PoiMnii»« plaćana v gotovini. POSTNI GLASNIK Stanovsko in itrokovno glasilo Zveze požtnih organizacij ta Slovenilo v Uubllani. I khaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naroinina se Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika" v Ljubljani. Reklamacije. I plačuje naprej. — Oglasi po dogovor«. oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo. Letnik VI. V Ljubljani, dne 15. januarja 1926. 2. številka. Redni občni zbor „Osrednjega društva nižjih poštnih In hrz. uslužbencev za Slovenijo** bo v nedeljo, dne 7. februarja 1926 ob 14. uri v Ljubljani, v salonu gostilne pri „Levu". Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev predsednika, tajnika, blagajnika in odbora. 4. Predlogi in vprašanja. Odbor. Redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. z. v Ljubljani se bo vršil v soboto, dne 6. februarja 1926 ob 19. url v registraturl poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 39, pod naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o uradni reviziji zadruge. 4. Sklepanje o podelitvi absolutorija. 5. Izprememba pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti če ob napovedanem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil istotam pol ure kesneje ne-glede na število navzočih zadruinlkov. NAČELSTVO. Občni zbor „Osrednjega društva nižjih poštnih in brz. uslužbencev za Slovenijo**, podru ž. Celje, bo v nedeljo, dne 24. JannarJa 1926 ob 14. uri v Celju, v posebni sobi gostilne „Jelen* na Kralja Petra cesti. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Odbor. loja: Napredovanja po štatuiu ljubljanske direkcije. Organizacija poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, kakor tudi naš list, je že ponovno protestirala pri direkciji, kakor tudi pri ministrstvu, proti načinu uvrstitve poštnih uradnikov ljubljanske direkcije v njenem štatusu. Direkcija je zagovarjala svoj štatus s tem, češ da so uvrščeni uradniki po stanju izpred 1. septembra 1923, torej po činu, plači in položaju, ki so ga imeli posamezni uradniki pred prevedbo na novi zakon. Pri tem da se upošteva mišljenje Centralne komisije, kakor tudi to, ali je bil preveden uradnik I. 1921 ozir. 1922 samo po prvi ali tudi po drugi uredbi. Ministrstvo se je pa izreklo kot neinteresirano na tem, kakšen stalež vodi ljubljanska direkcija, češ da je stvar ministrstva, urediti stalež, to je vrstni čin vseh uradnikov poštne uprave, m da je stalež osobja, ki ga je izdala ljubljanska direkcija, čisto zasebna knjiga, ne pa službena izdaja, katero bi bilo odobrilo ministrstvo. Ne eno ne drugo pa nam v praksi nič ne pomaga. Kajti, ali je stalež privatna ali službena izdaja, ali je izdala to knjigo državna oblast kot taka, ali pa jo je sestavil in prodaja to knjigo samo kak uslužbenec te oblasti, je v praksi vseeno: Fakt je namreč, đa se naša službena oblast, to je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, opira v svojem službenem poslovanju izključno samo na to knjigo, katere pogrešno sestavo smo dokazali že v »Poštnem glasniku« štev. 19 od I. oktobra 1925. Dokler smo gledali svoja ali drugih imena samo v knjigi, nas še ni toliko motilo to, da si nismo mogli raztolmačiti, kako je ta štatus uvrščen: po službenih letih ne, po šolski izobrazbi ne, po prejšnjem činu ne, po starosti ne, po abecedi ne, vrag vedi, po čem je sestavljen. Zato se pri prelistavanju staleža dostikrat čudiš in ne doumeš, zakaj je ta pred onim, zakaj je oni za dve, tri, pet postavk, ja za celo stran, pred tem. Kakor sem že rekel, temu smo se pač čudili, tega naši možgani niso zapopadli, vendar nas to ni posebno bolelo, dokler so bila ta imena samo na papirju. Toda zdaj se je izkazala ta metoda v praksi, zdaj nas je živa resnica zarezala v meso, in to pri zadnjem imenovanju v