St. 37.
„SoGa" izhaja vsnk pottsk ii   veljs
po posti prfijo,m«Mjft Hit v Gori« i i)(».doni
pofiiljanat
Vse leto    .   .    / .   .    f. 4.-W
Pol leta.......-,V20
Otvrt lota     ......ll'»
Pri ozuunilih in tako tudi j>ri .,j>o-
iftmteah" ae placuje za liavartim triatop-
no vrsto:
8 kr. fie ae tiaka 1 krat '.   »*' »    "      "    X   »•
>>      »      ,r      »       II      3      M
7» ve*e <5rke  po prostoru.
V Gorici, 10. septembra 1886.
^edaj XVI.
Posamezne stovilke ae dobivajo po 8 kr. v iiiliakarjiiVah v gosposki ulid l>r.y.u ..frch kron", na starom fcrgu in v HHtislci ulici iur r TrStu. via Ca-««n'ia, :i.
i>"i;. na.i s; Magovoljno posiljajo uriMliiiUvti-..Soko-vGnrici Via Morcnto 12, 1., iiiii-'jouimi pa opivivniStvu „Sn<!0' Via doll.i Crocc St. 4. II.
ltol«>pibi so 11c vraftajo; dopiai n.ij bo lilagovoijno fraiiliujcjo. — l)cla|r<ui in drugiin ucprtMUM/iiim po nann'-n mi snifca, akoae oglast1 priopraviiiatvii.
Ustanovitev deielnega fcolskega zaloga.
L'ruatvo ,Sloga" sklenilo je dolati na to, da j ae vbii na deielni zbor peticija, b kfttoro bi se pro-ailo, da so ustanovi dezelni fiolski zalog mosto do-¦edanjrh okrajnih iolskih zalogor. Ni mi sicer znano, v kakem zmislti se iroa zgoditi ona predruga6ba, vendar naj se mi dovoli glod6 te zadeve nekaj op<>zok.
UsUaavitev deielaega solskega zaloga bila bi za naso dezelo kaj koristua oaprava. Ta zalog bi prevzel vsa bremena, ki jih morajo sedaj nositi po* samezni okraji, in ker bi se s tern mo<5i vsredoto&le, bi se vsa ta bremena iaio prenasala. Vendar to no gre tako lahko. Nasi la&ki sedezelani bi so tej pro-aragadbi gotovo upirali, ces. da oni no bodo nam Slovencem vzdrievali Sol. Zategadeli je treba stvar tako prirediti, da se za njo tudi Labi pridobe. Uata-novi naj se namred defcelui 3. zalog, katori naj biskrbel za vzdriovanje uditeljetva, wo drugo oaj se pa prepusti skibi okrajoiu solskih zalogov, Uitanovitvi takega deielnega zaloga no mogli bi se upirati nasi lafiki sodeielani. Bas Lahi imajo v avojem — vo6inoma laskom — Gradisiianskem okraji v svojih gosto posejanih krajifa gosto nastav-ljeoe ueiteljske modi in sicer v primeri z drugitni okraji v najveSjera fttevilu — 101 (49 ivci-teljeT, 52 uditeljic) Da bode to bolj o6ito, naj go-rore ite?ilke tudi drugih okrajov: Tohninski okrtij inn 31 rodnih uiiteljskih mo6ij (24 u6ito)jov, 7 u6i-teljic), Oorilki okraj (okoliea) 08 modij (50 u&teljev in 18 ufiiteljic), Goriski mestni okraj 'JO mocij (7 uditeljev, 13 uditeljic), Sezanski okraj 35 moiij (Jid uditeljov in 6 u&teljic), — liazven tab bi bilo treba Se nadomestiti z rednimi uciteljskimi tno6rni: v Gra-disAanskem okraji 9, v Tolminskom 2i, v GoriSkej okolioi 14, v Seianskem okraji 5 pamoCuih u6iteljev. Potemfeakem bi v pribodnosti imel Gradis6anski okraj 110, Tomioski 55, Gori&ki (okoliea) 82, Goiiaki mestni 20, in Sezanski 40 rednib uditcljakih modij. Iz tega, pa tudi iz okolnosti, da se v bolj goratih predeiih naie deiele ne bodo mogli vsi pomocni uCi-celji nadomestiti z xednimi uiitelji zarad krajevno-zemijepisaih razmcr (t ko n. pr. se v Tolmtnskem okraji od 24 navedc^nih pomoLnih ufiiteljev bo dalo nadomestiti z redtnm: uSitelji k vodjemu so 9-12 po* mocnib uftteljev) se razvidi, da bi Lahi pri obsto-jeiih  raznaerah itak ne mogli trditi,   da vxdriujejo
nam Slovoncom ufiiteljske modi. Ustanovitev do^ol-nega solskoga zaloga bi torej laske davkoplaSevaloe nii ne obte/.ila, murvo6, ako se pomisli na skupno — tedaj conejso upravo, pa na nusvutovana nova sred-Btva — kakor jih jo n»«davno wSlov, Narod" objavil, bi se sploh vsom davkopla^iovaloom biomona cel6 olajsala. — Ustreieno bi pa bilo s torn tudi uditelj-stvu, katorotnu so sedan jo okiajno mojc pravi prav-cati kitajaki zidovi. (Za vzgled naj raed dmgim orao-nini lo ono nepriliko: U5itelj II. plate2ne vtste Mi iz zdravatvouih all drugih vzrokov preseliti se v drug okraj; — v ptujem okraji se njogova pravica do IL plateino vrste ni6 ne jemlje v poStov.......itd).
Tomu joduako de^olno tiolske zulogo imajo: I b t r a, Koroaka, Kranjsku, Bpodnjo A v-s t r i j 8 k a in Balisburska, kjor doiolni s. za-logi skrbti za place, sploh vzdr/ovanje ucitolJBtva, do6im solako o b 6 i n o Bkrbo za s t v a r n o p o-t r e b h 6 i n « (t. j. zidanjo i popravljauje Solskik poslopij, aua^ouje, kurjavo, uLne pripomoftkej. Jcdnako bi kaznlo uroditi SoUtvo pri t\m z jedinim r a z I o 6-k o m, da bi bremena, ki jih imajo v imuuovunih de-2olah Solbke obemo, provzoli okraji. Kajti, ako jo do sedaj yob okraj pripomogel nckaterim ob-6inam, da so dobilo rtvoja iopa Holska poslopja, pad jo piaviciio, da te obftine pomagajo sedaj drugim obcinam v okraji do nolakih poslopij, kjor jih fio ni. Toraj nobenemu krivico 1
Naj bi to opazke ne bile zaman!
____________                 Kekoh.
2ivinska bolezen firm all vraniCni prfsad.
Mod mnogimi boleznimi, ki napadajo naao Si-vino, jo crm ali vruni5ni prisad posobno huda in nevarna, kor jo kuzna ia prohaja lehko tudi na vsakovistno doma^o 2ivino in celu na (Jloveka. Krivda tej bolezni so ddje uajveS slabemu vzddhu (zraku), ki bo zlasti po moOviruih krajih vzdigujo iz presiha-)o8ih vodti, po katerih gnijd vsakovrstne  iivalske in
I rastlinsko tvarino. To je verjetno temved, ker se ta bolozen pokazo najrajsa ob hudi vro6ini in se takrat
j tudi najprejo prijomljo drazih Jivalij in tudi dloveka.
: Crm napada najvec zivioo, katori se poklada pokvar-jena, plosiijiva klaja, ki se napaja z gnilo in smradno vodo in mora slati v uizkih, zatohlih in pronapolnjenih
| hievih. Ta bolezen napada zlasti mocno in dobro re-jono iivino ter jo oasi pokonda 6uda hitro. V 5—10
USTEK. W te#^i &L•&L&flu
Prizor iz kmeckega iivljeaja.
<Sptsal P. M.) (Dalje).
