v
O*

jr 4
f*4* <? <w» ' •	• VerN4
4 ' • • ** -
t i«.	<*v
f > c


2**, * f
<-

■A
. *	e* V V-^4 * «r ^
^	«■ ,f	-	,
—	» w^*v5f^
* v' -v
'*•'<.. V/i )' I V ,,	f-~ y Vw <#-	~*	**i i
'4 »**“ ,a ‘> ^
, M_f >vv£ ^ i> -*b»	- <<w
r'<t * v *	-'"*?* f -j£---*	* *' v.c -

C
rn» 1

-=- /rVw

!!■■■■■■
^ 3«l >i
"''VV ><*
<«. T>

•**'iT'?<: * v*: 'J[v/ 'r a r>-Ul-\, <
V „ .'..vrv * jr* <• ■>■•'*■ *
. ^~	„< *CH'
V ,<5^	.e....

rr« 'vlt. " /•-f»y»
•v%e ™
<tx.
£	. -,'»v^ /; <
it ^A<-*7,'^’1'r "*^ V* '~< '
»t 'x» r-' ’ «r*N^«<
Vf
c»r s
V w*
> *r a- >-/Zi ,
-	w/‘ -•✓-
<*«-*•■	<,.. *	^ *■ ;, •	^. • *♦ V"T ■ »s^- iV / t ••
~?%Y * . '--■» * -' -VV;**••	’ - •* v/*r
• v11	\. ‘:. -	v'.-'. X< -.,-,V^.. , - „ *./ ■ • .x* t x
■ «S 'f ; , ** t.> •<4x'- * *»- '.X < -<. ' ;,' ; ..	.-• ,
%-* -t^y -4 -<' **, t~f ^	— > H V «'■'••'. • ■
x"	- .r - . ».•-< "•-.< v ..•••, '/• ♦. u-
' '' 1 ...* *«..- rf/ A ‘ • V*£V«t,«;./* .t *«?•'“ w "• •*•? *' -'*■- . N1, -*/<-• ••'-'i--‘ ;'>“"’A *.« .■>-<:•. t ~	■
V ' 1 -f."V” •* ■< '.»> ■'''-?■ v- - W-e .. ' - c £ - -	- -.	,•
",'. « *x	xrV- ** vsv,.*	^ „	'*'•>■ . > f5.
- ’ - • - - . •
<: .<■'".	*' fv'., s
* . ■'	*^V ' *
'.. *> 1 V ' !	;. f' •< f
„' v/
f V
v— Af’» »	£. ■"»•*<<
■ 1 -•#-.
v .V
%
'	* sA \
A !>
4 H ....



'	'7
X - -« f - -

nr
,	> -■• — \, f*. ’ V
<• _	. - _ <-«x -	, »>. *><' I <*•».
- v	■n^..:u«,Yv< *’ tv«~ArJ
I'' VJ	^ V ” V» ■».	,*	izum tj* >	. ,;	;	*-y!
' *»r • ' -«W	^ |/vf,	’**Sl .'-''-t, ■ *tv ■• .	^ C. st
* -	-- "' *■ i^F % f -• v/. v", T " f-V


_	■* en« «*,
.♦■''• ^	f ^ *‘a **'e'V
*■	4	*'>* »c
5rv
" .^0"vv

* «-r.
sT * C'

A. _
N'
r1
v , ^ cs5
’ ’ >- ■ «•** *V*'v
	ggg
	
	IBS
	88

r <■* . _ .


Zbirka
l©pi3h, |ggl©dlmr= I
Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli
zbral
A.sa.-fcpn. Kržid.
Jf.	/ J-'j'/iti'-č/UC
•Nšr,
I. sno

V LJUBLJANI.
Založila „KatoIiška Bukvama". — Natisnila „Katoliška Tiskarna".
1890.
• *if ^
<> ' V <
#. »v
Vi * ,

