Vx ž
Domoznanski oddelek
35
VESTI iz vasi 2010
w
352(497.4)(061)
6008059,3
COBISS o

■m
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Prešernova 33-35
2250 PTUJ

Življenje je potovanje
za katerega nihče ne dobi zemljevida.
Vsakdo potuje po svoje
in si sproti riše svoj zemljevid.
Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja.
OBČINA
GORIŠNICA
Želim vam vesel Božič, novo leto pa naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja.
vesti iz VASI
je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba je župan, Jože Kokot.
Fotografije: Davorin Zorli, avtorji prispevkov, arhiv.
Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p.
Tisk: Grafis d.o.o., Požeg 4, Rače.
Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, telefon: 02/743 1111, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net.
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%.
Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano avgusta 2010 v 1300 izvodih.
Naslednja številka bo izšla predvidoma aprila 2010. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo do 30. marca 2011.
UVODNIK
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Leto je ponovno naokrog in žeje pred nami praznični čas, ki ga tradicionalno namenjamo dobrim željam in ko z upanjem zremo v prihodnost, ki je pred nami. Mesec december j e tudi čas obdarovanj, ko se v krogu družine spomnimo na najbližje in na vse tiste, s katerimi smo v preteklem letu tako ali drugače sodelovali.
Običajno so praznični dnevi tudi čas za premislek, ko se vsaj za trenutek ustavimo in podoživimo leto, ki je za nami. Za vsakega je bilo drugačno. Nekateri so nizal i uspehe v poslovnem in osebnem življenju, spet drugim letošnje leto ni bilo najbolj naklonjeno in se ga bodo spominjali z žalostjo v srcu. Tem je potrebno posvetiti še posebno pozornost in se nanje spomniti v prazničnih dneh, ki prihajajo. Nihče izmed nas ne bi smel čutiti materialnega pomanjkanja in pomanjkanja fizične bližine, vendar topla beseda in trden stisk roke še vedno pomenita več, kot lično zavito darilo.
V zadnjih nekaj letih v medčloveških odnosih izrazito izstopa individualizem. Ta je svojo pravo plat pokazal tudi v času recesije, ki še zdaleč ni končana. Ljudje drvijo svojim ciljem naproti, ne da bi se pri tem ustavili in vsaj za trenutek pomislili na tiste, ki nimajo ničesar. Tako se prepad med revnimi in bogatimi še povečuje, kar se zlasti odraža v pomanjkanju možnosti prvih, ki jim ponavadi niti ne damo priložnosti, da bi se lahko izkazali s svojim znanjem in delom.
Tudi država je na tem področju odpovedala. Če je nekoč prevladoval srednji razred, danes ta praktično izginja, saj nima ustreznih pogojev, da bi se lahko obdržal. Tudi lokalne skupnosti smo se znašle v težkem položaju, saj se od nas pričakuje, da bi reševale vse, kar seje v preteklih letih nagrmadilo. V občini Gorišnica smo se tako zaposleni, kot občinski svetniki trudili, da ves čas delamo gospodarno in sproti rešujemo krizne situacije s strpnim dialogom. Tudi proračunska sredstva porabljamo
smotrno in pohvalimo se lahko, da smo ena izmed redkih občin, ki ni zadolžena niti za evro. Z razpoložljivimi sredstvi se trudimo za izboljšanje pogojev življenja in dela naših občanov.
Dokaz, da so občani zadovoljni tako z mojim delom, kot z delom občinske uprave, je zame ponovna izvolitev na jesenskih županskih volitvah. Ocenili ste, da je občina v letih mojega županovanja napredovala in, da si vaše zaupanje zaslužim še nadaljnja štiri leta. Na tem mestu se tako iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki ste mi podarili svoj glas in s tem izkazali zaupanje vame in v moje delo. Zahvala gre vsem tistim, ki ste mi v preteklem mandatu stali ob strani in podpirali moje dobre ideje ter me hkrati opozorili tudi na tiste stvari, ki se vam niso zdele najboljše. Vsem iskrena zahvala, še zlasti pa delavcem občinske uprave, brez katerih razvoja občine ne bi bilo. Trdo smo delali vsa
štiri leta in tudi z uspešnimi prijavami na številne evropske in državne razpise dokazali, da smo delali več kot uspešno.
Vsem tistim, ki ste verjeli vame in v moje delo, obljubljam, da bom opravičil vaše zaupanje, ki ste mi ga podarili na letošnjih lokalnih volitvah. Trudil se bom še naprej, da bo naša občina in z njo občani dobili vse tisto, kar nam še manjka. Vem tudi, da vsi tisti, ki se zavedate, dobro veste, da se vsega ne da postoriti v enem mandatu. Proračunska malha je pač premajhna za vse, kar bi še potrebovali, vendar z dobrim planiranjem lahko naredimo s skupnimi močmi še veliko.
Vsem občankam in občanom želim vesel in miren božič ter veliko uspehov v novem prihajajočem letu. Naj bo leto 2011 srečno, predvsem pa polno iskrenih ljudi!
Jože KOKOT župan občine Gorišnica
volitve 2010
Poročilo o izidu volitev v občinski svet
Občinska volilna komisija Občine Gorišnica je na seji dne 13.10.2010, na podlagi 90. Člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94-4693/07-ZLV-UPB3,45-1987/08-ZLV-H) na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov Občinskega sveta občine Gorišnica na volitvah dne 10. Oktobra 2010 ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za Občinski svet Občine Gorišnica.
Na volitvah 10. Oktobra 2010 je imelo pravico voliti skupaj 3252 volivcev, vpisanih v volilni imenik, s potrdilom je glasovalen volivec.
Glasovalo je 2010 volivcev ali 61,81% od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od tega je 2002 volivcev glasovalo na voliščih 7 volivcev je glasovalo predčasno 1 volivec pa je glasoval po pošti.
Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 2010 glasovnic, 18 glasovnic je bilo neveljavnih, ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov po volilnih enotah:
1.	Volilna enota 01, ki obsega naselje Formin
Oddanih gl.: 192 Neveljavnih gl.: 2 Veljavnih gl.: 190
1.	Marjana Kovačec 7 (3.68%)
2.	Franc Bezjak 8 (4.21 %)
3.	Iztok Erjavec 13 (6.84%)
4.	RobertMarinlOI (53.16%)
5.	Ivan Kelenc 53 (27.89%)
6.	Franc zamuda 8(4.21 %)
V	volilni enoti se voli en član
2.Volilna enota 02, ki obsega naselje Gajevci, Placerovci in Mala vas Oddanih gl.:	368
Neveljavnih gl.: 3 Veljavnih gl.: 365
1.	Stanko Donaj 168 (46.03%)
2.	Slavko Plošinjak 29 (7.95%)
3.	Konrad Kostanjevec 26 (7.12%)
4.	Primož Vaupotič 43 (11.78%)
5.	Peter Bezjak 69(18.90%)
6.	Milan Vodušek 101 (27.67%)
7.	Janez Ambrož 127 (34.79%)
V	volilni enoti sta se volila dva člana
3.	Volilna enota 03, ki obsega naselje Muretinci
Oddanih gl.:	182
Neveljavnih gl.: 3 Veljavnih gl.: 179
1.	Mirko Štumpf80 (44.69%)
2.	Jerica Fistravec 22 (12.29%)
3.	Srečko Peklar71 (39.66%)
4.	Franc Petek6 (3.35%)
V	volilni enoti se voli en član
4.	Volilna enota 04, ki obsega naselje Zagojiči in Cunkovci
Oddanih gl.:	152
Neveljavnih gl.: 0 Veljavnih gl.: 152
1.	Janez Horvat 36 (23.68%)
2.	Alojz Župec 54 (35.53%)
3.	Janez Prelog 62 (40.79%)
V	volilni enoti se voli en član
5.	Volilna enota 05, ki obsega naselje Gorišnica
Oddanih gl.:	368
Neveljavnih gl.: 4 Veljavnih gl.: 364
1.	Janko Šuman 140 (38.46%)
2.	Franček Ljubeč 33 (9.07%)
3.	Dejan Voršič 71 (19.51%)
4.	Bojan Purgaj 1 89 (51.92%)
5.	Frida Zorli 58 (15.93%)
6.	Bogomir Toplak 51 (14.01%)
7.	Tanja Vinkovič 20 (5.49%)
8.	Darinka Žnidarič 62 (17.03%)
9.	Stanka Zupanič 23 (6.32%)
V	volilni enoti sta se volila dva člana
6.	Volilna enota 06, ki obsega naselje Moškanjci
Oddanih gl.:	403
Neveljavnih gl.: 5 Veljavnih gl.: 398
1.	Jožica Kokot 70 (17.59%)
2.	Tomaž Petrovič 20 (5.03%)
3.	Branko Valenko 117(29.40%)
4.	Mihaela Prelog 26 (6.53%)
5.	Jožef Petek 262 (65.83%)
6.	Anton Habjanič 24 (6.03%)
7.	Jožef Belšak 117 (29.40%)
8.	Marjeta Firbas 47(11.81%)
V	volilni enoti sta se volila dva člana
7.	Volilna enota 07, ki obsega naselje
Tibolci in Zamušani
Oddanih gl.:	345
Neveljavnih gl.: 1
Veljavnih gl.: 344
1.	Slavica Pignar 66 (19.19%)
2.	Milena Jauk 7 (2.03%)
3.	Silvo Sok 89 (25.87%)
4.	Marjan Sok 19 (5.52%)
5.	Marica Gregorič 8 (2.33%)
6.	Roman Škerjanec 119 (34.59%)
7.	Aleš Reberc 27 (7.85%)
8.	Davorin Kelenc 115 (33.43%)
9.	Sandi Obran 53 (15.41 %)
V volilni enoti sta se volila dva člana
Občinska volilna komisija je na podlagi 11. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 94-4693/07-ZLV-UPB3, 45-1987/08-ZLV-H) ugotovila, da so za člane občinskega sveta Občine Gorišnica v volilnih enotah ena, dva, tri, štiri, pet in sedem bili izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov po posameznih volilnih enotah, v volilni enoti šest so člani občinskega sveta bili izvoljeni na podlagi 11. In 12. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94-4693/07-ZLV-UPB3, 45-1987/08-ZLV-H).
