J PROLETAKEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE iJT ATEL JE FROLETAREC f.laisilo Jug€»Nlo*anMke ftoriali*tirne in Proteine Malier OFFICIAL OK4ÎAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL HI UK AU $T, — NO. 1807. tmhfé ma ammmé-clm— Hin, Dm. «. IMT, al th. poat «Mit« •« CkkM». !>•• the Act ul (oni..» Ol Man Ii i. U7t. CHICAGO, ILL., 29. APRILA (April 29), 1942. Publiithi'd Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. -•»•LETO—VOL. XXXVII. Nrmiki ujetniki na delu nekje v Afriki. Poveljujejo jim Angleži. Hitler pravi, da se vojna odloči na vzhodni fronti LORD BEAVERBR00K ENAKEGA MNENJA. — ZA VEČ POMOČI S0VJ. UNIJI. — ZAHTEVE ZA USTANOVITEV ŠE ENE FRONTE V EVROPI — ANGLEŠKI LETALCI V OFENZIVI Noredbe za preprečenje inflacije ' Produkcija, namenjena ljudskim potrebam, je pretvorjena v vojne-namene. Ljudje, ki delajo stalno, služijo, a trg se manjša in cene naraščajo. Vse se draži. Vlada si upravičeno prizadeva preprečiti dirjanje cen v višine, ki bi pomenile grozovit gospodarski polom, ali na kratko, inflaciji hoče ZQ\ez\U pot, kar |e v takih razmerah silno težka naloga. Kaj je inflacija^ Vsakdo to besedo razume v1 tem smislu, da denar, ki ga ima, ni več toliko vreden kakor je bil prej. V Nemčiji so v prejšnji vojni razumeli inflacijo še bol| tragično Država se je iznebila vseh notranjih dolgov s tiskanjem bankovcev, ki niso imeli za sabo nikakršnega kritja, in tudi dolžniki so se izne-bili upnikov na tak lahek način. Denar je bil legalen, toda brez vrednosti. Ako si človeku kda] posodil pet tisoč mark, ki so bile resničen d<*nar, ti je v inflaciji vrnil pet tisoč mork, s katerimi si niti hleb kruha nisi mogel kupit;. Ekonomi menijo, da se v Zed. državah inflacija take vrste ne dogodi Je pa opasnost, da bomo z dolarjem mogli kupiti čez pol leta ali čez leto komaj toliko .kot smo prej dobili za kvoder To je ogromna razlika Ako bodo vladna prizadevanja uspela, bo naš življenjski standard sicer jako znižan, toda katastrofalne inflacije ne bo. Zelo poučen članek o tem problemu ima v letošnjem Ma.lskem Glasu Matt Petrovich Konferenca JSZ in Prosvetne Matice bo dne 31. maja v Milwaukeeju Tajnik illinoiske-wiscon»in-rke konference JSZ in Prosvet-re malice, Anton Garden. je minuli leden razposlal pridruženim organizacijam vabila, da naj izvolijo delegale za zborovanje, ki bo v nedeljo 31. maja v Milwaukeeju. Apelira na vse, da ae odzove jo. Dnevni red bo važen in nr na ¿al ae bo na današnje razmere in sedanje probleme. Vsaka pridružena organizacija je upravičena izvoliti zastopnika. Sme poslati tudi več kot enega. REGULACIJE, KI NAM NALAGAJO DRASTIČNE OMEJITVE IN NALOGE KONGRES SOGLASA S PREDSEDNIKOM, DA JE TREBA PRODUKCIJO CIVILNIH POTREBŠČIN ŠE BOLJ ZNI2ATI IN POSPEŠITI OBRATE ČIMBOLJ V PRID VOJNE INDUSTRIJE Prvomajski shod kluba Št. 1 JSZ V (potek 1. maja bo v Slov.! del. centru prvomajski »shod kluba št. 1 JSZ, na katerem bodo govorniki JoAko Oven, Chas. Pogorelec, Ivan Molek, Peter Kokotovich in Frank Zaitz. Povabljen na sodelovanje je tudi pevski zbor Sava. Vstop vsakemu prost. Shod se prične ob 8. zvečer. Zelo možno je, da se vojna ! Vsled tega se Beaverbrooko-že letos odloči, ali vsaj, da se vemu apelu pripisuje poseben zmagovanje nagne na zavezni- pomen in optimisti celo sklepa-sko stran, ako angleška in a- jo, da se angleška-ameriška in-meriška armada invadira Evro-1 vazija v Evropi kmalu dogodi, po in prične z ofenzivo. PIIESOJAXJA DOHODKOV DOMA IM PO t»••••eeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeesseeseeees«se•••••• Hitler govoril I>ne 26. aprila je sklical Adolf Hitler svoj rajhstag na izredno zasedanje, ki je trajalo dve uri. Zahteval je, da se mu poveri neoporečno moč nad vsa- Pomoč Ruaiji To bi bila Rusiji velika pomoč, ker bi moral Hitler kaka' dva milijona nemških vojakov držati na zapadni fronti in njegov pritisk na Rusijo bi odnehal. Sovjetska armada bi s tem kim človekom v Nemčiji, negle- dobila čas, da si bi opomogla in de kakšen je njegov položaj, in da se mu odobri 'absolutno oblast razpolagati s komurkoli na kakršen že način, kot se bo njemu zdelo (potrebno. V tem govoru, ki je trajal uro in pet minut, je priznal, da je sla nemški armadi minulo zimo na vzhodni fronti vsled strašnega mraza, kakršnega ni bilo že nad sto let, silno trda, toda "obrambno vojno smo dobili", j«- vzkliknil. Značilna je posebno njegova izjava, da se bo vojna odločila na vzhodni fronti, seveda, z zmago Nemcev nad Sovjetsko tni jo. Važnost — odločujočo važnost vzhodne fronte priznavajo merodajni krogi tudi v zavezniških deželah, i>osebno v Angliji. SovjcUka vlada'za novo fronto Sovjetska Unija se dobro zaveda, da kani Hitler napeti proti nji letos vse svoje sile, v namenu, da jo ugonobi in potem opravi z ostalimi nasprotniki. Zavezniki lahko Hitlerjev načrt preprečijo, tola le z ofenzivo. Pred nekaj tedni je na zboru ameriških časnikarjev so-v jet ski poslanik Maksim Lltvl-no\ urgiral Anglijo in Zed. države, da otvore proti Nemčiji eno fronto in s tem olajšajo j borbo sovjetske armade. Beaverbrook za invazijo Dne 23, aprila je govoril v , ^• w Vorku lo^d Beaverbrook, j ki j«' obema deželama enak * Priporočal, da naj udarita v Evropo in udarita čimprej. Kajti ruska armada letos v obe-»ni Hitlerjevi ofenzivi podleže. bo vojna izgubljena tudi za ostale zaveznike. Hf-averbrook je ena najvpliv-n«M*ih osebnosti v Angliji. Do nedavna je bil član Churchilloma kabineta, potem pa ga je I*>*lal v Ameriko na posebno miaijo. nato po Nemcih znova udarila. Bržkone je Beaverbrook izvršil svoj apel z vednostjo angleške viade. Vsekakor je njegov govor napravil v nemškem vrhovnem poveljstvu precej skrbi, in še več jo bodo imeli, ko se bo morala nemška armada boriti na dveh frontah. Invazija v Evropo ni enostavna. V prejšnji vojni je bilo drugače, ker je Francija vztrajala in so angleške in ameriške divizije prišle na prijateljsko ozemlje. Sedaj »bi 'si morale priboriti v Evropi za oporišče vsak pe-denj zeml je, k*T je vsa pod Hitlerjem. Francoska vlada pod Lavalom je zaveznikom ne prijateljska. Belgija. Nlro^em«ka in Norvežka, ki so poleg Francije druge tri dežele, ki pridejo v pošte v za ameriško-angleško invazijo, so zasedne in njihna cbrežja so Nemci utrdili. Potrebno bo torej naj prvo premagati nemške obrežne postojanke in pt brati mine, pred no bi bilo mogoče Izkrcati armado več sto tisoč mož in ji dovažati tanke, mu niči jo in druge potrebščine. Vzlic tem oviram sta Beaver- (Nadaljevanje na 5. strani.) Profesor Paul Douglas v Chi-cagu, star 50 let, se je javil v armado in bil sprejet. V univerzi je vzel dopust in resigniral iz mestnega sveta. Čilo bi boljše, ako bi ostal v mestni zbornici. Bil je v nji najsposobnejši al-derman in se res zavzemal za ljudske koristi. V višjih šolah so pričeli s kampanjo, da bi se dijaki in dijakinje v času počitnic javili za delo na farmah. Ako se ne odzovejo prostovoljno, bodo, če se vojna letos ne konča, primora-ni sprejeti