Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 40.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1933.
Posameznalfov. Din _Lato XVI.
Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulioa 5/11, telefon 3122 dt 3128
Ishaia vsakletrtek
Naročali! M tczemitro: četrtletno I 01«, polletno II Dta, uloUtM 31 Mi; u ls*f lematTO mu »nerlkei ietrtleta« II Dla, polletao 14 Dla, celoleta* tt Dta.'' »merita leta« I dolar. — Račaa Mit« kraallilce, p»4r»i«ke r LJaDIJaat, it I0.II1Ž-:
Odločitev ne bo težka
Trezen preudarek nam pravi, da bomo pri občinskih volitvah odobrili politiko Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je stranka reda in dela za narod in državo
Še dober teden in naši volilci bodo pokazali, kako so se odločili.
Ni dvoma, da so pač r cgromni večini sklenili storiti, kar jim velevata ljubezen do domovine in čista pamet.
Tudi pri občinskih volitvah, kjer sicer ne gre za velevažna politična vprašanja, moramo pokazati, da smo zreli državljani, ki ne maramo v največje veselje tujcev izpodkopavati osnov Jugoslavije,
Prav malo pameti je treba za razumevanje, da se delati da v državi le, če smo složni in razsodni.
Punktašem in raznim veleizdajniškim mračnjakom, ki se skrivajo doma ali pa so pobegnili v tujino, seveda sloga in red ne gresta v račun.
Tem političnim pustolovcem je vse eno, četudi razderejo in razbijejo vse, četudi spravijo narod
ki je naša lepa in draga nam domovina, brez s svojimi punktaškimi načrti v krvavo nesrečo,
katere za nas ni življenja.
Kakor drugi narodi moramo ljubiti svojo domovino, r kateri smo združene tri jugoslovenske reje v veliko in močno Jugoslavijo.
Vsaka veja zase ne pomeni nič, vsi trije bratje v slogi in skupnosti pa smo močni politično in gospodarsko, da bomo še prej kakor tuje države zlezli iz gospodarskih težav. Čim enotnejši, slož-nejši, razsodnejši bomo, tem večji ugled bomo uživali v tujini in tem več bomo lahko storili zase in za državo, ker ne bomo tratili časa s praznim prerekanjem kakor * v časih pred letom 1929.
Stari časi strankarskega divjanja in raz-diranja so s 6. januarjem leta 1929. za zmeraj minili in za temi časi brezplodnega bevskanja ne more biti nikomur žal.
Vse vlade od tistega časa naprej so lahko mirno in smotrno delovale. Storile so ogromno delo za ljudstvo in držale red v državi, ki je bil potreben, saj je prišel nad nas bič hude svetovne gospodarske stiske, ko je treba večje sloge, več treznega dela in prav nič prerekanja za oslovo senco.
Ne bomo naštevali gospodarskih in drugih zakonov, ki so bili uveljavljeni le y naše dobro in ki so nam sproti ublaževali zle posledice gospodarskih neprilik.
Hvaležni moramo biti Nj. Vel. kralju, ki je 6. januarja leta 1929. postavil mejnik naši zgodovini in nam v skrbi za jugoslovenski narod, ki so ga zapeljavale silne strasti strankarskega divjanja, otvoril novo dobo reda in dela. Bil je zadnji čas, da je prišlo politično življenj« v naši Jugoslaviji na pot treznosti, saj so se že takrat kazali prvi znaki gospodarskih težav. Kaj bi bilo, če bi nas val ves svet poplavljajoče gospodarske stiske ne našel pripravljenih.
Ne moremo si lahko predstavljati, kako hudo bi bilo, če bi se v tistih najhujših časih še kar naprej prepirali v narodni skupščini z revolverji v rokah kakor r času prt d 6. januarjem leta 1929.
samo da dosežejo smoter svoje bolestne časti-hlepnosti in postanejo spet nekaki voditelji. Prav po geslu boljševikov, ki pravijo, naj živi boljše, vizem, četudi pogine narod.
Naši nasprotniki, kakor čujemo, širijo po deželi vsakovrstne govorice, da bi zapeljali naš narod.
Vse te govorice so laž in imajo le smoter, da bi spravile v strah omahljivce in jih pridobile zase. Naj si nihče ne dela upov, da bomo morda dobili drugo vladavino. To so prazne marnje.
Naša vladavina je ko granitna skala in naša vsedržavna velika Jugoslovenska nacionalna stranka jo podpira. Kdor bo volil nasprotnike, bo pljunil v lastno skledo. Naši razsodni kmetje, obrtniki in delavci ne bodo sedli na lim godrnja-čev, gobezdačev in nesrečonoscev, čeprav ti še tako široko odpirajo usta in vedo povedati vsega vraga,
da bi ob primernem trenutku omamili pamet volilcev in pridobili njihove glasove zase.
Mi se ne damo več varati, odkar vidimo, da nam je 6. januar leta 1929. začel graditi slogo, mir in
red. Od tedaj tudi vidimo resnično delo, ki j« naši mladi državi nad vse potrebno. Glavno je^ da si lepo uredimo svoj dom, in če ga bomo imeli enkrat res urejenega potem si lahko privoščimo nekoliko razkošja, nepotrebnega gobe®-danja, toda grdi časi pred 6. januarjem leta 1929, se ne smejo več vrniti.
cDomovina> vam je kazala redno pravo pot in zato smo neomajno prepričani, da boste vsi naši zvesti prijatelji tudi zdaj storili svojo dolžnost — sebi in državi v korist.
Zavračajte mračnjake, ki vas pridejo snubit, da bi vam potem na podlagi vaših glasov izkušali zažgati hišo nad glavo. Poznate narodni program naše Jugoslovenske nacionalne stranke in veste, da je njen smoter, kako čimprej doseči blagostanje vsega našega jugoslovenskega naroda. Edinstvo naroda in države, poštenost, sloga in pri delu trezen preudarek naj nam bodo zvezde vodnice.
Tudi pri občinskih volitvah, ki sicer niso politične, moramo ne glede na levo ali na desno pokazati, da odobravamo to poli. tiko, ki nam gradi lep in udoben dom in ga nam bo ta tudi naposled zgradila.
Ne bo se nam težko odločiti, če bomo premislili vse to in če ne bomo verjeli vsakemu gobezdaču, ki v kakšni oštariji na debelo prodaja svojo puhlo modrost in vam pripoveduje zgodbe, ki so zrasle le v obupajočih punktaških glavah. Naša vladavina je trdna, hvala Bogu, in nam punktaši s svojimi prevratnimi načrti ne bodo prišli do živega. Niti govora ni o tem! Nihče nam ne sme podirati hiše reda in dela!
Pri občinskih volitvah die 15. t. m. bomo volili le liste Jugoslovenske nacionalne stranke, da s tem odobrimo njeno politiko in pokažemo, da smo tudi Slovcnci
zrel in prosvetljen narod.	±
Naša narodna čast pred drugimi pokrajinami T državi in pred tujino zahteva to, da nam ne bodo rekli, da žagamo vejo, na kateri sedimo.
Podpore za bedne poplavljence
Strašna povodenj, ki je zadela številne kraje v Sloveniji, je povzročila veliko bedo. Zato je vlada v Beogradu za prvo silo takoj nakazala 200.000 Din. Ta podpora je bila razdeljena tako, da so dobili: brežiški srez 15.000, celjski 25.000, kamniški 10.000, kočevski 90.000, krški 10.000, mesto Celje 15.000 Din.
Od večjih dosedanjih podpor poplavljencem naj omenimo 160.000 Din, ki jih je dala banska uprava, potem 5000 Din iz sredstev ministrstva za socialno politiko (minister Pucelj) in 5000 Din, ki jih je dal minister dr. Kramer iz svojih sredstev.
Kakor pravkar doznavamo, je ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu podalo nadaljnjih
100.000 Din preko Narodne banke,' podružnice v Ljubljani. Od tega zneska dobe sreska načelstva v Brežicah 5000, v Celju 5000, v Kočevju (za Loški potok in Dolenjo vas) 60.000, v Krškem 5000, v Laškem 5000, v Litiji 10.000 in v Ljubljani (okolica) 10.000 Din.	1 i
Pa tudi sicer se je že zbralo precej podpor od zasebnikov in raznih organizacij. Vsi, ki moremo, pomagajmo siromakom, da jim olajšamo bedo, kajti neštevilo poplavljencav je brez doma in brez živil in mnogi tudi nimajo zadostne obleke. Tik pred zimo je nesreča še hujša. Dajmo, saj morda tudi nas, ki zdaj nismo prizadeti, za* dene kdaj enaka nesreča, pa bomo tudi nii tedaj prosili za pomoč usmiljena srca.
Ustanovitev osrednjega odbora za pomoč
poplavliencem
Zaradi najnujnejših ukrepov v pomoč poplav-ljencem je bil pri banski upravi v Ljubljani 25. septembra pod predsedstvom bana g. Maru-šiča sestanek načelnikov, ki so- se ga -udeležili pomočnik bana g. dr. Pirkmajer in načelniki posameznih oddelkov.
i Na sestanku se je na osnovi do zdaj dospelih uradnih poročil sklenilo:
t:, Predsedništvu ministrskega sveta in pristojnim ministrstvom se takoj, spoioei doslej ugotovljeni obseg škode, ki jo je poplava povzročila na prometnih sredstvih in mostovih, s prošnjo za £imprejšnje nakazilo primerne podpore iz državnih sredstev.
Osrednji odbor Rdečega križa se opozori na Strašne poplave v dravski banovini s prošnjo, naj po svojih odborih pomaga prizadetim krajem, i' Da se k pomožni akciji pritegne tudi najširša javnost, se sestavi osrednji pomožni odbor v Ljubljani, ki mu predseduje g. ban dr. Marušič. Člani tega odbora so Se: pomočnik bana dr. Pirkmajer kot namestnik predsednika, načelnik tehničnega oddelka inž. Matija Kraje, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Dolšak, načelnik kmetijskega oddelka inž. Josip Zidanšek, mestni načelnik v Ljubljani far. Dinko Puc, mestni načelnik v Celju In član banovinskega sveta cir. Alojziji Goričan, župan v ^aškern in član banovinskega sveta dr. Fran jRoš, narodna poslanca Ivan Prekoršek v Celju in jjvan Urek v Globokem pri Brežicah, člani bano-,Vinskega sveta Ivan Arko mL v Ribnici, Alojzij Kurent, dekan v Leskovcu pri Krškem, in Ivan Remžgar v Žirovnici pri Logatcu ter predsednik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani dr. Viljem Krejči. v/
f Sreski načelniki morajo v svežih, ki so po poplavah prizadeti, nemudoma sestaviti sreske pomožne odbore, v prizadetih občinah poleg tega pa še občinske pomožne odbore, t, Upravni odbor Privilegirane agrarne banke se liaprosi, da nakloni primeren znesek za omiljenje bede poplavljencev.
f- Kot prva pomoč se nakažejo- naslednje podpore iz banovinskih sredstev: srezu Brežicam 10.000 Din, srezu Celju 30.000 Din, mestu Celju 10.000 Din, srezu Kamniku 10.000 Din, srezu Ko-
čevju 25.000 Din, srezu Konjicam 5000 Din, srezu Krškemu 10.000 Din, srezu Laškemu 5000 Din, srezu« Ljubljani-okolici 10.000 Din, mestu Ljubljani (za Barjane) 10.000 Din in srezu Novemu mestu 10.000 Din.
novo cest in mostov, katere so poplave porušile.
Nadalje bodo Izdane odredbe o uporabi narodne sile za popravila na občinskih cestah. — Sreski načelniki pa bodo na prizadetih krajih ugotovili škoda
Naposled je dobil Higijenski zavod nalogo, da v svrho preprečitve nalezljivih bolezni ukrene vse potrebno.
Za prebivalce Strug, ki so delno še odrezani
Pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljub- od svojh bivališč, je odrejena posebna prehra-ljanl se ustanovi začasno poseben odbor ta ob-n^evalna akc,» P° sreskem načeln,ku v KocevJU"
Punktaši nas ne bodo preslepili
Čim bolj se bližajo občinske volitve, tem več skritih kart pade iz rok našim političnim nasprotnikom. Dolgo in prživ skrbno so jih skrivali in računali, kako bodo na eni strani nas preslepili, na drugi pa prisleparili zase glasove nevednih volilcev.
Kakor v trni možiček na strehi se je zadnji teden na mah obrnil ves njegov tisk in vpije kakor obsedeni derviši. Kaj pa vpije, vprašujete; Za samoupravo, za ogroženo slovenstvo morda? O ne! Temveč, glejte, čudež se je zgodil! Kar čez noč so se bili spokorili stari punktaški grešniki in prisegajo z vsemi štirimi na jugoslovenski narodni program.
Začudeni in ozlovoljeni gledajo to početje svojih bivših generalov nekdanji pristaši, ki se jih še držijo, in kar ne morejo verjeti v to čudežno izpreobrnitev. Slišijo se glasovi o koritih in sličnih lepih rečeh na račun teh generalov. Pa že tekajo sil od vasi do vasi In šepečejo zaupnikom, da beseda ni konj in da zato ni treba kar za resne jemati slavospeve državi, edinstvu in kralju, ki l&b prinaša punktaško časopisje- To vse da je samo zvijača, ki naj preslepi pristojne državne činitelje, da bodo ti verjeli, da imajo prebrisani punktaški generali pri sedanjih občinskih volitvah le blage namene. «Mi pa ostanemo, kakor smo bli», si govore punktaši, ki bi radi izvršili svoje punktaške načrte, ki smrdijo po vele-
izdajstvu in ki bi naš narod spravili v najhujšo nesrečo.
Prav umljive so skomine, ki jih imajo žalostni punktaški generali po oblasti v naši banovini. Toda njihovo početje je tako nerodno zasnovano, da bi ga že otrok lahko izpregledal, kaj šele pametni možje> kakršni so volilci po naših vaseh, naši kmetje, obrtniki in delavci. Naši ljudje si žele mirnega in treznega dela, ker le v tem je rešitev in ne v punktaških prevratnih načrtih.
Jasno je treba zato povedati vsakemu volilcu, da ne gre pri občinskih volitvah le za tega ali onega kandidata, nego gre za to, da tudi pri teh volitvah pokažemo svojo trdno voljo za veliko in svobodno Jugoslavijo. Tako nam velevata srce in pamet.
Tudi tuji svet bo gledal na nas slovenske volilce, komu bomo dali zaupanje. Naši glasovi bodo močnejši in glasnejši od topov. Ne glejmo zato pri listi, ki Jo bomo volili, te na kandidate, na src« glejmo, ali je čisto in svobodno. Nikar ne volimo zaslepljenih punktaških hlapcev, da ne postanemo še slabši od njih — njihovi sužnjL Računi so jasni, zato naj ne bo volilca, ki bi želel sebi in svojim potomcem škodo in nesrečo, temveč naj vsak odločno odda svoj glas za kandidate Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je edina čuvarica miru, reda in dela in nepreklicnega jugoslovenskega narodnega edinstva.
15. oktober bo naš dan
V dunavskr, primo-rski in savski banovini bodo pokazale občinske volitve že prihodnjo nedeljo 8. t. m., da je konec vseh punktaških ia dragih bolj ali manj veleizdajniških početij; na-
rod bo postavil na laž vse sam »pašnike iz starih strankarskih časov, ki se mu vsiljujejo za valpte. Dne 15. oktobra pa bodo občinske voiitve v vseh ostalih banovinah, v katerih se še niso iz-
K M.
15
Črni mož
Povest iz preteklih dni.
S ^Najlepša hvala! Za gospoda uradnika je bilo to precej nerodno presenečenje. Zdaj bi vam pa svetoval, da se za nekaj časa ločiva. Bolje je, da najn nihče skupaj ne vidi. Jezdite čez polje do Baše hiše in tam privežite konja k plotu. Ali vam je prav?*
<Velja! Do svidenja!*
Nategnil je uzdo in pogual konja v dir. Kakor Veter je izginil v daljavi. Rajko pa je krenil z 'velike ceste in zavil na poljsko pot Po stepah je | potem prišel domov. Častnikov konj je bil že privezan k plotu. i Marta je bila sama v sobi. F «Ali si že doma?* ga je veselo pozdravila. Potem pa je žalostno dodali: cKajne, zdaj pa pojdete na očeta!*
jt- «Sam je tako hotel*, je odvrnil Rajko. cStorili tmo vse, da ga rešimo — morda še preveč, in sdaj ni naša krivda, Če je tako prišlo. Marta, ali boš mogla to prenesti?* • 1) «S teboj že, drugače pa ne! Toda za mater se bojim! Hud udarec je!s
ji «Ne bo ji manjkalo opore. Ali se zdaj že bolje počuti.*
t- «Da, saj res. To je najpametneje.* ! Poklical je starše in jim v kratkih besedah povedal, kako bo zdaj. Potem se je preskrbel s
i
t
svetilko, ki jo je v rudniku potreboval, in krenil proti skednju,, kjier ga je nadporočnik že čakal. Na kraju, kjer je Rajko ukrotil Poljanca z bičem, sta se potem sestala z okrajnim glavarjem in sodnikom. Oba sta bila preprosto oblečena, tako da ju je moral vsakdo, kdor ju ni poznal, imeti za dva popotna rokodelca afi pa branjevca.
