60100200
9554 AA
osrednja knjižnica
PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. posule i gruppo Cena dOO In*
Leto XXXVIII. Št. 229 (11.357)
TRST, četrtek, 21. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SOGLASNO ODOBREN NA SEJI SINDIKALNEGA VODSTVA
ENOTEN PREDLOG CGIL-CISL-UIL 0 PREUSTROJU PLAČ IN CENE DELA
Ob nižji draginjski dokladi naj bi kupno moč plač zajamčili z davčnimi razbremenitvami - Posvetovanja na delovnih mestih
Japonskem. Nov vzpon pripisujejo sklepu belgijske državne banke, da zniža eskomptno mero za pol odstotka, in napovedim o podobnih odločitvah v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Holandskem.
Ponovne podražitve naftnih derivatov
RIM — Od ponedeljka se bodo ponovno občutno podražili plinsko olje za avtomobilski pogon in za ogrevanje ter drugi naftni derivati. Nove cene bodo naslednje: plinsko olje za avto 579 (+20), za o-
RIM — Po poldrugem letu proučitve na osnovi različnih predlogov, ki so tu pa tam sprožili tudi manjše notranje polemike, je včeraj sindikat dosege) sporazum o enotnem pregledu glede reforme strukture plač in stroškov za delovno silo, ki temelji na »prehodnem* upočasnjenju draginjske doklade ob vzporednih davčnih razbremenitvah, na zaščiti kupne moči družin s srednje nizkimi dohodki in na zmanjšanju razlike med kosmatimi in čistimi plačami.
Predlog, ki ga je do zadnjega trenutka »pilila* posebna delovna skupina, sestavljena iz, strokovnjakov CGIL, CISL in UIL, je včeraj obrazložil zvezni tajnik UIL Mattina na vsedržavnem svetu enotne sindikalne zveze in ga bodo dali že v naslednjih dneh v razpravo najširši bazi na delovnih mestih.
Draginjsko doklado naj bi »omilili* za približno 10 odstotkov v primerjavi s sedanjim načinom obračunavanja in sicer Uko, da bi prešli na pokazatelj ISTAT o naraščanju - življenjskih Straškov, z opustitvijo nekaterih vrst luksuznega in uvoženega blaga. V zameno naj bi vlada izvedb davčno reformo, ki naj bi zajamčila popolno odpravo «grabeža»
(torej prehajanja na višje davčne količnike zaradi inflacije) za letne dohodke do 12 milijonov in njegovo ©miljenje pri višjih dohodkih, tako da bi čista vrednost točke postala v glavnem enaka za vse. Do preureditve količnikov naj bi za prihodnje leto zvišali odbitek za ženo od 180 na 240.000 lir letno.
Posebej predvideva enotni predlog sindikatov povišanje družinskih doklad, in sicer podvojitev za otroke mlajše od 18 let v družinah z manj kot 14 milijoni obdavčljivega dohodka, 50-odstotno povišanje pri družin skem dohodku do 20 milijonov lir ter ohranitev sedanje podpore (okrog 20.000 lir mesečno) za otroke nad 18 let in družine z višjimi dohodki.
Sindikat zahteva tudi korenito preureditev davčnih olajšav in delnega javnega kritja socialnih dajatev, ki so v breme delodajalcev, da sc zmanjša v Italiji nesorazmerno velika razlika (v primerjavi z drugimi državami) med Straški za delovno silo in dejanskimi ptečami, ki jih prejemajo delovni ljudje. Po dolgem kolebanju so v enoten predlog vključili tudi »solidarnostni sklad* za u-slvarjanje novih delovnih mest zlasti na Jugu, ki naj bi ga zbirali s polodstotnimi odtegljaji na plačali po podpisu novih delovnih pogodb.
Kot je znano, je bil to konjiček zlasti katoliško usmerjenega sindikata CISL. ki ga je sedaj sprejel tu-
Vadim Zgladili danes v Kirnu
RIM — Danes bo iz Bologne prispel v Rim namestnik odgovornega za odnos-' s tujino pri CK KP SZ Vadim Zagladin. V soboto bo imel predavanje in razgovor na centru za mednarodno problematiko KPI, še prej se bo sestal z delegacijo vodstva italijanskih komunistov, ki jo bodo sestavljali Minucci, Pajetta in Rubbi. Iz tega sledi, da ne bo predvidenega srečanja med Berlinguerjem in Za-gladinom. Bržkone hoče italijansko partijsko vodstvo dati Zagladinovemu obisku značaj rutinskega izmenjavanja mnenj med KPI in KP SZ, da ne bi skalili predkongresne- razprave v partijskih vrstah.
Zagladin je navsezadnje prvi pomembnejši sovjetski partijski funkcionar, k' obišče italijanske komuniste po »nesporazumu* zaradi pol iških dogajanj. V tej luči je obisk vse prej kot rutinski, saj je za Kremelj bistvene važnosti, da zmanjša razdajanja z najpomembnejšo partijo Zahoda.
di CGIL, toda s pogojem, da ga smejo posamezni delavci zavrniti.
Po krajši razpravi je vsedržavno vpdstvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL odobrilo dokument soglasno (s samo 6 vzdržanimi), od jutri dalje bo pa potekal široko posvetovanje najprej s sindikalnimi kadri in na’o na delovnih mestih. Posvetovanje se bo zaključilo 12. novembra, ko se bo ponovilo sestalo vsedržavno sindikalno vodstvo, da prouči njegov izid in sprejme ustrezne odločitve. šele s tem pooblastilom bodo lahko Lama. Carniti in Benvenuto šli v vsebinska pogajanja z delodajalci o preustroju stroškov za delovno silo. po drugi strani pa z vlado o reformi davčnega sistema. Na srečanju med sindikati in delodajalci, ki je sklicano za 27. t.m., bodo torej začeli splošna pogajanja, a ne bodo mogli razpravljati še o podrobnostih.
Nov rekord tečaja dolarja: 1.442 lir
RIM — Dolar je včeraj dosegel bov zgodovinski rekord v menjavi <c italijansko liro. ker je bil vreden 1.442 lir. V manjši meri se je tečaj ameriške valute izboljšal tudi v drugih evropskih državah in na
grevanje 565 (+29), za kmetijstvo 461 ( + 19), za ribolov 427 ( + 17), petrolej za ogrevanje 631 (+30), za kmetijstvo 450 ( + 18), za ribolov 417 ( + 17), tekoče kurilno olje 432 lir kilogram (+27), kurilno olje ATZ 322 ( + 11), kurilno olje BTZ 354 ( + 12) lir kilogram. Pri kurilnih oljih bo cena nižja za 6 lir v tržaški, za 3 lire pa v goriški, videmski in pordenonski pokrajini.
Ponavljajoče se tedenske podražitve so posledica novega postopka. ki ga je vlada uvedla, da bi zagotovila petrolejskim družbam zadostne dobičke (medtem ko zahteva od delovnih ljudi, naj pristanejo na dejansko znižanje kupne moči plač).
RIM — Danes se začne vsedržav na stavka zdravnikov razčlenjena po oddelkih in specializacijah, ki bo do sobote močno prizadela zdravstveno službo v bolnišnicah.
(lililiiiiiiiiiuiiiiliiilliiiiifiiiHiiiiiiiiiMiiiiiimiMnminitiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiuimiiiiiiiiiiif
PO NEMIRIH ZA DNJIH DNI
Stanje na Poljskem le navidezno mirno
Pogreb ubitega delavca v No vri Huti - General Jaruzelski pripravljen na pogovor z Glempom
VARŠAVA — Na Poljskem se položaj še nadalje navidezno umirja. Vse kaže, da tako oblasti kot delavske množice čakajo nadaljnjih razpletov, ki bodo temu zatišju nujno morali slediti. Nemiri, ki jih je povzročil sprejem novega sindikalnega zakona prav gotovo niso nikomur koristili: oblasti so bile primorane s silo ohraniti nadzor nad položajem v baltskih industrijskih mestih, medtem ko so se tudi najrazboritejši voditelji delavskega upora zavedli, da so njihove vrste, v odsotnosti dobršnega dela voditeljev Solidarnosti, neenotne. Le najradikalnejše krilo, ki ga predstavljajo predvsem mladi, je za nadaljevanje odpora, večina delavcev želi počakati na začetek uresničevanja novega zakona in v njegovih okvirih poiskati možnosti za svobodno sindikalno združevanje, mnogo pa- je tudi takih, ki jih je zajela apatija in strah za prihodnast njihovih družin.
Želja, da bi se izognili nepotrebnim nemirom, ki prinašajo vedno nova razočaranja, je vodila tudi številne udeležence pogreba mladega Bogdana Wlosika. ki se je včeraj odvijal v Nowi Huti. Potekal je mirno, s transparenti Solidarnosti in obilico cvetja, ki je dokazovala, kako je ta nepotrebna smrt prizadela delavce in prebivalstvo. Uprava jek'arne Lenin je organizirala udeležbo vseh delavcev oddelka, v ka terem je delal Wlosik, pa tudi predstavnikov vse drugih oddelkov tega na j večjega poljskega podjetja.
Glasnik poljske vlade Jerzy Urban je v pogovoru s tujimi dopisniki ocenil poljski položaj in pri tem med drugim izrazil začudenje nad zadnjimi izjavami primasa Glempa, ki je vlado obtožil, da se pred sprejemom novega zakona ni posvetovala z delavskim razredom, saj ‘o po njegovih besedah ni res. Izrazil je popolno pripravljenost generala Jaruzelskega za sestanek s primasom, kjer naj bi se dogovorila tudi za papežev obisk na Poljskem.
OB PORAZU V FINANČNI IN ZAKLADNI KOMISIJI
Nov boleč neuspeh Spadolinijeve vlade
Tokrat sta se mu izneverila dva demokristjana - Socialisti ogorčeni
RIM — Ponovno veje neugoden veter /a Spadolinijevo vlado, ki ji parlament v bistvu prepreči odobritev vsakega ukrepa, medtem ko se zgrinjajo prvi oblaki že v sami republikanski stranki (govorice o Visen-tinijevem odstopu) in v KI), kjer je Fant'ant na vsedržavnem svetu že govoril o »novi vladi*, ki bi morala
zagledati luč jeseni.
Kar pa je vsekakor najbolj skalilo vode, je bil novi poraz, ki ga je morala petstrankarska večina preboleti včeraj v finančni in zakladni komisiji poslanske zbornice. V razpravi je bila prerazporeditev količnikov IVA, ki bi morala biti porazdeljena po predlogu vlade na osem skupin. Piedsednik komisije je predlagal takojšnje glasovanje o vladnem odloku in je zavrnil komunistični predlog o prekinitvi seje, da bi se z ministrom Formico sporazumeli o znižanju količnikov. Rezultat g’asovanja je bil za večino porazen. ker sta se dva demokristjana — Usellini in Fiori — iz osebnih razlogov pridružila stališčem KPI.
Zaplet je vse prej kot formalen incident, saj se je treba spomniti, da je avgusta ob podobnem glasovanju socialistična stranka povzročila padec prve Spadolinijeve vlade. Formica je bil torej včeraj besen, trdijo celo, da smatra rezultat glasovanja kot oseben napad. Na popoldanskem srečanju z nekim aktivom PSI je celo jasno povedal, da država nima več nobene oblasti, da prevladujejo samo skupinski in cehovski interesi, položaj pa se bo še izrodil, če se ne uresniči prave institucionalne reforme.
V takem položaju je bil sinoči vrh med Craxijem in Spadolinijem, ki ga te »vozni red* posvetovanj predsednika Vlade že dalj časa predvideval. V resnici pa je tajnik PSI izrabil priliko, da je Spadoliniju izrazil vso nezadovoljstvo, ki preveva v socialističnih vrstah. Socialisti niso
sta Labriole in demokristjana Bian-ca so si popolnoma nasprotovale.
R. G.
Nove nestalne članice VS OZN
NEW YORK — Generalna skup ščina OZN je izvolila pet novih držav za nestalne članice varnostnega sveta: Nizozemsko. Malto, Zimbabve, Pakistan in Nikaraguo, ki bodo zamenjale dosedanje — Španijo, Irsko, Ugando, Japonsko in Panamo — katerih dveletni mandat bo zapadel s koncem letošnjega leta. Največ zapletov je bilo okrog Nikarague, ki je bila s 1(M glasovi izvoljena šele po tretjem krogu
POROČILO PREDSEDNIKA CK ZKS ANDREJA MARINCA V LIPICI
Organizirano poskrbeti za nadaljnji razvoj kulturnih in prijateljskih stikov ob meji
Podrobnosti o prehodih moje za občane v obmejnih občinah - Posebna določila za športnike in kulturne delavce
LIPICA — Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc se je s sekretarjem Mihom Ravnikom in drugimi sodelavci v Lipici udeležil posveta z vodstvi občinskih in medobčinskih organizacij Zveze komunistov Slovenije iz 11 primorskih in notranjskih občin. Uvodoma je poudaril, da je bila Jugoslavija prisiljena ukrepati ob problemih, ki se kopičijo, pri tem pa nihče ne želi odstopati od koncepta odprte meje in odnosov s sosedi, kakršni so bili razviti v minulih desetih letih. Od številnih držav, med katerimi je tudi Italija, ki so v zadnjih letih uvedle razne takse in depozite za izhode svojih državljanov v tujino je bila Jugoslavija zadnja. Z omejitvami, ki so prizadele tudi prebivale* obmejnih krajev ne bi smeli prizadeti kulturnih in prijateljskih stikov zato je treba organizirano poskrbeti za njihov nadaljnji razvoj.
Član republiškega izvršnega 5veta Jernej Jan je ob tem pojasnil še nekatere podrobnosti o pre-
hodih čez mejo, ki veljajo za občane iz obmejnih občin. Ti bodo lahko obiskovali svoje sorodnike na drugi strani meje po enakih kriterijih kot sorodniki zdomcev. Tisti, ki delajo v Trstu. Gorici in drugih bližnji!) italijanskih krajih neprijavljeno, torej na črno. bodo lahko zaprosili za prehod čez mejo pri organih za notranje zadeve v svojih občinah. Tu bi dobivali potrdila ža prehod čez mejo tudi tisti občani, ki dobivajo v Italiji razne pokojnine in invalidnine ali pa bi morali tam opraviti določene posle ali upravne zadev*. Občinski organi naj bi urejali tudi tranzitne prehode občanov čez mejo kot na primer iz Goriških Brd v Novo Gorico. Športnikom in kulturnim delavcem bodo najbrž lahko izdajali potrdila kar njihove občinske, športne in kulturne organizacije. V teh dneh bodo poskušali urediti še veliko drugih podobnih vprašanj tako. da bi meja še naprej o-stala odprta za vse oblike sodelovanja pri katerih dinar ne bi odtekal v tujino.
J. P.
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiijiliiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiifiiiiiiiiiiiiitiniMiiiiMiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiim«
ZASEDANJE OBALNO - KRAŠKEGA MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL
Na Obali pomisleki glede omejevanja maloobmejnega potniškega prometa
Sedaj bi morali izoblikovati take predloge, ki ne bi v veliki meri spreminjali varčevalnih ukrepov, a bi veliko prispevali k odprti meji
KOPER — »Tudi mi moramo storiti vse, da bodo dosedanji ukrepi prestop državnih mej r kar se da majhni meri ovirali stike med več voljni prenašali tega permanent-j prebivalci z obeh strani meje in da ne bodo prizadeli sožitja med na-nega brezvladja. Spadolini je Crr ri-1 rodi, ki žive ob tej meddržavni ločnici.* so bili na včerajšnjem sestanita zajamčil vso svojo solida’	-»-j—1 '1.....-------------------------------- ----------------------
je pa obenetti opozoril, da problemi
nastajajo predvsem zakadi razvoja odnosov med KD in PSI.
Na glasilu PRI «Voee Repubblica-na» pa so sinočnji uvodnik, bržkone izpod SpadoUnijevega peresa, zgovorno naslovili »Težki dnevi za težavno vlado*. Kdor »namiguje* beg Giovannija Spadolinija s političnega prizorišča, ni samo v zmoti, temveč govori «pod’osti». To je v-bistvu vsebina republikanskega uvodnika,
ku odločni člani obalno - kraškega medobčinskega sveta socialistične zveze. V teh dneh je namreč med ob- “——----------
čani te regije veliko razmišljanj in obmejnem sožitju in enakopravnem
komentarjev na račun »veznih varčevalnih ukrepov.
Vsa razmišljanja * tega območja bi lahko strnili v enotni oceni, da tukajšnji prebivalci z ukrepi v glavnem soglašajo, vendar imajo kar nekaj pomislekov, piedvsem ob omejitvah prehodov (petkrat letno za i-
razvoju narodjmstni i skupnosti, ki žive ob meji med Italijo in Jugoslavijo.
Med drugim so se člani medobčinskega sveta piedvsem zavzeli za vse tiste delavce, predvse.u socialne primere, ki so doslej s tega območja hodili občasno ali vsak dan na delo v Trst in zamejstvo. Ra-
ni medobčinskega sveta SZDL so
ki je le eden izmed tolikih načinov, ! menili, da bi sedaj morali izobliko-
Q ko Im-irm VnnHnlim nnruumJuG ,ln	■	..	,	...
s katerimi Spadolini napoveduje, da se ne bo z lahkoto predal in da sploh je ne misli pobrisati.
Da pa bi bila mera polna, je bil sinočnji posvet načelnikov skupin petstrankarske vladne koalicije o dopolnilih k finančnemu zakonu za leto 1983 neuspešen. Izjave sociali-
vati take predloge oziroma dopolnitve zveznih ukrepov, M ne bi v veliki meri spreminjali jugoslovanskih in varčevalnih UKrepov, veliko pa naj bi prispevali k bolj odprti meji k odpravljanju določenih nesporazumov in nasprotovanj v tujini, k ohranjanju vseh temeljnih načel o
V OKVIRU SVOJEGA POTOVANJA V ZDA, FRANCIJO IN ITALIJO
DŽEMAJEL VČERAJ V PARIZU, DANES V RIMU
Tudi Mitterrand obljubil pomoč - Atentat na libanonsko veleposlaništvo v Rimu - Delegati treh držav obiskali bejrutske ječe
PARIZ — Včeraj je libanonski predsednik Džemajel podobno kot v Ameriki, tudi v Parizu naletel na veliko razumevanje in predsednik Mitterrand je obljubil vso možno pomoč za obnovo razdejanega Libanona, kot tudi za vzpostavitev suverenosti legalne vlade nad celotnim ozemljem te države. Glasnik francoskega predsednika je po pogovorih izjavil, da o podrobnostih še ni bilo govora, vsekakor pa kaže, sodeč po imenovanju Hautecocura za koordinatorja francoske pomoči Libanonu, da bo Francija, skupaj z ZDA, vsekakor imela pri obnovi te države veliko besedo.
Džemajel bo danes prispel še v Rim, kjer je njegov prihod že »pozdravil* atentat na libanonsko veleposlaništvo v prestolnici. Po podatkih, ki jih je zbrala policija, sta dve mladi ženski položili razstrelivo na ploščad stopnišča v prvem nastro-pju stavbe, kjer je veleposlaništvo. Eksplozija je povzročila precej materialne škode, vendar ni bila nobe na oseba ranjena.
Libanonskega predsednika bo v jutranjih urah sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel II., nato se bo srečal s predsednikom Pertinijem, zvečer pa še s predsednikom vlade Spadolinijem m zunanjim ministrom Colombom. Nobena skrivnost ni, da se bodo Džcmajelovi pogovori v Rimu sukali, prav tako kot v \Vashing-tonu in Parizu, okrog različnih a-spektov obnove Libanona, za katero jc Italija že doslej prispevala 12 milijard lir, izrazila pa je pripravlje no,st. da s to pomočjo še nadaljuje. Iz Jeruzalema je prišel glas, da se bo Džemajel v Vatikanu dotaknil tudi papeževe želje, da bi letošnjo božično polnočnico maševal v Bejrutu, kjer naj bi obiskal tudi tabori-
šči Sabro in šatilo. Te vesti Vatikan ni potrdil.
Morda ni slučajno, da so na predvečer Džemajelovcga obiska v Rimu predstavniki ZDA, Francije in Italije obiskali ječe, v katerih je zaprtih 800 oseb, od skupnega števila 1.136 aretiranih v nedavnih racijah libanonske policije. Člani delegacije treh držav so se povsem svobodno pogovarjali z jetniki, katere so izbrali po lastni želji. Po o-bisku so izdali poročilo, iz katerega izhaja, da ravnajo oblasti z jetniki humano in se trudijo za njihovo znosno življenje.
MILAN — Izredni občni zbor druž be »Rizzoli editore* je potrdil sklep upraviteljev, da zahtevajo od milanskega sodišča nadzorovano upravo, kar omogoča zamrznitev dolgov.
Amin Džemajel in Francois Mitterrand
metnike obmejnih propustnic) Čla- j čunajo, da je legalno pa tudi na j_i 1	i. c-7t-,i	-- £rno [l0cji]0 delat čez mejo vsak
dan okoli 1300 delavcev. Z vsemi bi bilo potrebno opraviti razgovore in potem poiskati možnost, da bi še naprej opravljali to delo, morda bi lahko že v naslednjem mesecu zagotovili ustrezna potrdila, ki bi vsaj v najnujnejših primerih omogočala, da bi še naprej hodili na delo v Italijo. Prav tako bodo morale družbenopolitične organizacije in skupnosti poskrbeti za še večje vzpostavljanje najrazličnejših stikov z zamejskimi Slovenci in tudi za večje vzpostavljanje stikov pripadnikov italijanske narodnosti z večinskim narodom, bodisi na kulturnem, športnem ali katerem drugem področju. Pripadniki italijanske narodnosti so na današnji seji poudarili, da zvezni ukrepi v nekaterih podrobnostih ne upoštevajo posebnih pravic, ki so jih uspeli pridobiti pripadniki narodnosti v zadnjih tridesetih letih.
V razpravi so elani medobčinskega sveta SZDL menili, da je omejevanje osebnega maloobmejnega prometa iz več razlogov nepotrebno, vsaj v taki obliki, ki se le malenkostno razlikuje od omejevanja potovanj v tujino s potnimi listi. Predsednik koordinacijskega odbora za informiranje Miro Kocjan se je na primer skliceval na podatke carinikov, da je bilo v maloobmejnem osebnem prometu le 3 odstotke tihotapcev, medtem, ko je bil ta odstotek pri prehodih s potnimi listi precej višji. Ob tem pa so opozorili na možnost, da bodo tihotapci prav gotovo začeli iskati nove «stranske» poti za svoje »delo*, na kar pa so se obmejni delavci seveda pripravili.
Kar se tiče drugih ukrepov pa ob morju in na Krasu menijo, da so prav gotovo nujni in da bodo v veliki meri kmalu pomagali prebroditi na primer energetske težave v katerih se je znašla država.
(Telefoto AP)
Pred srečanjem manjšin na Gradiščanskem
ŽELEZNO - V kraju Zindorf, blizu glavnega mesta Gradiščanske bo od 24. do 26. oktobra srečanje narodnosti in manjšin iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Kot smo izvedeli pri organizatorjih, to so prvič gradiščanski Hrvati v Avstriji oziroma Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem, so na sprejem gostov in na srečanje temeljno in dobro pripravljeni. Potrudili se bodo, da bo srečanje uspelo, tako glede vsebine, ki bo letos usmerjena k obravnavanju narodnostnega in manjšinskega šolstva, hkrati pa se bodo gostje podrobneje seznanili s položajem Hrvatov in Slovencev v Avstriji.
Srečanje v Zindorfu se bo začelo v nedeljo 's slavnostno večerjo, delovni del pa bo v ponedel 'ek ob 10. uri odprl deželni glavar Gradiščdiiske Theodor Ker g. Tega dne se
bodo udeleženci seznanili tudi s kulturno u-stvarjalnostjo gradiščanskih Hrvatov —- ogledali si bodo nastope folklornih skupin. V torek nameravajo razpravljati tudi o javni rabi jezika narodnosti, o narodnostnem tisku, radiu in televiziji in odnosih med manjšino in večinskim narodom, na koncu pa bodo kot je že običajno sprejeli resolucijo.
Prvo srečanje narodnosti štirih mejnih držav je bilo pred sedmimi leti v Sekiri na avstrijskem Koroškem. Od takrat so se predstavniki narodnosti sestajali vsako leto in doslej so bili zbrani že v vseh državah, lani na primer v Koszegu na Madžarskem. Navzlic različnim političnim ureditvam in kljub zelo različnemu pristopu do razreševanja narodnostnih in manjšinskih vprašanj v posameznih državah so skupne razprave pomemb-
ne in koristne za slehernega udeleženca in za narodnosti na sploh. Dosedanje vsebinsko bogate razprave so tudi pokazale, da srečanje narodnosti štirih držav presega zgolj narodnostni okvir in krepi tudi siceršnje slike in vzpodbuja sodelovanje v tem delu Evrope. O svoji vsebinski naravnanosti in odprtosti si brez različnih političnih prizvokov prizadeva za krepitev stikov in za mir v tem tn širšem okviru.