Za člane občinskega sveta so bili izvoljeni:
'RobertMarin, roj. 13.03.1977, Formin 17a
♦Stanko Donaj, roj. 03.05.1957, Gajevci 24 a
'Janez Ambrož, roj. 19.11.1955, Mala vas 4
'Mirko Štumpf, roj. 16.09.1965, Muretinci 37 a
'Janez Prelog, roj. 04.03.1960, Zagojiči 20 a
'Bojan Purgaj, roj. 16.07.1981, Gorišnica 122
'Janko Šuman, roj. 05.09.1951, Gorišnica 172
'Jožef Petek, roj. 12.03.1960, Moškanjci 102
'Jožef Belšak, roj. 29.12.1957, Moškanjci 7
'Roman Škerjanec, roj. 08.08.1971, Tibolci 4
'Davorin Kelenc, roj. 28.09.1960, Zamušani 54 b
Predsednica OVK Gorišnica:
Simona Čuš Zamuda, uni v.dipl.prav.
Odbori in komisije občinskega sveta
Občinski svet je s sklepi imenoval naslednje odbore in komisije
SKLEP št. 8-2010
V	odbor za javne finance se imenujejo naslednji člani:
1.	Janez Prelog-predsednik
2.	Jože Petek-član
3.	Janko Šuman- član
4.	Danica Zupanič-član
5.	Slavko Rižnar-član
♦Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor opravlja zlasti naslednje odločitve:
♦obravnava proračun in zaključni račun občine,
♦spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna,
♦predlaga uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina,
♦obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
♦opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEPšt.9-2010
V	Odbor za okolje in prostor se imenujejo naslednji člani:
1.	Mirko Stumpf- predsednik
2.	Davorin Kelenc-član
3.	Jože Petek-član
4.	Milorad Zrnič-član
5.	Marjeta Firbas-član
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju okolja in prostora, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališča s predlogom odločitve. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
♦obravnava prostorske plane občine, ♦pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
♦ obravnava vprašanj e ureditve prometa, ♦obravnava druga vprašanja s področja urbanizma,
♦obravnava problematiko v zvezi z varstvom okolja v občini,
♦skrbi za varstvo tal in vodnih virov ter komunalnih odpadkov,
♦opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEPšt. 10-2010
V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenujejo naslednji člani:
1.	Bojan Purgaj - predsednik
2.	StankoDonaj-član
3.	Robert Marin-član
4.	Vodjapolicijskegarajona-član
5.	Vaupotič Suzana-član
Naloge, kijih opravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:
♦ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na ravni občine,
♦predlaga občinskemu svetu v sprejem programe za varnost prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje,
♦koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na ravni občine, predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa, izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
♦sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci na področju občine (javni zavodi in ustanove),
♦sodeluje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin v regiji,
♦organizira akcije, razprave, strokovna predavanja, delavnice, razstave in predstavitve s področja varnosti cestnega prometa,
♦opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEPšt. 11-2010
V	Odbor za razpolaganje s požarno takso se imenujejo naslednji člani:
L Janez Ambrož-predsednik
2.	Davorin Kelcnc-član
3.	Stanko Donaj-član
4.	Poveljnik CZ-član
5.	PoveljnikGZ-član
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
♦organizira reševalno pomoč v požarih, ♦organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, ♦zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, ♦zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, ♦sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, ♦opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
SKLEPšt. 12-2010
V	Odbor za kmetijstvo se imenujejo naslednji člani:
L Stanko Donaj-predsednik
2.	JožefBelšak-član
3.	Davorin Kelenc-član
4.	Ivan Kelenc-član
5.	Stanko Pignar-član
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališča s predlogom odločitve. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
♦spremlja stanje na področju kmetijstva,
odbori in komisije
♦usmerja pospeševanje kmetijske proizvodnje in daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene,
♦sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijski prostor,
♦daje mnenje k posameznim projektom za področje kmetijstva, za katerega se to mnenje zahteva,
♦opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEP št. 13-2010
V	komisijo za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja ter obveznosti in terjatev se imenujejo naslcdnji člani:
1.	Roman Škerjanec - predsednik
2.	Janez Prelog-član
3.	Danica Zupanič-član
Komisija enkrat letno opravi popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter o tem vodi evidenco. Pregleda tudi popis obveznosti in terjatev na dan 31.12. za celo iztekajoče se leto in o vsem tem poroča občinskemu svetu.
SKLEP št. 14-2010
V	Statutarno pravno komisijo se imenujejo naslednji člani:
L JankoŠuman -predsednik
2.	Robert Marin-član
3.	Vekoslav Čagran-član
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
SKLEPšt. 15-2010
V	Odbor za gospodarsko dejavnost in gospodarsko infrastrukturo se imenujejo naslednji člani:
L Davorin Kelenc-predsednik
2.	JanezPrelog-član
3.	Roman Škerjanec-član
4.	Ivan Pintarič-član
5.	Janez Vaupotič-član
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
♦spremlja stanje na področju gospodarstva in turizma,
♦obravnava vprašanja glede upravljanja
in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja,
♦na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma iz pristojnosti občine,
♦spremlja izvajanje gospodarskih javnih služb,
♦skrbi za izgradnjo komunalne infrastrukture,
♦organizira oddaje neizkoriščenih poslovnih in proizvodnih prostorov, ♦pomoč pri davčnem in poslovnem svetovanju s področja podjetništva, s povezovanjem z raznimi ministrstvi, ♦predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje malega gospodarstva, ♦predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje turizma,
♦usmerja porabo sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, za katerega se to mnenje zahteva,
♦daje mnenje k posameznim projektom za področje malega gospodarstva in turizma, za katerega se to mnenje zahteva,
♦ obravnava problematiko zaposlovanja, ♦obravnava razvoj demografsko ogroženih in obmejne problematike, ♦opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEPšt. 16-2010
V odbor za negospodarske dejavnosti se imenujejo naslednji člani:
L Jože Petek-predsednik
2.	Mirko Štumpf-član
3.	Janez Ambrož-član
4.	Zlatko Sok-član
5.	FridaZorli-član
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališča s predlogom odločitve. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
♦obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo, ♦daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
♦obravnava in oblikuje socialno in zdravstveno politiko in jo predlaga svetu v sprejem,
♦skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini,
♦opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
♦opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet.
SKLEPšt. 17-2010
V nadzorni odbor se imenujejo naslednji člani:
L Branko Valenko
2.	Darinka Žnidarič
3.	Danilo Horvat
4.	Rajko Zavec
5.	Andrej Horvat
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
♦opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
♦nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, ♦nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, ♦ugotavlja v okviru svojih pristojnosti zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, odborov ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
SKLEPšt. 18-2010
V	Uredniški odbor CATV se imenujejo naslednji člani:
L Srečko Peklar
2.	Janez Ambrož
3.	Jožica Kokot
SKLEPšt. 19-2010
V	Svet šole se imenujejo naslednji člani:
L Bojan Purgaj
2.	Stanka Zupanič
3.	Bernarda Horvat
Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in
»Polepšano polete« folklorne skupine Podgorci in Gorišnica
Folklorna skupina Gorišnica, ki z novim letom vstopa v deseto leto svojega delovanja in Folklorna skupina Podgorci, ki deluje že čez trideset let, sta v letošnjem poletju uspešno združevali svoje delovanje.