Kazalo k I. snopiču.
£' i. '7. *^TT V S t
ti /1 lili iX
Angelji. I. Vrste angeljev-1 II. -Angelji'sihvvjo Boga 3. — III. Angelji služijo Bogu 5. — IV. Angelji hranijo sveto cerkev in pravice narodov (144, št, 5 ; 146, št. 7.) 6. — V. Angelji pomagajo v telesnih potrebah i aj Na potovanju 9; «) pri - raznih opravilih 11; c) v potrebi in pomanjkanju 13; : c) v bolezni 13; d) v raznih nevarnostih 15. — VI. Angelji pomagajo v dušnih zadevah: a) Varujejo nedolžnost 34; 6) svarijo pred hudobijo in budijo k pokori 37; c) opominjajo in priganjajo k dobremu 41; č) dajejo lepe nauke in dobre svete 42; d) pomagajo v skušnjavah 43; e) tolažijo, ovese-Ijujejo in osrčujejo 44; f) podpirajo in Bogu darujejo naše molitve in dobra dela 47. — VII. Angelji nam pomagajo oh smrti in po smrti: a) Slajšajo težave in bridkosti smrtne ure 49; 6) skrbijo za lepo pripravo 50; c) vabijo in spremljajo duše v rajsko veselje 63; č) celo za truplo ranjcih skrbe 56. — MII. Naše dolžnosti do angeljev 56. — IX. Izredna milost (sv. Frančiška Rimljanka) 59.
Angelj Gospodov. I■ Kako je nastalo trikratno zvonenje 62. — II. Pobožni kristijani so vselej z vnemo molili angeljevo češčenje 63. — III. Oh angelskem zvonenju moliti je. jako koristm> 66.
Berilo. I. čislajmo in pospešujmo dobro berilo 70. — II. Slabega berila varujmo sebe in druge 78. — III. Sveta, cerkev zabranjuje slabo, pospešuje dobro berilo 87.
Beseda božja. I. Oznanovalci besede božje: a) Oti vseh časih se je oznano-vala 91; h) oznanovalce božje beSede mordmo v časti imeti 94; c) običaji ob razlaganji besede božje 96. — II. Poslušalci besede božje: a) Poslušajmo radi in goreče 97; b) besedo božjo moramo s pridom poslušati 100.
SVi birma. 1. Zgodovinsko 109. — II. Milosti sv. birme 114. — III. Vredni V	sprejem svete birme 125.
*■ v -41^ TOjrcoslov božji. I. Blagoslova božjega treba v vseh zadevah 127. — II. Kako \ k ...' “ v k blpgoslov božji dobimo (ozir. zgubimo): a) Z bogoljubnim življenjem 130; ." ‘ - Vi ' ). ••lits;pobožno molitvijo 134; c) z daritvijo svete maše (9, št. 14, drugi od-• ■ .*	tstavek; 12, št. 4) 140; č) s pobožnostjo do presvetega Srca Jezusovega 150;
^ "5. **d) s pobožnostjo do Matere božje 155.
Tiskovne pomote. Str. 41., po 3. vrstici zgoraj naj se pristavi: 1 'sled teh besedi se je spreobrnil, in pirecej se je njegov obraz spremenil: hudobni duhovi so odstopili in ves vesel je pristopil njegov angelj varuh. — Str. 59. naj se ob koncu št. 9. pridene: je prosila angelja zanj. — Str. 98. naj se v št. 4. pred zadnjo vrstjo spopolni: Blagor telesu . . . On pa je rekel. — Manjše napake naj si blagovoljni čitatelj sam popravi.
Zbirka
lepih. ggledov.
Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli
zbral
Anton Kržič.
V Ljubljani.
r
\
li	'
^VckAl
toUiUfVTH nul
O 'b o c? ^ S ^ 4 G
Založila Katoliška Bukvama. — Natisnila Katoliška Tiskarna. 1S96.
Začasno kazalo.
(Sostavil A. Stroj.)
Sv. Alojzij varuh čistosti 700, 12;*) 733,1; 740,3; 752, 5. - Bog usliši njegovo molitev 13, 5.
Sv. Ana čudežno poskrbi svoji služabnici sv. popotnico 791, 13. — Zavetnica ob hudi uri 169, 9.
Angel ji. I. Vrste angeljev 1. — II. Angelji slavijo Boga 3. — III. Angelji' služijo Bogu 5. — IV. Angelji branijo sveto cerkev in pravice narodov 6; (144, 5; 146, št. 7). — V. Angelji pomagajo v telesnih potrebah: a) Na potovanju 9; b) pri raznih opravilih 11; c) v potrebi in pomanjkanju 13; č) v bolezni 13; d) v raznih nevarnostih 15. — VI. Angelji pomagajo v dušnih zadevah: a) Varujejo nedolžnost 34 in čistost 738, 1—4; b) svarijo pred hudobijo in budijo k pokori 37; c) opominjajo in priganjajo k dobremu 41; 202, 23; č) dajejo lepe nauke in dobre svčte 42; d) pomagajo v skušnjavah 43; e) tolažijo, oveseljujejo in osrčujejo 44; f) podpirajo in Bogu darujejo naše molitve in dobra dela 47. — VII. Angelji nam pomagajo ob smrti in po smrti: a) Slajšajo težave in bridkosti smrtne ure 49; bj skrbijo za lepo pripravo 50; c) vabijo in spremljajo duše v rajsko veselje 53; 324, 4; č) cel6 za truplo ranjcih skrbč 56. — VIII. Naše dolžnosti do angeljev 56. — IX. Izredna milost (sv. Frančiška Rimljanka) 59.
Angelj Gospodov. I. Kako je nastalo trikratno zvonjenje 62. — II. Pobožni kristijani so vselej z vnemo molili angeljevo češčenje 63. — III. Ob angelj-skem zvonjenju moliti je jako koristno 66; 137, 13.
Angleška cerkev 627, 4. 5.
Sv. Anton Padovanski čudodelnik 780, 8; 788, 5. — Varuh čistosti 740,2.
Apostoljstvo molitve 536, 7.
Apostolski. Prava cerkev Kristusova je apostolska 626, 1—7.
Arijanci 626, 2; 786, 1—3.
Sv. Barbara pomočnica v zadnji uri 46, 9; 52, 6.
Berilo. I. Čislajmo in pospešujmo dobro berilo 70; 165, 4; 215, 49. — II. Slabega berila varujte sebe in druge 78. — III. Sveta cerkev zabranjuje slabo ter pospešuje dobro berilo 87.
Sv. Bernard 616, 3: 775, 5.
Beseda božja. 1. Oznanovalci besede božje: aj Ob vseh časih se je oznano-vala 91; bj oznanovalce božje besede moramo v časti imeti 94; c) običaji ob razlaganju besede božje 96; oznanovalcem angelj pomaga 43, 10. — II. Poslušalci besede božje: a) Poslušajmo radi in goreče 97; b) besedo božjo moramo s pridom poslušati 100; 83, 19; 164, 3; 166, 6; 173, 18; 176 24; 422, 26.
Sv. birma. 1. Zgodovinsko 109. —• II. Milosti sv. birme 114. — III. Vredni sprejem sv. birme 125.
Blagoslov božji. I- Blagoslova božjega treba v vseh zadevah 127. — II. Kako si blagoslov božji dobimo (ozir. zgubimo): a) Z bogoljubnim življenjem 130;
*) Prva številka pomeni stran, druga pa dotični zgled.
b)	s pobožno molitvijo 134; 67, 4; 222,11; c) z daritvijo sv. maše 140, (9,14; drugi odstavek; 12, 4); čj s pobožnostjo do presvetega Srca Jezusovega 150; d) s pobožnostjo do Matere božje 155; e) s posvečevanjem nedelj in praznikov 164; f) s spoštovanjem duhovnikov in služabnikov Božjih 178; str. 94, štev. 1—6; q) s spoštovanjem starišev 185; h) z usmiljenjem in radodarnostjo 198; i) s pridnostjo in zvestobo v službi 217; j) po dobrih ljudeh 221; s skrbjo za lepoto hiše božje 589, 20, 21; s poslušanjem pridig 422, 26. — S katerimi grehi se posebno krati božji blagoslov ? a) Z napuhom 222, P) Z goljufijo in krivičnostjo 228, ?) Z lahkomiselno in krivo prisego 232, S) S kletvijo 234, s) Z bogokletstvom 236.
Blagoslovila. L Blagoslovila so bila vedno v navadi 245.—11. Koliko moč imajo blagoslovila: a) Blagoslovljena voda 247. — b) Blagoslovljeno olje 249. —
c)	Blagoslovljeni kruh 250. — č) Jagnje božje 251. — d) Znamenje svetega križa 251. — e) Blagoslov starišev 254: 188, 11.
Sv. Blaža blagoslov 246, 15.
Bog. I. Ali je Bog? a) Da je Bog, učijo nas stvarjene reči 256. — b) Da je Bog, nam je on sam mnogovrstno razodel 260. — c) Da je Bog, spoznajo bogatajci v nesreči in smrtni nevarnosti 263; 256, 5; 257, 6. — č) Zakaj mnogi taje Boga? a) Ker so nevedni in nespametni 266, P) Ker so strastni in nravno sprijeni 267. — d) Da je le en Bog, spričalo je milijone mučencev s smrtjo 268. — II. Boga ne moremo popolno spoznati 270. — III. Lastnosti božje: a) Lastnosti božje radi premišljujmo 271. — b) Bog je večen,
a)	Spoznanje te lastnosti 273; 257, 7, p) Misel na večnost nas varuje hudega 274. f) Misel na večnost nas priganja k dobremu 275, S) Misel na večnost božjo nas tolaži 278. — c) Bog je duh 278. — č) Bog je vseveden, a) Spoznanje te lastnosti 281, P) Spomin na božjo vsevednost nas varuje greha 283, — Spomin na vsevednost božjo nas budi k dobremu 286, — S) Spomin na vsevednost božjo nas tolaži 289. — d) Bog je neskončno moder, a) Božja modrost se razodeva v stvarstvu 289, P) Božja modrost se kaže v zgodovini posameznih ljudij in narodov 294; 434, 9. 7) Božja modrost nas spodbuja k zaupanju 299, S) Napredujmo še mi v modrosti 301.
—	e) Bog je vsemogočen, a) Spoznanje te lastnosti 302, P) Misel na vsemogočnost božjo nas stori pohlevne 304, 7) Misel na vsemogočnost božjo nam utrjuje zaupanje in srčnost 307. — f) Bog je vsegapričujoč. a) Spoznanje te lastnosti 310; 282, štev. 2 in 7, P) Spomin pričujočnosti božje nas varuje greha 311; 284, 6—11. 14. 16, 7) Spomin pričujočnosti božje nas budi k dobremu 314; 278, 8, 8) Spomin pričujočnosti božje nas tolaži v nadlogah 315.
—	g) Bog je neskončno svet. a) V čem se razodeva božja svetost ? 316, P) Neskončno svetega Boga častimo in nikar ne žalimo 318. — h) Bog je neskončno resničen in zvest, a) Spoznanje te lastnosti, P) Zaupajmo neskončno zvestemu Bogu 324; 7) Bodimo Bogu in ljudem zvesti! 325; S) Ljubimo resnico in sovražimo laž! 327. — i) Bog je nespremenljiv 332. — j) Bog je neskončno dobrotljiv, a) Spoznanje te lastnosti 334; P) Bodimo neskončno dobrotljivemu Bogu hvaležni! 338; 7) Zaupajmo neskončno dobremu Bogu 1 344; 5) Bodimo tudi mi dobrotljivi in radodarni! 346. — k) Bog je neskončno usmiljen, a) Bog grešnikom prizanaša in jih vabi in kliče k pokori 349; 36, 10; 37, 5; 38, 6; 40, 8; 104, 16-25; 257, 6; 261, 4. 5; P) Bog spokornim grešnikom odpušča tudi največje grehe, — nihče naj ne obupa 357; f) Bodimo tudi mi usmiljeni in prizanašljivi do svojih razžalnikov 364. — l) Bog
je neskončno pravičen, a) Bog poplačuje pravične že na zemlji 369; prim. str. 130—245; P) Bog že na zemlji kaznuje grešnike 375; 194, 25; 369, 1—9; prim. 130—245. — IV. Previdnost božja 408. (Prim. še premnoge zglede pri raznih lastnostih božjih, osobito modrosti, dobrotljivosti in usmiljenosti).
Bogastvo, a) Bogastvo je dar božji, s katerim Bog večkrat poplačuje pravične na zemlji 431; 141, 3; 142, 4; 150, 11; 164, 2-6. 12; 208, 37. 39. —
b)	Bogastvo je škodljivo in nevarno 433. — c) Bogastvo samo človeka ne osreči 438; 417, 19. — d) Bogastvo je minljivo in nečimerno 441. — e) Bogastvo moramo prav rabiti 444.
Bogokletstvo (bogoskrunstvo) str. 451. a) Proti Bogu in svetim rečem sploh: št. 1-12; 14-19. 21. 23-25. 28. 29. 44; glej tudi: 171, 14; 223, 8. 9; 225, 17; 261, 4-7; 263, 3; 397, 56; 398, 57. 58; 399, 60-62; 405, 69; 407, 70. - b) Proti Jezusu: št. 20. 24. 45-59; glej še: 225, 16; 236, 3; 238, 6. 7; 242, 10; 400, 64. — c) Proti presv. rešnjemu Telesu: št. 26. 30. 31. 34—38; glej: 393, 48. 49. — č) Proti sv. zakramentom in cerkvenim šegam: št. 22. 27. 32. 39 43; glej tudi: 174, 19; 182, 20; 183, 21; 236, 5; 239, 8 ; 385, 40; 390, 43; 395, 50; 398, 58; 403, 68. — d) Proti Mariji: št. 6. 13. 16. 17. 33. 60-70; glej še: 136, 4; 241, 9; 242, 11: 243, 12. — e) Proti svetnikom: št. 6. 16. 71—74. 78; glej še: 225, 14; 236, 2. — f) Proti služabnikom Božjim: št. 75—78. 80. 81; prim. tudi: 180, 13; 181, 15. 16; 182, 19. 20; 183, 21; 225, 15; 395, 51; 396, 52.53. — Z bogokletstvom se krati božji blagoslov 236, 1-12; 261, 4-7; 399, 61.
Bolezen. I. Bog pošilja bolezni: a) kot kazen za greh 483; glej tudi: 169,10; 180, 11—17. 19. 21; 193, 24; 223, 8. 9; 224, 11; 225, 17; 232, 5-13; 234, 3-6; 236, 4; 239, 8—12; 262, 7; 378, 25; 384, 37. 39; 402, 67; 453, 11-13 i. dr.; b) v pokoro in poboljšanje 485; 72, 14.; c) v dušno posvečenje in večje za-služenje 490. — II. Kako se vedimo v bolezni ? a) V bolezni se pred vsem k Bogu obrnimo 493; b) potrpežljivo in radi prenašajmo bolezen 494; c) v voljo božjo se vdajmo zastran bolezni in smrti 504; d) v hudi bolezni se pripravljajmo za smrt 507; e) skrbimo za ozdravljenje 513; f) ako ozdravimo, bodimo hvaležni 515. — III. Oskrbljevanje bolnikov 516. — IV. V bolezni angelj pomaga 11, 2; 13, 1—5.
Don Boško 643, 7.
Boter. Skrb krstnega botra 38, 6. — Birmski boter 112, 7; 126, 6.
Božič 592, 7. — Božični večer 195, 26.
Božja pota. Božja pot »Marija v pu5čavi“ v Švici 577, 9.
Bratovščine. L Bratovščine v ožjem pomenu 529. 1. Kratek zgodovinski pregled. Najznamenitejše bratovščine: 2. presvetega rešnjega Telesa 531; 3. vednega češčenja presv. rešnjega.Telesa 533; 4. presv. Trojice z belim škapulirjem 534; 5. vednega moljenja in češčenja sv. Duha 534; 6. božjega Srca Jezusovega 335; 7. apostoljstvo molitve 536; 8. predrage krvi Jezusa Kristusa 537; 9. rdeči škapulir 538; 10. brezmadežnega srca Marijinega 539; 11. naše ljube Gospe presv. Srca Jezusovega 541; 12. škapulir Marije ICarmelske 541; 13. sedem žalosti Matere božje s črnim škapulirjem 543; 14. sv. rožnega venca 543; 15. večni in 16. živi rožni venec 544; 17. Marijanske kongregacije 544; 18. brezmadežnega Spočetja v Lurdu 545; 19. Marijinih otrok 546; 20. naše ljube Gospe angeljske 546; 21. v počeščenje sv. Jožefa 547; 22. sv. Mihaela 547; 23. tretji red svetega Frančiška 547; 24. »Associatio perseverantiae sacerdo-talis“ 548; 25. »sacerdotum adoratorum« 548; 26. krščanskih mater 549;
27. stanovske družbe 550; 28. v tolažbo vernim dušam v vicah 550; 29. svete Uršule 550. — II. Bratovščine v širšem ‘pomenu. 1. Za razširjanje svete vere 551; 2. sv. Cirila in Melodija 551; 3. sv. Vincencija 552; 4. sv. Mohorja 552; 5. rokodelskih pomočnikov 553; 6. sv. Detinstva 554; 7. krščanskih detoljubov 554; 8. treznosti 555 ; 9. zoper grde pogovore in šale 555; 10. sv. Frančiška Šaleškega 556 ; 11. za mašne strežnike 556; 12. krščanskih družin v čast sv. družine nazareške 556; 13. Lijonska družba za razširjanje sv. vere 622, 8. — III. Bratovščine so koristne in priporočila vredne 556. Brezmadežno spočetje. Bratovščina brezmadežnega spočetja 545, 19. — Družba Marijinih otrok pod varstvom brezmadežne Device Marije 546, 20. Cerkev (kot hiša božja). I. Zgodovinsko 571. — II. Cerkveno posvečenje 576.
—	111. Onečeščenje cerkve 579; 397, 55. — IV. Naše dolžnosti do cerkve kot hiše božje a) požrtvovalnost in skrb za hišo božjo 584; 402, 67; 4^8, 16—20; 533, 3; 558, 4; 6) veselje do hiše božje 589; c) kako prihajajmo v cerkev 591; d) kako se vedimo v cerkvi 593.
Cerkev (kot kraljestvo božje na zemlji). I. Čveteri znaki sv. cerkve 597.
a)	Katoliška cerkev — jedina 598; b) katoliška cerkev — sveta 606; c) cerkev
—	katoliška 620; d) katoliška cerkev — apostolska 626. — II. Socijahio delovanje sv. cerkve 631. a) V ljudskih misijonih 637; P) z rednim oznano-vanjem besede božje 640; glej tudi Beseda božja str. 61 i. dr.; 7) v redovnem življenju 640; 517, 3. — III. Cerkev največja pospeševateljica vede in omike 648; 451, 25. — IV. Prijatelji in sovražniki sv. cerkve, a) Prijatelji sv. cerkve 651; 6) sovražniki sv. cerkve — kaznovani 656.
Cerkvene zapovedi veljajo povsod 167, 7. — Prestopnika Bog kaznuje 147, 8; 172, 15; 174, 19. Glej: nedelja, post, spoved itd. Cerkveni rop 241, 9; 401, 65; 581, 8.
Cerkvenik. 587, 11; 591, 10. — Bogoljubno društvo za mašne strežnike in Cerkvenike pod varstvom sv. Janeza Berhmansa 556, 11.
Sv. Ciril in Metod. Bratovščine sv. Cirila in Metoda 551, 2; 569, 31. Čaranje delo hudobnega duha 32, 41.
Cas. I. Zakaj moramo čas prav rabiti ? aj čas je nad vse dragocen 658;
b)	čas je kratek, hitro mine 660; c) čas tratiti je zelo škodljivo in pogubno 663. — II. Kako moramo čas prav porabiti ? a) Čas si moramo modro razdeliti 664; b) porabimo čas s pridnim in resnim delom 666; c) pred vsem obračajmo čas v dušno zveličanje 670; č) nekateri časi so nam še posebno imenitni 671.
Časniki. Cerkev podpira dobre časnike str. 90. Glej: Berilo.
Čast. I. čast božja, a) Čast božja nad vse 673; b) kdor Bogu čast krati, tega Bog kaznuje 675; 451 id., c) neskončno svetega Boga častimo in nikar ne žalimo 318,1—10. — II. Naša čast. a) Iščimo s čednostjo čast pred Bogom 676; 61 skrbimo z lepim vedenjem tudi za čast pri ljudeh 677; c) častno je priznani časti se odreči 678; čj za čast in dobro ime se moramo potegovati 680;
d)	čast naklada, težko breme 681; e) čast je minljiva in nečimerna 682 ; f) zatirajmo častihlepnost, a) častihlepnost je grda in silno pogubna strast 684; P) Bogu pripisujmo nam odmerjeno čast 686; 7) ne iščimo lastne časti 688; 8) potrpimo, če se nam krati čast 691.
Čednost, a) V vseh dobah se nahajajo čednostni ljudje 692; b) čednost ima največjo in stalno vrednost 694; č) čednost prinaša časno in večno srečo 697; 676, 1-9.
Čistost. I. Vnema za najlepšo čednost 699. — II. Deviška čistost 708. — III. Čistost v zakonskem stanu 714; 447,13. — IV. Časna korist čistosti 717. — V. Pomočki za ohranjen)e čistosti, a) Ogibaj se grešne nevarnosti! 718 in imej Boga pred očmi 285, 12 ; h) hitro in odločno se ustavi skušnjavi 726 ;
c)	posti in zatajuj se 728; č) prosi nebeške pomoči, a) Kliči Boga na pomoč 731; P) priporočuj in izročuj se Mariji 733; y) priporočuj se angelju varhu 738; S) priporočuj se svetnikom 739; d) spominjaj se štirih poslednjih rečij 741; e) premišljuj Jezusovo trpljenje 747; f). prejemaj pogosto sv. zakramente. a) zakrament sv. pokore 749; P) zakrament sv. rešnjega Telesa 752.
Človek. I. Izvor in bistvo človekovo 754. — II. človekova imenitnost, a) Človekovo imenitnost spričuje njegovo telo 757; 260, 16; b) človekovo imenitnost spričuje duša. a) duša je vstvarjena po božji podobi 759; P) duša je odrešena z Jezusovo krvjo 762. — III. človekov namen 764.
Čudeži. J. Resničnost čudežev 771; 252, 11; 268, 1—12; 615, 10. Čudeži se še gode 427, 33. Čudežno ozdravljenje 514, 9. — II. Namen čudežev, a) Bog potrjuje s čudeži nauke sv. vere 786; 410, 7; b) Bog poveličuje s čudeži svoje svetnike, a) Marijo 792 in angelje 5, 2; 20, 17—23; 28, 34, P) svetega Jožefa 803; y) druge svetnike 806; 616, 13. — Bog poplačuje s čudeži stanovitne molilce 66, 2; 136, 11. — Zasmehoval« čudežev kaznovani 236, 4.
Čudež jezikov 115, 3.
Delo. Delo je potrebno 165, 5; 217, 5; 219, 10. 12. in častno 219, 11; 220, 14. — Porabimo čas s pridnim in resnim delom 666, 1—13. — Molitev daje delu blagoslov 135, 7. 8, brez molitve nima blagoslova 74, 19; 141, 3; 175, 22. Pri delu pomagajo Marija 157, 5. 7. in angelji 11, 1—4; 42, 8; 136, 10 in delo Bogu darujejo 48, 9. Glej: S posvečevanjem nedelj in praznikov dobimo božji blagoslov 164, 1 — 27. — Dobro delo je ono, ki je iz dobrega namena 48, 9. K dobremu delu nas priganja misel na večnost 275, 1—8, misel na vsevednost božjo 286, 1—8, miselna pričujočnost božjo 314, 1—7 in plačilo 372, 16. — Telesna dela usmiljenja: Lačne na-sitovati 123, 14; žejne napajati 202, 23; 207, 35; popotnike sprejemati 207, 34; nage oblačiti 199, 12; bolnike obiskovati 45, 6; 57, 2; 208, 39, 516, 1—25; jetnike reševati 618, 15; mrliče pokopavati 213, 44; 518, 5. Z usmiljenjem in radodarnostjo dobimo božji blagoslov 198, 1—54; 277, 6. Bodimo dobrotljivi in radodarni 346, 1—13. — Duhovna dela usmiljenja: Grešnike svariti 486, 9; nevedne učiti 77, 81; 78, 34; 622, 9.
Sv. Detinstvo 564, 6; 569, 30; 622, 10.
Devištvo. Deviška čistost 275, 3; 701, 15; 704, 25; 708, 1—17. Angelji varujejo devištvo 34, 6; 35, 7. 8. Devištva časna korist 424, 29; 717, 2.
Dobro delo. Glej: Delo. — Dobro delo.
Dobrotljivost. Glej: Bog je neskončno dobrotljiv. — Bodimo dobrotljivi 346, 1—13.
Dolžnost. Angelji opominjajo k zvestemu spolnjevanju dolžnostij 41, a) 1 — 4.
Sv. Dominik 135, 8; 689, 5; 776, 6.
Druščina dobra 311, 2. 3.; slaba je nevarna 36, 9. 10; 38, 6; 744, 12.
Družbe. Glej: Bratovščine v širšem pomenu 551.
Družina 70, 4; 93, 12; 150,1. — Družinska molitev 137, 13. Pobožna družba krščanskih družin v čast sv. družine nazareške 556, 12.
Sv. Duh. Bratovščina vodnega moljenja in češčenja sv. Duha 534, 5.
Duhovna dela usmiljenja. Glej: Delo.
Duhovnik. Poklic v duhovniški stan 7, 11; 152, 4. — Duhovniki so v božjem varstvu 32, 41. 43. — Delovanje duhovnikov 153, 6; 182, 20; 200, 15, 16; 201, 21; 202, 24; 204, 28. 29; 527, 25. — Verniki morajo duhovnike spoštovati 94, 1-6; 178, 1—21 in jim za živež skrbeti 200, 14; 201, 18. — Sovražniki duhovnikov kaznovani 170, 13; 172, 15; 180,10—14; 181, 17—21; 183, 21; 232, 6; 377, 21; 378, 25; 396, 52; 465, 46; 482, 80.
Duhovno branje 71, 10; 72, 11.
Duša je vstvarjena po božji podobi 759, 1—11; odrešena z Jezusovo krvi j o 762, 1—8.
Sv. Frančišek Asiški 299, 1; 304, 3; 342, 41; 492, 15; 495, 8; 687, 4; 777, 7.
Sv. Frančišek Ksaverij 115, 3; 135, 7; 200, 15; 279,4; 521,11; 609; 783, 9.
Sv. Frančišek Šaleški 125, 2; 136, 9; 411, 10; 497, 25; 719, 8. — Katoliško društvo sv. Frančiška Šaleškega za poživljenje svete vere med domačimi 556, 10.
Gledališče otroško 66, 1. — Življenje igralcev 104, 16.
Glas notranji 27, 32; 30, 38.
Goljufija. Z goljufijo se krati božji blagoslov 228, 1—13.
Gospodar bogaboječ 137, 13; 139, 16; 255, 5; — prevzeten 225, 18.
Gosposka deželska podpira duhovsko 87, 1. — Boga je treba bolj slušati, kot ljudi 95, 6; 103, 13. 14; 123, 14; 592, 17; 626, 2; 674, 18.
Govorjenja pobožnega korist 102, 9. — Slabo govorjenje 58, 6; nesramno govorjenje 392, 46; 396, 54; 700, 13. — Bogoljubno društvo v čast brezmadežne device Marije in sv. Alojzija zoper grde pogovore in šale 555, 9.
Sv. Gregor čudodelnik 774, 3.
Greh. Hudobija smrtnega greha 353, 11. Bolezen kazen za greh 483, 1—10. — Neskončno svetega Boga častimo in nikar ne žalimo 318, 1—10. Greha nas varuje misel na večnost 274, 1. 2., misel na božjo vsevednost 283, 1—16, spomin pričujočnosti božje 311, 1—15. — Odpustljivi greh 37, 4; kazen odpustljivega greha 317, 5.
Grešne nevarnosti se moramo ogibati 718, 1—22.
Grešnik v očeh božjih 317, 7. — Bog prizanaša grešnikom in jih kliče k pokori 349, 1—14; Bog kaznuje grešnike že na zemlji 375, 1—70.
Hudič. Angelji premagajo hudobne duhove 32, 41; 46, 7.
Hvaležnost lepa čednost 41, 6; 209, 40; 416, 18; 418, 21; 421, 24. — Bodimo Bogu hvaležni 338, 1—30; 514, 1-7.
Igre nevarne se moramo ogibati 31, 42.
Ime birmsko 113, 8.
Ime dobro. Za dobro ime se moramo potegovati 580, 1—7.
Imetje krivično 107, 24; 229, 6; 230, 8; 231, 10; 583, 13-15.
Indeks str. 89.
„ J a g n j e božje" 251, č.
Jed. Molitev pred jedjo in po jedi 342, 21.
J e d in o s t — znak sv. katoliške cerkve 598, 1—9.
Jeza 718, 6. — Jeza božja 327, 9.
Jezus Kristus. Božanstvo Jezusa Kristusa spričujejo čudeži 771, 1. Jezus Kristus je istega bitja z Bogom Očetom 786, 1-3, angelji so njegovi služabniki 5, 5. — Jezusova ljubezen do bolnikov 516, 1; 524, 19. — Ime Je-
zusovo 14, 3; 493, 6. — Bogokletstvo proti Jezusu 451, 20, 24, 45—59; glej že: 225, 16; 236, 3; 238, 6. 7; 242, 10; 400, 64. — Jezusovo trpljenje. Premišljevanje Jezusovega trpljenja in pomoček potrpežljivosti 496, 18; 498, 27. 28; 499, 33, nas spodbuja, da strežemo bolnikom 516, 1 — 15, in nas varuje v skušnjavah zoper sv. čistost 747, 1 — 6. — Rudeči žkapulir bridkega trpljenja in presvetih src Jezusa in Marije 538, 9.
Sv. Jožef priprošnjik umirajočih 806, 7, varuh sv. čistosti 739, 1. Čudeži svetega Jožefa 803, 1—7. Bratovščina sv. Jožefa 546, 22. Pas blagoslovljen na čast sv. Jožefu 804, 2; 806, 6.
Junaštvo. Zgledi: 54, 9; 57, 2; 287, 8; 289, 8; 701, 15; 702, 18; 703, 23.
Jutranja molitev 58 8; 215, 49; 255, 5.
Sv. Karol Boromej 618, 15; 719, 6.
Katakombe 573, 6.
Katoliški. Cerkev je katoliška 620, 1 — 15.
Klasiki 85, 25, a—j.
Kletev. S kletvijo se krati božji blagoslov 234, 1—7; 400, 63.
Knjige. Glej: Berilo.
Kongregacije. Glej: Marijanske kongregacije.
Kri Jezusova. Bratovščina predrage krvi Jezusa Kristusa 537, 8.
Kristijan. Življenje prvih kristijanov 606, 5.
Kriva prisega. Glej: Prisega.
Krivičnost. S krivičnostjo se krati božji blagoslov 39, 7; 228, 1—13. Glej: imetje krivično.
Krivoverci 617, 13. — Krivoverske knjige 85, 24; 87, 1.
Križ. Znamenje sv. križa 251, 1—23; 392, 45. — Spoštovanje do sv. križa 217, 54; 400, 64.
Krotkost. S krotkostjo se pri grešniku veliko doseže 105, 20; 366, 8. — Zgled kratkosti sv. Eleazar 365, 7.
Krst. Sv. Genezij krščen 354, 12.
Kruh blagoslovljen 250, 1—3.
Lakomnost ne osrečuje 242, 11; 380, 31; 401, 65; 439. 8, 9; 443, 7; 446, 9.
Laž. Sovražimo laž 327, 1—18; 398, 59.
Lenoba 218, 8.
Lepota telesna mine 692, 11; 744, 10; 748, 6.
Liberalizem 398, 57. Sad liberalizma 137, 13; 140, 19; 170, 13; 263, 3. Pomoček zoper liberalizem — molitev 154, 8.
L i š p a n j e 593, 9.
Ljubezen do bližnjega 347, 12; 525, 20. Oskrbljevanje bolnikov 516, 1—25.
Ljubezen do samega sebe. Glej: Naša čast str. 676. V bolezni skrbimo za ozdravljenje 513,1—14. — Napačna ljubezen do samega sebe 79, 6.
Lurd. čudeži v Lurdu 74, 19; 798, 11. — Kazen božja v Lurdu 242, 11.
Marija vzor čednostij 692, 5, „sedež modrosti božje" 333, 5, varuhinja čistosti 733, 1—13, naša mati 160, 12, ki pomaga v telesnih potrebah, 18, 13; 62, L; 774, 4. — Čudeži Marijini 792, 1—11. Prikazovanja Marijina 49, 10; 792, 3—6. — S pobožnostjo do Matere božje dobimo božji blagoslov 82, 17; 85, 24; 155,1-16. Bogokletstvo proti Mariji 451, 6.13. 16. 18. 33. 60-70. — Marijanske kongregacije 544, 18; 564, 16. Marijine bratovščine 567, 22, 23; 568, 26. 27. Bratovščina presv. Srca Marijinega za spreobrnjenje grešnikov 539, 10; 565, 20. 21; 567, 24. 25; 569, 28; 749, 2; naše ljube Gospe
angeljske 546, 21; naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega 541, 11; Marije Karmelske 541, 12; Matere božje sedem žalosti 543, 14.
Sv. maša najsvetejša daritev 4, 8; 11, 2; 47, 4. 5; 789, 8. 9. Sveta maša je bogočastna, zahvalna, prosilna 565, 20 in spravna 145, 6 daritev. — Z daritvijo sv. maše dobimo božji blagoslov 9, 14; 140, 1—11; 165, 4; 671, 2. — Obnašanje mej sv. mašo 593, 1—16.
M a š n i k. Glej: Duhovnik.
Mašnega strežnika angelj varuje 26, 29. — Bogoljubno društvo za mašne strežnike in Cerkvenike pod varstvom sv. Janeza Berhmansa 556, 11.
M a š n i š k i društvi: „Associatio perseverantiae sacerdotalis" 548, 25 in „sa-cerdotum adoratorum" 548, 26.
Maščevanje je zoper krščansko ljubezen 364, 1—24.
Mati. Glej: S t a r i š i. Zgledi krščanskih mater 126, 6; 131, 11; 329, 10. — Družba krščanskih mater 549, 27.
Sjv. Mihael. Bratovščina sv. Mihaela 547, 23.
Milost. Dejanska milost 102, 20; 105, 18; 351, 8. 9. 10; 421, 25; 429, 35. Z milostjo moramo sodelovati 126, 5. — Posvečujoča milost 123, 14. — Milosti sv. krsta 354, 12, milosti sv. birme 114, 1—17.
Miloščina 199, 11. 12.; 206, 33; 424, 28. Glej; D e 1 o — T e 1 e s n a d ela usmiljenja. — Bodimo dobrotljivi in radodarni 346, 1 — 13. Bogastvo moramo prav rabiti 444, 1—26.
Minljivost vsega zemeljskega 660, 1—8; 682, 1—8.
Misijoni ljudski 636, 1-7; 204, 30.
Misijoni za oznanovanje sv. vere 609, "f; 610, 7; 624, 13; 625, 15. — Misijonske družbe 569, 29.
Mlačnost verska 100, 10; 169, 10; 173, 18; 488, 12.
Mladina. Nevarnosti za mladino: branje slabih knjig 79, 6. 7; 80, 9. 10. — Mladenič — mučenec 71, 9.
Modrost božja. Bog je neskončno moder 289, 1—11; 294, 1-11; 299, 1—8. — Marija, „sedež modrosti" 158, 8. 9. — Modrost je dar božji 225, 16. Napredujmo v modrosti 301, 1—5.
Sv. Mohor. Družba sv. Mohora 552, 4.
Molitev. K molitvi nas spodbuja navzočnost Marijina 49, 20 in angeljev 3,5; 4, 6, ki opominjajo k molitvi 41 P) 1—5 in jo Bogu darujejo 47, 1—11 ter zgledi in opomini svetnikov str. 63, 64, 4. — Molitev pomaga 6, 4. 5; 19, 14; 22, 19; 67, 4; 138, 14, reši življenje 16, 11. 12; 21, 18. S pobožno molitvijo dobimo božji blagoslov 134, 1—17; 222, 11; 312, 8. — Lastnosti molitve. Molitev bodi stanovitna 352, 9; zaupljiva 207, 36; 309, 14. 15. — Obnašanje pri molitvi 65, 8. Napake pri molitvi 48, 8.
Mrtvi oživi 743, 7.
Mučenci priče jedino pravega Boga 268, 1—12; varovani po angeljih 31, 39; 32, 44. 45; 49, 3. 4; 54, 9. 10; potrjeni v zakramentu sv. birme 116, 8—13.
Nadloga. V nadlogah nas tolaži misel na večnost 278, 1—4, spomin na vsega-vednost božjo 288, 1—8, spomin pričujočnosti božje 315, 1—7.
Namen človekov 764, 1—22.
Napuh. Z napuhom se krati božji blagoslov 222, 1 — 19. Kazen božja za napuh 370, 13; 397, 56. — Zatirajmo častihlepnost str. 684—692. Glej tudi: P o-h 1 e v n o s t.
Narava. Stvarjene reči nas uče, da je Bog 256, 1—17; 271, 2; 310, 5; 345, 5, kažejo božjo modrost 289, 1—11, vnemajo k hvaležnosti 342, 18—20.
Narod. V zgodovini narodov se kaže božja modrost 295, 2. 6; 410, 7.
Natolcevanje krivo — delo hudobnega duha 523, 17.
Nebesa. Angelji spremljajo duše v nebesa 53, 1—13; 324, 4. — Nebeško plačilo 324, 4; 492, 14. 15. — Misel na nebesa nagiba k dobremu 746, 15.
Nečistost. Dušni stan nečistnikov 40, 9; 516, 7. — Kazen za ta greh 400, 64.
Nedelja. S posvečevanjem nedelj in praznikov dobimo božji blagoslov 147, 8; 164, 1—27. Nedelje posvečujmo z branjem dobrih knjig 165, 4. — Oskru-njevalci nedeljo nimajo sreče 174, 20; 175, 21; 176, 23; 236, 5. Nedeljski počitek je potreben celo za živino 177, 26. 27.
Nedolžnost angelji varujejo 34, 1—10; je v največji časti pri Bogu in ljudeh 289, 8; 501, 39; 700, 12; 703, 22. — Pomoček za ohranjenje nedolžnosti branje dobrih knjig 77, 26. — Glej: Deviška čistost 708, 1—17.
Nehvaležnost do Boga in njena kazen 399, 61. Glej: Hvale ž. nos t.
Nespremenljivost božja. Glej: Bog je nespremenljiv.
Nevednost v krščanskih resnicah — vzrok nevere 266, 1—5.
Nevera. Kazen nevere 262, 7.
Sv. Neža 34, 6.
Sv. Nikolaj 287, 5.
Obhajilo. Čas sv. obhajila 672,3. Duhovne dobrote: pomoček potrpežljivosti 499, 33, ohranjenje čistosti 752, 1 — 12. — Sv. obhajilo — popotnica. V hudi bolezni ne odlašaj sv. obhajila 507, 1—16. Pobožni kristijani tudi čudežno prejmejo sv. popotnico 46, 9; 50, 1—6; 412, 11; 430, 37; 429, 36; 791, 12. 13, grešniki v kazen niso deležni te sreče 169, 10. 11; 172, 17; 183, 21; 264, 6. - Prvo sv. obhajilo 138, 15; 753,8; 754, 11. Spominek prvega sv. obhajila 501,39; 754, 11. — Pogosto sv. obhajilo 393, 48; 753, 8 — Božjeropno obhajilo 393, 49.
Obleka gizdava 79, 6; 593, 9.
Obljuba. Bodimo Bogu in ljudem zvesti 325, 1—13. — Obljube so Bogu dopadljive 150, 11; 252, 11; moramo jih spolniti 80, 12; 669, 13. — Obljuba sv. devištva 701, 17; 703, 21; 704, 25; 713, 15-17.
Obredi cerkveni. Njih veličastnost in moč 352, 10. 11; 398, 58; 596, 15. — Bogokletstvo proti sv. obredom kaznovano 456, 22. 26.
Obrekovanje 297, 9. Obrekovanje duhovnikov 232, 6; 398, 59.
Obsedenci 249, 4; 690, 7.
Obup. Ne obupajmo, ker Bog spokornikom odpušča največje grehe 142, 4; 357, 1-20; 525, 21.
Oče. Zgled krščanskega očeta 79, 6. Glej: Stariši.
O č e n a š. Moč in lepota te molitve 16, 11. — Ogovor 168, 8; 344, 1. 4; tretja prošnja 161, 14; 280, 7; 299, 3; četrta prošnja 128, 12; 140, 17.
Odpustki za „angeljevo češčenje" str. 62. — Odpustki bratovščin. Glej: Bratovščine.
Olje blagoslovljeno 249, 1—8. — Sv. poslednje olje. V hudi bolezni ne odlašajmo prejeti sv. poslednjega olja 507, 1—16.
Omika. Cerkev največja pospeševateljica omike 648, 1—5.
Onečeščenje cerkve 579, 1—15.
Oporoka. Zgled krščanske oporoke 165, 4.
Ostanki svetnikov. Angelji skrbe za trupla svetnikov 56, 2. 3. Glej: Čudeži svetnikov 806, 1 — 6.
Otroci morajo stariše spoštovati 255, 6, ljubiti 195, 26, ubogati 174, 14 in za nje moliti 14, 3; 16, 11; 66, 3; 138, 14; 419, 22. — S spoštovanjem sta-
rišev dobe božji blagoslov 185, 1—30. Dobri otroci uplivajo na stariše 83, 19 iu gospodarje 98, 7. — Zgledi hvaležnih 197, 29. 40, in dobrih otrok 75, 20; 76, 26. 27; 83, 19; 188, 12; 189, 13; 156, 4; 212, 43. Trije mladi mučenci 119, 11, tri svete sestrice 71, 10. Hudobni otroci kaznovani 382, 34; 390, 44.
Ozdravljenje. V bolezni skrbimo za ozdravljenje 513, 1—14.
Papež 655, 10. Papeževa svetna oblast 395, 51. Nespoštljivo govorjenje o svetem Očetu kaznovano 180, 13; 181, 16; 225, 15; 480, 75; 482, 78; preganjalci sv. Očeta kaznovani 179, 8; 223, 10.
Pekel. Misel na pekel nas varuje greha 274, 1. 2; 742, 5—8; 744, 11; 746, 14, spodbuja k pokori 36, 10; 105, 19; 501, 37.
Pepelnica. Angelj pepeli sv. Lidvino 45, G.
Sv. Peter IC 1 a v e r str. 631.
Petje cerkveno 605, 9.
Pijančevanje 66, 3; 718, 6.
Pisatelji bogokletni kaznovani 238, 7.
Pismo sveto 99, 9. — Primerjaj: Čislajmo in pospešujmo dobro berilo str. 70.
Ples 389, 41-43; 396, 54; 746, 14. 15. - Sv. Eligij in ples 247, 7. Sv. Katarina Emcrih in ples 721, 5.
P o b o 1 j š a n j e. Zgledi pravega poboljšanja 84, 23; 101, 7. — Poboljšanje po pridigi 101, 6, po bolezni 485, 1 —14.
Pobožnost koristna 147, 9; 151, 2. 3. — Bogokletstvo proti služabnikom božjim 451, 81—86.
Podobe svetnikov 30, 38; 40, 8; 80, 12; 163, 16; 501, 39.
Pohlevnost. Misel na vsegamogočnost božjo nas stori pohlevne 304, 1—12.
Pohujšanje. Slabega berila varujmo sebe in druge 78, 1—25. Pohujšanje popravljeno 84, 23, kaznovano 170, 13; 172, 17.
Poklic. Žrtev svojega poklica 503, 40; 527, 25. Stanovitnost v poklicu 154, 7. — Poklic v duhovski stan 7, 11; 152, 4; 396, 53; 428, 34.
Pokora. Bog kliče k pokori 36, 10; 37, 5; 38, 6; 40, 8; 349, 1—14; 525, 21, pošilja v pokoro bolezen 485, 1—14. Zgledi prave pokore 179, 9; 359, 13; 450, 21; 592, 8.
Pokorščina 252, 11. — Pokorščino smo dolžni sv. cerkvi 653, 5.
Ponižnost 678, 1—12; 688, 1-9.
Popolnost 136, 10; 272, 6. Pomočki: Spomin na augelja 58, 5. 9, dobra knjiga 75, 20; premišljevanje 340, 50; voljno prenašanje nadlog in bo-leznij 490, 1—16; zvenenje 63, 1; ura 272, 2; obleka 158, 8.
Sv. poslednje olje. Glej: Olje sv. poslednje.
Posli. Dobri posli so blagoslov za hišo 12, 4; 221, 9. — Naj se varujejo nevarne službe 413, 13; 736, 9.
Post pomoček za ohranjenje svete čistosti 728, 1—13. Zaničevanje sv. posta 403, 68.
Posvaritev bratovska 486, 9.
Posvečenje cerkveno 576, 1—10. — Praznik posvečevanja cerkva 578, 10.
Posvečevanje nedelj in praznikov. Glej: Nedelja.
Potovanje. Na potovanju nas angelji varujejo 9, 1—8 in spremljajo 33, 43.
Potreba. V hudi potrebi pomaga Bog 16, 11 in angelji 13, 1—6.
Potrpežljivost. Potrpimo, če se nam krati čast 691, 1—5; potrpežljivost v bolezni 494, 1—40.
Pravičnost božja. Glej: Bog je neskončno pravičen. — Bog po-plačuje pravične že na zemlji 369, 1—17.
Preganjalci prvih kristijanov kaznovani 378, 22. 23.
Premišljevanje 271, 1—5.
Premagovanje je najlepša zmaga 523, 20.
Prepiri so škodljivi 153, 5; 203, 26.
Previdnost božja 61, 4-6; 72, 13-15; 408, 1-37.
Pridnost. S pridnostjo dobimo božji blagoslov 217, 1—14.
Prihodnost po angeljih napovedana 5, 3.
Prilizovanje 223, 9.
Priložnost bližnja nevarna čistosti 718, 1—22.
Prisega. Z lahkomiselno in krivo prisego se krati božji blagoslov 232, 1—13; 379, 27.
Procesija prošnja 137, 12, s sv. rešnjim Telesom 238, 6. Skrunilci procesij kaznovani 238, 7.
Protestantje 603, 6. 7, njih misijoni 623, 12—14.
Ptice 419, 22; pridiguje jim sv. Frančiček Asiški 777, 7.
Pust 403, 69; 407, 70.
Radodarnost. Bodimo radodarni 346, 1—13. Glej: Delo; telesna dela usmiljenja.
Sv. Razpelo 131, 11; 236, 3; 242, 10.
Razkolništvo vzhodne cerkve 599, 6.
Razodenje božje 260, 1—3.
Red v življenju 663, 1—6; 664, 1—7.
Redovniki imajo najlepši dušni mir 105, 19; 275, 3 in posebne milosti od Boga 155, 9. — Z redovi rešuje cerkev socijalno vprašanje 640, 1—7. Preganjalce redov Bog kaznuje 133, 12; 180, 12; 229, 7.
Resnica. Ljubimo resnico 327, 1—18. — Resničnost božja. Glej: B o g j e neskončno resničen.
Sv. rešnje Telo. Pričujočnost Jezusa Kristusa v sv. rešnjem Telesu čudežno dokazana 787, 4—7. Češčenje sv. rešnjega Telesa 4, 7. 8; 590, 6; 594, 9; praznik sv. rešnjega Telesa 238, 6, slika 4, 9, bratovščina 531, 2, bratovščina vednega češčenja 533, 3. — Bogokletstvo proti presv. rešnjemu Telesu 451, 30. 31. 35. 38; primerj. 393, 48. 49.
Ribam pridiguje sv. Anton 780, 8.
Sv. Rok 252, 10; 479, 72.
Rokodelci. Katoliška družba rokodelskih pomočnikov 553, 5; 570 32, 33.
Romanje. Molitev na božjih potih uslišana 14, 5.
Rožni venec. Blagoslov molitve sv. rožnega venca 18, 3; 136, 9; 159, 10; 162, 15; 205, 32; 735, 7. Molilci sv. rožnega venca 162, 16. — Bratovščina sv. rožnega venca 543, 15. Večni rožni venec 544,16. Živi rožni venec 544,17.
Samomor. Branje brezverskih knjig vzrok samomora 80, 9; 83, 21.
Sanje od Boga 14, 3; 32, 40; 33, 43; 85, 25; 252, 6.
Skušnjave, čas skušnjav 672, 4. — Pomočki zoper skušnjave: Hitro in odločno se ustavi skušnjavi 726, 1 — 13; 313, 11; posti in zatajuj se 728, 1—13; moli 731, 1—6, posebno pri sv. maši 142, 4; priporočuj se Mariji 733, 1—13; 564,18 (škapuliij; priporočuj se angelju varuhu 34, 6. 8; 43, 1—4; 738,1—4;
svetnikom 739,1—3; spominjaj se stilih poslednjih rečij 741,1—15; pokrižaj se 254, 22 in premišljuj Jezusovo trpljenje 747, 1—6; prejemaj pogosto zakrament sv. pokore 749, 1—4 in sv. rešnjega Telesa 752, 1—11.
Slučaja ni 427, 33; 429, 35. 36.
Slutnja 19, 14; 24, 24; 25, 26; 36, 9; 51, 4. 5.
Služba. S zvestobo v službi dobimo božji blagoslov 217, 1—14.
Smrt. Zastran smrti se vdajmo v božjo voljo 504, 1—18, v hudi bolezni se pripravljajmo za smrt 507, 1—16, pri tem nam pomagajo zlasti angelji 20, 15; 39, 1—6; 52, 5 in sv. Jožef 806, 7; srečna smrt 54, 10; 55, 11, 12; 698, 3. — Misel na smrt premaga skušnjave 44, 4; 741, 1; 742, 4; 744, 9. 10. 12, spreobrača grešnike 238, 7; 742, 4 ; 744, 10; v smrtni nevarnosti spoznajo bogotajci, da je Bog 263, 1—8. — Ne šali se s smrtjo 385, 40; 390, 43.
Socijalno delovanje sv. cerkve str. 631—648.
Sodba. Misel na posebno sodbo varuje greha 746, 13. — Misel na poslednjo sodbo varuje v skušnjavah 744, 12 in spreobrača 102, 10; 741, 3.
Sovraštvo 103, 11. Bodimo usmiljeni in prizanašljivi do sovražnikov in raz-žalnikov 364, 1—24.
Spokornikom odpušča Bog največje grehe 357, 1—20.
Spoved. Trdni sklep 80,12; čista spoved 328, 8; 792, 4; zadostovanje 80, 11; 749, 2. — prejemanje zakramenta sv. pokore je pomoček za ohranjenje svete čistosti 728, 12; 749, 1—4. — Dolga spoved 154, 7. — Predrznost pri spovedi 395, 50 in bogokletstvo proti sv. zakramentu kaznovano 463, 39. 42.
Sramožljivost pospešuje misel na pričujočnost božjo 314, 15. Zgledi sramežljivosti 702, 19. 20.
Srce Jezusovo. S pobožnostjo do presv. Srca Jezusovega dobimo božji blagoslov 150,11; 150, 1—9. Bratovščina presv. Srca Jezusovega 535, 6; 559, 6.
Srčnost. V krščanski srčnosti in močnodušnosti nas utrjuje pomoč angelja varuha 44, 2; 46, 7 in misel na vsegamogočnost božjo 307, 1—15.
Sreča. Bogastvo človeka ne osreči 438, 1 — 13, čast je minljiva in nečimerna 682, 1—8, le čednost prinaša časno in večno srečo 162, 15. 16; 441, 13; 697, 1—4; 696, 11.
Stan. Stanovske družbe 550, 28.
Stari ši. Dolžnosti starišev 16, 10; 36, 9, ljubezen slarišev do otrok 21, 18; 32, 40; 54, 10. 11, molitev starišev 18, 12; 161, 13, blagoslov starišev 188, 11; 254, 1—6. — Pohujšanje starišev 83, 20. 21; 264, 5, jeza starišev 253, 14, kletev starišev — kazen otrok 235, 7. — Angelj varuh nadomestuje stariše 57, 4. — S spoštovanjem starišev dobimo božji blagoslov 185, 1—30. Glej: Otroci.
Starost. Pobožni ljudje so doživeli veliko starost 718, 6.
Stavbinstvo cerkveno 574, 7.
Strah božji 319, 8; 697, 11.
Strast. Vzrok strasti — nevera 207, 1—4; odločnost premaga strast 104, 17.
Stvarstvo. Glej: Narava.
Suženjstvo 297, 7.
Svet. Nečimernost sveta 43, 3. Svetno veselje 277, 7; 442, 3. 8.
Svčt. Angelji dajejo dobre svete 41, 1—10; 43, 9.
Svetinje 577, 6.
Svetniki. V katoliški cerkvi so bili vedno svetniki 606, 5—8. Življenje svetnikov 72, 13. 14; 73, 15—17, besede svetnikov 131, 10, čudeži svetnikov
806, 1—6. —Bogokletstvo proti svetnikom 451, 6. 16. 76—80. Glej: Ostanki svetnikov.
Svetost. Božja svetost. Glej: Bog je neskončno svet. — Svetost — znak sv. katoliške cerkve 606, 1—17.
Š a 1 a je nevarna 26, 30; 27, 32.
Š k a p u 1 i r beli presv. Trojice 534, 4, ruj a vi naše ljube Gospe Karmelske 541, 12, višnjevi brezmadežnega spočetja 545, 19, črni Marije sedem žalosti 543, 14, rudeči bridkega trpljenja in presvetih src Jezusa in Marije 538, 9. Š kapni ir pomaga v dušnih potrebah 560, 8; 563, 17 in telesnih 559, 7; 561, 11. 12. 14. 16.
Šola 648, 1—5. Angelj varuje na poti v šolo 11, 8.
Tatvina 231, 11—13.
Telo spričuje človekovo imenitnost 757, 1—6.
Tretji red sv. Frančiška 547, 24; 625, 5.
Treznost. Družba treznosti 555, 8; 638, 6. 7.
Trgovina nasprotna posvečevanju nedelj 172, 16; 176, 23.
Sv. Trojica. Bratovščina presv. Trojice z belim škapulirjem 534, 4.
Trpljenje. V trpljenju nas tolaži angelj varuh 44, 1; 45,3—6; 46, 8. 9, premišljevanje Jezusovega trpljenja 45, 6, misel na plačilo 46, 8.
Uboštvo Bogu ljubo 75, 24; 129, 14; 168, 8. — Uboštvo kazen za greh 196, 27. — Ubožcem pomaga angelj 11, 2, Marija 156, 2. Glej: Bogastvo je škodljivo in nevarno 433, 1—23.
Učenjaki verni 256, 4; 258, 10; 292, 5.
Učenost dar božji 158, 8—10; 225, 16.
Učitelje moramo spoštovati 384, 39.
Udanost v božjo voljo 280, 7. V bolezni se udajmo v voljo bo?jo 493, 1—40; 767, 11. Zastran smrti se udajmo v božjo voljo 504, 1—17.
Umetniki verni 162, 15; 762, 11, brezbožni 385, 40.
Umor. Slabo berilo vzbuja morilne misli 82, 16; 83, 18. Umor kaznovan 381, 32. 33; 383, 35; 393, 47; 401, 66.
Sv. Uršula. Bratovščina sv. Uršule in njenih tovarišic za srečno zadnjo uro 551, 30.
Usmiljenje. Usmiljenje božje. Glej : Bog jo neskončno usmiljen. Usmiljenje — dobro delo. Glej: Telesna in duhovna dela usmiljenja.
Usmiljeni bratje 519, 8; 642, 3.
Usmiljene sestre 520, 9; 641, 2; 642, 4.
Vdovski stan. Čistost v vdovskem stanu 701, 17; 703, 21.
Večerna molitev 30, 38.
Večnost. Božja večnost. Glej: Bogje večen. — Misel na večnost nas varuje hudega 274, 1. 2, nas priganja k dobremu 105, 19; 275, 1—7; 442, 4 in nas tolaži 278, 1—4. — Ne šali se z večnostjo 385, 40.
Veda. Cerkev največja pospeševateljica vede 648, 1—5.
Vera trdna 124, 15, živa 117, 9—13 ; 159, 10. Življenje po veri 165, 5. Družba za razširjanje sv. vere 551, 1. — Govorjenje zoper sv. vero 369, 54; 398, 57. 58; 399, 62.
Veselje do hiše božje 589, 1—11. — Svetno veselje 277, 7; 443, 6.
Vest moramo poslušati 166, 6. Bogastvo zaduši vest 437, 19.
Vice. Korist molitve za duše v vicah 140, 1. — Bratovščina v tolažbo vernim dušam v vicah 550, 2ti.
Sv. Vincencij Pavijan 130, 16; 341, 17; 492, 13; 495, 7; 687, 5; 688, 2. — Družba sv. Vincencija 552, 3.
Vino blagoslovljeno 250, 2; 251, 1.
Voda blagoslovljena 246, 1—16.
Volja božja. Glej: Udanost v božjo voljo.
Vraže. Vražne knjige 78, 1; 79, 4.
Vsegamogočnost božja. Glej: Bog je vsegamogočen.
Vsegapričujočnost božja. Glej: Bog je vsegapričujoč.
Vsegavednost božja. Glej :Bogjevsegaveden.
Vzgoja. Zgledi krščanske vzgoje 318, 6, pripomočki 75, 22; 81, 13; 205, 31. Napačna vzgoja 659, 8, brezverska 776, 8, 9. Primeri: Klasiki. — Vzgojitelj Don Bosco 643, 7. Katoliško društvo detoljubov 554, 7.
Zakon. Priprava za zakon 186, 6; 188, 12; 191, 21; 266, 3; 424, 28. Zakon brez božjega blagoslova 239, 8. Zvestoba zakonska 487, 11. Čistost v zakonskem stanu 714, 1 — 7. Deviški stan je popolnejši kot zakonski 34, 6; 35, 7.
Zakrament. S prejemanjem sv. zakramentov dobimo božji blagoslov 165, 4-— Bogokletstvo proti sv. zakramentom 460, 32; 463, 40; 464, 43.
Zatajevanje Bogu dopadljivo 82, 17 ; 300, 4, pomoček za ohranjenje čistosti 728, 1-13.
Zaupanje. Zaupajmo neskončno svetemu Bogu 324, 1—5 in neskončno dobremu Bogu 168, 8; 344, 1—5; 415, 16; 427, 33. K zaupanju nas spodbuja misel na božjo modrost 299, 1—8 in na vsegamogočnost božjo 307, 1 — 15. — Zaupanje v pomoč Marijino 157, 6; 243, 12 in svetnikov 80, 12.
Znanje grešno 79, 4; 83, 20; 104, 16; 722, 17; 725, 22.
Zveličanje. Čas obračajmo v dušno zveličanje 670, 1—5. Jedinozveličalna je sv. katoliška cerkev 630, 1—3.
Zvestoba božja. Glej: Bog je neskončno resničen in zvest. — Bodimo Bogu in ljudem zvesti 325, 1—13. Z zvestobo v službi dobimo božji blagoslov 217, 1—14.
Zvijača nevarna 328, 7, pregrešna kaznovana 182, 20; 323, 22.
Zvenenje trikratno str. 62. — Misel na zvenenje pomoček popolnosti 63, 1. 3.
Žena. Zgledi pobožnih 22, 19; 149, 10 in svetih žen 656, 12. Zgled hudobne žene 182, 20. — Rešitev ženskega vprašanja 640, 1.
Življenje. Telesno življenje rešeno in ohranjeno po angelju 20, 15—17; 21, 18; 22, 19; 23, 20.21, vsled posvečevanja nedelj 167, 7. — Z bogoljubnim življenjem dobimo božji blagoslov 130, 1—14. Pomočki bogoljubnega življenja 559, 6, zgledi 57, 3; 58, 5.
Žival. Žival potrebuje nedeljskega počitka 177, 26. 27, nas uči hvaležnosti 343, 30. Neusmiljenje do živalij 37, 1.
I.	Vrste angeljev.
1.	Sv. pismo *) govori na mnogih krajih o silno velikem številu angeljev in tudi večkrat naznanja, da so med njimi razne vrste, ki se med seboj ločijo po časti in oblasti, našteva nam: arhangelje (nadangelje, I. Tes. 4, 15); serafine (Iz. 6, 2); sedmero duhov, ki stoje pred Gospodom (Tob. 12, 15); kerubine (I. Moz. 3, 24; Eeeh. 1, 5. id.) moči, trone, oblasti, gospostva, poglavarstva (Ef. 1, 21; Kol. 1, 16; Rim. 8, 38; I. Pet. 3, 22).
2.	Peti občni cerkveni zbor je zavrgel (Cap. 2. in 14.) misel Origenovo, ki trdi, da med angelji ni nobenega razločka.
3.	Dionizij Areopašlei je bil prvi, ki je razdelil vse an-gelje v tri hierarhije in vsako zopet v tri vrste ali kore in sicer tako-le: 1. serafi(ni), kerubi(ni) in troni, ki se posebej odlikujejo po svoji goreči ljubezni in molitvi; 2. gospostva, oblasti in moči, katerih se Bog posebno poslužuje, kadar čudeže dela; 3. poglavarstva, arhangelji in angelji, kateri varujejo kraljestva, dežele, mesta in ljudi.
Nekateri imajo še posebna imena, kakor izmed arhangeljev:
4.	Sv. Mihael, t. j. „kdo je kakor Bog“. To ime ima odtod, ker se je zoper prevzetnega Luciferja in njegovo druhal vzdignil in v svetem srdu takorekoe navdušeno vskliknil: „Kdo je kakor Bog?“
/t. j., kdo bi se pač drznil z Bogom se primerjati? To je bil tako-rekoč bojni klic (geslo), s katerim je satana premagal in v pekel treščil. Nepremagljivi sv. Mihael je bil še posebni zavetnik izralskega
*) Izmed izgledov so gotovo najtehtniši in najizdatniši oni, katere beremo v sv. pismu. Zato se bomo nanje v prvi vrsti ozirali. Vendar ker so večinoma že znani, ali pa se lahko v izvirniku poiščejo, jih bodemo prav ob kratkem navajali, naznanovaje, kje se nahajajo.
Zbirka.	1
ljudstva. Po Mozesovi smrti je skril njegovo truplo, da bi ne bili Izraelci malikovali ž njim. Ta junaški nadangelj se bode tudi prikazal ob koncu sveta ter se bode vojskoval z Antikristom, ki bo prišel verne zapeljevat z izmišljenimi čudeži (I. Tim. 4) in sv. cerkev varoval pred strašnim preganjanjem. Tisti čas 1)0 vstal Mihael, veliki knez, kateri stoji (se vojskuje) za otroke tvojega ljudstva . . . (Dan. 12,1.) Tudi v novi zavezi se je večkrat čudežno pokazala njegova moč. Sv. cerkev praznuje poseben praznik v spomin njegovega prikazovanja na hribu Garganu. (Brev. 8. maja.) Slavni „angeljski grad" v Bimu ima še zdaj odtod ime, ker se je ob času papeža Gregorija Velikega ondi sv. Mihael 1. 589 prikazal in mesto rešil grozovite stiske itd.
5.	Sv. Gabrijel, t. j. moč božja. Temu velečastnemu angelju so bile posebno razodete skrivnosti učlovečenja Kristusovega, osode ljudstev in narodov ter konca sveta, kakor je bilo posebno razodeto preroku Danijelu (9., 12. in 10., 11., 12. pogl.) On je bil izmed vseh drugih nebeških duhov izvoljen, da je Mariji iz nebes prinesel veselo oznanilo, da bode Mati božja (Luk. 1, 26); on je napovedal rojstvo in poklic sv. Janeza Krstnika.
6.	Sv. Rafael, t. j. ozdravljajoča moč božja, je Tobija spremljal v tujo deželo ter zdravega zopet nazaj pripeljal, mu življenje rešil, ko ga je hotela riba požreti, mu preskrbel dobro pobožno ženo in slepemu staremu Tobiju dal zopet pogled.
7.	Kdo ve, koliko arhangeljev je še v nebesih, o katerih ni nič zapisanega v sv. pismu! — Sv. Humilita nam pove imeni dveh angeljev, katera ji je Bog v varstvo izročil. „Po posebni milosti vem tudi njuni imeni. Prvi je iz kora onih angeljev, ki so ljudem v varstvo izročeni; njegovo ime je Sapijel, kar pomeni božjo modrost. Ta angelj je bil pri meni, kar sem začela živeti. Drugi se imenuje Emanuel, in je iz vrste kerubinov; poslan mi je bil po tridesetem letu moje starosti, ko sem začela oskrbovati težka opravila." (Alban Stole. *)
8.	Ker že pri zemeljskih stvareh ime navadno naznanja bistvene lastnosti, koliko bolj pri angeljih! Kako pomenljiva so zlasti ona imena, ki naznanjajo moč in oblast! Že pogled angelja človeka pretrese, kakor je skusil Danijel: Videl sem to veliko prikazen; in moči ni bilo v meni nič ostalo, pa tudi moj obraz se mi je bil
') Pisateljev, od katerih smo izglede vsprejeli, ne bodemo vselej imenovali, marveč nazadnje, ko bo delo dovršeno, naznanili razne vire. To pa zagotavljamo, da bomo zajemali, kar moč, le iz zanesljivih virov.
spremenil in sem omedlel in nič moči nisem imel. In slišal sem glas njegovega govorjenja; in ho sem poslušal, sem ležal prestrašen na svojem obrazu in moj obraz se je zemlje tiščal. (Dan. 10, 8. 9.) Ob Jezusovem vstajenju je vstal velik potres. Zakaj angelj Gospodov je prišel z nebes ... njegovo obličje je bilo kakor blisk ... Od strahu pred njim so varuhi strepetali in so bili kakor mrtvi. — Naj večjo moč na zemlji, silo ognja in plemena je angelj spremenil v babilonski peči v rahlo sapico. — Železne verige, v katere je bil sv. Peter vklenen, raztrgati, skrbno zaklenene duri odpreti, je bilo angelju igrača; tudi 16 junaških vojščakov, stražnikov, ga kar nič ne moti. In kako velika je bila vojskina moč angeljev o raznih prilikah, ki nam jih sveto pismo opisuje!
II.	Angelji slavijo Boga.
1.	To je Bog Jobu naznanil, rekoč: Kje si bil, ko sem zemlji podlage stavil ... ko so me jutranje zvezde ob enem hvalile in so vsi otroci Božji prepevali? (Job 38, 4. id.)
2.	Veličastni so bili angeljski slavospevi, katere je slišal prerok Izaija (6, 1. id.): Videl sem Gospoda sedeti na visokem in zvišanem sedežu . . . Scrafmi so stali ob njem . . . drug drugemu so vpili: Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum, vsa zemlja je polna njegovega veličastva. In stresali so se podboji pri vratih od glasu vpijočih.
3.	Sv. Janez, ljubljenec Jezusov, še posebno strmi nad petjem in častenjem angeljev, ki ga je slišal v svojem zamaknenji: Vidd sem in slišal glas veliko angeljev okrog sedeža in so rekli z velikim glasom: Vredno je Jagnje, katero je bilo umorjeno, prejeti oblast in boženstvo, in modrost, in moč, in čast, in slavo, in hvalo. (Baz. 5,
11.	12.) — In vsi angelji so stali okrog sedeža ... in so padli na svoja obličja in so molili Boga, rekoč: Amen! Hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč bodi našemu Bogu od vekomaj do vekomaj. Amen. (Baz. 7, 11. 12.)
4.	Kako veseli so morali biti pobožni pastirci, ko so ob Kristusovem rojstvu zaslišali množico nebeške vojske Boga hvaliti: čast Bogu na visokosti in mir na zemlji ljudem dobre volje. (Luk. 2, 13. 14.)
5.	Sv. Brnard je nekikrat, ko so njegovi bratje peli zahvalno pesem „Te Deunv, videl, kako je veliko angeljev prišlo v kor. Bili so neizmerno lepi; čarobna čisto bela svitloba jih je obdajala, lica so jim bila cvetoča, kakor rajske vrtnice in v očeh se
jim je lesketalo nebeško veselje; pred vsem pa se je razodevala njih goreča želja Boga hvaliti in slaviti. Hiteli so okrog pevajočih bratov, ter so jih vnemali k gorečnosti in pobožnosti, kakor pevovodje so jim pomagali, da se je petje lepo in pravilno vršilo. In sv. Brnarda je to še bolj navdušilo, da je še bolj vneto povzdignil svoj glas in z angelji vred brate vnemal k slavi božji.
6.	Opat Peter, učenec sv. Brnarda, je hotel nekikrat, ker ga je hudo glava bolela, med petjem kor zapustiti. Kar zasliši angelje pevajoče psalmistove besede: S slavospevom bom Boga klical. Ti nebeški glasovi so ga tako pomirili, da pozabi svojih bolečin in še veliko prijetniše prepeva slavo božjo nego poprej.
7.	Zlasti angelji Boga molijo in častijo v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Bes žalostno bi bilo, ko bi bil Jezus po nekaterih cerkvah, kamor ljudje tako redkokrat zahajajo, čisto osamljen; toda Jezus ni nikdar sam, angelji ga vedno obdajajo in molijo. — Ko opat Leoncij nekikrat v cerkev stopi, zagleda na desni strani altarja angelja stati. Ves prestrašen obstane in hoče nazaj bežati v svojo celico. Toda angel j mu zakliče: „ Odkar je ta altar posvečen, in kar Najsvetejši v tabrnakeljnu prebiva, moram vedno ob njegovi strani stati."
8.	Zlasti pa angelji častijo Boga med sv. mašo. Sv. Kri-zostom je pripovedoval svojim prijateljem, da je z lastnimi očmi videl, kako je veliko število angeljev prihitelo, kakor hitro se je sveta maša pričela. Oblečeni so bili v snežno-beli obleki, bosi, obrneni proti velikemu altarju so tiho molili, dokler ni bila sv. daritev končana. Potem so se razšli po vsej cerkvi ter pristopili k škofu, maš-nikom in dijakonom, deloma zato, da bi se to sveto opravilo do-stojniše in svetejše opravljalo, deloma tudi zato, da bi se dlje časa veselili nad tem nebeškim kruhom.
9.	Prepričanje, da Jezusa v presv. rešnjem Telesu vedno angelji obdajajo in nevidoma častijo, je krščanska umetnost že zdavno vidno pokazala s tem, da rada slika poleg sv. rešnjega Telesa angelje, ki klečijo in roke sklenene ali pa križema na prsih držijo ter strmeč molijo utopljeni v nebeško pobožnost. Navadno tudi tako podobo lepo izklesano postavijo na vsako stran tabrnakeljna, v spodbudo ljudem, naj bi z enako gorečnostjo častili v Zakramentu ljubezni pričujočega Boga, kakor ga neprenehoma častijo angelji v nebesih. — Saj je bil že Mozes dal iz zlata vliti dva kerubina in ju postaviti ob koncu skrinje zaveze, da sta jo pokrivala s perutmi. (II. Moz. 37, 7 id.)
III.	Angel ji služijo Bogu.
1.	Po angel jih naznanja Bog svojo voljo ljudem: angelj je A g a r i v puščavi naročil, naj se vrne v hišo Abrahamovo in naj bo pokorna njegovi ženi Sari (I. Moz. 16, 6 —13); angelj je zadržal roko Abrahamu, ko je hotel darovati svojega sina Izaka (I. Moz. 22); angelj pošlje preroka Elija k poslancem kralja Oho-zija (IV. Kr. 1, 13, 15); apostelj Filip dobi po angelju povelje, naj gre na pot, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo (Dj. ap. 8, 26.); stotniku Korneliju zapove angelj, naj pošlje v Jope po Simona Petra (Dj. ap. 10) itd. — Kavno od tod, ker jih Bog ljudem pošilja, imenujejo se „poslanci“.
2.	Angelji delajo čudeže na božje povelje: angelj seje ustavil Balaamovi oslici, da je ni bilo mogoče naprej spraviti in da je žival celo spregovorila (IV. Moz. 22, 21 — 36); angelj je čudežno zdravilno vodo plivkal v kopeli Betezda (Jan. 5, 4.) itd.
3.	Po angeljih napoveduje Bog prihodnje reči: J a-k ob u napove angelj, s katerim se je boril, da bode ljudi premagoval (I. Moz. 32, 28); angelj je Cahariju razodel prihodnost (Cah. 1, 9; 2, 3. id.); ravno tako Gabrijel Danijelu (Dan. 8, 15 — 20); Gabrijel je napovedal Caharij u rojstvo in ob enem že tudi lastnosti Janeza Krstnika (Luk. 1, 13 id.) itd.
4.	Angelji so izvrševatelji božje pravice: angelj je po grehu prvih starišev z ognjenim mečem varoval vhod v rajski vrt (I. Moz. 19); angelja sta naznanila in izvršila pokončanje Sodome in Gomore (I. Moz. 19); angelj je pomoril vse egipčanske prvorojence (II. Moz. 12, 29); dalje 70.000 Izraelcev (II. Kr. 24, 16) in 185.000 Asircev (IV. Kr. 19, 35); angelj je udaril Heroda Agripa zato, ker ni Bogu dal časti, in je umrl — od črvov razjeden (Dj. ap. 12, 23); tudi na sodni dan bodo angelji pred vsem svetom izvrševatelji božje pravice (Mat. 13, 39. 41. 49; 25, 31).
5.	Angelji so služabniki Jezusa Kristusa. Kakor med nami ljudmi hlapci niso le služabniki starišem, marveč tudi njihovim otrokom, enako — bi rekli — služijo tudi služabniki nebeškega Očeta, angelji, njegovemu edinorojenemu Sinu: angelji so po prerokih napovedavali njegov prihod; ob dopolnitvi časa je angelj Gabrijel Mariji naznanil njegovo učlovečenje; častili so ga angelji in se veselili ob njegovem r oj st vn (saj ima celo najuborniše človeško dete koga, da mu zapoje nežno pesmico poleg zibeli); angelj ga je
rešil iz rok krvoločnega Heroda; ob njegovem begu v Egipt so mu, kakor legenda pripoveduje, angelji ljubeznivo stregli, s cvetlicami mu pot posipali itd.; po štiridesetdanskem postu v puščavi in po nadležni trojni satanovi skušnjavi so ga angelji pogostili in s srčno radostjo navdajali; na Oljski gori ga je angelj potolažil v smrtnih britkostih in mu osladil kelih pregrenkega trpljenja; pri grobu so angelji stražili in njegovim častilcem oznanovali veličastno vstajenje njegovo; ob njegovem vnebohodu so angelji poveličevali njegovo zmagoslavje; angelji tudi še zdaj strežejo Jezusu v sv. katoliški cerkvi in varujejo to njegovo nevesto ter noč in dan čujejo poleg njegove kraljeve palače — tabrnakeljna; angelji mu bodo služili tudi ob koncu sveta na sodni dan; pred njim bodo šli s častitljivim znamenjem sv. križa, izklicali bodo mrtve iz grobov, izvoljene odbrali izmed hudobnih ter jih radostno spremili v nebeško kraljestvo; pa tudi v nebesih ga bodo poveličevali vekomaj, kajti potem lco je šel v nebesa, si je podvrgel angelje in oblasti in moči. (I. Pet. 3, 22.) In koliko dobrega so angelji Jezusu še storili, o čemur molči sv. pismo in ustno izročilo; saj je sv. Petru, koga je hotel na Oljski gori z mečem braniti, sam razodel: Meniš li, da ne morem svojega Očeta prositi in mi bo poslal več nego 12 legijonov angeljev ? (Mat. 26, 53.)
IV.	Angelji branijo sv. cerkev in pravice
narodov.
1.	Ko se je Faraon z veliko vojsko napotil za Izraelci in jim je bil tako blizo, da bi bil lahko vse pokončal, vzdignil se je angelj Božji, ki je hodil pred vojsko Izraelovo in se postavil z oblakom vred med obe vojski v varno hrambo preplašenim Izraelcem (II. Moz. 14, 19.)
2.	Tudi Baalamu, ki je šel preklinjat ljudstvo Božje, je angelj pot prestrigel in ga s čudežem tako prenagnil, da je potem Izraelce blagoslavljal. (IV. Moz. 22.)
3.	Gedeonu se je prikazal angelj in ga je pregovoril, da je zapodil Madijanite. (Sod. 6, 11. id.)
4.	Asirci so za časa Senaheriba oblegali mesto Jeruzalemsko ter pravega Boga zaničevali in preklinjali; Ezekija, judovski kralj, pa je molil: Zdaj tedaj, Gospod, naš Bog, otmi nas is njegove roke, da vedo vsa kraljestva na zemlji, da ti, Gospod, sam si Bog. Še tisto noč je prišel angelj Gospodov in jih je pobil v asirskem šotoru
1,850.000. Senaherib je videl zjutraj vsa trupla mrličev, in je odrinil in šel. (IV. Kr. 19, 19. 35.)
5.	V drugi knjigi Makabejcev se bere, da je vojskovodja Lizija napadel judovsko ljudstvo z velikansko vojsko. Ni se zmenil za božjo moč, marveč v svojem predrznem napuhu se je zanašal le na množico svojih pešcev, na tisočake svojih jezdecev in na 80 slonov. Najprej je oblegel mesto Betzuro. Ko je pa o tem izvedel Juda Makabejec, so on in vsi njegovi in vse ljudstvo s solzami in jokanjem prosili Boga, naj pošlje svojega dobrega angelja v rešenje Izraelovo. Pogumno gredo na vojsko in ko je bilo bojevanje silno, se je prikazalo sovražnikom z neba pet prelepih mož na konjih z zlatimi uzdami, kateri so vodili Jude; dva izmed njih sta Makabejca v sredi imela in z orožjem branila in zdravega ohranila; na sovražnike pa sta metala puščice in bliske, da so bili oslepljeni in zbegani in so vsi prestrašeni popadali, 20.500 pešcev in 600 konjikov. (II. Mak. 10.)
6.	Danijelu se je prikazal angelj (Gabrijel), zaščitnik izraelskega ljudstva, in mu je povedal, da je prosil zanj, odkar se je postil in pokoril v ta namen, da bi bili rešeni Izraelci iz babilonske suž-nosti. Pa knez (t. j. angelj) perzijanskega kraljestva se mi je vstavljal 21 dni; in glej Mihael, eden iz najprvih knezov, mi je na pomoč prišel in jaz sem bil tam ostal pri perzijanskem kralju. (Dan. 10, 13.) To je tako umeti, da je angelj perzijanskega kraljestva Boga prosil za nasprotno milost, naj bi Izraelci še ostali v sužnosti, da bi se po Izraelcih spoznanje pravega Boga širilo med Perzijani. Pa nad-angelj Mihael je svojo prošnjo združil s prošnjami izraelskega angelja zavetnika.
7.	Prerok Caharija nam je zapisal gorečo molitev, s katero je angelj, zavetnik Jeruzalema in judovskih mest, prosil za svoje varovance : Gospod vojskinih trum, doklej se ne koš usmilil Jeruzalema in Judovskih mest, nad katerimi si se srdil? (Cah. 1, 12.)
8.	Angelj je Juditi pomagal, da je izraelsko ljudstvo rešila iz rok krutega sovražnika. (Judit 13.)
9.	Angelj je pomagal, da precej v začetku niso judje zatrli sv. cerkve, ker je aposteljne rešil iz ječe(Dj. ap. 5, 19), posebej sv. Petra (Dj. ap. 12), ter jim dajal pogum rekoč: Idite, stopite in govorite v tempeljnu ljudstvu vse besede tega življenja. (Dj. 5, 20.)
10.	Angelj je posredoval, da so začeli aposteljni tudi imrjane vsprejemati v sv. cerkev. (Dj. ap. 10.)
11.	Malo je bilo še do zdaj tako izvrstnih škofov, kakor je bil sv. Krizostom, „čudež svojega časa“. O koliko je sv. cerkev ž
njim pridobila! Da je bil za mašnika posvečen v mestu Antijohiji, posredoval je njegov angelj varuh. Ta se je namreč prikazal patri-jarhu Flavijanu ter mu velel, naj za mašnika posveti Krizostoma, ker ga je Bog izvolil, da bode svitel plamen v njegovi cerkvi. Pa-trijarh uboga in med posvečevanjem se prikaže nad glavo novo-mašnika golobček in množica angeljev, ki so od vseh strani hiteli, da bi naznanili svoje veselje. (P. Goret. S. J.)
12.	Kadar je preslavni misijonar sv. Frančišek Ksaverij prišel v kako novo deželo, je vselej najprej v zaupni molitvi na pomoč klical angelj a varuha one dežele, in odhajaje iz kraja ga je zopet priporočal varstvu njegovega angelj a zavetnika.
13.	Blaženi p. Faber je bil posebno goreč častilec svetih angelj e v. Imel je med drugim navado, da je vselej, kadar je kam prišel, angelje varuhe tistega kraja pozdravil in na pomoč klical. Ta lepa navada mu je po spričevanji sv. Frančiška Šaleškega donašala „ mnogoštevilnih tolažb". In sam je večkrat rekel: „Kakor imamo navado pridši v kako mesto zarad opravil, da obiščemo predstojnike in veljake, kateri tam stanujejo, ter se jim priporočamo za pomoč, tako moramo delati tudi glede angelje v in svetnikov, katerim je Gospod izročil varstvo kake duše ali kakega mesta ali kake dežele."
14.	Sv. Vaclav (Venceslav), slavni češki vojvoda, je imel silno trdno zaupanje do angelj ev. V vsakem kraljestvu in v vsaki pokrajini, kjer je potoval, prosil je nadangelje za-se in za prebivalce. Kadar se je bližal kakemu mestu, ali kraju, molil je za prebivalce in prosil usmiljenega Boga, naj bi nadangelji tega kraja in angelji varuhi posameznih ljudi s posebno pridnostjo in skrbjo čuvali nad njimi. Zato so pa tudi sveti angelji čudežno varovali njega in njegovo deželo.
Vojvoda Radi sl a v je napadel njegovo deželo. Kaj je hotel Vaclav druzega, kakor z vojsko se mu v bran postaviti? Ker pa ni hotel, da bi se prelivalo toliko krvi, ponudi Radislavu, naj se zmaga odloči v dvoboju, kar nasprotnik rado volj no vsprejme. Pogodba je bila: Kateri zmaga, tisti bo imel deželo in ljudi. Ob določeni uri nastopi Radislav; na vsem životu dobro oborožen, v spretni roki držeč dolgo sulico, upa za trdno, da bode zmaga njegova. Vaclav pa se zanaša na Boga, drži v roki le kratek meč in život mu je toliko s ščitom pokrit, da se ne zapazi njegovo spokorno oblačilo. Vse s tesnim srcem pričakuje izida. Boj se prične; hlastno plane Radislav na nasprotnika, da bi ga z dolgo sulico raz konja vrgel. Vaclav naredi znamenje sv. križa; nasprotnik začuje glas: „Nehaj!“
ter zapazi dva angelja na Vaclavovi strani; prestrašen se zgrudi na tla. Zdaj prosi prevzetnež milosti; Vaclav vzdigne sovražnika, mu odpusti in mu podari deželo in ljudi.
Kmalu potem je cesar Oton I. sklical zbor v Vorms, kamor je moral tudi Vaclav priti. Ko se je imelo zborovanje pričeti, so bili vsi knezi pravočasno zbrani, le Vaclava še manjka. Vse ga težko pričakuje; v nejevolji sklenejo, da ga ne bodo častno vsprejeli, kadar pride, ter mu celo častni prostor ukratili. Vaclav pa se je bil v cerkvi toliko časa zamudil, ker je bil po svoji stari navadi šel k sveti maši; slučajno pa se je bil to pot duhovnik nekaj zapoznil. — Po dokončani sveti daritvi hiti vojvoda v zbornico in glej, ko vstopi, — ni ne sluha ne duha one jeze, katera se je nanj pripravljala; nasprotno, cesar vstane, mu hiti nasproti, ga objame in mu odkaže prostor precej poleg sebe. Vse se čudi temu nepričakovanemu odlikovanju; cesar pa vsej zbornici razglasi, da je pri vstopu videl poleg vojvode dva angelja, ki sta ga z zlatim križem venčala, — d it mu kraljevski naslov in kraljevska znamenja.
15. Alfons, kralj portugalski, pripoveduje nasledno do-godbo, ki jo je sam doživel: „V imenu Boga, svetega nadangelja Mihaela in svetega angelja varuha itd. Ko so bili v vojski sovražniki ugrabili mojo zastavo, sem takoj skočil z voza. Ko se pa zdaj v voj-skinem šumu peš borim, prikaže se poleg mene v pomoč vojskujoča roka. Kolikor sem mogel opaziti, je bila pripravljena za streljanje in zgornji del je bil pokrit s perutnico, kakor se pri an-geljih vidi. Drugi život pa je bil meni in drugim neviden. Vendar pa so tudi mnogi Mavri (muhamedanci) videli roko, kakor so pozneje vjetniki pripovedovali. Zagledavši to pomožno roko planem z izrednim pogumom nad sovražnike in glej! na levi jih pade na tisoče in na desni na deseterno tisoče. Sovražnik je premagan, plen je odvzet in polje Sanktarensko pokrito z trupli padlih Mavrov." V zahvalo je vstanovil nov vojaški red z enakim znamenjem, kakor ga je videl v vojski.
V.	Angelji pomagajo v telesnih potrebah.
a)	Na potovanju.
1.	Kar je Bog sam rekel po puščavi potujočim Izraelcem, to pač velja vsem ljudem: Glej, jas pošljem svojega angelja, da liodi pred teboj in te varuje na potu in te pripelje v Jeraj, Jcaterega sem pripravil. (II. Moz. 23, 20.)
2.	Kako potolažen je bil Jakob, ko je v sanjah videl, da tudi na tujem angelji čujejo nad njim! (I. Moz.)
3.	Mladega Tobija je angelj vodil in varoval na potovanju v tuji neznani deželi ter mu pomagal, da je srečno dosegel namen svojega potovanja. (Tob. 12.)
4.	Judita sama spozna, kako zvesto jo je angelj varoval na poti med sovražniki, rekoč: „Kakor resnično Gospod živi, njegov angelj me je varoval, ko sem od tod tje šla, ko sem tam bivala in ko sem se nazaj vrnila." (Judit. 13, 20.)
5.	Ni ga strašnejšega potovanja, kakor je vožnja po morju ob času hude nevihte in divjih viharjev. Tu je še posebno nebeška pomoč potrebna, ki jo ljubi Bog premnogokrat pošilja po svojem angelj u iz nebes. Sv. apostelj Pavel popisuje tako vožnjo in pristavi: „Ker ni bilo videti ne solnca ne zvezd več dni, in je velik piš pritiskal, je že zginilo vse upanje našega ohranjenja." In vendar niso potonili; angelj je posredoval. V najskrajnejši sili naznani sveti Pavel sopotnikom: „Srčni bodite; življenje nobenega izmed nas ne bo zgubljeno, le barka. Prikazal se mi je namreč to noč angelj Boga, katerega sem in kateremu služim ..." (Dj. ap. 27.)
ti. Ko je bil sv. Benedikt še v Subijaku, je dobil od Boga povelje, naj gre na goro Kasino. Hoditi mu je po čisto neznanih krajih. A kadar pride do kakega razpotja, prideta mu vselej naproti dva neizrečeno lepa mladeniča, poslanca z nebes, in mu pokažeta pravo pot. Svetnik se jima vselej prelepo zahvali in si le želi, da bi bilo še veliko takih razpotij, ter bi ju mogel večkrat videti.
7. Sv. Dominik je moral nekega dne zaradi važnih opravil pozno v noč ostati zunaj samostana. Tam, kjer je bil, so ga zelo silili, naj ostane čez noč, ker je že polnoči in v samostanu nihče več ne čuje. Dominik odgovori, da se mora vsekako vrniti v samostan, češ, to je božja volja; Bog bode že poslal svojega angelj a, ki bode spremljal njega in njegova tovariša. S tem se poslovi in napravi s svojim tovarištvom na pot. Ko stopijo iz hiše, zagledajo neznanega mladeniča s popotno palico v roki, kakor da bi jih bil že čakal, in zdaj gre kot zvest kažipot pred njimi. Dospevši do samostana najdejo vrata zaklenena in nikogar ni dobiti, da bi jih prišel odpret. Čudežni spremljevalec stopi h ključavnici, se je rahlo dotakne in precej se vrata odpro. Ponočni potniki vstopijo in nepoznani spremljevalec se poslovi in vrata se za njimi zopet zapahnejo, kakor so bila poprej. Zdaj je bilo jasno, da jih je res angelj spremljal in skozi zaprta vrata v samostan pripeljal.
8. Sv. Gothard je v svojih otročjih letih z veseljem šolo obiskoval. Nekega dne je bila vsled obilnega dežja pot do šole preplavljena; vse na okrog, kolikor daleč je oko seglo, je bilo pod vodo. Deček se boji, da bi ne utonil. Strahoma poklekne in prosi Boga pomoči. Zdaj pride angelj in ga prevede čez vodovje, da si niti noge ni zmočil.
b)	Pri raznih opravilih.
1.	Angelj streže pri sv. maši. Bogoljubni Ivan iz Parme je nekikrat prišel ob nenavadni uri v zakristijo, da bi maševal. Ko pa ni bilo onega brata, ki mu je navadno stregel pri sv. maši, pristopi nekdo drugi, ki je bil onemu bratu popolnem podoben po obrazu in obnašanju, vzame mašne bukve, gre z njim pred altar in mu streže pri sv. daritvi. Ko se je mašnik v zakristijo povrnil, pride mu naproti pravi strežnik in ga vpraša, ne bo-li zdaj maševal. Ob tem vprašanju ostrmi sveti mož in spozna, da mu danes pri sveti maši ni stregel brat, marveč — angelj.
2.	Sv. Janez od Boga je živel v prisrčno prijateljski zvezi s svojim angeljem varuhom, ki ga je obsipal z mnogovrstnimi dobrotami. — Nekega dne je moral svetnik daleč iti po vode za domače potrebe. Ko pride nazaj, bila so že natanko izvršena vsa dela, katera je imel on navadno opravljati: bolniške sobe so bile lepo pometene, postelje postljane, posoda čedno pomita. Temu se svetnik ne more dovolj načuditi in poprašuje pri bolnikih, kdo je vse to naredil mesto njega. Bolniki pa mu enoglasno odgovarjajo: saj je sam vse storil, nikogar druzega ni bilo videti v sobi. Ker je pa sv. Janez dobro vedel, kako daleč je bil takrat od doma ter so bolniki vedno le svojo trdili, jim reče: „V resnici, bratje moji, Bog mora reveže zelo ljubiti, ker celo angelja pošlje, da jim streže."
Kavno ta svetnik je neko noč zapazil reveža, ki je iskal, pa ni mogel najti zavetja pred jesenskim mrazom in obilnim dežjem. Ginen po milih zdihljejih zapuščenega ubožčka, se mu Janez približa in mu prijazno reče: „Hej, brate! pojdi z menoj v bolnišnico; tam bodeš imel boljšo posteljo nego tukaj." Siromak pa mu odgovori: da je ves hromoten, da še stati ne more, nikar hoditi. Svetnik si ga naloži na hrbet in ga veselo nese, dokler sam ne omaga ter se zgrudi pod tako težo na tla. Ko se zopet po koncu spravi in se trudi, da bi zopet naložil dragoceno butaro, zagleda poleg sebe mladeniča nebeško lepe postave, kateri steguje roko, da bi vzdignil ubožčka. Janez se čuti čudovito pokrepčanega in nese brez posebnih težav hro-motnega berača v bolnišnico. Tu se mu angelj razodene in zgine.
O drugi priliki gre sv. Janez že v pozni noči domov; spodleti mu in pade ter raztrese iz koša ves kruh, ki ga je bil naberačil za reveže. Bilo je pa tako tema, da je bilo zelo težko ali celo nemogoče vse raztresene kruhe pobrati. Tu mu prihiti angelj na pomoč in mu sveti z nebeško lučjo.
Neko zimo, ko se je bil na sveti večer predolgo zamudil na neki gori nabiraje drv in ga je zopet tema zasačila, sta ga dva angelja z bakljama domov spremila.
3.	Neka pobožna nuna, sestra Konstancija (t 1847), je imela veliko zaupanje do svojega angelja varuha, kateri ji je večkrat čudežno poplačal. Nekega dne jo pošljejo v zaprti hram po neko stvar. Hitro zleti, toda vrat nikakor ne more odkleniti. Dolgo se je že trudila in na vso moč poskušala ter srečno tudi jezo in nevoljo premagovala; slednjič, ko previdi, da ne gre pa ne gre, poklekne in začne prisrčno moliti: „0 ljubi angelj moj, ti vidiš, da mi ni mogoče teh vrat odpreti, prosim te, odpri mi jih ti!“ In glej, precej se ključ zaobrne in vrata se odpro brez truda — kakor sama od sebe.
Drugikrat je ob zimskem času že pozno zvečer brez luči nesla po temnem hodniku mnogo posode, kozarcev in druge drobnjave. Nekoliko časa si prizadeva in taplja po temi, a kmalu sprevidi, da tako ne pojde, ako noče imeti samega drobiža, in zopet se obrne do svojega nebeškega spremljevalca s prisrčno in detinsko zaupljivo prošnjo: „Moj ljubi sveti angelj varuh, saj vidiš, da ne pridem naprej in da po stopnjicah še celo ne morem, da bi se mi ne zgodila nesreča, — bi ne mogel li ti mi nekoliko posvetiti?" Komaj izgovori to prošnjo, že se ji prikaže lučica ter ji razsvitlja stopinje in jo spremlja do sobe, kjer je imela odložiti svoje breme. Ko pa vrata odpre, lučica zopet zgine, toda srce dobre sestre je napolnjeno z velikim veseljem — pa tudi z novim, še močnejšim zaupanjem do svetega angelja varuha.
4.	Zlasti znamenita in čudovita je angeljska pomoč, ki jo je skusil sveti kmet Izidor. Izidor je imel lepo navado, da je šel vsako jutro najprej v cerkev in tam dolgo molil, potem še-le na delo. Zlobni ljudje so mu to oponašali in so ga gospodarju tožili, češ, da tako svoje dolžnosti zanemarja. Gospodar se hoče sam prepričati in gre v ta namen neko jutro zgodaj na višavo, s katere je bilo lahko pregledati vso njivo, ki jo je imel obdelovati Izidor. V prvem trenutku res ne zagleda Izidorja in zelo nevoljen zaradi nezvestega hlapca se že hoče domov vrniti. Toda poprej se še enkrat
ozre po polji, in zdajci zagleda Izidorja, ne samega, marveč ob desni in levi zagleda še drugo priprego, ki urno in vspešno orje. Ne more se domisliti, da bi bil še kdo drugi na polje poslan, toraj mu šine v glavo misel, kaj ko bi bili prišli pobožnemu hlapcu angelji na pomoč. Da bi se čudeža prepričal, se bliža ratarjem, a ko se slučajno v drugo stran obrne, vidi, da je Izidor sam s svojo živino. Zdaj stopi k njemu in ga prijazno vpraša: „Povej mi, dragi, kdo pa sta bila ta, ki sta ti ravnokar pomagala orati?" Izidor odgovori: „Jaz ne morem vedeti, da bi mi bil kdo drugi pomagal, kakor Bog, katerega samega imam navado na pomoč klicati, in kateri mi tudi vsikdar pomaga." Ta odgovor le potrdi gospodarja v njegovi poprejšnji misli, da sta bila pomagača res angelja in zelo je bil vesel, da ima takega hlapca pri hiši. To se tako ve, da tudi drugim ni zamolčal te dogodbe. (Deharbe.)
c)	V potrebi in pomanjkanju.
1.	Angelj pokaže Agari studenec v puščavi ter ji reši umirajoče dete. (I. Moz. 21. 14—20.)
2.	Angelj ohrani preroka Elija, bežečega pred Jezabelo v puščavi. (III. Kr. 19, 5.)
3.	Angelj nese preroka Habakuka iz Judeje na Babilonsko, da nasiti lačnega Danijela v levnjaJeu. (Dan. 14, 35.)
4.	Tudi Jezusu samemu so angelji postregli potem, ko se je v puščavi postil 40 dni in 40 noči.
5.	O sv. Alojziju pripoveduje eden njegovih tovarišev to-le dogodbo: V novicijatu, kjer je Alojzij bival, je nekega dne zmanjkalo potrebnega živeža. Blagemu Alojziju gre ta stiska sobratov zelo k srcu, zato v svoji celici poklekne in prosi Boga pomoči. Ni še nehal moliti, kar pride angelj v podobi ljubeznivega mladeniča k vratom in izroči predstojniku precejšnjo svoto denarja, da je več kot zadostovalo za napravo vsega potrebnega.
6.	Sv. Janez od Doga je velikrat delil miloščino revežem, pa mu je kruha zmanjkalo na veliko žalost dobremu srcu svetniškemu. Kar se prikaže angelj in pomaga služabniku Božjemu iz neljube zadrege. „Brat Janez!" pravi angelj izročivši poln jerbas kruha, „vzemi ta kruh, ki ti ga prinesem iz nebeške zakladnice in nasiti svoje reveže."
6)	V bolezni.
1. Angelj Bafael, ki je že po svojem imenu poseben pomočnik ubogih bolnikov, je ozdravil slepega Tobijo. (Tob. 11, 8.)
2.	Angelj Gospodov je v kopeli Betezda po plivkanji čudežne vode ozdravljal vsakovrstne bolezni. (Jan. 5, 4.)
3.	Sv. Gregorij Turski (iz Tours-a na Francoskem) je bil še majhen deček, ko mu je oče zbolel. Dobri deček prosi pomoči za ljubljenega očeta. Prikaže se mu v spanju angelj varuh in mu pravi: „Ko vstaneš, zapiši na malo leseno sulico ime Jezusovo in položi jo na blazinico svojega očeta!" Zjutraj to deček brž pove svoji materi in mu veli, naj le tako stori, kakor mu je bil angelj nasvetoval. Oče nato takoj ozdravi. Dve leti potem mu oče zopet zboli; tudi zdaj išče deček v molitvi pomoči. Spet se mu prikaže angelj v spanju in ga vpraša, mu je li znana zgodba Pobijeva. Deček mu odgovori, da ne. „ Tedaj vedi," mu pravi angelj, „ Pobij a je z ribjimi jetri pregnal napade hudobnega duha. Še ti rabi to sredstvo, in oče ti bode zopet ozdravel." Tudi te sanje pove Gregec svoji materi, ki precej zapove svojim ljudem, naj gredo ribe lovit. V kratkem vjamejo velikansko ribo. Jetra te velike ribe denejo v bolnikovi sobi na žrjavico in kakor hitro pride duh ribjih jeter do bolnika, ga precej zapusti vsa bolečina.
4.	Sv. Elizabeta, ki je v dvanajstem stoletji živela v samostanu Lepodolskem (Schonau), pripoveduje sama, kako jo je angelj varuh kar nagloma ozdravil. „Pred praznikom Marijinega oznanjenja me je napadla huda bolezen, ki se je še vsak dan shujšala. Imenovani Marijin praznik sem bila tako slaba, da so se sestre zbrale v moji sobi in litanije molile zame. Ko so me potem sestre vse pobite popustile in šle v kor k svetemu obhajilu, je prišel angelj k moji bolniški postelji in je stopivši predme rekel: „Vstani in hodi! Ozdravljena si svoje bolezni. Pojdi in sprejmi Telo Gospodovo; bodi srčna in močna!" Pri teh besedah mi je naenkrat prešla vsa slabost, in nepopisljivo prijetnost sem čutila po vsem telesu. Sama sem se napravila ter vesela, zdrava in trdna hitela sem k sestram, katere veselja in strmenja niso vedele, kaj bi počele."
5.	Na svojem potovanju iz Lurda skoz Švico proti domu sem
9.	avgusta 1883. obiskal slovečo božjo pot Marije v Puščavi (Ein-siedeln). Opravim tu svoje molitve in potlej si ogledam še druge posebnosti tega kraja. A zopet me je nekaj nazaj vleklo v svetišče Marijino. Bilo je krog 5. ure popoludne, tu mi posebno vživo v spomin pride moj nepozabljivi brat p. Andrej in ta spomin mi navdaja misel: „Daj, daj, zmoli tukaj pred čudodelno podobo en rožnivenec za svojega dobrega brata, da bi mu Marija vse obilno povrnila s svojo mogočno priprošnjo, kar ti je dobrega storil." (Za one, kateri ne vedo mojih razmer, naj pristavim, da mi je brat, če
tudi sam reven frančiškan, pripomogel, da sem študije izvršil in njemu se imam za Bogom v prvi vrsti zahvaliti, da sem duhovnik postal.) O tej molitvi sem tudi omenil v listu, ki sem mu ga še tisti večer pisal v Ljubljano. In glej, moj list je dobil brat v postelji, ker ga je bila hipoma napadla jako huda bolezen. In sam mi je potlej pripovedoval, da ravno ob tem času ko sem jaz zanj molil pred čudežno podobo Matere božje, je bila nevarnost naj večja, je bilo takorekoč odločilno, in potlej mu je odleglo. Naj učenjaki razlagajo tako zvane „slutnje“, kakor hočejo, meni se zdi najpriprostejša razlaga ta, da tu posreduje angelj, kateri kot duh ni tako navezan na daljavo kraja kakor mi, marveč lahko v trenutku zvrši najdaljšo pot.	(Urednik.)
d)	V raznih nevarnostih.
1.	Očak Jakob na smrtni postelji hvaležno spozna, da ga je angelj varoval v njegovih mnogovrstnih stiskah, ko blagoslavljajo Jožefova sinova reče: Angelj, M me je otel vsega hudega, blagoslovi ta mladeniča! (I. Moz. 48, 16.)
2.	Angelj je rešil Lota in njegovo obitelj strašnega pogina.
3.	Angelj Rafael je mlademu Tobiju večkrat rešil življenje. (Tob. 6, 2—4; 8, 8.)
4.	Angelj je smrti obvaroval tri hebrejske mladeniče v babilonski peči. (Dan. 3, 49. 50.)
5.	Angelj je Danijela varoval pred levi, da mu niso škodovali. (Dan. 6, 22.)
6.	Angelj je Judito varoval ob vojskinem času v sovražnem taboru. (Judit. 13, 20.)
7.	Angelj je sv. Petra rešil ječe in smrti. (Dj. ap. 12.)
8.	Sv. Filip Nerij je bil o raznih prilikah po angelju rešen v smrtni nevarnosti. Neko noč je šel k ubožanemu plemenitašu, da bi mu nekaj denarja izročil v podporo. Na poti ga sreča silno hitro deroč voz. Filip se hoče umakniti, na tako nevarnem kraju, da bi bil gotovo padel v globok prepad in bi se bil ubil, ko bi ga ne bila angeljeva roka vzdržala in smrti rešila.
9.	Komu ni znana prevelika milost, ki jo je angelj varuh skazal Maksimilijanu, nadvojvodi avstrijskemu, ki je pozneje postal cesar avstrijski? Lovsko veselje ga je gnalo po Tirolskem gorovju dalje in dalje, da je prišel na Martinovi pečini v toliko zadrego, da si ni vedel pomagati niti naprej niti nazaj. Kaj mu je ostalo druzega nego na pomoč klicati Boga in angelja varuha?
Prošnja ni bila zastonj. Nenadno se mu prikaže „mlad krnet", ki priplezavši po pečini, ga prime za roko in pravi: „Princ, ne boj se, podaj mi roko in pojdi z manoj!“ Podd mu roko, gre za spremljevalcem po strmini in pridši na varen kraj se ozre, da bi videl, v koliki nevarnosti je bil; a ko se obrne, mu hipoma voditelj zgine izpred oči. Povsod ga iščejo, toda zastonj: bil je njegov angelj varuh.
10.	Skrivnosten varuh. Na Kranjskem Posavji, pičle pol ure od bistre Save, dve uri od bele Ljubljane, dogodila se je ta-le resnična dogodba: Bilo je 1. 1874 na sv. Petra in Pavla dan dopoludne. V vaški podružnici so imeli ob 10. uri opravilo ter častili svojega patrona sv. Petra. Po opravilu pa so si privoščili tudi kozarec vina v bližnji gostilni pri „Slovencu“. Ni čuda tedaj, da je imela mati gospodinja, ki je bila čisto sama doma, opravila čez glavo. Zgodaj dopoludne položi zato spat svojega še ne prav dveletnega sinčka Cenčeka v posteljico, stoječo tik okna v sobi v zgornjem nadstropji in v naglici pozabi zapreti odprto okno ter gre po svojih opravilih. Dete se zbudi, spleza na okno ter sede tako, da nožiče moli venkaj čez okno. — Mati streže spodaj gostom in gre po steklenico vode na vodnjak, stoječ kakih 80 korakov pred vežo na dvorišču. Naenkrat jo mali sinko pokliče: „Mama! mama!" in smehljaje maha s čez okno visečimi nogami. — Vsa trda samega strahu se vrne mati nazaj ter hiti v zgornje nadstropje, odpre tiho vrata in krčevito zgrabi dete od zadaj. Potem še-le, ko ga drži v rokah, si upa in more izpregovoriti: „Za božjo voljo! kako vendar, da nisi padel?" A dete hitro odgovori: „Mama, saj me je fantek držal."—Fantka nobenega nikjer ni bilo, — bil je pa brez dvoma drug fantek — angelj če k! (J. Š.)
11. Sinčkov „očenaš“ reši očetu življenje. Ubožen mož, oče peterih otrok, je s svojo ženo živel v velikem pomanjkanji. Bil je tkavec po svojem rokodelstvu, ker se je pa to rokodelstvo slabo obnašalo in je bilo le malo zaslužka, se je rad lotil vsacega dela, da je le kruha prislužil sebi in družini. Dobil je delo v neki barvariji, katere vodnik pa je bil divjak brez srca, in še toliko bolj napihnjen, ker je delavce dobro plačeval. Lotil se je v svoji ostudni strasti zdaj enega, zdaj druzega ter mu je kaj žalega storil.
Tkavec pa se je vedel moško postaviti, kadar si je vodnik njega izbral za svoja divjaštva. Kavno to pa bi ga bilo nekega dne skoraj ob življenje pripravilo. Naš tkavec in njegovi trije stareji otroci so bili pri delu, četrti v šoli, najmanjši, triletni deček, se je igral na prostoru pred oknom stanovanja, kjer ga je mogla mati opazovati.
Bilo je nekako poli-poludne, kar neutegoraa deček zapusti igro, prihiti v bridkostih k materi in jo prosi, naj brž ž njim moli oče naš za očeta. Mati praša, zakaj? ker je bilo čisto nenavadno, da bi otrok kaj taeega zahteval. Toda deček, ne da bi mogel na to odgovoriti, zdajci poklekne in začne moliti, mati pa ž njim. Potem mirno gre in igra nadalje. Ob dvanajstih pride mož domov, kakor navadno, vendar ves potrt in užaljen, celo s solzami v očeh pravi: „Da bi me ljubi Bog le rešil iz tega sužnjiškega jarma."
V bridkosti vpraša prestrašena žena: „Kaj pa se ti je zgodilo?" „Skoraj bi me bili mrtvega domu prinesli", reče mož ves nejevoljen in užaljen. „Misli si, ljuba žena, ta tolikanj živinski človek, naš delavski vodnik, ki že od predrznosti ne ve, kaj bi počel, mi je od zadej konopee vrgel krog vratu, ko sem pri kotlu stal in me je obesil: češ, to naj bi bila šala zanj in za njegove divjaške tovariše! Ko so pa videli, da sem v nezavednosti in moje ustnice že blede, so me odvezali, in dolgo časa se nisem povrnil k zavednosti. Glej črno progo krog vratu!" Žena od groze zavpije, na glas se joka in prosi moža, naj nikoli več ne stopi v to delavnico. „Zato ne pojdemo beračit", je rekla. Neutegoma se pa žena zamisli in praša: „Katero uro se je to dogodilo?" — „Zdaj pred pol ure, nekako o poli dvanajstih. Tresem se še na vsem životu", je mož odgovoril. — „0 dobrotljivi Bog", zakliče žena, „prav res, a n gel j varuh te je varoval .. . misli si, ravno tisti čas, o poli dvanajstih, je prihitel notri „mali de-belček" od igre tam le zunaj, in prosil me je v naglici in bridkosti, kar sicer vender še nikoli ni storil, da naj „očenaš“ ž njim za tebe molim, pa brž je pokleknil in molil je z vso pobožnostjo."
Očeta solze oblijejo. Ginen poljubi dečka, potem ženi roko da, da ne bo nikoli več stopil v tisto mesarsko jamo. „Bog nama bo pomagal, to sva danes videla, ko me je otel strašne smrti. Njegov sveti angelj varuh je na straži. Danes je ravno sobota. Delo pojdem odpovedat."
„To mi je ravno prav", pravi gospčt botra Apolonija, ki je sto-pivši v hišo slišala ravno še poslednje besede. „Res, res, le pojdite, boter France, in odpovejte se temu mesarstvu v barvanji; milovala sem vas, pa nisem mogla vam pomagati. Potem pridite k nam, osnujte prejo za tkanje; v ponedeljek precej lahko začnete za nas delati. Nam je potreba robe in delavcev, kakor ste vi, boter."
Od veselja umolkne tkavec, s solznimi očmi on in žena hvalita Boga in se zahvaljujeta gospej botriei. Le-tfi pa je malemu „debelčku“
Zbirka.	2
darček pomolila in zapustila je borno družino, presladko gineua in srčno razveseljena, da se je tukaj skazala rešiteljica stiskani družini.
Ali ne bo tukaj vsak rekel: „Molitev nedolžnosti je oblake predrla in Bog je svojega angelja poslal o pravem času, ter je otel stiskanega."	(„Zgocl. Banica“ 1882, str. 309.)
12. Molitev očetova uslišana. Hčerke nekega generala na Spanjskem so prišle v sovražnikovo oblast. Ko se ima boj pričeti, postavijo sovražniki te deklice pred vojaške vrste in se bližajo generala. Kaj naj stori ubogi oče? Ako ukaže streljati, bodo gotovo njegove hčerke umorjeno; ako pa ne pusti streljati, se pregreši zoper svojo dolžnost in izda svoje vojščake. Nagloma mu šine v glavo dobra misel. Na tla poklekne in začne prisrčno prositi angelje varuhe svojih otrok, naj jih vendar vsprejmejo v svoje varstvo! Nato vstane, se pokriža in pogumno zakliče: „strel!“ Večkrat zapoveduje streljanje — sovražniki padajo kupoma, otroci njegovi pa ostanejo nepoškodovani. Zdaj pa zapove še napad z bajoneti — in otroci se ga oklepajo zdravi in veseli.
.	13.Kraljica antjeljev obvaruje sirotišnico. Hudo smo
se vstrašili — tako piše g. Guiluksa, misijonar na Kitajskem — ko je veliko saboto okoli poli devetih zvečer začelo v našem kraji goreti. Cela vrsta bližnjih hiš je že gorela in plamen pretil naši najstarejši in naj večji sirotišnici v Pekingu. Sto in sto vnemarnih gledalcev se je sošlo. Kadi bi jih bili prosili pomoči, pa Kitajci v taki priliki, ko je vse zbegano, radi zmikujejo in zato smo vse vhode hitro zaprli v hišo in na dvorišče. Vendar pa sirotišnica ni bila brez pomoči. Preč. gospod škof in vsi duhovniki semeniški, vsi misijonarji iz Pekinga in nekateri vrli kristijani so prihiteli in si na vso moč prizadevali sirotišnico oteti na tistem kraji, kjer je bila največja nevarnost. Že so hoteli en del sirotišnice podreti, ker so pa bile tam spalnice malih otrok, smo najprvo iz njih otročiče nosili ali vodili. Preč. g. škof vzamejo v naročje ubogega bolnega otroka, kateremu ste obe nogi gnjili in že odpadli, ter ga neso kot drago breme na varen kraj. Čez eno uro je bilo vseh 200 otrok otetih. Vsi so molili glasno sveti rožni venec in prepevali pobožne pesmi v čast ljube Matere božje. Nevarnost je pa rastla do polnoči. Kar nese ena sestra podobo brezmadežne Matere božje na dvorišče ter jo postavi k zidu, ki je bil v največji nevarnosti. Kmalu potem se veter obrne proti severovzhodu. Plamen je gnalo na nasprotno stran in nam ni mogel več škodovati. Ljuba Mati božja je otela sirotišnico. Ona je kot Kraljica angelje v poslala nebeške vojne trume ubogim sirotam na pomoč. Ki-
Angel ji pomagajo v telesnih potrebah.
19
tajci, ki so opazovali požar, trdijo, da so videli veliko belih ljudi, ki so kakor lobodi razprostirali bele perutnice ob zidovju, da plamen ni k nam prišel. Čudno je bilo pač, da je lepa tovarna za makovec, kjer se je bil požar pričel, do tal pogorela, naša poslopja pa, slabo zavarovana pred ognjem, so se ohranila. Okoli dveh na jutro smo se zopet vsi vrnili v svoja stanovanja in smo šli s hvaležnim srcem za malo časa počivat. Veseli smo zjutraj, Veliko nedeljo, po službi božji zapeli „Tebe Boga hvalimo".	(Dejanje sv. detinstvaX.)
14. Angelj obvaruje hišo požara. Mislim, daje bilo 1.1859., ko sem bil v 7. šoli. Prišel sem bil domov (v Gorenjo vas na Trati nad Škofjo Loko) na Božične počitnice. Na večer pred sv. Večerom sva se z materjo dalj časa pogovarjala (očeta ni bilo doma). Okoli
10.	ure pa se spravim spat na ispo v mrvo. Brat moj je že spal ondi. Jaz se k njemu vležem. A komaj sem se bil dobro vlegel in v odejo zavil, že sem slišal v sebi razločni glas in besede: „Danes bo nesreča v ti hiši." Jaz se nekako prestrašim, na uho vlečem in mislim: Morda je kak tat prišel, in se kodi skril, da nas bode okradel? Poslušam in poslušam, pa ničesar ne morem zapaziti, vso je tiho. Sam toraj pravim: „Zmotil sem se", ter hočem zaspati. Pa glej, glas se v meni zopet oglasi in močnejši kot prvikrat: „Danes bo v ti hiši nesreča." Zdaj je bila druga. Prepričan sem bil, da to ni bilo prazno opominjevanje in odgovoril sem ves vznemirjen: „Kaj pa vendar bo?" Vzdignem se, poslušam in gledam na vse kraje, pa ničesar ne čutim, ničesar ne vidim. Potem pokleknem, se zaupljivo priporočim svojemu angelju varuhu, Mariji Devici, svojemu patronu in nebeškemu Očetu ter govorim: „Zdaj bom pa v vašem imenu in pod vašim varstvom zaspal; prosim, pokličite me, če bo kaka nesreča in nikar me ne pustite poginiti!“ Potem mirno in trdno zaspim. Kar naenkrat me pa nekaj močno potrese. Hipoma se prebudim in kaj zagledam? Dober seženj od mene — blizo mrve pod slamnato streho — že meter visok plamen! Iz ležišča proti stopnjicam, čez stopnjice pred vežna vrata skočiti ter zaklicati: „Gori!!“ to je bilo delo enega trenutka.
Od kod je ogenj nastal, ne bom popisoval, ker bi bila zgodba predolga. Na moj močni klic so se vsi v hiši prebudili in prileteli na pomoč, da smo ogenj z nekoliko škafi vode še zadušili in tako rešili hišo in sebe. Kedo je rešil mene, mojo mater, štiri sestre, enega brata in še dve drugi ženski ? Ali ne Bog po angelj u varuhu na tako čudoviti način? — Čast Bogu in angeljem varuhom. Ta do-godba mi je še tako živo v spominu, kakor bi se mi bila danes pri-godila. S prisego jo potrdim, če treba.	M. Jereb.
15.	Skoči, Ivanka! Na Tirolskem je 1. 1856 v mestu Zamsu
ponoči ogenj nastal v neki hiši. V podstrešni sobi ste spali dre deklici, katerih ena je bila 12, druga 14 let stara. Prasketanje ognja prebudi starejšo deklico in ta pokliče še mlajšo. V strahu zagledate, da že strop gori v njuni spalnici. Urno skočite k vratom, da bi ubežali, a tolik dim jima puhne nasproti, da morate takoj vrata pred seboj zapreti. Kdo bi opisal stisko ubogih otrok. Vpijete, jokate, vzdihujete: „Zdaj morave zgoreti, o to bo grozno!" Mlajša se poprej uda in gre nazaj v posteljo rekoč: „Vender raje v postelji urarjem, kakor na tleh." Zdaj starejši šine misel v glavo, kaj pa ko hi skoz okno skočili in si tako življenje rešili, četudi si ude polomive. Šiloma potegne sestrico iz postelje in ji daje srčnost, naj še ona skoči skoz okno. Sirotica se brani: „Si ne upam, previsoko je!" Starejša sestra pa reče: „ Jaz bom najprej skočila in če se meni nič ne zgodi, potlej boš še ti skočila za manoj, je-li da?" Trepetaje obljubi. — Nato odpre okno in zakliče: „Sveti angelj varuh, pomagaj mi!" ter skoči iz tretjega nadstropja na trda tla, na kameniti tlak. Še na tleh ležeč kliče mlajšo sestrico: „Skoči, Ivanka, nič se mi ni zgodilo; le skoči še ti, nič mi ni!" Ta klic dd pogum še sestrici, da skoči, in tudi njej se nič ne zgodi. Kdo bi mogel tako slep biti, da bi tu ne videl očitne pomoči angelja varuha, katerega ste zaupno na pomoč klicali ubogi deklici v smrtni nevarnosti.	(„Leo“ 1882, št. 36.)
16.	Ob nevihti. Na Tirolskem je 1. 1886. šel nek hribovski pastir pod drevo, da bi ubežal silnemu dežju. Med šumenjem in vršanjem dežja, viharja in groma sliši deček razločno, da ga nekdo po imenu kliče. Ker meni, da ta klic prihaja od očeta, ki je bil tam blizo pod hribom, se hitro spusti po bregu in teče k očetu. Oče pa, ki ni bil dečka poklical, ga okrega, češ, zakaj živino samo pušča ob tako hudi nevarnosti. Pastirček toraj brž spet leti k čredi nazaj. Toda kaj vidi? Strela je med tem razdrobila ono drevo, pod katerim je poprej iskal zavetja. Kdo je klical dečka? („NotJiburga“ 1880, št. 16.)
17.	V vodi. V Vestfaliji se je 10. sept. 1857 to-le zgodilo: Blizo mesta Hamm je poleg reke Lippe prostor za pranje in sušenje perila in kakih 12 stopinj dalje mlin, ki ga goni dvoje po vrsti nastavljenih koles, vsako v premeru 15 čevljev. Potlej se steka voda v deročem slapu v širok jez. Trileten deček in štiriletna deklica, otroka že-lezničnega uradnika, sta se igrala na onem prostoru nad mlinom. Deček pade v reko in voda ga zanese proti mlinskemu kolesu, katero ga zgrabi in z lopatami zažene proti drugemu kolesu in to ga z vso silo vrže proti jezu. Deček se zgubi pod vodo, pa se v kratkem spet
pokaže iz vode, ki ga urno dalje drvi. Slednjič se zagrabi za neki kol in čaka rešitve. Neki meščan potegne otroka na suho, ga urno preobleče in v gorko posteljico položi ter po kratkem počitku starišem izroči. Ko ga mati vpraša, kako mu je bilo pod vodo, se otrok za-smehlja in pravi: „T a k o mi je bilo, kakor bi bil v nebesih in druzega nisem videl kakor a n g e 1 j č k e. “ — Med tem pa sestrica hiti po cesti klicat pomoči in pade pod težek voz, ki ga v strahu ni zapazila. Veliki voz gre čeznjo, pa je kar nič ne poškoduje.
18.	V snegu. Na Bavarskem je v hudi zimi neki hribovski kmet v gozdu drva napravljal. Malemu štiriletnemu sinčku se je začelo doma tožiti po očetu. Skrivaj se materi izmuzne in gre za očetom v gozd. Ko mati otroka pogreša, jo začne hudo skrbeti in po vsej vasi išče in poprašuje; četudi ga ne najde, se vendar s tem tolaži, da bo' že z očetom prišel. Oče pride, toda brez — otroka.
Lahko si mislite, kako se zdaj oče in mati prestrašita. Vse sosede spravita po koncu, naj gredo s svetilnicami v temni gozd zgubljenega otroka iskat. Nesrečna mati gre najnaprej s svojim večjim sinom, ki naj bi ji pomagal iskati in pomagal klicati, ko bi že sama ne mogla.
Po vsem gozdu se ljudje razdelijo in iščejo; a ko se o polnoči zopet snidejo, še nihče ni opazil najmanjše sledi po ubozem otroku. Sploh menijo, da mora že mrtev biti, če je kje v gozdu; vendar nočejo zapustiti jokajoče matere, ki se jim tako smili; že vsa je hripava od preobilega klicanja in komaj se še po koncu drži od prevelikega truda; vendar ne dč, si pokoja, vsako dolinico in votlino hoče preiskati.
Slednjič zagleda otroka najstarejši brat in zakliče: „Tukaj leži mrtev! “ Bil je z obrazom k tlem obrnen. Mati vsklikne in se vrže k njemu; otrok se prebudi ter se čudi, da je toliko ljudi in luči okrog, in se oklene matere okrog vrata, ki samega veselja ne ve, kaj bi začela. Zdaj začne otrok razkladati, kako je letal za očetom, jih zmirom klical pa ne mogel najti; in ko ga je zeblo, je hotel spet k materi iti, pa ni našel pota in je začel jokati ter, kakor mali Samuel v sv. pismu, je pokleknil in ljubega Boga prosil p omoči. In zdaj se mu je zdelo, kakor da bi prišel Bog v lepi, bliščeči obleki, ga prijel za roko in ga v zatišje peljal, kjer ni burje, ga položil na obraz in mu prijazno rekel: „Tukaj spi, dokler mati ne pridejo." Tako je zaspal in spal tako dolgo, da so ga mati zbudili. — Ljubi Bog ali pa njegov angelj mu je z eno roko naredil takorekoč gorko
zglavje v snegu in z drugo roko pa odejo, da mu ni škodil zimski mraz.	(„Kathol. VoTksfreund“ 1884.)
19.	Angelj reši drvarja iz smrtne nevarnosti. Bilo je po zimi 1. 1850, ko je šel v neki gorski vasi na Tirolskem — pripoveduje oče rokodelskih pomočnikov Kolping, — kmet v goro po drva, katera so mu pošla za kurjavo. Seboj vzame sekiro, čevlje za sneg, sani, kos kruha in hajdi na strmo goro po drva. „Srečen hodi, kliče za njim skrbna žena, s katero sta živela v lepi zakonski ljubezni, in tvoj angelj varuh naj te pripelje zdravega nazaj.“ — Vrli mož z velikim trudom pride v gori do svojega dela, zakaj visok sneg in strmi hrib delala sta mu velike ovire. Urno poseka pohabljeno jelko, razseka jo na drobno ter naloži nekaj na svoje sani ter se vesel napravi s sanmi proti domu. Pot navzdol je bila sicer nevarna, ker je zelo drselo in se je sneg vdiral. A drvarju je bila znana vsaka stezica, vedel je za vsako	pečino in	znal	se	je ogibati znanih mu prepadov; nekaj časa šlo	je dobro,	kar	na	krat zaneso ga sani na
strmcu na rob neke pečine; preden je mogel drvar z gorjačo sani ustaviti, že se udere pod njim sneg in on pade s sanmi v propad 80 do 40 čevljev globok; noge mu pridejo tako nesrečno med sani, da čepi globoko v snegu in se ne more kar nič ganiti; toliko da si je z rokama odstranil sneg nad glavo, da more sape iskati. Drvar zastonj poskuša, da bi se rešil; obnemogel spozna, da mu je umreti, ako ga ne bodo poiskali in rešili.	Vpil	je	dolgo časa, a vedno se je
globeje zadiral v sneg,	tako da je moral	tudi nehati na pomoč kli-
cati. — Zena ga je zvečer težko pričakovala, a ni ga bilo; hitela je obupana k sosedom, prosila jih, naj ga gredo iskat; štirje sosedje se precej napotijo v goro; hodijo in hodijo po snegu, kličejo, iščejo, a vse zastonj. Žena doma pa moli za rešitev. Žalostni se vrnejo v vas, a žena zopet hiti po vasi in prosi, naj še enkrat poskusijo. Bes se podado v hrib vsi moški iz vasi, razdele se v goro in iščejo zašlega drvarja. Zastonj je vse iskanje; na dogovorjenem kraju se snidejo. „Možje, pravi eden vrlih Tirolcev, mi tukaj ne moremo nič več pomagati, molimo, da nam bo Bog pomagal, če ga je volja." In molili so verni možje, in v tem, ko še molijo, čujejo v daljavi rahel glas: „Pomagajte, tukaj sem!“ Vsi slišijo klic in ko se ponavlja, hite vsi proti kraju, od koder glas zveni. Kmalu so pri pečini nad propadom. Tu v propadu je, reče eden iskalcev. „Hej, Juri, kje si!“ Nobenega glasu več. Dva, treba, da na vrveh spustimo v propad, da pre-iščeta, kje je nesrečnež. Po dolgem klicanju ga res najdeta zaritega v sneg; komaj da je bil še pri zavesti. Z vrvmi ga potegnejo kvišku
in neso domu. — „Kako da se nisi na zadnje nič oglasil.“ „Oglasil? Celo noč nisem nič mogel zavpiti." Kdo pa je klical: „Pomagajte, tukaj sem!“ — „Jaz ne“, pravi Jurij. — „Tvoj angelj varuh", pravi žena, ,,kateremu sva se v varstvo izročila.11	(»Stuttg. SonntagsM.“)
20.	Pri peči. V neki stari hiši je bila jako velika peč z ze-lenkastmi „kahljami“. Kakor hiša je bila tudi peč že morebiti nad sto let stara, toraj njeno stališče ni bilo trdno. Zraven peči pa je bila otročja posteljca, kamor je pobožna mati Marta svojega triletnega Janezka položila k počitku. Predno ga zapusti, mu sklene rokci in moli z njim molitvico k angelju varuhu in še druga kratka priporočila; potlej gre v kuhinjo po svojih opravkih. Skoz okno je prijazno luna svetila ; vrata pa je na pol odprta pustila, da bi lahko prav tihoma prišla otroka pogledat.
Gez pičle četrt ure pogleda skoz vrata. Toda Janko še ne spi, marveč debelo in srp o gleda neprestano proti peči in na obrazu se mu bere strmenje pa veselje. Materi se to čudno zdi, prestrašena hiti k posteljci in vpraša: „Janko, kaj pa ti je?“ Toda otrok se še ne zmeni ne za mater, marveč kar v enomer gleda proti peči in kaže z rokco, njegov obrazek se jej zdi ves spremenjen. Matere je strah in groza, brž potegne otroka iz postelje in hiti ž njim proti vratom. V tem trenutku završi in zagrmi za njima, — stara peč se podre, in sicer ravno na posteljo, ko sta bila še le kakih pet stopinj daleč.
Kaj pa je bilo? Kdo je rešil otroka preteče smrti? — Nihče drugi, nego neskončno usmiljeni Bog po svojem svetem angelju. To je mali Janko sam spričal, ker otrok je videl, kar je bilo materi nevidno. ,,Kaj pa si videl in zakaj si bil tako vesel in spremenjen?“ ga vpraša mati. In zdaj pripoveduje, kolikor more tak sinček, da je lepa, svitla oseba stala med pečjo in posteljo, z razprostrtima rokama peč držala in se proti njemu ozirala ter mu prijazno kimala, kakor bi hotela reči: ,,Nič se ne boj !“	(„Schutzengel“ 1881, št. 3.)
21.	Nekje ne dalječ od Ljubljane se je 1. 1884 tole pripetilo: Voznik gre s konjem in vozom s polja domov; pot ga pelje skoz vas. Zamišljen v svoje opravke stopa voznik poleg voza. A kako se vstraši, ko se spet ozre po konju! Na cesti ugleda majhno dete, katero je bil že konj prestopil s prvo nogo. Ta v svoje začudenje in tolažbo ugleda, kako varno je konj stopil s prvo nogo čez otroka, da se ga niti dotaknil ni. Bavno tako visoko in varno stopi konj tudi z zadnjo nogo čez otroka. Kaj pa voz? Ta otroka ne doseže, kajti konj se ustavi sam od sebe in voznik potegne otroka nepoško-
dovanega izpod konja, hvaležen angelju, ki ga je obvaroval tolike nesreče.	{»Zgod- Danica« 1886, str. 287.)
22.	Na železnici med Ptujem in Prag ar sitim je po letu 1886 1. trileten fantič tekel čez železnični tir ravno, ko je vlak prihajal. Čuvaj ugledavši otročiča, skoči brž za njim, da bi ga potegnil s tira, toda hlapon vjame čuvaja in ga vrže v stran, da obleži nezavesten. Ko se vlak ustavi, bilo je že 27 voz zdrdralo preko fantiča, vendar so ga še potegnili izpod 28. voza in sicer nepoškodovanega. Tudi čuvaj je prišel zopet k zavesti. Kdo drugi je v toliki nevarnosti obvaroval otroka, če ne angelj varuh?
(„Zgod. Danica“ 1886, str. 200.)
28. Leta 1855 se je po francoski železnici peljala neka gospa s triletnim fantičkom s postaje Eiona do Duxe, kjer je je pričakoval njen soprog. Sedela je v vagonu na kraji pri vratih. Med urno vožnjo vlak močno drkne, najbrže zavoljo kamna na kolesnici, duri se odpro in — fantič pade materi z naročja na železnico. Vse pričujoče groza spreleti! Mati hoče za detetom skočiti; popotniki vpijejo nepretrgoma, da naj strojevodnik ustavi; ali zastonj je vse klicanje v bobnenju hitrega vlaka. Tako dosežejo med obupljivim tože-vanjem jokajoče matere bližnjo postajo Duxe, od kodar neutegoma po daljnopisu naznanijo v Eion, da naj se noben vlak ne gane, dokler ne bo znamenje dano. Ob enem pa se parnik vrne in previdno se premikuje, da bi našli zgubljeno dete. Slednjič zagledajo fantiča na železničnih kolesnicah, v mirnem spančku potopljenega. Kakor ga najdejo, tako ga vzdignejo in drhtajočim starišem izročijo. Na to fantek oči odpre in stariše s temi-le besedami pozdravi: „Prosim malo kruha!“	{»Zgod. Danica“ 1855, str. 12.)
24.	Slutnja. Gostokrat se je že zgodilo, da so koga začele kar nenadoma obhajati neke neznane skrbi in neki skrivnosten strah mu je narekoval, naj stori tako ali tako. Ljudje navadno imenujejo taka čutila — »slutnje"; a razlagati si ne znajo, od kod da prihajajo. In vendar je za vernega človeka razlaga tako lahka, če le postavi na mesto „slutnje" prelepo ime »opomin angelja varuha", kakor je razvidno iz premnogih dogodb, posebno pa iz naslednje. Okrog
1.	1830 se je na dan sv. Andreja zvečer strop udrl v neki cerkvi na Tirolskem, katera je bila zarad neke posebne pobožnosti ves dan napolnjena. Po večernicah, ko se je že porazgubilo pobožno ljudstvo, ostal je še neki pobožen deček in opravljal sv. križev pot. Naenkrat ga prevzame čudovit strah; neka nevidna silna moč ga priganja, naj brž hiti ven iz cerkve skoz stranska vrata, tako da še molitvenika ne
utegne vtakniti v nožnice. In glej, v tem trenutku se zasliši za njim grozovit ropot, in gost dim prahu se zažene skoz razbita okna.
25.	— V nekem mestu na Nemškem sta bila oče in mati
zvečer dolgo iz doma; zamudila sta se v neki hiši do 11. ure. Naenkrat začne mater tako zelo skrbeti, da se ji še govoriti ne ljubi. Zdi se ji, kakor da bi doma pri otrocih ne bilo vse v redu. Slednjič pravi možu: „Pojdi, greva domov pogledat; nič več ne morem strpeti zarad skrbi." Hitro gresta domov. Že v veži čutita nekov smrad. Urno teče mati po stopnjieah naravnost v otročjo spalnico. In kaj zapazi? — Vsa soba je bila že s plinom napolnjena. Nekdo je pozabil v cevi plin zapreti. Hitro zapre mati plinovo cev, odpre vsa okna in zbudi otroke. Ko bi ne bila mati pravočasno prišla, bili bi se vsi otroci zadušili.	(„Schutzengel“ 1887, št. 5.)
26.	Kako je stari oče rešil svojega vnuka. Sin starega učitelja je bil tudi učitelj eno uro daleč od očeta. Imel je ljubez-njivega sinka, kateremu je bil stari oče boter. Nekega večera se nenadno loti starega moža želja, da bi šel spet obiskat svojega vnučka. Tej želji se kar ne more ustaviti; nemudoma se odpravi in pride že pozno do sina. ,, K j e pa je Dragotinček ?“ vpraša hlastno starček. ,,Spi že dolgo časa“, se glasi odgovor. Na odločno željo starega očeta vzamejo otroka iz postelje in mu ga prinesejo, da se ž njim po otročje kratkočasi. Naenkrat se zasliši v otročji spalnici strašan ropot. Hitro tečejo gledat, in kaj vidijo? Ves strop se je podrl na posteljico, kjer je ravno poprej otrok spal. ,,Zdaj“, pravi starček, ,,zdaj vem, zakaj me je misel tako zelo sem vlekla; po meni vam je hotel Bog dete rešiti. Angelj varuh mojega Dragca me je le sem priganjal. Bog bodi zahvaljen!“
27.	Angelj zbudi speča otroka. Nekega večera sta v svoji
spalnici mirno zaspala dva dečka, grofovska sinova. Nenadno pokliče starejšega neki glas: „Emil, Emil!" Deček se zbudi in misleč, da ga očo kliče, vstane in gre očeta vprašat, kaj ga kliče. Oče pa pravi, da ga ni klical in zato gre sinko zopet nazaj v posteljo. Toda zaspati ne more več, začne ga biti strah. Čez nekaj časa čuje zopet isti glas. Zdaj vstaneta in zapustita oba dečka posteljo in hitita k očetu. Očetu se zelo čudno zdi in jima ukaže, naj le pri njem ostaneta. Zdajci se udere strop v otroški spalnici z grozovitim ropotom in zasuje posteljici, kateri sta bila ravnokar zapustila dobra dečka! In kdo ju je bil poklical?	(„Schutzengel“ 1880, št. 10.)
28.	Angeljček reši otročiča iz vodnjaka. Petletna deklica v Kadenu je skakljala po deskah, s katerimi je bil vodnjak pokrit. Tro-
hlena deska odjenja in otrok pade v skoro tri sežnje globoki vodnjak. Vse prestrašeno beži domov drugo otroče, ki se je z onim igralo, pa se boji povedati, kaj se je pripetilo. Še le pozneje, ko vidijo, kako nepokojen je otrok, ga izprašujejo in izvedo nesrečo. Vodnjak je bil sicer suh, ker že dolgo ni deževalo, pa zavoljo globočine ni nobeden druzega mislil, kakor da je deklica ali mrtva ali pa vsa pobita in poškodovana. Sosed zavpije v hišo, kjer je bila ravno takrat otrokova mati: »Pridite, nesreča se je zgodila." In ko se nato obrne, da bi tekel k vodnjaku, pride v vežo uboga deklica, do ust vsa polna blata, pa čisto zdrava in vesela. Pravila je, da je čisto sama prišla iz vodnjaka; pa kako, je dozdaj še uganjka. {»Zgod. Banica“ 1866, str. 294.)
29.	Mašni strežnih. Leta 1833 se je v neki vasi blizo Inomosta na Tirolskem to-le zgodilo. Neki priden deček je s posebnim veseljem hodil vsako jutro k sv. maši streč. Ker je bil še jako majhen, mu drugih strežnikov oblačila niso bila prav; zato mu napravijo čisto novo posebno oblačilce. Vsled tega ima še večje veselje do cerkvene strežbe; če le more, priteče ob vsaki pobožnosti. Posebno pridno je hodil k sv. rožnemu vencu, ki se je opravljal za ranjce v osmini po prazniku vernih duš v vicah. Zadnji dan prihiti po svoji navadi in se hoče brž preobleči; toda nikakor ne more najti svojega oblačilca, četudi vse premeče in preišče. Ura že bije, — čas je stopiti pred altar. „Naj pa bo za danes", pravijo mašnik; »bo že zadostoval en sam strežnik, ti kar tukaj ostani." Ves užaljen ostane pridni otrok v zakristiji in meni skoro, da brez njega ne bo mogoče opraviti sv. rožnega venca. Pa kaj se zgodi? Med rožnim vencem se odtrga neko omrežje na strani poleg altarja in pade z vso silo ravno na tisti prostor, kjer bi bil klečal naš ljubeznjivi strežnik, ko bi bil pravočasno mogel dobiti svojo obleko, ki se je potem precej našla. Lahko je uganiti, kdo mu jo je bil skril.
30.	Zadržani strel. Bilo je nekega poletnega dneva. Imeli so v neki na samem stoječi kmetski hiši na Gorenjskem čevljarja mojstra in njegovega pomočnika. Ker so domači popoludne vsi odšli vsak po svojem opravilu na polje, sta ostala čevljarja sama doma. Mojster vstane s stola, da bi delal »dreto" ; kar zapazi puško, ki je visela pod stropom na steni; v takih samotnih krajih je namreč orožje zarad varnosti potrebno. Mojster sname puško, nategne petelina in reče na stolu sedečemu mlademu pomočniku: »Primož! le čakaj, zdaj te bom ustrelil!" Bes pomeri na mladenička, pa puška, o kateri je menil čevljar, da ni nabita, je krotka in ostane mirna. Napne petelina, v drugo in tretje namerja in sprožuje, pa božja pve-
vidnost je po angelju varuhu skrbela za mladeniška — puška ne prizadene nič žalega. Zdaj začne še le mojster puško bolj natanko ogle-davati; začne se mu namreč dozdevati, kaj pa, ko bi bila vendarle nabita. Da bi se prepričal, pomeri zdaj še enkrat skoz odprto okno, sproži in — puf! buti ostro nabita puška svoje smrtno zrnje na dvorišče. Lahko si mislite strah in trepet obeh ob gromu smrtnega orožja; pač sta v goreči molitvi hvalila Boga in angelja varuha, ki je tako čudežno ohranil življenje mlademu človeku.
(„Zgod. Danica“ 1859, str. 53.)
31.	Napačna puška. Neki redovnik to-le pripoveduje iz otročjih let: Bilo je v sredi julija, šola je nehala in zbralo se nas je veliko krdelo veselih dečkov. — Danes se bomo igrali „roparje", tako se glasi med nami splošnji glas. Dva bodita roparja, pet žan-darjev, dva sodnika, ves svet pa naj bo pozorišče našega junaštva. Mene je zadelo, da sem moral biti ropar. Skrijem se v neko snopje na polji; toda kmalu me staknejo. Zastonj se je ustavljati; petero orožnikov me hitro premaga, zveže in tira pred sodnika. Razsodba se na kratko glasi: „ustreliti!“
Že mi oči zavezujejo, — kar se me loti grozovit, nepopisljiv strah; neki glas mi pravi: „Hitro se iztrgaj, brž!" — Ne pomišljam si dalje, po opominu skrivnostnega glasu skočim na stran. Ta trenutek zagrmi strel in okruši zid tam, kjer sem poprej stal. V naglici je bil namreč oni deček, ki je streljal, vzel napačno puško v sobi svojega očeta, mesto prazne — nabito! — Ko bi bil le en trenutek dalje se pomudil na svojem stališči, bil bi že nad 30 let v mrzlem grobu. Tisočkrat bodi zahvaljen sveti angelj varuh!
(„Schutzengel“ 1884, št. 11.)
32.	Odpri oči. Neka usmiljena sestra piše: „Ko sem bila še v šolski dobi, šla sem nekega dne s svojo teto na deželo. Ker nisve hoteli hoditi po prašni cesti, izvolili sve si stezo, poleg katere so bili na eni strani travniki in polja, na drugi strani pa je v globočini šumela reka In. Začela sem zaostajati za teto, ker so me ljube cve-tličice ob stezi tako motile. Večkrat pa sem dohitela teto, da sem ji radostno pokazala nabrane cvetlice. Tako je teta vedla, da grem za njo in ni pogledavala nazaj. — Nenadno pa mi pride misel, naj poskusim, če bi mogla tudi m i ž e pot dobiti. Tako res poskušam nekaj stopinj; in prav dobro se mi odseda. Ker se je začetek tako sponesel, šla sem miže še dalje. Kar me hipoma nekaj notri opomni, naj odprem oči. Seveda precej ubogam in hitro pogledam, pa kako se prestrašim, ko vidim, daje ravno pred mojimi nogami
zemlja udrta in plaz doli do vode. Ko bi bila le še eno stopinjo storila, pa bi bila padla v globočino in v reki našla svoj grob. Nihče bi me ne videl, ne slišal, ker teta je bila že jako daleč pred mano. Noge so se mi šibile in hitela sem, kar sem mogla, da bi tete izpred oči ne zgubila. Nisem se pa tresla samo zarad strahu, marveč tudi to me je prevzelo, ker sem tako živo čutila pričujočnost Božjo in svojega angelja varuha. Najraje bi bila pokleknila in molila, ko bi se mi ne bilo tako zelo mudilo hiteti za teto."
(„Schutzengelu 1880, št. 16.)
33.	Kako angelj reši mater in otroka. V mestu B. so neke ulice tako zelo ozke, da bi skoro človek z roko dosegel od ene strani do druge. Poleg te ozke ceste je pred nekaj leti stal star zid, ki se je imel vsak čas podreti. Nekega dne gre tod gospa in vodi za roko svojo petletno hčerko. Ko ste bili še kakih 10 stopinj oddaljeni od onega starega zidu, se deklica hipoma ustavi in začne tako srpo pred se gledati, kakor bi videla strah. Mati jo opominja: „Pojdi vendar brž dalje!" Toda otroče se ne gane z mesta, kakor bi bilo pribito. „Kaj pa ti je? Ali mi ne pojdeš brž naprej!“ reče mati nevoljna. Toda glej! na enkrat se sliši strašen polom, kakor oblak zatemni prah vse ulice .... Stari zid se je podrl in gotovo bi bil pobil in zasul mater in otroka, ko bi bili storili le še nekaj stopinj. Kakor smrt bleda vzame mati otročiča v naročje, ga k sebi pritisne in hiti domov. Doma pa s hčerko poklekne pred podobo križanega Jezusa in se zahvali iz globočine srca za čudežno rešitev. Potlej vpraša deklico, zakaj je bila hipoma obstala na ulicah. Hčerka odgovori: „Kaj ga niste videli?" — „Koga“ ? vpraša mati strme. nO, onega lepega, belega mladeniča v dolgem svitlem oblačilu; kaj ga niste videli?" reče deklica. ,,Ravno zraven mene je stal in me je zadrževal, da nisem mogla naprej." Pri teh besedah neki svet strah pretrese materi srce. S solzami v očeh objame otroka, ga poljubi in pravi: „0 srečno dete! ti si videlo svojega svetega angelja varuha; srčno se mu zahvali in svoj živi dan ne pozabi, kaj mu dolguješ."
(.„Schutzengel“ 1875, št. 3.)
34.	Nevidna tovarišija. V zgodnji spomladi, ko je po polju še semtertje sneg ležal, spremljal je na Štajerskem trileten sinček v tenki jopici, v čevljih brez nogovic svojega očeta, ki je šel poleg svoje njive plot gradit. Oče je zamišljen v svoje delo, deček pa se s psičkom veselo igra. Oče mu sicer reče: „Pojdi domov, saj je tukaj tako mraz"; a dalje se ne zmeni za otroka, ki se poskakovaje in igraje s psom čedalje bolj odstrani od očeta. Slednjič popolnoma iz-
gine očetu izpred oči; mož za gotovo misli, da je sinček odšel s psičkom domov.
Toda kako se prestraši, ko opoludne doma nihče nič ne ve o dečku. Vsi hitijo otroka iskat: oče, mati, otroci in posli in psiček, toda nikjer ga ne morejo najti. Pride noč in pri mesečnem svitu ga pomaga iskati tudi mnogo drugih ljudi, a vse zastonj: zopet se dan posveti in solnce posije, pa otroka le ni. Še le opoludne se na neki samotni stezi pokažejo male stopinje v snegu, ki pa kmalu ponehajo, ko se steza zavije okrog pečevja. Vrli hlapec se ne naveliča iskati, gre po bregu in skalovju višje in višje ter kliče dečka po imenu. Kar se oglasi: „Tukaj sem, tukaj!" Vesel teče hlapec tj e, odkoder je slišal glas in najde dečka, ki je sedel na kopnem poleg leskovega grma in se brezskrbno igral z abranki. — Ko ga potlej vprašajo:	„Ali nisi
bil lačen?" odgovori: „Ne!“ In na vprašanje:	„Ali te ni zeblo?"
tudi odgovori: „Ne!“ — In ko ga še vprašajo: „Ali veš tudi, da si bil celo noč tam gori?" zopet odgovori: „Ne!“ Toda na vprašanje: „Ali ni bilo nikogar pri tebi tam gori?" odgovori: „Da, prav veselo smo se igrali" — natančnejšega pa ne ve povedati. Gotovo so se spominjali oveseljeni stariši Gospodove besede: Zavoljo tebe je zapovedal svojim angeljem, da te varujejo po vseh tvojih potih (Ps. 90 ) in iz srca hvalili Boga.
35.	V Aigenu na Tirolskem je 5. sept. 1843 — v osmini godu angeljev varuhov — tesar ravno dodelal oder iz lesa in hotel odstaviti lestvico, ki jo je ob tem potreboval; kar se vsa naprava podere in podsuje poltretje leto staro deklico. Prestrašeni stariši začnejo v grozovitih skrbeh klicati angelja varuha na pomoč. In glej, ko odstranijo podrtijo, se prikaže dete, o katerem so mislili, da je že gotovo mrtvo, veselo in kar nič poškodovano. (Beremo še mnogo enacih čudežnih rešenj po angelju, n. pr. da je posekano drevo padlo na otroka, pa ga ni poškodovalo; da se je skala utrgala in otroka tako pokrila, da se mu ni zgodilo nič žalega; da se je zvonik podrl in je zvon spodaj stoječega otroka, kakor velik klobuk pokril in varoval itd. A zaradi sličnosti ne kaže tu vseh obširno opisovati.)
36.	V Bolci je 1. 1883. ob hudi nevihti vihar prevrnil voz s senom naložen z voloma vred v grozovit (300 metrov globok) prepad. Dva otroka, ki sta sedela na vozu, osemleten deček in šestletna deklica, sta bila čudežno rešena. Ko se je voz v globočino valil, je odletel ob debeli skali in s tem sunljejem je vrgel otroka v grm na strmi pečini, od koder so ga pozneje z vrvmi nazaj potegnili. Vola pa sta se ubila in voz je bil ves razdrobljen.
37.	Padel je pred nekimi leti v Parizu trileten deček iz četrtega nadstropja velike hiše na cesto, pa priletel je v kočijo, ki se je ravno memo peljala, ter tako čudovito bil rešen. (Takih dogodkov, da je otrok padel z višave, pa se mu ni zgodilo nič žalega, ker ga je angelj varuh prestregel, beremo veliko po knjigah; a ker so si močno slični, jih v tej zbirki ne bomo ponavljali posamič.)
38.	Angelj varuje pred roparji. Pobožni mašnik O ver-berg se pripelje na potovanju neki večer z dvema pobožnima osebama že pozno do neke samotne hiše, in ker ni bilo blizo druge hiše, želi tu prenočiti. Gospodar in gospodinja jih prav prijazno sprejmeta in, kolikor je na deželi mogoče, lepo pogostita. Po dolgem pogovoru se blizo 11. ure družba spravi k počitku. Overberg pa še nekoliko po koncu ostane, da opravi še del svojih duhovniških molitev. Ko konča molitev, vzame slučajno podobico iz molitvene knjige. Bila je podoba a n g e 1 j a varuha. Nehote začne ob pogledu te podobice premišljati dobrote svetih angelj e v. Ko tako premišljuje, nekdo potrka. In kdo je bil? Zal, lepo oblečen mladenič stopi v sobo, se globoko prikloni in pravi: „Gospod, Vi se morate s svojo družbo še pred eno uro popolnoči odpraviti iz te hiše, toda prav natihoma, brez vsakega ropota; vzrok boste izvedeli jutri zjutraj.“ Po teh besedah zapusti sobo.
Overbergu se čudno zdi, kaj bi imelo to naznanilo pomeniti. Pogleda na uro; zdaj je pol dvanajstih. Gre vprašat kočijaža, ki je še v kuhinji čul, kdo da je bil oni mladenič; ta trdi, da ni nikogar videl. Overberg ukaže, naj gre počivat, pa naj bo pripravljen, kadar bo treba. Gospoda začne čedalje bolj skrbeti; zopet vzame v roko podobico angelja varuha in ko jo ogleduje, se prikaže nekaj stopinj od njega obraz, ki je bil popolnem podoben angeljevemu obličju na podobici. Čez nekaj časa prikazen zopet zgine; zdaj mu je vse jasno. — Kmalu po polnoči skliče vso družbo v svojo sobo in pove, da morajo takoj zapustiti to hišo in sicer prav tiho, da se nikdo ne zbudi; ob enem položi toliko denarja na mizo, kolikor bi utegnilo stati prenočišče in večerja. Kočijaž hitro vpreže in zdaj se odpeljejo ne vede prav za prav kam.
Ko se tako vozijo že dve uri, pridejo do neke pošte, kjer vzbudijo ljudi in si dajo kave napraviti. — Kmalu za njimi pa prijaha mlad gospod in tudi na pošti ostane. Videti je pa ves zbegan in v hudih skrbeh. Od kraja kar molči; slednjič ga s prijaznim nagovorom Overberg pripravi, da začne pripovedovati, kaj ga tako zelo skrbi. „0, gotovo se je nocojšnjo noč zgodila grozovita moritev. Jahal sem
sinoči iz mesta, pa sem pot zgrešil in po dolgem tavanji prijaham še le popolnoči do neke kmetske hiše. Ker zapazim še luč, se približam oknu in zagledam pri mizi sedem korenjakov, katerih eden je ravno uro iz žepa potegnil in dobro sem ga slišal, ko je rekel tovarišem: „Zdaj je ena; gotovo vsi trdno spijo, — pojdimo !“ — Jaz hitro zbežim; toda mislite si, kako grozovita morija je to morala biti.“ — Overberg pa prime tujca za roko in pravi: „Nič vas naj to ne skrbi, gospod! Zločinci niso izvršili, kar so nameravali; mi smo tisti, katere so hoteli umoriti; le poslušajte, kaj se je pripetilo, in bodite brez skrbi.“ Na to mu vse pove, kar je doživel to noč.
In kdo je bil oni skrivnostni mladenič pa ona prikazen? Overberg, ki je sam obširno popisal ta čudoviti dogodek, je bil trdnega prepričanja, da ta mladenič ni bil nihče drugi, nego njegov angelj varuh.	(„Schutzengel“ 1887, št. 22.)
42.	JVa ledu. Četrtošolec K. se je z nekaterimi tovariši drsal na ledu ob kraju Donave. Kot vodja drugim se drzno spusti v hiter dir po gladki planoti. Toda glej! še par metrov — in on pa tovariši bi bili planili v nezamrzlo strugo, ko bi hipoma ne bil priskočil nek širokopleč mož v slovaški obleki in se vstopil pred nje kakor zidana trdnjava. Drzni dijak se z vso silo zadene ob kmeta, odleti nazaj) pade na tla in vsi drugi počepajo poleg njega. Ko spet vstanejo, sprevidijo, v kaki smrtni nevarnosti so bili; a ko si hočejo ogledati nenavadnega rešitelja, ga ravno še opazijo, ko se zgublja na bregu med vrbovjem. Odkod in kako je bil prišel in kako je nezamrzlo vodo prebredel, to je še dandanašnji neuganena zastavica. Gospod, ki je to v svojih mladih letih doživel, rad hvaležno ponavlja besede sv. pisma: Svojim angeljem je zarod tebe zapovedal . . .
(Correspondens »Associatio perseverantiae sac.u 1889, str. 9.)
39. V mučeništvu. Sveta Lavrencija je krstila Placido, in potem ste obe živeli lepo krščansko in sveto. Ko je to zvedel paganski oče Placidin, je dal obe s šibami neusmiljeno pretepati, in ju je s tem hotel prisiliti, da bi opustili krščansko vero, in da bi darovali malikom toda zastonj. Potem je dal oče obe zapreti v ječo, in jima več dni ni dovolil dati ne jesti ne piti. Bog pa, ki je poslal po angelju hrano Danielu v levnjak, je okrepil čudovitno tudi nji. Ker niste hoteli darovati bogovom, ju je dal oče vreči v ogenj. Vse-gamogočni Bog pa ju je tudi tukaj obvaroval tako čudovitno, da niste občutili ognja; ležali ste mirno v sredi ognja; nasprotno pa je ogenj
požrl rabeljue. Potem je zapovedal deželni poglavar potegniti obe iz ognja in obesiti na vrat težek kamen in ju vreči v morje, in augelj Gospodov ju je varoval čudovitno, da niste utonili. (Dej. sv. 8. nov.)
40.	Orel odnese otroka. Pred nekaj leti sta živela v samotni hiši v Tirolskih hribih pobožna zakonska, ki sta imela posebno veselje nad svojo malo, še le dve leti staro hčerko „Prisko“. — Nekega dne položi mati malega otroka pred hišo v travo, da se greje na solncu; sama pa se mudi v hiši z domačimi opravili. — Pa kako se v straši dobra mati, ko čez nekaj minut pogleda za otrokom, pa ga ne more najti; vse preišče, v hiši, pred hišo, za hišo. Pokliče še očeta, ki tudi pomaga iskati, pa vse zastonj.
Tako preide prvi žalostni dan. Vso noč premoli in prejoka užaljena mati. Pride drugi dan; od vseh strani prihajajo ljudje k hiši, da bi tolažili, da bi pomagali iskati. Pa če bolj iščejo, bolj upada vsem upanje, da bi mogli kdaj najti zgubljenega otroka. Ali ko je sila naj večja, se že oglasi božja pomoč. Drugo noč mati kratko, a trdno zaspi. V tem spanji ima nenavadne sanje. Gotovo je bil Priskin angelj varuh, ki se je približal materini postelji in jej navdal take sanje. Sanjalo se jej je, da je iz visocega skalovja priletel velik orel, kakoršnih se ne manjka na Tirolskem, ta da je z močnimi kremplji deklico zagrabil, jo po zraku nesel na majhen prostorček, da bi jo tam raztrgal in dal svojim mladičem. Zdaj se mati prebudi; srce jej je olajšano, kajti prepričana je, da te sanje pridejo od Boga. Zbudi še očeta; oba molita in komaj pričakujeta dneva, da bi šla brž mati pokazat očetu tisti prostorček na pečinah, ki ga je videla v sanjah, ki jej je prinesel toliko tolažbe. Oče Mihael vzame s seboj še dva srčna spremljevalca in vsi trije nastopijo nevarno, tri ure dolgo pot po strmem skalovju. Srečno dospejo do prostorčka, ki ga je bila mati opisala. „Priska“! zakliče oče, kolikor le more. — „Priska! kje si?“ In, o čudo! tu zagleda svojo ljubo hčerko, ki sedi poleg skale in se s cvetlicami igra ter se tako zadovoljno in veselo smehlja, kakor da bi bila doma pri materi. Na hrbtu je imel otrok obleko nekoliko raztrgano, sicer pa je bil popolnem nepoškodovan.
(rSchutsengeP‘ 1881, H. 16.)
41.	Ob preganjanju. Krivoverci Arijanci so hoteli umoriti sv. Ambrozija škofa. Poslali so morilca, da bi usmrtil škofa v lastni hiši. Ko ga je morilec hotel prebosti, se mu je roka posušila. Potem krivoverci naprosijo nekega vračarja, da bi ga zadavil v njegovi lastni hiši s pomočjo hudih duhov. Vračar je sicer poskusil klicati hude duhove na pomoč, toda duhovi so priznali sami, da ne
morejo ničesa storiti zoper Ambrozija, še celo približati se ne morejo njegovi hiši, ker jo obdajajo angelji kakor čuvaji. Tako so nosili angelji božji sv. škofa na rokah in so ga varovali nesreče, kakor pravi kralj David:	Ker je zapovedal svojini angeljem zavoljo
tebe, da te varujejo na vseh tvojih potih. (Ps. 90., 11., id.)
(„Dejanje svetnikov“ 7. dec)
43.	Sv. Lcivrejana varuje angelj pred morilci. Za časa Arijancem posebno prijaznega kralja jeli so Arijani tudi na Španskem preganjati katolike. Ker so poznali besede Gospodove: Udaril bom pastirja in razkropila se bo čeda, zato so sklenili umoriti sv. Lavrejana, nadškofa v Sevilji. Toda njega je varoval njegov angelj; v sanjah ga opomni, da naj beži na morje, da pod njegovim vodstvom uide preganjalcem. Veter mu je bil ugoden. Na potu ozdravi slepca. Ko ta spregleda, pravi ves iz sebe: „Kdo pa je poleg tebe, ki ima tako lep in cvetoč obraz?" Lavrejan vedoč, koga meni, odgovori: „To je moj angelj varuh, ki me varno vodi na tem potu in je tudi sicer moj zvesti spremljevalec."
44.	Sv. Filomena je bila neusmiljeno pretepana in krvavo raztepena v strašno ječo vržena, da bi tam skoprnela. Brez vsake zemeljske tolažbe pričakuje — le smrti, kar se ji prikažeta dva bli-ščeča se angelj a; z dragim mazilom jo mazilita in tako popolnem ozdravita, da je bila še bolj zdrava, nego poprej. Drugi dan trinog ukaže, naj jo privežejo na težko železno sidro in v Tibero vržejo. Gospod pa ji pošlje zopet ona dva prelepa angelja, katera hitro odvežeta vezi, da se sidro samo spusti v globočino. Svetnica pa se opira na angeljske peruti in se obdrži tako nad vodo, da se niti ne zmoči ne. Veliko pa-ganov se vsled tega čudeža spreobrne, trinog Dijoklecijan pa le še bolj divja; vse pripisuje coprniji in ukaže slednjič svetnico obglaviti.
45.	Sv. mučenec Peregrin in tovariši. Ob času cesarja Komoda so bili ti svetniki z jermeni in šibami pretepani in potlej ob straneh z bakljami žgani. Eden izmed rabelj nov je pa od daleč gleda! in videl, kako se je mučencem približal neizrečeno svitel mladenič in jim z gobo zbrisoval obžgane strani. Na to zavpije pred vsem ljudstvom: „Le en sam Bog je, Bog kristijanov, katerega le-ti oznanjajo, kajti pri njih vidim stati angelja božjega, kateri jih varuje pred bolečinami ognja."
VI.	Angelji pomagajo v dušnih zadevah.
a)	Varujejo nedolžnost.
1.	Čudovito sta angelja varovala Lota v Sodomi, ker sta zlobneže oslepila od najmanjšega do največjega talco, da niso mogli vrat najti. (I. Moz. 19, 11.) Molimo, da bi angelji še sedanjim pohuj-šljivcem tako preprečili njih zlobno počenjanje.
2.	Že David, ki se je v svoji mladosti kot nedolžen pastirček tolikanj odlikoval v tej čednosti, je prelepo razodel resnico, da angelji pred vsem skrbijo za nedolžne, rekoč: Angelj Gospodov se ho vstopil okrog njih, ki se ga hoje in jih ho otel. (Ps. 33, 8.)
3.	Angelji spremljajo čistega mladeniča in nedolžno devico po vseh potih in varujejo njuno nedolžnost v sredi sprijenega sveta v hudih skušnjavah, kakor nekdaj Judito, ki je sama hvaležno spoznala : Kakor resnično Gospod šivi, me je njegov angelj varoval, ko sem odtod šla in tam bila in se od ondot vrnila, in Gospod ni pripustil svoje dekle oskruniti, temveč me je k vam nazaj poklical hrez omadešanja z grehom, da se veselim njegove zmage, svojega ohra-njenja in vašega rešenja. (Jud. 13, 20.)
4.	Ganljivo lepo se bere v svetopisemskih zgodbah, kako skrbno je varoval angelj Rafael mladega in neskušenega Tohvja. Nikar ne mislite, da je le zato hodil ž njim, da bi mu pot kazal, ali denar izterjal, — glavni namen in pomen njegovega spremstva je gotovo ta, da je varoval njegovo nedolžnost po nevarnih potih.
5.	Da so angelji posebno odločeni za varstvo nedolžnosti, razodel nam je Zveličar sam, ker je svojemu ostremu svarjenju pred pohujšanjem pristavil besede: Povem vam, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. (Mat. 18, 10.)
6.	Malokdaj je imela nedolžnost kakega človeka tako hudo po-skušnjo prestati, kakor nedolžnost plemenite rimske device svete Neže. Sin cesarskega namestnika Simpronija je želel v zakon dobiti to zalo deklico; toda ona se ne zmeni za to marsikateri Rimljanki tako vabljivo ponudbo, marveč na vse prigovarjanje in siljenje le na kratko odgovarja: „Jaz sem že zaročena druzemu ženinu, kateremu ne morem zvestobe prelomiti.“ Še bolj se raztogoti Simpronij, ko zve, da je Neža kristijana. S prilizovanjem in pretenjem jo hoče od krščanstva odvrniti. In ker vse nič ne izda, si izmisli strašno reč; meni namreč, da se bode devica potlej rada Kristusu odpovedala,
ako se posreči jo v greh zapeljati in ob nedolžnost pripraviti. Zato ukaže trinog to nedolžno jagnje odpeljati v neko hišo k hudobnim in sprijenim ljudem, da bi jo pohujšali in k hudemu napeljevali. In kar je sveti devici najhujše dejalo, — celo sleči jo ukaže. Toda glej čudo! Kodrasti lasje se ji čudovito gosto vsujejo po celem životu od vrha do tal in kakor svilnat plašč pokrijejo njeno deviško telo. Hiša pregrehe se mahoma razsvetli in postane svetišče, sveta Neža pa se zdi zlobnežem kakor nebeško bitje, da se vsi prestrašijo, vsi ostrme in trepetaje odhajajo, angelj varuh jo vidno varuje! Le samo oblastnikov sin, ki je bil tudi med njimi, ostane predrzen in nima do svetnice tacega spoštovanja kakor drugi. In kaj se zgodi? Pri tej priči ga nevidna moč podere na tla, da kakor mrtev obleži. Ko oblastnik to zve, prihiti in svetnico dolži, da je čarovnica, da mu je s co-prnijo umorila sina. Modra Neža pa mu resnobno odgovori: „Ni ne coprnij a kriva nesreče tvojega sina. Tvoj sin ni maral za mojega angelja varuha; zato gaje moj desni angelj tako strašno kaznoval!" Njegova jeza se zdaj v žalost spremeni in ponižno začne prositi svetnico, naj moli za sina, da bi zopet oživel. Nežica moli — mrtvi vstane in na glas priča: „Le en sam Rog je, Bog kristijanov; vsi drugi bogovi niso nič in ne morejo pomagati ne sebi ne drugim." — Naj pristavim še bistveni nauk, da sv. Nežo je le zato obvarovala čudežna pomoč iz nebes, ker ni šla nalašč v sprijeno druščino. Zastonj pa boš klicala, nespametna mladina, angelja na pomoč, ako sama prostovoljno greš med hudobno druščino!
7.	Ko je bila sv. Cecilija po paganski šegi zaročena Valerijami, začne tako govoriti svojemu ženinu: „Valerijan! jaz imam v varstvo angelja, kateri varuje moje devištvo; ne drzni se kaj storiti njemu nasproti, da te jeza božja ne zadene." Valerijan, še pagan, je imel vso spoštljivost do svete device; celo obljubil je, da se bode dal krstiti, ko bi videl angelja, o katerem je govorila Cecilija. In angelj se mu res prikaže, on pa je mož beseda. (22. nov.)
8.	Pobožna devica Ermelinda je popustila mestni šum in hišo svojega očeta ter šla na deželo, da bi se tako umaknila nevarnostim in skušnjavam mestnega življenja in mogla v samoti brez zmotnjav Bogu služiti v čistosti nedolžnega srca. Toda hudobni duh nikjer ne počiva; njena lepota tako premoti predstojnika onega kraja, da sklene v svoji pregrešni ljubezni, nedolžno devico šiloma odpeljati. V tej nevarnosti se ji prikaže njen angelj varuh in ji reče: „Beži odtod, o devica, beži!" Ona posluša glas, uboga in takoj beži
v tisti kraj, ki ga ji je angelj naznanil, ter tam sveto in neomade-ževano živi in umrje.
9.	Od kod tolika skrb? Neka skrbna mati pripoveduje to-le: „Jaz in moj mož imava navado v poletnem času, če je lepo vreme, vsako nedeljo popoludne na vrt iti. Neko nedeljo greva po svoji navadi spet tj e; pa še predno prideva do konca poti, me jame nekaj skrbeti. Zdi se mi, kakor da bi me nekdo za roko vlekel in silil, naj grem brž nazaj — domov. To povem svojemu soprogu. On pa se smeja, češ, da sicer mi ne prihajajo tako nespametne misli in da naj se nikar ne menim za take abotnosti. Izbijam si toraj iz glave in grem dalje. Toda kar ne morem se umiriti. Zmiraj me notri nekaj sili, naj grem brž domov; sili me čedalje silnejše, — kar vleče me nekaj nazaj. Nekaj časa se še ustavljam, pa ne morem se ustaviti. „Jaz moram nazaj domov," pravim svojemu možu. On pa skoro nevoljno odgovori: „No, če že nočeš drugače, pa pojdi v božjem imenu" — in brž hitim domov ter grem v svojo sobo, grem v otročjo sobo itd. — povsod najdem vse v redu. A miru pa še nimam. Preiskujem dalje, nikjer ne dobim nič posebnega. Zdaj vzamem molitvenik in hočem moliti — pa kar ne dd, se mi sedeti. Spet grem po sobah, potlej v delavnico in slednjič na dvorišče, staknem vse kote in res dobim — svojo edino hčerko! Ona je bila poprej prišla domov, kakor sem mislila, — in zdaj jo zagledam v zelo nevarni druščini in toliko da sem še prav došla in jo obvarovala največje nesreče. Zdaj mi je bilo jasno, odkod tolika skrb in stiska v mojem srcu, kaj me je s tako silo vleklo domov! Od tega dne se še vse bolj pobožno in prisrčno priporočam angeljem svojih otrok. „Missionsbl.“ 1874, št. 36.
10.	Nek dijak v mestu Saint Omer je bil 17. dec. 1. 1652. opolunoči nenavadno vzbujen. Že tri dni poprej je bil v velikih skrbeh in vest ga je zelo pekla, ker je bil zašel v slabo druščino in ga je bil neki zloben tovariš že skoro pripravil do tega, da bi bil storil neko veliko hudobijo. Omenjeno noč pa ga nenadno nekaj zagrabi za roko, in ko odpre oči, zagleda pri postelji mladeniča, ki se resnobno nanj ozira in s pretresljivim pogledom kaže tam v kotu sobe strašno pekočo žrjavico, tako kakor se navadno slika peklenski ogenj. In na to zgine. Ta prikazen ga tako grozovito prestraši, da na ves glas zavpije, ter se vse po hiši vzbudi. Ko luč prižgejo in ga vprašajo, kaj mu je, noče ničesar razodeti; tudi zdravnik, ki mu ga pokličejo, ne more ničesar zvedeti. Učenec pa se do jutra joka, vzdihuje in trepeče. Zjutraj pa hiti k spovedniku, mu vse razodene, kar je po noči videl, opravi dobro spoved ter prične novo sveto življenje, ki ga
v samostanu v veliki popolnosti srečno dokonča, na veke hvaležen angelju, ki ga je komaj še o pravem času obdržal na pravi poti.
P. Coret, S. J.
b)	Svarijo pred hudobijo in budijo k pokori.
1.	Angelj posvari JBalaama zarad neusmiljenja do živali in ga odvrne od grešne poti, rekoč: Zakaj še v tretjič tepeš svojo oslico? Jas sem prišel teli nasprotovat, Jcer tvoja pot je krivična in meni nasprotna! (IV. Moz. 22, 22.)
2.	Ob Jozuetovem času je angelj Gospodov očital Izraelcem, da so prejemši toliko dobrot Boga zapustili in služili ptujim bogovom. Na to so na ves glas zavpili in jokali in ime tega kraja se je imenovalo: Kraj plakajočili ali soha. (Sod. 2, 1. id.) O da bi mogli tako imenovati tudi ta kraj, kjer naši grešniki bivajo!
3.	Koliko je angeljem do tega, da bi se grešniki spreobrnili in spokorili, nam še celo Jezus skoro ni mogel dopovedati z golo besedo, marveč nam je pojasnil to ganljivo resnico v prelepi priliki o dobrem pastirju, ki se veseli, da je zgubljeno ovco našel, in o ženi, ki se raduje, da je zopet našla zgubljeni denar, ker pomenljivo pristavi: Tako, vam povem, bo med angelji božjimi veselje nad enim grešnikom, kateri se spokori. (Luk. 15.)
4.	V življenji sv. Veronike Binaške se omenja, kako ostro jo je posvaril angelj varuh zarad neke male napake. Svetnica je to sama povedala svojim sestram redovnicam. »Nekega dne sem se vsled razmišljenosti radovedno ozrla na neko tovarišico, ki je pri altarju klečala. Zdaj pa me je dobri angelj tako hudo posvaril, da sem od strahu skoro okamnela. Tako strašne so bile besede in pogledi srditega angelja."
5.	Nameravano maščevanje. Pri nekem mašniku iz Jezusove družbe v Kozenci, nekem mestu v Kalabriji, se kmalu po prihodu oglasi nepoznan mož in z veliko nujnostjo prosi, naj bi smel opraviti dolgo spoved. Mašnik ga vpraša, zakaj se mu tako zelo mudi za tako spoved. Nato začne mož: »Predvčerajšnjim sem popra-ševal nekega prijatelja za svet, kako bi se mogel nad nekom zmašče-vati zarad storjene krivice. Zmenila sva se, da ga bodeva nasledno noč napadla z bombami. Jaz grem domu in začnem precej pripravljati morilno orodje, toda glej! prelep mladenič se hipoma vstopi pred me in pravi: »Kaj počenjaš? Čemu pripravljaš to morilno orodje?“ Jaz mu tajim svojo namero. Toda on odgovori s silnejšo vnemo: »Meniš li, da jaz ne vem, kaj nameravaš, in misliš li, da jaz nimam nika-
koršne skrbi za dušno zveličanje tvojega bližnjega, katerega hočeta umoriti? Pritožuješ se, da se ti je zgodila krivica, pa ne pomisliš, kako velikih krivic si ves čas svojega življenja prizadeval Rogu in koliko je imel trpeti po tebi! Zavoljo te malenkosti hočeš svojemu bratu življenje vzeti, ki ti je vendar neskončno usmiljeni Bog toliko let skazoval usmiljenje in ti ohranil življenje, ki bi ga bil zavoljo tvojih preobilnih hudobij že zdavno lahko zamenjal z večno smrtjo ? Vendar — še je čas; Bog noče smrti grešnika, marveč da se spokori in živi. Toraj hiti, spreobrni se in ne daj, da bi bila zastonj za te tekla kri tvojega Zveličarja!" Slednjič me je še opominjal, naj opravim dolgo spoved, ker pride nek duhoven iz Jezusove družbe. Zdaj začne klicati moj tovariš na ulicah in me opominja na to, kaj sva si dogovorila. Ko se še obotavljam in plaho gledam mladeniča, mi ta ostro zapove, naj se takoj odločim. Precej hitim ven in rečem tovarišu, da sem se spremislil. Prijatelj se čudi in majaje z glavo odide. Hitro se spet povrnem v sobo, a mladenič je že zginil; ne morem si drugače misliti, kakor da je bil to moj angelj varuh."
6.	Mladeniču Landelinu, sinu ene najslavnejših družin na Francoskem, je bil sv. Avbert nadškof Cambrai-ski (beri Kambre), krstni boter in se je veliko prizadejal, da bi se vzgojil v pravi svetosti in veliki učenosti. Ker mu je veliko zaupal, ga je vsprejel pozneje med klerike, mu dal tonzuro in duhovsko obleko. Sorodniki pa niso bili s tem zadovoljni in z raznovrstnimi obljubami so ga odvrnili od tega namena. Nadškof je bil tega zelo žalosten ; kajti poznal je nadarjenost mladeničevo in le predobro je vedel, da so mu s tem iz rok iztrgali ovčico, ki se bode kmali v volka spremenila. In res so sprijeni tovariši mladega Landelina čedalje bolj zapletli v greh in hudobijo, tako da je že začel ž njimi ropati in popotnike napadati. Postal je roparski načelnik in da bi se bolj ponašal in prikrival, čegav da je, izvoli si drugo ime, ter se zove „Moro“. Strašne hudobije vsake vrste počenja. — Ko pa neki večer ukaže tovarišem, naj šiloma oropajo hišo nekega bogatega gospoda, mu milost božja prestreže pot njegove hudobije. Tisto noč namreč umrje njegov tovariš. Ta smrt ga silno prestraši in pretrese. Loti se ga neizrekljiva žalost in pobitost, v kateri trdo zaspi. V spanji pa se mu prikaže prelep mladenič, kateri mu pokaže, kam je prišel njegov zlobni tovariš in kaj mu je prineslo njegovo zločinsko življenje. „V tvoji domačiji," mu dalje prigovarja, „obžaluje škof Avbert tvojo nesrečo in ko se ti valjaš v grešnem spanji, on joka in se trudi zate z nočnim čuvanjem, v molitvah in vzdihljejih. K njemu se moraš brž nazaj povrniti in,
zapustivši nesramno življenje, po njegovem dobrem svetu se ravnati, da tudi tebe hudobni duhovi ne vržejo v peklensko brezno, marveč da prideš v nebesa v mojo in druzih angeljev družbo." Ko se prebudi, precej popusti svoje tovariše in divje življenje, se povrne k svetemu škofu, začne sveto živeti, postane celo opat in slednjič umrje v duhu svetosti 1. 686.
7.	Ne kvari drevja! Ko ni bilo še železnice po Krasu, so vozarili naši gorenji Kraševci po veliki „beli“ cesti od Senožeč do Trsta in nazaj. V Trst so prevažali večinoma leseno robo, zlasti tako imenovane „ložane“: škafe, golide, čebre, brente itd., izdelane pod Snežnikom v Ložu, iz Trsta pa sladkorne sode, bombaž, olje itd. Seveda je bilo treba večkrat tudi po noči vozariti. „Bilo je neke svetle jesenske noči," mi je pravil moj oče, „ko sem šel z odpočitimi vo-liči na Druškovec (blizo Štorij) po svojega „loždna“. Nekdo mi je bil izmaknil zavor („žlajf“) pri vozu. Nekaj tovarišev je bilo pred menoj, nekaj še za manoj. Ko peljemo proti Danam pod Sežano, sem bil v velikih skrbeh, da mi voz navzdol ne zdrketa in morda celo voliča potare, ker ni bilo zavora pri vozu. Kaj mi je početi? Vzamem kosir iz žepa in že primem mlado drevce nedavno vsajeno pri cesti, da je porežem. Pa hitro se spomnim na opomin svojega starega očeta: „Otrok moj, nikoli ne reži sadnega drevja, ki je po njivah ali pri potih vsajeno, ker to je velik greh." Pustim toraj to drevo, toda bližali so se nevarni rebri, in zopet potegnem rezalo in: škoda gor ali dol, jaz moram imeti zavor! objamem drugo drevo pri cesti, da je urežem. „Nikar ne reži," mi pravi notranji glas, in pustil sem vdrugič drevce, da raste. Še nekaj korakov stopam pri vozu in že sem mislil skočiti v neko njivo, da pri trtini brajdi vzamem suho „raklo“, pa glej! v mesečni svetlobi zagledam v grapi poleg ceste lep, skoro nov zavor, ali ga je kdo izgubil ali tje vrgel? Hitro ga poberem in: „Hvala Bogu! zdaj sem dober!" rečem, ter ga h kolesom pritaknem. Še ne sto korakov naprej najdem na cesti še drug zavor. Kako vesel sem bil zdaj, da sem prizanesel dvema mladima drevesoma, in kakor da me sam moj angelj varuh opomina in precej po dobrem delu poplača, tako mi je sedaj dobro dejalo pri srcu. Bes čudno se mi je zdelo in nikoli ne pozabim." Tako mi je moj oče pripovedoval, in mislim, da ne bo odveč, ako to resnično do-godbo priobčim, v poduk in svarilo zlasti mladim. — Koliko mladih drevesc pokvarijo posebno v spomladi pastirji. Za „mlaje“ najlepše mladice porežejo, da je nataknejo na gričih, kjer pasejo. — Tudi mnogo mladic pokvarijo s tem, da jim lubad slečejo, kadar so sočne
(mužnate), ter si pastirske piščalke napravljajo. Vselej me je v srce bodlo, kadar sem na poti naletel na pol belo palico, zlasti je-senovko, ki ima debelejšo lubad, na kose zrezano in zraven čisto mladikasto perjiče ali popje. Kakor gola mladotina, umorjena in na cesto vržena, da jo voz ali živina potepta, tako se mi je zdelo. Grešno je živino trpinčiti, pa tudi drevje zgolj iz prešernosti kvariti ni hvale vredno, nego je znamenje pokvarjenega srca. Matija Sila.
8.	Zlata posodica s solzami napolnjena. Živel je imeniten mlad mož, ki že več let ni hotel nič vedeti o spovedi in pokori; njegovo srce je bilo tako trdo, kakor kamen, tako suho, kakor les, tako mrzlo, kakor led in popolnoma zaprto za Boga in vero. Nekega dne pa se vendarle uda navdihovanju svojega sv. angelja ter gre v cerkev. Tu se dolgočasi, pregleduje klopi in stebrovje po cerkvi; kar zapazi na steni prijazno podobo. Gre bliže, da bi si jo natančnejše ogledal. In kaj vidi? David, pobožni spokornik, je naslikan; na tleh kleči, spokorne solze mu tečejo iz oči in angelj Božji mu stoji na strani držeč zlato posodico (skledico) v roki, v katero nabira drage solzice, ki kapljajo po licih pobožnega spokornika, da bi jih nesel pred sedež Najvišjega. Spodaj pa so stale na podobi zapisane besede: „David je le enkrat samkrat grešil, pa se je zmiraj jokal, in ti zmiraj grešiš, pa se nikoli ne jokaš!" Grešnik si ogleduje podobo, gleda svitle solzice, kako kapljejo in jih angelj prijazno smehljaje se zbira v zlati posodici, — bere pretresljive besede, ki so bile podpisane: kar naenkrat ga sveti strah obide, nič več ne more pokonci stati, na tla poklekne, samega sebe je žalosten in milo zdihuje: „Glej, toliko je treba za pravo pokoro! in ti — ah! ti pa si tako mrzel, in ne čutiš niti ene iskrice kesanja! David je bil tako velik kralj in se ni sramoval spokornih solz; ti pa si tako nizkotna stvar in si še očesa ne zmočiš!" V kratkem je zalesketala draga solzica tudi v očesu poprej tako mlačnega in mrzlega grešnika. In gotovo tudi njegov angelj je prišel z zlato posodico in je z veseljem prestregel skesane solze ter jih nesel pred sedež neskončno usmiljenega Boga. — O grešno srce! stori še ti svojemu svetemu angelju tako prisrčno, nebeško veselje!
9.	SpoleorniJeov angelj varuh. Pavel s priimkom „Pri-prosti", je videl nekega dne nečistnika priti v cerkev. Od zgoraj razsvetljen je spregledal njegov žalostni stan: ostudno črn je bil in od vseh strani so ga obdajali hudobni duhovi. Njegov angelj varuh pa je ves žalosten od daleč šel za njim. Ta nesrečni grešnik je potem slišal v pridigi besede preroka Izaija: TJmijte se, očistite se, hudobnost
svojih misli spravite spred mojih oči, nehajte napačno počenjati . . . Ako so bili vaši grehi, kalcor škrlat, beli bodo, kakor sneg; in ako bi bili rudeči, kakor bager, beli bodo, kakor volna. (Iz. 1, 16. 18.)
c)	Opominjajo in priganjajo k dobremu.
a) K zvestemu spolnovanju svojih dolžnosti.
1.	Deklo Hagaro opominja angelj, naj se povrne v svojo službo: Vrni se k svoji gospodinji in ponižaj se pred njo! (I. Moz. 16, 9.)
2.	Aposteljne je opominjal, rešivši jih iz ječe, naj hrabro izvršujejo svoje misijonsko delo, rekoč: Idite, stopite in govorite v tempeljnu ljudstvu vse besede tega življenja. (Dj. ap. 5, 20.)
3.	Angelj gospodov je govoril Filipu, rekoč: vstani in pojdi proti jugu na cesto, ki drži is Jeruzalema v Gaso (Dj. ap. 8, 26.), da bi na ti poti Kristusu pridobil zgubljeno ovčico.
4.	Smemo reči, da je bil angelj tudi tisti mož, ki se je kot Macedonec prikazal sv. Pavlu v Troadi, proseč ga: Pojdi v Mace-donijo in pomagaj nam! (Dj. ap. 16, 9.)
P) K molitvi in pobožnosti.
1.	Pobožnim pastircem je angelj oznanil rojstvo Jezusovo in potlej jim prigovarjal, naj gredo poiskat božje Dete, to se ve, da bi ga počastili, in jim natanko opiše, kako ga bodo našli in spoznali. (Luk. 2, 9.)
2.	Sv. Rajmunda Penaforškega je angelj varuh po noči vzbujal in k molitvi klical. Enako se bere še o mnogo druzih svetnikih.
3.	Jezu vita Janeza Carrera je tudi angelj vsako jutro pred dnem poklical in opominjal k počeščenju trojedinega Boga.
4.	Sv. Izidor je večkrat čutil silno željo v svojem srcu, da bi šel v cerkev k svojemu ljubemu Bogu; toda pasti je moral čredo in si je ni upal zapustiti, da bi se ji kaj ne zgodilo. Večkrat pa je svetnik v svojem srcu slišal glas svojega angelj a, kakor bi mu klical: „Le pojdi le, Izidor, in služi svojemu Bogu. Bom že jaz mesto tebe pasel tvoje črede".
5.	Sv. Terezijo je angelj navdihoval z gorečo ljubeznijo do Jezusa in tako navajal k višji svetosti, ker se bere v njenem življenji, da ji je srce prebodel s pušico svete ljubezni.
6.	Sv. Marjeti Kor tonski je nekega dne angelj rekel: „Marjeta, spominjaj se dobrot, s katerimi te Bog čedalje bolj obsipa." Potem ji našteva preobilne milosti božje ter sklene: „Zato si daj
dopovedati in obrni se iz vsega srca in z vsemi močmi k Bogu, svojemu Stvarniku in Gospodu!“
č) Dajejo lepe nauke in dobre svete.
1.	Rafael je Tobija učil, kako naj v strahu božjem stopi v zakon, kako naj s svojimi stariši Boga hvali. (Tob. 6. in 12.)
2.	Pravo učenje pospešujejo angelji tudi s tem, da učenike pre-skrbljujejo, pripravljajo in navdušujejo. K preroku Izaiju je priletel eden izmed Serafov, ki je imel živ ogelj v roči in se je dotaknil njegovih ustnic. (Iz. 6, 6. 7.) Še zdaj mašnik pri vsaki sv. maši pred sv. evangelijem v sredi altarja prosi, naj bi mu Bog enako očistil ustnice, kakor jih je nekdaj preroku Izaiju očistil z gorečem ogljem, da bi vredno oznanjal sv. evangelij.
3.	Sv. Jožefa poduči, kaj mu je storiti v britkostnem dvomu zastran Marije: Jožef, sin Davidov, ne boj se le sebi vzeti Marije svoje žene! (Luk. 1, 18—22.) Pozneje ga v spanju poduči, kako naj božje Dete reši pred krvoločnim Herodom. In ko se iz Egipta povrne v domači kraj, ga spet angelj poduči, da ni varno ostajati blizo Jeruzalema in Betlehema, marveč naj gre na Galilejsko. (Mat. 2,19—23.)
4.	Kornelija ni sicer sam angelj podučeval v resnicah sv. vere, a preskrbel mu je zanesljivega učitelja, — prvaka aposteljnov, sv. Petra. (Dj. ap. 10.)
5.	Ko je Sv. Marjeta Kortonska Boga prosila, naj ji vendar pošlje kako bolezen, da bi ga nič več ne žalila, jo je angelj varuh tako-le podučil: „Gospod hoče, da bodi ponižna, pokorna in polna detinskega spoštovanja do njega; za kar ga zdaj prosiš, ti bode dal, kadar bo njemu všeč.“
6.	Sv. Gregorij Čudodelnik hvaležno spozna v svojem slavnostnem govoru (okrog 1. 239), da ga je angelj Gospodov z veliko modrostjo od otročjih let vodil in vzrejal; da ves čas vrlo skrbi zanj ter na vse gleda, kar je hasno za njegovo dušno zveličanje; zlasti pa je vse tako vravnal, da je prišel v šolo učenega Origena.
7.	Sv. Marjeta Frančiška „od peterih ran“ je večkrat videla svojega angelja varuha v podobi ljubeznjivega dečka, obdanega z bliščečim svitom. Pripovedoval ji je bridko trpljenje Gospodovo, učil jo je moliti in ji še večkrat pomagal tkati, ker je bila tkavčeva hči.
8.	Blaženi Janez Firman iz reda manjših bratov je bil tako srečen, da ga je tri mesece dan za dnevom obiskoval njegov dobri angelj in se prav prijazno in po domače ž njim pogovarjal o križu
Kristusovem, o rajskem veselju, o resnicah sv. evangelija ter o naukih in izgledih svetnikov Božjih.
9.	Kadar je bil jezuvit Janez Carrera v dvomih, je vselej vprašal svojega angelja varuha za svet in ga je tudi vselej vsprejel.
10.	Angeljpomaga pridigarjem. Ko je sv. Ambrož nekega dne pridigal pred arijskim škofom Avkseneijem in veliko množico krivovercev, se je ž njim prikazal na prižnici angelj varuh, in videti je bilo, da mu narekuje, kaj naj govori. To je Pavlina, enega največjih sovražnikov božje natore Jezusa Kristusa, tako presunilo, da se je precej odpovedal svoji zmoti. — Tako milost so dosegli še mnogi drugi duhovni. Pri nekaterih so videli, kako se jim je angelj na ramo naslonil in na uho šepetal; pri drugih, kako jih je učil, kazaje jim knjigo, iz katere so tako rekoč brali, kar so imeli ljudstvu govoriti. Zato so imeli premnogi slavni govorniki navado, da so se pred pridigo priporočili svojemu angelju varuhu in angeljem svojih poslušalcev.
d)	Pomagajo v skušnjavah.
1.	Da nam angelji po vsi moči pomagajo v skušnjavah, že iz tega lahko sodimo, ker tolikanj želijo in se veselijo naše premage skušnjav. Nekaj enacega namreč se tudi pri nas ponavlja, kakor se je zgodilo Jezusu, ko ga je peklenski skušnjavec zapustil in so angelji pristopili in mu stregli. (Mat. 4, 11.) Tudi nam postrežejo z nebeško tolažbo, kadar smo hrabro zmagali.
2.	Sv. Majnrad je v puščavi jako bogoljubno živel; imel je veselje le za molitev in premišljevanje nebeških resnic. Toda večkrat ga napade hudobni duh, da bi ga pahnil z vrhunca čednosti. Pa ob takih napadih se je vselej zdelo, da mu stoji na strani njegov sveti angelj varuh, da mu ljubeznjivo prigovarja in da mu še celo pomaga se vojskovati.
3.	JPatrokelj je tudi v puščavi zelo sveto živel in je več let podučeval mladino, le da bi božjo čast tako pospeševal. Po tej poti je že daleč dospel v čednosti in svetosti. Nenadno pa ga napade huda skušnjava, da bi se zopet povrnil med svet; in v to skušnjavo bi bil tudi privolil, ko bi mu ne bil prihitel na pomoč njegov angelj varuh. Ta mu veli, naj stopi na visok steber in odtod mu dš, videti vse žalostno počenjanje sveta. Kaj pa je videl? Umorstva, rope, prešestva, častiželjne spletke in več tacega, slednjič pa je videl tudi konec vsega tega. Ko je Patrokelj vse to videl, se je razjokal in nikdar več mu ni prišlo na misel, da bi zapustil samotnost.
4.	Lifartl, menih v mestu Kolinu, je bil iz plemenite in imenitne rodovine; vendar je ponižno in radovoljno z vso pridnostjo več let oskrbljeval posel samostanskega vratarja. Že se mu je bližal konec življenja in hudobni duh je dobro vedel, da si bode ta vratar, ako ostane do konca zvest v svojem poklicu, po svojem in Kristusovem zasluženju nebeška vrata odprl z ravno tistimi ključi, s katerimi je tolikrat pobožno odpiral samostanska vrata. Zato ga jame hudo nadlegovati z raznimi skušnjavami, češ, kako trdo in krivično ravnajo ž njim njegovi predniki, ker mu že toliko let nakladajo tako nizka in neprijetna opravila in on je že star in tudi imenitnega rodu, zakaj ga s kom drugim ne nadomestijo itd. Čedalje bolj mu prigovarja, naj zapusti to samostansko ječo ter gre spet domov vživat zlato prostost. „Da, pri tem ostane," pravi slednjič, Jaz grem, da rešim grozovite in prezgodnje smrti svojo sivo glavo, ki se tukaj po krivici zatira!" Ko mu po noči take misli po glavi rojijo, in že za trdno sklene, da bode precej zjutraj zgodaj zapustil samostan, kar stopi pred njega angelj varuh v podobi častitljivega starčka in mu resnobno pomiga, naj gre ž njim. Menih gre. Angelj ga pelje iz spalnice k cerkvenim vratom in slednjič skoz cerkev na pokopališče, čudi se, kako da se vsa vrata sama pred njima odpirajo; najhujše ga pa to prestraši, ko se grobi s strašnim potresom odpro. „Tukaj“, mu pravi angelj, stoječ poleg mrliča, „ tukaj poglej, Lifart! tega človeka, ki je bil pred nekaterimi dnevi tukaj pokopan; oglej si njegove oči in vse njegovo truplo! Taka podoba in ta kraj bo v kratkem času tudi tvoj delež. Kako nespametno ravnaš, o brezbožni starček! Kateri satan te naganja, da misliš tako zlobno Boga žaliti in popustiti samostansko življenje? Pa pojdi le z menoj in oglej si še druzih mrličev!" Lifart se brani in noče še enkrat prestajati takega strahu; prisrčno prosi angelja, naj ga zopet nazaj privede v samostan, in za trdno mu obeta, da ne bode nikdar na kaj tacega mislil, da bi samostan na tako grešen način hotel zapustiti; že pri tem samem grobu je dovolj spoznal svojo nedopovedljivo nespamet.
e)	Tolažijo, oveseljujejo in osrčujejo.
1.	Angelj je tolažil Agaro v puščavi, rekoč: Kaj delaš Agara? Nikar se ne boj! zakaj Kog je uslišal otrokov jok s kraja, kjer leži. Vstani, vzemi otroka in primi ga za roko ... (I. Moz. 21, 17 id.)
2.	Eliju je angelj v puščavi prinesel jedi in ga je osrčeval za daljno potovanje, rekoč: Vstani, jej; zakaj ti imaš še dolgo pot. (III. Kralj. 19, 7.)
3.	Jezusu se je na Oljski gori angelj prikazal in ga potolažil v njegovih smrtnih bridkostih (Luk. 22, 43.)
4.	Preplašene pastirce na betlehemskih planjavah je angelj tolažil: Nikar se ne bojte; oznanim vam veliko veselje. (Luk. 2, 10.)
5.	Žalostne aposteljne in jeruzalemske žene je angelj oveselil z oznanilom častitljivega vstajenja Jezusovega. Žene nagovori: Nikar se ne bojte . . . (Mat. 28, 5.)
6.	Sploh je znano, kako grozovite bolečine je morala trpeti sveta Lidvina 33 let. V njenih nepopisljivih bolečinah pa ji ni manjkalo tolažila od zgoraj. Od začetka je bila večkrat obupna in žalostna ; pa v goreči molitvi se obrne do angelja varuha in brez dvombe je bil po angelju navdihnen oni svet, ki ji ga je dal njen spovednik, naj si oslajšuje svoje prebitke trpljenje s premišljevanjem brezmerno večjih bolečin Jezusa Kristusa. To je bilo rajsko zdravilo za nedolžno devico. Odsihdob se ji je zdelo, da nič ne trpi, če seje le ozrla na Križanega; da, še za naj večjo bridkost je imela, ko bi ne mogla več trpeti za Jezusa. Njena ljubezen do Kristusa je bila tako velika, da je več let preživela brez jedi in pijače samo ob svetem obhajilu. — Sveti angelj varuh, ki jo je od kraja le nevidno tolažil, jel se je pozneje tudi vidno prikazovati in jo je vsak dan obiskal. „Tako je Iepu, je pripovedovala svojemu spovedniku, „da bi kar od veselja morala umreti, kadar njega vidim, ko bi ne bila to božja volja, da še dalje živim in zanj trpim . . .“ Navadno se ji je angelj prikazal s križem na čelu, da bi jo k potrpežljivosti nagibal s tem dragocenim znamenjem našega rešenja; nato se je hipoma v duhu zamaknila, da je z angeljem premišljevala trpljenje in bolečine svojega nebeškega Ženina. Angelj jo je peljal zdaj na svete kraje v Jeruzalem, kateri so zaznamovani s krvjo božjega Sina; zdaj spet v vice ali pa celo v pekel in ji je pokazal duše, ki morajo zarad ne-spokorjenih grehov tam trpeti. Včasih ji je tudi rekel, da jo je prišel vsled povelja njenega nebeškega Ženina ali pa presvete Device obiskat in tolažit; večkrat je prišel sam, večkrat pa tudi z drugimi angelji. Z angelji se ni druzega pogovarjala nego o ljubezni do Jezusa in Marije in o ljubezni do križa. „Spoznam“, je nekoč rekla, „da ni nič tako grenkega, kar bi se mi ne zdelo sladko, kadar vidim angelj a varuha ali le mislim nanj."
Več ljudi je hodilo Lidvino obiskat, med drugimi tudi grofinja Marjeta Holandska. In Lidvina je opazila, kako je njen angelj varuh štel stopinje onih, kateri so prišli k nji iz usmiljenja in sočutja.
Neko pepelnično sredo bi bila rada šla v cerkev k pepeljenju; angelj se je usmili in ji prinese pepela ter jo po cerkveni šegi pepeli. — Ob drugi priliki se ji prikaže angelj varuh in več druzih angelj e v ter zapojejo „Salve Begina — Oeščena Kraljica!“ in Lidvina je slišala, kako so večkrat vmes klicali: „Živi Marija, živi njen Sin!"
Njeno naj veselejše zamaknenje pa je bilo, ko je nekega dne videla svojega božjega Ženina na sedežu med sedmimi angelji v preveliki lepoti in krasoti; obdajale so ga množice blaženih duhov. Dodelil ji je posebno milost in ljubezen, ker ji je pokazal svoje svete rane in jih tudi nji vtisnil, da jih je do smrti ohranila in živo čutila. In tako ji je postalo njeno neslišano trpljenje največji in najdražji zaklad na zemlji.
7.	Sveti Marjeti Kor tonski se je nekega dne prikazal hudobni duh, da bi ji s svojim strašilom srčnost jemal. A tudi angelj varuh pristopi in ji reče: „Hči, nikar se ne boj in ne obupuj! Peklenski sovražnik menj premore zoper tebe, kakor tak, katerega zmagovalec z nogami poteptl Jaz sem pri tebi, varuh tvoje duše, katera je prelepo bivališče božje."
8.	Viljema, osemindevetdesetletnega opata na Danskem, je angelj ljubeznjivo tolažil v težavah in brhkostih. Videl je namreč ta dobri starček v sanjah, kako pridno so angelji spletali predrago krono iz zlata in dragih kamnov. Tu vpraša enega izmed njih: „Čegava je ta krona?" In angelj odgovori: „Tvoja". Viljem zopet vpraša, kdaj da bode dodelana, in angelj odgovori: „Kadar bode zadosti tvojega trpljenja."
9.	Sv. Stanislav Kostka je 1. 1566 po zimi hudo zbolel. Že je bil na kraju groba. V taki smrtni nevarnosti prosi brata in učenika, naj poskrbita, da bo prejel sv. obhajilo — sv. popotnico. Pa ne upata si spolniti mu te prošnje, ker je v hiši luteranskega gospodarja. Stanislav zapuščen od ljudi, se obrne do Boga in ne zastonj. Nebeški oče je preveč ljubil to drago mu dete, da bi ga pustil brez tolažbe v toliki stiski. — Neko noč leži Stanislav v hudih bolečinah in skrbeh med življenjem in smrtjo. Pa glej! okrog polnoči pride sv. Barbara in dva angelja — en angelj nese presveto rešnje Telo. Ko sv. Stanislav zagleda nebeško prikazen, se hitro vzdigne in čeravno še tako slab, častitljivo poklekne na postelji. Potlej zakliče svojemu varuhu Bilinskemu: „Pokleknite, pokleknite! glejte, sveta Barbara gre v sobo z dvema angeljema, neso mi sv. obhajilo. Nedopovedljiva sreča in pobožnost se mu vidi na obrazu; trikrat se pobožno potrka na prsi in moli: „Domine, non sum dignus —
Gospod nisem vreden . . . Zdaj ponižno odpre usta, položi jezik na ustnice ter sprejme Gospoda iz angeljske roke! Potem se zopet vleže in moli ter se zahvaljuje tako pobožno, tako veselo, da se ne da popisati. — Enak čudež se mu je tudi pozneje zgodil na potovanji z Dunaja. Pride namreč v neko vaško cerkev, da bi bil pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Kar zve, da je ta cerkev zdaj prote-stanška in — začne se jokati. Pa ne joka se dolgo: truma angeljev se mu prikaže in eden ga obhaja; potem spet zginejo. Stanislav je tako utolažen, da se ne boji nobene težave, ko bi mu bilo treba tudi do kraja sveta potovati.	Izgle&i bogolj. otrok.
f)	Podpirajo in Bogu darujejo naše molitve in dobra dela.
1.	Ta angeljska služba je lepo označena po oni lestvici, katero je v spanji videl očak Jakob: angelji se vzdigujejo proti nebeškemu Očetu z našimi molitvami; nazaj se vračajo z njegovimi milostmi za nas. (I. Moz. 28.)
2.	Rafael je rekel Tobiju: Kadar si s solzami molil in mrtve pokopaval in svoje leosilo popuščal . . . sem jas tvojo molitev nosil pred Gospoda. (Tob. 12, 12.)
3.	Sv. Janez pripoveduje v skrivnem razodenju (8, 34): Angelj je prišel in se je vstopil pred altar; imel je zlato kadilnico in dano mu je bilo veliko kadila, da bi položil od molitve vseh svetnikov na zlati altar, kateri je pred sedežem božjim. In dim kadila se je kvišku valil z molitvami svetnikov iz roke angdjevc pred Boga.
4.	Pri sveti maši že ob sank tušu mašnik združuje naše počastenje z angeljskim slavospevom, da se takorekoč ponavlja veličastni sprevod iz Betfage čez Oljsko goro v Jeruzalem. In kako lepo se vjema: pozdigovanje — veliki petek, „sanktus“ — cvetna nedelja! Jezus se že bliža iz nebeških višav na altar, angelji ga spremljajo pevajoč: svet, svet, svet ... mi pa mu gremo naproti, rekoč: Geščcn bodi . . . hosana na višavah! in potem z nebeškimi duhovi molimo na altarju pričujočega Boga! — Zato moli mašnik po po zdi g o vanju: Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog, reci prinesti te dari po rokah tvojega svetega angelja na tvoj visoki altar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo s vsem nebeškim blagoslovom in z milostjo napolnjeni vsi, kolikor nas bo, vdeležujoe se tega daru, savžili najsvetejše Telo in Kri tvojega Sina. (Canon Missae.)
5.	Neki pobožen menih iz Salinskega samostana je videl takrat, ko je mašnik molil to angeljsko molitev po povzdigovanju (gl. št. 3) več angeljev okrog altarja, izmed katerih se je eden posebno svetil
in večnemu Očetu daroval sveto hostijo, in ko jo je bil spet na altar položil, se je z največjo pobožnostjo vrnil pred altar.
6.	Blagoslavljajo kadilo pri slovesni sv. maši moli eelebrant: Po priprošnjah sv. Mihaela arhangelja, stoječega na desnici altarja, in vseh njegovih izvoljencev naj Gospod blagoslovi to liadilo in sprejme hot prijetno dišavo.
7.	Ko je sv. Jedert nekega dne s posebno pobožnostjo molila pri sv. maši, se je zamaknila in v zamaknjenju videla, kako je angelj varuh njeno molitev nesel pred sedež božjega veličastva, jo daroval trem božjim osebam in ob enem zanjo prosil uslišanja. Bog je uslišal angeljevo prošnjo in vse tri božje osebe so blagoslovile sveto Jedert.
8.	Sv. Brnard je bil nekoč, kakor po navadi, z gorečo pobožnostjo pri duhovskih molitvah. Ker pa so nekako vnemamo pevali psalme, ga je to zelo bolelo in Bog mu je oči odprl. Ko se namreč ozre, vidi poleg vsakega meniha angelj a stati, kateri je kakor kak zapisnikar zapisoval, kaj in kako je vsak redovnik pel. Pisali pa so angelji različno: nekateri z zlatom, drugi s srebrom, zopet drugi s črnilom, nekateri celo z vodo in drugi celo kar nič. Duh, ki je to razodel sv. Brnardu, ga je tudi podučil, kaj pomeni različnost pisanja. Kajti kjer so pisali z zlatom, so naznanili gorečo vnemo dotičnih menihov v molitvi; pišoči s srebrom so hoteli pokazati manjšo gorečnost, vendar še dobro voljo onih pevcev; kateri so pisali s črnilom, so hoteli naznaniti dobro voljo dotičnih pevcev, četudi niso kazali posebne pobožnosti; angelji, ki so pisali z vodo, so s tem grajali take, kateri, premagani od lenobe in zaspanosti ter vsi razmišljeni v praznih domišljijah, niso ničesar delali, čeravno je bilo videti kakor bi molili; kateri slednjič niso kar nič pisali, so s tem izdali one, kateri so spali, ali pa čuječ se prepustili nečimernemu razmišljevanju in slabim mislim.
9.	V puščavi je živel nek starček daleč proč od onega kraja, kamor je moral hoditi po vodo za vsakdanjo rabo. Nekega dne se, gredoč po vodo, tako upeha, da skoro omaga. Tu začne sam sebi govoriti: „Ali je pač treba, da se vsak dan toliko trudim; bi-li ne bilo pametnejše, da si zgradim celico blizo studenca?" Ko to premišljuje in take načrte snuje, zasliši nenadno človeka, ki gre za njim in šteje. Ozre se nazaj, a ne zagleda nikogar. Pomika se dalje proti studencu in skrivnostnik za njim ne neha šteti; preplašen se zopet ozrč in zagleda visoko, tujo osebo v beli obleki. Puščavnik se zdrzne in strah ga je, ko v tako samotni puščavi zagleda neznano podobo;
in v velikem strahu vpraša: „Kdo si in kaj iščeš tukaj ?“ Prikazen pravi: „Jaz sem angelj Božji, ki sem poslan, da preštejem tvoje stopinje, da bi niti ena ne ostala brez plačila." Izgovorivši te besede hipoma zgine izpred njegovih oči. Puščavnika pa je čudovito pokrepčala ta beseda in napravil si je celico še veliko dalje proč od vode.
10.	Ko je bil sv. Peter Alkantarski še majhen deček, je
neki večer na koru samostanske cerkve v Vinozi molil dnevnice v čast presveti devici Mariji. Ves zamaknen kleči pobožni otrok Marijin, kar se mu prikaže v prelepi svitlobi Mati božja. Prijazno se mu na-smehlja in dečkovo srce navdaja nebeška radost in sladkost. Nebeško Kraljico spremljajo angelji kakor dvorni služabniki. Ker pa Peter v večernem mraku ne more dobro videti, prižge Marija več bakelj, ki jih je seboj imela. Prižgane baklje poda lepim angeljčkom, da dečku svetijo pri molitvi. Tako izvrši v tisočerih radostih svojo molitev in prikazen zopet zgine.	(Manna 1889, št. 22.)
11.	Ko se je sv. Dominik mudil v Sijeni, mu je ondotni škof ponudil svojo škofovsko palačo v stanovanje. Ker je pa svetnik tudi tukaj hotel popolnoma spolnovati svoja redovniška pravila, je po noči vstajal in hodil s svojim spremljevalcem v cerkev, da bi tam nočne molitve opravil. In glej, Bog mu pošlje dva angelja, ki sta mu s prižganima bakljama svetila, mu palačo odprla, ga v cerkev sprem-ljevala in po dokončani pobožnosti zopet nazaj šla ž njim v njegovo sobo. To so opazili najprej škofovi služabniki, potlej pa tudi škof sam.
(Leg. 4. avg.)
VIL Angelji nam pomagajo tudi ob smrti
in po smrti.
d)	Slajšajo težave in britkosti smrtne ure.
1.	Angelj je potolažil Jezusa na Oljski rjovi, ko je njegovo presveto Srce že naprej trpelo smrtne težave, kakor je sam razodel svojim preljubim aposteljnom: Moja duša je žalostna do smrti. (Mat. 26, 38.)
2.	Sv. mučencu Lavrenciju je Bog poslal angelja, kateri mu je s platneno rutico pot brisal s čela in mu rane snažil. (Leg. 10. avg.)
3.	Sv. dijakon Vincencij na Španskem je bil na povelje paganskega sodnika Dacijana 1. 364 grozovito mučen. Človeka groza pretresa, če bere zgodovino njegovega mučeništva (22. jan.) Rabeljni že ne vedo, kaj bi še ž njim hudega počeli. Vsega ranjenega in razmesarjenega vržejo še v temno ječo, kjer so bila tla z ostrimi črepinjami in drobno steklovino posuta, denejo ga v klado, zvežejo mu
Zbirka.	4
roke in ga puste brez jedi in pijače, da bi vsega hudega konec vzel. Nekoliko časa leži tu na bodečem ležišču ranjeni vojščak Kristusov, kar se hipoma temna ječa razsvetli z nebeško lučjo; svetli angelji pridejo in cvetlice trosijo na njegovo ležišče, da se mu zdi, kakor bi se bile črepinje spremenile v rahel mah, razvežejo mu roke in oprostijo noge ter ga krepčajo z nebeškimi sladčicami, zaduhlo ječo pa napolnjuje preprijetna vonjava. Nedopovedljiva radost navdaja srce nepremagljivemu junaku, posebno ko zasliši še rajske obljube an-geljev. »Glej, nepremagljivi mučenec!“ mu pravijo, „tisti, za čigar ime si se tako zvesto vojskoval in kateri ti je pomagal zmagovati v tvojih mukah, ti je zares pripravil presvitle krone v nebesih! Bodi tedaj srčen in vesel; zakaj kmalu bodeš odložil težo mesa in boš vsprejet med njegove množice."