Za narodnosti in manjšine je to srečanje važno zategadelj, ker tu izmenjajo izkušnje in spoznanja in se dogovarjajo za nekatere naloge. Zlasti zavoljo tega želijo ohraniti stike med enim in drugim srečanjem z namero, da bi tičinkoviteje vplivali na razreševanje odprtih in žgočih narodnostnih in manjšinskih vprašanj. ERNEST RUŽIČ
Nekoliko bolj nerazumljiva je ne moč tistih, ki se na vse kriplje trudijo dopovedati obalnemu in kra-škemu prebivalstvu, da ni nobenih razlogov za nakupovaluo mrzlico. Trgovci so namreč ugotovili, da so kupci v pol meseca pokupili toliko praška, olja in sladkorja kolikor po navadi kupijo v mesecu ali dveh. To porfieni. da si je včeraj del prebivalstva doma naredil zaloge za mesec »li dva. Č'ani so še enkrat poudarili, da razžogcv za nakupovalno mrzlico ni. Veliko huje pa je, da bodo čez čas ljud e verjetno spet meteli pokvarjeno olje v smeti, kar se je *e dogajalo, ker ga niso uspeli porabiti.
BORIS ŠULIGOJ
PARIZ — Predsednica italijan-ske poslanske zbornice Nilde Jotti se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Franciji, kamor jo ie povabil kolega Luis Mermaz. Pogovarjala se je s prvim ministrom Pierrom Mauroyem, srečala pa se
200-lctniea prve slovenske opere
obmejnih območjih je sedaj povzročila nemir in težave nepopolna u-redba o depozitu na dinarski iznos. Pristojni upravni organi naše republike bodo storili vse. da sicer preprečimo razpasle špekulacije, ki jih je bilo zadnje tedne ob prehajanju čez državno mejo veliko, hkrati pa kar se da olajšamo nastali položaj delovnih ljudi in ne pr* kinemo trdnih gospodarskih, narodnostnih, kulturnih in številnih dru gih vezi, ki so se utrdile na naših odprtih mejah. Ob paketu sedanjih ukrepov je treba upoštevati tudi to. da mnogi še niso uveljavljeni in da zato sedanji delujejo kot neceloviti in izven našega sistema političnih in družbeno-ekonomskih odnosov.*
Jože Smole pa je med drugim dejal: »Ob uvedbi depozitov bi bilo vendarle potrebno, da tudi na tej konferenci zelo jasno rečemo, da ne moremo Odstopati od koncepcije odprte meje. Velik ugled je socialistična samoupravna Jugoslavija pridobila s to koncepcijo, smo edina socialistična družba, ki je dosledno uresničevala koncepcijo odprte meje. Zaradi številnih težav danes lahko sprejemamo kot nujnost nekatere ukrepe, vendar moramo posebej jasno reči. da ti ukrepi nikakor ne bi smeli škodovati našim odnosom s slovensko manjšino v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V tem pogledu so zelo vzpodbudne izjave, ki jih je dal predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič, da se ti stiki ne bi zmanjšali. Zagotoviti moramo obrambo koncepcije odprte meje hi
bo tudi s predsednikom Mitterran-dom, tik preden bo odpotoval v Bonn na srečanje s Kohlom.
LJUBLJANA — Z znanstvenim simpozijem pod naslovom »Slovenska opera v evropskem okviru*, ki se je začel v Ljubljani, je obe’e-žena 230-letnica nastanka prve slovenske opere »Belin* Jakoba Zupana. Simpozij je pripravil muziko1*-ški inštitut slovenske akademije znanosti in umetnosti. V teh dneh bodo domači poznavalci in gosrie iz Gradca. Bologne in Prage predstavili zgodovino in dogajanje v slovenski operni ustvarjalnosti ter n:eno mesto v donačsm in evropskem prostoru. V okviru simperi a je bila odprta tudi razstava, ki daje v pogled razvojni tok opemoscen-ske ustvarjalnosti v Sloveniji, (jp)
iuiiiiiiiii Hlinim nun iliiimmtii n umi umi iiiii Mimi iiiimimhiiiiii mili n timimii tt min m iimm im hm turna
J. ZEMLJARIČ IN J. SMOLE NA ZASEDANJU RK SZDL
UKREPI NE SMEJO ŠKODOVATI ODNOSOM MATIČNEGA NARODA S SLOVENCI V ZAMEJSTVU
LJUBLJANA — Na torkovem zasedanju republiške konference SZ DL Slovenije v zvezi z zadnjimi jugoslovanskimi gospodarskimi ukreni sta med drugimi spregovorila tudi Janez Zemljarič in Jože Smole. Iz njunih posegov povzemamo odstavka, ki pobliže zadevala vprašanja maloobmejnega prometa ter pretoka obmejnega prebivalstva.
Janez Zemljarič je dejal: «Na
verjetno bo treba nekatere stvari v sedanjih ukrepih tudi revidirati, tiste stvari, ki ; > nanašajo na mednarodne sporazume, ki jih je Jugoslavija sklenila s sosednjimi di ..a-vami. Tu gre za celo vrsto spora, u-mov, da ne omenim posebej tudi osimske sporazume in seveda poseben položaj prebivalcev na obeh straneh meje in pa položaj narodnostnih manjšin.* (jp)
Prvi poskusi zlorabe novih določil
LJUBLJANA — Na mejnem prehodu Rateče so v dveh dneh prešli mejo le štirje potniki, ki so morali, plačati depozit, nenormalno pa so se povečali prehodi občanov, ki imajo maloobmejne dovolilnice, saj jih veliko želi izkoristiti možnost, da gredo letos čez mejo še petkrat. Jeseniška občina je edina v Jugoslaviji, kjer imajo občani dve maloobmejni prepustnici in to za prehod v Italijo in za prehod v Avstrijo. Nekateri so že poskušali zlorabiti to dejstvo. Na Jesenicah je že v ponedeljek zaprosilo za prijavo stalnega bivališča 8 ljudi in to iz Zagreba, Splita. Novega Sada. Osjeka in iz že nekaterih drugih krajev. Gre za občane, ki imajo v Zgornje-savski dolini počitniške hišice ali pa so v občini na začasnem delu. Občinska uprava je za to začasno prenehala sprejemati prijave »talnega bivališča, (jp)
OMEJITVENI UKREPI V SFRJ ŠE V SREDIŠČU POZORNOSTI
Nova prizadevanja in zagotovila za nadaljnjo ohranitev odprte meje
Delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pri generalnem konzulu SFRJ - Stališče pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze - Srečanje med deželnim tajnikom K Pl Rossettijem in predsednikom CK ZKS Marincem v Lipici
Vsa pozornost tržaške in deželne Javnosti .je usmerjena v položaj, tu je nastal zaradi omejitvenih ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet SFHJ, da bi zajezil hudo gospodarsko krizo. Prve posledice u-krepov, zlasti tistih, ki omejujejo mejni promet, so v naših krajih vidne že na prvi pogled. Trgovine so prazne, tako da je prišlo v nekaterih celo že do odpustov iz službe. veliko ljudi iz sosednje države, ki je bilo tako ali drugače zaposle nih v Trstu in drugod v deželi, se te dni ni zglasilo na svojih delovnih mestih in pretrgane so bile tu di razne druge vezi, ki so spajale zlasti ljudi ob meji. Kljub vsemu pa kaže, da bodo nekatere omejitve Zlasti na področju osebnega maloobmejnega prometa znatno omilili, kar se da razbrati tudi iz izjav predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Andreja Marinca na srečanju v Lipici z vodstvi občinskih in medobčinskih organizacij ZK iz enajstih primor skih in notranjskih oočin. Dejal je med drugim, da z omejitvami, ki so- prizadele tudi preDivalce obmej nih krajev, ne bi smeli prizadeti kulturnih in prijateljskih stikov, zato je treba organizirano poskrbe ti za njihov nadaljnji razvoj. Član republiškega izvršnega sveta Jernej Jan pa je še posebej povedal, da bodo na primer tisti, ki delajo v krajih naše dežele neprijavljeno ali na črno. lahko zaprosili za prehod čez mejo pri organih za notranje zadeve v svojih občinah. Prav tako bodo športnim in kulturnim delavcem izdajali posebna potrdila njihove občinske, športne in kulturne organizacije. Vseka kor spodbudne vesti, ki delno spodbijajo določene alarmizme teh dni. Javnost pa kljub temu budno sprem l.ia nadaljnje dogajanje v zvezi z ukrepi in vrstijo se srečanja in stiki raznih dejavnikov.
Včeraj je v zvezi z ukrepi SFRJ obiskala jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu delegacija predsedstva Slovenskega deželnega grsccdarskega združenja.
Delegacija .je konzulu izrazila razumevanje, da se z vsemi sred stvi popravi gospodarska situacija, vendar je izrazila veliko zaskrbljenost članov Gospodarskega združe n:a glede posledic, ki bodo globoko 'iSfpffesle gospodarske strukture sl oven«'--e narodnostne skupnosti v Ttaliji."
Prizadet je bil zlasti osebni promet, ki ga predvidevajo videmski sporazumi, zato le nujno, da se riTdj vse potrebne korake, da se I čimpre.j olaiša ta promet, ker se j; je gospodarstvo v letih dobrega so-| d?’ovan’a dejansko integriralo, raz j vi'o cel niz delovnih, gospodarskih . ir osebnih odnosov.
,j Delegacija ie tudi nrikazala "o-I; slediva na odpuščan ;e delovne sile.
ki bo v pretežni meri slovenska, j: zariranie trgovskih in obrtnih o-1 bratov, kar mora privesti kot orn 1 ti"ostavko krepitev tržaškega in go-|| r<f,'€ifa avtonomnega računa in na I dalievanje procesa industrijske ko * 1
Koordinacijski odbor med Italijanskimi in slovenskimi šolniki v deželi Furlaniji - Julijski krajini vabi vse šolnike na drugo srečanje v šolskem letu 1982-1983. ki bo v petek, 22. t.m., ob 17.30 v dvorani ENAIP v Istrski ulici 57.
pici sešli sekretar komiteja Giorgio Rossetti, predsednik CK ZKS Andrej Marinc in sekretar CK ZKS Miha Ravnik s sodelavci. Italijan ske komuniste so seznani h z razlogi za uvedbo ukrepov zveznega izvršnega sveta, seznanili so jih z dejavnostjo zveze komunistov pri uresničevanju stabilizacijske politike, pogovarjali pa so se tudi o možnir učinkih ukrepov na obmejno gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje.
Stališča deželnega vodstva KP1 v zvezi z novim položajem, ki ga odpirajo jugoslovanski omejitveni ukrepi, je včeraj posredoval poslanec Cuffaro jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu Kosinu. Sled nji je komunističnemu parlamen tarcu zagotovil, da bo njegova mnenja in predloge posredoval zvezni vladi v Beogradu.
O jugoslovanskih protikriznih u-krepih bo prihodnji torek razpravljala posebna komisija deželnega sveta za izvajanje osimskih spora zumov. ki ji predseduje Pittoni. Se je se bo udeležil tudi odbornik za načrtovanje Coloni.
Ob včerajšnji umestitvi deželnega odbora za obrtništvo
NOVA DISKRIMINACIJA NA ŠKODO SLOVENCEV
V organizmu ni uradnega predstavnika SDGZ, kar je v nasprotju z razsodbo upravnega sodišča izpred osmih tet
Deželni odbornik za industrijo, trgovino in obrt De Carli je včeraj umestil novi deželni odbor za obrtništvo. Pravzaprav je šlo le za obnovitev organizma, ki .je bil ustanovljen že v smislu deželnega zakona štev. 29 z dne 27. aprila 1972. Odboru predseduje sam De Carli, ki je tudi podpredsednik deželne vlade, sestavlja pa ga dvajset predstavnikov raznih obrtniških organizacij oziroma njihovih glasnikov pri trgovinskih zbornicah vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine.
V odboru pa ni uradnega predstavnika slovenskih obrtnikov. Teh imamo izdatno nad tisoč in pomenijo živo ter aktivno stvarnost v razvoju te panoge pri nas in v deželi na sploh. In vendar: kot da jih ne bi bilo. Res je sicer, da so v odbor imenovali tajnika SDGZ Karla Grgiča, ki je član vodstva obrtniške sekcije naše o-sredn.je gospodarske organizacije; toda imenovali so ga kot izvedenca, kot strokovnega svetovalca. To je za naše obrtnike in širše vzeto za naše gospo-
operacije. Na koncu so še izrazili željo, da bi bili sprejeti ukrepi kratkoročni in da bi Jugoslavija čimpre.j premostila gospodarske težave
Včeraj se je sestalo tudi tajništvo enotne pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Ukrepi jugoslovanske zvezne vlade lahko privedejo po mnenju enotne sindv kalne zveze do določenih posledic v gospodarskih izmenjavah med obema državama zlasti na področju maloobmejnega prometa, ki je bi stvenega pomena za ohranjevanje in razvijanje pozitivnih odnosov med različnima narodoma ter za gospodarstvo obmejnih dežel Poleg tega pa izraža sindikalna zveza zaskrbljenost, da bo prišlo zaradi teh ukrepov do neupravičenega skrčenja v trgovskem sektorju, ki se je v teh letih zelo razširil in .je imel velike dobičke. Sindikati izra žajo na koncu željo, da bi spet vzpostavili načine, po katerih jo doslej potekal maloobmejni pro met med sosednjima deželama.
Na pobudo deželnega komiteja KP Italije za Furlanijo - Julijsko krajino so se včeraj popoldne v Li-
darske kroge nova diskriminacija in načelno nadaljevanje dosedanje politike omalovaževanja naših ljudi in naše narodnostne skupnosti kot tvornega dejavnika v postopku za družbenogospodarski razmah teh krajev. Ne samo: to .je tudi očitno v nasprotju z razsodbo deželnega upravnega sodišča izpred osmih let, ki je Slovensko deželno gospodarsko združenje označila izrecno kot «naj-bolj predstavniško ustanovo slovenskih gospodarskih operaterjev v Italiji*. Na osnovi te razsodbe smo prvič prišli do lastnega zastopnika pri tržaški trgovinski zbornici.
Sam Karlo Grgič je seveda na pristojnem mestu ustrezno nastopil proti tej diskriminaciji in naglasil, da deželni odbor za obrtništvo tak kakršen .je, na žalost pač ne more zastopati tudi zajetnega števila slovenskih obrtnikov. Do slovenskega predstavnika rta trgovinski zbornici smo lahko prišli s prizivom na upravno sodišče. Bo tudi tokrat nujen priziv? (dg)
V TOREK ZVEČER V NAPOLNJENEM GLEDALIŠČU
Za začetek nove Verdijeve sezone odlična uprizoritev «Semiramide»
Orkester je vodil novi stalni dirigent Daniel Oren, režijo, scene in kostume je oskrbel Pier Luigi Pizzi, v nuslovni vlogi Lella Cuberli
Malokatera sezona tržaškega o-perneaa glelališča Verdi po vojni se je začela s takšnim beikantov skim triumfom, kot se je začela v torek zvečer z gala premiersko predstavo Rossinijeve melodrame «Semiramida». Spričo tega se zdi kar neverjetno, da to delo ni bilo v Trstu v celoti uprizorjeno že dolgih 123 let, odkar je v sep tem bru 1859. leta doživelo kar trinajst uprizoritev. Res ie sicer, da so prve uprizoritve pred skoraj ISO leti naletele na zelo nepovoljne ocene in da so boli ali mani negativne kritike spremljale delo še mnoaa desetletja ob stalnih razpravljanjih o Rossinijevih skladateliskih ma nirah. Toda prav tokratna tržaška uprizoritev je še enkrat pokazala, da ima rSemiramidaz, seveda ob dobrih pevcih in dirigentu, nespor ne glasbene in scenske odlike, v katerih tiči tudi razlog, da je pre živela ali prespala doloo obdobje pozabljenosti in da se ponovno triumfalno vrača na odre velikih in pomembnih aledališč.
Legenda o lepi in tudi okrutni a sirski kraljici Semiramis. ustanoviteljici Babilona, in o niejiem zloči nu nad možem Ninom, ki aa ie
IZJAVA SEKRETARJA ZA KULTURO SR SRBIJE MANICA
%
Omejevalni ukrepi ne bodo šibili kulturnega sodelovanja ob meji
To je Manič dejal med srečanjem s predstavniki slovenskih organizacij v Kulturnem domu
S srečanja med sekretarjem za kulturo SR Srbije in predstavniki slovenskih organizacij v Kulturnem domu
Med svojim obiskom v Trstu je včeraj sekretar za kulturo Socialistične republike Srbije Božidar Manič obiskal tudi Slovensko sialno gledališče, kjer se je srečal s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Uglednega gosta in srbsko delegacijo, v kateri sta bila tudi piedsed nik odbora za spomeniško varstvo SR Srbije Jovan Sekulič in prvi svetnik za mednarodne stike pri sekretariatu za kulturo SR Srbije Milena Milanovič, delegacijo je med drugimi spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, je najprej pozdravil predsednik SSG Bogo Samsa, ki je poudaril pomen ustanove in to tudi v smislu sodelo vanja našega gledališča s Slovenijo in drugimi jugoslovanskimi republikami. Samsa je med drugim dejal, da naše gledališče deluje v skup-
nem slovenskem kulturnem prostoru, poleg gostovanj v matično domovino, beleži veliko abonentov, ki prihajajo v Trst iz obalnih občin, da ne govorimo o igralcih, ki prihajajo v Trst iz Slovenije.
Omenil je zaskrbljenost zaradi jugoslovanskih ukrepov glede prehoda jugoslovanskih državljanov čez mejo, saj lahko ti ukrepi močno prizadenejo delo SSG.
V imenu SKGZ je uglednega gosta !z S'bije pozdravil njen predsednik Bo: is Race. Spregovoril je o delovanju zveze predvsem na kulturnem in športnem področju. Maniču je med drugim prikazal, kako se to bogato delovanje odvija v tesni zvezi s slovenskimi obmejnimi občinami, s Slovenijo in ne samo s Slovenijo. Pogoste skupne pobude, bodisi kulturne bodisi športne, pomenijo tudi številne prehode čez me-
...   .........H......■    ......m....mm       »mm.   »m.
00 I DO 30. NOVtMBRA SPORAZUMNO Z ZDRUŽCNJIM MALIH TRSOVCZV
Tržaška občina sklenila zamrzniti cene nujnejšim živilskim izdelkom
V poštev pridejo mleko, testenine, maslo in olje - Sindikati ukrep pozdravljajo in hkrati označujejo kot nezadosten ter zahtevajo sestanek z županom Ceco-vinijem - Občina bo občutno skrčila izdatke za socialne storitve in šolstvo
Tržaška občinska uprava bo znatno skrčila izdatke za socialne storitve in za šolstvo pa še za marsikatero drugo javnokoristno uslugo. 0-benem bo dala v račun občanom tudi storitve, ki po zakonu niso obvezne. To je posledica dejstva, da je državna oblast zaradi težke gospodarske krize, ki pretresa Italijo, temeljito oklestila predračunske postavke, iz katerih črpa sredstva za krajevne ustanove. Na notranjem
1 ministrstvu so izrazili na primer resne dvome glede možnosti, da bi f’ tržaška občina prejela iz državne blagajne tiste 3 milijarde lir, ki ji | prttičejo kot četrti ,.i zadnji obrok !l za leto 1981, a obenem so opozorili, da občina ne N) prejela niti letošnjega četrtega obroka, ki bi moral znašati 17 milijard lir. Poleg tega vse kaže. da se siceršnje državno financiranje občin — tako tudi tržaške — letos ne bo povečalo v primeri z lanskim letom, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo u-strezna finančna sredstva pro ca-pite (po osebi) prihodnje leto dosegla komaj 35.000 lir proti zdajš p njim 50.000.
To smo zvedeli na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih trža-, škega županstva, ki jo je župan Ce-1 covirii skupaj z zadolženimi odbor-[! niki pravzaprav sklical z namenom obravnavati problem cen v našem
mestu. Občinska uprava je namreč sprožila posebno pobudo za obdr-žanje nadrobnih cen nekaterim najnujnejšim živilskim artiklom na znosni ravni, in to za obdobje, ki gre od 1. do 30. novembra. Kateri so ti artikli in kakšne naj bi v o-menjenerr času bile njihove cene? To so:
1.	deloma posneto dolgo ohraniji-vo mleko (Malga, Carso idr.) — 520 lir za liter;
2.	testenine (Barilla) — 1.100 lir za dva polkilogramska ovojčka;
3.	maslo (Despar, Brandolin, Pel loni) — 2.690 lir za pol kilograma;
4.	olivno olje (Carapelli, Dante) — 2.980 lir za liter;
5.	olje iz raznih semen (Crivella-ro) — 980 lir za liter.
Stvarne potrebe potrošnikov narekujejo zadržanje cen še marsikateremu drugemu živilskemu izdelku in tudi sicer drugačne in bolj učinkovite ukrepe, kakor jih je že pred kakšnim letom nakazala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL in v njenem okviru še posebno CGIL. Res pa je tudi, da je pobuda tržaške občine vsekakor hvalevredna, čeravno odvisna od dovzetnosti trgovcev zanjo. Občinska uprava je mimo tega izrazila željo, naj bi se pahljača živilskih izdelkov, ki se jim za mesec dni zamrznijo cene, še
raztegnila, pa tudi, naj bi se zamrznitev cen kot taka časovno razpela še dlje. Toda to je, kot rečeno, odvisno od posluha prodajalcev in njihove trgovske žilice, ki velikokrat veleva rajši več prodati po nižji ceni, kakor pa manj po višji.
Občinski upravitelji so povedali, da bo na artiklih z zamrznjeno ceno navedena poleg te, prodajne, cene tudi odkupna cena na debelo z zneskom davka na dodatno vrednost (IVA) vred. Pobudo to občina re-klamizirala z ustreznimi lepaki in za pristop k njej spodbujala tako vse nadrobne trgovc: z jestvinami kakor markete, supermarkete, zadruge in druge prodajne organizacije. Mestni upravitelji so tudi naglasili, da so pobudo za zamrznitev cen sprejeli sporazumno z združe njem nadrobnih trgovcev, ki deluje v sklopu zveze trgovcev (Unione commercianti).
Kaj menijo o tem sindikati? Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je v tiskovnem sporočilu naglasilo, da o-dločitev občinskih upraviteljev potrjuje veljavnost ii.dikalnih predlogov za reševanje draginjskega problema, da pa teh predlogov je zdaleč v celoti ne tolmači, kar pomeni, da je pomanjkljiva; zaradi tega sindikalisti zahtevajo nujnostni se stanek z županom Cecovinijem.
V PRIČAKOVANJU POLITIČNEGA RAZČIŠČENJA
SPET ODLOŽENA SEJA GLAVNE SKUPŠČINE KZE
Oster protest KPI, ki grozi z izstopom iz upravnega odbora
Sejo skupščine tržaške krajevne zdravstvene ustanove, ki so jo že enkrat odložili in ki bi morala biti drevi, so ponovno sklenili odložiti. Vzroki odložitve so jasni: sedanja večina — če lahko o večini govorimo — je v krizi, nova se pa še ni ustvarila, ko pa so politične igre v našem mestu še tako odprte in odnosi med strankami nerazčiščeni. O kaotičnosti položaja znotraj KZE priča tudi dejstvo, da sta za odložitev seje skupščine kot kaže, gla sovala samo dva od devetih članov upravnega odbora KZE.
Komunistična skupščina v skupščini KZE je objavila oster protest, v katerem pravi, da sta od-lo^lev izsilili KD in LpT s podporo
laično socialističnih sil, z namenom, da bi krizo reševali v zaprtih strankarskih krogih, ne pa na javni skupščini, kot bi bilo to naravno. Po drugi strani, ugotavlja KPI, pa niso te večine niti sposobne izglasovati, kar so sklenile.
