8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIH__JKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppc
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 71 (9679)
TRST, sreda, 30. marca 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VODITELJI SINDIKALNE FEDERACIJE NE IZKLJUČUJEJO PREKINITVE DIALOGA
VLADA IN SINDIKATI NADALJUJEJO POGAJANJA KLJUB NESOGLASJU 0 GOSPODARSKI POLITIKI
.Vodstvo C Gl L - CISL - UlL ugotovilo brezuspešnost prvega kroga pogajanj Stammati odletel v ZDA za zadnji poskus posredovanja pri mednarodnem denarnem skladu - Carniti (CISL) predlaga novo zamrznitev draginjske doklade
RIM, 29. — Prvi sestanek med vlado in sindikati je bil brezuspešen. Andreotti, Lama, Benvcnuto in Macario so razpravljali do petih zjutraj, vendar sc razdalja med njihovimi stališči bistveno ni spremenila. O tem so siudikaini tajniki poročali vodstvu federacije CGIL -CISL - UIL, ki je po daljši razpravi potrdilo prejšuji mandat. Še posebej je vodstvo sindikalne federacije naročilo tajnikom, naj sprejmejo vabilo na ponovni sestanek (ki se
je pričel od 21. uri) in pokaže .jo najboljšo voljo za dosego sporazuma, vendar v okviru «dostojnih pogojev*. V nasprotnem primeru, je ugotovil poročevalec Marianctti, mora sindikalno gibanje ugotoviti, da je prišlo do prekinitve pogajanj in mora sprejeti ustrezne sklepe o borbenih nastopnih.
Vzdušje ob večerni obnovi pogajanj je še vedno zelo napeto. Na eni strani so 'sindikalisti pred nekakšnim »ult.'matom» vlade, ki noče popustiti tudi zato. ker ve, da v kratkem zapade rok :.a odobritev ukrepov, ki so potrebni za najem mednarodnega posojila. Andreotti je sicer poslal v Washington zakladnega ministra Gaetana Stammatija, ki se tam pogovarja z voditelji mednarodnega denarnega sklada o morebitni spremembi »namenskega pisma*. Stammati je povedal ob odhodu z letališča, da bo voditelje mednarodnega denarnega sklada podrob no seznanil s stališči sindikalistov. Domnevajo tudi, da bo ob koncu pogajanj v ZDA telefonsko sporočil delegacijam, ki se pogovarjajo v Palači Chigi, kolikšen manevrski prostor si je zagotovil, oziroma, če so sogovorniki v MDS pripravljeni ta manevrski prostor zagotoviti.
Sindikalisti se nahajam torej pred hudo dilemo.-Zavedajo se. da bi razbitje pogajanj z vlado imelo nepojmljive posledice. Meči temi zaostritev socalnega spopada v državi in verjetno tudi preklic mednarodnega posojila.
»Preprečiti moramo.» je dejal e-den izmed .sindikalistov. «da bi iz nas naredili.; grašntga kozja. „ČC bi Italija ne prejela mednarodnega posojila.*
Toda istočasno se sindikalisti zavedajo, da ne morejo sprejeti pogojev vlade. Ti ne zadevajo več niti samo vprašanja cene delovno sile, pač pa celotno gospodarsko politiko.
Poglejm* samo, kakšne so ocene Marianctti ja (CGIL) o posameznih problemi)!. Glede investicij so stališča vlade »nezadovoljiva*, gleda Juga »neustrezna«, glede ža-poslovanja mladine «nezadostna», glede nadzorstva cen pa »nesprejemljiva*.
Skratka, ocena sindikatov je negativna na celi črti in socialistični tajnik CGIL Dido je pred srečanjem v Palači Chigi že poudaril, da je šicer pripravljen na pogajanja, predvideva pa možnost, da bi do razbitja odnosov prišlo na -celi črti« in ne samo glede specifičnega vprašanja premične lestvice.
Kar zadeva posamezne točke pogajanj velja poudariti, da so se mnenja tajnikov konfederacij ločevala. Tajnik CISL Carniti je namreč predlagal, naj bi vladi glede cene delovne sile predložili »alternativo«,1 ki naj bi — po njegovem — imela enak učinek kot »sterilizacija*, bi ba pa bila za delavce bolj sprejemljiva. Carniti predlaga, naj bi letos zam. znili 1,20 točke draginjske doklade, kar naj bi izplačali delavcem prihodnje leto. Nov sistem »prisilnega varčevanja*, torej, čeprav na kratek rok. To naj bi, po Car-nitijevem mnenju, rešilo «košarico» dobrin, na katerih se računa premična lestvica.
Benvcnuto (UIL) je ta predlog o-dločno zavrtih, medtem ko so sindikalisti CGIL mnenja, da bi utegnila to biti «rešilna bilka* pogajanj z vlado, vendar samo, če bi ugotovili, da tudi srečanje to noč ni obrodilo zaželenega sporazuma. Za vsak primer pa se vsi strinjajo, da'bi Car-nitijev predlog moralo pred tem o-dobrit' sindikalno vodstvo. Zato so sklicali novo sejo vodstva federacije CCGIL - CISL - UIL jutri dopoldne.
Pogajanja so vsekakor v polnem teku. Za federacijo CGIL - CISL -UIL so v Palači Chigi Lama, Macario, Benvenuto, za vlado pa Andreotti, Tina Anselmi in Pandolfi. Domnevajo, da bodo tudi tokrat trajala pozno v noč. Tudi če' bi prišlo do skrajne zaostritve bo sklep o prekinitvi razgovorov in torej uvodu v krizo sprejelo vodstvo sindikalne federacije.
Malo pred polnočjo so iz Palače Chigi sporočili, da so zasedanje prekinili za nedoločen čas v pričakovanju telefonskega razgovora z ministrom Stammatijem, ki se je v Wa-shingtonu pogovarjal z voditelji med narodnega denarnega sklada. Do polnoči Stammatiju ni uspelo, da bi vzpostavil telefonsko zvezo, (st.s.)
Vareseju Felicana Amitrana in E-zia Fontano z obtožbo, da sta povzročila državi skoraj 2 milijardi in pol Ur škode. Intendanta sta namreč podpisala izplačilne naloge za letalski industriji, ki sta skupaj terjali od države nad dvajset milijard lir vojne odškodnine. Kot smo poročali pa je bilo gradivo, na katerem sta ravnateljstvi omenjen.h industrij osnovali zahteve, ponarejeno. Goljufija je spodletela, ker je ravnatelj odseka za vojne odškodnine pri firiančnem ministrstvu krčevito odklanjal izplačilo kljub pritiskom vplivnih funkcionarjev in celo ministrov.
V Palači Chigi si stoje nasproti predstavniki vlade in sindikalne federaci je CGIL-CISL-UIL (telefoto ANSA)
ZAKAJ VLADA ZAVLAČUJE S PRIZNANJEM SINDIKATA JAVNE VARNOSTI?
Zaostritev polemike med naprednimi silami in Kff v zvezi z vprašanjem reforme policije
Komunisti, socialisti in federacija CGIL-CISL-UIL zahtevajo čimprejšnjo uveljavitev ukrepov za demokratizacijo policije - KD bi rada pogojevala reformo javne varnosti s sprejemom zloglasnega «varnostnega pripora»
RIM, 29. —■ Poleg polemik političnega značaja okoli gospodarskih programov se je zadnje čase med naprednimi strankami, sindikati in KD vnela polemika o vprašanju reforme poicije. Že pred meseci se je govorilo (in minister Cossiga je tudi javno obljilbil) o reformi javne varnosti. Temeljne točke te reforme naj bi bile razveljavitev kraljevega dekreta, ki je policijske sile organiziral na vojaški način in z vojaško disciplino, nadalje priznanje pravice agentom, da se sindikalno organizirajo ter preosno-va službe, ki naj bo sodobnejša in ustrezna sedanjim razmeram.
Minilo je več mesecev, toda vla da zavlačuje s sprejemom teli u-krepov. Zdi se (kakor je namigoval list KPI «Unita» v svoji zadnji številki), da je znotraj KD prišlo do ostrega spora. Minister Cossiga naj bi zagovarjal nujnost reforme in sindikalizacije, ker čuti, da nezadovoljstvo agentov narašča iz dneva v dan. Znani so tudi re-
notranjega »referenduma* Tak primer je izpred nekaj ted-1 pomeni vzporednost procesa demo-
)V krt ifl nn lir* lisk rt Vrt^ilrt ’/ Hvp. ' Irrniivflniii* in cinrlikal:!'/a<-»ii« v
zultati
med policijskimi agenti o možnosti ustanovitve andikata. 85 odstotkov agentov »e je izreklo za ystanovi tev sindikata policije, ki naj tu bil pridružen federaciji CGIL - CISL - UIL. V tistem trenutku pa se je v KD nekaj prelomilo. Na seji vodstva sta Forlani in Donat Cattin začela nergati, incidenti v Rimu in Bologni pa so stvar še zaostrili. Sedaj vse kaže, da bi KD rada relorrpo zavlekla, kar se da, obenem pa vsilila ustanovitev sindikata, ki naj bi bil »avtonomen*.
Da bi dosegla svoj cilj računa KD »a možnost notranjih sporov v organizacijah javne varnosti, predvsem med nadrejenimi in a-genti. Znano je, da »vrhovi* javne varnosti odločno nasprotujejo sin-dikalizaciji in reformi, to pa- vzbuja čedalje večje negodovanje na bazi in tudi nekatere primere .javnega nastopanja, ki jih vrhovi policije nato ostro zatirajo z disciplinskimi ukrepi.
V ČETRTEK SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Vladna predvidevanja o gospodarstvu 1977
RIM. 29. — Nepričakovan raz et o preiskavi o škandalu Siai -arcliettiglavno pravdiiištvo pri čunskem dvoru je prijavilo sodi-u bivša finančna intendanta v
RIM, 29. — Običajno se ministrski svet sestaja ob petkih, vendar je tokrat sklenil, da bo seja v četrtek zadnjega dne v marcu in ne v petek, prvega aprila. Neglede na morebitne psihološke učinke vladnih sklepov, ki bi jih sprejeli prvega a-prila, je za to še poseben razlog. Zadnjega dne v marcu zapade namreč rok, v katerem mora vlada predložiti parlamentu «poročilo o predvidenem gospodarskem stanju* za leto 1977. Poročilo so gospodarski ministri že izdelali, čeprav je znano, da taka predvidevanja niso prav točna.
Vsekakor navajamo nekatere o-snovne podatke iz poročila. Vlada predvideva, da se bo narodni dohodek letos zvišal za 2 odstotka, cene pa za 20 odstotkov. Na ta način vlada upa, da ji bo uspelo skrčiti deficit v plačilni bilanci s tujino, ki je lani znašal 2500 milijard na eno petino: 500 milijard lir.
Uvoz blaga in storitev naj bi se letaš zvišal za 3,5 odstotka, izvoz pa za 9 odstotkov. Potrošnja bi se morala letos zvišati za 3 odstotke, investicije pa za 2 odstotka. Šele v prvem trimesečju prihodnjega leta naj bi se volumen investicij nekoliko zvišal in znašal 0,8 odstotka, kar daje letno poprečje 3,2 odstotka. (st.s.)
DANES VES DAN
Slavka uslužbencev krajevnih ustanov
RIM, 29. — Jutri, v sredo, bo 24-urna vsedržavna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, bolnišnic, dežel, trgovinskih zbornic, zasebnih klinik in rehabilitacijskih središč.
Med stavkovnim gibanjem se bodo državni uradniki zbrali na sestankih, ki bodo na delovnih mestih.
Razpored razčlenjenih stavk od 5. do 7. aprila, ki. so jih oklicali državni uradniki, Uslužbenci bolnišnic in krajevnih uprav, pa je naslednji: v torek, 5. aprila, 24-urna stavka v Aosti, Piemontu, Ligurii, na Sardiniji, na Siciliji, v Markah, Abrucih in Moliseju; v sredo, 6. aprila, 24-urna stavka v Lombardiji, Emilii - Ra magni, Umbrii, Kampaniji in Kalabriji; v četrtek, 7. apriia, 24-urna stavka na Tridentinskem - Južnotirol-skem, v Venetu, Furlaniji - Julijski krajini, Toskani, Laciju, Apulii in Basilicati.
V posebnem poročilu, ki so ga objavili danes sindikati obtožujejo vlado provokatorskega stališča do pogajanj za obnovo delovnih pogodb.
Stavkam 5., 6. in 7. aprila se bodo pridružili tudi gasilci, ki se pritožujejo, da vlada še ni odgovorila na zahteve po reformi protipožarnih služb in preosnovo njihovega korpusa. Gasilci bodo stavkali tuoi l uro na letališčih, pa čeprav bodo jamčili za nujne posege.
8. aprila se bodo sindikalni predstavniki sporazumno z delavci javnih služb domenili za nove oblike boja.
MAPUTO. 29. — Sovjetski predsednik Nikolaj Podgomi je danes dopoldne prispel na tridnevni uradni obisk v Mozambik, ki je zadnja e la pa njegovega potovanja po Afriki. Na letališču je uglednega gosta sprejel tnozani-biški predsednik Samoda Maeliel.
Po vesteh iz sovjetskih krogov bosta državnika izmenjala mnenja o mednarodnih vprašanjih in zlasti o položaju na jugu «črne celine*, načela pa bosta tudi problem dvbstranskih odnosov.
nato pa izginilo neznano kam Agenta, ki sta bila v vozilu, so poslali na »prisilni dopust* (kar predstavlja najlažjo disciplinsko kazen). medtem ko sp odločno udarili po dveh kapetanih, poveljnikih oddelka, kateremu sta pripadala agenta, častnika sta bila znana zagovornika reforme in sta bila na vrat na nos premeščena v Kalabrijo in na Sicilijo. V krogih policije trdijo, da so policijski vrbovi I spretno izkoristili nepomemben dogodek, da bi izzvali disciplinske ukrepe probi zagovornikom reforme.
S tem v zvezi se je ogla’sil socialistični senator Silvano Si-gnori, ki je . tajnik komisije za notranje zadeve. Cossigo je javno pozval. naj ne naseda provokacijam nekaterih reakcionarnih krogov znotraj policije, obenem pa naj prekliče disciplinske ukrepe. Signori je tudi zahteval, naj vlada vendar predloži ukrepe za reformo poli-ciie. .	, • . ■	- ■
,	»V.	...	t 'V J ,	, J	,
Podobno stališče je zavzela federacija CGIL J. CISL - UIL, oziroma njen koordinacijski odbor po Mcjjskega sindikata. V sporočilu o-požarjajo agente na možnost rastočih provokacij,1 s katerimi skušajo zmerni in reformi javne varnosti nasprotujoči krogi zavleči in zaplesti proces sindikalizacije policije! Tudi federacija CGIL . CI SL - UIL odločno zahteva od vla de, naj v, najkrajšem času pred loži ukrepe za reformo javne var nosbi. Sindikalna federacija je skife; nila tudi, da bo 22. aprila priredila v Rimu shod izvoljenih predstavnikov policije.
Komunistom, socialistom, sindikatu pa odgovarja, za KD, poslanec Franco Mazzola, ki sicer pripada strankini »levici«, je pa glede policijske reforme zagovornik uradne strankine linije. Mazzola najprej zatrjuje, da KD noče zavlačevati z reformo policije, pač pa samo želi. da bi ta bila «resna in ne demagoška«. Resnost reforme pa, po mnenju poslanca Mazzole,
nov, ko je policijsko vozilo z dve-1 kratizacije in sindikalizacije ma agentoma z, vključeno sireno I »drugimi ukrepi«, ki naj okrepi jo zapeljalo pred notranje ministrstvo, J učinkovitost službe javne varnosti.
Mazzola zavrača tudi »namigovanja« levice, češ da se Cossiga ne strinja z uradno linijo KD o reformi policije. Kaj pa pomenijo »drugi ukrepi* je Mazzola povedal čisto na koncu svoje izjave: KD bi rada pogojevala reformo in sirt-dikalizacijo policije sprejemu «Var nostnega pripora*, proti kateremu so se izrekle že vse demokratične stranke, (st.s.)
RIM, 29. - Prvič po 15 letih bo ponovno prišla v Italijo delegacija albanske Delavske stranke (komunistična partija), ki se bo sredi a-prila- udeležila manifestacije italijanske komunistične partije (marksistič-ne-leninistične).
Manifestacija bo, kot piše glasilo partije «Nuova Unita«, v Rimu ob obletnici Gramscijeve smrti in ob obletnici osvoboditve.
VČERAJ ZJUTRAi V RIMSKI ČETRTI PARIOLI
Ravnatelj državnega tiskarskega zavoda žrtev podlega terorističnega atentata
Odv. Vittorio Morgera vodi zavod od 1969. leta Sindikati: Nezaslišan poskus stopnjevanja napetosti
RIM, 29, — še neidentificirani teroristi so davi v Rimu napadli in ranili generalnega direktorja državnega tiskarskega zavoda odv. Vittoria Morge-rc. Zaenkrat si ni še nobena organizacija prevzela odgovornost za podli izpad, pa čeprav teroristična akcija spominja na podobne podvige samozvanih «rdečih brigad* in oboroženih proletarskih oddelkov«.
Odv. Morgeia se je kot vsak dan tudi davi odpravil v službo okrog 8.30. Pred vhodom njegovega stanovanja v Ul. Martelli v četrti Parioli ga je čakal šofer s službenim avtomobilom državnega tiskarskega zavoda. Funkcionar ni še stopil v vozilo, ko so se mu nenadoma približali trije neznanci. Eden od teh je -onesposobil šoferja Leopolda Fiorija, ostala dva pa sta zagrabila Morgero in ga zvlekla na pločnik. Kaže, da sta ga silovito udarila s samokresom po glavi, preden sta ga nekajkrat ustrelila v noge.
Šofer socialističnega poslanca Mance, ki .je čakal nedaleč na člana vodstva PSf, je skušal poseči in preprečiti napadalcem beg, vendar zaman. Teroristi so ga podrli na tla in jo nato urno pobrisab. Komaj so odjeknili streli je izza vogala privozil fiat-124. ki se je ustavil lik Morgerovega. Prevratniki so planili v avto, ki ga je kot kaže vozila neka ženska, in jo urno pobrisali. Da bi si krili beg, so vrgli dimni bombi in oblak gostega črnega dima je zastri očividcem pogled za bežečimi.
Policija in karabinjerji, ki so kmalu nato prispeli na kraj atentata so našli avto .teroristov le nekaj sto metrov daleč.
Prva. ki je priskočila na pomoč ranjenemu funkcionarju, je bila žena Anna, ki je bila priča podlemu izpadu. S šoferjem, ki si je nekoliko opomogel sta naložila Morgero v službeni fiat, nista ga pa mogla odpeljati v bolnišnico, ker so teroristi pred begom odnesli ključe. Nesrečneža so zato odpeljali rta zdravljenje s policijskim vozilom, ki je prispelo nekaj minut poznejčC Funkcionar, ki m bil tako hudo ranjen, bo okreval v treh tednih.„ Imel pa je srečo, da je nekaj minut l>o atentatu prišel mimo zdravnik, Ki mu je z zasilnimi sredstvi ustavil hudo krv avitev.
Pričevanja očividcev, ki jih je doslej zbrala policija, so pomanjkljiva in protislovna. Po izjavah nekaterih naj bi bili teroristi zakrinkani. |io mnenju drugih pa ne. Vsi naj bi soglašali1 le s trditvijo, da je za volanom avtomobila, s katerim so pobegnili, sedela ženska, ki naj bi nosila ruto in velike, temne naočnike za sonce.
Odvetnik Morgera je glavni direktor državnega tiskarskega zavoda od 19b9. leta. Sorodniki in znanci trdijo, da gre za funkcionarja, ki je vestno opravljal svojo dolžnost in ki se ni nikoli preveč zanimal za politiko. Zagotavljajo tudi, da doslej ni nikoli dobil grozilnih-pisem. Le pred dvema letoma je bil
funkcionar vpleten v neljub spor s podrejenimi, dva od katerih sla bila odslovljena zaradi vrste neupravičenih odsotnosti. Trenutno pa je položaj v ustanovi s sindikalnega vidika povsem miren zaradi česar je neosnovana domneva, da naj. bi se kdo od uslužbencev hotel maščevati d,irelitorju.
Napad na odv. Morgero spominja na podoben napad na višjega inšpektorja italijanskih kaznilnic dr. Valeria Ttaversija, za katerega si lastijo odgovornost samozvane »rdeče brigade*. Tehnika napada je ista, oba funkcionarja sta bila ranjena v noge. Poudariti gre tudi, da so v zadnjem času samozvane ultralevičarske revolucionarne skupine nekoliko spremenile svojo strategijo. Od prvotnega gesla »pomeriti državi naravnost v srce* so v zadnjem času prešli k napadom na funkcionarje srednje stopnje, prave prenosne jermene med vrhom države in njenimi ustanovami.
Zaenkrat Pa kot rečeno si še nihče ni prevzel odgovornosti za davišnji podli izpad. Preiskovalci so zato želo previdni in trdijo, da je praktičho še
nemogoče ugibati, kdo je skoval m izpeljal zločinski načrt. Ravno nasprotnega mnenja pa so delavci državnega tiskarskega zavoda, ki so se popoldne zbrali na skupščini. »Cilj terorističnega napada na dr. Morgero — so poudarili — je vzbuditi napetost, potem ko je Rim z mogočno manifestacijo prejšnjega tedna dokazal svojo zrelost in demokratično trdnost. Logika teh izpadov, ki jo je sindikalno gibanje že tolikokrat obsodilo, je dokaj preprosta: z napadi na državne ustanov e stopnjevati napetost in teror ter pospešiti razkrajanje državne tvorbe.« Prav zaradi tega uslužbenci tiskarskega zavoda zahtevajo, naj karabinjerji, policija in sodstvo napnejo vse sile. da Odkrijejo in strogo kaznujejo avtorje podlega izpada.
Pozno zvečer si je odgovomast za atentat na odv. Morgero prevzela samozvane »unita combattente comuni-sta«. V daljšem letaku teroristična organizacija obtožuje državno tiskovno ustanovo, da si vse bolj lasti monopol nad proizvodnjo papirja v državi in da nezaslišano izkorišča zapornike, (vt)
IIIIIIIIMII llllll llllll llllllllll lllll III llllllllll III IIHIIIIIIIlllllllllllIlHfflllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIMIIIlllllllllIttV
OBISK CYRUSfl VANČA V MOSKVI
V ospredju vprašanja dvostranskih odnosov
Ameriški državni tajnik in sovjetski zunanji minister začasno opustila polemiko o oporečnikih - Vzdušje pogovorov spodbudno
MOSKVA, 29. Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta danes nadaljevala pogovore, ki sla jih začela včeraj, o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in dvostranskih od-
je očitno pričakoval očitke sobesednikov v svojem odgovoril' zelo umirjen ib se je v bistvu omejil na oris, glavnih smernic ameriške zunanje politike. Kot poroča sovjetska časopisna agencija TASS sta Vanče in Gromiko da* nosji, Zaenkiat pa sta opustila tistg-•*«*,,preučila vprašanje zmanjšanja o-
probleme. ki so y zadnjih časih dali povod za ostro polemike med velesilama. Gre za vprašanja človekovih pravic. sovjetskih oporečnikov in za ta-koimetuivano psihološko vojno. To vprašanje je v uvodnem nagovoru načel —, kot je bilo pričakovati — tajnik sovjetske komunistične partije Brež-njev, ki je opomnii ameriškega predsednika Carterja, naj ne vztraja v svojem stališču, ker da je v nasprotju z načeli enakopravnosti, neodvisnosti in nev-mešavanja v notranje zadeve tujih uržav.
Sovjetski državnik pa je vsekakor pripomnil, da je SZ pripravljena na sporazume glede vprašanja dvostranskih odnosov, če bodo ZDA po kazale enako pripravljenost. Kaže torej. da uvodna beseda generalnega tajnika KP SZ zaenkrat ni skalila vzdušja razgovorov, tudi ker je bil ameriški zunanji minister Vanče, ki


i.
Ravnatelj državne tiskarske ustanove odv. Morgera v bolnišnici
(telefoto ANSA)
lllllllllllllllllUIIIIIIMininillltllllllllllllllllllltlllllllUllllllllllllllllllllllltllllllllllMIIMHIItllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllirilllllllltllMIIIIIIIlUIIIIIIMINrMIIIIIIIIIIIIHIIIIiifllllllllllllllUllllltllllliintlimiilll
Spori v KD pred organizacijsko konference
Stranke se pripravljajo na nadaljevanje dvostranskih srečanj
RIM, 29. — Na predvečer organizacijske konference KD, ki se bo po mnenju političnih komentatorjev najbrž spremenila v pravi izredni kongres, se množijo politični dokumenti in predlogi raznih demokr-ščanskili struj. Stališča «hiltonian-cev« (pristašev Umberta Agnellija, ki predstavljajo tehnokratski obraz KD) in 30 prvoizvoljenih poslancev so že znana. «Ne s KPI ne proti njej«, je geslo prvih, ki v svojem dokumentu med drugim poudarjajo, da »krščanska demokracija mora poiskati svojo pot ne glede na komunistično partijo.* Trideseterica pa krčevito brani Andreottijevo vlado in skuša premostiti sedanjo politič-
no negotovost s sporazumom o programu. -
Dorotejci se, kot kaže, bojijo resne politične diskusije (marsikdo že ga vori o «obračunu» Zaccagnirtijeve politike). »Odobravanje Morovega posega in istočasne pobude Andreottija in socialistov — je izjavil poslanec Pucci — so pripomogli k temu, da se o bistvenih vprašanjih govori izven stranke.« Možno pa je, da se bo to prepletanje pobud in mnenj poleglo že ob samem odprtju konference z Morovim govorom. V demokrščanskih krogih poudarjajo, da ne bo šlo za običajni formalistični pozdrav, pač pa za pravi politični poseg. Vse kaže namreč, da bo
spričo Zaccagninijeve bolezni vodil razpravo ravno predsednik KD, medtem ko se bo tajnik pojavil samo proti koncu konference za zaključke. Morov cilj je zaenkrat zajamčiti politično in vladno ravnovesje s spora zumom o programu.
To pot je ubral doslej PSI (včeraj sta se sestala Manca in podtajnik KD Galloni), vendar ni izključeno, da bo KD v zaključni fazi skušala osebno prevzeti pobudo. Danes socialistično glasilo »Avanti« znova kritizira «notranje manevre* v KD in poudarja, da bi bilo ab surdno «zahtevati žrtve od vseli strank, medtem ko tista stranka, ki si lasti pravico vladati sama, ni pri-
pravljena na nobeno žrtev«.
Socialistično vodstvo se bo jutri sestalo, da bi pripravilo načrt za nadaljnja dvostranska posvetovanja. Kaže tudi, da bodo pripravili neke vrste minimalni program za rešitev krize, katerega besedilo bodo poslali vsem ostalim strankam v vidiku dvostranskih srečanj in skupnega »vrha*. Republikanci, katerih vodstvo se je sestalo včeraj, so v pričakovanju pogajanj o programu že poslali socialistom pismo, v katerem poudarjajo pomen vprašanj brez|x>selnosti mladine in položaja na jugu. Jutri se pa sestane vodstvo KPI.
OAND1DA CURZI
bočožeiiih sil in količine orožja v srednji Evropi. Ameriški državni tajnik in sovjetski zunanji minialor sta nadalje načela problem krize na Bližnjem vzhodu in sta nato izmenjala mnenja o raznih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih dvpjtnmskih odnosov. Končno sta se lotila tudi problema prepovedi podzemskih jedrskih poskusov in drugih ukrepov za omejitev orožja in za razoroievanje.
Ce naj verjamemo poročilu in izjavam ufadnih kiugpv. sta državnika zaenkrat opustila tudi vprašanja pogajanja SAI.T za omejitev strateškega orožja. Kot smo poročali je Vanče včeraj orisal Giomiku ameriška predloga. ki naj bi premaknila pogajania z mrtve točke. Po mnenja ZDA sta možnosti samo dve: zmanjšati število strateških balističnili ra!.el na 2.090 iu obenem omejiti »domet* nove ameriške rakete »crui.se* ter sovjetskega bombnika »backlire*. ab pa podpisati takoj vladivostoški načelni sporazum in odložiti začasno sporno vprašanje nove rakete in sovjetskega bombnika.
V razgovoru s časnikarji je Vancov glasnik izjavi!, da Sovjetska zveza zaenkrat še ni odgovorila na ameriška predloga, v zahodnih krogih pa vsekakor dvomijo, da bo Kremelj sprejel predlog v tej obliki in bo raj« pripravil svoj prolipredlog Vsakršno ugibanje, če sta se stališči velesil zbližali, je zaenkrat še preuranjeno. tudi zaradi nepredirne molčečnosti pogajalcev. V časnikarskih krogih pa vsekakor prevladuje vtis, da je vzdušje spodbudno, kljub polemikam o oporečnikih. (vt)
Vrhovno sodišče bo danes razpravljalo o priznanju KPŠ
MADRID, 29. — Jutri, v sredo, se bo sestal četrti odsek vrhovnega sodišča, ki bo moral razsoditi o zakonitosti obstoja Komunistične partije Španije. Razprava bo za zaprtimi vrati, pa čeprav se v sodnem pozivu, ki so ga včeraj izročili zagovornikom KPŠ in drugih strank, ki se potegujejo za legalizacijo. govori o javni razpravi. Verjetno hoče sodstvo s tem preprečiti objavo razsodbe, preden bi to uradno proglasili. Nadalje so javili ,da bo razsodba znara šele deset dni po uradni potrditvi s strani predstavnika vrhovnega sodišča, kar pomeni, da uradnega priznanja ne bo pred torkom, 13. aprila.
če bodo volitve, kot se govori v španskih političnih krogih, 12. junija, bo proglasitev uradnega priznanja KPŠ še v roku, ki ga predvideva zakon, da se kaka stranka udeleži volitev.
Če bodo KPŠ uradno prizna if kar je po mnenju političnih krogov. se bo lahko stranka udeležila celotne volilne kartipanje. Vseeno pa. kar je treba še posebej poudariti, je KPŠ v primerjavi.« drugimi strankami v zamudi,
PRIREDILI JO BOSTA SKUPAJ TRŽAŠKA OBČINA IN POKRAJINA
Imenovan pripravljalni odbor 1 za bližnjo gospodarsko konferenco
Poleg Ghersija in Spaccinija ga seslavljajo Antonini (KD). Poli (KPI) Tringaie (PSI), Stasi (PSDI), Rossi (PRI), Sancin (PLI) in Lokar (SSk)
S soglasno podporo predstavnikov vseh strank ustavnega loka je sinoči tržaški občinski svet izglasoval pristop te uprave k organiziranju konference o tržaškem gospodar stvu, skupaj s tržaško pokrajino. S tem je bil storjen odločen in odločilen korak naprej k pospešenemu uresničevanju nadvse va$ne pobude, ki bo omogočila našemu mestu, da opravi prepotreben splošen pregled zaskrbljujočih gospodarskih razmer, da ugotovi vzroke dolgotrajnega nazadovanja, ki ga je pripeljalo v pra vo krizo, predvsem pa, da združi vse svoje sile, da se usposobi za pravočasno vključevanje v nove perspektive in možnosti razvoja, ki mu jih odpira na vseh področjih gospodarstva izvajanje osimskih sporazumov.
