Nova Prišel je čas, ko ne prihajajo na oblast tisti, ki bi hoteli upravljati ljudstvo, temveč ljudje, ki jih ljudstvo postavlja in jih lahko zamenja kadar koli hoče. Tito Cena —.40 RM, mesečno 1.20 RM Leto I. - Štev. 4 Informacijski vestnih OOOF Celje, izhaja vsako soboto V Celja, dne 23. junija 1945 Vtisi s konferenc okrajnih aktivistov OF Po vsem okrožju se vršijo konference okrajnih aktivistov OF. Kon-ierence so prvi korak k načrtnemu političnemu delu v okrožju in imajo povsod dobre rezultate. Najprej je treba ugotoviti, da so bile konference več kot potrebne. Skoraj vsi naši aktivisti se ob obilici političnega in upravnega dela niso znašli. Niso znali niti političnih problemov ocenjevati s širšim razvojnim perspektivom, niso gledali na gospodarska vprašanja dovolj politično. Pridige o »drobnjakarstvu« jim niso šle dovolj do srca, ker so bile presplošne, ker sami niso znali najti konkretne poti iz svojega, drobnja-karstva. Način, kako se otresti drob-njakarstya jim kažejo konference, predvsem pa diskusije ob referatih. Diskusije dokazujejo, kakšno potrebo po takih konferencah je čutil ves aktiv OF. Udeleženci konferenc so v glavnem delavci, kmetje in mladina, kar daje konferencam še posebno sve-žost in neposrednost. Na vsaki konferenci je sicer neka; takih, ki na konferenco OF ne spadajo, vendar pa njihovo oportunistično in špekulant-sko postavljanje ne more priti do iz-raza. Za razna zunanje politična vprašanja kažejo aktivisti veliko zanimanje, ki se navadno ne omejuje na golo ugotavljanje dogodkov, ampak je opaziti skoraj povsod prizadetost od vseh od nas še tako oddaljenih dogodkov: aktivisti se pač zavedajo, da je vsak politični problem izraz borbe med naprednimi in nazadnjaškimi silami in je od njega v neki meri vedno odvisna naša usoda. Ob vprašanju naših meja, Trsta, Primorske in Koroške se ita Mföstfej-ši način zgražajo zaradi protidemo-kratičnih intrig profašističnih' elementov in hočejo z vsemi materialnimi in moralnimi sredstvi podpreti borbo Primorcev in Korošcev proti reakciji in za priključitev Titovi Jugoslaviji. Na konferenci sevniškega okraja so aktivisti sklenili, da bodo' zbirali knjige za Primorce. V Gornji Savinjski dolini pa bodo zbrali papir, ki bo v naših papirnicah predelan, na njem bodo natisnjene Kajuhove pesmi v slovenščini in italijanskem prevodu, ter poklonjene Primorcem* Najboljše merilo za vsakega aktivista je njegov odnos do izdajalcev, petokolonašev in špekulantov na eni strani ter njegovo gledanje na reševanje problemov gospodarske obnove na drugi strani. Večina aktivistov zahteva takojšnje kaznovanje vseh izdajalcev in zločincev, vendar se pa naši aktivisti vsepovsod premalo zavedajo, da bodo vsi izdajalci in zločinci kaznovani le, če ne bodo aktivisti in ljudstvo te-«ja samo zahtevali, ampak, če bodo predvsem organizirali vse poštene ljudi, da bodo vse zločince in narodne izdajalce sami iskali, jih prijavljali in izročali našim oblastem. Najbolj se kaže oportunistično in kapitulantsko postavljanje ob raznih gospodarskih težavah, kar je dokaz, da imajo razni »strokovnjaki« reševanje vprašanj, ki se tičejo naše gospodarske obnove, ▼ zakupu, da so še ! Naše šolstvo se obnavlja Iz prve okrožne konference učiteljev v Celju Preko 550 udeležencev je bilo na prvi okrožni konferenci učiteljskih moči v našem okrožju dne 15. in 16. junija. S to polnoštevilno udeležbo je naše učiteljstvo dokazalo, da se popolnoma zaveda svojih važnih nalog, ki jih ima danes na prosvetnem, kulturnem in obnovitvenem poprišču. Vse organizacijsko delo konference je prevzel delegat ministrstva pro-svete tov. Gerlanc Bogomil, ki je vse navzoče pozdravil in izrazil veselje, da smo se danes po štiriletnem narodnem zatiranju mogli zbrati v svobodnem slovenskem Celju. Tov. Polh Franc, član OOOF Celje, je poudaril, da smo sedaj, ko smo stari birokratski aparat zamenjali z novim aparatom ljudske oblasti, zainteresirali in priravili do javnega udejstvovanja široke množice inteli-gentov. Narodno osvobodilna borba nam ni prinesla samo popolne zmage, .^ampak je iz nas naredila tudi nove lju-^di in nam dala nov način življenja, ki fdobiva svojo značilnost v zadružništvu, narodni disciplini in udarniškem Jdelu. Q Član ministrstva tov. H u d a 1 e s, jje trdno stal na stališču, da morajo "biti naše šole demokratizirane, to se pravi, da morajo postati resnič-^na last naroda. Med učiteljstvom na ''eni in starši ter otroci na drugi strani, morajo biti najtesnejši stiki in sodelovanje. V naše šole imajo dostop prav vsi. Učna snov bo vzeta iz narodnih virov in iz del narodnih kulturnih delavcev; nikdar več se ne bo primerilo, da bi nam metali Cankarja iz čitank! Po referatu tov. R a d e r j a Toneta, člana OOOF Celje, o razvoju ter organizacijski in upravni strukturi Osvobodilne fronte, se je razvila prav zanimiva diskusija. O novem liku našega slovenskega učitelja in današnjih perečih šolskih problemih je spregovoril tov. Vinki e r, načelnik oddelka za osnovno šolstvo. Učitelj, ki bi bil od naroda izoliran in ne bi imel z njim najtesnejših stikov, ne bo mogel zgraditi res ljudske šole. Današnji učitelj mora gledati na to, da bo pustil v šoli in izven nje ljudskim silam prosto pot, a ne samo to! Znati mora tudi speče ljudske sile v Predstavnik bratske bolgarske armade, generallajtnant Stojčev izroča odlikovanja borcem naše III. Jugoslovanske armije šoli in izven nje vzbuditi in zaktivi-zirati ter buditi povsod narodno samozavest! Tov. Vinkler je nato omenil, da so vse šole sedaj last Krajevnih narod-no-osvobodilnih odborov; zanje odgovarjajo pri KNOO-ih krajevni prosvetni referenti. Stara birokratska upraviteljstva so zamenjana z novimi upraviteljskimi sveti. Dotaknil se je tudi vprašanja, kako bomo premostili trenutne težkoče. Potrebujemo dva do tri tisoč novih učiteljev. Ta problem bomo rešili tako, da bomo potegnili iz naroda zadostno izobraženih moči, posebno mladine, ki bodo med delom svoje znanje izpqpolnile. V bivši Jugoslaviji je bilo v našem okrožju 200 šol, 48.000 učencev in 1085 učiteljev, od tega je. 109 šol ohranjenih, 41 poškodovanih in 51 uničenih. Pouk se sedaj vrši že v 153. šolah, v 64. pa z njim nismo mogli pričeti. Zaenkrat poučuje našo mladino 295 izprašanih in 162 pomožnih učiteljev. Iz tega stanja je razvidno, da nas čaka še ogromno dela; vendar bomo z naporom skupnih sil tudi te težkoče premostili in tako zagotovili naši mladini dostojno izobrazbo! Naslednji dan je tov. Rom spregovoril nekaj o naših nižjih srednjih šolah. Meščanske šole bodo ukinjene. Postavili bomo enoten tip srednje šole. premalo vključene v sodelovanje pri gospodarski obnovi najširše ljudske množice. Od vseh gospodarskih vprašanj so bile na vseh konferencah zadruge predmet najbolj živega razpravljanja. Zadruge so skoraj povsod že organizirane in se vključujejo v nje množice delovnega ljudstva. Razni špekulanti sicer poskušajo onemogočiti delo zadrug. V Šoštanju je n. pr. neki trgovec najprej vstopil v zadrugo, potem pa zopet izstopil, misleč, da bo na tak način imel več dobička in da zadruga ne bo mogla shajati brez njega. Zadruga, so ugotovili aktivisti, bo shajala brez njega še dosti lažje kot z njim. Vsi pravi aktivisti OF se zavedajo, da so zadruge orožje v rokah ljudstva proti vsem izžemalskim špekulantom in da je treba ustanavljanju zadrug dati vso politično podporo. Za vse konference velja ugotovitev: čim več mladine, čim več delavcev in sploh delovnih ljudi je na konferencah, tem bolj žive so in imajo tem večji uspeh. Posplošimo to ugotovitev: čimveč mladine, žena in delovnih ljudi bomo pritegnili v odbore OF, tem lažje in odločneje bo OF izvrševala naloge, ki so pred njo. Vsepovsod, kjer so bile dosedaj meščanske