«Poljanca še ni doma. Jezdil sem mimo njegove hiše in tam vprašal, ali se je četovodja že vrnil*, je poročal nadporočnik. «Seveda so mi rekli, da ga še ni.*
cPotem smo varnL Zdaj kar zlezimo v rov*, je dejal okrajni glavar.
«Ali ne bo bolje, če najprej pogledamo pod kamen, kako je s sestankom?* je menil Rajko; *Da, saj res. To je najpametnejše.* Rajko jih je vodil. Ne da bi bili koga srečali, so prišli do kamna. Rajko ga je vzdigniL <?Pri starem rovu ob desetih*, je prebral. Uradnika sta pristopila, da bi se na lastne oči prepričala.
«Ko se je včeraj odpeljal čez mejo-, je moral pustiti ta listek. Drugače ni mogoče.*
«Torej ob desetih*, je prikimal okrajni glavar. «Dovolj časa imamo za vse priprave. Zdaj pa odrinimo, gospodje!*
Listek so pustili tam, kjer so ga bili dobili. Rajko je položil nanj kamen in jih odvedel nazaj k skednju.
VEata so odprli skoro brez truda in vstopiti. Rajko je prižgal svetilko in poiskal v senu sidra
Po njih so se gospodje spustili drug za drugim v rov.
Rudnik so natanko preiskali, vendar pa so pustili vse tako, kakor je btk> prej. Odprli so tudi vrata, podzemeljske ječe. Luč je jetnika skoraj oslepila, toda osebe za njo so ostale v temi.
«Ali ste vendar prišli?* je vprašal četovodja, ki ni vedel,, kdo prihaja. <Odvedite me že vendar k Črnemu možu!>
cAli tako hudo hrepenite po njem?* ga je vprašal častnik.
Sele zdaj je po glasu spoznal četovodja svojega poveljnika, ki je bil oblečen civilno.
cGospod nadporočnik!* je vzkliknil veselo in prestrašeno obenem. Hotel je vstati, toda verige so ga tako trdno držale, da 3e je komaj ganil.
<Da, jaz sem! In poleg mene stoji gospod okrožni glavar z gospodom sodnikom. Oba bi iz srca rada vedela, kako ste prišli sem.*
f Hotel — hotel — sem ujeti Črnega moža!* «Zelo hvalevredno! To smo hoteli vsi, pa se vendar nikomur izmed nas ni kaj takega pripetilo f Pripovedujte!*
<Odkril sem kraj, kjer je črni mož puščal pošto za svoje tihotapce * «A, tako? Kje pa je to?* «Gori v gozdu na neki jasi. Listki so tam pod velikim kamnom.* «Dalje!*
«Naročil je svoji tolpi, naj pride na sestanek, jaz pa sem hotel prisluškovati, kaj si mislijo povedati.*
vršile. Tako tudi v dravski banovini. Ta dan bo zmagovito kronal delo za ustaljenje političnih razmer v naši državi.
Volitve v moravski in vrbaski banovini so nam dale že prav jasno sliko o razpoloženju med narodom. V teh dveh banovinah se je udeležil narod v ogromnem številu volitev in je s svojo svobodno voljo postavil nove občinske odbore, ki so se že sestavili in že delajo. Jugoslovenska narodna misel je v teh dveh banovinah izbojevala veliko zmago, ki je tem značilnejša, ker so prav v teh dveh banovinah stopili v ostro borbo najhujši nasprotniki. Toda namesto nadejane zmage so nasprotniki doživeli silen poraz. Da se spomnimo le znanega starega politika Ace Stanojeviča, ki je tudi podpiral neko nasprotno listo in je prišel sam osebno volit, a je kljub temu dotična stranke dela in treznega razsodka, okrog naše Jugoslovenske nacionalne stranke.
Volilno gibanje v savski banovini, kolikor smo dobili doslej vesti, kažejo, da pojde Hrvatska po istem potu: povsod se namreč narod ▼ redno večjem številu pridružuje klicu za skupno delo in želi kljub širjenju raznih neumnih bajk dati svoje zaupanje ljudem, ki so se t dolgi borbi prečistili in poznajo edini skupni smoter: okrepitev jugoslovenske narodne misli in aaresti. To je tudi edina pot, ki nam je porok za boljšo bodočnost. Naš kmet gleda danes povsem stvarno na življenje in trezno presoja s svojo zdravo pametjo razmere.
Volilne priprave se razvijajo v popolni svobodi, saj poleg naše Jugoslovenske nacionalne stranke kot najmočnejše politične organizacije v naši državi vlaga v mnogih občinah kandidatne liste tudi tako zvana opozicija. Zanimivo je, da vidimo na čelu mnogih kandidatnih list bivše nasprotnike, ki pa so zdaj odrekli poslužnost svojim dolgoletnim voditeljem in so zbrali okrog sebe poštene in izrazito narodne može. V novih občinah bomo šele videli, kako je naš kmečki narod zapustil bivše svoje voditelje. Podeželski volilec misli zdaj s svojo glavo, ko je spoznal, da kujanje ne more imeti koristi ne za njegov lastni dom in ne za občino, kaj šele za državo.
Posebno je treba poudariti dejstvo, da hočejo naši kmetje, obrtniki in delavci dejansko sodelovati v našem javnem življenju in da so v ogromni večini strgali poslednjo tanko vez, ki je še morda obstajala med njimi in bivšimi samopašnimi samozvanci. Ti bivši voditelji so danes povsem osamljeni in le redki zaslepljenci gredo za nji-
Lepše kakor najboljša perica
Pref ste krtačili, drgniti in mencali ure in ure, zdaj Vam opravi vse ta Schichtov Radion med kuhanjem čisto sam v 15 minutah: bleščeče belo oprano perilo. Na milijone kisikovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino in najgostejJa vlakna, ki jih celo najnatančnejša perica z mencanjem in krtačo komaj doseže. Uporabljajte redno Schichtov Radion, pa Vam bo perilo skozi jn skozi zares prizanesljivo oprano.
hovimi lažnivimi gesli. Naša vas je izpregledala in spoznala naš notranji in zunanji položaj. Kakor dan je našemu kmetu danes jasno, da more zagotoviti sebi napredek le v veliki in močni
državi in da more le v taki živeti v popolni svo^ bodi. Velika in močna kraljevina Jugoslavija bo imela vse pogoje, da se popne na ono stopnjo med narodi in državami sveta, ki ji pritiče po
«Ne da bi bili prej mene obvestili! Ali ne veste, kako ^važna je bila ta najdba? Zato ste zagrešili hud prestopek!)
cHotel — hotel — sem se prepričati, ali so navedbe na listku resnične. Ze prej so nas enkrat potegnili...»
cKako ste pa začeli?)
«Ob napovedani uri sem se splazil k rovu. Tedaj pa me je nekdo treščil po glavi, da sem izgubil zavest. Ko sem se prebudil, sem ležal tu v tej ječi. Potem so me vlekli pred tihotapce, ki so se nedaleč odtod zbrali, in me soglasno obsodili na smrt. Zvezan sem bil in nisem se mogel braniti. Ze sem imel vrv okoli vratu in stal pod žebljem, tedaj — tedaj — pa —) «No?)
«Tedaj pa so mi podarili življenje!) «In kar brez vsakega pogoja?) cPostati bi bil moral član tihotapske tolpe), je tiho priznal četovodja. «Vohun, ali ne?)
«Da. Toda ta predlog sem odklonil. Ljubša bi mi bila smrt.)
«Res? Potem bi vas bili pa obesili in ne bi več zdeli v tem kotu. Povejte vendar resnico! Črni mož je v naši oblasti — to bi morali sklepati že po tem, ker nas vidite tu — in bo povedal resnico, če je vi ne boste hoteli.)
dzprosil — izprosil sem si čas za premislek, toda samo zato, da bi pridobil nekaj časa.)
«Lepo! Ali ste morda videli, kdo vas je udaril? Ali 6te ga spoznali?*
. i-, - .' n-
«Ne!)
«Ali ste spoznali koga izmed tihotapcev?)
«Tudi ne. Vsi so imeli krinke na obrazih.)
cAli ste komu povedali, da ste dobili listek pod kamnom?)
«Ne. Saj ste vi prvi, ki bi mu bil moral to povedati. Niti besedice nisem nikomur izblebe-tal.)
«Tako? Zakaj lažete, četovodja? Saj ste o tem govorili s Poljancem!)
<,Samo nekoliko namignil sem mu), se je iz-kušal četovodja opravičiti.
«Ne! Vse ste mu natanko povedali! Svetoval vam je, da meni tega ne poveste in da odidete sami k rudniku. Ali ni res?)
Čeprav nadporočnik ni bil prepričan, da je to res, je vendar sklepal iz raznih okoliščin, da se drugače skoraj ni moglo zgoditi. Četovodja je povesil glavo in tiho odvrnil:
«Da, res je tako!)
«Zdaj vemo vse natanko. Ne maram preiskovati, kako ste se pogovorili s Črnim možem po preteku časa za premislek in kaj ste mu obljubili. Ze zdaj čutite posledice svojega nepremišljenega ravnanja in čutili jih boste še huje. Pripomnim le, da vaša klepetavost, vaše pogovarjanje s Poljancem — on. je namreč Črni mož — že prvi trenutek onemogočila uspeh našega zasledovanja, ker je bil zločinec pač o vsem natanko poučen. Za vsak naš korak je vedel. Zato poslušajte zdaj in poizkusite svoj greh popraviti! Ostati morate še nekaj časa tu. Črni mož mora kmalu priti in
vas zaslišati. Vprašal vas bo, kako ste se odločili. Njegov predlog morate odkloniti, naj se zgodi karkoli. Tudi če vam bo grozil s smrtjo, se ne smete vdati. V odločilnem trenutku vam bomo že priskočili na pomoč. Zavedajte se! Samo skrajna poslušnost lahko omili kazen, ki vas čaka. Ali ste me razumeli.)	i
«Da, gospod nadporočnik), je tiho odvrnil četovodja.
Častnik je brez besede pogledal okrajnega glavarja in sodnika. Oba sta nemo prikimala. Nato je Rajko vrata v ječi spet zaprl. Tudi vhod v lijak in njegovo bližnjo okolico so natanko preiskali.	' Potem so se vrnili in krenili v drugi rov, da bi videli, ali je tam kaj posebnega. Razen nekaj slepih rovov brez konca niso ničesar odkrili. Kakega skritega izhoda, ki ga ne bi poznali, torej ni bilo. Pač pa so malo dalje opazili nekaj novega. Suh, zračen rov. Ta je utegnil voditi na prosto. Šli so po njem in po dolgotrajni poti res prispeli do konca, do starega, že davno zapuščenega kamnoloma. Tu je pustil Črni mož znamenje, da mu je pot znana. V kamen je bil zabit železen klin in na njem je bila zvita spletena lestev. Ko so jo razvili, so videli, da seže prav do tal kamnoloma. ; ( «To pot ima najbrž za skrajno silo, če drugje ne bi mogel pobegniti), je dejal okrajni glavar «Ali kamnolom dobro poznate?) n, «Da), je potrdil Rajko. «Sredi gozda leži in časih minejo leta, preden se izgubi človek v ta
sposobnosti in izredni marljivosti našega delovnega človeka.
Čeprav niso občinske volitve dejansko politične, se more vendar iz njih prav dobro presoditi razpoloženje državljanov najširših plasti. Ze samo pojav, kako se ljudje zbirajo ;n kdo za koga dela, kdo se bori za ono ali to listo, dokazuje narodno razpoloženje. Na osnovi tega, kar smo doslej videli in vemo in ve tudi vsak čitatelj našega lista, moremo mirno pribiti nastopno dejstvo: Naš narod se je v ogromni večini nepreklicno odločil za edino pravo pot, za pot narodne sloge in narodnega edinstva, ki vodi do popolne ureditre naše države. To so jasne posledice naše nove prerojene državne politike, ki ji je položil osnovo Nj. Vel. kralj s 6. januarjem leta 1929., kateremu 60 sledile v delu vse vlade od tega dneva.
Na stotine kandidatnih list so odobrila sodišča v naši banovini za občinske volitve. Ko či-tamo imena nosilcev list, kandidatov in njihovih namestnikov, vidimo, da so se podali v občinske volitve najboljši naši gospodarji z željo, da pridejo v občinske uprave in posvetijo vse svoje sile napredku te osnovne samoupravne edinice, ki je vedno najboljša politična šola. Nekatere občine imajo po dve in celo po tri kandidatne liste, kar dokazuje veliko zanimanje na vasi za bodočnost
samoupravnega dela. V poedinih občinah se še izkušajo uveljaviti bivši punktaški zagrizenci in so postavili svoje liste. Hočejo že v naprej šteti glasove, ki jim bodo baje pripadli pri bodočih volitvah. Pustimo jim to veselje, povejmo jim pa s svojo kmečko modrostjo, da je nevarno piti na medvedovo kožo, dokler je medved še v brlogu. Sicer pa je za vsakogar nepobitno in jasno, da državno oblastvo ne bo pustilo njihovih dreves rasti do neba, ker sta narodno edinstvo in blaginja države takšni dobrini, da se jima mora pokoravati v složnosti vseh banovin tudi naša banovina in tudi tisti ljudje v njej, ki še vedno kakor stare čarovnice vse pregobezdajo v svoji bolehni zaslepljenosti.
Z nasmehom in celo s sočutjem zre naš zdravi kmečki narod na te zadnje bolne ostanke nekdanjih žalostnih časov, ko si samozavestno utira pot za zastavo jugoslovenske narodne misli. Nesrečna preteklost je za vedno pokopana. Že je na obzorju dan, ko se pričnejo boljši dnevi za našo državno skupnost, za našo močno kraljevino Jugoslavijo. Zatorej brez strahu pred grožnjami z leve in desne vsi strnjeno naprej in naj ne mine dan, da bi ne dobili vsak vsaj enega volilea za listo naše Jugoslovenske nacionalne stranke!
Kandidatna lista narodnega delavstva za volitve v Delavsko zbornico
,,/iZa volitve v Delavsko zbornico bodo vložene fri liste: narodna, marksistična in klerikalna. Listo narodnega delavstva je vložila Narodna strokovna zveza; na njej so zastopani vsi delavci, ki hočejo, da postane Delavska zbornica resnična boriteljica za socialne zahteve vsega delavstva in obenem oporišče zdrave narodne politike. Kandidati so preizkušeni socialni in narodni delavci. V naši državi, ki je šele v početku industrializacije, je še posebno treba, da se delavstvo ne izloči iz velike vsedržavne narodne fronte, ker le potem bo delavsko vprašanje postalo eno glavnih narodnih in državnih vprašanj. Kandidatna lista narodnega delavstva je naslednja:
Kandidati:
1. Juvan Rudolf, socialni referent, Ljubljana; 2. Bajt Anton, uradnik OUZD, Maribor; I. dr. Bohinjec Joža, ravnatelj OUZD, Ljub-
ljana; 4. Š t r u c Jakob, rudar, Trbovlje, 5. Kralj Franc, kovinar, Jesenice! 6. Kosem Dragotin, strojni stavec, Ljubljana; 7. Nad i žar Ignacij, ključavničar, Litija; 8. Galjot Simon, zidar, Ljubljana; 9. D e r č a Ivan, tkalni mojster, Kranj; 10. C h o c Janko, tkalec, Maribor; 11. Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljubljana; 12. Korene Anton, natakar, Ljubljana; 13. Kotnik Ivan, mizar, Št. Pavel; 14. M rovi je Delfin, čevljarski pomočnik, Žiri; 15. Pregl Leopold, ključavničar, Maribor; 16. S e d 1 a r Vinko, rudar, Zagorje ob Savi; 17. Knez Drago, rudar, Huda jama; 18. Kavčič Tomaž, žimoprejec, Stražišče; 19. F lis Ivan, rudar, Trbovlje; 20. Petrič Franja, gospodinjska pomočnica, Ljubljana; 21. B1 a ž e k Anton, uradnik, Ptuj; 22. T e r k u č Edvard, sprevodnik električne cestne železnice, Ljubljana; 23. C i k u 1 n i k Jurij, vratar, Guštanj; 24. Šimenc Franc, delavec, Kamnik; 25. B r i -
1 e j Miha, rudar, Senovo; 26. G e r b e c Bogomil, klepar, Ljubljana; 27. A v s e n i k Ivan, kovinar, Jesenice; 28. Levstek Anton, strojnik, Trbovlje; 29. Š o b e r Anton, dninar, Ribniea; 30. S t i -b i 1 j Jos., ključavničar, Maribor; 31. Kratoch-vil Stanko, delavec, Ljubljana; 32. Strniša Franc, delavec, Litija; 33. Š m a 1 c Ivan, bolničar, Ljubljana; 34 Globočnik Andrej, kovinar, Jesenice; 35. Z u p e v c Alojzij, dninar, Rogaška Slatina; 36. Draksler Ivan, rudar, Hrastnik; 37. Malin Josip, livar, Ljubljana; 38. Vlahovič Vilibald, strojni stavec, Ljubljana; 39. Z u 1 o v e c Jakob, strojnik, Vevče; 40. F ras Karel, delavec, Maribor; 41. Muzga Mici, predilka, Litija; 42. Š t a 1 e k a r Ivan, stru-gar, Kranj; 43. Jezernik Franc, ključavničar, Tržič; 44. Česen Ludovik, delavec, Stražišče; 45. H u m a r Vinko, zidar, Ljubljana; 46. D e r č a Franc, mojster, Št. Pavel; 47. Slabnik Ivan, zidar, Guštanj; 48. B renče Franc, Žagar, Logatec; 49. F 1 i s Karel, rudar, Trbovlje, 50. V i -s t a 1 e r Marija, tkalka, Maribor.
