Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE., GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev v Ameriki. HA DAR DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poftri mmvnon m SVOJ DOM qui It paMI m ZA S6.-1ALFF0 NAD 300 IZDAJ t Bii^KhU^fei: \Jtl*nO— i^ti leered mm Becma* Claw Mailer Heptcnber 2Ut, 1903 at Um I'm* Office at New lark. N- I. Act ef Cengreaa ef March 3rd. 187». No. 164. — Stev. 164. NEW YORK, MONDAY, JULY 15, 1940—PONE DELJEK, 15. JULIJA, 1940 Volume XLVIIL — Letnik XLVIIl. LONDON SE NIKDAR NE BO PODAL! Churchill odločen, da se Anglija nikoli ne bo vklonila Hitlerju re požreti celo sovražno armado in rajše bomo videli lxm-don Lzpremenjeii v jiepel in razvaline, kot pa bi se stralio-jK*tno in sramotno dali zasužnjiti." Včeraj je ministrski predsednik Winston Churchill po radio rekel, da Anglija ne bo prosila za mir, da ne mara ni-kakih pogajanj in da ne bo prosila milosti. Rekel je, da se bo Anglija borila dalje, četudi bi bil London vpepeljen, in da bo pričela leta 11)4:2 ofenzivo, Churchill je opozoril narod, da bodo sedanji zračni napadi mogoče prenehali in da se more vsako minuto pričeti splošni napad na Anglijo. Toda po njegovem zatrdilu je angleški narod pripravljen na vse in je svest zmage. "Ako bo vpadni k prišel na Angl«ško," je rekel Churchill, "tedaj narod ne bo mirno legel na tla pred njim, kot smo videli — strmite! — v drugih deželah. Branili bomo vsako vas, vsak trg, vsako mesto. Sani velikanski Ijondon, ki so j toliko živeža Anglija se nikdar bo boril od ulice do ulice, nio- ni imela kot ga ima sedaj. Churchill je rekel, da ni ni-kakega dvoma, da ima Hitler izdelan načrt za osvojitev Anglije, kakor je imel načrte za osvojitev Norveške, Danske, Holandske in Belgije. Toda Hitler, ako je njegov načrt starejši kot en mesec, ga bo moral predelati, kajti obramba Anglije je sedaj mnogo močnejša, kot pa je bila v juniju. Po Church i lloveiy. zatrdilu Anglija še ni imela nikdar tako močne in dobro ol>orožene armade, kot jo ima VAŽNO ZA FARMSKE NAJEMNIKE Tudi farmski delavci in najemniki po vzhodnih državah so upravičeni do vladne podpore. — 50 milijonov vladnega denarja v ta namen. Po farmskih okrajih je dosli Delavske vesti: GLEDALIIŠKA UNIJA ZAVRAČA OČITKE Vodstvo unije gledaliških igralcev izjavlja, da so obdolžitve republikanskega kongresnika ne-utemeljene. Republikanski kongres n i k "j William P. Lambert son iz zelo zanesljivih oseb. Kdo in kaj so te osebe, pa ni hotel povedati. Unija izdaja tudi svoj časopis "Equity", ki ga urejuje Alfred Harding. In Harding je rekel: — Z Equity sem že dolgo časa v zvezi in bi moral vsledtega vedeti, če jo vodijo komunisti ali ne. Po mojem trdnem prepričanju izjavljam, da unija ui komunistična in da nikdar ni bila. Ker Harding ne ve, kaj je dovedlo Lambertsona do te trditve, ga je po telefonu prosil za .pojasnilo. Razgovor s kon-gresnikom bo najbrž objavil v prihodnji številki "Equity". Glavni odbornik Sherman, ki ga je Lami m* rt s on izrecno o-značil kot komunista, je sme Kansasa,.pravi da v upravnem otfboru unije gledaliških igralcev, ki je znana po imenu Actors Equity Association AFL. kar mrgoli komunistov. Imenoval je tudi nekatere odbornike, ki so baje člani komunistične stranke. Po zatrdilu Lamberstona je unija komunistična, ker ima samo v upravnem odboru sedem komunistov. Predsednik Equity je Beit Lvtell, ki je bil pred leti kot igralec silno priljubljen javnosti. Lvtell zahteva od Lamberstona podrobnosti, kongresnik pa pravi, da bo svoje trditve razširil v obširno poročilo, ki PRAZNIK BASTILJE Spomin na zavzetje Bast i 1 je v francoski revoluciji (1781), Francija vsako leto slovesno obhaja 14. julija. Včeraj so Francozi obhajali dan v znamenju žalosti, ker je bila domovina ponižana na bojišču in vsakdo je radoveden, kako bodo obhajali ta praznik čez eno leto. V Vichyju je maršal Peta i m bil pri cerkvenih opravilih ter je pozneje položil venec na spomenik padlim vojakom. Nato je nekaj časa s poveeeno glavo stal pred spomenikom in vsi navzoči so jokali. Praznik Bastilje je sličen našemu ameriškemu prazniku Dan neodvisnosti, in francoski narod je zmeram s slovesnostjo in veseljem praznoval ta dan. farmskih najmeiiikov, farmskih delavcev in takoimenova-liih "share-cropper je v", ki bi se radi osamosvojili in začeli zase farmati, pa ne dobe od nikjer posojila. Privatniki jim ne posodijo potrebnega denarja in tudi banke ne. Zanjo se je zavzel poljedelski tajnik Wallace. Doslej je pomagal takim ljudem le ]>o južnih in zapad. državah, zda j ! je pa razširil tozadevni načrt ,H,rozene j tudi proti vzhodu iu sicer na sedaj — .iH^vn i)4.n jev. Pravico za posojilo oziroma podporo imajo farmski delavci in najemniki v naslednjih okrajih države New York: Washington, Jefferson, St. Lawrence, Chenango, Cattaraugus, Cayuga, Onandaga, Seneca, Orange, Orleans, Steuben, Clinton, Erie, Madison in Ontario. V Pensylvaniji pa v naslednjih okrajih: Centre, Mifflin, Fayette, bo natiskano v Congressina! ije dejal: — f'etudi bi moda za-Recordu. Zatrjuje tudi, da ima htevala naj bom komunist, moža svojo trditev dokaze in da ram na žalost izjaviti, da ni-je dobil tozadevne podatke od sem. CIO BO ORGANIZIRAL LETALSKO INDUSTRIJO! Letalska industrija se je v zadnjem času silno razširila, v nji je pa le malo organiziranih de- Konec Francobke proge Ravnateljstvo Francoske pa-robrodne družbe je sporočilo svojim uradnikom in uslužbencem, da družba z 20. julijem preneha poslovati. Med drugimi bo odpuščenih tudi 150 mož posadke na par-niku Normandie, ki se nahaja i v newyorskem pristanišču. Ka j se bo zgodilo z mornarji, ni znano, kajti v nacijsko Francijo se ne marajo vrniti. , * ki i • h j a vari,e Pohajajo kakor običaj- lavcev. — Naloga je poverjena United Avto-(1IO> dela se pa no5ej0 lothi 1,500,000 vojakov in 1,000,000 prostovoljcev, ki samo čakajo, kdaj bodo pričeli Hitlerjevi vojaki padati iz zraka. Tudi države Delaware, New Jersey, j Westmoreland, Susquehanna, New York, Pennsvlvaiiijo in (Wayne, Franklin, York, Cum-Vermont. Vojna poročila Zračni boj nad Rokavskim prelivom dozemskem morju, tako da so se slednjič razcepile v tri skupine in se umaknile. Italjani Nemški aeroplani v velikih tudi trdijo, da so minirali liior-skupiuah prihajajo čez Rokav- je med Sicilijo in Afriko, tako ski preliv, da bi (»ostali gospo- da