Odbornik Abate, ki je obrazložil zadevni sklep, je poudaril, da izhaja iz programskih obvez tako po krajinske uprave, kot tudi iz zadnjega nastopnega govora tržaškega župana ob nedavni izvolitvi novega odbora. Poročal je o številnih stikih, ki sta jih v zadnjih tednih i-meli obe up”avi, ki so se zaklju-č li z včerajšnjim sestankom med županom, predsednikom pokrajine, načelniki svetovalskih skupin v o-beh svetih, izvedenci, ki bodo po dogovoru sestavljali pripravljalni odbor konference in strokovnjaki, ki bodo sodelovali v posebnem znanstvenem odboru.
Dokončno so se sporazumeli, da
bo konferenca o tržaškem gospodar stvu pred koncem poletja in da bo potekala izmenično na sedežu občine in pokrajine. Pripravljalni odbor, kateremu bosta predsedovala župan in predsednik pokrajine ali njuna pooblaščenca, sestavljajo izvedenci Ennio Antonini (KD), Ugo Poli (KPI), Lucio Tringaie (PSI), dr. Luigi Stasi (PSDI), A.-naldo Rossi (PRI), dr. Romano Sancin (PLI) in prof. Aleš Lokar (SSk). Poleg sestave podrobnega programa konference, bo pripravljalni odbor imenoval poseben znanstveni odbor, ki ga bodo sestavljali strokovnjaki, v dobršni meri s tržaške univerze. Občinska uprava bo prispevala k stroškom z 10 milijoni lir, tržaška pokrajina s 30 milijoni, vladni komisariat je že nakazal 40 milijonov iz sklada za Trst. Enak sklep bo na svoji prvi seji sprejel tudi pokrajinski svet, ki je sklican
5.	aprila L bo s tem izpopolnil zadevni sklep, ki ga je bil odobril že lani, 7. aprila, se bo pa že sestal pripravljalni odbor.
Ni treba posebej poudarjati izredne važnosti doseženega soglasja o-beh največjih krajevnih uprav, kljub njuni različni politični obarvanosti, saj sta s tem omogočili enotnost vseh demokratičnih strank, ki se sklicujejo na republiško ustavo ob pobudi, ki je življenjskega pomena tako za ustvarjanje nove gospodarske bodočnosti naših krajev, kot tudi za premagovanje manevrov politične in gospodarske desnice v našem. meštu.
sklepov in imenovali predstavnike občinske uprave v nekatere javne ustanove. Po dogovoru med načelniki svetovalskih skupin bo prihodnja seja t-žaškega občinskega sveta 19. aprila,, ko bodo začeli razpravljati o. varianti regulacijskega načrta, ki zadeva površine, namenjene javnim storitvam in perime-tracijo kraških naselij, nato pa bo prišla na vrsto vnriapta za mestno središče, ko se bo zaključila obravnava v pristojnih rajonskih konzul-tah.
DANES V TREBČAH
Važen sestanek obrtnikov
Tržaška pokrajinska zveza obrt nikov vabi vse obrtnike na sestanek, ki bo danes, 30. t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Govorili bodo o davčni normativi, o ceni surovin in o perspektivah razvoja obrtništva po ratifikaciji osimskega sporazuma.
NA POVABILO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Delegacija SZDLS aprila na obisku v naši deželi
Delegacijo bo vodi) predsednik Mitja Ribičič
NA SEMINARJU ZA SLOVENSKE SOLNIKE
animiva predavanja o štirih obdobjih novejše slovenske narodne zgodovine
Predavali so dr. Vasilij Melik, dr. Janko Pleterski, dr. Metod Mikuž in dr. Milica Kacin-Vlohinz - V popoldanskih urah razprava
Včerajšnji drugi dan študijskega seminarja za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem je bil posvečen problematiki slovenske narodne zgodovine. Za Rredavalno mizo v veliki dvorani Kulturnega doma so se v dopoldanskih urah zvrstili znani slovenski zgodovina rji. — dr. Vasilij Melik, dr. Janko Pleterski In dr. Metod Mikuž s filozofske fakultete v Ljubljani ter dr. Milica Kacin - Woiiinz z Inštituta za zgodovino delavskega gi-Delegacija Socialistične zveze de- j banja v Ljubljani ki so obde-lovnega ljudstva Slovenije, ped ' lali štiri poglavja iz novejše slo-vodstvom predsednika Mitje Ribiči | venske narodne zgodovine. V po-ča. bo v drugi polovici aprila oh; I poldanskih urah pa so omenjeni skala Furlanijo - Julijsko krajino j zgodovinar«' odgovarjali na razna na povabilo Krščanske demokraci I vprašanja poslušalcev v zvezi z je. Z obiskom, ki bo trajal dva \ obravnavano problematiko. Iz veli-
dm, bodo slovenski gostje vrnili obisk, ki ga je odposlanstvo dežel ne KD opravilo leta 1971 v Slove niji. Demokrščansko delegacijo na uradtVh pogovorih s predstavniki SZDLS bo vodil deželni tajnik Ser gio Coloni.
ke udeležbe šolnikov ter tudi dijakov zadnjega . letnika višjih srednjih šol, tako na dopoldanskih predavanjih, kot popoldanski debati, bi se dalo sklepati, da je bilo precej zanimanja za obravnavane teme. Ob tem, kar smo slišali od
i
itiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiMMiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiminMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiitiniiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii«
NA POBUDO SINDIKALNE ZVEZE CGIL - CISl ■ UIL
Danes celodnevna stavka osebja krajevnih in zdravstvenih ustanov
S protestnim gibanjem hočejo delavci in nameščenci doseči obnovitev ustreznih delovnih pogodb ■ Delegati CGIL na kongresu v Boljuncu
Delavci in nameščenci, zaposleni pri javnih ustanovah (občini, pokrajini in občinski podporni ustanovi ECA), bolnišnicah, deželi, trgovinski zbornici in zasebnih zdraviliščih, bodo danes stavkali ves dan. Štiriindvajseturno stavko kategorije je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, da bi pritisnila na vlado, ki naj se čim prej zavzame za obnovitev pogajanj za obnovo ustreznih delovnih pogodb. Sindikalna zveza je naslovila na prebivalstvo poziv, v katerem ga opozarja na odklonilno stališče vlade do nadaljevanja pogajanj za obnovo zapadlih pogodb in poziva k temu, da bi podprlo protestno gibanje prizadetih kategorij delavstva. Kolikor bi današnja stavka' fie' rbdflSa' zaželenega uspeha, je sindikalna zveza že napovedala novo štir)i|3dWj.$eturno protestno gibanje v bližnji prihodnosti.
Stavki se bodo pridružili državni nameščenci, in sicer s tem, da bodo organizirali na delovnih mestih vrsto informativnih shodov.
Sindikalne organizacije CGIL -CISL . UIL, ki združujejo delavce in nameščence zaposlene pri tržaški pbčini, pripominjajo v tej zvezi, da še vedno čakajo na izvajanje sporazuma, ki je bil nedavno tega dosežen med vlado in sindikati in ki
V začetnem delu seje so občinski svetovalci odobrili nekaj upravnih ...........................................................•um....■"..............................................mn
predvideva povišek njihovih mesečnih prejemkov za 25.000 lir. (Nekaterim kategorijam državnih nameščencev je bil povišek že izplačan). Poleg tega se pri občinski u-pravi še vedno ne izvaja v celoti prejšnja delovna pogodba, ki je zapadla že 30. junija 1976.
Sindikalna zveza CGIL . CISL -UIL je v zvezi z današnjim protestnim gibanjem osebja pokrajinske u-prave, objavila naslednje informacije: V okviru pokrajinske psihiatrične bolnišnice danes ves dan ne bodo poslovale »splošne storitve* in menza. Zagotovljeno pa bo redno — čeprav omejeno na eno osebo za vsako delovno izmeno — poslovanje telefonske, centrale. V posameznih oddelkih bo prisotno omejeno število pomožnega zdravstvenega o-sebja. bfxn! ;iilab«/l
V zavodu «Palutan» bodo prav tako stale vse storitve, v okviru vsake izmene pa bo zagotovljena prisotnost po enega vzgojitelja. V zavodu IPAMI bosta v okviru vsake izmene prisotni po ena vzgojiteljica in po ena strežnica.
Pri šolskih zavodih «France Prešeren*, »Žiga Zois*, «Da Vinci*, Zavod za geometre, «Oberdan», Navtični inštitut in »Galilei* bodo ves dan stavkali uradniki in sluge.
Pri pokrajinskem laboratoriju za
NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Danes glasovanje o zakonu družinskih posvetovalnicah
Deljenost mnenj med KD m drugimi strankami ustavnega loka - Seja ožje komisije o obnovi Furlanije
Deželni svet se bo danes ponovno sestal, da bi izglasoval zakon o družinskih posvetovalnicah. Po splošni razpravi, kateri sta bili posvečeni dve seji prejšnji teden, bo danes na vrsti glasovanje o posameznih členih in o amandmajih ter nato končno glasovanje, za izid katerega vlada veliko pričakovanje glede na deljenost stališč med krščansko demokracijo ne eni strani in vsemi ostalimi strankami ustavnega loka na drugi. Krščanska demokracija bi sicer imela možnost, da s pomočjo misovskih glasov u-veljavi svoja stališča o družnskih posvetovalnicah, kar pa bi imelo politične posledice zaradi krhanja odnosov s samimi strankami koalicije, ki vodi deželni odbor. Prav zaradi tega so se v zadnjih dneh vrstili številni sestanki, posvečeni iskanju kompromisne rešitve. Današnja seja bo morala pokazati, ali je bil komo-omis dosežen, ali bo prišlo do frontalnega spopada. Bolj verjetna je seveda prva hipoteza glede na deistvo. da nobena od obeh najmočnejših strank, demokrščanska in komunistična, nočeta zaostrovanja odnosov.
Tud: glede velikih problemov re konstrukcije Furlanije po potresu je v teku težavno iskanje kompromisne rešitve. Kot je znano, je bila v ta namen sestavljena ožia komisija, v kateri so deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin strank u-stavnega loka, in ki se je včeraj drugič sestala. Kot že na prvi seji, je bil govor predvsem o decentralizaciji, se pravi o vlogi krajevnih organov in v prvi vrsti krajevnih skupnosti, v naporih za rekonstrukcijo. Komunisti in socialist« so mnenja, da morajo prav te skupnosti odigravati odločilno vlogo in da jim je zg-to treba nuditi ustrezne instrumente, da bodo kos novim nalogam, demokristjani in njihovi zavezniki pa so glede tega' vprašanja bolj previdni i tor nasprotujejo prepuščanju širo-1
kih pristojnosti krajevnim organom.
Razprava ožje komisije o tem vprašanju se bo nadaljevala tudi prihod-
nji torek.
Jutri pa bosta na vrsti dve važni seji komisij: posebna svetovalska komisija za probleme, 'J so povezani z osimskimi sporazumi, bq poslušala posebno poročilo deželnega odbora, medtem ko se bo v prvi stalni komisiji začelo posvetovanje v zvezi z zakonskim osnutkom o izvajanju in dopolnitvi vsedržavnega zakona o zaščiti Krasa.
Končno naj navedemo, da se bo deželni svet sestal tudi jutri in pojutrišnjem: na dnevnem redu več
zakonskih osnutkov, ki že nekaj ča-
sa čakajo na odobritev.
Pokrajinski kongres zveze upokojencev CGIL
Jutri, 31. t.m., ob 9. uri, bo v občinski dvorani v Borštu deseti kongres pokrajinske sindikalne organizacije upokojencev CGIL. Poleg 90 delegatov, ki so jih Izvolili na 30 predkongresnih zborovanjih, se bodo kongresa udeležili še predstavniki sindikalne organizacije u pokojencev CISL in UIL ter Beppi-no Bolognesi, član državnega vod stva italijanske federacije upokojencev FIP.
NA SESTANKU V RIMU
Občinski odbornik Abate o tržaškem ladjedelstvu
V Rimu se je v ponedeljek sestal Stalni vsedržavni odbor za vprašanja ladjedelstva. V imenu tržaške občinske uprave se je seje udeležil odbornik za gospodarstvo in delo E. Abate, ki je v daljšem posegu poudaril potrebo, naj se
vprašanja ladjedelstva ne obravnavajo ločeno, temveč v tesni povezavi z vprašanji, ki zadevajo vsedržavno pristaniško politiko in po-ijiorstvo. Abate je opozoril, da bo treba v bližnji prihodnosti poskrbeti za primerna naročila za Tržaški arzenal - Sv. Marko, kakor tudi za miljsko ladjedelnico »Can-tieri Alto Adriatico*.
Predstavnik tržaške občine se je zavzel tudi za to, da bi predelavo vsaj ene izmed obeh ladij »Galilej* in «Marconi» — ki bosta po novem služli za križarjenje — poverili tukajšnjemu arzenalu. Končno je opozoril še na nekatera vprašanja v zvezi z'"obratovanjem Tovarne velikih motorjev in CMI.
• Tržaški pokrajinski urad INAM
obvešča svoje zavarovance, da bodo danes, 30. marca, od 11. do 14. ure prekinili delo zaradi sindikalnega zborovanja osebja. Zdravstvena služba bo redno delovala v popoldanskih lirah.
OD JUTRI DALJE,
Avtomatska telefonska zveza s Švico
Z jutrišnjim dnem bodo uvedli avtomatsko telefonsko povezavo med Trstom in Švico. Iz Trsta se bomo lahko povezali s katerimkoli krajem v Švici s tem, da bomo zavrteli mednarodno telefonsko številko za Švico 0041. kateri moramo dodati poklicno telefonsko številko kraja v Švici in seveda številko naročnika. Kdor pa bo telefoniral iz Švice v Trst, mora zavrteti števil ko 003940 in dodati številko tržaškega naročnika. Za vlakih osen\ sekund bodo avtomatsku zaračuna li eno pogovorno enoto.
higieno in profilakso bo stavkalo vse zaposleno osebje razen zdravnika za hitro poseganje v primeru morebitnih okužb‘s pasjo steklino.
Kakor smo napovedali že v včerajšnji številki, se bodo delegati CGIL delavcev in nameščencev krajevnih uprav in zdravstvenih ustanov danes dopoldne zbrali v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu na pokrajinskem kongresu, ki mu bo prisostvoval tudi vsedržavni tajnik kategorije Domenico Cini. Kongres se bo začel ob 9. uri.
Delovanje
Mladinskega krožka
slušateljev pa lahko trdimo, da je bil včerajšnji dan seminarja za marsikoga dragocena obogatitev, čeprav so bila izvajanja predava teljev boli opisnega značaja in se niso spuščala v večja razglabljanja.
Posebej moramo omeniti pogla vje o zgodovini slovenskega naroda v obdobju NOB. ki ga je obdelal dr. Metod Mikuž. Predavatelj ie z jasno in odkrito besedo, kakršne na dosedanih predavanjih i za naše šolnike na brž še nismo slišali. orisal narodnoosvobodilno si banje od njegovega nastanka do zmage nad fašizmom in osvoboditve ter obrazložil njegov pomen in j revolucionarni značaj v boju proti okupatoriu. v boju za jugoslovansko kontinuiteto, za vzpostavitev novih družberih odnosov in ne nazadnje za združitev slovenskega naroda. To zadnje načelo se v celoti ni izpolnilo, je poudaril dr. Mikuž, saj je še zmerom precejšen del Slovencev ločenih od ma tične države. Počasi pa se tudi to načelo uresničuje, kot nam dokazuje sam osimski sporazum, ki s še večjim odpiranjem meje daje večje možnosti nemotenega komu-nciranja med Slovenci na obeh straneh meje. Podoben Osimo, meni dr. Mikuž, bi bil potreben tudi za reševanie koroškega narodnostnega vprašanja.
Poleg tega je predavatelj izrekel, tako med predavanjem, kot v odgovoru na nekatera provokativna vprašanja med popoldansko razpravo. odločno in nedvoumno besedo o \seh tistih, ki se niso odlo-' čili za Osvobodilno fronto, ki so delovali proti njej in ki so zato navadni narodni izdajalci.
Če gremo po vrsti, je prvi spregovoril dr. Vasilij Melik, ki je o-bravnaval problematiko slovenske politike v prejšnjem stoletju. Razčlenil je dejavnost slovenskih politikov v tem obdobju ter posebej naglasil, da se je slovenska politika pretežno zadovoljevala z drobtinicami, zaradi česar je bil njen uspeh dokaj skromen, medtem ko je bil razvoj naroda kot celote, zlasti po letu 1848, pozitiven. Svoje izvajanje je zaključil z obdobjem devetdesetih let, ko je tudi Slovenijo zajela huda gospodarska kriza, kii se je najhuje odražala/z neustavljivim izseljevanjem prebivalstva v tujino.
Politično dogajanje na Slovenskem po tem obdobju do konca prve svetovne vojne je obdelal dr. Janko Pleterski. V podrobnostih je orisal programe in dejavnost vseh strank in gibanj, ki so v tem obdobju sodelovale pri krojitvi usode slovenskega naroda ter pri tem poudari, da je bila aktivnost slovenskih politikov v obdobju pred vojno in med njo večja, kot se je doslej smatralo.
Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje dr. Milice Kacin ■ Wohinz
V ponedeljek so se v Trstu sestali 6dboi*fiiki' Mlad'.fiskega: k^bžka
-	Trst ' in' člani komisije za mladino in šport pri Slovenski kulturno
-	gospodarski zvezi. Beseda je tekla o delovanju krožka, o njegovi vlogi med zamejsko mladino ter o njegovem programu.
Krožek je v zadnjem letu nekoliko omejil svoje tradicionalne o-bllke dela ter se je posvetil predvsem večjemu izobraževanju in izpopolnjevanju svojih članov in odbornikov. Mladi — precej je novih članov — imajo veliko voljo do dela, vendar se zavedajo, da so za uspešnost nadaljnjega delovanja potrebne nove oblike in no vi prijemi. Krožek je stalno prisoten na vseh področjih življenja manjšine, vendar je najbolj za-paženp njegovo delo med šolsko mladino. Če bi hoteli na kratko omeniti nekaj pobud MKT iz zadnjega obdobja, bi morali v prvi vrsti opozoriti na razprave o ženskem vprašanju, o radiu, o položaju na slovenskih in na italijanskih šolah, na stikfe z ostalimi mladinskimi organizacijami ter še drugo.
Člani mladinske komisije pri SK GZ so mladincem iz krožka nakazali delo, ki ga opravljajo, in smer. niče, ki so jih določili za nadalj-no pot. Ob koncu so se domenili za tesnejšo povezavo med MKT in komisijo, predvsem v luči nove vloge, ki naj bi jo po občnem zboru SKGZ imela komisija. s.k.
Deželno odposlanstvo na obrtniškem sejmu v Muenchnu
Na 29. mednarodni razstavi o-brtništva v Muenchnu je bil včeraj uradni dan dežele Furlanije -Julijske krajine. Ob tej priliki je na Bavarsko odpotovalo gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele, ki so ga vodili predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Pordenona.
Na srečanju s predstavniki bavarskih gospodarskih in poslovnih krogov se je predsednik videmske zbornice Marangone zahvalil za pomoč, ki jo je Zahodna Nemčija nudila potresnim območjem Furlanije - Julijske krajine. Predsednik tr-žaste ustanove Caidassi je pouda ril pomen sodelovanja tržaških in drugih podjetij iz naše dežele na tej razstavi, kjer so prikazane zlasti možnosti, ki jih imajo deželna podjetja za uveljavitev na področju tako imenovanih poddobav. Na srečanju je bila poudarjena tudi možnost širšega sodelovanja med Južno Nemčijo in Trstom, zlasti kar zadeva blagovni promet čez yža-ško luko.
V ponedeljek pa je dr. Caidassi obiskal Stuttgart, kjer se je pogovarjal s predstavniki dežele Ba-den - Wuerttemberg.
Prosvetno društvo IV^I GRBEC V SKEDNJU i / .................
priredi danes, 30. t.m., ob 20. uri skioptično predavanje
dr. Adrijans Sancina Nil, večna reka življenja
v katerem nam bo predavatelj v besedi in z barvnimi diapozitivi prikazal lepote EGIPTA.
Vabljeni!
Dr. Metod Mikuž
o Slovencih pod Italijo med obema vojnama ter o razvoju stališč italijanske komunistične stranke do slovenskega narodnostnega vprašanja v omenjenem obdobju. Dokaj poglobljeno je obdelala gibanja na Primorskem od prvih orga niziranih pojavov protifašističnega odpora do Pinka Tomažiča in njegovega programa, hkrati pa odnos italijanske partije do Slovencev, njihovih organizacij in njihovih .zahtev.
DANES V NAŠEM MESTU
Občni zbor pokrajinskega združenja trgovcev
Danes bo v našem mestu občni zbor pokrajinskega združenja trgovcev. Skupščine se bo udeležil tudi predsednik vsedržavnega združenja trgovcev in turističnih delavcev (Confcommercio)' G. Orlando, ki bo podal poročilo o splošnem gospodarskem položaju V državi in o odnosih med Confcommercio in sindikalnimi organizacijami, političnimi strankami in vlado, zlasti kar zadeva ukrepe za izhod iz krize. Orlando bo v svojem posegu obravnaval tudi trgovske in turistične probleme Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Med svojim bivanjem v Trstu se bo predsednik Confcommercio sestal tudi s predstavniki gospodarskih in političnih krogov naše dežele.
Gledališča
SOG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENECANKA» danes, 30., jutri 31. marca in v petek, 1. aprila, ob 20. uri v KRANJU ter v soboto, 2. aprila. ob 21. uri v KRMINU.
ROSSETT1
Danes, ob 20.30 (zaključek ob 23.45) — Teatro di Roma: »Misura per misu-ra» Shakespeara. Režija Luigi Squar-zina. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAH L J At A
Komedija
Vladimir Koch
Prevod Dramaturška
razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 30.	t.m., ob 20.30
ABONMA RED D-mladinski v sredo.
V nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G-okoliški.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
Revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 77
V soboto. 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Sodelujejo:
moški zbor »Vrba* — Krmin -Plešivo
moški zbor «Kras» — Dol - Poljane mešani zbor »Slovenec* — Boršt ženski zbor Sežana moški zbor »S. Gregorčič* — Koper
moški zbor «M. Filej* — Gorica moški zbor »Bilka*, — Bilčovs (Koroška)
Goriški oktet
komorni zbor Glasbene matice — Trst
mešani zbor »Bojan* — Dornberk Tržaški 'partizanski pevski zbor
Predprodaja vstopnic na sedežu SPD v Trstu, Ul. Geppa 9 od četrtka, 31. t.m., od 8.30 do 12.30 in eno vro.pred, .pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev' ki bo v petek, 1. aprila, ob 18. uri v dvorani »Gallus* v Ul. R. Manna 29. Vstop prost.
aiHiiiMiiurafiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiimiimittittiimmiiiiiiiiiMimiiitiiiii
PO VEC TEDNIH SONČNE POMLADI
ZAPOZNELI OBISK ZIME Z MRAZOM, SNEGOM IN BURJO
Snežilo je tudi v zgornji tržaški okolici Silovita burja a sunki nad 90 km. na uro
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
Bilo.je prelepo, da bi lahko trajalo — tako je menil marsikdo, ki si je moral včeraj, po več dnevih skdra.j Izletnega vremena s temperaturo nad 20 stopinjami, spet obleči zimski plašč, da se je ubranil pred nenadnim valom mraza, razposajenimi čeprav redkimi snežinkami in divjimi sunki burje. Stara ljudska modrost nam s svojimi vremenskimi pregovori marsikdaj rada postreže z določenimi predvidevanji in razlagami in med temi pogostokrat najdemo takšne, ki nas podučujejo, da nam premila zima in prezgodnja pomlad kaj rada prineseta marsikatero neprijetno presenečenje. Zapozneli trz-ljali letošnje dobrohotne zime z včerajšnjim mrazom, burjo in snežnimi padavinami so nam najboljši dokaz.
Temperatura je včeraj zlezla na našem območju pod pet stopinj, nad 700 m nadmorske višine je pošteno snežilo in rahlo je pršilo tudi v naši zgornji okolici/ burja pa je ves dan navijala s sunki, ki so se približali 100 km. na uro. Ge je s tem nenadnim povratkom zimskega vremena kdo posebnb zaskrbljen, ‘so to v prvi vrsti kmetovalci. Včerajšnji mraz sicer še ni povzročil posebne škode, vprašanje pa je, kaj bo v prihodnjih dneh, ko se bo nebo spet zjasnilo in bo nastala nevarnost slan. Tega se kmetovalci, ki so v teh tednih že vse posejali, da so prve povrtnine že pokukale iz zemlje, najbolj bojijo. Ista bojazen velja tudi za trte in razno sadno drevje.
Včerajšnja vremenska neprilika je prinesla polno roko dela gasilcem. Ves dan so morali hiteti na'desno in levo. Tu se je pod .sunki razbesnele burje podrl dimnik, tam se je odluščil kos ometa s poslopja, nekje je spet odkrilo del strehe, ali pa polomilo drevje. Skupno so do večera zabeležili kakih šestdeset posegov, od katerih dobro polovico v samem mestu. Na srečo ni bilo hujših nesreč in človeških žrtev.
• V petek L aprila, ob 20. uri bo v
Krožku Za družbeno-politične vede «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19. prof. Molcolm Sylvers predaval o
»Dvestoletnici proglasitve samostojnosti Združenih držav Amerike in delavskem gibanju*.
Obvestilo izletnikom po Jugoslaviji
Vse izletnike obveščamo, da lahko dvignejo programe našega letošnjega izleta po Jugoslaviji, do petka,
1.	aprila pri vratarju v Ul. Montec-chi 6, in sicer med 8. in 13. ter med 16. in 20. uro.
Posebni vlak se bb na vožnji proti meji ustavil samo na Opčinah, in sicer ob 8.45. Kdor želi vstopiti na vlak na Opčinah, naj napiše svoj priimek ia, ime na listek, tega pa naj pusti pri vratarju v UL Mon-tecchi 6.
m
BANCA Dl CtlEDITO Dl TRI ESTE IRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A. '
TRST - ULICA Pi PILZI 10 - ’ C3& S1-4AG
TEČAJI VALUT V MILANU DNE, 29. 3. 1977
Ameriški dolar: debeli	886,75
drobni	850.—
Funt šterling	1533.—
švicarski frank	348,50
Francoski frank	178,30
Belgijski frank	24,07
Nemška marka >	370,75
Avstrijski šiling	52,20
Kanadski dolar	825.-
Holandski florint	355,25
Danska krona	148.-
Švedska krona	208,-
Norveška krona	164.—
Drahma: debeli	23,-
drobni	23.-
Dinar: debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ* v TRSTU
Danes, 30. marca 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, večer posvečen
40. OBLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Govoril- bo zgodovinar
FRANCE FILIPIČ
član komisije predsedstva CK ZKS za proučevanje zgodovine ZKS.
Vljudno vabimo k udeležbi.
Odbor
P.D. »RDEČA ZVEZDA*
priredi danes, 30. t.m., ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Sa-ležu srečanje z MARIOM MAGAJNO, ki bo v sliki in besedi prikazal potovanje
PO SEVERNI IRSKI
VABLJENI!
Razna obvestila
Pesem mladih na Radiu Trst A. Od danes naprej bo Radio Trst A oddajal vsako sredo ob 16.30 petje mladinskih in otroških zborov, ki so nastopili na Mladinski zborovski reviji »PESEM MLADIH 1977», ki je bila v nedeljo,
13.	marca v tržaškem Kulturnem domu.
Kolektiv slovenskih študentov pravne fakultete se bo sestal jutri, 31. marca, ob 10.30 v prostorih fakultete. Dobimo se pri vhodu pravne fakultete.
V nedeljo, 3. aprila 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah prireditev »MATI, TVOJE OČI*. Vabljeni !
Prosveta
P.D. Primorec priredi fotogralsKi natečaj in razstavo na temo «Trebče in Trebenci*. Vsak udeleženec naj izroči do 15. aprila Renatu Kralju največ po 3 čmo-bele slike formata 24x30.
Kino
Danes, SREDA, 30. marca BRANIMIR
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 18.30. — Dolžina dneva 12.41. — Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 3.29. Jutri, ČETRTEK, 31. marca BOGOMILA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.6 stopinje, najnižja 7, ob 19. uri 7,9 stopinje, zračni tlak 1006,2 mb. narašča, veter severovzhodnik s sunki 85 km na uro, dežja je padlo 1,2 mm, nebo oblačno, vlaga 50-odstotna. morje razburkano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. marca 1977 je v Trstu umrlo 14 oseb
UMRLI SO: 78-letna Adelinda Trez-za vd. Felici, 66-letni Alfredo Fabris, 85-letna Emma Cechet vd. Macuzzi, 74-letna Emilia Gabre vd. Calvi, 71-letni Gilberto Bon, 71-letni Giuseppe Crevatin, 69-letni Damiano Lattanzio, 77-letna Ana Cogai por. Banelli, 78-letna Anna Viotti vd. Damuggia, 66-letna Albina Viler vd. Favento, 84-letna Ernesta Braico vd. Sirotich, 53-letni Walter Banco, 86-letna Rosa l- emetich vd. Correnti in 77-letni Giuseppe Bremz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24.
Mali oglasi
POMEMBNA DRUŽBA išče za takojšnjo zaposlitev trgovske pomočnice po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Možnost napredovanja. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika »Pomembna družba*.
Za delo v ekspeditu v Sežani zaposlimo dva manipulanta. Prijave pošljite na ADIT — DZS, Gradišče 10/2 — p.p. 171, 61001 LJUBLJANA.
La Cappclla Underground 17.00—19.00 in 21.30 »The Big Store*, črno-beli film v angleščini.
Movie Club 77. Zaprto
Ariston Danes zaprto.
Mignon 16.00 «Storia di un pecato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 »Coilage*. J. Birkin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Deviasion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 »La gang del parigino*. Alain. .Delom Barvni film.
Excelsfor «La nave dei dannati*. Faye Dunaway, Max von Sydow,
“(TTfepn'*Welles. Barvni film..
Eden W.00 «Salo. le 120 giornate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «La notte dell'aquila». Michael Caine, Donald Sutherland, Robert Duval. Barvni film.
Aurora 16.30 »Basta che non si sap-pia m giro*. N. Manfredi. M. Vitti. ,1. Dorelli. Prepovedan mladini pod
14.	letom. Barvni film.
: Capitol 16.00 »Maho Gany». Barvni Tilm.
Cristallo 16.30 »Nude per l'assassino»-Nino Castelnuovo, Edwjge Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Quattro mosche di vel-luto grigio*. Mimsy Farmer. Prepovedan mladini pod 14. letom. Banni film.
Filodrammatico 16.00—22.00 »Esperien-ze erotiche di una ragazza di canv pagna* Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.	,
Ideale 16.00 «La ballata della citta senza nome*. Lee Marvvin in Jean Seberg. Barvni film.
Impero 16.30 «11 gattopardo*. Luchi-na Viscontija. Burt Lancaster, Alain Delon. Barvni film.
V iitorio Veneto 16.30 «Operazione Siegfried*. James Mason. Barvni
Radio 16.00—22.00 «E1 Topo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Squadra speciale*. Roy Schneider. Barvni film.