delo kjerkoli jih bo vlada najbolj potrebovala. Ker je mnogo sinov ameriških farmarjev pozvanih v armado, jim delavcev manjka. Veliko pa jih je delo na farmah pustilo in si poiskali slu-žbo v industriji, ki boljše plača. Tako bo pomanjkanje delavcev na farmah morda že letos resen problem. V lllinoisu se je zadnji teden t r»£ula preiskava v takih organizacijah, ki so bile na glasu, da delujejo v prid osišča in ru-varile proti politiki zvezne vlade. Tudi pri časopisih, ki so o-flumljeni fašističnih tendenc, je bila uvedena preiskava. V Chicagu in bližnjih krajih je bilo prodanih že za nad $810,000,000 obrambnih bon-dov. Vendar pa investicije v obrambne bonde še vedno niso tolikšne kot vlada želi. Ako se i ne dvignejo, bo prej ali slej »prejet zakon, ki bo vsakega primoral vložiti najmanj deset odstotkov svojega zaslužka v bonde. Konccrt "Sove" Vsem, katerim je kaj za lepo slovensko petje, naj pridejo v nedeljo 3. maja ob 3. pop. v dvorano SNPJ, kjer priredi svoj pomladanski koncert mešan pevski zbor Sava. Gostovala bo ' sopran istka Anne Beniger, ki bo ipela arije in slovenske pesmi. Vstopnina na koncert je j pri blagajni 50c. V predprodaji ¡so vstopniccJUhL cenujšc, _ Majska prireditev kluba JSZ v Springfieldu V soboto 2. Poročevalec nekega angle- . . _ ,. „ SkeKa list» v Ankari brzojav i . V *<*>» " 2 vnV lja.da «jotovi visoki kroffi v Ri-iSpnn.rf.eWu v Slovenskem «le- . . • • j u i • • avskem domu majska slavnost mu poizvedujejo, pod kakimi , , v /J pogoji bi bili zavezniki priprav- kluba 4' JSZ* Ijeni skleniti z Italijo separatni mir. Neki južnoameriški diplomat, ki je dospel iz Rima v Lis-bono, pa pravi, da bi Italija separatni mir že sklenila, ako» je ne bi Nemci okupirali. To, da jih je v Italiji tudi na vodilnih mestih mnogo, ki žele mir, je verjetno, a sedanja vlada ga ne bo sklenila tudi če bi ga hotela, ker se mora ravnati po ukazih iz Berlina. Ameriški vojaki v Avstraliji se pritožujejo, ker nimajo ob nedeljah kaj početi. Ni je veli- j ke države na svetu, v kateri bi bila nedelja tako puritanska kot je v Avstraliji. Gledišča, gostilne, plesne dvorane, športna igrišča — vse je zaprto razen cerkve. Ameriški vojaki v Avstraliji, kakor tukaj, so ob nedeljah prosti, pa se nimajo tam kam dejati. Na posredovanje ameriških avtoritet so v nekaterih mestty dovolili ob nedeljah kino-gledišča, toda vstap je dovoljen samo amei kškiin vojakom. Domačini so svoje 'blue' nedelje vajeni, ne pa ameriški (Nadaljevanje na 4. strani.) Naše občin stvo v Springfieldu in sosednih naselbinah je vabljeno, da se je udeleži. Življenje povprečnega človeka v Zed. državah bo veliko bolj regulirano kot pa je bilo v prvi svetovni vojni. Cene, kon-zum, obrt, industrija in trgovina — vre to in še marsikaj drugega bo podvrženo strogi državni kontroli in regulacijam. Odmerki "na karte" Veliko potrebščin raznih vrst ilo doma! Mladeniča sta brskala po nje-mm perilu in razmetala vse. Protestirala je neodločno: "Saj je fant vendar v vaših rokah! Saj ste ga ranili s strelom! Ne /metajta mi vsega iz omare! Vse mi bosta zmečkala. Gospod stražnik, ali je kaj takega sploh dovoljeno?" "Je že dovoljeno, le pomirite se. takoj bosta gotova." Martin se je vzravnal, v o-l»ra:« je zardel, stopil k ženi in dejal: "Gospa Borjer, vaš sin je splošnosti škodljiv element. Iz-hiti mil morate njegove misli iz glave, saj ste končno njegova mati. Tu izpolnjujemo samo našo dolžnost do Nemčije. Končno mora vendar enkrat postati bolje, mora postati bolje, to boste vendar uvideli, kaj ne?" Žena ga je neverno pVgicda-la. čudila se je mehkobi v njegovem glasu, vendar besedam •mladega moža ni verjela. "čemu ste ga ranili? !" je nenadoma zakričala. "Moj fant je vendar žrtvoval vse, da bi postalo bolje. Zmeraj je tekal okoli, nikoli ga ni bilo doma. Saj ga skoraj nisem več videla. Nič ni imel od življenja, prav nič. Henrik je prav dober fant. To bom že vedela, saj sem vendar njegova mati. Henrik se je zmeraj boril za reveže." "Mi se borimo za revne, mi se borimo, da postane v Nemčiji drugače/' je rekel Martin. Tedaj je stopila žena k njemu. Stegnila je proti njemu roke, ukrivljene, koščene, trde roke z uvelo kožrt': * "Kaj niso te roke revne", he? Kar poglejte, kar oglejte si jih! In vi — da ste za revne? Moj bog, čemu pa ste potem tu, tu pri meni ubogi, stari ženi?!" Martin je stopil za korak nazaj. Grobo je nameraval prekiniti pogovor, žena ga je motila pri delu, tedaj pa je videl, da mu je Albert odkimal. Stražnik je sedel na stolu in buljil dozdevno nebrižno v tla. Albert je ženi odvrnil: "'Iščemo orožje. Vaš sin je imel orožje, to natanko vemo, posest orožja pa je prepovedana. Zato pa moramo iskati. Danes je drugačna revolucija kakor leta H) 18, sedaj pometamo z zločinci, ki so upropaatili nas narod. Hišno preiskavo bomo kar hitro končali, če nam poveste. kje ga je skril." "Skril? Henrik ni ničesar kril, to vam že lahko povem! Saj bom vendar najbolje vedela. Nikoli ni imel orožja. Nekoč je nekoga izmed vas s hišnim kij uče m udaril po obrazu, toda tedaj je bila pravica na njegovi strani, ljudje so videli, da so ga vaši napadli. Ko se vrne, bo že govoril z vami, spoznali boste, da ima prav. Saj je vse, prav vse žrtvoval, da bi se boril proti tistim, ki so, kakor pravu te, upropastili naš narod." Stražnik je postal nestrpen. Snel je čako * glave in si po-gladil lase nazaj. Videl je, kako jezno je Martin zamižal in dregnil Alberta, naj se požuri. Toda Albert se ni dal zmotiti in je nadaljeval: "Vidite, vašega sina in njegove sodruge so Judje kupili, toda fantje tt*ga večinoma ne vedo. Nameravali so uničiti vse in potem udariti. To smo pa preprečili. Zažgali so parlament, nameravali so zastrupiti vodovod, samo da bi narod zmešali. rI\tka je ta reč." "Naš vodovod?" je vprašala žena. "Vodovod? Tega pač sa mi ne verjamete, gospod! Potem bi vsi poginili, čega vsega ne pripovedujete, mladi mož! Henrikovi tovariši so vsi pošteni delavci, ti bi kaj takega ne napravili, tudi jih ni nihče kupil, kar poglejte si jih, kako morajo živeti. Neumnosti govorite, nič drugega kakor neumnosti. Prestrašiti me hočete, to je vse. Moj sin nima orožja!" | Stražnik je vstal in rekel glasno in službeno: "Sedaj pa tiho! Ne motite! ljudi pri delu! Morata že en-j krat končati, vso noč smo že na nogah." Žena je sedla na pruko in strmela v stražnika. V njenih žalostnih očeh so bile solze. "Kaj so tile gospodje sedaj tudi policija," je končno povprašala. "Da, tydi." Pri Henriku Borgerju niso našli orožja; molče so odšli v naslednje stanovanje v neki j stari hiši na Samostanski cesti. V SA KASARNI Wenn der Sturmaoldat ins Feuer geht, ja dann hat er frohen Mut, denn wenn das Judenblut vom Meaaer spritzt, dann geht» noch mal so gut. (Kadar gre vojak SA v «»genj, tedaj je veselega sira, , kajti, če brizga od noža judovska kri, se nam godi že bolje.) (Himna nacijev.) Nekega dne v začetku marca je imel Albert službo v pisarni Standarte na Judovski cesti 50. Spomnil se je nekega