Pt pošti prejeman: za ••lo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — , ietrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ - „ četrt , , 6 mesec , 1 „ 70 , 7.a pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 227. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pi^ma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-fciških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v četrtek 4. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Cesar Franc Jožef I. v Gorici (Konec.)* V cerkvi sv. Ignacija je bil za cesarja prirejen, in sicer na evangeljski strani pred oltarjem, poseben baldahin. Cesar je mej zahvalno pesmijo in blagoslovom ves čas klečal. Po cerkveni svečanosti je cesar pregledoval na Travniku vojaštvo in veteranska društva, na kar je bil običajni defile. Cesar se je pohvalno izrazil o čvrstem nastopu vojaštva, zlasti naših domobrancev. Tudi o veteranih se je izrazil laskavo proti načelniku g. Jaco b i - j u. Koj za tem se je podal cesar pes v svojo rezidenco v palači okrajnega glavarstva, v tistem hipu se je prikazala na pročelju palače cesarska zastava in so zagrmeli topovi z grada. Temu je sledil vrhunec slavnosti, namreč poklonitev deželnih stanov. Ko se je cesar podal v svoje prostore, ki so se z velikim sijajem nalašč priredili zanj, so se na vrtni estradi na desni strani glavarstvenega poslopja jeli zbirati deželni stanovi okoli šotora, v katerem je bil cesarjev prestol. Ondi je nasproti šotora stopil deželni glavar vikz Pajer z namestnikom dr. Ant. Gregorčičem. Potem knezonadškof kardinal dr. Miss i a, ki se je kakor člen deželn. zbora tudi udeležil svečanega trenotka. Dalje so bili poslanci: Abram, Grča, Gabršček, Tuma, Muha, Roje, Panigai, Valentin is itd., obdani v polkrogu po 140 županih iz 13 sodnih okrajev. Nato je prišel cesar iz svojih prosto rov. Deželni glavar Pajer je stopil pred ce sarja ter mu v nemškem, precej dolgem govoru opisal zgodovinski pomen te slavnosti, spominjajoč nevarnosti, v kateri je bila pokrajina pred poželjivostjo Benečanov, dokler ni prišla v mečno varstvo habsburške dinastije. Zlasti je povdarjal zadnjo polovico tega stoletja, ko se je Avstrija in ž njo tudi Goriška povzdignila kulturno. Zahvaljeval je cesarja za milost, ki jo je izkazal s svojim obiskom Goriški na tej tako pomembni slavnosti, in izrekel željo, naj bi Vaevečni še dolgo ohranil cesarjevo drago * Za včerajšnji list prepozno prejeli. življenje v varstvo Avstrije in njenim narodom. Natoje omenil svetinje, katera predstavlja na eni strani zvesto sliko Nj. Veličanstva, a na drugi podobi cesarja Maksimilijana I. in zadnjega grofa goriškega, Leonliarda V., in katera svetinja naj bode skromen spomin na važen zgodovinski trenotek. Glavar je sklenil s trikratnim živio na cesarja, na kar je izročil dr. Gregorčič cesarju svetinjo, v srebrni kapsuli na krasni baržunasti blazinici. Pri tej priči so zapeli zvonovi v stolpih cerkve sv. Ignacija, na gradu so zagrmeli topovi in godba je zaavi-rala himno, a na Travniku zbrana množica je klicala urnebesni živio in evviva. Cesar se je na to prisrčno zahvalil na izkazani zvestobi in udanosti goriškega prebivalstva in izrekel nado, da mu baš ta dokaz zvestobe da zagotovilo, da mišljenje cesarju in državi udanega današnjega naroda goriškega preide tudi na pozne potomce in da ostane vez, ki združuje kneza in narod, z božjo pomočjo tudi za na daljne čase n e ra z d r už 1 j iva Po tej dokončani svečanosti se je cesar še obrnil z nagovori na kardinala in deželnega glavarja Pajerja, kateri je cesarju predstavil še posamezne člene deželnega zbora in odbora ter župane. Posebno je odlikoval cesar z nagovorom dr. Gregorčiča, kateremu je rekel: »Midva se poznava že z Dunaja« Na to se je cesar podal v svoje prostore in dvanajsta ura se je približala. Opo-ludne je menjavala pred vojašnico vojaška straža in pri tej priliki je igrala vojaška godba več komadov in naposled cesarsko himno. Ko pa so pri tej priliki zadoneli glasovi ljudske himne, je na tisoče na Travniku navzočega slovenskega ljudstva začelo peti z godbo vred cesarsko pesem. To je bil tako gir.ljiv in v srce segajoč trenotek, da se ne da opisati, a si ga človek ne izbriše iz spomina vse svoje življenje. Cesar je to veliko pesem avstrijske zvestobe Slovencev poslušal z okna svoje dvorane, a se zadovoljno izrazil o goriških Slovencih. Popoludne se je pripeljal v ces. dvor Nj. ennnenca kardinal Missia, na kar se je pričelo predstavljanje najprej duhovščine s kardinalom na čelu, a potem vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Po predstavi se je cesar odpeljal na stolni trg k odkritju spominske plošče, ki je vzidana v steno deželnozborske palače. Tu ga je pričakovalo z deželnim glavarjem in deželnim odborom ter župani mnogo občinstva. Po nagovoru glavarjevem je padla zavesa in občinstvo je veselo vzkliknilo: