinjstvo in to stane 300 tolarjev. dr. DUŠAN HARLANDER Zaradi lažjega razumevanja, obveščenosti in pravilnejših podatkov dopolnjujemo članek. Število obiskovalcev v diskoteki Paradiso (navedeno 600 do 700) se je že povzpelo tudi do 1200, velikokrat pa je med 800 in 1000, kar je do enainpolkrat več od normalne zmogljivosti diskoteke. To nas ne moti toliko, motijo nas prihodi in še bolj odhodi obiskovalcev, ki povzročajo resne nočne motnje tja do 6. ure zjutraj. POLFINALE PETEK Program: c-s yO bva Ln. PP. „, 5^4 SAŠO HRIBAR „. T Koza d ... POWER DANCER S j^kobraAI,c SLOVENIJE 15.09.95 ob 21h TRIO AL CAPONE ŠTRAJH POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA V tretjem odstavku je zapisano, da je KŠ Dobova izdala lastniku diskoteke pogojno soglasje za lokacijo parkirišča. To soglasje je bilo izdano občinskemu organu, ki gaje bil dolžan pridobiti od KS in lastnikov hiš prizadete okolice. Lastniku diskoteke v odgovor pa tole: Nihče mu ni nevoščljiv, če je poslovno sposoben in pošteno pridobiva dohodek zase in za družbo ter izpolnjuje za zunanjo in notranjo uporabo ter obratovanje vse potrebne pogoje, ne pa da gre to na račun našega zdravja in prometne vrednosti našega prigaranega pre- Generalni pokrOVit© /j - Keriisr 'ARSCAM ' vizualna propaganda AVTOSEN POTROŠNIK ■i/ir /v» Irnj/rr /r/ ///*'/■ ■£ AA/Zcs-jtr m fjnea i.rr-itfr KRŠKO - SEVNICA AUSTR#CHEM INTERNATIONAL. ^ parja KOVAČIČ BIZELJSKO GALE IGOR GALE KrSko MOJCA PEVEC o o. Kri ko KOZMETIKA} studio A I&. OE na čelu z županom Clemensom Peickom, predstavniki strank SPD (ki ima v občinskem svetu prepričljivo večino 62 odst.) ter predstavniki CDU in Zelenih, ki imata poleg SPD še zastopnike v občinskem svetu. SPD je v OE na oblasti že vse od leta 1946 in član te stranke je tudi župan. Srečanja pri županu OE pa seje udeležil še predstavnik OE v deželnem parlamentu Westfalije. Kočevarji in domačini so mezi razgovori izmenjali tudi izkušnje pri političnem delu. Domačini, ki so že večkrat obiskali Kočevje, so pokazali, da vedo o Kočevju marsikaj. Obisk kočevske delegacije so spremljali tudi nemški novinarji. V časopisih Stimberg Zeitung in ni obširnejši zapiski o tem oDls,. pogovorih, opremljeni s fologn j mi. Nemški gostje so med Kočevja imeli s seboj običajno tu novinarje; na kaj podobnega kočevski vodilni možje dos J skušali vsaj delno popraviti ta■> so 1. septembra sklical, tiskovno konferenco in seznanili n°vl L. zadnjim obiskom. In to je (na . ma obsežnejše) poročilo s narske konference. jOŽEPR>MC KOČEVSKA DELEGACIJA V NEMČIJI Umrla Ana Podnar iz Sotesk® Ena najstarejših ameriških Slovenk^ Vovkovi, sorodniki ameriške Slovenke iz Soteske, so pred kratkim dobili sporočilo, da je 1. sep- tembra v domu starejših Slovene Hane v Clevelandu v 98 letu umrla riki Je lahko Ančka Vovk. Leta 1920 je, tako kot še mnogi z Dolenjske, odšla v Ameriko s trebuhom za kruhom. Kako težko je zapustila rojstno hišo in svojo vas, je neštetokrat opisala v pismih staršem in ostalim domačim. Starši je niso pustili oditi, toda ko so ona in še dva njena brata - v družini je bilo 10 otrok - dobili delovno odpoved na žagi, se je odločila, da ne bo večno dekla.V njej je bilo preveč mladostne zagnanosti in tudi ona si je želela ustvariti dom in družino. Iz domačih logov si je izbrala že tudi fanta, toda kljub temu se je z jokom poslovila od vseh. V duhu se je poslavljala od vsake hruške, jablane in senožeti. Kot je povedala, se je v Ameriko vozila s parnikom tri tedne. Tam je opravljala več poklicev: snažilke, perice, kuharice... Domov je prišla na obisk šele po 10 letih in rekla je, da je imela nepopisno domotožje. Ko se je z možem vrnila, je bila med prvimi pri ustanovitvi slovenskega kulturnega društva in slovenskih časopisov. Pokojna najstarejša ameriška Slovenka Ančka mi je velikokrat pisala in mi povedala, kaj sta delali skupaj z mojo materjo. Prav v vsakem pismu mi je poslala tudi kakšno pesmico, ki jo je sama sestavila. V čakala na Dolenjski list,in niftaŽ* leta 1983 v njem obsežna re ^ da 10 ni mogoče. Prosile i? L|£$> ženo, daji ob smrti zapoje] zvonovi. .<;i, Jaz in mnogi iz cij smo žalostni ob njen )[tlo t«. hm »10 i •M’ »M| »lil »Ki 5*i »ji i »iii <$i ,5-io f S1' % f $L0V !»V| 'H. V) Jfc >•1 S H. S s S v, X Sl* »tl v h, i \ 'IV, & L*1 $! S v A V jemu narodu v ponos. *r“"2jal3 Lep pozdrav od vseh, k gicili poznali kot častno mater <> T Slovenk. TONE^^ Jt ’■ "i Prostorska stiska grmske Kvaliteten pouk ni več mogoč - Manjka kar ne učilnic, telovadnica, kabineti neni^6 NOVO MESTO - Osnovno šolo Grm v Novem mestu že dalj časa pesti prostorska stiska. Manjka kar nekaj učilnic, telovadnica in kabineti za učitelje. “Potrebujemo računalniško opremljeno učilnico za sodobnejši pouk matematike in računalništva, ki sedaj poteka v učilnici tehnike,” meni učitelj matematike Tone Bučar. Po besedah učitelja telesne vzgoje Darka Cujnika se v eni telovadnici hkrati gnetejo trije razredi, garderobe so premajhne, prh pa ni. “Za ure kvalitetnega nivojskega pouka, pri katerem delajo učenci enega oddelka prostorsko ločeno v treh težavnostnih skupinah, nimamo dovolj učilnic. Zato ure nivojskega pouka potekajo v učiteljevem kabinetu in v stavbi poleg šole,” pravi Sonja Simčič, učiteljica slovenskega jezika. Kot pravi učiteljica tehnične vzgoje Branka Moškon, je za tehnično vzgojo ustrezno opremljena samo zasedajo učilnice, n*1?1 aso0? višjim razredom, uČenC SSSSSSSSSi-ffe smo zaradi prostorske • tora1. rani, nimamo dovolj p „ pr? shranjevanje kemika 9’|{eti,|j SS zrak, ker se okna °dPir InicO> neje prizidano telo fah P tako nemogočih raz: n3ra niče. “Veliko dejavnosti* prostorske stiske ne n. :0 Vi šolski P fliktov,” pra Tihomir Troha. Z novim zakonom osnovnem šolanju bo na 1 o $i na*1 m V3,. ena učilnica, potrebovali pa bi niško opremijer tudi računalniško opremljeno učilnico za robotiko m risarske zavladal generacij inei' bodo naslednje gen le v nemotenem m programe. Franci Turk, učitelj fizike, poudarja, da učenci nižjih razredov motijo pouk fizike, saj zaradi pomanjkanja prostora novinar-*' ^ OŠ Grm Nov° S k § H Vli Televizijski spored pridržuje pravico do ^®bitnih sprememb sporedov! ^RTER, 14. IX. Avenija i &teletekst SajEO STRANI ^ BELICA LETI Z NEBA ® Jenski !zbor TERČKI, amer. risana naniz., 10/13 M_50DKRIVANJEZEMUE.amer.izo-"f «'ija, 17/26 ^ PO DOMAČE »KRITIK H°LGEGA DNEVA POTOVANJE V ponov« h K a"M- drama, l.del ^VENSKI UTRINKI, oddaja madžar- I^NEVNIKI OTROŠKI PROGRAM tjvuv' t(S L del amer. serije »SiT'10"" j.tefi|K2,vREML,SPORT ‘MER ZA DVA nem -:tvsfii -k R ZA DVA, ncm.-avstij.-švic. na- AEFREI D HITCHCOCK VAM PRED- VlV ,A,Umelniki “ svet - 16.00 Tedenski %a: del; 16.50 Sova (ponov.): Princ SFVrP^’ araer- nan>z-> 8/22 . CVERNA OBZORJA, amer. naniz, 4/25 S'"1« S ^l.^stfani -13.00 Euronews -14.50 Ev- k [ra’ amer. naniz, 23/24; 17.15 Severna Miner, r ■ V j^'r- “aniz, 3/25 -18.00 Regionalni pro-k. ,5 Z»anjc za znanje -19.15 Tok, tok, Vstaja za mladostnike - 20.05 Moški, Umetniški večer - 22.00 Podoba W Kaos, 1. del italij. filma - 0.10 , ^ svet, ob 50. letnici OZN y*4 l\k. % >slrani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč Shii?0v-511- dda amer- nada|i) •1110 RlOlv {ponov. 12. dela angl. hum. naniz.) -^ Ndaja -12.30 Video strani -16.35 ■liiSrKponov.) -17.05 Unpato (ponov.) -"Ulj® 95 ' 18.15 Risanka - 19.00 Vreme - ‘18'15 Risa" Nt(ln ,e,™c (512. del amer. nadalj.) - 20.10 StH,l‘,°P (kont. glasb, oddaja) - 20.30 “lau 1 '*um- giaso. oouaja; - zu.au mj^ma (42. del. Špan. hum. naniz.) -^■1 n ? ^amer' Rr™' EUfzr) - 22.40 Sirene H < O- i ^L.dda amer. serije) - 23.30 Kino, kino, k_0V'oddaje o filmu)-0.05 Vreme k 2°rcd' 2.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro (Uti,, “a • 10.05 Otroški program -11.05 k‘“otroke in mladino -12.00 Poročila -Sri ,(“''ja) - 12-45 Sledge Hammer .!)" '3.10 Nanizanka -13.55 Svet Jk ' ^fija) -14.50 Zaljubljena nasprot-^Rarba'm) L16-30 Hrvaška danes' n-30 e*111 Ro* (scr‘jski film) -18.15 Kolo sreče - e<>‘ ida’ gio- SV'0- eni? , vez' 'Hv S.jS1 gledališče -19.30 Dnevnik, šport, V, 3 Zabavni program - 21.10 Kronika , |l(]n . -"■ut zi.lu luuuinu Kulturna krajina - 22.25 Moč ^je Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - Mrani - S,bil0./ '2.15 Vohun za milijon dolarjev 16.20 TV koledar-16.30 S S|. Sever in jug (ponov. 7/12) -19.15 - lafrt ^nevn'^>vreme. šport * 20.15 iOf? L,|lcvn,K» vreme, spori - tv. n J;serii fi,m) -21.10 Brooklynski most J).22^/22) - 21.40 Sever in jug (amer. 4i Rešitev 911 (serija) - 23.20 Nocoj S 15. IX. la amer. n &ETEKST STRANI to^SKl IZBOR ^ CLIPPER, 8. epizod; &C.BAN PLAVA, 1. oddaja Lfe5saMORSKIPES'ang,po1 jjgNANJEZA ZNANJE k»NA: efiKF!NK'ponovf,lraa IK , TVlrn Kl PROGRAM hljnll'3- dcl amer. serije »TV igrica IfclČNA ODDAJA ^ ŠPORT S ©^R,amcr. naniz, 2/22 jj.,5^vERNA OBZORJA, amer. j. ' M GODU1, amer. film (ČB) ivJA 2 J Wlrani -11,50 Umetniki za svet, o kV i, '°0 Tedenski izbor: Forum; det 5 Omizje; 13.05 Osmi dan; JKJ; an,er- scr'ic' 1A-45 Sova (por KVCu<* vam predstavlja (8/22); «ia. amer. naniz, 4/25-18.00 R '°Per -18.45 Izziv, poslovna od I. del -19.15 Poglej me! - 20.05 Človeška žival (angl. poljudnoznan. serija, 6/6) - 20.55 Podeželski utrip (angl. naniz, 8/10) - 21.45 Obiski - 22.45 Koncert orkestra SF - 0.35 Umetniki za svet, ob 50.letnici OZN KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 512. dela amer. nadalj.) -11.10 Magnetoskop (ponov.) -11.50 Video strani -16.35 TV prodaja -16.50 Vreme -16.55 Na begu (ponov. filma) -18.35 MOS 95 -19.00 Vreme -19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (513. del amer. nadalj.) - 20.00 MOS 95 (sejemska reportaža) - 20.10 Ben-ny Hill (13. del angl. hum. naniz.) - 20.40 Tb trapasto življenje (2. del amer. naniz.) - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Spalni vagon (amer. groz. film) -23.10 Louis Armstrong (dok. oddaja) - 0.40 Dra-cula (5. del amer. naniz.) -1.10 Dežurna lekarna (42. del Špan. naniz.) -1.40 Vreme HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program - II. 05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hammer (hum. serija, 11/21) -13.10 Nanizanka -13.55 Svet narave (dok. oddaja) -14.50 Lutka na verigi (brit. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška vojna mornarica (dok. serija) - 21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.20 Poročila - 22.40 S sliko na sliko - 23.10 Nfedro krvi (amer. film) - 0.15 Sanje brez meja HTV 2 16.20 TV koledar -16.30 S sliko na sliko -17.15 Glasbena oddaja -18.25 Sever in jug III. (amer. nadalj.) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ameriški film - 22.00 John Huston (amer. dok. film) - 23.00 Cro pop rock SOBOTA, 16. IX. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.00 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.30 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.45 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.00 FRIDA S SRCEM NA DLANI, L del norv. nadalj. 9.25 MALE SIVE CELICE, kviz 10.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 DOMAČI GRIČI, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR: MOŠKI, ŽENSKE 15.40 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 16.05 TEDNIK 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 4. epizoda 18.00 KRAUEVSKA KRI, angl. poljudnoznan. oddaja 18.50 HUGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 BB V PESMIH, franc. glas. oddaja 21.35 PIVO-FARAONOVO TEKOČE ZLATO, angl. dok. oddaja 21.15 OZARE 22.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.50 GRACE NA UDARU, amer. naniz, 2/26 23.15 SOVA SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 6/25 . 0.00 RANJENO SRCE, italij. film 1.45 TIČEK VRAŽIČEK, angl. animirana serija, 3/13 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Mladi virtuozi -11.10 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 12.15 Turistična oddaja; 12.30 TV 101 (5. del amer. serije) -13.20 Sova (ponov.): Frasier (amer. naniz, 2/22); 13.45 Severna obzorja (amer. naniz, 5/25) - 14.30 Euronews -14.55 Športna sobota (posnetek odbojke iz Aten; presnos košarke iz Postojne) -18.30 Alpe-Donava-Jadran • 19.05 Karaoke - 20.10 Goli šport (amer. dok. serija, 2/6) - 21.00Sladke sanje (amer. film) - 22.50 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Dracula (ponov. 5. dela amer. naniz.) - 11.20 Video strani - 18.50 MOS 95 (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance se-ssion (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 MOS 95 - 20.15 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.45 Splošna praksa (39. del avstral. naniz.) - 21,40 Krvava pest VI (amer. film) -23.10 Vreme - 23.15 Spalni vagon (ponov. filma) - 0.45 Šolarke (erotični film) HTV 1 8.45 TV spored - 9.00 Poročila - 9.05 Še vedno me kličejo Bruce (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Ftoročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Živa resnica (dok. oddaja) -13.40 Avstral. anin. film -15.00 Poročila - 15.10 Beverly Hills (serijski film, 30/30) - 15.55 Poirot (angl. naniz.) -16.45 Najlepša dela svetovnih muzejev-18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “Rico-chet" (amer. film) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar -16.20 S sliko na sliko -17.10 Kulturna krajina -18.05 VHesejcmska kronika -18.25 Podmornice (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija 7/33) 30.40 Latinica - 23.25 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija, 5/12) - 0.10 Ameriški film NEDELJA, 17. IX. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.45 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 22/26 8.15 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 4. epizoda 8.45 ŽIV ŽAV ponov. 10.40 ČEBELICA MAJA 9.55 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Šentruperta 11.00 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz, 2/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 11/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIF) ponov. angl. naniz. 