dogodka iz vzhodnega okraja Lichten-felda: napadli so neko delavsko godbo, ki je bila v železniškem kupeju. Stal je nato z o- 7 načinov kako hraniti s pranjem doma ...vod». Q m « ° " »"I* • k n >j,. krvavljeno lopato na progi, ko pristopi k njemu nekdo od berlinskega vodstva SA in mu reče: "Svojo dolžnost ste dobro izvršili! VaV\ lopata je dokaz, kako mora nemški mladenič ravnati s sovražniki nacije. V imenu vodstva vam izrekam svoje najvišje priznanje." V sobi za pisarno je sedelo nekaj ujetnikov, ki še niso bili zaslišani, čakali so molče, kajti govoriti jim je bilo prepovedano. Malega Juda na koncu klopi je Albert že nekje videl. Kadar je prišel mimo član SA, je plašno pobesil oči k rokam in stisnil ramena.' Albert ga je prepoznal po dekliškem obrazu. Njegov okrvavljen nos se je zdel velik, ustnice so mu bile svojstvene, skoro modrikaste barve brez bleska. Bil je neki odvetnik, ki je večkrat nastopal v procesih proti narodnim socialistom. "Kaj si iprav za prav," ga je vprašal Albert, "socialni demokrat ali komunist." Odvetnik je vstal. Oči so komaj zadrževale jok, temne ustnice so se mu malce tresle, položil je roke na hlačni šiv in odgovoril : "Sem nepolitičen, ne pripadam nobeni stranki, prosim lepo. če se hočete zame zavzeti ..." "Oslarija, nisem za to tu, to-Ja boš že naše) ljudi, ki se bodo '.ate zavzeli, da se «boš hipoma «pomnil Palestine. Kar sedi zo->et na svojo usrano rit!" Odvetnik je zaprl oči. Obraz mu je vplival bedno. Albert se je znoviezazrl v strnjeno kri na razbitem nosu in ga je vprašal: "Si bil že zaslišan?" "Ne, čakam, vse se bo izkazalo, že pet ur čakam na zaslišanje." "B<.š že. Le ne trepetaj tako, trdo kosti, prsa ven in zmeraj lepo pohlevno, kakor se Judu spodobi. Zletel boš iz Nemčije, moj bog. to vendar ni tako hu« do! Saj so ljudje tvoje sorte vendar povsod doma." Odvetnik je uprl pogled v Alberta, kakor bi mu brežmej-no zaupal. Strnjena kri je dajala njegovemu mehkemu obrazu tako brezupen izraz, da ga Albert ni mogel prenašati. Počasi se je obrnil in odšel. Ob vratih sta stala dva člana SA iz sosednjega napadalnega oddelka. Gden od njiju s pega stlm, veselim obrazom je Alberta zategnjeno vprašal: "čemu mu nisi pripeljal eno po gobcu? Od mene ima že nekaj spominov." Ko se je Albert vrnil in zaprl za sabo vrata, je slonel odvetnik ob rteni poleg okna. Oči so mu bile široko razprte, priprte ustnice so postale svetlejše. Pegasti član SA je z revolverjem meril v njegovo glavo. Noge je imel razkoračene, orožje je o-piral na levo laket. Ujetniki na klopi so se stisnili drug k drugemu, njihovi pogledi so spla-šeno begali od odvetnikove »lave do revolverja. Za hip je pegasti pobesil laket, se nasmehnil, mežikajoč zamižal, si z jezikom obliznil ustnice in zamišljeno vprašal: « "Hej tovariš! Kaj meniš? Ali ga bom od tule dobro zadel?" Aibert je po tovaiiševem mežikanju .«poznal, da odvetnika ne namerava ustreliti, in je nebrižno rekel: "Oh, iz take razdalje bi ga vsak otrok zadel." "No, da," je oni jezno odvrnil, "toda gre za to, kam ga zadene*. Mrcini vendar ne bomo dali ipriložnosti, da bi se radi nestvarne smrti pritoževal pri svojem umazanem judovskem bogu ... Ali imajo Judje sploh boga? Ne vem ..."" (Konec prihodnjič.) TUDI MOŽ NA DESNI JE NAS ZAVEZNIK P*, 1. strani.) vojaki, ki hočejo, da naj bo nedelja tudi tam dan zabave. Robert R. McCormick in njegovi sorodniki lastujejo v Chi-cagu dnevnik Tribune, ki je pu cirkulaciji največji list zapad-n0 od New Yorka, v New Yorku izdajajo Daily News, ki ima izmed dnevnikov največjo cirkulacijo v Ameriki, in v Wash-ingtonu dnevnik Times-Herald. Udeleženi so tudi pri mnogih drugih listih. Ni zdravo, da ima ena familija na časnikarskem polju tolikšno moč. V Chica^u lastuje tudi radio postajo WGN Poleg ruskega je v Ameriki najaktivnejši kitajski relif, ki je zbral že več milijonov dolarjev. Maršal Petain, ki je po imenu tglavar Francije, je dne 23. aprila dopolnil 86. leto. Zgodovina ga bo poznala vsled treh činov: v prejšnji vojni je vodil francosko armado pri Verdunu in ga otel. V sedanji je po zlomu francoske armade prevzel vlado, naznanil Hitlerju kapitulacijo Francije in podpisal z njim premirje v istem vagonu, v katerem je bilo sklenjeno med Nemčijo in zavezniki v prejšnji svetovni vojni; njegovo tretje dejanje je izročitev vlade fašistu Pierre Lavalu, ki je za sodelovanje in zvezo z Nemčijo proti Angliji, Zed. državam in Sovjetski Uniji. Bivša cesarica Žita se je morala podvreči operaciji na golši. Živi v New Yorku. Do Hitlerjevega uveljavijenja v Evropi si je prizadevala, da bi Avstrija ali pa Ogrska, ali pa obe vrnili njeni familiji prestol. Ogrska bi to storila, pa je nasprotovala mala ententa, pozneje pa Hitler. Sedaj se Žita zanaša na zaveznike, da po vojni ustanove katoliško Avstrijo z njenim sinom Otonom na čelu, kateremu bi dali tudi katoliško Bavarsko. Ona in njena sinova, ki delujeta v Ameriki za obnovitev avstrijske monarhije, upajo, da se to zgodi. Mislijo pač, da ne bo imelo ljudstvo po povojni ureditvi Evrope nobene besede. Pomanjkanje gasolina čuti tudi Brazilija. Odmerki gasoli-na so bili koncem aprila znižani nadaljnjih 20 odstotkov. Iz Moskve poročajo, da je nemška komanda pozvala v svoj stan v Staraji Rusi 40 nemških vojakov, da jih za njihove junaške čine odlikuje z železnimi križci. Ruski Četniki, ki delujejo v zaledju, so tisto hišo skrivoma podminirali in jo pognali v zrak ravno ko so se vršile v nji odlikovalne ceremonije. Vseh 40 odl?KOvancev in častniki, ki so jim pripenjali križce, je bilo ubitih. Nihče naj ne bi imel več čistih dohodkov kot $25,000 na ieto. Tako meni predsednik in tudi veliko »poslancev priporoča tako omejitev. Delavci pri t« m ne bodo prizadeti. Kdor ima dva tisoč na leto, je to že precejšen dohodek. Silno redki pa so taki delavci, ki bi imeli dva tisoč čistega dohodka na leto. ................................... i » t ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ulr VVaukegan bo z nami Chicago, IU. — Ker mi bo iprejkone že ta teden treba oditi v VVashington, D. C., sem se zadnjo soboto odpeljal z Vinkom Medenom v Waukegan, da se poslovim od svojih ta-mošnjih prijateljev in prijateljic. Ob tej priliki so kupili vsak za svoje ime prostor v program-ni jcnjižici, ki jo odbor izda za veliko skupno dobrodelno pri- ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ® Ciceru in Berwynu. ■ ■ ! Parkf iew Laiindrjt ( o.! ■ FRANK GRILL fai JOSEPH KOZDRIN, lastnika * ■ Fina p»«tn>ibs — Cen« smerne — Delo jamčeno I • Telafonl: CANAL 7171—7178 ■ 1727-1731 W. 2)»t Street CHICAGO, ILL. p Protei arec, April 29. 