4.	Namestniki:
' 1. B e r i b a k Štefan, šofer, Maribor; 2. O d a r Janez, mizar, Bohinjska Bistrica; 3. S p en de Ivan, kopač, Huda jama; 4. L a h Jakob, delavec, Ptuj; 5. Perčič Matija, zidar, Ljubljana; 6. S a 111 e r Ivan, strugar, Ljubljana; 7. B a b i č Milan, strelni mojster, Loke pri Zagorju; 8. Beli e d e t i č Jože, delavec, Ljubljana; 9. Jesen-šek Anton, rudniški mizar, Zagorje; 10. Jele-nič Ivan, strojni delavec, Maribor; 11. Strži-nar Josip, sprevodnik električne cestne železnice, Ljubljana; 12. V a v p o't i č Jožko, dohoda-rinski uslužbenec, Ljubljana; 13. Končnik Matija, delavec, Kamnik; 14. Guček Miroslav, strojnik, Senovo; 15. Jager Ivan, steklar, Hrastnik; 16. Košmerlj Franjo, delavec tobačne tovarne, Ljubljana; 17. B r e g a n t Jernej, tovarniški delavec, Jesenice; 18. Kastelic Marija, delavka, Litija; 19. Tur k Franc, strojnik, šent. pavel; 20. Mahne Avgust, delavec, Maribor;
21.	Dobrajc Jurij, mizar, Rogaška Slatina;
22.	F e k o n j a Jože, zidar, Ljubljana; 23. Gra b-n a r Vinko, rudar, Trbovlje; 24. L u z n a r Franc, dimnikarski pomočnik, Ljubljana; 25. Holy Zdenko, monter, Kranj; 26. G1 i h a Franc, strojni oblikovalec, Ljubljana; 27. Bučar Jakob, delavec, Litija; 28. Stupnikar Jože, rudar, Zagorje ob Savi; 29. Š t e b 1 a j Franjo, bolničar, Ljubljana; 30. K ran j c Franjo, tkalec, Maribor;
kraj. Zdi se mi tudi, da bo bolje, Se gremo tu v rov, ne pa zgoraj na skednju. Dohod je na tem Itraju dosti lažji kakor tam.»
Vsi so soglašali in zato so sklenili, da bodo aapadli Črnega moža tu, ne pa pri skednju. Potem so oprezno zapustili rov in šli po malo znanih potih proti Potočnikovemu domu.
Večer se je bližal, ko je zavil Poljančev voz si ceste na dvorišče. Eden izmed njegovih zaupnikov, domači hlapec, ga je opazil in prihitel naproti, da bi prijel konja.
«Ali se je kaj zgodilo, kar me ni bilo doma?> je vprašal Poljanec. cNič. Vse je v redu.* •rTorej nič novega.*
*Doma nič, na vasi pa dosti. Vojaki odhajajo.* '«Zakaj pa?» ga je Poljanec presenečeno vprašal.
i «Na manevre morajo iti. Šele čez štirinajst dni se vrnejo. Tudi nadporočnik je že privedel ,iz Zalesja svoje ljudi in se združil s tukajšnjimi. TPotem pojdejo v mesto in se odpeljejo z večernim vlakom.*
*cBrez Črnega moža!* se je kmet zasmejal in pomenljivo pogledal dolgega, suhega gospoda, ki je prišel z njim. <Poglej jih! Tamle gredo!* Bobnar, ki je krepko udarjal po svojem instrumentu, je šel spredaj. Ob strani je jezdil nadporočnik svojega rjavca. Za četo pa se je podila kopica vaških otrok, ki so z glasnim kričanjem opremljali odhod vojakov.
<Enega so hoteli ujeti, pa so morali brez enega oditi!* se je zarezal suhec. cTvoj strah je bil torej odveč!*
<Ne vem*, je odvrnil Poljanec. «Kar je preloženo, še ni premagano. Za štirinajst dni sem vare ali pa še za toliko ne. Potem se bo pa spet iznova začelo. Jaz sem se že odločil. Sit sem že vsega in čimprej bom svojega kraljevanja rešen, tem ljubše mi bo.*
«Kje pa ste pustili gospo in gospodično?* je vprašala dekla, ki je pristopila k vozu.
«Kaj pa te to briga?* se je zadri Poljanec. <S svojimi stvarmi se ukvarjaj, v moje zadeve se pa ne vtikaj!*
Stopila sta v hišo in med tem nekaj tiho med sabo govorila. Ko se jima je zdelo, da ju nihče ne vidi, sta se izmuznila proti kolibi nad vodnjakom. Odondod sta se spustda v vodnjak in krenila po rovu dalje.
«Ali ne boš pogledal, kaj je z babnicama?* je vprašal suhec.
<Prokleto malo me brigata*, je odvrnil Poljanec. cJutri tako že odidem. Takrat ju pojdem iskat. Zdaj se ne utegnem ukvarjati še s to nadlego.*
Ko sta prišla do podzemeljska cpisarne*, je Poljanec odprl omaro v steni in potegnil iz nje svoje poslovne knjige. Neznanec, ki je bil prišel z njim, jih je natanko pregledal. Še sanjalo se mu ni, Sa se nekaj korakov stran od njega zbirajo vojaki in lezejo v rov.
Rajko jih je vodil. Ostal je kar v rovu in jim vrgel pleteno lestev. Doma sploh ni povedal, kaj pripravljajo. Morda bi bil oče vzlic slepoti prosil, naj ga vzame s seboj. Te želje bi mu pa zaradi tveganosti ne bil mogel izpolniti. Zato je rajši molčal.
Tako je bilo zdaj vse zasedeno. Okoli skednja in vdrtega lijaka je kar mrgolelo vojaštva, gozdarjev in graničarjev. Tudi Poljančevo hišo so dobro zastražili. Še v rudniku samem je bilo dovolj ljudi. Odhod vojakov je bila samo spretna past in Črni mož se je vanjo ujel.
Rajko se je oprezno plazil pred drugimi. Za njim so bili nadporočnik, okrajni glavar in sodnik.
Ura na vasi je zamolklo odbila deset. Prišli so že blizu skladišča. Prav dobro so Čuli pogovor med Poljancem in moškim, ki ga je bil pripeljal
s seboj.
«No, ali se upaš prevzeti?* je vprašal Poljanec. <Mene že pete srbe. Zato ti tudi dajem vse skupaj tako poceni. Saj je skoraj zastonj. Moje pogoje poznaš. Če ti je prav, udariva!*
<Da, velja*, je odvrnil suhec. «Podjetje gre dobro.*
In res sta se pobotala.
»Podpisala in *vse uredila bova pa pozneje — zdaj morava iti k ljudem, ki že dolgo čakajo. Tu imaš vse, kar potrebujeva !>
31. Drnovšek Drago, rudar, Loke; 32. Markovih Ivan, kovinar, Jesenice; 33. Bogataj Anton, čevljarski pomočnik, Žiri; 34. L u k a n c Emilija, tkalka, Št. Pavel; 35. K 1 j u č a r i č Ivan, delavec, Trbovlje; 36. Vižintin Franc, zidar, Ljubljana; 37. Gašperlin Lojze, delavec, Kranj; 38. Fink Alojz, rudar, Loke; 39. K a faze 1 j Julijana, gospodinjska pomočnica, Ljubljana; 40. Divjak Ivan, delavec, Sladki vrh;
41.	G ozn i kar Alojzij, rudar, Huda jama;
42.	K o n č a r Franc, preddelavec, Litija; 43. D e -jak Rudi, livar, Ljubljana; 44 Mandelj Jožefa, preddelavka, Litija; 45. Lavsegar Rado, kovinar, Jesenice; 46. Mrzel j Franc, kopač, Trbovlje; 47. Jakončič Karel, zidar, Ljubljana; 48. Juh Franc, dimnikarski pomočnik, Ljub. ljana; 49. Fink Etbin, delavec, Vevče; 50. C u . p e r 1 a Josip, delavec, Ljubljana.
Odpis zemljiškega davka zaradi vremenskih
nezgod
Finančna direkcija objavlja: Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) ne glede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več kakor četrtino zaradi ognja, požara, vode, toče, poljskih miši, rastlinske uši ali kobilic; b) če je prizadel šk.ido drug izreden in neodvraten dogodek, brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več kakor četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini.
Osnovni davek na zemljišča se ne odpiše, če je nastopila prirodna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že požeti, odnosno spravljeni. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (od-deljeni od tal), toda so bili še na polju.
Če se kako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno pridelka, z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena.
Odpis davka se ravna po velikosti prizadete škode letini dotičnega zemljišča, in sicer: 1.) če je poškodovane več kakor četrtina, a manj kakor polovica letine, se odpiše 25 odstotkov letnega osnovnega davka; 2.) če j? poškodovanega polovica, a manj kakor tri četrtine letine, se odpiše 50 odstotkov osnovnega letnega davka; 3.) če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča.
Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta
po vremenski nezgodi in daje pravico do odpisa davka, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila.
F •-•o mora vložiti v primerih pod u) davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v pri. merih pod b) jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi), lahko tudi po pošti.
V prijavi, če jo vloži posamezni posestnik, je treba označiti poškodovane parcele ter navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto nezgode ter prijavo podpisati.
Prijave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne d£ več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno ravnateljstvo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in
dveh članov občine. Ocenjevanju škode mora pri-sotstvovati zaradi potrebnih pojasnil starešina vasi (župan), če ga vas ima, in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero kata-itrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v dravski banovini:
1.)	področja davčnih uprav Ljubljana-mesto, Ljubljana.okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani;
2.)	področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu;
3.)	področji davčnih uprav Kranj in Škofja Loka spadata pod katastrsko upravo v Kranju;
4.)	področje davčne up ave v Radovljici spada pod katastrsko upravo v Radovljici;
5.)	področje davčne uprave Kočevje spada pod katastrsko upravo v Kočevju;
6.)	področji davčnih uprav Brežice in Krško spadata pod katastrsko upravo v Krškem;
7.)	področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah spadajo pod katastrsko upravo v Celju;
8.)	. področja davčnih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornji grad in Šoštanj spadajo pod katastrsko upravo v Slovenjgradcu;
9.)	področji davčnih uprav Maribor in Slovenska Bistrica spadata pod katastrsko upravo v Mariboru;
10.)	področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod katastrsko upravo v Ptuju;
11.)	področji davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava spadata pod katastrsko upravo v Murski Soboti.
Finančni direktor: dr. V a 1 j a v e c s. r.
Pred volitvami v Delavsko zbornico
Dragi gospod urednik, tudi nam delavcem, ki smo zvesti bralci priljubljene »Domovine*, morate enkrat odstopiti nekoliko prostora, da se pogovorimo o svojih važnih zadevah. Pred nami so volitve v Delavsko zbornico, kar bo za vse delavstvo in nameščenstvo v državi izredno velik dogodek. Pri teh volitvah se bodo volili zastopniki delavstva in nameščenstva v skupni de-lavsko-nameščenski parlament, kjer se obravna-
vajo vsa važna vprašanja delavstva in nameščenstva.
Delavska zbornica je, kakor smo rekli, parlament delavstva in nameščenstva. V njej se rešujejo vsa socialna vprašanja delavstva. Ta važen delavsko-nameščenski parlament šteje 60 skupščinskih odposlancev, ki se volijo na vsaka tri leta. Na prvi skupščini odposlancev, ki se mora sklicati najpozneje dva meseca po volitvah, se
Gustav Strniša:	2
Zadnji rokovnjač
Nekaj časa premišlja, potem zamahne z roko in hiti dalje. A misel na Reziko in rokovnjača mu ne da miru. Zdajci pa obstane in kar zazija: «Njen sorodnik je, morda še njen lastni oče, saj ji je podoben. In ona mi je obljubila, da bo vse povedala. Ne sramuje se ga, a hudo ji je. Naj bo, čeprav je rokovnjačeva hči, moja žena bo kljub temu, kajti rad jo imam. Treba pa ni, da bi ljudje zvedeli, da jo njegova hči.>
Komaj je Živčkov odšel, je že birič drzno kimal skozi okno:
<Ti, deklina, dobro sem videl rokovnjača, skrila si ga. Nocoj pa pridem jaz k tebi. Če ti je starec dober, bom jaz še boljši! Poglej me, ali nisem postaven fant.»
Rezika je prebledela in skočila k oknu, da bi gobezdača udarila po ustih.
Pravočasno se ji je umaknil in zakričal s stisnjenimi usti:
«Samo dotakni se me! Čakaj, kmalu bosta sedela pri ričetu ti in tvoj stari ljubček!*
«Bomo videli!» se je odzval nizek glas in že je stal pod oknom Veliki Groga, ki je prišel od nasprotne strani k hiši.
Deklica je preplašena zakričala. Groga se je le smejal, saj se ni nikogar bal.
Birič Martin Skaza ga je debelo pogledal. Dobro je videl, da je šel rokovnjač v hišo, a ven ga ni videl priti. Hotel je sneti z rame puško in Grogo prisiliti, da bi se mu vdal. Toda zmotil se je. Še preden je napel petelina, je bil korenjaški rokovnjač že poleg njega, vzel mu je puško kakor oče igračo porednemu fantalinu, ga položil na tla in zvezal. Nato ga je dvignil na ramo kakor igračo in izginil z njim v grmovju. Starec se je kmalu vrnil. Rezika je čakala pri vratih. Skrbelo jo je in bala se je, da bi očetu ne zavrela kri, saj je bil dober kakor maslo, dokler se ni razljutil. Ko je zagledala njegov veseli obraz, se je oddahnila: <Oče, saj mu niste storili zlega?» «Ne, kam pa misliš? Z otroki ne smemo preslabo ravnati! Položil sem ga na skalo nad Savo, kjer lahko čaka, da ga bo kdo rešil. Opozoril sem ga, naj pazi, da se ne prevali v reko. Če ga do pojutrišnjem ne bo nihče osvobodil, pridem in ga rešim sam. Njegovo puško si pa pridržim za spomin. Tako čudno strast imam za puške. V moji jami v Udnem borštu imam kar dvanajst pušk zakopanih in dobro skritih. Vse dobro streljajo in rad jih večkrat ogledujem. Vsaka ima svojo hudo zgodovino in marsikatera tudi krvavo. Imam puško Obloškega Tončka, lemenatarja Toče, tistega, ki je tako lepo pridigal, da so vse rokovnjaške babe jokale, in še več drugih pušk imam, tudi ono svojega očeta. Vesel sem le, da se ne drži nobene puške kri, ki bi jo prelil jaz,
in to je za mene vse. Zdi se mi, da bi ne imel nobene mirne ure, če bi koga umorilb Rezika ga je prekinila: «Tale Skaza vas je videl, ko ste prišli v hišo.* ičlovek pač nikoli ni dosti previden! Torej je tudi videl, da sem nametal okoli nje suhe veje, da bi laže slišal prihajača. Pa naj vidi, capini Njegova sreča, da ne maram ubijati, sicer bi ga slekel kakor zajca, kajti najhuje mi je, če te kdo žali, posebno pa še zavoljo mene.»
Rokovnjač je postal skoro ginjen, ko je stisnil hčerko k sebi, vzel biričevo puško, se še enkrat nasmehnil svojemu otroku in trdo zaprl za seboj vrata.