Prejsnji pridni Matija je postal razvajeu poha-jaL; ni se mu Ijubilo dolati, ampak sedeval jo naj-raje v krdmi pri kvartah. Polje je bilo zapuddeno; bilo je tako, kakerino mora biti vaako, za katero so goapouar ne briga. Podi deiali so kolikor in kakor se jim je Ijubilo. Zivina v hievih ni bila vec med lepsimi v vasi; poznala se jt je nemarnost gospo-darjeTa in njcgovih poalov. Da je bilo vender go-spodarstvo id tako, zahvaliti ae je najvec aii skoro jedino atrijeu, ki je kakor hlapeo delal doma pri bratn iupauu ter se ni zmenil, da bi ga marsikatera zaata-refa dovica rada vzela, — a ne iz ljubezni do njega, ampak iz poieljivosti po treh tiao5akih, ded§6ini §o preoej mladega strijea. On se tedaj za vse to ni ameoil, ampak na domu je delal kot najpridaejsi hla-pec, a ukazoval in akrbel je pri gosppdarstvu kakor pravi goapodar. Zal, da ga pofli ia dninarji niso dosti slnsali; vedeli so namred, da rev§e malo ukaie in se cei6 poamehovali so se mn, cei, ali ni bedafc, da se ilttdi kak»B grille, mb d« U ad vaef* truda iwoi le
minutah je 2iva1 zdrava — vsaj na vidcz, in tudi mrtva. Zaone se opotokati, zvrne se po tleh, zvija so in pogino.
Navadno pa bolezen traje vsaj nokoliko ur, Zi-vineo ueoe jeati, -"ioj ga prele'ta mrazualiea, zdaj zopot vro(5ini, vsak fas se zdriza (stresa), hitro sApe, opo-toka se in pade na tla. Oasi mu so tudi kvi pouoja iz nosa, gobca in iz zadnjioe.
V oboh omenjonih slucajih ni na bolnom govodu vidoti zunaj nikakersnih znamenj. Najveokrat pa no boliiomu 2ivim5otu izpabnojo zarudolo liso na joziku, v gobci, na nobu, pa tudi na vratu, na danki (ob zadujici) i. t. d. Te Use so s prva majhnc, skoro pa so vofj bli^njih zlijo v ono voojo, ki hitro tumni tur jo kmalu vifiujeva (modra ali plavkasta). Na liaah ho izrinojo mohurci, ti popokajo in iz njih so cedf neka sokrovioa. lid pa pritisno prisad in mohuroi ho spro-inoito v gida razjodajofa uljosa (tvuro ali turo), Zi-vin&o hira in 6rm ga umod v nokoliko diu'ili.
Tudi na ulovoku pokazo so 6im navadno v tej obliki, namrofi z uljoai, in so razvijn tudi tako, toda od cMovoka ne gr6 dalje po ljudOh.
Kudur se enn porodi v kaoom hlovu, troba g% je brez odloga ovadtti zupanu ali okrajnemu glavar-stvu. Kdor bi tega no etoril, zapado kazni. 2dravo /.ivino OHubi (loiii) od bolno in ne daj, da bi hlapito ali dokla, ki ima zdravo givino na skrbi, znhajala tudi k bolni. Kdor ima pri bolni z"ivini opraviti, opcri si vseloj roke v mlacni (niovni) mjilnici (2ajfnioi). Ulov, v katerem jo stala orkneaa Livina, mora so do do-brega izkidati in poitetiti, in potem naj bo 14 dul ua prepihu. Zivino, ki jo morebiti prcbolela ,Lrm, ali jo stala v okuienem hlovu, opori z lugoin. Kdor je imol dela pri bolni ali orkneni 2ivini, oclsti dobro sobe in svojo obleko; ako je mogo(Se, prekadi so s klorom, obleko pa vrzi v ogenj. Takisto je treba vso posodo v hlovu o&stiti, kolikor se nojbolj da. Qnni ¦ vile, in kar je druzega zelezncga orodja, rawe.i * ognji.
Zivinfio, ki je poginilo od crmn, ima gosto, temno in smradno kri; vraaica (lezona) mu jo na* buhla in vsa preobra^ena, in mrhovina se jako hitro usmradi. Zakopati jo je nemudoma dalec* kje na aa-moti in potresti se zivim apnom, a prej jej je treba kozo krilem prerezati. Takisto mora so kri in sploh vsi odpadki bolne in orknene Zivino globoko in dobro zakopati, ter je sosebno paziti, da drugo zivali, zlasti svinje, psi in kuretnioa ne pridejo do njih, da se ne okuiijo in kuinine ne raznafiajo. Dogodilo se je uze,
najmaojSi dobifiek. VeSkrat mu jo kak nagajiveo o-tital lahkoumnost ter pristavil, da je skoda, da nje-gove tiso6ake zapravlja brat, za katerega se poleg tega se noc in dan ubija.
Vse tako ia jodoako aumaiLenje jn govoriceaje ni premotilo pridnega strijoa; ostai je zvest svojej naravi: pridao je delal in skibel za gospodarstvo kakor za svojo lastnino. Ni imel toliko bistroumaosti v glavi, da bi bil pretuhtal, da bratova zapravljivost in nemarnost utegne pripeljati njega in vso druiino na ni6. Ni skrbel za svojo doto, za katero ni imel od brata najmanjsega zagotovila. Kdo bi bil tudi tirjal zagotovilo pri tolikem bogastvu, kakerlao je bilo Korobacevo prod vec" leti, takrat ko se je od deds&ue delilo vsem sorodnikomP Kdor jo denara potreboval, dobil ga je na roko; strijc pa ga je pastil v bratovej skrinji, trdno misled, da je tarn v ve-likej druibi gotovo na pravem mestu.
Tudi pozneje, ko je strijc stiSal, da so skrlnje blizu prazuet ni se mnogo brigal za svojino.
Takov strijc je bil Koiobaoovim pri navstalih nepri^akovanih okolisdinah najboljaa podpo*;a, katera je domovjo vzdrzevala se nekuliko let. Tukaj so vidi, da je stnjfjQYu glava bila ua pravem mestu; vsaka boljsa bi bila bricas le v skodo.
VI. Koroba5a in njegovo zakonsko  droiioo je Bog obdaroval tudi s kopo otroditov.   Sretaa roditelja, Ako jima Bog zakon jbUgoalovi. posebno to,  *ko
i imata s 6im dobro odgojevati svoje ottoke ter jim zapustiti tudi begastva, da jim ni treba trpeti po-manjkanja ter truditi se v potu svojega obraza za vsakdanji kruhek. Tako sta miblila tudi Korobaceva zaknuskat da bodeta mogla naslednikom zapustiti vsega, ^osar bodo potrebovali k sre6uemu iivijeuju. A varala sta se moono!
Podedovani zaklad je kmalu zginil, pro) kakor so otroci odrostii; noboden ni bil se proskrbljen; skoro dvanajatica uepreskrbljenih, mladoletriih otrdk je neved6 don? priLakovala nesrecen polom, ki se je blizal. Prt,id:a opazovaleo bi bil koj uganil, da nesrecni, nedolini otrooi bodo gotovo v teku let si-rote s praznimi rokami in kar je Se hujse: s prazno glavo. KorobaS namrei ni bil moi posobno bistrega uma, uLo poprej ne, a ko je bil podedoval toliko bogastvo, postajai je dan za dnevom bolj kratkoviden na duii. Najlepio doto, katero roditelji morejo in bi tudi m o r a 1 i dati svojim otrokom, dobro o d-gojo namreo, je Koroba6 popolnoma zanemarjal. V tem obziru ni z vsem svojim bogastvom prosegal najslabSega kmeta v vaBi. Njegovi oteooi niso bili dele^ai druzega pouka, kakor drugi vaski paglavci: razen krsfianskega nauka v oerkvi naudilisose borih 25 c"rk in nekaj stevilk v soli pri starem in potem pri mlajsem Drejoi; to je bil ves zaklad, katerega je mogla delegna biti mladina one vasi. Kakeraec jo bil Korobad kot goapodar, takSen je bil tudi kot 2u~ pan; skrbel ni za nobeno stvar, najmahje pa za pouk. mhitelf jsp jga t torn bwo^o ms^h ob&w,   jgdojr
da je muha, sedeca na taki mrhovini, prancala strap z nje na cloveka. Samo ob aebi se razumeva, da se od &ma bolna, ali te botezni aamo snmna gnuie sme klati, tudi se ne smeod njejestimeso, kijeclo-veku strap.