slava cesarju! Od tu se je podal cesar na bližnji Stari trg na sadno razstavo, ki je jako ukusno prirejena in ki kaže kmetijsko važnost dežele. Cesar se je prav laskavo izrazil o razstavi in nagovoril neke razstavljavce in se posebno zanimal za one ženske, ki so proizvajale na razstavi lupljenje češpelj za su šenje na solncu, kar je važna točka kmetijstva na Goriškem. Od tu se je peljal cesar ogledat mestno hiralnico, potem brambovsko in topničarsko vojašnico, kjer mu je vojaštvo defilovalo. Tako je bil dovršen vzpored do večera, ko se jo ob 6. uri pričel dvorni obed, katerega so se razun kardinala udeležili štirje slov. poslanci. Ko se je mračilo, so se začele razsvetljevati hiše in v nekaterih minutah je žarelo vse mesto v čarobni razsvitljavi, ki se je zlasti odlikovala po značilnih transparentih s slikami cesarjevimi in števil. 1500—1900 Na velikem trgu, Travniku, se je mej tem nabralo toliko ljudstva, da je na mnogih krajih nastala uprav življenju nevarna gneča. Godbe so igrale in ljudstvo je tekmovalo z živio in eviva klici. Pri tej priliki se je tudi opazilo, kako hočejo prekričati Slovence Ita lijani, ki so na več krajih Travnika imeli celo najete kričače. A Slovenci so bili navzoči v takem številu, da je pred njihovimi »živio« često se izgubil laški »evviva«. Ob 8 uri je pričela bakljada. Brez konca je trajal nastop nosilcev bakelj in lampijonov mej igranjem raznih godb. Cesar se je v tem prikazal na balkonu in ogledoval ondi kake četrt uro živahno sliko, potem se je umaknil in ljudstvo se je razšlo, a da poraja še vso noč, razveseljujoč se na razne načine. | LISTEK. Nikola - Šubič - Zrinjski. Glasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah) napisal Hugo Badalič, uglasbil Iv. pl. Zaje. V torek večer, 2. t. m., je bilo naše gledališče napolnjeno do poslednjega mesta. Vzrok temu je bil imeniten gost iz bratske nam Hrvatske, ki se nam je že daljši čas napovedal, pa je še le sedaj dospel k nam Kdo pa je ta gost? Je-li sloveča igralka igralec ali pa morda znamenita pevka ali pevec? Ne! _ Hrvatski junak Nikola Šubič-Znnjski nas je obiskal in sicer v pesniški opravi nedavno umrlega hrvatskega pesnika H. Badaliča, ki je napisal po Th. Kornerjevi drami »Nicolaus Zriny« operni libreto, katerega je uglasbil Iv. pl. Zaje. Opera Nikola-^ubic-Zrinjski je bila zložena že leta 1876 'n se je ravno v taistem letu v jeseni tudi v prvič predstavljala v zagrebškem deželnem gledališču. Priljubila se je hrvatskemu občinstvu tako, da je ostala od tedaj stalno v repertoiru zagrebškega gledališča. Tudi našemu občinstvu je Po imenu dobro znana, Kakor tudi po posameznih odlomkih iz nje kakor n. pr. po zboru »U boj, u boj«, katerega prepevajo skoraj vsa naša pevska društva. Ni torej čudo, da so je naše občinstvo zanimalo v takej meri, seznaniti se z opero bratskega nam naroda, da je pri prvi predstavi napolnilo popolnoma vse prostore. Naj tu v kratkem navedemo vsebino te glasbene tragedije, ki obsega tri dejanja razdeljena v 8 slik. Prvo dejanje ima tri slike. Prva slika nam kaže sultana Sulej-mana ž njegovim zdravnikom Levijem v Belgradu. Ta odgovori na Sulejmanovo vprašanje, kako dolgo moro še živeti, da lahko živi še 10 let, ako živi redno in mirno. A o takem nedelavnem življenju noče sultan mč slišati, on hrepeni po slavi in zato si hoče zmagonosno privojskovati Dunaj, Če tudi živi le šo eno leto. Zato pokliče velikega vezirja Mehmeda Sokoloviča in druge vojskovodje, da jim naznani svoj sklep. A ti ga svarijo rekoč mu, da med potjo na Dunaj stoji v južni Ogerski trdnjava Siget, katero brani hrvatski junak Šubič - Zrinjski, katerega premagati se mu ne bo posrečilo. Druga slika vrši se v Sigetu. Jelena, hči Zrinjskega, se poslavlja z mladim hrvatskim junakom Juraničem, kateri ji razkriva svojo Drugi dan v nedeljo se je podal cesar že zarana v Šentpeter na gomilo svojega odgojitelja grofa Coroninija, očeta bivšega dež. glavarja goriškega grofa Franca Coroninija. Tu je bil cesar pri sv. maši, katero je daroval kardinal Missia ob asistenci domačega župnika in še jednega duhovnika. Po sv. maši je molil cesar na grobu Coro-ninijevem, na kar mu je kardinal dal blagoslovljeno vodo, da poškropi ž njo grob svojega odgojitelja. Pri tej priči je poljubil cesar kardinalu roko. Po predstavi šolske mladine, ki je zapela cesarsko pesem pod vodstvom učitelja Lavrenčiča, Be je odpeljal cesar od tu v Gorico na Koren k otvoritvi deželnega muzeja v palači grofa Attemsa. Tu je bila zopet zbrana vsa vojaška in civilna elita, dvorni dostojanstveniki, predstojniki vojaštva in uradov. Cesarja je vodil v palači glavar P a j e r, pozneje pa glav. nam. dr. Grego r č i č in prošt Jordan. Cesar se je vrlo zanimal za muzej in večkrat povpraševal ravnatelja M a t e v c a po tem in onem ter se pohvalno izrazil o raznih zbirkah. Od tu se je viharno pozdravljen podal cesar v vojaško