*
Jožek, pastir v rakovškem mlinu, ki smo ga že omenili, je bil živahen in vedno vesel deček. Pa še nekaj, radoveden je bil kakor malokdo in spreten kakor veverica. Zato je pa poznal vsa gnezda in vse ptiče, pa tudi ribaril je rad.
Tisti dan, ko je ležal nad Savo birič Martin Skaza, je Jožek plezal tam okoli in iskal pripravno leskovo palico, da bi lovil ribe. Čeprav je bil za druge reči spreten, ribič pa le ni bil, saj je imel preslab trnek.
Ko je lezel po skali nad Savo. je zacul Martinov krik:
< Fantič, pomagaj!>
Jožek je pogledal okoli sebe in zagledal Skazo v travi. Birič je bil ves rdeč od zadrege, sram ga je bilo, a kaj naj bi storil, če se je hotel rešiti.
izvoli upravni odbor Delavske zbornice, ki šteje 12 odbornikov; izmed teh se izvolijo predsednik, podpredsednik in blagajnik. Prav tako se izvoli tričlanska finančna kontrola. Upravni odbor vodi vse posle zbornice, medtem ko izvaja finančna kontrola nadzorstvo nad vsem poslovanjem.
Zdaj, ko sem vsaj malo obrazložil sestavo in važnost zbornice, poglejmo še, kdo sme voliti in kdo biti voljen v to važno delavsko inštitucijo.
Po volilnem redu, ki je veljaven za volitve v Delavsko zbornico, smejo voliti vsi delavci ali delavke, nameščenci ali nameščenke, ki so bili do dneva razpisa volitev, to je dne 16. avgusta, zavarovani proti bolezni pri ustanovah za zakonsko obvezno zavarovanje in ki so plačevali prispevek za Delavsko zbornico. Izločeni so le vajenci, ki so v prvem mezdnem razredu in ki ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico. Kdor kandidira za odposlanca v Delavsko zbornico, mora biti prav tako zavarovan in imeti glasovalno pravico, biti pa mora državljan kraljevine Jugoslavije, star najmanj 25 let in mora biti nastanjen stalno in neprenehoma vsaj leto dni v območju Delavske zbornice.
Zdaj vemo tudi to. Poglejmo še naprej, kako bodo delavci volili pri teh volitvah. Volilni red določa tri vrste volitev, vendar je glavni volilni odbor volitve poenostavil s tem, da je odredil samo dva načina volitev.
Voli se neposredno na rednih krajevnih voliščih in na obratnih voliščih, katerih je skupno 166, in sicer 106 rednih volišč in 60 obratnih volišč. Obratna volišča so v vseh obratih, ki zaposlujejo več kakor 150 delavcev, redna krajevna volišča pa povsod v krajih, ki imajo več kakor 150 volilcev.
Na obratnih voliščih se bo volilo v soboto 21. t. m., medtem ko se bo volilo na rednih krajevnih voliščih v nedeljo 22. t. m. od 9. do 17. ure. ,Jo je prvi način volitev.
Drugi način volitev je pismena volitev. Pismeno volijo vsi oni volilci, ki delajo več kakor 5 km oddaljeno od krajevnega volišča, to je vsi tisti delavci, katerih obratovališča (tvornice, delavnice) so oddaljene več kakor 5 km od rednega volišča, kakor tudi tisti, katerih obratovališče Je sicer oddaljeno manj kakor 5 km od rednega volišča, a so po svoji službi oddaljeni več kakor 5 km od volišča. Pismeno pa volijo tudi vsi oni delavci, ki delajo v krajih, kjer ni rednega volišča.
Ti volilci smejo zahtevati od glavnega volilnega odbora v Ljubljani glasovnice. Zadostuje dopisnica na naslov: Glavni volilni odbor v Ljubljani, Stari trg 34. Na dopisnici naj vsak zaprosi za glasovnico in navede točno svoje ime, svoj priimek, delodajalca, pri katerem je zaposlen, in redno bivališče. Glavni volilni odbor mu odpošlje potem glasovnico. Glasovnica se sme zahtevati do vštetega 14. t. m. Bolje je, če jo vsak zahteva takoj in ne čaka zadnjega dne. Ko prejme tak vo-lilec glasovnice, dene v volilno kuverto ono glasovnico, za katero hoče oddati svoj glas, celo v kuverto, ostali dve pa pretrga in ju dene prav tako v kuverto. Opozarjam, da je treba vse pošiljke na glavni volilni odbor v Ljubljano fran-kirati, ker jih sicer ne sprejme in bi odposlana brez frankiranja ne prišla v poštev.
Naj mi dovolijo čitatelji naše «Domovine» še nekaj prijateljskih nasvetov.
Pri teh volitvah so postavljene tri delavske kandidatne liste in štiri nameščenske kandidatne liste. Liste so postavili marksisti, klerikalci pa narodnozavedni delavci in nameščenci. Poslednji so postavili listo pod vodstvo Narodne strokovne zveze in jo nazvali listo nacionalnega delavstva. Nameščenci gredo v borbo pod vodstvom Zveze društev privatnih nameščencev in se njih lista naziva lista nacionalnih nameščencev. Obe listi imata plave glasovnice in gresta v borbo pod parolo: «Ta plava je prava!«
Narodni delavci in nameščenci si ne bomo šel stavljati vprašanja, komu naj oddamo pri volitvah v Delavsko zbornico svoje glasove. Za nas je že jasno. Mi smo dolžni podpreti le listo nacionalnega delavstva in nameščenstva. Dne 21. in 22. t. m. moramo vsi, ki smo zvesti »Domovini« in svojemu narodu, kakor en mož na volišče in glasovati za «ta plavo«. Oni, ki volimo na rednem volišču, bomo na volišču prejeli glasovalne kuverte in tri glasovnice, belo klerikalno, rdečo marksistično in plavo nacionalnega delavstva. Plave denemo cele v kuverte, rdeče in bele pretrgamo in damo prav tako v kuverte, kuverte potem zalepimo in vrnemo predsedniku volilne komisije. Oni, ki volijo pismeno, pa naj store prav tako. Plavo glasovnico celo v kuverto, ostali dve pretrgani.
Vsak pravi Jugosloven in narodnozaveden delavec in nameščenec mora pri volitvah v Delavsko zbornico voliti listi nacionalnega delavstva in nameščenstva.
Kakor gre po vsej domovini glas, da je le ♦Domovina« za nas, tako se širi pri teh volitvah glas, «da je ta plava ta prava!«
Gospod urednik, ne bodite hudi, da sem Vam toliko napisal. Pomislite le, da gre za važno delavsko zadevo. Pa še VI malo poagitirajte za «ta plavo«.	Jože K., delavec.
Politični pregled
Fašistični tisk je te dni obravnaval uspehe poslednje konference Male antante v Sinaji. Rimska «Tribuna* je imenovala Malo antanto kot
stalen politični činitelj v Srednji Evropi.
Nekateri italijanski listi so prinesli v izvlečku članek atenskega lista «Estija* o sodelovanju Francije in slovanskih držav ter poudarjali, da si Mala antanta in Francija prizadevata izvesti veliki načrt francosko-slovanskega nadvladja od Baltskega do Jadranskega morja. V to zvezo naj bi prišla tudi Bolgarija, ki bi s tem zapustila svojo dosedanjo največjo prijateljico Italijo.
Na nedavni seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o
hudih posledicah, ki jih je povzročila poplava v velikem delu dravske banovine
in v savski banovini med Zagrebom in Siskom. Minister za gradbe g. dr. S r k u 1 j je obvestil kraljevsko vlado o škodah, povzročeno na javnih zgradbah, zlasti na cestah in mostovih, ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan P u c e 1 j pa sta poročala o svojih osebnih vtiskih s poplavljenega ozemlja in o potrebi či.n izdatnejše državne pomoči hudo prizadetemu prebivalstvu.
Po nalogu ministrskega sveta je odpotoval v dravsko banovino minister za gradbe gospod dr. Srkulj in si ogledal škodo na cestah in mostovih. Na podlagi ugotovitev na licu mesta bo izdelal obnovitveni program. Gre tu zlasti za vprašanje Ljubljanskega barja in regulacije Savinje in hudournikov.
Vsem prizadetim se bodo tudi olajšala davčna bremena.
Pri zdravniku.
Zdravnik: «Samo Bog in vaša krepka narava sta vas rešila «
Bolnik: «Upam, gospod doktor, da se boste pri plačilu ozirali na to.»
1 Jožek je bil pa zelo prebrisan in previden. Biriča pač ni poznal, toda o rokovnjačih je že večkrat slišal. Da je Groga rokovnjač, o tem se mu niti sanjalo ni, kajti smatral ga je le za divjega lovca. Zdaj se je kar spomnil:
<Ta ni nikoli pravi birič! Pošten birič se ne d£ zvezati kakor otrok. Braniti se mora! Kak preoblečen rokovnjač je, ki so ga biriči tu pustili in pridejo kesneje ponj.*
Deček se je previdno približal in vprašal Skazo:
st «Kaj pa želite?*
" <Razveži me, saj vidiš, da komaj diham. Bom ie pokazal tej rokovnjaški sodrgi!*
<Zakaj so vas neki zvezali? Jaz si pa mislim takole in vem, da sem pravo uganil; vi ste sami rokovnjač!*
1 «0, ti paglavec ti! Hitro me odvezi, sicer gorje tebi! Jaz sem cesarska gosposka in kdor mene ne sluša, ta cesarja ne siuša!* je ukazal Martin. ' cA vi ste tista slavna gosposka? O, ne boste me ne! Tega vam pa ne verjamem. Navaden pastir sem, a pamet imam v glavi in ne stare fižo-lovke!*
«Nikar me *ie muči! Hitro me razvezi ali mi pa prerezi vrv in hvaležen ti bom!»
Deček je segel po pipec, a se je spet premislil. Grogo je smatral pač za divjega lovca, a ta Skaza se mu je videl zelo sumljiv. Kaj če ni ta tisti strašni rokovnjač Veliki Groga, ki se ga vsi boje? Nezaupno reče:
«Meni se pa kar zdi, da ste vi tisti strašni rokomavh.*
Birič je postal nestrpen in skoro zakričal je:
<Zakaj mi nagajaš, saj me moja obleka izdaja.*
«.0, tudi o rokovnjaču pripovedujejo, da se preoblači. Morda hočejo prav vas dobiti živega ali mrtvega. Lepo bi se zaslužilo! E, najprej poj-dem v Rakovco, pa naj gospodar ukrene, kar si misli. Do mlina ni daleč. Ne diši ml, da bi vas kar izpustil, saj bi me vi nazadnje še živega na ražnju pekli!*
<Hitro me razveži, da pojdem rokovnjače lovit! Sicer ti navijem ušesa, da boš piskal, ti smrkavec ti! Ali tako pomagaš gosposki? Ta vražji Groga jo bo nazadnje spet odpetal!*
«Za ušesa me boste? Tisto pa že ne! Dokler ste zvezani, so moja ušesa na varnem. Kmalu se vrnem!*
Deček je odšel. Birič je škripal z zobmi. Nič mu ni pomagalo. Blizu sebe je zagledal velikega modrasa. Kača se je mirno grela na solncu.
Biriča je streslo. Prej ni bilo kače, vsaj videl je ni. Morda je rokovnjač pregovoril pastirčka, da jo je skrivaj spustil semkaj. Kaj če ga kača umori?
Različne misli so mu brzele po glavi. Rad bi zbežal, a ni mogel. Premaknil "se je nekoliko, a preveč se ni upal. Kača se ni brigala zanj. Ubogi birič je pa ždei tam ves nemiren in nesrečen, kar
tresel se je od samega strahu in komaj je čakal rešitve.
Ko je Jožek povedal mlinarju, da je videl biriča in da je to najbrže preoblečeni rokovnjač, se je starec trdo zasmejal. Vedel je, da ni več rokovnjačev in da je edini Veliki Groga, zadnji, ki še hodi po Kranjskem. Dečku je resno dejal: «Zdi se mi, da si se vendarle zmotil. Tisti nesrečnik je gotovo cesarski birič Skaza. No, takoj bova videla!*
Kmalu je prišel mlinar k biriču, ki je komaj čakal nanj. Ko je starec spoznal svojega znanca, je dečku zažugal:
iTega nisi prav storil! Gospoda bi bil moral takoj razvezatib
«Kako naj pa vem, da je pravi. Ali ga vi dobro poznate?* je ugovarjal deček.
«0, ti zanikarnost otroška ti! Ali ne boš že enkrat tih? Mlinarjev oče me poznajo več let, kakor jih imaš ti na tvojem zanikarnem hrbtu!* je vpil birič, ki je počasi vstajal, se pretegoval in pravil mlinarju o modrasu.
Starec se za kačo ni brigal, a pastir je urno prinesel precepljeno palico ter strupenca ujel in ubiL
«Ne zamerite mi! Toda vprašati vas menda smem, kako ste prišli semkaj*, je vprašal mlinar Skazo, Čeprav je bil do dna duše uverjen, da ga je prinesel Groga.
Biriča je bilo sram. Zato nI hotel z resnico kar odkrito na dan. Obotavljaje se je odvrnil:
SLADKANJE MOŠTA S TROŠARINE PROSTIM U3ti	SLADKORJEM.
Zaradi nenavadnih vremenskih razmer je vse rastlinstvo, zlasti pa vinska trta, zelo zaostalo v razvoju. Grozdje v mnogih vinogradniških krajih ne bo moglo popolnoma dozoreti in tudi ne ob času, ko se običajno trga. Tudi grozdja ne bo mogoče dalje časa kakor navadno pustiti na trti, da bi dozorelo, ker je po večini precej pokvarjeno od bolezni in škodljivcev ter bi zgnilo in propadlo. Da se pa vendar tudi od premalo zrelega grozdja dobi kolikor toliko porabno vino, je treba moštu takega grozdja dodati v mejah vinskega zakona toliko sladkorja, da se izboljša okus in poveča odstotek alkohola v vinu. Da se vinogradnikom v teh hudih razmerah priskoči na pomoč, je minister za kmetijstvo naprosil finančnega ministra, naj bi se sladkor, ki se prodaja za sladkanje grozdnega mošta, oprostil državne trošarine pod naslednjimi pogoji:
1.)	Trošarine prost sladkor bi si smeli nabaviti samo tisti vinogradniki, ki ne bodo trgali grozdja pred rokom, ki ga določa člen 9. vinskega zakona. Vinski strokovnjaki bodo ugotovili, ali mošt v tistih vinskih goricah res nima toliko sladkorja, kolikor je običajno v tistem kraju za tisto trto.
2.)	Vsak vinogradnik, ki bi hotel dobiti to ugodnost za sladkor, mora poprej prijaviti pristojnemu sreskemu, oziroma mestnemu načel-ništvu količino mošta, ki bi ea rad osladil, in koliko sladkorja potrebuje za vsak hektoliter (po členu 4. pravilnika za izvajanje vinskega zakona je dovoljeno sladiti mošt največ s štirimi kilogrami na 100 litrov mošta).
3.)	V seznamek vseh oseb, ki želijo dobiti v ta namen neobdavčen sladkor, je treba poslati s potrdilom sreskega, oziroma mestnega načelništva neposredno sladkornim tvorncam. Sladkorne tvornice bodo pa po teh seznamkih neposredno obračunale s finančnim ministrstvom, oziroma s finančnimi ravnateljstvi.
Tedenski trzni pregled
HMELJ. Cene v Savinjski dolini so že dalje časa precej stalne na višini 65 do 70 Din za kilo-jrram.
VINO. Po zadnjem deževju in pri sedanji prav prijetni solnčni toploti se je grozdje precej popravilo in hitro dozoreva. Ce bo vladalo še nekaj tednov tako vreme, se bo grozdje kakovostno še znatno izboljšalo. Nekoliko je popokalo in pričelo gniti, kjer je bila od oidija in peronospore napadeno. Le žal, da ga je povsod malo, koder je bila toča, pa ga ni skoro nič. Povpraševanje po lanskem vinu je še prav živahno. Zato se zaloge vidno krčijo in se cene dvigajo. Navadna vina ponujajo vinogradniki po 3,50 do 4,50 Din, sortna boljša vina po 4,50, 5, 6 in tudi 7 Din za liter.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28 5 odstotka) :
1 nizozemski goldinar za 23-06 do 23-18 Din; 1 nemško marko za 13-62 do 13-73 Din; 1 ameriški dolar za 37-03 do 37 31 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 Češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 300 do 303 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8-80 Din. Dolar se prodaja po 47 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 244 do 245 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din.