Ideja o polepšanju poletja seje porodila ob skupni kavi po razočaranju nad prikazanim programom na Medobčinski reviji folklornih skupin v Lenartu, kamor se nobena od skupin ni uvrstila.
Polepšano poletje se je uresničilo v dveh skupnih projektih.
Prvi, ki gaje prevzela Folklorna skupina iz Gorišnice, je bil zabavno izobraževalnega značaja. Predstavljal je druženje obeh folklornih skupin na skupnem, kulturno in folklorno obarvanem potepanju.
Prvo soboto v juliju smo se podali na pot po južnih obronkih Pohorja, kjer smo se za duhovno pašo najprej ustavili v starodavni kartuziji Žice. Želje sklenjenih rok ob kamnu želja v stari cerkveni ladji so bile sicer različne, veseli obrazi pa so izžarevali srečo in zadovoljstvo.
Da bi za lepotami duše na te kraje navezali še telo, smo se ustavili v eni najsodobnejših in najlepših vinski kleti na Slovenskem. V prelepem okolju Zlatega griča smo poskušali plemenito kapljico iz Dravinjskih goric.
Sledil je prijetni piknik na Rogli s pohodniško obliko planinarjenja, nabiranjem zdravilnih vršičkov in potepanjem po prelepi gorski naravi. Po količini nabranih vršičkov bomo letošnjo zimovFS preživeli brez nahoda.
Naš končni cilj je bil obisk zaključne prireditve 22. folklornega festivala Lent. Ogledali smo si otroške skupine iz Mehike, Ukrajine, Slovaške, FIrvaške, Poljske in Slovenije. Predstavitve so bile res lepe, le da so nam napovedovalci kot vzor mehiške folklore ponujali osladno ponarodelo popevko »Cielito lindo«. S tem so vsaj pri poznavalcih močno omajali zaupanje v svojo strokovnost.
Folkart odraslih skupin je predstavil Madžare, Indonezijce, ki so na svoje preproste instrumente zaigrali celo Radecki marš, Bosance, Makedonce, kanadske Filipince, novozelandske Maore in gostitelje FS Študent iz Maribora. Barvitost kostumov, zvokov in gibov je bila čudovita in zlita v nepozabno celoto. Zaključil jo je veličasten ognjemet. Ob njem smo mimogrede pozabili na razočaranja ob domačih folklornih dogodkih.
Eden izmed plesalcev je ob koncu zavzdihnil, to pa je tako lepo, da moram naslednje leto pripeljati tudi svojo boljšo
polovico. Sami pa sem si potihoma želel, da bi bil eden naših naslednjih skupnih projektov v Gorišnici ali Podgorcih takšen prelep folklorni Lent v malem.
Drugi projekt, ki je vseboval tudi nastop na mednarodni folklorni sceni v Srbiji, je organizacijsko prevzela Folklorna skupina iz Podgorcev.
Dolge priprave na ta mednarodni nastop, ki mora biti po mojem prepričanju, izdelan do zadnje podrobnosti, prepričljiv in všečen gledalcem, so potekale v prijetnem okolju Lovskega doma v Polencih. Zanje smo žrtvovali skoraj celo poletje.
Odlično pripravljeni smo se zadnji konec tedna v avgustu odpravili na skupno pot. Ta nas je v organizaciji ormoške Obrtne zbornice peljala preko Srema. Obiskali smo muzej sremske fronte, kjer so Nemški okupatorji v drugi vojni dolgih šest mesecev uspeli zadrževati Rdečo armado. Cilj našega prvega dneva pa je bila naša nekdanja skupna prestolnica Beograd. Po ogledu Kalemegdana in Dedinja, smo se sprehodili po središču mesta in večer zaključili v prijetnem druženju obeh skupin na Adi Ciganliji.
Cilj našega drugega dne j e bil Sejem sliv v Osečini. Na njem se je zgodil tudi naš folklorni nastop. Domačini so nas prijazno sprejeli, naša pojavnost s pisanimi zastavami pa je bila prijetna popestritev sejemskega prostora. Poleg nas so bili za nastop pripravljeni tudi
domačini in skupina iz Makedonije. Nastop, ki smo ga opravili na ploščadi ob mestnem bazenu je bil doživet in prepričlj iv. Žal je nastope ostalih skupin in skupno druženje po prireditvi preprečil močan naliv.
Prijetni večer smo si popestrili s svojim kulturnim programom, v katerem so nastopili domači svirači (Tona in Dominik), zapeljali vlakec in se za konec osvežili z nočnim kopanjem v mestnem kopališču.
Tretji dan nas je čez Bosno peljal proti domu. Prijeten postanek v Etnu selu Stanimirovič blizu Bijeline, je bila še zadnja postaja na našem skupnem druženju.
V »polepšanem poletju«, ki je naše druženje obogatil s prvinami podgorske mladostne plesnosti in gorišniške doživete prepričljivopsti, smo ugotovili, da bi skupaj lahko ustvarili veliko folklorno skupino, ki bi bila prepričljiva v svojem nastopu in številčna v pojavnosti. Za folklorno ustvarjalnost pa bi bili še boljša rešitev dve močni in izrazno samosvoji folklorni skupini v tem okolju, ki bi se programsko dopolnjevali, v projektih pa združevali. Zato vabimo vse mlade in mlade po srcu, ki so ljubitelji ljudske ustvarjalnosti, da se nam pridružijo in z nami polepšajo naslednja poletja.
Pripravila Tanja Mihalinec in Slavko Prejac
Obvestila
OBČINA GORIŠNICA
-4*
Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski sklad za regionalni razvoj
Sporočilo za javnost
Operacija vrtec pri OŠ Gorišnica
Občina Gorišnica je s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropske unije - Evropskega sklada za regionalni razvoj, v Gorišnica zgradila 7 oddelčni energetsko varčen vrtec, skupne površine 1.040,00 m2. S strani ministrstva in evropskega sklada, so bili sofinancirani:
♦stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, vključno z zunanjim urejanjem objektov ♦stroški nakupa, dobave in vgradnje opreme, ki je upravičena v okviru namena vsebine operacije ♦davek na dodano vrednost (le Evropska unija)
♦izdatki pripravljalnih del (priprava investicijske in projektne dokumentacije)
♦ostali stroški.
Občina Gorišnica je na podlagi javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operaciji Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 - 2013 za obdobje 2010 - 2012 (v nadaljevanju: javni poziv), objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 7/10, z dne 29.1.2010, dopolnitve javnega poziva, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 47/10, z dne 11.6.2010, spremembe javnega poziva, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 73/10, z dne 17.9.2010 ter spremembe javnega poziva, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 81/10, z dne 15.10.2010, uspešno pridobila sredstva za sofinanciranje operacije »Vrtec pri OŠ Gorišnica« (sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 4300-55/2009/694, z dne 4.6.2010 in pogodba o sofinanciranju št. C1536-10S330063,zdne 26.10.2010).
Operacijo je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija seje izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 -2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z nepovratnimi sredstvi bo sofinanciran del javnih izdatkov za upravičene stroške operacije v višini 85 % vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov.
Sredstva sofinanciranja so zagotovljena na proračunski postavki Proračuna Republike Slovenije, št. 7622 Razvoj regij - socialna infrastruktura 07-13 EU, v višini 388.991,466.
ŠtevilkaNRP v državnem proračunu: 3311-09-7803.
Kontaktna oseba za dajanje informacij o operaciji:
Matevž CESTNIK, direktor Občinske uprave Občine Gorišnica, tel. 02/743 11 13
Občinska uprava Občine Gorišnica Gorišnica, 26.10.2010
Javno zbiranje ponudb
Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, Gorišnica, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07), Odloka o proračunu Občine Gorišnica za leto 2010 (Uradni list RS, št. 7/2010) in Programa prodaje finančnega in stvarnega premoženja Občine Gorišnica za leto 2010
Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin Občine Gorišnica
1.	Naziv in sedež prodajalca in organizatorja javnega zbiranja ponudb:
Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, Gorišnica, mat. številka 5883962, ID št. za DDV SIS 1877790
2.	Predmet javnega zbiranja ponudb ih izhodiščna cena
2.1.	Predmet javnega zbiranja ponudb so nezazidana stavbna zemljišča, vsa v k.o. Formin, ZKV 071 in sicer pare. št. 487/53, v izmeri 1098,00 m2, pare. št. 487/54, v izmeri 565,00 m2, pare. št. 487/56, v izmeri 846,00 m2, pare. št. 487/57, v izmeri 956,00 m2, pare. št. 487/58, v izmeri 677,00 m2 in pare. št. 487/59, v izmeri 681,00 m2.