bolnico in se skrbno dal poučiti o razmerah bolnišnice ter si ogledal priprave rudečega križa. Na povratku je bil monarh povsodi navdušeno pozdravljan, kar je naredilo nanj jako dober utis. Ob 10. uri dopoludne so se potem pričele splošne avdijence. Deželni odbor je poklonil vladarju z deželnim grbom okrašeno kaseto s 100 najzanimivejših fotografij cele grofije Goriške in Gradiške. Tudi mnogo drugih dokazov udanosti je bilo pri tej priliki izročenih cesarju. Ob l1/, uri je bil dvorni obed, katerega se je udeležil od Slovencev dež. glavarja namestnik dr. G r e g o r č i č, potem poslanci Bcrbuč, Grča, K 1 a n č i č, Lapanja in dr. T u m a. Po obedu se je cesar obrnil k dr. Gregorčiču in govoril tudi s poslanci Berbučem, Klančičem, Grčo in Lapanjo. Ob 3'/t uri je stopil cesar v voz, da se odpelje proti kolodvoru. In kakor je bil impo-zanten sprejem od strani občinstva, tako impozantno je bilo tudi slovo. Po vseh cestah, koder se je peljal cesar, stalo je vse ljubezen, ko ga kliče službena dolžnost, da odhaja od nje. Eva, mati Jelenina, jo tolaži rekoč, da ga kliče služba, a Jelena ji odgovarja : »Težka je ta služba, na nas ide Turčin klet!« Zrinjski, ki med tem prihaja, pritrdi Jeleni, da gre resnično Sulejman sam proti Sigetu. A tudi Juranič se povrne z enako vestjo, pri tej priliki pa prosi Zrinjskega za roko Jelene, katero mu ta obljubi, ako si jo zasluži s svojim junaštvom. — V tretji sliki, ki nam predstavlja dvor v Sigetu, slavijo hrvatski vojskovodje zmago nad Turki ter prisegajo braniti Siget do poslednje kaplje svoje krvi. S tem zakonča prvo dejanje. Drugo dejanje (četrta slika) nam kaže turški tabor pred Sigetom, kjer vlada veselo življenje s petjem, godbo in plesom. Suktan pošlje Zrinjskemu svojega odposlanca, kateri naj pri njem izposluje, da se mu uda, ker s tako malo četo ne more braniti Sigeta. Zato ga hoče s tem nagraditi, da ga naredi za kralja Hrvatske. — V peti sliki, v veliki dvorani v Sigetu sklene Zrinjski s svojimi vojskovodji, da zažge novo mesto, ker ga ni mogoče braniti proti turškemu navalu, in da se vsi umaknejo nazaj v staro mesto. Med tem vstopi Mehmed in skuša pridobiti Zrinjskega za sultanov predlog z obljubami in grožnjami. Vsi mu pa na to odgovorijo s prisego, da hočejo braniti Siget do zadnje kaplje svojo krvi. Zrinjski je rekel Mehmedu, da naj gre ter pove Sulejmanu, kar je ravnokar videl in slišal v gradu. Tretje dejanje začenja s šesto sliko. Ta nam kaže šotor, v katerem sloni na svojem počivališču Sulejman jako bolan. Ob kraju njega stojita Mehmed in Levi. Vest, da jo uplenjene že pol Ogerske, ne zanima Su-lejmana toliko, kakor le to, da premaga Siget. Lo še ta želja, za katere uresničenje ponuja krono egiptske dežele, ga drži pokonci, prej nc more umreti, dokler se mu ta ne izpolni. Zato moli: »Alah, daj mi Sigtt streti«. Med tem pa prihaja Ali Tortuk, ki naznanja, da je bil najiad na Siget odbit in da beže turško čete. Sultan se ob tej vesti zgrudi mrtev na tla, a Mehmed so triumfa-jočim glasom proglaša za poveljnika, ki gre zdaj sam na Siget. Sedma slika nam kaže podzemeljske prostore v Sigetu, kamor je odvedla zavoljo večje varnosti Jelcno njena mati, tolažeč jo, da bo kmalu bolje. Jelena utrujena zaspi. trdo ljudstva, špalir pa so delala diuštva, šolska mladina, zastopi itd. ki so cesarja viharno pozdravljali. Na kolodvoru se je cesarju zahvalil drž. glavar Pajer na izkazani milosti obiska ter ga zagotovil, da ostanejo Goričanom ti tre-notki neizbrisni za vee čase Cesar je odgovoril v jako pomenljivih besedah talio-le: »Zahvaljujem se Vam na zares lepem sprejemu ter jemljem sabo najboljše spomine. Želim samo, da bi vedno tako ostalo. Deželnemu zboru želim, da bi vedno blagonosno deloval za koristi dežele tako, kakor je to storil v minulem zasedanju«. Na to je stisnil mnogim dostojanstvenikom roko ter se od njih poslovil. Naposled se je še prijazno smehljajoč obrnil na one štiri črno oblečene bicikliste, ki so na lepo s cvetjem okrašenih kolesih spremljali cesarja na vseh potih in se jim zahvalil z opazko, da je bilo v Gorici — »venderle prav lepo . . . .a Na peronu se je cesar hitro podal v svoj voz ter pri oknu še jedenkrat pozdravil navzoče, potem pa je izginil dvorni vlak v daljavi. * * * ln tako so minuli ti znameniti slavnostni hipi, ki so pustili v srcih toliko prijetnih, a tudi neprijetnih čustev. Prijetnih, ker smo se prepričali, da je vladar enako naklonjen goriškemu prebivalstvu kakor vedno, — a neprijetnih prvič radi tega, da se je baš Gorica morala obdati z jeklenim obročem nad vse strogih varnostnih naredeb, in pa radi zlohotnega zapostavljanja našega naroda. Na koliko načinov so se italijanski mogotci trudili, da bi državi zares zvestemu ljudstvu kar največ ogrenili slavnosti, da, ako bi šlo, mu celo prepovedali udeležiti se jih, da bi toliko lože lagali, daje Goriška italijanska pokrajina. Policija