višje položajne skupine. Direkcija je predlagala 44 uradnikov v 2. skupino in 51 uradnikov v 3. skupino. Ministrstvo pa je črtalo v 2. skupini 6 uradnikov, v 1. skupini pa 10 uradnikov, in sicer je črtalo zadnjih šest oziroma deset uradnikov iz predloga. Ker se drži, kakor že omenjeno, direkcija tistega vrstnega reda, kakršen je objavljen v knjigi »Stalež osebja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«, niso odpadli najmanj potrebni, najmanj zaslužni in najmanj upravičeni, nego oni, ki so po tistem čudnem, naši pameti nedoumljivem redu uvrščeni v tisti knjižici bolj zadaj. Tako se je zgodilo, da je izpadel iz 2. skupine zaslužen in marljiv uradnik s skoro 23 službenimi leti, dtočim je napredovalo 29 njegovih tovarišev z manj službenimi leti, ki pa so vpisani v staležu pred njim. Tako se je zgodilo, da je izpadel iz 3. skupine uradnik, ki ima pogoje že za 2. skupino in ki ima tri z odliko dovršene strokovne izpite, do-čim so napredovali njegovi tovariši iz tečaja, v katerega so prišli kot začetniki, on pa kot poštni uradnik z 9 službenimi leti. Toda — z rešpektom — to so maturanti, varovanci naše direkcije. Povedati je treba enkrat odkrito in naravnost: naša direkcija višje ceni nesposobnega, nevestnega, slabo kvalificiranega uradnika z maturo, kakor pa sposobnega, vestnega in odlično kvalificiranega uradhika brez mature. Vsak, še tako slab in nesposoben maturant, napreduje točno po sedmih letih v 3. skupino in po 12 letih v 2. skupino, dočim zaostane za njimi marsikak uradnik-nematurant, ki ima še enkrat toliko službenih let in ki se lahko vsak čas meri z marsikaterim maturantom po službeni spo- sobnosti. Toda ne sposobnost, ne vestnost ne kvalifikacija, nego suhoparno šolsko izpričevalo je merilo za našo direkcijo, zato živela ambicija, živela marljivost, živela dobrobit poštne stroke! Moram poudariti, da ni to praksa državne poštne uprave, nego praksa ljubljanske poštne direkcije. Kajti v ostalih direkcijah ni tega; deloma se pozna to razlikovanje v zagrebški in sphtski direkciji, dočim ni v novosadski in srbskih direkcijah niti sledu o tem kitajskem zidu. Tam napreduje vsak dobro kvalificirani uradnik s 7 službenimi leti v 3. skupino in z 12 leti v 2. skupino, pa ga nikdo ne vpraša, ali imaš maturo ali kaj, nego ali vršiš dobro svoj posel, kakršen je predpisan za pt činovnika H. kategorije, ali ne. Tam imajo tudi vedno dovolj praznih mest na razpolago, dovoli kredita in vsega, vrag vedi, zakaj vsega tega ravno ljubljanski direkciji vedno manjka. Silno nesocialno izgleda tudi to, da se nikdar nič ne čuje o napredovanju nižjih uslužbencev. Od uveljavljenja uradniškega zakona teče že 29. mesec. V tem času je direkcija stavila gotovo že pet predlogov za napredovanje uradnikov, dočim ni unapredila v teh 28. mesecih še niti enega zvaničnrka ali služitelja v višjo položajno skupino. Zveza poštnih organizacij jc že neštetokrat inter-pehrala merodajne faktorje direkcije, da pomakne najstarejše nižje uslužbence v vsaki skupini vsaj nekaj v višje skupine. Direkcija je upravičenost te zahteve priznala, obljubila napredovanje za september 1925, potem za oktober, potem »prav gotovo« za november, takrat pa je prišla šele na izgovor, da mora vprašati ministrstvo, v kakšnem številu in v katerih smernicah sme izvršiti to napredovanje. Ker ministrstvo ničesar ne odgovori na vprašanje naše direkcije, se zdi direkciji čisto v redu, da se pač napredovanje nižjih uslužbencev ne izvrši. Ministrstvo si pa gotovo misli, čemu odgovarjati, saj ima ljubljanska direkcija črno na belem, da sme sama v lastnem delokrogu postavljati, premeščati. ivpofcojiti in unapredovati zvaničnike m služite! je. Radovednost in nesamostojnost ljubljanske direkcije je itak prešla že v pregovor in se v ministrstvu na ta