2.2.	Zemljišča, ki so predmet prodaje so na novo odmerjene parcele v k.o. Formin. V celotnem sklopu je 8 (osem) parcel. Navedene parcele 487/53, 487/54, 487/55, 487/56, 487/57, 487/58,487/59 in 487/60, vse k.o. Formin, se v celoti nahajajo v zazidljivem ureditvenem območju naselja z oznako P9-S7. Izhodiščna cena za kvadratni meter (m2) je 23 € + 20 % DDV.
(z besedo triindvaj set 00/100 evrov)
2.2.	Navedeno zemljišče je v lasti in posesti Občine Gorišnica.
3.	Pogoji prodaje
3.1	Nepremičnina je naprodaj po načelu »videno - kupljeno». 3.2Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana komisija ugotovila, da je podal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika.
3.3	Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika oz. po poteku roka za uveljavitev predkupne pravice. V nasprotnem primeru se bo štelo, daje od nakupa odstopil in ima Občina Gorišnica pravico zadržati vplačano varščino.
3.4	Po plačilu celotne kupnine in po poravnanih vseh stroških se bo kupcu nepremičnina izročila v last s pravico vpisa lastninske pravice na kupljeni nepremičnini v pristojni zemljiški knjigi.
3.5	Plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po sklenitvi prodajne pogodbe j e bistvena sestavina pogodbe.
3.6	Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati še davek na promet nepremičnin, stroške notarske overitve pogodbe ter stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi pristojnega sodišča.
4.	Pogoji za udeležbo v postopku javnega zbiranja ponudb
4.1	Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na TRR Občine Gorišnica št. 0122 8010 0016 863, sklic na št. 00 201300. Plačana varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 30 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika.
4.2	Zavezuj oča ponudba mora vsebovati:
♦podatke o ponudniku (ime, priimek oz. naziv podjetja, naslov oz. sedež podjetja, EMŠO oz. matično številko, davčno številko oz. identifikacijsko št. za DDV, številko TRR, naziv ter naslov banke (za vračilo varščine)) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša,
♦ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine,
♦priloge iz točke 4.5. teh pogojev za udeležbo najavnem zbiranju ponudb.
4.3	Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami v roku 10 dni od dneva objave javnega zbiranja ponudb.
V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je pristojna komisija ne bo upoštevala.
4.4	Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin nezazidanih stavbnih zemljišč v k.o. Formin« na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica.
4.5	Ponudniki morajo ponudbi priložiti:
♦potrdilo o državljanstvu in kopijo osebnega dokumenta (fizične osebe),
♦priglasitveni list (samostojni podjetniki posamezniki),
♦overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ne starejši od 3 mesecev,
♦potrdilo o plačani varščini,
♦	izjavo o sprejemanju pogojev javne ponudbe,
♦	izjavo o vezanosti na dano ponudbo do 28.2.2011.
5.	Dodatne informacije
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, natančnejše podatke o predmetnih nepremičninah in informacije za ogled nepremičnin, dobijo interesenti na Občini Gorišnica, Občinska uprava, kontaktna oseba Matevž Cestnik. Ogled nepremičnine in dokumentacije v zvezi z nepremičnino je možen po predhodnem dogovoru.
6.	Postopek izbire naj ugodnejšega ponudnika
6.1	Komisija bo odpirala prispele ponudbe dne 19. 1. 2011, s pričetkom ob 15. uri, v prostorih Občine Gorišnica, sejna soba, Gorišnica 83 a, Gorišnica.
6.2	V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo pristojna komisija ponudnike, ki so ponudili enako visoko kupnino, v roku 10 delovnih dni, pozvala k dopolnitvi ponudbe in z njimi opravila pogajanja.
6.3	Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb.
6.4	Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, je izključena. Župan oz. imenovana komisija s soglasjem župana, lahko ustavita začeti postopek razpolaganja do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški.
Besedilo javnega zbiranja ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Gorišnica www.gorisnica.eu.
Občinska uprava Občine Gorišnica
Gorišnica, 7.12.2010
SOI!
■skupna
občinska
uprava
občin v Spodnjem Podravju
Obvestilo občanom
V	jesenskih mesecih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti in ugotovili zelo slabo stanje na področju onesnaženja cest. Ker velik del področja teh občin pokrivajo kmetijske površine so se na njivah in poljih opravljala dela zaradi spravljanja pridelkov, oranja, gnojenja in se opravljala druga sezonska kmetij ska dela.
Večji del teh površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Del voznikov traktorjev in tovornjakov to ne stori in na cesto navozi zemljo, blato ali gnoj. Ker je v jesenskem času vlažnost zraka zelo visoka in pogosto prši ali dežuje navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče.
Občinski redarji smo lahko pogosto po sledovih umazanih gum, ki so vodili od polja do domačije ugotovili kršitelja, kije onesnažil cesto.
V	113. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je med ostalim določeno: » Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.«
Predpisana globa za neupoštevanje te določbe je 250 evrov.
Zaradi nevarnosti in pogostih primerov onesnaževanja cest smo tovrstna dejanja določili kot prekršek tudi v predpisih lokalnih skupnosti.
Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo opozarjali, kar ni prineslo ustreznih rezultatov zato smo za takšne prekrške začeli izrekati tudi globe.
Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata.
Z morda pet minutnim delom se bo zmanjšalo resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu.
Pripravil:
Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva
Alenka KORPAR
direktorica Skupne občinske uprave
občin v Spodnjem Podravju
POLICIJSKA UPRAVA MARIBOR Policijska postaja Gorišnica
Previdno s pirotehničnimi sredstvi
Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki je bil sprejet v aprilu leta 2008 prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To pa so klasične petarde najrazličnejših oblik in moči t.i. piratk, ki so med najbolj motečimi pirotehničnimi izdelki.
Še vedno se lahko uporabljajo tista pirotehnična sredstva kategorije 2 in kategorije 3, katere glavni učinek je svetlobni efekt. Uporabljajo se lahko sredstva iz kategorije 1, ki povzročajo le manjši pok in so praktično nenevarna, to pa so tako imenovane pasje bombice, bengalske vžigalice, male petarde, cigaretni pokajoči vložki, konfeti - bombice, pokajoče žabice in podobni.
Vendar se tudi te smejo uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba oz. prepoved je še vedno omejena v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na javnih shodih in prireditvah. Predvidena globa za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je od 400 do 1200 evrov. Otrokom in mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, kategorije 2 mlajšim od 16 let, kategorije 3 pa mlajšim od 18 let. Uporabljajo se lahko le pirotehnični izdelki s standardno oznako CE - izdelki dovoljeni za uporabo v EU.
Zaradi otroške razigranosti v času praznikov, se pri igranju s pirotehnik, otroci in tudi starejši, mnogokrat poškodujejo. Najpogosteje se pojavijo raztrganine dlani, opekline in poškodbe oči.
Naj večjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti ter pogosto s serijskimi napakami.
Pojavljajo se prodaje po internetu, kjer je mogoče kupiti vse mogoče izdelke, vendar je dostava le-teh pogojena s pogojem, da so uslužbenci kurirskih služb ali pošte strokovno usposobljeni za delo s pirotehniko in imajo pridobljen certifikat.
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic.
Ob tej priložnosti, policisti Policijske postaje Gorišnica, želijo vsem občanom občine Gorišnica, srečno in varno novo leto 2011.
Marjan Vrtič
vodja policijskega okoliša
Starši, kaj je potrebno vedeti o drogah?
1.	MLADOSTNIK IN DROGE Drogo lahko definiramo kot katerokoli kemično substanco, ki vpliva na način razmišljanja ali delovanja telesa. Med droge spadajo prepovedane substance kot so heroin, kokain ali marihuana, hkrati pa sem prištevamo tudi legalne, dovoljene substance, kot so alkohol, tobak, zdravila, ki jih je mogoče dobiti na recept, ter tista zdravila, kijih lahko v lekarni kupimo brez recepta (npr. tablete proti glavobolu). Mladostniki uporabljajo droge iz enakih nagibov kot odrasli: za zabavo, sprostitev, zaradi občutka pripadnosti skupini, za premagovanje stresa (slabe družinske razmere, neuspehi,...), iz dolgočasja ali za lajšanje bolečine. Iskren odnos do vloge, ki jo droge igrajo v vašem življenju, in do vaših lastnih razlogov za uporabo alkohola, tobaka, zdravil in ostalih substanc, vam lahko pomaga razumeti vaše in otrokovo obnašanje in omogoči, da se boste o teh stvareh pogovarjali odkrito.