se je vedla tako pretirano strogo — na čegav migljaj, si je lahko misliti, — da se je celo namestnik Goess ne-voljno izrazil o tem, da ne pustijo naroda v mesto. Višek lahonske nesramnosti pa je bil ta, da so zavračali slovenske občine , ki so se hotele udeležiti slavnosti z deželno trobojnico, sami pa so na zlodejski način in perlilno hudomušno kazali svojo trobojnico Tako so namreč znali na mnogih okraskih spraviti v dotiko belo - zeleno - rudečo barvo, v večer razsvetljave pa je žarel vodnjak na Travniku v belo - rudeče zelenih barvah prav pred očmi cesarjevimi. Vkljub temu pa je privrel naš narod v preogromni večini v Gorico in četudi brez trobojnice, pokazal ie vladarju s svojimi g r o m o v i t i m i »Z i v i o - « k 1 i c i, kdo je tu v večini, čegava je dežela in kdo je cesarju najzvesteji. Italijani so se pač pojavili v svoji mačji kljubovalnosti, a Slovenci smo pokazali, da bi bile te slavnosti še vse krasnejše in ra-dostnejše, ako bi jih bili nemoteno slavili — samo Slovenci! K sklepu si ne morem tudi kaj, da bi ne povedal dveh treh na naslov »Soče«. Ta V sanjah pa vidi sebe na izprehodu z Ju-raničem med vilami, katere novozaročenca prijazno pozdravljajo in jima izražajo svoja voščila. Ko pa se Jelena prebudi, vidi, da je bilo vse to le san. Nato pride Juranič k njej in jo pozove, da gre ž njim k očetu. Ta pa ga prosi, da naj jo prebode, da umre od njegove roke, ker noče, da bi osramotil Turčin njeno ime. S krvavečim srcem in po dolgem dušnem boju spolnil je Juranič njeno željo ter ji zadal smrtno rano. Jelena umre v njegovih rokah blaženo rekoč: »Hvala dragi, ti smrču život daruješ«. Aonvzdihne: »Ah blago tebi, dušo čista, tvoj je svietli raj!« — V poslednji (8) sliki prihaja Zrinjski v slavnostni obleki s svojo soprogo Evo, katera hoče zajedno ž njim junaško umreti in vreči gorečo bakljo v smodnikovo shrambo, da tako vse poleti v zrak. Med tem se vrne Juranič, kateri jima naznani smrt Jelene. In sedaj nastopijo vsi hrvatski junaki. Zrinjski da Juraniču zastavo v roke. bliši se vrišč turške vojske in glas turških tromb. Med petjem »U boj, u boj«, se podajo junaki v ljuti boj, katerega nam predstavlja živa podoba, s katero se konča opera. To je kratka skica dejanju te opere. (Konec prih.) list baš v teh dneh tolikanj jezika in bije ob tla s kopiti radi slovenskih trobojnic ter očita Gregorčiču, da je vso stvar »zapackal«, — v vs h njega predalih pa ne nahajamo niti jednega izraza pravega navdušenja za cesarja in to slavnostno priliko, pač pa le mrzko suha poročilca in iskanja po blatu, katerega bi rad vrgel na Gregorčiča in njegovo stranko. Dočim ta fraza toliko hlini narodno navdušenje, pa si za slavnostno številko niti ni nadel — trobojnih barv, česar bi mu gotovo ne bile prepovedale oblasti. Tu se le vidi, koliko je prave narodnosti, koliko pa zlobe in farizejstva. Politični pregled. V Ljubljani, 4. oktobra. Češko-poljsko bratstvo. Danes se otvori v Lvovu novo mestno gledališče. K slovesni otvoritvi so se peljali tudi praški župan dr. Srb, njegov namestnik V o iti in bivši drž. poslanec Breznovsky. Lvovu so prinesli srebrn lovorov venec in adreso, v kateri se povdarja, naj veneo Poljake spominja da so s Čehi istega slovan skega pokolenja in da so Čehi ž njimi jed-nih mislij. Oba naroda naj delujeta po geslu: »Za Vašo in našo prostost 1« — Da bi se le tudi v politiki spominjali Poljaki te bratske vezi. Zadnji dogodki so žal pokazali, da poljski vodivni krogi slabo umevajo slovansko vzajemnost. Zaupni shod liberalnega veleposestva. Kot smo že omenili, se je vršil predvčeranjim shod zaupnikov liberalnega veleposestva iz vseh avstrijskih kronovin. S predsednikom grofom O. Thunom vred se je udeležilo 24 zaupnikov. Kakor izjavlja glasilo liberalnega veleposestva, »N. Freie Presse«, se je pri tej seji pokazalo, da liberalno veleposestvo še nadalje vztraja pri nemški »gemeinbiirgschaft«, kakor vse (?) ostale nemške stranke. Skupnega volilnega oklica shod ni sklenil, ker je prepustil to zadevo posamnim dež. odborom, pač pa se jo splošno izrekel o sedanjem političnem vprašanju. Razgovarjalo se je, kakor pravi objavljeni komunikej, o delovanji v zadnji parlamentarni dobi, o sodelovanju zastopnikov veleposestva z ostalimi nemškimi strankami v krogu klubovili načelnikov, konečno se je pa izrekla popolna zahvala in priznanje zastopnikom v drž. zboru ter želja, naj bi zastopniki veleposestva v novi zbornici postopali v jednakem smislu kot doslej. Konečno je bil še razgovor o političnem položaju sploh ter se je naroČilo načelniku, naj po potrebi zopet skliče sestanek zaupnikov. Ogerski naučni minister je ukazal, da naj se šolskim otrokom v Szegedinu razlaga krščanski nauk v mažarskem jeziku; do zdaj se je podučeval krščanski nauk v srbskem jeziku. Zoper ta ukaz bi morali Srbi na Ogerskem odločno protestirati. Kar se je danes ukazalo v