je angleško vojno brodovje darji v zraku, bi omogočili i L- v vzhodnem Sredozemskem krcauje nemške armade v An- morju o]»oliioma odrezano od gliji in bi izstradali Angleže. jbrodovja v zapadnem Sredo- Farmski delavci in farmski najemniki v spodaj na ved en i'i okrajih, ki se žele osamosvojiti, naj se obrnejo na Reconstruction Finance Corporation, ki ima v ta namen zaenkrat na ra2jpolago 50 milijonov dolar l>erlaiid, Berks, Butler, Greene, Washington, Northumberland, Snyder, Lycoming, Lancaster, Bedford, Somerset, Bradford, Cambria, Lehigh, Mercer, Columbia, Montour, Perry, Potter, Tioga, Chester, Montgomery, Crawford in Erie. Angleški letalci so v vroči bitki nad prelivom blizu Do-verja odbili un|>ad Stuka bombnikov ter so jih i>ogiiali na zemskem mofju. Ravno tako trdijo Italjani, da so z Malte pregnali vse večje angleške bojne ladje in tla otok ne po- tnorje. V tem boju so Nemci meni nobene več nevarnosti za izgubili 7 aeroplanov, Angleži (Italijo. pa enega. ^ ^ . 1 Po zadnjih izročilih so vče- (Beseda -Stuka izvira iz Ita|jani Mpet uspešno bom-okrajšavc Stu-rin ka-inpf. To bardira|i anKieške vojne ladje, orodje nemške bojne tehnike morjUc Ulliakl,;ti v A_ BOMBE NA {REPUBLIKANSKI KONVENCIJI Philadelphijske oblasti zanikujejo resničnost izjave newyorskega policijskega načelnika, da so našli v konvenčni dvorani nekaj bomb. Newyorska policija si na vso moč prizadeva izslediti atentatorje, ki so položili bombo v angleški pavilijon na Svetovni razstavi v New Yorku. Vsa prizadevanja so pa bila doslej še brezuspešna. Za prijetje a-tentatorjev je razpisanih nad dvajset tisoč dolarjev nagra- sar Valentine je odvrnil, da skušajo philadelphijske oblasti celo zadevo utajiti, tla je pa njegova izjava resnična. Valetine je sklical vse new-vorške detektive v veliko dvorano, kjer jim je pojasnil načrte, kako bi se dalo izsledili mobile Workers Zrakoplovna industrija v Združenih državah doživlja v zadnjem času silen razmah. Tovarne obratujejo s polno paro, kompanije ne morejo dobiti dovolj izvežbanih delavcev, da bi v določenem ča*;u zadostile ogromnim naročilom. Delavci v letalski i ml ust ri j i so ;pa slabo plačani, to pa vsledtega, ker niso organizirani. Ena najbolj agilnih CIO u-nij v Združenih državah, United Avtomobile Workers of America, se je lotila težavne naloge, da jih organizira. Rolan J. Thomas, predsednik UAW, se je posvetoval z Johnom L. Lewisom, predsednikom CIO, in AUaiiom S. Hav-woodom, organizacijskim ravnateljem CIO, po posvetovanju pa rekel, da bo njegova linija uvedla obširno rganiza-eijsko kampanjo, čije svrha bo, izl>oljšati položaj delavcev v zrakoplovni industriji. Stavka naj bo zadnje sredstvo John Posseli, predsednik International Union of Operating Engineers (AFL), je po-. svaril vse unije preti prena- | gljeuimi stavkami. Svarilo se posebno tiče tistih delavcev, ki so -zaposleni v tovarnah, v ka- pogajanja, ki se vrše v Albany pod vodstvom newyorskega governerja Lehmana, ne bodo uspešna, bo proglašena stavka, ki bo imela usodne posledice. Stavka v tem času bi bila za delodajalce zelo na všečna, kajti v tem letnem času je na višku produkcija ženskih jesenskih in zimskih oblek. — Delavci bi imeli zelo slabe počitnice, —- je rekel neki delodajalec, — ako pomislimo, terili izdelujejo vladna naročila. — Ako se pojavi spor med jt,a zasluži 35 tisoč krojačev na delavci in delodajalci, — je re-|de£kih bojnih predmet v letalskem vojeva- ^ porožUo iz Madrid* tu- sar Valetine je poveril dva tisoč detektivom težavno nalogo—pojasniti ozadje atentata. Po mnenju policijskega komisarja, je na delu organizirana tolpa atentatorjev oziro- — Bomba na svetovni razstavi je usmrtila dva detekti va, — je rekel, — ter več dru šem slučaju, ko res ne preosta ja nobene druge poti. Posseliova unija ima HO soč članov. ti- Kršitev postave d ust rl jo stabilizirati ter preprečiti delodajalcem selitev delavnic v kraje, kjer so nižje plače običajne. Nadalje naj bi omejeno število kontraktorjev, s katerimi sklepajo "jobberji*' kupčije. V soboto zvečer je bilo sporočeno, da je bilo posredovanje newyorskega governerja nju.) Angleži napadajo nemška letališča • leksandrijo. Sredozemsko mor-jina zarotnikov. Rekel je, da so tudi v dvorani v Philadelphiji, kjer se je vršila republikanska narodna konvencija, nameravali vprizoriti atentat. V di pravi, da so italjanski letalci vrgli v Gibraltarju bombe na največjo oklopnico na svetu Hood in na matično ladjo za aeroplane Ark Royal, V soboto zvečer in v nedeljo « zjutraj so angleški Tvmibniki j ---- poleteli daleč v Nemčijo ter so . bombardirali 14 letališč, tovar- j Za 30 miiijotKJrv ne za aeroplane in petrolejske 1 ' čistilnice ter so uničili mnogo bombnikov za Anglijo vlači In i h čolnov. | Vega Airplane Company John J. Toohey, delavski komisar države New Jersey, je izjavil, da bo državni delavski P ^^ Walter SmethJ.urst, pomožni department -začel preiskovati i^mana uspesno in da je od ravnatelj CIO organizacijske- pritožbe, da hotelirji, restavra-|vrnj*ena nev*™>st stavke. Da-ga odbora, se je že podal na ter ji in lastniki letovišč v go- I™3 de,atl 20 t,s™ .» O * - Pot ifl abi8kal vse ve*ie ^-'rovju in na morski obali krši-i^anov ^niational Ladies gih nevarno ranila. .S tem ni talske toyan|e y Združenih dr-!jo določbe delavske postave Garment Workers Unije. bila izzvana le newyorska po- ^....i, ! r» i- * -i i i • i " I --- .. v . ' za\an. Podjetnik delajo predvsem' , licga, pae pa tudi newyorska'. Ti,ftmjia jn Havwood izi»v-.....Koinpanija M pogaja j Podjetnik delajo pretlvsem , . . .... . Thomas in Haywood izjav- krivico kuharicam, natakari- drzava m v^ ameriški narod ljflta> dft ^ mogoče rtbranrfbni Cam in hišnam. Postava dolo-Stvar je treba razjasnit, pa ,program nspeSno «vest i le peni da žeilsUe po iloteiih jn re. naj velja kar We. Atentator !pogojenif 5e 1kh4o delavci ^do. stavracijah ne'sinejo delati več i n tn#\t*n trt /1 i\ht t • bn it ■ no trtilit _ ... • " " je morate dobiti, kajti na tehtnici je čast vašega poklica. dvorani so našli šest ali se-'Pri svojem delu pa morate bi dem bomb. Med njima sta bili (ti skrajno previdni. Nihče naj dve zelo spretno sestavljeni, ise brez potrebe ne podaja v To Valentinovo* izjavo je pa | nevarnost. Nikomur ni trerba j odločno zavrnil philadelpliijski žrtvovati življeifja samo zato, i župan Robert