2.	ODNOS, STARŠI-OTROCI
Če dobro poznate svojega otroka in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, boste imeli boljši pregled nad spremembami, kijih doživlja, prav tako boste lažje razlikovali med nenavadnimi spremembami in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika ali poskusi nadzorovanja s strani staršev lahko pri mladostnikih hitro povzročijo nezaupanje in strah, kar
Marihuana
Vzorci heroina v različnih barvah
poveča generacijski prepad med vami TIRANJE Z DROGAMI in vašim otrokom. Če bo imel otrok Eksperimentiranje in tveganje sta občutek, da mu zaupate, se bo s svojimi pomemben del odraščanja. Številni težavami verjetneje obračal na vas. mladostniki se srečujejo z željo po
uporu in s potrebo po novih izkušnjah,
3.	MARIHUANA IN OSTALE ki jim pomagajo pri raziskovanju svoje
DROGE	osebnosti in določanju lastnega
Do danes tehtni dokazi, iz katerih bi vrednostnega sistema. Upiranje lahko sklepali, da uporaba marihuane avtoriteti svojih staršev je pri vodi k uporabi drugih, trših drog, ne mladostnikih znak normalnega razvoja obstajajo. Večina strokovnjakov je v pravi smeri. Eksperimentiranje z mnenja, daje uporaba prepovedanih drogami je lahko del procesa in ne vodi drog prej povezana s stopnjo v razvoju vedno k težavam z drogami. Iz mladostnika, ko se pri njemu pojavita kakršnega koli razloga že, uživanje želja po uporu in pripravljenost na drog ni nikoli zdravo in ga vedno tveganje. V kombinaciji s široko spremljajo določene nevarnosti. Po eni dostopnostjo drog lahko te prehodne strani mlade osebe dostikrat niso vajene osebnostne lastnosti pripeljejo do (prav alkohola ali drugih drog in je zato tako prehodnega) eksperimentiranja z njihov učinek lahko močnejši; drogami, kije ob primerni osveščenosti mladostniki pogosto niti sami ne vedo, o načinu uporabe in nevarnostih, kje so njihove meje. Povedano drugače, povezanih s samo uporabo, veliko bolj ne zavedajo se, do kod lahko gredo, ne 'varno'.	da bi s tem škodili sebi ali drugim. Po
drugi strani so iz radovednosti lahko
4.	NAJSTNIKI IN DOSTOP DO pripravljeni tvegati in uporabiti več
DROG	drog hkrati. Učinki mešanja različnih
Mladostniki najpogosteje uporabljajo substanc so nepredvidljivi in tudi bolj droge kot so alkohol, tobak in nevarni. Nekatera tveganja je mogoče analgetiki. Dostop do dovoljenih drog zmanjšati z vzpostavljanjem razumnih je mnogo lažji kot do prepovedanih; pravil, pri katerih je potrebno vztrajati, najstniki lahko do alkohola in tobaka Mladostniki potrebujejo občutek pridejo doma, v družini in pri varnosti, ki ga ponuja sistem pravil, prijateljih, v trgovinah, gostinskih čeprav se redko strinjajo z njimi. S lokalih in na zabavah. Dostop do pravili kot so 'ne pij alkohola in ne prepovedanih drog je težji; nakup uživaj drugih drog ko voziš' ali 'ne nujno zahteva denar in dobršen del pusti, da te domov pripelje voznik, kije truda s strani kupca. Če vaš otrok pod vplivom alkohola ali drugih razume manj bleščečo stran uporabe substanc' izobražujete svojega otroka o drog, kot tudi nerealno podobo, ki jo nevarnostih, ki spremljajo uporabo imajo nekatere droge in njihovi drog, z vztrajanjem pri teh pravilih pa uporabniki v medijih, je možnost, da se ga lahko obvarujete pred škodljivimi bo odločil za nakup prepovedane posledicami te uporabe.
droge, manjša.
6.	ZAUPANJE
5.	NAJSTNIKI IN EKSPERIMEN- Čeprav je v določenih pogledih še
otrok, je mladostnik sposoben 2-HALUCINOGENI:	Morfin j e sestavina opija in je osnova za
sprejemati lastne odločitve. Njegov a. Naravni halucinogeni:	Ajuca	proizvodnjo heroina.
vrednostni sistem navadno temelji na jurema, Caapi Yage, Čarovniške Heroin je spojina s kemijskim imenom
vrednostnem sistemu njegove družine, masti, Sinicuichi, Halucinogene gobe, diacetilmorfin in ta spojina je
prav tako pa se najstniki, katerih starši Kadulja, Iboga tabemathe, Kava- razglašena za prepovedano drogo. Je
zaupajo v rezultate svoje vzgoje, kava, 01oliuqui, Mandragora, polsintetični produkt, ki ga pridobijo z
največkrat izkažejo za preudamejše in Muškatni orešček, Rdeča mušnica, acetiliranjem morfina.
bolj odgovorne od vrstnikov, ki jih Pegan, Pejotl - Meskalin, Vato - Yakee Metadon in Kodein
starši pretirano nadzorujejo.	- Epena, Yopo cohoba	Učinki: podobni kot pri depresorjih, saj
b. Polsintetični in sintetični upočasnijo centralni živčni sistem,
7.ZAVEDANJE	halucinogeni: LSD, PCP, MDMA, blažijo bolečine, zmanjšajo refleks
Z večjo stopnjo informiranosti se tako 2C - B - Nexus, DOB, 5-MeO-Dipt- kašljanja, odrasli, kot tudi najstniki vedno bolj FoxyMetoxy
zavedajo tveganja, ki spremlja uporabo Učinki: "zmedejo" centralni živčni 4-STIMULANTI: drog. Ker so droge v družbi pogost sistem, naključno pospešujejo ali Kofein, Nikotin, Koka, Kokain, pojav, vseeno obstaja možnost, da se bo upočasnjujejo miselne procese, Amfetamin, Metamfetamin, Efedrin, tudi vaš otrok nekoč srečal z njimi in popačijo sporočila med možganskimi PMA
celo poskusil katero izmed njih. nevroni, kar vodi k spremembam Učinki: pospešijo delovanje Možnosti tveganja je mogoče zmanjšati zaznavanja, lahko povzročajo centralnega živčnega sistema, občutek s pogovorom in informacijami, poleg halucinacije: lažje halucinacije se dobrega počutja ali evforije, povečana tega pa je zadostno informiranje edini odražajo kot večja občutljivost na zmožnost mišljenja in delovanja, strah, način za odpravljanje pretiranih strahov dotik, bolečina se lahko poveča, glasba paranoja, pospešeno bitje srca, povišan in predsodkov. Starši, ki so v zadostni zveni bolje, sluh je spremenjen, vid je krvni tlak, zmanjšanje apetita, meri poučeni o marihuani in ostalih izostren ali zamegljen, zaznavanje časa nemirnost, nespečnost in občutek drogah lažje odgovarjajo na vprašanja se spremeni, vplivajo na miselne "tresenja", svojih otrok. Najstniki pač radi iščejo procese: slab kratkotrajni spomin,
informacije pri zanesljivem viru in če se izmenjavajoča zmožnost a 1 i Posebej bi še opozorili vse občanke in izkaže, da so starši bolje poučeni od nezmožnost koncentracije, zmanjšana občane na samozaščitno ravnanje v njihovih prijateljev, se bodo na pogovor sposobnost učenja, nagnjenost k času odsotnosti od doma, namreč raje zatekali k njim. Čeprav smehu, možni fizični učinki: povečan odsotnost od doma je prava mladostniki potrebujejo osebno krvni tlak, pospešeno bitje srca in priložnost, da bo vaš dom obiskal svobodo, prav tako potrebujejo tudi povečan apetit.	nepovabljen gost, ki pa ne počiva in
varnost, ki jo omogoča sklop razumnih	vam bo naredil veliko škode,
pravil. In čeprav potrebujejo 3-NARKOTIKI:	predvsem pa odtujil vaše vrednosti in
spoštovanje in zaupanje vrstnikov, Opij je osnovna surovina za prido- dragocenosti, staršev in ostalih, je za njihovo osebno bivanje ilegalnega heroina. Opij je rast prav, da se zavedajo, kako s svojimi zmes različnih snovi med katerimi j e za
dejanji osrečijo ali prizadenejo ljudi v proizvodnjo heroina najpomembnejši Ig°r BELŠAK, pomočnik komandirke svoji okolici.	morfin.	PP Gorišnica
KLASIFIKACIJA DROG
1 -DEPRESORJI:, Alkohol, Barbiturati, Inhalanti, Pomirjevala in uspavalne tablete, GHB Učinki: upočasnijo centralni živčni sistem, izzovejo občutek sproščenosti, posebej v družbi izničijo zadržke, zaradi upočasnjenosti prenosa živčnih impulzov iz možganov v mišice se poslabšajo refleksi, podaljša se reakcijski čas in koordinacija gibov postane težavna (nejasna izgovorjava, nezanesljiva hoja, izguba ravnotežja), mišljenje in razsodnost sta poslabšana zaradi upočasnjenega prenašanja sporočil med možganskimi nevroni, zaradi zmanjšanih zadržkov in slabše razsodnosti se poveča tveganje nasilnega obnašanja.