Szegedinu, jutri se more ukazati sredi Banata in Bačke, kjer je prebivalstvo jiopolnoma srbsko. Krečanski nadkomisar princ Ju rlj se je podal sedaj na potovanje po Evropi. Najprej je namenjen v Petrograd, kjer bo obiskal ruskega carja, potem se pa poda v Berolin, na Dunaj, v Pariz in Rim. Tudi v Londonu pričakujejo njegovega obiska. Potovanje princa Jurija je eminentno politi-škega značaja, ker ima namen, izposlovati Krečanom popolno neodvisnost jn seveda njemu pripomoči do knežje časti. Spočetka se je sicer poročalo, da bo grški princ raznim vladam podal samo podrobneje poročilo o sedanjih razmerah na Kreti ter o svojem delovanju, sedaj je pa nadkomisar sam razodel, da hoče prememb v upravi in da tako, kot sedaj, ne sme več dalje. Kaj poreko dotične velesile k temu predlogu, še ni jasno, a zdi se, da se ne bodo hotele povsem odreči vplivu na Kreto, ob jednem pa tudi ne kratiti dosedanjih pravic turškega sultana. Mejnarodni mirovni kongres in vojska v Južni Afriki. Mejnarodni mirovni kongres, ki se vrši te dni v Parizu, se je pečal skoro izključno z vojsko v Južni Afriki ter vsprejel zelo ostro resolucijo proti Angliji. Dotična izjava slove : 1. Odgovornost za vojsko, ki je opustošila Južno Afriko, pade na angleško vlado. 2. Anglija je s tem, da so jc izneverila nekdanjim visokim na- čelom in odklonila posredovalno sodišče, izvršila napad na moderno ljudsko pravo, vsled česar je škodovala mirnemu razvoju človeštva. 3. Kongres obžaluje, da nobena onih vlad, ki so so udeležile konference v Haagu, ni poskusila, zagotoviti dotičnim sklepom spoštovanje z ozirom na Transval. 4. Radi priklopljenja Transvala k angleški posesti treba apelovati na javno mnenje vseh dežela. 5. Konečno se izreka visoko občudovanje angleškim prijateljem miru za njih pogumno postopanje. — Izjava je pač lepa, a zaželjenega vspeha no bo imela, ker se menda cela Evropa trese pred Angleži. Brzojavki kitajskega in nemškega cesarja. Omenili smo že, da je doposlal kitajski cesar cesarju Viljemu daljšo brzojavko, v kateri obžaluje umor poslanika Kettelerja, katerega baje njegovi uradniki niso mogli zabraniti, ter naznanja, da je zauka-zal po njem pivne daritve ter potrebno varstvo ob prepeljanju trupla v Nemčijo, s tem, pravi Kvvangsu dalje, hočemo pokazati svojo žalost in spomin na pokojnika. Nemčija je s Kino gojila vedno prijateljstvo, in je torej pričakovati, da so to prijateljstvo tudi v bodoče ne skali in se varujejo skupni interesi. Upamo tudi, da Nemčija opusti vsako maščevanje in se čim prej vrne mir. — Na to brzojavko je odgovoril nemški cesar: Jaz, nemški cesar, sem prejel brzojavko Vašega Veličanstva. Spoznal sem z zadoščenjem, da hočete po svoje vršiti spravo za sramotno, vsako kulturo zasmehujoče dejanje. Vendar pa jaz kot nemški cesar in kristijan ne morem smatrati pivnih daritev zadostnimi. Poleg mojega umorjenega poslanika je še veliko število bratov krščanske vere, školov, misijonarjev, žena in otrok, ki so stopili pred božji prestol. Stopili so predenj radi svoje vere, ki je tudi moja vera, umrli po groznih mukah silovite smrti in tožijo sedaj kot krivca Vaše Veličanstvo. Menite li, da zadoščajo za vse te nesrečne žrtve vaši pivni darovi ? Sicer Vas ne smatram osebno odgovornega za vsa ta zlodejstva, toda Vaši svetovalci, uradniki, katerih roke so omadeževane s krščansko krvjo, morajo zadostiti za vse izvršene grozovitosti. Ako Vaše Veličanstvo izreče nad njimi zasluženo kazen, bom to zadoščenje smatral za zadostno. Pričakujem torej, da se to zgodi, in da se zagotovi potrebno varstvo vsem užaljenim narodom. V to svrho tudi rad pozdravljam Vašo vrnitev v Pekin. Moj generalni feldmaršal grof Wal-dersee bo dobil povelje, da Vas destojno sprejme in Vam tudi zagotovi potrebno var-stve morda tudi proti vstašem. Tudi jaz hrepenim po miru, toda po miru, ki popravi krivico in ki zagotavlja popolno var-stve vseh tujcev v Kini, njih življenja in imetja, posebno pa slobodnemu izvrševanju verskih dolžnostij. — Kak vtis so napravile te odločne besede na Kitajce, poročila še ne vedo povedati. Dopisi. Jezica, 2. oktobra. Marsikomu je dobro znan prijazni kraj Ježica, ki je komaj 5 km od Ljubljane in kamor hodijc Ljubljančani radi po lepi in prijazni Dunajski cesti, odkoder gledajo pred seboj sive Karavanke, na sprehod. V vasi Stožice se vidijo na desni in levi strani Dunajske cesto čedne hišice, katere so marljivi Posavci postavili v kratkem času sebi in svojim v prijetno bivališče. Ako se pa krene z Dunajske ceste po stranski poti proti župnijski cerkvi, se pride do prav lepega šolskega poslopja, katero je ravnokar dograjeno in ki je kras in ponos cele občine. Šokko poslopje bode priča našim zanamcem, da je bival v občini Ježica nekdaj rod, ki je bil vnet za pouk in izobrazbo šolske mladine. Zavoljo precej obilnega števila šolo obiskajočih otrok sta krajni šolski svet in obč. zastop