1942. ZVON KO A. NOyAK: ČEZDRN INSTRN SLOVENCI XXII. Naposled pridemo tudi na Goriško. Tuda ta grofija je imela v srednjem veku druga- se ne ibom podrobneje pečal z njimi, noyó prešel potem, ko bom razloifl početek nekaterih najglavnejših. ^ovenskih mest, na turške navale. Glavni stan koroških vojvod |čne meje in je bila drugače raz- je bil v trinjastem stoletju Sent-deljena kakor dandanes. Na splošno je nam pri stari Goriški ra /.ločev ati tri dele. Prava grofija, t. j. posest goriških grofov. ni aila celotno zaokroženo i»zen.lje. Največji kos posestva jt» bila zemlja med Vipavftčico, Sočo in Alpami z mestom Gorico. Temu posestvu so pripadala tudi Brda onostran Soče, mesto Kormin in cela vrsta furlanskih vasi. Kot posebno okrožje se poleg goriške grofije omenja I coska duša je ¡zaihtela tedaj in j z njo tudi ona vsega demokra-I tičnega sveta ,.. Zgrozila se je in zagrozila. Hitler je to čutil. I Pa se je ustrašil in sklenil s Franci/o preminH? ter ji postavil starega maršala Petsina na čelo, da bi se tako vsaj začasni zavaroval pred fplazom ljudske jeze ter s pomočjo tiste lut- 24. maja v Ameriški če*kl dvo- Število imen v Well Wishers itd. Prosim, da se udeležite seje vsi, in da ste točni, kajti veliko dela nas čaka. Rodoljubni pozdrav, jahn Gottlieb, tajnik. vid ob Glini. Šentvid je bil že 1. 1131. znamenit trg. Izza <|o-be Ulrika I. so vojvode stolo-vali v njem. Bernard, ki je imel za ženo Juto. hčer češkega kralja Otokarja L, si je dal tu postaviti lepo palačo in se obdal s sijajnim spremstvom. Poleg Šentvida sta bili glavni ram an 18. cesti v ta namen. Njen program bo s svojo pestrostjo in izbranostjo nudil vsem tistim, ki se udeležijo te velike dobrodelne prireditva, prav imeniten užitek. Že namo to, di bo poleg drugih pevcev in pevk nastopila tudi naša mladenka Ana Beniger,, ki je ke vcepil francoskemu človeku pevka po volji božji in ima vse ljubezen do fašizma v srce. Toda tista podla nakana se mu k sreči ni obnesla. Stari maršal Petain ni mogel pridobiti francoskih ljudi «a nacij-sko sodrgo. To je Hitler priznal s tem, da je te dni izbral izdajalskega Lavala za rablja francoske re- pogoje za to, da se ji v bližnji bodočnosti kot dramatični go-pranistki ddprd vrata v veličastni hram artieriške opere, je Jugoslovanski pevski zbori xa relifne akcije Cleveland, O. — Le par tednov še imamo clevelandski Slovenci do nedelje 17. maja, ko se bo vršila skupna prireditev vrednd primeroma nizke vstop- tukajšnjih jugoslovanskih pev-nine v zneoku po 50 centov. Njo skih zborov v pomoč potrebnim bo na kla\ir spremljala naša izvrstna glasbena učiteljica Jasna Bjankini, ki je že večkrat publike, ki je prva v preteklosti j dokazala, da je mojstrinja v razvila »prapor zlate svobode, svoji stroki, bratoljubja in enakopravnosti.1) Prireditev >e pred vrati. Oko- španhajmski mesti Celovec in Ali kakor vsa znamenja kaže- li dva tisoč vstopnic je razde «P 1*1 t • A i 1 á . i___l « . . L «« M I- ' I Í ftt • U a i 4 t »\AflO lini l> A Velikovec. V Celovcu je bil v 12. stoletju le vojvodski lovski grad. Za fija Kras, kjer so bili glav- j vojvode Ulrika II. (1181-1202.) je bil tamkaj majhen trg z mitnico. Bernard pa je Celovcu podelil mestne pravice in .ga obdal z močnim ohzidjem, ki je imelo dvoje utrjenih vrat. Da bi se povzdignila trgovina in zbolj^alo dovaianje živil, je hotel napeljati iz Vrbsktga jezera prekop v mesto. Ko pa so začeli s tem delom, se je uprl temu podjetju vetrinjski opat. Zato se je koristni načrt izvedel šele mnogo let pozneje. Meso imeli na gradu sto se dolgo črsa ni moglo po- Mpeti do prave veljave, ker je držala trgovinska pot iz južne Nemčije preko Šentvida in Beljaka v Italijo. Tudi Velikovec je španhajm-ska ustanova. Pričetek tega _______________________- Zgoraj sem omenil, kako lep ¡govorniškem sporedu bo proHa Dravo"ZaTo je bil kraj^pasebno llnga. a v Pavelicu pa svojega uspeh imajo »požrtvovalni nabl- plesna zabava, igral bo Tre-pripraven za trgovino. Neki Lavala. | ratelji in nabirateljica v Pue- barjev orkester. Vstopnice v španhajm-ki grof je Velikovec podaril 1. 1105. šentpavelske-mu samostanu. Tedaj je imel že vse pravice velikega trga. âpanhajm Bernard si je I. 1239. no, plemenito, silno in neuklon- gum m ni kraji Devin, Prem, Rihen-berk, Vipava, Senožeče, Postojna in Planina s Predjamo. Obe okrožji sta imeli skupno upravo. Zato se je deželni glavar imenoval "kapitan na Goriškem in Krasu". Večjo samostojnost je imel tretji del in sicer tolminsko glavarstvo. To je obsegalo po-vodje gorenje Soče in Idrijce do njenih izvirov. Tolminsko je bilo podložno oglejskim patri-.jarhom. ki "Kozlov rob" nad Tolminom svojega upravitelja ali kapitana. šele tedaj, ko je patrijarho-va država razpadla (1420), je majhna dežela »prišla pod oblast goriških grofov in pozneje (1500) z Goriškim vred pod Habsburge. Težje je tu na jugu določiti razmerje slovenstva do italijan-stva. ker ni zgodovinskih virov za to. Gotovo je le, da je bila Gorica prvotno popolnoma slovenska naselbina in da je zasledovati slovenske vasi še globoko v Fnrlanijo. Že ime samo prL-a o prvotnem slovenskem značaju te naselbine in kdor je kdaj bil v modernih časih tamkaj. mora pač priznati dejstvo, da je goriška okolica docela slovenska še sedaj, a mesto samo pa da ima le umetno italijansko lice, za kar je zlasti skrbela slovanstvu sovražna dunajska vlada. Taki so tudi na jugu Slovenci zlasti po tistih krajih, kjer so bili redko naseljeni, izgubili veliko ozemlja, čeprav ni kazal italijanski značaj tako prodirajoče sile kakor nemški na severu. Opisane deželne meje že same dovolj jasno kažejo razdeljenost slovenske zemlje. Toda proces razkosavanja ni obtičal pri teh deželnih mejah, ne«» je še dalje napredoval, ker so si razne plemiške rodovine, posvetne in cerkvene, pridno de- Mussoliniju je spodrsnilo, ko lile posest v njih. je poskušal postati Julij Cezar Vrsta nemških vladarjev j v moderni opravi ter razpeti svetnega in duhovskega stanu, peruti rimskega orla po celem ki so v drugi polovici srednjega svetu. Poleg tega pa je še za-veka gospodovali v naši stari gazil v tako blato, da ga živ domovini, je dolga. Poleg bam- krst več ne more rešiti iz njega, bcrikih in briksenških škofov Zašel je v tatinsko družbo na- jo, ga bo tudi ta izbera ukani-la. Francoski narod odklanja Lavala in z njim kajpak tudi Hitlerja. Francosko ljudstvo že dviga uklonjeno glavo ter stopa v vrste tistih, ki bodo v »kupnem uporu zaeno z zavezniki zadali nemškemu nasilnežu smrten udarec ter mu izkopali grob. Hitler se je spotaknil to pot, kakor se je tedaj, ko je pred dobrim letom dni udrihnil po Jugoslaviji, ker mu je ta pove- Ijenih med še posebej požrtvovalne ljudi in društva, da jih razpečajo pred prireditvijo. Mnogo nabiralnih pol kroži po naselbini. Tisti, ki ao obljubili sodelovati v nabiranju oglasov za v programno knjižico — ta bo o pravem času poslana v staro domovino, da vidijo tudi tamkaj, kdo vse se je brigal za v deželah, ki se bore z osiščem ali pa so poražene, a podtalno delujejo, da se osvobode. Že sedem pevskih zborov je dosedaj prijavilo sodelovanje, in sicer pet slovenskih, en srbski in eden hrvatski. Poseben odbor, izvoljen v ta namen, je porazdelil med našo javnost vstopnice, in zastopniki, kateri so to nalogo prevzeli, skrbe, da se jih razpeča. Navdušenje za to prireditev je dokazano