NAVODILO ZA LOČEVANJE ODPADKOV
V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki.
Vrste namenskih posod
V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
karton, lepenko, ostalo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, koledarje, pisarniški papir,...
Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo v posode na zbiralnicah celihI Razrežemo jih na manjše kose, ali pa jih sami dostavimo na zbirni center vGajkah ali vrnemo prodajalcu.
Posoda ima rdeč pokrov in je označena z nalepko:
I	I
V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, ketchup, olje, kis...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastična embalaža higijenskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega stiropora...
Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Dostaviti jih je potrebno na zbirni center na Gajkah ali vrnemo prodajalcu.
V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konserve), pršila (spreji) kozmetičnih sredstev, pokrove kozarcev za vlaganje, čista aluminijasta folija in druge drobne kovinske odpadke,...
Vso embalažo stisnemo na najmanjšo prostornino in tako prihranimo pri prostoru.
V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov,...
Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, dajo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih nalepk ni potrebno odstranjevati.
V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo:
ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov,...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke),...
Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah.
Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostirajmo na domačem kompostniku.
Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo:
Pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji* predmeti, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli,...
*	Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge.
Med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) spadajo hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in jo je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi kot so vvalkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd, ne!
Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo:
čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motorna, strojna in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glodavce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z ostanki vseh navedenih snovi, pršila (spreji) nevarnih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro,...
*	Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdelke.
Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Žuran S.P., Formin 8b, 2272 Gorišnica. Predelava se vrši ob lokalni cesti iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo:
zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov.
*Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru v Gajkah.
Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so:
plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, kosti, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), tube hrane krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,...
Posode za ostanek komunalnih odpadkov imamo vsa gospodinjstva In so označena z nalepko:
Pri uvrščanju odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrsti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Odvržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in prav tako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke.
Delovni čas zbirnega centra Gajke:
Letni delovni čas	8.00 - 20.00	1. april - 30. oktober
Zimski delovni čas	8.00 -17.00	1. november - 31. marec
Sobotni delovni čas 8.00 -14.00
Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
Letovanje v Izoli
Društvo upokojencev Zagojiči
Letovanje članov DU Gorišnica v Izoli
Člani DU Gorišnica vse leto dosledno izpolnjujemo plan dela, ki smo si ga zastavili v začetku leta. Med ostalimi izleti in aktivnostmi je bilo tudi sedemdnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Tennin od 21. 11. Do 28. 11. Ter 50 postelj smo rezervirali že na lanskem letovanju, s čimer smo seznanili člane na zboru članov. Vse leto smo nato zbirali prijave in akontacijo. Ker v društvu ni bilo dovolj zainteresiranih, da bi napolnili avtobus, smo ponudili prosta mesta sosednji društvom DU Muretnici, DU Zagojiči in DU Markovci. Povabilu se je odzvalo 17 članov DU Markovci. Vseh skupaj nas je tako letovalo 58. Med sabo smo se zelo dobro ujeli in ugotovili, da bi tak način sodelovanja lahko postal praksa tudi ob organiziranju izletov in drugih akcij. Skupaj smo preživeli sedem nepozabnih dni. Vreme nam je bilo naklonjeno. Zraven druženja in kopanja v bazenih z ogrevano vodo, smo veliko časa porabili tudi za sprehode ob obali in v okolici Izole. Zapeli in zaplesali pa smo tudi ob godovnem delu naše članice Katice.
Ob odhodu smo pred hotelom naredili še skupinski posnetek in si zaželeli, da se naslednje leto, vsi zdravi zopet srečamo v Izoli. V ta namen smo že rezervirali termin od 4. 11. Do 11. 11. 3011. Lahko se nam pridružite. Organizatorici letovanja Katica Zamuda Slavica Žnidarič
Društvo šteje 230 članov iz večih vasi občine Gorišnica, nekaj pa tudi iz drugih občin.
Sedež imajo v domu v Zagojičih, ki služi tudi za potrebe PGD Zagojiči. Člani društva si želijo, da bi tudi v tem starostnem obdobju bilo njihovo življenje čim bolj aktivno, družabno in prijazno, zato se radi srečujejo v domu v Zagojičih na raznih prireditvah. Zadnja je bilo martinovanje, ko je ob dobrem programu in veseli glasbi bilo vzdušje prešerno in razigrano. Prisotni so z veseljem prisluhnili tudi ubranemu petju dveh pevskih skupin
društva, kijih vodi Janez Zmazek. Veselo je bilo tudi na septemberskem pikniku v Zagojičih. Udeleženci so po dobri hrani, pijači in plesu preizkusili še nove naprave za viseče kegljanje in balinanje, ki so bile zgrajene v poletju. Največ zaslug za to ima Horvat Janez, referent za šport pri DU. Pod njegovim vodstvom delujeta tudi moška in ženska ekipa v igranju pikada. Posebej ženska je zelo uspešna, saj so tekmovalke letos na področnem tekmovanju za Spodnje Podravje dosegle 2. mesto, 1. 2009 pa so bile druge na državnem tekmovanju in imajo v svojih vrstah državno prvakinjo Žnidarič Ljubo. Člani DU Zagojiči so v letu 2009 zelo uspešno organizirali državno prvenstvo v igranju pikada, za kar so dobili sama laskava priznanja. Upokojenci se radi udeležujejo tudi izletov in drugih dejavnostih, kot so ribištvo, kegljanje, balinanje, kolesarjenje, telovadba in si tako popestrijo svoje življenje.
Društvo uspešno vodita predsednik Jurič Tone in tajnica Feguš Anka.
besedilo: Bezjak Marija fotografija: Zmazek Janez
Viseče keglanje v Zagojičih
občinski praznik
Mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica
je zapel na republiškem glasbenem festivalu -ATTACCI
“Ime festivala Attacca je glasbeni tennin, ki nakazuje, da naj glasba “teče naprej, brez pavze”, hkrati nakazuje na “napad”, saj je prva asociacija angleška beseda to attack. Mladinski zbori, katerim je koncert namenjen, se predstavijo s tematsko zaokroženim programom. Prednost programskega izbora imajo repertoarji, ki so nastali po letu 1950 (sodobna umetniška glasba, džez, pop, etno). Festival je namenjen tistim, ki so zborovsko petje spoznali in vzljubili, ki dajejo s svojim mladostnim žarom, energijo in ustvarjalno voljo vsakič ter vedno znova svežo izpovedno in izrazno vsebino do tistih, ki bodo ljubitelji tovrstne glasbe šele postali. Festival je izjemna priložnost za medsebojna srečanja in druženja mladih pevcev in glasbenikov. Festival ne zahteva, pač pa spodbuja izvedbe, ki vključujejo tudi gibalne in dramske elemente in tako združuje umetnosti, ki v medsebojnem opajanju in dopolnjevanju ponujajo nova doživetja in razumevanja glasbe. Glasovom je lahko dodana instrumentalna spremljava, vse od akustičnih zvokov glasbil do elektronsko obdelane glasbe, gib, svetloba, scenski elementi, beseda, dramski elementi ... ,” je pojasnila Kamina Šileč, ki je skupaj z JSKD republike Slovenije tudi iniciatorka festivala.
Festival poteka bienalno, vsaki dve leti na več odrih po Sloveniji. Eden izmed letošnjih koncertov je potekal 24. novembra v dvorani Gimnazije Ptuj. Predstavili so se štirje mladinski zbori iz osnovnih šol Dobje, Markovcev, Nove Gorice in Gorišnice.
Mladinski pevski zbor iz Gorišnice se je predstavil na koncertu s tematskim sklopom pesmi Naj bo le mirna svetu. Program pesmi je bil naslednji: Alja Senčar (1996): Mir na svetu, Lojze Krajnčan (1961): Poj z menoj, Ralf Sieger (1945) / Dominik Cvitanič (1984): Malo miru. Predstavitev sklopa pa seje glasila: Naj bo le mir na
svetu, za vsa bitja na tem planetu, naj bo le mir. Le boža naj te dlan ljubezni, greje naj te topel, varen dom. Med ljudmi naj prijateljstvo živi. Vsak je zase sam svoj svet, a vsi smo enaki, najbolj srečen je tisti, ki zna deliti smeh, prijateljstvo in mir z drugimi ljudmi. Želimo, da bi našo pesem razumel ves svet. Smo le majhni otroci, ki vam odraslim ponujamo svojo dlan. Sprejmite jo, vi, ki imate moč, da lahko vodite svet.