pred tremi leti sklenila, delati na to, da se enorazredna šola razširi v dvo-razredno. In šolsko oblastvo, spoznavši potrebo, je dovolilo šolsko razširjenje in nad-zidanje. Velike zasluge gredo pri nadzidanju gg. načelnikoma obč. zastopa in krajnega šol. sveta, Iv. Pečnik in Ant. Vilfanu, ki se nista ustrašila ne potov ne stroškov. Čast jima ! Dno 29. septembra je bilo poslopje uradno pregledano, v nedeljo 30. septembra pa brez šumeče slavnosti blagoslovljeno. Soli in šolski mladini jako naklonjeni in prijazni g. župnik Šimen Zupan jo imel pred blagoslovljenjem v cerkvi o koristi šolskega pouka in o dolžnosti marljivega šolskega obiskovanja prav primeren govor. Iz cerkve grede se jd Bližalo govoriti le o lepem in koristnem cerkvenem govoru, ki bode gotovo ostal poslušalcem v trajnem spominu in bode donašal šolski mladini gotovo obilno koristi. _t. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 2. okt. (Konec.) Zazidanje Starinarske steze. Odločitev o zahtevi hišne posestnice Josipine Selanove, naj so ji da odškodnina 4300 K zaradi zazidanja Starinarske steze, se odloči, da se dobi vsa potrebna pojasnila. Cesar Fran Jožefa most. Zidanje opornih zidov pri Škerjančevi, Mally-jevi, Mahrovi hiši se odda tvrdki Tonnies za 5000 K. Elektriška železnica. Tvrdki Siemens & Ilaloke se je dovolilo zidati kolodvor za elektriško železnico v Vodmatu. Z zidanjem se takoj prične. Sklone se, da se nakupi od župniškega vrta pri sv. Petru 55 m2 za elektriško cestno železnico na stroške Siemens in Halske. Ob jednem naznani župan, da ee bode zid okolu sv. Petra cerkve podrl in se naredila lična ograja po načrtu, katerega je predložil č. g. župnik Malenšek, ako se g. župniku posreči dobi za prispevanje k stroškom nekaj faranov. Prizivu obč svet. Skerjanca proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je zahtevala uknjižba reverza glede vrednosti njegove hiše po prenaredbah, se ugodi. Obč. svetniki so bili mnenja, da bi hiša z leti imela manj vrednosti, drugi so pa mnenja, da se bode vrednost hiše le množila in da so za regulacijo navdušeni obč. svetniki očetu Skerjancu storili uslugo, ki je vredna obč. svetnika Stroški za Bleiweisovo cesto se odobre. Stroški znašajo 43.271 K. Obč. svet. Subic je izrekel željo, naj se telegrafski koli, ki so ondi postavljeni sredi trotoarja, odstranijo. »Delovanje« tržnega nadzornika od 1. avg do 1. sept. 1900 se vzame na znanje. Delovanje seve ni bilo tako, da bi nadzornik Janko Bleivveia zaslužil »zlat krogelc«, s kakeršnim se postavlja mej branjevkami Ustanova. Mariji Abramovi, absolventki osrednjega čipkarskega kurza na Dunaju, se podaljša ustanova. Za otroški vrtec v Trnovem se je vsprejel učni načrt. Obč. svetnik Tosti je želel, naj bi bil otroški vrtec v drugih prostorih in ne v bivši meščanski vojašnici, kjer je gostilna in otroci nič posebno dobrega ne slišijo. Šolstvo. Za mestno osemrazredno dekliško šolo se je dalo 400 K za nakup potrebnih učil. Določilo se je 90 K za nakup 30 izvodov Brunetove učne knjige za telovadbo ter se je odobrilo poročilo, naj se da 3000 K v proračun za 1. 9001 za potrebščine III. mestne deške ljudske šole, ki se otvori prihodnje leto v prostorih, v katerih je dosedaj mestna dekliška osemrazrednica. Ostale točke pridejo na dnevni red prihodnje seje. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. oktobra. V proslavo cesarjevega godu je danes v stolnici presvetli knez in škof opravil slovesno sv. mašo, katere se je udeležil dež. predsednik, dež. glavar in drugi zastopniki raznih uradov. Posvečenje cerkve na Brejgjjah se bode vršilo prihodnjo nedeljo. Prevzvišeni kardinal dr. Missia se v soboto z brzovla kom ob V, 12. uri pripelje iz Gorice in takoj opoludne s premil. škofoma ljubljanskim in J. Trobcem odpelje do Radovljice in odtod na Brezije. Posvečevanje se prične v nedeljo ob 8. uri. Vsak škof bode posvečeval en oltar, ljubljanski oltar svojega patrona sv. Antona. Pontifikalno sveto mašo bode daroval prevzvišeni kardinal. Popoludne ob 3. uri bode govor, v soboto zvečer razsvetljava cerkve. Imenovanja. Okr. sodnika Aleksander Ravnikar v Ložu in I. R o t n e r na Vranskem sta imenovana dež. sod. svetnikoma. Sodni pristav H. S t u r m v Metliki je imenovan sodnikom v Idriji, sodni tajnik K. N e d v e d v Mariboru dež. sod. svet. in načelnikom okr. sodišča v Slov. Gradcu, sodni pristav A. K o k o l v Mariboru sod. tajnikom, pravni praktikant pri okr. sodišču v Celju, M. Z w i 11 e r , avskultantom. — v ' Umrl je v Šoštanju notar Ivan Kačič. Najnovejši advokat Pod tem naslovom je včeraj dr. Tavčar v »SI. Narodu« prav pošteno oštel svoje kolege odbornike odvetniške zbornice, ker se niso uklonili njegovi zahtevi in niso odklonili vpis Ven cajzove odvetniške pisarne, kar bi bilo itak brezvspešno, ker je zahteva po zakonu utemeljena. Radovedni smo, bo li zbornica mirno gledala tako početje? Sicer je pa ta izbruh dr. Tavčarjeve zlovolje le neplačan inserat v »Slov. Narodu« za novo podjetje, kajti napadi, ki kažejo le njegovo onemoglo zavist in strastno škodoželjnost, smeše le pisca in ne prepričajo nikogar! Na Dunaju in v Ljubljani Dne 26. septembra je bit »Slovenec« zaplenjen radi notice: »Kako hočejo Nemci rešiti celjsko mestno skupino.