8/10 13.55 ZA TV KAMERO 14.10 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz. 6/26 15.00 ŽELEZNIČAR, italij. film (ČB) 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 KETENDE, franc. dok. oddaja 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.35 SOVA: PREDMESTNI BUDA, angl. nadalj, 2/4 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 7/25 SLOVENIJA 2 8.00 Video strani - 8.10 Folkart ’95,3. oddaja - 8.45 Tedenski izbor: Karaoke; 9.55 Poglej me!; 10.30 V vrtincu; 11.15 Videošpon -12.00 Lahkih nog naokrog, 6. oddaja; 12.45 Koncert orkestra SF - 13.45 Sova (ponov.): Severna obzorja, amer. naniz, 6/25; 14.35 BB v pesmih, franc, glasb, oddaja -15.45 Kraljica Slovenije, reportaža -16.25 Športna nedelja: Goli šport (ponov. 2. dela); 17.15 EP v odboji (posnetek iz Aten) -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna; 20.10 Biblija -20.40 Blagoslov, amer. film • 22.10 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Jim Henson predstavlja: Muppet show, L dcl -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 39. dela) -11.55 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.00 Video strani - 14.15 Louis Armstrong (ponov.) -15.45 Žametne vrtnice (ponov.) -16.30 Muppet show (ponov.) - 17.00 Vreme -17.05 Kdo bo boljši (zabavna oddaja) -18.35 Žametne vrtnice (ponov.) -18.50 MOS 95 - 19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 MOS 95 - 20.10 Beverly Hills 90210 lil (ponovitev30. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210III (31. del amer. naniz.) - 21.20 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Vreme - 22.00 Krvava pest VI (ponov. filma) PONEDELJEK, 18. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR .KAPITAN POWER, amer. naniz, 13/22 10.20 IZZIV poslovna oddaja, L del 10.45 IZOBRAŽEVALNA 11.10 SLADKE SANJE, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 14.10 UMETNIŠKI VEČER 15.10 OBZORJE DUHA 15.40 RADOVEDNI TAČEK 15.50 FRIDA S SRCEM NA DLANI, 2. del norv. nadalj. 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PODELITEV DIPLOM OB MATURI, posnetek iz CD 17.55 TV 101,6. del amer. serije 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 12/13 21.00 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA: SEINFELD, amer. naniz, 12/18 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 8/25 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.15 Umetniki za svet -14.25 Tčdenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.55 Nedeljskih 60 - 15.55 TV 101,5. del amer. serije -16.45 Sova: V avtobusu; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz. 7/25 - 18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 TV magazin -19.00 Sedma steza - 20.05 Gospodarska oddaja - 22.35 Studio City - 23.35 Brane Rončel izza odra -1.05 Umetniki za svet (ob 50. letnici OZN) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 513. dela) -11.10 Žametne vrtnice (ponov.) -11.55 Benny Hill (ponov. 13. dela angl. hum. naniz.) -12.25 TV prodaja -12.45 Video strani -17.45 Vreme -1805 Brlog (5. del Špan. niniz.) -18.40 MOS 95 - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (514. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Zlata dekleta (3. del amer. hum. naniz.) - 21.00 Pripeljan mrtev (amer. krim. film) - 22.40 Tb trapasto življenje (ponov. 2. dela amer. naniz.) - 23.30 Vreme - 23.40 TV prodaja TOREK, 19. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR PRIDI MOJ MILI ARIEL, 3/5 10.35 SMEŠKO MED ČRKAMI, plesna oddaja 11.15 BLAGOSLOV amer. film 12.45 TV MAGAZIN 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 23/26 17.55 TV 101,7. del amer. serije 18.45 ABC-ITD, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT’ 20.05 HIŠA IZ KARL angl. nadalj, 3/4 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.50 SOVA KYTV angl. nadalj, 4/6 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 9/25 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani-13.00 Euronews-13.20Umct-niki za svet -13.30 Tčdenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.55 Ketende, franc. dok. oddaja; 14.55 Studio City; 15.55 TV 101,6. del amer. serije -16.45 Sova (ponov.): Seinfeld, amer. naniz, 12/18; 17.15 Severna obzorja, amer. naniz, 8/25 - 18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Gore in ljudje - 20.55 Roka rocka - 21.45 Svet poroča - 22.15 Golo kosilo, kand. film - 23.50 Umetniki za svet KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 514. dela amer. nadalj.) -11.10 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.40 Brlog (ponov. 5. dela Špan. naniz.) -12.15 TV prodaja -12.35 Video strani -17.20 Vreme -17.40 Brlog (6. del Špan. naniz.) -18.15 Risana serija - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (515. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glas. oddaja) - 20.30 Hermanova glava (3. del. amer. naniz.) - 21.00 Večni krog (oddaja o mejnih vedah) - 21.30 Zgodovina amer. podjetništva (2. del dok. serije) - 22.00 Državnik novega kova (L del angl. naniz.) - 22.25 Vreme - 22.35 TV prodaja SREDA, 20. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 2/13 10.50 ČOVEŠKA ŽIVAL, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 11.40 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 PIVO - FARAONOVO TEKOČE ZLATO, angl. dok. oddaja 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR BIBLIJA 15.20 KRALJICA SLOVENIJE 15.50 OBISKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17,55 TV 101,8. del amer. serije 18.45 L1NGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: UTZ, angl. koprodukcija 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.45 SOVA SRAČJE GNEZDO ■ ZAKLJUČEK NAGRADNE AKCIJE Pod okriljem generalnega pokrovitelja BTC-ja Novo mesto pripravlja prodajalna Sračje gnezdo v soboto, 16. septembra, zaključek velike nagradne akcije, ki traja že od 21. avgusta. Ta dan bo namreč ob 17. uri žrebanje številnih praktičnih nagrad, ki jih tistim kupcem, ki so minuli mesec v prodajalnah Sračje gnezdo kupili blago v vrednosti nad 3.000 tolarjev, poklanjajo dobavitelji in poslovni partnerji Sračjega gnezda. Na odru, ki bo postavljen pred halo B, se bodo med 9. in 19. uro - ta dan bo večina prodajaln v BTC-ju odprtih do 19. ure - predstavili številni pevci in ansambli, ob lepem vremenu pa bo tamkaj tudi prava veselica. V programu za staro in mlado bodo poleg predstavitve trgovin in modnih revij, podpisov novih dogovorov umetnikov z založbo Sraka sodelovali tudi Mojca in Kali-čopek, Manja Šalamun, Korado in Brendi, D’Kovači, Marko Pezdirc, Tomaž Pengov, ansambli Štirje kovači, Peter Fink, Franc Potočar in Vrisk itd. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do t9. ure: Supermarket D, Novi trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market 1 Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 17. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupoval- ni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima ______________________________________________J V FINALU NOVEGA ROCKA - Brežiška skupina A je to! bo v soboto rockala na 15. Novem rocku v ljubljanskih Križankah. Kdo so junaki brežiške verzije priljubljene risanke? Tomi Jagrič (bas), Frenk Les (kitara), Boštjan Novak (bobni) in Goran Smukovič (vokal). (Foto: Marko Jamnik) Fantje, to ni risanka! LJUBLJANA, BREŽICE - Na 15. Novem rocku, ki bo v soboto po 19. uri v ljubljanskih Križankah, se bo med šestimi obetavnimi mladimi rock skupinami predstavila tudi brežiška skupina ...A je to! Finaliste tradicionalnega rockovskega dogodka je izbrala žirija, ki so jo sestavljali predstavniki radia Študent, radia Slovenija, ŠKUC-R.O.P.O.T. in predstavnika iz vrst slovenskih glasbenikov. Poleg Brežičanov bodo v Križankah nastopili še: Dicky B. Hardy iz Grosupljega (“Petčlanska rock and roli skupina, ki tolče z vso tisto energijo in razuzdanostjo, ki jo je rock and roli v naših krajih že pozabil.”), Interceptor iz Žalca, Ksenija Jus iz Frama, Psycho Path iz Murske Sobote in Skytower z Rakeka. Gostje letošnjega Novega rocka bodo člani skupine Zadruga iz hrvaškega Zagorja in velenjska skupina Res Nullius. Štirje člani skupine A je to! zatrjujejo, da za razliko od kolegov iz češke risanke, mislijo resno. S punk koreninami povezujejo lokalno folkloro, ki se odraža v duhovitih besedilih, rezultat vsega tega pa je ostrina in nenavadnost, ki naj bi jih ločevala od soborcev na brežiški in sploh slovenski ali hrvaški sceni. Skupina obstaja šele eno leto, a je že odigrala 15 koncertov po Sloveniji, nekatere samostojno, druge pa kot predskupina Polske malce ali Demolition Group. Nastopila je na Art and Musič festivalu v Pulju, kjer je naletela na dober sprejem občinstva in se uvrstila v finale. Za uspeh si šteje tudi uvrstitev na sobotni Novi rock, kjer bo predstavila single CD z naslovom Juriš v svobodo, ki so ga posneli v ljubljanskem studiu KifKif. Po nastopu v Križankah načrtujejo promocijo plošče po Sloveniji, zaupali pa so nam, da jih vabijo že tudi v Trst, Tržič in ponovno v Pulj. Po prvih odzivih na koncertih sodijo, da bo njihov prvi hit skladba z naslovom “Jožica”. Počakajmo na Novi rock in na naslednji korak skupine A je to!, po nekaterih izjavah enega največjih presenečenj na letošnji slovenski rock sceni. B. D. Cj. . DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vojku Poljancu iz Žirov. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: • 1 (3) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA 2 (5) Zakonska barka - ANS. STOPAR 3(1) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 4 (2) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 5 (8) Nagelj polka - ANS. NAGEL! 6 (4) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE 7 (6) Ljubezen premaga vse težave - ANS. PLANIKA 8 (-) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK 9 (-) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 10 (8) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA Predlog za prihodnji teden: Ajdov cvet - ANS. TONIJA VF.RDERBERJA N--------------------------------------------------------^8 KUPON ŠT. 37 Glasujem za________________________________________________ Moj naslov_________________________________________________ ^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto PRIVLAČNA PONUDBA V SEPTEMBRU FELICIJA že od 1.277.000 SIT dalje opremeljena z darilnim paketom: varnostni trikotnik, prva pomoč, žarnice, preizkusne tablice, tehnični pregled, preproge, prevoz na dom po želji kupca. DOSTAVNA VOZILA - PICK UP, FORMAN PLUS že od 1.045.000 SIT dalje (s 5% PD), opremljena, z darilom - polnim rezervoarjem goriva. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA PRODAJNA MESTA: • TREBNJE, tel.: (068) 44-025 • NOVO MESTO, tel.: (068) 322-006 OD UPOKOJENCI POZOR! 48.000 SIT POPUSTA PRI NAKUPU AVTOMOBILA LADA ugodni krediti - obresti 9,5% menjava staro za novo darilo ob nakupu POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA Tel.: (068) 322-066 H< Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p. o. vabi k vpisu v izobraževalne programe v izobraževalni sezoni 1995/96: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE * brezplačno ________SREDNJA ŠOLA__________ * TRGOVEC (IV. stopnja izobrazbe) * PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVEC * TRGOVINSKI POSLOVODJA (nad. program V. stopnje izobrazbe) * PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA * EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) * UPRAVNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) * ARANŽERSKI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) IZREDNI ŠTUDIJ * VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA I. letnik * EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR - višješolski program: I. letnik - visokošolski program: III. letnik USO PROGRAMI I. IN II. STOPNJE * POMOŽNI TEKSTILEC - USO I * KUHARSKI POMOČNIK - USO II * NATAKARSKI POMOČNIK - USO II PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI V. STOPNJI_____________ * Program usposabljanja za RAČUNOVODJE * Program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETARJA » Program usposabljanja za VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Če ste se odločili za Izobraževanje, nas pokličite ali obiščite. Svetovali In pomagali prt odločitvi bomo vsem, predvsem pa tistim, ki še oklevate. Ne dovolite, da vas čas prehitiI . Prijave h informacije vsak delavnik med 8. in 12. uro _________ter 13. in 16. uro.___________ RIC Novo mesto. Novi trg 5 telefon: (0681 21-319. 