Na klavirju sta petje spremljali Alja Senčar in Eva Štraus, na koncertni harmoniki Dominik Cvitanič, plesala pa je Hana Hunjet. Na koncu koncerta pa je sledila še skupna pesem skladatelja B. Chilcotta z naslovom Ali slišiš me? Ker je bil festival časovno razmeroma hitro, glede na to, da se začnejo pevske vaje šele septembra, so se mladi pevci izjemno potrudili, da so izdelali program tako, da je bil dopadljiv publiki, ki je z velikim odobravanjem sprejela njihov nastop. V bodoče čaka mlade pevce še pestro leto. Najprej bodo zapeli na šolski proslavi ob Dnevu samostojnosti, nato pa še na božičnem koncertu v Mariboru. Prav tako pa imata oba zbora, otroški in mladinski, zelo smele načrte tudi za naslednje koledarsko leto.
Slavica Cvitanič
Gorišniški šahisti ponovno na pohodu
Za šahisti iz OŠ Gorišnice je že kar nekaj uspešnih šahovskih partij. V mesecu oktobru je začelo premikati šahovske figure okrog 70 učencev, ki so vključeni v šahovski krožek. Vsi z velikim veseljem prihajajo h krožku in se trudijo pridobiti znanje in še tako dragocene točke.
Tisti najbolj uspešni so se že pomerili na posameznem osnovnošolskem področnem prvenstvu Podravja, ki je potekalo 30.11.2010 v Laporju. Prvič na tekmovanju sta Lana Drobnak in Lina Tašner med deklicami do 9 let zasedli 7. in 9. mesto. Tudi med dečki do 9 let smo imeli tri predstavnike. Žan Luka Kolarič je zasedel 8. mesto, Žan Horvat 16. in Žiga Kristl 19. mesto.
Bolj izkušeni tekmovalci, ki imajo za sabo že kar nekaj različnih tekmovanj, pa so dosegli zavidljivejše rezultate. Tako je med deklicami do 12 let Alja Janžekovič dosegla L mesto, Sara Čagran je bila 2., Lara Čagran 4. in Nika Bedrač 7. Med fanti do 12 let je v hudi konkurenci in zelo velikem številu tekmovalcev Alenu Čušu uspelo pridobiti 5 točk in je tako osvojil 9. mesto, Filip Bezjak je bil
18.,	Miha Vinkovič 29. in Filip Ranti 32. Fantje kljub slabšim uvrstitvam niso izgubili volje in že pridno trenirajo dalje. Tudi v naj starejših konkurencah so bili Gorišničani skoraj nepremagljivi, saj sta med deklicami Nives Janžekovič in Karmen Kolarič osvojili L in 2. mesto. Med fanti seje najbolje odrezal Alen Muhič in zasedel 2. mesto, David Zagoršek je bil 4., Tim Starčič
5.,	Gašper Peklar 7., in Jan Kolenko 9. Nives in Alja Janžekovič, Karmen Kolarič, Sara Čagran in Alen Muhič bodo tako zastopali gorišniško osnovno šolo na državnem osnovnošolskem prvenstvu. Vsem šahistom iskrene čestitke in veliko uspehov še v prihodnjih partijah.
Klementina Lindič Anita Voršič
Učenci OŠ Gorišnica plesali s plesno skupino Maestro
V septembru je 25 plesalcev iz OŠ Gorišnica skupaj s Plesno zvezo Slovenija sodelovalo na tradicionalnem OTROŠKEM BAZARJU v Ljubljani. S plesnimi koreografijami projekta Šolski plesni festival so nastopali na velikem Bazarčkovem odru. Nato so se sprehodili med stojnicami po razstavišču in zaplesali v ustvarjalnih delavnicah. Ogledali so si nastop
najbolj popularne plesne skupine v Evropi MESTRO, se z njimi naučili zaplesati novo hip hop koreografijo, se fotografirali in dobili avtograme. Za plesalce je bil to izjemen in nepozaben dogodek. Zato se naši šoli in g. županu, Jožetu Kokotu, zahvaljujemo, da so nam omogočili udeležbo na bazarju. Mentorici plesnih krožkov:
Irena Forštnarič in Maja Bela
po naših društvih
Najdenček Leksej na Dominkovi domačiji
Na otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija so zaključili s snemanjem novega mladinskega filma Najdenček, ki nastaja po motivih iz črtice Ciganček pisatelja Franca Ksaverja Meška iz zbirke Mladim srcem.
Prve kadre filma so posneli na naši Dominkovi domačiji in na nekaj lokacijah v bližini, pri Sv. Tomažu, Savcihinna Ptuju.
Literarno besedilo je nastalo v začetku prejšnjega stoletja, zgodba pa opisuje takratno življenje na slovenskem podeželju. Pred nami se zvrstijo najbolj značilni vaški značaji, v ospredju pa je deček, ki ga kot dojenčka v košari najdejo zapuščenega na robu vasi. Sestri Repičeva Mina in Lona zaslišita jok, ki prihaja iz gozda za hišo. V listju med drevjem najdeta dojenčka, ki neutolažljivo joka. Odneseta ga v hišo, ga nahranita in položita spat. Čakata na otrokovo mater, a ker se nihče ne pojavi, odneseta dojenčka k župniku, ki ga krsti z imenom Aleš (Leksej). Repičevi ga posvojita.
V isti vasi živi star muzikant Jakob. Ta včasih potuje od mesta do mesta in igra na violino ter si tako služi kruh. Ko se naveliča mest, se zopet vrne v vas na kmetijo k svojemu bratu. Ob večerih igra lepe melodije in vaščanom tako polepša vsakdanje življenje. Mali Leksej je očaran nad glasbo, še posebej nad violino. Tako deček postane Jakobov učenec.
Jakob na smrtni postelji mlademu muzikantu Lekseju podari svojo violino in si zaželi, da bi Leksej nadaljeval njegovo pot pri igranju na violino. Zaradi revščine mora Leksej za pastirja k bogatemu kmetu Zabukovcu, toda igranju na violino se ne odpove. Na paši si z igranjem večkrat krajša čas, kar pa moti drugega pastirja Pavleta. Nekega dne ta izvabi violino iz Leksej e vib rok in j o vrže v prepad...
Skozi Leksejevo zgodbo, skozi glasbo in petje spoznamo čas minulih običajev in pozabljenega načina življenja. Z domačim dialektom pričaramo svet preteklosti. Za pisanje scenarija po črtici Ciganček sem se odločil, ker so Meškova dela
sporočilna tudi za današnji čas. Njegovo pisanje je zelo pozitivno in vzgojno naravnano do starejših in mladine. Tudi sam delam s šoloobveznimi otroki, saj sem učitelj, in upam, da bo film otrokom približal pozabljene tradicionalne vrednote.
Za pomembno izročilo - glasbo v filmu je poskrbel komponist Maksimilijan Feguš: »Z veseljem sem sprejel naročilo za filmsko glasbo, ki se dogaja nedaleč od mojega rojstnega
kraja - Ptuja. Po pogovoru z režiserjem sem spoznal, da gosli povezujejo dogajanje, osebe in zgodbe v filmu. Glasba izhaja iz Lukarije, ki mi je bila vedno blizu. Skomponiral sem glasbo v naravnem tonskem zaporedju po vzoru ljudskega izročila.«
V filmu Najdenček igrajo Žiga Vozlič (Leksej, 3 leta), Žan Luka Kolarič (Leksej, 9 let), Aljaž Prošenjak (Leksej, 18 let), ter dramski igralci:
Mojca Partljič (Mina), Irena Varga (Lona), Matija Rozman (Jakob), Maja Kunšič (meščanka in 18-letna Mateja), Pavle Ravnohrib (Zabukovec), Lojze Matjašič (stari oča). Zraven igralev pa so kot statisti nastopali še mnogi otroci in odrasli iz naših krajev. Scenarij za film Najdenček sem, po motivih črtice Ciganček, Frana Ksaverja Meška. Režiser filma j e Zoran Lesič, Direktor filma je Robert Sukič, direktor fotografije Janez Kališnik, tonski mojster Peter Žerovnik, mojster luči Boris Orehek, kreatorka maske Alenka Preskar, kostumograf Marko Jenko, scenograf pa Boštjan Štorman. Ker sem scenarist in pobudnik snemanja, bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli pri realizaciji tega zahtevnega projekta: najprej RTVSLO, ki je prevzela vso finančno in materialno breme, še posebej bivšemu generalnemu direktorju Tonetu Guzeju in Jožetu Možini za podporo pri umestitvi snemanja filma v letni program, urednici otroškega in mladinskega programa Metki Dedakovič,
Občini Gorišnica, še posebej županu Jožetu Kokotu, za vsestransko podporo in dovoljenje za snemanje na Dominkovi domačiji, Občini Sv. Tomaž, Etnografskemu muzeju v Veliki Nedelji za posojo eksponatov, Občini Ptuj in Minoritskemu samostanu Ptuj,
vsem domačinom, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu (Ljudskim pevkam, gospodinjam iz občine Gorišnica in občine Sv. Tomaž, g. Vajda Jožetu za izdelavo rož iz papirja za vence, ga. Slavici Cvitanič in pevcem, ki so s svojim petjem sodelovali pri ustvarjanju filma, ter učencem šole Gorišnica in Sv. Tomaž in ostalim, ki so sodelovali kot statisti ali kot igralci v filmu Najdenček.