E. Lamberton, da bi poudaril svoj pogum, ki je rekel, da v dvorani ozi- V New Yorku so prejšnji te-roma v 'bližini dvorane niso našli nobenih bomb. Začasa ;vi Zastopniki Aluminum Company of America in Aluminum Workers unije so se včeraj zobno živeli in če bodo primemo fcot po deset ur na dan in po!pet sestali, skušajoč uravnati plačani za svoje odgovorno de- 54 ur na teden. V sedmih dneh oporna vprašanja. A morajo imeti en dan prost. Če delajo le osem ur na dan, smejo delati sedem dni na teden. Mnogo hotelirjev in restav-raterjev se pa za to postavo ne ; briga. lo. D. W. Tracy—pomožni delavski tajnik Italjani so razpršili angleško brodovje Predsednik Roosevelt je i-den aretirali nekega Nemca, ki;menoval Daniela W. Tracvja, CTAVj^^ K.ROJACEV predsednika International Bro- i therhood of Electrical Work-j V New Yorku je 1300 tovarn, ers (AiFL), za drugega pom o- v katerih vzdeluje 35 tisoč de- se je pred trinajstimi leti ne-konvencije je policija odkrila j postavno preselil v Združene Burbank, Cal., naznanja, da je'eno samo bombo in sicer v države. Piše se Cesar Kroeger angleška vlada naročila pri stranišču neke hiše, kamor za- ter je hišnik neke hiše v nji za 30 milijonov dolarjev hajajo komunisti. Bila je pa Yorkville, kjer je velika nem-'cy je večkrat ostro kritiziral j Pogodba med delavci in de-bombnikov. Bombniki bodo zelo nerodno konstruirana. — ška naselbina. Pri njem so na- Delavski urad (National Labor lodajalci je potekla dne 1. jn-Italjansko poročilo pravi, da 'f>rav posebne vrste ter jim bo Dotična hiša je oddaljena naj- Šli dva revolverja. Relations Board), ker je raz- nija, delodajalci jo pa nočejo žnega delavskega tajnika. Tra- lavcev ženske obleke. \luminij je bistvenega pomena pri gradnji letal, in če bi zastavkali delavci v tej industriji, bi bilo usodno za liarodttoobrambui program. so italjanski letalci že od če- mogoče leteti z naglico 300 milj manj dve milji od konvenčne trika neprestano bombardira- na uro. Delavci bodo delali v .dvorane. 8re-1 treh šihtih. . . 1 Newyorski policijski komi- ti. ____-s...^._______ . ___in Kroeger pravi, da je re vol-. vel javil več pogodb, ki jih je obnoviti, verja našel med smetmi v kle-j sklenila njegova unija z delo | Delavci so vsledtega zaipre- 1 dajalci. tili z generalno stavko. V to- Tobinovo zagotovilo Daniel J. Tbbin, predseilnik mednarodne ^rata^čine raz-važalcev, je zfi jam čil predsed-niqu Rooseveltu, da bosta AFL in CIO storila vse> kar je v njuni moči za pospešen je naro-dnoobrambnega programa. To-bina bo Roosevelt vkratkem imenoval za administrativnega asistanta. "QLIB tf At0 BI" - S«W fof* ▼ y, July 15, SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY (▲ Oorpormtlaa). mm of the flew <4 t)u®ii rf affly: 21« WEST lBtta STREET, NEW YOHJE, K. t 47th Year ttSESj&^S&TE- *** exoept8andmyB ^ hoUlUTa- ~ L—b Advertisement tm oult iito rtljt lift m Aawrtko la Kanado fC.-; n pol leta 93.— ; aa Mrt lata tLW. — »a ftew Tor*. celo leto —; m pol lete *S M>. « . . r Ee iMMMtr« aa celo leto »T.— ; se pol leta JSJO. , "QLAB NAHODA" isBAJA VSAKI DAN IZVMCMfil NEDELJ IN PftAtNIKOT -tiLAfl NABODA." Sli We£t lUk IfllUT, NEW YOBK, N. X. (Po neposrednih vesteli Agencije " AvaJe." LIST "VREME" O NOVI EVROPI. -1142 UiJ r»r 4 ii >< nun IZBOLJŠATI LIST » tem, vedno VNAPREJ čino naročnino. Cuopit mora odgovarjati po-freBi auAt. V«Kk ««nt'prihranjen pri terjatvi, je namenja žm IZBOLJŠANJE USTA. POŠASTNA SLIKA Nedavno se je vrnil v JZdruzene države znani časnikar Albert Phillips, ki je prepotoval vso Evropo ter je opis svojih vtisov zaključil x ugotovitvijo: * 'Evropi preti lakota. Lc čudež more reftiti Nemčijo pred takim pomanjkanjem kot ga je doiivela leta 1918." Letošnja letina bo izredno slaba. Dolgotrajna in huda zima je bila usodna ža zimski posevek, dežele, ki veljajo za žitnioe Evrope, so pa močno trpele vsled povodnji. Evropa je morala eelo v najboljših letih imporitrati preoej žita, in krme. V Evropi je pod orožjem trideset milijonov moških. Staro pravilo, da morata za enega vojaka delati dva civilista, je "e vedno veljavno. Potemtakem je v službi vojnega uničevanja zaposlenih devetdeset milijonov oseb. Doslej nevtralne balkanske države so že več mesecev mobilizirane. Polja v Jugoslaviji, na Romunskem, Bolgarskem in Madžarskem so le površno obdelena ali pa sploh zapuščena. Na Poljskem je vojna .povzročila silno razdejanje. Več tisoč kmetov je bilo pregnanih s svojih domačij. Manjka strojev, bencina in konj. Najbolj rodovitni deli Rolandske so uničeni, ker jih je dalo holandska armadno vodstvo preplaviti, da se ubrani sovražniku. Velike pokrajine Belgije nosijo sledove strašne borbe. 6koro v vseh deželah Evrope so že izza izbruha vojne v ^AI krušne karte. Ob začetku vojne je bilo v Nemčiji ura-dho objavljeno, da ima država v zalogi 8 milijonov 600 tisoč ton žita. To bi zadostovalo za kratko vojno, v kateri bi morala Nemčija premagati Anglijo, oziroma jo »prisiliti, da ji odpre dostqp do morja in s tem do inozemstva. Nemčija •potrebuje na leto 250 milijonov t on žita, v najugodnejšem slučaju ga pa more pridelati le 80 odstotkov tc količine. Iz Rusije, na "katero se Nemčija zanaša, prihajajo vesti o pomanjkanju kruha. Romunska bo pridelala le majhen odstotek peenijče ih koruze, ki jo je Običajno pošiljala v Nemčijo. Madžarska, Jugoslavija in Bolgarska bodo morale gledati, da same ne bodo trpele lakote oziroma pomanjkanja. V česVo-moravskem protektoratu ih na Slovaškem letina zelo sl&bo kaže. Ozemlju ob Donavi 9ta povzročili zima in poplava ogromne škodo. Isto v^lja za razmeroma rodovitne kraje južne Nemčije. V mnogih deželah so že brezmesni dnevi, prihodnje leto se pa obetajo dnevi brez k rtih a. V Italiji je komaj dvajset odstotkov ozemlja primernega za poljedelstvo. Na Španskem—kar je posledica tri leta trajajoče državljanske vojnen-^je dosti mest in vasi, kjer prebivalci le redokdaj okusijo mleko in kruh. Celo nekoč bogata Frkncija je bila prisiljena uvesti brezmesne dneve. Po mnogih deželah, tudi po takih, ki jim je doslej voj-na Se prizanesla (Romunski, Madžarski in Jugoslaviji) ker mrgoli beguncev. 'BaltiSke države so prisiljene vzdrževati rusko vojafitvo, ki gk jim je ]toslal Stalin za "oaščito". 