s tem, da so nekateri, ko to pišem, razprodali že po 50 vstopnic. Se večje vzhičenje za to ak- nje v najhujši nesreči—so prav i cijo pa je nastalo, ko se je k nji pridno na delu. Več društvenih zastopnikov in zastopnic me je že viprašalo. mrcvarjena. Toda njenega duha se Hitlerju ni posrečilo zlo-mesta je v zvezi s starodavnim miti, čeprav je našel v generalu mostom, ki je držal tukaj čez Nediču jugoslovanskega Kviz- dala v brk, da ji je ljubša smrt kdaj se vrši prihodnja skupna kakor pa suženjska služba v j seja krajevnega pomožnega od-njegovem roparskem osiš*u. | bora in društvenega zastopni-Nadutež je mislil, da jo bo užu- štva. Tem odgovarjam, da jo gal z vojaškim porazom. Pa se j misli odborov tajnik sklicati je.ureza 1. prejkone že prve dni v mesecu Kot državno telo je Jugoma- maju, kar bo pa še posebej navija sedaj res razkosana In raz- znanil v naših listih skupno in po posti posamič. (Op. u.: Njegov« naznanilo je v tej številki.)1 pridružil tudi bivši clevelandski župan Blyton, ki je obljubil delati za uspeh tega pod vzet ja in govoriti na skupni prireditvi. Tudi sedanji Župan F. Lausche je bil »povabljen, a ko to poročam, še ne vem, za kakšen odgovor ae je odločil. Ko sem bil na neki seji, sem Čul poročilo, da bo sodeloval tudi mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma, katerega vodi L. Seme. Po dovršenem koncertnem in Svobodoljubna Jugoslavija I blu. še «vi In junaška vojska nesmrtnega generala Mihajloviča predstavlja tisto svobodoljub- dal na hribu nad mestom sezidati «*rad, kjer se je s svojo ženo Juto večkrat mudil, in Velikovec se je naglo razvijal. Za vzdrževanje mostu pri Humpergu je Bernard podaril vetrinjskemu samostanu zemljišče v Glinjah (Glienach). Da bi poživil zvezo s Kranjsko, so koroški vojvode skrbeli zlasti za pota čez Ljubelj. Vetrinjski samostan je imel skrb za vzdrževanje ceste in gostinjcev na koroški strani. Sličen gostiniec so postavili Spanhajmi na kranjski strani pod Ljubeljem. Ker je bilo treba na takem kraju kovačev, kolarjev in so se tudi blago in živila lahko razpeča-vala, je kmalu nastala iz go-stinjca majhna naselbina, ki se je imenovala "Ljubeljski trg" (Forum Lubelinum). Francija in Jugoslavija bosta živeli pred prodaji so po 50c in pri bla-Posnemajmo ta prekrasni Kajni bodo 60-c. Nabavite si jih zgled slovenske dobrosrčnosti t°reJ v naprej. Odbor to še po-ter glejmo na to, da bo tudi na- sebno priporoma zato, da ne bo še prizadevanje za skupno pri-i Prevelike gnječe pri blagajni reditev dne 24. maja prav tako dan »priredbe, kajti pričaku-uspešno! In če se ne motim, bo- Je se v ta namen izredno velika Francija TiTJugoslavija sta mo tudi lahko ponosni na svoj udeležba. Sodelujejo namreč v si sorodni in podobni po svoji uspeh. Kajti kakor vse kaže. bo I tej akciji trije jugoslovanski svobodoljubnosti in neuklonlji- i prostrana dvorana napolnjena narodi, m občinstvo pa ji je navoji svojega duha. Francija in do zadnjega kotička. % klonjeno, ker gre za dobro Jugoslavija bosta šli preko Hit- --stvar, namreč v pomoč onim, ki se bore za poraz fašizma in HITLER PRAVI, DA SE VONA ODLOČI NA VZHODNI FRONTI (Nadaljevanje s 1. strani.) brook in Litvinov ter mnogi drugi mnenja, da če se zavezniki naloge resno lote, bo še eno fronto v Evropi mogoče ustvariti. Angleški letalci so v minulih tednih sicer podvzeli nad nemškimi industrijskimi centri in pristanišči drzne napade in povzročili mnogo škode, a samo taka pomoč je Runiji vseeno nezadostna. Dokler Hitlerjeva ar-« mada ne bo temeljito oslabljena, so zavezniki še daleč od zmage. Beaverbrook je v istem govoru dejal, da Rusi pobijejo več Nemcev kot vsi drugi zavezniki skupaj; uničijo več nemških tankov in letal kot vsi drugi -kupaj. Pohvalil je tudi poveljnike sovjetske armade in jih označil za najboljše generale, kar jih je v tej vojn!. Te priznalne besede in urgi-ranje za Še eno fronto nlsq prišle iz ust kakega radikalca, nego od angleškega bogataša in konservativca, ki hoče, da zavezniki zmagajo in valed tega udarijo sedaj, ko se Rusija tako krepko drži. Če ostane sama in omaga, bo prepozno. Govoril je tudi o izgubah, ki jih je angleška armada v Franciji utrpela po razsulu franco-j ske in belgijske armade. An-j gleške divizije so «e sicer rešib z nadčloveškimi napori, toda na bojišču so pustile tisoče topov in strojnic, 50,000 tankov in tovornih avtov in mnogo drugega materijala. Anglija je bila v onih dneh j CHICAGO, ILL.—Piknik * korUi tudi sama na pragu poraza in proletary v nedeljo 14. junij« pri ako bi Nemci skušali takrat u- Keglu v Willow Spring»«!, pasti na Angleško, je obstojala I CLEVELAND, O. — Piknik klub« resna nevarnost, da bi bil ko-1 it. 27 JSZ in pevske«* zbor. "Zarjo" v nedeljo 21. junija na islolaiikik prostorih Federacije SNPJ. Knox," pravi člankar Straight. "Nanj pada peza nesreč v Tihem morju. To je samo po sebi brez posebne važnosti, razen Če se pomisli, kako slabo vpliva na moralo med vojaštvom. Važno pa je to, da se morejo ti neuspehi spraviti v stik že s starimi slabostmi v mornaričnem oddelku samem: njegova zaostalost v tehničnem razvoju, njegovo slabo preskrbovanje, njegova revAčina v strategiji, njegova pretirana opreznost v akciji, njegovo slabo gospodarstvo itd. Za vse to pada krivda na tajnika Knoxa." Vse take ljudi bi lahko pri-š»tevali med tako zvane "šesto-kolonce", ali predsednik Roosevelt najbrž ni imel njih v mislih, ko je prišel s tisto označb ) na dan. Vsi moški registrirani Sedaj so v tej deželi registrirani za vojaške in druge dolžnosti vsi moški od 20. do 65. leta starosti. Mlajši letniki so se registrirali že prej, oni v starosti od 45 do 65 let pa 27. aprila. Ijivo dušo srbskega, slovenskega in hrvaškega človeka je tu omenjati zlasti plemiške rodbine ftpanhajmov, Orten-burgov, Babenbergov, grofov andeških, grofov goriških in celjskih. Vsi ti niso bili samo pravi la-tniki svojih posestev, nt'/o tudi neomejeni gospodarji na njih. Redkokdaj pa se je kdo rzmed njih s (pomočjo osebne podjetnosti, rodbinske zveze cijskih tolovajev in laftka dežela se mora pokoriti gestapov-skemu biču kakor vse dnnge države, ki so se v svojem trepetu pred nemško vojno maši no brez boja prepustile muham razbojniškega Hitlerja, Čigar žalosten konec bo tudi njihna usoda. Strah pred njegovimi jeklenimi krdeli je "Hitlerju trebil ali dedinske pogodbe pospel do pot po Evropi, da je skoro neo-i" • Masti. Ali vseeno ni bila i viran lomastil pc njej, dokler mu ni tiste poti zastavil ruski medved. Podvrgel si je deželo za de-želo brez kake&a posebnega napora in tudi »podjarm-Ijenje francoske republike mu je bila igrača, ker je bilo njeno vodstvo v rokah pokvarjenih i t s malopridnih ljudi. Fran- Vrl njihna \lada brez pomena za slovensko ozemlje. Mnogi so utemeljitelji slovenskih mest, trgov in gradov, a vsi pa so vetrna ali nevedoma pospeševali Pfttujrevanje slovenske zemlje. In ker so bili to domala sami tujci — Nemci in Italijani — lerjevega groba ter živeli prerojeni vFaka