šole, bodo te nadomeščene z nižjimi srednjimi šolami. Težili bomo predvsem za tem, da postavimo čim več nižjih srednjih šol in to v krajih, ki so bili od sedanjih srednjih šol več ali manj oddaljeni. Na ta način bo širokim ljudskim množicam dana priložnost, da izobrazijo svoje otroke, kar jim do sedaj zaradi slabih socialnih pogojev in oddaljenosti šol ni bilo mogoče. Zaradi pomanjkanja učnih moči na nižjih srednjih šolah bodo osnovani na univerzah pedagoški instituti, kamor bo pritegnjeno sposobno učiteljstvo in bomo na ta način dobili nastavniški kader za nižje srednje šole. — Sledila je prav pestra debata, v kateri se je razjasnilo marsikatero aktualno vprašanje. Tako bodo letošnje počitnic samo v meseou avgustu. Ta čas bomo uporabili za popravilo šol, izgradnjo učiteljskega kadra in drugo. Razjasnjeno je bilo tudi, da učitelji, ki so poučevali na nemških in madžarskih šolah, ne bodo mogli zavzeti vodilnega položaja; učitelji pa, ki so bili že leta 1941. sprejeti v okupatorjevo službo, načelno ne bodo dobili učiteljskega mesta. Predsednik Glavnega odbora ESZ DNS, tov. P e r k o Vencelj je nato referiral o strokovnih zvezah in povedal, da se bo tudi učiteljstvo organiziralo v Enotni strokovni zvezi prosvetnih delavcev. Podal je zelo nazorno strukturo organizacije in njen velik pomen pri graditvi naše domovine. Z delom je treba takoj pričeti. Ustanavljati bomo pričeli pripravljalne odbore ▼ vseh večjih krajih. Ti bodo včlanjali prosvetne delavce v podružnice ali zaupništva. Ob zaključku zborovanja je prevzel tov. Rož posle okrajnega šolskega nadzornika, kar so vsi sprejeli z viharnim aplavzom. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke našemu maršalu Titu, narodni vladi Slovenije, Glavnemu odboru ESZDNJ in Narodno osvobodilnemu odboru za Primorsko ter Koroško. Celjsha udarna brigada na delu Sklep prve okrožne konference ZSM je izvršen. Mladinska delovna brigada okrožja Celje je s svojim udarniškim delom obnovila zapuščeno Krško polje. Dne 18. t. m. je prispela v Krško mladinska delovna brigada, v kateri so zastopani okraji: Celje-mesto, Celje-oko-lica, Šoštanj, Šmarje, Laško, Revirji in Krško. • Z zastavami, s cvetjem in prisrčnimi pozdravnimi govori jih je pričakala na postaji tamkajšnja mladina. Brigado so razdelili na štiri bataljone, ki delajo ločeno v predelih, kjer je največja potreba. Vsak bataljon si je postavil oziroma izvolil štab, ki ga tvorijo komandant, komisar intendant, referent za kulturo in prosveto, za fiz-kulturo itd. Bataljoni so razdeljeni v čete. Tako organizirani so takoj prijeli za delo. Ko korakajo zjutraj s pesmijo na ustih in s samozavestjo na licih skozi vas na delo, jih domačini veselo pozdravljajo. Tisti, ki so v začetku dvomili o resnični pomoči mladine pri obdelavi zemlje, danes nejeverno, pa vendar z nekakšnim radostnim občutkom zmajujejo z glavo. Ne morejo še prav doumeti, kdaj se je pri naši mladini izvršil takšen preobrat. Da, mi lahko s ponosom trdimo, da je krvava štiriletna borba preobličila in pravilno usmerila tudi misli in delo slovenske mladine. Mladina mesta Celje, ki ni nikoli obdelovala polja, je napovedala vsem ostalim okrajem, ki so. zastopani v brigadi, tekmovanje. Med njimi se je razvilo pravo udarništvo. Pri okopavanju koruze in krompirja tekmujejo med seboj, kdo bo okopal več vrst. Seveda pazijo pri tem tudi na to, kdo bo bolje obdelal. Delaven dan jim poteče takole: ob petih vstajajo, nakar se postrojijo in razvijejo zastavo, pri čemer pojo »Naprej zastava slave«. Sledi četrturna telovadba, nato zajtrk. Ko pospravijo vse prostore, krenejo skupno na delo. Ob dvanajstih je kosilo in ob treh se začne zopet delo. Opoldanski odmor izkoristijo za čitanje časopisov, za sestanke, za petje in igro. Delo se zaključuje ob šestih zvečer. Po večerji ima mladina politične študijske sestanke, pevske vaje, včasih zaigra tudi harmonika in se dekleta tudi zavrte. Preden ležejo k počitku, se sestane še štab bataljona, ki pregleda delo preteklega dne in napravi delovni načrt za bodočnost. Tako jim potekajo dnevi, polni ponosa in zadovoljstva, da pomagajo pri obnovitvi domovine, pri ustvarjanju lepšega življenja slovenskemu narodu. Prva okrožna delovna akcija pa ne bo zadnja, temveč je šele prvi večji prispevek pri obnovitvenem delu in mi, mladina, obljubljamo, da bodo Krško polje, ki je bilò po fašistih tako uničeno in opustošeno, kakor tudi vsi ostali predeli zemlje, v najkrajšem času obnovljeni in obdelani. Ko smo prišli v dolino, smo bili začudeni, ker smo našli toliko naše industrije nepoškodovane. Imeli smo priliko, dan za dnem visoko s hribov opazovati številne eskadrile zavezniških letal in vedeli smo, da bodo bombe neizbežno uničevale tudi naše narodno premože- i nje. Tudi naši Titovi lovci so le redko j zgrešili cilj. Ruševin je bilo vedno več, rane v našem gospodarstvu so bile vedno globlje. Vse to pa je bilo neizbežno. Cesto smo s strahom gledali na naše rudniške revirje, v duhu smo gledali, kako se rušijo kamini naših tovarn v Celju. Citali smo članke ministra tov. Hebranga in drugih in govorili smo, kako bomo pričeli z načrtno obnovo. Storili smo pa tudi vse, da nemško-fašističnim in ustaško-belogardističnim tolpam ne bi uspelo uničiti še tega, kar je ostalo po štirih letih gospodarskega izžemanja. Naša vojska in naši aktivisti so pri tem stremljenju prav gotovo dobro izpolnili svojo dolžnost. Industrija in industrijske naprave v celjskem okrožju so prešle v veliki meri nepoškodovane v naše roke. Prišli smo v rudnike in tovarne z zavestjo, da jih moramo tako vključiti v celotno narodno gospodarstvo demokratične federativne Jugoslavije, da bodo delale po načrtu vrhovnega državnega vodstva, da pri tem ne bo ostala neizkoriščena najmanjša samoiniciativnost poslednjega rudarja v jami, delavca pri tekstilnem stroju, kovinarja in delavca, ki nam pripravlja gradbeni materij al za obnovo porušenih mostov in vasi. Partizan je vedno delal po načelu: iz tega malega, kar imaš na razpolago, napraviti najboljše. Ko so naši prvi partizani stopili v hoste s starimi lovskimi puškami ali tudi brez njih, pač niso delali načrtov, kako bi s temi puškami zavzemali močno utrjene sovražne postojanke. Storili pa so najboljše. S temi puškami so si priborili druge, modernejše, in s temi so se dokopali do mitraljezov in minometov, s katerimi so uspešno naskakovali in zavzemali tudi najbolj utrjene sovražnikove postojanke. Ti naši prvi borci so nam za zgled danes, Naša industrija v luči načrtnega gospodarstva ko pričenjamo uravnavati našo industrijo po načelih modernega načrtnega gospodarstva. Popolnoma na napačni poti je oni, I ki išče v sedanjih ukrepih naših vrhov- ' nih oblasti in v naših prizadevanjih že , nekega izkristaliziranega načrtnega reševanja problemov v naši industriji. Kot prvi partizan v hosti, tako skušamo tudi mi danes iz ruševin improvizirati vse možnosti produkcije tako, da bodo železnice stekle, da bodo tovarne delale in da bo produkcija iz dneva v dan naraščala. Ta zavest in takšen duh preveva odloke in okrožnice naših oblasti, takšen duh pa prihaja tudi med široke mase delavstva* in nameščenstva z enotnimi strokovnimi organizacijami delavcev in nameščencev. Vemo, da že hodijo med nami sovražniki, ki skušajo prizadevanja naših oblasti in samoiniciativne podvige širokih ljudskih plasti prikazati kot naivno in gospodarsko neizkušeno »be-ganje«. Ti ljudje seveda živijo še v časih, ko je tovarnar sedel k mizi in napisal naročila za potrebne surovine. Pa tudi to so zanj opravljali drugi, on je le »proučeval« trg, skrbel za čim nižjo davčno osnovo in gledal, da se bo višina dividend ravnala po gotovem gospodarsko političnem vidiku. Naši cilji so drugačni. Pred nami