4.	Ko so peljali dvanajstletno devico Kvlalijo na morišče, spremljal jo je njen angelj varuh z drugimi angelji, jo osrčeval in tolažil v njenih prestrašnih mukah, tako da je takrat, ko so njeno deviško telo z železnimi kaveljci trgali, veselo klicala: „Oh, moj Bog! kako prijetno je brati pisavo tvoje zmage, katero je železje z mojo krvjo napisalo na to telo!"
5.	Ko je sv. Elizabeta Turinska ležala na smrtni postelji, je prišel njen angelj varuh in je v podobi veselega ptička tako dolgo sladko in milo prepeval, da njeno srce ni bilo le prosto vseh sovražnih napadov, marveč tudi s sladko tolažbo in sveto radostjo napolnjeno.
6.	Neki redovniški mašnik, previden s sv. zakramenti, je bil po samostanskih pravilih položen na pepel, da bi tako na tleh pričakal zadnje ure. Predstojnik moli z drugimi redovniki, da bi umirajoči brat srečno prestal smrtni boj. Smrtne težave so bile res hude. Hipoma pa se obrne na desno in radostno vsklikne: »Veselite se, bratje moji, kajti nebesa me obdajajo z neizmernimi radostmi!“ Nato se obrne k predstojniku, rekoč: „Nisi li videl, oče! angelja, ki me je poljubil v znamenje miru?" To je umirajočega tako okrepčalo, da ni le pričakoval nebeških radosti, marveč se mu je zdelo, kakor bi jih že vžival.
b)	Skrbijo za lepo pripravo.
1.	Sv. JPafnuciju je rekel angelj v puščavi: »Služi Bogu v življenju in prepusti meni skrb za svojo smrt."
2.	Sv. mučencu Klemenu je prinesel angelj kruha v ječo, da je mogel še pred smrtjo najsvetejšo daritev opraviti in najsvetejše Telo Gospodovo kot popotnico sprejeti.
3.	Sv. Kamil Leliški je vstanovil poseben duhovni red za oskrbljevanje bolnikov. Pobožni redovniki so pred vsem za to skrbeli, da bi se umirajoči prav lepo pripravili za srečno smrt. Tukaj je sv. Filip Nerij, kakor sam spričuje, videl poleg mašnikov stati angelje, ki so jim narekovali besede, katere naj umirajočim govorijo.
4.	Notranji klic. Pred kakimi petnajstimi leti, pripoveduje misijonar iz reda sv. Benedikta, sem oskrboval malo sosesko v hribih Allegheny severne Amerike. Vsakih 14 dni jahal sem v saboto tje ter se v ponedeljek vrnil. Neko nedeljo po popoldanski službi božji, ko sem ravno hotel za drugi dan duhovne molitve pričeti, me začne nekaj vznemirjati in siliti domov. Zastonj si prizadevam, da bi te misli izbil in zbrano molil. Zaprem brevir in grem na vrt in z vrta nehote v cerkev; bil sem pred oltarjem, da nisem vedel, kako sem tje prišel. Tu me zopet tako nekaj sili, naj se podam domov, da res nisem vedel, kaj storiti. »Čemu pa zdaj domov?" se vprašam. »Morebiti je kaka sila doma," si odgovorim. »Kaj pa s svetim rešnjim Telesom, ki je še tukaj?" — »Seboj vzemi." — »Pa za jutri sem tukaj mašo oznanil." — »Saj je lepo vreme, jutri zjutraj pa nazaj prideš.“ Prestrašil skoraj sem se tega pogovora sam s seboj in nisem vedel, kaj pomeni.
Pokleknem pred altar, da bi molil — pa kar glasno sam sebi rečem: »Vzemi Najsvetejše in hitro pojdi — mudi se."
Vstanem, ukažem konja osedlati, vzamem sveto rešnje Telo in se podam proti domu. Ljudje se čudijo, da ravno danes — v nedeljo zvečer — domov grem. Ze sem prišel nekoliko angleških milj daleč k nekemu razpotju, pa mi zopet na misel pride, kaj bodo pa doma višji rekli in me gotovo grajali, da tako brez vzroka s sv. rešnjim Telesom okoli hodim, drugi dan imam pa vendar v tisti cerkvi maševati. Postojim in premišljujem, kaj storiti — kar zagledam jahača, ki kar more proti meni dirja in mi maha, naj ga počakam. Nič dobrega se ne nadjaje, ga čakam, in kako se začudim, ko me s solznimi očmi prosi, naj grem z njim previdit očeta, ki je na smrtni postelji. Bil je že pri domačem gospodu, pa ta je bil že šel opoldne od doma.
Hitela sva, kar se je dalo. Dvanajst milj daleč je bilo, pa čudo, moj stari, slabotni konjič se je kar pomladil. Z nočjo pridem k umirajočemu. Sosedje so mi žalostno pravili, da je že mrtev. Stopim k postelji in ga glasno pokličem. Kar pogleda, še je bil pri zavednosti in hvali Boga, da mu je mašnika poslal. Pobožno prejme svete zakramente in ko sem molil nad njim: „Proficisccrc anima Christiana
Pojdi, krščanska duša,u je umrl. Ker se je stemnilo, ostanem v hiši, dokler se luna ne prikaže, in stara žena mi je pripovedovala, da ona in vsa družina k časti Matere božje in angeljev varuhov moli za to milost, da bi ne umrli brez svetih zakramentov. Ne pristavim nič druzega, a Bog mi je priča, da resnico govorim. („Zg. Dan.“ 1882.)
5.	Prebujeni duhovnik. Neki goreč duhovnik pripoveduje
to-le: Dejal sem neko pobožno žensko v sveto olje. Ko se od nje poslavljam, me milo prosi, naj bi ji še na strani stal takrat, ko bo umirala. „Vem,“ je rekla, „da imate sedaj veliko bolnikov in veliko opravil. Ni Vam torej treba zarad mene se truditi po tako strmem potu le-sem, ako ne boste klicani; saj sem sprejela svojega Gospoda in Zveličarja, pokrepčana sem. Upam pa, da Vas bomo klicali ali da boste sami po noči vzbujeni, kedar bo za resnico; takrat, lepo prosim, pridite hitro!" Veliko je bilo opraviti tri dni in še po noči ni bilo miru; četrti večer se vležem ves utrujen in ugnan — naenkrat čutim, da me nekdo vzbuja in celo po imenu kliče. Vstanem, vse pregledam, pa ni je žive duše. Zdaj se spomnim bolnice na klancu; nemudoma se oblečem in odpravim na pot. Orna noč je bila in komaj sem lazil po ozki stezi. Proti koncu celo zabredem v neko goščavo in ne vem več kam. Kar se nekaj pred menoj zasveti in pri tej priči me nagovori neki mož: „Hvala Bogu, častiti gospod! da ste tukaj; moja sestra vedno govori o smrti in mi je velela, naj Vam grem z lučjo naproti, ter je trdila, da ste že na poti." Zdaj se podvizam, kar le morem. Ko v hišo stopim, me nagovori bolnica: „Jelite, da Vas je nekaj vzbudilo? Moj a n g e 1 j varuh Vas je poklical! Kar sem zbolela, sem ga vedno prosila za to dobroto, in v srcu sem bila prepričana, da mi bo ob smrtni uri poklical mojega spovednika." Silno sem se čudil temu, molil pri bolnici, jo blagoslovil in v pol uri je zdihnila svojo blago dušo.	(„Slov. Prijatelj“ 1856, str. 96.)
6.	Neznani spvemljevalee V samotni vasi na Tirolskem je bil pred nekaterimi leti nenadno po noči poklican ondotni duhovnik. Duhovnik hitro vstane, da bi videl, kaj je. Čisto neznan človek stoji pred vrati in prosi, naj bi mašnik brž šli s svetimi zakramenti k nekemu umirajočemu, naznani tudi, v katero hišo. Mašnik gre urno v cerkev po sveto rešnje Telo. Neznanec vzame svetilnico, spremlja duhovna in moli ž njim. Ko prideta k naznanjeni hiši, je bilo vse zaprto in temno notri. Neznani spremljevalec postavi pred vezjo svetilnico in zgine. Duhoven ostane osamljen in ne ve, kaj bi storil. Potrka močno na vrata, kmet pride in se močno začudi, ko zagleda duhovna s presvetim rešnjim Telesom pred vezjo. Duhoven
mu pove, da je le-sem poklican k bolniku. Kmet odgovori, da v celi hiši ni nobenega bolnika. Hipoma pa se spomni kmet, da je bil zvečer prišel vbog berač k hiši in da leži v hlevu. Hitro teče pogledat, če je znabiti on zbolel — in ga res najde v smrtnih težavah. Duhoven mu podeli svete zakramente in ga potlej vpraša, če bi sam vedel kaj povedati, da bi si mogel razjasniti to skrivnostno klicanje. Umirajoči berač mu odgovori: „Vse dni sem častil sv. Barbaro, da bi po njeni priprošnji ne umrl brez svetih zakramentov. Brez dvoma je ta sveta priprošnjica poslala mojega angelja varuha po Vas." V ravno tej duhovniji je tudi bratovščina za srečno smrt po priprošnji svete Barbare.
c)	Vabijo in spremljajo duše v rajsko veselje.
1.	Lazarja so angelji nesli v naročje Abrahamovo. (Luk. 16, 22.) Ganljivo je poročilo, da ga je spremljevalo več angeljev, ne le njegov angelj varuh.
2.	Da angelji pobožne duše po smrti spremljajo v nebesa, priča sv. cerkev s tem, ker v molitvah za umirajoče po večkrat prosi za milost tega angeljskega spremstva, n. pr.: Sv. Mihael, arhangelj Božji in knez nebeške vojne, naj vsprejme (umirajočega); sveti angelji Božji naj mu pridejo naproti in naj ga pripeljejo v nebeško mesto Jeruzalem.
3.	Sv. Dominik je ob smrtni uri videl svojega angelja varuha, ki mu je veselo namignil in radostno zaklical: „Pojdi, predragi, pojdi, pojdi v veselje !“
4.	Enako je angelj varuh v večno veselje povabil pobožnega meniha Ivana. Nekega dne je sedel z drugimi brati in z opatom na samostanskem vrtu, kar stopi k njemu angelj v snežnobelem oblačilu in mu reče: „Dobri in zvesti hlapec! pojdi v veselje svojega Gospoda!" Malo dni potem je služabnik Božji umrl poln zaupanja in nebeških tolažil.
5.	Ob smrti sv. škofa Gerarcla se je to-le zgodilo: Redovnik, po imenu Alkuin, je ravno takrat ležal na smrtni postelji. Njegovi sobratje so menili, da je že mrtev, — kar začne zopet dihati in strmeče brate nagovori: „Vedite, dragi bratje! moja smrt je še odložena; a zarad nekoga druzega je zdaj-le v nebesih nepopisno veselje. Videl sem, kako so vesele angeljske trume hitele naproti duši, ki se je ločila s sveta, ter jo ljubeznjivo tolažeč spremljevale pred obličje večnega sodnika." Precej potem se je razglasilo, da je umrl sveti škof, in vsi so bili tega prepričani, da je Alkuin gledal v za-maknenju dušo ravnokar umrlega škofa.
6.	Nekaj enacega se bere v življenju sv. Štefana Gramon-škega. Ko je ta svetnik umrl, so trumoma hiteli prebivalci iz okolice k samostanskim vratom, da bi videli še truplo ranjcega. Ko pa hoče vratar svetnikovo smrt utajiti, mu reko: „Saj vemo, da je umrl. V naši vasi je nek deček že tri dni umiral, od včeraj ni več govoril. Danes pa nenadno vsklikne: „Mati, jaz vidim bliščečo lestvico, katera se z enim koncem neba dotika, z drugim pa je na samostan naslonjena. Dolga vrsta angeljev se pomika po njej doli, da sprejmejo Bogu dopadljivo dušo opata Stefana. Mati, zdaj tudi jaz umrjem in pojdem z opatom Štefanom v nebesa. “ Ta trenutek izdihne deček svojo nedolžno dušico.
7.	Sv. Nikolaja Tolentinskega so šest mesecev pred smrtjo angelji vsako noč vabili z nebeškim petjem v rajsko veselje in so vzbudili v svetnikovi duši toliko hrepenenje po nebesih, da je neprenehoma ponavljal besede: „Želim biti razvezan in s Kristusom."
8.	Bogoljubni škof Ceada je sedem dni pred svojo smrtjo vedno slišal angelje, ki so ga s preljubeznjivim petjem vabili, naj vzame v posest nebeško dedščino.
9.	Štirideset svetih junakom je bilo za časa trinoga Decija v Sebasti pred sodnijo klicanih in toženih zaradi krščanske vere. Da bi jih prisilil k odpadu, jih trinog obsodi, da morajo v najhujši zimi nagi celo noč prebiti na zamrzlem ribnjaku; ob enem pa ukaže precej zraven napraviti gorko kopališče, da bi imel najprijetnišo postrežbo in zabavo, katerikoli bi hotel vero zatajiti. Ko so tu mučenci nedopovedljive muke trpeli, videl je eden izmed paganskih stražnikov, kako se je iz višave približala množica angeljev z 39 svitlimi kronami ter kronala vsakega zmagovalca Kristusovega. Mož strmi in premišljuje, kaj neki to pomeni, da je naštel le 39 kron, čeravno je 40 mučencev navzočih. In glej, ko tako premišlja, zapusti eden izmed njih, ki ni imel več poguma, da bi grozoviti mraz prestal, zmrzlino in hiti k gorkemu kopališču, kjer pa kmalu umrje. To neverniku tako zelo srce pretrese in pogled nebeške množice ga tako presune, da brž vzbudi speče tovariše in jim zakliče: „Tudi jaz sem kristijan!“ in hipoma vrže obleko raz sebe in se pridruži junaškim mučencem ter tako dopolni skrivnostno število, ker si z drugimi vred pribori krono mučeniško.
10.	Ob času cesarja Hadrijana je živela v Bimu blagorodna gospa, Zofija imenovana. Imela je tri hčere: najstarejša Pistija je bila 12, srednja — Elpija — 10 in naj mlajša — Agapeja — še le 9 let stara. Te tri nedolžne sestrice so v smrt obsojene. Sveta mati jih podpira v mučeniški smrti z molitvijo in naukom. Ko najmlajšo
spremlja na morišče, že glasno kliče: „0 jaz presrečna mati! S koliko milostjo si me počastil, o Bog, da si moja preljuba otroka z muče-niško krono ovenčana sprejel v svoje kraljestvo! Tukaj vidim svete angelje, ki čakajo še na-te, moje dete! Pojdi tedaj, hiti k ženitnini, ki jo že obhajate tvoji sestri!“ {Izgledi bogolj. otrok.)
11.	Leta 1862 pripovedala je gospa Langer v Mariboru sledeče: „Imela sem dva sina, ki sta se neizmerno ljubila in neizrekljivo rada imela svoje stariše. Za trenutek nista mogla eden brez druzega biti. Eden bil je 8, drugi 10 let star. Akoravno zelo mlada, sta vendar v tej otroški mladosti imela neko možato obnašanje; bila sta mirna, ubogljiva, pametnega obnašanja, snažna in prikupljiva; zares v pravem pomenu izvrstna fantiča, ki sta veliko obetala za prihodnost v radost in veselje svojih starišev. Pa večnemu Gospodu Bogu je dopadlo, moje veselje s pelinom ogreniti. Starejši sin začne bolehati in je tudi tako dolgo bolehal, da ni bilo pomoči več za ozdravljenje in v neizrečeno žalost mojo in njegovega očeta, kakor tudi mlajšega bratca je mirno umrl ves v voljo božjo vdan. „V nebesa! v nebesa!“ so bile njegove slednje besede. Položili smo ga na mrtvaški oder po krščanski navadi in nastavili okoli odra mnogo cvetlic in lučic. Na ljubega mrlička smo lepih vencev naložili, da je bilo videti, kakor bi bil že v nebeškem raji med angeljci. Njegov mlajši bratec se kar ni mogel od mrtvaškega odra ločiti, vedno se je pri njem milo jokal. Drugi dan pa ves iznenadjen začne vpiti: „Mama! mama! glejte, k mojemu bratu pa je prišel neki fantič; ima zlate perutnice, zlato obleko in solncu enaka svitloba ga obdaja, da je mrtvaški oder ves razsvetljen in se tako milo nasmehljava!“ — Mati mu reče: „Le miren bodi in moli; glej, Oče nebeški je poslal an-gelja varuha, ki bo tvojega bratca v nebesa spremljal.“ J. Žmavc.
12.	Leta 1885 se je zgodilo na Bavarskem sledeče: Zbolela je štirinajstletna pobožna deklica, ki je imela revne, pa zelo bogaboječe stariše. Dušni pastir jo obišče večkrat. Vsakikrat mu mala deklica pripoveduje o svojem angelju varuhu, ki se ji prikazuje ter obeta, da jo kmalu odpelje v nebesa. — Ko necega dne duhovnik zopet pride, najde deklico posebno veselo, ki mu reče: „Še danes bom šla k ljubemu Bogu v nebesa; moj sveti angelj varuh že čaka tam-le doli pri postelji, ali ga vidite, gospod duhovni oče?“ — Duhovnik nato nekaj govori, kar deklica nevtegoma zakliče: „Sedaj-le je prišel moj angelj varuh po-me, da me popelje v nebesa!“ Precej nato sta ugasnili očesci nedolžnega otroka, ročici sta bili skleneni.
13. Sv, Magdalena Padska je nekoč videla v zamaknenji, kako je angelj varuh dušo njene redovniške tovarišice iz vic nesel v nebesa.
č) Celo za truplo ranjcih skrtae.
1.	Deviško truplo sv. mučenice Katarine so angelji nesli
na Sinajsko goro in ga tam pokopali v neznanem kraju, kjer so ga še le v 8. stoletju kristijani dobili in v tamošnjo samostansko cerkev prenesli.	(Leg. 25. nov.)
2.	V francosko mesto Bheims (b. Bern) so 1. 407 divji Vandali
pridrli, da bi kristijane morili. Škof, sv. Nikazij, ki je bil že poprej mestu zarad hudobnega življenja nekaterih nespokornikov napovedal hude kazni, skuša divjake s pretresljivo besedo pregovoriti; a ko vidi, da so vse prošnje brez vspeha, prosi, naj njega najprej umorijo, češ, da jih bode to omečilo in bodo do družili imeli usmiljenje. Toda divjaki ne poznajo usmiljenja, strašno klanje se prične, ki še le tedaj preneha, ko se angelji na nebu prikažejo. Divjaki zbežijo, toda nikogar ni, da bi mučeniška trupla pokopal. Pa glejte, angelji jih varujejo trohnobe in pred divjimi zvermi. Le nekateri kristijani so se bili rešili na bližnje gore in ko so le-ti videli na kraju morišča nadzemeljsko svitlobo in slišali od tam angeljsko petje, so prišli in so častitljivo pokopali sveta trupla.	(Leg. u. dec.)
3.	Angelji so obdajali sv. Iddvino, ko je po dolgem in junaškem trpljenji Bogu izročila svojo čisto dušo. In čudno! Kakor hitro je zatisnila oči, je s pomočjo angeljev njeno telo, ki je bilo vsled raznih prestrašnih bolezni vse zdelano in že živo polno trohnobe, naenkrat zopet prelepo in cveteče postalo, da se navzoči niso mogli dovelj načuditi, ko so to videli.
VIII. Naše dolžnosti do angelj ev.
1. Bodimo hvaležni angel jem. Ganljiva je skrb mladega Tobija, kako bi se hvaležnega skazal angelj u, svojemu ljubemu spremljevalcu. V veliki zadregi poprašuje očeta za svet, rekoč: Oče, Icalcošno plačilo mu bomo dali ? ali haj more vredno biti njegovih dobrot ? Mene je zdravega tje peljal in nazaj pripeljal, denarje je on sprejel od Gabela, meni je on ženo dobil, hudega duha je on od nje pregnal, nje stariše je razveselil; mene je obvaroval, da me ni riba požrla, tudi tebi je pomagal, da vidiš svetlobo neba in z vsemi dobrotami smo po njem napolnjeni. Kaj mu bomo mogli za to vrednega dati? Kako lepo srce kaže hvaležni mladenič s tem urnim naštevanjem angeljevih dobrot
2. Mislimo radi na angelje. Po pravici se čudimo junaškemu misijonarju p. Damijanu, ki je šel med gobove bolnike na Sandwieh-ske otoke in je umrl v svojem svetem poklicu. A še bolj se moramo čuditi šibkemu ženstvu, ako se posveti takemu junaštvu. Oglasila se je namreč neka angleška gospodična Fovvler, da sprejme oskrbljevanje teh najbolj zapuščenih in nesrečnih bolnikov. Imenuje se zdaj kot dominikanka — sestra Roza G e r t r u d a. Tu ne bom opisoval in slavil njene hrabrosti, marveč le to hočem omeniti, da je pred 8 leti postala katoličanka in se potlej odločila za to junaško dejanje, katerega se strašijo celo krepki možaki, marveč le vzrok hočem povedati, zakaj je ta hrabra devica postala katoličanka. Sama je razodela: „Ze kot otrok sem večkrat premišljala, koliko lepše memo naše protestanške mora biti tista vera, katera uči toliko na a n g e 1 j e misliti in k angeljem moliti, katera nas tako rekoč obdaja z a n g e 1 j i. Pozneje sem natančneje spoznala duh katoliške vere."	(„Vaterl.“ 1800, št. 43.)
8. Častimo angelje! Peter, prvi tovariš svetega Ignacija Lojolana, je bil goreč častilec svetih angeljev. Njim v čast je posebej posvetil ponedeljek, zato ker je ta dan prvi za Gospodovim dnevom, kakor so angelji najbližje pri Bogu. Noč in dan je pošiljal goreče prošnje in klice do svetih angeljev. Kadar je prišel v kako mesto, je prosil angelje varuhe tega mesta, naj ga podpirajo v delovanju za zveličanje njemu izročenih duš. — Pobožni Baltasar A1 v a r e c iz Jezusove družbe je posebno štiri angelje pred drugimi častil, namreč angelja Gabrijela, ker je ta predrago naznanilo prinesel na zemljo, da hoče Sin božji postati naš brat in Zveličar; drugič onega angelja, ki je Zveličarja na Oljski gori potrdil, da je vsprejel težko delo našega rešenja; tretjič onega, o katerem je menil, da mu je njegov red v varstvo izročen, in slednjič svojega lastnega angelja varuha. — Sv. Vaclav je gojil prav posebno pobožnost do svetih angeljev. Njim je posvetil posebej ponedeljek, kakor ima sv. cerkev navado; pa tudi sicer se jim je priporočal vsaki dan in tudi po noči, in zlasti jih je prosil pomoči zoper hudobne duhove. Ob svojih potovanjih se je izročal v njihovo varstvo, povsod je mislil na njihovo pričujočnost; kadar se je imel javno pokazati, je vselej poprej prosil angelje za pomoč in spremstvo, da bi srečno zvršil svoja opravila. (Prim. str. 8, št. 14.) — Sv. Janez Berhmans je imel navado, kadar je koga srečal, njegovega angelja pozdraviti in počastiti.
4.	Zaupajmo angeljem. V življenji bogoljubne device Ivane Orviješke (iz Orvijete) iz reda sveti Dominika se bere, da je že
v zgodnji mladosti stariše zgubila. Ko jo je vsled tega nekdo zelo miloval, češ, da je že tako zgodaj postala zapuščena sirotica, je nedolžna deklica pokazala na podobo sv. angelja varuha ter v detinskem zaupanju rekla: „AIi ne veš, da mi zdaj angelj varuh nadomestuje očeta in mater, pa da mi hoče še boljša mati biti, kakor ona, katero mi je vzel nebeški Oče?“
5.	Spominjajmo se vedno angeljeve pričujočnosti. Nekega svetega puščavnika vprašajo, katere pomočke rabi, da more biti vedno tako zbran, moder in popoln, pa vendar zmirom vesel. Puščavnik odgovori: „Večkrat si živo pred oči postavim svojega angelja varuha, ki mi vedno na strani stoji, mi v vseh potrebah pomaga in v vseh okoliščinah pove, kaj naj govorim in delam ter potlej zapiše vsako moje dejanje in tudi način, kako se je z vršilo. Ta pogled me navdihne s svetim spoštovanjem in stori, da se skrbno varujem kaj tacega reči ali storiti, kar bi mu bilo zoprno. “
6.	JVe žalimo angeljev s slabim govorjenjem! V življenji svetih puščavnikov se bere: Neki svet mož je videl vesele angelje stati med nekaterimi menihi, kateri so se pobožne reči pogovarjali. Svetniku se je to jako ginljivo zdelo; toda hipoma zapazi, da vsi angelji h krati zginejo izmed njih. Zdaj se približa, da bi izvedel, zakaj so bežali angelji, in tu izve, da je družba od svetih pogovorov zavila na nečimerne in slabe pogovore.
7.	JVe žalimo angeljev z grešnim življenjem! Nekega dne gre sv. Antonin, škof Florenški, po ulicah in zagleda na strehi neke ubožne hiše angelje sedeti. Svetnik ostrmi nad to prikaznijo in gre v hišo pogledat, kdo v njej stanuje. Tu najde vdovo, ki je s svojimi tremi hčerami pridno delala, da bi si vsakdanjega kruha prislužila; a ob največji pridnosti ne morejo revščini v okom priti. Ko se škof prepriča o revščini te družinice in tudi o njeni pobožnosti in svetosti, sklene jo podpirati z vsem potrebnim.
Čez nekaj časa gre svetnik zopet po onih ulicah memo omenjene hiše; povzdigne svoje oči, a ne zagleda nobenega angelja, marveč le hudobne duhove nad hišo. Svetnik se prestraši in poprašuje, kako se zdaj vede ona družinica. Na veliko žalost zve, da so se njegovi darovi napak obračali, da je mati s hčerama jela delo opuščati, se gizdavo nositi in posvetno živeti. Ostro jo škof posvari in je primoran, milodare zmanjšati. — S pridnostjo in pobožnim življenjem napravljamo angeljem največje veselje, a z grehom največjo žalost.
8.	Posnemajmo angelje. Sestra Marjeta od Križa, hči cesarja Maksimilijana II., je že v prvih detinskih letih silno rada
in pobožno molila po navodu svoje bogoljubne matere, hčere cesarja Karola V. Vsako jutro je morala Marjetica zgodaj vstati ter precej roke in srce k Bogu povzdigniti. Ko se je napravila, je šla v domačo kapelo. Tukaj je pobožna mati molila ž njo zjutranjo molitev, potem rožni venec in dnevnice Matere božje. To je bilo za tako majhno deklico gotovo obilno na enkrat, pa Marjetici se ni zdelo preveč. Marveč rekla je:	„ Ang el ji zmiraj molijo; ako
hočem angelj postati, se moram veliko vaditi v molitvi!"
9.	Izročajmo in priporočajmo angeljem vse svoje zadeve. Bogoljubna devica Armela Nicolas posebno zarad tega slovi, ker je pri svojih opravilih vedno na Boga ali kaj svetega mislila in tako vedno poživljala svojo vero. Zato je bila pa tudi njena vera glede angelja varuha tako živa, kakor bi ga bila s telesnimi očmi videla poleg sebe. Pogovarjala se je ž njim kakor s svojim prijateljem in učenikom. Prosila ga je, naj jo uči Boga ljubiti in njemu služiti. Če je storila kako napako, se mu je večkrat obtožila in ga s solzami prosila, naj ji izprosi odpuščanje pri Bogu. Tako zelo se je bala v angeljevi pričujočnosti kaj neprimernega storiti, da jo je že misel nanj obvarovala vsake nepopolnosti, da bi se mu ne zamerila. Vsak večer ga je prosila, predno je šla spat, naj on po noči mesto nje ljubi Boga; zjutraj ga je zopet prosila, naj jo obvaruje vsega, kar bi utegnilo Boga žaliti. Kadar je šla v cerkev, mu je rekla, naj ž njo in v njenem imenu Jezusa Kristusa moli v najsvetejšem zakramentu. Do družili ljudi se je zato tako prijazno in spoštljivo vedla, ker si je mislila, kako je sveti angelj varuh pri njih in jih prijateljsko varuje. Če je koga pozdravila, je ob tem tudi v mislih pozdravila njegovega angelja varuha. Kadar se je bala, da bi ne pozabila tega, kar se ji je naročilo, je angelju priporočila, in še drugim je rekla, naj tako delajo, ako se ne morejo zanesti na svoj spomin. Ce je videla, da so drugi Boga žalili, je žalovala z njihovimi svetimi an-gelji ter jih goreče prosila, naj ne zapustijo sirotejev, marveč jih razsvetlijo, da spoznajo, kaj se pravi, Boga razžaliti. Sploh kjer je videla, da kdo pomoči potrebuje.
IX. Izredna milost.
Skoro vse, kar sem do zdaj o angeljih navedel, se prelepo kaže v življenju posebno izvoljene svetnice sv. Frančiške Rimljanke. V otročjih letih je bila sama tako dobra in plemenita, da je lastna mati imela neko sveto spoštovanje do nje, da se ji je zdelo, kakor
bi ji bilo od Boga izročeno augeljsko, ne človeško bitje. In angeljsko blaga in plemenita je ostala do smrti.
Tudi njena ljubeznjiva otroka Ivanček Evangelist in Nežica sta bila prava angeljčka v človeški podobi. Ko je bil Ivanček še le 7 let star, je zbolel in umrl. Predno je zdihnil nedolžni otročiček svojo dušo, je zažarelo njegovo lice v rajskem zamaknenju in veselo je zaklical svoji sveti materi: „Glej, tukaj so angelji, ki me bodo gori nesli!" ... Pri sosedovih je ob Ivančkovi smrti mala deklica, ki je bila že dolgo bolna in nobenega glasu ni mogla od sebe dati, hipoma na svoji postelji se vzdignila in zaklicala: „ Glej te, o poglejte, kako lepo! Evangelist Ponziano gre v nebesa in dva angelja ž njim!"
To se ve, da sveta mati svetega otroka ni mogla nikdar pozabiti; marveč vedno je mislila nanj in trdno je bila prepričana, da je njen otrok med nebeškimi duhovi v rajski sreči. — Eno leto po njegovi smrti je Frančiška neko jutro v domači kapelici prav pobožno molila, kar zažari nebeška svitloba okrog nje in pred saboj zagleda svojega sinka prav takega, kakoršen je bil takrat, ko je umrl, le veliko lepši in v nedopovedljivi svitlobi. Presrečno mater nagovori sinek: „Moje stanovanje je pri Bogu; tovariši so mi angelji . . . Tam gori je devet korov angeljev. Angelji višjih korov učijo angelje, kateri so v nižjih vrstah. Mene je Bog v svoji veliki dobroti dejal v drugo vrsto. Ta moj spremljevalec je višje postavljen, in zato je tudi lepši in sijaj niši. Bog ga je odločil, da bo tvoj spremljevalec, kolikor časa moraš še na zemlji ostati. Po dnevi in po noči ti bo na strani stal in ti pomagal." Na to zgine, arhangelj pa ostane pri Frančiški.
Svetnica poklekne na tla in najprej Boga zahvali za toliko milost. Potlej se obrne k angelju, ki je poleg nje stal, presrčno ga prosi, naj ji bo voditelj in svetovalec, in naj ji pove, kaj mora storiti in opustiti, da bode Bogu všeč.
Odsihdob je zmiraj ostal angelj vidno poleg nje. Drugi ljudje ga pa niso mogli videti. Njegovo obličje se je tako zelo bleščalo, da ni mogla dolgo zreti vanj. Godilo se ji je, kakor onim, ki si hočejo solnce ogledati; vidijo pač blesk in luč, solnčne podobe pa ne morejo razločiti. Pri luči tega nebeškega spremljevalca je po noči ravno tako lahko brala in delala, kakor po dnevu. Ob nekaterih prilikah je pa angelj nekoliko svitlobe zakril, da ga je ložje videla; to se je zgodilo takrat, kadar je molila ali se vojskovala v skušnjavah, ali tudi kadar je s svojim spovednikom govorila. Spovedniku je tudi angelja popisala tako-le: »Njegova velikost je, kakor devetletnega otroka; njegova postava je neizrečeno lepa in veličastna. Njegove oči so navadno
proti nebu obrnene. Njegov pogled je nepopisljivo čist. Njegovo čelo je vedno jasno. Dolgi, kodrasti zlatorumeni lasje se mu vsipljejo na rame; roke drži navskriž pred prsi. Njegova obleka je dolga, leskeče bela; povrh te je še druga krajša, ki barvo spreminja, ter je zdaj bela kakor lilija, zdaj rudeča kot vrtnica, zdaj zopet modra kot jasno nebo. Kadar gre z menoj po blatnatih ulicah, se nikdar blata ne dotakne njegova noga."
Ako katerikrat svetnica ni vedela sama v kaki zadevi razsoditi, kaj je volja božja, je le angelja vprašala in je zvedela.
Posebno moč ji je dajal v boju zoper hudobne duhove. Njegov plamteč pogled, le migljej njegove žarnosvitle glave je zadostoval v beg zapoditi cele vrste hudobnih duhov. Ta angelj ji je bil pa tudi pravo ogledalo svetosti; v njegovi svetosti je opazila vsako nepopolnost, katero je že sama imela. Če je le najmanjšo napako storila, se ji je zdelo, da jo angelj zapusti; še le potlej, ko si je vest izprašala, napako obžalovala in se je skesano spovedala, je zopet angelja videla. Tudi svaril in kaznoval jo je njen angelj za najmanjše napake. Nekega dne se je bala ustaviti nečimerno govorjenje, ki se je bilo vpričo nje pričelo; ob drugi priliki ni bila dovolj odkritosrčna do spovednika, ker je menila, da mu mora zarad ponižnosti prikriti razne milosti, ki jih je od Boga prejela. Obakrat jo angelj resno posvari. — V skrbeh in bojazni jo je čudovito tolažil in osrčeval. — Če je katerikrat pretirala svoja pokorila, jo je zavrnil na pravo mero. Kot gospodinja je morala oskrbljevati mnogovrstna svetna opravila; v začetku je menila, da taka opravila pred Bogom nič ne veljajo. Angelj pa jo drugače poduči in ji pove, da je to božja volja, da dolžnosti svojega stanu spolnuje tudi v najneznatniših rečeh.
Luč, ki je prihajala od angelja, je njenim očem osvetljevala celo srca druzih ljudi, da je videla njih grehe ali huda nagnenja in jim je mogla pomagati. Imela je, n. pr. nekega sorodnika, ki je bil zelo prevzeten in nagle jeze. Ko ga je nekdo razžalil, se je hotel zmaščevati in ga umoriti. Frančiška je po angelju spoznala ta zlobni namen. Vse si je prizadejala, da bi ga odvrnila od te grešne misli; in posrečilo se ji je; iz srca je odpustil svojemu sovražniku.
Posebno tolažilna je ta-le prikazen, katero je iz pokorščine svojemu spovedniku razodela. Videla je namreč nekega dne, kako je angelj varuh neko dušo, ki mu je bila v varstvo izročena, a še ni bila popolnem čista, spremljal v vice, pa se pred vicami mudil, da bi zbiral molitve in dobra dela, ki bi jih kdo zanjo opravil, ter jih je božjemu veličastvu daroval, da bi bilo ubogi duši olajšano.
I.	Kako je nastalo trikratno zvenenje?
Prvi pričetek tej navadi trikratnega zvenenja in molitve „ Angel j Gospodov", zjutraj, opoldne in zvečer, kolikor se da zgodovinsko dokazati, je bilo ono zvečer no zvenenje o delapustu, ki se v nekaterih krajih zasleduje že v 13. stoletju.
Leta 1262 je zapovedal sv. Bonaventura, general frančiškanskega reda, naj redovni bratje povsod ljudstvo opominjajo, da naj se ob večernem zvenenju hvaležno in pobožno spominja včlove-čenja Sinu božjega ter pozdravlja tudi Marijo, nebeško Kraljico, ker menijo nekateri učenjaki, da je bilo ob tem času, ko jo je pozdravil angelj Gospodov.
Ko se je bila taka pobožnost tudi že po več krajih na Francoskem razširila, jo je papež Janez XXII. (1316—1334) potrdil in določil, da naj se ob večernem zvonenju moli trikrat češčenasimarija. V večjo vnemo za to pobožnost je dodelil 10 dni odpustkov vsem, kateri jo opravijo s pobožnim in skesanim srcem.
Kakih štirideset let je obstala ta naredba, da so samo zvečer molili angeljev pozdrav. Leta 1368 pa je cerkveni zbor v Lavaur-u (dep. Tam v južni EVanciji) določil, naj vsi župniki in cerkveni predstojniki tudi zjutraj ljudi z zvenenjem opominjajo, da enako Marijo počastijo, kakor zvečer, in sicer naj molijo pet očenašev v čast peterim ranam Jezusovim in sedem češčenasimarij v čast sedmerim radostim Marijinim. Pa precej naslednje leto (1369) se je v Bezierskem zboru ta uredba tako spremenila, da je ob zjutranjem zvonenju moliti le trikrat očenaš in češčenasimarijo, za kar se dobi 20 dni odpustka.
Da se pa tudi opoldne zvoni in angeljsko češčenje moli, izvira od te imenitne dogodbe: Leta 1456 so mesto Bel igr a d Turki že čez 4 mesce oblegali. Turški sultan je že mesto večkrat napadel, ali zastonj. Neki dan se bijejo 20 ur neprenehoma; katoliški branilci so bili utrujeni in skoraj primorani se podati. Tudi mislijo že na to. Zdaj se pokaže Janez Kapistran, pobožen frančiškan, se vstopi s križem v rokah pred vojake in jokaje moli: O mogočna nebes Kraljica! bodeš li svoje otrolce prepustila nevernikom, hi tvojega božjega Sina zaničujejo in hi bodo posmehovaje se rehli: hje je zdaj
Bog Icristijanov ? Pobožni mož moli in joka. Besede bogoljubnega frančiškana kristijane navdušujejo tako, da s pravo srčnostjo, kakor prenovljeni, in zaupajo na pomoč iz nebes planejo še enkrat na sovražne Turke, ki že v mesto hite, ter jih popolnoma premagajo: mnogo tisoč so jih pobili in ostale zapodili v beg. To nepričakovano in slavno zmago so sploh pripisovali Marijini priprošnji in njej v čast in zahvalo je zapovedal papež Kalikst III., naj se kristijani po vseh cerkvah Mariji za to zmago zahvalijo in je v spomin te slavne zmage ukazal, naj se po vsem krščanskem svetu Mariji v čast in zahvalo za to in toliko dobroto vsaki dan zvoni med drugo in tretjo uro popoldne, ker so se okoli te ure Turki kristijanom umaknili. Pozneje pa so jeli v spomin te dogodbe opoldne zvoniti.
Iz teh poročil pa ni razvidno, kdaj je bila molitev „angeljevo češčenje" ali „angelj Gospodov" tako vravnana, kakor jo sedaj molimo, s trojno antifono in trojno češčenasimarijo. Prav zagotovo pa je bila že v sredi 16. stoletja v sedanji obliki, ker se nahaja v oni Marijini knjigi (Offic. parvum B. M. V.), ki je bila na povelje papeža Pij a V. v drugi polovici 16. veka pregledana in izdana.
Dne 14. septembra 1724 je pa papež Benedikt XIII. tej molitvi podelil te-le odpustke: a) Odpustek 10 0 dni, kdor odmoli angeljevo češčenje zjutraj, opoldne in zvečer, in sicer s skesanim srcem in kleče; b) popolni odpustek vsaki mesec enkrat pa tistemu, kdor s skesanim srcem in kleče vsaki dan ali zjutraj, ali opoldne, ali zvečer odmoli angeljevo češčenje in v mescu enkrat prejme zakramente sv. pokore in presv. rešnjega Telesa, ter moli v namen sv. katoliške cerkve. Moliti je treba, kadar zvoni; le redovne družbe, ki so po skupnem opravilu zadržane, zadobijo odpustek, če kmalu po zvonenju molijo; kjer se ne sliši zvon, se dobijo odpustki, ako se moli primeroma ob času, ko sploh zvoni. O velikonočnem času naj se moli molitev „Veseli se Kraljica", kdor jo zna, ali pa angeljevo češčenje, toda stoje; stoje se tudi moli v soboto po večernicah in celo nedeljo. — Cerkev sicer ni izdala za to molitev posebne zapovedi, vendar želi, da bi jo verni pobožno vse trikrat molili. Očitno kaže veliko mlačnost, kdor jo opušča.
II.	Pobožni kristijani so vselej z vnemo molili »angeljevo češčenje64.
1.	Kadar je sv. Ignacij Lojolan zaslišal zvoniti „angeljsko češčenje", se mu je vselej zdelo, da ga zvon opominja, na novo
zbrati svoje misli in hvaležno k Bogu povzdigniti svoje srce, da se mu goreče zahvali za neizrekljivo dobroto njegovega včlovečenja.
2.	Sv. Magdalena Padska je imela veliko ljubezen in spoštovanje do vseh cerkvenih pobožnosti, a prav posebno je častila presveto skrivnost Kristusovega včlovečenja. S hvaležnim srcem in s solznimi očmi je premnogokrat, še posebno pa, ko je slišala zvoniti „Ave Marija", premišljevala neizmerno ljubezen, katero je Jezus s tem pokazal, da je zapustil nebeško slavo ter je človeško natoro vsprejel in se pridružil nam ubogim zemljanom.
3.	Sv. Alfonz IAgvori je vestno molil vsak dan trikrat „an-gelj Gospodov". Ko je zaslišal prvi zvonov glas, je takoj pokleknil; tako je delal tudi kot škof, kjerkoli je bil, še celo na ulicah. Ker je bil pozneje oglušil, je ukazal, naj mu znamenje dajo vselej, kadar bode Marijin zvon zapel. Če je bil o taki priliki za mizo, je precej vstal od jedi in pokleknil. Umrl je neko sredo, ravno ko je angeljevo češčenje zvonilo.
4.	Bilo je pred 70 leti, 15. marcija 1820, ravno o poludne. V duhovšnici častitih gospej uršulink v stolnem mestu našega cesarstva na Dunaju se je bila zbrala odlična družba slavnih gospodov (med njimi sloveči pridigar dr. Veit in poznejši Graški škof Zangerle) okrog smrtne postelje ljubljenega svojega prijatelja, ki je že 24 ur ležal v smrtnih težavah. Neizmerna žalost se bere vsem na obrazu in besede, ki jih med seboj govorijo, so same žalostinke. Toliko so v bližnjo ločitev svojega ljubljenca zamakneni, da celo preslišijo zvon, ki je mestu glasno oznanjal angeljev pozdrav. Toda glejte, gospod, ki se je 24 ur boril s smrtjo, ni preslišal Marijinega zvona, marveč vse svoje poslednje moči nategne ter opomni svoje ljube obiskovalce, naj molijo „Angelj Gospodov". „Molite“, jim pravi z oslabelim glasom, „angelj Gospodov zvoni!" Na ta opomin brž vsi pokleknejo in molijo angeljevo češčenje. Ko pa spet vstanejo in se bližajo bolnikovi postelji, vidijo, da je nepozabljivi prijatelj — že izdihnil preblago svojo dušo!
Ta častitljivi mrlič, ki je med poldanskim zvenenjem umrl, bil je Klement Marija Pvorzak (Hofbauer), mašnik iz družbe redemptoristov, ki so ga sveti oče Leon XIII. v začetku predlanskega leta blaženim prišteli. Med vsemi skrivnostmi našega odrešenja je posebno častil včlovečenje Jezusa Kristusa in nad vse ljub mu je bil praznik Marijinega oznanjenja. Brezštevilnokrat je v življenji ponavljal angeljev pozdrav, ker je po vseh svojih potih vedno molil sveti rožni venec! In zdaj umrje ravno v trenutku, ko je cerkev oznanjala z
Pobožni krist. so vselej z vnemo molili angel, češčenje. 65
glasnim zvenenjem skrivnost včlovečenja božjega, in njegove zadnje besede — slovo od sveta — bile so prijazen opomin k molitvi, k hvaležnemu počeščenju včlovečenja Sina božjega in poslavljenju brezmadežne Kraljice nebeške.
5.	Sveti Karol Haromej, milanski nadškof, je imel navado vselej poklekniti, kadar je slišal zvoniti „Angelj Gospodov"; še takrat, če je bil na cesti. In kadar je jahal, je stopil raz konja, da je dostojno opravil to tolikanj mu priljubljeno molitev Marijino.
6.	Sv. Germana Cousin je s prisrčno detinsko pobožnostjo obmolila angeljsko češčenje ob določeni uri. Ko je zaslišala prvi zvonov udarec, je precej spoštljivo pokleknila, ne da bi si bila iskala ali zbirala primernejši prostor. Tako zvesto je opravljala to pobožnost, da so jo večkrat videli, kako je v svoji sveti priprostosti kar v sneg ali blato pokleknila, ter se še toliko časa ni upala pomuditi, da bi bila prišla do boljšega prostora. In če se je zvon ravno takrat oglasil, ko je šla čez potok, ki se je pretakal po Pibraških travnikih, se ni kar nič obotavljala, marveč v mokro je pokleknila in opravila molitev.
7.	Pobožen rokodelec, Bogoljub po imenu, je imel prav posebno veselje do angeljevega češčenja. Tako pobožno ga je molil, da so se mu ob tem solze ulivale iz oči. Kakor hitro je zjutraj zvon zaklical k angeljevemu počeščenju, je brž vstal, da je Bogu daroval svoj jutranji dar. Vendar nekega jutra po zimi se mu je jako težko zdelo vstati. Zaradi hudega dela še od poprejšnjega dneva zelo truden ostane nekoliko časa v postelji. „Glej P mu prigovarja zlobni duh lenobe, „zakaj pa bi danes tako zgodaj vstajal? Tako zelo je mraz; burja brije po gozdu in po planem; saj še utegneš zboleti, ako zdaj precej vstaneš; Bog pač gleda na srce, ne pa na zunanje obnašanje telesa; lahko tudi kar v postelji moliš." Tako se pogovarja sam s seboj, ostane v postelji in, od lenobe premagan, zopet zaspi. Zdaj pa se mu v spanju zazdi, kakor bi zvonika veličastne cerkve ob svitu jutranjega solnca pred njim stala in se na trojni zvonov klic k tlem pripogibala. „Glej!“ si reče pobožni rokodelec, prebudivši se, „že vem, kaj te sanje pomenijo. Ker nisem hotel danes moliti, moral je les in kamen to službo mesto mene opravljati ter Boga in presveto devico Marijo slaviti". Odsihdob ni nobenkrat opustil, da bi ne bil že na prvi zvonov glas vstal ter Bogu in blaženi devici Mariji časti ne skazal.
Zbirka.
5
III.	Ob angcljskem zvenenju moliti, je jako
koristno.
1.	V nekem mestu so v čast škofu Sailer-ju napravili otroško igro (gledišče). Zagrinjalo se odpre. Deklica kakih 10 let, ki je imela glavno ulogo, nastopi. Vse je tiho pričakovaje igre — kar zazvoni angeljevo češčenje. Deklica pravi: „Molimo še Angelj Gospodov, predno začnemo!" Poklekne, se pokriža in moli glasno navadno molitev. Nekateri gledalci se skoro niso mogli smeha zdržati. Škof Sailer pa je bil močno ginen. Po dokončani igri pokliče deklico, ki se je tudi v igranji močno odlikovala, in jej podari, ker je bila hči revnih starišev, velik tolar, rekoč: „Ljubo dete! dobro si zvršila svojo nalogo; a da ti je za molitev več mar kakor za igro, to je nad vse hvale vredno".
2.	Pobožni samostanski brat Ivan Ximenes je vselej brž pokleknil in molil Angelj Gospodov, kadar je zazvonilo, naj je bil še tako v opravila zamaknen. Kako zelo je bilo to Bogu všeč, pokazal je s čudežem. Jezusova družba je namreč cerkev zidala v mestu Saragosi; ko je Ivan z nekim bratom velik obsekani kamen valil po odru na kvišku, je ravno poldne zazvonilo. Eavno sta bila s kamnom dospela na rob odra. Ivan pa, ne da bi mu bilo mar, kako lahko bi se kamen zopet nazaj po odru zavalil, popusti kamen, poklekne in moli. Po njegovem izgledu naredi enako njegov tovariš. In glej! kamen obleži brez podslombe na mestu in se kar ne gane. Dokončavši molitev z lahkoto zavalita kamen na odločeni prostor. To se ve, da se je vse čudilo temu prizoru.
3.	Na nekem holmcu v samotnem gozdu na Nemškem je stala stara cerkvica, kjer je vsaki dan trikrat, kakor je navada, glasen zvonček naznanjal Marijin pozdrav. — Tej cerkvi nasproti je bil na hribu velik grad. V tem gradu je stanoval imeniten gospod, kateri se je bil pa tako razvadil, da se je večkrat upijanil. In kadar je pijan prišel domov, je tako razgrajal in razsajal, kakor bi bil zdivjal, kakor bi bil od hudobnega duha obseden. Neki večer pride tako zdivjan domov, da zgrabi svojega šestletnega sinčka in ga hoče zaklati. Ze je zagrabil za nož, ki je bil na mizi — toda čuj! v tem trenutku milo zazvoni zvonček „Ave Maria" pri sosedni cerkvici. Pobožni deček poklekne in začne moliti „ Angelj Gospodov". Ko izgovori ime „Marija“ — glej! prevzame nesrečnega moža tak strah, da mahoma vrže nož od sebe, zakrije z rokama obraz in začne tako milo jokati, kakor bi bil majhen otrok. Marija je za ubogega grešnika
prosila, milost božja je premagala, grajščak se je popolnoma spremenil. Mili glas Marijinega zvona ga je priklical na pravo pot.
(P. H. Schivcvrz, „Katechetik“ II.)
4.	Poplačana molitev. V Hamburgu sta na trgu stala dva delavca 'brez dela. Cerkvenik je že šel poldne zvonit, pa nikogar ni bilo, da bi ji bil najel. Ko se Marijin zvon oglasi, se eden teh delavcev — Nikolaj Karstens — brž odkrije in moli angeljevo češčenje. Drugi delavec — njegov strijc pa se ni odkril in ni molil, marveč je zabavljaje rekel: „Ne vem, zakaj bi se trudil, če ta-le stari tu gori brenči. Utegne še kaka opeka pasti s strehe in mi glavo pre-votliti". Nikolaj ga z lepo pogovarja. Pa še ni utegnil veliko govoriti, kajti kmalu po molitvi pride neki gospod in reče, naj Nikolaj gre ž njim. Pošteni delavec gre in kako se razveseli, ko zagleda ob gospodovi hiši velikansko skladišče drv, kjer mu dela ne bode več zmanjkovalo.
Ko je že jeto in dan hodil drv napravljat, mu nekega dne reče gospod: „Da ti ne bo treba vsak dan tako dolge poti delati iz mesta sem in zopet nazaj, smeš se tudi v mojo hišico na vrtu preseliti z ženo in otroci, ako hočeš.11 Zopet leto mine in gospod pristopi k pridnemu delavcu, rekoč: „Moj nadzornik v tovarni je nezvest postal in me .skrivaj zapustil. Ali hočeš priti na njegovo mesto?" ,— A pri tem še ni ostalo. Tudi v testamentu mu je zapisal polovico velikega vrta in tudi zahteval, da ga mora njegov brat kot naslednik še obdržati za nadzornika ali pa mu izplačati poldrugitisoč goldinarjev. Pristavil je še vzrok: . „Za drvarja sem si bil takrat zato Nikolaja izvolil, ker je molil; ko bi se bil njegov tovariš odkril in molil, bi si bil njega izbral."	(„Kath. Missionsblatt* 1884, št. 12.)
5.	Opuščenje angeljskega češčenja — kaznovano. Zaplata je precej visoka gora na Gorenjskem. Velik kof gore je obraščen s travo in je razdeljen na senožeti. Kmetje v jeseni travo pokose in po senožetih v stoge spravijo do zime. Po zimi jo še le z gore vlačijo, ko je grmovje s snegom pokrito in jim je toliko ne pobere, kakor če bi jo precej spravljali.
Bil je lep zimski dan, ljubo solnce je prijetno sijalo, da že davno ne tako. Torej je neki posestnik (tako pripovedujejo stari ljudje) ukazal svojim ljudem na goro iti po seno. Že so senarili precej časa, kar zazvoni poldne spodaj po cerkvah, in ker se je tudi slišalo v goro, dejali so nekateri: „Poldne zvoni, tovariši! treba je, da molimo angeljevo češčenje, da se nam ne primeri kaka nesreča." •— Odkrijejo se in nehajo delati ter molijo vsi, le trije ne, ki so svoj pot
dalje delali, rekoč: „Ni časa, da bi zdaj molili; kar bomo prej delo dokončali, toliko bomo prej z mraza; nuj mo le urno dalje!"
Tako predrzno so govorili ti trije delavci, in kaj se zgodi ? Komaj to izgovore, utrga se nad njimi plaz snega, ki ga je solnce ogrelo, in zasuje vse tri, kjer so revno poginili.
(Starejše šolslco berilo.)
6. Trojno angeljsko češčenje. Španija je katoliška dežela, ljudstvo v njej pobožno in posebno rado časti preblaženo Devico. Ali devetnajsto stoletje je bilo prepogosto priča krvavih vojsk&, v katerih se je dvojna stranka smrtno preganjala. V sredi stoletja hotela je biti kraljica Španjolcem Marija Kristina, kar se jej je tudi posrečilo. Njej pa je dolgo časa nasprotoval s svojimi privrženci Don Karlos. Mnogo plemenitažev se je vstopilo na njegovo stran in ti so se na življenje in smrt borili za svojega gospoda. Najgorečnejši med njimi bil je Žival a, bolj ar biskajski. Zato pa so nekega lepega dne napadli nasprotniki njegov dvorec, ga oropali in požgali, njegovo največje veselje pa, dvoje hčeri nedolžnih in pobožnih, odpeljali v sužnost. Ali sedaj jo bojevitost pogumnega moža še le vzplamtela. Kjerkoli je mogel, napadel je svoje nasprotnike. In ti, da bi ga laglje ukrotili, zmislijo si zvijačo. Kjer so menili, da jih utegne napasti, zastavili so v prvo vrsto nedolžna otročiča, da bi tako prva krogla iz pušek Zavalove čete predrla nedolžno dvojico. Boljar uvidevši to grozovito zvijačo se nekaj časa odteguje vsem napadom. A kmalu začne četa njegova godrnjati. Naš poveljnik — sičejo si — je pogum izgubil. To je pač junaka do dna srca speklo. Kmalu na to je bila dana prilika Zavalovim vojakom se zopet sprijeti z nasprotniki. Kaj je poveljniku storiti? Skoro pred seboj opazi ljubljeni hčerki, ki bote smrtno zadeti pri prvih strelih njegovih vojakov. Ali pa naj zopet odjenja? Naj ga li zopet pitajo strahopetca? Premišljuje dolgo . . . Vojaki čakajo, kdaj jim di't znamenje, da napno peteline. — Vojska za pravično stvar je zmagala ponosnega junaka. „Streljajte 1“ zakliče svojim vojakom in v tem trenotji zakrije dim pred njimi pogled v sovražne vrste. Drvijo naprej, z meči odpode kmalu sovražno vojništvo. Proti večeru hodil je poveljnik po bojnem polji iskajoč svojih ljubljenih otrok. Le mrliče in ranjence mu zre skrbno oko. Tedaj pa se oglasi v bližnjem zvoniku večerni zvon, noseč čez žalostno okolico tolažljiv pozdrav: A ve Marija! — Zdajci ugleda oče pred seboj srčno-Ijubljena otroka, ki se na zemljo stiskata, boječ se, da ju ne zaloti kak nepoklican vojak. Treseta sc sicer straha, toda zdrava sta, niti lasu jima ni skrivila sovražna vojska. Srečni oče! Ni čuda, da ti pada
bodalo iz rok. Na prsi pritisne svoja ljubljenčka in iz dna srca se mu izvije zahvalni vzdih: Ave Maria! In tik njega vzdihne prav tisti, ki je nedolžna otroka privedel na bojno polje, s slabim glasom (bil je težko ranjen): Ave Maria! — Prvo augeljsko češčenje . . .
Prošlo je več let. Don Karlos je izgubil kraljevo krono; mnogo zvestih mu podanikov palo je v boji, brez upa zmage so se še nekateri najzvestejši zanj bojevali. Med temi najpogumnejši bil je Zavala. Toda tudi njemu so dnevi šteti. Obkoljen od treh strani se neki dan sredi srditega boja odloči od svoje čete, tedaj pa ga nasprotniki vjamejo in tirajo naravnost pred vojno sodišče. Dobro ve, kaj ga poslej čaka. Že sliši glas predsednika, ki pravi: „Pošljite mu spovednika!“ Razumel je pomen teh besedi. Na smrt obsojen. — In zopet se je večerilo, ko so vojaki peljali Zavala na morišče. Radovednega ljudstva zbralo se je gosta tolpa na okrog. Vojaki so se že postavili obsojencu nasproti. Čakajo le povelja, in sprožili bodo h krati. Ali čuj! Iz zvonika se razliva večernega zvona glas oznanjajoč čez hrib in plan: Ave Maria! Vojaki s svojim poveljnikom obstanejo, ljudstvo moli — tako je po Španjskem vseskozi navada. Tedaj poklekne še obsojenec in moli pobožno še enkrat angeljsko češčenje. — Zvonovi utihnejo, Zavala vstane, ljudstvo se pokriža, ali zdajci pridrvi na prizorišče jezdec dvigajoč belo ruto v znak rešitve. — Drugo angeljsko češčenje . . .
Zakaj je bil pomiloščen, nikdar ni zvedel. Le obljubiti je moral, da se zoper kraljico Kristino ne bode nikdar več vojskoval. Obljubil je in izpolnil dano besedo. Na meji med Špaujsko in Francosko zakopal je globoko v zemljo svoj meč in nikdar ga ni več sukal. Stopil je v samostan. Ondi je našel dušni mir. Mnogo je molil in lepo je znal bolnike tolažiti in jim streči. Najtrše je pripravil s svojo krotko in prijazno besedo, da so se pred smrtjo spravili z Bogom. Ne samo v samostanu, tudi po drugod so ga zelo zaželeli bolniki, in rad je tudi te obiskaval. Nekoč pokličejo ga v bližnjo gostilnico, kjer je medlel za smrt bolni popotnik. Slabost ga je tako preobdala, da je zatisnil svoje oči. Ni več govoril, smrtni mrak je že padal na velo obličje. Takega najde samostanski brat. Večerni zrak je na lahko pihal v sobo in sušil bolniku pot na obrazu. Zdajci pa se razlegne večernega zvona pozdrav na okrog. „Ave Maria!" izvije se iz ust menihovih. Bolnik se stresne, odpre še trudno oko in — tudi on pošepne: „Ave Maria!" Tedaj pa s pojemajočim glasom diha iz sebe: „Ne zameri, moral sem ti peljati v nevarnost otroka, a s svojim telesom sem ju pokrival v boji in sedaj za takratnimi ranami umiram.
Ave Maria!“ — Prav tako je vzdihoval samostanski brat, in ob večernem zvonu sta se spravila nekdanja sovražnika. — Tretje an-geljsko češeenje ...	(P. Magnus Perzager: „Mariengeschichtenu.)
I.	Čislajmo in pospešujmo dobro berilo.
1.	Že Mozesu se ni zdelo zadostno, da bi se postava božja, le ustno razlagala, marveč potem, ko je bil zapisal besede te postave v bulive in dolcončal, je ukazal levitom, ki so nosili skrinjo zavese Gospodove, rekoč: „ Vzemite te bukve in jih položite zraven skrinje zavese. (V. Moz. 31, 24 id.)
2.	Vsacemu prihodnjemu kralja izraelskemu je bilo zapovedano : Ko bo sedel na prestolu svojega kraljestva, naj si prepiše to ponovljeno postavo v bukve ter naj vzame rokopis od duhovnov Levijevega rodu in naj jih ima pri sebi ter naj jih bere vse dni svojega življenja, da se uči bati Gospoda svojega Koga in se držati njegovih besedi in šeg, ki so v postavi zapovedane. (V. Moz. 17,18. 19.)
3.	Pa tudi vsemu ljudstvu se je morala vsako sedmo leto v praznik šotorov postava prebrati: da slišijo, ko je vse ljudstvo zbrano, možje in žene, otroci in tujci, ki so znotraj tvojih vrat; da poslušajo in se uče bati Gospoda itd. (V. Moz. 31,10 id.; II. Ezdr. 8,2.3.)
4.	Kakor poroča judovski zgodovinar Jos. Flavij, je imel celo vsule gospodar postavo v svoji hiši. Ko so Judje ponovili zvezo s Špartanci, so pismu pristavili: Basiravno mi teh reči ne potrebujemo, ker imamo v tolažbo svete bukve, katere so v naših rokah. (I. Mak. 12, 9.)
5.	Judovsko navado, v shodnicah svete knjige brati, je Jezus sam posvetil s tem, da je šel po svoji navadi sabotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral . . . (Luk. 14, 16 id.)
6.	Sv. apostelj Pavel, o katerem se je že izrekla beseda, da bi bil katoliški časnikar, ko bi sedaj živel med nami, je posebno čislal dobro berilo. Timoteju piše: Bodi priden v branju. (I. Tim. 4, 13.) Vse pismo, od Boga vdihnem, je koristno za učenje, za prepričanje, za posvarjenje, za podučenje v pravici, da je popoln človek božji in za vsako dobro delo pripraven. (II. Tim. 3, 17.)
7.	Moš is Etijopije, dvomile, mogočen služabnik Kandace, etijopske kraljice, je bil prišel molit v Jerusalcni in nasaj grede je sede na svojem vosu bral preroka Isaija. In Bog mu je poslal svetega Filipa, da mu je berilo razložil in ga krstil. (Dj. ap. 8, 27. id.)
—	Tudi sicer je iz mnogih spisov razvidno, da so pagani iz svetih knjig izraelskih zajemali verske nauke.
8.	Pri prvih kristijanili so toliko čislali čitanje sv. pisma in druzih koristnih knjig, da je sv. cerkev celo posvečevala lektorje ali bralce, kateri so pri službi božji zbranemu ljudstvu brali iz podučnih knjig, ako so bili mašniki zadržani. Brali pa so sv. pismo, razlage in homilije katoliških očetov in trpljenje in smrt mučencev.
—	Ob času preganjanja so svete knjige skrbno skrivali pred pagani in raje so življenje dali, kakor da bi jim jih bili izročili. Kateri so kaj tacega storili, dobili so sramotno ime „traditores“ in bili so iz cerkve izobčeni, kakor odpadniki.
9.	Dragocena shramba za svete knjige. Grozoviti cesar Dijoklecijan je začel 1. 303 kristijane neusmiljeno preganjati. Prepovedal je službo božjo, ukazal vse cerkve in svete bukve sežgati in cerkveno premoženje pograbiti. Sv. Saturnin, oče štirih otrok, je bil k smrti obsojen in grozovito mučen, ker je bil z otroci pri službi božji in ni hotel malikom darovati. Za njim pridejo na vrsto otroci. Najprej vpraša sodnik najstarejšega, ki mu je bilo tudi Saturnin ime: „Ali si bil pri krščanskem zbirališču in imaš li svete knjige ?“ Mladenič odgovori: „ Jaz sem kristijan. S srčnim veseljem sem se vdeležil svete daritve, ker Kristus je naš Odrešenik in Zveličar, in njegove božje knjige nosim na svojem srcu!" (Hattler, Kinderg. 14S.)
10.	Ganljivo je brati, kar se poroča o treli svetihi sestricah, ki so se imenovale Agapeja, Kij o n ij a, Irena. Kedar so imele kaj prostega časa, so prebirale sveto pismo. Ko zvedo, da je zapovedano svete bukve sežgati, bežijo z njimi najprej na visoko goro in ko se spet vrnejo,jih doma skrbno prikrivajo; a slednjič device zaprejo in v smrt obsodijo, svete bukve pa sežgejo. Pri obsodbi vprašajo Ireno, zakaj je tako dolgo knjige skrivala. Ona odgovori: „Vsemogočni Bog je zapovedal, da ga ljubimo, če nam je tudi življenje zgubiti. Zato se pustimo raj še žive sožgati, kakor da bi bile izdajalke svetih pisem in Boga". — Na vprašanje, če so tudi drugi vedeli za knjige in jih brali, odgovori: „Skrbno smo varovale knjige in jih nismo nikamor nosile ; še posli niso smeli vedeti za to skrivnost, da bi je ne razglasili. Saj posebno zato nam je bilo vedno hudo, ker nismo mogle vsak dan brati teh bukev kakor takrat, ko še ni bilo cesarske prepovedi. {Leg. 3. apr.)
11.	Zlasti so po samostanih od nekdaj močno čislali in gojili duhovno berilo. Sv. Benedikt ni le dal določnih pravil o tem, kaj je brati v koru (Begul. cap. 9.), marveč je tudi zahteval, da se vedno bere pri mizi (cap. 38) in da se tudi po jedi vsi zberejo okrog bralca, ki ima brati nauke očetov, življenje očetov ali sicer kaj spodbudnega (cap. 42). Poleg tega je moral tudi vsak posameznik vsak dan po eno ali dve uri brati svete knjige in v ta namen je zlasti postni čas vsakdo dobil iz knjižnice knjigo, katero je moral vso prebrati. Predstojnikom pa je bilo zaukazano, naj hodijo okrog in nadzorujejo, če vsakdo redno goji pobožno branje (cap. 48). Ta pravila sv. Benedikta so bila merodajna za vse redove in so veliko pripomogla, da se je gojil in se goji po samostanih duh pobožnosti in učenosti.
12.	Sv. Tomaž Akvinski je tako zelo čislal 90 homilij sv. Krizostoma, v katerih razlaga ta sveti učenik evangelij sv. Matevža in podaja prekrasnih naukov, da je rekel: za ves Pariz bi ne dal te knjige.
13.	Sv. Ivan Kolumbini, iz imenitnega rodu v Sijeni, je živel v najboljši slogi s svojo ženo. Ker je bil pa Ivan le prenagle jeze in preveč skop, ni mogel svoje sreče nič kaj vesel biti. Nekega dne pride poprej, kakor je imel navado, h kosilu domov. Ker pa še kosilo ni bilo pripravljeno in miza še ne pogrnena, seje močno razsrdil. V jezi prevrne mizo in stole ter svojo blago soprogo obklada s psovkami. Le-ta pa skuša svojega razjarjenega moža z lepo potolažiti in mu s prijazno besedo ponudi knjigo, naj se ž njo do poldne kratkočasi. Knjiga je bila „življenje svetnikov". Ves nevoljen vrže tudi knjigo od sebe. Vendar se kmali nekoliko pomiri in spet vzame knjigo v roko. S čedalje večjim zanimanjem pregleduje liste, bere tu in tam, slednjič zadene ob zgodbo spokornice Marije Egipčanke in je tako ginen, da prebiraje pozabi na jed in pijačo in da še tisto uro sklene drugačen človek postati. Zvesto je spolnil svoj sklep, ker prištet je med svetnike. Dobro berilo je bilo podlaga njegovi svetosti.
14.	Sv. Ignacij Lojolanski je bil v vojski zoper Francoze pri stari španjski trdnjavi Pampeloni hudo ranjen. Hudo je bilo za vročo junaško kri mirno ležati v bolniški postelji. Da bi si dolg čas preganjal, želi brati, seveda posvetno berilo — kak roman. A kjer je ležal ranjeni junak, ni bilo v celi hiši dobiti druge knjige nego življenje Kristusovo in svetnikov. Ker ni druzega, loti se, četudi z ne-voljo, tega berila in glej, čedalje bolj se zatopi, čedalje bolj ga zanima — slednjič premaga! Kot častihlepen posvetnjak se je vlegel, kot
svetniški spokornik vstane, opravi vesoljno spoved, odloži vojaško orožje in se popolnem Gospodu posveti. Vsakemu je znano, koliko je sv. cerkvi koristil on sam in po njem vstanovljeni red jezuitov — zlasti tudi s spisovanjem dobrih knjig.
15.	Ko je bil sv. Avguštin s svojim prijateljem Alipijem v Milanu, ju pride nenadno obiskat Ponticijan, imeniten in pobožen Afričan. Začne se ž njima pogovarjati o svetnikih; zlasti jima obširno pripoveduje življenje sv. puščavnika Antona. In ko vidi, da ga zvesto poslušata, jima še pripoveduje, kako sta dva njegova prijatelja, višja cesarska uradnika, v Treviru slučajno stopila v neko puščavico, tam našla pobožne služabnike božje, ki so brali življenje sv. Antona, in da sta po tem branji bila tako pretresena, da sta se precej odpovedala svetu in se pridružila tem puščavnikom, in kako ste tudi njuni nevesti posnemali ta izgled in Bogu obljubili vedno devištvo. To pripovedovanje je Avguština toliko pretreslo, da je ves osramoten in skesan zarad svojih zmot rekel Alipiju: „Neučeni vstajajo in si prisvajajo nebeško kraljestvo; mi pa v svoji brezsrčni učenosti se valjamo v mesu in krvi! “ Tu vidi dečke in deklice in svetnike vsake starosti, in zdi se mu, kakor bi mu od vseh strani očitaje klicali: „Aii ne premoreš tega, kar ti in te? Ali mar ti in oni premorejo sami iz sebe, ali ne velikoveč v Bogu, svojem Gospodu?" Potem pa sam sebi zakliče: „Kako dolgo še? Jutri — jutri? Zakaj ne zdaj? Zakaj ne bi to uro prišel konec moje sramote?" Ko se tako vojskuje sam s seboj, zasliši glas: „Vzemi in beri!" In na ta poziv odpre pisma sv. aposteljna Pavla in zagleda besede: Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v lcregu in nevoščljivosti; marveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne stresite mesu v poželenju. (Bim. 13, 13. 14.) In kar je živa beseda svetega Ambrozija pričela, je dovršila mrtva črka svetega berila!
16.	Neki protestant iz Bremena je čital življenje sv. Terezije s tem namenom, da bi mogel razkazovati svoje zlobne opazke. Nasledek pa je bil ta, da se je spreobrnil in postal katoličan.
17.	Leo Taocil, hud brezverec in nasprotnik sv. cerkve, je iz slabega namena prebiral življenje device orleanske; toga je prevzelo, da se je spreobrnil 23. aprila 1885 in zanaprej se trudi z dobrimi spisi popraviti, kar je prej s slabimi spridil.
18.	Leta 1805 je v Ameriki prestopila protestanška vdova Elizabeta Seton k sveti katoliški veri in 25. marcija prvikrat sprejela sveto obhajilo. Postala je katolikom v Zedinjenih državah
velika in nepozabna dobrotnica, ker je tam uvedla redovnice usmiljene sestre ter sama postala njih prednica. Nameravala je že zdavno storiti to stopinjo; a kolikor bolj se je bližal odločilni dan, toliko bolj jej je upadal pogum, zlasti se je bala sovraštva pri svojih protestanških sorodnikih. V tem obupnem stanju, ko je že hotela popustiti svoj sklep, vzame — kakor bi ji milost božja sama roko vodila, — pridige slavnega francoza Bourdalou-a in bere razlago sv. evangelija za praznik sv. treh Kraljev, kako pogumno so iskali Jezusa in se niso dali vstrašiti nobeni nezgodi in težavi. To berilo jo zopet tako potrdi, da se le za trenutek več ne pomišlja in stori junaški korak.	(JFiir Auge u. Rerz 1882. št. 5.)
19.	Živel je pred 17 leti na Francoskem mizar z imenom France Makari. Bil je vesel človek, usmiljenega srca in zelo priden; med spačenim svetom pa je izgubil vso vero in nehal tudi moliti. „Delo, to je moja molitev", tako je večkrat rekel. Pozneje se oženi in dobi prav pobožno ženo. Hudo jej je, ker ima brezvernega moža in rada bi ga spreobrnila. Opomni ga ob priliki na njegove krščanske dolžnosti. A mož jo zavrne nevoljno in odločno: „0 tem mi nikoli več ne spregovori, ako hočeš, da bova živela v miru med seboj; ako te je ravno volja, ti moli zame, jaz pa bom delal za-te, pa menim, da bo za oba najbolje." Žena vidi, da ne more nič pomagati, zato je tiho, a na skrivnem veliko moli in joka za moža. Nekaj let pozneje začne Makari bolehati; hud krč ga muči po nogah tako silno, da mora sinu izročiti delavnico, sam pa leži v silnih bolečinah na postelji; zaradi hudih bolečin velikrat kolne, molitev mu pa še na misel ne pride. Nekega dne dobi v roke knjigo, v kateri so bili popisani čudeži,	ki so se godili	v Lurdu. On jih sicer	ni verjel, vendar	so ga
nekako	pretresli. Zato	reče bolj za šalo nego	za resnico duhovnu, ki
je bil namenjen v Lurd, naj mu prinese vode iz Lurda, da se prepriča, če je Marija res tako dobra, kakor je bral v knjigah, če se bo usmilila tudi starega grešnika, ki je nič ne časti. Duhoven gre, a tudi sedaj on še nič ne moli, a toliko bolj drugi molijo zanj. Duhoven prinese	vode, Makari	vrže zvečer obveze raz	nog, namoči se	s čudežnim	studencem, in	kar mu ostane vode, jo	popije. In kaj se	zgodi
po noči? Bolniku noge popolnoma splahnejo; brez težave vstane, dasi se prej na postelji ni smel premakniti, gre v mizarnico, prime za delo in tam ga najdejo njegovi domači zjutraj. Čudijo se in strme, svojim očem ne verjamejo, da oče, ki toliko tednov ni mogel stopiti iz postelje, zopet zdrav stoji, hodi in dela. „Zdrav sem!" jim za-
kliče; bral sem knjigo o čudežih, poskusil sem in ozdravljen sem jaz največ ji grešnik., e A zdaj, koso noge zdrave, mora biti zdrava tudi duša!“ In kmalu se poda v Lurd zdrav na duši in na telesu, da se zahvali z vernim srcem Mariji, ki ga je ozdravila bolnika in grešnika.
{Buh. Pastir V.)
20.	Sv. Terezija je že v otročjih letih silno rada s svojim bratcem Eoderikom prebirala življenje in zgodbe svetnikov. Kadar sta brala o mučencih in grozovitem trpljenju, ki so ga svetniki Božji, med njimi celo otroci, nežni dečki in deklice imeli prestati za Jezusa, sta bila posebno ginena in blagrovala sta jih, da so po tako kratki poti prišli v nebesa in bodo. Boga gledali večno, večno! Sploh je tako sveto branje vzbudilo veliko koprnenje po večnem veselju v nebesih in strah pred grehom v teh nedolžnih srcih. — V poznejših letih jo je dobra knjiga soznanila z notranjo molitvijo in jej je bila voditeljica v njeni izgledni pobožnosti. Sama pravi, da je bila brez dobre knjige razmišljena, zbrana pa, če jo je imela pri sebi. Ob času hude in dolge bolezni so jo z veliko tolažbo in potrpežljivostjo navdajale bukve sv. Gregorija o Jobu. Bada je brala življenje svetnikov, ki jo je zelo osrčevalo in navduševalo.
21.	Sveta Cecilija, devica in mučenka (f 230), iz plemenite
in bogate rimske rodovine, je bila v godbi in vedi dobro izobražena. Vendar sveta ni iskala, živela je bolj sama za se. Kratek čas so jej delale duhovite krščanske knjige in pred vsemi sv. pismo. Dobila je pri tem devica tako ostrost razuma, tako jasno pamet, da se je vsaki še tako zvijačni zmotnjavi ustavljala in tako krepko voljo, da je najhujše skušnjave lahkotno premagala.	{Leg. 22. nov.)
22.	Jako krepak pripomoček krščanske vzgoje. Kako se je zanetila v srcu preblagega škofa sv. Frančiška Šaleškega že tako zgodaj tolika pobožnost? Po branju življenja svetniškega! Njegova bogoljubna mati mu je sama brala življenje svetnikov Božjih in mu je priprosto razlagala, da je laže umel v tej detinski dobi. In po tej poti ga je vzgojila ta izvrstna mati tako srečno, da je skoro nevede kdaj dozoril do tako ljubeznjive svetosti, kateri se ne moremo dovolj načuditi.
23.	Sv, Bligij, škof v Noyonu (f 695), je poprej, dokler je bil še zlatar, imel v svoji delalnici ves čas pred seboj odprto knjigo, v katero je večkrat pogledal, da bi se čedalje bolj izučil v postavi božji in si ob enem tečne hrane zajemal za sveto pobožnost.
24.	Sv. Gregor Veliki pripoveduje o nekem rimskem beraču, ki mu je bilo ime Servul (hlapček). Ta je bil ves hrom, da ni
mogel niti stati, niti leže se obrniti, še roke ni mogel k ustom prinesti, da bi bil sam jedel: tako je ležal siromak v lopi pred cerkvijo sv. Klemena in dobival mnogo miloščine. Od te je en del rabil za svoje uborno življenje, drugi del za nakup nabožnih knjig, tretji del je razdelil med druge svoje tovariše — reveže. Ker sam ni znal brati, je prosil ali najel druge, da so mu brali. Po tej poti si je nabral veliko vednost v krščanskih resnicah in dospel do visoke stopinje svetosti.
25.	Nekikrat je govoril opat Kozma o dušnem zveličanju in je rabil za svoj govor nekatere besede iz spisov sv. škofa Atana-zija s tem le pristavkom: „Ako najdeš kako knjižico sv. Atanazija, pa nimaš papirja pri sebi, da bi jo prepisal, — piši na svoja oblačila !“ Taka vnema mu je plamtela v srcu za spise svetih očetov in cerkvenih učenikov.
26.	Ko je prišla Jernejica Kapitanio v samostansko odgo-
jišče, so ravno brale gojenkam pri duhovnih vajah življenje angelj-skega mladeniča Alojzija. Po tem branju se je vnela v srcu blage deklice velika ljubezen do prelepih čednosti tega svetnika. Pazno je vse poslušala; kar je slišala, si je dobro zapomnila in večkrat rada o tem govorila z mladimi tovarišicami. Kmali je tudi sama od doma dobila ono knjigo. Zdaj je kaj pridno prebirala; pa kar je brala, je tudi dobro premislila, da bi prav razumela in znala tudi sama posnemati. Povsod je nosila to knjigo pri sebi; znala jo je že skoro na pamet, tolikrat jo je vso spet od kraja prebrala. — Nekdaj je bila vprašana, zakaj ima vendar tako rada to knjigo? Na to je odgovorila: „To življenje me tako zelo mika, da se hočem prizadevati, kolikor bom mogla, ga posnemati.“ In kar je tako navdušeno govorila, je tudi natanko in stanovitno storila, kakor priča popis njenega življenja.	{Izgl. bogoljubnih otrok. I.)
27.	Sv. Paskal Bajlon ni mogel v otročjih letih v šolo hoditi, ker stariši so ga odmenili za pastirja. Drugim ljudem mora živino pasti, da si s tem služi vsakdanji kruh. Neizrečeno mu je žal, da ne more v šolo. Oh, tako rad bi znal brati, da bi iz svetih knjig kaj več zvedel o Zveličarju in svetnikih božjih, kakor pa mu je mogla priprosta mati povedati, da bi zvestejše Bogu služil. In kaj stori ? — Vselej, kadar žene čedo na pašo, vzame knjigo s saboj. Ko se živina lepo mirno pase, se vstopi poleg pota, kakor kaki usmiljenja vreden berač, pa ne, da bi prosil denarjev ali kruha vbogajme, on želi le duhovne miloščine. Za božjo voljo prosi memogredoče, naj se ga usmilijo in mu črke razkažejo, da se bo mogel branja naučiti.
Po velikem trudu se mu res posreči, da zna še precej dobro brati, in še celo nekoliko pisati se samotež navadi. Zdaj se mu zdi, da bi ne mogel srečniši biti. Preskrbi si dobrih duhovnih bukev; za posvetne nič ne mara. Vedno jih prebira in kar bere, resno premišljuje ter neprenehoma v otročji priprostosti moli za milost, da bi mogel vedno prav pobožno živeti. Posebno všeč mu je knjiga, v kateri najde lepih molitev in pobožnosti Matere božje. (Izgl. bogoljubnih otrok II.)
28.	Sv. Spiridijon, Škot (f 349). Rojen je bil na otokn Cipru od revnih kmečkih starišev. Pasti je moral ovce. Na paši ni bil razposajen, ampak je obračal prosti čas v molitev in branje dobrih knjig, zlasti sv. pisma. Tako si je ohranil čistost in nedolžnost in pridobil toliko svete vednosti, da je bil pozneje vreden spoznan brez šol priti na škofov stol, kjer je prav modro vladal svojo čedo.
(Leg. 14. dec)
29.	Sveti Leopold, mejni grof (f 1136). Ob času, ko je
Leopold doraščal, je bilo še malo prave verske omike med ljudmi, ker vera še ni bila blagodejno prodrla v vse človeške odnošaje. Zato tudi na dvoru Leopoldovega očeta niso bili zbrani vselej samo krepostni vitezi in dvorniki, ampak prav mnogo lahkomišljenih in razuzdanih je bilo vmes. Leopold pa se je teh ljudi ogibal, ker je čul svarila dobrega učenika in ker je našel več veselja med dobrimi knjigami, kakor med praznimi zabavami. To dobro branje mu je pa tudi do-neslo tiste modrosti, katero v zgodovini pri njegovem vladanju občudujemo.	(Leg. 15. nov.)
30.	Goreča častilka presv. rešnjega Telesa Julijana iz IAit-ticha, ki je tudi dala povod, da je sv. cerkev uvedla praznik presv. rešnjega Telesa, je jako rada prebirala svete knjige. Ko je bila sprejeta v samostan, se je začela učiti latinskega jezika, da bi mogla tem več svetega brati. Kakor pridna čebelica leta od cvetke do cvetke, da bi si sladkega medu nabrala, tako si je nabirala Julijana iz življenja svetnikov prelepih naukov in izgledov krščanskega življenja. Naj raj še je prebirala knjige sv. Avguština in sv. Brnarda. Več nego dvajset govorov se je iz njih naučila in na glas ponavljala, da bi se jej svete resnice globočje v srce vtisnile. (Hattler, Kindergarten.)
31.	Sv. Jedert je pošiljala, kolikor je le mogla, svete bukve na vse strani, kjer je vedela, da jih nimajo, da bi prav veliko duš pridobila za Boga. Kar je po knjigah dobila ganljivega, je prevela iz latinščine v materini jezik, da so mogli tudi neučeni brati. Za taka dela je večkrat uporabila celi dan, da bi le pospeševala zveličanje bližnjega, po čemur je najbolj koprnela.
32.	Osymandyas, egiptovski kralj, je zelo čislal dobre knjige; zato je vstanovil veliko knjižnico, kateri je dal napis nad vratmi: »Shramba dušnih zdravil." In dobre knjige so zares shrambe dušnih zdravil, zlobne knjige pa so skladišče najhujšega strupa za dušo in telo.
33.	Alfonz, kralj Aragonski, je imenoval dobre knjige »odkritosrčne prijatelje". Nekikrat so ga vprašali,‘kateri prijatelji in svetovalci se mu zdijo najboljši ? Nato odgovori: »Dobre knjige, kajti le-te mi brez strahu, brez prilizovanja in postranskih namenov zvesto povedo to, kar mi hasne; to so odkritosrčni prijatelji!“
34.	V Neapolu je družba, ki na lastne stroške izdaja tednik „Katoliški oclmev“ in ga brezplačno razdaja med ljudstvo. Pokojni papež Pij IX. je pohvalil to delovanje in rekel, da je naj-prijetniša miloščina podpiranje in razširjanje katoliških spisov.
(Far Auge u. Iierz 1881, št. 4.)
35.	Kdorkoli bo kdaj pisal zgodovino slovenskega naroda, ne bo mogel zamolčati ali prezreti preslavne družbe svetega Mohorja. Ta družba je zgodovinsk čin v naši poveštnici. Kako bi mogel jaz tu molčati o njej, ko pišem o dejanskem vplivu dobrega berila ? Ne molčati, marveč tako glasno bi hotel klicati, da bi odmevalo čez hrib in plan, da bi slišali vsi, učeni in priprosti: učeni, — da bi podajali le dobre, zdrave in tečne hrane, priprosti — da bi stanovitni ostali v tej vnemi, katero kažejo zlasti zadnja leta za to bratovščino in še druge vnemali! Ta družba je naš ponos; ponašati se smemo pred vsem svetom ž njo, ker lahko rečem, da v primeri z malim številom nima nobeden narod kaj enacega.
II.	Slabega berila varujmo sebe in druge.
1.	Sv. JPavel je našel v Efezu mnogo vražnih in slabih knjig. Govoril je ostro in veliko tistih, hi so se s vražami pečali, so znesli hakvc in so jih sošgali vpričo vseh: in ho so prevdarili njih ceno, so našli, da so veljale petdeset tisoč denarjev (Dj. ap, 19, 19), kakih 16 tisoč goldinarjev.
2.	JRimski zgodovinar Valerij Maksim pripoveduje, da so našli nekoč knjige, katere so bile videti nevarne veri in službi bogov, zato jih je moral praetor (najvišji sodnik) očitno sožgati vpričo vsega ljudstva.
3.	Atenčani so pregnali modrijana Protagora in javno sožgali njegove protiverske knjige in spise.
4.	Paganski pesnik Ovidij se je zelo kesal na smrtni postelji, da je pisal pohujšljivo knjigo „de amore“, in si je želel, da bi se vsa vničila.
5.	Ko se je čarovnik Ciprijan nenadno in čudežno spreobrnil v Efezu, mu niti škof niti ljudstvo niso mogli prav verjeti, da se je istinito spokoril, dokler ni dal vseh čarovniških knjig sožgati.
6.	Sv. Terezija je silno rada brala. Dokler je brala le dobre knjige, je bilo to za njen dušni napredek zelo koristno (kakor je bilo že povedano). Ali brati je začela vse navskriž. Naj raj še si je poiskala izmišljenih povesti o vitezih in nenavadnih dogodbah. Take knjige takrat še niso bile tako ostudne, škodljive in pogubne, kakor so dandanašnji; vendar so bile njenemu očetu tako zoprne, da jih je morala skrivati pred njim in le skrivaj brati. Bog jo sicer obvaruje, da se tako zelo ne spridi in ne zabrede kakor drugi, ki take knjige radi bero. Gotovo je Marija zanjo prosila. Vendar je imelo to branje razun potrate drazega časa mnogovrstne slabe nasledke. Zato je britko obžalovala to nespamet vse svoje življenje. Tako-le piše sama o sebi: „Polagoma so omrznile moje dobre želje in zabredla sem še v druge pregreške. Ni se mi zdelo napak ali prepovedano, veliko ur po dnevi in po noči darovati temu nečimernemu opravilu, čeravno sem skrivala pred očetom. Tako zelo sem se tega poprijela, da nisem mogla več zadovoljna biti, če ni bilo kake nove knjige. — Začela sem nositi lepo obleko, želela sem drugim dopasti in vse sem si prizadejala, da bi imela lepe roke in dopadljive lase. Jemala sem s seboj dišav in se obdajala z vsemi nečimernostmi, kar sem jih le mogla dobiti. — Kes, da pri tem nisem imela zlobnega namena in nikakor nisem želela, da bi bil kdo Boga žalil zavoljo mene. Vendar nasledek je bil ta, da sem še več let ohranila preveliko skrb za presiljeno lišpanje v obleki; takrat tega nisem imela za greh, zdaj pa sprevidim, kako je bilo to napak za-me.“
(Izgledi bogolj. otrok lil.)
7.	Leta 1766 sta bila v Abbeville (v Pikardiji) dva mlada ubežnika v smrt obsojena, ker sta zasramovala sveto vero, pokončala sveto razpelo in ostudne pesmi prepevala. Predno stopita na grmado, spoznata očitno, da njuno hudobijo so zakrivile zlobne knjige, posebnoVoltaire-jev modroslovni besednjak (Dictionnaire philosophique).
(Wetzel, die Lekture.)
8.	Proti koncu leta 1843 je bil v Št. Gallenu vpričo velike množice umorjen zločinec Peter TVasser, v smrt obsojen zarad grozovitega umora. In kaj je nesrečnika tako daleč privedlo, da je
sorodno kri prelival? „ Strauss (ki je bogokletno pisal o življenju Jezusovem) me je pogubil," to je bila prva beseda, katero je zločinec spregovoril svojemu spovedniku, ki ga je na smrt pripravljal. „Poprej sem rad molil ter srečno in zadovoljno živel; hudobne bukve, ki so mi prišle v roke, so mi vso vero spodkopale. Tako zapeljan sem jel polagoma, posebno zadnje leto, misliti, da vera je le strašilo, s katerim se priprosto ljudstvo plaši; božja pravica, nebesa in pekel, da je le iznajdba duhovnov." Tako je spoznal nesrečnež ravno pred smrtjo in obilne solze pretakal.	(Wetzel, die Lekture.)
9.	Pred 12 leti seje ustrelila v Pragi sedemnajstletna hči ne-
kega državnega uradnika. Prestrašena po glasnem poku prihiti mati, toda prepozno, hči leži mrtva na tleh in poleg nje — roman, čisto brezversko pisan.	(Wetzel, die Lekture.)
10.	7. septembra 1878 sta bila vpričo neštevilne množice umor-
jena dva mladeniča, Barre in Lebiez, dijaka na vseučilišču, ker sta bila neko mlekarico umorila in oropala. Zgubila sta bila že zdavno vso vero in sta očitno Boga tajila. In še zdaj sta bila v svojem brez-verstvu tako trdovratna, da nista hotela o verskih tolažilih ničesar slišati. Kje sta se navžila takega brezverskega duha? Sama sta priznala, da v spisih brezverskih profesorjev.	(Wetzel, die Lekture.)
11.	V zakladnici slavne božje poti Marije Celjske se vidi poleg družili dragocenosti zlato pero. To pero je dar nekega protestanta, ki je poprej s strupenim sovraštvom pisal zoper sveto katoliško cerkev. Pozneje se je spreobrnil, javno preklical svoje zmote, postal celo katoliški duhovnik in redovnik na Dunaju ter je bil vsem prelep izgled spokornega življenja in gorečnosti za čast božjo. V svoji oporoki je naročil: „Ker sem s svojim peresom največ grešil zoper sveto cerkev, darujem v zadoščenje svoje najlepše pero Materi božji". Ta mož se imenuje Caharija XVerner in njegovo zlato pero je bilo dragocen dar neke knežje osebe na Nemškem.
('Wetzel, die Lekture.)
12.	Božja kazen vsled slabega branja. Neka žena v Pizi na Laškem je obljubila svojemu spovedniku, da ne bode nikdar več brala slabih knjig. Nekega dne jej pride spet taka knjiga v roke in iz radovednosti zopet bere vkljub svoji obljubi. Toda hipoma jo zadene kazen za njeno nezvestobo; oči jej začnejo otekati in neprenehoma tečejo solze iz njih, kar odpreti jih ne more več. Hitro vrže knjigo iz rok, priteče v svoje stanovanje in skliče vse domače, da bi jej nasvetovali kako zdravilo. Precej pošljejo po zdravnika, a ne morejo ga dobiti. Zato prigovarjajo vsi, naj išče pomoči pri sv. Fi-
lipu Neriju, in v ta namen jo vedejo pred njegovo podobo. Nesrečnica obudi trdno zaupanje, dotakne se z roko podobe in potlej svojih oči; pri tej priči se oči odpro, oteklina zgine, zdravje se povrne. Odsihdob se ni nikdar več dotaknila kake take prepovedane knjige.
13.	Leopold Kist pripoveduje v svoji zbirki izgledov to-le iz lastne skušnje. Kot mlad dijak sem čital neki s podobami ozaljšan koledar, ki je imel za-me silno slab vtis. Ne vem se sicer več spomniti niti letnice niti pisatelja one knjige; toda poglavitna vsebina njena in — nasledek mi je še dobro v spominu. Glavna oseba v tej knjizuri priobčenega romana je bil neki kardinal, ki je bil naslikan kot najzlobnejši in najbolj hinavski človek, da si hudobnišega in podlišega ni misliti. In od tega časa se mi je zdel vsak kardinal kot jedro vse hudobije in sprijenosti. In začel sem sovražiti vsakega kardinala kot izvržek človeštva in grozil sem sv. cerkvi, da trpi take satanske značaje in da je ona odgovorna za tako vedenje svojih najvišjih služabnikov. To zmoto in prevaro sem vedno nosil s saboj vsa dijaška leta — do bogoslovja, kjer sem bil, hvala Bogu, ozdravljen. Ko bi pa ne bil prišel v bogoslovje, bi bil ostal svoj živi dan nasprotnik svete cerkve. Tak je sad slabega berila, slabih knjig, slabih romanov.
14.	V Parizu vpraša bojda vsak zdravnik svojega bolnika: Kateri časnik bereš? Znano je namreč, da je telesno zdravje močno odvisno od dušnega zdravja in da strastno pisani članki razburijo srce in živce ter zelo slabo vplivajo na telesno zdravje. Zlasti pa nenravni spisi pospešujejo najnevarniše bolezni. Zato je jako opravičeno omenjeno vprašanje, s katerim je gotovo tudi v zvezi dobrohotni zdravniški opomin: Beri mirne in nravno blažilne spise!
15.	Strasten sovražnik duhovnov. Poznal sem, piše L. Kist, učenega moža v dobri službi, ki je vsako nedeljo pridno hodil v cerkev, ne le o veliki noči, marveč tudi med letom večkrat k spovedi, ter je rad med duhovne zahajal in z nevoljo obsojal vse zlobne napade na sv. cerkev in njene služabnike. Te lepe lastnosti, ta blagi značaj je imel od tod, ker je bil naročen na dober, pošten časnik. — Pride pa v ravno tisto hišo stanovat neki drug uradnik, ki je bil pa vse drugačne barve in čisto nasprotnega mišljenja in je bil naročen na neki skrajno liberalen list. Moj znanec, poštenjak na vse strani, pregleduje včasih le iz radovednosti rudečkarski list novo-došlega tovariša in se vselej jezi zarad sovražnih in lažnjivih člankov o sv. veri in cerkvi. Toda čez leto in dan popusti svoj konservativni
Zbirka.	g
pošteni časnik in si naroči nasprotnega ter postane zagrizen sovražnik duhovščine. Nikdar ga ni bilo več videti v cerkvi in tudi o veliki noči ne pri mizi Gospodovi; duhovščine se je ogibal, ali pa jo je s strupenimi zabavljicami obsipal, kakoršnih se je naučil iz svojega podlega časnika. Če zloben časnik v enem letu tako glavo zmeša učenemu možu, kaj še le, če neizkušen človek pride v oblast takemu zlobnemu listu ali taki pohujšljivi knjigi.
16.	Grozni nasledki slabega berila. Iz Pariza poročajo:
30. marcija je prišel pozlatar Braizaz na policijo ter je prosil, naj ga zapro, rekoč: „Ako me ne zaprete, umoril bom svoja otroka. Že dolgo časa ne morem po noči spati in prevzema me grozna želja, končati svoja otroka. Večkrat sem že vstal po noči ter se z nožem v roči bližal spečima otrokoma, hoteč ju zaklati; v zadnjem hipu sem se zdramil, da nisem storil te hudobije." Gosposka mu vstreže ter ga zapre v norišnico, a tudi tam vedno grozi, da bode pomoril svoja otroka. In kaj je bilo temu vzrok? Nesrečnež je prebiral ostudni roman Zolov „Človeška živina", o katerem Zola sam pravi, da vtegne vzbujati morilne misli. Ali bi ne bilo bolje, da bi zaprli njega, ki je kaj taeega spisal? — Nekaj dobrega pa vendar še ima ta zlobni pisatelj: svojim otrokom ne daje brati svojih pohujšljivih povesti, marveč jih skrbno skriva pred njimi. Hči njegova mu namreč reče nekega dne: „Oče, vedno slišim, kako da ste imeniten pisatelj, kako lepe povesti da pišete; kako da nam ne daste brati svojih spisov, da bi jih poznali?" — „Dal vam jih bom brati", reče oče in napiše povest „Sanje“, ki je pa res lepo pisana in brez pohujšljivih stvari; spisal jo je namreč nalašč za svoje otroke, ker si ni upal jim druzih pokazati. Zakaj se mu pa drugi ne smilijo? Ako bo sodba ostra človeku, ki je enega pohujšal, kam se bo dejal, kdor jih je z grdimi spisi pohujšal in onesrečil na tisoče!	(Domoljub. 1890. št. S.)
17.	Mariji prijeten dar. Neki mladenič iz plemenitega rodu je potovaje po morji na barki bral slabo knjigo, do katere je imel vidno veselje. Neki redovnik, njegov sopotnik, ga nagovori: „Povejte, ali bi ne hoteli Mariji darovati malega darčka?" „Bad“, odgovori mladenič. „Ako vam je resnica", odgovori redovnik, „ali bi ne hoteli iz ljubezni do Marije to knjigo strgati in v morje vreči?" „Nate jo, gospod!" odgovori mladenič. „Ne“, povzame zdaj duhovnik, Jaz hočem, da jo sami darujete božji Materi." Mladenič stori tako in povrnivši se v svoje rojstno mesto Genovo, začuti po Marijini priprošnji toliko ljubezen do Boga, da si izvoli samostansko življenje.
18.	V Parizu je 1. 1881. petnajstletni zlobnež šestletnega
dečka zvabil v svoje stanovanje, z njim se zaprl, vzel nož, ga zaklal in mu život preparal samo zato, da bi se, kakor krvoželjni tiger veselil njegove strašne smrti. Kako pa da je prišel do te silovitosti, je sam razodel pri sodniji: „Bral sem veliko romanov in v enem sem našel sličen prizor, kakor sem ga zdaj pokazal nad malim dečkom. Tudi zato sem to storil, ker sem želel, da bi se o meni govorilo po časnikih".	(J. Krier, das Studium.)
19.	Na Tirolskem je nekje goreč duhoven v pridigi ostro
svaril ljudi, naj nikar ne bero slabih časnikov. Ta pridiga je šla posebno k srcu neki šolarici, katere oče je bil naročen na zloben liberalen časnik. Ko pride deklica domov, prosi očeta, naj nikar nič več nima tega časnika. Kadar zagleda protiverski časnik, milo vzdihne in pravi: „Oh, že spet ta časnik tukaj!" Oče se čuti prisiljenega, da zlobni list nekaj časa skriva pred blago, nedolžno hčerko ter ga potlej nikdar več ne naroči.	(P. Edm. Bager.)
20.	Neka gospodičina, ki jo je njen oče, slaven pisatelj, z vso skrbjo vzgojil, se je dala zapeljati in je ušla z zapeljivcem. Oče ves obupan, potrt vsled tega grozovitega udarca, pride v zapuščeno sobo svojega otroka. V omari, katero je pobegla hči odprto pustila, zagleda lastne svoje knjige, svoje umazane knjige, o katerih je menil, da jih ne pozna njegova Louisa, in katere je skrival pred njo, kakor se skriva najhujši strup. Zdaj mu je vse jasno, v obupni žalosti zavpije: „Jaz sem morilec lastnega otroka! jaz sam sem zaudal svoji hčeri!" Resnico je govoril; le škoda, da se mu niso tako smilili tudi drugi, katere je umoril s svojimi otrovanimi spisi.
(Revue du Monde cath. 1865.)
21.	Pred več leti se je na Švicarskem v Luzernu v eni naj-slavniših gostilnic imeniten tujec ustrelil. Med njegovimi papirji so našli tudi popis njegovega življenja, ki ga je bil sam sestavil. Iz njega je bilo razvidno, da je bil samomorec grofovske rodovine in laški framason. Tu navedemo samo to, kakšen vpliv je imelo slabo berilo in sosebno domača knjižnica očetova na njegove zmote sploh in zlasti na njegov žalostni konec. Sam piše med drugim tako-le: „Ko bi bila moja sestra vedela, da so one strupene knjige očetove knjižnice meni odprte, bila bi morda očeta opozorila, meni pa priliko in veselje preprečila za tako berilo. Le enega ključka je bilo treba za moje rešenje. Koliko očetov provzroči po svoji vnemarnosti pogin svojih otrok! Brezverske in nesramne knjige bi ne smele biti nikdar
odklenene, ali sploh ne v hiši — tudi ne pod deseterimi ključavnicami, ker so strup, kateri se prej ali slej pokaže in umori".
(P. Ed. Hager: die Presse.)
22.	Da brezbožne bukve lahko celo deželo v nesrečo pripra-
vijo, nam je neovrgljiv dokaz dežela francoska. Prezanimljive in le preresnične so besede, katere je v tem oziru spregovoril nesrečni kralj Ljudovik XVI. Prekucuhi so ga namreč odstavili in zaprli. V ječi zagleda podobi Voltairja in Bousseau-va (katera sta največ brezbožnih spisov izdala); tužna žalost in sveta jeza ga prevzame ter vsklikne: „Ta-le dva moža sta Francosko ukončala!" — Enakega prepričanja je bil Napoleon I., ki je izrekel, „da se ne čuti dovolj močnega, da bi vladal ljudstvo, katero prebira Voltairja in Bousseau-va. “ Zato ni dal dovoljenja, da bi bila za časa njegove vlade zopet na-tisnena dela Voltairjeva.	(P. Ed. Hager: die Presse.)
23.	Nekaj let pred francosko vstajo je živela v Parizu neka gospa, lastnica bnkvarne, ki je iz dobičkarije prodajala pohuj-šljive bukve. Iz radovednosti je šla nekega dne poslušat p. Beaur-gard-a, ki je pridigal v cerkvi Matere božje. Tisti dan je govoril pridigar o slabih spisih; in o tem je gospej marsikaj vest očitala. Bog jo razsvetli, da zdaj bolje spoznd, kakor še nikdar poprej, da so knjige in spisi, ki veri in lepemu življenju nasprotujejo, strup, kateri duh in srce ukončuje. Straha se trese, ko sliši pridigarjeve besede: „Vsi tisti, kateri slabe spise tiskajo, prodajajo, posojujejo ali razširjajo, so očitni morilci (zaudajalci), od katerih bo Bog enkrat oster odgovor terjal zarad vseh grehov, ki so jih zakrivili." To resnico še dalje premišljuje in jasno jej je, koliko hudega je že storila in koliko bi še storila, ako nadaljuje svojo kupčijo. Velika žalost pretresa njeno srce in trdno sklene, za vselej opustiti to pogubno kupčijo.
Po pridigi gre k gospodu pridigarju in s solznimi očmi reče: „Častiti gospod, Vi ste mi storili veliko dobroto, ker ste mi pokazali, kolik dolg sem si nakopala s prodajo zlobnih spisov. Zato Vas pridem prosit, da bi dobro delo, katero ste pričeli, tudi nadaljevali. Prosim, bodite tako dobri in pridite v mojo prodajalnico, da pregledate vse moje stvari ter zavržete vse, kar je le količkaj veri in čednosti nasprotno. Naj me stane, kar hoče, trdno sem se odločila za to daritev, kajti rajše zgubim del svojega premoženja, kakor bi svojo dušo pahnila v večno pogubljenje."
Drugi dan pride goreči misijonar v njeno prodajalnico, odbere vse slabe in pohujšljive knjige in gospa jih meče po vrsti vpričo
njega v ogenj, ki ga je nalašč zato zanetila. Cena pokončanih knjig je znašala okrog 6000 frankov (272 tisoč gld.).
Izvrševaje to dobro dejanje je govorila blagodušua gospa: „Nič mi ni žal zarad te zgube; moja duša, ki je ne morem rešiti brez te žrtve, mi je neizmerno dražja." — Odsihdob je prodajala le verske in dobre knjige in s tem popravljala, kar je bila poprej zadolžila.
{P. Edm. Hager: die Presse.)
24.	Sveti opat Cirijak je videl nekikrat v spanju, kakor bi zunaj pred njegovo sobo stala presveta devica Marija v spremstvu sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista. Sv. Cirijak jo vabi — prisrčno prosi, naj se poniža in vstopi v njegovo sobo; a presveta Devica noče, marveč mu resno reče: „Ti imaš mojega sovražnika pri sebi, in jaz naj bi noter šla?" Ob tem zgine. Opat se zbudi in se močno čudi, kako da je mogla Mati božja kaj tacega reči, da je v njegovi sobi njen sovražnik, ko vendar ni nikogar v njej, kakor on sam. Kakor tudi premišljuje, ne more si domisliti, da bi imel kaki smrtni greh na vesti. Da bi si otožnost odgnal, vzame v roko knjigo, katero je nedavno dobil na posodbo; a ko jo odpre, zagleda, da je od zadaj pridejana še druga in sicer krivoverska knjižica odpadnika Nestorija, ki je tajil, da je Marija deviška Mati božja. Svetnik precej spozna, da je volja Matere božje, naj knjigo takoj pošlje nazaj lastniku in mu naroči, da jo sožge kot krivoversko knjigo.
25.	Klasiki, to je beseda tujka, s katero je zapisano neizmerno veliko greha in hudobije. Zato so od nekdaj zahtevali vsi modri možje, ne le krščanski, marveč celo pagauski, naj se mladini ne dajejo klasiki celoma v roke, ampak le v dobro izbranih oddelkih.
a)	Spartanci niso pustili, da bi mladina brala dela nekaterih veleslavnih grških pesnikov, češ, da bi taka dela več škodovala lepemu življenju nego koristila umu.
b)	Modrijan Platon navede Sokrata govorečega svojim prijateljem: „Pesnike moramo natanko nadzorovati, in če kaj dobrega izdajo, to odbrati, vse pa, kar ni dobro, zavreči. Med onimi pesniškimi deli, s katerimi sedaj navadno seznanjajo mladino, jih je zelo veliko, katera moramo odstraniti."
c)	Enako odločno govori pagan Quinctilian ter konča z besedami: „Grški pesniki so večkrat preveč prosti, in tudi iz Horaca bi jaz marsikaj ne hotel brati z mladimi ljudmi."
č) Sv. Jeronim je imel pagana za učitelja, s katerim sta prebrala mnogo grških in latinskih klasikov; ob tem pa mu je jela pešati pobožnost in pozabljal je svete nauke svojih pobožnih starišev,
postajal je čedalje bolj posveten in strasten. Družba pobožnih prijateljev mu je vero zopet poživila; a še pozneje v puščavi je imel hude skušnjave in boje vsled takega berila. Še le strašne sanje so ga ozdravile. Zdelo se mu je v sanjah, da je pred sodbo božjo. Sodnik ga vpraša, kdo da je. »Kristijan sem", odgovori Jeronim. „Lažeš“, mu odvrne sodnik, „ti si Ciceronijan, ne pa kristijan; kajti kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce." Pozneje je bral le svete knjige; klasike pa le redkokdaj, le kolikor mu je bilo zarad jezika treba.
d)	Sv. Avguštin toži, da je v mladosti polnil spomin z Aenejevimi burkami, pozabil pa na svoje napake. Jokal je, da je Dido umrla, ni imel pa za to nobene solze, da je sam pred Bogom dušno mrtev. Slovnična napaka ga je bolj skrbela nego greh. — Lepih izrazov si je pač prilastil iz klasikov, katere hoče sedaj obračati v čast božjo, pa tudi mnogo krivih nazorov, katere je še-le pozneje spregledal in popravil.
e)	Sv. Gregorij Nacijanški je v mladosti mnogo časa porabil za klasike; po svojem spreobrnenju jih je položil na stran in, kakor sam pravi, prepustil jih črvom in moljem.
f)	Sv. Odilo je zelo rad prebiral stara klasična dela, posebno pesniška, zarad lepega cvetečega sloga; a pristudila so se mu, ko je bil po sanjah podučen, kako so strupena in škodljiva. V sanjah mu je namreč angelj pokazal posodo, katera je bila silno lepa in mikavna, a napolnjena je bila z gadi in strupenimi žužki. Iz tega je spoznal, koliko pametnejše je, če zajema iz manj bliščečih posod pa dražjo vsebino, t. j. modrost iz svetih spisov.
g)	Glasoviti ocenjevatelj nemških klasikov, protestant Gervi-nus, pravi: „V našem slovstvu ni nobenega imenitnega moža, ki bi se ne bil otresel vezi pozitivne vere." In če se odšteje nekoliko velecenjenih klasikov, je ta izjava le preresnična; le pristaviti bi bil še moral: „in skoro nobenega, ki bi ne bil nravno pohujšljiv v svojih spisih."
h)	Slavni slikar J. vitez Fuhrich je sam popisal svoje življenje in v tem popisu pripoveduje, s koliko gorečnostjo je v mladosti bral klasike, zlasti dela Schiller-ja in Goethe-ja, končno pa pristavi: „Ko bi se vprašal, kaj mi je koristilo to branje, moral bi spoznati: zmedlo mi je mišljenje in čutenje in mnogovrstno omadeževalo moje dejanje. Te žalostne resnice si nisem mogel, si ne morem in nočem prikrivati in ne tajiti. Nikar naj se mi ne reče: Ta se je pa moral res jako zlobnemu berilu
vdati! — Nič drugače, kakor večina onih, kateri bero. V našem slovstvu, takozvanem lepem kakor tudi vednostnem, je z malo izjemami strup gosto zasejan".
i)	Katoliški pisatelj Brentano se je zelo kesal na stara leta zarad nekega slabšega spisa svoje mladosti in je zelo želel, da bi se ne razširjal, marveč pokončal. Tudi mu je bilo jako žal, da ni bil varniši v branji.
j)	Imel sem dokaj nadarjenega sošolca G. T., kateri mi je bil dvakrat drag kot sošolec in kot ožji tovariš „Alojzijevec“. Pridno se je učil in lepo vedel. Toda v višjih šolah se je vsled vednega prigovarjanja nekega profesorja preveč — skoro strastno udal branju nemških klasikov in v kratkem so se mu nazori popolnem spremenili. Duhovski stan ga ni več veselil, celo zabavljati mu je začel in nasprotovati. Ni šel torej v bogoslovje, marveč na vseučilišče Graško. Kako je šlo nadalje, ne vem; le to sem zvedel, da višjih šol ni dovršil, marveč umrl v bolnišnici v cvetju svoje mladosti. (Uredn.)
III.	Sv. cerkev zabranjuje slabo, pospešuje
dobro berilo.
Od svojega začetnika dobila je sv. cerkev nalogo resnici dajati spričevanje. To nalogo je vedno izvrševala tudi oziroma berila s tem, da je slabo berilo zatirala, dobro pa razširjala in svojim vernikom priporočala.
1. Zahtevala je cerkev vže v prvih stoletjih, da so krivoverci želeč stopiti v katoliško cerkev svoje krivoverske knjige kazali duhovski gosposki, ki jih je uničila. Kar smo že omenili o sv. Cipri-janu (str. 79, št. 5), to spričujejo za enake slučaje tudi sv. Avguštin, Janez Damaščan in drugi cerkveni očetje. (Cf. ap. d. 19, 19.)
Naslednja stoletja dajejo nam prav tako spričevanje. Cerkev je po svojih poglavarjih, pa tudi po zborih obsojala vernikom škodljive knjige. Cerkveni zbor nicejski (825) prepovedal je vernikom brati spise krivoverca Arija, ter velel njegovo „Talijo" po vzgledu prvih kristijanov v Efezu sežgati. Cesar Konstantin podelil je temu sklepu popolno veljavo, ter je določil, da se bode branje Arijevih spisov s smrtjo kaznovalo.
Leta 385 obsodil je Teofil, škof aleksandrijski, spise Origenove, ter prepovedal, jih prebirati. Zato pa so ga posebno pohvalili Jeronim, Epifanij in papež Damaz. Cesar Justinijan v šestem stoletji pa je Origenove spise naravnost na ogenj obsodil.
Papež Inocencij V. obsodil je 1. 418 spise Pelagija in Celestija, 1. 431 pa so se očetje na cerkvenem zboru v Efezu izrekli zoper spise Nestorijeve. Da bi njihova obsodba zadobila temvečjo veljavo, prosili so cesarja Teodozija, naj bi prelomnike te postave pozval pred svoje sodišče. To se je tudi zgodilo. On sam, kakor tudi cesar Va-lentinijan, določila sta, da se morajo kaznovati prestopniki sklepa škofovskega ne samo z izgubo premoženja, marveč tudi smrtna kazen naj jih zadene.
V	petem stoletji določil je papež Leon: „Z duhovsko gorečnostjo naj se pazi na to, da se slabi spisi ne bodo prebirali; podtaknene knjige pa niso samo prepovedane, marveč naj se tudi sežigajo. Ako torej škof ne prepove po hišah takih knjig, naj ve, da velja za krivoverca. Ako namreč ne varuje drugih zmote, je to dokaz, da je sam zapadel krivoverstvu." Ob neki drugi priliki pravi isti papež: „Nihče naj se nima za katoličana, kdor od cerkve prepovedane knjige bere, ki jih je spisatelj sam obsodil."
Isto stoletje nam je dalo tudi znamenit odlok papeža Gelazija, kateri našteva mnogo napačnih ali podtaknenih knjig pisateljev, ki so se od cerkvene občine ločili; posebej pa prepoveduje spise Mareijona in njegovih privržencev, katere prebirati je pod najstrožjimi cerkvenimi kaznimi prepovedano.
V	šestem stoletji obsodil je papež Vigilij spise Teodoretove zoper sv. Cirila in pa dela Teodorja iz Mopsuvestije in list Ibatov. Istega stoletja (1. 589) določila je tretja sinoda v Toledi na Španjskem, da se morajo sežgati vsi spisi krivovercev. Na nekem zboru v Eimu (649) pod papežem Martinom I. so zaukazali, da kdor ne zametuje z ustmi in srcem brezbožnih spisov, zapade naj sam cerkvenemu izobčenju.
Leta 787 določil je cerkveni zbor v Niceji: vsi opolzli, predrzni in zasmehujoči spisi zoper češčenje svetih podob izroče naj se škofu carigrajskemu. Kdor se ne bode ravnal po tem določilu, naj bo, če je škof, duhovnik ali dijakon, odstavljen od svoje službe, ako pa je menih ali lajik, kaznuje naj se z izobčenjem.
Papeži Klemen IV., Honorij IV., Janez XII. so zapovedali, naj se veri nevarne knjige sežigajo. Janez XXIII. pa je obsodil spise Viklefa in Husa in očetje kostniškega vesoljnega zbora so to obsodbo potrdili in branje takih bukev najstrožje prepovedali. — Papeža Aleksander VI. in Leon X. sta določila, da se ne sme nič tiskati, kar nima dovoljenja duhovske gosposke. Cesar Karol V. sprejel je 1. 1521 ta odlok med državne postave, ter zapovedal, naj se prelom-niki strogo kaznujejo.
Z iznajdbo tiskarstva pa je cerkvi vzrastla nova nevarnost škodljivega berila. Od vseh strani so se pokazali slabi, veri in krščanski nravnosti nasprotni spisi. Torej ni več zadostovalo, jih od slučaja do slučaja pregledovati, marveč na cerkvenem zboru v Tridentu (seja 18.) ustanovili so očetje komisijo, ki naj bi pregledala vso knjige, škodljive pa še posebej kot take zaznamovala. To je začetek posebne kongregacije indeksa, katero je nekaj let pozneje papež Pij V. ustanovil, Sikst V. pa natančneje uredil. Najimenitnejša določila te kongregacije so: a) Nekatere knjige so vseskozi, brezpogojno prepovedane, druge le začasno, dokler se namreč spodtakljiva mesta, ki so natanko določena, ne popravijo, b) Nekatere knjige so prepovedane prav vsakemu, druge pa smejo v roke vzeti učenjaki, trdni v veri z dovoljenjem svojega škofa, posebno zato, da morejo napake vednostno zavračati, c) Vzrok prepovedi kake knjige je: ali pisatelj sam, (če je začel krivo vero učiti), ali pa obseg knjige, če se nečistost, nespodobnost, vražarstvo, vedeževanje itd. po knjigi veri nasprotno opisuje. — S tem, da je katoliška cerkev vpeljala posebni indeks (zaznamek) prepovedanih knjig, je mnogo škodljivega berila odvrnila od svojih vernikov do dne današnjega.
2.	Cerkev pa je tudi skrbno pazila, da se je dobro berilo ohranilo vedno čisto in nepokvarjeno. Verske knjige (svetopisemske stare ir. nove zaveze, spise cerkvenih očetov) je vsaki čas varovala zmot in dodatkov; le zanesljivi učeniki smeli so jih razlagati. In kadar se je sveta vera utrdila pri raznih narodih, ustanavljala je sprva posebno po samostanih šole, kjer so razni redovniki skrbeli, da se ljudstvu dajijo v roke le berila, ki niso bila le brez vsake nevarnosti za dušo, marveč tudi pripravna narode v čednosti in pobožnosti utrjevati. Kolko spisov pobožnih se je razširilo med katoličani!
Osobito z Lutrovo krivovero je za katoliško cerkev na-počia nova doba skrbi in pazljivosti. Kakor gobe po dežji prikazovale so se krivoverske bukve, ni čuda, da so jih mnogo, le premnogo prenotile. Treba je bilo krivoverski povodnji tudi od te strani jez napnviti. Zato je s posebno skrbljivostjo delovala cerkev na to, da so st bolj in bolj širile pravoverne knjige med ljudstvom. Tega priče nam je domača zgodovina. Tudi na Kranjskem se je Lutrova krivevera posebno po mestih in gradeh razširila. Nadvojvoda Ferdi-nanc pa je z vso močjo delal na to, katoliško vero čisto ohraniti v sv)jih deželah. Na Kranjskem je postavil posebno komisijo, da je k dežele trebila luteranstvo. Na čelu jej je bil pogumni in za sveto vero posebno vneti škof ljubljanski Tomaž Hren. Ta
komisija je na velikem trgu v Ljubljani sežgala osem vozov krivoverskih knjig.
Bavno to se je v nekoliko manjši meri zgodilo v Kranji in Loki. Ker so se pa katoličani prepričali, da so njihovi nasprotniki s slovenskimi knjigami največ dosegli, zato je leta 1612 škof Tomaž Hren poslovenil berila in evangelije celega leta, jih potem na svoje stroške tiskati dal, ter jih je razdelil med ljudstvo.
Novejši čas je časopisje zadobilo po svetu odločilno veljavo, tako, da se po pravici velemoč imenuje. Dočim pa se je pojavilo mnogo podučnih, vero branečih in nravi utrjujočih časnikov, pokazalo se je žal tudi na stotine in tisoče slabih, brezverskih časopisov in knjižuric, katerim poslednji namen je: vero spodkopati, temelj svete cerkve omajati. Zoper tako časopisje pa je cerkev po svojih poglavarjih nekaterekrati povzdignila svoj glas. Iz novejših časov par vzgledov:
Pij IX. piše v svoji encikliki dne 8. decembra 1864 zoper protiverske tiskovine tako-le: „ Veste, da naše dni sovražniki vse resnice in pravice in kruti protivniki naše vere vsakovrstne brezbožne nauke sejejo, ko s pomočjo nezgode polnih knjig, knjižic in časnikov, katere razširjajo po celem svetu, ljudstva sleparijo in jim zlobne lažejo ... Ne moremo se zdržati, da bi se vam, častitljivi bratje, dostojno ne zahvalili za vso skrb in za vso gorečnost, s katero sle svoj škofovski glas zavzdignili zoper toliko brezbožnost."
Leon XIII. je upoznavši žalostne nasledke veri sovražnega časnikarstva izdal posebno okrožnico do laških škofov. V njej opomirja, naj bodo verni pazljivi, kadar prebirajo časnike ali si naročajo knjige, kajti med medom, katerega mislijo srkati iz njih, je tudi mmgo smrtnega strupa. Toda to bi ne bilo dovolj, ker skrbeti morajo, da se izdajajo tudi dobri katoliški časniki. Te pa treba podpiiati s svojim premoženjem . . . Leta 1879 (22. februvarja) zbrali st se pred sv. očetom katoliški časnikarji, katere je papež sprejel z vdiko radostjo. „Potrebno je — povdarjal jim je v svojem nagovoru — da se strup, ki se je kaplja za kapljo po brezbožnih časnikih raiširil med človeštvom, zopet polagoma odstrani s pomočjo katoliških časrikov in spisov." — L. 1886. (14. sept) je pisal Portugalskim škofom kar pa vsemu svetu velja: ..Obračajte svojo skrb neprestano na dnemike ali sploh na časnike. Časovne razmere so Vam znane, častiljivi bratje: z ene strani hočejo ljudje le čitati in čitati; z druge strani pa se neomejeno razliva povodenj slabih spisov. Koliko da ob tem trpi krščanska nrav, kolika nevarnost preti čistosti svete vere; to
častitljivi bratje, se d& komaj povedati. Zato opominjajte, vstrajno svarite na vse dovoljene načine, naj si ljudje nikar ne zajemajo duševne pijače iz taeih smradljivih studencev. Prav mnogo bode koristilo, če se po Vaši skrbi in po Vaših navodih časniki izdajajo, po katerih naj se z vero, resnico in čednostjo deluje proti razširjajočemu se strupu" itd.
--*K*^fs*^*
I.	Oznanovalci besede božje.
a)	Ob vseh časih se je oznanovala.
1.	Adamu in Evi je Bog sam naznanil svojo voljo (I. Moz. 2, 16. id.), in pozneje izraelskemu ljudstvu na Sinajski gori.
2.	Pozneje so bili očaki oznanovalci božje besede, božje svete volje; med druzimi posebno Noe, ki je svojim grešnim vrstnikom mnogo let oznanjal pokoro; zato ga imenuje sveti Peter omanovalca pravice. (II. Pet. 2, 5.)
8.	Najimenitniši oznanovalec besede božje v stari zavezi je Mozes, kateri je premnogokrat božjo voljo naznanjal nehvaležnim Izraelcem; sosebno ganljiv je njegov nagovor pred smrtjo (V. Moz.
29.	in 30.), v katerem jih spominja na čudeže in dobrote božje, jim preti jezo in srd neskončno pravičnega Boga, ako ne bodo spolnovali njegovih zapoved, obeta pa srečo in blagoslov, ako bodo živeli po njegovi volji.
4.	Veličastni so govori in nauki prerokov, kateri so v vzvi-šani in ognjeviti besedi ljudstvo učili in budili, opominjali in svarili, v nesrečah tolažili, vedno jih vnemali za čast in slavo božjo; zlasti z ozirom na prihodnega Odrešenika so pokoro oznanjali in zaupanje netili.
5.	Poslednji izmed prerokov, posebno goreč pridigar, glas vpijočega v puščavi, je sv. Janez Krstnik. Glavno vsebino njegovih govorov nam pove sv. evangelist Matej (3, 1 —12.).
6.	Učenik vseh učenikov pa je Jezus Kristus, ki je zadnja tri leta svojega življenja učil svoj božji nauk po vsej domači deželi od kraja do kraja, zdaj v shodnicah, zdaj v tempelju, na hribu, na
planem, na morji . . . Njegovi nauki so bili tako mikavni in vabljivi, da ga je ljudstvo po več dni zdržema poslušalo in pozabilo na jed in pijačo. In so se zavzeli nad njegovim ukom, zakaj učil jih je, Jcalcor kdor ima oblast, in ne kakor pismarji. (Mark. 1, 22.) Bes, čudoviti so njegovi nauki, prekrasne njegove prilike in primere; posebno znamenita je njegova pridiga na gori, ki jo beremo pri sv. evangelistu Mateju (5 — 7). Besnico svojih naukov je potrjeval s čudeži in s prečudno svetim izgledom . . .
7.	Aptosteljnom je Jezus zapovedal, naj gredo po vsem svetu oznanovat njegov evangelij vsem narodom. Opominjal jih je, naj se nikogar ne boje: Kar na uho slišite, oznanujte na strehah. In ne bojte se jih, kateri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temveč, bojte se veliko bolj tistega, kateri more dušo in telo pogubiti v pekel. (Mat. 10, 27. 28.)
Z močjo sv. Duha okrepčani so stopili aposteljni pred ljudstvo in so neustrašeno oznanovali, kar jih je bil Jezus naučil in kar jim je navdajal sv. Duh. Oni so pa šli in so učili povsod, in Gospod je delal z njimi in je besedo potrjeval s čudeži, kateri so se po tem godili. (Mark. 16, 20.)
Naj važni še delo se je zdelo aposteljnom oznanovanje besede božje; zato so pozneje, ko je narastlo število vernih, druga opravila izročili dijakonom, oni pa so se držali molitve in službe besede. (Ap. dej. 6, 4.) Vsi aposteljni so raje preganjanje trpeli in celo življenje dali, kakor pa da bi bili besedo božjo opuščali.
8.	Tudi ilijakoni so oznanovali evangelij, kakor imajo še zdaj dijakoni pravico pridigo vati. Posebno znamenita med njimi sta sveti Štefan in Filip.
9.	Najsilnejši pridigar izmed aposteljnov je bil brez ugovora »učitelj narodov", sv. Pavel. O sv. Avguštinu se bere, da si je tri reči želel videti: Bim v zmagoslavju, Kristusa v trpljenju in svetega Pavla govorečega. Pagani v Lystri so menili, ker je bil on vodja besede, da je Merkur, katerega so v paganstvu častili boga zgovornosti, in hoteli so mu darovati. — Kako sveta in kako zelo pri srcu mu je bila ta dolžnost, nam sam pripoveduje: Zakaj če evangelij oznanujem, nimam hvale, ker to je moja dolžnost; gorje namreč meni, če evangelija ne oznanujem. In učencu Titu živo na srce po-klada: Zarotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, kateri bo sodil žive in mrtve o svojem prihodu: Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodisi pritožno ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z vsem potrpljenjem in ukom. (II. Tim. 4, 1. 2.)
10.	Po smrti aposteljnov so z enako vnemo in nevstrašenostjo cerkveni možje oznanovali besedo božjo. Temu so dokaz prekrasni govori in razlage svetili evangelijev (homilije) svetih očetov in učenikov, ki jih imamo iz starodavnih časov. Kako slavna so imena: papež Leon I. in Gregorij I., škofje Ambrož, Avguštin, Janez Krizostom, Gregorij Nacijanški, Bazilij . . .
11.	Sv. Janez Krizostom, je mnogokrat pridigal vsak dan, nekaterikrat celo večkrat na dan, in vselej so mu prihajali iz srca in ust najlepši nauki, in sicer 12 let neprestano v Antijohiji in potlej kot nadškof v Carigradu. — Brez ozira na osebo je grajal spridenost mesta in tudi cesarici Evdoksiji ni prizanesel ter naravnost očital njeno krivico, čeravno je naprej vedel, da ne uide njenemu srdu in maščevanju.
12.	Kako pridno in skrbno se je učilo in pridigovalo v srednjem veku, nam so priča imena slavnih učenikov: sv. Brnard, sv. Dominik, sv. Vincencij P er., sv. Anton, sv. Brnar-din... To nam kažejo knjige, katere imamo iz onih časov; ne le zbirke cerkvenih govorov, marveč tudi »spovedne priprave", kjer se šteje med smrtne grehe, če kdo ni bil pri pridigi iz zanikarnosti ali celo iz zaničevanja; tudi stari šem in gospodarjem se šteje v greh, če niso svoje družine pošiljali v cerkev k pridigi. Pobožne družine so to sprejemale v tako zvani „družinski red"; tako je določil med druzimi grof Oettingen leta 1497: »Kdor je v moji službi, bodisi hlapec ali dekla, pa noče ob nedeljah in svetih dnevih pridige tiho in spoštljivo do konca poslušati, temu se služba odpove."
V mnogih večjih mestih so nastale po darežljivosti pobožnih oseb svetnega in duhovskega stanu posebne ustanove za pridigarje, kateri niso imeli potem druzega posla, da so se lahko temeljito pripravljali za vspešno oznanovanje besede božje. Take pridigarske ustanove za stolnico so bile v Strassburgu, Bazelu in Kostnici. V Strassburgu se je pričela leta 1478 in v ustanovnem pismu je natanko določeno, kakšen mora biti pridigar in koliko govorov mora imeti na leto: »Da bode za vse večne čase pri nas nastavljen pridigar; da bode v to odbran mož, kateri ni le lepega vedenja in brez graje, marveč tudi izvrsten v umetnosti in nauku. Pridigati ima o vseh praznikih in o svečanostnih prilikah, nadalje vse nedelje po kosilu in v postnem času vsak dan."
Tudi iz cerkvenih določil v posameznih škofijskih sinodah je to razvidno. Med drugimi je določila škofijska sinoda v Bazelu
1.	1503 naslednje: „Dušni pastirji morajo vsako nedeljo duhovnijanom dotični evangelij v materinem jeziku razlagati; v začetku postnega časa naj učijo ljudstvo v svojih pridigah, kako se je treba spovedovati" . . . Neka taka sinoda (Meissen 1.1504) še določuje, naj se v tacih krajih, kjer stanuje slovanski rod med Nemci, tudi nanj ozir zemlje. Nemški župnik naj si v takem slučaju privzame slovanskega mašnika v pomoč.
Enako je bilo na Angleškem v sinodi, katero je kardinal Pole v Londonu sklical 1. 1555, župnikom zaukazano, da morajo ob nedeljah in praznikih redno pridigovati in vsako nedeljo popoldne imeti krščanski nauk za mladino. Nastavil je tudi popotne pridigarje, da so hodili v take kraje, kjer za krščanski poduk ni bilo dobro poskrbljeno, ter tiskane homilije ukazal med ljudstvo širiti. Kar se mora pa marsikomu čudno zdeti, je to, da se ta kardinal pritožuje, da mnogi Londonci precej po pridigi iz cerkve gredo ter ne ostanejo pri sveti maši. Sicer pa zagotavlja, da se v trinajstih cerkvah londonskih pridno oznanja beseda božja in da tudi sam rad spolnuje to dolžnost.
13.	Za novejši čas so odločilni ukazi tridenškega zbora, kateri močno priganja škofe in drugo duhovščino, naj pogosto oznanja ljudstvu besedo božjo. Med drugim določuje: Višji duhovni, župniki in katerikoli dobijo župnijske ali druge z oskrbovanjem duš sklenene cerkve, morajo sami, ali če so pravno zadržani, po družili sposobnih sebi izročena ljudstva vsaj ob nedeljah in velikih praznikih nasito-vati z zveličalnimi besedami. (Sess. V. de ref. c. 2.) — Nastopilo je po raznih krajih mnogo izvrstnih pridigarjev: na Francoskem, Španjskem, Laškem, v misijonih . . .
14.	Med drugimi se odlikuje sv. Karol Baromej, ki je že s 23. letom postal nadškof v Milanu. Trudil se je z obilnimi in stanovitnimi vajami neokretnost svojega jezika premagati in s tem si je pridobil neko posebno lahkoto v govorjenju, da mu je bilo oznano-vanje božje besede veliko veselje: Pridigal je vsako nedeljo in vsak praznik, ob potovanju še po dva- ali trikrat na dan.
15.	Nadškof Belarmin se je odlikoval po posebni vnemi v oznanovanju besede božje. Vsako nedeljo in vsak praznik je pridi-goval in ob svojih škofovskih vizitacijah večkrat pod milim nebom, če se je zbralo toliko ljudi, da niso imeli prostora v cerkvi.
V) Oznanovalce besede božje moramo v časti imeti.
1.	Ko je bil kralj (Jeroboam) zaslišal besedo moža Božjega, ki jo je bil zavpil zoper altar v Betelu, je stegnil svojo roko od
oltarja, rekoč: „Primite ga!“ In usahnila je njegova roka, ki jo je bil stegnil zoper njega, in ni je mogel zopet k sebi potegniti. (III. Kralj. 13, 4.)
2.	Kralju AJidbu je bil prerok Miheja prestrog, ker mu je napovedal nesrečo; zato reče: „Jaz sovražim tega, ker mi ne prerokuje dobrega, ampak hudo!“ In čeravno je bil zarad teh predrznih besedi posvarjen, je vendar raje poslušal 400 krivih prerokov, ki so mu tako govorili, kakor je sam želel in po tem se tudi ravnal; a bil je v vojski ranjen in umorjen. (III. Kralj. 22.)
3.	Sinovi prerokov, ki so videli, da je prišel duh Elijev na Flizeja, so mu šli naproti ter so ga častili prikloneni do tal. (IV. Kralj. 2, 15.) Dečke pa, ki so ga zaničevali, sta dva medveda raztrgala, (v. 23 — 25.)
4.	Sv. Frančiška s pridevkom „od Jezusa", iz reda svete Terezije, je vsakega pridigarja rada in zvesto poslušala, naj je imel dar zgovornosti ali ne. Neki pridigar je jako nespretno in dolgočasno govoril, Frančiška pa ga je z enako pazljivostjo poslušala, kakor druge. Sestre, njene tovarišice, ki so komaj konca pričakovale, se jej čudijo zarad tega. Ona jih pa tako-le poduči: „Ce kdo živi v daljni tujini ali pa v pregnanstvu, pa mu pošljejo stariši, bratje, sestre in prijatelji pisma ali ustna sporočila, mu bode pač malo mar, so-li ta pisma lepo in umetno pisana, ali se mu ta sporočila v cvetečem govoru pripovedujejo. Kavno narobe! Prenapete in visoko leteče besede in pesniška opisavanja in kar je tacega, zdi se mu zoprno; čem pri-prostejše in krajše (jedrnato) se sporočila pripovedujejo, tem rajše jih posluša in tem lažje verjame. Kavno tako je s poročili, ki prihajajo iz nebeške domovine o Bogu, njegovi previdnosti, ljubezni, o njegovih obljubah in zapovedih; kaj nam je toliko mar za besede, ker nam mora reč sama k srcu iti?"
5.	Bog varuje oznanovalce svoje besede. Sv. Frančiška Ksaverija je nek Japonec vsled lastne strastnosti in podpihovanja sovražnih boneev zaničeval in žalil z neslišanimi psovkami. Svetnik ga po svoji navadni potrpežljivosti krotko posluša in mu z žalostnim glasom odgovori le te-Ie besede: „Bog varuj tvoja usta!" V tem trenutju začuti nesrečnež bolečino in oteklino na jeziku. „Gnoj“ mu začne teči iz ust, črvi se zaredijo in neprenosljiv smrad se razširja.
6.	Sv. Janez Fakundski je neustrašeno in srčno oznanjal besedo božjo. Nekikrat je zopet tako prostodušno pridigal, a vojvoda don Garcia albanski, ki ga je poslušal, se je tako razsrdil nad njegovo odkritosrčno besedo, da ga je ostro karal in mu žugal mašče-
vanje. On pa mu mirno odgovori: „Čemu pa hodim na prižnico? Ali zato, da bi resnico oznanjal, ali da bi se prilizoval in hlinil? Pridigar mora imeti srce tako v redu, da mora biti pripravljen umreti za resnico, naj že kara grešnika ali naj hvali čednost." — Ko se vrne svetnik domov, pošlje vojvoda za njim dva služabnika, da bi ga dobro pretepla; a ko blizo njega prijahata, se konja ne dasta za korak dalje premakniti; služabnika, vsa preplašana, prosita svetnika za odpuščanje in se skesana vrneta. Vojvoda pa je nanagloma hudo zbolel; in ko mu služabnika povesta, kaj se jima je pripetilo, skesan spozna, da je huda bolezen kazen božja; brž pošlje po svetnika, ki mu seveda odpusti in od Boga zopet izprosi zdravje.
c)	Običaji ob razlaganji besede božje.
Aposteljni, kakor nekdaj preroki, se niso navezovali na gotove čase in kraje, marveč so govorili, kjerkoli je bilo ravno primerno.
V Kristusovi cerkvi pa se je že zgodaj razvil neki določen red za oznanilo besede božje, ki ga hočemo tu ob kratkem nekoliko opisati.
Že v stari zavezi je bila pri Izraelcih navada, da so ob svojih bogoslužnih shodih najprej brali iz postave ali prerokov, potlej pa je bil govor. Te navade se je držal tudi sv. Pavel. (Dej. ap. IB, 15. id.) Tako je prešla ta navada po spričevanju sv. Justina v krščansko cerkev. To branje in razlaganje je bilo v prvih časih ob začetku sv. maše; potlej so se morali katehumeni in očitni spokorniki odstraniti.
Take govore za ljudstvo so morali imeti papeži in škofje, nasledniki aposteljnov. Ako je bil pa škof zadržan, je ta govor za ljudstvo opravil tudi navaden duhoven. Včasih so take govore brali tudi dijakoni. Zato so se v posebnih knjigah ohranili še do današnjih dni.
Škofje govoril na posebnem sedežu, ki je bil poleg altarja napravljen, ali (če je bilo veliko ljudstva) na prižnici. Okrog škofa so sedeli mašniki, za njimi so v krogu stali dijakoni.
Predno se je pridiga pričela, je ukazal dijakon, naj bo vse tiho in pazljivo! Potem je molil pridigar kratko molitev; če glasno ali tiho, ni znano. Slednjič se je pokrižal, kakor poroča Tertulijan. Celo krščanski cesarji so tako delali, ako so slovesno govorili. Tako se bere o cesarju Justinu: „S krono na glavi gre na tron, naredi častitljivo znamenje križa, se vsede, stegne roko in tako prične pred vsem senatom itd." V 14. stoletju je bilo že v navadi, pred pridigo glasno moliti češčenamarijo. Pridigarju je bilo na voljo dano, ali naj
sedi ali stoji. Sv. Janez Krizostom je večinoma pridigal stoje, tako tudi sv. Avguštin, vsaj kadar je govoril duhovščini. Sv. Tomaž Akvinski skuša iz izgleda Jezusovega posneti pravilo, naj bi se duhovščini govorilo sede, ljudstvu pa stoje; to potrebuje vzbujenja, una pa opomina k stanovitnosti.
Poslušalci so v nekaterih krajih med pridigo sedeli, n. pr. v Antijohiji; v Afriki pa so stali, čeravno sv. Avguštin ni tega strogo zahteval; da bi slabotnim poslušanje besede božje ne bilo obteženo ali da bi ga celo ne morali opustiti, se je rajše ravnal po navadi druzih dežel, n. pr. Francoske, da so se, kakor pridigar, tudi stolov posluževali.
Večkrat je ljudstvo govorniku ploskalo. Vendar sv. očetje so grajali to navado, ker bi s tem cerkev postala glediščem podobna.
Med pridigo ni smel nihče iz cerkve iti, in sicer je bilo to v Afriki prepovedano pod kaznijo izobčenja. Sv. C e z a r i j Arlski je ukazal vrata zapirati. Pri druzih cerkvah so pri vratih stražili dijakoni in dijakonise, da ni mogel nihče brez tehtnega vzroka noter ali ven iti.
Po pridigi so navadno oznanjali nasledne praznike, imenitne cerkvene dogodbe, cerkvene odredbe, odpustke itd. To je bilo v Afriki menda že v navadi ob času Tertulijana in Ciprijana. Sv. Avguštin je pridržal to navado, kakor se razvidi iz sklepa njegovega 111. govora. Enak običaj je bil tudi v Eimu in v Etijopiji.
V mnogih cerkvah so sklepali pridigo s splošno molitvijo, ali s tem, da so brali imena mrličev ali tudi bolnikov.
Iz tega je razvidno, da so sedanji običaji pri pridigah že silno stari in bistveno ne različni od nekdanjih.
II.	Poslušalci besede božje.
a)	Poslušajmo radi in goreče!
1.	Heli je ukazal Samuelu, naj reče Rogu: Govori, Gospod! Tcer tvoj hlapec posluša. (I. Kr. 8, 9.)
2.	Ko so se Judje po dolgi sužnosti zopet vrnili v Jeruzalem in so smeli ob Nehemijevem času tempelj in mesto zopet pozidati, se je nekega dne zbralo vse ljudstvo kot en mož na prostoru, ki je pred vodnimi vrati in rekli so pismarju Ezdru, naj bere bukve postave Mozesove, ki jo je Gospod zapovedal Izraelu. In vstopil se je pismar Uzdra na leseno stopnjico, ki jo je bil naredil za govorjenje, je odprl bukve in vse ljudstvo je stalo iz spoštovanja do besede božje.
7
Zbirka.
In bral je od jutra do poldne in ušesa vsega ljudstva so bila obrnena k bukvam in vsi so poslušali s pobožno pozornostjo. (II. Ezdra 8.)
3.	K sv. Janezu Krstniku je hitela vsa judejska dežela in vsi Jerusalemci in so bili krščeni od njega v reki Jordanu, ko so se obtožili svojih grehov. (Mark. 1, 5.) — Tudi Herod ga je rad poslušal in je veliko storil, kakor je od njega slišal. (Mark. 6, 20.)
4.	Jezus Kristus je kot dvanajstletni deček v tem-peljnu poslušal besedo božjo. (Luk. 2, 39.) Ko je pa sam začel učiti, so ga množice obsipale in spremljale koprneč po studencu njegovih nebeških naukov. — Zvesto so ga poslušali a p o s t el j n i in sami postali učeniki. Sam arij anka ga je poslušala pri Jakopovem studencu (Jan. 4.); Niko dem je prišel k njemu po noči fJan. 3.); Marija, Martina sestra, je sedla k nogam Gospodovim in poslušala njegovo besedo (Luk. 10, 39.) in ni se dala tudi potlej motiti, ko se je sestra pri Gospodu pritožila, da jej noče pomagati pri strežbi; neka žena je bila tako ginena od njegovih besedi, da je zaklicala: Blagor jim, kateri poslušajo besedo božjo in jo spolnujejo! (Luk. 11.)
5.	Kristijani prvih časov so imeli veliko, nepremagljivo ljubezen do besede božje. V prvih treh stoletjih še niso imeli javnih cerkev in šol. Da bi jih ne bili sovražniki zasačili, so se morali skrivati po gorskih votlinah, po gozdih, pod zemljo v katakombah in sicer o ponočnem času. Večkrat so imeli dolgo in nevarno pot do taeih skrivališč; in lahko si mislimo, kako temno in zaduhlo je bilo v takih podzemeljskih prostorih, kjer je bilo veliko ljudi natlačeno zbranih in kjer so morali vse odprtine skrbno zamašiti, da bi jih pridigarjev glas ne bil izdal zlobnim sovražnikom. In vendar so goreči kristijani tu izdržali po več ur.
6.	Sv. Martin, pozneje slaven škof na Francoskem, je kot desetleten deček večkrat skrivaj (ker njegov oče je bil nevernik in zelo sovražen krščanstvu) šel v zbirališče kristijanov in je poslušal z veliko gorečnostjo in pazljivostjo besedo božjo.
7.	Neki ubog zamorček, lastnina nekega prekupčevalca su-žnjikov v Afriki, je slišal, da so tam blizo duhovniki, kateri z veliko gorečnostjo oznanjajo sv. evangelij, in srčno je hrepenel tudi kaj slišati o Jezusu Kristusu. Zato se neki večer skrivaj odstrani od druzih ; ker ga pa pot pelje tikoma memo stanovanja njegovega gospoda, mu ta zakliče skoz okno: „Kam pa greš?" Ubogi deček se žalosten obrne in pravi: „Hotel sem iti pridige misijonarjev poslušat11. — „Je-li res, to si hotel?" mu odvrne gospod. „To ti rečem, ako se drzneš iti, jih dobiš trideset z bičem in boš v železne verige uklenen. Me li
razumeš?“ — Prestrašeni zamorček pobesi oči in pravi: »Zatožil bom velikemu gospodu." — »Velikemu gospodu! Kateremu velikemu gospodu?" vpraša kupec. »Koga meniš s tem?" — »Povedal bom velikemu gospodu, Gospodu nebes in zemlje, da se je moj gospod zato razjezil, ker sem hotel iti njegovo besedo poslušat." Zarad takega odgovora osupnen in ginen, ne more kupec skrivati svojih čutil, obrne se in reče: »Torej pa pojdi in poslušaj misijonarje." Ves vesel hiti zamorski mladeniček v misijonsko cerkev.
Med tem postane gospod nemiren in vzburjen. Dosihdob mu že dolgo časa ni prišlo na misel, da je še nad njim Gospod v nebesih, kateri ve vse njegove misli ter opazuje vse njegovo dejanje in nehanje, o čemur bo moral enkrat oster odgovor dajati, ako mu ni mar, da bi tudi svojo vest resno poprašal, kakor je bil osorno zavpil nad črnim sužnjikom: »Kam pelje moja pot?" Slednjič sklene iti za sužnjikom svojim upajoč, da bode tam mir zadobil svoji vznemirjeni duši. — Tiho in neopazovan pride v cerkev, vstopi se v skriven kot in pazno posluša duhovna, kateri je razlagovaje besede: Ali me ljubiš? svoje poslušalce tako-le nagovoril: »Ali ni znabiti tukaj med vami kdo, ki bi znal na to vprašanje odgovoriti? Ali ga ni ubozega zamorskega sužnjika v tej množici, kateri ljubi božjega Zveličarja? Ali ga ni, ki bi si upal to očitno spoznati tukaj?" Sedaj skipi sveto čutilo v srcu ubozega hotentoškega dečka; ne more več mirno sedeti. Navdušen vstane s svojega sedeža, povzdigne obe roki, vroče solze se mu ulijejo po obrazu in ves ginen vsklikne: Da, »masa"! tukaj je eden. Jaz sem! Jaz ljubim Zveličarja. Ljubim ga iz vsega srca." Ta ganljivi prizor tako pretrese kupca, da se ubogemu sužnjiku še vse bolj čudi, kakor poprej, ko mu je pretil, da ga bode Bogu zatožil. Ves zamišljen se vrne domov in z božjo pomočjo postane ves drugačen človek, — res pravi in odločen kristijan.
8.	Cesar Konstantin Veliki je večkrat po cele ure in sicer stoje poslušal besedo božjo, da bi s tem pokazal, kako zelo jo spoštuje in čisla. Ko ga nekoč škof opomni, da naj bi se vsedel, mu odgovori: »Greh bi se mi zdelo, ko bi poslušal besedo božjo bolj zložno in z nepaznim ušesom." — Kolikorkrat je slišal o Bogu in božjih rečeh govoriti, je podvojil svojo pazljivost in velika spoštljivost se mu je na obrazu brala.
9.	Ta slavni cesar je pisal prijazno pismo sv. Antonu, pu-ščavniku, ki je ravno bral sv. pismo. Svetnik mirno dene cesarjev list na stran. Tovariši se čudijo in boje, da bi se s tem cesarju ne zameril, zato ga opominjajo, naj list pregleda in naj bo vesel tolike
časti. Svetnik pa jim reče: „Nikar se ne čudite, da umrljiv človek piše umrljivemu erviču, temue čuditi se moramo, da je sam Bog nam pisal sv. pismo iu govoril po svojem Sinu Jezusu." (Leg. 17. jan.)
10.	Sv. Ililarij, škof v Arles-u, je nekoč zaklical onim, kateri so precej po sv. evangeliju cerkev zapustili: „Le pojdite, saj iz pekla vam ne bo mogoče tako iti; kajti iz cerkve je vsakemu mogoče iti, kakor mu je prosto vanjo priti.“
11.	Cesar Albert je vprašal svojega dvornega pridigarja, če bodo vsi ljudje zveličani, kateri so v njegovem dvoru. »Zveličani bi bili", odgovori duhovnik, „ko bi bili umrli precej po sv. krstu." — „A zakaj naj bi bili pogubljeni?" vpraša dalje cesar. Nato pridigar: „Zlasti zato, ker zaničujejo besedo božjo in se tako pripravijo ob najboljši pripomoček zveličanja."
12.	Neki zločinec je bil obsojen na vislice. Predno umrje, reče duhovniku, ki ga je na smrt pripravljal: „Močno mi je žal, da sem malokdaj hodil k pridigam in h krščanskemu nauku, kajti ko bi bil poslušal besedo božjo, bi ne bil tako globoko zagazil."
6)	Besedo božjo moramo s pridom poslušati.
1.	Izraelci so enoglasno klicali: Fse, kar je govoril Gospod, bomo storili iti bomo pokorni. (II. Moz. 24, 7.)
2.	Ko je prerok Jona pokoro oznanjal, se je kralj JViniv-Ijanski z ljudstvom vred spokoril in rešil. (Jona 3.)
3.	Beseda božja je bila že ob Kristusovem času sodnica in ostane do konca dni sodnica narodov; le take more Jezus rešiti in zveličati, kateri s pridom vsprejemajo njegove nauke: Kdor mene zaničuje in ne sprejme mojih besedi, ga ima, kateri ga sodi. Beseda, katero sem govoril, ona ga bo sodila poslednji dan. (Jan. 12, 48.) Zato blagruje one, kateri spolnujejo besedo božjo. (Luk. 11, 28.)
4.	Z oznanovanjem besede božje je sv. Peter binkoštni praznik spreobrnil 3000 j udov, da so se dali krstiti; kdo bi štel število onih, katere je spreobrnil sv. Pavel, apostelj narodov, in drugi aposteljni! — Kateri pa niso hoteli vsprejeti besede božje z vernim srcem, bili so zavrženi. Sv. Pavel in Barnaba sta zažugala n. pr. trdovratnim judom: Vam se je morala najprej govoriti božja beseda; ker jo pa od sebe pehate in se nevredne štejete večnega življenja, glejte! se obrneva k ajdom. (Dej. ap. 13, 46.)
5.	Sv. Avguštin je hodil v Milanu poslušat pridige sv. Ambrozija, pa ne zarad vsebine škofovih govorov, da bi se po njih prepričal o zmoti paganstva in krivoverstva pa o resnici katoliške vere,
marveč zato je hodil poslušat svetega govornika, ker je takrat Ambrozij daleč na okrog slovel po izredni zgovornosti in ker se je učeni posvetnjak Avguštin hotel od cerkvenega pridigarja učiti, kako se pravilno sestavljajo lepi govori, kako se uporabljajo pripravne besede, kako se govor poživlja z lepo izreko in spretno zunanjo ponašo govornikovo itd. Toda polagoma so prodrle lepe besede tudi do srca, so prepričale um in se poprijele tudi volje in postal je iz pagana — kristijan, spokorjeni kristijan — svetnik, in svetnik še škof in slaven cerkveni učenik. Sv. Avguštin sam popisuje mogočni vtis onih pridig tako-le: „Moje srce je pretresala zgovornost tega svetega moža in polagoma se je začelo odpirati resnici. Tvoja božja beseda, o moj Bog, je kruh, ki redi in krepča; je olje, ki lepša in veselje slika po našem obrazu; je vino, katero upijani, pa tako upijani, da čutimo nebeške radosti in se odvračamo od zemeljskih. Neka nevidna roka me je privedla k temu možu, da mi odpre oči in me k tebi pripelje."
6.	Sv. Anton Padovanski je v Padovi o postnem času vsak dan pridigoval, in čem večkrat je pridigoval, tem večje veselje so imeli poslušalci za evangelijsko brano. Trumoma so hiteli ljudje od vseh strani, da bi ga slišali; že po noči so odhajali od doma, da bi imeli prostor. Zarad velike množice poslušalcev jo moral pod milim nebom pridigovati. Večkrat je imel do 30.000 poslušalcev, ki so ga vsi enako zvesto poslušali. Pa da so ga samo hodili poslušat od vseh strani, bi še ne bilo vredno, da vam pripovedujem; a da so si besedo božjo tudi k srcu vzeli in se poboljšali, to je glavna reč. — Po pridigi namreč so ga največji grešniki kleče prosili, naj jih spove; največji sovražniki so se objemali, odrtniki so krivično blago povračevali in očitne grešnice so postajale svete spokornice.
Nekega dne ga je poslušalo nad 12.000 ljudi; med njimi več znanih grešnikov, nečistnikov, roparjev, ubijalcev itd. Le-tem je šla pridiga tako do srca, da ni bilo slišati druzega nego jokanje, zdiho-vanje in ihtenje; trkali so se na prsi; in gostokrat je moral sveti Anton prenehati. Nekateri so začeli klicati: „Jezus, Sin Davidov! usmili se me!" Drugi so se na prsi trkali, rekoč: „ Gorje meni! kajti zaslužil sem pekel!" Drugi so sklepali roke nad glavami in navdušeno obetali: „Nič več, o Jezus! nič več ne bom grešil!"
7.	Sv. Brnardin Sijenski je oznanjal besedo božjo s tolikim vspehom, da se mu najtrdovratniši grešniki niso mogli ustavljati: Kjer je on govoril, so igralci pokončavali karte in kocke; nečistniki se odrekali nečistosti in grešnim zvezam; nečimerni so opuščali neprimerna oblačila, sovražniki so si roke podajali, lakomniki odpirali
svoje zaklade in miloščinjo delili; pijanci in požrešniki postajali so trezni in zmerni — v kratkem, njegova beseda je omečila kame-nita srca.
Tudi Brnardin sam, ko se je v Padovi učil prava in le po svetni časti in imenitnosti hrepenel, je poslušal pridige ubogega frančiškana Jakopa iz Pičene, kateri je veliko grešnikov spreobrnil, v Milanu enkrat 36 nečistosti udanih žensk. Te pridige so ga tako ginile, da se mu je začel svet in vse posvetno gnusiti ter je sam stopil v frančiškanski red, v katerem je kot svetnik umrl 1. 1494.
8.	Sv. Janez Kapistran je prišel vsled povelja papeževega v 1. 1451 na Nemško, da bi pridigal zoper krivoverstvo in potrjeval pravoverne. Ne da se popisati, s koliko vnemo so ga ljudje od blizo in daleč hodili poslušat. Pot so mu s cvetlicami posipali in navdušeno naproti hiteli. Navadno je pridigal pod milim nebom; in pripoveduje se, da je njegov glas ob enem jasno razumelo 80.000 oseb. Vse se je v solzah topilo ob takih zbirališčah; čuti je bilo le zdiho-vanje in ihtenje in najtrdovratniši grešniki so se spokorili. — Z eno samo pridigo je ta izvoljeni mož Božji 12.000 ljudi k pravi veri nazaj privedel. Večkrat je moral med govorom prenehati zarad preobilnega joka in glasnega obžalovanja grehov. — Mnogo jih je šlo na strehe, na zidove in stolpe, drugi so splezali na visoka drevesa, da bi ga le od daleč videli. Dvajset do trideset milj daleč so ljudje skupaj vreli, da se je včasih do 150.000 ljudi zbralo okrog njega. — Husi ti na Češkem so o tem svetem menihu rekli, da se ga bolj boje, nego dobro oborožene vojske 30.000 mož.
9.	Sv. Ljudevit liertrand, iz reda sv. Dominika, se je šel nekega večera s sobratom sprehajat ter se ž njim pogovarjal o božjih rečeh. Mlad človek, ki se je, z merilnim orožjem pod obleko, ondot plazil ter zaslišal goreče govorjenje memogredočih, se ni mogel zdržati, da bi ne postal in skrivaj poslušal njunega pogovora. Mahoma pa skoči na cesto, pade pred svetnika na kolena, zaluči daleč proč svoje orožje in jokaje vsklikne: „Bog vam povrni, sveti oče! kar ste za-me storili! Eavno sem bil na potu, da bi se krvavo zmaščeval nad svojim hudim sovražnikom; toda besede, ki so izvirale iz Vaših svetih ust, so pretresle moje srce, želje po maščevanju so prešle in zdaj klečim pred Vami — skesan spokornik". Svetnik zahvali Gospoda za to zgubljeno ovčico in z veseljem pomaga dovršiti pričeto delo zveličalne pokore.
10.	Sv. Frančišek Šaleški sam pripoveduje, kakšen vspeh je imela nekoč njegova pridiga: „Ko sem v Parizu v kraljičini kapeli govoril o poslednji sodbi, je bila med poslušalci tudi neka pr o te-
s t a n š k a gospa. Prišla je bila sicer iz radovednosti; a vjela se je v duhovno mrežo in je vsled te pridige sklenila, da se bo dala podučiti v katoliški veri, in čez tri tedne je prišla z vso svojo družino k meni k spovedi. Potlej sem še vse birmoval. — V tej pridigi nikakor nisem govoril zoper krivoverske zmote; vendar je delovala zoper nje; kajti Bog mi je takrat dal duha moči v zveličanje teh duš. Odsihdob sem pa vselej rekel: Kdor z ljubeznijo pridiguje, ta govori zadostno zoper drugoverce, če se tudi niti z besedico ne vojskuje zoper nje.“
11.	Pater Avila je v neki pridigi o odpuščanju razžaljenja tako presunil srca poslušalcev, da so oni, kateri so živeli v kakem sovraštvu, še med pridigo se poiskali in si jokaje podajali roke v spravo.
12.	Pater Jakob Lmjnes je v neki pridigi, v kateri je govoril o sv. Magdaleni, spreobrnil osem oseb, ki so poprej dajale javno pohujšanje.
13.	Bourdaloue, slavni pridigar na francoskem dvoru, je nekega dne z vso odkritosrčnostjo in njemu lastno zgovornostjo grajal in šibal pohujšljivo življenje takratnega dvora. Kralj Ljudevit XIV., ki se je čutil zadetega, začetkoma ne more prav prikrivati nevolje; kmali pa se uda in pravi: „On je storil svojo dolžnost, storimo še mi svojo!"
14.	Frančišek Sfortia, milanski vojvoda, je bil nekoč pri pridigi, v kateri je govornik brezozirno govoril proti nerodnostim vojvode — in njegovega dvora. Dvorniki so bili jezni, da pridigar vojvodo in njegov dvor pred ljudmi zasramuje, in so izzivali vojvodo, naj kaznuje brezozirnega pridigarja; a vojvoda odgovori: »Govornik je storil le svojo dolžnost in povedal mi resnico, katere mi prilizovale! niste povedali. Spoznam grozovitost svojega zadolženja in bodem se potrudil, da se poboljšam."
13.	Neki puščavnik je tožil svojemu staremu učitelju, da si ničesar ne zapomni, marveč vse spet hitro pozabi, naj še tako pridno posluša pridige in druge nauke; zanj je torej vse poslušanje pridig nepotrebno in brez vse koristi. Stari očak mu hoče prav jasno dokazati, da se moti, ko tako govori in se posluži v ta namen dveh umazanih košev, ki sta tam blizo stala. Obupnemu puščavniku ukaže, naj vzame umazan koš in naj gre ž njim po vode k bližnjemu studencu. Dobri brat uboga takoj, vendar naj svoj posel še tako hitro opravlja, vselej mu voda brž iz koša odteče. Vendar mora to trikrat ponoviti. Zdaj mu reče stari puščavnik, naj spet ta koš postavi k
onemu ter ga vpraša: „Kakšno spremembo zapaziš na košu, s katerim si vodo zajemal?" „Nikakoršne premembe" odgovori, „kakor to, daje vse nesnage očiščen." „Glej, dragi prijatelj!" nadaljuje modri učitelj, „temu košu podoben je tvoj duh: kakor koš sicer zajete vode ni držal, pač pa se je vse nesnage očistil, tako se bo tudi tvoj duh čedalje bolj grešne nesnage očistil, če se mu tudi zdi, da ne more ničesar obdržati. To ti bodi v tolažbo in v spodbudo, da naj še dalje zajema tvoj duh iz studenca večne resnice."
16.	V Tarzu v Siciliji je živel glediščni igralec, Dobila po imenu. Živel je zelo pohujšljivo z dvema ženskama, po imenu Kometo in Nikozo, ter je služil le svetu in njegovemu grešnemu veselju. Nekega dne gre memo zbirališča kristijanov, radovednost ga žene, da vstopi in pridigo posluša. Kavno je bil govor o reku sv. pisma: Delajte pokoro, ker Mišo je nebeško kraljestvo. Pridigarjeve besede globoko sežejo v srce igralcu; do solz je ginen in odloči se, da se bode resno spokoril. Ko pride domov, precej pove tovarišicama, da pretrga vso zvezo z njima in da hoče zanaprej edino le za to skrbeti, da si dušo reši; premoženje jima podari, naj si ga med seboj razdelite. Pa kako se začudi, ko začnete grešnici milo jokati, rekoč: „V pogubljenje si nama hotel biti voditelj; zdaj pa, ko hočeš v življenje iti, naji hočeš sami prepustiti pogubi. Nikakor ne! Ako sva bile deležne tvojega grešnega življenja, deležne hočeva biti tudi tvoje pokore." Tako se tudi zgodi. Vsi trije preživijo poslednje dni svojega življenja v tihi samotnosti in ostri pokori.
17.	Leta 1837 se je na praznik sv. Avguština to-le zgodilo v Parizu: Ko se je zjutraj okoli pol sedmih v cerkvi Marije Device Zmagovalke ravno pridiga začela, gre petinpetdesetleten zdravnik memo te cerkve, vidi vrata odprta in vstopi, da bi si jo ogledal. Pridigar pripoveduje o spreobrnenju sv. Avguština. Zdravnik posluša; spreobrnenje Avguštinovo mu v srce seže, da začne sam pri sebi takole premišljevati: „Sv. Avguštin, dotlej neveren, se uda milosti, sprejme katoliško vero, sprejme vse njene dolžnosti, in ravno v tem najde svojo srečo do poslednjega dneva svojega življenja. Še več: ta vera je njemu studenec slave, katera se mu po toliko stoletjih še ravno tako lepo sveti; jaz pa, ki sem v tej veri rojen in izrejen, sem jo že pred 38 leti zapustil in ves čas zanemarjal, ta čas pa tudi suženj postal sramotnega poželenja, ki mi nikoli ne da pokoja. Oj, v koliko nesrečo in sramoto sem zabredel!" — Te misli se zdaj ne more nič več iznebiti; tudi po noči nima miru pred njo. Sklene sicer za trdno, da pojde k duhovniku tiste cerkve, ter mu
vse razodene; toda preveč se sramuje in kar ne more se odločiti. Po dolgem in hudem bojevanji se slednjič z Marijino pomočjo odloči in hiti na duhovnikov dom ter ves potrt začne: „0 gospod župnik, človeka imate pred seboj, ki je zapustil Boga in vero ter je že 38 let zaničljiv sužnjik svojih hudih strasti, — človeka, ki bode obupal in se pogubil, ako ostane tako sam sebi izročen. Prosim, pomagajte mi in ne zapustite me.“ To se ve, da mu je goreči mašnik z veseljem pomagal; zastarani grešnik je opravil dobro spoved, sprejel z veliko pobožnostjo sv. obhajilo, ter potlej s tem večjo gorečnostjo popravljal, čem več je bil z grešno lenobo v teku dolgih let zamudil.	(»Zgodnja Danica“ 1858, str. 75.)
18.	Blagodejna zmota. Neki župnik se je med pridigo zmotil ter s posebnim povdarkom zaklical: »Hudobni pojdejo v večno veselje, dobri pa v večno pogubljenje". Mnogo poslušalcev se je smejalo, marsikateri je svojega soseda dregnil s komolcem, nekateri se je celo nevoljno namuznil; — eden pa govori sam s saboj: „Saj to ni res, hudobni ne morejo priti v večno veselje". V tem trenutku pa se začne tresti in trepetati ter nadaljuje tako-le svoje premišljevanje: »Zdaj si sam svojo sodbo izgovoril; ni res, da bi hudobni dosegli večno veselje; ti pa si hudoben, prelamljal si šesto, sedmo, osmo, deveto in deseto zapoved; ti ne moreš biti deležen večnega veselja". Ves skesan, kakor še ni bil nidkar poprej, si poišče po pridigi spovednika ter odsihddb tako lepo živi, da mu je župnik rad rekel: „Zagovoril sem se; skesani in dobri ne pojdejo v večno pogubljenje." Kolikrat je ta mož že od otročjih let slišal Zveličarjeve besede o osodi dobrih in hudobnih, pa nikdar se ga niso prijele; zdaj pa jih je slišal narobe in to ga je pripravilo k pravi pokori. Sv. Duh deluje, kjer hoče.
19.	Pobožni redovnik Mansi pripoveduje sam o sebi to-le: „Bil sem notir in grede po svojih opravilih pridem memo Marijine cerkve, kjer je bila ravno pridiga. Pridigar je govoril o večnosti peklenskih kazni in večkrat glasno ponavljal te-le besede: „0 večnost, ki nikdar in nikoli ne mine!" Te besede so mi segle tako globoko v srce, da so mi vedno po ušesu donele, če sem pisal, ali jedel ali karkoli delal. Slednjič nisem mogel nič več izdržati, junaško sem raztrgal vezi, ki so me navezovale na grešni svet ter oblekel redovniško obleko, v kateri sem kmali našel najlepši dušni mir."
20.	Pobožni duhovnik Bobadilla je bil na samotnem potu od roparjev napaden. Brez straha in nepokoja koraka dalje med zanikamo druhaljo p e vaj e pobožne pesmi. Morilna tolpa gre tiho po-
slušaje za njim. Čez nekaj časa vidi, da so se njihovi zdivjani obrazi ujasnili, obrne se k njim in jim smehljaje se reče: „Vi ste podobni ljudem, ki že dolgo časa niso slišali pridige; ako vam je ljubo, vam morem postreči. Po pridigi lahko naredite z manoj, kar hočete." Bruhal sprejme s smehom ta predlog. Duhoven se vstopi na vzvišeno mesto in jim tako-le govori: „Če vas bolj ogledujem, več podobnosti nahajam med vami in Kristusom. Kristus je vedno živel med grešniki, in vi tudi. Kristus ni imel, kamor bi naslonil glavo svojo, bil je brez strehe in je večkrat prenočeval pod milim nebom, in vi tudi. Kristus je veleval: „Ako kdo zahteva suknjo, pusti mu še plašč," in tega mnenja ste tudi vi. Kristus je bogatinom in trdim lakomnikom klical besede: Gorje vam! — v tem ga posnemate tudi vi. Zoper Kristusa so se vzdignili glasovi: „Križaj ga, križaj!" — tako se tudi vam grozi. Kristus je rekel skesanemu razbojniku: „Danes še boš z menoj v raju!" To tudi vam obeta, ako se boste spokorili. In glej, ko je končal te tolažbe polne besede, se vržejo gladni volkovi k nogam služabnika Kristusovega. Nobeden mu ne stori ničesar žalega, marveč odrečejo se hudobnim potom in prieno novo življenje.
21.	Neki amerikanski pridigar je pridigal nekega dne v Filadelfiji kar na prostem, obdan od silno velike množice ljudi. Ob koncu prigovarja poslušalcem, naj bi obilno darovali za neki dober namen. Nenadno se začuje glasno jokanje in zdihovanje. Neki človek divjega in drznega pogleda se prerine skoz množico in vrže nekoliko težkih kamnov z malo miloščinjo vred pred govornika, rekoč: „Tu jo moja miloščinja. V začetku sem prišel sem s tem namenom, da bi bil Vam s temi kamni glavo razbil, in glej, Vi ste omečili moje srce!"
22.	Kuka Šort, bogat najemnik v Ameriki, je bil že sto let star. Ta že mnogo let ni več mislil na Boga in na večnost; marveč tudi v sivi starosti hudobno živel, kakor se je bil v mladosti privadil. Tu sedi nekega dne na svojem, obilno žetev obetajočem polju in začne premišljevati pretekla leta. Spomni se besede, katero je že pred 85 leti kot petnajstletni mladenič slišal v neki pridigi: Kdor Kristusa ne ljubi, bodi preletet (izobčen). Ta beseda je nekega plemiča tako pretresla, da je v omedlevico padel. Tudi petnajstletnega Sorta močno presune; toda le za nekaj časa. Kmalo nato se preseli v Ameriko in tam živi, kakor bi ne imel duše, kakor bi ne bilo nebes, ne pekla. In glej še sedaj kot stoletni grešnik sedeč na polju, se živo spominja onih besedi, ki jih je slišal v 15. letu. Spominja se brezštevilnih dobrot in milost božjih, ki jih je prejemal od svoje mladosti, pa svoje velike nehvaležnosti; spominja se tudi onega plemiča in
začne misliti na lastno smrt. Temeljito se poboljša in slednjič mirno v Gospodu zaspi.
23.	O neki priliki je goreč duhovnik živo razlagal obilne blagre, katere Bog obeta dobrim otrokom za njihovo ljubezen in hvaležnost do starišev, in o hudih kaznih, s katerimi obiskuje nehvaležne sinove in hčere. — Čez nekoliko dni obišče ta duhovnik bolnika. Tu mu pride naproti priletna kmetica in se mu prisrčno zahvaljuje. Duhovnik se temu čudi ter reče: „Povejte mi, dobra ženka, zakaj se mi tako srčno zahvaljujete? Jaz se ne morem spomniti, da bi vam bil kako dobroto skaaal.“ — „ Častiti gospod, Vi ste imeli oni dan krasne nauke o četrti zapovedi božji in to je bilo meni na veliko srečo. Poprej sem imela od svojih otrok veliko prestati. Še tega mi nista hotela dajati, kar mi je bilo za živež izgovorjeno. Vsak grižljej sta mi oponosila. Odkazala sta mi temno slabo izbo pod streho za stanovanje. Tam sem pretakala vroče solze in Boga prosila pomoči. In Bog je res uslišal mojo molitev. Komaj je prišel moj sin z nevesto od krščanskega nauka domov, bila sta oba prenarejena. Ginena po Vaših prestreljivih besedah sta me prosila za zamero, prepustila sta mi lepo svitlo sobo za stanovanje in ska-zovala mi odsihdob vsakoršno ljubezen. In glejte, častiti gospod!" pristavi hvaležno ženica, „vse to ste mi preskrbeli z božjo pomočjo po svojih lepih naukih."
24.	Neka delila je že mnogokrat zapravila svoje zaslužene denarje in nekoč ukrade gospodarju 80 goldinarjev. Čez nekoliko let je bila pri pridigi, v kateri je bil nauk o tem, kako je treba krivično blago povrniti. Zelo jo je pretreslo in zdaj jej je vedno vest prigovarjala: „Daj nazaj ukradene denarje!" In res je tako dolgo varčevala, da je one denarje prihranila ter jih prinesla duhovniku, naj jih povrne gospodu.
25.	V neki bolnišnici so čuli nekega starčka jokati. Duhoven, ki je bil v njej predstojnik in je slišal njegov žalostni glas, meni, da ima kako potrebo, ga poprašuje: „Kaj vam je? Kaj.se vam je zgodilo? Ali vam je kdo kaj naredil? Jaz sem zato tukaj, da popravim." Ali mož ne odgovori, le joka in plaka. Gospod ponovi vprašanje, ali mož le joče in zdihuje, pa besedice ne reče. Nato mu predstojnik ukaže, naj brez odloga povč, zakaj se joka. „Ljubi gospod, Vi nočete, da bi jaz jokal? Doslej sem se imel za naj nesrečnišega človeka in vseskozi sem mrmral nad tem, kar sem moral trpeti; ali pridigar, katerega sem danes slišal govoriti, mi je pa prav očitno pokazal, da je trpljenje pot v nebesa, da nas trpljenje podobne dela
Jezusu Kristusu; da bodimo potrpežljivi kakor on; nekaj časa trpimo, in potem bomo srečni celo večnost. To meje tako prevzelo, da se od veselja ne morem zdržati solz. Kadar premišljujem vse te lepe nauke, kar sem jih slišal, ne jokam več nad svojo nesrečo, temuč čutim se ginenega od veselja."	(„Zgodnja Danica 1873, št. 32.)
26.	Neki misijonar je v Afriki govoril o besedah: Kaj pomaga človeku, če tudi ves svet pridobi, a na svoji duši škodo trpi? Med drugim je pravil, da premnogi pogubijo svojo dušo s preobilno radodarnostjo. To se je poslušalcem čudno zdelo, ker niso mogli razumeti, kako bi mogel kdo pogubljen biti zarad preobilne radodarnosti. Govornik jim svojo trditev tako razloži: „Glejte, mili kristijanje! mnogi pridejo v hišo Gospodovo, poslušajo pridige in jih potlej pripovedujejo drugim. Ta del, pravijo, je namenjen temu možu, oni ženi; to je povedauo tem in tem osebam; ono žuganje zadeva te in te grešnike, in tako razdajo celo pridigo, za se pa ničesar ne ohranijo. Tako ravnanje se sme po pravici primerjati radodarnosti ali zapravljanju, vsled katere se utegnejo pogubiti." Tako se ne godi le v Afriki, marveč le prerado tudi v Evropi marsikje in mnogokrat.
27.	KaJco ste vendar gluhi božjo besedo? V res-
nici je veliko ljudi, ki niso gluhi, kadar je treba poslušati posvetne reči, pač pa so vsi gluhi, kadar se gre za čast božjo in blagor bližnjega. To priča naslednja dogodba. Neki slaven grški govornik je nekdaj ljudstvu govoril o jako važnih domovinskih zadevah, pa ga niso kaj poslušali. Zastonj jih opominja, naj bi se vendar bolj zanimali za prevažno zadevo	in	zvestejše	poslušali. Ker	ta opomin nič
ne izda, preneha v govoru	in	poprosi	poslušalce, naj	ga poslušajo o
prepiru, ki se je nedavno dogodil. „Neki mož — tako začne skrivnostno pripovedovati — hoče potovati iz Aten v ne preveč oddaljen kraj in si naj m e osla v ta namen. Opoldne, ko solnce neznosno pripeka, stopi raz osla, da bi	se	v oslovi	senci nekoliko	ohladil. Oslar
pa mu ugovarja ter pravi,	da	mu je	dal v najem le osla, ne pa
njegove sence ter da senca po pravici pristoji njemu kot oslovemu lastniku. Oni trdi, da izplačavši najemnino si je pridobil pravico do osla in torej tudi do sence njegove. Hud prepir zdaj nastane; pride do tepeža in slednjič mora sodišče odločiti." In pri teh besedah se govornik obrne, kakor da hoče oditi. Ljudstvo pa kriči, da naj nadaljuje ter pove še konec prepira. „Kaj ?“ zavrne na to govornik resno in ponosno, „o senci oslovi bi radi slišali govoriti, o blagostanji domovine pa ne! Ali ni to neumnost!?" — O koliko ljudi zadeva, žal, po pravici enako in še hujše očitanje. Vse jim je mar, le
ne najimenitniše in najvažniše. 0 vsem bi radi slišali, vedeli, govorili, brali; le o tem ne, brez česar je vse drugo nečimerno in brez koristi, o zveličanju svoje duše, o Bogu, — o krščanskem nauku, — o besedi božji.
28.	Neka pobožna žena je šla od pridige domov. Med potjo jo sreča neki gospod in jo vpraša, če je že minula pridiga. „Ni še“, odgovori žena. „Zakaj pa“, vpraša gospod dalje, „gre toliko ljudi iz cerkve, če še pridiga ni pri kraju?" — „Ker je pridigar", pravi žena, „že s prižnice šel". Gospodu se tako govorjenje čudno zdi, zato nekoliko rezko reče: „Kako da bi še ne bila pridiga minula, ako je že pridigar prižnico zapustil?" Žena mu zdaj stvar natančnejše razloži in pravi: „Pridigar je sicer nehal govoriti, toda pridiga še ni pri kraju; ravno nasprotno, zdaj se še-le prav za prav prične, kajti ljudje morajo pridigo, ki so jo slišali, s seboj vzeti domov in jo spolnovati.	(Osmero blagrov na svetu.)
SWe BIBH&e
I.	Zgodovinsko.
1.	Ime birma (confirmatio), t. j. potrjen j e, so jeli najprej latinci rabiti v petem stoletji. V poprejšnjih stoletjih so bila druga imena v navadi. Tako n. pr. imenuje cerkveni zbor E I v i r s k i 1. 305. ta zakrament — dovršen j e (perfectio). Tudi pečat Gospodov se je birmi reklo. V navadi so bila še imena: pokladanje rok, skrivnost maziljenja, zakrament sv. krizme, znamenje zveličanja ali zaznamovanje čela.
2.	Kdaj in Uje se je sv. birma delila. V prvih časih se je ta zakrament takoj po sv. krstu odraslim in otrokom podeljeval od škofa, ki je navadno tudi krščeval, torej sta se oba zakramenta zapored vsprejemala. Vendar se že precej zgodaj bere, da sta se ločena in posamezno delila. Tako n. pr. omeni že sv. Jeronim, da so škofje hodili na deželo tiste birmovat, katere so bili duhovniki in dijakoni krstili. In ker so že ob času Tertulijana duhovni kršče-vali, sme se pač sklepati, da se v prvih stoletjih sv. birma gostokrat ni precej po sv. krstu podelila, čeravno imamo za to malo zgodovinskih dokazov. Tako n. pr. papež sv. Gregorij Vel iki opominja
škofe, da morajo hoditi v daljne cerkve na deželi krščenim „pečat Gospodov" podeljevat. Častitljivi Beda pripoveduje o angleškem škofu Cuthbertu, da je po svoji škofiji potoval, krščenim roke pokladal, da bi jim podelil sv. Duha.
V	najstarejših časih se je sv. birma, kakor tudi sv. krst, zvečer ali pa ponoči podeljevala. Pozneje so se v to odločile popoldanske ure od treh do šestih. Od 16. stoletja dalje se je pa večjidel dopoldne birmovalo. Na kaki posebni letni čas se podeljenje sv. birme sploh ni vezalo, ker je ločena od sv. krsta. V 9. in 10. stoletju so navadno novokrščenci sv. birmo prejemali osmi dan po veliki noči, ko so bela oblačila slekli. Tudi po binkoštih in o štirih kvatrih se je po posvečevanju duhovnov birmovalo.
V	najstarejših časih se je krščevalo in birmovalo na enem kraju in ko so se začela pozneje zidati krstišča (baptisteria), se je v njih opravljalo tudi »maziljenje" in sicer pred altarjem. Včasih se tudi omeni posebno birmišče z imenom „zaznamova!išče belo oblečenih" (consignatorium albatorurn). Tilko svetišče se je v začetku 17. stoletja pozidalo v Neapelju. — Sploh pa se je, odkar so prišla krstišča iz navade, birmovalo pri velikem altarju v farnih cerkvah.
3.	O starosti birmancev ni nikake splošne postave. Kakor je po besedah sv. Gregorija Nacijanškega vsaka starost pripravna za sv. krst, tako se more tudi v vsaki starosti sv. birma vsprejeti. — V 13. stoletju je vendar nekaj zborov sklenilo, da naj se ta zakrament, če je moč, otrokom eno leto po sv. krstu podeljuje. Kmali potem se je še bolj prijenjalo ter zapovedalo, da naj se otroci k sv. birmi prinesejo, pr edn o so tri leta stari. Starišem, kateri do tega leta niso prinesli otrok k sv. birmi, se je naložila pokora, vsak petek se ob kruhu in vodi tako dolgo postiti, da so otroci prejeli sv. birmo. Po naredbah škofa Riharda se ima starišem prepovedati v cerkev hoditi, ako njih otroci niso zakramenta sv. birme prejeli do šestega leta svoje dobe. — Nemški zbori so določili, da mora birmanec vsaj šest ali sedem let star biti, iz česar se vidi, da se mlajši otroci niso birmovali. Rimski katekizem (quaest. 14. de conf.) pravi, da če se noče počakati dvanajsto leto kot najpripravniši čas za sprejem sv. birme, naj se vsaj čaka do sedmega leta, ker mora človek vendar že nekaj vedeti in se pripravljati za sprejem tega zakramenta. Tudi je nekaj zborov sklenilo, da se nima nihče, ki še birman ni, k prvemu sv. obhajilu pustiti, zato, da bi se sv. birma predolgo ne odlašala.
4.	Pripravljalo se je v starejših časih k sv. krstu in k sv. birmi ob enem. Razun poduka v svetih verskih resnicah so se morali katehumeni z molitvijo in postom na prejem svetih treh zakramentov pripravljati. Pozneje, ko se sv. birma ni delila takoj po sv. krstu, so se večji birmanci tudi vselej izpraševali, ali so jim znane najpotrebniše verske resnice. Čem starejši je bil birmanec, tem ostrejše se je izpraševal.
Zastarani očitni grešniki in drugi, kateri so bili zavoljo velikih hudobij krščanskemu ljudstvu znani, ali še niso prestali cerkvene pokore, se niso puščali k sprejemu sv. birme.
Skesana spoved pred sv. birmo je bila sploh vsem odraščenim zapovedana in tudi otrokom nad sedem let starim, da so sv. Duhu pripravili vredno prebivališče. — Zastran prejema sv. obhajila pred birmo se ne najde nič natančniših določb. — V prvih časih se je, kakor znano, sv. birma prejemala pred sv. obhajilom; odtod menda pride, da poznejši zbori niso zapovedovali, s sv. obhajilom se pripravljati za sprejem sv. birme.
Vsak birmanec je moral tudi bel, platnen, tri prste širok in dva ali tri vatle dolg trak s seboj prinesti. Ta trak se je imenoval šap el j (blandellus, vitta), ker je bil namenjen čelo s sveto krizmo pomazano nekaj časa zakrivati; nosili so ga osem dni. Tudi so si morali birmanci glavo poprej umiti in osnažiti, lase nad čelom postriči in se čedno in pošteno obleči.
5.	Kdo je sv. birmo delil? Vsled sporočil sv. pisma in zgodovine prvih krščanskih časov se le samim škofom prava oblast prilastuje, sv. birmo deliti. Zato imenuje sv. Avguštin to škofovsko pravico — staro, od aposteljnov izročeno, in sv. Zlatoust govori, da je dijakon Filip v Samariji sicer krščeval, a rok ni pokladal, kar so smeli samo aposteljni. Ta posebna pravica aposteljnov pa, pristavi, prestopila je na njihove naslednike, škofe, kateri jo še imajo. Včasih je pa vendar dal rimski papež, najvišji pastir cele cerkve, nekaterim duhovnom, prebivajočim v krajih, kjer daleč ni bilo nikakega škofa, oblast in pripuščenje, deliti sv. birmo s sveto krizmo od drugega škofa posvečeno. Tako n. pr. so papeži mnogim misijonarjem iz reda sv. Frančiška, kateri so šli v daljne paganske dežele, dali oblast, da smejo novospreobrnenee birmovati s sveto krizmo od drugega škofa posvečeno. Kavno tako oblast so po spričevanju Arkadija dobili tudi jezuiti, ki so se naselili v Braziliji. Benedikt XIV. je pooblastil opata frančiškanskega samostana v Jeruzalemu, da sme sv. birmo deliti po tistih mestih svete dežele, kjer res ni nič latinsko- ali grško-katoliških
škofov. Najnovejši izgled je dal papež Pij YII., kije apostoljskim general-vikarjem, kjer so škofijski sedeži dolgo prazni ostajali, podelil posebno oblast, v dotični škofiji birmovati, kar je n. pr. storil v veliki kolinski škofiji general-vikar baron Caspars-zu-Weiss. — Naposled še omenimo, da v grški cerkvi večjidel krščujoči duhovnik tudi birmuje.
6.	Dasiravno se v apostoljskem dejanju ne omeni kako posebno maziljenje, marveč le poklada rok, je vendar iz sporočil apostoljskih časov znano, da je bilo maziljenje z oljem pri sv. birmi že v prvih časih v navadi, toda rabilo se je v to navadno olje. Še-le v početku šestega stoletja so začeli z olivnim oljem mešati balzam, ki se je donašal iz Palestine. Pozneje sta papeža Pavel III. in Pij IV. dovolila primešava ti nekaki indijsk balzam. — Grki zmešajo mnogo zelišč, dišav, vina in različnih olj in skuhajo to zmes v mazilo za birmo.
Posvečevanje svete krizme, ki ga sme samo škof izvrševati, pravi sv. Bazilij, da je od aposteljnov izročeno; in sv. Ciril Jeruzalemski je opominjal novokrščenee, naj nikar ne mislijo, da je to navadno olje, s katerim so bili (pri sv. krstu na temenu in pri sv. birmi na čelu) maziljeni, marveč da je darilo Jezusa Kristusa, posvečeno z njegovo močjo in z milostjo svetega Duha. — V prvih časih za posvečenje krizme ni bilo odločenega dne; še le v 5. stoletju so jeli v zapadni cerkvi krizmo sploh veliki četrtek slovesno posvečevati. V 6. in 7. stoletju je v nekaterih krajih veliki četrtek škof tri sv. maše bral, prvo za sprejetje grešnikov, ki so se pogosto ta dan odvezovali; drugo za posvečenje krizme, in tretjo za slovesno obhajanje tega dneva. — V rimski cerkvi je papež le sedmo leto sam krizmo posvečeval; sicer jo je posvetil eden izmed škofov.
7.	Odkar se sv. birma ni več takoj po sv. krstu delila, se je tudi poseben boter odločeval, da bi birmanca podučeval in pripravljal pred prejemom sv. zakramenta. Peljal je potlej birmanca za desno roko k škofu in je med birmovanjem z desno nogo nekoliko naprej stopil, da je birmanec levo nogo dejal na desno botrovo (boter in birmanec sta namreč vštric stala). To je imela biti podoba duhovnega varstva in podpore. To staro navado ohraniti je zapovedal papež Benedikt XIV. Tudi sv. Karol Baromej je spolnoval to navado. Pozneje pa se je tako odredilo, da mora birmski boter za birmancem svojim stoje desno roko na desno ramo birmancu dejati, v znamenje, da ga boter vsprejme v posebno skrb in varstvo, da bi postal samostojen kr is ti jan, hraber vojščak Jezusa Kristusa. — Po svetem maziljenju je boter birmancu okoli čela zavezal poprej omenjeni beli platneni trak, da sveta krizma ni doli tekla. Ta šapelj
je nosil v prvih časih birmanec do osmega dne, kakor novokrščenci svoja bela oblačila. Nekateri so šteli te dni po sedmih darovih svetega Duha in osmi dan je bil odločen v to, da se je šapelj odvezal. V 13. stoletju se je nosil ta trak samo tri dni v spomin na sv. Trojico, v 16. stoletju pa le še en dan. Snemali so ga slovesno v cerkvi botri, ali pa vpričo njih duhovnik z molitvijo. Čelo se je s soljo podrgnilo in z vodo izmilo; odvezani trakovi so se sežgali, pepel s porabljeno soljo in vodo vred pa so dejali v takozvani sakrarij. Pozneje so jeli takoj po sveti birmi čelo z bombažem brisati. Tudi lastnosti botrove so bile po cerkvi določene: krstni boter ne sme biti za birmskega botra; birmski boter mora biti z birmancem enega spola, pravoveren, polnoleten, že birman in lepega vedenja.
8.	Prva sporočila, da so se birmancem dajala nova imena, so iz starodavnih časov. Tako nam pripoveduje Gregorij Turonski, da je Herminikild, neki španjski knez, pri birmi dobil ime „Janez". Svetemu Adalbertu so dali to ime še le pri sveti birmi; poprej se mu je reklo „Vojteh“. (Boli. 23. apr.) Milanska cerkev o tem tako-le govori: „Skrb bodi škofu in župniku, da vsak, ki ima pohujšljivo, smešno in kristijanu nespodobno ime, dobi pri sv. birmi drugo ime in sicer ime človeka, ki je v resnici pobožno živel, zato, da kdor še dozdaj ni Kristusa v življenji posnemal, možko in stanovitno vedno sveto živi, ker je staro ime opustil, starega človeka slekel, navadno lenobo izgnal in sprejel novo sveto ime.“ To sporočilo kaže, da so nekdaj še po sv. krstu nekateri ohranili pagansko ime in da vtegne ravno to biti povod sedanji navadi, da birmancem dajo škof posebno ime.
9.	Škof birmanca na lice udarijo, rekoč: Mir bodi s taboj! Ta pomenljivi obred ima bržkone svoj začetek v oni šegi, ki je bila običajna ob sprejemanju v vojaško službo in vitežki stan v
10.	in 11. stoletju. Udarec na lice je pomenil, daje dotičnik vsprejet v kraljevo službo, kakor je bilo že tudi v navadi ob času cesarja Karola Velikega. Ker birmanec postane v duhovnem smislu vojščak nebeškega Kralja, da se zvesto bori kot ud vojskujoče cerkve, je sv. cerkev tudi uvela ta vsprejemni obred.
10.	V vseh časih krščanstva se je sv. birma delila.
a)	Ko so slišali aposteljni, Icateri so bili v Jeruzalemu, da je Samarija sprejela božjo besedo, so jim poslali Petra in Janeza. In sta prišla in sta za nje molila, da bi prejeli svetega Duha. Zahaj v njih nobenega ni bil še prišel, marveč samo hrščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta rolcc na nje pokladala in so prejeli sv. Duha. (Dej. ap. 8, 14—16.)
Zbirka.	g
b)	Sv. a p o s t e 1 j Pavel je našel v Efezu neke učence, kateri so bili krščeni le s krstom svetega Janeza; podučil jih je o krščanskem krstu in ko so to slišali, so bili krščeni v imenu Gospoda Jezusa. In ko je Pavel roke nanje položil, je prišel sv. Duh nanje in so govorili jezike in prerokovali. (Dej. ap. 19, 1—6.)
c)	Že sv. Klement, ki je živel v apostoljskem času, piše: Vsi katehumeni morajo biti brez odlašanja po sv. krstu za Boga prerojeni in potlej od škofa zaznamenjani, t. j. prejeti morajo sedmere darove sv. Duha; kajti oni ne more biti popoten kristijan, kateri ta sv. zakrament iz zaničevanja in nalašč brez potrebe opušča. Tako nas je podučil sv. Peter, tako so po Gospodovem povelju učili tudi drugi aposteljni. (Ep. 4. ad Jul.)
č) Sv. Jeronim priča, da je bila ob njegovem času sv. birma povsod v navadi: Ali ne veš, da je cerkvena navada, krščenim roke pokladati, in tako sv. Duha nanje klicati? Vprašaš, kje je to zapisano. V dejanju aposteljnov. A ko bi se tudi ne opirali na veljavo sv. pisma, bi vendar soglasje vsega sveta v tej zadevi nadomestovalo zapoved. (Adv. Lucif. c. 6.)
d)	Zanimivo je, da so razun donatistov in novacijanov, ki so pa kmalu zginili, vsi stari že v prvih stoletjih od cerkve odpadli in še zdaj na jutrovem živeči krivoverci, kakor nestorjanci, kopti itd., ter tudi že tisoč let od prave cerkve ločeni vedno vero ohranili, da je sv. birma pravi od Jezusa postavljeni zakrament. — Protestantje so sv. birmo zavrgli in mesto nje uvedli neko takozvano „konfirma-cijo“, katera v tem obstoji, da otroke, predno prvikrat prejmo „večerjo", zlasti v lažnjivem in krivičnem zaničevanju sv. katoliške cerkve podučujejo in tako „v veri potrjenim" podelijo „ večerjo" in med molitvijo roke pokladajo, kar je vse seveda le prazna ceremonija. — Bili so pa tudi med protestanti pravični učenjaki, ki so nauk svete katoliške cerkve zagovarjali. Tako n. pr. piše učeni Leibnitz (Syst. Theol.): „Da je birma zakrament, za to govori poleg tega, kar naznanja sv. pismo, apostoljsko izročilo prve cerkve, kakor spričujejo Kornelij, rimski škof, mučenec Ciprijan, Laodicejski zbor, Bazilij, Ciril Jeruzalemski in mnogi drugi očetje. Bila je zakrament različen od krsta; po njej se dovrši delo pri krstu pričeto."
II.	Milosti svete birme.
1.	Kadar hočejo dušni pastirji, pravi rimski katekizem, božjo moč tega zakramenta pokazati, je dosti, da povedo, kaj se je apo-steljnom zgodilo po prihodu sv. Duha. Jezus sam jim je bil naročil
pred svojim vnebohodom : Ostanite v mestu, dokler ne boste navdani z močjo iz visokosti. (Luk. 24, 49.) Tako malo utrjeni so bili poprej v veri, da jim je Gospod sam rekel: Se veliko vam imam povedati, toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas ho učil vso resnico. (Jan. 16, 12. 13.) Tako slabo so razumeli nauk o kraljestvu božjem, da so ravno pred vnebohodom Jezusa vprašali: „Gospod, ali boš v tem času spet postavil kraljestvo Izraelovo ?“ (Dej. ap. 1, 6.) Pa kako omahljiva je bila njih volja! Trdno so obetali, da pojdejo z Jezusom v ječo in smrt, a vsi so zbežali, ko so ga sovražniki prijeli in zvezali; najgorečniši med njimi, sveti Peter, je bil po besedi priproste dekle tako preplašen, da ga je zatajil, in iz strahu pred judi so se zaprli v neki hiši v Jeruzalemu. Binkoštni dan pa so bili s tako močjo sv. Duha napolnjeni, da so srčno in brez straha oznanovali Jezusov nauk; niso se bali ni ječe, ni smrti in veselili so se, ker so smeli za Kristusovo ime sramoto, vezi in preganjanje trpeti, tako da sv. Avguštin ves navdušen o njih govori: Ko so bili aposteljni prejeli sv. Duha, hiteli so k mučeni-štvu in trpljenju kakor k veselicam in plačilom.
2.	Pri prvih kristijanih so se večkrat poleg navadnih milosti sv. birme razodevali še drugi nenavadni darovi, zlasti dar jezikov in prerokovanja. Tako pri vernih v Efezu; ko je Pavel roke na nje položil, je prišel sv. Duh vanje in so govovili jezike in prerokovali. (Dej. ap. 19, 6.)
3.	Tudi v poznejših časih je še Bog posebno izvoljenim služabnikom dodelil nenavadne darove sv. Duha. Dokazano je n. pr., da se je pri sv. Frančišku Ksaveriju očitno kazal čudež jezikov, ker se ta čudodelni apostelj Indijanov ni le v nenavadno kratkem času navadil vsakega tujega jezika, marveč so ga večkrat pri njegovih govorih v mnogih jezikih ob enem razumeli; da, še celo na več različnih vprašanj je ob enem tako odgovoril, da je bilo vsem popolnem vstreženo.
4.	Sv. Brnard nam pripoveduje v življenju svetega Malahije, irskega škofa, da je šel nekoč k škofu Malhu o neki važni zadevi se posvetovat. Malh je bil častitljiv starček, ves pobožen in modrost božja je bila v njem. Ravno ta čas je imel častitljivi škof sv. birmo. Med birmanci je bil tudi milovanja vreden bolnik, o katerem se je menilo, da je poleg bolezni na umu tudi mesečen. In glej, komaj je stari škof roke nanj položil in mu čelo s svetim oljem pomazal, je bil bolnik popolnem ozdravljen.
5.	Ko je sv. Faro, škof v Meaux-u, o veliki noči sv. birmo delil, so mu pripeljali tudi slepega dečka k birmi. Ko se svetnik otroka dotakne s sveto krizmo, takoj spregleda slepec in ves vesel vsklikne: „0 ljubi škof! Četudi še nikoli nisem videl nobenega človeka, vendar tebe vidim in te dobro poznam. Bog ti povrni to dobroto!" (Enak čudež se pripoveduje o sv. E e m b e r t u.)
6.	Novacijan je bil poprej stoiški modrijan in je imel posebno nagnenje do krščanstva. Ko nenadno nevarno zboli, se da krstiti, svete birme pa ne sprejme ter ostane takorekoč otrok v veri, vojak brez orožja. Postal je duhovnik in je 1. 151 deloval ob papeževi volitvi zoper sv. Kornelija, ker se mu je zdel premil v sprejemanju onih, kateri so bili ob preganjanju odpadli od svete vere. Sv. Kornelij skliče cerkveni zbor, ki odobri njegovo ravnanje; a Novacijan ostane trdovraten, je izobčen in postane začetnik novaci-janske krive vere, ki se je vzdržala 200 let. Sv. papež Kornelij je Novacijanov odpad naravnost pripisoval temu, ker sv. birme ni bil prejel, rekoč: „Ker Novacijan ni od škofa prejel pečata, kako je mogel sv. Duha v sebi imeti ?“
7.	Koliko premore sv. birma zoper peklenske moči, nam je pokazal sv. Gregorij Nacijanški v tej-le dogodbi: Cesar Julijan, odpadnik, je hotel nekega dne s svojimi dvorjani v tempeljnu malikom darovati. Cesar d^ znamenje, naj se prične; mališki služabniki pa stoje kakor okamneli, nobeden ne more zvršiti daritve, najbolj nabrušeni noži nočejo rezati mesa daritvenih živali, in ogenj na žrtveniku takoj zopet ugasne, ko se je prižgal. Zdaj vsklikne višji duhoven: „Tukaj deluje velika nevidna moč, katera nasprotuje našim nameram.“ In nato prosi cesarja, naj se preišče, ni li med navzočimi kak kristijan, nedavno z vodo omit in z oljem maziljen. Cesar zaukaže preiskavo in takoj se oglasi plemenit deček ter pravi: „.Jaz sem kristijan; jaz sem krščen in nedavno sem bil maziljen za boj . . . V srcu sem klical sveto ime Jezusovo in hudiči so bili po tem božjem imenu prisiljeni, da so bežali in daritev pustili nedovršeno." — Cesar, ki je kot nekdanji kristijan dobro poznal oblast Jezusa Kristusa, ne reče besede in ves preplašen zapusti mališki tempelj. Junaški mladenič pa je to zgodbo pripovedoval drugim kristijanom, kateri so za to Boga hvalili in spoznali, koliko moč daje sv. birma kristijanom zoper hudobnega duha.