svoje mladostno življenje v zlati svobodi, brato-Ijubju in enakopravnosti. Posnemanja vreden zgled alovenake plemenitosti Zadnji teden sem opazil v našem tisku zelo zanimivo poročilo. V njem so navedena imena vseh tistih ljudi v Pue-blu, ki so prispevali vsak po svojih močeh vsklladtea gmotno pomoč, odmenjeno našemu tako strašno hudo prizadetemu ljudstvu v stari domovini, i Dolga je vrsta tistih imen, ta-I ko dolga, da znašajo darovani | prispevki nad OSEM STO dolarjev, in Frank PeČnik, ki je poslal $800 slovenskemu blagajniku Jugoslovanskega po-moinega odbora v Ameriki, pravi v tistem svojem poročilu, da tega ipobiranja še ni konec. Kdor pozna gospodarske razmere naše naselbine v Pueblu, mora priznati, da predstavlja nabrana vsota prekrasen zgled slovenske plemenitosti, zgled, ki je vreden, da ga posnemajo vse naše naselbine v tej deželi in drugod. Cikaški Slovenci se nismo lotili takšnega nabiranja, ker je kaj takega vsled naše raztrese-nosti po večmilljonskem mestu fizično skoroda nemogoče. Ampak s tem še ni rečeno, da se mi tu v Chicagu nič ne brigamo za to plemenito gibanje, ki je baš sedaj po celi deželi v zamahu. Kajti ravno v teh dneh se z živim zanimanjem pripravljamo za skupno prireditev, ki se bo vršila dne Iz urada tajnika poslovnice št. 8, JPO-SS Chicago, III. — Vsem odbor-! nikom in zastopnikom se vljudno naznanja sledeče: V nede-1 Ijo 3. maja ob pol deseti uri ! zjutraj se bo vršila odborova seja pofJovnice št. 8, JPO-SS in sicer pri predsedniku Antonu Krapencu, 1636 W. 21st Plače. Te seje se naj udeležijo vsi odborniki in publicijski odsek in prosim, da ste točni, da bo seja končana dopoldne. Drugi dan, to je v pondeljek 4. maja ob pol osmi uri se bo vršila seja vseh odbornikov, publicijskega odseka in zastopnikov društev, klubov itd. v SNPJ dvorani, 2657 So. Lavvndale Ave. Na tej j seji naj vsak iporoča o prodanih vstopnicah, nabranih oglasih, vsega hudega, kar je z njim v zvezi. Za odbor, John Krebel. Kitajska prejela prvi del polmilijardnega posojila Vladni zakladniški oddelek je zadnji teden naznanil, da se je prvih dvesto milijonov dolarjev ameriškega posojila izročilo Kitajcem. Zakladništvo je nakazalo to vaoto newyorški zvezni rezervni banki z narčilom. naj pripiše ta znesek na račun Kitajsko centralne banke. Ostalih 300 milijonov dolarjev polmilijardnega posojila, ki ga je še pred nedavnim dovolil kongres, bo nakazanih, kadarkoli bo Kitajska to želela. A MESSAGE FROM THE SECRETARY OF THE TREASURY Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 & m* «tcMTAAv er tm( r«i*iu«r •»»•»'«.•»•K mt i, tuš to rm (mm * 1M* M» • mm ftr ita al. of »f «4 tU*» l» m«M* UirMCteut tN, *tt«n. It U U«krtarf t»«* xt ia nrgmtlj menmrf t»u% y* ——■ v» •r» ymm taqrw »r m»« It«*». tu« «tU m Um i W lnrilvbéMftl —«rl,—i •f *r M* m Im, thM MM billion ¿ollar* «*M7 mH* Um hmt *f ml »M Mili« dôlUra • «MIU U «NU. 1% U HMl U imtil ub^iiw to* L» rfwhr jrww f Ithtli* It w Tor «11 Arm at Um rtto of okoot fOM »IU1O0 • amth, and ÛMgr art gn*U| telly, tut • HUlM «olUM m mcm%h «Irvot fr* Um poopl* will a»ko all-out proton«« pooalMa. KMmI 1t «• cannot «a oar (Mat, without It aa cannol pit farth tm NU affort. m« «o«ar u * faroM. It «U1 not oar for all af It la doararatalr waada« far anothar mm. » can't flfht • aar and at UM mm tina liaa m* apand aa aaaal. Tfcara ara aat mm* (coda t» «a around — Um UHn«a m tagr with aana?. If «a «a m tpmé-U« at UM MU Ml«, aa'll M roMlng Um fluting aaa ta aM ta aar «an coafort ar y la—ara. «a'U M «rlvln« ap tha aaat of llrt* far all af aa. la'11 fca iMaata« dira hardahlpa M aar Minutera. •mí la aafcad af yaa la %m par aaat af jraar aamlnfa — • titta far Litar*. Ii u «H I «ml 11 11 Ml mu « MMrltatlMi It to a loan at Intaraat, far faar aaa an« p retortion latar. ID un M /our bora an Um flrti« lbM and In Um train Im aaa*a, tftroafl« yaar OorarMawt, àafc fm ta tan aa ttat Ihay mt taaa atat tha» noad ta »In 1DM «AA far paa - Marlaa aata yaa ta aavat ta Uft tO «!« m - M Mt la.» UM tM wr im\ tf MVH U LlbarV "Orth Itf t» I think 1 Ina« paw an«aar. .«ep aarth UT I« Marlaa aarU» itf nqpKTOty Sliwaraly, ' '¿f/ > V '}< - K PHIHEDBE K L II ROV J« S. Za MAJ CHICAGO. 1LL.—Majaka alarnoat kluba «I. 1 JSZ ▼ pelek 1. maja v Slov. del. centru. SPRINGFIELD. ILL.—Majska slav nost kluba it. 47 JSZ v soboto ▼•¿er 2. maja v Slov. del. domu. CHICAGO. ILL.—Koncert "Sava'* v nedeljo 3. maja v dvorani SNPJ. JUNIJ NOVEMBER CHICAGO, ILL. — Koncert Save nedeljo 29. novembra v dvorani nec enak karšen je bil za Francijo. Med fem si je Anglija opomogla, spravila svojo armado v red, pospešila produkcijo mu-nicijc in sedaj je skupno z Zed. i SNPJ. drŽavami spet sila. In to silo je - .. ■ treba uporabiti tako, da bo 1 Ako v vali naselbini ni nem*ki armadi in letalstvu naj-! kiuba JSZ nrutooit* vanio kot vei »kodovala in jo skupno z , .. a.n.rin. Riksijo pritirala v poraz. se "at large' $1 na leto. Objava imen 57 žrtev v Tihem morju Sredi zadnjega tedna je vojni oddelek objavil imena 30 častnikov in 27 vojakov, ki -o p£d-'.i v boju ali pa umrli za ranami v južnazapadnem Tihem morju. Nekaj j ¡h je bilo ubitih v severni Avstraliji, ali večina jih je padla v ognju v Nizozem ki Indiji. Večinoma so bili člani iračne sile. 0'jjavm imen se omejuje na kraje, keder so imeli ubiti vojaki svoje domove. Objava le dveh je neomenjena, in sicer polkovnika Williama H. Mur-nhyja in majoria Flovda .1. Pella. »t Išestokolonci" Kakor je znano, je predsednik Roosevelt še pred nedavnim uvnstil nekatere ljudi, ki radi prodajajo svojo modrost zlasti tedaj, kadar se spotikajo ob njegovo vojno ravnanje, v red "šesto kolon cev". Nekateri opazovalci menijo, da so ga k temu izbruhu nevo-Ije pripravili nekateri ljudje v njegovem lastnem taboru. In 2nana napredna revija "New Republic" se v svojem uredniškem članku, ki g* je *ares rzirubljamo vojno. V odgovoru na lastno vprašanje zahteva, naj se odstrani morna-rični tajnik FYank Knox, vojni tajnik Henry L. Stimson, potem državni tajnik Cordell Hull, delavska tajnica Frances Perkins in tTtgovinnki tajnik Jess2 Jones. Ostarelost in nesposobnost navaja Straight svoji zahtevi v (podiporo. "Seveda bi moral iti tajnik The above lelter wm »ent to thl» newspaper by ÄecreUry Mor-«endtxii Is Viashlsglen We publUh It Is the IntereM M the Wsr Bond Puota Campaign «ml e«rne«tl? recommend that all our reader* do their share in the tremendo«» tob ahead of «saaclnt the War effort. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10 ure dopoldne, postaje WGFS, 1360 kilocycle*. ■/odi jo Georoe Mnrrhn»» ♦ MMM»MMM»HMtMMM Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 152« kilocycle* (Top of the Dial) BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-Ml 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦ 04 IHflHi^feiNfrwvWW^« PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI ! I NAROČITE SI DNKVNIK : MPROS VETA" i Staao ra celo leto $6 OO. pol l*la 93.00 ) Ustanavljajte nova druitva. ; Deset članov(ic) je treba aa J ! novo društvo. Naslov ?a list in ' ) . aa tajništvo je: ; 2657 S. Lawnd*U Ave CHICAGO, ILL. « MMIIMMtMMMIMMM' Dr. John J. Zavertalk PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Mreot TH. Crawford 211S OFFICE HOURS: 1:30 to M. (Except WtdAnd Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) R<-». 