Sejmi
9. oktobra: Vinica, Oplotnica, Šmarjeta, Št. Vid pri Stični, Begunje, Rakičan;
10.	oktobra: Rajhenburg, Kamnik, Vuzenica;
11.	oktobra: Radeče, Ljutomer;
12.	oktobra: Teharje, Semič, Sodražica, Poljčane;
13.	oktobra: Kaplja, Sv. Lenart pri Št. IIju pri Turjaku.
Kratke vesti
— Jugoslavija je dosegla četrto mesto na razstavi perutnine v Rimu. Na mednarodni pe-rutninarski razstavi v Rimu, kjer je sodelovalo 42 držav, je Jugoslavija dobila četrto mesto za Anglijo, Nizozemsko in Dansko. Posebno se je odlikovala naša štajerska pasma. Pozornost so vzbudile tudi jugoslovenske gosi. Bazstava jugoslovenske perutnine je bila nameščena v posebnem paviljonu.
Gct Mutinz,
-i ugodju.
Prehlad, neuralgija, vročica in vsa neugodja, ki jih povzroča naporno življenje odpravimo, ako vzamemo Aspirin tablete. Pazite na Bayerjev križ. Ima ga vsaka tableta in vsak omot.
ASPIRIN
I. lugrf« k. Zjjrtli. Gv>! 32.
OlUa k r«jo». ped S W. M07 I. lil. I9JX""
= Obmejni promet s krompirjem. Minister za kmetijstvo je na prošnjo banske uprave dravske banovine odredil, da se mimo pravilnika o uvozu in prevozu krompirja od 21. oktobra leta 1931. dovoli prenos krompirja iz Italije jugoslovenskim dvolastnikom na meji, ki imajo svoja posestva na italijanskih tleh. Za ta krompir ni treba, da bi bil odpravljen s certifikatom o izvozu in zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo italijanski uradni organi. Prav tako ni treba, da bi ga pregledali organi jugoslovenskih kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj.
= Ustanovitev vsedržavne stanovske organizacije gostilničarjev. Na poziv Beograjske gostilni-čarske zveze se je te dni vršila v Beogradu usta-
< Veste, oče mlinar, da postanejo včasih nedolžne sanja sama bridka resnica .. .>
«Ne vem, kako to mislite>, je odgovoril starec, ki je vedel, da bo pričel birič lagati na žive in mrtve, samo da bi se opral in se pokazal junaka, kakršnega sploh ni pod božjim solncem. Kar radoveden je bil na tisto pripovedovanje. Birič je nadaljeval:
♦Sanjalo se mi je, da ležim nad sivo skalo, a ©koli mene se zbirajo same pošasti, ki me hočejo vreči v vodo. Vedno več jih je in jaz se branim na vse kriplje. Tako se mi je namreč sanjalo. V resnici sem pa zaspal tamle na travi. Veste, človek se tudi enkrat utrudi, če vse dni in noči zasleduje tistega rokovnjaškega capina! Vedno sem mu za petami, a kadar se mi zdi, da ga imam v rokah, mi jo zagode.>
Tedaj se zazdi Skazi, da je preveč odkrito govoril. Kar takoj hoče popravit', zato nadaljuje:
«Prav za prav, Če hočem pošteno govoriti, jo zagodem še večkrat jaz njemu, ampak skromen sem in ne maram se hvaliti, saj me poznate. Torej sanjal sem kakor vsak pošten kristjan, ki ima mirno vest. Tedaj me predrami silen sunek, ko se mi je sanjalo, da me zgrabi divja pošast. Ta sunek sem pa dobil s puškinim kopitom. Hotel sem se pognati kvišku, pa sem prestrašen spoznal, da sem povezan, a nad menoj sta se sklanjala dva zakrinkana razbojnika. Ne, preveč sem bil zaspan, kesneje .em šele spoznal, da so bili kar štirje.>
<Ali se niste nič branili?>
«Kako naj se branim, če so me v spanju povezali kakor vrečo slame. Obrcali so me, a preveč se le niso upali, saj veste, da sem cesarski človek in cesarski je vendar cesarski, pa če je na prestolu ali pa ujet od zamazanih rokovnjačev! Položili so me semkaj in že mi je slaba predla, kajti tisti največji, ki je imel trebuh kakor sod, je zahteval, naj me porinejo kar v Savo. Mlajši trije so bili bolj boječi, menda so se spomnili na vislice, ki jih čakajo. In tedaj sem se oglasil sam:
,Pamet, ljudje! Če me ne beznete v reko, bo morda še kateremu prizaneseno, a sicer gorje vam, vsi se boste na vislicah zabavali.'
Toda stari je bil res pravi junak. Zarezal se mi je, da me je kar zazeblo, me jezno pogledal in odvrnil:
,Saj me tako ne boš nehal zalezovati. No, zavoljo teh treh ti moram prizanesti. Kar tlači še nekaj časa travo, čeprav je nisi vreden! Ce si pa hočeš ohladiti svojo jezo, ki jo kuhaš nad Grogo, se samo malo prekotali in že te bodo hladili savski valovi.'>
Mlinar je poslušal Skazo in se komaj vidno smehljal. Seveda ni verjel biriču nobene besede. Vedel je, da zna možiček dobro lagati, saj je bil znan lažnivec. Starec ga je samo pomilovalno gledal in se mu smejal ter počasi stopal domov.
Skaza je hitel za njim. Sram ga je bilo, saj je slutil, da mu mlinar ničesar ne verjame.
Ko sta bila že skoro pri mlinu, se je mlinar ozrl:
«Kje ste pa pustili svojo puško?>
«Ti vragi rokovnjaški so mi jo odnesli.j
Zdaj se je mlinarju kar zasmilil, a pomagati mu ni mogel. Povabil ga je na brinovec, ki se ga Skaza nikoli ni branil.
Ko je birič pol ure nato stopal proti gozdu, se je čutil nekoliko pokrepčanega, vendar so ga še kosti bolele. Zdaj je hitro stopal, dokler ni prišel do travnikov, ki so bili okoli prvih hiš. Zavil je v neko senco, kjer je bil skrit. Zadremal je nekoliko, saj je vedel, da je Groga zdaj že bog ve kje.
»
Mrak je legal na zemljo Rezikina hišica je ležala kakor mrtva. Nikjer se ni nič zgeniio. Mladenka ni marala prižgati luči. Ob oknu je slonela in strmela v noč. Skozi smrečje je zasijala mesečina.
Rezika se je zastrmela v zvezde, iskala je med njimi svojo zvezdo sreče. Vsakdo jo ima in vsakdo jo enkrat vidi. A kje je in kdaj jo zagleda? Človek jo išče in tava za srečo, a največkrat pusti, da se njegova zvezda skrije, in zagleda jo šele, ko zadnjič zašije nad njim.
Rezika sedi sama v svoji hišici. Ne želi si ne razkošja ne bogastva, vedno je skromno živela, a želi si sreče v ljubezni. Zeli si, da bi se umirila nesrečna ciganska kri, ki se pretaka po žilah njegovega očeta, da bi se spametoval in pričel miru in redno življenje.
(Dalje
novna skupščina Vsedržavne zveze gostilničar-skih udruženj. Skupščine se je udeležilo nad 60 odposlancev gostilničarskih združenj in zvez iz vseh delov države. Načrt pravil nove zveze je uredil posebni odbor in jih je skupščina odobrila. Za predsednika je bil izvoljen g. Mihajlo Nikolič iz Beograda, za podpredsednika pa g. Teodor Kaufmann iz Zagreba. V upravo so bili izvoljeni predstavniki gostilničarstva iz vseh delov države, med drugimi tudi g. Ciril Majcen iz Ljubljane. V nadzorstveni odbor pa je bil od predstavnikov slovenskega gostilničarstva izvoljen g. Gjuro Valjak iz Maribora.
= Kvasne glivice za vinogradnike. Ob bližajoči trgatvi si lahko preskrbijo vinogradniki kulture čisto gojenih kvasnic na banovinski kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova 63, posebno letos, ko je pričakovati, da bo grozdje zelo pozno zorelo in da bo prišel vinski mošt zelo pozno v klet. V kleti bo našel mošt razmerno zelo nizko toploto in ne bo hotel prevreti. Neprevreli mošt bo povzročil skrbi lastnikom, ker se ne bo sčistil in ker mu preti nevarnost, da se bodo v njem razvijale škodljive klice. Zato je potrebno spraviti vinski mošt po možnosti takoj v vrenje, da se torej vinski mošt sam ob sebi segreje in da mu ne bo hladna klet kos. Primerno hitro vrenje dosežemo z rabo čisto gojenih kvasnic, ki jih moramo pravočasno naročiti na gori omenjeni naslov. Posamezna cevka stane 2 Din, navodilo za rabo pa 1 Din. Naročila je opremiti s kolki po 5 Din. Razpošilja se po j, jvzetju. Kmetijska poizkusila in kontrolna postaja v Mariboru.
meseca. Ako pa to ni mogoče, naj se določi drugačni rok za izplačevanje. Kakor se čuje, bi bili upokojenci zadovoljni, če bi dobivali pokojnine tudi destega dne vsakega meseca, samo da bi jih točno dobivali.
NARAPLJE. V nedeljo 17. septembra se je vršil na prostem pred Lorberjevo gostilno sijajno uspel shod, na katerem je bila zastopana prav vsaka hiša tukajšnje občine. Med poslušalci smo našteli 162 volilcev. Po običajnem pozdravu, ki ga je izrekel predsednik župan g. Zunkovič, je poročal narodni poslanec g. Petovar tako stvarno in pri vsem tem tako preprosto, da si je pridobil dobesedno prav vsa srca pričujočih. Tudi govoru našega prvoboritelja g. dr. Senčarja, ki je praznoval te dni šestdesetletnico svojga rozstva, so poslušalci prav pazljivo sledili ter z burnim pritrjevanjem izrekli naposled obema gospodoma govornikoma kakor tudi prisotnemu našemu mnogozash-žnemu sreskemu načelniku g. dr. Bra-tini za izredno skrb, ki jo je vedno kazal za naše ljudstvo, najsrčnejšo zahvalo in polno zaupanje. Prav tako so zborovalci izrekli zaupanje vladi, ki vedno skrbi za uboge Haložane.
HRASTNIK. Za občinske volitve bomo imeli v naši novi občini dve listi. Mislimo, da odločitev volilcev, katero listo naj volijo, ne bo težka, če trezno premislimo naslednja dejstva:Predstavnike prve liste druži ena sama misel: «Z Dolom se ne družimo!) Celo najhujši medsebojni nasprotniki so si pod tem geslom podali roke, dasi se sicer v vsem drugem ne strinjajo med seboj. Ti ljudje ne premislijo, da se taka reč ne d£ spet izpre-meniti preko noči in da bo zdaj vendar treba živeti vsaj nekaj let pod skupno streho. Drugačen program imajo naši gospodarski krogi. Tudi mi nismo prisegli nikomur, da hočemo za vsako ceno ostati skupaj. Če spoznamo, da ne spadamo skupaj, da ima eden ali drugi od tega samo izgubo, bomo prav hitro poskrbeli, da bomo spet v starih mejah. Razloček je le ta, da se nam bo to mnogo prej posrečilo, kakor pa našim nasprotnikom. Živeli pa bomo na vsak način nekaj '.et skupaj in ta čas ne sme preiti brez koristnega dela. Najprej bo treba urediti premoženjsko stanje Hrastnika nasproti Trbovljam. Tudi če bi se ne ločili od Trbovelj, bi bilo to enkrat potrebno, kajti v skupnem gospodarstvu sta dva le takrat prijatelja, kadar vesta, koliko je vsak za skupno gospodarstvo vreden. Jasno je, da morajo dobiti staroupokojenci tudi v naprej občinske podpore. Skrbeti bo treba, da se dolgovi, (ako dolski kakor hrastniški, čimprej odplačajo. Treba bo misliti na stanovanja upokojencem in na novo občinsko ubožnico, treba bo skrbeti, da dobe šolski otroci še za naprej vsa potrebna učila, najubožnejši tudi oblačila in prehrano v šoli. Zraven tega pa ne smemo pozabiti občinskih doklad, ki smejo biti le takšne, da jih naši davkoplačevalci res lahko zmorejo. Pa še mnogo drugih vprašanj bo treba rešiti. Vse to se bo dalo doseči, toda le na en način: z vestnim in poštenim gospodarstvom nove občinske uprave in z blagohotno spo-znavnostjo in sodelovanjem naše industrije. Vo-lici, premislite in volite! — Upokojenci bratovske skladnice prejemajo zelo neredno pokojnine, čemur ni kriva krajevna bratovska skladnica. Pravilnik določa, da se mora plačevati pokonina mesečno vnaprej, to je 1. vsakega meseca. Glavna bratovska skladnica naj skrbi, da dobe krajevne bratovske skladnice denar pred prvim vsakega
*	Sožalje polkovnika Švabiča. Mestno načel-
stvo v Ljubljani je prejelo naslednjo brzojavko: «Z Vami delim žalost, ki jo je Sloveniji prizadela poplava. — Stevan Švabič, polkovnik, častni meščan mesta Ljubljane.)
*	Shod JNS v Gornjem gradu. V nedeljo dne 8. t. m. ob devetih dopoldne bo v Gornjem gradu i v sokolskem domu občni zbor sreske organizacije j JNS. Po sreski skupščini bo prav tam sreska konferenca, dostopna vsem članom stranke. Ob enajstih istega dne pa se bo vršil na prostornem telo-vadišču javen shod, na katerem bodo govorili poslanec g. Pustoslemšek in drugi. Obljubila sta udeležbo tudi ministra gg. dr. Kramer in Pucelj.
*	Preosnova gasilstva. V Beogradu je te dni zasedalo starešinstvo Jugoslovenske gasilske zveze in so bili na seji člani tudi zapriseženi. Minister za telesno vzgojo je odredil, da se morajo vršiti izredne skupščine v vseh prostovoljnih gasilnih društvih in gasilskih zajednicah. Izredne skupščine so določene za prostovoljna gasilna društva v savski, dravski in dunavski banovini za 22. t. m. Za izredne občne zbore gasilskih žup v navedenih banovinah je določen 5. november, za ostale gasilske zajeduice pa 19. november. Ker v vardarski, zetski in morav-ski banovini ni gasilskili zajednic ali čet, je minister imenoval komisarje, ki bodo sklicali zastop-, nike gasilskih čet, kolikor jih v teh banovinah deluje, in organizirali gasilske zajednice za vsako banovino posebej, kakor to določa novi zakon.
*	601etnica zasavskega industrijca. Te dni je praznoval 60letnico ugledni litijski lesni industri-jec g. France K u n s 11 e r, ki ima svojo splošno znano lesno industrijo na Frtici. Ze desetletja zastopa v litijskem občinskem odboru napredno smer in je zdaj litijski podžupan. G. Kunstler je vnet Sokol, pevec, planinec in je bil prejšnje čase tudi vnet član zelene bratovščine. Da ima Litija svojo lastno elektriko, se mora zahvaliti njegovi podjetnosti. Ko je elektrificiral po prevratu svoje podjetje, je odstopil del toka tudi Litiji in okolici. V zakonu z Malko, rojeno Jugovo, ima devet otrok, ki sledijo stopinjam staršev in so med najbolj delavnimi našimi društvenimi delavci. Gospodu Kunstlerju naj bo določenih še mnogo let!
*	Pojasnilo glede odpovedovanja radijskih postaj. Dasi so pojasnila ministrstva ža promet razglašena na vseh poštnih uradih že od 19. maja letos, mnogi naročniki še danes ne vedo, da pošte ne morejo in ne smejo sprejemati ustnih odpovedi radijskih postaj in tudi takih pismenih odpovedi ne, ki so vložene po preteku roka. Glede na to razglaša dravska direkcija pošte in telegrafa ponovno, da je ministrstvo za promet izdalo z odlokom z dne 8. maja zastran odpovedi radijskih postaj naslednje pojasnilo: «Odpovedi radij-
skih postaj se ne smejo sprejemati ustro, temveč le na podstavi pismenih vlog, opremljenih s kolkom za 5 Din. Po dopolnilu člena 29. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih je določen tri* mesečni odpovedni rok, ker je naročnina ostala še vedno trimesečna. Vsak naročnik, ki želi odpovedati svojo postajo, mora to storiti že v teku trimesečja, za katero ima že plačano naročnino. Ako to stori po preteku plačanega trimesečnega roka, je dolžan plačati naročnino še za vse tisto trimesečje, v katerem je vložil odpoved.
*	Obrtna razstava v Kranju. Združeni obrtniki Kranja in okolice imajo od 1. do 9. t m. v pro? štorih Majdičevega mlina obrtno razstavo. Razstava je pod častnim predsedstvom sreskega načelnika g. dr. Frana Ogrina. Ker je to prva obrtna razstava v Kranju in okolici, opozarjamo nanjo vse prijatelje, ki se zanimajo za napredek domače obrti.