Astra 16.00 «Immersione mortale*.
Volta (Milje) 16.00 «11 principe Azim»-Sabu in Valerie Hoxon. Barvni film-
Razstave
SPD Tabor — Opčine in Zžl — >OP‘ čine prirejata do 3. aprila razstavo del Tončke Koleričeve. Razstava bo odprt« op praznikih od 10. do 12. ure, ob delavnikih pa od 18. do 20. ure.
V Torkll razstavljata Hijacint Ju*' sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila-Ogled razstave ob torkih, četrtkih Ut sobotah od 19. do 21. ure, ob ned«* Ijah od 10. do 12. ure.
Galerija Tribbio. Razstavlja slikar Fred Pittino.
Umetnostna galerija Endas. Do 8. a‘ prila razstava slikarja Renata Scher-lija.
Galerija »La lanterna*. Slikarsk*
razstava Hermanna Mayerja.
Občinska umetnostna galerija. V če* trtek, 31. marca, bo ob 18. uri v gal®-riji odprtje slikarske razstave «P°” gledi na Pariz* ^Fabia Zubinija.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 3. april« prvi spomladanski avtobusni izlet n« Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo koli 3 ure od vrha do Moščeniške Dr*' ge, kjer bo čakal avtobus. Vpisovanj* na sedežu ZSŠD1.

V počastitev spomina Mariole P lot in Franca Udoviča daruje Albi Bavčar 5.000 lir za spomenik padi v NOB iz škednja, s Kolonkovca u» Sv. Ane.
GORIŠKI DNEVNIK
30. marca 1977
BENEŠKI DNEVNIK
Izročenih 850 montažnih hiš v Huminu
Na prisrčni slovesnosti v Huminu prisotni predstavniki bosanskega podjetja «Krivaja», vladni komisar Zamberletti in jugoslovanski konzul
Osemstopetdeset lepih in udobnih montažnih hiš so včeraj izročili v Huminu domačinom, ki so tako pri šli do trajnega in varnega stanovanja. Hišice je izdelalo bosansko podjetje «Krivaja» iz kraja Zavidoviči, kj se je zelo potrudilo, da je lahko izpolnilo tehnično zelo, tesen rok.
Ob tej priložnosti je bila včeraj dopoldne v novem, prav tako mon tažnem občinskem poslopju, darilu občine Zaridoviči, prisrčna svečanost. Domači župan Benvenuti je podčrtal, da so nove stavbe o-mogočile povratek domačinov, ki bodo tako lahko ostali na svoji zemlji in razvijali svoje tradicije. Podčrtal je izredni estetski izgled novih hišic in njih tehnično dovršenost.
Vladni generalni komisar posl. Zamberletti pa je ugotovil, da so bile montažne hiše izročene prava časno, kljub izredno kratkim do bavnim rokom ter ostri zimi «To je bila velika delovna zmaga,* je podčrtal vladni komisar, «ki pa dokazuje, kaj je mogoče ustvariti v ozračju dobrih in prijateljskih odnosov, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo. Prav ti odnosi in sedanji dosežki pa so porok za nadaljnjo koristno sodelovanj?.*
Na prisrčni slovesnosti so bili prisotni številni ugledni gostje in med njimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, konzul Srečko Kovačič, generalni ravnatelj podjetja »Krivaja* Džoržde Blagojevič, deželni odbornik Vari-sco in druge osebnosti. Gostje so si ogledali več že povsem opremljenih hišic, v katerih domačim že ■prebivajo. Hišice so udobne, dovolj velike za normalno družino,-saj razpolagajo z večjim bivalnim prostorom, kuhinjskim kotom, dve ma spalnicama, sanjarijami itd.
Nekaj kasne.je pa je v Tarčentu vladni generalni komisar Zamberletti prisostvoval podobni svečanosti, ko so izročili namenu 656 'montažnih hiš. ki so jih izdelali slovenski podjetji:	«Jelovica» in
«Gradis» v sodelovanju z domačo zadrugo «Ars et Labor*. V celoti gre za 26 tisoč kvadratnih metrov bivalnega prostora. Hišice so izdelali dva dni pred predvidenim rokom. So zelo solidno izdelane in povsem ustrezajo svojemu namenu.
Čenebola sc zahvaljuje za pomoč
po lanskem potresu
Čenebola se zahvaljuje ustanovam, organizacijam in zasebnikom, , ki so ji priskočili na pomoč ob hudi preizkušnji lanskega potresa. Tako se zahvaijuje tridentinski pokrajini za vrsto lesenih hiš, v katere se je lahko vselilo 21 družin in za delo, ki so ga opravili njeni strokovnjaki in delavci. Sosedni republiki Sloveniji se zahvaljuje za 5 montažnih hiš iz železobetona, zgrajenih v protipotresni tehniki/ za gradbeni material, s katerim so lahko popravili
številne poškodovane hiše, ter za delo, ki so ga opravili inženirji, strokovnjaki in delavci. Nadaljnja zahvala gre odboru «Pro Friuli* v Švici in koordinacijskemu odboru med izseljenskimi organizacijami iz Vidma za popravilo kpnsumne zadruge, ki jo je potres močno poškodoval. Nadalje se čenebola zahvaljuje organizaciji Charitas j za montažno šolo in ambulanto, delavcem in ravnateljstvu tovarne Visco Svviss iz Emenbrucheja (Švica) za njihov prispevek, arhitektoma Simonitiju in Zorattiniju za njune številne tehnične posege,’ koordinacijskemu odboru za pomoč potresen-cem v vzhodni Furlaniji iz Čedada, genovskemu dnevniku «XX Secolo* za njegov prispevelt, vsem tistim, ki so takoj nudili moralno in materialno pomoč ob nesreči, in sicer v prvi vrsti kulturnim krožkom in prijateljskemu prebivalstvu iz Trsta, Gorice, Fiesola, itd. za prizadevanja in pomoč. Združenju slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine s sedežem v Čedadu, deželi Furlaniji - Julijski krajini za 20 začasnih montažnih hiš in konč-
no občinski upravi iz Fojde ter županu za prizadevanja in koordinacijo, zlasti kar zadeva izbiro zemljišč za postavitev novih stanovanjskih gradenj.
Ado Kont
Na deželnem »dborništvu za finance
Razprava o odpravi potresne škode v Rablju
V' prostorih deželnega odborništva za finance je,bila včeraj posebna seja, posvečena položaju, ki je nastal v Rablju po lanskem potresu. Sčje so se udeležili predstavnik družbe AMMI. ki upravlja rudnik, zastopnik rabeljske skupnosti Treu in druge osebnosti, deželno upravo pa je zastopal odbornik Tripani. Tri-pani je potrdil zagotovilo, da bo deželna uprava prek trbiške občine nakazala finančna sredstva za kritje 80 odst. škode, ki jo je potres povzročil na stanovanjskih hišah.' za škodo, ki je nastala pri rudniških napravah, pa bo dežela zahtevala kritje iz državnih virov.
S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORIC
Svetovalci KPI, PSI in SSh zahtevajo uporabo slovenščine v briški gorski skupnosti
Deželni odbor je črtal zadevni sklep upravnega odbora te skupnosti - Polemično sprejet predlog o podpori zavodu Notre Dame ■ Odbornik Portelli (PRI) odstopil
LOKACIJA NOVIH OBRATOV V ALŽI
Predsednik skupnosti Nadiških dolin, odstopil
Nove pobude naj nastanejo v bližini že obstoječih lovarn
Predsednik skupnosti Nadiških dolin (»Consorzio del sette Comuni*), ki deluje ločeno od krajevne gorske skupnosti, je po seji vodilnega odbora, na kateri je župan Špetra Slovanov na pobudo enotne opozicijske liste in krščanske demokracije iz Ažle, odrekel možnost razlastitve zemljišč v bližini Ažle, odstopil. Ka kor je znano, -je prebvablvo ob tem vprašanju zavzelo stališče, da je t-eba omenjena zemljišča nameniti gradnji novih stanovanjskih hiš in določiti za razširitev industrijske cone zemljišča, ki se raztezajo južno od že obstoječih industrijskih o hratov. Župan Coredig ni imel sicer nobene druge izbire: ali podpisati dokument o razlastitvi in se odreči odborniku Venturiniju, zadnjemu članu odbora, ali pa odreči podpis in spraviti v škripce predsednika skupnosti Nadiških dolin Sabadinija. Tako je prišlo do Sabadinijevega odstopa.
•’ 'Kljub temu pa -ostane vprašanje industrijske cone pri Ažli še vedno odprto. Tovarne so sicer potrebne, toda treba jih je postaviti na zem-
Družino gospe Albine in prof. Nina Specogne je razveselilo rojstvo sinčka, ki sta ga imenovala	'
RUBEN
K veselemu dogodku jima čestitajo prijatelji in znanci ter Študijski center Nediža
fiiiliiniiMmmliililimiiiiiimiiiiiiiinmiiiMiiliiiMiimimiiiimiiiiiMMiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiHiimiiiiiHHini
OB PMSOTNOSTI ŠTEVILNIH DELEGATOV IN GOSTOV
I
Od petka do nedelje kongres furlanske federacije KPI
Obnova potresnega področja in osimski sporazum osred-
v
nji temi kongresa - Številni delegati tudi iz slovenskib vasi Beneške Slovenije in Bezije
V petek se v Vidmu prične pokrajinski kongres furlanske federacije KPI, na katerem bodo razpravljali o splošnih političnih vprašanjih In o vlogi, ki naj jo ima partija na vsedržavni ravni, predvsem v zvezi s številnimi perečimi in aktualnimi vprašanji, še predvsem v zvezi z zaposlovanjem mladine. Večji del kongresa pa bo namenjen osrednjim vprašanjem krajevnega značaja: obnova po potresu prizadetega področja in izvajanje osimskega sporazuma.
Kongresa se bo udeležilo veliko število delegatov, med katerimi bo tudi več Slovencev iz Nadiških dolin, iz Terske doline in iz Rezije Številno bodo zastopane tudi ženske. med temi delegatka iz občine Grmek Rosina Zufferli. Na kongres so povabili ostale politične stranke, časnikarje in številne goste. Pokrajinska federacija KPI je na Kongres, ki se bo zaključil v nedeljo, izrecno povabila tudi delegacije Zveze komunistov SR Slovenije.
V SOBOTO V ŠT. LENARTU
Sestanek o šolstvu
v Nadiških dolinah
V soboto, 26, marca, je bil na .županstvu občine št. Lenart sestanek o vprašanjih, ki zadevajo osnovno in nižjo srednjo šolo. II-deležili so se ga župan občine Št. Lenart Ožnjak, župan občine Gr mek Boni ni, župan občine Dreka Zuferli, pokrajinski svetovalec Pe tricig, predsednik konzorcija za nižjo srednjo šolo prof. Crisetig, ravnateljica Crucilova, didaktični ravnatelj Valuti ter predsedniki šolskih svetov Scaunich, Macorig in gospa Scaunicheva.
Na sestanku . so razpravljali o raznih vprašanjih, med drugim tudi o šoli s celodnevnim poukom, ki bi bila lahko primerna rešitev za polna uporabo prevoznih sred
štev. Na sedežu videmske pokrajine je hi! tudi sestanek med županom - Ožnjakom, ravnateljico Cru-cilovo m prof. Petricigom, ki so razpravljali o načrtih za nove šole, ki jih bodo dogradili do začetka prihodnjega šolskega leta. Rešitev vprašanj v zvezi z infrastrukturami je namreč glavni pogoj za funkcionalnejšo šolo, ki bi bolje u-strezala kulturnim značilnostim Na diških dolin.
V Čedadu se nadaljuje,
tečaj slovenščine
V ponedeljek, 1 aprila se bo na sedežu kulturnega društva »Ivan Trinko* v Ul. Patriarcato 18 v Čedadu nadaljeval tečaj slovenskega jezika in slovenske kulture, ki so ga že začeli lansko leto, a so ga marali kasneje prekiniti zaradi potresa. Tečaj je brezplačen in lahko se ga Udeleži kdorkoli. Vodila ga bosta prof. Jožica Jarc, ki poučuje na gimnaziji v Tolminu, in prof. Marino Vertovec, ki poučuje tuje jezike v zavodu Strlngher v Vidmu. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 do 21.30.
V soboto srečanje med slovenskimi društvi
in delegacijo PSI
V soboto, 2. aprila bo v okviru srečanj kulturnih društev s političnimi strankami na sedežu društva «Ivan Trinko* v Čedadu sestanek z delegacijo PSI. Delegacijo kulturnih društev bo vodil prof. Viljem Černo, socialistično delegacijo pa prof. Giuseppe Firmino Marinig. Razpravljali bodo o možnostih tesnejšega sodelovanja za popolno u-veljavitev pravic, ki jih predvideva 6. člen republiške ustave in o možnostih, ki jih odpira osimski spo
ljiščih, ki jih je za to določilo prizadeto prebivalstvo. Poseg izrednega vladnega komisarja Zamberletti-ja, za katerega se zavzemajo vse politične sile, je torej nujen, da bi se celotna zadeva premaknila z mrtve točke in da bi se izognili konfliktom med prebivalstvom in občinskimi upravitelji. Kaže pa. da se komisar Zamberletti, kateremu bo v kratkem zapadel mandat, ne namerava ukvarjati s tem vprašanjem. Zato bo župan Coredig nastopil pri predsedniku deželnega odbora Comelliju z zahtevo po čim prejšnji uvedbi predvidene variante.
INAC v Čedadu podvojil število rešenih prošenj
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci Chia-rion in Brajnik (KPI), Sanzin, Wal-tritsch in Del Ben (PSI), Paulin in Bratuž (SSk) predložili županu o-snutek resolucije, v kateri je protest proti odloku deželne vlade, ki je prepovedala uporabo slovenskega jezika v organih briške gorske skupnosti.
Kot je znano, so člani upravnega odbora briške gorske skupnosti pred časom i odobrili statut ustanove in v njem je bilo rečeno, da lahko uporabljajo svetovalci slovenske narodnosti svoj jezik in da mora biti poslovanje skupnosti dvojezično. To je čisto razumljivo, saj deluje briška gorska skupnost na pretežno slovenskem območju. Vanjo spadajo Pfevma, Oslavje in Štmaver na področju goriške občine, celotna šte-verjanska občina, deli občin Koprivno, Muš, Krihin (semkaj spadajo vsi kraji, naseljeni s Slovenci) in Dolenje. Deželna uprava pa je o-dobrila statut te gorske skupnosti, vendarle pa pod pogojem da se zbrišejo stavki, ki dovoljujejo dvojezičnost.
Omenjeni svetovalci menijo, v o-
Pod roč ni urad patronata INAC in Čedad (odgovorni Ado Kont) s sedežem v Ul. Patriarcato 18, je v letu 1976 vsestransko deloval. Tako je nudil svojo pomoč vsem tistim, ki so ga zaprosili za posredovanje v zvezi z zadevami, ki so se nanašale rta poslovanje INPS, INAIL in drugih sorodnih zavodov v Italiji in tujini. Med vlagatelji prošenj so bili predvsem ljudje, ki jih je prizadel potres, kmetje, upokojenci, izseljenci, biVši rudarji in delavci.
Patronat je skupno rešil 1.341 prošenj, med temi: 40 preživalnin za bolezni v tujini, 37 invalidnin, 26 starostnih pokojnin in pokojnin po umrlem zakoncu, 4 družinske doklade, 3 izbrise, 154 prošenj za zdravstveno in socialno oskrbo, 587 za oskrbo na podlagi zakonskega odloka št. 227, ki predvideva pomoč kmetovalcem, upokojencem in vsem, ki jih je prizadel potres. Končno so rešili še 490 drugih prošenj za skupnih 1.341. To je nedvomno ogromno delo, saj so jih v prejšnjem letu rešili le 633.	I.b.
Uspela mladinska prireditev v Peljagu
Na pobudo krajevnega mladinskega združenja in v sodelovanju s centrom za kulturne pobude iz Čedada ter s študijskim centrom Nediža iz Špetra Slovenov je bila v nedeljo, 27. marca, v Petjagu dolgo pričakovana prireditev za otroke iz bližnjih vasi. Prireditev, ki se je je poleg 60 otrok udeležilo tudi večje število 'staršev in prijateljev, je bila v prostorih osnovne šole v Petjagu. Šola je bta vsa okrašena z risbami, ki so jih otroci izdelali na prostem med šolskim poukom in pa v okviru »Mlade brijeze*. Program se je začel z lutkovno igro «Mata-jurski strah* z ekološko in socialno motiviko. Prisrčno igro so otroci in odrasli nagradili z navdušenim ploskanjem, kar je pravično priznanje za mlade izvajalce čedadskega centra za kulturne pobude. V odmoru sta nastopila mlada harmonikarja Fabio Cicone in Erič Tuan. Sledilo ie ■ predavanje dveh dokumentarnih filmov, ki ju je posnel študijski center Nediža. Prvi je prikazal posledice potresa v Ažlah, Brnasu in Dolenjem Brnasu, drugi pa je veljal prikazu poletnega tečaja «Mlada bri-jeza*.
Program mladih iz Petjaga se bo nadaljeval prihodnjo ftedeljo S filmom o nastopu dijakov, ki obiskujejo glasbeno šolo v špetru Slovenov, in sicer pod vodstvom profesorja Nina Špekonje.
Delavec iz Srednjega ranjen v prometni nesreči
Verjetno zaradi nenadne slabosti je včeraj zjutraj malo po 7. uri 28-letni delavec Bernardino Luc-chin iz Srednjega v Beneški Sloveniji med vožnjo po Drevoredu campi Elisi v Trstu, nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim avtom ford transit. Avto je zaneslo proti robu cestišča in je trčil v štiri parkirane avtomobile. Lucchin je pri trčenju zadobil močan šok in so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. kjer so ga sprejeli na ne-vrbkirurškj oddelek s prognozo o-krevanja v 10 dneh.
snutku resolucije, ki bo prišla v razpravo občinskega sveta, da je odločitev deželne vlade v nasprotju s točko 3 deželnega statuta. Menijo tudi, da ne bi bilo moč s takimi omejitvami dati Slovencem na tem področju popolno uživanje pravic. V resoluciji je tudi vabilo deželni vla di, naj ta, upoštevajoč slavnostne besede in izjave o pravicah nacionalnih manjšin, ki jih je dala ob raznih prilikah, in upoštevajoč tudi nedavne osimske sporazume, ponovno vzame v pretres tn vprašanje in odobri statut briške gorske skupnosti tako kot ga je izdelal upravni odbor te skupnosti.
Na ponedeljkovi seji so zatem svetovalci odobrili še vrsto upravnih sklepov. Do polemike je prišlo pri predlogu odbora o prispevku dveh milijonov lir zavodu .Notre Dame, ker je v njem zasebna, a javno priznana osnovna šola, ki jo obiskuje nad 200 otrok. Liberalec Fornasir in socialist Del Ben sta bila nasprotna temu prispevku, kajti za o-snovne šole mora skrbeti po zakonu država, če kdo hoče pošiljati o-troke v zasebno, bolj fino šolo, naj plača iz svojega žepa. Skupnost naj skrbi izrecno za javne šole, sta dejala omenjena svetovalca. Ostro ideološko obrambo zasebnih konfesionalnih šol je napravil demokristjan-ski svetovalec Pellegrini (vodja go riške skupine Comunione e Libera-zidhe), 'predlog odbora pa' sta zatem podprla še socialdemokrat Bian coni in komunist Battcllo. Sklep je torej prodrl z večino glasov, proti so glasovali štirje socialisti in en liberalec.
Do prerekanja je prišlo pri izvolitvi dveh zastopnikov občine v u-pravni odbor mestne lekarne v Štan-drežu. Namesto dveh odstopivših članov sta bila z večino glasov izvoljena republikanec Milovan Bressan (dobil je 17 glasov, od socialistov predlagani dr. Marjan Roner pa je dobil 13 glasov) in demokristjan Aldo Orazietti. Z desne so se pričeli svetovalci prerekati z demokristjani, češ da so nekatera mesta v u7 pravnih odborih fevd večinskih strank in demokristjanu Jakončiču, ki je ugovarjal, sta misovca od v. Pascoli in dr. Romoli večkrat zakričala «paiazzo», «imbecille», «cre-tino*. Prišlo je do prerekanja in župan je s težayo pomiril duhove.
Ob koncu seje je odbornik odv. Portelli izročil županu pismi), v katerem ga obvešča, da podaja ostavko na mesto odbornika in tudi svetovalca. Odv. Portelli je v odboru zastopal republikansko stranko in je vodil resor za zdravstvo in socialno skrbstvo. S tem v zvezi je za drevi najavljena seja vodstva republikanske stranke. -
V Doberdobu v pelek seja občinskega sveta
V Doberdobu bo v petek, 1. aprila, ob 14. uri, redna sejg občinskega sveta. Na dnevnem redu so številne točke, med katerimi velja o-meniti plan za razvoj in izenačenje razdeljevalne mreže. Deželo bodo zaprosili prispevek za občinsko knjižnico. V načrtu imajo tudi ureditev razsvetljave na mejnem prehodu pri Devetakih. Zato pa potrebujejo denar in od dežele bodo zah tevali prispevek. Imenovali bodo tu-
di svoje predstavnike v socialno -podporni konzorcij za tržiški okoliš in v združenje za ekonomsko-mest-no planiranje za tržiški okoliš. Razpravljali bodo tudi o podpori Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
9 Danes se bodo tajniki političnih strank ustavnega loka sestali v ladjedelnici v Tržiču s člani tovarniškega odbora. Govor bo o krizi v italijanski ladjedelski industriji.
Jutri v Novi Gorici sestanek
o obmejnih prehodih
Jutri dopoldne ob 10. uri se bodo na sedežu občinske skupščine v Novi Gorici sestali člani italijansko-ju-goslovanske mešane tehnične komisije za preučevanje vprašanj obmej-
nih prehodov na Goriškem. Preučili bodo načrte in možnosti finansiranja za gradnjo obmejnega postajališča Štandrež - Vrtojba in možnosti za čimprejšnje odprtje mejnega prehoda v Ulici sv. Gabrijela.
Sestanek
krajevne skupščine za severni predel mesta
Krajevna skupščina za svetogor-sko četrt _ Placuto bo imela sejo jutri zvečer, ob 18.30, v mali dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra. Razpravljali bodo o pre-osnovi avtobusne proge štev. 1 in o šolskih vprašanjih v severnem delu mesta. Prisostvovala bosta odbornika za javna dela in šolstvo in zastopnik mestnega avtobusnega podjetja.
DOLGA ŽIVLJENJSKA POT GORIŠKEGA ŠOLNIKA HUBERTA MOČNIKA
PRIZNANJE TUDI ZA ŠTIRI DESETLETJA DELA Z MLADINO
Od Črne gore do Savone in nazaj v Gorico
Dolga je . življenjska pot goriške-ga šolnika in vzgojitelja prof. Huberta Močnika, ki mu je bilo ko nep lanskega leta podeljeno posebno priznanje: odličje svobode z zlatim listom.

OBNOVITEV UPRAVNE DEJAVNOSTI NA POKRAJINI
Pokrajinski svet bo razpravljal o psihiatriji in nakupu podjetja Ribi
Glede obeh vprašanj je pričakovati ostro soočanje med sredinskimi in levičarskimi silami
Zaradi stavke uslužbencev kra jevnih ustanov danes ne bo predvidene seje pokrajinskega sveta. Tak šen sklep so sprejeli na sinočnji se ji pokrajinskega odbora.
Kakor je napovedal predsednik pokrajinske up-ave Giuseppe Agati že v svojem pozdravnem govoru na kongresu posoške federacije KPI, se bo pokrajinski svet na svoji prvi seji spoprijel z nekaterimi izrazito politično obarvanimi problemi. Pri tem je mislil predvsem na politiko v psihiatrični bolnišnici in na nakup podjetja Ribi. Gre za dve važ ni vprašanji, na katerih se bosta spopadli dve različni stališči, ki ju zagovarjajo KD z zavezniki oziro-homa levica.
V zvezi s psihiatrično poltiko v umobolnici se vedno bolj uveljavlja odborova usmeritev k povratku na stan)! 'tbiVj'’ nd' ždAivTjtMjč1 'hmobol-ni,h v bolnišnici. Gre torej za nadaljnje odpravljanje Basagliev? metode zdravljenja, po kateri so, bolnike poslali iz bolnišnice ter jih zdravili v njihovem okolju. Na podlagi takšne odprte izbire se je število bolnikov zmanjšalo od 623 v letu 1961 na 396 v letu 1972, od katerih jih je bilo samo 52 prisiljenih vedno živeti v bolnišnici.
Pokrajinski odbor se to na pokrajinski seji pojavil s predlogom o povečanju števila oddelkov od se danjih šest na deset ter s povečanjem števila postelj za 100 oseb. kar dejansko ustreza potrebam 500 bolnikov.
Svojo odločitev odbor utemeljuje z zdravstvenimi, socialnimi in varstvenimi razlogi za upokojence, kar je v očitnem nasprotju s težnjo po zdravljenju bolnikov izven bolnišnice.
Skrajni čas je — to je pokazal tudi nedavni sestanek o psihiatriji v Gorici — da se pričenja uresničevati načelo o zdravljenju bolnikov izven bolnišnice, torej v stiku z družbo. Res je, da tega načela ni mbgoče uresničiti drugače kot postopoma, v nobenem primeru pa ni' mogoče odstopati od njega, kot to počenja pokrajinski enobarvni odbor KD, ki obravnava središča za mentalno higieno kot sestavni del umobolnice. Po sodbi levice je to središče pojmovati kot sestavni del socialno . zdravstvenih konzorcijev, jutri pa kot sestavni del krajevnih socialno - zdravstvenih enot. Na takšen način je mogoče ugotavljati vzroke bolezni in jih preprečevati na ‘kraju samem.
Na pokrajinskem svetu se bosta spopadli dve gledanji: konservativno gledanje, ki ga poleg pokrajinskega odbora zagovarja tudi vodstvo pokrajinske psihiatrične bolnišnice, ki predvideva spopolnjevanje zdravstvenega postopka v okviru bolnišnice, in drugo odprto gleda n,je, ki ga zagovarjajo levičarske sile, kj izhajr iz političnega posega ter teži za tem, da se dvigne
Informacije SIP uporabnikom
MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP sporoča, da od včeraj, 29. marca t.l„ zaradi začetka delovanja nove centrale je menjala telefonsko številko približno 700 naročnikom iz KRMINA (Cormons). Zainteresirani so bili že obveščeni.
Številke se bodo spremenile od štirih na pet številk z vključitvijo številke 0 po začetni številki 6, kot je razvidno iz naslednjega primera:
6199 (stara številka)
60199 (nova številka)
Istega dne je začela delovati avtomatska telefonska služba.
Za informacije naj se interesenti obrnejo na številko 12 (služba za informacije v zvezi s telefonskim imenikom).
9P
Societa Italiana per 1’Esercizio Telefonico
kulturna raven družbe in se jo tako usposobi za sprejemanje in zdravljenje »različnih* državljanov.
Na istem sestanku bi se morali pokrajinski svetovalci spopasti tudi s predlogom odbora o nakupu prevoznega podjetja Ribi. O vrednosti tega premoženja krožijo različni govorice. Na levici trd:jo, da so previsoko ocenili zadolženost in vred nost podjetja, zaradi česar naj bi podjetje neupravičeno prejelo nekaj stotin milijonov javnega denarja.
JUTRI V TOLMINU
Priznanja časnikarjem za poročanje ob potresu
Jutri ob 16. uri bo v domu Jugo slovanske ljudske armade v Tolminu svečanost, ki jo prirejajo Skupščine in družbenopolitične organizacije te občine. Podelili bodo priznanja, časnikom ter radijskim in TV postajam za njihov delež pri poročanju o potresu ter odstranjevanju po sledic te naravne katastrofe. Priznanja bo prejelo okrog 15 sredstev javnega obveščanja iz vse Jugoslavije in iz tujine, razen njih pa še več kot 50 časnikarjev. V zahvalo ip priznanje bodo prejeli bodisi plaketo občine, listino o priznanju ob čipe Tolmin ali pa zlato značko Posočja.
Naj ob tem poudarimo, da je tudi »Primorski dnevnik* od prvih potresnih sunkov 6. maja lani dalje podrobno poročal o potresu in njegovih posledicah bodisi v Furlaniji, kot tudi v Posočju onstran meje.
Pred slovesnostjo bo ob 13. uri v dvorani družbenopolitičnih organiza cij v Tolminu tiskovna konferenca o delu. ki so ga pri odpravljanju posledic potresa v tej hudo prizadeti občini opravili lani in o ustreznih načrtih ter nalogah v letošnjem letu.
• Včeraj oi>olrtne naitovedane splovitve tankerja v tržaški ladjedelnici ni bilo, ker je burja pihala 80 km na uro.
Preiskava o požigu v uimmitetneni krožku v Tržiču
Pred požigom v univerzitetnem krožku v Tržiču so neznanci, odnesli iz omare malo železno prenosno blagajno, v kateri so bili nekateri dokumenti. To so ugotovili 'preiskovalci potem ko so pregledali kar je ostalo po požigu v krožku v sodelovanju z voditelji krožka.
• Pisarna ENAL bo danes izjemoma zaprta od 12. ure dalje.

V ZNAK PROTESTA PROTI SLADI
Danes stavkajo uslužbenci občin, dežele in bolnišnic
Živahna predkongresna dejavnost C1SL - Zaskrbljenost v Tržiču zaradi položaja v tovarnah koncerna Maraldi
Danes bo celodnevna stavka, ki jo je sklicala enotna sindikalna federacija in bo zajela vse področje krajevnih uprav. Stavkali bodo uslužbenci krajevnih uprav, tj. občine in pokrajine, bolnišnice, trgovinskih zbornic, deželne uprave, stavko je sindikat proglasil v znak protesta proti vladi, ki preko vsake mere zavla čuje pogajanja za novo delovno pogodbo. *
Zaradi stavke so bile odložene šte vilne seje izvoljenih svetov in sestanki raznih komisij v številnih krajevnih upravah.
Še nekaj vesti s sindikalnega pod roč.ja. V teku so po tovarnah predkongresni sestanki članov raznih sindikatov, včlanjenih v CISL. Kongres delavcev jestvinske stroke FU LPIA -CISL bo 22. aprila, udeležilo se ga bo 39 delegatov, ki jih bodo izvolili na delovnih mestih v teh dneh.
Na sestanku s predsednikom go-riškega zdravstvenega konzorcija dr.Tuzzijem so zastopniki sindikatov uslužbencev bolniških blagajn dali predlog, da bi nekatere uslužbence teh blagajn uporabili v zdravstvenem konzorciju, ker bodo od 1. julija dalje razpuščene vse blagajne in socialno .Skrbstvo bo poenoteno.
V Tržiču vlada že več časa zaskrbljenost med delavci tovarn Ac-eiaierie Alto Adriatico in SIMO, ki spadata v koncern industrijca Maraldija. Ta ima v sedanjem trenutku vrsto težav z bankami in se hoče rešiti sladkornih tovarn v Ro-magni. Sindikati želijo imeti čiste račune in njih zastopniki iz Tržiča so st pred dnevi sestali z delegati vseh tovarn tega koncerna.