8.	Sv. mučenci prvih in poznejših časov so ravno v sv. birmi dobivali toliko moč, da so mogli tako junaško in celo veselo pretrpeti
tolike neslišane muke. Pri nekaterih je to posebej povedano, da jim sv. Duh pomaga in jih dela nepremagljive, kakor n. pr. pri sv. Luciji (13. dec.). Sploh pa se morajo ravno sveti mučenci vseh časov imenovati najhrabrejši vojščaki Jezusa Kristusa. Izgledov muče-niškega junaštva nam je na izbero; tu navedem le nekatere.
9.	Hrabri vojščak Kristusov. Marin je bil pogumen in pobožen vojak, ki je živel okrog 1. 272 v mestu Cezareji v Palestini. Kavno je bil na vrsti, da doseže stotnikovo čast. Ob enem pa se oglasi za to čast drug vojščak, ter skuša Marina izpodriniti, rekoč, da ne more te časti doseči, ker je kr is ti ja n in se zato brani cesarjeve ukaze spolnovati. Deželni glavar Ahej brž pokliče Marina in ga izprašuje, in le-ta ni pozabil, da je bil pri sv. birmi za vojščaka Kristusovega maziljen, torej naravnost spozna, da je res kristijan. Poglavar mu dč, tri ure za premislek, ali se hoče veri odpovedati in stotnikovo čast doseči ali pa življenje zgubiti. Ko to izve cezarejski škof Teoktan, brž poišče Marina, ga prime za roko in pelje v cerkev pred altar. Pokaže mu najprej meč na njegovi strani in mu našteva razno poslavljenje, ki ga čaka v cesarjevi službi; potlej pa mu ponudi evangelijsko knjigo in pravi: „Izvoli si izmed teh dveh, moj sin!“ Marin si ne pomišljuje dolgo, marveč kar po evangelijski knjigi stegne roko, jo — s hvaležnim pogledom proti nebu — na srce pritisne in slovesno reče, da so mu te bukve ljubše, kakor vse dostojnosti in časti tega sveta, in da je pripravljen življenje dati za to, kar je v teh bukvah pisanega. Pobožni škof še moli ž njim in ga spusti z besedami: „Služi, blagi vojščak Kristusov, Gospodu in Bogu svojemu stanovitno in zvesto! Podelil ti bo moč in krepost, da dosežeš namen blaženih obljub. Hodi v miru!“ Med tem so potekle tiste tri ure za pomislek in Marin hiti brez mujenja pred sodnika ter mu pove odločno, da hoče kot vojščak Kristusov živeti in umreti. Nato je k smrti obsojen in obglavljen.
10.	Dva mlada junaka sv. vere. Ko so 1. 1706 ali 1707 vse misijonarje iz Japana izgnali, sta dva imenitna Japonca Mihael Fikojemon in Ivan Ingor v veri potrjevala in k pobožnosti napeljevala japonske kristijane. Toda kmalu sta bila izdana, v tamnico vržena in čez štiri leta z vrvjo okoli vratu pred mesto na morišče peljana. Ob enem sta bila v smrt obsojena tudi njuna sina. Mihael je imel namreč sina, ki se je imenoval Tomaž in je bil dvanajst let star; Ivanovemu sinu pa je bilo ime Peter, ki je bil še nežen šestleten otrok. Oba dečka pa sta bila prav dobro v krščanstvu podučena in sta s pomočjo milosti božje pri sv. krstu in birmi sprejete jako pobožno živela; tudi
sta slišala toliko lepega in milega o sreči, mučeniško smrt prestati, da sta tudi močno hrepenela po tej sreči.
Prvi je prišel na vrsto Tomaž. Bil je posebno pogumen deček. Ko se je o neki priliki, ne vem zakaj, jokal, so mu rekli: „Tomaž, če se boš jokal, nisi sposoben za mučenika." Precej je nehal jokati. — Rabeljni ga ravno doma dobijo. Kar nič se ne ustraši; brez obotavljanja se brž z veselim obrazom poslovi pri materi, pri starem očetu in pri nekaterih tovariših. Potem se obleče v najlepšo obleko ter tako jadrno in veselo hiti na morišče, kakor bi šel h kaki veselici ali pojedini. Vojščak ga hoče peljati za roko, da bi lože hodil. Toda Tomaž teče pred njim, da bi — če le moč — pred očmi svojega očeta umrl. Ravno pred mestnimi vrati doide očeta. Brž teče k njemu in zakliče: „Poglejte, oče, svojega Tomaža; le nikar ne skrbite za-me; z veseljem grem danes umret za krščansko vero." Oče pohvali njegovo junaštvo. — Poprej mora oče umreti. Da bi pa to Tomaža preveč ne ostrašilo, ga hočejo na stran peljati; toda junaški deček pravi rabeljnu: „Tukaj, tukaj pri očetu hočem umreti." Zdaj odsekajo glavo očetu, a Tomaž ne potoči nobene solze, ne pokaže nika-koršne žalosti. — Peljejo ga k stebriču, ki je bil krvav očetove krvi. Deček pade na kolena, povzdigne roke, kolikor more (kajti na eni je bil bolan), ter smehljaje se ponudi vrat. Klicaje najsvetejši imeni Jezus in Marija se zgrudi nedolžno jagnje pod rabeljnovim mahljejem.
Potem je bil ob glavo dejan drugi, gospod Ivan, oče malega Peterčka. — Peterčka ni bilo pri očetovi smrti, ker ga niso bili vojščaki doma našli. Bil je ravno takrat precej daleč z doma, pri starem očetu. Pobožni njegov oče je dobro vedel, da trinog tudi otroku ne bode prizanesel, zato ga je večkrat klical k sebi v ječo, ga očetovsko-ljubeznjivo podučeval in pripravljal za sveto mučeniško smrt. Nekaj dni pred očetovo smrtjo je sinek rekel svojim: „To je dobro, da bodo mojega očeta kmalu umorili; oh, koliko trpijo v ječi; nikogar nimajo, da bi jim jesti prinesel. Potlej bodo tudi mene umorili zato, ker sem kristijan. Že se veselim tega, ker bom potlej mučenec." Ko so prišli vojščaki v hišo starega očeta, je Peterček ravno spal. Precej ga pokličejo. Prečudno je bilo njegovo veselje, ko je zvedel, da so vojščaki ponj prišli. Precej gre z vojščaki na morišče. Tamkaj vidi ležati svojega očeta in Mihaela in Tomaža — brez glave. Pa ta pogled mu ne vzame srčnosti. Brž poklekne, sklene roke, ponudi vrat in v tem pobožnem stanu pričakuje tiho jagnjiče smrtnega udarca. Ob enem pa je sijalo z njegovega obličja toliko veselje in tako ljubezniva nedolžnost, da se je vsem pričujočim močno
smilil in je bilo vsem hudo zanj. Še rabeljnu je bilo pri tem srce tako omehčano, da je spravil meč v nožnico, odstopil in rekel, da tega otroka ne more umoriti. Dva druga, ki sta imela sodbo z vrši ti, sta bila enako ginena in sta tudi ihte odstopila. Nobenega briča niso mogli pripraviti, da bi bil roko položil na to nedolžnost, tako, da so slednjič morali za to vzeti nekega sužnja s Koreje; ta pa ni bil ne dosti spreten, ne dovelj močan, pa še srčnosti mu je manjkalo. — Prvi mahljej zadene otroka na ramo, in ga na tla pobije; dva druga sicer zadeneta vrat, pa glava se še ne loči od telesa, — mora se nekako odžagati. Vsi pričujoči se jamejo jokati in ihteti, ko tiko nedolžnega otroka tako grozovito neusmiljeno koljejo.
11. Trije mladi mučenci. V mestu Nangasaki na Japonskem je bilo 5. februvarija 1597 na križu umorjenih 26 mučencev, katere je papež Pij IX. na binkoštni praznik 1. 1862 za svetnike razglasil. Bilo je šest frančiškanov, trije jezuitje in sedemnajst japoncev; med slednjimi trije dečki: Anton trinajst, Ljudovik dvanajst in Tomaž štirinajst let star, vsi trije frančiškanom pobožni mašni strežniki. — Ti mučenci so bili razun dveh, ki sta se jim še le med potjo pridružila, nekaj časa zaprti v mestu Meako. Tu je prišel v ječo imeniten gospod k malemu Ljudoviku in mu je obetal, da bo prost, če svoj krst zataji. Srčni deček pa se nikakor ne da pregovoriti, ampak resnobno odgovori skušnjavcu: „Tudi ti moraš kristijan postati; kajti druzega pomočka ni za zveličanje." Pot iz tega mesta do Nangasaki, kjer so jih čakale palmove veje mučeniške zmage, je bila daljna in mučna. Po zimi 2. januvarija 1597 so bili iz ječe pe-ljani na skrajni konec mesta. Tam so vsakemu odrezali kos levega ušesa; potlej so jih naložili po tri in tri, kakor je bila japonska šega, na sramotni vozič ter so jih po vseh velikih ulicah vlačili. Vojščak pa je spredaj nesel na drogu smrtno obsodbo. Od vseh strani je ljudstvo skupaj vrelo in se v milem sočutji in tihi žalosti čudilo nedolžnim žrtvam. Posebno ganljivo je bilo gledati one tri dečke. Vsi veseli so bili in radostnega obraza, in peli so s čistim glasom očenaš, angeljevo češčenje ter druge molitve. Celo vojščakom je šlo tako do srca, da se niso mogli solz zdržati. Po nadaljnem potovanju skoz razna mesta so imeli še silno veliko hudega prestati. Slednjič, 4. februvarija, pridejo v mesto Nangasaki, in precej drugi dan jim je bil odločen za mučeniško smrt. Zunaj mesta na nekem griču so pripravili šestindvajset križev. — Japonski križ je podoben navadnemu križu, le s tem razločkom, da je pri nogah še drugi nekoliko krajši les počez dejan in tudi v sredi stebla kos lesa pritrjen,
da je križani oprt nanj. Na križ obsojeni se v tej deželi ne pribivajo z žeblji, ampak z železnimi obroči ali z vrvmi se za roke in noge ali za vrat na križ privežejo; tudi drugi život se še z vrvmi h križu pritrdi. Vse to se zgodi na tleh, potlej še le se križ s križanim navpik postavi in v zemljo zasadi. Nato pride rabelj z jako dolgo in špičasto sulico in mu jo zabode na levi strani skoz srce. Tako so storili tudi šestindvajsetim mučencem. Po mestu se je koj razvedelo, da bodo križani: ljudje, zlasti kristijani, so v trumah hiteli na morišče gledat tužno smrt prvih japonskih mučencev.
Anton, ki je bil iz tega mesta domš, trinajstletni ministrant P. Petra, je imel grede na morišče še hudo skušnjavo prestati; a prestal jo je zmagovito. Njegovi stariši, ali še neverei ali pa premalo utrjeni kristijani, mu pridejo naproti, mu v solzah prigovarjajo, uaj zataji krščansko vero, da si reši življenje. Oče mu celo ponuja vse svoje premoženje, precej naj bo njegovo. Blagi deček, vnet goreče ljubezni do Zveličarja, pa odgovori: „Kar mi ponujate, je po-zemeljsko, minljivo blago; a moj Gospod Jezus Kristus, kateri v nebesih kraljuje, mi hrani večno bogastvo." Potem sleče, kakor nekdaj sv. Frančišek, suknjo in pravi: „Nate, tu vam dam obleko, katero sem od vas prejel." In še pristavi: „Ne jokajte se za-me, objokujte rajše te neveree. Jaz bom kmalu pri Bogu in vekoma; ga bom gledal in tam za vas prosil." Po smrti so še v njegovi obleki našli pismo do starišev, v katerem jih poln svetega Duha tolaži in opominja k stanovitnosti v sv. veri. — Okrog petih zvečer pridejo na tisti griček. Sveti spoznovalei, ki bodo kmalu tudi sveti mučenci, zapojejo hvalno in zahvalno pesem. Vsak križ je imel ime tistega kri-stijana, kateremu je bil namenjen. — Mali Ljudovik precej vpraša, kateri križ bo njegov; in ko mu ga pokažejo, teče k njemu in ga objema s tolikim veseljem, da so malikovalci kar strmeli. Zdaj jih križajo in križe po štiri stopinje narazen postavijo. Vsi kažejo čudovito stanovitnost in nebeško radost, zlasti pa ljubeznivi Ludovik. Neki kristijan	mu je zaklical, da	bo kmalu	v nebesih, in s	prstom
je pomajal in	v obrazu pokazal	veliko veselje. Anton, ki	je bil
precej zraven Ljudovika na križu, je obračal proti nebesom oči, klical imeni Jezus in Marija ter	je začel	peti 122. psalm,	ki se
ga je bil pri	krščanskem nauku	navadil:	„Hvalite Gospoda" itd.
Skončal pa ga je z angeljci, kajti pri besedah „Čast Očetu" ga zadene sulica. Nagloma so bili tudi drugi mučenci prebodeni in pomorjeni, že so nesli nebeški angelji vence nasproti — prvencem japonske cerkve!
12.	V japonskem mestu Arima so bili v jeseni 1. 1613 trije plemeniti gospodje s svojimi soprogami in dvema otrokoma Jakobom in Magdaleno v smrt obsojeni. V nedeljo zvečer
4.	oktobra so šli vsi veseli v ječo. V sredo zjutraj že dobijo naznanilo, da bodo še tisti dan na ogenj vrženi, ker so kristijani. Osmerica blazih src pa se zelo razveseli tega sporočila; kajti zdaj je prišel dan, ko bodo iz ljubezni do svojega Zveličarja in Boga umrli in šli v večno veselje. Tedaj se vsi začnejo veselja jokati. Ko so še jokali, prišla je k njim velika množica kristijanov. Nekateri so jim srečo voščili, ker smejo za Jezusa umreti; nekateri so se jim priporočali, naj za-nje Boga prosijo, ali pa so želeli še kak spominek od njih dobiti. Toda blaženi mučenci bili so ponižni; osramoteni so dejali, da niso svetniki, naj nikar tako častno ž njimi ne ravnajo. Tudi dečku Jakobu so se kristijani priporočali, naj bi molil za-nje, in so ga imenovali »mučenca". Tega pa v svoji detinski ponižnosti ni mogel slišati, marveč je rekel: „Kako me morete mučenca imenovati, saj še muk nisem prestal ? Vidim sicer mučeniško krono, pa je še nisem prejel; upam pa, dajo bodem po božji dobroti prejel in grem jej naproti z velikim srčnim veseljem."
Zdaj se jetniki pripravijo za smrt. Delavniško obleko slečejo in oblečejo pražno. Kristijani so jim prinesli lepo belo in dolgo oblačilo. To so oblekli vsi. Ko je napravljenih vseh osem, pridejo vojščaki v ječo; prosijo jih za odpuščanje, rekoč, da na kraljevo povelje morajo kristijane moriti. Mučenci jim prostovoljno roke podajajo, naj jih zvežejo. Dečka Jakoba pa vojščaki nočejo zvezati; to mu je tako hudo delo, da jih je večkrat prosil, naj tudi njemu roke zvežejo. Vojščaki pa pravijo, da za njegove male roke imajo prevelike verige.
Zdaj zapustijo ječo. Zunaj se je bilo že nabralo do dvajset tisoč kristijanov. Ko pridejo mučenci iz ječe, začne se takorekoč veličastna procesija. Najprej so se pomikale dolge vrste po pet, šest ljudi vštric; za njimi je šlo osem mučencev v belem oblačilu — drugi za drugim, enako oddaljeni; zraven njih so šli predstojnik} neke bratovščine s prižganimi svečami. Nazadnje še druga množica. Mnogi so svetili in prepevali litanije Matere božje.
Med pobožnimi gledalci je bil neki imeniten mož. Ta bi bil tudi rad kaj storil za mučence; ker pa ni vedel kaj, je stopil k malemu Jakcu in ga je hotel na ramo dejati, da bi ga nesel po blatni poti na morišče. Deček pa mu reče: „Ali je Jezus jahal, ali se vozil k smrti na križu ? Menim, da ne. Tedaj pusti tudi mene, da grem peš umret. Saj po trudu pride počitek." Ta modri lepi odgovor je
še le prav vnel blagega moža. Zdaj zgrabi z močno roko šibkega mučenca, in ga nese; nič mu ne pomaga braniti se.
Komaj pridejo mučenci na morišče, kar prihitijo od vseh strani kristijani, kakor da bi jim bil kdo ukazal, se pobožno dotikajo robu mučeniške obleke, in si je celo male koščke odrezujejo, da bi jih imeli kot svetinje v svetem spominu. Mučenci seveda se branijo, pa ne pomaga nič. — Na morišči je bilo postavljenih osem lesenih stebrov in na stebrih streha z bičjem in slamo krita. Okrog in okrog je bilo kupe drv in druzih vnetljivih reči, da bi se ogenj polagoma mučencem približal in počasi žgal sveta trupla. K tem stebrom privežejo mučence. Med privezovanjem hiti še eden na streho in začne zbrani množici tako ginljivo pridigati, da se začne vse jokati in ihteti, da se njegov glas ne more več slišati med obilnim jokom. Potlej stopi spet doli in se da krotko privezati k stebru.
Zdaj začnejo vojščaki na vseh straneh zažigati; okrog stoječi kristijani zapojejo svete molitve; mučenci se začnejo peči, pa ves čas hvalijo Boga in se med seboj opominjajo k stanovitnosti.
Vezi, s katerimi je bil mučenček Jakob privezan, pregore, in on teče od svojega stebra po žrjaviei k materi. Mati ga objame, rekoč: „Moj sin! ozri se proti nebesom; reci Jezus! Marija!" Deček izgovori še trikrat te besede, potlej se zgrudi poleg matere na tla; kmalu pade čezenj mrtvo truplo materino.
Jakobova sestra Magdalena, dvajset let stara devica, je stala nepremaknena v plamenu, dokler jej ogenj ne prežge vezi. Brž pa, ko čuti proste roke, se skloni, pobere žrjavice in si je dene na glavo, kakor bi se hotla s cvetličnim vencem venčati za nebeško ženitnino.
Tako je z grozovito smrtjo pričalo osem blagih src, koliko premore živa vera in božja moč sv. Duha!	(Izgledi bogolj. otrok II.)
13. 1lajše vse zgubiti kakor sv. vero. Sv. Hormizda je bil iz ene najstarejših perzijanskih rodovin. Kralj Varanes ga pred se pokliče, ter mu ukaže, naj se odpove Jezusu Kristusu. Hormizda pa mu odgovori prav s krščansko srčnostjo: „Ce po tvoji misli delam, Boga žalim, in kdor prestopa postave Gospoda vseh stvari, tudi svojemu zemeljskemu gospodu ne bo dolgo zvest. Nezvestoba do svojega kneza je hudobija, ki zasluži smrt; kaj pa čaka tega, ki se izneveri knezu vseh knezov — Gospodu vesoljnega sveta?!" — Ta modri in stanovitni odgovor kralja silno razkači; Hormizdu vzame vse premoženje in časti; še obleko mu z života strga in krščanski mučenec obdrži le majhen košček platna okrog ledja. Takega zdaj
grozovitnež spred sebe zapodi in ga obsodi, da velblode pri vojski vodi. Vendar Hormizda ostane tudi v tej zaničljivi službi kralju ravno tako zvest, kakor je bil v poprejšnjih časteh. Čez dolgo časa potem ga Varaues nekega dne zagleda z oken svojega poslopja vsega ogorelega in oprašenega. Ta pogled in spomin, kaj mu je nekdaj bil Hormizda, ga za trenutek gine; k sebi ga pokliče in ukaže mu tuniko (povrhuo oblačilo) dati, rekoč: „ Pusti že vendar trdovratnost svojo in odpovej se tesarjevemu sinu." Ali Hormizda, ki ga je zarad taeega zaničevanja božjega Odrešenika sveta jeza prijela, raztrga podano mu tuniko na drobne kosce, rekoč: „N4 svoj dar, če imam zarad njega od vere odpasti!“ — Varanes ves razkačen, ukaže svetnika iz poslopja stepsti; blagi junak pa vse voljno prenese in ostane stanoviten v potrebi in revščini do svoje srečne smrti.
14.	Ko je rimski cesar Hadrijan kristijane kruto preganjal, je (okrog 1. 138) Getulij, razsvitljen in goreč kristijan, v svoji hiši v Sabini zbral veliko število ubežnikov iz Italije in Grecije, jih temeljito podučeval v krščanstvu ter jim skrbel za streho in živež. A ko se je cesarju to ovadilo, je takoj poslal svojega namestnika Ce-realisa, da bi vse, kolikor jih je bilo ondi zbranih, zvezal in v Rim odpeljal.
Cerealis najde Getulija, ko ravno v sredi svojih zbranih pod-učuje. Ostro ga nagovori: „AIi niste slišali ukazov, katere je izdal cesar?" — Getulij mirno odgovori: „Slišali smo te postave; a zavoljo njih ne postanemo nezvesti onemu, kateri je še mogočniši, nego naš cesar. Mogočniši pa, kakor cesar Hadrijan, je Sin božji." — „Kaj je Sin božji, vsklikne Cerealis, ki ga tako povzdigujete? Na katerem znamenju se spozna, da je Sin božji?" — Getulij pravi: „Njemu, ki je mrtve oživljal, slepim luč dajal, vetrovom in valovom zapovedoval, ki je s suho nogo po morju hodil in je od mrtvih vstal — njemu naj bi ne verjeli?"
Cerealis še tiho premišljuje, kar pristopi njegov brat Amancij, vojaški poveljnik, ki je bil poprej skrit, in ga s prijaznimi besedami tako pridobi za krščansko vero, da pozabi cesarjevega povelja ter se z molitvijo, postom in drugimi dobrimi deli pripravlja za slovesni vsprejem v krščansko občino. Tri dni molijo ž njim tudi drugi spre-obrnenci. Tretjo noč, katero so vsi v molitvi prečuli, zaslišijo neki glas od zgoraj, kateri jim veli, naj pokličejo svetega Ksista, rimskega papeža, da jih bode podučil v skrivnostih svete vere, jih krstil in bir-moval. In glej, med tem svetim opravilom, katero se je iz strahu pred sovražniki vršilo v nekem skrivnem, temnem podzemeljskem
prostoru, Cerealis nenadno zakliče: „Luč vidim od zgoraj prihajati, katera je svetlejša od s o 1 n c a ! “ Tako je klical ta srečni, ki si je kmalu potem z Getulijem in Amancijem pridobil mučeniško krono, čeravno tedaj še ni vedel, da je bila to milost sv. Duha, ki mu je došla pod vidnim znamenjem — znamenjem luči, katera dušo napolnuje z nebeško svitlobo in gorkoto.
(P. II. Schivarz, Katechctik.)
15.	Sveta Terezija se je v veri tako utrdila, da je smela sama o sebi reči: nikdar ni bil peklenski sovražnik dosti močan, da bi jo v kaki verski resnici skušal. Sama pravi: „Zdelo se mi je, da sem s tem trdnišo vero sprejela verske resnice, kolikor bolj nemogoče so se po natornem zdele; čem težje in skrivnostniše so bile, tem večjo pobožnost so mi dajale/ — Reklo se jej je nekega dne, da bo morebiti klicana pred inkvizicijsko sodbo (ki je bila za tiste, o katerih pravi veri se je dvomilo). „ Smej ati sem se jela, pravi o tem v svojih pismih, ker sem dobro vedela, da sem za resnice svete vere in tudi za najmanjši obred svete cerkve pripravljena tisočkrat umreti/
16.	Žalujoči škof. Neprecenljiva milost sv. birme se raz-
vidi tudi iz naslednje dogodbe. K svetemu Mavriciju, škofu v Gentu, pride nekoč močno žalostna mati in ga lepo prosi, da bi prišel njeno za smrt bolno dete birmovat; zakaj skoro bo umrlo, pravi. Škof jej sicer obljubi, ali zarad silnega opravila se nekoliko zamudi, in	dete mu med tem	umrje.	Ko	sveti mož zve, ga neizrečeno užali	in bridko objokuje	mnogo	let	svojo zanikrnost, kakor je
imenoval svoje mujenje. Da, ta žalost tako naraste, da je slednjič še celo mislil,	da ni več vreden škof biti	in	je zarad tega skrivaj pobegnil na Angleško. Tam je	pri nekem	knezu vstopil v službo za
vrtnarja. Cez dolgo časa ga vendar najdejo njegovi žalujoči prijatelji in ga spet nazaj spravijo. Kako vzvišeno misel je moral ta škof imeti o zakramentu svete birme, ker se je tako dolgo in hudo pokoril za to, češ, da je neko dete po njegovem zadolženju umrlo brez tega zakramenta.
17.	Vojak brez poguma. Vele važnost svete birme nam je lahko razumeti, ako pomislimo, da je nebirmani kristijan sličen vojaku, kateri ne zna ali pa si ne upa orožja rabiti. Temistoklej je svoje tovariše Atenčane, kateri so se bali kretenskega vojvode, Teotida Oronta, osrčeval s temi-le besedami: „Nikar se ne bojte Teotida! Kajti če tudi ima meč za klanje, a vendar nima srca, da bi potegnil meč iz nožnic/ Enako bi se tudi lahko reklo krščenemu pa ne birmanemu človeku.
III.	Vredni sprejem sv. birme.
1.	Aposteljni so se z Oljske gore vrnili v Jeruzalem in so šli v zgornjo hišo. Ž njimi je bila Marija, mati Jezusova in pobožne žene in učenci, kakih 120 oseb. Vsi so bili enega duha in stanovitni v molitvi — devet dni — vsem birmancem v izgled, kako naj se pripravljajo za sv. birmo v samotnosti in goreči molitvi. (Dej. ap. 1, 13. 14.)
2.	Sv. Frančišek Šaleški se je šolal v Anneey na Savojskem, ko je prišel tamošnji škof birmo delit. S prisrčnim hrepenenjem in obilno gorečo molitvijo se je pripravljal pobožni mladenič na veliko srečo, katere je imel tudi on deležen biti. Ta prisrčna pobožnost se je pa posebno med svetim opravilom tako vživo kazala tudi na zunanje, da je škof pozneje javno zatrdil vpričo mnogih poslušalcev, da bode Frančišek čudež svojega stoletja. Cerkvena zgodovina potrjuje, kako natanko se je spolnilo škofovo prerokovanje. Kaj naj se pa prerokuje o naših birmancih ?
3.	Po sporočilu jezuita Janeza Haja so nekdanj i japonski kristijani s toliko pobožnostjo in gorečnostjo sprejemali zakrament sv. birme, da se je o njih izrazil neki japonski škof, da še nikoli in pri nobenem krščanskem ljudstvu ni našel take ljubezni in pobožnosti ter tolikega spoštovanja do tega svetega zakramenta, kakor pri teh dobrih japonskih spreobrnencih. Zato se pa nam ni čuditi, da je milost sv. birme pri njih tudi nenavadno moč imela in jih čudovito potrjevala, da so stanovitni ostali tudi v naj hujšem preganjanju. S potoki svete krvi neštetih mučencev se je napajala njiva Gospodova, katero je najprvi jel v Japanu obdelovati sv. Frančišek Ksaverij! Ze v 1. 1590 je bilo nad 20.000 kristijanov za vero deloma obglavljenih, deloma križanih, deloma živih sežganih!
4.	Nova suknja. Neki oče je dal svojima sinovoma, ki sta se pripravljala za sv. birmo, napraviti novi suknji. Obe suknji ste bili iz istega blaga in po istem kroju izdelani. Starejšemu sinu, Edvardu, je prav dobro stala nova suknjiča. Kdor ga je le videl, je hvalil spretnost krojačevo. — Pri mlajšem sinu, Moricu, pa ni bilo tako. Temu se pa nova suknja ni kar nič podala; videti je bilo, kakor bi bila kakemu druzemu dečku umerjena; nerodno je visela ob njem, kakor šušmarsko delo kakega mojstra-skaze. In deček se je močno pritoževal o nespretnosti mojstra šivarja.
Toda modra mati mu pravi: „Nikar se ne pritožuj zoper mojstra, toži raj še samega sebe! Ti se ne držiš tako, da bi ti mogla suknja
prav biti. Le poglej svojega brata. On se po konci drži in prsi naprej; tudi pazi, da se suknja lepo života prime in da ne dela guba, kjer jih ni treba. Ti pa se ne držiš naravnost in pokonci, marveč se držiš skrivljeno in pokvečeno, kakor kaki starček v devetdesetem letu. Zato ti pa tudi najlepša suknja ne more prav biti. In dokler se v tej zadevi ne poboljšaš, te nobena suknja ne bo zaljšala."
Tako je tudi z darovi sv. Duha, ki jih prejemljemo pri sv. birmi. Zastonj so vse milosti sv. Duha, če jih prav ne rabimo; ne bodo zaljšale naše duše, marveč bodo nam celo v sramoto. Da bi pač sle-hrni mogel s svetim Pavlom reči: Po milosti božji sem to1 kar sem, in njegova milost v meni ni bila prazna. (I. Kor. 15, 10.)
5.	Z milostjo sv. birme treba sodelovati. Neki perzijski kralj, ljut preganjalec kristijanov, je na vso moč pregovarjal d i j a -k on a Benjamina, da naj zataji Jezusa Kristusa. Plemeniti in neustrašljivi spoznovalec odgovori kralju: „ Po vej mi, o knez. kaj bi ti naredil onemu izmed tvojih častnikov, kateri je bil vstopil v tvojo vojsko, tebi prisegel zvestobo in od tebe sprejel orožje za tvojo službo, pa bi šel v šotor tvojih sovražnikov in se vojskoval zoper tebe in tvoje zveste s tisto roko, katero je bil tebi posvetil, in s tistim mečem, ki ga je bil od tebe prejel?“ — „Umreti bi moral," pravi kralj. „Vidiš torej, odgovori dijakon, ko bi zdaj jaz, ki sem se po sveti birmi posvetil bojevanju za Jezusa Kristusa, ne le popustil njegove zastave, marveč mu tudi z izgledom svojega odpada odtrgal njegove zveste — kako strašno kazen bi si s tem nakopal, ker bi se tako zlobno pregrešil ne zoper svetnega kralja, ampak zoper kralja teles in duš, zoper kralja nebes in zemlje?" — Tako junaški, nepremagljivi vojščaki Kristusovi bodimo po sv. birmi!
6.	Tudi izvolitev dobrega botra je velikega pomena. Ko seje Anton Slomšek, lavantinski knezoškof, pripravljal za sveto birmo, vprašal je svojo pobožno mater, koga naj si izbere za birmskega botra. Mati mu odgovori: „ Botra si kar sam izvoli; dam ti pa ta-le svet: izvoli si za botra tistega, ki bode v cerkvi pri izpraševanju najlepše odgovarjal." Deček uboga. Naslednjo nedeljo si je odbral zadaj v cerkvi prostor, od koder mu je bilo lahko pregledati vso zbrano družbo, in jako pazljivo je poslušal odgovore pri krščanskem nauku. Po njegovi sodbi je najboljše odgovarjal neki reven in priprost gostač; tega si odbere za botra. Ko to domači duhoven zve, se močno začudi, da si je sinek s „Sloma“ izbral tako revnega botra. A po kratkem premisleku sam pravi: „Dobro si
pogodil, Anton; tvoj boter je sicer ubožen človek, a dober in pobožen kristijan." In če je blagi otrok tako vesten bil pri volitvi botra, kako lepo se je moral še le v druzih zadevah pripravljati za sv. birmo. Njegovo prekrasno, zaslug polno življenje je pokazalo, da milost sv. birme pri njem ni bila prazna!
—-'-N*——
bsAmmm Belile
I.	Blagoslova božjega treba v vseh zadevah.
1.	Izraelci so bili te resnice močno prepričani in psalmist prelepo naznanja to splošno prepričanje svojega naroda z besedami: Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje. (Ps. 126, 1.)
2.	Predno so se ljudje po občnem potopu razkropili po svetu, hoteli so si slaven spomenik postaviti, in sozidati mesto in stolp, katerega vrh naj se neba dotika. Toda ker so zidali brez Boga, je bilo zidanja kmalu konec in ime Label bo svarilen spomenik do konca časov, da človeška modrost ničesa ne premore brez božjega blagoslova. (I. Moz. 11.)
3.	Lot si je izvolil najboljše pašnike ob Jordanu; a ko bi ga ne bil miroljubni strijc Abraham rešil iz rok sovražnikov, bila bi mu ta navidezno srečna volitev v pogin. (I. Moz. 13.)
4.	Izoli se je podal ob času lakote v Geraro in je sejal v tej deželi in je to leto stoterno pridelal, ker ga je bil Gospod blagoslovil. In obogatel je mož ... (I. Moz. 26, 12 id.)
h. Jakob je vsled božjega blagoslova silno obogatel in je imel veliko eed, dekel in hlapcev, kamel in oslov. (I. Moz. 30, 43.)
6.	Izraelci so ob času kralja Aliaba gotovo tudi pridno obdelovali polje; a delo je bilo zastonj, ker ga nebo ni blagoslovilo ter ni pošiljalo ni dežja, ni rose in posušena zemlja ni mogla roditi. (III. Kralj. 16 in 17.)
7.	Vdovi v Sarepti ni pošla moka v loncu, in olje se ni zmanjšalo v vrču po besedi Gospodovi, ki jo je bil govoril po Eliju. (III. Kralj. 17, 16.)
8.	Sedekija, hudobni judovski kralj, ni hotel poslušati svarila proroka Jeremija, marveč je pričel vojsko zoper kralja Nabuhodono-zorja, zanašaje se na pomoč egiptovskega kralja, svojega zaveznika.
Toda, ker Boga ni imel za svojega zaveznika, bil je slednjič popolnem premagan. Skoro vse ljudstvo je moralo iti v babilonsko sužnost; sinove Sedekijeve je Nabuhodonozor pomoril vpričo njega in njemu je oči izkopal ter ga je zvezal z verigami in pripeljal v Babilon. (IV. Kralj. 25, 7.)
9.	Bog je podpiral šibko roko pobožne vdove Judite, da je mogla izvršiti tako junaško delo.
10.	Sv. Peter je s svojimi tovariši vso noč ribe lovil, a ničesar ni vjel; ko je pa na Jezusovo povelje zopet mreže razpel, zajeli so toliko rib, da so se mreže trgale. (Luk. 5, 4—7.)
11.	Po božjem blagoslovu je bilo s malo hlebi in ribami nasičenih toliko tisoč ljudi ter je še ostajalo. Kar je tu storil blagoslov božji v enem trenotji, to dela po vesoljnem svetu Gospod polagoma v teku leta in sicer v dušnem in telesnem oziru; v obojem pomenu velja prekrasna beseda aposteljnova: Nič ni, kateri sadi, in nič, kateri priliva, marveč Bog je, kateri rast daje. (I. Kor. 3, 7.)
12.	Nenasitljiva lakot. V Schvvazu na Tirolskem je živel v začetku tega stoletja rudarski delavec. Bogat ni bil, kakor že pove ime njegovega stanu, vendar ker je bil priden in ni imel otrok, sta z ženo lahko izhajala in ni jima bilo treba stradati. Neko opoldne pride lačen in truden iz rudarije in komaj se k mizi vsede, kar vstopi sosed, da se zmeni o neki nujni zadevi. Po lepi tirolski navadi pravi sosed: „Dober tek; Bog vam blagoslovi!" Budar pa, ker mu je jed izvrstno dišala, se prevzetno smeja in predrzno reče: „Teka ne manjka, in kdor ga ima, temu ni treba, da bi še Bog blago-slavljal.“ Sosedu se tako govorjenje ne zdi lepo, pa nič ne reče, marveč urno opravi svojo reč ter gre. Juha je bila pri kraju, zdaj pride ponjev na mizo; toda ponjev in skleda ste že davno prazni, rudar pa le še ne vstane izza mize. Slednjič reče žena: „Danes moraš pa res hudo lakot imeti; grem, da ti še kaj skuham." Mož temu ni oporekal; ona kuha in on je — pa se ne nasiti. Zdaj mu začne vroče prihajati: „Morebiti je to kazen", si misli, „ker sem tako neumno govoril!" Druzega nič ne reče in gre zopet v goro ter si misli: „zvečer bom že zopet jedel." Zvečer pride, rudar je — a ne more se nasititi. „Zena, pravi, ne vem, kakošno čudno lakot imam danes, kar ne morem jo utolažiti. Jutri vzemi veliko ponjev!" A kaj je pomagala večja posoda, kaj je pomagalo, če je zajedel dnevni zaslužek, ali pa še več? Zmiraj je bil lačen, dan na dan vse svoje življenje.
Zdaj je spoznal, da je to kazen za njegovo prevzetno besedo, in da mu zdaj Bog noče več dati blagoslova, ker ga je od sebe pahnil. Lahko si mislite, kako je bilo zdaj žalostno življenje za ubo-zega delavca. Če ga je kdo na poti srečal in mu je rekel: „ Prijatelj, ali ne pojdeš na ženitnino?" ali pa: „Ne p oj deš li na društveno gostijo?" tedaj je tiho odhajal in se še ozrl ni, češ da se mu lakot že na obrazu pozna, in doma je jokaje potožil svoji ženki: „0, jaz ubožec, da me je Gospod tako hudo kaznoval za moje bogokletno govorjenje! Vice imam že tukaj na zemlji".
In tako je pač res bilo; kajti lepo je umrl in ojstro se je spokoril za svoje grehe. Na smrtni postelji je prosil spovednika, naj njegovo dogodbo javno povejo na prižnici v svarljiv izgled. In tako se je tudi zgodilo.
13.	Lakotno leto. Stari ljudje, ki še pomnijo grozovito šibo,
ki je bila občutno zadela tudi naše kraje — hudo lakot, pripovedujejo s solznimi očmi posebno to-le tužno znamenitost, da so ljudje sicer jedli, mnogi prav veliko jedli, pa se niso mogli najesti, ali pa so kar v kratkem bili zopet lačni. Ti ljudje, ki so skusili, vedo povedati, kaj je — blagoslov božji!	(Uredn.)
14.	Leta 1883 je na Tirolskem po več krajih razsajala huda živinska kuga in sicer zelo nalezljiva. V Z ... pa je vendar uboga ženica prosila nekega posestnika, naj jej dovoli kakor poprejšnja leta, da bi smela svojo kravico v pašo gnati na njegovo planino. Gospodar jo opozori na to, da je na njegovih pašnikih vsa živina okužena; ona pa, ker ni bilo drugje dobiti paše, vendar žene kravico v božjem imenu tj e. In glej, ta je bila v celem okraju edina žival, ki ni zbolela. Seveda so bile take izjeme še po drugih krajih in zato se je sploh govorilo: „Če ni namenjeno, pa vse nič ne škoduje"; ali pa: „Ta žival ni vsprejemna za take bolezni". Bolj pametno pa so govorili oni, kateri so rekli: „To dela blagoslov božji!"
15.	„Ndj Bog hoče ali pa ne!‘( Leta 1884 naročil je tam gori na Nemškem nekdo znanemu železniškemu sprevodniku, da bi mu nekaj opravil v bližnjem mestu, kamor seje ravno službeno peljal. „Bom že, pravi sprevodnik, pojutranjem bodete že v rokah imeli zaželeno reč." „No, pa zdravi ostanite, čez tri dni torej, če Bog dd!" „Naj Bog da ali ne!" zasmehne se sprevodnik. „Ne, prijatelj, to ni tako. Božja volja bo, ali se bodete povrnili zdravi ali ne." „Jaz Vam pa še enkrat rečem, da bom pojutranjem že tukaj s tem, česar želite, naj bo božja volja ali ne," povdarja drzni nesramnež in se odpelje.
Zbirka.	9
Drugi dan se je vlak ponesrečil, s katerim se je vozil. Če bi bil ostal na predpisanem mu mestu, bi se bil lahko rešil s tem, če bi bil z voza skočil. Toda na poslednji postaji vtihotapil se je bil v kupej za potnike in je ondi zaspal, kjer so ga po polomu našli neizrečeno premečkanega in mrtvega. Posebno razmesarjen mu je bil obraz, da bi ga ne bilo niti poznati, če bi ne bil imel službene obleke. Spodnja čeljust in jezik bila sta mu odtrgana. Na tak gro-zoviten način ga je kaznoval Bog, kateri je ob enem dokazal, da se brez njegove volje sprevodnik ne bo povrnil.	(Prst božji I.)
16. Prekrasen izgled božjega blagoslova nam je sv. Vincencij Pavijan. Ko postane mašnik, gre v Afriko, da bi tam od mahome-dancev vjete kristijane v katoliški veri potrjeval in ohranil. Toda kmalu postane sam sužnjik in mora tam več let opravljati trda suženjska dela. Slednjič je rešen in hiti zopet nazaj v svojo domovino, na Francosko, ustanovi tu poseben red, da bi se revežem in zapuščenim oznanjal sv. evangelij; podpira, nasituje, oblači vsak dan tisoče; pozida nad tristo sirotišnic in hiš za najdence; reši celo pro-vincijo lakote; vstanovi ono družbo, v kateri ljudje svoja najlepša leta posvetijo ob bolniški postelji službi Božji in bližnjega; pošilja v vse dele sveta aposteljne vere in ljubezni ter stori toliko dobrega, da se moramo strmeč vprašati: kako je mogel en sam človek, ki je bil sam reven, toliko in še več storiti, kakor morejo zvršiti kralji in knezi tega sveta? Ker je Gospod v vseh podjetjih čudovito blagoslovil tega moža, čigar naprave še sedaj po vsem svetu slavno delujejo. Bog mu je odprl svojo zakladnico in tako je mogel deliti vsim, kateri so bili potrebni. Enake izglede božjega blagoslova beremo v življenji še mnogo druzih svetnikov.
II.	Kako si blagoslov božji dobimo (oziroma
zgubimo) ?
a)	Z bogoljubnim življenjem.
1.	Oni, kateri so is vere, bodo oblagodarjcni s vernim Abrahamom (Gal. 3, 9). Bog je tega očaka obilno blagoslovil, ker je bil pravičen. (I. Moz. 13.)
2.	Pravičnega Joba, ki je bil tudi v najhujšem trpljenju v božjo voljo udan, je Gospod naposlednje bolj oblagodaril, kakor v njegovem začetim (Job 42, 12.)
3.	Vsa dežela egiptovska je obiskana s strašnimi nadlogami: živinska kuga, strupeni mrčesi, požrešne kobilice in druge nadležne
živalice, tema in pa maščevalni angelj napolnujejo s strahom vsako egipčansko hišo. Le Izraelci ne občutijo najmanjše stiske, ker je Bog vsprejel v obrambo svoje ljubljeno ljudstvo. Faraon je z vso svojo vojsko pokopan v Rudečem morju.
4.	Dokler je kralj Ozija iskal Gospoda, ga je vodil v vseh rečeh (II. Kron. 26, 5).
5.	Bogoljub ni Tobija je po svojem dobrem sinu zopet zadobii pogled in srečo na stare dni.
6.	Joatam je kil močan postal, zato ker je ravnal svoja pota pred Gospodom, svojim Bogom (II. Kron. 27, 6.)
7.	Ezehija je delal, kar je kilo dokro in pravo in resnično pred Gospodom, njegovim Bogom . . . in je kil srečen. V vseh svojih delih je kil srečen, kar je hotel (II. Kron. 31, 20. 21; 32, 30).
8.	Danijel se ni dal z nobeno rečjo odvrniti od božje postave in raje se pustil vreči v levnjak, kakor bi bil Bogu nezvest postal. Zato mu pa tudi zveri niso ničesar prizadejale; in ko se je kralj čudil, kako da je še živ, mu je Danijel odgovoril: Moj Bog je svojega angelja poslal, da je levom gokce zaprl in mi niso škodovali; ker sem kil pred njim pravičen najden! (Dan. 6, 22.)
9.	Ahijov, vojvoda Amončanov, je ob vojski nem posvetovanju Holofernovem na kratko opisal zgodovino Izraelskega ljudstva in dejansko dokazal, da njih ne more nihče premagati, oni pa vse, dokler Bogu zvesto služijo; torej naj poizve, če so se kaj pregrešili zoper svojega Boga, ker le tedaj so premagljivi. (Judit. 5, 5 id.)
10.	Kolih blagoslov ima beseda iz svetih ust? Kaj premore beseda, ki pride iz bogoljubnega srca, nam kaže ta-le dogodek iz življenja zveličanega Klementa Dvoraka. Ko ga gre neki pot njegov učenec Caharija Werner obiskat, sreča celo tropo mladeničev ravnokar prišlih iz stanovanja zveličanega Klementa, katerim se kaže v besedah in obrazih velika navdušenost. Werner meni, da jih je služabnik Božji kaj posebnega učil; zato jih prosi, naj mu razodenejo, kaj jim je povedal, da jih je tako ganilo. Odgovore mu : „Rekel nam je: „„Pridni bodite!““ Kolikrat so jim ravno te besede govorili stariši, učitelji in drugi, pa koliko se jih je prijelo? Sedaj so jih pa te priproste besede tako vnele! (Correspondenz 188S, str. 32.)
11.	Neka pobožna mati je bila na smrtni postelji. Tu pokliče svojega desetletnega sinka, ki so mu rekli Juan (Žu&n, Janez) in mu pravi: „Mi smo revni, kakor veš, in jaz ti morem tedaj le malo ali nič zapustiti; le dober nauk ti hočem dati. Obljubi mi, da ga boš spolnoval ves čas svojega življenja! Ti utegneš katerikrat med
9*
ljudi priti, kateri nočejo o Bogu ničesar vedeti, ali ga celo zaničujejo. Nikar taci.h ne poslušaj, marveč misli, da vse dobivamo od Boga in da smo mu največjo zahvalo dolžni. On je naša največja in naj-ljubeznjivejša dobrota! On ti bodi tolažba v življenju in smrti!"
Juan pride po materini smrti k nekemu sorodniku, ki je bil izvrsten slikar, in se pri njem nauči te lepe umetnosti. Čeravno je bil jako spreten, se mu je vendar slabo godilo. Denarja ni imel, a tudi ne dobrih prijateljev, da bi ga bili priporočili; stanoval je v jako uborni sobici pod streho; brez kruha, brez pomoči — začel je že skoro obupovati. V tej hudi stiski pa se spomni nauka svoje matere in se zaupno obrne do nebeškega Očeta, kateremu je ves čas zvesto služil, kakor ga je dobra mati učila. In res nenadno dobi delo; čeravno mora po ceni narediti, si vendar zasluži 300 frankov. Za ta denar si nakupi obleke, perila, čevlje, česar je bil zelo potreben. Ostane mu še 100 frankov. Zato si hoče posteljo napraviti, ker do zdaj je moral na tleh spati. Tu zve, da bode v bližnji hiši dražba po nekem umrlem rokovičarju in tudi na prodaj nova dobra postelja z rjuhami in vso opravo. S strahom sicer gre, češ, da za tako majhen denar ne bode dobiti tako lepe postelje. Vendar sreča mu je mila, posteljo dobi za 75 frankov. Noben kralj ni bil bogatejši in srečniši memo njega! Hitro spravi dragoceno pridobitev domov in misli ta večer nekoliko poprej iti k počitku na — novo lepo posteljo. — A imel je še 25 frankov v žepu in nekako močno ga vleče zopet k dražbi, da bi si še kaj potrebnega po ceni nakupil. Temu notranjemu glasu se ne more dalje ustavljati; zopet hiti nazaj in pride, ko je dražba že skoro pri kraji. Le še nekatere stare reči so se prodajale za jako nizko ceno, kar je vzbujalo mnogo smeha ali celo zaničevanje med občinstvom.
Zdaj pride še na vrsto razpelo (britka martra), vse zaprašeno in zamazano; ljudje so si roke brisali, ko so ga dalje podajali na ogled. Jz svinca je," pravi nekdo, „jaz plačam pol franka." „En frank," zakliče drugi. Norčujejo se in smejajo nad podobo križanega Zveličarja. Pobožni Ivan se prestraši, ko sliši tako zaničevati sveto podobo. Vživo se spominja materinega nauka na smrtni postelji in da bi otel nadaljnemu zaničevanju sveto razpelo, zakliče: „pet frankov!“ Notar mu poda z zaničljivim poklonom, kakor bi hotel reči: „Ti si pravi bebec!“
Drugo jutro začne Ivan razpelo snažiti, — kar zagleda na spodnjem delu neke črke, in ko še bolj posnaži, bere: Benvenuto Cellini. Od veselja zavriska. Zakaj? Cellini je bil v Florenci na
Toskanskem rojen in že ob svojem času preslaven mojster. Navadno so pri njem naročali kralji in knezi ter le bogati ljudje, in ker je izvrstno delal, mu tudi drago plačevali; delal je večinoma le iz zlata in srebra. Tudi ta križ je bila neka francoska kraljica naročila in iz Pariza je prišel v grad Versailles. Ob času francoske revolucije so zlobneži ta grad napadli in oropali ter tudi križ odnesli. Že takrat je gotovo večkrat v blato padel in pozneje se je med drugo šaro v prahu valjal; dokler ni prišel v prave roke. Ves vesel nese Ivan osnaženi križ k zlatarju, naj ga tehta in ceni. „Gospod! vsklikne zlatar, vi ste bogat mož! Dvojni zaklad imate! Prvič je to dragocena umetnija nenavadne lepote in drugič je čisto zlato! Križ je 20 funtov težak. Že zlato vrže 50.000 frankov; in toliko vam še danes plačam. Ce se pa še umetnija prišteje, utegnete dobiti vsaj 60.000 frankov. Jaz sem znan na kraljevem dvoru in rad vam posredujem. Kralj je prekrasnega križa toliko vesel, da mu takoj odšteje 60.000 frankov. Ob enem mu mora Ivan tudi še vse drugo dopovedati. Ko sprevidi, da je spreten slikar, naroči pri njem svojo sliko; hitro se razširi slava mladega umetnika in naročil mu ne manjka. Srečen je!
(P. H. Selnoarz, Katechetik.)
12.	Leta 1887 se je moral prisiljen od ljudstva predsednik francoske republike Grevy umakniti s predsedniškega stola. Branil se je ter skliceval na postavo, po kateri se ne sme odstaviti; a ljudstvo noče poznati nobene postave, ker tudi on ni poznal nobene. Dokler je imel moč v rokah, je vkljub postavi, vkljub prošnjam papeževim, vkljub joku dobrega ljudstva tiral menihe in nune iz samostanov. Nesramne krivice zetove, v katere je bil tudi sam zapleten, so prisilile ljudstvo, da ga je sramotno iztiralo in postavilo pod kap. M. P.
13.	Škof Strossmajer je ob odprtju akademije v Zagrebu 1. 1884 spregovoril med drugim te-le preresnične besede o blagoslovu božjem: Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo. Daj mi narod, kateri ni zgubil vere — Boga in zaupanja v samega sebe; daj mi narod moralen, delaven, reden in varčen, kateri se trdno drži deseterih božjih zapovedi, kateri napojivši se šest dni v potu svojega obraza posvečuje sedmi dan Bogu svojemu, rodbini svoji in sebi: tak narod mora postati mogočen, bogat in ogromen narod. Narobe, daj mi narod, četudi v najrodovit-nejši zemlji, kateri se zgublja v prahu in smetji posvetnem, kateri nič ne drži do vere, duše in deseterih božjih zapovedi, kateri dostikrat, kar si šest dni zasluži v krvavem potu, to zabije in zapravi sedmi dan brez hiše in rodovine svoje: ta narod bo prej ali slej
propal tudi na telesu, kakor je uže propal tudi na duši. Ne trpe in ne propadajo dandanes narodi in države zategadelj, ker bi bilo v njih preveč vere in preveč uzornih hrepenenj, ker bi bilo preveč velikodušnosti, ljubezni, usmiljenja, nego ker imajo preveč sebičnosti, preveč strasti in pohot, katere se ne dajo nasititi z ničemur na svetu, katere bi, ko bi le mogle zbrale vse bogastvo tega sveta v svojo mošnjo brez vse skrbi, kaj bo z ostalim svetom."	M. P.
14.	„K d o kupi življenje? kdo kupi življenje?" Tako je vpil llabbi Aleksander po glavnem trgu nekega velikega mesta, in velika množica ljudi je prihitela, da bi si nakupila tega dragocenega blaga. In ko je bilo kupcev že zelo veliko zbranih, jih Babbi tako-le nagovori: „Vi morda pričakujete kako čudežno zeljišče ali kako zdravilo, kakor ga navadni sejmarski kričači ponujajo? Prijatelji, s tako slabim blagom se jaz ne ukvarjam! Moja umetnost, življenje podaljšati in osrečiti je že silno stara, pa se je še vselej dobro obnesla. Becept je zapisal kralj David s temi-le besedami: Kdo je človek, lcateri si vošči življenje in rad vidi dobre dni ? Varuj svoj jezik hudega in tvoje ustnice naj ne govore goljufno. Ogibaj se hudega in delaj dobro; išči miru in hiti za njim.“ (Ps. 34, 13—15.)
b)	S pobožno molitvijo.
1.	Abrahamov hlapec je imel srečo, ko je šel snubit za gospodarjevega sina Izaka, ker je tako pobožno Bogu priporočil svoj velevažni posel. (I. Moz. 24, 12 id.)
2.	Mo&es je veliko molil za izraelsko ljudstvo in mu sprosil od Boga premnogo dobrot. Med drugim je z molitvijo odločeval zmago Izraelcev zoper Amalekičane: dokler je roke v molitvi povzdigoval proti nebu, so zmagovali Izraelci, ko so roke omahnile, zmagovali so Amalekičani. (II. Moz. 17.)
3.	Samuel je daroval jagnjiče in molil za Izraelce; Gospod pa je zagrmel tisti dan z velikim hrumom na Filistejce, ter jih je prestrašil in bili so udarjeni pred Izraelom. (I. Kralj. 7, 8 id.)
4.	Ob času kralja FzeJeija je asirska vojska prihrula v kraljestvo Judovo in pustošila deželo z ognjem in mečem. Že je bil sovražnik pred zidovi Jeruzalemskega mesta. Zdaj gre kralj v tempelj, razpne svoje roke pred Gospodom in začne moliti: Gospod, Izraelov Bog, ki sediš nad kerubini, ti sam si Bog vseh kraljev na zemlji; ti si vstvaril nebo in zemljo: nagni svoje uho in poslušaj; odpri, Gospod svoje oči in glej .... O trni nas iz njegove (Senaheribove) roke, da vedo vsa kraljestva na zemlji, da ti, Gospod sam si Bog!
Bog ga je uslišal in še tisto noč je v asirskem taboru angelj pomoril 185.000 mož. (IV. Kralj. 19.)
5.	Ravno temu pobožnemu kralju prerok Izaija smrt napove; a kralj prisrčno moli in Gospod mu sporoči: Slišal sem tvojo molitev in videl sem tvoje solze, in glej, ozdravil sem te, tretji dan pojdeš v tempelj Gospodov. In dodal sem tvojim dnevom petnajst let; pa tudi iz roke asirsJcega kralja bom rešil tebe in to mesto . . . (IV. Kralj 20, 1-6.)
6.	Bogaboječega kralja Aza je etijopski kralj Žara napadel z velikansko vojsko. Poln zaupanja v Boga najprej goreče moli in potem junaško napade sovražnika ter slavno premaga. (II. Kron. 11.)
7.	Kdo je kdaj vspešniše deloval v slavo božjo in za reženj e duš, kakor sv. Frančišek Ksaverij? Njegov delavnik je za stotine druzih. Imenujejo ga druzega aposteljna Pavla, pa po pravici. Z brevijarijem pod pazduho in s križem na prsih hitel je v skrajno Azijo, Indijo, na Moluke, v Japan. Brez denarja, brez postrežbe, brez brešna prehodil je večinoma bos preobširne dežele od kraja do kraja, premeril pot več nego deset tisoč milj dolgo. Vse se mu klanja: poglavar teme se umika, mališki altarji se podirajo, greh beži, čednost se prikazuje, kamor stopi njegova sveta noga, naj trdo vratniši grešniki se spreobračajo, divji volkovi se spreminjajo v jagnjeta, nečistniki obetajo čistost! Sv. evangelij oznanja pred sto po šegi in jeziku različnih narodov; v desetih letih spreobrne dvainpetdeset kraljestev; v okrožji tri tisoč milj zasadi zastavo svetega križa; z lastno roko krsti skoro en milijon paganov in mohamedanov.
Od kod tolik blagoslov pri njegovih delih? Molitev mu ga je preskrbela. Koliko je pa tudi molil; in kako goreče 1 Po preobilnem dnevnem trudu je le kake tri ure spal, ves ostali čas ponoči je obračal v molitev; celo v spanju so ga večkrat slišali vzdihovati: „0 moj Jezus! o moj Stvarnik!“ Na barki je molil od polnoči do solnčnega vzhoda. Zato so imeli mornarji navado reči, da se jim med tem časom ni treba ničesar bati, ker pater Frančišek varuje barko. Kadar je bival med kristijani, je navadno celo noč prebil v cerkvi pred Najsvetejšim; kjer pa ni bilo cerkve, je večino noči v molitvi prečul pod milim nebom. A tudi po dnevu se je rad odtegnil, da je v samoti molil. In s koliko pobožnostjo je opravljal daritev svete maše! Se navzoče je k pobožnosti vnemal s svojim vzvišenim izgledom.
8.	Proti koncu enajstega stoletja se je bila vgnjezdila po južni Franciji zelo nevarna krivovera Albižanov, ki je zelo veliko škodovala
sveti cerkvi. Papeži so poslali svoje legate, osnovali misijone, izdali razne ukaze! Toda vse ni nič pomagalo; papeževe poslance so zaničevali, misijoni niso nič opravili, ukazi se niso izvrševali. Zdaj pa pride iz Spanjskega sveti Dominik in se loti tega razdejanega vinograda Gospodovega. In glej, kar se ni nikomur posrečilo, njemu se posreči: nad sto tisoč krivovercev privede k pravi veri! Kaj je dalo njegovemu delovanju tolik vspeh? Molitev! Kakor sv. Ksaverij je tudi on cele noči hvalil in slavil Boga; tudi on si je najrajše cerkev izvolil za prenočišče. Zato piše o njem častiti Ljudovik Gra-naški: „Po noči je nakupoval, kar je po dnevi prodajal; najprej se je pogajal z Bogom in potlej z ljudmi." Posebne vspehe ima pripisovati sv. rožnemu vencu, kateremu je začetnik po Marijinem naročilu.
9.	Sv. Frančišek Šaleški je sam privedel okrog 70 tisoč poprej trdovratnih Kalvincev v naročje svete katoliške cerkve; vsta-novil in vodil je poseben red; nosil je na svojih ramah velikansko breme obširne škofije in poleg tega še spisoval mnogo lepih in pre-koristnih knjig. Zakaj mu je bilo mogoče toliko in tako vspešno delovati? Zato ker je toliko in tako pobožno molil. Poleg druzih molitev, katere je zvesto opravljal vkljub preobilnim delom, molil je vsak dan skozi štirideset let sveti rožni venec, če je bil še tako truden. Neki dan ga ni mogel ob določenem času odmoliti. Ves vtrujen se že pozno zvečer pripravlja, da bi ga molil. Služabnik ga prosi, naj bi na drugi dan odložil svoj rožni venec; svetnik ga pa zavrne: „Prijatelj, tega ne smemo na jutri odkladati, kar moremo še danes storiti. “
10.	Sv. Doza Limanska je morala skrbeti za vsakdanji kruh svojih ubožanih starišev. In čeravno je po dvanajst ur na dan obračala v molitev in druge pobožne vaje, jej je šlo vendar delo tako vspešno izpod rok, da je toliko storila v enem dnevu, kakor drugi komaj v štirih. Ali niso tu angelji pomagali? Ni li Zveličar, kateremu se je bila devica popolnem posvetila, s svojim božjim blagoslovom sam prevzel skrb za družino?
11.	Ko je 1. 420 sv. Forfirij prišel za škofa v Gazo, je bila velika šuša v deželi. Ker prva dva meseca po prihodu tega svetnika ni deževalo, zbrali so se mališki služabniki tega mesta v tempeljnu malika Marnasa, so darovali in nadležno prosili svojega malika, ki so ga imenovali „gospoda dežja." Svoje prošnje in daritve so ponavljali sedem dni po vrsti, toda brez vsega vspeh a. Že je nastajala lakot vsled suše. Zdaj zapove Porfirij post kristijanom in moli ž njimi vso noč z gorečo pobožnostjo. Nastopni dan gredo v slovesnem obhodu
v cerkev sv. Timoteja. Ko se spet vrnejo, so jim pagani vrata zaprli, da bi jim zabranili vhod v mesto toliko časa, dokler ne bi deževalo, Parfirij in kristijani pa ne zgubijo poguma; z novo gorečnostjo začnejo klicati božje usmiljenje, in v kratkem je uslišana njih molitev, začne se oblačiti in blagodejen dež se vlije. Pagane pretrese ta čudež, hitro vrata odprejo in kličejo: „Kristus je zmagal, on sam je Bog!“ Pridružijo se kristijanom in gredo ž njimi v cerkev, da bi zahvalili ž njimi Gospoda za milost, katero je ravnokar skazal. Spreobrnejo se in se dajo krstiti.
12.	V Etijopiji so se nekega leta prikazale kobilice one hude vrste, ki pokončajo vso setev, sadje in perje po drevesih in grmih, kamor pridejo, v tolikem številu, da so do 120 milj na široko zemljo pokrivale in s skrbjo in strahom napolnjevale vse prebivalce. Duhovni in ljudstvo pridejo k sv. Frančišku A 1 v a r e z u , ki je takrat bival v tistem kraju, vprašat, kaj jim je storiti v tej hudi sili? Sv. mož jih opominja, naj Boga prosijo za odvrnenje te šibe in naj napravijo slovesno procesijo. Z veseljem sprejmo vsi ta svet in odločijo v ta namen takoj nastopni dan. Ljudstvo se zbere z duhovni in veličastna procesija se razvrsti za križem. In glej! še med petjem in molitvijo veličastne procesije se začno kobilice vzdigovati in v morje skakati. Vsi pa, ki so videli to čudno rešenje, so Boga slavili in hvalili za njegovo mogočno pomoč.
13.	Družinska molitev. Nek cesarski uradnik visoke službe to-le pripoveduje: „Drugo polovico štiridesetega leta sem bil cesarski komisar na Štirskem. Po svojih uradnih potih v bližini okrajnega mesta me je mnogokrat spremljala moja soproga, katera je med mojim opravilom potrpežljivo v gostilni na-me čakala. V M. so me klicala opravila mnogokrat in tam sva ostajala pri gostilničarju, čegar premoženje je ravnokar jelo evesti. Mož je bil v najboljših letih, močan in trdnega zdravja, pomagala mu je pridna žena, trije veseli otročiči so pa srečo starišev dopolnjevali. Ko sva bila prišla vprvič v ta kraj, je bilo ravno poldne in čula sva pri odprtih oknih moliti gostilničarja, njegovo ženo, otroke, posle in goste, kako so na glas molili angeljnovo češčenje. „To morajo biti pridni ljudje," pravi moja soproga, „pri teh morava ostati," in tam sva pozneje zmiraj ostajala. Vselej sem tudi popraševal, kako jima kaj gre krčmarija, in vselej sta se zelo pohvalila. Približalo se je 1. 1848. Aprila tega leta sem imel zopet komisijo v M. O poldne je zopet zvonilo k angeljevemu češčenju. A sedaj se ni iz odprtih gostilničarjevih oken več slišal oni pozdrav Marijin. S soprogo stopiva iz voza, greva v pivnico in
vprašava po gostilničarju. Ni ga bilo doma. Žena je začetkoma nekaj oklevala, pozneje postane zgovorna in nama vsa solzna potoži, da se je njen mož od nekega časa sem ves spremenil. Ne meni se več za gospodarstvo, prebira mnogo časnike in ni ga doma po cele dni in noči; pač dohaja še mnogo gostov, kateri radi dobro jedo in pijo, a plačujejo ne, njen mož pa, če je drugje, mora mnogokrat za druge plačevati; o molitvi ni več govoriti, kar je prej rad imel, imenuje sedaj neumnost; če pa gospodar ne daje lepega izgleda, se tudi družina pozgubi in tako mora z otroci sama moliti angeljnovo češčenje, če noče, da ni v hiši brez molitve. Ženo sem v njenem trpljenji tolažil, kakor sem vedel in znal.
Pozne jeseni 1. 1848 sem zopet prišel v M. Ko stopim opoldne v pivnico, zagledam na klopi za pečjo človeka za zjokati, kako je poluglasno molil sklenenih rok angeljnovo češčenje. Komaj bi bil verjel svojim očem, bil je krčmar. Mož, prej ko hrast, se je posušil ko trlica in je kašljal na prelamanje. Ko na tihem ženo vprašam, kaj je možu, mi začne na glas tožiti: „Oh, ta preklicana prostost ga je ugonobila, mesto da bi bil doma skrbel, je prebiral časnike in različne shode obiskoval, začel je pijančevati in igrati. Tako je gospodarstvo končal, sebi pa jetiko pridobil; zdravnik je vže rekel, da ne bo nič ž njim, saj bi bilo tudi najbolje, ko bi ga Bog k sebi vzel.“ Zopet sem si prizadeval ženo tolažiti, kakor sem vedel in znal. Nekaj tednov pozneje sva se sešla z županom iz M. in ga vprašam, kako je kaj našemu gostilničarju. „Je vže umrl," pravi, „pa reči smem — k sreči, ker družino je pripravil na beraško palico."
Po molitvi se ne meri samo duhovno življenje, nego tudi časno blagostanje.	Martin Poč.
14.	Otročja molitev. Neka šolska sestra, voditeljica šole za
igrače, se je rada šalila: „Če je treba moji perici lepega vremena, rečem samo otrokom, naj zanj molijo." Duhoven, ki je večkrat v to šolo prišel, si misli, „zakaj bi pa mali otročiči ne izprosili še kaj boljšega." Enkrat jim reče konec šole moliti molitev svetega Bernarda: „Spomni se" in kmalu ga pokličejo prevideti ženo, katera ni bila vže 16 let pri spovedi. Drugikrat jim reče moliti za enega zelo nevarno bolnega. In res, ko ga vprvič obišče, se da prevideti, bil ni vže 45 let pri spovedi. Drugokrat je duhovna samega zelo mučila hripa, ravno ko je imel z otroci spoved in šmarnice, otroci so mu jo odmolili.	(Correspondenz 1885.)
15.	Spomin na prvo sv. obhajilo. Sedemnajstletna deklica je šla v mesto služit, kamor jo je mlajši bratec spremil. Ko sta slovo vzela,
dala mu je sestra tudi molitvene bukvice, spominek prvega sv. obhajila, rekoč: „Na, to-le materi nesi. Naj jih spravijo za te, da jih boš imel, kadar pojdeš k prvemu obhajilu, meni ne bo nobenega molitvenika več treba!" S tem sta se ločila. Mlada stvar božja od tedaj menda res ni več molila, kajti vže čez nekaj mescev prijel se je njen pošteni in pridni oče za glavo; tako sramoto mu je delala z vlačugarskim življenjem svojim. Ker je lahkoživka tudi s policijo večkrat naskriž prišla, je moral žalostni oče tudi še stroške za njo plačevati. Čedalje bolj je propadala in konečno celo v rojstnem kraju pri stariših ni smela bivati, ker so se bali, da bi njeno malopridno življenje drugih poštenih ne okužilo. Oče namreč ni imel lastne hiše, temveč je bil v tistem kraji le za delavca. Uboga deklina se je sčasoma tako spozabila, da je prišla v zapor, kjer je več mesecev premišljevala, ali je molitev človeku potrebna in koristna ali ne. Nadejamo se, da so se jej ondi oči odprle in je sprevidela, da je jela od tedaj propadati, odkar je molitveni spominek na prvo sv. obhajilo proč dala. Ta pa ni edina, ki se jej je tako zgodilo. Oh, koliko je deklet, ki v svoji mladosti molitev opuste in v nesrečo zagazijo in to zato, ker nobena več ne misli na svojega stvarnika! {Priče bol bitja.)
16. V nekem kraju na Nemškem je živel jako bogaboječ gospodar, ki je imel veliko družino, pa tudi velik križ z otroci, posebno s starejšima sinovoma, ki ga nista hotela nič več prav ubogati. Posebno sta kaj rada opuščala molitev pred jedjo in po jedi; ravno takrat se jima je najbolj mudilo še kaj podelati, bodisi v hlevu, v delavnici ali kje drugje. L. 1846 je pa prihrula 6. julija v tisti kraj grozovita nevihta: v desetih minutah je debela toča pokončala vse žito, ki je ravno dozorelo za žetev. Tisti večer je bila v omenjeni hiši vsa družina zbrana pri skromni večerji, tudi ona dva sinova, ki sta rada opuščala mizno molitev: vse je bilo tiho; videti je bilo le žalostne obraze in mokre oči. Ta resni trenutek porabi modri oče in spregovori do srca segajoče besede: „Ste li videli danes, kako je potrebno, da pred jedjo in po jedi Roga prosimo za njegov očetovski blagoslov in zahvalimo za vsakdanji kruhek! Naj vam on odtegne svojo roko, s čem vas bom redil? On nam mora mizo pogrinjati, on nam mora jedila podariti, sicer vsi lakote pomrjemo. Zapomnite si to, in kolikorkrat vživate dari božje, četudi le košček kruha, povzdignite poprej proti nebu oči in srce! Kajti meni se zdi, da nam je ljubi Bog zato poslal današnjo nesrečo, ker je toliko ljudi, ki nič več ne cenijo preobilnih nebeških darov in dobrot in Očeta tam gori ne prosijo in ne zahvaljujejo!"
17. Moli in delaj za vsakdanji kruh! V Lij on u, velikem francoskem mestu, je pred več leti živel čevljar, ki je imel srečo pri svojem rokodelstvu. Nekega dne mu prinese dekla neke imenitne družine dvoje čevljev v popravilo. Stopivši v delavnico reče veselo šaljivo: „Tukaj je spet par raztrganih čevljev; naka, kaj vendar potrga milostna gospoda v enem letu; pa nočem o tem nič reči, saj čevljarji molite tudi za vsakdanji kruh." — „Kaj, jaz da bi molil za vsakdanji kruli?" odvrne mojster zaničljivo; „to mi že več let ne pade v glavo, tega ne potrebujem; jaz si moram sam zaslužiti vsakdanji kruh." — Dekle je kar strah takega govorjenja in brž odide.
Mož je že več let dobival take knjige v roke, katere pod krinko olike neizvedenemu čitatelju polagoma skoro nevede iz srca iztrgajo vero v Boga in sv. cerkev. Nečimerni rokodelec je hotel tudi tako učen in „razsvitljen“ biti, kakor pisatelj in — odtod ono predrzno govorjenje, ki ga je rad tudi o druzih prilikah ponavljal. Toda poslušajmo, kaj se je godilo dalje. — Dve leti po tem dogodku zboli: požiralnik mu začne hudo otekati na znotraj. Nobeno zdravilo noče pomagati; oteklina tako zelo naraste, da niti drobtinice ne more požreti. Ena sama kapljica vode z vinom ga hoče zadušiti, če jo za-vžije. Kaj bi bil dal, ko bi mogel le toliko jedi zavžiti, kakor je glavica pri buciki velika; a nikakor ni mogel. Že deset dni, sicer ves zdrav, je lačen in žejen ležal, pričakovaje najgrozovitejše smrti. Z bridkostnim srcem se spominja svojih bogokletnih besedi in gostokrat zdihuje: „Oh, kruha bi imel dovelj za vse dni; toda Bog, katerega sem iz srca zgubil, mi je odvzel svoj blagoslov! Otroci, mislite name, Bog se ne pusti zaničevati. Oče naš, daj nam danes naš vsakdanji kruh! Te prošnje, ljubi otroci, ne pozabite nikdar!"
Po kratkem, a prebridkem trpljenju umrje lakotne smrti; in še nebeškega kruha, svete popotnice, ni mogel sprejeti.
e)	Z daritvijo svete maše.
1) Kako zelo Bog blagoslovlja tiste, kateri naprosijo za-se ali za druge sveto mašo, vidimo v življenju sv. JPetra Damijana. Zgubil je že kot majhen deček svoje stariše. Najstarejši brat ga vzame k sebi, pa tako slabo skrbi zanj, da se Bog usmili. Deček mora bos hoditi, nositi raztrgano obleko; hrano pa mu daje tako slabo, da je komaj še živ ostal. Kar najde nekega dne zlat denar. Koliko veselje za ubogega otroka! Zdi se mu, da je našel zaklad. Ker se
lastnik tega najdenega denarja ni mogel izvedeti, je bil lastnina dečkova ; smel ga je izdati za karkoli. Zdaj nastane težko vprašanje, kaj bi si neki kupil ? Vendar blagi deček ne premišljuje dolgo, odloči se — kdo bi kaj tacega pričakoval od otroka? — da ponese zlati denar mašniku, naj sveto mašo opravijo za verne duše v vicah. In glejte, ta junaški korak mu je na mah življenje olajšal. Drug boljši brat ga vzame k sebi. Ta ljubeznjivo ravna ž njim, kakor če bi mu bil oče; napravi mu čedno obleko in pošlje ga v šolo; Peter postane mašnik, kardinal in slednjič — velik svetnik. Glejte, kako je ena sama sveta maša blagosrčnemu dečku postala vir sreče in blagoslova božjega.
2.	Sreča na paši. Sv. Germana C o u s i n jo bila uboga pastarica na Francoskem. Kadar je v njeni domači vasi, v Pibraku, zvon k maši vabil, izročila je svojo čredo ljubim angeljem in hitela v cerkev. Tako je delala dan na dan; pa nikdar se ni zgodilo, da bi jej bil le eno ovčico pokončal volk, čeravno jih je bilo v tistem kraju obilno ter so mnoge živine pokončali, in čeravno je bila njena čreda čisto sama brez varuha. Njene ovčice tudi niso napravile nikoli nikjer nobene škode. Predno je šla v cerkev, je zasadila svojo pastirsko palico v tla, ovčicam pa je ukazala, naj le lepo skupaj ostanejo, dokler se ne vrne; in ros so vse skupaj ostale, dokler ni spet od maše prišla njih dobra voditeljica.
3.	V Aleksandriji sta živela dva čevljarja; eden je imel ženo in otroke ter hodil vsak dan k sv. maši; Bog ga je zato blagoslovil, opomogel si je iz svoje ubožnosti. Drugi pa je bil sicer oženjen pa brez otrok, in ni bil nikoli med tednom pri sv. maši, delal je noč in dan, pa vse zastonj, nič se mu ni poznalo. Čude se gre nekdaj k svojemu sosedu in mu pravi: „Ljubi sosed! ne vem, kako je to, da dan za dnevom bogatejši prihajaš, saj imaš ženo in otroke, in se še toliko ne trudiš, kot jaz. Otrok nimam, noč in dan delam in spravljam vkupej, pa sem vsak dan na slabejem, vsak dan sem ubožniši."
Pobožni čevljar odgovori na to: „Jaz sem naj del nebeški zaklad in vsak dan si ga nekoliko prilastim, in to mi pomaga, da sem vedno bolj in bolj pri moči." „ Predragi tovariš! — pravi oni —pokaži mi ta zaklad in privošči mi saj nekaj malega od njega." „Dobro! — odvrne le-ta — jutri zjutraj pridi k meni in pokažem ti kraj, kjer je tolik zaklad zakopan, da bi lahko vse naše mesto obogatelo." Drugo jutro na vse zgodaj pride ubogi čevljar ves vesel ter prosi soseda, naj ga pelje tjekaj, kjer je zaklad skrit. Ta pa mu reče: „Poprej
pojdiva k sv. maši in potem še le k zakladu." Po sv. maši ga odpravi domu, veleč mu, naj drugo jutro zopet pride. Nekoliko nevoljen ga uboga, pa pride drugo jutro vnovič, zopet gresta skupaj k sv. maši, potem pa praznih rok domov. In to se ponovi tudi tretje jutro, nevoljen reče tedaj ubogi čevljar: „Pot v cerkev mi je dovelj znana in tudi pri sv. maši biti znam že dalj časa; ni se ti treba norčevati, če mi nečeš pokazati zaklada." Tedaj ga zavrne pobožni tovariš: „Ne jezi se zarad mene, dragi sosed! nisem se šalil s teboj, temveč pokazal sem ti kraj, kjer je zaklad. Ta kraj je cerkev in zaklad je sveta maša, ona mi d& vsak dan toliko dobrega, da moja duša ne trpi pomanjkanja. Stori tudi ti tako in prejemal boš gotovo tudi take dobrote od Boga. Da je res, kar sem govoril, to priča Kristus sam, ki govori v evangeliji tako-le: »Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in časno vam bo privrženo." Precej v začetku, sto-pivši v zakonski stan sem iskal božjega kraljestva z vsakdanjim vde-leževanjem sv. maše in spoznal sem, da mi je za časne stvari Bog poskrbel; ti se pa nisi zmenil za ta svet Kristusov, opuščal si sveto mašo zavoljo dela in glej, Bog te ni blagoslovil v časnih stvareh, poslal ti je zato ubožnost." Te opominjevalne besede spreobrnejo posvetnega čevljarja, zanaprej je vsak dan hodil k sv. maši in Bog ga je blagoslovil.
4.	Eneja Silvij (pozneje papež Pij II.) pripoveduje o neltem šta-jarsitem, plemenitašu*), ki sicer ni pregrešno živel, le eno napako je imel, premalo je zahajal k sv. maši; zato mu je Bog odtegnil svoj blagoslov in vsa prejšnja sreča je splavala po vodi. Zelo je obožal, ni mu bilo več mogoče po svojem stanu živeti; zapusti tedaj mesto in se naseli v neki vasi, kjer si kupi kmetijo. Težko in nepotrpežljivo prenaša svojo ubožnost, vda se malosrčnosti, naposled obupa. Hudič ga mami, naj se obesi ter se tako reši velikega pomanjkanja. Skušnjava je tako silna, da se komaj ubrani, nevarnost samomora je velika. Zateče se k duhovnikom in svetnim, ravna po njih svetu, ali vse zastonj. Kar ga obiščeta dva duhovnika, njima potoži veliko nadlogo, proseč ju sveta. Priporočita mu, naj vsak dan gre k sv. maši ter naj potoži Bogu svoje žalostno stanje; zagotovita ga, da je to najboljši pripomoček, zatreti skušnjave in si pridobiti božji blagoslov. Plemenitaž stori, kar sta svetovala, vsak dan hodi k sv. maši in jo Bogu daruje za svoj blagor. Skušnjava pojenjuje in blagoslov božji se zopet vseli v njegovo hišo. Spoznavši, kako ko-
*) V nekaterih virih se here: »istrijanski plemenitaž«.
ristno je, vdeleževati se sv. maše, si poišče duhovnika, da mu vsak dan v hišni kapeli mašuje. To vsakdanjo pobožnost pridno nadaljuje, Bog mu odvzame zato skušnjavo, razu n tega pa mu dodeli vse, česar le potrebuje. Proti koncu prvega leta ga prosi tamošnji dušni pastir, naj bi dovolil svojemu duhovniku, da na „žegnansko“ nedeljo v farni cerkvi prvo mašo bere, da bi bili pri sv. maši tudi njegovi posli in bi potem pripravljali pojedino za povabljene goste. Akoravno nerad, naposled vendar privoli v to pod pogojem, da ga počakajo z veliko sv. mašo. Drugo jutro vstane na vse zgodaj ter odjezdi čez goro k farni cerkvi. Med potjo pa ga sreča sluga z jako važnimi pismi, na katera mora precej odgovoriti, če neče velike zgube trpeti. Vrne se tedaj in naglo spiše odgovor; že jezdi navkreber proti vasi, kjer je cerkev, kar mu pride nasproti kmet, ki mu pove, da je bil v vasi pri sv. maši, pa pridiga še ni minila. Plemenitnika zelo prestraši ta novica, tako tarna, kot bi ga bila zadela največja nesreča. Kmet se mu posmehuje, rekoč: „Čudim se vam, gospod! da se tako neumnega delate, kakor bi vam zares toliko bilo za eno sv. mašo. Bog ve, koliko sv. maš sem svoje dni zamudil, pa nisem nikdar takih neumnost počel." „Ali ne čislaš sv. maše?" ga vpraša plemenitaž. „Spoštujem jo sicer — mu odgovori kmet — ali koristi imam prav malo od nje. Kaj mi pomaga, da sem bil danes pri sv. maši? Nič nisem bogatejši in ne srečnejši, vse eno je, če bi tudi ne bil v cerkvi." „Jaz pa jako cenim sv. mašo — pravi oni — in če mi prepustiš blagoslov božji in zasluženje, ki si ga pri današnji sv. maši zaslužil, ti podarim za to svoj plašč." Kmetu je to prav všeč, da dobi plašč, oddavši ple-menitniku prejeti blagoslov in zasluženje. Veselo prijezdi le-ta v vas, božja služba je že končana, pritoži se duhovnu, zakaj ni spolnil obljube ter ga čakal s sv. mašo. Ta se opravičuje rekoč: „S službo božjo sem čakal prav dolgo, naposled sem vendar moral pristopiti ter mislil, da ste kje drugej pri sv. maši. Odkosivši odjezdi plemenitaž s svojim kaplanom, med potjo mu pripoveduje, kaj ga je tako dolgo zadrževalo in da si je od kmeta kupil zasluženje sv. maše. Pozneje se je razvedelo, da so onega kmeta napadale ravno take skušnjave usmrtiti se, kakor prej plemenitnika, žal, da se jim ni dosti zoperstavil; našli so ga na drevesu obešenega s plaščem, ki ga je prodal za sv. mašo, v svarilni zgled vsem zaničevalcem daritve sv. maše. To zgodbo je plemenitaž povsod pravil, ter povsod javno poveličeval moč sv. maše; sam pa si je to najbolj k srcu vzel ter se vedno goreče vdeleževal daritve sv. maše, ki ga ni le rešila groznih skušnjav, dodelila mu J6 v obilnosti vsega, česar si je v časni in večni prid želel.
5.	Na Španjskem je živel bogat vitez, Fernando Antolin po imenu, ki je imel toliko veselje do sv. maše, da je ni noben dan opustil, naj je imel opravkov še toliko. Takrat so si divji afrikanski Mavri podvrgli velik del Španjskega in neznansko stiskali krščanske prebivalce. Okoli 1. 982 p. Kr. izvolijo Španjci omenjenega Fernanda kot načelnika krščanski vojski; s svojimi četami zelo nadleguje Mavre in jim veliko škodo prizadeva. Sovražniki izvedo po ogleduhih, da Fernando vsaki dan k sv. maši hodi. Zato napadejo neko jutro v naglici španjski tabor, morijo in palijo vse, kar dosežejo. Častniki hitro pošljejo po načelnika, proseč ga, da prihiti na pomoč ter udari na Mavre. Fernando se zelo prestraši te žalostne novice, vendar pa sporoči častnikom, da prej ne pride, preden se ne konča sv. maša. Na to se odpravijo častniki sami k njemu v cerkev, pregovarjajo ga, naj jim pride na pomoč, drugače poginejo. „Ne bojte se, preljub-ljeni bratje! — pravi Fernando — saj nas brani Bog, ki mu služim. Ne bom pa cerkve zapustil, dokler se ne dokonča sv. maša. Častniki so šli žalostni proč, misle, da je gotovo že ves tabor razdjan in vojščaki pobiti. Pa je bilo ravno nasprotno; ko so prišli do tabora, jezdil je poveljniku čisto podoben vitez na njegovem konji in z njegovim orožjem opravljen pred vojsko in jo zbujal k pogumu in srčnosti. Vitez napade sovražno vojsko, jo žene na desno in levo, predere njih vrste in kar ni bežalo, bilo je pobito. Krščanski vojščaki so strmč, pa s toliko večjim pogumom šli za svojim vojskovodjem in v pol ure so sovražnika sijajno premagali. Vsi so zmago pripisovali Fernandu in ko so ga iskali, da bi mu srečo voščili in se mu zahvalili, ga ni bilo najti; zginil je spred njih oči. Misle, da se je šel morebiti Bogu za zmago zahvalit, gredo v lepem redu proti cerkvi. Fernando o zmagi še nič ne ve in gre po dokončani sv. maši iz cerkve, da bi se pripravil za boj. Častniki gredo k njemu in mu z velikim spoštovanjem voščijo srečo zavoljo zmage in hvalijo njegov pogum. Fernando se čudi in ne ve, kaj bi jim odgovoril. „Ljubi bratje! — kliče potem — jaz ne vem, kaj hočete z man oj; ali se šalite, ali kaj.“ „Kako si moreš, hrabri vodja, od nas kaj takega misliti,“ mu odgovorijo častniki. „Nismo li v bitvi bili tvoji zvesti služabniki in spremljevalci in imamo zdaj vzrok, ti častitati, ker je največ tvoja hrabrost pripomogla k zmagi? Vsa naša vojska bi bila potolčena, ko bi ne bil ti z osebno pričujočnostjo in hrabrostjo sovražnikov v beg zapodil.“ „Verjemite mi, ljubi bratje, pravi Fernando, da danes še nisem bil v bitvi, ampak do konca sv. maše v cerkvi." Častniki pa mu le še ne verjamejo in pravijo: „Z lastnimi očmi smo
te videli, ko si jezdil pred vojščaki in Mavre podil na vse strani. “ Čude se, pravi vojskovodja: „Če je tako, kakor pravite, nisem storil tega jaz, ampak kdo drugi." Zdaj pripelje nekdo Fernandovega konja, ki je brez jezdeca po polji dirjal. Vsi so strmeli, ko so videli konja vsega penastega in obodenega; orožje poveljnikovo na konja privezano je bilo vse krvavo in poznalo se je, da so ga na več krajih puščice zadele, pa zopet odletele od njega. Ves začuden pravi Fer-nando: „Ker danes jaz še nisem bil na konji, se je nedvomljivo moj angelj varuh vojskoval s sovražniki med tem, ko sem jaz pri maši bil. Spoznajte tedaj, moji preljubi bratje, kako prijetno je Bogu, če hodimo k sv. maši in kolike koristi nam iz nje izvirajo. Ker ko bi po vaši želji jaz ne bil šel k sv. maši, bi ne bil prišel moj angelj varuh se zame vojskovat, in mi sami bi gotovo ne bili zmagali. Spoznajte iz tega dogodka, da sv. maša naših opravil ne zadržuje, ampak dušne in telesne dobrote pomnoži in nam nebeški blagoslov pridobi."
6.	Neki reven roltodelec je imel posebno pobožnost do svete maše, in ako je le vtegnil, je ni nikdar zamudil. Neko jutro vstane zgodaj in gre na trg ter čaka tam dela po navadi tistega mesta z mnogimi drugimi delavci. Med tem zvoni k sv. maši, pusti vse druge delavce ondi in gre sam k sv. maši. Pri nji je tako pobožen, da ostane še po sv. maši nekaj časa v cerkvi in prosi Boga vsakdanjega kruha. Ko pa pride zopet na trg, so odšli že vsi na svoje delo in nihče ne pride, da bi tudi njemu dal dela. Po dolgem čakanji se poda domov in se še skoraj kesa, da je zamudil s sv. mašo svoje delo. Tu ga sreča bogat gospod in ga vpraša, zakaj je tako žalosten? Potoži mu, da je zamudil s sv. mašo svoje delo. Gospod mu reče: „Ne žaluj, pojdi v cerkev k sv. maši, daruj jo zame in povrnil ti bom zaslužek za danes." Dobri delavec gre vesel v cerkev in je pri vseh šv. mašah, ki so se brale v samostanu. Ko pride potem k bogatinu, mu dii dobro kosilo, kruha in denarja. Dninar se lepo zahvali in gre vesel domov. Na potu ga pa zopet sreča prav imeniten gospod in ga vpraša, zakaj je tako vesel. Revež pove vse in hvali dobrotljivost bogatinovo. Pa gospod mu reče: »Bogatin ti je premalo dal za toliko sv. maš, pojdi tedaj nazaj in reci mu, naj ti d.i več, ako ne, se mu bo slabo godilo." Delavec gre k bogatinu, mu pove, kaj mu je rekel gospod, ki ga je srečal in mu popisuje njegovo lepo postavo in prijaznost. Bogatin meni, to mora biti kak velik svetnik, mu di pet tolarjev in mu reče, naj moli zanj. Dobri dninar hoče vesel hiteti domov in oznaniti ženi in otrokom veliko srečo; pa zopet mu pride °ni gospod nasproti in ga vpraša, koliko je dobil. Delavec zopet bo-
Zbirka,	10
gatina hvali in mu reče, da je dobil pet tolarjev. Pa gospod mu pravi: „Pojdi zopet nazaj in reci mu, ako ti ne da sto tolarjev, jutri ne bode več živel.“ Revež se ustavlja, da ne more od bogatina zahtevati denarja, pa gospod ga prisili, da se vrne in pove bogatinu, kar mu je bil gospod rekel. Nad tem se bogatin prestraši, ker je bil velik grešnik in se ni svojih grehov nikdar prav spovedal; zato raj še d4 delavcu sto goldinarjev, kakor da bi umrl nagle smrti. Prihodnjo noč se mu prikaže v sanjah Kristus in mu reče: „ Jaz sem tisti, ki sem revnega dninarja nazaj poslal in sicer zato: hudič je tirjal od moje pravične sodbe maščevanje nad teboj in sem te obsodil in dal tvojo dušo v oblast satanovo zavoljo tvojih velikih pregreh, katerih se nisi nikdar spovedal. V tvojo srečo pa je bil ta revni dninar v cerkvi in je tako pobožno molil zate, da sem sodbo preklical in ti dal čas pokore; spokori in poboljšaj se, bodi dobrotljiv in hvaležen revnemu dninarju." Vse to je bogatin natanko spolnil in bil zanaprej prav pobožno pri sv. maši. Sv. maša mu je tedaj več pomagala, kakor vse njegovo bogastvo, ker sv. maša ga je rešila časne in večne smrti in ga spreobrnila v pobožnega moža.
7. Slavni vojskovodja Tili je bil tako navajen vsak dan biti pri sv. maši, da je ni opustil tudi v največji nevarnosti. Kako ljubo je bilo to Bogu, se nam pripoveduje v mični povesti, katero je zapisal o. Gobat in se je v njegovem času med ljudstvom pripovedovala. Ko se je Tili 1623. leta zoper krivoverce bojeval in nekega jutra v skednju bil pri sv. maši, katero je služil njegov spovednik, prihiti k njemu častnik Lindelo in pravi, da je Kristijan, brunšviški vojvoda, že na potu in da namerava napasti cesarski šotor. Tili reče: „ Dragi Lindelo, saj vidiš, kako važno opravilo me zadržuje, zato se naglo vrni v šotor, razpostavi vojake v red, in po končani sv. maši pridem za tabo." Lindelo jaha hitro k šotoru in ko tj e dospe, vidi generala Tili j a na njegovem konju jahati med armado, vsem srčnost buditi in napadati krivoverce. Kmalu je sovražno ko-njištvo razpršeno, pešci, katerih je bilo trideset tisoč, so večjidel pomorjeni in drugi zajeti. Po sv. maši se Tili zavihti na svojega konja, hitro jaha na bojišče in vidi v svoje začudenje, da je že zmagana sovražna armada. Ko je zmaga popolnoma dobljena in bogat plen razdeljen, praša Tili Lindela, odkod ta slavna zmaga; ta mu pa odgovori: „Vojskovodjeva navzočnost je vojake tako navdušila, ker ko sem nazaj prišel k vojski, sem te že videl prodirati v sovražne čete in s teboj tudi naše konjike." Tili spozna v tem nebeško pomoč, ker je dobro vedel, da je pridirjal še le konec bitve; da bi se pa
samopridni slavi izognil, je o tem molčal. Mašnik pa je pričal, da je bil Tili do konca pri sv. maši, tako se je spoznalo in verovalo, da se je angelj varuh Tilijev mesto njega bojeval.
8.	Avguštin Mani piše, da se je po zimi 1570. 1. v Eimu to-le zgodilo: Trije trgovci so šli iz Evgubija v Cisterno na somenj ter so skupno prenočevali v neki krčmi. Po končanem somnji, ko veliko skupijo, rečeta dva tretjemu : „ Jutri bomo na vse zgodaj odšli, da zvečer že pridemo v Evgubijo." Tretji pravi: „Tega predloga ne odobravam, ampak mislim, da bi jutri za rana, ker je nedelja, šli k sv. maši in potem odšli v božjem imenu." Ona dva pa se ne strinjata s tem nasvetom, marveč hočeta na vse zgodaj zasesti svoja konja, da bi v enem dnevu prišla domov. Tretji reče: „Mar hočeta opustiti na jutranjo nedeljo sv. mašo?" Odgovorita: „Kako drugo nedeljo bova že nadomestila to sv. mašo, in Bog nama ne bo v zlo štel, če iz tako važnih vzrokov opustiva sv. mašo." Tretji si zelo prizadeva svoja tovariša pregovoriti, da bi šla k sv. maši, ker pa vse nič ne pomaga, ju pusti jahati; sam pa gre k maši, zajutrkova ter hitro potem jaha za njima. Ko prideta ona dva v Korfuone, dve milji od Cisterna in hočeta jezditi čez leseni most, se ta zavoljo naraslega potoka zruši in ona se potopita. Konja priplavata sicer na suho, skopljeni denar pa se s trgovcema zgubi.
Tako sta zgubila ob enem življenje in denar, in Bog hotel, da bi tudi njuni duši ne bili zgubljeni! — Mrtvi trupli potegnejo na suho. Ko pride tretji trgovec eno uro pozneje v Korfuone, sliši žalostno prigodbo od	kmetov in vidi trupli pri	potoku	ležati.	To ga
zelo pretrese, spozna	ostro sodbo božjo in se	zahvali	Bogu,	da ga
je rešil zavolj navzočnosti pri sv. maši enake smrti. Srečno dokonča svoj pot in je prvi, ki trgovčevima družinama obširno pripoveduje žalostno dogodbo.
9.	V življenju svete Elizabete, portugalske kraljice, se bere na-
slednja dogodba. Neki kraljev služabnik pokliče sina k smrtni postelji in mu reče: „Moj sin! umrl bom v zaupanji na božje usmiljenje in tebi izročim vsa svoja posestva; pred vsem pa ti priporo-čujem, da hodi vsak	dan k sv. maši in če prideš na	moje	mesto,
kralju zvesto služi."	Po smrti očetovi je prišel	sin na	kraljevi dvor
in kraljica ga je vzela za svojega služabnika. S posebno pobožnostjo si je pridobil blagovoljnost kraljičino, ki mu je večkrat lepe nauke dajala in po njem delila miloščino revežem po mestu. Imela pa je kraljica še drugega mladeniča, ki pa je imel več nerodnosti; sovražil je svojega pobožnega sodrnga in mu zavidal kraljičino prijaznost. Da
bi ga spodrinil, ga kralju obrekuje ter sumiči, da se proti kraljici nepošteno obnaša in k nji pogosto zahaja. Kralj ne verjame, ker je prepričan o poštenosti in čistosti svoje žene. Hudobni mladenič pravi, da hoče kralja na tak kraj peljati, kjer bo lahko sam videl, ko bo služabnik iz kraljičine sobe prišel. Ko to kralj nekega dne res vidi, se hudo raztogoti nad kraljico, ter ugiba, kako bi mladeniča usmrtil. Nekega dne pride jahajoč zunaj mesta do apnenice; pokliče apnarja in mu reče: „Jutri zjutraj pošljem nekoga, ki te bo vprašal, če si moje povelje spolnil; ti pa ga zgrabi in vrzi v gorečo peč, če se bo tudi izgovarjal; če ne boš storil po mojem povelji, dal bom tebe v peč vreči. “ Apnar obljubi povelje spolniti. Drugo jutro pokliče kralj pobožnega mladeniča k sebi in mu reče: »Pojdi k apnar ju zunaj mesta, vprašaj ga, če je moje povelje spolnil in prinesi mi hitro odgovor." Mladenič obljubi, da hoče povelje spolniti in gre precej proti mestnim vratom, zelo pa ga boli, ko se spomni, da še ni bil pri sv. maši in da mu danes morebiti več mogoče ne bo. Med tem gre mimo cerkve, v kateri je ravno k povzdigovanju pozvanjalo; vstopi, moli Kristusa in ga daruje nebeškemu Očetu v svoj časni in večni prid. Ko je odmolil, gre zopet naprej vesel, da je bil vsaj pri enem delu sv. maše. Čez nekaj časa pride do druge cerkve, v kateri zopet k povzdigovanju pozvanja, kar ga močno veseli. Zopet gre notri, opravi navadne molitve, pa ker se mu mudi, gre poprej iz cerkve, kot je sv. maša minula. Ko pride do tretje cerkve, zopet zvoni k povzdigovanju in gre še v tretje k sv. opravilu. Od samega veselja, da mu je bilo mogoče v tako kratkem času biti pri treh sv. mašah, ostane v ti cerkvi do konca sv. opravila. Med tem bi kralj rad vedel, ali je apnar njegovo povelje spolnil, torej pošlje hudobnega mladeniča vprašat. Vesel, ker vedoč, kaj to pomeni, hiti in pride prej ko prvi do apnenice, vpraša apnarja, če je kraljevo povelje spolnil. »Do zdaj še ne, pa se bo koj spolnilo." Mladeniča zgrabijo, ga slečejo, mu roke in noge zvežejo in akoravno vpije, da se motijo v njem, ga vržejo v peč. Komaj je to storjeno, kar pride pobožni mladenič in vpraša, če je kraljevo povelje spolnjeno. Apnar pravi: »Ko bi bil ti malo poprej prišel, bi bil videl goreti svojega tovariša, akoravno je trdil, da bi imel ti, in ne on sožgan biti." Mladenič se ustraši, ne vedoč, kaj bi bil pregrešil. Ko se vrne, kralj strmi in se čudi, da še živi, ga vpraša, če je bil pri apnarji. Mladenič pade kralju pred noge, pove mu, da mu je oče na smrtni postelji zapovedal iti vsak dan k sv. maši in presvitlemu kralju zvesto služiti; ker je imel danes priložnost, biti pri treh sv. mašah, se je toliko zamudil, da je poznej
prišel k apnenici, kot njegov tovariš. Kralj spozna nedolžnost mladeničevo, pelje ga h kraljici in zve, da mu je k sebi prihajati sama dovolila, ker mu je dajala skrivaj miloščinjo za uboge.
10.	V letopisih kapucinskih se bere, da je živela 1582. leta v mestu Spello pobožna žena, ki je imela hudobnega moža, kateri jej ni le vsak dan sramote delal, temveč jo je tudi mnogokrat pretepal in ranil. Nekoliko let prenaša tako težavno življenje in skoraj obupa. — Nekega dne prideta dva kapucina, Laktancij in Franc Nur-zijski, v njeno hišo miloščine prosit, žena jima zdihovaje in jokaje pripoveduje svojo nadlogo. Brata jo tolažita in svetujeta, naj se podviza vsak dan k sv. maši iti in darovati svojo revo s sv. mašo vred nebeškemu Očetu, ter jo zagotovita, da bo njen divji mož mehkeji postal po moči sv. maše in njo zanaprej bolj spoštoval. Žena obljubi to storiti, se jima zahvali za svet ter ju obdari; nato gresta zopet dalje. Mož je bil pa tako trd do nje, da jej ni nikdar dovolil, ob delavnikih iti k sv. maši, kar je ženo zelo žalostilo, ker ni mogla spolnovati sveta onih bratov. Kmalu potem se podi mož na dolgo pot, kar di ženi priliko vsak dan iti k sv. maši. S posebno pobožnostjo hodi v cerkev in priporoča sebe in svojega hudobnega moža med sv. mašo ter kliče iz srca k Bogu, da bi njenemu možu druge misli navdihnil. Ta pride prej nazaj, kakor se je ona nadejala, in ko stopi v hišo ter deklo vpraša, kje da mu je žena, odgovori strežnica, da je šla v cerkev, kamor je zahajala ves čas njegovega popotovanja. Hudobnež se jezi in tako razsrdi, da jo izroča hudiču in preti usmrtiti. Ko stopi žena v sobo, jo zgrabi z obema rokama ter jo hoče udušiti. Žena kliče k Bogu in prosi Kristusa z močjo sv. maše za rešitev in pomoč. In glej božjo pomoč; roke razsrjenega moža zastanejo in ni mogel ne žene zadušiti, ne rok od nje odtegniti. To ga še bolj razjezi, meni, da je njegova žena čarovnica in si na vso moč prizadeva, umoriti jo; a njegove roke postajajo zmirom bolj mrzle in trde. Tu še le spozna kazen božjo, kesa se svojega greha in obljubi ženi po-boljšanje, če ga s svojo molitvijo reši te kazni. Žena pa koj ne verjame njegovim besedam in obljubam ter si misli, rajše imam bromovega moža kot pa ljutega trinoga. Vendar jej pa mož z vso resnobo obljubi, svoje hudobno življenje poboljšati ter jo spoštovati kot svojo zakonsko ženo. Oba se združita v molitev in z obljubami kličeta božje usmiljenje, dokler se jima res ne spolni prošnja. Kazen je možu toliko koristila, da je svoje obnašanje premenil, ženo bolj čislal in celo sam večkrat k sveti maši hodil. Tako se je povrnil zakonski mir.
11.	Hodi tudi ob delavnikih Je sv. maši! Neka oseba, katera je bila poprej v veliki potrebi, je po sv. maši prejela poseben blagoslov za svoja opravila. Sama tako - le piše: „Dolgo časa nisem imela skoro nič dela, in še to, kar se je naročilo, bilo je slabo in še le čez dolgo časa plačano, tako da smo bili v veliki stiski in potrebi, ne da bi bili smeli komu kaj potožiti. Tu dobim od svoje prijateljice podobico Matere božje pomočnice, kije imela na zadnji strani lepe litanije. Začutila sem ob tem toliko zaupanje in tako gorečnost za molitev, da še poprej nikoli tako; po dvakrat na dan sem goreče molila prelepo molitev. Tudi domačim sem priporočala, naj jo molijo, ker skupna molitev vselej več pomaga. Poprej — v svojo lastno sramoto moram povedati — sem bila večkrat lena in mlačna v molitvi, in spovednik so mi večkrat svetovali, naj grem, če le možno, tudi ob delavnikih k sv. maši. Toda pretežko se mi je zdelo; treba bi bilo bolj zgodaj vstati in tisočere druge težave so se mi kakor gore stavile pred oči, — nisem se mogla odločiti, da bi bila spolnila ta spovednikov opomin. Zdaj pa je bilo na enkrat vse drugače; čutila sem prav srčno veselje do svete maše, nekaj časa me je stalo nekoliko premagovanja, a čim večkrat sem šla, tem raj še sem hodila in zdelo se mi je, kakor bi mi rekel neki notranji glas: „Obljubi vendar presvetemu Srcu Jezusovemu, da pojdeš vsak dan k sveti maši, če bo le mogoče, in njemu daruješ dar zgodnjega premagovanja, da te vendar usliši v tvoji hudi potrebi ter ti pošlje toliko in takega dela, da ti bo mogoče sebe in svoje pošteno prerediti in še poprejšnje dolgove poravnati." Ob enem sem tudi spisala prošnjo k svetemu Jožefu in jo dejala v spalnici k njegovi podobi, da bi jo imel takorekoč vedno pred očmi in jo daroval presvetemu Srcu Jezusovemu. In brezkončna bodi zahvala presvetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu in svetemu Jožefu za čudovito uslišanje moje molitve; kajti od kar sem tako obljubila, se mi je delo tako zelo množilo, da zdaj že skoro ne vemo, kako bi mogli postreči vsem svojim naročnikom. Zato vsem priporočam, naj hodijo vsak dan k sv. maši. Jaz sem skusila, koliko dušnih in telesnih darov se tam prejme. Tudi čas, ki ga človek v to obrne, se čez dan obilno nadomesti." (Primeri še: str. 9, št. 14, drugi odstavek ; str. 12, št. 4.)
č) S pobožnostjo do presv. Srca Jezusovega.
1.	O raznih prilikah je Jezus svoji služabnici Marjeti AlaJeoJe naznanjal, kako obilne milosti hoče deliti onim, kateri bodo zaupno in pobožno častili njegovo presv. Srce. Častilci najsvetejšega Srca so
take obljube skupaj zbrali ter jih na tisočerih listkih in podobicah razširjali in jih še razširjajo med krščansko ljudstvo nekako v tej le zvezi: „1. Dal jim (častilcem presv. Srca) bom vse njihovemu stanu potrebne milosti. — 2. Njihovim družinam bom dodelil mir. — 3. Tolažil jih bom v vseh njihovih britkostih. — 4. V življenji in posebno ob smrtni uri jim bom zanesljivo pribežališče. — 5. Vsa njihova podjetja bom obilno blagoslovil. — 6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu studenec in neizmerno morje milosti. — 7. Mlačne duše bodo postale goreče. — 8. Goreče duše se bodo v kratkem povzdignile do velike popolnosti. — 9. Blagoslovil bom hiše, v katerih se bode napravila in častila podoba mojega Srca. — 10. Mašnikom bom dodelil dar omečiti najtrdovratniša srca. — 11. Imena onih, kateri bodo pospeševali to češčenje, bodo zapisana v mojem Srcu in nikdar ne izbrisana iz njega.“ — Kako zvesto da ljubi Jezus spolnuje te svoje obljube, nam dokazuje tisoč in tisoč zahval, katere se priobčujejo iz vseh delov sveta za preobilne, večkrat čudežne milosti, katere je dodelilo presveto Srce v preraznih najnujniših potrebah. Ko bi hoteli izglede naštevati, popisali bi debele knjige, kakor svedoči prelepi časnik, ki na Tirolskem vsak mesec izhaja že 26 let v slavo in poveličanje najsvetejšega Srca; ali pa naša „Daniea“, „Ovetje“ itd.
2.	Na Dunaju je pri gospeh uršulinkah podoba Jezusovega
Srca iz zlata. Samostansko izročilo to-le pripoveduje o tem zlatem srcu. Delavec zlatar je bil v veliki potrebi, nikjer ni mogel dela dobiti ; tu mu nasvetuje neka nuna devetdnevnico k presv. Jezusovemu Srcu. Začne jo opravljati in ni je še skončal, ko dobi delo, in naročila so se prav vidno množila, da ni bilo nobenkrat več poprejšnjih skrbi. V zahvalo je izdelal zlato srce in ga podaril cerkvi. — Ko bi bil vsak prosilec tako hvaležen, bi se naše cerkve kar lesketale zlatih src; kajti kdo izmed nas more reči, da od presv. Srca Jezusovega ni že prejel premnogo dobrot?	(Correspondenz 1885.)
3.	Leta 1882 je bila kakor po več druzih krajih, posebno na Tirolskem, huda povodenj. V pustarski dolini je neka skoro nova hišica ob tej grozoviti nesreči bila čudovito obvarovana. Bližnji potok je grozovito narastel, tudi okrog hiše neusmiljeno razgrajal, zemljo spodkopal, polje razdejal: hiši pa se ni nič zgodilo. Kdor je videl po prestani nevarnosti to nepoškodovano hišico, moral je reči: „Ta hiša s svojimi stanovalci je morala imeti posebno moč božjo, — poseben blagoslov božji!“ — Bešena je bila pa tako-le: Možje so na vso moč delali, da bi rešili že skoro spodkopano hišo; mati in hči pa ste šli v domačo cerkvico, da bi pred najboljšim Srcem
v naj svetejšem Zakramentu molili in jokali. Obljubili ste tudi devet-dnevnico v čast presvetemu Srcu Jezusovemu in da se uslišanje razglasi, in glej — hiša je ostala in stoji ter oznanuje pomoč — blagoslov najsvetejšega Srca božjega.	(Sendbote 1883.)
4. Materi se spolni srena želja. Mlad duhoven piše: Moja mati so bili že sedem let vdova, ko sem jaz kot 18 letni deček šel v šolo. Veliko so se morali truditi in pehati, da so me mogli šolati. Slednjič izvršim latinske šole; toda zdaj mi mati zbolijo in sicer prav nevarno. Predobro materino srce ni bilo tolikanj v skrbeh zarad sebe, marveč zarad mene; najbolj jih je skrbelo, če bodem pač dosegel svoj namen ter postal duhoven. Nekega dne mi pravijo gi-nenega srca: „Ko bi le še to srečo doživela na tem svetu, da bi te videla kot novomašnika in od tebe sprejela novomašniški blagoslov, — potlej rada zatisnem oči. Vsak dan molim prisrčno za te in to svojo zadevo zaupno izročam v presveto Srce Jezusovo in Marijino." — Tudi jaz sem vedno molil, naj mi ljubi Bog še tako dolgo ohrani dobro mater, da bi mogel pred njo stopiti — kot mašnik!
Tako je prešlo skoro pet let. Večkrat so bili mati v smrtni nevarnosti; zdravniki so se kar čudili, kako da niso še omagali v tolikih slabostih. Slednjič jih začnejo popuščati moči; vsak dan smo pričakovali smrti. To je bilo ob koncu majnika. Ako Bog čudežno ne pomaga, je škoda misliti, da bi učakali mašniškega posvečenja svojega sina, ker to se je imelo vršiti šele 29. junija. — Toda Bog je tako obrnil, da je bilo to leto iz zdravstvenih ozirov mil. gospoda škofa že 5. junija (mesto 29.) mašniško posvečevanje. Ker sem vedel, da so mi ljuba mati v smrtni nevarnosti, šel sem precej drugi dan domov. Ob šestih zvečer dospem. Bavno so se bili sorodniki in sosedje zbrali okrog smrtne postelje moje matere, ki so že več časa ležali kakor v nezavesti; ko pa zaslišijo moj glas in ko jim dam svoj sveti novomašniški blagoslov, odpro zopet oči, me smehljaje se pogledajo ter pravijo s čisto slabotnim glasom: „0 moj France, tedaj je Bog vendar uslišal najino molitev na mojo zadnjo uro; o zahvalimo se mu in presvetemu Srcu Jezusovemu in Mariji." Nato vzdignejo s pomočjo druzih svojo desnico in mi dajo svoj zadnji materini "blagoslov. Utrujeni omahnejo na blazinico; jaz jim prigovarjam v smrtnem boju, naj imajo srčnost in zaupanje, ter molim molitve za umirajoče. Ob devetih, torej tri ure po mojem prihodu, izdihnejo svojo blago dušo; mati so bili prva, kateri sem ob smrti na strani stal, — pač težka in bridkostna naloga zame! Vprašam, ali ni res
presveto Srce božje naklonilo meni pomoč in blagoslov pri učenju in preljubi materi spolnilo njeno vročo željo ?
(Sendbote d. giittl. Herzens Jesu 1872).
5.	Leta 1884 je priprost kmetič tako - le pisal v časnik presv. Srca Jezusovega: »Lansko jesen mi je drobnica mojih sosedov tolikrat neki travnik popasla, da po natornih potih nisem mogel pričakovati dobre košnje. Svoje sosede bi bil lahko po sodniji primoral, da bi mi bili povrnili škodo, toda raje sem imel škodo nego dolg prepir. V svoji potrebi — kajti sena nam je bilo močno treba — se obrnem tje, kjer se vedno nahaja pomoč, k presvetemu Srcu Jezusovemu; opravim s svojimi otroci devetdnevnico in obljubim v čas-, niku naznaniti, če bodem uslišan. In glej, na onem travniku mi ni še nikoli zrastlo toliko sena kakor lani, čeravno lansko leto ni bilo posebno dobro za seno.
Pred dvema letoma sem bil tudi v veliki zadregi zarad sena; klaja bi nikakor ne bila mogla zadostovati za vso živino do paše, denarja nisem imel za seno, in brez občutljive zgube tudi nisem mogel nobenega živinčeta prodati. Sel sem tedaj k onemu, kateri ohranjuje vse stvari; komaj opravim obljubo presv. Srcu Jezusovemu in devetdnevnico šele pričnem, kar pride nenadno neki kupec v hišo in obljubi za dvoje goved pošteno ceno, tako da sem drugo živino lahko preredil čez zimo. O kako sem bil nehvaležen, da že davno tega nisem razglasil pred vsem svetom ter skazal dolžno zahvalo in čast presvetemu Srcu Jezusovemu."
(iSendbote d. gottl. Herzens Jesu 1884.)
6.	Vspešno delovanje v duhovskem pastirstvu. Neki goreč duhoven se javno zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu za preobilno pomoč v duhovskem pastirstvu tako-le: »Kot novomašniku mi je bila izročena velika duhovnija v dušno oskrbljevanje; jaz pa sem se čutil tako nezmožnega. Toda zaupal sem na božje Srce Jezusovo, kateremu sem priporočil svoje pastirstvo. In res, moje zaupanje ni bilo osramoteno ! Nekaj mesecev potem umrje še moj župnik in zdaj sloni še župnijski urad na mojih ramah. S težkim srcem sprejmem to obilno pomnoženje svojega dela, še posebno zato, ker sem bil v uradniških zadevah malo izurjen. Pa z božjo pomočjo sem vse opravil. Posebno, kar zadeva dušno pastirstvo, nisem nikoli zastonj klical na pomoč božjega Srca. Bolnike sem priporočal in izročal temu neskončno usmiljenemu Srcu, in če niso zopet zdravja zadobili, so pa potrpežljivost v trpljenji, in kakor upam, srečen konec. Prav veliko mi je bilo do tega, da bi nihče v moji župniji ne umrl brez svetih
zakramentov. To željo sem večkrat priporočal presv. Srcu. Tisočkrat bodi zahvaljeno! Izmed veliko mrličev mi ni bil nobeden umrl brez zakramentov za umirajoče in skoro vsi so jih še po večkrat sprejemali in čudno — ona dva, ki sta brez svetih zakramentov tukaj nagloma umrla, nista bila iz te duhovnije, in sta bila tudi drugam prepeljana, ter drugje pokopana."	(Sendbote d. gottl. Herzens Jesu 1883.)
7.	Stanovitnost v poklicu. Leta 1889 je vstopil neki mladenič z veselim srcem v bogoslovje, kateri je bil že v veliki nevarnosti svoj vzvišeni poklic zgubiti, kakor se to med sprijenim svetom tako lahko in tolikrat zgodi. — Se kot majhen otrok je na vprašanje, kaj da hoče biti, mnogokrat prav odločno odgovoril: „Mašnik.“ V tej misli in nadi je rastel in vstopil v gimnazij. Čeravno se je tu zelo pridno učil in izgleduo obnašal ter ob koncu dobil izvrstno spričevalo, mu je vendar polagoma pojemala prvotna vnema za duhovski stan, in na vprašanje, kaj meni postati po dovršenih latinskih šolah, noče več tako odločno odgovarjati, marveč le dvomljivo: „Zdaj še ne vem." In ko tudi po zrelostni poskušnji tako omahuje, začne sta-riše in sorodnike skrbeti, zato se zatečejo z gorečo molitvijo k Srcu Jezusovemu, ne sicer zato, kakor da bi moral duhovnik postati, marveč le, da bi spoznal voljo božjo in jo spolnil.
V tej neprijetni omahljivosti gre mladenič v sosedno duhovnijo, da bi tam opravil dolgo spoved in gotovost zadobil glede svojega poklica. Nihče mu ni k temu prigovarjal in še sam ni nikomur nič črhnil o tem doma. Po spovedi se čuti vsega spremenjenega; nova moč ga poživlja, zginila je vsa omahljivost, zdaj mu je čisto jasno: „Duhoven bodem, in pri tem ostane!“ Drugo jutro še potrdi ta sklep s svetim obhajilom in potlej z veselim obrazom naznani domačim: „Jaz bodem mašnik." Kdo bi popisal veselje te blage družine po tem naznanilu! Vsi hvalijo Boga, rekoč: „Presveto Srce Jezusovo je pomagalo!“ In od tedaj je imel mladenič za mašniški stan toliko veselje, da je že komaj pričakoval dne, ko pojde v bogoslovje.
(Sendbote d. gottl. Herzens Jesu 1889.)
8.	Zmaga ob volitvah. Iz Badenskega je pisal goreč katoličan 1. 1883 v časnik presv. Srca Jezusovega to - le sporočilo: „Ze trikrat je bil vsled liberalnega vpliva in prevelike odjenljivosti za župana izvoljen cerkvi nasproten mož, vselej za dobo 6 let. Vsegavedni Bog pozna naše trpljenje, ki smo ga že 18 let prestajali pod takim svojevoljnim gospodstvom. Pred kratkim je bil potekel službeni čas in nove volitve so bile razpisane. „Sila uči moliti": v čast presvetega Srca Jezusovega, Matere božje in sv. Jožefa so mnoge osebe opravljale
devetdnevnice; na dan volitve se je tudi sv. maša darovala v čast presv. Srcu Jezusovemu in obljubili smo javno razglasiti, ako bomo uslišani. — Zmagali smo, toda izvestno pač le po nadnatorni pomoči. Kačunali smo na večino treh glasov, in toliko smo jih res dobili ; toda kako smo se zavzeli, ko se nam je zatrdilo, da je nam nezvestih postalo šest meščanov, na katerih glasove smo se zanašali, da je pa šest druzih, ki so nam bili začetkoma nasprotni, volilo našega kandidata.	(Sendbote d. gottl. Hcrzens Jesu 1883.)
9.	Blagoslov v težkem samostanskem poklicu. Neki plemenit mladenič, ki je bil doma imenitno in mehkužno izrojen1; je bil od Boga klican v prav oster samostanski red. V samostanu se mu prav hitro ohladi prvotna gorečnost: mlademu razvajencu se zdi kruh pretrd, vino prekislo, obleka pretrda, celica preozka, pokorščina neznosna, bratje zoprni in pravila pretežka. Skušnjava postane tako velika, da ga slednjič zmaga, skrivaj zapusti samostan, da bi se vrnil domov. Na potu proti domu pride nenadno za njim prekrasen mladenič, ki mu zakliče, naj ga počaka, da pojde ž njim. Redovnik se boji, da bi ne bil izdan, in še bolj pospeši korake; a slednjič vendar obstane, ker mladenič ne neha klicati. Na prijazno vprašanje mladeničevo pove redovnik, da je iz samostana ušel in zakaj. Zdaj odpne prelepi mladenič svojo obleko na prsih in nato se zablišči iz njih svitloba kakor solčni svit in v bliščobi zagleda redovnik mladeničevo srce s široko in globoko rano, iz katere je tekla kri. In zdaj pravi Zveličar (kajti to je bil prelepi mladenič) bežečemu redovniku z milim glasom: „Moj sin, povrni se spet v svoj samostan! In če se ti bo še zdel kruh pretrd, pomoči ga v to-le Srce, ki je bilo iz ljubezni do tebe odprto, iz zdel se ti bo dovelj mehak. Če ti bo vino prekislo, pomešaj ga s to-le krvjo in posladilo se ti bode. Če se ti bode zdela obleka pretrda, položi jo v to-le rano in mehka ti bode postala. V tem ljubečem Srcu bodeš pokorščino, samotnost, samostansko ostrost in trdo življenje našel milo in prijetno." Ob taki prikazni in takem govorjenju prevzame redovnika globoko kesanje; povrne se k svojim bratom, največje težave lahko potrpi, ravnaje se po nasvetu onega mladeniča, in sveto preživi še druga leta svojega življenja.
(Sendbote d. gottl. Herzens Jesu 1867)
d)	S pobožnostjo do Matere božje.
1. Kako po Marijinih rokah dohaja nebeški blagoslov r naše hiše in družine, nam prelepo kaže prvi Jezusov čudež, ki ga
je storil na Marijino priprošnjo ter ženina in nevesto rešil neljube zadrege, spremenivši vodo v vino. (Jan. 2.)
2.	Sv. Peter Tomani} je bil kot mašnik v Carigradu tako zelo obožal, da si je komaj poskrbel potrebno obleko, in da mu je manjkalo luči, olja in druzih najpotrebniših reci. Nekega dne premišljuje v svoji spalnici svoje grenko uboštvo in prosi Marijo pomoči, ker sicer bi moral zarad pomanjkanja nadaljne študije opustiti. Zdaj se mu prikaže presveta Devica, gre ž njim po sobi, se dotakne njegovega pokrivala in pravi: „Moj sin! tvoja revščina naj te nikar ne skrbi, jaz te ne zapustim; le pridno nadaljuj učenje ter služi meni in mojemu Sinu." Nato zgine. Peter gre brž v cerkev, opravi v zahvalo sv. mašo in precej potlej ga prosi neki vojak, da bi ga spovedal. Pri odhodu mu da vojak 15 zlatov in od te ure ni Peter trpel nobene potrebe več.
3.	Blagoslov na polju. Ko je bil ravno ta svetnik (Peter Tomazij) v Kahorsu za pridigarja, je bila neko leto tam tolika suša, da je požgala vso poljščino. Vsak dan so prosili duhovni in ljudstvo dežja. Peter pelje ob določenem dnevu duhovščino in ljudstvo pol milje proč od mesta, začne tam kar na prostem pridigovati in obljubi, da bode še tisti dan obilno dežja, ako vsi zaupno k Mariji pribežijo. Nebo je bilo čisto jasno; a predno je pridigo končal, začelo je že deževati in suše je bilo konec.
4.	Telesna rast. Sv. Kol e ta je bila v prvih letih svoje mladosti zelo zaostala v rasti. Stariši so bili tega zelo žalostni. Oče jej je ob neki nejevolji rekel: „Kaj pa naj počnem s taboj? Ti ne bodeš nikdar mogla nadomestovati svoje že stare matere." — Te očetove besede so zelo užalile dobrega otroka; ni jej bilo za-se toliko, marveč to jo je peklo, ker je videla, da to starišem ni po volji, ker je majhna. V svoji detinski ljubezni sklene, na božjo pot iti ter obiskati kapelo Matere božje, katera je bila več ur od mesta oddaljena. Tam poklekne pred Marijinim altarjem in moli v otročji pri-prostosti: „Sladka Mati Jezusova! Ti vidiš, kako zelo so moji stariši užaljeni zarad moje majhne postave. Ako ima to biti varstvo proti nevarnostim sveta, želim iz celega srca taka ostati in hvaležna biti za to, kakor za milost tvojega Sina. če pa moja telesna rast ni nevarna dušnemu zveličanju, prosi ga, naj mi dodeli to milost zarad žalosti, ki jo imajo moji stariši, in posebno zato, da bom mogla zvrševati vsa ona opravila, katera v starosti pričakujejo od mene. Vendar ne moja, marveč božja volja naj se zgodi!" — Ta molitev, ki jo je nedolžni deklici narekovala detinska ljubezen do starišev, je
Marija rada uslišala. Koleta začne zdaj hitro rasti, da slednjič postane še večja kakor druge ženske. Ob enem je tudi njeno obličje tako lepo in plemenito, kakor bi ne bila priprostega rokodelca hči.
(Hattler, Kinclergarten.)
5.	Marija pomaga pri ročnem delu. Sv. B i r g i t a je zgodaj zgubila svojo mater in oče jo je izročil v vzgojo njeni teti, jako modri in previdni ženi, katera jo je poleg druzih imenitnih deklic podučevala v raznih vedah, posebno v umetnih ročnih delih. Nekega dne so izdelovale umetno vezenje. Birgita je imela na jako dragocenem blagu cvetlic našiti z zlatom in svilo. Tu se je loti strah in skrb, da težkega dela ne bode mogla izvršiti po želji svoje tete. Z detinsko priprostostjo se obrne k presveti Devici, jej potoži svojo zadrego in jo prosi, naj bi jej pomagala pri vezenji. — Čez nekoliko časa pride teta v tisto sobo, kjer je Birgita delala s svojimi tovarišicami, in ostrmi, ker zagleda veličastno devico bliščeče lepote, ki pomaga pobožnemu otroku pri delu. Prikazen zgine in teta vpraša: „Otrok moj, kdo pa ti je pomagal delati?" Birgita zarudi in zagotavlja teti, da ni nikogar videla; a potlej je povedala, da je prosila ljubo Mater božjo, naj jej pomaga in da je bila uslišana. Pobožna teta je spravila ono delo kot dragoceno svetinjo.
(Hattler, Kindcrgarten.)
6.	Bogoljubni pastirček sv. JPaskal JBajlon je posebno rad
gonil svoje ovčice na pašo k neki kapelici Matere božje, ker je bil poseben častilec Marijin. Okrog tiste kapele pa je bil zelo slab pašnik, in so kmalu posmukale ovce še to, kar je tam izrastlo. Zato ga vpraša nekega dne njegov gospodar, zakaj da vedno zaganja čedo v tisti kraj; saj tam ni nič več paše in ovce morajo shujšati. Paškal pa v svoji priprosti odkritosrčnosti odgovori: „V bližini Matere božje ovce ne trpijo nobenega pomanjkanja; kajti ona je dobra pastarica, ki vsako potrebo odvrne." In tako je tudi bilo; Bog je tako poplačal otrokovo zaupanje na Mater božjo, da je moral gospodar sam priznati, da so njegove ovce tako lepo rejene, kakor bi hodile na najboljše pašnike.	(Hattler, Kindergarten.)
7.	Janez Vianneg je še kot čisto majhen deček rad hodil z domačimi na polje delat, kadar ni šel na pašo s čedo. Tam je mirno delal, kolikor je bilo v njegovi moči. Enkrat je bil poslan s starejšim bratom Francetom v vinograd, da bi zemljo prekopavala. Janezek je menil, da mora pri kopanji ravno tako daleč naprej priti, kakor brat; pa to se mu ni hotelo sponesti. Njegov brat je bil moč-nejši, in mu je bil torej zmiraj spredej. — Zvečer Janezek materi
toži, da je France tako hitro delal, da ga nikakor ni mogel dohajati. Mati nato ukažejo Francetu, naj nekoliko manj dela, kadar bo Janezek ž njim delal.
Drugi dan dobi Janezek od neke nune malo podobico Matere božje v dar. To podobico vzame seboj v vinograd. Ko zdaj zopet prične delo na strani svojega urnega brata, položi nekoliko stopinj pred seboj Marijino podobico na tla in natihoma moli v srcu, ljuba Mati božja naj mu pomaga, da bo mogel toliko storiti, kakor njegov brat. Ko pride kopaje do podobice, prestavi jo za nekoliko stopinj naprej. Pomagala je molitev in misel na ljubo Mater nebeško. France pripoveduje zvečer doma na pol nejevoljen, da danes ni mogel prehiteti brata.	(Izgledi bogoljubnih otrok I.)
8.	Bogoljubni služabnik Božji Ivan Jakob Olier je bil posebno goreč častilec Matere božje; ljubezen do Marije mu je bila takorekoč prirojena in kar čudil se je, kako da drugi njegovi tovariši in prijatelji nimajo take ljubezni do nebeške Kraljice. Ni si namreč mogel drugače misliti, kakor da morajo vsi ljudje Marijo ljubiti in častiti. Ta detinska udanost do Marije mu je donašala obilno blagoslova. — Kolikorkrat je dobil kako novo obleko, jo je oblekel in šel je v njej k Mariji, da bi se nebeški Materi pokazal. Šel je namreč h kaki podobi Matere božje, in jo je prosil, naj bi nikar ne dopustila, da bi kdaj v tej obleki žalil njenega Sina. „Ko sem pozneje opazil," tako sam pripoveduje, „da nobeden izmed mojih znancev ni imel take navade, se mi je večkrat to zdelo nespametno in pretirana pobožnost do Marije. Toda če sem opustil in nisem Mariji daroval obleke, prišla je kmalu kazen. Še tisti dan ali pa potlej se je obleka raztrgala, ali kakor po naključji poškodovala. To sem imel za očitno kazen, ki me je svarila, naj bi se ne povrnil več v tako napako." Sicer ni bil dolžan to storiti, a pobožno srce ga je k temu nagibalo, in sam je imel pač največ dobička od tod.
Ta blagoslov se je kazal še o drugih prilikah. Če se je imel n. pr. kako nalogo naučiti, je poprej zmolil češčenamarijo. Če je kdaj to opustil, ni mogel naloge razumeti ali pa ne v glavi obdržati, dokler ni spet pozdravil Marije, ki je „sedež modrosti".
{Izgledi bogoljubnih otrok II.)
9.	Slavni učenjak Albert Veliki se ima le Mariji zahvaliti, da je dosegel toliko učenost. Njegovi bogati stariši so ga poslali v Padovo v samostansko šolo, da bi se tam temeljito izučil. Toda Albert ni mogel skoro kar nič napredovati, čeravno je bil zelo priden, ker je bil jako trde glave. Vsled tako počasnega in slabega napre-
do vanja so ga sošolci zaničevali in zasmehovali. To vedno poniževanje in nagajanje ga je tako užalilo, da je sklenil šolo in samostan zapustiti. Ta sklep zvrši neko noč, ko je bilo prav zelo temno. Na ubežnem potovanju pa se mu prikaže ljuba Mati božja in mu obljubi, da bode od Boga prejel dar učenosti in modrosti; zato, ker jo je vselej tako zvesto častil, mu je izprosila to milost od Boga: naj se le vrne nazaj v samostansko šolo v Padovo. Da se bode pa prepričal, da je res čudežno prejel ta dar od Boga po Marijini priprošnji, in da bi se ne bahal zarad svoje velike modrosti, mu Marija ob enem napove, da ga bode v visoki starosti na enkrat zapustila vsa učenost. In glej! Albert postane čudež učenosti in modrosti! Z neznansko lahkoto in temeljitostjo napreduje v vseh človeških vedah. V Parizu in Kolinu uči na višji šoli (vseučilišči) s tolikim vspehom, da od blizu in daleč vse k njemu tišči, da bi poslušalo ta nenavadni čudež modrosti, in večkrat so bile največje sobane premajhne za množico poslušalcev. — V 84. letu njegove dobe pa ga nenadno zapusti vse človeška učenost, kakor mu je bila napovedala Mati božja. Ponižno spozna sveti mož pred svojimi učenci in poslušalci, da je vsa njegova učenost le dobrota in milost božja, ki mu je bila dana po Marijini priprošnji, in v dokaz temu mu bode zdaj mahoma vsa učenost prešla, kakor mu je bila ob svojem času napovedala presv. Devica Marija. Potem se popolnem odtegne svetu, v nekem samostanu se skrbno pripravlja za bližnjo smrt ter umrje tam mirno in srečno.
{L. Kist, Exempelbucli.)
10. Možni venec v vojaški šoli. Pred več leti je našel nek učenec višje vojaške šole molek (rožni venec) na tleh šolske sobane. Zasmehovaje ga pokaže tovarišem in vsklikne: „Poglejte, kaj se še med nami najde, v vojaški šoli — molek! ali ni to čudno?"
Bilo je to ravno pred glavno poskušnjo. Zdaj vstopi izpraše-valna komisija, na čelu star maršal. Izmed vseh učencev, kar jih je bilo vprašanih, se je najbolj odlikoval neki mladenič Alfonz, ki je bil tudi po svojem postavnem vedenju načelniku posebno všeč. Ko gospodje odidejo, spet nastopi oni drzneš, ki je bil poprej našel molek, in zaničljivo izziva : „Torej kdo je zgubil ta rožni venec ? kdo je še tako bedast, da pri nas kaj tac ega rabi?" Oni učenec, ki je P r i poskušnji najbolje odgovarjal, stopi zdaj pogumno iu brez straha pred svojega drznega tovariša in reče: „Molek je mo)! le sem mi ga daj, moja rajna mati so mi ga dali ob smrtni 111Obljubil sem jim, da ga bodem skrbno varoval in, kar je glavna *eč, da bom vsak dan nanj molil sv. rožni venec."
— Maršal, ki je takoj to zvedel, se približa vrlemu mladeniču in ga pohvali, rekoč: „Prijatelj, častitam Vam, da ste zastran svojega mo-leka pokazali ravno tako plemenito pogumnost in odločnost, kakor ste se pri poskušnji odlikovali s svojimi odgovori. Le še naprej bodite tako odločni in pogumni v spolnovanju svojih dolžnosti, in vsi pošteni ljudje Vas bodo morali čislati." In te besede so se tudi vres-ničile; postal je odličen vojščak in vrl junak.
11.	Ob času „tridesetletne" vojske na Nemškem je neha pobožna grofinja spremljala svojega vrlega soproga na vse kraje, kamor se je vojska pomikala. Takrat so divji vojščaki povsod prizadejali premnogo hudega, posebno pa so cerkve ropali in pustošili. Nekega dne je bila ravno v cerkvi, ko so hoteli divjaki v ogenj vreči dragoceno iz lesa lepo izrezljano podobo Matere božje. Blagodušna grofinja jim jo šiloma iz rok iztrga in spoštljivo nese v svoje stanovanje. Izmed vsega pohištva jej je bila zdaj najljubša ta Marijina podoba, pred katero je pobožno opravljala svoje vsakdanje molitve. Imela je tudi neko omaro, katero je s seboj jemala, kadar je spremljala grofa, svojega soproga, na kraj vojske; v njej je shranjevala kruh, ki ga je imela za posle, za bolne vojake in za reveže. To omaro je pokrila z belim prtom, postavila ono Marijino podobo nanjo ter prižgala zraven dve sveči; to je bil njen altarček, pri katerem je na tujem opravljala vsakdanje molitve. In glejte čudo! Kadar je bila Marijina podoba na omari, je bilo v njej kruha vedno enoliko, če ga je še toliko razdelila; če pa ni bilo podobe na omari, je bilo kruha toliko menj, kolikor ga je ven vzela. Vsi so se temu čudili in zaupanje do Matere božje jim je rastlo, kolikorkrat so čudežni kruh vživali. Po vojski je cesar hrabrega grofa bogato obdaril ter mu prepustil lep grad in dokajšnjo zemljišče na Češkem. Grofinja je tj e prenesla predrago Marijino podobo in jo postavila v grajsko kapelo. To podobo so imenovali domači in tujci „krušno mater."
12.	Neha uboga deldica je prav zgodaj zgubila svoje dobre stariše. Uboga zapuščena sirota se kar ni dala utolažiti vsled te pre-bridke zgube. Nič druzega ni mogla, kot jokati in zdihovati, pa na božjo pomoč in Marijino priprošnjo zaupati. — Nastopno noč je imela Agata (tako je bilo namreč sirotici ime) prav lepe sanje. Sanjalo se jej je, da pred njo stoji Marija, nebeška Mati, obdana s svitlim bliščem. „Bodi potolažen, preljubi otrok!" tako jo prijazno nagovori. „Če tudi nimaš več očeta in matere na zemlji, vendar nisi popolnem zapuščena. Bog je tvoj oče, jaz pa bom tvoja mati, in dobro
ti bode tukaj in v nebesih, če bodeš vedno pridna." Te tolažbe polne besede so se tudi spolnile. Kajti neka bogata gospa, ki je zvedela za veliko uboštvo male sirotice, jo je sprejela za svojo in prav dobro se jej je godilo.
13.	Sv. Andreja Korainija je mati v prvem trenotku njegovega življenja Mariji izročila. Mladi Andrejček pa ni vstregel tej pobožni materini želji, marveč v družbi hudobnih tovarišev se je udal razuzdanemu življenju. Mati ga prosi, svari, roti, da naj se poboljša — vse zastonj. Toda ne neha s solzami prositi zanj presvetoDevico. Nekega dne pravi svojemu zgubljenemu sinu: »Tvoj oče in jaz sva za te naredila obljubo, da te posvetiva službi božji pod varstvom presv. Device. V sanjah sem te videla kot volka, ki se je spremenil v jagnje. Volk si torej že bil, kdaj bodeš postal jagnje?" Te besede so mu segle v srce. V karmeličansko cerkev hiti pred Marijin oltar, tam dolgo in prisrčno moli in — od tega trenutka postane ves drugačen človek. Vstopi v karmeličanski red ter jako spokorno živi — tudi še potem ko postane škof v Fiesoli.
14.	Neki oče pripoveduje (po sporočilu vzgojiteljskega časnika »Monika") naslednje: ,,V začetku majnika 1.1870 mi je zbolel najstarejši otroJt, šestleten deček, shujšalo se mu je v kratkem tako zelo, da je bilo vsak trenutek smrti pričakovati. Tu mi pridejo na misel besede Jezusove: Karlioli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal. Zdaj začnem moliti, naj mi ljubi Bog še ohrani tega otroka in če že zahteva od mene kak dar, naj si koga druzega izvoli iz moje družine. In glej, uslišal me je! Dečku se je od dne do dne boljšalo; a potem je pa tudi od dne do dne postajal hudobniši in neuljudniši. Pa to je bil še le začetek britkosti. Bog je od mene zahteval še drug dar. Zbolel mi je drug nekoliko mlajši deček in po kratkem trpljenju ga je Bog poklical k sebi. Toda to je bilo še premalo. Tri mesece potem je ljubi Bog hotel od mene imeti zopet dar. Zbolela mi je žena in v osmih dneh umrla, še-le 29 let stara. Zdaj Sem bil osamljen v kazen za svojo nepremišljeno molitev. Bog se je dal prisiliti in mi je pustil izprošenega dečka, a zahteval je zanj m°jo dobro ženko in še druzega dobrega otroka.
Zdaj sem bil mlad vdovec z dvema nepreskrbljenima otrokoma in z onim izprošenim hudobnim dečkom. Kaj mi je bilo začeti? zopet sem se moral oženiti, in Bog bodi zahvaljen! srečna je bila moja izvolitev. A moj od Boga izprošeni sin pa je bil čedalje zlobniši; tako daleč je zabredel, da se je po dnevu in po noči okrog potepal in več-kiat pod milim nebom ali v kaki beznici prenočil. Pri dobrih prija-
Zbirka.	} |
teljih si je izposodil denarja na moje ime in ga zapravljal. K vsej nesreči pridružila se je še ta, da je vsled bolezni zgubil posluh, tako da še lepili naukov in opominov ni razumel. Večkrat sem si britko očital in se pokesal zaradi one nepremišljene prošnje. Zdaj sem le predobro spoznal, da mi je Bog zato spolnil voljo, da bi me prepričal, kako le sam najboljše ve, kaj je človeku koristno ali škodljivo.
Vendar še nisem obupal, marveč zopet se spomnil Jezusovih besedi: KarJcoli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bode dal. Nekega dne si moj zlobni sin izposodi pri mojem prijatelju 10 goldinarjev. To jaz zvem, in hodil sem za njim ves ljubi dan, kakor pastir za zgubljeno ovčico; a ni mi prišel pred oči. Ob tem iskanji pridem do neke kapele; pokleknem pred njo kar na cesti in prosim presveto Mater božjo, naj mi vendar pri Bogu izprosi milost, da pride zlobni deček na pravo pot. — Grem domov — in glej! ljuba Mati božja mi gaje že privedla domov. Na mizo mi je naštel ves denar do nekaj krajcarjev in obljubil, da se bode poboljšal. In res se je poboljšal ter ves čas ostal pošten mladenič; milo se mu stori, če se spomni, koliko žalosti mi je kdaj prizadejal."
15.	Krištof Gluck je v godbi podučeval nesrečno kraljico Marijo Antonijo, soprogo francoskega kralja Ljudovika XVI. Njegovi stariši so bili pobožni, toda ne imoviti. Imel je že kot majhen deček posebno veselje in nenavadno zmožnost za petje in godbo. Na koru se je odlikoval med vsemi pevci. Ljudje so se že naprej veselili, kadar je bilo napovedano, da bode mali Krištof pel „soIo“.
Nekega dne je zopet tako izvrstno pel v cerkvi. Ko pride s kora, približa se mu neki ubog redovnik, solznih oči ga objame, častita mu zarad njegovega sijajnega talenta ter pravi: „Kad bi ti kaj podaril, ker si me tako zelo razveselil, prijateljček, pa nimam ničesar, kakor ta-le rožni venec (molek). Ni ga, a dobro ga shrani v spomin na brata Anzelma, in obljubi mi posebno, da ga bodeš vsak večer molil v čast presvete Matere božje. Ta pobožnost ti bode srečo prinesla, mladi prijatelj, in če ostaneš zvest, — tega sem prepričan — bode Bog na priprošnjo naše ljube Gospe blagoslovil tvoja prizadetja, velik bodeš postal pred ljudmi in enkrat vreden nebeškega pevanja v raju!" Ves ginen po teh laskavih besedah vzame deček spoštljivo molek, ki mu ga je podala blaga roka, suha bolj vsled svete spokornosti nego od starosti; ter mu obljubi, da bode rožni venec molil vse žive dni. Škoda bi bila res za tako nadarjenega mladeniška, ko bi moral zakopati svoj talent. Ko nekoliko odraste razodene željo, da bi šel rad v Rim, da bi tam nadaljeval in popolnil svoje študije. Toda revni
oče mu ne more spolniti te želje. Blagi mladenič pa ne obupa, marveč le še pobožnejše in zaupnejše moli sveti rožni venec na molek brata Anzelma. Ne moli zastonj. Nekega večera potrka njegov učitelj, pevovodja škofijske cerkve sv. Štefana, ter naznani očetu veselo novico, da ga sme po škofovem naročilu spremiti na Laško. Tam je ostal dvajset let. Vedno je zvesto spolnoval, kar je bil kot deček obljubil bratu Anzelmu. Tudi potlej, ko je živel na cesarskem dvoru na Dunaju in pozneje na kraljevem v Versajah (Versailles), znal se je odtegniti najprijetnišim veselicam in sijajnim gostijam, ter je v kakem samotnem kotiču molil sv. rožni venec, ki ga je imenoval svoj brevir. Tako je ravnal vse svoje življenje, in še tisti dan, ko je ta slavni umetnik Bogu izročal svojo dušo, je držala njegova roka rožni venec brata Anzelma.
16. Slavni slikar Giotto. V italjanskem mestecu Vespinianu je živel ubog dninar Bandone. Imel je sina, kateri se je po svojih nenavadnih zmožnostih tako odlikoval, da so se mu vsi čudili, kateri so ga poznali. Toda v šolo ni mogel dati ubogi oče svojega ljubega sinka, ki so mu rekli Giotto (Ambrogiotto). Pasti je moral ovce po krasnih italjanskih gričih. Veselo je žvižgal in prepeval, a še rajše se je igral, pa ne s praznimi igračami, kakor drugi otroci. Iz pisanih kamenčkov in cvetličnih listkov je skladal raznovrstne podobe.
Nekega dne si je v senci pod lipo nanesel belega peska, ga je lepo poravnal, da je bil videti kakor bela okrogla miza. Zdaj je nanosil raznovrstnih cvetlic in je najprej pesek gosto pokril z rumenimi listi. Venec lavorovih peres okrog je bil za okvir, med katerim je hotel narediti podobo Matere božje. Obraz, roke in noge je sestavil iz lepih vrtničnih listkov, za obleko je umetno uvrstil peresca modrih in rudečih veternic. In kako se je veselil nedolžni otrok te priproste podobe!
V svojem otročjem navdušenju ne zapazi, da se mu je približal neki tujec — Cimabue, slavni slikar. Tiho se vstopi za dečkom in strme občuduje cvetlično podobo ter precej spozna, kako velik talent ima pred seboj. Roko mu položi na kodrasto glavo in ga prijazno vpraša: „Kako ti je ime? Kaj so tvoj oče?“ — „Jaz sem mali Giotto, odgovori plaho deček, moj oče so dninar, imenujejo se Bandone". ' »Ali bi ti ne šel z mano, da bi postal slikar?" — „Iz srca rad, vsklikne deček in oči mu vsplamte. Ali poprej moram še očeta vprašati!“ — „0, oče ti ne bodo branili; gotovo te imajo preradi, da bi nasprotovali tvoji sreči". — „Seveda me imajo radi, odgovori piiprosti deček, a kdo bode ovce pasel, če grem jaz z Vami?" Imeli*
nitni tujec pravi: „ Pojdiva k očetu!" — Oče z veseljem privoli in se ne more dovelj zahvaliti blagemu dobrotniku. Ta ga vzame s seboj v Florenco in ga ljubi kakor svojega sina in marljivo podu-čuje v slikarstvu. Deček vrlo napreduje ter postane eden najslavniših slikarjev svojega časa, pa tudi srečen — čislan in bogat. Srčno je bil hvaležen svojemu dobrotniku. Mnogokrat se je še v poznih letih z ginenim srcem spominjal onega domačega griča, kjer je nekdaj kot nedolžen deček detinsko vesel klečal pred cvetlično podobo device Marije, katera ga je privedla do tolike slave in sreče. (.Primeri še: »Ob angeljskem zvenenju moliti je jako koristno.« Stran 66-70.)
e)	S posvečevanjem nedelj in praznikov.
1.	Prav jasno je Bog pokazal Izraelcem, kako je treba dan Gospodov posvečevati, takrat, ko jim je v puščavi mano z nebes pošiljal. Vsak dan je padlo toliko mane, kolikor je je bilo za tisti dan v živež potreba; šesti dan pa je je padlo še enkrat toliko. Ta dan so morali nabrati tudi za sedmi dan, za saboto, da bi sabotnega posvečevanja ne skrunili z nabiranjem. Ako je kdo kaj več mane nabral kaki drug dan v tednu, se mu je spridila in postala je ne-vžitna; ona mana pa, ki so jo nabrali v dan pred saboto, ostala je nespremenjena in popolnoma dobra. Nekateri Izraelci so šli v soboto iz šotora, da bi si nabirali nebeške jedi tudi ta dan; toda našli niso ničesar in Mozes jih je posvaril, rekoč: Kako dolgo se boste branili spolnovati Gospodove zapovedi in njegovo postavo? Glejte, da vam je Gospod dal saboto, zavoljo tega vam daje šesti dan dvojno hrano; vsak naj ostane doma in nihče naj ne hodi iz svojega mesta sedmi dan.
2.	Pred nekaj leti je živela na Francoskem prodajalka špecerijskega blaga, po imenu Magdalena Bourne. Ker je bila zelo pobožna in bogaboječa, ni nikdar prodajala ob nedeljah, marveč ob Gospodovih dneh je bila njena prodajalnica vselej zaprta. Pridobila pa si je zaupanje premnozih in hodili so k njej kupovat iz najbolj oddaljenih krajev mesta, celo brezverniki so nalašč pošiljali svoje posle v saboto k njej, ker so dobro vedeli, da bi se v nedeljo ničesar ne dobilo pri njej. Čeravno ni drago prodajala, si je vendar toliko pridobila ta vrla prodajalka, da je podpirala mnogo dobrih del in da so tudi njeni dediči bili lahko veseli po njeni smrti.
3.	Neki mlinar na Angleškem (Ivan Nichols) pripoveduje sam o sebi tako-le: „Slišal sem pridigo o nedeljskem posvečevanji in spoznal svoj greh, vendar sem še nekaj časa ob nedeljah mlel, kakor
poprej. Toda nisem imel miru, vedno so se mi v spomin vrivale besede: Spomni se, da posvečuješ sobotni dan! Slednjič se odločim slovo dati nedeljskemu delu, naj pride, kar hoče. Svojim ljudem sem zapovedal, naj v nedeljo delo ustavijo, ker ta dan ne mislim nič več mleti; tudi svojim naročnikom sem sporočil, da jim ob nedeljah ne morem nič več postreči, naj pridejo v saboto. Nekateri so se delali, kakor da bi se jim smilil, drugi so rekli, da pojdejo v drug mlin; jaz pa sem sklenil, da ostanem zvest svoji odločbi. Nastopno nedeljo pridejo naročniki kakor po navadi, pa vse sem odpravil. Vsi zapored so šli k drugim mlinarjem. Prihodno saboto pa jih je že več prišlo nazaj k meni in sem jim postregel; v kratkem času so se povrnili vsi, kar sem jih zgubil, in še več jih je prišlo, tako da nisem obožal po nedeljskem posvečevanju, kakor so mi mnogi prerokovali, marveč še bogatejši sem postal za tisoč funtov (10.000 gld.)
4.	Bogoljubni čevljar. Pred 200 leti je živel na Parskem
priprost čevljar. Njegovo dejanje in nehanje je bilo vsem božjim in cerkvenim zapovedim primerno. Njegova največja prijateljica je bila cerkev. Vsako jutro je šel ob petih k sveti maši in je Boga prosil, naj blagoslovi njegovo družino in njegovo rokodelstvo. Potem se je lotil dela in delal je v božjo čast, ne sicer za bogato gospodo, marveč za priprosto kmečko ljudstvo. Ob nedeljah in praznikih je vselej prejel svete zakramente in je bil prvi v cerkvi in poslednji iz cerkve. Ravno tako je bil vselej pri popoldanski službi božji in je opravljal še več druzih molitev. Druge ure nedelje in praznika je svete bukve bral. Nikoli ni imel nobenega pomagalca in vendar je bila njegova prodajalnica vedno napolnjena z izdelano robo za prodajo. Urno mu je šlo delo od rok, in videti je bilo, kakor da bi mu bili res angelji pomagali, tako mu je šlo vse po sreči. Ta pošteni mož je bil od Boga tako oblagodarjen, da je zmirom lahko preži vil sebe in svojce ter je ob smrti še zapustil 200 svoji domači cerkvi; bratovščina, v kateri je bil zapisan, je dobila po njem 50 gld. in tudi na ubožnico in druge cerkve ni pozabil. Zraven vsega tega je pa tudi njegova vdova bila bogato preskrbljena.	(„Zg. Damica11 1852, št. 34.)
5.	„V nedeljo ne delamo.“ Ob času prvega Napoleona je v Dijonu na Francoskem na tihem živel prav pošten mož Capuee (b. Kaptis), čegar žena je 1. 1862 umrla v sluhu svetosti. Capuee je kil premožen gospod, in če mu tudi ni bilo treba, se je vendar s tem pečal, da je izgotavljal umetno cvetličje in olepšave, k čemur ga je bolj veselje gnalo, kakor pa potreba.
V sušcu 1. 1814 je vstal v mesticu Dijonu vesel šum in bilo je vse na nogah, ker pričakovali so avstrijanskega cesarja Franca I., ki so ga hoteli slovesno sprejeti. — Takrat je bil gospod Oapuce dodelal svoj prvi cvetlični šop, ki je bil tako umetno in prekrasno narejen, da je bilo po posvetu z mestnim županom določeno, cesarju ga podati. Cesarja je lepo in umetno delo tako razveselilo, da je rekel: „Tacih cvetlic na Dunaju nimamo, ako bi se Vam, prijatelj, kdaj poljubilo na Dunaj se preseliti, Vam z veseljem dovolim, pri nas s svojo umetnostjo se skazovati; v tem slučaju se kar pri grofu W. oglasite."
Čez nekaj časa jame gospa Capusova bolehati, zdravniki svetujejo obnebje premeni ti. Oba zakonska se podasta na deželo, kjer se je ženi zboljšalo, in ker se je njen soprog dobro spominjal cesarjevih besed, se leta 1817 preselita kar na Dunaj, kjer sta res kmalo dobila dela. — Neko soboto popoldne med drugimi pride v prodajal-nico tudi cesarsk lakaj in na povelje cesarice Karoline hoče naročiti neko cvetličje s pristavkom, da mora naslednji ponedeljek biti gotovo. V veliko začudenje in še večjo nejevoljo dvornega služabnika pa Ca-puce ne sprejme naročila. „Prav zelo mi je žal,“ pravi določno lakaju, „toda čas do ponedeljka je prekratek; če bi tudi delali necoj do polnoči, mi kinča ne dodelamo, v nedeljo pa ne delamo za nobeno ceno." Vse si prizadeva lakaj in dokazuje umetniku, da cesarici ne sme nič odreči, — toda vse zastonj. Ves čmeren odide sluga in naznani cesarici, da umetnik ne sprejme naročila, ker ne dela ob nedeljah. — Jo mora biti dober mož," je cesarica vsa zadovoljna odgovorila, in je to dogodbo več dvorskim gospem še tisti večer pripovedovala.
Naslednje dni so kočije za kočijami ostajale pred Starhenberško priprosto kupčijsko hišo, v kateri je stanoval cvetličar iz Dijona. Od tega časa je ta Francoz vsa dotična dela narejal za cesarsko hišo in je postal nekako sloveč na Dunaju.
Tako je bilo oblagodarjeno nedeljsko posvečevanje. Oni trgovec je bil premožen, najbrže je bil tudi obogatel, ker ob nedeljah ni delal in ne prodajal; marsikateri izmed nedeljskih oskrunjevalcev, če tudi sedaj še premožen, pa utegne iti na boben, ker ne spoštuje Gospodovega dne. Sto in sto je izgledov, da nima teka, kar se z nedeljskim oskrunjevanjem pridobi, kajti taisto je Bogu ukradeno.
(„.Zg. Danica“ 1884, str. 29.)
6. Neki angleški brivec, Viljem Kind (b. Kajnd), ki je bival v angleškem mestu Bath-u in imel navado tudi ob nedeljah in praznikih briti, ter zato moral službo božjo opuščati, stopi neko nedeljo
gredoč po svojih opravilih kakor slučajno v odprto cerkev ter naleti ravno na pridigo, v kateri se je razlagala zapoved božja: Spomni sc, da posvečuješ sobotni dan! Nekaj časa posluša in se popolnem prepriča, da Bog ne more blagoslova dati nedeljskim delom. Ves nemiren gre iz cerkve in s težkim srcem nadaljuje svoje delo. Nemir v srcu pa je čedalje večji; mnogo noči je prečul v molitvi in solzah. Slednjič se odloči, da v nedeljo ne bode nikogar več bril, vso skrb Gospodu prepustil in skrbel za svojo dušo. V sled tega je čutil oni nepopisni mir, katerega svet ne more dati. Ob enem so pa tudi nastopili nasledki, katerih se je bal vsled svojega sklepa. Kar je bilo imenitniših, so ga popustili in polagoma je tako opešal, da je moral svoje veliko stanovanje popustiti in v neki stari hiši najeti klet, kjer je bril le može najpriprostejšega stanu.
Neki sabotni večer v mraku popraša neki tujec, ki se je bil s pošto pripeljal v to mesto, kje bi dobil kakega brivca. Poštnik mu v naglici pokaže bližnjo klet omenjenega brivca. Tujec vstopi in zahteva, naj ga hitro obrije, med tem ko poštnik konje prepreza. Hudo po-skušanega brivca to v srce gine; solze se mu ulij6 in prosi tujca, naj bi mu en groš naprej dal, da bi si mogel svečave kupiti, ker bi ga v mraku ne mogel lepo obriti. Tujec to rad stori in premišlja, kaj bi neki bilo tega moža pripravilo v toliko revščino. Ko je obrit, pravi: »Zgodovina Vašega življenja mora biti kaj posebnega. Zdaj nimam časa, da bi Vas poslušal, nate tukaj en tolar; kadar zopet pridem, se bodem oglasil, da mi razložite svoje okoliščine. Kako Vam je ime?“ — „„Viljem Kind.““ — „Viljem Kind! Po svoji govorici morate biti doma v zahodu Angleške dežele." — „„Da, iz King-stona."" — »Kako se imenujejo Vaš oče?" — „„Tomaž.““ — „Ali so imeli oče še kakega brata?" — „„Da, pa ta je šel v Indijo, in nič več ne vemo o njem."" — „Pojdite z menoj — pravi osupneni tujec — popeljem Vas k nekemu možu, kateri trdi, da je Viljem Kind. Ako dokažete, da ste res Vi in ne oni to, kar trdite, potlej imam Vam nekaj zelo veselega povedati. Vaš strije je umrl in je zapustil veliko premoženje, katero bodem oddal pravemu sinu njegovega brata." Lahko je bilo sedaj dokazati, da je ubogi brivec pravi strijčnik, oni pa sleparski goljuf, — prišla mu je tedaj obilna pomoč, ko je bila ravno sila naj večja. Posvečevanje nedeljsko mu je prineslo srečo; sicer bi ne bil prišel do bogate dedščine.
7.	Vesten mornar. Neko nedeljo v februvarju 1. 1830 je na barki (Helen M’ Gregor), ki je vozila po reki Misisipi v severni Ameriki, kapitan zapovedal nekemu mornarju, naj blago preklada. Mornar
pravi, da je zoper njegovo vest, da bi v nedeljo opravljal nenujna dela. Kapitan zavrne, da tako daleč v zahodni strani na Misisipi ne veže nedeljska zapoved; mornar pa odločno reče, da ga veže povsod. „Pa pojdi na suho, ter poišči kakega namestnika mesto sebe!“ zapoveduje kapitan. „Tudi to je zoper mojo vest," reče ihornar. „Pri tej priči si ob službo!" zagrmi nad njim kapitan in ga izplača. Mornar gre in si misli: „Mora že tako prav biti, kajti Gospod je to dopustil." In glej, res je bilo prav zanj. Gospod je hotel svojega zvestega služabnika pri življenju ohraniti. Gez nekaj dni se je razletel kotel ravno onega parnika, na katerem je služil ta mornar, in večinoma so zgubili življenje, kateri so bili na njem.
8.	Bila je uboga vdova, ki je imela petero otrok, pa le čisto malo posestva. Živila je sebe in družino z delom svojih pridnih rok. V začetku je šlo še dokaj dobro in se je še precej pridelalo, da družinica ni bila v največjem pomanjkanji. Nekega leta pa je bila slaba letina in poginila jej je še edina krava, ki jo je imela; tuje nastala silno huda beda. Vsa obupna vzdihuje nesrečna vdova: „Beračiti ne morem; delo in pridnost mi nič ne pomaga; boljše bi mi bilo, da umrjem." Zdaj zasliši slovesno zvonenje od domače cerkve in tužno-milo se jej stori, ker si misli, da tako jo bodo ob smrti zvonovi spremili in rešili vsega pomanjkanja. Nato jo hčerka opomni: „Mati! že zvoni, ali ne pojdete v cerkev? bom pa jaz varovala doma." To je deklica zato rekla, ker je vedela, da je mati vselej bolj potolažena in vesela iz cerkve prišla. Besede dobrega otroka mater predramijo in si misli: zakaj bi pač ne šla v cerkev zdaj v hudih dneh, ko sem rada hodila takrat, ko nam je bilo še dobro? S potrtim srcem se odpravi v cerkev in si izvoli v cerkvi bolj skrit in samoten prostor. Mašnik pridejo na prižnico in prelepo govorijo o ljubezni in dobrotljivosti božji; vsaka beseda jej gre do srca kot dobrodejno zdravilo, kajti žalost je kakor lemež, ki prerahla zemljo našega srca, da je dovzetno za seme božje besede. Potolažena zapusti cerkev in si misli: „Ako sama storim, kolikor morem, bode tudi Oče vdov in sirot svoje storil; saj je videl moje solze, mi jih bode že obrisal, ako je tako dobro za me.“
Bil je pa takrat v cerkvi neki bogat mož in je zapazil veliko žalost uboge vdove, ter si je mislil: gotovo mora imeti kako skrivno gorje, ki jej tako zelo obtežuje srce. In precej začne poizvedovati pri ljudeh o njenem stanju. — Zvečer je sedela vdova z otroci pri brleči luči, drug druzega so tolažili in ukrepali, kako si bodo pomagali z delom in pridnostjo. Mati pravi: „Najprej si napravimo kozo; morebiti
si še kako opomoremo, da kupimo zopet kravo." Kar zunaj krava zamuka; materi se milo stori, ker jo ta glas zopet opomni na zgubljeno kravo. Nato vstopi neznan mož in pravi: „Glejte, neki dober prijatelj vam podari to kravo in te-le vreče pa prijateljski pozdrav!“ Mož tako hitro odide, da se mu še zahvaliti ne utegne. Ukaje ženo otroci kravo v hlev in znašajo žito v kočo; mati pa se na tihem joka. Drugi dan pride dobrotnik sam in pravi: „Včeraj ste v cerkvi Gospodu darovali svoje solze, zato vas je potolažil. Jaz sem bil že dolgo dolžan Bogu dar hvaležnosti za njegov obilni blagoslov. Vsprejmite torej ta dar kot moj stari dolg, ki ga rad povrnem Bogu in sem mu hvaležen, da mi je včeraj v cerkvi omečil srce."
9.	Nedavno se je iz neke dobre duhovnije v časniku poročalo: „Okoli in okoli naše župnije se ljudje že jako malo zmenijo za sveto nedeljo in praznik Gospodov. Hvala Bogu, da se ta grda razvada pri nas še ni ukoreninila. Do sedaj nas je Gospod nebes in zemlje še vedno očitno poplačal za našo verno udanost. Lahko pa rečem, da nikdar še ne tako kakor letos. Dvakrat pobila je toča okoli in okoli nas in obakrat je Gospod nam milostno prizanesel. V soseščini je vse do drobnega zbila, pri nas se je komaj poznalo, kje da je ob meji župnije kako zrno padlo. Vselej je bila huda ura tik naših meja in nikdar nam ni bilo sile. Samo v vasi na izhodno stran ležeči osmukala je nekoliko poljske pridelke — zakaj ? prebivalci sami dobro vedo in so se jim tudi takoj oči odprle. Sploh se nam je pa od treh strani grozila in od nobene razven iztočne nam ni bilo sile. Ali je bil mar to slučaj ? Tisti, katerim je pobila, pravijo, da „ne!“ Izvestno nas je tudi varoval pred hudo uro praznik, ki ga obhajamo vsako leto na sv. Ane dan s prošnjo, da bi nam Bog s točo prizanašal. Naši predniki so ga pričeli in vsako leto zvesto praznovali. So že vedeli, zakaj."
10.	Cerkev mi ne uide. Bil je mož, ki mu je bila cerkev, sv. maša, prejemanje sv. zakramentov in sploh vse, kar je s cerkvijo v zvezi, prav prava deveta briga. Če so šli drugi ljudje k maši, je šel ta mož ali v gostilno, ali pa kam drugam. Povsod mu je bilo bolj všeč, kakor pa v cerkvi. Prišel je zopet velik praznik in vse se napravlja k službi božji, le našemu možakarju se še nič ne mudi.
„No danes pojdeš menda vendar v cerkev", vpraša ga žalostna
žena.
»Nič se ne boj, cerkev mi ne uide!" pravi mož in zopet doma ostane. Popoludne je pil črno kavo. Kar mu začne slabo prihajati, abosti so vedno huje in mož čuti, da gre z njim proti koncu.
Sedaj je pač zdihnil: „Oh, ko bi pač le še enkrat mogel v cerkev!“ Kar je vedno trdil, se je zgodilo. Cerkev mu ni ušla; ostala je vedno, kjer je bila, toda on je več dosegel ni, ker mu je življenje ušlo. Umrl je kakor nevernik ali očitni grešnik.
11.	Prepozno! Marko je bil v spolnovanji verskih dolžnosti jako malomarn in zanikrn. V nedeljo ga nisi nikdar poprej v cerkvi videl, kakor še le pri darovanji, kedar je že pridiga minula. Prav tako se ni čisto nič brigal za prejemanja svetih zakramentov. Ka-koršen je bil sam, prav taka je bila tudi vsa njegova družina.
Nedavno prišel je voz po me. Marko je bil hudo zbolel in želi sv. zakramentov. Takoj sem se odpravil na pot in tudi voznik je dobro poganjal konja, toda nisva ga dohitela. Med potoma šine mi nehote misel v glavo: „Marko je vedno prepozno k Odrešeniku (k sv. maši) prihajal, kaj ko bi sedaj Odrešenik prekasno k njemu prišel". Na polpota pride nama že človek nasproti, da naj se obrneva, Marko je že umrl. Žalostno se mi je zdelo, toda resnično. „S kakoršno mero merite, s tako se vam bo merilo, oziroma vračalo."
12.	Neki bogoljuben kupec pride k svojemu znancu rokodelcu in ga posvari, zakaj da ob nedeljah dela. Mož mu odgovori: „Predragi gospod! jaz sem revež in moram ob nedeljah delati, sicer ne izhajam." Kupec pa mu ugovarja, rekoč: „Ni čudo, da si revež; ravno zato si reven, ker delaš ob nedeljah. Kako te more Bog blagosloviti, če delaš tak dan? Veš kaj, narediva pogodbo: Nehaj delati v nedeljo in posvečuj ta dan, kakor se spodobi kristijanu! Čez pol leta pridem spet k tebi, in tedaj ti povrnem vso škodo, katero bi imel vsled tega, da zanaprej nikoli ne delaš ob nedeljah, naj bi me stalo tudi sto tolarjev." Bokodelec je zadovoljen in prične po-skušnjo. Že čez pet mesecev pride kupec spet in ker mu črevljar reče, da se je natanko ravnal po njegovem nasvetu, ga vpraša: „No, koliko naj ti doplačam?" Vesel mu odgovori rokodelec: „0 nič, kar nič; nedeljsko posvečevanje mi je prineslo obilen blagoslov in nika-koršne škode. Pred petimi meseci nisem imel krave; zdaj pa jo imam in z vsem potrebnim sem preskrbljen."
13.	Na Švicarskem živel je svoje dni že bolj prileten kmet, katerega so liberalni časniki silno razsvetlili. Vsled tega je tudi menil, da ima pravico zabavljati cerkvenim zapovedim, duhovnom, posebno pa vsem tistim, ki so pridno v cerkev hodili. Prišel je čas košnje. Vreme je bilo ves teden, kakor naslikano, in vendar naš kmet ni šel poprej kosit, kakor še-le v nedeljo. S štirimi kosci spravili so se na travnik, katerega polovico so dopoldne na veliko pohujšanje kato-
ličanov in protestantov pobrili in to kakor se je kmet sam izrazil, na veliko žalost oziroma jezo župnikovo, ki je tako ostro pridigoval o nedeljskem posvečevanji.
Seno je bilo pokošeno, toda glejte, kaj se je zgodilo! — Okoli ene ure je bilo seno že suho za nakladanje, kar se začno zbirati črni oblaki nad Sentiškim pogorjem. Kakor bi bil kvišku pogledal, pritegnil je silen veter iz nad gorA, ki se je jel s senom igrati. Hej, kako sta plesala — seno in veter. Više in više je šlo čez jarke in nasipe, dokler ni bila cela košnja raznesena in razprašena po vsej okolici. Malo minut je bilo zadosti, da je šlo delo štirih pridnih rok na vse štiri vetrove, predno so ga kmet in njegovi pomagači mogli rešiti. Kako je bilo razsvitljenemu kmetu pri srcu, si bo vsak lahko mislil; da pa tiste nedeljske košnje ni tako z lepa pozabil, to nam smete verjeti. Kakor se čuje, tolažil je moža ondašnji župan z liberalno zavestjo, da je bilo to vse čisto navaden slučaj. Kar je bilo pa v tistem kraju vernih kristijanov, katolikov kakor protestantov, so bili v tem edini, da je bila to kazen božja za oskrumbo nedelje — Gospodovega dne!
14.	„1*0(1 streho je.“ V neki prijetni in sadovitni dolini na Švicarskem (Bmentahl), kjer se izdeluje tudi jako okusen sir, je živel med drugimi tudi kmet Štefan, sin pobožnih starišev, ki pa sam ni dosti po Bogu vprašal, kakor tudi se ne zmenil za ljudi. Prišlo je poletje in rž je bila zrela. Mnogo je imel požete na njivi v soboto večer. V nedeljo zjutraj jele so se gore zavijati v temne megle in vse je tako kazalo, da bo ploha. Štefan pokliče družino in jej ukaže takoj oditi na polje po snopje. Če mu ga pred dežjem še tisoč domov spravijo pod streho, dal jim bo vina, da bo od mize teklo. Iz kota prikrunca pa stara mati njegova opirajoč se na dve berglji in s povzdignenimi rokami Štefana prosi, naj ne sramoti nedelje. Od kar je ona pri hiši, niso še nikdar v nedeljo ali praznik snopja vozili in vendar jim ni še nikoli kruha manjkalo. Štefan se je prevzetno zasmejal in rekel: „0 kaj to, sedaj so čisto novi časi in ti imajo svoje navade. Vsako novo leto skuša se s svojim prednikom, kako bi se dalo več pridobiti!" Družina je res odšla snopje vozit, stara mati pa na zapeček molit in jokat.
Vže je bilo tisoč snopja pod streho, ko padejo prve kaplje, težke kakor svinčenke; kar pokalo je po leseni strehi. — „Glejte mati," veselil se je Štefan, „snopje je že doma pod streho. Vse je šlo po sreči. Sedaj naj treska in lije, kolikor hoče, pod streho je!"
„Ali nad tvojo streho je streha Gospodova!" pristavi stara mati.
Komaj pa je izgovorila, se silno posveti, nad hišo pa je zagromelo, kakor če bi se bila imela zdrobiti v tisoč kosov. Treščilo je! Vse plane venkaj. Celo poslopje stalo je h kratu v ognji, ki je do temelja pogorelo, ne da bi bilo mogoče le trohico rešiti. Štefan je stal ponižan na pogorišču in je zdihoval: Pod streho je bilo, toda nad mojo streho bila je streha Gospodova!
15.	Nedeljsko seno. Westfalen imenuje se na Nemškem pokrajina ob Kenu ležeča. Ljudje, ki ondi žive, se po veri ločijo v katoličane in luterance. Neki kmet imel je v nedeljo seno na travniku suho, ki je bilo za vožnjo kakor nalašč. Kmet se ni dolgo pomišljal, temveč je zapregel in hajdi ponj. Že se je vračal z velikim vozom v vas nazaj. Na mostu, stoječ župnijski hiši prav nasproti ugleda kmetič gospoda župnika pri oknu stoječega z glavo zmajavati.
„ Gospod župnik! nič se ne bojte, zakliče mu kmet porogljivo gori, mojim konjem bode seno prav tako dobro šlo v slast, kakor če bi ga bili še-le jutri vozili!“ Gospod župnik še ni imel časa pomisliti, kaj bi odgovoril, kar jeden konj brcne in predrznega kmeta v smrt pobije. Kmet pade, konji se splašijo, razbijejo most, planejo v globoko vodo, kamor tudi voz za seboj potegnejo. Konji so utonili, seno je pa v vodi ostalo. Konjema seno ni šlo prav nič v slast. Ondašnji prebivalci so si dogodek dobro zapazili in niti enemu ne pride na misel, da bi šel v nedeljo seno vozit.
16.	Ne kupčuj v praznik! V neki vasi blizo okrožnega mesta J. živel je precej premožen kmet, kateremu se je sploh dobro godilo. Mož je imel navado, da je šel vsako nedeljo in praznik, če je bilo le vreme za to, v bližnje mesto po opravkih. Meščani so se bili tega rednega gosta v nedeljo tako navadili, da bi ga bili pogrešali, ko bi ga ne bilo. Če je morda v cerkev tj e hodil, ne vem; to pa vem, da se je v mestu vedno pečal s posvetnimi opravki. Skupoval in prodajal je, kar mu je le količkaj na dobiček kazalo. Nekega dne vdari ga konj in mu zdrobi kost v nogi. Več tednov moral je v postelji ostati in tako svoja opravila zanemarjati, kar je tako neugodno vplivalo na njegovo premoženje, da se je jelo vedno manjšati. Mož se je menda spametoval in sprevidel, da nedeljska barantija ne prinaša blagoslova k hiši, pač pa jezo božje pravičnosti.
17.	Nedeljsko delo nima blagoslova. Bil je kmet, kateremu je bilo nedeljsko praznovanje deveta briga. Prav nič ga ni bilo sram v nedeljo ali praznik svojo njivo orati, ki je poleg velike ceste ležala. Če so se ljudje nad njim zgledovali, kaj je to moža brigalo ? Kaj mislite, ali mu je to bogastvo donašalo? Ali mu je
to teknilo? Vse drugo prej, nego to! V celi okolici vam ni bilo človeka, ki bi bil nesrečne]i od njega. Če je komu goveja kuga živino pobrala, je bil naš kmet izvestno med tistimi nesrečniki. Ploha, moča, suša, uničevale so mu poljske pridelke. Ves trud in delo sta bila zastonj. Več ko se je trudil, manj je imel. Nesrečnež! Česa li se je nadejal za svoje brezbožno življenje ? Tu se je mučil in trudil, kot črna živina, tam ga je pa čakalo . . . Dobri sosedje so mu napake očitali. „0 kaj to,“ jim je ugovarjal, „Bog mi pač ne bode tako hudo zameril, če si tudi v nedeljo skušam pomagati. Saj vidi, kako globoko da sem v dolgovih in da bi si rad venkaj pomagal." — Bog je pa prav temu predrznežu silno hudo zameril. Zopet je prišla nedelja. Vaščani sosedje hiteli so v cerkev k službi božji, lakomni kmet pa na njivo na veliko pohujšanje memogredočih. To je bila pa tudi njegova poslednja predrznost. Še tisto noč stopila je bleda smrt k njegovi postelji in mu pihnila luč življenja. Stopil je pred svojega Stvarnika nespokorjen in nespovedan. Kakor je živel, tako je umrl. Hladna zemlja sprejela je v se mrzlo truplo njegovo, kjer bo čakalo vstajenja in plačila.
18. Nič več ne! „Prijatelj, kaj pa si tako otožen, kakor bi imel vseh sedem naglavnih grehov nad saboj ?“ — vprašal je nekega jutra Anton svojega večletnega prijatelja Bogomila. — „Lahko se ti je smejati! pravi Bogomil, če bi bil pa tebi danes tak-le listič v roke prišel, bi se pa izvestno tudi ne držal na smeh. Tu le beri. Štirideset goldinarjev zahteva od mene lekarna za zdravila, ki jih je vživala več mesecev moja bolna žena. Dvajset goldinarjev pa zdravnik. Sedaj pa sam premisli, če se more človek ob takošnih okoliščinah lepše držati, kakor se.“ — „Je že res in vse ti priznavam, toda le poguma nikari ne zgubi in vse boš zmagal. Le pridno delaj, nekoliko štedi in moli vmes, pa Boga zahvali, da imaš zopet zdravo ženo, in videl bodeš, da moreš z božjo pomočjo vse zmagati." — „Verujem ti, kajti tudi sam sem si že tako mislil." Pri vsem tem sem se pa iz te dogodbe nekaj naučil, kar ti moram povedati. Znano ti je, da nisem popolnoma napačen človek, kolikor toliko lahkomišljen in vesel sem bil pa vendarle. In to je bilo vzrok, da nisem tako strogo pazil na nedeljsko praznovanje. Mislil sem si: e kaj, nekaj ur dela v nedeljo zjutraj in praznik — to božji časti ne bo nič na kvar, meni se bo pa kolikor toliko poznalo. Tako sem delal blizo štiri leta. Med tem sem pa nekdaj čul pridigo našega gospoda o nedeljskem praznovanji. Kar si pridobiš v nedelj oz delom, h kateremu te ne priganja sila, je nepošteno pridobljeno, in
tisto si bo Bog ob svojem času že poiskal. Bolezni in druge take reči so njegovi posli. Pridiga mi je bila prav všeč, vendar pa sem si mislil: Ej, saj prav tako natančno pa menda tudi ne bo! Pozabil pa tistih besedi nikdar več nisem; vedno so mi donele po ušesih in vedno so mi odmevale v srcu. Ko sem pa iz lekarne in od zdravnika prejel ta-le računa, mi je pa kar zabučalo po ušesih. Vsedel sem se namreč neko nedeljo popoludne in sem jel računiti, kakor in koliker sem znal, da bi zvedel, kaj da sem si vendar v teh štirih letih prislužil z jutranjim nedeljskim delom. Naračunil sem blizo šestdeset goldinarjev. Hudo mi je postalo pri srcu, toda za trdno sem sklenil, da v nedeljo in praznik ne bom nič več delal.“
19.	Ponesrečen lov na race. Dva prijatelja dvigneta se nekega jutra na zapovedan praznik na račji lov po bližnjem jezeru. Plašče in puške čez ramo in hajd v čoln. Blizo poldne je že bilo, ko se pri župnijski cerkvi ne daleč od jezera oglasi zvon k poslednji maši ljudi vabeč. Mlajši pravi: „ Ali slišiš, k maši zvoni! Praznik je danes, obrniva in vdeleživa se je tudi midva.“
„0 lej ga no tercijana!“ začne ga drugi zasramovati. „0d kedaj si pa tako pobožen postal ? Moja maša je danes puška, one v cerkvi naj se pa le Cerkvenik namestu naju vdeleži, če hoče."
Namesto, da bi se bila obrnila po nasvetu mlajšega, poprime stareji za veslo in odrinila sta proti sredi. Še enkrat ga je mlajši skušal pregovoriti, toda vse zastonj. Nikdar ni dobil druzega odgovora, kakor: „m o j a maša je danes puška!" Skoraj ves dan sta ostala na jezeru; proti večeru vrnila sta se h kraju. Ko hočeta iz čolna na suho stopiti, sproži se puška in ves strel gre zasramovalcu zapovedanega praznika v nogo, od koder se je ulila takoj rudeča kri na zemljo. Prijatelj začne klicati na pomoč. Ljudje priteko in odneso nesrečnega človeka v njegovo hišo. Ostal je sicer pri življenji, toda kupiti si ga je moral z nogo, katero so mu odrezali. Lesena noga njegova je svarilen izgled vsakemu, kako včasih Bog tistega grozno udari, kdor se ponujani milosti božji odteguje ali pa jo še zasramuje. Ta nesrečnež je rekel, da je puška njegova maša in Bog mu je res iz puške toliko dal, da je imel za celo življenje zadosti. Ko bi bil on mlajšega svet poslušal, bi mu ne bilo treba noge dati za skrunjenje Gospodovega dne.
20.	Pragi lešniki. Glasup je bil mlad delavec v Gentu, ki se je v nedeljo in praznik, kadar je bil prost, raznovrstno kratkočasil, le po kristijansko inalokedaj. Neko nedeljo v jeseni mu pride na
misel, da bi ne bilo slabo, ko bi šel takoj dopoldne lešnike brat. Ko se mladenič potika od grmovja do grmovja, mu kar h krati tal zmanjka pod nogami in, predno se je zavedel, je bil pet metrov globoko v zemlji. Padel je v vodnjak, katerega so pred več leti na tistem kraji kopali, vidoč pa, da ni vode, so delo popustili in je jamo sčasoma grmovje prerastlo, da se niti videla ni.
Mislite si sedaj položaj nesrečnega mladeniča. Bolečine, ki jih je padši skupil, so bile takoj pozabljene, kakor hitro se je zavedel, kje da je in kaj da se je ž njim zgodilo. Dobro je vedel, kako da je tu daleč od ljudi in da, če tudi še tako vpije, ga ne bode nihče slišal, ki bi mu prišel na pomoč. Vendar sila kola lomi! Mladenič si je mislil, bolje je vpiti, kakor glada poginiti tu med podganami, mišmi in drugo nesnago. Lahko se zgodi, da te čuje kak lovec. Zato je tudi kričal na pomagaj, kar mu je le grlo dajalo. Ves njegov krik je bil v nedeljo in v ponedeljek zastonj. Lakota ga je jela nepopis-ljivo mučiti in ni je vedel drugače tolažiti, kakor da je lovil miši in podgane. V torek prijemala se	ga	je pa že	blaznost, ki je trajala	do
srede opoldne. Kričal je, kar	je	mogel in	sedaj	ga je v resnici	čul
neki lovec, ki je takoj hitel bližje in ga je s pomočjo drugih ljudi, ki jih je tjekaj poklical, rešil	na	pol mrtvega iz	groznega položaja.
Skrbni postrežbi in pomoči ter	milosti božji	se je	posrečilo, da so	ga
ohranili pri življenji. Če bi bil šel mladenič v nedeljo lepo v cerkev namesto lešnike brat, bi se mu to ne bilo zgodilo.
21.	Oskrunjevalci nedelje nimajo sreče. Angleški sodnik H o 11 je bil v svoji mladosti jako zanikrn človek in se je v družbi druzih lahkomišljencev marsikako nedeljo potepal, namesto da bi bil šel k službi božji. V poznejših letih spozna nekega dne v človeku, ki ga je k smrti obsodil, enega svojih mladostnih tovarišev, ter ga še po drugih povpraša. Le - ta mu odgovori, da sta od vseh tistih tovarišev oskrunjevalcev on in sodnik poslednja še na svetu. Nobeden izmed vseh ni umrl naravne smrti. Nekateri so zapadli roki pravice, drugi so pa tako s silovito smrtjo umrli.
22.	JEna nedelja za štiri delavnike. Bilo je v saboto zvečer. V nekem mestu ob Renu je stala barka popolnem pripravljena za odhod. Poveljnik barke, mlad junak, se poslavlja še pri svojem bogoljubnem strijcu, rekoč, da drugo jutro zgodaj odrine. Strijc se začudi, da hoče v nedeljo odriniti. Mladi strijčnik pa ga zavrne: „Na barki je treba bolj gledati na ugodni veter, nego na nedeljo. Kdor si hoče kaj pridobiti, mora hiteti." Strijc ugovarja: „1 n vendar božji blagoslov vse odločuje. Ostani jutri doma in pojdi
k sveti maši in pridigi, ter odrini v ponedeljek v božjem imenu." Strijčnik pa predrzno odgovori: „Jutri moram in bočen odriniti. Mašo in pridigo že lahko drugi pot dobim, ko bode čas.“ Žalosten se strije poslovi in se tudi bridko pritoži zarad tega, da sedaj nič več ne molijo in se Bogu ne izročujejo in priporoeujejo, kadar barka odhaja, kakor so imeli predniki nekdaj prelepo navado.
Drugi dan pride strije od maše in najde strijčnikovega hlapca doma. „Kaj pa ti tukaj delaš?11 — „Oh — mu odgovori preplašeni hlapec — že štiri ure daleč smo vozili; tu pa je prišla barka na prostor, da je ni mogoče premakniti. Pridite na pomoč in še drugih pomagačev poiščite." Dobri strije se usmili ter najame čolnov in ljudi, kateri se peljejo za trdoglavim strijčnikom, kateremu morajo vse blago izložiti in zopet naložiti, ko spravijo izpraznjeno barko na pravi tir. Še le čez štiri dni je mogoče dalje peljati. Koliko truda in lepih denarjev je to stalo!
23.	V neki vasi so bili trije možje. Imenovali so jih ljudje
prebrisane. Bil je pisar, gozdar in neki mlad kupčevalec. Vedno so bili skupaj, nikoli niso šli v cerkev, nikoli niso sprejeli svetih zakramentov, in vedno so zaničevali, kar je bilo cerkvenega. „P r i vsem tem, kar delaš, premisli konec,11 tako je rekel stari Lukež neko nedeljo, je vstal in svoja očala položil v molitveno knjigo. Trije „prebrisani“ prijatelji so se mu smejali in se ž njim norčevali, kadar so ga zopet videli. Gozdnar je hodil vsako nedeljo na lov; pisar je vsako nedeljo delal v pisarni, mladi bahač in trgovec je jedel, pil in igral vsako nedeljo. Stari Lukež ni več prišel. Ni hotel biti tam, kjer so bili ti trije. — Nekaj let je minulo in gozdnarja ni bilo več; svojo službo je zgubil zarad nezvestobe. Pisar je pa sedel v kaznilnici, ker je ponarejal krivična pisma. Trgovec je pa tudi pobral šila in kopita, ker je bil zapravil vse svoje blago. V nedeljo zvečer spet pride stari Lukež v ono hišo. Govorilo se je o onih treh in nekdo je opomnil na besede, katere je nekdaj govoril stari Lukež: „Pri vsem, kar delaš, pomisli konec." Stari Lukež jim po besedah sv. pisma razloži: Vi ste jih imenovali prebrisane, pa niso bili, marveč oslepljeni in neumni so bili. Ta je moder, kateri najmanj greši in ima veselje nad Gospodovo postavo.	(,,siov. Prijatelj“ 1859 str. 50.)
24.	Sv. AnsJearij, hamburški nadškof, je nekoč pridigo val, naj nikar z delom ne skrunijo praznikov. Nekateri trdovratneži pridejo domov od pridige in ker je bilo ravno lepo vreme, gredo seno grabit in v kopice spravljat. Toda glej! zvečer je strela kopice posmodila in požgala; le one kopice so ostale nepoškodovane, ki so bile v delavnik narejene.
25.	a) V T u r i n u je na dan sv. Maksima, ki je bil nekdaj (okrog 465) škof tega mesta in se je zlasti tu posebno slovesno obhajal njegov praznik, neki kmet napregel voliea, da bi seno spravljal domov. In glej! Čudežno nastane ogenj ter pokonča voz in vola. — l) Kavno tam, pa ob drugem času, je tudi na ta praznik nek posestnik seno grabil in spravljal. Nenadno se vzdigne vrtinec, odnese v zrak napravljene stoge ter jih razmeče in razprši na vse strani. — c) Nekdo drugi je šel omenjeni praznik na travnik kosit Pa kazen ne izostane. Komaj se dobro loti dela, mu krč omami roke in noge in ga ne zapusti več. — č) Še neki drugi človek se je drznil ta dan drva cepiti. Sekira spodleti in rani oskrunjevalca prazničnega dne. Kana je bila tako huda, da je noben zdravnik ni mogel ozdraviti. Revež je spoznal pravično kazen božjo in čez dve leti se je dal tisti večer pred praznikom sv. Maksima nesti v njemu posvečeno cerkev, je tam daroval ter prenočil v molitvi in pobožnem zdihovanju. Drugo jutro je bila njegova rana ozdravljena in ves vesel in hvaležen se spet vrne domov.
26.	Celo delavna živina potrebuje nedeljskega počitka, da more dolgo in vspešno delati. Doktor Ni e we ye r pripoveduje v svoji knjigi „o nedeljskem počitku" ta-le znameniti dogodek: Ob času, ko še ni bilo železnic, so od vzhoda proti zahodu (v severni Ameriki) prevaževali blago po več sto milj dolgih cestah, ter so bili po osem do deset tednov na poti. Nekoč se osnuje med prijatelji nedeljskega počitka in nasprotniki ta-le stava: dva voznika z enakim vozom, enako težo in enakimi konji — naj se odpravita v ponedeljek ob isti uri na pot, prijatelj nedelje naj s svojo živino počiva vsako nedeljo, nasprotnik naj pa tudi v nedeljo dalje vozi. — Kateri je dobil stavo? Ker je mogoče s težkim vozom vsak dan le določeno pot prevoziti, — kake tri ali štiri milje, — prišel je res nasprotnik prvo nedeljo za tri ali štiri milje dalje nego njegov tekmec; tudi naslednje nedelje še nekoliko prehiti. Toda v šestem tednu ga že prehiti prijatelj nedeljskega počitka in pride s čilimi konji o pravem času v določeni kraj; njegovega nasprotnika konji pa vsi opešani in zdelani pridejo Prepozno.
27.	Ko so v preteklem stoletju francoski republikanci leto razdelili v dekade, tako da je bil še le vsak deseti dan odločen za počitek, — celo živina ni mogla več obstati in je je mnogo počepalo. Ali naj bi še le — voli učili človeka, kako blagodejen je dan počitka, kakor ga nam zapoveduje Bog in cerkev?
Zbirka.	12
f)	S spoštovanjem duhovnov in služabnikov Božjih.
1.	Kakor je Bog nekdaj hotel, da je Aronova palica ozelenela, razcvetla se in sad rodila v znamenje, kako on sam časti duhovski stan, — enako je še sedaj božja volja, da se nebeški blagoslov razcvita onim, kateri častijo njegove posvečene služabnike. A kakor je že o Mozesovem času na božje povelje zemlja požrla Korana, Datana, Abirona, ko so se bili spuntali zoper Mozesa, enako imajo še zdaj pričakovati velike in občutne kazni taki, kateri duhovščini nasprotujejo. Sveti Duh ne govori zastonj: Nikar se ne dotikajte mojih maziljencev in mojih prerokov nikar ne žalite. (I. Kron. 16, 22.)
2.	Marije, Mozesove sestre, so se gobe prijele, ker je nad bratom, ki ga je Bog tako očitno izvolil za svojega prvega namestnika pri ljudstvu, godrnjala in dejala: Kaj je treba, da nam Mozes pri-digova? Ali ne vemo ravno toliko, kakor on? (IV. Moz. 12, 1 id.)
3.	Josafat je pred vojsko napovedal post in prosil z ljudstvom vred Boga pomoči, ter opominjaje jih je še posebej pristavil: Verujte v Gospoda svojega Boga in varni boste, verujte njegovim prerokom' in vse se bo srečno izšlo. In res se je srečno izšlo. (II. Kron. 20.)
4.	Kralja Ozija je bila sreča zapeljala k toliki prevzetnosti, da si je jel celo pravice duhovniške lastiti. Šel je nekoč v svetišče tempeljnovo, kamor so smeli le duhovni, da bi kadilo zažigal. Veliki duhoven se mu zoperstavi in pravi: „To ni tvoja služba, da bi Gospodu kadilo zažigal; to je edino opravilo posvečenega duhovna." Ozija se ujezi in preti duhovnu s kadilnico. Ta trenutek se mu prikažejo gobe na čelu in kralj jih začuti po vsem životu. Zarad na-lezljivosti je moral v odločeni hiši stanovati in ni smel več priti niti v preddvor tempeljnov. Vlado je prevzel njega sin. (II. Kron. 26,16 id.)
5.	Ker je Sunamlj anka tako lepo postregla preroku El iz e ju, sprosi jej sina in ko umrje, k življenju obudi. (IV. Kralj. 4, 8 id.)
6.	Jeroboam stegne proti preroku roko in mu vsahne; vsled prerokove molitve zopet ozdravi. (III. Kralj. 13, 4 id.)
7.	jPreganjalci sv. Janeza Krizostoma so bili različno kaznovani. Eden je padel po stopnjicah in se je ubil; drugemu je zbolel prst, s katerim je bil podpisal obtožbo zoper sv. Janeza; tretji je padel s konja in zgubil življenje; četrti je osem mesecev ležal nem na svojem ležišču in morali so ga pitati; petemu je jezik tako otekel, da ni mogel govoriti in je sam na list zapisal svojo krivdo; še drugim se je zdelo po noči, da jih stekli psi preganjajo in da zdivjani možje za njimi hitijo z golimi meči. Tudi mesto Carigrad je bilo po pre-
gnanstvu sv. Janeza mnogovrstno kaznovano z ognjem, točo in potresom.
8. Štirje Napoleoni, a) Cesar Napoleon I. vsedel se je na francoski prestol kot rešitelj narodov in varuh sv. očeta. Srečen je bil, dokler ni preganjal papeža. Konečno ga je pripravil celo ob njegovo posvetno vladarstvo. Tedaj je bil pa tudi Napoleon na vrhuncu svoje slave. Ni bilo dolgo na to, in mož je sam zgubil prestol in krono, in sicer v ravno tistem gradu, kjer je poprej postave narekoval namestniku Kristusovemu. Da, še več! Še celo v pregnanstvu je umrl na otoku sv. Helene.
b)	Napoleoni, imel je sina, ki naj bi bil postal Napoleon II. Veliki grehi očetovi spravili so celo sina v nesrečo. Napoleon II., katerega je bil oče že v zibeli za rimskega kralja izvolil, ni prišel nikdar na prestol, temveč je jako mlad na tujem umrl — na Dunaji namreč prav v tisti palači, v kateri je nekdaj njegov oče dal povelje za odpravo svetnega posestva papeževega.
c)	Napoleon III. pride na francoski prestol. Srečen je bil, dokler se ni nad papežem pregrešil. Prav tistega dne, kedar je papeža izročil laškemu kralju Viktorju Emanuelu, prav tistega dnč, ko je v Kirnu spravil francosko zastavo, priborili so Prusi pri Saar-brucknu prvo zmago, Napoleon je nato bitko za bitko zgubil, zgubil je tudi prestol in krono — in je tudi umrl v pregnanstvu.
č) Tudi Napoleon III. je imel sina, ki bi mu bil imel slediti na prestol kot Napoleon IV. Toda očetov greh izpodmaknil mu ga je bil. Napoleon IV. tudi nikdar ni vladal. Na Angleškem je v pregnanstvu živel in v cvetu svojega življenja izdihnil je svojo dušo v vroči Afriki. Culukafri so ga razmesarili.
9.	Henrifo II., angleški kralj, je bil uzrok, če tudi ni kar naravnost zapovedal, da so štirje plemenitniki šiloma umorili nadškofa Canterburjskega, ker se je zoperstavljal proticerkvenim zahtevam kraljevim. Henrika se polasti vsled tega umora nepopisen strah; tri dni je bil zaprt in ni niti jedel, niti pil. Potem pošlje v Kim poslance, ki naj bi papežu zagotovili, da ni ukazal umora, za svoje prenagljene besede pa da hoče prestati cerkveno kazen katerokoli. Papež pošlje svoje ljudi, da bi se podučili o vseh okoliščinah tega zločinstva. Henrik priseže, da umora ni zapovedal, prekliče vse svoje naredbe v kvar sveti cerkvi ter radovoljno sprejme naloženo cerkveno kazen. — Vendar zadene kralja premnogo nesreč. Na Škotskem se prične vstaja, lastni sinovi gredo v boj zoper njega, ker je trdo ravnal tudi s svojo ženo. Po celem kraljestvu je divjal punt: kralj se vidi
12*
zapuščenega od vseh. Zdaj roma na grob sv. mučenca Tomaža v Oanterbury; štirinajst ur ostane na grobu brez jedi in pijače, obtoži se svojih grehov, za pokoro si da hrbet do krvi pretepsti in v čast sv. Tomažu sv. mašo brati. Drugi dan pride sporočilo, da so Škotci premagani, da so njegovi sinovi orožje odložili in da se je mir povrnil v deželo.
10.	Neki jako goreč duhovnik je imel v svoji duhovniji veliko
nasprotnikov. Nekega dne je bil zopet zelo razžaljen. S solznimi očmi pogleda proti nebu. H krati se mu zazdi, da sliši zvon, ki naznanja ogenj. Nihče drugi v hiši ni ničesar slišal. Duhovnik si ne ve razložiti, kaj bi to pomenilo. Toda čujte! čez nekoliko dni nastane v vasi hud ogenj, ki vpepeli hiše njegovih najhujših nasprotnikov, samo cerkev je bila rešena in hiše tistih dobrih ljudi, kateri so bili dušnemu pastirju prijazni.	(P. H. Schwarz, Katechetik.)
11.	V neki vasi na Kranjskem je imel neki duhovni pastir mnogo nasprotnikov, ki so mu na razne načine grenili življenje. Pri neki seji občinskih mož, pri kateri je bil navzoč tudi duhovni pastir, se eden mož spozabi, vzdigne svojo desnico ter zagrozi ž njo z grdimi besedami svojemu duhovniku. Precej so ga drugi opozorili, da to ne gre in da ga zna zato zadeti kaka kazen; a on se ni zmenil za to. — Minulo je nekaj let in kazen je prišla; obležal je omenjeni človek, napadla ga je udna bolezen in pomenljivo je bilo, da si samo z desno roko ni mogel ves čas bolezni prav nič pomagati; z roko, katero je ob svojem času dvignil zoper maziljenca Gospodovega. — Kakor so drugi že poprej spoznali, to je v bolezni spoznal tudi bolnik sam, da ga je vsled njegove krivde tako hudo zadela roka Gospodova. Trpel je udano svojo pokoro in je tudi skesano umrl.
(A. Kalan.)
12.	V Ameriki je nekoč krivoverec zaničeval mniha, ki seje z njim peljal po cesti, imenovaje ga antikrista, mračnjaka in otroka rimskega. Duhoven mu odgovori: „Dragi gospod! ne kolnem vas, moja služba je blagoslavljati, vendar verjemite mi, v kratkem boste si želeli, da bi me mogli videti." In glej! čez nekoliko dni dobi zlobnež mrenico na očesu in oslepi, slednjič umrje v hudih bolečinah.
13.	Hoka in noga. Ne daleč od Napolja je naselbina, Rezina po imenu. Tolpa mladih ljudi si je nekdaj s tem dolgčas preganjala, da je prav vrlo čez papeža zabavljala. Posebno je bil pa eden hud na sv. očeta. V svoji jezi dvignil je nogo in vskliknil: „Oj ko bi ga s to-le nogo mogel suniti!" Na to dvigne roko in pravi: „S to-le roko bi ga hotel oklofutati!" Toda komaj je izgovoril, je
začel grozno vpiti in se je takoj na to na tla zgrudil. Zadel ga je kap. Tekli so po župnika. Ta je prišel, če tudi ni nič opravil, kajti nesrečnik je zgubil vso zavednost. Drugi mladeniči, to videti, popadajo pred župnikom na kolena in ga prosijo, naj jih spove. Bolnika so prenesli v bolnico v Napolj, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Boka in noga sta se mu pa sušiti jeli in nič več ju ni mogel rabiti.
14.	Neki zloben mož je tako zelo preganjal svojega duhovnega pastirja, da je vsled presilnega žaljenja umrl zgodnje smrti. Toda kazen božja je v kratkem poiskala obrekovalca; kmalu potem zboli in tri leta grozovito trpi: kar je izdaval, je zopet povžival!
(P. II. Sclmarz, Katechetik.)
15.	Jakobinska kapa. Razposajen Mlado-Bimljan hotel je papeževi sohi v pričo mnogobrojne množice rudečo jakobinsko kapo na glavo dejati. Že je jel plezati gori po sohi in v trenutku, ko se je oprijel za eno roko, se ta odlomi in s predrznežem vred na tla pade. Nogi si je zlomil za to predrznost.
16.	Papežev blagoslov. Plemenit, pa brezbožen mladenič,