22-341, 21-640 generalni pokrovitelj JURMES PLESNI CENTER DOLENJSKE PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE NEDELJA, 17.9.1995 • začetni ob 16. uri • nadaljevalni ob 18. uri • izpopolnjevalni ob 20. uri ČETRTEK, 21.9.1995 • nadaljevalni ob 20. uri CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO • PONEDELJEK, 18. septembra 1995 • PETEK, 22. septembra 1995 AEROBIKA • PONEDELJEK, 18. septembra 1995, ob 20. uri PODJETNIKI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE! VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA V NOVEM MESTU IN ČRNOMLJU • 90 UR AKTIVNEGA PODJETNIŠKEGA USPOSABLJANJA ZA PODJETNIKE IN MANAGERJE • PET ZAKLJUČENIH VSEBINSKIH MODULOV USPOSABLJANJA: - Podjetnik in vodenje podjetja - Marketing - Podjetniški management in organizacija - Ekonomika in finance - Kadrovski management • MOŽNOST POZNEJŠE NADGRADITVE ZNANJ PO POSAMEZNIH MODULIH (n.pr. ekonomika in finance, marketing...) • 30 TEMATIK V ŠTIRIH MESECIH ŠOLE • EMINENTNI PREDAVATELJI IN SVETOVALCI • SREČANJA DVAKRAT TEDENSKO, V VEČERNEM ČASU • SVETOVANJE • SKUPINE OD 20 DO 25 UDELEŽENCEV • DRUŽENJE PODJETNIKOV IN NAVEZAVA POSLOVNIH STIKOV • SOFINANCIRANJE UDELEŽBE • POTRDILO O USPEŠNEM ZAKLJUČKU Pričetek: Črnomelj - 24.10.; Novo mesto - 9.11. Podrobne informacije: OOZ Črnomelj (tel.: 51-742) 00Z Metlika (tel.: 58-142) OOZ Novo mesto (tel.: 324-358) OOZ Trebnje (tel.: 44-908) OGZ Novo mesto (tel.: 322-184) GEA College, d.d., Ljubljana (tel.: (061) 1687-002) Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine Območna gospodarska zbornica Novo mesto Območna obrtna zbornica Črnomelj Območna obrtna zbornica Metlika Območna obrtna zbornica Novo mesto Območna obrtna zbornica Trebnje Gea College, d.d., Ljubljana CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska cesta 47, Novo mesto ^ tel. (068) 322-531, fax (068) 322-061 * RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV Zap. Naziv osnovnega št. sredstva Leto izdelave Izklicna cena v SIT 1. Avtobus SANOS, nevozen 1987 300.000 2. Osebni avtomobil RENAULT 4 GTLJ, vozen 1985 40.000 3. Osebni avtomobil RENAULT 4 GTLJ, vozen 1984 50.000 4. Osebni avtomobil RENAULT 4 GTLJ, vozen 1985 50.000 5. Tovorni avto ZASTAVA 83.10 D, vozen 1987 560.000 6. Avtodvigalo COLES T-321, vozen 1977 2.000.000 7. Tovorno vozilo TAM 110 T, vozen 1976 320.000 8. Tovorni avto TAM 80 15 BE, vozen 1986 70.000 9. Kombinirano vozilo TAM 80 A5, vozen 1986 70.000 10. Tovorno vozilo KAMAZ 5320, vozen 1978 150.000 Javna licitacija bo v četrtek, 21.9.1995, ob 11. uri v prostorih Ces- tnega podjetja Novo mesto (Jedilnica), Ljubljanska 47. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč vsak dan od ponedeljka, 18.9., do četrtka, 21.9.1995, od 7. do 14. ure. Pravico do licitiranja ima vsak, ki bo vplačal 10-odst. varščino od izklicne cene za določeno osnovno sredstvo. Vplačilo varščine bo možno pri blagajni Cestnega podjetja od 8. do 10. ure. Na izlicitirano ceno kupec plača še prometni davek. Dodatne informacije o osnovnih sredstvih lahko dobite po telefonu (068) 321-723 int. 418 pri g. Dragu Zupančiču. Avtohiša Berus servisno prodajni center Novo mesto Audi UGODNO POLO od GOLF RABBIT od PASSAT od AUDI A4 od * VOZILA NA ZALOGI 17.990 DEM 22.996 DEM 36.255 DEM 41.392 DEM ] * ZA VOZILA NA ZALOGI DO 10% POPUST. * TESTNE VOŽNJE AUDI A4 in A8 * STARO ZA NOVO * KREDIT — LEASING * SPREJEMAMO NAROČILA ZA VOZILA POLO AUDI A8 2.8 Q, VSA OPREMA, TESTNO VOZILO. UGODNO!! Ponudba rabljenih vozil FORD FIESTA 1,31,1. 93, 21.000 KM,16.600 DEM RENAULT CLIO RT 1,4,1. 94, 13.000 KM,17.200 DEM ŠKODA FAVORIT 135 GLX, I. 93, 21.000 KM,10.500 DEM JETTA JX 1,6,1. 87, 113.000 KM, 8.800 DEM Avtohiša Berus, d.o.o. Podbevškova 1, Novo tel.: 068/25-098 in 068/342-36« DPB VIZIJA pooblaščena investicijska družba, d.d. Novo mesto Nadzorni svet pooblaščene investicijske družbe DPB VIZIJA to, Novi trg 5, na osnovi Statuta družbe, Zakona o investicijski,^ in družbah za upravljanje ter Zakona o gospodarskih družbah s II. SKUPŠČINO DPBVIZIJE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUZBE’ d.d., NOVO MESTO ^ Skupščina bo v ponedeljek, 16. oktobra 1995, ob 13. uri v sejn' Zavarovalnice Tilia d.d., Seidlova 5, Novo mesto. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine in potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Skupščina potrdi predlagani dnevni red- 2. Izvolitev predsednika in dveh preštevalcev glasov Predlog sklepa: Skupščina potrdi predsednika in prešteva glasov. 3. Poročilo o izvedbi sklepov ustanovne skupščine uenoV Predlog sklepa: Vzame se na znanje poročilo o izvedbi s ustanovne skupščine. 4. Povečapje osnovnega kapitala c^a ka- Predlog sklepa: Sprejme se predlagano povečanje osnova g ^ pitala ter se pooblašča nadzorni svet, da uskladi besedil družbe s tem sklepom. jj. 5. Določitev nadomestil članom nadzornega sveta poobia vesticijske družbe Predlog sklepa: Sprejme se predlagana višina nadomesti ■ 6. Vprašanja in predlogi delničarjev |j<, Gradivo za sejo skupščine in predlogi sklepov so ^ delničarjem na sedežu družbe med 8. in 12. uro. Vsak n .j/aS(ieje predlog sklepov mora biti posredovan družbi pisno, n J sedmi dan po objavi tega sklica. UDELEŽBA NA SKUPŠČINI ,e|eŽb0 Delničarji, ki se želijo udeležiti skupščine, morajo svojo u pisno prijaviti vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. NAČIN GLASOVANJA O vseh točkah dnevnega reda se glasuje javno. n0vl,° V kolikor skupščina ob navedeni uri ne bo sklepčna, bo f, zasedanje skupščine isti dan ob 16. uri, na istem rne?tU,\"na viS'110 bo skupščina v drugem sklicu veljavno odločala ne gletl . zastopanega kapitala. nadzotngjv- prof. dr. Peter MESTNA OBČINA NOVO MESTO RAZPISUJE nagrade v letu 1995, In sicer: • 6 nagrad za raziskovalne dosežke in inovati'/f1° • 2 nagradi za mentorsko delo z mladimi • 1 nagrado za raziskovalno delo mladih eStre Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične pošU^0 občine Novo mesto naj vključno do 14. oktobra 19 vOrnest0/ dokumentirane predloge na naslov: Mestna občina No soCjalPe Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, zdravstvo '/J ^gcir, zadeve, Kettejev drevored 3, kjer dobijo tudi dodatne i — KLIC V SILI TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro dostnikov je vsak dan "u8|i) (tudi ob sobotah in nt' |,()do P" JP (061) 323-353. Za vas se gUe,r študentje medicine, P gogike in socialnega < Kako premagati bolečino? ^ JE VOLJA, TAM JE POT! To radi rečemo takrat, kadar se f„reba za kaj posebej zavzeti. In nas muči revma, bolečine v j 7*’ v rokah, nogah, v hrbteni-bakx°*) vrernenskih spremem-in čutimo bolečine kot posle-nr ^ °mov >n če nas zaradi slabe krvavitve rado zebe itn., se je jetrno potruditi. Jesenski hlad in j. ,®3’ ki sta letos že avgusta Pl jZaJ.a zobe, nam ne bosta mo-1Jr° z>vega, če se primerno op-imo Danes se dobijo pripo-nam lahko precej olaj-J 'fzave. Vibroser, prenosna azna blazina s prevleko iz ttrji v°lne> je *ako rekoč uni-'zaim pripomoček. Namestimo 5 na boleče mesto ali tja, kjer (d ,mrazi' Z rahlim pritiskom j U)? na baterije) sprožimo ma-Sk> že v nekaj minutah iz-Pole’ Prekrvav‘tev. Bolečina se Ggin^iP^osto tudi povsem s "e, hkrati pa občutimo prijet-Um'rjenost in toploto. bila rano na želodcu, se moram tabletam čimbolj izogibati. Zdravnica mi je predlagala, naj poskusim z masažo blazino vibroser. Takoj sem videla, da mi to pomaga, in zdaj jo skoraj vsak dan uporabljam, največ pa takrat, kadar se menja vreme. Tablet proti bolečinam ne jemljem več, bolje spim in se tudi bolje počutim. Bolha, upokojenka iz Docent dr. Blaž Mlačak, specialist splošne medicine iz Metlike Vibroser je zaradi enostavne uporabe z možnostjo ponavljanja masaže in zaradi učinkovitosti zelo primeren za široko uporabo kot del celotne medicinske terapije, ki pacientom v vsakodnevnem življenju lajša pogosto kronične bolečine. Te nemalokrat vodijo v pesimizem in depresivna stanja. Tudi v taki situaciji je pacientu vibroser v pomoč, ker tovrstna masaža psihično pomirja. Posledica je zmanjšana poraba sredstev proti bolečinam, kar je za pacienta s kroničnimi težavami še posebej ugodno. zaf_l težave s hrbtenico so se i>ila v ” dyaJset'b letih, ko sem tim v Purtizanih in smo sredi lab|c Prebredli Savo. Bolečine in hliai Prot' bolečinam me spre-., vse življenje. Ker sem do- it roser Manca Maselj, vizažistka iz Ljubljane Zelo rada imam svoje delo. Poklicno se ukvarjam z urejanjem izgleda obraza - sem spada tudi make up - za fotografske namene in za nastope ljudi v javnosti. Rada tudi slikam in fotografiram. Lansko leto pa je šlo vse narobe. V zgornjem delu hrbtenice in v desni roki sem dobila strašne bolečine. Terapija s kiropraktiko je naredila svoje, bolečine pa se občasno še pojavljajo in me pri delu ovirajo. Še najbolj si pomagam z vibroserjem, ker deluje takoj in mi ni treba jemati ketona-la (tablete proti bolečinam). Tudi za noge je to krasna masaža, npr. zvečer med TV dnevnikom ali pa kadar je človek utrujen, to je pa tako in tako skoraj vsak dan. “Na bolečino se navadiš ali pa znoriš, če je zelo huda,” je slikovito povedala Manca. In če se nanjo navadiš, to ponavadi pomeni, da si večji del dneva čemeren, siten, nič ti ni prav. In ker je navada železna srajca, se kar nekako ne zavzameš, da bi kaj ukrenil. Kjer pa je volja, tam je tudi pot, še posebej, če so na razpolago pripomočki kot je vibroser. Ce nič drugega, vredno je poskusiti! Vibroser, kije atestiran in ima dveletno garancijo, si bo mogoče ogledati in ga preizkusiti na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu (hala L) v Celju od 8. do 17. septembra. Informacije pa lahko dobite tudi po telefonu (061) 12-91-794 in (061) 12-91-795 ali faksu (061) 12-91-796. Koraki v varno življenje. V:?-'-V. . . ( T77f? f f f Kratkoročna posojila & devizno klavzulo V SKB banki nudimo občanom in obrtnikom kratkoročna gotovinska posojila. • Letna obrestna mera: - če sodelujete z banko: D + 11 % - če ne sodelujete z banko: D + 12 % • Rok vračila: do 1 leta. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na Zelenem telefonu: 080 15 15. DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So trcnurki. ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z. mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mimo pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se aato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj a njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. i= zavarovalnica triglav e terme čatez d.d. objavljajo prosto delovno mesto VODJE KUHINJE v Hotelu Zdraviliški dom Pogoji: — kuharski tehnik ali gostinski tehnik — tri leta delovnih izkušenj — delo je za nedoločen čas — poskusno delo 6 mesecev Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Terme Čatež, d.d., Topliška c. 35, 68250 Brežice SKB BANKA D.D. n'®tvo’ trgovina, inženiring * arU2r- - - d.d. na c. 14 3rnelj \ h * sodelovanju ?5pkta . o v projektivnem biroju ?90ji: ^nčana visokošolska izobrazba, smer diplomirani inže-■s blr arhitekture, s “Pfavljen strokovni izpit, s aaimanj tri leta delovnih izkušenj v projektivnem biroju is^Polna samostojnost pri delu kujamo delovno razmerje, vendar s pričakovanjem, da je ^lav ■ Pripravljen v sodelovanju z delniško družbo in s so-Srv Proiektivnega biroja oblikovati in ustanoviti samo-V'!' Projektivni biro, vložiti v opremo lastna sredstva in sa-Nhe0 delati Pocl pogoji trga. Ponudbe o usposobljenosti in sprejemanju pogojev ter j W®niepisom pošljite v 8 dneh na naš naslov. 'e ^oclatne informacije so na voljo pri gen. direktorju delniš- TRGOVINA i SERVIS Stari trg 27, 68210 Trebnje Tet.: 068/44-940, lax.068/44-987 TRGOVINA NA OBISKU Na zalogi vse za vinogradnike preše, kadi, mlini pa tudi tulipani TV Gorenje 45.990 Ugodno v akciji, do razprodaje m e m\ štedilnik rostfrei 90 cm dolžine 57.400 Naročniki Dolenjskega lista letujte ceneje! SEPTEMBER MALTA: letalo/nočitev, zajtrk 569 DEM PORTUGALSKA: letalo/nočitev, zajtrk 729 DEM s s _rss s j- s s -r s s v- y-s-s-s s s j- s -r v- s- s--r MANJ& Na vse navedene cene vam MANA, turistična agencija, Kandijska 30, Novo mesto, tel.: 068/321-115, prizna 10% popusta. Oglasite se v agenciji, prinesite s seboj kupon in naročniško številko. Letujte z Dolenjskim listom ceneje! p ZA IZGRADNJO PORODNIŠNICE Za izgradnjo porodnišnice v Novem mestu so prispevali: • gospa Terezija TURK iz Šegove 78, Novo mesto 2.000 DEM in • kolektiv Laboratorija Splošne bolnišnice, Novo mesto 12.000,00 SIT (namesto cvetja na grob pok. mame prof. Danice Prijatelj) Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevka najlepše zahvaljuje! Osnovna šola Škocjan, Škocjan 51, 68275 Škocjan razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 učiteljev(-ic) razrednega pouka za kombinirani pouk na podružnični šoli na Bučki 2. 1 učitelja(-ice) angleškega jezika 3. 1 učitelja(-ice) slovenskega jezika. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela: pod točko 1: 8.12.1995, za NDČ, pod točko 2 in 3: takoj, za NDČ. Na razpolago sta tudi dve stanovanji. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh na naslov šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. MERCATOR KZ KRKA NA VAŠA VRATA TRKA IZŽREBANE NAGRADE GRABEN 95 Med 100 KUPCI, ki so v akciji»M - KZ KRKA 'NA VAŠA VRA TA TRKA*,; smo izžrebati naslednje nagrade: Nagrade Donator Kraj dviga Nagrajenec 1. KLETARSKA OPREMA 2. 