Komunistična skupina v KZE pa se ne omejuje le na protest, ampak v svojem poročilu celo nakazuje možnost, da bi umaknila svoje predstavnike iz upravnega odbora, pa čeprav imajo v njem le manjšinsko in opozicijsko vlogo. Na koncu pa KPI ugotavlja tudi, da ni v takem položaju nič čudnega, če se zares važni problemi, kot je na primer odprtje nove bolnice na Ka-tinari, nikakor ne rešujejo.
zakrivila skupaj s princem Assu-rom, o zgodbi z njenim dozdevno mrtvim sinom Ninio, ki se je kol vojščak skrival pod lažnim imenom Arsace, ter o njeni tragični smrti, je navdihovala pisce že od klasike dalje in seveda tudi glasbenike. Predno se je zanjo ogrel Rossini po libretu Gaetana Rossija, je v ltu liji bila najbolj v čislih Vincijeva uglasbitev tridejanskega teksta Pietra Metaslasia iz prve polovice 18. stoletja. Tragična zgodba je Rossiniju, tipičnemu skladatelju melodičnega žanra, nudila obilo priložnosti za dramatične poudarke, ki so kot taki že znanilci njegovega dramaturškega prenavljanja, čeprav so še vedno »obremenjeni* s tistimi olepševalnimi stilnimi karakteristikami Rossinijevega glasbenega opusa, katerim se mnogokrat pripisuje krivda za zmanjševanje njegove vrednosti. Tako je *Semiramida» vseskozi, od uvodne simfonije skozi obe de jami. pre prežena z neprekinjenim melodičnim tokom, ki blesti tako v orkestralnem kot še zlasti v vokalnem delu. Zato pa je tudi poaoj za u-speh izvedbe prav v kvaliteti vokal nih solistov ter v romantično-drama-tičnem zanosu v interpretiranju njegove orkestralne partiture.
Uprizoritev, ki smo ie bili deležni v torek, ie vse te pnaoje imela in rezultat ni mogel izostati Že v u-vodni simfoniji je orkester pod vodstvom svoieaa noveoa stalneaa dirigenta Daniela Orena. zaigral kol na že doloo nismo bili vajeni sli šati. Njegovo muziciranje, kar se veda velja potem tudi za celotno izvedbo, ie bilo natančno izdelano tako v stilnem loku kot v nadrobnih muzikalnih okraskih, valovilo ie med spevno lahkotnostjo in dra matičnim oziroma tragičnim učin kovaniem
Solistične vloge so vse od prve do zadnje zasedli pevci velikih vokalnih in interpretachskih kvalitet Vlogo kraljice Semiramide (Semira mis) je vela in iorala sopranistka Lella Cuberli z lepo oblikovanim glasom s kulturnim podajanjem in z bogastvom izraznih poudarkov. V vlogi Arsaceja se je predstavila altistka Lucia Valentini Ter-rani. pevka izjemnih vokalnih razsežnosti, .velike interprelacijske kulture in odrske suvernosti. V moških vlogah je glasovno izstopal Boris"'itTartitiovič kot princ ' Assur
jo in tu je Race omenil nekatere številke o gostovanjih kulturnih delavcev, pevcev, umetnikov, pevovodij, animalorjev pa še športnikov, trenerjev itd., ki prihajajo iz Slovenije v zamejstvo. Race je poudaril, da je treba takšno sodelovanje še o-krepiti in omenil tudi maloobmejni promet, ki igra pomembno vlogo pri stikih med Slovenci z obsh strani meje, Tu se je Race, nanašajoč se na odloke o prehodih Jugoslovanov čez mejo, vprašal, kakšne posledice bi za nas imelo, če bi takšnega sodelovanja ne bilo več.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Zorko Harej je obrazložil delovanje te organizacije in tudi on izrazil zaskrbljenost nad tem, da ne bi ukrepi o prehodih čez mejo negativno vplivali na kulturno sodelovanje s Slovenijo.
Deželni odbornik za kulturo Barnaba je med drugim dejal, da je slovenska kultura sestavni del kulturnega življenja v deželi F-JK, da je SSG ena izmed osrednjih kulturnih ustanov v deželi nasploh in da pomeni slovenska narodnostna skupnost obogatitev celotne stvarnosti. V tem smislu je Barnaba dejal, da bo deželna vlada po svojih močeh skrbela za razvoj slovenske manjšine, kot se bo in se zanima za italijansko manjšino v Jugoslaviji.
Sekretar za kulturo SR Srbije Božidar Manič se je vsem zahvalil za sprejem in poudaril pomen sodelovanja med deželo F-JK in Srbijo, med Italijo in Jugoslavijo. Nato je dejal, da Srbija, kljub temu, da je zemljepisno daleč, sledi in skrbi za slovensko manjšino, saj je enakopravnost med narodi in narodnostmi eden temeljev jugoslovanske politike nasploh.
V to politiko spada tudi skrb za manjšine izven meja, saj so le te most med narodi in državami. Nato je poudaril potrebo po vedno večjem poglabljanju kulturnega sodelovanja.
Glede večkrat izražene skrbi zaradi omejevanja prehodov čez mejo, pa je Manič poudaril, da ti ukrepi želijo zajeziti določene negativne tendence, ki šibijo prizadevanja za stabilizacijsko politiko, vendar nočejo ustaviti pozitivnih procesov, kot so na primer kulturne izmenjave. V tem smislu je govornik dejal, da že sedanji ukrepi ne preprečujejo izmenjav in sodelovanja na kulturnem področju. K temu je Manič dodal, da ukrepi niso linearni in da so možne korekture, če bo praksa pokazala na določene negativne posledice.
Sekretar Manič je nato prinesel tudi pozdrav predsednika SZDL Srbije Bulatoviča in najavil njegov obisk pri Slovensko - kulturno gospodarski zvezi.
Pred sestankom s predstavniki slovenskih organizacij je Božidara Manica sprejel predsednik deželnega odbora Comelli, ki je poudaril pomen sodelovanja dežele F-JK z ju goslovanskimi republikami.
ZANIMIVA POBUDA, KI SE JE PONOVILA ŽE PETO LETO
Dijaki poklicnega zavoda «J. Stefan» na poletni delovni praksi v Sloveniji
Večja skupina dijakov poklicnega zavoda za industrijo in obrt «J. Stefan* je bila tudi letos poleti, kot že prejšnja leta, na delovni praksi v Sloveniji, da bi se tako pobliže seznanila z delom in delovnimi procesi. Izredno pomanjkljiva italijanska zakonodaja namreč dovoljuje, da bi lahko dijaki opravljali kakršno koli obliko dela v delovnih organizacijah in podjetjih, ne med samim šolskim letom, ne med počitnicami, kar je seveda za šolo (kot je poklicni zavod), ki bi moral uvajati mladega človeka v delo, pravi absurd. Na šoli imajo dijaki sicer možnost za delo v laboratorijih in mehaničnih delavnicah, vse to pa ne more odtehtati izkušenj, ki bi si jih nabrali v neposrednem stiku z realnostjo, z delovnim okoljem.
Prav zaradi tega je začela šola že pred petimi leti, v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem prirejati, kot iz-zenšolsko dejavnost poletno prakso za dijake v nekaterih podjetjih v Sloveniji. Dijaki se sicer niso polnoštevilno udeležili te pobude, saj se v poletnih mesecih raje zabavajo ali pa si dobijo tako delo, da v kratkem času čimveč zaslužijo. Kljub vsemu pa so udeleženci poletne prakse še vsako leto izrazili zadovoljstvo nad izkušnjo in so jo nato rade volje iz leta v leto ponavljali.
Letošnja poletna praksa dijakov poklicnega zavoda, ki jo je koordinirala prof. Živa Marc, je bila raz-
deljena v dva dela. Dijaki oddelka za monterje RTV so »prakticirali* na koprskem radiu in televiziji, dijaki oddelka kemijskih operaterjev pa v tovarnah Lek v Ljubljani in Krka v Novem mestu ter na univerzitetnem znanstvenem inštitutu J. Stefan v Ljubljani, s katerim se je šola povezala maja letos ob poimenovanju. Skupaj je opravljalo prakso 14 dijakov in dijakinj
Dijaki, ki so za tri tedne »službovali* v tovarni Lek, so v času bivanja v Sloveniji prenočevali ali v Študentskem naselju ali v Akademskem kolegiju.
V pogovoru z njimi smo izvedeli, da so opravljali različna dela, seveda pod nadzorstvom mentorjev. Tako so nekateri delali na laborato-
OBVESTILO
Tržaški koordinacijski odbor slovenskih višjih šol je skupno s koordinacijskim odborom go-riških dijakov odločil, da se danes pridruži, v znak solidarnosti z delavci tržiške ladjedelnice in goriške tekstilne tovarne, stavki. Iz Gorice bo prispela delegacija dvajsetih dijakov za vsako šolo ostali pa ne bodo imeli pouka. Tržaški dijaki se bomo zbrali pred lastnimi šolami.
Koordinacijski odbor slovenskih višjih srednjih šol Trst - Gorica
SINOČI NA KRIŽIŠČU MED UL. SVEV0 IN DODA
21-letni motociklist žrtev prometne nesreče
Pri trčenju motorja v tovornjak umrl mladi Maurizio Grassi
Na križišču med ulicama Svevo in Doda se je sinoči nekaj po 18. uri pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje komaj 21-letni občinski uslužbenec Maurizio Grassi, doma iz Ul. Monte Mangart 14. Dinamiko nesreče še raziskujejo, po prvih izsledkih pa kaže, da se je nesrečni Grassi peljal na motorju honda po Ul. Italo Svevo proti ladjedelnicam in da mu je na zgoraj omenjenem križišču prekrižal pot tovornjak s prikovico, ki je prihajal iz novega pristanišča. Trčenje je bilo tako silovito, da se je motor dobesedno zagozdil med kolesi težkega vozila.
ki je za nekaj metrov nadaljevalo vožnjo.
Šoferju tovornjaka in reševalcem Rdečega križa se je takoj po nesreči nudil strahovit prizor, saj je tovornjak zmečkal motor in nesrečnega'Grassija, čigar istovetnost so ugotovili šele po 22. uri. Tovornjak z evidenčno tablico iz Bergama je upravljal 28-letnj šofer Sergio Carrara, doma iz kraja Sovere v okolici Bergama.
V poznih večernih urah smo izvedeli, da se je mama nesrečnega Maurizia, po tragični vesti o sinovi smrti, počutila slabo in da so jo zato morali nemudoma sprejeti v bolnišnico.
riju oddelka za raziskave, kjer so se bavili z ekstrakcijo drog: drugi so izvajali razne poskuse v poli-industrijskem obratu v Mengešu; spet drugi so morali kontrolirati razne izdelke (praške, parfeme, tablete idr ) in preverjati, če ustrezajo predpisanim normam, »če niso ustrezali, smo jih morali vrniti proizvodnemu oddelku. Med vso prakso sem naletela le na dva proizvoda, ki nista ustrezala predpisom*, je povedala dijakinja 4. razreda kemijskih operaterjev Silvana Sancin, ki je bila letos že tretjič na praksi v Sloveniji.
Podobno se je odvijala tudi praksa dijakov v tovarni Krka v Novem mestu. Le-tam je samo vodstvo podjetja preskrbelo prenočišča. Dijakinje so opravljale ekstrakcije iz raznih semen (na primer sončnice), nekatere so delale v laboratoriju za raziskave (»Raziskovali smo semena silimarina, s katerimi naj zdravijo jetra*, je dejala Ana Corbatto, ena od dijakinj drugega razreda), poleg tega pa so kontrolirale še tablete, količino snovi, tekočin in drugega.
Ob koncu prakse so mentorji vse dijakinje tudi ocenili, in prav od ocene je bila odvisna tudi denarna nagrada, ki so jo prejeli za opravljeno delo. Dijakinje, s katerimi smo se pogovorili, so bile vse odlično ocenjene. Tudi to je bilo, nenazadnje, priznanje za zavod, ki skuša s takimi izvenšolskimi prijemi nadoknaditi pomanjkljivosti ita lijanskega šolskega sistema.
z lepo oblikovanim, monolitnim in sonornim bas-baritonom poudarjeno dramatičnega prizvoka. Kralja I-drena je pel tenorist Raimundo Mettre, Oroa pa basist Luigi Rom z nekoliko preostrimi konturami. Nastopili so še Laura Pittana, Re-dento Comacchio in Gianni Bru-nelli.
Zbor. ki mu je odmerjena bolj spremljevalna vlooa, je kot vedno odlično pripravil Andrea Ginr-gi, monumentalno, s panoji gibljivo sceno in kostume, ki pa so vendarle učinkovali okorno, je zasnoval Pier Luigi Pizzi, ki je opero tudi režisersko postavil z mojstrskimi scenskimi rešitvami, čeprav bi se lahko izognil nekaterim statičnostim v ozadnjih.
Skratka. tSemiramida» je doživela naravnost triumfalen sprejem, lahko bi celo rekli, zasluženo renesanso predvsem po zasluai sugestivne-aa dirigentovega vodstva, natani-neaa muziciranja orkestra in pa izjemnih vokalnih stvaritev tako v solih, kot tudi v številnih duetih redke lepote, (jk)
Srečanje deželnega vodstva PSI s SKGZ
Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki deželnega vodstva PSI in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Obravnavali so predvsem položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in napore za dosego globalne ga zaščitnega zakona. Pri tem so izhajali iz obvez, ki jih je sprejel med svojim obiskom v Trstu tajnik PSI Bettino Craxi v razgovoru s predstavniki SKGZ. Obžalovali so dejstvo, da se zavlačuje parlamentarna razprava o zakonskih osnutkih za globalno zaščito slovenske manjšine in soglasno ugotovili, da je treba pokreniti odločenješo akcijo, da se čim prej pride do ustreznega zakona.
Deželni tajnik Bravo je tudi izrazil zaskrbljenost za položaj na meji in za raven zaposlitve v zvezi z zadnjimi jugoslovanskimi ukrepi, s katerimi se omejuje prehod meje.
Delegacijo PSI je vodil deželni tajnik Gianni Bravo, v njej pa so sodelovali član direkcije PSI Fran-cesco De Carli, Arnaldo Pittoni in Gianfranco Carbone, delegacijo SKGZ pa je vodil predsednik Boris Race, sodelovali pa so Duško Udovič; Darij Cupin in Bogo Samsa.
JAVNO ZBOROVANJE KPI
Kakšna prihodnost za tržaško trgovino?
KPI v sodelovanju s strankino senatno skupino prireja v ponedeljek ob 20. uri v konferenčni dvorani v Ul. Madonnina 19, javno zborovanje in razpravo na temo »Kakšna prihodnost za tržaško trgovino?* Sodeloval bo Carlo Pollidoro, ki j- pri strankinem vodstvu odgovoren za trgovinski sektor, poleg njega pa se bodo srečanja udeležili še Gastone Angelin, Silvano Bacicchi in Nevio Felicetti
Deželni svet Časnikarske zbornice Furlanije - Julijske krajine sočustvuje s kolegom, svetovalcem Gior-giom Cesarejcm ob izgubi očeta NARCISA
Kolegi - časnikarji Primorskega dnevnika izrekajo kolegu Giorgiu Cesareju iskreno sožalje ob smrti njegovega očeta
NARCISA
Ob smrti očeta
NARCISA
izrekata M. in N. Dolgan kolegu in prijatelju Giorgiu Cesareju in svojcem globoko sožalje
Skupina julijskih kronistov in Zveza časnikarjev Furlanije - Julijske krajine se pridružujeta globoki žalosti kolega Giorgia Cesareja ob smrti očeta
NARCISA
Hudo prizadeti Xeni ji in družini Izrekajo ob izgubi drage mame Marije Stanger - Diracca iskreno sožalje družine Biber, Jogan, Fonda, Jagodic ter družini Vesel
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni Ob izgubi našega ljubega
DANIJELA LUXE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti.
Opčine, 21. oktobra 1982
Družina LUXA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ELSE HABBE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Mama Caterina ter drugo sorodstvo
Trst, 21. oktobra 1982
Gledališča
VERDI
Jutri, 22. t.m., ob “0. uri (red C/H) druga predstava Rossinijeve opere «Semiramide».
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
Danes, 21. t.m., ob 19.30: Tadeja Perkavec — samostojni klavirski koncert.
V	soboto, 23. t.m., ob 10. uri: 0-troška matineja.
Mala dvorana
Danes, 21. t.m., ob 19. uri Grešno življenje Františka Bule — poljski film; ob 21. uri Nevarno se je nagibati ven — madžarski film.
Hala Tivoli
Turneja angleškega rock ansambla WISHBONE ASH.
Danes, 21. t.m. — Sarajevo (Sken-
derija).
Okrogla dvorana
V	soboto, 23. t.m., ob 21. uri: Vinko Moedendorfer «Kruti dnevi*. Premiera — Eksperimentalno gledališče «Glej».
Ponovitev v nedeljo, C4., v ponedeljek, 25., in v torek, 26. t.m., ob 21. uri.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave
Kino
Ariston 18.00—21.00 Ciklus filmov A. Wajde «L’uomo di ferro*. Vstop prost.
Eden 16.00—22.15 »Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano, C. Verdone, E. Giorgi.
Nazionale 16.30 »Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «11 terrore in cittš*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Grand Hotel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi.
Fenice 17.00 «Volpe di fuoco*. Clint Eastvvood.
Mignon 16.00 «Interceptor*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «L’orgia dell’a more*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Easy rider*. J. Nichol-son. Barvni film.
Capitol 16.30 »Briviri ■> caldo*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16 30 «Apocalypse now». M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 »Sul lago dorato* Ca-therine Hepburn. Henry Fonda in Jane Fonda.
Radio 15.30 »Piacere fino al deli-rio*. Prepovedan mladini pod 1". letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Estasi girl’s*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Qualouno volo sul ni do del cueulo*. Prepovedan mla dini pod 14. letom.
SLOVENSKO 'STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
«HVALISAVI VOJAK*
Komedija v dveh lelih — Prvič v slovenščihi
Režija: MILE KORUN
Danes, 21. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek.
V soboto, 23. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota po premieri.
V nedeljo, 24. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED G — popoldanski na dan praznika.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predsta-%
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonent" prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Razna obvestila

»lorija
Trst, Ul. sv Frančiška 20 Vas vljudno vabi na razstavo
ŽIVLJENJE V PAPIRJU
grafični listi
MARJANA KRAVOSA
odprtje razstave danes, 21. oktobra, ob 18. uri
Pokrajinski VZPI in (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANP1 -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPI - ANP1.
Odhod iz Trsta, izpred sodne palače bo 30. oktobra ob 6.30. Kosilo v Firencah, po ogledu mesta pa odhod v Rim, kjer bo prenočitev. Naslednjega dne ob 10. uri bo manifestacija, ki se bo zaključila ob 12. uri. Odhod iz Rima 31. oktobra v večernih urah Skupna cena potovanja znaša 65 tisoč lir. Vpisovanje se zaključi 25. oktobra ob 12. uri. V primeru nezadostnega števila prijavljenih potovanie odpade.
50-letniki zgoniške občine bodo praznovali srečanje z Abrahamom v soboto 23. t.m. Kdor ni bil obveščen, naj se javi telefonsko na št. 229174 od 12. do 14. ure do četrtka.
Vpisovanje v tečaie Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo do petka, 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije1 tečaji slovenskega jezika, dva teča-j ja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane vrtnarice in učitelje, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta v državnih otroških vrtcih in osnovnih šolah, da pripravlja Sindikat izpopolnjevalni tečaj kot pripravo na pismen in ustmen izpit natečaja. Zainteresirani se lahko vpišejo na vseh didaktičnih ravnateljstvih in vsako sredo od 16. do 18. ure tudi na sedežu Sindikata.
Sindikat nadalje obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za udeležbo na natečaju 30. oktobra; zainteresirani dobijo obrazce prošenj v slovenščini na vseh didaktičnih ravnateljstvih.
Prispevki
V	spomin na Maria Sedevčiča darujeta Giorgio in Marta Bevk 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Elze Hab-be’ darujeta družini Doles in Veljak 15.000 lira za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Elze Hab-be’ daruje Olga Pangerc 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Maria Sedevčiča daruje Nadja Pahor 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
■ " . ■ . ■
Prireditve in sporočila kulturnih društev in-organizacij ’
Upravni odbor TPPZ »Pinko Tomažič* obvešča pevce in orkester, da bo vaja za ves ansambel jutri, 22. oktobra, ob 20.30.
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. I-van priredi enodnevni izlet dne 24. oktobra v Dobrovo (Goriška brda) in Medano v rojstno hišo pesnika A. Gradnika. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 ali 732858.
SPDT priredi v nedeljo, 24. oktobra, v okviru delovanja Športne šole - Trst, prvi jesenski izlet za o-snovnošolsko mladino. Zbirališče je na Trgu Oberdan oh 9. uri, odhod avtobusa pa četrt ure kasneje. Pot bo potekala od Bazovice od Fernetiče v. Odhod avtobusa iz Fernetičev ob ob 17.30. povratek ra Trg Oberdan pa ob 18. uri. Vabljeni!
IZJAVA GORIŠKEGA ZUPANA
Ipanja v skorajšnji popravek predpisov za prehod čez mejo na obmejnem območju
Jutri na pokrajini sestanek s podpredsednikom poslanske zbornice Fortuno - Za sedaj ohranjene avtobusne zveze čez mejo na Goriškem
Mali oglasi
telefon 1040) 7946 72
Šolske vesti

. - —-■ rtvnapo’ '
Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višjih srednjih šolah na razpolago na sedežu v Ul- F. Filži 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Razstave	'
V galeriji Babna hiša v Birmanjih je odprta do 24. oktobra razstava Društva zamejskih likovni kov. Urnik: danes, od 19. do 21., sobota, od 17. do 20. in nedelja, od 10. do 12. ure.
MENJALNICA
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. oktobra URŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10 — Dolžina dneva 10.41 — Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 19.57. Jutri, PETEK, 22. oktobra ZOR1SLAVA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,6 stopinie, najnižja 13,5, ob 18. uri 16,6 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,4 Stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Corinna Parovel. Massimo Galantucci, Luca Mirabile, Davide Gelicrisio Manuel Ban.
UMRLI SO: 93-letni Narciso Ce šare, 70-letni Massimo Zocco, 71 let na Lucia Struman por. Stefani, 88 letna Rosa Mondo vd. Braini, 96 letna Maria Favilla vd. Bozzer, 73 letni Francesco Pocecco, 76-letn Giuseppe Guštini, 77-letna Nora Kol ler, 88-letna Albina Schillan vd. Fa bris, 78-letni Adolfo Caprari, 64-let-na Giuseppa Marroncini por. Coro-nica.
PVJH3 PP'W:*	
TEČAJI BANKOVCEV 20.	10. 1982
Ameriški dolar, debeli	1.420-
drobni	1.410,-
Kanadski dolar	1.120,-
Švicarski frank	657—
Danska krona	150.—
Norveška krona	185.—
Holandski ITorint	510.—
Framuski frank	196.—
Belgijski frank	24—
Funt šterling	2.380.—
Nemška marka	564
Avstrilski šiling	79—
Švedska krona	183.—
Debeli dinar	21—
Drobni rl*nar	20—
Banca Agrlcola Gorizia jj Kmečka banka Gorica
Dtt/;AVNA USLUŽBENKA išče v najem majhno stanovanje v okolici Trsta. Telefon Q40/272939.
FRIZERSKI salon «Draga» Dolina 320 obveza ;ne stranke, da je ponovno odprt.
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pojogi, vitalen, išče žensko brez, pbveznosti, srednje postave,’ po možnosti črnolaso z znanjem italijanskega jezika, staro približno 50 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod ‘šifro :«VitaInost».
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 po zelo ugodni ceni (20.000 lir). Telefon 040/53441.
PRODAM hišo z zemljiščem ” Bo-ljuncu. Telefon 040/228370.
ORIGINALNI BANF1 - zeliščno te kocino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v o dličnem stanju s petimi prestava mi — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
IŠČEMO izkušeno/ega prodajalko/ca za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudhe na uiravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Trgovina*.
15-LETNI fant nujno išče kakršno koli zaposlitev. Telefonirati ob ur niku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Va.jenec».
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Sposoben mizar*.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12. Mi-jmarski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek in Žavlje. od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. DellTstria 35.
ČOK SILVANO
Pripravljen beton — pesek — gramoz Prodaja na debelo: gradbeni material — železo izolacijski material
TRST — Bazoviška cesta — telefon: 55443 - 54680
opeke
OČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ospedale 8, Ul. DellTstria 35, k, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: »1. 226 165; Opčine: tel. 211-001; hrosek: tel. 225-141; Božje polje, gonik: tel. 225-596: Nabrežina tel 00-121; Sesljan: tel. 209-197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure, fel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ure, tel. 68-441.
HOP!
v Tržaško
Največ zanimanja je bilo tudi včeraj v Gorici uperjenega v vprašanje prehodov čez državno mejo s strani jugoslovanskih državljanov, pa čeprav bo danes splošna stavka z manifestacijo delavcev v Trstu. Zaskrbljeni so trgovci, katerih trgovine so v teh dneh rrazne, zaskrbljeni so politiki, zaskrbljeni so seveda predvsem Slovenci in njih organizacije na tej strani meje. Mnogi so v teh dneh pazljivo sledili poročilom ljubljanske televizije in zadovoljni so bili, ko so ugotovili, da so, na torkovem zasedanju republiške konference SZDL, mnogi disku-tanti opozorili na vprašanja vezana na sodelovanje ob meji, na vprašanja v zvezi s sodelovanjem s slovensko manjšino, in predlagali da bi se ostri omejevalni ukrepi delno omilili na obmejnem področju. To tudi upoštevajoč mednarodne sporazume, konkretno videmskega, na katerega se sklicujejo tudi tukajšnji politični forumi.