Nemec po rodu, prišel je v Bim, kjer si je mislil svoje oslabelo telo na gorkem laškem solncu ogreti. Nekega dne je bil navzoč, ko je sveti oče ljudem ravno sveti blagoslov dajal, ter je rekel svojemu tovarišu:	„No, sedaj sem pa blagoslovljen 1 To se hitro zgodi, toda
zagotovim vas, da zarad tega nisem prav nič na boljem."— „Blagoslov je le tistim na korist, ki ga hočejo sprejeti," zavrne ga resnobno star Rimljan.
„Kaj pa, če ga kdo, kakor jaz, nemara, če na-nj ne verjame?" — „Potem tudi lahko škoduje," odvrne Lah. In res, glejte, že v tistem trenutku jelo se je nemškemu mladeniču mešati. Zblaznil je.
17.	Neki bogat meščan je svojega župnika javno vdaril v
obraz. Župnik se obrne in pravi: „To je desna roka tvojega otroka!" Bogatin pride domov in glejte! res je njegovemu otroku, deklici, otrpnila desna roka in noga.	(P. H. Schivarz, Katechetik.)
18.	Ne tepi duhovna. Sledečo, vseskozi resnično dogodbo spričal vam bo še marsikdo naših Gorenjcev. Dogodila se je pred nekaj desetletji na Visokem. Sedanji misijonar Janez Čebul, po domače Viršekov gospod iz Velesovega, služboval je nekaj časa pred svojim odhodom za misijonarja v Kranji za kaplana. V tistem času mu zboli mati. Gospod Janez po dnevu ni imel časa domov hoditi, torej je porabil v to, kolikor se je dalo, večer in noč. Od Kranja pa do Velesovega, kjer je mati ležala, ste dobri dve uri hoda in te je skrbni sin večkrat po noči premeril sem in tje. Neko noč napadejo
ga na Visokem pijani fantje in ga pretepo. Duhovnik se jim zagrozi za to divjaštvo z božjo kaznijo, katera ni dolgo izostala. Še tistega leta nastal je ogenj v vasi, kako — nihče ne ve. Silen je bil pa tako, da je bila h krati vsa vas v ognji in nihče ni nič rešiti mogel. Še celo zvonik in cerkev sta zgorela. Neka ženska je hitela v shrambo po dežo masla, da bi ga bila rešila. Ni še stopila venkaj ž njim, kar se potegne za njo plamen in se okoli deže oblizne. Stran jo je morala vreči, če ni hotela sama zgoreti. Le vprašajte, kogar vam drago, iz šenčurske župnije, vsak, kdor o tem groznem požaru kaj ve, rekel vam bo, da je Bog Visoko menda zato z ognjem pokončal, ker so ondi fantje Viršekovega gospoda pretepli. To resnično pri-godbo so mi večkrat moja mati povedali in vselej pristavili, da duhovna ne sme nihče udariti.	(Priče božjega litja. II.)
19.	Udarec škofu namenjen. Olikana družba na Bene-
čanskem se je leta 1862 jako strupeno zaganjala v enega tistih pogumnih škofov, ki so se nevstrašeno potezah za pravice sv. cerkve. Eden iz te družbe je bil na dotičnega škofa tako hud, da je roko stegnil in z gromovitim glasom zakričal:	„Vidite, s to-le roko za-
sadil bi jaz sam temu škofu, ki je prijatelj papežev in sovražnik domovine, bodalo v život!" Tako je bedak govoril in njegova razburjenost kazala je zadosti njegovo zaslepljenost. Ali mislite si ubogo ženo njegovo, kako se je vstrašila, ko soji zvečer moža nezavestnega domov prinesli. Padel je in si je prav tisto roko zlomil, s katero je poprej škofa žugal umoriti. Odrezati so mu jo morali, da so ga pri življenji ohranili. Posrečilo se jim je. Mož je pa tudi spomin dobil za celo življenje, kaj se pravi škofu groziti se.
20.	Izdajalcev plačilo. Bil je duhovnik, ki je prišel pri vladi v zamero, in sicer tako hudo, da ga je dala iskati z vojaki. Vojaki so se odpravili na pot. Še poprej stopijo pa v bližnjo gostilno za okrepčanje. Ko se pri popivanji o svoji nalogi pogovarjajo, krčmarica to sliši in pravi, da jim bo povedala, kje da imajo duhovna skritega; če pa hočejo, bo pa še sama skrbela, da ga bodo v njeni hiši lahko zgrabili. Kaj je bilo pač vojakom ljubše nego to.
Speljala jo je pa tako-le. Prosila je svojega moža, da naj se potaji, češ, da je bolan in ga bo treba prevideti. Mož je bil zadovoljen. Žena steče proti veliki, konec vasi ležeči kmetski hiši, kjer potrka na zaprta dvorna vrata. Psi zalajajo. Domačih nekdo pride gledat, kdo da je in kaj da želi. — „Jaz sem, Brasakova," pravi krčmarica. „Moj mož je za smrt bolan in želi previden biti," pravi
hinavka na-to. — „Le hajdite v božjem imenu dalje," pravi nekdo od znotraj, „župnika ni tukaj."
Brasakovka pa le ni šla, temveč je ostala pri svoji trditvi in je jela tako glasno upiti, da je njen glas do župnika segel. Komaj jo sliši župnik, že hoče zvesti dušni pastir hiteti bolni ovčici na pomoč. Domači so ga pa prosili, da naj ne hodi. „Oh gospod župnik, ne hodite venkaj! Saj ni res, da bi Vas potrebovali; to ni druzega, kakor zanjka, v katero Vas žele vjeti." — Duhovnik pa pravi: »Moram iti. Tu bom rešil dušo !“ Ne solze in ne prošnje ga niso mogle zadrževati.
Šel je venkaj k ženi in rekel: „Tukaj sem!" Četrt ure kasneje je bil župnik že v krčmi obdan od republikanskih vojakov. Brasakovka se je nasmehljivo po sobi ozrla, potem je pa šla v spalnico k svojemu možu; pred odhodom je duhovnika še pozdravila. Duhovnik ji dostojno odzdravi, ne da bi bil kaj strahu ali bojazni kazal. Vojaki so skraja molčali. Zastor ob postelji moža se ne gane.
„Sedaj pa poglejmo k bolniku", reče duhovnik, pristopi k postelji ter dvigne zastor. Bolnika prime za roko in poklekne. Strah in groza brala sta se mu na obrazu. — Duhovnik pomiga z razpelom, ki ga je držal v rokah in pravi polglasno vojakom: »Pokleknite, vo-jaei, tu se začenja smrtna borba!“ Surovi vojaki nehote vbogajo. Vsi se osupneni ozirajo v bledi obraz krčmarjev, ki je še pred eno uro zdrav in vesel med njimi stal. Sedaj pa tukaj umira. Vničen je; pri polni zavesti vidi pred saboj globoko brezdno, kamor ga bode spravila brezmerna hudobija njegove žene. Umirajoče oko njegovo iskalo je družico življenja, katera je hotela ubozega pa vestnega dušnega pastirja vničiti, pa je le pogubljenje in kazen božjo svojemu možu na glavo nakopala. Bleda in tresoč se, oči z rokami pokrite poklekne nesrečna žena ob moževi postelji. Sram jo je. Umirajoči zdihuje, ihti, joka se ter se s pomočjo duhovnika z Bogom spravi in po dolgi mučni borbi umrje.
Ko duhovnik ranjkemu oči zatisne, pravi vojakom: »Sedaj me pa le primite. Le zvežite me, če so vam tako ukazali, pa pojdimo." Dotični podčastnik, Malher po imenu, pa odgovori: »Prosti ste in če bodete še kedaj v nevarnosti, kar Malherja pokličite!“ »In nas tudi!" pristavijo drugi vojaki. Vojaki te dogodbe niso nikjer pravili, ker bi jim bilo lahko šlo za glavo. Podčastnik Malher spel se je v cesarstvu Napoleona I. do polkovnika in je poznej večkrat pripovedoval to dogo db o o pravični kazni božji.
21.	Hudobneževa hiša. Pri župnijski cerkvi v G. so obzidje popravljali. Med drugimi zidarji je bil tudi zanikrnež, ki je bil
popolnoma sprijen in nesramen klafač. Kamor je prišel, je povsod pohujšanje delal. Zato so ga malopridneži radi poslušali, poštenjaki so se ga ogibali.
Nekega večera sedi v gostilni. Je že moral nekaj preveč govoriti, da so se drugo jutro ljudje na merodajnem mestu pritožili čez surove in bogokletne zabavljice na sv. cerkev in duhovščino, ki jih je brezbožnež v krčmi čeljustal. Pravijo, da je med drugimi tudi rekel: „Če bodem kedaj zbolel, in če bode kak f.. poskušal k meni priti, se mu bodem tako grdo zapačil, da bode gledal, kje je zidar luknjo pustil."
Čujte, kaj se je na to zgodilo, čez dva dni je že pritekel nekdo v župnikovo hišo, da naj gospod brž, brž gredo; tam doli v krčmi leži zidar bolan in nihče ne ve, kaj mu je. Vidi se mu pa, da je za smrt bolan. Stari župnik sporočil je takoj svojemu duhovnemu pomočniku, da naj se tj e doli pod& in pogleda, kaj da bode treba. Mladi gospod je hitel takoj tja doli. Na dvorišči je našel nekaj ljudi zbranih, katerim se je že od daleč strah bral po bledih obrazih. Duhovnik vpraša, kaj da je, ljudje pa le tjekaj kažejo na odprte duri, ki so peljale v temno sobico.
„Takoj se podam tjekaj, pripoveduje duhovni pomočnik. Čudno se mi je pa zdelo, da me nihče ni spremljal. V sobo dospevši se ozrem po škropilniku, toda ni ga bilo. Izročil sem se torej tako božjemu varstvu. Na to sem se hotel približati postelji, ki je v kotu stala. Oj groza, kar sem ondi vgledal! Ondi je ležalo nekaj človeku podobnega. Oči so se grozno vrtile v glavi, kateri je bil obraz silno spačen, tako grdo, da vam nisem v stanu povedati. Vstrašil sem se ga. Še le čez nekaj časa dobil sem toliko poguma, da sem stopil za korak dalje k spačeni človeški podobi, ki sem jo na postelji dobil. Ne morem vam popisati, kako sem se ga bil vstrašil, ko sem ga še le dobro v obraz pogledal. Neka nepopisljiva groza gnala meje venkaj iz sobice. Še dandanes si ne morem razložiti, kaj da mi je bilo. Samo to vem, da sem se ga grozno bal. Zjokal sem se, ko sem v nesrečnem človeku spoznal tistega predrznega klafača, ki je poprej tako predrzno govoril. Kdo pač tukaj ne bode na prvi pogled spoznal kaz-novajoče roke božje, katera se ne da zasramovati! Povpraševal sem, kaj bi utegnilo vplivati na tega človeka, da ga je spravilo v tako grozen položaj. Zvedel sem, da je pozno v noči popival, se upijanil, po stari navadi klafal in razgrajal. Pijan vlegel se je potem v ono posteljo, kjer so ga zjutraj našli.
Ko smo se tako pogovarjali, pride poklicani zdravnik, s katerim sem se vdrugič k nesrečnemu zidarju podal. Prigovarjala sva mu z lepo, poskušala sva resno ž njim govoriti, vse, vse je bilo zastonj. Skoraj se je nama zdelo, kakor bi se bil mož še bolje prizadeval, kako bi naju, kar se dd, divje gledal. Zdravnik je brez ovinkov povedal, da je tak položaj smrtno-nevaren. Ker se ni prav nič zavedel, temveč je le grozno zijal in pa oči so se mu čudovito vrtile, smo imeli duhovniki jako utemeljene premisleke, ali naj bi ga prevideli ali ne. Spomnivši se njegovih kletvin in njegovega predrznega govorjenja, da ne mara duhovne pomoči na poslednjo uro, se mu nismo hoteli usiljevati.
Tovariši so se ga ogibali, kakor strupenega gada, jaz sem ga pa kljubu temu vsak dan obiskaval, pričakovaje trenutka, če bi se morda kaj spremenil, da bi bilo možno prevideti ga. Zastonj, prav zastonj sem hodil. Ostal je do poslednjega dne, kakoršen si je želel biti. Nikdar ga ne bodem pozabil. Prišel je poslednji dan. Komaj sem pete odmaknil — kakor so mi pozneje ljudje pravili, ki so bili v njegovem obližji, jelo mu je oko medleti in nesrečneževa duša stopila je pred svojega sodnika." (Glej tudi: »Oznanovalce božje moramo v časti imeti«. Str. 94, št. 1,—6.)
g)	S spoštovanjem starišev.
1.	Egiptovski Jožef je bil dober, pokoren sin, zato ga je oče posebno ljubil. Zato je imel pa tudi srečo in blagoslov božji. Bratje so ga hoteli umoriti, a Bog tako nakloni, da pridejo memo tuji kupci in ga kupijo ter tako smrti rešijo. — Tudi v Egiptu v hiši Putifarjevi je bil Gospod ž njim in bil je mož, kateremu je vse po sreči šlo. Tudi v ječi je bil Gospod z Jožefom ter se ga je usmilil in mu je dal milost najti pri vikšem ječarju. (I. Moz. 39,
2.	21.) Slednjič pa je Bog tako naklonil, da je prišel pred kralja in je bil povzdignen za gospoda čez ves Egipt.
2.	Tudi Tobija je bil vrl sin. Zvesto je spolnoval lepe nauke in opomine svojega bogoljubnega očeta. Zato mu je Bog poslal an-gelja za tovariša in varuha na potovanju, dobro se je oženil in učakal je visoko in srečno starost.
3.	Kako Bog kaznuje zlobne otroke, vidimo posebno pri drznem in nesramnem Kamu, ki je zaničeval in zasmehoval svojega očeta. Noe je preklel Kama in njegove mlajše in Bog je spolnil to prekletstvo. Njegovi mlajši so afrikanski zamorci, kateri so še sedaj pogrezneni v nesrečno krivoverstvo, pokorni grozovitim trinogom; ubogi sužniki
so in večkrat kupčujejo z njimi kakor z brezpametno živino; živijo v veliki divjosti in le težko se dajo h krščanstvu spreobrniti. Šema pa in Japeta je Bog blagoslovil, ker sta imela detinsko spoštovanje do očeta.
4.	Jakob je moral mnogo hudega prestati, ker je bil nalagal svojega starega slepega očeta Izaka. Na tuje je moral bežati, v velikih skrbeh in v strahu živeti. Z k o z 1 i č e v o kožico je bil goljufal očeta; enako so pozneje njega sinovi preslepili pomočivši Jožefovo pisano suknjico v k o z 1 i č e v o kri. Pač nov dokaz: s čemur se kdo pregreši, s tem je tepen.
5.	Jakobovi sinovi so imeli veliko trpeti, ker so bili s svojo zlobno lažjo, da je Jožefa požrla divja zver, v hudo žalost pripravili svojega očeta in so ga tudi sicer žalili s svojim slabim vedenjem. Trpeli so lakot, skrbi, strah, nemir slabe vesti . . .
6.	Samson, močan junak, je videl nekoč v deželi Filistejcev žensko, katera mu je bila všeč. Hoče jo imeti za ženo in prosi sta-riše, naj mu dovolijo. Stariši mu nikakor nočejo dovoliti, marveč mu odločno odbijejo prošnjo: „Ali ni žene med hčerami tvojih bratov in med vsem našim ljudstvom, da hočeš vzeti ženo izmed Filistejcev, ki niso obrezani.“ Toda vse ugovarjanje nič ne pomaga; on le to hoče za ženo in nobene druge ne. Vedno ima le ta odgovor: „ Popadla je mojim očem.1* Slednjič stariši dovolijo; ženitnina se obhaja, Samson je vesel. Toda ne dolgo; njegov mir je šel po vodi; zapletala ga je v vedne vojske s Filistejci. Slednjič zgubi svojo prostost, svojo čast, oči in celo življenje. (Sod. 14.)
7.	Preljubeznivo je stregla Ruta svoji tašči Noemi. Svojo domovino je zapustila in je ž njo jna tuje šla; za njo je skrbela, za njo je klasje po njivi naberala in jej južine nosila domov, ki jo je dobivala pri Bocu. Bog jej je obilno poplačal to ljubezen, ker postala je žena bogatega in dobrega Boca ter je stopila tako v vrsto onih častitljivih mater, ki so naštete v bukvah rodu Jezusa Kristusa.
8.	Zgubljeni sin ni hotel ostati v hiši svojega očeta, po svoji volji je hotel živeti. Vsakemu je znano, kam ga je privedla nepokorščina.
9.	Mladi Vukasovič. Cesarica Marija Terezija je nekoč prišla v višjo vojaško šolo na Dunaju, kjer so se večinoma vzgojevali sinovi zaslužnih častnikov na cesarske stroške. „Kateri izmed mojih ljubih sinov —vpraša predstojnika — se naj lepše vede?1* — „Veličastvo, vsi so pridni, vsi so vredni Vašega prevzvišenega varstva; mladi Vukasovič pa je najpridnejši izmed vseh." Enako so vsi učitelji
hvalili vrlega mladeniča. Cesarica mu podari 12 cekinov rekoč: „N&, tu imaš mal nameček k vojaški službi, napravi si s tem kako veselje, katero hočeš. “ Mladenič poklekne pred cesarico ; ona pa mu veli vstati in le dovoli, da jej roko poljubi. Čez osem dni se cesarica zopet pripelje; spet pokliče mladega Vukasoviča in ga vpraša, kakšno veselje si je privoščil za podarjeni denar. Vukasovič se nekakšno prestraši in ne more z besedo na dan. „Si li denar zaigral ali ga za kaj druzega obrnil?" vpraša vladarica nekoliko ostro in nevoljno. „Svojemu ubozemu očetu sem ga poslal," odgovori mladenič odkritosrčno. — „Kdo je tvoj oče?" — Bili so polkovnik v Vaši službi, popustili, so svojo službo in zdaj živijo brez pokojnine jako ubožni v Dalmaciji. Menil sem, da bodem najboljše spolnil namen milostnega dara, ako ga obrnem v podporo svojega očeta, ker s tem sem si napravil največje veselje." — „Ti si vrl mladenič," reče ginena cesarica. „Dajte črnila, pero in papirja. Vsedi se in piši!" Z drhtečim srcem in tresočo roko stori, kar mu veleva vladarica. Narekuje mu: „Preljubi oče! Pismo, katero Vam tukaj pišem, mi narekuje cesarica sama. Moja pridnost, moje vedenje in osobito moja sinovska ljubezen in hvaležnost do Vas, ljubi oče, je cesarici tako všeč, da boste od te ure dalje dobivali letne pokojnine po 500 gold., jaz pa sem zopet ravnokar dobil 21 cekinov v dar." Le mislite si veselje dobrega Vukasoviča. Pisanje v tem radostnem pismu je bilo gotovo slabše nego vsako drugo v življenji; tudi je bil papir ves premočen z njegovimi solzami. Tako je bila hvaležnost in detinska ljubezen poplačana. Še večje plačilo mu je prinesla prihodnost. Vukasovič je bil dovršivši vojaške šole, poklican k vojski, je napredoval od stopinje do stopinje, izkazal se v raznih vojskah, ter slednjič postal maršal.
10.	Slavni husarski general Ziethen je bil v svoji mladosti strežnik (page) na dvoru pruskega kralja Friderika I. Da bi mogel podpirati svojo mater, ki je kot vdova težko živela, prevzame večkrat za denar od svojih mladih tovarišev ponočno čuvanje v kraljevi predsobi. Neko noč ni mogel kralj spati in je večkrat pozvončkal služ-niku, da bi mu prišel kaj brat; toda zastonj je vse klicanje. Zdaj vstane in zagleda mladega Ziethena, ki je pri mizi zaspal nad pričetim pismom. Kralj se tiho približa in bere: „ Predraga, preljuba mati! Nocoj je že tretja noč, da za denar pri kralju stražim. Skoro ne morem več zmagovati. Ali veseli me, da sem zopet zaslužil 10 tolarjev za Vas, katere Vam tukaj pošiljam . . .“ Kralj je ginen in pusti mladeniča še dalje spati, gre v svojo sobo, prinese dva zavitka cekinov, mu dene v vsak žep enega ter gre zopet v posteljo. Ko se Ziethen
prebudi in najde denar v žepih, se mu takoj dozdeva, da ga je kralj vtaknil v žepe. Kakor je bil tudi vesel tega daru, ker bode mogel zopet zdatno svojo mater podpirati, se je vendar zelo prestrašil zato, ker ga je kralj našel spečega. Precej zjutraj gre in poklekne pred kralja, ga prosi odpuščanja in se zahvali za milostni dar. Kralj pa pohvali njegovo sinovsko ljubezen, ga izvoli za častnika in mu ob enem podari za častniško opravo potrebni denar.
11.	1Veki poljski plemenitaš, po imenu Stanislav, je bil v začetku 17 stoletja od svojega kralja z imenitnim sporočilom k cesarju poslan. Predno odpotuje, prosi svojo mater za blagoslov. Ta mu natakne na prst dragocen prstan in pravi: „Skrbno hrani ta prstan v moj spomin; svoj materni blagoslov sem mu pridejala." Na poti se oglasi v nekem gradu in zgubi prstan, katerega nikakor ne more najti, naj ga še tako išče. Da bi ne zgubljal časa, potuje brez prstana dalje, z namenom, da se bode nazaj grede zopet oglasil in še skrbnejše iskal. Čez tri mesece se res zopet povrne v oni grad, skrbno išče ter najde prstan. Potem začne premišljevati, če ni bil ravno v tem materin blagoslov, da je bil tukaj zgubil prstan in se moral zopet oglasiti. Ne da bi bil poprej kaj na to mislil, mu pride ob tem premišljevanju v glavo, kaj pa, ko bi se v tem gradu oženil. Snubi — in hči in stariši so zadovoljni. Zaroči se ž njo, in preblaga nevesta ga je po svoji kratkosti in ljubeznivosti odvrnila od zmot in nevere ter ga privadila rednemu krščanskemu življenju. Tudi otroke je izvrstno vzgojila; eden je celo škof postal. Za tako srečen zakon se je gotovo imel zahvaliti materinemu blagoslovu. Ko bi bil odpotoval brez njenega blagoslova, bi se mu ne bilo tako posrečilo.
12.	Lepi zobje. V neki vasi blizo Dunaja (Gumpendorf) sta prišla dva postarna zakonska, za katera je do tedaj skrbela njuna dobra hči, v skrajno stisko. Hči, ki je bila knjigovodnica v neki papirnici, je nenadno zgubila službo, ker je papirnica prenehala, in ni imela za kaj kupiti svojim starišem niti najpotrebnejših reči. Svoje dolge lase je bila že prodala, in zdaj obupno premišljuje, kako bi se dalo še pomagati. Kar se spomni, kar je slišala, da neki slavni zdravnik na Dunaji za vsak zdrav sprednji zob ponuja 30 gld. Ona je imela lepe in zdrave zobe, torej se napravi k zdravniku. In ko mož zve, zakaj da hoče tak dar darovati, je do solz ginen. Nobenega njenih lepih zob noče izdreti, marveč podari ji še 100 gld., s katerimi veselo hiti k svojim ubožnim starišem. Pa to še ni vse. Drugi dan pride zdravnik sam k starišem in prosi za roko te blage hčere rekoč, da takega bisera požrtvovalne ljubezni noče pustiti.
13.	Dobri sinovi osrečijo očeta in sebe. John (Džon) je bil že skoro 100 let stari krojač, ki je v Londonu živel v velikem pomanjkanju. Imel je 12 sinov, kateri so bili vsi vojaki in niso imeli druzega premoženja nego pičlo vojaško plačo. Nekega dne si izprosijo odpust, da so šli obiskat svojega starega očeta, in najdejo ga v najhujših stiskah. To dobre sinove močno vžali, in sklenejo v posojilnici denarja iskati. Zdaj se zedinijo v tem, da sestavijo kot zastavo to-le pismo: „ Dvanajst Angležev, sinov krojača, ki je že skoro 100 let star in močno reven, kateri vsi kot hrabri vojaki zvesto služijo kralju in domovini, prosijo gospoda voditelja posojilnice 50 funtov šterlingov, da bi mogli svojega ubozega očeta podpirati. V varstvo in zagotovilo zastavijo vso svojo čast in obljubijo to svoto v teku enega leta povrniti. “ — Blagega uradnika je do solz ganila sinovska ljubezen. Ukaže izplačati zahtevano svoto, raztrga dolžno pismo in obljubi do smrti za njihovega očeta skrbeti. V nekaterih dneh je bila ta zgodba že povsod znana, in imenitni in priprosti, bogati in revni so želeli videti častitega starčka, ki je imel tako vrle sinove. Za starega očeta se je nabralo toliko denarja, da ni le sam prav dobro živel, marveč je mogel še svojim dobrim sinovom zapustiti dokajšnje premoženje.
14.	Sveta Matilda, vdova nemškega cesarja Henrika I., je v prepiru med sinovoma Otonom in Henrikom delovala za Henrika in mu skušala vladarstvo nakloniti. Vsled tega pa ni le nastalo hudo sovraštvo med bratoma, marveč Oton, ki je vendar le postal vladar, kar ni mogel tega materi odpustiti in dvorniki so to zamrzo porabili, da so ga še bolj šuntali zoper mater, češ da neizmerno škoduje državnemu zakladu, ker ustanavlja cerkve, samostane in bolnišnice. Nič ni pomagalo, ko je Matilda dokazala, da je vse te stroške poravnala iz osebnega premoženja, do katerega ima pravico kot vdova. Oton jo prežene iz stolnice in jej še ukrati dosmrtni užitek, ki ga je bil odločil njen pokojni soprog. Toda od te ure je pa tudi sreča zapustila Otona; česar se je lotil, vse mu je spodletelo in v vojski je bil vsikdar nesrečen. Po neki taki nesrečni bitki je bil ves potrt; tu pride njegov naj mlajši brat Bruno, kolinski škof, in mu očita, da pač nikakor ne more sreče in blagoslova imeti, dokler ne popravi strašno krivico, katero je storil svoji materi. Globoko ginen pošlje precej drugo jutro najimenitnejše može svojega dvora k materi in jo prosi, naj bi zopet nazaj prišla. Tudi sam jej jaha naproti in ko se približa njen voz, stopi raz konja, poklekne pred mater in jo prosi odpuščanja in blagoslova. Od tega časa pa je imel pri vseh podjetjih toliko sreče in vspeha, da v zgodovini slovi njegovo ime „Oton Veliki."
15.	„Stoj, moj sin/11 Že Aristotelj pripoveduje o nekem hudobnem sinu, kateri je v divji jezi svojega starega očeta za lase privlekel po stopnjicah do vežnih vrat. Na pragu vsklikne stari mož: »Stoj moj sin! Dovolj sem kaznovan, ker dalje jaz tudi nisem vlekel svojega očeta."
16.	Tudi pripoveduje Aristotelj o sinu, ki je očeta tepel, a se s tem izgovarjal, da je tudi ta pretepal svojega očeta. Ob enem je pa še pokazal na svojega sinka, rekoč: „In če bode ta-le kdaj mož, bode tudi mene tepel; to je pri nas že taka navada."
17.	Dijogen Laercij pripoveduje, da je modrijan Thales iz Mileta že izrekel kot stalno pravilo : »Karkoli storiš svojim starišem, to pričakuj tudi od svojih otrok."
18.	Čez 35 let. Alban Stolz pripoveduje: »Iz svoje zgodnje mladosti se spominjam, kako sem neko nedeljo zjutraj sedel na pragu naše hišice. Moji stariši so bili v sobi, Naši hišici nasproti je bila sosedova, kjer je pred vratmi in okni ležal dolg kup gnoja, kakor se pri nas na kmetih večkrat vidi. Naenkrat nastane v oni hiši hrup, kakor če se dva hudo kregata. Kmalu na to se sliši, kakor bi se jih več metalo in teplo, in v kratkem se vrata od znotraj šiloma odpro. Mlajši mož porine z vso silo iz hiše starejšega, ki prileti s krvavo glavo na gnoj in obleži. Sin, ki se je pred kratkim oženil na očetov dom, je pahnil očeta iz hiše. Moji stariši so hiteli po starega moža, so ga prinesli v našo sobo in mu stregli. Od takrat utegne biti 35 let.
Nedavno 1. 1871. obiskal sem svojega starega očeta, ki še zdaj žive z mojo sestrico v naši hišici. V nedeljo zjutraj sedimo pri odprtem oknu. Hipoma nastane v nasprotni hiši strašno kričanje in razsajanje. Jaz vprašam: »Kaj to pomeni?" Sestra pravi: »V tej hiši ni miru. Mladi ljudje staremu možu ne privoščijo kruha, ki ga je." Moja sestra je še govorila, kar se šiloma odloputnejo vrata, in kar sem doživel kot majhen deček, se povsem ponovi. Mlajši mož vrže starejšega skoz vrata. Ta je s krvavečo glavo priletel ravno tj e, kamor je bil pred 35 leti vrgel svojega očeta. Mlajši, ki ga je vrgel, je bil njegov sin. Starega moža smo k sebi vzeli, kakor pred 35 leti njegovega nesrečnega očeta."
19.	Skledica starega očeta. Neki mlad kmet, po svoji ženi našuntan, ni pustil več svojemu staremu očetu pri mizi jesti, ker se je zelo tresel in zato nerodno vedel. V nekem kotu je moral starček jesti, in ker se mu je večkrat kaka prstena posodica ubila, mu slednjič začnejo dajati jedila v 1 e s e n i skledici. — Nekega dne pa zapazi kmet, kako njegov sinek skupaj znaša dilice in jih priravnava, kakor
bi hotel kaj posebnega narediti. Na vprašanje, kaj da misli narediti, mu otrok odgovori: »Korito, da bosta iz njega jedla oče in mati, kadar bosta stara. “ Prestrašena, kakor bi okamnela, se pogledata on in ona ter hitita k staremu očetu, ki se je ravno v kotu jokal, prosita ga za odpuščanje in ga zopet spoštljivo posadita na častni prostor za domačo mizo.
20.	Skrita rjuha. S starim očetom sta sin in sinaha tako hudo ravnala in ga v bolehnosti tako zanemarjala, da ni mogel nič več strpeti v hiši, kjer je toliko časa živel in delal. Sam je želel, naj ga preneso v soseskino bolnišnico. Ob slovesu, ko ima on mokre, sin pa suhe oči, še prosi, naj bi se za njim prinesli dve rjuhi v bolnišnico. Mladi kmet poišče naj slabši, kar jih more najti in ji d& sinčku, naj bi ji v bolnišnico nesel staremu očetu. Slučajno gleda za dečkom in zapazi, da je eno rjuho skril pod skladovnico drv. K oj ga pokliče nazaj in ti rja odgovor. Brez najmanjše zadrege, kakor bi to ne bilo nič napačnega, odgovori deček: „Eno rjuho sem poskril za vas, da mi ne bo treba vam dobre dajati takrat, ko pojdete v bolnišnico." — Oče obledi in brž hiti v bolnišnico, da bi očeta zopet domov pripeljal. Od zdaj se je starčku bolje godilo.
21.	Premislek o pravem času. V neki hribovski vasi na
Laškem se je pred leti ženil že precej prileten mladenič. Da bi ne jezil svoje prihodnje žene, sklene svojega starega očeta iz hiše zapoditi. Nekega dne pelje očeta ven iz vasi in mu pravi, naj zdaj gre, kamor hoče. Solze se zaleskečejo v očeh sivolasega starčka. Jokaje prosi sina, naj ga še nekoliko časa spremlja: „Poglej tamle gori vrh klanca ono-le kamenito mizo. Do tj e pojdi še z menoj, lepo te prosim; kajti do tam-le sem jaz nekdaj spremljal svojega ubozega očeta in ga nehvaležno prepustil lastni usodi." »Pravični Bog!“ vsklikne sin, »kaj slišim? Tedaj vi, moj oče, ste svojim starišem storili ravno to krivico, katero nameravam jaz zdaj vam storiti ? Ali bodo kdaj moji otroci ravno tako delali z menoj ? To ne more biti božja volja. Oče, pojdite z mano j nazaj; imeli bodete najboljšo sobico v hiši in zvesto boste postreženi ves čas do smrti!" Ko je bila ženitnina, so posadili starčka na prvo mesto, in blagoslov božji je spremljal zakonska in njune otroke.	(„Stuttg. SonntagsMatt.u)
22.	Oče in sin — morilca. Kozru II. pride na prestol svojega očeta Hormuza s tem, da sam izreče smrtno sodbo očetu. Pa s to mero, s katero je meril očetu, se je merilo tudi njemu. Njegov najstarejši sin K o b a d Š i r u j e h se je 1. 625 spuntal, očeta vjel, ga zvezal z verigami in zaprl v temno izbo svojega poslopja in ga
odstavil s pomočjo perzijskih plemičev. Pozneje reče očeta pred se privesti, mu očita storjene krivice in grozovitosti ter reče nazadnje: „Ker si ti svojega očeta k smrti obsodil še zaradi manjših reči, mi ne moreš v hudobijo šteti, ako tebi jaz enako storim." Potem ga veli zopet v ječo odvesti, mu le malo kruha in vode dati, in je nalašč take k jetniku pošiljal, ki so ga psovali in zapljuvali. Sedemnajst svojih bratov d si pred očmi očeta svojega umoriti, nanj pa s puščicami streljati. — Tako je poginil nesrečni Kozru potem, ko ga je njegov lastni sin grozovito trpinčil pet dni. Pa prekletstvo očetomorstva in bratomorstva je zdaj hudo težilo tudi kralja in vso perzijansko deželo. Lakota in grozovita kuga ste oznanovali kazen božjo. Ljudstvo je preklinjalo kralja, kateremu je pripisovalo vzrok takih rev in nadlog. Kralj je neizmerno otožen postal, dokler ni tudi njega kuga pograbila. Umrl je že šesti mesec po tem, ko je bil očeta umoril.
28. Stari oče, sin in vnuk. V svoji mladosti sem poznal starega reveža, ki je bil hrom in zelo ubožen, vrh tega so pa še njegovi nepopisljivo grdo ž njim ravnali. Povsod jim je bil na poti in še solnene luči mu niso privoščili. Hrane so mu dajali toliko, da je revež komaj živel, oblačili so ga v raztrgane cape, za prebivališče odločili so mu pa teman kot na izbi. V hišo niti pogledati ni smel, naj je bilo še tako mraz. Ubogi starček je bil tudi na prsih bolan in pa noge so se mu odprle, toda niso mu nikdar klicali zdravnika.
Slučajno seznanil sem se s tem možem in prav rad bi mu bil pomagal, če bi bilo le v moji moči, ker je bil v pravem pomenu besede živa podoba svetopisemskega Joba. Nikdar ga nisem slišal žal besede reči; sploh ni druzega govoril, kakor le svete skrivnosti našega odrešenja, ki so vpletene v lepo molitev sv. rožnega venca. Opazujoč ga v tolišni vdanosti in potrpežljivosti, nisem si mogel kaj, da bi ga ne bil vprašal po vzroku njunem, kajti nikakor mi ni bilo umljivo, kako da more vse zanikrnosti svojega sina tako voljno prenašati. Starček mi je odgovoril: „Sinko moj! Tukaj je prst božji! Glej, prav v ta-le kot porinil sem pred dvajsetimi leti svojega starega očeta; tukaj je umrl za lakotjo, brez tolažbe sv. zakramentov, daleč od ljudi. Ali se čudiš, zakaj tako voljno prenašam, kar trpim? Jaz le trpim, kar sem si pošteno zaslužil ter dan na dan Boga prosim, da bi mi odpustil, v čemur sem se tako hudo pregrešil nad svojim očetom, ki so po moji krivdi tako revno in brez svetih zakramentov umrli. Več kot tisočkrat sem že prebral ta rožni venec za njihovo dušo in nadejam se, da bom s tem popravil grozni svoj dolg. — Ob enem pa me silno boli, ko vidim, da bo čez nekaj let moj sin sam
tudi na tem-le mestu od celega sveta zaničevan glada umiral. Spominjaj se mojih besedi, mlad si še in po njih se ravnaj. Nikdar ne delaj grdo s svojimi stariši."
Nekako čez dvajset let pripelje me pot zopet memo tiste hiše, kjer sem svoje dni naletel na starčka pred hišo z rožnim vencem v roči. Zopet sem ga videl; bil je silno bled, suh in trpljenje se mu je bralo na obrazu. Mislil sem si, da mora pač duh njegov biti. Stopil sem k njemu in sem ga po imenu zaklical. Vame se je ozrl, kakor bi hotel kaj prašati. „AIi ste še vedno pri življenji ? Saj morate že nad sto let imeti?" „0 kaj še, gospod, vi pač mislite mojega ranjcega očeta, ki so pred devetnajstimi leti umrli. Njim je bilo tako ime, kakor ste ravnokar mene poklicali. Pred devetnajstimi leti posedali so še tukaj v veliki revščini in so molili za svojega ranjcega očeta, kakor jaz sedaj molim z4-nje. Bog jim daj večni mir in pokoj!“ Tako se je spolnilo, kar je pravil tisti mož o svojem sinu, kateri je sedaj sedel na prostoru, kjer je posedal nekdaj ded njegov; če ga pa ni bilo pred hišo, čepel je izvestno v temnem kotu nad izbo, kjer je zdihoval njegov oče in ondi moral je tudi umreti. („Prst bozji.“)
24. jRanjena noga. Nekega dne najde puščavnik, ki je zelišča iskal po gozdu, blizo ceste v grmovju mladeniča, ki je globoko rano imel na desni nogi in krvaveč toliko trpel, da je kar omedleval. Puščavnik privede mladeniča v svojo celico in, ker je znal nekoliko rane celiti, je bolnika v kratkem toliko ozdravil, da mu je mogel svojo nesrečo natanko opisati: „Jaz sem še-le nekaj časa služabnik pri nekem mladem plemenitažu. Včeraj sva jahala skozi gozd, kjer ste me dobili, in moj gospod je imel zraven sebe na konju precej denarja. Naenkrat — ne vem, kako in kje se je vreča zgubila. Gospod začne nato strašno kleti in tožiti; precej daleč jahava nazaj, jaz stopim raz konja in iščem denarjev kar le moč skrbno; a vse moje iskanje je zastonj. Zopet se približam svojemu mlademu gospodu in mu povem, da nisem ničesar dobil; začne mi hudo očitati, da sem denar pač našel, pa ga skril pod kako grmovje, da bi šel potem ponj. Ta govor me globoko užali; srdit mu odgovorim, naj kaj tacega ne očita, ker menim, da ni še nikdar imel vzroka o moji poštenosti dvomiti. Ze tako razsrjenega plemenitaža to še bolj razjezi in razkači; mahoma potegne meč in pri tej priči čutim, da mi desna noga omaguje, bila je namreč hudo ranjena. Jaz zakričim in padem, svojega gospoda pa vidim jaderno odjahati. Ves zapuščen bi bil gotovo že umrl, ko bi me ne bili Vi našli in rešili kakor usmiljen Samarijan. Hvala, tisočkrat Vam hvala za vaše usmiljenje!“
Zbirka.	13
Puščavnik se trudi, bolnega tolažiti in razvedriti ter reče med drugim: „Najboljše tolažilo za te, predragi! je to, da po nedolžnem trpiš." Pa pri besedici „po nedolžnem" je huda bolest, kakor se je zdelo, presunila bolnika; globoko je vzdihoval, solze so mu prišle v oči in prebritka žalost se mu je brala na obrazu. „0 ne!" reče stokaje, „po nedolžnem ne trpim; zavoljo tatvine bi sicer ne zaslužil reve, v tem sem nedolžen — pa — pa —!“ Glas mu zastane; nekaj minut molči; slednjič prične zopet: „Mora priti na dan; morebiti se mi kaj olajša po odkritosrčnem spoznanju. Oh, predragi oče! jaz sem velik grešnik, hudo sem se pregrešil zoper četrto zapoved. Staro mater imam, ki so vdova, in jaz sem njih edini otrok. Ko sva se nekikrat skupaj na vozu peljala na polje, začneva se zaradi neke malenkosti hudo prepirati. V j e z i j i h slednjič z nogo sunem z voza. Mati, ki so se vsled bolečine in nevolje komaj zavedeli, me strašno preklinjajo in žugajo s tožbo. Iz strahu pred sodnijsko preiskavo bežim iz domovine, hitim čez meje, dobim službo pri plemenitažu, o katerem sem Vam prej pravil. In glejte, ravno na tej nogi, s katero sem bil mater sunil, prejel sem tako hudo rano. Gotovo je to zaslužena kazen za hudobijo in jaz ne trpim po nedolžnem." Vroče solze kesanja mu teko ob tem pripovedovanju. Puščavnik se trudi, mu zdaj tudi dušno rano zaceliti in ga k pokori pripraviti, kar se mu tudi vrlo posreči. Čez nekoliko časa se vrne mladenič na duši in truplu ozdravljen domov, kjer ga dobra mati — kakor nekdaj oče zgubljenega sina — ljubeznivo sprejme.
25. Bog je pravičen. Pred več leti se je bilo nekje dogodilo grozovito zločinstvo. Obdolžen ga je bil neki mož čisto po nedolžnem. Vržejo ga v ječo, denejo na tezavnico, da bi ga s silo primorali k spoznanju. Da bi se rešil nadaljnih muk, res reče, da je hudodelstva kriv. Obsodijo ga k smrti, ter ga izročijo usmiljenim bratom, da bi ga pripravili za dobro smrt. Ubogi grešnik pa noče o pripravi za smrt nič vedeti, marveč pred Bogom in pred ljudmi zagotavlja, da je nedolžen, česar ga dolže. Čas preteče; čedalje bolj se bliža ura smrti. Bratje ga prosijo, naj vendar napravi račun z Bogom! „Jaz sem nedolžen", kliče obsojenec, in pri tem ostane. Slednjič mu pravi eden izmed bratov: „Saj to radi verjamemo, da si tukaj nedolžen; .vendar pomisli nekoliko, če nisi v življenji kdaj kaj tacega storil, kar je smrti vredno. Dobro premisli; Bog je pravičen in pravične so njegove sodbe." Te besede globoko zadenejo obsojenca. Nekoliko se zamisli in potlej pravi: „Zdi se mi, da zdaj vem, zakaj me Bog tako ostro kaznuje. Pred nekaterimi leti sem svojo mater, ker so me ostro
svarili, z nogami suval in potlej po stopnicah doli vrgel. Vsled tega grozovitega ravnanja so potem zboleli in kmalo umrli. Da, za to sem zaslužil tisočkratno smrt. Spovedati se hočem in potlej rad umrjem, da poravnam svoje zadolženje." Tako je umrl morilec svoje lastne matere zarad druge hudobije, katere ni bil storil.
(Stuttg. Stg. blatt. 1890.)
26. JPunčika za en vinar. Pred nekoliko leti je v mestu I. umrl rokodelec zapustivši ženo in 121etno hčerko Marijo, a nikakorš-nega imetja. Silno težko je bilo zapuščeni vdovi preživiti sebe in hčerko. Vendar ni obupavala, marveč izdelovala je raznovrstna ročna dela in prodajala ondašnjim prodajalcem, da je mogla izhajati. Toda po zimi se je prehladila in jela je bolehati; zaslužek je bil sedaj le silno majhen, čeravno je Mariji ca pomagala, kolikor je mogla. — Bližal se je Božič. Kako rada bi bila Marijica za ta prelepi praznik s kakim darom razveselila svojo ljubo mater; toda kje dobiti denarja? Pa ljubezen je iznajdljiva. Dobra deklica je dobila od neke sorodnice vsakovrstnih ostankov raznih oblačil. Iz teh ostankov je naredila malih „punčik“, in ker ni imela denarja, da bi jim bila glavice kupila, jim je sama s črnilom narisala oči, nos in usta. Lahko si mislite, kako lepe obraze so imele te igračice. — Tisti dan pred Božičem postavi blizo trga na koncu ulic miznico in razvrsti svoje punčke na prodaj. Kmalo se približa šestletna deklica in jih začne skrbno ogledovati. Najmanjša ji je najbolj všeč, vpraša, koliko stane. Marijica zahteva tri vinarje. To gotovo ni bilo preveč; toda otroče žalostno odgovori: „Tedaj je pa že ne morem kupiti, ker imam le samo en vinar, ki so mi ga stara mati podarili." In Marijica? „Naj pa bo", pravi, „ti se mi vidiš ravno tako revna, kakor sem jaz; na, le imej jo za en vinar.“ Komaj odide mala deklica, pristopi k mizi kupec, kateri je od daleč opazoval to kupčijo, in pravi: „Ti si dobra deklica, ker si otroku prepustila za en vinar punčko, s katero si imela gotovo veliko dela in truda. Pa povej mi, kaj nameravaš početi z denarjem, ki ga misliš dobiti za te igrače?* — „Ker je že jutri prelepi božični praznik, bi rada kaj kupila svoji ubogi in bolni materi, kar bi jih razveselilo." Te besede ginejo trgovca, in na mizo položi zlat denar, rekoč: „Le kar pospravi te stvari in pojdi domov; za ta-le denar pa kupi kaj tacega, kar bode materi posebno všeč." Predno odide, jo še popraša, kje stanujeta z bolno materjo. — Marijica je brž kupila materi gorko rutico in še drugih najpotrebnejših reči. Zelo se mati razveseli tega daru ter pravi: „ Marijica, veliko veselje si mi storila, Bog te bode za to poplačal. Le zmiraj imej Mater božjo pred očmi,
da te varuje v vseh nevarnostih tega življenja, potem se ti bode dobro godilo na zemlji." Drugi dan ju obišče kupec, se z materjo dlje časa pogovarja in slednjič reče: ,,Taka poštenost me veseli; od zdaj ne boste več trpeli pomanjkanja; pošljem vam tudi zdravnika, ki vas bode kmalo ozdravil, ker bolezen se mi ne zdi nevarna. Potlej boste pa spet za me napravljali ročnih del, katere vam hočem dobro plačevati." Vse to se tudi zgodi; Marijica je pridno pomagala in ker se je v šoli dobro izurila, veliko zaslužila s svojimi umetnimi deli. Poročila se je pozneje s pridnim rokodelcem ter živela v prav srečnem zakonu. Kdo more reči, da se ni v njenem življenju očitno razodeval blagoslov četrte zapovedi?
27.	Zaltaj je postal berač? Slabo oblečen človek pride ne-
kega dne v mesto I. k peku ter ga prosi koščeka kruha, da bi si z njim utolažil lakot, ki ga hudo tare. Peku se je zdel ta mož znan, zato ga vpraša, če mu ni ime V ... in če ni imel svoje dni hiše in premoženja? „Kes, imel sem", mu odgovori revež. Pek ga popra-šuje še dalje in zve nazadnje, da je sedaj zelo ubožal. Vpraša ga še, kako da je postal tako reven. „Oh“, odgovori ubožec, „da sem tako zelo reven in da se mi tako hudo godi, izhaja od tod, ker nisem bil pokoren svoji materi, ki me je tolikanj ljubila, ter sem jo vedno zaničeval do groba. Zastonj je pričakovala od mene, edinega sina, pomoči in tolažbe v svoji starosti. Mesto tega pa sem slabo z njo ravnal in večkrat sem si želel, naj bi že umrla, da bi se lažje polastil njenega imetja. Ko se mi je uresničila ta malovredna želja in je mati morala umreti zaradi žalosti in skrbi, — od takrat nisem imel nobene sreče več; blagoslov božji me je bil zapustil, in vse mi je šlo narobe. Premoženje, katero mi je bila prihranila skrbna mati, sem kmalo zapravil — in sedaj moram že najpotrebnejšega živeža prositi." Nato se jame jokati nesrečni mož.	(„Fiir’s Auge rnd Herz.“)
28.	Nekemu kmetu na Vestfalskem je bilo v majniku 1. 1790 na dražbi vse prodano. Zarad velike vročine je komisar vodil dražbo pod košatim drevesom na dvorišči. Ljudje so se začeli spogledovati in komisarju pripovedovati, kako je bila ravno pred 15 leti tudi pod tem drevesom dražba. Sedaj na boben prišli kmet je bil prevzel kmetijo po materi, katera se je bila zopet omožila in je vsled nesreče obo-žala ter ni mogla sinu izročiti vseh reči, kar jih je bilo v inventarju. Neusmiljeni sin je dal lastni materi vse prodati po dražbi, celo njeno posteljo. Njegovo sicer obilno premoženje se je hitro manjšalo, in da bi se prav vidno pokazala maščujoča roka božja, se je tako naklonilo, da je bila dražba za njegovo imetje natanko čez 15 let pod istim drevesom-
29.	Vrli sin Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem trgovcu. Kmalo je moral po trgovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so morski roparji ladijo vzeli; a kam da je prišel Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izvršil pri trgovcu. Postane trgovski pomočnik ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja. — Naposled se je zdelo, da je njegov oče na Turškem v sužnosti ter precej sklene, da ga bode rešil. Vse svoje prihranjene novce zbere, prodii vso svojo najboljšo obleko, in vse, kar je kaj vrednosti imelo ter se ponudi za brodarskega hlapca, da le ceneje na Turško pride. Prišedši k bogatemu turku, ki je njegovega očeta imel za sužnja pri sebi, ponudi se mu, da hoče svojega očeta odkupiti. Turek je pa za odškodovanje toliko novcev zahteval, da Anton še polovico toliko ni imel vsega skupaj. „No, ker toliko nimam", reče Anton turku, „vzemi mene za sužnja in izpusti očeta. Jaz sem mlad in lahko več delam, nego moj oče, ki imajo že precej let na svojem hrbtu." Na turkovo povelje pride oče. Ko ugleda sina, se ga oklene okrog vratu in oba se prav ljubeznivo objameta in milo jokata. Ko pa oče sliši, da sin želi mesto njega za sužnja ostati, se še bolj razjoka in nikakor noče v to dovoliti. — Ves objokan reče sin očetu: „0 ljubi oče! nisem le pripravljen, da mesto vas prevzamem verige robstva, marveč za vas tudi svoje življenje rad dam. Vzemite novce, ki sem jih prinesel, da vas odkupim, s seboj na pot in srečno potujte!" — Ta trenutek turka tako gane, da reče Antonu: „Ti si pač dober in plemenit sin! Zato pa tudi brez plačila rešim tvojega očeta sužnosti, a tebi dam povrhu še toliko denarja, da lahko oba skupaj na svojo roko trgovino začneta. Kajti ti si se, dragi moj Anton, obnašal, kakor se mora dober sin po božjih zapovedih proti svojemu očetu obnašati."
30.	Zlata tobačnica. Neki polkovnik pokaže častnikom, ki so pri njem kosili, novo, vrlo lepo zlato tobačnico. Čez nekaj časa potem je hotel vohljati in išče tobačnico po vseh žepih, pa je le ni. Nazadnje vpraša ves osupnen: „Kje je neki moja tobačnica? Gospodje, poglejte vsak v svoj žep, znabiti jo je kdo v pozabljivosti spravil." Častniki hitro vstanejo, vse žepe preobrnejo, ali tobačnice ni. Samo poročnik ni hotel vstati in ves zmeden reče: „ Jaz svojega žepa ne preobrnem, pa zastavim pošteno besedo, da tobačnice nimam." — Drugo jutro ga polkovnik k sebi pokliče in mu reče: »Tobačnico sem našel. Moj žep je bil malo pretrgan, pa je zlezla v podvleko. Ali povejte mi, zakaj niste hoteli včeraj tudi vi svojega žepa preobrniti,
ko so to vsi drugi storili?" Poročnik reče: „Vam, gospod polkovnik, le vam hočem resnico razodeti. Moji stariši so revni. Zato jim dajem polovico svojega plačila, a sam ne jem opoldne nič toplega. Ko ste me vi h kosilu povabili, imel sem že svoje kosilo v žepu, in sram bi me moralo biti, ko bi bil žep preobrnil in bi bil iz njega padel kos črnega kruha in suha klobasa." Polkovnik reče ves ganjen: „Vi ste zares zelo dober sin! Da pa boste mogli svojim starišem lažje pomagati, boste odslej vsaki dan pri meni obedovali." Kmalu potem povabi zopet vse častnike k slovesnemu kosilu in jim razodene nedolžnost poročnikovo, kateremu zlato tobačnico podari v znamenje svojega posebnega spoštovanja.
h)	Z usmiljenjem in radodarnostjo.
1.	Ker je bil Abraham tako ljubeznivo pogostil tri tujce, mu je Bog obljubil sina. (I. Moz. 18, 10.)
2.	Rebeka je dala zvestemu hlapcu Abrahamovemu in njegovim kamelam piti, in je bila bogato obdarovana in je postala žena Izaka slavnega očaka. (I. Moz. 24. Primeri: str. 186, št. 7.)
8. Mozes je branil Jetrove hčere pred nadležnimi pastirji in jim ovce napojil. Za to postrežbo je bil v hišo sprejet in tako rešen kot nepoznan ubežnik na tujem in je tu ostal 40 let. (II. Moz. 2, 17. id.)
4.	Ker so morali Izraelci vsako sedmo leto polje prepustiti revežem, jim je Bog blagoslovil žetev v šestem letu tako zelo, da šo za dve leti pridelali. (II. Moz. 23, 11.)
5.	Rahab je iz usmiljenja skrila Jozvetova oglednika pred kraljevimi služabniki pod lanenimi stebli na strehi; potlej ja je po rudeči vrvi skozi okno spustila in jima pomagala iz mesta. Zato je bila, čeravno grešnica, z vsemi svojimi rešena in njeno ime je celo med onimi častitimi materami, ki so v bukvah rodu Jezusa Kristusa (Joz. 2.)
6.	Vdova v Sarepti je ob času hude lakote preroku radovoljno podarila od tega malega, kar je imela, in glej, molca v loncu ni pošla in olje v vrču se ni zmanjšalo (III. Kralj. 17.)
7.	Mardohej je rešil kralju Asveru življenje in je bil zato pozneje v veliko čast povzdignen (Ester. 6.)
8.	lobija je (v asirski sužnosti) vsak dan hodil h svojim rojakom ter jih je tolažil in slednjemu delil od svojega premoženja, kolikor je le mogel: lačnim je dajal jesti, nage je ohladil, mrtve in ubite pa je skrbno pokopaval (Tob. 1, 20.) in Bog ga je blagoslovil, da je vkljub hudim časom in mnogovrstnim stiskam vendar zadovoljno in srečno živel ter zlasti na starost posebno veselje učakal pri svojem vrlem sinu.
9.	Tdbita je bila umrla. Poleg njenega mrtvega trupla so zdihovale in jokale uboge vdove, kažoč sv. Petru oblačila, katera jim je bila napravila dobra Tabita. Sv. Peter ves ginen poklekne in izprosi predobrotljivi ženi, kar si mislimo na tem svetu najboljšega — življenje in zdravje. (Dej. ap. 9.)
10.	Pablij, poglavar na otoku Malti, je prijazno vsprejel in pogostil sv. Pavla in njegove tovariše; in zato je doživel veselje, da je bil njegov oče, ki ga je prisrčno ljubil in je imel neozdravljivo bolezen, bil zopet ozdravljen. (Dej. ap. 20, 7. 8.)
11.	Sv. Tomaž Akvinski je imel poleg družili krščanskih čednosti posebno veliko ljubezen do revežev. Dobri oče mu je rad dovolil, naj deli miloščino po svoji volji. Ob neki draginji pa je prišlo toliko revežev v grad in jih je tako obilno obdaroval, da hišnik večkrat ni vedel, kaj bi gospodi na mizo dal. Zato se pritoži pri grofu Landolfu zarad take zapravljivosti njegovega sina. Grof se hoče sam prepričati in gre po hodniku Tomažu nasproti, ko je ravno v obleki jedli nesel za uboge. Oče mu zapove, naj pokaže, kaj nese. Preplašen razgrne mladi grof plašč in glej — v veliko začudenje očetovo se mu usujejo lepe cvetlice k nogam. Ves vesel objame svojega sina in mu dovoli, naj brez skrbi miloščino deli. (Enako se bere v življenju sv. Elizabete, sv. Notburge, sv. Oite, sv. Germane itd.)
12.	Sv. Janez Miloščinar je videl kot deček v sanjah devico nebeške lepote, ki mu je stopila k glavi in rekla, da je prvorojena hči nebeška in da bode imel pri Bogu največjo milost, ako sklene ž njo prijateljstvo. Svetnik spozna, da ta devica pomeni usmiljenost in obljubi jej večno prijateljstvo. Zjutraj v cerkev grede najde slabo oblečenega reveža, ki se je mraza tresel. Svetnik mu podari svoje zgornje oblačilo in gre dalje. Pri vhodu v cerkev pa mu pride nasproti mož v bliščeči obleki in mu strese sto zlatov v klobuk, rekoč, da še ni nikoli revežem ničesar dal iz ljubezni do Boga, da bi mu ne bilo stoterno povrneno. To rekši zgine. — Ta posebno izvoljeni svetnik, ki je vse razdal, kar je imel in ki je ob vsem tem imel vedno dovelj, je nekdaj vzkliknil iz ljubezni polnega srca: „0j ti moj Bog! bom vendar videl, kateri bo prej prenehal, ali ti, ki mi vedno obilno deliš posvetnega imetja, ali jaz, ki ga delim med uboge!“
13. Sv. Tomaž Vilanovski je kot majhen deček že nosil ob času žetve na polje kosilo in južino ženjcem, pa je dajal, če ga ni nihče videl, onim ubožcem, ki so klasje pobirali; in vendar, če je tudi večji del jedil razdelil med uboge, je še popolnoma zadostovalo vsem ženjcem, katerih je bilo prav veliko. Nikdar niso čutili pomanjkanja.
14.	Sv. Milarijon je nekikrat ob času trgatve obiskal svoje samostane. Neki gornik jih zarad lepšega povabi „na grozdje"; skrivaj pa je najel čuvaje, da so jih s kamenjem odganjali, ko so se bližali. Šli so torej dalje, ne da bi grozdje pokusili. Na to jih povabi drug vinogradnik. Bilo jih je pa sila veliko, kateri so grozdje zobali. Navadno so cenili pridelke tega vinograda na sto mehov, ko bi ne bil nihče nič grozdja pojedel; letos pa pridelajo tristo mehov najboljšega vina. Oni skopuh pa je pridelal menj, kakor po navadi; pa še to malo, kar je dobil, se je spridilo in skisalo. To je bil sv. Hilarijon tudi naprej napovedal svojim bratom. Miloščina, ki se duhovnom skazuje, donaša še poseben blagoslov.
15.	Sv. Frančišek Ksaverij je nekega dne prišel svojega
znanca, portugalskega kupca, prosit podpore za doto ubogi devici. Kupec je ravno sedel pri igri, ko je Frančišek jel razkladati svojo prošnjo, in ga ni hotel poslušati. Ker ga pa svetnik le ne neha nadlegovati s svojo prošnjo, mu slednjič nevoljen reče: „Na-te, tukaj-le imate ključ do moje blagajnice, vzemite iz nje, kolikor potrebujete." Čez nekaj časa ga vpraša Portugalec, ker ni zapazil v svoji bla-gajnici nikakoršnega primanjkljeja, koliko da si je bil vzel iz nje. Frančišek odgovori:	„Petsto goldinarjev." — „Oh, zakaj pa niste
več vzeli?" vsklikne kupec, kajti v tem trenutku, ko sem Tam dal ključ, sem imel namen, Vam podariti tudi polovico svojega denarja, ko bi potrebovali." Svetnik mu v zahvalo prerokuje, da bo dolgo živel, da bo imel blagoslov na zemlji in da bo tri dni naprej zvedel za svojo smrtno uro. Znamenje, katero mu je bil svetnik napovedal, se je spolnilo. Ko je bil že zelo star, zapazi nekoč pri kosilu, da se mu vino zdi grenko. Ukaže natočiti druzega, tretjega; toda vino je bilo vedno grenko. „Zdaj,“ pravi na to, „je čas, da se pripravim za smrt, kajti znamenje, ki mi ga je bil napovedal Frančišek Ksaverij, se je prikazalo." Čez tri dni mirno v Gospodu zaspi.
16.	Sv. German, škof antisijodorski, je nekdaj našel na cesti nekoliko ubožcev. Beče svojemu dijakonu, naj jim razdeli odločen denar, tri zlate. Dijakon pa pridrži en zlat ter razdeli samo dva. Še tisti večer je škof dobil dvesto zlatov v dar in vsled tega očital dijakonu: „Vidiš, kako si me oškodoval s svojo skopostjo. Ko bi bil razdelil vse tri zlate, dobil bi bil v dar tristo zlatov, tedaj si me pripravil ob sto zlatov."
17.	Sv. Ivana Šantalska je bila silno varčna, da bi mogla več miloščine deliti. Neko leto je bila silno huda lakota v deželi. Šest do sedem ur daleč so prišli reveži, da bi pri tej dobrotljivi gospej
hrane dobili. Včasih so prišli nadležni ljudje po dvakrat, pa jim je vendar dala, čeravno je spazila goljufijo. Ubogim pa sramežljivim ljudem je na dom pošiljala. Ob toliki radodarnosti pa je razdajala vso zalogo do zadnje merice moke; a vendar še ni nehala dajati. Zgodilo se je tu, kar nekdaj pri oni vdovi v Sarepti; ta posodica je zadostovala za domače ljudi in za reveže šest mesecev. V svoji ponižnosti je pripisovala ta čudež svoji pobožni dekli Ivani.
18.	Ko je bil sv. Sabin, škof asiški, v hudi ječi, mu je nesla neka krščanska žena, Serena, raznih jedil v ječo. Vojak na straži je neče pustiti; še-le ko mu veliko denarja obljubi, jej ne brani več. Vsa vesela postreže svetemu jetniku. Škof jo zato blagoslovi in reče: „Bog naj ti poplača!“ Pa samo z željo še ni zadovoljen; kajti ko mu prinese Serena slepega vnučka, moli nad njim, se dotakne njegovih oči in precej spregleda.
19.	Sv. JPavla je vse med uboge razdelila, kar je odveč imela, pa tudi še premoženje je načenjala v ta namen. Ni je bilo treba še-le prositi; sama je dala radovoljno. Kekla je večkrat: „Najlepša dota, katero zapustim svojim otrokom, je blagoslov nebeški, ki jim dojde po miloščini."
20.	Sv. Elizabeta, Turinška grofinja, ki je bila revežem tako zelo dobrotljiva, je bila pri svojem možu zatožena, da ob času draginje žito prepoceni prodaja ali celo zastonj razdaja revežem in da je deželo po svoji zapravljivosti v nadloge pripravila. Toda njen soprog pravi: „Le pustite jo zanaprej, naj dela, kar hoče. Dokler prebiva dobrotljivost pod mojo streho, se pomanjkanje ne bode vselilo." In res je bila že naslednja žetev tako nenavadno blagoslovljena, da so vse kašče in shrambe bile prenapolnjene. Grof pelje zdaj svojega zakladnika k napolnjenim žitnicam ter mu pravi: „Ali vidiš sedaj, česar nisi hotel verjeti, da Gospod onega blagoslovi, kateri revežem dobrote skazuje?"
21.	Sv. Kolumban je prišel nekoč s svojimi učenci v francosko mesto Nantes, ki ni daleč od morja. Tukaj so morali čakati na barko, ki bi jih prepeljala na Irsko. V ta namen mu je bila odločena prostorna hiša, kjer je bival kakor v kakem samostanu. — Kar pride nekega večera ubog, izstradan mož potrkat na vrata in milo poprosi miloščinje za-se in za svoje lačne otročiče. Oskrbnik mu odgovori: »Nobenega grižljeja kruha nimamo pri hiši; druzega ni več kakor le malo moke." Oskrbnik meni, naj bi se ubožec tako odpravil. Toda svetnik pravi: „Koliko moke je še?" Oskrbnik zatrdi, da je je komaj še dober mernik. „Kar vso daj možu!" zapove Kolumban, »in ne
skrbi za jutrajšnji dan!“ Toda poslušajte, kaj se zgodi. Precej zjutraj zgodaj nekdo glasno potrka na duri. Vratar vstane in nejevoljno gre gledat, kdo moti brate. In glej, bil je služabnik bogaboječe in dobrodelne gospe, ki se je imenovala Prokula. Služabnik pove, da je njegovi gospej Bog naznanil, naj pošlje živeža svetemu možu in njegovim tovarišem; sto vaganov žita in nekaj sodov vina je že na potu; on je prišel naprej napovedat, da naj poskrbijo, kako bodo poslano zalogo vsprejeli. Oskrbnik hiti ves vesel k sv. Kolumbanu. Ta pa pravi: „Le pusti, in skliči raj še brate, da bodo vsi kleče molili za dobrotnico in se zahvalili njemu, ki svojih nikdar ne zapusti v potrebi, in čigar beseda se vsikdar skaže: kdor da, temu se bode dalo.
22.	V 1. 539. je bila huda lakota v južni Italiji. Sv. Benedikt je ukazal vso zalogo samostana Monte Casino med stradajoče razdeliti, tako da je ostalo le še pet hlebov. Menihi so bili žalostni; on pa jim je očital njih malovernost, rekoč; „Daues trpite pomanjkanje, jutri vam bode ostajalo." Drugo jutro pošlje nepoznan dobrotnik 200 mernikov moke v samostan.
23.	Ko je bil sv. Gregorij še opat, ga je miloščine prosil neki mož, kateri je bil vse premoženje zgubil ob potopu barke. Sveti Gregorij mu precej dd srebrni plošček, na katerem mu je bila njegova mati sadja prinesla. Ko je bil poznej za papeža izvoljen, je vsaki dan pri svoji mizi nasitoval dvanajst mož. Nekikrat pa se zgodi, da jih ni prišlo samo dvanajst k mizi, marveč trinajst, in trinajsti je kazal nekaj posebnega. Ker je hišnik trdil, da jih je bil povabil le dvanajst, ukaže Gregorij tega nepoznanega tujca k sebi poklicati ter ga vpraša, kdo da je. „čudežno je moje ime,“ mu odgovori, „kaj vprašaš zarad tega? Jaz sem tisti, ki sem bil ob potopu barke prišel v nesrečo in si mi ti dal srebrni plošček. In vedi, od tiste ure te je Bog odločil za poglavarja svoji cerkvi." — „Kako si mogel to vedeti?" ga vpraša Gregorij. „Jaz sem angelj onega, ki me je tebi za varuha izročil," odgovori in zgine.
24.	Sv. opatu Majolu je nekega dne kuhar očital, da se že bliža čas kosila, toda ničesar nima pripraviti, ker je po njegovi preobilni radodarnosti vse šlo, kar je imel samostan. Majol potoži v molitvi Bogu svojo stisko; ko vstane, zagleda pri nogah pet zlatov. Ker pa meni, da jih je kedo zgubil, se jih ne upa dotakniti, marveč gre k drugemu altarju in moli dalje. Zdaj se zlati sami vzdignejo in stisnejo v njegovo roko. Opat kupi, česar je treba, drugo pa zopet razdeli med revne.
25.	Škof Guvald je nekim revežem, ker ni imel druge miloščine, podaril svojega edinega konja. Zaradi tega se začne družina zelo jeziti, češ da bode morala sedaj tem težje delati. Pa predno pridejo na polje, zagledajo poleg pota prav enakega konja, kakor ga je bil podaril škof, ter menijo, da je ravno tisti. Škof jih posvari zarad upornosti, rekoč: „Miloščinja ne prinaša uboštva, ker Bog obilniše dodaja, kakor pa se revežem oddaja".
26.	K sv. Nitu prišel je prepirljiv mož, ki je hotel njegov učenec postati. Toda vsak čas se je začel ž njim prepirati in svetnika jeziti. Sv. Nit mu prav blago reče: „Bog nas je poklical k miru; ako ne moreš z mano skupaj biti, pa pojdi v božjem imenu, kamor ti je drago!11 — Ta nestanovitni učenec pa je prinesel s seboj tri tolarje, katere je po nasvetu svetnikovem razdelil med ubožce. „Le denar mi daj nazaj!" mu jezno odgovori, „pa grem precej od tod." — „„Ljubi moj brat!"" reče na to svetnik, „„ako mi izročiš zasluženo povračilo s pismom, katero položi na altar, vrnem ti precej zahtevani denar."“ Mikalo je namreč prepirljivca zelo videti, kako se bo Nit iz zadrege rešil, ki ni imel niti bornega vinarja. Svetnik pa je šel v samostan Kastelski, izposodil si je denar, in da bi ga mogel kmalu vrniti, prepisal je zato v dvanajstih dneh tri knjige psalmov. Od tega časa pa je sv. Nita povsod spremljal božji blagoslov. Nezadovoljni puščavnik pa, ki je prodal božje povračilo za razdelitev miloščine, je odšel z denarjem in kmalu potem siromašno umrl.
27.	Surij pripoveduje iz življenja sv. Lidvine naslednje: Neka božjastna žena se je večkrat tudi na ulicah kot mrtva na tla zgrudila. Tako prinesejo nekega dne to ubogo ženo v hišo svete Lidvine. Bolnica prosi piti. Lidvina se ne spomni hitro, da je pri hiši tudi nekaj vina, pa jej ponudi vode iz navadne čaše. Žena popije vso vodo in vendar zahteva, naj jej da še piti. Sv. devica se spomni na vino in brž ga jej da. Toda niti zdaj ni ugasila žeje, marveč še poprosi piti. Ker pa svetnica ni imela nobene pijače več, dft jej miloščino, da si lahko kupi vina. Ženica odide. — Kar začne Lidvino mrzlica tresti. Poprosi torej očeta, naj jej podi nekaj kapljic vina, da si omoči vele ustnice, ker je vže pozabila, da je bolna žena vse prej spila. Oče jej ponudi čašo, iz katere je prej ona žena pila, in glej! čaša je polna najboljšega vina, katero je le Bog sam napolnil. Devica ostrmi, ko zapazi, da takega vina še ni nikedar pila. Vendar ne pove očetu nič o tem, ki se tudi sam začudi, ker ni takega še nikedar pokusil niti ni videl vina take barve. Tako je poplačal Bog delo usmiljenja.
28.	Kartaginski škof Evgenij je razdelil ogromne vsote med narod, kateri je toliko trpel pod grozovitnim vandalskim kraljem Genzerikom, ki je tudi škofu samemu vse dohodke ugrabil. Pri vseh teh žalostnih razmerah je vendar blagi škof vedno siromašnemu ljudstvu pomagal, kolikor je le mogel. Nihče ni šel prazen od njega, če prav zase ni imel za drugi dan. Čudovito je Bog blagoslovil to delo usmiljenja svojega služabnika. Ne vede, odkod in od koga, dobival je Evgenij pogosto precejšnje vsote za dobrodelne namene.
29.	Blaženi p. Klement Dvorak je bil zadnjih 7 let samostanski spovednik pri uršulinkah na Dunaju. Te gospe so bile pa zelo revne; večkrat jim je moral pomagati iz zadrege; tudi ni dobival za svojo službo druzega plačila nego prosto stanovanje in hrano zase in za svojega pomočnika. Imel je pa navado, da je vedno vabil mlade ljudi in jim sam stregel pri mizi ter le sem ter tj e grede kaj zavžil. Bilo je pa zelo čudno, da je z dvema deležema, katere so poslale nune, večkrat nasitil celo omizje lačnih gostov. In če je bil že vse razdelil, pa ga je še kdo obiskal, je prisilil tudi tega, naj se vsede in je zajemal iz prazne sklede ter mu napolnil plošček. Tudi je imel jabelka in sladkarije, in za vsacega je odbral kaj ter mu nikoli ni zmanjkalo, četudi začetkoma ni bilo več nego kako dvoje videti. Iz ene steklenice je gostom natočil toliko kozarcev, za kolikor nikakor ni moglo v njej biti in vendar je bila še le na pol prazna. Iz enega hleba je narezal za veliko gostov vsakemu velik kos in mu je le kaj malega še ostalo v levici. Če je še kdo potreboval kruha, je še zmiraj od tega ostanka odrezoval velike kose. Navzočim se je zdelo, da iz prazne pesti kruh reže. Tako pomnoženje kruhov je bilo gotovo poplačilo za veliko ljubezen, katero je skazoval tem mladim možem s hrano in versko vzgojo; tako je ravnal večkrat v pozno noč, če si tudi poprej celi dan ni privoščil niti za trenutek počitka.
30.	Blagoslov v misijonu. Blaženi Klement Dvorak je prišel v jako neugodnem času, ko je bil zginil red in strah božji, v poljsko mesto Varšavo, da bi razvil svoje apostolsko delovanje. Ker se pa za tujega mašnika nihče ni zmenil, moral si je poiskati kaki pomoček, kako bi si srca pridobil. Izvolil si je tak pripomoček, kakor ga je nekdaj rabil Zveličar v enakih okoliščinah: kakor je Jezus svoje učenje in delovanje pričel z dobrotami, s katerimi si je srca ljudi privabil in pridobil, enako je ravnal tudi p. Klement. Da bi mogel meščane podučiti in posvetiti, si jih je privabil in pridobil z velikanskimi deli krščanske ljubezni. Čuditi se moramo, koliko takih
del je tu izvršil; prilike seveda je bilo dovelj, uboštvo in pomanjkanje je bilo veliko. Najprej je ustanovil sirotišnico za dečke, za katero je sam skrb prevzel, potlej za deklice, katero je izročil ženski kongregaciji. Pa s tem še ni bil zadovoljen. Koliko revežev je nasitil na „porti“, koliko miloščinje je sicer razdelil ubožcem, vdovam in bolnikom, to le sam Bog ve. Ce je pater oskrbnik kazal skrb in strah, kako se bode moglo izhajati, mu je p. Klement šaljivo rekel: „Date et dabitur (dajte in se bo dalo) — to ste dve sestri." S takimi deli ljubezni pričeto in spremljevano se je krasno in veličastno razvilo apostoljsko delovanje njegovo; premnogo se jih je spokorilo in pobožnost je na novo oživela: v njegovi cerkvi je bil veden praznik, služba božja je bila ondi od zgodnjega jutra do poznega večera.
31.	Blagoslov pri vzgoji in poboljšanju. Marija
L a t a s t je bila v prvih otročjih letih zelo nepokorna, razmišljena, prevzetna in svojeglavca. Ob prvem sv. obhajilu in sv. birmi je spoznala svoje napake in je trdno sklenila se jih poboljšati. Začela je bližnjemu dobrote skazovati iz tega namena, da bi jej Bog dal milost temeljitega poboljšanja. — Nekega dne gre z materjo iz cerkve domov. Na poti srečate ubožčka, ki je ubogajme prosil. Mati ni imela ničesar pri sebi in hoče žalostno dalje iti. Tu vzame Marica svojo mošnjico iz žepa in di'i materi rekoč: „Vi nimate nič, mati, nate, dajte za me!“ Mati vzame in odpre mošnjiček pa pravi: „Saj ni nič drobiža v njem." — „Nič ne de," odgovori otrok, „kar večji denar mu dajte." — „Prav tako," pravi mati, „Ie sama mu daj, ti bo prineslo blagoslova za tvoje poboljšanje." Ne dtl si dvakrat veleti ; brž vzame pol franka in ga pomoli revežu rekoč: „Molite zame, naj bi mi Bog dal, da bom boljša." Potem priteče spet k materi in veselo zakliče: „Kes mati, gotovo se bom poboljšala, ljubi Bog mi bode bogato povrnil moj mali denar!" — V enak namen je opravljala tudi dušno dobro delo usmiljenja s tem, da je nevedne otročiče okrog sebe zbirala in potrpežljivo podučevala v krščanskem nauku, in pa s tem, da si je prizadevala druge od greha odvračevati. Umrla je v duhu svetosti 1. 1847 stara 25 let.	(„Izgledi bogolj. otrok*.)
32.	Blagoslov pri zdravljenji. Gospa P ul n oy, imenitna vdova na Lotarinškem, je zbolela za smrt in poslala do blaženega Petra Forerija s prošnjo, naj bi jo prišel obiskat. Ta jej rad spolni to željo že iz spoštovanja do njene družine pa tudi zlasti zato, ker se mu je tu ponudila prelepa prilika, za reveže kaj pridobiti. Ker jo najde v nevarnem stanju, jej kar naravnost reče, da sme malo pričakovati od teh zdravnikov, kateri jo zdaj zdravijo, naj so tudi še tako
spretni; on pa da ve za boljše zdravnike. Ako se hoče tem zaupati, se jej bode gotovo zboljšalo. Na vprašanje, kateri so ti zdravniki, odgovori: „Beveži! Ti so nebeški zdravniki, kateri iz nebeške lekarne donašajo takih zdravil, ki so potrebna v zadobljenje zdravja; kajti ker jim je Bog odrekel časno premoženje, dal jim je zato nekakšno večjo moč v molitvi, da komaj katera njih prošenj ostane neuslišana!" To misel je znal zgovorni prijatelj revežev tako goreče razložiti, da je gospa sklenila vsem revežem svojo hišo odpreti. Že drugi dan so vreli reveži iz vse okolice v grad in služabniki pa blaženi Peter so jih prijazno vsprejemali. Ob določeni uri so mizo pogrnili in nenavadnim gostom dobro kosilo napravili. Predno se vsedejo, jim Peter razloži vzrok, zakaj so povabljeni, in jim prigovarja, naj le srčno vsak povžije svoj del. Po kosilu jih postavi v dve vrsti in ukaže, naj skupno molijo rožni venec v namen bolne gospe, ter sam tudi poklekne med nje in moli ž njimi. Tako je delal tri dni zapored, in potlej je še vsak revež prejel denar v dar. V plačilo za to dobro delo se je gospej vrnilo zdravje in Peter je šel nazaj k svojim, ves vesel, da je mogel izvršiti to dvojno delo ljubezni.
33. Sofronij, škof Jeruzalemski, nam pripoveduje čudno do-godbo, ki se je prigodila v Nizibi in jo je slišal od tacega, ki jo je sam videl. — Tam je živela krščanska žena, katere mož je bil še pagan. Bila sta revna in nista imela več ko 50 penezov. Nekega dne pravi mož ženi:	„ Posodiva denar na velike obresti, sicer pola-
goma vse zgubiva." — „Saj res, dajva ga," pravi ona; „pa dajva ga Bogu kristijanov,	ker ta	nam ne povrne	le obilnih obresti, marveč tudi podvojeni kapital."	— „Kje pa je	Bog	kristijanov," vpraša
on, „da bi mu ga dal?" Žena ga pelje pred cerkvena vrata, pokaže mu reveže in pravi:	„Ako	ga le-tem daš,	ga	sprejme Bog kristijanov." Mož, željen	tacega dobička, razdeli	ves	denar revežem. Ko
sta bila čez tri mesece v hudi nadlogi, vpraša mož ženo, kdaj bode plačal Bog kristijanov posojeni denar. Ona pravi: „Pojdi tje, kjer si posodil!" Prišedši do cerkvenih vrat, ne najde nikogar razun beračev, ki ga vnovič prosijo. Že hoče jezen domov iti, kar zagleda pred nogami svital zlatnik. Pobere ga ter gre ž njim domov. Žena mu pravi, da so to obresti, poslane od Boga kristijanov. Mož gre nakupit živeža. Kupi si kruha, vina in eno ribo. Ko odpre ribo, najde v njej neizrečeno bliščeč kamen. S tem kamnom gre k prodajalcu biserov, kateri mu ponudi zanj pet zlatov. Mož pa meni, da se kupec šali in noče dati. Kupec ponuja na to deset, potlej petnajst in potem petdeset; slednjič mož sam ne ve, pri čem da je, in reče: „Dajte mi,
kar veste, da je prav." Prejme tristo zlatov. Žena ga poduči o bogastvu, dobroti in usmiljenosti pravega Boga, in on postane kri-stijan.
34.	Leta 855 se je cesar Ljudovik II. (tudi „Nemški“ imenovan) na lovu zgubil in ker ga je noč prehitela, ni mogel poti najti do svojega grada. Pozno zvečer pride do neke vasi, ki se je imenovala Mačkovo (Katzenhausen) ter stopi v stanovanje ubozega, pa jako pobožnega duhovna, ki se je imenoval Wulfhelm (Viljem). Duhovnik ni poznal cesarja, marveč je mislil, da je navaden lovec, a vendar ga je prijazno sprejel, mu mehko posteljo pripravil in mu postregel, kolikor je pripustila njegova revščina. Drugo jutro se cesar poslovi, in ne da bi se dal spoznati, vpraša pobožnega duhovna, kako naj bi se mu hvaležnega skazal; ta pa mu odgovori v svoji pripro-stosti: ,,Jaz sem le samo spolnil voljo Gospodovo, ki nas je vse enako dobrotljivo povabil k bogati gostiji zemeljskega življenja. Ko bi mi pa hoteli od prvega jelena, ki ga vstrelite, košček usnja poslati za pas, bi me s tem zelo razveselili.“ — Cesar mu obljubi, prijazno stisne roko in veselo odide. Več tednov prejde, duhovnik ne misli več na tujega lovca. Kar pride nekega dne lepo oblečen služabnik, ki v eni roki prinese zlat, z dragimi kameni okovan pas, v drugi pa veliko pismo s cesarskim pečatom zapečateno. Osupnen odpre priprosti duhovnik pismo in še bolj osupnen bere, da ga je cesar izvolil za škofa v Monastir, ki je bilo že takrat mogočno mesto, in da bo zdaj bogat in mogočen knez. S solzami hvaležnosti se poslovi od svoje zveste občine in se preseli v mesto, kjer so ga z veliko slavnostjo vsprejeli in kjer je dolgo in srečno vladal, in ko je v sivi sta rosti umrl, je bil v ondotni škofijski cerkvi pokopan.
35.	Leon Majoran je našel v puščavi ubogega slepega moža, ki je bil zgrešil pravo pot in je trpel hudo žejo. Leonu se zelo smili zapuščeni berač, poišče mu hladne vode in ga pripelje zopet na pravo pot. Kmalu potem sliši Leon glas, ki mu naznani, da bode zarad tega krščanskega usmiljenja dosegel še cesarsko krono. In res je postal pozneje cesar.
36.	Pobožni župnik Fenneberger na Bavarskem je bil tako radodaren, da je večkrat sam trpel pomanjkanje. Ob neki priliki je zelo denarja potreboval, pa sam ni vedel, kako bi ga dobil. Zdaj se spomni, da je zadnja dva tolarja podaril neki osebi, ki je šla na tuje služit in mu je bila potožila svojo veliko revščino. Seveda mu to ni žal, da je podaril, a kako zelo bi sedaj potreboval ona dva tolarja! Ves zamišljen sloni pri oknu ter začne takole govoriti: „0
ljubi Bog! ti veš, da sem ti nedavno posodil dva tolarja; zdaj ju tako zelo potrebujem; bodi tako dober, prav zelo te prosim, in povrni mi ju!“ Ko tako moli v svoji priprostosti, potrka nekdo na vrata in pismonoš mu izroči pismo z dve sto goldinarji. — Ona oseba je bila službo dobila pri bogatem gospodu in je pripovedovala, kako imajo v njeni vasi srčno dobrega župnika, ki jej je dal pri odhodu dva tolarja, zadnja, katera je imel. Ta gospodar je imel blago srce, in zdaj ga še posebno navdii misel, da ima veliko več, kakor sam potrebuje, in da bi tak dober župnik še najbolje vedel, kako se d& dobro obrniti, kar ostaja. Za vsak tolar zavije sto goldinarjev in jih pošlje gospodu župniku, ki se je seveda zelo razveselil tolikega daru.
87. Miloščina boljša nego varčnost. Neki tirolski duhovnik pripoveduje naslednjo dogodbo: „Moj sorodnik se je oženil in je pričel kupčijo; a vkljub vsej pridnosti in varčnosti si ni mogel opomoči. „Zena,“ pravi nekega dne mož, „tako ne more iti dalje, sicer pridemo še na beraško palico. Morava poskušati drugačen pomoček. Začniva prav obilno miloščino deliti. “ Tako tudi res storita in odsihdob se je vse na bolje obrnilo ; zdaj sta premožna, da, bogatina. Saj tako je tudi Bog sam obljubil: Kdor ubogemu daje, mu ne bo pomanjlcovalo. (Preg. 28, 27.)
38.	Trevirski škof pripoveduje o neleem blagem mojstru to-le ganljivo dogodbico: Nesprosljiva smrt je prišla v njegovo hišo in je vzela, kar mu je bilo najljubšega, — otroke. Ostali so mu še trije — kar pride zopet smrt ter mu odvzame še od teh treh enega. Mojster gre k materi, in pravi: „Ljubi Bog naju poskuša. Pustil nama je le še dva otroka; veš, kaj mi je prišlo na misel? Dajva delež tega otroka, ki sva ga zdaj zgubila, delavcem in revežem. Gospod bode potlej mesto naju skrbel za onadva, ki sta še dovolj bogata.“ In kaj mu na to odgovori mati, blaga soproga njegova? — »Predragi moj, meni je ravnokar tudi to prišlo na misel!"
39.	V nekem imenitnem mestu (Montpellier) na Francoskem je bogat Anglež nevarno zbolel ob svojem potovanju. Lastnik gostilne, v kateri je ležal, ga hoče spraviti v bolnišnico, češ, da bi njegovi hiši to zelo škodovalo, ko bi tujec umrl v njej. Temu pa odločno nasprotuje natakar, kateri je imel ž njim opraviti in pravi, da se bo s silo branil zoper slehernega, ki bi mu ne pustil postreči tujemu bolniku. Tako usmiljenje pri francoskem natakarju je bilo pač kaj nenavadnega. Da bi ne bilo šuma, se gostilničar udš, in pusti, da sme bolni Anglež ostati v hiši in naj mu streže usmiljeni natakar, kakor hoče. Po posebni skrbi natakarjevi bolnik v kratkem popolnem ozdravi.
Plačevaje pri odhodu stanovanje, hrano in druge stroške vpraša hladnokrvno, kakor je le Angležu lastno, krčmarja: ne bi li hotel prodati gostilne z vsem, kar je v njej ? Gospodar pritrdi, Anglež precej izplača zahtevano svoto in podari vso gostilno postrežnemu in tako usmiljenemu natakarju ter mu še denarja doda za prvi začetek. Ta nekdanji sluga je še zdaj posestnik one gostilne in na njegovem poštenem, plemenitem obrazu se bere, da te dobrote bolnemu tujcu ni bil storil iz dobičkarije, marveč iz prave krščanske ljubezni.
40. Samarijanska ljubezen! V začetku 1.1806 se francoska vojna iz Avstrije odteguje, neki bolniški strežaj pa bolan z voza stopi in zapuščen ob cesti obleži. Vidi ga metno gredoč kmet v veliki nadlogi usmiljenja vrednega, pa misleč: „saj je Francoz!" gre dalje, rekši: ga bojo že Francozi oskrbeli, ki gotovo še pridejo. — Pove pa v bližnji gostilnici, kaj je videl, in gostilničarica, vsa usmiljena žena, brž reče svojemu možu: „Martin, jaz mislim, da bi midva tega reveža pod streho vzela in oskrbela, kakor moreva; če je tudi Francoz, je vendar le človek." Mož pa noče precej privoliti zato, ker so mu bili Francozje že veliko škode storili; pravi tudi še, da ima Francoz hudo nalezljivo bolezen, in bo nesnažne živali v hišo zatrosil. Žena pa ne odleže in pregovori moža toliko, da gre županu povedat, da bolan Francoz leži ob cesti in naj bi ga na srenjske stroške kam pod streho spravili. Toda temu se je veliko ugovarjalo, srenjsko hišo so Francozje požgali, drugam ga pa ni spraviti. — Gostilničarica to ugovarjanje sliši in pravi: „Če nihče ne pomaga bolniku, mu moramo pa mi! Bog nam je v sv. evangeliju zapovedal, da se naj bližnjega usmilimo, kakor uni Samarijan. Martin — reče dalje — naprezi no konja in pripelji ga k nam; če ne, bo mraza umrl." Mož posluša ter pripelje bolnika. Žena mu dil opranega oblačila, ga spravi v posteljo, pokliče zdravnika, mu dobro postreže, in kmalo se bolniku zlo zboljša; ozdravel je popolnoma.
Francozje so bili ta čas že vsi odšli iz Avstrije. Ozdravljenec pa hoče tukaj ostati in prosi gostilnika, naj ga vzame za hlapca. Bil je iz Alzacije in je znal francosko in nemško. Bes se pogodijo, in gostilnik ni še imel tako pridnega in zvestega hlapca, kakor je bil ta Francoz, po imenu Enrik. Le na srečo svojega gospodarja vselej gleda in neutrudljivo si prizadeva povrniti dobrote, ki so mu jih v tej hiši skazali o njegovi bolezni. — Leta 1809 se francoska krdela zopet pridrve v Avstrijo ter obsujejo vse dežele ko povodenj. Strašno so trpeli ljudje pred Francozi, le temu gostilnika se je zdaj bolje godilo. Po svetu svojega hlapca si je pripravil vina in živeža dosti,
14
Zbirka.
da je mogel silnim vojakom postreči; Enrik mu je pa za tolmača, in če tudi v začetku ni bilo brez nerodnosti in sile ter škode, vendar Enrik kmalu pregovori častnike, da skrbe v gostilnici za pravi red in da mora vsak vojak plačati vse, kar je prejel. Ker so bili vsi prebivalci iz vasi pobegnili in ni bilo nikjer dobiti postrežbe, je bila po Enrikovi prošnji vojaška straža postavljena pred gostilnico, ter je varovala premoženje v tej hiši in skrbela, da je moral vsak vojak plačati vse, kar je prejel. — Dokler je vojska trpela, je bilo zaostalo kupčijstvo in rokodelstvo, ravno tako je hiralo kmetijstvo. Temu gostilniku pa se je vseskozi prav dobro godilo. Memo gredoče francoske čete so mu dajale veliko skupiti; tako si je v kratkem času opomogel do bogastva. Ko so drugi morali svoja stanovališča popustiti, ko so njih hiše francoski vojaki do čistega ropali, je ta gostilničar miren v svoji hiši, francoska straža mu varuje premoženje in v sredi vojskinih stisk obogati, ko drugi obožajo. Pripomogel mu je k temu zvesti hvaležni hlapec in božji blagoslov za nekdaj skazano usmiljenje. Tako je bila samarijanska ljubezen do bližnjega tej gostilnici obilno povrnena že na zemlji. (Danica 1863, str. 288.)
41.	Pred kakimi dvajsetimi leti je bil na Francoskem neki luido-delnik vjet in obsojen v težka dela na ladijah. Bil je mlad, velik in močen mož. Že nekaj let je bil tako uklonjen, in še mnogo let je imel tako uklenjen ostati. Kar se mu nekega dne posreči, da uide in pobegne. Na begu pride do revne koče. Silno lačen hoče tu kruha poprositi; a ko vstopi, najde kmeta, kije jokal, najde ženo in otroke, ki so tudi jokali. Hudodelnik vpraša: „Kaj vam je ?“ — „Oh!“ začne mož, „vse orodje in pohištvo nam hočejo prodati, ker najemščine ne morem plačati. Le še nekaj goldinarjev mi manjka. O moja uboga žena, o moji ubogi otroci!“ In ko se pri tem zajoka, začnejo se za njim zopet jokati žena in otroci. Ubežnik postane resen in zamišljen in kar molči; vidi se mu, da nekaj posebnega namerava. Kaj neki misli? — ali misli na tatvino? na rop? ali na svojo preveliko lakoto ? — Čez nekaj časa zopet odpre usta in pravi skoro z ginenim glasom: „Mož, bodite potolaženi, vam je lahko pomagati. Znano vam je, da kdor ubežnega kaznjenca sodniji izroči, dobi toliko in toliko." Kmet ga gleda, ne vede, kaj hoče s tem. Zdaj reče ubežnik: „No, le kar brž prinesite vrv; nate moj vrat, jaz sem tak kaznjenec". Kmet, njegova žena in njegovi otroci se čudijo in nočejo prav verjeti in reko to in pravijo ono. Ali čez malo časa koraka po poti proti kaznilnici orjaški begun, zraven njega kmetič. Kdor ju vidi, skoro ne more verjeti. Beč seveda napravi veliko šuma ter pride
do paznika; ta jo pove nadzorniku in nadzornik jo sporoči ministru — povsod veliko čudenje in strmenje, kajti vsede se in zapiše sporočilo, ki je ob enem vladni ukaz: »Tako človekoljubje se mora poplačati, oproščen je!“
Toliko premore dobro delo! Naj bi bil hudodelnik še tako lepo prosil, ne bil bi uslišan; naj bi se bil še tako umno izgovarjal, ne bi mu bili verjeli; kazen bi mu bila ostala in sedaj po begu še občutno poostrena. Kar pa bi nobena beseda ne zmogla, zmoglo je krščansko usmiljenje. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli.
(iOsmero blagrov.)
42.	Pred nekaj leti je živel na Bavarskem kmetič, kateremu je najboljša krava zbolela; že je menil, daje zgubljena, da ni za-njo nobenega pomočka več. To je bilo zvečer. O mraku pride stara beračica k hiši in prosi v Božjem imenu za prenočišče v senu, kjer je večkrat prenočila. Kmet je pa danes zarad bolne krave slabe volje in ves zamišljen ter reče: „Ne, draga ženica, danes vam ne pustim spati na senu!“ — Zenica gleda kmeta in sama ne ve, pri čem je, ali je vreme jasno ali oblačno, ali je bila ta kmetova beseda dobra ali huda. Zdi se jej pa, da mu je obraz bolj na usmiljenje nagnen, kakor pa jezik; zato še enkrat poskusi in lepo prosi, ker je pozno in nikjer na okrog nobene hiše in pa da bo molila zanj. Kmet pa zopet svojo zatrdi: »Ne, ženka, danes vas ne pustim, danes morate spati v moji najboljši sobici." — Beračica si misli: Mož se šali in ostane. Kmet pa jo pokliče k mizi in jej postreže z jedilom, kolikor le hoče. Po večerji hoče iti hvaležna beračica na seno spat; a kmetič zopet pravi „ne!“ in jo res pelje v najlepšo stanico. Ondi so bile tri postelje in najlepšo pokaže ženici rekoč: „Tukaj-le boste spali; lahko noč!" — Kaj tacega se ubogi ženici še ni pripetilo v življenju, da bi bila tako na mehkem in tako sladko spala; zato jej je zjutraj prvo, da se kmetu prisrčno zahvali: »Bog vam poplačaj desetsto-tisočkrat in za verne duše v vicah, za jed in pijačo in za dobro posteljo!" Kmet pa ženice še ne pusti, mora še prej se najesti in jej da nekoliko tudi še za na pot. Kajti danes ni več slabe volje kakor sinoči, ampak ves vesel reče ženici: »Danes se moram jaz zahvaliti, ne pa vi meni. Sinoči mi je bila zbolela najlepša krava, in že sem mislil, da bode po njej; nič ni hotelo pomagati. Kar pridete vi leseni proti hiši; tej le ženici, si mislim, bom nocoj usmiljenje skazal; morebiti se me ljubi Bog tudi usmili in mi živinče ozdravi. In res: krava danes zopet rada je; Bog mi je povrnil. Zato vam rečem zdaj: »Ženka, Bog vam poplačaj tisočkrat." — Ta prigodba se ni samo enkrat prigodila, ampak se ponavlja dan na dan po vseh krajih sveta,
14*
Bog stoterno poplačuje dobrote, katere svojemu bližnjemu v njegovem imenu skazujemo, kakor je onemu kmetu za malo postrežbo, ki ni bila še goldinarja vredna, najlepšo kravo v hlevu obvaroval. Pač res, da se že na zemlji vresničuje njegova obljuba: Dajte in se vam bo dalo; dobro, natlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje.	(Osmero blagrov.)
43.	Miloščina ubozih. V neki vasi na Laškem je imel gospod župnik navado, da je nekaj dni pred božičem obiskal šole svoje župnije, da bi se prepričal, kateri so med revnimi otroci najpazljivejši in najpridnejši. Izmed teh si je izvolil nekatere, da so sodelovali pri božični igri, kjer so se predstavljali razni prizori iz detinskih let Jezusovih. Ob taki priliki je nastalo vselej veliko veselje med otroci, pa tudi med odraslimi onih družin, v katerih je zadela otroka taka čast pa tudi sreča, ker vsak, kateri je smel sodelovati, je dobil dva škudija, t. j. 4 gold. in novo obleko.
Neko leto je zadela ta čast in sreča osemletnega dečka, kateremu je bilo ime Jožek. Zmagoslavno veselje se mu je zažarilo na obrazu, ko mu gospod naznani, da je on tudi med petero izvoljenimi, in sicer prvi, ker je bil vse leto tako zelo priden. „Oh, kako bodo tega moja mati veseli!“ in njegove velike črne oči — s solzami napolnjene — se obrnejo proti vratom, kjer je več mater čakalo, da bi zvedele, so li njihovi otroci med obdarovanimi. In res je bila med čakajočimi tudi njegova mati, Bozina, ki je pri odhodu g. župniku z ginenim srcem rekla: „Lepo se Vam zahvalim, prečastiti gospod župnik! Odkar mi je mož umrl, je to moje prvo veselje. Moj Jožek si je res veliko prizadeval, kajti neizrečeno veliko mu je bilo do dveh škudov, s katerimi bi nekoliko sobico osnažili in tudi nove obleke bi mu bilo prav zelo treba." Župnik se prijazno nasmehne, ker dobro je poznal bivališče revne vdove kakor druzih revežev svoje duhovnije. „Ko boste očedili, pridem gledat, in obesil bom nad Jožkovo posteljo lepo podobico Matere božje!" reče še blagi duhovnik, mati in sinek pa jo veselo ubereta proti domu.
Njima nasproti je stanovala pridna ženska, Marija, ki je z delom svojih rok živila svojo staro že slabotno mater in svojega sina Francka, Jožkovega sošolca. Pred nekaterimi tedni je dobri ženi slabotna mati hudo zbolela; ne more je popustiti, da bi šla delat; vsled tega ne more plačati najemščine in je primorana se seliti — toda kam naj pojde z bolno materjo ? Uboga žena je v kotu svoje sobice čepela in milo jokala, ko sta ravno Boža in njen „odbrani" sin vsa radostna domov prišla. Sočutno vpraša užaljeno sosedo, kaj jej je in več časa
se posvetujete, kako bi se dalo iz zadrege priti. A kakor tudi ukrepate, ne najdete je pomoči: ako v osmih dneh ni najemščina plačana, mora dobra Marija z bolno materjo in sinom od hiše!
Sosedina žalost je šla Kozini močno do srca. Se po noči ne more spati, vedno misli na njeno nesrečo, katere ni mogoče odstraniti. Hipoma pa jej pride neka misel: Jožek dobi dva škuda. Ko bi ju moja soseda imela, bi jej bilo s tem pomagano za prvi čas in potlej si bo lahko spet z delom opomogla. A kaj, ko ti dobri ljudje ne bodo hoteli od mene tega denarja? Že vem, kako bom. Župnika bom prosila, naj sprejmejo Francka namesto mojega Jožka, saj je tudi on priden, pa bode dobil plačilo. Staro obleko svojemu še nekoliko pokrpam in sobica naša še lahko tako ostane, saj je vendar še zmiraj lepša, kakor je bil betlehemski hlevec.
Sama je vesela te misli in zdaj sladko zaspi. Zjutraj reče Jožku: „ Kaj ne, moj sin, da si zelo vesel, ker so te odbrali gospod župnik za božično slovesnost?" — „Seveda sem; pa tudi zato sem vesel, mati, ker vam bom mogel domov prinesti dva škuda." — „ Po vej mi, otrok, ali poznaš našo staro sosedo, ki je bolna? — Ali ti je kaj hudo zato, ker jo hočejo iz hiše pregnati? — „Oh pa kako hudo, mati! saj je tako dobra žena in pa Francelj a imam tudi tako zelo rad." — „Ali bi ti hotel to zabraniti, da bi je ne zapodili?" — „Ko bi le mogel, prav rad." — „Seveda moreš; druzega ni treba, kakor da poprosiva gospoda župnika, naj namesto tebe zapišejo sosedovega Francka." — Po kratkem pomisliku se Jožek veselo ud4 in obljubi, da hoče biti naslednje leto zopet tako priden, da ga bodo odbrali. Veselo hiti zdaj Kozina k gospodu župniku in mu vse po vrsti razloži, slednjič pa še pristavi: „Saj bi jej sicer tudi jaz lahko dala Jožkovo darilo; a vem, da bi ga ne hotela sprejeti." — „Naj se vam spolni želja," pravijo župnik, „in Bog naj zato blagoslovi vas in vašega Jožka." — In da blaga vdova Rozina ni bila brez darila, tega mi ni treba posebej pristavljati, je že gospod župnik vedel tako ukreniti.
44.	Kako je Bog poplačal usmiljenje pogrebca ? V četrtem stoletju je zaslovel mladenič, ki je v svetni in cerkveni zgodovini postal imeniten. Sin ubožnih starišev je bil rojen v Traciji in se je od mladih nog odlikoval v strahu božjem in plemenitem vedenju. V devetnajstem letu gre v Filipopelj, da bi vstopil v tamošnjo rimsko legijo. Nedaleč od mesta zagleda truplo ubitega človeka poleg pota ležati. Smili se mu, postoji pri njem; a s praznim usmiljenjem ni zadovoljen, marveč zdi se mu krščanska dolžnost, da ga v zemljo zakoplje. To stori, kolikor dobro more s svojim kratkim mečem. Ne-
kateri inemogredoči popotniki, ki so to videli, ga sumničijo hudodelstva in ga pri mestnem predstojniku zatožijo. Mladega moža koj pri vratih zgrabijo in ga pred sodnijo tirajo. Zastonj se izgovarja in zatrjuje svojo nedolžnost; vsa znamenja so bila zoper njega in že so ga hoteli v smrt obsoditi, kar se prikaže pravi morilec, kateremu ni dala vest drugače miru, kakor da se je sam izročil sodniji. Mladenič je bil z vso častjo vsprejet v rimsko vojaštvo, kjer ga je božji blagoslov tako podpiral, da je dobil častno ime „Augustus“. Slednjič je bil celo za grškega cesarja povikšan, in je kot Mareijan Avgust tako modro in pravično vladal, da je postal izgled krščanskim vladarjem.
45.	Neki star zamorec je prišel pozno zvečer pred hišo nekega kupca in je milo prosil: »Gospodar, kateremu sem 20 let zvesto služil, me je zapodil, ker sem star in ne morem več delati. Zdaj se moram brez strehe potikati okrog in pred vratini dobrosrčnih ljudi si kruha prositi. Usmilite se me vendar in dajte mi grižljej kruha in prenočite me!“ Kupcu in njegovi ženi in otrokom se je zelo smilil ubogi črni mož. Mala Dragica pa je rekla: „Ko lene bi bil tako črn! Saj se ga skoro bojim. Tudi ga ne smemo na posteljo pustiti, ker postala bi vsa sajasta." Drugi otroci se jej smejejo. Oče pa poduči otroka, pokliče zamorca v hišo, mu da jesti in piti in mu odkaže spalnico. — O polnoči zbudi zamorca neki šum in glej — dva roparja plezata skozi okno v spalnico, njuna meča se svetita ob mesečni svit-lobi. Zamorec skoči po koncu, zavpije z debelim glasom: „Kaj hočete?" Itoparja se vstrašita črne podobe; menita, da je hudobni duh in urno skočita raz okno. Na trdih tleh pa se tako poškodujeta, da ne moreta dalje in da ju vjamejo in kaznujejo za zlobno dejanje. Zamorcu pa pravi kupec: „Zdaj pa boš za zmiraj pri nas ostal in svoje stare dni mirno preživel v naši hiši. Kajti za malo dobroto, ki smo ti jo storili, si nam veliko povrnil. Da, Bog je obilno poplačal našo gostoljubnost do tebe in si je tebe, dobri črni mož, izvolil za angelja rešitelja, da je obvaroval nas in naše pred ropom in morijo."
46.	Neki duhovnik na Poljskem gre v Levov po opravilih. Nazaj grede najde v gozdu pijanca poleg ceste, ki je trdo spal. Ker je bilo mraz, se boji duhovnik, da bi vojščak ne zmrznil; pokliče ga in vzame s saboj na voz. V bližnji vasi ga izroči poštenemu možu, ki ga vsprejme v svojo hišo, dokler se ne strezni. Ko se pijanec prebudi in zvo, kdo ga je rešil smrtne nevarnosti, močno želi iti k svojemu dobrotniku, da bi se mu zahvalil. Ko vstopi v župnišče, vidi, da je še luč v duhovnikovi sobi, in ko še bližje stopi in pogleda skozi priprto okno, zagleda dva roparja, ki sta župnika zvezovala in
zahtevala, naj jima pokaže, kje je njegov denar. — „Glej“, si misli vojščak, „tukaj je prilika, da se hvaležnega skažem svojemu rešitelju." Brž zgrabi puško, ki jo je imel pri sebi, in sproži na roparja. Enega ustreli, drugi pa preplašen zbeži.
47.	Strašna nevihta se je bila zbrala nad mestom Varšavo na Poljskem. Vihar je divjal in dež je lil s curkoma. Neko staro slabotno ženo je bila huda ura prehitela, da ni mogla dospeti do svojega stanovanja. Vihar jo je na tla podrl pred palačo kneza Ponia-tovskega in v nevarnosti je bila, da bi ne utonila v luži. To vidi skozi okno kneginja, jako dobrodelna gospa. Brž teče v družinsko sobo, pokliče strežaje in jim zapove, naj hitijo brž ubogi ženi pomagat in naj jo prenesejo v predsobo, dokler se nevihta ne poleže. — Komaj je bila kneginja zapustila svojo sobo, je treščilo vanjo in zažgalo tam, kjer je poprej gospa stala. Ljubezen do bližnjega jo je odpravila od tistega prostora, kjer bi bila gotovo smrt našla.
48.	Neki ubožec je poprosil mornarje za miloščin j o. Le-ti pa mu osorno odgovorijo: „Naše ladije so napolnjene s peskom in kamenjem." — »Bog vam stori, kakor govorite!“ vsklikne žalostno ubožec. Tako se tudi zgodi; vsi sadeži se spremene v kamenje.
49.	Dobrosrčna vdova. Neka stara, uboga vdova je vsaki dan z veliko pobožnostjo opravila svojo jutranjo molitev, ter je po molitvi še nekoliko lepih izrekov iz svoje molitvene knjižice prebrala, preden se je h. kolovratu vsedla. — Nekega dne je brala lep izrek, ki jo je k dobrosrčnosti spodbujal in se jej je zelo dopadel. „Ali moj Bog", rekla je, „kako bi neki jaz mogla drugim kaj dobrega storiti ? Saj na vsem svetu ničesar nimam, s čim ur bi se preživila, a pri kolovratu si komaj zaslužim svoj vsakdanji kruh. Zima je že pred durmi, in jaz še potrebnih drv nimam. Prsti na rokah so mi že zdaj v mrzli sobi tako ozebli, da že komaj predem. Pa še tudi stanovanja nisem plačala. Vidim, da bodem še sama morala dobre ljudi za kak dar prositi." — Med tem začne premišljevati, kaj bi vendar mogla dobrega storiti. Spomni se, da je njena dobra in stara prijateljica zunaj mesta bolna. „Njo hočem danes obiskati", rekla je, „saj tudi pri njej lahko predem, pa jo bom znabiti vendar malo potolažila." Vzame edini dve jabelki iz omare, kateri je nedavno sama v dar dobila, da ju ponese svoji bolni prijateljici, zadene kolovrat čez ramo in se odpravi na pot. Bolna žena se je zelo razveselila, vidši svojo staro prijateljico. „Le pomisli, ljuba moja", reče bolnica, „pred nekaj dnevi sem podedovala nekoliko sto goldinarjev. Ali se ne bi hotla k meni preseliti, da bi mi postregla v moji bolezni ? Lehko bi si tako
prihranila drva in denar, ki ga izdaješ za stanovanje. S tvojim predivom in z mojo majhno dedovino bi gotovo lože živeli." Vdova je to ponudbo z veseljem sprejela in se kmalu k svoji prijateljici preselila, pri kateri je brez skrbi in zadovoljno živela.
50.	Plašč. Ob času vojske pride nekoliko vojakov v vas in zahtevajo človeka, da bi jim pot kazal. Nek reven dninar bi bil imel ž njimi iti. Bilo je jako mrzlo, sneg je medel in veter bril. Prosil je vse ondotne kmetovalce, da bi mu kdo posodil plašč, ali zastonj, — našel ni med njimi usmiljenega sred. Le neki star, tuj človek, katerega je vojska iz domovine pregnala, ter je zdaj v tem kraji za kovaškega hlapca služil, usmili se človeka in mu posodi svoj plašč. — Vojaki odidejo in glej! pozno zvečer pride v vas mlad in lep častnik v krasni obleki in z zlatim križcem na prsih, ter se hitro pusti peljati k starčku, ki je bil onemu dninarju posodil plašč. Ko starček častnika zagleda, ves osupnen zavpije: „Moj Bog! to je moj sin Rudolf!" — skoči k njemu in ga z obema rokama objame. Rudolf je moral pred nekoliko leti v vojake, pri katerih je zarad svojih posebnih sposobnosti, svojega poštenja in svoje hrabrosti kmalu postal častnik. O svojem očetu ni ničesar slišal, katerij je poprej bil v nekem priličnem trgu obče spoštovan kovač. Plašč svojega očeta je pa sin koj spoznal, in po razgovoru spremljevalca se je dovolj prepričal, da njegov oče zdaj v tej vasi stanuje. Oba sta se veselja jokala, pa tudi drugi, ki so okoli stali, bili so živo ganjeni. Rudolf je vso noč ostal pri svojem očetu in se ž njim do ranega jutra razgovarjal. Predno je odšel, mu je še veliko denarja dal in obljubil tudi zanaprej za-nj skrbeti. Ljudje so pa rekli: „Dobro srce starčkovo je Bog obdaril in mu poslal sina, ki ga bo rešil iz revščine."
51.	Grof JElzearij je bil zabredel v velike dolgove. Da bi se iz njih izkopal, začne, čeravno so mu prijatelji odsvetovali, obilno miloščinjo deliti, zaupajoč na obljubo Gospodovo, da bode stoterno povrnil. V kratkem času je bil dolgov prost.
52.	Angleški kralj Alfred je bil zgubil kraljestvo in bivaje v ubožni koči si je z branjem sv. pisma preganjal žalost in skrbi. Kar potrka neki berač na duri. „Kaj mu moreš dati?" reče Alfred kraljici. Ona mu odgovori, da ni več, ko le še en kruh. „Hvala Bogu", pravi kralj, „oni, ki je z malo kruhi nasitil pet tisoč ljudi, bode tudi nas mogel nasititi s polovico kruha. Daj polovico revežu!" Tako se zgodi; kmalu potem pridejo kraljevi ljudje z veliko množico rib. Nedolgo potem je kralj tudi premagal svoje sovražnike in jih z dežele zapodil.
53.	JEvdik, rimski senator in poglavar na Burgundskem, je velikansko svoto razdelil med 4000 revežev. In ob tem je zaslišal glas iz nebes: „Erdik, tebi in tvojim naslednikom ne bode nikdar zmanjkalo živeža, ker si nasitil moje lačne ude."
54.	Tiberij, sin cesarja Justina II., je tako obilno delil miloščino, da ga je cesarica kregala. On pa jej mirno odgovori: „Nič naj ti to ne kali miru, kajti Bog more obilno povrniti! Kmalu potem se gre sprehajat po hodnikih svoje palače in zagleda na tleh marmornato ploščo, na kateri je bil križ narejen. Cesarju se ne zdi dostojno, da bi se po takem križu hodilo in ukaže ploščo odstraniti; in pod le-to še drugo in tretjo ploščo z enakim znamenjem. In ko vse tri vzdigne, najde velikansk zaklad in tako stoterno povračilo.
i)	S pridnostjo in zvestobo v službi.
1.	Jakob je zvesto in pridno delal svojemu strijcu: Noč in dan sem prenašal vročino in mraz, in spanje je bežalo od mojih oči. Bog se je ozrl na mojo nadlogo in trpljenje mojih roli. (I. Moz. 31, 40.)
2.	Mardohej je vsled svoje zvestobe do kralja dosegel veliko čast in srečo. (Est. 6, 3. id.)
3.	Le pridnost je ubožno vdovo Ulito privedla v slavno in premožno hišo.
4.	Bog je svojega lastnega Sina tesarju Jožefu v i zrejo dal; toda ni mu s čudežem življenja olajšal, marveč trdo je moral delati in tako sebi in Sinu Vsemogočnega košček kruha prislužiti; torej on, ki mu je lastnega Sina v hišo dal, mu svojega blagoslova ni dal brez dela. In Jezus, ki ima ves blagoslov v svojih rokah, je vendar delal in tako z delom blagoslov družil in čeravno je tisoče ljudi z malo kruhi nasitil, vendar ne beremo, da bi bil doma kdaj kruh pomnožil!
5.	K sv. opatu Silvanu na Sinajski gori pride nekega dne neki puščavnik. Ko ta vidi menihe pridno delati, jim pravi: „Zakaj tako iskreno delate za minljivi živež ? Ali si ni Marija izvolila najboljšega dela, in ni li Gospod pokaral Marte, ker si je dala toliko opraviti?" Silvan to sliši ter odkaže tujemu puščavniku sobico in mu da knjigo, da bi jo čital. Pride čas kosila, a nihče ga ne pride klicat. Ko ga pa lakot le preveč nadleguje, vstane slednjič in gre k opatu ter ga vpraša: „Oče! ali danes bratje ne jedo?" — „0 pač", odgovori Silvan, „so že odjedli." — „Pa zakaj niste tudi mene povabili?" vpraša puščavnik. Smehljaje se odvrne Silvan: „To se je zato zgodilo, ker si si z Marijo izvolil najboljši del in ker se ti nepotrebno
zdi delo in meniš, da se more ob molitvi in premišljevanju živeti. Mi pa smo tudi iz mesa, moramo tudi hrano imeti in torej delati.“ Puščavnik poklekne pred opata in prosi odpuščanja; ta pa ga poduči: „Menim, da Marta je bila Mariji potrebna, kajti zarad Marte je bila Marija pohvaljena.“ (Ko bi Marta ne bila tako pridna, bi Marija ne bila mogla vedno pri Gospodu ostati.)
6.	Neki paganski Himljan je bil pri senatu (tedanji gosposki) obdolžen, da je čarovnik, ker je veliko več pridelal na svoji mali njivi, kakor njegovi sosedje na dokaj večjem polji. Da bi se opravičil, vzame s saboj svojo delavno živino, svoje poljsko orodje in svojo močno hčer ter reče sodniku: „Glej, te-le so moje čarovnije, s katerimi sem toliko pridelal. Svojih ponočnih del, svojih znojnih kapljic ti seveda ne morem pokazati."
7.	Pred 30 leti prišel je k nekemu škotskemu trgovcu bosonog deček v raztrgani obleki in ga je prosil, naj bi ga vsprejel v službo, da mu bode za raznašalca. „Naši dečki, katere okrog pošiljamo", odgovori gospod, „morajo biti ves ljubi dan na nogah; ti moraš poprej čevlje imeti.“ Deček zmaje z glavo in gre. Čez dva meseca zopet pride in veselo vsklikne: „Imam že čevlje, gospod!" Med tem časom si je bil z raznimi opravili toliko denarja prislužil, ali recimo raje — pristradal, da si je preskrbel obutal. — „Že dobro", pravi trgovec, „toda v teh-le cunjah bi sramoto delal naši hiši." Deček niti besedice ne reče in odide. Mine šest mesecev in zopet se prikaže, zdaj pa čedno in pošteno oblečen. Na bledem obrazu se mu vidi, da je veliko stradal, da si je mogel novo obleko napraviti. Trgovec po-prašuje zdaj, kaj da zn& in se prepriča na svojo žalost, da deček ne znii ni brati ni pisati. „ Ako hočeš naše pošiljatve raznašati, moraš to oboje znati; ker pa ne znaš, zate pri nas ni službe". Deček še bolj bled postane, kakor je že bil; vendar ne reče nobene žal besede, ter gre daleč, daleč, da dobi delo v nekem kraju, kjer je mogel obiskovati zvečerno šolo. Čez eno leto se zopet oglasi v oni prodajalnici. „Zdaj pa znam brati in pisati", se odreže ponosno. Zdaj ga sprejme bogati gospod v službo. Pozneje je pripovedoval tako-le: „Takrat sem vedel, da bode deček veliko dosegel. Mladi ljudje v naših prodajalnicah le počasi napredujejo, oni deček pa je danes prvi med našimi služabniki.“
8.	Neki moder mož je videl lenuha, ki se je dal v nosilnici nositi. Kakor v preroškem duhu spregovori modrijan: „Ta mladi gospodič varuje zdaj svoje noge, da bode tem lažje peš hodil v starosti!“
9.	TJboga vdova s dvema dečkoma je šla neki večer domov iz gozdiča, kamor so bili šli ob potoku nabirat suhega vrbovja za kurjavo. Mati je na glavi nesla veliko butaro ; dečka pa manjši butarici s slamnatim poreslom zvezane. Med potjo srečajo bogatega kupca iz mesta in ga prosijo vbogajme. Bogatin pa pravi vdovi: „Vam ni treba beračiti. Dajte mi svoja dva sina; naučila se bosta iz vrbovih vejic in slame denar delati.“ — Mati meni, da se norčuje, a kupec zagotavlja, da mu je to popolnem resnica. Slednjič privoli, in kupec dh enega učiti koške delati, druzega pa slamnike plesti. Čez tri leta prideta spet nazaj v ubožno kočo svoje revne matere in z neutrujeno pridnostjo delata prelepe koše in line slamnike ter oddajata robo bogatemu kupcu. Nekega dne pa stopi kupec v kočo, plača sprejeta dela v samih svitlih cekinih in se nasmehlja materi, rekoč: „Kaj ne, da sem resnico govoril in besedo držal ?“
10.	Čudodelna 'puščica ali škatlica. — Na Nemškem je bil kmet, ki je imel dobro pohištvo in čedno kmetijo; ali vedno je šlo vse le nazaj; in to ga je skrbelo. V tej svoji sili popraša za svet in pomoč moža, ki je slovel daljee okoli za pravega modrijana — za čudodelnika. Modri mož mu da dobro zaprto in skrbno zapečateno puščico, pa mu zvesto zatrdi, da naj to čudno škatljico vsaki dan nese povsodi, po vsi svoji kmetiji in po vseh shrambah svojega pohištva. Po kuhinji, po hlevih, po podeb, po kletih, po ulnakih in po vseh kotih; tudi po njivah in travnikih, po vinogradih m po borštih jo mora večkrat nositi. „Tako“, mu modrijan pristavi, „je mogoče, da vam ta puščica pomagaali vendar mu še zatrdi, da je pred letom ne sme odpečatiti, ne odpreti. Kmet, v svoji priprostosti, je vse na tanko ubogal. In glejte, puščica je res pomagala! Kajti tu je videl nerodnost hlapčevsko, tam je zapazil svoje dekle, ki so lenobno postopale; tu je dobil vse nesnažno, drugod nepotrebno potrato; drugod zopet se je prepričal nezvestobe svoje družine. Vse te napake seveda je odpravil; posle, ako niso ubogali, premenil; in med tem je leto preteklo. In ker je odpravil veliko škodljivih napak, je bilo vse gospodarstvo tudi že na boljem, ne da bi se bil zavedel, od kod. Badoveden, kakošna skrivnost je vendar v čudodelni puščici, ki mu tako očitno pomaga, odpečati in odpre tisto puščico. Nič pa ni bilo v nji; prazna je bila; samo mali listek z napisom: „Hočeš, da vse se ti dobro opravi, glej na svoje drevi in davi!“ Lej te, ta mož, ako bi ga ne bila pridnost in pazljivost zdramila, bi bil ob vse pohištvo in ob celo kmetijo.
11.	Rihard, neki angleški mašnik v samostanu Arnsberškem, je z veliko pridnostjo za samostan prepisal mnogo knjig v nadi, da
ga bode Bog kdaj poplačal za to. Dvajset let po njegovi smrti so odprli njegov grob, in glej, njegova desna roka je bila še nestroh-nena, če tudi je bilo v prah razpalo njego drugo truplo. Zaradi delavnosti nestrohnelo roko so častitljivo shranili v samostanu.
12.	Neki umirajoč oče je poklical na smrtni postelji svoje sinove in jim rekel: „Po moji smrti pridno kopljite po mojem vinogradu !“ Vsi veseli, misleč, da je oče v vinogradu kje zakopal svoje zaklade, gredo po njegovi smrti in skozi in skozi prekopljejo očetov vinograd, a zaklada ne najdejo. Jezijo se, da so zastonj delali. Toda vinograd je tisto leto silno dobro obrodil in pridelali so jako veliko vina. Še-le sedaj so spoznali, da si je oče mislil: zaklad je delavnost. In mi bi lahko pristavili: v delavnosti je blagoslov božji.
13.	Dvojna pot. Mladi Edvard je bil sin jako bogatih starišev. Zanašal se je na njihovo premoženje in se ni hotel ničesar učiti. Mali Jakec pa, sin ubozega soseda, učil se je jako pridno koše plesti. Nekega dne je stal Edvard na bregu morja in je za kratek čas ribam trnek nastavljal. Jakob pa si je bil narezal veliko butarico vrbovih šibic in jih je ravno hotel domov nesti. Kar planejo izza grmovja morski roparji, zgrabijo in odvedejo oba dečka na barko, da bi ju prodali za sužnja. Roparska barka pa ni imela sreče; vihar jo je po morji dalje drvil in slednjič ob skalo razbil pri daljnem otoku. Samo dečka sta se rešila na suho, kjer so bivali divji in brezsrčni zamorci. — Jakob si misli: njegova umetnost bi jima utegnila usmiljenje nakloniti. Vzame nož, razkolje nekaj vrbovih šib in začne lep košek spletati. Od vseh strani prihajajo črni možje, žene in otroci in radovedno ogledujejo to nenavadno delo. Ko je košek gotov, ga podari najimenitnejšemu izmed njih. Zdaj bi bilo pa vse, malo in veliko, rado imelo take koške. Jakobu so odkazali prijetno utico v senci rodovitnih dreves, da bi ga nihče ne motil pri njegovem umetnem delu. Tudi mu obljubijo obilnega živeža. — Nato pa zahtevajo, naj še Edvard splete tak košek. Ko pa vidijo, da se ni ničesar naučil, ga začno pretepati; da, še ubili bi ga bili, ko bi ne bil Jakec zanj prosil. Edvarda so prisilili, da je moral svojo lepo suknjico dati Jakcu, in njegovo slabo obleči ter mu za hlapca biti in vrbovih šib donašati.
14.	Cesar Jožef II. je ob svojem sprehodu nekoč zapazil malo deklico, ki je vodo zajemala iz studenca. Prijazno jo nagovori: „Ali je voda težka, drago dete?" — „0 seveda, odgovori neznanemu gospodu, posebno če človek ni vajen težkega." Iz daljnega pogovora zve, da je dekletce hči uboge uradnikove vdove s petero otroci, kateri se dovelj hudo godi. Nepoznani gospod pravi: „Pridi jutri s
svojo materjo k cesarju; morebiti dobite kako podporo." Drugega dne pridete na cesarjev dvor in kako se otrok začudi, ko vidi, da je cesar sam oni nepoznani včerajšnji gospod. Materi je zagotovil podporo, hčerki pa je rekel: „Le vedno pridno delaj; ne delo, marveč lenoba in postopanje ugonablja človeka.“
j)	Po dobrih ljudeh.
1.	Deset pravičnih bi bilo o Abrahovem času rešilo ogromno število dveh velieih mest strašnega pogina v žveplenem ognju. (I. Moz. 18.)
2.	Kolikokrat je Bog osrečil judovsko ljudstvo zarad Mozesa in drugih pravičnih!
3.	Laban je naravnost rekel Jakobu: Naj najdem milost pred teboj; slcušnja me uči, da me je Bog blagoslovil zavoljo tebe. (I. Moz. 30, 27.)
4.	Gospod je blagoslovil hišo Egipčanovo (Putifarjevo) zovoljo Jožefa in je pomnožil njega premoženje ne le v hiši, ampak tudi na polju. (I. Moz. 39, 5.)
5.	V hišo vdove v Sarepti je Elija donesel blagoslov božji.
6.	Salomon je bil zarad malikovanja zapravil pravico do vladanja, vendar Bog govoriNe bom vzel vsega kraljestva iz njegove roke, marveč vladarja ga bom postavil vse dni njegovega življenja zavoljo Davida, mojega hlapca, ki sem ga izvolil, ki je ohranil moje povelje in moje zapovedi. . . (Kr. 11, 34 id.)
7.	Zavoljo grehov Ahaba in Jezabele je Bog naznanil pogin ne le njemu, marveč tudi naslednikom: Glej, jaz bom pripravil nad te zleg in bom požel tvoje. Jehutu pa je Gospod rekel: Ker si skrbno delal, kar je bilo prav in je dopadlo v mojih očeh in si vse, kar je bilo v mojem srcu, storil zoper Ahabovo hišo, bodo tvoji sinovi do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu. (IV. Kralj. 10, 30.)
8.	Angelj je naznanil sv. Pavlu, da se je Bog zarad njega tudi sopotnikov usmilil in jih rešil v grozovitem viharju: Ne boj se Bavci! . . . glej, Bog ti je podaril vse, kar se jih s teboj pelje. (Dj. ap. 27. 24.)
9.	Sv. Notburga je prekrasen izgled za vsakega krščanskega posla. Sreča in blagoslov božji je bil pri hiši, kolikor časa je služila ta sveta devica; ko je pa pustila službo, šel je tudi blagoslov od hiše. Gospod je to precej zapazil; zato lepo prosi Notburgo, naj zopet pride nazaj. Svetnica uboga in ž njo se povrne sreča in blagostanje v grad.
10.	Zarad sv. hlapca Izidorja je Bog posebno blagoslovil gospodarja njegovega. (Prim. 12, št. 4.)
11.	Sv. Avksencij se je nekoč, ko je še med svetom živel, sprehajal po nekih ulicah, kjer so večjidel rokodelci stanovali. Eden izmed teh je stal pred svojo uborno hišico in glasno tožil, da že več tednov nima dela in da, če pojde tako naprej, bode kmalu pri kraji s svojim rokodelstvom. Avksencij se mu približa in ga prijazno vpraša, bi ga ne hotel-li za nekaj časa v službo vzeti kot pomočnika ali dninarja? Vsaki dan, tako še pristavi, bo po več ur delal pri njem, ne zahteva hrane in tudi ne višjega zaslužka kot tri obole (vinarje) na dan. Rokodelcu je nepoznani mož po svojem mirnem in milem obnašanju jako všeč, rad sprejme ponudbo, toda pravi, zdaj že več časa nima nikakoršnega dela. Avksencij vendar le vstopi v zapuščeno delavnico, se pohlevno spravi v neki kot in povzdigne v goreči molitvi svoje srce k Bogu. Kmalu potem so že prišli ljudje in naročili nekoliko dela; še več naročil je bilo drugi dan, tretji dan pa že toliko, da je mojster res moral več delavcev najeti. Ko je Avksencij videl, da je njegova molitev uslišana, ni nič več hodil v hišo; a blagoslov, ki ga je naklonil delavnici, je ostal pri hiši.
12.	Skušnja tudi to dovelj jasno in očitno dokazuje. Blagi nemški pesnik Brentano je imel navado, kadar je v kaki družini se nenadno zgodilo kaj posebno ugodnega in veselega, reči: „Tu je že spet kaka dedščina od daleč tam iz Amerike.“ Hotel je s tem reči: „Tu so potomci pobrali zreli sad z blagoslovljenega drevesa njihovih prednikov". — Na to se naslanja tudi pomoč naših priprošnjikov v nebesih, bodisi za posamezne osebe in družine ali za cele dežele in kraljestva; ako je Bog že v življenju zavoljo njih ljudem blagoslov delil, koliko bolj zdaj, ko ž njim v nebesih kraljujejo !
a)	S katerimi grehi se posebno krati blagoslov?
a) Z napuhom:
1.	Prevzetnost je srečnim angeljem vzela nebesa in jih treščila v večno brezno.
2.	Prva dva človeka sta zgubila raj in sta nakopala sebi in svojemu zarodu toliko grozovitih časnih in večnih nesreč, ker sta se dala od peklenske kače k napuhu zapeljati ter hotela biti Bogu enaka.
3.	Kako napuh odjemlje blagoslov in vspeh pri človeškem delovanji, prejasno kaže zidanje babilonskega stolpa.
4.	Kralj Faraon je klical v svoji ošabnosti: „Kdo je Gospod, da bi njegov glas poslušal ? Jaz ne poznam nobenega Gospoda nad
seboj in ne izpustim ljudstva!" Koliko šib je prišlo nad deželo in ljudstvo in kako tužno je poginil v Rudečem morju!
5.	Kralj David je ukazal prešteti vse ljudstvo, da bi videl, kako mnogoštevilnemu narodu zapoveduje; pa angelj Gospodov je deželo udaril z grozovito kugo. (II. Kralj. 24, 10—15.)
6.	Prevzetni Golijat, čeravno najmočnejši orjak v celi vojski, je bil premagan; ponižni David pa, če tudi šibak pastir, je zmagoval.
7.	Kralj Nabahodonozor se je bil proti koncu svoje vlade prevzel zaradi svoje velike moči. Vsled njegove velike ošabnosti ga je Bog kaznoval ter mu pamet odvzel. V svoji norosti si je mislil, da je zver; torej se ni obnašal kakor človek, marveč kot zverina; pahnen je bil izmed ljudi, po štirih je hodil in travo jedel kakor vol, in njegovo telo je rosa močila izpod neba, da so mu lasje rastli kakor postojni perje in nohti kakor pticam kremplji. In to je trpelo toliko časa, dokler se ga ni zopet Bog usmilil, da je zopet po pameti živel. (Dan. 3, 1. id.; 4, 25. id.)
8.	Antijoh Kpifan je v svojem napuhu mislil, da more valovom na morju zapovedovati in najvisokejše gore tehtati, ter da njegova moč sega do zvezd — je padel z voza, in se tako potrl, da je bilo pri tej priči njegove slave konec; lotila se ga je tako grozovita bolezen, da so se živemu črvi zaredili in je meso v bolečinah odpadalo, da sam in drugi poleg njega niso mogli strašnega smrada prenašati. Tako ponižan je spoznal: „Prav je Bogu se podvreči in da se umrljivi Bogu enaeega ne misli." (II. Mak. 9.)
9.	Kralj Herod Agripa je prišel lepo oblečen na narodski praznik v Cezarejo in je ondi imel ogovor. — Lizuni pa so povzdignili glas: „Ne človek, bog nam govori." To prilizovanje se mu je močno dobro zdelo in rad je videl, da so ga imeli za boga, Ali angelj Gospodov je ošabneža udaril. Naenkrat je zbolel in v čevih se mu je zaredilo mnogo črvov, ki so ga živega razjedali. „Gorje mi —■ je zaklical — ki ste me za boga imeli, moram zdaj umreti. Božja moč, ki se jej moram podvreči, vas vse na laž postavi."
10.	Mihael Cerularij, carigrajski patrijarh, je bil preošaben, da bi pokorščino skazoval cerkvenemu poglavarju, rimskemu papežu. Dal si je priimek občnega škofa in ločil je grško cerkev od latinske. Hotel je tudi škrlataste čevlje nositi, kakoršne so takrat nosili le cesarji, in trdil je, da med njim in cesarjem ni nič ali pa le malo razločka in da more cesarja z njegove visokosti ponižati. Toda cesar Izak Komnen gaje prestregel, ga vjel in iz dežele spodil v pregnanstvo, kjer je revno poginil.
11.	Najučenejši in najimenitniši mož svojega časa je bil Notker, opat samostana Št. Gallen, rojen 1. 830. Po očetu je bil v sorodstvu s Karlom Velikim, po materi pa s saksonsko vladarsko hišo. Cesar Karol, imenovan „Debeli“, ga je zelo čislal, mu večkrat dopisoval, v važnih rečeh popraševal za svet in ga tudi večkrat obiskal. Nekega dne ga ob takem pohodu v samostan sprejmi neki dvorni kapelan, ki je bil precej prevzeten in ošaben. Temu je bil cesar sam več zelo slavnega povedal o Notkerju. Z druzimi vitezi si ogleduje samostan in najde Notkerja ravno pri brevirju. „Glejte“, pravi svojim spremljevalcem, „ta menih je neki najučenejši mož v vsem Karlovem cesarstvu; a tega veleučenega moža hočem nekoliko na poskušnjo dejati in mu tako vprašanje zastaviti, da ga ne bode znal odgovoriti." In stopivši k Notkerju prične: „Znano nam je, da si predrl v globokost vednosti in, da v visokosti svojih premišljevanj spoznaš celo nebeške reči; povej nam torej, ako veš, kaj zdaj le Bog dela v nebesih?" Notker odgovori z resnobnim glasom: „To jaz vem in le predobro vem. On zdaj to dela, kar je zmiraj delal in kar bode tudi tebi v kratkem storil, — ponižne povikšuje, ponižuje pa prevzetne." Osramoten in poparjen odide dvorni kapelan s spremljevalci in Notkerjeva beseda se res kmalu spolni na jako žalosten način. Ko nekaj dni pozneje cesar s svojim spremstvom zapušča samostan, pade njegov dvorni kapelan s svojim konjem pred samostanskimi vrati in si nogo zlomi. V hudih bolečinah spozna kazen za svojo ošabnost in prosi odpuščanja Notkerja.
12.	Ko se je Aleksander, macedonski kralj, z vojsko bližal Dariju, perzijskemu kralju, mu je ta poslal otroško igračo (žogo) in gručo zlata. S tem darilom je hotel Aleksandru naznaniti: V primeri z menoj si ti še otrok, za katerega je šiba, in pač otročje igrače bolje poznaš nego vojsko; tudi ti mora primanjkovati zlata, ker si se odpravil, da bi si svet prilastil. Prevzetni Darij pa je moral to ošabno predrznost hudo občutiti, v dveh hudih bitkah ga je takrat še celo mladi Aleksander premagal (pri Isu in Gavgameli); moral je bežati, njegov lastni satrap ga je ujel, v zlate verige ukoval in umoril
1.	330 pr. Kr.
13.	Prevzetna cesarica Irena je bila po svojem sinu primorana, da je njemu prepustila vladarstvo ter se umaknila v zasebno življenje. Zdaj pa je v svoji prevzetnosti mislila le na maščevanje in snovala zaroto zoper svojega lastnega sina. Ko je bil sin umorjen, se zopet polasti prestola ter vlada samostojno. Toda kmalu so se zarotili zoper njo sovražniki in jo zapodili v pregnanstvo, kjer je revno in od vseh zapuščena nesrečno živela in na tujem umrla.
14.	Turški sultan llajazet se je bahal, ko je bil na vrhuncu svoje slave in sreče: „V Kirnu naj moj konj oves zoblje z altarja sv. Petra. “ Pa Ozman Timur ga je kmalu po tem bogokletnem bahanju premagal pri Angori v Mali Aziji, ga vjel in devet mesecev s saboj okrog vozil, kakor divjo zver zaprtega v železni kletki, dokler ni žalostno poginil.
15.	Ošabno je Napoleon I, ko ga je bil papež izobčil zavoljo njegovih silnih krivic do cerkve in papeževe dežele, pisal svojemu namestnemu kralju na Laškem: „Misli li papež, da bodo zavoljo izobčnega njegovega pisma mojim vojakom puške iz rok padale?" Pa božja previdnost je hudo izučila ošabnega trinoga. Že tri leta potem beremo v bojnih poročilih njegovih generalov, da je francoskim vojakom na Kuskem res orožje iz rok padalo zarad prehudega mraza; in kako zelo je bil še ošabni Napoleon ponižan, je znano.
16.	V enajstem stoletju je živel v Parizu doktor po imenu Thurnai. Ta mož je imel silno bister um in čudovito dober spomin, in je deset let podučeval v bogoslovski vednosti tako slavno, da se mu je vse čudilo in najtežja vprašanja je razvozljaval z največjo lahkoto. — Nekikrat ga je vse občudovalo, ko je neko nejasno vprašanje jako spretno razjasnil po krščanskih načelih. Vsled tega pa je bil sam sebi tako všeč, da kar ni hotel spoznati, da vse dobro, kar ima, je le dar od Boga. Zaklical je: „0 Jezušček, Jezušček! kako zelo sem v tem vprašanju potrdil in povzdignil tvoj nauk! Resnično, ko bi hotel biti zloben in nasprotovati, ne bilo bi mi težko, še s teht-nišimi dokazi ravno to ovreči in zasukati, kar sem prej znal tako lahko in jasno zagovarjati!“
Komaj je ošabni učenjak izgovoril te drzne besede, je hipoma onemel in zgubil vso svojo učenost. Čez nekoliko let se je neskončno usmiljeni Bog zopet usmilil tega nesrečnika. Ponižani mož pride zopet k zavesti ter deloma zopet dobi dar govorjenja; vendar ostane v toliki toposti, da se je po dveletnem velikem trudu svojega sina še-le kakor majhen otrok mogel naučiti jecljaj e brati in očenaš moliti.
17.	Ko je cesar Dijoklecijan zmagoslavje obhajal zarad premaganih Peržanov, je ukazal, da ga morajo kakor boga moliti in za brata solnčnega in luninega imeti. Morali so pred njim poklekovati in mu noge poljubovati. Ali kmalu ga je dohitela božja kazen. Po vsem životu je jel otekati, jezik mu je začel gnjiti in črvi so ga jedli, da je revno poginil.
18.	Koščena miza. Živel je svoje dni na Koroškem v neki planinski vasi premožen kmet, k oj ega so še stari ljudje dobro poznali,
15
Zbirka.
Kvase ali Kvasuik po imenu. Imel je veliko drobnice in goveje živine in pa po dvajset in še več konjev, ki so mu oglje vozili v bližnje fužine. Živinoreja in kupčija mu je dajala toliko denarja, pa tudi polje toliko živeža, da so ga planinci imeli za prvega bogatina v tem kraji, rekoč: „Kvase premožen ne bode vbožen." V veliki časti so ga gor-jani imeli, in klobuk pod pazduho držali, kadar so ga prišli za denar prosit, ali mu oglja ponujat, naj bi ga kupil, ali pa posodil za dacijo. Kvase je tudi sam čutil, da ima vsega zadosti, in je pogosto na dobri volji tovarišem dejal: „ Meni drugega ne manjka, razim koščene mize; tako bi še rad imel." — Premožni gorjanci se radi prevzamejo, zaničujejo svoje revne sosede, jih radi stiskajo skoz preobilne obresti, pozabijo tudi svojega Boga, ki jim vse dh, ter vprašajo v svojem srci prevzetno: „Kdo je moj Bog V Ako le plačam, kdo mi kaj more? Bog je Bog; jaz sem pa jaz. Koga se bom bal?“ Tako prevzetni bogatini in bahači govorijo, in si mnogotero vmislijo, ki ni poštena, ne lepa. Tudi bogatin Kvase si je jedno ubral, ki še po planini sinje. Bil je pri sv. Leonardu velik shod in od daleč so se romarji shajali; tudi Kvase iz bližnjega svojega sela prijaha, ter na lepi ledini pred cerkvijo s konjem postoji. Tropa možakov ga obsuje in se veselo ž njim pogovarja. Kvase je ves Židane volje, in namesto se na službo božjo pripravljati, pred cerkvijo burke vganja in šale dela. Ravno gospod župnik memo pridejo; Kvase jih oholo pozdravi, in se jim pobaha, rekoč: „Moj gospod! naj mi dovolijo, da s svojim konjem v cerkev jezdim, in okrog altarja sv. Leonarda jašem; ^hočem to ježo dobro plačati in vsako stopinjo svojega konja s križevaeo podkovati, in tako cerkvi srebrni tlak narediti." Abotni planinci so se smejali temu prevzetnemu golču, gospod župnik pa so resno bahaču dejali : „Kvase! varujte se, da vam sreča ne uide, in se vi v kratkem na golo ne vsedete; sreča je opoteča, in kdor se danes s bogastvom baha, bo že jutri kruha prosil. Vse to se bo še lahko tudi vam zgodilo. Bog le ponižnim milost daje; na prevzetne njemu mrzi." To so dušni pastir grede prevzetnežu povedali in šli božjo službo opravljat. V kratkih letih se je Kvasetu spolnila napovedana beseda. Tudi tiča, ki previsoko leta, po navadi nizko obsedi.
Rodovitna leta so se prevrgla; slabo vreme je planincem prineslo hude letine. Polje ni po planinah rodilo, in kar so vsejali, jim ni dozorelo. Njive so ostale celine, in poprej velike kmetijo so postale puščave. Živina je gladu počepala, in ljudje so se v ravnine preselili, da bi se preživih. Veliko planincev je pomrlo, še več jih obožalo; med njimi je tudi Kvase premožen bil v kratkem sila ubožen. Konji
njegovi niso krme imeli in popadali, vole je poprodal, da si je živeža nakupil. Hlapci so ga popustili in šli v ravno polje za kruhom. Edina hči, k oj o je imel, se mu je omožila; ali ni jej imel dote dati. Tudi ona je z možem na tuje potegnila; in Kvase, dobrega vajen, se jo tako zadolžil, da je moral svoje imenitno posestvo prodati. Bogat gorjanec je Kvasetovo kupil, zapuščeno polje obrnil v senožeti, travnike pa v pašnike. Imenitni stan celo zimo zapuščen stoji, le po letu pastirji v njem prebivajo. Strehe skapljejo, v kratkih letih lesene stene sprhnijo in se podero, samo podzidovje še na bregu stoji in stariši otrokom mimogrede na nj kažejo, kadar jim pripovedujejo o bogatem Kvasetu, ki je mislil, da bogat obožati ne more. — Kako se je ubož-nemu Kvasetu na stare dni godilo? Ves zapuščen je hodil od hiše do hiše kruha prosit, in kadar se je o palici h kakemu znancu pri-tresel, so mu na prag v skledici kuhe dali. Ko je odmolil, je skledico na kolena dejal in jel zajemati, rekoč: „Ko sem še imel vsega zadosti, sem gostokrat prevzetno dejal: drugega mi ne manjka, kakor koščene mize; zdaj jo imam, kajti moram na svojih kosteh skledo držati, ker druge mize sirota nimam."	(„Drobt.u 1854.)
19. Prevzetna služabnica. Metka je bila vsakega krnetov-skega dela prav dobro vajena, pa ravno zato tudi silo „štimana“. Mati jo dajo k nekemu kmetu služit in jo za slovo lepo podučijo, rekoč: „Le vsak dan moli in prosi Boga, naj ti v službi srečo in blagoslov dl" Ali Metka pravi: „To me ne skrbi, saj sem vsakega dela dobro vajena. “
Že prvo jutro bi imela Metka zakuriti, in več ko pol ure kreše, pa ne more ukresati; zadnjič leti k sosedovim po luč. Ali na ledenem poti ji spodrkne, pade in ubije svetilnico. Zato je bila prvokrat kre-gana; vendar se je na slabo vreme izgovorila, da je po noči goba odognila, pot pa ves leden in polzele. — Potem so Metki ukazali pod streho po pletarček jajc. Ko pletarček vzdigne, naglo miš izpod njega skoči, in Metka se tako prestraši, da ji pletarček iz roke pade in se jajca potrupijo. Gospodinji je še zavolj strte svetilnice mrzelo; zatorej Metkinih izgovorov ni kaj poslušala in jo je prav pridno okregala. — Ne dolgo potem Metka p isker mleka prav varno na glavi prinese in ravno izpod kapa na prag stopi, kar težek kruncelj s strehe na pisker trešči in ga ubije. Ko Metka vsa z mlekom oblita v hišo stopi, so gospodinja tako hudo v jezi, da Metka besede ziniti ne sme, in jo kakor nerodno trapasto deklino od hiše spodi. Vsa razjokana in osramotena se Metka domov privleče, in mati pravijo: „Zdaj vidiš, kako potrebno je Boga za srečo prositi. Jezer reči se
15*
lahko pripeti, katere niso v naši oblasti, ki jih le Bog more v naš prid obrniti, da nam ne škodujejo."
P) Z goljufijo in krivičnostjo:
1.	Koliko se je moral Jakob pokoriti zavoljo goljufije, s katero je bil prekanil slepega očeta!
2.	Gabaonci so si zmislili zvijačo in so vzeli s saboj jedila ter so naložili svojim oslom starih vreč, pa strganih in zašitih vinskih mehov, in so obuli prav stare čevlje, ki so bili v znamenje starosti s krpami zašiti, in so oblekli staro obleko; t-udi kruh, ki so ga za brezno s saboj nosili, je bil trd in v kosce razdrobljen. Tako pridejo pred Jozueta in se lažejo, da pridejo iz silno daljne dežele in želijo zavezo narediti z Izraelci. Jozue jim verjame ter stori ž njimi mir in zavezo. A ko se zve njih prekana, je komaj Jozue ubranil, da jih ljudstvo ni pomorilo; a postali so sužnjiki, ki so morali težka dela opravljati vse dni. (Joz. 9.)
3.	Naamanov služabnik Giezi si je bil lažnjivo in goljufno pridobil dva talenta srebra in dvoje oblačilo. A kazen mu je bila takoj za petami. Elizej mu reče: „Zdaj si tedaj prejel srebro in si prejel oblačila, da si kupiš oljnikov in vinogradov, in ovčic in volov, in hlapcev in dekel; pa tudi gobe Naamanove se bodo prijele tebe in tvojega zaroda do vekomaj." In šel je od njega gobov kakor sneg. (IV. Kralj. 22 id.)
4.	Sv. Spiridijon, škof v Trimithu, je delil svoje imetje v dva dela: enega je izdajal revežem, druzega pa je ohranil za-se in za vzdržavanje svoje cerkve; posebno pa je rad pomagal takim ljudem, kateri so nenadno prišli v pomanjkanje. V ta namen je bila njegova žitnica odprta vsakemu, kateri je prišel prosit na posodbo. „Le vzemi, kolikor potrebuješ," je imel navado reči, in če je mož prišel posojeno vrnit, takrat še zraven ni hotel priti, tako se je zanesel na poštenost ljudi. Neki mož si je pa hotel izkoristiti to svetnikovo zaupljivost; izposodil si je žita, a vrnil ga ni, marveč se je le tako delal, kakor da bi ga bil prišel vrnit. Gez nekoliko časa pride ta mož zopet prosit žita na posodbo. Spiridijon mu pravi: „Saj veš, kje je žitnica, kar pojdi in vzemi, kolikor potrebuješ." Mož je vesel nove prekane in hiti v žitnico, — toda najde jo prazno in ves osup-nen pride to svetniku naznanit. „Ni mogoče, prijatelj," mu ta odvrne, „gotovo si kako goljufijo zakrivil; kajti kdor je pošten, dobi vedno žita v njej." Mož spozna svojo goljufijo, prosi svetnika kleče odpuščanja, in ko gre zdaj zopet v žitnico, dobi dovelj žita.
5.	K sv hifardu je nekoč prišel mož v silno razcapani obleki ter poprosil svetnika za boljše oblačilo. Zlobnež pa je bil svojo še dobro obleko skril, da bi ogoljufal svetnika. Svetnik pa je spoznal goljufijo in je precej poslal brata po oblačilo, katero je bil mož skril. Med tem pa je sv. opat govoril beraču o grdobiji goljufije in tatvine. In on se je tudi tako delal, kakor da bi mu bila ta pregreha nad vse ostudna. Kar pride brat z obleko, katero svetnik goljufu ogrne. Lahko si mislite, s koliko sramoto se je urno zgubil.
6.	Škof Leoncij pripoveduje o sv. Janezu miloščinarju
to-le dogodbo: Neki kupec, ki je bil na	morju	zgubil	vse	premoženje,
pride k svetniku in ga jokaje prosi, naj	se ga	usmili	in	mu pomaga.
Janez mu ukaže dati pet funtov zlata. Za to si kupec nakupi novega blaga ter gre ž njim na morje; toda po pravični sodbi božji je spet nesrečen in zgubi vse, ostane mu le prazna ladija. Vrnivši se v Aleksandrijo, gre zopet k svetniku, mu razloži svojo nesrečo in ga zopet prosi pomoči. Svetnik mu pa pravi: „Verjemi, brat! ko bi ne bil cerkvenega denarja, ki sem ti ga dal, pomešal s svojim krivično pridobljenim denarjem, bi ne bila barka nesrečna; ker je bil pa tvoj denar z grehom pridobljen, si po pravični sodbi božji	zgubil	še	to, kar sem
ti bil jaz dal.“ Zdaj mu d& svetnik 20	funtov	zlata	in	mu naroči,
naj zdaj s tem ne zmeša nobenega druzega denarja ter naj si nakupi blaga. Naredi tako; toda zdaj se potopi barka in blago, samo ljudje so rešeni. Kupec skoro obupa in si ne upa več k svetniku iti.' Ta pa zve nesrečo in mu sporoči, naj le gotovo pride k njemu. V raztrgani obleki s pepelom na glavi vstopi kupec. Janez pa ga osrčuje in pravi: „Hvaljen bodi Gospod! sedaj pa bode srečna tvoja kupčija; kajti zdi se mi, da je bila tudi barka po krivici pridobljena." Janez d& kupcu napraviti novo ladij o in jo z žitom naložiti; nato mu jo izroči in pravi, naj se pelje na kupčijo, a s to pogojo, da bode polovica dobička cerkev dobila! Dvajset dni in noči ladija srečno vozi, da se je kupcu zdelo, kakor bi bil sv. Janez pri krmilu in klical: „Dobra vožnja je!“ Zdaj pridejo do otoka, kjer je bila silna lakota in so bili hvaležni za nepričakovano pomoč ter so žito zamenjali z enako težo najboljšega cina. Ko se kupec povrne v Aleksandrijo, je bil cin spremenjen v čisto srebro.
7.	V začetku 18. stoletja je neki plemenitaš hišo prodal ondašnjim nunam. Ponudila se mu je najvišja cena, ki je vsled vestne cenitve iznašala tisoč tolarjev. Plemenitaž pa je podkupil cenilne može, da so hišo cenili za dva tisoč tolarjev. Kmalu potem se vendar začne eden izmed podkupljenih mož kesati svoje goljufije in gre to reč
škofu naznanit. Škof si ukaže prinesti kupno pogodbo in pokliče prodajalca k sebi. Najprej mu odšteje tisoč tolarjev, rekoč: „Nilte, gospod, sprejmite ta denar! Bog Vam ga blagoslovi in množi; sreča in blagor naj pride v Vašo hišo." Nato mu izroči še drugi tisočak, rekoč: „Ta grešni denar vam bode prinesel nesrečo, požar in bedo." To prerokovanje se je v kratkem spolnilo. Nekaj dni pozneje je po neprevidnosti ogenj nastal v plemeuitaževi palači in je vpepelil vse do tal. Zdaj je goljufivega prodajalca zadevala nesreča za nesrečo tako, da je še tisto leto miloščinje prosil pri tistih nunah, katere je bil tako zlobno ogoljufal. Caesar Calino, ki to pripoveduje, nalašč ne imenuje nun, češ, zato no, ker je reč še v preživem spominu.
8.	Krivično blago nima teka. Neki duhoven pripoveduje nasledilo zgodbo. Nekoč pride nekdo k meni in mi jame takole tožiti: „Zdaj vem, da krivično blago nima teka. Nekemu bogatinu sem bil ukradel nekoliko goldinarjev. In od tistega časa je bežala sreča iz moje hiše. Začetek nesreče je bila bolezen pri živini. Poprej ni bilo nikoli živinske bolezni pri nas, zdaj pa sem vse zgubil. Hotel sem drugo živino kupiti; a ko pridem k shrambi, kjer sem imel denar zaklenen, glej, ne najdem ničesar. Povračevalo se mi je z obilnišo mero; kajti to, kar sem vsled svoje tatvine zgubil, je desetkrat večje, nego to, kar sem pridobil. Pa to še ni vse; prišel sem tudi v neki drugi reči ob dobro ime ; sicer sem v tem nedolžen, a ker ne morem dokazati, me dolžijo celo prijatelji. Vse to, spoznam, je kazen za mojo tatvino." Jaz mu žalosten rečem: „Toda, dragi moj! po vseh teh kaznih ti vendar še greh ni odpuščen in nisi spokorjen. Tudi na onem svetu boš moral večno goreti, ako se tatvine resnično ne skesaš in spoveš ter vsega vestno ne povrneš." Jokaje je šel mož od mene s trdnim sklepom, nikdar najmanjše krivice več ne storiti in vso krivico popraviti, kakor hitro bo mogoče.
9.	Dva zakonska sta pripeljala svojega sinu, ki ga je bil stekel pes popadel in ki je zdaj hudo razsajal, k pobožnemu puščavniku Amon u in sta ga iz srca prosila, naj na sina roke položi in mu s svojo molitvijo zdravja sprosi. Amon, po višjem razsvitljenju podučen, odgovori: „Kaj me nadlegujeta s prošnjo, katere vama ne morem spolniti? Edino, kar morem storiti, je to, da vama rečem, da ne jaz, marveč vidva moreta sina ozdraviti. Dajta nazaj vola, ki sta ga vdovi ukradla, in vajin sin bode v kratkem zdrav." Zakonska se vstrašita ob razodenju tatvine, se je skesata in hitro ukradeno živino nazaj dasta. Potem se je pa tudi puščavnikova obljuba spolnila: sinje zopet popolnem ozdravel.
10.	Pred več leti je živela na Badenskem vdova s 5 hčerami, ki so bile vse zdrave in trdne. Ta vdova je bila krivičnega blaga preskrbela svojim otrokom. Zgodi se pa, da nenadno umrje naj starejša hči. To še ni bilo nič posebnega. A čudno in nenavadno in za vdovo strahovito je bilo to-le: nastopno leto jej umrje ravno ta dan druga, tretjo leto isti dan tretja in peto leto ravno tisti dan četrta hči. — Kaj jej je zdaj pomagalo krivično blago ? In tako se sploh rado zgodi pri krivičnem premoženju, da Bog ali otroke vzame od tujega blaga, ali pa tuje blago od otrok.
11.	Ukradena riba. Jernej ček je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo izmuznil. Seže tedaj prav globoko v vodo in dolgo brska sem in tje, da bi vlovil kako ribo. — „Ha!“ veselo zavpije, „zdaj jo že imam, lepo, krasno ribo; če se ne motim, — jegulja je.“ Izvleče roko iz ribnika in o groza! — okoli roke se mu zvija grda povodna kača. Iz vsega grla zavpije, vrže kačo zopet srečno v vodo in hoče zbežati. A ko se obrne, zopet nov strah. Stari ribič Jaka stoji pred njim. „Za prvikrat naj ti bo zadosti ta dvojni strah, mu reče; zapomni si pa dobro za vse svoje življenje nauk starega človeka: Beži od tujega blaga kakor pred strupeno kačo. Ukradena riba je v tatinskih rokah vselej le kača.“
12.	Veriga. Šimen je bil nepošten deček in prav nič boljši
od tatu. Ni sicer naravnost kradel; a kjer je kaj uajdel, je za se pridržal, če si je tudi lahko mislil, čegavo je. Neko jutro gre memo kovačnice. Blizo vrat je ležala na tleh lepa, železna veriga. Šimen najprej	skrbno okrog sebe pogleda, če	ga kdo	ne vidi	in hitro zagrabi
verigo.	Toda precej	grozovito zakriči	in vrže	verigo	ob tla. Veriga
je bila namreč še razbeljena in strahovito si je opekel vseh pet prstov. Kovač, ki je bil zato tje položil verigo, da bi se ohladila, je slišal kričanje in pride k vratom ter pravi: „Prav ti je, da si si osmodil tatinske prste. Da se ti še kaj hujšega ne zgodi, zapomni si to-le: Tat se s tujim blagom bolj opeče — kot železo držal bi žareče. “
13.	Prav lepo so	že stari pagani	učili to	resnico	v taki-le basni:
Štorklja	je videla s	svojega gnezda, kako so	na žrjavici bogovom
meso darovali. Ko ravno nikogar ni bilo, prileti in vzame z žrjavice kos mesa in ga nese mladičem v gnezdo. Ko se mladiči pulijo za prineseni kosec, gre starka ukrast še drugi kos. A ko pride nazaj, je že vse gnezdo v plamenu, mladiči vsi sežgani! S prvim kosom mesa je bila namreč prinesla tudi žareč ogelj. — Taka uničevalna žrjavica
se vedno drži krivičnega blaga. To naj bi vzgojitelji vedno pravili otrokom in tako tudi sami ravnali.
7)	Z lahkomiselno in krivo prisego:
1.	Brez potrebe in nepremišljeno je prisegel JE&av in se je imel pač priliko pozneje britko kesati.
2.	Zelo nepremišljeno je tudi Jefte prisegel Bogu darovati, kar ga bo prvo srečalo, ko pride domov. In glej, ki ga najprvo sreča, — bila je njegova ljuba hči in zelo se je prestrašil. (Sodn. 11.)
3.	V veliko zadrego je pripravila Savla nepremišljena prisega, ko je zapovedal vsej vojni brez jedi do večera za sovražniki iti, ker je s tem prišel v smrtno nevarnost njegov lastni sin, ki se je s koščkom medu okrepčal nevedoč za prisego očetovo.
4.	Jako žalostne nasledke je imela nepremišljena prisega Herodova, ko je obljubil drzni plesalki vsako prošnjo spolniti, ko bi bilo tudi pol kraljestva.
5.	Svetega opata Avksencija sta prišla dva gobova pomoči prosit. Opat ju nagovori: „Ali pač vesta, zakaj vaju je Bog s tako ostudno boleznijo vdaril ? Zato, ker za vsako majhno reč prisegata lahkomiselno in brez vse potrebe ter njegovo ime po nemarnem iz-rekujeta. Spoznajta svojo pregreho, skesajta se in sklenita, resnično se poboljšati." To ju je prevzelo; pokleknila sta in skesana Boga prosila, da se ju naj usmili. Sv. Avksencij ju potem pomaže s sv. oljem in ju čudežno ozdravi.
6.	Svetega Narcisa so trije zlobneži lažnjivo zatožili velikega hudodelstva iz maščevanja, ker jih je večkrat svaril zarad brezbožnega grešnega življenja. Sodnik jim noče verjeti; oni pa zatrjujejo svojo zatožbo s prisego in se strašno zakolnejo, ako njih izjava ni resnična. Eden pravi: „Ogenj naj me požre, ako je kriva moja prisega!“ Drugi zagotavlja: „Po vsem životu naj bom gobov, če je moja trditev neresnična!" Tretji potrdi svojo krivo prisego z besedami i „Oslepim naj, če je moja izjava zlagana!" In zgodilo se jim je, kar so si želeli v krivi prisegi. Prvi je zgorel s svojo družino vred v lastni hiši, v kateri je po noči ogenj nastal; drugi je bil poln oteklin po vsem životu. Ko tretji vidi to dvojno kazen, v-se gre in objokuje svoje zločinstvo tako zelo in tako dolgo, da oslepi.
7.	Neki vrtnar je imel potrjen biti v vojake. Da bi ušel tej osodi, delal se je bolnega, češ, da je božjasten, in je celo s prisego potrdil, da ima res to bolezen. Vojaščine je bil sicer oproščen,
toda od tega časa ga je vsako leto božjast prijela ravno tisti mesec, ko jo bil po krivem prisegel.
8.	V 1. 1598 je šla neka olikana llimljanka v Tagliacozzo (v napolitanski proviriciji Abruzzo), da bi tam ustanovila dekliško šolo. Zgodi se pa, da je bila ena njenih učenk obdolžena, da je drugi nož ukradla. Zatožena trdovratno taji tatvino, in da bi se jej tem gotovejše verjelo, se zaroti: „Sv. Lucija naj me oslepi, ako lažem 1“ Že čez par dni se prikaže na očesu lažnjive deklice huda bolezen in v kratkem je ob oko.
9.	V 1. 1687 je bila v Lipsku obdolžena neka dekla, da je ključ zgubila svoji gospodinji in nato priseže: „Bog naj me stori mutasto in hromo, če jaz kaj o ključu vem 1“ Kakor se je zarotila, tako se jej je tudi zgodilo. Nesrečnica kmalu potem ni mogla rabiti jezika niti nog.
10.	Neki prodajalec, ki je bil po krivem prisegel, je v ječi tzblaznil in konec svojega življenja v blaznici preživel v veliki bedi. Dvigal je pred vsakim tri prste kvišku, s katerimi je bil po krivem prisegel in nato je začel jokati in divjati, da je bilo groza. Ljudje, ki so ga poznali, so rekli: „Ta človek je pravi izgled očitne kazni božje, kako Bog že tukaj kaznuje one, ki po krivem prisegajo."
11.	Na Ruskem pride leta 1843 v jeseni v mestice Korgo-
polj kmetič, ki je ribe kupoval, in kupi od ribiča tistega mesta osem punt, t. j. po naše: 320 funtov rib, in jo na tihem potegne brez vsega plačila. Ribič ga pozve in toži za plačilo. Kmetič v začetku dolg taji, ker se mu pa sodnik grozi, obljubi plačati, ako ribič pred svetimi podobami priseže, naj oslepi, če po krivici prejme te denarje. Brez pomisleka priseže ribič. Kmet denarje odšteje, potem pa tudi on ravno tako priseže pred svetimi podobami, ki so na mizi stale, da že drugokrat plača ta dolg. Potem gre kupljene ribe prodajat po stranskih selih; ali naglo na obeh očeh oslepi in slep ne more dalje, Neki seljan najde reveža na poti, naloži njega in njegovo blago na svoje sanke in ga zapelje v njegov dom. Doma je obstal svojim sosedom in duhovnikom, da je krivo prisegel.	(„Drobt.“ 1846.)
12.	L, 1868 so v mestu H. v denarnici novokovanega denarja pogrešili. Na sumu je bil delavec, .ki je pomagal pri kovanju. Pokličejo ga pred sodnijo in ker mu tatvine ne morejo dokazati, mu velijo, naj se opraviči s prisego. Delavec priseže, da ni vzel, in nadaljuje svoje delo, toda še tisti dan mu. stroj zmečka tri prve prste na desni roki. Sedaj je sam povedal, da je bil ukradel in po krivem prisegel.
13.	Odgnjili prstje. Neki .jako skušeri in izveden zdravnik je pripovedoval 1. 1886 naslednjo dogodbo, ki se je njemu samemu čudežna zdela: „Neki delavec mi je tožil, da ga palec na desni roki srbi in peče. Reč se mi ni zdela nič posebnega; zapišem mu navadno mazilo ter ne mislim dalje na to, — kar pride čez nekaj dni mož zopet k meni in zdaj vidim, da je prst res začel že gnjiti. Dam mu zdravilo zoper gnjilobo in sem sam radoveden, kako se bode izšlo. Toda palec se ni ozdravil, marveč čez nekaj dni zapazim, da se je enaka bolezen lotila tudi kazalca. Zapišem novo zdravilo in velim, naj v kratkem zopet pride. Ko v kratkem zopet pride, vidim, da palec in kazalec dalje gnjijeta in da se je gnjiloba prijela še tretjega prsta. Kaj tacega še nikdar nisem videl in kako sem se čudil, ko je delavec vselej zopet prišel z na novo gnjilim prstom, tako da so mu slednjič, vsi prsti na desni roki odgnjili do korena. Strmeč sem to pripovedoval ljudem, ki so ga poznali; oni pa so rekli: „Tukaj se Vam ni treba čuditi in temu ne morete pomagati, Ta je nekaj naredil in tajil ter je prisegel, da ni res, kar je bilo pa res!“
S) S kletvijo:
1.	Ko je Noe zvedel, kaj mu je storil njegov mlajši sin Kam, je rekel: „Preklet bodi Kanaan, suženj bodi sužnjih svojih bratov!“ Kanaau je bil sin Kainov; zavoljo očetovega greha je sina in ves rod zadelo prekletstvo, pa kako občutno! Kananejci so zgodaj zgubili spoznanje pravega Boga in darovali svoje otroke Molohu. Tako velika je bila njih hudobija, da je Bog ukazal Izraelcem, naj nimajo ničesar ž njim opraviti, da naj jih pokončajo s sveta. In še zdaj so nesrečni Kamovi nasledniki v vroči Afriki.
2.	Koliko nesrečo prinaša prekletstvo je bilo že v prvih časih splošno prepričanje. Zato se je Jakop) tako zelo bal materin svet spolniti, rekoč: „Ako me bo moj oče pošlatal in to začutil, se bojim, da bi ne menil, da sem ga hotel zasmehovati, in da bi si ne nakopal prekletstva namesti blagoslova!“ (I. Moz. 27, 12.)
3.	Neki častitljiv duhoven je pripovedoval (1. 1875), da je poznal žensko, katera je grozovito grdo klela. Moral jo je za smrt prevideti. Njen jezik, ki ga je tako grdo zlorabila, je bil tako otekel, da ni mogla ust zapreti, marveč se jej je iz ust kazal in bil tako neznan, da ga je bilo groza pogledati. Tako je umrla sirota.
4.	Gluhomutec. Neko nedeljo je bilo zbranih več fantinov pri igri in pijači. Med njimi je bil drzen preklinjevalec, ki je tako ostudno klel, da so ga tovariši svarili. Potlej vzame molitvenik in
pravi, da jim bode zdaj pokazal, kako se kolne na molitvene bukviee. Ravno je ime! pripravljena polna usta kletvin, da bi jih izbruhnil, kar ga Bog kazni. Pri tej priči postane mutast in gluh.
5.	Itak na jeziku. V neki vasi bamberške nadškofije je živel mlad in čvrst kmet, ki je imel grdo navado, da je pri vseh delih in za vsako stvar, ki mu ni šla po volji, grozovito preklinjal. Nesrečnež je tako zelo zabredel v to hudobijo, da se mu večkrat še ni zdelo prav, ker mu je zmanjkalo kletvic, in je rekel: „Ko bi le vedel, kaj naj bi še zaklel?" ali pa je celo navzoče prosil, naj bi mu povedali novih kletvic. — Pa kaj se zgodi? Preklinjaš dobi pozneje raka na jezik. Ves je sicer zdrav, le jezik mu gnjije, gnjije in slednjič odgnjije. Govoriti ne more, jedi in pijače more le nekoliko z največjo težavo zavžiti in slednjič še celo nič ne in še-le po dveletnem hudem trpljenju umrje, ko mu je popolnem odgnjil nagnusni jezik, s katerim je nekdaj izgovarjal tako grde kletve.
6.	Zgubljena stava. Ni še tako dolgo tega, kar je hud pre-klinjevalec, Ivan Ritter v Svajci stavil, da zna najboljše kleti. Ko pa začne kleti, da bi dobil stavo, kar nenadno umolkne in nikdar več ne spregovori. Bog sam mu je plačal dobro zasluženo stavo.
7.	Materina kletev — kazen otrok. Ganljiva je dogodba, katero nam pripoveduje sv. Avguštin o grozni kazni več otrok, katere je bila mati preklela. Brat Pavel, ki se s svojo sestro Paladijo v Hipu na Afrikanskem o veliki noči pomoč našel pri svetinjah svetega Štefana, je sv. Avguštinu o svojem in svojih bratov in sester pre-grešku tako-le pravil: Bilo nas je deset otrok, sedem dečkov in tri deklice. Ko smo bili še doma v Cezareji v Kapodociji, je nekega dne starejši brat pokorščino odpovedal svoji materi in je tako daleč gnal svojo brezbožnost, da jih je jel celo tepsti. Čeravno smo bili vsi navzoči, smo vendar mirno gledali to razžaljenje svoje matere, ter nismo ni besedice rekli, in nič ne očitali bratu tacega vedenja. Naša mati, razžaljeni zavoljo tacega vedenja in naše mlačnosti, lete v cerkev h krstnemu kamnu, kjer smo vsi sveti krst prejeli, in zavpijejo z raz-kodranimi lasmi: „Strašui Bog, ki se maščuješ za zapsovano naravo, kazni ti moje nenaravne otroke, daj, da bodo po svetu blodili in čutili kazen, ki bode povsod budila strah in grozo.11 Zdajci se začne starji brat hudo tresti, kar mu ni nikdar več odjenjalo. Se tisto leto je zadela ta kazen tudi po vrsti nas druge po številu let, ki smo jih imeli. Ko vidijo mati nasledke svoje kletve, se obupno obesijo z lastnimi rokami. Mi vsi pa smo zapustili svoj dom kot preklet in sploh zaničevan rod ter smo se razkropili v razne kraje, da bi tako kolikor
mogoče zakrili svoj pregrešek in svojo sramoto. En brat je zopet ozdravel v Raveni pri svetinjah sv. Lorenca. Jaz pa in moja sestra Paladija, ki sva v tisočero krajih zastonj iskala pomoči, podava se po naročbi, ki sva jo v sanjah prejela, semkaj in sva tukaj pri svetinjah sv. Štefana našla oproščenje od nasledkov materne kletve. Kaj se je primerilo drugim bratom in sestram in kje okrog tavajo, mi je neznano.11
s) Z bogokletstvom:
1. Asirski kralj Senalierib je bil zelo nesrečen vsled bogokletstva. Po svojem vojvodu namreč kolne pobožnega kralja Ezekija in Boga; angelj Gospodov pa pokonča 185.000 Asircev. Senaherib zbeži v Ninive, kjer ga umore njegovi sinovi v mališkem tempeljnu.
2.	V neki pivnici na Koroškem so nekateri ljudje pili na sv. Florijana dan, ko je ravno zunaj hiše procesija memo šla in so z obhodom nesli podobo sv. Florijana. Gostnik pričujoče opomni, da naj gredo venkaj molit, ker gre procesija. Neki nesramen pijanec pa jame predrzno jezikati, rekoč:	„Florijan, pojdi pit!“ Pa nana-
gloma vstane iz majhne meglice hudo vreme in začne v hišo tistega nesramnega človeka tako treskati, da mu je bilo vse do konca podrlo in pokončalo.	(„Zg. Danica“, 1851, str. 32.)
3.	Neki lovec je šel z lova domov. Pot ga pelje memo križa. Pogled na Zveličarja, v katerega že zdavno ni več veroval, kateremu se je že davno odpovedal, katerega že mnogo časa ni prejel v presvetem Zakramentu, čigar cerkev in služabnike je že tolikrat zaničeval, — vzbudi v njem silovito jezo. Vzame puško, nameri na glavo s trnjem kronano, sproži in krogla zadene Jezusa na čelo ter zapusti precej globoko znamenje. O polnoči se mu rodi sinček, kateri ima na čelu neko rudeče znamenje ter je popolnem blazen. Bog je pravičen v svojih sodbah.
4.	V Ostakerju v Belgiji je Mariji posvečena votlina. Leta 1874 so šli nekateri brezbožni mladeniči tje iz tega namena, da se ponorčujejo iz božje poti Naše ljube Gospe in iz čudežev. Eden izmed njih se je delal, kot bi bil slep, in tovariši so ga peljali na čudežni kraj, kjer si je zdrave oči umil z vodo, ki teče iz votline. Tovariši ga krohotajo se vprašajo:	„No, ali še ne vidiš?“ Toda nesrečnež
jim ves prestrašen pove, da je naenkrat zgubil pogled ter popolnoma oslepel.	(nDanica“ 1875, str. 312.)
5. Nekega zimskega večera sta dva brata lahkoživca na Renskem povabila prav lepo število svojih prijateljev; bil je namreč ravno enega teh bratov god. Drugi dan je bil prav velik katoliški
praznik in prav zato se jim je s težavo posrečilo pridobiti za ta večer sicer dobrega znanca, ki si pa s svojo katoliško cerkvijo še ni bil tolikanj navskriž, kakor omenjena družba sploh. Ob določenem času vsedli so se k mizi, kjer so dobro jedli in pili. Dovtipi in zabavljice postale so k malo tako kosmate, da bi se jih bili celo pouličniki ogibali na javnem rabiti. Da, postali so celo protipostavni! Ob polunoči hotel se je naš katoličan priporočiti in domov oditi, toda niso ga pustili. Iz nova so se natočili s šampanjcem kozarci in iz nova se je vlivalo palivo v že razbeljene glave. Katolika jeli so dražiti, češ, od veselice pojde lahko naravnost v cerkev itd. Nekaj časa so brili norce čez duhovščino in „neumno ljudstvo", potem jel je pa eden peti jako bogokletne litanije, pri katerih so mu vsi drugi odgovarjali. Ko je bilo to pri kraji, odide eden bratov v stransko sobo, od koder je prinesel trgovinsko knjigo, ter jo je položil na mizo. Nato se je ogrnil z nekoliko prtovi, bratu pa je porinil zvonec, češ, naj mu streže „pri maši, katero bo on sedaj bral." Vse se je režalo in ploskalo, le katoličan ostal je miren in resnoben, če tudi ga je že precej imel pod kapo. Da, tudi še celo toliko vesti je imel, da je slovesno ugovarjal takemu brezbožnemu početju. Toda kaj, ker ni nič pomagalo. Saj so ga vsi prevpili. Ko je končno javni zasramovalee prijel za polno šampanjsko čašo, z drugo pa srebrni tolar, katerega je nad šampanjcem držal mesto hostije, ter oboje povzdignil med tem, ko je njegov brat za njim na vso moč zvonil, — razleti se šampanjski kozarec po sredi na dva kosa, zasramovalee pade na tla, kakor bi bilo treščilo vanj, njegov brat se pa tudi že v smrtnih težavah po tleh valja in pa bele pene mu silijo iz ust, Mislite si vpliv, ki ga je ta dogodek na družbo napravil. Kviško so skočili in planili vsak na svojo stran. Eden je bežal skozi vrata, drugi zgrabil se je za lase, ki so mu od same groze na mestu beli postali. Zopet drugi priskočili so nesrečnikoma na pomoč, toda zastonj. Glavni predrznež je bil mrtev, brat njegov valjal se je pa blazen po tleh. Zvezati so ga morali in odpeljati v blaznico. Še tisto noč obletali so vse zdravnike na daleč okoli, pa niti enega niso našli, ki bi bil vstani mrtvega v življenje obuditi. Blazni brat njegov je v svoji bolezni več mesecev kar divjal; konečno se je nekemu pobožnemu zdravniku vendar posrečilo, vsaj toliko ozdraviti ga, da ga ni bilo treba več vezati. Ves čas svojega življenja ostal je revež in nezmožen, kakor majheno dete. Vse ga je po mestu poznalo; prav tako je tudi vsakdo vedel, zakaj ima gospod I. na vsaki strani šop belih las, ki se niso prav nič vjemali z drugimi.
6.	V neki tovarni ob Renu imeli so katoliški delavci na svetega rešnjega Telesa dan vsako leto prosto, luteranci so pa delali. Mladi katolik iz sosednega kraja, katoliške vere, pa lansko leto na sv. rešnjega Telesa dan ni hotel praznovati, ko so njegovi tovariši k procesiji hiteli, temveč je ostal z luteranci v tovarni. Drugo jutro so altarje in za tiste potrebni les zopet v kraj spravljali. Mladenič, ki ni hotel praznovati, pride k katoliškemu delavcu, ki je ravno altarsko tramovje v red spravljal, mu križ iz rok vzame in pravi: „Vidiš, takle križ zaslužiš, da bi ti ga na čelo pribili, ker si včeraj praznoval.“ Na to je prijel tri žeblje rekoč: ,Glej, enega bi ti zabil v čelo, dru-zega in tretjega pa v desno in levo stran." — Ni dolgo trajalo, in prišel je na žago, kjer mu je levo roko zmečkalo. Tri prste mu je žaga odtrgala, četrtega so mu pa uro kasneje v bolnišnici odrezali.
7.	Kazen in rešitev. Henrik je bil učen mož in katoliške vere; poleg tega pa grozno neveren in je ob vsaki priliki zasramoval vero, kakor je to pri nekaterih učenjakih navada. Iz celega srca pa je ljubil svojo ženo in svojo hčerko. Jerica je bila pa tudi v resnici vzorna žena, dobra mati in pobožna kristijana, ki si je z lepim opominjevanjem mnogo prizadevala svojega moža na pravo pot spraviti. Klaro, triletno dete njeno, so pa zarad njene priproste ljubeznivosti vsi ljubili, ki so jo sploh poznali.
Nekega dne Jerice ni bilo doma; Henrik je bil pa v književno delo tako zamišljen, da je na otroka čisto pozabil. Klara si je nekaj časa očetu pri nogah igrala. Stekla je pa kmalo v drugo sobo, kjer spleza na stol in s stola na odprto okno. Jela se je skozi okno stezati, kar omahne in v tem trenutku ležala je na tleh. Dve nadstropji visoko je padla. Pred hišo je nastal grozen krik. Učenjak stopi k oknu, da vidi, kaj da je. Ker je bil sila kratkoviden, ni druzega razločil, kakor neko ženo in pa da ima nekaj v rokah. Grozna slutnja se ga polasti. Jel je iskati Klaro, pa je ni bilo nikjer, ne v njegovi sobi in ne v drugi. Kar se odpro šiloma vrata v sobo in notri prihiti ženska z mrtvo Klaro v naročji; ljudje drvili so se pa za njo.
Kdo vam popiše obupnost nesrečnega očeta, kateremu je vest na vso moč očitala, da je on, prav on sam kriv smrti svojega otroka in sicer po svoji malomarnosti! Kdo popiše obupno plakanje matere, ki se je kmalo na to domov povrnila! Le polagoma posijal ji je žarek za žarkom iz neizmernega zaklada sv. vere v žalostno srce. Mnogo tolažbe ji je pa dajal pogled na žalostno Mater božjo. Jera je imela preveč prave občutljivosti, da bi bila kdaj sama možu zarad žalostnega dogodka karkoli očitala. Pač pa si je prizadevala, kolikor se je le
dalo s pomočjo sv. vere tolažiti ga. Polagoma jeli so hoditi tudi sorodniki, znanci in prijatelji, da skažejo svoje sočutje družini zarad silne izgube. Oba zakonska kazala sta se že popolnoma vdana v voljo božjo. Henrik je rekel prijatelju: „Ko sem bil mlad in še na velikih šolah, sem bil divji in razposajen mladenič, polu zasramovanja in jeze do Boga in njegove svete cerkve. Nekega dne metal sem celo z okna svojega stanovanja na procesijo za Naj svetejši m idočo bombaž, papir in peške. Zatožen sem bil zarad te sramotne hudobije in sodnik mi je naložil samo štirinajst ur zapora. Ko sem postal mož, sem se oženil. Bil sem tako srečen, dobiti ženo, katera me .je s svojo milobnostjo in spravedljivostjo popolnoma pridobila. Ko bi ne imel tako zakrknega srca, bi me bila prav ona že zdavnej pripeljala na pravo krščansko pot, s katere sem preširen mladenič zagazil. Tako je bilo pa vse zastonj. Zato me je pa dohitela grozna kazen božja. Z okna venkaj sem se pregrešil in z okna venkaj padel je moj otrok, in zgubil življenje. Če tudi me je ta vdarec silnega Boga skoraj vničil ; vendar hvaležno poljubljam roko, ki me je vdarila; kajti po smrti otrokovi rešila se je duša očetova!" — „Vbogi Henrik, pravi prijatelj v dno srca užaljen. Kaj pa bo s knjigo, katero si proti Kristusu s toliko pridnostjo spisaval?" — „Le nekaj minut poprej, preduo se je Klara ubila, sem jo dokončal. Sedaj sem jo pa tudi že vrgel v ogenj. Boljše je, da to delo požre začasni ogenj, kakor pa da bi se pokorila pisateljeva duša na onem svetu po smrti v večnem ognju. Od slej nadalje delalo bo moje pero le za Kristusa in njegovo sveto cerkev, katera oba sem tako hudo razžalil “ Učenjak je bil možbeseda. V svojih spisih, dejanjih in v svojem govorjenji skazoval se je vedno vernega katoliškega kristijana.
8. Ženitovanje na pustni večer. Tako razburjenega svojega strica, ki je bil v K. za župnika, nisem še nikdar videl, kakor letos na pustno nedeljo. Od kar ga poznam, ni še nikdar tako glasno govoril v svoji veliki sobi, kakor letošnjo pustno nedeljo popoludne, ko mu je Poštarjev Martin prišel pravit, kedaj misli svatbo napraviti.
„Svatbo s šemami si hočeš napraviti, maškerado, sprevod norcev hočeš v zvezo spraviti se svetim zakramentom ? Kristijanu, ki je bil pri spovedi in obhajilu, se spodobi, da dotični dan preživi v molitvi in premišljevanji. In vendar ta sv. zakrament vsakdo lahko prejme, kolikorkrat hoče. Vidva prejela bodeta pa poleg teh dveh tudi še zakrament, katerega človek navadno le enkrat prejme in je veljaven celo življenje — do smrti. Kako le se morete drzniti sv. Duhu in njegovi milosti postreči s šemami, norčevanjem in burkami? Ali res
več ne veruješ na Boga v nebesih, da se drzneš najimenitnejši dan celega svojega življenja oskruniti s krinkami in drugimi prismodarijami?“ „Nič se ne bojte gospod župnik, rekel je Martin, saj se bova dala po katoliški poročiti. Zenitovanje potem, no, to je pa moja stvar. Komur ne bo ugajalo, naj pa nikari blizo ne hodi." — „To je vse res, Martin ! pravi gospod župnik, toda pomisli, da je dan ženitovanja svet dan, sličen dnevu prvega svetega obhajila in da prav v zakonu še najbolj potrebuješ božjega blagoslova." Martinu so bile župnikove besede bob v steno. „Z Bogom," je rekel in vže je drčal po stopnicah navzdol in pa fantovsko pesmico si je požvižgaval.
Poroka je končana in svatba se prične. Na sto in sto privrelo je skupaj mask vsake vrste, lepih in grdih. Videl si Tirolce in Eskimo, severne ali bele	medvede in češke	godce,	Spanjolce in pomorščake,
smrt in hudiča,	nune in kapucine	— vse,	vse, kar si	je Martinova
bistra glava le zmisliti mogla, vse je bilo zastopano na njegovi inaškeradi. Da je bil pa dan še tem lepši, skrbel je tudi Martin sam na vso moč za razvedrilno zabavo došlih gostov. Smehu in dovtipov ni bilo	ne konca ne kraja. Naposled pride še	prav poseben
sprevod. Petero	oseb kinkalo je v	dvorano; človek bi	jih bil sodil,
da so ušle kje iz kake blaznice. Nekateri so bili oblečeni v platneno obleko in so prav počasi dalje gacali, drugi je grozno obračal oči, tretji se je na vse načine zveral, četrti je imel silno debelo glavo, pa prav tanke nožiče. Predstavljali so blazne reveže iz mestne ubožnice, katere je vse dobro poznalo. Dobro so jih zadeli in ko so šli Martinu in nevesti čestitat, smehu zopet ni bilo konca ne kraja. Ob 2. uri zjutraj na pepelnico spremila je velika maškerada z godbo Martina in njegovo nevesto domov.
Od tedaj je minolo trideset let. V tem času zakonski človek že ve, ali je njegov zakon srečen ali ne. Poštni Martin in njegova žena sta bila še vedno pri življenji, ko sem čez 30 let zopet v tisto mesto prišel in kakor je videti, se jima je tudi dobro godilo. Otrok in vnukov pa ni bilo nič videti. Moj strijc, ondašnji mestni župnik, je bil že zdavnaj umrl; zato nisem vedel, kako srečo da ima Martin tudi od te strani v zakonu.
Posebni opravki pripeljali so me v meščansko bolnico. Stala je še vedno ondi, kakor pred leti. Na prvem dvorišči so bili bolniki, na drugem blazni. Reči moram, da je ni bolnice v deželi, ki bi toliko blaznih in sploh prismojenih ljudi imela, kakor prav R—ška. Vprašal sem zdravnike po vzroku in vsi so bili takih misli, da ljudje preveč žganja pijo in pa preveč so v maškerade in druge take blaznosti
zaverovani, kar jim vse živce grozno vničuje. Nasledek tega so blazni in slaboumni otroci. Mesto, ki je bilo na glasu najveselejšega mesta, imelo je naj večje število slaboumnih revežev in blaznih. Kako grozno je vendar tako nasprotje! V takih mislih zatopljen korakal sem z nekim gospodom preko dvorišča na drugi dvor, kar se mi pokaže grozna podoba pred oči. Revež, ki ga je božjast metala, ležal je ravno na tleh, kjer se je zvijal v groznih bolečinah. Dva druga nesrečneža bila sta zašita v vreče in sta se blazno prvemu smejala. V vreče zašita sta morala biti zaradi tega, ker sta v svoji besnosti druge napadala in jima obleko trgala. Tretji je imel silno debelo glavo in je stal na klopi, kakor bi hotel propo vedo vati. Četrti drvil se je za tolpo druzih blaznih, ki so se poprej okoli njega potikali. Zdelo se mi je, kakor če bi bil prišel v kaki zverinjak. Prvih pet nesrečnežev — bili so otroci Poštnega Martina. Vsi so bili njegovi otroci in vsi brezumni, napol blazni, božjastni in že od nežne mladosti poživinjeni. To ni bilo prav nič druzega, kakor odgovor božji na praznovanje sv. zakona s predpustno maškerado. Mnogo je tukaj ljudi, ki vidijo neko duhovno sorodstvo med pustnimi norostmi in blaznimi v bolnišnici in so se jeli bati. Pravijo, da sta tudi Poštni Martin in njegova žena sprevidela, kako hudo da sta grešila. — Neovrgljiva je desnica, da se brez božjega blagoslova nobena reč hitreje ne skazi, kakor zakon.
{Leo 1885.)
9. Kdo ima pravico altar razdevati? V Portu so prezidavah in popravljali samostan sv. Frančiška, da bi ga kolikor toliko novi borsi podobnega storili. Nekemu uradniku, ki je delo nadzoroval, navadno je bil pa tudi na pol doktor, zdelo še je potrebno, napraviti nova vrata med cerkvijo, katera so bila vže onečastena, in so v njej žito hranjeno imeli, in med novim borsnim poslopjem. Da bi bilo pa to mogoče, treba je bilo altar odpraviti, na katerem je še stala dragocena podoba Matere božje, katero so ljudje častit hodili. Delavci so dobili nalog, podobo razdjati, pa so se branili kar od kraja, ker so jo spoštovali in ker so videli skoraj vsak večer svoje žene in svoje sestre ondi klečati in moliti. Kmalu na to pride omenjeni uradnik tjekaj. Najprvo je delavce dobro ozmerjal, očitaje jim „strahopetnost" in „ babje verstvo". Takoj na to vzel je delavcu kladvo iz rok, da bi prvi mahnil po podobi. Resje udaril Mater božjo s kladvom po prsih . . . toda takoj na to napravil je korak nazaj, kladvo mu je padlo iz rok. Hudo je zakričal in roke si je na oči položil. Oslepel je, popolnoma oslepel in slep je ostal do konca svojega življenja. — Altarja vsled tega niso podirali. Krasna cerkev posvetila se je zopet
16
Zbirka.
za službo božjo. Na podobi Matere božje videti je pa še sled, kamor je kladvo priletelo. Ta dogodek je spoštovanje in češčenje do Matere božje pri teh vernikih še zdatno povišal. Ljudje se zaupljivo obračajo do nje v vseh dušnih in telesnih potrebah in ne zastonj. Zvečer si pa pripovedujejo razne dogodbe in nikdar dobri stariši ne pozabijo svojih otrok svariti pred brezbožnim življenjem. Za izgled stavijo jim nesrečnega uradnika.
10.	Vojak brez nog in rok. Ko je na Francoskem grozna
revolucija prenehala, delal je iskren duhovnik neumorljivo za rešitev duš v bolnišnici. Pravili so mu tudi o nekem vojaku, ki je menda ves razbit, pa vendar še živi, kar se vsem silno čudno dozdeva. Duhovnik, prijazna in ljubezniva duša, bi ga bil prav rad videl. Peljali so ga k njemu in našel je človeka čisto mirnega obraza. „Prijatelj," pravi duhovnik, „pravili so mi, da so tvoje rane silno nevarne!“ Smehljaje se ranjenec odvrne:	„Častiti gospod! dvignite le
odejo nekoliko kvišku!“ Duhovnik dvigne odejo pa jo samega strahu zopet spusti. Videl je, da revež ni imel nobene roke več ! „Kaj, tega ste se ustrašili?" vpraša mirno vojak. „Dvignite mi odejo tudi zdolaj in videli bodete, da tudi nog nimam !“ Duhovnik mu tudi to željo izpolni, na to pa pravi: „Oh, ljubi moj, kako te vendar milu jem !“ „Ni treba," pravi bolnik, Jaz sem le kazen prejel, kakoršno sem zaslužil. Prav tako, kakoršnega sedaj mene pred sabo vidite, naredil sem jaz z razpelom božjim. Ko sem bil še vojak, šli smo s tovariši nekdaj po cesti, kjer smo naleteli na križ, katerega puntarji niso opazili. Jaz sem se vspel kvišku ter sem med groznim preklinje-vanjem Križanemu roke in noge razdrobil, da je telo na zemljo padlo. Kmalu na to prišel sem na vojsko, kjer so me že takoj pri prvem sprejemu tako zdelali, kakor me tukaj vidite."
11.	Kazen božja v Lurdu. Ko se je v Lurdu na Francoskem božja pot pričela, prizadevala si je posebno svetna oblast, da bi jo zatrla. Policijski komisar je dobil povelje pobožne darove iz svete votline odpraviti. Bil bi jih, ali vozu ni mogel nikjer dobiti, ker ga za tako brezbožnost nihče ni dati hotel, če prav je 30 frankov zanj obetal. Konečno se lepega denarja vendarle neka babnica pola-komni in izroči svoj voz, ki je ravno pred fužino stal, komisarju. Ljudstvo to videti, je bilo silno nevoljno, ker ženica tega ni storila iz revščine in pomanjkanja, temveč iz gole lakomnosti. Denar — 30 frankov — jo je preslepil. Vže je bila duplina oropana darov pobožnih romarjev, le ograja je še stala, na kateri so taisti viseli. In tudi ta bi morala pasti. Toda komisar nima sekire pri rokah. Delavcev,
ki so v obližji, je neče tudi nobeden dati. Po dolgem prigovarjanji enemu vendar srce upade in izroči komisarju sekiro. Glej, sedaj se zvrne tudi ograja, komisar sam jo je posekal. — Zena, ki je komisarju voz posodila, šla je še tisti dan na oder po seno. Padla je doli in si je zlomila rebro. Možu pa, ki je komisarju svojo sekiro posodil, zvalil se je	še tisti dan težak hlod na noge in	mu jih	je zmečkal.
Tako sta dobila že tukaj vsak svoj nameček.
12. Pod Marijinim gabrom. Sosed Eupert je bil pač dober, toda silno nevljuden. Radi so ga jemali na delo, še rajše so se mu pa izogibali v družbi, kakor tudi on sam ni nikdar maral za druščino. Še celo za Boga se ni zmenil in opuščal molitev doma in v cerkvi. Njegova žena Regina ga je dostikrat opominjevala, da naj vendar ne bode tak, da naj zvesteje opravlja svojo krščansko dolžnost; če že zarad Boga neče tega storiti, dela naj zavolj tega, da ne bo dajal pohujšanja ljudem in pa, da se njegov desetletni Adam ne bo zgledaval nad njim. Rupert ji je na vsa taka opominjevanja osorno odgovarjal: „Kaj hočeš, da naj še več storim ? Zoper Boga nikdar ne zabavljam, kakor tudi ne zoper cerkev in duhovne. Ne opravljam nikogar ne; pošten sem v vseh svojih delih, poleg tega vedno trezen, štedljiv in priden kakor marsikdo, ki tudi v cerkev h o d i. “
Svojo	ženo in svojega sina je Rupert res	iz srca	ljubil	ter je
poslednjega	res tudi prav pridno pošiljal k božji	službi,	kakor	tudi v
šolo. Nobene lahkomišljenosti in nobene nerodnosti mu ni spregledal.
Nekega dne so ga poklicali od dela domov. Silno se je prestrašil, vidoč svojega sina v postelji. Jokajoč pripoveduje mati, kako so našli Adama pod Marijinim gabrom ležečega in krvavega in kako so ga sosedje domov prinesli. „Tudi po zdravnika sem že poslala1', sklene jokajoča mati svoje poročilo. — „Pod Marijinim gabrom“, ponavlja Rupert skoraj brezglasno in mrtvaška bledica razlije se mu po obrazu. — „Ne bodite hudi, ljubi oče", ponavlja na to Adam s slabim glasom. „Mati so mi rekli, da naj grem v P. Nazaj grede sem videl, da Henrik in Aleksander za manoj tečeta. Oba sta stareja in močneja od mene in sta bila vedno na me huda. Ker sem se ju zbal, sem stekel. Tekel sem dobro, kar so me le noge nosile. Pod Marijinim gabrom spodtaknil sem se pa ob venkaj štrlečo korenino in sem padel." — „Pod Marijinim gabrom," ponavlja zopet Rupert in se na celem telesu strese.
Med tem pa je prišel zdravnik, ki je dečka preiskal. Rekel je, da ni nič nevarnega in da bo kmalu zdrav. Zapisal mu je primernih zdravil in je odšel. Po zdravnikovem odhodu migne Rupert svoji ženi
k oknu in pravi videzno srčno ganjen: „ Tvoj a rojstna vas je precej daleč od nas; ali veš, kaj se je svoje dni pod Marijinim gabrom zgodilo ?“ — „1 seveda vem", pravi ona; „v tistem gabru vraščena je podoba Matere božje z božjim detetom Jezusom. V tistega Jezuška je nekdo svoje dni kamenje lučal in pa z nožem ga je osuval.“ — „Vidiš, tisti brezbožnik sem bil jaz", zaupije Bupert obupno. „Človeški pravici sem se sicer odtegnil, zadela pa me je tembolj grozna božja jeza. Dvajset let me že grize grozna vest. Memo Marijinega gabra ne morem nikdar več iti! V cerkvi ali na kakem drugem kraji me nič več ne trpi. Sveta podoba ali pobožni pogovori mi žalijo oči in ušesa. Misel na spoved in obhajilo me pa kar v dušo peče. Na in sedaj mi pa Marija edinega otroka ubije, ker sem se jaz nad podobo njenega sina pregrešil." — „Sveta nebeška Kraljica ne odreče nobenemu skesanemu grešniku svoje priprošnje pri Bogu za božjo milost", tolaži ga žena Begina. — „Oh zame ni nobene milosti več, kajti jaz ne morem nič več moliti", mrmra Bupert v svoji obupnosti.
Vbogi oče se ni zastonj bal za svojega otroka. Kar h krati se mu je tako na slabo obrnilo, da je Bupert sam po zdravnika hitel. Tega pa ni bilo doma. Poklicali so ga na bolj oddaljen kraj k bolniku in se ga pač ni pred večerom domu nadjati. Ko se Bupert domov povrne, našel je dečka že vsega zmešanega. Mati je ob postelji klečala in molila.
„Adam je zgubljen," začne jokajoča Begina, „če ga Bog ne reši na čudovit način." — „Če ga Bog ne reši" ? ponavlja Bupert, stisne ženi roko in pravi: „Prav praviš, ljuba moja! Venkaj pojdem v gozd, pod Marijin gaber, kjer hočem Mater božjo in njenega Sina, katerega sem tako hudo razžalil, odpuščanja prositi." — „Bupert, nikar ne hodi, saj vidiš, kako da je temno." — „Prav lepa in topla letenska noč je", pravi Bupert, „toda to nič ne de. Naj bi bila tudi naj večja huda ura, ali pa mraz, da bi drevje pokalo in pod nogami škripalo; šel bi, saj se gre za življenje mojega otroka!“
Po teh besedah hitel je mož v gozd. Prišedši pod gaber, pade na kolena pred podobo Matere božje. Solze ga žalijo in z glasom v srce segajočim glasno moli: „0 najsvetejši Jezus! Odpusti mi grozno razžaljen j e, katero sem prizadel Tebi in Tvoji Materi na tej-le podobi in pa, ker sem Vaji razžalil s svojim grešnim in brezvernim življenjem. Obljubim Vama ves drug človek in veren kristijan postati. O Marija, sprosi mi pri božjem vsmiljenji odpuščanje mojih grehov, moč in vstrajnost v svojem trdnem sklepu, sprosi pa tudi zdravje in življenje mojemu edinemu in srčno ljubljenemu sinu!"
Čudovito okrepčan dvignil se je Rupert in je šel domov. — „Adam spi. Ni še dolgo, kar je zaspal, in Bog daj, da bi mu bilo na zdravje", sporoča žena vstopivšemu možu. — Oče se nagne nad svojega ljubljenca in opazuje njegovo redno dihanje. „Sveta nebeška Kraljica svoje priprošnje nikomur ne odreče, kdor jo za njo prosi", pravi Rupert potolažen. „Marija je mojemu srcu pomagala s srčno udanostjo v voljo božjo. Če se nama Adam pozdravi, hvala in slava nebeškemu Očetu! Če nama pa umrje najin otrok: — Bog ga je bil dal, Bog ga je vzel! Njegovo ime naj bo češčeno na vse večne čase!1' — „Amen“, pristavi Regina in svoje oči k nebu povzdigne.
Zdravnik pride in si bolnika ogleda. Takoj je rekel, da se ni ničesar več bati. Sedaj se je Adamu res na bolje obrnilo. Mislite si pa, kako da so se prvo nedeljo po tem dogodku župljani zavzeli videti Ruperta pri svetem obhajilu. Odslej nadalje hodil je vsako nedeljo in vsak praznik, kakor tudi vsak delavnik k sveti maši. Vsak mesec po enkrat prejel je pa svete zakramente. Sicer se je pa tudi sploh ves spremenil. Postal je priljuden in prijazen, kakor še nikdar poprej. Kako so se pa ljudje še le čudili, ko so Ruperta večkrat našli pod Marijinim gabrom klečati in moliti. Če ga je kdo vprašal, zakaj seje tako spremenil, je navadno prijazno odgovoril: ..Ljubeznivi Jezus in njegova presveta Mati rešila sta mojega sina časne, mene pa večne smrti. Zakaj bi jima torej ne skazoval svojega češčenja!"