6 prevozom so vsepovsod velike težave. Ndbenih tankov, nobene armade letalcev ne bo mogla leta 1941 poslati Nemčija proti sovražniku, kateri jo bo slednjič premtfgai. Ta sovražnik je lakota. Pomanjkanje se pojavlja vsepovsod in kar iznenada prihrumi kakor plaz. - Ne oziraje se na stroge prepovedi, kdor le more, skriva in i> rani živež za te strašne čase. V nekoč bogatih in cvetočih deželah—Holandski in Danski—je tudi že čutiti pomanjkanje. Manjka sladkorja, kave, i*ja in rastMitokih maščob. Krtiha, ki naj bi nadomestil vsa manjkajoča živila, pa prihodnje leto ne bo v&č dovolj. Vsi Hitlerjevi nkpori, da čimptej spravi Anglijo na kolena, so le nekaka stra&na tekma z lakoto. Hitler ve, da mu vsa Hivojevahja rta evropftri celini nič ne pomagajo, dokler Anglija ne odprte poti na Morje, cTa mu bo ntogoČe is ino-' ra dobivati živež in druge potrebščine. TK^iiiaie a*i*riSko Mtolri moglo težiti Nemčijo. , b rodov ja je. mogoče Angliji iz drii-_ se ni trefm fcati BrtRGRAD, 28. julija. — Včerajšnja izdaja Ibcograjske-ga liMa "Vreme" je imela o-belodanjen. članek pol naslovom: 4Lek zn Evropo" v katerem je n*ed drugim rečeno tudi tole: "Sedanja vojna predstavlja borbo za novo, srečnej&eo Evropo, pri čemer si mora tudi naš narod prizadevati to. da ji tudi da svoj značaj. V novi Evropi morajo i narodi i države zavzeti svoja mesta ter jih častno izpopolnjevati, nI i pa trpeti posledice svoje nepripravljenosti. Nova Evropa in nota socijalna pa gospoda n^ka organizacija so na vidiku. Naš narod ni bil po svoji usmerjenosti in svojih možnostih z ideološkega stališča v vprašanjih socijalne in politične ureditve nikoli dogmatičen. XaSe nevtralnosti v današnjem svetovnem sporu ne določa -aino naša politična in diplomatična aktivnost, nego je to v resnici želja in 'bistvena potreba mladega naroda, ki uvideva, da ne hn(ore sebe samo žrtvovati, nego da se mora posvetiti z vsemi svojimi silami delu za splosno blaginjo, če hoče, da da tudi svoj pečat novi Evropi. Zategadelj je narod v celoti pozdravil pametne glasove od strani vodstva iz vrhovne državne u-prave ter jim sledi kakor eden v prepričanju, -da niu bo po njih najbolj uspelo obvarovati vse pogoje njegove svobode in njegovega častnagka narodnega in državnega obstanka. Tako oborožen moralno in fizično bo mogel naš narod stopiti kot koristen činitelj v življenje bodoče, -srečnejše in enotne nove Evrope." REGULACIJA REKE SAVE I V DRAVSKI DOLINI. LJUBLJANA. :i(). junija. — Xa podlagi odobren ja ministrskega sveta je podpisal gradbeni minister dr. Miha Krek odredbo glede regulacije reke Save do Sv. Jakoba. Za to regulacijo bo prispevala država 90 tisoč dinarjev, a kralj, banska uprava v Ljubljani pa še ."»4.000 dinarjev. Dela na tej regulaciji se imajo začeti nemudoma in izvršili jih bodo izključno domači podjetniki z domačo delavsko močjo. je enake nazore: " Inozemci v tej deželi so Večinoma ljudje, ki so prišli eenj, ker so verovali iu f imeli zaupanje v načela ameriške demokracije in oni so vpravičeni do popolne zaščite zakona in jo tudi bodo dobivali. Bilo bi jako zlo*, da bi kak lojalni irtOzemec »podvržen težavam v tekiu izvedbe tega zakona." 'Nadalje določbe zakona zahtevajo, da mora vsak inozemec. ki biva v Združenih drža- m Zakon o registraciji inozemcev Peter Zgaga I "n t DRAOINJA Registracija vseh inozemcev v Združenih državah se bo začela 1. scptemlbra, kakor je proglasil federalni generalni solicitor Francis Biddle. Inozemci, ki so bili pripusčeni za -talno bivanje* bodo inneli časa, da se registrirajo do konca leta. Oni inozemci. ki so tukaj začasno, se l »odo morali registrirati tekom septembra, ako nameravajo ostati tukaj več kot 30 dni. Rakon se ponaša na vsakega inozeiiKca brez ozira na narod- zenisem, ki ko lojalni in udani tej deželi in njenim ustanovam. Rekel je: •"Meni so odvzeli odtis k prstov, ko rem tekom svetovne vojne vstopil v vojno, ravno tako vsem diuginj; pa federalni investigacijiski urad ima na tisoče odtiskov prstov izvrstnih državljanov. Prstni odtisk je enostavno moderen način identifikacije in je tudi edini način, ki nikoli rte zgreši. •"Zakon nikakor ne pomenja ni kako spremembe postopanja vneli, oziroma roditelj ali varuh inozensea. ki .nima še 14 let. prijaviti pismeno priseljeniškemu in natural izacijskemu komisarju tekom petih dni, kadarkoli spremeni svoj na-dov, in ohzna-nitj nnovi naslov. Vsak inozemec, ki ni pripikščen v Združene "države za stalno bivanje, •mora prijaviti svoj naslov vsake tri mesece. . (Zakon določa sledeče kazni, ako kdo ne uboga zakona o registraciji: 1. Vsak inozemec, o-ziroma roditelj ali varuh ino-zemca, ki noče zaprositi za registracijo in odtisk prstov, bo kaznovan na globo od ne več kr."t $1000, ali na zapor od ne več kot sest mesecev, oziroma na oboje 2. Vsak inozemec, ki namenoma navede krive podatke oziroma ki skuša zadobiti registracijo samega sebe ali druge osebe na goljufiv način, zapade i občutil na svo- la bi njegova deportacija povzročila "resno gospodarsko škodo" kakemu državljanu ali legalno nastanjenemu inozem-cu, ki je mož oziroma žena, roil i tel j ali nedoleten otrok." Vlad a sedaj sestavlja vprašanja ki se obodo stavila na ino zemce ob registraciji. Zakon določa, da zapiski o registraciji n to raja biti tajni in zaupni in na razpolago le osebam, ki jih komisar določi z odobren jem generalnega pravdnika. iXadaljne podrobnosti o registraciji bo jnstični department obznanil preti 1. septembrom. Objavljeno je bilo, da je Earl G. Harrison, odvetnik v Philadelpliiji, bil imenovan ravnateljem regr>t racije. Pismenost je zelo stara 'Profesor univerze v Pittsburgh!! je odkril nekaj za kulturno zgodovino človeštva zelo važnega. Ik>lga leta se je ukvarjal z vprašanjetn. kdaj "so začeli stari Egipčani uporabljati koledar. S poskusi v pla-netarju je prišel na to, da je bilo to najbrže 18. junija 3251 pred Kristusom. Ta datum je j računi. obenem najstarejši dokazani I -datum človeške pisave. Če so namreč Egipčani pred 5200 leti začeli uporabljati koledar, so gotovo že znali zabeležiti podatke s svojo pisavo, ki so si jo izmislili zatq, da, bi mogli zapisati za svojo trgovino važne podatke. Seveda ni mogoče ugotoviti prvih takih beležk pred uvedbo egipt-kega koledarja, ker jih ne moremo časovno opredeliti. ' Če torej smatramo Johnsono-ve račune za točne, lahko trdimo, da je 1. 