Goriški župan Scarano je včeraj dal izjavo TV agenciji Alpe - Adria. Poudaril je, da se je Gorica skozi stoletja razvijala kot stičišče ljudi gora in dolin ter ravnine, ljudi raznih narodnosti. Da je meja bila le malo časa zaprta, da pa so Goričani in Novogoričani videmski sporazum sprejeli z odkritim srcem, saj so se takrat obnovile nikdar pozabljene prijateljske in sorodstvene vezi. Zaradi tega je odprta meja na goriškem območju bolj pomembna za tkanje teh prijateljskih vezi, kot pa gospodarskih stikov. Ne smemo niti pozabiti, je dejal žuran, da so imele goriške trgovine le v zadnjih letih več koristi kot jugoslovanske na drugi strani meje. Dolgo vrsto let so Goričani pomili trgovine na sosednem jugoslovanskem območju. Zaradi tega je bila korist obojestranska. Župan je še izrazil upanje, da se bodo dala ta vprašanja rešili v okviru obmejnega sporazuma.
Prav na ta sporazum se sklicuje tudi tiskovno poročilo trgovinske zbornice. Videmski sporazum so obnovili letos, izpopolnili so ga. Na trgovinski zbornici so zaskrbljeni predvsem zaradi posledic, ki jih bodo imele goriške trgovine. Morebitnih brezposelnih ne bo moč zaposliti v tovarnah, ki so v krizi. Trgovinska zbornica je zahtevala posredovanja italijanske vlade in dežejne vlade, kar so sicer napravile tudi druge kraievne uprave in politične stranke. Telegram Spado-liniju in Co+rilliju s tem v zvezi je roslai tudi občinski odbor v Tržiču.
Na sedežu pokrajinske uprave bo jutri, v petek, 22. oktobra, sestanek odbornikov pokrajinske uprave ter članov odborov goriške občine in trgovinske zbornice s podpredsednikom poslanske zbornice v Rimu poslancem I.orisom Fortuno. Govorili bodo o korakih v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma.
V Gorici smo sicer opazili včeraj nekoliko več prometa jugoslovanskih vozil kot v prejšnjih dneh. Gre v glavnem za avtomobile z novogoriško registracijo, kas pomeni, da so v Gorico prišli ljudje z obmejnimi prepustnicami (to lahko izkoristijo do konca letošnjega leta petkrat), ljudje ki delajo pri nas in nekateri tudi službeno.
O sedanjih omejitvah so razpravljali tudi na zadnji seji goriškega predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev. Potem ko so negativno ocenili prepoved prečkanja meje za jugoslovanske državljane, so poudarili «da je ta ukrep zadal hud udarec razvoju kulturne dejavnosti zamejskih Slovencev. S tem se niso pretrgale le prijateljske, družinske in gospodarske vezi, ohromil se je tudi pojem o enotnem kulturnem prostoru, ki je svojo pravo obiliko zadobival še posebej v zadnjem času, ko se je stvarno za-če’o delati na tem področju. Odprtje obeh kulturnih domov, v Gorici in v Novi Gorici, se je namreč utrdilo medsebojno sodelovanje na kulturno - prosvetnem polju. Zaradi ■ tega so na seji ZSKD izrazili pre-| pričanje, da bodo jugoslovanski | vladni organi prisluhnili tem potre-i bam in primerno ukrepali, da bi | tudi vnaprej zamejski Slovenci ne bili prikrajšani kulturnih dobrin iz matične domovine.*
Z zvezi z včerajšnjo vestjo o ukinitvi nekaterih avtobusnih prog med Istro in Trstom, ki jih vzdržujejo jugoslovanska avtobusna podjetja, smo se pozanimali pri Avtoprometu v Novi Gorici, ki skrbi za vrsto takjh prog, za nekatere v lastni režiji, za druge pa v sodelovanju s koprskim Slavnikom, čeprav so bile v glavnem te proge nerentabilne so jih vzdrževali, da bi zado-
stili potrebam videmskega sporazuma. Zasedaj so se odločili, da jih ohranijo, v upanju, da bodo kmalu izdani novi, dodatni in spremljevalni predpisi kar se tiče prehodov čez mejo. Seveda ni moč reči kako bo v bodoče, če bodo predpisi ostali takšni kot so. Avtopromet vzdržuje celo vrsto prog: Nova Gorica-Gorica, 4-krat dnevno; enkrat dnevno pa Postojna - Trst, Ajdovščina -Trst, Idrija - Gorica, Nova Gorica -Trbiž, Nova Gorica - Komen - Trst, Temnica - Tržič, Gornje Vreme -Trst, Anhovo - Čedad, Dobrovo -Krmin, Dobrovo - Gorica, Štanjel -Trst.
PSI in KPI n podgorski predilnici
O pred tednom dni sklenjenem dogovoru med deželo in sindikati za obnovitev proizvodnje v podgorski predilnici razpravljajo še vedno politične stranke in izvoljeni organi.
Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je pozitivno ocenilo doseženi sporazum, čeprav je bilo tudi ugotovljeno, da je taka rešitev le začasnega značaja, saj bo problem ponovno v ospredju čez kakih šest mesecev, saj ni bil izdelan program za sanacijo podjetja. Vrh vsega, ker bodo delavci ostali v dopolnilni blagajni, bo večino treh milijard lir, ki jih podjetju nakaže dežela, šla predvsem v kritje zaostalih obveznosti podjetja, ne pa v obnovo proizvodnje. Z v Trstu doseženim sporazumom pa je tudi nakazan začetek likvidacije podjetja, saj je v sporazumu napisano, da bodo pričeli prodajati odvečne stroje in tudi naprave, ki niso nujno potrebne za minimalno proizvodnjo.
Jutri se bodo s tem vprašanjem ponovno soočili tudi komunisti. Ob 17.45 bo na sedežu goriške federacije KPI v Ulici Locchi skupščina članov mestnega odbora in vodstev sekcij. O akcijah v zvezi s podgorsko predilnico bosta poročala Buco-vini in Papais.
PROTI DRAMATIČNEMU NARAŠČANIU BREZPOSELNOSTI
DANES SPLOŠNA STAVKA V GORIŠKI POKRAJINI
Dopoldne manifestacija pred sedežem deželne vlade v Trstu Proti politiki zavlačevanja pri reševanju podjetij v krizi
Proti pomanjkanju stvarnih ukrepov s strani deželne vlade za reševanje, oziroma za preprečevanje nadaljnjega slabšanja splošnega gospodarskega položaja v pokrajini, proti naraščanju brezposelnosti, proti politiki zavlačevanja, ki je označevala in še zmeraj označuje ravnanje deželne vlade, je uperjena da našnja šesturna splošna stavka v go-riški pokrajini, ki jo je oklicala e-notna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Na ta, na žalost iz dneva v dan bolj pereča vprašanja, bodo delavci opozorili tudi z javno manifestacijo v Trstu, pred sedežem deželne vlade. Pridružili se jim bodo uslužbenci javnih ustanov, upokojenci, obrtniki in predstavniki drugih strok. V večini industrijskih o-bratov bo stavka od 8.30 do 14. ure, ponekod pa bodo stavko izpeljali tudi drugače, v skladu s potrebami in pogoji proizvodnega ciklusa. Udeleženci manifestacije, predvidena je tudi prisotnost županov, oziroma njihovih predstavnikov vseh občin goriške pokrajine, se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Unita od koder bodo v sprevodu odšli pred sedež deželne vlade.
Sindikalna zveza CGIL-CTSL-UIL
je poskrbela tudi za avtobusni prevoz. Iz raznih krajev pokrajine bo v Trst odpeljalo trinajst avtobusov. Pet avtobusov bo ob 8.30 odpeljalo izpred spominskega parka v Gorici, eden pa (ob istem času) s Travnika. Štiri avtobusi so na razpolago za delavce iz Krmina in okolice. Odpeljali bodo ob 8.45 iz Trga Svobode v Krminu. Tri avtobusi bodo ob 8.45 odpeljali izpred županstva v Tržiču. Povratek je napovedan za 12. uro, na istih mestih.
Osem koncertov
v OKViru
glasbenih matinej
............................................................
TUBI ONKRAJ MEJE POJAVI BREZPOSELNOSTI
Na območju novogoriške občine je sedaj 467 oseb brez dela
Stanje še ni kritično tudi zato, ker številni brezposelni občani odklanjajo ponujeno zaposlitev
Gospodarske težave v krajih onstran meje odsevajo tudi v naraščanju brezposelnosti. Stanje sicer še ni tako kritično oziroma zaskrbljujoče kot denimo v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah, vendar mu predstavniški organi, to je Skupščina občine in drugi, Zveza komunistov, pa zlasti tovarne in druga podjetja namenjajo številne analize in obravnave. Tako so v Novi Gorici v zadnjem času o naravi, stopnji in drugih značilnostih brezposelnosti razpravljali na zasedanjih Izvršnega sveta (to je občinskega odbora), občinskega komiteja ■ ZreMrrimmuni-stnv-Hi na ravni-mla-dife^pe organizacije. Iz stališč teh orgpno.v... izhaja, /a je brezposelnost .pojav* 4o~mu-je -treba nameniti- vso skrb in ga začeti sistematično reševati. Hkrati pa poudarjajo, da je stanje kritično samo na prvi pogled. Mnog. fantje in dekleta, ki so na spiskih brezposelnih namreč nočejo sprejeti ponujene zaposlitve, češ da hočejo samo takšno delo za katero so se izobrazili v šolah. Razmere pa so take, da bi lahko denimo tudi absolventi šol, ki usposabljajo pred-
vsem za upravna in druga dela v pisarnah, začasno sprejeli delo v proizvodnji.
V Novi Gorici nadalje opozarjajo, da bi morali tisti, ki dosežejo pogoje za upokojitev svoja delovna mesta zapustiti mladim, to je tistim, ki so brez zaposlitve in žive v težkih socialnih razmer'--. Odpraviti bi bilo meč tudi razne dopolnilne zaposlitve in nadure, tako da bi sprostili čimveč novih delovnih mest.
Nekatere razsežnosti brezposelno*-sti so očitne iz analize, ki jo je pripravila kadrovska služba skupščine občine Nova Gorica. Iz dokumenta je razvidno, da išče zaposlitev
sester in nekaj deset pedagoških o-ziroma prosvetnih delavcev. Med brezposelnimi pa je tudi 75 gimnazijskih maturantov, ki so se vpisali na seznam, čeprav mnogi med njimi nadaljujejo šolanje bodisi v Novi Gorici, Ljubljani ali pa drugod.
Ob pojavu brezposelnosti je treba poudariti, da v Jugoslaviji zagotavljajo s predpisi razne oblike socialne varnosti oziroma denarnih nadomestil in denarne pomoči brezposelnim. Pravico do zdravstvenega zavarovanja imajo tisti, ki se pri Skupnosti za zaposlovanje prijavijo v tridesetih dneh po prenehanju dela o-ziroma, mladipa v šestdesetih dneh
skupaj 178 absolventov raznih po- po zaključku šolania. Pravice do de-klicnih šol, 243 absolventov srednjih 1	' J
šol, 32 absolventov višjih šol ,in<4A
absolventov univerze in drugih visokih šol. Sestav prosilcev je zelo pester. Tako ie med brezposelnimi 14 pomožnih monterjev avtomobilske o-preme, 15 prodajalcev tekstilnega blaga in 25 prodajalcev dregih strok, nadalje 21 strojnih tehnikov, 12 lesarskih tehnikov. 21 ekonomskih tehnikov. 15 uradnikov, 20 vzgojite'iev oziroma vzgojiteljic, 16 medicinskih
V PRIHODNJEM TRILETNEM OBDOBJU
Pri Gradežu bodo uredili 110 hektarjev ribnikov
Za to naj bi porabili okrog 1250 milijonov lir Načrt je vključen v dokument o srednjeročnem razvoju goriške pokrajine
ribiška zadruga iz Gradeža
Z ribniki bo upravljala
knjigarno
Predstavili bomo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja. Izdaje so še v tisku, a predna-ročnlška akcija (in posebne- ugodnosti tudi) se te dni izteka; priložnost za srečanje z avtorji in u-redniki.
Predstavili bomo še svežo Bibliografijo Jadranskega koledarja 1946 - 1981 s kazali vseh avtorjev in prispevkov v 36 letnikih.
JUTRI, 22. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni.
Vabi vas Založništvo tržaškega tiska!
V dokumentu o gospodarskem razvoju goriške pokrajine v obdo bju 1983-85 — o dokumentu so pred kratkim razpravljali v pokrajin skem svetu - je posebna pozornost namenjena razvoju kmetijstva. Poleg splošnih vprašanj sta v do kumentu podrobno predstavljena dva specifična načrta, ki naj bi ju uresničili v prihodnjem srednjeročnem obdobju: preureditev in posodobitev namakalnega omrežja ter ureditev novih ribogojnic v gradeški laguni. Finančno zahtev nejši je prvi poseg, saj nai bi iz raznih virov zagotovili preko dvai-set milijard lir. Manj zahteven, zato pa z večjo možnostjo realizacije .ie drugi načrt. Z investicijo okrog 1250 milijonov lir bi v Bradeški laguni preuredili v ribnike okrog 110 hektarjev površin, od koder bi že čez nekaj let dobivali petkrat večjo količino žlahtnih rib (bracinov. jegulj, babašev itd.), kakor jo dobivajo zdaj. z eksten zivnim ' gojenjem na približno 50 hektarjih površin.
Popraševan.je po tovrstnih ribah je namreč zelo veliko, ponudba pa premajhna.

Tridnevna stavka v bolnišnicah
Precej težav bo danes in do konca tedna tudi v javnih bolnišnicah na Goriškem zaradi vsedržavne stavke zdravnikov in osebja. V vsej državi lx> stavkalo predvidoma o-krog 60 tisoč zdravnikov in okrog 600 tisoč drugih uslužbencev krajevnih zdravstvenih enot, ki se potegujejo za novo delavno pogodbo. Stavki se pridružujejo tudi občinski zdravniki ter veterinarji.
Kljub stavki pa bodo v javnih bolnišnicah nudili potrebno zdravniško pomoč v najbolj nujnih primerih. Precej težav (in zastojev) bo v zdravstvenih ustanovah tudi v prihodnjih tednih, saj napovedujejo še vrsto razčlenjenih stavk po posameznih oddelkih, S stavkovnim
gibanjem pa grozijo v zadnjem času tudi lekarnarji.
Delovanje KZE
Področje, kjer naj bi uredili ribnike je po mnenju strokovnjakov zelo primerno, tako glede klimatskih pogojev (temperatura vode, izparevanje, koncentracija soli) ka kor z ekološkega vidika.
Na izbrani površini bi namreč uredili ribnike za ekstenzivno vzrejo rib, na manjši površini pa bi gojenje rib potekalo tudi po inten zivnem postopku.
Na omenjenem področju, med ka nalom Primero in državno cesto Gradež - Tržič, tore.i v vzhodnem delu gradeške lagune se že ukvarjajo z gojitvijo rib, na okrog 50 hektarih površin. Vendar je prirastek bolj skromen, komaj kakih 50 kilogramov na nektar letno. Ugotavljajo pa tudi, da je pravzaprav prirastek iz leta v leto nižji, Z novo ureditvijo na zagotavljajo, da se bo proizvodnja povečala za petkrat ali šestkrat, kar je nujno potrebno, če se hoče za gotoviti rentabilnost naložbe.
Upoštevati .je treba tudi dejstvo, da bodo v ribnikih tudi v bodoče vzgajali samo nekatere vrste rib. po katerih .je visoko novpraševa nje in ki zato na tržišču tudi do segajo razmeroma visoko ceno. Na črt predvideva, da bodo že leta 1987 prodali nad 11 tisoč kilogramov žlahtnih rib. ali skoraj pet krat več kakor ie znašala nroiz vodn.ia v letu 1981. Z ribniki bo upravljala ribiška zadruga iz Gradeža, sredstva na bo zagotovila soriška pokrajinska uprava. Načrt nai bi uresničili v obdobju 1983 1985.
V	prostorih poliambulante bivše INAM v Tržiču, Ul. Manzcmi 2, bo jutri pričela delovati injekcijska služba. Služba bo delovala vsak delavnik, vključeno ob sobotah, od 8. do 12. ure.
V	Gorici prireja KZE tudi letos brezplačne tečaje korektivne telovadbe za doraščajočo mladino. Urad za informacije v Ul. Mazzini 7 in telovadnice So od 4. oktobra dalje odprti vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15. do 17. ure.
S koncertom pianistke Marthe Noguera, v nedeljo, 31. oktobra, se bo pričela sezona neaeljskilt glasbenih matinej v organizaciji kulturnega društva *Rodolfo Lipi-zen ter v sodelovanju z aoriška občinsko upravo, gonško hran Unico ter radijsko postalo. V sezoni, ki se bo sklenila 19. marca 1983, se bo zvrstilo skupno osem koncertov, priznanih olasbenih poustvarjalcev in ansamblov. Koncer ti bodo na sporedu vsakm štiri- j najst dni. Tako bo 14. novembra i nastopil sekstet Poulenc. 28. no vembra violinist Stefano Picotti ob spremljavi kitarista Giulta Chian-dettija, 12. decembra bo koncert ' posvečen opernim arijam s sodelovanjem sopranistke V/ande Ghi rinnhelli in tenorista Franca Pre-vidija, 6. februarja 1983 bo na vrsti gostovanje jazz skupin. 20. februarja napovedujejo nastop pianista Massima Gona. S. marca nai bi nastopila violinist Rok Klopčič in pianistka Anna Barutti, za za ključni koncert pa se pripravlja komorni ansambel *Rodolfo Lipi-zer» v katerem bo ob tej prilni-nosti igrala tudi zmagovalka mr-vega violiniskega natečaja. Hae-Sun Kana.
Za vse koncerte so na razpolago abonmajske vstopnice.
nai nega nadomestila fiftna delavec”, Tri-je.-samovoljno zapustil delo. Pravico do denarnega nadomestila pa imajo tist-i delavci, ki so brez kriv j de izgubili zaposlitev, pa imajo 9 I mesecev neprekinjenega dela ali 12 mesecev s prekinitvami v zadnjih osemnajstih mesecih. Doba prenehanja denarnega nadomestila je odvisna od delovne dobe. Najdaljša doba prejemanja denarnega nadomestila je 12 mesecev. 3 mesece pripada denarno nadomestilo delav cem, ki imajo 9 mesecev dela, 6 mesecev pripada denarno nadomestilo po 30 mesecih neprekinjene zaposlitve ali po 50 mesecih dela v zadniih petih letih. Denarno nadomestilo za obdobje devetih mesecev pripada delavcu, ki ima od 5 do 10 let delovne dobe, 12 mesecev pripada oseoi z več kot 10 let delovne dobe. Osebi, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje denarnega nadomestila, vendar samo v primeru, če ji niti s strokovno u-sposobitvijo ali prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti dela. ki ustreza njenim sposobnostim. Denarno nadomestilo se izplačuje po preteku časa tudi ženi med nosečnosDo do noroda "n po porodu toliko časa. kolikor ima zaposlena žena pravico do skupne odsotnosti z dela zaradi po rodniškega dopusta.
Višina denarnega nadomestila zna ša 60 odstotkov plače, ki jo je prejemal delavec v zadnjem letu zaposlitve. Toda to nadomestilo ne sme biti manjše od 611 tisoč starih dinarjev mesečno. Po izteku denarnega nadomestila delavec lahko prejema denarno pomoč, ki pa je odvisna od skupnega dohodka ožjih družinskih članov. S 1. oktobrom pa je začel veljati zakon po kate rem bo brezposelni delavec po šestih mesecih izgubil pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, če bo odklonil ponujeno delo. Če delavec sprejme delo. ki ne dosega njegove strokovne kvalifikacije, mu je Skupnost za zaposlovanje (nekakšen urad za delo) dolžna še naprej iskati primerno zaposlitev
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure
Razstave
V galeriji «La Bottega* v Ulici Niz-za je odprta razstava goriškega slikarja Mocchiuttija. Razstava je odprta do konca meseca.
Razna obvestila
Člani in prijatelji društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj se bodo v soboto, 23. t.m., zbrali na vsakoletni družabnosti, ki bo v gostilni Devetak na Vrhu. Prijave sa-i mo še danes pri poverjenikih: Marinki Batič, Branku Černiču, Neli Tomšič in Cirilu Černiču.
Občinska uprava v Sovodnjah priporoča občanom, naj do 27. t.m. uredijo grobove na pokopališčih.
Gledališča
V Verdijevem gledališču bo dre-! vi, ob 20.30, prva italijanska gledališka predstava. Je izven abonmaja. Na sporedu je igra Alberta Sa-i vinia »Erama B. vedova Giocasta*.: V glavni vlogi igra Valeria Mori-j coni. Vstopnice predprodajajo v turistični agenciji Appiani.
Kino


V Tržiču bodo spomladi končno izročili namenu gledališko dvorano Azzurro. S posojilom, ki ga je občinska uprava najela pri zavodu INA (1 milijarda lir) bodo v celoti krili stroške za dokončanje in o-premo dvorane. Občinska uprava je medtem kupila tudi nekaj sosednjih hiš, kjer bodo uredili pisarne, sanitarije in druge stranske prostore, tako da bo površina nekdanje kinodvorane ostala v celoti namenjena razporeditvi odra in sedežev.
i, urica
CORSO 17.15-22.00 «Firefox — voi-pe di fuoco*. Barvni film.
VERDI 20.30 .talijanska gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Super erotie sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Predavanja
V okviru ciklusa predavanj o čebelarstvu. bo jutri, ob 19. uri, na sedežu centra ERSA v Gradišču, predavanje o rastlinah za pridobivanje medu. Predavanje pripravlja konzorcij čebelarjev goriške pokrajine.
Drevi, ob 18.30, bo v avditoriju letošnje drugo srečanje z avtorjem. Gost občine bo tržaški kritik prof. Bruno Maier, znan kot pisec ocen o italijanski kulturi. Maier bo danes zvečer govoril o »kritičnem potovanju od Danteja do Sveva*. Predstavil ga bo prof. Gianfranco Scialino.
Danes ob 16. url, bo v dvorani goriške hranilnice v Carduccijevi u-Uci okrogla miza na temo: »Inflacija: gospodarsko - finančni in pravni aspekti*. Sodelujeta prof. Tan-credi Bianchi z milanske univerze Bocconi in prof. Giampaolo de Fer-ra. docent trgovskega prava na u-niverzi v Trstu. Razpravo bo vodil sodnik dr. Mario Bassi.
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Johanna, la porno farfalla*.
PRINCIPE 18.00-22.0f. «Yancy Ciang la mano che uccide*.
Mava Gorica in okuiicu
SOČA 18.00—20.00 «Dama v rdečem*.
Ameriška kriminalka.
SVOBODA 18.00-20.00 »Berlin ka-put*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 »Super vohljač*. Italijanska komedija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italija 244 tel. 83 538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute. Ul. C. Cosulich, telefon 72 480.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Jožef Makuc iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopali
šče v Podgori.
PO PRVI PREDSTAVI V KULTURNEM DOMU OB 7SLETN1CI NAŠEGA GLEDALIŠČA
Hvalisavi vojak je bil lepa predstava polna estetizma in svetlobe, vendar...
Uglajen, sočen, dober prevod dela klasičnega latinskega avtorja ■ Igralski ansambel je do potankosti izpeljal svojo nalogo ■ Odlična igra pa je bila vredna kakega boljšega dela
Tudi Slovensko stalno gledali iče iz Trsta ie začelo z novo sezono in sicer v petek. IS. oktobra. ko 'ie ansambel SSG uprizoril Hvalisavega vojaka latinske-ga komediografa Titusa Macciu-sa Plautusa. Letošnja sezona tržaškega gledališča je praznična, jubilejna. In v tem smislu se ie odprl tudi zastor kulturnega doma, saj teče letos 75. obletnica u lanov '.tve prvega slovenskega
MiiiiifmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuniii«
REZIJANI LASTAVICE IN NJIH GNEZDO REZIJA
Jutri, v petek, ob 18. uri v sežanski Kosovelovi knjižnici
Mnogi pravzaprav malo vedo o ljudeh in krajih, kjer v težkih razmerah še danes žive Slovenci, trav zaradi tega so se v Kosovelovi Knjižnici odločili pripraviti večer o Reziji in ljudem pri-Nižati te kraje. V knjižnico bodo povabili dr. Milka Matičelovega, ki' že od leta 1975 vodi Inštitut za slo\ensko narodopisje pri Slo-. venski akademiji znanosti in u-metnosti v Ljubljani Dr. Milko Matičetov je že v gimnazijskih letih začel zbirati slovensko ljudsko slovstvo, med študijem na ptidovski univerzi pa se je že poglabljal in proučeval tovrstno slovstvo. Potem ko je maja meseca leta 1945 v vrstah NOV Dri-šc-1 v Trst, je preživel nekaj tednov tudi v Sežani (s prop. odse kom 1. tankovske brigade). Jeseni 19-15 je nastopil službo v Etnografskem muzeju v Ljubljani, sjioniladi 1952 pa v na novo ustanovljenem Inštitutu za slovensko narodopisje.