1000 kg GNOJILO KAN 3. TELIČEK 4. BARVNI TELEVIZOR 5. ELEKTRONSKI PIKADO 6. SESALEC CORONA 2406 7. SEMEN. PŠENICA 240 kg 8. JEDILNI SERVIS 31 delni 9. KOLOATALA 10. ELEK. ROTAC. BRUSNILNIK 11. KAMIN ROMOTOP 12. AVTOPLAŠČI 155x70x13 - 4 kosi 13. FASADA 1000 kg groba malta 1000 kg fina malta 14. AVTOPLAŠČI 155x13 -4 kosi 15. ODOJEK 16.500 kg CEMENTA 17. OZIMNICA v vred. 22.000 SIT 18. OZIMNICA v vred. 22.000 SIT 19. OZIMNICA v vred. 22.000 SIT 20. OZIMNICA v vred. 22.000 SIT 21. OZIMNICA v vred. 22.000 SIT 22. DARILNI PAKET - presenečenje 23. OBLAČILO RIFLE-2 kosa 24. PAKET PERUTNIN. IZDELKOV 25. VREDNOSTNI BON 22.000 SIT 26. AVTOM. GUME za 20.000 SIT 27.1000 kg CEMENTA 28.3 palete OPEKE, 10 rol izolacije 29. BREZALK. PIJAČE - paket 30. BREZALK. PIJAČE-paket 31. BREZALK. PIJAČE-paket 32. ELEKTR. PEKAČ-ŽAR 33. ELEKTR. PEKAČ-ŽAR Zadr. kmet. družba, Vidrih, KZ Trst Agroservis PSM sektor kmet. repro. Hydro Graben Mesarstvo Žerak Mercator Standard Merkur Kranj Corona Ljubljana Semenarna Ljubljana Alpeks Celje Mercator Trgoavto Koper Posavje Brežice Gorenje Velenje Avtonabava Ljubljana IGM Zagorje Petrol Novo mesto Agrokombinat Krško Cementarna Trbovlje Pan Ribnica letaš Domžale Agrokop Koper Jagoda Ljubljana Mak Commerce Ljubljana M.B.C. neživila Ljubljana Markt - Car Novo mesto Perutnina Ptuj Dolenjka Novo mesto Sava Kranj TERRA Ljubljana TERRA Ljubljana Štajerske pivovarne Coca cola AMATIL M-CONZUM Ljubljana ERA Velenje ERA Velenje 34. KOMPOSTNIK, MREŽE^OGRAJNE MREŽE Ž1VEX Nova Gorica 35. PAKET MLEČNIH IZDELKOV 36. PAKET TOBAČNIH IZDELKOV 37. ELEKT. ROČNO ORODJE 38. POMIVAL. KORITO - KOMPLET 39. Karton JEDILNEGA OLJA + karton OLJA ZA ŽAGE 40. DARILNI PAKET 41. PAKET ZAŠČIT. SREDSTEV 42. ŠKROPIVA + SPEC. GNOJILA 43. PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TILIANovo mesto 44. PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TRIGLAV Novo mesto Ljubljanske mlekarne Tobačna grosist Ljubljana Iskra Commerce Ljubljana Kovinoplastika LOŽ M - Oljarica Kranj M - EMBA Ljubljana PINUS Rače AGRO Ruše 45. DARILNI PAKET 46. GARDENA zalival, komplet 47. PAKET MESNIH IZDELKOV 48. ČRPALKA ZA VINO KRKA Kozmetika in veterina SILK Ljubljana Mesna industrija Primorske AR-AVTO Gornja Radgona 49. GOSPODINJSKE POTREBŠČINE Kovinotehna Celje 50. AKUMULATOR 12 V 75A ARCI Stane Kastelic, Smrečnikova 30, NM Jožica Fink, Sela 24, Straža Mesarstvo Graben Stane Galič, Rogovila 26, Mirna Peč Blagovnica III Milka Krevs, Trg 12, Mirna Peč HOBI Franc Kavšček, Pod Srebotnikom 40, Straža Blagovnica lil Martina Debevc, Ratež 23, Brusnice Graben Anton Mali, Cerovci 25, Novo mesto Blagovnica III Tomaž Janc, Lešnica 9, Otočec Agroservis Anton Cesar, Marof 25, Mirna Peč HOBI Mariin Grubar, Gor. Vrhpolje 57, Šentjernej Agroservis Mario Jagodič, Stara Slovenska 3, Ljubljana Agroservis Janez Prešern, Vrh pri Pahi 9, Otočec Blagovnica I Jože Luštek, Ledeča vas 5, Šentjernej Črpalka Ločna Anton Jožef Vizlar, Postaja 38, Mirna Peč Mesarstvo Graben Janez Kralj, Dobruška vas 4, Škocjan Blagovnica I Janez Blažič, Žaloviče 31, Šmarjeta Hladil. Cikava Silvo Bele, Potov Vrh 17, Novo mesto Hladil. Cikava Ksenija Luzar, Škocjan, Škocjan Hladil. Cikava Martin Slak, Jordan Kal, Mirna Peč Hladil. Cikava Franc Luštek, Kuzarjev Kal, Novo mesto Hladil. Cikava Jože Fifolt, Drenje 3, Straža Blagovnica I Milan Drenik, Bršljin 41, Novo mesto Markt Novi trg Slavko Pene, Vel. Slatnik 24, Novo mesto Diskont Graben Štefan Slak, Rogovila 19, Mirna Peč Janez Zagorc, Dol. Stara vas 1, Šentjernej Agroservis Peter Drenik, Ivana Roba 15, Novo mesto Graben Jože Ambrožič, Podgrad 14, Novo mesto Graben Slavo Hrastar, Sela 1, Mirna Peč Blagovnica II Alojz Župevec, Šentjernejska c. 2, NM Blagovnica II Gostilna Štravs, Podturn, Dolenjske Toplice Blagovnica II Maja Dragan, Jerebova 3, Novo mesto Blagovnica III Janez Vodopivec, Biška vas, Mirna Peč Blagovnica III Pavli Tisovic, Gradiška 1, Straža Graben Jože Črtalič, Rakovnik 1, Šentjernej Blagovnica II Andrej Hočevar, Stopiče 95, Stopiče Blagovnica II Alojz Kocjan, Gor. Laknice 40, Mokronog CKS 34 Nežka T urk, Medvedova 24, Ljubljana HOBI Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otoče Blagovnica II Anton Strajnar, G. Globodol, Mirna Peč Blagovnica II Marjan Mihelčič, D. Težka voda 31, NM Agroservis Rado Škrbec, Dol. Suhadol, Brusnice Agroservis Janez Kren, Vavta vas 10, Straža Komerciala Alojz Kastelic, Biška vas 40, Mirna Peč Komerciala Mirko Zupanič, Regrča vas 62, NM Agroservis Janez Opara, Biška vas, Mirna Peč Agroservis Marija Zidar, Trstenik 20, Šentrupert Mesarstvo Graben Alojz Bobnar, Smrečnikova 32, NM Agroservis Jože Adamlje, Ješče 6, Šmartno ob Liliji Blagovnica lil Tone Čopič, Brusnice, Brusnice Agroservis Ana Pirnar, Šentjurij, Mirna Peč k Nagrajencem čestitamo! Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje Bogata serijska oprema Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54. Ljubljana telefon: (061) 301 355 Obiščite pooblaščene prodajalce za dolenjsko: VIDRIH, Otočec N.m. Šentpeter 51, tel.: (068) 85 180 Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem. Micra 1.0 L 16V iwat 17.f >1)0 DIlH Micra 1.0 L 16V vra. Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX s vrat Sunny 1.6 SLX wagon 2U.250 l)i:>l 25 .(>1)0 DEVI 2H.5<»0 DEVI 25.710 DEVI 20.870 DEVI NISSAN ZIERER, Sevnica Boštanj 62/c tel.: (0608) 81 389 BARLOG, Trebnje Baragov trg l/l tel.: (068) 45 700 < P krkk KRKA, tovarna zdravil, p. o., Novo mesto, v okviru programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. 1331 /95-mg, z dne 10. 5. 1995 in z odločbo št. LP 01331/I995-MG z dne 24.8. 1995 OBJAVLJA na osnovi soglasja Sklada Republike Slovenije za razvoj št. 053/95-TZ z dne 5.9.1995 in Agencije za trg vrednostnih papirjev št. I I/92/AG-95 z dne 8.9.1995 JAVNI POZIV ZA VPISOVANJE IN VPLAČEVANJE DELNIC ZOZNAKO G IZ JAVNE PRODAJE 1. IZDAJATELJ DELNIC Izdajatelj delnic je KRKA tovarna zdravil, p.o., Šmarješka cesta 6, 68000 Novo mesto. 2. VRSTA DELNIC Delnice v javni prodaji so navadne delnice z oznako G in se glasijo na ime. 3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE DELNIC IN NOMINALNA VREDNOST DELNIC, KI SO PREDMET JAVNE PRODAJE Skupna nominalna vrednost izdaje delnic je 14 170.448.000 SIT, od tega je za javno prodajo namenjenih 72,86 %, in sicer 40 % ali 5.668.180 000 SIT za gotovino in 32,86 % ali 4.656.232.000 SIT za certifikate. Za posameznega kupca je nakup z gotovino omejen na največ 300.000.000 SIT 4. NOMINALNA VREDNOST DELNICE Nominalna vrednost delnice je 4.000 SIT 5. PRODAJNA CENA DELNICE Izhodiščna cena delnice v javni prodaji je izračunana iz ocenjene vrednosti podjetja na dan 1. 1. 1993 in znaša 5.418 SIT na delnico. V primeru vplačil z lastniškimi certifikati državljanov je prodajna cena delnice enaka izhodiščni ceni in znaša 5.418 SIT Pri vplačilih z gotovino se izhodiščna cena revalorizira z indeksom rasti cen na drobno od 1. 1. 1993 do dneva začetka prodaje delnic. Na dan 15. 9. 1995 znaša prodajna cena 8.310 SIT Pri vplačilih s certifikati upravičencev do denacionlizacije pa se izhodiščna cena revalorizira od 1. 1. 1993 do dneva izdaje denacionalizacijskega certifikata. Končno prodajno ceno oblikuje izid javne prodaje in lahko pri prodaji za certifikate glede na povpraševanje niha od 70 do 130 % izhodiščne cene, pri prodaji za gotovino pa od 100 do 130 % revalorizirane izhodiščne cene. «. NAMEN IZDAJE DELNIC Namen izdaje delnic je lastninsko preoblikovanje podjetja KRKA p.o.. Novo mesto. 7. PODATKI O DIVIDENDI Začetek udeležbe pri dobičku je I. I. 1993. Dividende bodo izplačane enkrat letno po zaključnem računu, o njihovi višini pa bo odločala Skupščina, ki bo izdala sklep o delitvi dobička. 8. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC Javna prodaja bo trajala 30 dni od objave javnega razpisa v časnikih Delo in Dolenjski list in sicer od 15.9. 1995 do 14. 10. 1995. Gotovinska vplačila nakažejo vpisovalci delnic na privatizacijski podračun, št. 52100-698-000-0008126, odprt pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Novo mesto. 9. VPISNA MESTA Vpisovanje in vplačevanje delnic za javno prodajo bo potekalo v poslovnih enotah Dolenjske banke, d.d., Novo mesto, in od nje pooblaščenih drugih bankah, vsak delovni dan, v njihovem poslovnem času. 10. PRAVNE OSEBE, KI ORGANIZIRAJO, PRIPRAVLJAJO IN IZVAJAJO PRODAJO NOVO IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Javno prodajo delnic organizira, pripravlja in izvaja KRKA p o., Novo mesto, skupaj z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto, in njenimi podružnicami oziroma od nje pooblaščenimi drugimi bankami. 11. PROSPEKT Prospekt za javno prodajo delnic bo na voljo na vseh vpisnih mestih. VPISNA MESTA naslov od poned. do petka ob sobotah DOLENJSKA BANKA d.d. Ekspozitura Novo mesto Seidlova cesta 3, Novo mesto 8-18 8-12 Agencija Center Glavni trg 13, Novo mesto 8-18 8-12 Agencija Kandija Trdinova Z Novo mesto 8-12 14-16,30 Agencija Ločna Seidlova cesta 42, Novo mesto 8-12 14-16,30 Agencija Bršljin Ljubljanska cesta 5, Novo mesto 8-12 14-16,30 Agencija Drska šegova 4a, Novo mesto 8-12 14-16,30 Agencija Straža Ulica talcev 1, Straža 8-12 14-16,30 Agencija Žužemberk Grajski trg 7, Žužemberk 8-12 14-16,30 Agencija Šentjernej Trg Gorjanskega bataljona. Šentjernej 8-12 14-16.30 Agencija Škocjan Škocjan 31. Škocjan 8-12 14-16,30 Izplačilno mesto Dolenjske Toplice ; Zdraviliški trg, Dolenjske Toplice 8-12 14-16.30 Enota Črnomelj Trg svobode Z Črnomelj 8-18 8-12 Agencija Čardak Ul. 21. oktobra, Črnomelj 7-10 11-15 Agencija Kolodvorska Kolodvorska 32 tu Črnomelj 8-12 14-16.30 Agencija Semič Semič 42b, Semič 8-12 14-16.30 Agencija Vinica Vinica 3a. Vinica 8-12 14-16,30 Ekspozitura Metlika Trg svobode 7. Metlika 8-18 8-12 Agencija Raslovni center Metlika Ul. Bonsa Kidriča 6. Metlika 8-12 14-16,30 Ekspozitura Trebnje Gubčeva 8, Trebnje 8-18 8-12 Agencija Mirna C. III. bataljona VDV 5, Mirna 8-12 14-16,30 Agencija Mokronog Stan trg 36. Mokronog 8-12 14-16,30 Ekspozitura Krško CKŽ I35i Krško 8-18 8-12 Ekspozitura Brežice Cesta prvih borcev 42, Brežice 8-12 14-16.30 Enota Ljubljana Tavčarjeva 7. Ljubljana 8-18 8-12 ABANKA d. d. Ekspozitura Slovenska 50 Slovenska cesta 50, Ljubljana 8-18 8-12 Agencija Logatec Notranjska cesta 4, Logatec 9-12 14-17 Ekspozitura Man bor 1 Glavni trg 18. Maribor 8-17 8-11 Agencija Sloveni Gradec Glavni trg 23, Slovenj Gradec 9-12 14,30-17 7,30-11 Ekspozitura Celje II Miklošičeva 1. Celje 7,30-18 8-12 Ekspozitura Kranj Bleiv/eisova 14, Kranj 7,30-18 7,30-12 Ekspozitura Jesenice Maršala Tita 39a, Jesenice 7,30-18 7.30-12 Ekspozitura Nova Gorica Kidričeva 7. Nova Gonca 8-18 8-M Ekspozitura Koper Vojkovo nabrežje 1, Koper 8.30-12 15-18 8-12 Ekspozitura Sežana Panzanska cesta 37a, Sežana 8-12 13-18 8-12 Ekspozitura Murska Sobota Staneta Rozmana 6, Murska Sobota 7,30-18 8-11 POMURSKA BANKA, d. d. Fbslovna enota Ljutomer Ormoška 8, L|utomer 7-18 7-11 RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE Računovodski biro Kočevje Ljubljanska cesta 8, Kočevje 7-15 Na vseh vpisnih mestih je možno vplačati delnice s certifikati državljanov ali denacionalizacijskih upravičencev in z gotovino, razen na vpisnem mestu v Kočevju, kjer je možno le vplačevanje deln|C s certifikati. Sprejet proračun občine Litija »uvnH ČUn 23 le,ošnje leto. Kot je lia n; J’,°VedalžuPan Mirko Kap-Prnra,-. ' ? mogoče “goditi vsem P°rabnik‘>m, saj je že kov- mi"Jonov izgube. Letos se za unnMKUnU skupaJs prispevkom zbralo »n° ?.tavbnega zemljišča delienik ' r?1*,J0n°v tolarjev, raz-jev k Pa je 831 milijonov tolar- J^Pravi so svetniki izrazili ne-rafn Vki ie i< m ," ” postavk s primankljajem Halv'x0nov tolarjev, ni bil sprejet. JJK sredstev je namenil za OŠ, iii;. ’ku'turo, vzdrževanje mestnih " Svetniki SLS, SKD in SDSS pa so predlagali, da se za sofinanciranje projektne dokumentacije v kmetijstvu in agroživilstvu zmanjšajo sredstva za delo občinskega svetnika, da se za sofinanciranje programa velikega nogometa v litijski občini zmanjšajo najemnine za rokometni, košarkarski klub in klub malega nogometa, ki so v prvi državni ligi, da zmanjšajo sredstva za OŠ in se ta denar nameni za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v občini, konkretno Debeli Hrib -Stara Gora v KS Primskovo. Razpravi se je pridružil tudi Marko Juvančič (SLS), načelnik za finance, ki je zaskrbljen, ker še ni sprejet zaključni račun za lansko leto. Vzrok: višina dolga do CP Novo mCS‘°' MARJAN ŠUŠTERŠIČ Žalujoči OSMRTNICA V 74. letu starosti nas je zapustila SAŠA PAPEŽ Pokopali smo jo v torek, 12.9.1995. sestra Milena, nečak Frane z družino, nečakinja Marjana z družino in ostali sorodniki ^ala V SPOMIN * Vse odhaja kakor liha reka, le spomini spremljajo človeka. 12. septembra so minila tri leta,odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA LOZAR iz Petrove vasi 11 vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate sveče in se je spominjate. Žalujoči: mož in vsi njeni V SPOMIN Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne utre, nihče me nežno ne poboža, vse molči,odkar le ni. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le kam naslonim naj glavo in komu naj podam roko? 12. septembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi sin NEJC HRIBAR NEJKO iz Vavpče vasi 14/A pri Dobrniču 1 vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti je tiho odšel od nas oče, brat in stric JANEZ MEDLE krojaški mojster v pokoju z Vrha 11 pri Šentjerneju Ij^aa hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijate-Cln sodelavcem za vso pomoč, izrečeno sožalje in darovano skJe> sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo šentjernej-'ako i*oktetu’ godbi, cerkvenim pevcem in g. župniku Trpinu za PrlePo opravljen obred. Hvala g. Petru Durjavi za nošenje' Pora in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi OBISK ZLATOPOROČENCEV FARA - Zakonca Jakovljevič iz Novega mesta letos že drugič preživljata svoj dopust v Fari, in sicer vsakič po dva meseca ali še več. Med letošnjim dopustom sta praznovala zlato poroko in ob tej priložnosti ju je pogostilo in skromno obdarilo domače turistično društvo. Za preživljanje poletnih dni v zgor- nji Kolpski dolini sta se odločila zato, ker je tu podnebje najprimernejše za razne bolezni in tegobe, tudi za njune, saj imata težave s srcem in dihali, a se prav v Kolpski dolini v poletnih dneh najbolje počutita. DOLENJSKI LIST f ‘pogrebne in pokopališke1 ___ ___ __ _ _ I v & e NOVAK« STORITVE Sonja NOVAK s.p. P.E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU DEŽURNA SLUŽBA NON - STOP 068/341134, 0609 / 633 954 ZAHVALA ||1 V 53. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARTINA POTOČAR iz Dolenjih Kamene Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 1* V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki tako zelo boli. 13. septembra je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat in stric JOŽE JAKLIČ iz Gribelj 25 Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, ata, brat in stari ata STANISLAV BIZJAK z Rožnega Vrha 18 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Flvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojnika tako številno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu jeza vedno nehalo biti srce naši dragi mami, tašči, stari mami, prababici in sestri MARIJI PUŠIČ ŠPELE iz Bušinje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ZZB in upokojencem za vsestransko pomoč, ustno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZD Metlika in ge. Anici Vraničar, osebju novomeške bolnišnice, govornici Martini Stefanič za poslovilne besede, vaškim pevkam ter godbi na pihala Metlika. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. V SPOMIN .V Naših srcih Ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, tam luč ljubezni vedno gori in Tvoj nasmeh med nami živi. Včeraj je minilo leto dni, odkar nas je zapustil JOŽE JAKLIČ Ohranili ga bomo v najlepšem in trajnem spominu. Kolektiv Strojnega ključavničarstva Vrlinič, Črnomelj ZAHVALA Rada si delala, rada živela, družino svojo rada imela. Zdaj, ko le več med nami ni, vemo, koliko nam pomenita si. V 93. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica iz Vojinske 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence jn cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Se posebno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, pevkam za zapete žalostinke, sosedi Štefki za poslovilne besede pri odprtem grobu ter g. dekanu za lepo opravljen obred. * Žalujoči: vsi njeni FRANČIŠKA WOLF ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric MAKSIMILIJAN MALNARIČ z Mladice 7 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo družinam Kambič, Plut, Anici Lah za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, Iskri Semič, g. župniku za lepo opravljen obred in g. Kukarju za organizacijo pogreba. Žalujoči:žena Marija, hčerke Anica, Rezka, Stanka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ti trpela si za nas, noč in dan skrbela in molila vsaki čas, zdaj si onemela. Solze so močite ti tvoja lica veta, v delu, brigah, žalosti" si za nas venela. V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ALOJZIJA SITAR roj. Bregar z Gor. Ponikev 17 pri Trebnjem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče, prispevke za sv. maše in vsem, ki ste pokojno v tako velikfem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in ZD Trebnje, posebno še patronažni sestri. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčere Lojzka, Jelka, Anica in sinovi Nace, Ivan, Miro, Tone, Stane, Cveto z družinami IM fi|@1! Mi M . TEDENSKI KOLEDAR — KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA — POSEST - PR0°^ /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE - ZAHVAL_ tedenski koledar Četrtek, 14. septembra - Kasto Petek, 15. septembra - Nikodem Sobota, 16. septembra - Ljudmila Nedelja, 17. septembra - Frančiška Ponedeljek, 18. septembra - Irena Tbrck, 19. septembra - Suzana Sreda, 20. septembra - Svetlana LUNINE MENE 16. septembra ob 23.09 - zadnji krajec 16.9. (ob 18. in 20.10) ameriški akcijski spektakel Batman za vse čase. 15.9. (ob 20.10) in 17.9. (ob 18. uri) ameriški vestern Hitri in mrtvi. 17.9. (ob 20. uri) ameriška družinska drama Zbogom sinko. KOSTANJEVICA: 16.9. (ob 21. uri) film Čas deklištva. 17.9. (ob 21. uri) študentska melodrama Z odliko. KRŠKO: 14. in 17.9. (ob 18. uri) in 15.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Butec in butec. kino BREŽICE: Od 14. do 17.9. (ob 17. uri) risanka Trnjulčica. Od 14. do 17.9. (ob 18.30) grozljivi film Skrivališče. Od 14. do 18. 9. (ob 20.30) zgodovinski spektakel Prvi vitez. ČRNOMELJ: 15.9. (ob 18. uri) in METLIKA: 15.9. (ob 20. uri) ameriška družinska drama Zbogom sinko. 16.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški vestern Hitri in mrtvi. 17.9. (ob 18. in 20.10) ameriški akcijski spektakel Batman za vse čase. NOVO MESTO: Od 14. do 20.9. (ob 16., 18. in 20. uri) francoska komedija Casper. film • PRVI VITEZ, spektakel (First Knight, ZDA, 1995, 130 minut, režija: Jerry Zucker) Zgodba prvega viteza nonšalan-tno pobira junake in motive iz bogate literarne skrinje prvih posvetnih tekstov z umetniškim pedigrejem, nastalih po koncu Antike 476 tam nekje do 11. stoletja. V vmesnem neznosno dolgem in dolgočasnem obdobju je namreč vse best-sellerje napisala, prepisovala (od Grkov in Rimljanov) in brala kar sama cerkvena nomenklatura. Potem pa se je ta kruti monopolni knjigotržni položaj zamajal, prej pripovedovane sage in pete epe so začeli zapisovati. Iz germanskih junaških pesmi so širom po Evropi v približno enakem obdobju nastajali precej sorodni teksti, najprej pri Anglosasih (Beovvulf), Francozih (Pesem o Rolandu), Spancih (Pesem o Cidu) in Nemcih (Pesem o Nibelungih). Z viteštvom in trubadursko poezijo v visokem srednjem veku 12. in 13. stoletja so te zgodbe dobile novo dimenzijo... In zakaj nakladam o literarni zgodovini? Ker je neskončno privlačna od kakega “levega "filma, ki išče svojo izvirnost v tem, da spoji nekaj koščkov iz evropske mitologije in sladkobno sluzasto holivud-sko romanco. Zakaj je potrebno v en sam film stlačiti dve tako različni pravljici? Štorija pa gre takole: novih posesti željni Malagant (igra ga krvoločni Ben Cross, odpadniški vitez Okrogle mize) namerava zavojevati Leoness, last Guinevere (Julia Ormond). Ta se v ponesrečeni kombinaciji ljubezni, spoštovanja do velike osebnosti in potrebe po zaščiti svoje dežele poroči s kraljem (Sean Connery). Malagant kralju po Karadžičevo predlaga delitev Leonessa. Stari je proti in napove Malagantov pohod na Camclot. Vmes pa Lancelot (Richard Cere) dvakrat reši Guinevero, se zaljubi in postane novi vitez. Mala je v hudem čustvenem precepu. Lancelot se plemenito nameni oditi in tako prispevati k stabilni državi, žal pa ju sredi poljuba slovesa zaloti sam prevarani. Potem grejo vsi skupaj v klavnico, Leoness je demoliran, d rešen. Naši zmagajo. Že spet. Ško- TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje IMT, Zetor, Tomo Vinkovič, Univerzal, Fiat Ursus. Popravljamo vse vrste tipov traktorjev in karda-nov, tudi na vašem domu. Rezervne dele pošljemo po pošti. Klasje, d.o.o., C. na klanec 9, 64000 Kranj, * (064)331-375. 7837 DVOBRAZDNI obračalni plug prodam. ® (0608)32-040, po 17. uri. 7854 SAMOHODKO za siliranje koruze, 3 -ali 4- vrstno, balirko, silokombajn in samo-nakladalko ugodno prodam. * (0608)75-411 ali (0608)75-221. 7873 POCENI prodam obračalnik Sentol (grablje), janjčka za zakol in pravega siamskega kozla za pleme. « (061)857-211. PLUG, 14 col, skoraj nov, tribrazdni, prodam. « 76-294. 8019 KOSILNICO BCS 715, motor v okvari, za BCS, in kravo sivko prodam ali menjam. ®(0608)82-597. 8036 SILOKOMBAJN Tutingcr, elektromotor, 10 KM, sušilno napravo Vihar in 2 plemenski telici simentalki, težki 250 kg, prodam. * (0608)84-337. 8039 NOV silažni stroj za siliranje prašičje krme prodam. « (0608)84-741. 8068 DVOOSNO kiper prikolico, 51, in prešo za grozdje prodam. * (068)51-866 8069 BCS 127, bencin - petrolej, z vozičkom, prodam. Jakše, Vaška c. 52, Uršna sela. 8084 PAJKA Fahr, 3.60 m, predelanega za traktor (za 750 DEM) in golf D prodam. ® (0608)69-261. 8085 TRAKTOR DEUTZ, 42 KM, prodam ali menjam za avto, žganje, vino in kosilnico Muta. * (068)42-527. 7903 TRAKTORSKO FREZO, 160 cm, in brejo telico prodam. « 85-880. 7907 DOBRO OHRANJEN traktor Torpedo Deutz, tip 4806 C, s kabino, prodam. ® 25-215. 7924 DVOBRAZDNI traktorski plug prodam. ® 83-439. 7925 TRAKTOR IMT 539 in nerabljeno kabino za IMT 539 ali 533 prodam. ® (0608)80-126. 7928 TRAKTOR IMT 540, Steyr 18, Tomo Vinkovič 523, puhalnik, pajka, rotacijsko kosilnico, kosilnico IMT (bočno in zadnjo), plug, predsetvenik, traktorsko škropilnico, tračne grablje, trosilec umetnega gnoja, PVC kadi, nerjaveče cisterne in pecljalnik prodam. ® 81-797 ali 42-773. 7949 PAJKA Sip 450, 4 vretena, zelo dobro ohranjenega, prodam. ® (068)87-157. SILOKOMBAJN Vihar 80, malo rabljen, prodam. Franc Uhan, Lukovek 11, Trebnje. 8009 kupim £ motorna vozila DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Joiica Domii, Breda Dušii Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za dniibene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RA Č UN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-101-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med infomtativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^ Prelom in ftlmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 128, letnik 1982, prodam. ® (068) 323-507. 126 P, letnik 1987, registriran do 8/96, prodam. Robert Uhernik, Leskovec 1, Brusnice. 7841 OLTCIT CLUB 11 R, letnik 1993, bel, registriran do 4/96, prodam. Darinka Rebolj, Pod vinogradi 3, Straža, ® 83-753. 7843 JUGO, letnik 1986, registriran do 5.6.1996, prodam ® 84-113. 7846 R 9 GTD, letnik 9/89, odlično ohranjen, garažiran, registriran do 8/96, ugodno prodam. ® (068)52-415. 7849 GOLF CL 1.4, letnik 1993, prevoženih 31.000 km, kljuka, spojlcr, radio, prodam. ® (0608)64-440. 7851 126 P, letnik 1987, registriran do 13.8.1996, rahlo karamboliran, prodam. ® (068)42-887. 7853 R 4 GTL, letnik 1987, štedilnik Kuppers-busch in trajno žarečo peč Magma, oboje nerabljeno, prodam. ® (068)60-027 . 7858 GOLF D, letnik 1984, S paket, dobro ohranjen, prodam. ® 87-571 7865 R 4 GTL, letnik 11/89, prodam ® (0608)75-445 . 7866 126 P, letnik 8/87, rabljeni termoakumulacijski peči, 2.5 in 3,5 K W, ter gašperček na premog prodam. ® 28-660. 7867 JUGO 45 po delih prodam. ® (068)49-409. 7875 OPEL KADETT C prodam za 1500 DEM. ® (068)26-472 ali (0609)614-250. 7886 Z 128, letnik 1989, registrirano do 3/96, prodam. ® 24-927. 7891 Z 101, letnik 1987, belo, registrirano do 6.4.1996, prodam za 1900 DEM. ® 323- 005. 7895 R 5 CAMPUS, bel, 3V, letnik 1988, ohranjen, pravkar registriran, prodam za 6900 DEM ali menjam za R 4 GTL. ® (068)23-858. 7905 BMW 316, letnik 1987, zelo lepo ohranjen, kovinsko črn, kupljen in servisiran v Tehnounionu, prodam. ® 22-654. 7906 R TRAFIC, s povišano streho, letnik 1988, prodam. ® (068)42-259. 7908 R 19 GTD, letnik 1991, registriran do 20.3.1996, prodam. ® (068)27-416. 7917 JUGO 45 KORAL, letnik 1991, bel, 34.000 km, prodam. ® 25-856. 7918 R 5, letnik 1991, registriran do 5/96, rdeč, prodam. ® 73-205. 7921 GOLF JX D BISTRO, prva registracija 1/89, rdeč, prodam za 11.400 DEM. ® (068) 341-037. 7922 HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, (0609)620-396. 7280 TELICO, sivo ali simentalko, staro do 3 tedne, za nadaljnjo rejo, kupim. ® 81-097. 7919 13 KOM. špirovcev, dolgih 6 m (12 x 14), kupim. ® (0608)77-347. 7927 SREBRNEGA pritlikavega pudlja z rodovnikom kupim. ® (068)324-377. 7983 4 M suhih bukovih drv kupim. Pogoj: dostava pred hišo. Pcnca, Koštialova 3, Novo mesto, ® 21-669. 8010 RABLJEN pianino kupim. ® (068)23-462. 8024 DISKETNIK za Commodorc 64 nujno kupim. ® (068)73-293, Tomaž. 8071 OPEL T1GRO, nov, še neregistriran, prodam. ® (0609)623-116. 7482 Z101, letnik 1985,4.000 km, garažirano, prodam. ® 85-955. 8045 R 4 TL, letnik 1982, ohranjen, prodam. ® 322-213, int. 285, do 15. ure. 8048 R 4 GTL, 65.000 km, šasija in karoserija novi, rdeče barve, redno servisiran, prodam za 5100 DEM, ® (068)60-383, Marinka. 8055 LADO SAMARO 1500 S, letnik 1994, prevoženih 16.000 km, prodam. ® (068)73-200. 8056 UNO 60 S, letnik 1987, bel, 65.000 km, registriran do 7/96, prodam za 6800 DEM. ® 52-978, popoldan. 8057 NUJNO prodam Opel Astro karavan 1.4 i, klub oprema, letnik 1992, bel, odlično ohranjen, 51.000 km. ® (0608)87-364. 8058 KADETT 1.4 S, letnik 1991, prodam. ® 42- 156. 8059 R 5 FIVE, 3 V, letnik 4/94,16.000 km, garažiran, prodam za 12.000 DEM. ® 22-890. 8061 Z 101, letnik 1986, registrirano do 2/96, prevoženih 84.000 km, lepo ohranjeno, prodam. ® (068)48-497. 8067 126 P, letnik 1990, registriran do 30.6.1996, prodam. * (068)42-449. 8073 JUGO 45 KORAL, 53.000 km, rdeč, prodam. ® 78-373. 8077 FORD ESCORT XR 3 i, letnik 1987, ABS, katalizator, pomična streha, ugodno prodam. ® 40-034. 8078 R 4 GTL, letnik 1989, 50.000 km, prodam. ® (068)323-737. 8081 R 4 GTL, letnik 1992, registriran do 2/96, dobro ohranjen, prodam. ® (068)23-345, od 17. do 20. ure. 8083 OPEL KADETT 1.6 D GLS, letnik 7/87, prevoženih 86.000 km, GLS oprema, vse štiri nove gume, radio, prodam. * (068)27-554. 8088 ALFO 75 2.0, letnik 1985, lepo ohranjeno, prodam ali menjam za cenejši avto. ® 43- 734. 8089 obvestila R 4 GTL, letnik 1982, prvi lastnik, prva barva, odlično ohranjen, registriran do 30.8.1996, ugodno prodam ® (068)342-355. 7932 R 19 GTS, letnik 1989, kovinsko zelen, registriran do 5/96, prodam. ® (068)73-069. 7936 R 4 GTL, letnik 1988/89, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 83-365. 7937 LADO SAMARO, letnik 1990, registrirano do 7/96, kot novo, prodam. ® 25-632. 7938 ŠKODO GLX Silver line, letnik 10/93, 38.000 km, nepoškodovano, odlično ohranjeno, prodam za 10.800 DEM. ® (068)23-942. 7942 Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do sredine decembra, prodam. Jože Markovič, Zagrad 22, Škocjan. 7943 GOLF D, letnik 11/82, prodam za 3800 DEM. ® 20-518. 7969 KADETT 1.3 S limuzina, letnik 11/88, dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)52-246. 7974 AUDI 80 TD, letnik 1983, prodam. « 21-511, do 15. ure, Vučič. 7979 PEUGEOT 405 GRD, letnik 1990, bel, s sončno streho, odlično ohranjen, prodam za 15.200 DEM. ® (068)51-001. 7987 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 7636 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, W (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 7643 Pod zelo ugodnimi pogoji nudimo qoTOviNskA posojiU ZA obČANE. Garancija: čeki tekočega računa. S(068)26-749 GOLF D, letnik 1988/89, rdeč, zelo lepo ohranjen, prodam. ® 27-687, popoldan. 7996 JUGO 55, letnik 1986, registriran do 8/96, prodam. ® (068)42-412. 7997 Z128, letnik 1985, registrirano za celo leto, rumeno, prodam. Martin Košak, Rago-vo 7, Novo mesto. 8001 R 5 FIVE 1.4 katalizator, letnik 1994, 23.000 km, registrirano do 3/96, tonirana stekla, prodam. ® 83-457. 8007 Z 650 AD, letnik 1983, in nakladalno rampo, nosilnosti 1 t, ugodno prodam. ® (068)26-682. 8008 FIAT TIPO i X 1.6, star 2 leti, zelo ohranjen, prodam. ® 20-347. 