račun zbije marsikatera šala. Če direkcija res tako zelo potrebuje juputstva«, naj sprejme tale naš minimalni predlog: iz 2. skupine zvaničnikov naj pomakne v 1. skupino vse zvaničnike s 16 službenimi leti, to je 19 uslužbencev; iz 3. skupine pa naj pomakne tistih 21 zvaničnikov v 2. skupino, ki imajo 10 službenih let. Pri slu-žiteljih se bleščita samo dva srečnika v prvi skupini, torej prav tako, kakor v 1. skupini II. kategorije; vse ostalo je v 2. skupini. Naš predlog: direkcija naj pomakne tistih 25 slu-žiteljcv, ki imajo 8 službenih let, iz 2. skupine v 1. skupino. Proti sedanji uvrstitvi osobja po staležu ljubljanske direkcije sestavlja Zveza poštnih organizacij vsestransko utemeljeno protestno spomenico na direkcijo, s pravico priziva na ministrstvo, in na to s pravico priziva na državni svet. Preden organizacija kapitulira pred sedanjim stanjem, hoče oficielno in predpisanim potom uradno ugotoviti, ali ima na vrhovih uprave ljudi, ki priznajo pravico in resnico, ali jih nima. Vaclav Kunst: Brzo-jav. Učenjaki pravijo, da živimo v stoletju tehnike In napredka. Kolikor more biti v naši stroki o tem govora, bi jaz pride! k tej trditvi še: »in brzine«. Naše življenje se suče od dne do dne hitreje ter je le še vprašanje, do katere maksimalne meje pojde ta hitrost. Za potovanja, za katera so rabili naši pradedje in celo še naši dedje mesece in mesece, potrebujemo pri sedanjem stanju moderne tehnike samo še nekaj ur, in poročila, s katerimi so pred nedavnim časom dirjali na iskrih konjičih sli po cele tedne, se posredujejo dandanašnji v — sekundah. Kakor je veljal pred kratkim časom še Morsov aparat in sistem za pravo čudo, tako spada danes prav za prav že v ropotarnico, pa tudi Hughesu in drugim modernejšim sistemom telegrafije že poje mrtvaški zvonček. Vse to je za današnje praktično življenje preokorno in prepočasno. Brezžična telegrafija izpodrinja z mrzlično naglico vse prejšnje sisteme in menda nismo več daleč od dobe, ko bo vsak čevljarski vajenec nosil v hlačnem žepu svoj Radio ter se na lastno pest pomenkoval z vsem svetom, saj sc vesti o napredku in izpopolnjevanju radiotelegrafije že kar prehitevajo. Kar je bila danes najnovejša iznajdba, to je jutri že za staro šaro in za otročjo igračo. V modemih državah, recimo v Ameriki, se radiovalovi že komaj izogibljejo drug drugemu. Mi na žalost nismo še tako daleč, da bi se mogli pred svetom bahati s takim kolosalnim napredkom, a popolnoma zaostati tudi ne smemo. Nas dohiti navadno vsaka novost na polju tehnike šele takrat, ko jo drugod že zavržejo; vsaj v praksi se nam tako godi. Za nas igra Morz — in temu so namenjene te vrstice — še vedno najvažnejšo vlogo za telegrafijo, v prometu na krajše razdalje in med manjšimi kraji pa je se absoluten gospodar situacije ter dvomim, da se bo pustil tako kmalu izpodriniti. Sicer pa nam ni treba ravno preveč žalovati nad Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! tem konzervatizmom; za naše razmere je oče Morz še čisto uporaben, to se pravi W bil uporaben, če bi njegovo brzino in druge dobre lastnosti, ki jih ima kljub svojemu sta-rokopitarstvu, pravilno in zadostno izrabljali. Mislim, da ne bom grešil, ako trdim, da smo v telegrafiji praktično zaostali. Kakor so delali na morzu naši očetje, z isto patriar-halično komodnostjo in tudi počasnostjo tipkajo po morzu tudi njihovi nevredni sinovi, ki se niso od okolice, ki jih obdaja, prav ničesar naučili. Brzina, ki je veljala pred nekaj leti še za blazno, je dandanašnji naravnost anahronizem in naš brzojav je res včasih tako počasen, da ga peš z lahkoto pretečeš. Ako bi delala radiotelegrafija z isto brzino kakor naš morz, ne bi bilo človeštvu veliko pomagano. Nikakor ne zadostuje, da napreduje samo tehnika, samo mašinerija, tudi človek, ki