mmmmmmmA*
I.	Blagoslovila so bila vedno v navadi.
1.	Lahko se reče po sporočilu sv. pisma, da je v začetku Boy sam blagoslovil vse, svet in vse, kar je na svetu.
2.	Očaki so blagoslavljali svoje rodbine: N o e je blagoslovil svoja sinova Soma in Jafeta. (I. Moz. 9, 26.) Izak je blagoslovil svojega sina Jakoba. (L Moz. 17.) Jakob je na smrtni postelji blagoslovil vse svoje sinove vsacega drugače. (I. Moz. 49.)
3.	Jakob je z oljem mazilil kamen, ki si ga je bil pod glavo dejal, in ga tako Bogu posvetil.
4.	Nekakšno blagoslovilo bi se smelo imenovati, ko je Mozes v Mari grenko vodo spremenil v sladko z lesom, ki mu ga je bil Bog pokazal. (II. Moz. 15, 25.)
5.	Judovski kralji so delili ob raznih prilikah ljudstvu blagoslov: David je blagoslovil Izraelce, ko so prenesli skrinjo zaveze iz hiše Obededoma v mesto. Salomon je blagoslovil ljudstvo ob posvečevanji jeruzalemskega templja. (II. in III. Kralj.)
6.	Baguel je blagoslovil stajo hčer in njenega ženina Tobijo z besedami: Bog Abrahamov, Bog Izaliov in Jalcobov bodi z vama, on naj vaju zveže in dopolni nad vama svoj blagoslov. (Tob. 7, 15.)
7.	Arhangelj liafael jo mlademu T o b i j u velel, naj ribjega drobu dene na žrjavico in pokadi, da ne bode imel hudobni duh več moči. (Tob. 8.)
8.	Klizej v Jerihi zboljša slabo vodo s tem, da v studenec dene soli in reče: „To pravi Gospod: ozdravil sem to vodo, in ne bo dalje v njej smrti. “ (IV. Kralj. 2, 21.)
9.	Blagoslavljati je bila v stari zavezi zlasti naloga judovskih duhovnikov. Navadno so blagoslavljali ljudstvo dvakrat na dan, ob večjih praznikih je je blagoslovil sam veliki duhovnik. A r o n u in njegovima sinovoma je povedal Bog celo besede, katere naj se govore ob blagoslovljenji. (IV. Moz. 6, 24—27.) Tudi jim je Bog zapovedal slovesno blagosloviti (posvetiti) osebe in reči za službo božjo.
10.	Kristus je sam blagoslavljal: otroke (Mark. 10, 16), k r u h e in ribe v puščavi; učence na Oljski gori pred svojim vnebohodom (Luk. 24, 51.); kruh pri zadnji večerji; na bolnike je roke pokladal.
11.	Takisto so delali apostoli ter sv. cerkev sploh vse čase.
12.	Marija je prinesla svoje božje Dete v Jeruzalem v tempelj, da ga je darovala Bogu. Po njenem izgledu so nosile krščanske matere od nekdaj svoje porojene otroke v cerkev, da so jih darovale Bogu in prejele cerkveni blagoslov. Navada ta se je ohranila do danes.
13.	Sv. Gregor Nacijančan poroča, da so se za dobe cesarja Julijana nekateri kristijani izneverili krščanstvu, vendar so se vselej pri obedu ozrli v nebo, naredili križ in klicali ime Jezus, kakor so bili navajeni delati kot kristijanje.
14.	Sv. Anton puščavnik je dostikrat s priklonjeno glavo prosil, da ga je kdo blagoslovil.
15.	Že stoletja je v navadi sv. Blaža blagoslov, ki se deli s tem, da se z dvema blagoslovljenima svečama mašnik križema dotakne vratu vernika, kateri želi ta blagoslov. Deli se ta blagoslov zato na god sv. Blaža, ker je ta sveti škof s svojo pobožno molitvijo ozdravil dečka, kateri je požrl ribjo kost, in ker se je ta svetnik večkrat skazal mogočnega pomočnika zoper vratne bolezni.
II.	Koliko moč imajo blagoslovila.
a)	Blagoslovljena voda.
1.	Divji Lo ngo b ar di so tlačili olive v tlačilnici ter napravljali iz njih olje. A neki dan jim olje neče teči, celi dan se napenjajo brez vspeha. Na večer pride k njim sv. Sanktulus. Veselo jih pozdravi ter jim ponudi prazno posodo svojo proseč jih olja. Toda divjaki začno nad njim vpiti in ga zmerjati, češ, da se ž njimi šali, ker že celi dan stiskajo sadje, a olja še zdaj ni. Sanktulus veli, naj mu prinese vode; vodo blagoslovi ter jo vlije vpričo vseh v tlačilnico. Kmalu začne olje tako teči, da so delavci vse posode ž njim napolnili.
2.	Sv. Terezija pripoveduje iz lastne skušnje: „Večkrat sem skusila, da se satan zelo boji blagoslovljene vode. O sebi morem trditi, da mi dušo navdaja z nekim nedopovedljivim krepčanjem. To ni domišljava; marveč večkrat sem to skusila in to svojo skušnjo dobro prevdarila. Tako mi je bilo, kakor človeku, ki v hudi žeji pije hladno vodo in po vsem životu čuti njeno blagodejno hladilo. In večkrat si mislim: kako je vse dobro, važno in dobrodejno, kar sv. cerkev vravnava. Cerkvena molitev da blagoslovljeni vodi to moč.“
8. K. škofu Teodoru v Siceonu, ki je živel v 16. stoletju, pride nekega dnč mati s svojim otrokom, štiriletnim slepim dečkom. Milo jokaje poklekne pred škofa, položi otroka k njegovim nogam in prisrčno prosi služabnika Božjega, da bi mu zadobil pogled. Teodor blagoslovi otroka in dč, materi blagoslovljene vode, da bi mu vsak dan izmivala oči. Mati se natanko ravna po naročilu škofovem in tretji dan ozdravi slepi otrok.
4.	Sv. Gregor Veliki je z blagoslovljeno vodo hudobne duhove odgnal od samostana.
5.	Sv. Fortunat je ž njo ozdravil dečka, ki si je bil nogo zlomil.
6.	Sv. Malahija je ozdravil ženo, ki je imela raka, z blagoslovljeno vodo.
7.	Sv. Fligij je leta 640 na god svetih apostolov Petra in Pavla pridigal. — Bazuzdani trdovratneži še hujši postanejo, in mu smrt grozijo. Svetnik se obrne k Bogu za pomoč, ter moli, naj jih Bog k pokori privede. Komaj je molitev skončana, že satan 50 plesalcev obsede in grozovito davi. — Nekateri pa popadajo pred Eli-gija, mu pokoro obetajo, ter prosijo, naj obsedence reši. Eligij pa jim reče: „Ne bojte se, temuč hvalite Gospoda, ker spodobi se, da Bog grešnike nekaj časa satanu prepusti". Ko se god sv. apostolov
Petra in Pavla povrne, poklice Eligij 50 revežev, jih poškropi z blagoslovljeno vodo — in satana iz njih izžene. {Leg. l dec.)
8.	Nekdaj vidi sv. Andrej Korzin slepca, ki je na cerkvenem pragu beračil, ter ga vpraša: »Kako pa si oslepel?" „Bil sem zlatar — mu reče — delal sem skrbno in obilno. Pa ker sem vedno v ogenj gledal, pokvaril sem si oči in popolnoma oslepel, Najhujše mi dene to, ker imam ženo in drobno deco, katerih ne morem prerediti. Prosim te, moli za me“. Andrej gre v cerkev in dolgo moli. Potem se vrne k slepcu in ga poškropi z blagoslovljeno vodo, govoreč: »Naš Gospod in Bog, Jezus Kristus, ki je sleporoje-nemu dal pogled, naj po svoji vsemogočnosti tudi tebi vid povrne". In glej, hipoma slepec spregleda, hvali Boga. {Leg. 4. febr.)
9 Ob hudem vremenu je škropil sv. German blagoslovljeno vodo v zrak in nevihta se je mirno razpodila.
10.	Ko je bil Štefan VI. rimski papež (885. L), je na Rimskem polje razdevala silna množica kobilic. Papež gre v cerkev sv. Petra ter v solzah moli in prosi, da bi Bog odvrnil to šibo. Po dolgi molitvi vstane, sam blagoslovi vodo in ukaže Cerkvenikom, naj neso te vode vernikom z naročilom, da naj v imenu Gospodovem po polju hodijo in s to blagoslovljeno vodo škropijo njive in vinograde proseč Boga pomoči. To se zgodi, in kobilice so zginile tako popolnem, da niti jedne ni bilo več tam, koder je bilo škropljeno z blagoslovljeno vodo.
11.	Misijonar Peter de Paz pripoveduje, kako so bile v Mtijo-piji kobilice pregnane z blagoslovljeno vodo okrog 1. 1603. Posebno čudovito je bilo to-le: Neka katoličanka, posestnica dveh njiv, je eno njivo poškropila, druge pa ne. In kaj je bil nasledek? Poškropljeni njivi so požrešne živali prizanesle, drugo pa popolnem osmukale in obžrle. Enaka osoda je zadela tudi njive onih krivovercev, ki so se norčevali zarad škropljenja z blagoslovljeno vodo; njive onih krivovercev, ki so se ravnali po izgledu katoličanov, ostale so nepoškodovane.
12.	V hiši nekega Jlortenzija so zboleli vsi ljudje za mrzlico, nekaj jih je že tudi pomrlo. Ves preplašen gre Hortenzij k škofu v Klermont in ga prosi pomoči. Škof možu svetuje, naj poškropi z blagoslovljeno vodo vso hišo. To se zgodi in grozna morilka hišo ostavi.
13.	Blagoslovljena voda (ja je ozdravila. V Japanu zboli imeniten in bogat pagan. Vsa zdravniška pomoč je zaman. Nekdo bolniku svetuje, naj se pokristijani, naj gre potem v krščansko cerkev in pije ondukaj blagoslovljeno vodo. Bolnik uboga in resnično
ozdravi. Tudi več drugih bolnikov je v onih krajih blagoslovljena voda hipoma ozdravila,
14.	Cesar Leon VI. je zapovedal, naj vojskovodja z blagoslovljeno vodo poškropi vso vojno tisti dan pred bitko.
15.	Neki j ud, kateri se je bil spreobrnil h krščanski veri, je imel na povelje cesarja Konštantina v mestu Tiberiji hišo zidati. A ni mogel v apnenici ognja zapaliti, da bi potrebnega apna skuhal. Ko pa z blagoslovljeno vodo poškropi apnenico, se mu apno kuha prav po volji.
16.	Imej vedno blagoslovljeno vodo v hiši. Nekega dne je obiskal neki župnik v Švici imovito hišo in pri odhodu poseže v srebrni škropilnik tam pri vratih, a prepriča se, da je čisto suh, in da ta sicer pobožna družina ne čisla dovolj blagoslovljene vode. Zaradi tega hoče posvariti, toda tako, da ne bi nikogar žalilo in vendar pomagalo. Skrivaj dene svitel denar v posodico. Ko čez nekaj tednov zopet obišče to družino, se prepriča, da njegov denar še mirno počiva v prazni posodici. Ko to pot odhaja, hoče se prav slovesno pokrižati z blagoslovljeno vodo, a ker je ne najde, očitaje reče: „Diite, pri vas imate deklo, ki ni tatica, pa tudi ne svetnica; ta vam ne krade, kajti že pred tedni sem položil ta-le denar tu sem in še zdaj je notri; a tudi blagoslovljene vode ne rabi, ker sicer bi bila morala že zdavno denar najti." To je bilo dovolj jasno in zdaj se prične izgovarjanje in opravičevanje skoro kakor nekdaj v raju po prvem grehu: gospa krega deklo, gospod očita gospej, dekla zavrača na hčerko. Pomagalo pa je tako, da gospod župnik ni nikdar več našel prazne one srebrne posodice; tudi druge družine so poskrbele blagoslovljeno vodo, da bi jih župnik ne pripravil v enako sramoto in zadrego.
b)	Blagoslovljeno olje.
1.	JProkul je ozdravil z blagoslovljenim oljem bolnega rimskega cesarja Severa. (Tert.)
2.	Za dobe cesarja Dijoklecijana je ozdravila mučenica Ar-heleja mnoge bolnike s sv. oljem.
3.	Proti škorpijonovemu piku so rabili prvi kristijanje poleg drugih zdravil tudi blagoslovljeno olje.
4.	Mnogi obsedenci so se rešili hudobnega duha, kakor pripoveduje sv. Avguštin, z blagoslovljenim oljem.
5.	Sv. JJidak je tudi mnogo bolnikov ozdravil z blagoslovljenim oljem.
6.	Gadji pile. V egiptovskem mestu Afrodite se je ob času svetega Hilarijona prikazalo silno veliko gadov in kač ter napadalo ljudi in živino. Kdor je bil pičen, moral je nagle smrti umreti. V tej grozoviti stiski so prišli ljudje k sv. Hilarijonu potožit to veliko nadlogo. Hilarijon obiskuje bolnike, in kogar namaže z blagoslovljenim oljem, zopet ozdravi.
7.	Neka žena je v Aleksandriji na grobu sv. Zosima, sira-kuškega škofa, zopet pogled zadobila, ko si je bila oči pomazala z blagoslovljenim oljem.
8.	Sv. Janez, puščavni/e, je živel v zazidani hišici; le malo oknice pusti odprto, skoz katero je dobival hrano, pa tudi obiskovalce učil. Bog mu je dal prerokovanja dar, da je ljudem bodočnost narekoval, pa tudi skrivnosti in grehe srca razodeval. Tudi dar čudežev mu je bil lasten, daje bolnike ozdravljal z blagoslovljenim oljem.
(Leg. 28. marc.)
c)	Blagoslovljeni kruh,
1.	Kristus blagoslovi v puščavi pet kruhov in dve ribi in pomnože se tako, da se nasiti 5000 ljudi in pobero še dvanajst jer-basov ostankov.
2.	Že v četrtem stoletju je bila v vzhodni in zahodni cerkvi, in v grški je še sedaj splošnja navada, da se po sv. maši daje posvečen kruh onim, kateri niso bili pri sv. obhajilu. Ta blagoslovljeni kruh so z veliko spoštljivostjo sprejemali iz mašnikove roke in ga vživali kot nekakšno duhovno obhajilo. In ker so vsi zavživali od tega kruha, postal je nekako znamenje verske edinosti. Zato ga niso smeli sprejemati krivoverci in katehumeni; pač pa se je kot znamenje ljubezni in edinosti pošiljal onim pravovernim prijateljem, katerih- ni bilo doma v dotični občini ali pa niso mogli priti k službi božji. Te blagoslovljene kruhe, ki so se v poprejšnjih časih imenovali „evlogije“, prištevajo mnogi bogoslovci sploh blažilom, in mnogo izgledov kaže, da so bolniki po njih zdravje zadobivali. — Sv. Gregor Tours-ki zagotavlja, da se je v njegovem času poleg kruha blagoslavljalo še vino, na kar nas spominja še v mnogih krajih običajno blagoslovijo nje vina na dan sv. Janeza evangelista, po katerem se imenuje „šentjanževec“.
3.	Sv. opata Adelelma je angleška kraljica, ki je bila za smrt bolna, prosila, naj jej pošlje kosec kruha, ki ga je sam blagoslovil, da bi jo ozdravil. Sveti mož si zarad ponižnosti začetkoma tega ni upal storiti; ker ga pa kraljica le ni nehala prositi, pošlje
jej mrvico blagoslovljenega kruha in — kraljica ozdravi. Enako je ta svetnik ozdravljal še druge bolnike na otoku.
č) Jagnje božje.
„Jagnje božje", tako se imenuje na majhno ploščo najčistejšega voska vtisneha podoba božjega Jagnjeta z napisom: JEcce agnus Dei, qui tolis pcccata mundi — Glejte Jagnje božje, katero odjemlje grehe sveta! Na drugi strani pa je navadno vtisnena podoba Matere božje ali kakega svetnika. To Jagnje božje" papež z veliko slovesnostjo velikonočni teden blagoslovi prvo leto svojega vladanja in potlej vsako sedmo leto.
Papež Pij V. je posebno čislal rabo tega blažila in je prvo leto svojega vladanja takih jagnjet razposlal veliko množico na Spanjsko, Francosko in v Belgijo. — Tudi peti cerkveni zbor v Milanu, kateremu je predsedoval sv. Karol Baromej, je vernike zelo vnemal, naj te podobe posebno čislajo in spoštljivo nosijo. — V poprejšnjih časih so se dajale te podobe Jagnjeta božjega" med slovesno sveto mašo vernim poljubiti v znamenje miru in krščanske ljubezni.
d)	Znamenje svetega križa.
1.	Svetemu aposteljnu Janezu je dal mališki služabnik Aristodem s strupom napolnjen kozarec s tem pogojem, da hoče kristijan postati, ako ga spije brez škode. Ko pa svetnik nalito kupico prekriža, se razdrobi, in kača se privali iz nje. Še dandanes se nahaja lepa navada v sv. cerkvi, da se daje na praznik sv. Janeza blagoslovljeno vino piti, in da se ta sv. apostelj slika s kelihom, iz katerega kače sikajo.
2.	Sv. apostelj Pavel je, kakor sporoča Hilduim, slepca s tem ozdravil, da mu je oči pokrižal.
3.	Lahtancij pripoveduje: Z znamenjem sv. križa so kristijani mališke podobe z altarjev podirali; s tem znamenjem so celo hudobne duhove izganjali iz ljudi. Če se je kristijan le pokrižal, vedeži niso našli nikakoršnih znamenj v drobu darilnih živali.
4.	Da so že prvi kristijani dobro poznali dobrodejno moč svetega križa, nam lepo priča stari T er tu lij a n , ki piše : „Mi zaznamujemo čelo z znamenjem sv. križa na vseh potih, naj stopimo v hišo ali naj gremo iz hiše; naj se oblačimo ali slačimo, umivamo ali jest gremo; luč prižigamo in se vlegamo ali sedamo ali karkoli počenjamo."
5.	Sv. Jeronim pripoveduje iz življenja sv. Hilarijona to-le: Po smrti Julijanovi (I. 363.) je vstal strašen potres; morje je stopilo črez bregove in videti je bilo, kakor bi žugal Bog, da hoče zemljo zopet s potopom pokončati. Ljudstvo trumoma hiti k starčku Hila-rijonu ter ga s saboj vzamejo in postavijo na breg. Tri križe stori sv. mož v pesek ter stegne roke proti morju in moli. Morje še enkrat prav hudo završči in, kakor bi odrezal, se umiri.
6.	Sv. Avguštin pripoveduje, da je v Kartagini živela plemenita in bogaboječa gospd., ki je imela raka. Zdravnik, spreten in prebrisan mož, je vse poskusil, ga odpraviti in na zadnje le reče, da bo treba raka izrezati. Ženo to vso o mamk in milo prosi Boga, naj bi se jej kako ložje pomagalo. Kar se jej sanja, naj o veliki noči gre h krstnemu kamnu, vstopi naj se na žensko stran in prvo novokrščeno naj prosi, da jej naredi križ čez raka. Storila je tako, in komaj je novokrščena križ naredila, je zginil rak in niti znamenja ni bilo poprejšnje bolezni.
7.	Sv. Firma in Rustika so po povelju paganskega oblastnika v ogenj vrgli. Sveta moža pa se pokrižata in plamen se razdeli ter osmodi one, ki so ju v peč vrgli; njima pa niti las ni zgorel.
8.	Sv. Kunitjunda je križ naredila čez razbeljeno železje ter po njem šla — bosa — in nič se ni opekla. (Leg. 3. marca.)
9.	Sv. Patricij je preganjal huda vremena z znamenjem SV. križa. (Leg. 30. marca)
10.	Sv. Rok je z močjo sv. križa ozdravil mnogo kužnih bolnikov ; zato se še zdaj na pomoč kliče zoper kužne bolezni.
11.	Sv. Sabinijan, učenec sv. Romana, je šel zvečer z drugimi menihi jezove popravljat pri njihovih mlinih. A kmalo jim je prešlo vse veselje za to delo, zakaj kamor so stopili, so jim nasproti sikale strupene kače. Zbali so se jih in že hočejo zbežati. Da bi pa ne prelomili pokorščine, se vrnejo, zaznamujejo roke in noge s križem in tako-le zapojejo: „Glej moč sem vam dal po kačah hoditi in po škorpijonih in ustaviti se vsaki moči hudobnega sovražnika, in nič vam ne bo škodovalo". In ni je bilo več spregledati kače in dobri bratje so brez skrbi delo zvrševali.
12.	Sv. Gregorij Veliki pripoveduje v življenju sv. Benedikta to-le: Sv. Benedikt je živel nekaj časa v samotni votlini. Ker se je pa njegova svetost daleč razglasila, so ga prišli menihi nekega samostana, kjer je bil predstojnik umrl, prosit, naj bi jim bil on predstojnik. Po dolgi prošnji dovoli v to. A ker je vvedel v samostan ostro življenje, se ga kmali naveličajo in sklenejo mu zavdati. Podajo
mu pri obedu v kupi vina smrtno pijačo. Po svoji navadi sv. Benedikt prekriža pijačo in, ko bi trenil, se kozarec razdrobi na drobne kosce; svetnik je rešen. Zdaj vstane in reče: „Bratje, vsemogočni Bog se vas vsmili! Zakaj ste mislili mi to storiti", in zopet se vrne v svojo priljubljeno puščavo.
13.	Tisto leto, ko je umrl sv. Benedikt, je prišel sv. Albin na škofijski stol v Angersu na Francoskem. 0 njem je povedano, da je z znamenjem sv. križa ozdravil več slepcev in tudi sključeno in posušeno roko neke ženske po imenu Grata.
14.	Geroncija, mati sv. Genovefe, se neki dan odpravlja v cerkev; mala hčerka prosi, da bi smela ž njo iti; pa mati ne dopusti. Dete joče in prosi neprenehoma. Zdaj se mati razsrdi in hčerko po licih bije; za kazen pa oslepi ter ostane slepa 21 mesecev. Med tem se mati spominja, kar je škof Parižki o deklici prerokoval: „Blagor vam, ki imate tako deklico; zredite jo za Jezusa, ker on si jo je izvolil za nevesto. Ona je jutrnja zarija, kakor svetlo solnce bo sijala, in oživljala". Tedaj ji mati nekega dne reče: „Vzemi vrč, in idi k studencu po vode." Deklica se bridko joka pri studencu, ker so mati zavoljo nje slepi, in solzice njene v vodo kapljajo. Potem zajme vode, ter jo materi nese. — Slepa mati tapa za hčerko, ter jo prosi, da naj črez vodo sv. križ napravi. S to blagoslovljeno vodo si mati zmije oči, in — spregleda. (Leg. 3. jan.)
15.	Opat Uonorat je z znamenjem sv. križa udržal veliko skalo, da ni padla in velike škode napravila.
16.	Sv. Ničeta, škof Trevirski, je grozovit vihar na morji ukrotil z znamenjem sv. križa.
17.	Sv. Elizabeta, portugalska kraljica, je samo z znamenjem sv. križa ozdravila mnogo bolnikov v raznih boleznih.
(8. jul., lect. V.)
18.	Sv. Gretjorij VII. je z znamenjem svetega križa pogasil ogenj, ki ga je bila zanetila sovražna vojska zlobnega Henrika IV.
(25. maj., lect. VI.)
19.	Sveti mučenik Tiburcij je bil ob preganjanju za časa cesarja Dijoklccijana pripeljan pred sodnika Fabijana. Ta ukaže prinesti razbeljene žrjavice in kadila ter mu zapove, naj kadilo zažge malikom, ali pa naj gre po žrjavici. Tiburcij naredi križ in gre bos čez razbeljeno oglje, ne da bi čutil najmanjšo bolečino.
20.	Bogoljubni ključavničar Bonavita (f 1475) je z znamenjem sv. križa hipoma pogasil velik požar, ozdravil mnogo bolnikov,
izganjal hudobne duhove iz obsedenih; razdelil je tudi deročo vodo ter s suho nogo prišel na drugo stran.
21.	Sveta cesarica Kunigunda je nekega večera dolgo poslušala, ko jej je služabnica brala iz sv. pisma. Služabnica pa zadremlje in sveča jej pade iz roke ter zažge posteljo, na kateri je počivala cesarica. Svetnica naredi sveti križ in pri tej priči ugasne ogenj, ne da bi se bila naredila najmanjša škoda.
22.	Sv. Justino je fantalin Aglaid zelo v greh napeljeval. Ker se mu le ni udala, šel je k čarovniku Ciprijanu, da bi peklenske moči priklical nad njo. Ali kakor so bile skušnjave velike, se jih je vendar vselej ubranila, ker se je pri vsakem nadlegovanju prekrižala. To je oba, Aglaida in Ciprijana, k pravi veri spreobrnilo in Ciprijan je celo s sveto devico mučeniške smrti umrl.
23.	JPrekrižanje ob hudi uri. Pri gospodarju Vargi v mestu
Košicah na Ogerskem so 10. maja 1. 1891 pri večerji imeli kot gosta J. Novaka, zidarskega mojstra. Po večerji so začeli kartati Novak, domači gospodar Varga in starejša hči njegova. Zunaj je bliskalo in gromelo. Domača gospodinja so je v obližji kartalcev pokrižala vselej, kadarkoli se je zablisnilo. Zidar Novak jo s smehom povpraša: „Čemu to ?“ Gospodinja je odgovorila, da pokrižati se je stara krščanska šega, s katero poprosimo, naj bi nas Bog obvaroval pred nesrečo. Novak se je zakrohotal in rekel, da bi to za njega bila največja sreča, ako bi ga strela zadela. Komaj da je zidar bil izgovoril besede, zabliskalo se je in strela je stresla poslopje, ugasnila v sobi luč, omotila ljudi. Domače osebe so se zopet zavedle. Ko so bili napravili luč, ležal je Novak na tleh — mrtev!	(rDomoljub“ 1891.)
e)	Blagoslov starišev.
1.	JiJzav je močno žaloval, da ga je njegov brat prekanil za očetov blagoslov. In je silno vpil in jokal ter je milo prosil očeta, naj blagoslovi tudi njega. Na ves glas je vpil in klical prežaljen: „Blagoslovi tudi mene, moj oče!“ (I. Moz. 27, 34.) (Prim. str. ‘245, st. 2.)
2.	Ko je mati sv. JEdmunda zbolela in čutila, da se jej že bliža zadnja ura, je poklicala svojega sina iz Pariza na Angleško, da bi mu naročila, kako naj skrbi za brata in sestre, in da bi mu podelila svoj materni blagoslov. Pobožni sin prosi mater, naj blagoslovi še brata in sestre; a mati odgovori, da jih je že tudi blagoslovila v njegovi osebi. Ta zgodba kaže, v kolikem čislu je bil tak blagoslov pri dobrih otrocih in stariših.
3.	Tomaž Mor, slavni kancelar angleški, je tolikanj spoštoval svoje stariše, da je potlej, ko je bil že oženjen in postaran ter v tako visoki službi, vendar ni šel nikdar z doma, da bi ne bil poprej kleče prosil svojega starega očeta za vsakdanji blagoslov.
4.	Učeni in pobožni škof Gaser je pisal svojemu 81 let staremu očetu: „Menim, da vam je dal Bog zato toliko let učakati, da mene blagoslovite, da me Bog podpira v težavnem poklicu." Ko je dobil poročilo, da je oče nevarno bolan, pisal je svoji sestri: ,.Prosim, naj me oče pred smrtjo še enkrat blagoslove; komu je očetovega blagoslova bolj treba nego meni."
5.	Po nekaterih krajih na Švicarskem vlada lepa nav ula, da gre družinski oče vselej zadnji spat. Noben odrasel sin si ne upa zvečer čez čas izostati od doma. Predno gre družina počivat, pokropi se vsak z blagoslovljeno vodo, stopi pred očeta ter ga prosi, da bi ga blagoslovil z znamenjem sv. križa. Oče vsakega otroka, tudi odrasle, blagoslovi s svetim križem na čelu, ustih in na prsih; otrok na to p odd očetu roko in reče: „Oče, lahko noč; Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ Drugi dan pri voščilu za „dobro jutro" se isto ponavlja, kakor zvečer. Ako očeta ni doma, opravlja mati ta posel. Jutranja in večerna molitev je vsej družini skupna. — Da bi se pač saj nekoliko te lepe navade posnemalo tudi po slovenski zemlji.
6.	Ko je bil Grenobeljski škof Fava za škofa izvoljen in posvečen, obiskal je svoj domači kraj Ervin. K bližnji železnični postaji Leforet mu je prišlo naproti mnogo ljudstva, nekateri peš, drugi na konjih, da bi ga slovesno sprejeli. V sredi tega veličastnega spremstva gre škof skozi mesto, ki je bilo zaradi njega krasno ozaljšano. Še bolj se je potrudila domača vas Ervin, da bi škofa rojaka kar moč slovesno počastila; več kot petnajst slavolokov je bilo postavljenih na raznih krajih, koder je imel iti prevzvišeni slavljenec, in obilo zastav je vihralo. Najprej ga pozdravi domači častitljivi župnik, ki ga je bil nekdaj še krstil. Lahko si mislite, kako sta bila oba ginena, stari sivolasi župnik in njegov gojenec, tako slavljeni škof.
Nad vse ganljiv pa je bil prizor pred domačo hišo novega škofa. Njegov oče je bil že 84 let star. Ta častitljivi starček je čakal svojega sina pred pragom domače hiše. Tu je postavljen slavolok z napisom : „Moj sin, blagoslovi svojega starega očeta!" Ko se mu škof približa, pripogne oče svojo častiljivo srebrnobelo glavo in prosi blagoslova. Škof pa ga spoštljivo vzdigne ter pravi: „Ne tako, oče, blagoslovite Vi najprej svojega sina, potem bom tudi jaz Vam dal svoj škofovski blagoslov!“ Ne dd se popisati, kako so bili vsi navzoči gineni ob tem prizoru.
@ mn®
I.	Ali je Bog?
a)	Da je Bog, učijo nas stvar j ene reči.
1.	Sv. Antona puščavnika so prijatelji popraševali, kako mu je možno biti v taki samoti in brez vsakeršnih knjig. Svetnik jim odgovori: „Cela narava je moja knjiga, nebo in zemlja in vse stvarstvo. V tej knjigi čitam vsak dan božjo modrost, vsegamogoč-nost in dobrotljivost."
2.	Kadar je hodil sv. Frančišek Porgias po polji, vedno je bil vesel in dobre volje. Zdelo se mu je, da mu gore, gozdi, travniki, potoki, cvetice glasno kličejo: »Človek, spoznaj tu svojega Boga!" Kadar je hodil sam zunaj v lepi prirodi, udaril je dostikrat s svojo palico ob kako skalo, drevo ali cvetlico, rekoč: „Nikar ne govori tako glasno, da je Bog." Bes, priprosto in pobožno srce povsod najde Boga!
3.	Odgovor nekega arabca. Po puščavi potujočega arabca je nekdo vprašal, odkod ve, da je res Bog. Arabec mu odgovori: »Ako vidim na svojem potovanji pred sabo v pesku stopinje, mi te stopinje pravijo, da je po potu nekdo pred mano šel. Takisto mi pravijo sledi neskončne modrosti in mogočnosti, katere vidim v celi naravi, da je tu memo hodil Bog!"
4.	Osramoteni bogatajec. Zvezdoslovec Kirhner je imel prijatelja, kateri ni veroval, da je Bog. Nekoč ga ta njegov prijatelj obišče. Vstopivšega v hišo Kirhner niti ne pogleda, temveč opravlja zamišljen svoje delo naprej. Med tem začne došli prijatelj razne po hiši razložene reči ogledovati, čakaje. da Kirhner svoje delo izvrši. Kar opazi v kotu na mizi lep globus, katerega je bil zvezdoslovec nalašč tja nastavil. Natanko ga opazuje od vseh strani in radovedno vpraša, čegav je pač lepi ta globus in kdo ga je izdelal. „Ne znam", odgovori Kirhner, „moj ni in naredil ga nisem jaz, najbrže se je naredil sam in postavil tja v kot." — »Pojdi se solit", odgovori jezno bogatajec, „da moreš tako nespametno govoriti!“ Na to zvezdoslovec: „Ti ne moreš verjeti, da bi se bil ta globus sam naredil, ta papirnata krogi ja, kako pa moreš verjeti, da se je ta velikanski svet, katerega ta globus predočuje, sam naredil?" Osramoten je nevernež utihnil ter ni odsihdob več tajil Boga.
5.	Paganski modroslovec Protagora je tajil, da ni Boga in bil vsled tega pregnan iz Aten. Bogatajec gre na barko, da bi se
prepeljal v Sirakus. Vzdigne pa se silovit vihar, da je življenje vseh v nevarnosti. Neverni modroslovee se strese in moli več kot vsak drugi; ko pa slednjič celo trešči poleg njega, pade na kolena, povzdigne oči proti nebu in vsklikne z močnim glasom: „0 Bog, kako me preganjaš!“ Pač nikjer v naravi se tako veličastno ne razodeva Bog, kakor v gromu in blisku silovite nevihte ter v valovih burnega morja.
6.	Bogatajec, ki vendar veruje v Boga. Pred nekaj leti vozila se je o naj lepšem vremenu družba izseljencev v Ameriko. Med njo je bil mlad človek, ki je po druščinah in slabih spisih zgubil vso vero in se s tem še hvalil pred družbo. Zlasti je trdovratno tajil Boga in večkrat zaklical: „Ni Boga, ni nebes, ne pekla11, kakor bi hotel s temi besedami zadušiti glas svoje slabe vesti. Noben pameten ugovor ni pomagal. Kar se nekaj zgodi, ki pokaže, kako globoko v človeškem srcu vkoreninjena je vera v Boga. Nekega večera pokažejo se na nebu temni oblaki strahovitne podobe. Besno in skrbno gledajo mornarji in se pripravljajo na hud vihar. Vihar prihrumi naglo in mogočno; temna noč ga dela še strašnejšega. Kakor pero se vrti ladij a ne razburjenih valovih, ki jo vzdigujejo zdaj proti oblakom, zdaj v morsko globočino. Ladija poka in vihar tuli, valovi bobnijo in prevpijejo vpitje in zdihovanje obupnih izseljencev. In naš bogatajec? V začetku nekako tiho in mirno gleda vihar, v kotu ladije sam čepi in z obema rokama se trdno drži. Pa na njegovem obrazu se že kaže boj, ki se je začel v njegovi duši. Ta „močni duh11 skuša na kolena se vzdigniti in ves potrt zakliče: „Moj Bog, moj Gospod, usmili se, samo zdaj se še usmili!“ Bogatajec postal je drugi Tomaž. In Bog se je usmilil. Po strahovitni noči napoči dan, vihar je pojenjal. Vsem se odleže, ko kapitan pove, da je največja nevarnost minila. Staro in mlado hiti v sobano, kjer se je sv. maša obhajala. Še nikoli niso tako pobožno, goreče in hvaležno molili in solze veselja točili, kakor pri tej maši. Mož je moral držati mašnika, da ne pade v zibajoči se ladiji, drugi potniki pa se morajo oprijemati za stebre, klopi in mize. Tudi naš bogatajec stoji pri stebru, ves skesan se ozira proti nebu in vnovič obljubuje trdno vero. Čez mnogo let je skusil ta človek, kako molitev človeka potolaži. Kar je obljubil, to je spolnoval, pa tudi kolikor mogoče popravljal pohujšanje. Kot Savel prišel je na ladijo, kot Pavel jo je zapustil.
7.	Ko so prišli misijonarji v Grenlandijo in nekaj prebivalcev za krščansko vero pridobili, čudil se je nekdo v družbi krščenih Gren-landcev, kako so vendar mogli prej brez vse misli na Boga živeti. Eden izmed njih odgovori: „Res je, nevedni neverniki smo bili, nič
17
Zbirka.
nismo vedeli o Bogu in Zveličarju. Kdo bi nam pa tudi mogel povedati o njem, predno ste vi prišli ? Pa nikar ne mislite, da noben nevernik nato ne misli. Jaz sam sem večkrat premišljeval: kojak (majhen čoln) se ne naredi sam, prebrisan človek ga mora delati. Najmanjši ptič pa je mnogo umetniši, kakor najboljši kojak, pa nobeden ga ne zna narediti. Človek je še umetniši kot vse živali. Kdo ga je naredil ? Pride od starišev, in ti zopet od svojih starišev. Od kod pa so prvi stariši? Ali so iz zemlje izrastli ? Zakaj zdaj več ne rastejo ljudje iz zemlje? Od kod so zemlja, morje, solnce, mesec in zvezde? Gotovo jih je moral eden narediti, ki je zmiraj bil in bo z mira j. Ta mora biti mogočniši in modrejši kot najbolj umen človek. On mora tudi neskončno dober biti, ker je vse, kar je naredil, tako dobro in koristno. — Ko sem prvikrat čul o tem velikem Bogu, sem rad veroval, ker sem že prej hrepenel po njem."
8.	Napoleon I. jel je v pregnanstvu na otoku Sv. Helene resno premišljevati večnost in resnice sv. vere: „Jaz nisem", reče nekoč, „niti neverec, niti modroslovec, a verujem, daje Bog", potem se ozre proti nebu rekoč: „Kdo je vse to naredil?"
9.	Hogatajec Voltaire je bil že 81 let star, pa ni še videl •—solnčnega vzhoda. To zamudo hoče popraviti ter tudi opazovati to naravino lepoto. Nekega lepega jutra v spomladi vstane na vse zgodaj, da si svetilnico prižgati in z nekim mladim plemenitažem gre na višavo, od koder je bil prelep razgled na gorovje Jura. Jutranja zarij a je že žarno obrobila gozdnate gore; vrhovi švicarskih planin lesketali so se v rudečkastem odsevu; slednjič se prikaže dneva vladar — solnce. In glej! trdovratni stari zaničevalec sv. vere je ob pogledu ves ginen, odkrije se, poklekne na tla in z mladeniškim navdušenjem napiše slavospev, katerega vsaka kitica se končava z besedami: „Mogočni Bog! verujem, verujem! Nikakor ne morem tajiti tvojega bitja!"
10.	Že več kot pred 200 leti se je nehi star mož pozno zvečer sprehajal ves otožen in užaljen. Ves zamišljen večkrat vzdihne in sam s saboj spregovori kako nerazumljivo besedo. Nenadno pa stopi predenj moška oseba držeč v roki veliko čudovito cev, kakoršne še starček nikdar ni videl. Prijazno ga nagovori: „Zakaj tako žalostno okrog tavaš ob tem času in zdihovaje solze točiš?" Starec odgovori: „Dolgočasno se mi že tako zelo zdi na svetu, da ga niti pogledati nočem po dnevu; kajti ljudstvo je razuzdano in brezbožno in sicer zato, ker se za cerkve, hiše Gospodove, ne zmeni, in kakor bi Boga ne bilo, hodi po potih greha in hudobije. Neznanec mu od-
govori: „Ne boj se, častivredni mož, Večni sije sozidal cerkev tAko, da more slehrni, kateri si jo ogleda, spoznati njenega Stvaritelja, in pride čas, ko bodo vsi narodi po njej spoznali Boga in se mu uklanjali. Vzemi v roko to-le cev in poglej skozi na kvišku!" Starček pogleda in nebo vidi, kakor posejano z zvezdami. Na obraz pade pred možem, kateri ga vzdigne rekoč: „Nikar se meni ne uklanjaj; jaz sem človek kakor ti, marveč pojdi in povej ljudstvu, naj vsaki, kateri dvomi, je-li vsemogočni Stvarnik, pride h Koperniku in naj pogleda skoz ta-le daljnovid čuda božja, in trdno bode veroval v Boga."
11.	Nekega bogatajca osramoti priprost otrok s tem le vprašanjem: „Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?" — „Izvestno kokoš", bil je odgovor. „In odkod je bila kokoš?" vpraša otrok dalje. „Jaz sem se le zmotil", odgovori bogatajec, „kokoš se je izlegla iz jajca, torej je bilo jajce poprej." — Otrok pa nadaljuje: „Morala pa je vendar le kokoš biti, ki je jajce znesla; ali pa je moralo jajce biti, iz katerega se je zlegla kokoš, in je bilo torej poprej kakor kokoš. Od kod je torej prva kokoš, ali pa prvo jajce?" In ker bogatajec ne ve ničesar odgovoriti, mu reče: „Sram vas bodi, da hočete Boga in stvarjenje vsega sveta tajiti, pa še ne znate pojasniti, odkod je kokoš ali jajce!"
12.	Sokrat, največji modrijan v Atenah, ki je 400 let pred Kr. živel, se je s premišljevanjem sveta in njegove lepe in modre uredbe prepričal, da mora biti eno najvišje, vsemogočno, najrazum-niše in najmodrejše bitje, ki je vse vstvarilo in vse vlada. To prepričanje je skušal tudi svojim učencem prilastiti, kazaje jim, kako modro in pametno je vse na svetu in v človeku narejeno, da se mora verjeti, da to ni po kaki naključbi, marveč le po modrosti in razumnosti vsemogočnega Stvarnika vstvarjeno in sestavljeno. O tej reči se je v dolgih in lepih pogovorih pomenkoval s svojimi učenci in eden izmed njih, Ksenofon, jih je zapisal. Ker je pa takrat v svojih pogovorih večjidel govoril le o enem Bogu, so ga zatožili, da domače bogove zaničuje, da tudi mladino zapeljuje in šunta . . . Njegovi sovražniki so tako daleč prignali, da je bil blagi modrijan k smrti obsojen in je moral kupo strupa piti.
13.	Seneka, paganski modrijan, tako-le piše: „Narava, praviš, mi daje vse dobro. Ali pa ne zapažiš, da s tem, ko to rečeš, le Bogu drugo ime daš? Kaj je pač tista narava, od katere praviš, da vse dobivaš, druzega kakor Bog in božja razumnost? Tega začetnika vseh stvari imenuj, kolikorkrat hočeš, z drugim imenom — imenuj ga, če hočeš, vse presežnega, gromečega in vse oživljajočega Jova; reci,
17*
če hočeš, da on vse ohranuje, imenuj ga, če se ti zdi, naključje ali s kakoršnim koli imenom, ki oznanuje božjo moč in nebeško opravilo, zmirom ostane le eden in isti božji začetnik vseh stvari.
14.	Ciceron, sloveči paganski govornik in učenjak, napisal je celo knjigo o bogovih, v kateri obširno dokazuje, da nam vsa narava, zlasti pa človeško telo, oznanjuje premodrega stvarnika. Med drugim pravi: „Ako bi kdo v lepih poslopjih pod zemljo prebival in vsega obilno imel, pa bi na vrh zemlje prišel in videl nebeški obok, svet, morje, noč, solnce itd. takoj bi veroval, da je Bog.“
15.	Galon, slavni paganski zdravnik, je rekel nekoč Epikuru, ki ni hotel o Bogu ničesar vedeti: „ Poglej le telo svoje in njegovo divno postavo, pa reci, če moreš, da ni Boga! Glej, sto let časa ti dam za premišljevanje, če moreš na celem telesu človekovem le eno hibo najti, ali morebiti premeniti telesne ude tako, da bi jim s tem ne odvzel lepote, koristnosti in moči. Le Bog je mogel tako divno stvar narediti."
16.	Iio je L. Bautain, od 1. 1819. profesor v Strasburgu, trdil, da naš um ne more sam po sebi v Boga verovati in ne dokazati, da je Bog, mu je njegov škof zavrgel to trditev kot kriv nauk in papež Gregorij XVI. je potrdil to obsodbo.
17.	Zgodovinski dokaz. Ciceron trdi, da ni noben narod tako neolikan in divji, ki ne bi ničesa vedel o bogovih, dasi tudi ne ve, katere bogove je treba častiti. — Zgodovinar Plutarh piše: „Ako prehodiš celi svet, najdeš mesta brez zidovja, brez kralja, brez omike; a mesta brez svetišč, brez bogov itd. nihče ne najde."
b)	Da je Bog, nam je on sam mnogovrstno razodel.
1.	Bog sam se je prikazal in razodel Noetu, Abrahamu, Izaku in Jakobu; posebno pa Mozesuv gorečem grmu in na Sinajski gori; Jozvetu, Samuelu, Davidu, Salomonu, prerokom itd.
2.	Jezus Kristus se je včlovečil in vidno med nami živel ter popolnem prepričal človeški rod o edinem pravem Bogu. Kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. (Jan. 14, 9.)
3.	Viktorin, katerega spreobrnitev h krščanski veri nam popisuje sv. Avguštin, je bil med prvimi paganskimi učenjaki starega veka. Izobražen v vseh vednostih in umetnostih je bil pri najodličnejših Rimljanih tako v čislih, da so mu postavili v Rimu javen spomenik. Vendar je bil pri vsej svoji učenosti malikovalec. A dobil
je v roke sv. pismo. Prebira, prebira in kmalu je pisal skrivaj sv. Simplieijanu: „Zdaj sem se prepričal, da je Bog, jaz sem kristijan". Sv. pismo čita še dalje in naleti na besede: Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, njega bom i jaz spoznal pred svojim Očetom, Ici je v nebesih. — Tedaj je brez strahu in javno izpovedal, da veruje v Boga in je kristijan. Postal je celo svetnik.
4.	F Toulouse-u na Francoskem je živel mladenič, ki ni bil hudoben, a zašel je med slabe tovariše, kateri so ga spridili in pohujšali tako, da je začel d voj iti o Bogu. Da bi se prepričal, je li res Bog v nebesih, ki gleda in opaža vse, kar se na zemlji godi, ali ne, gre zvečer iz mesta ven pod milo nebo na samoten kraj in začne glasno vpiti: „Bog, ako res kje bivaš bodisi gori v višinah, bodisi zdolaj v globinah, pokaži se, da te vidim, tedaj hočem verovati v tebe“. Tako je vpil in divjal zlodejec zahtevajo od Boga znamenje, da res živi. In kaj stori neskončno usmiljeni Bog? Hudobnežu se zazdi, da se je v nočni temi posvetilo in iz višine vidi pasti na tla bel papir, kjer je bilo zapisano z zlatimi črkami: „Miserere mei, Deus !“ Pri tej priči pade na kolena, začne jokati in ob prsi trkati ter se strahoma vrne domov. Celo noč je prečul in prejokal, zjutraj zgodaj pa hitel v cerkev, da se v skesani spovedi obtoži svoje nevere. Spreobrnil se je in poboljšal ter istinitost te dogodbe kasneje sam potrdil s prisego.
5.	Na Španjskem je živel strasten igralec, ki je bil imenitnega viteškega rodu. Udal se je strastno igri, ali imel je pri igranju vedno smolo, tako, da je bil zapravil do malega že vse svoje veliko imetje. Nekoč je preigral celo noč, pa po stari navadi izgubil vsako igro. Ves obupan se zateče k Bogu in k molitvi. Skrivši, da ga tovariši neso opazili, začne natihoma goreče moliti, ter prositi Boga, naj mu d d, vsaj toliko sreče, da bo svoj zaigrani denar nazaj dobil. Toda 'zaman, Bog ga ne usliši. Prišlo je celo tako daleč, da je moral pri zadnji igri zastaviti svojo obleko. Kar se mu vname v srcu grozen srd do Boga, katerega je klical na pomoč, a mu ni hotel pomagati. Kaj si zmisli divjak? Zjutraj na vse zgodaj se napravi, opaše svoj vojaški meč, sede na konja ter hiti po ulicah na glavni mestni trg, kjer je bilo največ ljudi. Tukaj se ustavi ter počne kričati: „Ako je kdo med vami, ki veruje v Boga in ga moli, poskusi naj se z mano v dvoboju. In naj je takih še toliko, vse zaporedoma vas bom premagal in prepričal vas, da ni Boga v nebesih in se ga mi zaman bojimo in vanj upamo". Strme so gledali ljudje tega človeka ne vedoč, ali se mu je zmešalo v možganih, ali je
tako zloben. Toda čuj! kar pribrenči sršen, sede hrabremu bojevniku na glavo, ter ga začne tako neusmiljeno pikati po čelu, da mora s konja iti ter se z glavo v kup peska skriti. S tem še bolj razdražena žival zažene se mu zadaj v vrat in ga tako ostraši in opika, da začne predrznež ves ponižen na glas klicati: „Spoznam, da je resnično Bog v nebesih, ki ljudi strahuje in kaznuje prevzetneže!“
6.	Dva nesrečna kmeta sta se preveč napila ter sta jela
nesramno gobezdati o sv. veri. Ker so ju drugi pivci še spodbadali k temu z odobravanjem in krohotom, jima je vedno bolj rastel greben predrzne nesramnosti. Celo Stvarniku nista prizanašala v svojem eele-stanju. „Saj ni Boga!“ vskliknil je prvi. „Če je pa v resnici, naj mi pa noge zdrobi!“ Pijance je pri teh besedah groza spreletela — smejali so se pa vendar-le. Drugi je hotel prvega predrzneža še prekositi: „Da, da, če je, naj mi le kar glavo odtrga!“ zaklical je nesramnež. Žganjarji so mu tleskali in „dobro!	dobro!“ klicali.	Kmalu	na	to napravilo se je k hudemu vremenu.	Blisk se je trgal	in križal za	bliskom
in gromelo je, kakor bi se imela	zemlja raznesti.	Pijanci	so	se po-
zgubili; vsak je hitel po najkrajši	poti domov, predno se	ploha ulije.
Tudi bogokletnika vberata pot pod noge, toda nista prišla daleč. Silna strela pološila ju je po tleh. Prvemu je zdrobila noge, drugemu je pa glavo odtrgala od telesa. Le za spoznanje se ga je še držala. Tovariši bogokletnikov so se zavzeli nad tolikanj jasnim odgovorom božje vsemogočnosti. Kolikor jih je bilo, vsi so šli še tisti dan k spovedi in so pokoro delali. To se je zgodilo na Francoskem.
7.	Bo(j nevero kaznuje. Naslednja resnična prigodba nahaja se v nekem švicarskem koledarji. — V soboto večer pred tretjo adventno nedeljo 1850. leta so sedeli pivci v neki gostilni prav pozno v noč. Igrali so in pa kvantali. Tudi gostilničar in njegova soproga sta se rada mudila pri družbi. Ko so že vsake vrste marenj zadosti nabrili, pravi gostilničar, ki je bil še jako mlad in v vasi vendar že veljaven mož: „Kdor izmed nas veruje, da ni Boga v nebesih, dvigne naj roko!“ Ob enem dvignil je med splošnjim krohotom k viško tri prste svoje žene. Tudi nekaj druzih rok švignilo je k viško. Pozno so se razšli. Krčmarja spala sta v spalnici, ki ni imela peči in so jo z žrjavico greli. V nedeljo zjutraj ni bilo nobenega na pregled, ne njega, ne nje. Šestletna hčerka šla ju je klicat, pa ji nista dala nobenega odgovora. Domači so jo jeli odganjati, češ, tiho bodi, ata in mama sta šla pozno spat, pa sta še trudna. Ker je spalnica po pridigi tudi še zaprta ostala, poslali so po ključarja, da je prišel vrata odpirat. Sedaj se je še le pokazalo, kaj da je bilo. Roditelja sta ležala kakor
mrtva. Hitro so poslali po zdravnika, ki se je takoj izjavil, da sta zastrupljena po ogljencu. Žene niso mogli nič več oživiti; vsak poskus je bil zastonj. Mož ni	bil	še	mrtev in so ga tudi zopet	v življenje
spravili. Znamenito pa	je	pri	vsem tem to, da je vedno tri	prste desne
roke v usta nosil in grizel. Zdravniki so se bali, da bi si kakega člena ne odgriznil iu so mu morali s silo zabraniti. Zavednosti pa vendarle ni več dobil in je čez osem dni umrl. Pokop njegov je bilo prvo delo ondašnjega novega župnika. Čez malo dni zbolel je premožen kmet one vasi, ki je bil tudi med tistimi, ki so v gostilni roke dvigali, da ne verujejo, da bi bil Bog v nebesih. Tudi ta je nepričakovano hitro umrl. Četrti vdeleženec	je	tudi za smrt zbolel. Več dni se ni vedelo,
kaj bo z njim. Konečno	se	je	le spravil na noge. Petega	vdeleženca
je vse to tako pretreslo, da je od tistega trenotka jel jako pogosto v cerkev hoditi in se je večkrat britko zjokal. Ljudje so se soglasno izrekli, da je tukaj Bog sam sodil! Bog kaznuje nevero dostikrat že na tem svetu, na onem pa vedno, kajti Mor ne veruje, bo pogubljen.
c)	Da je Bog, spoznajo bogatajci v nesreči in smrtni nevarnosti.
1.	Brezbožni grški cesar Anastazij je bil po neki siloviti hudi uri tako prestrašen, da je kakor besen letal od sobe do sobe in slednjič ves preplašen večkrat klical: „0 Bog, o strašni Bog!“ Nazadnje se je skril v čumnato, kjer ga pozneje najdejo — mrtvega.
2.	Kaligula se je po vsem životu tresel, kadar je slišal gro-meti, ker je živo čutil in spoznal, da je nad njim še nekdo močnejši, ki ga lahko pahne z njegove višave in v prah zdrobi. Kadar je pa prešla huda ura, je zopet zahteval, naj njega časte za najvišjega Boga.
3.	Nekega krčmarja zbegali so liberalci in slabe knjige tako, da je izgubil vso vero. Kot gostilničar imel je prilike dosti svojo nevero očitno pokazati in med ljudi trositi. Neki večer prideta v krčmo njegovo dva tujca. Ker jima ni kazalo na večer dalje hoditi, prosita tudi za prenočišče. Krčmar jima prinese vina, potem sede k njima ter jima začne prodajati svojo brezversko modrost. Modroval jima je od šeste ure zvečer do enajstih po noči, hoteč ju vsekako u veri ti, da ni Boga niti sodbe, niti pekla ali nebes. Možaka, ki sta bila vseskozi poštenjaka, ga zavračata, kakor znata in moreta, a on jima začne o Bogu in o veri še bolj strupeno in žaljivo odgovarjati. Ob enajsti uri gresta tujca počivat. Ko sta bogokletno govorjenje gospodarjevo premišljevala in se med sabo o tem pomenkovala, je bilo njima tako hudo, da so jima silile solze v oči, a potolažita se češ: „bogatajci so bili
na svetu in bodo, saj je že pred 3000 leti rekel kralj David: »Neumnež pravi v srcu: Ni Boga!" Možaka zaspita. Nista spala pol ure, kar ju zbudi bliščeča svetloba na oknih spalnice. Zdramita se, vstaneta in o groza — krčmi nasprotno stoječa hiša gori in je vsa v plamenu. Moža meneča, da gori gostilna, hitita klicat gostilničarja in mu naznanita, da je v hiši ogenj. Krčmar se zbudi ter leti preplašen iz spalnice. Med tem se je bila vnela res že tudi njegova hiša. Ko zagleda na strehi rudeč plamen, tleskne obupno z rokama in na ves glas začne vpiti: „0 ljubi Bog, usmiljeni Bog, mogočni Bog, o Bog pomagaj!" Zdaj mu sežeta njegova gosta v besedo rekoč: „Norec, kaj pa govoriš? Saj si sinoči celi večer trdil, da ni Boga in skrunil ime njegovo, kako ga moreš zdaj klicati na pomoč?"
4.	Neka brezbožna gOspa (markiza Chatelet-ska). katera je o zdravih dneh zelo čislala bogatajea Voltaire-ja, vero imenovala le prazne vraže, nesramnost in pa požrešnost imela je za edine čednosti, — začela je misliti na smrtni postelji, da bi morebiti vendar-le dobro bilo, ko bi sprejela svete zakramente in po krščansko umrla. Vpraša torej za svet svojega zapeljivca Voltaire-ja, kateri ji odgovori: »Izvolite si najgotovejše!“
5.	V Združenih državah v Ameriki je v tem stoletju hudo zbolela hči nekega višjega častnika (polkovnika), kateri je bil znan kot najhujši brezverec in bogatajec ter je javno razširjal brezverske nauke. Ko hčerka čuti, da se jej bliža smrtna ura, pokliče očeta k postelji, ga prime za roko ter mu reče s slabotnim glasom: »Oče, v nekoliko minutah umrem, povej mi naravnost: ali naj zdaj to verujem, kar si me učil, namreč da ni Boga, ni nebes in pekla, ali naj se tega držim, kar me je moja mati učila?" (Njena mati je bila namreč bogoljubna, pravoverna kristijana.) Nekaj časa se polkovnik ne gane, kakor če bi ga bila strela udarila; oči ima uprte v umirajočega otroka. Nedopovedljiva bolest mu stiska srce; prikloni se k hčerki in z jokajočim glasom reče: »Ljubi moj otrok! le to veruj, kar te je tvoja mati učila."
6.	Eden najstrastniših bogatajcev in najhujših nasprotnikov sv. vere na Francoskem je bil proti koncu preteklega stoletja Voltaire. Ze dvakrat je bil ob preteči smrtni nevarnosti preklel svojo nevero in skesan sprejel sv. zakramente. Toda precej, ko je okreval, se je sramoval svoje spokornosti in je zopet postal stari bogatajec, kakoršen je bil poprej. L. 1778 pa se mu kri ulije in smrt mu stopi z vso strahoto pred oči. Zdaj pokliče zopet mašnika, se spove in pred pričami izreče to-le izjavo: »Jaz podpisani spoznam, da, ko se mi je
pred 4 dnevi kri ulila, sem se spovedal gospodu Gautier-u in da hočem, če me Bog v mojem 84. letu pokliče, tudi umreti v sv. katoliški veri, v kateri sem rojen. Upam od božjega usmiljenja, da bom dobil odpuščanje svojih grehov in če sem kdaj cerkvi pohujšanje dajal, prosim za odpuščanje Boga in njo." Ko je bilo to pisanje pravno podpisano, je še Voltaire pristavil: „Ker me je gospod Gau-tier opomnil, da je med nekimi ljudmi govorica, da bom zopet, kakor hitro ozdravim, vse preklical, kar sem na bolniški postelji storil, povem, da tega nisem nikoli rekel in da je to le neka stara šala, ki se je že davno po krivici pripisovala mnogim učenjakom, ki so bili bolj prebrisani nego jaz.“ Prostomišljaki so bili kar besni, ko so slišali, da njih očak hoče umreti kot kristijan. Toda Voltaire je zopet okreval, meseca majnika je šel zopet v gledišče, tam je bil slovesno venčan in — spreobrnenje njegovo je bilo pozabljeno. Zopet se mu krvotok ponovi in zopet si želi mašnika. Toda njegovi tovariši se ne premaknejo od njega in ne pustijo nobenega duhovnika k njemu. Voltaire jezen zakriči nad njimi: „Kako nesrečno slavo mi napravljate !“ Ves obupan je izrekal ime Jezus, sam sebi roke grizel, prijatelje rotil in preklinjal. „Tega ni mogoče trpeti", vsklikne maršal pl. Richelieu, ki je bil tudi navzoč, in zapusti ta strašni prizor. Še po lastnem blatu je mešal in v usta deval. Slednjič je v grozoviti obupnosti zaklical: „Zapuščen sem od Boga in ljudi!“ Tako je sklenil nesrečni bogatajec svoje življenje 30. maja 1778 in nadškof pariški mu je odrekel cerkveni pogreb.
7.	Pet let potem je zbolel d’ Alembevt, Voltaire-jev somišljenik, in tudi on, čeravno je tako brezozirno ubranil nesrečnemu Vol-taire-ju mašnikovo pomoč, je zdaj tako resno čutil bližajočo se zadnjo uro in tako nujno prosil, naj mu pošljejo po župnika cerkve sv. Germana, da se je eden prostomišljakov, ki so bili poleg njega, res tako delal, kakor da gre ponj. Čez nekoliko časa se vrne z zlaganim sporočilom, da takoj pride župnik. Bolniku se zdi čakanje le predolgo in priganja, češ, da se mudi ; lažnjivi prijatelji pa ga tako dolgo slepijo, da umrje, ne da bi bil kaki duhovnik zvedel za njegove želje. Kon-dorcet je vse to peklensko delo vodil in se je še bahal rekoč: „Ko bi mene ne bilo, bi se bil še podal."
8.	David Hume (r. Hjiim), svetovno znan modroslovec, od ljudstva pa sploh sovražen kot bogatajec, je stanoval v tako zvanem „Novem mestu" v Edinburgu. Novo mesto je s starim zvezano z lepim mostom, ki je narejen čez močvirje. Hume si hoče nekoč pot prikrajšati in gre po bližnjici čez slabo brv. Brv se polomi in „modro-
slovni" bogatajec se pogrezne do prsi v blato. Ker sprevidi, da se sam nikakor ne more rešiti, zažene velik krik in upije na pomoč. Neka priletna ženica priteče; a ko vidi preklicanega sovražnika svete vere v blatu tičati, mu noče takoj pomagati. „Ha, vi ste Hume, bogatajec ! Prav se vam je zgodilo; se boste vsaj spokorili." — „Ne, ne, ne!" začne se braniti brezbožnik, Jaz nisem bogatajec, vi se motite, dobra ženka! Kakor resnično Bog živi v nebesih, vi me napak sodite." Po dolgih prošnjah še-le se začne žena ž njim pogajati: „AIi znate katoliško vero? Molite mi jo !“ In Hume, v smrtnem strahu, odmoli pred ženico apostoljsko vero; in še-le zdaj ga reši iz blata. Ali je bilo staremu brezvercu to resnica ali se je le potajil; gotovo je, da jih mnogo ob smrti zopet vero dobi, nobeden pa je ni zavrgel v zadnjem trenotji, ako jo je poprej imel. (Prim. 256, 5 in 257, 6.)
e)	Zakaj mnogi taje Boga?
a) Ker so nevedni in nespametni.
1.	Že kraljevi pevec David je bil prepričan, da le neumnež pravi v svojem srcu: „Ni Boga11 (Ps. 13, L).
2.	Kar je sveti Pavel rekel o nekdanjih paganih, to velja tudi o novodobnih nevernikih : Kalio bodo verovali v Boga, o lcaterem niso slišali ? — Vera pride iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi (Bim 10, 14. 17), ne pa po naukih, katere trosijo prostozidarji in drugi brezverci po časnikih in knjižurah.
3.	Neki olikanec je prišel oklice naznanit gospodu župniku ter se je izgovarjal: „Saj izpraševali pa menda mene ne boste, gospod župnik, marveč se že tako zanesli, da imam vse potrebne vednosti." — Župnik odgovori: „Ne bom vam sile delal, apostoljsko vero mi molite, pa bo dobro." A kako zarudi ponosni ženin, ko ne zna niti te molitvice, katero mora vsak otrok znati.
4.	Nedavno je neki mlad gospodič drzno rekel mojemu prijatelju : „Jaz nimam vere!" Prijatelj mu odgovori: „Kako pa to, saj ste Slovenec, in kolikor vem, Slovenci smo vsi katoliki. Torej nekdaj — in sicer pred kratkim — ste gotovo še imeli vero; kako pa ste jo zgubili? Kaj pa ste brali, katere modroslovne in bogoslovne knjige pa ste proučili ? Vidite, sveta vera je že toliko vredna, da je pameten človek ne vrže kar meni nič tebi nič od sebe." In glejte, nikakoršnega odgovora, v glavi prazno — vse puhlo — o temeljiti učenosti ni duha ni sluha. Res, le neumnež pravi v svojem srcu: ni Boga!
5.	Neki f rančiškan je potoval po železnici s tujcem, kateri se mu je kazal močno učenega ter ga nadlegoval z mnogimi brezbožnimi neslanostmi. Slednjič se širokoustno pobaha, da zato ne veruje v Boga, ker ga še ni videl nikoli. Pater drznemu nadležniku na kratko odgovori: „Ravno tako jaz ne verujem, da imate Vi pamet, ker do zdaj je pri Vas še nisem nič videl.“
P) Ker so strastni in nravno sprijeni.
1.	Značilno je, da pravi sv. pismo: Neumnež govori v svojem srcu: Ni Boga! (Ps. 13, 1.) Zlobneži zato taje Boga, ker bi radi videli, da bi ga ne bilo, boječ se njegove sodbe.
2.	Faraon zarad ošabnosti in dobičkarije ni hotel izpustiti Izraelcev rekoč: „Kdo je Gospod, da bi poslušal njegov glas? . . . Ne poznam ga Gospoda!“
3.	Paganski modrijan in pesnik Dijagora z otoka Melos je bil obsojen zarad bogatajstva. A ker je ušel, obljubili so plačilo onemu, ki bi ga usmrtil, in še več onemu, ki bi ga živega ujel. Poginil je na morju. Zanimivo je, kako je prišel do bogatajstva. Tat mu ukrade njegove najlepše pesmi. S tem je seveda zgubil Dijagora ne samo velike časti, marveč tudi veliko denarja. Ko tata postavijo pred sodbo, priseže po krivem. To tako zelo razkači Dijagoro, da začne prevdarjati, kako bi neki prišel do take drznosti, da bi lahko brez strahu in večkrat po krivem prisegel. Tu mu šine v glavo, da bi to dosegel, ako bi bogove tajil. Sede, spiše knjigo taječo bogove in — bogov ni bilo več!
4.	Svet poznš, malo tako podlih in zlobnih ljudi, kakor je bil Vanini, Neapolitanec, ki je bil rojen proti koncu 16. stoletja. Postal je doktor obojnega prava in učil se je tudi zdravilstva. Že v mladosti se je soznanil z najhudobnišimi nauki svojega časa in spisal je več knjig, v katerih razkazuje vse grozovitosti brezbožtva in vse mogoče grdobije nečistosti, katere je pač le preveč poznal iz lastne skušnje. Ob toliki sprijenosti in takem brezbožnem mišljenju se pač ne more vedeti, kako je mogel to doseči, da je postal duhovnik, ali kakšen namen je pri tem imel. Morebiti je menil, da mu bode ta božjeropni korak dal priliko svoje zmote in hudobije še zdatniše razširjati. Prehodil je veliko dežel in v vsakem kraji spreminjal svoje ime. V Toulouse-u je najdrzniše in najdlje deloval; slednjič ga zapro kot zapeljivca mladine, kateri taji Boga in zasmehuje sv. vero. Zdaj zlobnež poskuša vse pomočke, da bi se spravil iz zadrege; zlasti si hoče pomagati s hinavščino. V zaporu želi večkrat sprejeti sv. zakramente in ob preiskavah prelepo govori o božji previdnosti. Toda
dokazi njegovih zlobnosti so bili prejasni in obsojen je bil v smrt na ognji. Zdaj, ko vidi, da si ne more več pomagati, se nič več ne hlini, marveč bruha najgrše brezbožnosti in bogokletstva. Sodnijski predsednik sam je pravil, kako je ta zločinec grede na morišče še Kristusa zaničeval, češ, da se je potil od strahu in slabosti, on pa gre v smrt brez strahu. Toda tega mu pač ni bilo treba govoriti, ker je vsakdo videl, da je ves pobit. V vsaki besedi je kazal obupnost, čeravno je večkrat ponavljal: „Umrjem kot modroslovec". V istini pa je umrl kot živina.
d)	Da je le en Bog, spričalo je milijone mučencev s smrtjo.
1.	Ko je trinog bogokletno vprašal sv. Arkadija, kakšno ime ima njegov Bog, mu je svetnik odgovoril: „Kjer jih je več, tam se razločuje po imenu; kjer je pa le eden, tu ni treba razločilnega imena. Bog je Bog.“ Ko je bil potem tako kruto mučen, da so ga vsi milovali, jih je opominjeval, naj se odreko paganstvu misleč na nebeške radosti in je še umiraje pridejal: „Le en Bog je, za tega trpim in umrem; kdor umrje zanj, si zagotovi večno življenje."
2.	Sv. Ignacij, mučenec, je paganskemu cesarju, Trajanu, ki ga je hotel k malikovanju pregovoriti, tako-le govoril: „ Motiš se, o cesar, če paganske malike imenuješ bogove. Le en Bog je, ki je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je, in le Jezus Kristus, njegov edinorojeni Sin, čigar kraljestvo hrepenim doseči.“
3.	Sv. mučenik Leon je bil priveden pred poveljnika mesta Patary, ker ni hotel moliti malika, kateremu se je moralo vse uklanjati. Oblastno ga nagovori: „Meni se zdi, da ti, starček, ne poznaš moči neumrljivih bogov, ali pa noriš in zaničuješ cesarske postave." Svetnik odgovori: „Vladar! ti govoriš o mnogih bogovih, v tem pa se motiš. Le en sam Bog je nebes in zemlje, Jezus Kristus, Sin božji, kateri ne potrebuje, da bi ga ljudje na ta način častili, marveč pred njim ima največjo ceno ponižen človek in skesano srce." Nato je bil umorjen.
4.	Ko je bilo sv. škofu in mučeniku Pr okopu zapovedano, da naj malikom daruje, je odgovoril: „Jaz vem, da je le en sam Bog, kateri veli, naj se njemu samemu daruje." In bilo mu je zapovedano, darovati štirim cesarjem. Nato iz Homerjeve pesmi pove te-le besede: „Ni dobro imeti več gospodov, eden bodi kralj!" In zdaj je bil mučen.
5.	Ko je moral sv. Tiburcij bos iti čez razbeljeno žrjavico, je rekel: „ Poglej sem, da Bog, katerega kristijani časte, je edini Bog, in ti žareči oglji so mi cvetice." (Prim. str. 253 št. 19.)
6.	Ker sv. Homan ni hotel Boga zatajiti, je ukazal cesarski namestnik Asklepijad jezik mu odrezati. Mirno posluša Boman to grozovito povelje in pravi: „Ako mene siliš molčati, bodo mesto mene resnico oznanovali nedorasli otroci." Asklepijad se mu posmehuje in ukaže triletnega dečka prijeti in postaviti pred Bomana, kateremu porogljivo reče, naj zdaj na dan spravi otrokovo modrost. — Boman otroka vpraša: „Povej nam, ljubi sinko! kaj je pametnejše, samo Kristusa in v njem večnega Očeta moliti, ali pa tisočerim malikom služiti?" Deček, Barula po imenu, nič ne pomisli in smehljaje se odgovori: „Bog more le eden biti. Ker je Kristus Bog, je torej on pravi Bog. V več bogov otroci nič več ne verujejo."
Asklepijad se trese jeze in sramote tembolj, ker otroka po postavah še kaznovati ne sme. „Od koga si se navadil takega govorjenja?" ga srdito vpraša. „Od matere in mati od Boga," odgovori ljubeznivi otrok. Zdaj ukaže trinog mater poklicati in vpričo nje grozovito mučiti otročiča. Bomanu zdravnik jezik tako globoko izreže, da po njegovi skušnji bi moral precej umreti. Pa Boman ne umrje še, marveč celo spregovori. Moč božja se še očitnejše pokaže, ko zdravnik ravno tako globoko jezik izreže nekemu obsojencu, kateri pa takoj umrje. Sv. Bomana v ječi z vrvjo zadavijo.
7.	Tertulijan sam o sebi spričuje, da se je k pravi veri spreobrnil, ker je videl toliko stanovitnost svetih mučenikov, kako so jih po nedolžnem tožili, oni pa neustrašeni, celo veseli šli naproti smrti in vsemu, kar se le more grozovitega misliti.
8.	Ko je sv. Andrej visel na križu, se je spreobrnilo premnogo paganov k pravemu Bogu.
9.	Velika množica ljudstva, da, celo več rimskih senatorjev je sprejelo pravo vero, ko so videli mučeniško smrt sv. Lavrencija.
10.	Sv. Dorotejo je dal višji sodnik zapreti in silovito mučiti; potem jo izroči njenima sestrama, ki ste bili od vere odpadli, da bi jo pripravili k odpadu. Zgodi se pa nasprotno. Ker ste njeni sestri, Krista in Kalista, videli njeno neupogljivo stanovitnost, se spreobrnete in umrjete mučeuiške smrti.
11.	Sv. Julijano je lastni oče izročil sodniku, kateri jo je grozovito trpinčil in ukazal v ogenj vreči. Ker pa z molitevjo ogenj pogasi, jo veli obglaviti. Pagani govorijo vsi gineni: „Ni druzega Boga, kakor Bog Julijanin." In petsto se jih spreobrne.
12.	Vsled mučeniške smrti sv. Hermenegilda se je ves narod Zahodnih Grkov povrnil v sv. katoliško cerkev, tako da sv. Gregorij o njem piše: „Eden leje umrl med onim ljudstvom za pravo vero, da bi jih veliko dospelo k življenju; eno samo zrnce je padlo v zemljo in iz njega je zrastlo veliko p olje. “
II.	Boga ne moremo popolno spoznati.
1.	Mozes je rekel Gospodu: „Pokaži mi svoje veličastvo: Gospod mu odgovori: Mojega obličja ne moreš videti; zakaj človek ne more videti in živeti. (II. Moz. 33, 18. 20.)
2.	Sv. Pavel piše Timoteju (I. 6, 16), da Bog je Kralj kraljev, Gospod gospodovalcev in prebiva v nedosegljivi svitlobi, katerega noben človek ni videl in ga tudi videti ne more.
3.	Sv. Avguštin pravi: Bog je neizrekljiv in ložje je povedati, kaj ni, kakor kaj da je. Opazuj zemljo, ona ni Bog; opazuj morje, ono ni Bog; opazuj, vse kar giblje na zemlji in v morji, vse ljudi in živali; opazuj i angelje v nebesih in nadangelje, vse to ni Bog, kaj je torej Bog? Oh, ne morem ti povedati, povem ti le, kaj on ni. Guj! Kar še ni videlo oko, kar še ni čulo uho, kar še ni občutilo ni jedno človeško srce. Kako mi je torej možno z besedo povedati, kaj je Bog?
4.	Slovečega modroslovca Simonida vprašal je kralj Hijeron, kaj je Bog. Modroslovec poprosi kralja, naj mu dovoli en dan, da premišljuje o tej stvari. Ko ga kralj vpraša drugi dan, prosi Simonid dva dni v premišljevanje. Čez dva dni prosi modroslovec štiri dni pomisleka. Tako je delal vedno; vselej, ko je minul odločeni čas, si je izprosil še enkrat toliko časa v premišljevanje. Kralj se temu jako čudi in vpraša modroslovca, kako da ue odgovori na stavljeno vprašanje. Ta odgovori: „Čim dlje premišljujem, kaj je Bog, tem težje se mi zdi odgovoriti.“
5.	Timej je modrijanu Sokratu na vprašanje, kaj je Bog, odgovoril: „Jaz pač vem, kaj Bog ni, kaj pa je Bog, ne vem povedati.“
6.	Modrijan Epiktet je imel navado reči: „Da bi mogel razločno razložiti, kaj je Bog, bi ali jaz moral Bog biti, ali pa bi Bog ne bil Bog.1*
7.	Pobožni brat Egidij je, kadar je bil vprašan, kaj je Bog, odgvovoril: „Karkoli se more misliti, povedati, videti in tipati, šene
more primerjati s tem, kar se ne d4 misliti, reči, videti in tipati. Vsi modrijani in svetniki, kolikor jih je kdaj bilo in jih še bode, ne morejo razložiti, kaj je Bog in v čem je njegovo bistvo.“
III.	Lastnosti božje.
a)	Lastnosti božje radi premišljujmo.
1.	Že Nehemijo so lastnosti božje spodbujale k goreči molitvi. Tako-le je molil: Gospod Bog, stvarnih vsega, strašen in močan, pravičen in usmiljen, hateri sam si dobri kralj, sam dobrotljiv, sam pravičen, in vsemogočen, in večen, hateri rešiš Izrael vsega zlega, hateri si očete izvolil in jih posvetil: sprejmi itd. (II. Mak 1, 24 id.)
2.	Sv. Ignacij JLojolanski je mnogokrat in rad premišljal veličastne lastnosti božje in je v najmanjših rečeh vselej občudoval lepoto, modrost in vsemogočnost božjo. Zadosti je bilo, da je zagledal črvička, cvetko, rastlino ali le bilko, in kar zamaknil se je v sveto premišljevanje. Nič pa ga ni tako zelo povzdigovalo k Bogu, kakor pogled na nebo in premišljevanje božjega veličastva in leska, ki se tam gori odseva.
3.	Sv. Frančišek serafski je premišljevaje božje lastnosti živo čutil svojo revščino in slabost ter mnogokrat vzdihoval: Kdo si ti, o Gospod! in hdo sem jaz? — Ti si globočina modrosti, priza-našljivosti in vseh dobrot-, jaz pa sem brezno nevednosti, slabosti, greha, zlega. Ti si globočina bistva, jaz brezno ničnosti.
4.	Sv. Vincenc Pavlanski je premišljuje božjo popolnost in svojo nepopolnost večkrat rekel svojim duhovnim tovarišem: „Aho bi med nami vsakdo pridno spoznaval, kaj da je v primeri z Bogom, moral bi zaničevati samega sebe in se globoko ponižati. Bog je tako svet, mi pa tako slabi za dobro, tako nagncni k hudemu; v tolikih in tako mnogih grehih, da nas mora biti vedno sram pred Bogom.
5.	Sv. Terezija zlasti priporoča, da premišljujmo večkrat božje lastnosti, ako hočemo spoznati Boga in sami sebe. Ako primerjamo svojo nepopolnost z neskončno popolnostjo božjo, nas to nagiba tudi k ponižnosti in vsem krepostim. „Menim", pravi svetnica, „da nikdar si ne bomo pridobili prave ponižnosti in čednosti sploh, ako se ne oziramo v nebesa na Boga. Kolikor natančneje si ogleduje duša božjo visokost, toliko bolje vidi svojo nizkost; ako opazuje božjo svetost, vidi natanko svoje madeže; ako opazuje božje potrpljenje, spozna svojo nepolrpežljivost. Sploh čim bistreje gleda duša božje po-
polnosti, tem bolje se odkrijejo njene napake, tako, da se jih mora naposled sramovati in si prizadevati, da se jih iznebi z božjo pomočjo."
6.	Trudimo se Bogu čedalje podobnisi biti ! Neki oče je opazoval svojega sina, ko se je učil pisati. Otrok je bil jako marljiv; najprej je vselej pogledal črke na predpisu, in potem se je potrudil, kolikor se je le mogel, da bi natanko posnemal vsako potezo. „Glejte", pravi oče navzočim, „kako vsa popolnost izhaja iz nepopolnega in kako se je treba učiti po potu pomanjkljivosti. Od tega dečka učitelj ne zahteva, da bi njegova pisava bila popolnem taka, kakor jo je on napisal, zadovoljen je že, če nalogo tako dobro z vrši, kakor mu je možno, in upa, da mu pojde zmiraj boljše, ter bo znal slednjič urno in lepo pisati. Mi imamo tudi neko pisanje (predpis) pred seboj in sicer najlepše, ki si ga moremo misliti: božjo popolnost — lastnosti božje. O, ko bi se vendar hoteli potruditi, kakor ta-le deček pri svojem pisanju, da bi čedalje podobniši postajali Bogu, najpopolnišemu bitju !“
(P. II. Schivarz, Katechetik.)
7.	Med ljudstvi v jutrovih deželah se pripoveduje naslednja pravljica. Abraham je bil rojen ob času Nimroda, mogočnega Babilonskega zapovedovalca. Malikovi služabniki pa so naznanili Nimrodu, da bo v tistem letu rojeno dete, katero bo razdjalo altar malikov in stolp zapovedovalcev, in da bo tisto dete postalo oče brezštevilnega zaroda. Konec leta torej Nimrod zapove pomoriti vse novorojene otroke do enega leta stare. Pomorjenih je bilo na to povelje veliko tisoč nedolžnih otrok; le Abraham sam je smrti odšel, ker ga je njegova mati kar po rojstvu zanesla v neko duplino zunaj mesta in ga ondi skrila. Tri dni si ni upala do dupline. Bala se je kraljevih zasleduhov, kateri so na vse kraje sledili, kje bi bilo kako tako dete dobiti. Od druge strani pa jo je spet skrbelo, da bi za lakoto ne umrlo dete, katero je komaj komaj smrti otela. S trepečim srcem hiti tedaj četrti dan do dupline, in glej, o čudo! zdravega in veselega najde ondi svojega dojenčka. Zdaj položi mati jed in pijačo pred dete, zadela vhod v duplino, da ga ni bilo znati, ter se po obstranskem potu vrne v mesto. Tako je delala vsak mesec. Ko je Abraham spolnil svoje osemnajsto leto, je bil lep, cveteč mladenič. Zdaj Nimrod umrje. Mati kar naglo hiti pripovedovat Abrahamu to novico in mu veli, naj le še potrpi nekoliko dni, in potem bo prišla, ter ga peljala iz dupline. Nekoliko časa po tem pa, ko mati odide, stopi Abraham iz dupline, da bi se nekoliko ogledal krog sebe. Stal je zdaj prvikrat pod milim nebom. Bila je nemirna, viharna noč. Viharje pihal in tulil po obližju in daljavi, in po obnebju so se preganjali in podili tamni oblaki; le
ena sama zvezda se je lesketala skoz pretrgane megle. Abraham ničesar ne vidi krog sebe razun goste teme in ne čuje ničesar, kakor le vihar tuliti; in tedaj misli, da zvezde čista mirna luč je gotovo naj višja moč, je Bog, kateri v redu in edinosti drži druge stvari. In Abraham poklekne in moli prijazno zvezdo. Ko je pa zvezda zašla in zginila, je spoznal svojo zmoto in je samega sebe zavrnil rekoč: „Ne bom ne molil kaj takega, kar se spreminja in nima stanovitnosti." Zdaj je vihar oblake razgnal in polna luna se je prikazala v svoji srebrni svitlobi. „Ta je moj Gospod", reče Abraham, poklekne in luno moli. Ko pa luna zaide, se spet zavrne in pravi: „Ta ni moj Gospod; ne bom ne molil tega, kar se spreminja in nima stanovitnosti." — Med tem je dan napočil. Jutrna zarija oblije nebo in za jutrno žarijo prisije solnce v vsi svoji lepoti izza gor, in v solnčni svitlobi se razgrne vsa lepota stvarjenja pred Abrahamovim očesom. „Ta je moj Bog in moj Gospod", je zaklical Abraham ves vesel, je pokleknil in solnce po božje častil. Solnce pa je obteklo svoj tek in zvečer zašlo za gore. In Abraham zdihne: „Tudi solnce ni moj Bog in moj Gospod, in nikakor ne bom molil, kar se spreminja in stanovitnosti nima; obrnil se bom k nevidnemu Gospodu, kateri je vstvaril majhno in večjo in največjo luč, k Gospodu in Stvarniku nebes in zemlje. On je moj Bog in Gospod; njega bom molil ves ponižen!“ Ne bom preiskoval in pretuhtoval, ali se je ta pravljica res ravno tako godila, ali pa ne; opomnim le, da nam lepo spričuje, kako da premišljevanje božjih lastnosti človeka od zmote odvračuje in k resnici napeljuje.
h) Bog je večen.
a) Spoznanje te lastnosti.
1.	Ko je JMozes bil še pastir pri Jetru in mu je Bog velel iz ognjenega grma, naj gre rešit Izraelce iz egiptovske sužnosti, ga je vprašal, kako naj ljudem imenuje tistega, kateri ga je poslal, mu pravi Gospod: Jaz sem, kdor sem. Tako porečeš Izraelovim otrokom-. On, kateri je, me je poslal k vam. (II. Moz. 3, 14.)
2.	V pojasnjenje večnosti so že učitelji uporabljali razne primere, zlasti te-le: a) Kako pridne so mravlje in vendar kako počasi se vzdiguje njih zgradba — mravljišče! Misli si: tem živalim bi Bog dal tako dolgo živeti, da bi vseh gozdov vsa drevesa olušile in oškrbale ter vse zvlačile na najvišjo goro, koliko milijonov in milijonov let bi sirotice potrebovale, — a to bi bilo komaj začetek večnosti ! — b) Misli si največje morje ali vsa morja naše zemlje,
18
Zbirka.
in vsakih deset let naj bi priletela ptičica in eno kapljico vode odnesla, tako dolgo, da bi posrkala vso vodo. O koliko let bi med tem preteklo! In vendar to še ni večnost, še senca večnosti ne. — c) Mislimo si najvišjo goro in vsakih milijon let bi ptičica enkrat priletela in eu sam pesek odnesla: koliko let bi minulo, da bi ves hrib tako odnesla — in vendar bi to še ne bila večnost!!
(3) Misel na večnost nas varuje hudega.
1.	Sv. Janez Klimak je videl kuharja pri ognjišču milo jokati. Na vprašanje, zakaj se joka, odgovori: „Pri tem ognju mislim na večni ogenj v peklu; jaz, ker le kratko živim, morem le tudi malo časa kuriti; Bog pa vekomaj živi, torej tudi lahko večen ogenj neti.
2.	Ob času tridesetletne vojske so Švedi 1. 1630 neko nemško vas po noči oropali, zažgali in ljudi morili. Drugi dan je gledal z griča obdivjan človek na morišče in se smejal rekoč: „Prav tako! Švedi so tu doli dobro gospodarili. Stokrat vas zahvalim, ljubi Švedi! Vi ste moji rešeniki!“ — „TJboga hudobna sirota ti!“ se oglasi za njim star mož, ki je bil po noči gori pribežal in skrit bil za grmovjem. „Kakor se vidi, hudoba, si še vesel nesreče svojih bližnjih?" — „ Ali še vesel bi ne smel biti, da so moji s o vraž n i ki potolčeni ?“ mu ošabnež odgovori. Ker sem malo kradel in staremu skopuhu, ki ni vedel denarja prav obračati, z nožem pomagal v večnost, so me tu doli, v tem svetohlinskem gnjezdu zaprli, in so me še celo mislili obesiti. Toda vrli Švedi so vse drugače obrnili. Med tem, ko so morali sodniki in rabeljni nocojšnjo noč vsi pod meč, sem jim jaz ušel. Zdaj pa sem svoboden in se nimam nikogar več bati, ker so vsi moji sovražniki mrtvi." — Tako se je ustil mladi hudobnež, stari mož pa mu je rekel: „Vsi tvoji sovražniki, praviš, tedaj so mrtvi? Ali ti se strašno motiš, tvoj največji sovražnik še živi; en sovražnik še živi, ki zmiraj na te gleda, katerega te cela švedska vojna varovati ne more; temu ni druzega treba, kakor samo roko stegniti, in trešči te v bolj tamno ječo za zmerom, kakor si pa zdaj bil v njej." — ,,Kdo pa je ta sovražnik?" ga popraša na pol prestrašeni, na pol radovedni zločinec, „ti menda vendar ne, stara pokveka?!“ „Meneseni treba bati, ali tresi se pred onim tam gori, ki večno živi, ki večno ostane tvoj sovražnik, tresi se pred večnim maščevalcem! Kakor Abelnova kri, tako upije kri njega, ki si ga umoril, k večnemu povračevalcu. Kakor ubijalca Kajna te bo drvila huda vest nekaj časa po zemlji, in kadar boš najmanj mislil, pride povelje, da te imajo zapreti. Sodnik pomigne, in njegov močni birič, ki se mu še nikdo ni zmuzal, smrt, te zagrabi in tira pred Večnega. Vidiš tamle
doli žrjavieo na pogorišču vasi? Ali bi se dal zvezanega vanjo vreči, da bi se spokoril za svojo pregreho? In glej, tvoj večni sovražnik je tebi in tebi enakim zanetil ogenj, ki ravno tako dolgo gori, kakor on živi, čigar vsemogočnost ga je vžgala, namreč vekomaj. In vekomaj brez upa rešitve te bo imel tvoj razsrjeni sovražnik, pravični Bog, v strašni peklenski ječi zaprtega. Hudiči bodo tvoji večni mučeniki, zavrženi vseh časov tvoji večni žalostni tovariši. Ali še misliš, da se ti ni nobenega sovražnika bati, nobene ječe več? Tresi se, tvoj sovražnik živi, in njegovi jezi ti ni moč oditi, če se do časa še z njim ne spraviš in ne sprijazniš."
Tako mu je govoril starec, in poprej veseli norčevalee se je ves ožalostil in strah ga je zgrabil pred večnim sovražnikom. Šel je tih in s pobešeno glavo dalje. Kasneje je zvedel stari mož, da se je mladenič sam sodbi izročil in prejel časno kazen, da bi odšel večni. — Strašna tedaj je grešniku misel na večnost božjo, ker Bog ostane večen sovražnik vseh nespokorjenih in ima ječo vekomaj zaklenjeno, in ogenj, ki vekomaj gori!
Y) Misel na večnost nas priganja k dobremu.
1.	Sv. Avguštin opominja: če hočeš večno veselje imeti, pridruži se h njemu, Zri je večen.
2.	Zevksa so vprašali, zakaj tako pridno izdeluje svoje slike. Odgovori jim: »Jaz delam za v e č n e č a s e." — Z vse večjo zaupljivostjo, kakor oni paganski slikar, morejo pobožni reči: „Mi delamo za večnost, za Gospoda, ki plačuje z večnim plačilom."
3.	Modro si je izvolila. Ivana, hči portugalskega kralja Alfonza V., je bila lepe telesne postave pa tudi pobožna in blagega značaja. Torej ni čuda, da so jo snubili ter hoteli imeti za soprogo najimenitnejši vladarji one dobe, namreč Karol VIII., sin francoskega kralja Ludovika XI., dalje Maksimilijan, nadvojvoda Avstrijski, in Rihard III. angleški kralj. Oče je jako želel, da bi se Ivana zaročila s katerim teh imenitnih snubačev. A ona bila je drugih misli. Z otročjo ljubeznivostjo in spoštovanjem pride nekega dne k svojemu ljubljenemu očetu rekoč: »Predragi oče, blagi gospod in kralj! Imenitni gospodje se mi ponujajo v zakon; neizmerni zakladi se mi obetajo, lahko postanem kraljica ali cesarica. Toda zlato in srebro, čast in imenitnost se meni zdi le prazna, memogredoča bliščoba, katera s smrtjo preneha in mine. Čemu mi bode torej vse to? Natanko in resno sem premišljevala te reči. Dobro sem si ogledala vse tri visoke svoje snubače in vprašala vsakega za vrstoma sama v sebi: »Naj velja, ako me ne bodeš nikdar užalil?“ In odgovorili so mi: »Nikdar,
dokler bodeva živela skupaj, pač pa takrat, ko bode naju ločila neizprosna britka smrt, takrat bo neizmerno užaljeno tvoje srce; milo bodo takrat objokane tvoje oči in proč bodo vsi zakladi, ki ti jih bomo darovali svoji nevesti!" Jako potrla me je ta izpoved visokih mojih častilcev. Tedaj se oglasi nov snubec ter pravi: „ Oprezna kraljičina, izberaj! Tudi jaz se ti ponujam kot ženin, vsa kraljestva so moja lastnina, kralji in cesarji imajo od mene svojo oblast. Jaz sem edini, ki ne bodem umrl nikdar; zakladi, katere ti podarim jaz, so večni, kraljestvo moje ne mine.“ Tako govorivši je izginil. Povedi mi, predragi oče, katerega naj izberem, svetuj mi od srca kakor vesten oče otroku svojemu !“ Kralj dolgo ne pomišlja, ampak naglo odgovori: ,,Ivana, moje predrago dete, poslednji bodi tvoj ženin, on, ki je večni kralj, katerega zakladi so neminljivi!“ Radostno pritrdi Ivana očetovim besedam, kajti to je bila že zdavnej tudi njena misel in želja. Odpovedala se je torej vsem ženinom in slovo dala celemu svetu ter stopila v red sv. Dominika. Postala je nevesta onega kralja, ki je večen ter z večnimi zakladi plačuje tiste, ki njega ljubijo in njemu služijo.
4.	Najtrdnejša hiša. Cezarij, brat sv. Gregorija Nac., je živel v Niceji ter je bil imeniten in bogat mož. Nekoč vstane v mestu nagloma silen potres, tako, da so se podrle do malega vse hiše. Tudi veliko meščanov je našlo pod razvalinami nenaden grob, le malo se jih je srečno rešilo. Tudi Cezarij je srečno ušel smrtni nevarnosti. Ta potres mu je obrnil kvišku glavo in srce, Cezarij je postal povse drugačen človek. Smrt toliko ljudi bila je njemu v novo dušno življenje. ,,Z Bogom — je resno zaklical — z Bogom slabotni in minljivi svet. Poiskati si hočem hišo, katera se nikdar ne bode podrla, ona bodi moj dom!“ Cezarij je začel le Boga ljubiti, ki je večen in katerega mu ne more najsilnejši potres vzeti in pokončati. Tako pripoveduje o svojem bratu sv. Gregor Nacijanški.
5.	Pravo prijateljstvo. Sv. Avguštin pripoveduje, da sta prišla ob njegovem času nekdaj dva vojaka prostovoljca v mestu Treviru slučajno v kmetsko hišo, kjer je bivala pobožna rodbina. Kar zagledata na mizi neko pisanje. Vzameta v roko in bereta. Bilo je popisano življenje sv. Antona puščavnika. Bereta, kako da je služabnik božji zapustivši vse zemeljsko posvetil svoje življenje službi Boga, ki je večen in neminljiv. Cem dlje bereta, tem bolj jima je povšeči. Eden izmed nju, ki je bil med tem že sklenil slovo dati vojaški službi, reče svojemu tovarišu: ,.Dragi, povedi, komu pa midva služiva? Čemu delava in se trudiva? Čemu hodiva v vojsko in smrtne ne-
varnosti ? Zato, da sva v milosti pri cesarju in njemu ustrezava. Kako negotova je torej ta sreča, pa tudi kako nestanovitna! Dobri najin cesar mora tudi umreti in potem pride drug, Bog vedi kakšen. Tovariš moj! izboriva si službo pri drugem gospodu, kateri vekomaj gospoduje in ostane nama vekomaj dobrotljiv in prijazen. Jaz postanem vojak večnega Boga!“
6.	Vrli uradnik. Bil je uradnik v visoki državni službi, ki je bil jako pobožen in zlasti usmiljen ubogim. Ko je nevarno obolel, pokliče svojega sina, razkaže mu svoje imetje ter pravi: „Dragi moj sin! moja smrtna ura se bliža. Predno urarjem, bi rad vredil svoje časne zadeve, zato sem te poklical semkaj. Ali predno naredim svojo oporoko, te hočem nekaj vprašati; le dobro preudari, predno mi odgovoriš. Tu vidiš moj denar in moje drugo obilo in veliko vredno imetje, kaj naj ti torej zapustim, ali vse to blago ali Boga? Kaj si izvoliš?11 —• Sin odločno odgovori: „Večno in neminljivo višje cenim nego časno in minljivo, zato mi rajše zapustite Boga, ki mi vekomaj ostane, kakor to blago, katero snedč molji in rja in katero morejo ukrasti tatje.“ Po godu je bila očetu ta beseda, sina svojega objame ter pravi: ,,Pravo si pogodil, tako i jaz mislim! Bog blagoslovi tvoj sklep!“ Tedaj razdeli bolni oče skoraj vse svoje premoženje siromakom, le nekaj malega zapusti sinu. Ali ta je bil zadovoljen z majhno ded-ščino, zakaj odločil se je bil za Boga, v katerega je trdno zaupal. Iu upanje njegovo ga ni varalo. Blagoslov božji se je kazal pri njegovem gospodarstvu prav očitno ter v kratkem si je pridobil večje premoženje, kakor je bilo ono, kateremu se je bil iz ljubezni do Boga odpovedal. Tako ga je večni Bog poplačal že tu na zemlji, večno in neskončno plačilo pa mu je dal v večnosti.
7.	V Rimu so ob neki svečanosti napravili prekrasen umetni ogenj. Med drugim so z žarečim ognjem naredili podobo veličastne cerkve; v raznih barvah se je lesketalo in bliščalo ognjeno morje tako čarobno, da se ne dd opisati. In, ko je minil ta veličastni prizor, kateremu se je vse čudilo, — kaj je ostalo? Nič druzega, kakor mrvica papirnatega pepela in zadušljivega smrdljivega smodniškega dima. Nato pa se je oko nehotč ozrlo proti jasnemu nebu, na katerem se je lesketalo milijone zvezd, čudovito lepo tako sedaj, kakor poprej v nespremenljivi lepoti in veličastnosti. Ali ni bil oni umetni ogenj prava podoba svetnega veselja, ki se tako hitro skadi in popusti le znamenje in smrad grešnosti; veselje v Bogu pa se dš, primerjati vedno krasnemu blesku zvezdnatega neba!
8)	Misel na večnost božjo nas tolaži.
1.	Sv. Frančišek je svoje brate tako-le tolažil: ,,Bratje ! mi smo res Bogu veliko obljubili, ali Bog nam še več obeta. Kratko je tukaj delo in trud, ali večni plačevalec nam bo tam dajal večno plačilo.
2.	Kolikorkrat je sv. Terezija slišala uro biti, je veselo rekla: ,,Spet sem eno uro bližje svoji večni domovini in svojemu večnemu plačniku.“
3.	Neka umirajoča, vdova je tolažila otroke s prelepimi besedami: „Zapustim vam, ljubi moji, Očeta, ki ne bode nikoli umrl, marveč večno živi.“
4.	Nekega vrlega gospodarja so zadele mnoge nesreče, tako da je skoraj popolnoma ubožal. Poloti se ga vsled tega velika žalost in obupnost. Pobožna žena njegova ga tolaži, naj zaupa v Boga, ki vse modro vlada in očetovski skrbi za vse svoje stvari. A mož se ne da potolažiti. Da bi vzbudila v njem zaupanje v Boga, stori žena tako-le: Neko jutro se dela silno žalostno in otožno. Vsa pobita hodi po hiši in niti besedice ne reče. Možu se čudna zdi ta nenadna sprememba in meni že, da se je zopet zgodila kaka nesreča in jo ves v skrbeh vpraša, kaj jej je, ker je tako žalostna. A ona je le tiho, pa naprej zdihuje solzeč se. On je zdaj še bolj v skrbeh in še radovedneje izprašuje, kaj se jej je neki prigodilo. ,,Lahko sem žalostna — začne žena z jokajočim glasom — ker Boga več ni. Sinoči se mi je sanjalo, da je umrl dobri Bog, in vsi angeljci so šli za pogrebom in so milo jokali V‘ — Mož, se že dlje časa ni smejal, a zdaj ga vendar posili smeh ter hitro odvrne: „Pač si nespametna, da te take sanje skrbe; kaj ne veš, da je Bog večen in ne more umreti?“ Zdaj se ženi obraz zjasni in vesela vpraša moža: ,,Tedaj moje sanje nič ne pomenijo? Torej stari dobri Bog še živi?‘c — „1, seveda še živi!” reče mož, ki je že skoro mislil, da se ženi meša, ,,kako moreš vendar tako otročja biti in take traparije govoriti?" Žena se zdaj še bolj razveseli in pravi: „Ako je tako, kakor praviš, in dobri Bog še živi, ki naju je že 50 let preživil in že več tisoč let vzdržuje vesoljni svet in po očetovsko skrbi za vsako stvar, zakaj pa ti obupuješ in mu nočeš več zaupati!?" Dobro je bilo to zdravilo, gospodar je postal mirnejši, začel je pridno delati, pa tudi božji blagoslov se je kmalu pokazal pri hiši.
c)	Bog je duh.
1.	Mozes je prosil Gospoda: „Daj, naj vidim tvoje Veličastvo !“ Gospod je odgovoril: Polcazal ti bodem (v podobi) vse svoje bogastvo
in ti zaklical: Jehova je pred teboj, kajti jaz se usmilim, kogar hočem, milostljiv sem, komur hočem. Mene videti pa ne moreš, kajti nobeden človek me ne vidi, dokler jena zemlji. (II. Moz. 33,18—21.)
2.	Ko je naš Gospod Jezus Kristus govoril s Samarijanko, rekel je med družim: Bog je duh in kateri ga molijo, naj ga molijo v duhu in resnici. (Jan. 4.)
3.	Sv. Avguštin, ta veleučenjak, je želel Boga poiskati s svojimi zunanjimi počutki, ter ukaže neko jutro svojim počutkom, naj gredo iskat Boga. Počutki ubogajo in se odpravijo z doma. Hodijo okoli iskaje Boga, toda oko ga nikjer ne zagleda, uho ga nikjer ne začuje, roke ga niso mogle prijeti, noge ga niso mogle dohiteti. Počutki vidoč, da nič ne opravijo, se vrnejo domov, pa poročajo Avguštinu: „Boga ne moremo najti, on je duh, neviden, nerazumljiv. V življenju more le srce verovati vanj, po smrti pa ga bo gledalo naše duhovno oko.“
4.	Ko je sv. Frančišek Ksav. v Indiji ozuanoval krščansko vero, storil je Bog marsikateri čudež v potrjenje božjih svojih resnic. Tako je nekoč dete indijanskih starišev, ki so se bili spreobrnili na krščansko vero, osramotilo veliko družbo razuzdanih brezvercev. Zbralo se je bilo namreč veliko hudobnežev, ki so se začeli norčevati iz Boga kristijanov, ter zaničevati njih vero. Rečeni otrok, ki je zašel slučajno v to druhal, posluša nekoliko časa to govorjenje, potem pa stopi modro in srčno kakor odrasel učenjak v sredo zbrane množice in začne zagovarjati vero krščansko. Ko so se brezverci nekaj časa z otrokom pogovarjali, vpraša ga eden hudobnežev: „No, kje pa je tvoj Bog, o katerem nam veš toliko povedati, pokaži ga nam, pokaži !“ Dete odgovori ponižno in mirno: „Bog, katerega molim jaz, stvarnik je nebes in zemlje, on je čisti in popolni duh, torej vam ga pokazati ne morem, a lahko vam pokažem vašega boga.“ Tedaj vzame otrok v roko kamen, nariše nanj človeško podobo, dene kamen na tla ter ga sune z nogo, da se preobrne rekoč: „ Poglej te, to je vaš bog, neumneži! Kajti vsi molite ljudi in zemljo in njene dobrote, ki minejo kakor ta-le kamen. Jaz pa molim Onega, katerega ne vidi nobeno oko!“
5.	Prosil je svoje dni neki knez rabija (judovskega učenika) Jozuva, naj mu pokaže nestvarjenega Boga. Rabi poučuje kneza, da ni mogoče, da bi gledali umrjoči neumrjoče. Ker ga pa knez le še nadleguje, pelje ga rabi ob vročem poldnevu pod milo jasno nebo ter mu veli: „Vladar, pogledi naravnost v solnce!“ Knez odgovarja, da mu ni mogoče. „Ako ti žarek ene same stvarice jemlje vid in
vanjo ne moreš gledati, bi te pogled stvarnika vsega stvarjenja uničil8 mu odvrne rabi.
6.	Skrita korenina. Sprehajal se je človek, ki je dvojil o Bogu in verskih rečeh, ob bregu nekega jezera, pa premišljeval te reči. »Božja dela pač vidim — tako govori sam v sebi — Boga pa le ne vidim; svet gledam, a početka njegovega ne umejem; najdem na svetu veliko dobrega, kar baje vse izvira od Boga ali kje je izvirek vsemu temu? Vsako spoznanje imeti mora vendar svoj uzrok!“
—	Tako premišljuje sede na klop in zre po jezeru, katerega površje je veter prijetno zibal sem ter tja. Ob kraju vode je rastel loček in druge vodne rastline, tudi zeleno listje in lepo cvetje se vidi na površju vode. Zazdi se mu, kakor da listje prosto plava po vrhu, kajti globoko v vodi sta skrita stržen in koren. Gledajoč te rastline počne zopet sam v sebi govoriti: »Listje vidim in cvetje, korenine pa ne, ali nekje mora vendar i korenina biti, sicer bi pač roža rasti ne mogla!
—	Tako je bržkone tudi z Bogom in njegovim delovanjem!" Resnično, stvarjene reči vidimo, Stvarnika ne vidimo. V njem živimo, v njem smo; dasi ga ne zre naše oko, vendar on živi vse vladajoč in oživljajoč.
7.	Meras, priprost starček-pagan je sedel zvečer pred svojo hišo ves zamišljen in žalosten. Približa se mu nepoznan tujec -misijonar ter ga vpraša, zakaj je tako žalosten ? Meras odgovori: »Si li kdo izmed bogov, da bi me potolažil in zopet utrdil v meni vero v bogove, ker jela mi je že omahovati, kajti zgubil sem ženo in vse imetje, čeravno sem bogovom pridno daroval in jih lepo prosil pomoči. O povej mi, tujec, kje so taki bogovi, da bi mi pomagali v moji stiski?" — »Jaz nisem bog, mu odgovori misijonar, a poučim te lahko o pravem Bogu, kateri more in hoče potolažiti žalostne in potrte. Tega Boga ne more obseči celi svet; on je vstvaril solnce, zrak in vse reči. Če pa že solnea bliščečega ne moremo gledati, in razumeti njegove moči in ne razjasniti bistva zraka, v katerem živimo ter druzih stvarjenih reči: kako bi mogli gledati in umeti Stvarnika? Bog je duh in zato ga ne moremo videti; v duhu in resnici ga moramo moliti, kakor je on sam zapovedal. Povsod je pričujoč in povsod nas more uslišati." »Li vi nimate templjev, altarjev in podob, kakor mi?" vpraša po daljšem razgovoru starček misijonarja. ,,Imamo hiše božje, ali vemo, da ga ne obsežejo; imamo altarje, na katerih se nam prikazuje v vidnih podobah, ali njega samega ne vidimo; imamo podobe, ali le zato, da nas nanj spominjajo, a ne verujemo, da bi nas te podobe uslišale11. „Pa se li ta Bog kaj zmeni za vas?“ —
,,Gotovo, on za nas skrbi, kakor ne more skrbeti nobena mati, on nas ljubi, kakor ne more noben brat ljubiti. On nas vidi in sliši povsod ravno zato, ker je duh.“ — Vesel vsklikne pagan: ,,Kar si mi povedal o svojem Bogu, me napolnjuje z veseljem in spoštovanjem. K njemu bom molil; a kaj naj rečem, da molim v resnici?'1 „Moli le: zgodi se tvoja volja!u Moraš pa tudi res v srcu želeti, da bi se njegova volja spolnila, sicer bi bila lažnjiva tvoja molitev; bodi prepričan, da je pričujoč, čeravno ga ne vidiš!“
Potem gre misijonar v druge kraje in ko pride čez leto in dan zopet nazaj, mu ves vesel priteče starček naproti: ,,Zares, tvoj Bog je duh, velik, dober Bog! Jaz ga hočem zmerom moliti v duhu in resnici." Teh besedi se blagovestnik razveseli in vpraša starčka, če ga je Bog uslišal. — ,,Dolgo sem tako molil, kakor si me bil naučil, odvrne Meras, a žene in mojega imetja mi ni dal, pač pa me je napolnil s tolažbo in notranjo zadovoljnostjo. Vzel mi je časne reči, da bi me osrečil z nebeškimi. Spoznal sem, da doslej sem vse drugo spolnoval, le volje božje ne; spoznal sem v sebi malike in jih odstranil. Odslej hočem le tega Boga poznati, njega moliti v duhu in resnici, njega nad vse ljubiti in njemu darovati svojo lastno voljo." Misijonar poklekne in vsklikne:	,,Blagor mu, kateri svojega
Boga spozna, kateri je duh, in ga moli v duhu in resnici!"
8.	Cesar Napoleon I. se je na otoku sv. Helene mnogokrat razgovarjal o sv. veri, zlasti z Bertrandom. Ko nekoč general drzno reče: ,,Kaj je Bog? Ali ste ga že videli?" mu Napoleon odgovori: ,,Hočem ti to pojasniti. Kaj je mož izvrstnih talentov (ženij)? Ali so njegovi talenti vidni? Zakaj veruješ vanje? In ko si pri obleganju trdnjave potreboval posebne spretnosti, zakaj si klical: „Kje je cesar?" Kaj pomeni ta klic druzega, kakor da v me veruješ? Moje zmage so te učile v me verovati, svet pa je mene naučil verovati, da je Bog, četudi neviden. Čudežna dela božje vsemogočnosti so bolj zgovorne priče, kakor moje zmage. Kaj so naj veli častni še vojaške vaje proti gibanju zvezd? Čeravno je Bog neviden, se vendar ne more tajiti in jaz verujem vanj."
e)	Bog je vseveden.
a) Spoznanje te lastnosti.
1. Bog ve vse preteklo: Vedel je za greh Adamov, Kajnov, za življenje grešne S a m a r i j a n k e , itd. — Vsled vsevednosti bo ob sodnem dnevu naznanil dobra in hudobna dela vsaeega posameznika. Po razsvitljenju vsevednega Boga je sv. Peter vedel za goljufijo Ananija in Safire.
2.	Bog ve vse sedanje: Videl je drzno zidanje babilonskega stolpa, grehe Sodomi jan o v, kakor pokoro Ninivljanov, stisko Izraelcev v Egiptu itd. Jezus je vedel, kdaj je kraljičev sin ozdravel, Lazar umrl, čeravno je bil daleč proč, — kaj so učenci skrivaj govorili itd.
3.	Bog ve vse prihodno: Suzana je molila: Večni Bog, ki poznaš vse skrito in veš vse, prodno se zgodi . . . (Dan. 12, 42.) Koliko prihodnih reči je Bog napovedal po prerokih! Jezus je vedel, da ga bode Judež izdal, Peter zatajil; vedel je vBetfagi za oslico in žrebe, in še to, kaj lastnik poreče; Petru in Janezu je vse natanko napovedal, kdo ju bode srečal v mestu, kaj ponese v roki, v katero hišo pojde, kaj gospodar poreče itd; vedel je, kako bo Jeruzalem razdejan, kako se bode njegov nauk razširjal itd. — Tudi po svetnikih v novi zavezi je napovedal mnogo prihodnih reči. Tako je n. pr. sv. Benedikt spoznal kralja To til a, čeravno je bil preoblečen, in mu je napovedal njegovo prihodno usodo ter leto njegove smrti.
4.	Bog ve tudi pogojno prihodnost: Ko je Savel zvedel, da je David v mestu Keili, sklene ga vjeti. Davidu pa je bilo razodeto, da je Savel res zato prišel in da ga bodo dali možje v Keili Savlu v roke. Tu pa David uide s svojimi zvestimi; in ko Savel to zve, opusti napad. (I. Kralj 23, 7—13.) — Jezus sam zagotavlja: „Ko bi se bili taki čudeži godili v Tiru in Sidonu, kakor v Karozajnu in Betzajdi, bi se bili davno pokorili v ostrem oblačilu in pepelu.“ (Mat. 11, 21.)
5.	Bog ve naše misli in želje. Že David je svojega sina in naslednika opominjal: Ti pa, Salomon, moj sin, spoznaj Boga svojega Očeta, in služi mu s popolnim srcem in z voljnim duhom; zakaj Gospod preiskuje vsa srca in razume vse misli duhov. (I. Kron. 28, 9.)
— J e z u s je poznal mišljenje Natanaelovo, natolcevanje farizejca Simona, zvijačo farizejev in herodijancev, ki so ga vprašali, je li dovoljeno cesarju davke dajati itd. — Ob volitvi aposteljna Matije so molili aposteljni: Ti, Gospod! ki poznaš vseh srca, pokaži, katerega si izvolil. (Ap. dj. 1, 24.)
6.	Tudi pagani so po nekoliko poznali to lastnost. Neki paganski m o d r o s 1 o v e c je prišel na povelje egiptovskega kralja k poznatemu basničarju E z o p u z naročilom : „Bog, katerega jaz molim, poslal me je semkaj, da tebe nekaj vprašam.“ ,,Tako, mu seže brž Ezop v besedo, ne veš li, da Bog vse ve in da njemu ni
nič skritega? Bodo mar ljudje učili Boga? Čuden mora biti tvoj bog, ki je tako neveden!“ Moder odgovor iz ust nevernika!
— Sv. Ciril nam poroča, da so si Egipčani mislili Boga kot velikansko svetovno oko, ki vse preseže in opazi. Zato so si napravili zlato žezlo, ki je imelo ob koncu zlato oko. S to kraljevsko palico so hoteli naznaniti naj višjo moč in oblast božjo, z odprtim očesom pa njegovo vsevednost. S tem, da so postavili oko na konec ali na ost žezla, hoteli so pokazati, da Bog s svoje visokosti vse pregleda in da je ravno vsevednost — oko za njegovo vsemogočnost.
7.	Mali Vilko gre z očetom ob lepem vremenu na daljno potovanje. Jako čudno se mu zdi, da, kamor prideta, povsod ravno tako solnce sije, kakor doma; zato pravi očetu: „To je vendar čudno, da, kamor prideva, povsod je tudi solnce. Ko bi solnce imelo oči, bi lahko videlo vse ljudi in bi zapazilo vse, kar delajo.11 Oče odgovori: „Solnce nima oči; pač pa je nad solncem in nad zvezdami eden, ki vidi in sliši vse, karkoli storimo; ko bi bilo tudi po noči ali v najbolj skritem kotu, vselej in povsod, vse vidi in sliši. In ta je Bog. Nikdar ne pozabi, da Bog vse vidi, kar storiš, in vse sliši, kar govoriš.
8.	Slikarji so nam hoteli vidno pojasniti vsevednost božjo s tem, da so v enakostranem trikotu naslikali oko, od katerega se svitli žarki usipajo na vse strani, katero torej na vse strani gleda z enako neskončno bistrostjo.
P) Spomin na božjo vsevednost nas varuje greha.
1.	Kaj je Egiptovskega Jožefa varovalo, da se ni dal zapeljati? Spomin na božjo vsevednost. Mislil je sam v sebi: „Kako naj storim toliko hudobijo in grešim vpričo svojega Boga!“ (I. Moz. 39.)
2.	Dva hudobneža sta nagovarjala čisto Suzano v nečisti greh; ali spominjajoč se božje vsevednosti jima ona odgovori: „Bolje je meni, da padem brez hudobije v roke ljudem, kakor da grešim vpričo Gospoda.11
3.	Preroku Ecehijelu je Bog spačenost Izraelcev tako-le potožil : Hudobija hiše Izraelove in Judove je grozno velika, in zemlja je polna krvi, in mesto polno odvrnenja (od Boga); rekli so namreč,: „Gospod je zapustil deželo, in Gospod ne vidi.11 (Ec. 9, 9.)
4.	Tudi starega Tobija je misel na vsevednega Boga obvarovala greha, ker je sinu dejal:	Imej vsak dan Boga pred očmi in
varuj sc lcedaj v greh privoliti in zapovedi našega Gospoda in Boga prestopiti. (Tob. 4, 6.)
5.	Sv. Terezija se je spominjala v vsem svojem početju vedno na vse opazujoče oko nebeškega Očeta. „Bog se mi zdi — tako je
večkrat dejala — kakor neizmerno veliko, čisto in svetlo ogledalo, v katerem se vse vidi, karkoli počenjajo ljudje. Kako ostudno se torej vidijo v tem neizmerno čistem zrcalu naši grehi! Tega naj se živo spominjajo grešniki. Pomislijo naj, da njih grehi niso tako zakriti, kakor se njim zdi. Kako pač razsrde Boga, da delajo tako blizu božjega velečastva tako ostudne reči: Grešnikom naj se ne zdi čudno, da z enim samim smrtnim grehom zaslužijo pekel, kajti vpričo tolikega neskončnega velečastva hudobijo storiti, to je velika, velika zlobnost. Kaj bo počel grešnik takrat, ko bo po svoji smrti zagledal neskončno čistega Boga in se bodo njegovi grehi v tej neskončni čistosti pokazali kot najostudnejše maroge!!“
6.	Sv.Gregor Nacijanški pripoveduje, daje paganska ženska z nečistimi nameni šla v neko hišo. Ko je pa zagledala zavoljo čistosti slovečega modrijana P a 1 e m o n a naslikanega, se ji je naenkrat zdelo, da se je ta čisti mož na njo ozrl očitajoč ji z ostrim pogledom. Tega se je tako prestrašila, da je vsa sramežljiva precej iz hiše šla in zanaprej čisto živela. Če je že toliko storil le pogled čistega moža, kakšno moč bi moral imeti še-le veren pogled vsevidočega očesa ?
7.	Sv. Benedikt Bahre je kot majhen deček nekega dne na vrtu jagode nabiral za svojega strijca. Tu pride sedemletna deklica na vrt in ga prosi, naj ji d& nekoliko jagod. Benedikt pa odgovori, da brez strijčevega dovoljenja ne more kar nobene dati; naj gre torej strijca prosit. Deklica gre, a vrnivši se pravi: ,,Niso mi dovolili; pa kar daj mi jih, saj strijc ne bodo zVedeli.“ — ,,Pa Bog vidi,“ Benedikt odločno odgovori in jo ostro posvari ter naroči, naj se spove te slabe misli.
8.	Grški cesar Bazilij je svojemu sinu Leonu tako-le svetoval: ,,Nikoli, moj sin, se ne boš dela kesal, če si pri vsakem početju živo misliš, da te Bog gleda in na te pazi; tako si ne boš upal ne skrivaj ne očitno kaj hudobnega početi, ker, če se boš pač menil drugim prikriti, svojemu Bogu, ki ti vidi v znotranje srce, ne moreš se skriti.
9.	Neki misijonar je nekikrat pridigoval, da je Bog povsod pričujoč, da vse zapazi in vč naše najskrivniše misli. Neki pagan ga sliši in pravi: „Tak Bog, ki vse vidi, nam ni za nobeno rabo. Mi smo radi svobodni in nočemo, da bi nas kdo poslušal ali pa gledal, kaj delamo.“ — Ta pagan se tedaj ni hotel spreobrniti, ker bi mu bila vera v vsevednega Boga napotje v hudobijah.
10.	Deealc in jahelka. Dečak gre v šolo ter stopi gredoč v sosedovo hišo klicat svojega tovariša. Kar zagleda na mizi jerbas lepih jabelk, človeka pa ne vidi v hiši nobenega. ,,To so pač lepa
jabelka," misli sam v sebi, stopi bliže k jerbasu in željno jih pogleduje. Že stegne roko po njih. — „Vendar, začne sam s sabo govoriti, tega ne smem ; dasi me ne vidi nobeden človek, vidi Bog, ki vse ve." To rekši pusti jabelka in se odpravlja iz hiše. Hipoma zakriči nekdo nad njim: „Stoj, kdo si?“ Fantiček se jako prestraši čuvši ta glas, tembolj, ko se prikaže izza peči starec, katerega v hišo stopivši ni bil opazil. Ali mož fantiča hitro potolaži, rekoč: ,,Ne boj se; vidim, da si pošten dečko, kajti nisi vzel jabelk, ker si imel Boga pred očmi. Zdaj jih pa le vzemi, kolikor ti drago, pa dobro si zapomni to-le: Bog vse vidi, Bog vse ve; greh se delati ne sme!“
11.	Pobožna sestra. Jakec in Ančika sta bila sama domd. Jakec reče Aučiki: „Pojdi z menoj, bova si kaj dobrega poiskala in si prav kaj slastnega privoščila." Ančika odgovori: „Ako me pelješ na tak kraj, kjer naju ne bode nihče videl, grem s teboj.“ „Pojdiva tedaj v mlečnico,“ reče Jakec, „tam bova polizala polno skledo sme-tane.“ Ančika pravi: ,,Tam bi naju videl sosed, ki na dvorišču drva cepi.“ No, pa pojdiva v kuhinjo11, reče Jakec, „v kuhinjski omari je poln lonec strdi, kruh si bova pomakala va-njo.“ Ančika odgovori : „Tam naju lehko vidi soseda, ki pri oknu sedi in prede*1. „Pojdiva tedaj doli v klet jabelka jest,“ reče Jakec. ,,Tam je tako tema, da naju gotovo nihče ne bode videl.** „0 moj ljubi Jakec!" reče Ančika, „mar ti res misliš, da naju v kleti nihče ne vidi? Ali nič ne veš za ono oko nad nama, katero zidovje prešine in tudi v temi dobro vidi?-1 Jakec se prestraši in reče: ,,Prav praviš, ljuba sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju nobeno človeško oko ne more videti. Nikjer tedaj nočeva delati hudega." Ančika je bila zelo vesela, da si je Jakec njene besede k srcu vzel; podarila mu je lepo podobico, na kateri je bilo naslikano božje oko in pod njim zapisane te-le besede: „Bog vse vidi, Bog vse vč, greh se delati ne sme.“
12.	Neki mladeničje potožil svojemu spovedniku, da so težko brani nečistih misli. Duhovnik mu reče: „Misli si, da vsa tvoja glava bi bila prozorna, kakor čisto steklo in vsakdo bi mogel v njej brati tvoje nespodobne misli.*1 — „0 groza!11 vzdihne mladenič, ,,sramote bi se moral skriti, ko bi bile vidne moje misli*1. — „Vendar pa“, nadaljuje duhovnik, ,,jasneje in svitleje, kakor skoz steklo, vidi Bog v tebi vse; ali se tudi pred njim nočeš sramovati svojih misli? Vadi se v tem premišljevanju in lahko se oprostiš vseh nečistih misli!" In mladenič je ubogal in končno premagal te nečiste nadležnice.
13.	Andersen, imeniten danski pisatelj, je bil sin jako revnih starišev in je ob žetvi pobiral klasje po strnišču. Večkrat je materi
domov prinesel lepe snopke klasov. Neki hlapec vidi nabirajoče otroke, hiti z bičem nad nje in od daleč vpije na nje. Vsi so ubežali, le šestletni Ivanček Andersen zaostane, ker je imel lesene črevlje na nogah in ga je hlapec dohitel. Ko vidi deček, da ne more ubežati, ustavi se in gleda hlapca, ki se mu je približal in z bičem zamahnil proti njemu. Ko ga hoče udariti, zavpije Janko: ,,Kako pa moreš mene tepsti? Saj Gospod Bog to vidi!“ Ta beseda je hudega posla tako pretresla, da mu roka z zamahnenim bičem omahne in mesto udarcev d& dečku šiling (tamošnji drobiž). Ves vesel priteče deček k materi, katera ga pohvali rekoč:	,,Ti si čudno dete, da ti je bil
še ta zlobni človek prijazen.“ Tako močan je spomin na vsevednega Boga.
14.	Modrijan Talet je dejal, da bi morali ljudje vedno misliti, da bogovi vse vidijo in da vse napolnjuje njih pričujočnost; ta misel bi storila vedenje bolj čisto. In ko ga je nekdo vprašal, če morebiti človeškega ravnanja veasi bogovi ne zapazijo, je odgovoril: „Še misli ne zgrešijo; naj bi torej ne samo čistih rok, marveč tudi srca ohranili čista, ker verujemo, da je celo naših najskrivnejših misli nebeško bitje priča.11
15.	Ker so si pagani mnogovrstne hudobije izmislili in pripisovali kristijanom, je Atenagora pisal do cesarja Marka Avrela zagovor, v katerem posebno to povdarja, da kristijani verujejo, da jih Bog povsod vidi po dnevi in po noči, da pozna njih najskrivnejše misli in namene in da jih bode kedaj po tem sodil. „Sodi iz tega, o cesar, sam," tako pristavi, „kako so ti ljudje čisti onih hudobij, katere se jim očitajo, in napolnjeni z najplemenitejšimi mislimi in nameni."
16.	O kralju Antigonu se pripoveduje, da je nekikrat v šotoru poslušal dva vojaka, ki sta ga stražila in na straži zlobno o njem govorila. Kralj ves miren odgrne zagrinjalo in reče: „Pojdita nekoliko bolj proč, da vaju ne bo kralj slišal."
Y) Spomin na vsevednost božjo nas budikdobremu!
1.	Misel, da božje oko vse vidi, kar človek tudi skrivaj stori, je spodbadala starega Tobija, da je po noči mrliče pokopaval in na tihem skazoval ljubezen do bližnjega. (Tob. 2.)
2.	Sv. Janez Krizostom je bil tega prepričanja: Ako imamo svoje srce vedno pri Bogu in njega vedno pred očmi, se nam bo zdelo vse lahko in vse pretrpljivo in za vse se bomo čutili dosti trdne.
3.	Sv. Benedikt je priporočal menihom kot posebno zdaten pripomoček, čednosti si pridobiti, če so prepričani, da jih Bog na vsakem kraju vidi in da tudi naši angelji varuhi vsa naša dela vedno donašajo pred Gospoda.
5.	Sv. Nikolaj je zvedel, da je neki plemenitnik v Petari zelo ubožal in v tej sili strašni sklep storil, svoje tri hčere za denar razuzdanemu življenju prodati. Šel je po noči pred hišo in vrgel skozi okno mošnjo polno denarjev, dosti za preskrbijenje starejše hčere. Drugo in tretjo noč je storil ravno tako; ali oče, ki je čul in je hotel po sili videti, kdo je pač neznani dobrotnik, ga je došel. Nikolaj pa ni hotel, da bi se razglasile njegove dobrote; vzdignil je pred njim klečečega očeta in mu rekel, nikomur ne povedati. Blagi učenec Kristusov je mislil na besede Gospodove (Mat. 6.): Ce vbogajme daješ, ne vedi tvoja levica, kar da desnica; tako bo tvoja miloščina skrita, in tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, ti bo povrnil.
6.	Sv. Elizabeta, ogerska kraljičina in deželna grofinja Tu-rinška, je večkrat prav dolgo po noči molila, in po dnevu je obiskovala revne in uboge tako na tihem, kar se je dalo, in je pomagala brez hrupa in šuma, kjer je le mogla. Dostikrat se je tudi zaklenila v svojo izbo, in je tkala volno za uboge.
7.	O sv. Hedvigi, poljski in sileški vojvodinji, se pripoveduje, da si je dala vsak dan na videz mehko in drago posteljo napraviti; ležala je pa le na trdi. Večkrat je gobovim noge umivala in njih rane poljubovala.
8.	Mladenič plemenitega rodu je stopil v vojaški stan. Vrlo je napredoval ter kmalu postal stotnik. Kot vojak ni pozabil svojih verskih dolžnosti, ampak čim nevarnejši je bil njegov stan, tem zvesteje se je spominjal svojega Boga. Izbral si je nekega imenitnega jezuita za spovednika in duhovnega voditelja ter se mu zaupal popolnoma. Nekoč mu pove, da ni še nikdar s smrtnim grehom razžalil Boga. Spoveflnik ga vpraša, kako je to mogoče zlasti v vojaškem stanu, ki je poln grešnih priložnosti in tako nevaren pobožnemu življenju. Stotnik začne pripovedovati: „Kot otrok sem bil izrejen v zavodu v Parmi. Imel sem dobre krščanske učenike, kateri so mi vedno zabičevali besede: „Bog te vidi!" — Te besede ostale so mi tako živo v spominu, da jih nisem pozabil nikdar. Vse skušnjave, ki so me nagibale k jezi, maščevanju, nečistosti itd. sem premagal z živo mislijo: „Bog te vidi!" Mislil sem si ob vsaki skušnjavi: „Ako bi njega veličastvo cesar navzoč bil in me gledal, gotovo se ne bi drznil storiti tega zločina; ali naj ga storim, ko me gleda vsevedno in naj višje veličastvo, Bog sam? Tega ne morem, nečem, ne smem storiti!" — Vrli ta častnik pa ni le samega sebe premagoval z mislijo na božjo vsevednost, temveč i svoje sovražnike. Živa misel na vsevednega Boga dajala mu je namreč v boju izreden pogum,
kajti mislil si je: „Poleg mene je vsemogočni Bog, on gleda, v kaki nevarnosti sem, on mi more in hoče pomagati!"
S) Spomin na vsevednost božjo nas tolaži.
1.	Ko je Jakop očetovo hišo zapustil in moral v daljno Mezopotamijo, se mu je zdelo pač težko, ker je bil prvikrat popotnik. Vendar ga je Bog utolažil, ko mu je sanje o nebeški lestvi vdihnil, in med drugim govoril: Jaz bom varuh, lcamor Tcoli greš, in te bom spet nazaj v domačo deželo pripeljal. (I. Moz. 28.)
2.	Potrpežljivega Joba je žena zapustila in prijatelji so ga skrivnih grehov dolžili; ali on se je tolažil z mislijo, da Bog vse ve in je rekel: V nebesih je moja priča, in ki me pozna, je v visokosti. (Job 16, 20.)
3.	Suzana po nedolžnem k smrti obsojena je glasno molila: Večni Bog, tebi so znane najskrivnejše reči — ti vse veš, predno se zgodi; ti tudi veš, da so krivo pričali zoper mene. Glej, umrjem, in nisem nič storila, česar so me hudobno obdolžili. (Daniel 13.)
4.	V zaupanju v povsod pričujočega Boga je Mozes Egipet zapustil. Zato piše sv. Pavel o njem (Hebr. 11, 27.): V veri je zapustil Egipt, in sc ni bal jeze kralja; držal se je Nevidljivega, kakor bi ga bil videl.
5.	Misel, da Bog vse ve, in zrni, da je nedolžen, je tolažila po nedolžnem preganjanega Davida, ko se je pregnan moral okoli potikati. Ko je pozneje o sebi govoril (Ps. 39, 13.), da je bil od nesreče obdan, ki je ni bilo prešteti, je bil vendar le poln zaupanja v Boga in je zaklical (Ps. 22, 4.): Ge tudi hodim v sredi med smrtnimi sencami (če tudi luč oči zgubim, in nobenega prijatelja več ne vidim) se nočem nič hudega bati, ker si ti pri meni. *
6.	Ravno tako so se aposteljni tolažili s tem, da je Bog vseveden, kadar so jih kakor hudodelnike preganjali. Mislili so v vseh bolečinah na Kristusove besede, ki jim jih je pred vnebohodom govoril: Glejte, jaz sem pri vas vse dni do konca sveta. (Mat. 28.) Ko so prvim kristijanom Bog ve vse kaj hudobij na vrat nakladali, jih je tolažila misel, da Vsevedni pozna njih nedolžnost.
7.	Sv. Elizabeta. Kdor mnogo in nezadolženo trpi, ga nobena reč bolj ne tolaži, kakor misel: Božje oko v nebesih ve, da sem nedolžen, in soduji dan bo očita nedolžnost moja!“ Sv. Elizabeto so po smrti moževi krivo dolžili, da daje preveč miloščine ter zapravlja deželne dohodke. Vzeli so ji šiloma vse njeno imetje in gospodarstvo, pa jo prognali iz dežele. Šla je torej po svetu nesrečnica s tremi otroki svojimi, proseč kruha in prenočišča pri ljudeh nalik beračici.
Marsikatero grenko besedo je morala požreti, dostikrat so jo nehvaležni ljudje kar spodili od hiše. V veliki tej bridkosti ji je bila edina tolažba misel: „Božje oko, ki čuje nad vsakim človekom, ve, da sem nedolžna. Bog bo sprieal mojo nedolžnost, kadar bo njegova sv. volja!" In to se je uresničilo. Kmalu se je izkazalo, da je Elizabeta nedolžna, postala je zopet kraljica ter je dobila vse svoje pravice nazaj. Odsihdob je bila do siromakov še bolj usmiljena, dokler ni 1231. 1. mirno v Gospodu zaspala.
8.	V Volni, vasi na Brabanškem, je živela revna, krščansko in pošteno izrejena deklica Marija, ki se je posebno trudila krstno nedolžnost ohraniti. Bazuzdan človek jo je skušal zapeljati, in je vse poskusil, jo pregovoriti; ali ni se mu vdala. Povabili so jo enkrat nekam opoldne na kosilo, ker so jo zavoljo čednega obnašanja spoštovali. Ko je prišla v hišo, je v kot v predhišju položila mavho, v kateri je imela mile darove dobrih ljudi. To zapazi malopridnež, vkrade ravno v tisti hiši zlato kupo in jo zmaši v njeno mavho. Kmalu so pogrešili kupo in precej so Marijo obdolžili tatvine. Hudobnež jej pove, kaj o nji govore. Nedolžna mu reče, da ona ni nič vkradla. On pa odveže nje mavho in vzame iz nje srebrno kupo. Marija se vstraši in si ne ve pomagati, ne svetovati. Pohotnik jej je žugal, da jo bode precej zatožil, če se mu ne vdl Ali deklica je raje kakor Suzana za tatico zatožena, kakor da bi imela nedolžnost zgubiti. Bazkačen jo gre tatvine zatožit in pokaže kupo. Marija pred sodbo sicer ni lagala, da se je kupa v njeni mavhi znašla, toda ona ne ve, kako je v mavho prišla, in trdi, da je pa ona ni vkradla. Ali vse jej ni nič pomagalo, k smrti jo obsodijo. Še koj tisti dan zvečer jo peljejo na morišče. Ko pride do svojega stanovanja, prosi, da bi še enkrat smela moliti pred svetim razpelom. Tukaj se tolaži z mislijo, da je Bog vsevedoč, ki ve, da je nedolžna, in moli tudi za nje, ki so jo po krivem k smrti obsodili. Izkopali so jamo in živo zasuli, ko so jej poprej oči zavezali, in roke in noge z vrvmi natezovali. Potlej so beriči špičast kol v grob zabili skozi njeno truplo. — Tako je umrla uboga Marija okoli 1. 1290. Njena nedolžnost je še-le kasneje na dan prišla.
d)	Bog je neskončno moder.
a) Božja modrost se razodeva v stvarstvu.
1. Bog je vse prav naredil. Neki pobožen oče je spominjal svoje otroke ob vsaki priliki na božja dela, ki jih gledamo v naravi, da bi se otroci učili iz stvarjenih reči spoznavati Boga in
19
Zbirka.
božje lastnosti. Pri delu jim je večkrat pravil, kako modro je Bog naredil vsako reč. Pridni otroci so ga radi poslušali ter ga večkrat vprašali, zakaj je ta ali ona reč tako narejena in zakaj ne drugače. Nekoč je sedel dobri oče s svojim sinkom na visokem griču; pod gričem se je pasla ob potu čeda ovac. Kar pride memo tujec z velikim psom. Zapazivši psa, zbeže ovce v bližnje grmovje iskaje zavetja, bodeče trnje pa iztrga ovcam precej mehke volne. To opazi sinko ter nevoljno potoži očetu: „ Glej te, oče! kako trga trnje ubogim ovčicam mehko volno! To trnje se mora takoj posekati, da ne bode več nagajalo ljubim živalim.“ — „Torej meniš, da naj se poseka?" odgovori oče po kratkem premolku. — „Gotovo", ponavlja dečko, „prav precej je posekajte." Oče kar molči, tiho gresta s sinom domov. Drugi dan vzame oče sekiro, da gresta s sinom posekat bodeče grmovje. Otrok je bil jako vesel, da bode uničeno neusmiljeno trnje in željno čaka, kdaj bode oče mahnil po njem. Ali oče sede na grič, govoreč sinku: „Čuješ li, kako lepo pojo ptice? Ti je všeč to petje? Ali niso ptičice ljube živalice?" — „Da“, odgovarja sinko, „ptičice so mi najdražje stvarice!" V tem pomenku zleti ptica v grmovje, pobere nabodeno volno ter jo nese v kljunčku v votlino starega drevesa. „Glej“, pravi oče, „s to volno bode stara mehko postlala svojim mladičem. O kako lahko bodo ležale gole živalice v mehki posteljici! Ovce bodo pa že pogrešile to mrvico volne! Kaj naj torej storim s trnjem ?“ „Nikar ga ne posekajte!" prosi sedaj sin, ki si je bil med tem premislil. „Torej ne grajaj mi nikdar tega, kar je Bog naredil," pouči oče otroka. Ako kake reči božje ne umeješ, misli si: „Bog je vse modro in prav naredil, dasi mi dostikrat vsega ne umejemo."
2. Čemu so neki muhe in pajki? Mlad grofic je močno sovražil muhe in pajke in se večkrat jezil, čemu je modri Bog vstvaril te nadležne živali. „Brez teh živali bi se pa že prebilo na svetu ! Da morem, takoj pokončam ves ta sitni mrčes," tako je govoril pogosto. Zgodilo se je, da je nekoč grofic moral v vojsko, ter je bežal pred sovražnikom. Skrivajo se pred sovražno vojsko leže zvečer truden v gostem gozdu in zaspi. Ali sovražni vojak ga zaleze in že namerja, da bi ga prebodel z ostrim mečem, kar sede spečemu grofiču muha na nos in ga zbudi. Prestrašen plane kvišku, zgrabi meč in vojaka odpodi. Po prestani smrtni nevarnosti beži dalje po gozdu. Opazivši veliko votlino, skrije se notri in zaspi. Po noči prileze k jami pajek in razpne svojo gosto mrežo pred votlino. Zjutraj prideta memo jame dva sovražnika, iskaje grofica. Ta jih čuje, kako se pomenkovata: „Tu v jami je," pravi prvi. — „Ne“, zavrne drugi, „tu ne more biti.
Notri gredoč raztrgal bi bil pajčevino pred jamo." Tako govoreč gresta naprej. Ko sta sovražnika odšla, grofic poklekne ter moli z povzdig-nenimi rokami: „0 dobri Bog! kako sem ti hvaležen. Včeraj me je rešila muha smrtne nevarnosti, danes mi je o tel pajek življenje. Kako velika je tvoja modrost! Vse je dobro, kar je Bog naredil!“
3.	Lepo ga je podučil. Bilo je ob vročem poletji. Soparno solnce je pripekalo na vso moč. Ženice so žele na veliki njivi pšenico, mlad grajščinski oskrbnik je stal pri njih, priganjaje jih k pridnemu delu. Močno se je jezil nad neznosno vročino, še bolj nad množino sitnih komarjev, ki so se z vso silo zaganjali vanj. „Vrag vedi, čemu so komarji na svetu ?“ začne kleti in se hudovati. „Naš gospod Bog je čuden gospodar, ki je vstvaril živali, ki so človeku in živini le v muko in nadlego! Pa pravijo, kako je Bog moder . . .!“ Tako je zabavljal bolj in bolj, ter preklinjal Boga.
Primeri se, da pride memo razsrjenega moža pobožni in sloveči podobar Rianio, vračajoč se prav iz sprehoda. Močno ga jezi, ko sliši bogokletno govorjenje grajščinskega oskrbnika vpričo ženjic. Hotel je zlobneža zavrniti, a premislil si je, ter ga sklenil podučiti ob ugodnejši priliki. Prilika se mu je kmalu ponudila. Prvo nedeljo po rečenem dogodku pride namreč oskrbnik k našemu podobarju po opravkih. Stopivši v njegovo delavnico radovedno ogleduje mnogo ter raznovrstno orodje umetnikovo. Rianio mu pravi: „Kaj ne, čudne reči! Gospod oskrbnik, vi pač ne umejete, čemu je meni to orodje?" — „Gotovo ne", mu ta odvrne, „kako naj umeje priprost človek vse umetnikovo orodje!“ — „Glejte, dragi prijatelj", ga poduči podobar prijazno, „takisto je v stvarjenji. Uul sem vas zadnjič, kako ste kleli na njivi in zabavljali, češ, čemu je Bog vstvaril toliko nepotrebnih stvari, ki so človeku le v nadlego. Ako bi vi vedeli, čemu je vstvarila božja modrost tudi vse najmanjše reči, spoznali bi gotovo, da so tudi komarji orodje v roki neskončno modrega, božjega umetnika." Zamišljen ga je poslušal oskrbnik, ter mu naposled pritrdil: „Saj je res tako!"
4.	Log vse modro ravna. „Uh. kako je vroče!" toži Mari-janica svoji materi, otiraje si pot s čela in z žarečih lic. „Saj bode vse zgorelo, same soparice komaj diham! Cernu vendar taka vročina?" — „ Zakaj je tako vroče, povedala ti bodem drugikrat", odgovori hčeri mati, „sedaj ti povem le toliko, da vročino nam daje ljubi Bog, kateri ravna vse tako, da je prav za nas!" Marijanica veruje dobri materi ter molče prenaša silno vročino. Vročina meseca avgusta je bila pri kraji, nastopil je prijeten september. Sadje je bilo na vrtu zrelo in Marijanica je rada hodila tjekaj ter se veselila rdečih jabelk ,
rumenih hrušek in breskev. „Joj, mati", vsklikne neko jutro vsa vesela, „koliko lepega sadja nam je dal dobri Bog, kako je to krasno, pa sladko kakor med! Kako dober je Bog, kako rad nas ima!" — „Da, da"! jo pokara sedaj mati, „pa še veš, kako si se jezila takrat, ko nam je ljubi Bog dajal vročino? Znaš li, da uprav vročina, nad katero si se takrat tako togotila, je dala našemu sadju lepo barvo in tečno slast? Zadovoljna torej bodi z vsem, kar stori Bog, kajti vselej se bodeš naposled uverila, da Bog vse modro ravna, ter nam hoče vedno le dobro!"
5.	Neivton, slavni naravoslovec, trudil se je, da bi odgrnil zagrinjalo, za katerim skriva narava svoje delovanje. In ko je spoznal in razumel najsilnejše pojave v prirodi in preiskal solnčni sestav nad seboj, tedaj mu je srce poskakovalo od veselja in padel je pred Bogom na kolena ter molil njegovo neskončno modrost, oznanjujoč to modrost tudi svojim učencem.
6.	Slavni Boerhave je zrl v najmanjših stvareh vsemogočnost, modrost in dobroto božjo in javno je priznaval, da vsega tega ne more razumeti. Zaklical je večkrat: „0 globočina modrosti božje!" Skušal je vzbuditi tudi pri poslušalcih to čustvo, da bi jim pokazal slabost človeško. Kažoč na človeške vede in umetnosti, pristavil je rad: „Ali more kdo narediti eno samo kapljico rose ali pa ustvariti eno samo kapljico krvi?"
7.	V prejšnjem stoletju je zvedel pruski kralj Friderik, da vrabci v njegovih deželah požro veliko žita, s katerim bi se lahko nekatere občine preživile. Ta nadloga se mora odpraviti, misli si kralj. Tedaj razpiše povelje, da, kdor prinese vrabca, dobi mal denar. Skoro vsak je bil sedaj lovec. Vrabci so bili vedno redkeji in na Pruskem ni bilo nič bolj redkega, kot vrabec. Ljudstvo je druzega leta pričakovalo obilne žetve in modroslovni kralj je mislil, da je Stvarnika modrosti učil. Ali kaj nastane ? Oblaki gosenic, kobilic, oproščeni svojih sovražnikov, opustošijo polja in travnike. Škoda je bila tako znatna, da je bil Friderik prisiljen povelje takoj preklicati, in uničenje slehernega vrabca s kaznijo prepovedati po vsej državi.
8.	Želod in buča. Kmetič je ležal v senci pod košatim hrastom in je premišljeval bučevino, ki je zraven njega rastla ob plotu. Kar začne z glavo odkimovati rekoč: „Aj, aj! to mi vendar ne gre v glavo, da ona slaba in majhna bučevina tako velik in težek sad rodi, a ta močni in visoki hrast pa tako malovreden sadek. Ko bi bil jaz vstvaril svet, bil bi to gotovo drugače naredil. Hrast bi moral roditi velike in po centu težke buče, a bučevina sama drobne želodke. Komaj
je to izrekel, potegne veter in odtrga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos ter ga tako čvrkne, da se mu mahoma kri pocedi: „Joj meni!“ ječi prestrašeni kmetič, „zdaj sem pa prav gorko po nosu dobil za svojo veliko modrost. Ako bi bil ta želod buča, gotovo bi mi bila glavo razbila. “
9.	Gluhi divjak. Neki pomorski častnik je z daljnega otoka s
saboj pripeljal mladega divjaka, ki je med potjo vsled bolezni popolnem oglušil. — Nekega večera se zbero pri tem častniku nekateri prijatelji in se zabavajo z godbo. Mladenič, kateri še nikdar ni videl godbenega orodja, gleda urno in spretno gibanje in kretanje mojstra pri glasovirju, piskača, goslarja in moža pri orjaškem basu — ter se začne glasno smijati.	„To	so vendar norčavi	ljudje,"	pravi, „bolj
praznega dela si ne morem misliti. In, gospoda, vaše delo tudi ni nikoli dodelano!" — Mladenič dobi po božji dobroti in umetnosti spretnega zdravnika zopet posluh. In glej, kako se začudi, ko zdaj stopi v godbino sobo ter vidi, kako ima vsak premikljej prstov, vsak dihljej ust, vsak potegljej z lokom svoj poseben pomen in napravlja najprijetnejše glase. „0, kako sem bil nespameten", vsklikne zdaj, „da sem zasmehoval	take	umetnike! Koliko	veselje,	kako radost
znajo napraviti s svojo umetnostjo!“ — „Enako kakor ta divjak", pravi častnik, „sodimo tudi mi večkrat pota božje previdnosti, ker ne vemo natanko, zakaj pusti Bog, da se zgodi to in ono. Kadar bodemo to spoznali, spoznali bodemo tudi, da se vse naredbe božje vjemajo, kakor najveličastniša godba."
10.	V starem veku je živel slikar po imenu Apel. Ta je nekdaj
razstavil veliko sliko in se skril za njo, da bi slišal, kako jo ljudje cenijo. Vsakdo je hvalil mojstersko delo, le nek črevljar je izjavil, da črevelj ni prav naslikan.	Apel je popravil hitro napako. Ko črevljar
drugi dan zopet mimo	slike	gre in vidi, da je	napaka	popravljena,
čuti se poklicanega, še daljne napake označiti in začne grajati zgornji del noge. Tu pa stopi Apel iz svojega skrivališča in pravi zaničevalcu slavne besede: „Sutor, ne ultra erepidam — Črevljar, ostani pri kopitu.“
11.	Homar, ki je neprenehoma grajal zemlje tek in si mislil, če bi vse po njegovem bilo, bi bil vse drugače lep red na svetu, kakor pa je, se je tako - le svoje neumnosti prepričal: Šel je enkrat po divjem gozdu in prišel do kapelice. V njo stopivši je, ne molil, marveč zopet grajal. Blizo altarne deske je bilo okno; šipe v oknu so se mu videle vse napačno in črnorudeče naslikane. Taka grda slikarija ga je zjezila in reče: „Fej te bodi! to okno je pač delal
mojster-skaza, da ga je s sajami in krvjo namazal. To je prava altarna deska! to je prava podoba svet&. Tako vse v kolobar, vse križem, semtertje gre tudi na zemlji, kakor so te črte na oknu.“ Ali glej! solnee je posijalo skozi oblake in osvetilo okno. In kako lepo in čedno je bilo sedaj vse videti! Podoba je bila gorečega grma, v katerem se je božje ime blesketalo. Malo proč je ležal Mozes na obrazu in ovce so se pasle na zeleni travi. Kar se je prej videlo tako neredno narejeno, je bilo sedaj tako lepo, tako redno, da je morala le umna roka tako slikarijo delati. Prej tako nevoljni romar se nasmeje in reče: „Kako prenaglo sem pač grajal! Kes, ta podoba je prava podoba svetii. Neosvitljeni pameti se tudi na svetu vse nereduo zdi, kakor meni v tej podobi. Kadar nam bode pa vstalo solnee resnice, se nam bode tudi, kar menimo, da je neredno in nerodno, prikazalo prav in modro stvarjeno.“
P) Božja modrost se kaže v zgodovini posameznih ljudi in narodov.
1. V zgodbi egiptovskega Jožefa se prelepo kaže modrost božje previdnosti. Bog je bil Jožefu že v mladeniških letih po sanjah naznanil, da ga hoče narediti velikega gospoda, kateremu se bodo vklanjali njegovi bratje. Ljudje so vse storili, da bi onemogočili in zaprečili Jožefovo povikšanje: bratje so ga zarad njegovih sanj prodali v sužnost in kupci so ga peljali daleč proč od bratov v tujo deželo; Putifar ga je dal kot zločinca v ječo vreči; veliki točaj ga je nehvaležno pozabil. In tako ni bilo po človeški misli čisto nič pričakovati, da bi se Jožefu povrnila prostost in čast, še manj, da bi kdaj postal velik gospod. Božja modrost je pa znala vse tako obrniti, da je pospeševalo njegovo srečo in povikšanje to, kar je bilo na videz njegova nesreča in poniževanje. Suženjstvo ga je pripeljalo v deželo, v kateri je imel biti povikšau ; ječa ga je seznanila z velikim točajem, ki ga je pozneje kralju priporočil, celo nehvaležnost točajeva je pripomogla v dosego božjega namena: naj bi se ga bil točaj precej spomnil in ga iz ječe rešil, bi Jožef ne bil ostal v Egiptu, marveč bi se bil vrnil k žalostnemu očetu v Kanaan. Bog je ponižal brate Jožefove z lakoto in s strahom ter jih nagnil, da so spoznali pregreho. Jožef je bil pa tudi po mnogovrstnih britkostih utrjen v pobožnosti, v zaupanju na Boga, ponižnosti, v ljubezni do bližnjega, ter lepo pripravljen za imenitno mesto, na katero ga je povzdignil Gospod. Če vse to premislimo, moramo vsklikniti: Kako nerazumljive so njegove sodbe in neizvedljiva njegova pota! (Rim. 11, 33.)
2. Modrost božja se krasno razodeva v vodstvu izraelskega ljudstva. Na Kanaanskem med paganskimi narodi bi bili Jakobovi mlajši lahko od vere odpadli in v malikovalstvo zabredli; v Egiptu pa so živeli za-se odločeni od paganov, kateri so jih zaničevali kot pastirje. Dolga šola trdega službovanja in trpljenja jih je zboljšala in takorekoč prisilila, da so se k Bogu obračali in le od njega pomoči pričakovali. Tudi so se v Egiptu mnogo spretnosti naučili. Štiridesetletno potovanje po puščavi pa je imelo ljudstvo še bolj utrditi v dobrem, zlasti v pokorščini, in je pripraviti za hude boje. Vsi, ki so videli v Egiptu zapeljive izglede, so pomrli razven dveh v puščavah, in nov zarod je vstal, ko nova njiva za seme čiste vere. Najmodrejše postave jim je Bog po Mozesu dal, potrebne in ugodne za njih telesni in dušni blagor. Kasneje jih je božja modrost dostikrat ostro pokorila, postavim: z vojsko, lakoto in s enakimi revami, da bi jih od zapuščene prave poti nazaj na pravo pot pripeljala in obdržala v pravi veri. Celo babilonska sužnost je imela namen, Izraelce v sredi med malikovalci v veri enega Boga bolj okrepčati, zakaj vera zatiralcev se jim je pristudila, in kar jih je poprej po malikovalstvu mikalo, jim je sedaj na tujem prešlo, in spoznali so neumnosti in goljufije malikovalcev. Ker je Bog Izraelce na več krajev raztrosil, se je precej paganov z njih vero seznanilo in boljše zaumene o Bogu dobilo, in tako se je pot pripravljala k razširjanju krščanstva.
8.	Mozesa je bil Bog odločil za rešitelja izraelskemu ljudstvu. Grozovita zapoved Faraonova, da se morajo vsi izraelski dečki po rojstvu utopiti, božjih namenov ni preprečila, marveč ravno vsled nje se je zgodilo, da je Mozes prišel na kraljevi dvor, da se je izučil v egipčanskih vedah ter tako se pripravil in izvežbal za rešitelja in voditelja svojega ljudstva.
4.	David je zarad svoje spretnosti v godbi prišel na kraljevi dvor. Priprosti mladenič, ki je bil takrat kakih 20 let star, se je na dvoru priučil kraljevskega poslovanja in kraljevih dolžnosti ter se tako pripravil za svoj prihodnji poklic. Preganjanje pa in trpljenje, katero je moral prestajati, ga je utrdilo v ponižnosti in v zaupanju v Boga, in sam na sebi je skusil, kako hudo de krivica. Jasno je sprevidil, katerih napak se je varovati vladarjem in tako je postal čem dalje sposobniši za visoki poklic, v kateri ga je Bog poklical.
5.	Božja previdnost je vse okoliščine tako zasukala, da ni prišlo do splošne moritve, ki jo je bil judom nakanil Aman. Po božji naredbi je bila Estera za kraljico povzdignena. Po božji naredbi se je zgodilo, da je Mardohej zasledil zaroto kraljevih služabnikov, da
kralj tisto noč ni mogel spati in si dal brati zgodovinske zapisnike, ter se tako spomnil Mardoheja. Srce jeznega kralja se pomiri, ter usliši prošnjo Esterino. Tako je Bog preprečil nakane zlobnega Amana, svoje ljudstvo rešil pogina in svoje ime poslavil pri paganih.
6. Začetek krščanstva v Etijopiji. Meropij, paganski modroslovec iz Tira v Feniciji, je v začetku četrtega stoletja potoval v Etijopijo, da bi se po izgledu drugih modrijanov poučil o navadah in izročilih tujih narodov. S saboj vzame dva dečka E d e z i j a in Frumeneija, katerima je bila že v prvi mladosti v srce vsajena ljubezen do Jezusa, znabiti po kaki pobožni materi. Ob povrnitvi je zavozila ladija, na kateri je bil Maropij, v neko luko rudečega morja, da bi se oskrbela s pitno vodo. Modrijan gre s svojima učencema in drugimi sopotniki na suho, kjer jih pa domačini napadejo in pomorijo. Le oba dečka ostaneta čudežno še pri življenju in sta kot sužnika izročena etijopskemu kralju. Ta ju dč, po knežje vzgojiti in z vso skrbjo učiti. Ko odrasteta, izvoli Edezija za prvega točaja, Fru-mencija pa, ker je bil izredno delaven in nadarjen, izvežba v vladnih poslih ter mu kmalu izroči pisma in oskrbljevanje kraljevega imetja. Obema je bil kralj zelo naklonjen, in ker ob njegovi smrti sin še ni bil polnoleten, naroči umirajoč svoji ženi, naj Edeziju in Frumenciju na prosto voljo da, naj ostaneta v svojih službah, ali pa naj zapustita dvor. Kraljica spoštuje poslednjo voljo svojega soproga, vendar tako prisrčno prosi, naj brata še naprej izvršujeta vsak svoj posel do polnoletnosti njenega sina, dokler je ne uslišita. Frumencij, ki je bil zarad svoje spretnosti in pohlevnosti še posebno čislan, ni pozabil med svetnimi opravili večnosti. Ne dvorski blišč, ne svetne skrbi niso mogli popolnem izbrisati prvih utisov njegovih pobožnih otročjih let. Z vso skrbjo vprašuje, niso-li med rimskimi kupci, kateri prihajajo v to deželo, tudi kristijani, in ko se mu pove, da so, jih pokliče k sebi in opominja, naj se k molitvi zbirajo kakor kristijani, dovoli jim v to potrebne prostore, preskrbi jim vsega potrebnega za zidanje mo-litvenic in je sam najlepši izgled gorečnosti. Odkrije jim, da je naj-gorečniša želja njegovega srca, ko bi mogel videti, da seme božje besede obilen sad prinaša v deželo, katera je njegovi skrbi izročena. Ko mladi kralj sam prevzame vlado, se vrne Edizij k svojcem domov v Tir, kjer postane pozneje duhovnik. Frumencij pa, kateremu je mlada občina zelo pri srcu, potuje v Aleksandrijo, ter tam razloži sv. Atanaziju, v kakšnem stanju da so etijopski kristijani in nujno prosi velikega škofa, naj jim pošlje kakega apostoljskega moža, da jim bode z močjo božjo oznanoval ime Jezusa Kristusa. Atanazij se
tega razveseli, sklice vse duhovne in veli gorečemu tujcu, naj jim sam vse še enkrat razloži. In ko ob koncu Frumencij še enkrat z vnetljivimi besedami priporoča, naj tje pošlje gorečega misijonarja, pravi Atanazij: „Katerega druzega bi mogli dobiti, da bi bil sv. Duh tako ž njim, kakor s teboj ? in kateri bi bil bolj sposoben za to veliko podvzetje, kakor ti?" Frumencij je bil tedaj za etijopškega škofa posvečen in je to kraljestvo pridobil za Jezusa Kristusa.
7.	Hatilda je bila mlada starišem ukradena in sužničarju prodana. Odpeljal jo je na Francosko, da bi jo ondi zopet prodal. Erhinoald, majordom kralja Klodviga II., jo je kupil, ali prav za prav rešil iz rok dušoprodajalca. Dal jo je kakor sorodnico skrbno in pobožno izrediti. Kasneje jo je kralj spoznal, se ž njo seznanil in jo vzel za ženo. Tako je bila nekdaj sužnja sedaj kraljica. Po Klodvi-govi smrti je ona kraljevala. Skušala je sužnost odpraviti, ker je sama okusila, kako grenka je. Šla je na zadnje v samostan, da bi samo Bogu služila.
8.	Deček je šel iz mesta v gozd malince brat. Nevihta nastane. Njega groza prime in stlači se v votel hrast, ker ni vedel, da rado v votla drevesa trešči. Kar zasliši, da ga nekdo po imenu kliče: „France, France, pojdi brž vunkaj!" Komaj je bil nekaj stopinj od hrasta, tresk! vanj udari. Zemlja se je stresla pod nogami in videlo se mu je, kakor bi bil ves v ognju. Ali ni se mu zgodilo nič žalega. France si je mislil: „Ta glas je prišel od nebes, da bi me rešil." — Ali čuj, zopet se glas zasliši: „France, tako pridi no!“ Fantič gre za glasom, in zagledavši kmetico reče: „Tukaj sem, kaj bi mi radi?" Kmetica mu odgovori: „Nisem tebe klicala, le svojega Frančiška, ki pri potoku gosi pase, ki se je pa dežju skril v kako grmovje." France jej je sedaj povedal, da je imel njeno klicanje za nebeški glas in da ga je smrti rešila. Kmetica pa je gineno dejala: „0 dete, čeravno ni glas bil z nebes, je bila vendar le božja volja, da sem tako klicala in da si ti rešen. Zahvali tedaj Boga, da te je ohranil."
9.	Malopridni človek Santdbaren je zatožil cesarju Baziliju sina Leona, da mu po življenju streže, da bi sam poprej na prestol prišel. Cesar je verjel obrekovanje in je dal sina zapreti, in nobena prošnja ni nič pomagala; Santabaren pa je cesarja še le spodbadal, da celo pisem od sina ni hotel brati, in je neodpečatana nazaj pošiljal. Ker na zadnje ni hotel več slišati o njem, se tudi nihče ni več upal sinovega imena pred cesarjem izgovoriti, in nedolžnega reveža so nazadnje popolnoma pozabili. — Ali ravno sedaj, ko so ga ljudje zapustili, je božja previdnost sklenila, da je papagaj rešil jetnika.
Ta ptič, ki je več besed znal izgovarjati, je bil navadno zmirom v tisti sobi, kjer je cesar jedel. Ker so posebno prve dni marsikateri cesarjevih o cesarjeviču govorili in nazadnje zdihovali: „Oj, dobri, nesrečni in vendar nedolžni Leon!" se je sčasoma tudi papagaj teh besed naučil. — Gez nekaj mesecev je napravil cesar veliko gostijo in dokaj najimenitniših je povabil. Cesar je bil ta dan prav dobre volje in vsi so bili veseli. Jedli in pili, smejali in šalili so se, da je bil zmirom večji šum. Ali čuj! naenkrat se zasliši glas: „Oj, dobri, nesrečni in vendar nedolžni Leon!" — Ko bi trenil, so vsi obmolčali in se ozirali, od kod je prišel glas, in kdo si upa pred cesarjem o cesarjeviču govoriti; in glej! papagaj je bil. Zdelo se je papagaju všeč, daje smel sam govoriti in še dvakrat glasno ponovi: „Oj, dobri, nesrečni in vendar nedolžni Leon!" Povabljeni so vsi strahoma pričakovali, kaj se bode zgodilo. Cesar se je ves zamislil. Eden svetovalcev vstane in reče: „Gospod! ta ptič nas vse osramoti in nas tako-rekoč tebi toži, da smo tukaj veseli brez skrbi in se ne spomnimo sina svojega preljubljenega cesarja, ki v ječi po nedolžnem trpi." Sedaj so še drugi povabljeni jeli prositi za Leona, cesar se je omečil in sin je zopet zadobil milost in ljubezen očetovo.
10.	Pobožnega moža so reve in težave tako daleč prignale, da je začel misliti, da Bogu ni več mar za človeški blagor. Take dvombe so mu še več solz iz oči prisilile, kakor reve, in tako vtrujen je zaspal. Imel je pa sanje, ki jih sam tako-le pripoveduje: »Sanjalo se mi je, da sem na potu zašel. Približal se mi je pa mož, ki mi je obljubil pot kazati in z manoj hoditi. Pripelje me v hišo k gospodarju, ki nama je prav dobro postregel in je bil videti sama dobrota. Kadar sva od njega šla, sem videl svojega spremljevalca, da mu je zlato kupo vzel, ki je pred onim stala. — Drugi dan sva šla k hudobnemu možu, ki nama je komaj odločil kot čez noč, in ki dru-zega ni delal, ko jedel in pil, kregal se in klel. Pri tem je spremljevalec pustil kupo nalašč, ki jo je pobožnemu ukradel. — Tretji dan sva zopet dobila pobožnega moža, ki nama je, kar se je dalo, postregel. Od tega gredoč je moj spremljevalec njegovo hišo zažgal. — Četrti dan sva zopet prišla k prav dobremu gospodarju, ki nama je svojega sina dal, da nama je pot kazal, ker je spremljevalec rekel, da mu dalje ni znan. Komaj smo pa na most prišli, pahne revnega fanta v vodo, da je utonil. Taka hudobija me le na zadnje vsega prevzame in razkači. Več se nisem mogel zdržati. Jel sem ga zmerjati, rekoč: „0 ti hudobnež! Rajše sam tavam po puščavah in gozdih, kakor bi s teboj hodil, rajše naj me divja zver strga." Še nisem izgovoril, kar
se moj vodnik spremeni skoro v nebeško podobo in poln veličastva reče: „Uči in čudi se potom previdnosti! Kupa, ki sem jo prvemu vzel, je bila ostrupena in za vsaeega, ki bi se je bil dotaknil, nevarna. Zato sem jo vzel pobožnemu in dal hudobnemu v kazen. V pepelu hiše, ki sem jo zažgal, bode dobil mož zaklad, in ž njim dokaj dobrega storil. Mladi fantalin, ki sem ga v vodo pahnil, bi bil v kratkem očeta umoril, s hudobijami bi bil težava in bridkost matere in sramota sorodnikov. Jenjaj tedaj dvomiti nad previdnostjo in uči se nje pota, če jib tudi ne razumeš, častitljivo spoštovati." Sedaj je izginil vodnik in jaz sem se zbudil.
11.	Dež. Trgovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnju, jezdi proti domu in ima polno vrečo denarjev pri sebi. Zelo je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z grdim vremenom začne godrnjati, da mu Bog ravno zdaj na potovanju pošlje grdo vreme. Pot ga je peljala skoz gozd. Kako se prestraši, ko zagleda naenkrat razbojnika pred seboj, ki je s puško nanj meril in — sprožil. Gotovo bi bil zgubljen, pa smodnik na ponvici je bil moker in puška — ni dala ognja. Trgovec spodbode konja in srečno uide razbojniku. Ko je bil zopet na ravnem, reče sam sebi: „Oj, kako sem bil vendar neumen, da sem godrnjal čez slabo vreme in se nisem udal v božjo voljo. Ko bi bilo nebo jasno, zrak čist in suh, gotovo bi jaz zdaj ležal mrtev v svoji krvi in doma bi me zastonj pričakovali moji otroci. Dež, zarad katerega sem bil nejevoljen, otel mi je življenje in premoženje. V prihodnje ne bom nikdar pozabil reka: „Kar Bog nam pošlje, slabo ni, čeravno napak se nam zdi."
Y) Božja modrost nas spodbuja k zaupanju.
1.	Svetniki so sploh imeli neomajljivo zaupanje v Boga, češ, kakor on stori, tako je najboljše in najmodrejše storjeno. Osobito nam je v tem prelep izgled sv. Frančišek Asiški. Mnogokrat je svojim bratom ponavljal besede sv. pisma: Izroči Gospodu svojo pot, in upaj vanj, in on bo storil; (Ps. 36, 5.) in: Vso svojo skrb nanj zvrnite, ker njemu je skrb za vas. (I. Pet. 5, 7.) In nikoli ga ni ogoljufalo njegovo zaupanje; nikdar ni manjkalo njemu in njegovim potrebne obleke in hrane.
2.	Karol Baromej je bil vedno v božjo voljo vdan. To nam priča sledeča prigodba, ki jo je pripovedoval nekemu velikašu, da bi ga potrdil v zaupanju do Boga. „Nekdaj pride k meni moj hišnik ves potrt in mi pove, da zaradi prevelikega razdajanja miloščine nima nič denarjev, in ne ve, kje bi dobil denarja za vsakdanje potrebe.
Jaz mu pa rečem: „ Treba je le v Boga zaupati, kajti on bo pomagal." Ta odgovor ni bil hišniku po volji in nezadovoljen odide. Dve uri potem dobim zavitek pisem, med katerimi je bila tudi španjska menjiea. Jaz pokličem hišnika in mu dam menjico in mu rečem: „Na, malovernež, po spoznaj, da nas Bog ni zapustil. Da je ta menjiea prišla ravno v moji hudi zadregi, to je očividno znamenje modre previdnosti božje. Sicer mi je bila svota tisoč tolarjev, na katero se glasi menjiea, drugje zagotovljena; toda prejel bi jo bil še-le dva meseca pozneje. Imejmo vedno veliko zaupanje v Boga; ne menim slepega in predrznega zaupanja, marveč tako, ki ga vodi krščanska modrost."
3.	O nekem kmetu iz Tirolskega se pripoveduje, da je svojo
zadovoljnost z vsakoršnim vremenom vselej izrazil z besedami: „Naj-boljše vreme imamo." Njegovi sosedje so mu včasih nagajali, ali vedno je odgovarjal: „Najboljše vreme." Ko je smrtno zbolel in so mislili okolu stoječi, da je že mrtev, reče nekdo izmed pričujočih svojemu sosedu: „Kako vreme ima li sedaj?" V začudenje vseh vzdigne bolnik svojo glavo in reče razločno:	„Najboljše vreme."
Nato zaspi mirno v Gospodu.
4.	Čast. Janez JSTepom.pl. Čiderer, knezoškof tridenški, si je med drugimi dobrimi čednostmi tudi pridobil popolno zadovoljnost in vdanost v božjo previdnost. Posebno ni nikdar tarnal o slabem vremenu, o dežju, o vročini ali o mrazu ali o starosti. Nikdar se ni slišalo iz njegovih ust: „Danes je vroče ali mrzlo." Tudi ni dopuščal, da bi se kurila njegova spalnica, ali pa domača kapelica. Izvolil si je še nalašč posebno mrzlo sobo za spalnico, iz katere je zjutraj ves otrpnen prihajal.
5.	Paganski modrijan Seneka daje Luciliju, da bi se preveč ne bal nesreče, to-le vodilo: „Sam si zvedel in spoznal, da nič bolj ne utrdi zoper spremenljivost sreče in zopernosti, kakor če vselej, kadar te kaj zadene, rečeš brez tožbe: „Bogovom je bilo drugače všeč! bogovi bolje vedo."
6.	Kadar so cesarja Maksimilijana II. skrbi stiskale, se je tolažil, rekoč: „Gospod bo skrbel!"
7.	Neki pobožen Irec je imel navado, vselej, kadar ga je zadelo kaj neprijetnega, reči: „Vse je dobro, kar Bog pošlje." Nekoč se odpravi na potovanje in ko hoče na barko stopiti, se mu spodrsne ter si padši nogo zlomi. Tu ga nagajivo vpraša neki znanec: „Ali je to tudi dobro?" —■ „Gotovo,“ odgovori ponesrečenec, „če tudi ne vem,
zakaj. Kmalu pride sporočilo, da ona barka, v katero je hotel stopiti, se je ponesrečila z vsemi, kar se jih je peljalo na njej.
8. Neki romar je bil s svojim križem zelo nezadovoljen in je menil,	da je	njegov	križ najtežji. Neko noč	pa se mu pritaknejo
čudne sanje.	Zdelo	se mu	je, da ga vodi njegov	angelj po neizmerni
cerkvi, kjer je bilo brez števila križev, ter mu pravi, naj si po svoji volji izbere izmed njih enega. Romar poskuša in primerja dolgo časa. Eden se mu ne zdi prevelik, se krasno sveti — a grozovito težak je (bogastvo), drugi spet ima tako ostre robove itd.; v kratkem: nobeden mu ni bil všeč, nobeden se mu ne zdi primeren. Slednjič zagleda v nekem kotu križec, kateri se mu zdi primeren, kakor nalašč zanj, — ni prevelik, ni prerobat itd. in prosi svojega angelja, naj mu dovoli, da bi smel tega nositi. Zdaj pa mu reče angelj varuh: »Natančneje	si ga	oglej!“	— in glej, to je bil	ravno njegov križ,
prav tisti križ, katerega je	romar že dolgo časa nosil in zarad katerega
se je tako britko pritoževal. Ob tem se prebudi romar in odslej je mirno nosil svoj križ brez mrmranja in pritoževanja.
5 Napredujmo še mi v modrosti.
1.	Mladi Salomon je bil v sanjah opomnjen, naj si od Boga izprosi kak poseben dar. Svest si svoje mladostne neizkušenosti, ponižno prosi Gospoda, naj mu dš, pravo modrost. Bogu je bila jako všeč ta prošnja in dal mu je nenavadno modrost in poleg tega še bogastvo, mogočnost in slavo. Salomon se je pa tudi pošteno trudil, da bi čedalje bolj spoznal dela božja in si pridobil čemdalje večje modrosti.
2.	Jezus Kristus, večna modrost, je tudi hotel nam izgled zapustiti, kako moramo vedno rasti v modrosti. Sv. evangelij nam pove, da je kot 121etni deček v tempelju poslušal učitelje in popra-ševal (Luk. 2, 46) in v Nazaretu je rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. (Luk. 2, 52.)
3.	Sv. Pavel, sam od sv. Duha napolnjen z modrostjo, se je trudil to modrost povsod razširjati z neutrudljivim oznanovanjem besede božje. Efežane (5, 15 id.) opominja: Glejte tedaj bratje! kako bi varno hodili, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni; odkupljujte čas, ker so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj je volja božja.
4.	Sv. Justin, velik modrijan, nevstrašljiv zagovornik kristi-janov in slaven mučenec sv. cerkve, je bil že kot mladenič ukaželjen in je skrbno iskal prave modrosti. Prečital je vse slavite modrijane,
pridno je obiskoval različne šole. Pa ves nauk paganskih modrijanov ni napolnil njegovega srca, ker mu ni pokazal pravega Boga, kateri edini more napolniti človeško srce. Česar pa sam ne more najti, pokaže mu neki čuden starček. Nekega dne se Justin ves zamišljen sprehaja kraj morja in tu ga sreča oni nepoznani starček resnega, a vendar prijaznega lica, kateri mu priporoča bukve prerokov, v njih da bode našel resnico. Tako se je Justin pokristijanil. Imena onega starčka pa Justin ne ve povedati in ga prej in slej ni videl. Kaj si hočemo druzega misliti, kakor Gospod mu je poslal svojega angelja, ki mu je pokazal, kje se dobi ona modrost, po kateri je tolikanj hrepenelo njegovo mladeniško srce 1
3. Jakob dei JBenedetti, znan po imenu Jakopone dei Todi, bil je izvrsten advokat. Bil je pa jako ošaben, lakomen, nečimern in posveten. Imel je čednostno ženo, katera je pa bila v cvetju svoje dobe v nekem gledališču, ki se je sesulo, smrtno ranjena in mu je umrla. Ko Jakob zapazi, da je njegova žena nosila oster pas, prišel je k spoznanju, zaničeval svoje dosedanje življenje, razdelil svoje premoženje ubogim in šel v cunjah zavit po ulicah želeč si modrosti pred Bogom, navidez pa se kazal neumnega. Zato je dobil priimek Jakopone, to je: neumni Jakob. To ime je hotel do konca svojega življenja ohraniti za pokoro prejšnji nečimernosti, tudi potem, ko je vstopil čez 10 let v red sv. Frančiška. Jakopone je bil z duhom modrosti napolnjen; postal je tudi pesnik ter zložil slovečo sekvencijo: „Stabat Mater dolorosa" in več drugih svetih pesmi.
e)	Bog je vsemogočen.
a) Spoznanje te lastnosti.
1.	Vsemogočnost božja se razodeva v stvarjenju, kakor nam ga opisuje sv. pismo (I. Moz. 1—2.); razodeva se v ohranjenju in vladanju vesoljstva, kakor nas uči zgodovina vseh vekov.
2.	Bog zapoveduje vodam: vesoljni potop (I. Moz. 7—8); prehod skozi rudeče morje (II. Moz. 14); skala dd vode (II. Moz. 17); spremenjenje vode v vino (Jan. 2); pomirjenje viharja in morskih valov (Mat. 8); rešitev sv. Pavla (Dej. ap. 27.)
3.	Bogu je pokoren ogenj : ognjeni dež nad Sodomo in Gomoro (I. Moz. 19); goreči grm (II. Moz. 3); ogenj pokonča več tisoč Izraelcev v puščavi (IV. Moz. 16); ogenj, ki je padel z nebes na Elijev dar (III. Kralj. 18.); trije mladeniči v razbeljeni peči (Dan. 3, 11).
4.	Bog ima oblast nad zemljo in njenimi sadeži: sedem rodovitnih in sedem nerodovitnih let (I. Moz. 41); zemlja pogoltne
Koreta in tovariše (I. Moz. 16); moka in olje vdove v Sarepti (III. Kralj 17); potres ob smrti Kristusovi (Mat. 21); pomnoženje kruha (Mat. 14).
5.	Bog ima v oblasti vse živali : mrčesi v Egiptu (II. Moz. 8.); poslal je brez števila prepelic čez morje Izraelcem v puščavo (II. Moz. 16); na njegovo povelje so prišle ognjene kače (IV. Moz. 21.); krokarjem je velel, da so živili Elija (III. Kralj 17, 4.); na njegovo povelje sta prišla dva medveda in sta raztrgala dečke, kateri so zasmehovali Elizeja (IV. Kralj. 2.); zaprl je levom gobce, da niso Danijelu storili nič žalega (Dan. 6.); poslal pa je leva, da konča nepokornega preroka (III. Kralj. 13.); ribe je privabil v Petrovo mrežo (Luk. 5.); in zapovedal je ribi, da prinese davčni denar (Mat. 17.).
6.	Bog razodeva svojo oblast nad vetrovi in oblaki, nad gromom, in bliskom, nad zvezdami: Jezus zapove vetru in vihar utihne (Mat. 8); oblak je vodil Izraelce (II. Moz. 14); Bog pošlje dežja na prošnjo Elijevo (III. Kralj. 18); med gromom in bliskom je dal svoje zapovedi (II. Moz. 19); s točo je pokončal Amorejce in je dal, da je na Jozvetovo prošnjo solnce obstalo na nebu in luna (Joz. 10); zvezda je naznanila trem Modrim rojstvo Jezusovo (Mat. 2); solnce je otemnelo in luna nehala svetiti ob smrti Jezusovi (Mat. 27).
7.	Vsemogočnost božja se kaže zlasti v življenju človeškem. V božji oblasti je: a) zdravje: Mozesova sestra z gobami udarjena (IV. Moz. 12.); enako Giezi, prerokov hlapec (IV. Kralj. 5.); brezštevilna ozdravljenja po Jezusu Kristusu ; — b) življenje: Elija oživi sina vdovi (III. Kralj 17.); Elizej mrtvega otroka (IV. Kralj. 4.); v Elizejevem grobu oživljeni mrlič (IV. Kralj. 13.); Jezus obuja mrtve (Mat. 9; Luka 7; Jan. 11.); — c) sanje: Faraonove; jetnikov (I. Moz. 40. in 41.); Nabuhodonozorjeve (Dan. 2. in 4.); sv. Jožefa, treh modrih itd.; — e) misli in naklepi: Ezav proti Jakobu (I. Moz. 33.); David in Golijat (I. Kralj. 17.); Salomonova modrost (III. Kralj. 3.); spreobrnenje Pavlovo (Dj. ap. 9.); —
d)	varstvo in rešen j e: Lot (I. Moz. 19.); Hagara (I. Moz. 21.); Izak (I. Moz. 22.); Tobija (Tob. 5.); Habakuk (Dan. 14.); Jožef z Jezuščkom (Mat. 2.); Peter v ječi (Dj. ap. 12).
8.	Božja vsemogočnost se posebno jasno kaže v desetih nadlogah, s katerimi je Bog obiskal kralja Faraona in egiptovsko deželo. Ko je bilo judovsko ljudstvo v strašni sužnosti kralja Faraona, se jih je Bog naposled usmilil ter poslal h kralju Mozesa in Arona z naročilom, naj izpusti ljudstvo, da gre v puščavo ter daruje Gospodu.
Ali trdovratni kralj se uprč božji zapovedi ter ljudstva ne izpusti, temveč ga še hujše stiskuje. Kar udari Vsemogočni kralja in pošlje egiptovski deželi deset strahovitih nadlog: 1. Vsa voda se izpremeni po deželi v kri. 2. Nebrojna množica žab pokonča polje in travnike.
3.	Neštevilno muh in drugega mrčesa se prikaže, nadlegujoč ljudi in živali. 4. Gosti roji komarjev se pridrvo v deželo. 5. Splošna živinska kuga nastane, moreč goved in drobnico. 6. Ljudje in živina zbolijo za ostudnimi oteklinami in smrdečimi bulami. 7. Debela toča zmešana z ognjem se vsuje, polomi vse drevje ter pobije po celi deželi. 8. Neizmerna jata kobilic prileti v vse pokrajine egiptovske ter pokonča vse, kar je ostalo toči. 9. Strahovita tema nastana, trajajoča tri dni. — Toda srce Faraonovo se ni omehčalo, ampak predrzno kljubuje Bogu in njegovim čudežem. Tu udari Bog Egipčane in kralja desetič z grozno šibo: V jedni noči pomrje vse prvorojenstvo pri ljudeh in pri živini. Tudi prvorojenec kralja Faraona je mrtev. Zdaj se še-le odpro oči drznemu zaslepljencu, spoznavši, da vsemogočnega Boga ni moč strahovati, izpusti ljudstvo iz sužnosti. Pa komaj so odšli Izraelci, se je pokesal, da jih je izpustil. Hitro zbere svojo vojsko ter jo udere za njimi. Pred rudečim morjem jih dohiti. Ali Mozes vzdigne palico in razdeli se morje, da gredo Izraelci čez-nj, kakor po suhem, Faraona pa in njegove vojake zagrnejo valovi. Bes, kaj je najmogočnejši kralj na zemlji proti vsemogočnemu nebeškemu Kralju? Bojmo se torej njega, kajti: Strašno je pasti v roke živemu Bogu. (Hebr. 10, 81.)
j3) Misel navsemogočnostbožjonasstoripohlevne.
1.	Kako so bili ponižani Noetovi potomci, ki so samosvestno zidali babilonski stolp, ko jim je vsemogočnost božja jezike zmešala! Lep nauk tudi za sedanje čase, kako slabo se z oholo prevzetnostjo podpira — narodnost!
2.	Kralj JVabuhodonozor je prevzetno ogledoval svoje glavno mesto Babilon ter imel samega sebe za boga. Bog ga kaznuje zato in moral je sedem let v gozdu živeti, kakor zver in živiti se s travo. Ko je zopet prišel k pameti, pripoznal je božjo vsegamogočnost, ter klical: „Jaz, Nabuhodonozor, hvalim, in povišujem, in poveličujem nebeškega kralja; ker vsa njegova dela so resnična, in njegova pota pravična, in on nje, kateri se prevzetno nosijo, lahko poniža." (Dan. 4.; prim. str. 233, št. 7.)
3.	Sv. Frančišek Asiški je šel nekoč z jednim svojih bratov ob reki Padu pridigat, na potu ju prehiti temna noč. Hodila
sta po najnevarnejši poti med reko in močvirjem. Brat je ves prestrašen vpil: „Prosi, oče, da bi se rešila iz te nevarnosti." Mož božji pa odgovori poln zaupanja: „Bog je vsegamogočen; ako hoče, lahko zapodi meglo in nama d& blagodejne svetlobe." — Komaj to izgovori, prikaže se nad njima tolika svetloba, da sta videla na cesto in srečno prišla do prenočišča.
4.	Sv. Alojzij je bival kot deček na dvoru kralja Filipa II. ter se večkrat igral z mladim kraljevičem. Nekega viharnega jutra gledata oba pri oknu, a močan veter jima začne nagajati, zapiraje jima okno. To razjezi kraljeviča tako, da se udari z roko ob prsi ter oblastno zavpije: „Čuj me, veter! jaz princ Jakob ti zapovem, da takoj nehaš nama nagajati!" Alojzij pa mu reče smehljajoč se: „Zaman se togotite, princ! Pač so ljudje pokorni vašim ukazom, ali natornim silam more ukazovati le Bog vsemogočni."
5.	Ko je hotel Agrikola sv. Blaža vreči v jezero zavoljo vere Kristusove, rekel mu je svetnik: „Ti iščeš pomoči pri ostudnih malikih, jaz pa zaupam v pravega, živega Boga, katerega molim in prav v tej vodi ti hočem pokazati svojo moč." Sodnik ga ukaže vreči v vodo, on pa jo blagoslovi in stoji na njej, kakor na suhi zemlji. Malikovalski duhovniki so ga hoteli posnemati, pa so utonili.
6.	Kanut I., danski kralj, se je sprehajal po morskem obrežju. Mnogo služabnikov ga spremlja, zajedno ga častijo ter hvalijo kar le morejo, češ, da on je mogočen kralj, zapovedujoč na kopnem in na morju. Knutu pa ta slavospev slug ni bil povšeči, ter sklene jih osramotiti. Sede na morski breg tikoma vode ter zapove : „Morje! ukažem ti, ne pridi mi preblizu, da svojega kralja ne zmočiš s svojimi valovi!“ Ali voda ne uboga, bolj in bolj pljuskajo morski valovi kralju ob život, tako, da je naposled do cela premočen. Zdaj se obrne k svojim strežnikom, pa pravi: „Glejte, prilizniki, kako ukazuje vaš kralj morju in deželam, pa ne more niti kaplje vode z besedo zapoditi od sebe. Torej Bogu čast, pa ne meni, kajti le on je mogočen, ki je vse ustvaril ter vse ohranjuje!"
7.	Cesar Maksimilijan je bil na lovu. Kar začne silno grmeti in treskati. Vse spremstvo cesarjevo se začne tresti strahu, Maksimilijan pa poklekne glasno govoreč: „Tebi, ki se nam glasiš v gromu, le tebi vsikdar čast! Le ti si močan, le ti si cesar, mi pa sluge tvoji!"
8.	Filip II., španjski kralj, je vzel svojega malega prestolonaslednika na lov. Na lovu ju zasači strašna nevihta z obilnim dežjem. Silno deževje je bilo mlademu princu jako zoperno, zato poprosi svojega očeta, ker je čul že tolikrat o njegovi mogočnosti, naj sedaj pokaže
20
Zbirka.
svojo moč ter naj ukaže oblakom, da so pametni in da ustavijo svoje nalive. Oče pa odgovori sinu: „Dete moje, tega ne morem; tamkaj gori je kralj, ki ima tako moč. On zapoveduje oblakom, da gredo dalje po ozračji ali ostajajo na mestu; on je močnejši, nego vsi kralji na zemlji. Tega se boj, njega ljubi in moli, ker on daje zemeljskim kraljem oblast in moč!“ Lepe besede iz kraljevih ust! To podučenje je bilo več vredno, kakor divjačina, ki sta jo tisti dan dobila. Sin si je pa tudi zapomnil očetovski nauk, zvesto je ljubil in se bal Vsemogočnega.
9.	Alfons, kralj Aragonski in Sicilijanski, je svojemu sinu, nad Florentince z vojsko gredočemu, to-le o ločitvi sporočil: „Varuj se, moj sin, in ne zaupaj preveč svoji in svojih vojščakov hrabrosti, češ, da bi mogel tudi brez pomoči Vsemogočnega zmagati. Ponižaj se pred njim, in misli, kar sveto pismo pravi (I. Petr. 5, 5.): Bog se ustavi ošabnim, ponižnim pa da svojo milost.
10.	Klotar, Frankovski kralj, je imel hudo mrzlico, ki mu je vso moč vzela. Reče jim, ki so okoli njega bili: „Kaj pravite; kako mogočen mora pač biti nebeški kralj, ki tako lahko pokonča pozemske kralje ?“
11.	Cesar in njegov dvorni norec. Nekega nemškega vladarja je obiskal veleposlanik imenitne države. Dostojno sprejme visokega prišleca ter mu razkazuje vnanjo in notranjo lepoto svoje velike palače. Njegov dvorni norec pa, ki je bil po običaji onega časa vladarju vedno za petami, pokaže svojemu gospodu gori na nebo in pravi drzno pa šaljivo: „Gospod brat! ne ponašajte se mi tako s svojo palačo, gori se ozrite na modri nebes! Visoki zid in podstrešje vaše hiše ima velikanske stebre, na katerih lahko počiva in sloni; velikanska stavba onega nebeškega zidarja tam gori pa je brez stebrov. Tako imenitnemu in mogočnemu mojstru dajte prednost! On drži nebo s svojima rokama in zemlja je podstav njegovim nogam!“
12.	Marij, ljubljenec cesarja Tiberija, je hotel nekega dne svojo mogočnost pokazati. V ta namen povabi na kosilo moža pripro-stega stanu. Med pojedino ukaže njegovo hišo do tal podreti. Pri-prosti mož se ni mogel načuditi, ko je prišel nazaj, kako je mogla v tako kratkem času njegova hiša kar zginiti. Drugi dan Marij zopet v gostje povabi tega moža, ki je bil zarad zgube svoje hiše zelo žalosten, ter ukaže — seveda brez njegove vednosti — po urnih delavcih na istem prostoru sezidati novo, veliko lepšo in večjo hišo. Ko se dobri mož zvečer zopet nazaj povrne in zagleda novo hišo, je ves raz sebe in ne ve, ali čuje ali se mu sanja. Marij pa ga k sebi pokliče in pravi: „GIej, jaz sem dal tvojo hišo podreti in zopet postaviti, da spoznaš, kako si moraš prizadevati, da si ohraniš mojo
prijaznost, ker ti en sam dan morem toliko škodovati in toliko koristiti. Gorje se ti torej, ko bi mi kdaj nasprotoval!" Sedaj pa pomislimo vsemogočnost, s katero nas Bog lahko vsak trenutek konča: ali se ne bodemo z vso močjo trudili, da si ohranimo njegovo prijateljstvo in se nad vse bojimo, ga žaliti! ?
Y) Misel na vsemogočnost božjo nam utrjuje zaupanje in srčnost.
1.	Kako trdno se je zanesel Noe na božjo moč! V zaupanju na božjo vsemogočnost je delal barko in se zaprl vanjo z vsakovrstnimi živalmi ter je ni zapustil, dokler mu ni Bog ukazal. To more le tisti prav umeti, kateri se v mislih postavi na njegovo stališče in prevdari, kolika poskušnja je bila zanj od začetka do konca potopa!
2.	JKozes je v grozoviti zadregi pri Rudečem morju ostal miren in ljudstvu pogum dajal, rekoč: Ne bojte se, Gospod se bode vojskoval za vas! In njegovo zaupanje je bilo poplačano, ker je Bog, gospodar vseh naravnih sil, Izraelu na pomoč poslal blisk in grom, vihar in morje!
3.	Gedeon in njegovih tristo vojnikov bi si bili lahko mislili: kako bodemo premagali takega sovražnika, ko pride 450 mož na enega naših? Pa zaupali so na pomoč vsemogočnega Boga in sijajno zmagali premočnega sovražnika. (Sodn. 7.)
4.	David se je zanašal na pomoč božjo, ne pa na lastno moč in spretnost, in v takem zaupanju se je lotil orjaka Golijata. Boječemu Savlu reče: „Gospod, ki me je otel iz levove in medvedove roke, me bode tudi rešil iz roke tega Filistejca!“ In oholemu Goli-jatu pravi: „Ti prideš k meni z mečem, in s sulico in s škitom; jae pa pridem k tebi v imenu Gospoda vojskinih trum. (I. Kralj. 17.)
5.	V babilonski sužnosti je pretil celemu judovskemu narodu pogin, in povelje vse umoriti je bilo že od razžaljenega Amana podpisano. V tej sili je molil Mardohej: „ Gospod, vsemogočni kralj! vse je v tvoji oblasti; tvoji volji se ne more nihče ustaviti, če hočeš Izrael rešiti. Ti si vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Ti si gospod vseh stvarij, in ni ga, ki bi se tvoji moči ustavil. — Usmili se svojega ljudstva; usliši mojo prošnjo in spreobrni našo žalost v veselje, da živi ostanemo in tvoje ime slavimo." — In Gospodje uslišal zaupapolno prošnjo in rešil je svoje ljudstvo po slabotni ženski.
6.	Ko po zapovedi Nabuhodonozorjevi trije mladeniči niso hoteli zlate podobe moliti, je kralj žugal, jih v razbeljeno peč vreči in je dejal: „Kdo je Bog, ki bi vas mogel moji moči odtegniti?"
20*
Oni pa so mu rekli: „Lej, naš Bog, ki ga mi molimo, nas more rešiti iz peči in tvoje moči." In njih zaupanje jih ni prevarilo.
7.	Šest sinov je bil že pomoril grozni Antijoh Makabejski materi. Ko pride na vrsto sedmi, nagovarja kralj mater, naj ohrani vsaj najmlajšemu življenje in ga pregovori k odpadu vere. Toda junaška mati pravi sinčku: „Prosim, dete, ozri se v nebo in ozri se na zemljo, in na vse, kar je ondi; in spoznaj, da je Bog te reči in človeški rod vstvaril iz nič." In malega mučenca tako ohrabri misel na Boga, da z veseljem da življenje za vero. (II. Mak. 7, 28.)
8.	Ko je bil Peter v ječi, in kralj že napovedal dan, kdaj ima umorjen biti, so vsi verni zanj molili, in pomoči prosili njega, ki je še sam pomagati zamogel, in Vsemogočni jim je zopet podaril glavarja. (Dj. ap. 12.)
9.	Štirideset judov se je zaklelo, prej ne jesti, ne piti, predno ne bodo sv. Pavla umorili; ali Vsemogočni ga je varoval. (Dj. 23, 21.) Ta apostelj je lepe besede pisal Rimljanom (8, 31.): Ako je Bog z nami, kdo je zoper nas?
10.	Brezštevilni sveti mučenci, ki so voljno prestajali ne-slišane muke, niso nikdar zaupali v svojo lastno moč in niso sebi pripisovali stanovitnosti, marveč so le tako mislili, govorili in molili: „Bog, v katerega zaupamo, nam bode dal moči in srčnosti, vse muke in tudi smrt prestati."
Tl. Sv. opat Štefan je vsled svoje velike radodarnosti večkrat vse revežem razdal, kar je samostan premogel. V taki stiski se je zatekel k molitvi in vsemogočnost božja je nadomestila, česar zemlja ni dala. — Nekega dne ga vprašajo v velikih skrbeh njegovi duhovni sinovi, na koga naj svoje zaupanje stavijo po njegovi smrti, ker jim je dosedaj vsega preskrbljevala njegova čudežna moč. Sveti opat odgovori: „Otroci moji! tistega vsemogočnega Boga, kateri na-hranjuje mene, vas in ves svet vam zapustim v dedščino z vso njegovo mogočnostjo, da vas varuje in preskrbljuje. Ljubite ga, služite mu zvesto, in zaupajte vanj iz vsega srca. Ko bi pa svoje zaupanje stavili na koga druzega, kot na Boga, prekličem svojo obljubo, ker ne bi bili vredni, da bi vam Bog dal iz nebes, kar iščete pri drugih, ne pa pri Bogu."
12. Neki služabnik Karola V., kateri je jako zvesto služil cesarju, ki ga je zato tudi zelo rad imel, je za smrt zbolel. Cesar ga obišče in mu reče, naj si izprosi kako milost. Bolnik prosi, naj bi mu cesar življenje podaljšal za nekaj dni. „To pa le Bog more,"
mu odgovori cesar. — „0 jaz norec! pravi nato bolnik, sem vse življenje služil človeku (in nanj stavil svoje zaupanje), kateri mi v največji potrebi ne more pomagati; na tistega pa, kateri edini mi še zdaj more pomagati, sem še-le prepozno začel misliti.“
13.	V Toningu je barka vsa razdejana od morskega viharja
v pristanišče priplula. Na njej je bila tudi mati z dvema otrokoma. Poveljnik barke, na suho stopivši, je pokazal sedemletno deklico, rekoč : „To dete je rešenik moje barke. Ko je bila največja sila, sem v svojem strahu zaklical: Videti je, da	je Bog	umrl! Dekle pa	mi v besedo
seže in pravi: „Ne, umrl ni,	le spi;	pa se bode že	o	pravem	času
zbudil." Koj potem prevrže vihar barko, da je je bilo več pod vodo, kakor nad njo. Jaz sem vsem,	kar jih	je bilo v barki,	zaklical:	„Pri-
pravite se za smrt; tu je naš	grob."	Dekle mi zopet	v	besedo	seže,
rekoč: „Ne, tako daleč še nismo prišli; Jezus je še na barki!" Kar val barko vzdigne in semkaj prižene."
14.	Božji »id. Prebivalci neke samotne hiše so bili ob času poslednje vojske v velikem strahu. Z nočjo vred se je namreč približal sovražnik tej okolici. Nebo je zdaj tu zdaj tam kakor kri žarelo od pogostnih požarov. Strašno streljanje se je slišalo. K temu je pa še pritiskala zima, in ravno je bilo prav mrzlo in viharno vreme. Ubogi ljudje so se bali, da jih bode sovražnik oropal in požgal ter v najhujšem času izgnal iz ljubljenega doma. Samo stara, pobožna babica je bila mirna in dobre volje, popolnoma vdana v božjo voljo. Brala je svojim otrokom in vnukom iz neke stare molitvene knjižice, v kateri so bile zapisane tudi besede: Bog naj bi postavil trden zid in odvrnil sovražnika od hiše. — Eden izmed njenih vnukov, ki jo je prav pobožno poslušal, mislil je med tem, da je pač preveč in nespametno od ljubega Boga zahtevati, naj bi postavil zid pred hišo, in da za take nemogoče stvari tudi ni treba moliti. — Babica pa reče: „Te besede se ne smejo ravno tako natančno razumeti, kakor stoje v molitvici zapisane, marveč ž njimi hočemo le-to reči, da nas bi Bog tako gotovo varoval sovražnika, kakor če bi bila hiša s trdnim zidom obdana. In ko bi hotel Bog v našo hrambo tudi trden zid postaviti, mar misliš, da bi mu bilo to nemogoče?" Med tem je minula noč in o sovražnikovih vojakih ni bilo ne duha ne sluha. Vsi so se temu zelo čudili. Ko pa pridejo zjutraj iz hiše ven pogledat, je veter od tiste strani, na kateri je bil sovražnik, nakopičil toliko snega, da je stal kakor zid visoko in da ga ni bilo možno predreti. Vsi hvalijo in časte Boga. Babica jim pa reče : „ Vidite, da je Bog vendar-le postavil zid, ki je odvrnil sovražnike od naše hiše? On je
dober in milostljiv ter neizmerno bogat v sredstvih, s katerimi nas lahko reši iz vsake, tudi naj večje potrebe in nadloge."
15.	Apostoljski vikarij v Hudsonskem, škof Tache, pripoveduje v pismu do svoje matere to-le: „Nekega dne sem ogledoval roko starčka, ki ni imel palca. Ko starček zapazi, da me zanima njegova roka, mi začne pripovedovati z ganljivim glasom: „Poglej to-le roko! Nekega dne v hudi zimi sem bil na lovu daleč proč od naše koče; bilo je mraz, zelo mraz! Nenadno me sreča jelen. Jaz pomerim in sprožim. Puška pa se razpoči in mi palec odnese. Mnogo krvi mi je že odteklo, pa še je nisem mogel ustaviti. Začelo me je znotraj mraziti; hotel sem zakuriti, a nisem mogel; že me spreleti smrtni strah. V tem trenutku pa se spomnim njega, katerega ti imenuješ Boga in katerega še nisem poznal dovelj, ter začnem moliti: „Veliki Oče! pravijo, da ti vse premoreš, ozri se name, in ker si vsemogočen, pomagaj mi!“ Ko bi trenil, se kri ustavi; priplazim se do koče in vstopivši se na tla zgrudim. Takrat sem spoznal, kje je moč in vedno sem želel jo prav spoznati. Zato sem precej, ko sem zvedel, da si tukaj, od daleč daleč le-sem prišel, da me naučiš služiti tistemu, kateri mi je takrat življenje rešil, in kateri daje vsem življenje."
f)	Bog Je vsegapričujoč.
a) Spoznanje te lastnosti.
1.	Bog je bil pričujoč, ko sta grešila Adam in Eva, zato je bilo nespametno in brez vspeha, da sta se po grehu skrivala za grmovje.
2.	Prerok Jona se je napravil, da bi v Tar s zbežal izpred obličja Gospodovega (Jona 1, 5.) A kmalu je skusil, da to ni nikakor mogoče; Bog ga je našel na morju, ga je slišal, ko je molil iz globočine morja v trebuhu morskega soma in videl ga je pod kločevjem.
3.	Natan posvari Davida: Zakaj si zaničeval Gospodovo besedo in hudo storil pred njegovimi očmi?
4.	Grešnica Samarljanka je Jezusa vprašala pri Jakopovem vodnjaku, kje da je treba moliti, ali v Jeruzalemskem tempeljnu, kakor so Judje trdili, ali pa na hribu Goricim, kakor so sodili Samarijani; Jezus jej odgovori: „Žena, verjemi mi, pride ura, da ne boste ne na tej gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta, marveč povsod in na vsakem kraju.“ Z Bogom je pa le tedaj mogoče povsod govoriti, ako je povsod pričujoč.
5.	jBog je v naravi (Podoba.) „Od kod mi prihajaš, dete moje? Kod si hodilo, kaj si videlo?" — „Hodilo sem po travnikih, kjer je
rastla zelena trava; živina se je pasla okrog mene, rž se je zibala po polji, mak je cvetel med pšenico; vse je bilo lepo in veselo!" — a Ali drugega nisi ničesar videlo, ničesar opazilo? Vrni se dete, še večje reči so tamkaj! — Bog je bil na polji, ga nisi videlo? Njegova lepota se je videla na travniku, solnčni sijaj je bil njegov smehljaj!“ — „Sprehajalo sem se po gozdu, veter je pihljal v drevji in potok je skakljal po skalovji veselo šumljajoč; veverica je tekala z veje na vejo in ptice so pele po drevji." — „Pa druzega nisi nič čulo, kakor šum-Ijanje potoka ter pihljanje vetra? Vrni se dete, vrni, še lepše reči so tamkaj ! Bog je bil v gozdu, ga li nisi slišalo; njegov glas se je čul v vode šumljanji, ptičje petje po drevji je bilo njegov glas, ali ga nisi čulo?" — „Videlo sem za gorami vzhajajočo luno podobno žareči svetilki; zvezde so se prikazovale druga za drugo na modrem nebu; prihajali so črni oblaki; bliske sem videlo švigajoče po uebesu kakor ognjene kače; grom sem čulo v daljavi in potem vedno bliže in strašneje, strah me je bilo!" — „In druzega te ni bilo strah, kakor groma? Nisi videlo nič strašnejšega, kakor blisk? — Vrni se dete, še druge reči so tamkaj! Bog je bil v nevihti, ga li nisi opazilo; v gromu in blisku se je Videl, ga li nisi spoznalo? Povsodi je Bog! On govori v vsakem glasu, ki ga čujemo; njega vidimo v vseh rečeh, katere gledamo. Nobena stvar ni brez Boga!" — (Primeri: str. 282. št. 2 in 7.}
g)	Spomin pričujočnosti božje nas varuje greha.
1.	Brezbožna starca sta zatrla misel na Boga, ko sta hotela zapeljati Suzano iti prevrgla sta svoj um ter odvrnila svoje oči, da nista videla neba in se ne spomnila pravičnih sodba. (Dan. 13, 20 ) (Prim. str. 283, št. 1—4.)
2.	Sv. Brnardin je bil že otrok tako nedolžen in lepega vedenja, da so se ga drugi otroci, kadar so kaj slabega počenjali, ustrašili in so rekli: „Tiho, Brnardin gre!" ter so takoj nehali. Pričujočnost priprostega dečka je toliko pripomogla k lepemu zadržanju, koliko bolj bi nas morala božja pričujočnost odvračati od vsega hudega!
3.	Sv. opat Bomuvald je imel tako oblast čez srca, kadar je bil pričujoč, da je Rajner, Florenški vojvoda, navado imel reči, da se bolj boji oči Romuvaldovih, ko na prestolu sedečega rimskega cesarja. Nobeden se ni upal pričo njega nespodobne besedice reči, in če ga je po nevedoma grešnik srečal, ga je koj rudečica spreletela, da ga je le pogledal. Ako je že pogled sv. moža toliko premogel, koliko bolj bi nas imel verni pogled na vsevideče oko presvetega Roga od hudega odvračevati?
4.	Sv. Hijacint je vedno mislil na Boga. V skušnjavah je imel navado reči: „Ne žali očesa božjega, ki vidi vse ljudi."
5.	Sv. Kasijan pravi, da božja pričujočnost grehu nož v vrat zabode in duri odpre čednosti.
6.	Sv. Tomaž AkvinsJti je bil na smrtni postelji. Njegovi tovariši in prijatelji ga prosijo, naj jim da v slovo lep nauk, da se po njem ravnajo v življenji. Svetnik odgovori: „Hodite vsikdar v božji pričujočnosti in lahko bodete dajali Bogu račun od vseh svojih del in nikdar ne bodete privolili v greh ter izgubili božje ljubezni." Resničen nauk, pa malokateri se po njem ravna!
7.	Sv. Efrem je bil cerkveni dijakon v Edesi okoli 350. leta. Zlobna ženska pride nekoč k njemu hoteč ga zavesti v nesramni greh. Dijakon obledi čuvši toliko predrznost, a hitro se ojači in reče hudobni ženski: „Pravo, le z manoj pojdi!" Ona uboga in gre za njim. Efrem jo vede naravnost na mestni glavni trg, kjer je bilo največ ljudi in tukaj se ustavi. Začudena ga vpraša grešnica: „Vpričo toliko ljudstva kaj taeega storiti naju mora biti pač sram!" Tedaj jo Božji služabnik, ki je te besede iz njenih ust že komaj čakal, mirno a resno pokara rekoč: »Navzočih ljudi, praviš, da te je sram ; njega pa, ki vse vidi, ki je povsodi, ki gleda v globino našega srca, se ne sramuješ ?“ Te besede so močno presunile grešnico. Jokaje poklekne in prosi dijakona : „Božji služabnik, spravi mene na pravi pot, da mi Bog odpusti nebrojne grehe moje!" Efrem jo radostno usliši in grešnica postane spokornica.
8.	V 4. stoletju je živela v Egiptu zelo nesramna ženska Tajida. Sveti puščavnik Pafnucij je žalosten zvedelo njenem razuzdanem življenju. Napravil se je in šel, ko je poprej dolgo časa Boga prosil za svet in pomoč, da bi jo od grešnega življenja odvrnil in na pravo pot pripeljal. Šel je preoblečen k njej. Peljala ga je po več izbah, ker je pa Pafnucij še zmiraj dejal, da tukaj še nista dosti varna, je Tajida nevoljna rekla, ko ga je v najbolj skrito izbo pripeljala: »Semkaj pa gotovo ne vidi nobeno človeško oko; če se hočeš pa božjemu očesu skriti, ga ni kota v tej hiši, da bi se mu mogel!" »Kaj," se začudi Pafnucij, »ti veš, da je Bog?" »Se ve, da vem, mu reče začudena Tajida, tudi vem, da je dobrim raj obljubljen in hudobnim peklo zažugano." — »In če to veš,“ resno Pafnucij poprime, »kako moreš pred očmi vsemogočnega in povsod pričujočega Boga tako razuzdano živeti, kakor dozdaj?" Te besede so grešnici globoko segle v srce; padla je skesana svetemu možu pred noge, se je odslej ostro pokorila in je čez dolgo kot sveta spokornica umrla.
9.	Pobožni dijak. Imeli so pošteni stariši poštenega sina v mestu H. v šoli. Prigodilo se je pa, da je šel na neko priporočilo stanovat v hišo, v kateri je bila spridena in za odrasle dijake nevarna gospodinja. Naš mladenič je bil lepe postave in ljubezniv, zato je bila v tej hiši njegova nedolžnost toliko bolj v nevarnosti. Ali besede, katere mu je dobra mati doma tolikrat in tako živo pripovedovala: „Sin, vedno imej pred očmi Boga!" te besede so ga rešile vsake nevarnosti v greh. Gospodinja je vedno prežala nanj in se mu sladkala, da bi ga zvabila v greh, ali dobri mladenič je poznal nevarne zanjke ter se je skrbno ogibal. Naposled ga začne drzna nesramnica kar naravnost nagovarjati v ostudno dejanje. Krščanskemu mladeniču se v srce studi tako vabljenje ter pogumno reče zapeljivki spominjajoč se na božjo vsepričujočnost: „Naj ti bode, samo vedi me na tak kraj, da bodeva varna in da naju nikdo ne opazi." Ona ga vede vsa vesela na samoten kraj. »Tukaj se mi ne zdi prav varno!" pravi mladenič. Zapeljivka ga vede drugam. »Tudi tukaj naju utegne kdo opaziti," pravi zopet mladenič. Gresta na tretji in četrti kraj ali vselej pristavi dijak, da ju bode kdo videl. Naposled pravi: »Vedi me na tak kraj, kjer Boga ni, da naju on ne bo videl." Te besede so zapeljivko tako pretresle, da je spoznala svojo veliko hudobijo ter se poboljšala.
10.	Boleslav IV., kralj Poljski, je vedno okoli vrata nosil v zlato vdelano podobo ranjcega očeta, in kadar je imel kaj važnega govoriti ali storiti, je podobo pogledal, jo poljubil in očeta se prav živo spomnivši je dejal: »Daleč od mene naj bode kaj reči ali storiti, kar bi bilo, oče, našega kraljevega imena nevredno." — Tega izgleda bi se imeli tudi mi držati, in božje obličje vedno pred seboj imeti, da bi nič ne govorili in ne počeli, kar bi bilo Boga nevrednega.
11.	Mladenič poln skušnjav pri pusčavniku. K staremu puščavniku v egiptovski puščavi pride mladenič, ter mu toži žalosti ves potrt: »Grešne misli in skušnjave me mučijo dan na dan. Branim se jih kolikor morem in kakor so me učili dobri učitelji, vendar ni mogoče jih zmagati. Prosim lepo, svetuj mi ti, kaj mi je početi?" Starec svetuje: »Dragi sin! meč strahu božjega si zagnal od sebe, pa si opasal slabo bilko, s katero hočeš premagati hudega nasprotnika. Primi zopet v roko meč božjega strahu! Misel na božjo vsevednost in vsepričujočnost pa otroška ljubezen do Boga pokonča vse grešne misli nalik gorečemu ognju, kateri premeni slamnate bilke nagloma v pepel."
12.	Modrijan Seneka piše: »Večji del greha bi se ne storilo, ko bi zmiraj kdo pričujoč bil pri grešniku."
13.	Cicerbn piše: „Kdo bi se ne bal vse videčega, vse pre-iskajočega in vse sodečega Boga?"
14.	Dva sovražna polubrata, Andrej in Simon, skregala sta se na vrtu, kjer sta delala skupaj, tako, da bi prišlo skoro do pretepa. Naenkrat pa utihneta, kakor bi odrezal. Zagledala sta namreč prihajajočega očeta. Ta ju resno pokara, rekoč: „Ako sta se mene zbala v svojem hudobnem počenjanju, koliko bolj bi se morala bati pred Bogom kaj slabega storiti, ki je priča vsakega vajinega dejanja."
15.	Mladina spominjaj se, da te Bog gleda. Sveti Frančišek S a I. uči zlasti mladino, naj se vedno spominja božje vsepričujočnosti. On pravi: „Boga treba imeti vedno pred očmi, po dnevu in po noči; kadar smo sami in kadar smo v družbi, najbolj pa zvečer, kadar se spravljamo spat. Zato piše imeniten svetnik svojemu učencu: „Lezi zvečer v postelj tako sramežljivo, kakor da bi bil Bog telesno pri tebi navzoč in bi ti moral leči v njegovi navzočnosti. Kajti istinito je on pri tebi, opazujoč te, dasi ga ne vidijo tvoje oči in ne čujejo tvoja ušesa glasu njegovega. Kako ponižno in spodobno bi se spravili v postelj, ako bi ga videli stati pri postelji! Nikar naj te torej ne zmoti misel: „Saj sem sam", da bi kaj nespodobnega počel! Kjer te ne opaža ni jedno človeško oko, gleda te Vsevedni, kaj da počenjaš!“ {Prim.: str. 284, 6—11. 14. 16.)
y) Spomin pričujočnosti božje nas budi k dobremu.
1.	Abrahamu je dal Bog za vodilo v življenju besede: Hodi vpričo mene in bodi popolnoma. (I. Moz. 17, 1.)
2.	O Henohu beremo: In hodil je z Bogom. (I. Moz. 5. 22).
3.	O Noetu: Noe je bil pravičen in popolnoma mož v svojem zarodu, z Bogom je hodil. (I. Moz. 6, 9.)
4.	Sv. Frančišek Sale&ij je ukazal nunam, kadarkoli so bile skupaj, bodisi pri delu, bodisi pri zabavi, da jih je od časa do časa opominjevala ena izmed sester: „ Sestre, spominjajte se vsepričujočnosti božje in (če so bile pri sv. obhajilu) današnjega svetega obhajila."
5.	Sv. Avguštin je molil: Karlcoli delam, o Gospod, si ti vedno pričujoč, in paziš na vse moje misli, naklepe, žalosti in veselja in na vse moje početje.
6.	Dositej, nekdaj razuzdan vojščak in samopašen mladenič, poln pregreh in svetne nečimernosti, je bil izročen svetemu Doroteju, da bi ga poboljšal. Ta mu prav posebno povdarja: „Nikdar nikoli naj se Bog ne odmakne iz tvojega srca, vedno si misli, da ti je
pričujoč in da pred teboj stoji.“ Dositej si k srcu vzameta nauk in ima Boga vedno pred očmi, naj bo pri miru ali naj hodi, naj je ali dela; tudi v hudih bolečinah, ki jih mora trpeti v samostanu, ne pozabi njegove pričujočnosti. Po tem pomočku postal je mladenič v petih letih, katere mu je še Bog milostno podaril na zemlji, popolen redovnik in dospel do velike svetosti. (Prim. str. 287, štev. 8.)
7.	Modrijan Seneka piše: »Mi moramo tako živeti, kakor bi ne bili nikoli brez priče — tako misliti, kakor bi se nam videlo v znotrauje srce. Kaj pomaga, če kaj ljudem skritega ostane ? Bogu ni nič skritega. On je blizo našega duha in prebiva v sredi naših misli."
3) Spomin pričujočnosti božje nas tolaži v nadlogah.
1.	Kako močno se je potolažil Jakob v trpljenju, ko se mu v spanju razodene pričujočnost božja. »Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz nisem vedel", pravi ter veselo dalje potuje. (I. Moz. 28.)
2.	Sv. Peter je bil pokaran, ker je bil v pričujočnosti Kristusovi malosrčen. (Mat. 14, 31.)
3.	Sv. Štefan je zagledal, ozrši se v nebo, slavo božjo in Jezusa sedečega na desnici božji (Dj. ap. 7, 55.) in z veseljem je šel v grozovito smrt za Jezusa. (Prim. str. 288, št. 4—6.)
4.	Ko so sv. mučencu Kvirinu pretili z ječo in težkimi verigami, je rekel: »Ječe se ne vstrašim, ker verujem, da Bog, ki je vedno pri svojih častilcih, bode tudi tam pri meni."
5.	Cesarica Fvdoksija je sklenila sv. Krizostoma, patri-jarha v Carigradu, odstaviti ter mu vzeti škofovo čast, pa zapoditi ga iz dežele. Toda te novice se sveti mož ni vstrašil. Mirnega srca ter veselega obraza gre k cesarici ter ji pravi: »Čujem, da me hoče vaša milost iztirati iz Carigrada, ali jaz se tega prav nič ne bojim, mar ne ve cesarica, daje Bog povsodi pričujoč, da napolnjuje s svojo brezmejnostjo nebo in zemljo? Pošlji me, kamor ti drago, prepričan sem, da povsodi najdem svojega Boga!"
6.	Sv. Frančišek Sal. je ozdravil neko pobožno osebo, ki si je vedno domišljala, da vidi hudobne duhove, s tem, da ji je vzbudil živo vero v božjo pričujočnost, pišoč ji: »Čujem, da se jako bojite strahov in hudobnih duhov, katerih neki mnogo vidite. A pomirite se! Bog, najvišji duh, je povsodi, brez njegove volje ne more se ganiti nobeden duh. Kdor se boji božjega duha, njemu se ni bati nobenega druzega duha. Pod varstvom povsodi pričujočega božjega duha bivate, koga se bodete torej bali ?“
7. Neki pobožen duhoven je potoval čez morje v daljno deželo, da bi tam sv. evangelij oznanjal paganom. Nastane pa grozovito hud vihar. Valovi so pljuskali čez barko in jo z vodo napolnjevali; že je bila v največji nevarnosti, da se potopi. Vsi, kar jih je bilo na barki, so se tresli, zdihovali in molili. Celo mornarji so se že bali. Le mal šestleten otrok, sinček krmilarjev, se ni nič bal; marveč veselo se smehljal kakor angelj. Duhoven se mu čudi in ga vpraša: „Kako moreš, drago dete! v tej prestrašili nevarnosti tako veselo in dobre volje biti ?“ — Otrok mu mirno odgovori: „Kaj pa bi se bal, saj so moj oče pri meni in vodijo krmilo!?"
g)	Bog Je neskončno svet.
a) V čem se razodeva božja svetost?
1.	Vse božje zapovedi in prepovedi v stari in novi zavezi nam kažejo svetost postavodajalca in razodevajo njegovo voljo, ljudi posvečevati, kakor Gospod po Mozesu (III. 11, 44.) naravnost veleva: Bodite sveti, leer sem jaz svet; Jezus uči: Bodite popolnoma, kakor je tudi vaš Oče v nebesih popolnoma (Mat. 5, 48.) in sv. Peter (I. 1, 15. 16.) opominja: Po njem, hi vas je poklical in je svet, tudi vi v vsem svojem obnašanju sveti bodite, ker pisano je: Sveti bodite, ker sem jaz svet!
2.	Vse navedbe božje, katere je Bog v teku časov odredil v zveličanje človeštva, nam pričajo njegovo neskončno svetost; že duhovstvo, preroštvo in služba božja v stari zavezi; tembolj izgled in nauk našega Gospoda Jezusa Kristusa, delovanje svete cerkve in vsi njeni zveličalni pomočki.
3.	Bog je prijatelj dobrim, nasprotnik hudobnim: Sveti a n g e 1 j i so ostali njegovi ljubljenci v nebesih, zavrgel pa je one, kateri so se bili pregrešili; po očetovsko ljubeznivo je ravnal s prvima človekoma, dokler sta bila nedolžna, po grehu pa se je takoj pokazala njegova kaznujoča ostrost; pravičnega A b elj na je Bog ljubil, zopern pa mu je bil zlobni Kajn; pobožni N o e je bil s svojci rešen, vse drugo sprijeno človeštvo v vodi pokončano; dobri Lot rešen, Sodoma pokončana; David povišan, Savel zavržen itd. Da, zgodovina vseh časov nam svedoči, da Bog neizmerno ljubi dobro, sovraži pa hudo.
4.	Svetost kaže Bog po svojih posebno odbranih prijateljih. Vsled greha je prišlo prekletstvo nad vse stvari po zemlji (I. Moz. 3, 17.), a zarad posebno pobožnih služabnikov je že mnogokrat
Bog odvzel to kazen in kazali so enako oblast nad stvarstvom, kakor nekdaj prva človeka v prvotni nedolžnosti. Kaj pak druzega, kakor neskončna svetost božja se tudi razodeva v nestrohljivosti svetniških teles in stoternih druzih čudežev služabnikov Božjih ! Kolikor svetnikov, toliko prič božje svetosti!
5.	Božjo svetost nas uči tudi ostra liazen, s katero Bog kaznuje male grehe: L o t o v a žena se je iz radovednosti ozrla in spremenila se je v solnat steber (I. Moz. 19, 26.). M o z e s je le za trenutek dvomil, bo-li res iz skale moglo toliko vode priteči, da bi se vse žejno ljudstvo napilo, in zato ne sme v obljubljeno deželo. (V. Moz. 32, 50.). Davida je prevzela neka nečimernost, da je prešteval svoje ljudstvo, in zato mu je kužna bolezen pobrala 70.000 mož (II. Kron. 21, 111.). Nadab in Albin, Aronova sinova, sta bila z ognjem končana, ker sta v kadilnico dejala tujega ognja, ki ni bil na altarju zaneten (III. Moz. 10, 1.). Nekatere izmed betsameških mož je Bog udaril zato, ker so gledali skrinjo Gospodovo (I. Kralj. 6, 19.). Ko Ezekija babilonskim poslancem, ki so mu prinesli darov, pokaže svoje zaklade, ga Izaija posvari zaradi tega in mu napove v imenu Gospodovem, da mu bodo vzeti vsi ti zakladi (IV. Kralj. 20, 17.). Caharija ni verjel angelju, ki mu je napovedal, da bode sina dobil, in je zato postal mutast do dneva, ko se je spolnila nebeška obljuba (Luk. 1, 20.).
6.	Neskončna svetost božja je z žarnimi čr/eanii zapisana povsod, kamor zgodovina seže: zapisana je v nebesih, kjer angelji vedno prepevajo: Svet, svet svet je Gospod, Boy vojslanih trum (Iz. 6,
1.	id.; Raz. 4, 2. id.), kjer bo Bog vekomaj plačeval svetost svojih izvoljenih ; bere se na zemlji, kjer vidimo prve stariše izgnane iz rajskega vrta, kjer vidimo pokončanje zemlje z vesoljnim potopom, kjer vidimo umirati na križu božjega Sina kot spravni dar za grehe sveta; bere se in na veke se bo brala v peklu, kjer pogubljeni okušajo božjo svetost v neizmernem trpljenju.
7.	Kako je grešnik grd v božjh očeh. Timur (Ta-merlan) je nekoč sedel v svojem knežjem šotoru ter si je dal brado in lase striči in vravnavati. Njegov sloviti dvorski norec Nubredin Hodža je sedel kakor po navadi zraven njega. Ob tej priliki pogleda Timur v zrkalo; a komaj se je ozrl v ogledalo, že začne neusmiljeno jokati. Tudi ne zamolči vzroka svoje žalosti. „Kaj jaz — vzdihuje — jaz, tako imeniten poveljnik, ki imam veliko tisočev k6nj in suženjstva, in pred katerim se trese ves svet, pa sem vendar tako grdega — nagnusnega obraza!“ Hodža, ki je kot dvorski norec imel dolžnost
resnico govoriti, potrdi to in se tudi joka prav od srca. Nato pride v šotor več mongolskih knezov, kateri se trudijo utolažiti svojega poveljnika; prično jesti in piti; vsa družba je vesela in Židane volje, — le Hodža se ne zmeni in joka v eno mer. „Zakaj se pa še vedno jokaš ?“ vpraša ga Timur. „Gospod!“ odgovori norec, „kaj pa bi se ne jokal? Ti si le en trenutek pogledal v zrcalo in tvoja ostudnost te je tako užalila, da skoro nisi mogel solz udržati; mi drugi pa moramo tvoje grdo obličje leta in leta imeti pred očmi, kako da bi se ne jokali brez prenehanja!?“ — Če je pošteni Hodža pravico govoril, koliko solz bi se moralo povsod pretakati! Vsak grešnik je po svoje tak Timur z gnusnim roparskim obrazom, ki je oskrunil tempelj sv. Duha ....
3) Neskončno svetega Boga častimo in nikar ne žalimo.
1.	Sv. apostol Janez je zamaknen videl Boga v njegovem veličastvu sedečega na nebeškem prestolu, obdanega od angeljev in svetnikov, ter slišal noč in dan hvalnico: Svet, svet, svet Gospod vsemogočni Bog, kateri je bil, in kateri je in kateri bo prišel. (Etaž. 4, 2—8.) (Prim. str. 3, št. 2. 3.)
2.	Sv. Frančišek Šaleški nujno opominja, naj bi se o Bogu in božjih rečeh nikoli ne govorilo brez potrebe ali samo za kratek čas, marveč o Bogu naj se vselej govori po božje t. j. z največjo spoštljivostjo, ponižnostjo, pobožnostjo in ljubeznijo. — Naj bi torej povsod prišlo v veljavo znano pravilo: Sanda sandel
3.	Gospod je govoril Mozesu rekoč: Govori krdelu Izraelovih otrok in jim reci: Bodite sveti, ker sem jas svet, Gospod, vaš Bog! (III. Moz. 19, 1. 2.)
4.	Sv. Anzelm je dejal: „Ako bi videl poleg sebe na jedni strani odprto peklensko žrelo, na drugi strani pa vabljivi greh, rajše bi skočil živ v pekel, kakor se podal za grehom."
5.	Sv. Fdmund, nadškof Kanterburiški, je rekel: „Ako bi na moji desnici gorel najhujši ogenj, na levici pa bi stal greh, rajši bi skočil v goreči ogenj, kakor privolil v greh."
6.	jBlanka, bogoljubna kraljica francoska, je pač dobro spoznala in čutila, kako ostudna reč je greh v božjih očeh, kako najsvetejši Bog sovraži tudi senco vsacega greha. Svojemu malemu sinu dejala je ljubeznivo pa resno: „Dragodete! gotovo te tako presrčno ljubim, kakor more najboljša mati ljubiti svojega otroka, vendar tisočkrat rajša bi te videla mrtvega ležati poleg sebe, kakor le jeden
greh kdaj storiti." Ta krščanska in marljiva izreja bogaboječe matere rodila je sv. cerkvi lep sad — Ludovika svetnika.
7.	Vsi svetniki so sploh se bali greha čez vse ter bili pripravljeni rajše umreti, kakor da bi bili žalili uajsvetejšega Boga z grehom ; posnemajoč junaško Suzano so odločno govorili: „Rajše umreti, kakor grešiti!“
8.	Čudodelno zelišče. Očetje iz Jezusove družbe so na dvoru španjskega kralja silno pobožno in sveto živeli. Priprosti ljudje so razstrosili govorico, da imajo neko čudežno zelišče, katero nosijo pri sebi, ki jih v vseh skušnjavah itd. varuje greha. Neki dvornik res vpraša nekega patra, če je to resnica. „Seveda, pravi pater, imamo tako zelišče — ali ga hočete poznati?" — „0 da, odgovori dvornik, prosim vas, povejte mi ga." „Temu zelišču, reče pater smehljaje se, pravi se: strah božji!" — Da bi pač tudi mi vedno pri sebi nosili to čudežno zelišče — strah pred neskončno svetim Bogom.
9.	Zal mladenič in gnil mrlič. Potoval je po široki puščavi angelj v človeški podobi s pobožnim samotarjem. Gresta po samini, kar najdeta mrtvo, na pol gnilo človeško truplo. Silnega smradu, ki veje iz mrliča, puščavnik ne more prenesti, vzame robec ter si ž njim zatisne usta in nos. Angelj ga vpraša, čemu se zakriva, puščavnik odvrne, da si je zaradi neznosnega smradu zakril svoj obraz. Angelj molči. Dalje in dalje potujeta, kar jima prihaja naproti zal mladenič; dragoceno je bil oblečen ter jezdil na lepem konju. Ko se srečajo potniki, vzame angelj robec pa zatisne nos, prav tako, kakor je bil preje storil puščavnik. Ta se jako začudi an-gelju ter ga brž vpraša, kako da ta zdaj skriva v robec svoj obraz, ne pa preje, ko sta šla memo smrdečega mrliča. Angelj odgovori: „Ti si iz mesa in čutiš smrad mesa, jaz pa sem duh in čutim smrad duM. Ta grešni mladenič smrdi Bogu in njegovim angeljem bolj, nego najbolj smrdeče truplo."
10.	Modri kmetovalec. Bilo je posebno rodovitno leto. Kamorkoli si pogledal po polji in po vinogradih, vse je prelepo kazalo ter obetalo najboljšo letino. Bližal se je žetve čas, le še nekaj dni in bogato žito je imelo biti požeto. Kako so se veselili kmetovalci obilnega pridelka trdno se nadejaje, da letos do vrha napolnijo prazne žitnice. — Ali strah! neko popoldne se nagloma pooblači tam na zahodu, gosteje in gosteje se zbirajo črno-sivi oblaki nad našo lepo okolico. Silno začne grmeti ter se bliskati, kmalu se usuje z neba tudi toča, gosta in debela, kakoršne niso pomnili ljudje. V malo trenutkih je bilo vse zdrobljeno po polju in po vinogradih. Britko
so jokali kmetovalci gledajoč gole njive, kjer je še včeraj stalo rumeno klasje. Milo so pogledovali očetje in matere ubogo deco prosečo kruha, katerega je pobrala grozna toča. Povsodi se je čula žalost in tožno zdihovanje. Le jednemu možu v tej nesrečni okolici, kateri je bil že prileten in preskusen v nadlogah, ni upMo srce. Nobene tožbe nisi čul iz njegovih ust, ampak popolnoma miren je še svoje sosede ganljivo tolažil, rekoč: „Nesreča naša je res jako velika, vendar smrtnemu grehu je ne moremo primerjati. Veliko večja nesreča, kakor ta, ki nas je zadela, je smrtni greh, kateri nas loči od Boga najčistejšega in najsvetejšega, ki beži tudi pred senco greha!" — Nauči se še ti od tega kmeta tudi v najhujših britkostih klicati: „Nesreča je sicer velika, a vendar ni smrtni greh!"
h)	Bog je neskončno resničen in zvest.
a) Spoznanje te lastnosti.
1.	Bog je obljubil Odrešenika prvim starišem, Abrahamu, Izaku, Jakobu, mnogokrat po prerokih — in poslal ga je, ko so bili časi dopolnjeni, in natanko se je spolnilo vse, kar je bilo o njem prerokovano.
2.	Adamu je napovedal smrt, ako bo jedel od prepovedanega drevesa, in spolnilo se je.
3.	Noetu je Bog obljubil, da ga bode rešil z njegovo družino, vse drugo človeštvo pa da bode s potopom pokončano. Ko se je vse tako zgodilo, je zopet ponovil z njim zavezo, da ne bode nikdar več potopa na zemlji in je v znamenje zaveze mavrico pripel na nebo, da naj spominja ljudi vseh časov, kako zvest je Gospod v svojih obljubah.
4.	Abraham dobi obljubljenega sina, ravno tako Caharija, čeravno sta se oba čudila temu, kako bi se mogla zaradi visoke starosti taka obljuba spolniti.
5.	Bog je obljubil judovskemu ljudstvu rešenje iz egiptovske sužnosti in prihod v obljubljeno deželo — in spolnil je vse.
6.	Bog je obljubil Salomonu modrost, in podelil mu jo je v obilici.
7.	Bog je obljubil kralju JEcehiju, da ga bode varoval pred sovražniki in obvaroval ga je v boju.
8.	Bog je obljubil apostolom sv. Duha, in poslal ga je.
9.	Bog je obljubil svoji cerkvi pomoč in jo tudi daje.
10. Ker je nekoč Mozes z bratom Aronom nekoliko dvomil nad milostjo božjo, jima je Bog napovedal kazen: „Vidva ne bosta
ljudstva peljala v deželo, katero mu hočem dati." Kmalo na to umrje Aron na gori Hor; Mozes pa že pride do meje toliko zaželene dežele, a le pogledati jo sme z gore Nebo in zatisne oči.
11.	Bog je bil napovedal Sainuvelu: „Ni več daleč dan, ko bom kaznoval Helija in njegova sinova*; zgodilo se je na grozovit način. Nekaj let potem je bila huda vojska s Filistejci: padlo je 30.000 mož, med katerimi sta bila tudi oba sina Helijeva. Ko Heli sliši to žalostno novico, znak pade s stola, zlomi si vrat in umrje.
12.	Helijev naslednik Samuvel skliče ljudstvo in pravi: „Ako se iz vsega svojega srca vrnete k Gospodu in njemu samemu služite, vas bo otel iz Filistejskih rok." Izraelci se spokorijo in Bog se jih usmili ter jim d d, tako slavno zmago nad Filistejci, da si veliko let niso upali več hoditi do izraelske meje.
13.	Ko je dal kralj Aliab krivično umoriti Nabota, mu je Bog po preroku Eliju napovedal: „Na tem mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo tudi lizali tvojo kri, Jezabelo pa bodo psi snedli na Jezrahelskem polji," kar se je vse natanko spolnilo. V vojski proti Sircem se Ahab preobleče, da bi ga ne spoznali in napadli; neki mos pa je napel lok ter je v negotovo nameril puščico in je po naklučji zadel kralja Izraelovega med pljuča in želodec. . Tekla pa je kri is rane po dnu vosa... In umivali so njegov vos v samarijskem ribnjaku in psi so lisali njegovo kri. (III. Kralj. 22, 34.) Tudi Jezrahelo zadene napovedana kazen.
14.	Milo jokaje je Jezus napovedal razdejanje jeruzalemskega mesta in tempelja. Kdo bi si bil mogel to misliti takrat, ko je Jezus napovedoval (37 let poprej). Mesto in tempelj sta bila utrjena s tako močnimi zidovi, da je rimski vojvoda, ki ju je slednjič razdejal, sam moral spoznati: ljudje bi ne mogli razdejali tacih zidov, ko bi Bog ne hotel in ne pomagal. Gospod je prav določno napovedal: sovražniki bodo mesto obdali z nasipom, ga oblegali in stiskali od vseh strani ter po groznih stiskah slednjič mesto in tempelj tako razdejali, da ne bodo niti kamna na kamnu pustili. — Bimci so napadli Jeruzalem, ga obdali z nasipom in ga hudo stiskali od vseh strani. V mestu je bila nepopisljiva beda; roparske čete so ropale hiše in morile meščane; nastala je neznosna lakota, da jih je na tisoče umrlo zaradi stradanja; neka mati je celo lastno dete zaklala in jela ; lakoti se pridruži kuga; v poltretjem mesecu le pri enih vratih iznosijo 115.880 mrličev, 600.000 mrličev so pometali čez zidovje, ker jih niso mogli ali niso imeli kam pokopati. Slednjič se je moralo
Zbirka.	21
mesto podati in če tudi je bil rimski poveljnik Tit ukazal tempelj varovati, je bil vendar zažgan in pokončan. Okrog l1/, milijona judov je bilo končanih v tej grozoviti vojski; 97.600 se jih je v sužnost prodalo.
15.	Cesar Julijan, odpadnik, je dobro poznal prerokovanje Gospodovo, da bode Jeruzalem razdejan tako, da kamen na kamnu ne bode ostal. On pa je hotel te besede na laž postaviti in tempelj znova sezidati. Zato je sklical jude iz celega cesarstva in je hotel postaviti svetišču nov temelj. Že za cesarja Hadrijana in Konstantina so poskušali nekdanji tempelj z nova postaviti, a pod odpadnikom Julijanom lotili so se resno tega dela ter napeli v to vse svoje sile. In res Julijan je bil judom močno naklonjen, obljubil jim je, da jih ne bo kar nič zatiral; naj le pridno molijo svojega Boga, da se njegova vojska srečna vrne iz boja v Perziji in potem jih bode on vzel v svoje varstvo. Ko se vrne iz Perzije, sezidal jim bode tudi nov Jeruzalem in obnovil staro judovstvo. Toda judje niti čakati niso mogli povrata Julijanovega iz Perzijske vojske, temveč so pričeli z zidanjem novega templja takoj. Alipij, zvest prijatelj Juli-janov, je vzel vse delo v svojo oskrb. Neizmerno denarja se je nabralo, kamen in vse drugo je bilo pripravljeno, nebrojna množina delavcev se je zbrala, da prične velikansko stavbo, z moškimi so se pri delu skušale ženske, katere so, kakor priča sv. Gregorij Nac., v zalih krilih prenašale sip in kamenje; zopet druge žene so prodale dragi svoj kinč ter so z denarjem pomagale. Iz daljnih krajev so prišli radovedneži gledat, kako se bode delalo in se bode li judom posrečila njih namera. Ali Bog se ne d& osramotiti. Silni vihar nastane ter raznese zidarjem na vse strani kamen in drugo pripravo; blisk in tresk jim uniči orodje; potres razmeče kamenje, katero je bilo ostalo v temelji starega svetišča, na okrog in poruši vrhu tega še druga okoli stoječa poslopja. Na obleki prisotnih judov pa se prikažejo podobe križa, tudi na nebu se vidi tisto noč velik križ. Naposled začne še goreti na prostoru, kjer je stal starodavni tempelj. Iz tal bruhajoč plamen pomori nekaj delavcev, nekaj jih pa močno opeče. Tudi še pozneje se je večkrat pokazal ogenj na tem mestu in osramoteni so bili judje ter so morali ustaviti vse delo, dasi z veliko jezo. Kar Bog zažuga, zgodi se, naj se njemu še tako upira človeška volja. Judovsko ljudstvo, katero je še današnji dan razkropljeno po zemlji, nam jasno priča, da je Bog resničen in zvest.
16.	Jakob je bil očeta nalagal z besedo, pa še v dejanji, ker se je oblekel v Ezavovo obleko in si s kozličevino ovil roke in
vrat. Bog, ki le resnico ljubi, laž pa sovraži, ga je že na tem svetu mnogovrstno kaznoval: bežati je moral pred bratom v tujo deželo, kjer je moral dvajset let trdo služiti in je bil mnogokrat za plačilo ogoljufan; pozneje so mu veliko britkosti napravljali lastni sinovi, ker so ga še veliko hujše goljufali nego on svojega očeta. Tu se je prav jasno pokazalo: s čemur se kdo pregreši, s tem je tepen.
17.	Deset oglednikov, ki so pred ljudmi obrekovali obljubljeno deželo, je nagloma pomrlo. S to strašno kaznijo je Bog pokazal, kako zelo sovraži laž.
18.	Ananija in Safirci, ki sta bila nalagala sv. Petra, sta oba zapored naglo smrt storila. Ta laž je bila Bogu tem bolj zoperna, ker sta se zlagala poglavarju sv. cerkve in sicer v cerkvenih zadevah.
19.	Jezusu so bili farizejci zlasti zaradi tega tako zoperni in ostudni, ker je bilo vse njih življenje gola laž in zvijača.
20.	Kako prijeten je bil Gospodu blagi 1Vatanacl, ker mu je mogel prelepo spričevalo dati: „Glejte, ta je pravi Izraelec, v katerem ni nobene zvijačnosti." (Jan. 1, 48.)
21.	Kako Bog nad vse ljubi resnico, nam je najlepše pokazal on sam, ko je vidno živel na zemlji. Jezus Kristus je mogel svojim najhujšim sovražnikom reči: Kdo izmed vas me more greha obdolžiti? (Jan. 8, 46). Ba je tu posebno na laž mislil, vidi se iz pristavka: če pa resnico govorim, zakaj mi ne verjamete? ■— Pred sodnikom je rekel: V to sem prišel na svet, da resnici spričcvanjc dajem (Jan. 18, 36.) Da bi mogli vsi spoznati resnico, je tri leta sam učil, vstanovil je sv. Cerkev, poslal sv. Duha in sam obljubil, da hoče pri njej ostati do konca sveta.
22.	Sv. Jakob, Škot Nizibiški v Mezopotamiji, sreča nekega dne nekaj revežev, kateri ga prosijo miloščine, da bi mogli spodobno pokopati nekega mrliča, kateri je ravnokar umrl. D& jim, kar ga prosijo, ob enem pa tudi moli za pokojnika, da bi mu Bog odpustil njegove grehe ter ga sprejel med družbo izvoljenih. Berač pa ni bil res umrl, marveč se je le mrtvega delal zato, da bi kaki večji dar sprejel od škofa. Ko škof odide, kličejo tovariši sleparja, naj vstane in se spravi spet na noge. Pa — o strahota! mož, ki se je poprej hlinil mrtvega, je bil zdaj zares mrtev. Zdaj teko za svetnikom, pokleknejo pred njim in mu odkrijejo svojo zvijačno goljufijo. Lepo Sa prosijo, naj jim odpusti in jim spet oživi tovariša. Sveti škof se vrne, moli nad mrličem, kateri res spet oživi.
@) Zaupajmo neskončno zvestemu Bogu.
1.	Abrahamu je bil Bog obljubil, da bode njegovega zaroda kakor zvezd neba. (I. Moz. 15, 5.) A že je bil skoro 100 let star in ni imel nobenega otroka. Ali je zaradi tega omahoval v veri? Nad božjo obljubo ni pomišljeval z nezaupanjem, temveč je bil utrjen v veri in je dajal čast Bogu (Bim 4, 20). In tudi potlej, ko je Bog zahteval, naj mu daruje svojega edinega sina, katerega mu je bil dal Gospod že v visoki starosti, na gori Moriji, ni poprej popraševal, kako se to strinja z obljubami božjimi, marveč je šel in že je zavih til nož, in daroval bi ga bil, ko bi ne bil zabranil angelj z nebes.
2.	Mottes se je zarad male nezaupnosti do božje obljube Bogu dvakrat hudo zameril. Ko se je izgovarjal, zakaj da si ne upa Izraelcev rešiti iz Egipta, se je Gospod razsrdil nad Mojzesom (II. Moz. 4, 14); in ker ni zaupal, da bi mogla skala dati vode, mu je Bog zažugal, da ne bode videl obljubljene dežele.
3.	Sv. Hugo, škof Langreški, je bil neko noč močno nemiren in se je zelo prestrašil nekega dogodka, ki se mu je zdel dokaj nevaren. Toda v kratkem se pomiri, potrka se na prsi ter pravi: „Kaj počenjam, nesrečnež! Ni li Bog obljubil, da nam bode pomagal v nadlogah? jaz pa se bojim! Ni li obljubil Večni, ki je istinito zvest, in čigar besede ne preidejo, če preide tudi nebo in zemlja? Kako, in jaz naj bi se tresel?"
4.	Tiburcij in Valerijan sta bila v smrt obsojena in veselo pa srčno sta šla v mučeništvo. Maksim, kamornik cesarskega namestnika, vidi sveta junaka in se mu tako smilita, da se ne more solz zdržati. Zdaj ga Tiburcij veselo pogleda ter pravi: „Nikar se vendar ne jokaj! Saj imava v srcu gotovo upanje večnega življenja in zato sva vesela, če zgubiva sedanje časno življenje." — „0 da bi le res bilo, kar ti praviš!" odgovori Maksim. „Tudi jaz bi rad zgubil časno življenje, ko bi vedel, da bi si ga mogel zamenjati z večnim." — „Kako, ti še dvomiš o tem? pravi na to Valerijan; najvišji Gospod nebes in zemlje, naš Bog, ki je resničen in zvest, je vsem, kateri ga ljubijo, obljubil večno nedopovedljivo zveličanje. In da se prepričaš, kako resnična je njegova obljuba, ti bode, ako prav zares obžaljuješ svoje grehe in vsprejmeš njegov zveličalni nauk, dal znamenje, po katerem boš spoznal, da za pobožnega je po tem življenju še drugo, večno življenje." In res! komaj sta sveta mučenca sklenila svoje življenje v grozovitih mukah, zagleda Maksim nekoliko angelj e v, bliščečih se kakor solnce, ki so duše svetih mučencev
v zmagoslavji nesli proti nebesom. Ta čudovita prikazen ga prepriča, da je Bog res svojim pobožnim služabnikom pripravil večno življenje: takoj sprejme krščansko vero in doseže krono mučeniško s Tiburcijem in Valerijanom v večni slavi, kjer bo vekomaj pre-slavljal resničnost onega, kateri nam je vsem obljubil nebeško veselje.
5.	Neki pobožen škof bi bil moral na povelje poganskega kralja ali malikom darovati ali pa umorjen biti. Ostal je zvest svoji veri in je v svojo obrambo povedal kralju to-le priliko: »Misli si, o kralj, da bi kateri izmed tvojih služabnikov prišel v roke tvojih sovražnikov. Ti ga hočejo zapeljati k nezvestobi; ker pa noče privoliti, ga slečejo in nazega zapodijo k tebi. Ali mu ne bodeš, kadar pride, dal svojih najboljših oblačil in mu s častjo povrnil njegovo zasramovanje?" — Kralj pravi:	»Kaj naj pač to pomeni in kje se
kaj tacega zgodi?" Škof mu odgovori:	„Ti mi moreš vzeti obleko
mojega telesa; Bog pa me bo oblekel na novo, ako mu zvest ostanem.0 Kralj ga pusti živeti.
Y) Bodimo Bogu in ljudem zvesti!
1.	Egiptovski Jožef je tudi na tujem v najhujših skušnjavah Bogu zvestobo ohranil. »Kako bi mogel, je rekel Putifarjevi ženi, tako hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga?" (I. Moz. 39, 9.)
2.	Job je v najhujših stiskah ostal zvest svojemu Bogu ter
je klical:	»Dokler bo sape v meni, moje ustnice ne bodo govorile
nič krivičnega. Ako me tudi Bog konča, hočem še vanj upati."
3.	Ko je bil Tobija vjet odpeljan v dnevih Salmanasarja asirskega kralja, tudi v sužnosti ni zapustil pota pravice. (Tob. 1, 2. id.)
4.	FaraOn je z vso svojo vojsko v Bodečem morju našel svoj grob, ker ni spolnil Izraelcem dane besede.
5.	Makabejski bratje so rajše najhujše muke prestali, kakor da bi bili Bogu nezvesti postali in prelomili njegovo zavezo.
6.	Matatija je opominjal svoje otroke: »Zdaj tedaj, o sinovi, gorite za postavo, in dajte svoje življenje za zavezo svojih očetov!" (I. Mak. 2, 50.)
7.	Sv. Polilearpa, čez 90 let starega moža, je poveljnik silil, naj se Kristusu odpovč, da bi življenje ohranil. Polikarp pa mu °dgovori: »Šestinosemdeset let že služim temu dobremu gospodu in nikoli mi ni nič žalega storil. Kako mi je mogoče preklinjati svojega Kralja, kateri me je odrešil?"
8.	Sv. Luciji je bilo zapovedano, naj bi malikom darovala
in s poganskim ženinom se poročila. Ona pa srčno odgovori:	„Ne
bom storila niti enega niti druzega. Jaz darujem edino le pravemu Bogu; svoje zvestobe nisem obljubila nobenemu človeku, marveč svojemu Jezusu, njemu jo hočem ohraniti. Držim se postave njega, katerega posluša nebo in zemlja". (Prim. str. 325, 5.)
9.	Po stanovitni zvestobi do Boga so se odlikovali vsi svetniki in svetnice: aposteljni, mučenci, spoznovalci, device . . . Zarad zvestobe so poplačani v večnem veličastvu; vsakemu posebej velja Gospodova beseda: ,,Prav, zvesti in modri hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil !'•
10.	Ljudovik Bavarski in Friderik Avstrijski sta se v vojsko zapletla zavoljo nemške cesarske krone. En del volilnih knezov si je namreč Ljudovika izvolil za cesarja, drugi del pa Friderika. Ljudovik pa nasprotnika premaga, vjame in zapre v Trausnicu. Tri leta je bil ondi priprt. Čez tri leta pa mu Ljudovik ponudi svobodo proti temu, da se odpove cesarski časti in pregovori tudi svoje brate, da se mu podvržejo in pokorščino skazujejo; ako bi ne izvršil vsega tega, mora se nazaj povrniti v jetništvo. Friderik vse to obljubi in je bil na to izpuščen iz zapora 13. marcija 1325. leta. Pošteno si prizadeva, besedo rešiti in obljubo spolniti. Leopold pa s priimkom Slavni, prvaški vitez, trdi, da Friderik ni zavezan, držati se tacih pogodb. Toda ko Friderik vidi, da ne more izvršiti, kar je obljubil, vrne se v Monakovo ter se postavi pred svojega nasprotnika v novo jetništvo. Tolika zvestoba pa je Bavarca tako močno prevzela, da ga je prisrčno objel, ga kot prijatelja pridržal pri sebi, ž njim jedel pri eni mizi, ž njim stanoval v eni hiši in ko je šel sam na Poljsko, mu je vladanje Bavarske prepustil. Še za sovladarja bi si ga bil izbral, ko bi bili drugi knezi privolili.