8012 AX 11 TGE, letnik 1991, rdeč, 5V, 5 prestav, registriran do septembra 1996, prodam. ® (068)323-619. 8028 R 5, letnik 1987, registriran do 8/96, prodam. ® (068)73-663. 8030 R 4 GTL, letnik 1990, 28.000 km, prodam. Pečjak, Črmošnjicc 49 pri Stopičah. 8031 OPEL KADETT 1.7 D ugodno prodam. W (0608)78-350. 8034 ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 4/94, ugodno prodam. ® (0608)78-350. 8035 GOLF, letnik 1980, obnovljen, prodam. ® 52-557. 8042 126 P, letnik 1988, obnovljen, prodam. « 73-551. 8043 preklici Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:............................................. Ulica in kr«(j:............................................. Pošta:...................................................... Naročniška številka:............................ Podpis: Datum:......................... posest POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, ® (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. 7421 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA in gozdove v okolici Ribnice prodam. ® (061)1408-801, po 17. uri. 7624 HIŠO v centru Krškega prodamo za 63.000 DEM. * 322-282. 7625 V METLIKI prodam enonadstropno stanovanjsko hišo, staro 20 let, velikosti 9 x 7 m. * 60-536. 7856 ZAZIDLJIVO PARCELO z vinogradom, sončno, primerno za vikend, na Čatežu pri Trebnjem prodam. ® (061)341-863. 7877 PARCELO v izmeri 12 a v Dol. Kotu pri Dvoru prodam. ® (068)87-285. 7901 1 HA njive v Beli Cerkvi menjam za vinograd, njivo ali traktor v okolici Šentjerneja. * 42-527. 7902 HIŠO na Puščavi pri Mokornogu prodam. * (061)374-992. 7923 VINOGRAD na Trški gori z urejeno gradbeno dokumentacijo, prodam. ® (068) 85-645. 7933 VINOGRAD, star 2 leti, 330 trt, na Hrastu pri Suhorju, enkratna lega, asfalt, elektrika na parceli, prodam. ® 50-134. 7940 VINOGRAD z zidanico, trajno žarečo peč in 4 klasična okna, dvodelna, 130 x 100 cm, ugodno prodam. ® 51-094. 7952 VINOGRAD, 200 trt, nasad star 5 let, na parceli 12 a na Lubnu, prodam. ® (068) 322-673. 7961 V BRESTANICI prodam takoj vseljivo starejšo hišo, vrt, garažo, klet. ® (068)22-602. 7973 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in cca 3.5 ha zemlje (njive, travniki, gozd) na Brezovem pri Sevnici prodam. ® (0608)81-468. 7975 V BELI KRAJINI pri Metliki prodam vi- kend hišo in vinograd v Vidošičih pod cerkvijo sv. Ane. Ogled v soboto in nedeljo. ® (061)152-1703 ali (061)52-812. 8003 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam zazidljivo parcelo, 2000 m2. Na parceli je starejša hiša, voda in drvarnica. ® (0608) 21-310. 8054 V KARTELJEVEM prodam vinograd s staro zidanico ali samo grzodje šmarnico. ® (068)65-173. 8063 STAREJŠO HIŠO v okolici Mirne ali Novega mesta najamem. Pozneje hišo odkupim. ® 27-680. 8075 VINOGRAD in gozd prodam. Marija Ztjec, Zilje 20, Vinica. 8079 PRODAMO: hiše v Novem mestu, Šmarjeških Toplicah, Straži, Trebnjem, Grisoup-ljem, Mokricah, Portorožu, posestva v Trebnjem, Vel. Laščah, Zagradcu ob Krki (mlin), stanovanja v Metliki, na Mirni, parcele v Kostanjevici, Grosupljem, oddamo gostinski lokal v Šmarjeti, trgovski lokal v Vrhovem, večje poslopje v Trebnjem. KUPIMO: hiše v Novem mestu, Trebnjem, Šentjerneju, Stični, Ivančni Gorici, vikend v Dolenjskih Toplicah, parcele v Šentjerneju, Stični, Ivančni Gorici. Posredujemo pri prometu vseh nepremičnin v Ljubljani in okolici. INTERDOM nepremičnine, d.d., Ljubljana, Tavčarjeva 6, predstavništvo za Dolenjsko, * (068)78-030. 8087 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 7887 BELE PIŠČANCE, težke 1 kg, bomo prodajali od 18.9. dalje na farmi na Gor. Lazah. Cena 250 SIT/kg. Perutninarstvo Humek, * (068)67-108 ali (0609)631-060. 7967 PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji od 1. oktobra dalje. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje. ® 44-389. 8032 prodam MARIJA ŠKUTEIJ, Dobravica 4, Špnt-jernej, javno obveščam, da je parcela 3233/3, k.o. Gradišče moja last. Kdor bo karkoli počel na njej, ga bom sodno preganjala. 7876 SOSEDU GRMU, Hrib, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču, sicer ga bom tožil. Sosed Škufca. 7897 SLAVKO HOTKO, Žužemberk 27, izdelovanje spominkov, objavljam, da bom z 31.12.1995 prenehal z obratovanjem. 7965 DRUŽINA TURK iz Vrha 14 pri Šentjerneju opozarja Cirila Šuštaršiča iz Vrha 16 pri Šentjerneju, naj preneha z lažnimi in žaljivimi govoricami, sicer ga bomo sodno preganjali. 7977 JOVIČ, S.P., Šentjošt 20, z 11. septembrom 1995 odjavljam obrt. 8013 MLIN za grozdje in sadje Prodal1',* ^GROZDJE game, z močno temno »Jt. game, z m« Pr°SVINJO,(230)kg, prodam. * l0608^ 048. M TERENSKO VOZILO, ''‘"'Jj'98*-®! M TA C-TA ..tA3r MALO RABLJEN vgradljiv hla^ ugodno prodam. * 26-233. «1 SYNTHESIZER Yamaha oktav, nerabljen, in kromatičn ko, 120 - basno, 12 registrov 7!»l OLJNI GORILEC WeishauP<. pE«. servisiran, kot nov, prodani za 790O «(068)48-591. . o mesec« DVE sivi kravi, ena breja ^ Pr°dKOB*ot,prečoNol. ^ <06OVERLOCKE pfaff in singc^w rabljene, z garancijo ugodno na obroke. Dostavim na dom. *' 5°KUPPERSBUSCH, malo rabljen- n°PVEtjorofflo5koruze»^ prodam. ® 65-108. •73-27' 10 M3 drv in koruzo prodam- $ GROZDJE, cepljeno, 5mar"'"b“r'°5» prodam. * 41-059, Martin Gw $ prodam. ® 41-u^, Ijeno, 500 litrsko, prodam za po 793 UHO, JlAJ liusivu, ■ tričen radiator na olje, *abje ijgnJfl* plinski bojler, rabljen 1 bel televizor in bojler za kop 793- goriva prodam. « 23-555. 3 K“ ELEKTRIČEN oljni radia * prodam za 8.000 SIT.* 21-05'' 42 SODE, 500,170 in 701, novejie-P^ ^ * 78-253, Jablan. „ , „w trifa«^ ELEKTROMOTOR, 3 KW-L 1^ cirkular prodam. « (068) 24-95^ ^ m>io DiRi tF.NO klavirssv «o r«BLJ*E^oi^ niko Melodija, 72 - B • ____,,d, 72 - oasnu, r it— u8°d"' Skrinjo goum ceni. -m ZAMRZOVALNO SKI žganje prodam. ® 21-835. "“assfi biniran etažni Štedilnik za ceni ^ vo, 25 K W, nerjaveč, zdvemape 77 n&SMi.N.COl-lgiž am. Jože Pavlin, Leskovec 8, » VIDIA in navadne liste raznih dimenzij ugpdno prodam. ® (061)556-808. 7622 GRADBENO BARAKO, še nerabljeno, izolirano, poceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Hrovat, Češnjice pri Zagradcu 46, «(061)556-808. 7623 ODSESOVALNE NAPRAVE na vrečo, različnih velikosti in moči, prodam. ® (061)787-608. 7674 300 L šmarnice in večjo količino žganja prodam. « 26-890. 7838 SESALEC Vorwcrk s priključki prodam. ® 21-188. 7839 KRAVO, brejo z drugim teletom, in R 5, letnik 1988, prodam. « 73-410. 7840 RABLJENO PEČ za centralno, 2 okni in več notranjih vratnih kril ugodno prodam. « 26-242, zvečer. 7842 DVE KRAVI, stari 6 in 3 leta, telico, staro 14 mesecev, in tele, staro 3 tedne, prodam. «(068)42-375. 7844 AVTODVIGALO, enostebrno, za mehanično delavnico, malo rabljeno, in žagan suh smrekov les za ostrešje prodam. ® 25-912. 7847 VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. ® 42-586. # 7848 NUJNO prodam 4 tonsko frajtonarico Melodija za 1300 DEM. Robert Hudoklin, Gor. Vrhpolje 87, Šentjernej, zvečer. 7850 STREŠNO OPEKO, večjo količino, 1800 kom., in 126 P, letnik 1990, ugodno prodam. ® (068)42-607, popoldan. 7852 GLASBENI STOLP Nordmcndc ms 3002 na daljinsko upravljanje, z zvočniki, prodam. Daša Bajt, Marjana Kozine 21, Novo mesto. 7855 KOMBINIRAN štedilnik (3 plin, 1 elektrika), nerabljen, prodam. «(068)68-511. PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. « 76-512. 7860 DOMAČE ŽGANJE - sadjevec ugodno prodam. « 83-431. 7861 BUKOVA DRVA prodam po 2000 SIT/m2 in bukove brikete po 10.000 SIT/t. Možno plačilo na čeke. « (068)84-594. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4.5 KW, rabljeno eno sezono, zelo ugodno prodam. « 26-706, popoldan. 7863 DVA KAVČA in video igre Nintendo poceni prodam.« 26-633. 7864 ENEGA ali več strojev za izdelovanje nogavic prodam. « (063)708-103. 7868 KOZLA srnaste pasme, starega 2 leti, prodam. « 81-110. 7869 ULEŽAN hlevski gnoj prodam. Po potrebi prevoz zagotovljen. «(068)26-430. 7871 MIRNO delovno kobilo, staro 7 let, brejo 8 mesecev, in molzni stroj Virovitica prodam. Martin Može, Jurna vas 2. 7878 RABLJENO SPALNICO z jogijem, pletilni stroj Brother KH 940, enoredni, prodam za 1600 DEM. « (068)52-343. 7879 ALUMINIJASTA VRATA, 20 x 90, in dam. Jože Pavlin, • PRENOSNI KAMIN, rablje" ‘n° 19? in pol, prodam. * 21'*’“„'I1cnUSCn , NERABLJEN KUPPERSB ^.itj trajno žarečo peč na trda goriv" P rt? 83 CHICO STOLČEK, kije tud*aVt Pr°DESN*VRATA za dovana, za 500 DEM in dva rew |# in 300 I za 600 DEM. vse staro £ ohranjen, prodam. « 85 90. If|> NOVO termopan okno. 8 in r« nova notranja vrata, širine po,, na balkonska vrata z o ugodno prodam. ® 83 NOVO,ncrabljenofarUO*T.*2 Pr^U*r^č,6k7rompir.^f^i ic za kisanje pr0 .» korenje, zelje za kisanje Pr' * 52-817, po 20. uri. MIZO NOVOLES,novo,stoiP V 1100, prodam s m«stok>i|r' Gašper, Birčna vas 61, N0'1' , PRIKOLICO za osebno , žrebetom, vajene vseh kmec , m n o*?« infflC5*' v. cociom, vajene vseh kme Sl ® KOBILO, staro 6 let. brej^^ -i-------:— ;r> kravo, 17, KOBILO, staro 6 let, 7 tv.^o dobro voznico, in kravo, cC 1^- 79P prodam. Jože Gazvoda, odam. Jože uazvuu«, nlCNOV KUPPERSBUSCJJ iz..hinkkooprcn10 NOV KUPPERbMU^-— \eXW%\\ ohranjeno kuhinjsko opre 0daifl- -Ai zamrzovalnikom u8otln0^eSto- . „ v •, r»_x_AK MnVO rt10‘n k dispanzijsko posodo, 35 • bcVc,^ ler, 1001, prodam. Ivan tv' škocj , 1001, prodam. iv»»- PLOŠČICE za krušno _______nnlkna prou.t,o. . nrod**1 'V vega parketa in P°]kP.a ,)0 DIATONIČNO H ARI” i0 5' ^ ja, C, F, B s šestim baso* o60g)7 ^ gumbom ugodno prodam- DVA PRAŠIČA, tclk« MLIN za žita na 70 cm, lepo ohranjen, pr0 NOV CIRKULAR, ^ fj no izdelan, ugodno prod 360. VLEČNO KLJUKO za R 5 c __ .AA „ S’ daST*LE4NOSTENO(^p4 > 40 m noodno Drodam- x 2.40 m, ugodno prodam * f/d #| d°*DOBRIM UUDEM^V psičke, starši čistokrvni ° \ (068)76-373. ZAMRZOVALNO "''"jam no, brezhibno, ugodno p »i I inv inf *i i 'k| Pio j Sled (061 ’ 1 Črv; lenj 228 8«, 485 I darr Proi 3 ledi 25-1 S ta 1 U *(' TUpC3\fDX40MHVi>PERNl»' C monitor, prodam za 1 ^ % 5MLIN za žita na 'lck^v * (0 / . scccv, prodam. Roman ^ y Dfiirnina C "Bx 8 Us Proč V dovi »ih, K Po) *5 P Proč I Por 36)” kra! s kliči! V *(( JI ’*n Sl C, v hi S H H 4 iil -v v 'njs k v»ik Si 1(1 in >! $ s? $ H. \ J S L P S t 4 ¥ K 4 & 4 & «jS M' > 4 jft i”«5 * >4' «# *#£ XI U$ Wn?VA fRAŠIČA, težka 100 do 130 kg, TDn Možnost zakola, ra 81-774. 8011 DJE modro frankinjo in žametno KF?£dam- * 67-553- 8014 .^0.,, 0 sedežno garnituro prodam. *l°0o)2i-:-94. 8015 invr,0BLAVA in m°ntaža vSch VT5* saražnih ■ faks: (0MJ8U&"*™ uPrav‘jan^0* C^*73™ZIJCA- Slarcga 10 dni" P0r°7 JUJSKE. domače krmljene, odojke in SviKam®8M96- 8018 I Icb istn c?-i-tcJlco 300 kg- Prodam. Cena za 10MiSrr■* (06O8)75-4O5. 8023 DrnH-, “JH^anih in 10 m3 brezovih drv «-624. 8025 STBm. ’ 8025 !kdilnil r '0 Standard na 6 °Pcracij in n k kiorcnje prodam, ra (068)22-205. »pM«.®00' 1250 PrOdam80^ dr^^jf ^ARKČ0 PEČ in štedilnik knišv^T^3?1' MaJda Lavrič, Sela 15, Do-Mc Toplice. 8037 B8gROZDJE šmarnico prodam, ra 73- ger 'SIALN1 RO ! Pfaff in overlock Sin-485 k°raJnova. ugodno prodam, ra 23-PlmPt° ran ali zve“r 8040 dam *APR1KO, stare 8 tednov, pro-ti?.(^8)31-597- 8041 Ptodam FRIZIJKO, staro 10 dni, mučK.5;878- 8044 tednov (simentalko in sivko), stari 6 25-846 Prodam a,i menjam za kravo. © Za »OVO KAD, 800 1, in ročni mlin “ Sam° ,0 00° SIT' 8050 lam za 1650 DEM. 8053 *g»°-Pr0d 60, r Sava raP'dex R 2, 185 1 mcless prodam. © (068)24-935. SMRPičrvi/ 8060 tKOV pograd prodam. © 26-805. Ugodn!?^jE FRANKINJO pri Črnomlju HKfiSSSJ- * (068)52-462. 8064 l,cistcmXv?.VE S?PE’ 400» 240, 160 in 95 ,C|stem iou in ^•Wl9.,000UnbelOŠS ^oJCE, dolgodlake jazbečarje, i ^'Ulkftr« -'-evzuiaM. jazuctdijc, ziu- lih star« ’ Stare 3 mcsccc» cepljene, odlič-KRnu,'„prodam ® 52-922. 8066 Po)2S,!J?,R DEZIRE za ozimnico prodam * 52-kta kg v Črnomlju. Dostava na dom. vfe.LNO_ KORI10 Kolpa ^ker PR*i?1r(?dam-® «3-734. ou,z Cotbm težke 30 do TO kg ter 110 kg, ^ d 1 I »zv— a 8072 *r°4aERn° STISKALNICO za stiskanje la stiski -do 1001, nov koš, in mehanizem 157 '“"je (špindl) prodam. » (068)67- ktJstcP^PlR za ozimnico, beli in lesene s___kadl prodam. S 22-020. 8086 razno Euskuvico, ckceme in akne ter ^te n Ve s lahko odpravite, če po-VNAajPM(063)763'346- 7716 oh,-7 . oddam Pr°stor, primeren za ^(068^ ^l1 skladišče, različne velikosti. , ^iNn- 7872 % Jer; '8ram na pogrebnih svečnostih. ‘tl.Nov na’ Aškerčeva 8 (Regrške košeni-, HUnSSP' * (068)322-022. 7888 % 'l’ČE,90m2dam vnajem, vsre-n°mlja. ® 51-178 ali 51-210. V pt. 7899 Sni n Brežic oddam v najem po-MWOT v velikosti 150 m2. © ^4. 7912 dam gostilno Cvet v Vrčicah 7966 storitve, manjša Izdelam (068)28-202. 7976 '•«CUn MlJIgOVOUSKC SIOI h Mia Finančne pobote za m; ^iinwSarnost°jnc podjetnike. Izd st,c,jski elaborat, ra (068)28- ' g'i!j A88fVO vzamem otroka, ra (068) f>vSeLvARSTVOSEL,ŠKAR Zastck?] S Opravi- e balkonov, teras, vetrolo 1!?10 osta,a steklaska dela. s. “481. o 8052 ju- ra 8082 službo dobi ,|Pjslcg 7„E^E AGENTE za območje Do-S sti Prodaj° med vikendi iščemo. Za-VV!je^ien^U*at'ven‘ ,nteresenti naj pošljejo V°^0voP,S aa naslov: Eurodomus, d.o.o., J|kOVrv DUIUUUIUU3, U.U.U., > l>0pi!S°rcžjc 30, 66000 Koper. 7129 f Pridn„^* pri kraju, začnimo delati! ,S pr,! • berzaslužek! Pogoj: osebni av-■%4.u? P°P°Wnevi. * (066)272-111, v K0M^3a,i (066)282-687. 7608 ^1ročifr?C,ALNE ZASTOPNIKE za gN^.—olenfckc iščemo. Če imaš ko-v j sP°s°6nosti in prijeten videz, Me hfvJ0dno podjetje nudi možnost do So vOČja z zaslužkom do 300 DEM od'o and'dati, pokličite na ra (066)41 -‘5. ure. 7835 «oVo na naslov: Eurodomus, d.o.o., t>u2irwžic -10*66000 K°Pcr 7836 T V°rU >. ^A v ^csn‘ stroki takoj ali po do-H|jc ?P°slim. Lahko tudi začetnika, ^^tjernej, V (068)42-182. 7859 th l!*N^lr7C J CJ, * /oDV JHjhj S0. staro 25 do 25 let, z delnim & stain Vanja’ 23 de,° v pralnici, mož-5^°Pold ZaP°sd'tve’ zaposlimo, ra 73- 7916 r 1. ^Ta j? dan- ftjjS)' !o^'vah53^A ZAKONCA iščeta pomoč. I(rjfji Af 5^ Mio in stanovanjc ter dobro plači- HsfŽ ^0,rB,?O, D.O.O. zaposli KV monter- ^VlM^kurjav w 324‘355- 7953 :K F CisarnTP dobro P,ačano Pisarniško dc- C‘sam • ODro Plačano pisarniško dc-iSedD Je.v ccntru Novega mesta, Mož-jd K^njirC honorarne zaposlitve. Pogoj: (fk. t^bSl,Vn.