z njo ravna, mora, napredovati, se mora izpopolnjevati, mora postajati od dne do dne praktičnejši; in ravno pri morzu mora človek nadomestiti tehnične nedostatke, pa postane morz čisto dobro uporabljivo prometno sredstvo ter utegne kljub sedanjemu stoletju brzine še zaslužiti naziv brzo-jav. Poglejmo si malo, kakšne so naše razmere v tem pogledu. Abstrahirati hočem na tem mestu vse druge sisteme telegrafije ter govoriti izključno le o morzu. Naše poslovanje je silno nerodno in zastarelo, zato z brzojavkami tudi nikamor ne pridemo. Pri pravilnem poslovanju pa bi morala znašati kapaciteta morza 50 % hughesa, to se pravi, dva morzova aparata lahko opravita toliko kot en hugbes. Ta trditev sc sliši sicer malo čudno, saj je znano, da delajo naši morzi samo s kakimi 10 % v primeri s hughesom, a je vendarle tako. Vse. kar trdim o telegrafu in njegovi sedanji in maksimalni kapaciteti, je rezultat vestnih opazovanj, vse je matematično natančno izračunano ter sem vedno pripravljen, vsako trditev praktično dokazati kot pravilno. Nastane vprašanje, kaj je krivo temu, da je morz v primeri s hughesom kar za devetdeset procentov počasnejši, ko bi moral po zgornji trditvi doseči vendar polovico hughe-sove brzine? Nekaj malega je na tem kriva aparatura na trak, malo več so krivi nepraktični predpisi, največ pa navadno tisti, ki za aparatom sedi. (Dalje prihodnjič.) Važne interoretacije določil uradniškega zakona. (Konec.) 28. Za dnevničarje v smislu čl. 130. z nalogo, da vrše posle zvaničnika, se morejo postaviti tudi osebe, ki nimajo predizobrazbe za zvaničnike. 29. Računskim uradnikom ne pripadajo za 10 odstotkov povišani prejemki po čl. 17. uradniškega zakona. 30. Glede prvih prejemkov reaktiviranoga uslužbenca je uporabljati prvi odstavek člena 106. uradniškega zakona. 31. Kontraktualnl uslužbenec (dnevničar) se sme s polno zakonsko odgovornostjo uporabljati za vse posle v državni službi. Zakon tega nikjer ne omejuje. Le računopolagač v smislu zakona o državnem računovodstvu ne more biti. 32. Državni uslužbenci, ki so imeli že pred uveljavljenjem uradniškega zakona tri leta službe, a 1. septembra 1923 niso bili v državni službi, pa kesneje stopijo v državno službo, se morejo sprejeti kot stalni v smislu čl. 16. 33. Za »odsluženje kaderskega roka« zadostuje, da uslužbenec prinese potrdilo vojne e». š DAJDA. suram» ĆAJMEMEŠAVIME (JUVRLOFIHEI oblasti, da je opravil svojo vojaško dolžnost ne glede na to, da li je kaderski rok faktično odslužil. 34. K čl. 239. uradniškega zakona: Besede »zakonsko število službenih let« pomenijo. da je treba pod tem številom razumeti ono število, ki ga zahteva novi zakon. Tu je mišljenih polnih efektnih 35 let. 35. Drugi odst. čl. 106. uradniškega zakona se ne nanaša na napredovanje v višjo osnovno plačo in stanarino. Višjo osnovno plačo je nakazovati strogo isti dan, ko je uslužbenec dovršil dotična tri leta. 36. Inozemccm, ki so postali naši državljani in so bili sprejeti v državno službo, se njih služba v inozemstvu ne more vračunati. 37. K odst. 5. čl. 137. uradniškega zakona: Čas, preveden pri trgovski in obrtni zbornici, se ne more računati za penzijo v državni službi. 38. Upokojenec, ki je bil upokojen zaradi nesposobnosti (t. L, 2., 3. čl. 123.), ne more biti kontraktualen uradnik ali dnevničar v smislu čl 130., ker se mora vrniti po členu 142 zopet v službo, če nesposobnost odpade, ako ni že 65 let star. V obče pa se upokojenci ne morejo sprejeti za dnevničarje v isti stroki, v kateri so služili kot aktivni uradniki, ali pa v stroki, za katero se zahteva ista duševna in telesna čilost. Upokojenci nad 65 let stari pa se sploh ne morejo sprejeti kot dnevnlčarji; 39. Uslužbenci, ki so bili prevedeni po novem zakonu, a pod starim zakonom še niso prisegli, morajo