Prve Matičetovove znanstvene objave narodopisnega značaja segajo v leto 1940, ko se je oglašal v slovenskem in italijanskem revialnem tisku. Odtlej se mu je nabrala dolga vrsta spisov, ki so izšli tako v strokovnih glasilih, kakor uidi samostojno v obliki brošur in knjig bodisi doma pa $t|j„v: tujini- že od nekdaj enako spretno piše v italijanskem.
slovenskem je< i^u ^ ir rou
je' posebno prav prišlo pri nred-s< svitanju narodopisnih odkritij iz Rezije. V italijanščini piše zlasti takrat. I adar žeti. da bi bila nje gova sporočila dosegljiva v Prvi vrsti samim Rezijanom, ki jim je kniiž.na slovenščina žal bolj tuja.
Vseslovenskemu kulturnemu prostoru namenjena dela nor Rožice (1972) in Zverinice iz Rezije (19711) ali razne knjižice za nai-rr'a:;:e. ki so izšle predvsem nri M’adinski knjigi v zbirka! «če-belica«-, ali med risankami, na so seveda zasnovane v knjižni slovenščini.
Objave Matičetova. posvečene Reziji, presegajo število 60. Večina teh bo prikazana na razstavi, ki bo urejena lako, da znanstvenemu odkritju Rezi.je tna prelomu 18. '19. stoletja), sledijo najvid nejši prispevki o Reziji od prve po'ovire prejšnjega stoletja do danes.
V zadnjem času se (»javljajo tudi sociološka vprašanja, vprašanje obnove po potresu prizadetega gospodarstva, zajezitve izseljevanja itd. Vsaj v odsevih bo to prikazano na ra/stavi, ki jo bo pomagal postaviti sam Milko Matičetov po lastnih zapiskih in iz zbirk Inštituta za slovensko tarodopisje in njegovih sekcij, oosebej slovstvene in narodopisne Le-ta je bila v času prvega -aziskovalnega obiska Rezije s strani ljubljanskih in rimskih na--edopiscev (1962) še samosto!en jlasbeno narodopisni inštitut.
Razstava bo v knjižnici na igled do 2. novembra.
a. n.
poklicnega gledališča v Trstu. To obletnico bo skušalo SSG dostojno proslaviti in v la namen je tudi sestava repertoarja amoicio-zua. čeprav se je že prav na začetku zataknilo, saj slovenska praizvedba Hvalisavega vojaka še zdaleč ni bilo tisto deio, ki bi dalo pečat tako pomembnemu dogodku. kot je začetek sezone in praznovanje jubileja.
Plavtov Hvalisavi vojak je komedija, ki nosi v sebi vse elemente latinskega gledališča izpred dva tisoč dvesto /el, ko so latinski avtorji vnašali v svoja dela precej grškega okolja in fabule (celo cele prizore), ki je znana iz te literature. Flavt je avtor, ki je močno označil gledali šče tistega časa. vendar je šel nato z leti v pozabo, dokler aa niso spet odkrili v razsvetljen stvu. Ne moremo reči. da je Plavt v svojih delih pronicljiv tv globok komediograf, kljub vsemu va ostroumen in dober opisovalec takratne rimske družbe, predvsem položaja maleoa človeka v njej. Gre za človeka, ki je močno predan imperiju, še ves latinski in ne pobarbarien. ves bahav, sebičen in domišljav. Ob niem so seveda sužnji, katerim pa se nič slabega ne a odi tudi oni so srečni, veseli in kar se da prebrisani. Slcramo enostavne in neproblemvirajoče komedije torej in taka ie bila tudi Hvalisavi vojak na odru Kulturnega duma.
Gre za izjemno prosojno fabulo. ki se plete okrog domišljavega oziroma namišljenega lepotca Stolpoloma. rimskega vojaka, ki je na enem izmed svojih pohodov ugrabil v Atenah lepo Poliziko. Naključje nanese, da are služit k Slolpolomu suženj Splelko ki ie bil prej v službi Polizikinega ljubčka Mornikarja, ki seveda išče svojo ljubico, da bi jo odve Ijal spet s seboj. No, ob raznih spletkah, bolj ali manj humornih situacijah in podobnih zadevah se stvar srečno izteče, vsi so osvobojeni iv. veseli, le Stolpolom se mora pokoriti zaradi svoje domišljavosti. In to ie vse.
Hvalisavi vojak v sočnem, u-glaienem in dobrem prevodu Alojza Rebrne je prav tako enostavno kot zgodba sama zaživel va odru. Bila je to lepa predstava, polna esteticižmh in svetlobe, prefinjene mimike in dikcije, ki na vendarle ni dajala kakega posebno tveganega ali oelo osupljajočega, novega sporočila. Režiser Mile Korun je komedijo izpeljal zelo dosledno, brez nihanj, skratka, kot rečeno, estetsko orefinje no Tudi scena m kostumi Mete Hočevarjeve so bili v tem stilu, kar se da do-nadijivi in enostavni. odrsko funkcionalni va malce karikirani. Predstava torej, ki ie ob Plavtovih limitih delovala u glaieno. prav tako tekla ob bolj ali mani humornih scenah, katerih pa ni bilo veliko. Najbrž je latinska komedija daleč našemu duhu in našim navadam, tako da je tudi smeh ostal samo nalcazau in se n avditoriju ni sprostil do pravšnje mere.
Igralski ansambel SSG ie do potankosti nazorno izpelial svojo nalogo. Občutek smr. celo imeli, da je telest nekako oviral eksplo zivnost komediantov in jih prikrajšal za odmevnejše, usodnejše kreacije. In igra članov SSG je bila zares odlična., vredna ka kepa boljšega komada. Dobro uglašen ansambel ie deloval kot odlično naoljeno kolo, brez pravih viškov, c tudi brez padcev, Skratka. tekoča in lepa predstava, v kateri je prišla na dan tudi moč rnimVce, ki io tržaški gledališčniki dobro obvladajo.
Stolpoloma ie igral Anton Petje. Bil ie nadvse domišljat, mal ce v svoji zagledanosti tudi čez les hvalisavi vojak, zelo prijeten in	prav tak, kakršen ie
moral biti. Njegov sluga Spletko (Tone Gogala) je bil najbrž premalo vsiljiv, zaradi tega pa mo-
goče še bolj zvijačen m prefrigan, v svoji preprostosti prefinjen. Tudi ženske vloge Polizike (Barbara Jakopič), Vrhinke (Bogdana Bratuž) in Krmežljivke (Miranda Cahariia) so se vključile v ritem predstave, o njen estet ski tihi tok. Na moč smešna sta bila Dobrinlco (Stane Starešinič) in Mornilcar (Livio Bogateč). Ostale skromnejše vloge so tolmačili še Adrijan Rustja, Aloiz Milič, Stojan Colja. Bojan Umek in Drago Gorup. Za glasbeno opremo ie poskrbel Aleksander Vodopivec.
Hvalisavi vojak je kljub vsej svetlobnosti, lesku in esleUcizmu premalo poudarjeno voglavie oziroma delo, ki naj bi otvarjalo gledališko sezono. Zato je bila njegova izbira za prvi letošnji gledališki dogodek v Trstu neustrezna. sai bi si želeli pomembnejšega dela. Ob okrepitvah m kaže. da nam bo tržaški ansambel letos brez dvoma postregel s kakim vznemirjajočim, trenutkom, saj nas je na to v prejšnjih le tih že navadil.
MARIJ ČUK
ifiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiin um m mi ■iiiiiiiniiinniiiiniiiiiiiiiin im um 111111111 mi umu miii n miim m n m n n
Patronat KZ - INAC svetuje
Kdo in kdaj ima pravico do termalnega zdravljenja
Vpr.: «že lani sem vložila prošnjo za termalno zdravljenje, vendar so mi poslali negativen odgovor. To se mi zdi čudno, saj je moja ko'egica šla že tretjič. Sedaj bi rada ponovila prošnjo in sem slišala, da je treba spoštovati nek rok. Bi mi lahko povedali kaj bolj točnega in pojasnili, po kakšnih kriterijih rešuje o prošnje? Jaz sem invalidslca upokojenka pri kmečkem zavarovanju in mislim, da pritiče tudi meni termalno zdravljenje.» M.G.
Pravico do termalnega zdravljenja imajo vsi zavarovanci, ki so še v rednem delovnem odnosu, in pa upokojenci pri različnih skladih, seveda pod pogojem, da je njihovo zdravstveno stanje tako, da je pač specifično zdravljenje potrebno. Prošnje pa je treba nas’oviti na dva različna naslova: zavarovanci (odvisni ali samostojni delavci) se morajo o-brniti na INPS, medtem ko je za reševanje zahtevkov upokojencev pristojna Krajevna zdravstvena enota oziroma decentralizirani sedeži SAUB. Na INPS je treba vložiti prošnjo do konca oktobra (torej manjka le še nekaj dni) in če je prosu ia ugodno rešena. navadno INPS prevzame skoraj vse stroške. Drugačen režim pa velja za upokojence. SAUB namreč lahko avtorizira termalno zdravljenje v konvencioniranih zdraviliščih, vendar pa krije le stroške termalnega zdravljenja, medtem ko preostali stroški (potovanje, hrana in prenočišče) bremenijo bolnika samega.
Tudi vam kot kmečki upokojenki pritiče termalno zdravljenje, če bolehate za tako obliko bolezni, ki jo predvideva zakon. V vsakem primeru je torej potreben zdravniški izvid in priporočilo, da se podvrž.ete termalnemu zdravljenju. Pri tem pa morate upoštevati, da bo večji del stroškov padel na vaša ramena.
niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;;;;::::iiiiiiiiiiumiiii
Dr. P. Gregorič 90-letnik
Veteran jugoslovanskega revolucionarnega gibanja, udeleženec oktobrske revolucije, eden izmed organizatorjev vstaje jugoslovanskih narodov in odporniškega gibanja, jugoslovanski diplomat in sedaj član sveta federacije dr. Pavle Gregorič .je v ponedeljek slavil svoj visok življenjski jubi lej. namreč devetdeseti rojstni dan. V svojem dolgem življenju je kar šestdeset let posvetil revolucionarnemu gibanju in političnemu delu nasploh. Zato je povsem razumljivo, da je ob svojem visokem jubileju dobil kopico čestitk od predstavnikov vseh najvišjih zveznih organov ter od predstavnikov republiških in zagrebških mestnih oblasti, ki so slavljencu zaželeli tudi še dolgo in zdravo življenje.
PRI KMEČKEM DELU POŠKODBA
Vpr.: «Ko sem opravljala kmečko delo v Bregu, mi je spodrsnilo in sem si zvila nogo. V bolnišnici sem povedala, da sem se poškodovala na polju, vendar nisem nič povedala, ker me niso nič vprašali, da sem kmetica. Mi bodo vseeno dali kakšno odškodnino? ». M,K.
Praviloma bi morali takoj ob sprejemu v bolnišnico izjaviti, da ste kmečka zavarovanka in da je prišlo do poškodbe pri opravljanju kmečkega dela. V tem primeru je dežurni zdravnik sam dolžan, da javi poškodbo pristojnemu zavodu INAIL, ki nato prevzame tako breme zdravljenja kot tudi prizna morebitno odškodnino ali rento. V vašem primeru pa ni vse izgubljeno: čimnrej prijavite poškodbo na zavod IN A IL, ki se bo preko svojih inšpektorjev pozanimal oziroma preveril, če gre resnično za kmečko poškodbo. Za morebitne bodoče primere pa svetujemo vam in vsem bralcem, da takoj seznanite zdravnika, da ste kmečka zavarovanka in da gre za kmečko poškodbo.
Umrl je Stanko Černe dosleden antifašist
	H
	jM
Pred mesecem — v petek. 17. septembra 1982, so na kranjskem pokopališču shranili v družinski grob žaro s pepelom nepozabnega primorskega tovariša Stanislava Černeta iz Tomaja, kjer se je rodil 8. novembra le4a 1907. Bil je že več let v pokoju in zato mit je pevski zbor upokojencev iz Kranja v slovo zapel štiri narodne in borbene pesmi. Pokojni Stanko je bil dobro znan, zlasti v prvih povojnih letih tudi v Trstu, kjer je delal pri tedanjem PNOO, v tistih zmagoslavnih tednih, ko je imel PNOO svoj sedež v palači prejšnje in sedanje prefekture oz. vladnega komisariata, kamor so se šli prav prejšnjo soboto tržaški slovenski župani pritožit zaradi neustavljivega najnovejšega razlaščanja.
Pok. Stanislav je v letih prve svetovne vojne obiskoval tomaj-sko osnovno šolo, nato pa so ga starši leta 1920 vpisali v idrijsko realko, edino slovensko srednjo šolo na takrat okupiranem ozemlju, ki jo je obiskoval do ukinitve leta 1924, oz. preselitve v Videm. Tam je ostal se eno leto. nato pa se je vpisal v slovensko trgovsko šolo v Trstu (Ul. Montec-chi 6).
Ko pa je bila tudi ta ukinjena, se Stanko ni hotel prepisati v italijansko trgovsko šolo in je rajši študij opustil ter se vrnil v rojstni Tomaj, kjer je do vpoklica v vojsko pomagal na očetovi kmetiji. Vojaški rok je služil leta 1927 v Veroni.
Pred vojaščino in vo njej je bil povezan s tovariši Bidovčeve skupine TIGR. Aretirali so ga in zaprli v Trstu zaradi suma, da sodeluje, toda dokazov niso imeli in so ga po nekaj tednih izpustili.
Toda prepričan je bil, da ga bodo vnovič zaprli in je zato pobegnil v Jugoslavijo. In res so ga na prvem tržaškem procesu — v odsotnosti — obtoževali, vendar je tedaj že bil jugoslovanski državljan. Kljub temu je imel težave z zaposlitvijo, ker se ni hotel podrejati tedanjim, zlasti klerikalnim veljakom. Zato je bil prisojen opravljali vsakršna dela od natakarja do težaka pri železnici in nameščenca v raznih pisarnah in to ne samo v Sloveniji. temveč tudi v Zagrebu in Varadžinu. Končno se je za več let umiril v Kranju, kjer je našel službo, pa čeprav z zelo skromno plačo. Godilo se mu je pač tako kot večini primorskih antifašistov. ki so emigrirali v staro matično domovino in ostali vedno
■A. iVigi-JvV I ■ ’	I- V'M:>IVil|,l'ifi 1 i'	' ‘ *	. '
tmt»llllllll(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMI|||IIIIIIIIIH«IIMIUlllllltlllll»MIIIIIHilllllll|lllltlMlMllltlltltmMI»UHI*tlHI
lepotica prihodnjega leta
Res lepa britanska manekenka občuduje naslovno stran koledarja za leto 1983, ki ga je napravil in sestavil lord Lichfields, ki je znan kot odličen fotograf in je njeno sliko postavil na naslovno stran
dosledni borci proti fašizmu katerekoli oblike.
Zato je bil že pred odhodom v Kranj član ljubljanskega primorskega društva TABOR, v Kranju pa se je včlanil v tamkajšnje primorsko društvo SLOGA ter postal njegov tajnik, kar je ostal vse do leta 1929, ko sta Ciano in Slo-jadinovič podpisala zloglasni sporazum in ko je slednji pristal na Mussolinijevo zahtevo, da se v Jugoslaviji razpustijo vsa emigrantska društva, kar pa pokojnega Stankota ni oviralo, da ne bi nadaljeval z delom med Primorci. Tokrat seveda ilegalno.
Razpad stare Jugoslavije v a-prilu 1941 je pokojni Stanko doživel kot vojak nekje na Dolenjskem in se vrnil v Kranj, ki so ga kot vso Gorenjsko in Štajersko okupirali Nemci. In povsem naravno je bilo. da se je že v
Stanislav Černe
letu 1941 povezal z Osvobodilno fronto, ki mu je dodelila delo v Kranju. Pomladi leta 1944 je moral v ilegalo. Po nalogu o-krožnega komiteja K P Slovenije je deloval na področju tega o-krožja. Nato je bil kot Pr moreč poslan k PNOO za Slovensko primorje in Trst, kjer je bil dodeljen na delo k okrožnemu kombajn K P S or eni je za takrat najbolj izpostavljeno zapadnopn-morsko okrožje.
Ob osvoboditvi leta 1945 pa je bil dodeljen na de<o finančnemu, odseku PNOO za Slovensko primorje in Trst. Po vzpostavitvi vsiljene demarkacijske črte med conama A in B p juniju istega leta pa je nadaljeval delo pri' istem odseku v Ajdovščini. Toda kmalu je bil imenovan za predavatelja v politični 'soli CK KP za Ju ijsko krdjino, kje? so ga ,imeli priliko spoznati tudi mnogi tržaški, tržiški in goriški tečajniki, ki so pgstali n egovi prijatelji in ga kot najbolj iskrenega in tovariškega izmed vseh predavateljev vzljubili ter ga ohra nili v najlepšem spominu.
Toda kmalu je bil dodeljen — tokrat za skoraj dve leti — v Trst k pokrajinskemu gospodarskemu svetu. Tu si je pridobil nove pri'atelje med sodelavci. A že leta 1948 ga je ponovno potrebovala politična šola KP za STO, ki je bila takrat v Kopru, kjer pa ni bil le predavatelj, temveč tudi njen upravnik, kar je ostal vse do leta 1952. Nato je do u-pokojitve leta 1970 deloval na Koprskem v finančni stroki v gospodarskih organizacijah. Pred štirimi leti pa je doživel precej hudo prometno nesrečo, ki mu je omajala prej trdno zdravje tako, da je dolgo bolehal in tudi nevarno zbolel in se je moral zato začeti v ljubljansko bolnišnico, kjer je pred mesecem dni umrl.
Vsi, ki smo pokojnega tovariša Stanislava Černeta poznali, ga bomo ohranili v svojem spominu kot resničnega tovariša, poštenega in nad vse požrtvovalnega ter plemenitega antifašističnega doslednega borca. ^Neizprosno je sovražil vsakršno krivico», nam je o njem povedal njegov mlajši brat Ljubo, mi prenašal hinavščine ali kal:ršne koli neiskrenosti in bil je vedno delaven in vztrajen komunistu.
Mnenja- smo, da je tudi pokojnikovo delovanje delček politične zgodovine Slovenskega primorja.
STAN. RENKO
Aleksander Zalar
6.
lapisi s popotovanja vo Sikkimu in Ladakhu
Zvečer, ko zapuste veliko dvorišče še zadnji turisti, se $ ied prihajajočim mrakom ob robu budističnih celic zbero lenihi in mrmraje govore: Om mani padme hum — Buda f'iser lotosovega cveta. Vrte se molilni mlinčki, v daljavi | i \ vetru plapolajo molilne zastave — vse v čast Budi.
Drugo znano svetišče, oddaljeno od Gangtoka za ves iin vožnje z landroverji, je svetišče Pemayangtse — bu-| stični samostan Nyingma. Ob poti do svetišča so na obeh i raneh bele molilne zastave pripete na drogovih. Zuna-j. ost svetišča ni tako privlačna kot prejšnja. Ko pa me ludistični duhovnik vodi po notranjosti, se odkrije prava ‘ednost svetišča. V višino treh metrov in prav takšne >Lžine je umetnina -budističnih nebes in pekla* pod stekom. Ima sedem stopenj, ki se ožijo v obliki piramide, ki na vrhu prirezana.
Ko zapuščam svetišče, zagledam ob zidu šolo. Ob zgrad-je postavljena zasilna streha, prostor pa ima približno ji eter visoko ograjo iz lesa. Učiteljica, verjetno Tibetanka, 'še na tablo pismenko. Otroci nato ponavljajo ime pis-enke. Včasih se kdo zamakne ali me pogleda. Na step-
tanih tleh so klopi in stoli. Spredaj je prava tabla. Otroci kakih sedmih let ponavljajo za učiteljico.
Skozi leseno špranjo ograje se v posvečen kraj učenosti zrine'kokoš. Otroci jo zapode. Učiteljica nadaljuje s skupinskim učenjem. V roki ima palico, da lahko pokaže pismenko na tabli, ali da z njo opozori neposlušneža.
Tako se kultura preteklosti prenaša na sedanje rodove. Pa saj ni nikjer napisano, da znanje, pridobljeno na prostem, kaj manj velja od tistega, ki ga dobiš v modemi in lepi šolski zgradbi.
KAKO PRITI V LAOAKH?
Če želiš priti iz Sikkima v Ladakh ali Kašmir, moraš prepotovati vso Indijo. Res je, da sta tako Sikkim kot Ladakh v himalajskem pogorju, vendar neposredne povezave npr. preko Nepala ni. In tako se moraš vrniti na jug Indije, jo prepotovati do drugega konca, nato pa se zopet povzpeti proti himalajskim goram tam na sever Indije. Le tako prideš na drugi skrajni konec himalajskega pogorja, kjer leži pokrajina Ladakh.
Iz Gangtoka glavnega mesta Sikkima se moraš vrniti v Dareeling in od tam v Bakdogro. Zopet si iz hribov v ravnini vzhodne Indije in tako prideš iz hladu višin v vročino indijskih nižin, iz samotnih pokrajin v vrvež civilizacije. Ko letiš z avionom iz Bagdogre v Kalkuto in nato v Bombay, od tam pa v New Delhi, se nekako več ne znajdeš med hrupno množico na letališčih. Občutiš nasprotje med prirodnim mirom pokrajin Sikkima in zapadne Bengalije ter množico ljudi, ki neprestano hiti na letališčih Indije. Ta občutek še stopnjujejo prodajalne vozovnic, razni
avtomati, glasno obveščanje po zvočnikih, raznobarvni napisi ter kričeči glasovi prodajalcev časopisov.
Počutiš se izgubljenega ob številnih informacijah, ki butajo vate in ti rušijo mir in trdnost, ki so ga zapustile samotne pokrajine tam pod Himalajo. Ta občutek me je spremljal, ko sem hodil po letališčih in ulicah Kalkute, Bombaya, New Delhija...
Nekaj podobnega sem občutil ob ponovni vrnitvi v Dareeling. Ko sem ga po tednu dni bivanja v gorah Sikkima zopet zagledal, se mi ni zdel več tako majhno, v pobočje gora vpeto mesto, temveč veliko mesto s tržnico, številnimi hoteli in celo miličniki, ki so urejali promet na glavnih križiščih. Vsega tega prej nisem opazil. Pomislil sem, tla ga tako vidijo tudi prebivalci zapadne Bengalije, ki žive v skromnih zaselkih ob plantažah čajevca, ko občasno prihajajo v to veliko mesto. Kako drugačen je bil, ko sem ga videl prvič. Pripotoval sem iz Rima, Bombaya, Kalkute in takrat je bil Dareeling malo, skromno, podeželsko mesto... Presenečen sem bil nad tako različnim vtisom istega, v pobočje himalajskih gora vpetega mesta.
Ladakh je najsevernejši del Indije in je v indijskih državah Jammu in Kašmir. Zato moraš iz New Delhija priti do Sinagarja glavnega mesta čudovite Kašmirske doline, od tam pa čez gore Himalaje v Leh, glavno mesto pokrajine Ladakh, ki je na višini 3500 m.
Seveda lahko potuješ z letalom, lahko pa tudi z vlakom ali avtobusom — vsaj do Srinagarja. Na turističnih plakatih na ulicah New Delhija je slika kašmirskih gora z vabljivim pripisom: samo 3 ure do Srinagarja, seveda z Air Indio.	*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Tajno življenje Edgara Brigg-sa; Stik, TV film
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Prizma:
Tednik o predstavah
15.00	Šolska vzgoja
15.30	Trapper:
Esposizione mortale
16.20	Jackson Five, risanka
16.45	Dick Barton, posebni agent, 5. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom: Dedek, TV film
17.45	Predniki, risanka
18.20	Dnevnik - Kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.50 Oddaja, ki jo vodita Sandra Mondaini in Raimondo Via-nello
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Iluzija:
Glasba, balet in ostalo ...