11.	Plemenitnikova beseda. Neki francoski kmet, ki se je ravno hotel oženiti, dobi povelje, da mora iti k vojakom. Ves užaljen zaradi tega ukaza se obrne do grofa Mitriškega, ki je bil kapitan lotrinškega polka, ter ga prosi, naj bi ga vsprejel v svojo kompanijo s tem pogojem, da bi le eno leto služil. Takrat so se kompanije zdržavale še na kapitanov račun, in grof je dovolil. Čez leto in dan spomni mladi vojak grofa na njegovo obljubo. Grof gre takoj k polkovniku, da bi mu odpustnico podpisal. Polkovnik pa se brani, ker je mladega moža zelo rad imel kot najboljšega vojaka v celem polku. Ves obupan zarad upornosti polkovnikove hoče že vojak skrivaj pobegniti; toda kapitan reče polkovniku vpričo vsega
polka: ,.Gospod polkovnik, temu možu sem obljubil odpust. Pleme-nitniku ne bodi nič svetejšega nego beseda njegova! S tem se odpovem svoji stotnikovi časti ter vzamem puško v roko, da morete njega oprostiti.11 Vojščak dobi odpust.
12.	Poštenjak, spolni svojo obljubo. V neki vasi sta bila dva kmeta, eden priden in premožen, drugi zanikaren. Neko poletje je močno deževalo ob košnji. Ko pride nekaj lepih dni, najme pridni kmetič kčscev, da bi urno pokosil. Pred vasjo pa srečajo kosci lenega kmeta, kateri jim obljubi večje plačilo, ako gredo na njegov travnik kosit. Možje se dajo k nezvestobi pregovoriti; neka žena pa reče: „Jaz sem uboga vdova in nekaj grošev več bi pri meni veliko zdalo; toda učila sem se v šoli, da po osmi božji zapovedi pravični ostane zvest svoji besedi; jaz grem, kamor sem klicana, k njemu, kateremu sem svojo besedo zastavila. Ko je pa prišel čas plačila, jim je leni kmet utrgal, češ da niso dovelj pridno delali; pridni kmet pa vdovi ni le dal izgovorjenega plačila, marveč še svitel tolar kot dar za njeno veliko pridnost. Oni, ki niso besede držali, so zaslužili, da se tudi njim ni spolnila dana beseda.
13.	Vrvica vjetega meniha. Portugiški vojaški duhovnik de Laurieras je bil z nekaterimi častniki vjet v Komboji v Vzhodni Indiji. Duhovnik prosi, naj bi smel iti k portugiški vojski, da bi se pomenil zaradi zamene vjetnikov. Ker se je pa kralj Kombojski bal, da bi morda ne prišel nazaj, odveže menih svojo vrvico, s katero je bil prepasan, in jo poda kralju kot najgotovejšo zastavo svoje zvestobe. Zdaj se mu odhod dovoli. Četudi so bili njegovi dogovori zastran vjetih brez vspeha, je vendar prišel nazaj, kakor je obljubil. Ta vestna zvestoba je kralja tako ganila in toliko se mu je priljubilo ljudstvo, katero ima tako resnicoljubne ljudi med seboj, da je vse vjetnike nazaj poslal brez odškodnine.
S) Ljubimo resnico in sovražimo laž!
1.	Čeravno se je silno težko zdelo mlademu Samuvelu, naznaniti svojemu gojitelju, staremu Heliju, kazen, katero mu je bil Bog napovedal, vendar ni besedice zamolčal, marveč vse odkrito povedal. (I. Kralj. 3, 18.)
2.	Blagi starček Vlleazar ni hotel, da bi mu z lažjo in hinavščino življenje ohranili, marveč je raje umrl kot mučenec postave in resnice. (II. Mat. 6.)
3.	Aposteljni se niso bali pred vsem ljudstvom, pred sodniki in mogočniki zemlje resnico trditi, čeravno so si zavoljo tega nakopali najhujše preganjanje.
4.	Vsi mučenci po vrsti so življenje dali za sveto resnico.
5.	Ko so svetega Lucijana hoteli pregovoriti k zatajenju vere in k povrnitvi v paganstvo, je na kratko odgovoril: »Lagati ni moje delo !“ Da bi mogel pač vsak kristijan to o sebi reči!
6.	Ko je cesar Sever kristijane preganjal, je bila tudi sveta Merpetuva zatožena, da je kristijana in zarad tega v ječo vržena. Njen oče je bil še nevernik, vendar je zelo ljubil svojo hčer, zato hiti k njej v ječo ter jo prosi in jej zelo prigovarja, naj vendar pri sodniji nikar ne reče, da je kristijana, da ne bode umorjena — tako mlada. — V ječi je stal vrč vode. Perpetuva vpraša očeta: „Kako imenujete to posodo ?“ — „Vrč“, odgovori oče, »kaj pa je potlej?“ Zdaj se vzdigne svetnica in pravi slovesno: „Vrču ne moremo dati druzega imena; tako se tudi jaz ne morem drugače imenovati, kakor to, kar sem — kristijana." — Kakor jej je bilo tudi hudo, očeta in mater in življenje zgubiti, vendar se ni hotela zlagati, rajše je umrla mučeniške smrti.
7.	Sv. Krizostom si je, svoje zgovornosti svest, izvolil sodniški stan. Pa kmalu čuti, da ni za to. Nepoštenost, s katero se tu večkrat ravna, skalila mu je v kratkem vse veselje do tega stanu. Njegova čista ljubezen do resnice ga je odvračala od navadnih zvijač, s katerimi pravdniki večkrat svojo reč dokazujejo bolj na videz, kakor pa z odkrito resnico. Zatorej se je odpovedal stanu, čigar udje so se zares bahali, da branijo resnico, pa so se le prevelikokrat prizadevali, belo v črno in črno v belo s svojimi govori premeniti.
8.	Sv. Mehtilda se je bila še kot otrok enkrat zlagala, da je videla tatu iti iz hiše. Ta greh otročjih let je obžalovala vse svoje žive dni in se ga pri vsaki spovedi zopet obtožila. Saj je pa tudi sicer njeno življenje bilo tako čisto in nedolžno, da se razun tega ni imela ničesa spovedati, kar bi bilo odveze vredno.
9.	Sv. Moža Limanska. Ta ljubezniva svetnica ameri-
kanska ni mogla trpeti tudi najmanjše laži. Imela je navado reči: „Lagati ne smemo ne za nebo ne za svet, kajti Bog je resnica." In če je slišala kdaj kaj pripovedovati, kar ni bilo povsem res, je koj zavrnila: »Prosim, to ni tako." — Eno uro pred njeno smrtjo pridejo duhoven, ki jih je Boža še želela videti. Neka gospa pravi: »Gospod, ravno prav pridete, Boža je že hotela poslati po vas." — Umirajoča Boža napne svoje slednje moči in pravi:	»Le resnico
govorimo; jaz sem pač želela vas, gospod, še videti in sem to tudi rekla, več pa ne“.
10.	Sv. Frančišek Šaleški. Mati tega svetnika je že v
otročjih letih večkrat prigovarjala:	„Le lagati nikar, ljubi Franček!
Laž onečastuje pred Bogom, pred svetom in pred lastno vestjo. Laž je od hudobnega duha in po laži se postane otrok satanov.11 Ljubeznivi deček si je dobro zapomnil to materino opominjevanje in nikdar ni nihče slišal iz njegovih ust nobene neresnične besede. Če se je kdaj kaj spozabil in v nepremišljeni naglici kaj napačnega storil, se je raje pustil kaznovati, kakor da bi si bil z lažjo pomagal.
11.	Janez Kentski je romal štirikrat v Bim in si je sam nosil brešno. Na tem potovanju ga nekoč napadejo tolovaji, oropajo ga in natanko preiskavši vprašajo, če nima zdaj pri sebi ničesar, kar bi kaj vredno bilo? Svetnik odgovori: „Ne!“ in pustili so ga svojo pot iti. Pa komaj se prestopi nekoliko stopinj, spomni se, da ima še nekaj denarjev v plašču zašitih. Takoj teče za roparji in jim reče, da ni prav resnično govoril, ter jim ponudi še ostale denarje. Oni se temu čudijo in se branijo kaj vzeti ter mu še to nazaj dajo, kar so mu bili poprej vzeli.
12.	Ob času preganjanja prvih kristijanov pridejo rimski vojaki po devetdesetletnega Kardija, ki je ravno v svoji hiši svete bukve bral, njegov desetletni vnuk pa se je pred hišo igral. Deček sluteč, da mu hočejo preljubega starega očeta odpeljati, odgovori vpraša-jočim vojščakom, da je Kardija odšel molit. Ko vsled takega odgovora vojščaki odidejo, hiti vnuk ves vesel k staremu očetu naznanit, da ga je smrti rešil. Stari Kardija pa okrega v sveti jezi otroka, zakaj se je vendar dal zapeljati, da se je zlagal, ter z lažjo hotel nesrečo odvrniti. Le solze dečkove in njegova obljuba, da se ne bode nikdar več zlagal, so starčka nekoliko potolažile. V zadoščenje za vnukovo laž pa gre na trg in neustrašen oznanja Križanega. Zdaj pa ga zgrabijo in obglavijo. Prijatelji pa ga častitljivo pokopljejo in mu napišejo prekrasno nagrobnico: „Tukaj počiva mož, ki ni nikdar nobene hudobne ali lažnjive besede govoril — Kardija mu je bilo ime1*.
13.	Vrli Tirolec. V začetku sedanjega stoletja, ko so se hrabri
Tirolci tako junaško bojevali za dom in cesarja, je bil neki priprost tirolski kmet vjet in od vojaške sodnije v smrt obsojen. Francoski poveljnik bi ga bil rad rešil; zato ovrže prvo obsodbo in ukaže novo preiskavo, ob enem pa svetuje tudi jetniku, naj taji ter reče, da ni bral francoskega povelja, ki je velelo vsakemu Tirolcu orožje odložiti — in prost bode. Toda vrli Tirolec (Peter Mayr) poveljniku odgovori:	„Jaz sem katoliški kristijan in se ne lažem.
Nikdar nikoli si ne bom z lažjo življenja odkupljal. Bral sem tisti papir, pa se nisem zmenil zanj ter se dalje branil. To je resnica in pri tem ostanem." Na to je bil vnovič obsojen in ustreljen
1.	marcija 1810. Taki dogodbi, menim, da ni treba še posebej nauka dostavljati.
14.	Boga in Matere božje se je bal. Nekega otroka so
pregovarjali, naj se zlaže, da ne bode kaznovan. On pa odločno odgovori:	»Nikoli se ne bom lagal, če me še tako hudo
kaznujejo. Kako bi mogel Bogu in Materi božji še pred oči priti, ko bi se zlagal!?"
15.	Poškodovanačrešnja. Amerikanski prezident Washington je bil še kot majhen deček sekirico dobil v dar. V otročji nevednosti gre ter obeli prelepo črešnjo očetovo, da se je morala posušiti. Oče, kateri ni vedel, kdo je to naredil, je jako žalosten ter pravi, da bi raje plačal šestdeset goldinarjev, kakor da se mu je to drevo pokvarilo. Ko pride mali sinček, ga vpraša: »Jurij, kdo je drevesce pokvaril?" Deček se vstraši, pa kmalu zopet osrči ter naravnost pove: „Oče, lagati se ne morem, jaz sem storil". Očeta je tako razveselila taka resnicoljubnost, da ga radostno objame rekoč: »Tvoja odkritosrčnost in ljubezen do resnice me je obilno odškodovala za poškodovano drevo, ljubša mi je, kakor tisoč dreves z najboljšim sadjem."
16.	Baje umreti, kakor lagati. Angleška barka je odplula iz Liverpoola proti Ameriki. Četrti dan po odhodu zapazijo med zaboji in raznim blagom skritega dečka. Deček ni imel ne očeta ne matere, ne sestre ne brata, nikakoršnega prijatelja in varuha. Nihče ni poznal devetletnega otroka, ki je bil jako slabo oblečen, sicer pa poštenega, nedolžnega obraza. Pripeljejo ga k poveljniku barke. Ta ga ostro ogovori: „Kako si se predrznil skrivaj se splaziti na barko?" »Moj očem so me sem privedli", odgovori boječi deček, »ker pravijo, da me ne morejo več prerediti, pa tudi denarja nimajo za pot do Halifaksa, kjer moja teta stanujejo." Poveljnik pa noče vrjeti, ker je bil že premnogokrat nalagan. Dan za dnevom ga poprašuje, od kod in kaj da je; a deček zmiraj enako odgovarja, ne več ne menj. Slednjič se poveljnik naveliča, zgrabi dečka za vrat, ga nerahlo strese ter pravi, da ga bo na jadrnik obesil, ako v desetih minutah resnice ne pove. Ubogi otrok brez prijatelja in zagovornika trepeta pred ostrim poveljnikom. Veliko ljudi se zbere okrog nju. Poveljnik drži uro v roki in šteje minute. Deček postaja bled, vendar drži glavo po konci. Solze mu zalijejo oči. Osem minut je že minulo. — „Še dve minuti ti je živeti", zagrozi poveljnik. »Govori resnico
in reši si življenje, mladič!“ — „Ali smem moliti?" vpraša otrok in milo pogleda v zarjaveli obraz trdosrčnemu možu. Poveljnik prikima, a ne reče nobene besede. Pobožni deček poklekne, sklene roki, povzdigne oči proti nebesom ter moli očenaš in češčenamarijo, potlej pa še pristavi:	^Preljuba nebeška Mati, vzemi me k sebi
v nebesa. Pripravljen sem umreti, lagati pa ne morem!" Vseh oči so bile vanj obrnene, od raznih strani so se čuli izdihi; celo poveljnik je bil ginjen. In komu bi se tak ne prikupil? Ubogi, zapuščeni deček je pripravljen umreti za resnico! Umreti more; lagati se — nikdar ne! Bog mu je poplačal. To se ve, da se mu ni nič žalega zgodilo, še veliko prijateljev si je pridobil, od vseh strani so ga z darovi obsipali.
17.	Princesinja pl. Longueville-sJea je bila v nevolji zoper Ljudovika XIV. izrekla nekatere razžaljive besede. Neki dvornik je bil tako zloben, da je to kralju povedal. Kralj govori o tem s princesinjim bratom, kateri pa nikakor ni hotel priznati, da bi se bila mogla njegova sestra tako daleč spozabiti. „Naj bo, reče kralj, ako mi princesinja sama nasprotno zatrdi, hočem vrjeti." Princ hiti k sestri, katera mu vse razodene. Brat osupne in se trudi, jej dopovedati, da bi bila reč še veliko hujša, ako se udd, kralju pa se s tem ne stori nikakoršna usluga. Blagodušna princesinja pa ga zavrne: „Hočeš li, da naj svojo napako popravljam z drugo napako, — z lažjo? Za ves svet bi se ne mogla premagati, da bi kralja nalagala — kralja, kateri kakor praviš, toliko zaupa moji resničnosti, da mi hoče na besedo vrjeti. Tudi bi prišel oni dvornik v hudo zadrego; on sicer ni plemenito ravnal z manoj, pa zato še nimam pravice ga razglasiti za obrekovalca, kar v istini ni!“ Drugega dne gre h kralju, mu pade pred noge, se odkritosrčno obtoži svoje pregrehe in ga prosi milosti. Ljudovik se pokaže ravno tako blagodušnega; odpusti jej radovoljno in jo odslej še bolj čisla in spoštuje.
18.	V francoskem mestu Arras-u je bil mlad vojščaJe, ki je neizrekljivo želel svojo mater videti, pa nikdar ni mogel dovoljenja za to dobiti. Njegove želje so čedalje silnejše. Slednjič sklene od vojakov pobegniti. Ko je po noči na straži v trdnjavi, spusti se po vrvi ob zidu v globočino pred trdnjavo, da bi odtod zbežal. Toda vrv se utrga, on pade tako nesrečno, da si nogo zlomi. Neka žena, ki je zjutraj zgodaj memo šla, sliši ga zdihovati, vidi njegovo veliko bedo in pokliče stražo. Takoj pride poveljnik in vpraša vojaka, kaj je bil vzrok njegove nesreče. V svoji nedolžnosti odgovori, da se mu je po materi tako zelo tožilo, da je hotel po-
begniti, pa se mu ni posrečilo. »Kaj tu govoriš?" mu reče poveljnik, ki ga je rad imel in ga hotel rešiti. »Varuj se, da kaj tacega ne izblekneš pred častniki; kajti če se izdaš za ubežnika, boš obešen." »Kar Bog hoče, naj se zgodi," pravi vojščak; »a moj župnik in moja mati so mi zmiraj rekli, da se ne smemo nikoli lagati." Ko je to major zvedel, prišlo je pred vojskino sodnijo. Ubogi vojak izjavi odkritosrčno, da je hotel pobegniti, in ko mu naznanijo, kako hude nasledke ima to, če se uda, jim reče:	»Naredite z manoj, kar ho-
čete. Jaz bom govoril resnico ; kajti moj župnik in moja mati so me učili od mladih nog, da je boljše umreti, kakor lagati.“ Častniki vojnega soda se čudijo in veselijo zarad take pravicoljubnosti in prevdarjajo, kako bi ga rešili. Ker pa postava ne dopušča nobene izjeme, milovaje podpišejo obsodbo. Z enako udanostjo, kakor je poprej trdil resnico, tudi zdaj sprejme smrt, in vsi, kateri so bili priče njegove pobožnosti in srčnosti, so ga milovali in občudovali.
i)	Bog je nespremenljiv.
1.	Dokler sta bila Adam in Eva Bogu pokorna, rada sta občevala ž njim in občutila notranjo srečo in veselje v njega navzočnosti, po grehu pa sta se ga bala in bežala pred njim. Božji glas, kateri je bil preje tako ljubezniv in prijazen, zdel se jima je strašdn in grozen; njegov pogled, kateri jima je bil največja blaženost, postal jima je zdaj neznosen. Ali Bog se ni premenil, Adam in Eva sta se premenila.
2.	Dokler je izraelslto ljudstvo zvesto služilo Bogu, bil mu je Gospod preprijazen in dobrotljiv; pomagal mu je v vsaki sili; ko pa se je njemu izneverilo ter začelo godrnjati zoper njegove očetovske naredbe, pokazal se mu je kot oster Bog, začel se je srditi nad njim ter ga kaznovati. Bog je ostal isti, a ljudstvo je postalo drugačno.
3.	Bog je Mozesu naznanil svoj sklep: »Poslal te bom k Faraonu, da izpelješ moje ljudstvo iz Egipta." Petkrat mu Mozes ugovarja, a Bog ne spremeni svojega sklepa, a) „Kdo sem jaz, da bi šel k Faraonu in izpeljal Izraelove otroke iz Egipta? (Jaz bom s teboj.)
b)	»Otroci Izraelovi me bodo vprašali: Kako se imenuje tisti, kateri te je poslal?" (Jaz sem, ki sem), c) »Pa mi ne bodo vrjeli; rekli bodo: Gospod se ti ni prikazal." (Bog spremeni palico v kačo in kačo v palico rekoč, naj še pri Izraelcih tako naredi) — č) »Gospod, jaz nisem zgovoren in težko govorim." (Kdo je naredil človeku usta itd.) — (Z)Prosim, Gospod, pošlji tistega, katerega boš poslal", t. j. Zveličarja. (Bog se je razsrdil in rekel: Tvoj brat Aron je zgovoren itd.)
4.	Bog je zažugal, da bode Ninive čez 40 dni pokončal; a pozneje je vendar prizanesel. Je-li s tem svojo sodbo spremenil? Sveti Jeronim odgovori na to: „Bog ni spremenil svojega sklepa, marveč človek je spremenil svoja dela; kajti božji sklep je bil od začetka usmiliti se, in napovedal je kazen, ker se je hotel usmiliti." Kajti k napovedi: »Ninive bodo končane" si moramo misliti pristavek: „Ako se ne poboljšate."
5.	Tomaža Kempčana sanje. Ta svetnik je kazal že v svoji mladosti veliko pobožnost, posebno je gojil v svojem nežnem srcu ljubezen in češčenje do Marije. Ali v nevarnih letih mladeniške dobe omrzelo je i njemu bolj in bolj srce v ljubezni do Boga. Ko je nekega večera svojo molitev zopet bolj zbrano opravljal kakor po navadi in premišljeval svojo notranjost, spoznal je, da je zaostal na potu čednosti in strahu božjega. Močno ga je to užalilo. Žalosti ves potrt začne tožiti Bogu, zakaj mu več ne deli tolikih milosti, kakor nekdaj, in zakaj ga je zapustila njegova prejšnja očetovska ljubezen. Skratka, godrnjal je lahkomišljeni mladenič, češ, da je Bog premenil svojo ljubeznivo vedenje do njega. Tako premišljuje zaspi. Kmalu pa se mu sanjajo čudne reči: Bil je v veliki šoli, kjer je bilo zbranih mnogo učencev, ki so pazno poslušali svojega učenika. I on je bil med učenci. Kar se prikaže Marija v beli obleki in svetlega obličja se spusti na oblaku k učencem v šolo. Gre od učenca do učenca, postane pri vsakem ter se ljubko z njim pogovarja kažoč mu svojo materinsko ljubezen. Nepokojen čaka Tomaž, da pride i k njemu sveta Devica. Vedno upira vanjo oči hoteč ji pokazati, kako želi, da se približa še skorej i njemu. Naposled pride vendar tudi k njemu, ali oči njene so resne, njemu ni tako prijazna, kakor je bila drugim tovarišem; celo pokara ga, kako da je postal tako mlačen v božji službi, še bolj mu očita, zakaj se je pritoževal, da ga je Bog zapustil, in da se ne kaže do njega več tako ljubeznivega in dobrega, ko je vendar le on zapustil Boga in premenil svojo nekdanjo otroško uda-nost do svojega nebeškega Očeta. Po tem resnem materinem opominu zapusti božja Devica mladeniča ter izgine. — Tomaž se zbudi premišljujoč skrivnostni sen, v katerem je videl svojo zmoto. Z novim dnevom prišel je v novo življenje.
6.	Sv. Terezija bolna. Štirideset let bolehati pa biti vendar vedno dobre volje, tega se človek ne nauči v šoli tega sveta. Le pri sv. Tereziji vidimo v bolnem telesu zmirom veselo dušo, kajti ta svetnica je bila uverjena, da je trpljenje znak božje ljubezni, dobra volja pa sad pridobljene čednosti. In uprav na smrtni postelji spo-
znala je najbolje, kako se spreminja vse zemeljsko, le Bog ostane vedno isti, ter je človeku jedina tolažba. Zato je dejala: „Pomisli, kako se preminjajo ljudje, kako malo se smeš torej zanašati na nje in ojačilo se bode tvoje upanje v Onega, kateri se ne spreminja!"
7.	Grof Bussy se je bil zameril svojemu kralju, ali to nesrečo si je štel v svojo največjo srečo. Rekel je vesel: „Zahvaljujem kralja za njegovo nemilost ter sem bolj vesel, kakor da me je naredil za maršala cele Francoske, kajti zdaj sem uverjen, da sem do-sedaj služil spreminjajočemu se gospodu, katerega milost se obrača po vetru, odsihdob pa se bodem rajši posvetil službi Gospoda, kateri se ne preminja na veke!"
8.	Kardinal Volsey na smrtni postelji. Tomaž Volsej je bil nizkega rodu, oče njegov je bil mesar v Ipsvihu na Britanskem. Ker je bil jako nadarjen in marljiv, dosegel je kmalu visoko službo. Sprva je bil profesor na vseučilišču v Oksfordu, kesneje dvorni duhovnik angleškega kralja Henrika VII. Tudi njegovemu nasledniku Henriku VIII. priljubil se je tako, da ga je imenoval za nadškofa Torškega. Papež Leon X. ga je izvolil kardinalom in poslanikom za Angleško. Zvesto je bil udan kralju ter mu tako zvesto služil, da je pri tem zanemarjal celo dolžnosti svojega višjepastirskega poklica. Živel je mnogo let v ljubezni pri kralju, spoštovan, čislan in srečen tako, da je mislil, da je v nebesih. Ali prišla je prilika, da je spoznal, kako spremenljiva je človeška ljubezen in kako opoteča vsa sreča na zemlji. Prišel je namreč v nemilost pri brezbožnem kralju Henriku VIII., ker se je protivil njegovemu brezverskemu mišljenju in grešnemu življenju, kar je bil kot škof storiti dolžan. Kralj ga zato pokliče iz Torka v London, da se opraviči. Toda na potu na-gloma zboli in smrtnobolnega prineso v samostan v Leicestru. Tukaj je imel čas in priliko premišljevati svojo preteklost. Pregleduje minulo dobo življenja svojega, zdihoval je britko: „Pač sem bil slepec in neumnež! vse svoje mišljenje in delovanje svoje sem daroval tako nestanovitnemu kralju in gospodu, Gospodu pa in Kralju nebeškemu, ki ostane isti na veke, kateri nikdar ne premeni svoje očetovske ljubezni do mene, njemu sem služil tako zanikrno!"
j)	Bog je neskončno dobrotljiv.
a) Spoznanje te lastnosti.
1.	Angelje je Bog iz ljubezni vstvaril ter jih preobilno obdaril z natornimi in čeznatornimi milostmi.
2.	Dobrotljivost božja do nas ljudi je neskončno velika. Kako visoko je Bog povzdignil človeka! Vstvaril ga je po svoji podobi in
mu v službo izročil vso zemljo ; dal mu je neumrjočo dušo, posvečujočo milost božjo in prelepi raj ter mu je povrh tega še obljubil večno veselje v nebesih. Ljudje naj bi v last dobili v nebesih one sedeže, katere so bili zgubili napuhneni angelji. Vse to pa ni bilo le odločeno samo za prva človeka, marveč tudi za vse njune naslednike.
3.	Prelepo se kaže dobrotljivost božja v zgodovini izraelskega ljudstva: izmed vseh narodov si je izraelce odbral za svoje ljudstvo; čudežno jih je rešil iz Egipta, sam jim v vidnem znamenju kazal pot, v vroči puščavi jim z oblakom senco delal; grenko vodo jim osladil, mano z nebes jim pošiljal, vodo iz skale priklical, branil jih pred sovražniki, pomagal jim zmagovati; tudi na tujem jih ni zapustil, pošiljal jim preroke, da so jih učili, svarili in tolažili z napovedovanjem prihodnjega Zveličarja itd. Kako ljubezniv je bil Bog do posameznih ljudi: Salomona, Elija, Danijela itd.
4.	V sv. evangeliju ni nobena druga lastnost božja tako obširno opisana in dokazana, kakor neizmerna dobrota božjega Srca Jezusovega. Že njegov prihod na svet je bilo dejanje neskončne ljubezni, kakor je sam rekel: Tako je Bog svet ljubil, da je svojega lastnega Sina poslal na svet. In Jezusovo triletno javno delovanje je kratko povedano v besedah: Okrog je hodil in dobrote delil.
5.	Velika miza. Neki učitelj je obljubil svojim učencem, da jim bode pokazal, ako bodo pridni, veliko mizo, pri kateri jedo cela mesta in vasi, na tisoče ljudi in živali. Otroci so se jako čudili in komaj čakali, da vidijo to veliko mizo. Učitelj jim kmalu izpolni obljubo. Ob žetvi jih vede na visoko goro, kjer je bil okoli in okoli razgled po širnem žitnem polji ter jim pravi: „Glejte, otroci, to je velikanska miza, katero pogrinja dobrotljivi Oče nebeški vsako leto svojim stvarem ter jo bogato z jedili obloži. Mi vsi smo gostje pri tej mizi, ljudi in brezumne živali nasituje on dobrotljivo vsako leto. Le ljubite tega nevidnega dobrotnika in hvaležni mu bodite za to veliko pogrneno mizo.“ — Spodbudne besede dobrega učenika so se vsadile globoko v mlada srca, gineni so otroci hvalili in molili neskončno dobrega Boga.
6.	Kakšen priimek dajmo Bogu? Bimski senat se je baje nekoč zbral, da se posvetuje, kakšen priimek naj se dii pravemu in najvišjemu Bogu. Mnogi zbrani očetje so menili, da naj se imenuje »bogati Bog,“ kajti bogastvu se klanja vse. Drugim je bilo bolj po godu ime „modri Bogu, kajti modrost vlada vse. Zopet drugim je bilo ime „vsemogočni Bog“ bolj povšeči, kajti vse premaga vsemogočnost. Ko se zbrani svetovalci tako pričkajo medseboj, vstane star
senator, kateri je bil oskrbnik rimskih ubožcev. Imel je pri sebi podobo lepega moža, katerega obraz, je bil posebno ljubezniv in prijazen. Pod podobo so sijale napisane besede: „Jaz obljubujem, dajem, odpuščam." Zgoraj pa je bil nadpis : „Bog dobrotljivi." Ta povzame zdajci besedo, rekši: „Ako je Bog le „Bog imoviti," naklonjen bo samo imovitim, kaj bode pa z reveži? Ako je „Bog modri", bodo neučeni in priprosti ljudje brez Boga. Ako je „Bog vsemogočni," bo dober samo mogočnežem in vladarjem, za vse druge ljudi se ne bode zmenil." Na to pokaže svojo podobo ter pristavi: »Glejte, tako naj se imenuje Bog: »Bog dobrotljivi", kateri obljubuje, daje, odpušča." Vsi senatorji temu pritrdijo ter soglasno vskliknejo: Da, »dobrotljivi Bog" se mora imenovati naj višje božje bitje!" Daši ta dogodba, katero pripoveduje Kartagena, morda ni povse istinita, vendar hrani v sebi veselo resnico, katero čutimo v svojem srcu mi. Tudi mi namreč vemo iz lastnega življenja, da je Bog zgolj dobrota, ki nam obljublja nebesa, ki nam daje vse potrebno za dušo in telo, ki nam očetovsko odpušča, naj si tudi stokrat grešimo ter mu njegovo dobrotljivost z nehvaležnostjo plačujemo.
7. Vijolice. Imel je kmetovalec močviren pašnik. Z mnogimi troski in velikim trudom ga je posušil ter premenil v rodoviten travnik. Neko jutro pokliče sinka svojega, da gresta pogledat, kako kaj raste trava na obnovljenem svetu. Veselo se ozira oče po bogati lepi travi, med katero je cvetela tudi marsikatera prijetno dišeča vijolica. Deček teka od cvetice do cvetice, trga jih ter vesel kaže očetu. »Oče, kdaj ste pa te vijolice vsejali, katere tako ljubko diše?“, vpraša radovedno otrok očeta. »Jaz nisem sejal niti trave niti vijolic", odgovori oče, »skopal sem le jarke po senožeti, da se po njih voda odteka, pa dobro sem pognojil, dobrotljivi Bog je pa blagoslovil moje delo in je dal rasti krmo za živino; pa tudi modre vijolice je dal vmes rasti, da se radujemo njih krasu in vonjave. Glej, dragi moj otrok! ako pridno delamo in spolnujemo dolžnosti svoje, nam Bog ne dii le tega, kar je nam potrebno in koristno, temveč tudi to, kar je prijetno in lepo, in kar tudi razveseljuje naše srce. Bog je ljubezen in cela zemlja je polna njegovih dobrot. — Njemu ni dosti, da nam daje potrebni živež, on hoče, da se tudi veselimo ter se z veselo dušo spominjamo svojega predobrot-Ijivega očeta!"
8. JKoža se je joJeala (podoba). »Mati, mati! pojdite na vrt! moja lepa roža, ki se je še-le včeraj razcvetela, jokala se je nocoj!“ Tako kličoč priteče zjutraj zarana mladi Janko v spalnico k materi,
ki je ravno vstala ter se napravljala. „Tvoja cvetica se je po noči jokala, vprašuje mati začudena, to ni mogoče?" „Jokala se je, jokala", ponavlja Janko še glasneje, „še zdaj se vidi velika in svetla solza na njej! Bržkone ji je po noči kak hudobnež kaj žalega prizadejal!" Mati se brzo napravi ter hiti smehljajoča se s sinkom na vrt. Ko dospeta na mesto, je resnično visela na roži velika kaplja, čista kot kristal ter povse podobna veliki solzi. „No, pa povejte mati, če ni jokala?", zakliče Janko nestrpno. Mati ga pa potolaži, rekši: „Bes visi kaplja na cvetji tvoje rože, vendar ni to solza, temveč rosna kaplja, s katero je pokrepčal Bog po noči svojo ljubljeno cvetko, kateri očetovsko skrbi za vse svoje stvari. Saj veš, da že dolgo ni deževalo in posušila bi se bila nežna cvetica vsled suše, da ji ni Bog poslal po noči hladne rosice". Janko povzdigne svoji mali ročici ter vsklikne zamišljen: „Mati! kako je Bog dobrotljiv!" „Da, neskončno dobrotljiv je Bog“, povzame mati besedo, „le vedno ga občuduj in hvali, drago dete moje!“
9.	Razsrjeni oče. Mladi Saadi prebira sveto pismo. Hipoma zapre knjigo pa pogleduje zamišljeno in jezno krog sebe. Ahmed, njegov učitelj, ga opazi in mu reče: „Kaj ti je, mladenič? Zakaj mi gubančiš čelo in se srdiš?" Saadi pravi: „Uprav sem bral o božji jezi, drugod pa čitam, da je Bog sama ljubezen in dobrota. To si nasprotuje; kako naj to umejem?" — Modri učitelj poučuje učenca: „Kako naj li pove pismo drugače kot človeško, kadar govori človeku. Najvišjemu bitju prilastujejo se tudi človeški udje, in temu se ne čudiš?11 ,,To je rečeno le v podobi11, ga zavrne mladenič, „ali jeza, jeza! kako to strinjaš z božjo dobroto?“ Ahmed počne pripovedovati: ,,Živela sta v Aleksandriji dva očeta, oba bogata trgovca, imajoča vsak jednega sina. Sinova sta bila jednako stara, ter oba dobro poučena v veri svojih očetov. Nekoč gresta z doma po kupčiji ter prideta v mesto Efez. Tukaj sta bivala dolgo časa in lepota pa veselje tega mesta ju je omamilo tako, da sta se dala preslepiti od hudobnežev, ter sta zatajila vero svojih očetov pa začela častiti boginjo Dijano. Neki prijatelj v Efezu sporoči to vest Kleonu v Aleksandrijo, jednemu izmed onih dveh očetov. Kleon, prebravši pismo, je bil silno užaljen v srcu in močno se je razsrdil nad svojim sinom odpadnikom. Žalosten in razkačen gre k svojemu prijatelju trgovcu, da mu sporoči i njegovega sina žalostni odpad od vere. Ta pa se nasmehne čuvši to novico, ter pravi: „No, ako mu to služi pri njegovi kupčiji in mu ide zdaj vse po sreči, prav je storil; njegov odpad ne skrbi me mnogo!" Kleon se obrne in gre domov še bolj raz-
22
Zbirka.
togoten. — „Kateri oče se ti zdi modrejši in pobožnejši?" — „Oni, kateri se je razjezil," odvrne Saadi. — „Kateri pa boljši in ljubezni vši?" — „Oni, kateri se je razjezil." — „Se je li jezil Kleon nad svojim otrokom?" — „Ne, ampak nad odpadom in nad hudobijo svojega sina." — „Odkod pa jeza in srd nad hudobijo?" — „Iz svete ljubezni do resnice." — „Uei se torej, moj sin!" sklene modri učitelj, „božje reči božje umevati, tedaj te ne bo motilo in togotilo človeško govorjenje svetega pisma!"
10.	Bog nam je neskončno dober tudi, kadar nas obišče s trpljenjem. Neka imenitna gospodičina je šla iz nekoliko oddaljenega domačega vrta domov v mesto. Nesla je lepo cvetlico jako žive rudeče barve v roki. Sreča jo mlad zamorec, nevoljen ji iztrga cvetlico iz roke in jo vrže v jarek poleg pota. Kaj je ob tem rekel, ni razumela. — Nekatere gospe, ki so od daleč to videle, so se zelo jezile in trdile, da je oni mali zamorec velik hudobnež. Gospe zatožijo zamorca pri njegovem gospodarju, nekem francoskem polkovniku. Ta pokliče služabnika na odgovor in glej, tu se izkaže, da je bila ona cvetlica zelo strupena, da je še njen duh omamljiv, in če se hrani v spalnici, postane lahko zelo nevarna ter človeka celo zaduši. Vrli zamorec jej je bil le zaradi tega iztrgal cvetlico iz roke, da bi bil zaprečil nesrečo. Zdaj pa je bil ravno tako zelo pohvaljen, kakor poprej grajan. Modri polkovnik pa je pristavil nauk: „Tu je pač razvidno, kako lahko se motimo, ako hočemo soditi namene svojega bližnjega; koliko bolj še-le se moramo motiti, ako se drznemo celo božje namene presojati! Če že dober človek, ki nam na videz škoduje, v resnici vendar koristi, koliko bolj nam neskončno dobri Bog vselej le dobro želi in stori! Če nam odvzame to ali ono, kar se nam zdi prijetno ali koristno, tedaj si le vselej mislimo, da nam bi bilo gotovo na škodo."
(3) Bodimo neskončno dobrotljivemu Bogu hvaležni!
1.	Noe je stopivši iz barke Gospodu postavil altar in mu je daroval od vseh čistih živali zavhvalni dar (I. Moz. 8, 20).
2.	Moses se je zahvalil v prelepi hvalnici, da je srečno prišel skoz Rudeče morje in da je bil rešen sovražnikov. (II. Moz. 15.)
3.	Ko je bil Jozue premagal mesto Hai, je iz hvaležnosti daroval Bogu. (Joz. 8.)
4.	David je bil tako ginen vsled preobilne dobrotljivosti božje, ki vse stvari obsipa s tolikimi dobrotami, da je vskliknil: Kaj čem povrniti Gospodu sa vse, Icar mi jc dodelil? (Ps. 115, 3.)
5.	Kaguel in Ana sta Boga hvalila, ker sta njuna hči in zet pri življenju ostala: Hvaliva te, Gospod, Bog Izraelov, ker se ni zgodilo, kakor sva mislila; zakaj, skazal si nama svojo milost. (Tob. 8, 17. 18.)
6.	Mladi in stari Tobija sta se prisrčno Bogu zahvaljevala za vse dobrote, katere je Bog skazal Tobijevi hiši. (Tob. 11.)
7.	Judita je po dobljeni zmagi Boga hvalila v lepi zahval-niei in ljudstvo je šlo v Jeruzalem opravit zahvalni dar, in vsako leto so se judje hvaležno spominjali dneva te slavne zmage. (Jud. 16.)
8.	Izraelci so vsako leto s hvaležnim srcem obhajali zahvalni praznik.
9.	Marija se je v prekrasni pesmi „Magnificat“ zahvaljevala, ko je od angelja Gabrijela izvedela preveselo novico, da bode Mati božja. (Luk. 1, 41—55.)
10.	Tudi Caharija je v navdušeni pesmi hvalil Boga za obilne in nepričakovane dobrote božje.
11.	Jezus Kristus se je premnogokrat zahvaljeval svojemu nebeškemu Očetu; n. pr. ko je nasitil 5000 ljudi s petimi kruhi in dvema ribama; ko je zakrament presv. rešnjega Telesa postavil; pri obujanju Lazarja je povzdignil oči proti nebu in molil: Oče, zahvalim te, da si me uslišal itd. Tudi se je britko pritožil zarad nehvaležnosti ozdravljenih gobovcev, rekoč: „Ali jih ni bilo deset ozdravljenih? Kje pa je onih devet? Nobeden se ni našel, da bi bil Bogu čast dal, kakor ta tujec."
12.	Sv. ČPavel je bil neizrečeno hvaležen Bogu za vse do-
brote, katere je dobrotljivi Bog skazoval njemu in drugim ljudem. Zato pri vsaki priliki sam hvali Boga in vživo opominja tudi svoje ovčice,	naj	ga	hvalijo. Tako n. pr.	piše Timoteju (I, 1, 10.): Zahvalim	se	mu,	kateri mi je	moč dal,	Kristusu Jezusu, Gospodu našemu,	ker	me	je zvestega	imel in	v službo postavil. Bimljanom
(6, 17; 1,	8)	piše: Hvala	pa bodi	Bogu, da, ko ste bili sužnji
greha, ste iz srca pokorni postali nauku. Najpoprej hvalim svojega Boga po Jezusu Kristusu zavoljo vas vseh, ker se o vaši veri označuje po vsem svetu. — Kako veselo Boga hvali za Tesaloničane (IL 1, 3.): Zahvaliti moramo vselej Boga za vas, bratje! tako, kakor sc spodobi, ker vaša vera bolj in bolj raste, in se množi ljubezen vsakega vas enega do druzega! In kako vživo tudi njim priporoča hvaležnost: V vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja božja v Kristusu Jezusu do vas vseh (I. Tes. 5, 18) itd.
13.	Tudi sveta cerkev nas ob vsaki priliki priganja, da bi Boga hvalili za vse prejete dobrote. Pri vsaki sv. maši mašnik in strežnik Boga zahvaljujeta in tudi vernike spodbujata k hvaležnosti. 2e pri gloriji moli mašnik: Zahvalimo te m tvojo velilco veličastnost, in izreka s temi pretehtnimi besedami ob kratkem zahvalo za vse, kar nam je ljubi Bog veličastnega razodel in storil. Ko je list končan, reče strežnik: Bogu hodi hvala! in po odbranem evangeliju podobno: Slava teli, Kristus! ter se s tem zahvali v imenu vse krščanske družbe za prelepe nauke božjega razodenja. Predglasje prične mašnik: Zahvalimo Boga, svojega Gospoda! strežnik odgovori: Spodobno in prav je! nato mašnik nadaljuje: Zares, spodobno in prav, primerno in koristno je, da smiraj in povsod zahvaljujemo tebe, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog! Ob posebno veselih dogodkih se slovesno zahvaljuje s prelepo pesmijo „Te Deum laudamus". Slednjič ima cerkev prelepo navado, da vsako leto enkrat na »zahvalno nedeljo" ljudstvo opominja, naj se Bogu goreče zahvali za poljske pridelke in druge dobrote božje.
14.	O kristijanih prvih časov piše sv. Avguštin, da so se ob vseh svojih shodih pozdravljali z besedami: Beo gratias! da bi tako drug druzega spominjali, da je dobrega kristijana prva dolžnost Bogu vedno hvalo dajati za milost sv. vere in za vse njegove dobrote. Ravno tako so ravnali menihi v najstarejših časih po samostanih, tako, da so jim zlobni ljudje še priimek nadejali: „Deo gratias".
15.	Sv.Domnina je pogosto premišljevala božjo dobrotljivost in ljubezen do ljudi in njeno srce se je pri tem premišljevanji tako vnelo ljubezni do Boga, da se je zjokala vselej, kadar je slišala ali čitala besedo „Bog“. Prebirala je rada sv. pismo. Nekoč jo dobi njen spovednik vso zamišljeno in objokano s knjigo v roki. "Vzame knjigo in opazi, da je bila beseda „Bog“, katera se je v knjigi često nahajala, s solzami pomočena in se je komaj mogla brati. Začujen vpraša duhovnik, kaj neki to pomenja. Služabnica Božja mu pravi: »Častni oče! je li kaj višjega, slajšega, dobrotljivejšega v nebesih in na zemlji kakor ime „Bog?“ Kako morem slišati ali čitati to najsvetejše ime, da se zraven ne spominjam neskončne dobrotljivosti in ljubezni, v kateri me je vstvaril in odrešil, v kateri me vsak dan znova oživlja, ohranjuje in oblači, v kateri tako očetovski za-me skrbi in me napolnjuje z tolikimi milostmi? Ali ni vredna sveta beseda, s katero imenujem to dobrotljivost, da jo močim s solzami, s solzami vroče ljubezni, hvaležnosti, otroške udanosti?" — Lepe besede te zveste
prijateljice Božje so močno ganile duhovnika, goreče je začel tudi on ljubiti Boga najdobrotljivšega.
16.	Sv. Krizostom ni le premnogokrat drugim priporočal, naj bodo Bogu hvaležni v veselji in trpljenji, marveč je tudi sam prepridno gojil to čednost. Prekrasno nam to pokaže v svojem prvem govoru, ki ga je imel v Carigradu vrnivši se iz pregnanstva (1. 403). Ta govor se prične: »Kaj naj rečem? Kaj naj govorim? Zahvaljen bodi Bog! To besedo sem govoril odhajajoč, to spet zdaj vzamem v usta; tudi tam (na tujem) je nisem nikdar prenehal izgovarjati. Spominjate se, da sem z Jobom rekel: Ime Gospodovo bodi češčeno na veke! Beči so različne, a hvaljenje je isto. Pregnan sem se zahvaljeval, povrnivši se zahvaljujem. Zima in poletje ste dve različni reči; njun namen pa je isti: rodovitnost njive. Hvaljen bodi Bog, ker me je pustil oditi, hvaljen bodi zopet, ker me je nazaj poklical; hvaljen bodi Bog, ker je dopustil nevihto, hvaljen bodi, ker je nevihto uto-lažil in mir napravil. To vam pravim zato, da vas podučim, kako Boga hvalite. Ako se je pripetilo kaj veselega: hvali Boga, veselo ostane. Ako so prišle hude reči: hvali Boga in hudo neha. Hvaljen bodi Bog zato, ker sem bil od vas ločen, kakor tudi zato, da sem vas zopet našel. Oboje je delo ravno tiste previdnosti božje". In slednjič še pravi: »Končajmo s tem, da za vse zahvalimo dobrotljivega Boga, kateremu bodi čast na veke!" Toda že nastopno leto je bil goreči služabnik Božji na novo pregnan ter imel prestati nedopovedljivo gorje dušno in telesno. Pa pisal je iz pregnanstva: »Čast bodi Bogu za vse. Kajti nikdar ne bom nehal te besede govoriti, ob vsem, karkoli me zadene". In ko je po velikem trpljenju ta uzorni mož izdihnil svojo dušo, bile so zadnje njegove besede: »Čast bodi Bogu za vse! Amen!"
17.	Sv. Vincencij Pavijan se je odlikoval po svoji hvaležnosti do Boga in do ljudi, katerih se je božja dobrota poslužila, da so mu kaj dobrega storili. Večkrat je ponavljal: »Nični primernejšega božje srce si nakloniti, kakor srce polno hvaležnosti. Kar je sam vedno spolnjeval, k temu je opominjal tudi druge, namreč zahvaljevati Boga za vse od začetka podarjene dobrote, osobito za vsa dobra dela in čednosti, ki so se vršile s pomočjo njegove milosti; kakor tudi za varstvo in pomoč, katero je Bog vsikdar skazoval svoji sveti cerkvi; za vse dobro, kar je Bog storil po pobožnih dušah, po svetnih in redovniških mašnikih. Poleg tega je zahvaljeval božjo dobroto za miloščinjo, katera se je dajala za reveže; za povikšanje vrlih mož do duhovskih časti in služb, za zmage sv. katoliške cerkve
zoper njene sovražnike; in karkoli se je zgodilo v slavo božjo in v blagor človeštva, vse je bilo predmet njegove prisrčne zahvale.
18.	Kadar je sv. Magdalena Faciška kako cvetlico ogledovala, je vsa vneta ljubezni božje hvaležno vskliknila: „Tedaj je Bog iz ljubezni do mene od vekomaj mislil na to, da je to cvetko vstvaril!“
19.	Sv. Terezija si je ob takih prilikah, ko je opazovala drevesa, travnike, studence, potoke . . . očitala, da tako malo ljubi Boga, kateri je vstvaril vse te lepotije, zato, da bi ga ljubili.
20.	Častitljivi Mance, vstanoviteij Trapistovskega reda, se ni nikdar oziral po gričih, hribih, studencih, ptičkih, cvetlicah, zvezdah in proti nebu, da bi ne bil ginen in zavzet hvaležne ljubezni do Boga, ki je iz ljubezni do njega vse to vstvaril.
21.	Sv. Frančišek Asiški je nekega vročega dne potoval s svojim tovarišem Masejem. Vsa utrujena in jako žejna prideta na kraj, kjer je izviral bister in hladen studenček. Tu se vsedeta, vzameta iz torbice kos suhega kruha, ki sta si ga bila izprosila, ga pomočita v vodo, jesta in pijeta. Kar začno sv. Frančišku obilne solze kapljati po licih. „Oče“, pravi brat Masej, „ti se jokaš, zakaj pa se jokaš?1* — „Oh!“ odgovori svetnik, ,,kako bi šene jokala, ko nama je božja previdnost tukaj pripravila tako dobro kosilo ? ‘ Bratu Maseju se uborno kosilce ni zdelo tako zelo dobro in še bolj strmi. „Glej vendar, dragi brat, nadaljuje svetnik, kako je Gospod dober! Od vekomaj že je previdel, da bova kdaj midva lesem prišla utrujena in žeje koprneča; od vekomaj torej je sklenil, da naj tukaj hladen studenec izvira, da se bodeva mogla pokrepčati. S čem sva si pač zaslužila tako očetovsko skrb in ljubezen? Ali nama taka dobrotljivost ne bode privabila solz hvaležnosti in nasprotne ljubezni?'1
22.	1Veki učenec sv. Frančiška je nekega bogatina, katerega so zarad trdosrčnosti sploh sovražili in kateremu ni bilo nikdar mar, da bi se bil Bogu zahvalil za prejete dobrote, tako-le posvaril: „Videl sem slepega moža, ki je padel z dokajšne visočine ter je bil ob roke in noge. Ta grozoviti pogled mi je srce pretresel in sočutno ga vprašam, kaj bi dal, ko bi imel noge in roke ter bi še videl povrh tega? — Nesrečnik odgovori: „Do smrti bi hotel sužnjik biti svojemu rešitelju.“ — ,,Bogatin!11 nadaljuje zdaj pobožni učenec, „Bog ti je dal oči, roke in noge in vse druge yde; povrh tega te oblagodaril s pozemeljskim imetjem, — kje je pa tvoja zahvala ?“
23.	Ko je bil avstrijski cesar Frančišek I. z drugimi zavezniki na nekem griču pri Lipsiku zvedel, da so zmagali, je pokleknil in s povzdignenimi rokami zahvalil Boga za zmago.
24.	Cesar Leopold L, jako pobožen vladar, je dal v zahvalo, da je bil Dunaj rešen Turkov, pozidati cerkev sv. Leopolda, in prelep spomenik v čast presv. Trojici v zahvalo za to, ker je dobrotljivi Bog odvrnil kugo.
25.	Cesar Karol VI. je tudi dal iz hvaležnosti zidati lepo Karolovo cerkev na Dunaju.
26.	V novejšem času, kakor znano, se je nabiralo po vsem avstrijskem cesarstvu, da se je na Dunaju zidala prekrasna votivna cerkev v zahvalo Bogu, ki je milostno odvrnil nevarnost, v kateri je bilo življenje našega cesarja Frančiška Josipa I. (18. febru-varija 1853.)
27.	Alfonz, kralj Aragonijski, se je vedno Bogu zahvaljeval za tri reči, namreč: daje človek, daje kristijan in da je krščanski kralj.
28.	Neki pobožen kmet je ogledoval z veselim obrazom svoje
polje, ki je	prav	posebno lepo kazalo in	obetalo kaj bogato žetev.
Odkrit hodi	med	lepimi njivami,	čeravno	je bila huda vročina, in s
hvaležnim srcem vsklikne: „Ako človek hodi po tako blagoslovljenem polju, bi se kar nič več pokriti ne smel — iz hvaležnosti do Boga L
29.	Modrijan FlatOn je Boga hvalil vse dni svojega življenja zato, ker je bil rojen na Grškem in sicer ob času Sokrata, ki ga je modrosti učil. Kako zelo osramoti ta pagan one Kristijane, kateri Boga nikoli ne zahvalijo za to, ker so rojeni v sveti katoliški cerkvi in podučevani v krščanski modrosti — torej milijonkrat sreeniši!
30.	Celo živali nas učijo hvaležnosti. Neki sužnik je bil levu
trn iz noge	potegnil. Pozneje je	bil ta človek obsojen in med divje
zveri vržen.	Med	njimi je bil pa	tudi oni	lev. Precej spozna svojega
dobrotnika in ga ne brani le zoper druge zveri , marveč mu tudi hvaležno rane liže, da bi se mu prej zacelile. — K sv. Gerazimu, ki je prebival v Palestini v neki puščavi ob Jordanu, pride ranjen lev ter milo tuli kazaje mu svojo krvavečo ognojeno nogo, v katero se je bilo zadrlo zbadasto ličje. Svetnik izdere ličje, omije in obveže rano. Hvaležna žival pa noče zdaj nič več zapustiti svojega dobrotnika, marveč povsod ga spremlja kakor zvest psiček; po noči spi pred njegovo celico, in celo razna bremena donaša za samostan kakor tovorna žival. Ko je svetnik umrl, je dobra žival milo tulila in žalost se jej Je poznala v očeh in v vsem kretanju. Nobene jedi se noče dotakniti, marveč na dobrotnikov grob leže, z glavo rije v zemljo in tam konča življenje. — Ali človek naj bi pa ne bil hvaležen Bogu, od katerega Je Prejel vse, kar je in kar ima?
y) Zaupajmo neskončno dobremu Bogu !
1.	Kolika tolažba je to, da imamo neskončno dobrotljivega očeta v nebesih, je sv. Frančišek Asiški skusil. Temu je oče vso dedščino odtegnil, zato, ker je zoper njegovo voljo redovnik postal in svoj denar razdelil med uboge. Ponižni služabnik Božji zavoljo te sramote ni bil otožen, temveč je vesel rekel: „Zdaj, ko več zemeljskega očeta nimam, toliko ložje molim: „Oče naš, kateri si v nebesih!"
2.	Enako se je tudi sv. Krizostdm tolažil, ko ga je cesarica Evdoksija nedolžnega iz dežele izgnala. „Kamor grem, je rekel, je vedno nebo nad menoj in tam stanuje moj Oče, ki me je iz nič vstvaril in ki bo gotovo tudi zdaj očetovsko za-ine skrbel, me vodil in vladal, ljubil in tolažil, oblačil in preživih Povsod morem moliti k Očetu, ki je v nebesih!"
3.	Vojvoda Fberhard VirtemberšJei je bil nekoč v družbi mnogih nemških knezov. Tu je sleherni hvalil slavo svoje dežele. Ta hvali svoje krasne vinograde; drugi svoje kratkočasne love; tretji svoje rudnike. Zdaj se oglasi vojvoda Eberhard in pravi: „Jaz sem sicer ubožen knez, ki se v nobeni reči ne morem z vami primerjati. Pa vendar imam neko posebno dragocenost v svoji deželi. Kajti vem, da me moji podložniki tako ljubijo, da, ko bi sam kje zašel v gozdu in bi me kdo izmed mojih podložnih našel sedečega, bi brez skrbi položil svojo glavo na njegovo naročje, ne da bi se mi bilo bati kaj žalega". To je bila res posebna dragocenost za kneza. Mi imamo pa še veliko večjo dragocenost, to srečo namreč, da smemo glavo in srce položiti v naročje božje in smo potlej zagotovljeni, da nam ne more škodovati ne svet ne hudič.
4.	JReven deček je stal nekoč pri novem grobu in je britko jokal. In kaj bi se ne jokal, saj je pod to gomilo počival njegov dobri, ljubi oče. Pred malo dnevi so njegovo truplo sem prinesli in ga v mrzlo zemljo zagrebli. Deček je bil zdaj popolnoma sirota, zakaj že pred več leti je bil izgubil svojo dobro mater in zdaj mu je bil tudi oče vzet. Kako britko je čutil svoj zapuščeni stan! „Oh, je zdihoval, zdaj tudi nobenega očeta več nimam! Boka, ki je delala za-me in mi jesti dajala, je mrzla in v grobu gnije. Nikdar več ne bom videl prijaznega smehljanja očeta, s katerim so me razveselili, če sem bil priden; usta, iz katerih sem slišal tako lepe nauke, so za zmiraj zaprta! Nihče me več ne bo tako ljubil, kakor so me dobri moj oče ljubili. Oh, kako grenko, kako grozno grenko je, nobenega očeta ne imeti." — Tako je sirota zdihoval in solza za solzo je ka-pala na očetov grob. Zdaj pogleda z objokanimi očmi na križ vrh
groba in tu vidi naslikanega angelja. Z eno roko je kazal angelj proti nebesom, v drugi je pa držal pisanje z besedami : „Oče naš, kateri si v nebesih.11 Te besede so kot nebeški žarek potolažile otožno srce dečkovo, in ko si je solze obrisal, je sklenil roke in je molil: „Oh vendar na-te, dobri Bog v nebesih, bi bil kmalo pozabil, ti si mi vendar še oče ostal, tebe nisem še zgubil. Mojega očeta si vzel k sebi in hočeš zdaj na mesto njega ti moj oče biti. Saj ti ljudi še veliko bolj ljubiš, kot more zemeljski oče ljubiti svoje otroke. Saj si nam lastnega sina dal za brata in po njem nas vzel za svoje otroke. Zatorej, nebeški Oče! ne zapusti mene, uboge sirote; bodi in ostani ti od zdaj moj oče!" Tako je molil deček in je bil utolažen in nebeški Oče je zanj skrbel, da je postal ne sicer bogat, vendar pa pobožen, zadovoljen in zatorej znotraj srečen človek. Še kot siv starček se je rad spomnil, kako se je bil pri očetovem grobnem križu potolažil in je tudi drugim to rad pripovedoval.
5. Neki spreten zdravnik se je šel nekoč sprehajat, da bi si raznih koristnih rastlin nabral za zdravila. Tu zagleda vrhu strme skale ubožno oblečeno deklico, ki je s tako pozornostjo gledala in premišljala mlado smrekico, da niti ni opazila, ko jo je poklical neznani gospod. Gospod gre bliže in jo vpraša: „Kdo pa si, ljubo dete, in kaj delaš na tej nevarni pečini?" — „Oh, vzdihne deklica s solzami v očeh, jaz sem uboga, zapuščena, hudo stiskana sirota. Ono jesen so mi umrli moja dobra mati in pred dvema mesecema so mi pokopali še očeta. Zdaj sem čisto sama in brez pomoči. Imam sicer nekaj premožnih sorodnikov, ki bi me lahko podpirali v moji zapuščenosti; toda oni so se me sramovali in me vsikdar zapodili, če sem jih prišla kaj prosit. Slednjič se me je usmilil neki kmet in me v službo vzel. Pasem mu koze in moram še razna druga opravila opravljati. Pa tudi tukaj se mi ne godi dobro. Komaj toliko imam, da si morem napraviti najpotrebnišo obleko. Če sem tedaj zelo žalostna in v skrbeh premišljujem, kaj bode z menoj v prihodnosti, takrat pridem na to-le skalo in premišljujem smrekico na njenem robu. To mi dela veliko tolažbo; kajti le poglejte, gospod, to drevesce in povejte, če ni njegova osoda moji tako zelo podobna. Samotno je, kakor jaz; njegove koreninice se vspenjajo po trdem skalovju in iščejo hrane med razpokami, pa je najde čisto malo, kakor jaz; pa vendar vedno zeleni in raste. Potlej si pa vselej mislim: „Dobri Bog, ki se usmili ubozega drevesca, tudi mene ne bo pozabil." — Gospod zdravnik Pohvali dobro deklico, kateri je bilo ime Marija, jo obdari in obljubi, da bo še skrbel za njo. In zvesto je spolnil svojo besedo; po njegovi
priporočbi je prišla v jako dobro hišo, kjer ji je bila blaga gospodinja draga mati. Srečna deklica ni nehala hvaliti dobrega Boga in rada je ponavljala, da to, kar je bilo nekdaj Noetu zelena oljkina vejica v golobovem kljunčku, to je bila zanjo zelena smrekica na skali.
S) Bodimo tudi mi dobrotljivi in radodarni!
1.	Tahija je vse, kar je premogel, vsak dan dajal svojim sovjetim bratom, ki so bili is njegovega rodu. (Tob. 1, 3.)
2.	Izraelci so obletnico zmage nad sovražniki s tem obhajali, da so drug drugemu kaj jedil pošiljali, potrebnim pa darila delili. (Est. 9, 22.)
3.	Cahe} je bil pripravljen polovico svojega premoženja revežem dati. (Luk. 9, 18/)
4.	Po radodarnosti je hotel Jezus spoznati popolnost bogatega mladeniča, kateremu je na vprašanje, kaj mu je poleg spolnovanja božjih zapovedi še storiti, nasvetoval, naj gre ter proda vse, kar ima, ter razdeli med uboge. (Mat. 19, 21.)
5.	Prvi leristijani so se po radodarnosti zelo odlikovali. V Korintu so vsako nedeljo zbirali za reveže. (I. Kor. 16, 12.) — Kristijani v Macedonij i so tako obilno obdarili jeruzalemske kri-stijane, da se jim je sv. Pavel čudil. (II. Kor. 8, 1—5.) — Učenci v A n ti j o h ij i so sklenili vsak po svojem premoženji poslati v podelitev stradajočim bratom v Judejo po Barnabu in Pavlu. (Dej. ap. 11, 29.) itd.
6.	Sv. Karol Boromej je tako obilno miloščinjo delil, da je skoro sam bil vedno v dolgovih. Nekikrat je prodal celo veliko posestvo za 40.000 zlatov. Ves ta velikanski kup je bil v 25 dneh že med reveži.
7.	Sv. Medard je bil že kot otrok - pastir tako dobrih rok, da je večkrat vso jed, katero je s saboj vzel na pašo, med uboge razdelil in potem sam lačen bil ves dan.
8.	Sv. Itupert je že od otročjih let kazal usmiljeno srce. Če je kje naletel na uboge, pripeljal jih je k svoji materi in rekel: „Mati, glejte, tukaj so vaši sinovi.“ Mati Berta mu je odgovorila: „Moj sin! glej tukaj svoje brate!" Ko je bil 12 let star, mu je rekla mati, da hoče cerkev zidati: „Oh ne, mati, spolnujmo poprej, kar nam prerok veli: Lomi lačnemu svoj kruh in ubošnega in begajočega sprejmi v svojo hišo.u Ganena po teh sinovih besedah sezidala je Berta več hiš za uboge in onemogle, kjer je Bupert tri leta bolnikom stregel. Pozneje je on sam pozidal več cerkev.
9.	Katarina Kmerih je bila včasih, kadar se ji je pravilo o bolezni druzih, tako ginena, da je kar bleda in trda obsedela, kakor če kdo omedljuje. Če je videla lačnega ali zapuščenega, tekla je proti njemu in je v ginljivi priprostosti klicala: „ Čakaj, čakaj! ti grem domov po kruha." In dobra mati je dovolila in ni zamerila otroku, ko so poklicani veselo prihajali po darove; celo svoja oblačila je dajala in z lepimi prošnjami si je vedela pri stariših dovoljenja k temu pridobiti. — Otroka bolnega ali jokajočega kar ni mogla videti; vselej je prosila Boga, naj vzrok teh solz nanjo preloži, ter njej sami pošlje bolezni ali bolečine, da bodo drugi rešeni.
10.	Sv. Bernardin Sijenski. Nekega dne pride revež pred vrata njegove tete. Teta pa ga zapodi, češ, da ima le še toliko kruha, kolikor ga je za opoldne družini potreba. To zapazi Bernardinček in tako zelo se mu mož smili, da začne teto milo prositi: „Za božjo voljo! dajmo vendar temu revežu kaj, sicer bi jaz danes ne mogel kositi, ne večerjati. Bajše jaz ne jem, kakor da bi moral ta revež lačen biti". Te besede teto tako ganejo, da mu precej odreže njegov kos, da bi ga mogel revežu dati. O prilikah, ko sam ni imel nič za reveže, je šel druge prosit zanje.
11.	Sv. Frančišek Šaleški je bil še le dve leti star, in že se je kazala njegova ljubezen do revežev. Če je videl reveže, in posebno če je zagledal kake male otročiče, jim je razdal, kar je v rokah imel; če ni nič imel, se je obrnil proti pestunji in je prosil miloščinje najprej z mili pogledom, potlej s solzami ter ni odnehal, dokler ni revež kaj dobil. Tako je bila njegova pestunja že privajena in primorana vselej s seboj vzeti sadja in drugih reči, kader je kam šla z otrokom. Njegovo največje veselje je bilo, kadar je kaj prejel, da je mogel miloščinjo deliti. Če je zaslišal revežev glas pred vratmi, precej je pritekel z darom ; če je bilo to ravno med kosilom, nesel mu je kar en del svojega kosila; če pa ni imel kaj dati, prosil je, ■— prav prisrčno prosil očeta in mater, naj nesrečnemu pomagajo. Dobri stariši nekaterikrat niso hoteli precej dati, da bi se otrok v potrpežljivosti vadel; pa ob taki priložnosti ga je usmiljenje do revežev tako premagalo, da so mu stopile solze v nedolžni očesci in se je še-le tedaj utolažil, ko je bila miloščinja izročena.
12.	Makarij in <jrozd. Makarij je bil puščavnik in je živel v nekem gozdu. Dalječ na okrog je bilo znano, da je Makarij zelo pobožen, in prihajali so možje k njemu , da bi se od njega učili, kako naj molijo in Bogu služijo. Veliko jih je kar za zmirom ostalo pri njem. Makarija so imenovali svojega opata, med seboj pa so se
imenovali brate. Stanovali so v kočicah, ki so si jih sami naredili. Te kočice pa niso bile skupaj, marveč druga od druge nekoliko oddaljene. — Nekikrat pride nek brat k Makariju in mu prinese prelep grozd v dar. Makarij se močno veseli darila. Ko pa odide brat, ki mu je bil prinesel grozd, gre brž Makarij in nese darovani grozd druzemu bratu, o katerem je vedel, da ni popolnem zdrav. — Brat se lepo zahvali za lepi grozd; pa noče ga snesti, marveč si misli, da bo boljše in Bogu ljubše, če ga d& sosednjemu bratu. Pa tudi ta ga zopet druzemu podari in tako potuje lepi grozd od roke do roke in pride slednjič spet do Makarij a. Makarij vidi, da je ravno tisti grozd, ki ga je on imel, in hoče vedeti, kako se je to zgodilo. V ta namen gre po vrsti od brata do brata. Ko Makarij zve, kako je brat bratu iz ljubezni raje daroval grozd, kakor da bi ga bil sam snedel, se je veselja zjokal.
Grozdje pa so zdaj Makarij in bratje skupaj zobali. Na tem grozdu, reče Makarij, se je razodelo, kako da se bratje med seboj ljubijo in vsakemu se mora zdaj ena sama jagoda slajša zdeti, kakor če bi bil poprej ves grozd sam obral.
13.	Neki oče je napravil svojim otrokom gostijo. Nekatere izmed njih je razveselil z raznimi darovi; obdaroval jih je tako obilno, tako prijazno in ljubeznivo, da so jim solze hvaležnosti in radosti stopile v oči. Pa nekatere izmed njih je odslovil brez darov. Tudi ti se povrnejo in tudi iz njihovih oči so se utrinjale solze; toda to niso bile solze veselja, marveč žalosti. Srčno ganeni so le-te gledali bratje, kateri so bili obdarovani in so jim z milim sočutjem rekli: ,,Ne, tega gotovo niso mislili in hoteli dobri oče, da bi žalovali tisti dan, ko se mi veselimo njihove dobrote. In kako bi mogli mi veseli biti, če vidimo vas žalostne ? Pridite in vsprejmite tudi vi svoj del od dobrot, ki nam so jih podali dobri oče‘.“ Tako so govorili in dali z radodarno roko in veselo je bilo obličje onih, ki so sprejeli in še veselejše obličje onih, ki so dali.
Oče pa se je z dopadajenjem oziral nanje ter rekel: ,,Bodite mi pozdravljeni, ljubi otroci! Uganili ste mojo misel in ste ravnali prav po mojih željah: Nikar ne mislite, da bi bil pozabil katerega izmed vas. Kako bi mogel to ? Saj ste vsi moji otroci. A nalašč sem darove razdelil tako, da se eni blažite po dobrodelnosti, drugi po hvaležnosti, in da se po darovanju in sprejemanju še tesnejše zategne vez bratovske ljubezni med vami. Uganili ste mojo misel, ravnali po mojih željah ; bodite mi blagoslovljeni, otroci moji!" Kdo se takoj ne spomni, da ta oče je ljubeznivi Bog in njegovi otroci smo — mi.
k)	Bog je neskončno usmiljen.
a) Bog grešnikom prizanaša in jih vabi in kliče k pokori.
1.	Neskončno usmiljenje se je prelepo pokazalo pri zlobnežu Kajnu. Bog ga opomni na njegovo strast; obljubi mu blagoslov, če se poboljša, in kazen, če ostane trdovraten, ter mu prigovarja, naj premaga samega sebe. Ko je bil umor dovršen, ga ne zavrže takoj, marveč mu skuša srce ganiti, ker ga opozori, da je bil umorjeni njegov brat! Bog mu hoče spoznanje olajšati, ker ga vpraša, kje je brat Abel? In ko vse nič ne pomaga, ga kaznuje, pa najprej s časno kaznijo, ki naj bi ga h kesanju nagnila; celo življenje mu varuje s posebnim znamenjem.
2.	Čeravno so bili ob Noetovem času razven njegove družine vsi ljudje na zemlji hudobni in popačeni, jih vendar Bog ni precej po zasluženju kaznoval, marveč jim odločil še 120 let časa za pokoro in poboljšanje. In tudi potlej potop ni kar nagloma prihrul, marveč polagoma je prihajala grozovita kazen. Ko je začela voda naraščati, so lahko mnogi sprevideli resnico Noetovih besedi in so se kesali ter bili rešeni večne kazni, če tudi ne časne. (Cf. I. Petr. 3, 19. id.)
3.	Kako dolgo in milo je Bog prizanašal trdovratnemu Faraonu! Čudež s palico in kačo je bil še brez vse škode. Ko bi se bili sedaj poboljšali, bi ne bili imeli nikakoršne zgube. A ker so trdovratni ostali, prišle so še druge kazni, pa le polagoma, najprej manjše, potlej, ko le-te niso nič izdale, še večje in hujše. Tudi niso prišle vse nadloge kar dan za dnevom, marveč preteklo je med posameznimi več dni, celo tednov. In še le ko zadnja in najhujša po-skušnja — smrt vseh prvorojencev — ni nič pomagala, bila je vsa egipčanska vojska s Faraonom vred v morju pokončana.
4.	Kako prizanesljivo je ravnal Jezus z Judom Iškarijotom! Pri zadnji večerji ga opozori na njegovo zlobnost, pa tako, da ga drugim apostolom ne izda, le z milim glasom in žalostnim obrazom ga hoče omečiti; celo sv. rešnje Telo mu podeli, kakor drugim. In še v trenutku, ko ga že izdaja sovražnikom, ga hoče še pridobiti, ker ga še tako krotko imenuje s premilo besedo „prijatelj“.
5.	Dve silno veliki pregrehi je storil kralj David, a živel je brez skrbi in brez kesanja za svoje zadolženje. Tu pošlje Gospod preroka Natana k njemu mu očitat njegov greh ter opominjat ga k pokori. Božji poslanec pride k njemu govoreč: „V nekem mestu sta živela dva moža, prvi bogat, drugi siromašen. Bogateč je imel silno
mnogo ovac in goved, siromak pa ni imel ničesar razven ene ovčice, katero je bil kupil in jo redil in je rastla pri njem z njegovimi sinovi vred. Od njegovega kruha je jedla in pila iz njegovega kozarca in v njegovem naročaju je spala in mu je bila kakor hči. Ko je pa prišel neki tujec k bogatinu, ni vzel od svojih ovac in goved, da mu napravi gostijo, ampak vzel je ovco ubogega moža ter je pripravil jedil človeku prišedšemu k njemu." Tedaj se je David silno razsrdil nad onim možem in je rekel Natanu: „Kakor resnično živi Gospod, mož naj umrje, ki je storil tako. Čveterno naj povrne ovco, ker je to storil in ni zanesel." Natan pa je rekel Davidu : „Ti si oni mož! To govori Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem te mazilil v kralja čez Izrael in sem te rešil iz Savlove roke. In dal sem ti Izraelovo in Judovo hišo . . . ti pa si zaničeval besedo Gospodovo in hudo storil pred mojimi očmi! Urija Hetejca si umoril z mečem in njegovo ženo si vzel sebi za ženo . . . Zato naj ne gre meč od tvoje hiše vekomaj, ker si mene zaničeval in vzel ženo Urijevo, da bi bila tvoja žena." — Ta spokorna in živa pridiga ranila je Davidu dušo, zdajci se mu je rodilo v srcu bridko kesanje in s solzami v očeh zakliče: „Grešil sem zoper Gospoda!" Natan pa mu takoj napove božje usmiljenje rekoč: „Gospod ti je odvzel greh, ne bodeš umrl 1 Tako ljubeznivo in čudežno išče Bog grešnika!
6.	Sv. Makarij je rad razmotrival neizmerno božje usmiljenje do grešnikov ter je opisal lepo in ganljivo v mnogih podobah. Med drugimi bodi omenjena ta-le primera : „Majhno dete je šibko in ne more samo skorej nič storiti. Na slabih nožicah ne more samo niti stati, niti k materi iti; le zvija se, pa joka, da bi z jokom poiskalo mater. Ta slabost dobro mater boli, veseli jo pa, da dete tako močno želi k njej priti, da jo išče z jokom in vpitjem, ker je ne more poiskati istinito. Zato grč ona sama k otroku in mu dš, hrane, kajti njena ljubezen do deteta je prevelika. Tako dela usmiljeni Bog z grešno dušo, katera po njem hrepeni in bi se rada k njemu vrnila. Neskončna ljubezen sili Boga, da gre on sam k grešniku, ona ljubezen, ki govori in kliče: Kliči me in uslišal te bodem; alco tudi mati pozabi otrolca svojega, jas te pozabil ne bodem!
7.	Sv. Marjeta Kortonska je izgubila komaj osem let stara svojo mater, kar je bilo za-njo velika nesreča, kajti z materjo umrla je i nedolžnost Marjetinega srca. Ker je bila lepe postave in žive narave, pogreznila se je mlada deklica globoko v pregreho ter se popolnoma udala strasti. Seznanila se je z mladeničem plemenitega rodu ter pobegnila ž njim v bližnje mesto ne zmenivši se ni za sva-
rilni glas svoje vesti ni za lepo besedo svojega očeta. Celih devet let je živela v mestu s svojim ljubimcem v ostudnem grehu. Ali Bog te osebe ni pustil iz svojih oči, ampak rešil jo je iz grešnega prepada po posebnem dogodku. Njen ljubljenec je šel nekoč po opravkih z doma. Na potu so ga napadli roparji, oropali ga ter umorili. Imel je pa pri sebi zvestega psa. Dva dni je ostala zvesta žival pri mrtvem gospodarju, kar pride tretji dan sam domu v veliko začudenje Marjete. Okoli nje skače cvileč ter jo vleče za obleko, češ, naj gre z njim. Vsa prestrašena gre za psom, kateri jo vede v gozd naravnost k mrtvemu in že nagnitemu truplu. Kakor okamnela stoji pred mrtvim ljubimcem svojim, s katerim je toliko let tako ostudnemu grehu služila. „Kje pa je tvoja duša!" zakriči na ves glas, ko ji stopi pred oči ostudno preteklo življenje. Smrt, sodba, pekel ji napolni dušo s tolikim strahom, da se ji udero po licih solze bridkega kesanja, v srcu pa se ji porodi trden sklep pri tej priči delati pokoro. Hiti domu ter milo prosi očeta odpuščanja, še srčneje prosi svojega nebeškega Očeta za milost in usmiljenje. Noč in dan je potem obžalovala svoje grešno življenje ter se ostro pokorila do smrti.
7. Čudno spreobrača Bog grešnike. Za časa francoske prekucije je živel v Lyonu neki celo neveren človek, kateri je sovražil in zaničeval vero, zakramente, vse božje reči. Nekega dne naleti ta nesrečnež duhovnika, nesočega bolniku sveto popotnico. Da bi se ne bilo treba odkriti vpričo klečečih ljudi, zbeži v drugo ulico, pa duhovnik s sv. rešnjim Telesom krene za njim. Smukne v tretjo, četrto ulico in mašnik koraka vedno za njim, kajti njegova pot k bolniku je bila ravno ta, koder je šel ta človek. Ves zbegan in razsrjen stopi v vežo bližnje hiše, da bi se skril za vrata in umaknil, ali joj! tukaj klečijo domačini, čakaj e duhovnika nesočega popotnico bolniku, ki je ležal uprav v tej hiši v drugem nadstropju. Bad bi bil zbežal, a ni mogel. V tem trenotku ga je zadela božja milost ter mu pretresla dušo. Obkrožen od ljudi, osramoten in ginen poklekne ter pravi sam v sebi: „Jaz bežim pred Bogom, a on hiti vedno za menoj. Ne bodem se več branil, o Gospod! Prejmi v dar moje verno srce, katero bodi tebi zvesto do smrti 1“ Tako sledi Bog grešniku na njegovih grešnih potih, govoreč mu v srcu in svareč ga stokrat in stokrat. Blagor mu, kdor posluša ta glas ljubezni božje in usmiljenja !
S. Nočnega čuvaja klic. Na Nemškem je živel mladenič, kateri je zapravljal najlepše dneve svoje mladosti v grehu in razuzdanosti. Udal se je pijanosti ter nečistosti in pohajkoval včasih cele noči po gostilnah. Neki večer se je s svojimi vinskimi bratci
zopet mudil v krčmi ter se še-le proti jutru ves zaspan vračal domov. Na potu sreča nočnega čuvaja, kateri je ravno klical uro pevajoč:
Ljudje božji, zdaj vstanite,
Brž se iz grešnih sanj zbudite!
Pride večnost, mine čas,
Hudo tamkaj bo za vas !
Mladenič postoji pa posluša čuvaja. Ta klic nočnega čuvaja je bil njemu klic božjega usmiljenja, kateri mu je pretresel grešno srce. Na mestu je obljubil pričeti novo življenje in je svojo obljubo tudi izpolnil.
10. Jutranjice v Parizu. Sv. Frančišek Šaleški pripoveduje: Ko sem se šolal v Parizu, sta zašla dva dijaka v neko gostilnico na sv. Jakoba predmestji, katera je bila po celem mestu na slabem glasu, ter sta prebila ondu celo noč. Zjutraj začujeta, da pri kartuzijancih k jutranjicam zvoni. Eden izmed nju, ki je bil krivoverec, vpraša tovariša, kaj neki pomenja to zvonenje? Ta mu pove, da gredo uprav zdaj samostanski menihi k jutranjim duhovim molitvam in da se opravlja potem jako slovesno sveta maša v tej samostanski cerkvi. „Za Boga"! zakliče nato krivoverec, zadet od božje milosti, „kakšen razloček med najinim opravilom in opravilom onih menihov. Oni se vedejo kot angelji, midva kot ostudna žival!" —Iz radovednosti gre drugo jutro nalašč v samostansko cerkev, da se prepriča o istinitosti tega, kar mu je pravil prijatelj tovariš. Tu vidi pobožne menihe stoječe nepremično v koru kakor izklesane kipe, pazljivo posluša navdušeno prepevanje svetih psalmov in vse to mu prešine grešno srce, a vlije mu v dušo tudi tolažbo. Močno se kesa, da se je izneveril nevesti tistega, kateri je v neskončni svoji milosti njega privedel na pot pokore in zveličanja. Takoj sklene vrniti se v naročaj katoliške cerkve, kar je tudi storil. — Nemožno je opisati vsa pota in vse načine, po katerih usmiljeni Bog izgubljene ovčice išče ter nazaj vodi k svoji čedi.
9. Trdovratni protestant. V zapisnikih razširjanja katoliške vere v Novem Orleansu beremo (v zapisniku 1840. leta) to-le dogodbo: Neki zdravnik luteranec je namerjal že dlje časa prestopiti v katoliško vero, a je vedno odkladal. Njegova žena, goreča katoličanka, je izrejala vse svoje otroke lepo in pobožno v veri katoliški ter si veliko prizadevala, da tudi moža pripravi k spreobrnitvi ter reši njegovo dušo. Vsak dan prosila je z otroci vred iskreno Boga, naj privede s svojo milostjo moža k pravi veri. Bog je uslišal njeno prošnjo. Poslal je sedemnajstletnemu sinu tega zdravnika smrtno bolezen. Prišel je katoliški duhovnik, da podeli svete zakramente bolnemu mladeniču.
Lepo ga poučuje, da naj se ukloni božji volji, da naj le trdno zaupa v božjo milost in pomoč, katera nobenega ne zapusti. Močno je bil ginjen oče gledajoč to opravilo in poslušajoč tolažilne besede katoliškega mašnika. Vedno trdnejši je bil njegov sklep, da postane i on katoličan. Pa kmalu je sin ozdravel, oče pa pozabil svoj storjeni namen. Naposled je pa vendar zmagala trdovratneža božja milost. Nagloma nevarno zboli najstarejša hči. Štirje zdravniki pridejo h krati k bolnici, vendar ne morejo bolezni spoznati, še manj jo ozdraviti. Obupan sloni oče pri postelji dragega otroka ter joka britke solze. Ko se pa nekoč dotakne kolen bolnice, hoteč ji udrgniti od zdravnika zapisano mazilo, zavpije prestrašen: „Za Boga! odkod imaš pa tako trda kolena?* „Dragi oče,“ odvrne hči, „od samega klečanja so postala taka. Koliko sem pa preklečala in zmolila za vašo spreobrnitev!" — Te besede blage hčere so se zadrle očetu v srce kakor oster nož. Rahlo se nasloni na njeno zglavje ter ji zašepeče s tresočim glasom : „Draga moja, čez tri dni bodem prejel s tabo vred zakrament sv. rešnjega Telesa.11 In sedaj je bil mož beseda. Čez dva dni gre k ondotnemu misijonarju ter mu razodene, da je že dolgo prepričan o resničnosti katoliške vere in da hoče zanaprej tudi živeti po njej ter postati katoličan. Misijonarju je bila ta izpoved draga. Drugi dan je opravil daritev sv. maše v hiši spreobrnenca ter obhajal očeta, mater in bolno hči. Kdo popiše radost, ki je vladala v tej hiši ta dan! Da je bilo veselje popolno, obrnilo se je i bolnici na bolje in v veliko tolažbo roditeljev je po božji dobroti kmalu popolnoma okrevala. Cela družina je hvaležna častila božje neskončno usmiljenje.
11.	Srčni kapitan. Oblegali so svoje dni vojaki močno utrjeno mesto. Hraber stotnik ali kapitan je imel nalogo prodreti s svojimi vrlimi vojaki v mesto skozi vrzel, katero so naredili v zid z velikimi topovi. Srčno se pomakne dalje s svojimi tovariši in že je stal z njimi pri nevarnih vratih, za katerimi so jih čakali sovražniki s smrtnim orožjem, kar ga obide tak strah, kakor da stoji na pragu peklenskih vrat. Bled in trepetajoč strahu zbeži. Tudi tovarišem upade sedaj pogum ter se pomaknejo za svojim poveljnikom k svoji vojski nazaj. Sovražniki zasmehujejo strahopetega kapitana, poglavarji vojske ga pa obsodijo v smrt, ker je bil on kriv, da niso mesta premagali. Predno mu zavežejo oči, da ga usmrte, se obrne k vojakom, kateri so se bili zbrali na sodišču in jih ogovori: „Vi me pitate s strahopetcem in se čudite meni, ker ste me zmirom kot najhrabrejšega poznali. Ali čujte, česa sem se ustrašil, morda bo to razodetje dobro ' za vas. Ko sem stal na vrzeli mestnega obzidja in videl pred seboj
23
Zbirka.
smrtno nevarnost, v tistem hipu sem se spomnil smrtnega greha, katerega se še nisem spovedal in zaradi katerega bi bil na veke pogubljen. Vi pravite: „zakaj nisi obudil popolnega kesanja?" O za Boga, na to še misliti nisem utegnil! Taka groza me je stresla, da se nisem bal ne sramote ne kazni, katera me čaka. Zadeni me časna smrt, da le uidem večni, tako sem si mislil. Zdaj sem se izpovedal greha, hvaležno sprejmem smrtno obsodbo, zaupajoč v božjo milost, katera me je rešila večne pogube!“ Te besede izpregovorivši poklekne in mirno zre smrti v obraz. Tovariši-vojaki so pa molče premišljevali, kolika nevarnost je smrtni greh.
12.	Na posebno čudovit način je Bog k sebi privabil pagan-skega glediščnega igralca Genezij a. Njegovo življenje je bilo razbrzdano in pohujšljivo; kristijane je neizrečeno sovražil. Ker je vedel, kako veliko veselje dela cesarju Dijokleeijanu preganjanje kri-stijanov, sklenil je v glediščni igri kristijane smešiti, in v ta namen krščanski krst z vsemi obredi zaničevaje posnemati. Skrivaj si je vedel prisvojiti natančneje poznanje krščanskih obredov sv. krsta, spretno je razdelil vloge in je vse dobro poskrbel, da bi bil sv. zakrament divjim poslušalcem v posmeh in zaničevanje. Ko pride določeni dan, zbere se preobilna množica in cesar v gledišči. Genezij nastopi kot bolnik, ki želi sv. krsta, da bi mogel kot kristijan umreti ter olajšan butare svojih grehov naravnost v nebesa zleteti. Vse se mu smeja in krohota. Prikažeta se dva igralca, eden kot duhovnik, drugi kot zarotnik oblečen; vse, kar se potrebuje pri sv. krstu, je pripravljeno; prične se običajno zarotovanje in izpraševanje, seveda kar moč zaničljivo, da se vsa druhal na ves glas krohota. Toda v tem trenutku, ko hoče Genezij do vrha dognati svoje burke, ga zadene žarek nebeške milosti in neskončnega usmiljenja božjega. Ravno, ko se imajo vršiti bistveni obredi sv. krsta, ga naenkrat obidejo želje, da bi bil zares krščen in v krščanstvo sprejet. Ne da bi se hlinil, marveč iz globočine spremenjenega srca pridejo besede, ki jih govori igralcema: „Poslal sem po vaju, da bom prerojen v milosti Kristusovi, in da me voda sv. krsta očisti in opere moje krivičnosti.“ Njegovi tovariši in poslušalci se še zmiraj smejejo, misleč, da se še vedno norčuje; in v resnici ga krstijo po krščanski šegi, oblečejo ga v belo oblačilo, in da bi bilo popolnoma dognano, pridejo še preoblečeni vojščaki in ga kot novokrščenca vklenenega vlečejo k cesarju, da bi ga zastran vere izpraševal in obsodil.
Sedaj pa se šala spreobrne v resnico. Proti poslušalcem obrnen začne Genezij navdušeno govoriti: ,,Poslušajte, cesar, vojskovodje,
modrijani, starašine in meščani, — poslušajte vsi tukaj zbrani, kar vam govorim: Vselej sem se studa stresel, kolikorkrat sem slišal ime: kristijan. Zaničeval in psoval sem slehernega te vere in celo svoje najbližnje sorodnike sem sovražil zarad tega imena. Preiskaval sem skrivnosti kristijanov samo iz tega namena, da bi se danes ž njimi norčeval vpričo vas. A v tem trenotju, ko hočem Gospoda, katerega nisem poznal, zaničevati, razodela se mi je njegova resničnost in njegovo gospodstvo. Prejel sem krstno vodo, v vaš smeh čez me razlito, s srčnimi željami, z notranjim kesanjem in s polno vero v njegovo milost. Tu sem videl nebesa odprta in svitlo trumo angeljev nad svojo glavo. Brali so mi iz odprtih bukev vse moje grehe, kar sem jih bil storil od otročjih let. Ko dokončajo, potope bukve v krstno vodo in bili so ysi listi oprani in beli ko sneg. Torej, zmagovalni cesar in vi vsi, ki ste zasmehovali to skrivnost, verujte mi, da je Kristus pravi Bog, prava luč, pravo življenje in da le v njem samem moremo zveličani biti.“ — Kaj tacega se ni nadejal cesar; ves srdit ga izroči rabeljnom. Bazpno ga na tezavnico, po vsem životu ga z železnimi grebeni razmesarijo in z baklami neusmiljeno žgejo. S čudovito potrpežljivostjo pretrpi vse muke in le to obžaluje, da je Boga tolikrat žalil in da ga je tako pozno spoznal. Slednjič mu glavo odsekajo; kristijani se veselijo in hvalijo neskončno usmiljenje božje.
13.	Preobilna prizanašljivost božja se je pokazala v življenju nekega juda Jožefa, ki je živel ob času cesarja Konštantina v Tiberiji in je bil pri tamošnjem judovskem predstojniku v velikem čislu. Ko ta judovski predstojnik (patrijarh) za smrt zboli, pokliče škofa liberijskega k sebi in prosi, naj bi vsi navzoči zapustili njegovo sobo. Jožef se čudi, kaj bi pač imel s škofom opraviti, in skrivaj skozi neko špranjo pri vratih pogleda v sobo. Zelo se pa začudi, ko vidi, da škof po potrebni pripravi krsti bolnega juda. Od te ure ni vest dala Jožefu nič več miru, marveč vedno ga je opominjal notranji glas, naj se d4 tudi krstiti. Toda ni hotel poslušati tega glasu. — Kakor slučajno mu pridejo v roke štirje evangeliji in apostoljsko dejanje; prebira, in v spanju, kakor je pozneje sam spoznal, prikaže se mu celo Gospod sam in pravi: „Jaz sem	Jezus, katerega so	tvoji očetje križali.“
Jožef pa se ne spreobrne.	Kmalu nato	zelo hudo zboli	in meni, da
bode moral umreti. Judovski rabi, ki mu je v bolezni na strani stal, mu je nevede zakaj na	uho govoril	besede:	,,Jezus	Kristus, Sin
božji, ki je bil križan, te	bo sodil11 in	zopet so	se mu	ponovile one
sanje. Vse to mu je zelo pomnožilo notranji nemir, a spreobrniti se še noče. — Jožef zopet ozdravi. Kmalu potem ga sreča na ulicah
23
neki besen človek. Jožef, ki je iz sv. pisma poznal moč imena Jezusovega, mu zaznamuje čelo s sv. križem in poskušaje izgovori presveto ime Jezus. Ko bi trenil ozdravi besni divjak. Ta dogodba je vzbudila veliko vrišča, Jožef pa ostane trdovraten jud, kakor poprej; vendar pa začnejo njegovi judovski tovariši sumiti, da je skriven kristijan. Povsod ga zasledujejo in res ga nekikrat zasačijo pri branju svetega evangelija. Takoj ga vlečejo v svojo shodnico in ga hočejo bičati; škof liberijski pa ga z velikim spremstvom reši iz njegovih rok. Jožef beži v Silicijo, pa tudi tam ga zasačijo [preganjalci in ga vržejo v reko Gidnus. Ko ga pa Bog tudi iz te nevarnosti srečno reši, ne more se nič več ustavljati; njegova trdovratnost je premagana in oglasi se za sv. krst. Njegovo strogo krščansko življenje in njegova nadarjenost mu pridobi zaupanje cesarja Konštantina, ki ga povzdigne v grofovski stan.
14.	Kako neizmerno je Bog prizanašljiv do grešnikov, nam prelepo kaže zgodba nekega francoza, Queriolet-a. Že v mladosti, ko seje šolal v Rennes-u, je bil udan vsakoršnim razuzdanostim. Ker pa mu jame denarja zmanjkovati, sklene iti domov, da bi očetu ukradel veliko svoto denarja. To pa se mu ne posreči, marveč ga zasačijo, ko hoče zvršiti svoj zlobni namen. Poln jeze in sramote sklene zdaj, da pojde k turkom, da se odpove svoji veri ter postane mohamedan. Queriolet pride po mnogih krvavih dvobojih zopet v svojo domovino, ter napravlja povsod jezo in sovraštvo in pohujšanje. Do nebes je imel pa še večje sovraštvo kot do ljudi. Ko sem nekega večera — tako pripoveduje sam — iz Rennesa jahal domov, bliskalo se je v enomer in gromelo pa treskalo je tako silovito, da sem komaj še udržaval svojega konja. Ravno sem stopil v domačo hišo, ko se za menoj podere drevo od strele zadeto; tisočere kletvine sem izbruhal proti nebu, šel sem v svojo sobo, nabasal pištolo in skozi odprto okno vstrelil proti nebu. Ponosen zaradi te predrznosti kakor zaradi kake zmage grem počivat. Že sem spal, kar silovito zagrmi nad menoj, stebriček pri moji postelji se vname . . . Toda nobeno izmed teh čudovitih opominjevanj božje prizanašljivosti ne spreobrne tega Človeka. Več vtisa do njegovega srca so imele neke sanje, v katerih je videl pod seboj grozovito žrelo peklensko, ki si ga je zaslužil s svojimi zločini; skesano se trka na prsi, dela ostro pokoro nekaj tednov in gre celo v kartuzijanski samostan. Ko pa se mu zopet vzbudijo strasti, skoči skrivaj čez samostansko zidovje in se še sil-nejše uda vsem hudobijam; kakor obseden je zdaj s satansko besnostjo divjal zoper vse, kar je božjega in svetega. Le božja prizanašijivost
do njega se ni naveličala. Veliko so njegovi stariši molili za njegovo poboljšanje. L. 1654 pride v Loudun in gre iz radovednosti v cerkev, kjer se je ravno obhajala neka slovesnost. Tukaj v cerkvi ga božje usmiljenje zopet premaga. Kakor se mu je bila nekdaj grozovito pokazala božja pravičnost, tako mu je zdaj Bog razodel svoje veličastvo v neizrekljivem blesku in v nedopovedljivi blaženosti. Kakor okamnel obstoji in notranji glas mu pravi, da je zgubil pravico do te neizmerne blaženosti. Hud boj se prične v njegovem srcu — milost božja zmaga — popolnoma se spreobrne in ostane stanoviten do svoje blažene smrti. Neizrečeno ostro se je pokoril in umrl v karmelitovskem samostanu sv. Ane pri Auray-u; njegovo truplo počiva pred velikim altarjem, ki je Materi božji posvečen.
Prim: str. 36, 10; 37, 5; 38, 6; 40, 8; 104, 16—25; 257, 6; 261, 4. 5.
(3) Bog spokornim grešnikom odpušča tudi največje grehe, — nihče naj ne obupa!
1.	Akoravno so prvi stariši hudo grešili, se jih je vendar Bog usmilil ter jim odpustil in skrbel zanje.
2.	Zelo ste bili sprijeni mesti Sodoma in Gomora, a neskončno usmiljeni Bog bi jima bil prizanesel na Abrahamovo priprošnjo, ko bi bilo le deset pravičnih med njunimi prebivalci.
3.	Kolikorkrat so Izraelci obžalovali svojo nepokorščino in se zopet povrnili k svojemu Bogu, jim je ustavil kazen, jih zopet rešil iz rok sovražnikov ter jih obsipal s svojimi dobrotami. (Primerjaj str. 349, štv. 5.)
4.	Ninivljanom je Bog odpustil, ker so se spokorili, in jim je prizanesel zažugano kazen.
5.	Kako je Bog usmiljen skesanim grešnikom, razvidi se iz zgodovine Ahaba (III. Kralj. 21.), Josija (IV. Kralj. 22.), JEcehija (VI. Paral. 32), Manaseja (Ibid. 33.) itd.
6.	Najbolj ganljiv dokaz božjega usmiljenja je pa to, da je nam grešnikom svojega Sina poslal odrešenika. Jezus sam se je vidno trudil, da bi ljudi prepričal, kako zelo je Bog usmiljen do grešnikov. Povedal je to večkrat ljudem z besedo: Zdravi ne potrebujejo zdravnika . . . Nisem prišel iskat pravičnih, marveč grešnikov ... Pa kakor bi si ne upal z besedo dovolj pojasniti, povedal nam je ravno o božjem usmiljenju do grešnikov najkrasniše prilike: o dobrem Pastirju, o zgubljenem denarju, o zgubljenem sinu, 0 figovem drevesu, o neusmiljenem hlapcu, o us mi-
I j e n e m Samarijanu . . . Pokazal je pa tudi v dejanju, saj je bilo vse (kakor sam zatrjuje), kar je storil na zemlji, za grešnike storjeno; za grešnike je postavil zakramenta sv. krsta in sv. pokore, grešnikom so namenjene tudi premnoge druge naprave v sv. cerkvi, osobito se Jezus Kristus vsak dan do konca sveta svojemu Očetu daruje pri sveti maši kot božje Jagnje, katero odjemlje grehe sveta.
7.	Peter, srčni apostelj, je slovesno zatrjeval pri zadnji večerji, da ide z Jezusom v ječo in v smrt, ako bode treba. Ali še tisto noč ga je trikrat zatajil trdeč, da ga ne pozna in da ni njegov učenec. Ali ni to užalilo božjega Učenika, ali se ni razsrdil nad Petrom ? Ne, ampak milo pa ljubeznivo ga je pogledal v svoji božji ljubezni, katera je brezmejna. In Peter je spoznal takoj svojo pregreho; šel je venkaj ter je britko jokal in iz velikega grešnika postal je velik svetnik. O blaženi pogled božjega usmiljenja!
8.	Farizej Simon je povabil Jezusa na obed. Marija Magdalena, ki je bila v mestu občeznana grešnica, hiti čuvši to novico v hišo Simonovo, in tudi pri tej grešnici se je kmalu skazalo neskončno božje usmiljenje. — Strahoma stopi v hišo ter se vrže k Jezusovim nogam. Vsa skesana nad svojimi grehi mu začne s solzami noge močiti in jih brisati z lasmi svoje glave, poljubu j e mu noge ter jih mazili z dragim mazilom, katero je prinesla s seboj v dragoceni posodi. Farizej pa, ko je videl, da Jezus pusti, da se ga dotika grešnica, je začel godrnjati, rekoč: »Ko bi bil on prerok, b pač vedel, kdo in kakšna je žena, ki se ga dotika, da je grešnica!" Jezus mu je odgovoril, rekoč: „Simon, nekaj ti imam povedati." On reče: „Učenik povej!" — „Neki posojevalec je imel dva dolžnika, eden mu je bil dolžan petsto denarjev, eden pa petdeset. Ko pa nista imela s čim plačati, odpustil je obema dolg. Kateri torej ga bolj ljubi?" Simon je odgovoril: „Menim, da oni, kateremu je več odpustil." In Jezus mu je rekel: „Prav si razsodil!" Tedaj se je obrnil k ženi in rekel Simonu: „Poglej to ženo! Prišel sem v tvojo hišo, pa mi nisi dal vode za noge, ta pa mi jih je močila s solzami in brisala jih s svojimi lasmi. Poljubil me ti nisi, ta pa ni nehala mi poljubljati noge, odkar je prišla v hišo. Moje glave nisi mazilil z oljem, ta pa mi je z mazilom mazilila noge. Zato ti povem: veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila; komur se pa manj odpusti, oni manj ljubi." Grešnici pa je rekel: „Odpuščeni so ti grehi!" Kako preljubeznivo sprejme usmiljeni Bog skesanega grešnika! Kako drage so njemu spokorne solzel
9.	Mrtvoudnega bolnika prinesejo štirji možje na postelji k Jezusu; a usmiljenemu Jezusu se bolj smili njegova bolna duša, nego bolno telo. Zato je prva njegova beseda: Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni. (Mat. 9, 2.) Kako ljubeznivo ga nagovori, imenujoč ga „sina“ in kako lepo ga tolaži!
10.	O grešni samarijanki pravi neki pisatelj, da bi še zdaj noben spovednik z najimenitnejšo princesinjo ne mogel tako priza-našljivo ravnati, kakor je Jezus s to priprosto žensko.
11.	Jezusovo zadnje delo je bilo večinoma delo usmiljenja. Na zadnji poti je obedoval s skesanim grešnikom Cahejem odpustivši mu grehe ter se potegoval zanj nasproti farizejem. Ko se zadnjikrat bliža mestu Jeruzalemskemu, se milo razjoka; kako krasno se zrcali v teh božjih solzah božje usmiljenje! Ker ne more odpustiti trdovratnežem, se joka nad njimi! — Še na križu moli za grešnike in umirajoč odpusti in nebesa obljubi skesanemu razbojniku, ki je bil zadnji grešnik, kateremu je sam odpustil grehe na zemlji.
12.	Sv. Avguštin nam v svojem spoznanju natanko opisuje, kako se je bil kot mladenič globoko pogreznil v razne pregrehe in kako grenko je zarad njega leta in leta jokala njegova pobožna mati. In materina neprestana molitev je takorekoč šiloma na sina potegnila milost božjo, kateri hvaležno pripisuje svoje popolno in stanovitno spreobrnenje, pišoč: Ti, o Gospod! si strgal moje vesi, tebi bom dajal dar hvaležnosti! Hvali naj te moje srce in moj ježih in vse moje hosti naj kličejo: Gospod, kdo je tebi enak ? Kako hudoben sem bil in kako hudobna so bila moja dela; ali če ne dela, vsaj besede; ali če ne besede, vsaj volja! Ti pa, o Gospod, si dober in usmiljen. Tvoja roka me je potegnila is smrtne globočine in is dna mojega srca je potegnila gnusobo moje pogube.
13.	Marija Egipčanlea je dvanajst let stara iz ljubezni do pregrešnega življenja zapustila očetov dom, prišla je v Aleksandrijo in je tu 17 let pohujšljivo živela. Neki krat sliši, kako zelo se k godu povzdige križa popotuje v Jeruzalem. Iz radovednosti in da bi na tujem še prostejše stregla svojim strastim, kar se je tudi res godilo na potovanju in še v Jeruzalemu, gre tudi ona. Ko pa hoče na dan praznika v cerkev svetega križa iti, jo nevidna moč zadržuje, da ne more noter. Vsa osupnena je vsled tega. Večkrat še poskusi, pa vselej zastonj. Utrujena se vsede v kot lope in premišljuje, kaj bi jej v cerkev branilo. — Zdaj pade milost božja v njeno srce. Ona spozna število in velikost svojih grehov in svojo nevrednost, križ
tistega videti, ki je za grešnike toliko trpel — in se začne prebritko jokati. — Po dolgem joku zagleda na steni podobo Matere božje, in ker je večkrat slišala, da je ona mati usmiljenja in pribežališče grešnikov, poklekne pred njeno podobo in jo presrčno prosi, da bi pri svojem Sinu zanjo govorila, in za trdno obljubi, se odsihdob poboljšati in ostro pokoriti. Po tej molitvi je šla brez overe v cerkev, kjer se je pred križ Kristusov vrgla in vroče solze kesanja točila. Pozneje je šla zopet k podobi Matere božje, se ji zahvalit, in tu je glas slišala: „Pojdi čez Jordan, tam boš mir našla." Ona gre res, ko je v neki cerkvi takraj Jordana se spovedala in sv. obhajilo prejela, v puščavo onkraj Jordana. Tu je živela 48 let v najostrejši pokori, živila se je od korenin in zeljišč in ni nobenega človeka videla, dokler je ni našel častiti puščavnik Cozim, kateremu je tudi potem, ko jej je plašč vrgel, da se je z njim pokrila, povedala zgodbo svojega spreobrnenja. Pri slovesu ga je prosila, ji veliki četrtek prihodnjega leta iz samostana pri Jordanu, kjer je on zdaj prebival, prinesti sveto obhajilo. — Cozim jej obljubi in obljubo spolni. Veliki četrtek je prejela z gorečo pobožnostjo angeljsko hrano in je s Simeonom molila: »Zdaj, Gospod! daj, da po tvoji besedi tvoja služabnica v miru umre, ker so moje oči videle tvoje zveličanje." Potem je rekla Cozimu: »Oče, še za eno dobroto te prosim, pridi prihodnji post zopet na ta kraj nazaj! tu me boš našel, kakor bo Bogu dopadlo." — Ko je res prišel, jo je našel mrtvo na tleh, roke križem drže in zraven nje besede v pesku zapisane: »Oče! pokoplji tu, iz ljubezni do Kristusa, truplo revne Marije, ki je veliki petek umrla in ne pozabi zanjo moliti." Cozim je hotel njeno zadnjo voljo dopolniti, pa ni vedel, kako bi jo brez lopate pokopal. Zdaj pride iz gozda lev, liže mrliču noge in dovelj globoko jamo skoplje. V to položi Cozim truplo svetnice in pove, ko pride nazaj v samostan, to prigodbo bratom. Sv. Marija Egipčanka je umrla 1, 421 po Krist, rojstvu in nam je dokaz, da ga ni tako velikega greha, da bi ga ne izbrisala neskončna usmiljenost božja.
14. Sv. Frančišek Šaleški je nekoč slišal o nekem ubogem grešniku v ječi, kateri je bil v smrt obsojen, da se noče spovedati, ker meni, da so njegove pregrehe prevelike, da bi se mu mogle odpustiti in da bode zato gotovo pogubljen. Ko sv. Frančišek obišče tega nesrečnika, mu pravi, da je plen hudobnega duha in žrtev peklenskega brezna. »Ali bi ne bil raj še plen božji in žrtev Kristusa?" mu pravi svetnik. »Gotovo", mu odgovori, »toda Bog nima ničesar opraviti s tako grdo mrhovino, kakor sem jaz." Zdaj začne svetnik
moliti in jetnika spominjati na obilnosti božjega usmiljenja, vsi e d katerega je dana obljuba, da tlečega stenja no ugasi in vpognenega trsa ne zlomi, ter se zopet obrne do jetnika, se li noče raj še izročiti Bogu, nego satanu ? Grešnik zopet odgovori, kakor poprej: „Bog nima ničesar opraviti s takim človekom, kakor sem jaz." Na to mu odgovori svetnik: „Bavno zarad tacih ljudi, kakor si ti, je večni Oče nasvet poslal svojega Sina, pa še za slabejše, kakor za Juda in za one, kateri so ga križali, kajti Jezus Kristus je prišel, da bi rešil grešnike, in ne zarad pravičnih." — „Bi li ne bilo nesramno zame, ko bi se obrnil do milosti božje?" — „To bi bila velika nesramnost", odgovori svetnik, „ko bi mislil, da njegovo usmiljenje ni neskončno, večje, kakor vsi grehi, katere je mogoče storiti ali si jih le misliti; kajti njegovo usmiljenje presega vsa njegova dela in se vselej povzdiga nad njegovo pravičnost; njen sedež ima za podnožje našo siroščino!"— Slednjič se začne v grešniku vzdigovati nekoliko upanja, kakor slabotna jutranja zarija — toda vedno je še trdil: „Bog me bode vendar zavrgel, ker je pravičen!“ Svetnik pravi: „Odpustil ti bode, če ga kličeš; kajti usmiljen je in slehernemu je obljubil milost, katerikoli ga prosi zanjo s ponižanim in skesanim srcem." — „Naj bo", pravi slednjič ubogi človek, „Bogu se prepustim, naj me pogubi, če je tako njegova volja." Spove se z veliko skesanostjo in umrje ves udan v voljo božjo. Njegove zadnje besede so bile: „0 Jezus, tebi se vsega dam in izročim."
15. Dve sestri sv. Doroteje ste se bili odpovedali sveti veri, da bi se izognili mučeništvu. Poglavar v Kapadociji ukaže sv. Dorotejo peljati k sestrama, češ, da bi pregovorili tudi njo k odpadu. Toda zastonj jej prigovarjate obe sestri, da naj bode pametna in da naj nikar pred časom ne končava svojega življenja po grozovitih mukah. „0, da bi si dali tudi vidve svetovati, jima pravi, in da bi se skesali, ker ste darovali malikom; saj Bog je dober in obilno je njegovo usmiljenje do vsacega, kateri se z vsem srcem spreobrne." — Sestri odgovorite: „Zdaj sve že odpadli od Jezusa, kako bi bilo nama mogoče, zopet se k njemu povrniti?" — Doroteja pravi: »Obupati nad božjim usmiljenjem je strašnejši greh, nego malikom darovati. Nikar torej ne obupajte nad dobrim in modrim zdravnikom; kajti zato se imenuje Zveličar, ker zveličuje, zato Odrešenik, ker odrešuje, zato Oprostitelj, ker vedno oprošča. Kar z vsem srcem se povrnite k pokori, in brez dvoma pridete tudi do oproščenja." Obedve se kot kristijani predstavite poglavarju, kateri ju ves razsrjen ukaže sožgati. Zaupaje na božje usmiljenje srčno in veselo trpite.
16.	K sv. puščavniku Jakopu so nekoč privedli lSletno deklico, ki je bila od hudobnega duha obsedena. Svetnik je tudi res precej izgnal hudobnega duha s svojo molitvijo in z znamenjem sv. križa. Ker so se pa dekličini stariši bali, da bi se spet ne povrnil hudobni duh, prosijo puščavnika, naj bi nekoliko dni deklico pri sebi pridržal v celici. Ubožec se uda, toda kmalu se zaplete v zanjke hudobnega sovražnika ter se sramotno pregrešita. Zdaj pa ga je neizrečeno sram, in da bi ne bil izdan, umori ono osebo in ves obupan sklene zopet med svet se vrniti. Na potu pa ga sreča drug puščav-nik, kateri vidi njegovo obupno zmedenost in ga vpraša po vzroku. Jakop mu vse zvesto pove, kakor se je bilo zgodilo, in da zdaj hoče spet med svet, ker zanj ni več odpuščenja. Ko ga pa oni opomni na neskončno usmiljenje božje, katero je pripravljeno zbrisati vso grehe, naj bi bili še tako veliki, ter mu tudi pred oči stavi izgled kralja Davida, dobi zopet zaupanje, vrne se na drug kraj v puščavi ter začne na novo ostro in spodobno živeti. Bog mu da tudi spoznati, da mu je odpustil in da je spet dosegel poprejšnjo stopinjo svetosti.
17.	Neki puščavnik se je dal po lepoti hčere nekega pagan-skega mališkega duhovna preslepiti in jo je želel v zakon vzeti. Ker pa je mališki služabnik zahteval, naj se sv. veri odpove, pripravljen je bil tudi k temu nesrečnež preslepljen po strasti. Mališki služabnik pa skrivej vpraša svojega „demona“, naj bi li zdaj mogel dati svojo hčer onemu puščavniku, pa dobi odgovor: „Ne, kajti ni ga še zapustil njegov Bog." Ta odgovor razodene mališki duhoven puščavniku, kateri ostrmi zaradi brezmejnega usmiljenja božjega ter vsklikne: „Oh, kako dober je Bog, da me še vedno ni zapustil, ko sera vendar prelomil svojo obljubo, zapustil ga in prelomil njemu storjeno prisego!" In zopet se vrne v samostan ter dela naj ostrejšo pokoro.
18.	Najsvetejši človek. Neki star, pobožen puščavnik je živel ob bregu divjega potoka v svoji nizki celici le za Boga in za večnost. Svoj čas je obračal v molitev in delo. Mnogo nesrečnih ljudi je prišlo k njemu ter tu dobilo svet in pomoč. Nevedne je učil, sovražnike spravljal in grešnike nagibal k pravi pokori. Vse ga je spoštovalo zaradi njegovega bogoljubnega življenja. Ker se morajo pa tudi najpobožnejše duše s skušnjavami vojskovati, loti se ga nekikrat prevzetna misel, da je najsvetejši med vsemi ljudmi na vsem svetu in da pri njem je nepotreben vsak trud, da bi mogel še boljši postati.
Nekega dne hoče iti čez vodo v bližnjo cerkev. Na bregu zagleda moža, ki se je britko jokal. Puščavnik spozna, da je to tisti ropar, katerega se je bala vsa okolica. Ne more se dovolj načudit'
tej nenavadni miločutnosti znanega roparja ter hoče dalje iti. Ropar pa se vrže ves skesan k njegovim nogam glasno kličoč: „Duhovni oče, prosim vas, povejte mi vendar, ali smem še upati odpuščenje svojih grehov?" Ko puščavnik sliši, koliko grozovitosti je doprinesel ropar, se vzbudijo nečimerne misli v njegovem srcu, poln prevzetnosti in nevolje vsklikne: „Ne, brezbožni zločinec, tu niti misliti ni na odpuščenje. Kajti poprej bodo iz te-le suhe palice v mojih rokah pri-cvetle vrtnice, kakor pa bo božji Sodnik odpuščenje dodelil takemu razbrzdanemu grešniku, kakor si ti!“ Te ostre besede so tako osupnile roparja, da je šel zopet na breg in je mnogo milejše jokal nego poprej. Puščavnik hoče nadaljevati svojo pot; pa kako osupne, ko zagleda, da njegova potna palica požene lepe vrtnice ter zasliši od nekod klic: „Poprej je mogoče, da iz te suhe palice poženo cveteče vrtnice, kakor pa da bi ljubi Bog odpuščenje odrekel grešniku, kateri se spokori, pa ga naklonil prevzetniku !“ Puščavnik spozna svojo napako, milo se razjoka, pokliče spokornega roparja, mu pove čudežno dogodbo o vrtnicah in ga povabi, naj pri njem preživi konec svojega življenja. Z veseljem sprejme ropar to ponudbo. Oba živita še mnogo let v bratovski ljubezni in svetosti. Cvetočo palico pa sta vsadila pred svojo kočo kot zanesljivo znamenje neskončne usmiljenosti in dobrote Gospodove.
19. Nelta velilea grešnica je umorila očeta in mater, da bi se odtegnila njunim ostrim opominjevanjem; pobrala je, kar se jej je zdelo najdražjo pri hiši, ter bežala v tujo deželo in tam zelo razuzdano živela. Nič več ni mislila ne na Boga, ne na nebesa, marveč tukaj je hotela svoje življenje v vseh mesenih sladnostih preživeti in potem svoje osode v večnosti čakati. V takem stanju pride nekoč v cerkev, seveda le iz slabega namena, ter sliši tu, kako vnet pridigar razlaga neskončno usmiljenje božje. Iz radovednosti ga začne poslušati. Kmalu pa postane bolj zamišljena, ko čuje, da ni noben greh tako ostuden, nobeno število grehov tako veliko, nobena grešna navada ne tako vkoreninjena in zastarana, da ne bi Bog radovoljno odpustil in pomagal, ako se grešnik skesano in zaupljivo povrne k Bogu. Čuje, da vsak grešnik, tudi največji, sme upati zveličanje od Boga in ne sme obupati, dokler je še živ. To in enako zopet vplamti zvezdo upanja v njenem srcu. Pa zopet se jej povrača misel, da to ne velja njej, ker se je v tem trenotku imela za največjo grešnico na svetu. Toraj gre po pridigi k onemu duhovniku in ga vpraša, je-Ii to, kar je govoril, zanesljivo in če velja tudi največjemu grešniku na svetu. Zopet se trudi pridigar, da bi jej prav živo spričal usmiljenost božjo, katera
more prav vse grehe odpraviti, da slednjič pri njej zmaga zaupanje ter med obilnimi solzami odkritosrčnega kesanja spozna vse svoje hudobije in zmote in dobi sv. odvezo. Potem pa pade v cerkvi na kolena, tolče se na prsi in vedno le ponavlja besede: „0 Bog, kako si ti dober, jaz pa tako hudobna; kako si ti ljubezniv do mene, jaz pa sem te sovražila, ti si pripravljen nebesa mi dati v tem trenotku, ko sem se hotela s svojimi velikimi grehi v pekel pogrezniti." V preobilni skesanosti se slednjič zgrudi in umrje. Kdo bi dvomil, da je neskončno usmiljeni Bog ravno tako odpustil tej skesani grešnici, kakor nekdaj sv. Magdaleni.
20. Neki imeniten knez je imel v svoji zadnji bolezni hude skušnjave zoper zaupanje v milost božjo. „Zame ni nobene rešitve več," tako je vedno zdihoval, Jaz sem zgubljen." Vse prigovarjanje jo bilo zastonj. Slednjič mu moli mašnik tolažljive besede kralja Davida iz 24. psalma: Zavoljo svojega imena, Gospod, zanesi mojemu grehu; zakaj veliko ga je. Torej velikost grehov naj bi bil vzrok, da se je Bog usmilil preroka. Ob teh besedah knez globoko vzdihne in pravi: „0h, oče, zaradi mene so te besede govorjene! Moj Bog, ti se me usmiliš, ker so veliki moji grehi, glej, to je tebe vreden vzrok, ker se tvoje usmiljenje sveti v tem lepši luči, čem večji so moji grehi, katere mi more izbrisati." Poln zaupanja v božjo milost izdihne svojo dušo.
Y- Bodimo tudi mi usmiljeni in prizanašljivi do svojih razžalnikov!
1.	Kako je bil egiptovski Jožef prizanašljiv in spravljiv do svojih zlobnih bratov! Grozovito krivico so mu bili storili, zdaj bi se kot mogočen gospod egiptovske dežele lahko maščeval nad njimi; pa on jim vse odpusti, izgovarja jih, poljublja jih in jih bogato obdari.
2.	Kako plemenitega in velikodušnega srca je bil kralj David! Krivičnega in nehvaležnega Savla je imel popolnoma v svoji oblasti, prav lahko bi se bil maščeval nad njim, pa mu je vedno le hudo z dobrim povračeval in tudi po njegovi smrti ga je odkritosrčno objokoval. Ko je bežal pred svojim sinom Absolonom čez potok Cedron, je neki mož Semej kamenje lučal vanj in ga preklinjal, David pa je vse krotko pretrpel in je prepovedal svojemu služabniku Abiseju maščevati se nad razžalnikom. O tej slavni premagi maščevalne jeze piše sv. Krizostom: Ob tej zmagi mu niso prišle le žene pevajoč naproti, marveč kor angeljev mu je peval čudeč se njegovi plemenitosti.
3.	Jezus Kristus ni le z besedo učil, marveč tudi dejanjsko pokazal najlepši izgled usmiljenosti. Misli le, kako prizanašljivo je ravnal z Judom Iškarjotom; kako krotko je zavrnil hlapca, ki ga je bil za uho udaril, kako mirno seje vedel do sovražil ikov, še na križu umirajoč itd.
4.	Sv. Štefan je po izgledu svojega božjega Odrešenika še umiraje prosil odpuščenja svojim sovražnikom-morilcem.
5.	Sv. apostelj Jakob mlajši, ki so ga razsrjeni judje z vrh tempeljna pahnili, je blizo smrti še molil za svoje sovražnike: „Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
6.	Sv. apostelj JPavel piše o sebi in svojih tovariših: Kolnejo nas in mi blagoslavljamo, preganjajo nas in mi z ljubeznijo povračujemo, psujejo nas in mi molimo. (I. Kor. 4, 12.)
7.	Sveti Kleazar, grof arijanski, ki je proti koncu trinajstega in v začetku štirinajstega stoletja slovel, je po smrti svojega očeta nastopil posest grofije Arijanske v kraljestvu Neapeljskem. Ljudstvo, kraljevi rodovini aragonski zoper Francoze udano, ga ni hotelo za svojega vladarja spoznati. Tri leta je pohlevno in potrpežljivo ravnal s puntarji, dasiravno so ga nagovarjali prijatelji njegovi, naj si s silo pridobi pokorščino. — Knez Taranto, njegov sorodnik, mu je dejal nekega dne: »Prepustite meni te puntarje v strahovanje; nekaj jih bodem dal obesiti; bodo že potlej drugi mir dali. — Dobrim bodi človek jagnje, hudobnežem pa lev." — »Jaz sem druzih misli," reče grof; »ne z obešanjem in morijo, ampak z dobrotami hočem vlado nastopiti. — Da lev jagnje raztrga, mu ni v slavo, ali slavno je, da jagnje leva zmaga (to je : pohlevnost jezo). To čudo boste po božji milosti kmalu videli." — In te besede so se tudi spolnile. Prebivalci grofije arijanske, milost in ljubezen vladarja svojega spoznavši, se sami udajo, povabijo svetnika, naj svojo dedščino v posest vzame, ter so ga potem ves čas ljubili in spoštovali po očetovsko. — Drug izgled njegove spravnosti je ta-le: Med papirji njegovega ranjkega očeta se je našel tudi list nekega stotnika, ki mu je služil, do starega grofa. Eleazar je bil v njem grdo popisan, in stotnik je v tem listu še celo očeta pregovarjal, da naj mu dedščino odvzame, rekoč, da je bolj pripraven za meniha, kakor za plemenitnika in junaka. Ta grdi list je še celo Eleazarjevo blago in krotko gospo Delfin o razhudil, in menila je, da hlinjena zvestoba take črne duše ne sme brez kazni ostati. Eleazar pa jo zavrne, da Jezus maščevanje prepoveduje, veli odpuščanje krivic, zapoveduje sovraštvo z ljubeznijo povračevati, da človek po odpuščanju vreden postane odpuščanja — in sežge list. —
Ravno tako je tudi večkrat sežgal taka pisma, v katerih so bila razgaljenja in krivice, ki so se mu storile, naznanjene, da se krivim ni bilo sramovati, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bili vedeli, da je grofu razžaljenje znano.
8.	V občini Montaincourski je imel, ko je bil pobožni Peter Furie za župnika, neki mož iz bližnje soseske dolgo časa z neko žensko pregrešno znanje. Ženska od župnika pri izpovedi posvarjena, se temu znanju odpovč. Oni grešnik pa ves razsrjen gre v Montaincour, zagrabi župnika, ravno iz cerkve gredočega, in ga s pestmi bije celo do župnišča. Župljani to videti, se vsi za njim spustijo, zakaj so jako radi imeli svojega gorečega dušnega pastirja. Grdoba je hotel zdaj brž kazni uteči. Ali kaj je storil blagosrčni duhovnik, ko jo vse udere za njegovim sovražnikom? Vesel prilike, da je kaj zavoljo Kristusa trpel, in skrbeč, da bi njegovega razžalnika ne došli, teče župnik v cerkev in zazvoni, kakor bi bil ogenj nastal. Ko je zdajci vse ljudstvo za njim privrelo, opominja ljudi, naj molijo za onega človeka, ki je molitve tolikanj potreben. Tako jih je pol ure zadrževal in ne zastonj ; zakaj drugi dan že pride človek, ga za odpuščanje prosi, veliko spoved stori, in je bolje živel v prihodnje.
9.	Marija od vstajenja, pobožna nuna, v katere srcu je gorela najčistejša ljubezen do Boga in ljudi, je imela navado, koli-korkrat jo je kaka sestra razžalila, vselej v cerkvi sveto rešnje Telo obiskati, in je govorila tu Gospodu: „0 moj presrčno ljubljeni Odrešenik! — iz vsega srca jej odpustim — iz ljubezni do tebe; odpusti tudi ti njej — iz ljubezni do mene."
10.	Sv. Polikarp je šel veselega obraza preganjalcem naproti, jih je prijazno ogovoril, jim rekel sesti ter jih je še na vrh obilno pogostil. Preganjalci, ki ga niso spoznali, so se čudili tej gostoljubnosti. Po jedi se jim je dal spoznati, je mirno zasedel osla in se dal peljati pred paganskega sodnika.
11.	Sv. Ignacija Lojolskemu je v višji šoli v Parizu nezvest tovariš ukradel, kar je denarja imel. Ko pa svetnik zve, da je tat v druzem mestu hudo zbolel in revno živi, je hitro tjekaj šel mu pomagat.
12.	Jeruzalemskemu patrijarhu Aleksandru je nezvest služabnik precej novcev vzel, in da bi ga ne dobili, pobegnil v puščavo. Tolovaji ga dobe in s sabo ženo. Patrijarh, to zvedevši, se je pogodil z roparji, da so ga izpustili za 4500 srebrnikov. Odkupljeni se je ves tresel in bal, Bog vč kako ostro ga bo kaznoval gospod. Ali patrijarh ga je milo in ljubeznivo posvaril in opominjal k po-
kori, kar se mu je tudi popolnoma po godu izšlo. Zato je nekdo rekel, da nič boljšega ni, ko patrijarha razžaliti, ker on povrne hudo desetkrat z dobrim.
13.	Deželni oblastnik Venustijan v Tusciji je vjel sv. škofa Sabina z dvema dijakonoma. Dijakona je dal precej umoriti, škofu pa je poprej roke odsekal. Kmalu potem so začele oblastnika oči hudo boleti, ker pa ni vsa zdravniška pomoč nič pomagala, je prosil svetega moža pomoči. In sv. mož je vzdignil prisekane roke, je molil nad njim in bolečina je zginila, in oblastnik se je dal krstiti.
14.	Sv. Fvzebija je arijanska ženska z opeko na glavo vdarila in smrtno ranila. Ali pred smrtjo so mu morali njegovi priseči, da ženske ne bodo zatožili.
15.	Ko so Rouen oblegali, je skušal neki hugenoški morilec vojvoda katoliškega Guiseta umoriti, toda vjeli so ga. Keva uboga se je še hvalil, da je hotel to za bran svoje vero storiti. Vojvoda pa mu reče: „Tvoja vera te je premotila, da si hotel meni življenje vzeti; moja vera pa mi dd, da ti življenje pustim in ti iz srca odpustim 1“
16.	Ko je bil sv. Janez Gvalbert še posvetnik, je ves gorel jeze in želel se je znositi nad nekim plemenituikom. Kavno veliki petek je dobil sovražnika na samem, v mesto grede zgol samega. Že je roka po meču segla, kar oni zavpije: „Pri milosti njega, ki je danes umrl za naju oba, te prosim, prizanesi mi!" Gvalberta so te besede ganile, objel je trepečega sovražnika in mu iz srca odpustil.
17.	Sv. Frančišek Šaleški sreča pravdosrednika, ki je bil ves hud nanj in se zarotil, ga črtiti in kjer in kakor se bi dalo, ga zaničevati. Prijazno se mu svetnik približa, mu roko podd in pravi: „Vi me sovražite, pa vedite, če mi eno oko izderete, vas bom z drugim vedno prijazno gledal." Toda zastaranega hudobneža to ni celo nič ganilo. Še celo streli! je pozneje nekoč po njem, ali je na mestu njega zadel druzega duhovna, ki je škofa spremljal. Zaprli so ga in k smrti obsodili. Ali škofje zanj izprosil pri kralju odpuščenje, ki ga mu je pisanega sam škof nesel v ječo. Trdovratnež pa je opljuval sv. moža in od sebe pahnil. Škof to videti reče: „Rešil sem vas oblasti posvetne pravice; ako se pa ne spreobrnete, zapadete večni pravici, katere vas nihče ne bode mogel več rešiti."
18.	Moenodušna mati. V Koloniji so več sto let neke ulice Ja strada pia" (pobožne ulice) imenovali, ker se je na njih izvršilo delo lepe ljubezni do sovražnika — Tamkaj je živela plemenita,
bogata vdova, mati edinega sina, ki je bil veselje njenega srca. Igral se je nekega dne na ulicah fantič. Kar mu pride tuj človek nagajat. Fantič ga okrega, tujec pa, človek nagle jeze, porine svoj meč vanj in ga umori. Komaj pa je bil umor storjen, teče morilec v bližnjo hišo se skrit. Imel je krvav meč še v roči. Hiti po stopnjicah do gospodinje in jo prosi, naj ga skrije in ne izdd. Usliši mu prošnjo in ga skrije, čeravno jo je bilo morilca groza. Kmalu pa ga pridejo beriči iskat in žena, ki je obljubila, da ga ne izda, je samo dejala: „Le iščite sami." Ker pa niso nikogar našli, eden izmed njih proč grede reče: „Kakor se vidi, ne veste, da je ta, ki ga iščemo, morilec vašega sina. Glejte, tu ga ravno mrtvega neso.“ — O kako je prevzelo to ubogo mater! Bleda kakor smrt gre v molitveno izbo, se zapre ondi in ostane tamkaj več ur. Po noči pa nese še celo morilcu svojega sina jesti in piti, in mu d d mošnjo denarjev, da je mogel ubežati. Še-le potem je šla mrtvega sina gledat in se je britko zjokala nad njim.
19.	Imeniten Rimljan, Prokel po imenu, je izustil nekaj za-bavljivih besedi zoper casarja Justinijana II. zavoljo nepravične vlade njegovih ministrov. Bil je velike izdaje tožen in pred sodbo poklican. Justinijan sam je bil pri izpraševanju pričujoč, in že so mislili sodniki sodbo nad zatožencem izreči, kar se cesar s svojega sedeža vzdigne, vse tožbine zapisnike raztrga ter Proklu odpusti.
20.	Ko so slavnega Atenca Fokijona v 80. letu k smrti obsodili, ga je vprašal sodni služabnik podavši mu čašo s strupom, če nima sinu kaj naročiti. Fokijon mu reče: „Sinu naročim, da se naj nikoli ne maščuje zavoljo moje nedolžne smrti."
21.	Nekdo je slovečega Perikla celi dan zmerjal. Perikles ga je molče poslušal in ko je zvečer oni domov šel, mu je še celo svetil do hiše.
22.	Neki korenjak je postavodajalca Likurgu napadel in mu oko iztaknil. Ljudstvo hudobneža zgrabi in njemu izroči, da bi ga kaznoval, kakor ga je volja. Ali Likurg ga je prijazno sprejel, ga dal podučiti in poboljševati. Poboljšanega pa je pripeljal v narodni zbor rekoč: „Mladeniča, ki ste mi ga surovega in neotesanega izročili, vam dam nazaj mladeniča lepega vedenja."
23.	Pravijo, da je neki paganski modrijan, prejemši gorko zaušnico od nekega zarobljenea, mirno rekel: „Dobro bi bilo, da bi človek vselej vedel, kdaj ima s čelado pokrit med ljudi iti."
24.	Sultan Asan je grškega cesarja Dijogena v vojski v j el in k sebi na kosilo povabil. Med kosilom ga vpraša, kaj bi bil on ž
njim storil, ako bi bil njegov jetnik. Ošabno reče cesar: „Dobro bi te bil stepsti dal in potem prebodel." Blagi sultan pa mu reče: „Jaz pa nočem tvoje krvoločnosti posnemati; vem, da je vam kri-stijanom Kristus rekel, sovražnike ljubiti. Prejmi tedaj od njega, ki ga sovražiš, mir in svobodo!" To izrekši ga izpusti brez odkupnine, in vse, ki so bili ž njim vjeti.
I)	Bog je neskončno pravičen.
a) Bog poplaču j e pravične ž e n a z e m 1 j i.
1.	Bog je rešil Noeta in njegovo družino, ker je bil pravičen in je spolnoval voljo božjo; vsi drugi so bili pokončani s potopom, ker so bili hudobni.
2.	Pravičnega Lota je Bog rešil; vse hudobne in sprijene prebivalce Sodome in Gomore je pokončal z ognjem,
3.	Pobožni Izak je bil oblagodarjen; neukrotljivi Izmael pa je moral z materjo vred bežati v puščavo, kjer bi bil poginil skoro od žeje.
4.	Bogoljubih mladenič Samuel je bil pred vsem Izraelom v časti in spoštovanju; zlobna sinova Helijeva, Ofni in Finees, pa sta bila v vojski končana, kakor je bil Bog že naprej napovedal.
5.	Pobožni in ponižni pastirček David je postal slaven kralj; prevzetni Golijat pa, ki se je zanašal le na svojo telesno moč in velikost, Boga in njegovo ljudstvo pa zaničeval, je bil sramotno premagan in ponižan.
6.	Pstera, uboga in ponižna devica, bila je povzdignena in s kraljevo krono veneana, prevzetna kraljica Vasti pa zaradi prevzetnosti s prestola pahnena.
7.	Blagi poštenjak Mardohej je bil rešen iz sovražnih rok, prevzetni Aman pa je bil obešen na isti steber, katerega je bil pripravil poštenemu Mardoheju.
8.	Danijel ostane nepoškodovan v sredi med gladnimi levi v plačilo svoje nedolžnosti; njegove obrekovalce pa so mahoma požrle lačne zverine (Dan. 6.)
9.	Sidrali, Mizah in Abdenago, vrli mladeniči se nočejo pokoriti povelju kralja Nabuhodonozarja ter moliti zlate podobe; zato jih kralj ukaže vreči v razbeljeno peč. Ali božja pravičnost, ki dobro plačuje, jih ohrani v sredi ognja nepoškodovane; služabnike kraljeve pa, kateri so jih bili v peč vrgli, sožge goreči plamen. (Dan. 3.) Pa že tudi poprej je bil Bog poplačal njih in Danijela bogoljubnost; četudi so se postili, bili so cvetočega lica; Bog je dal tem mladeničem znanje
24
Zbirka.
in izurjenost v vsakih bukvah in v modrosti; Danijelu pa razumevo vseh prikazen in sanj. (Dan. 1, 17.); povzdignil jih je tudi v veliko čast. (Dan. 2, 48, 49.)
10.	Stotnik Kornelij je bil pobožen in bogaboječ z vso svojo hišo, ljudem je veliko vbogajme dajal in vedno k Bogu molil. Bog ga je poplačal s tem, da mu je dodelil milost sv. vere ter mu poslal angelja, kateri mu je rekel: „ Tvoj e molitve in tvoje miloščinje so prišle v spomin pred Bogom", in mu velel, naj pokliče sv. Petra, ki je bil med tem tudi po čudoviti prikazni podučen, da sme tudi pagane v sv. cerkev sprejemati, najprej Kornelija in njegovo hišo.
11.	Ko je sv. Pavel pridigal v Filipah, ga je poslušala škrla-tarica Lidija. „Bila je bogaboječa in Gospod jej je odprl srce, da je pazila na to, kar je rekel Pavel . . . bila je krščena ona in njena hiša.1* (Dej. ap. 16, 14. 15.)
12.	Tdbito, pomočnico vbogih, je Bog spet k življenju obudil po sv. Petru, da bi še bolj pomnožil njene zasluge.
13.	Dve barki. Sveti Ignacij je potoval v Jeruzalem. Ko opravi svojo božjo pot ter se odpravlja domov, dobi v pristanišči dve barki, ki ste imeli odriniti v Italijo. Prva je bila velika in močna ter bogato obložena z blagom. Bila je nekega bogatega Benečana. Druga je bila majhna, stara in slabotna. Ignacij hoče stopiti na večjo in trdnejšo ladijo, katera je bila videti povse varna za vožnjo po morji, ali kapitan ga ne sprejme, ampak odkloni ga ter mu reče roglji vo: »Svetnikom ladij e ni treba, oni gredo po morju, kakor mi po suhem, ali pa morejo razgrniti plašč, da jim služi mesto barke.“ Ignacij mora torej na malo, slabejšo barko. Ali pravični Bog je kaznoval brezbožnega zaničevalca; svetnika pa, ki je pohlevno sprejel zasramovanje, je očitno poplačal. Oholi Benečan je namreč zadel na potu pri ciperskih otokih ob veliko skalovje in velika barka njegova se je potopila: mala in slabotna ladij a, na kateri se je vozil Ignacij, pa je srečno dospela v Italijo.
14.	Neki ubog tkalec na meji slovenskih dežel živel je s tremi otroci in ženo prav pošteno. Bilo je pa 1. 1788, ko ga poprosi neki tujec v pozni noči, naj bi mu pokazal pot do ceste. Ta tujec pa ni bil nihče drug, kakor poglavar neke roparske druhali. Ko prideta nekoliko v stran, pridruži se jima še osem roparjev, ki od strahu tresočega se tkalca prisilijo, da jim pomaga napasti bližnji mlin. Tkalca postavijo na stražo. Toda med tem pride pomoč in ljudje polove roparje, ki so bili vsi s tkalcem vred obsojeni v smrt. Zastonj je ta trdil, da je nedolžen. V tej bridkosti se napoti tkalčeva
žena na Dunaj pred cesarico in izprosi pri njej pomiloščenje. Kavno o pravem času še, predno so hoteli obsojence umoriti, prisopiha sel	s cesarskim	ukazom,	da morajo tkalca izpustiti. Zdajci	po-
glavar roparjev ves obledi. Prosi sodnika, da bi smel izgovoriti par besed do ljudi, ki so z veseljem pozdravljali poštenega tkalca, za kakoršnega so ga poznali vedno. Ko so mu to dovolili in nastane tihota, pravi: „Zares je Bog in ta Bog je neskončno pravičen. Do danes tega nisem verjel, in zato sem storil toliko hudodelstev. Večkrat sem sicer začel misliti, da mora biti Bog, ker mi je vse govorilo in oznanovalo njegovo previdnost. Da bi se popolnoma prepričal, sklenil sem prisiliti kakega nedolžnega človeka, da bi z menoj vred se udeležil hudodelstva. Če je Bog pravičen, — mislil sem si, gotovo no bo	pripustil, da	bi popolnoma nedolžen človek z nami trpel	isto
kazen. Bil sem si svest, da ga Bog osvobodi — in zgodilo se je. Zatorej pa sedaj pravim še enkrat: „Tkalec je nedolžen, je pošten človek. Je pa tudi Bog in ta Bog je neskončno pravičen." Izgovo-rivši te besede prosi, da bi ga odvedli v ječo, da bi se mogel pripraviti na smrt. Umrl je z Bogom spravljen. Tkalca pa so ljudje od veselja na ramah nesli domov, vsega oslabelega in omamljenega.
15.	Dobro storite	tistim, Iti vas preganjajo. V	poslednji francosko	- nemški	vojski prinesli so vojaški zdravniki	več
ranjenih Nemcev - častnikov v grad francoske plemenitašinje. Gospodar gradu je bila že priletna vdova, ki je zapovedala svojini podložnim, da morajo ranjenim Nemcem, kar se da, dobro in ljubeznivo streči; poleg tega se je pa večkrat tudi še sama prepričala, kako da se izvršujejo njene naredbe. Podajala jim je dostikrat sama okrepčil in je tiste, ki so francoski znali, ljubeznivo tolažila, drugim pa s prijaznim namigovanjem razumeti dala, da naj se poslužujejo tega in onega. Vjetniki so jo spoštovali, kakor svojo mater in marsikdo je na dan po trikrat pristavil svoji navadni molitvi tudi skromno prošnjo, da naj bi se njegovi dobrotnici dobro godilo. Mlad častnik, ki je imel v gradu svojo sobo, jo nekega dne vpraša, kedar mu je bila ravno rane iz novega obezala, jako ginjen: „Povejte mi vendar, milostna gospa, zakaj ravno sovražnikom svoje domovine skazujete tolikanj dobrot?" Gospa pravi: „Tudi jaz imam sina, ki je v francoski armadi za častnika. Nemci so ga ranili in vjeli. Našel je usmiljenje pri neki nemški materi, ki je ranjenemu rane obezovala m tujca pod streho sprejela za ves čas, dokler ne ozdravi in dokler se mu ne dovoli domov. Z nepopisljivo prizanesljivostjo in jako pazno postrežljivostjo skušala mu je britko osodo, daleč od svojih vjet biti,
24*
kolikor moč polajšati. Kar jaz tukaj vam storim, delam vse po iz-gledu one nemške matere.“ Častnik je umolknil. Obema so stopile solze v oči. Častnikove misli vspele so se daleč čez hribe in doline k svoji ljubi materi, za katero je našel tudi na tujem skrbno namestnico. Služabnik vstopi in izroči gospej pismo. Le-ta pogleda napis in urno pismo razpečati. „Hvala Bogu", vsklikne dobrosrčna Francozinja, ,,dobrotnica moja in mojega sina uslišala je mojo prošnjo ter mi je poslala svojo sliko. Vidite jo, to-le je tista vrla nemška mati." Častnik jo komaj pogleda, ko vže vsklikne: „To so moja mati." — „Vaša mati?" ponavlja gospa z drhtečim glasom. Na to pa poklekne ob postelji ranjenega nemškega častnika in pravi: „0 Ti moj Bog, iz celega srca bodi tisočkrat zahvaljen, da si mi zaupal sina moje dobrotnice".
16.	Kako ljubeznivo božja previdnost poplačuje dobro delo, nam lepo kaže ta-le dogodba, ki se je prigodila leta 1881. meseca decembra na Nemškem. Moder in jako previden ter varčen mož si je s svojo družino vred toliko zaslužil, da je pošteno živel, prihraniti mu pa ni bilo kaj prida mogoče. In tudi, če mu je kak krajcar preostajal, je vže vedel, kam da ga mora dejati. Ta mož je imel jako pridno hčerko Ano, ki je znala prav lepo in prav dobro šivati in pa tudi rada je delala. Časa za to ji tudi ni manjkalo. Dekleta, ki se dandanes mnogo s šivanjem ukvarjajo, imajo navadno vsaka svoj šivalni stroj, s pomočjo katerega si navadno delo pomnože. Naša Ana ni bila tako srečna. Sama ni imela denarja, da bi si bila tak stroj napravila, starišev si pa niti prositi ni upala zanj, dobro vedoč, da bi ga ji ne mogli nikakor kupiti. Kedar je šla pa memo kake hiše, v kateri je stroj šumel, je vselej zdihnila: „0h, ko bi ga vsaj tudi jaz imela!11 Ker je bila Ana vže od mladih nog vajena revežem po svoji moči pomagati, če tudi sama ni kaj imela, je sklenila dobro delo storiti in sicer iz tega namena, da bi Bog 'tudi njej pomagal do tako srčno zaželenega stroja. Njena soseda je bila jako poštena žena, toda od sile revna. Imela je dvoje otročičev, dve deklici; prvo pri petih, drugo pri treh letih. Silno ubožno in komaj za potrebo ste bili oblečeni. Ana vzame eno svojih še dobrih oblek, jo razreže in dve iz nje naredi — za ubogi sosedovi deklici. V soboto ji je dodelala in ubogi vdovi nesla, katera se je nepričakovanega daru neizmerno veselila. Ana jo je pa prosila, da naj nikomur ne pove, od kod je obleka.
Ne veste, kakšno veselje je bilo v nedeljo pri vbogi vdovi. Mati se je veselila z otrokoma, ki sta v eno mer vsklikala: ,,0h,
kako sve lepi, kako sve lepi!” Ko so deklici vprašali sosedovi otroci, od kod imate lepi obleki, odgovorili ste obe h krati: ,,Mama so rekli, da je ljubi Bog za naji skrbel in pa Mati božja!”
Čez dva dni dobi Ana od svoje tete pismo. Teta je stanovala v mestu od rojstnega kraja Aninega dobrih deset ur oddaljenem.
Glasilo se je: ,,Ljuba Ana! Ali bi mogla rabiti šivalni stroj? Tukaj je umrl nedavno krojač, ki je ženo in otroke v najubožnejših razmerah zapustil. Uboga vdova je dala šivalni stroj ranjkega moža, katerega ni mogla sama rabiti, v stavo. Tudi jaz sem dala pet grošev za jedno srečko, ne da bi stroj dobila, marveč v podporo ubogi družini. Včeraj je bilo žrebanje in misli si! Moja srečka je zadela stroj! če ga moreš rabiti, pošljem ti ga takoj po železnici. Jaz sicer ne vem kaj z njim začeti. Tvoja teta.” Kako je Ana iz celega srca Boga zahvalila tetino pismo prebravši za tako nenavadno povračilo in kako hitro je teti odgovorila, da si je takega stroja že zdavnej želela, tega vam ne moremo popisati; to si moraš, dragi moj čitatelj, le misliti. Sedaj ima vse, kar je že dolgo želela — šivalni stroj ima. Hej, kako veselo vam šumi ta stroj, kadar Ana kakemu ubogemu otroku šiva srajčico ali predpasnik.
Sedaj pa premisli sledeče:	V nedeljo zjutraj veselili ste se
ubogi deklici novih oblek, katere jima je ubožna Ana podarila; v nedeljo popoludne je bilo v deset ur oddaljenem kraju žrebanje za šivalni stroj, katerega je Anina teta zadela, ne da bi vedela, kaj ž njim začeti, če bi ga Ana ne mogla rabiti. Kaj pa to, dragi moj? Slučaj, kaj ne da? Ne, in če stokrat rečeš, da je bil slučaj, rečem ti sto in jedenkrat, da ni bil slučaj. Bog je usmiljeno siroto takoj poplačal za dobro delo, ki ga je ona njemu storila s tem, da je dve ubogi siroti oblekla.
17. Tri minute pred polnočjo. L. 1884 je sporočil neki katoliški časnik to-le dogodbo: V decembru je bilo in kar se d4 mrzla noč, ko sem se iz mesta domu vračal. Pot se je vlekla nekaj ur in .je bila tem dolgočasneja, ker nisem toliko daleč videl, kakor sem segel. Nebo je bilo prevlečeno s temnimi oblaki. V takih okoliščinah mi bo pač vsakdo rad verjel, da sem bil vesel, ko se mi po dolgočasni vožnji pokažejo prve luči rojstnega mesta. Dospevši do prve svetilke v predmestju pogledam na uro. Tri minute je manjkalo do polunoči. Komaj sem se od ure proč ozrl, ugledam pred saboj velikega moža, slabo opravljenega; bil je bledega obraza, v katerem so bile videti globoko udrte oči. Brada je bila precej dolga in vsa zmedena. Mož me vpraša z jako uljudnim glasom, koliko je ura. Ko mu povem, se mi prav tako uljudno zahvali, mi vošči lahko noč in zgine v temni noči.
Minulo je potem nekaj tednov in čudni mož ušel mi je iz spomina. Po opravkih sem moral večkrat v L. Ko se nekega večera od ondot povrnem in k pokoju vležem, se mi je jako čudno sanjalo. Zdelo se mi je, kakor da bi bil stal na jako visoki gori. Poleg mene stala je zavita postava, ki mi je ukazovalno proti L. pokazala. Nato sem se zbudil. Bodočo noč se mi je ravno to in prav na ta način sanjalo. Kakor prve dve noči, imel sem tudi tretjo noč ravno tiste sanje, toda le še bolj živahne. Drugo jutro mi dojde iz L. od mojega poslovodje pismo, da bi se ob eni uri pri njem oglasil. Šel sem in sedel na železnico. Kupej, v katerem sem sedel, je bil poln samih juristov. Pogovarjali so se o hudodelstvu, ki bode danes pred porotno sodnijo obravnavano. Vprašal sem znanega gospoda, o čem, da je govorica in ta mi je rekel: „Jako zapleten slučaj vam je to. Trgovski pomočnik je zgubil službo. Kmalo nato je bil zavratno umorjen blagajnik dotične trgovske hiše. če vas veseli iti k porotni obravnavi, vas tjekaj spremim." Ker sem imel ravno nekaj časa na razpolaganje, sem šel. Dvorana je bila polna gosposkega ženstva, za katerim smo moški stali. Visoki klobuki in nagromadene kite pred menoj sedečih so mi dolgo časa trdovratno zapirali razgled na spredaj, kjer je za-toženec sedel. Niti zatoženca mi ni bilo moč videti. Konečno ga vendar ugledam. Toda, kako sem se prestrašil! Kje le sem ta-le obraz že videl? Tudi on me je ugledal in globoko svoje oko v&me uprl. Ko se mu je dovolila beseda, je rekel z resnobnim, globokim glasom, kateremu je bil utisnjen pečat resnice: „Samo eden človek je na svetu, ki lahko mojo nedolžnost dokaže in ondi-le stoji." Bledega obraza pokazal je s prstom na-me. Sedaj sem ga še-le spoznal. Bil je to človek, ki sem ga srečal ob prvi svetilki in me je vprašal, koliko je ura. Zagovornik zatoženeev opiral se je na dokaz, kje da je zatoženec čas doprinesel dotično noč. Vse je šlo dobro, le časa dveh ur nesrečnež ni mogel nikakor dokazati s pričami, kje da je bil in prav na to se je opirala zatožba, da je zatoženec v tem času izvršil hudodelstvo umora. Moja izpoved je takoj ondi dodala, kar je manjkalo. Kraj, na katerem sva se z možem tri minute pred polnočjo srečala, je bil tako oddaljen od kraja hudodelstva, da bi zatoženec nikakor ne bil mogel ob navedenem času že mene pri prvi svetilki srečati. — In moje sanje? Slučaj, nič kot slučaj, rekel bo ta in oni. In vendar so imele svoj velikansk pomen, naj reče kdo kar hoče. Jaz pa pravim, da je bila božja volja, da sem rešil po nedolžnem zatoženega hude, morda celo smrtne kazni.
(Glej še raznovrstne izglede: »Kako si blagoslov božji dobimo* str. 130—245.)
P) Bog že n a zemlji kaznuje grešnike.
1.	Adam, je moral vsled greha iz raja bežati in v potu svojega obraza si kruh služiti in Fva je imela dokaj z otroci opraviti in pretrpeti (kako grozovit je moral za njo biti oni dan, ko je zagledala prvega mrliča na svetu — svojega lastnega sina v krvi.. .)
2.	Kajn je napojil zemljo s krvjo svojega brata in odsihdob je bila zemlja zanj prekleta in brez pokoja in obstanka se je moral potikati.
3.	Faraon je bil ukazal vse novorojene izraelske dečke v vodo vreči, zato so bili pa tudi vsi prvorojenci egiptovski v eni noči pomorjeni in Faraon sam je s svojo vojsko v morju konec vzel.
4.	Izraelci so morali zarad svoje nezadovoljnosti in upornosti 40 let po puščavi tavati in izmed vseh, ki so bili iz Egipta rešeni, sta le samo dva prišla v obljubljeno deželo. (IV. Moz. 14, 27—38.) In tudi sicer jih je Bog mnogovrstno kaznoval za grehe.
5.	Koreja in njegove somišljenike je zemlja žive požrla. In ko je zarad tega nastalo med ljudstvom veliko mrmranje, je poslal Bog ogenj med nje, kijih je pokončal 14.700. (IV. Moz. 16, 32, 49.)
6.	Abimeleh je bil 70 bratov umoril na enem kamnu in kamen z mestnih zidov vržen je tudi njemu glavo zdrobil. (Sod. 10, 5. 53.)
7.	Ahab in Jezabela sta dala nedolžnega Nabota kamenjati in psi so lizali njegovo kri; pa glej, na ravno tistem mestu so tudi psi lizali kri umorjenega Ahaba in Jezabelo so psi strgali. (III. Kr. 22 ; IV. Kr. 9.)
8.	Antijoh, ki je ljudi iz domovine preganjal v puščavo in jih moril brez usmiljenja, tudi sam ni našel usmiljenja, in moral je na tujem strašne smrti umreti. (II. Mak. 9.)
9.	Zarad malikovalstva je bila Jeroboamova hiša razdejana in potrebljena znad zemlje. (III. Kr. 13, 34.)
10.	Adobinezek, kananejski kralj, je bil v Bezeku premagan in odsekali so mu krajine na rokah in nogah, in očitno je spoznal: 70 kraljev je pobiralo z odsekanimi krajinami na rokah in nogah ostanke jedil pod mojo mizo; kakor sem jaz storil, tako mi je Bog povrnil. (Sod. 1, 4—7.)
11—14. Kabuhodonozor, Baltazar, Herod ....
15—17. Lakota ob času Elija in Jorama, asirska in babilonska sužnost, razdejanje jeruzalemskega mesta ....
18. Ananija in Safira, ki sta se bila sv. Duhu zlagala, umrla sta oba nagle smrti. (Ap. dej. 5, 59.)
Prim: str. 369, 1—9.
19.	Sv. Iddvina je bila bolna osem in trideset let ter prestajala grozne bolečine, ali kazala je vedno čudovito potrpežljivost v spodbuden izgled vsem prebivalcem v Šidamu. Nekega dne poprosi celo Boga, da bi pomnožil njeno trpljenje: „Kako smem reči, ljubi .Jezus! da hodim po tvojih stopinjah, ako ne poskusim vseh telesnih bolečin in nadlog, vsega zaničevanja in preganjanja ljudi, ako se iz vsega srca ne ponižam in ne spoznam sama sebe kot najbolj nevredno tvojo stvar? Vodi torej svojo deklo po tvojem potu; daj, da grem za tabo po tvojih stopinjah!" — Uprav takrat, ko je tako molila, prihrumi krdelo vojakov v Šidam. Kar šine nekaterim častnikom in vojaškim zdravnikom, kateri so čuli o Lidvininem čudnem trpljenji in svetem življenji, v misel, obiskati čudno bolnico. Neki večer se pri-drve pijani v njeno stanovanje, zaklenejo znotraj vrata, ter skačejo in plešejo okoli njene postelje, kakor da so znoreli; potegnejo z nje odejo, zmerjajo jo s pijanko, hinavko, nečistnico, še druge norčije počenjajo z njo, naposled jo pa pretepo s pestmi, da je tekla curkoma kri. Malo Petronilo, njeno sorodnico in postrežnico, vržejo s tako silo ob tla, da je ostala vsled silnega padca sključena do smrti. Nato gredo z velikim kričanjem in smehom iz hiše, češ, Bog vedi, kako junaško delo so izvršili. Ko se je ta dogodba zvedela, jokale so vse ženske po Šidamu, najimenitnejši meščani so prišli k Lidvini hoteč se za njo potegniti ter poskrbeti, da se kaznujejo divji razgrajalci. Svetnica jim pa to zabrani, rekoč: „V nebesih je Tisti, kateri po-vračuje, Gospod je maščevalec!“ In res, kmalu potem je eden onih grdunov vtonil v morji, drugi je umrl na Irskem v norišnici, tretji je bil ubit v vojski, četrti je nevarno zbolel in prosil pred smrtjo Lidvino odpuščanja. Tudi je bila molitev svetnice, ki je še po večjem trpljenji hrepenela, uslišana, kajti vse zaničevanje in trpljenje, katero je sprejela voljno in brez godrnjanja, storilo jo je še bolj podobno Jezusu. —
20.	Sv. Efrem v ječi. Sv. Efrem iz Sirije pripoveduje iz svojega življenja nastopno dogodbo, v kateri se razodeva ostra božja pravičnost. — Ko je bil še dečak, ga stariši nekam pošljejo. V gozdu, koder ga je pot peljala, dobi kravo, katera se je pasla. Kar začne žival, ki je bila nekega reveža, preganjati, ter s kamenjem pobijati toliko časa, da se je mrtva zgrudila na tla. Gez štiri tedne po tem dogodku ga stariši zopet nekam pošljejo, ali na potu ga noč prehiti. Pastirjem pasočim v gozdu ovce se smili ter ga povabijo v svoje koče. Hvaležno sprejme Efrem ponudbo in tisto noč prebije v koči pri pastirjih. Uprav v tisti noči prišli so pa volkovi h kočam, napah
ovce ter jih razkropili na vse strani. Pastirji menijo zjutraj, da so prišli tatje nad ovce in Efrema imajo za njihovega tovariša. Primejo ga ter tirajo k sodniku, kateri ga zapre v ječo. V ječi najde dva tovariša, eden je bil morilec, drugi prešestnik. Efrein silno joka in toži, kajti po nedolžnem so ga obsodili. Čez štirideset dni se mu prikaže njegov angelj varuh ter ga povprašuje, kako je prišel semkaj in kaj da počne. Efrem mu vse pove ter poudarja angelju, da ni zakrivil ničesar. Pa angelj mu pravi: „Vem, da si v tej reci nedolžen, vem pa tudi, kaj si storil s kravo nekega ubožca. Odtod tvoje trpljenje! Tudi tvoja tovariša sta pri ovcah nedolžna, a grešila sta v drugih rečeh. To ti bodi v svarilo, da je Bog pravičen in kaznuje vse hudo." — Efrem je spoznal svojo pregreho, obžaloval jo je, in angelj mu je obljubil, da bo kmalu rešen iz ječe, kar se je res zgodilo. Po tem dogodku posvetil se je Efrem popolnoma Bogu in njegovi službi.
21.	Sv. Kilijan je krstil vojvoda Gosberta, in mu dejal, da še eno mu manjka, da ni popolnoma Bogu prijeten, ločiti namreč se od svoje žene Gejlane, umrlega brata žene, ker je ta zakon zoper božjo postavo. Vojvoda je tudi to obljubil storiti ali Gejlani je to težko djalo; skušala je kakor kdej Herodija, znositi se nad Kilijanom. Najela je dva, ki bi imela Kilijana in njegova tovariša umoriti. O polnoči sta se podala na pot in našla sta sv. može ravno v cerkvi in sta jih koj umorila. Še tisto noč so bili z vso duhovno obleko pokopani, in da bi saj taka hudobija na dan ne prišla, je sozidala Geljana hlev na tistem mestu, kjer so bili pokopani. Ko vojvoda domov pride, popraša po Kilijanu in tovariših in ona mu reče, da je šel v druge kraje vero oznanovat. Ali kmalo je Bog sam razodel hudobno početje. Enemu morilcu se je pamet zmešala, obdivjan je letal okoli in na glas upil, da krvavi meč od Kilijanove krvi visi nad ujegovo glavo. Zabodel je samega sebe, je pa, predno je še umrl, tudi pomagača naznanil. Gosbert ga vkaže vjeti in pred-se prignati. Vse kristijane je zbral okoli sebe, da bi sklenili, kako se ima kaznovati morilec. Ali od Gejlane podkupljen se je eden pričujočih oglasil: „Gospod, mislite na samega sebe in nas, ki smo vsi sv. krst prejeli. Čujte me, in spustimo ga, zakaj, če je Bog, ki so nam ga oni tujci oznanovali, res tako mogočen, kakor so nam pravili, bo že sam kaznoval hudodelca; če ne, bi pa svetoval, našo veliko boginjo Dijano častiti po šegi očetov." Od ljubezni do Gejlane zapeljani vojvoda se je dal preslepiti. Morilca so spustili, ali precej je obnorel, je sam sebe grizel in še tisti dan umrl. Kmalo potem je tudi Gejlana ob
pamet prišla in se sama umorila. Gosberta so pa lastni podložni umorili in sina iz dežele spodili, in cela rodovina je pomrla.
22.	Neusmiljeni cesar Neron je kmalo čutil božjo pravico. Vojščaki so se spuntali. Neron se zbudi po noči in se vidi od vseh zapuščenega. Skoči iz postelje, kliče prijatelje, ali ni ga videti nobenega. Sam je šel na ulice ali nihče ga ni hotel v hišo sprejeti. Zapovedal je, koga poiskati, da bi ga prebodel, pa ga ni bilo. Beče: „Tedaj nimam ga ne prijatelja ne sovražnika. Tekel je k reki Tiberi, da bi v njo skočil, ali ni imel za to srca. Iskal je zlato posodico, v kateri je imel strup, pa tudi to so mu bili vzeli. Vender ga je izpuščen suženj, Faon po imenu, vzel pod streho. Zasedel je mršavega konjiča in v slabo oblačilo oblečen in z zakritim obrazom se je s Faonom in še s tremi drugimi tovariši podal na pot. Bal in tresel se je ; če je le peresce zašumelo ali petelin zapel, zmiraj je bil v smrtni bridkosti. Slišal je vedno, kako ga vojščaki kličejo in preklinjajo. Prišel je vendar do pristave, pa si ni upal vanjo; šel je s konja, se plazil po trstju in trnju okoli hiše, pil je žejen iz osmrajene mlake in dolgo je čakal, dokler ni Faon zid prebil, da je on po vseh štirih skozi luknjo zlezel v sužnjikovo izbo in se vlegel na posteljo. Rimski senat ga je razglasil za sovražnika rimskega naroda in ga je obsodil, da se ima s hrbtom med lesene vile vtiščati in do smrti z bičem tepsti. 2e so šli po njega, konjska kopita so se že slišala — jokajoč vzame bodalo in si ga zabode v srce. Umrl je 31 let star, ravno tisti dan, ko je bil dal ženo umoriti.
23.	Cesar Valerijan, da bi si bogove prikupil, je dokaj krščanskih škofov in duhovnov zaukazal umoriti. Ali kmalo ga je dohitela božja pravica. Vjeli so ga v vojski s Perzijani v letu 260 in ga gnali h kralju Saporu. Ošabni Sapor ga zapove vkleniti koj v cesarski opravi, da bi ga toliko bolj ponižal. Kadar je Sapor hotel konja zasesti, mu je moral Valerijan hrbet nastaviti, da je nanj stopil namesto stremena. Nazadnje zaukaže kralj živega odreti in s soljo potresti, in krvavo kožo so Perzijani v spomin ohranili.
24.	V Helijopoli so pagani cljafcona Cirila umorili, osrčje iz njega pobrali in snedli surove jetra. Ali pravica jih precej dohiti. Zobje so jim kar izpadali, jeziki so jim jeli gniti in oslepeli so.
25.	Hunerik, vandalski kralj, je katoliške škofe in duhovne zelo preganjal. Ali nesreča za nesrečo je nad njegovo deželo hodila, lakota, kuga in druge reči. Ali vse to hudobneža ni ganilo, dokler ga ni maščevalec sam prijel. Strašna zdravnikom neznana bolezen ga napade. Truplo, glava, roke in noge so jele otekati. Bolečine, ki
jih zdravnikov nobeden ni mogel ustaviti, so ga obhajale noč in dan. Črvi so jeli iz njega lezti; strašno je smrdelo okoli njega in ud za udom je padal od njega. Čeravno še živ, je bil že ves popolnoma segnit. Predno ga je še pamet minula, je jel strašno preklinjati, je grizel in glodal lastno roko in je nazadnje umrl ves zdivjan. Zadnje besede so bile prokletje samega sebe.
26.	Konstantin VI. je dal svojih pet stricev trpinčiti, enemu oči iztakniti in drugim jezike odrezati. Ali kmalu je tudi njega zadela božja pravica. V ravno tisti izbi so mu čez 5 let in ravno na tisti dan sužnji oči iztaknili. Kmalo je umrl 27 let star.
27.	Grški cesar Zenon je bil po neki zaroti s prestola pahnen, in Bazilisk, cesaričin stric, na cesarski sedež povzdignen. Zenonu pa se posreči veliko vojsko zbrati ter se zmagujoč približa Carigradu. Od vseh zapuščen beži zdaj Bazilisk z ženo in otroci v cerkev svete Irene, položi tam krono in vsa znamenja cesarske časti na veliki altar ter se z družino zapre v krstilno kapelico. Ker si maščevalni Zenon ni upal šiloma oskruniti svetega pribežališča, je z zvijačo izvabil svojega nasprotnika ; zatrdil mu je s prisego, da ne bode prelival ne njegove ne njegovih krvi. Nato zapusti Bazilisk pribežališče, Zenon pa ga dA vreči v podzemeljsko ječo in pusti, da — lakote pogine. Ko so čez nekoliko časa odprli temnico, prikazal se je prizor, ki bi moral tudi najbolj neobčutnemu človeku solze privabiti. Mrličem so bili obrazi tako krčevito spremenjeni, da jih ni bilo skoro mogoče več spoznati in videlo se jim je, kake grozovito so morali trpeti, predno so izdihnili svojo dušo; lahko si mislite, kako prebritki so pač morali biti zadnji trenutki imenitne družine, ki je počasi umirala — lakote!
Pa dolgo se ni mogel veseliti Zenon zmage, ki jo je dobil s tako nečloveškim prisegolomnim maščevanjem. Malo časa potem namreč se je bil pri kosilu opil in se vsled nekega božjastnega napada na tla zgrudil, tako da se ni kar nič zavedel in so ga vsi imeli za mrtvega. Tega se posluži cesarica Arijadna, ki je moževo bolezen poznala in bi se bila rada nadležnega soproga znebila; ona ukaže, naj brž navideznega mrliča pokopljejo v cesarskem grobišču ter postavijo stražo, kateri strogo zapove, naj nikogar blizo ne pusti in ne d& groba odpreti, naj pride karkoli. Komaj je preteklo 24 ur, kar zasliši straža iz groba strašen ropot in grozovito tuljenje; Zenon se je bil prebudil iz nezavesti in je klical na pomoč. Toda straža spol-novaje cesarično povelje in upajoč dobro plačilo, se ne zmeni za premilo klicanje in prepusti nesrečnika njegovi grozoviti osodi. Ko so
čez nekaj časa odprli grob, so videli, da si je bil desno roko razmesaril in škrlatasto obutel pojedel. Tako je moral v pravično povračilo ravno tako grozovite smrti umreti, v kakoršno je bil neusmiljeno obsodil strica svoje žene in njegovo družino.
28.	Ofa, mereiški kralj, je umoril kralja Etelberta, ki je prišel njegovo hčer snubit, in se polastil njegovih dežela. Ali hudo je žugala božja pravična roka kraljevemu morilcu. Vsi sinovi so drug za drugim hitro pomrli. Njega samega je noč in dan vest grizla, kmalo je jel bolehati in komaj je prehodil še dve leti. Mislil je svojo pregreho sprati in postavil je Etelbertu lep nagrobni spomenik. Ko je umrl, so ga v neki kapelici blizo vode Ouse pokopali. Ali on, ki mu lakomniku, dokler je živel, ni bilo dosti celo Angleško, da je moral še druzega kralja umoriti, po smrti še toliko sveta ni imel, kjer bi truplo v miru ležalo. Ousa je prestopila bregove in kraljeve kosti s sabo drvila v neizmerno morje. Ofova nesreča je deloma tudi njegove tri hčere zadela. Etelrida, nevesta umorjenega Etelberta, je šla, ker se jej je studilo doma biti, iz očetove palače v samostan zgubljeno srečo objokovat. Elfieda je bila še ne celo leto omožena, in mož jej je umrl. Tudi ona je šla v samostan hladila iskat. Fadburga je šla na Laško in je tako obožala, da je morala vbogajme prositi.
29.	Da so nedolžnega Sokrata umorili, so kmalo morilci hudo čutili. Atenci so se spametovali in spoznali, kako neumnost so storili, da so Sokrata usmrtili. Melita, ki ga je bil zatožil, so k smrti obsodili, in več druzih njegove smrti krivih so iz dežele izgnali. Atenci so sploh vse, ki so k njegovemu umoru kaj pripomogli, tako črtili, da jim niso dovolili ognja v svojih hišah prižgati, da jim niso odgovarjali, da se nihče z njimi vred ni kopal, in da so vso vodo, katere so se dotaknili, za nečisto imeli. — Več jih je to ravnanje tako jezilo, da so sami sebe umorili.
30.	Janeza Viklefa, ki je na Angleškem začel novo krivo-vero učiti, je ravno, ko jo je oznanoval, mrtud zadel. Usta so se na enkrat zavlekle, več ni mogel govoriti, in ko je dve leti tako revno prebil, je umrl na sv. Silvestra dan 1387. leta, ki ga je tolikrat psoval.
31.	Cesar Mavricij je bil na moč skop in neusmiljen. V neki vojski je bilo vjetih mnogo njegovih vojakov, katere bi bil mogel odkupiti z malo svoto. Toda vsled svoje skoposti in lakomnosti se jih ni usmilil in vsi ti nesrečniki so bili grozovito pomorjeni od sovražnika. Sčasoma je spoznal cesar svojo veliko neusmiljenost ter prosil Boga, naj ga kaznuje za njo v tem življenji. Bog ga je uslišal. Neki
Fokas, imeniten mož v kraljestvu, se je vzdignil zoper njega z veliko množico svojih privržencev, vrgel ga s prestola ter dejal v ječo z ženo in njegovimi osmerimi sinovi vred. Dalje ukaže, da se ima žena in vseh osem sinov po vrsti pomoriti vpričo cesarja, kar se je brez odloka zgodilo. Mavrici) je spoznal v tej nesreči božje maščevanje in vselej, ko je kakemu sinu glava odletela, je glasno zaklical: „Pravičen si, o Gospod! Pravična je tvoja obsodba!"
32.	Tri leta še-le je sedel carigrajski cesar Andronik na prestolu, ko nastane upor zoper njega. Uporniki ga vjamejo, zvežejo mu roke in noge, okoli vratu mu obesijo dve železni verigi ter tako zaničevanega izroče vojakom in druhali ljudski, da delajo ž njim, kar hočejo. In prično se grozni prizori. Od vseh strani planejo nanj, bijejo ga, pljujejo mu v obraz, rujejo mu lase z glave, izbijejo mu zobe iz ust, strgajo mu obleko z života, vlačijo ga po mestu, slednjič mu odsekajo desnico, vržejo ga v ječo, kjer ga puste brez hrane in pomoči. Drugi dan privlečejo ga zopet iz ječe, iztaknejo mu oko, obrijejo glavo, polože nanjo krono iz Čebulj, odenejo ga z raztrganim plaščem in posadivši ga z obličjem nazaj gledajočega na suhega in nesnažnega velbloda ter podavši mu v levico cesarsko žezlo v zasmeh, vodijo ga tako po trgu, med tem ko z oken usipajo nanj smeti, pepela in kropa. Prišedši na glavni trg privežejo ga k dvema stebroma za noge, tako da je glava visela doli, vsak pa je počenjal z njim, kar je hotel, dokler ga nista dva vojaka prebodla, skušajoča se, kateri ima ostrejši meč. Toda pri vsem tem je Andronik vedno ponavljal besede: ,,Usmili se me, Gospod, usmili se me!“ Spoznal je bil namreč pravično šibo božjo; kajti tudi on se je bil krivično polastil prestola ter bil dal umoriti pravega naslednika Ale-ksija, katerega mu je bil prejšnji cesar Emanuvel izročil v varstvo.
33.	Puščavnikovi krokarji. Nekega dne potrkata dva popotna človeka na vrata koče, v kateri je prebival samotar Maj n ar d iz Einsiedelna, proseča večerje in prenočišča. Sv. puščavnik jima ljubeznivo odpre ter se brž odpravi, da jima naredi malo večerjo. Ko sta bila tujca sama v hišici ter gledata skozi okence, zapazita skozi odprta vrata v kapelici srebrno svetilnico, visečo pred oltarjem, katera se je lepo svetila v solnčnih žarkih. Bistro in poželjivo jo ogledujeta zlodeja, ter skleneta se je polastiti, naj velja kar hoče. Majnard se med tem vrne z jedjo, katero je bil v naglici pripravil za potrebna in utrujena popotnika, ter jima najprijaznejše postreže. Prigovarja jima dobri starček, naj le brez skrbi povžijeta, kar jima je pripravil, on gre med tem v svojo kapelico, da opravi pred oltarjem svoje navadne večerne
molitve. Starček odide. Preoblečena hudobca pa gledata posmehljivo in zlobno za njim. Ko je stopil v cerkvico ter sta ga videla klečati na stopnicah pred oltarjem, slečeta gorenjo obleko, vzameta v roko železna kija, katera sta imela skrita za pasom, in tiho pa na lahko se splazita v cerkvico za samotarjem lik krvohlepni hijeni. Belolasi starček pobožno moli ter zre zamaknjen v lepo podobo Matere božje na oltarji. Kar mu zazveni okolu glave, — železni kij prileti mu na glavo z vso močjo. Prileti še jedenkrat, — in starček obleži mrtev na stopnici oltarja. Hlastno pograbita morilca srebrno svetilnico ter hitita iz cerkvice, kar le moreta, da bi se skrila v tamni gozd in ušla pravični kazni božji. Ali komaj prideta na plan, kar začujeta nad seboj grozno kričanje, ki je bilo tem huje, čim bolj sta bežala. Bilo je to vpitje krokarjev, katerim je umorjeni samotar vsak dan dajal hrano. Močno frfetajo živali s črnimi peroti nad begunoma, zaganjajoč se jima v glavo zdaj od desne strani, zdaj od leve. Z ostrimi kremplji in z močnimi kljuni ju neusmiljeno zdelujeta; vsa preplašena in obupana jo zavijeta proti mestu Curihu, da se znebita črnih preganjalcev. Toda zaman, krokarji ju spremljajo vedno, ostudno in glasno kričeč. Na nekem hribu, koder je šla ta čudna družba, je pasel oče s svojimi sinovi živino. Ko začuje kričanje in zagleda krokarje pa begune, de otrokom : „To so krokarji bogoljubnega Majnarda! Kaj se je neki pripetilo ?“ Hitro jo ubere za begunoma, in množica ostalih pastirjev se mu pridruži. Pri Curihu ju dohite; zgrabijo ju ter drže — kar pride tožno naznanilo, da so dobili pobožnega samotarja Majnarda umorjenega v njegovi cerkvici pred oltarjem. Zvezana in obdana od mnogih pastirjev, ki so glasno jokali za ljubeznivim svojim pastirjem in očetom, sta bila morilca peljana k sodniku, kjer sta obstala peklenski zločin ter prejela čez nekaj dni zasluženo kazen. Gori v zraku so pa še vedno plavali krokarji ter grdo kričali, kakor da hočejo pričati morilcema ter zbranemu ljudstvu ponoviti pozabljeno resnico: „Boj se, zlodejec, Boga, pravičnega sodnika, ki čudovito odkriva grešna dejanja hudobnežev!“
34. Materin pogled v nebo. Mlademu možu se je splašil konj. Voz, na katerem se je peljal ta človek, se preobrne in ga udari na desno nogo s tako silo, da so mu zdravniki čez nekaj dni odžagali nogo. Nesrečnika, ki je trpel velike bolečine, obiskujejo prijatelji, milujejo ga, ter se jeze nad božjo previdnostjo, češ, kako more dobri Bog pustiti, da zadene človeka taka nesreča. Bolnik jih pa zavrne rekoč: „Nikarte, prijatelji, tako govoriti proti pravičnemu Bogu! Glejte, s to nogo, katero so mi zdaj vzeli, sem sunil nekoč
kot deček togotno in prevzetno svojo drago mater tako silno, da se je zjokala in pogledala milo proti nebu. Pravični Bog je videl ta pogled ter mi poslal za moj greh zasluženo kazen!“ „Spoštuj očeta in mater, da bodeš dolgo živel in ti bode dobro na zemlji!“ —
35.	Kaznovani bratomorec. Hudobnež nima nikdar miru, vedno ga muči in preganja glas pekoče vesti; nesrečen je tudi njegovega življenja konec, kajti Bog je pravičen. Med mnoge hudobne vladarje nekdanjega jutrovega kraljestva spada tudi Konstans, sin onega Konstancija, kateri je bil naslednik Heraklija. Svojega brata Teodozija, katerega je ljudstvo močno ljubilo, posilil je v duhovniški stan, iz zgolj strahu, da mu ne prevzame vladarske časti. Že je bil Teodozij posvečen v dijakona, ali krutega tirana je še vedno mučila sumnja, zato ukaže brata umoriti. Grozen zločin je bil tem pregreš-nejši, ker se je izvršil uprav tisti dan, ko je pobožni Teodozij podelil kot dijakon svojemu bratu v cerkvi kelih Gospodov. Ali vnebovpijoča ta pregreha se je kmalu silno maščevala nad zlodejem. Ljudstvo ga je začelo še bolj zaničevati in grozno preklinjati, še bolj ga je klela in mučila hudobna vest. Noč in dan ga je preganjala strašna podoba; videl je, koder koli je šel, svojega brata oblečenega kot dijakona ter ponujajočega mu kelih, napolnjen s krvjo, z besedami: „Na, brat, pij!“ Da bi se umaknil ljudstvu, katero ga je na moč črtilo, in da si utolaži pekočo vest, potoval je v Italijo in Sicilijo; kjer ga je naposled njegov lastni sluga umoril v kopeli.
36.	Angleška ladija „Lastovicau se je razbila na viharnem morju. Kapitan se prime trama, plavajočega po morju, ob enem pa ponudi soho upehanemu mornarju ter ga s tako močjo vleče k sebi, kakor bi mu za lastno življenje ne bilo nič. Mornar, Jack z imenom, je rešen, že se drži trama. Toda tu zagrabi nehvaležnež svojega kapitana, svojega rešitelja ter ga pahne nazaj v valovje, kjer se nesrečnež zastonj bori z valovi, zastonj vzdiguje roke in prosi Jacka usmiljenja. Grozovitnež se ne gane, temveč se mu še posmehuje, češ: „Dveh tram ne more nositi; čemu si me pa rešil?" Kapitan izgine v morju za zmiraj. Jack pa, oziraje se po rešilnem lesu, bere na koncu rudeče zapisano: „Liverpool št. 245.“ —V Londonu imajo kaznilnico za morske roparje. Med hudodeluiki nahajal se je nekega dne tudi mlad človek, ki je trdil neprenehoma, da je nedolžen in da je prišel med morske roparje le, ker so ga le-ti rešili, da se ni potopil. Pa zastonj! nihče mu ni verjel. Vže jih peljejo na morišče, med njimi tudi onega mladega moža. Ko pride vrsta nanj, strese se naenkrat ves in nepremično zre na tram, na katerem se
je moralo končati njegovo življenje. Zagledal je bil namreč tam z rodečimi črkami zapisano: „Liverpool št. 245.“ — Pade na kolena ter zakliče: ,,Bog, Ti si pravičen!“ — Nekaj trenutkov pozneje je bil Jack mrtev.
37.	Nekega dne sta stala pred porotnim sodiščem v Ambergu na Bavarskem oče in sin, Jožef in France Marckner, katera so oba obsodili v smrt zaradi velikih zločinov. Ko so ju peljali nazaj v ječo, stopi pred mlajšega hudodelca ubog deček, ki je imel le eno nogo ter zakliče: „Glej, sedaj si prejel plačilo; ne bi bilo pravice na svetu, ako tebe ne bi obesili." Izgovorivši besede, izgine. Hudodelec ga takoj spozna. Pred enim letom nekako je sedel namreč isti deček na cesti ter se je trudil, da bi sezul čevlje, ki so mu bili preozki. Prišel pa je mimo France Marchner ter vprašal dečka, kaj dela? Ko mu je povedal, da se ne more sezuti, svetoval mu je hudobnež, naj vtakne noge med deske v kolesu, pa se bo lahko sezul. Deček, nič hudega ne sluteč, stori tako, neusmiljeni hudobnež pa udari po konjih, ki so bili upreženi v voz, kolo se zavrti in — deček je bil ob nogo. Tožil takrat ni hudodelca nihče, toda pravični Bog ni pozabil hudobije, kaznoval jo je čez eno leto s smrtjo.
38.	Neki ošaben menih je silno želel postati opat; vedoč pa, da tega ne doseže, dokler bo živel stari opat, izmisli si hudo zvijačo. Pripravi strupa ter ga da služabniku opatovemu, rekoč: ,,Kakor hitro potreseš s tem praškom jed opatovo, takoj bo prijazen s teboj in te ne bo več kregal in zmerjal." — Služabnik, priprost človek, misli, da je res vse tako, pa vzame strup in pravi sam pri sebi: „Ce je pa taka, dal bom le polovico danes opatu, polovico pa prihranim, da zopet potresem, kadar bo hud name.“ Stori tako. Opat je in umrje. Izvolijo za opata onega hudobnega meniha. Ne dolgo in tudi on začne oštevati služabnike. „Prav,“ misli si naš sluga, ,,hitro potresem še drugo polovico čudovitega praška, da si zagotovim ljubezen in prijaznost opatovo.“ Kakor prej nameša res tudi sedaj ,,praška“ v jed novemu opatu, in ta je in umrje vsled istega strupa, ki ga je pripravil svojemu predniku.
39.	Hudobni dijaJe. V Naumburgu so mladi dijaki radi ponočevali ter po mestu razsajali. Zato je njih učitelj po noči večkrat vstal ter jih zasledoval. Marsikaterega je zasačil in zaslužena kazen ni izostala. Nekega dne je bil ta profesor pozno na večer na vrtu in že se je bila storila trda tema, ko gre po temnem in dolgem hodniku v svojo spalnico. Ali dobro, da je imel palico pri sebi, kajti pred sobo je ležala velika past, kakeršne nastavljajo lisicam. S palico zadene
ob past, katera se mahoma sproži z velikim ploskom. Možu se ni ničesar hudega zgodilo, razven, da se je nekoliko prestrašil. Ali ker je bila past nastavljena izvestno le od hudobnih dijakov iz hudobnega namena, da bi si učitelj v nji zlomil nogo ter ne mogel več zasledovati mladih ponočnjakov, vršila se je stroga preiskava. Vendar zločinca ni bilo moči zaslediti.
Čez nekaj let potem dobi rečeni učitelj pismo od nekega hu-zarja, kateri je bil takrat, ko se je zgodil oni dijaški zločin, njegov učenec. Pismo se je glasilo: „Dolgo časa sem bil vesel, da se navzlic mnogemu preiskovanju ni zvedelo, da sem vam bil jaz nastavil ono lisičjo past. Pozabil sem bil, da je Tisti, kateremu je vse odkrito, oster maščevalec hudobnih dejanj. Zdaj me je kaznil vidno in grozno. Jaz sem vam hotel takrat zdrobiti noge, ali Bog vas je rešil, meni pa naklonil nesrečo, v katero sem vas hotel pripraviti jaz. V vojski pri Zorndorfu (Bilo je to v sedemletni vojski dne 24. in 25. avg. leta 1758.) mi je kroglja zdrobila obe nogi. Bolečine, katere sem prestal, so nepopisne; poleg tega me neznosno muči huda vest. Tudi nekaj mojih tovarišev bilo je močno ranjenih, a bili so mirni ter so z lahko vestjo molili Boga, jaz pa nisem mogel moliti zbog slabe vesti. Zdi se mi, da se preje ne pomirim, dokler vam ne odkrijem svoje stare hudobije in vas ne prosim odpuščanja. Povejte, prosim, tudi svojim učencem to dogodbo, katera jim pričaj, da pravičnost božja sicer nekoliko časa hudobneža mirno gleda, a naposled se nad njim strašno maščuje. Ako se mi pozdravijo noge, obiskal vas bodem osebno ter prosil kleče odpuščanja na tistem mestu, kjer se je zgodila moja hudobija."
40. Brezbožni umetniki. Monakovo je mesto na Bavarskem, kjer živi posebno veliko mladih umetnikov. Le-tem ljudem je prišlo na misel, da bi napravili dne 18. februvarija 18 . ., ko je bil ravno petek, veliko maškerado umetnikov. Predmet ji je bil popotovanje okoli sveta. Frivolni duh, ki v umetniških krogih navadno prevladuje, imel je tudi tukaj prvo besedo in se zarad tega pač ni bilo čuditi, če so se tudi verske reči smešile in če so še celo s smrtjo skušali se norčevati!
Maškerada je bila sestavljena iz vseh stanov. Nekateri so bili še celo tako drzni, da so sramotili redovniško obleko očetov frančiškanov in kapucinov s tem, ker so jo sploh rabili na maškaradi. Mesto rožnih vencev visele so jim klobase ob kutah. Nadejamo se, da se gospodom umetnikom niti sanjalo ni, kako hudo da so se s tem pregrešili in kako ojstra da bo kazen že v nekolikih urah Sicer je
Zl)i rka.	25
bila pa med maskami le katoliška duhovska obleka zastopana; mask v protestanski pastorski obleki ali v oni židovskih rabincev nisi nikjer videl. Sploh je današnji svet že tak, da ga samo tisto v oči bode, kar je katoliško! Na maškaradi se je razdeljeval tudi »časnik", kjer so se brale razne novice in naznanila. Med drugimi je bilo eno, ki je pozornost vseh obračalo na-se, ne da bi bil kedo le količkaj pomislil, da se bo tako kmalo vresničilo. Glasilo se je: „Za bližajoče se praznike! Jako primerno darilo ! Opozarjamo Vas na našo jako bogato zalogo raznih krst (mrtvaških trug) — od najnavadnejše pa do najbolj bogate, kakor se katera komu prilega. Za zakonska, ki h kratu umrjeta, imamo krste obširne za dva človeka. Večjim družinam priporočamo takoj naročila po ducatih ali vsaj po pol tucata. Kdor jih vzame več, dobi primeren rabat. Kdor jih potrebuje, kupi naj si jih več, ker se jako lepo podajo tudi v salonu. Mrtvič, tovarna za krste, na pokopališki cesti."
Tako se je mladina iz najresnobnejših reči norčevala in nihče ni mislil, kako kmalo da se bo vse to vresničilo in da bo res v kratkem za nje same treba dvanajst krst. Kristijan se je že večkrat lahko prepričal, da večni Bog ne dopušča, da bi se človek šalil s tako resnimi stvarmi, kakor sta smrt in grob. Takoj pri vhodu dvorane stala je postavljena eskimoška koča, kjer je prebivala eskimo-družina, broječa dvanajst glav. Mladi umetniki so bili namreč za Eskime preoblečeni. Vsi so bili v bombaž, bato in konopnino poviti. Bilo je proti polnoči, ko se prevrne v eskimoški koči na mizi stoječa sveča; plamen se je obliznil po Eskimu, v obližji stoječem in se ga je kar h kratu popolnoma ovil, kakor kača. Eskimo, goreč kakor je bil, zdirja po dvorani in navzoči mislili so v prvem trenotku, da se šali. Žal, da je prišlo vse drugače. Vidoči, da je gola resnica, udrli so jo drugi Eskimo za njim, da bi ga pogasili. Pri tem se je pa druzega za drugim ogenj oprijel in ni bilo dolgo, pa so vsi goreli. Vseh dvanajst je bilo grozno opečenih. Predno je minolo bodoče dopoludne, so štirje že umrli, trije pa drugi dan.
Najprva pomoč, ki so jo nesrečneži dobili, je bila ta, da so jih prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jih razdelili v dva dela. S tem pa nesreče še ni bilo konec. Ogenj se je razširil takoj po dvorani in se je vsega prijemal, kar je bilo tkanega sploh. Jeli so goreče reči z vodo in pivom polivati, toda prekasno. Nekateri so jeli vpiti: „ogenj!“ drugi: »mirno, mirno! Godba naj svira!" Nered je bil grozen in nihče ni vedel, kje se ga drži glava. Dobro je bilo za red, da so jeli godci takoj gosti, vendar pa niso mogli zabraniti, da bi se ogenj ne bil tudi še drugih polastil. Kakor ognjeni strahovi divjali in begali
so ti nesrečneži po dvorani na vse kraje, kamor se je temu ali onemu bližje ali pripravneje zdelo. Eden je divjal goreč na galerijo in zopet nazaj, kjer se je omagan zgrudil. Druzega ožgal je ogenj tako grdo po obrazu, da ga ni mogel nihče pogledati. Tretji je dirjal ves v ognju skozi dvorano na velika vrata, kjer je opešal in obležal. Konečno so nekateri vendarle na dvorišče prihiteli, vsi goreči, kjer so jim gasilci z gorečo obleko vred kožo s telesa potrgali, kajti na več krajih je bila že pečena. Ležali so ti nesrečniki vse križem, eden tukaj, drugi tam. Nekoliko jih je poskakalo tudi skozi okna.
Stariši mladega akademika Emerlinga sedeli so zjutraj pri za-jutrku in so se ravno pogovarjali, da danes ne bo sinu k zajutrku, ker pojde izvestno z drugimi prijatelji v kavarno zajutrkovat. Kar pride sluga iz splošne bolnišnice vprašat, ali bodo sina na svoje stroške pokopali, ali naj se pokoplje na bolnišnične stroške. V poslednjem slučaji morajo poslati ponj v bolnišnico, kjer je ravno danes zjutraj umrl.
Mlada umeteljniška kri imela je na eskimo-koči tudi velik plakat z besedami: „Danes zvečer velikansk polom, kakeršnega še ni bilo!“ Žalibog, da je polom le preresnično nastal! Izkušeni zdravniki so se izrazili, da se jim kaj takega še ni primerilo. Ožganci so bili tako prepečeni, da po žilah ni bilo najti niti jedne unče krvi. Kdor je tiste reveže videl ležati v mrtvašnici, jih ni nikdar več pozabil, tako ga je pretresel ta pogled. Nekaterim so bili obrazi tako ožgani, da jih ni bilo niti poznati. Da je bilo kaj takega sploh mogoče, uzrok so bile težke lasulje in druga šara, ki jo je imela predrzna mladina na glavi. Prva dva, ki so ju pokopali, sta bila akademik Oton Em er-ling in pa fotograf Anton Maier, oba iz Monakovega. Ni bilo kmalu toliko ljudi pri kakem pogrebu, kakor tukaj, tolikanj žalujočih pa izvestno tudi še ne! Vse Monakovo je žalostni dogodek nepopis-ljivo pretresel, in malo je bilo mladine in starejih oseb, ki bi bili suhih oči stali ob črni jami, ki se je zdaj nad tem, zdaj nad onim zaprla. Najprvo so spremili k poslednjemu počitku akademika Emerlinga. Sošolci so ga nosili in spremljali. Za krsto omahoval je pa v srce zadeti oče. z dvema bratoma ranjeega, ki sta bila oba že profesorja na akademiji, in veliko odličnjakov mesta, med njimi monakovski župan in poslanec saške kraljevine. Že so pri grobu. Pokopavajoč duhovnik omenja po dovršenih obredih v kratkih besedah grozne žrtve, ki jo je tirjala tukaj bleda smrt, pomoli za dušo ranjeega, pevci zapojo žalostinko in — odidejo k drugi jami, kamor so položili fotografa Maierja. Obupna vdova in nepreskrbljeno dete ostala sta na gomili tistega, ki jima je dosedaj skrbel za ljubi kruhek, od sedaj
nadalje bode pa gnjila umna glava in pridne roke njegove pod zemljo.
—	Drugo jutro pokopali so šestero drugih žrtev, katere so položili v skupno jamo, kakor so pred tremi dnevi veselo še skupaj popivali in popevali v svoji sneženi uti. Kdo bo popisal neskončno žalost ubogih mater, ki so šle za svojimi ljubljenci, spremljajoč jih k poslednjemu počitku na njivo božjo, kjer bode enkrat žetev primerna današnji setvi!
Med ponesrečenci je bil tudi mladi umetnik Emil Einhart iz Konstanca, in ta je bil eden tistih, ki so bili najhuje ožgani. Do 2. ure v drugo jutro je bil še pri zavesti in je nepopisljivo žalostno tožil
—	toda ne toliko zaradi sebe, kakor zato, ker je starišem s svojo neumnostjo napravil toliko žalosti, ker je bil sicer jako priden in nadarjen mladenič. V petek popoludne — pred maškeradnim večerom, vlil je ravno kalup iz gipsa za križ, ki ga je nameraval izdelati za kostniško pokopališče, v soboto namenil se je razpostaviti ga v mona-kovskem društvu umetnikov, v torek na to hotel se je podati v Kostnico s kalupom, da ga pokaže ondotnim prebivalcem. Vse se je veselilo tega dne, najbolj pa še mladi umetnik sam vspeha, katerega pa ni več doživel. Grozen je bil vtis, ki ga je novica o nepopisljivi nesreči po Kostnici napravila.
Spomina vredne so tudi besede iz nagrobnega govora g. dekana Buehruckerja. Poslednje žrtve spremil je on k pogrebu in je na njihovem grobu rekel: „Milo ginjeni in polni sočutja stojimo tukaj nasproti ranjkim, resnobnim in strogim spodobi se nam pa biti nasproti samim sebi. Plamen, ki je tukaj skoraj po bliskovo hitro zahteval svojo žrtev, spominja nas vse preživo strahovite roke, ki je svoje dni pisala: »Mene, tekel, fares!“ na steno babilonske razkošne palače. Pretresljivi dogodek mora vsakemu izmed vas seči v srce, ker naj vsak premisli, kako bi bilo z njim, če bi ga večni sodnik v tem-le trenutku neutegoma poklical k sebi, ali bi morda ne bil zdatno prelahek na tehtnici sv. Mihaela? Vprašam vas tudi ob tej priliki, kaj pa je prav za prav glavni namen našemu življenju? Je-li to strah božji ali pa le nagon, da spolnujemo svoje dolžnosti? Ali je res to samo le naš poklic, po katerem se ravnajo vse naše misli in vsi naši napori? Vedno še je naš čas popolnoma površen in uživanju vdan, potreba v tisočerih podobah trka nam pa od vseh strani na vrata. S tem pa nikakor nečem reči, da bi se ne smeli radovati in razve-drovati, toda le vse, kar je prav, le vse v mejah, ki jih dovoljuje krščanstvo, če hočemo, da si bomo duha z veseljem okrepčavali in vspešnega vzdržavali za novo delo in novo stvarjenje. Nikdar naj ne bode pa brezbožnost povod našim veselicam, naj je taista nekaterim
tudi priljubljena, kakor vsakdanji kruh. Kristijan se je mora povsod ogibati! Kristijan mora ostati povsod kristijan!“
41.	S plesišča v jamo. Kadar v hišo trešči, se vse pretrese, in kadar se v kaki družbi prigodi kaka grozna nesreča, spogleda se tudi vsa družba. Na ^Vestfalskem doživeli so leta 1884 tak udarec iz jasnega neba na pustno nedeljo pri plesu. Mnogo se jih je zbralo ondi takoj iz začetka iz tega namena, da bodo preplesali noč; drugi so prišli gledat in so se sčasoma iz gledalcev prelevili v plesalce. Ni bilo dolgo in že so se plesalcem žarila lica, kakor škrlat; razgrela sta jih ples in pa sladko žganje, katerega so sosebno dekleta obrajtale. Med poslednjimi je bila pa ena prav izredno vesela. Stara komaj sedemnajst let, bila je lepa, prijazna, živa in cvetoča. Oj, s kakim veseljem je hitela na prvi ples in kako vstrajno je plesala! Konec plesa jo je vendar že precej utrudil; čas je bilo iti domov, kajti drugo jutro treba bo ob šestih že v tovarno. Dobre volje sedela je drugo jutro naša mladenka v tovarni in je svoji tovaršici ravno razkladala prijetnosti včeraj nega dne in kje da namerava preživeti pustni večer. Bilo je polutreh popoludne in padla je zn&kin na mestu mrtva obležala. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Ta slučaj napravil je silen vtis na vse delavke in delavce v tovarni. Tako mlada, kakor je bila, pa tako hitro s tega sveta! To je nepopisljivo čudno in premišljevanja vredno. Kako je vendar še sinoči vesela preplesala pustno veselico, sedaj pa tukaj leži mrtva!
42.	Nož na plesu. Na Češkem ob bavarski meji stoji gostilna, ki se ji pravi: „Na zraku." Veliki teden leta 1879 sanjalo se je nekemu mladeniču v sosednem selu na Bavarskem, daje bila v gostilni »Na zraku" godba, on ondi na plesu in da so ga zaklali. Mladenič pripoveduje te čudne sanje zjutraj starišem, in ti niso vedeli nič boljšega storiti, kakor da so sinu jako resno odsvetovali, da če bo in kadar bo „Na zraku" godba, naj ne hodi tjekaj. »Človeku se sicer sanja, kadar je poln spanja", ali sanje vendar niso prazne. Velikonočni ponedeljek pride v tisti kraj; „Na zraku" so pa godci zagodli. Naš mladenič se je jako malo brigal za opomin, ki mu ga je Bog poslal v sanjah, še veliko manj pa za onega, ki so mu ga vsled razodetih sanj dali stariši, ter je šel na ples. Proti osmi uri zvečer nastane nekaj malega prepira in nekaj fantov gre iz sobe pod kap. Naš mladenič je tudi med njimi; komaj so bili dobro zunaj, seže eden po nož, sune nazaj, ne vede kam, ter zadene našega nevboglji-vega mladeniča naravnost v srce. Zadeti revež se zgrudi in je —
obležal. Mladina, le prepričana bodi, da ples ni še nikogar v nebesa spravil, pač pa se jih veliko uniči za čas in večnost.
43.	Ne šali s smrtjo. V L. so leta 1885 imeli ples. Prišlo je skupaj mnogo mladine, veselega srca in smehljajočih obrazov. Najbolj vesela, da, tu pa tam celo že razposajena je bila pa Ocvirkova Lina. Plesala je, kakor bi jo sam veter nosil, smejala se je, nagajala, kakor bi imela samega škrata v žepu. Cisto naravno je torej, da se je ves mladi svet okoli nje gnjetel in se ji je smejal. — Po končani polki stopi Lina k odprtemu oknu, kjer se namerava nekoliko ohladiti. Ravno tedaj pride pa memo resnoben in tih mož. Bil je novi grobo-kop, ki je to službo še le pred nekaterimi dnevi prevzel. Lina grobo-kopa ugleda in ga takoj predrzno nagovori, rekoč: „Slišiš, Janez, nikomur nisi še skopal groba, jaz hočem prva biti!“ Vsi so so ustrašili tako predrznega govora, le Lina ne. Zaletela se je zopet žarečih lic v najgosteje tolpo plesalcev, kjer se je začela iz novega strastno vrteti. Cez dobrih 14 dni jela so ji pa že veneti žarna lica; pljučnica se je je prijela, ki jo je jako hitro pobrala. Novi grobokop izkopal je res njej prvi jamo. Bog sliši in usliši!
44.	Brezbožni sin. V neki župniji naše dežele živel je pred kakimi štiridesetimi leti ubog starček s svojim sinom v revni koči. Starček je bil slaboten in pobožen mož, mladenič pa čil in krepak razuzdanec. Dobrim ljudem se je imel stari mož pač več zahvaliti, da je kolikor toliko za potrebo živel, kakor pa ljubezni svojega sina, ki je vse pregrehe na tem svetu dobro poznal, četrto božjo zapoved je pa že zdavno pozabil. Brezskrbni brezbožnež živel je tako zanikrno in pohujšljivo, da je očetu dostikrat srce krvavelo. Mnogokrat je opominjal sprijenca, toda kaj se je sin zmenil za lepe besede! Kaj je ubogi oče trpel, bral si mu lahko na obrazu, iz katerega je zijala živa potreba in neizmerna žalost glede tolišnjega pohujšanja, ki ga je sin njegov po župniji delal. Večkrat se je mož britko jokal, in je prosil malopridnega sina, da naj se mu vendar smilijo očetovi sivi lasje, če že nič ne d& za prezgodnji pokop svojega življenja. Kaj mislite, kaj pa je sin na vse to storil? Pokleknil je menda pred očeta in ga odpuščanja prosil ali kali? Vse drugo, le tega ne! Še grje in še bolj razuzdano je živel, in končno, ko so mu očetove lepe besede jele presedati, dvignil je grdun roko in je — o groza takega otroka! — očeta udaril! Odslej nadalje tepel ga je redno, kedar mu je oče le količkaj rekel čez dozdevno čast.
Kakor znano, pa na tem svetu vsaka reč le nekaj časa traja in prav tako je bilo s trpljenjem ubozega starčka, ki je bilo popolnoma
podobno prenapolnjeni posodi, katera ali prekipi ali pa poči. Mož legel je na smrtno posteljo. Brezbožni sin pa celo na smrtni postelji nima usmiljenja z očetom. Vselej, kedar se je povrnil iz slabe družbe ali od svojih zanikrnih vlačug, preklinjal je očeta in njegove nadloge starih dni in to je bilo še dobro! Kedar je prišel pa še bolj razkačen domov, tedaj ga pa tudi ni bilo prav nič sram bolnega očeta pretepati ! Višnjeve maroge po očetovem telesu so to več nego enkrat jasno dokazovale. Dobri starček bi bil pač rad temu ali onemu sosedu razodel svoje težave, pa se je bal sinove surovosti. „Ce le kaj zinem, me bo pa še huje pretepal1', mislil si je dobri mož in molčal je. Molčal je tako dolgo, da se ga je konečno sam Bog usmilil. Poslal mu je namreč svojega služabnika g. župnika, ki je zvedel o bolezni tega starčka in ga prišel pripravljat na pot v večnost. — Pobožni duhovnik je ubozega očeta tolažil in temu se je jelo srce topiti. Jel mu je tožiti o silno surovem sinovem ravnanji, ki nima niti najmanjšega spoštovanja več zanj v svojem srcu. „Če je mogoče, gospod oče, skrbite, da bom tukaj v miru preživel svoje poslednje trenotke, kar mi jih je še odločenih. Rad bi vsaj mirno umrl!1* Solze so starčka posilile in nič več ni mogel govoriti. Gospod župnik nekaj časa premišljuje, kaj bi bilo tu storiti. Na vsak način je hotel pomagati staremu prijatelju Božjemu. Naposled mu pride nekaj na misel. Takoj se odpravi na pot in naravnost k okrajni sodniji, kjer je sodniku s tako živo besedo popisal žalostno stanje nesrečnega moža, da je sodnik še tisto uro poslal dva krepka beriča po tolovajskega sina, katerega je zapovedal v imenu postave tako dolgo pod ključem obdržati, dokler ubogi oče ne bo zatisnil oči. Beriča prideta in rečeta v imenu postave surovemu sinu, da naj gre ž njima. On je pa rekel, da ne more, ker ga preveč noge bole. Beriča pa nista dolgo premišljevala, kaj bi bilo storiti, temveč sta si najela voz, postopača pa sta na rokah in nogah vklenila, kakor naj večjega hudodelca, kar je v resnici tudi bil, ter sta ga djala na voz. Da bi se bil poslovil od svojega očeta tudi le z najmanjšo besedico, na to niti misliti ni bilo. Pognali so in zdrčali proti sodišču, tri ure daleč. Ko dojdejo in se ustavijo, hočeta beriča vklenjenemu z voza pomagati. Ta se je pa jel pridušati in je sam doli zlezel. Komaj pa se je dotaknil tal, že pade na zemljo in mrtev obleži. Vsi so se ga ustrašili. Oče je med tem doma tudi umiral. Grozna ta resnična dogodba je napravila po celi deželi veliko vrišča. Liberalci so vpili, da to ni nič posebnega, temveč je mladeniča zbog silne jeze mrtvud zadel. Verni katoliki, katerim je četrta božja zapoved še v srci zapisana, so pa videli v tem dogodku
očitno kazen božjo. Saj se že v starem zakonu bere: Oko, katero svojega očeta zasramuje in svojo mater zaničuje, naj krokarji pri potokih izkopljejo in mladi orli pošro; kedor svojega očeta ali svojo mater preklinja — naj umrje!
45.	Zamenjana skledica. V manjšem mestu živela sta dva zakonska med saboj kakor pes in mačka. Nekega jutra je bila pa žena posebno dobre volje, ko je kuhala zajutrek. Že je bilo pogrnjeno in kava v skledice nalita, vsakemu svoja. Gospod se je ravno prekrižal, kajti te lepe navade ni opustil pred nobeno jedjo, kar nekdo potrka. Gospa skoči kviško in gre venkaj. V tistem trenutku pade pa pajek s stropa gospodu v kavo. Pajki so se mu že od nekdaj silno gnjusili. Hitro ga gospod venkaj vrže, ob enem pa svojo skledico zameni z ono svoje žene, češ, ona ni videla, da je pajek padel v kavo in se ji torej tudi gnjusilo ne bo. Gospa se vrne in povžije zmenjano kavo z gospodom vred. Toda že čez malo časa jelo jo je grozno ščipati in pa krč jo je zvijal. Takoj so poklicali zdravnika, da bi ji pomagal, če bi bila pomoč sploh še možna. Žal, da ni bilo več mogoče, kajti zdravnik je takoj spoznal, da je gospa zastrupljena. Ees je tudi kmalo na to v groznih bolečinah umrla. Sodnija je klicala takoj moža na odgovor, če mu o tem zavdajanji ni kaj posebnega znano. Toda kaj mu če znanega biti? Povedal je, kar je vedel in s tem je bil pri kraji. Izpustiti so ga morali. Preiskava in druge okoliščine so dokazale, da si je žena sama zavdala, hoteč svojega moža v jamo spraviti. Tu se pač vidno kaže pravičnost božja.
46.	Bil je godec, kakor jih je povsod še dandanes zadosti, in ta je imel silno grdo navado, da je na vso moč rad klafal. Naj je bila družba kakoršnakoli, nikdar se ni oziral na njo, temveč je svinjaril, kakor bi bil plačo služil za svoje nesramno govorjenje, katerega se mu nikdar ni zmanjkalo. Bilo mu je tudi prav popolnoma enako, ali so bili v družbi nedolžni otroci, nezrela mladina, ali pa že sami skušeni možje. Bilo je videti, kakor če bi ga bil hudič kar sproti navdihaval, toliko jih je imel vedno na razpolaganje tistih grdih, kosmatih, katere se navadno slišijo le po najbolj zanikrnih beznicah. Njegovo nesramno klafanje prišlo je na uho tudi gospodu župniku tistega kraja. Kot skrben varuh izročene mu duhovne črede nikakor ni smel trpeti volka med ovčicami. Poklical je zaradi tega nesramnega godca k sebi ter ga je z mirno toda resno besedo posvaril in mu jasno povedal svoje mnenje, da ne bo nič več trpel njegovega pohujšljivega govorjenja v svoji župniji. Godec pa o tem ni hotel prav nič slišati. Eekel je, da njegove besede niso druzega kakor samo navadne burke, s katerimi
ljudi razveseljuje. Pohujšavati pa ne misli nobenega ž njimi. Burke briti mu ne sme pa nihče prepovedovati. — Ni bilo dolgo tega, ko je šol neko noč pozno in dobro nasekan domov. Drugo jutro so ga našli prid svojo hišo v gnojnici mrtvega. Poleg njega ležal je pa velik kup Enoja. Ali ni to očiten prst božji? Usta, ki so v življenji vedno polna bila gnojnice najostudnejega klafanja, pile so tudi poslednjo uro gnojnico — kakor za očitno kazen božjo.
47.	Brezbožen hanoveranski drag on ar je srečal juda, in ker je mislil, da ima denar, ga je obesil na drevo, mu denar pobral in mrtvega spodaj pokopal. Jud, predno je umrl, je rekel: „Bog te bo že dobil, hudodelec! kakor ti meni storiš, ravno taka in ravno tukaj se bo tebi zgodila." Leto pozneje je šel njegov polk v vas po ravno tisti cesti, kjer je bil dragonar juda umoril. Ker se je general bal sovražnega napada, je ukazal, da morajo tiho jezditi in nobeden se nima iz vrste premakniti, če ne, bo precej obešen. Tisti dragonar se je pa preveč žganja navlekel, in na konju zadremal. Konj pa je jel na stran stopati in ker je le to prevečkrat bilo, so naznanili generalu in zapovedal ga je na prvo drevo obesiti. Dragonar drevo ugledavši, je začel jokati in zdihovati in dolgo ni mogel besede izustiti. Kar reče: „0 Bog, kako pravičen si ti!" Povedal jim je, da je juda umoril, in tukaj pokopal, in kaj mu je jud obetal. Kopali so pod drevesom in res dobili judove kosti. Groza in strah je vse prevzel in molče so storili dragonarju tako, kakor on judu.
48.	Spolnjena želja. Knez Aleksander Hohenlohe pripoveduje sledečo dogotUio v svojih spisih: Imenitna gospa, mati štirih otrok — med katerimi ste bili dve hčeri, ena pri osemnajstih, druga pri desetih letih, obe pa zdravi, lepi in čvrsti — rekla je nekdaj, ko je govorica ravno na redemptoriste nanesla, da bi rajši obe svoji hčerki mrtvi pred saboj videla, kakor pa da bi jima dovolila vsakih osem dni k obhajilu iti. „Gospa, ne govorite predrzno," posvari jo knez. To se je zgodilo meseca junija. Dne 23. decembra ravno tistega leta ležala je lSletua hčerka na mrtvaškem odru, 2. januvarja pa lOletna. Tako je Bog kaznoval predrzno posvetno gospo, ki v svoji ničevi domišljiji ni vedela, kaj govori.
49.	Nasledki božjega ropa. Misijonar iz reda minoritov, bivajočega v primorskem mestu Verseille na Francoskem, pripovedoval je sledečo vseskozi resnično povest: Bog je naše prizadevanje v mesecu maju letos še prav posebno blagoslovil. Cerkev je bila dan na dan prenapolnjena in spreobrnjenj je bilo od dne do dne več. Ob koncu leta hotel je gospod župnik nekaj bolje podučenih učencev k prvemu
sv. obhajilu spremiti. Teden dni poprej označil mi je dečka 13 let starega, ki pod milim nebom ni bil nič vreden; kajti ni znal ne katekizma in ne drugih potrebnih reči, pa tudi pripravljen ni bil prav nič za to sveto opravilo. Stariši njegovi niso bili prav nič boljši. Za misijon se niti brigali niso in tudi sicer jih ni b;lo nikdar v cerkvi videti. Prvo sveto obhajilo bilo jim je le običajna formalnost, kateri se mora vsak podvreči, da ne dela ravno nepotrebnih izjem. Za kaj več pa ti ljudje sv. obhajila niso smatrali. Kedar smo imeli poslednje preskušinje, stavil sem dečku razna vprašanja in nobenega mi ni bil v stanu spodobno odgovoriti. Vsled tega mi pač ni bilo mogoče pustiti ga k prvemu sv. obhajilu. Jokal je in sram ga je bilo domov grede. Ko je mati zvedela, za kaj da se gre, je same jeze kar divjala nad manoj, nad gospodom župnikom in nad našo vero. „Kaj je meni mari, če znaš ali ne znaš — šel boš vendarle! Obleka je pripravljena in naj gospodje dovolijo ali ne, šel boš vendarle!“ — Dete pravi: „Saj mi ne bodo dali odveze!11 — „Kaj pa je na tem? vsklikne hudobna ženska, ti pojdeš k obhajilu tudi brez spovedi. Saj je vse sama prismodarija, in jaz ti prepovem k spovedi iti. Oblekla te bom v lepo novo obleko in ti pojdeš z drugimi vred k obhajilu.11 Duhovni tega ne bodo zapazili, če pa — se jih pa vsaj odkrižamo!11 Otrok je molčal, ker se je bal matere. Vendar je pa sklenil zmuzniti se, da pojde vsaj k spovedi poprej, če tudi je bil slabo izgojen, ga je vendar groza obšla pri misli, da bi vendarle vtegnil po nevrednem sprejeti sv. obhajilo. Žal, da je čuječe oko matere njegove vse dobre sklepe vničilo. Določenega dne napravi se deček v novo obleko, ter se med službo božjo pomeša med druge otroke. Ko je prišla vrsta nanj, pristopil je k mizi božji in jaz sem mu dal sv. rešnje Telo, ne da bi ga bil spoznal, na kar se je zopet na svoje mesto vrnil. Komaj pa je preteklo nekaj minut in vže se je sesedel nezavesten. Venkaj so ga nesli. Ker je bila sveta maša pri kraji, pokličejo me kar nanagloma v žagrad, rekši: „Pater, hitro, hitro, enega izmed obhajancev krč nezmerno vije in bo vsak čas umrl.11 Takoj sem se podal k njemu na dom. — Našel sem otroka v postelji njegove matere, ki si je zastonj prizadevala bolečine polajšati. Ko je nesrečni deček mene ugledal, obrnil se je proti steni in kričal: „Proč, proč, ne maram Vas! Nečem, nečem!11 Kljubu temu sem ostal in sem si prizadeval potolažiti ga. Saj še vedno nisem vedel, kaj se je zgodilo. Mati, vsa obupana, mi je pa kmalo vse razodela. Mislite si moj strah! In ta je bil temvečji, ker seje nov krč pokazal. Mladi zasra-movalec Boga se dvigne na postelji, upre grozovito svoje oči v mater
in s hripavim glasom zavpije: »Mama, ti si mi ukazala sveto obhajilo po nevrednem prejeti; jaz sem te ubogal, zato pridem pa sedaj v pekel. Ti si uzrok!" Še enkrat ga je krč prijel in po njem je bilo.
50.	Predrznost pri spovedi. Blizo Landshuta je nekdo svojega župnika silno sovražil in ni vedel, kako da bi mu škodoval. Sklenil ga je na spovedi ujeti. Šel je k njemu k spovedi in je rekel, da ne sliši dobro; enega svojih tovarišev je pa najel, da se je zanj v vrsto vstopil. Le-ta je šel po spovedi s spovedancem k orožnikom za pričo, da je župnik spovedanca pri spovedi na glas zmerjal. Orožniški stražmešter je pa rekel, da ne sprejme v tem smislu nobene tožbe. Predrznež je drugo jutro zbolel. Usta so se mu zaprla. Spovedati se je bil le še na ta način vstani, da se je pismeno obtožil svojih grehov. Zvečer že je bil mrtev.
51.	Dne 17. aprila 1885 umrl je v Parizu pisatelj Edmund About, žid od nog do glave. Spisal je svoje dni glasovito brošuro: „B i m s k o vprašanj e“ na ukaz Napoleona III. proti papežu Piju IX. Napoleon ga je prav nalašč poslal v Bim, da bi se podučil o ondašnjih razmerah, da bi javno mnenje za omenjeno brošurico pridobil in bi zarotnike pripravil na bodoče oropanje sv. očeta. Študije, kar jib je za izdajo svoje brošurice potreboval, so bile kmalo dognane. Da je knjižuro s tvarino napolnil, postavil si je posamične prigodke, kakoršnih se pač nikjer ne manjka, kakor za stebrovje. Le-to je potem opletel z lažmi in zvijačami, kar mu je domišljija le dopuščala, samo da bi bil dokazal, da je papeževo gospodarstvo nezmožno za vladanje. Pač pa bi bili liberalci za to, kakor nalašč, kajti ustanovili bi takoj srečo in blagor prebivalstvu in pa javna nravnost bi zdatno pridobila. — „B i m s k o vprašanje" zbudilo je po Evropi splošno pozornost. Liberalci so pisali, da je to vprašanje vredno Volterovega peresa. V Bruselj u so ga tiskali. V Turinu so ga izdali v laški prestavi. Na ta način dal je Napoleon III. prvi povod, da so papežu pobrali svetovno kraljestvo. Posledice tega so znane, so na veliko škodo krščanstva in bodo še. Edmund About sam je pa umrl od vsega sveta zapuščen v velikih skrbeh, kako se bo iztekla pravda, v katero se je bil s časnikom „Siecle“ zapletel. Ko se je prepričal, da sovražniki sv. očeta nimajo sreče, počilo mu je srce. About je tudi cesarja Napoleona izdal, ta pa rimskega svojega dobrotnika — sv. očeta. Zato se mu je pa tudi cesarstvo podrlo — pri Sedanu.
52.	Nesramni žid Guggenheim priplazil se je nekega večera k mestni zbornici v Mellingenu in je na stopnice položil zavitek, na kar je odšel. Zjutraj na vse zgodaj je bil pa žid že zopet ondi, pobere paket, kakor bi ga bil našel, teče ž njim na pošto, kjer ves vesel reče: Glejte, kaj sem našel, — poštni zavitek z napisom : ,Bazelskemu škofu." Vrednost je označena s 400 franki. Mislim, da bo poštnemu ravnateljstvu prav, ako zahtevam od škofa 40 frankov najdenine po povzetji. Poštni uradnik si je pa stvar vendar nekoliko premislil, predno je Židu zahtevano svoto na zadatje dovolil, ter je dal židovski poštni komad odpreti. Kaj je bilo notri? Dve oglodani kosti in pa vrvica z zanjko. Stvar se je izročila okrajni sodniji badenski. Vendar pa ni nihče slišal, da bi bila sodnija kaj žalega storila nesramnemu Židu za nameravano goljufijo. Kakor se je kasneje pokazalo, je bilo za kazen te predrznosti treba druge, višje roke, ki je Žida strahovala. Ne dolgo potem gre žid Guggenheim v Niedervveil po opravkih. Ondi sta se sprla z nekim vrvarjem in ta ga je tako zdelal, da mu je žid iz osemnajstih ran krvaveč skoraj pod rokami umrl. Sprevidel je svojo zasluženo kazen, kajti ves čas je s smrtjo boreč se zdihoval: „0 jaz sem si to zaslužil! O Bog, usmili se mene vbozega grešnika!" Vrvico je hotel poslati katoliškemu škofu in vrvar je na to njega na uni svet poslal, ne da bi se mu bilo treba obešati.
53.	Ni bilo treba. Grajščak S. v K. na Bavarskem imel je sina, ki je osmo šolo zdelal. Mladenič bi bil rad postal duhovnik; to pa liberalnemu očetu ni bilo všeč. Ko pa poslednji zve, da se misli sin res za gospoda učiti, dvigne se v svoji jezi in zakolne: „Č e mi to stori, ga pred a 11 a r j e m ustrelim!" Čez nekaj časa, bilo je prav tistega leta v jeseni, stoji grajščak pri oknu s svojim sinom. Kar ugleda svojega lovca, ki je v pijanosti proti gradu omahoval. Grajščak S. prične ga zmerjati. Pijani lovec pa hud, pomeri s puško in sproži. Puška poči, pri oknu se pa grajščak mrtev na tla zvali. Padel je mrtev k nogam svojega sina, prav tistega, kateremu se je grozil, da ga bo pred altarjem ustrelil. Bog je sodil, komu da je bila smrt iz puškine cevi namenjena.
54.	S x>lesa v grob. V Dolenji Šleziji, v vasi Š. napravili so 14. januvarija 1865 leta v ondašnji pivarni ples. Med godci je bil tudi mlad razuzdanec, ki je bil daleč na okoli na slabem glasu. Nocoj se je le-ta še prav posebno odlikoval z nesramnim govorjenjem in klafanjem. Zabavljal je tudi prav veliko čez sv. vero in se je bahal, da že deset let — odkar je bil prvo sv. obhajilo prejel, ni
bil pri spovedi! Proti jutru jeli so drugi plesišče zapuščati, mladi godec je pa še ostal uganjajoč s posli svoje umazane burke. Čez nekaj časa zapustil je tudi on na videz jako Židane volje pivarno in je šel proti domu. Komaj petdeset korakov od pivarne je precej globok potok, ki je bil čez in čez z debelim ledom pokrit. Na enem samem kraju je bila v ledu luknja, kjer so ljudje vodo zajemali za-se in za živino. Mladi razuzdanec je krenil s pota v stran, je zašel k luknji in vanjo padel, kjer je takoj zginil pod ledom. Voda ga je vlekla pod ledom kakih dvajset korakov proti mlinu pod kolesa, kjer so ga dve uri kasneje mlinarski hlapci našli mrtvega. Sodnijskozdrav-niška preiskava je dokazala, da je bil takoj mrtev. Eno roko je imel v žepu, z drugo je držal pa palico. Iz vsega tega se da sklepati, da ga je smrt tako na nagloma, rekli bi z viškoma pograbila, da niti časa ni imel kesanje obuditi. V svojih grehih je stopil pred Tistega, o katerem se govori, „d a j e grozno pasti v roke živemu Bogu!" Ko je dan zvonilo, zapustil je menda pivarno. Vernike je jutranji zvon opominjal svetih skrivnosti našega odrešenja, klafača je pa klical pred večnega sodnika. Kakor smo že rekli, luknja, kjer je padel v zamrznjen potok, ni ob potu, temveč nekoliko v stran, in je bil mlinski potok sicer povsod z ledom pokrit. Ljudje so rekli, da je bil to jako čuden slučaj, ki ga je s prave poti, po kateri je navadno domov hodil, tjekaj zvodil, kjer je padel v roke živemu Bogu. Pred mlinskim kolesom so ga našli; — božji mlini počasi meljejo, pa drobno!
55.	7j Bogom se ni šaliti. Dne 17. maja 1883 se je na Dolenjeavstrijskem v Niederlajsu utrgal oblak, hiše in polje, vse je bilo pod vodo, setev je bila pa na daleč okoli z glino in posipnino pokrita. Hiša, ki je treščilo vanjo, je pogorela, vinograde je pa zopet toča tako zbila, da o kakem pridelku niti govora ni bilo! Kljubu vsej tej nesreči pa v sosednjih vaseh le niso nobenega pravega usmiljenja do nesrečnikov občutili, ker so sploh trdili, da je bila to kazen božja, katero so si ljudje vže stokrat zaslužili; kajti ne dolgo pred tem zametali so bili pot k cerkvi s svojim poljskim orodjem tako do celega, da ni bilo nikomur mogoče tjekaj priti. S ploho, ki se je iz utrganega oblaka ulila, si je Bog pot v svojo hišo zopet pometel.
56.	V božjih rokah je vse. Pri Oberplanu na Češkem je leta 1883 kmetom žito tako lepo kazalo, da so iz same prevzetnosti že začeli govoriti: „Le toča bi nam še lahko pobrala pridelek, druga reč ga nam nobena več vzeti ne more; ker smo se pa tudi proti
toči zavarovali, nam ga torej niti Bog več vzeti ne more!" Kako so se prevzetni kmetje vendar všteli! Žito je prekrasno kazalo in o svetem Antonu Padovanskem, ko si je vsakdo že mislil, kdo zna kako da je na trdnem, padla je slana in je žito ravno v cvetji stoječe kar od kraja pobrala. Vzela ga je tako do čistega, da ljudje niti semena niso dobili! Glejte, vendar je Bog mogel še nekaj narediti. Le nikari ga ne skušajte!
57.	Ko je leta 1854 kolera po Laškem grozno gospodarila in nepopisljivo veliko žrtev zahtevala, živel je v Bimu delavec, čegar ime je sicer stalo v krstnih bukvah, ki pa sploh o kakem katoliškem življenju ni hotel prav nič slišati; pač pa je bil ponosen na to, da so ga prištevali med prave liberalce. Z največjim zasramovanjem grozovitne kuge, ali bolje rečeno Boga samega, ki to strašno šibo božjo tu pa tam nad nami zavihti, da nas k pokori in nravnemu življenju opominja, podal se je omenjeni delavec v gostilno, kjer je čašo kolere zahteval. Mislil je pa na vino. Dobil ga je. V zavesti svoje liberalne moči zgrabi steklenico in pije. Toda kletev njegova predrla je oblake; kar je zahteval, je tudi pošteno prejel. Komaj je vino enkrat požrl, že je čutil grozne bolečine v telesu. V nekolikih urah stopil je že z Bogom nespravljen pred večnega Sodnika, od katerega je prejel zasluženo plačilo.
58.	jKako sta umrla dva klafaca. Pisalec teh vrstic je sam doživel, ko je nekdaj neki na pol izobražen ^učenjak" o katoliških pogrebih opazko napravil, da naj bi se odpravili, ker vedno vzbujajo Žale misli in celo misli na smrt v človeški duši. „Le pazite, odgovoril sem mu, da pri vašem pogrebu niti jednega duhovnika ne bodete imeli." Mož se je kmalo na to v drug kraj preselil, kjer je zbolel in nepreviden umrl. Zelo malo ljudi mu je šlo za pogrebom. Poznal sem tudi še druzega klafača, ki se je rad iz vere in cerkvenih obredov norčeval. Posebno je imel pa na mrtvaške sprevode piko. Ko je umrl, je imel razven duhovnika le jednega pogrebca in ta je bil grobokop.
59.	Preklinjevalca, ki si je posebno ob duhovščino svoj jezik jako rad brusil, so ljudje večkrat opominjali, da naj vendar nikari tako grdo ne laže. Toda na vsaka taka opominjevanja imel je vedno pripravljen odgovor: „Če ni res, naj me strela z jasnega ubije!" Ne dolgo na to šel je na polje snopje vezat. Jasno je bilo in le en sam oblaček plaval je na nebu. Kakor bi gori pogledal, švignila je iz tega strela, prva in poslednja — in je moža ubila. Nebo je kakor prej tudi pozneje jasno ostalo.
60.	V D. ob Donavi so fantje kegljali. Napravilo se je k hudi uri in krčmar pride k njim ter jih prosi, naj bi nekoliko prenehali in šli ž njim v sobo molit. Imeli pa so med seboj brezbožnega klafača, ki se je oglasil, rekoč: „Ej, kaj bomo molit hodili, saj tu gori nad nami tudi kegljajo." Komaj je izgovoril brezbožne besede, kar se silno zabliska, da je kar vid jemalo in puh vse okoli stoječe na tla podere. Vsi so se zopet zdramili, klafač je pa mrtev obležal. Treščilo je vanj!
61.	Prebrisani krovec. Na Severonemškem krili so zvonik s škrljimi. Kako nevarno da je tako delo, je pač obče znano, dednemu krovcev je spodletelo vrh zvonika in je doli padel. Brez ugovora bi bilo po njem, če bi Bog ne bil hotel pokazati svojega neskončnega usmiljenja, oh enem pa tudi, kako da tega lahko vniči, kdor njegove milosti ne pripoznava. Krovec je padel tako čudovito doli, da ni popolnoma na tla priletel. Hitra pomoč ga je rešila. Ko ga je prvi strah minul, obstopijo ga njegovi prijatelji in ga vzamejo s saboj v gostilno na okrepčanje. Mnogo so pili in kedar je prišel nov gost, moral je krovec iz nova pripovedovati, kako je padel. Vselej je pa končavši pristavil „hvala Bogu". Sčasoma pa, ko mu je žganje v možgane zlezlo, jel je gobezdati, da se ima pač edino le samemu sebi zahvaliti, da se je tako čudovito rešil: .Le glejte, tovariši, pravi neslane, ko tako doli letim, sem premišljeval, kako bi se obrnil, da bi bilo bolje in res sem se tako zasukal, da sem na tla priletel, kakor sem si želel." Tovariši njegovi so neverjetno zmajevali z glavami, pijani krovec se je pa pridušal, da je tako in nič drugače in da sedaj že ve, kadar bi zopet kam padel, kako se mu je držati. Ob pozni uri so se razšli, pijanca so pa na klopi ležečega pustili. Po noči se mu je o njegovi nesreči sanjalo. Zopet je na zvoniku in padel je, toda ne z zvonika, temveč le s sklopi na tla. Ljudje, ki so slišali ropot, hiteli so v sobo, kjer so krovca mrtvega našli. Božja kazen je bahača prav t’sti dan zadela, kadar se je božja milost nesrečneža usmilila. O, naj se nikdo ne moti, Bog ne dopušča, da bi se ljudje šalili ž njim. Neskončno je sicer potrpežljiv in usmiljen, toda kdor na njegovo usmiljenje greši, zapade njegovi oj stri pravičnosti, naj že bo tukaj na zemlji ali pa v večnosti.
62.	Iz severno-amerikanske države T a x i s piše ondašnji najstarejši katoličan: „Moji štirji sosedje so bili silno nesramni zasramovale! svete vere, zato jih je pa tudi pravični Bog javno kaznoval. Enega našli smo čez dolgo časa mrtvega v gozdu, kjer so ga že objedale razne živali. Druzega je ubil železnični vlak. Tretji se je pa
sam končal; obesil si je namreč težak kos železa okoli vratu in je v vodo skočil. Četrti potoval je na Nemško in je spotoma umrl. Ne jeden ni umrl na postelji“.
68. Ne zaklinjaj se! Naslednja grozna in vseskozi resnična dogodba prigodila se je v državi Ohio v Severni Ameriki nekako pred desetimi leti. V neki grajščini so imeli silno veliko delavcev. Nekega dne je moral delavski paznik jednega izmed taistih ravnatelju zatožiti, ker se ni obnašal po postavi. Ravnatelj je delavca zarad tega odpustil iz službe. Z dvorišča idoč zakolne se delavec: „Prvo uro, kedar bom došel jaz ali žena moja semkaj zopet delat, naj nagle smrti umrjern!“ Prišel je čas košnje in mož si je spremislil. Šel je zopet ravnatelja prosit, naj ga sprejme v delo; ker je obljubil poboljšati se, ga je ravnatelj sprejel. Delavec je že drugo jutro vstopil. Popoludne so ga poslali seno zmetavat. Toda vže čez pol ure priteko smrtnobledi delavci k pazniku, naj brž brž pošlje venkaj voz, kajti novi delavec se je nezavesten zgrudil in bo izvestno umrl. Tako je tudi bilo. Nesrečnež je umrl kar nagle smrti. Z grozno spremenjenim obrazom ležal je pred svojimi tovariši, ki so se pač še živo spominjali njegove zaklinbe in ga sedaj nihče ni hotel v hišo prenesti.
64. O groznem potresu v Kazamičijoli piše superijor francoskega seminarja v Rimu sledeče: V Kazamičijoli je kopelišče in zabavišče; s tem pa ni rečeno, da bi tjekaj le taki zahajali, ki zdravja iščejo po kopelih. Žalibog, da so taki kraji navadno zbirališče pregreh in nezvestobe. Kjer se pa te dve vkoreninite, ondi tudi do brezbožnosti ni več daleč. Prav tako je bilo poslednji predpust pred velikim potresom v Kazamičijoli. Ljudje so se svinjam enako valjali po blatu naj gr j e nagnjusnosti. Toda tudi to še ni bilo nekaterim zadosti. Želeli so tudi še najčistejše in naj svetejše človeške družbe s sabo v blato potegniti. Vlačuge preoblekle so se v duhovniško obleko in za menihe, ter so javno skrunile posvečeno obleko, katero so oblekle prav iz tega namena. Ali tudi to še ni zadostovalo. Šli so potem sporedoma pred župnijsko hišo, kjer so od g. župnika zahtevali, da naj jim izroči veliki križ, ki v cerkvi stoji, da bode tudi ta kaj užitka imel od predpusta. Župnika je tako zahtevanje globoko v srce zaskelelo ter je nesrečneže z ojstro besedo zavrnil; kajti nič več ni poznal v njih svojih župljanov, temveč le še sužnike hudičeve. Le-ti pa vidoč, da tu nič ne opravijo, so šli, ter so si iz lesa iztesali velik križ, na katerega so obesili grdega možica iz cunj našemljenega. S tem so se potem vlačili iz ulice v ulico, ne da bi
jih bil kak redar zavrnil, rekoč: „Nehajte, to se ne spodobi!" To se je zgodilo na pustni večer leta 1883. Kmalu na to dvignil je Bog svojo roko v maščevanje sramote, ki so jo v Kazamičijoli storili križu, znamenju odrešenja. Bog je le samo mignil in Kazamičijole ni bilo več! Kedo bo tukaj tajil, da to ni očividna božja kazen? Vendar še nekaj. Dva dni sta že minola po grozni dogodbi, kar je bil potres Kazamičijolo uničil in delavci jeli so razvaline razkopavati. Joj, to je mrličev strtih in pobitih, ki so jih izpod groblje vlekli! Naenkrat vidijo, kako se začne velika košara gibati, katero so ravnokar kamenja oprostili. Dvignejo jo in glejte pod njo GOletnega starčka — živega. Takoj, ko je čutil prvi sunec, zgrabil je v svojem obližju stoječe razpelo, ter je je pritisnil na svoja usta in prsi. Takoj na to pokopal ga je potres pod razvalinami, kjer je ležal 48 ur živ pokopan. Ko so košaro odvzdignili, mož vstane in zdrav odide iz svojega groba. Križ je pa vzel s saboj. Kedo bo glede tega še tajil, da stari Bog še živi? On še živi in se ne dii, nikomur zasramovati. Posebno pa še prav nič ne trpi, da bi se njegov sv. križ zasramoval, na kateri se je dal v svoji neskončni ljubezni za nas grešnike pribiti.
65.	Ali je to tudi slučaj? V Solaroli, na Laškem, so v aprilu 1. 1888 hiteli brezverski občinski možje podreti cerkev svetega Boštjana, varnika tistemu kraju, češ, da je treba preveč plačevati za popravljanje in da se denar bolje obrne za uboge. Z vladnim dovoljenjem začno podirati; župan se je norčeval, ko so mu rekli, da je iz cerkve izključen, kdor s silo cerkve podira. Župan in brezverski odborniki so bili zraven, ko so odnesli podobo sv. Boštjana iz cerkve in začeli cerkev podirati. Kmalu pa začuti odbornik, ki je to zlobno misel sprožil, na roki veliko bolečino, kmalu jo začuti na celem truplu in v 48 urah je bil mrlič; drugega je v istem času zadel mrtvoud, tretjega udarec na jezik. Po teh skušnjah hitro zapovedo delo ustaviti, in svetniku in vernikom ohraniti cerkev.
66.	Neki skopuh je bil umoril svojega bogatega sorodnika zaradi njegovega denarja. Po tem grozovitem dejanju dene mrtvo truplo v vrečo in si ga naloži na ramo tako, da mu je ena polovica mahala čez hrbet, en konec pa se mu naslanjal na prsi. Tako nese mrliča v vreči proti bližnji reki, da bi ga tam v vodo vrgel. Med Potjo pa mora počivati, ker vreča je težka, tako težka, da ga zmaguje in si mora oddahniti. V ta namen se nasloni na ograjo pri mostu, položi vrečo nanjo in tako si hoče nekoliko odpočiti. Kar mu vreča zdrsne Čez ograjo, potegne vezi čez prsi in potlej do vrata — in v malo minutah je morilec — zadavljen: na eni strani visi umorjeni v
Zbirka.	26
vreči, na drugi pa njegov morilec. Ali ni tu pravica božja vodila in sodila?
67.	Leta 1862 želela je cela C. župnija cerkev popraviti in je gospod župnik v ta namen pričel biro prostovoljnih donesJeov po fari. Povsod so ga z radostjo sprejeli in so z darovi skupaj hiteli, več nego si je župnik domneval. Le najbogateji liberalec v župniji ni hotel prav nič dati in ga je z grdo odpravil. Pred nekaj leti si je bil postavil lepo hišo in jo je priredil prav po mestni šegi. „Oh, tega večnega beračenja — tako ga je odpravil — že res ni več mogoče prenašati. Čemu pa zopet cerkev lepotičiti? Če je bila dobra za naše prednike, zakaj li bi za nas ne bila? Jaz svoje denarje rajše boljše obrnem" — hotel je še nadalje pridigati, toda župnik se je poslovil in odšel, ne toliko, ker ni prav nič dobil, temveč, ker se mu je gabilo mišljenje tega človeka.
Cerkev smo, hvala Bogu, tudi brez njega dodelali na veliko hvalo občine. Kljubu temu pa nisem opustil nobene prilike, da bi ne bil poskusil zgubljene ovčice na pravo pot spraviti. Zal, da se mi ni posrečilo. Znameniti zde se mi pa dogodki, ki so nesrečnega preširneža doleteli. Komaj je bilo preteklo leto, odkar smo bili dodelali cerkev, treščilo je v hišo dotičnega posestnika, ki ni hotel ničesar darovati za čast božjo. Ogenj se je razširjal s tako silo, da niti misliti ni bilo na to, kako bi se bilo dalo kaj rešiti. Živina mu je skoraj kar od kraja vsa zgorela. Škoda, ki ga je zadela, je bila velika, ker mož ni bil za toliko zavarovan, kakor je bil poškodovan. Čez nekaj let si je bil pa že zopet toliko opomogel, da se mu ni kaj prida poznalo. Le bolezni so ga jele od sedaj na dalje bolj pogosto obiskovati. In lahko rečem, da ga ni bilo leta, da bi se ne bila ta ali ona bolezen ondi oglasila. Pred nekolikim časom povabljen sem bil z zdravnikom pri lekarju, s katerim sva bila prijatelja. Bazgovarjali smo se o raznih stvareh in tudi o marsikakih boleznih v družini našega soseda. „To je mož“, rekel je zdravnik, „pri nikomur na leto toliko ne zaslužim, kakor pri njem." „Kaj pa še le Vaš račun, gospod lekar?" „Saj res“, pravi zdravnik, »poglej vendar, kaj si letos vže pri tej hiši stržil." Lekar je vzel knjigo in kmalo smo imeli znesek skupaj. Vsi smo se čudili, tako je bil velik. Ker pa ni prijetno le o enem govoriti, smo kmalo prešli na drug razgovor. Domov prišedši, mi ni nikakor hotelo iz glave, kako me je svoje dni posestnik pognal, oziroma odpravil, ko sem prišel k njemu prosit za cerkev. Vže drugo leto dal je pa vže več samo v lekarno in zdravniku, kakor bi bil za čast božjo, ne da bi bil občutil, lahko storil. Ker ni hotel dati Bogu radovoljno, vzel mu je Bog na drug način.
68.	V Parizu so imeli do leta 1870 framasoni grdo navado, da so na veliki petek vsako leto prav nalašč v zasramovanje katoliške cerkve napravili velikansko mesno pojedino in to pa zato, ker se je verni narod tudi ondi kljubu vsej sprijenosti in drugim razvadam vendar še trdno držal stare navade, zapovedanega posta na dan smrti našega Odrešenika. Navadne gostilne pripravljale so samo postna jedila in mesnice so bile zaprte. To samo na sebi ni bilo še nič druzega, kakor le navidezna zveza Pariza s katoliško cerkvijo, toda tudi ta je bila framasonom preveč. Odpraviti so hoteli še to poslednje znamenje katoliške vere, ter so zato na veliki petek velike pojedine napravljali iz zgolj mesnih jedi. Da bi se teh pojedin tudi reveži lahko vdeleževali, so bile cene jako zmerne — skoraj na pol zastonj.
Taka pojedina je bila tudi na veliki petek 1870. Vdeležilo se je je 800 glav, med katerimi je bilo tudi mnogo žensk in otrok. Ko je dal predsednik znamenje, da naj se kosilo prične, padlo je tistih 800 kakor lačni volkovi nad mesne jedi. Večkrat smo že po-vdarjali, da se neskončno sveti Bog ne da zasramovati in to je On tudi Parizu pokazal. Nemcem ga je dal v pest.
Ali se še spominjate, kako tesno je šlo Parižanom pa že leta 1871 za potrebni živež? Koso jih Nemci oblegali, zmanjkalo jim je živeža in mesece in mesece morali so stradati, da jim je po črevih piskalo in najbolj gnjusobne reči morali so vživati, kar si jih misliti morete. Kdor je bil toliko srečen, da je psa ali mačka ubil in pojedel, ta je imel še slastno pečenko, konečno so bile pa tudi še podgane in miši dobre! Štiridesetdnevni post, in naj bi bil še tako strog, je malenkost proti temu postu, ki so ga razkošnemu Parizu Nemci naložili. Najbolj žalostno pri vsem tem je pa to, da so se mesne pojedine na veliki petek tako rekoč pod cesarskimi očmi pričele. Cesarjev stričnik „Plonplon“, ki se na bojnem polju ni še nikdar posebno dobro obnesel, bil je prvi, ki je na prigovarjanje framasonov te preklicane pojedine vpeljal in cesar Napoleon je po božji volji kolikor toliko tudi zaradi tega tako sramotno zapustil francoski prestol, kakor pred njim še nobeden francoski vladar.
69. Maškeradna pošast. Pariz menda še nikdar ni imel tako sijajnega predpusta in pustne maškerade, kakor leta 1832. Francije so se nadjali, Bog vč, kakošne vspehe da jim bo prinesla julijska revolucija, in so se vedno globokeje v veselice potapljevali, češ, dajmo, saj imamo. Besnost po veselicah je bila že tolika, da so ■mislili, da jih morajo imeti. Posebno so pa denarni velikaši in borzni
26*
baroni za sijajne godove in velike plese razsipali denar kar s periščem. Poglavitno zbirališče vseh norij pa je bila maškerada v opernem gledališču, kjer se je vse trlo, četudi se je že tisti dan po Parizu raznesla vest, da imajo v Londonu kolero, kar je marsikoga v dno duše pretreslo. Novice, ki so jih o tej koleri časniki prinašali, so bile pretresljive, število zbolelih velikansko. Vse to pa ni prav nič zadrževalo vesele mladine in prismojenih starcev, da bi ne bili hiteli za — norijo! Veliki ples je bil napovedan, vstopnice že večinoma kupljene, obleka za maškerado tudi že preskrbljena, s prijatelji je bila tudi že dogovorjena skupina, v kateri bo ta ali oni nastopil; kaj se je mar potem čuditi, da ni hotel nihče odstopiti, kdor je bil vže vsaj na eden ali drugi način zapleten? Ali je čuda, če je ves srednji stan tjekaj hitel, kjer si je kurent postavil svoj prestol? Takoj ob začetku so bili vže vsi prostori tako napolnjeni, da so bili v skrbeh, kje bi se še prostor dobil za vedno dohajajoče nove goste. Ljudje, iz katerih je bila pisana množica sestavljena, so bili dobre volje, kar si le misliti morete. Tu so mnogi stali in zijala prodajali, ondi so se gnjetle ča-raste in šegave maske smejaje in poskakovaje, ondi zopet so se pari vrtili, kakor bi jim bilo šlo nocoj za ves svet, kakor bi si bili imeli svet priplesati.
Nobenemu ni na misel prišlo in če je komu, tudi misliti ni hotel na to, da se je kolera iz Londona, kjer je tako grozno morila, tudi že v Parizu naselila in da bo morebiti že prav v kratkem času tudi na tem mestu veselja in norije svoj vstop naznanila. „Hejsa juhejsa! proč s skrbmi življenja, proč z bojazljivostjo, — le veselo, bratje dragi, saj samo enkrat živimo!" Tako in enako so se navduševali veseli bratje, ki so bili tako zaljubljeni v predpustno radovanje, da bi niti svojega pogubljenja z odprtim žrelom po njih zevajočega ne bili zapazili, če bi ga jim bil sam Bog - Oče s plametečo roko narisal na steno ali pa če bi ga jim bil Bog v najostudnejši postavi med nje poslal, kar se je tudi zgodilo. Proti polunoči prišel je namreč v dvorane črn „domino“, ki je kakor duh sedaj tu, sedaj tam nastopil. Imel je črno krinko brez brade, ki je samo polovico obraza zakrivala. Druga polovica obraza, ki se je videla, je bila sicer divno lepa, ob enem pa tako stroga in resnobna, da si je marsikdo, ki jo je videl, mislil, ta domino moral je iz groba vstati in semkaj priti med vesele plesalce in druge veseljake, da jim s svojim nastopom kliče resni: „Memento mori!" — ^Spominjaj se smrti!" Ni dolgo trajalo in črni domino je vse kroge z grozo napolnil, kjer se je prikazal. Govoril ni nič, tudi glasu ni nobenega od sebe dajal, pač pa je razširjal nepo-