priseči po čl. 88. uradniškega zakona; 40. Pravico do povrnitve potnih in selitvenih stroškov v smislu čl. 45. uradniškega zakona ima le oni uslužbenec, ki je upokojen $ polnimi službenimi leti (35 let). Orsanizatoriüno gibanje. ZAPISNIK seje širšega odbora Zveze od 23. decembra 1425. (Konec.) Po daljši debati je odbor 'odobril staliSče predsedstva. Odbor je mnenja, da je to stvar članstva samega, če iz požrtvovalnosti ati pa ia drugačnih razlogov plačnic z dvakratnim vda-njenjem dvojno članarino in mu tega nihče ne more zabraniti. Organizacija ga je dolžna prijaviti in plačati zanj Zvezi določeno članarino. Edilni izhod iz te situacije bi bi] morda ta, da prijavi Društvo poštnih upravnikov Zvezi samo one člane, ki so organizirani samo v njem, t. j. samo 37, toda potem ga bo tudi Zveza in ostale organizacije smatrale samo za društvo, ki šteje te 37 članov. Ako smatra Društvo poštnih upravnikov, da se sklada to z interesi in z ugledom društva, bi mogla Zveza cvent pristati na tako rešitev toga vprašanja. Tov. Dular izjavlja kot predsednik Sekcije ptč. čin., da 'bo v slučaju, da se Društvu poštnih upravnikov ugodi, zahtevala Sekcija zase pri Zvezi isto izjemno stališče. Tov-, llasš kot delegat Društva poštnih upravnikov izjavlja, da je stopilo njegovo društvo v j)i 6/cča Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdrav/e se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. I Ved vodnik ■pravi, da h tudi on ćui to, vendar pa mu je znana naklonjenost tov. Maša do Zvoze in zato tega ni verjel, niti dalje preiskovai. Tajnik omenja, da se je izrazila neka tovarišica, čeS da na poSti Ljubi jama 4 komaj čakajo, da se rzseJl Zveza. To j« on potem povedal kompetentnim faktorjem, ker je smatral za svojo dolžnost. Odbor sc izjavlja, da ne veruje tem kovo-ricam, poznavajoč tovarištvo tov. IlaSa in mu izreka zahvalo za naklonjenost ki jo je izkazoval Zvezi ves čas, kar upravlja po podeseteri. Tiskovine in cenovniki so naslovljeni na osebe, ki ž.o počivajo v grobu, neznanim ali takim ljudem, ki so že pred več leti opustili obrt ali trgovino. Do-pošiljanje in vračanje teh pošiljk pošiljateljem nam da mnogo opraviti,- a je brez haska državi. Ako bi bila za dopošlljanje predpisana posebna pristojbina, bi se pošiljatelji vse bolj brigali za natančne naslove svojih pošiljk in naša služba bi s tem pridobila. Ko torej odda občan pismo na pošto, pride molče med njim in državo tale pogodba v veljavo: za vrednost pristojbine, izkazano v vrednosti znamk, se država zaveže, poslati pismo na navedeni naslov In označeni osebi. Ce naslovnik ne živi ali če je naslov napačen, je država prosta svoje obveznosti. Po pravici ne more nihče zahtevati, da bi država zastonj iskala adresata v celem mestu, po vsej okolici ali po vsej državi. Francoski poštni kontrolor toži dalje: Kaj naj si mislim, gospod senator, o nabiratelju pečatnih odtiskov -izdajnih pošt, ki je naslovil (poste restante) pismo iz Pariza v Rouen, ter si ga dal doposlati od pošte do pošte na temelju brezplačnega dopošiijanja, danega raznim poštnim uradom, po vseh glavnih mestih naših 89 departe-mentov? Zbiratelj je prejel končno tisto pismo na sprejemni pošti, a plačal je pristojbino samo za navadno pismo, kakor da je šlo le do prve bližnje pošte...« Kontrolor pravi dalje: »Ako bi imeli mnogo takih naročiteljev, kakršen je ta, o katerem govorim, bi morala država znatno več izdati za osobje, ki bi ga potrebovala za Izvršitev tako neplodnega dela.