« V notici nismo izrekli nobene kritike, ampak smo zabeležili samo govorico, kakor jo je čul naš celjski poročevalec. Sedaj prinaša vrlo urejevani in neustrašeni list »Der Suden« isto vest pod naslovom »Der Wahlkampf (ur den Cil-lier atadtebezirk« z mnogimi opombami. In »Suden« ni konfisciranl Veje pač drugačna sapa na Dunaju nego v Ljubljani! Kdor se želi poučiti o stvari, o kateri so nam v Ljubljani zaprli usta, naj si naroči list »Der Suden«, ki tudi v drugih vprašanjih govori vedno odkrito besedo. »Der Sii-den« izhaja vsako soboto in velja za pol leta 4 K, za celo leto pa 8 K. Naroča se pod naslovom »Der Saden«, Wien, I., Planken-gasse 4. Prvi nastop ljubljanske meščanske godbe je biT~včeraj prav zanimiv. MirirarerT^se je udeležilo tudi ognjegasno društvo, kateremu je poveljeval g. Štricelj, dasi ve, da ima načelništvo le še radi tega, ker noče izvajati posledic skoro soglasnega nezaupanja gasilcev do njegove osebe. Godba je obkrožila skoro vso mesto ter je prav dobro igrala. Ko je mirozov korakal mimo predsednika »Zveze kranjskih gasilnih društev«, gospoda Doberleta, čuli so se krepki živio klici gospodu predsedniku. Pri deželnem predsedniku, županu in knezoškofu je godba svirala nekaj točk. Godbo ocenimo, ko nastopi polnoštevilno, že sedaj pa lahko rečemo, da je gosp. skladatelj P ah o r lahko zadovoljen z vspehom svojega truda. Pobakljadi so gasilci spopolnili odbor. G. Štricelj je sicer rekel; »Pustimo danes!«, a gasilci se niso udali in so izvolili v odbor vrle može. Bivši državni poslanec V. Pfeifer je, kakor se nam poroča, 'V"nedeijtr~diie 30. septembra poročal v Gradacu v gostilni g Marzelle Julija o svojem delovanju v državnem zboru Poročal je le o gospodarstvu, dočim se je politike ognil. Poslušavcev, njegovih volilcev zbralo se je v prav obilnem številu. Poročilo njegovega delovanja in njegova načela vzeli so volilci prav navdušeno se zadovoljstvom na znanje ter mu izrazili občno priznanje ter izrekli zaupnico, — in mu tudi zaupno ponudili mandat v prihodnje. Posvetovalo, sklepalo in govorilo se je mnogo koristnega. Mi kmetje v Beli krajini smo popolnoma uneti za našega dosedanjega poslanca g. Pleiferja — in mu bodemo dejansko svoje zaupanje na dan volitve izkazali. Do tja ga Bog živi! Umrl je, kakor smo že omenili, dne 2. t. m. ob 1. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni veleč. g. Fran 11 o v a r , dekan v Bovcu. Rojen je bil 28. sept. 1848 v Mostah pri Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen 1. 1872. Pogreb je bil danes dopoludne. N. v m. p.! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah je odprlo 2. t. m. mlekarnico v Strugah. Za mlekarnico v Dobrepoljah si pa stavi na lastnem zemljišču na Vidmu novo poslopje, ki bode dodelano prihodnje leto. Koledar katol. tiskovnega društva za leto 1901 je razposlan. Ako bi ga kateri gg- društvenikov slučajno ne bil prejel, blagovoli to naznaniti odboru. Za neude stane krasno vezana ter jako praktično uravnana knjiga v »Kat. Bukvami« v Ljubljani 2 K 30 h, po pošti 10 h več. »Katoliškega Obzornika" zadnja (IV.) številka izide 1. novembra. Uredništvo „Dom in sveta" j« prevzel č. g. dr. Evgen L a m p e , semeniški prefekt in provizorični vodja »Marijanišča«. God sv. Cirila in Metoda bode tudi za tržaško kopersko škofijo odslej vedno dne 5. julija. Bakljada nadvojvodi Leopoldu Salvatorju. Znano je pisanje »Pester LI.«, zakaj je-n^dvojvoda Leopold Salvator odpoklican iz Zagreba na Dunaj. Zagrebško meščanstvo je vest o premeščenju globoko uža-lostila ter hoče dati duška svojim simpatijam do nadvojvode s sijajno bakljado. Jutri zvečer imajo predsedniki vseh hrvatskih zagrebških društev sejo v ta namen. Mažarski časopisi že sikajo jeze. Premovanje goveje živine bode 17. oktobra v Ljubljani na živinskem sejmišču za mesto Ljubljano in ljubljansko okolico, dne 18. t m. v Krškem za krški okraj. Umrl je gosp. Tomaž Drobi v Kamniku. »Gorica" o katoliškem shodu. »Go rica« zaključuje svoje poročilo o kat. shodu z naslednjimi besedami : In tako je završil ta zares znameniti shod svoje delovanje. O tem shodu so izražali razni domači in vnanji listi svoje razne nazore. Vender smemo reči, da vsak list, ki je urejevan od dostojnih in olikanih ljudij, je govoril o shodu resno in dostojno, četudi se ni strinjal v načelih s shodom, ker dostojen nasprotnik govori dostojno tudi o onem, s komur ne soglaša. Kakor smo mi sledili razpravam II. katol. shoda, smo o istem zadobili prepričanje, da je vršil le najsvetejšo