To sfcrasno bolezen Je late odvroiti, nego oz-draviti. Ako se je bolezeo kje v okolid pnkazala, zlaati v hudi vrocini, dajaj rejeni Kvini manj pifo m mam teene; aajboljsa je aelena. Piti jej dajaj yeekjat na dan mrale ciste vode, katero se male oaoh all s kiaom okiaaj. Varuj jo pievelike vroeine, hleve je treba veckrat prezraflti in iivina ne sme v njih stati prenatlacena. ftvali koplji vsak dan enkrat v tekoci vodi, ali pa jo vsaj doma pobj po vaem iivote « mrzlo vodo in potem jo drgni se slamo. Dobro je tudi zavleci jej y podvratnik telob* io dobro rojtni todi pus&ati v prayi mert Ako je pa botaao iival ie na-padla, moras jej pteeej obilao puioati; ako pa bolezen ie dalj easa traje, puseanw ni toe korbtno. fcivino polivaj po vsem iivotu i rarslo onto vodo tako dolgo, da ie zaene od mraaa tresti, potem pa jo se slamo drgni do suhega. To ponavljaj vsako drogo uro, tudi po nodi. V podvratnik taTleei jej teloba.
Okisane Tode ponadi vsako uro bolni iivali. Ako neee piti, vlije se Ta-njo trikrat ali itirikrafc cetrt Htra kiaa na pol litra tode. Za notranje zdra-vilo priporoeajo solitar sam ali pa tudi a kafro smeftan. Ako ni solitarja, dober je tudi smodoik, samo da g.i jo treba vzeti nekoliko ve$.
Dopisi.
V Himem, 5. septembra. — Prerano umrli prec. gosp, Janez Ellersic bivsj Supnik, koji je to zupnijo 23 lot, vodil kot pravi iagledni dusni pastir, prioel je zidanje nove romarake cerkve na naSem vz-viSencm holmei (Mirenskem Oradu) ,pri av. stopni-uuli* brez nikako gotove materijalne zaslombe, le e-diao e trdnim zaupanjem na prostovoljoa darila za boijo cast in za M. D. 7 zalosti uneiih krlanskih sre in — glej I danes stoji velikanska in velicastna bazilika kot jutranja zvezda danica, ki se razglednje po eeli goriSki okolici in daled okrog po Vipavski dolini. V reanici dokaz, da ustrajnost, trdna volja in goreca Iju-bezen za boijo cast vse premore i V80 dovr&i. Go-Btokrut imamo v zirljenji priliko opazovati, da po-blopja ali kake gospodarske naprave, koje uze pri-letni hisni gospodar svojim deditam nedovrSene za-pusti, v rokah dediLev razpadajo. Pri nasem podjetji pa srao ?ideli, da je nedovrsena zapaSfiina in silno tezavna naloga prilla v roke vrednim naslednikom, prvemu prec. g. zupniku Janezu Wolfu in potem se-duDJemu precast gosp. Janezn Lukeiifin. Prvi si je y kratkem casa svojega pastirovanja mnogo prizade-val, da se je poalopje dovrsilc in so se zvonovi na-mestili itd. K.o se je moral pa vsled ielje viajega pastirja od nas lociti in castnejSe mesto zasesti, Bog Mirencer ni pozabil. Udobili smo vrednega nasled-nika v osebi domafiina, pre5. i zaslnznega g. Janeza Lukezica, kateri prevzemSi teiek jarem y syojem stann, ni se ustraSil nobene tezave, dokler ni pricetega inna-daljeyanega dela kone^no i v sploSno pohvalo doyrsil, in y cerkey prekrasen glayni altar kot venec ysega dela postavil.
Danes pa, po besedah preroka, bil je v resnici gospodoy dan, daces smelo trdim, oyencana je slay-nost po trudapolaem deloyauji s 6astjo, ker je naso faro Nj. Prevzvisenost miloatljivi koez in nadSkof se Bvojim pohudora pG&sdl is omsajeao novo velicastuo curkey in novi altar po eerkyenin obredih, koji so se nepretrgGma iest ur vrSili,  posyetil in sam pryo da-
si sam ne pomaga, ne pomore rau ni Bog;  tako je oatalo y or.ej yasi yse pri starem.
Najvcc skode od tega je prislo gotovo na gla?o prvi obcinaki glavi, oziroma otrokom takratnega znpana.
vn.
Zginila je bogata dedaCina, ee tudi Koroba5 ni na to nikdar mislil. Ostala ma je zopet sama prejinja kmetija. Bil je tedaj zopet pri starem. To bi ne bilo 3iic poaebnega, ako bi bil tndi Eorobae ostal prejSnji pridoi kmetoyalee, skrbni gospodar. A zalibog, da so zakladi tndi njega odnesli; zginil je i njimi. Dasi so bile skrinje prazne, vender je hotel Matija pray tako ziveti, kakor je 2iyel v dasu, ko so bile polne. Kaj, ko ni biio mogoee drngace! Kakor se je naucil, tako je hotel delati. Tako gostoma res ni zahajal y bliznji trg niti y mesto, a kadar je tja zalezel, ie tudi po opravkih, takrat je plaLal. Vet dni ga ni bilo dumoy, a ker ni imel kje jeraati denar, katerega je zapravil, prodajal je poietkom, kar je bilo pri rokah. To pa je le malo izdalo. Udje Jliia8tne', (!) njogove tovarSije uaavetovali so rau, da je prieal usojevafci ai denara. Dober pripomoiekIP Dobival je tisocnkov na svoja obsirna posestva in je nekaj ousa mogd zopet 2ivefci, kakor ga je bila nrsreiSna ded-jiaina razyadila.
ritey ay. mase oj.ravil na novoposveLenem altarji, po besedab slsynosteega pridigarj* 6. g. J. Tomsica yi< karja Opatjeselskega, za five io mrtve te fare.
Da je bila ta dan Mireoska obdina v prazni^ni oprati, z vknanim slayolokom, aastavami in mlaji o-lepiana, razume se samo ob sebi. Sfeeanost je yea teden naznaojalo brenkljanje na Gradu in streljanje topicey.                    _____________               fitelyap.
§t Peter, 5. sept. Pri volitvi zapasstva dne 4 t. m. bil je iupanom jedaoglaano izvoljen prevzyi-seni gospod grof Fr. Coroniai. Y jako lepem in jo-dernatem goyoru opiaal nam je g. Tomai Mtiii, kot najatarii ud st«ireainstva in predaednik yolilne komisija — IStetno posloyaojs prevanieaega gospoda — pov-darjajod posebno njegovo skrb aa obeiao. Kakor skrbi prayi oce aa syoje otroke, tako je tkxbel in skrbi prevsyiient gospod za svoje obdiuarje. Poraagal in podpiral jib je, kjeikoli se ma je y to ptilika ponu-dila. Da bi obeioa ne imela preve6 Btroikor — o-pravljal je skoz 18 let vm iupanstvena in tajniska opratila tastonj. Stareit >stvo je ya&itransko podpiral, in obeinarjem y ysakera obziru yeliko pomigil in ko-riatil. Ni mi treba se potebe opi*otau prevsvisenega gospoda — ysaj je na dalce okrog poznan kot blag, dobrotljiy, Ijabezoiy io vjmiljen gospjd.
Is s»ca goyoril je g, T. Ur5i«, a ilo je tudi y srea. StareSiastyo je ginjeao pritrjevalo g. govorniku.
Da je zopet izfoljen prevsviseni gospod grof iupanom — naznanilo se je oWinstf u se atrelora is topi6ey in pritrkoyanjem zyonoy.
Prosimo tore] Bogs, da nam ohrani prevzviSe-nega gospoda grofa ie mnoga leta y prid in blagor ljudstya.
Iz Demberga, dne 5. septembra. — Cenjena „SocaN! Lepo Te prosim, blagoyoli priobditi te vr-stice kot popravek zadnjega dopisa iz Dornbergj.