je porušena domovina. Naš gospodarski načrt ima svoj obstanek v požrtvovalnem in nesebičnem delu za ozdravljenje globokih ran v narodnem gospodarstvu. Industrija gradbenega materij ala v celjskem okrožju dela že vsa točno po načrtu: za obnovo naših porušenih domov, za popravilo in izgraditev rudnikov in industrijskih naprav. Opeko, cement in apno prejemajo oni, ki so najbolj potrebni. Brez velikih težav pride naš kmet do nakazila. V pečeh gori noč in dan, opeka pa roma voz za vozom tja, kjer je potreba največja. Opekarne celjskega okrožja s ponosom gledajo na svoje delo, ko so lahko priskočile na pomoč tudi Ljubljani pri popravilu škode, nastale ob veliki eksploziji. Kovinarska in metalska industrija uravnava svojo proizvodnjo tako, da bi dala z razpoložljivimi surovinami in delovnimi močmi kar največ od sebe. Tovarna Vesten bo morala svoj delovni načrt izdelati tako, da bo povečala proizvodnjo in vendar vzdržala tako dolgo, da bodo prišle pošiljke potrebnih surovin od daleč preko morja, in ko bo vlak stekel s severa, z juga in iz daljnjih ruskih poljan. Tudi cinkarna ni v nič manjših stiskah. Vsak dan se pojavljajo nove težave in novi problemi: od kod bo prišla ruda? kje bomo dobili to in ono? Človek bi večkrat mislil, da bomo obtičali. Vedno pa se najdejo nova pota. Naš delavec in nameščenec postajata iznajdljiva kot partizan pred sovražnikovo postojanko. Tekstilna industrija ni v nič manjših težavah. Izšlo je že nešteto pobud, kako bi napravili, da bi z razpoložljivimi surovinami vzdržali tako dolgo, dokler ne bodo prišle pošiljke bombaža in volne. Povsod vidimo veliko razumevanje za potrebe, ki se zrcalijo iz oblastvenih odlokov in stremljenj za po- večanje proizvodnje. Naš gospodarski načrt je v tem, da v spretnem dirigiranju razpoložljivih sredstev dosežemo prvi cilj, da oblečemo našo vojsko in delovno ljudstvo. Naše usnjarne prejemajo v obdelavo kože po določenem načrtu. Potrebno je razdeliti delo. Za zimo potrebujemo obutev; kolesje pa ne more gnati žag, mlinov, stružilnic in kovačnic, če nimamo potrebnega jermenja. Kemikalije imamo v nezadostni količini na razpolago. Vsak kilogram olja je treba načrtno razdeliti. Ne bo dolgo, ko se bo tudi industrija celjskega okrožja zlila v celokupen gospodarski sistem federativne demokratične Jugoslavije. Vodil jo bo enoten državni gospodarski načrt, ki bo slonel na sodelovanju širokih ljudskih množic. Naj si bo po državnem, zadružnem ali privatnem sektorju, povsod bo prvi in glavni cilj našega načrtnega gospodarstva: dobrobit delovnega ljudstva, dobrobit domovine. Tedenske politične vesti Francoski umik iz Sirije. Pariz, 12. junija. Francoski umik iz Sirije bo kmalu popolnoma končan. Vsi uradniki, zasebniki, poslovni ljudje, učitelji, duhovniki in redovnice, kakor tudi žene in otroci vojaških oseb odhajajo proti Libanonu. Letališče pri Damasku služi kot prehodno zbirališče. Francoski evakuiranci iz Sirije nimajo s seboj nič drugega kakor obleko, ki jo imajo na sebi. V tem stanju jih prevažajo po zraku v libanonsko obalno področje, kjer jih gostoljubno sprejemajo njihovi sorodniki. Francoske čete so dokončno zapustile Damask, Homs, Hama, pokrajino Djebel, Druse in Ha-vran. Poljski demokratični voditelji v Moskvi. Moskva, 13. junija. V Moskvo so z letalom prispeli Sigmund Zulawski, profesor Adam Krzsanowski in Henry Holodziejski, demokratični voditelji iz Poljske, da se udeležijo razprav o sestavi začasne poljske vlade narodne enotnosti. Profesor Stanislav Kutrzeba se že mudi v Moskvi kot član odposlanstva poljskih učenjakov. Italijanski veleposlanik v Mokvi. Moskva, 13. junija. V Kremi ju je prvi predsednik predsedstva Vrhovnega Sovjeta ZSSR Svernik sprejel italijanskega veleposlanika Quaronija, ki mu je predložil svoje poverilne listine. Ratifikacija prijateljske pogodbe s Sovjetsko Zvezo. Moskovski radio je poročal: Vrhovni svet je ratificiral pogodbo o prijateljstvu in povojni vzajemni pomoči med Zvezo Sovjetskih Socialističnih republik in Jugoslavijo. Razpust angleškega parlamenta. London, 15. junija. Sinoči je bil objavljen odlok angleškega kralja, ki določa, da se bo sestal novoizvoljeni angleški parlament 1. avgusta. Obenem je bil objavljen tudi odlok o razpustu dosedanjega parlamenta, ki je zasedal skoraj deset let. Odgovor britanske vlade de Gaulle-u. Pariz, 17. junija. Reuter javlja, da je Duff - Copper, britanski veleposlanik v Parizu, izročil danes Georgesu Bidaultu, francoskemu zunanjemu ministru, odgovor britanske vlade na noto de Gaullea, ki predlaga konferenco petih velesil za reševanje levantskih sporov. Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva. Varšava, 17. junija. V Lodžu je bilo ustanovljeno društvo poljsko-sov-jetskega prijateljstva. Profesor Gmot je bil izvoljen za predsednika društva. Amerikanci se bodo umaknili iz sovjetske okupacijske zone. Washington, 15. junija. Podtajnik Združenih držav Joseph Grew je potrdil, da se bodo ameriške čete umaknile dne 21. junija iz iz področij Nemčije, ki so dodeljena ruskim okupacijskim silam. Grew je na tiskovni konferenci izjavil, da točne črte razmejitve okupacij- skih zon še niso popolnoma postavljene. Toda upati je, da bodo meje kmalu objavljene. Dodal je, da bo umik ameriških čet s področij, ki so že dolgo dodeljena Rdeči armadi, pomagal urediti spor, ki je dokaj oviral ruske, ameriške in britanske odnose. Sestanek »Velike trojice«. London, 17. junija. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča, da.bo nekdanji sedež nemških kraljev, Potsdam, pozorišče bližnjega sestanka »Velike trojice«. Mnogo okoliščin govori za ta kraj, pravi dopisnik. Potsdam leži samo 16 milj od Berlina, ' na razpolago so palače v diobrem sta-| nju, kjer bo lahko stanovalo vse osebje, ki bo zaposleno na konferenci. Praga, 17. junija. Ob priliki ratifikacije sovjetsko-jugoslovanske pogodbe je češkoslovaški ministrski predsednik Zdenko Firlinger poslal maršalu Titu v imenu češkoslovaške vlade brzojavne pozdrave, izražajoč globoko zadovoljstvo nad dejstvom, da je Jugoslavija enako kot Češkoslovaška odločena naslanjati se na najmočnejšo slovansko državo, ki je pokazala resnično razumevanje za potrebe najtesnejšega sodelovanja med vsemi slovanskimi državami in narodi ter za obrambo njihove svobode in neodvisnosti. Parrijeva vlada v Rimu. Rim, 19. junija. Novo italijansko vlado, naslednico Bononijtfve vlade, je sestavil danes ponoči Ferruccio Parri, ki je ministrski predsednik. Vlada je sestavljena iz šestih strank. V njej so zastopani trije liberalci, trije socialisti, štirje krščanski socialisti, dva komunista, trije delavski demokrati in dva iz stranke odpora. Udarniško delo v tekstilni tovarni v Laškem Ko so prišli Nemci leta 1.941, v Laško, so takoj pregnali lastnike te tovarne. Tovarniški delavci so se zavedli, kaj pomeni fašizem. Zato je večina moških in žensk odlšlo k partizanom. Preostalo dela-vstvo je z vso vnemo sabotiralo, tako da okupator ni imel nobenega dobička pri obratu in je moral še doplačevati. Zaradi tega je proizvodnja padla za 50 odst. Sedaj pa se vidi veliko navdušenje delavcev za narodno oblast je v tem, da izdelujejo* na mesec 4.000 do 4.500 odej, dočim so za časa okupacije izdelali samo 1.500 odej, pri istem številu delavcev. Nemci so hoteli že en mesec pred umikom vse blago in stroje odpraviti v Nemčijo, toda vodstvo tovarne je oddajo blaga in strojev tako dolgo zavlačevalo, dokler ni prišla naša vojska, tako da je vse rešeno. Tovarna izdeluje odeje za vojne bolnice. Za surovine ji služi staro blago, cunje itd., tako da s tem lahko obratuje še dva meseca. Pri nas ustanavljajo zadruge Danes tekmujemo na vseh popriščih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Hočemo čimprej zaceliti težke rane, ki nam jih je zadal okupator. Namen tega članka je, informirati najširše množice celjskega okrožja o delovanju zadružništva, kaj je bilo v tej smeri že doslej opravljenega in kakšne naloge smo si postavili za našo bližnjo bodočnost. Dne 15. junija 1.1. se je vršilo veliko zborovanje zadrugarjev celjskega o-krožja. "Na tem zborovanju, ki se je vršilo v Narodnem domu v Celju, so bili zastopani vsi okraji in je bilo okrog 350 udeležencev. • Od glavnega iniciativnega zadružnega odbora iz Ljubljane sta bila poslana kot referenta tov. dr. Lemež in dr. Zigon. Tov. dr. Lemež nam je v izčrpnem referatu orisal, kakšno naj bo današnje zadružništvo. Na koncu konference je bil izvoljen okrožni iniciativni zadružni odbor, ki si je postavil kot prvo nalogo, organizirati okrajne iniciativne zadružne odbore. Ti okrajni iniciativni zadružni odbori bodo po okrajih organizirali zadružno gibanje. Sklicati pa morajo v vsakem okraju okrajno zadružno konferenco, na kateri bi se za vsak okraj dogovorili o načrtu za bodoče zadružno gibanje. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je zanimanje za naše zadružništvo izredno veliko. Kakšne vrste zadrug bomo najprej organizirali? Največjega pomena bodo brezdvom-no v tem času nabavno-prodajne zadruge. Te moramo postaviti v vsakem okraju in v vsakem večjem kraju. Seveda je zopet važno pri tem, kdo bo vodil te zadruge. Dogajajo se primeri, kot na primer v Slovenjgradcu, da skušajo razni trgovci prevzemati vod-. _stvo zadrug v svoje roke, in sicer z namenom, da jih ob primerni priliki razbije jo. Po takih špekulantih je treba že takoj ob začetku udariti in jih razkrinkati. Takim nepoštenim elementom ni mesta v zadrugah. Naše narodno osvobodilno -gibanje je dajalo ves čas borbe obilico aktivistov, ki bodo ob primernem pouku in praksi sposobni voditi zadruge. Prvi pogoji za dobro poslovanje zadruge je pač brezmejna predanost in požrtvovalnost, ki jo mora imeti vodstvo zadruge do svojega naroda. Druga važna stvar je, da bodo v nabavno - prodajnih zadrugah dejansko udeležene množice, to se pravi, vsi konzumenti. Deleži bodo namreč tako nizki, da bo vsakomur omogočeno pristopiti v zadrugo. - V vseh industrijskih centrih bo hrbtenica za zadruge nedvomno Enotna str. zveza delavcev in nameščencev. Delavci iz cinkarne in tovarne Vesten, organizirani v svojih strokovnih zvezah, so že vložili pravila za ustanovitev nabavno-prodajne zadruge. Čim bodo postavljene uprave in bodo predpisano prijavljene, bodo te zadruge lahko takoj prevzele razdeljevanje življenjskih potrebščin. Vse zaplenjene trgovine pobeglih Švabov in narodnih izdajalcev bodo v prvi vrsti prišle v zadružne roke. Zato je potrebno, da se zadruge hitro organizirajo, ker dokler zadrug ni, ne more nihče reflektirati na te trgovine. Poleg nabavno-prodajnih zadrug bo važno organizirati enotno hmeljarsko zadrugo, katere član naj bi bil vsak pridelovalec hmelja. Pri hmeljski trgovini so se dogajale v stari Jugoslaviji velike špekulacije. To hočem posebej poudariti. Hmeljarska zadruga, ki se mora kar najhitreje organizirati, naj ima izključen namen, organizirati vse pridelovalce hmelja. Ta zadruga naj ima tudi vso prodajo hemlja v svojih rokah. Na ta način bodo izločeni vsi posredovalci in prekupčevalci hmelja, ki so bogateli na račun našega mal«ga kmeta. Razumljivo je, da bodo poleg nabavno-prodajnih zadrug in hmeljarske zadruge potrebne še mnoge druge. Zlasti v kmetijstvu bodo potrebne kot na primer mlekarske, sadjarske, vinarske, poljedelske in strojne zadruge. Okupator je ponekod moral zapustiti nakopičene poljedelske stroje. Te stroje moramo danes smotrno porazdeliti v tiste kraje, kjer nobenih ni. Tako bomo najbolj koristili stvari hitre obnove. Zadružništvu v naši osvobojeni domovini so odprta vrata. Na nas samih je ležeče, kako bomo vse panoge zadružništva organizirali z namenom, koristiti najširšim ljudskim množicam. Naša ljudska oblast pa bo nudila zadružništvu vso pomoč. S cvetjem je naša mladina obdarila ter predstavnike ruske in Žalna svečanost v cinkarni Dvatisočglava množica je počastila spomin padlih žrtev Cinkarniško delavstvo je priredilo v nedeljo dne 17. t, m. veliko žalno svečanost v počastitev svojim padlim borcem. Vhod k prostranim tovarniškim dvoriščem je bil v mlajih in zelenju. Ob desni in levi so bili paviljoni, pred največjim kaminom pa je bila nameščena velika tribuna in oltar. Vse je bilo v cvetju in zelenju ter okrašeno z zastavami in venci, ki so jih položili industrijski delavci v spomin padlim junakom. Pri sprejemu gostov vojaške in civilne oblasti je igrala godba, trideset-članski delavski pevski zbor pa je zapel žalostinko »Doberdob«. Po končanem verskem obredu je duhovnik tov. Videčnik, član Okrožnega odbora OF Celje predočil navzočim, kako drago je plačal narod svojo svobodo Andrej Benčič: Krik iz ječj Iz mrtvega enoličja sivih ječ hotenja naša, razbičane misli - tja k zarjam nam dneva, ki vstaja, hitijo. V nas je plamen želj in hrepenenj. Po belih deskah, cirkularjih, transmisijah šušljajočih, po strojih, bijočih po taktu radostnem, in po napevih delovnega tempa fabrik, iz dneva v dan hrepenimo. Stroji nas k delu tesno priklepajo, utrujajo, z besnim tempom morijo - in vendar mi v sebi vemo: oni so vzvod! Z njimi bomo spet v novo smer premaknili človeka ponižanj, verig odrešili, strahote barak, podstrešijj in vlažnih kleti odstranili! O, saj v tovarnah smo dneve neštete prebili, na ramah smo težke tovore nosili, pod dela bremenom se težkim šibili, strojem smo stregli, jim roke, kolena snažili, trpeli ob njih, se znojili, za boljše življenje smo težki boj bili. Po vas, tovariši, nam se toži! Po vašem trdem velikem boju, po stiskih vaših težkih, žuljavih rok in tesnem sožitju vaših src nam je težko! O, saj m/i v sebi trdno vemo, mi le drobec smo strnjenih množic, ki v ta nas nasprotja čas, za kruh, svobodo, boljši svet, boj, ki je poln žrtev, bijo. O, jaz in ti sodrug - mi ječ brezpravni prebivalci, le množic smo živi člen. Z njim mislimo, čutimo in njih boj bijemo. odlikovance III. Jugoslovanske armije bolgarske vojaške oblasti vendar se svojih žrtev ni zbal. Neustrašeno se je delovno ljudstvo borilo za svoje pravice in zmagalo. Danes bo vedelo te svoje pridobitve ceniti in če jih bo treba braniti, bo pripravljeno zanje še žrtvovati. Tov. Lešek je po pozdravu navzočih zastopnikov civilne in vojaške oblasti v svojem govoru prikazal vse trpljenje in zatiranje delavcev za časa okupacije ter se spomnil imenoma devetnajstih delavskih borcev proti fašizmu, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. V počastitev spomina teh žrtev je sledil enominutni molk. Prav tako je omenil, da je od 32 izseljenih družin v koncentracijskih taboriščih umrlo 6 članov z družinami in da je bilo med tovarniškim delavstvom izvršenih 76 aretacij. Naša dolžnost je, da prevzamemo skrb za svoje žrtve ter da poskrbimo za popolno iztrebljenje zadnjih ostankov fašističnih zločincev. V imenu OOOF Celje je pozdravil navzoče sekretar tov, Gašperič, ki je prikazal borbo delavskega razreda za njegove pravice in naloge, ki stoje danes pred njim: pomagati našim slovenskim tovarišem, ki so preko začasnih meja, in poprijeti za delo v okviru našega obnovitvenega programa. Tov. polkovnik Stante Peter, ki so ga delavci "kot nekdanjega delovnega tovariša burno pozdravili, je med drugim poudaril, da moramo sedaj stisniti pesti k maščevanju nad sovražnikom, ki že zopet poskuša, da bi nam vzel sadove s tolikimi žrtvami priborjene zmage. Popoldanski spored je bil v Vojni-ku, odkoder so tovariši odšli na pokopališče k skupnemu grobu. Tam so položili vence v spomin padlim borcem. Svečanost bo ostala vsem v trajnem