2219 So. Itidffway Avo. H Tol. Crawford 8440 If oo aoawor — Ci| Aostla 8700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1807. Published Weekly at «301 Se. Lewndale Am. CHICAGO, ILL., April 29, 1942. VOL. XXXVII, SALES TAX? How shall Uncle Sum finance the war? Business groups such as the N. Y. Chamber of Commerce and the { American Itetail Federation are clamoring for a sales tax. But a sales tax ' ik a tax on consumption, and the wealth to finance the afar obviously must come out of what the nation produces, not what it consumes. Production ia being greatly increased, but consumption as measured by what passes over the nations retail counters is not being increased; in fact one authority says that we will consume 10 billion dollars less this year than we did last. Then why try to rise the greatly increased government needs out of consumption? On the other hand, would it not be mora practical to tax the increased production away from the producers? The United Auto Workers, CIO, suggest that all family incomes exceeding $25,000 per year be taken, and that corporation profits be limited to 3% of investment. This is a forthright suggestion. But it will be met by howls of protest from the right. Which will only go to show that the comfortable people of this country are still more intent on being comfortable than on whipping the Axis powers of darkness. It's going to take a lot of wealth to win this war. Those that have must give. The poor simply have not the wealth to win the iwar, no matter what taxes are employed. After all, can anyone give a plausible reason why $25,000 is not a fair income for any family during wartime, especially when the vast majority of families are geting leas than one-tenth that amount? When considering a sales tax, the law-makers should bear in mind . that the consumers have already suffered a "sales tax" of about 15% in the form of rise of cost of living since August 1939. And unless Leon Henderson gets busy and applies price control more drastically than he has yet done, that "tax" is due to go higher. If everyone received and spent the same amount of income, a sales tax would be perfectly fair, for everyone »would be buying about the same amount and consequently would be paying about the same tax. But we are & till far from such an equalitarian Utopia. Under present conditions, a sales tax on necessities would bear upon the poorest consumers. There is neither justice nor common sense in taxing this class.—The Cooperative Builder. THE MARCH OF LABOR Eugene Isn't Very Bright Multi-millionaire Eugene Meyer, owner of the Washington "Post" finds himself in a most embarrassing position. In his editorial columns he has ¿een denouncing the suggestion that workers should be paid overtime, or "incentive pay," for working more than 40 hours. At the same time, he has been protesting any attempt to place a ceiling on profits. When a reader pointed out his inconsistency, Meyer replied: "Under a private capitalistic system, in (which a man nas a choice of investment opportunities, he must either be given some incentive to engage i;i business, or he won't play ball." In other words, he will go on a "sit-down strike." Of course, if the members of a labor union attempted anything like that, Mr. Meyer's paper would shout: "Treason!" We don't think Multi-Millionaire Meyer is very bright. He should know-that the "capitalistic system" is in a precarious situation. Its existence is largely dependent on the farmers and laborers who are producing the thing« needed to keep our armies in the field, and on the sons of those farmers and laborers a ho are fighting to destroy totalitarianism and to preserve democracy. If democracy fails, Multi-Millionaire Meyer and the other beneficiaries of the "capitalistic system" may find themselves in some Nasi "labor camp." In the circumstances, if they were rcaly bright, they would gladly sacrifice their profits, at least "for the duration," and they would refrain from contending that the modest incomes of the workers and he farmers should be still further curtailed. — Labor. {¡O S A Vf. MAM-foWia ANO ItMl « S>eN*e FA1 CHICKS in i AS«« a«mv roses . twi WAS 0tM«T*»»M1 HAS STAwLiD -*eifwa MACM.Nt», WH.CH Ooifc) *i»*/TFS WHAT soantaty Too« Pay«. * n is (5 «osJ lartaonuacs eaa *pocato«J im tai a.S. WAV* «a«*/« sao* 4 is+.ooqoco uJ I4<4 Tb fl.rsnoco.oco IM «916. cmahaj, ta4, ron, kamiY(»4, r**fti, «owttft, AMO Ml. au. MlAM KAI SOT O «A Y WMtU tw«f IMII It SI*M »M It «tif A (/v/o/v V/fr' Q* 750. OOO WOMC£*S WHO CAST ÖAltOTS IM t94t'f NIKI IttCpOlA NiARLY 45 * vont) rot Htr«tSiN*AT«OM 8Y TfcAt* IMJioMJ . V4»e«tes Cam MBJW&V •ei A ^md Waw^Mi ahsa»«am «ml tac sa» sau, ont* »SAH«*i«A 'W c. O0tm Km »SltOO«4 MUMM tavmtfcs siames aa» somos - w INVITATION TO SAVA'S CONCERT Chicago, 111.—A fine program is being rounded out by the singers of Sava for their Spring Concert that will be held Sunday, May 3, at the BNPJ Util. Like at all previous performances, Sava will exhibit their talent with a colorful program of classic and folk songs, climaxed by a gay short one act opperetta. Anne Bcniger, popular soprano, will be with us airain with several delightful numbers. That in itself is a real treat. Anne Beniger just recently scored another successful recital in Clinton, Iowa, where she sang at the Mt. Clare Academy. The local news paper of that city gave a fine account of her performance. On another page in this issue is published the entire concert program. You will agree with us that it is well worth the admission price of 40 cents if the ticket is purchased in advance. Get them in advance by calling Rock well 2804. Nothing gives a chorus more encouragement to carry on their work, than a capacity crowd on the day of their concert. It's a reward the singers get for their many (weeks and months of work at rehearsals. After all the singers devote a lot of time free in keeping alive the Slovene tradition of classic and folk songs. •Swell up the attendance for us Sunday, May 3. Sava and its guests will do their share and with a large attendante on hand, together we will enjoy a pleasant afternoon. In the evening there will be dancing to the Gradishek-Otnerza orchestra. Reserve Sunday, May 3, to spend with singing society Sava and your friends at the SNPJ Hall. — Committee. Both Sides Maybe thia will give you an idea how aom* of the big anti-.abor demonstrations work in this free America of ours. The big boya of Houston, Tex., calkd a ma^mecting [> ,vhip up support for anti-labor legislation. Into the meeting talked a group of laborers, still bearing the sweat and grime if their toil at the Houston Shipbuilding Corporation. They demanded a chance to be heard—to (present their side of ¿history. The worried promoters finally relented and said the work erj could apeak-j-later. When the raMle^rousera had concluded their tirades against the nation's workers, prepared petitions were rushed around for the audience to sign. The petitions, of course, demanded repeal of all leiyislation protecting the rights ¡»f labor. It was after the petitions had been signed and were being bundled for shipment to Washington that the workers were franted the platform. Nothing like having both sides of a story, s there?