Boštjan Rihtar
Fotografija: Boris Voglar
Rekreacija za predšolske otroke

S pričetkom novega šolskega leta smo tudi naj mlajši »telovadci« pričeli s svojo rekreacijo, ki poteka že 4. sezono.
Rekreacija se odvija vsak ponedeljek ob 16.30 uri v večnamenski dvorani v Gorišnici in je namenjena predšolskim otrokom. Le-ti imajo tako možnost aktivno sodelovati v različnih oblikah gibanja in druženja z vrstniki.
Pri rekreaciji zadovoljujejo potrebo po gibanju in igri, ki pa sta tudi primarni otrokovi potrebi. V predšolskem obdobju pridobivajo z igro različne gibalne izkušnje, ki pomenijo za otroke predvsem veselje in zadovoljstvo.
Veselje in zadovoljstvo naših malčkov pri rekreaciji paje tudi osnovno vodilo vaditelja Tanje in Sašota, ki svoje delo tako le še nadaljujeta in vabita vse, ki se jim želijo pridružiti.
Najmlajši „rekreatoivci" se udeležujejo tudi teka ob občinskem prazniku
Tanj a Majerič
Rokomet v Gorišnici
V letošnji sezoni so se rokometne tekme v Večnamenski dvorani v Gorišnici odvijale do zadnjega vikenda pred prazniki. Do konca nam je ostal še tradicionalni zaključek leta, ko se med seboj pomerijo različne starostne selekcije. Letošnje leto zaključujemo izredno zadovoljni, saj so vse ekipe dobro odigrale prvi del sezone, za nekatere lahko rečemo celo nad pričakovanji.
Najmlajši trenirajo pod vodstvom Bena Kovačeca, Ines Žnidarič in Draga Ranfla se šele spoznavajo s prvinami rokometne igre. Ker so v povprečju dve leti mlajši od svojih nasprotnikov tudi ne gre pričakovati čudežev od njih. Bistveno je, da jih navdušimo za šport in pripravimo na redno treniranje. Del tekem opravijo tudi v sklopu šole v akciji Rad igram rokomet. Tu bi radi poudarili dobro sodelovanje s šolo, posebej s prof. športne vzgoje Zdravkom Tobijasom. Starejši dečki B (letnik 1997 in mlajši) skupaj s starejšimi dečki A (letnik 1996 in mlajši) vadijo pod vodstvom Franca Šandorja in Uroša Krstiča, kadete (letnik 1994 in mlajši) pa vodita Darko Žnidarič in Aleksander Šulek. Ekipe sestavljajo igralci Gorišnice in Ormoža. Ta kombinacija se je izkazala za izredno uspešno in
koristno. Ekipe so izredno konkurenčne, treningi kvalitetni in tudi uspehi ne izostajajo. Posebej uspešni so starejši dečki B, ki so vsaj zaenkrat brez konkurence. Vse skupaj deluje izredno motivacijsko na igralce, saj je ob uspehih lažje trenirati. Trenutno smo sredi sezone, vse ekipe imajo možnost uvrstitve v polfinalne skupine.
Člani tudi nadaljujejo s tekmami. Sredi sezone seje zgodila sprememba na trenerski klopi. Zaradi odhoda v
Avstrijo je klub zapustil trener Ivan Hrupič. Vodstvo je kluba se je odločilo, da ga zamenja trener Sebastjan Oblak, ki prihaja iz Celja. Vsaka sprememba je dobrodošla in tudi ta seje izkazala za uspešno. Ekipa sicer še vedno deluje po načelu vroče -hladno. Sposobni so odigrati tekmo na vrhunski ravni, vendar se jim lahko zgodi tudi čisto druga zgodba. To je cena neizkušenosti, saj so breme odgovornosti prevzeli igralci, ki so v preteklih letih manj igrali. Trenutno
ekipa zaseda tretje mesto in si je praktično že zagotovila uvrstitev v ligo za napredovanje v l.B državno rokometno ligo za moške. Veseli nas, da imamo mlado, perspektivno ekipo predvsem domačih igralcev, ki so lahko vzor mlajšim igralcem. Nadaljevanje sezone sledi konec januarja, vabimo vas, da s podporo s tribun pomagate našim igralcev.
Vsi skupaj, igralci, trenerji in vodstvo kluba, pa želimo vsem Vesele praznike, veliko uspehov in predvsem športa v letu 2011.
Foto utrinki
Otvoritev vrtca v Gorišnici
GEORG
GIDER
JE POL ZDRAVJA
GOVORJENJE NA L, IZGOVORJAVA GLASU L NAMESTO U
NAJVEČJI
EVROPSKI
POLOTOK
MAČJI
GLAS
SLABA
ŠOLSKA
OCENA
ŠAHISTKA
KUŠNIR
KRATICA
GR.OSVOB.
FRONTE
PREBIVALEC
OREŠJA
ANKA
(UUBK.)
DELAVEC V VINARNI
AMERIŠKI
REVOLVER
OTROŠKE DEŠČICE S
ORJAŠKI
TROPSKI
KUŠČAR
SL.EVENSKI
OMPINIST
(BOJAN)
ORNELLA
MUTI
STALNI
SPREMLJE-
VALEC
PRIIMKA
OSEBNI
ZAIMEK
ZAPUSTITEV AVTOBUSA ALI VLAKA
NENAD
(UUBK.)
ŽARO
TUŠAR
MONTER EL. NAPRAV
ESTETSKA
UREDITEV
IZLOŽBE
POVZROČITEV RANE, RANJENJE


SLOVITI
IANAGER
5EATLOV
[BRIAN)
OLIMPIONIK
CERAR
DEL
SUKNJIČA
ELAVECV
tRTONAŽI
FR.FILOZOF
(AUGUSTE)
GORENJSKI
BALKON
BISTVO
DOJETJA
PREDMETA
PO
HUSSERLU
SOL
OUNE
KISLINE


OPRIJEM
NASPORT-
NIKAPRI
BOKSU
STIČIŠČE
ROBOV,
OGEL
ODPRTINA V ZIDU
ZIMZELENI
GRM
ANDREJ
KOČIČ
ZA
POLTON ZVIŠANI TON "A"
MORALNE
NORME
NAJVIŠJI
TAROK
PREDEL ZAGREBA S STOLNICO
"ČIŠČENJE"
POL.STRANKE
NOGOMETNI
KLUB
PTIČ
PEVEC
SLOVITA
NEMŠKA
SLIKARKA
(ANITA)
NEKDANJI
MARIBORSKI
NOVINAR
(FRANČEK)
OSOVRAŽENE
DAJATVE
ŽENSKA POSTAVA V
OSTREŠJE
(POGOV.)
KRŠČANSKI
UMETNOSTI
KAREL
OŠTIR
MESTNA
BABICA
ITALIJANSKI
OPERNI
TENORIST
CARUSO
VTISKO-
VANJE
SADNA
PIJAČA
ZMAGA PRI ŠAHU
>
OKRAJŠAVA
(KNJIŽNO)
VESLAŠKI
REKVIZIT

VOLNENA
ODEJA
(POGOV.)
MESTO NA JUŽNEM URALU V RUSIJI
MESTO V BELI KRAJINI
LEGENDA
GIMNASTIKE
(JUKIO)
DEDNA
ZASNOVA
LAJAJOČE
DOMAČE
ŽIVALI
PRIPADNIK AM.ZLOČIN-SKE TOLPE
RIMSKA
ŠTIRICA
PRISILNO
BIVANJE
ZUNAJ
DOMOVINE
PRED-
HODNIK
FAKSA
KRSTA
(KNJIŽNO)
JOPIČ ZA VETROVNO VREME
HKMKUni
Ugankarski slovar www.enigmatko.com
EPSTEIN - manager Beatlov, ZEME - komponist zabavne glasbe, NOEMA - filozofski pojem, SIGLA - okrajšava, CIMPER - ostrešje