spominu. Vlila jim je nove volje za udarniško delo pri obnovi naše razrušene domovine. CELJSKI ŠAHOVSKI KLUB je moral preložiti zaradi nepredvidenih težkoč brzoturnir, ki je bil določen za dne 19. t. m., na nedoločen čas. Zaenkrat se bodo vršili redni sestanki ob torkih in petkih ob 18. uri v »Domu Ljudske prosvete« (bivši Narodni dom). Ponovno vabimo vse ljubitelje šaha, da se vpišejo kot člani v šahovski klub in redno posečajo njegove sestanke. Iz okraja Vransko so odposlali »Navodu« Celje 12.000 jajc, v Zgornjo Savinjsko dolino pa 5.000 kg fižola. Pri prostovoljni oddaji živil so nabrali 10.710 kg moke, 596 kg fižola in 707 kg maščob. Za julij imajo poleg naštetega še 10.000 kg raznih drugih živil. Ob okupatorjevem umiku je o-krajni odbor OF zaplenil 3.500 kg soli in 190 kg kavinega nadomestka. Odbor za gospodarsko obnovo izseljenega Posavja je osnovan Da bi se delo za gospodarsko obnovo izseljenega Posavja čim bolj pospešilo, predvsem pa pravilno in enotno zagrabila že postoječa imovina, v kolikor je skupna last celega izseljenega ozemlja, in prihajajoča pomoč krajevno pravično porazdelila, je imenovalo predsedstvo Narodne vlade Slovenije tročlan-ski odbor, ki si je izbral svoj sedež v Brežicah in pristopil takoj k organizaciji poverjenih mu nalog. Na sestanku s sekretarji okrajnih odborov in delegati okrožnega odbora je bil izdelan delovni načrt za najbolj pereča vprašanja, ki jih bo treba takoj rešiti, pa tudi splošne smernice, katerih uveljavljenje bo odstranilo dosedanjo neenotnost postopka in reševanja. Ugotovljena je bila predvsem neobhodna nujnost skupnega obdelovanja in spravljanja pridelkov kot edina možnost, da se v večjem, načrtnem obsegu izvede obdelava in preskrbi v letošnjem letu z najpotrebnejšim prebivalstvo, predvsem pa velika večina izseljencev, ki se še ni in se tudi do žetve še ne bo vrnila. Le z najsmotrnejšo izrabo pičle delovne sile in strojev, orodja, delovne živine in z združitvijo vseh sil bomo kos težavam obnove in oskrbe. Kljub velikemu pomanjkanju delovne sile je dosedanje delo pokazalo, da bi se tudi te pičle delovne sile dale mnogo bolje izkoristiti, ko bi jih znali zajeti in načrtno zaposliti. Vsled tega. je seja ugotovila, da je treba organizirati takojšnjo splošno delovno obveznost pri skupnem obdelovanju. Pri skupnem obdelovanju morajo odslej vsi prebivalci izseljenega ozemlja sodelovati, vse pa, ki bi se še odtegovali delu za skupnost, ožigosati na vaških sestankih in jih pri razdelitvi pridelka sorazmerno prikrajšati, v težkih primerih pa sploh prezreti. Da se pri tem ne bomo posluževali policijskih sredstev in sodišč, ni treba poudarjati. Sodila jih bo vaška skupnost in pa naše načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Drugo temeljno načelo je bilo sprejeto v pogledu premičnin, poljskih strojev, orodja, živine, pohištva, posode, lanskih pridelkov, ki so si jih nabavili begunci, nemški naseljenci, ustaši, bivša DAG itd., ali kot brez lastnika pobrane, ki so še krajevno nepravilno razdeljene, pa tudi nepravično porazdeljene med prebivalstvom. Vso to imovino smatramo za skupno imovino vsega prebivalstva izseljenega Posavja in se daje posameznikom le na uporabo. Dolžnost krajevnih odborov pa je, da takoj ugotovijo, če je gospodarsko razsodno in socialno porazdeljena v uporabo vsem potrebnim v okraju. Tudi glede skupnega spravljanja pridelkov je izdana smernica, da so pridelki skupna last vsega prebivalstva in da je vsako prikrivanje ali prilaščanje teh pridelkov smatrati kot zločin proti interesom preskrbe vsega izseljenega prebivalstva. Izločeni od tega pravila so le vinogradi, sadovnjaki in vrtovi že vrnjenih izseljencev, ki se spravljajo posamič, vendar po odbitku odškodnine krajevnemu odboru, če so bili obdelani skupno. Tudi košnja travnikov in pašniki ostanejo prosti. Travnike pa, katerih lastniki se še niso vrnili, bomo pokosili skupno, lahko pa jih damo tudi na polovično košnjo interesentom iz neizseljenega pasu. Tudi koristna zamenjava košnje za plemensko živino po krajevnem odboru je dopustna. Za izvedbo delovnega programa je bilo sklenjeno, da okrajni odbori odredijo tri do štiri pooblaščence, ki prevzamejo odgovornost za hitro in uspešno organizacijo delovnega programa. Le-ti bodo postavili po krajevnih odborih poverjenike, ki bodo gospodar- sko in pravično izvajali krajevni delovni načrt z zaposlitvijo vse krajevne delovne sile in s pritegnitvijo vsteh strojev, orodja in delovne živine. Ujet-nike,»švabske naseljence pa tudi mladinske delovne skupine bomo uporabljali odslej le pri skupnem obdelovanju. Ti pooblaščenci bodo imeli nalogo, da ugotovijo vse potrebe glede semena, orodja, reparature strojev itd. Odbor mora s svoje strani poskrbeti, da bo vsem krajevnim potrebam pravično ugodeno. Kot najbližje in najbolj pereče naloge so bile postavljene: uspešna izvedba žetve in mlačve, priprava skupnih skladišč, pri čemer se, če so le da- ne možnosti, puščajo pridelki na mestu, kjer so bili pridelani, vse priprave, da bomo mogli, če bodo vremenske prilike to dopustile, pristopiti k obširnemu obdelovanju še neobdelane površine, oranju in setvi strniščnih sadežev, ki jih deloma že imamo in jih še dobimo, predvsem pa prosa, ajde, repe, pese, pozemske kolerabe itd. Tako nam bo uspelo, da še v zadnjem času s skupnim naporom zavarujemo oskrbo, četudi ne obilno, pa vsaj zadostno, vsemu prebivalstvu izseljenega Posavja. Uverjeni smo, da bo delo uspešno, ker vemo, da nas bo podprlo pri tem delu vse delovno, po bridkih izkušnjah zadnjih štirih let dozorelo, ljudstvo. Tako je povedal na nekem vaškem sestanku star očanec: Štiri leta smo morali garati za Švabe, pa ne bi zdaj zase! Dachau... Mauthausen ... Ausschwitz... To so imena, ki jih je kot razbeljeno železo nosil v srcu vsak zaveden Slovenec in se pri tem spominjal nečloveških muk, ki so jih morali tam pretrpeti naši bratje... Le malo od teh je imelo srečo, da ni podleglo sadističnim metodam fašistične pozverinjenosti. P o s a v j e — nekoč cvetoma pokrajina, je sedaj zanemarjeno in oropano ozemlje... Solčava, Bočna, Šmartno ob Dreti, Nova Štifta, Pokojnik, Zajčja sela, Bob je pri Prevoju, Lesična ... Pogorišča so še danes tamkaj dokumenti fašističnega barbarstva. , Tovariši! Našim izseljencem, internirancem in pogorelcem, ki se vračajo na svoje izropane in požgane domove, bomo izkazali najlepše našo ljubezen in hvaležnost na ta način, ce bomo organizirali široko nabiralno akcijo za obleko, obutev, posodo itd. in jim kot pravi bratje priskočili na pomoč. Ta nabiralna akcija mora biti vsakemu sveta dolžnost! Imena krajev in posameznikov, ki se bodo najbolje izkazali, bomo priobčili v našem časopisu. Kaj je novega ? Otvoritev antifašistične razstave v Petrovaradinu. Beograd, 15. junija, V Petrovaradinu je bila otvorjena antifašistična razstava, ki je razdeljena v tri oddelke. Prvi oddelek predstavlja teror fašistov, ki so ga izvajali nad našim narodom, drugi del .'ma namen obiskovalce seznaniti z dogodki iz na-rodno-osvobodilne borbet tretji del pa prikazuje delavce pri njihovem delu za obnovo domovine. Udarniško delo v zeniški železarni. V zeniški železarni so do sedaj izdelali že celo vrsto mostov. Zahvalivši se udarniškemu delu vestnih delavcev, ki so delali dnevno 10 do 12 ur, je bil izdelan v kratkem času 36 dni nov železniški most, ki je dolg 33 m. Za izdelavo mostu je bilo potrebnih 3.740 delovnih ur. Izgradnja mostu bo omogočila direktno železniško zvezo Sarajevo—Zenica. Bolgarski znanstveniki potujejo v Moskvo. Predstavniki bolgarske znanstvene akademije, univerze v Sofiji, in profesor Nikalčev, ki je osebno prejel vabilo, bodo odpotovali v Moskvo, kjer bodo prisostvovali svečani seji znanstvene akademije