,Da ae resn:ca piav spoznd, trebe je cut; dra zvona,* tako prayi stara piialofica. Has „DornberzanH yzel je zadnjifi pero v roke ter napisal into na be-lem y „Socott,  kar je syet strme cital:  Dra vmaIo-
Sridoeza",   „poatopa6a" iivita y Dornberga  in  teh veh boji naj se svefe.
RKedor iSee, najde"; tako nas zopet ufii dober star pregoyor. Posteni M. f«nlje naj bi biii prisli v poSteno naso vas kot p.ijazn: gostje ter se obnaialt dostojno in nicesar bi ne bli iztakoili; satni so tedaj krivi, ako je ked6 odnesel krypy nos. Dornberski fantje niso ili v M. iskat razporr, pae pa se ga M. fantje niso zoali ogibati v Duruborgu.
Tudi nasih dveh poikodoyaneey ne morem po-zabiti, namre5 odaluioaega yojaka in njegovega brata dijaka. Prvemu kot yeleposestaiku bilo bi syetoyati, da bi se kot tak tudi dostojno yndel; ktr nedastno e zanj, (Se se ponoti z nmaIo pridneii in postopaci" pretepa. Drugi pa naj si zapomni to, da ni ie zrel za ponocevanje; boljie bi bilo zaoj, ako bi cital Ho-merja (Tepez je torej bit, a vaaka Btranka zy»La krivdo na drugo, kakor navadno. Ur.) Dornberzan St. 2.
j roea mojstra.   Komur je mar za taka podjetja,   ame i proti primei-ni odSkodnini brez skrbi izrodit: delo.
!Z KobOrida, 8. sept. — Nekateri gospodje, pcssbno oni, katerim je na tern yeliko lezece, tolraa-dili so moj dopis iz Koborida y ,SoLia od 3. sept in y „EdinoBti" od 1. sept t. I. tako, kakor da bi bil pripel prec. g. zupnik Jurij Peternel prefi. g. yitezu dekanu JekSetu vitezki krizec y imenn c. k. okrajne-ga glayarja (voditelja) g. Schaffenhauerja in kot njego7
SooblaSJenee, kar je zelo napaino.   Zupnik   prec\ g. . Peternel storit je to Ie na aplosoo  ieljo   pe do-broii in is uljudnosti ter Ie kot privatoa oseba.
Karol.
IZ kObOridske OkoliCe, 30. aygnsta. (Zname-nja.) Ob cestah in poteh naleii potnik na marsikatero znamenje, ki ma predBtaylja razno svetnike io syet-nice. Ta znamenja nastala so ie y daynih Lasih, ko so jih dala naprayiti katoliika srea. Ako natandneje opaznjemo podobe na teh znamenjih, pridemo na to, da so si dali ljudje naprayiti yecmoma podobe pa-trono bliinjih cerkya. Take naprave so yse hvaie yredne. Po poti gradoeega kristijana spominjajo znamenja na izgledno zivljenje dotlfiaih avetnikov in aret-nie pa tudi na pomoS, katera nam dohaja na njihovo priproinjo.
Se dandanes obcudujemo take alike ki so nam jih nasi predniki zapuatili. Nam ne ostaja druzega, kakor delati na to, da se stara, zanemarjena znamenja popravljajo. To bode krepUo yerski 6ut, pa tudi domaci slikariji bo v slave.
Primorci imamo y tej stvari izurjenega strokov-njaka. Cej Anton se imenuje. Njegov oce je bil iz Ravnioe, mati pa Gerkljanka. Rodil se je te moi y Cerknem. Slikarstva se je uLil y Kamniku na Kranj-skem. Ustanovii se je bil v Skofji Loki, kjer tudi vedidel prebiva, ako ni radi slikarskega posla s doma.
T Koborida prenovil je to poletje mamenje av. Antona ob cesti pri Soeioem moatu in se drugo y trgu. Tudi na Kamnem in na Ternovem prenovil in piealikal je dve dnijgi xoameaji Deb bvali jn ^ripo-
Politidni razgledL
Notranja politika se vedno miraje in bode mirovala menda tako dolgo, da se zopet odprd vrata driavnemu zboru, kar se bode zgodilo tarn okoli 20. t. m. jVse 061 so obrnene se zmerom na Bolgarsko, kjer so sc pretekli teden godile znamenite refci, menimo da Slovanstvu v prid. Ce bi nam tega ne velel ie wk razum, sodili bi tako lebko ze po tern, da ogerski, poljski in nemSki listi niso zadovoljni z relmi, kakor so se zdaj razvile.
Pretekli petek 3, t. m. dospel je knez v Sofijo, kjer ga je prebivalstvo dostojno vaprijelo, a vender ne s tacim nauduSenjem, kakor prej po druzih mestih. Diplomatje biti so v veliki nUniformi" — a ruskega ni bilo blizu. Sc tist dan je knez ttaznanil svoj natnen, da bode od-stopil, ker tak6 zeli in zabteva silni beli car. Knez je rekel svojim 6astnikom: Sedera let sem delal za neodvisnost in blaginjo Bolgarske. Posebno sem skrbel za vojsko in za Castnike. Te imam za svojo rodbino in za svoje otroke. Brez skrbi sera bil za svojo osobno varnost, ker sem bil roej fostniki, ki so me spremljali v bojih za slavo Bolgarije. Ko sem ono zalostno no6 col ropot, vpraftal gem, da li so vojaki tukaj, reklo se mi je, da so, ter bil sem porairjen, kajti npal sem svoji vojski. Ne glede na zalostne do-godke nisem se motil o svojih Castuikih, kajti uduSili so nerede, ki so se godili po mojem od* hodu. Hvala Popovemu in Mutkurovemu (knez objame ta dva dastnika), da sta reaila cast bol-garskih castnikov. Okolo sebe vidim udanc Cast-nike in hvalec' jih ostavljam Bolgarsko, kajti red se ne bode motil. Kjer koli in kakor koli naj bodein, povsod bodem delal za Bulgarijo in zaujo Boga prosil. Moja dusa bode vedno z raojimi castuiki in ko bi nastala vojna, bodem jaz prvi prostovoljec. V Bolgarski ne morem ostati, jeer car tega nece, ker moja navzocnost nasprotuje koristim dezelc. Prisiljen sem ostaviti presto]. Nezavisnost dezele zahteva, da zapustim Bulgarijo, kajti sicer bi jo zaseli Rusi. Predno od-potujeui, rad bi se posvetoval z visjimi castniki in sestavil regentstvo, ki bi varovalo interes (astntkov. V vseh sluiajib poazdajem se v vojsko.
Drugi dan je v ministerskem sovetu pono* vil knez svoj sklep. Ministri in poveljniki vojske so ngovarjali, a knez je natal pri svojem sklepu. Potem je bolgarska vlada izjavila raskemu kon-zulu. da bolgarski narod irtvuje svojo adanost do kneza Kusiji za ljubav, a na drngi strani ima pravico, da se Dolgariji zagotovi nezavisnost. Konzul naj torej v Petrogradu predlozi te to^ke: 1 Pojasnilo o ruskem kandidatu za bolgarski presto!. 2. Obljaba, da ne bode ruske okupacije. 3. Da ttstava ostane neizpremenjena. 4. iyiuio-steloa nprava, 5. Da se ruaki general odposlje Ie kot vojni minister, da bode prenstrojil vojsko. 6. Nastaviti se morajo bolgarski, a ne ruski castniki.
Narodno malo sebranje sklicano je na 11. t. m. Ruski kandidat za bolg. prestol je vojvoda Aleksander Oldenburski, in uze se zanj v Sofiji nabirajo podpisi.
Knez je carjn brzojavil svojo odpoved. Od-govor carjev je pomiril vse. Posebno so castniki pomirjeni po kneievenf govoru, v katerem je iz-rekel prepricanje, da je nezavisnost zagotovljena. Car je trd moz, a po§tenjak in bode besedo dr-zal. Naposled je prosil knez Castuike, da naj podpirajo novi poiozaj.