Pomembna razsodba o nadzorstvu nad
mio navadnega kruha
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obravnavalo dva zanimiva primera v» zvezi z nadzorstvom nad cenami. Gre za dogodka, ki sta se pripetila leta 1973, ko so prefektu-
re uvedle strogo nadzorstvo nad cenami živil. Tedaj je. bil med »nadzorovanimi* živili tudi kruh. Na Goriškem so karabinjerji ugotovili dva kršilca, peka Maria Pecileja iz Drevoreda 20. septembra 47 in lastnico pekarne v Krminu Rtfsalio Zucco ter njeno trgovsko pomočnico Claudio Pollo. Pretorja iz Krmi-na in iz Gorice sta uvedla preiskavo in vse tri obtožila na denarno kazen, ker nista hotela odjemalcem prodati po določeni ceni 210 lir za kilogram kruha boljše vrste, ker je ceneni kruh pošel. Vendar pa je goriško sodišče obe obsodbi razveljavilo, ker je bilo mnenja, da pokrajinski odbor za cene ni pristojen za tovrstne sklepe. Kasacijsko sodišče pa je to utemeljitev zavrnilo in poslalo akte v ponovno presojo tržaškemu kazenskemu sodišču, ki se je strinjalo s pretorjevimi razsodbami in ponovno obsodilo vse tri obtožence.
Grožnja z bombo na letališču v Ronkah
Na letališču v Ronkah je včeraj popoldne zavladal preplah, ko je neznanec telefoniral, da bo na nekem letalu bomba. Policisti so takoj pregledali prtljago potnikov in notranjost dveh letal, ki sta bili takrat parkirani na letališču, in u-gotovili, da ni nevarnosti. Letali, namenjeni na Dunaj in v Rim, sta odleteli s približno polurno zamudo.
Razna obvestila
\/ai(-miiu luukujiui -a pom jv zidarjem, s sedežem v Gorici. Korzo Verdi 10, obvešča člane, da zapade jutri, 31. marca, rok za predstavitev prošenj za dijaške štipendje. 30. aprila pa zapade rok za predstavitev prošenj za ix>šiljan.je otrok v počitniške kolonije.
Močnik se je rodil sredi prostranega Trnovskega gozda, na Kre-kovščah, 13. februarja 1893. Pot ga je, vodila nato v Gorico, kjer se je šolal. Vadnica, gimnazija, pripravnica za učiteljišče v Tolminu, koprsko učiteljišče in spet povratek v Gorico, kjer je leta 1912 maturiral, dve leti kasneje pa opravil še dodatni usposobljenostmi izpit. Prvo službeno mesto mu je bilo namenjeno v Lazcu, nato v Otaležu nad I-drijo. Od tu je bil premeščen v Črno goro, od koder se mu še zdaj javljajo nekdanji učenci. Potem povratek na Primorsko; Dolenja Trebuša, Bovec. Ravne nad Cerknim. Šebrelje in Grahovo do leta 1931, ko se začne dol^a doba izgnanstva: Millesimo, Savona, Genova in spet Savona do pomladi leta 1945. ko nastopi čas vrnilve. Tedanja ljudska oblast v Gorici ga imenuje za komisarja na treh mestnih šolah, poleti leta 1945 vodi osnovno šolo v Renčah ter pomaga pri obnavljanju šolstva. Zavezniška vojaška uprava ga nato imenuje za nadzornika o-snovnih šol na območju goriške A cone.
Po njegovem prizadevanju pride do ustanovitve nižje strokovne šole. Pri tem pa ne gre pozabiti dejstva, da je prof. Močnik po zaslugi širokega poznanstva, ki ga je imel v slovenskih gospodarskih krogih v Gorici, marsikomu pripomogel ^lo zaposlitve v trgovini, obrtništvu in drugih dejavnostih. Pa še nekaj ie treba omeniti v zvezi s to odlično nižjo srednjo šolo. Močnik je osebno skrbel, da je bilo vsako leto dovolj priliva v prve razrede. S kolesom se jeivozil po naših vaseh ter s sez-.namom v roki pregovarjal starše o koristnosti obiskovanja te šole.
Poleg raznih obveznosti V.bil je med ustanovitelji sindikata slovenske šole — pa je našel še zmeraj dovolj časa za sestavljanje učbenikov in drugih šolskih pripomočkov. Naj navedem samo obsežno delo o blagoznahstvu, ki je izšlo v dveh knjigah, sicer razmnoženo na ciklostilu.
Po desetih letih trdega dela na strokovni šoli, je leta 1958 zaprosil za upokojitev. S tem pa se ni u-maknil v zasebno življenje, še vrsto let je budno sledil vsem dogajanjem na slovenskih šolah, kakor spremlja dogajanje tudi še zdaj.
Če je ciovek vse življenje delal, potem težko izhaja brez dela takrat, ko stopi v zasluženi pokoj. Prof. ■ Močnik se je lotil pisanja. V skoraj petih desetletjih, ki jih je posvetil mladini, se je nabralo veliko -spominov in doživetij. Zdaj je napočil primeren čas za njih ureditev in objavo. Na dan je prišla knjiga Spominov in izkustev.
Takoj zlitem se je profesor Močnik lotil bolj zahtevnega dela — poljudnoznanstvenega opisa Trnovske planote, tistega, iz katerega je sam izšel.
Pa ne mislite, da je zdaj odložil pero. čeprav rhu roka včasih zadrhti in ga ne uboga vedno tako kakor nekoč. Skratka, tak je, da ne more mirovati.
Kino
Gorica
VERDI 17.30 22.00 »La časa delle li-nestre’ che ridono*. L. Capoliechui. F. Marciano. Barvni film. prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Lamica di rriia madre*. B. Bouchet, _ R. Cenci. Prepovedan mladini pod 18. letom,
MOOERNISSIMO ,17.36 -22.00 «L’in-quilmo del terzo piano*. 1. Adjani m M. Douglas. Prepovedan mladini pod 14. letom.'
CENTRALE 17.00-21.30 «11 nome di Rio*. J. P. Bclmondo. Barvni film.
VITTORIA 17,00-22.00 «1 tre.del ope-razione drago*. B. Lee. Barvni film, prepovedan mladini [»d 14. letom.
Tržič
EKCELSIOR 16.30— 21.30 «Le semina-riste*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »La ragazza della pelle di luna*.
JSova Gorica in okolica
SOČA »Nevaren poklic*. Francosi film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Meč zlatega zmaja*. Hon konški. film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Zadnja igra smrti*. Hon konški film ob 18.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V dneh 28. in 29. marca se je Gorici rodilo 9 otrok, 15 oseb je mrlo.
ROJSTVA:	Simone Tonin, C
briella Trevisan, Gabriele Gratt« Andrea Černigoj, Tatiana Wirtis( Deborah Edalucci, Cristina Ros Andrea Vuch, Arletta Sgubin.
SMRTI: 82-letni upokojenec A ton Tomšič, 60-letni upokojenec A gelo Siega, 63-letni upokojenec Bi no Badin, 71 letna gospodinja V letna Leon, 81-letni upokojenec Gi seppe Simi, 68-letni upokojenec Lui Tureo, 65-letni zidar Orlando Cui 76-letna trgovka Margherita Giact bi vd. Mocchiut. 81-letna upokoje ka Libera Madin vd. Siega. 80-let upokojenec Mario Oblascia. 78-leti gospodinja Zora Zei por. Lessi, f letni invalid Giovanni Paron, ’ letni upokojenec Cristiano Mareg 78-letna gospodinja Alojzija Terk vd. Musina, 79-letni upokojenec Vi eenzo De Blasi.
DE2UBNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G rici dežurna lekarna Provvidenti, Tra nik, tel. 29-72.
PRED JUNIJSKIM BEOGRAJSKIM SREČANJEM
Še veliko naporov za uresničenje
sklepov petintridesetih v Helsinkih
Velesile se doslej niso zavzeto potrudile za odpravo napetosti in tekme v oboroževanju
Če z dva meseca in pol se bo v Beogradu sestalo ponovpo 35 podpisnic zaključnega dokumenta, ki je bil sprejet na helsinški konferenci za varnost in popuščanje napetosti .v Evropi,
To bo. prvič po več kot enem letu ko j*e bodo države podpisnice seštale, da bi preverile, kakšni koraki so bili doslej napravljeni, da bi se v Evropi ustvarilo vzdušje zaupanja.
Kaj lahko rečemo danes glede otipljivih rezultatov helsinškega srečanja, skoraj tik pred ponovnim beograjskim srečanjem? A-naliza vseh dosedanjih dogajanj po
1.	1975, ni kaj posebno zadovoljiva. Največ je bilo mogoče storjenega na področju sodelovanja na gospodarskih, političnih in kulturno . humanih področjih, najmanj pa v pogledu popuščanja napetosti e vojaškega stališča. Toda še preden bi se lotili obravnavanja tega zadnjega vprašanja, naj omenimo, da se je tudi na vseh ostalih področjih pojavila v zad-
njih časih močna napetost. V sko-:ano'
raj vseh državah zanodnega sveta je opaziti zaostrovanje odnosov s sovjetskim blokom na primer na področjih, ki zadevajo državljanske pravice v vzhodnih državah. Ni nobeno naključje, da se posebno sedaj vodi silovita kampanja, tako v ZDA kot v nekaterih državah zahodne Evrope, v zvezi z znanimi pojavi sovjetskih, češkoslovaških in drugih oporečnikov (sem je treba vključiti tudi podobne poskuse izkoriščanja nekaterih pobud določenih krogov intelektualcev Jugoslavije v zvezi z vprašanjem zakonitosti ukrepov izvršne oblasti glede potnih listov). Ta kampanja je dosegla v zadnjih časih velik obseg in to posebno zaradi bližnje konference v Beogradu. Prav gotovo je, da se bo v bližnji prihodnosti še stopnjevala.
Pripomniti pa moramo, da tudi na Zahodu ne prevladujejo e-notna stališča do prihodnje beograjske konference. Pri tem mislimo najprej na to, kar se je zgodilo pred kratkim v zahodno-nemškem Bundestagu. Krščansko -demokratska opozicija je predloži-
•NIIMIMHimillllllllllMIIHIIIIJIIIIiiiHIIIIIIIIUmllllll
V New Yorku kmalu sojenje ustaškim zločincem
V teh dneh bi se morala pred federalnim sodiščem v New Yor-ku začeti obravnava proti skupini teroristov, ki so 10. septembra lani ugrabili letalo ameriške družbe TAVA na progi Nevv York - Chicago in na katerem je bilo 85 potnikov ter sedem članov posadke. Teroristi so tudi nastavili bombo v garderobi osrednje železni-niške postaje, ki je v enem od najbolj prometnih krajev newyor-škega Manhattana. Zaradi eksplozije je pri poskusu demontiranja bombe izgubil življenje policijski častnik Brian Murray, medtem ko so bili trije drugi agenti ranjeni. Obtožnica dolži ustaške zločince zračnega gusarstva. Za ta zločin zakon v ZDA predvideva kazen od najmanj 20 let zapora. Če pa pride pri tem do smrtnih žrtev, kar se je zgodilo prav pri lanskem atentatu, ki ga je zagrešila skupina pod vodstvom Zvonka Bu-šiča, potem zakon predvideva tu-I di smrtno kazen, oziroma dosmrtni zapor.
Okoliščine, v katerih so ustaši zagrešili ta hudi zločin so dobro poznane jugoslovanski, ameriški in sploh svetovni javnosti. ysem je znano, da se ti teroristi ravnajo po fašističnih ideologijah. V tej zvezi je treba omeniti, da je Hrvatska bratska zajeznica V ZDA, ki je največja organizacija izseljencev jugoslovanskega rodu, s posebno resolucijo 22. oktobra lani obsodila to brezumno teroristično dejanje ter je zahtevala, naj bodo vsi odgovorni za to dejanje obsojeni v polni meri, tako kot predpisuje zakon.
Vsi dosedanji poskusi obrambe stremijo za tem, da bi se sodnijski postopek z raznimi formalno -pravnimi in proceduralnimi posegi čimbolj zavlekel. Sodišče je zavrnilo te poskuse. Med drugim je odbilo tudi, da bi ustaškim zločincem sodili v Buffalu namesto v New Yorku, kar bi omogočilo, da bi se obtoženci rešili vsaj začasne obtožbe zaradi uboja policista in se zagovarjali na začasni svobodi. Vzporedno s tem pa je u-staška ekstremistična emigracija poskušala, da preusmeri tok sod-nijske obravnave na politični teren. to je na protijugoslovansko propagando. *
Značilno je pa, da je federalno sodišče zavrnilo vse te zahteve, tudi na zahtevo javnega tožilca ZDA. Prav zato bodo Bušič in ostali obtoženci te skupine prišli vklenjeni pred federalno sodišče.
Morda pa Se bo sedaj le zgodilo, da bodo v ZDA v resnici stopili na prste mednarodnemu terorizmu, kar se doslej žal ni dogajalo.
V ZDA so številne skupine čet-niških in ustaških ekstremistov, ki so v preteklosti zagrešile razna kriminalna dejanja terorizma, posebno na škodo jugoslovanskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v Washingtonu, New Yorku itd. Doslej ameriške oblasti še niso našle nobenega krivca. To pot pa imajo v rokah resnične krivce in upati je, da jim bodo strogo sodile.
la dokument, ki zadeva oster nastop zahodnonemške zvezne vlade na beograjski konferenci v zvezi z zaščito' človečanskih pravic v Demokratični republiki Nemčiji ter tudi v drugih državah sovjetskega bloka, kjer prebivajo Nemci. Zanimivo je, da so se zahodnonemški krščanski demokrati (CDU in bavarski Straussovi krščanski socialisti) upirali na vse kriplje proti temu, da bi se ZRN udeležila helsinškega srečanja. No, sedaj pa prav ti nasprotniki tistega srečanja skušajo izkoristiti helsinško resolucijo s tem, da nadaljujejo svoje žolčne napade proti državam vzhodnega bloka. Zahodnonemška socialdemokracija in liberalci, ki so na oblasti, se zavedajo te nevarnosti ter so zato predložili svoj osnutek resolucije v kateri zahtevajo, da bi zahodnonemški predstavniki na konferenci v Beogradu sicer zastopali stališča obrambe človečanskih, političnih in državljanskih pravic, toda z namenom, da bi prišlo do popuščanja v napetosti ter do stvarne zagotovitve miru in prijateljskega sodelovanja v Evropi.
V teh dneh je na obisku v Sovjetski zvezi ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, ki se razgovar-ja s sovjetskimi državniki glede vprašanj razorožitve in drugih mednarodnih in bilateralnih vprašanj odnosov med obema državama. Ne bomo zgrešili, če trdimo, da je treba povezati Vancovo potovanje v Moskvo tudi s stališča prihodnje konference v Beogradu. In prav tu je stična točka med sedanjimi ameriško - sovjetskimi pogovori v Moskvi in srečanjem petintridesetih v Beogradu.
2e v uvodu smo omenili, da so bili od leta 1975 do danes doseženi v zvezi s helsinško resolucijo le določeni rezultati na nekaterih področjih. Najslabše pa so se obnesli prav na področju razorože-vanja ter sploh vojaških odnosov , med Vzhodom in Zahodom.
Že v Beogradu so manjše države (med katerimi prednjači Jugo-sljvija) zahtevale, da bi o teh vprašanjih v Helsinkih morala razpravljati celotna konferenca' z vsemi svojimi člani. Tedaj pa je prevladalo stališče velikih držav (konkretno ZDA in Sovjetske zveze, to je dveh supersil) da je najbolj pametno če se o teh vprašanjih sporazumejo one same. V resnici nista niti «Salt 2» in ne dunajsko srečanje Hufburg (dialog NATO in varšavski sporazum) prispevali k popuščanju.
Danes smo priča rastoči rjvali-teti med obema blokoma. Pripomniti je treba, da je v tem oziru helsinški sporazum prinesel nekaj novega. Med drugim je bila sprejeta obveza, da prizadete države obveščajo vse druge o svojih nameravanih vojaških manevrih, če ti/prizadenejo več kot 25.000 vojakov. Resnici na ljubo je treba reči, da se podpisnice držijo teh obvez, toda le v določeni meri. Večkrat se namreč dogaja, da razbijejo v resnici enotni koncept neke vojaške vaje na dva, tri ali celo več delov, kar jim omogoča formalno spoštovanje obveznosti. To spoštovanje pa je le formalno in ne bistveno, ker so ti manevri .zamišljeni enotno.
Doslej je bilo prijavljenih okoli štirideset vojaških manevrov z več kot 25.000 vojakov. Glavnina teh manevrov je bila lani in tudi sedaj obetajo nove. Pri teh manevrih so tako na eni strani kot na drugi mobilizirali po nekaj 100.000 vojakov z ogromnim vojnim potencialom. Vse te sile so oborožene z najsodobnejšimi sredstvi.
Kljub helsinški resoluciji priso-
stvujemo torej ponovno žvenketa-nju z prožjem, kjer neka stran skuša vplivati na drugo, grozeč ji s svojim vojaškim potencialom. Res pa je, da vse to nima več takega vpliva na javnost, kot ga je imelo nekoč. Danes ti vojaški manevri služijo v glavnem cilju, da se obdrži v javnosti prepričanje o blokovski vsemoči in da se v bistvu nadaljuje politika cepljenja evropske javnosti na dva bloka. Tem ciljem služijo tudi današnje najrazličnejše pobude za razpihovanje sovraštva, ki so si-ofcr prikrite in dobro zakrinkane s humanitarnimi in demokratičnimi gesli.
Manjše države v Evropi (Jugoslavijo smo že omenili, toda sem spadajo druge kot na primer Norveška, Švedska, Danska, Holandska) se bolj strogo držijo duha in črke helsinškega sporazuma ter prijavljajo vse svoje manevre ter na te tudi povabijo tuje opazovalce. Te prakse se držita tudi Italija in Jugoslavija, ki prijavljata tudi najmanjše in najmanj pomembne vojaške manevre, kar brez dvoma prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja.
Odnosi med obema supersila-ma pa so precej drugačni, čeprav je treba poudariti, da gre prav NATO največji del krivde. Države varšavskega pakta so trikrat povabile članice NATO na svoje manevre, medtem ko se ni nikoli zgodilo nasprotno. NATO je samo obveščeval, ni pa povabil nikogar.
Prejšnji petek je bila v dvorani Jakobus Gallus Glasbene matice letošn ja prva interna produkcija gojencev
šole. Prireditev je zelo dobro uspela *
V prosvetnem domu Tabor na Opčinah je bilo v petek zvečer odprtje slikarske razstave Svetoivančanke
Tončke Kolaričeve. Na sliki umetnica z občinstvom
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DRUGA REVIJA «PRIMORSKA POJE 77» V KOPRU
Ob nekaterih že izdelanih zborih tudi primeri ponavljajočih se napak
Odlikovali so se zlasti moški in ženski zbor iz Divače, ženski zbor iz štan-dreža, moški komorni zbor iz Idrije in mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice
Druga revija «Primorja poje 77» je bila dne 19. t.m. v Kopru, kjer je nastopilo dvanajst zborov. Najboljše kvalitetno povprečje je bilo v drugi polovici sporeda, v kateri so nastopšli bolj dovršeni zbori — moški in ženski iz Divače, ženski zbop.,iz Štandreža, komorni moški zbbr Iz Idrije in mešani zbor «Lojze Bratuž* iz Gorice. Raven prve polovice pa sta občutno znižala dva zbora, posebno pri enem je petje zdrknilo na že pri večini zborov premagan nekontroliran prirodni način, ki ne more pripeljati k potrebni ubranosti;
, brez vsaj kolikor toliko dosežene glasovne enotnosti, ki si jo zbor pridobi na osnovi pravilnega dihanja, zastavljanja in nastavljanja glasu, pravilne in enotne izgovorjave, skladnega delovanja v ritmu, dinamiki in seveda v čistem in jasnem zadevanju tonov vseh pevcev in brez zadostnega prizadevanja pevovodje v tem smislu, se stvari ne morejo premakniti na bolje. Izkušnje nas opozarjajo, da večkrat niso krivi le pevci s »slabim pevskim materialom*, temveč, da leži teža odgovornosti v prvi vrsti na pevovodji. Saj se prav na teh revijah srečujemo z zbori včasih prav skromnih pa poleg tega včasih še maloštevilnih glasov, pri katerih pevovodja vendarle doseže določeno estetsko raven tako petja samega,
kakor ostvaritev vsaj nekaterih pesmi; imamo primerne celo dokaj zrelih umetniških poustvarite v pri malih zborih, ki ne razpo-
lagajo s posebno izbranimi glasovi. Taki' zborii potrjujejo možnost

SVEČANA PROSLAVA V LJUBUANI
Ob 30-letnici izhajanja Zgodovinskega časopisa
Pod pokroviteljstvom Sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL Slovenije in Zgodovinskega društva za Slovenijo, je bila v petek 25. marca 1977, slavnostna članska seja Zgodovinskega društva za Slovenijo, v proslavitev 30 letnice izhajanja Zgodovinskega časopisa.
Predsednik društva prof. dr. I. Voje, je v slavnostnem okolju velike dvorane na magistratu pozdravil cenjene goste Lidijo šentjurc, članico sveta federacije in predsednico zgodovinske komisije pri CK ZKS, Majdo Poljanšek od RK SZDL, Mirka Čepiča sekretarja za informacije pri IS skupščine Slovenije, Franca Šalija od IK ZKS in Alberta Jakopiča-Kajtimirja. Pozdravil je tudi zastopnike tržaških Slovencev S. Renka in "S. Pahorja.
V svojem pozdravu v svojstvu predsednika sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL, je narodni heroj Al bert Jakopič - Kajtimir poudaril važnost te zgodovinske publikacije za širše poznanje naše zgodovine, še posebej za temeljitejše zgodovinsko delo na področju novejše zgodovine, to je iz časov predvojnega nastajanja in razvijanja partije, iz časov narodnoosvobodilne vojne in revolucije in iz časa izgradnje in
formiranja ljudske oblasti po drugi vojni. Kot vsako zgodovinsko zborovanje, je tudi to potekalo v delavnem vzdušju, saj so pozdravnemu nagovoru sledili še referati prof. dr. V. Melika, ki je predstavil tematsko-statistični pregled vsega gradiva zbranega v 30-ih letnikih Zgodovinskega časopisa, prof. Štefana' Trojarja, ki je podal teze o uporabnosti Zgodovinskega časopisa pri pouku zgodovine v šolah, kjer je navedel nekaj uporabnih misli o tem, kako naj preko razprav v Zgodovinskem časopisu, povečamo zanimanje mladine do zgodovine in predstavitev rezultatov ankete med slovenskimi zgodovinarji, ki jo je sestavil Peter Vodopivec.
Uredniki Zgodovinskega časopisa so na slavnostni seji predstavili tudi ponatis prvega letnika Zgodovinskega časopisa 1/1947. ki je bil zaradi svoje bogate vsebine in aktualne tematike, ponatisjen in je sedaj spet v prodaji tudi v Tržaški knjigarni. Celotna slavnostna seja je v delovnem vzdušju izzvenela, kot zahvala prizadevnim zgodovinskim delavcem, ki so v povojnem razdobju - izdali 30 letnikov tako pomembnega in tehtnega zgodovinskega gradiva, ter kot vzpodbuda mlajšim rodovom zgodovinarjev za nadaljevanje začetega dela«
B. Gombač
in dosegljivost uspeha, če se združita veselje do lepega petja, delovna vnema in zborovska disciplina s sposobnostjo, znanjem in hotenjem pevovodje v skupna prizadevanja — s ciljem, da bi dosegli čim več. Možnosti so seveda pri posameznih zborih različne, ker so pogoji različni v pogledu pevcev, sestava in zasedenosti v glasovnih skupinah, v kvaliteti pe-vovodjevega dela in podobno, vendar mora na svojem nastopu vzbuditi prepričanje tehtnega in resnega prizadevanja zlasti pevovodje, ki v končnem trenutku nosi odgovornost za zadostno ali nezadostno pripravljenost svojega zbora. Tudi je razumljivo in povsem naravno, da ne more zbor vedno biti enako dober, ker niha njegova številčnost, sestava in menjajoča se kvaliteta glasov, odhajajočih in prihajajočih pevskih generacij, nikakor pa ne smemo dopustiti, da pade kvaliteta na stopnjo, ki jo je naše pevstvo že zdav-na prešlo. Še težje je, če se temu pridruži tudi izbira pesmi takih zahtevnosti, za katere zbor nima zadostne usposobljenosti. Zato lahko pride do tega, da pesem spremeni svoj obraz, ker pevci ne morejo ne v višino ne v nižino z nezadostno izoblikovanimi glasovi, niti ne more zbor formirati čistih akordov, kar je seveda osnova za interpretiranje, ki ga v našem primeru 'ni bilo čutiti. Tak zbor seveda ne more vzdržati ‘niti najnižje stopnje kvalitetne ravni, ki so jo dosegli zbori na «Primorska poje*. Sicer pa smo pri večini zborov čutili prizadevanja, pri nekaterih tudi vsaj rahel napredek.
Med boljšimi zbori naj omenim najprej komorni moški zbor iz I-drije; vodi ga Aldo Kumer, katerega muzikalna obdarjenost se je še posebej živo odrazila v strnjenem izrazu napetostno zgrajenih Simonitijeve Večerja in Ježeve Verzi, med tem ko Palestrinova Popule meus ni še dosegla otip-livejšfe plastičnosti v svojem slogu. Botrovala ji je najbrže tudi začetna trema. V nadaljnjem bo potrebno še več pozornosti posvetiti zastavljanju in nastavljanju glasov, ki so v poziciji nekoliko pre-občutne zastrtosti. V izgovorjavi je čutiti še malce dialektalne primesi pri posameznikih. Po izbiri sporeda in po vrednosti ostvaritev sodi med pomembnejše zbo: re na Primorskem jn se mu v, enakem nadaljnjem delovanju odpira pot v vrste uvažeVanih poustvarjalnih pevskih skupin.
Mešani zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice, ki ga vodi Stanko' Jericijo, zveni glasovno sveže, saj se v njem združujejo mladi, sonorni glasovi. V celoti je precej uravnovešen, čeprav je basovska skupina napram ostalim nekoliko šibkejša. Interpretativno je bila najizrazitejša prva pesem, Ce mois de mai C. Jeartnequina, v kateri so se pevci po nejasno intonira-nem začetku takoj znašli in prešli v ubranost. Pri Adamičevi Večerna je prišlo do padanja. Sicer pa se zdi, da je intonančriim težavam precej kriva tudi slaba akustičnost gledališke dvorane, kar opažamo že leto za letom.
Saj so se podobne nevšečnosti po-
javljale več ali manj tudi pri ne-kate
erih drugih zborih. Seveda je ošibela tudi homogenost; pri tem zboru zlasti v sopranski skupini.
Napredovala sta moški in mešani zbor iz Divače’, ki ju vodi'Ždi Rače. Prvi je nekoliko bolj čist in zlit, pridobil je tudi na napornejšem interpretiranju. Isto lahko rečemo za mešani zbor, katerega glasoyni volumen se je okrepil. Pri posameznih pevcih zaznavamo šibko sapno podporo na dolgih tonih, kar slabi glasovno enotnost, basi so pri mešanem zboru sem in tja površni v prijemanju tonov. Fortissimi so bili pri mešanem zboru preforsirani in je treba težiti za večjo oplemenite-nostjo zvoka.
V prvih sopranih ženskega zbora iz Štandreža, ki ga vodi Stanko Benko, se ob drugače precej homogeni skupini oglaša prizvok izstopajočega glasu z nagnenjem navzdol. Med tremi priredbami ljudskih je najprepričljiveje izoblikoval Bučarjevo Da te ni, ki jo je podal s pristnim občutjem.
Moški zbor iz Štandreža pod vodstvom Aleša Hobana je pokazal dovolj sprejemljive interpretacije v Gallusovem Ecce quomo-do . . . in v Vrabčevi Sinoči me dekle je vprašalo. Zbor ima lep pevski materijal, le da se posamezniki ne podrejajo vselej pevski disciplini: enotnosti, v izgovorjavi, zadevanju, vstopanju in dinamičnem razlikovanju.
Pevovodja Ivan Tavčar je u-spel moški zbor iz Domja strniti v boljšo glasovno enoto, čeprav se še pojavljajo izrazito individualno obarvani glasovi posameznikov, ki se še niso zlili v celostno ubranost; opažna je občasna površnost v zadevanju pri drugih basih. Ko bodo glasovi dovr-šeneje obdelani, bo tudi zbor boljše zazvenel. Sicer je pri oblikovanju bil dovolj prožen; škoda, da ni bilo več preciznosti v drugih basih pri Adamičevi Lucipeter ban.
Mešani zbor iz Trebč se je pod vodstvom Cezarja Možine sprostil pri tretji pesmi Nedvedovi Nazaj v planinski raj, v kateri se je odražala tudi sorazmerno največja skladnost pevskih disciplin in izboljšana izgovorjava. Nekateri vendarle kljub prizadevnim pripravam pozabljajo, da zapiranje ust v p povzroča padanje v intonaciji.
Oktet «Bori» iz Pivke, ki ga vodi Viktor Samuda, se je od zad-, njega nastopa glasovno nekoliko bolj utrdil; lepi glasovi se med seboj ujemajo in ima možnost razvoja. Interpretacije obremenjujejo nagnjenja k rahli razvlečenosti in predolgi oddihi. Solidni pripravi naj bi se pridružila večja prožnost pri izrazitejšem oblikovanju.
Mešani zbor «Tomos» je sicer malo boljši od lani, vendar bo moral ,še v nadalje skrbeti za lepše petje — da odpravi plezajoče prijemanje tonov v sopranih in se dokoplje do čistejšega zadevanja ' v basih in pri nekaterih pevcih ostalih skupin. Za trenutno stopnjo zmogljivosti zbora je bila A-damičeva V snegu pretežka. Zbor vodi Angel Turk.
Nastopila sta še moška zbora iz Dvorov nad Izolo pod vodstvom Ivana Pangerja in iz Marezig pod vodstvom Verjanka Babiča.
IVAN SILIČ
Preparal za odpravljanje petrolejskega onesnaženja
MOSKVA. — Sovjetski kemiki so izdelali preparat.' ki naj bi utegnil odpraviti onesnaženje, ki ga povzroča petrolej v oceanih. Preparat deluje v dveh fazah: najprej ga razstresejo po oceanski površini, .nakar, snov spremeni petrolej v zelo majhne kapljice. Bakterije pa razkrojijo te kapljice s procesom oksidacije.
Obstaja še neki drugi preparat, ki ga bodo preizkusili v kratkem. .Sodeč po izjavah strokovnjakov bodo z njim omejili onesnaženo področje ter omogočili nadaljnje pobiranje petroleja z morske poyi'šine. Postopek pa je naslednji: ladja pluje okoli onesnaženega področja ter pušča za seboj večji sloj tega preparata. V dotiku z vodo se preparat strdi, a istočasno vsrkava petrolej. Na koncu povlečejo strnjeno plast na obalo, jo prerežejo in stisnejo.