°st «(068)321-923. 7954 V'dfl ^a[| n u a*i honorarno zaposlimo kuha- ,i> L^bNo kf ri.C0 ® 323-295. 8004 3 f 3 ^lal1 honorarno zaposlimo nata-k«. JI k.: W 77.S-IO g020 v strežbi. ^i)_ ^ ^ • »icimri til UD 6upW5ll '^e dekle za delo % feo« »Kft QaJo. Primerno za zacciniK (Jjco. pv'| A v Novem mestu zaposli nata Jc izmensko, nedelje pros 8021 nudimo v nada-Primerno za začetnike, ra 8022 A • ikuivui iiivjiu i.apu4ii tiatii j® imensko, nedelje proste, ra AJ?1; 8026 to? in h A v Novem mestu zaposli kuha-Ck,c za strežbo. OD dober. « 22- V ^AJALKO v živilski trgovini zapo v (068)83-010. «nx- 8047 ZAČASNO ali redno zaposlimo dekle za vodenje poslovnih knjig in pisarniških storitev. ® (068)26-374. 8049 1 VI »v v službo išče stanovanja ženitne ponudbe SAMSKI FANT, star 48 let, s službo in hišo, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »JESEN«. 8080 YURENA šola tujih jezikov tel.: 068/341-434 vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje ang., nem., fran., ital. in ruščine. Vpis med 10. in 12. ter 13. in 16. uro. ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: astaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Kvalitetno, poceni in hitro! Se priporočamo! POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel P.E. NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 3>V *} * ' -1 v* ■ <» V*' k « ■■ k DELO in stroje.takoj vzamem na dom. Imam prostor, primeren za deiavnICO, SK»2-dišče ali poslovni prostor. V poštev pride sestava, plastika, papir. © (0608)82-839. 7884 STROJNI TEHNIK z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzdrževanja in tehnološkega vodenja v proizvodnji strojev in naprav išče primerno zaposlitev v okolici Novega mesta. Resne ponudbe pod šifro: »STROJNIK«. 7911 MOŠKI išče kakršnokoli delo, lahko tudi na domu. © (068)27-841. 7930 SPREJMEM DELO na domu (pomoč v gospodinjstvu, varstvo otroka). ® (068)28-736. 7964 r | VVILSON | BELFE BELFE NOBICO URICO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajie ROLERJI vse Številke VVILSON tenis lonarll NINO butik Nakupovalni center VRTNICA CELJE telefon: 063/730-182 (2405), 14. septembra 1995 Č2£> LADA DVOSOBNO STANOVANJE, 58.2 m2, na Smrečnikovi, prodam. ® (0609)62-33-66. 7845 ZAMENJAM najemno garsonjero v 1. nadstropju (balkon, dvigalo, CK) za večje, lahko tudi klasično ogrevano stanovanje v Novem mestu. © 26-341. 7870 DVOSOBNO STANOVANJE, 67 m2, v Novem mestu, prodam. Možnost menjave za manjše stanovanje. © 25-664. 7874 MOŠKI, star 30 let, samski, nekadilec, urejen, išče sobo v Novem mestu ali okolici med delavniki. © (063)853-040, od nedelje dalje. 7890 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 48.60 m2, prodani. © (068)27-722. 7909 V NOVEM MESTU vzamem v najem garsonjero. © 25-594. 7915 GARSONJERO v Novem mestu, s CK, KATV in telefonom, prodam. ® 24-528. 7950 DVEMA ŠTUDENTKAMA v Ljubljani oddam dve ogrevani sobi s souporabo kuhinje in kopalnice. © (061)551-831, od 18. do 19. ure. 7959 ŠTUDENTI, POZOR! Nudim stanovanje v Medvodah. © (068)42-995. 7960 SOBO oddam v najem samski ženski. © 26-092, popoldan. 7963 GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem. © (068)24-802. 8051 D0LAD Minili!* : - mmmm Za upokojence popust 48.000 SIT LADA že za 999.000,00 SIT kredit R+10 ali leasing na 5 let! Nudimo kredite tudi za rabljena vozila. Inf. 068/24-612 BARLOG BARLOG TREBNJE ram iz sro/ega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 v tel. (068) 45-700, fax 45-701 J Kljub vročim dnevom bo zima prav gotovo prišla... EP-COMMERCE, d.o.o., vam pripelje kurilno olje na dom - takrat, ko je za vas najbolj primerno. Ponujamo vam možnost nakupa na več čekov in brezplačen prevoz. Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. št.: (068) 342-531 in 342-532 vsak dan od 7.30 do 15.30. Se priporočamo! GRAMAT GRIL d.o.o. Grosuplje Rožna dolina 9 Viličarje, plinske in drese/, gradbeno dvigalo V = 20 m, roka 15 m, tehnično prevzeto, razne stroje za betonske izdelke, betonske mešalce, vibratorje, skreparje, vijačne kompresorje, gradbena dvigala, kiper prikolico,dvoosno, 10 ton, prodamo po ugodnih cenah. Možnost obročnega odplačevanja. Informacije na tel.: (061) 763-363, (068) 65-682. TELEVIZIJA NOVO MESTO .vas . kanal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE inpa ŠPORTI in po NOVICAH ?TNI PREGLED vsak torek ob 20. uri ECE CELOVEČERNI FILM In ob 21.30 NOVICE vsako nedeljo ob 13. uri --------------osči NACE VAM VOS in ob 16. uri glasbena oddaja PRIJATELJI MED Pfi vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Likvidacijski upravitelj v PIONIR PLI, d.d., Novo mesto objavlja možnost najema prostorov za proizvodnjo (lesarstvo) ali skladiščenja s pripadajočimi poslovnimi prostori, Informacije na tel.: (068) 323-189 (068) 322-143 HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel. (065) 24-621 do 21. ure. AVTOPRODAJA AVTO ESEJEM »^KRŠKO TEL: 0608 22-612 ______ 'krško VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI GLASBENA SOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje naknadni vpis za solopetje. Kandidati se lahko prijavijo v tajništvu glasbene šole do 30.9.1995. Solopetje se kandidat lahko začne učiti po končani mutaciji na podlagi predhodnega sprejemnega preizkusa. TONSON tečaji tujih jezikov • ANGLEŠČINAŽEZA PREDŠOLSKE OTROKE IN ZA OTROKE OD 2. DO 4. RAZREDA. • NEMŠČINA ZA MLADE OD 5. DO 8. RAZREDA. • ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ANG., NEM.. ITAL. IN ŠPAN. JEZIKA ZA ODRASLE. VSI TEČAJI SO NA OŠ GRM! ZA INFORMACIJE IN VPIS POKLIČITE OD 9. DO 15. URE: 85-882. STE SAMI IN RAZOČARANI? Pokličite ženitno posredovalnico METULJ na tel.: (061) 126 35 84,1258-212 int. 361 ali pa nas obiščite na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Posebno vabljena dekleta in žene. Diskretnost je zajamčena. A ELEKTROMEHANIKA TURK prodaja, montaža, servis hladilnih in klima naprav, expres aparatov za kavo ter ostale gostinske opreme Otočec, Nad Krko 18 Spoštovane stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo imeli od petka, 22. 9.1995, novo telefonsko številko. Pokličete nas lahko na tel. 068/75-418. Se priporočamo! • Avtoritarnost in totalitarnost različnih vrst in barv sta povsem nesodobna in človek ju doživlja le kot nasilje in krivico. (Grmič) • Politik nam laže naravnost v obraz, diplomat pa poševno. (Sršen) • Nesmrten lahko postane le tisti, ki je umrl. (Jurič) • Poslanci so na dopustu, ljudje si bodo oddahnili. (Večer) MONTANA d.o.o Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: 9. ure — 16. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3VFIRE, temna stekla, kal UNO 3VRRE, temna stekla, kal UNO i G SV STA.RJ. temna stekla, kal UN01.7DIESa3V T1P01.6 5V, ABS, air bag, sovo, el šibedah, cz, el. slekla T1P01.4 5V. alarm, meglenke, radio, t stekla Tl P01.4.3V, ABS. servo. nastavljiv sedež, el. stekla T1P01.7D5V,alaim TIP019 TD GT 5V, servo, cz, alarm, meglenke, el stekla TEMPRA 1.4, bogata dodatna opf. klima TEMPflA 1.4, centralno zaklepanje, el. stekla TEMPRA 13 DIESEL SX, el. slekla, alarm, servo, meglenke TEMPRA 1.6 SX klima, seivojneglenke, el. stekla, radio TEMPflA 19TDSX, seno. Idima, alarm, meglenke FI0RM0 PANORAMA 1.7 DIESEL 6 sedežev FIAT COUPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema ALFA ROMEO u ALARM, UTA PLATIŠČA LANCIA DEDRA 20 TD, max, oprema, klima, ABS LANCIA DEDRA 20, el. slekla, ceni zakl, seno ABS, klima, metalik LANCIA DEDRA 1 i ABS, seno, klimajneglenke, el. stekla OPEL OMEGA 3000/24V max oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GL SV, eL stekla, cz, air bag, mod. 95, koda OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V. Idima, l stekla, cz, alarm, daljinsko OPEL CORSA12 SWING dvojni air bag, cz, el. stekla, 6 zvočnikov OPEL ASTRA 1,4 GLS, 5V, 82 KM, meglenke, alarm, zaklepanje PEGEUOT 4061,6 metalik, alarm, klima, seno, el. stekla SEAT TOLED01» GLX, seno. cz, el. stekla, klima, alarm, volan in sedež nastavljiv po višini AUD1100 23 E. auL eL šibedah. ABS, seno VOZILA NA ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM. DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB d.d. 93 11.690 94 12.690 94 12990 92 10.990 21.490 93 1Š.5SC 93 18.490 92 15.490 92 17.490 92 17.490 93 16.990 92 17.490 92 17.990 93 19.990 92 12990 94 43.990 91 12990 92 21.990 93 23.490 92 20.990 91 29.990 94 21.990 93 19.990 92 19.990 92 18.490 92 17.990 94 23.990 92 26.900 V skladu z 11. členom odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št 22/80 in 31 /83) in sklepom Občinskega sveta občine Brežice z dne 7. 9.1995 OBČINA BREŽICE RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1995 1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela, na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih. 3. Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejih in drugih posebnih priložnostih kot priznanja za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela. 4. Predloge lahko posredujejo podjetja, politične stranke, družbene organizacije in društva, župan občine, ter posamezniki. 5. Predloge je treba podati vpisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. 6. Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1995 bo ob prazniku občine Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice i* obveščamo, da do konca septembra STE za gotovinska plačila: oipu garaž in programa M0N0 jlpu dimniških plaščev ipu betonskih blokov in vogalnikov , da imamo na zalogi: \4 " cenah • Nikdar se ne smeš ukvarjati z razlogi drugih mnenj, pa tudi ne z ugovori zoper nje, sploh pa ne smeš dopustiti razprave o njih ah jih spravljati v dvom. (Hitler) GA MATERIALA, DO BRIŠKA VAS 45 teL-068 76202,76002, fax: 068 76466 • Oblast je zmeraj prenos neke nadmočne volje na šibkejše. (Hitler) OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, Šegova ul. 114 razpisuje prosta delovna mesta: -1. specialni pedagog - DP ali delavec z drugo pedagoško izobrazbo - za vzgojno delo v domu, za določen čas; - 1. specialni pedagog - DP ali delavec z drugo pedagoško izobrazbo - za vzgojno delo v nočnem času, za določen čas; - 1. računovodski delavec - srednja ekonomska šola - V. stopnja, s polovičnim delovnim časom, za določen čas (do 31.8.1996). Začetek dela: po dogovoru. Poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa. DOLENJSKI LIST [91 f JI ti .m m. IS; el Janez Plaveč 'tr Da si nekdo “zasluži” naziv portret tedna, mora imeti za to vsaj en dober razlog. Janez Plaveč ali Jani, kot ga kličejo doma-či in prijatelji, ga prav gotovo ima, saj je svoj dolgoletni in uspešni študij letos zaključil z doktoratom, ki ga je opravil na Švedskem. Janez je Novomeščan, in sam pravi, da je šele v tujini spoznal, kako rad ima Slovenijo in Dolenjsko. Osnovnošolske klopi je gulil na OS Katja Rupena, po 8. razredu pa se je odločil za gimnazijo. Že takrat je spoznal svojo pravo usmeritev - naravoslovje. Najbolj pa ga je privlačevala kemija. Obiskoval je kemijski krožek in s sošolcem Vladom Jurekovičem sta bila tako zagnana, da sta na gimnaziji ustanovila Klub mladih raziskovalcev. “Delali smo v 4 skupinah, ki so jih vodili mentorji, profesorji z gimnazije, in . bilo je krasno, ” se spominja Ja-' nez. Že takrat so novomeški gimnazijci sodelovali tudi na kemijskih tekmovanjih in Janez je bil v okviru Gibanja znanost mladini leta 1981 udeleženec kemijske olimpiade v Nonvichu v Angliji. Po služenju vojaškega roka v Kranju in Ajdovščini je bila pred njim izbira fakultete - odločil se je za Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, smer ■: kemija in kemijska tehnologija . V3. letniku študija je začel delati na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič pri dr. Jožetu Kobetu. Pri njem je tudi diplomiral s temo sinteza antivirusno aktivnih spo- jin (aciklovir), za kar je bil nagrajen s Krkino nagrado. Ocena njegove diplomske naloge je bila 9,5. Po diplomi je ostal na inf d-, tutu in tri lem '^neje, ravno tako pri dr. Kobetu, magistriral. Za Janeza Plavca je bilo življenjsko usodno leto 1990. Na kongresu v Uppsali na Švedskem ga je opazil tamkajšnji profesor Chattopadhyaya, mu ponudil štipendijo in ga povabil na doktorski študij. “Ravno takrat je vzniknila na inštitutu ideja o N MR -centru, vendar ni bilo ustrezne opreme. Zato sem se odločil za šolanje v Uppsali, v,svetovno znanem kemijskem laboratoriju. Moj sedanji povratek na ljubljanski inštitut pa sovpada z nabavo moderne opreme v Sloveniji, ” razlaga svoje ravnanje Janez. Vsa leta od gimnazije naprej je imel t.i. Titovo štipendijo. Ko je 1991 odšel na Švedsko, pa mu je naše ministrstvo za znanost in tehnologijo doplačevalo razliko. Doktorski študij v Uppsali je Janez označil za zelo uspešnega. Kako tudi ne - v 4 letih in pol je napisal preko 25 publikacij, izbor ten pa je bil doktorsko delo! Jm uri v kol p s ki dolini Brez znanja tujega jezika na Sv ' tujem ne gre. Toda na Švedskem znajo poskrbeti, da se lahko vsak zelo hitro nauči švedščine, le če hoče. Na voljo so brezplačni tečaji švedščine, če si zaposlen, dobiš zastonj knjige, zvezke... In Janez pravi, da je tam veliko tudi “naših " beguncev. “Švedi so prijazni, toda preden te pustijo do sebe, mine kar nekaj časa”, je ugotovil. Sam pa pravi, da mu je pri premagovanju domotožja zelo veliko pomagala slovenska družina Perkman iz Krške vasi, ki že od leta 1965živi na Švedskem. V Uppsali se mu je pridružila tudi njegova žena Brigita in tam se jima je na Vidov dan rodila hčerka Tina - Vida. V kratkem v družini Plaveč ponovno čakajo na veseli dogodek. Morda pa bosta Janez in Brigita skušala doseči “švedsko povprečje družinskih članov” - to so trije otroci. Gotovo bo kakšen med njimi kemik. LIDIJA MURN AGENCIJA POPOLNO ZDRAVJE stu, opravlja pa ga bioenergetik in kiropraktik Vitafij Zakrajevski. Za obisk seje treba predhodno prijaviti po telefonu: (068) 28-250. V agen- agen- ciji nudijo še nego telesa, pripravo zdrave hrane, čiščenje stanovanj, dajanje injekcij in drugih zdravil, nočno čuvanje, zdravljenje z naravnimi metodami, vodenje vaj pozitivnega mišljenja, meditacije, svetovanje za zdravljenje s hrano in postom, nasvete o naravni kozme- tiki, fotografiranje avre, posredovanje življenjskih partnerjev itd. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Asfalta še po 20 letih ni ■ Liguster prerastel pločnik - Učitelji nimajo toliko počitnic -če nočejo načeti salame...- Kdo skrbi za varnost kolesarjev - Natakarice naj se pazijo Da se človek rodi samo enkrat, je trdil bralec, ki je začel četrtkove klice. Za kaj je šlo? Za Jakoba Aljaža in letnico njegovega rojstva. Tista, ki smo jo navedli v našem časopisu, se razlikuje od letnice v leksikonu CZ. Medtem ko so preiskovalci brskali po leksikonih in arhivih, so se vrstili naslednji klici. V arhiv črnomaljske knjižnice bo po našem nasvetu pogledala tudi gospa Planinčeva iz Svibnika pri Črnomlju. Poiskala bo članek v Dolenjskem listu iz leta 1976, v katerem je pisalo, koliko kvadratnih metrov asfalta so položili na obvoz v Svibniku ob rojstnem dnevu Jugoslavije, v resnici namreč še danes ni asfalta. O tem, zakaj starši v krški občini plačujejo malo šolo, in če jo res, kot je povedal bralec jože z Rake, se bomo razpisali prihodnjič na 7. strani našega časopisa. Kar takoj pa se nam je zapisala pohvala iz ust Ivana iz Vinice. Ko mu je crknil konjiček malo pod Prepihom (na Gorjancih), je ustavil možakar, pogledal juga in v 10 minutah so bili njegovi fantje, Krevsovi avtomehaniki,'že na delu. Krajanka iz KS Ločna-Mačko-vec si želi, da bi se tako hitro lotili dela tudi nekateri drugi mojstri. Halo, tukaj DOLENJSKI USTI Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek rz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Vsaj tisti, ki bi malo obsekali preveč razrastli liguster ob Cesti talcev. Ista gospa tudi opozarja mlade kolesarje, naj uporabljajo zvonce, Včasih je za jezo dovolj ena beseda. Mirko Čadonič iz Črnomlja trdi:”Ni res, da je šolski koledar učencem podaril tri dni več počitnic. Le en dan so bili več doma, soboto in nedeljo pa so imeli prosto kot vsi ostali ljudje!” Učitelji imajo zaradi počitnic med šolskim letom prosta ie dva dni več kot ostali delavci, zares imajo le zimske počitnice, si pa zato dopusta ne morejo vzeti, kadar si ga želijo. Ani P. iz Novega mesta ne gre v glavo, da nameravajo graditi bencinsko črpalko v Bučni vasi, čeprav je mesto obrtno cono zgradilo drugje. Čudi jo tudi, da v tej isti vasi dopuščajo razne dejavnosti, npr. vulkanizerstvo, čeprav ni urejena kanalizacija. Prodajne politike Dolenjkinega nakupovalnega centra na Drski nikakor ne razumne Barbara iz Novega mesta. Njej in njenemu možu se je že večkrat zgodilo, da ni mogla dobiti nenačete izbrane salame. “Če imajo načeto npr. pariško salamo Kraljevih mesnin, ne morem dobiti pariške Kmetijske zadruge Krka,” je pojasnila. Po besedah poslovodkinje Marjete Bojane je možno, da trgovka ni želela načeti salame, če je šlo za manjši nakup (5 dag), saj je po tej salami malo povpraševanja, medtem ko pri vsakem večjem nakupu (15,20 dag) do tega ne bi smelo priti. ' Odkrili smo, da Ana iz Gradca v Beli krajini bolj poredko stopa j prehodu za pešce njed trgovino avtobusno postajo. Klicala je nan. reč, da bi posredovali in dosegli, da tam (in enako tudi v Podzemlju) končno narišejo zebro in zaščitijo otroke, ki skačejo čez cesto. otroka v klub, pričakujejo, da je poskrbljeno za varnost,” je še dejala. Nalogo smo zaupali našim sodelavcem, inšpektorjem dela pa bi morali naložiti naslednjo nalogo, če bi imeli za to pristojnosti. Majda iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu namreč opozarja mlada dekleta, ki prevzemajo delo na črno kot natakarice, naj pazijo, za koga in pod kakšnimi pogoji delajo. Njena hčerka ima slabe izkušnje z lokalom Luna. B. D G i po i in Lučko Glavač iz Novega mesta zanima, kdo skrbi za varnost kolesarjev kluba Krka, ki se vozijo v skupinah po cesti, in to mladi od 10 do 12 let kar sami, včasih kot telički. “Verjetno starši, ki dajo HENČKOVIH 30 LET NOVO MESTO - Henčkov narodnozabavni ansambel praznuje letos 30-letnico. (O jubileju lahko podrobneje preberete v današnji Prilogi.) Osrednja prireditev bo koncert, ki se bo začel v petek, 22. septembra, ob 20. uri v novomeški Športni dvorani. Istega dne ob 17. uri bo javna viya. Na prireditvi in v oddaji bo Henčkov ansambel predstavil svojo nadvse uspešno pot. Že pred petimi leti je ansambel prodal milijonti izvod plošč. Za jubilejni koncert je skupaj z avtorjem besedila Slavkom Podbojem in sinom Tomažem pripravil dve novi skladbi: Henčkovib 30 in Oštirjeva hči. Na jubilejnem koncertu bodo zapeli tudi nekdanji Člani tega ansambla, poleg njih pa še Tone Kozlevčar in Dolenjski oktet, nastopili pa bodo tudi humoristi: Zlatko Šugman-Erukelj, Marjan Roblek-Ma-tevž in Toni Gašperič. Prireditev bo v celoti posnela ekipa Televizije Slovenija, podprli pa so jo številni pokrovitelji, med katerimi je tudi Dolenjski list; generalno pokroviteljstvo so prevzela Krkina Zdravilišča. Na koncu zapišimo še to, da bo Henčkov ansambel v Športni dvorani igral v živo do jutranjih ur. Neurje sprožilo plazove, odnašalo ceste, valilo večtonske skale- luSIpaio s peskom, kamenjem in zemljo - Uničena elektrarna in ržobogojnica - Ljudje jokali S KOLESOM NA PRELAZU -Tone Selan iz Potoka blizu Fare v kočevski občini se je letos poleti s kolesom povzpel na Col de la Bonette v Franciji, najvišji alpski gorski prelaz v Evropi. Od kraja Jausiers je v slabih 25 km prikolesaril po strmi cesti na višino 2.802 m, nato se je po stezi povzpel do višine 2.862 m. Sledil je spust v smeri Nice do Isole. To pot je opravil s kolesom, drugače pa si je Tone pomagal z avtom, pa tudi sovoznik tam ni manjkal. “Bilo je lepo doživetje, čeprav je bila pot naporna. Najbrž je ravno v tem ključ do sreče: več ko v projekt vložiš truda, večje je zadovoljstvo, ” pravi Tone, potem ko v nogah več ne čuti alpskih strmin. (Foto: F. V) KOČEVJF OSILNICA - V noči od 3. na 4. september je, kot smo na kratko že poročali, območje občine Osilnica in obkolpski del občine Kočevje od Srobotnika do Dola in Kočevske Reke po večdnevnem deževju zajelo še neurje. Ljudje pravijo, da se je utrgal oblak. Vse to je povzročilo drsenje zemlje s pobočij nad Kolpo in s tem zasipanje cest, njihovo izpodjeda-nje, zamašitev odtokov, nanašanje proda in kamenja na polja in druge kmetijske površine, vdiranje vode v kleti in stanovanja in še druga razdejanja. Glavne škode pa ni povzročila narastla Kolpa, ampak predvsem njeni pritoki in hudourniki. Škodo v obeh občinah še ocenjujejo. Po prvih ocenah je je v kočevski občini za okoli 100 mili- jonov tolarjev. KOČEVJE - Po dosedanjih ugotovitvah je močno poškodovana cesta Kočevska Reka - Borovec -Briga - magistralka M6, na kateri je odneslo bankine, dele vozišča, na cesto naneslo plazove. Zato je bila cesta zaprta za promet. Zaradi istih vzrokov je zaprta tudi cesta od magistralke preko vseh treh Potokov do Žage in še cesta od Kostela do Žage, medtem ko je obkolpska cesta spet prevozna. Uničena je tudi cesta Suhor - Podstene. Po dosedanjih ocenah je največ škode na uničeni mali elektrarni in njeni okolici v vasici Dolenji Potok in na cesti pri Borovcu. Uničena je tudi ribogojnica v Gorenjem Potoku. Še vedno pa za kočevsko občino ni ugotovljena škoda na kmetijskih površinah, vodovodnih sistemih itd. OSILNICA - Škoda v najmanjši slovenski občini je z ozirom na njeno površino in število prebivalcev gotovo največja. Doslej je ocenjena na kmetijskih površinah in znaša okoli 15 milijonov tolarjev. Hudo je poškodovanih 12 km lokalnih cest, najbolj tista proti Čačiču. Na regionalno cesto pa je 16 hudournikov naneslo velike plazove kamenja, zemlje in drugega materiala. Voda je z blatom zalila tudi Osilnico, odnašala zemljo, razkrila in poško- dovala vodovodne cevi in drogove in poštne napeljave. ie- vHirala v hiše tudi v drugih vase**- je vdirala v hiše tudi v drugi • ZDENKO GAŠPARAC s Sel, nova hiša: “Nujno je P»,rtb"" uredili kanalizacijo. V našem naselju je voda tekla ku Pj cesti in spodjedla rob ceste. Podvrhu je odtrgalo 15 “ ^ Magistralno cesto je MSU 0 , ,a krajih. Pri osilniškem v®“ ^ zbiralniku je odneslo okol« „ j drsi hrib kubikov zemlje. V OsilnicL«^ ^ zadaj za banko in je vp----rik- še bo ustavil. V gostilno na tovcu je vdrla voda™ Ljudje so reševali, kolikor so mofr Pa tudi jokali. j pRlM1 NOVO MESTO - Agencija Popolno zdravje organizira zdravljenje obolele hrbtenice, sklepov, mišic in drugih podobnih bolezni. Zdravljenje poteka na sedežu agencije na Koštialovi lOa v Novem me- (5* KRKK ZDRAVILIŠČk HOTELI OTOPET Plesno zabaviščna restavracija za izbran okus in navade Petek, 15. 9.1995j od 20.00 ure dalje ansambel NOČNA IZMENA, z gostjo večera Ireno Vrčkovnik. Sobota, 16. 9. 1995, od 20.00 ure dalje ansambel NOČNA IZMENA. Vstopnine ni! Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT. Vabljeni na zabavne Hit-ove večere in v Casino Otočec. ZASUTA CESTA - Na fotografiji je regionalna cesta prt Starih rra^ Petra Okorn odličen iocke) Zmagala kar trikrat - TH zmage še na Hrvaško, p° eo» omagala tun n iKiiii - in zmage se na m - v Drago, Grosuplje in Kočevje - Tudi Gary ChafltU^. KOČEVJE - Sobotnih konjeniških dirk na Mlaki pri Kočevju so se udeležili konji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Med jockeyi pa je bil tudi znani angleški Gary Chandler. Prireditev je kljub kratkotrajnemu nalivu izredno uspela. Najprej so se na 1.100 m dolgi progi pomerili kmečki delovni konji. Zmagala je Gora (lastnik Matija Maršanič z Reke), 2. Sisa (lastnik Petrič iz Velikih Lašč, jockey Klavdija Tomšič), 3. Nagelj (M-KG Kočevje, jockey Radomir Dražetič) itd. Uidi v dirki polnokrvnih arabskih konj je odšla zmaga na Reko. 1. Mirjan e! Hafi (lastnica M. Maršanič z Reke, yockey V. Maršanič)./-IMarietka Padar iz DobrepolJ. 1*7^ (Marjetka Padar iz Dobrepuy. j ^ M.Padar), 3. Hadmani (lastnic^j, Babič.Kočevje, jockey Pet^ ^ Drage), 4. Gazal XLI1-1 Šebalj iz Kutine, jockey Gary der). kupi»' Največ konj je startalo • £l« športnih konj toplokrvni ^ skupina A in sicer 9. Zm&E iajC?' rekoč domačinka Princeza, c 2 _____________ • nra^t hala lastnica Petra Okorn Kiralfi (lastnik Tbni Zevnik a ^ £ ga Savi), 3. Jenny (Iztok domelj) 5 Mary Ltm(Fr' SeJ]V£jet Urška Okorn iz Drage) -■ ; (Zevnik s Čateža ob Savi) i v* Športni konji toplokrvnih Pflf0. skupina B: 1. Vilma (Klanci^ )3, suplja) 2. Asa (Padar, DobreP® . • Dirke so bile kakovostne. 1»^ privabile veliko ljudi- Lj |rt4 nosi so prireditelji že jjir** zapored napovedali za uvo galop romskih konj. ^ je galop romsKin »•»■o- - . startu pojavila It dva kohl* pa je ta dirka celo od p j 4 pa je ta dirka ceiu j pravi, da seje « razbl««' |. Romih kol ljubiteljih konj nih jezdecih? Mara (Tbmšič iz Velikih (Jeršin, KK Hoijulkak5-\kfP MORIS PREMAGAL NATO - Petčlanska ekipa brigade Moris iz Kočevske Reke, ki je zastopala Slovenijo na velikem mednarodnem tekmovanju v vojaških spretnostih IMC (International minutemann competition) 8. in 9. septembra v Garmisch-Partenkirchnu, je v absolutni konkurenci prepričljivo zmagala. Igre organizira že 17 let NATO pakt oz. ameriška vojska, na letošnjih pa je sodelovalo 46 ekip držav članic tega pakta iz Evrope in Amerike. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Poljske, na tretje pa Belgijci V posameznih disciplinah je slovenska ekipa osvojila dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti, kar je rekorden dosežek vseh dosedanjih 17 tekmovanj. V slovenski ekipi so bili člani Morisa iz Kočevske Reke Cvetko Zorko, Dušan Križman, Bojan Bartol in Leon Mihelič (vsi iz Kočevja) ter Janez Mrkun iz Ljubljane. Lašče), 7 Astra (Lusm. K1 Tara (Okoren, Rašica) O4 Polnokrvni ga!oper)1- '•oCkcyF\j Gary Chandler). ..inpcrj' Polnokrvni angjeaT ptffi fSKTSTiS-JM* Cadik Vidmar, Vascjc)- j PK' 1 oMi strani Gerjanenr ____ANEkdoTE iN pRiqodE ZApisAl Jože DuIar Nobenih bogov! Po zadnji vojni so na novomeškem Glavnem trgu po načrtu domačina arhitekta Marjana Mušiča postavili Kettejev vodnjak. Sredi vodnjaka je steber, na njem pa naj bi stal kip oziroma boginja Svobode. Plastiko je že izdelal kipar Zdenko Kalin, vendar je niso nikoli postavili tjakaj. To je prepreči! ugleden novomeški izvršnik, ki je dejal: “Dokler bomo mi imeli besedo, ne bo na novomeškem trgu nobenih bogov!” Tako je vrh Kettejevega vodnjaka ostal brez zaključka. Pač pa je potem v Ljubljani kip Svobode kupil visok partijski funkcionar. Za nos so ga vlekli Po zadnji vojni je bil v Metliki predvolilni sestanek, na katerega je prišel tudi poslanski kandidat dr. Joža Vilfan. Sredi njegovega govora pa je Polde Knafelj vstal in pogumno zavpil: Malo radi, puno kradi, pa češ dugo bit na vladi! Seveda so ga navzoči hitro utišali. Ko je pri večerji Vilfan mimogrede vprašal, kdo je ta, nekoliko krtvonosi nezadovoljnež, je predsednik občine (župan) pojasnil: “Domačin je! Polde Knafelj, ki si marsikaj in marsikoga privošči. Nos pa ima tak, tako vsaj sam trdi, ker so ga že v stari Jugoslaviji vsi politiki vlekli za nos. ” V ZbraMlojan^ Predlog ki*1* Žena je možu & ua: odpravljal na ribolov’' jo 1 “Dragi mozek, čem, ampak seprejodp Pa zanesljivo do takra^ilcupil fi odprte trgovine, da . saj P’ konzervi sardin za n^1 veš, da imaš po nb°loV ribe. ” Razlog , fr rvff* •SSS2&&&& ribe previdno snamf ^ previdno vrže nazaj , - r čet je se sprehajalcu ' nazaj v reko, ker i Zjo %ii ods tCE % 'Peti Nn, PMlo jjhie, bin r V Na »ejšf iaje! K Nd; V ■ K l!