Ruskega konzolata upravitelj izjavil je knezu, da je rnska vlada vzprijela vse predlo-zene to6ke. Za vse v protirevolacijo zapletene osobe dogovorjena je amnestijt.. Ako bi se kaj nkrenilo proti dogovorom z rusko vkdo, ali ako bi nas'ale kake demonstracije s protirnskim znacajem, takoj bi Kusija zasela Bolgarsko in nastavila vojaSko vlado.
Sestavilo se je regentstvo in sicer sede* v J ujem; SiamboJof) HutkuroT j» JKameJov,
V novein ministerstvu so: Radoslavov pred-sednik, Stojlov pravosndstvo, NaLevi6 vnanje Btvari, Gesov finance, Ivancev nauke, Nikolajev vojsko.
Vtorek je knez vzprijel novo vlado in di-plornate in se ob pclu treli p. p. napotil proti Lorn-Palanki. Vprasan ali bi se v slucaji nove izvolitve povrnil, odgovoril je odlodno: Da! Da na kaj tacega misli, vidi se tudi iz njegovih govorov. Govoril je kakor kak rimski im-perator. Vojska, vojska,castniki_ini c^astniki, o narodu pa nikjer nobene besede, kakor bi bi! narod cucek. No tudi za to se najde lek!
Zadnje vesti, Dvajset kilometrov ta-kraj Sofije ustavil se je sprevod in bilo je zadnje poslavljanjc. Mutkurov in Gesov vinila gta se v Sofijo, ostala dva rcgenta in ministri ipremljali so kneza dalje. Vozili so se vso noc\ V Lorn-Palanki izkazala mu je stotnija Vidin-skega polka vojaSko cast. Ta je knez govoril vojakom zadnje besede reko6, da ostane vedno Bolgar in da bode kakor vsak drug branil do-movino, ce bi bilo treba, Ob 5. uri p. p. pri-peljal se je na ladiji „SavaB v Vidin. Ob pol-drogi uri zjutraj 9. t. m. je dospel v Turn-Severin in ob polu Stirih zjutraj odpotoval. Zvc-cer je bil fce na Dunaji in takoj odpotoval dalje v Jugenheim.
Domade in razne vesti.
Imenovanje. Dosedanji suplent na goriski gimnaztji Job. K.o f,uh in ufttelj na pripravnem to» iaji v Proseku A. CJrnivoc imenovana sta zacasni-j»a glavnima uciteljema na ucitoljin^i v Kopru.
Vrofiiaa v zafietku moseca septotnbra Sb ni nic" popustila, temvoc jo le vefy'a, nego jo bila kedaj letos. in to no samo pri hah, ampak tudi drugod po Avatriji in mcnda po vsej Evropi. Vremenoslovci pa prorokujejo, da oatane go kaj Lasa tako. Dobro doSlo je to vreme kmctovalcein, ki zdaj spravljajo otavo, ki je letos posebno lepa. Tudi grczdje, ykjer ga jo kaj, lepo zori in obeta dobro kapljo. (Jebelam ao ¦daj tudi dobro godi in cebolarji so jih prav veseli,
0 trzagkem namestniku baronu Protio-u '•:e po eaaopisih glas, da mu se zdravjo nece prav utrditi, kakor bi zelel, in da zatoroj niisli odstopiti in ill v pokoj. Kot uastopnika imenujejo ti casopisi ba-rona P t n o-ta, ki je ie bil na tern meatu, predno ga jo Nj* Vol. poklicalo v mioisterstvo, in torej tudi pozoa deielo in nje potrebe. — Po Gorici pa se raz-nasa novica, da tudi goriski okrajni glavar in dvorski sovetnik baron Kechbach namerava iti v pokoj, na njegovo mesto pa bi stopil vitez Conti, ki je ze zdaj nadomeatoval glavarja bivajo6ega na dopustu.
Premembe naznanjajo se z daleka v politicni upravi na Primorskem. No vemo, ali bodo zadevale te premembe, fie se uresnicljo, samo osebe, ali tudi sedanji sistem. Ako so imajo samo oaebo preraeniti, je bolje, da ostane vse, kakor je, da no bo troba davkoptacevalcem ptaccvati pokojnin; ako se pa si-stem premeni, ne bo nobena pokojnina tako visoka, do. hi je ne nrevag&la korist. ki bi prihtjala iz premembe. Y tern sWaji bi [drzava ne bila na zgubi, ako bi posameznim upravnikom stela po 1, 2, 3 ali tudi 5 sluibenih let vec" nego jih imajo, samo da bi se obrnilo stanje v dezeli na bolje. Slovenci nimamo upanja, da bi nam premembe mnogo koriatile, kajti me-rodajni politi6ni kregi do zdaj niso pokazali, da bi tideli ˇ irredenti nevarnost, v Slovencih pa trden iteber ATstriji. Dokler ne prodere to prepricanje — in sdi se, da odlocilnih krogov ni So preiinUo — bodo na Primorskem vse premembe le osebne brez stvarnega pomena. Zato bi ne obetamo od njih bi-stvene pomojit. Yrlikonemski politiki so znali Sloven* ce samo takrat ceniti, ko so jih potrebovali, in Ie za cas potrebe; potem so morali drzavni stebri spet v kot, da so dali prostor onim, ki delajo driavi sitnosti. Svojo pobedo ali znHmgo prieaknjmo le od svojega uma in od sroje dlani: od omike in dela. Ce se bomo aanalali na tisoko politiko, bomo Tecni trpini in re-veii, med tern ko irredenti gre psenica na avstrijski semlji t klas.
Na St. Goro pri Gorki zahajali so romarji poaebno v zadnjih letih v prav obilnem stevilu. To je dale letos povod, da je velealavno c. k. namest-niitvo v Trstu, ie predno se je pokazala kolera na Primorskem, prepovedala vse bozjc poti in iraeaom bozjo pot na Sv. Gori. Ysled toga i>.ostaia jo tudi vsakoletna kanalska procesija in ljudje so prihajali le v posami5nih tropih brez dnhovnov, brez zaatav, bres aveo in bres svonSkov, a napolnili so oerkev do . amdnjeg* kota.   Da bi se ne ponovilo kaj Ukega, *
je bila do zdaj obvarovana tc sibe bozje, prepovedalo
je veleslavno c. k. namestniStvo  vnovifi  romanje ha
Sv. Goro, posebno za dan 8. septcmbra,   tor je raz-
poslalo prepoved vsem duhovskim iu sebi podrejeoitn
svetoim oblastim. Po mnogih krajih so ljudje mislili,
da se z oborozeno silo  brani na Sv. Goro,  in to jo
uplivalo,  da je bil letosuji shod 8. sept.,  ki je na-
vadno jako  velik, manj§i od onih drugih let,  a bil
je vender tolikieu,  da so je dalo iz njega spoznati,
kako  globoko  ukorenjeua je vera v naseru  ljudstvu
ia v soBedujih  poktajinah,  ter da verskega prepii-
Sanja in zaupanja v B&ga ae vzame svetnim trpinom
ni kolera ni framasonski zasmcli.  Ker je ostala naSa
dezelica do zdaj kolero prosta,   ker ponehuje  letua
vrodiua posebno v hribih radi daljfiih nodij in obilnih
ros.  ker tudi bolezen v Trstu in  drugod precej§nje
pojema in kor so veLji romareki shodi konfiani, zdi
se,  da  od zdaj naproj bi se  poaamoztu  romarji  ne
spufioali veti v smrtno novarnost, 6o bi morda liotfli
zadoetiti svojim dufinim putrebam ali  izpolniti svoje
obljube.   V tej nasi nadi  potrjujo nas tudi ta oko-
liicina,  da 1300 romarjov,  ki so romali 29. avgusta
t. 1, iz Trsta in iz Goriee v Yidem k Garibaldovemu
kipu, ni so pripetila niti najmaoja nesrefia gledc Ico-
lore,  in da veleslavno o. k. namostniStvo je s ti*tim
duem,  s katerim je bilo prepovodalo shod  na Bv.