« V članku novinar Izraža nado, da se ne posveča vsakdo izmed 40 milijonov Francozov podobnemu zemljepisnemu učenju, kar bi pač povzročilo zastoj poštne odprave. Naposled pa vpraša, kaj misli država ukreniti glede tega prirastka dela za svoje uslužbence? Tolsto vprašanje je bilo predloženo tudi rečenemu francoskemu senatorju. Ta pa je odgovoril, da je to prav enostavna reč: država ne namerava vobče ničesar ukreniti. Oni kontrolor jc podili na senatorjev nasvet podrobno poročilo poštni upravi, ali. ta mu sprejema še potrdila ni. V tem. pogledu velja splošno In absolutno pravilo, da uprava nc potrdi sprejema akta, ki se tiče kakršnekoli poštne reforme. Časnikar se navsezadnje vprašuje: »Mar ni to zabavno? Kako hočete potemtakem, da bi država-trgovka napredovala, ko je žc naprej odločena, da se ne bo ozirala na reklamacije svojih naročiteljev, ne na nasvete svojih nameščencev?« — Ali ni tudi v tem naš vzor prijateljska Francija? Redni občni zbor Društva prometnih poštnih uradnikov se bo vršil v četrtek, dne 4. februarja 1926 v gostilni Vidmar v Ljubljani, Sv. Jakoba trg, v I. nadstropja. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajnika in revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev delegatov za Zvezo poštnih organizacij in Zvezo javnih nameščencev. 5. Določitev društvene članarine za 1.1926. 6. Slučajnosti. Začetek ob 7. uri zvečer. Če bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Gospodarstvo. Nabava blaga, obleke In čevljev na obroke. Tiste naročnike »Poštnega glasnika«, ki Ust pazno prečkajo, prosimo, da o po zore svoje nemarne ko- lege in kolcginje, ki tega ne delajo, da naj prečrtajo vsaj zadnjo številko »Glasnika« od 1. januarja t. 1., in sicer uvodni članek in pa seznam tvrdk, ki dajejo na obroke. Vemo, da je več tovarišev in tovarišic, ki bi se radi poslužili te ugodnosti, pa tega ne store najbrž samo zato ne, ker ne vedo. Nakazila za blago, obleko, čevlje, perilo itd. proti plačilu na obroke daje Zveza svojim članom vsak torek in petek od 15. do 16. ure v društveni pisarni na Starem trgu štev. 3/1, Gospodarska zadruga pa svojim čianom vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure istotam. Poslužujte se te ugodnosti! Uradni kotiček. Pregled periodičnih poročil, izkazov in naročil. — Popravki in dopolnila k pregledu periodičnih vlog, ki so objavljeni v dir. odredbi Štev. 47.337/11 a-25 (okrožnice XL1I/303-1925), so zmešali marsikaterega predstojnika pošte. Morda je zakrivil njegov prednik, morda sam, da danes, ko hoče izpopolniti svoj pregled po gornji odredbi, rnu ne gre vse prav. Znamenje, da pošta ni pregleda točno popravljala, da predstojnik ni vestno čital dtrekcijskiih okrožnic. Zato hočemo tu navesti one popravke in izpremembe, ki so nastale v tem pregledu pred to odredbo. — Zaporedno številko 51 je bilo črtati že po odredbi štev. 30.676/111-24 (Okrožnice XXXV/332-1924). — Zap. štev. 78 se glasi: »Predlaganje železniških legiti-mactl v podaljšanje«, katero vlogo morajo predlagati vse pošte in tt. sekcije vsako leto v času t od 1. decembra do 10. januarja direkciji. (Glej | Okrožnice XXXIX/368-1924). — Zap. štev. 86 je črtati v oklepaju »obr. V« jn zapisati »obr. st. br. 551). — Zap. štev. 88 mesto (obr. st. p. II) napisati (obr. st. br. 552). — Zap. štev. 89 mesto (obr. st. p. II) napisati (obr. st. br. 553). — Zap. štev. 90 mesto (obr. st. t. IV) napisati (obr. st br. 554). — S popravkom, ki ga je izdala direkcija, je pregled precej popravljen in izpopolnjen, vendar še ne ves, kajti prvotni pregled je šušmarsko delo brez vestnosti in natančnosti. Zato hočemo našteti tu nekaj nepravilnosti, kolikor smo jih mogli ugotoviti. — Zap. štev. 6 govori o statistiki paketov, odredba, na katero se sklicuje, pa o nelzročljlvih pošiljkah. Zato bi morala stati v stolpcu »odredba« neka direkcljska številka, ne pa »Pravilnik II. del, čl. 45«. — Zap. štev. 7: odredba napačno citirana, stati bi moralo: Pravilnik II. del, čl. 45. — Zap. štev. 8: odredba napačna, pravilna je: Pravilnik IV. del, čl. 33. — Zap. štev. 9: odredba napačna, pravilna je: Dir. štev. 12.434/11 a (Sl. list 20/1921). ~ Zap. štev. 11 govori o priklopnih vo-zeh, citirana odredba pa o manjkajočih spremni-cah. Zato je besedilo v stolpcu »odredba« napačno, pravilnega ne vemo. — Zap. štev. 12: poleg dosedanje odredbe pripisati: Pravilnik III. del, čl. 38/XIII. — Zap. štev. 16 nc spada v pregled periodičnih vlog, ker takih vlog naštejem lahko za deset takih pregledov. — Kjer so citirane samo direkcijske številke, ne pa tudi Službeni list ali Okrožnice, nismo mogli kontrolirati pravilnosti, domnevamo pa, da je še več pogrešk, zlasti na strani III. Zanimivo je tudi primerjati vestnost in natančnost posameznih dirckcijsklh oddelkov, ki so sestavljali ta pregled. Poglavja A. »Poštni pro- met in obrat«, D. »Blagajna in računovodstvo« in C. »Statistika« so vestno sestavljena glede na citate odredb, kje se uslužbenec o tisti vlogi lahko pouči. Ostala poglavja, ki spadajo v telegrafsko-tclefonski in tehnični odsek, in pa ona, ki spadajo v ekonomski odsek, so pa v tem pogledu silno pomanjkljivo sestavljena. Za »Zvez» poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« izdaja In ttreittie Joško Jakše v Ljubila ni. — Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Möller v LjabUanJ. Tkalnica platnenega in bombaževega blaga Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana Dunajska cesta št. 31. Telefon 719. W 1 E M Rnolavl • fiJGFVOK SV1THVY Kai I. 55. Brzojavi. SIQEROS. (c s Jug. el. d. d. Brown Boveri podružnica LJUBLJANA se priporoča za gradbo elektr. central. Prodaja elektr. strojev In materijala. ŠTEFAN ŠPELETIČ slikar In pleskar LJUBLJANA, Rimska c. 16. Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik Brzo ja v: Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75 MODNA MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA Stritarjeva ul. 5. Priporoča »e pri nabavi blaga za obleke. — Prodija na obroke polom Gospodarske zadruge poitnih nameščencev.. One zmerne. Poatreiba točna In solidna. Fran SHilFflR, Ljubljana RIMSKA CESTA 16 Mlterstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik. pisarniške rouleaux - oprave. Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1888. Teodor Kom, Ljubljana Poljanska c 8. (preje Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve. Predno se odložiš, da kupiš obleko, plašž ali suknjo, poseti našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo bogato zalogo I Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke! Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana. Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC,LJUBUANA Sv. Petra cesta Štev. I priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blage po nizkih cenah. THE REX CO. Ljubljana, Gradište 10 — Zagreb, Sojmište 56 Telefon št 268 interurban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin Pisalni stroji na obroke. ZVEZNA TISKARNA ■ LJUBLJANA I WOLFOVA ULICA $T.1 Izdeluje vsa tiskarska dele: knjige. I ■ brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, I note, trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno nu- I I merlranje Itd. Itd. po zmernih cenah Priporočamo najboljše šivalne stroje -444 GRITZNER in ADLER sa rodbinsko In obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice. Mjnoleprl ]||5|p PETELMC Uubijana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. »>► SPREJEMAJO se POPRAVILA STROXV. -444 Trgovina z železnino I Stanko Florjančič j Ljubljana, Sv. Petra c. Štev. 35 Nizke cene! Velika Izbira! | Ljubljanska gradbena družba z o. z. Ljubljana, SlomSkova ulica 19, telelon 527. Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe -------- In pobiStvo. ---- PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno 'prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 15. prvo nadstropje