Sovjetske zveze. Svečan sprejem generalov Rdeče armade v Subotici. V Subotico so prišli generali III. Ukrajinske fronte z generalnim poročnikom Garskavom na čelu. Goste so sprejeli in pozdravili subotiški meščani in predstavniki narodne oblasti. Naš narod, ki ga je osvobodila Rdeča armada, je navdušeno sprejel sovjetske generale in jim pripravil zanimiv spored v mestnem gledališču. Zastopstvo madžarske mladine ▼ Beogradu. V Beograd je prispela delegacija madžarske demokratične mladine, da obišče jugoslovansko mladino in se skupno -z njo kot najbolj borbeno in najhrabrejšo poveže z mladino v Bolgariji, Albaniji, Grčiji. Poljska vlada za povzdigo kmetijstva. Poljski ministrski svet je sprejel važne sklepe o nadaljnjem zvišanju imetja kmetov. Sklepi kažejo, da stremi politika začasne vlade poljske republike za tem, da se razvijejo posamezna kmečka posestva. V skladu s tem je minister za kmetijstvo dobil navodila, naj izdela pred oktobrom skupno z ministrom za pravosodje pravni temelj zemljiške lastninske pravice. Izročitev odlikovanj roditeljem padlih herojev. V dvorani narodne skupščine v Beogradu je bilo dne 15. junija t. 1. izročeno odlikovanje narodnega heroja materi Radka Pavlo-viča, ki je ves čas upora spremljala svojega sina, in očetu študenta Stoja-na Ljubica, Oba narodna heroja sta padla kot junaka v osvobodilni borbi. Ribbentrop ujet. Glavni stan 21. armadne angleške skupine je objavil uradno: »Britanske čete so ujele v severni Nemčiji bivšega nacističnega ministra za zunanje zadeve Joachima von Ribbentropa.« Kasneje je bilo objavljeno, da so Ribbentropa ujeli v Hamburgu. Obnavljanje železniških naprav na Goriškem. Med vsemi železniškimi postajami v Goriškem okrožju je bila zaradi bombardiranja najbolj poškodovana severna postaja v Gorici. Obnoviti je bilo treba vsa poslopja, vodovod, elektriko in velik del železniških naprav. Med obnovo železniških prog so morali delavci odstraniti ogromno uničenega železniškega materiala. Mnogo nasipov so porušile bombe ali mine. Idrija protestira. Dne 11. junija je bilo V Idriji okrajno zborovanje Osvobodilne fronte, s katerega so bile odposlane resolucije maršalu Titu, SNOS-u in Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru za Primorsko. Vse resolucije izražajo vero, da bo zavezniška okupacija dela Primorske samo začasna in da o odločitvi mirov- ne konference ni nobenega dvoma. Dne 12. junija, ko se je zvedelo, da bo jugoslovanska vojska izpraznila Trst in Gorico, so Idrijčani priredili velike demonstracije, pri katerih so pokazali ogorčenje nad spletkami italijanskih fašistov in imperialistov. Poslali so resoluciji maršalu Titu in na-rodni^vladi Slovenije. Podeželsko prebivalstvo na Goriškem za Jugoslavijo. Gorica. Prebivalstvo Borjane, vasi na Goriškem» ki so jo na podlagi sporazuma zavezniki zasedli, so priredili zborovanje, s katerega so odposlali resolucijo maršalu Titu, Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru in zavezniškim oblastem v Italiji. V resolucijah izražajo svojo privrženost Jugoslaviji, zahtevajo izpustitev internirancev iz taborišč v Italiji in odstranitev fašistov z raznih javnih mest v upravi. Fašistični teror v Argentiniji. Dopisnik mehiškega časopisa »Exelcior« prikazuje napore vojne argentinske viade deželam osi kot manever in piše, da v resnici »vlada argentinskih militaristov trenutno ni v vojnem stanju s svojimi včerajšnjim zaveznikom Nemčijo, ampak z argentinskim ljudstvom in demokratičnimi silami v deželi.« Te dni traja v Argentiniji obsedno stanje. Nasilje, številne aretacije, izgon iz dežele itd. so značilni pojavi sedanjega stanja v deželi. Vodilne osebe sedanje argentinske vlade »dobro vedo, da brez njihovega vojaštva, strojnih pušk, tankov in aeroplanov ne bi mogli niti trenutek imeti oblasti v rolkah«, pravi dopisnik. Po poročilih dopisnika vlada v Argentini splošno nezadovoljstvo v zvezi z diktatorskim režimom. Zastopniki ruske cerkve v Angliji. Zastopstvo ruske cerkve, v katerem so metropolit Nikolaj Krotucki in dva druga predstavnika ruske duhovščine, je ob priliki poseta v Angliji obiskala tudi katedralo v Canterburyju. Doverski škof in člani stolnega ka-pitlja so goste prijazno sprejeli in eden izmed Rusov se jim je toplo zahvalil. Na begu je bil ujet. Na begu so ujeli domobranskega poročnika Lav-riča Pepija, bivšega trgovskega pomočnika v Radečah pri Zidanem mostu. Ta je bil organizator bele garde v Žužemberku in desna rolka zločinskega kaplana Janeza Jenka, s katerim sta odločala o interniranju in preganjanju nedolžnih ljudi, ter imata na vesti mnogo krvavih dejanj. Ni jim uspelo. Dne 12. juraija so neki fašistični elementi v Gorici organizirali javni ples, da dajo vidni znak svojemu veselju nad tem, da so se jugoslovanske čete iz Gorice umaknile. Goriško prebivalstvo na ples ni prišlo in na plesišču so samevali le štirje pari. To nam je živ dokaz, da se goriško prebivalstvo noče in ne more razveseljevati v fašistični družbi, ker je dovolj preizkušeno od 25-let-nega tlačenja. Delavci in meščani v Trstu pomagajo pri iskanju fašistov. V mestu Trstu se dnevno dogajajo primeri, da delavci in meščani patruljirajo po ulicah in iščejo znane fašiste. Med fašisti je zaradi tega nastal velik preplah. Skrivajo se doma, mnogi pa se pripravljajo na odhod in že poizvedujejo pri vojaških oblasteh,, če je dovoljeno njim in njihovim družinam zapustiti Trst in oditi v Italijo. Včeraj je skozi Barkovlje šlo kakih tisoč fašističnih priseljencev. Fašisti so poitalijanili slovenske priimke. Iz pregleda tržaškega ana-grafskega urada je razvidno, da so fašistični imperialisti v letih od 1927 do 1939 menjavali okoli 27.000 družinskih priimkov, kar pomeni, da je bil popačen priimek okoli 100.000 osebam. Tudi odmor po najhujšem telesnem naporu izrabijo naši borci, da se politično izobražujejo Znanstveniki Velike Britanije, ZDA in Irana v Moskvi. Dne 16. junija so dospeli v Moskvo zastopniki znanstvenih zavodov Velike Britanije, ZDA in Irana, da se udeležijo jubilejne seje ob priliki 220-letnice znanstvene akademije ZSSR. Na moskovskem letališču so jih sprejeli zastopniki znanstvene akademije ZSSR, junaki socialističnega dela, akademiki Peter Kapitsa in Ivan Bardin, člani akademije Abram Joffe, Aleksander Frunkin, nadalje člani britanskih, amerikanskih in iranskih veleposlaništev ter številni predstavniki znanstvenih in javnih zavodov glavnega mesta. Udarniki tobačne tvornice v Nišu so v desetih mesecih šestkrat povečali proizvodnjo tobaka. V odnosu do predvojne proizvodnje se je produkcija povečala za 100 odst. Plodovi tega ogromnega uspeha se že občutijo. Zagrebška pivovarna je takoj po osvoboditvi začela z delom. Posveča veliko skrb tudi kulturno-prosvetne-mu in socialnemu napredku svojih delavcev in nameščencev. Francosko ljudstvo obračunava s falangisti. V Chamberyju so se 18. junija vršile velike demonstracije proti španskim milicionarjem modre divizije, katerih transport bi bil moral včeraj priti skozi vzhodno Francijo. Ob 5. uri popoldne, ko je vlak s španskimi milicionarji privozil na železniško postajo Chambery, je zbrano prebivalstvo sprejelo soglasno fašiste z vzhodne fronte t zaničujočimi Na celjskem kolodvoru se je ustanovila okrepčevalnica RK. Ta nudi vračajočim se iz tujine okrepčila v jedilih in pijači. V ta namen obratujejo obe kolodvorski kuhinji, celjski peki p& pečejo kruh in kekse. Ljudje^ so takoj razumeli to ustanovo in ji nudili vso pomoč. Rudarji-udarniki. Tudi rudarji hočejo biti pri svojem delu udarniki. Rudarji v Zagorju so v prejšnjem tednu dvignili svojo produkcijo od 11 do 16. junija za 40 odst, Hrastniški delavci so od 9. do 14. junija zvišali svojo produkcijo za 33,3 odst. Tudi trboveljski rudnik je zvišal svojo produkcijo za 7.45 odst. Loče pri Poljčanah na delu za obnovo. Delavci v opekarni so z vso silo poprijeli za delo, kajti dobro se zavedajo, kako važno je njihovo delo pri obnovi domovine. Tudi parna žaga »Bidarje« nikakor ne zaostaja in z vnemo pripravlja les za zgraditev naših porušenih in požganih domov. Pravtako mladina z veseljem obiskuje novo slovensko šolo in pomaga pri obnovitvenem delu. Mladina v Slovenskih Konjicah je priredila prav uspel miting, kateremu so prisostvovali poleg številnih domačinov tudi tovariši druge kra-jiške brigade. V Slovenjgradcu je bila 11. 