Gori,   dovolilo,  da so je zopot zaielo delo na Hoi-
peljski zeloznioi  pri  Hlcmuijib,  kjor jo bilo mnogo
dolavcev in dcna^ili ol x*\o  in un.rlo za  kolero,
med njimi noutrudljivi l\>\.i\\k Smet. Vso toroj kaze,
da zdravstveno razmero so vedno   veaolejle in poto*
vanjo vedno varnejSe,  wOorrioro" zabavlja romarjem
na Sv. Goro, romanje v Yidem je pa priporofial in
hvalil.
Druzba goriSkih gospl v podporo ubogim namerava ustanoviti tudi v Gorici tako ekonomiooo kuhinjo, kakerSno imajo io po nokntorili italijauakih tnestth, da bi manj premozne druzine dobilo po nizki com zdravo in tocuo jed. Y ta namon bo imela druzba prihodnjo soboto 11. t. m. ob 4'/, popoiudao zborovaoje v moatni palaci nasproti javnomu vrtu, kutoro bo vodil vzvinoiii gospod Franc gtof Coronini. Nadejamo se dobroga uspeha od clovokoljubuga podjotja,
0. k. enolotni proatovoljeo Peter Fuvotti, sin goriikega inestnoga tajnika Karla Favotti-ja, itali-janskoga narodnjaka iu liboralca <5iato krvi, prosil je, kakor se pripovoduje, odpusta za 24 ur, da bi 4el v Trst, a mosio toga tiol je v Kormin, kjer jo slokol svojo vojaiko optavo, ter so je odpravil dalje v Yidem, da bi se udelezil veiiko slavnosti, ki so je pri-rodila 29. avgusta slovecemu republikanu in voditelju upurtiih Let Jozofu Garibaldiju. Tain je noail zvoneo med onimi, ki so zastopali goriske Italijane ter So* piril se okolo neke zastave, dokler jo ni italijanska policija odstranila. Ko se jo vruil v Gorico, klicala ga je vojaika oblast na odgovor, zakaj je odlozil vo-jasko oblt'ko, zakaj jo sel v tuje kraljestvo in zakaj so je udelezil slavaosti, ki je v svojem jedru proti-monarhiLna in protiavstrijska, ter ga je povabila, naj pride so svojega stanovanja v kosarno. Nadobudui no-aitclj sedanjega avstrijakega cu9tva na Primorekem in odlocen italijanakiunrodnjakje sarail, da vojaSki pred-stojuiki ne bodo znali ceniti njegovih raztogoviunje-gove opravicbe, zato si jo najel voz in jo je popihal v blazeno Italijo, kjer bivata uze dva njegova brata, edon v Boionji, drugi v Genovi, katerima se ni Iju-bilo sluziti dezeluorau goapodu poknezeno grohjo goriske in gradiSke. Italijanska iiberalna lista »Oor-riore" in „Freceiaa, katera pri vsaki priliki in oepii-liki napadata Slovence in katohgko duhovstvo, moljita kakor dojencka o tern dogodku na gorisko-itaiijanski zemlji, kakor da bi se bilo to zgodilo v Kini ali v dezeli ob severnem tedaji. Pomilujemo mestnega taj-nika, ki ima take nesrefie v svoji druzini; a tolazivno je vendar to* da pobegla sinova obiL6eta vsako toliko 6aBa svoj dom, ne da bi jih kdo v torn nadlegoval.
0. k. uradnik, ki se je Ianskaga leta udelezil nekega izteta svojih tovarisev, ki je imol jako zalo-eten izid, bil je tudi letos pri neki zabavi tukajsnjih c. k. castnikov. Ko je moral heki ciatuik posvariti nekega gosta, ker so jo nedostojno vedcl, zadrl se je uradnik s tako glasnimi oho! oho! ia drugimi bese-dami nad c. kr. castnikom, da so «e drugi dastniki, kateri je bilo blizu 30 pri eni raizi, nad tern jako cudili, in da je neki stotnik c. k. uradnika vpri6» nav-zocih prav dobro oStel. Uradnikov 060, c. k. uradnik \ pokoji, zvest Avstrijec, smatra bajo od lanskcga leta naprej AFreccio* kot najizvrstnejsi list, ker mlati po Slovenoih, kakor zasluzijo (?) — Tega kriva je politika, ki oelo rodoljubna srea dovede do take zmeinjave, da ne znajo vc5 lo6iti med stvarjo in atvarjo,
O. k. porodnik v reservi, ki se je odlikoval preteklo leto pri nekem iziotu, ki je imel za slo-venske kmeto jako nevSe5oe nasledke, menil je, da mora tudi letos izraziti na kak nacin kako moLno obcuduje italijanske in lepubiikanake juuake. Lansko lelo so ja o5ita!o dru^bi, katore ud je bi) pri nekem izletu da so na avstrijski zemlji, upili na vse grlo : noi siamo giovani i r r edenti di Gorizia. A kmalu se
druStveniki so slovesno izrekli, da so peli: noi siamo giovani a r denti di Gorizia. Lotos hotel je c. k. avstrijski poroenik pokazati svoj posura s tem, da je sel 29. avgusta t. 1. v Videm, da ao je udelezil Ga-ribaldove slavnosti, da se je Sopiril z zastavo nekega drustva, dokler je ni italijanska policija odpravila, in da je poSastil z drugimi romarji Benedikta Cai-roli-ja bivSega italijauskega ministra hudega nasprot-nika av8trijsko drzave ter pospesuolja in odobrovalca sedunjo politike v neki Italiji sosednji deieli. Proi-skava je baje u2e zaSela in videlo se bo, ali bo tudi letoSnje govorico Ie izmiSljotine, kakor lansko, ali pa da so kaj vofi. Cestitamo c. k. vojaSki oblasti, ki ima tako pazljivo oko na svoje osebjo. Nadejamo se, da taki dogodki se naznanjajo tudi najvisjemu voj-sknemu goapodu in da sluzijo kot lu<5, v kateri bo avetli sedanja politika ob juznih mejah. Prosit! (Na zdar!),
Nov ielezni most misli tovarnioar Hitter po. staviti med Podgoro in Stra6icami. Most bodo toliko eitrok in trden, da bodo mogli fiez-nj tudi vozovi.
Drobne novice. Sovetnik vifije domino sod. nije v Trstu FerdinandZorror dobil jo v pri-znanjo dolgoletnoga in zvostoga slu-Xbovanja naslov in znatiaj dvorskoga sovotnika. — Blizu Dunaja utnrl jo Franc Schusolka znan federalist in uvodnik nok-danjo Jteforme*, ki jo tudi pri nai bila mnogo 6i-slana iu braiia. — V pisarnici deLeluoga od bora goi'iSkega oddala so bodo dno 17. t. m. od 11. do 12. ure noka zidarska dela pri tukajfinji gluho-nemnioi tistemu, ki se obvozo zvrsiti jih po prodloze-nih na6ttih najbolj po ceni. Prora5un so glasi na 2356 gld. — Go risko mesto vabi podjetniko na zidaoje volikd artilerijsko vojasnioo, ki ie bo ierooilo 20. t. m. ob 10. uri tistcmu, ki delo prov/ame za najni^jo cono,   Dola so prora^uuana na 183.577 gUt.