1115 let star brin vrcnienoslovski koledar
MOSKVA. — Raziskovalci kli-matologije so prejeli od kirgiških gozdarjev nekakšen vremeno-slovski koledar zadnjih 1H5 let. Prav toliko naj bi bil star dre vesni brin, ki so ga našli v nekem gorskem kraju pri Kara-Goo na Tjen Šanu. Na podlagi o-blik krogov so ugotovili na primer, da je na Tjen šanu bilo pred tisoč leti zelo deževno vreme, a dve stoletji pozneje je vladala velika suša.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. Padova, 7.
šmaren, 13. eremit, 14. kazalo,
15.	SIfAR, 16. BANI, 17. at, 18 son, 18. Mabel, 20. Be, 21, ste, 22. Marat, 23. -SOS, 24. lo, 25. tenor, 26. car, 27. ot, 28. etik, 29 Kobal, 31. rektor, 33. Benito, 34. Iliada, 35. Branik.
NAVPIČNO: 1. pes, 2. Aristotel, 3. De Foe, 4. oman, 5. vir, 6. At, 7. Škabar, 8. Manet, 9, a zil, 10. RA, 11. elaborati, 12. notes, 16. barok, 19. manira, 21. SLORI, 22. Metod, 23. Sabin, 25. teta, 26. cona, 29. ker, 30. lok, 32. ki, 33. B.B.
SREDA, 30. MARCA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.30	Argumenti: Kinoteka — King-Kong 1932
13.00	Dragulji sedme celine: Cvetje v Neptunovem parku 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	GIOCO - CITTA’
18.00	Argumenti: Kinoteka — King-Kong 1932
18.30	Mali Siam — glasbena oddaja 19.00' DNEVNIK 1 — Kronike
19.20 HIŠICA V PRERIJI
Prihod v Plum Creek, film
Gre za novo serijo filmov, ki jih bodo predvajali vsak večer ob istem času, kot je bil že primer «Fyrie» in »Družine Smith*. Danes je na vrsti prva epizoda. Cela serija je bila posneta po devetih knjigah, ki jih je spisala Laura Ingalls po svojih spominih iz mladosti.
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 IL FAUSTO Dl MARLOWE
21.45	ŠPORTNA SREDA
V Evroviziji iz Velike Britanije — Lpndon:
Nogomet: Velika Britanija — Luksemburg Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
18.00
18.25
Drugi kanal
12.30	O tem govorimo
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Zgodovinarjev laboratorij
17.00	Program za mladino:
Vojska Toma Grattana
17.25 Trideset minut za mladino Politehnika: Leningrad Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport
18.45	Učitelj Bora
18.55	Planet sanj	—	risani	film
19.10	Pisma Paoli	Borboni
19.45	DNEVNIK 2	-	Odprti	studio
20.40	DNEVNIK 2	—	Odeon
STALAG 17
Film so predvajali prvič v ZDA 1963 ter ni naletel spočetka na ugoden odmev. V filmu se govori o nacističnih koncentracijskih taboriščih. Pripoved za zmes grozovitih dogodkov, pa tudijkomičnih. Osrednja posebnost je Sefton (ameriški ujetnik), ki v taborišču grabi, kjer le more, denar. Ali on vohuni za naciste? Baje ne, ker pomaga pri odkritju resničnega vohuna. Ob zaključku DNEVNIK 2 Zadnje vesti
•7
21.30
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 9.00, 14.10 TV V ŠOLI
Arheološki muzej v Zadru, Igralec v filmu, Kocka, Pomoč iz zrsKfl
16.55	LISJAK NA BOČU, otroška oddaja
17.15 Ukročeno oko
17.40	OBZORNIK
17.55	Od zore do mraka
18.30	Glasba takšna in drugačna
19.30	DNEVNIK
20.00 CADDIE, film
Film je režiral Donald Crombie, v glavnih vlogah igrajo Helen Morse, Tahis Emmanuel, Jack Thompson, Jacky VVeaver itd. Film govori o izpovedi neznane žene, natakarice, ki zapusti moža, potem ko izve, da jo vara z najljubšo prijateljico. Zaplet torej obeta ceneno melodramo. Daleč od tega. Žena kot natakarica z dvema otrokoma preživlja krize, a vendar vztraja. Potem ko zapusti z otroki udobnosti zlagane družinske sreče, se spopada z osamljenostjo, materialnimi problemi in z družbo, ki ji ni naklonjena. Gre za prikaz povprečne žene, ne preveč pogumne, ampak bolj vztrajne, trmaste. V svoji, trmi vztraja in išče svoj prostor v življenju in družbi, dokler ji ne uspe ...
21.55	Včeraj, danes, jutri: Nazaj v zapor
»Fanti*j# i«ia*Ja»,	§0 let, je, normalno raščen id zdrav,
ima pa svoje težave iz katerih pa sam ne najde izhoda. Vrti se namreč v začaranem krogu (—( zadnjih 10 let je romal iz zapora-v-zapor, obtožen .goljufij, kraje,/skrivanja ukradenega blaga in prestopkov v zvezi z mamili. Vrti se vedno v istem krogu dolgih zapornih kazni in kratkih obdobij na prostosti. Zakaj je temu tako, kje je krivda, ali tudi družbe, o tem bo govoril nocojšnji švedski dokumentarec.
22.25 DNEVNIK
22.40	Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
Koper — darvna
19.55 Otroški kotiček
20.15 DNEVNIK
20.35 Veternjak, prvi del
21.25 Križarjenje po Sredozemlju
21.40 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
Magreb
17.15	DNEVNIK
18.15	Znanost i/i tehnika 19.30 DNEVNIK
20.00 Izbor v sredo
22.05 DNEVNIK
22.20 Dokumentarna oddaja
TRST A	dobro jutro; 9.00 in 10.35 Vi in
7.00, 8.00, 12.45, 14.00, 15.30, iaz- 1L00 Pisma iz predmestja;
17.00,	19.00 Poročila; 7.20-12.45 12.30 Lombardija; 13.30 Glasbe
Dom	in	izročilo:	Dobro jutro;	no...; 14.30 Nemogoča potovanja;
Glasba in kramljanje, Liki iz 1515 in 17.30 Primo Nip; 18.35 preteklosti, Koncert, Naši kraji in N* vse zlato.,.; 19.10 Nabožna ljudje, Glasbena šahovnica, šol- oddaja;- 19.15 Glasbeno govorni ske oddaje, Glasba po željah; spored; 21.05 Gala Internaziona 13.00-15.30 Za mlade: Sestanek ob le del Disco - 100 let, vodi Al
13.,	Kulturna beležnica, Z glasbo berto Lupo, prenos iz Sanrema.'
po svetu, Mladina v zrcalu ča-	SLOVFNI IA
sa; 15.45-19.09 Kultura in delo:	g ()()	?„ 1nftn
Klasični album, Za najmlajše, A. n“'	'i * ' J0-'™'
Smareglia: Vešča, III. dejanje o- a R
Dere	Radiiska	iera 1	la: 6'20 Rekreacija;	6.50 Dobro
pere,	Radijska	igra_	jutro,	otroci,. 7 2Q	Beseda M
„ „„	„ „„	današnji dan; 7.30 Iz naših spolen0’ io7d°’ J'30, n12'3-0;	redovI 8.08 Glasbena matineja;
16.30, 18.30, 20.30 Poročila;	6.35	9.05 Nenavadni pogovori;	9.25
Glasbena	galerija;	10.00	Z nami	Zapojmo	pesem; .9.40 Aktualni
je...; 10.10 Otroški kotiček;	10.-»5	problemi marksizma;	10.45	Turi
Glasba in nasveti; 11.45 Pianist	stični napotki; 11.03 Po	svetu
Oscar Peterson; 12.00 Na prvi giasbe; 12.10 Lahka glasba; 12.30 strani; 12.05 Glasba po željah; Kmetijski nasveti- 12.40 Pihalne 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Pio- godbe; 13.30 Priporočajo vam...; sce; lo.OO V svetu znanosti; 10.10 14.05 Ljudska glasbena kultura; Zborovsko petje; 16,45 Med za- 14.30 Glasba po željah; 15.30 mejskimi rojaki; 17.700 Po samo- Glasbeni intermezzo; 15.45 Spo-upravm poti;	17.10 Izložba	hi-	mini	in pisma; 16.00	»Loto vrti-
ni i7u° Pr"Tlor,ski dnevn';v ljak»; 18.05 Odskočna deska;
17.45	Zabavna	glasba;	18.00	Od-	18,30	Domače in tuje zborovske,
daja progresivne glasbe; 18.35 Iz izvedbe: 19.20 Obvestila in za pnljubljenih oper; 20.00 Zbori; bavna glasba; 19.35 Lahko noč,
20.45	Rock party;	21.35	Glasba,	otroci!;	19.45 Ansambel Jožeta
RADIO	1	Privška;	20.00 Koncert iz našega
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, studia; 22.05 Literarni nokturno;
14.00,	15.00,	17.00,	19.00, 21.00 23.15 Pevci zabavne glasbe; 00.05
Poročila; 6.00 in 7.30 Glasba za 00.30 Za pozne plesalce.
.   Illllll....................................................................................................I >1 ■, ■ I ■ 11 ■ MI, ■ ■ • ■ "
OVEN (od 21,3. do 20.4.) Vaša samozavest in strogost bosta zelo cenjeni. Popolno razumevanje 2
Horoskop
dragimi osebami.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V teku jutra bo nevarnost, da prevzamete nevhaležno in nevšečno nalogo. Nepričakovan predlog vam bo vzbu di! strah.
DVOJČKA (od* 21.5. do 22.6.) Imeli boste priložnost, da nadok nadite zamujeno. V čustvenem pogledu se stvari ugodno razvijajo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Trenutno so vaši pogoji za poslovanje nenavadno ugodni. Premagajte svojo samol jubnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V novih okoliščinah se boste bolje zna-
šli. Važen predlog bi utegnil spremeniti načrt vašega dela.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne sprejemajte tjavdan kritike svojih predstojnikov. Vaš čustveni- načrt se, bo uresničil.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pri sklepanju poklicnih poznanstev bodite nadvse previdni. Otresite se svoje občutljivosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Primerjate pravočasno neki svoj načrt z načrti vaših sodelavcev. Večer bo zelo razgiban in zabaven.
STRELEC (od 23.11. do 20.12) Dan je zelo primer za vse, ki se odpravljajo na potovanje. Slučajno srečanje bo vplivalo na neko spravo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potrebno je, da se povsem zanesete na lastne pobude. Iskreno čustvo vam bo pomagalo pozabiti na navšečnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Va^ ša poslovna spretnost bo zelo n-poštevana od predstojnikov. Bodite hvaležni osebam, ki so VM podprle.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo izredno dobičkonosen. Bodite potrpežljivi in pokažite večje razumevanje do družinskih članov.
OB GRADNJI SPOMENIKA PADLIM V NOB
Dol - važna prehodna postojanka NOB med kraškim Opatjem selom in Tržičem
ZBIRAJMO GRADIVO
Letos jeseni bo odkrit spomenik padlim v NOB v Dolu v do-berdobski občini. Pobudo za postavitev spomenika sta dali sekcija VZPI - ANPI Dol ter domače prosvetno društvo »Kras* Dol - Pq-ljane. Postavitev spomenika v Dolu spada v širšo akcijo, da bi vsaka vas in v mestih (Trst, Gorica, Čedad), kjer jih še nimamo, na Tržaškem in Goriškem, dobili svoj spomenik padlim, da bi bia tako jasno izpričana vloga in pomembnost dejstva, da je bil boj za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma boj vseh Slovencev ter istočasno boj vsakega posameznika.
V okviru pripravljalnega odbora za postavitev spomenika se je izoblikovala skupina mladink in mladincev, ki je sklenila, da je treba tudi v besedi zapisati, kar se je v letih 1941-1945 dogajalo v Dolu in bližnji okolici v sklopu NOB. Tako bi ob odkritju spomenika izdelali manjšo knjigo, kjer bi opisali dogodke :• NOB v Dolu. Mladina je tako jasno izpričala, da namerava gojiti traj dicije NOB, ki jih je treba ohraniti ter prenesti na nove rodove.
Akcija za zbiranje podatkov in gradiva je stekla pred dobrim letom dni ter je počasi začela dajati svoje sadove. Pri tem so se za najbolj marljive raziskovalce izkazali: Savina in Viviana med dekleti ter Angelo, Janko, Jordan med fant. Dodati je treba, da so se vsi lotili z veliko vnemo dela, katerega niso vešči — za kar jim gre velika hvala.
Pričujoči sestavek je nastal iz dveh želja: preko Primorskega dnevnika objaviti nekaj zbranega gradiva ter tako informirati o opravljenem delu; na drugi strani pa spodbuditi vse vaščane Dola, naj po svojih močeh prispevajo k zbiranju podatkov — bodisi s pisanjem osebnih spominov, bodisi da dajo na razpolago ustrezno gradivo iz dobe NOB, poročila, pečate, karkoli bi lahko pomagalo pri pisanju knjige Dola v NOB.
Nastanek OF
Ustanovni sestanek Protiimpe-rialistične fronte slovenskega naroda — ki se je 22. junija ob nemškem napadu na SZ (Sovjetsko zvezo) preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) - je bil 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili na Večni poti št. ,3 v Ljubljani. Navzoči so bili predstavniki CK KPS — ki je bila pobudnica sestanka — Boris Kidrič, Aleš Bebler, Boris Ziherl 1), predstavnik krščanskih socialistov Tone Fajfar, predstavnik demokratičnega krila Sokola Jože Rus ter napredni kulturni delavci Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Franc Šturm 2). O tem je napisal Tone Fajfar v Primorskem dnevniku (z dne 27. aprila 1947), naslednje: »Bilo je deževno, popoldne. Drug za drugim smo prihajali v stanovanje Josipa Vidmarja,, ki je Mo v hi$i njejgo-; veg^ brata Cirila ob Večni .poti pod ' Rožnikom. Končno smo bili zbrahi:. Boris Kodrič, Josip ,VM: mar, Boris Ziherl. Aleš Bebler, Jože Rus. Ferdo Kozak, Fran Albreht, Franc Šturm in jaz (Tone Fajfar).* 3) Že pri teh dveh podatkih prihaja torej do majhne razlike, če pa hočemo biti prav pikolovci, lahko vzamemo v pregled še ugotovitev dr. Franca Škerla: ustanovitelji OF se kasneje niso mogli natančno spomniti datuma ustanovnega sestanka. že med vojno so kot dan ustanovitve fronte navajali 27. april 1941. Na podlagi anaiize vseh okoliščin, na podlagi virov in drugih okoliščin, je Škerl prir šel do ugotovitve, da največ elementov govori za to, da je ta pomembni dogodek novejše slovenske zgodovine bil pravzaprav 26. april 1941 ali dan prej, kot so ustanovitelji menili že med vojno in kot je v obči veljavi v vsej povojni dobi. 4)
Že samo ta drobec nam naravno pravi, kako težko delo je zbiranje podatkov in točno ugotavljanje datumov dogodkov, ki so se odvijali v NOB.
Skupine, ki so se udeležile tega sestanka, imenujemo ustanovne skupine. Komunisti so predstavljali najnaprednejši del slovenskega delavskega gibanja, hkrati s sindikalno delavsko krščanskosocialno skupino pa enotnost delavskega razreda. Krščanskosocialna skupina je glede na svojo nazorsko usmerjenost lajšala prehod katoliški h množic na napredne politične pozicije; sokolska skupina je predstavljala demokratično krilo tradicionalnega liberalnega političnega tabora; skupina kulturnih delavcev pa napredno gibanje v vrstah slovenske inteligence. 5)
Na prvem zasedanju vrhovnega plenuma Protiimperialistične fronte, ki je kot njen najvišji organ sprejemal načelne sklepe in program, so izdelali že prve širše osnutke programa. Zasedanje je bilo najverjetneje 15. junija 1941 v Ljubljani. 6) Plenum je sprejel gesla osvobodilnega boja, ki pomenijo prvi jasno izražen frontni program. Gesla se glase;
1.	Pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vštevši pravico do odcepile in združenja z drugimi narodi! 7)
2.	Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vitevii komike in primorske Sln-
Vence!
3.	Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Ralkana v njihovem boju za o-»voboditev!
4.	Sovjetska zveza je vodilna sila in giavna opora v osvobodilni borbi slovenskega naroda in Vseh zatiranih narodov; ona nam je vzor enakopravnega sožitja 'ned narodi, njihove sloge in pogojev z« njihov neomejen narodni razvoj brez nacionalnega zatiranj* in orez kitajskega z’du Hlad ni rod: I
5.	Oavoaoutlev aiovcnskega na-
roda je mogoča samo na ruševinah imperializma!
6.	Brez boja proti izdajalski lastni kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi!
7.	Bratstvo in mir med narodi! 8)
Da centralni komite KPS in Izvršni odbor OF nista pozabila usode Slovencev na Primorskem in v Trstu, je torej razvidno že iz prvih dokumentov narodno-osvobodilne vojne. Prav začetki NOB na Primorskem dokazujejo, da je bila potrebna povezava KPS — Primorska, kjer je bila
močno razvita nacionalna zavest. Vendar'je bila sama zavest premalo za začetek narodnoosvobo dilne vojne in ljudske revolucije. Nacionalna zavest je bila na Primorskem prav od začetka narodnega prebujanja najmočnejša in to zaradi neposrednega nasilja močnega in vedno nasilnejšega italijanskega imperializma. Narodna zavest je ostala v vseh slojih tudi pod 22-letno italijansko okupacijo in prav ta zavest je postala za NOB ena izmed njenih najvažnejš i) zaveznikov 9) Če je hotela KPS prenesti borb. tudi na slovensko ozemlje onstran rapalske meje, je morala nujno poslati v te kraje svoj lastni kader. 10)
Pripomniti je treba, da se je Osvobodilna fronta pri nas gradila in razvijala nekoliko drugače kot v ostalih slovenskih pokrajinah. Tu ni bilo ustanovnih skupin OF. Prvi aktivisti so najprej zajeli v organizacijo OF člane KPI, člane narodnorevolucionarne organizacije TIGR in druge narodno zavedne in protifašistično razpoložene Slovence. Zato odbori OF niso bili sestavljeni na podlagi enakopravnosti ustanovnih skupin, temveč so bili e-notni. 11)
Organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS Tone Tomšič 12) je zbiral sposobne organizatorje v sklopu »primorske komisije* pri Cii KPS ter jih pošiljal na teren. Med prvimi je odšel Oskar Kovačič 13), ki je imel nalogo organizirati OF na Tržaškem, Goriškem in v slovenski Istri. Za goriško področje je organizacijo prevzel Anton Velušček - Matevž. 14) 15)
Velušček se je zagrizeno lotil dela ter neumorno širil idejo OF. Kmalu — poleti 1941 — je bil na Kremencah širši sestanek aktivistov; Aleksander Silič, Lucijan Bratkovič, Franc Hladina, Avgust Dugulin, Avgust Špacapan, Bogomil Vižintin, Franc Škabar, Jožef Volk Angel Kodrič, ki je na
sestanek privedel Antona Veluščka - Matevža. Ta sestanek lahko smatramo za resničen začetek OF na Goriškem. 16)
Za tema dvema aktivistoma so odšli na Primorsko še drugi, ki so začeli z delom v Trstu, Gorici, v Brdih, na Krasu, na Tolminskem, y Vipavski dolini itd. Kot je bilo ugotovljeno na partijskem sestanku v Škrbini novembra 1941, je bilo organizacijsko delo najuspešnejše na Krasu, kjer so že začeli nastajati prvi terenski odbori OF. Led je bil torej prebit. 17)
Na Krasu se je začela graditi nova organizacijska mreža, za katero je bil odgovoren Avgust Dugulin - Maks Potokar. V razmeroma kratkem času je bilo ustanovljenih okrog 16 terenskih odborov. 18)
ANTON PERIC - TONE PIRČEV Devetaki št. 4 - Dol
Začetki organ iziranja Osvobodilne fronte v Dolu
ZAeetfeK dr v dolu
Za začetek NOB v Dolu je pomembna organizacija OF, kj je nastala v Opatjem selu, saj je takrat Dol spadal v občino Opatje selo v goriškii pokrajini.
Eno izmed najvažnejših središč Osvobodilne fronte na Krasu je bilo torej Opatje selo, kjer se je na pobudo Avgusta Duguli-na - Maksa osnoval krog aktivistov. 19) Organizacija se je hitro širila, saj se je 20. septembra 1941 ustanovil že (prvi) odbor OF, katerega člani so bili: Mirko Marušič, Alojz Marušič, Franc Pahor, Stanko Jelen, Štefan Pahor in Karel Jelen. Ko se je organizacija OF v Opatjem selu nekoliko utrdila, se je skušalo delovanje OF razširiti na vse vasi občine. Prvenstveno sta bila za to nalogo določena Mirko Marušič - Gaber in Štefan Pahor 20), ki sta za to dobila navodila od Antona, Veluščka - Matevža preko Avgusta Dugulina -Maksa.
Stike ni bilo težko dobiti, saj so se ljudje poznali. Precej Opaj-cev je na delo hodilo v ladjedelnico v Tržič, kjer je delalo tudi precej Doljanov. Istočasno pa je pot iz Tržiča do Opatjega sela vodila prav čez Dol. Tukaj je treba dodati, da je takrat OF uspela postaviti na svoje noge v sami ladjedelnici v Tržiču manjši odbor med slovenskimi delavci, ki so na delo prihajali iz več kraških vasi. Skupina se je osnovala preko Mirka Marušiča in Štefana Pahorja: v njej so sodelovali poleg že omenjenih Franc Marušič, Andrej Marušič, Alojz Jelen, Ivan Pahor in še nekaj drugih (dec. 1941 - oktober 1942), Gabrijel Moderc (sedaj v Sežani), Mirko Marušič, Štefan Pahor (organizatorja — Opatje se-
lo), Ernest Pahor, Ivan Pahor, Alojz Jelen, Ivan Pahor. Aretacije oktobra 1942 so to delovanje prekinile, nakar je nekaj časa vse zamrlo. Ko so ponovno spomladi 1943 postavili na noge organizacijo v. ladjedelnici, je bilo to delovanje zgrajeno na sodelovanju med Slovenci in Furlani. 21)
Konkreten stik beležimo konec leta 1941, najverjetneje v prvi polovici decembra (1941). Ob priliki zbora (raduna) 22) konec leta 1941, je dal Mirko Marušič (Mohorjev) - Gaber iz Loga pri Opatjem selu prebrati pismo Ivanu Pahorju (Nute Tinin) iz Pal-kišča v Dolu v Pahorjevi gostilni na Opatjem selu. V pismu je bil poziv namenjen vsem zavednim slovenskim protifaišistom, naj Čimprej organizirajo politični in vojaški odpor proti fašzmu za svobodo do dokončne zmage. 23) Ivan Pahor se je v strahu, da je Marušič provokator, v>brnil do sovaščana Antona Perica (Pirčevega) za nasvet. Zedinila sta se, da je treba vso zadevo preveriti. Kot smo že omenili je Mirko Marušič - Gaber večkrat hodil v Tržič in Furlanijo (v
JOŽEFA BOŠTJANČIČ - TINUTA (roj. Fcrlctič)
Palkišče 23 - Dol
Laško po domače). Tako se mu je na enem izmed teh poti pridružil Anton Peric, šla sta s kolesi. Najverjetneje se je to zgodilo januarja ali februarja 1942. To je bila primerna priložnost, da je Gaber Periču vso stvar dobro razložil in seveda prepričal o nujnosti dela. Zmenila sta se tudi za sestanek manjšega števila zanesljivih ljudi': v Dolu. Za javko sta določila dom Antona Perica v zaselku Devetaki št. 4 v Dolu 24).
Vzporedno s tem lahko beležimo skupino organiziranih delavcev tudi v kamnolomu Cotič pri zaselku Devetaki v Dolu. V kamnolomu je delalo v glavnem delavstvo iz Dola, Poljan, Vrha in Opatjega sela. V kamnolomu se je torej organizirala manjša skupina kamnosekov pod vodstvom Jožeta Cotiča iz Vrha. V glavnem je skupina dajala denarne in materialne prispevke za OB'. Vera v organizacijo OF1 je v glavnem potekala preko Mirka Marušiča - Gabra in Štefana Pahorja. 25)
Vse te prijave so nujno morale privesti do informativnega sestanka zaupnih vaščanov iz Dola z aktivisti OF. Do sestanka je prišlo na pobudo Avgusta Dugu-llna - Maksa, ki je prišel v Dol z Ladotom Pahorjem Mirkom. Ladota so imenovali Kostanca, ker je bil doma iz Kostanjevice na Krasu; prišel pa je z Maksom zato, ker' je , poznal vaščane .v Dolu. medtem ko jih Maks ni poznal. Kot je bilo domenjeno sta se aktivista zglasila na domu Antona Perica v zaselku Devetaki št. 4 Peric ju je nato pospremil na Palkišče št. 23 na dom Ivana Pahorja. Sestanek se je seveda vršil v večernih urah.
Točen datum je težko ugotoviti. Po večkratnih pogovorih s še preživelimi udeleženci sestanka lahko postavimo datum sestanka v zadnje dni marca 1942 oziroma v prve dni aprila 1942. Prisotni na sestanku: Avgust Dugulin -Maks Potokar, Lado Pahor - Mirko Kostanc, Anton Peric, Jožefa (Tinita) Boštjančič, Jože (Pepo) Boštjančič, bvši gospodar Ivan Pahor ter morda njegova hči Cvetka Pahor. 26) Maks je seveda najprej razložil splošen političen položaj v Sloveniji ter na Primorskem. Orisal je nastanek in pomen Osvobodilne fronte, njen program ter cilje Sledila so navodila in napotki za začetek aktivističnega dela OF v Dolu. Zmenili so se. da bodo krenili v splošno večjo nabiralno akcijo, da bi nabrali čimveč denarja in drugega materiala za OF. Istočasno pa bi se Anton Peric in Ivan Pahor pogovorila z nekaterimi domačini, ki bi lahko takoj začeli sodelovati. V prvem momentu naj bi pridobili okrog 10 zaupnikov OF. Ta sestanek lahko cenimo za. resničen začetek delovanja OF v Dolu. Na koncu so se zmenili, da bodo imeli širši sestanek v roku dveh mesecev.
Zbiranje denarnih prispevkov se je izkazalo kot odlično sredstvo za pridobivanje novih aktivistov in zaupnikov OF. Prve korake pri pridobivanju ljudi so opravili Anton Peric, Ivan Pahor in Tinuta Boštjančič. Zbrali so tako kpg zanesljivih ljudi — pobudnikov OF, ki so prispevali vsak okrog takratnih 100 lir, kar je bilo precej, saj je 100 lir prcdstavljalp dobro tretjino srednje mesečne plače. 27) Počasi so dozorele možnosti, da se skliče širši sestanek podpornikov OF.
Preden je do tega širšega sestanka prišlo, so se nekateri kraški aktivisti OF še enkrat zglasili v Dolu, da preverijo o-pravljeno delo. Prve dni maja 1942 so se na domu Antona Perica pri Devetakih zglasili Avgust Dugulin - Maks, • Lado Pahor - Mirko in Gabrijel Moderc -Škerjanec. Na sestanek je Anton Peric povabil še dva domačina Jožeta Pahorja (Sivkiča) in Ivana' Vižintina (Jakopičevega), ki sta bila takrat vpeljana v OF. Trije nočni gostje Maks,'Kostanc in Škrjanec so prenočili na Peričevem seniku, nakar so se proti jutru vrnili od koder so prišli. S sestanka pa je prišla odločitev, da se še maja skliče širši sestanek podpornikov oziroma zaupnikov OF. 28) Vse je bilo pripravljeno, da se skliče sestanek, ki naj bi med širši krog vaščanov razširil idejo OF.
Tudi za tretji sestanek je težko določiti točen datum Nekako se lahko opredeli sestanek v sredino maja oziroma v drugo polovico maja 1942. Sestanek je bil ponovno v hiši Ivana Pahorja v zaselku Palkišče št. 23, vršil pa se je pozno zvečer. Udeleženci sestanka 29) so bili:

Tinina hiša v zaselku Palkišče si. 23 v Dolu (stara Slika), kjer so bili prvi sestanki Osvobodilne fronte na področju Dola na Goriškem
—	zunanji aktivisti:
Avgust Dugulin - Maks Potokar
—	škrbina
Avgust Špacapan - Stmad — Renče
Lado Pahor - Mirko Kostanc — Kostanjevica
—	domačini:
Anton Perc (Pirčev)
— Devetaki — kmet Ivan Pahor (Nute Tinin)
— Palkišče — kamnosek (štan-car)
fvetka Pahor (Tinina)
— Palkišče — kmetica Miroslav Pahor (Tinin)
— Palkišče — uradnik Jožefa B'erletič por. Boštjančič — Palkišče — šivilja Jožef (Pepo) Boštjančič — Palkišče — kmet, nabiralec železa
Franc (Gorjan (Rišov)
— Boneti — delavec, kmet, nabiralec železa Jože Vižintin (Pinzot)
— Mikoli — kmet Štefan Vižiptin (Pinzot)
— Mikoli — kamnosek (kavador) Alojz Vižintin (Pinzot) v — Palk šče — delavec v Solvay Karlo Vižintin (Drejev)
Palkišče — kmet Alojz Vižintin (Juvana)
— Vižintini — kmet, prej delavec v Franciji Karlo Zavadlal
— Palkišče — kamnosek (kavador)
Jože Pahor (Sivkič)
— Devetaki — delavec v ladjedelnici. 30)
Ker se nekateri priimki ponavljajo ter so nekatera hišna imena enaka, bi rad dodal: Cvetka in Miroslav Pahor sta hči oziroma sin Ivana Pahorja; Jožefa in Jože Boštjančič sta žena in mož; vsi trije Pinzoti Jože, Štefan in Alojz so bratje.
Kar je kamnosekov na seznamu, so bili zaposleni v kamnolomu pri Devetakih v Dolu. Kamnolom je bil takrat last Cotiča iz Sovodenj ob Soči.
Prisotni rajonski aktivisti so se pohvalno izrazili o opravljenem delu v tako kratkem času, saj jim je uspelo pridobiti za OF približno 15 domačinom. Istočasno so vsem razložili cilje in namene OF1 ter se zmenili za smernice dela v vasi Dol. Tako so bili položeni trdni temelji za vse nadaljnje delo OB' v Dolu i prav do osvoboditve.