—The Progressive. "ADVANCED LABOR COSTS" Sears,RneWuc k & Co., America's leading mail order house, has increased the price of a housecoat listed in its 1941 fall catalogue at $2.21) to $3.98 in its 1942 spring catalogue — a price jump of about 73 per cent. In reply to an inquiry seeking some light on this skyrocketing advance, an official of Sears lists, among other resasons for this »price jump, a "labor cost advance of 45 per cent." In con-trust to this assertion figures released by the U. S. Department of Iatbor show that average earnings of workers in women's cotton garment industry were 43.2 cents per hour in November, 1940, while November, 1941, they rose to 49.4 cents. This is an increase of 14.4 per cent. in terms of cold pennies that should ad to the price charged to the consumer for the housecoat only 4.1 cents. Still, Sears does not hesitate to explain its monumental price increase for the housecoat on the ground of that .perennial scapegoat— advanced labor costs.—Justice. ORGANIZING THE FARMERS SPRING OFFENSIVE •Some week*» ago the Vice-President of the United States declared that Rep. Martin Dies could do less harm to American unity "if Mr. Dies were on the Hitler payroll." "It is the solemn duty of all patriotic citizens to fight the enoafiy within • our gates who hide under many cloaks, the most insidious of which is false patriotism," continued Vice-President Wallace. That was a resounding slap. It was also the first that any high public official has dared to take at the trouble-making Texas poll-taxer for many a long day. Mr. Dies has apparently had Washington buffaloed. Americans have been on the receiving end far too long, at home as well as abroad. The demand for offensive action against our country's foreign enemies voiced by President Roosevelt and echoed with a roar of approval from the pecple, might well be extended to offensive action against the agents of disruption an| disunity on the home front. It would all be the same war, against the axis soldiers abroad, and against the admirers and helpers of the axis in America. The CIO is getting onto John L. Lei a is' bids for power. The Wiaconsin GIO state executive board disap proves of the Lewis drive to organize the dairy farmers into the United Mine Workers. The farmers have their own organizations. They have their own unions, too. The North Dakota Union Farmer, official organ of the North Dakota division of the Farmers' union, does not consider the Lewis move very much of a threat. It sizes the matter up like this: "Lewis, a pompous, dictator-type labor leader who wants to be boss, has lost his once great power in the big un'ton« of thfc CIO, as stable conscientious labor leaders have risen democratically from the ranks. He still controls the United Mine Workers and is trying to build enough membership in it to regain control of the whole CIO, and, barring that, there are those who say he will secede and form a third labor movement in the country."—Milwaukee Post. Isolationist Sees the Light Those of us who believed that America's best course of action following the last iwar was to remain aloof from world commitments have had our way. We reasoned that the responsibilities of membership In the League of Nations would outweigh any possible benefits that could be derived from such membership. We believed it would be possible for our country to live •n an isolated security. Well, it dind't worlf out. Whether we would acknowledge it or not, the fact still remained that we were a part of the world in which we lived. We didn't go to the present war; the war came to us. The philosophy of isolationism in a world connected up by 500 miles-aii-hour bombers is as dead as the theory of an earth that's flat. e « • Some day peace is going to come again. Uncle Sam is going to occupy the head chair at the table where plans will be drawn for creating a world society in which civilized people may be secure against the pagan ideologies of future Hitlers. When that times comes. we shall discover whether it is possible for a nation to earn from bitter experience. a * • Will the disservice to our country by such men as Henry Cabot Lodie, William Borah, Hiram Johnson and Jim Reed be remembered? Or will new false prophets arise and with the devices of the demagogue divert America s attention from her world leadership destiny? Here's one who has had his fill of isolationism and self-sufficiency for America. From this point on all his doubts are going to be resolved in iavor of those who work with reason and sanity tosard the creation of a better world. If the plan involves commitments on America's part to provide some world po'icing until the people of gangster nations can be brought into line, we shall not be found balking at the task. e # • The plan we favored proved a dismal failure. That's tragically clear. He's a fool indeed who makes the same mistake twice.—The Mason City (Iowa) Glrtbe-Gazette. To Be Or Not To Be AN ERSATZ AMERICAN ELLIS E. JENSEN I once met a person who associated only with people who had come from the same country he did, who belonged to the same church, lived in the same neighborhood, and went to the same club. To him all other people in that town were strangers. Of coutae he believed that all the best people were to be found only in his group. To him other people, of different origins, »who went to different churches, and lived in another part of town, were of lesser breeds, or downright dangerous to his interests. And he fanned his prejudices by subscribing to a hate-mongering magazine which exalted his kind and printed all manner of evil about the people of other groups and faiths. He was an ersatz American. With him and people like him in the town, it was more difficult to hold the corn munity together harmoniously. It was more difficult to prevent the spread of Axis propaganda, for everywhere he went he spread the germs of distrust and intolerance. America does not belong to him or his people alone. It belongs to all of us. We all have an equal right to be here. We all have an equal duty to get along with one another and pull together. And that was never more necessary than now. Each of us shculd form friendship outside our own grou