0 koleri pisalo se je zadnja lota prav veiiko in ie zdaj pride kdo tit ali tarn s kakim podukom na dan, da bi opomnil ob^instvo, kako se mu je vonti, da kolme ne dobi, ali kako jo prozono, ako jo ie ima, Tak poduk poilal nam je tudi dr. Karol vito/. T u n i s i v Vioonzi, bivii polkovni sdravnik v ita-lijanski vojiki, Njegove spise potrdil j© zdraviteni svot italijanoki moiooa februarja t. 1. ter jih moduo priporo<5a Bofilijau Soaramuzan % Gmdoza, pro-tebor modroslovja na kraljovom licoji v Vicenzi, 0 rabi laud tin a (opija) pise dr. Tunis! tako lo;
Kolera je bolozon od ui6a, ako se zdravi o pravom 6a«u. Gasa all priliko ne maiijka nikoli, ker kolera nikoli ne umori filovoka v enou troaotku, arapak trpi dalje 6asa. Kolera se pojavlia zmiraj v dveh dobah: prva doba ali lahka koleia jo podobna navadni grift, le da jo brez bolocm in da ne zavira tiloveka v njegovih vsakdaujih opravkih, tev trpi od enega do o*em dnij ali vsaj nekoliko ur. Y tej dobi da se kolera vedno ozdraviti Druga doba ali h u d a k o lera pojavija se po prvi z guzo, obljuvanjem, a krti, s pomanjkanjem glasu, z zastajanjem vode itd. itd. Narava ozdravi prej ko zdravniki komaj ipolovico bolnikov, ki pridejo v drugo dobo. Zdravnik kakoi; tudi bolnik mora paziti posebno na prvo dobo, ko jo bolezen zmiraj ozdravljiva. Kadar se je pokazala v kaki dezeli kolera, naj se pceskrbi vsaka druziua s skiencico, ki drzi vsaj 10 do 15 gramov dobroga 1 a u d a n a s pripravo, a katero so stejejo kaplje. Y takeni sluSaji (6o zdravnik ne pride za dasa) naj so zdravi vsaka griza, posebno ako je neznanega izvira, prav hitro a tern, da so vzame vsako pol ure 15 do 20 kapljic laudana v zlioi navadne rode ali na koS6kih sladkorja. Po detrtem ali petem uzivanji griza uioouu poneha giede ponavijanja in giede kolikosti. Tedaj naj ae zmanjia merioa laudana na tretjtno ali na polovioo in naj se jeinljo bolj porodkem, dokler griza popolnem ne preneha. Sploh zadostujejo 4 do 6 gramov laudana, da se kdo popolno ozdravi. Pri* porooena merica razume se za odrasle od 20 let naprej. Otrokom od enega do pet let zadostuje 1 do 3 kapljic vsaka pol ure. De6kom od 5 do 10 lat naj se daje po 5 do 8 kapljic; mladeniSem od 10 do 20 let po 8 do 15 kapljic. To merice veljajo za oba apola. ;Ko je nehala griza prve dobo, nehala je tudi vsaka nevarnoat. Ysak koleri6eu napad zdru^en jo z notranjim tokom v drevah, ki je znamenje ostruplje-nja; zato nikdo ne umrje za kolero razon tiBtih, ki po nemarnosti ali po nevednost? opuSoajo Tatiiai-jevo zdravljenje in pridejo v drugo dobo. iirezstovilni takti, znaustvene neovrgljive skuSnje, pristna spri5evala po-trjujejo, da vse to je dokazana resnica.
Tako dr. K. Tunisi, ki je bil 2e leta 1855 v krimski vojski in ki je od tistega oasa opazoval in zdravil bolnike, ki so bili za kolero bolni. Svoj pouk dal je tiskat ter ga siri brezplafino po vsi Italiji in zeli, da bi se tudi pri nas siril. G, B. Scaramuzza pozivlja vse clovekoljube, naj sirijo po avstrijskem Primorji, v njegovi nekdanji domovini, ta pouk, re~ koL: Nije plemena do slavna imena.
Iz KanaJa Be poro6a: 6italnica priredi dne 19. t. m. veselico, katere namon bode ustanoviti poddruzuico sv. Girila in Metoda za tukajsuji okraj. C'Bti dohedek namenjea je drustva bv. Cirila in Me*
rBH»*m uLis»m *&w «iFt***, *»i>m»h^^»m WT«l»*.toim*»*.>*ate*»imm
Sole V Trstu, ki bi bile z novim solakim le-tcm imele laceii stedi aaptambra, ue odpnS ae pred 1. oktobrom, in fie to saino tedaj, ako bi do takrat ponehala kolera.
Glavni ob5ni zbor Tolntfnskega uCitelj skega drdStva bode v Kobe rid u 29. aeptetnbra t. I. ae aledeclm dnevnim redom: 1) nagovor pred-aednikov j 2) poroiiio o druStvenem delovanji pre-taklega !eta; 3) pregled druStvenega ntfiuna; 4) oolite v trehpregledovalcev rc.5una; o) volitev druStvenega odbora; 6) moreb ,ai nasveti in predlogi. Vai gg. drultveniki io druatvenice se a tern prosijo, da bi se blagovoljrio UQelezili zborovanja. Zacetek ob 9.uri zajutra.                                                             Odbor.
Vabilo. Voldanako „BraIao in pavako druStvoa priredi v svoji aobi do* 12, sept. V h veaeHeo ae ale-deSiin aporedom: 1. Naprej. Jenico. 2. Qo?or. 3. Slavjaoaka, Vilhar. 4. Mornar. Krilan. 5. MUi kraj. Nodvo-1, ff. Y popaluiSni hool. Gregory. 7. Kje dora jo moj. 8kraup. 8.1'ravo juoaStvo. Strtar. 9 V boj. Iv, pi. Zajo. 10, Tombola, Tatopnina k *eaelici 10 krajo. Liatek «a tombolo 10 kr. W$gfc to«no ob • V, »« zwcer. Ker ae ao bodo posebna vabila raa-poiiljala, vabi a tern k obilai udoleiitvi uljadoo
Odbor.
Stmpena rosa alt peronoapora je po noka-tiuih krajih pobrala ^oa letoinji vinski pride Ink, po^ jjobno po ravnini, okolo Rihemborka, po brantaki ilolini in po Brdib, kjer jo trtam Kstje uie odpalo. 1'ri tej prtliki opozarjnnio nafie vinogradnike, katerim j« ta ujima nap'ravtta ikodo, da to n e m n d o m a oglaaijo pri davkarijah, da ae akoda preceni in ae po torn davki odpiaejo. Kdor bi ikodo nazoanil ie Ye po trgatvi, noma pravice na odpia davka. Kakor cujemo, : jo po Gaberaki oborai koroisar ie pregledoval vi-nograde.                                                                            ;
Huda bolezen, firm ali vranidni pri-sad imonovaoa, neela je v t»»j veliki vrocini napa-dati in daviti praace po (loriskem. V Locniku da jih jo crknilo do blizu ato, tndi v St. Andreii in po vi-pavski iu braniaki dolini (v Gabrijah) ae je pokazala in na slov. gor. kmetijaki Soli je pobrala tri S6eti-nurjo. Vec o tern piaemo v poaebnem clanka.
M              Odvetnik              M
1*\ Dr. GRAZIADIQ LUZZATTO | !                                 je odprl                                 HI
svojo odvethiSko pisarno i      v Gorici, pred Skofovo palaCo rd (Via Arcivescovadoj it I, t. nadstropje.
mm......
[H]   Ig. Heller na Dunaji.
M                       II. Prateratrasae 78.
yKmetijsM   stroji
M Mlatilnre zgepljera, trijeije, distilnire, m iiirilniee, reziSuice,  drobiloike. vioske ( M                             stiskalnice                             ]
YJt najnovejle izbornc sestate, z najbalje treriae, karje |y| aajizvratncjSe t tej stroki, prodaja imenovana tvrdka' I
Si j— i retetaa fwflm — pg gajsiijili csash-
ul| Placa so  po  volji;   iia»trovani  eeniki  po whtevi
M             breaplaeno in prosti poatnine.
ffl   ^0/T Prekupci iu posteni  pusredniki
[jjj sprcjmejo se pod najogoduejSimi pogoji.
If
KS      Gorica, 1. sejrtmbra 1886.
!PSS@@S
HAIRMILKOH
(mleko, ki pomlaja lase) daje las(§m prvotno barvo iz mladih let. — Nikoli ne pobledi! — Popolno neskodijivo! ~ Velika steklenioa stane 2 gld. — Prodajalci: J. Cristofoletti, dVorni le-kar v Gorici. - Prazamarer, Prendrai, lekarja v Trstn. - Ed. Mahr v Ljubljani. - Pelle v Celji. — Martinz v Maribora. — BodiniB v Pulji. — Tromba v Rovignn.