3251 pred Kristusom obenem začetek pismeno- tum dognan. je bil napravljen tako, da je ameriški učenjak tako dolgo vrtel planetari j, dokler ni pokazal zvezdne kon-stelacije približno 'pred 5000 leti. V ta namen je rabil stroj planeta rja polnili 10 ur, na kar je ibila odkrita konstelacija, ki se je ujemala z Johnf>onovimi registraciji inozemcev, izjavil sti. Poskus, s katerim je bil da NAZADOVANJE PREBIVALSTVA V FRANCIJI. (Belgijski list "Gazette de Charleroi" piiše zelo pesimistično o populacijskem problemu na Francoskem. Pravi, da bo Francija čez 20 let, če bo imela še nadalje le toliko roj-tev, kakor doslej, štela komaj še 30 milijonov ljudi. Italija bo dotlej narasla na 55 milijonov. S j tem se bo ravnotežje med velikimi sredozemskimi silami seveda prekucnilo. V dvajsetih letih bo razmerje med prebivalstvom na Francoskem in v Italiji -skoraj 1:2. KO DVA ZRAKOPLOVA TREŠČITA V ZRAKU Zelo redki so taki prizori, ki so na dnevnem redu v Evropi, seveda pod drugimi okoliščinami. — Pred kratkim sta trčila v zraku dva vojaška bombnika nad Bellrose, L. I. Letala sta se vnela, in treščila na ulico v obljudenem kraju. Več hiš je bilo poškodovanih. Pri te nesreči je bilo libitih 11 vojaških letalcev. jih ramah precejšnjo mero davčnega bremena, dočim ob-dačenci ne trpi na izgubi, pač pa v največ slučajih celo na dobičku. Naj navedem en sam primer. Davek na sodček piva se je povišal za en dolar. — Dobro, — pravi pivovarna, — pa naj bo! Žrtvovati se je treba! — in proda krčmarju sodček piva za en dolar dražje. — Dobro, — pravi krčmar, — žrtvovati se je treba, — in podraži gostu čašo piva za pet Centov. Sodček piva ima 33 galon, to rej je galona vsled novega davka 3 cente dražja. Iz galo-ne je mogče natočiti petnajst čas piva. Časa piva se bo potemtakem podražila za petino centa. Ker je pa s petinami težko računati, se krčma rji že posvetujejo, da bi dvignili ceno pri časi za pet centov. Novi davek jim bo prinesel le dobiček, ne pa izgubo. Breme draginje prenaša v največ slučajih le odjemalec, delavec. Tovarna podraži ceno svojemu izdelku. Prodajalec na debelo mora nekaj več plačati, zato pa tudi dražje proda. Prodajalec na drobno mora dražje kupiti in skuša dražje prodati, kar se mu vedno obnese. Delavec rad ali nerad, dražje plača, potem se pa neba ta procedura prekladanja z rame na ramo. Delavec namreč ne more stopiti pred delodajalca, rekoč: — Daj mi toliko več, kolikor sem moral trgovcu več plačati —. Če pa stopi, mu delodajalec ponavadi vrata pokaže. Vzroki draginje so nešteti. Le malo jih je upravičenih; ponavadi so vsi s kljuke sneti. V Pennsvlvaniji zaštrajka-jo premogarji. Zaslužiti hočejo par centov več pri toni premoga. Kdo bi jim zameril f Premogovni baroni se po dolgotrajnem obtavljanju slednjič vklonijo in jim dajo pri toni recimo pet centov več. Še istega dne se v New Yorku podraži tona premoga za dolar ali več. V moji bližini ima postaren Italijan lep zelenjadni vrt. Dvakrat na teden razvaža zelenjavo in jo prodaja od hiše do hiše. Lani je bilo neurje o-pnstos'lo nekaj farm v Floridi. — Kaj, so hrulile gospodi nje Italijana, — tale glavica solate naj bo deset centov T Prejšnji teden so bile tri glave za deset. — Ali niste brale — se je izgovarja!, — da je vihar uničil vse po Floridi t Toda solata je bila iz njegovega vrta. Glede umetno ustvarjene draginje je dal najlepši primer Ribničan, ki je na vprašanje, čemu je lesene žlice za dva krajcerja podražil, važno odvrnil: — Lesa manjka, lesa. Pravijo, da bodo ktttaln začeli sekati kočevske gozdove. . . ..._______________ — New Toif Mo*ky. July! $.1440 slovene (yugoslav) daily Čudni m jljudj, Ali poznate mesto mrtvili f je mesto, ki je nekdaj eve-o in se njegovi prebivalci o nič ločili od prebivalcev gih krajev, toda, kje ^o se-? Mesto je oetalo prazno cestni tlak prerašča trava, omobili ne parkirajo več v cab in nikjer ne vidiš žive NŠe. Ta slika je povsem na-rotna predstavam, kakršne am o o ine^ih in vendar oboji tak kraj. mestece Silver-Ile v takozvaniih 4*Rockv ountnins" v Zdrož. državah, di se, kakor da bi prebi-nlci Če« nor izselili iz mesta i se niso več vrnili. Ostala so 1 cela okna in v mnogih hišah ijdemo t,udi pohištvo. Kljuiv ntfu vlada v vsem meetu m«rt-aška tišina in v hišah so se aselile sove in netopirji. Vi>e zapuščeno in na cesto ne topi živa vtaša, vendar pa je jdi v tem prkneru izjema. V ilverville živi edini prebiva-c Tom Sawvton. star že 90 »t. [Zgodovina tega mesta je iz-dno nenavadna. Leta 1892 so ačeli dormnevati, da so v ne-osredni bližini r*erlanjega me-a Silvervillea- bogata ležiša rebra. Ljudi se je lotila vro-ica in iz vt^eh strani sveta so e začeli tam zbirati, predvsem ustolovci, ki Ibi radi naglo o-ogateli. Nastala je nova ob-na z 6.000 prebivalci. Pre-ivalci novega me^ta so živeli r silnih težkočah. ker ni bilo tkoraj nič pitne vode. Lov za srebrom je trajal e pol leta. Nekaterim se je res »osrečilo pridobiti veliko bo-tai-tvo, večina jih pa je oatala prav tako revna, če niso še bolj obubožali, kakor so prišli. Srebrna žila je bila kmalu po-vsem iačrpana. Vse nadaljnje kanje je bilo zaman. Kakor mer>to naglo nastalo in ka-tor so se ljudje naglo zbirali, »rav tako so ga zapustili pu-olovci, ki ko hdteli čez noč bogateti. Ker so bili življenji pogoji v Silvervilleu zelo žki, so Ijurdje novo mesto ilverville, še tem lažje zapu-ali. Po nekaj mesecih je o-alo v njem le nekaj ^to fa-tikov, ki so kljub vsemu ve->vali, da so v bližini tie ležišča •ebra. Minilo je še nekaj mescev, preden so tudi najvztraj-jši zapustili obljubljeni kraj, • je pitne vode skoraj povsem nanjkalo. Eden izmed iskal-v srebra je namreč z eksplo- e zijo, ko je rasKtreljeval »skale, zaprl vodno žilo. Življenje v Silvervilleu ni bilo več mogoče. Ostal je le ^tari nočni čuvaj. To se je zgodilo že pred! 40 leti. Že 40 let živi Tom Sawvton v čudnem} fantastičnem mestu. Po več ur na dan zbira vodo, da bi ne umrl od žeje. toda mesta noče zapustiti. On .je edini, ki še vedno veruje, da bo vendar našel srebrno žilo. Hiše so začele počasi razpadati, ceste sta prerasla trava in plevel, v hišah naseljujejo netopijrji. Stari čudak, ki živi sam v tem n**stu, tako podobnem zakletim krajem, ne •spregovori nikdar besedice. 'Ali je morda na ?*vetu še bolj čudno mesto, kakor je zapuščeni ^ilverville? Da. Sredi nedostopnih gor v Equadorju so pred nekaj leti odkrili skrito dolino, ki jo domačini imenujejo "Atšna." V tej dolini živi pleme domačinov, ki šteje okrog 150 ljudi. To je okro«: 30 družin. Najčudovitejše pri tem je. da so vsi slepjioi.