*	Mojstri, ki iščete vajence katerekoli stroke, obrnite se na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 2.
*	Sprejem vajencev v Vajenski dom r Ljubljani. Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din. Redno obratovanje se je pričelo 1. t. m. — Obrtniški vajenski dom v Ljubljani. Sprejemamo v dobro vzgojo z izdatno hrano
*	Otvoritev nove izolirnice v Trbovljah. V soboto je bila otvorjena nova občinska izolirnica, ki pomeni za kraj velik napredek v socialno-zdravstvenem poglelu. Izolirnica je urejena naj-moderneje in bo na ni tudi oddelek za hude primere jetike. Stara zolirnica ni več ustrezala zahtevam, ker so morali ležati v isti sobi bolniki z različnimi nalezljivimi boleznimi. Stara izolirnica se bo preuredila v občinsko hranilnico.
Dravskim splavarjem! Elektrarna Fala obvešča splavarje, da je zadnja visoka voda močno zatrpala falsko splavnico, tako da je splavarjenjo nemogoče. Zasilno bo splavalnica očiščena do 7. t. m.; do tedaj pa se splavarjenje skozi Falo ne more vršiti. Čiščenje (bagranje) se bo potem nadaljevalo, toda delo bo razdeljeno tako, da ostaneta skozi štiri tedne dva določena dneva tedensko prosta, medtem ko bodo ostali dnevi pridržani za trebljenje (bagranje). Ta dneva bo elektrarna Fala pravočasno objavila. Vsekakor pa bo. podjetje zastavilo vse razpoložljive moči, da se splavnica z neprekinjenim delom čimprej očisti.
*	Predlog, naj se Konjice imenujejo Slovenske Konjice. Te dni se je vršila zadnja seja konjiške občinske uprave pred volitvami. V članstvo občine &o bili sprejeti: zasebnik Alojzij Križnič, zdravnik dr. Ante Goričar, odvetnik dr. Ervin Mejak in trafikant Ciril Vrhovšek. Pri slučajnostih je predlagal eden izmed odbornikov, naj se iz-premeni sedanje ime trga Konjic v Slovenske Konjice, saj ima to tudi železniška postaja. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet in bo predložen banski upravi.
*	Smrt dobličkega župana. Prejšnji četrtek je naglo preminul doblički župan g. Alojzij Sto. n i č, star šele 32 let. Pokojnik je bil znan na-predniak in izredno delaven, pa tudi sposoben mož. Uveljavljal se je povsod z ljubeznijo do javnega dela. Prav tako pozornost pa je zlasti po. svečal svojemu lastnemu gospodarstvu, ki ga je vedno z nov imi izkušnjami izpopolnjeval. Vzorno je bilo njegovo sadjarsko in vrtnarsko delo, a katerim je dajal vedno lep zgled svojim občanom. Tudi v čebelarstvu se je udejstvoval. Zanimivo je, da je bil pokojni Stonič odličen fotoamater, ki je z lastnim fotografskim aparatom prav rad hodil po okolici in snemal lepe kraje. Enako navdušen je bil za lov. Alojzij Stonič je že dalje časa bolehal zaradi tvora na glavi in je iskal zdravja svoji bolezni v Zagrebu, kjer je bil tudi operiran. Vrnil se je domov precej potolažen in se znova lotil svojega dela, vendar pa ga je bolezen spet premagala, da je iskal pomoči še v Ljubljani. Ni pa dolgo tega, kar se je potolažen vrnil na svoj dom. Videti je, da je bolezen nanj vplivala tako po. razno, da se je odločil v potrtosti za samomor. S pokojnim Stoničem so izgubile Dobliče odlič-
nega župana, ki ga bodo še dolgo pogrešale. Časten mu spomin! > * Smrtna kosa med koroškimi Slovenci. V Go-
ričah v Zilski dolini je umrl nekdanji župan in načelnik šolskega sveta g. Luka M i h o r 1, ki jo vodil tudi pošto od njene ustanovitve leta 1894, Kot vrl narodnjak se je udejstvoval že v Ein-spielerjevi dobi in je bil posebno vnet razširjalec '«Mirax Dočakal je 78 let. — V Železni Kapli je umrl zadet od srčne kapi župan belske občine g. Jakob P i s k e r n i k, po domače Boštel iz Lo-bika. Žalostna novica je zabolela vse, ki so poznali še čvrstega 601 etnega moža, to grčavo slovensko korenino. Občina je izgubila z njim spoštovanega in uglednega predsednika, ki je svoj odgovorni posel vršil z zgledno vestnostjo in požrtvovalnostjo. — V Draščah je ugrabila smrt uglednega gospodarja in vrlega narodnjaka gospoda Pavla Š u m i j a, po domače šaja.
*	Nova tkaninska tvornica v Ptuju bo začela obratovati v dveh mesecih. V bivšem dominikanskem samostanu v Ptuju se je te dni vršil ogled glede preurejevalnih del za novo tkaninsko industrijo. Tvornica bo začela obratovati, kakor kaže, že v dveh mesecih. Vsi potrebni stroji so že dospeli, toda so začasno še v Mariboru.
*	Prva žrtev našega brezmotornega letalstva. Na letališču beograjske šole za brezmotorno letalstvo se je nedavno popoldne ponesrečil zaslužni širitelj brezmotornega letalstva visokošolec tehnik Živko Jozanov. Naslednji dan je ponesrečeni letalec v beograjski bolnišnici podlegel svojim poškodbam. Ko je njegovo letalo padlo, si je pri padcu zlomil noge ter zdrobil in utrl prsni koš. Vodja šole za brezmotorno letalstvo naglaša v svoji izjavi, da je bilo v tej šoli brez vsake nezgode okoli 3700 letov in da pri tej nesreči ne more biti govora o slabem letalu ali o neoprez-nosti letalca. Prva žrtev brezmotornega letalstva,
ga je kakih 20 korakov od cestnega prehoda čez tir povozil. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil strokovnjak ključavničar in ga bo podjetje zelo pogrešalo.
*	Smrtna nesreča služkinje. V Vodmatu ob Ljubljani se je pripetila te dni strahovita nesreča, katere žrtev je postala še ne 231etna služkinja Jožefa Jordanova, doma iz Bučke nad Rako, uslužbenka pri peku Jezeršku na Zaloški cesti. Odšla je okrog šestih zjutraj čez most na Ljubljanici in čez železniško progo s kruhom in po mleko. Tedaj je ležala nad mestom in okolico gosta megla, zato Jordanova pri prehodu čez progo ni opazila prihajajočega vlaka. Cula je brezdvomno njegov ropot, a se ni zanesla, da je vlak že tako blizu. Skušala ga je torej prehiteti. Sklonila se je in prišla pod zaprtimi zaporami na progo. Najbrž se je na progi zataknila s peto in ni mogla čevlja ob pravem času potegniti izmed tirnic. V tistem trenutku je že pridrvel vlak, ki je nesreč-nico razmesaril. Odrezal ji je obe nogi in ji razbil glavo. Nesrečna mladenka je bila na mestu mrtva.
*	Deček je utonil v bajerju. Na Guidi v Trbovljah je velik in precej globok bajer, ki se je ob zadnjem deževju napolnil. Zaradi mehkega blatnega dna je prav nevaren. V petek popoldne se je igralo tam nekaj otrok in je petletnemu sinku rudarja Šorla na spolzkih tleh spodrsnilo, da je padel v bajer. Otroci so zagnali krik in klicali na pomoč, a preden so prišli odrasli, je otrok že utonil.
*	Obupen čin brezposelnega delavca. Brezposelni šofer Anton Frelih v Kranju, doma iz Idrije, je bil pošten in miren, vendar dela ni mogel dobiti nikjer. Prihranke je kmalu porabil in dolgo živel ob pomoči prijateljev v Delavskem domu. Nekega zadnjih večerov pa so opazili, da je zelo zamišljen in potrt. Pri večerji je tovarišem dopovedoval, da bo še tisto noč nekdo umrl, sam
je ta zob, če ga takoj n« zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, nst-i varja se mlečna kislina inl razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhn« luknjica. Dnevna nega s-Chlorodont zobno pasto! ščiti zobe pred prezgodnimi razpadanjem, ohranjuje jihi zdrave in dela sjajne beleaj Tuba Din. 8.-, velika! tuba Din. 1 3.-.
Živko Jozanov, je z navečim uspehom napravil pa da bo kmalu postal srečen in rešen skrbi. Po
letalske tečaje te svrhe v Nemčiji in je bil tudi med ustanovitelji šole za brezmotorno letalstvo v Beogradu. Njegovi poleti so bili vedno in tudi zadnjič brezhibni. Pokojni Jozanov je mnogo deloval tudi v splošnih visokošolskih organizacijah. Bil je eden od glavnih pobornikov za ustanovitev Male antante visokošolcev, ki se je ustanovila leta 1929. Na shodu jugoslovenskih, češkoslovaških in romunskih visokošolcev je bil izvoljen za predsednika visokošolcev Male antante. Že tedaj, ko je prišel na visoko šolo, se je v največji meri zanimal za letalstvo in je med svojimi tovariši ustanovil poseben oddelek Aerokluba.
•	Avtobus je treščil t voz. Te dni se je pripetila huda avtomobilska nesreča na cesti Dravograd—Šoštanj. Avtobus iz Guštanja, ki vozi do Slovenjgradca, je med potjo med Mislinjem in Spodnjim Doličem naletel na voznika, znanega mislinjskega trgovca, ki je v zadnjem trenutku krenil z vozom na drugo stran ceste. Šofer avtomobila ni mogel več ustaviti in je avtobus z vso silo zadel v zadnji del voza. Voz se e stri in avtobus je vrglo s ceste. K sreči sta bili ob cesti drevesi, ob katerih se je avto ustavil, sicer bi se bil skotalil po bregu navzdol. Šofer je imel še toliko prisotnosti duha, da je ustavil motor, tako da ni prišlo do eksplozije bencina. V avtomobilu je bilo pet potnikov, ki so bili vsi bolj ali manj ranjeni. Prav nevarno je bil poškodovan lesni ma-nipulant Krivograd iz Guštanja.
•	Smrt otroka v Dravi. V petek popoldne je odšel zdoma v bližnji gozd tesar Andrej Golob iz Vurmata pri Selnici ob Dravi. Doma je pustil svoja dve leti in štiri leta stara otroka. Ker je njegova hiša tik Drave, je najbrž hotel mlajši otrok slediti očetu v gozd, pa se je prekucnil in zvalil po bregu v reko. Ker je tam nekak tolmun, je voda sama kmalu prinesla truplo na dan in so ponesrečenega otroka potegnili iz vode skoro pred domačo hišo.
•	Smrt pod vlakom. 42Ietni Ivan Koritnik, zaposlen v hrastniški steklarni, je bil že nekaj mesecev duševno močno potrt. Nedavno opoldne je šel po banovinski cesti proti Zidanemu mostu. Za njim je privozil iz Hrastnika osebni vlak, ki
večerji se je napotil v Savski drevored. Ko je prišel drugo jutro neki zgodnji šetalec v bližino kopališča v Kranju, je zagledal na nasprotni strani brvi pod jelšo klečati človeka. Pristopil je bliže in videl, da ima pred seboj samomorilca. Spoznali so v njem nesrečnega Freliha.
•	Pri prekrivanju strehe se je nevarno ponesrečil. Andrej Kozel, kočar v Skorišnjaku, je pomagal doma najetemu krovcu pri prekrivanju strehe s slamo. Ko je nesel krovec škaf vode, mu je na lestvi spodrsnilo, da je padel na tla in si pri padcu zlomil rebra. Prepeljan je bil v ptujsko bolnišnico.
*	Smrt ponesrečenega trgovca Valeta. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl za posledicami hude poškodbe v Gorjancih, g. Maks Vale, trgovec in posestnik iz ŠL Jerneja. Pokojnik je bil eden izmed najdelavnejših borcev za narodno in napredno miseL Bil je zelo priljubljen med domačim ljudstvom. Ob njegovih poslednjih urah je bil ves čas pri njem njegov prijatelj in lovski tovariš, predsednik novomeškega okrožnega sodišča g. dr. Josip Kavčič. Pokojniku časten spomin!
*	Nepojasnjena »mrt. Pred mesecem je našel neki voznik na državni cesti blizu Hoč nekega moškega, starega okrog 60 let. Voznik je nesrečneža naložil na voz in prepeljal v mariborsko bolnišnico, kjer je dva dni pozneje umrl. Ker ni bilo na truplu znakov nasilne smrti, ga niso raztelesili. Uprava bolnišnice je ugotovila doslej, da je bil pokojnik neki Albin Poštrak, ni pa mogla nikjer dobiti natančnejših podatkov o njem. Zaradi tega prosi predstojništvo mariborske mestne policije, naj bi dotičnik, ki bi mu bilo o pokojnem Poštraku kaj znanega, javil to policiji ali pa najbližji orožniški postaji.
•	Huda obsodba zaradi klevete državnega urada. Kazenski sodnik sreskega sodišča v Ljubljani je izrekel prav hudo obsodbo v kazenski zadevi zaradi klevete državnega urada. Prokurist ljubljanske podružnice «Jugo-Steyerja» dr. Karel Formaček se je namreč ob priliki neke carinske zadeve nasproti nekaterim osebam izrazil nepo-voljno o državi in uradnikih. Pod obtožbo je bila
na ovadbo policije stavljena tale njegova izjava: «Mi se nič ne bojimo v Jugoslaviji, ako se kaj proti nam ukrene, ker se za denar vse dobi. Mi smo za denar od ljubljanske policije vse dobili. Uradnike, ki so delali proti tvrdki, smo vse odpustili.* Obtoženec je te besede zanikal. Dr. Formaček, ki je po rodu Tržačan, je bil zaradi te klevete državnega urada obsojen na 10 dni zapora in na 3000 Din denarne kazni, odnosno v, primeru neizterljivosti na nadaljnjih 50 dni zapora. V razlogih je sodnik poudarjal, da gre za zelo hudo kleveto, ker so se brez vsake podlage iznašali o važnem državnem uradu neosnovani očitki, ki utegnejo v javnosti vzbuditi veliko ogorčenje in ki v veliki meri kvarijc ugled naše države. Kazen je bila izrečena nepogojno. Zastopnik obsojenega dr. Formačka je prijavil priziv in revizijo.	/
*	Zločin is ljubosumnosti. V soboto zvečer se je izvršila v Janževskem vrhu pri Sv. Urbanu krvava žaloigra. Hlapec Janez Kocmut, ualužben pri neki posestnici, je prežal z lovsko puško na svojo gospodinjo, na katero je bil ljubosumen. Ko je gospodinja stopila v svojo spalno sobo, je Kocmut, stoječ pred hišo, ustrelil skozi okno proti posestnici. Strel jo je zadel na levo stran glave, da je nesrečnica obležala na tleh s hudimi poškodbami. Poklicani zdravnik g. dr. Potrč je ugotovil smrtnonevarne poškodbe ter odredil takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico, kamor je ponesrečenko sam spremljal. Kocmut je po storjenem činu pobegnil.
*	Izsledena tihotapca. Orožniška patrola iz Domžal pod vodstvom narednika g. Skoka je razkrinkala dva premetena tihotapca. Brata Miha in, Peter Kokaljeva iz Sela pri Ihanu sta se že vež let bavila s tihotapstvom, znala pa sta svoje kupčije s saharinom in drugim tihotapskim blagom tako spretno skrivati, da jima niso mogli do živega. Patrola narednika g. Skoka in dveh orožnikov pa je v noči 29. septembra obkolila njuno hišo in naposled izvršila temeljito hišno preiskavo. Brata sta se zanašala na varnost svojih skrivališč in nista hotela ničesar povedati o svo* jih tihotapskih poslih. Orožniki pa so neumorno iskali ter naposled globoko pod senom našli zalogo saharina, pripravljenega za razpečevanje.1 Bilo je nad 600 škatlic. V skrivnem predalu nekega kovčega so našli tudi brovning, ki je bil nabit in sta ga tihotapca gotovo jemala s seboj na svojih nevarnih potih. Našli so tudi dvocevno lovsko puško, kar dokazuje, da sta tihotapca nastopala tudi kot divja lovca. V mali železni ročni blagajni, ki je bila skrbno skrita na podstrešju, pa so našli okrog 6000 Din. Brata sta nekaj časa trdila, da ta denar ni njuna last, ko sta uvidela* da pri tolikih razkritjih molk ne pomaga več, pa sta priznala, da je to izkupiček od saharina. Fanta, stara od 25 do 28 let, sta zelo smela in podjetna, nista pa nikdar marala za delo na do-
mačem posestvu. Oba sta bila izročena sreskemu načelstvu.