6. slavnostna otvoritev osnovne šole. Naslednjega dne je šolska mladina po končanem pouku šla na grobove padlih partizanov in počastila njih spomin. Zgledno delo mladink Zg. Savinjske doline. V Lačji vasi so mladinke oprale umazano perilo 7. Vojvodinski brigadi, in to 280 srajc, 186 spodnjih hlač, 96 brisač, 36 parov nogavic in 16 oblek. Vse to so zašile in zlikale. Delalo je sedem mladink od jutra do | večera. Da so poleg tega opravile še domača dela, so vstajale te dneve že ob štirih zjutraj. Tovariši Vojvodinci so bili začudeni nad požrtvovalnostjo slovenske mladine. Na vsaki hiši si videl napis: »Živela omladina Slovenije!« in »Živel SKOJ«. vzkliki in psovkami. Nato se je pognala mladina proti vagonom in jih obsipala s kamenjem. Odrinili so odred pomožne straže, vdrli v vagone ter napadli španske milicionarje. Zato vlak ni mogel nadaljevati poti proti Grenoblu, temveč je bil primoran vrniti se v Aixles Bains. Avstrijci zahtevajo kaznovanje nacistov. V mnogih krajih Avstrije so se vršili sestanki, na kateri so govorili tudi bivši ujetniki iz nemških koncentracijskih taborišč. Na teh sestankih se je razpravljalo o čiščenju državnih in mestnih ustanov, ter o kaznovanju nacistov. Vsi izdajalci morajo priti pred sodišče. Nemci in Madžari so odpeljali iz Prekmurja okrog 20.000 glav goveje živine, 6000 konjev, 8000 prašičev, 2000 vagonov žita, 4000 vagonov krompirja, 40 vagonov masti in sto tisoč jajc. Veličastne demonstracije demokratičnega Trsta. Preko 80.000 mani-festantov, delavcev, meščanov, intelektualcev, žen in mladine je izrazilo ponovno dostojanstveno in krepko svojo odločno voljo, vztrajati na braniku neizprosne borbe proti fašizmu in za zavarovanje demokratičnih pridobitev. Trst je demonstriral za svojo oblast, avtonomijo, demokracijo, pošteno delo in pošten kruh. Na Banjici je 13, junija maršal Tito odlikoval borce I. bolgarske armade, katera se je skupno z JA in RA borila proti skupnemu sovražniku, nacistični Nemčiji. Šolo pri Sv, Katarini nad Trbovljami so kljub temu, da so Švabi poslopje znatno poškodovali, dne 11. junija slovesno odprli. Udarniška obnova šolstva v Zg. Savinjski dolini. Od 17 šolskih poslopij v okraju so ostala samo 4 uporabna, vsa druga so bila v borbah porušena ali požgana. Od teh 17 šol pa je sedaj že v štirinajstih reden pouk. Šolo obiskuje trenutno 1859 otrok; pouk vodi 17 strokovnih in 11 pomožnih učnih moči. Povprečno pride na eno učno moč 67 otrok. Čestitamo! V torek 12. t. m. sta se poročila na Sv. Planini (okraj Trbovlje) referent za promet pri Komandi mesta Trbovlje tov. Ferm Mihael -Sekota in tov. Frigel Vida. Posnemajte! Dne 11. t. m. je podaril urar Lečnik Anton odseku za soc. skrbstvo pri Okrajnem odboru OF Celje-mesto 500 Ji Ji. To je bil njegov prvi zaslužek po povratku iz izselje-ništva v Celje. Zaprosil je, naj se ta denar razdeli med svojce onih narodnih mučenikov, ki so jih nemški na-silniki 12. februarja letos na Franko-lovem usmrtili. Ko se Okrajni odbor tovarišu javno zahvaljuje, poziva obenem vse zavedno slovensko prebivalstvo, da temu, posnemanja vrednemu zgledu tov. Lečnika sledi in pomaga po svojih močeh vsepovsod, kjer se pokaže potreba! Delovno ljudstvo v revirjih je drugič zborovalo. Revirsko delavstvo, žene in mladina je dne 8. t. m. zopet pričakovala ministra tov. Leskovška, ki pa se zaradi poklica k tovarišu Titu zborovanja ni mogel udeležiti. Kljub temu je zborovanje prav dobro uspelo in so govorniki, tako domačini kakor tudi člani okrožnega odbora, želi veliko odobravanje. Rudarji okraja Trbovlje so na koncu poklonili svojemu delavskemu voditelju simbol njihovega dela — jamsko svetilko. Revirska mladina se pripravlja za II. kongres ZSM. Mladina v Trbovljah in Hrastniku ima že dva mladinska domova, kjer vrši svoje redne sestanke. Pridno zbira učne in leposlovne knjige, ki jih urejuje v knjižnice. V mladinskem domu je mladinska ambulanta, ki vsebuje vsakovrstna zdravila. Samo v zadnjih dveh tednih je napravila revirska mladina pri delu za obnovo domovine preko 1500 delovnih ur. Posebno uspešno se je pokazalo delo mladink, ki so se prostovoljno javile, da poučujejo naše najmlajše in bodo s tem izdatno olajšale delo našim vzgojiteljem, ko se prične redni pouk na osnovnih šolah. — Pionirska »Revirska udarna brigada« šteje že 14 čet in je zelo disciplinirana. V revirjih je sedaj že 9 pevskih krožkov, 2 velika pevska zbora, 5 harmonikašev, 3 risarski in 2 šahovska krožka. Vseh odborov ZSM je 84. Produkcija celjskih tovarn stalno narašča. Od^dneva osvoboditve pa do danes se je dvignila produkcija v tovarni »Vesten«, ki izdeluje pločevinasto posodo, za 105 v tekstilni tovarni »Metka« za 75 %, v tkalnici »Bergman« za 25 %, v cinkarni za 15 % in v rudniku Pečovnik za 21 %. Po vseh delavnicah in obratih se produkcija dnevno dviga; delavci tekmujejo, katero podjetje bo več napravilo za obnovo. Miting v Mestinju (okraj Šmarje) dne 3. junija seje razvil v pravo manifestacijo za podporo borbe tržaškega ljudstva, za Primorsko in Koroško. Aktivisti konjiškega okraja so konfe-rirali. Dne 19. junija je bila v Konjicah konferenca krajevnih aktivistov konjiškega okraja. Tov. Ferdo Godina je podal politični položaj, v katerem so aktiviste posebno zanimale razmere v Trstu, Primorski in Koroški. Neki kmet s Pohorja, star koroški borec, je izrazil bojazen, da se s Koroško ne bi zgodilo tako, kakor leta 1918. Sledil je referat tov. Polha, člana OOOF Celje, o strukturi narodne oblasti. Krajevni funkcionarji so z velikim zanimanjem sledili referatu. Med diskusijo so poudarjali, da je treba okrepiti narodno oblast in avtoriteto krajevnih odborov. Sklenili so, da bodo s pomočjo mladinskih in ženskih organizacij obdelali polja; vsi obvezniki pa,- ki bodo morali v vojsko, da očuvajo vse pridobitve štiriletne težke borbe. Tov. Čiček jim je spregovoril o delu. Udaril je po špekulantih, ki so velika ovira našim oblastem. V referatu tov. Šmona se je marsikateremu razjasnilo vprašanje o veri, o kateri je lažna propaganda pred osvoboditvijo dvigala toliko prahu. S konference so poslali pozdrave predsedniku prve slovenske vlade tov. Borisu Kidriču in Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru Primorske. Delavstvo prehranjevalne stroke v Celju je zborovalo v petek dne 15. t. m. Sestanka so se udeležili mesarski, slaščičarski, pekovski in drugi pomočniki prehranjevalne stroke, kakor tudi de- lavke celjske mlekarne. Predsednik pripravljalnega odbora ESZDNS v Celju tov. Anton Polak je otvoril članski sestanek in podal poročilo o izvršenem delu pripravljalnega odbora. Za okrožni iniciativni odbor ESZDNS v Celju je poročal tov. Jaka Vodopivec, ki je podal zgodovino borbe strokovnega organiziranja proletarijata v predvojni Jugoslaviji in orisal pomen zadružništva, ki se z velikim zanimanjem ustanavlja v celjskem okrožju. Sklenjeno je bilo, da se takoj prične tudi s kulturnim delom. Po sprejemu novih članov je predsednik podružnice zaključil lepo uspel sestanek s pozivom na- delo za blagor delavstva. V Sv. Petru pod Sv. Gorami je okrajni odbor Kozje priredil veliko ljudsko zborovanje, ki je