(csjp je, da ->o vsi slepi in da se slepota podeduje od roda do roda. od očeta na sina. Ti ljudje se pa zaradi tega vendar ne čutijo nesrečne, ker nimajo nobenih predstav o drugačnih ljudeh, ki niso slepi. Preži vi .ia^ jo se vsi sami s kSnečkim delom. Njive obdelujejo zelo primitivno. Izdelujejo si sami vse orodje in celo obleke, b A . V Avstraliji, blizu malega mesta Coolgardc, na koncu peščene puščave je občina samcev. ki se imenuje Calgonev. Zakaj se prebivalci te vasi nočejo ženiti? Ali so*morda o-kuženi s kalošmim, posebnim bacilom, ki se imenuje sovraštvo do žen! Nikakor ne. Njihova bolezen je druge vrste in imenuje se lakomnost. Dan za dnem, ne .glede na vreme, re odpravijo možje iz Calgoneya v pu*3čavo na lov za zlatom. V občini ni* nobenega izvora vode, tako da morajo vodo shranjevati v velikih po-odah za dalje Časa. Vodo v tistem kraju prodajajo kot najgrira-goccnejžo »blago. Zakaj torej v tej vasi ne trpe nobene žene T Pač zaradi tega, ker bi nobena ženska najbrže ne prenesla lah* ko takšnega podnebja, kjer vlada skoraj nepres^o silna vročina Raoen tega bi pa na- DARILNE POSILJATVE * JUGOSLAVIJO in ITALIJO IN MN. - S DIN. -rtTN. -DIN. -BM DfN. - DIN. DIN. — -# 2.34 — I 4.40 - itJU - * KM V DINARJIH — f 10.25 R AH cM I LIR lm $ LH fiE as = = = !£= Ker zaradi položajev Evropi pa miki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame ve4 časa. Zato pa onim, ti žele, da je denar naglo izplačan, priporočam, da ga poiljejo po CABLE ORDER, za kar je £reba posebej plačati ■i ■Mftfo V fB Ja w DOLA MIH, abOVCMC 'PUBLISHING CO. >< i r»IKIiI| OML ■ K i i: iU Wmt mhW. « . w t. r k vzoenost žensk zbujala prepire. ki bi se lahko krvavo končali, kajti lovci za zlatom ni^ao nikakor nežni ljudje, temveč zelo razdražljivi, ker je njihova živi jen jUka 'borba zelo brutalna. To je pa dovolj razumljiv razlog, zakaj v Calgonevu ni žen. * * * ' (V kraljevini Hedžasu je mestece Saafed, ki šteje okrog 1200 prebivalcev. Skoraj vsi >o oboževalci haišiša. tega groznega opojnega sredstva, v primeri s katerim je morfij nedolžno mamilo. Trdijo, da uživanje »hašuša nudi rajsko razpoloženje, a odškodnina za to je prehuda. Ljudje, ki uživajo hašiš si al je časa. morda nekoliko let, postanejo prej ali slej blazni. Predočimo si *edaj to čudno metsto. Njegovi prebivalci se sleherno popoldne opotekajo v hašiševem opojenju, ter blodijo po ulicah na pol blazni. Možje, ki so -stari nad 46 let, so že razvaline v fizičnem, kakor duševnem pogledu. Življenje nekaterih posameznikov, ki so še zdravi, ni v tem okolju posebno prijetno. ' V višini 3,200 m nad morjem pod večnim snegom vrhov Himalaje leži vas Sautrija nad liindustannko planoto. Tu žive •sloviti jasnovidci Yoghi. Po njihovi veri živi sleherni Tnd, ki se ravna po verskih predpisih, n*ed ljudmi le majhen del svojega življenja. •(T,ini postane človek 50 let star, mora posvetiti ostanek svojega življenja božjim stvarem in Študirati Brahmanovo piramido. Ti sveti možje, ki >o dosegli popolno discipliniranost svojega telesa, so si pridobili posebne mistične <=posobnoisti duševnega gledanja in zato so si izbrali to oddaljeno življenje, da bi se pripravili za svoje bodoče življenje, ko bodo živeli v drugi obliki doslej jim še neznani, določeni z večnimi zakoni o nUetaformozi. .Med najbolj čudovitimi naselji na svetu so nedvomno tudi nepristopni kraji v tsosed-«tvu Aimazonkei, kjer živi edino pleme, ki se ni naučilo nikdar izražati svojih misli z besedami. To primitivno pleme se poslužuje za govor izključno kretenj in nima niti pojma o govorjenem jeziku, ter živi nomadsko življenje. Svoje mrtve izpostav*!jajo na isoln-ce, ki ^oravi svoje. Neirtški učenja* dr. Franck je prive-del s f&boj izmed tega plemje-na mlado dekle, ki se celo po petih letih utrudljivega učenja ni moglo naučiti več kakor pet besed. Te divjake je treba prištevati med ljudi najnižje stopnje inteligence. Učenjaki mislijo, da je bilo to T>leme nekoč ločeno od drugih plemen po nekaki elementarni katastrofi in da so od tedaj ni več duševno razvijajolo. Poštni promet z Jugoslavijo STRAHOTE VO'JNE -m-iTu -ifi. ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Bertk pi. Suttee* 228 strani Cena 50 centov ( Odbite jo pri FJIGARNI SLOVENK PUBLISHING CO. m W. 18 St, Ne* Tori •Kakor nas obvešča čikaška direkcija ameriške državne pošte, bo opravljala 'posebno pooblaščena ameriška plovbna družba redno visak teden plo-vbni obrat med New Yorkom in Lfebono na Portugalskem. S Portugalskega se bo pošta odpravljala tudi v ostale evropske dežele vključivši tudi Jurroslavijo. V Ohicagu morajo biti navadna pisma za odpravo s to ladjo na glavni pošte najkasne-je opolnoči vsak torek. Zračna pisma (Air Mail) morajo biti na isti počti najkasneje vsako sredo do enajstih dopoldne. i se ctrok nikomer ni smilil, nevarnost preka- DEMOKRATSKA KONVENCIJA V CHICAGI Podpredsednik Garner in generalni poštni mojster še vedno strmita po nominaciji. — Izjava senatorja Wheelerja iz Montane. V Chicagu se začne danes ob 12. uri konvencija demokratske stranke, in skoro vsi delegati, ki so dospeli tja, so prepričani, da bo predsednik Roosevelt vtretje kandidiral in da bo tudi izvoljen. Tega mnenja sta tudi načelnika demokratske stranke v Ulinoisu in Farley še vedno pravi, da bo konvenciji predlagano njegovo ime za nominacijo, ne oziraje se na druge kandidate. McHale, ki je velik prijatelj Paula V.' MeNutta ter ga je smatral poleg Rosevelta za edi- _ . V1. v „, nega zmožnega predsedniškega v indiani cikaski župan Jvd- kandidata, se je premislil in ne ward J. Kelly in Frank Mc- ^ra več zanj. On in njegova !Le* , . . , , . . delegacija bosta glasovala za Kelly, ki se je te dni vrnil iz Rooseveita. Washingtona, ter je v Beli hi- ši obiskal predsednika Roose-velta, je rekel, da prav nič ne dvomi, da Rosevelt ne bo no-miniran. — V resnih časih, kot so sedanji, mora sleherni nominira-nec sprejeti kandidatnro, pa če hoče ali ne, — je dejal. Po mnenju čikaškega voditelja bo stal James A. Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, na svojem mestu in bo kot tak vodil tudi prihodnjo Rooseveltovo kampanjo. Senator "Wheeler iz Montane, ki je bil tudi pripravljen kan-dirati, če bi Roosevelt ne hotel, pravi, da bo predsednik še pred začetkom konvencije povedal, če namerava kandidirati ali ne. Če hoče biti Roosevelt res nominihan, ima samo dva tekmeca : podpredsednika Gar-nerja in generalnega postnega mojstra Farieva. Toda tudi ta dva bosta odnehala, videč, da je pretežna večina delegatov za Roosevelta. Šaljppinova partnerica o -slavnem pevcu- Že dve leti je minilo od smrti slavnega pevca Fedora Ša-Ijapina. V Pragi živi zdaj njegova dolgoletna partnerica, o-perna pevka Gabriela Chris*-manova-Rscheva, ki ve povo- je videl v njem svojo domovino. Naučil je svoje rojake ceniti rusko opero in njeno junake. Najlepši so bili ti junaki, v operah 4 4 Boris Godunov" in 44Pskovjanka" kjer je igral dati marsikaj zanimivega iz carja Ivana Groznega. Kaljapi- njenosti, slabo ravnanie vsepovsod potuhnjenosti in sovraštva. Sedaj jo bil mrtev, in Kne# iz božjega neba za je počasi začel prikrivati, med tent ko so hiteli stražniki do prvega človeškem bivališča, da .-bi poiskali kakSna nosila ' Meden je imel nemirno noč. MndiČno je hodil po svoji veliki kmečki sobi gori in doli, kadil iz pipe kar naprej in končno začel piti. Jerasa ni bilo oJ nikoder. Vsakokrat, kadarkoli se je zunaj kaj zganilo, je Meden prebledel. Ali pride ali je še živ? Toda Jerasa ni bilo. Saj tudi no sme priti. Nikoli več se ne sme vrniti!" , /Nazadnje je Medon le ni več ®dižal doma. Zbežal je v zinjsko noč, tja do Blažunove krčtne. » Če ve Jeras sploh vrne še kdaj, tedaj se oglasi pri Blažunu. V gostilni sedeli irije fantje. Igrali ?o na karte. Začudeno so pogledovali na priileca. 444 Ta ko pozno? Ali prihajaš iz mesta?" ' 144Ne od doma. Nisem zdrav. Mislim, da imam mrzlico."' / to4In bolan hodiš iz hiše?" H4,Mi slim, da mi bo *veži zrak koristil. Biažun, skuhaj mi rama z vodo in sladkorjem." i iFaii^je se niso več brigali zanj. ampak so igrali. Bla-£on j* f/plečevaJ, se vtikal v i#ro, izdajal karte; nahnrlili so £a, jva se vendar ni poboljšal, kakor se večina zaplečnikov nikoli ne poboljša. Meden se je potit. Nemir v njem je rastel. * -lRaj pa ti je, Meden? Saj se ves treses!" "MVlim, mislim, «da imam Špansko. Pa 'bi vendarle ne bil mtel iti iz hise. Skuhaj mi še rama, Blaaun." \ (Bilo je že pozno v noč, tedaj se je pripeljal nekdo na smučeh. Meden je prebledel. 1 To je bil Jeras. Torej je vendar Ušel! — Ne, ibil je nekdo dragi. < tMož je planil v sobo in bnšil c besedo: <"Jeras je mrtev!" Vsi so skočili kvišku, le Meden je obsedel in se krčevito! oprijel tmae « obema rokama. (Nadaljevanje prihodnjič.) SaIjapinovega življenja. Vodno, kadar slišim v radiu glas Fedora Ivanoviča, nočem niti verjeti, da je mrtev — je pripovedovala 'praškim novinarjem. Zdi -se mi, da sva še včeraj skupaj pola v moskovski carski opori. Bila sva tam s Fedorom Ivanovičem skupaj angažirana leta 1899. Salja-pin je prispel tja z Mamonto-vega za*sObnega gledališča. To je bilo najino prvo srečanje. Pola sva tam- skupaj skoraj sedem let in ločila sva se zato, ker sva ftaljapin in jaz s svojo se-rtro Emilijo tudi koloraturno pevko nastopila turnejo po Evropi. Po svetovni vojni sva so zopet sestala v Ohicagn. Na Saljapina kot tovariša in človeka imam najboljše spomine. V onih časih še ni imel ojnčajnih slabosti izvoljencev. Pozneje je bil namreč zelo siten in povsod je bil znan njegov odpor proti dirigentom. Povsod je morala obveljati njegova in ker je bil Saljwpin, je !vodno tudi zmagal, v i dirigenti r»o ga morali ubogati. Bil je iskren prijatelj'in občudo-i valeč Stanislavskeiga ter njegove realistične gledališke smeri, od katere se je marsičesa naučil. Pazil je vedno, da sta bila oprema in režija do najmanjših podrobnosti realistično obdelana. Tako je v "Seviljskem. brivcu" izailil, da mu je rekviziter pošteno namočil dežnik, kajti vloga je zahtevala, da je prihajal na oder od zunaj kjer je lilo. Zato je bilo po njegovem mnenju potrebno, da bi mu z dežnika curljala voda. Šaljapin je bil prav tako sijajen izralec, kakor pevec. Po mojem mnenju je bil tudi najboljši koncertni pevec. Imel je najkrasne jsi bas, kar sem jih kdaj slišala. To je prišlo v polni meri do veljave t**di, ko je zapel Musorsskega pesem o bolhi, ki je postala njegova najljubša pesem. Ko jo je prvič na koncertu zapel, so ga ob-«uli prijatelji z očitki. Zdelo se se jim jeu da bi pevec takega kova ne smel peti take pesmi. Vprašali so tudi mene, kaj mislim o tem. Odgovorila sem jim: "Vi ste se smejali, jas sem na imela so tee v očeh." Fedor ,&aljapin je -bil tiipicen noski pe-.vec vesel in sentimentalen. Rad Ije imel preprosto ljadstvo, ker ALI BO USAHNILO ČAD8K0 JEZERO? Po dolgoletnih opazovanjih grozi nevarno^, da bo nenadno usahnilo f'adsko jezero, ki namaka ne samo za pa dni Sudan, temveč tudi Kameninsko zaledje in Južno Saharo. V teh krajih se pripravlja naravna pri roti na katastrofa, ki bodo njene gospodarske posledice nedogledne. Cadsko jezero meri 30.000 kvadratnih metrov, kadar pa prTti'-ne suša, se skrči na 11.000 kvadr. metrov. Jezero ima samo dva pritoka. Sari .in Komaduigo. ki skozi vse loto dovajata vanj svežo vodo. Močnejši pritok jo Sari, ka'terenru pa proti nevarnost, da so združi z ibližnjo reko Ke-boi in da te bo po'tem izlival v Ni "*or. Naravni jez med obema tokoma jo preozek, di bi mogel traino kliuhovati pritisku vode v Sari, ki poča« i jrloda bresro-ve v smeri roke Keboi. Prodor lahko nastane vsak čas. Posledica bi bila, da bi so iznromonil rodovftni kraj ob f'adskom jezeru v globino več sto ki'ome-trov v pustinjo. Pašniki nad katerimi dežuje navadno samo enkrat v sedmih letih, bi se iz-premenili v puščavo. To bi bil tudi konec velikih bombažnih plantaž na jujgu Padskega jezera. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA novo pojmovanje Ivana Groz-i nega in Godu novega "Fausta" se jo razlikovalo od vseh drugih umetnikov. Omenila sem že, da je vedno strogo pazil na to, da je bilo vso realistično. Ne bil bi so počutil dobro, če bi mu bila manjkala malenkost na kostumu, ki mu je služil za izpopolnitev njegove vlogo. Pri ro-prizi novo naštudirane pskov-čanke so jo odigrala tale prigoda : Po zaključenem prizoru, kjer kleči pred Ivanom Groznim, sedečem na konju, kmečko ljudstvo, ter ponižno sklonjeno z obrazi do tal, pade zastor, Tvan Grozni, — Saljapin — pa ugotovi, da mu manjka pas. Ta čas se zastor dvijgne, ljudje zagledajo klečečo kmete in mirno stoječega konja brez jezdeca. In burno ploskanje no moro zadušiti sni i tega carjevega kričanja za kulisami.: 44Vrag vzemi tega tepca, pasu mi ni dal!" Po predstavi jo Šalja-pin pretepel svojega garderoberja. potem mu je pa dal sto rubljev za bolečine, češ, da mora ta denar naložiti v hranilnico. Jtu-sko občinstvo je ftaljapi-na naravnost oboževalo. Po vsaki predstavi ga je neštetokrat klicalo pred zastor in zahtevalo, naj še kaj zapoje. Pri novo naštudiranem Boitovem "Mephistu" smo končali predstavo šele ob eni ponoči. Nekega večera je bil Fedor Ša-ljapin že tako utrujen, in lačen, da je komaj čakat, kdaj bo občinstvo nehalo ploskati. Ker so trajale ovacije predolgo, je vstopil k rampi, sklenil roke in zaklical navdušenemu občinstvu: "Prosim vas, rad bi že jedel!" S tem je pa zbudil še večje navdušenje in k večerji je prišel še pozneje. (Mislim, da malo kdo ve, da je Ibil Šaljapin zelo nadarjen •risar. To je bif njegov konjiček, v prostem času. Risal je neprestano. Če ni imel pri rokah papirja, je risal kar na namizni prt portrete svojih pri-iateljev in znancev. Vse, kar je narisal, je imelo umetniško vrednost. Podjetni natakarji so njegbve rfcfbe večinoma iz-strigli in jih prodali za drag denar Šaljapinovim častilcem. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teli kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga peljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9H x 14U Inčev 48 velikih strani; 32 harvanlli aemljerlilor tnjlh držav in 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vudllnlb držav; 45 svetovnih slik po[>olnoma o- sna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže eeli svet In tudi: RAZDELITEV POIJSKE ME1» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKUITČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-ItiTSKA MEJA Cena 25 centov PoAljite svoto v znamkah po 3 oz. pn 2 centa. O 8 e b n o s t : HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide m novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojnt. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " SIC WEST ltth STREET NEW YORK. N. T. I - Idililiaittri iatii imil KAZNOVANA NAPOVE DALKA BODOČNOSTI. ^»Frankfurter Zeifrung" poroča v pouk in svarilo marsikomu vest, da je bila v Mona-kovem neka tamošnja napovedovalka bodočnosti obsojena na daljšo ječo,, kasneje pa bo morala za ves čas vojne v kon-cetnracij*ko taborišče. Vraža-rloa je nekemu vojaku proro-kovala zelo neugodne stvari o poteku in »zidu vojne. Mož je naznanil napovedovalko, ki je dobila sedaj plačilo za svojo klepetavo vidovitost. Proroko-vala je namreč popolni poraz Nemčije. _ Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, i*a je l>ol>cgnila. cena 75c dama s kameljami Spisal ALEKSANDER DUMAS Pisatelj mm pravi, da j. knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se lio igral kos življenja. In v tem stavnem romanu se res igra velik kos zelo zanimivega življenja. cena $1.75 grofov jager »pisal Albin Hrovaiin. Povest 17. domačih hribov. aH ]H»vest o grof oveni ja" gru Janezu Krfsniku. cena 75c hubert Spisal Paul Keller. Roman iz lovskega življenja. cena $1.-jara gospoda Spisal JANKO KERSNIK Lei»še povesti, kot je J ara Oosr»oda, skoro ni mogoče najti. cena $ 1 jari junaki Spisal RADO M URNIK Knjiga vsebuje l'J kratkih, sinešiih povesti in l»o vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ I .-jernač zmagovac Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKNKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, Je tudi ta zelo zanimiv. rokovnjacl izpod i trate Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Zelo * zanimiva povest o divjem lovcu (jroultovskem. cena 75< IROSLIN in VERJANKI Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Joxi[« Jurčiča naš najliolj*! pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I»vor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman Je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1 .- j SAMOSTANSKI I LOVEC Spisal L. Ganghofer. (ianghoferja prištevajo med naJboljj«e sodobne pisatelje. — Samostanski lovec je uaj-holj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 cena cena cena kakor hrasti v viharju Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva povest iz do- mačega življenja. cena cena 75c. | sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR Starosta naSih pisateljev in pravzaprav oče pravilne ilo-venščine v tem svoj m romanu Živo in zanimivo jiopisuje življenje na deželi, cena $1.75 | srečanje z [nepoznanim Spisal MIRKO JAYORNIK Pisatelj v knjigi pove isto, kot I»ove naslov: srečal se je z ljudmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, ilrugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem I»a i »opisuje resnično življenje {Misameznih. cena $ 1.— |v zarje vidove Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in se živeči slovenski i tesni k jsidaja s to zbirko zo|N*t nekaj umotvorov. Pesmi so jMMivečene njegovi ženi Ani. cena $t— jutranja zvezda Iz angleščine prevedel P. M. ČERN1UOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljul»ezni nad velikimi ovirami In nevarnostmi. $1.— kraj umira Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo ja* suo ln zanimivo popisuje življenje kaietov li. rudarjev. $1.- 75c moje življenje Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki ▼ tej knjigi prl|»oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIKNKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobleske-ga nad Turki pri Hotinu ln s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turdka sila, pod katero so toliko trpeli tndl slovenski kraji. cena $1.— OTROCI 80LNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne nod cena $ 1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje si* dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c zadnji val Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1 ZNANCI Spisal RADO MURNIK PozBHiii humorist v tej knjl* gi kaže razne značaje ter knjigo asm označuje kot "Poveatl ln orisi." cena $1.25 zima med gozdovi Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmeUh in posebno v gozdovih. cena $1.251 ŽITO POGANJA Spisal Ren. Bazin. Francoski roman zelo na* jiete vsebine. cena 75< ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Dejanje se vrSi v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige » sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času