*	Ponarejen tisočak iz Trsta. V Daj-dam v Ljubljani je prišel te dni mlad mesarski pomočnik in hotel zmenjati lOOOdinarski bankovec. Blagajničarka ga je sprejela; ker pa ni imela drobiža, je skočila na glavno pošto. Ko je uradnica vzela bankovec v roko, je takoj ugotovila, da gre za ponarejen denar. Bankovec so poslali s pošte v Narodno banko, kjer so potrdili, da je ponarejen. Fanta so prijeli, pa se je pojasnilo na policiji, da je poštenjak, ki je dobil tisočak za doto. Ponarejeni tisočak je bil poslan k nam iz Trsta, kjer so že leta 1931. odkrili družbo, ki je ponarejala naše tisočake.
*	Razbita tolpa bolgarskih razbojnikov. Zvečer 29. septembra se je pojavila pri Stepanovem v djevdjelijskem srezu skupina 15 bolgarskih razbojnikov. Napadli so Vangela Janeviča, kmeta iz iste vasi, mu zvezali roke in ga pozvali, naj jih odpelje na železniško progo proti Djevdjeliji, kar je Vangel prisiljen tudi storil. Ko so prišli do proge, so razbojniki položili pod tračnice peklenski stroj in šli dalje. Tedaj jih je pa opazil neki orožnik, ki je bil na progi. Stopil je bliže in jih vprašal, kdo so. Razbojniki so se umaknili in odgovorili, da so oddelek milice. V tem trenutku se je zvezani kmet spustil v beg in zavpil: «Niso miličniki! Bolgarski razbojniki sob Orožnik je začel streljati na tolovaje, ki so takisto odgovorili s streljanjem. Ko je bližnji čuvaj proge slišal streljanje in videl, kaj se godi. je tudi on začel streljati na zločince. Zato so zločinci naglo po-skakali v Vardar, ga prebredli in zbežali v smeri proti vasi Bogdancem. Toda tudi s te strani so medtem zbrani kmetje začeli zasledovati razbojnike, ki so jo zaradi tega ubrali proti meji. Orožniki in oboroženi domačini so jih zasledovali. Bežeči tolovaji so v vasi Stojakovem, ki je od grške meje oddaljena samo dva kilometra, naleteli na kmečkega vojvodo Risto Stankoviča in dva njegova tovariša ter se z njimi spopadli. P>*i tem je Rista ustrelil s puško voditelja razbojnikov, zloglasnega Stojana Mandilova, ki je že večkrat prišel v te kraje in postavljal peklenske stroje. Ko »o razbojniki videli, da je njihov vodja padel, so se razkropili in se poskrili v šumi. Pri ubitem Mandilovu so našli puško s 165 naboji, revolver sistema Parabellum z 68 naboji, 3 jajčaste bombe z označbo <5C», od katerih je bila ena odvita, 4 bolgarske cigarete, 305 bolgarskih levov, 3000 dinarjev in razne druge valute. Oblečen je bil v uniformo naših vojakov z našo šajkačo na glavi. Enako so bili oblečeni tudi ostali tolovaji. Po dobljenih pojasnilih so prišli iz Bolgarije na grška tla čez planino Belasico, nato so pa južno od naše meje šli po grških tleh, prebredli Vardar in prišli na naša tla zapadno od Djevdjelije. Eksplozija peklenskega stroja, ki se je pripetila 26. t. m. v Djevdjeliji in ubila dva človeka, pet jih pa ranila, je delo iste razbojniške skupine.
*	IZREDNO PRILIKO imajo še vsi tisti, ki se žele v kratkem času priučiti temeljito trgovinskih predmetov: knjigovodstva, slovenskega do-pisja, računstva, stenografije ali kakega jezika, na primer nemščine, italijanščine, francoščine. Ni jim treba hoditi v šolo, doma se lahko učijo, ker dobivajo vsa potrebna predavanja na dom. To je predvsem važno za vse podeželske trgovče in obrtnike, ki nimajo sicer prilike se strokovno temeljito izobraziti. Vsi ti naj se vpišejo v Dopisno trgovinsko šolo v Ljubljani (Pražakova ulica št. 8/II), ki začenja dne 12. oktobra z novimi tečaji. Pišite takoj po prospekt!
■s.*
IZ POPOTNIKOVE TORBE
BELA KRAJINA ZGLED KMETIJSKEGA NAPREDKA.
Črnomelj, septembra. Zaradi suše, kraškega sveta in raznih drugih neugodnih okoliščin se je krompir v nekaterih občinah črnomeljskega sreza tako izrodd, da pri-
delek sploh ni bil več poraben za pomladno sajenje. Ker je baš krompir za široke sloje prebivalstva najvažnejša hrana, je siromašno belokra-jinsko ljudstvo z obupom pričakovalo pomladansko sajenje. Na zavzemanje domačina, člana banovinskega sveta g. Lovšina, pa je banska uprava pod vodstvom načelnika kmetijskega oddelka pravočasno priskočila na pomoč in ukrenila vse potrebno, da so kmetovalci dobili potrebni semenski krompir po znatno znižanih cenah. Dobavo krompirja je takoj nato izvršila Kmetijska družba, a razen tega so nekatere občine in kmetijske podružnice še same naročile semenski krompir. Skupaj se je nabavilo 25 vagonov krompirja za znesek nad 200.000 Din. Za naše siromašne kraje je sicer ta vsota naravnost ogromna, vendar pa se bo kmetovalcem poplačala, ker kaže nabavljeni krompir odlično, medtem ko je krompir preostalega domačega semena že pred tedni pričel hirati in se sušiti.
Ob tej priložnosti moramo omeniti, da so bili kaj delavni gg. predsednik sreskega kmetijskega odbora Majerle, tajnik črnomeljske občine Šetina, župani Petek, Butala, Stonič, Požek, Miiller, Sprin-ger, Lah in Grahek in tajuik podružnice Kmetijske družbe v Tribučah, šolski upravitelj Lombar. Že sedaj pripravljajo strokovne ustanove in strokovni organi načrt, po katerem naj se polagoma in z yso previdnostjo izvrši selekcija vseh semen, oziroma zamenjava dosedanjih slabih z novimi selekcioniranimi. Za krompirjem pride na vrsto pšenica, morda že v teku letošnje jeseni. To delo zasluži največjo pohvalo. Ker belokrajinski gospodarji niso bili vajeni izmenjavati semena v določenem roku, je pšenica precej trpela od rje, poleganja in drugih slabia strani, dajala pa je tudi pičel in slab pridelek. Z boljšim obdelovanjem in gnojenjem in z uporabljanjem dobrih semen se bo dalo tudi v Beli Krajini doseči v kmetijstvu več lepih uspehov.
ŽIVAHNO VOLILNO GIBANJE V PTUJSKEM SREZU.
Ptuj, oktobra.
Vrše se sestanki in sestavljajo se še zadnje kandidatne liste. Bili so že skoro v vseh občinah sestanki, ki sta se jih udeleževala tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar in predsednik sreske organizacije g. dr. Senčar ali pa tajnik g. dr. Fer-mevc. Vsi doslejšnji volilni sestanki so bili dobro obiskani in so se jih udeleževali pristaši vseh bivših političnih strank. Kakor ^e opažati, so ljudje v ogromni večini za slogo in za skupne liste. Tako bo v mnogih občinah vložena samo po ena lista. V nekaterih občinah pa so se pojavile tudi stare razprtije in prenapeteži sestavljajo posebne liste. Ti ljudje nikakor ne morejo razumeti, da je ljudska volja brezdvomno ta, da se bo v novih občinah, ki smo jih imeli doslej 111, z združitvijo pa jih imamo samo 28, uredilo dobro in zdravo gospodarstvo brez vsakih političnih sporov, ki so le v škodo narodnemu gospodarstvu. Hujskači bi morali predvsem vedeti, da je sloga v posameznih občinah, zlasti ob naši severni meji, neizogibno potrebna.
PREKMURSKI GLASNIK
VODSTVO OBČIN MORA PRITI V ROKE NAJBOLJŠIH MOŽ.
Dolenja Lendava, oktobra.
Še dober teden nas loči od dneva, ko si bomo volili v upravo svojih občin svoje zaupnike. Te dni pred odločitvijo Še dobro preudarimo, komu bomo dali svoje zaupanje. Ni vse eno, ali bo uprava r.aših občin v rokah najsposobnejših mož, ki bodo viedni našega zaupanja, ali pa izvolimo ljudi, ki ne znajo gospodariti niti s svojim premoženjem in so bili natirani v volilno borbo od starih politikov. — Organizacije jugoslovenske nacionalne stranke so v vseh občinah našega sreza postavile za kandidate najboljše ljudi. Ni
dovolj, da je samo župan v vsakem oziru na mestu, najsposobnejši morajo biti tudi odborniki, ki so županovi sodelavci. Vsi naši prijatelji morajo voliti liste naših nosilcev, ker nam Ie ti dajejo jamstvo, da bodo vse naše občine v pravih rokah.
Veliko zanimanje za volitve nam priča, da hoče narod izpregovoriti jasno besedo, kdo in kako naj upravlja občino. Veseli nas to veliko zanimanje, samo da bo to zanimanje za volitve obrnjeno v pravo smer, kakor to zahteva splošna korist naroda in države.
Pri dolnjelendavskem sreskem sodišču so doslej vložile po dve listi: občina Dolenja Lendava (npsilca g. dr. Pikuš, predsednik sreske organizacije JNS, in g. Bačič, uslužbenec Vodne zadruge); občina Orešje (nosilca g. Muhvič Rudolf, predsednik JNS iz Petešovcev, in g. Pavli-nek Josip, trgovec iz Petešovcev); občina Ga-berje (nosilca g. Kiralj Josip, župan in predsednik JNS iz Gornjega Lakoša, in g. Lebar Jožef, kmetovalec iz Kapce); občina Polana (nosilca g.Gerič Martin, župan in predsednik JNS iz Velike Po-lane, in g. Jaklin Jožef, posestnik iz Velike Pola-ne); občina Črensovcl (nosilca g. Škoberne Fran, župan in predsednik JNS iz Črensovcev, in g. Horvat Anton, župan iz Žižkov); občina Beltinci (nosilca g. Peterka Martin, župan in predsednik JNS iz Beltincev, in g. Baligač Štefan, posestnik iz Beltincev); občina Bratonci (nosilca g. Erjavec Mihael, župan in banovinski svetnik Iz Bratoncev, in g. Cigan Marko, sodar iz Ganča-nov); občina Turnišče (nosilca g. Dravec Josip, župan in predsednik JNS iz Turnišča, in g. Litrop Štefan, čevljar iz Turnišča); občina Dobrovnik (nosilca g. Trajber Janez, posestnik in podpredsednik JNS iz Dobrovnika, in g. Leonhard Josip, pekovski mojster iz Dobrovnika); občina Bogo-jina (nosilca g. Ošlaj Franc, župan in predsednik JNS iz Bogojine, in g. Gutman Janez, posestnik iz Bogojine). Ko to poročamo, še niso bile vložene liste za občini Odrance in Genterovce, H pa so že sestavljene.
Za občine Dobrovnik, Orešje in Polano sta bili vloženi po dve listi pristašev JNS, a nasprotnih list ne bo. V teh občinah je vsem somišljenikom in prijateljem na prosto dano, za katero listo bodo glasovali.
V nekaterih občinah so vložene liste, za katerimi stoje pristaši punktašev in političnih upokojencev. Tu je dolžnost vseh naših somišljenikov, da z vsemi močmi podpro naše liste, da bo zmaga čim lepša.
Volilna borba je v glavnem dostojna. Le tu in tam so odstavljeni politiki in punktaši posegli tudi topot po starem sredstvu, kar je vredno vse graje. V volilno borbo namreč spet mešajo vero. Dogodil so se primeri, da so po cele ure oblegali naše ljudi, ki so že podpisali naše liste, naj prekličejo podpise. Ali je to pošteno? Ustrahovanje, ki jim je bilo nekdaj najljubše sredstvo, naj jim tudi zdaj pomaga. Ali punktaši so se tokrat hudo opekli. Le kakega omahljivca se jim je posrečilo prestrašiti. Taka grda borba in nepoštenost, ki so jo pokazali te dni, bo za nasprotnike bič, ki jih bo tepel 15. oktobra. Za to je preskrbljeno in vsi ti odstavljeni politiki bodo naposled le spoznali, da so popolnoma zapuščeni.
Vsedržavna stranka je danes tako močna oeidrana v najširših plasteh naroda, da bo duh jugoslovenske narodne politike odločno zmagal pri občinskih volitvah. Vsi glasujte za liste ljudi, ki so za našo narodno državo. Pazite, da ne boste spet zapeljani!
Banka Baruch
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
P« vsem dolnjelendavskem srezu vlada veliko sanimanje za volitve. Razpoloženje med pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke jo izvrstno. Nasprotniki tudi tokrat kažejo svojo pravo barvo: Bjihovo glavno agitacijsko sredstvo je vera. Narod pa je že dobro spoznal to njihovo vabo in jih zavrača prav ostro. Priznati moramo, da tokrat nismo pričakovali takega načina borbe. Prepričani emo bili, da se bodo nasprotniki borili s poštenimi sredstvi, njihovo dosedanje delo pa je dokaz, da so ostali stari nepoboljšljivci.
Preselitev sreskega načelništva v Murski Soboti. Na zadnji občinski seji je bilo obravnavano tudi vprašanje preselitve sreskega načelništva, ker je dosedanja triletna najemninska doba potekla. Odbor je soglasno sklenil, da vzame v najem prostore v hiši g. Nadarja v Cerkveni ulici, kamor se načelništvo preseli še letos. Najemnina za sedanje prostore bo za 10.000 Din nižja, kar se bo vsaj nekoliko poznalo tudi v proračunih okoliških občin, ki morajo prispevati k celotni najemnini 60 odstotkov, ostalo pa občina Murska Sobota
Verske svečanosti prekmurskih evangeii?&-nov. Prekmurski evangeličani se pripravljajo na proslavitev 4501etnice smrti reformatorja Martina Luthra. Posebno velike slovesnosti bodo oktobra Luthra. Posebio velike slovesnosti bodo oktobra tamošnje cerkve, ki je ena najstarejših evangeličanskih cerkva v Prekmurju. Lično cerkev evan-geličanov v Murski Soboti so v notranjosti povsem prenovili in prav lepo poslikali. Stroške, ki
X Strahote črnskega praznoverja. Iz Marian-hilla v Južni Afriki poročajo o grozovitem dejanju zdravnika mazača. Neki petleten deček domačin je bil ugrabljen in vseskartsko poizvedovanje za njim je bilo zaman, dokler policija ni dognala, da je dečka ugrabil zdravnik mazač. Nekateri zamorci so sicer videli moža, ki je imel na ramah vrečo, iz katere so se slišali slabotni in bolestni klici, toda nobeden se ni upal ustaviti mazača. Nekaj dni za tem so našli v samotnem hribovitem kraju pokopano dečkovo truplo. Eno uho in eno roko je mazač še živemu dečku odrezal, da bi si iz njiju pripravil czdravilo*; nekateri drugi deli so na dečkovem truplu manjkali in dečkovo grlo je bilo prerezano od enega ušesa do drugega. Pred kratkim je posebno sodišče obsodilo na smrt nekega tamošnjega poglavarja, njegovo mater, njegovo ženo in še dva druga po-magača, ker so bili ugrabili dvoletno deklico, ji zlomili tilnik ter odrezali roki in jezik, da bi si iz krvi pripravili «zdravilo>.
X Ali more živeti žival v temi. Profesor Burr je delal pred nedavnim zanimive poizkuse, da bi ugotovil vpliv svetlobe in hrane na rast živih bitij. Pri tem je prišel do zaključka, da ima svetloba pri človeku, ki se hrani s prekuhano brano, neprimerno večjo vlogo kakor pri živalih, ka-! terih hrana vsebuje več vitaminov. Živali bi prav
30 bili veliki, nosi cerkvena občina s pomočjo ' i„v,u„ ; v.„i	n u • --' » . • •
*„,»„« V5 J7. I ko izhajale brez svetlobe m živele v temi, saj
Evangeličanskega ženskega društva, ki je iz lastnih virov dalo napraviti umetno poslikana okna nad oltarjem.
Ustrelil se je. V Lendavskih goricah se je ustrelil z lovsko puško bivši logar g. Matija Duh. V prostovoljno smrt ga je gnalo hudo gospodarsko stanje, v katero je zašel.
Vlom. Pretekli teden so neznani vlomilci vdrli v pisarni g. dr. Pikuša v Dolnji Lendavi. Odnesli so okrog 300 Din denarja.
I1
j je v neizmernih morskih globinah vse polno živih bitij. Tudi poizkusi, ki jih je delal profesor Burr ! s podganami, so pokazali isto. Profesor ni mogel ugotoviti nikake bistvene razlike med živalmi, ki jih je gojil na svetlobi, in onimi v temi. Svetlobo, ki smo jo odvzeli živali, prav lahko nadomestimo s primerno hrano.