Ko se je Anton Peric (Tone. Pir-čev) vračal ponoči s tega šestan-ka domov, je srečal domačina E-mila Frandoliča (Zajkin) ter ga v pogovoru pridobil za sodelovanje v OF. Emil je' postal izredno aktiven sodelavec v OF, kasneje pa je plačal z življenjem svojo udeležbo v Osvobodilni fronti. 31)
Kmalu se je v delu pokazala potreba, da bi bilo nujno postaviti v vsakem zaselku v Dolu zaupnika OF, ki bi v svojem zaselku skrbel za potrebne povezave in stike ter urejal tekoče delo. Tako je v avgustu 1942 — na pobudo Antona Perica in Ivana Pahorja — prišlo do sestanka zaupnikov OF iz Dola. Sestanku sta prisostvovala tu-' di rajonska aktivista Avgust Dugulin - Maks in Lado Pahor - Mirko. Tudi ta sestanek je bil v hiši Ivana Pahorja na Palkišču. Na sestanku so bili prisotni: Avgust Dugulin - Maks, Lado Pahor - Mirko ter domači aktivisti: Anton Peric (Pirčev), Ivan Pahor (Tinin), Jože Pahor (Sivkič), Franc Gorjan (Rišov), Jože Vižintin (Pinzot), Alojz Vižintin (Juvane), E-mil Frandolič (Zajkin), Jožefa (Tinuta) Boštjančič. Jože (Pepo) Boštjančič, Cvetka Pahor (Tinina). Najvažnejši sklep sestanka je bil postavitev zaupnikov na posamezne zaselke v Dolu ter istočasna.
postavitev vaške»a odbora OF. Funkcijo zaupnika so prevzeli sledeči aktivisti — zeselek Boneti: Franc Gorjan; — zaselek Mikoli: Jože Vižintin; — zaselek Palkišče: Ivan Pahor; — zaselek Vižintini: Alojz Vižintin; — zaselek Devetaki: Anton Peric. Istočasno je bil postavljen tudi vaški odbor OB'. Predstavnik vaškega odbora je postal Ivan Pahor, tajnik pa Anton Peric. Člani odbora so bili seveda zaupniki za posamezne zaselke ter ostali aktivisti, ki so bili prisotni na sestanku avgusta 1942. .32)
Seveda je bilo treba stalno vzdrževati stike z organizacijami OF v ostalih vaseh, posebno pa z Q-patjim selom (takratnim sedežem občine), od koder je pravzaprav prišla direktna pobuda. Nadalje je preko Opatjega sela in njene OF potekala vez naprej na Kras do Avgusta Dugulina - Maksa ter še naprej do Antona Veluščka - Matevža. Prva vez sta vsekakor bila Mirko Marušič - Gaber, ki je bil takrat odgovoren za sektor Doberdob . Ronke in Štefan Pahor iz Opatjega sela. Sem je treba takoj dodali še Ladota Pahorja - Mirka, ki je bil prisoten na vseh začet nih sestankih vaškega odbora OF v Dolu. 33)
To je bila predvsem politična vez. Obstajala pa je seveda tudi druga vez, preko katere so potovali denarni prispevki ter drugo blago ih seveda informacije, propagandni material ter literatura OF.
Denarni prispevki so sprva prehajali preko Mirka Marušiča, Štefana Pahorja in deloma Jožeta Cotiča. Od njih pa naprej do Avgusta Dugulina. Drugo vez je predstavljal aktivist Albert Jelen -Špko iz Opatjega sela. Jelen je praV dobro poznal Dol, saj je ob časno delal v ladjedelnici v Tržiču ter je seveda pa delo in nazaj domov hodil prav skozi Dol. Zato je bilo prav primemo njemu oddajati material, v glavnem
IVAN PAHOR - NUTE TININ Palkišče št. 23 - Dol
denarne prispevke. Sicer pa sta večkrat Anton Peric in Jože Pahor nesla na dom Alberta Jelena zbrani material. Da ne bi bili prepogosti obiski sumljivi, so se-tudi domenili, da so se dobivali ob nedeljah pri maši v cerkvi v Opat' jem selu. Vsaka pametna domislica je bila vredna uporabe. 34) Dodatna veza je bil Karlo Pahor (Kovačičev) iz Opatjega sela, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču. Večkrat sta se tako skupno vračala domov Karlo Pahor in Jože Pahor, kar je bila odlična- priložnost za domeno naročil, navodil ter za izročitev prispevkov. K temu lahko dodamo še javki v Dolu in sicer: eno v Tinini hiši (Ivan Pahor) na Palkišču št. 23, drugo pa v Pirčevi hiši (Anton Peric) pri Devetakih št. 4. Mreža OF je
X
M. M
Ob glavni cesti Trst - Gorica počasi a vztrajno raste novi spomenik NOB, ki ga domačini gradijo z udarniškim delom
bila torej dobro postavljena. 35) Če so vezi iz Dola do Opatjega sela držale preko omenjenih aktivistov, ni seveda slučaj, saj so bili prav oni med prvimi organizatorji gibanja OF v Opatjem selu: Mirko Marušič, Štefan Pahor, Albert Jelen, Karlo Jelen: če k tem dodamo še B'ranca Pahorja, Stankota Jelena in Alojza Marušiča, imamo p'akt čno ves odbor OF za Opatje selo. Delo je torej slonelo na res zanesljivih in predanih aktivistih. 36)
MILAN PAHOR
OPOMBE
1)	Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 1940-45, Ljubljana 1976, 79.
2)	Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 80.
3)	Primorski dnevnik 27. aprila 1947 - Tone Fajfar. Ustanovitev 27. aprila 1941.
. 4) France Škerl, Počecd partizan-skog pokreta u Sloveniji, 17.
5)	Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 80.
6)	Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 83.
7)	Narodnoosvobodilna vojna na
‘ ’ ’ I Slovenskem! 84.
8)	Zbornik VI/I, dokument št. 3. Dokumenti ljudske revolucije, knjiga 1, str. 42. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 85.
Slovenski poročevalec št. 4 z dne 22. junija 1941.
9)	Metod Mikuž. Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 1. knjiga, Ljubljana 1960, str. 292.
10)	Metod Mikuž, 293.
11)	Ferenc - Kacin - Wohinz, Zorn: Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918-1943, Ljubljana 1974, 195.
12)	Primorski rojak, saj je bil rojen v Trstu leta 1910.
13)	Oskar Kovačič se je rodil 27. oktobra 1908 v Sv. Luciji pri Tolminu (sedaj Most na Soči), še kot študent geodezije je prišel na univerzi v stik s komunisti, v prvi vrsti z Borisom Kidričem. Bil je večkrat preganjan in aretiran. Prestal je zapor v Sremski Mitroviči, bil je zaprt 18 mesecev od novembra '1934 dalje. Po prestanem zaporu se je vrgel v priprave za kongres KP Slovenije, ki je bil na Čebinah nad Trbovljami 1937. leta. Leta 1939 je bil interniran v Bileči. Po vrnitvi iz internacije leta 1940 je Oskar Kovačič postal član «Vojaške komisije* ki je nastala v sklopu KPS. Po zlomu stare Jugoslavije je postal član Glavnega štaba slovenskih čet ter je začel pripravljati vstajo proti okupatorju. Poleti 1941 pa je rdšel na novo dolžnost. 'Odšel je v Trst z nalogo, da organizira Osvobodilno fronto, KPS ter vzpostavi stike z italijanskimi komunist:. Oskar je začel postavljati na noge organizacijo OF v Trstu, Gorici, Primorskem in v slovenskem delu Istre. Pri tem delu je bil 10. decembra 1941 aretiran v Trstu. Pred posebnim sodiščem v Rimu je bil leta 1942 obsojen na 30 let ječe. V ječi je dobil tuberkulozo, kateri je leta 1944 podlegal. Proglašen je bil za narodnega heroja.
14)	Anton Velušček - Matevž se je rodil 12. januarja 1912 v Ločni-ku pri Gorici. Pred vpoklicom
' v italijansko vbjsko je leta 1935 pobegnil v staro Jugoslavijo ter se zaposlil v Mariboru. Tu je kmalu postal član KPS in vodilni sindikalni delavec pri gradbincih. Leta 1938 je moral postati ilegalec, ker bi ga sicer oblasti kot tujega državljana izgnale. V tistih letih je v glavnem deloval v Ljubljani in Zagrebu. Kmalu po zlomu stare Jugoslavije ga je CK KPS poslal na Goriško z nalogo, da pripravi teren za OF. Izrabil je amnestijo, ki je veljala za politične emigrante ter se legalno naselil pri svojih starših v Gorici, zaposlil pa se je v opekami v Podgori pri Gorici. Pridobival je zaupnike in člane OF. postavljal terenske od bo-e OF in celice KPS po Goriškem. Avgusta 1942 je
moral zapustiti Gorico, da bi se izognil aretaciji. Deloval je pri pokrajinskem vodstvu Primorske. Leta 1944 je bil poslan v Trst, kjer je bil 5. novembra 1944 aretiran. Menda je bil že decembra istega leta sežgan v Rižarni v Trstu. Anton Velušček - Matevž je narodni heroj.
16)	Jožef Volk. Bil je pripravljen dati vse za svobodo in srečno domovino. Primorski dnevnik 15. 8. 1958; tudi NŠKT, OZ, fasc. NOB 7 A, mapa V.
17)	Metod Mikuž, 295.
18)	Avgust Dugulin. Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Krasu, na položaju 22. junija 1914. NŠKT, OZ, fasc. NOB 7. mana D.
19)	Štefan Pahor pripoveduje, Borec 1962. št. 2. 79.
20)	Podatki za krajevni leksikon vasi Opatje selo za obdobje NOB 1941-45 NŠKT, OZ.
21)	Avgust Dugulin. Partizanske fotografije za Kras, Nova Gorica, 10. 7. 1958 str. 45 - NŠKT, OZ, fasc. NOB 14, mapa Gorica in pokrajina splošno. Razgovor o delovanju NOB v Dolu za ZBB v Šempetru pri Gorici. Prisotni na razgovoru: Avgust Dugulin - Maks. Avgust Špacapan - Stmad, Drago Mozetič - Marko. Angel Kodrič. Razgovor zap sal Milan Pahor, 28. decembre 1978.
22)	Raduna: Po nalogu (ukazu) fašističnih oblasti je moral vsak kmet 'pripeljali v Opatje selo (sedež občine) prej določeno glavo živine, seveda najlepšo. Vso tako zbrano živino so fašistične oblasti brez plačila «odkupi!e».
23)	Pričevanje Antona Perica, zapisal julija 1976 Angel Pahor.
24)	Priče vanje Antona Perica, zapisal Angel Pahor julija 1976.
25)	Razgovor o delovanju NOB v Dolu na ZBB v Šempetru pri Gorici: prisotni: Avgust Dugulin - Maks. Avgust Špacapan - Stmad. Angel Kodrič in Drago Mozetič . Marko, razgovor zaoisal Milan Pahor 26. decembra 1976.
26)	Miroslav Pahor - Branko: razgovor o delovanju v Dolu med NOB 1911 - 45. zapisal Milan Pahor 27. avgusta 1976; pričevanje Antona Pirca, zapisal Angel Pahor julija 1976.
27)	Pričevanje Antona Perica, julija 1976, zapisal Angel Pahor.
28)	Jože Pahor - Matija: izjava o delovanju med NOB v Dolu >1941 . 45, zapisal Milan Pahor 12. novembra 1976.
29)	V glavnem vsa navedena i-mena z določeno gotovostjo drži,jo: se porajajo dvomi okrog nekaterih imen.
30)	Imena udeležencev sestanka so iz dveh izjav:
1.	Miroslav Pahor - Branko, Razgovor o delovanju v Dolu med NOB 1941 - 45, zapisal Milan Pahor 27. avgusta 1976.
2.	Jože Pahor - Matija, Izjava o delovanju med NOB v Dolu 1941 - 45, zap sal Milan Pahor 12. novembra 1976.
31)	Pričevanje Antona Perica, zapisal Angel Pahor julija 1976.
32)	Imena iz več izjav, v glavnem 1. pričevanje Antona Perica. •
zapisal Angel Pahor julija 1976.
'2. Jože Pahor - Matija. Izjava o delovanju met NOB v Dolu 1941 - 45, zapisal Milan Pahor 12. novembra 1976.
33)	Razgovor o delovanju NOB v Dolu za ZBB v Šempetru pri Gorici. Prisotni: Avgust Dugulin - Maks, Avgust Špacapan - Stmad, Angel Kodrič. Drago Mozetič - Marko. Razgovor zapisal Milan Pahor 26. decembra 1976.
34)	Pričevanje Antona Perica, zapisal Angel Pahor julija 1976 in Jože Pahor - Matija, Izjava o delovanju med NOB v Dolu lt ' - 45, zapisal Milan Pahor 12. novembra 1976.
35)	Jože Pahor - Matija, Izjava O delovanju med NOB v Dolu 1941 - 45, zapisal Milan Pahor 12. novembra 1976.
36)	Osnutek za opajsko kroniko, spisal Štefan Pahor leta 1971,
PRIMORSKI DNEVNIK 6
30. MARCA 1977
DAN DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE NA 16. MEDNARODNEM SEJMU ALPE ADRIA
m AVTONOMNA 1 DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B
graficenter
UL. MONTECCHI 6 TRST — TEL. 761470
VSE GRAFIČNE
STORITVE
OPREMA
SEJEMSKIH
PROSTOROV
Letošnji 16. mednarodni sejem Alpe.Adria je tako po številu razstavljavcev (teh je kar 472, ki zastopajo 13 držav), kot tudi po razvejanosti prikazov najpomembnejši v zgodovini te prireditve vse od začetne »razstave izdelkov treh ob. mejnih dežel« v letu 1962. V tem času je sejem dejansko dobil široke mednarodne razsežnosti, kar je v skladu s prizadevanji organizatorjev, kot tudi z fle-janskimi zahtevki sodobnega mednarodnega sodelovanja na gospodarskem področju, in še posebej z novim vidikom, ki se v odno. sih med Italijo in Jugoslavijo odpira po nedavni ratifikaciji osimskih sporazu. mov.
Osrednji del prireditve še vedno poudarja pomen gospodarskega sodelovanja med tremi obmejnimi deželami: Slovenijo, Furlanijo — Julijsko krajino in Avstrijo, ki se jim je že pred leti pridružilo še gospodarstvo SR Hrvatske. Letos se avstrijsko gospodarstvo prvič predstavlja z obsežno kolektivno razsta. vo, ki jo prireja gospodarska zbornica iz Celovca. SR Hrvatsko zastopajo številne organizacije združene, ga dela; 'v okviru njenega sodelovanja pa je treba posebej omeniti tudi skupen nastop gospodarstva iz re-ške regije s 16 podjetji, pri-kaz inovacijskih sredstev v
priredbi reške organizacije »Radničko stvaralaštvo« in pa prikaz živilskih izdelkov, pri katerem sodelujeta tudi živilska industrija Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine (slednja prek orga. nizačije UPI — združeno kmetijstvo, promet in industrija — iz Sarajeva). Kot posebni novosti na letošnjem sejmu Alpe.Adria moramo omeniti razstavo gradiščanskega gospodarstva, v okviru katerega nastopa 24 podjetij, ter razstavo izdelkov zahodnonemškega središča Wiesbaden s 15 podjetji, ki razstavljajo pretežno izdelke svoje razvite elektronske industrije.
Sejem dopolnjujejo še druge specializirane razstave, kot so prikaz izdelkov za dom in gospodinjstvo, v okviru katerega nastopa tudi večje število podjetij iz notranjosti Italije, razstava z naslovom »Naredi si sam«, na kateri nastopa več jugoslovanskih in tujih razstav-ljalcev, ter posebna razstava z naslovom Indart, ki prikazuje možnosti uspešnega m ugodnega sodelovanja med industrijo in umetnostjo. Konkretno gre za prikaz uporabe Jakijevih grafik na steklu, tekstilu lesu m porcelanu. Izdelki, ki jih na sejmu predstavlja osem podjetij, so' razstavljeni v »Jurčku«.
Tudi na lfetošrijem sejmu so posebej poudarjena pri.
TRANS-TRIESTE
S. a.r.l.
TRST, Lesno pristanišče v Skednju (Punto Franco Scalo Legnami Servola)
Poštni predal 487 — 34100 TRST Center Tel. 820460
UVAŽA; raznovrsten les, parkete, pohištvo itd.
IZVAŽA: gume CEAT, rezervne dele FIAT, industrijske izdelke
Sodeluje pri vsakovrstnih kupčijah, kompenzacijah in tranzitnih operacijah
L?
LLOYD PACIFIC INC. s. n. c.
IMPORT - EXPORT
TRST, Ul. F. Severo 48 — 767333 — 767334 Telex 46260 Chemloyd
Distributer industrijskih izdelkov ter izdelkov široke porabe I'
S.A.C.A.T. s. n. c.
TRST, Ul. S. Francesco 38
Tel. 795511 — 794532 — 794306 — 772002
Telex: 46272
Leto ustanovitve 1950
NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE:
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA ter tujih znamk
UNIVERSAL
lmport-Export
TRST,
Ul. Milano 15, Tel. 36692 — 35549 Ul. Miramare 5. Tel. 422719,
Poštni predal 191 — Telex 46234 UNITRANS
Zastopniki in izvozniki tovarne BERCO-Copparo (Ferrara) Italija, izdelovalca spodnjih strojev za buldožerje. traktorje goseničarje in bagre znamk: CATERPILLAR. FIAT-ALlIS CHALMERS, INTERNATIONAL, TEREX (vsi ZDA), BUMAR-STALOVVA (Poljska), KOMATSU (Japonska) itd.
Nadomestni deli in oprema za osebna vozila FIAT in ZASTAVA vseh tipov ter LADA, FIAT POLSKI itd.
Odtisi, odlitki, valjani izdelki ter najrazličnejše orodje po želji in načrtu kupca
GIANCARLO
CARRARA
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. del Carso 6 — Tel. 87186 — Telex 46271 Cosped
Velika izbira:
KERAMIČNIH PLOŠČIC
SANITARIJ
TAPET
GARNITUR ZA KOPALNICE
Obiščite naše razstavne prostore v Gorici, Ul. del Carso 6
PAOLO MELINGO
S. p. A.
IMPORT — EXPORT TRST
Ul. Valdirivo 26
Tel. 64382 — 68654 — 60765
Telex 46281
FRASTI
IMPORT - EXPORT
TRST, Ul. 24 Maggio 6 68755
Telex 46075
— Tel. 69326 —
TRGOVINA NA DEBELO — PREDSTAVNIŠTVA — TRANZITI

i&vamu
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Trento 53 — Tel. 87555, 31184 — Telex 46362 Lulli
APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA«
»ESKIMO«
patentirani avtomatski aparati za ekspres sladoled LEDOMATI različnih velikosti
RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO
Ekskluzivni zastopnik za Jugoslavijo:
stroji za pomivanje posode COLGED grelci za kopalnice BRAUN stroji za testenine AMPIA-OMC svetilke SUPERPILA
zadevanja ' po vzpostavitvi novih in globljih gospodarskih odnosov med SR Slo. venijo in deželo Furlanijo — Julijsko krajino. Sosednja dežela to pot desetič uradno sodeluje na prireditvi, m sicer s kolektivno raz. stavo domačih izdelkov, ki jo je po nalogu deželnega odbora za industrijo in trgovino pripravila trgovinska ’ zbornica iz Gorice. F*o. samično pa nastopajo na sejmu tudi številna zasebna podjetja iz Tržaške, ■ Goriške, Videmske in Pordenon-ske pokrajino.
Današnji »dan« sejma je posvečen deželi Furlaniji — Julijski krajini (medtem ko bo jutri na vrsti »dan Av. strije«). Dopoldne bo iz Trsta dopotovala v Ljubljano večja gospodarska delegacija, ki jo bo vodil deželni odbornik za proračun in načrtovanje Fabio Mauro in v kateri bodb poleg de. želnih funkcionarjev in zasebnih gospodarstvenikov tudi predstavniki vseh štirih trgovinskih zbornic iz
Furlanije — - Julijske krajine. Po sprejemu delegacije v gospodarski zbornici SR Slovenije bo skupen ogled paviljonov na Gospodarskem razstavišču, nakar bo sledil sprejem.
To je torej še ena ugodna priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, pa tudi gledišč v zvezi s problemi skupnega interesa, ki jih postavljajo v ospredje že tradicionalna prizadevanja za izboljšanje medsebojnih stikov na gospodarskem in drugih področjih, zlasti pa nova .poosimska stvarnost. Z osimskimi sporazumi se namreč odpirajo povsem nova kakovostno neprimerno širša vrata za vzpostavitev novih oblik kooperacije med Slovenijo in Furlanijo-Jtjlijsko krajino, saj si prav ti dve obmejni, deželi naj-, bolj neposredno prizadevata, da bi posamezna poglavja osimskih dogovorov začeli čimprej uresničevati, in sicer tako, da bodo nove predvidene strukture in pobude v skladu z zahtevki
krajevnega gospodarstva. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil osimski dpgovor sklenjen predvsem z namenom, da bi omogočili dvig kakovosti gospodarstva obmejnih krajev Italije in Jugoslavije, se pravi predvsem Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
Vprašanj, ki imajo skup-* ni pomen, je v tem okviru mnogo:	tako na primer
predvidena gradnja novih cest, okrepitev drugih po. membnih infrastruktur, vodnogospodarski ’ načrti, gradnja kopenskega terminala v Sežani ter tovornih postajališč pri B’ernetičih in pri Standrežu (medtem ko je postajališče pri Kokovem namenjeno nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja med Furlanijo — Julijsko krajino in Avstri. jo), predvsem pa predvidena uresničitev skupne industrijske cone na Krasu.
Industrijska cona na meji med Italijo in Jugoslavijo, ki bo povsem nov pojav v
Evropi, saj bo nastala na meji rhed državama z različno socialno in gospodarsko ureditvijo, hkrati s tem pa tudi na meji med evropsko deveterico in eno izmed vodilnih članic neuvrščenega sveta., nalaga zlasti deželi Furlaniji-Julijski krajini in SR Sloveniji, pa tudi SR Hrvatski, številne zahtevne naloge, ki zadevajo poleg cone in obrobnih problemov (ekologija, prometne zveze, delavstvo, urbanistična in prostorska ureditev prizadetega območja idt.), tudi zapleteno vprašanje predvidene vzpostavitve sodelovanja med pristanišči Trst in Tržič na italijanski ter Koper in Reka na jugoslovanski strani. Vse to bo seveda zahtevalo obojestranska velika prizadevanja in mnogo dobre volje, rezultati pa bodo prav gotovo opravičili vsa prizadevanja v tej smeri.
Poleg splošnega vsedržav. nega gospodarstva Italije in Jugoslavi je bodo ugodne posledice pospešenega poosim-
;4;ega sodelovanja na vseh ravneh občutile tudi območne gospodarske dejavnosti, kakršne so na tem območju maloobmejni blagovni promet in sejemske prireditve v Trstu in v Ljubija, ni. Samo po tržaškem avtonomnem računu je izmenjava blaga med obmejnimi območji v lanskem letu do. segla vrednost 29 milijard lir, letošnji devizni kontingent za poslovanje v okviru sejma Alpe-Adria pa znaša 2.750 milijonov lir v vsaki smeri, Obseg blagovne iz. menjave na tej ravni se bo moral po novem nujno občutno razviti, hkrati s tem pa tudi dvigniti na višjo kakovostno raven, ki ne bo le trgovinske narave, temveč tudi na ravni pospeše. valca industrijsko-tehnične kooperacije r, d sosednimi deželami. V tem okviru se tudi vsakoletnemu sejmu Alpe-Adria odpirajo nove, pred kratkim morda še ne-slutene možnosti nadaljnje, ga razvoja.
ELIO FORNAZARIČ
A.ti-RANDOLIN
TRST, Ul. S. Maurizio 2
Tel. 741320, 741976 — Telex 46206 ABRA
NAJVEČJA IZBIRA IZDELKOV ŠIROKE PORABE IZ KOVINE, PORCELANA IN PLASTIKE — IGRAČE
G*n*r«lnl z»»tupnlk za 3FHJ
UNIŠ - KOMERC - SARAJEVO
Bulavar Borita Kidriča 7 TELEX: 41175 • Talafon 33811-34957
Predstavništvo Zagreb
Martičeva 19/1, Zagreb
Predstavništvo Beograd
Generala Ždanova 34/V, Beograd
CASSA
Dl RISPARMI0 Dl GORIZIA
GORIŠKA HRANILNICA, USTANOVLJENA 1831
VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE:
—	Banka-Agent za zunanjo trgovino
—	Storitve za Rotacijski sklad gospodarskih pobud za Trst In Gorico
—	Storitve za posebna posojila kmetijstvu, obrtništvu in hotelirstvu
—	Leasing
—	Factoring
—	Oddelek za zemljiški kredit
—	Storitve za zastavljalna posojila
—	Samostojni oddelek za javna dela in naprave družbene koristi
«	>44 iinJLUD&V Or.ili	j
*— Storitve za davkarijo, zakladnico in
vplačila ■
BANCA ANT0NIANA Dl PADOVA E TRIESTE
4
Sedež družbe in glavna direkcija v PADOVI, Ul. Vlil Febbraio 5
Glavnica 31. decembra 1976 — 11.951.846.521 Mr 500 milijard upravljanih sredstev Poslovne enote v Furlaniji Julijski krajini:
Tržaška pokrajina:	sedež Ul. Cassa di Risparmio 5 — 3 mesthe agencije
podružnica v Miljah (Muggia)
Goriška pokrajina:	podružnica v Gorici
podružnica v Gradežu (Grado) podružnica v Tržiču (Monfalcone)
Deluje v vseh pokrajinah Benečije in Furlanije - Julijske krajine, s 37 okenci.
Banka - Agent za trgovino z valutami.
CAAI

MEDNARODNI PREVOZI
C0NS0RZI0 AUT0TRASP0RTAT0RI ARTIGIANI IS0NTINI s. r. I.
BANCA DEL FRIUL1
Delniška družba, ustanovljena leta 1872 Banka-Agent za zunanjo trgovino Sedež družbe in glavna direkcija:
UDINE (VIDEM). Ul. Vittorio Veneto 20
Glavni sedež:
UDINE (VIDEM), Ul. Prefettura 11,
Tel. 203551 — 62841 — 65841 Telex 45152 Friulban — 45089 Friulfor
Podružnice:
TARVISIO (TRBIŽ): Trg Unita 7, Tei. 2011 TARCENTO (TARCENT): Ul. Udine. Tel. 79115 CIVIDALE (ČEDAD): Trg Diaz. Tel. 71030 CORMONS (KRMIN): Trg Liberta 1, Tel 60122 MONFALCONE (TRŽIČ): Trg Cavour 22, Tel. 73230 TRIESTE (TRST); Ul. G. Rossini 14. Tel 62572 GORIZIA (GORICA): Korzo Verdi 125, Tel. 2327
roma no donda
GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 — poštni predal 60 telefon 87151/2 — 87230 — telex: 46219 consotra
»KRAS«
C0MMERCI0 ESTERO
Last. V. Guštin
SISTIANA (Sesljanj 43 — TRST — Tel 209364 Naš uradni špediter: Centralsped, Telex 46140
Distributer za Jugoslavijo:
IGRAČE
*S POlfetil
Izdelki za dojenčke in otroke KINDERBABY
FIRMA
COZZUTTO
GORICA
Ul. Morelli 21, tel. 83432
—	PREPROGE moderne in klasične
—	ZAVESE
—	TAPETNIŠTVO
Za kupce iz Jugoslavije veljajo znižane cene
GORICA
Korzo Halla 45, tel.: 83878
- IZDELKI NAJBOLJŠIH OBLIKOVALCEV
- PREDMETI ZA SODOBNO OPREMO STANOVANJA -DARILA
REALIZACIJA
OGLASNI ODDELEK UFFICIO PUBBLICITA TRST
UL. MONTECCHI 6 — TEL. 76 14 70
NAMIZNI TENIS
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Jugoslovani letos izločeni iz boja za osvojitev kolajn
V"
Po porazu s Švedi se bodo borili za uvrstitev od 5. do 8. mesta - Tudi dekleta se bodo letos uvrstila nizko
Jugoslovanom v Birminghamu ne bo uspelo ponovitvi uspeha, ki so ga zabeležili na zadnjem svetovnem namiznoteniškem prvenstvu, ko so zasedli v moški konkurenci 2., v ženski pa 7. mesto. Polfinalisti letošnjega svetovnega prvenstva so namreč' pri moških Kitajci, Švedi, Japonci in Madžari, pri ženskah pa Kitajke, Japonke, ter tekmovalke obeh Korej.
V	moški konkurenci so v boju za vstop v polfinale «plavi» naleteli na Švede, ki so bili zanje pretrd oreh. Borili so se sicer srčno, vendar jim je uspelo osvojiti le dve bori točki: Torstena sta premagala tako Šur-bek, kot Stipančič, v vseh ostalih dvobojih pa so ostali Jugoslovani praznih rok. Končni izid je bil namreč 5:2 za Švedsko. Jugoslovanska ekipa se bo zdaj lahko potegovala le za mesta od 5. do 8.
V	polfinalu moškega turnirja bo Kitajska igrala s Švedsko in Japonska z Madžarsko.
V	ženskem polfinalu bosta v prvi skupini igrali Kitajska in Japonska, v drugi pa obe Koreji.
Jugoslovankam igra ni šla posebno izpod rok in se bodo skupno z Romunijo potegovale le za 13. in 14. mesto.
Na prvi pogled predstavlja taka Uvrstitev vsekakor neuspeh jugoslovanskih barv. Poznavalci tega športa pa menijo, da je uvrstitev obeh »plavih* ekip povsem realna ter pravilno odraža trenutno vrednost jugoslovanskega namiznega tenisa.
Italijanski reprezentanci sta igrali včeraj in danes takole:
MOŠKI
igralcev, so bile odbite žoge največkrat plen le-teh. V drugem pol času je Sežancem v 24. min. uspelo povesti z 49:48. Ko je kazalo, da bo prišlo do preobrata, je igralec Žiberna napravil več zaporednih napak in Vrhničani so ponovno povedli za šest točk in razliko obdržali do konca srečanja.
V soboto igra v Lipici »Elektra,. iz Šoštanja in po tradiciji bi morali zmagati domačini, saj so na domačem igrišču skoraj nepremagljivi. Izgubili so le v srečanju z vodečo ekipo Domžal.
• OSTALI IZIDI Fructal — Rudar	75:92
Ježica — Dolenjska	79:75
Elektra — Pomurje	90:70
Jesenice — Domžale	77:91
Branik — Trnovo	86:77
LESTVICA
Domžale 32; Dolenjska 26; Rudar 24; Elektra. Branik 22; Kras,
Vrhnika 20; Trnovo, Ježica, Fruc tal 16; Jesenice 10; Pomurje 4.
,	DAŠ
C. zvezda spet prvak .
Odbojkarice Crvene zvrzde iz Beograda so postale 14. državne prvakinje. Njihova končna zmaga je neoporečna, saj niso izgubile niti ene tekme od osemnajstih odigranih. Še več: izgubile so samo pet nizov.
Na drugo mesto so se uvrstile, kot pravijo nekateri, igralke bo dočnosti, Radničkega iz Beograda. Letos so se morale Rečanke zadovoljiti z dobrim tretjim mestom, če pomislimo, da nista v komaj končanem prvenstvu igrali dve odlični odbojkarici — Zriličeva, ki brani barve Metaura iz Fana, ter Pesafessi-jeva, ki pričakuje potomstvo.
Prvo zvezno ligo bosta morali zapustiti Kaštela in Spartak iz Subotice.
NOGOMET
SLOVENSKE ZAMEJSKE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
V derbiju začetnikov zaslužena zmaga Primorja
Prosečani so namreč premagali Kras - Doberdobci zanesljivo slavili v gosteh
ZAČETNIKI
Kras — Primorje	0:1
KRAS:	Škabar, Adamič. Škrk,
D. Purič, Tavčar, Pernarčič, Lau-zana, R. Purič, Petelih, Terčon, Hervatič, Raubar, Doljak, I. Pu
rič.
PRIMORJE: Ostrouška, E. Sedmak, V. Rupel, A. Sedmak, Ra-žem, Bukavec, Liva, Meden, Sar doč, Tognetti, Blažon.