21.40	II ritorno del Santo. 2. del Simon Templar ter vdova bivšega pomorščaka, ki je na nepojasnjen način izginil, sta našla jahto. Na tej mi-steriozni jahti naj bi bil. po oporoki, ki jo je zapustil po morščak, velik zaklad. Mnogi so se lotili iskanja tega zaklada in vprašanje je. kdo ga bo našel, oziroma ali ga bo sploh kdo našel
22.30	Dnevnik
22.40	Islam. 3. del
23.25	Dnevnik 1 - Danes v parlamentu - Vremenska slika
23.35	Sassari: Bok«
Gibilisco - Garcia
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Evropski nogometni pokali
15.30	Program za otroke in mladino - Gianni in Pinotto, TV film
16.00	šolska vzgoja
16.30	Univerza popevk
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	Dnevnik 2 - športne vesti 18.50 I professionals
■ Srečanje s smrtjo. .TV film Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Vojna v Etiopiji v letih 1935-1936
21.20	Srečanje v kinematografu
21.25
»Planet Teto«' se nadaljnje. Odda ja, ki prikazuje velikega 1' ffKifSKfegU'	ki je rtif-
s* opil po večini ■ v glavnih vlogah kar v 96 filmih, se bo razčlenila na kakih dvajset nadaljevanj, v katerih bo govor o Totoju kot človeku, predvsem pa kot filmskem u-metniku, kar se da povedati predvsem z njegovimi filmskimi stvaritvami. Sedaj pa smo sko-ai še v samem začetku celotnega ciklusa 22.15	Dnevnik	2	-	Večerne
22.25	Dnevnik	2	-	Šport
23.35	Dnevnik	2	-	Zadnje vesti
Tretji kanal
17.30	Lirika: Montserrat Caballe
18.30	L’orecehioocchio;
Tednik o glasbi
19.00	Dnevnik 3
20.05	Šolske vesti
20.40	Lo scatolone
Oddaja, katero vodi Lando Buzzanca
21.40	Dnevnik 3
22.15 Stavisky, veliki goljuf, film
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
10.55	Kragujevac: Velika šolska ura
15.45	Šolska TV
17.00	Poročila
17.05 Pedenjzep: Pojmo s ptički, 1. del
17.20 Zapisi za mlade: Marijan Lipovšek
V naši oddaji Zapisi za mla de govori tokrat Marijan Li povšek, skladatelj, pianist, pedagog, kritik, ob tem pa tudi eden naših najbolj znanih govornikov. Njegova pripoved je ena sama velika ljubezen — do staršev, do narave, do glasbe, v katere svet je kot deček stopil očaran in poln spoštovanja do velikih mojstrov in umetnin. V tem svetu glasbe se je v dolgih letih pošteno razgledal, saj je študije poglobil še z lastnimi razmišljanji, dogajali ji in delom. Ali je potem tre ba posebej podčrtati, kako tehtne so njegove besede o vrednotah, ki jih predstavlja nam Slovencem naša narodna pesem! Med skladateljeva razmišljanja se vpletajo njegove skladbe, ki jih izvajajo licenci glasbenih šol
17.55	Mozaik kratkega filma 18.25 Obzornik
18.40 Po sledeh napreka
Številni dejavniki so razisko valcem »Iskre« narekovali razvoj nove generacije TV-sprejemnikov. V prvem delu oddaje bomo spremljali nji bovo delo ter primerjali last nbsti novih sprejemnikov s «starimi». Na kmeti jskem inštitutu Boris Kidrič pa smo. posneli raziskavo možnosti predelave nadležnih organskih odpadkov v uporabno biomaso. V tretjem prispevku bomo predstavili zelo zah tevho restavriranje močno poškodovanih lesenih plastik iz baročne cerkve v Komen di. Sodelavci Restavratorskega ateljeja Zavoda SR Slo venije za varstvo naravne in kulturne dediščine so prevzeti zahtevno nalogo. Izredno yelike plastike so namreč zahtevale posebno obdelavo. Že izdelani in na manjših plastikah preizkušeni postop ki niso bili uporabni, zato so razvili novega, ki ga bomo predstavili v današnji od daji
19 36 Zrno do zrna 19.?0 TV dnevnik 19.7") Vreme
20.00	Borštnikovo srečanje '82: Levstvikova smrt
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo r okviru oddaje (Odprta meja* med drugimi tudi na-slcdnie vesti:
GORICA in TRST — Komentarji na jugoslovanske norme ČEDAD —- Konferenca «1. Trinkos TRST — KPI in terorizem TRST — Občina in cene TRST — Obisk srbskega ministra
16.30	Odprta meja
17.00	TV šola
17.30	Z nami pred kamero
18.00	Fontamara
19.00	Eurogol
19.30	Z nami pred kamero 20.15 Serijski film
21.30	Turistični vodič 21.35 Kdo pozna umetnost?
Zagreb
18.25 Kronike občine Split
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Spekter, politični rmagazin
TRST A
7.00,	10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; - 6.10 Almanah: Slovenci v ZDA in njiho va dejavnost med prvo svetovno vojno; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12 00 Na gori-škem valu; 12.40 Revija »Pesem v prijateljstvu 1980»; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih - D. Jančar: »Galjot«;
14.30	Otroški kotiček: «To je pa laž!s>; 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!; 16.35 Instrumen talni solisti; 17.10 Mi in glasba: 18.00 četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25. 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28. Zaključek;
7.30	Val 202; 13.00 Na valu radia
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKVV •— Nanos	88.6 MHz
Koper; 13.15 Kinospored; 13 30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave, glasba; 16.40 Danes z nami; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(lToli|anski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianov) dopi«-niki: 10.00 Glasba in besedilo:
10.10	Leteči zmaj: 10.32 Dobro došli v Jugoslavijo; 10.35 Glasbe ni prostor; 11.00 Kim, svet tula dih; 11.32' Pesem ledna; ll.jiltj Več kot ena sama pesem: 12.05 Glasba po željah; 13.33 Lovski kotiček: 15.00 Leteči zmaj; 15 45 Dalmacija in njene pesmi; 16,15 Glasba, glasba; 16.32 Crash; 16.55 Knjiga v izložbi: 17.00 Okrog sve ta v 30 minutah; 18.10 Discoteea.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.00.12 00
13.00.	15.00. 19.00 Poročila; 6 00 9.02 Jutranja oddaja; 10.30 Pes mi v času; 11.10 Glasba, glasba in besedilo od...; 11.34 I Bndden-brook; 12.03 Iz Milana: Takoj se vrnem; 13.35 Master; 14.30 Nekoč je bilo...; 16.00 11 paginone; 18.38 Programi pristopanja; 20.00 Bivši sošolec; 2L40 Carbone: stare in nove melodije; 22.27 Audiobox;
23.10	Telefonski klic.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00, 10.00. 11.00 12.00,
14.00.	19.00 Poročila: 6.20 Rekrea ciia; 6.45 Prometne informacije;
7.25	Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola;
8.35	Mladina poje; 9.05 Glasbena
matineja: 10.05 Rezervirano za...; 1L05 Ali poznate...: . 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melo dije:	12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.00 Da nes do 13. ure: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporoča jo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce;
14.40	Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrti l.iak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18 00 Z ansamblom Borisa Kovačiča poje Stanka Kovačič; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 V. Uk mar; Sonata za violino in klavir;
19.25	Obestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč. otroci; 19 45 Minute z ansamblom Slavka Žnidar šiča; 20.00 četrtkov večer domačih: 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 2?.25 Iz naših spore dov.
NOGOMET
V VČERAJŠNJIH SREČANJIH V TREH EVROPSKIH POKALIH
Poprečen izkupiček za italijanske in jugoslovanske ekipe
POKAL PRVAKOV: Juventus igral neodločeno v Belgiji - POKAL POKALNIH PRVAKOV: tesen poraz Interja, Maradona «pokopal» Beograjčane - POKAL UEFA: Roma zmagala s težavo, Napoli praznih rok, Sarajevo 4:4
Včerajšnji izkupiček italijanskih in jugoslovanskih moštev v treh evropskih nogometnih pokalih ni bil ravno najbolj zadovoljiv, čeprav ima več predstavnikov obeh držav možnost napredovanja v 3. kolo. Z včerajšnjo njihovo igro pa ne moremo biti zadovoljni, če izvzamemo splitskega Hajduka, ki je doma nadigral francosko moštvo Bor-deauxa.
POKAL PRVAKOV Standard — Juventus 1:1
(0:1)
STRELCA: v 6. min. Tardelli, v 69. min. Tahamata (iz 11 metrovke)
STANDARD LIEGE: Preud'Hom-me, Delangre, Plessers, Pole. Geurts (od 76. min. Delbrouck), Vander-smissen, Tahamata, Daerden, Haan, Wendt, Grundel.
JUVENTUS: Zoff, Gentile. Cabri-ni, Furino, Brio, Scirea, Marocchi-no, Tardelli (od 81. min. Bonini), Rossi, Platini, Boniek.
SODNIK: Vautrot (Fr.)
GLEDALCEV: 42.000
LIEGE — Tekma med Juventusom in Standardom je bila vseskozi napeta in dramatična. Gostje so razmeroma hitro prešli v vodstvo, ko je Tardelli odlično izkoristil kot in z glavo premagal domačega vratarja.
Absolutni protagonist tekme je tedaj postal vratar Zoff, kateremu je vsa obrambna linija pomagala u-spešno zajeziti silovite napade Belgijcev. Turinski vratar je klonil šele po strelu iz enajstmetrovke, ki ga je izvedel Tahamata po dvomljivem prekršku Bria v kazenskem prostoru.
Juventus je neodločen izid upravičil z nekaterimi ostrimi protinapadi, ki zelo dobro obetajo za po-ratno srečanje v Turinu, ko bo Trapatto-nijevemu moštvu dovolj tudi izid brez zadetkov.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV AZ '67 — Inter 1:0 (1:0)
STRELEC: v 6. min. Tiktak
AZ '67 Trevtel, Reynders, El genmbrod, Anema, Hovenkamp, Arntz, Tol (od 76. min. Svvart), Van Den Meer, Talan, Junker rod 16. min Steinmann), Tiktak.
INTER: Bordon, Bergomi, Ferri, Oriali, Collovatti, Marini, Bagni, Sabato, Altobelli, Beccalossi od 68. min. Berghamaschi), Juary.
SODNIK: Prokop (NDR)
GLEDALCEV: 18.000
AMSTERDAM — Tesen poraz pravzaprav ustreza italijanskemu moštvu, čeprav bi po prikazani igri Milančani najbrž celo zaslužili kaj več. Inter je namreč ustvaril vsaj toliko ugodnih priložnosti za zade tek, kot gostitelji, ki so sicer med drugim tudi zadeli prečko.
Zmagoviti gol je AZ '67 dose gel po napaki obrambe, ki sicer tokrat ni ponovila slabih prvcn stvenih predstav. Pri Inter ju so naibolje igrali mladi Ferri, Bagni in Sabato. Skratka, z nekoliko več pazljivosti v prvem polčasu in malo več sreče v nadaljevanju bi se lahko Marchesijevi varovanci i/ognili porazu.
C.	zvezda — Barcelona 2:4
(0:1)
STRELCI: v 10. min. Maradona, v 47. min. Maradona, v 65. min. Schuster, v 73. min. Janjanin, v 74. min. Janjanin, v 82. min. Schu-st°r
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Stojanovič, B. D.iurovski, Jovin, Milovanovič (od 62. min. Janjanin), Baikovič, šugar, Petrovič, Djordjic,
D.	Savič (od 62. min. M. Djurovski), M;losavljevič, Repčič.
BARCELONA: Artola, Gerardo, Migueli, Julio Alberto, Alonso (od 70. min. Sanchez), Alesanco (od 77. min. Manolo), Victor, Schuster, Carrasco, Maradona, Marcos.
SODNIK: Valentine (Škotska).
GLEDALCEV: 90.000.
BEOGRAD — Diego Maradona, za katerega je Barcelona odštela bajno vsoto, je v Beogradu pripravil gledalcem pravi «nogometni show». Z odlično igro in z dvema zadetkoma je argentinski as praktično sam pokopal upe Beograjčanov, da bi lahko nadaljevali pot v tem pokalu.
Nogometaši Crvene zvezde so v tem srečanju igrali dokaj slabo. Šele ko je na igrišče stopil Janja-
nin, so domačini nekoliko uredili
svoje vrste. Bilo pa je prepozno. Gostje so že vodili s 3:0.
Po tem izidu je praktično beograjska ekipa že izločena iz tega tekmovanja.
POKAL UEFA
Roma — Norkopping 1:0 (0:0)
STRELEC: v 53. min. Pruzzo (iz 11-metrovke)
ROMA:Tancredi, Vierchowod, Nela, Di Bartolomei, Falcao. Maldera Iorio, Prohaska, Pruzzo, Valigi, Conti.
NORKOPPING:	Jonsson, Gran
skog, Lundstrom, Bergman, Mans-son, Liliedahl, Svensson, Fredriks-sin. M. Pettersson, S. Pettersson, Hellstrčm.
SODNIK: Petrovič (Jug.)
GLEDALCEV: 60.000
RIM — Če bi sodili po napovedih, bi morala včeraj Roma Dokopati «naivne švedske drugoliga.se* pod točo golov. Ne samo, da so gostje
ublažili, sicer neizbežen poraz v povsem dostojnih mejah, a Pruzzo je edini zadetek dosegel iz 11-metrovke.
Resnci na ljubo, Rimljani niso igrali slabo. Pot do izdatnejše zmage jim je pravzaprav preprečil izredno dobro razpoložen vratar Jonsson, ki je bil daleč najboljši mož na igrišču. Po zmagovitem zadetku so gostitelji nekoliko popustili, Švedi, ki so bili prisiljeni napadati, pa so razgalili vso skromnost svojih napadalcev, ki niso zna li ustvariti niti ene nevarne priložnosti.
V povratnem srečanju bi Roma torej (kljub ■ skromni prednosti) ne smela imeti večjih težav.
Napoli — Kaiserslautern 1:2
(0:0)
STRELCI: v 72. min. Dušek, v 79. min. Diaz in v 89. min. Allofs
NAPOLI:	Castellini. Bruscolott
(od 52. min. Jacobelli), Ferrario Marino, Krol, Citterio. Vuiazzan (Amodio) Dal Fiume, Diaz, Crisci manni, Pellegrini.
KAISERSLAUTERN; Reiche! Wolf, Briegel, Dušek, Melzer Brummer (od 84. min. Brehume) Eilenfeldt, Geye, Nilsson, Bon gartz (od 71. min. Kitermann). Al lofs.
SODNIK: Dočev (Bol.)
GT.FDALCEV: 50.000
NEAPELJ — Napoli ni izkoristil očitne terenske premeči in velike
Tako včeraj v treh pokalih
POKAL PRVAKOV
2:0
•	Standard Liege (Bel.) — Juventus (lt.)
•	HjK Helsinki (Fin.) — Liverpool (Angl.)
•	Dinamo Bukarešta (Rom.) Aston Villa (Angl.)
•	Real Sociedad (šp.) — Celtic Glasgovv (Škotska)
•	Hamburger (ZRN) — 01ympiakos (Gr.)
•	Rapid Dunaj (Av.) — Widzew Lodz (Pol.)
•	CSKA Sofija (Bol.) -Sporting Lizbona (Port.)
KTrtnlnri Tirana	““
1:1
1:0
0:2
2:0
2:1
2:2
• Nentori Tirana (Alb.)
Dinamo Kijev (SZ)
(Kval. Dinamo zaradi odstopa Albancev)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	1983 Kopenhagen (Dan.) — Waterschei (Bel.)
•	Crvena zvezda (Jug-) Barcelona (šp.)
•	AZ '67 Alkmaar (Niz.) — Inter (It.)
•	Aberdeen (Škotska) — Lech Poznan (Polj.)
•	Galatasaray (Tur.) —-Austria Dunaj (Av.)
•	Svvansea (Wales) —
Pariš St. Germain (Fr.)
•	Real Madrid (Šp.) — Ujpest Dozsa (Madž.)
•	Tottenham (Angl.) — Bayern Miinchen (ZRN)
0:2
2:4
1:0
2:0
2:4
1:1
POKAL UEFA
•	Corvinul (Rom.) — Sarajevo (Jug.)
•	Slask Wroclaw (Polj.) — Servette Ženeva (Švi.)
•	Anderlecht (Bel.) —
Porto (Port.)
•	Werder Bremen (ZRN) — IK Brage (Šve.)
•	Valencia (Šp.) —
Banik Ostrava (ČSSR)
•	Spartak Moskva (SZ) — Haarlem (Niz.)
•	St. Etienne (Fr.) — Bohemians Praga (ČSSR)
0:2
4:0
0:0
1:0
•	Benfica (Port.) —
Lokeren (Bel.)
•	Viking Stavanger (Nor.) — Dundee United (Škotska)
•	Roma (It.) —
Norkopping (Šve.)
•	Hajduk (Jug.) —
Bordeaux (Fr.)
•	Glasgow Rangers (Škotska) —
Koln (ZRN)	2:1
•	Shamrock Rovers (Irska) — Univer. Craiova (Rom.) danes
•	Ferencvaros (Madž.) —
Ziirich (Švi.)	1:1
•	PAOK Solun (Gr.) —
Sevilla (Šp.)
•	Napoli (It.) -Kaiserslautern (ZRN)
ga števila priložnosti, ki jih je. zlast v drugem polčasu, zamudil sicer razpoloženi srednji napadalec Diaz. Vse to so spretno izkoristili izkušeni gostje, ki so tik pred končnim žvižgom — po napaki treh domačih branilcev — dosegli zmagoviti gol. Šlo je za hudo kazen, ki je Neapeljčani prav gotovo niso zaslužili, čeprav velja, da niso znali najti pravega orožja proti bliskovitemu protinapadu gostov. Hajduk — Bordeaux 4:1 (1:1)
STRELCI: v 6. min. Bracci, v 38. min, Bogdanovič, v 47. min. Jeroli-mov, v 57. min. Šalov (iz enajstmetrovke), v 86. min. Cukrov.
HAJDUK SPLIT: Pudar, Jelikič, Miljuš, Jerolimov (od 81. min. Ma con), Primorac, Rožič, Bogdanovič (od 79. min. Cukrov), šušnjara, Gu-delj, šalov, Pešič.
BORDEAUX: Ruppier, Rohr, Do menech, Specht, Tresor, Bracci, Thpuvenel, Audrian (od 52. min. Mortiner), Lacombe, Giresse, Mem-mering.
SPLIT: Hajdukovi nogometaši so v eni svojih boljših letošnjih nogometnih predstavah povsem zasluženo in visoko premagali francosko moštvo Bordeauxa. Spličani imajo po včerajšnjem slavju realne možnosti, da se uvrstijo v nadaljnje kolo.
Čeprav so imeli domačini že v prvi minuti izredno priložnost za zadetek, pa so v vodstvo prešli prav gostje z Braccijem že v 6. minuti.
Spličani pa niso popustili in stanje izenačili v 38. min. z Bogdanovičem. V drugem polčasu pa so povsem pregazili nasprotnike in dosegli še tri zadetke.
Corvinul — Sarajevo 4:4 (3:2)
STRELCI: v 9. min. Hadžialagič, v 19. min. Lukič, v 38. min. Dumi-trace, v 42. min. Andonic, v 44. min. Petcu, v 55. min. Mateuc, v 81. min. Pašič, v 86. min. Lukič.
CORVINUL HUNEDOARA: Ioni-ta, Rednic, Bogdan, Oncu, Dubin-
ciuc, Antonie, Gabor, Mateuc (od 88. min. Ternoveanu), Dumitrace, Petcu, Nicza (od 66. min. Klein).
SARAJEVO:	Janjuš, Radeljaš,
Kapetanovič, Vidovič, Ferhatovič, Hadžibegič, Sušič, Hadžialagič (od 56. min. Miloc), Lukič, Janjoš (od 56. min. Jozič), Pašič.
SODNIK: Juska (SZ).
GLEDALCEV: 18.000.
HUNEDORA: Kakšni razpleti na tem srečanju! Sarajevčani so že vodili z 2:0 in vse je kazalo, da bodo zlahka ugnali domačo ekipo. Romunski nogometaši, ki slovijo po svoji napadalni igri, pa so se že v prvem polčasu opomogli in v zadnjih minutah dosegli kar tri zadetke.
Sarajevčanom pa je pretila prava katastrofa, ko je domače moštvo povedlo kar na 4:2. Sušič in tovariši pa so tudi v tej tekmi pokazali, da odlično igrajo v gosteh in so tako v zadnjih minutah srečanja dosegli še dva gola ter tako iztržili izid. ki jim daje dejanske možnosti, da se uvrstijo v osmino finala.
ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU j
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Zmaga Galenike Poraz Verone
V prvem kolu srednjevropskega nogometnega pokala je Galenika doma premagala budimpeštansko moštvo Vasas z 2:1 (0:1).
Za domače moštvo sta bila uspešna Panič in Lacmanovič, za goste pa Izso.
Verona pa je gostovala v ČSSR in visoko izgubila proti Žilini z 0:4 (0:3).
Za domačo ekipo so bili uspešni: Simček (2), Berešik in Mintal.
Primorca Bruna Križmančiča (3.AL) s prepovedjo igranja za eno kolo
in igralca Zarje Štefana Zeugno (najmlajši) s prepovedjo igranja za dve koli.
Cattaneo kaznovan
MILANO — Igralca Cattaneo (Udinese) in Musella (Catanzaro) sta bi'a kaznovana od športnega sodišča nogometne zveze s prepovedjo igranja za eno kolo.
Russo v Bologni
BOLOGNA — Bologna je odkupila od Genoe napadalca Roberta Russa, ki bo verjetno opravil svoj prvi nastop z novim moštvom že 31. oktobra v tekmi s Pistoiesejem.
Dva naša izključena
Športni sodnik pokrajinske nogometne zveze je kaznoval igralca
MONTEVIDEO — V srečanju prve skupine polfinalnega tekmovanja za pokal «Libertadores» je brazilski Flamengo, za katerega nastopa as Žico, remiziral s urugvajskim Pe-narolom z 0:0.
Ocleppo uspešen
TOKIO — V drugem kolu odprtega turnirja v Tokiu je Italijan Gian-ni Ocleppo premagal Američana Davida Sieglerja z 0:6, 6:4, 6:2.
Barazzutti zmagal
DUNAJ — Corrado Barazzutti je uspešno začel turnir za Grand Prix (sto tisoč dolarjev nagradne doklade) na Dunaju. V prvem kolu je namreč premagal Američana Nicka Saviana s 6:4, 6:4.
ZA BLIŽNJO TURNEJO
«Plavi» za ZDA
BEOGRAD — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo od 11. do 30 novembra gostovala v ZDA, kjer bo igrala devet prijateljskih tekem.
Začasni zvezni trener Vasojevič in njegov pomočnik Halilovič sta za to gostovanje sklicala v glavnem mlade košarkarje.
Leti so: vezni igralci: Dražen Petrovič (Šibenka), Zorkič (Partizan), Aca Petrovič (Cibona), Ka-radžič (C. zvezda), Perašovič (Ju-goplastika); krila: Boban Petrovič (Partizan), Grbovič (Partizan), Ču-tura (Cibona); centri: Radovanovič (Bosna), Žižič (C. zvezda), Marič (Partizan), Vučurovič (Radnič-ki), Savovič (Partizan). Rezerva: Obradovič (Borac).
«Nora» Američanka
RIM — V soboto bo Američanka Debi Beachel skušala postaviti svojevrstni svetovni rekord v skokih v vodo. V bazen, globok 4 metre, bo skočila iz višine 31 metrov, ki je poprečna višina desetnadstropne stavbe.
Italijansko prvenstvo
CORTINA — V tretjem kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Asiago - Alleghe 5:4; Bruni-Cortina 1:1; Gardena - Varese
5:5; Merano - Valpellice 7:3. Drugouvrščeni Bolzano je počival. Lestvica: Merano 6; Bolzano in Asiago 4; Cortina. Brunico in Gardena 3; Varese 1; Alleghe in Valpellice 0.
iimiiiikiiiiiiifi
............................................................„„............................................................................................................llitlilliumi..................................................n...............................n..................................................
KOŠARKA
SINOČI V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Tesna poraza Goričanov in Tržačanov
San Benedetto izgubil doma s točko razlike proti Billyju, Bicpa v gosteh proti Cidneu
Bllty 73:74
San Benedetto (41:39)
SAN BENEDETTO GORICA: Va lentinsig 6, Biaggi, Vazzoler 1, Ar-dessi 20, Pieric, Mayfield 20, La Garde 21, Sfiligoi 5, Cecchetti, Bianco.
BILL V MILAN: Dino Boselli 2,
Franco Baselli 22, Premier 10.