doseglo svoj višek v odločni zahtevi priključitve Trsta, Primorske in Koroške novi Titovi Jugoslaviji. Ob tej priliki so ljudje darovali za družine padlih partizanov 3.104 RM in 9.000 kun. Aktivisti OF okraja Šmarje so zborovali. Da bi pri obnovi naše nove domovine ter pri zgradnji naše ljudske oblasti aktivisti šmarskega okraja še z večjo vnemo in načrtneje sodelovali, je okrajni odbor OF sklical konferenco vseh aktivistov OF. Sklenili so, da bodo v političnem delu s kar največjo vnemo podpirali borbo tržaškega in primorskega ljudstva za svobodo. Njihovo delo še sicer na nekaterih popri-ščih šepa ter se mnogokrat zgublja v drobnarijah in preozkem gledanju na položaj, v katerem se danes nahaja slovenski narod. Zborovanje jim je dalo načrt, da bodo vsa pereča vprašanja in potrebe našega prebivalstva reševali na res ljudski demokratični način, ker se zavedajo, da so si z borbo priborili svojo ljudsko oblast, ki druži vse Slovence v svobodni Sloveniji pod okriljem federativne demokratične Jugoslavije. Odbor za socialno skrbstvo v Trbovljah je v juniju izdal podporo revežem v znesku 70.000 RM; partizanskim družinam izplačana podpora v juniju pa znaša 83.000 RM. Glavna naloga odbora je predvsem preskrba stanovanj izseljencem in internirancem, ki se vračajo. V Celju je odprta razstava slik, ki prikazuje grozodejstva okupatorja po Sloveniji. V kozjanskem okraju je obnova porušenih in požganih poslopij v polnem teku. V Sv. Juriju ob Taboru okraj Vransko se obnavlja šola in vsa druga poslopja, ki so bila poškodovana ob napadu na nemško postojanko. Krajevni odbor bo storil vse potrebno, da bodo vsa poslopja do jeseni popravljena. Drobne vesti * füdhmä §m$$eé Delovanje Rdečega križa Slovenije se razvija po vsem celjskem okrožju zelo ; povoljno. V okraju Krško se je prijavilo že 2000 članov, od katerih jih je že 1121 plačalo članarino. Okraj Brežice je javil dosedaj 765, okraj Žalec pa 552 članov. Po vseh okrajih je organizacija krajevnih enot že v teku. Nabiralne akcije so žele prav lepe uspehe, tako predvsem v okrajih Krško, Brežice in Sevnica. Tudi v ostalih okrajih je organizacija RKS razdelila precejšnje število podpor pogorelcem, in-ternirancem in drugim, pomoči potrebnim. V vseh okrajih ustanavlja organizacija RK ambulante, ki nudijo pomoč vojski in civilnemu prebivalstvu. Članarina in prostovoljni prispevki znašajo v okraju Žalec 13.888 RM, Slovenj-gradec 7.621 RM, Šoštanj 5.558 RM, Laško 4.449 RM, Sevnica 2.487 RM, Krško 2.936 RM. V Žicah in Ziški gori, okraj Konjice, so kmetje prostovoljno zbrali 193 kg pšenice, 160 kg koruze, 80 kg ječmena, 379 kg fižola ter 46 kg masti. Vsa navedena količina je bila razdeljena med revno prebivalstvo okraja Konjice. Mladina iz Rimskih Toplic in okolice je v teku 14 dni nabrala 258 jajc, 28 kg bele moke in razna druga živila, ki so bila odposlana v vojaško bolnico. Žene iz Laškega so 15. t. m. obiskale splošno bolnico v Celju in pri tej priliki razdelile 50 kg peciva in 20 kg črešenj med naše ranjene borce. Ob priliki mitinga, ki se je vršil dne 17. junija v Sv. Juriju ob Taboru, se je nabralo 1300 RM prostovoljnih prispevkov za Rdeči križ. Naše žene — žrtve gestapovcev ... da so domači izdajalci, belogardisti, zgradili pri Sv. Urhu nad vasjo Dobrunje taborišče, kjer so mnogi slovenski rodoljubi žalostno končali. ... da so bile besede »Ne pozabite nas, maščujte nas!« trpko zarisane na izsušenih ustnicah vseh umirajočih. ... da isti fašisti, ki so streljali naše ljudi, hočejo danes ustvarjati v Trstu in Gorici demokracijo! ... da je Dachau milijonkrat prekleti kraj, ki so ga nemški krvniki pripravili za uničevanje ljudi. Dachau, kjer je sivo blato pomešano s krvjo in solzami, kjer je vsak centimeter prsti posut s pepelom kosti, ki se je dvigal iz kre-matorija, kjer še visi razcefrano meso mučenikov kot pajčevina po bodeči žici, kjer so vzdihi internirancev vtisnili svoj pečat ne samo sivim zgradbam, temveč tudi motnemu vzdušju, ki visi kot kletev nad žalostnim taboriščem. Komemoracije v počastitev padlih junakov, ki se je vršila dne 3. junija v trgu Šmarje pri Jelšah, se je udeležilo okoli tisoč ljudi. Postavili so katafalk, ki je bil prekrit s črnim suknom, na njem pa je bila mrtvaška glava in kadeča se žara. Za ozadje je služilo veliko črno pregrinjalo, na katerem je bil napis: »Bolj so ljubili svobodo kakor življenje!« Dobro uspela komemo-racija je ljudi še bolj prepričala v tem, koliko je vredna svoboda, ki smo si jo priborili in dali zanjo toliko žrtev. Kino »Dom« predvaja od 21. do 25. junija ob delavnikih ob 17.30 in 19.30, ob nedeljah pa razen tega še ob 15.30, ameriški film »Zvezda moje sreče«. Tako ne gre Pred dnevi se je dogodila v Celju scena, ki nazorno kaže, da se nekateri posamezniki še do sedaj niso otresli starih protekcionaških navad. V frizerskem salonu pri Hriberniku je čakalo mnogo tovarišev. Razumljivo je, da so danes radi obnovitvenega dela zelo zaposleni in se je vsakomur mudilo po svojih opravkih. Ko je sedel nek tovariš že na stolu, pripravljen za britje, je prišel »eleganten gospod« iz Trbovelj — skozi štiri leta seveda, ko so se drugi borili, je on delal za okupatorja — se poklonil začasnemu upravniku in mu nekaj za-šepetal. Upravnik je snel tovarišu, ki je sedel že na stolu, belo ruto in odšel v drugo sobo, Vsi navzoči so se spogledali. Torej ima frizerski salon Hribernik dve brivnici: eno za »gospode« in eno za borce? ... da so v »Taborišču uničenja« dva kilometra od Lublina samo dne 30. novembra 1943 postrelili 18.000 ljudi. Teh 18.000 ljudi je bilo postreljenih poleg novega krematorija na odprtem polju. Izkopanih je bilo nekaj jarkov, širokih po dva metra in dolgih po nekoliko sto metrov. Najprej so vse slekli do golega in jih gole položili po ploskem v te jarke. Kakor hitro je bila položena v jarek ena vrsta ljudi, so jih postreljali od zgoraj z avtomatičnimi puškami. Potem so položili nanje drugo vrsto in jih zopet postrelili. In tako dalje, dokler ni bil jarek poln, Nato so tisti, ki so še ostali živi, zasuli jarek in šli nato k naslednjemu jarku, kjer so postrelili tudi nje. Šele poslednjo vrsto umor-jencev v poslednjem jarku so zasuli gestapovci sami. Zakopavali so jih tako, da so bili komaj pokriti z zemljo. Drugi dan so začeli trupla sežigati v pečeh novega krematorija z nečuveno intenzivnostjo. Tako so Nemci v enem dnevu umorili 18.000 ljudi. Na zverinski način pomorjene žrtve fašističnega nasilja nam ne bodo pustile mirovati, dokler ne bo kaznovan zadnji vojni zločinec! Tudi najnesramnejše Kulturna prireditev Pod tem naslovom se nam je predstavila stočlanska mladinska kulturniška družina iz Trbovelj in stopila 15. junija v Celjskem domu pred celjsko publiko, med katero je bilo nad 300 učiteljev iz vsega okrožja. Nastop je dokazal, da hoče vodstvo voditi glasbeno tradicijo, ki jo je zapustil »Trboveljski slavček«, še naprej in obdržati prvenstvo mladinskega petja še nadalje pri sebi. Nepobit-no dejstvo je, da je obrodilo delo »Slavčkov« bogate sadove, ki se poznajo še danes, ko so prvi »Slavčki« že zdavnaj odrasli. Čeravno je vladal pri mladinskem petju dolg odmor, je zbor vseeno homogen, ima čisto in-tonacijo in artikulacijo, dobro dinamiko in ga krasi čustveno prednaša-nje. Težišče zbora leži v sopranih, zato bo potrebno priključiti mu še nekaj deških glasov. Zbor vodi tovariš Križnik z veliko ljubeznijo in mirnostjo. Z rednimi in smotrnimi vajami ne bo težko doseči zavidne stop ne >Slavčkov«, ki so postavili temelje s'ovenskemu mladinskemu petju. Narodne pesmi, ki jih je zbor — a capella - izvajal dobro, so večinoma starejšega datuma [najbrž zaradi nujnosti prireditve) zato pa so bile partizanske pesmi V spremstvu salonskega orkestra na