Zopet znižane cene!
Veseli boste in korist boste imeli, če si boste nabavili za zimske obleke in plašče sukno pri tvrdki
J, Trgovski dom g —
Jmnedg
Tovarna perila in oblek
Celje št 97
Dobro sukno.....I>in 40-—
Trpežno sukno .... Din 60"— Modni kamgarn .... Din 80"—
\ olika izbira češkega, angleškega in domačega blaga. Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik in vzorce. Obleke se poceni in hitro izdelajo po meri v lastni tovarni.
Cenik in vzorci zastonj. » '
Pravljica zatrjuje, da so rešili ribiči ruskega kapitana, ki je kot zadnji ostal na potapljajoči se križarki. Naposled je kapitan podlegel ranam in prehlajenju, ker je več ur plaval v ledeni vodi. A preden je umrl, je zaupal svojemu rešitelju nahajališče 25 milijonov zlatih dolarjev in 120 mi-
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s fern, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi ,
nudimo delo vsakoinnr na ta način, lijonov zlatih rabljev na ponesrečeni ladji. Denar
Za kuhinjo
Puding iz jurčkov. Kilogram jurčkov očisti, zreži, popari in ocedi, nato jih na masti z neko- j liko drobno zrezane čebule, peteršilja in nekaj zrn kumne do- mehkega duši; nekoliko posoli. šest dekagramov sirovega masla in dva rumenjaka dobro mešaj, da narase, nato primešaj dve
,__da odvzemamo izdelane pletenine.
ilfclliftiiidobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. Io potrjuje mnogo zahval če želite tudi Vi dela
in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. 16.
je bil namenjen državni banki v Vladivostoktf. Kapitanovo izpoved je poslušal in zabeležil njegov hišni gospodar in župan, ki je dobro obvladal ruščino, ker je nad 20 let služil za natakarja na ruskih parnihih. Tako zatrjuje cusimska pravJ Ijica. Ruski viri sicer molčijo o zlatih milijonih,' toda bogataša Sekunada Sbirocava in Cofugei sta izrabila govorico in ustanovila delniško družbo X Grozovito razdejanje po viharju. Te dni je za iskanje milijonov. Uspeh je presegel vsako v mleku namočeni in otisnjeni žemlji, primešaj \ »pustc&il silen vihar mehiško mesto Tampieo m pričakovanje. Tudi siromašni ljudje so kupovali
flltšpnp mrnlfA filir^lro Tvr»r»roi	nip£PT>Vf» n-lrnli^rv ViKar in m nc- Vn T K1»! fnl p% r\ rvnnX><\ ,} ^ 1 „ : „ « D »	• _ ____1___II: ---- ----j.__»____
dušene jurčke (jurčke poprej nekoliko shladi) in, njegovo okolico. Vihar je mesto zbrisal s površja sneg dveh beljakov (če imaš, lahko dodaš še1 zemlje. Nesreče v takšnem obsegu ni doživela 10 dekagramov kuhane in zrezane gnjati, a ni Mehika že svojih štirideset let. Mesto Tampieo, v
neizogibno potrebno). Pudingov model namaži z mastjo in posuj z drobtinami, nato pa stresi vse skupaj noter, lepo razravnaj in model zaprt Potem postavi za tri četrti ure v krop. Kuhan puding stresi na topel krožnik in zabeli z razpušče-nim sirovim maslom.
Kipnik iz črnega kruha. Tri četrti kilograma črnega kruha posuši v pečici in ga potem zmelji ali zribaj na drobtine. Kilogram sadja (jabolk, češpelj ali drugega, seveda vedno le eno vrsto) skuhaj v prav majhni količini vode, da dobiš zelo gosto Sežano (jabolka ali hruške olupi in zreži). Ko se čežana nekoliko shladi, primešaj drobtine črnega kruha, dva rumenjaka, malo cimta, limonove lupinice, pet dekagramov mandeljnov ali orehov, po okusu sladkorja, ker ni vse sadje enako sladko, in sneg dveh beljakov. Skledo, ki v ognju ne poči, ali kozo dobro namaži s sirovim maslom, potresi z drobtinami in stresi noter pripravljeno zmes, jo zravnaj in peci v pečici približno pol ure. Daš z malinovim sokom na mizo.
Listnica uredništva
Žalec. Zal, prepozno prejeli.
mednarodnem svetu znano posebno kot petrolej sko pristanišče, je danes le še kup razvalin, pod katerimi je pokopana vsa nekdanja blaginja njegovih prebivalcev. Tri četrtine mesta so izginile. Na tisoče ljudi je umrlo pod razvalinami, ker jih ni bilo mogoče rešiti. Kakšna je bila silovitost divjajočega viharja, naj izpriča dejstvo, da sta bila ob uri viharja na poti iz Cardenasa v Tampieo odnesena dva osebna in dva tovorna vlaka. Trpela so tudi druga prevozna sredstva, predvsem ladje. Mnogi brodovi, ki so bili v času nesreče zasidrani v tampiški luki, so poškodovani. Med njimi je več norveškh in nemških ladij. Najhujši prizor je bila zrušitev velike mestne bolnišnice Bolnike je pokopalo pod ruševinami in jih niso mogli rešiti. Vse večje zgradbe je vihar porušil in jih razmetal, kakor da so bite iz lepenke. Skupno cenijo žrtve na 5000 mrličev in mnogo tisoč ranjenih.
X Lov za zlatim zakladom. Vas Kotamura na skalnatem Cusimskem otočju je doživela čudežno spremembo. Nekdanje ribiške bajte so izginile. Zraslo je novo lepo mestece, kjer so postali ribiči lastniki trgovin in hotelov. Ves ta sijaj je odmev žalostnega konca ruske mornarnice admirala Rožestvenskega pri Cušimi pred 28 leti.
delnice. Podjetniki so nastavili znanega strokovnjaka, ladijskega inženjerja Kotasko. Ta je zgradil posebno podmornico, ki po potrebi lazi po morskem dnu in na primernem kraju izkrca potapljače Poslednji so našli potopljeno admiralsko oklopnieo <Petropavlovsk>, prinesli iz kajute okostje znanega slikarja Vereščagina in iz kajute sedanjega pretendenta na ruski prestol, velikega kneza Cirila Vladimiroviča, njegove srebrne ka-j dilske potrebščine. Milijoni še niso in morebiti sploh ne bodo najdeni, a 2apočetniki zamisli o iskanju zakladov in neštevilni letoviščarji »o iz-premenili Cusimo v moderno kopališče.	(i
X Nov ruski petrolej. Pri vrtanju na novo odkritem petrolejskem polju Lok Batanu, 20 km jugozahodno od Bakuja, so odkrili nov, nenavadno močan petrolejski vrelec, ki je dajal na dan po 8000 ton čiste nafte z malenkostno primesjo plinov. Zdaj, ko je vrelec pravilno zajet, daje do 15.000 ton nafte, tako da se ga prišteva med najmočnejše izvirke na svetu. Na omenjenem novem polju so naredili lani štirinajst iz-vrtin. V 500 m močni zemeljski plasti je nafta v osmih horizontih, iz katerih brizgajo petrolejski curki, ki dajo nekateri po več sto, nekateri cel<5 po več tisoč ton lahke nafte na dan. Po skromnih cenitvah sodijo, da bo mogoče načrpati na novem petrolejskem polju najmanj nekaj desetin milijonov ton petroleja.
Golša, nabrekel vrat
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom ograža, zaradi česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogoštevilni bolniki so ugotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje.
Poštno nabiralno mesto: Georg Fulgner, Berlin-Neukiiln,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 91.
X Slanik kruh siromakov. Lov na slanike je bil letos posebno obiln. V nekaterih severnih deželah, kakor n. pr. na Švedskem in Norveškem, so krmili s slaniki cel<5 krave in prašiče. Slanik se imenuje po pravici hrana ubožcev, saj jim cesto nadomešča jed in 3i ga lahko vsakdo privošči. Medtem ko imajo druge ribe 027 do največ 0-48 odstotka masti, jih nadkriljuje slanik s 6-94 odstotka. Razen tega pa je v slaniku večja količina joda, zaradi česar se smatra poleg pole-novke za najzdravejše ribje meso.
X Sanje ničesar ne pomenijo. Znani ruski pisatelj v Parizu je v sanjah razločno videl ste. vilko 68.410. Preganjala ga je vso noč. Ko je po »ajtrku stopil v trafiko po cigarete, je zagledal pri prodajalcu zvezek srečk državne loterije. Poiskal je številko 68.410 in kupil to srečko. Trdno je bil prepričan, da bo zadel glavni dobitek v znesku sto tisoč frankov. Pisatelji so mu vnaprej čestitali in mu celo posodili več sto frankov na račun nedvomne sreče. Toda srečka ni zadela prav ničesar, niti najmanjšega zneska desetih frankov. Pisatelj je prisegel, da si ne bo nikoli več izposojeval denarja na račun sanj.
X Tvorničarjev sin tolovajski poglavar. V mestu Boru pri Češki Lipi na severu Češkoslovaške so zaprli pred kratkim 321etnega steklar ikega tvorničarja Johana Kreibicha, ki pripada visoki nemški gospodi. Prvotno se je mislilo, da se je zgodilo to spričo političnih nagibov, a kmalu se je izkazalo, da je bil mož poglavar razbojniške tolpe. Obenem z njim so prijeli tudi štiri mladeniče, ki so označili tvorničarja za svojega voditelja. Vsem so dokazali deset vlomov. Prijeti so priznali, da so namerjali izvesti še več roparskih napadov po ameriškem vzorcu. Imeli so točno zasnovane načrte, kako napadati na samotnih krajih denarne pismonoše. Dva taka poizkusa so bili že napravili, a so jim mimo hodeči ljudje prekrižali račune, tako da so denarni pismonoše srečno odnesli pete. Tolovaji so snovali še druge načrte. Kreibich je namerjal s svojimi pomagači napasti blagajnika mestne podružnice Anglo-banke ter vlomiti tudi v stanovanje lastnika pogrebnega zavoda, ki velja v Boru za premožnega moža. Zločinci, pri katerih so odkrili skladišče revolverjev, gumijevk, vlomilskega orodja, mask, lasulj itd., so priznali, da je imel Kreibich tesne stike s hitlerjevci ter da je hotel iz Nemčije pri-
peljati plinske maske, orožje in mamila v posebne svrhe. Kreibich je živel tako, da je občeval podnevi v najboljši družbi, ponoči pa se je sestajal s privrženci po beziiicah. Tolovaje so prijeli, ko so napadli neko trgovko, ki jih je točno opisala.
X Svojevrsten roparski napad. Francoski listi poročajo o napadu v vasi Saint Mauru, ki menda nima primere na svetu. V omenjeni vasi živi v siromašni hišici osamljena 801etna upokojenka, vdova Lechocgova, ki so o nji govorili, da ima mnogo denarja in da ga hrani doma. Za delo na vrtu je od časa do časa najela vrtnarja Louisa Austieda. Nekega dne se je pa vrtnar polakomnil starkinega denarja in v glavo mu je šinila strašna misel, da bi vdovo umoril in oropal, a z denarjem bi se rešil dolgov, ki so ga že dolga leta težili. Svojo namero je Austied res izvršil, splazil se je v hišo in starko pobil z lopato na tla. Starka je bila še toliko pri močeh, da ga je prosila, naj jo dvigne in odnese na posteljo. Po roparskem napadu se je pa Austied zavedel, kaj je storil, začela ga je peči vest, nudil je napadeni starki prvo pomoč, jo odnes3l na posteljo, zaklenil vrata in pobegnil. Tako je ostala starka brez postrežbe in brez hrane celih pet dni v svoji hišici, in da je ni prišla slučajno obiskat omožena hči, bi bila od lakote umrla. Napadalca so prijeli in mož je svoj zločin odkrito priznal. Starki denarja ni ukradel. Zanimivo je, da je mož star že 60 let.
X Samomor s pomočjo strele. V Gruschiitzu v Nemčiji je izvršil neki kmet samomor na zelo nenavaden način. Izkoristil je priložnost ob hudi nevihti in pritrdil bakrene žice na strešno anteno nad svojo hišo, ovil to žico okrog svojega telesa in se vlegel na zemljo. Strela je res udarila v anteno in je kmet obležal na mestu mrtev. Domači so po končani nevihti našli na dvorišču zoglenelo gospodarjevo truplo.
X Beračem r Nemčiji prede huda. V Nemčiji uvedejo najstrožje nadzorstvo nad berači. Odpraviti nameravajo za vsako ceno beračenje po hir šah in; cestah, namesto tega pa uvesti velikopotezno pomoč proti gladu in mrazu. Vse prebivalstvo naj prispeva v ta namen in vsakega
prosjaka napoti na to pomoč. Berače, ki bi še prosjačili po hišah, bodo strogo kaznovali.
X Poslanec — ropar. Odkar so v Združenih državah prelomili prepoved alkoholnih pijač, so izgubili tihotapci vir svojih velikih dohodkov. Zločinske tihotapske družbe pa se niso razšle, marveč so samo svoj «obrat» preusmerile: začele so ugrabljati bogate ljudi in zahtevati zanje odkupnino. Med njihove žrtve spada tudi znani petrolejski magnat Charles Urshel iz Oclahome-City. Meseca julija letos so ga bili nasilno odpeljali iz njegove lastne hiše in ga izpustili nekaj dni kasneje proti ogromni odkupnini dveh milijonov dolarjev. Ta znesek pomenja največji dosedanji rop v Združenih državah. Po povratku v Oclahomo je Urshel razbojnikom prisegel maščevanje. Moral je ugotoviti, kje se skrivajo. Vedel je samo, da so ga odvedli na osamljeno farmo. Nakopičili so se dokazi, ki so ogovorili o posestvu o Oclahomi jako priljubljenega poslanca R. 0'Shan-nona. Policija je ponoči zasedla farmo in našla v njej znanega razbojnika Harveya Baillyja, ki je trdno spal. Ob postelji je stala strojnica, na nočni mizici je ležal nabit avtomatičen revolver. V hiši so dobili veliko zalogo orožja in za beg pripravljen dirkalni avtomobil. Poleg Baillyja so zaprli Shannona s soprogo in sinom. Pri njih so dobili bankovce, s katerimi je bil plačal Urshel svojo odkupnino. Tako je pomagata vztrajnost ujetega bogataša, da so razkrinkali gnezdo razbojnikov, ki so več mesecev neomejeno strahovali štiri sosednje države.

I Ljubjj

Sanatorium Emona
ana Komenskega uL A.
3
Oskrbnina {stanovanje, hrana in postiežba) dnevno 75 Din.
Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-prlmari] v. p.

Izšla je
Blasnikova
^elika p natika
za navadno leto 1934.,
ki ima 365 dni.
c VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V «Veliki Pratiki* najdeš vse, kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medji-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine: — popis vseli važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din
cVELIKA PRATIKA» se dobiva v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Blasnika nas!., d* d. v Ljubljani.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Slaba smetana.
Gospodinja: »Zakaj ni na mleku, ki mi ga donašate, nikoli nobene smetane?*
Mlekarica: »Zato, ker napolnimo pri nas steklenice do vrha in nima potem smetana več prostora.«
Lovska.
Gospa: »Gospod svetnik, ali pojeste sami vse, kar ustrelite na lovu?»
Svetnik: »Oprostite, gospa, kaj mislite, da sem ljudožrc.»
Hujše od bradavice.
A: »Kaj vas bradavica na nosu nič ne jezi?»
B: »Bradavica bi me še ne jezila tako kakor to, da me vsak tepec opozori na njo ...»
MALI OGLASI
V Sloveniji kupim posestvo,
v izmeri 4 do 5 oralov, eventualno tudi z užit-karjem na njem. Ponudbe sprejema Rudolf Pro-haska, Gunja 57, savska banovina. 240
Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike prodaja po zelo nizkih cenah samo Kobau Uršula v Račah pri Mariboru.	197
Naš bančni oddelek kupuje in prodaja hranilne knjižice.
Strogo solidno poslovanje. Za pismeni odgovor priložite znamko. — Naš zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12.	244
SLABIM!
Krepite svoje živce, jačite oiganizem in tudi Vi postanete zopet močni, energični iu za delo sposobni. Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, seksualna nevrastei.iia, nespečnost, predčasna izčrpanost, preutrujenosi živcev, evo, na čem mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz življenje tvorne žleze zdrave in močne živali («Kalefluid»), ko preide v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez; krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan, aktiven v življenju ter sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovič.	239
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S br. 10.537/33.
Izdaja za koLzorcij »Domovine« AJolf R i b n i k a r.
Urejuje tilip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.