STRELEC: Sardoč.
Mali slovenski derbi se je po precej izenačen' igri končal v korist proseške ekipe, ki" je z edinim zadetkom onemogočila Kra su doseči neodločen rezultat in s tem prvo točko v prvenstvu.
Primorje je bilo tehnično boljše, vendar to svojo prednost ni znalo izkoristiti. Kras je igral zagrizeno in dovolj urejeno v obrambi, v napadu je šel nekajkrat prav blizu zadetka. Kljub sorazmerno dobri obrambni igri je Kras prejel gol zaradi nesporazuma med branilci. kar je Sardoč pravočasno izkoristil.
O. G.
■miiiiniiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiint,mMmi|||M|||||||,|,n,m,n,n,n,mn,m,mn,
Italija - Iran	5:1
Italija - Singapur -	. 5:0
Italija - Nizozemska ŽENSKE	5:0
Italija - Ekvador	3:0
S~v. T-pU-a - Ttaljia	3:0
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
Kljub porazu «plavi» zadovoljili
Po dokaj slabi igri Kontovelci visoko premagali Ferroviario
KOŠARKA
POKAL POKALNIKOV PRVAKOV
Fcrst zmagal s točko razlike
PALMA DE MALLORCA,. 29. — V tem kraju je bil finale košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov. Letošnji prvak je Forst iz Cantuja, ki pa je p-emagal Radnič-ki FOB iz Beograda z eno samo točko razlike.
Forst — Radnički FOB 87:86
(46:40)
FORST: Recalcati 21, Meneghel 6, Della Fiori 13, Tombolato, Win-go 12, Lienhard 19, Marzorati 16, Cortinovis, Natalmi, Cattini.
RADNIČKI: Ivkovič 6, Vučinič 2, Stankovič 4, Marovič 29, Damjanovič 14, Jarič 30, Tasič 1, Prelevič, Ži vadovič, Banjanin.
SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Bague (Španija).
1. SLOVENSKA LIGA
Sežanci poraženi
Vrhnika — Kras 95:89 (46:41)
Dvorana v Logatcu, gledalcev 50, sodnika Burja in Kobilica iz Ljubljane.
VnriNIKA: Gorenc 4, Sivka 14 (6:7), De Gleria 14 (0:1)% Nagode 16, T. Gantar 25 (3:3), Pahor 5 (1:1). M. Gantar 17 (9:11).
KRAS; S. Brezec 4. Novak 2. H. Brezec 19 (5:9), Katonar 18 (2.4), Žaro 4, Kobe 17 (7:9), Zi berna 4, Tavčar 21 (3:8).
ON: Vrhnika 21, Kras 26.
PM: Vrhnika 19:23, Kras 17:30.
PON: De Gleria in Tavčar (40).
Sežanskemu Krasu ni uspelo zmagati v Logatcu proti Vrhniki ter tako obdržati stik z vrhom lestvice. Košarkarji Vrhnike, ki v zadnjih tekmah igrajo s starejšimi igralci, s0 v tej tekmi slavili sedmič zaporedoma.
čeprav so bili H. Brezec. Katonar in Žaro višji od nasprotnih
Flamino — Bor	103:84
(46:36)
BOR: Koren 12, Mazzucca 16. Dovgan 10, Slobec 16, Mesesnel 22. Jančar 7, Pegan (k) 1, Gombač.
V	tekmi s Flaminiom so borovci prijetno presenetili. «Plavi» so se namreč dolgo upirali močnejšemu nasprotniku in so klonili le v zadnjih minutah zaradi utrujenosti. Vreme je bilo namreč zelo soparno in naši fantje, ki niso imeli mnogo menjav, so morali dolgrP vztrajati na igrišču v res obupni vročini.
Že takoj v začetku smo lahko opazili, da bo tekma zelo napeta. «Plavi» so namreč zelo lepo zaceli in dalj časa celo vodili. Dobro so skakali pod košema, dobro so branili. Bili pa so tudi zelo prodorni. Žal pa ritma, s katerim so začeli, niso vzdržali in v nekaj niinatah so nasprotniki spet prevzeli vodstvo..,,, ,
V	drugem polčasu so »plavi* tudi dobro začeli. Uspešno so se borili in nazadnje so znižali vodstvo nasprotnikov kar na dve točki. Pri tem zaostanku so borovci celo nekaj časa vztrajali, nato pa so jih uspešni protinapadi nasprotnikov pokopali.
Kljub porazu pa gre pohvaliti prav vse naše fante, ki so zelo požrtvovalno igrali.
Meko
Kontovel — Ferroviario 90:72 (46:26)
KONTOVEL: Čuk 20, Ban 4, Peri-ni 7, Ivo Starc 20, Klavdij Starc 13, Trevisan 3, Kneipp 8, Prašelj 5.
Prosti moti: 10:28.
Skupne osebne napake: 25.
Sodnika: Cvek in Polh.
Proti šibkemu Ferroviariu so Kontovelci prikazali zelo slabo igro in so tako razočarali številno občinstvo. Domačini so stopili na igrišče prepričani v svojo zmago in to jih je pokopalo. Igrali so celo tekmo zelo slabo, obramba je bila v dru- j gem polčasu neučinkovita. Igra je bila na začetku raztrgana in Kontovelci so dosegli prvi koš šele v 3. minuti. V naslednjih desetih minutah pa so kljub ne preveč lepi igri dali 32 košev, prejeli pa samo 8. Tu je bila tekma seveda že odločena.
Začetek drugega polčasa je bil morda kvalitetno najboljši del srečanja in je mnogo obetal. Kontovel-
ci so tu le nekaj pokazali. V 10. minuti je bil rezultat že 75:40, odtlej pa se je začela prava katastrofa. Tržačani so uhajali proti košu kot so hoteli in so v desetih minutah igre (proti gledajoči obrambi domačinov) dosegli kar 32 košev.
To je vse o tekmi, ki se je začela še kar .dobro, končala pa zelo slabo. Najbolje bi bilo, da bi nanjo vsi kar najhitreje pozabili.
I.S.
Sidertecnica B - Dom 88:79
DOM: Dornik (k) 12, Fait 6, Devetak 11, Prinčič 14, Semolič 36, Sancin, Sošol, Košuta.
Sodnik: Micheli iz Tržiča.
V	nadaljevanju prvenstva kadetov je goriški Dom v okrnjeni postavi gostoval pri tržiški Sidertečnici B. Žal pa so naši fantje zaradi majhne krize v zadnji minuti prvega polčasa poraženi zapustili igrišče.
Omenimo še, da se je v sobotni tekmi izkazal zlasti v napadu (manj v obrambi) Livjo Semolič, ki je bil nerešljiva uganka za domačine. Vsi ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Prihodnjo tekmo bodo do-movci igrali na domačem igrišču, v goriškem Dijaške domu, v soboto,
2.	aprila proti zelo močni ekipi Arte A.
Vladimir
PROPAGANDA Ardlta - Dom 41:32 (23:13)
DOM: Krulc, Uršič 2, Čotar 2, Kont 12, Krošelj 2, Devetak 8, Prinčič, Makuc 6.
V	zadnji tekmi prvega dela propagandnega prvenstva je goriški Dom doživel še en poraz in to proti Ar-diti, ki se je pokazala kot borbena in dobro pripravljena ekipa.
Našim fantom se pozna, da so vsi začetniki in so zato zelo naivni. V napadu jim še kar gre, žal, pa prevečkrat popolnoma pozabijo, da se košarkarske tekme dobijo z dobro obrambo.
Vili Prinčič
MINIBASKET
«1 URNIK BIAS1»
Liber tas boljši od poletovcev
Llbertas — Polet	57:31
(28:13)
POLET: Vidali 14, Kralj 10, Husu, Čok, Feri 6, Granier 1, Košuta,
A. Hrovatin, Jerič, Malalan, Zajec.
PROSTI METI: Polet 5:16.
Proti višjemu, bolj izkušenemu in tehnično boljšemu nasprotniku, kot je Libertas iz Trsta, so pole-tovci zasluženo izgubTi, pa čeprav za prikazano igro zaslužijo pohvalo.
Med posamezniki so se izkazali Vidali, Kralj in Feri.
Polet bo že danes igral drugo tekmo, in sice. s Ferroviariom. Tekma bo v Trstu, na igrišču Ferroviaria, ob 17. uri.
Breg — Servolana A preložena
Zaradi stavke občinskega osebja (in zato zaprtja telovadnice) današnjega srečanja v minibasketu v Dolini med Bregom in Servolano A ne bo.
Tekmo bodo odigrali, po dogovoru obeh društev, kasneje.
Zaradi zaprtja telovadnice danes odpadejo vsi treningi Bregovih košarkarskih ekip.
DEČKI
V zaostali tekmi tega prvenstva je včeraj Italsider doma premagal Polet z 90:57 (40:26).
ATLETIKA
Kros Adrie uspel
V nedeljo je bil na Montebellu pri Katinari, v organizaciji atletskega odseka ŠD Adria, tretji in zadnji kros, ki je bil namenjen osnovni in srednji šoli na Katinari. Nastopilo je dvajset atletov. Izidi prvih treh v posameznih kategorijah so naslednji:
Kategorija A
Otroci L, 2., 3. raz. osnovne šole: 1. Korado Rojac, 2. Michele Ciak,
3.	Aleksander Lorenzi.
Kategorija B
4.	; 5. raz. osnovne šole: 1. David Gregori, 2. Vaško Pečar, 3. Marko Saksida. t
Kategorija C
Srednja šola: 1. Fausto Bonano, 2. Diego Batik, 3. Igor Rakovič. Deklice
1. Morena Carbone, 2. Elizabeta Malalan, 3. Tanja Rakovič.
Člani
1. Fabio Ruzzier, 2. Dario Druško-vič, 3. Pavel Živec.
F. Ruzzier
S.	Sergio — Breg	1:0
BREG: Milkovič, Gregori, Tede-sco, Žerjal I.. Tul, Gerdol, Kraljič. Mondo, Žerjal II., Lovriha, Kovačič.
Kljub tesnemu porazu, so se »pla vi* izkazali, če upoštevamo, da so igrali na tujem proti ekipi, ki je prva na lestvici. Igrali so urejena in izrazito borbeno. Gol je padel po neobstoječi enajstmetrovki, ki jo je dosodil mlad, neizkušen sodnik in to že v p.p. Naših to ni demoraliziralo in so Vztraj no zasledovali .izenačenje z dobro napadalno igro. Proti koncu sreča n ja, ko so tudi napeli vse sile, so si tudi izenačenje pošteno zaslužili, toda sreča res jim ni bila mila.
Pohvala velja prav vsem v u-panju, da bodo v prihodnjih tekmah poleg lepe igre pokazali tudi gole.
EsDeria Pio XII — Primorec
0:0
PRIMOREC:	Vidali. M. Kralj,
Malalan, Finessi, Gabrieli, F. Milkovič, Mule, Salvi, F. Kralj, Grgič. I. Milkovič.
SODNIK: Maiolini.
Čeprav se je tekma končala neodločeno, sta obe ekipi z igro zadovoljili. Neodločen izid je pravičen, saj sta si bili ekipi skozi vso tekmo enakovredni. Igra se je odvijala pred1, sem na sredini igrišča.
Cvbic
Mladost — Isonzo	2:0
(1:0)
MLADOST: W. Devetta, M. Jarc, Lakovič, D. Devetak, K. Devetta, Černič, Kadeš (d.p. I. Devetak), Lavrenčič, Gerin, W. Jarc. Fran-dolič.
SODNIK: Bregoll iz Tržiča.
STRELEC: v 10. in v 50. min. Gerin.
Začetniška enajsterica doberdob-ske Mladosti je zasluženo premagala šibko enajsterico Iz Turjaka. Junak srečanja je bil Geriri. ki je dal oba gola. Nedvomno so tokrat varovanci trenerja Ferletiča najbolje zaigrali na sredini igrišča, kjer je bil praktično Čemic nezgrešljiv.
Fabio Gergolet
NARAŠČAJNIKI Esperia S. Luigl — Breg 2:1
BREG:	Mauri, Calzi, Mahnič,
Sancin, Ražem, Grison, Kraljič, Zonta, Kalin, .Arduini, 13 Kocijančič.
Esperia je igrala zelo napadalno, saj ima uigrano ekipo. Brežani so vzdržali kar dobro in odgovarjali z nevarnimi protinapadi. Kakor že prejšnjo nedeljo je bil Mauri najboljši na igrišču in je rešil vse. kar se je rešiti dalo. Obrambna igra. na katero so bili »plavi* prisiljeni, bi kmalu drago stala gostujoče, saj so domačini zaradi prenagljenosti, dvakrat s protinapadom zgrešili prazna vrata. Od zadetkov je za «plave» realiziral Kalin; za goste je tudi enega poslal v domačo mrežo (avtogol) odlični Ražem, ker je imet premalo pomoči s strani Mahniča in Sancina. V prvi vrsti je bila občutena odsotnost Prašlja, ki bi napadu dal gotovo večjo prodornost.
JOLO
Rozzol — Primorje	3:1
(2:0)
PRIMORJE: Adamič. Šuc, čok, Katonar, Verša. Andreini, Lanza, Rupel, Štoka, Terčič in Zupin.
STRELCI: v 21. min. Cociani, v 28. min. Rocco, v 55. min. Tinta-relli in v 74. min. Lanza.
Naraščajniki Primorja so v gosteh nepričakovano doživeli hud poraz proti solidni ekipi Polisporti-ve iz Rocola. Zmaga domačinov* je zaslužena, saj so tržaški nogometa ši zaigrali mnogo bolje od Prose-čanov. Le-ti so stopili na igrišče nezbrani. Domačini so bili vedno v premoči in so sredi polčasa zvišali prednost na tri gole. Proti
koncu srečanja je Primorje v protinapadu doseglo časten zadetek z Lanzo.
H. V.
NAJMLAJŠI
Breg — Giarizzole	1:4
BREG:	Coretti, Poniž. Savron,
K čevar, Pavletič, Albertini. Rapo-tec, Guštini, Scheriani, Kofol, Gri son.
Na domačih tleh so bili Brežani prisiljeni na izključno obrambno i-gro, kajti nasprotn k je bil izredno močan in uigran. Za tako razliko v golih je prispevala tudi (čeprav upravičena) odsotnost Viole, Smotlaka in Bordona. Kakor kaže izid, je bila igra enosmerna in razlika v kakovosti precejšnja, saj Breg nima enakovrednih menjav, Ža domače je zabil gol Scheriani, ki običajno igra v vratih in se je v polju odlično izkazal.
Chiarbola — Primorje 0:4 (0:7)
PRIMORJE:	Bukavec, Tafuro,
Olivetti, E. Fonda, Milič, Kandoti,
Brezi. Huez, Košuta, D. Fonda in
Perko.
STRELCI: v 12. min. Kandoti. v 19. min. Košuta, v 37. min. Huez, v 46. min. Brezi.
Z lepo in dinamično igro so najmlajši predstavniki Primorja visoko premagali tržaško enajsterico Chiarbole, Zelo dobro so - se izkazali vezni igralci Primorja in to predvsem Kandoti in Huez, * ki sta popolnoma gospodarila na sredini igrišča. Tudi napadalna vrsta je zaigrala zelo dobro. Obramba pa je bila seveda vedno na mestu, čeprav branilci Primerja ni so imeli velikega dela.
H. V.
KADETI
Zarja — San Marco 0:2
(0:1)
ZARJA:	Jakomin, Ražem, Du-
šan Grgič, Franko, Petretič, Pe-roša, Colja, Krasna, Tarčon (Bo-nazz), Pacione, Ivo Grgič (Poč-kar).
SODNIK: S tu beri.
STRELCA: v 20. min. p.p. Ra-venna, v 42. min. d.p. Codiglia.
lllllllltllMII It II Hllllllllllllllltailltllllt IIH •IIIIIIIMIIIIIIIIItlllllltlll MII 11111111111111111111 lltlltlllltlltl|flllllll|lllll
ODBOJKA
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Kras je končno osvojil prvi prvenstveni točki
Krasovi odbojkarji so premagali ekipo Kennedy
Kras - Kennedy	3:1
(15:7, 15:7, 13:15, 18:16)
KRAS: Grilanc, Vesnaver, Budin L., S. in I., Rebula, Pečenko, Bitežnik, Žerjal W. in D.
Končno je Krasu uspelo izbojevati prvo prvenstveno zmago, in to, kljub odsotnosti diskvalificiranega Marušiča. Vsi igralci so se zavedali večnosti tekme in zato so zaigrali nad svojimi sposobnostmi. Tekma se je začela v očitni premoči Krasa. Napadalna vrsta domače ekipe je bila nezadržna. Kennedy je izkoristil e-dino šibko točko pri Krasu, blok in samo temu se lahko zahvali, da je uspel izbojevati po sedem točk v prvih dveh setih.
Tudi začetki tretjega seta so bili podobni prvima dvema. Toda preveliko veselje ob še ne zaključeni tekmi in ostra proti reakcija nasprotnika sta spravili v tež#yf: domače moštvo. Kennedyju je uspelo 'v dramatičnem boju izbojevati sef.
Najzanimivejši je bil četrti set. Ekipi sta predvajali res vrhunsko odbojko in nobeden od tekmecev si ni nabral take prednosti, da bi lahko brez prevelike živčne napetosti o-svojil set. Krasu je uspelo rvdržati mirnejše živce in tako osvojiti prvo prvenstveno zmago.
Kras ima po tej zmagi še teoretične možnosti za rešitev. Zmagati pa mora vsaj še tri tekme. Če bodo Grilanc in tovariši zaigrali v takem slogu kot v soboto, tak podvig ni nemogoč.
M.I.
PO ZMAGI NAD GINN. PN
Olympia nadaljuje po zmagoviti poti
Olympia — Ginnastica PN 3:0 (14, 13, 7)
OLYMPIA:	Tomasi, Soban, La-
vrenčič, Černič, š. Cotič, Antonič. Kuštrin, Malič.
GINNASTICA: Berti, De Paoli, Cocetti, Gasparin, Meresca, Pret-to, Spessotto, Turchet.
Nadaljuje se zmagovita pot go-riške 01ympie, ki je tudi v soboto osvojila čisto zmago in zato vodi v svoji skupini. Kljub temu, da so v soboto fantje podcenjevali svoje nasprotnike, pa se niso to-
liko spozabili, da bi prepustili vajeti igre Furlanom. S kontrolirano, čeprav ne ravno navdušujočo igro, so dejansko vodili tekmo po svojem okusu in zmaga ni bila nikdar v dvomu. V prvih dveh setih so olvmpijci imeli več točk naskoka, toda obakrat so se pustili skoraj u-jeti in so šele nato odločneje pritisnili ter si priborili niza. V tre (jem setu pa se demoralizirani Pordenončani skoraj niso več upirali. Priznati jim je pač treba, da ni bilo nikogar, ki bi jih vodil s klopi in to je bil očitno vzrok njihove zbeganosti.
Tudi 01ympia igra sicer brez vodstva s klopi, toda ta pomanjkljivost je postala že nekakšno pravilo v dolgoletni dejavnosti .odbojkarskega moštva in se nadnjo nihče več ne zamisli. Zato je go-riška ekipa prisiljena zanašati se le' nase in najti moč v svoji sredi, kar ni vedno lahko. Vse kaže, da preživlja slovenska šesterka obdobje dobre forme, da je pre magala začetne negotovosti in zna zaigrati sproščeno. Pričakujemo to rej vrsto dobrih rzeultatov. če ne bo zmanjkalo igralcev v teku pr venstva, je prvo mesto zagotovljeno.
Prihodnjo soboto ho 01ympia odpotovala v Sacile. Tekma bo ob
21.15	uri.
OPOMBE: v 29. min. d.p. izklju. čen Cortese in v 45. min. d.p. izključen Colja.
Zarja je proti šibki enajsterici San Marco izgub la v tekmi v kateri bi morala zmagati. Bazovska enajsterica je tokrat igrala s popolno postavo, a se ni znašla na sredini igrišča. To Zarjino hibo so izkoristili gostje, ki- so napadali in dosegli gol v 20. min. p.p. V drugem polčasu se stanje na i-grišču ni spremenilo. Razburljive igre pa ni bilo. Kazalo je, da Zarji ni do zadetka. Gostom je zadej-tek zadoščal, čeprav je Codiglia v 72. min. podvojil in spravit rezultat na varno. Tako so morali Bazovci že devetič poraženi z i-grišča.
Kaal
ZA, JUTRIŠNJO TEKMO
Zbor reprezentantov ob 19.30 na Proseku
Za jutrišnjo nogometno srečanje med reprezentancema iz Tržaškega in Goriškega je selektor ZSŠDI Bruno Rupel sklical za jutri naslednje nogometaše za tržaško ekipo (vsi igralci ngj se zberejo jutri na pro-seškem igrišču ob 19.30. Tekma se bo začela ob 20.30):
BREG: Sovič, Lovriha, Strnad, Kre-vatin in Mikuš.
GAJA: Kante, Rismondo in B. Grgič. PRIMOREC: B. Čuk, M. .Kralj I., M. Kralj n. in P. Kralj. PRIMORJE: Štoka, Race, G. Husu, Rustja in Bezin.
KRAS: Verša.
VESNA: Bogateč in B. Tence. ZARJA: Žagar, V. Križmančič, Metlika in B. Kralj.
PIONIRKE
Bor — Sokol 2:0 (15:2, 16:14)
BOR: Siega. Starc, Gerdol, Maver, Vigini, Zoch, Baša, Orel, Dovgan, Čepar, Tomšič.
SOKOL: Rojc. Kukanja, Mervič, Sedmak, Pernarčič, Gabrovec, Per-tot, Peric, Žerjal, Kocman, Semec.
V okviru tekmovanju pionirk sta se v soboto na stadionu «1. maj* pomerili ekipi Bora in Sokola. Mlade igralke so ob živahnem na vijanju publike prikazale lepo in borbeno igro. Prvj set je potekal v očitni premoči «plavih», saj se je v Sokolovih vrstah poznala se velika trema. V drugem setu pa je šesterka Sokola kar poživela in je postala za domačinke neustavljiva. Po visokem vodstvu pa je «belo-rdečim» le zmanjkalo mo či in morale so prepustiti zmago domačinkam.
KaNe
Kuwaitske oblasti so izgnale s svojega ozemlja dva švicarska nogometna sodnika, ki bi morala soditi tekmo te državice v kvalifikacijah za svetovni pokal. Sodnika sta imela v svojih potnih listih namreč tudi izraelski vizum.
KOLESARSTVO
TROFEJA PANTALICA
SOLARINO, 29. — Giuseppe Sa-ronni je osvojil kolesarsko trofejo Pantalico, 218 km dolgo progo je prevozil v 6.06' s p.h. 35,738 km na uro.
2.	je bil Paolini
3.	Francioni
4.	Mazzantini
5.	Moser,
in nato še drugi y zmagovalčevem času.
VATERPOLO
TURNIR ČETVERICE
Na vaterpolskem turnirju četverice v Barceloni je v 1. kolu Španija premagala Italijo z 8:7, Jugoslavija pa Nizozemsko, s 6:2.
CURL1NG
V	2. dnevu svetovnega prvenstva v ciirlingu v Karstadu je Italija premagala Dansko z 8:5:
V	1. kolu je Švedska premagala Italijo z 10:7.
OBVESTILO
SPK čupa iz Sesljana vabi člane, da se udeležijo delovnih akcij za pripravo jadralne sezone in sicer ob sobotah in nedeljah na društvenem prostoru od 10. ure dalje. Posebno so vabljeni člani, ki imajo spravljene čolne v društvenem prostoru ter mladi, ki s« zanimajo za uporabo društvenih jadrnic v prihodnji jadralni sezoni. Pri točkovanju za najem društvenih jadrnic se bo upoštevalo sodelovanje na delovnih akcijah. 1 Odbor
PriHffVujte za
DIJAŠKO MALICO

SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
Začeli so se pobegi, ki pa jih Centralni odbor »slovanskih čet« ni odobraval. V tej zvezi je Rafael Nemec zabeležil: «Možje-so postajali nestrpni, ker so Amerikanci odlagali naš odhod. Prišli so glasovi o prvih pobegih mož iz naših čet. Jugoslovanska vojaška misija ni odobravala takšnih posameznih pobegov. Nekaj mož je ob pobegu zagazilo celo na mine, ki so jih ubile. Tako 'je tudi nekaj mož iz moje skupine pobegnilo preko Italije domov. Se slabše je bilo to, da so tudi naši ljudje iz drugih čet skušali pobegniti preko Modane, ker so vedeli, da bodo tam prav gotovo dobili pomoč od našega moštva. Jaz tega nisem odobraval, toda pobegov ni bilo mogoče preprečevati. V Modane so prihajale razne skupine, ki so si tam za denar ali blago poiskale civilne vodiče. Ti naj bi jih zatem pretihotapili čez francosko-italijansko mejo, največkrat pa so jih potem, ko so dobili denar, pustili na cedilu.« 6)
V takem stanju so delale «slovanske čete« od 7. julija 1945 dalje, ko so generalu Ratayu jasno povedale, kaj so in kaj hočejo. Stiki z ameriško vojaško komando so bili odtlej le še strogo uradni. Prišlo pa je do pravega dvovladja, ker je general Ratav trmasto vztrajal pri nekaterih zahtevah. S posebnim odlokom je 6. julija 1945 predpisal,
da morajo pripadniki »slovanskih čet« nositi posebno značko: na polju jugoslovanske zastavice rdeč trikotnik. Ta trikotnik, dejansko grška črka «delta», naj bi bil nekakšen simbol njegove DELTA BASE SECTION, ki je obsegala tudi vse področje reke Rhonne (Rodan). Centralni odbor «slovanskih čet« je generalu Ratavu v zvezi z novo značko odgovoril tudi tole: «Mi Slovenci in Hrvati smo se že davno opredelili za Jugoslovane in hočemo, da se z nami kot takimi tudi postopa. Kot Jugoslovani smo že pred časom nosili na levem rokavu zastavico Demokratične federativne Jugoslavije. Toda niti to ni trajalo dolgo, kot takrat ne, ko smo v taboriščih izobešali naše zastave. Tudi zdaj ste nam prepovedali nošenje naše značke z motivacijo, da se še ne ve, kaj da pravzaprav smo: Jugoslovani, Italijani alj Amerikanci. in da bo našo opredelitev določila mirovna konferenca. Z vašim odlokom z dne 6. julija dopuščate, da lahko nosimo zastavo stare Jugoslavije. Ni potrebno, da poudarimo, da je vaše postopanje v ostrem nasprotju z našimi nacionalnimi čustvi, in naša čustva so zelo prizadeta, ker nam hočete vsiliti zastavo slare Jugoslavije, pod katero so se borili in se še borijo izdajalci jugoslovanskih narodov... Zavezniške oblasti prosimo, naj nam ne vsiljujejo .tujih simbolov, ampak naj dovoljujejo, da si značke sami svobodno izbiramo.« 7)
«Slovanske čete« niso izvrševale navedenega Ratajevega ukaza.
Pod vodstvom svojih odborov so se pripadniki »slovanskih čet« trdno vključili tudi v boj za pravične meje. Na vse strani so razposlali več izjav in zahtev s tisoči podpisov, da zahtevajo priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji. V eni od takih zahtev beremo- »Mi se nismo nikdar čutili in se niti danes ne čutimo državljane Italije. To smo dokazali z našo borbo v preteklosti, to dahazu-jenvo z našim delom v sedanjosti. Mi priznavamo novo Demokratsko federativno Jugoslavijo, njeno vlado pod vodstvom maršala Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Mi priznavamo odbore narodnega osvobojenja za Slovensko Primorje, Istro in Trst kot naše edine zastopnike.« 8)
Naše «slovanske čete« v Franciji so se energično posvetile boju za domovino. Četni odbori so z naj večjo na tančnostjo zbirali denar in druga sredstva za J RK. Valdo Taljat, blagajnik centralnega odbora »slovanskih čet«, je nosil velike vsote denarja, ki so jih zbrali pripadniki teh čet, jugoslovanski vojaški misiji v Marseillu, in tamkaj prejemal potrdila, da je bil denar v redu oddan. 20. junija 1945 mu je major Poležina potrdil prejem 1.004.404 francoskih frankov in 43.152 lir. To pa ni bilo edino potrdilo te vrste. Tik pred odhodom v domovino, to je 11. oktobra 1945, je delegaciji oddal še 682.000 francoskih frankov. 9)	v
Poleti 1945 je poslal kapetan Leon Kosmač v imenu Jugoslovanske vojne misije centralnemu odboru »slovanskih čet« naslednje zahvalno pismo: «Vaša sedanja pomoč in tudi tista, ki jo boste še nadalje nudili domovini, ni pomembna le kot materialna pomoč jugoslovanskim narodom, marveč je velikega pomena tudi zato, ker jo darujete z zavestjo, da je v tem trenutku potrebna naši domovini vsakršna pomoč, da bi se lahko dvignila iz ruševin, ki jih je povzročil okupator s svojimi pomagači, še več, vaša pomoč je še toliko bolj pomembna, ker izpričuje vašo veliko ljubezen do Demokratične in federativne Jugoslavije, v kateri se gradi novo in srečno življenje njenih narodov.
Pošiljam vam bratske, borbene pozdrave; želim vam uspeha pri vašem delu in vam poudarjam, da je vaše osvobojenje in povratek v domovino odvisen od vašega dela za edinost in skupnost vsega vašega ljudstva in od posameznih odločnih in zavestnih akcij. Smrt fašizmu — Svoboda narodu!»
Beograjska radijska postaja je 16. septembra 1945 poročala naslednje:
«Pri Marseillu živi okrOg 5.000 Slovencev in Hrvatov, ki so jih leta 1942 fašisti odgnali z njihovih domov in zatem koncentrirali v posebnih bataljonih na Sardiniji. Ko so se leta 1943 zavezniki izkrcali na tem otoku so začeli te Slovence in Hrvate uporabljati za delo v svojih
vojskah. Primorski Slovenci in istrski Hrvati so zaprosili tedaj zaveznike, naj jih pošljejo v domovino, da se udeležijo borbe proti fašističnim okupatorjem, toda njih želje niso bile uslišane, ker so jih zavezniki potrebovali na Korziki. Od kar so pri zaveznikih, so ti Slovenci i» Hrvati prispevali za domovino okrog 6.000.000 francoskih frankov in okrog 1.000 kg raznih potrebščin.« 10)
Stojan Cirk je v svojih spominih zabeležil, da so štajerski Slovenci, ko so se 30. avgusta 1945 vračali v domovino, prejeli 65 velikih zabojev -raznega blaga, ki so jim ga zbrali in poklonili pripadniki «slovanskih čet« 11)
Še v zadnjih dneh tik pred odhodom v domovino so naši pregnanci zbirali denar za spomenik bazoviškim žrtvam. Blagajnik Valdo TaljaJ, je takoj po prihodu domov cddal nekaterim odborom večje vsote denarja, tako npr. 25. januarja 1946 odboru SIAU za .Tolminsko 393.091) lir (prejem je potrdil Viktor Valentinčič). Večje vsote denarja so naši ljudje oddali PNOO v Trstu. Prvi jugoslovanski konzul v Marseillu, Laza Latinovič, se ie našim pregnancem za pomoč Jugoslaviji zahvalil z naslednjimi besedami: «Vaša zavest in odločnost, da se vrnete in vključite v NOVJ, vaše bogate denarne in matenalne zbirke za JRK, SO NAJLEPŠI IZRAZ PATRIOTIZMA VSEH JUGOSLOVANOV V TUJINI V ČASU VOJNE.«* (podčrtala p.)