HB Zelodcne bolezni BLB
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepreaegljivo zelodcno zdravilo.
Izbrati r raznih itelodtnih bolozn|b. zdrarilo, katero bi r resnici odgovarjalo nataenq, pi lab]ra strar dandanes, ko se prodajajo Tsakorrstna taka zdravila,
Vecji del oijih kapljic, izl >tito'r ltd ltd:, lei se oznanjajo in priporofiajo obdinstru z Tisoko leteiimt besedami, ni drazega ko prevarp, pogosto Se ikitilprdL
Samo jerozaleiBski balzain, vie damo znnn po BTOji priprosti sestari in po oziT^jajoii stoji moii na ielod^ne Sirce, ai je pridobil pre'dnost pred vaemi dru-gind do zdaj znaniifti pomotfri, kar pottjajb riiegova razprodaja, ki Tedno raste.
Ta balzam, bogafc krepcajoLe mpj5i kineikega re-barbara, korenike, ki je sploh znana po arojem pre-bavnem dspeBn, daje gotovo sredsfro prdti zelodCnim slabostim, izTirajoSm iz nerednega prebayyaiija. : Zato ae priporoto, ko jesti ne disi, proti neprijetni sapi, gnjusu, riganju, zabasanja, hemorojdalnim teiaram: pomaga tndi proti zlatenici, glistam in boleznim r drobu.
Steklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTO pri G. B. Rovia, r KOSSRSU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C» Paligca, -                •
ltd. in ja najboljli pripomo«<k zbpet gliste prt otrodh. ¦PoSiUa Izdelovatey po poltl v lkatljlcah I   po 12 stefclenic za 1 gld. 30 -novc I Pri via«m sttvilu dobi ae primaraa odpust.]
6osp. qabriQlu Piccoli-iu, lekarju v IjgWjani
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vag cvet za 2eIo-dec, kojega doli so mi dobro znani, r velikih sluSajib vspesno rabil proti boleznim t zelodcu in zlati zili.
Ljubljana, inesec ianuvar 1884.
Dr. Emil viitz Stock!,
e. k. «Udni >vutov«Iec tn deielno-»»nttetBl porof«T«Iec.
UspeSnost tcga izvrfltncga zdravila sprifiujejo tudi gg. dr, D. Agostini, dr. Carabon, vitoz dr. (Joracuchi, dr. Pardo — nlovcft trza§ki zdravniki.
Po<rpisani potrjujo, da inia zclodefoia esenca Jjub-ljanakogn lekarja l'iccoli-ja hitro in prcdudni; zdravilne modi. Z njo ozdravolo jo ninogo Ijucfi moje in so.sedne iupnijo; komaj prptej5o dan, da no bi kdo prtfel k meni. ki mo prosi za jcclno otoklunico zolodecnc osonco, kojib imam vedno nokollko pripruvljonih.
A. Wlassich, zupnik-kahonik. Plomiii, Primorsko.
Po 15 kr. Htoklenico prodaja v Gorici lokarna Pontoni, v Tolminu Palisca, v Korminu Franzoni, t Gra-dia6i Coassini, ˇ Gvadezi Pasqualis in n.ihaja se veci-nom r vaeb lekarnah na Tirolskem, t Trstu, lstri in Dalmaciji.
V GORICI.
Obiina in mnogovrstna zaloga
ipW, idutBp, miih reel is igru
na debelo iu na drobno.
Najyeci izbor blaga za raznosfieke   (havzi-
rarje), kramarje, 6rcvljarje in krojafie, potem
molkov, svetih podob itd. disav, rail itd.
Posebnost:
VRTNA SEMENA
najodliSnejStb piemen.
PRODAJALNICA: Gorica, via Raatello §t. 7 na-sproti, c. k. Ibterijni kolektari.
OZNANILO.
Ker sva podpiaana odpila
¦
M aahvaljujeva.                                                        >yi
Jti                        Z odH2nim spoStovanjem.          Wi
M                  St. i'ovsic in X. Hollar.     IS ffj     V Oorin, dne 25. avgnsta 1886,
na Starem Trgu hjsna st. 7 v Gorici,
in ker ava posk'rbela 7.;\ prav dobro kavo, izvrstno pija5o in iwtanctio ))Ostie2bo, pripo-rocava ae prav ponigno alavnemu obdinatvu, kakor tudi gospodpm, ki dobajajo z deLele, d* bi nas o priljici se svojim pohodom po* dnatili, za kar bo jim ze naprej prav iskreno zahvaljujeva.
SEJM V TOMINU
za 2ivino, poljsko pridelke, goapodarako in kmetijako orodjo, Stacur.sko bfago itd, bode na Sv. Matevza dan 21. aeptembra in na Sv. Jurja dan 23. aprilja vsako leto.
V TOMINU, 2. aept. 1886.
JZupanwtvo.
EaudeHebe!
t   (Hebina vodn), orijon-
** talnkn lepotilo (ni b»r-
vilo),zbo)jSanoininno«
_______________________________ govrstno  Hkuaono  po
prof, dr, Holly, dola tolo naravno voljuo. bolo in polno tcr odpravtja liSivj, bradovieo in '/nsornlost na obraisi, Prodajnifci: J. (5ri«tofolfitti, dvoini loknr v (foricl; l*rax-mnrnr, Prondini, lokarja v Trstu; Kd. Mahr v Ida-bljnni; V.ellA v Oolji; Martinz v Maribom; KodinU v Pulji; Tromba v Hovignu.
Riisko olje zoper protiii
edino, ninogo tbofi krat sponcslo korenito sredstvo zo« per protin, trgunje. bolezni v krizi, umrlo ude itd. itd. Nikdo ni ae ho vriral v Bvojih nadah! Naj se ne opusti poskuSnja. Vsakao bo iznajditelju hvalezent Cena hO kr., 1 gl, 2 gl. Glavna zaloga v «Engel-Apotheke» na Dunaji, I. Am Hof G.; v Gorici pri J. CriBtofoleUi-ju, lekarjt; ˇ Trstu pri A. Praxmaior-ji, lekarji.
Cudovite kapljioe
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naraTno zdrarilo jo prava dobrodejna pomoc in ni treba rano-gih bc^edi, da ho dekaze njibova ftudorita mo«. Ce bo le rnbijo nekoliko dni, olajSajo in prezenejo prnv kmalu najtrdorratniSe ie* Iodine botesti. Prar izvrstno rstrezajo zo-per bemorojde, proti boleznim na Jatrlk in na vraalct, proti ircvcs&un bolesnim in proti glinfain, pri lenskih meseinih nadleznoatih, zoper bcli tok, bojnst, zoper birje srea ter ftistijo pokvarjenor kri. One no pregzujajo s?amo omonjonih bole^ni, ampak nas obvarnjejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v  vseb  glavnih lekarnicah na svetu,; t narofibo  in poSiliatve pa edino v lokar-nici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in a. B. Rovia in v lekarni Alia Ma-donna v Korminu. Ena Hteklpniea stane SO noveer.
HILARIJAHSEA TISEARHA:
t Gorici, v nnnskih ulicah h. U. 14,
I "pprewma v tuek knjlgt, k«|MI^ UMiOJke, tIzUdc itete. vabila, okroinice, sonete, peti-[ cije, cenike, jcdiine liste, bolete, vozne io mr.tvaSke liste, ialna pisma in vsakorSna de)a, ki spadaje v dclokrog tiskarske umetnosti po prav nizkih cenah.
Tiskarna ima v zalogi T»ak9yriitBilh tlftkajaie za cerkrea« rabo, kakor: za spri-
Cevala, rafinne, dnevmke, zapisnikc, preglede, razkaze, pospctke, kanonske table, tuatice (matrike) za
krst, birmo, zakon, smrt, vclikpnpcne liste, kakor tudizapopis du§ (status) v latinskera, sloveuskem,
I italijauskem in nemskem jezifeu itd. itd.                             r *-                       j                    » =>iu       cm,
Tiskarna daje porostvo za nataocno in hitro postreLbo in za nizkost cen.
. -1^:. smFW*±U**Y*»~ T^