D’Antoni 11, Ferracini 6, Meneghin
Rizzi 1, G, Motta 2, Conti, Coppari.
BIC TRST: Dietrick 18, Robinson 9, Bertolotti 9, Tonut 20, Valenti 2, Fabbricatore 6, Čuk, Floridan, Agostinis, Bobicchio.
SODNIKA: Marchis (Turin in Ga ribotti (Chiavari).
PM: Cidneo 17:24, Bic 12:17.
BRESCIA — Tržačanom le za las ni uspel veliki podvig, da bi
11, Gallinari 2, Gianelli 10, Rossi, premagali favorizirano moštvo Cid-Del Buono
PON: Sfiligoi in Giannelli Malokdo je pred tekmo upal. da bo goriška peterka lahko prema-
Milijon dolarjev za Tele Santano
RIO DE JANEIRO - Bivši trener brazilske reprezentance Tele Santana je podpisal pogodbo, kj ga veže za dve leti na ekipo El Ali v Saudski Arabiji. Santana je ob podpisu pogodbe ppejel, ba no vsoto milijon dolarjev (ena milijarda in 400 milijonov lir) in bo prejel dva milijona dolarjev plače na leto. Da ne bi imel domotožja, si bo Santana povlekel s seboj tudi svojo 10 člansko družino. Društvo El Ali pa mu bo dalo na razpolago tudi brezplačno stanovanje in avtomobil s šoferjem. Santana je izjavil, da bo ob izteku pogodbe opustil trenersko dejavnost.
Denarja mu verjetno ne bo manjkalo. . .
nea.
V tržaških vrstah se je predvsem odlikoval Tonut, ki je bil z 20 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
IZIDI 5. KOLA
San Benedetto - Billy	73:74
Cidneo - Bic Trst	65:64
Scavolini - Binova	107:100
Sinudyne - Cagiva	79:73
Ford - Latte Sole	91:75
Peroni - Honky	84:82
Carrera - Berloni	84:88
Bancoroma - Lebole	97:90
LESTVICA
Bancoroma Rim 10; Cidneo Brescia, Berloni Turin in Sinudyne Bologna 8; Cagiva Varese, Peroni Livorno, Billy Milan in Scavolini Pe-saro 6; Honky Fabriano, Latte Sole Bologna, Carrcra Benetke in Ford Cantu 4; Bic Trst, San Benedetto Gorica in Lebole Mestre 2; Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (24. 10)
Bic Trst - Bancoroma; Scavolini -San Benedetto; Berloni - Ford; Cidneo - Peroni; Binova - Billy; Cagiva - Honky; Latte Sole - Carrera; Lebole - Sinudyne.
PRVENSTVO A - 2 LIGE
Videmčani presenetili
V 5. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva je videmsko moštvo APU nepričakovano v gosteh premagalo Benetton, medtem ko je Tanjevičev Indesit uspešno igral doma.
IZIDI 5. KOLA
Indesit - Coverjeans 91:82; Sacra-mora - Rapident 70:68; Benetton -AP Udinese 74:75; Eagles - Italca-ble 92:77; Sav - Sapori 95:88; Man-giabevi - Bartolini C7:83; Farrow’s - Riunite 73:80; Napoli - Brillante 106:92.
LESTVICA
Eagles Vigevano in Sav Bergamo 10; Napoli Basket 8; Bartolini Brindisi. AP Udinese Videm, Indesit Ca-serta in Cantine Riunite Reggio E-milia 4- Brillante Forll, Benetton Treviso, Sapori Siena, Mangiabevi Ferrara. Rapident Livorno in Sacra-mora Rimini in Italcable Perugia 2; Farrow’s Firence 0.
PRIHODNJE KOLO (24. 10.)
Indesit - Eagles; Sacramora - AP Udinese- Rapident - Farrow's; Sapori - Mangiabevi; Sa” - Napoli; I-talcable - Bartolini; Cantine - Benetton.
Iz planinskega sveta
Uspel Dan planincev SPDT
Tradicionalna vsakoletna interna prireditev članov tržaškega planin skega društva »Dan planincev SPDT» je tudi letos prav dobro uspela, čeprav je vreme organizatorjem še kar nagajalo, kar se je poznalo predvsem pri udeležbi.
V jutranjih urah je bil na sporedu ocenjevalni pohod, ki se ga je udeležilo 11 ekip s skupno 45 u deleženci. Nastopajoči so morali po gmajni in kraških poteh prehoditi pot do Rep niča pa na Golc. majhen grič nad to vasjo, pa spet na Miličev travnik v bližini Repniča, kjer so bile v popoldanskih urah družabne igre. Pohod je osvojPa e-kipa cTOZD pohodh v sestavi Bruna, Lučke in Dimitrija Križmana ter Serene Castelli. Osvojili so 17 točk na 30 možnih. Drugo mesto z zaostankom treh točk je osvojila ekipa «Srne» v sestavi samih žensk, in sicer Ede Gombač. Klavdije Birse, Franke Armani, Gracijele Civardi in Alenke Rudež. Ta ekipa je tudi osvojila nagrado za najboljšo žen sko ekipo. Z le točko zaostanka za drugouvrščenimi je zelo mlada ekipa «Kopriv* osvojila tretje mesto. Srednja starost Katje Volpi, Vere Kermec, Tanje Kermec in Jasmin Rudež je kakih deset let, kar do-
NAŠE ŠESTERKE PRED SKORAJŠNJIM PRIČETKOM PRVENSTVENIH OBVEZNOSTI
Može (Bor): «V prvem delu med tremi najboljšimi
2:0
1:2
gala italijanskega prvaka Billyja iz Milana, saj so bili dosedanji rezultati San Benedetta brez dvoma negativni in predvsem igra ni bila na isti kvalitetni ravni kot lani. In prav tako se je zgodilo. Billy je sinoči res premagal domačo ekipo, ali bolje, Goričani so si v zadnjih trenutkih sami zapravili skoraj gotovo zmago, ki bi bila povsem zaslužena. Igralci San Benedetta so namreč sinoči zaigrali dobro in požrtvovalno, vendar so med tekmo storili nekaj neverjetnih napak, katere so se na koncu še kako poznale. Gotovo je bila to najboljša predstava De Sistijevih varovancev v letošnjem prvenstvu. Odlično so zaigrali v obrambi, nekoliko slabše pa v napadu, kjer so se izkazali le Mayfield, Ardessi in La Garde.
Naj omenimo še v vrstah Billyja izrednega Franca Boselli ja, ki je s točnimi meti z razdalje prebijal na tančno obrambo domačinov ter D’Antonija in Premiera. (P.M.)
V soboto, 6. novembra se pričenja žensko odbojkarsko drugoligaško prvenstvo, v katerem tudi letos nastopata dve naši društvi: Bor in Sokol. Kako se na bližnje prvenstvo pripravljajo Tržačanke? Kakšne možnosti imajo? Kdo bo branil barve društva, ki ima med vsemi našimi
ekipami najbogatejšo tradicijo? O tem smo se včeraj pogovarjali s pomožnim trenerjem Igorjem Može-tom, ki bo skupaj s priznanim jugoslovanskim strokovnjakom Zvoni-mirom Brožičem (če ne bo prišlo
do zapletov v zvezi z jugoslovanskim protikriznimi ukrepi!) tudi letos za krmilom Borovih drugoligašic.
Slika, ki izhaja iz kratkega telefonskega pogovora, ni povsem rožnata, a še zdaleč ne črnogleda. Borov ke bodo letos dejansko nastopile v nespremenjeni postavi, predvidoma s Kusovo in Debenjakovo na centru, Fičurjevo in Zergolovo v vlogi tehničark in Rauberjevo in Glavi-novo na krilu, pri čemer so možne še nekatere kombinacije z mlajšimi igralkami, ki so si lani že nabrale precej izkušenj. Gre za homogeno, izkušeno in uigrano celoto, kar je tudi najugodnejša značilnost te ekipe. O novih mladih igralkah, ki so
prestopile v prvo ekipo pa nam je Može povedal, da bodo letos v glavnem samo trenirale, igrale pa v nižjih ligah.
Če je igralski kader kolikor toliko zadovoljiv («pozna se, da nam manjka značajna igralka, ki bi znala v težkih trenutkih spodbuditi soigralke, tudi sicer pa igra v napadu vse preveč sloni na Kusovo*, je potožil Može) pa tega ne moremo reči za priprave. Borovke so letos pričele vaditi šele 30. septembra, trenirajo pa trikrat na teden (lani štirikrat), ker je večina igralk preobremenjena z drugimi obveznostmi.
Kljub temu pa bi borovke morale doseči cilj, ki so si ga letos zasta-
TAKO BOROVKE LETOS V 2. ITALIJANSKI LIGI
1	KUS	Viviana	1960	182 cm	center
3	GODINA	Nadja	1966	166 cm	podajačica
4	MAVER	Elena	1964	178 cm	center
5	UKMAR	Maja	1966	170 cm	krilo
6	KLEMŠE	Mirjam	1967	171 cm	podajačica
7	ČAČ	Tatjana	1966	168 cm	krilo
8	KLEMŠE	Vesna	1966	171 cm	center-kril
9	GLAVINA	Anamarija	1959	169 cm	krilo
10	FIČUR	Eva	1959	162 cm	podajačica
11	RAUBER	Nataša	1956	169 cm	krilo
12	DEBENJAK	Nadja	1960	176 cm	center
15	ZERGOL	Rada	1963	169 cm	podajačicr
Cidneo — Bic 65:64 (25:30)
CIDNEO BRESCIA:	Abernethy
18, Pietkiewitz 10, Costa 16, Marušič 4, S. Motta 10, Pedrotti 4.
im *
TRENER: Zvonimir Brožič; POMOŽNI TRENER: Igor Može. (Legenda: številka društvene majice, priimek, ime, letnik rojstva, višina, igralno mesto)
vile in je pravzaprav enak lanskemu: prestop v «poule» za napredovanje. («Kaj več s sedanjim izborom igralk ne moremo pričakovati, potrebno bi bilo nameniti večjo pozornost naraščaju, da bi prišli do novih perspektivnih igralk*). Konkurenca namreč tudi letos naj ne bi bila pretirano ostra. V skupini z borovkami nastopajo še Fiume Veneto (ki je po izpadu iz A 2 lige izgubil večino najboljših igralk), Sokol (»odsotnost Lie Legiše bo pogojevala igro Nabrežink, čeprav je vsak derbi poglavje zase*), Moglia-no in novinca Nervese («baje, da gre za ekioo z nizkimi igralkami in nezanesljivim napadom*) ter Albatros. »Boljši od nas je najbrž samo Mogliano. zato menim, da imamo okrog 80 odstotkov možnosti, da si že v prvem delu prvenstva zagotovimo obstanek v ligi. če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov ali poškodb kliučnih igralk*, je ob koncu dejal Može. Upati .je, da se bo napoved tudi uresničila. (AK)
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes. 21. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za namizni tenis.
Dnevni red: program za prihod njo sezono.
Sobotni Jadranovi nasprotniki niso... «pastirčki»
Treviso je mestece (80.000 prebivalcev) malo oddaljeno od Benetk. S svojim okoljem je središče tekstilne in konfekcijske industrije (Benetton in Stefanel »sponzorizirata* košarko in rugby); keramike (Pa-
gnossin je prav tako več let «spon-soriziral* košarkarska društva); av-
toprevozništva, saj vsak tretji tovornjak v severni Italiji ima evidenčno tablico TV; in poljedelstva (vino, beluši in sviloprejka).
Treviso pa je pravo italijansko košarkarsko središče. Pomislite: malo mestece, ki ima žensko ekipo, ki je do lanskega leta osvajala kar po vrsti italijanska prvenstva (z dvema Tržačankama v moštvu: Monti-jeva in Bonetempijeva); moško ekipo Benetton, ki igra v A-2 ligi (trener Lombardi in tehnični vodja Cre-spi: oba sta skoraj Tržačana); in vrsto ekip, ki nastopajo v C-l, C-2 in D ligi (Stefanel in Castelfranco, ki igrata v isti ligi kot Jadran, pa še Casale sul Sile, Oderzo, Bona, Conegliano, Roncade, Montebel luna itd.).
Prav z eno od teh ekip, se bo v soboto pomeril Jadran: z moštvom
Vigor Hesperia Stefanel Treviso.
Moštvo ni tako, da bi lahko med našimi fanti vzbudilo strah in trepet. Zgrajeno je po starem konceptu vseh podeželjskih ekip: nekaj starih in izkušenih profesionalcev (v tem primeru Giomo in Frezza), o-stali pa mladi, ambiciozni in perspektivni domači mladeniči. Vigor igra v glavnem consko obrambo, da se «starčki» ne bi preveč utrudi li, v napadu pa ima lepo izdelane sheme, s katerimi z lahkoto pride do zadetka, seveda če mu to nasprotnik le dovoli.
Letošnjega prvenstva košarkarji iz Trevisa niso najbolje začeli, vendar imajo tehtno opravičilo. V prvih dveh tekmah, v katerih so tudi izgubili, so igrali brez Gioma, v tretji pa so, končno v popolni postavi, z lahkoto premagali Pachero iz San Bonifacia. Torej če že niso »Supersonics Seatt'e», čisto »navadni pastirčki* tudi ne.
Pa še en podatek, ki ga lahko vzame na znanje, kdor ni »vraževeren*: lansko leto so si jadranovci prav proti košarkarjem iz Trevisa zapravili vstop v B ligo, ali vsaj
možnost, da bi igrali v «play-off» proti šibkejšemu nasprotniku, kot je bil Fornaciari. Kar trije igralci so se tedaj poškodovali:' Klavdij Starc, Boris Vitez in Valter Sosič in zmaga (vodili so že s 25 točkami prednosti) se je spremenila v bridek poraz.
Pa še nekaj novic iz Jadranove-ga tabora. Vsi trenirajo, kapetan Kraus se je vrnil iz službenega potovanja, morala je močno »poskočila* po »blitz-kriegu* v Budriu. Torej optimistično razpoloženje pred sobotnim srečanjem. (Niko)
Mladinsko državno prvenstvo
Jadranovi mladinci bodo slartali 28.10.
Na ponedeljkovi seji deželne košarkarske zveze v Trstu je bil govor o mladinskem državnem prvenstvu. ki se bo pričelo 28. oktobra in na katerem bo skupno na-stopilo devet moštev, med katerimi tudi Jadranova ekipa.
V prvem srečanju bodo Jadranovi mladinci gostovali v Vidmu, in sicer v četrtek, 28.10., ko se bodo ob 17.30 v videmski športni palači spoprijeli z moštvom AP Udinese.
V promocijskem prvenstvu
Tudi letos trije slovenski predstavniki
Tudi v letošnjem promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem bodo nastopile tri slovenske ekipe, in sicer: Bor, Kontovel in Polet.
Na torkovi seji košarkarske zveze v Trstu so med drugim določili, da bo v tem prvenstvu nastopilo 14 ekip (dve bosta napredovali v višjo ligo, štiri moštva pa bodo izpadla v nižjo ligo).
Prvenstvo se bo pričelo 7. novembra. Že v prvem kolu bo na sporedu slovenski derbi • ted Kontovelom in Borom. Poletovci pa bodo igrali proti tržaški ekipi CUS.
OBVESTILA


mm
SK Devin
vabi mlade smučarje na predsmu-čarsko telovadbo danes, 21. oktobra, ob 17.30 v nabrežlnsko telovadnico. Telovadba bo ob torkih in četrtkih s pričetkom ob isti uri.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 26. oktobra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI Ul. Sv. Frančiška 20/11 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: program za sezono 82/83.
• • •
ŠD Mladina -smučarski odsek
obvešča, da bo v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 v dvorani doma A. Sirk v Križu informativni sestanek o letošnjem zimovanju. Ker je število mest omejeno, se mudi z rezervacijami.
Odbor
ŠD Sokol • Odbojka
sporoča, ure treningov v nabre-žinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
ŠK Kras -
Odsek za otroško telovadbo
vabi starše repentabrskih otrok v torek, 26. t.m., ob 19. uri v občinsko telovadnico in starše zgo-niških otrok v sredo, 27. t.m., ob 19.30 v prostore ŠK Kras v Zgoniku na srečanje z našim odsekam. Govor bo o programu in o reorganizaciji odseka.
ŠD Breg
sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicen ob sredah bi petkih z naslednjim umikom: od 17.00 do 17.45 — prva skupina od 17.45 do 18.30 — druga skupina
TPK Sirena
vabi svje člane, da se v soboto, 23. oktobra, od 13.30 dalje udeležijo delovne akcije na društvenem terenu ob morju.
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 25. t.m., ob 20. uri na stadionu 1. maj. Obvezna prisotnost.
kazuje, da se lahko tudi v splošni kulturi najmlajši kosajo s starejšimi. Četrto mesto je osvojila ekipa Orko (Martina Volpi, Severina Vec-chiet in Jole Germani), peto mesto si delita ekipi Orli in Devin, sedmo mesto so osvojili Medvedi, osmo Mladinke, ki sta (Olga Ban, Eufra-zija Kravos) osvojili nagrado za najstarejšo ekipo, deveto ekipa Nebo j sega (Davorin Gombač, Aleš Turk, Andrej Volpi in Ivan Zidarič), ki pa je osvojila nagrado za najmlajšo ekipo (srednja starost manj kot deset let), deseto mesto je osvo-jila ekipa Bojačev, eno moštvo pa je prišlo prepozno na cilj.
V popoldanskih urah pa je bil na sporedu poligon za otroke in tudi za odrasle. Rezultati: v manjši kategoriji je zmagal Ivan Zidarič pred Samanto Mazziero, v kategoriji zadnjih treh razredov osnovne šole pa je zmagal Igor Stopar pred Sereno Castelli in Miranom Guštinom (sledijo še Dimitrij Križman, Tanja Kermec, Peter Rudež, Matija Armani, David Savron, Andrej Volpi, Alenka Škabar in Jasmin Rudež). V kategoriji srednje šole je bil najspretnejši Moreno Savron pred A'ešem Turkom in Igorjem Civardijem, sledijo pa še Marko šauron; Davorin Gombač, Pavel Panjek, Vera Kermec, Katja Volpi in Aleksander Panjek. F kategoriji starejših pa je bil najboljši Peter Paoli, sledijo pa mu Bruno Križman, Lučka Križman, Gracijela Civardi, Angelo Kermec, Adriana Guštin, Zlatko Jelinčič. Pino Rudež, Marko Civardi, Franko Volpi. Mira Kermec, Marta Pupulin, Duško Jelinčič in Olga Ban.
Na Miličevem travniku je bilo sploh zelo prijetno, za jedačo in pijačo je bilo preskrbljeno, po zaključku tekmovanj pa so se vsi, mladi in starejši lotili igranja odbojke. Škoda le, da je občasno pršilo, kar je, žal, odtegnilo mnogo ljudi od tega dneva planincev.
Izlet SPDT za najmlajia
SPDT prireja v nedeljo. 24. oktobra, v okviru delovanja Športne šole - Trst, prvi jesenski izlet za o-snovnošolsko mladino. Zbirališče je ne Trgu Oberdan ob 9. uri, odhod naročenega avtobusa pa ob 9.15. Izlet stane 2.500 lir. Pot bo potekala od Bazovice (pri kalu mimo Gropade, Golega vrha ter še mimo Frankovca do Fernetičev. Hoje torej ne bo dosti, na sporedu pa bodo tudi razne igre za otroke, udeleženci pa bodo med potjo dobili tudi topel čaj. Avtobus bo otroke skupno s svojimi vodiči sper pobral ob 17.30 pri Fernetičih, prihod na Trg Oberdan pa je predviden za IS. uro. Na sporedu bo tudi tekmovalni pohod po šolah. Vabljeni vsi otroci! (d j.)
DEŽELNO PRVENSTVO
Tiziana Natural zopet odlična
Atletska sezona se bliža koncu in prav v teh dneh se odvijajo še zadnja tekmovanja. Tako je bilo v soboto in nedeljo v Gorici predzadnje tekmovanje v letošnji sezoni. Tekmovanje je bilo za deželno prvenstvo za na; aščajnike in naraščajnice.
Udeležili so se ga skoraj vsi najboljši atleti v deželi in dosegli vrsto kakovostnih rezultatov. Več boljših slovenskih atletov je sezono že zaključilo, deloma zaradi poškodb, tako da sta v Gorici tekmova’a le dva slovenska predstavnika. V soboto je v teku na 100 m z ovirami nastopila borovka Tiziana Natural. Uvrstila se je na drugo mesto s časom 15"7, ki predstavlja tretji letošnji najboljši izid v deželi. Za zmagovalko pa je zaostala le za desetinko sekunde. V skoku v daljino je nastopal adrievec Vasilij Pečar. Njemu pa sreča ni bila naklonjena, saj je trikrat prestopil in tako ostal brez uvrstitve.
Tudi v nedeljo je bila Naturalova uspešna. Nastopila je v skoku v daljino. Tekmovanje v skoku v daljino je bilo eno izmed naikako-vostnejših letos tako po udeležbi kot po rezultatih. Mlada borovka je s skokom 5.19 m zasedla četrto mesto.
Zadnje tekmovanjev letošnji sezoni pa bo na sporedu v soboto in nedeljo. V Vidmu bodo kadeti nastopili na deželnem prvenstvu v četve-roboju, kadetinje pa se bodo v isti panogi pomerile v Gorici. Izmed slovenskih atletov ima največ možnosti za dobro uvrstitev Jadranka Čulav. ki je zmagala na pokrajinskem prvenstvu. (C. D.)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchi 6. PP 558	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00. letno 900,00 din, zo organizacije In podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00.
Postni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pri SPI.
21. oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal m tiska I
.	£lan italijanska
I 2TT	2veza Časopisnih
|Trst	aioinikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
VRNIL SE JE OČE REVOLUCIJE
Prve dni oktobra je Bolivija presenetila svet z novico, da je bil imenovan za predsednika države M. Siles Zuazo. Namesto običajnega državnega udara, kjer naj bi kak nov general prevzel oblast v imenu »trde roke» se je na bolivijskem prizorišču pojavil znan in prestižen politik, ki je takoj sestavil levičarsko vlado, v kateri sedita ce lo dva komunistična ministra. Ta dogodek je presenetljiv za Latinsko Ameriko, a toliko bolj za Bolivijo, ki je bila znana po krutosti, s ka tero so vojaški režimi nastopali proti opoziciji. Očitno se je pod površino razvijala nova težnja, ki je 5. oktobra tako nepričakovano bruhnila na dan.
Kot omenjeno, ni Zuazo. ali «Don Hernan», kot ga kličejo sodelavci, nova figura v bolivijski politiki. Za seboj ima pol stoletja aktivnega poli tičnega življenja, (star .je že sedemdeset let), ki ga je začel že z udeležbo v vojni s sosednjim Paraguayem, za pokrajino Chaco, med leti 1932-35, ko je bil tudi ranjen. Leta 1939 je vodil univerzi tetne študente v uporu proti morilcem predsednika Buscha. V letih 1946 in 1952 pa je bil pod predsednik gibanja, ki .je izvedlo najpomembnejši dogodek sodobne bolivijske zgodovine: revolucijo, ki je zamenjala vodilne razrede v državi.
Ta revolucija, ki jo nekateri opazovalci postavljajo po pomenu, takoj /a mehiško v času prve svetovne vojne, je izrinila iz vrha države tista dva razreda, ki sta do tedaj drža'a oblast v svojih rokah: veleposestnike ter lastnike rud nikov. Srednji sloji, tako imenovano »meščanstvo* je s pomočjo delavskih in kmečkih množic prevzelo oblast in izvedlo tri velike reforme. Uvecho je splošno volilno pravico, agrarno reformo in podržavitev rudnikov. A sodelovanje med meščanstvom in levičarskimi silami ni trajalo dolgo.
Zmagoviti srednji sloji so zlasti z dvema potezama uspeli prevzeti vso oblast v svoje roke: okre pili so. s pomočjo ZDA, vojaški aparat, ki je
postal orodje njihove oblasti v boju proti delavcem in kmetom; agrarno reformo pa so izvedli tako, da so posest izredno razdrobili in pustili novo nastale male kmete brez sredstev za posodobitev kmetijstva. Kmečki sloj je tako ostal ena ko reven kot prej. a hkrati še bolj odvisen od vladnih sil.
Vodilni predstavnik gibanja, ki je izvedlo ta preokret revolucije iz leta 1952, je bil M. Victor Paz Estensoro in Zuazo je bil njegova desna roka v prvi fazi revolucije, čim bolj se je Estensoro oddaljeval od začetnih ciljev, tem bolj se .je Zuazo oddaljeval od njega in njune poti sta se dokončno razšli leta 1964, ko je Zuazo ustanovil novo stranko. Ko se je Estensoro leta 1971 dokončno povezal z diktatorskim generalom Banzer jem je Zuazu ostala vsa dediščina leta 1952 in tudi naziv «Oče revolucije*.