6)	Rafael Nemec: V 234. Slav Company, str. 5, rkp. M ONPPS-PAK.
7)	Po kopiji, ki jo je 10. 10. 1962 overovil občinski ljudski odbor v Novi Gorici. M-ONPPS-PAK.
8)	Iz dokumenta ene »slovanskih čet« z naslovom »Izjava, s katero zahtevamo priključitev naših krajev k Jugoslaviji in naš takojšen povratek domov*. M-ONPPS-PAK.
9)	Iz ohranjenih potrdil o izročanju denarja za JRK. M-ONPPS-PAK.
10)	Tekst poročila v M-ONPPS-PAK.
11)	Iz spisa «Povratnik» Stojana Cirka.
* Citat je iz radijske oddaj* v Ljubljani septembra 1953, ki jo Jo pripravil Stojan Cirk. Kopija v M-ONPPS PAK.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprav*, oglasni oddelek,
TKST, Ul. Montocchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V i.-RJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 laMo 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Pr.atni tekoči račun z* Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
30. marca 1977
DZS . 61000 Ljubljana.
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradižče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi	Trgovski 1 modulu* (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob da«
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine ,v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
»zdaial JTTT	časopisni*
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in liska Trst založnikovPfieg “UL!
ZARADI SKRAJNE NEPOPUSTLJIVOSTI BRITANSKEGA PREDSTAVNIKA SILKINA
Neuspeh bruseljskih pogujunj glede zvišunja kmetijskih cen
Velika Britanija proti razvrednotenju «zelenega funta šterlmga* za 4 od sto • Vrednost ♦zelene lire* se zniža za 6,5 od sto - Novo srečanje kmetijskih ministrov EGS bo 20. aprila
HOLANDSKI PILOT ZAKRIVIL NESREČO?
BRUSELJ, 29. — Kmetijski ministri Evropske gospodarske skupnosti so se po petdnevni pogajalni »maratoni* razšli, ne da bi se sporazumeli glede novih cen kmetijskim pridelkom za trgovinsko sezono 1977-78.
Neuspehu pred dnevi zaključenega zasedanja evropskega sveta (predsednikov vlad deveterice) v Rimu je torej sledil nov udarec že tako hudo zrahljani enotnosti EGS. Polomu bruseljskih pogajanj je botrovalo v prvi vrsti nepopustljivo stališče britanskega predstavnika Johna Milkina, ki je zasedan ju tudi predsedoval in ki je s svojim odločnim nasprotovanjem predlogom komisarja za kmetijske probleme EGS Gun-delacha dejansko omogočil nadaljevanje pogovorov.
Kmetijski ministri skupnosti se ponovno sestanejo 26. aprila v Luksemburgu. Ob pomanjkanju soglasja glede povišanja kmetovalcem zajamčenih cen, kj bi po Gundela chovero predlogu moralo znašati 0.5 odstotka, so ministri podaljšali do konca aprila zdajšnji režim cen. Temu se je zaman zoperstavil italijanski zastopnik Marcora.
Brez vsakega rezultata pa bruseljsko zasedanje le ni bilo. Tako so npr. pogajalci z veliko večino glasov sklenili dovoliti določeno razvrednotenje «zelenih valuto, s katerimi se obračunavajo kupčije s kmetijskimi pridelki, oziroma znižanje tako imenovanih poravnalnih zneskov, to je denarnih podpor izvoznikom kmetijskih pridelkov. I-talija bo deležna znižanja podpor (gre za podpore tujim izvoznikom, ki pošiljajo pridelke v Italijo) za 8 točk na 13,1 od sto, kar pomeni razvrednotenje «zelene lire* za 6,5%.
Kamen spotike na pogajanjih je bilo ravno vprašanje razvrednotenja ♦zelenih valuto, sicer natančneje «ze-lenega funta šterlinga*. Ta naj bi se po predlogu Gundelacha razvrednotil za 4 od sto, kar bi omogočilo Evropski gospodarski skupnosti skrčenje letnega izdatka za financiranje podpor izvoznikom od 928 milijonov računskih enot (skoraj 1.000 milijard lir) na 818 milijonov. Silkin se s tem ne strinja in predlaga le 2-odstotno razvrednotenje, češ da bi večje razvrednotenje spravilo v nevarnost britanski socialni pakt, se pravi nekakšno premirje med londonsko vlado in sindikati na področju socialnih zahtevkov. Razen tega je Silkip nepopustljiv, kolikor zadeva zahtevo, da EGS podpre prodajo masla na britanskem tržišču s 73 računskimi enotami pri stotu (kakih ,750 lir za kg) — vsega pa bj šlo za več kot 2 milijonov stotov. Tej in drugim britanskim zahtevam so se unrli predstavniki skoraj vseh držav deveterice.
Med pogajanji, ki so se pričela v petek in končala danes dopoldne, so se med dugim dotaknili tudi kočljivih vprašanj mlekarske in sladkorne proizvodnje. Mleka je na območju EGS kar za 1,4 milijona ton preveč, zato nameravajo kmetijske oblasti deveterice proizvodnjo skrčiti. To naj bi dosegle tako z odpravo podpor, ki jih dajejo posamezne vlade živinorejcem, kakor z uvedbo posebnega davka v breme mlekar-
skih proizvajalcev, vendar šele septembra letos. Pri tem velja omeniti, da je predsednik izvršne komisije EGS pripravljen proučiti ločene predloge Italije zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja njena živinoreja.
Kolikor zadeva sladkor, so na bruseljskem zasedanju v celoti sprejeli italijanski predlog ministra Mar-eore. Ta predvideva, da bo rimska vlada lahko tudi v prihodnji sezoni podpirala pridelovalce sladkorne pese z 9,9 računske enote za tono do največ 1.4 milijona ton pridelka; v primeru večjega pridelka bo podporo mogoče še raztegniti, nikakor pa ne iznad 106,72 računske enote v celoti.
V Italiji so ugodno ocenili Mar-
corove dosfežke na pogajanjih, hkrati pa je prišla vest, da bo Alfredo Diana odstopil s položaja predsednika vsedržavnega združenja za I kmetijstvo (Confagricoltura) iz protesta proti kmetijski politiki rimske vlade, ki ne ustreza potrebam in zahtevam kmetov in notranjega trga. (dg)
RIM, 29. — Rimski gasilci se tokrat niso lotili gašenja ognja, temveč so si ogenj kar zakurili. In to na dvorišču njihove postaje v Ul. Genova, nedaleč od kvesture. Gasilci, ki so ogenj zakurili, da bi se ponoči greli, so to storili iz protesta proti nevzdržnim higienskim razmeram v vojašnici.
SANTA CRUZ DE TENERIFE, 29. — Je pilot holandske ■ družbe KLM zakrivil najbolj strahotno nesrečo vseh časov? Vse kaže, da je tako, kar je potrdil celo načelnik holandske preiskovalne komisije Van Reysem. Poveljkih holandskega letala naj bi. dobil dovoljenje za pripravo vzleta, dokončnega dovoljenja pa ne. Preiskovalci so nadalje ugotovili, da je pilot ameriškega jumba javil nadzornemu stolpu, da je še vedno «na vzletišču*. Te podrobnosti je potrdil tudi direktor letališča Santa Cruz Juan Linares.
Na prizorišču nedeljske nesreče, ki je zahtevala smrt vseh potnikov holandskega letala, in večjega dela potnikov ameriškega jumba, skupno 561, so po ogledu preiskovalnih komisij začeli s čiščenjem vzletišča in istočasno skušajo identificirati, kadar je to sploh mogoče, zoglenela trupla žrtev, ki so jih prenesli v bližnji hangar, kjer je tudi na stotine krst. Vse ranjence, razen enega, katerega stanje je brezupno, so danes odpeljali v ZDA, medtem ko bodo ogromna transportna letala vrste hercules odpeljala v prihodnjih eh posmrtne ostranke potnikov a-meriškega boeinga.

V H»1IYW00DU DLVEITOIIRIDESEIA PODELITEV OSKARJEV
«Vsi predsednikovi možje» najbolj nagrajen film leta
Petru Finchu in Fayc Dunawaycvi oskarja za najboljši glavni vlogi Sylvcs(er Stallonc brez priznanja - Med nagrajenci tudi dva Italijana
HOLLYWOOD, 29. - Končno je prišla ura resnice: za Petra Finch« žal prepozno, ker je januarja po dlegel srčni kapi. In danes ponoči si je zaslužil posmrtno priznanje oskarja za najboljšega igralca za svojo izredno vlogo televizijskega navnarja v filmu «Network* (Peta sila). Nagrada za najboljšo žensko vlogo pa je pripadala Faye Dunavva yevi za prikaz ambiciozne voditeljice televizijske mreže. Najboljši film 1976. leta pa je «Rocky», ki sc je potegoval, tako kot «Network», za 10 Oskarjev. Predvidevanja pa niso našla odmeva v glasovanju in tako je bil najbolj nagrajen film — 4 Oskarji — «Vsi predsednikovi možje*, ki obravnava znano afero Wa-tergate.
Ne Finch ne Dunavvav nista bila še nikoli deležna nagrade in prizna-
Peter Finch
litfiitiHiiiMiMiMiiiiiMiiiMiiiiiiMiMiJliHiimiiiviMiHmiiiiifmiiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiMMiiiiiii
ZARADI BOMBNIH ATENTATOV LETA 1971 V TRIDENTU
Bivši državni pravdnik Agostini bo moral pred preiskovalnega sodnika
Bombaša Sergio Žani m Claudio VVidmann ostaneta v ječi
TRIDENT, 29. — V okviru preiskave za izsleditev črnih strategov napetosti in prevratnikov, ki so januarja oziroma februarja 1971 ukazali namestitev štirih peklenskih strojev v mestnem središču (med drugim k poslopju, kjer ima sedež deželna uprava), je preiskovalni sodnik Antonino Crea na zahtevo javnega tožilca Francesca Simeoni-ja pozval bivšega tridentinskega državnega pravdnika Maria Agostini-ja, da se prihodnjo soboto javi na sodišču k„t priča.	i
Agostini je odšel v pokoj pred dvema mesecema. Za pričo mora, ker je ravno njegov urad kmalu po najdbi bomb arhiviral zadevno preiskavo, kolikor so teroristi ostali neznani.
Sodnik Crea je prejšnji teden odbil zahtevo po začasni prostosti za Sergia Zanija m Claudia Widman-na, ki že dalj časa sedita za rešetkami pod obtožbo sodelovanja pri poizkusu pokola. Oba je spravil za zapahe preiskovalni sodnik, potem ko je ugotovil, da sta sama nastavila peklenske stroje. Zahtevo po njuni izpustitvi iz zapora utemeljuje Crea z dejstvom, da so v nada Ijevanju preiskave prišli na dan proti njima novi indici.
V ječo sta romala konec januarja zaradi neizpolnjevanja poverjenih jima nalog (potvarjanja, prikrivanja in podobnega ravnanja z dokumenti in preiskovalnimi poročili) tudi Saverio Molino (L 1971 načelnik političnega oddelka tridentske ' kvesture, sedaj pa podkvestor pomorske policije v Trstu) in visoka
karabinjerska častnika, polkovnika Michele Santoro (tiste čase vodja tridentskih karabinjerjev) in Angelo Pignatelli (najprej načelnik vohunske službe v Tridentu, nato pa vodja ustrezne službe v Veroni). Molino in Santoro sta bila izpuščena na začasno prostost kakih 10 dni pozneje, Pignatelli pa teden nato.
Proti Santoru, ki je bil odpuščen iz službe in Pignatelliju je preiskovalni sodnik Crea izdal prejšnji teden sodni poziv pod obtožbo raznih poneverb preiskovalnih in dokaznih listin, torej prekrškov, ki naj bi jih' storil tudi Molino. Častnika se morata predstaviti sodniku Crei v petek skupaj s karabinjerskim mare-šalom Luigijem D’Andreo. ki je obtožen istih prekrškov.
Sodnik Crea se je medtem znašel pred novo zapreko: javni tožilec Simeoni zahteva, da se vsi akti o dosedanji preiskavi in zasliševanjih Santora, Pignatellija, D’Andree in pa tridentskega karabinjerskega marešala Guglielma Marconija izročijo rimskemu sodstvu, ki vodi preiskavo o prevratniškem rovarjenju zloglasne nacifašistične organizacije «rosa dei venti* (vetrovnica). Nov problem za preiskovalnega sodnika torej, ki je že svoj čas izjavil, da bo skušal iti do dna ozadju tridentskih bomb ter čimprej zaslediti odgovorne. Tembolj še, ker se ni mogoče otresti suma, da tiči za Simeo nijevo zahtevo poskus nadaljnjega zavlačevanja nreskave, kakršnega smo v primerih s.xlnih preiskav o-ziroma obravnav proti skrajnim desničarjem, žal, že navajeni, (dg)
nja Akademije znanosti in filmske umetnosti. Finchev oskar so izročili objokani jamajskj vdovi londonskega filmskega igralca Elethi. «Kako bi želela, da bi bil on osebno prisoten. Vseeno bom ohranila zanj to dragoceno darilo.* S solzami v očeh je Eletha zaupala ganjenim prisotnim moževe besede pred smrtjo. «Če bi osvojil oskar,* ji je rekel Finch, «se zahvali za to igralcem -sodelavcem, ki so ga vzpodbujali.* Zahvala pa gre tudi njej, ki ga je vedno pravilno usmerjala.
Najbolj čislan kipec na filmskem področju je za najboljšo režijo prejel za «Rocky» John Avildsen, medtem ko je popolnoma propadel Syl-vešter StaMnČ, ki je kandidiral za nagrado za najboljšega igralca in avtorja najbolj originalnega dela. Oskar za najbolj originalno delo je tako pripadlo Paddyju Chayefske-mu za «Network», za najboljši predelan scenarij pa Williamu Goldma-nu za film «Vsi predsednikovi možje*.
Častni gost, kar je predstavljalo presenečenje večera, je bil Muham-mad Ali. Po svoji že ustaljeni navadi je svetovni boksarski prvak prekinil Stalloneja, ki je izročil oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo v «Networkiu> Beatrice Straighto-vi, češ, da «mu je ukradel scenarij*. Film, s Stallonejem v glavni vlogi, namreč opisuje boksarja, ki od blizu spominja na Cassiusa Claya. Zanimivo je, da je Clay šele pred kratkim zaključil s snemanjem avtobiografskega filma »The greatest* (Največji), ki « se še ni pojavil na filmskih platnih.
«Roeky» in «Network» sta tako o-svojila vsak po tri oskarje, medtem ko je šla največja nagrada za tuji film, ali bolje za film v tujem jeziku, prvič v zgodovini, Slonokoščeni obali za delo »Belo in čmo v barvah*.
Druge nagrade so pripadle Bar-
bn Streisand, ki si deli oskarja z glasbenikom Paulom AVilliamsom za najbolj originaln pesem «Ever-green*. ki spremlja dogodke v filmu «A star is born* (Rodila se je zvezda), Jerryju Goldsmithu pa je pripadla nagrada za najboljšo glasbeno spremljavo «The omesa*.
Tudi James Robards je prišel na svoj račun: za stransko vlogo v filmu »Vsi predsednikovi možje*, kjer je odlično prikazal šegavega direktorja «The AVashington Posta* Bena Bradleeja, so mu soglasno podelili najvišjo nagrado.
Italijanska letošnja filmska produkcija ni prodrla v Hollywoodu. Pričakovali so si kakšnega oskarja za film AVerthmuilerjeve «Pasquali-no settebelezze* in Giancarla Glavnini ja, kar pa se ni uresničilo. Zato je tem bolj presenetljiva, sicer zaslužena, nagrada, ki so jo podelili Danilu Donatiju za kostime v Fellinijevem filmu »Casanova*. Tudi Carlo Rambaldi je med nagrajenci, saj si deli z Glenom Robinsonom in Frankom Van der Veeroc-gom posebno nagrado za posebne efekte v filmu Dina De Lauventisa «King Kong*. Preostale nagrade so porazdelili kakor sledi: za najboljšo fotografijo Haskellu AVexleru, za glasbeno priredbo v filmu «Ta zemlja je moja zemlja* Leonardu Ro-senmanu, za najboljše zvočne efekte Arthuru Piaptadosiju, Lesu Pre-sholtzu, Dicku Alexandru in Jimu Vebbu, itd.
Slovesnost v Musič Centru ob 49. podelitvi Oskarjev je trajala skoraj tri ure in je precej razburila nekatere duhove. Režiser celotne prireditve AVilliam Friedkin (znan po filmu «Esarcista») se je namreč izognil vsakršni razkošnosti. «Ne verjamem,* je izjavil, «da k Oskarjem spadajo limuzine in razkošne obleke. Te stvari ne spadajo več k slogu življenja današnjega' filmskega igralca* je pikro pripomnil.
AC
K
Poslovne enote:
UPRAVA:
EXPORT-IMPORT: »
POSLOVALNICA:
INDUSTRIJA — VELETRGOVINA
ADRIACOM MERCE
EXPORT-IMPORT KOPER, JLA 25 a JUGOSLAVIJA
Koper, JLA 25/a tel, 22583 telex: 34111
Koper, JLA 25/a tel. 22171 Koper, Vojkovo nabrežje 30 tel.
tel.
tel.
tel.
Ljubljana, Celovška 268 »	Beograd, Stanoje Glavaič 8
»	Zagreb, Savska cesta 41/9
TRGOVINA: Zagreb, Prolet. brigade 222' tel. Tovarna električnih aparatov TEA - Divača, telefon '74546 Industrija plastičnih izdelkov IPI t Izola, Cankarjev drevored
22285
54041
32(7716
511505
513705 •
VČERAJ SO ODPRLI MEDNARODNI SEJEM ALPE-ADRIA
Danes v Ljubljani dan dežele Furlanije - Julijske krajine
Z množično prisotnostjo italijanskih razstavljavcev, se v praksi že uveljavlja duh osimskih sporazumov
LJUBLJANA, 29. — Na ljubljanskem «Gospodarskem razstavišču* so danes odprli 16. mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo »Alpe-Adria*. Na letošnji sejemski prireditvi sodeluje okrog 500 domačih in tujih proizvajalcev iz desetih evropskih držav ter Filipinov, Japonske in ZDA. Sejem je odprl predsednik hrvatske Gospodarske zbornice Milan Rukavina. Posebnost tega sejma je skupni nastop podjetij iz zameji-skih dežel Italije in Avstrije, iz Furlanije Julijske krajine ter s Koroškega in Gradiščanskega, in sicer v okviru • njihovih gospodarskih zbornic. Med razstavljalci so tudi podjetja iz z Ljubljano pobratenih mest Reke in AViesbadna iz Zvezne republike Nemčije.
Na sejmu, ki bo odprt do' 3. a priia, so med drugim na ogled živilski izdelki in oprema za gostinstvo, pripomočki za dom in gospodinjstvo ter za šport in turizem. Pripravili so tudi dvoje posebnih razstav, in sicer «naredi si sam* in «indart*. Na' prvi domači in tuji razstavljalci prikazujejo vrsto majhnih strojev in orodij ier materialov za domače delo. na drugi pa osem podjetij razstavlja izdelke, ki jih krasijo podobe slikarja Jožeta Horvata - Jaki ja in so dokaz uspešne povezave med industrijo in umetnostjo. Na letošnjem sejmu «Alpe-Adria* sodelujeta tudi turistični zvezi Slovenije in Hrvatske, poleg njih pa tudi turistična podjetja, pri katerih je že zdaj mogoče rezervirati počitnice ali izlete poleti in pozimi.
Sejem «AIpe-Adria» je bil svoj-čas sejem obmejne menjave med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, zdaj pa je že krepko prerasel te okvire in postal mednarodna sejemska prireditev, na kateri sodelujejo tudi podjetja iz neevropskih držav. Kljub temu pa sejem »Alpe-Adria* v Ljubljani nima samo komercialne narave, temveč je še naprej pomemben za sodelovanje, zlasti med sosednjimi narodi. O tem nadvse zgovorno priča podatek, da je med 472 razstavljalci kar 119 italijanskih, tako da se v praksi že uveljavlja tudi duh osimskih sporazumov.
Jutri bo na sejmu «Dan Furlanije-Julijske krajine*. Deželno odposlanstvo, ki bo prispelo dopoldne v Ljubljano, se bo ob 11. uri srečalo na Gospodarski zbornici SR Slovenije z delegacijo slovenskih- gospodarstvenikov, ki ji bo načeloval predsednik zbornice A. i Verbič. Deželno odposlanstvo ne bp vodil odbornik za načrtovanje in proračun Fabio Mauro, kakor je bilo prvotno napovedano, temveč ravnatelj, odborni-štva za industrijo in' trgovino dr. Pastorini: Odbornik Mauro bo namreč zadržan v Trstu, kjer bo v deželnem svetu glasovanje o zakonu, ki predvideva ustanavljanje tako i-menovanih družinskih posvetovalnic. Pač pa bo odbornik - dopotoval • v Ljubljano popoldne, tako da se bo lahko udeležil skupnega ogleda sejma na ' Gospodarskem razstavišču. «Dan» dežele Furlanije - Julijske krajine na sejmu se bo zaključil s
sprejemom v restavraciji Pionirskega doma.
V. B.
PRIPOROČA OBISKOVALCEM NAŠEGA OBMOČJA:
Lastne proizvode — priznana vina
REFOŠK — MERLOT — KABERNET — MALVAZIJA
—	brezalkoholne pijače EXCORADO
—	žgane pijače EXCORADO
—	meso in mesne izdelke
—	mleko in mlečne izdelke
Solidno postrežbo v lastni maloprodajni mreži MARKETI — MESNICE — MLEKARNE — GOSTINSTVO Postanite tudi Vi porabniki naših kvalitetnih proizvodov in uslug!
Poslovilni obiski italijanskega veleposlanika v SFRJ
ZAGREB, 29. — Italijanski vele poslanik AValter Maccotta, ki končuje svoj mandat v Jugoslaviji, je bil danes na poslovilnem obisku pri hrvatskih predstavnikih'. Sprejela sta ga oodpredsednik republiške skup ščine Kamenko Markovič in član izvršnega sveta in predsednik sveta za Odnose s tujino Ljubo Majerič.
BRANILCI OBTOŽENIH FAŠISTOV OČITNO ZAVIRAJO OBRAVNAVO
Proces v Catanzaru postal prava farsa
Zavlačevanje v korist gen. Malettija in kap. Labrune Groba žalitev za svojce žrtev pokola v Kmečki banki
CATANZARO, 29. — Ob današnji, že 31. obravnavi v okviru procesa zaradi strašnega pokola iz 1. 1969 v milanski Kmečki banki, se je v ljudeh le še utrdila zavest, da tu ne gre za resno in pošteno sodno razpravo, temveč za preprosto farso. Znova smo prisostvovali prerekanju med odvetniki, ki bi se kmalu sprevrglo v pretep: znova pravemu rafalu ugovorov iz vrst branilcev obtoženih fašistov (tako da je moral sodni zbor kar petkrat na posvet!): znova Giannettinijevemu taktiziranju —tokrat si je «agent Z/SID* omislil bolezen, zaradi česar ga sploh niso zasliševali; in znova tudi neverjetno izzivalnemu vedenju nacista Franca Frede, ki je ozmerjal z norci zagovornike Valpredove anarhične skupine.
Šlo je skratka za nov otipljiv primer, kakšen bi resničen proces ne smel biti, vsaj zato ne, ker pomeni taka komedija, kakršna 'se odvija v Catanzaru in kakršne si še Piran-dello menda ne bi znal zamisliti, grobo žalitev spominu na milanske žrtve. Sicer pa je na dlani, da skušajo določeni krogi bolj in bolj zavlačevati proces in tako obvarovati pred «nevarnostmi» gen. Malettija in kap. Labruno. Maletti, bivši načelnik urada D (protivohunstvo) v okviru vojaške obveščevalne službe SID, bi moral biti zaslišan 12. aprila. a naslednjega dne se mora u-stavno sodišče izreči glede perečega problema političnih in vojaških tajnosti, ki so doslej onemogočile kakršni koli pozitivni rezultat v preiskavah proti neofašističnim zarotnikom. Nekateri torej hočejo, da do razsodbe pride pred Malettijevim zasliševanjem.
Nekaj kronike o današnji obrav navi. Javni tožilec zahteva, naj se med priče vključijo italijanski veleposlanik in drugo osebje veleposlaništva v Buenos Airesu, kamor se je svoj čas zatekel Giannettini in se pustil odvesti nazaj v Italijo. Sodni zbor odredi sprejetje med sodne akte vse korespondence (o zadevi Giannettinija) med buenosai-re.škim veleposlaništvom na eni in ministrstvoma za zunanje zadeve oziroma obrambo na drugi strani. «A-gent Z», ki ga predsednik sodišča pokliče šele na zahtevo Valpredove branilke Alecčijeve, potoži, da je
bolan, zato ne more odgovarjati na vprašanja. Po vrsti žolčnih polemik sodni zbor ugodi njegovi želji. Zadeva je sumljiva, kolikor kaže, da je nastopil kak nov moment, zaradi katerega se bivši agent SID stisne vase kot polž (ob začetku razprave se je prešerno smejal v družbi Frede in karabinjerjev. . .).
Fredov branilec Alberini zahteva, naj sodni zbor zaprosi za akte tridentskega procesa iz 1. 1974 proti nekemu Fabbriju, ki naj bi se družil z založnikom Feltrinellijem; Fab-bri je dejal, da je založnikova skupina mesec dni pred pokolom v Kmečki banki najavila bombne atentate v nekaterih milanskih denarnih zavodih. Alberini je zahteval tudi, naj sodišče pregleda dva «timerja», ki so ju agenti 1. 1972 zaplenili domnevnim levičarjem: Sodni zbor se odloči, da se bo pozanimal za tri-dentski proces ter za fotografijo ti-merjev.
Agapito, ki brani fašista Pozzana (zaprtega v Španiji) pa skuša zamrzniti proces, ker se njegov varovanec ne more udeležiti ob ravnave. (dg)
Tudi alfe odslej za 4,5 odst. dražje
MILAN, 29. — Alfa Romeo ni hotela zaostati za drugimi: kot že večina družb, je tudi ta sklenila povišat; cene avtomobilom za približno 4,5 odstotka. Podražitev pa ne bo prišla 'v poštev, je pripomnilo vrd-stvo družbe, za tiste avtomobile, Id so že na razpolago pri prodajalcih.
BARI, 29. — Prejšnjo noč so okoli 2.17 zabeležili v Bariju in severnem delu pokrajine potresni sunek jakosti 4,7 Richterjeve stopnje. Ljudje so zbežali na ulice in se zatekli v parke, vendar potresni sunek, ki so ga zabeležili tudi v tržaški seizmološki postaji, ni povzročil š-kodc.
DUNAJ, 29. — Po skoraj dveh tednih pomladi, saj <so na Dunaju zabeležili že 28 stopinj nad ničlo, se .je od sinoči nad Avstrijo zgnil la zima. Povsod sneži in tudi mraz je ostreje pritisnil.
Ranca Popolare di Aovara
SOCIETA COOPERATI VA A It ESPONSABILITA LIMI TATA KEGISTRO SOCIETA TRIBUNALE 1)1 NOVAKA N. I
ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO DRUŽBA VPISANA V REGISTRU ŠT. 1 NA SODIŠČU V NOVAKI
V nedeljo, 27 marca 1977 je bil v Novari, ob udeležbi 2 552 članov, Popolare di Novara.
redni občni zbor zavoda Ranca
Predsednik gr. uff odv. Roberto Di Tieri je po jedrnatem orisu notranjega in mednarodnega položaja v lanskem letu, pri čemer je podčrtal predvsem povezave z bančnim sektorjem, prisotnim prikazal dejavnost zavod, in rezultate poslovnega leta 1976.
Blagajniške naložbe so v primerjavi z. letom 1975 narasUe za 354,3 milijarde lir ali 24,74% in so ob koncu leta 1976 dosegle 1.786,4 milijarde lir.
Zavodu zaupana sredstva so v istem obdobju narasti a za 1.013 milijard lir 31. decembra 1976 dosegla 3.682,1 milijarde lir.
ali za 37,96% ter so
I J
Vsled povišanja družbene glavnice, kar so soglasno sklenili na izrednem občnem zboru 28. marca
153,6 milijarde lir, kar predstavlja 41,16% več kot 31.
1976, je le ta ob decembra 1975.
koncu leta 1976 znašala
Število družbenih članov se je v letu 1976 povečalo za 2.447 enot, tako,da je bilo ob koncu poslovnega leta 64 213 članov s 13.697.966 delnicami.	\
Čisti dobiček poslovnega obračuna je znašal 7.404.424 194 lir, kar omogoča razdelitev čistih 400 lir na delnico oziroma 100 lir za delnice z izplačilom dividenda od 1. oktobra
dividenda 1976
K razpravi so se po vrsti priglasili sledeči gospodje: dr. Giacorno Zoja, dr. Nino Baj-Macario, rač. Corrado Foscale, dr. Carlo Pirola, prof. Pietro Angelo Cerri, rač. Bruno Agazzi in odv Alberto Scocchera.
Na njihove posege sta z izčrpnimi pojasnili odgovorila predsednik gr. uff. odv. Roberto Di Tieri in pooblaščeni upravnik vitez dela rač. Lino Venini.
Prisotni so nato soglasno odobrili poročilo upraviteljev, celotni obračun o poslovnem letu 1976 skupno z ekonomskim računom in predlog o porazdelitvi čistega dobička.
Volitve za obnovitev organov zavoda so potrdile dosedanje člane: dr Achille Boroli odv Antonio Bussi, dr. inž. Natale Mačehi, vitez dela dr. Guido Maggia in rač. Aldo Tallia; povrh tcea so izvolili še prof. inž. Sergia Barattija.
Upravni svet je torej sestavljen takole: PREDSEDNIK odv. Roberto Di .Tieri: PODPREDSEDNIKA dr. rač. Alberto Ricevuti in odv. Celestino Sartorio; POOBLAŠČENI UPRAVITELJ vitez dela Lino Venini; SVETOVALCI: prof. inž. Sergio Baratti, rač. Mario Bellaidi, dr. Achille Boroli, dr rač. Giovanni Brignone. odv. Antonio Bussi, dr. Giuseppe Cantoni, odv,- Caudio Cocito, grof. Ernesta de' Ghislanzoni, prof dr. Camillo Duc, dr. notar Alessandro Guasti, dr. inž. Natale Mačehi, vitez dela dr. Guido Maggia, vitez dela Mario Pavesi. in rač. Aldo Tallia.
Člani nadzornega odbora so: PREDSEDNIK prof. odv Cajo Enrico odv. Giulio Cesare Allegra, odv. Marco Broggj, dr. inž. Luigi Buscaglia in
Balossini; NADZORNIKI: dr. Carlo Dulio.
Dividendo v znesku 400 lir na delnico (10t lir za delnice z marca 1977 pri vseh okencih banke.
izplačilom od 1.10.1976) izplačujejo od