človekoljubno in kulturno nalogo in da ni izrekel ničesar, kar bi pomenilo škodo ali nesrečo slovenskega naroda. Naravnost nedostojno se nam zatorej zdi pisarjenje nekaterih listov, ki sc v svoji pritlikavosti hočejo popenjati do viška onih duhov, ki so poveličavali shod & svojimi uzornimi besedami. Taki v umazanostih tekmujoči listi hočejo degradovati pomen kat. shoda v njega glavnih načel h na — »ideale klerikalizma« in nekako klicati »narodno naprednjaštvo« v boj zoper delo kat. shoda. Ti listi naj bi rajše primerjali delo čistega krščanstva z delom pogubnega ži-dovstva, katero med vrstami zagovarjajo, potem bi morali priti do zaključka, da je bil kat. shod baš radi tega potreben, ker je očrtal še intenzivneje krščansko delo zoper program lažiliberalizma, izidšega iz vsej človeški družbi, toraj tudi naši m »liberalce m«, skrajno nevarnega židovstva. Demonstracije proti Lahom V furlanskem Tržiču so se pojavili resni nemiri proti delavcem iz Italije. To je pač hud tobak za iredentovce v mestu, kjer prireja »Lega« svoje občne zbore. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je bilo meseca septembra 153 bol nikov. Od teh jih je ozdravelo 77, tri osebe so umrle. Koncem meseca jih je v bolnici ostalo 57. Ljubljanske novice. Koncert meščanske godbe bode prihodnjo nedeljo pred Mestnim domom. — Radi pone-verjenja je bil aretovan danes zjutraj ob 3. uri mesarski pomočnik Ivan Treven, ki je mesarico Terezijo Kralič osleparil za 30 K. Treven bi moral plačati nek račun, a je denar raje za se porabil. — Tepe ž provzro-čiti je hotel na Dunajski cesti pri Beliču neki Stanovnik. Stražnik ga je odpeljal. — Rešilne družbe naveličali so se konji Bolčevega Pepeta. Včeraj so jo konj, ki vozi rešilni voz, na dvorišču Mestnega doma splašil in zbežal po Streliških ulicah, kjer so ga ujeli. V mestni ljudski kopelji se je od 23. do 29. septembra oddalo vsega skupaj 672 kopelij in sicer za možke 512 (pršnih 373, kadnih 139), za ženske 160 in sicer 67 pršnih 93 kadnih. V rogaško Slatino je do 1. t. mes. prišlo 1953 strnnk z 2902 osebama. Od teh je bilo 2797 oseb iz Avstro Ogerske, 105 iz inozemstva. Zdravje v Ljubljani od 23. do 29. sept. Novorojenih 23, umrlih 19 ; med njimi za jetiko 4, vsled nezgode 1, samomora 1, za različnimi boleznimi 13; med njimi jo tujcev 4, iz zavodov 5; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 3, tifuzom (trije vojaki, bolni prepeljani iz dežele v bolnico) 3, grižo 4, vratico 2. Mrtvo našli so v Zagrebu 531etno Marijo Crnelec iz Maribora v njenem stanovanju. Društva. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu september 1900 je vložilo strank 36 581 K, dvignilo 112 strank u ii ji j h h » f 11 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 120 razvinkuliranje obligacij. v pritličji Medjatove hiše. lllilgMgiiiiiiiimg^i Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. I > o li a j s li a borza. Dn6 4. oktobra. Skopni državni dolg v notah ... 96-95 Skupni državni dolg v srebru 96 70 Avstrijska zlata renta 4°/0 ..... .' 114 80 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . ! 97 20 Ogerska zlata renta 4%........113 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . ' ' ' 90^5 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1700-— Kreditne delnice, 160 gld................655 — London vista ....................242-05 Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. velj 118-30 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... Dna 3. oktobra. 3-27„ državne srečke I. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-66 1927 90-40 11-46 170 — 161 — 195 75 93-35 253 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoriletne obveznice državue železnice * » južne železnico 3°/0 » » južne železnice o°/0 » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... i°l„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld. . , 107--94-20 317-70 119-50 99-50 390 -349-— 42-25 20-50 12 80 58-- Salmove srečke, 40 gld............ St. Gendis srečke, 40 gld....... [ 195-— Waldsteinove srečke, 20 gld.....! .' — •_ Ljubljanske srečke.......... 49_ Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . , 272 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v . 6030-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........782 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....108_ Splošna avstrijska stavbiaska družba , . . 146,— Montanaka družba avstr. plan.......... 75^ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 478 — Papirnih rubljev 100 ..................255 50 __Haknp ln prodaja U£ rsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M KIICU I., Wol!zeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. Pojasnila TfcSS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih Mplrjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti " a 1 o ž e n i h (j 1 a v n 1 e,