Tudi Zuazo je bil pripadnik tistega meščan stva, ki je hotelo prevzeti oblast, da bi jo iztrgalo tujim silam in domačim izkoriščevalcem. Njegov oče je bil 30 let pred sinom predsednik republike. A Zuazo je bil dovolj dosleden, da ni želel ene diktature zamenjati z drugo in ni sprejemal vloge, ki jo .je vedno bolj vsiljivo prevzema la vojska.
S svojo ugledno preteklostjo je Zuazu uspelo leta 1977. da se je njegova mala stranka povezala s širšo stranko Gibanje revolucionarne levice. Na stala je Demokratska in ljudska zveza, ki je da nes na oblasti. Pred volitvami leta 1978 se je lej koaliciji pridružila še Bolivijska komunistična stranka in tako še bolj razširila ljudsko pedporo nove. levičarske organizacije. Ta je na treh za porednih volitvah leta 1978. 1979 in 1980 vedno dobila relativno večino, a generali na oblasti so vedno izigrali ljudski glas, ali s potvorbami izidov ali z državnimi udari.
V zadnjih mesecih, pa je družbenopolitični po ložaj v državi postajal nevzdržen. Inflacija se je stopnjevala z izredno hudim tempom 200 odst. letno. V nekaterih središčih v državi je primanjkovalo hrane. Sindikalne centrale, ki so kljub vsem preganjanjem ohranile precej moči, so napovedale splošno stavko za nedctaeen čas in kaže. da .je to dokončno premaknilo parlament, ki je 5 oklo bra imenoval Zuaza za novega predsednika, kot edino osebnost, ki lahko še reši državo pred še hujšo krizo.
Verjetno so. čeprav nerade, morale pristati na to izbiro tudi ZDA. ki že cd nekdaj budno spremljajo dogajanje v celi Latinski Ameriki. Bo livijski generali niso le dokazali, da so nesposobni še naprej voditi državo, bili so težko opra vičljivi tudi zaradi zlorabe svoje oblasti, ki je dosegla skrajnost, da so skoro javno pddpirali tr govanje z mamili (kokainom) v zameno za mast ne dobičke, ki jih dajejo taki posli.
Zuazo je 10. oktobra prevzel oblast in med prvimi ukrepi je bil tudi odlok s katerim je zamenjal poveljnike vojaških rodov. A »prevzgoja* vojske bo še dolga in tvegana naloga. Nič 'manj težka ozdravitev državnega gospodarstva, ne da bi izgubil podirote detaiieev in kmetov.
Na novega predsednika prežijo težave in nevar nosti tako z desne kpt z leve. Izročitev italijanskega fašista, ki se je prej skrival v Boliviji, kaže. da se Zuazo ne boji začeti nalog, ki ga čakajo na desni.
PROCES ZARADI UMORA ALD0 MORA
Gradoli ostaja skrivnost tudi po pričevanju Zanda
— VESTI S TELEPRINTERJA
Karabinjerji iztočili sode	Priljubljen brez diplome
PALERMO — Karabinjerji so na Siciliji zaplenili v neki zadružni kleti 26.000 hektolitrov ponarejene ga vina. To sicer še ni prispevek k tei iu, da bomo pili dobro vino. zanesljivo pa bomo spili 26.000 hektolitrov manj ponarejenega vina.
Slab frizerski dobiček
PESCARA — 22 letna frizerka Laura Ranieri v Pescari bo morala plačati milijardo lir kazni, ker je ostrigla 1.100 ženskih glav. ne da bi izstavila predpisani račun. Kaže, da so .jo finančni stražniki »ostrigli na balin*.
Umberto tja, Umberto sem
RIM — Italijanski poslanci so včeraj razpravljali o povratku bivšega kralja Umberta v Italijo in so bili enotnega mnenja, da se mu ta povratek dovoli. Ko so ga pred polčetrtim desetletjem izgnali iz Italije niso bili tako enotni...
Rekordna nerodnost Francozov
PARIZ — Domače stanovanje sodi za poprečnega Francoza med najbolj nevarna področja v njegovi domovini. Lani se je namreč kar 2.300.000 Francozov tako ali drugače ponesrečilo med domačimi štirimi stenami, od teh so jih 250.000 prepeljali v bolnišnico, 5.000 pa na pokopališče. Samo pri padcih je bilo 2.000 mrtvih. Vsekakor so Francozi glede nerodnosti v lastnih stanovanjih evropski rekorderji.
PAVIA — 33-letni Franco Casella se je v Stia-delii kot šolski zdravnik v šestih letih svojega poklicnega dela tako priljubil otrokom in vsem meščanom, da mu je sam župan, tudi zdravnik po poklicu, prepustil svoj ambulatorij. Zdaj so odkrili, da Casella sploh nikoli ni bil zdravnik.
Bordel naprodaj
NEW YORK — Če imate tri milijarde In pol lir si lahko v Winnemucci (Nevada) kupite javno hišo s 33 sobami in 48 mladimi dekleti. Z nakupom pa je treba pohiteti, kajti za lastništvo nad bordelom se poteguje tudi neka družba z nepremičninami, skupina zdravnikov, veriga jestvin in drugi. Francozinja Silvia Binder, z «umetni.škim» imenom ma-dame »Simone de Pariš*, bo hišo naslade prodala, ker se kot tujka ne sme ukvarjati s takim poslom. Lastniki javnih hiš so lahko le ameriški državljani, kajti le v tem primeru vsa zadeva ni pohujšljiva...
Homeinijeva cenzura
TEHERAN — V Iranu uveljavljajo cenzuro posebne vrste. Če si ogledaš (čeprav skrivaj, v lastnem stanovanju) «pohujšljiv» film, te «vstopnina» lahko stane 75 udarcev z bičem. Kaj je danes «po-hujšljivo* v Teheranu pove podatek, da so nekega danskega časnikarja izgnali iz države, ker si je v svoji sobi s pomočjo videkasete ogledal »pornografski* film Casablanca, s Humphreyem Bogartom in Ingrid Bergmanovo v glavnih vlogah.
NtM — Če izvzamemo že običajne proteste Natalie Ligas, ki hoče po vsej sili v kletko, kjer so zaprti pripadniki militarističnega krila rdečih brigad, ni včerajšnja razprava procesa Moro priskrbela nobenega presenečenja. Tudi pričevanje bivšega tiskovnega glasnika notranjega ministrstva za časa ugrabitve Alda Mork Luigija Zanda je polekalo brez večjih zapletov. Zan da je glede Ulice Gradoli ponovil le, kar sta pred njim izjavila Andreotti in njegov bivši šef Cossiga. V bistvu še vedno ni jasno, ali se je ime Gradoli po naključju pojavilo na neki spirilistični seansi. Prav tako ni jasno, ali je bila preiskava v Ulici Gradoli dva dni po ugrabitvi bivšega predsednika KD le naključna poteza. Do sedaj ni še nihče razblinil dvomov in sumov, ki vse glasneje namigujejo, da je bilo skrivališče v Ulici Gradoli znano celo pred pokolom v Ulici Fani.
Tudi zasliševanje bivšega direktor ja revije «Metropoli» Azzaronija ni vzbudilo večjega zanimanja, saj je Azzaroni dosledno trdil, da je odgovarjal za revijo, ker je bil profesionalen novinar, ni pa se strinjal z objavljeno vsebino. Prav tako sodnikov ni prepričalo pričevanje skesa ne teroristke Anne Marie Granate, ki je spregovorila o načrtu, da bi libijski voditelj Gadafi finančno podprl ital5 ionske »avtonome*.
Na sliki (telefoto AP) Luigi Zan-da med včerajšnjim pričevanjem.
ki  .............„„„„„........................................................................,...,......„,il,Hm,„„iim.„„ll.......................',l„,H„.„m„„„„„„„,.,....,.iu..„„,..m..,
ži
a
Tr-
ii
be
so
s’-
Beneškim Slovencem je treba omogočiti da bodo sami nosilci svojega razvoja
Podatki zadnjega popisa potrdili padec števila slovenskih prebivalcev - Nadaljevati z načrti iz Pas-sariana - Vzpodbuden primer zadruge Emigrant - Potreba po novem načinu skupnega dela in prizadevanj
Re na U mi -13.
ne ČEDAD — Objava prvih stati o P°tirnih podatkov U. ..plašnega tjud :stelja ponu,a pmitM za ne ir koiu e ugotovitve u pruiouitosii oe PriBeJ/dh Slovencev. Dovršenost šle ^	pušča kat malo prostora za
**0kotišenje. začelo se je Kritično obdobje ze dolgo tiraiajocega aro česa nazadovanja, lazgradnie tii '^Jtsičneoo krčenja slovenske narod 1* 1 ie manjšine v videmski pokrajini |L‘a, Politične odgovornosti so nam ILj^nane in nima smisla, da bi raz neOlabliali o vzvodih, ki so Sprožili ErzTposlopelc odslian,eran,a tsramot ‘ trge prisotnosti tujcev». že zdavnaj ■c<pmo argumentirano dokazali, da jMazadocume ob moči i mi katerih Kivije Slovenci o videmski pokru ifiiij. ni le posledica šil šega tiri** sa splošnega nazadovati,a hribait tih predelov, temveč v aobri mer c: ul Uit zavestnih političnio izbir. -p programskih načrtih najdemo Iorei sredstvo za odpravo nase fkupnosti. kot na konkretno upanje •a nien preporod in bodoči razvoj.
Maja UtisU ie Slovenski razisko :alni inštitut ■v Pasna nami or iv ra vil simpozij, na. katerem le bi Ul začrtana c f lovil a strategi ta za at arnatken model razvoja, ki inoia, kiijiio temeljiti na etmcin oodhtgi \ jen cilj je bil, da Slovenci ibemske pokrajine ponovno pridobijo zaupanje v lastne sile. rim vr riti dostojanstvo in tih seznaniti • Sredstvi za razvoj lastnih poten ert'talnih možnosti. Enega osnovam setlementov	takega	preporoda ie
•predstavljalo načrtovanje vrnitve ■Joločeneaa števila, mladih ljudi’ iz >migracije. Načrtno ie k temu že _ 1970 leta pristopila "dreza slaven n.tkiii emigrantov FJK. posebno mo *lan pa ie bil povratek no nntre t907. tako da je takrat ta no ostat? posta! celo bistven in sestavni M el popotresne obnove. Mnogo ie bilo takrat narejenega — predvsem , znotraj slovenskega gibanja — za stvar tanje širokega kroga javne oiTia mnenia. ki bi bil naklonjen taki
njtsmeritvi.	■	.
Danes smo v takem položaju, da le nujno potrebno nadaljevati v" je,oti. ki smo io začrtali v Pasto ,tpianu. predvsem zato. ker je tisto. , car smo tam zastavili — priteam ’® ev vseh zainteresiranih k razvo-n^n, ker so prav trni protagonisti —
danes pri ms našlo prvo 'nonizret no uresničitev. Gre za ustanovitev zadruge Emigrant, ki ima danes 31 članov, od katerih jih devet šz živi v tujini in ki so vsi vriimai lieni neposredno, v vrvi osebi uk tivno sodelovati pri razvoju naše skupnosti. Zadruga Emigrant ,e tako kupila teren v občini Špeter Slovenov in nedavno je njen ob {inski svet odobril načrt lotizaciic. Na tem cbmočju se bo lahko nas tanilo do ISO oseb. od katerih bode mnoge laiiko izrabile ugodnosti za kona štev. 03. Druga faza. ki je že v teku. zadeva materialno iz vedbo infrastrukturnih del. izgrad njo stanovanj itd., v skupni vred nosti okrog 1500 milijonov lir. Iz vajanie del so v celoti prevzeti obrtniki — člani zadruge, ki so se organizirali v konzorcij in med ku terimi se bodo mnogi nrav zato vr niti iz tujine. Investiciiska sredstva so bila brez vsake pomoči zbiana delom in žrtvami samih članov. To' pa je očiten dokaz, da ie da nes s pravilno zastavljenim proble mom razvoja še vedno mogoče uri tčgnih naiživahneiše sile naše Skupnosti. Prav to dejstvo ie bilo zadnjih šestih letih pozabljeno ali zanemarjeno, tako da ie bil prepuščen prostor takemu uprav l jan ju. Ici je ščitilo zasebne hite-rese in prihajalo od zgoraj.
Očitna je torej nujnost, da vodil ni organi slovenskega gibamo, v vi demski pokrajini ponovno pridobilo 8vo jo polno učinkovitost in se cim prej flričneio soočali ob iskani.* politične smeri in vodstva, ki sta trenutno popolnoma odsotna K temu iskanju na je treioa — ne ale de na politične opredelitve - de javno pritegniti vse tis te demokra tične sile., ki so pripravljene vošit no in lojalno sodelovati v skupno korist.
REKA — Premiera Shakespeare vega Hamleta v izvedbi hrvaške Dra me in režiji znanega gledališkega delavca Francesca Maccedonija iz Gorice, prav gotovo predstavlja izjemen umetniški dogodek za Reko in vso Istro, hkrati pa predstavlja konkreten primer kulturnega so delovanja ob italijansko - _ jugoslovanski meji. To sodelovanje bi se v prihodnosti moralo še razširiti
E. O.
Podatki popisov prebivalstva
OBČINE
LETA
	1951	1961	1971	1981
Dreka	1.392	1.128	599	359
Grmek	1.737	1.645	929	760
Podbonesac	3.735	3.306	2.237	1.831
Sv. Lenart	2.283	2.077	1.375	1.220
Špeter Slovenov	3.038	2.842	2.331	2.066
Sovodnje	2.077	1,741	1.226	1.017
Srednje	1.883	1.554	952	730
Bardo	2.228	1.910	1.140	950
Pra potno	2.036	1.536	1.190	1.065
Rezija	3.350	2.830	1.805	1.520
Tipana	2.841	2 258	1.251	951
Torreano	3.404	2.918	2.352	2.258
SKUPAJ	30.054	25.745	17.387	14.727
(Podatki ISTAT,	obdelava SLORI Čedad)			
Prebivalstvo zavrača načrte za Matajur
MATAJUR — V preteklih dneh je bilo na Matajurju srečanje, na ka lere je podpredsednik zadruge Matajur, ki skrbi za smučarske naprave. predstavil delovanje zadruge, cilje, ki si jih je zastavila in vlogo, ki naj bi jo imela pri ustvarjanju novih delovnih mest.
V razpravi, ki je sledila, je bila poudarjena pozitivna vloga zadruge, saj lahko zaposluje od 5 do 7 oseb štiri mesece na leto in to je trenutno edina turistična pobuda, ki prinaša nekaj koristi domačinom. Vsi so soglašali, da morajo žičnice na Matajurju obratovati ves teden in ne samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Treba bi bilo organizirati «bele tedne*, smučarske tečaje za otroke in podobne pobude, da bi bilo zagotovljeno stalno število turistov na smučiščih. Na tak način bi se močneje razvila tudi gostinska dejavnost.
Komu bo sluzila razširitev sedanjih
smučarskih naprav, če obratujejo sedaj žičnice samo štiri dni tedensko zaradi nizkega števila smučarjev? Morebitni deficit, ki bi ga tak načrt ustvaril, bosta morali kriti gorska skupnost in Avtonomna leto-viščarska ustanova, saj služijo te športne naprave celotni skupnosti. Še enkrat torej je bil zavrnjen tu ristični načrt za Matajur (PIP). Žičnic c, ki sedaj delujejo, zadoščajo, je bilo rečeno, čeprav bi jih bilo treba izboljšati in razširiti, upoštevajoč seveda naravno okolje in s soglašanjem lastnikov zemljišč. Treba je namreč povedati, da še ni bila poravnana škoda, ki je bila storjena pred desetimi leti, ko so pripravili sedanja smučišča. Prebivalci Matajurja niso načelno proti kakršnemukoli turizmu. Odločno zavračajo vse načrte, ki ne upoštevajo okolja in interesov domačinov in se zavzemajo za turizem »človek po meri*.
■i„„i„„„iiiii„„,.......mn,  ...............................................................................iiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi.........................................n,..m,m...........
NA PROCESU O NAFTNEM ŠKANDALU
General Rattaele Giudice pred turinskimi sodniki
Bivši general finančnih stražnikov je neprepričljivo zavračal težke obsodbe sodstva
TURIN -dice, bivši stražnikov.
General Raffaele Giu poveljnik finančnih je včeraj pričal pred turinskimi sodniki, ki ga obtožujejo, da je branil in kril tihotapfce z nafto, da je prejemal visoke podkupnine in da je s pomočjo žene pretihotapil kakih sto mili ionov lir v švicarske banke. Giudice se je včeraj na vse pretege trudil, da bi sodnikom dal vtis poštenega in sposobnega služabnika države, a ko je moral odgovarjati na ključna Vprašanja, ga je njegova častniška prisebnost in hladnokrvnost zapustila, da se je moral večkrat zateči U molku. Vsekakor pa ni bil prepričljiv. saj je bita preveč na dlani, da skuša namenoma prikazati svoje uspehe v vojaški karieri kot re zultat osebnih sposobnosti. Dosle dno je torej zanikal, da bi poznal kakega politika, glede svojega članstva v tajni prostozidarski loži «P 2» pa je bil skrajno meglen in ne prepričljiv.
Njegova aretacija pred dvema le torna je bila torej le »p: mota -, saj ni po včerajšnjih besedah osebno poznal nobenega naftnega podjetnika. Ogromno premoženje in razpolaganje z visokimi zneski je biv-poveljnik finančnih stražnikov o-pravičil kot rezultat uspešnih borznih nakupov in prodaj. Za čudo pa se ni tega s]x>mnil ob svoji aretaciji temveč šele sedaj. Tudi imenovanja svojih najožjih sodelavcev so bila le »naključna*. O kakih podkupninah in izvozu kapitalov pa ni Giudice nič slišal. Skrajno meglen je bil tudi na vprašanje o bivšem poveljniku generalštaba finančnih stražnikov Lo Preteju, ki je ob_ izbruhu naftnega škandala pravočasno zbežal v Južno Ameriko. Vsekakor se bo zasliševanje bivšega poveljnika finančnih stražnikov nadaljevalo danes, bržkone pa ne bodo rezultati presenetljivi.
Francozi bodo baje izročili Scalzoneja
P.ARIZ — Sodniki pariškega prizivnega sodišča so včeraj podprli italijansko zahtevo o izročitvi ideologa »Autonomie* Scalzoneja in domnevne pripadnice »Prime linee» Bar bieratove. Končno besedo pa bo morala izreči francoska .vlada. Sodeč po včerajšnji razsodbi, bodo oba domnevna terorista izročili Italiji, saj je baje prišlo do tajnega sporazuma med italijanskimi in francoskimi oblastmi, da ne bosta več državi nudili kritja in podpore ubež nikom.
Zanimivi podatki o nepismenosti v Jugoslaviji
BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko sporoča, da je po lanskem popisu prebivalstva od skupaj 18 milijonov 724.770 Jugoslovanov, sta rejših več kot 10 let, nepismen:1!
I.	780.902 prebivalcev. Torej .je nepismen vsak deseti odrasli Jugoslovan ali natančneje 9,5 odstotka Med njimi pa je občutno več žensa kot moških 1,403.829 proti 377.073.
Največ nepismenih je na Koso vu — 17,6 odstotka prebivalcev, sta rejših od 10 let ter v BIH 14.5 odstotka, najmanj pa v Sloveniji 0,8 odstotka. V ožji Srbiji je nepismenin
II,	1 odstotka, v Makedoniji 10,9 čr ni gori 9,4, Vojvodini 5,8 in na Hrvaškem 5,6 odstotka vseh prebivalcev starejših od 10 let
Glede na popis prebivalstva iz leta 1971 .je število nepismenih občutno manjše. Takrat .je bilo nepis
meno 15,1 odstotka odraslega prebivalstva ali 2,549.571. Zaskrbljuje pa podatek, da nepismenosti doslej niso izkoreninili msa prebivalci, mtajšimi od 59 let. Popis je pokazal, da je nepismenih 473.664 Jugoslovanov v starosti med 10 in 50 let. Od skupnega števila nepismenih jih je torej 23.6 odstotka v tej starostni dobi. (dd)
V Umbriji novi potresni sunlii
PERUGIA - Tla v Umbriji še vedno podrhtavajo, a k sreči posamezni sunki ne presegajo četrte stopnje po Mercallijevi lestvici. Po vsem razumljivo se ni ob taki po tresni dejavnosti polegel strah med prebivalstvom, ki na prizadetem območju dosledno prebije noči v sta novanjskih prikolicah in šotorih. Včeraj so že pričeli nameščati montažne hiše, kar pomeni, da so v rekordnem času prišli iz prve v dru go fazo trajnejših bivališč.
Ko so torej v g'a vnem že poskr beli za prebivalstvo, so sedaj odgovorni usmerili svoje zanimanje na zgodovinske umetnine, s katerimi je Umbrija dobesedno posejana. Včeraj so že sprejeli prve ukrepe v bazili-
ki sv. Frančiška v Assisiju, kjer je včeraj sunek delno poškodoval tri freske Giottove šole.
Tudi posadki sokrivi nesreče nad Vrbovcem
BEOGRAD — Komisija za raziskovanje letalskili nesreč je ob ponovni proučitvi celotnega gradiva prišla do ugotovitev. letalska nesreča, ki se je zgodila 10. sep •embra 1976 leta nad Vrbovcem pri Zagrebu, kjer sta trčili letali tri dent last angleške družbe British airways in DC 9 Inex-Adrfe Avio-prometa ni bila zgolj posledica napake kontrole letan a, amnak tudi sokrivde posadk obeh letal. Letalo trident 3 je letelo iz Londona v Tstambul, v n tam pa je bita 54 not-nikov ih 9 članov posadke. DC 9 pa iz Splita v Kčln s 108 potniki in petimi člani posadke. Nesieče ni nihče preživel, (dd)
Nobelova nagrada za gospodarstvo Američanu Stiglerju
STOCKHOLM — Američan George Stigler je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za gospodarstvo, ki jo je leta 1969 ustanovila Švedska državna banka ob svoji 3. stoletnici. V tem kratkem obdobjem .je Stigler že 11. Američan, ki je prejel to nagrado. Stigler je priznan ekonomist, ki se je predvsem izkazal v raziskavah o vplivu zakonodaje na gospodarstvo. Med njegovimi najbolj znanimi študijami sta «Teorija o proizvodnji in distribuciji* in »Teorija cen*.
LONDON — Kljub temu, da je brezposelnost dosegla rekordno raven, je predsednica angleške vlade Margaret Thatcher potrdila v parlamentu, da ne namerava menjati svoje recesijske politike, češ da je treba predvsem zajeziti inflacijo.
STOCKHOLM — Socialdemokrat Palme, ki je po 6 letih ponovno prevzel predsedstvo vlade, je napovedal, da ne bo pristal na poviške plač, a bo le poskrbel za o-hranitev njihove kupne moči.
RIM — Italija je preklicala vse gospodarske sankcije proti Argentini. ki jili je bila uvedla ob spopadu pri Falklandskih otokih, v skladu s sklepi EGS.
Poljski begunci pristali na Švedskem
MALMOE — Po tveganem preletu Baltskega morja, je predsinoč-njim na majhnem švedskem letališču blizu Malmoeja pristalo poljsko letalo z dvajsetimi potniki, med ka terimi je biio pet otrok. Po policijskih izjavah gre za osebe, ki so bile ali pa so še člani prepovedanega poljskega sindikata Solidarnost in ki so ze zaprosile za politično zatočišče. Begunci bodo lahko ostali v državi, dokler se švedske oblasti ne bodo o njem izrekle.
Pilot majhnega enomotornega Je ta la tipa »antonov*, ki ga Poljaki po sovjetski licenci izdelujejo v kme tijske namene, je izjavil, da je bi) načrt za beg pripravljen že pred meseci in da so čakali na ugodni trenutek. Begunci — pretežno mladi pari z otroki — prihajajo iz Szcze-cina in so Baltik preleteli na nevarni višini 50 do 100 metrov, da bi sc izognili radarski kontroli. Pot so srečno končali s pomočjo danskih kontrolorjev poleta z otoka Born-holm.
Na sliki (telefoto UP): enomotor-no letalo tipa «antonov», s katerim se je na Švedsko zateklo dvajset pol.jskib političnih beguncev.
Bruno Cleva
Uuporl Kspm-t
Uradni zastopnik za Furlanijo Julijsko krajini in Jugoslavijo za flipper in video igre
ZACCARIA
(Bologna — ltaly)
TRSI
UL. SLATAPER »2 TEL. «40/75(1291
—	Fbpper
—	Video • igre
—	Juke box
—	Nadomestni deli