pisljiv občutek mrzlote, kjer je nastopil. Ljudem se je zdelo, kakor da bi puhtela v njegovem obližji mrzla ledena sapa, ki vse oledeni in povsod življenje zatare. Smeh je povsod utihnil, kjer se je pokazal neljubi črni gost in ni bilo druzega slišati, kakor le njegovi koraki po dvorani.
Vže čez malo časa obrnila je ta prečudna prikazen vseh pozornost na-se. „Maškeradna pošast", tako so črnega domino imenovali, vpletali so ga po vseh kotih v razgovor, tako po veliki dvorani, kakor tudi po stranskih sobanah, kjer se je ob polnih mizah zopet najživahneje veselje začelo. Ondi je sedel v sredi jako živahne mladine neki Viktor d’ Egridnj, edini sin jako veljavne rodovine z dežele, ki je sedaj prvič prišel v Pariz uživat predpustno življenje, kar je tem laglje delal, ker je imel vedno dobro rejeno mošnjo na razpolaganje. Prav ta zadeva pridobila mu je pa tudi obilno prijateljev — vrstnikov njegovih. Posebno nocoj so bili jako dobre volje pri šumečem šampanjcu, kar tudi do njihove mize pride osupljiva vest o maškeradni pošasti. Divji ples, čarna družba, dražeče maske in peneče vino so duha temu mladeničku že precej razburile. Takoj, ko je zvedel o tej »pošasti," dvignil se je rekši, da bi tako čudnega gosta rad osobno poznal. Viktor ni še izpil poslednjega pred njim stoječega kozarca penečega vina, ko se njegovi pritatelji osupnjeni na vse strani umaknejo med sabo šepetajoč: ,,Tukaj je pošast!11 Kozarec na mizo postavivši, začuje Viktor šumenje težke svilene obleke in takoj nato spreleti ga nepopisljiv, čuden mraz, ki ga je v dno duše stresel. Več ni bilo dvoma, da je pošast v njegovi bližini. Več ni bil tako pijan, kakor iz začetka, ko je svoje oči tjekaj obrnil, od koder je vlekel mrzel prepih in pa prihajalo šumenje. Prej ko ne bi se bil tudi on umaknil, kakor vsi drugi, ko je pošast ugledal, Če bi ga ne bilo sram nezvest postati svoji besedi.
,,Dobro došla, pošast maškeradna!“ — nagovori čez nekaj časa Viktor črnega domino in se k njemu obrne. „Vsedi se semkaj k meni in povej mi, ali si prišla iz nebes ali iz pekla, ali si srečna ali ne!“ Ker se pa črni domino ni kaj prida zmenil za njegovo povabilo in se je delal, kakor bi hotel dalje iti, prime ga Viktor za roko, hoteč ga k sebi potegniti. Toda, kakor hitro ga je za roko prijel, ga je vendar še hitreje spustil; roka črnega domino je bila mrzla kot led ^ trda kot mrličeva. „Kedo si, čudna prikazen?11 —vsklikne Viktor osupnjen in se za korak umakne. Namesto odgovora šel je črni dolino počasi proti durim, ki so bile na nasprotni strani. — Ko se je črni domino iz dvorane zgubil in v drugo podal, jeli so se Viktorjevi
tovariši zopet okoli njega zbirati, da bi ga zarad nedoseženega namena zasmehovali in mu nagajali. „No, kje pa jo imaš?11 zavriščalo je kar h krati od vseh strani. ,,Ali mar pošast ni marala za tvoje povabilo ? Ali pride ?" „Za božjo voljo, kaj pa ti je, ti si, kakor bi bil okamnel11
—	vpili so drugi vmes. ,,Kaj pa si videl? Pa vendar ne glave Meduzine?11
„Marsikako šalo prenesem, ta mi je pa predebela!11 pravi Viktor, ki se je med tem že prvega strahu znebil, in se je ob enem tudi streznil. „Ta maska si preveč dovoljuje in zasluži, dajo kaznujemo! — Pomagajte mi, da jo zopet v pest dobimo in ji krinko z obraza potegnemo.11 — „Ne, nikari!“ odsvetovali so mu nekateri. „Le za njo!“ kričali so drugi in teh je bila večina. Viktor se je postavil na čelo, drugi za njim in tolpa je hitela po sobanah črnega ledenega domino iskat. Dolgo časa so zastonj iskali — konečno so ga vendar staknili; maska je bila namreč več časa nevidna, kar na enkrat pa je zopet prišla na površje med ljudi. „Stoj, maškeradna pošast, stoj! vsklikne Viktor d’ Egrigny, ne pojdeš nam s tega mesta, dokler nam ne poveš, od kod in kdo da si!“
Črni domino je obstal, rekel pa ni nič.
„Govori — sicer te bomo prisilili!" — kriči Viktor in mnogo drugih opic za njim, ki so mu zvesto sekundirale, kar je on povedal.
Ko tudi na ta poziv ni bilo nobenega odgovora, jeli so mladiči v domino siliti. V jednem trenutku so ga obsuli, kakor ose tistega, ki jih draži. Viktor je pa prvi med vsemi stegnil roko, da bi mu potegnil krinko z obraza.
Sedaj so pa slišali glas votlodoneč, kakor iz groba: ,,Kaj hočete? Proč z vami, zaslepljenci, ki ne veste, kaj delate!“
„Kaj čenčaš?11 zavrne ga Viktor, ki ni hotel še enkrat na cedilu ostati. „Zadosti dolgo si nas vodil za nos! Sedaj hočemo vedeti, kedo da si in od kod!“ ,,Krinko doli in povej nam, kedo si11, pritegnili so spremljevalci Viktorjevi in so vedno bolj silni postajali. „Vi hočete!11
—	pravi tisti globoki in votli glas — „dobro — zvedite torej! I z Londona sem prišla in kolera mi pravijo. Vse, kolikor vas je tukaj, vse vas bom pobrala!11
Pošasti je takoj na to zmanjkalo. Zginila je kakor kafra; nihče ni vedel, ne kaj in ne kam. Ob enem zgrudil se je pa Viktor na tla. Grozen krč ga je napadel. Prijatelji so si sicer prizadevali dvigniti ga, kar se jim pa na noben način ni hotelo posrečiti. Se le, ko seje cela tolpa ljudi čezenj udrla, kjer so se nekateri smejali, drugi jokali, tretji so kleli, četrti zabavljali, dvignili so nesrečnega Viktorja od
tal, toda kakošen je bil. Joj in groza! Ves krvav, zmečkan in potrt, pri vsem tem pa že ves višnjev v obrazu in penast okoli ust. Prijateljem svojim rekel je le še z veliko težavo: „Bežite, bežite proč od tod! Jaz sem prva žrtva prejšnje pošasti — kolero imam!" Mislite si zmešnjavo, ki je nastala po dvoranah. Nič več ni bilo slišati tistega veselega vpitja, ki se je še pred eno uro ondi razlegalo. Možje so iskali svojih žena, žene svojih mož. Sestra je klicala brata in brat sestro. Koliko pa je ležalo in se -v bolečinah krivilo ljudi po tleh, katerim je bilo že od daleč videti, da so dobili kolero!
Proti jutru so prišli vozovi in na nje so naložili vse polno ko-leroznih, ter jih prepeljali v »božji hotel" — v osrednjo bolnišnico, kjer so ležali vsi v svojih maškeradnih oblekah — toda ne dolgo, vsi so pomrli. Ker so pa prebivalci »božjega hotela" bili trdno preverjeni, da je kolera nalezljiva, so jeli kričati in mrliči za kolero umrii so se tako hitro pokopavali, da jim ni bilo niti časa maškeradne obleke slačiti. Grozno je bilo pustošenje, ki ga je tisto leto kolera v Parizu napravila. Ljudje so mrli, da se je bilo bati, da bo konec leta sodnji dan na Francoskem.
O »pošasti" na maškaradi se ni nikdar več kaj zvedelo. Ne natančnega in ne druzega. Vse je bilo tiho, če tudi si je gosposka marsikaj prizadevala, da bi zvedela kaj določnega o tej zadevi.
70. Pustna šema — mrlič. Pustne norčije so svoje dni tudi v Kolinu na Nemškem jako obrajtali. Posebno sijajne, ob enem pa tudi najbolj grozne so pa napravljali v tistih letih po prvi francoski revoluciji. Leta 1790 je bilo v Kolinu vse živo na pustni torek po ondašnjih ulicah. Vso pozornost obračala je pa ena maska po celem mestu na-se. Sama in počasi je stopala po največjih ulicah. To vam je bila mrlič v pravem pomenu besede, prav tako opravljena, kakor bi bila ravnokar z mrtvaškega odra vstala. Obraz je bil bled, kakor zid in mrtvaškega značaja. Koke je držala na prsih sklenjene, v njih pa majhen križec in molek. Tako je stopala grozna prikazen po ulicah, ne da bi se za ostale maske le količkaj zmenila. Vse je hitelo pred njo v stran, celo v hiše so se ji ljudje umikali. Prihitel je pa deček, ne ve se od kod, ter je dal živemu ,,mrliču11 jedno tako Pod rebra, da se je ta kar sesedel in nekoliko časa obležal. Ko mrlič čez nekaj časa vstane, se mu je videlo, da se je moral padši nekaj poškodovati. Negotovi korak, ki ga je imel grede proti domu, kazal je to zadosti jasno.
Čez dober mesec dni umrl je v tistem kraju mesta, kjer je na pustni torek živ mrlič hodil, človek, o katerem je bilo znano, da je za vero toliko porajtal, kakor maček za češenj. To je bil tisti mož,
ki se je bil na pustni torek za mrliča napravil. Mnogo pogrebcev je dobil in vsak je rekel: „Oh, kako je vendar to grozno." „Prav čuden slučaj je to“, rekli so eni. Drugi zopet so pa naravnost trdili: „To je pravična kazen božja." Nesli so ga. Ko pridejo z njim na mesto, kjer je pred nekaj tedni kot mrlič norce uganjal in vsled dečkovega sunca obležal, potegne hud veter ter vrže nosilcem krsto na tla, ki se razbije in mrlič sedaj res mrlič zopet ondi leži, prav tak, kakoršen je ležal kot pustna šema na pustni torek — iz norčije. Prijatelj moj, tak slučaj je vendar v resnici nekaj več kot slučaj in ti zadosti jasno govori: „N e norčuj se iz verskih reči!"
Glej tudi: »Kako si blagoslov božji pridobimo?« str. 130—245.
IV.	Previdnost božja.
1.	Prerok Jona je dobil od Boga povelje, da naj gre pagan-skemu mestu pokoro oznanjat. Jona povelju božjemu nepokoren, beži; a tu se posebno lepo pokaže, kako Bog sam vodi osodo ljudi. Na morju nastane vihar in barka jev nevarnosti. Mornarji vadljajo, hoteč zvedeti, kdo je zakrivil vihar; vadija zadene po božji naredbi Jona. Tu vidimo, da božja previdnost ni samo skrbela za izvoljeno ljudstvo, marveč je naklanjala svojo ljubezen tudi paganskim narodom. Pa ne le za cel narod, marveč skrbi tudi za barko; pa tudi brezumne stvari zvršujejo njeno voljo: velikanski som in mali črviček! Kavno tisti Bog, ki veli Jonatu, naj gre v mesto Ninive pridigovat, — je tudi, kateri pusti nastati vihar na morju; on je, ki vadijo obrne na Jonata; on je, ki pomiri viharne vetrove; on je, ki privabi k barki morskega soma, da požre Jonata in na njegov migljej zopet zdravega na breg odda; on je, ki ukaže, da izraste kločevina in črviček, ki jo izpodje. Vse, vse dela en in isti Bog; vse je njegovo delo!
2.	Na Sirskem je živel bogat in imeniten mož, ki je pri kralju veliko veljal, po imenu JVaaman. Bil je pa gobov. Iz Kanaanskega so bili sirski vojščaki odpeljali neko deklico. Pač ni sirota vedela, kolike koristi bode še njena nesreča. Naamanova gospa je vzela ubogo deklico v službo. In ko vidi dobri otrok bolnega gospoda, se mu zelo smili. „Ok!“ pravi gospej, „ko bi bil vendar moj gospod pri preroku Elizeju v Samariji, ta bi ga ozdravil njegovih gob!" Gospa pove to gospodu, gospod pa kralju. Kralj pravi: „Le potuj tje; jaz bom izraelskemu kralju pismo pisal." Naaman je šel in Elizej ga je ozdravil. Mala jetnica je bila vzrok, daje mogočen vojskovodja zadobil zdravje in vero v pravega Boga. Glej še: str. 294, 1—5; 335, 3.
3.	Neki pobožen mož je večkrat premišljal, če tudi Bo<j spi?
Ta misel ga je tako mučila, da se je kar ni mogel znebiti. Bog ga hoče slednjič ozdraviti te drzne radovednosti. Pošlje mu angelja, kateri mu je moral sporočiti: „ Vzemi dve goreči svetilnici, v vsako roko eno, in stoj z njima vso noč na istem mestu." Pobožni mož stori, kakor mu je Bog po angelju zapovedal. Toda čez nekoliko časa ga premaga spanec; glava se mu uklone, roke pobesijo in slednjič mu padete svetilnici na tla in se razbijete na drobne kosce. Angelj pa mu pravi: „Glej, dragi brat, tako bi se, ko bi Gospod Bog le za trenutek zaspal, razbila solnce in zemlja, ki ju vedno čuječ drži v svojih rokah."	P. H. Schivarz, Katechetik.
4.	Tri sto let po Kr., ko je vladal cesar Konštantin Veliki, potoval je Methrodor, učen mož, večkrat po tujih deželah, nekaj iz radovednosti, nekaj pa tudi zato, da bi se kaj naučil novega. Tako je prišel v Perzijo in v Etijopijo. Ob vrnitvi je cesarju prinesel veliko dragih kamnov, biserov in drugih dragocenih reči; tudi mu je pripovedoval mnogo zanimivega, kar je videl in skusil na potovanju. Cesar je bil zelo vesel, in ga je povzdignil v visoko čast. — To sliši Merop, nek drug učenjak in pravi: „Kar je storil Methrodor, to tudi jaz lahko storim. Znabiti se mi posreči, da si tudi naberem zakladov v oni tuji deželi in srečo dosežem na kraljevem dvoru." In res se napoti ter vzame s saboj svoja vnuka Edezija in Erumencija. Potovanje se je srečno z vršilo; že se hočejo vrniti, tu jih napadejo etijopski divjaki, vse pomorijo, le mala bratca odvedejo h kralju, kateri prijazno ž njima ravna in ob smrti tudi napravi za nju jako ugodno oporoko. Frumencij postane škof in misijonar te dežele ter velik svetnik. (Obširneje str. 296, 6.)
5.	Da bi preganjanju ubežal, je šel sv. Pavel, prvi puščavnik, v tebajske puščave. 30 let se je živil s sadom palmovega drevesa in 60 let mu je po božji previdnosti orel vsak dan pol hleba kruha nosil. Leta 341 po Kr. je sivček še živel in njegov slabi glas je slavil še vedno Gospoda. — Zdaj je Gospod Antona, druzega puščavnika, opominjal, da naj gre in očeta puščavnikov poišče v puščavi. Našel ga je in mnogo sta se pogovarjala o božjem kraljestvu. Med pogovorom prileti orel in prinese ta čas cel hleb kruha. Sv. Anton se zelo začudi in sv. Pavel mu reče: ,,Gospod nama je poslal kosilo, ki je neskončno dober. 60 let je že, kar mi vsak dan pol hleba nosi, danes pa, ker si ti prišel, je Dog dar podvojil v znamenje, kako zelo skrbi zanje, ki mu služijo.11
6.	Ob času preganjanja kristijanov v tretjem stoletju je bil vjet iu v ječo vržen sv. Feliks, goreč mašnik v mestu Noli na Laškem.
Angelj ga reši iz ječe in mu veli, naj poišče škofa Maksima, ki je bil pobegnil v gozd. Ifeliks gre in dobi škofa na pol mrtvega ter ga nese k neki vdovi, da bi mu stregla. On pa se začne zopet boriti zoper malikovalstvo in je na novo preganjan. Na begu še srečno najde zavetje v nekem starem zidovju; ko se tu skrije, precej pre-preže pajek vhod s pajčevino. Preganjalci pridejo, da bi preiskali zidovje. Toda ker vidijo edini vhod s pajčevino preprežen, sodijo, da Feliksa ni notri, ter ga gredo iskat drugam. Pol leta se je še tako skrival; potlej pa je prišel v Nolo, kjer je po blagodejnem življenju srečno zaspal v Gospodu.'1
7.	Božja previdnost je dala mladega Patricija morskim tolovajem v roke, da so ga na Irsko v sužnost gnali, kjer je pri divjakih živino pasel in cele dni in noči med močvirjem pod milim nebom prebival. Sest let je bil v sužnosti in se je dobro naučil irskega jezika. Sanjalo se mu je nekoč, da naj gre k morju, tam ga čaka re-šenje. Res je dobil ondi za odhod pripravljeno barko, na katero so ga vzeli po dolgi prošnji. Peljali so se na samoten in neobljuden kraj na Škotskem. Kar so živeža s seboj vzeli, je bil kmalo po vzit. Že so se dva dni po pustinji potikali in nobene človeške hiše ne ugledali. Lačni so rekli, da naj Patricij tudi k svojemu Bogu moli, da bi jih sile rešil. Bili so namreč še pogani. Zraven so pa še pristavili: „Če je Bog kristijanov, ki si nam toliko o njem pravil, res vsemogočen, nas bo tudi smrti zamogel rešiti." Poln zaupanja jim reče Patricij: „Če se v svojem srcu z menoj v molitvi do pravega Boga združite, sem vam porok, da bo gotova pomoč prišla." Jel je moliti in še ura ni pretekla, že jim je nasproti prišla cela čeda divjih prešičev. Koj so jih nekaj polovili in jesti so imeli obilno. Štiriindvajset dni so še okoli tavali, dokler niso nazadnje prišli do ljudi. — Ob drugi priliki leže Patricij pod neko goro na zemljo, da bi si odpočil. Velika skala se utrga vrh gore nad njim in gromi proti njemu. Bog mu je dal na misel, in poklical je preroka Elija na pomoč, in skala se je drugam zavalila, da je bil smrti rešen. Pozneje je stopil v duhovni stan in je šel na Irsko vero oznanovat in krščanstvo razširjat. Prišel je kakor škof leta 432 z več pomočniki na Irsko. Gospod je bil ž njim, blagoslov je dal njegovemu početju in besedam, da je skoro celi narod spreobrnil h krščanski veri. Zato se tudi imenuje Irski apostelj. Umrl je 460. leta in njegov god se obhaja
15.	marcija.
8.	Nekoč je Ansgar, višji škof v Hamburgu, skozi okno šo-larčke gledal, ko so po šoli v cerkev šli ter po poti skakali in druge
reči uganjali. Le en šolarček, bolj izmed malih, je bil tih in spodoben. Sv. mož ga ugleda. Drugi otroci so bili v cerkvi kaj težko mirni, ta je pa pobožno molil, kakor angeljček v človeški podobi. Tako vedenje je bilo Ansgaru všeč. Pokliče njegove stariše k sebi, in jim reče, da sina, če dovolijo, da študirati in ga duhovnika izrediti. Stariši, se ve, so veseli, da kaj! Fantiča so pridno podučevali in on je rastel kakor deček Jezus, v starosti, modrosti in milosti pred Bogom in ljudmi. Bolj odrastel je spremljal škofa po apostoljskih poslih. Bembert — tako mu je bilo ime — je bil ves pobožen in vnet za razširjanje krščanske vere. Po smrti Ansgara so ga enoglasno škofa izvolili, katero opravilo je sveto opravljal 23 let.
9.	Sv. Ignacij Lojolski se je hotel po morju prepeljati s Španjskega na Laško. V Barceloni našel je dve barki pripravljeni za odhod, manjšo in večjo. Hotel se je odpeljati v manjši, ker je bila poprej pripravljena za odhod. Toda previdnost božja je drugače odločila. Neka gospa, kateri je neki notranji glas vedno prigovarjal, da bode svetnikovo življenje v nevarnosti, ako gre v to ladijo, ga je lepo prosila, naj tega nikar ne stori. Enaka slutnja navdajala je tudi sv. Ignacija. Med tem odrine manjša ladija, toda v kratkem se vzdigne grozovit vihar, ki je barko popolnem uničil, da ni bil rešen noben popotnik in noben mornar.
10.	Sv. Frančišek Šaleški je šel z božje poti v Loretu in se je hotel po morju peljati iz Ankone v Benetke. Našel je pa le eno ladijo, katero si je bila pa že najela imenitna gospa zase in za svoje obilno spremstvo s tem pogojem, da se nikdo drugi ne vsprejme. Toda ladijevodnik ni držal besede, marveč je sprejel mladega gospoda z njegovimi služabniki na ladijo. Ko gospa zagleda tujca, se razsrdi in zapove poveljniku, naj ga takoj odpravi z barke. Mladi grof prosi z vso prijaznostjo, kakor je bila le njemu lastna, naj ga vendar pusti, ker sicer bi moral še dolgo čakati, saj noče nikakor nadležen biti, saj bode s svojo malo prtljago in tremi služabniki rabil le malo prostora in zadovoljenje z najslabšim prostorom. Gospodar in tudi gospejino spremstvo podpira njegovo prošnjo: a gospa ostane trmoglava in svetnika zaničljivo zapodi z ladije in malo je manjkalo, da ni v morje pometala njegovih reči. Z navadno krotkostjo potrpi svetnik in tolaži jezne služabnike, češ, da se je treba v božjo voljo vdati in da reči, katere se zdijo še tako slučajne, zgodijo se po posebni odločbi božje previdnosti. To-le morje, tako še pristavi, je rado viharno, in marsikdo odrine iz pristanišča, pa ne pride do zaželenega kraja. Ta njegova slutnja se uresniči. Nebo je bilo jasno, zrak miren, morje
tiho, veter ugoden; vse je obetalo srečno potovanje. Pa kmalu po odhodu se vreme spremeni, grozovito hud vihar se vzdigne, ladije nikakor ne morejo nazaj pripraviti v zavetišče, — potopi se pred svetnikovimi očmi in niti eden človek ni rešen. Ta žalostni prizor mu je nov vzrok, da se je treba vselej popolnem prepustiti božji previdnosti. Ob enem se čudi nerazumljivi modrosti, usmiljenosti in pravičnosti božji.
11.	Marcijan je sklenil v vojaški stan stopiti, v katerem je njegov oče prebil skoro ves čas svojega življenja. Devetnajst let star je šel v Filipopelj. Na potu je dobil truplo ubitega človeka. Usmiljeno ga je hotel pokopati. Popotniki so ga videli pri tem delu, in so ga umora obdolžili in zatožili. Marcijan a so torej, komaj jev mesto stopil, zgrabili in izpraševali. On je trdil, da je nedolžen, ali ker je vse zoper njega pričalo, bi ga bili kmalu k smrti obsodili, kar se po božji naredbi pravi morilec sam sodnikom izroči in nedolžnega reši. — Marcijana so brez o virov legiji uvrstili in so mu po tačasni navadi dali sprednikovo ime Avgust. Leta 421 je na poti v Perzijo hudo zbolel in je v Sideniji ostal. Dva brata, Lucij in Tacijan, sta bolnika pod streho vzela in zanj po krščansko skrbela, da je kmalu ozdravel. Toda ni koj od dobrotnikov šel; še je en čas pri njiju ostal. Enega dne so šli vsi trije na lov in utrujeni so legli v travo in zaspali. Brata sta se prej zbudila, kakor Marcijan. Videla sta orla ne visoko nad njim letati in mu senco na obraz delati. Čudila sta se in iz tega sklenila, da bo iz njega še kaj velicega. Marcijanu, ko se je zbudil, nista nič povedala. Prašala sta ga, kam meni najprej od njiju iti. „V Carigrad", jima odgovori. „Kaj boš pa z nama storil — ga eden bratov vpraša — če bi vtegnil kedaj tam cesar postati?" Marcijan se na glas zasmeja in reče: „Ako bi vtegnil cesar biti, bom vaju oba naredil patricija." — „Prav,“ rečeta brata bolj resno, „n4 tedaj 200 tolarjev, pojdi v Carigrad in božji blagoslov naj te spremlja po vseh tvojih potih." Bes se je zgodilo, da je bil pozneje Marcijan za cesarja izvoljen, (po smrti Teodozija II.), je obadva brata patricija naredil, ker sta bila prava moža; Tacijana prefekta v Carigradu in Lucija poglavarja v Luciji. (Prim. str. 213, 44.)
12.	Misijonar, ki je apostolsko delo v Libanonskih okolicah končal, je dobil povelje, kam drugam iti. O tej popotvi nam pripoveduje lep izgled božjega vodstva: Šel sem od Libanona s tovarišem in sem se namenil v Beskomto. Med potjo sem pridigoval po vaseh, kjer so verni prebivali, sem jih spovedaval in dokaj zgubljenih ovac na pravo pot privedel. Sreča me enega dne hišni oče. Videti, da sem
misijonar, me prosi, naj grem ž njim v hišo njega in njegove spovedat. Dejal je, da že dolgo žele spovedani biti, in on gotovo upa, da ga bom šel obiskat. Vprašam ga, če blizo pota v Beskomto stanuje, ali je daleč v stran. Dejal je, da je daleč in da je treba velik ovinek narediti, ker stanuje daleč od drugih ljudi v gorah. Moral sem mu tedaj povedati, če ravno mi je težko bilo, da mu ne morem prošnje uslišati, ker imam povelje, prej ko se da, v Beskomto priti. Tolažil sem ga, kar sem mogel, on pa mi je roko poljubil in dejal poln zaupanja: „Oče, boste prišli, gotovo boste prišli k nam, in še prej, ko mislite; zakaj molili bomo tako goreče, da nas bo ljubi Bog gotovo uslišal!8 — Šel sem dalje in ne zmenivši se veliko za njegove zadnje besede, sem še več vasi obiskal in sem potem hotel hitro, kar bi se dalo, na poklicano mesto priti. Ker pa nisva vodnika s seboj vzela, da bi nama pota kazal, sva zašla v gore in sva imela dokaj prestati. Celo noč sva tavala okoli in zjutraj sva po trnasti poti do pristave prišla v sredi grozne puščave. Šla sva v pristavo, ali glej najino začudenje, spoznava gospodarja, ki naju je pred malo dnevi prosil, naj ga prideva obiskat. Spolnile so se tedaj njegove besede popolnoma. Kakor poslanca iz nebes so naju sprejeli; spovedal sem jih in obhajal. Jaz pa sem dejal v srcu: „Hvaljen bodi vekomaj Oče modrosti in usmiljenja, ki je nebeško roso tako obilno izlil na to hišo."
13.	Malh je bil v mladosti puščavnik in je dolgo časa ostro živel. Kar se mu je jelo po domu tožiti in šel je domov k materi. Med Odeso in Bereo je moral, če je hotel domov priti, po puščavi iti. Tu so ga saracenski roparji napadli in vjeli. Nekdo ga je kasneje kupil za pastirja. Pri ravno tem gospodu je tudi služila krščanska sužinja, ki je Malha, kadar je obupoval, tolažila, naj v Boga zaupa in v njegovo previdnost, ki ju bo gotovo kmalu rešila te reve, ker je njuna vera v veliki nevarnosti. In res, kmalu se je pokazala priložnost in pobegnila sta po noči deset milj daleč v puščavo, ko sta poprej, kar se je dalo, živeža s seboj vzela. Zavoljo strahu pred Saraceni in zavoljo vročine sta hodila bolj po noči, kakor po dnevu. Večkrat sta se strahoma ozrla, če ne gredo za njima. Že sta mislila, da sta prav varna in brez skrbi, kar zagledata tretji dan dva popotnika na velblodih za njima iti. S prva si nista vedela ne pomagati, ne svetovati. V tej nevarnosti sta skočila v stran in dobila precej globoko jamo v tla. Skrila sta se koj pri koncu jame v kotič, bolj z zaupanjem v božjo pomoč, ko na zavetje. Kmalu je prišel nju gospodar in hlapec do jame. Gospodar je stražil z mečem pred jamo in je rekel hlapcu iti vanjo po pobegnenca. Misli si, človek, onih dveh strah in grozo,
ker sta vedela, da ju strašne muke čakajo. — Hlapec je stopal varno v jamo; ker je pa iz svitlega na naglem prišel v temo, je bil kakor slep in skritih ni zagledal. Šel je zmiraj globočeje in začel je vpiti in z mečem mahati: „Le vun se mi spravita, nezvestnika! od tod ne bota ušla več svojemu gospodu." — Ker se pa nihče ni oglasil, je še globočeje šel in še glasneje jel vpiti. Kar na enkrat plane levinja nanj iz kota jame, ga zgrabi, umori in dalje v jamo nese. Ker hlapca tako dolgo nazaj ni bilo, je gospodar mislil, da se mu pobegnenca ustavljata. Tudi on je šel v jamo, pa tudi on ju ni videl v kotu tičati. Tudi on je začel kričati in mahati, da zdražena zver zopet pride in z njim ravno tako stori, kakor s hlapcem. Ene nevarnosti sta bila tedaj trepeča begovca rešena, ali ni se jima bilo zastonj bati, da bi zdražena levinja tudi njiju ne osledila in raztrgala. Tiho sta tičala v kotu in se nista upala na beli dan, celo dihati ne, samo zaupala sta v njega, ki je tudi Danijela rešil žrela levov. Levinja je imela mlade v jami, in ker je bila že dvakrat predramljena s krikom, je mislila, da ni več varna ondi, in kmalu je jela mlade iznašati. Skrita sta jo videla, kako je korakala. Srce jima je ko kladivo na naklo tolklo, da bi ju zver ne ugledala. Celo noč si nista upala iz jame, nista zatisnila očesa. Še le drugi dan, ko levinje že dolgo ni bilo več nazaj, sta zapustila jamo. Dobila sta kamele z živežem obilno obložene, na katerih sta bila gospodar in hlapec prijezdila. Zasedeta vsak eno in jezdita dalje k rimskemu vojskovodju Sabinu v Mesopotamijo. Temu sta vse povedala, kaj se jima je zgodilo. Kupil je od njiju velbloda in šla sta svobodno dalje. Malh je šel v samostan in njegova tovarišica se je ponunila. Živela sta sveto in Boga hvalila, da ju je tako varoval. Malh je umrl okolu 370. leta za cesarja Valentinijana. Njegov god se obhaja 21. oktobra. To prigodbo popisuje sv. Jeronim in pravi, da je oba ta dva sam videl in ž njima govoril.
14.	Leta 1740 je bila strašna zima. Blizo Lise je volk šestletnega otroka iz vasi odnesel, da bi lakoto utolažil. Volka sreča medved in mu hoče dečka vzeti. Volk se začne braniti, spusti dečka, ki pa brž na drevo spleza. Medved volka premaga in požre, in ko je hotel še po dečka iti, pride oče s sosedom sina iskat in medveda ustreli.
15.	Otrok čudežno rešen. 1786. leta je v Šladnu strašno gorelo. Osemindvajset hiš z drugimi poslopji je pogorelo. V sredi ognja je stala hiša, ki se je je še le pozneje ogenj prijel, ali zavoljo ognja okoli in okoli je ni bilo mogoče oteti. Že je skoro vsa zgorela, le ena čumnata se je ravno vnela. Eden izmed tistih, ki so blizu stali, zasliši otroka v njej po očetu klicati. Šli so za glasom in dobili
otroka v skrinji ležečega. Koj za njim je ležal strop, ki se je bil podrl in bi ga bil podsul, če bi bil le eno ped bolj spredaj padel. Koklja je gorela zraven otroka in piščeta so se otroku pod srajčico skrile, kakor pod perute. Vse, kar je bilo v čumnati, je zgorelo, le otrok in piščeta ne, ki so bili toliko da še rešeni.
16.	V neki vasi je živel posten krojač po imenu Armin. Dvajset let je pošteno prebil s svojimi in ni še nikoli trpel lakote. Ali hudega leta 1770 je tudi njega sila zgrabila. Ves živež se je podražil in ljudje so bolj za ljubi kruhek denar izdajali, kakor za obleko. Po štiri tedne včasih ni imel nič dela in zaslužka in vendar so hoteli on in otroci vsak dan jesti. Treba je bilo reč za rečjo od hiše dati in prodati, in tako daleč je prišlo, da enega jutra, ko je vstal, ni vedel, od kod bo danes le za en zob kruha ali druge jedi dobil. Otroci so k njemu stopili in prosili s povzdignenimi ročicami: „Kruha, ljubi oče, kruha!" — Ah! srce bi mu skoro žalosti počilo, vendar se osrči in reče: „To dopoldne se bote morali že postiti, ali opoldne se bote do sitega najedli." Eden otrok pa mu reče: „Od kod pa bote kruha dobili, mi smo zelo lačni?" Oče je pokazal z roko proti nebu in se hitro obrnil in šel s solzami v očeh v izbo, se zaprl in srčno molil: „0 Bog, moj in mojih otrok oče! Ali mi hočeš to žalost napraviti, da bom z lastnimi očmi videl lastne otroke lakote umirati? Toliko tičev preživiš, in daš orlu živež. Ni mogoče, da boš dal mojim otrokom lakote poginiti. Ne, tega ne bodeš, gotovo ne. V sili ti pomagaš, pomagaj, Oče! glej sila je velika!“ Ko je odmolil in si solze obrisal, priteče eden sinčkov, rekoč: „Brž oče, kmetica vas zunaj čaka, bi rada z vami govorila." Armin gre in kmetica mu je prinesla dela za-se in za hčer, ki ga ima v treh dneh končati, namreč novo obleko, ker je morala za god v nedeljo novo imeti. „Da bote pa hitreje delali — je rekla kmetica — sem vam tukaj nekaj prinesla." Odprla je torbo, in otroci so s svitlimi očmi gledali, kako je kruh, surovo maslo, moko, grah in suho meso na mizo pokladala. Veselo so z rokami ploskali in jeli po hiši skakati. Oče je pa molče v nebo se ozrl in jel jokati. Kmetica ga praša, kaj to pomeni, in krojač jej pove, da je zjutraj otrokom jesti obljubil, ko ni imel ne drobtinice kruha, ne prahu moke v hiši več. Kmetico je to v srce ganilo. Veselilo jo je, da je tem poštenim ljudem pomagala. Tolažila ga je rekoč: Za-naprej, Armin, ne smete več sile trpeti. Prihranila sem od prejšnjih let toliko, da se mi ni sile bati, in tudi vam lahko pomagam, dokler Oče tii gori boljših časov ne pošlje. Kadar vam kaj zmanjka, le k meni pridite. Vse vam bom po ceni dala in sčasoma bote že z delom
poravnali." Vsa družina se veselja ni vedela kam dejati. Komaj je kmetica odšla, se je jelo kuhati, in spolnile so se očetove besede, da se bodo otroci opoldne gotovo nasitili. Zahvalili so srčno vsi Boga, čigar pomoč je takrat najbližja, kadar je sila najvišja.
17.	Ko je leta 1688. gora Vesuv na Laškem ogenj in kamenje iz sebe metala, in zraven hud potres vstal, se je mesto Cereto vse na kup razsulo. Štirinajstletnega otroka je podsulo, ki je bil pod posipom 18 dni brez jedi še živ. Josip Cidborri mu je bilo ime, in popisal je bolj potlej sam svojo rešitev. Takole piše: ,,5. julija 1688. leta sem igral s tovariši ne daleč od domače hiše. Kar se zemlja hudo potrese in jako završi. Brž smo pobegnili, ali beže smo videli hiše od vseh strani na kup leteti. Moje tovariše je vse pobilo razun enega, ki je z menoj pod posipom hudo ranjen nekaj dni preživel. Mene pa je Bog obvaroval celo najmanjše rane. Dokler je bil prijatelj živ, sva se tolažila in molila. Kadar je pa umrl, mi je bilo njegovo truplo strašno zoperno zavolj smradu, ker sem moral v ozkem kotu z glavo na njem sloneti. Pa sem vendar le zmiraj obdržal zavednost in neprenehoma Boga prosil, če ravno sem se popolnoma že v njegovo voljo vdal, da bi se me usmilil in me rešil. Naj bolj težavna mi je bila žeja, da sem se že koj okrepčal, če sem mogel kak kamen lizati. Še hujše pa bi bilo moje stanje, ker sem videl počasno smrt pred seboj, če bi mi dobri Oče v nebesih ne bil dal sladko zaspati, da se mi je teh 18 dni v ječi zdelo kakor tri dni. 13. dan pa je moja reva tako narasla, da sem vse moči zbral in na pomagaj upil, in tudi stariše po imenu klical. Zdaj sem zaslišal šum in čutil, da se mi nad glavo nekaj premiče. Še bolj glasno sem zakričal, in res, slišali so me in odgrebali, da bi me rešili. Deset jih je na vso moč kopalo in izkopali so me na zadnje osem čevljev globoko. Tako sem spet živ in nepoškodovan prišel na beli dan in k svojim ljubim starišem. Po zdravnikovem ukazu so mi tri dni samo juhe dajali jesti, da sem kmalo zadobil poprejšnjo moč. Zahvalim Boga ljubega in brezkončno dobrega ne le, da me je skoro gotove smrti rešil, temuč, da me je tako čudno ohranil, kar mi bode vse svoje dni največji dokaz božje previdnosti."
18.	Bilo je spomladi. Južno vreme je nastopilo, dež je lil in sneg se je tajal na moč. Povodenj je segla daleč okoli. Vsi potoki in vode so narastli in grozo in strah razširjevali na vse strani, kjer so memo tekli. Trdo pri kraju vode je stala ribičeva hišica. Ze večkrat je ribič doživel velike vode, in če ravno je zvečer voda vedno naraščala, je legel in zaspal. Ali komaj je spal eno uro, ga zbudi žena in
vije z rokami in tarna: „Zgubljeni smo, zgubljeni! Vsak čas bo voda hišo odnesla in vsa se bode razbila ! Bibič plane kviško. Videč nevarnost, zavpije: „Dobri Bog, usmili se, sam ti moreš pomagati 1“ Hiša je stala že vsa v vodi in nikjer se ni moglo ubežati. Na pomoč klicati ni nič pomagalo, se ni slišalo, ker je voda premočno šumela in zvonovi bučali. Pokliče otroke ribič, poklekne in molijo, da bi od Boga pomoč sprosili, ker od ljudi je ni bilo pričakovati. Kar zaropota, cela hiša se zmaje, stena se zbije in v hišo pomoli rivec čolna Bibič ga zgrabi z eno roko, z drugo potegne ženo in otroke v čoln, popade za veslo in odvesla. Voda je gnala čoln, in ker je ribič znal urno in ročno veslati, so prišli kmalo do kraja, kjer je bilo dokaj ljudi zbranih. Vsi so se čudili, ko je ribič priveslal. ,,Od kod si pa čoln dobil?" ga prašajo, ,,ti sam ga nimaš tako velicega." Bibič jim je vse povedal. — „Lejte si no, kako srečna namera!" so modrimi zagnali glas „po nameri je voda kje čoln odtrgala." — Toda ribič poklekne, ozre se v nebo in reče: ,,Tebe, ki namero vodiš, tebe zahvalim za rešenje, tebe bom hvalil vse žive dni."
19.	Neki rokodelski pomočnik je na svojem potovanju ves utrujen prišel do postaje, od koder je imela odriniti barka v ono mesto, kjer mu je bilo obljubljeno delo in dober zaslužek. Ves denar, kolikor ga je imel, našteje, da bi plačal vožnjo, toda manjkala sta še dva krajcarja. Hladnokrvno ga odpravijo. Ubogi mladenič se vsede blizo reke in se milo zjoka. „Oh!“ vzdihne, „to je pač trdo, če je človek reven! Zaradi dveh krajcarjev ne morem danes doseči svojega cilja! Seveda blagajnik ne sme lastniku barke ničesar utrgati; vendar ta dva uboga krajcarja bi bil vendar kot miloščino lahko pridejal! Dobro bo treba stopiti, če hočem jutri s svojimi trudnimi nogami do mesta priti." Seveda si ni upal v veliko gostilno poleg postaje stopiti, marveč v koči blagosrčnih ljudi si je sprosil prenočišče. — Drugi dan, še le pozno zvečer pride v mesto. Mojster, ki ga je pričakoval že poprejšnji dan, se ga razveseli in ga prijazno sprejme. Pomočnik mu pove včerajšnjo neprijetnost. A mojster vsklikne: rO, bodite veseli, zahvalite Boga! Božja sveta previdnost vas je čudežno rešila. Ali še niste čuli? Ladija se je ponesrečila in od vseh, kar jih je bilo na njej, ni nobeden živ ostal. Glejte, ko bi bili le za dva krajcarja bogatejši, pa bi zdaj-le ne bili več pri življenji."
20.	Napoleon in pajek. Nekateri Italijani so zelo sovražili Napoleona I.; zato podkupijo njegovega kuharja, ki je bil tudi Italijan, naj ga zastrupi. V začetku se brani kuhar, a slednjič ga vendar premaga pohlep po denarju in zato pri priliki vrže strup v črno kavo,
27
Zbirka.
namenjeno za Napoleona. Ravno se je pri oknu stoječi Napoleon pogovarjal s kraljem-namestnikom Evgenom, ko mu prineso kavo; cesar še nekaj časa govori, v tem pa se spusti izpod stropa pajek ter pade v kavo. Napoleon to zapazi ter reče: „Ah, spak, poglejte pajka v kavi!“ „Pajek prinaša srečo11, mu odvrne eden izmed generalov. „Ne vem, kakšno srečo naj bi mi pajek prinesel v tem slučaju, le kavo mi je pokazil," pravi cesar; ,,stran mi jo odnesite11, veli služabniku. — Kuhar pa je med tem poln skrbi stal v kuhinji; vest se mu je jela vzbujati, zakaj da je to storil. Že hoče sam v dvorano, da bi popravil svojo krivdo, v tem pa sluga prinese kavo nedotakneno, v njej je videl velikega pajka. — Napoleonu in kuharju je pajek v tem slučaju donesel veliko — terno.
21.	Ura kukovica. Kot popotnik hodil sem po Gorenjem Štajarskem; pozno v noč prišel sem do lepe kmetske hiše stoječe v znožju visoke gore. Stopim v hišo ter prosim prenočišča. Domači so ravno sedeli pri večerji. Gospodar precej usliši mojo prošnjo za prenočišče in me povabi k mizi. Dobro mi je teknila skromna večerja po dolgi in vtrudljivi poti. Kar nakrat začne biti ura na steni; bila je ura-kukovica, ki je nakukala osem zvečer. Kakor na povelje urno vstanejo vsi domači od mize, molijo po večerji in nato pokleknejo pred uro-kukovico, na kateri je bila božja podoba. Hčerka vzame že pripravljen venec ter ga položi okrog ure, nato vsi skupno kleče odmolijo pobožno molitev. Jaz se čudim, ko vse to gledam; gospodar to opazi ter mi reče: „Kaj ne, vi si ne morete razložiti, kaj da pomeni to naše ravnanje? To, kar se vam čudno zdi, ponavlja se že v naši hiši dvajset let vsaki večer. Tej uri-kukavici se imam zahvaliti, da imam še hišo in svoje drage domače." — Nato je zgovorno pričel to-le pripovedovati: Bil sem oženjen kakih pet let. Par krepkih dečkov je že skakalo in se igralo okoli hiše, imeli smo vsega za potrebo, bili smo prav srečni in zadovoljni. — Bilo je neke spomladi; polagoma so jele pihljati pomladanske sape in sneg se je topil, da je bilo veselje. Moral sem iti v mesto po opravkih; pot je bila precej dolga in še-le proti večeru sem jo meril proti domu. Veselil sem se, da bodem z blatne ceste stopil kmalu na suho v svoji hiši: toda ko se približam domu, zagledam strašen prizor; skoro stemnelo se mi je pred očmi. Moje hiše ni bilo nikjer videti; silen sneženi plaz z gore se je odtrgal, valil s seboj kamenje, odtrgal tudi mojo hišico ter jo pokopal v svojih zagrebih. Sosedje so prihiteli na pomoč, iskali, kje bi bila hiša pod sneženim, visoko navaljenim plazom, a niso mogli določiti prostora, kje da bi bila. Jaz nič ne vem, kaj sem delal, tekal sem
semtertje, kakor da bi bil ob pamet. In kako ne? Vse moje imetje je bilo pokopano pod ledenim plazom. Pa to bi že bil še pozabil, a pod snegom so bili zasuti tudi žena in otroci in morda sedaj že umirajoč kličejo na pomoč, a jim ne moremo pomagati, ker ne vemo, kje da so. Odkopujemo na raznih krajih, zadenemo ob kako tramovje, a do naših ljudi le nismo mogli. Klical sem svoje, a od nikoder nobenega glasu. Naposled menil sem že, da je vse izgubljeno, padem na tla in bridko jokam. Kar naenkrat zaslišim uro-kukovieo, bila je ravno osem! Tukaj so domači, zakličem sosedom, in jeli smo na onem mestu urno odkopavati. Po mnogem trudu se nam posreči izkopati velik del hišice, ki je nekako cel ostal in domačim dajal nekaj prostora in malo duška pod plazom, ura na strani je ostala nepoškodovana, in se tudi ni ustavila. Bil je zadnji čas, da smo prišli do zakopanih, kajti bili so že v nezavesti, le še nekaj časa in dobili bi bili same — mrliče. Kmalu smo jih zopet oživili ter se skupno Bogu zahvalili za čudovito rešitev. — To je naši družini učinila ura-kukovica. Zato v hvaležni spomin na to vsaki večer ob osmih ovenčamo uro z rožnatim vencem, ter skupno opravimo zahvalo za posebno pomoč božjo v preveliki sili.“ — Ginjen sem poslušal to do-godbo ter občudoval dobrega Boga, ki se je ob tej priliki poslužil ure-kukovice, da je dobro družino rešil grozne nesreče in strašne smrti.
22.	Vrabček reši ubogo družino iz hude zadrege. Pri imovitem kmetu Plehanu je služil vrli hlapec Balant pridno in zvesto že deset let. Čeravno njegovi zaslužki niso bili posebno veliki, prihranil si je vendar toliko, da si je mogel kupiti malo hišico z vrtom ter na svojo roko pričeti gospodarstvo. Ker je bilo pa pri tem posestvu treba še mnogo poprav, vzel je na posodbo dvesto goldinarjev, katere mu je Plehanov oče rad posodil. Balant se oženi in dobi jako pridno in pobožno ženo k hiši. Zelo sta se trudila oba, varčevala in marsikaj si odrekla, da bi mogla dolg poprej poplačati.
Leta 1805 je bil Balant le še štirideset goldinarjev dolžan. Kar pridero sovražniki v deželo in mladi gospodar je bil primoran obtežiti se z novimi dolgovi, predno je mogel stare poplačati. Hudo je to pritisnilo vrlega moža; vendar si v kratkem zopet toliko opomore, da zniža dolg na poprejšnje stanje. Pride pa še hujše; huda bolezen se začne širiti v vasi in jih mnogo pomori. Tudi Balant zboli, dokaj denarja mu pobero zdravila in zdravnik. Njegova močna narava in preskrbna postrežba njegove vrle žene pa mu reši še življenje. Tudi Plehana napade bolezen in mu vzame življenje. Hud vdarec je bil to za mladega Balanta, ker ranjki mu je bil dober prijatelj, ki mu
27*
je rad pomagal z dobrim svetom, pa tudi dejanjsko. Plehan ni imel ni žene, ni otrok in vse premoženje je podedoval njegov stričnik Planinšek.
Planinšek veselo prešteva bogato dedščino in zadovoljno pregleduje dolžna pisma. Med drugimi papirji dobi tudi Balantovo dolžno pismo, v katerem je stalo zapisano, da mu je 1. 1800 Plehan posodil 200 goldinarjev v srebru. O tem pa ni bilo nikjer nič zapisanega, kako je pridni Balant polagoma dolg povračeval. Balant je namreč vselej, kadar je prišel dolg plačevat, pratiko s saboj prinesel in v njo mu je ranjki Plehan vsakikrat zapisal in potrdil, kolikor mu je vrnil. To pratiko pa, s katero edino bi bil mogel dokazati, da je že poplačal ves dolg do dvajset goldinarjev, je ob času nevarne bolezni Balant v naglici nekam spravil; a zdaj se nikakor ni mogel spomniti, kam. Preišče hišo, klet in drugo poslopje, pa nikjer je ne more najti. Ne more si skoro drugače misliti, kakor da je ona pratika že strgana in pokončana. Planinšek se drži mrtve črke dolžnega pisma in zahteva, naj mu dolg povrne. Zastonj mu Balant zagotavlja, da je v letnih obrokih dolg poplačeval ali pa z delom odsluževal in da dolguje le še dvajset goldinarjev. Neusmiljeni dedič ga toži in že je prišlo do tega, da mu bodo hišo in vrt prodali. Uboga družinica si ne ve ni svetovati, ni pomagati. „Če nam Bog ne pomaga", pravi Balant, »pridemo v kratkem na beraško palico. Ljudje nimajo z nami usmiljenja, marveč vzeti nam hočejo poleg našega pravičnega imenja še tudi dobro ime in poštenje." Milo se začneta jokati mati in oče, a tudi mali sinek Tinček se jame ž njima jokati, čeravno ne razume, zakaj. Zaupno molita noč in dan in prosita predobrotljivega Očeta nebeškega, naj se usmili in reši premoženje in dobro ime. Tudi malemu sinku mati roke sklepa in prigovarja, naj pomaga molčkati . . .
Dva dni po sodnijski obravnavi je Balantov sinek na dvorišči vjel mladega vrabčka, ki še ni znal leteti. Neizrečeno se veseli malega ptička. Urno teče ž njim v hišo. Ptiček pa se kmalu izmuzne iz njegove male rokice in ko ga hoče vjeti, se mu skrije za staro omarico, ki je bila z močnimi žeblji k steni pritrjena. Deček se na vso moč steza, da bi z roko dosegel ptička, pa ga ne more; tudi s šibico ga ne more prepoditi izza omare. Zdaj začne, kakor imajo otroci navado, glasno jokati, da bi rad imel ptička in da bo uboga živalica poginila . . . Oče se usmili ubogega vrabčka in šiloma odtrga omarico od stene. Ptiček sfrči, in tako dolgo in tako željno povsod iskana pratika pade na tla. Zdaj je imel v rokah dokaz, da je dolg pošteno plačal, in čast je rešena! Na tla poklekne sedaj
hudo poskušena družina in z vročimi solzami se zahvaljuje ljubemu Bogu za nenadno rešenje. Planinšek se zdaj ne more temu dokazu nič več ustavljati, nasprotno še onih dolžnih dvajset goldinarjev odpusti, da bi vsaj nekoliko popravil storjeno krivico. Vsi vaščani so v tej dogodbi spoznali ljubeznivo roko božjo, ki se je ta pot poslužila mladega vrabca, da si je stiskana družina rešila imetje in poštenje. — Ne žabi, da tudi tvoje življenje je v rokah božjih : v Gospoda zaupaj in v njegovo očetovsko varstvo se izročuj!
23.	Leta 1865 se je 4. septembra dogodil ta le čudni padec v Benetkah. Neki dečak se je bil spravil na streho tri nadstropja visoke hiše, da bi jemal golobiče iz gnezd. Ko se pa enkrat napak prestopi, mu spodrsne in pade, toda v drugem nadstropju obvisi za en trenotek na jopiču, ki se je nataknil na žebelj v steni; potlej pade na svetilnico, ki je bila tri sežnje nad zemljo, in spet obvisi. A tudi zdaj bi se bil lahko razbil, ko bi bil padel na trdi tlak, pa v tem hipu pride neki delavec z napolnjeno slamnieo in jo razprostre pod svetilnico. Mladenič pade nanjo in smejaje se teče dalje.
24.	To pride od zgorej. Pošten zidarski pomočnik imel je navado, vselej, kadar ga je zadelo kaj neprijetnega, reči potrpežljivo : „To pride od zgorej! To je Bog poslal!" Tako se je naučil od matere. Njegovi tovariši so ga zaradi tega smešili, a on se ni dal motiti. Tako sčde neko opoludne pri kosilu poleg zidovja nove hiše, ki so jo zidali; naš znanec je imel klobaso s kruhom za kosilo; ravno hoče prijeti klobaso, ko skoči k njemu pes ter mu pred očmi odnese klobaso. „Haha, krohotajo se tovariši, kaj ne, to pride tudi od zgorej ?“ Ta jih pa ne posluša ter skoči urnih korakov za psom, ki je bežal s klobaso v bližnjo hišo. V tem pa se je pri zidarjih dogodila strašna nesreča; stena nove hiše se je nagnila in je s silnim hruščem zasula nesrečne zidarje. Edini naš znanec, ki je hitel za psom, ostal je pri življenji; rekel je poln hvaležnosti do Boga: da, tudi to je prišlo od zgoraj.
25.	Kako je protestant postal katoličan. V vasi J., tako je pisal pred nekaterimi leti neki misijonar, sem imel z mnogimi sobrati misijon. Izredno veliko vernikov je prišlo k spovedi. Treba je bilo še nove pomoči in v ta namen je bilo treba prirediti novo spovednico. Kazgovarjal sem se o tem z g. župnikom in mu nasvetoval, naj kar k obhajilni mizi pritrdi leseno omrežje, in tako nastane spovednica za silo. Župnik je zadovoljen in takoj pokliče mizarja, da napravi tako omrežje po mojem navodu. Ko sem odbral pripraven prostor pri obhajilni mizi, rečem mizarju, ki mi je bil
čisto neznan mož, naj primerno pritrdi omrežje. Ko je bilo delo gotovo, mu pravim: „Zdaj pa poskusiva, če je res vse dobro in primerno narejeno." Jaz vzamem stol in se vsedem, kakor bi hotel spovedovati. Potlej pa prosim mizarja, naj poklekne na drugo stran, kakor bi se hotel spovedati. Ta pa je v veliki zadregi in se ustavlja, ter me vprašaje gleda, kakor bi ne mogel razumeti, da morem kaj taeega od njega zahtevati. — „No, predragi prijatelj", mu pravim, „saj se vam ni treba zares spovedovati, marveč midva hočeva le poskušati, je li vse tako narejeno, kakor bi moralo biti. Pridite še enkrat nazaj." Slednjič se dfi dobri mož pregovoriti in z neko težkočo res poklekne. Videl sem, da je bilo vse primerno narejeno, in šel sem spet v župnišče. Meni se dotlej ni zdelo nič izredno razun tega, da je bil mož začetkoma tako osupnen. Pač nisem slutil, da je v teh trenutjih božje usmiljenje naredilo vozel, da bi si neumrjočo dušo privezalo z vezmi svoje milosti. Ko vse to sporočim župniku, mi odgovori: „To že rad verjamem, da se mu je vse prav čudno zdelo; mož je protestant." Zdaj je bilo jasno tudi meni in nisem dalje mislil na to malenkost. — Ne dolgo potem pa pride ta moj novi znanec k meni v naš bližnji samostan in me kar tako-le nagovori: „Unkrat sva kar tako delala, kakor bi bila spoved, zdaj pa pridem, da postane resnica: katoličan hočem ,’postati." In zdaj mi jame pripovedovati, kako mu od omenjenega trenotka nič več ni dalo miru v srcu in da je vedno čutil neko siljenje, da bi postal katoličan. Zdaj pa se je za trdno odločil storiti to stopinjo in čuti vsled tega odloka veliko mirnost in zadovoljnost. Začel sem ga učiti, in v kratkem času sem imel tolažbo novo ovčico pripeljati v edino zveličalno cerkev Kristusovo. Da, čudna so pota božje previdnosti!
26.	Slavni cerkveni govornik dr. Veith je bil poprej jud. Njegov oče je imel staro biblijo, iz katere je v posebnih časih bral svoji družini. Vedoželjni sin je dobil veliko veselje do te knjige in jo je tako pridno bral, da je že na pamet znal skoro vso vsebino, ko je šel v Prago modroslovja se učit. V Pragi je hodil, čeravno jud, precej redno tudi k verskemu poduku katoliških dijakov. Kako je strmel, ko je slišal navajati reke iz stare zaveze o Mesiju, o katerih mladi poznavatelj sv. pisma ni niti črkice čital v bibliji svojega očeta. Veith se je zagotovil, da je profesor njemu neznane reke res navajal iz sv. pisma, in je vse leto premagoval svojo radovednost, kako da v očetovi bibliji ni našel onih rekov; ko se pa o počitnicah povrne v domačo hišo, hitro vzame v roko staro biblijo ter se trudi in trudi, da bi našel one reke o Mesiju, katere je pražki profesor
navedel iz sv. pisma. A kako se začudi, ko najde vse one liste, kjer bi morali biti citati, iztrgane ali pa zalepljene. Nekaj preseneten, nekaj nevoljen hiti Veith k svojemu očetu in ga vpraša, zakaj so se odstranili ti reki ? Gorka klofuta je bila edini odgovor, ki ga je dobil radovedni učenec na svoje vprašanje. Ta zaušnica pa je bila Veithu povod, da se je še skrbnejše učil in preiskaval ter slednjič prestopil v sveto katoliško cerkev.
27.	Josip Ressel, izumitelj ladjinega vrtila, je bil po previdnosti božji rešen iz skrajne nevarnosti. Ressel je pričel leta 1817 svoje službovanje kot logar v Pleterjah na Kranjskem. Cesar Frančišek I. je na to mesto poklical pridnega sina ubožnih starišev in izvrstnega gojenca logarske šole v „Marijinem studencu" pri Dunaju. Neki večer je Ressel jahal po divjih njegovi oskrbi izročenih gozdih, kar ga napadejo roparji in mu vzamejo denar in uro. Tudi konja mu hočejo vzeti. Resselnov duh pa kar za trenotek ne zgubi ravnotežja. Konja spodbode in zakliče: »Nikar tega ne storite; to je moj edini konj in več milj na okrog poznan. S tem bi si sami podpisali pismo, ki bi vas izdalo!" Ta tako hladnokrvno izrečeni svet roparje osupne in tudi prepriča svoje resničnosti, da se hitro odpravijo brez konja. To, kar se je pozneje zgodilo, bi marsikdo, ki noče poznati božje previdnosti, tako razlagal, da so roparji imeli še nekoliko vesti v svojih roparskih prsih, ali da so tudi oni čislali poštenjaka, kakor ga je čislalo vse mlado in staro, ali pa da so se bali, da bi ne prišli z njegovo pomočjo pravici v roke: jaz pa vidim tukaj roko božjo, kije varovala blagega moža, in previdnost božjo, ki ni hotela svetu ukra-titi tako imenitne iznajdbe.
Nekega dne kmalu po onem roparskem napadu že pozno zvečer nekdo potrka na vrata Resselnovega stanovanja. „Kdo je?“ oglasi se Ressel. „Pridite doli", zakliče mu raskav glas, „in spravite unkrat oropane reči, denar in uro; tacega moža, ki ga ljubijo in čislajo vsi prebivalci, nočemo oropati." Ressel začetkoma ne ve, kaj bi storil, bi li slušal nepoznani klic, — kajti mogoče je, da se namerava nov napad, — pa kmalu se odloči, vzame meč in puško, gre in previdno odpira vrata ter res zagleda one tri roparje, ki so ga bili napadli v gozdu. Pri tej priči se zasliši silen ropot. Ressel urno sprejme od roparjev uro in denar do zadnjega krajcarja, in hiti brž v hišo, da bi videl, kaj se je bilo zgodilo in kaj je pomenil oni grozoviti pok — in glej, spalnica, katero je bil ravnokar zapustil, spremenjena je v kup podrtije! Strop namreč, ki je bil že trohljen, se je udrl in vse pod sabo pokopal. Tako je božja dobrotljivost rešila Resselnovo življenje.
28.	Odličen državni uradnik v Carigradu je pripovedoval
nekemu egiptovskemu samotami, kako obilno mu je Bog povrnil prostovoljno uboštvo, ki si ga je bil izvolil. Na smrtni postelji mu je oče kazal svoje zaklade in dragocenosti ter ga je tako-le nagovoril: „Moj ljubi sin, vem, da me ne bo več dolgo tukaj in rad b; pred svojim koncem še vredil svoje stvari. Zato sem te sedaj poklical in ti zastavim vprašanje, ki mi ga moraš odgovoriti, predno morem kaj storiti. Dobro premisli, da si izvoliš najboljši del! Glej ves moj denar, moje zaklade in dragocenosti. Hočeš-li, da ti zapustim to, ali Kristusa, da te oskrbljuje?“ Odločno odgovori sin: „Jaz višje cenim neminljivo nego minljivo ; zato se rajše zanašam na Kristusa, ki ostane vekomaj, nego na to blago, ki ga molji končajo in tatovi ukradejo.11 To je očetu tako všeč, da sina objame in poljubi rekoč: „Zadel si mojo misel, Gospod naj blagoslovi tvoj sklep." Nato razdeli vse svoje premoženje med reveže, sinu pa zapusti le malo dedščino. Ob svojem uboštvu živi sin samotno, a veselo in zadovoljno. Nekega dne gre jako zgodaj v cerkev molit. Skoro nikogar ni bilo v cerkvi, le neka imenitna in bogata gospa je že bila tam in je jela mladeniča skrbno opazovati. Ko mine služba božja, pošlje svojega služabnika ponj; vpraša ga, kdo da je, in ko zve, da je sin nedavno umrlega prijatelja ubožcev, kateri mu ni skoro ničesar zapustil, a postavil Kristusa za oskrbnika, vsklikne gospa vsa vesela: „Hvala Bogu, da je tako milostno uslišal mojo in mojega moža molitev. Glej, tvoj oskrbnik ti danes zvesto dopošlje vse, česar potrebuješ. Sinoči sva se z možem pogovarjala, naj bi nama Bog milost skazal in dal naši edini srčno ljubljeni hčeri poštenega, bogaboječega in ljubeznivega ženina. Skupno smo molili in med	molitvijo pride mojemu	možu	na misel, naj bi	šla jaz danes
zgodaj v cerkev še enkrat molit za	spolnjenje naših	želj in naj bi
si izprosila v znamenje, da smo uslišani, to, da bi najprej v cerkev stopil ravno tisti mladenič, katerega hoče Bog naši hčerki za moža dati.	Zdaj ne dvomim, da je	moja	molitev uslišana,	in da ti bode
všeč	naša hči, ter da bosta	živela	v mirnem in srečnem zakonu."
Mladenič tudi takoj spozna v tem naredbo božjo, privoli in nikdar se ni kesal te stopinje.
29.	Neka paganska devica, po imenu Atenajida, hči modrijana Leona v Atenah, je bila po svojem očetu izvrstno vzgojena in mu je po svoji pridnosti in blagodušnosti veselje delala, sinova njegova pa nista kazala posobne zmožnosti in pridnosti. Ob smrti se Leon odloči, da naj bi sinova podedovala vso njegovo veliko premoženje, češ, da hči bi si že po svojih vrlinah sama pridobila, česar bi
potrebovala. Njej naj bi se torej izplačalo le sto zlatnikov. Atenajida pa še te malenkosti ni prejela od svojih bratov; prišla bi bila v veliko bedo in nevarnost, ko bi je ne bila previdnost božja privedla na pravo pot. Na tej pa je dospela do naj višje časne sreče, postala je cesarica in sicer zavoljo svojega lepega deviškega življenja. Iz očetove hiše pregnana pribeži najprej k svoji teti, ki gre ž njo v Carigrad, da bi ovrgla oporoko očetovo. Obrne se do cesarice Avguste Pulherije, ki je prav za prav vladala vzhodno cesarstvo. Nenavadna se zdi cesarici njena lepota, zgovornost in nezaslužena osoda; in koše pozve-duje po njenem vedenju, dobi tako ugodna poročila, da ne dvomi več, da je v njej našla osebo, kakoršno je že sama iskala. O njej govori s svojim bratom Teodozijem ter mu jo priporoči za ženo. S pretvezo, da bi rada še kaj pozvedela o oporoki očetovi, jo Pulherija pokliče k sebi; Teodozij pa je s svojim prijateljem Justinom mogel jo skrivaj opazovati izza pregrinjala. Mahoma se odloči. Atenajida je v krščanski veri podučena in krščena ter dobi pri krstu ime Evdoksija. Cesarska poroka se je 7. junija 421 vršila z velikim sijajem in z javnimi veselicami; 1. 432 je bila povzdignena za „avgusto“ in je v tej časti silno veliko dobrega storila zlasti za utrjenje krščanstva. Pripoveduje se, da sta se njena brata skrila, ko sta zvedela, kako je sestra povišana. Sestra pa ju ukaže poiskati in k sebi pripeljati. Vsa se treseta, ko stopita pred njo; ona pa jima prijazno reče: „Nikar se ne bojta! Vidva sta orodje mojega povikšanja. Nista vidva me spodila od hiše, roka previdnosti božje me je privedla na tron.“
30.	Pred vojsko pri Lipsku je o(jer Lugados nakupaval konje za avstrijsko in prusko vojno. Vsled tega je bil več časa iz doma. Proti koncu vojske si je bil nabral že lepo svoto denarja in sklenil je iti domov. Iz Šlezije vrnil se je z iskrim konjičem na Ogersko in zaradi varnosti ostajal je le pri večjih zanesljivih gostilnah. Neko noč pa je bil primoran prenočiti v neki vasi. Bilo je že enajst, ko pride v krčmo. Krčmar je bil še po koncu; pričakoval je svojega sina in svojo hčer, ki sta bila šla v bližnjo vas k nekemu godovanju. — Lugados gre spat, denar dene pod glavo in dve pištoli poleg sebe. Komaj zadremlje, že zasliši neko šumenje: neki mož pristavi lestvico, pride do okna in skoz okno v sobo. Lugados se tako zelo prestraši, da pozabi na denar in na pištoli ter se urno skrije pod posteljo. Neljubi mu tovariš tava nekaj časa po sobi, najde posteljo, leže in zasmrči. Lugados je kar trd, tako ga je strah; kar zasliši na novo šum, zdaj Pa pri vratih. Vrata se odpro in vstopita krčmar in njegov sin s sekiro. Z enim udarcem umorita spečega in odneseta denar. Zdaj
zbeži Lugados skoz okno in začne sosede na pomoč klicati. Pokličejo predstojnika, pride komisija, da preišče krčmo. Načelnik vpraša krčmarja: „Ni-Ii tukaj pri vas neki tujec? Zdi se nam sumljiv in treba ga zapreti!“ Šli so gori v sobo; vse je bilo spet v redu, postelja prazna. Reklo se je: „Ušel je.“ Predstojnik vpraša krčmarja : „Ali bi ga poznali, ko bi prišel?" — „0 da“, odgovori. Tu se pokaže Lugados. Grozovito zakriči krčmar in zbeži skoz okno, a kmalo ga vjamejo. Sina vklenejo. Vzdihovaje in ihtč razkopava oče z lastnimi rokami pri hlevu, da prikoplje do bele rjuhe, v katero je bil zavil mrliča. Krčmar je bil umoril svojega lastnega ljubljenega sina, kateri se je bil pijan splazil v sobo in legel na tujo posteljo. Oče vsled tega zblazne, sina pa obsodijo v dosmrtno ječo. Lugados dobi svoj denar in potuje domov hvaleč božjo previdnost, ki ga je rešila, in kaznovala zločinca.
31.	V vasi B. je šel kmet s svojo ženo dopoldne po opravilih pu-stivši svoja dva čisto mala otročiča doma zaprta. Starišev ni bilo dolgo časa nazaj. Med tem nastane ogenj v izbi, katera se tako napolni z dimom, da se otroka skoro zadušita. In gotovo bi se bila zadušila, ko bi ju ne bil rešil Bog, kateri vse ve in zna po raznih potih pomagati. Tukaj se je poslužil v rešitev ravno tako malega otročiča tri do štiri leta starega. Ta nenadoma začuti želje, da bi šel k sosedovima vrstnikoma „v vas", ter tako nujno nadleguje mater s prošnjami, da mu dovoli. Hitro teče k sosedovi hiši, trka na vrata in kriči, kolikor more: „Odprita, odprita!" Ker pa ni nobenega odgovora in nikogar, da bi vrata odprl, teče otrok spet nazaj k materi in pravi: »Sosedova otroka mi pa nočeta odpreti, in mi ne pustita v hišo!" Mati hoče otroka utolažiti, toda zastonj; tako dolgo prosi, da mora iti ž njim prav do vrat zaprte hiše. Pogleda skoz okno v izbo in vidi, da je polna dima. Hitro poišče orodje, da šiloma odpre zaklenjena vrata. Ko vstopi, najde otroka v kotu čepeti s pobešenima glavicama; postelja se je bila vnela, in vse je bilo v nevarnosti vsplamteti. Otroka brž spravi na zrak, kjer zopet okrevata; tudi se ji posreči, ogenj zadušiti in tako hišo rešiti strašnega požara.
32.	V ponedeljek, v velikem tednu 1. 187* je neki misijonski župnik na Nemškem pisal neko važno pismo do škofijstva. Nove cerkve za katoličane je bilo namreč nujno treba, ker še najeta dvorana, kjer so opravljali službo božjo, jim je bila odpovedana. Kupiti je bilo treba najprej primerno zemljišče, kar je delalo župniku mnogo skrbi: ponujalo se mu je pet tacih prostorov, a nobeden mu ni prav ugajal deloma zaradi visoke cene, deloma zaradi nepripravne lege. Sam ne ve prav, za katero ponudbo bi se odločil in jo posebej pri-
poročil škofijstvu. V takih skrbeh in dvomih opiše obširno vse ponudbe, naj bi škofijski konzistorij odločil, in slednjič podpiše dolgo pisanje ter sam s seboj govoreč: „Naj se zgodi, kar hoče", vzame, da bi s sipo potresel, posodico za — črnilo in polije vse delo. „Tudi to še! Ves trud zastonj! Kaj mi je zdaj storiti?" Ves nevoljen vrže ponesrečeno pisanje v kot, vzame klobuk in palico in gre — sam ne ve kam, le da bi se razvedril. Ko je več časa ves zamišljen okrog taval, se nekoliko mirnejši vrača domov. Pred mestnimi vrati ga sreča neki imeniten, blagodušen protestant in ga prijazno nagovori: „Gospod župnik, danes ste tako zelo bledi in zamišljeni. Zgoditi se vam je moralo kaj posebnega." Župnik mu jame razlagati svojo zadrego in še pristavi nesrečni dogodek s črnilom. „Ubogi župnik, odvrne protestant, srčno vas milujem; pa morebiti vam morem svetovati. Vdova B. je zvedela za vašo namero, in je pripravljena svoj svet prodati za enako ceno, kakor kakemu protestantu, ker se ji krivično zdi, katoliškemu župniku dražje prodajati zato, ker je katolik1' itd. Novo upanje se vzbudi v župnikovem srcu, spet se mu lice zjasni, gre res k vdovi in najde zemljišče jako ugodno za njegov sveti namen. „Koliko stane?" vpraša župnik. „2200 tolarjev, ne več, in ne manj", je kratek odgovor, in mahoma je pogodba sklenjena. Ves vesel se vrne župnik domov. Ta kup je bil štirikrat ugodniši memo vseh drugih ponudb. Čez pet dni je že dobil privoljenje cerkvene oblasti, splačal svoto in ni se mogel načuditi božji previdnosti, ki se je po-služila take malenkosti, da pomore k tako vzvišenemu namenu.
33. Mati nekega železniškega čuvaja si je bila nakopala hud protin, ko je ob nekem požaru v decembru z otroci bežala iz hiše na prosto. Dolgo je že trpela prehude bolečine, toda polna zaupanja v Boga in s čudovito potrpežljivostjo. Vsakemu, kdor jo je obiskal, je rekla: „Čakam, da moj Jezus pride. Vedno dela še čudeže. Ko pride pravi čas, storil bode tudi meni čudež.11 Ni se goljufala dobra ženica v svojem zaupanju. — Proti koncu poletja je zapustil neki tuj gospod železnični vlak, da bi se v bližnji hišici nekoliko okrepčal. Med tem pa se vlak odpelje in gospod je primoran štiri ure čakati v tem samotnem kraju. Ko se že vsega naveliča, stopi še v čuvajevo hišico in popraša čuvaja, če se more tu še kaj posebno zanimivega videti. Čuvaj zmaje z glavo in pravi: „Ne vem, kaj bi bilo tacega; moja stara mati, oni so nekaj posebnega.Tujec se začudi temu odgovoru ter poizveduje vse, kako in kaj, gre tudi k onemogli ženici na vrt, kamor jo je bil nesel dobri sin, in jo vpraša med drugim, če ima upanje, da bi še kdaj ozdravela. ,,Seveda upam, da bom še
zdrava11, mu odgovori, Jaz le čakam, da moj Zveličar pride. Bo že prišel, kadar bo čas.“ Tujec, ki ni bil tako krščanskega mišljenja, reče: ,,To je pač lepo, težavo življenja si tako lajšati z zaupanjem. Včasih tudi slučaj prinese kako pomoč.11 Žena pokara tujca zaradi teh besedi in pravi: „Oh, dragi gospod, vi gotovo še niste ležali na bolniški postelji in ne veste, kaj se pravi britke bolečine trpeti, sicer bi ne govorili o slučaju. Saj ni nobenega slučaja. To, kar slučaj imenujemo, je delo Zveličarjevo, in on pride, kadar je čas.11 Pri odhodu ji gospod podari tri goldinarje in jo opomni, naj se ne krepča le z zaupanjem, marveč tudi s krepko juho, ter sklene: „Z Bogom, uboga žena!“ — »Bog vas blagoslovi!“ odgovori starka. »Bog vas blagoslovi tako, da ga boste kdaj spoznali, kadar k vam pride. Zdaj ste vi ubožec, ne jaz. Jaz poznam že Gospoda in to bogati; vi ga še ne poznate.11 — Leto mine, stara ženica je še vedno vsa hroma. Noben tujec se več ne ustavi. Vendar — danes se eden ustavi — ravno tisti gospod, ki je bil pred letom slučajno ostal, ostane sedaj rado-voljno in vpraša takoj po stari materi, ter jo najde zopet na vrtu. Radostno ga ženica pozdravi. Gospod pa začne pripovedovati, kako je bil zbolel po zimi, kako je v bolezni spoznal svojo revščino, kako je spet prišel do vere in zaupanja v Boga ter s tem do bogastva, ki mu ga je ženica želela pred letom, ki pa ne obstoji v posvetnem premoženju. Pristavi pa še, da lanska zamuda ima še drugi pomen: Jezus res pride, ne sicer sam, marveč pošlje namestnika — ravno tega tujca, ki je že po nekem zdravniku poizvedel, da so toplice v B. izvrstna pomoč zoper protin in da hoče na lastne stroške poslati bolnico v te toplice. Predno gre, izroči župniku denar. Lahko si mislite, kako zelo je bila dobra ženica hvaležna Bogu in svojemu dobrotniku.
34. P. Danijel. L. 1875 je provikarij Srednje Afrike, Danijel Comboni, neki večer pozno v noč delal v misijonski hiši El-Obeid. Po težavnem delu se hoče nekoliko odpočiti na vrtu, kar zagleda človeka v verige vkovanega čez zid plezati; bil je ubog zamorček. Na vprašanje, kaj dela, odgovoril je z milo prošnjo: »Suženj sem, in želim po vas rešen biti.11 Ljubeznivo mu pomaga provikarij raz zidu, odpili mu verige in ga sprejme. Ubogi deček je bil iz rodu Diaka-za-morcev, že v prvi mladosti je bil z materjo v sužnost odpeljan, očeta pa so mu umorili lovci zamorskih sužnjikov. Misijonarji so z veseljem opazovali nadarjenost bistrega dečka, ki je pri sv. krstu po svojem rešitelju dobil ime Danijel, in ko se nekoliko izolika, pošlje ga provikarij v propagando v Rim, t. j. v tisti vstav, kjer se misijonarji vzgojujejo. S tem se je odstranila tudi nevarnost, da bi ga poprejšnji
gospodar nazaj zahteval. V Rimu je bil Danijel izvrsten dijak in je dobil prvo darilo pri modroslovskem razgovoru, ki se je vršil vpričo sv. očeta. Ker pa Danijelu zrak ni ugajal v Rimu, pošljejo ga v Beirut na Sirsko, kjer je pri jezuitih dovršil svoje nauke. 8. maja 1887. leta ga je apostolski vikarij posvetil v mašnika, da bi kot apo-stelj deloval med usmiljenja vrednimi domačimi. Tako je Bog pripustil, da je bil Danijel priveden k prostosti otrok Božjih, da bi še druge oproščal.
35.	Neki mlad uradnik je zbolel in njegov prijatelj ga je zdravil s požrtvovalno ljubeznijo. Žal, da sta bila oba Boga zapustila. Bolnik celo v veliki nevarnosti ni mislil na poboljšanje; toda Bog ga je kar moč rahlo vabil k sebi. Zdravnik mu nasvetuje, naj bi posteljo odmaknil od okna in jo postavil k tanki steni, ki je ločila sobo od sosednega stanišča. Ko se to zgodi, zasliši bolnik najprej bolj tiho, potem pa čedalje bolj razločno besede: „Danes še živiš! Danes še poboljšaj se; predno jutro se zdani, lahko že se spremeni!" Te besede se ponavljajo premnogokrat. Vmes sliši še druge, ki mu ne ostanejo v spominu; teh pa se kar ne more znebiti. Ko ga prijatelj zopet obišče, najde ga vsega spremenjenega in pripravljenega še tisti dan se z Bogom spraviti. Kaj pa se je bilo zgodilo ? Ravno tisti dan, ko je bila postelja prestavljena, dobil je gospodarjev sin, ker se ni bil naučil svoje naloge, za kazen, da se mora naučiti na pamet neko pesmico, v kateri je bila ona kitica. Oče je postavil sina v kot s strogim poveljem, da naj si pesem prav dobro v glavo vtepe. Da bi si bolj v spomin vtisnil, govori mnogokrat in glasno besedo za besedo, dokler ne zna vse pesmice na pamet. O tem pa seveda se mu še sanjalo ni, v koliko korist bode Bog obrnil njegovo kazen.
(Fiir Auge und Herz. 1881.)
36.	Dve bolnici na smrtni postelji. K nekemu duhovnu pride gosposki sluga prosit, naj bi šel bolno gospo obiskat. Napovedal je stanovanje: „Albertove ulice št. 67 v 2. nadstropju, tretja vrata." Mašnik obljubi, da takoj pride in sluga odide. Nekako čez eno uro — bilo je namreč dopoldne — vstopi duhoven v Albertove ulice št. 67, v 2. nadstropju 3. vrata in dobi postarno, jako slabotno gospo v bolniški postelji. Duhoven dobi za svoj prijazni pozdrav ta-le precej pikri odgovor: „Gospod, kaj pa hočete od mene? To si prepovem, da bi me kdo motil v mojem počitku. Vidite, da sem bolna, in vaš obisk me vznemirja in zelo nevljudno je, da se kot tujec tukaj vsiljujete. Ako vas bom potrebovala, že pošljem po vas.“ Mašnik: „Oprostite, milostna, jaz ne pridem nepoklican. Nekako pred eno uro je bil vaš
sluga pri meni in me je pozval k vam rekoč: Albertove ulice št. 67, v 2. nadstropju 3. vrata k neki bolni gospej, in vse se vjema. Gospa (nevoljno): „No, tu se je pa hotel nekdo z menoj ali pa z vami zlobno pošaliti.11 Mašnik: ,,Take zlobnosti rad odpuščam vsakemu človeku, kajti bolnik potrebuje tolažbe. Da vam je, milostna, moj obisk neprijeten, jako obžalujem. Saj ga hočem tudi okrajšati; la to mi dovolite, da si nekoliko odpočijem, kajti imel sem že danes premnogo opravil in pot do sem je dolga. Dovolite le, da tu nekaj minut posedim, morebiti vam nekoliko okrajšam dolgočasnost bolniške postelje." Presenetena in osramotena ponudi duhovniku sedež. Zdaj se osnuje pogovor, katerega konec je bil ta, da je bolnica še tisto popoldne sprejela sv. zakramente. Prisrčno zahvali Boga, da mu je dal priliko Jezusu pridobiti dušo, ki ga je bila pozabila že več let, in ves vesel se vrne domov. Komaj pa je goreči duhovnik prestopil prag svojega stanovanja, že se oglasi poprejšnji sluga in ves zasopljen prosi: „Oh, prečastiti gospod, lepo vas prosim, pojdite vendar brž k gospodi; milostna gospa vas že težko in željno pričakujejo, ravno do vas imajo zaupanje; pridite vendar brž!" ,,Kaj pa je, dragi mož?“ pravi duhovnik osupnen, „saj ravnokar pridem od vaše gospode!" Sluga: „Oprostite, častiti gospod, ko sem od vas šel, sem takoj hitel domov in kar ganil se nisem izpred sobe in druzega vhoda ni do gospe!" — Mašnik: „Pa, prijatelj, saj vam pravim, da ravnokar pridem od tam, kakor ste bili naročili, Albertove ulice št. 67, v
2.	nadstropju 3. vrata, od hudo bolne gospe." Sluga: „A, sem li rekel št. 67?" Mašnik: „1 seveda, nič druzega kot št. 67 v 2. nadstropju
3.	vrata." Sluga: „Hej, prečastni gospod! to pa mi odpustite, zmotil sem se; mi stanujemo št. 76, v 2. nadstropju 3. vrata." Mašnik: „No, to seveda je vse kaj druzega; pa nikar ne bodite žalostni zaradi te zmote, dragi prijatelj; kajti to je Bog pripustil, da bi bila ena duša rešena. Le pojdite z Bogom, pridem takoj k vaši milostni gospodi!" Mašnik gre in se zopet vrne ter hvali Boga, da je ta dan dvema dušama olajšal pot v večnost. Zjutraj na vse zgodaj je dvakrat zapel mrtvaški zvon. Obe bolnici ste namreč blaženo v Gospodu zaspali, ena hišna št. 67 in druga št. 76. — Glejte pota božja!
37. _P. Werner, svoje dni misijonar v Kini, piše v svojem dnevniku: Meseca maja sem bil klican k neki stari ženici, ki je bila za smrt bolna, sedem milj od mojega misijona. Zjutraj zgodaj odrinem potem, ko sem še nekega bolnika, katerega so mi bili dve milji daleč prinesli, previdel s sv. zakramenti za umirajoče. Že sem imel polovico pota za seboj, kar priteče iz neke vasi, skozi katero mi
je bilo iti, novospreobrnenec in me prosi, naj grem k neki osebi, ki je že prav pri koncu. Jaz hitim in najdem, da res ni bilo zgubljati nobenega trenotka. Ko to dolžnost spolnim, nadaljujem svojo pot, pa čez kakih deset minut pridem do dveh mladih bolnikov, ležečih na lesenem odru, ki sta bila kozava in brez upanja, da bi ozdravela. Podelim jima zveličalne pomočke naše sv. vere in nekaj stopinj dalje stopim v vborno kočo še drugemu umirajočemu na pomoč; bil je to mlad, pobožen, jako nadarjen a ubožen učenec. Nato se vrnem spet k svojim spremljevalcem, ki so me čakali na cesti, da odrinemo dalje, a nismo še hodili pol ure, kar priteče mlad kristijan in poklekne pred moj vozič milo me proseč, naj stopim v bližnjo kapelico k neki za smrt bolni ženi; podelim ji sv. poslednje olje in kar morem, v naglici naprej hitim, da bi ne zamudil one bolnice, ki me je bila prvotno poklicala. Pridem še o pravem času in najdem poleg nje še drugo, ki je bila tudi za smrt bolna. Naslednji dan sem dobil sporočilo, da so vse te osebe pomrle. Posebno čudno je bilo to, da v nobeni teh družin niso vedeli, kam naj bi me šli iskat, in torej bi bili vsi ti bolniki umrli brez sv. zakramentov, ko bi ljubi Bog ne bil vsega tako čudežno uravnal.
Prim. še premnoge izglede pri raznih lastnostih božjih, osobito modrosti, mogočnosti, dobrotljivosti in usmiljenosti.
V.	Bogastvo.
a)	Bogastvo je dar božji, s katerim Bog večkrat poplačuje pravične na zemlji.
1.	Abraham je na božje povelje zapustil svojo domovino in Prišel v deželo Kanaan, katero mu je bil Bog obljubil; z njim je Prišel tudi stričnik Lot. Bil je pa silno bogat s posestvom zlata in srebra. Ta tudi Lot, ki je bil z Abrahamom, je imel cede ovac ni (joved in šotore. In nista imela prostora v deželi, da bi bila skupaj Prebivala; zakaj njuno premoženje je bilo veliko. (I. Moz. 13.)
2.	Izak je bil ob času lakote prišel v deželo Filistejcev in Bog mu je obljubil blagodar zaradi njegovega pobožnega očeta Abrahama. Izak je sejal v tej deželi in je to leto stoterno pridelal, ker 'J(l je bil Gospod blagoslovil. In obogatel je mož in je čedalje močneji Prihajal in rastel, tako, da je bil silno mogečen. Imel je tudi v premoženju ovac in goved in prav veliko družino. (I. Moz. 26, 12 id.)
3.	Jakob je prišel kot reven hlapec „z golo palico41 k Labanu, ^ takrat še tudi ni bil premožen, a dospel je v kratkem do velikega
premoženja, ker ga je Bog blagoslovil zaradi Jakoba. Jakob je prav z malim začel; le en del Labanove črede si je izgovoril za plačilo, in blagoslov božji mu ga je tako namnožil, da je bil silno bogat in je imel veliko čred, hlapcev in dekel, kamel in oslov. Kako veliko je moralo biti njegovo bogastvo, kaže darilo, ki ga je dal bratu Ezavu, da bi ga pomiril; odbral je bil dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovac in dvajset ovnov, trideset molznih kamel z njih mladiči, štirideset krav, dvajset juncev, dvajset oslic in deset njih žebet. Izroče-vaje ta dar, mu je rekel: „Yzemi blagodar, katerega sem ti prinesel in ki mi ga je Bog dal, kateri vse deli." (I. Moz. 30 id.)
4.	Prelep izgled pravičnega moža, ki se je z božjo pomočjo iz največje revščine povspel do preobilnega bogastva, je egiptovski Jožef. Kot vbog sužnik je bil prodan Putifarju; pa Bog je storil, da se mu je vse posrečilo in postavljen je bil čez vso hišo, katero je Bog zaradi njega obilno blagoslovil. Sicer ga je Bog še enkrat obiskal s hudo stisko, a le zato, da ga je potlej tem višje povzdignil. Iz ječe šel je naravnost do prve stopinje kraljevega prestola. „Samo za kraljev sedež bom vikši od tebe,“ mu je rekel Faraon ; sicer pa je bil po kraljevi volji on gospodar vse dežele in vsi zakladi takrat tako neizmerno bogate egiptovske dežele so mu bili na razpolaganje. (I. Moz. 39 id.)
5.	„Bil je mož v deželi Hus z imenom Job in ta mož je bil priprost in pravičen, in se je bal Boga ter varoval hudega. In je imel sedem sinov in tri hčere in je posestoval sedem tisoč ovac, tri tisoč kamel, pet sto jarmov volov, pet sto oslic in silno veliko družine; in ta mož je bil velik med vsemi jutrovci." Vse to pa je zgubil v enem dnevu; a rekel je ves udan v voljo božjo: Gospod je dal, Gospod je vzel, kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime! Tega mišljenja je bil tudi ves čas svojih po-skušenj. Ko so le-te minule, je zopet stegnil Gospod svojo blagoslavljajočo roko nad svojega služabnika Joba in vsega je zopet prejel dvakrat tolito, kakor je imel poprej. (Job 1, 41.)
6.	Kralju Salomonu je Bog rekel: „Prosi, kar hočeš, da ti dam.“ Salomon prosi, naj mu da Bog podučljivo srce, da bi vedel razločevati med dobrim in hudim. Bogu je taka prošnja zelo všeč in obljubi mu dati modrost in razumnost, pa tudi bogastvo in slavo, tako da bi ne bil nihče njemu enak ne pred njim ne za njim. In res je osupljivo in neslišano, kar nam sv. pismo pripoveduje o njegovem bogastvu. Iz daljnih krajev so mu barke donašale neizmerne kupe zlata, dragih kamenov, dišav in druzih dragocenosti. Njegovo
stanovanje se je vse lesketalo v zlatu ; 500 škitov iz čistega zlata je bilo razobešenih po stenah; zlate so bile vse posode, iz katerih je pil, in vse mizno in hišno orodje i. t. d. Toliko je bilo zlata in žlahtne kovine, da za srebro še marali niso ob njegovem času. In vkljub tolikemu bogastvu je Salomon pobožno in bogaboječe živel do visoke starosti, 7 kateri se je pa vendar dal preslepiti.
Glej tudi: 141, 3; 142, 4; 150, 11; 164, 2—6, 12; ‘208, 37, 39.
h)	Bogastvo je škodljivo in nevarno.
1.	Bogastvo je bilo pogubno Salomonu, Baltazarju, Herodu itd.
2.	Nekega bogatega človeka polje je obilno sadu rodilo. In mislil je sam pri sebi, rekoč: „Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi spravil svoje pridelke?" In rekel je: „To bom storil: podrl bom svoje žitnice in večje naredil, in vanje bom spravil vse, kar mi je zrastlo, in svoje blago. In porečem svoji duši: Duša! veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje." Bog mu je pa rekel: „Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar pa si spravil, čegavo bo?“ Tako je s tem, kateri si bogastvo nabira, in ni bogat v Bogu. (Luk. 12, 16 id.)
3.	Bogati mladenič, o katerem nam sv. pismo pripoveduje, da je od mladosti zapovedi božje spolnoval in Jezusa vprašal, kaj mu še manjka, je zaslišal iz Zveličarjevih ust vabilo: „Ako hočeš biti Popolen, pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, pa bodeš imel velik zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj!" Ko je pa mladenič slišal te besede, je žalosten odšel, kajti imel je veliko premoženja. Nato reče Jezus svojim učencem: Resnično vam povem, da bogat pojde težko v nebeško kraljestvo. (Mat. 19, 16 id.)
4.	Nekdo je napravil veliko večerjo in jih veliko povabil. Povabljeni pa so se izgovarjali: eden pravi, dane more priti, ker je kupil njivo; drugi pet jarmov volov; tretji pa zato ne, ker se je oženil. Večerja pomeni nebeško veselje. Prvi povabljenec, ki se izgovarja s kupljenim posestvom, pomeni po razlagi cerkvenih učenikov °ne velikaše in mogotce, ki drugim zapovedujejo; drugi, ki se izgovarja zaradi kupljenih volov, pomeni vse one posvetne bogatine, ki imajo veliko denarja in blaga; tretji pa, ki ga je ženitnina zadržala, pomeni vse take, katere je bogastvo in lahkoživstvo privedlo v razkošno življenje. O vseh treh je rečeno: Nobeni onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje! Kdo pa jo bode okuril? Gospod nam pove, ko reče hlapcu: „Pojdi brž po cestah in ulicah mesta in pripelji sem vboge in hrome, slepe in kruljeve. (Luk. 14, 16 id.)
5.	Kako nevarno in zapeljivo je bogastvo, nam pretresljivo kaže prilika o bogatem moža in ubogem Lazarju. Bogatin se je oblačil v tančico in škrlat in se vsak dan imenitno gostil. Ubogi Lazar pa je lačen in bolan ležal pred bogatinovimi vrati; pa še drobnih ostankov ni dobil z bogatinove mize; le psi so prišli in lizali njegove rane ter tako večje usmiljenje imeli, kakor njihov trdosrčni gospod. Oba umrjeta, bogatin in revež; tega so augelji nesli v Abrahamovo naročje, oni pa je bil v pekel pokopan.
6.	Dokler je zgubljeni sin še vžival premoženje svojega očeta, živel je grdo in grešno. Še-le takrat, ko je prišel v toliko revščino, da bi se bil rad nasitoval s svinjsko hrano, so se mu oči odprle in je v „se šel“ ter se zopet povrnil k svojemu očetu.
7.	Srebrar Demetrij se je zato ustavljal naukom sv. Pavla in je še ljudstvo hujskal zoper njega, ker se je bal, da bi ne zgubil dobička, ki mu ga je donašalo prodajanje srebrnih hišic boginje Dijane. (Dej. ap. 19, 24. id.)
8.	Sv. opat Izak ni nikoli dovolil, da bi se njegov samostan obogatil z njivami ali denarnimi prihodki, čeravno se mu je večkrat ponujalo, ali celo vsiljevalo. Imel je navado reči: „Mojim menihom že zadostuje to, kar donaša mali vrt. Obilnost izreja mnogo napak, kakor se revščini pridruži mnogo čednosti."
9.	V četrtem stoletju je živel v Egiptu ubožen, pa pobožen kamnosek, po imenu Evlogij. Tega nekoč obišče jako pobožen služabnik Božji, Danijel. Ko ta vidi, kako je Evlogij pobožen in usmiljen do vsakoga, je zelo obžaloval, da živi v tolikem uboštvu. „Oh, ko bi vendar Bog temu možu dodelil veliko bogastvo, gotovo bi ga obračal kar moč dobro"; tako je prosil, zapustivši uborno kočo kamnosekovo. Njegova molitev je bila uslišana, kajti kmalu potem najde Evlogij pri svojem delu veliko gručo zlata in tako zelo obogati. Ko pa obogati, se obrne takoj navzdol njegova pot. Delo ga zdaj nič več ne veseli, moliti se mu ne ljubi, pozabi Boga in bližnjega in vse njegovo hrepenenje je obrneno na to, da bi postal imeniten gospod. Zapusti svojo puščavo in potuje v Carigrad; tam si kupi imenitna oblačila ter obiskuje vesele druščine. Ker se seznani s častniki, se mu posreči, da dobi službo v cesarski vojni in postane v kratkem načelnik cesarske straže. Na taki visočini pa se Evlogiju že začne v glavi vrteti: napravi si mnogo voz in konj in služabnikov, prireja potratne gostije, skazuje se s slavnostmi in igrami ter se ves vtopi v svet in njegove veselice. Njegovo življenje je vse grešno in razuzdano, zginila je njegova poprejšnja čednost in bogoljubnost Pobožni Danijel zve za vi-
soko čast Evlogijevo in ga pride obiskat. Takoj zapazi, da z uboštvom je zginila tudi čednost in pobožnost, ter ga začne ljubeznivo svariti zaradi njegovega preširnega življenja. Toda prevzetni in jezljivi Evlogij ga ne mara poslušati, dit ga zvezati, pretepsti in iz palače vreči. Pobožni mož preliva vroče solze; zdaj sprevidi, kako je bilo to nespametno, da je kdaj Evlogiju prosil bogastva, in zopet je kleče prosil Boga, naj vendar po svojem neskončnem usmiljenju spet na pravo pot privede tega zmotenea, in če ne drugače, celo s tem, da se povrne zopet v poprejšnje uboštvo. — In kaj pride? Ko je umrl cesar •Justin, pride na prestol Justinijan. Velikaši cesarstva pa so bili Ju-stinijanovi nasprotniki in so vzdignili zaroto zoper njega. Tudi Evlogij je bil zapleten v to zaroto, ki jo je cesar zvedel še o pravem času. Mnogo jih je bilo pomorjenih ; tudi Evlogij bi bil umorjen, ko bi si ne bil življenja rešil s skrivnim begom. Od svojega imetja ni mogel ničesar s seboj vzeti, in revnejši, kakor je kdaj bil, je prišel zopet v Egipt. Nikjer se ni smel javno pokazati, da bi se ne izdal. Da si zasluži vsakdanji kruh, lotiti se je moral svojega nekdanjega rokodelstva. Vse zmote so mu stale zdaj jasno pred očmi in zelo se jih je kesal. Tudi njegov pobožni prijatelj Danijel pride po božji na-redbi k njemu in ga privede nazaj na pravo zveličansko pot, katere ni več zapustil do svojega blaženega konca.
10.	Pred dvesto leti, ko je gospodovala v Italiji velika razkošnost, pokaže mlad plemič nekemu duhovniku svojo palačo. Vodi ga po vseh dvoranah in vrtovih, razkazuje mu dragocene slike, rezbarije, kipe, zlatnino, veličastne svode, potem vodomete, gozdiče, jame, konj arn e, dvorišča, slednjič pa ga vpraša, kaj o vsem tem misli? Duhovnik ravnodušno pohvali, kar je bilo hvale vredno; ker se pa plemiču zdi njegova mirna beseda čudna, reče: „Glejte, vse te dragocene reči so v meni vzbudile sočutje do vas, ker boste tem hujše občutili trpljenje v vicah, kakor pa človek, ki se je v delu in v trudu postaral."
11.	Anton je imel majhno posestvo, je pa živel v miru s svojo družinico in je rad molil in delal. Bil je dober gospodar in ničesar mu ni manjkalo, da, celo prihranil je vsako leto nekaj novcev. Nekoč je snažil vodnjak na dvorišču in je zadel globoko pod blatom na lonec, Poln zlata in srebra. Razveselil se je, da bo sedaj ves srečen. Kupil si je torej veliko zemljišča, prepustil je pa vse delo družini, nosil se j« čez svoj stan, jedel je drage in izbrane reči, udal se je pijači, po-zabil na Boga in večnost in v kratkem času naredil mnogo dolga, bogastvo ga je pripravilo ob vse. Prodali so mu kmetijo, zdravje je bil
28*
zapravil z razuzdanim življenjem, in v srcu je ugasnila poslednja iskra strahu božjega. In šel je, ter se je iz obupa vtopil v istem vodnjaku na dvorišču.
12.	Že v starem paganstvu so spoznali divji narodi, kako pogubno moč ima bogastvo, in so se ji v bran stavili. Tako beremo o Balearih, da niso rabili niti zlatega niti srebrnega denarja ter niso dovolili na svoje otoke uvažati teh kovin, ker so menili, da si po tej poti odstranijo mnogo nevarnosti in zopernosti življenja. Karmani in Bambjkati, ki so bivali ob Tigridi, so pokupili vse vrste kovin, in jih v odstranjenem kraju zakopali globoko v zemljo, da bi poraba denarja ljudstvu ne kratila in kazila poštenja in značaja. Indi in Anthjogijci so zelo zaničevali zlato in so svoje zaničevanje pokazali s tem, da so iz zlata delali verige, v katere so se vklepali hudodelniki.
13.	Dokler so bili Rimci še priprost in ubožen narod, dokler so se njih najslavnejši vojskovodje še od pluga klicali na čelo utrjene armade, bili so v družinskem življenju skromni in pošteni, kolikor je bilo to v paganstvu mogoče, v vojski pa nepremagljivi, da so si v kratkem priborili gospodstvo skoro vsega sveta. Zdaj pa so se jeli kakor povodenj od vseh strani zakladi stakati v središče — v Rim, in to mu je bil pogin. Neslišane hudobije in pregrehe bile so pre-tužna posledica tolicega obilstva, in nekdaj tako slavno rimsko cesarstvo se je tako rekoč samo ujedlo — v strasti in mehkužnosti se je vtopilo. — Enako osodo nam kaže zgodovina tudi pri drugih narodih.
14.	Macedonec Antipater, tako pripoveduje Plutarh, je poslal Menjlla k atenskemu vojvodu Focijonu z darili. Focijon pa odkloni ponudbo in noče sprejeti daril; in ko ga le silijo, naj jih sprejme vsaj za svojega sina, odgovori: „Ako je moj sin meni podoben, mu bode zadostovalo očetovo imetje; ako mi pa ni podoben, bil bi tem slabši, čem bogatejši bi bil."
15.	Tudi o Aleksandru Velikem se bere, da je poslal atenčanu Focijonu, ki je jako revno živel, sto talentov srebra v dar. Focijon vpraša poslanca: „Zakaj pa kralj ravno meni pošlje toliko svoto?" Poslanec odgovori: „Zato, ker tebe med vsemi Atenčani spozna za najpoštenejšega meščana." Focijon pa sto talentov kralju nazaj pošlje in mu veli reči: „Le pusti me, naj ostanem to, kar meniš da sem.“
16.	Cesar Maksimilijan I. ni nikoli hotel v svoji bližini imeti velike svote, takoj jo je odposlal svojim uradnikom, češ da
njegova naloga je, podložne vladati, ne pa denarne vreče stražiti. Ko bi se dal tem premagati, prišel bi v kratkem od cesarja na sužnika.
17.	Ko je Epaminonda, vojskovodja tebanski, slišal, da je njegov služabnik sprejel od jetnikov zlato v dar, poklical ga je k sebi ter mu rekel: „Daj meni ščit, sebi pa kupi gostilno, ker od danes, postavši bogat, nisi več za boj."
18.	Filip, kralj macedonski, ni mogel neke trdnjave premagati po navadni poti. „Čakaj", si misli, „četudi jaz ne morem noter skozi vrata, osel, z zlatom obložen, more iti čez vsak zid."
19.	Da bogastvo tudi vest zaduši, to je dobro vedel tudi Ju-gurta. Skušal je starešinstvo pridobiti z lepimi besedami na svojo stran; to pa ni šlo. Vendar ni obupal, ker vedel je še za drugo pot. Stoječ na griču, s katerega je videl pred seboj celo mesto, zaklical je namreč pomenljive besede: „0 gorje tebi, mesto, ki le še kupca čakaš, ki bi zlata odštel za-te.“ V resnici, vsled bogastva je bil Rim tako propadel, da ni bilo nazadnje najti skoro v njem zvestobe in poštenja.
20.	Postavodajalec Likurg je prepovedal zlato v svoji deželi, ker ga je imel za pogubo vojakov, in je mesto njega uvel železen denar, ki je bil pa tako težak, da je za prepeljavo 10 min, nekako 220 tolarjev, trebalo par volov. Tudi je bilo mladeničem in možem zapovedano, skupno pri eni mizi jesti in sicer jako zmerno in trezno. Obleka in vse pohištvo moralo je biti priprosto brez vsake nepotrebne potrate. In dokler so Spartanci spoštovali Likurgovo postavo, bili so krepak narod, ki je znal hrabro braniti svojo svobodo zoper vse sovražnike.
21.	Anton van Dgk, rojen 1599 v Antverpnu, je bil sloveč slikar. V Genovi si je s slikanjem portretov prislužil obilno denarja, šel je v Palermo ter ondi vzbudil zavist vseh slikarjev; zaradi kuge je bežal nazaj v Antverpen in je narejal tako izvrstne slike, da ga je Karol I. za stalno poklical v London. Tukaj je tako imenitno in razkošno živel, da bi kaki turški sultan skoro ne mogel bolj. Njegova denarnica je sicer zmogla toliko razuzdanost, a njegovo zdravje je ni moglo prenesti. Van Dyk je umrl, še ne 42 let star, in je pokopan v Londonu.
22.	Angleški narod je s kupčijo obogatel nenavadno. Boga-stvo pa je storilo ta narod tako prevzeten, da ni morda ene krščanske dežele, kjer ne bi bil vznemirjal ljudstva in ga podpihoval proti vladarju, da, celo krvoločne Turke je podpiral v boju proti tlačenim Kristijanom.
23. Bof/at in ošaben 'posestnik, pride na polje pogledat k najemniku, kateri je bil prišel iz tujih krajev in je tisti dan prvič delal pri njem. Razkazuje mu razne stvari, nazadnje pa ga vpraša: „Kaj misliš, čegavo je to polje, eegavo ono, čegavi oni travniki in gozdi?" „Ne vem“, odgovarja mu dninar. „Vedi tedaj", reče gospodar, „vse, kar vidiš okrog sebe, je moje, moj imetek." Dninar trenutek pomolči, zabode lopato v zemljo, sname klobuk z glave ter oči povzdiguivši proti nebu reče z ginjenim glasom: „Kaj pa nebo tam gori je tudi vaše?“ Ošabni bogatin zarudi od sramote in molče odide.
c)	Bogastvo samo človeka ne osreči.
1.	Kralj Salomon je kraljeval štirideset let v miru in sreči, imel je vsega v obilnosti, karkoli mu je srce poželelo. „Velika dela sam počenjal", tako popisuje samega sebe, „zidal sem si hiše in zasadil vinograde, naredil sem si vrtove in Sadovnike, nabral sem si srebra in zlata in premoženje kraljev in dežel; in vsega, kar so po želele moje oči, jim nisem ničesar odrekel, in svojemu srcu nisem branil, da bi ne vživalo vseh sladnosti in se razveseljevalo nad rečmi, ki sem jih bil napravil. Kdo — pravi — bo tako obilno veselic vžival, kakor jaz ?“ Toda Salomon ni našel prave sreče v vsem tem, kar je imel in vžival. „In videl sem“, spozna tužno, „v vsem neči-mernost in otožnost duha in da pod solncem nič ne obstane. In zato mi je življenje mrzlo!"
2.	Aman je po naklonjenosti kralja Asvera postal mogočen in bogat; vendar je bil popolno nesrečen edino zato, ker jud Mardohej ni hotel pred njim vstajati in kolena pripogibati. Ko je prijateljem našteval in razvijal obilnost svojega bogastva, je vzdihnil: „Pa, četudi vse to imam, zdi se mi, kakor bi ničesar ne imel, dokler vidim juda Mardohej a pri kraljevih vratih sedeti." Naj bi ta mož ne bil tako zelo bogat, bi mu Mardohej ne bil delal takih skrbi in bi tudi ne bil snoval proti judom takih spletkarij, ki so ga slednjič pripravile na vislice.
3.	Anakreon, grški pesnik, je dobil od Polikrata v dar talent zlata, toda hitro mu ga je prinesel nazaj, rekoč: „Ne maram za dar, zaradi katerega ne morem spati."
4.	JPolikrat, ubožen modrijan, dobil je bil pet talentov v dar. Videč toliko denarja, mislil je revež, da je najsrečnejši človek na svetu in je govoril sam sebi: „Proč, proč s suhoparnim modroslovjem, ne daje mi nobenega dobička, z denarjem pa začnem kupčevati, da si mnogo pridobim." In šel je h kupčevalcem, da bi se pri njih izuril v kupčevanju, potem pa je premišljeval, kako bi prišel do največjega
dobička. S tem premišljevanjem si je ubijal glavo celi dan in velik del noči, da, celo v spanju je mislil na kupčijo in ni imel miru. Čez malo časa pa pravi sam pri sebi: „Čudna stvar to! odkar je prišel denar v mojo hišo, nimam nobene mirne noči več. Neumnost! Najbolje storim, ako se znebim bogastva in postanem zopet ubog." In dal je proč ves denar, češ: „Sovražim dar, ki me pripravlja ob zdravje in spanje."
5.	Modrijan Crates je, nevoljen zarad tega, ker mu je bogastvo delalo toliko skrbi in nadležnosti, vskliknil: „Proč s taboj; jaz tebe vtopim, da ti ne bodeš mene v topilo."
6.	Lepe besede, slabo dejanje. Modrijan Seneka pravi: »Kakor bi bil popotnik nespameten, ko bi ob koncu svojega potovanja še skrbno se trudil za obilno brešno, ravno tako je vsak človek — norec, kateri se še ukvarja z nakopičenjem časnega blaga, čeravno mora morebiti že jutri umreti." — In na drugem kraju pravi: »Treba je biti denarjev gospodar, ne pa sužnik. Kdor zna denar izkoristiti, temu je pripraven služabnik; kdor se pa tega ni naučil, temu je trinog!“ Sicer je pa tudi Seneka napisal celo knjigo „o zaničevanju bogastva." — Človek bi si torej po vsem tem mislil, da je ta modrijan tudi živel in delal po svojem prepričanju in po svojih lastnih naukih in nazorih, — toda ne — zapustil je ob svoji smrti malenkost 85 milijonov frankov! Njegovim lepim naukom bi se bil bolj podal »boben", nego taka zapuščina.
7.	Cesarju Sigismundu je bilo nekoč iz Ogrskega poslanih štiridesettisoč goldinarjev. Ko se po noči prebudi, začne resnobno premišljevati, v kake namene naj bi obrnil to svoto. Zaradi tega ne more zaspati in hitro pošlje služabnike po svoje svetovalce in častnike. Nato odpre skrinjo in kazaje na zlatnike pravi: »Poglejte tu te neusmiljene nagajivce, ki so me spanja oropali; vzemite in razdelite si jih med seboj, da bom mogel vsaj mirno spati." Tega dovoljenja so se radi poslužili in veselo odhajali; cesar pa se oddahne in veselo reče: »Zdaj sem zopet prost te more, ki meje tlačila; zopet hočem mirno spati."
8.	Neki bogat kupec je za smrt zbolel. Hitro mu pokličejo mašnika, kateri mu prisrčno prigovarja, naj se spokori, naj popusti skopost, kateri je bil toliko udan; zdaj naj misli le na Boga, na večnost in na zveličanje svoje duše ter naj se spravi z Bogom prejemši svete zakramente. Brez čutila in srp o gleda skopuh duhovna, kakor bi govoril o kaki čisto nenavadni reči; nobenega znamenja skesanosti ui spregledati pri njem. Ker pa je smrt že tako zelo blizo, drži mašnik umirajočemu sv. križ pred oči in mu govori besede: „0 Jezus,
v tebe verujem, o Jezus, v tebe upam, o Jezus, tebe ljubim!“ In glej! umirajoči široko odpre oči, njegovo lice se razvedri, smehljaje se odpre usta in pravi: „Gospod župnik, koliko bi bil neki vreden tak-le srebrni križec?" In — vprašanje pa smrt sta skupaj zadela. — Je bila pač srečna smrt?
9.	Nelei milijonar v Parizu, po imenu Pecoil (reci Pekodl) si je bil iz strahu pred tatovi, roparji in požari napravil globoko, pred ognjem varno klet s padajočimi vratmi. Vsak dan je šel v to klet, odpiral z železom okovane skrinje, prešteval svoj denar in se veselil njegovega bleska. Nekega dnč pa pozabi ustaviti zmeti pri vratih, ki se za njim zapro in takorekoč živega zakopljejo. Ubožec trka na vrata, kliče na pomoč, moli, grebe z rokami globoko v tla, da bi morda spodaj našel kak izhod; toda vse zastonj! Kaj so zdaj pomagali vsi zakladi ubogemu milijonarju — brez luči in zraka, brez jedi in pijače! Rad bi bil dal tisočake za griži jej kruha in milijone za prostost. Rajše bi bil zdaj berač, pa prost, kakor milijonar, živ pokopan pri svojem mamonu v grobu, iz katerega ni nobenega rešenja več. V divjem obupanju, kakor besen vsled grozovite lakote, si trga meso z rok in nog ter umrje prestrašne smrti na odprti denarni skrinji.
10.	Svečana meseca 1. 1870. umrl je v Parizu milijonar Na-tanael Rothschild. Ta mož je sicer zapustil 1000 milijonov, pa seveda je bil revež pomilovanja vreden. Od kapi zadet navezan je bil dolgo časa le na svoj stol. Ko so mu nekega dne povedali, da je njegov brat padel s konja, zaklical je stari milijonar: „Kako srečen je, da je mogel vsaj pasti; jaz bi rad dal vse svoje bogastvo, da bi mogel le nekaj trenutkov jezditi na konju, kakor pred 20 leti, četudi z nevarnostjo, da si zlomim vrat."
11.	Enako je rekel tudi bogatin Sope, ki je zavoljo bolezni v želodcu le malo kaj mogel jesti, ko je nekoč videl vabljivo pripravljeno telečjo pečenko: „Pol milijona bi dal, ako bi mogel to pojesti."
12.	Dva brata, Anton in Janez, sta šla čez morje v Ameriko iskat svoje sreče. Janez je poprosil za kos polja in ga je tudi dobil ter ga je obdelaval tako pridno, da mu kmalu ni manjkalo kruha. Anton pa je šel naprej v gore iskat zlatih zrn. Živel se je revno s koreninicami in lubjem. Naposled se vrne z vrečico zlata k bratu. „Glej, bratec, kako sem bil srečen," pravi, „vse to zlato je moje! Pa hitro mi prinesi kaj jedi, ker lačen sem, da se skozi mene vidi." „Rad ti prinesem", odvrne Janez, „če mi daš toliko zlata, kolikor tehta en hleb kruha." Dolgo se ni hotel udati Anton, toda nazadnje, kaj pa pomaga zlato, če bi pa oslabel od lakote in zbolel? Ko je čez
nekaj dni Janez imel vse bratovo zlato, mu reče: „Ljubi brat, vzemi le svoje zlato nazaj; nisem tako neusmiljen, da bi jemal, kar je tvoje; hotel sem ti le pokazati, da je pridnost več vredna, ko zlato in da bogastvo človeka ne osreči."
13. Živel je ubog čevljarček, ki je pridno delal in molil, pri tem pa vedno vesel bil, žvižgal in pel. Njegov sosed pa je bil jako bogat, — toda pust, siten, čmeren, skop in grabljiv človek, — da po noči še spati ni mogel zaradi samih skrbi. To ga je pa še najbolj jezilo, da je revni čevljar bil vedno vesel. „Čakaj, ti bom že življenje ogrenil in ustavil tvoje radostno petje in veselo žvižganje", si misli in — kaj stori ? Nekikrat ni bilo čevljarja doma in njegove žene tudi ne; skrivaj se splazi v njegovo stanovanje in položi mošnjo denarja na mizo. Ko pride čevljar domov ter zagleda toliko denarja, se prestraši in pravi: „Od kod ti denarji? Kdo bi bil meni toliko podaril? To ni mogoče! Vendar — spraviti se mora." — Do večera ni bilo nič petja in ta večer nič molitve; po noči ni čevljar nič spal; vedno mu je rojilo po glavi: „Od kod ti denarji?" — Drugi dan zopet nič petja, nič molitve, nič žvižganja. Proti večeru reče ženi: „Nikogar ni bilo danes po denar; znabiti bo vendarle najin; kaj se ve -— saj so čudeži še zmiraj mogoči! Toda kam spraviti toliko denarja?" — Zdaj zgrabi mošnjieo, odvzdigne zglavje in ga zakoplje globoko v slamo pod zglavje. Zopet ni nič molil, nič spal! Zjutraj ves omamljen in omotičen reče ženi: „Veš kaj, danes se mi pa vse tako zdi, da bo prišel kdo po denarje; reci mu, če pride, da sem bolan, da moram ležati!" — Ni se motil; kmalu potrka bogati sosed. Žena zastonj moža prikriva in zagovarja, da je bolan, da mora biti v postelji, bogatin se ne da pridrževati ter hiti s palico v roki in s klobukom na glavi k bolnikovi postelji. Začetkoma bolnika tolaži in miluje; pa kmalu Pokaže pravo lice in vpraša, če ni pri njem neke mošnjice popustil. Bolnik se prestraši, da je ves zelen in taji ter pravi, da ne. A ko bogatin začne s hudo in zares, — se skobaca iz postelje, privzdigne blazino, seže globoko in privleče tisto, po čemur je povpraševal bogatin. Ta spravi in gre. Še-le sedaj, ko je bil škrat iz hiše, prišla je sreča in radost nazaj. Zbegani mož je spet molil, spet pel, spet žvižgal in srečen bil, kakor poprej.
d)	Bogastvo je minljivo In neoimerno.
1.	Beseda kralja Salomona, ki je v sredi svojega veličastva, svpje moči in svojega bogastva vskliknil: Nečiniernost nečimcrnosti, in VSe je nečiniernost, se je že premnogokrat oglašala v marsikaterem
človeškem srcu, katero ni našlo sreče v posvetnem premoženju, ali kateremu je zginila spred oči kakor dim, ki ga veter odnese.
2.	Nestalno vrednost bogastva je lepo naznanil grški modrijan Evkrit, ko je bil vprašan, kaj bi bil rajši, ali bogati Krez ali modri Sokrat. Odgovoril je namreč: V življenju bi bil rajši Krez, ob smrti pa rajši Sokrat.
3.	Kalif Abderraliman III. je imel v polni obilnosti vsega, v čemur navadno svoje sreče iščejo otroci tega sveta. Njegovo kraljestvo je obsegalo mnogo dežel in narodov in njegovi vedno zmagovalni vojvodi so še vedno razširjali njega meje. Doma je bil mir in blagostanje. On sam je imel neizmerno bogastvo, ki ga je v to rabil, da bi se skazoval v blešču in veličastvu. Kazun mnogih drugih poslopij je v bližini svoje stolice Kordove sezidal palačo, katera je daleč presegala vse druge po velikosti in sijajni lepoti. Najimenitnejše stanovanje v tej velikanski palači je bilo dolgo 3000 vatlov in široko 1500 vatlov; krasnih stebrov, ki so bili za olepšavo, je bilo 4312, in pripeljali so jih deloma iz jako oddaljenih krajev s premnogimi stroški in velikim trudom. Znotraj se je v palači vse lesketalo zlata in dragih kamenov, s čemur so bile patratno olepšane stene in stebrovje. Vse to bogastvo in veličastvo je vžival Abderrahman skoro ves čas svojega življenja; pa ni mu moglo zadovoljiti srca in mu pravega miru in sreče dodeliti. Temna otožnost je skoro brez prenehanja obdajala njegovo dušo, in zadnja leta je nobena reč ni mogla pregnati niti za malo trenotkov. Ob svoji smrti je zapustil lastnoročno zapisane te-le besede: »Več nego petdeset let sem vladal; imel sem bogastvo, oblast, časti, veselic v izobilji; nobene zemeljske dobrote mi ni manjkalo. A k o pa preste jem vse dni svoje nekaljene sreče, najdem jih komaj štirinajst v svojem življenju!" Torej med več nego 18000 dnevi jih je bilo komaj štirinajst, ko se je čutil prostega vsake britkosti. Tako malo more vse, kar svet ponuja svojim otrokom, tudi le za malo časa podati navidezno srečo; vse je prazno in nečimerno.
4.	Neki lotrinški knez se je na smrtni postelji še enkrat ozrl na svojo palačo in svoje dragocene sobe in vzdihnil je: „0 moj Bog! kako prazno in minljivo je vse na tem svetu! Toliko palač in gradov sem imel in sedaj niti ne vem, kje bom prenočeval to noč in kdo me bo tam v večnosti sprejel!"
5.	Kalif Hešam, ki je 1. 742 v Rasti umrl, zapustil je sedemsto skrinj s cekini napolnjenih. V prekrasnih kraljevskih hlevih je bilo štiritisoč konj. Oblačil in prekrasnih svilnatih oblek je bilo toliko, da
je bilo treba nad šeststo kamel, da so jih odnesle. In vse to neizmerno bogastvo — kakšno korist mu je doneslo? Z velikim trudom in mnogimi skrbmi si ga je nabiral vse svoje življenje, z mučnimi težavami ga je hranil, ob svojem koncu je pa moral še z veliko žalostjo gledati, kako ga je njegov stričnik in prestolonaslednik Valid v posest prevzel, ne da bi mu kaj malega prepustil. Umirajoč je še zdihoval: „Oh, tedaj zastonj sem se trudil; torej vse svoje življenje sem bil le varuh Validovih zakladov!" Komaj je oči zatisnil, takoj so oropali in po-praznili njegovo palačo tako, da ni niti posodica ostala, da bi bili omili njegovo mrtvo truplo, in niti toliko platna, da bi ga bili zavili.
6.	Sultan Saladin si je bil neizmerno veliko bogastvo nabral in ga je varoval s krčevito skrbjo. Kar pride smrtna ura, in zdaj le preživo čuti, da mu bodo odsihdob vsi ti zakladi brez koristi. Pokliče torej klicarja ter mu poda belo rjuho, ki je bila odmenjena za njegovo mrtvo truplo in ukaže, naj jo obesi na visok drog in nosi po vsem velikem prestolnem mestu ter naj kliče: „Glejte, to je vse bogastvo, katero sultan Saladin od vseh svojih zakladov ponese s seboj v svoj grob."
7.	Neki mož, ki je bil zelo obogatel, morebiti ne povsem po pravičnih potih, je prišel na smrtno posteljo. Tu ga mašnik opominja, naj zdaj poskrbi za svoje dušno zveličanje. Bolnik pa je gluh za vse tako opominjevanje; misli le na svoje bogastvo in vzdihuje: „0, koliko sem delal in se trudil, in zdaj se bodo drugi veselili mojih zakladov. O, zakladi moji, zapustiti vas moram, kdo vas bode imel?!" Za tega moža vse njegovo premoženje in bogastvo ni imelo nobene veljave, ne v življenju, ko ga ni rabil, ne v smrti, ko ga je moral zapustiti in ko mu je bilo morda šespodtika, da je svojo dušo pogubil.
8.	Cesar Konstantin je Perzijanu Hormizdu razkazoval velikost rimskega mesta, krasoto hiš in bogastvo prebivalcev. Naposled ga vpraša, kaj pri vsem tem misli in čuti. Odgovori mu: „Nič mi ni od vsega lepega in veličastnega, kar se mi je razkazovalo, tako ugajalo in tako koristilo, kakor resnica, da se pač iz vsega, kar sem videl, lahko prepričam, da namreč tudi v Rimu, čeravno je večji, bogatejši in močnejši, kakor druga mesta, vendar morajo ljudje umirati, kakor po drugih krajih sveta." S tem kratkim odgovorom je Hormizda cesarju dober nauk dal o nečimernosti in minljivosti vsega pozemelj-skega veličastva in bogastva.
9.	Neki bogat meščan je hotel ljudem pokazati imenitnost bogastva, pa se mu ni dobro sponeslo. Stopi namreč na trgu med ljudstvo, vzame iz žepa zelen lešnik, ga visoko drži in jame tako-le
razlagati: „Lešnik ima tri dele, kateri nam kažejo trojno vrsto ljudi. Prvi del je zelena luščina okrog, ki ni za nobeno rabo; ta pomeni beraško pomanjkanje." Zdaj jo odlušči, da se pokaže druga prava lupina, in pravi: „Ta drugi del lešnika utegne k večjemu to korist imeti, da se klopčič navije nanj; ta pomeni ono uboštvo, ki se z delom in rokodelstvom trudi za vsakdanji kruh. Tretji in najboljši del pa je sladko jedro, in ta pomeni — bogastvo." Po tej slovesni razlagi zdrobi lupino, da bi pokazalfjedro; toda glej, — bilo je črvivo! Na glas se ljudje nasmejejo in pravijo: „Le glej, da ne bode ta črv tisti hudobni sovražnik, kateri v tvojem srcu tako slabo deluje, kakor črv v jedru tega lešnika!"
10.	Cesar Konstantin je skušal poboljšati enega izmed svojih višjih uradnikov, na katerem ni našel druge napake nego to, da je preveč hrepenel po bogastvu. Narisal mu je nekoč prostor šest čevljev dolg in dva čevlja širok. Ko se je uradnik čudil, kaj cesar hoče, mu je odgovoril Konštantin: „Samo toliko vam ostane po smrti, dragi prijatelj; čemu bi torej preveč hrepeneli po bogastvu ?“
e)	Bogastvo moramo prav rabiti.
1.	Sijajen izgled, kako se mora premoženje prav obračati v slavo božjo in v korist bližnjemu, nam je zopet bogati Job. Boga je mogel na pričo poklicati ter reči: „Ako sem ubogim odrekel, kar so hoteli, in vdovine oči pustil čakati (pomoči); ako sem svoj grižljej sam pojedel in ni jedel sirotej od njega; ako sem zaničeval tega, ki je poginil, zato ker ni imel obleke, in ubogega brez odeje; ako me ni blagoslovilo njegovo ledje in ni bil ogret s kožami mojih ovac; ako sem svojo roko vzdignil čez siroto, tudi kadar sem se višjega pri vratih videl: naj pade moja rama iz svojega sklepa in naj se zlomi moja roka s svojimi kostmi." (Job 31, 16 id.)
2.	Ko je bil prišel Tobija v Rages in je imel še deset talentov od kraljevih darov ter videl, kako strada Gabel, ki je bil iz njegovega rodu, mu je posodil to srebro proti pismenemu zagotovilu. In čez veliko časa, ko je kralj Salmanasar umrl in je Senaherib postal kralj mesto njega, kateri je zelo sovražil Izraelove otroke, „hodil je Tobija vsak dan k vsem svojim rojakom ter jih je tolažil in slednjemu delil od svojega premoženja, kolikor je mogel: lačnim je dajal jesti, nage je oblačil, mrtve in ubite je skrbno pokopaval." (Tob. 1, 15 id.)
3.	Prvi kristijani so imeli vse skupno; lastine in premoženje so prodajali in so od tega delili vsem, kakor je kdo potreboval. Ni ga bilo ubozega med njimi; ker kolikor jih je bilo, kateri so imeli
njive ali hiše, so prodali ter prinesli ceno tega, kar so prodali, in položili k nogam apostelnov. Delilo se je pa vsakemu, kakor je bilo komu potreba. (Dej. ap. 2, 44; 4, 34.)
4.	Aristip, poganski modrijan iz Cirene, je bil grajan zato, ker je denar sprejemal od prijateljev. Pa odgovoril je, da ne jemlje denarja, da bi ga zase rabil, marveč zato, da bi jim pokazal, za kaj se mora denar porabiti. Večina bogatinov ga namreč zapravlja za konje, za velikanska poslopja ali za druge potrate, ko se mora vendar v to obračati, da se podpirajo pošteni pa ubožni možje. Aristip sam je rabil denar le za to, kar je bilo potrebno za življenje; in le, da bi bogatinom pokazal, kako se bogastvo dobro in koristno uporablja, vsprejemal je njihova darila, ker je vedel, da izgled veliko vspešniše uči, kakor najlepše besede.
5.	Alkamenu, sinu špartanskega kralja Telekla, so očitali, da tako varčno in priprosto živi, ko ima vendar tako obširna bogastva. »Spodobi se, jim odgovarja, da tisti, kateri ima veliko, živi po pameti in ne po svojih željah." Ob enem je naznanjal, kako pogubno je bogastvo, ako ni duh vladar pri njem, da bi njegovo uporabo vrav-naval ne po strastih, marveč po koristi in potrebi.
6.	Agis, Laeedemonski kralj, se ni kar nič trudil, da bi pomnožil svoje premoženje, marveč, ker je sprevidel, da bode njegova domovina le tedaj srečno prospevala, ako se zvesto drži Likurgovih postav, po katerih je moralo biti posestvo enako razdeljeno med vse meščane, dal je vsa svoja posestva v občni blagor in ja izročil državnemu zakladu, da bi tako svojim podložnim dal lep izgled in jih navduševal za zvesto spolnovanje postav.
7.	Valerijan, paganski cesar, ukazal je pred-se pripeljati svetega Lavrencija, rimskega dijakona, da bi dobil od njega cerkveno premoženje, katero je oskrboval. Izpraševal ga je zvito, da bi izvedel od njega, kje ima denar skrit. Sv. Lavrencij je pritrdil, da ima cerkev res mnogo imetja, da ga pa mora prej vrediti; čez tri dni da ga pokaže. Vladar je privolil. Lavrencij pa je vzel, kar je bilo še v zakladnici, vrh tega pa je prodal tudi vso cerkveno pripravo ter razdelil denar med uboge, vdove in žene, ki so se bile posvetile službi cerkveni. Določeni dan, ko je prišel cesar, da bi videl zaklad in ga Pograbil, zbral je sv. Lavrencij ubožce, žene in vdove, ter kažoe na reveže, rekel: »Glej naše zlato in srebro!", kažoč na žene in vdove: "Glej, naši biseri in dragi kameni!" Vladar, prevaran v svojem upu, razljutil se je silno, ukazal sv. Lavrencija sleči in slednjič ga na železnem omrežju počasi peči in sežgati.
8.	Ko je sv. Janez, miloščinar, bil na smrtni postelji, ga je prisrčno veselilo, da si v vsem svojem življenju ni več prihranil, kakor en sam denarček in še tega precej ukaže dati nekemu revežu. Njegovi letni bogati prihodki so šli takoj revežem v roke in za se ni nič ohranil, kot Kristusa. Nič, je rekel, ni njegovo posestvo, kakor le Kristus sam. Zato v stari zavezi ni bilo za duhovne odločeno nič posestva in dedščine med drugimi izraelskimi rodovi, ker bi Bog moral biti njih delež in dedščina. Vsled takega plemenitega mišljenja je v svojem visokem dostojanstvu ob vseh svojih prihodkih živel le ubožno in razdal vse svoje imetje, da bi si pridobil zaklad v nebesih.
9.	Neki bogatin Troilus, ki je živel ob času sv. Janeza milo ščinarja, razdelil je 30 funtov srebra med ubožce, kar je pa hitro tako obžaloval, da je zbolel. Zaslišavši o tem sv. Janez, pride k njemu ter mu vrne vse srebro, toda pismeno mu mora bogatin potrditi, da se odpove vsemu nebeškemu plačilu. Potem pa je imel Troilus sanje, v katerih je na nebu videl dragoceno palačo, na kateri je bilo zapisano : „Ta palača, katera je bila namenjena Troilu, je prišla v last Janezu miloščinarju za 30 funtov srebra." Ves prestrašen se prebudi Troilus in ne more pričakati jutra. Na vse zgodaj pa hiti k svetniku, dh mu nazaj ono srebro — in ozdravljen je bil za zmirom lakomnosti.
10.	Nekoč sreča učenec sv. Frančiška serafinskega lakomnega bogatina ter mu začne prigovarjati rekoč: „ Videl sem slepca, ki je bil padel z višine ter si polomil roke in noge. Smilil se mi je revež močno in vprašal sem ga, kaj bi dal za to, da bi zopet imel roke in noge. In odgovoril je, da bi do smrti hotel biti hvaležen svojemu rešitelju. O bogatin! Bog ti je dal oči, roke in noge in veliko bogastvo, kje pa je tvoja hvaležnost do njega?"
11.	Sv. Fona, mati sv. Gregorja Nisanskega, je tako ljubila siromake, da je imela vse svoje imetje, kar ga je podedovala in kar si ga je pridobila pozneje, le za last ubožcev in sirot, in miloščino je delila največ na skrivnem.
12.	Sv. Olimpijada je bila iz imenitne hiše in je imela silno veliko premoženje. Omožena je bila z imenitnim možem v višji cesarski službi, a v kratkem je postala vdova. Kakor poprej v deviškem in zakonskem stanu, tako je bila tudi zdaj kot vdova sijajen izgled krščanskih čednosti, osobito pa se je odlikovala po radodarnosti in usmiljenju. Svoje velikansko premoženje je smatrala le za pomoček dobro delati, in zasluženja v nebesih si nabirati. Sama je živela skromno in se ogibala vse nepotrebne potrate, da bi mogla več izdati za dobre namene; njena krščanska ljubezen ni poznala
mej. Sv. Krizostom jo primerja z reko, do katere ima vsakdo prihod in se izliva do skrajnih zemeljskih mej. V najbolj oddaljena mesta, otoke in puščave je segala njena radodarnost; zapuščene cerkve, naj bodo kjerkoli, so bile deležne prihodkov njenih posestev. Ob vednem zatajevanju ji je bilo mogoče skoro vse svoje neizmerno bogastvo v slavo božjo obrniti.
13.	Sv. Julijan, s priimkom Gostoljubni, je imel jako blage in bogate stariše v Siriji, kateri so si vse prizadevali, da bi svojega sinka v strahu božjem vzgojili in h krščanski popolnosti privedli. V svojem osemnajstem letu se je vsled želje svojih starišev zaročil s plemenito devico Bazi liso, s katero je živel v deviškem zakonu. Po smrti svojih starišev sta dobila silno veliko premoženje, katero sta vse obračala za uboge in v zveličanje svojega bližnjega. Ustanovila sta tudi dva samostana, v enem je Julijan navajal bogoljubne moške, v drugem pa Bazilisa čiste device, naj bi po pravi poti hodili v večno življenje. Čeravno so ju posvetnjaki zasmehovali, se vendar nista dala motiti v svojem svetem početju, dokler ni Bazilisa mirno v Gospodu zaspala, Julijan pa je tako srečen bil, daje za plačilo zvestega hiše-vanja ob Dioklecijanovem preganjanju veučan z mučeniško krono šel v veselje svojega Gospoda.
14.	Sv. Ampelij, kovač v Egiptu, je živel v petem stoletju in si je s pridnim delom prislužil lepo premoženje. Vendar ga ni porabljal za-se, temveč ga je večinoma obrnil v dobre namene. Razdelil si ga je v tri dele; naj večji del je dal bolnikom in obnemoglim starčkom, ki si sami niso mogli več živeža služiti. Drugi del je rabil za lastne potrebe, tretji del pa je imel pripravljen za lastne nepre-v"idene potrebe in v pomoč kake nujne potrebe svojega bližnjega.
15.	Sv. Homobon je bil sin bogatega kupca v Kremoui na Laškem ter v strahu božjem izrejen. Ko je odrasel, so mu stariši izročili kupčijo, pri kateri se je odlikoval po svoji poštenosti in neumorni pridnosti. Do starišev je kazal vedno največje spoštovanje in Po njihovi volji je vzel za ženo neko pošteno devico, katero so mu odbrali. La posvetnost ga ni veselila; njegovo srce je hrepenelo po višjem; besede Kristusove: Zbirajte si zakladov, katerih molji ne končajo in tatovi ne morejo ukrasti, so ga močno nagibale najprej kraljestvo božje in njegovo pravico iskati, svetu in njegovemu veselju pa se umikati. Vestno je kupčeval, pa ne zaradi dobička, bil je zadovoljen če je imel le hrano in obleko. Kar je v kupčiji pridobil, je šlo takoj v roke revežev. Njegovo dobro srce ni moglo gledati nobene stiske ‘u ni čakal, da bi ga stiskani še-le prosili, sam jih je poiskal in jim
pomagal, kakor je le mogel. Njegovi ženi se je zdelo, da predaleč sega njegova radodarnost, in začne mu jo očitati; Homobon pa jo zavrne: „Ti se zelo motiš, če meniš, da se nam premoženje manjša, kadar revežem delim. Boljše ni mogoče denarja naložiti, in boljšega pomočka hitro obogateti ni, kakor če revežem dajemo. Ako daš revežu, daš Kristusu in naložiš svoj denar pri gospodarju neizmernih zakladov, kateri že tukaj na zemlji stoterno, na unem svetu pa z večnim življenjem obrestuje." Take besede so tudi ženo utolažile in še dalje je dobrote delil vsem, kateri so potrebovali tolažbe in pomoči.
16.	Sv. Helena, rojena na Britanskem, žena vojskinega poveljnika Konštancija Klora, katerega je pozneje cesar Dijoklecijan povzdignil za sovladarja, je bila mati tako slavnega cesarja Konštantina. Ko je bil njen soprog postal sovladar, zapustil je svojo ženo, svojega sina pa je poslal kot zastavo svoje zvestobe na dvor Dioklecijanov. V letu 306 so Konštantina njegovi vojaki razglasili za cesarja, kateri je polagoma premagal vse svoje tekmece in 1. 328 postal sam vladar vsega rimskega cesarstva. Precej pokliče svojo mater na dvor, jo časti in ukaže častiti kot cesarico ter ji da oblast čez vse cesarske zaklade. Konštantin se je premagavši Maksencija odločil za krščanstvo in tudi njegova matije sprejela sv. krst skoro že 64 let stara; a znala je s svojo neutrujeno gorečnostjo za dobra dela nadomestiti, kar je bila poprej zamudila v temi nevednosti. Vsa ponižna je v sredi med verniki v cerkvi klečala v čisto priprosti obleki, z materno skrbjo je obračala vse zaklade, do katerih je imela pravico, za službo božjo in podpiranje ubozih in je neprenehoma delovala za prospeh svete katoliške cerkve. Že 86 let stara se napoti v Sveto deželo, da bi obiskala one svete kraje, kjer je naš Zveličar živel in trpel. Obilne zaklade je vzela s seboj in kamor je prišla, je delila dobrote, odkupovala jetnike in obsojence, in posebno cerkve so po njej dobile velikanske darove. Več prekrasnih cerkev je dala sama pozidati, kakor na Kalvariji, v Betlehemu in Nazaretu. S tega potovanja se vrnivši je kmalu končala svoje blagodarno življenje in mirno v Gospodu zaspala leta 328.
17.	Cesar Karol Veliki je bil sicer sam za se jako zmeren in skromen v jedi in pijači in obleki; a kadar je bilo treba pospeševati čast božjo in blagor svojih podložnikov, se ni vstrašil nikakoršnih stroškov. Temu so priče prelepe cerkve in stolnice, katere je dal pozidati, prekrasne dragocene posode in druge olepšave, s katerimi je vedno zaljšal hiše božje; to spričujejo one naprave in šole, katere je vstanovil in katerim je preskrbel iz daljnih krajev izvrstnih učiteljev,
da bi imeli njegovi podložniki priliko prisvojiti si potrebnih in koristnih vednosti. V svoji skrbi za bolnike je vstauavljal bolnišnice in z obilno miloščino lajšal je bedo ubogih, kjerkoli se je kazala. Tako je deloval veliki cesar za kraljestvo božje, ker je moč in bogastvo, katero je imel od Boga, porabil v pospeševanje časti božje, lastnega zveličanja in zveličanja drugih.
18.	Karol „dobriu, grof flanderski, je znal jako koristno obračati svoje velikansko premoženje v blagor trpečega človeštva. Nastopivši vladarstvo je zmanjšal davke, in ob času lakote jih je celo odpustil. Reveži so mu bili posebno pri srcu; ukazal jim je deliti obleke in jedil, in da bi jim mogel zdatniše pomagati, je varčeval na dvoru. Sam je rad dajal miloščinjo ubogim in ob tem si je mislil v vsakem revežu osebo Kristusovo in mu je ponižno roke poljubil. Vsak dan je šel bos k sv. maši; na poti je poljubil vsakega reveža, ki ga je srečal, in mu je podaril kak dar; proti koncu življenja je vsak dan oblekel pet revežev. Večkrat je slekel lastno oblačilo in ga podaril revnemu možu. Tudi svoje dvornike je opominjal k enakemu usmiljenju, naj posebno skrbijo za uboge, vdove in sirote in naj nikar ne stiskajo.
19.	Mejni grof Leopold IV., s priimkom „pobožni“, iz rodu Babenberžanov, sin Leopolda III., je jako lepo in čednostno preživel svoja mlada leta. V 23. letu svoje starosti je stopil kot mejni grof avstrijski na mesto svojega očeta; podložnikom svojim je bil oče, ubožcem in zapuščenim je bil tolažnik in pomočnik. Zaročil se je z Agnezo, hčerjo cesarja Henrika IV., kneginjo enakega mišljenja in Čednosti, ki je z enako gorečnostjo pomagala zvrševati dela krščanske ljubezni. Gorečnost za čast božjo je tolikanj navduševala oba zakonska, da so na njune stroške skoro vse cerkve v deželi, katere so popravila Potrebovale, bile popravljene in s potrebno olepšavo ozaljšane, in na novo sta bila vstanovljena krasna samostana na Kahlenbergu in pri sv. Križu blizo Dunaja, katera še zdaj dajeta najlepše spričevanje o velikanski radodarnosti svetega grofa.
20.	Sv. Štefan, prvi ogrski kralj, se je poleg drugih lepih Čednosti močno odlikoval tudi v svoji krščanski radodarnosti. V zahvalo, da je srečno premagal svoje nasprotnike, ki so ga hoteli s prestola pahniti, sezidal je samostan v čast sv. Martinu in mu odločil bogate dohodke ter s tem postavil močno podporo krščanstvu na Ogrskem. Pa ne-le v domači deželi je zidal župnišča in samostane, vstanavljal škofijstva; tudi v Carigradu, v Jeruzalemu in Rimu je dal z*dati cerkve, v Rimu je še vstanovil Spital za Ogre. Ril je tudi pravi
29
oče svojega ljudstva, in njegova žena Gizela, cesarja Henrika „svetnika“ čednostna sestra, mu je bila zvesta pomočnica. Nobena reč ga ni bolj veselila, kakor ubožce podpirati in revežem streči; javno je izrekel, da hoče biti oče vseh vdov in sirot. In s tem še ne zadovoljen, da je pomagal vsakemu, ki ga je pomoči prosil, šel je tudi večkrat brez spremstva in preoblečen iskat taeih, kateri so bili v siromaščini, pa se sramovali prositi. Le čuditi se je, kako so mogli njegovi prihodki zadostovati za tolika dela krščanske ljubezni in usmiljenosti; a kdor se usmiljuje revežev, posoja na obresti Gospodu, kateri obilno povrača.
21.	Grof Viljem B. je bil prvi zapravljivec in dobroživec glavnega mesta, bil je tudi strasten kvartopirec. Nekoč je napravil v hudi zimi bal in je nestrpljivo pričakoval, kedaj se pripelje hči generala, prijatelja očetovega, ki je bila njemu zaročena. Čakajoč na pragu, zagleda ženo, ki je držeč plakajoče dete v naročju bojazljivo se bližala ter ga milo prosila kruha. V tem trenutku pripelje se dolgo pričakovana hči generalova, beračica pa se je morala umakniti. Čez eno uro spremil je Viljem gospodično do voza, ki jo je zunaj čakal, toda tu je ob nekaj zadel in se spotaknil. Pokliče sluge, da pogledajo, kaj je; ti najdejo ono beračico z detetom — mrtvo. Vsi gostje opla-šeni zapuste dvorano. Najbolj pa presune ta dogodek grofa, ker mu je vest očitala, da je zaradi njegove trdosrčnosti umrla beračica. Nekaj dni je ves zamišljen; nato pa se ujunači, zapusti svet, sezida v rojstnem mestu samostan z bolnišnico, sam postane preprost brat, ter služi 15 let bolnikom, dokler ne umrje v Gospodu, od vseh čislan zaradi velike svetosti.
22.	Neki plemenit in bogat mož Benedikt je prav obračal svoje ogromno bogastvo. Kadarkoli se je zabaval s prijatelji, šel je v svojo stanico ter pomislil sam pri sebi: „Mnogo jih je, ki se ne morejo tako razveseljevati, kakor jaz, in kaj bi mi bilo škodovalo, ako bi bil povabil tudi še enkrat toliko gostov?" In položil je v skrinjo ravno toliko denarja, kar ga je stala gostija. In če je kdaj zvedel, da je v kakem kraju gorelo, šel je zopet v svojo stanico, zahvalil Boga, da ga je obvaroval nesreče, ter zopet položil nekaj novcev v skrinjo. Takisto je storil vselej, kadar je slišal, da je kje toča pobila, povodenj poškodovala, ali pa se zgodila druga taka nesreča. In kadar je kaj kupil, ni pozabil nikdar na skrinjo, katero je imenoval „božjo skrinjo". In ko mu je bilo treba umreti, žalovali so ubožci, vdove in sirote, da izgube dobrotnika svojega. Mož pa jim je pokazal skrinjo, v kateri je bilo silno mnogo denarja, s katerim se je založila pobožna ustanova za reveže, zvana: „skrinja božja".
23.	Jakob pl. Schellenburg (rojen 1. 1652 na Tirolskem, umrl v Ljubljani 1715) si je s svojo pridnostjo in spretno kupčijo pridobil na Kranjskem jako veliko premoženje, ki ga je pa tudi znal premodro porabiti. Ljubljanski Uršulinski samostan, cerkev in prelepi vrt je z večine njegovo delo. Enako je že v življenju bogato obdaril še druge samostane in cerkve v Ljubljani; za popravo frančiškanskega samostana v Kamniku je dal 16.000 gld. Po njegovi smrti pa je njegova plemenita soproga Katarina, deloma vsled oporoke, deloma po lastni volji nad 200.000 gl. starega denarja dala za vstanove in dobrodelne namene. Stoletja bodo vživala sad njegovega truda in blage volje.
24.	Janez Jakob Schilling, kanonik in generalni vikarij v Ljubljani, (umrl 1. 1754) je v svoji oporoki napravil vstanovo za dušne pastirje pri fari sv. Petra v Ljubljani, katera je bila takrat veliko obsežneja nego zdaj, ker ji je pripadal večji del fare Marijinega oznanjenja v Ljubljani, potem Polje, Rudnik, Ježica in Javorje. Za oskrbovanje te razsežne duhovnije bili so trije duhovniki; zato je želel Schilling, naj bi bilo pri sv. Petru 6 ali 8 dušnih pastirjev, da bi mogli oskrbovati vse potrebe vernikov. Treba je bilo primernega stanovanja itd. Ustanovni zaklad je znašal 60.000 goldinarjev. Koliko dušnih obresti so že prinesli, prinašajo in bodo še prinesli!
25.	Anton Alojzij Wolf, škof ljubljanski, si je zagotovil neminljiv spomin v ljubljanski škofiji s premodro vporabo svojega obilnega imetja: vstanovil je Alojznico, ki je že vzgojila toliko izvrstnih mož v raznih stanovih; vstanovil ali vsaj gmotno zboljšal več duhovnij svoje škofije, založil izdajo nemško slovenskega in slovensko-nemškega besednjaka itd.
26.	Koliko je še zdaj med nami plemenitih src, ki znajo izvrstno obračati svoje večje ali manjše premoženje, nam dovelj jasno spričujejo posamezni letniki „Zgod n j e Danice"; vedel bi povedati mgr. Jeran, skoz čigar roke je že šlo premnogo tisočakov v najboljše namene; javno oznanjajo dobrodelne naprave in vstanove v Ljubljani in drugod.
(teeg@č6l0FHBStW)e
1.	V Mozesovi postavi pravi Bog: Kdor Gospodovo ime preklinja, se mora umoriti. Vsa občina ga ima Jcamnjati, naj bo domač ali, tujec. (IH. Moz. 24.) Da se je taka postava dala, je bil ta-le vzrok:
29*
Sin izraelske žene, ki mu je bil Egipčan oče, se je v šotoru skregal z izraelskim možem. Ker je pa božje ime preklinjal, so ga peljali k Mozesu. Zaprli so ga, dokler bi ne zvedeli, kaj bode Bog zapovedal ž njim storiti. Gospod je rekel Mozesu: „Pelji bogokletnika iz stanišča; vsi, ki so ga slišali preklinjati, naj polože nanj roke, in vse ljudstvo naj ga kamenja. In peljali so ga iz stanišča in ga kamnjali.
2.	Senaherib, Asirski kralj, je oblegal judejska utrjena mesta in je pisal Ezehiju kralju pismo polno bogokletja. Ezehija prebravši ga razpoloži v božjem hramu pred Gospoda rekoč: „Gospod, Bog Izraelski! ti sam si Bog vseh kraljev na zemlji! Poslušaj besede Senaheriba, ki je poslal svoje služabnike, da bi nas zavoljo živega Boga zasramovali. Keši nas njegove sile, naj vsa cesarstva sveta spoznajo, da ti, o Gospod, si edini Bog!" — Tudi je dal kralj to preroku Izaiju vedeti, in Izaija mu odgovori: „Tako pravi Gospod: „Uslišal sem tvojo molitev! Senaherib nima priti v mesto (Jeruzalem). Bom ga varoval zavoljo sebe in svojega služabnika Davida." Ko se je noč naredila, je pobil Gospodov angelj v Asirskem šotorišču 185.000 mož, Ko je Senaherib zjutraj vstal in videl v šotorišču polno mrtvih, je šel ves osramoten v svojo deželo nazaj, kjer so ga kmalo potem lastni sinovi umorili. (IV. Kralj. 19. in Iz. 37.)
3.	Grozovitega kralja Antijoha je zavoljo preklinjevanja strašna bolezen napadla. Iz života so mu črvi lezli in živemu je meso v bolečinah odpadalo, ... in nihče ga ni mogel nositi zavoljo neprenaš-Ijivega smradu. (II. Mak. 9, 9.)
4.	Prešernega in preklinjevalskega Nikanora je smrt na naglem v boju doletela. Juda Makabejec mu ukaže glavo in roko, ki jo je preklinjevalski bahač dvigal proti hiši Vsemogočnega, z ramo vred odsekati, jezik odrezati in v koscih ga tičem dati. Roko hudobneža pa so pred tempeljem obesili. (II. Mak. 15, 33.)
5.	Ker je Herod priliznjeno govorico, da kakor Bog govori, rad poslušal, ga je udaril Gospodov angelj; črvi so ga snedli in umrl je (Ap. dej. 12.)
6.	Po starih cerkvenih postavah je bila za tistega, ki je vedoma Boga, presveto Devico Marijo ali katerega druzega svetnika preklel, taka-le kazen od cerkve odločena: „Spokornik mora sedem nedelj zaporedoma med božjo službo pred durmi stati, in zadnjo nedeljo brez plašča in bos z jermenom okoli vrata. Zraven se je moral teh sedem tednov vsak petek ob kruhu in vodi postiti, ni smel celi čas v nobeno cerkev iti, in je moral vsako nedeljo po premoženju enega ali več
revežev nasititi. Kdor se tej kazni ni hotel podvreči, ni smel nikoli več v nobeno cerkev priti, in kadar je umrl, se ni smel po cerkveno pokopati.
7.	Ko so sv. Polikarpu pred paganskim sodnikom rekli, da, če mu je življenje ljubo, naj Kristusa prekolne, jim je odgovoril: „Šest in osemdeset let je že, kar sem Kristusov, in od njega sem le dobro prejemal, nikoli nič hudega. Kako bi mi bilo mogoče svojega največjega dobrotnika prekleti? kako svojemu Bogu neštevilne dobrote z zasramovanjem in zaničevanjem povrniti?" Tako jim je odgovoril srčni mož in je bil pripravljen rajše umreti, kakor svojega Zveličarja prekleti.
8.	Sveti Ignacij Lojolski je imel navado reči, da, ako bi ga Bog v pekel vrgel, bi mu bilo to najhujše, pogubljene poslušati Boga kleti.
9.	Sv. Frančišek Ksaverij je pisal v nekem listu tako-le: „Včasi se življenja popolnoma naveličam, in rajše bi za vero umrl, ko pa živel na zemlji, kjer se moj Bog tolikrat preklinja in njegova Čast brezštevilnokrati pomanjšuje."
10.	Ko je vpričo sv. Jeronima hudoben človek Boga preklel, ga je sv. mož posvaril in dejal: „Psi lajajo za svojega gospodarja, in tebi bi se čudno zdelo, da se jaz za čast svojega Gospoda oglasim ? ali jaz bi mogel molčati, ko slišim ime Gospodovo preklinjati? Tega me sam večni Bog obvaruj! Umreti moreni, molčati pa ne, kadar slišim take govorice.
11.	Cerkveni zgodovinar Baroni pripoveduje, da je leta 494 neki arijanec, ko se je kopal, strašno preklinjevanje zoper presveto Trojico izrekel, da so se vsi, ki so ga slišali, močno prestrašili. Ali zviškoma obnori in začne z nohti samega sebe razpraskavati, da je strašno tuleč nazadnje poginil.
12.	Evsebij pravi v svojih cerkvenih zgodbah, da je dal cesar Maksimijan nalašč take bukve spisovati, ki so bile polne prekli-njevanja kristijanskega Boga. Te bukve so potem v šoli delili, da so se jih morali iz glave učiti in po ulicah kristijanom vkljub na glas praviti, kar so šolarji seveda radi storili. Neizrečeno veliko množico paganov je kuga zadela, da so bile hiše in ulice vse polne mrtvih, da jih ni bilo moč spravit', ali izmed kristijanov niti eden ni na kugi zbolel. Cesar sam je oslepel, obnorel in se umoril.
13.	Nestorij, ki je učil, da se sv. Marija ne sme imenovati »božja mati", je čutil, da na koncu življenja zmiraj bolj peša in mu hujše bolečine prihajajo. Pravijo, da mu je život, še ko je bil živ,
segnil in da so mu jezik črvi zglodali, ki je tolikrat Kristusa preklinjal. Umrl je, ko je moral že tako reven bežati, na poti, ker je s konja padel.
14.	Kralj Ljudovik IX. je dal za Francosko postavo, da se ima vsakemu, o katerem se spriča, da je očitno Boga preklinjal, jezik z razbeljenim železom prebosti. Zgodilo se je, daje res nek Parižan očitno bogokletstvo izrekel, in bil kralju zatožen. Brez usmiljenja mu je zapovedal kralj jezik prebosti, in tistim, ki so zanj prosili, je rekel: »Odpustim, če mene kdo preklinja, nikoli pa ne, če kdo očitno Boga kolne. Dal bi si sam jezik prebosti, če bi mogel s tem slednje pre-klinjevanje iz dežele pregnati, — Zapovedal je tudi sinu, nikoli, kadar bo on kralj, preklinjevalcev brez kazni ne puščati, in posebno gledati, da hudobija bogokletja iz dežele zgine.
15.	Henrik II., kralj francoski, je ukazal bogokletnike kakor zavratne morilce kaznovati, in sicer s smrtjo.
16.	Krtdj Ljudovik XIV. je 1666. leta dal prav ostro zapoved za preklinjevanje. Vsi, ki so ali Boga, ali sv. Marijo, ali svetnike preklinjali, so kake tri ali štirikrat vselej več denarja plačali. Petikrat so jih morali pa očitno ob nedeljah in praznikih od 8. ure do 1. popoldne na oder za očitno gledanje postaviti. Šestič so jim na sramnem odru zgornjo ustnico in sedmič tudi spodnjo žgali. Če pa le še ni bilo poboljšanja, se jim je jezik odrezal. Še celo tisti so morali v denarjih plačati, ki so koga slišali Boga preklinjati in ga niso v 24 urah sodniku naznanili.
17.	Kedo bi si želel take osode? Dne 13. septembra 1866 dala je božja pravica izgled, ki zadosti jasno govori, kako grozno da se pravični Bog maščuje nad bogokletstvom doprinesenim njegovemu presvetemu imenu ali pa blaženi Devici Mariji. — V Pitts-burgu sedela sta zaprta konjski tat, Thompson, in tovariš, ki izvestno tudi ni bil naslednik svetnikov. Pogovarjala sta se o verskih rečeh in Thompson ni le poveličeval popolne nevere, temveč tudi še silno razžaljivo in sovražno govoril o Bogu in veri. Tovariš njegov, če tudi kaznjenec, ga je svaril, naj ne kvasi tako nesramno, ker je vendar božja narava Jezusova v sv. pismu dokazana. Na to je pa Thompson tako grozovito preklel Boga, Jezusa Kristusa in presv. mater Marijo, da se pero ustavlja, zapisati kletev. Pravični Bog pa tudi ni odlašal maščevanja za gorostasno razžaljanje, katero je vjetnik Sinu božjemu in njegovi Mtteri napravil. Komaj je nesrečnež izgovoril brezbožno kletev, je na stolu omahnil in ga mrtvoud zadel. Oči so mu stopile venkaj, bogokletni jezik mu je jel otekati, udje so mu pa
kar odreveneli. Takoj so poslali po ravnika,zd toda kaj je hotel ta ob tako očitni kazni božji? čez 24 ur stopil je zlobni človek pred sodni stol tistega, katerega je še ne dolgo poprej tako zagrizeno tajil in tako grozovito žalil. Kdo le bi si želel take osode tu in tam?
18.	Leta 1860. je na Francoskem družba mladih postopačev med službo božjo popijala v bližnji krčmi. Pozvanjanje med povzdigovanjem je enega teh malopridnežev tako razdivjalo, da je začel nepopisljivo preklinjati Boga, Mater božjo, sv. rešuje Telo, mašnika in vse, kar je s temi v zvezi. Krčmar in krčmarica sta si zastonj prizadevala bogokletje ovirati. „0 le nikari se ne trudita", vsklikne bogokletnik, „vašega Boga se tako prav nič ne bojim, ker dobro vem, da ni druzega nego ničeva reva. Če je res kaj vreden, pa naj mi zabrani, da sedaj-le tega kozarca vina ne bom mogel izprazniti!" Dvignil je čašo in jo ravno hotel na usta dejati in izprazniti, kar se opoteče, obledi in se mrtev zgrudi.
19.	Pred nekaterimi leti se je Janeti Ritter, brezveren in silno nesramen človek, bahal v Diirrengrabnu v Švici v neki krčmi v pričo več drugih gostov, da se prav nič ne boji Boga žaliti z največjim preklinjevanjem; še staviti je hotel, da znd najboljše kleti. Dokazal je svojo trditev s tem, da je začel neznansko grdo in ostudno preklinjati božje ime. Družabniki so se kar spogledovali. Ali glej, pre-klinjevalec je utihnil . . . migal in migal je z ustmi, glasu pa ni mogel nobenega več iz sebe spraviti. Bog sam mu je poplačal dobro zasluženo stavo.
20.	Prost breti Sina. Dne 27. avgusta 1885. leta bili so prebivalci Meweške kaznilnice (v iztočni Prusiji) v domači kapeli pri službi božji zbrani. Med njimi je bil tudi glasovit tat in ropar Reppingg (Repnik). Pridiga je bila osnovana na podlagi: Alco vas Sin oprosti, ste še-le popolnoma prosti. Ko so šli po službi božji kaznjenci iz cerkve, pravi Reppingg svojemu tovarišu na uho: „Jaz bom pa ,črnemu' (duhovniku) dokazal, da človek tudi brez Sina lahko prost postane." V prvi noči na to skušal se je osloboditi iz celice v četrtem nadstropji, za kar je vže dolgo časa priprave delal. Križe v oknih je toliko prepilil, da se je s težavo skozi splazil; navzdol se je pa spustil po vrvi, ki jo je naredil iz rjuh in druzih odpadkov. Ni še bil na pol pota proti zemlji, ko se mu utrga vrv. Reppingg je padel in si pri tisti priči vrat zlomil.
21.	Poleti 1805 sprehajal seje bogat gospod angleški grajščak po svojem polju in ogledoval, kako je žito kaj zrelo. Dež je malo porosil, in to se grajščaku nikakor ni prav zdelo. Zarežal je: „Prav
skrajni čas je že res, da Bogu vladarstvo sveta vzamemo, ker prav nobenega razuma nima več zanj. Jaz sam bi bolje vladal." Ni še dobro izgovoril, kar predrzneža mrtvoud zadene, da se je na mestu mrtev zgrudil.
22.	Pri Sv. Ivanu na Koroškem imeli so v ondašnji gostilni dne 20. oktobra 1878 ženitovanje, na katero so tudi „prežavci“ prišli. Med poslednjimi nam je omeniti blizu SOletnega čevljarskega pomočnika, ki se je posebno odlikoval po nezmerni in strastni pijači. Vže so ga moči zapuščale, piti pa le še ni nehal. Konečno pa ga je vendar-le zmagalo, da se je s polno čašo, ki jo je krčevito v roki držal, s stola zvrnil. Med tem, ko je nezmerni človek pijan na tleh ležal, peli so mu tovariši njegovi „miserere“ in pa Jibera"; eden tovarišev ga je pa poskušal zopet na stol spraviti. Posrečilo se mu je in pijani čevljar jel je sam mrmraje pevcem pomagati. Toda vže čez malo časa utihnila so mu predrzna usta. Ker mu ni bilo nič več mogoče pri mizi vzdržati se, omahoval je do bližnjega kota, kamor se je vlegel, da nekoliko počije. Ko ga gre čez nekaj časa eden tovarišev budit, našel je mrtvega. Srce mu je počilo.
23.	Nebesa na prodaj. V Pfalcu ob Benu sedela sta dne 18. maja 1865. leta v vasi 0. katoličan in protestant skupaj v krčmi, kjer sta se pri poliči skušala, kedo da bo bolj čez vero zabavljal. Govor zanese ju tudi na nebesa. Prvi pravi: „Jaz moj delež v nebesih jako poceni prodam." Drugi pristavi: „Jaz dam svojega za jeden groš." Komaj je to izgovoril, že se je s stola prekopicnil — mrlič. Drugemu bogokletniku jelo je slabo prihajati. Brž je poslal po zdravnika, ki mu pa tudi ni mogel pomagati. Vže čez malo ur je umrl.
24.	V Budovu blizo Berolina je neki kmet na čuden način ležal od velike noči 1866. do velike noči 1867. prav tako, kakor se je bil naslonil na velikonočni ponedeljek zjutraj domov prišedši. Zavalil se je bil v velik naslonjač, kjer je glavo nazaj naslonil. Tako je ostal in odrevenel, ter si noben človek ni upal prenesti ga na drug kraj. Sopel je le po malem, da se je komaj čutilo, premikati in govoriti pa prav nič ni mogel. Poznal ni nikogar in je vedno le spal. Zdravnik mu je kanil vsako jutro nekaj kapljic mleka v usta, da bi ga pri življenju ohranil. Na dvorišči ga je stražil velik domači pes, da bi ga ljudje preveč ne nadlegovali z obiskavanjem. Ljudje so o tem kmetu govorili: „Spal bo do leta osorej za kazen svojega bogokletnega govorjenja. Bilo je pa tako-le: Na veliko soboto popoldne je še oral, ko je bilo že večernice odzvonilo. Ljudem, ki so ga opo-
minjali, naj popusti delo, je odgovarjal: „Oni-le tam gori spal bo pač do leta osorej. Še danes se odpeljem v mesto po gnoj!" Proti jutru na veliki ponedeljek peljal se je zgodaj memo razsvitljene katoliške cerkve sv. Mihaela, kjer je z gnojnimi vilami v roki vstopil in zaničljivo zavpil: „Dolgo ga bodete čakali, če nanj čakate, ta bo spal do druzega leta!" — Zagrozil se jim je še z gnojnimi vilami in odšel je. Domov prišedši vlegel se je na stol, zaspal in se še-le zbudil čez leto: Bog pa ni spal, marveč slišal in kaznil drzno bogokletstvo.
25.	Bajše bi bil Boga zadel. Kako nujno pravični in neskončno sveti Bog kaznuje preklinjevalce svojega svetega imena, kaže sledeča dogodbica iz Bernskega kantona na Švicarskem, kjer se je pripetila meseca avgusta 1882. leta. Trije možje so po Simenški dolini lovili. Kar eden izmed njih za zajcem pomeri, sproži in psa svojega prijatelja zadene. Jako lepa žival se je stegnila. Nespretni lovec ves divji zaradi te lastne nerodnosti, vsklikne opravičujoč se bogokletno: »Rajše bi bil Boga zadel!" Lastnik psa ga je posvaril zaradi takega govorjenja, bogokletnik je pa ravno te besede še trikrat ponovil. Ko jih v tretje izgovori, zgrudi se ob enem mrtev na tla; zadel ga je mrtvoud. Postal je po celem telesu črn, kakor murin.
26.	V Pensilvanskem selu Jenkintovvnu umrl je leta 1884. pre-klinjevalec božjega imena s tako hitro smrtjo, da se je to ljudem prav čudno zdelo daleč okoli. Dne 14. januvarija omenjenega leta naročil si je Lemuel Tomaž, 601etni mizar, katerega so daleč okoli poznali kot zaničevalca vere, v družbi nekolikih tovarišev v Ko-lemanovem hotelu dobro kosilo, pri katerem so po možnosti čez vero zabavljali in celo Boga zasramovali. Med vsemi se je pa mizar Tomaž odlikoval. Da bi staro in lepo krščansko navado še bolj zasramoval, jel je čvekati nesramne besede v podobi molitve pred jedjo, kar je seveda neizmerno veselilo njegove prijatelje. Eden se je celo oglasil: »Trinajst nas je, kakor pri zadnji večerji. Dajmo in predstavimo jo." »Bravissimo!" vsklikne stari Tomaž in še neko ostudno bogokletje pristavi, ki je bilo tako strašno, da je navzoče groza stresla. Ni ga Se dobro izgovoril, kar postane smrtno bled, z roko se pa za glavo zgrabi, češ kako ga je jela hudo boleti. „ Boj im se, da je to v resnici moja zadnja večerja", stokal je Tomaž in se je dal domov prenesti. Roma je rekel, da mu je bilo, kakor če bi ga kdo hudo po glavi edaril. Čez nekoliko časa je zaspal; drugo jutro našli so ga mrtvega. Obraz mu je bil prečudno spačen, oči so mu iz votlin venkaj stopile. Na vse je napravil vtis,- kakor če bi bil v svojih poslednjih treskih gledal grozno prikazen, ob katere navzočnosti je umrl.
27.	Dne 27. oktobra 1884 popravljal je 701etni tsasramo-valec sv. vere, ki se je sicer z zidarstvom pečal, v neki vasi na Loreni streho. Memo pride star ubožec njegovih let, opirajoč se na berglje. Šel je k spovedi. „Hej, prijatelj", zakliče zidar, „ali hočeš še moje grehe, da se jih namesto mene spoveš?" — »Namesto da me zasramuješ, pazi rajši na svojo lestvico", odvrne mu ubožec. — Četrt ure pozneje zvalil se je stari nepoboljšljivi zasramovalec s svojo lestvo vred na tla. Glavo si je razbil in pleče se mu je strlo. Na vseh svetnikov dan je nesrečnež umrl, in je dosegel poprej še milost božjo, da se je svojih grehov sam spovedal, ne da bi bil tega kdo drug opravil mesto njega. Vsak pa, kdor ga je poznal, je rekel, da je bila to očitna kazen božja možu za njegovo zasramovanje vere. Bog je sicer prizanesljiv in dolgo čaka na pokoro, šaliti se pa s seboj ne dd
28.	Sodnji dan! V Bendiševem na Ruskem pogorel je leta 1883 cirkus, v katerem je več sto ljudi ob življenje prišlo. Kakor sera čul, so komedijantje tisti dan pred ognjem z velikimi plakati po mestu naznanjali, da se bo na novega leta dan 1883 v cirkusu prvikrat kazal „so d n j i dan, prav kakor je taisti v svetem pismu popisan in ga še nikdo videl ni!“ Lahko si mislimo, da je kaj takega silno vleklo. Ljudje so pritisnili in ko bi bil trenil, so bili sedeži kar h krati razprodani. Ob 7. se je predstava pričela, pa tako slabo, da so ljudje kar godrnjali. Tamkaj v nekem kotu viselo je solnce in nekaj zvezd, ki so čakale, kedaj da popadajo na zemljo in se prične sodnji dan. Ni bilo treba dolgo čakati na sodbo božjo, katera se je res že v nekaterih trenutkih začela. Cirkus seje bil namreč vžgal in v četrt ure od vsega skupaj s sto in sto ljudmi ni bilo druzega, kakor goreča razvalina, iz katere se je črni dim valil. Bog je sodbo preje napravil, kakor so se je ljudje nadjali.
29.	Peter silni! Dobro četrt ure od mojega rojstnega kraja živel je leta 1874 zanikrnež, ki je bil svoje dni grunt zapil, potem je pa pri boljših kmetih sam za hlapca delal. Vstrajen pri delu ni bil nikdar in kakor hitro je kaj okroglega v žepu začutil, sedel je rajše pri šnopsu, kakor pa bi se bil z delom vkvarjal. Če tudi sta bila cerkev in duhovnik v vasi, kjer je zanikrnež delal, se vendar ni zmenil ne za prvo in ne za druzega. K spovedi ni šel že dvajset let, ravno tako tudi ni hodil k nedeljski božji službi. Mož je živel kakor pagan, le toliko je bil še slabši od neverca, da se je pri vsi svoji spridenosti tudi še norčeval rad iz svetih reči in je Boga samega preklinjal. Ljudje so se čudili božjemu usmiljenju, da zaui-
krneža tako dolgo brez kazni pusti, katera seveda ni izostala. Sprva omenjenega leta poslal je Bog svojemu zasramovalcu hudo bolezen. Ker mož tudi nič kaj snažen ni bil, so se ga ljudje branili v hišo in je vsled tega navadno bolj po kolnicah, po stelji, po hlevih in nad hlevi v senu polegal. Na sv. Petra dan 1874 ležal je mrzličen na Moranovem hlevu v senu in pa liter šnopsa je imel poleg sebe. Ko mu je peklenska kuga že nekaj možgane zmešala, začel je kvan-tarske pesmi peti. Med tem se nebo s črnimi oblaki prevleče in bliskati se je jelo drugo na drugo. Zanikrnež v svojem brezverstvu in pijanosti stisne dve figi, jih proti nebu pomoli in pravi: „Peter, n&, če imaš ,ko ražo1, pa suni!" Hlapec, ki ga je slišal, se je tako prestrašil predrzneževih besedi, da se je prekrižal in zbežal od njega, in hitel po stopnicah doli. Komaj je bil dobro na tleh, se grozno posveti, ob enem pa poči, da se je zidovje pretreslo. Peter je imel „koražo“ in je res „sunil", kakor si je zanikrnež želel. Treščilo je vanj. Kar je bilo čudno pri vsem tem, je bilo to, da ga je strela ubila, zgorel pa le ni, če tudi je bila streha na hlevu h krati vsa v ognji. Hlapec vidoč, kaj se je zgodilo, je jel takoj na pomoč klicati. Ljudje so res takoj pritisnili in so najprej po bolnika na hlev hiteli. Našli so ga — mrtvega, ki je fige molil proti nebu. Bog mu je dolgo prizanašal, konečno, ko mu je bilo pa vendarle že vsega preveč, je pa grozno oplazil po njem. (Priče božjega bitja.)
BO. Metla. V malem mestu je živel jako star mož, ki je bil silno pobožen in pa z metlami se je vkvarjal. V svoji mladosti, seveda ni delal ne metlč, in tudi pobožen ni bil. Kar ga je do obojega pripeljalo, je jako znamenita dogodba. Bilo je nekdaj po leti velik praznik Matere božje, iz mesta je šla procesija k bližnji romarski cerkvi, kamor je nesel gospod župnik tudi presv. rešuje Telo. Sprevod je šel mimo gostilne, ki je bila zarad svoje razuzdanosti na slabem glasu. V tistem trenutku, ko je šel duhovnik s presvetim rešnjim Telesom mimo okna, se tisto z velikim truščem odpre in memogredoči videli so pri oknu človeka z rjuho ogrnenega stati, ki Je držal metlo v rokah, s katero je memo gredoče — blagoslavljal, vmes je pa pel nesramno poulično pesem. Kako je to verne katolike žalilo, si pač lahko mislite, in vendar se procesija zarad tega ni raztrgala, temveč je šla dalje svojo pot. Kmalo na to je bil dotični zasramovalec zaprt. Zarad zasramovanja, oziroma kaljenja vere, ob-s°dili so ga na devet mesecev v ječo. Ko je mož to kazen prestal, Pričela se je druga kazen božja. Mož je imel namreč lepo premo-zenje, ženo in čvetero otrok, ki je vse jako rad imel. Toda pet let
zaporedoma hodil je v hišo božji eksekutor in vsako leto je bila družina za eno osebo manjša. Čez pet let je mož sam ostal. Vselej, kedar je videl koga svojih ljubih na mrtvaškem odru, stopil mu je tisti dan v krčmi živo pred oči, ko je sam grešil, ko se je hudo pregrešil nad svojim Stvarnikom, katerega je zasramoval, z rjuho ogrnen. Čedalje večje je bilo kesanje, katero je mož občutil in vedno bolj se je tajala ledena skorja okoli njegovega srca. Le še prav velikega požara je bilo treba in možu se je otajala poslednja zakrknjenost. Jel je že pokoro delati, čudno je bilo to, da čem bolj pridno je delal, tem manj je imel premoženja; ginilo mu je pod rokami, kakor kafra. Konečno nastane ponoči ogenj, ki mu je vse končal, kar je sploh še imel. Tako je ostal mož sam in — popolnoma berač, Gospod župnik šel ga je po tolišnji zgubi tolažit in ga je med drugimi tudi vprašal, kaj misli začeti. „Metle bom delal!" pravi spokornik. „Z metlo sem se svoje dni pregrešil nad svojim Stvarnikom in ob metlah hočem pokoro delati!" Kakor je mož sklenil, tako je tudi živel. Zaslužil si je toliko, da je pošteno shajal za potrebo in vehko starost je dočakal. Živel je, odkar je metlaril, tako pobožno in vdano v voljo božjo, da je bil celi občini v dober izgled.
31.	Mlad človek pri 17 letih prišel je na Nemškem leta 1867 v tovarno za smodke. Ker je bilo okoli velike noči, pride govorica tudi na velikonočno sv. obhajilo. Eden izmed delavcev pravi: „Jaz svoje obhajilo za jeden krajcar prodam," na kar mu zgoraj omenjeni mladenič odvrne: „Saj ni vredno, da bi človek govoril o tem, kaj še le krajcarja!" Gosposka je o tem brezbožnem govorjenji slišala in oba strogo kaznovala. Deset let je na to minulo; mladenič je prišel med tem k dragoncem, kjer je tudi vže odslužil. Prišel je domov in stopil v službo. Nekega dne vdari ga vojaški konj na vrat tako nesrečno, da mu je pri tisti priči sapo zaprlo. Vsaka pomoč je bila zastonj in zdravniki so rekli, da je bolečina neozdravljiva. Komu ni prišlo takoj sv. pismo na misel: „da se Bog ne dA zasramovati!" Vsak, kdor ga je poznal, je rekel: „To je bila kazen božja!"
32.	Boy sliši in usliši. Mlad gospod, Lance po imenu, na Boga in na vero ni prav nič držal. Nekega dne povabil ga je eden mestnih odbornikov v Regensburgu na kosilo. Beseda je dala med jedjo besedo in govorica nanese tudi na sv. zakramente umirajočih. „Veste kaj, pravi mladi brezbožnež, rajše pri konjedercu poginem, kakor da bi me duhovnik na poslednjo uro tolažil!" Ko odkosijo, gre brezbožnik s prijateljem venkaj na sprehod. Čez nekaj časa ju pot
res proti konjedercu pripelje in dež je začel kapljati. Prijatelj brezbožnega Lanceta zbeži pod streho, ker se mu je nove suknje škoda zdelo. Lance pa ostane pod milim nebom. Ozre se po nebu in pravi: „Kam bežiš, saj bo kmalo dobro!" Komaj je izgovoril, je vže na zemlji ležal. Treščilo je vanj. Kakor je želel, tako se mu je zgodilo. Pri konjedercu je umrl.
33.	Sorči je bilo ime vozniku iz mesta Askoli na Laškem. Nekega dne je nekam peljal. Zunaj mesta pred podobo Marijinega obiskovanja mu voz obtiči in konj kar ne more naprej. Voznik skoči z voza, popotnik tudi. Voznik poriva od zadej, popotnik vleče konja za uzdo spredaj. Voznika je to neznansko razsrdilo. V Mater božjo se je ozrl in neizrečeno grdo jo je preklel zaradi tega. Komaj pa je dobro kletvino izgovoril, se tudi vže zgrudi. Sopotnik njegov priskoči k njemu, pa našel je le — mrliča.
34.	V Edinghavznu so sedeli fantje v gostilni pri pijači. Enemu izmed njih pride na misel zadnja večerja, ter se začne iz nje norca delati. Čašo vina je postavil pred se in pa kruh je začel lomiti izgovarjajoč Kristusove besede, na kar je kruh med pijance razdelil. Ko pride vrsta nanj, da bi povžil kruh in vino, mu začne slabo prihajati in ondi na mestu je mrtev obsedel.
35.	Zaničevalec sv. popotnice. Leta 1885 pokopali so z velikansko — seveda ne cerkveno — slavo v Bruselju moža, ki je prav nagle smrti umrl. Ta gospod stal je nekako osem dni poprej na kraljevem trgu, kjer je videl več duhovnikov iz cerkve sv. Jakoba priti s sveto popotnico, s katero so k umirajočim hiteli. Ob muzeju stoječ vojak-stražnik je skazal presvetemu zakramentu dolžno čast s prezentiranjem puške. To je pa tistega gospoda tako ujezilo, da je jel kar divjati. Boga je jel preklinjati in vpiti, da je sramota, da niorajo vojaki takim komedijam še čast skazovati. Duhovni bi pač mnogo bolje ravnali, če bi to ... . (besede ne moremo ponavljati) rajše v žepih nosil kakor pa tako javno. Izobražen človek dandanes 'tak nobeden več ne porajta za to. — Čez osem dni, prav tisto uro, zgrudil se je domov prišedši mrtev na tla in se ni niti trenotek več zavedel. Bog je neskončno potrpežljiv in dober, toda, kedar mu je Pa zadosti, pa tudi pokaže izgled svoje moči nad tistimi nesrečniki, k' ga zaničujejo, sovražijo in zasramujejo!
36.	Božja roka še ni prikrajšana. V nekaterih poren-skih občinah na Nemškem žive poleg katolikov tudi luteranci, in 'majo oboji enake pravice. Leta 1884 obhajali so ondašnji katoliki osmino sv. rešnjega Telesa s slovesno procesijo. Ta strogo katoliška
slovesnost zbujala je med ondašnjimi luteranci silno jezo. Posebno se je neka stara gospa grozno togo tila nad slovesnim katoliškim sprevodom. Ker svoje nevolje ni mogla drugače pokazati, je v divji jezi siknila: „Križ, zastave, podobe svetnikov, kar imajo katoliki, bi morali že zdavno vse v Ren pometati." Cuite, kaj je zagrizeno luteranko še tisti dan doletelo! Njen nečak, jako priden in marljiv deček pri desetih letih, šel je popoludne okoli pete ure ob Renu na sprehod, kar ga želja obide, da bi se rad kopal. Komaj je skočil v vodo, ga je tudi že krč prijel. Vpiti je jel in na pomoč klicati, toda predno so mu ljudje prihiteli pomagat, je vže izdihnil svojo dušo. Ko je stara luteranka to zvedela, je skoraj obupala in pa pamet se ji je nekoliko zmedla. Kar je bilo pa poštenjakov v občini, tako katolikov, kakor tudi luterancev, ugledali so v tem dogodku prst božji.
37.	Leta 1881 sešlo se je na veliki petek v Parizu trinajst framasonov, kakor so rekli, k zadnji večerji, iz katere so se norčevali. Kakor smo že rekli, jih je bilo trinajst in nobeden izmed vseh ni leta dočakal. Vsi so prej pomrli in kako ? Skoraj vsi na eni in tisti bolezni, da so začeli na živem telesu gnjiti. Najprvi je zbole tisti, ki je prevzel nalogo Judeževo. Kakor hitro je kedo zbolel, je bil v 24 urah tudi že mrtev in smrad! Deseti na vrsti je bil tisti, ki je imel vlogo Kristusovo. Na veliki petek je zbolel in na veliko soboto zvečer je bil nagnjit in smradljiv, da ni mogel nihče v njegovem obližji bivati. Tako se je Bog maščeval nad zasramovalci presvetega zakramenta svoje ljubezni božje.
38.	Zaničevanje presv. rešnjega Telesa. Leta 1879 so praznovali na Francoskem v Šisotu ženitovanje. Vsi so bili že skupaj, le enega še ni bilo. Konečno je prišel na pol pijan tudi ta ; pil je namreč jako veliko že prejšnjo noč in takoj na vse zgodaj drugo jutro tudi. Ko so ga prijatelji ugledali, kako se je majal proti njim, vsklikne mu eden nasproti: „Oho, ti se danes tudi še nisi videl treznega !“ „Kaj ?, pravi došli, še k obhajilu bi lahko šel." „Poskusi!“ vskliknejo mu drzni fantje nasproti. Eden gre takoj v hišo po prt in sveče, s katerimi se podajo pod kaščo, kjer so začeli sv. zakrament na nezaslišan način zasramovati. Gospodinja je pač slišala vrišč, ki je spod kašče prihajal in je šla gledat, kaj prav za prav fantje počno. Kako pa se prestraši, vidoč, kaj se godi. „Spravite se mi, zasramovalci sv. vere, ki kličete božjo kazen na nas in nas bodete vse v nesrečo pripravili." Gromovit zasmeh je dobila za odgovor, na kar se je ročno obrnila in odšla izpod kašče; v tistem trenotku nekaj za gromi in na mestu, kjer je kašča stala, je bila le še groblja videti.
Kašča se je podrla in vse predrzneže pod saboj pokopala. Bog tudi dandanes tu pa tam stegne mogočno svojo roko v znamenje, da še živi.
39.	Premožen meščan pripeljal se je po opravkih na kmete; dospevšemu v vas se konj splaši in uide. Gospod je padel s tako silo na tla, da je kakor mrtev obležal. Posebno hudo se je na glavi pobil, krvi mu je pa toliko steklo, da se je še drugi dan luža poznala. Razbito iu odrto glavo mu je moral zdravnik skupaj šivati. Vsem se je gospod zelo smilil in vsi so želeli, da bi se mu skoraj na bolje obrnilo. Pozneje pa se je zvedelo, da ta gospod ni bil katoliške vere, pa da je z nekim drugim gospodom, ki ima katolikinjo za ženo, jako grdo zabavljal čez spoved. Drugi dan, to je bilo prav na dan njegove nesreče, je pa ravno ta gospod rekel, da bi moral zblazuiti, če bi moral tolikanj v cerkev letati, kakor katoliki. Dostikrat vže je Bog zamašil zasramovalcem katoliške vere usta na jako očiten način in jih bo še!
40.	V Emiliji na Laškem šel je neki mesar* na kmete pitance kupovat. Pri nekem kmetu ugleda še le nekaj dni staro bolno tele v hlevu. Takoj se pošali, da naj mu kmet pošlje po gospoda, da ga bo previdel. Kmet je bil tiho in pobotala sta se za pitanca. Domu grede peljala je mesarja pot memo župnikove hiše, kjer potrka in pravi: n V tej in tej hiši je nekdo za smrt bolan.“ Župnik takoj hiti tjekaj, pa najde le bolno tele. Bogokletnega mesarja so drugo jutro mrtvega našli v postelji.
41.	Predrznost pri spovedi. Blizo Landshuta je nekdo svojega župnika silno sovražil in ni vedel, kako da bi mu škodoval. Sklenil ga je na spovedi vjeti. Šel je k njemu k spovedi in je rekel, da ne sliši dobro; enega svojih tovarišev je pa najel, da se je zanj v vrsto vstopil. Le-ta je šel po spovedi s spovedancem k orožnikom za pričo, da je župnik spovedanca pri spovedi na glas zmerjal. Orožniški stražmešter je pa rekel, da ne sprejme v tem smislu nobene tožbe. Predrznež je drugo jutro zbolel. Usta so se mu zaprla. Spo-Vedati se je mogel le še na ta način, da se je pismeno obtožil svojih grehov. Zvečer že je bil mrtev.
42.	Spovednice so sežigali. Občina Loco v Tešinskem okraji na Švicarskem sklenila je leta 1856 spoved popolnoma odpravi in je župan dal spovednice iz cerkve na trg znositi in na gro-mado skopičiti. Malo jih je bilo, ki so se nadejali, da bo kazen božja nad temi hudodelci tolišnja in tako zgodnja, kakor je v resnici prišla. Nekaj dni na to poslal je načelnik tiste sodrge, ki je spovednice požgala, dva svojih ljudi, ki sta se požiganja tudi vdeležila, v vinograd
delat. Tudi sam je šel z njima in so se vsi trije pri delu tako postavili, da niso videli, kaj da se višje nad njimi godi. Nekdo, ki je ondi memo šel, videl je pa dobro, kako da se je v tistem trenutku nad nesrečneži utrgala velika plast zemlje s hriba. Le še toliko časa je vjel, da je gospodarja za roko zgrabil in na stran potegnil; v drugem trenutku privršala je že plast in je zagrebla oba delavca pod soboj. Hudo poškodovana zvlekli so ju izpod razvalin in le še nekaj dni sta živela v groznih bolečinah. Če tudi sta prej na vso moč pridno spovednice venkaj nosila in požigala, prosila sta vendar v poslednjem trenutku dobro vedoč, da bo treba vsak dan stopiti pred večnega sodnika, za gospoda, da bi se pred smrtjo še spovedala. Občinski zastop sam, ki je poprej sklenil dekret na odpravo spovednic, poslal je na svoje stroške voz po sosednjega gospoda župnika, da je prišel ponesrečena delavca obhajat.
43.	Vse je le komedija. Leta 1884 po zimi pokopali so v velikem Laškem mestu H. mladega katolika, ki je bil deležen velike milosti božje, da je pred svojo smrtjo še sv. zakramente prejel. Po pogrebu šlo je nekaj pogrebcev v bližnjo gostilno pit. Katoliki so se veselili, da je ranjki tako lepo sklenil, kajti prav veliko je vredno, kdor more pred svojo smrtjo svete zakramente prejeti. Kar vstane katolik, ki je šel ranjkemu tudi za pogrebom, sicer se pa za vero ni dosti brigal. Cerkev mu je bila že mnogo let deveta briga in prav tako tudi prejemanje sv. zakramentov. Pridvignil je klobuček in pokazal s prstom na čelo rekoč: „Bedaki taki, kakor ste! Tu notri-le moja pamet mi pravi, da je vse (prejemanje sv. zakramentov namreč in hoditi v cerkev) gola komedija. Ali mislite, da bom res tako neumen in bom kaj takega verjel?" Katoliki so ga svarili, da naj molči, ker je silno pregrešno tako predrzno in bogokletno govorjenje. Glejte, vže čez teden dni na to, prav ob tisti uri, kedar je tako nesramno zabavljal čez sv. vero, zadel ga ja mrtvoud, mrtvoud moža, ki je bil zdrav kot riba in vesel kot ptica pod nebom. Kaj je bilo tedaj z njegovo pametjo? Toda dosti o tem! Vprašam le, ali je bil to zgol slučaj ali pa — prst božji?
44.	Na plesu. V Povesenu na Brandenburškem je bila nekdaj mladina v gostilni na plesu. K hudi uri se je jelo gnati; blisk in grom jela sta stresati neba obok. Plešoča mladina se pa za to jako določno besedo božjo ni zmenila, da, še šalila se je z njo. Eden razboritih plesalcev vzame namreč svojo čašo, gre z njo pred vežo na prag in Bogu „na zdravje" napije. Napil mu je pač, toda izpil pa iz napitega kozarca ni več. Zabliskalo se je in predrznež je padel po tleh v živo svarilo vsem zasramovalcem svetega bitja božjega.
45.	Zasramovanje Kristusovega trpljenja. Leta 1872 so si na Švicarskem v Zuriškem okrožji v občini Wald zmislili, da bi ne bilo slabo, če bi na debeli četrtek napravili gledišče, kjer bi na šaljiv način predstavljali Kristusovo trpljenje. Nobenega ni bilo v celi družbi, da bi bil rekel: nikari tega, greh, strašan greh je to! Pri vsej svoji sprijenosti so bili pa vendar še — ne vemo kako bi rekli — ali tako strahopetni ali pa so se morda vendar bali kazni božje, da ni hotel nihče na križ. Vsakega je bilo strah zasramovanje naj večjega dokaza ljubezni božje do tolišnje stopinje tirati. Končno se pa vendar le nekdo dobi, ki se je dal na križ privezati. Postavili so ga kviško. Toda, ko so ga pa zopet doli sneli, zasramo-valec ni mogel nobene roke in nobene noge geniti. Kakor jih je na križi imel, tako jih je tudi obdržal in je kmalo nato umrl. Kdo bo tajil, da to ni očitna kazen božja?
46.	Nov Babilon. Leta 1858 sošlo se je v Chikagi, velikem mestu zjedinjenih držav severo-ameriških, nekaj nemških prostomi-šljakov, ki so sklenili daleč tamkaj na zapadu ustanoviti mesto, v katerem se bo smel vsakdo naseliti, le duhovni in odvetniki ne. Na ta način nastalo je izključljivo nemško mesto po imenu „Novi Ulm“. Deset let je vže minulo, odkar prebivalci niso nobenega duhovna k sebi pustili. Mesto so hoteli napraviti za zbirališče prostomišljakov, ki ne želč, da bi jim drugi s svojimi verskimi vajami vest budili. To se ve, da je ob takih okoliščinah brezbožnost divno šinila kviško in Novi Ulm je v zasramovanji katoliške cerkve v prav kratkem času prekosil vsa svoja sosednja mesta na daleč okoli. Vsako leto napravljali so si ondašnji meščani zasraraljive sprevode, ob katerih so imele karikature menihov in nun, duhovnov, škofov in še celo sv. očeta glavno ulogo. Leta 1862 so ob takih ostudnih norostih še celo božje razpelo okoli nosili, se iz njega norčevali, potem so ga pa na trgu sožgali °b ceremonijah, katere se pero ustavlja popisati. Župnik sosednjega selišča Mankato je o tem bogokletji slišal in se je takoj izjavil, da tako mesto nikakor ne bo odšlo javni božji kazni. Temu nasproti pisal je pa Novo-Ulmški časnik jako bogokletno in nepopisljivo predrzno: ,,Sožgani farški Bog naj le tudi Novi Ulm požge, če more !“
da je Bog to mogel, prepričali so se brezverneži le prehitro. Še tisto leto, ko so se te grozne hudobije godile, dvignili so se Indijani nad naseljence. Vedne goljufije belcev nasproti rudečekožcem, s ka-terimi so Indijance vže skoraj ob vso posest pripravili, vzele so le-tim Poslednji kos potrpežljivosti, ter so se jeli braniti in ob enem tuje Vsiljence napadati. Nekega dne napadli so po medsebojnem dogovoru
30
kar tolpoma naselbine belokožarjev, katerim so hiše požgali, prebivalce pa pobili. Kakor ogenj skozi pragozde, tako divjale so indijanske tolpe preko naselbin Evropejcev. Vže prve dni upora hitelo je mnogo begunov iz okolice v Novi Ulm, kjer so z grozo popisavali, kar so vse sami videli in kar se je godilo. Sedaj je upadel junakom, ki so proti podobi Križanega tako divjali, h krati ves pogum; mize, stole, klopi, postelje, vse, vse, kar se je sploh odmakniti dalo, izvlekli so na trg, da jim služi za barikade proti Indijanom. Kmalo pridrvilo se je kakih 100 Indijanov pred mesto, v katerem je stanovalo vže blizo 1500 prebivalcev. Prve hiše stale so že v ognji in prvi Evropejci, na katere so Indijani zunaj mesta naleteli, valjali so se že v svoji krvi po tleh. Prebivalci, sami junaki, ki se niti Boga niso bali, umaknejo se v sredo mesta, kjer se poskrijejo pod svoje barikade. Indijani prodirajo po ravni cesti in se že pripravljajo, kako bodo skrite bogataje izpod barikad venkaj vlekli, ko iz sosednjega sela petnajst pogumnih mož zajetim 1500 Ulmčanom na pomoč prihiti; pogumno prekoračijo barikade in končno zapodč Indij ane v beg. Novi Ulm bil je na videz za sedaj rešen in ker je prihodnjo noč tudi iz sosednjega Mankata 300 mož močna pomoč dospela, mislili so vsi, da ni nobene nevarnosti več.
Indijani obrnili so se na drug kraj, a vže čez malo dni povrnejo se v večjem številu v Novi Ulm nazaj. Prebivalci hoteli so sedaj pokazati svoj pogum, ter so iz mesta venkaj drli, da Indijane pod milim nebom sprejmo. Toda, ko so se Indijani z groznim krikom s hriba v dolino spustili, polastil se je prebivalcev tak strah, da so v divjem neredu vse popustili in v mesto drli, rudečekožarji pa za njimi. Grozen boj se vname po ulicah. Borili so se hišo za hišo, ulico za ulico; drvili so se po mestu gori, po mestu doli! Sedaj so zmagovali Evropejci, sedaj zopet Indijani. Kri je v potokih tekla in vže se je po nekaterih strehah tudi ogenj kazal. Kljubu vsej hrabrosti se Indijanom vendar ni posrečilo mesta polastiti se, ker so zopet vrli Mankatovci pritisnili. Na čelu jim je bil ondašnji župnik sam, prav tisti, ki je bil božjo kazen napovedal Novemu Ulmu. Le-ta je s pomočjo nekake vojne zvijače Indijance v beg zapodil. Ker mu je bilo znano, kako da se Indijani topov boje, dal je naložiti železno cev na voz. Le-to je napolnil s smodnikom in ga je zapalil. Indijani so jo takoj pobrisali, da so jih komaj pete dohajale. Zunaj mesta so se pa že ustavili in jih je bilo vedno več, kajti od vseh strani jim je pomoč skupaj drla. Ker meščanom ni bilo nade, da bi mogli vstrajno mesto braniti, sklenili so sovražnika zunaj mesta prijeti. Sto-
rili so to in pa še zadosti srečno. Med tem so se pa ženske in otroci v Mankoto rešili. Mesto Novi Ulm je pa do tal pogorelo in je ,,sežgani farški Bog“ pokazal, da se ne dš, zasramovati.
Božja roka zadela je pa tudi kolovodjo tistih bogokletnih obhodov, pri katerih je on sam križ nosil. Da bi ga Indijanci ne spoznali, našemil se je v njihovo opravo: toda, ko je tako ošemljen od hiše do hiše begal, mislili so njegovi lastni rojaki, da je res Indijan in so ga ustrelili. Na pogorišču iz novega postavljeni Novi Ulm zapomnil si je dobro ta uk. Niso si le samo lepe katoliške cerkve oskrbeli in stanovitno nastavili duhovnika, temveč imajo tudi že katoliško šolo za mladino, kjer so za učiteljice iz Paderborna pregnane šolske sestre.
47.	Zasramovalcu križa Bog glavo razbije. V francoskem okraju Saint-Brieux prigodilo se je sledeče: V vasi Langueux živel je občinski svetnik, rudečkar prve vrste. Zato je pa tudi vlado v tem posnemal, da je hotel vse odpraviti, kar bi le količkaj na Boga ali vero spominjalo. To svojo strast raztegnil je tudi še celo na svoj gozd in svoje polje. Na njegovem polju je stalo znamenje, katero so bili ondi postavili prvi posestniki tistega zemljišča. To znamenje je brezverec sklenil na vsak način odpraviti, ker bi ga lahko pri njegovi stranki osumničilo, da je klerikalec. To bi mu pa silno škodovalo, kajti mož se misli pri bodočih volitvah za kandidata ponuditi. Vzel je torej nekaj orodja s seboj, ter se podil na polje križ spodkopavat. Sam ga je hotel uničiti. Že je precej zemlje okoli in okoli odkopal, in znamenje, ker je bilo precej visoko, ni imelo nobene trdne podlage več. Zato ga je jel z eno roko opirati, da se mu prezgodaj ne zvrne, 2 drugo je pa še zemljo odkopaval. Kar se zvrne težka podoba Matere božje, katera je bila vrh znamenja nad sv. razpelom postavljena, in Qa katero naš rudečkar niti mislil ni, brezbožnežu na glavo in mu s tako silo črepinjo prebije, da so mu možgani na vse kraje brizgnili.
48.	Osem hudobnežev. ,,Semaine catholique de Toulouse11, •nienuje se list, ki je sledečo dogodbo objavil leta 1885 in je porok Za njeno resničnost. Vas Sio je kakih 10 kilometrov od mesta Per-P'gnan oddaljena in ima tudi svojo kavarno. V tisto kavarno priteplo se je neko nedeljo 8 krepkih 20- do 241etnih mladeničev, samih čvrstih kmetskih fantov. Ker je dvorana v pritličji že sila prenapolnjena, 0<tpre jim kavarnariea svojo lastno sobo v I. nadstropji. Šli so tjekaj ter si naročili kuhanega vina. Dobro so se imeli in norce brili med saboj, kar eden izmed njih opazi konec postelje veliko razpelo. „Ta m°ra z nami piti", vsklikne eden predrznežev bogokletno. Ob enem
30*
seže po razpelo, ga sname s stene in glavo križanega Zveličarja v polno čašo vina pomoči. ,,Poglej, poglej, pravi drugi, Marko po imenu, kaj ima v prsih", ter sune z nožem podobo Križanega v prsi. Vsi so se zakrohotali tej predrzni bogokletni šali m eden zopet zavpije: „Saj niti krvi nima! Amputirati ga bo treba, pristavi Aymard, da vidimo, če ima sploh kaj krvi v sebi.“ Vzame nož ter križanemu desno nogo odreže. Nekaj dni potem šel se je prvi, Estirak po imenu, kopat in je utonil; Marko je dobil hitro sušico, ki ga je še tisto leto spravila, in petero drugih je tudi v teku leta pomrlo neprevidenih. Nad Aymardom hotel je pa Bog ob enem svojo pravičnost, kakor tudi neskončno usmiljenost pokazati. Le-ta še živi in britko objokuje bogokletno svojo pregreho. On je bil, ki je križanemu nogo odrezal in vže čez malo časa nato občutil je sam neizrečene bolečine v nogi. Zdravniki so rekli, da tu ni druge pomoči, kakor nogo je treba odrezati. Dr. Lamer je prevzel to težko nalogo. Kako se je pa začudil, ko niti jedne kapljice krvi ni priteklo iz odrezane noge. Nesrečnež se je prepričal, da se Bog ne dč, po svojih stvareh zaničevati ; od tedaj dela mož pokoro.
49.	V tridesetletni vojski seje na Nemškem to-le zgodilo: V kapelici Suehterscheid-ski je lesena podoba Kristusa, ki nese težki križ. Neki holandski vojak kalvinske vere, pijan, skušal je na konju sede kake štirikrat na to podobo streljati. Toda ves poskus je bil zastonj, ker se puška ni nikdar hotela sprožiti; nevoljen končno puško v zrak pomoli in takoj se je sprožila. Vojak zaradi tega ves divji, potegne sabljo in kipu levo roko odseka. Obesil jo je ob grivo svojemu konju in seje prav ostudno bahal ž njo, koder je jahal. Na poti dojde jednega svojih tovarišev, s katerim se kmalu spreta. Beseda dala je besedo in končno boj. Ni trajalo pet minut in naš Junak", ki je Kristusu levo roko odsekal, je bil sedaj sam ob levico. Tovariš potegnil je namreč sabljo in ga je v levico zasekal. Takoj so poslali po zdravnika, ki je sicer roko zopet nazaj prišil, toda zastonj, roka se ni držala. Kake štirikrat prišil jo je vedno iz novega, pa vedno brez vspeha. Vselej se je iz zdravega mesa venkaj iztrgala. Zdravnik se je prestrašil in mu jo je popolnoma odrezal. Priče so to potrdile, ki so na lastne oči videle vojaka, podobo in roko.
50.	Božja pravičnost. Leta 1884 je bilo brati v nekem vrlem časniku: „Le malo vrstic bom napisal, toda vže te naj ljudem oči odpro, kako silno da Bog vse tiste kaznuje, ki ga razžalijo. Jaz sem uradnik. Vsako jutro, kadar grem v službo, srečam mladeniča kakih 26 let starega, ki ima oči s platneno obvezo zavezane in od
zdravnika prihaja. Smilil se mi je in pa zanimal me je ob enem. Na videz silno trpi, toda kakor se mi dozdeva, je menda popolnoma vdan v voljo božjo. Nekega dne ga ustavim ter ga začnem to in ono izpraševati. Povedal mi je, da je sin premožnega grajščaka iz sosednje vasi, ter da si je prišel semkaj oči zdravit. Ko ga dalje vprašam, zakaj ga oči bole, mi ni dal pravega odgovora, češ, so pač razne okoliščine s to zadevo v zvezi. Na minoli praznik sv. rešnjega Telesa grem ravno od procesije domov, ko zopet mladeniča srečam. Danes zdel se mi je pa še bolj bled in potrt, kakor sicer. Na moje vprašanje, zakaj je tako potrt, mi tožno odgovori, da mu je uprav danes zdravnik naznanil, da mu oči ne bodo nikdar več dobre. Ker mi je vže precej zaupal, jel mi je pripovedovati: „Prav danes je leto, kar smo imeli v naši vasi tudi obhod sv. rešnjega Telesa. Jaz vže dolgo časa nisem hodil k službi božji, kar Vam tu na lastno sramoto povem — in torej tudi na sv. Telesa dan nisem bil. Pač pa sem šel z nekaterimi tovariši luteranske vere v gostilno. Prav tisti moji tovariši, ki niso v vasi na najboljšem glasu, bili so vzrok, da sem vedno bolj zanemarjal službo božjo in tudi na sv. Telesa dan so bili vzrok moje telesne nesreče. Kakor sem že rekel, smo med službo božjo pili. Ondi so moji tovariši zasramovali običaje naše svete vere. Rekli so, da smo katoliki nevernikom podobni, ker malikom božjo čast skazujemo, čegar je prav današnja procesija živa priča. Žalibog, da sem bil vže tako globoko padel, da na vsa ta zasramovanja nisem vže mogel prav nič odgovoriti. Ko smo popili, podali smo se na Polje. Ondi nas je naša pot pripeljala do znamenja, ki je bilo zaradi današnjega praznika vse v vencih in zelenji. „Vidiš ga, vže zopet stoji tu tak malik," vskliknejo moji tovariši in na križ kažejo. »Potrgajmo mu vendar te cunje (vence in zelenje), ki na njem visijo! Prate, pomagaj nam še ti!“ Iz začetka sem se branil dvigniti svojo r°ko proti najsvetejšemu znamenju našega odrešenja. Moja speča Vest se je zbudila, ter me je strašno grizla; toda jaz se nisem dosti zmenil za njen glas, temveč sem rajši poslušal hudiča v osebah mojih Prijateljev. Ko neki bogat tovariš zavpije: „Kdor prvi najlepši venec tu doli zbije, (imel ga je Zveličar na glavi), temu dam tri tolarje zanj!« Hudičeva lakomnost se me polasti, karanja si naberem in ga Začnem v znamenje metati. Če prav nisem bil daleč proč, vendar nisem nič zadel. Pa tudi noben drug nič. Lakomnost po treh tolarjih Se mi zopet oglasi in še po karanji sežem, ob enem naberem si pa tudi več cestnega strjenega blata, katerega sem v križ vrgel. Kamen le zadel Križanega na glavo ter mu je venec doli zbil. Od križa je
pa več drobcev cestnega blata odskočilo in meni naravnost v oči, na kar me je jelo v desnem očesu prav kmalo silno peči. Iz začetka se za to nisem kaj prida zmenil, češ, bo že prešlo, ter sem šel zvečer še prav zadovoljen spat. Ko se drugo jutro zbudim, mi je bilo desno oko vže vse otečeno, da sem ga s težavo odprl. Prisadilo se mi je. Prisad je bil od dne do dne hujši in končno ni druzega kazalo, kakor da so me oče semkaj pripeljali k zdravniku. Danes je uprav leto dni, odkar me boli oko in kar smo zasramovali sv. božje razpelo in prav danes moral sem čuti iz ust zdravnika, da mi je oko za vedno zgubljeno. Prav danes sem živo občutil, kako grozno da me je Bog kaznoval. Vendar hočem radovoljno prenašati to kazen za predrzno in bogokletno hudobijo svojo. Z drugim očesom pa, ki mi ga je ljubi Bog še ohranil, hočem zato tem pogosteje in tem ostreje gledati na sv. križ, kjer hočem tistega prositi, v katerega sem kamenje metal, da naj odpusti malopridnemu otroku in naj mi vsaj jedno oko zdravo ohrani za poveličevanje časti božje in za zveličanje moje duše. Z Bogom! S temi besedami se mi je mladenič priporočil in je odšel."
51.	Zaničevanje križa kaznovano. »Pelerin", list, ki v Parizu izhaja, pripoveduje 1. 1882 sledeče: „V Vavignies sedelo je nedavno nekaj pijancev v krčmi in pilo. Možic, kateremu so malopridni časopisi in brezbožne besede pamet otemnile in katerega je vino še bolj omotilo, zaklical je v omenjeni družbi: »Daj mi sem tisti le križ, da ga v peč vržem!" Bes je stegnil roko po križi, da bi izvršil zlodejstvo, toda peč je bila premajhna. To ga pa ni oviralo in med preklinjevanjem in zasmehovanjem Sinu božjega polomil mu je noge, in potem ga je v peč vrgel. — Drugi dan gre z enim svojih prijateljev memo gore Kalvarije, kjer mu slabo postane, da se je kar sesedel. Prijatelj mu je sicer pomagal kvišku, opravil pa le nič ni. Nesrečnež je v enomer klical: ,,Noge mi hočejo odbiti!“ Zastonj je bilo vse prizadevanje, da bi ga bili spravili k pameti. Z veliko težavo spravil ga je do bližnje vasi, kjer je nesrečnež celo noč prebedel in ponavljal: ,,Joj joj, noge mi hočejo odbiti!“ Drugo noč, prav tisto uro, ko je poprej v gostilni svojo hudobijo doprinesel, izdihnil je svojo dušo, katere naj se Bog usmili. Ljudem, ki so bili priče, so se groze kar lasje ježili.
52.	Oslepel je. Leta 1884 se je sledeče na Francoskem prisodilo : Blizo imenitne božje poti je živel surov človek, ki je šel nekega dne v gostilno, kjer se ga je preveč napil, vsled česar je jel na to čez vero in čez Boga zabavljati. Domov dospevši spozabil se je najpoprej nad svojo ženo in otroci, potem je pa še podobi križa-
nega Zveličarja nož v oči porinil. Drugo jutro vže je čutil sam skelečo bolečino v očeh. Poslali so takoj po zdravnika, ki ga je odredil v bolnišnico v Lijon. Ondi so ga sčasoma odpustili —• popolnoma slepega.
53. K.a»en božja. Sledečo vseskozi resnično prigodbo naj bi si posebno nedeljski lovci dobro v glavo vtisnili. Pripoveduje jo priča, ki je nesrečneža sam poznal, o katerem je tukaj govorjenje. „Leta 1869 dobil sem v mestu L. cesarsko službo, tako pripoveduje naš svedok, kamor sem se s svojo družino tudi prav kmalo preselil. Stanovanje sem najel v drugem nadstropji pri znanem mi meščanu. V nadstropju nad manoj stanovala sta dva meni neznana zakonska. Gospoda sem vsak dan srečal in pozdravil, toda nikdar nisem dobil odgovora od njega. Mislil sem si, to mora pač kak prevzetnež biti. Cez nekoliko dni pride pa k meni žena tega čudnega človeka s tablico v rokah, katero mi opravičevaje se izroči. Ondi sem bral lastnoročno od gospoda samega pisano, da naj mu nikari ne zamerim, ako mi ne odzdravlja, ker vže nekaj časa ne more govoriti. Na moje vprašanje, kako je to, pravi gospa, da ga vže več časa vrat boli, kar ga je tudi prisililo, da se je moral svoji službi odpovedati, ker bi sicer ne bil mogel zadosti za zdravje skrbeti. Vrat se mu je jel gnojiti in hotelo ga je kar zadušiti. Da so mu dihanje olajšali in kasneje sploh omogočili, dejali so mu v vrat srebrno cev, in skozi to je dihal. Od tega časa sem večkrat gospoda obiskal in sva se vedno s pomočjo tablice pogovarjala. Jako je bil potrpežljiv in vdan v voljo božjo in vrlo mi je bil hvaležen za vsako še tako neznatno malenkost. Tu in tam se je tudi primerilo, da mu je cevka iz vratu smuknila; tedaj je bilo vselej treba takoj zdravnika. Ob božiči in novem letu pisal je še prav vesel razne čestitke na tablico; takoj po praznikih se mu je pa na slabeje obrnilo. Vrat se mu jel zopet gnojiti in kmalo mu je bil ves nagnjit. Tu je bila vsaka pomoč brezvspešna in vže čez nekaj mesecev je revček izdihnil svojo dušo ves udan v voljo božjo. Jako skesan je bil poslednje ure in večkrat sem obžaloval, da ni katoličan, da bi mu smrtni boj z Gospodom Polajšal. On in ona sta bila namreč luteranske vere. Ko smo ga pokopali, je žena vse poprodala in odšla — kam, ne vem. Nekako čez 14 dni pride eden njegovih rojakov k meni in me po njem vpraša; ra(l bi bil ž njim govoril. Da je vže umrl, se mu še sanjalo ni. Ko grozno bolezen in smrt prijateljevo razodenem, se tujec zavzame ’u pravi: „To je bila pač gola kazen božja! Ta gospod, pravi tujec, Je bil strasten lovec, ki je imel posebno veselje nedelje in praznike
s puško na rami v gozdu zapravljati. Nekdaj sta s prijateljem streljala na križ ob potu stoječ. Kakor so ljudje pravili, je menda vsacega krogla podobo v vrat zadela. Prijatelj njegov se je kmalo na to zadavil, tega je pa božja kazen na ta način doletela.
54.	Strel na Kristusovo podobo. V Wurtembergu na Nemškem zgodilo se je pred nekaj leti sledeče: Nek ondašnji kmet kupil si je staro puško in jo je domov prinesel. Njegov 20 letni sin jo prične ogledovati in bi jo bil rad takoj poskusil. „Ali mi verjamete, pravi svojemu očetu, da bom tam-le onega Kristusa v obraz zadel?" Pri tem je pomeril na znamenje, ki je kakih 50 korakov daleč na polji stalo. Takoj na to je počilo in strel je res odkrehnil Kristusovi podobi spodnji del obraza. Kmalo na to prilomil se je ta mladenič nekega večera pijan domov ter sta se jela z očetom kregati, kar ni bilo nič novega. Oče se mu je zagrozil, da mu ne bo dal doma, če bo tak, sin je pa dejal: „Ce ne dobim hiše, se bom pa ustrelil." Nagle jeze, kakor je bil, ležal je vže čez četrt ure v svoji krvi. Svinčenka, katero si je mislil v glavo zapoditi, odtrgala mu je brado in spodnjo čeljust, prav tako, kakor je njegov strel nedavno Kristusovi podobi odtrgal spodnji del obraza. Ob vsem tem pa ni še umrl. Bog ga je pri življenji ohranil za svarilen izgled vsem, ki so zadosti predrzni, da se hočejo z njegovo podobo šaliti. Hrano so morali temu nesrečnežu po cevki dajati.
55.	Odbite noge. Meseca decembra leta 1883 proti Božiču je bilo, ko se pride trgovsk popotnik k nekemu kmetu v Folleville na Francoskem v hišo gret. Kmet, dobra duša, mu hoče še bolj postreči, kakor je imel navadno gorko, in pravi, da mora iti po drva. „Ni treba, pravi popotnik, le kar to-le vzemite." Pri tem pokaže na precej veliko razpelo božje, ki je v kotu stalo. „Bog me obvaruj!“ pravi kmet, ,,imam že še drv za kurjavo, hvala Bogu,“ ter odide venkaj. Popotovalcu pa zlobnost le ni dala pokoja; med tem, ko je kmet zunaj drva pripravljal, skoči ta v kot, zgrabi Kristusa in mu noge odbije, ter jih na ogenj vrže. čez nekoliko časa odpravi se na pot, kjer pa ni daleč prišel. Kar sredi pota je moral obstati, kajti nobene noge ni mogel več prestaviti. Ob enem je pa vedno kričal: „Ohi noge so mi odbili in sožgali! ‘ Prvi ljudje, ki so ga došli, usmilili so se ga, ter so ga prenesli v bližnjo vas, kjer je takoj na to umrl. Duhovnik, ki so ga poklicali, našel ga je že mrtvega.
56.	Neki francoski vojak je šel nekoliko pijan po cesti proti Ortenbergu po Kinciški dolini. Ob cesti stoji kamnitno znamenje. Podoba križanega Zveličarja je brezbožnega pijanca tako razdražila,
da je jel sv. ime Jezusovo, kar je le znal, najostudneje preklinjati. To pa še ni bilo dosti. Obrnil je tudi puško, ter je z njenim kopitom po podobi božji vdaril, da so ji roke in noge odletele. Drugi dan vže stal je na bojnem polji. Prve topniške kroglje, ki so privr-šale, pobrale so mu roke in noge prav na onih mestih, kakor jih je pobila njegova puška Kristusu. Prišli so zdravniki, naložili so ga na nošala in proč so ga nesli. Ko ga neso prav memo tistega znamenja, kjer je on včeraj Boga razbil, odpre vojak oči in zdihne: „Oh, Bog je neskončno pravičen!“ Takoj na to izdihnil je svojo ubogo dušo. Kedo se pač tukaj ne spominja rimskega cesarja Julijana odpadnika, ki je skoraj ves čas svojega življenja Kristusa preklinjal, na zadnjo uro je pa umirajoč vendar-le pripoznal: ,,Nazarenec, premagal si me !“
57.	Ni še dolgo, kar se je nekaj groznega zgodilo v Barceloni. Republikanci so župnijsko cerkev sv. Jakoba spremenili v vojašnico. Nekega dne postavijo z altarja sveto podobo na tla. Bila je podoba Kristusova, ki stoji pri stebru za bičanje privezan. Eden vojakov stopi k njej, ji vtakne svojo smodko v usta, češ, na, pa še ti nekoliko pokadi! Sinodka pade na tla in vojak jo nevoljen pobere, podobi zopet v usta potisne ter se ji zagrozi, da če ji bo še enkrat tia tla padla, ji bo drugače pokazal. Smudka res v drugič na tla pade, na kar nesramnež Kristusovo podobo klofutne. Ob tej priliki se je ob kovinastih žarkih, ki so ji glavo obdajali, na roki nekoliko oprašnil. Praska je bila tako neznatna, da se vojak niti zmenil ni zanjo. Kmalu pa mu je jela roka otekati in ga je tako grozno bolela, da je moral k zdravniku. Toda tudi zdravila niso imela zaželenega vspeha in zdravniki so se izrekli, da se mora roka odrezati, kar se je tudi v resnici zgodilo. Pa tudi to še ni bilo zadosti, kajti razžaljeni tiog tirjal je poleg roke tudi še njegovo življenje. Vendar pa mu je dal še toliko časa, da se je na smrtni postelji skesan obtožil svojih grehov in je spokorjen umrl.
58.	Klobuk doli! Na Francoskem blizo Lyona nesli so prav revno ženico k pogrebu in s potoma v župnijsko cerkev. Pogrebcev sprevod pomikal se je ob reki Rhoni memo dveh ondi stoječih delavcev, katerih eden se je križu in duhovščini pred krsto spodobno °dkril, drugi se pa še zmenil ni za pogreb, temveč je svojega tovariša še prav grdo oštel rekoč: „Prokleti hinavec, ti si pa prav slab republikanec, ki se pred leseno preklo odkrivaš, na kateri je nekaj ploščevine pribite." Tako se je nesrečni brezverec izrazil o križu in 0 tistem, ki je za nas trpel in umrl. „Da, da, jaz se vedno odkrijem
križanemu Zveličarju, naj ga že srečam kjerkoli; ti pa le pazi, da te Bog ne prisili, odkrivati se mu.11 „Kaj? No tega Boga bi pa res rad poznal, ki bi mene prisilil, da se mu odkrijem," vsklikne slobodnjak z neodvisno nravnostjo. „Naj se le pokaže, da vidim, kako bo to storil!“ Predrznežu ni bilo treba dolgo na to čakati. Ni bil še dobro izgovoril poslednjih besedi, kar mu vzame hud veter, ki je kar z viškoma potegnil, čisto nov klobuk raz glavo in ga vrže na sredo globoke Bhone. Tako je slobodomiselni bedak takoj spoznal tistega Boga, ki se je drznil na njegovo prismojeno glavo po klobuk seči, katerega nekoliko minut poprej zaslepljeni liberalec ni hotel sam Bogu na čast povzdigniti.
59.	Boj se bogokletnika. Letos, t. j. 1. 1892, pripovedovala je stara žena, katero sem poznal, mojemu župniku to-le: Imela sem hčer, ki je bila sprva zelo dobra dekle, a pozneje me ni več slušati hotela in je delala vse po svoji glavi. Bila bi lahko dobila poštenega ženina, pa je raje verjela besedam nekega nesramnega zapeljivca in brezbožneža. Silno sem jo prosila, naj ga ne jemlje. Vedela sem naprej, da bo zakon nesrečen. Nekega dne namreč je bil oni ostudni snubač stopil v našo hišo in zagledavši v kotu bridko martro, jo je grozno preklel. Vsa sem se stresla od groze. Pa vstala sem in stopila še enkrat pred hčer ter jej rekla: „Zapomni si: če tega vzameš, boš nesrečna vse žive dni." Stara mati je dočakala, da so se izpolnile njene besede. Sleparski človek je neusmiljeno ravnal s svojo ženo. Morala je bežati od njega in še sedaj se klati okrog po svetu za kazen, ker je v zakon stopila s takim bogokletnežem. Jos. Debevec.
60.	Zaslužena kazen. Na otoku Siciliji so bili v samostanu Trapanskih minoritov vojaki nameščeni. V nekem kotu bila je naslikana podoba brezmadežnega spočetja Device Marije. Vojaki so se na vse mogoče načine grdo iz podobe norčevali, so ji čike v obraz metali in druge take bogokletnosti so doprinašali. Kmalo na to podajo se v sobo, kjer so jeli Mater božjo preklinjati, toda ne dolgo; kajti strop se je udrl in je tri kar v smrt zmečkal, četrtega pa tako pretrl, da je že čez malo časa izdihnil pregrešno svojo dušo. To se je zgodilo dne 17. julija 1862. leta.
61.	Pred nekaj leti živel je v Elberfeldski okolici na Nemškem luteransk duhovnik. Nekega leta obhajal se je pri katolikih praznik Marijinega rojstva v nedeljo. To priložnost je omenjeni pastor porabil, da je prav grdo zoper Marijo zabavljal. Da bi pa svoje zabavljice še bolj zabelil, je rekel: „Če to ni tako, kakor sem vam povedal, naj še danes živ gorim! Amen.“ Opoludne je šlo možu kosilo še prav v slast in tudi malega počitka po kosilu se ni branil.
Kar ga zbudi hrup domačih: „Gospod pastor, brž vstanite, gori!“ „Kje?“ vpraša prestrašen pastor, toda ogenj mu je sam odgovoril z gostim dimom, ki se je jel vže v sobo valiti. Pastor hitro pobere, kar se mu je najbolj dragoceno dozdevalo, in beži venkaj. Ogenj je silno divjal, ker seje hud veter vanj zaganjal. Vedno dalje seje razpenjal in sosedje, ki so mislili župniku gasiti, morali so sami na-se misliti, kako se bodo ubranili požrešnemu elementu. Kar se pastor še domisli male košarice, v kateri je imel spravljeno srebrnino. V goreči hiši je ostala. To mora še rešiti, saj ni še tako nevarno. Le nikari se dolgo pomišljati. Pogum velja. Pastor hiti v sobo in vže ima košaro v rokah. V tistem trenutku udere se pa tudi vže goreče tramovje nanj in ga v goreči gromadi živega pokoplje. Ogenj, katerega je dopoludne v cerkvi na-se klical, da bi mu njegovo oskrunjevalno pridigo na sramoto Materi božji pctrdil, je prišel in je moža res živega sožgal, prav kakor si je sam želel. Dogodba je vsa od pike do pike resnična.
62.	Zasramovalec Matere božje hudo kaznjen. Ko se je leta 1854 dnč 8. decembra javno in slovesno razglasila verska resnica o brezmadežnem spočetji Device Marije, napolnila so se srca vseh katolikov, ki so pravi častilci Marije, z nepopisljivim veseljem in občno veselje zavladalo je po celi cerkvi božji. Poleg tega se pa tudi hudobnih jezikov ni manjkalo, ki so se nesramno šalili iz te lepe verske resnice. Mlad trgovec v Solnogradu, prevzeten in ošaben zarad obilnega premoženja in svoje mladosti, zabavljal je v gostilni vpričo drugih tako grdo zoper brezmadežno spočetje Matere božje, da so se navzoči kar jezili nad njim. Drugo jutro je predrznež nekam jahal. V Nunski dolini blizo Petelina prijezdi do kamnitnega znamenja, postavljenega v čast brezmadežnemu spočetju Device Marije. In glejte, ondi se mu splaši konj, ter jezdeca s tako silo naravnost v znamenje trešči, da si je nesrečnež roko in nogo zlomil in prsi utrl, ter je na mestu v nezavednosti obležal. Prenesli so ga domov, kjer se ni nič več zavedel. Zasramovalec Matere božje še nobeden ni srečno umrl.
63.	'Bogokletnik obmolkne. Leta 1861 zgodilo se je dne
22.	decembra v Volteri na Laškem sledeče: Bila je četrta adventna nedelja, in štirje zanikrneži, ki so po svoji nemarnosti v nesrečo zagazili, snidejo se v peščeniei, kjer so se namenili do svetega jutra igrati. Eden izmed njih, ki je sedel pod peščeno skalno gručo, zgubil je nekaj več lir, na kar je začel tako živinski preklinjati Devico Marijo, da so mu drugi velevali molčati. Toda kaj se je brezbožni
človek brigal za lepo opomin jevanje? Kakor nalašč je svoje grde besede še podvojil. Toda glej, božja roka ga je zdrobila, ne da bi bil on le mislil na to. Kavno je zopet na vso moč grdo preklinjal Marijo, kar se skala nad njim utrga in ga zmečka. Drugim trem se ni nič žalega zgodilo.
64.	Kakoršna pregreha, taka kazen. Danskega vojaka je pri Hildesheimu hudič obsedel, da je šel podobi Matere božje ušesa, roke in noge proč sekat, katere je potem razdrobil. Kmalo na to prišel je sovražnikom v roke. Vjeli so ga. Prav na tistem mestu, kjer je razbijal podobo Matere božje, sunil ga je nekdo za smrt v vrat, prav ondi je zgubil ušesa in nos in so ga končno po vsem prav tako zdelali, kakor je bil on naredil s podobo Matere božje.
65.	Friderik Bondi, predsednik framasonske družbe »Mazzini", je meseca oktobra 1882 v San Martinu na Laškem strelil na podobo Matere božje v slepi lini neke cerkve stoječo. Ne dolgo na to streljal je zopet, oziroma poskušal je svojo novo puško, katera se mu pa nagloma razleti in mu roko raztrga. Odrezati so mu jo morali. Liberalni časnik „Corriere della Sera", ki v Milanu izhaja, pisal je o tem dogodku, ki seje v pokrajini Forli pripetil, sledeče: »Nezgoda, ki je nedavno zadela gospoda Friderika Bondija, vzbudila bo izvestno najsrčnejše pomilovanje pri vseh, ki imajo še kaj srca." List potem našteva, kaj se mu je vse zgodilo. Vse drugačno pa je bilo javno mnenje ondašnjega katoliškega naroda. Vsi, kar jih Bondija pozna, za njegovo bogokletno hudodelstvo ve in kar jih ima le še iskrico krščanske vere, izrekli so se vzajemno, da je bila to kazen božja za prvo hudobijo. Bog je tukaj zopet enkrat javno pokazal, kako grozno da kaznuje zaničevalce njegove Matere, katero sam nad vse ljubi.
66.	Bilo je leta 1649, ko so v Loreno privreli Nemci. Surov vojak zaigral je v Novijanu ves svoj denar, kar ga je tako vjezilo, da je začel grozno kleti in s svojo sabljo po podobi Matere božje udrihati. Ob enem jo je pa z najgršimi priimki obkladal. Bogu je pa to razžaljenje vže presedalo. Takoj po dokončanem preklinjevanju zgrudil se je vojak kakor mrtev na tla. Ko se je zopet zavedel, tožil je o groznih bolečinah v črevih, da ni mogel tri dni prav nobene jedi zavžiti. V tem času zapustil je pa njegov vojni oddelek Novijan in so njega, ki ni mogel hoditi in se je sploh kakor blazen obnašal, privezali na konja. Razdivjanec pa je pregrizel svoje vezi, je padel na cesto, kjer je obležal in se potem valjal v groznih bolečinah, dokler ni umrl v divjem obupu. Dve leti potem imeli so v Novijanu misijon.
Ondašnje prebivalstvo sklenilo je, ljubljeni Materi božji za prestane razžaljenje zadostiti in jo očitno odpuščanja prositi. V slovesnem sprevodu so šli v tisto hišo, kjer je stala ouečastena podoba Matere božje. Mejni grof Novijanski, gospod Bovo, dvignil jo je in v slavnostnem sprevodu jo je nesel v svojo kapelico domov, kjer ji je od-kazal bolj vredno prebivališče. Grofa sta za to njegovo kristijansko delo sijajno plačala nebeška Kraljica in njen Sin. Ne-le da je dobil zadosti časnega blaga, sta ga poklicala tudi v redovniški in duhovski stan, kjer je blagi mož kot misijonar mnogo duš otel večnega pogubljenja. Iz te resnične dogodbe se razvidi, kako da Bog ojstro kaznuje vsako zasramovanje podob njegovih ljubljencev, nasprotno pa obilno poplača najmanjšo ljubezen, ki jo jim človek skaže v gorečem če-ščenju.
67.	Zadnji dan meseca sušca 1. 1878 so v nekem mestu na Belgijskem „Suesi“ — radikalno-liberalna stranka — priredili ma-skeradni sprevod po ulicah. Mej drugimi je sedela na vozu neka ženska, ki je hotela predstavljati čudodelno Mater božjo v Lurdu. Imela je belo oblačilo, z modrim pasom in delala se je tako, kakor se slika preblažena Devica Marija. Toda za to strašno onečeščenje sledila je kazen za petami. Še tisto noč namreč je umrla ona deklina, stara še-le 19 let.
68.	V Čedadu blizu Vidma na Furlanskem je prišel v bukvarno razuzdan in pokvarjen mladenič kupit si nekaj knjig. Knjigar mu ponudi pobožnih in molitvenih knjig. Mladič pa reče zlobno na to: „Same neumnosti!" Ko zagleda slednjič knjigo o čudoviti prikazni Matere božje v Saleti in sliko, predstavljajočo ono prikazen, začne razgrajati: „To so neznosne iznajdbe duhovnov, da bi slepili ljudstvo!" Nazadnje je preklinjal tudi Mater božjo. Pa komaj je izgovoril bogokletstvo, ko naenkrat obledi in se zgrudi na tla. Knjigotržec in drugi ostrme tako, da mu niti ne pomagajo v nevarnosti. Čez nekaj minut se mladenič zopet zave in maha z rokama, kakor bi se hotel rešiti iz kakih vezi. Slednjič vstane, poklekne in prosi navzoče odpuščanja, da jim je dal tako pohujšanje s svojim govorjenjem in spoznal je, da ga je Bog kaznoval in dal v roke hudobnemu duhu, in da je le na priprošnjo Matere božje zopet oživel. Hitro potem je °Pravil dolgo spoved ter je začel zelo pobožno in spodbudno živeti.
69.	Neki duhoven v Mexiki se je izneveril svojemu stanu tor se je ponudil protestantovski občini za pridigarja in je bil sprejet. M kratkem so ga ti krivoverci povzdignili do najvišje časti. Njegove pridige pa so bile vedno najsurovejši napadi na sv. katoliško cerkev
in njene nauke. Nekoč je govoril zoper čistost Device Marije; toda ni stopil s prižnice, ko je nenadoma nehal govoriti, zastonj se trudeč, da bi nadaljeval; kot vzrok so našli to, da se mu je na jeziku naenkrat napravila rana, kakor da je rak. Bana se je širila od dne do dne vedno bolj in provzročala mu silne bolečine. Nesrečnež se je mučil, ne da bi bil mogel besedico izpregovoriti, do tretje nedelje v oktobru, katero je sv. katoliška cerkev odločila v spomin in počeščenje deviške čistosti Marije Device. Istega dnč je umrl v nepopisnih bolečinah in minuli so bili uprav trije meseci od dneva in ure, ko je pridigoval zoper Marijo.
70.	Srečen ni, kdor Marije ne časti — to resnico je bridko spoznala tudi neka ošabna grofica Amalija Itajnaška na gorenjem Štajarskem. Imeli so v tistem kraju kip Matere božje. Ker se je bližal praznik, hoteli so ga ozaljšati. Vzeli so ga torej z altarja; neka pobožna deklica ga je krasila, nekaj kmetiških ljudi je pa klečalo pred podobo in častilo Marijo. Kar pride prevzetna grofica mimo, in v največji zlobnosti zbode podobo v ustnico. Ljudje se silno prestrašijo. Grofica pa se norčuje iz njih, češ: kaj mi more pač mala Marija storiti Toda kazen jo je zadela strašna. Koj drugo jutro, vzbudivši se, začuti bolečino na ustnici. Silno jo je peklo. Pokladati si začne na-njo hladilna zdravila. Nič ne pomaga. Kmalu zapazi, da se je iz pekoče pičice naredila rana. Pošlje po zdravnika. Zdravnik zmajuje z glavo in trdi, da bo treba rano izrezati. A tega ne pusti grofica, boji se za svoje obličje, da se ne bi skazilo. Pošlje v mesto po izvedenega zdravnika. Ta jej pove isto; njej pa so se bolečine množile silno. Zmirom bolj široka postaja rana in kakor črv jej žre meso. V obupu veli nesrečnica, naj jej pokličejo iz Gradca šest naj-umniših zdravnikov, da jo še rešijo. Zdravniki sicer pridejo, toda vseh mnenje je bilo, da je rano treba izžgati in izrezati. Grofica Amalija pa tega ne dovoli, raje hoče umreti. Tu pride k njej ona pobožna deklica, ki je pred nekaj dnevi krasila podobo Marijino; prosi bolnico, naj se obrne k Mariji in jo prosi odpuščanja. Grofica pa ni hotela nič slišati o Mariji. Deklica pa le moli in z njo nekateri drugi. In glej! nekaj ur pred smrtjo hoče bolnica govoriti z maš-nikom. Vsa skesana spozna kazen božjo za onečeščenje Marijino; prejme še sv. popotnico in — umrje. Smrt je bila kazen za njeno veliko pregreho.
71.	V Solarolu na Laškem imajo cerkev sv. Boštijana, ki je lastnina ondašnje zastavljavnice S. Monte. Sv. Boštijan je ondi namreč patron okolice. Brezbožni atejisti, ki vso prostost le za se zahtevajo
in nikdar ne dovolijo, kar bi njihovi nasprotniki, dobri katoliki, radi imeli, predlagali so slabo utemeljeno, da naj se ta cerkev podere. Podprli so ta svoj predlog s tem, da vzdržavanje poslopja preveč denarja stane in pa celo poslopje je jako nezdravo. Prefekt pokrajine je sklep odobril, če prav sta bila vzroka o prevelikih stroških in o nezdravem poslopji popolnoma zlagana. Kako so se veselili nekateri mestni odborniki in člani zastavljavnice S. Monte. Duhovščina je župana opozorila, da je na oskrunjevanje in podiranje božjih hiš določeno izobčenje iz cerkve božje. Mož se je pa zasmejal in rekel, da že ves odgovor na-se prevzame. Kar so se pričeli pripravljati na podiranje cerkve. Podobo sv. Boštijana so vže odstranili, oltarje so podrli, kosti mrličev so tudi iz rakev znosili. Vsi tisti mestni odborniki pa, ki so se izrekli za razdevanje cerkve, so pa ondi stali in gledali, kako gre stvar spod rok. Kar začuti tisti mestni odbornik, ki je dal prvi povod za podiranje cerkve, da ga je na roki nekaj zbodlo. Bolečina se je hitro širila dalje po celem telesu. Jezik se mu je zaprl in v 48 urah je bil mrtev. Prav o tistem času zadel je mrtvoud dru-zega mestnega odbornika, ki je bil ob enem predsednik društva S. Monte. Tretjega mestnega odbornika kaznoval je Bog s tem, da mu je mrtvoud jezik zavezal. Sedaj so ljudje sprevideli, kam da so jih a tej isti zapeljali, in dalo se je povelje, da naj se podiranje ustavi. Ob enem šli so pa k dekanu, ter ga prosili, da naj bi jim zopet sv. Boštijana v cerkvi razpostavil na javno češčenje. To se je zgodilo meseca aprila 1884.
72. Na Belgijskem v vasi R. sedelo je ob času poslednje kolere več mladih ljudi v gostilni in so se norčevali iz podobe, katero je ondašnji župnik dal napraviti za kapelico svetega Roka. Krčmar sam prav tak zlobnež, kakor njegovi gostje predlaga, da naj se na sramoto tej podobi napravi procesija, kar je razposajena mladina takoj odobravaje sprejela. Drugo jutro si napravijo slamnatega moža, ki naj bi bil predstavljal sv. Roka! Štirje so ga zadeli na rame in hajdi ž njim proti višavi h kapelici sv. Roka. Spotoma so peli grde Pesmi. Pred kapelico so slamnato strašilo zažgali. Končno za nameček je pa nekdo še izbleknil bogokletstvo: „Sedaj pa, če je res Bog v nebesih, naj se zdse in za svetega Roka maščuje." Nek drug predrznež iz sosednje vasi je pa pristavil: „Da, da, če je res Bog, naj nam pa kolero pošlje!“ Oh, kako predrzno zahtevanje! Ko seje krčmar domov povrnil, našel je svojo ženo in troje otrok v postelji. Vsi so imeli silno hudo kolero. Tudi sam jo je še tisti dan dobil in prihodnjo noč je smrt pobrala vsih petero. Pet mrličev obsevali
so drugo jutro zlati solnčni žarki v nesrečni gostilni. Pri življenji je ostalo le osem let staro dete. Prav tisto noč poiskala je kolera tudi tiste štiri nosilce slamnatega moža in pa še nekaj druzih spremljevalcev. Z živim Bogom se nikdar ni šaliti!
73.	Zasramovanje sv. Antona. Na Nemškem prigodilo se je nedavno to-le: Nekemu kmetu je bil konj ukraden in na noben način mu ni mogel na sled priti. Sosed, ki je imel posebno veliko zaupanja do sv. Antona, mu svetuje, naj temu čudodelniku svojo zadevo zaupa in naj d& darovati sveto mašo. Kmet vboga in ni dolgo trajalo, ko je zvedel, da je njegov konj tu pa tu in da lahko vsako uro ponj pride. Kmalu na to sreča soseda, ki mu je bil dal tak dober svet. „No, kaj praviš, ali ti svetnik ni hitro pomagal?" „Oho, zakro-hota se nehvaležni surovež prav debelo, kaj meniš, da je sv. Anton res kaj vedel za mojega konja?" — Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Prevzetni kmet se povrne domov, gre v hlev, kjer nekoliko poprej še popolnoma zdravega konja mrtvega najde. Kaj pa to? Ali je sveti Anton kaj vedel zanj, ali je bilo vse le slučajno?
74.	Pred nekako 40 leti postavili so blizo Dunajskega Novega mesta v Selišču Feliksdorf v čast sv. Feliksu kip z veliko slovesnostjo, pri kateri so tudi streljali. Mož, ki je topiče nabijal in zažigal, je jako porogljivo govoril o sv. Feliksu. Kaj se je zgodilo? Ob poslednjem strelu, ko je jel zopet grdo govoriti o svetniku, razleti se topič in na mestu v smrt ubije svetnikovega zasramovalca.
75.	Zasramovanje sv. očeta. Leta 1863 je bilo predpustom, ko nekaterim prav zagrizenim Lahom v Perugiji na misel pride, da bi zasramovaje predstavljali papeža, kardinale v avdijenci sprejemajočega. Na velikem trgu so si za to prostor odbrali. Nastopi so bili vsi drug za drugim sama bogokletna dejanja, prvo hujše memo dru-zega. Po dokončani igri odlože krinke in gredo domov. Tudi predstavljale sv. očeta odpravi se domov. Komaj je stopil čez prag domače hiše, ga vže zadene mrtvoud in: „pošljite mi po gospoda!" zvrnil se je mrtev na zemljo. Takoj so mu hiteli po duhovnika, toda ko je ta prišel, je našel že mrzlega.
76.	Bivši vojak pripoveduje iz poslednje prusko-francoske vojske sledečo dogodbo. „Leta 1870 stali smo si s Francozi nasproti Moj prvi višji je bil podčastnik, katerega nobena reč ni bolj veselila, kakor na vso moč zabavljati čez njegovo svetost Pija IX. Tisti je imel tudi nekaj pesniške žile in pa tudi nekaj latinščine se je bil naučil svoje dni. Prizadeval si je torej na vso moč. da bi zverižil zasramovalno pesem na papeža, katero je potem po gostilnicah bral;
ljudje so se mu pa smejali. Prav posrečiti se mu pa vendar-le ni hotelo; posebno med vojaki, če tudi so bili večinoma protestantje, jih je bilo jako malo, ki bi bili občudovali njegovo surovost. On se pa ni zmenil za to in je svoje burke naprej uganjal. Bilo je v nedeljo
16.	aprila 1871 in stali smo nekaj milj pred Parizom. Podčastnik se je že zopet iz Pij a norčeval. Ker mu je pa tudi sedaj smejalcev manjkalo, kar ga je jelo nekoliko dražiti, nas je poklical z zapovedovalnim glasom okoli sebe, češ, sedaj bodete videli, kako da papeževi vojaki njegovi svetosti čast skazujejo. „Že zopet Pij!“ pravi nekdo nevoljno. Podčastnik vzame svojo puško ter jo na bajonet v zemljo zasadi, da je kopito kviško štrlelo. Nato poklekne pred puško, jo z desno roko objame, z levico se pa nosu dotakne in prav po otroški navadi osle in jezik pokaže. Mi naj bi se bili tej surovosti smejali, pa se nismo. Jaz se nisem mogel več zdržavati, zato sem pa rekel: „Gospod podčastnik, to, kar ste nam pokazali, ni bilo ne službeno in ne vojaško!“ On je postal ves divji in zakriči: „No, kako da ne? Meni se zdi, da ste vi tudi eden tistih katoliških tepcev, ki na papeža verujejo!“ Meni je kri zavrela in naj-rajše bi mu bil ušesa potrgal; toda brzdati sem se moral glede na veliko kazen, ki bi me bila sicer zadela, če bi se bil ob vojnem času spozabil nad svojim višjim. Zato sem mu pa samo rekel, da se po mojih mislih predpostavljenemu prav nič ne spodobi v vojnem času čez vero in papeža zabavljati. „No, vašo „gofljo“ bom že tudi še zamašil!“ zagrozi se mi podčastnik in mi nameri, da bi me udaril. Jaz sem šel pa proč, z manoj vred pa tudi mnogo vojakov. Ko smo odšli, rekel je marsikdo, da bo podčastnika za njegovo zabavljanje na vsak način božja kazen zadela. Popoludne je bilo vse mirno. Zvečer ob 10 počila je pa v našem obližji puška. Tjekaj smo hiteli in podčastnika našli smo v krvi ležečega. Sam se je končal. Zdravniki so sicer proglasili, da se mu je v poslednjem trenotku zmešalo (!), kar mu je toliko koristilo, da je dobil časten vojaški sprevod, kakoršnega bi samomorilec ne bil imel. Dogodba ta je vseskozi resnična in naj bo v svarilen izgled tistim, ki se nad papežem pregrešč.
77.	Na ^Vestfalskem sedeli so nekega večera v mestu I. krčmar, zdravnik in neki lesni trgovec skupaj v gostilni in so vero čez zobe vlekli. Prva dva sta bila krščena katolika, poslednji pa je bil luteranec. Ce prav po veri različni, bili so si bratje v tem, da so ji bili vsi so /ražni. Imeli so pred saboj časnik, kjer je stalo, da ima papež v Rimu velik tur, ki ga hudo boli. Lesni trgovec dvigne svojo čašo 'n pravi: „Na zdravje papeževega tura v Rimu!" Gromovit smeh in žvenket kozarcev je bil odgovor na to napitnico. Ne dolgo na to
31
zbolel je lesui trgovec in umrl. če tudi je bil silno krepak in mlad, je moral vendar le umreti. Tur se mu je na hrbtu naredil in ga je spravil. Čez pol leta naredi se krčmarju tak tur, ki ga je tudi pod zemljo spravil. Poslednji je prišel na vrsto doktor. Kdo ve, kaj si je mož mislil, ko je tudi sam tur na hrbtu začutil? Predno je zapustil ta svet, poslal je po duhovnika, da se je z Bogom spravil. Nad vsemi tremi je Bog jasno dokazal, da zvesto čuva nad svojimi maziljenci. Vsi trije so že zdavnej bili prah in pepel, papež v Rimu, slavni Pij IX. je pa še dolgo na to živel. Njega tur ni pod zemljo spravil, če prav je bil v primeri z njegovimi tremi zasramovalei — le slaboten starček.
78.	V holandskem mestu Pinaard čutili so na pustni večer potrebo po kaki gledališčni igri. Kaj druzega se ob takih prilikah pri brezvercih bolje izplača, kakor ravno norčevanje iz papeža in cerkvenega zbora. Eden izmed gospode je torej prevzel nalogo papeža, njegova žena pa ono boginje (!) Marije; dva druga brezverca sta pa kardinale predstavljala. Vse je šlo dobro in po sreči in prav veseli so bili. Družba se razide domu in še tisto noč umre predstavljale papeževe uloge, žena njegova pa je zblaznela. Eden kardinalov umrl je čez tri dni grozovitne smrti, drugi je pa več tednov na smrtni postelji ležal. Dogodba je napravila grozen vtis po mestu in nihče ni hotel umrlim k pogrebu iti. Zvečer so jih nesli venkaj, kakor kake hudodelce.
79.	S cerkvenimi rečmi se ni norčevati. „Katholik“ je leta 1888 objavil sledeči jako zanimiv dogodek: Na Belgijskem zbrali so se v nekem kraju razni državi in cerkvi sovražni učitelji na kon-ferencijo. Med njimi je bil tudi eden, ki se je posebno odlikoval po predrznem zasramovanju božjega imena. V sredi govora izvlekel je liberalni list „l’Etoile belge" iz žepa ter je pričel še huje kar na vsa usta zabavljati čez katoliško vero, kakor je to pri takih ljudeh že navada. Na to vstane, gre k jednemu svojih tovarišev, katerega s komolcem sune rekoč: „Kaj praviš, ljubi moj? Kaj ne, oba sva iz cerkve izobčena; oba bova torej nekdaj radost imela, da se bodeva skupaj v peklu cvrla. “ — izgovorivši omahne in se na tla zvali. Pri tej priči je umrl.
80.	Zasramovanje duhovnika. V belgijskem selu Vaken na Flamskem umrl je učitelj protikatoliške državne šole. Pred smrtjo poklical je priče in je vpričo njih obžaloval svoje zmote ter je svoje proticerkveno postopanje hudo obsojal povrnivši se v naročje svete cerkve. Nadzornik dotičnega šolskega okraja je pa kljubu temu sklical
vse liberalne učitelje k pogrebu, kajti namenil se je bil na grobu napraviti sijajen govor na čast liberalizmu in ranjkemu. Tri silno liberalne veše sošle so se ondi, ki so frfrale se svojo svitlobo; trije učenjaki so namreč brali svoje govore, izmed katerih se je posebno poslednji med vsemi odlikoval po silnem zasramovanju božjem in bogokletju. Vsled tega je jezuit M., ki je ondi prav tedaj imel slavnostne pridige in je ranjkega namesto bolnega župnika pokopaval, prav odločno oporekal takemu zasramovanju božjemu, kar je jako globok vtis napravilo na večino zbranega ljudstva. Liberalci so bili vsled tega razdraženi, kakor sršeni ter so takoj na mestu najeli ničvrednega zlobneža, ki je pogumnemu patru v oči zakričal: »Pogi-niti morate kakor prešič, in to še med letošnjimi slavnostnimi pridigami!" — Kaj mislite, kaj je bilo? Drugo jutro je bil tisti mladenič v delavnici svojega očeta. Žejen je bil še od pijančevanja prejšnjega večera, vrtoglav pa tudi. V tej svoji pijanosti seže po vrču, kjer je mislil, da je voda, pa je bilo hudičevo olje. V dušku napravil je te pekočine nekaj požirkov. Umrl je čez nekaj ur v groznih bolečinah. Pred smrtjo je pa tudi ta javno pri-poznal, da je to kazen božja, živa priča božjega bitja.
81. Nesrečne igralke. Na Pruskem so se leta 1873 v nekem manjšem mestu namenili predstavljati v ondašnjem gledišču »skušnjave katoliškega duhovnika." Prusi so večinoma luteranci. Glavno ulogo »čiste" skušnjave je bila prevzela žena katoliškega gimnazijskega učitelja, ki je bil na glasu groznega liberalca. Vse je bilo pripravljeno. Primadona pripravljala se je tudi že k glavni skušnji. Toda — kaj pa je to? Noge je več ne drže, zgrudila se je in na pol mrtvo prinesli so jo v posteljo, kjer je morala več let ležati. Na njeno mesto vstopi se druga tudi katoliška gospa in hoče Boga prisiliti, da bi igrala. Kmalo je cepnila, kakor muha. Mrtvoud jo je ubil. Kaj pa je to ? Slučaj — kaj pak!
Glej tudi: 136, 4; 171, 14; 174, 19; 180, 13—21; 223, 8. 9; 225, 14—17; 236, 1-12 ; 261, 4—7; 263, 3; 385, 40 ; 390, 43; 393, 48-70.
mm&MM«
I.	Bog pošilja bolezni.
a)	Kot kazen za greh.
1.	V raju sta Adam in Eva pred grehom živela brez vsakršnih bolečin, celo smrt se jima ni mogla bližati. Greh pa je pri-
31*
nesel smrt na svet in med premnogimi drugimi težavami tudi razne bolezni, katere pot pripravljajo smrti.
2.	Izraelcem je Bog v premnogih prilikah obljubil, da jih bo varoval bolezni, ako bodo zvesto spolnovali njegove zapovedi, za-žugal jim je pa nasprotno, ako bodo ravnali zoper njegovo voljo. (II. Moz. 15, 26; 23, 25; V. Moz. 7, 12, 15; 28, 20—22 in 59-61.)
3.	Zavoljo Davidovega greha jih je pomrlo 70.000 za kugo. (II. Kralj. 14, 13—15.)
4.	Giezi in ves njegov zarod je bil zaradi laži in lakomnosti kaznovan z gobovo boleznijo. (IV. Kralj. 5, 27.)
5.	Joramu je prerok Elija prinesel pisanje, v katerem se je tako-le bralo: „To govori Gospod Bog Davida, tvojega očeta: Ker nisi hodil po potih Jozafata, svojega očeta, in po potih Aza, kralja Judovega, ampak si hodil po potih kraljev Izraelovih . . . glej, Gospod bo vdaril z veliko nadlogo tebe s tvojim ljudstvom ... ti pa boš zbolel za prehudo boleznijo svojega trebuha, dokler tvoj drob ne izleze počasi od dne do dne. — In vrh vsega tega ga je Gospod udaril z neozdravljivo boleznijo v trebuhu. In ko je prehajal dan za dnevom in so potekale dobe časov, se je spolnil krog dveh let in tako je hiral po dolgi bolezni, da je tudi njegov drob izlezel in bolezen je z njegovim življenjem vred nehala." (II. Kron. 21, 12—15 in 18—19.)
6.	„Sto tri in petdesetega leta, druzega meseca je zapovedal Alkim podreti zidovje znotranje svete hiše in podreti dela prerokov; in začel je poderati. V tistem času je bil Alkim udarjen in njegova dela so bila zadržana, njegova usta so se zaprla in bil je sključen zavoljo mrtvouda in ni mogel več besede govoriti in zapovedati zastran svojega doma. In umrl je tisti Alkim med velikim trpljenjem." (I. Mak. 9, 54—56.)
7.	Osemintridesetletnemu bolniku reče Jezus: Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi. (Jan. 5, 14.)
8.	O Herodu se bere: „ Odločeni dan je Herod oblečen v kraljevo oblačilo sedel na sodnjem stolu in jim je govoril. Ljudstvo pa je vpilo: „Božji glas je to in ne človeški. Pri tej priči pa ga je udaril angelj Gospodov, zato ker ni dal časti Bogu, in je sneden od črvov umrl." (Dj. ap. 12, 21—23.)
9.	Baasa, izraelski kralj, začne vojsko zoper Aza, judovskega kralja. Ta išče pomoči pri sirskem kralju Benadadu mesto pri Gospodu, svojemu Bogu. Prerok Hanam ga zavoljo tega posvari; toda kralj ga
zapre v ječo. Kmalu potem zboli za presilno bolečino v nogah; pa tudi v bolezni ni iskal Gospoda, ampak je bolj zaupal v umetnost zdravnikov. — (II. Kron. 16, 12.)
10.	Svetega Narcisa, škofa Jeruzalemskega, so hudobni jeziki silno obrekovali. Zlasti pa so govorili zoper njega trije hudobneži ter se zarotili, da resnico govorč. Eden izmed njih je celo rekel: „Ce ne govorim resnice, naj me napade najgnusnejša bolezen." — Narcis je šel vsled silnega obrekovanja v puščavo; Bog pa se je maščeval nad obrekovalci ter je poslal tudi onemu, ki se je rotil, da resnico govori, strašno bolezen; prijele so se ga gobe ter mu končale grešno življenje.
Primeri: 180, 11-17. 19. 21; 193, 24; 224, 11; 225, 17; 232, 5-13; 234, 3-6; 236,4; 239, 8—12; 262, 7; 378, 25; 384, 37. 39; 402, 67; 453,11—13 idr.
b)	V pokoro in poboljšanje.
1.	Tiste dni je bil Fzekija za smrt zbolel, in je šel Izaija, Amozov sin, prerok, k njemu in mu je rekel: To pravi Gospod: Oskrbi svojo hišo, ker umrl boš in ne boš sivel. In Ezekija je obrnil svoj obraz v steno in je k Gospodu molil ... in se je silno jokal. (Iz. 38, 1—3.)
2.	Onih desetero gobovih v evangeliju se je pač v zdravih dneh malo zmenilo za Jezusa; ko jih je pa napala gobova bolezen, so povzdignili glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! (Luk. 17, 13.)
3.	Mrtvoudnega bolezen je bila ali nasledek greha ali pa kazen za greh. Brez bolezni bi ne bil tako želel k Jezusu priti, da bi mu grehe odpustil. Bog je udaril njegovo telo, da je dušo rešil večnega pogubljenja.
4.	„Videli smo, piše sv. Jeronim, kako je Ble&ila skoro 30 dni ležala v prehudi mrzlici, da bi se učila prenašati vsa telesna pokorila; Daša vdova je poprej veliko časa potratila s tem, da se je lišpala, ter je stala ves dan pred ogledalom, da bi videla, česa jej manjka; zdaj pa urno vstaja k molitvi."
5.	Neki bogatin, ki je svoje veliko premoženje zapravljal le za velike pojedine, lišp in potrato, nevarno zboli. Njegovi sorodniki ga Priporoče v molitev sv. Frančišku Šaleškemu. Ta mu to-le Daroči: „Naj le zaupa, ta bolezen ni za smrt, marveč za čast božjo. Toda zanaprej naj poboljša svoje življenje, da se mu ne pripeti kaj hujšega." In res, kar se ni pričakovalo — bolnik ozdravi. In precej, ko ozdravi, se gre v cerkev Bogu zahvalit, in potlej škofu, da se
tudi njemu zahvali za molitev. Ta pa mu prav prijazno pravi: „Glejte, večkrat nam božja pravičnost pošilja take nadloge, katere njegovo usmiljenje pomanjša, da bi se tako prisiljeni pokorili za svoje grehe, ker nočemo prostovoljno za nje pokore delati. Zahvalite ga za to, da vas je njegova šiba tako očetovsko strahovala. Za vas je dobro, da ste bili nekoliko ponižani; to vam je pripomoglo, da spoznate in molite njegove pravične sodbe."
6. Sv. Janeza puščavnika je prosil zboleli brat, naj bi ga ozdravil hude mrzlice, ki ga je tresla. Svetnik pa mu odgovori: „Ti se želiš znebiti neke reči, katera je potrebna. Kajti, kakor se telo umiva z lugom ali drugačnim milom, ravno tako se očiščujejo duše z boleznimi in drugimi enacimi kaznimi."
7.	V Novi Cezareji (v Pontu) je nastala strašna kuga in je grozovito razsajala. Ne le zasebne hiše, marveč tudi javna poslopja in templji so bili napolnjeni z bolniki in umirajočimi. Tolika stiska in nadloga je slednjič paganske prebivalce prignala do spoznanja, daje to kazen Boga kristijanov, katere so tako zelo preganjali in trpinčili iz gorečnosti za svoje malike, kateri so se zdaj skazali tako slabe in nezmožne. Precej hiti jokajoče ljudstvo k škofu tega mesta, k sv. Gregoriju „čudodelniku“, o katerem so slišali, da je že samo njegova navzočnost pregnala kugo iz onih hiš, v katere je stopil. Obetali so mu, da se bodo odpovedali svojemu grešnemu življenju ter postali pobožni kristijani, ako jih s svojo molitvijo reši te nesreče. Vsled svetnikove molitve je tudi res takoj prenehala kuga, in sv. Gregorij je imel to tolažbo, da ob njegovem nastopu škofovske službe je bilo v onem mestu le sedemnajst kristijanov, ob njegovi smrti pa le še sedemnajst paganov.
8.	Tudi pogled na tujo bolezen koristi. Sv. E v d o -ksij je živel v svoji mladosti razuzdano. Slednjič je bilo sklenjeno, da se oženi, in je bil zaročen z neko devico, katera je prav pred poroko zbolela za nevarno in neozdravljivo boleznijo. Evdoksij jo je obiskal, a zagledavši ono obličje, ki je bilo prej tako lepo in ljubeznivo, sedaj v nekoliko dneh pa vse spremenjeno, polno ran in ules, da ga ni več spoznati: tedaj je spoznal puhlost vsega pozemskega, obrnil je svoje misli k Bogu, ki je večno nespremenljiv, in poboljšal je svoje življenje tako, da so ga vsi čislali in občudovali.
9.	Gentilezza, imenitna rimska gospa, je bila nečimurna in prevzetna zaradi svoje lepote, posvetnosti in lišpanju zelo udana. Zanemarjala je svoje dolžnosti do moža in do otrok ter brezskrbno hitela za posvetnimi veselicami. Sv. Frančiška je imela usmiljenje ž
njo in se je trudila z ljubeznivim svarjenjem jo pripraviti na boljšo pot. Toda lahkomiselna gospa se ni zmenila za lepe besede in opomine. Frančiška je molila za njo in nekega dne ji reče: „Ti zaničuješ moje in svojega spovednika opomine, pa kmalu "bodeš videla, da se ni moč brez kazni ustavljati oblasti Gospoda svetov." Kmalu potem je Gentilezza nevarno padla na stopnicah svoje palače. Služabniki jo vzdignejo na pol mrtvo; razbila si je nos in razklala ustnice. Zdravniki so izrekli, da zanjo ni več upanja. V tem grozovitem tre-nutji pa misli bolj na zgubo svoje telesne lepote, kakor svoje duše. Zdaj stopi sv. Frančiška k njeni postelji, da bi jo tolažila in ji stregla z vso ljubeznivostjo, vendar resnobno očita bolnici njeno poprejšnje vedenje, rekoč, da ta dogodek je kazen, katero ji Bog pošlje v svoji očetovski usmiljenosti, da bi jo zavrnil z njenih pogubnih potov, ter jo opominja h kesanju in pokori. Zdaj gre Gentilezza v-se in spozna svojo dušno nevarnost, ter je prepričana, da jo je Bog obiskal in da si je bila zaslužila še večje kazni. Z vdanostjo prenaša bolečine, in ko zopet ozdravi, postane ena najpobožniših in vzorniših gospej v Bimu.
10.	Kneginja Amalija pl. Galicinska, duhovita gospa, imela je sicer gorko srce za vse dobro, lepo in blago, a za krščanstvo in katoliško cerkev se ni kar nič zmenila. Oddaljena od Boga iskala je sreče in zadoščenja v človeški modrosti in svetnem vživanju. Obis-kavanje duhovitih oseb, glediške igre in bali so bili njena zabava. Toda kolikorkrat je v tem veselja iskala, vselej je ostalo njeno srce prazno in tožno, malokrat je zaspala brez solz. Zdaj sklene šumni svet popustiti in v samotnosti le za svojo družino živeti in za pravo vzgojo svojih otrok skrbeti. Pa tudi v tem ne najde popolnega miru. Po svoji lastni naredbi je hotela srečna biti, ne pa po duhu Kristusovem živeti. Zdaj pa se zgodi, da jej Bog pošlje hudo bolezen. Tri leta se sama s seboj vojskuje in še-le po hudih in brezvspešnih bojih pribeži v naročje božjega Odrešenika in nebeškega Zdravnika. V god sv. Avguština opravi dolgo spoved in od tega časa išče le v sv. veri tolažbe in moči. Dvajset let je morala trpeti mnogo telesnih bolečin in prenašati mnogo dušnih britkosti; a ne iskaje človeške tolažbe je potrpežljivo prenašala svoj križ. Četudi nobeno sredstvo ni moglo zmanjšati njenih bolečin, je rekla: „Tukaj, kamor me je Bog Postavil, hočem ostati; ali trpeti ali umreti!" Slednjič po trpljenju z Jezusom v ljubezni sklenena umrje srečne smrti.
11.	Kako bolezen prenaredi človeka. V nekem manjšem mestecu je živel imovit meščan, ki je pridno zvrševal dolžnosti svojega
stanu, a življenje njegovo je bilo v popolnem nasprotju z zahtevami svetega evangelija. Zakonske zvestobe ni čislal, stregel je le poželenju svojih strasti. O molitvi in božji službi ni hotel ničesar vedeti; lov pa igra je bilo njegovo najljubše veselje. Zdaj pa ga nevarna bolezen položi na posteljo. Vsa sredstva so rabili, da bi mu rešili življenje. To se sicer zdravnikom posreči, a nogi mu po bolezni ostanete hromi. Ko je zdaj sam v samotni sobici v postelji ali na stolu, jame premišljati svoje preteklo življenje. In nasledek je bil, da se je s celim srcem k Bogu spreobrnil. Molitev, bogoljubno branje je bila zdaj njegova najljubša zabava, in njegovo največje veselje je bilo, kadar so ga nesli v cerkev, kjer je vselej po več ur ostal. Slednjič umrje prav vzgledne smrti.
12. Neki mož, Jurij imenovan, se je s tem preživil, da je blago v mestu kupoval in ga po deželi prenašal ter kmetom razprodajal. Ob razprodajanju blaga si je pa mnogo grehov na vest nakopal. Ne rečem, da bi bil ljudi goljufaval, kar se pri takih mnogokrat godi, ampak gostokrat je opuščal službo božjo in ni bil ne pri sveti maši, ne pri pridigi, kar bi ga bilo k dobremu naganjalo in od hudega odvračevalo. Tako je postal začetkoma mlačen, s časoma pa mrzel v dobrem; kar nič ni skrbel za zveličanje svoje duše, popolnoma je zanemarjal molitev in prejemanje sv. zakramentov. Imel je pa bister um in gladko tekoč jezik. Ob nedeljah in praznikih je rad zahajal v krčme, kjer je mladim in starim kratek čas delal s kakimi pripovedkami in kratkočasnicami; večkrat je pa tudi zaničljivo govoril o resnicah svete vere. Sprijeni ljudje so ga radi poslušali ter so se mu na vse grlo smejali. Imel je celo uro hoda do župnijske cerkve in ob nedeljah in praznikih so zanikarni mladeniči radi v njegovi druščini skupaj hodili proti cerkvi, ker jih je kratkočasil s pohuj-šljivimi pogovori. — T&ko je bilo Jurijevo življenje od mladosti do pozne starosti. Sedaj pa mu usmiljeni Bog pošlje hudo in nevarno pljučno bolezen. Ves prestrašen in zamišljen sedi pri peči in ker nima upanja, da bi ozdravel, pokliče mašnika. Silno se mašnik zavzame in čudi, ko vidi tega, sicer največjega dobrovoljca in lahko-živca, sedaj vsega potrtega in žalostnega. Na njegovo vprašanje, kako se počuti, odgovori: „Vidim, da bodem moral umreti, pa to me ne straši, le ta misel me trpinči, da bodem vekomaj pogubljen." Mašnik mu reče, da mu je še mogoče pogubljenju oditi, če se resnično spreobrne, svoje grehe sovraži in obžaluje, se jih skesano in čisto spove, in zaupajoč na neskončno zasluženje Jezusovo in božjo milost pokoro dela za svoje grehe. Grešnik obljubi z božjo pomočjo vse tako spol-
niti in se za dobro dolgo spoved skrbno pripravljati. Ko ga mašnik drugič obišče, se grešnik čisto spove ter prisrčno obžaluje, da je toliko drazega časa zapravil, Boga žalil in namesto za nebesa živel in skrbel le za pekel. Tako veliko žalost mu je dodelil usmiljeni Bog, da se je mašnik veselil in Boga hvalil za to milost. Se prevelike skrbi si je spokornik delal, da ga je bilo treba tolažiti in osrčevati. Vedno je Boga hvalil in častil, vse bolečine svoje bolezni je rado-voljno sprejemal za pokoro, voljno trpel in tako že v življenji plačeval svoje veliko zadolženje pri Bogu, potem pa ves spokorjen, poln zaupanja v božjo neskončno milost in Jezusovo zasluženje, kakor upamo, srečno sklenil svoje življenje.	Dušna pomoč II.
13.	1Veki rokodelec si je bil z razuzdanim življenjem nalezel ostudno bolezen. Neprenosljiv smrad je odgnal vsakega, kdor se mu je bližal; grozne bolečine so ga mučile noč in dan. V prehudih bolečinah pa je večkrat klical: „Moj Bog, zaslužil sem to; zaslužil sem še več; usmili se me 1“
14.	Miha Turšič iz Cirkniee bil je prej, ko je zbolel, razposajen in čmern fante, pa Bog mnogokrat po svojih skrivnih potih drugače obrne in čudovito kliče svoje k sebi. Tako je tudi s tem storil. Bila ga je bolezen že v petnajstem letu njegove starosti v posteljo položila, in celih dvanajst let in štiri mesece ni nič več vstal iz postelje. Vsi telesni udje so mu bili odpovedali in začelo mu je meso in kosti gnjiti na levi roki, na obeh nogah in prsih tako, da je bil ves v odprtih ranah, in skozi celih dvanajst let mu je zmiraj teklo iz ran. Stopdli na obeh nogah ste se mu bili podse sključili in zavili, na levi roki mu je bila cevna kost tako pregnila, da je v več koscih po dva do štiri palce dolge kosti si sam ven pulil ter nam Jih je kazal v škateljici shranjene. Zdravo je imel samo desno roko
glavo; torej ko je hotel kaj za „Danico“ ali „Novice" pisati, ni mogel drugače, kakor leže na hrbtu (tako je zmiraj ležal) pisati, in s> z desno roko papir in pero držati. Strašno hude bolečiue je prestal, Pa se vendar nikoli ni pritožil ali kake nevolje kazal ves čas svoje bolezni. Tako je bil v voljo božjo vdan, da so se vsi čudili njegovi Potrpežljivosti. Prevideti se je dal po večkrat skozi leto s sv. zakramenti m k zadnjemu prav pogostoma. Do zadnjega dihljeja je bil zmiraj čistega uma in jasne pameti, ter je pričujoče lepo učil in svaril, kakor kak pridigar. Vso družino je sklical in jim lepe nauke dajal, kako da naj si bodo dobri in radi vbogajo očeta in mater itd. — K° se mu je zadnji trenutek bližal in je bil prav slab, je še želel sv°jega spovednika pri sebi imeti. Ko duhovnik pridejo in molijo
molitve za zadnjo uro, mu je precej odleglo in je rekel, da ga nobena stvar nič več ne boli in da je prav vesel, ko so ga še prišli obiskat. Nato vpraša bolnik: „No, kakšen svet mi boste dali, kako naj rečem, ko bom tja na oni svet prišel?" in kmalu reče sam: „Mislim, da trdno vero in upanje moram imeti." Ko se še nekoliko časa tako z duhovnikom zgovarjata, reče, da mu je ležišče preozko in da ga stranice tiščijo, potem pa pravi: „Treba je culico skupaj spraviti, paličico v roke in moram iti . . nato še nekoliko po redkoma zdihne in umrje! Ne ve se, kakšno bi bilo njegovo življenje, ko bi bil zdrav; tako je pa lepo po krščansko živel in spodbudno umrl.
„Zgod. Danica“ 1865.
Primeri: 72, 14.
c)	V dušno posvečenje in večje zasluženje.
1.	Angelj sam je naznanil, da je Tobija ravno zato oslepel, da bi pred Bogom imel še večje zasluženje, rekoč: Ker si lil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je skušnjava poskusila. (Tob. 12, IS.) In sv. pismo naravnost pripomni: To skušnjo je Gospod zato pustil nad njega priti, da bi se dajal naslednikom isgled njegove potrpežljivosti., kakor tudi svetega Joba. (Tob. 2, 12.)
2.	Ko je neki slep menih prosil sv. Severina, naj mu od Boga zadobi pogled, rekel je sv. Severin: „Ljubi sin! Ta milost ti ne bi koristila. Ne skrbi toliko za telesni pogled, kolikor za dušni; prosi Boga, da bi duša bila vedno razsvetljena, nikdar pa ne zaslepljena."
S.	Neki bolnik je prosil na grobu sv. Tomaža Kanterb., da bi mu Bog dal ljubo zdravje. Bes, Bog ga usliši. Toda tu začne premišljevati, ali bi morda ne bilo bolje za njegovo zveličanje, ko bi bil ostal bolan. In vrne se na grob in prosi Boga, naj mu zopet pošlje bolezen, če je tako bolje za njegovo dušo. In res, bolezen se je vrnila.
4.	„Ko je bolehalo moje telo, piše sv. Terezija, bila sem toliko na boljem, kar se tiče Boga, in prizadevala sem si, enake misli vzbujati tudi v osebah, ki so bivale z menoj. Pogosto sem se pogovarjala z njimi o Bogu, in molila sem za tiste, ki so bili okrog mene."
5.	Sv. Janez Kapistran je rekel nekemu bolniku: „Ce pravim, da sem vesel tvoje bolezni, se ti bo morda to čudno zdelo. Ali mar naj sem žalosten tega, kar Bog pošlje? Z boleznijo hoče Bog poskušati tvojo potrpežljivost, kateri svoje izvoljene zmiraj le zato tepe, da jih ozdravlja."
6.	Sv. Avguštin je pisal nekemu bolniku: „Ti kašljaš in si na pljučih bolan — ti imaš razne bolezni, pa vse to prihaja od Boga. Ne zametuj krotitve, moj sin!"
7.	Sv. Jedert, ki je bila vedno bolna, je nekoč po svoji navadi Gospodu darovala svoje trpljenje in dušno zapuščenost. Nato se jej prikaže Gospod z dvojnim prstanom na rokah, ki sta bila z dragim kamenjem ozaljšana. Ta dva prstana sta pomenila dar njenega trpljenja in njene zapuščenosti. S prstanom svoje desne roke potegne po njenem levem očesu, in takoj občuti tolike bolečine, da ni bila nikoli več zdrava. Zdaj je spoznala, da kakor je prstan znamenje zaroke, ravno tako so tudi telesne in dušne britkosti pravo znamenje božjega izvoljenja in takorekoč duhovna zaroka duše z Bogom.
8.	Sv. cesar Henrik je bil nevarno bolan in trpel je velike bolečine; pa ni se pritoževal, marveč je rekel: „Bog nam pošilja telesne bolezni, da bi nas ohranil v ponižnosti; ako nas tepe, je to znamenje, da nas ljubi."
9.	Zveličana Angela Folinjska, ki jo je Bog mnogo let obiskoval s prehudimi boleznimi, je imela navado reči: „Jezus daje svojim najboljšim prijateljem iz ravno tistega keliha piti, iz katerega je sam pil — iz keliha trpljenja!"
10.	Blažena Marjeta Alacogue se je v otročjih letih zelo rada igrala in razveseljevala, ter ob tem pozabljala velike milosti, s katerimi jo je Gospod obsipal. Jezus pa si je hotel popolnem pridobiti njeno srce in jo je na dvojen način ozdravil te njene napake, ki je bila velika nevarnost njeni čisti duši. Razlil je čez vse njeno razveseljevanje neko občutno grenkobo. Kadar se je igrala ali kako drugo veselje si privoščila, mučilo jo je notranje očitanje in nezadovoljstvo tako, da jej je prešla vsa radost. Poleg tega jej je poslal zelo hudo in dolgo bolezen, da štiri leta ni mogla iz postelje. Ni mogla ne hoditi, ne jesti, ne spati, skoro se ne premakniti. Tako je shujšala, da je je bilo le sama kost in koža. Slednjič po dolgem trpljenju stori obljubo, da se hoče popolnoma Gospodu posvetiti v kakem samostanu in takoj nato je nagloma ozdravela,
11.	Neki sveti puščavnik je rekel svojemu učencu, ki se je Pritoževal zaradi bolezni: „Ljubi sin! nikar tako ne toži zaradi svoje bolezni; telesna bolezen pomaga k dušnemu zdravju. Kajti glej, kdor 1® železo, se v ognju bolezni razbeli in rje osnaži; kdor pa je zlato, 86 popolnoma očisti in opraviči."
12.	Sv. Fahomij je večkrat razlagal trpinom, da jim božje usmiljenje pošilja bridkosti za poskušnjo, in je le s tem pogojem
prosil oproščenja nadlog, če bi ne bilo dušnemu zveličanju škodljivo. Teodor, eden njegovih najljubših učencev, je vedno čutil hude bolečine v glavi. Nekateri bratje šo prosili sv. Pahomija, naj mu od Boga izprosi zdravje; on pa jim odgovori: »Res je, molitev in zatajevanje je jako zaslužno, toda potrpljenje v boleznih še brezmerno bolj."
IB. Sv. Vincencij Pavijan j e bil skoro vedno bolan. Hude in dalgotrajne mrzlice so ga mučile noč in dan. Naduha, glavobol, bolezen v želodcu so ga nadlegovale grozovito. Zaradi otekline na nogi je moral ob palici hoditi; pekoča očesna bolezen mu je skoro jemala vid. Dre leti pred smrtjo so se mu naredile rane na členku, da je moral hoditi ob bergljah. Slednjič je moral na stolu obsedeti in žgeče bolečine trpeti po dnevi in po noči brez kakega počitka ali polaj-šanja; še premikati se ni mogel. Vendar ob vseh teh bolečinah se ni slišala nikakoršna pritožba iz njegovih ust; ostal je vesel in prijazen do vsakoga, kakor poprej. Ne da bi se bil pritoževal, slišali so ga prav pogostokrat še Boga hvaliti za svoje bolečine. »Resje", tako je govoril nekega dne svojim bratom, „stan bolezni je bridkosten stan in za natoro skoro neznosen. Vendar je eno najkrepkejših sredstev, katerih se Bog poslužuje, da bi naše srce odtrgal od vsega nagnenja k grehu in ga obogatil z milostmi in darovi. Moj Zveličar, ki si toliko trpel in umrl, da bi nas odrešil in nam pokazal, kako je stan bolečin pred Bogom tako prijeten in našemu zveličanju tako koristen, daj nam milost, da bomo mogli prav spoznati to veliko dobroto, ta skriti zaklad bolezni."
14.	Pobožnega puščavnika, kateremu je bil Bog poslal hudih in dolgih bolezni, obišče nekega dne več prijateljev v njegovi celici. Vsi osupneni zaradi velike jasnosti in veselosti, ki je sijala z obraza pobožnega trpina, ga vprašajo: kako more ob tolikem trpljenju še tako jasen in vesel biti. Smehljaje se pokaže samotarec na ozko okence svoje celice rekoč: „To-le okno mi lajša trpljenje." „Kako to?" ga vpraša eden izmed navzočih z vedno večjo radovednostjo." »To vam rad razodenem. Tukaj-le, skozi to-le okno gledam tja gori proti nebesom in ta so pač vredna še večjega trpljenja!"
15.	Sv. Frančiška Asiškega je nekoč tako zelo glava bolela in ob enem je bil tako zelo od satana skušan, da se mu je zdelo, tacih bolečin ni mogoče dalje potrpežljivo trpeti. Zdaj zasliši iz nebes neki glas, ki pravi: »Frančišek! ko bi bila zemeljska tla samo zlato, vse morje dragoceni balzam, vse gore in griči sami žlahtni kameni, bi li ne trpel rad, da bi si mogel tolik zaklad pridobiti?" Frančišek odgovori: »Gospod, tacega zaklada jaz nisem vre-
den." — »Vedi, Frančišek ! — govori glas dalje, da večno življenje je tisti zaklad, ki sem ti ga pripravil, in te bolečine v glavi, ki jih sedaj trpiš, so zastava zanj." Odsihdob je Frančišek spominjaje se nebeškega veličastva, vselej z največjo potrpežljivostjo prenašal svoje pekoče bolezni.
16.	Sv. devica Regina je ležala v ječi, po vsem životu raztepena in razmesarjena. Tu zagleda velik križ, ki je segal od zemlje do nebes in na vrhu križa goloba z vencem v klunčku. Ob enem sliši besede: »Tvoje trpljenje bode lestvica v nebesa."
II.	Kako sc vedimo v bolezni?
a)	V boleznih se pred vsem k Bogu obrnimo.
1.	Kralj JEzekija je s silnim jokom molil, ko ga je napadla huda bolezen, in kako je hvalil Gospoda, ko mu je bilo zagotovljeno podaljšanje življenja! (Iz. 38, 1—28.)
2.	Nasproti pa kralj Aza ni iskal pri Gospodu pomoči, marveč je bolj zaupal na umetnost zdravnikov in je — umrl. (II. Kron. 16, 22.)
3.	Tašča sv. JPetra je bila hudo zbolela. To je napravilo veliko žalost v hiši. Pa ravno takrat je prišel Jezus in takoj so se zatekli k njemu ter ga v njenem imenu prisrčno prosili pomoči. Zveličar je blagohotno uslišal priprošnjo in pristopivši k postelji takoj ozdravil bolnico. (Luk. 4, 88. 39.)
4.	Skoro vsi bolniki, katerim je Jezus čudežno pomagal, so ga ponižno prosili, naj bi jih ozdravil (Mat. 8; 9, 10; Luk. 8, 18; Jan. 11.) vsem sedanjim bolnikom v spomin in nauk, da naj pri Bogu iščejo zdravja.
5.	Jezus Kristus sam je z molitvijo ozdravljal bolnike, (Mat. 8,) hudobne duhove izganjal iz obsedencev, (Mat. 11, 14,) celo mrtve oživljal. (Jan. 11, 41.)
6.	V Iberiji, na vzhodni strani črnega morja, je živela v IV. stoletju krščanska sužnja, kateri je bilo ime Nunija. Pri teh nevednih barbarih, ki niso imeli zdravnikov, je bila navada, če je kak °trok zbolel, da so ga nosili od hiše do hiše in popraševali, če kdo Ve za kak pomoček. Ko je neko dete nevarno zbolelo, vprašajo tudi krščansko sužnjo za svet in pomoč. Ta odgovori: »Nobenega zemeljskega pomočka ne poznam, da bi rešilo tega otroka. Toda Bog, katerega jaz molim, d:l, ako mu je všeč, tudi takim zopet zdravje, ka-
teri so že vse upanje zgubili." S polnim zaupanjem v Boga položi bolno dete na svojo posteljo, ter moli nad njim v imenu Jezusovem. In glej, v kratkem izroči materi otroka popolnem zdravega.
6) Potrpežljivo in radi prenašajmo bolezen.
1.	Sijajen izgled prave potrpežljivosti v bolezni za vse čase je pobožni Job, ki je miren ostal in Boga hvalil, čeravno je moral poleg hudih bolečin trpeti še zaničevanje svoje žene mesto ljubeznive postrežbe, in očitanje prijateljev mesto prijateljske tolažbe. Ves udan v voljo božjo je rekel: „Ako smo dobro prejeli iz roke božje, zakaj bi ne tudi hudega9" Tolažil se je z vstajenjem mesa, ko naše telo ne bode čutilo nobene najmanjše bolečine več,
2.	Sv. JLidvina je bolehala 38 let za različnimi boleznimi, n. pr. oči so je bolele, v glavi jo je trgalo, bodenje jo je nadlegovalo itd. tako močno, da se brez tuje pomoči niti ganiti ni mogla v postelji, in vendar je ves ta čas nihče ni videl čmerne, nihče slišal tožiti; oči so jej bile neprestano uprte v podobo Kristusa križanega, in tam je dobivala moč.
3.	Sv. Marija Magd. JPaciška je krotko prenašala vse bolečine svoje dolge bolezni, ker je bila prepričana, da je božja volja tako, in prosila je Boga le to, da bi jej pomnožil trpljenje, kličoč često: „Trpeti, ne umreti!1' — Ko jo je nekdo tolažil s tem, da bodo v kratkem minule njene bolečine, je odgovorila: „To ni tolažba, katere si želim, marveč da morem trpeti in da moje bolečine ne prenehajo poprej nego moje življenje." Pred svojo smrtjo je hvalila Boga, da jo je v življenju obiskoval s tolikimi bolečinami, rekoč: „Iz vsega srca se ti zahvalim, da me je tvoja usmiljenost obiskala s premnogimi križi, kateri se mi bodo vsi, kakor upam, spremenili v večno plačilo."
4.	Potrpežljivo je prenašal sv. Pacifik, frančiškan, vse bolezni in nadloge. Precej po novicijatu so se mu odprle noge, prizadevajoč mu bolečine, ki ga niso zapustile do smrti. A navzlic temu ni tožil, in je svoje dolžnosti opravljal zvesto. Še ne prav 40 let star prišel je ob sluh, in slednjič je tudi popolnoma oslepel. Pa vse te in druge nadloge nosil je udan v voljo božjo.
5.	Sv. Pavla je rekla : „Kadar sem bolna, tedaj sem močna. Saj to ni čudno, če telo trpi, ki je narejeno iz ila. Le čakajmo, da pride čas, ko se bo ta umrljivost spremenila v neumrljivost. Ako bomo s Kristusom trpeli, bomo se tudi radovali s Kristusom !“
6.	Sv. Terezija, bolna nad štirideset let, rekla je večkrat: »Svojih križev in nadlog ne dam za vse zaklade tega sveta. Hočem trpeti ali umreti."
7.	Nekega dne je obvezoval sv. Vincenciju Pavl}, jedeu izmed tovarišev njegovo oteklo gnojno nogo. Videč ga v silnih bolečinah, reče: „0 gospod 1 kako zoperne so vaše bolečine!“ „Kaj?“ odgovori sv. Vincencij, „vi zovete delo božje, s katerim obiskuje ubogega grešnika, kakoršen sem jaz, zoperno? Bog vam odpusti te besede, dobri prijatelj, ker učenci Kristusovi ne smejo tako govoriti."
8.	Sv. Frančišek Serafski je imenoval bolezni in bolečine svoje sestre, in ko ga je eden bratov ležečega v neizmernem trpljenju prosil, naj se obrne k Bogu za polajšanje, mu je rekel: »Brat! ko bi mi ne bila znana tvoja priprostost, bi te takoj odpravil iz našega reda, ker hočeš spreminjati sodbe ljubega Boga, ki ima z menoj tako dobre namene, ko mi pošlje to hudo bolezen." Ko so se bolečine še pomnožile, poljubil je tla in molil: „0 Gospod in Oče nebeški, zahvalim te za vse bolečine, ki jih prenašam in prosim tvojo dobroto, da mi jih še pomnožiš, ker vem, da so mi v zveličanje."
9.	Sv. Janez od Boga je trpel velike bolečine v glavi, katere je pa voljno nosil, spominjaje se pri tem bolečin Kristusovih, ki mu jih je prizadjala trnjeva krona.
10.	Sv. Janez Zlatoust je ob raznih svojih boleznih rekal: n Za vse bodi Bogu čast in hvala!"
11.	Sv. Jeronim je bil zelo bolehen in večkrat od bolečin ves sključen; pri tem pa vendar vedno potrpežljiv. „Gospod“, klical je v boleznih, ,,kako dolgo boš pustil še služabnika svojega na zemlji v trpljenju? Toda, o Gospod, posvečeno bodi tvoje ime; zgodi se tvoja volja! Bolezen in zdravje sta v tvojih rokah. Ti sekaš rane, pa tudi celiš, ti pošiljaš smrt, pa tudi oživljaš. Ah, kdo sem jaz, da bi se drznil godrnjati zoper tvojo voljo? Saj so mi bolečine zelo koristne. Vedno me spominjajo, da nisem nič. Oh, trpimo, trpimo, dokler Gospod hoče. O, kako srečen bi bil, ako bi bolečine izbrisale moje grehe!"
12.	Ko je sv. Klaro spovednik Rinald opominjal k potrpežljivosti v bolezni, rekla je: ,,0 moj oče! kako sladko je za Kristusa trpeti!“ Bolna je pa bila 18 let.
13.	Sv. Koza Limanska zbolela je tri leta pred svojo smrtjo tako nevarno, da so vsi zdravniki obupali nad ozdravljenjem. Gna pa ni bila žalostna: v božjo voljo je bila popolnoma vdana. In tako je bila navajena že od mladosti; ker že takrat ni trenila z
očesom, ko so jej zdravniki kot mali deklici izrezavali in izžigali neko rano.
14.	Sv. Gregorij JVac. je pisal o neki hudi bolezni svoji tako-le: „Moja bolezen mi sicer napravlja mnogo bolečin, pa tudi mnogo veselja; ne veselim se sicer, da imam bolečine, pač pa, da morem biti drugim izgled potrpežljivosti. Četudi se ne morem bolečin odkrižati, hočem pa, da mi bo bolezen vsaj kaj koristila in me naučila zoprnosti voljno prenašati.*1
15.	Sv. Fdeltrudi se je naredila že ob koncu njenega življenja bula na vratu, ki jej je prizadevala mnogo bolečin. Kadar je bila bolečina najhujša, sv. Edeltruda ni tožila, marveč je spoznavala: „Trpim, kakor sem zaslužila, kajti v mladih letih lišpala sem z le-potičjem vrat. Mesto zlata in dragih kamenov obesil mi je Bog sedaj na vrat bulo in prisad; zato bodi prisrčno zahvaljen za to milost.”
16.	Sv. Feliksa kapucina, trpečega nekoč hude bolečine, vprašal je zdravnik, zakaj ne prosi Jezusa Kristusa za zdravje, kakor moli za druge? Odgovoril mu je: „Kaj ti ne pride na misel, da bi jaz prosil Kristusa zdravja? Ako me Bog obiskuje s temi bolečinami, zakaj bi jih ne prenašal iz ljubezni do njega potrpežljivo?”
17.	Sv. Filip Neri (fl595) je imel hudo, hudo mrzlico. Toda vse bolečine je prenašal tako, da se niti z besedico ni pritožil, ampak le včasih je zdihnil: „Gospod! pomnoži moje bolečine, da mi le ob enem pomnožiš tudi mojo potrpežljivost!”
18.	Sedaj ste že skoro dve leti, piše sv. Gregor Veliki, kar nisem šel iz sobe, ker moja bolezen mi dela včasih take bolečine, da niti dovolj moči ne nahajam v sebi, prenašati jih. Toda našel sem vrlo dobro sredstvo, da ohranim potrpežljivost in sicer križ Jezusov. Odkar imam križ vedno pred očmi in pa svoje neštevilne grehe, zdi se mi to, kar jaz trpim v primeri z onim, kar je on trpel, tako malo, da hvalim Boga in kličem s prerokom: Moje življenje je minulo v bolečinah. Bridko mi je, ko premišljujem svoje grehe. V tvojih rokah je moja usoda, o Gospod, v tebe stavim svoje upanje. Oh, Gospod, kedaj me osvobodiš iz te ječe! Duša moja^omaguje, ker je tako dolgo ločena od tebe. To je moja molitev, ali vem, da nisem vreden biti uslišan.
19.	Sv. Servul je bil od prvih let svojega življenja protinast in tako zelo bolan, da se ni mogel na postelji niti po koncu držati, niti od ene strani na drugo se obrniti; še celo roke ni mogel do ust prinesti. Pa vendar je bil vedno vesel in ni bilo iz njegovih ust
nobene pritožbe zaradi prevelike revščine ali bolezni. V svojih hudih bolečinah je vesel psalme ali svete pesmi prepeval, ali pa molil. Rad je ponavljal besede: „Zahvalim Boga, ki mi je poslal to bolezen.“ Ko se je približal čas, da bi šel po plačilo, ki si ga je zaslužil s toliko potrpežljivostjo, prosil je navzoče pobožne obiskovalce, naj pojo ž njim hvalne pesmi, ker se mu je približala zadnja ura; s slabotnim glasom še sam ž njimi poje. Hipoma pa vsklikne: „Tiho, tiho; ali ne slišite hvalnih spevov, ki se iz nebes glasijo?" In poslušaje sladko nebeško petje je ves vesel izdihnil svojo prelepo dušo,
20.	O sv. Pavlu, puščavuiku, spričuje Paladij, da je druge ljudi ozdravljal z blagoslovljenim oljem; a ko je sam zbolel, si ni želel ozdravljenja, češ, da ima tako priliko za potrpežljivost, za katero upa v nebesih večno poplačan biti.
21.	Sv. Lavrencij Justini jan, imeniten škof v Benetkah (t 1454), je moral v svoji mladosti zaradi hude vratne bolezni prestati zelo nadležno operacijo. Še zdravnik se je tresel, ko mu je imel rane rezati in žgati. Svetnik pa mu je prigovarjal rekoč; „Le kar srčno režite, saj vaše orodje pač ni podobno železnim krempljem, s katerimi so razmesarjali sv. mučence. — Ali mislite, da mi Kristus ne more tolike moči dati, kakor jo je dal trem Babilonskim mladeničem v ognjeni peči?" In nato začne prisrčno moliti: „0 moj Jezus! daj mi vendar nekoliko deleža svojega britkega križa!"
22.	Sv. papež Pij V. se je v svoji hudi bolezni večkrat ozrl na podobo Križanega in klical po svoji navadi: „0 moj Jezus! tukaj mi daj potrpljenje, tam pa mi milostno odpusti sleherni dolg!"
23.	Ko je sv. Štefanu, puščavuiku, zdravnik rezal gnjile ude °d njegovega telesa, se je tisti čas ravno tako delal, kakor bi zdravnik ne rezal njegove, marveč kakega druzega človeka ude. Okoli stoječim 86 je neizrečeno smilil, on pa jih tolažil s temi-le besedami: „Moji °troci, karkoli Bog stori, stori iz dobrega namena. Le trpimo in delajmo dobro, dokler živimo. Boljše je tukaj bolečine trpeti kratek čas, kakor pa po smrti prestajati bolečine, katere nikoli ne minejo."
24.	Sv. Adelgundi je bil Bog naznanil, da bo skoro umrla, °na je pa prosila Gospoda, naj ji pošlje kako hudo bolezen, predno 1° pokliče s tega sveta. Bog jo usliši in ji pošlje hudo bolezen, v kateri trpi neizrečeno hude bolečine; a več ko je trpela, bolj je bila B°gu za to hvaležna in je rekla, da bolj ko se bo njena duša očistila v ognju trpljenja, lažje se bo povzdignila proti nebesom.
25.	Sv. Frančišek Šaleški je nekoč prav iz srca rekel: "Ko bi si kdaj kaj voščil, bi si le to, da bi bil dolgo bolan pred
Zbirka,	32
svojo smrtjo." — Ko so mu priporočali neko zelo bolno ženo, jim je odgovoril: „0 kako srečna je ta ljuba duša, ko toliko trpi iz ljubezni do Jezusa! Ker ima še malo časa na svetu živeti, je dobro, da si ga obrne v trpljenje.1*
26.	Ko je bila sv. Angela vprašana, kako more vse težave in zopernosti s takim veseljem sprejeti in pretrpeti, je rekla: „Verjemite mi, da nič prav ne spoznamo, kako imenitno in zaslužljivo je voljno potrpljenje; zakaj, ko bi to prav spoznali, iz rok bi si trpljenje trgali drug drugemu."
27.	Sv. Frančišku Šaleškemu je nekikrat pobožna »ena, ki je veliko trpela, tožila in rekla, da nima skoro več srca še dalje trpeti. Ljubeznivi škof pa jo je tolažil in opominjal s temi besedami: „Glej, bogoljubna duša moja! sedaj na zemlji si nevesta križanega, ne pa poveličanega Jezusa. Zato tudi tvoje nevestine lepotije niso zlate verižice in prstani, marveč križi, žeblji pa trnje in ženitninska gostija — žolč in jesih. Tam zgoraj pa, če tukaj ostaneš zvesta nevesta križanega, bodeš nevesta poveličanega Jezusa in namesto s trnjevo krono te bo lepšal Ženin tvoj s krono večnega veličastva."
28.	Sv. Vincencij Pavijan pripoveduje, da je videl človeka, kateri ni znal ni brati, ni pisati. Imenovali so ga brata Antona. Bil je mož poln duha božjega. Vse ljudi je imenoval svoje brate in sestre; še kraljico je imenoval svojo sestro. Vse ga je hotelo videti. Nekoč ga vprašajo : „Brat, kaj pa delate, kadar ste bolni ? Kako se vedete, da bi si bolezen dobro izkoristili ?“ — Njegov odgovor je bil : „Sprejmem jo kot pošiljatev od Boga. N. pr. če dobim mrzlico, pravim : Mrzlica moja, ti prideš od Boga, dobro došla, pozdravim te kot svojo sestro. Potem pa pustim, naj Bog z menoj naredi, kakor hoče." — „Glejte, bratje moji!“ nadaljuje sv. Vincencij, „tako imajo služabniki Kristusovi, kateri ljubijo križ, navado z boleznimi se tako-rekoč šaliti."
29.	Bogoljubna nuna, po imenu Elizabeta Lepodolska (Schonau) se je neko noč v temi tako hudo zadela ob neki vogel, da ji je bilo vse oko razbito. Peklo je neizrečeno, kakor bi vse oko bila živa žerjavica. Njene sestre so sočutno jokale, ona pa je neprenehoma molila: „0 dobri križ! o dragi križ! o neprecenljivi križ!"
30.	Tercijarij Bartol, ki je živel okrog I. 1300, je dobil gobe v svojem 52. letu. Bolezen je v kratkem tako napredovala, da kmalu od podplatov do temena nič zdravega ni bilo na njem in kot drugi Job je trpel na vseh udih. Odpadli so mu lasje in nohtovi, oči so mu pririnile iz jamic, prstje so se mu skrčili, ves život je bil poln
oteklin in turov. Dvajset let je revež tako ležal, pa nobene tožbe, nobene nevoljne besede ni bilo iz njegovih ust slišati, marveč še hvalil je Boga za svoje britkosti, in ako so se mu bolečine zvekšale, je rekel: „Gospod mi daje prijazno priklado." Veliko jih je vrelo k njemu in vsi, ki so bili prišli njega tolažit, so odhajali sami potolaženi.
31.	Cesar Karol V. je nekoč trpel velike bolečine; neizrečeno so ga noge bolele. Neki prijatelj ga tolaži in prosi, naj si reče kako zdravilo dati, ker ima toliko učenih zdravnikov. Cesar pa mu odgovori: „Za tako bolezen, ki jo jaz imam, je potrpežljivost najboljše zdravilo. Ona lajša moje trpljenje, ker mi božjo pomoč naklanja."
32.	Keki berač, od mladosti bolehen in hrom, moral je prositi milih darov, ker delati ni mogel. Sedel je pred vrati cerkve sv. Andreja v Rimu in hvaležno sprejemal darove, ne da bi pokazal kedaj najmanjši sled nevolje, če ga kdo ni uslišal. Zvečer so ga morali prenesti v revno stanovanje, kjer je materi in bratu dal vse, kar je priberačil čez dan, da bi ga živila, in če kaj ostane, dala drugim ubožcem. Ko je umrl, imel je sv. Gregor Veliki pri pogrebu njegovem ta-le nagovor: „Tukaj vidite svetega moža, kateri je bil zvest Bogu, in ki nam je pokazal, kako moramo bolezen potrpežljivo prenašati. Skrbimo, da ne bo enkrat naš sodnik. Kajti bil je ves pohabljen in nadložen, da niti sedeti ni mogel, niti roke vzdigniti do ust, in vendar je služil Bogu zvesto, in četudi sam reven, dajal je celo od svoje revščine vbogajme ; mi pa, ali si nabiramo zakladov v nebesih ? S čim se moremo izgovarjati v svoji vnemarnosti ? Nuj te torej, posnemajmo tega, v posvetnem blagru in zdravju ubogega, a v krepostih bogatega berača, da enkrat ne bo pričal zoper nas."
33.	Bogoljubna devica Nikolaja iz Pikardije je srčno Boga prosila, naj bi jo deležno storil vseh bolečin, katere je Kristus pretrpel na zemlji. Bog jo usliši in jo obišče z dolgo in grozovito boleznijo. Vsak dan je zelo otekla in vsak dan je zopet oteklina zginila. Njene prsi so bile od raka vse snedene, in tudi obličje je bilo že močno razjedeno. Silno težko je ležala, ker je bilo celo telo kakor ena rana in s preperelo rjuho vred kakor priraščeno na desko, katero je imela za uborno posteljo. Vrhu tega je še trpela grozne bolečine v želodcu; večkrat je po cele dni v glavi občutila take bolečine, kakor da bi bila s samimi trni in žeblji prebodena. O večjih praznikih so bile bolečine pa še vse hujše, kakor drugikrat, tako da je bilo Večkrat misliti, zdaj in zdaj bo umrla. Nikolaja pa je vse to prenašala z naj večjo potrpežljivostjo. Pa njena bolezen ni trajala kacih
32*
5, 10 ali 20 let, marveč 50 let — pol stoletja. Moč za toliko potrpežljivost je zajemala v presv. režnjem Telesu in v premišljevanju trpljenja Jezusa Kristusa. Ko je prišel čas, da bi umrla, je ležala 40 ur z zaprtimi očmi, in je prosila, naj ji bero Kristusovo trpljenje. In med tem svetim branjem je čista duša zapustila njeno deviško telo.
34.	Nekega dne leta 1660 je pobožno deklo Armelo konj tako hudo udaril z nogo, da ji je nogo odbil. Te nesreče pa ni bila kar nič žalostna, marveč celo vesela. Tako se je Bogu zanjo zahvalila, kakor ko bi ji bil poslal največjo dobroto. Ko so potem zdravniki koščice jemali iz odbite noge, je s toliko potrpežljivostjo prenašala te neizrečne bolečine, da ni niti besedice pogodrnjala. Neki duhoven, ki je videl to njeno potrpežljivost, se je silno čudil ter rekel: „Ko bi imel kak angelj telo, pa bi mu kdo nogo odbil, ne mogel bi svojih bolečin trpeti z večjo potrpežljivostjo, kakor jih trpi Armela." Petnajst mesecev je potem vedno v postelji ležala, ali pa na stolu sedela, ob nedeljah pa so jo nosili v cerkev. Sčasoma je sicer toliko okrevala, da je mogla z leseno nogo hoditi, ali v nogi so ji bolečine ostale do smrti. Čez nekaj časa se je je lotila tudi huda mrzlica, katera' je ni dolgo popustila. Ko ji nekega dne domača hči žalostno omeni, da bi jo utegnili kmali zgubiti, je odgovorila, da se to še ne bo tako hitro zgodilo in je pristavila: „Še veliko trpljenja me čaka in tega sem vesela.11 In res je bilo tako; in prišlo je še hujše. Vrat jo je začel tako zelo boleti, da ni mogla nobene jedi več zavžiti. Vse svoje bolečine je pa trpela s toliko potrpežljivostjo, da je vse ljudi, kateri so k nji prišli, prosila, da naj Boga hvalijo zato, ker ji je dodelil milost in pomoč, vse voljno trpeti. In ko ji je nekdo omenil, da o tej bolezni še ne bode umrla, je vsa vesela odgovorila: „Hvala Bogu, tako bom mogla še dalje njemu v čast trpeti.u
35.	Bogoljub n a devica Marina Ms/cobarska je 30 let bolna ležala in je v tem dolgem času prestajala nedopovedljive bolečine. Noben zdravnik in nihče drugi ji ni mogel pomagati. Poleg tega jo je še satan hudo nadlegoval. Toda Marina je bila vedno dobre volje, zahvaljevala je Boga v svojih hudih stiskah in zatrjevala, da ji je vse znotranje in zunanje trpljenje veliko ljubše nego vse nebeške tolažbe; da, ko bi se tudi z najmanjšim migljajem svojega prsta mogla znebiti vseh britkosti in bolečin, bi vendar ne storila tega. In zakaj ne V „Zato, pravi sama, ker si s temi trenotnimi in kratkimi britkostmi morem pridobiti večno plačilo v nebesih."
36.	Neki duhovnik je bolnika tolažil lako-Ie: „Umiri se in prenašaj bolezen iz ljubezni do Kristusa! Boljše in zaslužniše je, s Kristusom na križu viseti, kakor le na križu visečega gledati."
37.	Pobožni in učeni mašnik JElvzebij Nieremberg na Španj-skem je ležal 10 let bolan in je trpel zelo mnogo na vseh udih. V vseh teh bolečinah pa je rekel obiskujočim ga prijateljem z nasmehom: „ Ogenj pa le ni; bolečina moja je velika, ogenj pa le ni!" Pozneje so se mu kite skrčevale, da je bil ves grbast, in vendar je klical: „Še ni ogenj!" In tudi ko mu je že telo gnilo in meso padalo z njega, klical je vedno z isto potrpežljivostjo: „To še ni ogenj!"
38.	Neka bogoljubna žena je imela dolgo in silno hudo bolezen. Nekdo ji prigovarja, naj križanega Zveličarja prosi, da bi jo rešil njenih hudih bolečin. „Kako?“ pravi pobožna trpinka, „ti mi kažeš Križanega in hočeš, naj ga prosim za oproščenje mojih bolečin! Kako bi mogla to od svojega Zveličarja zahtevati? Njega vidim na križu viseti, jaz pa naj bi hotela bežati pred križem? To se ne spodobi; rada toraj hočem na križu viseti ter to in še veliko več trpeti iz ljubezni do svojega Zveličarja, ker je on toliko in še veliko več trpel iz ljubezni do mene."
39.	„Žlahtna rozga Slovenskih Goric“, tako imenuje dr. Križanič v obširnišem popisu preblago devico Julijano D., ki je 1. 1873 v Mariboru umrla v cvetju svojega življenja za strašno boleznijo — za steklino.
Ljubi Bog je poslal nedolžnemu otroku dolgo in hudo bolezen. Julika je zbolela za protinom. Komaj je bila pet let stara, ko jo začne protin nadlegovati in cela tri leta jo je tako mučil, da ves čas ni mogla iz postelje. Najhujše jo je trgalo po nogah, katere ji je bolezen popolnem pokvarila. Tudi ko ji je po treh letih nekoliko odleglo, ostali ste obe nogi skrivljeni; na nobeno ni mogla stopiti, ampak le po bergljicah je morala hoditi, ene bergljice se ni mogla znebiti do smrti. Toda še vse hujše je prišlo. Leta 1887. v praznik Marijinega vnebovzetja prime bergljico, ko je prišla njena mati od Prve sv. maše, obesi šolne na desno roko in vzame molitvenik, ter kakor najbolj more, hiti k drugi službi božji. Solnov pa zato ni obula, ker je bila po dolini velika rosa, da si jih ni preveč zmočila. Pol pota je menda že prehodila, ko ji naproti priteče psiček, ki se kakor blisk v njo zaleti ter jo ugrizne v peto bolne noge. Deklica nekoliko zavpije in ko vidi kri, si kraj ceste v jarku rano umije in s prtičem za silo obveže, ter se zdaj domov obrne mesto v cerkev. Materino srce je precej slutilo veliko nesrečo, a deklica je bila tako
mirna, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo in je še mater tolažila rekoč: „Ljuba moja mati, naj se zgodi sv. božja volja!'• Popoldne je bilo že po vsej duhovniji znano, da je stekel pes popadel ubogo Juliko. Modri župan še tisti večer zapreže in deklico pelje v mesto v bolnišnico, da ji tam pomagajo, ako ji je še pomagati. — Zdravnik je rano izžgal in v kratkem je okrevala; čez 6 tednov so jo že odpustili iz bolnišnice, češ da je že popolnem zdrava. Toda čez 14 dni so jo zopet nazaj pripeljali; že so se namreč kazala prva znamenja strašne bolezni — stekline. Grozovito zdela ta bolezen človeka, kadar ga napade; peni se in sline daleč krog sebe pljuva; suha žeja ga muči, in vendar ne more piti; vode ne sme niti videti, tudi ne trpi svetlih in bliščečih reči; z velikim trudom more kaj zavžiti; včasih postane lice bledo in upadlo, kakor lice bedastih; bolezen mu sapo zapira in ga hoče kar zadušiti; neka notranja moč ga sili, da bi vse potrupal in pokončal, kar mu pride pod roke itd.
Take grozovite napade je imela nedolžna Julika mnogokrat po več časa; a bila je čudovito potrpežljiva. Rekla je nekoč sestri, ki jo je milovala: „Ljuba sestra! pač res je steklina strašna bolezen, a vender mi je stokrat ljubša, kakor da bi bila svojo nedolžnost zgubila.11 Njeno angeljsko potrpežljivost so čestokrat občudovali. Mirno je ležala v postelji in tako prijazno je gledala, kakor bi pričakovala kakov veseli glas, ne pa strašno steklino. Ko jo začne bolenje hujše prijemati, naročijo zdravniki, da jo je treba v posebno celico zakleniti. Julika niti z eno besedico ne ugovarja, ampak vzame svoj molitvenik, pobesi svoje oči, ter gre voljno doli po stopnicah v celico, v kateri sicer krotijo besne bolnike, in mrežnata železna vrata se zapro za njo. Vsi okrog nje so imeli solznate oči; a ona bila je mirna. Kakor jagnje, katero v smrt peljejo, ni odprla svojih ust. Čudovito je znala samo sebe tolažiti; nekoč je rekla svojemu spovedniku: ,,Ni res, gospod, da sem zdaj vendar nekoliko Jezusu enaka? On je na križ pribit, a jaz sem na posteljo tako trdno privezana, da se ne morem ganiti. Le toliko sem na boljšem, kakor moj nebeški ženin na križu, da morem svojo glavo na mehko blazinico nasloniti.“ — Prosila je tudi, naj ji na golo steno obesijo vsaj ono Marijino podobico, katero je bila dobila pri prvem sv. obhajilu. Zopet jo začne steklina treti, a nepremično gleda na Marijino podobo, in ko bolenje odleže, reče okoli stoječim: „0, zdaj sem veliko laglje trpela, ker sem na Marijo gledala; zdelo se mi je, da se mi je smehljala.11 Pač srečna je bila smrt tako potrpežljive in nedolžne bolnice.
40. Junaška žrtev svojega poklica. Pred nekoliko leti je bila v gradu gospoda Torchen (b. Toršan) na Francoskem vzgojiteljica petero domačih otrok, neka sestra „dobre pomoči", s. P 1 a-cida. Septembra meseca se gre nekega lepega dne sprehajat z veselimi otročiči, kateri so ji bili vsi jako udani. Ravno so šli proti koncu drevoreda, kar zavpije naj starejši izmed njih: „0 grdi pes!“ Vseh oči se obrnejo proti kraju, ki ga je prestrašeni otrok pokazal. Poleg pota ležal je velik črn pes s šterlečo dlako in ognjenimi očmi; glavo je na tla tiščal in s srditimi očmi gledal na otroke, kakor da bi jih hotel napasti. Sestra hitro k sebi pokliče otročiče in jim namigne, naj kar moč hitro nazaj bežijo, pes pa se ves divji z odprtim gobcem grozno tuleč zapodi proti otrokom. Sestra spozna nevarnost — in že se je odločila. „Bežite, bežite!“ jim kliče, ,,brž, brž!“ — sama pa ne beži, marveč še naproti gre razdivjani živali, katera se vanjo zažene, jo grize in mesari. Boj je bil kratek, a strahovit! Ker se sestra ni imela s čem braniti proti razdraženemu psu, prijela ga je z obema rokama za peneče čeljusti pehaj e ga od sebe, da bi je ne mogel gristi. Ne misleč nase in ne zmeneč se za globoke rane vedno kliče otročičem: „Bežite z velike ceste v stran, hitite v gozd, da vas pes ne bode več videl." Tako se je nadaljeval boj, dokler ji moči ne opešajo; zdaj jo je pes mesaril z zobmi in nogami. Toda otroci niso bili še zadosti oddaljeni, še so se videli. Zdaj glasno zakliče : „Gospod, daj mi moč!" pade na kolena in zgrabi grozovitega sovražnika s krvavečimi rokami ter mu zakriva pogled za otroci tako dolgo, da jo slednjič spusti in steče v drugo stran, kjer je zagledal nekega človeka. Šele zdaj jame sestra misliti na svoje ranjene roke in rame, naslone se k drevesu in milo joče.
Hitro se je zvedela strašna dogodba in v gradu se je vse jokalo. Zdravnik, dr. Vigouroux, naštel je le na rokah 17 ran, na nekaterih prstih so bile kosti pregrizene. — „Pogum, draga sestra1', pravi, „vse to vam moram izžgati." — „Ljubi Bog mi bode dal moč in srčnost", odgovori sestra, »pripravljena sem"; prekriža se in ponudi roke zdravniku. Hitro zginejo globoke krvave rane, a mesto njih ima še glob o čj e izžgane rane. Med izžiganjem mirno trpi, pa moli in prosi Boga za pomoč v trpljenju ter ga zahvaljuje, da se je nje poslužil v rešenje otročičev.
Dr.Vigouroux je s pomočjo nekega živinskega zdravnika preiskal psa in spoznal, da je imel zelo nevarno steklino. Zdaj je bilo jasno, da ni nobenega pomočka več za bolnico in da mora le na Boga
zaupati.
Srčno je prosila, da bi jo spet nazaj v samostan dali, katerega je pred kratkim zapustila čisto zdrava in močna, — da bi tam umrla. Ta želja se ji spolui. Kmalu se pokažejo nasledki grozovite bolezni; če je le žlico pogledala ali kozarec, je bila vsa razburjena in se jela vsa tresti. Toda vedno je ostala mirnega duha in vdana v božjo voljo. Molitev ji je pomagala, da je z veliko potrpežljivostjo prenašala vse grozovito trpljenje. V praznik sv. Terezije so jo deli v sv. olje — obhajana pa ni mogla biti v taki bolezni; vendar so izprosili dovoljenje, da se je prineslo presv. rešnje Telo v njeno bolniško sobo. Napadi stekline so bili čedalje hujši; enkrat jo je mučilo cele tri ure; prednica in šest sester je moralo biti pri njej. Kadar je bila pri zavesti, je vedno klicala: „Nikar ne hodite preblizo, ljube sestre; pojdite proč, tu je prevelika nevarnost; jaz same sebe nimam v oblasti, ne morem, kakor hočem!"
Ob takih prostih trenutkih je pokleknila na postelji in obrnena proti sv. rešnjemu Telesu je glasno molila: „0 moj Bog in Gospod, daj, da bodo otroci, za katere moram umreti, dobri kristijani in tebi prijetni! Umrjem s popolno in nepreklicno vdanostjo v tvojo božjo voljo. Ničesar ne vzamem nazaj od tega, kar sem tebi dala, in ko bi mi bilo še enkrat treba storiti, spet bi tako delala, kakor sem delala!" Potem pa se obrne do sester in reče: „Molite, molite zame!" pa zopet se je ponovil napad. Pa Bog je pomagal, da seje tako držala, da ni bila nikomur nevarna. Ko se je konec bližal, držala je še kakor tesno je mogla v svojih ranjenih, razmesarjenih rokah sv. križ, in ga je pritiskala na svoje srce; še takrat ga ni izpustila, ko je bila brez zavesti. Ob umiranju pa je postala mahoma čisto pokojna in je mirno v Gospodu zaspala, da bi se zavestno zbudila v nebesih.
c) V voljo božjo se vdajmo zastran bolezni in smrti.
1.	Job je s toliko potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo prenašal svoje britkostne bolečine, da njegov izgled osramoti marsikaterega kristijana. Kako veličastno se zna tolažiti: Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime bodi počeščeno! — Ako smo dobro sprejeli iz njegove rolce, zakaj bi tudi slabega ne!
2.	Tobija je v svoji bolezni in bedi molil: „Stori, Gospod, z menoj po svoji volji in zapovej, da bo moja duša v miru sprejeta, ker meni je boljše umreti kakor živeti." (3. 6.)
3.	Sv. Lidvina je imela za svoje dolgotrajne, nepopisno velike bolečine tolažilno geslo: „0 Gospod, zadovoljna sem, če me obiskuješ
z bolečinami in mi ne prizanašaš, tvoja presveta volja je moja najboljša tolažba."
4.	Sv. Fulgencij, Ruspiški škof, je trpel tolike bolečine, da ni vžil nobenega počitka 40 dni in noči. Vendar pa ni nikoli potožil, da predolgo in preveč trpi; marveč proti nebesom je povzdigoval svoje oči in pogostoma tako-le molil: „0 Gospod! tepi me, kakor dolgo in kakor hudo me hočeš; dodeli mi le potrpežljivost, odpuščanje grehov, svojo milost in večno zveličanje."
5.	Sv. Lavrencij („od vstajenja"), ubog karmeličanski brat, je bil v svojem trpljenju vedno vesel. Ker ga je po eni strani hudo bodlo, je moral vedno na drugi strani ležati, pa je bil vendar vedno jasnega lica. Nekateri duhovniki, ki so ga obiskali, ga vprašajo, ali mar ničesar ne trpi, ker je tako dobre volje. „ Oprostite", jim odgovori, „trpim pač, bodenje mi napravlja bolečine, pa moj duh se veseli". In ko mu duhovniki pravijo: „Ljubi brat, ko bi bila božja volja, da bi moral te bolečine prenašati še deset let, bi li bil tudi zadovoljen?" jim odgovori: „Da, ne-le toliko let, marveč ko bi Bog hotel, da bi te bolečine moral prenašati do sodnega dne, bi to rad sprejel upajoč, da bi mi Bog milost dal, vedno veselemu biti."
6.	Ko so sv. Frančiška Šaleškega milovali, da mora v najlepši starosti umreti (v svojem 35. letu je namreč za smrt zbolel), rekel je mirno : „Gospod Jezus je umrl še mlajši nego jaz. Zgodi se božja volja!"
7.	Ko so ob smrtni postelji sv. Frančiška Borg. mnogi jokali, rekel jim je svetnik: „čemu plakate? Ali me boste s svojimi solzami rešili smrti? Raje molite zame!11
8.	Ko je bila sv. Jedert nekega dne v brezno padla in so jo srečno potegnili iz njega, so jo vprašale njene tovarišice, če se ni nič bala, da bi ne bila umrla brez sv. zakramentov, je odgovorila : »Močno sicer želim s sv. zakramenti previdena umreti, pa božja volja mi je še ljubša; in mislim, da je najboljša priprava za srečno smrt, 6e se popolnoma v božjo voljo vdamo. Zato želim na tak način umreti, kakor Bog hoče."
9.	Častitljivi Ljudevik de JPonte je moral več let v postelji ostajati zaradi mučnega protina; pa ves čas je bila njegova volja z božjo tako zedinjena, da je mogel reči: „Ako je božja volja, da tisoč let ostanem obložen z največjimi bridkostmi ter z znotranjim in zunanjim trpljenjem, pripravljen sem, da le Boga ne žalim!" Večkrat )e ponavljal besede: „Bog ve, kaj nam je zveličalno". Vsak dan je Ponavljal to-le obljubo: »Zgodi se, o Gospod! v meni, na meni, za
mene ter pri meni in pri vsem, kar je mojega, tvoja presveta volja v vsem in po vsem zdaj in vekomaj!"
10.	Častitljivi oče Avila je nekemu bolnemu mašniku pisal to-Ie: „Prijatelj, nikar ne misli, koliko dobrega bi ti storil, ko bi bil zdrav; ampak bodi zadovoljen z boleznijo, dokler ti je Bog ne odvzame, če druzega ne želiš, kakor božjo voljo spolnovati, ti je vse jedno, če si zdrav ali bolan."
11.	Blaženi JPeter Kanizij, iz Jezusove družbe, imel je pobožno navado, da je večkrat rekel: „Hvala bodi Bogu!" Ko se gaje lotila vodenica, rekel je: „Hvala bodi Bogu!" Ko mu je bilo čedalje hujše in je čedalje bolj otekal, bilo je še zmiraj njegovo govorjenje: „Bogu bodi hvala vsikdar!" Med boleznijo je nekoč hudo padel in ko je slednjič prišel nekdo, da bi mu pomagal vstati, je rekel: „Bogu bodi hvala, da me ni tako dolgo pustil brez pomoči." Boga hvaleč je umrl.
12.	Sv. Gregorij pripoveduje, da so neverni Vandali nekega mašnika Santola v smrt obsodili, pa mn prepustili, da naj si sam izvoli, na kak način da hoče umreti. Sveti mož se pa brani in reče: „V božjih rokah sem in bom ravno tako umrl, kakor Bog hoče, da me umorite!0 To je bilo Bogu tako všeč, da je čudež storil zavoljo njega: prijel je za roko rabeljna, kateri mu je hotel glavo odsekati, ter se ni mogla ganiti. In zavoljo tega čudeža so ga neverniki pustili živeti.
13.	Pobožni mašnik Ivan Ximenes iz družbe Jezusove je v svoji zadnji bolezni, če so ga vprašali, kaj želi in zahteva, če mar želi, da bi mogel kmalu umreti in v nebesa iti, vedno odgovarjal: „Jaz ničesar druzega nočem, kakor to, kar sem Bogu obljubil, da se namreč nad menoj popolnem spolni njegova najsvetejša volja."
14.	Bogoljubna služabnica božja Ana Garcias je bila večkrat od kapa (mrtvouda) zadeta ter je vsled tega trpela hude bolečine. Večkrat jej je bilo tako hudo, da so menili, zdaj zdaj bode umrla. Vendar je niso slišali nobenkrat tožiti, marveč vesela je bila tega, kar ji je Bog poslal, in večkrat je ponavljala besede: „Zdaj nimam nobenega druzega opravila, kakor zahvaljevati Boga in strežnice; tudi nimam nobene druge želje, kakor da Bog z menoj ravna po svojem dopadenju." Večkrat je rekla srčno mirna: »Glej, Gospod, tukaj sem, spolni nad menoj svojo najsvetejšo voljo; nočem in ne želim ničesar druzega."
15.	Filip II, španjski kralj, je od protina ves sključen in kakor na posteljo privezan ležal ter ni mogel premakniti ne rok ne nog, katere so bile tudi polne ran; meso mu je na životu gujilo,
mrzlica ga je tresla in zaradi vodenice ga je hudo žejalo in ni mogel ne po noči ne po dnevu zaspati. Vendar je bil ves zadovoljen; izgovarjal je tiste besede, katere nam je Kristus zapustil v izgled: Oče, ne moja, marveč tvoja volja naj se zgodi!
16.	Španjski kralj Karol III. je ležal za smrt bolan in ko so ga v sv. olje dejali, je poklical k sebi prvega ministra grofa Floridobranškega, da je podpisal in zapečatil njegovo oporoko. Ministru, ki je kralja srčno rad imel, se ulijo solze, in ko ga kralj vidi, da joka, mu reče: ,,Ali ste mar mislili, ljubi moj, da sem neumrjoč zato, ker sem kralj?" Nekaj ur potem umrje s tisto vdanostjo in pobožnostjo, ki jo je kazal vse svoje življenje in osobito v zadnji bolezni.
17.	Živel je pobožen revež, ki je bil kruljev in tudi ni mogel razločno govoriti; a vedno je trdil, da je vesel, ker je tak, zato, ko ga Bog hoče tacega imeti. Tudi je rekel, da je vesel, ker ima skušnjave, notranje in zunanje težave, zato ker Bog hoče, da naj jih ima. Rekel je celo, da, ko bi bila božja volja, naj tisoč let živi na zemlji z velikimi težavami obložen in v vedni temoti in suhoti, bil bi zmiraj vesel in zadovoljen, da bi le Boga ne razžalil.
18.	Neki slepec je nekoč z veliko gorečnostjo molil, da bi pogled zadobil; in Bog mu ga je dal. Ali kmalu potem je začel premišljevati, da mu to morebiti ni v zveličanje, da vidi; torej je prosil Boga, naj mu precej spet pogled vzame, če to ni dobro za njegovo zveličanje, da vidi. Na to mu je Bog vid vzel; in le-ta služabnik Božji je potem do kouca svojega življenja živel v velikem svetem veselju, ker je bil popolnem prepričan, da se mu godi po božji volji.
č) V hudi bolezni se pripravljajmo za smrt.
1. Ne odlašaj sv. obhajila. Sv. Bruard nam popisovaje življenje sv. Malahija, velicega škofa v Armagu na Irskem, pripoveduje to le imenitno prigodbo: „Na smrt bolna žena v Bangoru je poklicala k sebi sv. Malahija, ki je prišel, jo tolažil z dobrimi opomini in prigovori, in jo je hotel v sveto olje dejati. Toda oni, ki so zraven bili, so dejali, da še ni take sile in bi bilo boljše, da bi jo drugi dan v sv. olje dejal, ker se bo bržkone bolna žena do takrat še bolj pripravila. Sv. škof, dasi nerad, je dovolil in šel v drugo stanico molit za bolno, sli proti večeru je naenkrat jok napolnil celo hišo, ker žena je že šla s tega sveta. Sv. mož zasliši jokanje, prihiti in gre k bolnici, pa jo najde že mrtvo. Kviško proti nebu dvigne roke in toži samega sebe
in se dela krivega, da je brez sv. zakramentov svet zapustila. Grenko jokajoč poklekne in reče pričujočim se ž njim v molitvi za rajnko združiti, da bi se z božjo pomočjo zamuda popravila; in celo noč so molili, zdihovali in jokali, in glej čuda! Ko se je jelo svitati, je zopet oživela, oči odprla in spoznala škofa! Vsi pričujoči so se zavzeli in njih žalost se je spremenila v veselje. Brez pomude jo je brž sv. Ma-lahija v sv. olje dejal in bolnica je spet ozdravela in spokorno živela, dokler je ni smrt pravičnih s sveta poklicala.
2.	Zadnja želja na zemlji. Ravno ta sv. Malahija je romal 1148. leta z važnimi opravki v Rim, in med potjo je šel v cistercijenski samostan Klaraval na Burgunškem, kjer je bil njegov največji prijatelj opat sv. Brnard, ki je tudi Malahijevo življenje popisal. Tukaj se ga je mrzlica lotila in vse so skušali, da bi ozdravel. On pa je dejal: „Ljubi otroci! ne trudite se zastonj za ohranjenje mojega življenja. Zdravila, ki mi jih dajete, bom sicer zavžival, ali ne bodo nič pomagala. Vsak dan sem prosil Gospoda, da bi mi prošnjo uslišal in dal tukaj pri vas na vseh vernih duš dan umreti. Izročim svojo dušo v roke nebeškega Očeta, ki ne preslišu j e vanj upajočih, in pričakujem po smrti velike pomoči v molitvi, ki jo živi na vseh vernih duš dan za mrtve opravljajo." — Ali kmalu je toliko okreval, da je mogel na vseh svetnikov dan na kor iti. Bratje so od veselja jokali in s solznimi očmi psalme popevali, ko so ga ugledali med seboj. Njegovo oko pa se ni solzilo in težko je pričakovalo prestopa v nebeško veselje. Po božji službi se ga je mrzlica hujše lotila; poklical je k sebi brate sv. reda in govoril jim je te-le prijazne besede: »Ljubi moji! ničesar druzega mi ne manjka za odhod, za zadnje popotovanje, kakor sv. popotnice, sv. poslednjega olja. To je moja zadnja želja na zemlji." Ko je videl, da so jeli za to pripravljati in ga hoteli doma prevideti, ni tega hotel imeti, ampak šel je sam v cerkev in se ondi obhajal. Na večer mu je zmiraj hujše prihajalo, in ko je čutil, da se mu smrtna ura bliža, reče zraven sebe klečečim še te-le zadnje besede za slovo: »Veselite se moje smrti in molite za-me, kadar bo po meni. Tudi jaz bom za vas Boga molil. Veroval sem v Boga, ljubil sem Boga in tudi vas sem ljubil; in ljubezen nikdar nikoli ne umre." — Po polnoči je srečno zaspal v Gospodu 2. novembra 1148. leta.
3.	Hrepenenje po smrti. Pet let po smrti sv. Malahija 1153. leta je zbolel tudi njegov prijatelj sv. Brnard, pa je po priprošnji svojih bratov zopet ozdravel, in rekel: »O, zakaj me pač s svojo molitvijo tako dolgo zadržujete v tej dolini solzil!" — Se tisto leto
po leti zopet zboli in se precej da prevideti s svetimi zakramenti. Okrepčan vsklikne z Davidom: Kakor jelen po studencu žeja moja duša po tebi, o Bog! Oj, kdaj mi bo pač dovoljeno stopiti pred tvoje obličje?! Rad bi umrl in želim pri Kristusu biti! Dalje življenje se mu je teža zdelo, smrt pa dobiček. In Gospod je spolnil njegovo hrepenenje in vzel ga k sebi 20. avgusta.
4.	Veselega srca je pričakoval sv. Benedikt svoje smrti. Šest dni predno je umrl, si je dal svoj grob odpreti, in je z veselim smehljanjem ogledoval tam n o mesto, kjer bo njegovo truplo kmalo počivalo in se oddahnilo od težav življenja. Tisti dan, ko se mu je zdelo, da bo svet zapustil, je rekel, naj ga v cerkev neso, da bi sprejel sv. zakramente. Kakor Zveličar po zadnji večerji, je po obhajilu dajal svojim učencem opominovalne poduke, se je oprl na nekatere in stoje med srčno molitvijo in z rokama v nebo povzdignjenima je izdihnil 21. marca 543. leta svojo dušo.
5.	Sv. Elzearij, grof v Arijanu, si je v svoji zadnji zelo britkostni bolezni dal brati trpljenje Jezusa Kristusa in si je utrjeval potrpežljivost z živo mislijo na prebritko trpljenje svojega Zveličarja. Pravočasno je želel sprejeti sv. zakramente za umirajoče in ko je pri delenju sv. poslednjega olja v litanijah vseh svetnikov slišal besede: S svojim križem in trpljenjem — reši nas, o Gospod! ponavljal je Še trikrat te besede ter pristavil: „Da, ravno to — tvoj križ in tvoje trpljenje, o Gospod! je moje upanje, v tem hočem umreti.“
6.	Sv. Gebhard je v svoji bolezni srčno želel sprejeti svete zakramente za umirajoče. Reklo se mu je, da po človeški sodbi njegova smrt še ni tako blizo, kakor se mu dozdeva. On pa odgovori: »S tem, kar je najimenitnejše, se ne sme odlašati ali čakati do tiste ure, ko že duh ni več pri moči, in ne more vzprejemati tolažil, katerih bi se imel po Najsvetejšem udeležiti. Saj bolnik tako zelo potrebuje tolažbe in krepčila in kako bi mogli gotovejše dobiti tolažbe in pokrepčila nego po zakramentih ?“ Sedaj mu niso več ugovarjali in vsprejemši sveto popotnico je tako potolažen in osrečen, da je ves vesel vskliknil: „Naj pride sedaj, karkoli hoče, saj sem združen s svojim Zveličarjem! če je ta z menoj, kdo more biti zoper mene?"
7.	Sv. Izidor, škof v Sevili na Šparijskem, se je dal, čuteč, da se mu smrt bliža, v cerkev sv. Vincencija peljati. Vse ljudstvo *z mesta je vrelo k njemu, da bi je blagoslovil Svoje poslednje moči uapne ter proseč opominja ljudstvo k dobremu. Po dokončanem upokojevanju prosi oba navzoča škofa za poslednjo dobroto; enega, naj ki ga oblekel v spokorno obleko, enega pa, naj mu glavo s pepelom
potrosi. Zdaj se očitno spove svojih grehov, prosi navzoče za odpuščanje in sprejme odvezo s toliko pobožnostjo, da se vsa zbrana družba solzi. Kavno tam sprejme tudi sv. poslednje olje in sladko v Gospodu zaspi.
8.	Sv. Nikolaj Tolentinski je v svoji poslednji bolezni prav velikokrat z največjo pobožnostjo sprejel zakrament sv. rešnjega Telesa, posebno pa je srčno želel in prosil za sveto popotnico, ko je spoznal, da se njegovo življenje koncu bliža in da mora pot v večnost nastopiti. Ko so ga vprašali, zakaj hoče še zdaj angeljsko jed zavžiti, ko je že tako blizo ločenju, jim odgovori: „Da ne omagam na potovanju v nebeško domovino in da morem s to jedjo vsem sovražnikom, ki bi me napadli, zaklicati: „Gospod je moj pomočnik, ni mi mar za vse svoje sovražnike1*. Ko mu duhovnik še zadnjikrat prinese presveti zakrament, vsklikne še pred obhajilom v solzah veselja: „Češčen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem!“ Nato sprejme z ganljivo pobožnostjo sv. popotnico in kmalu umrje.
9.	Častitljivi usmiljeni brat Jane« Grande, ki je s prisrčno ljubeznijo oskrbel na tisoče bolnikov, je večkrat rekel, da zdravila še-le potem vspešno delujejo na telo. če je poprej bila duša ozdravljena od nebeškega zdravnika in z Bogom spravljena po Zveličarjevi milosti. Torej je vedno za to skrbel, da bi se vsak bolnik, ki je prišel v bolnišnico, najprej spovedal in prejel sv. obhajilo.
10.	Jjudovik XIII. francoski kralj, je tako hudo zbolel v svojem 29. letu, da so zdravniki vse upanje zgubili, ga še pri življenju ohraniti. Neko noč je že tako oslabel, da so že mislili, da je mrtev. Ko se je pa potem čisto spovedal in prejel sv. obhajilo, mu je bilo kmalu boljše. Ob prejemanju sv. rešnjega Telesa je bil tako slab, da se ni mogel toliko vzdigniti, da bi ga bil sedeč sprejel; ali nekaj dni potem je bil popolnoma zdrav.
11.	Karol V., kralj francoski, je čuteč smrtno nevarnost takoj poklical spovednika, opravil dolgo spoved, sprejel z gorečo pobožnostjo sv. obhajilo in poslednje olje ter prosil veliko množico, ki se je zbirala okrog njega, naj mu odpusti njegova razžaljenja in slabosti. Ukazal je, naj bodo vsakemu odprta vrata njegove bolniške sobe, da ves svet zve, kako smrt tudi kralja ponižuje kakor najnižjega izmed ljudstva.
12.	Cesar Karol V. je 1. 1556 odložil svojo krono in šel v samostan, da bi se mogel v samoti lepo pripravljati za srečno smrt. Ob koncu 1. 1558 se mu je bolezen tako shujšala, da je slutil konec svojega življenja. Ko mu zdravnik naznani, da je že smrt blizo, se
kar nič ni vstrašil tega naznanila, marveč še veselil se je rekoč: „Ravno to je, kar sem že dolgo želel.“ — Sv. poslednje olje se mu je podelilo 29. septembra z veliko slovesnostjo. Drugo jutro je, kakor že večkrat v bolezni, še enkrat prejel sv. obhajilo, in čeravno je bil zelo slaboten, klečal je med sv. opravilom četrt ure na postelji, ter je Boga hvalil za preobilne dokaze njegove usmiljenosti in razodeval je toliko kesanje za svoje grehe, da so bili vsi pričujoči gineni. Zjutraj ob dveh, dne 21. septembra po daljšem molčanju hipoma zakliče: „Sedaj je čas!" V desno roko mu dajo blagoslovljeno svečo, v levo pa srebrn križ. Naslonen na ramo svojega služabnika je še pazno spremljal molitve za umirajoče in ko je nadškof iz Tolede molil psalm: „Iz globočine kličem k tebi, o Gospod!" se je še umirajoč trudil, da bi križ objel; z razumljivim glasom še reče: „Oh, Jezus!" se nasloni na blazinico in umrje brez smrtnega boja. Vedno je molil, da bi mu Bog dal umreti ob popolni zavednosti in ta molitev je bila uslišana.
13.	Napoleon je v pijanosti svoje moči in častihlepnosti sicer mnogovrstno zanomerjal dolžnosti sveto vere, vendar vero in spoštovanje do nje je ohranil vedno. Ko mu je bila smrt že blizo, je ukazal, naj ga zdravniki zapustijo, pa naj pride njegov miloščinar abe Viguoli, kateremu potem reče: „Verujem v Boga; v katoliški veri sem rojen, spolniti hočem dolžnosti, katere naklada, in poslužiti se pomoči, katero deli . . .“ In cesar se je spovedal, je sprejel sv. popotnico in posleduje olje. „Srečen sem, da sem spolnil svoje dolžnosti", rekel je generalu Montholonu, „želim vam, general, ob vaši smrti enako srečo ... Na prestolu nisem ravnal po svoji veri, ker moč človeka preslepi, toda vero sem vedno ohranil. Glas zvonov me veseli in pogled duhovnika me gane. Hotel sem vse to prikrivati, pa to je slabost. Zdaj hočem Bogn čast dati." Potem je sam zapovedal, naj se v sosedni sobi napravi altar in izpostavi presv. rešnje Telo ter opravi štirideseturina pobožnost. Tako je Napoleon umrl kot kristijan dne
5.	maja 1821.
14.	Maršal Radecki je v polni meri opravičil pregovor: »Kakoršno življenje, taka smrt." Lepo in spodbudno je bilo njegovo življenje, lepo in spodbudno je bilo njegovo umiranje. Tridenški knezoškof R i c c a b o n a mu je bil v dušno pomoč na zadnjo uro. Večkrat je potem pripovedoval o tem nekakšno tako-le: „Ko se je nevarno shujšalo maršalovo stanje, bil sem k njemu poklican. Rečem, Ja nisem šel brez vse skrbi; kajti mislil sem si, tako delavno in burno življenje potrebuje ob koncu resnobnega pregleda. Toda v svoje naj-
večje veselje našel sem maršala ne le brez vse bojazni, marveč zares izvrstno pripravljenega. Drugo jutro sem sam prinesel sv. popotnico in se potem odstranil v sosedno sobo. Zdaj me ukaže maršal poklicati. Ko se prikažem, razpne z veselja žarečim obrazom starček-junak svoje roke proti meni in pravi: „0 moj preljubi škof, pustite, da vas objamem in tudi vas prosim za poljub miru. Take radosti in sladkosti, kakor jo danes občutim, ko sem sprejel svojega Boga in Zveličarja, da bi ž njim potoval v večnost, še nikdar nisem čutil v vsem svojem življenju." In obilne solze veselja in hvaležnosti so se mu kakor biseri ulivale po licih! Tako je umrl naš krščanski junak. Pač jasen dokaz, da se pobožno verno srce dobro vjema z lavorjevim vencem junaštva, ter da prava bogoljubnost še-le daje človeški velikosti oni blesk, kateri tudi v večnosti ne otemni.
15.	Slaven junak in ravno tako izvrsten katoličan bil je nadvojvoda Karol avstrijski. Ko se vleže ta junak na smrtno postelj, bila mu je prva skrb, da bi po vrednem sprejemu svetih zakramentov stopil v tesno zvezo s svojim Bogom in Gospodom, odločilcem njegovih nekdanjih bojev, da bi od njega dobil moč in pogum za nastopni najhujši in zadnji boj. Že pred leti je resno prosil svojega spovednika, preč. gospoda Viljema Sedlačka: ,,Pred vsem vas prosim, preč. gospod, nikar mi ne prikrivajte, kadar se bode bližala ura moje ločitve, katero drugi večkrat bolje opazijo. Takrat mi kar naravnost povejte: ,,Vzdigni se, stari vojak, čas je, da greš na vojsko !*• Ko se je pa smrt res približala, ni bilo treba vrlega junaka šele opominjati, marveč sam je želel in z največjo pobožnostjo prejel nebeško tolažbo in pomoč — Jezusa v presv. Zakramentu. V njegovi zapuščini so tudi dobili zapisnik njegovih premišljevanj, iz katerega je tudi razvidno, kako se je trudil samega sebe premagati oni junak, ki je druge tako slavno premagal. Vsak dan je šel k maši in gostokrat je prejemal svete zakramente; imel je tudi prelepo navado, da je ob sprehodih v lepi naravi v krasoti stvarjenih reči spo znaval dobroto in modrost stvarnika njihovega.
16.	O’ Conell, junaški zagovornik irskega ljudstva, je na svojem potovanju v Rim nevarno zbolel v Genovi. Že tretji dan se mu je tako shujšalo, da od človeške pomoči ni bilo ničesar več upati. Pri popolni zavesti prejme sv. zakramente za umirajoče; SSletni škof sam mu je prinesel sv. popotnico. Presveto ime Jezus, sv. Brnarda Marijina molitev »Spomni se" in nekaj psalmovih vrstic mu je bilo vedno na jeziku. Vse njegove misli so bile obrnene le na verske reči; zadnjih 40 ur ni ust odprl za nobeno drugo reč nego za mo-
litev. Vse svoje življenje je sv. vero dobro poznal, srčno ljubil, zvesto v dejanju kazal; zdaj mu je bila močna tolažba v smrtnih britkostih. ^Priprava za zadnjo uro" sv. Alf. Ligv. je bila zadnja knjiga, katero je bral; poznalo se ji je, da jo je rabil dolgo in gostokrat.
d)	Skrbimo za ozdravljenje.
1.	Izraelska deklica, ki je služila pri ženi Naamana, sirskega poveljnika, je rekla svoji zapovednici: „0, da bi bil pač moj gospod pri preroku, ki je v Samariji, gotovo bi ga ozdravil njegovih gob." In res je čudežno ozdravel; toda še le potlej, ko je natanko izvršil vse, kar mu je prerok velel. (IV. Kralj. 5.)
2.	Kralj Aza je zbolel za presilno bolečino v nogah. Pri raznih zdravnikih je iskal pomoči, a nobeno zdravilo mu ni pomagalo ; bolezen je bila čedalje hujša in nevarniša. Že skoro dve leti se je zdravil, pa moral je umreti in sveto pismo mu očita, da „v bolezni ni iskal Gospoda, temveč le bolj zaupal v umetnost zdravnikov." (II. Kron. 16, 12.)
3.	Sv. Peter je prosil za bolno taščo in Kristus jo je takoj ozdravil. (Mark. 1, 28—31.)
4.	Stotnik iz Kafarnavma je bil ves skrben za svojega bolnega hlapca, in mu je zdravje izprosil pri Jezusu. (Mat. 8, 13.)
5.	Štirje možje so mrtvoudnega prinesli k Jezusu, da bi ga ozdravil. (Mark. 2, 3—11.)'
6.	Marta in Marija ste k Jezusu zarad bolnega brata poslali sporočilo z ganljivo prošnjo: „ Gospod, tisti, ki ga ljubiš, je bolan." (Jan. 11.)
7.	Sv. Krizostom daje v nekem listu bolnikom prelepe nauke. Pritrjuje sicer, da je bolezen huda poskušnja in čas nedelavnosti, a dokaže potlej, da je šola vseh čednosti, obilen studenec zasluženj in pravo mučeništvo, če jo zna kdo prav izkoristiti. Zahteva, da naj bolnik pri zdravniku išče pomoči, vendar tako, da se z udanostjo prepusti roki Gospodovi. Pravi, da imajo greh taki, kateri si želijo smrti le iz tega namena, da bi bili rešeni svojih težav in bolečin.
8.	Ce so sv. Frančiška Šaleškega v bolezni vprašali, hoče li zdravila zavžiti, nekoliko juhe popiti, ali da mu puščajo ali kaj ena-cega, ni nikoli drugače odgovoril, kakor tako-le: „Storite z bolnikom, kar hočete; saj me je Bog prepustil zdravnikom." Ta silno ponižni *n ubogljivi bolnik je Boga častil v zdravnikih, ker je vedel, da zdravniška vednost prihaja od Boga in da Bog zapoveduje zdravnike spoštovati in sicer tako, da jih tudi ubogamo. Svoje bolečine je kar
33
Zbirka,
naravnost naznanjal prav tako, kakoršne so bile, ne pretirajo s preobilnim pritoževanjem in ne zmanjševaje. Prvo se mu je zdelo malo-srčuo, drugo pa neodkritosrčno. Naj so ga stiskale še tako hude bolečine, vendar je na njegovem obrazu prijazno sijala jasnost njegove duše skoz oblake telesnih bolečin.
9.	Nebeški zdravnik. Sv. Peregrinu se je na nogi naredila tako huda rana, da mu je meso do kosti edgnilo in razširjalo tako neprijeten duh, da se mu nihče ni mogel brez gnusa bližati. Slednjič je prišlo tako daleč, da so ranocelniki rekli, da se mu mora noga odrezati, ako hoče še dalje živeti. Ko ubogi trpin to zve, ga neka groza pretrese; vendar še trdno zaupa na božjo pomoč, in v tem zaupanju se vleče tisto noč, predno mu je imela biti noga odrezana, ko so vsi spali, v samostansko kapelico, se vrže na tla pred podobo Križanega in pošilja goreče molitve k Očetu neskončnega usmiljenja. Ko se zopet nazaj priplazi, ga zaziblje sladko spanje, in glej, tako je ozdravljen, da se mu niti ne pozna ne, kje so bile rane. Ko drugi dan pridejo zdravniki, jim svetnik veselo naproti klice: „Zdaj vas nič več ne potrebujem; vsemogočni zdravnik duše in telesa je ozdravil moje noge." (O čudežnem ozdravljenju bo še mnogokrat prilika pisati; naj tukaj zadostuje ta izgled.)
10.	Sv. Jožef iz Leonise, kapucinski redovnik, je proti koncu svojega življenja hudo zbolel; rak ga je razjedal in mu napravljal grozovite bolečine. Dvakrat so mu rane izrezovali in žgali, a brez vsake tožbe je pretrpel to bolestno opravilo. Ves čas je držal križ v rokah in ponavljal besede: „Sveta Marija, prosi za nas uboge grešnike!" Eden izmed navzočih nasvetuje, naj ga zvežejo med operacijo, on pa pravi kazaje na križ: „Tukaj je tisti, ki je močnejši, kakor vse vezi; on me bode močnejše držal, kakor vse vrvi."
11.	V Inomostu na Tirolskem je nekoč plemenit gospod ležal na bolniški postelji. Veliko prijateljev se je zbralo okrog njega. Podajo mu jako grenko zdravilo in ga prosijo, da bi lažje stud premagal, naj ž njim napije onemu, kateri mu je izmed vseh najljubši. Zdaj bolnik obrača oči od tega do drugega, in slednjič mu ostanejo na podobi Križanega, ki je visela nasproti postelje, in vanjo zroč reče: „Tebi, moj preljubi Zveličar! naj velja ta kelih, kateri si zarad mojega zveličanja na križu izpil najgrenkejši kelih trpljenja!"
12.	Poišči si razumnega zdravnika. V neko vas se pripelje ptuj gospod v lepi kočiji. Ker se je bila pri kočiji zlomila neka železna naprava, reče mu gostilničar: „Naš kovač je jako spreten; ob enem je izučen živinski zdravnik, tudi ljudje v vasi iščejo
pri njem zdravja". Popotnik zapelje pred kovačnico, in ko je bilo vse popravljeno, reče kovaču: „Mojo kočijo ste prav dobro popravili; ali bi mi ne hoteli tudi tele zlate ure nekoliko popraviti?" Kovač začne gledati gospoda in se čudi takemu vprašanju; tudi okrog stoječi ljudje se mu začnejo smejati, češ, da je norec. Gospod pa pravi: „Jaz nikakor nisem tako nespameten, kakor ste vi sami. Kakor mi spreten kovač tukaj ne zna popraviti žepne ure, ravno tako najučenejši živinski zdravnik ne zna ljudi zdraviti."
13.	Dušni mir veliko pripomore k ozdravljenju. Slavni zdravnik Tissot, — četudi sam protestant — je katoliške bolnike, katere je zdravil, zelo priganjal, naj se dajo kmalu pre-videti s sv. zakramenti, in trdil je, da je sam večkrat skusil, kako so bolniki vsled tega postali mirni in se jim je dokaj na boljše obrnilo.
14.	Cesar Valentinijan I. je izvolil iz mesta Kima štirideset najboljših zdravnikov, ki so imeli samo revnim bolnikom streči in jih zdraviti; iz svojih denarjev jim je plačeval letne dohodke.
e)	Ako ozdravimo, bodimo hvaležni.
1.	Ko je bil Tobija zopet pogled dobil, „so častili Boga, on namreč, njegova žena in vsi, kateri so ga poznali.“ In Tobija je rekel: „Hvalim te, Gospod, Izraelov Bog, ker ti si me pokoril in ti si me ozdravil; in glej, jaz vidim Tobija, svojega sina!" (Tob. 11, 15—17).
2.	Ko je Jezus Kristus čudežno ozdravljal bolnike na zemlji, so mnogi ozdravljeni Boga hvalili in slavili zarad te velike dobrote. In ko se je izmed deset ozdravljenih gobovcev le eden prišel zahvalit, se je Gospod britko pritožil zarad devet ostalih nehvaležnikov.
3.	Sv. Peter je bil ozdravil hromega pri tempeljevih vratih; ozdravljeni je bil toliko vesel in hvaležen, da „je šel v tempelj, se je sprehajal, poskakoval in Boga hvalil". (Dej. ap. 3, 6—9).
4.	Ozdravljenemu 381etnemu bolniku reče Jezus: * Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti ne zgodi kaj hujšega!“ (Jan. 5, 14.)
5.	Sigismund, rimski cesar, je nekoč zaupno vprašal kolin-skega nadškofa Teodoriha, kaj naj stori, da bode večno zveličan, škof mu odgovori: „Ako tako živiš, kakor si bil sklenil takrat, ko te je bila huda bolezen položila na bolniško posteljo."
6.	Sv. Frančišek Asiški je nekikrat ležal bolan v mestu Keate. Tu mu privedejo moža, po imenu Gedeon, kateri je bil sprijen in zelo posveten, pa hudo bolan. S solznimi očmi je prosil z drugimi
33*
vred svetnika, da naj ga ozdravi z znamenjem sv. križa. Svetnik mu odgovori: »Gedeon, po imenu močan, po duhu pa slab, živiš po mesenih željah in se ne bojiš božjih sodba, kako naj bi te zaznamoval s križem? Vendar zarad priprošnje onih, ki za te prosijo, te hočem v imenu Gospodovem zaznamovati z znamenjem sv. križa. Toda vedi, da boš trpel še hude kazni, ako se zopet povrneš k starim nemar-nijam, ko bodeš rešen bolezni; kajti zarad greha nehvaležnosti prihajajo vselej hujše kazni, kakor so bile prve." Svetnik ga pokriža, takoj vstane bolnik, ki je hrom ležal na tleh, ozdravljen in zahvali Boga ter vsklikne: »Rešen sem!" Nekoliko dni pozneje pa zopet pozabi Boga in se uda nečistemu grehu. Neko noč se nagloma podere streha one hiše, v kateri je spal; vsi so srečno ušli smrti, le on je nesrečno poginil. Tako se je spolnilo svetnikovo prerokovanje: da bode poslednje tistega človeka hujše memo prvega zarad grde nehvaležnosti do Boga.
7.	Sv. Ligvorij pripoveduje naslednjo dogodbo. V Meksiki je neka grešnica nevarno zbolela. V tej hudi bolezni se zelo kesa svojih grehov in stori obljubo, da bode, če ozdravi, svoje lase darovala Materi božji. Res ozdravi, odstriže si lase in jih priravna za neko podobo Matere božje. Pozneje stori ta deklica zopet smrtni greh, dobi zopet ono bolezen in umrje v nespokornosti. Nekega dne, ko je bilo veliko ljudstva v cerkvi, reče Marija iz one podobe jezuitu patru Sal-vaterra te-le besede: »Vzemi te lase z moje glave, kajti imela jih je neka duša, ki je grdo živela in je pogubljena, zato se ne spodobijo za Mater svete čistosti." Pater je tako storil in v ogenj vrgel one lase.
III.	Oskrbljevanje bolnikov.
1.	Nikdar še ni imel nikdo tolike skrbljivosti in ljubezni do bolnikov, kakor Jezus Kristus, ki je s telesno boleznijo navadno skušal odstraniti tudi dušno, ozdraviti celega človeka. Prijateljem bolnikov je obljubil še posebno plačilo; na sodni dan namreč poreče: »Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, katero vam je bilo pripravljeno od začetka sveta; zakaj . . . bolan sem bil in ste me obiskali." (Mat. 25.)
2.	Kakor v druzih rečeh so aposteljni Jezusa posnemali tudi v tem, da so imeli posebno skrb za bolnike in so kaj ljubeznivo z njimi ravnali. Kako prijazno je sv. Peter s hromorojenim govoril pri »lepih" tempeljnovih vratih. (Dj. ap. 3.) Kako sladko in tolažilno je pač segel njegov glas v srce Eneju, ki je zaradi hro-
mote že osem let v postelji ležal, ko mu je rekel: „Eneja! ozdravi te Gospod Jezus Kristus; vstani in si postelji.“ (Dj. ap. 9, 34.)
3. Kristijani prvih časov so se med seboj skušali v ljubezni do bolnih sobratov in sester. V svoje hiše so jih nosili, stregli so jim, kakor svojim otrokom in so za vse potrebe skrbeli. O sv. Sa-levku povč Evzebij, da je bil pravi oče in oskrbnik bolnih in slabih in ljubezniv pomočnik. — O sv. Galij a n u govore pisma, da je, akoravno rimski starašina in sovetnik, sam bolnikom stregel in jim jedi in zdravil dajal. — Ko se je kuga prikazala, ali ob času druzih nalezljivih bolezni, sekristijani nevarnosti niso bali; neustrašljivo so hiteli k bolnikom in radi s smrtjo plačevali svojo ljubezen do bolnih. Kristijanom tistih časov ni bilo nič predrazega, nič preveč vrednega, kar ne bi za bolnike žrtvovali. Najimenitnejše gospe so vse svoje drage reči porazprodajale in so po noči bolnike obiskavale in jim stregle. Škofje so cerkveno srebro in zlato razprodajali, bolnike v postelje devali in niso po dnevi in po noči od njih šli; zdravila in jedi so jim dajali, in so pridno pogledovali, kako se je sleherni počutil in kaj mu je bilo potreba. Cerkveni predstojniki prvih časov so posebno za to skrbeli, da so njih bolnike krščanski zdravniki ozdravljali, ker so se ajdovski zdravniki večkrat posluževali vražnih in copernških pripomočkov. Ker je krščanskih zdravnikov takrat manjkalo, so se večkrat duhovniki in dijakoni, še celo škofje zdravilstva poprijemali. Med preganjanjem je bilo za dijakone silno potrebno, da so si pridobili vsaj nekoliko znanja v zdravljenju ran, ker so za verne, ki so velikokrat polni ran z bojišča v ječe bili tirani, skrbeli in jim stregli. Kavno tako so skrb imeli, da je krščanskega bolnika tudi krščanska hiša spravljala in da so mu kristijani stregli. V tem so se posebno vdove odlikovale. Veliko izgledov imamo v pismih, ki pričajo, da so na pol mrtve in trinoško mučene, sploh nevarno bolne v hiše vdov nosili in da so jim one ljubeznivo stregle, dokler niso ozdraveli ali pa umrli. — Pozneje, ko je cerkev mir zadobila, so se strežniki postavili nalašč za bolnike, in škofje so se trudili, da so se posebej bolnišnice zidale in napravljale, da so se vanje jemali ptuji in revni bolniki.
Največja in najprostorniša bolnišnica se je blizo Oezareje sezidala okoli leta 372 na povelje sv. škofa Bazilija. Sv. Gregor iz Nacij ana primerja to bolnišnico s sedmimi čudeži sveta in jo imenuje majhno mesto. Iz najbolj oddaljenih krajev so imenitni privreli, še celo škofje, da so lepo napravo ogledali in se po izgledu sv. Bazilija ravnali v izvrševanju dobrotnih del. Kmalo so vsa večja mesta po
gorečih škofih dobila enake bolnišnice. Verni so pri takem dragem zidanju z dušo in telesom škofom pomagali in za bolnike plačevali, kolikor jim je bilo le mogoče. Škofom so v roke radovoljno zlato in srebro dajali; veliko jih je bilo, ki so sami na svoje stroške zidali take hiše; posebno so se tukaj skazali grški cesarji in cesarice.
Tako je n. pr. cesar Justinijan svoje novo zidano poslopje po nasvetu sv. Samsona dal v stanovanje ptujim revnim in bolnikom. Cesarica Evdoksija je razun mnogo cerkvš sezidala tudi veliko število hiš za ptujce, reveže in bolnike, in bilo ji je posebno veselje, če je mogla bolnikom pripravljati jedila. O cesarici F1 a čili, ženi Teodozija velikega, pripoveduje Teodoret, da je večkrat bolnišnice obiskovala, bolnikom stregla, jim postelje prestiljala, jim dajala jedila, potem ko jih je prej pokusila, kruh lomila, posode plaknila in izvrševala vsa dela ljubezni. — Sv. Jeronim sporoča, da je rimski starašina Para ahij bolnišnico pred mestom sezidal, in slavna Fabiola drugo v rimskem mestu. Uni kot ta sta s svojimi rokami bolnim stregla; o poslednji Jeronim piše: „Gnoj je izpirala in rane obvezovala, bolnikom jedi delila in na pol mrtve ude grela."
4.	Lepa žrtev. Pred kakimi sto leti je v vasi Savinji na Francoskem razsajala nevarna nalezljiva bolezen. Tačasni gospod vasi Markiz M ... je s svojo rodovino tjekaj prišel prve dni februvarja. Z ženo sta se zgovorila, da ostaneta le malo časa v vasi, in že vse se je pripravilo, da bi se spet nazaj peljala na Pariške veselice. Toda ko se blaga gospa prepriča o pomanjkanju in revščini svojih bolnih podložnikov, se že tudi precej odloči radosti in kratkočase glavnega mesta Bogu v dar prinesti in z dušo in telesom bolnikom streči. Ne le samo ves denar, kar ga je bila namenila za pustne veselice, je obrnila za otetbo še živečih vaščanov, — ne le samo zdravniku v Dižon je pisala, da naj na njene stroške v pomoč in olajšanje nadlog stori vse, kar mu je mogoče; in ne le samo vse svoje strežnike je porabila v postrežbo bolnikov, temuč tudi sama je s svojim možem obiskovala sobe, kjer so bolniki ležali, je najnevarniše zbolelim na strani stala, jim stregla z lastnimi rokami, jih s primernimi jedmi in pijačami krepčala, jim lepo na srce govorila in jih tako tolažila. In veliko število kmetov, ki bi bili gotovo smrt storili, se je imelo tej blagi materi bolnikov zahvaliti, da so zopet ozdraveli in si življenje ohranili.
5.	Ljubezen do ubogih bolnikov je od nekdaj plamtela v srcih pravih kristijanov. Od leta 249 do 262 je razsajala po rimskem cesarstvu grozovita kuga, tako da je samo v Eimu na dan pomrlo
5000 ljudi. Strašnejše pa kakor kjersibodi pustošila je kuga v Aleksandriji. Sv. Dijonizij, škof tega mesta, nam je naslikal strašno podobo pišoč med drugim: „Strah pred smrtjo odgnal je pagane od znancev in prijateljev. Kakor hitro so zapazili, da se jih je lotila bolezen, bežali so in pustili zapuščene brez pomoči zdihovati. Še celo na pol mrtve so metali na ulice in mrličem odrekali pogreb; tako zelo so se bali postati žrtev te kuge, katere nobeno sredstvo ni moglo ustaviti. Toda kuga, katero so imeli pagani za največjo nesrečo, je bila za kristijane le poskušnja. Oni ljudje, ki so se morali med preganjanjem Decija, Gala in Valerijana skrivaj zbirati po samotah ter v zaporih ali podzemeljskih jamah svoje svete skrivnosti obhajati, — oni ljudje so hiteli na pomoč kužnim bolnikom in jim junaško stregli ne zmeneč se za očividno nevarnost, kateri so izpostavili svoje življenje. Umrlim so zatisnili oči in usta ter jih potlej odnesli na svojih lastnih ramah, da bi jim skazali poslednjo čast. Mnogi teh pravih učencev Jezusovih postali so žrtev krščanske ljubezni ; toda ob smrti so zapustili zvestih posnemaleev svoje gorečnosti za strežbo bolnikov, kateri so bili ob svojem času zopet z drugimi nadomeščeni. Na tak način so najpobožnejši izmed naših bratov, najsvetejši izmed naših mašnikov, dijakonov in celo naših lajikov končali svoje življenje in ni nobenega dvoma, da taka smrt ni v ničemur različna od mučeništva." Naša mati, sveta cerkev, šteje tudi res te svoje otroke med mučence in obhaja njihov praznik 28. februvarja.
6.	Sv. Filip Nerij imenuje bolniške sobe „zlate rudnike", ker z obiskovanjem in oskrbljevanjem bolnikov si moremo neizmerno veliko zakladov za nebesa prislužiti.
7.	Sv. Marija Magdalena Paciška je večkrat rekla, da je veliko bolj zadovoljna, kadar more bližnjemu pomagati, kakor pa če se v premišljevanju z Bogom zedinjuje; temu navede tudi vzrok rekoč: „Kadar premišljujem, Bog meni pomaga; kadar pa strežem bližnjemu, jaz pomagam Bogu; kajti naš božji Zveličar sam pravi, da njemu storimo vse, kar storimo bližnjemu.*
8.	Sv. Janez od Boga je dolgo prosil presv. devico Marijo, naj bi mu razodela, kaj je najljubše njej in njenemu božjemu Sinu. Slednjič se mu prikaže presv. Devica in mu zapove, da naj vstanovi poseben red v blagor bolnikom. Svetnik se poprime z vso navdušenostjo nebeškega naročila. Ne premore sicer druzega kakor dve zdravi roki in gorko srce; a v kratkem času se mu posreči, da more hišo za zapuščene bolnike najeti in več ko 40 postelj z najpotrebnišo opravo vanjo postaviti. S tem je bila storjena podlaga za vstanovljenje
reda usmiljenih bratov, kateri se je, kmalu vidno blagoslovljen od Boga, razširil po vesoljnem krščanskem svetu. Ni mogoče ob kratkem dopovedati, koliko je sveti vstanovitelj delal in žrtvoval za svoje ljube bolnike; le to naj omenim, kako je nekoč res v pravem pomenu besede »v ogenj šel" za nje. V Granadi, kjer je bilo središče njegovega angeljskega delovanja, nastane ogenj v bolnišnici; svetnik se ne zmeni za smrtno nevarnost, marveč junaško plane v plamen in nosi bolnike iz bolnišnice; ko skuša priti do žitnice, v kateri je bilo mnogo zaloge, ga plamen obšvigne in on zgine. Pol ure ga nobeden ne vidi in že vsi obžalujejo njegovo smrt, — kar se nenadno zopet prikaže. Obleka je bila cela, le obrvi je imel opaljene. Sedemdeset prič je to potrdilo s prisego.
9.	Sveti Vincencij Pavijan je noč in dan stregel bolnikom ter lajšal pekoče bolečine in osrčeval obupna srca. S pomočjo neke bogoljubne vdove, le Gras, vstanovil je po vsem svetu slavno znani red usmiljenih sester v postrežbo bolnikom. S prvega je obstal ta red iz nekaterih pobožnih devic, ki so pod njegovim vodstvom stregle bolnikom po Pariškem mestu. Sv. Vincencij sam pravi o njih: Njih samostani so bile hiše bolnikov, borna stanica je bila njih celica, njih kapela farna cerkev, njih križev pot so bile mestne ceste in ulice, njihovo priprtje je bila pokorščina, njihovo omrežje strah božji in modrost njihovo skrivališče." Same so iskale bolnikov, jim nosile potrebni živež in perilo, za nje prosile pri bogatih in premožnih ter jim stregle z vso potrpežljivostjo noč in dan. Sčasoma je nastala iz tega malega števila »služabnic ubogih", kakor so se imenovale, velika samostanska družba »usmiljenih sester", ki je sedaj razširjena po vsem svetu na blagor in tolažbo bolnim trpinom. Še celo grozovita francoska revolucija, ki je pomandrala vse, kar je svetega in zveličalnega, je vendar prizanesla usmiljenim sestram. Tudi neverniki se čudijo tem angeljem v človeški podobi. Bed usmiljenih sester je najlepše delo sv. Vincencija, najljubeznivša cvetlica na vrtu sv. katoliške cerkve.
10.	Papež Leon XIII. so zapovedali, da naj se v litanijah vseh svetnikov, ki se molijo pri deljenju sv. poslednjega olja za bolnika, vplete tudi ime sv. Kamila Leliskega. V mladosti je bil strastno igri udan, a potlej se je temeljito poboljšal in postal pravi angelj trpečemu človeštvu. Vstanovil je »red očetov srečne smrti11. Bratje tega reda store razun treh navadnih obljub še četrto, namreč: ,pomagati bolnikom do srečne smrti1'. Kako ljubo je bilo Bogu njegovo delovanje, razvidiino iz tega, da so mnogi, med njimi sv. Filip Nerij,
videli angelje stati ob strani njegovi in njegovih bratov, kadar so bolnikom stregli. — V razglasu njegove vvrstitve med svetnike stoji pisano, da ne more najljubeznivša mati s svojim edinim bolnim otrokom lepše ravnati, nego je Kamil ravnal z bolniki. Njegovo srce je ljubezni in usmiljenja vse kipelo, kadar je stregel bolnikom z nagnusnimi ranami, ali kateri so se slehrnemu studili zarad smradu in grdih turov. Po cele noči jih ni zapustil, akoravno je sam trpel na nogah velike bolečine ter so ga vsled slabosti omedlevšega večkrat morali od njih zanesti. — Ko se mu smrt približa, reče svojim bratom: ,,Sreča, katero upam, je tako velika, da so mi vse britkosti in vsa trpljenja vir veselja.11 In ko je zvedel, da zdravniki nimajo zanj nobenega upanja več, da bi ozdravel, se veselo nasmeje in s klicem presvetih imen: „Jezus! Marija!“ umrje ves utolažen.
11.	Sv. Frančišek Ks. se je vsega daroval v blagor trpečemu človeštvu. V Benetkah je bil v bolnišnici za neozdravljive. Tukaj ni bila nobena strežba tako težavna, nobena tako gnjusna in nevarna, da bi je ne bil radovoljno sprejel. Vesel kakor angelj je hodil po dnevi in po noči od postelje do postelje, tolažil uboge bolnike in jim stregel ter jim tako olajševal žalostno stanje. Ravno tako junaško ljubezen je skazoval tudi v Lisaboni v javni bolnišnici, kjer je bolnikom žrtvoval svoj počitek v vedni nevarnosti za svoje življenje.
12.	Leta 1400. je razsajala strašna kuga. Osobito veliko bolnikov je iskalo pomoči v bolnišnici v Sijeni na Laškem. Sv. Bernardin zbere okrog sebe dvanajst mladeničev, da pomagajo po njegovem na-vodu bolnikom streči. Sam jim streže z junaško ljubeznijo; po dnevi in ponoči je pri njih, pripravlja in daje jim jedila in zdravila, postilja postelje, z njimi se raduje in ž njimi žaluje, objema jih, s sv. zakramenti previduje in pokopava. Tako se je zgodilo, da mu je Bog ohranil nepokvarjeno zdravje, da bi mogel v večji meri streči in da ga je Bog poplačal s posebnimi milostmi.
IB. Sv. Ivana Frančiška Šantalska je vedno gojila veliko ljubezen do revežev in bolnikov. Ob nedeljah in praznikih je hodila, spremljana od dveh dekel, po fari v vse hiše, kjer so ležali bolniki; nosila jim je zdravila, okrepčila in tolažbo. Taka obiskovanja bolnikov je imenovala „mala božja pota k Jezusu na Oljsko goro in Kalvarijo." Nekikrat ji pripeljejo takega nesrečnika, ki so ga našli poleg pota za plotom ležečega. Tako je bil z oteklinami in ranami obdan, da se ga je sleherni bal in ogibal. Ivana Šantalska, 22 let stara gospa, sprejela je tega gobovca kot darilo iz nebes. Obvezala mu je rane, očistila otekline, ter mu stregla neprestano štiri mesece,
dokler ni umrl. Ko je bil že blizo smrti, rekel ji je poln hvaležnosti: »Vaše plačilo, milostna gospa! bode obilno nekdaj, če le Bog usliši molitev revežev." — »Le pojdi otrok moj!" odgovori gospa šantal-ska ter objame umirajočega. »V svojem življenju si bil podoben Lazarju, tudi v onem življenju mu bodeš podoben in kakor on po an-geljskih rokah v nebesa prenesen." V tem trenutju umrje bolnik. Z lastno roko ga še hoče pokopati; ker ji pa branijo iz strahu, da bi se bolezni ne nalezla, jim reče: »Nobenih drugih gob se ne bojim, kakor gob greha." — Kmalu potem je k sebi vzela ženo, kije imela raka na nosu. Rana se je slednjič tako razširila, da je bila videti vsa glava kakor gola mrtvaška lobanja z očesoma, ki ste še zdravi ostali. Noben človek si je ni upal obiskati; le Frančiška ji je stanovitno stregla in jo vsak dan obiskala po trikrat. Posli in sorodniki so mladi vdovi branili, ona je rekla: »Noben človek noče k njej, kaj pa bode ž njo, če jo še jaz zapustim? Ko bi bili vi v takem stanju, ali bi bili radi brez pomoči? Kaj bi Gospod rekel sodni dan, ko bi mu ne hotela postreči v osebi te nesrečnice?" Rak je pa le še dalje razjedal. Na vratu se je naredila luknja in če je bolnica hotela govoriti, ji sapa ni šla pri ustih, marveč skozi podbradek ven. Skozi to strašno vratno votlino ji je mogla svetnica vlivati še nekoliko juhe in jo je tako ohranila pri življenju še 21 dni. Svetnica ji je stregla tri leta in pol; zdaj pride konec, a Gospod še prekosi svojo učenko v obiskanju bolnikov. Po srebrnih kleščieah spustijo skozi ono vratno odprtino košček sv. hostije in pokrepčana s sveto popotnico se loči uboga trpinka. — Ob času trgatve je nastala griža v vasi. Vsako jutro je šla svetnica okrog bolnikov, jim donašala hrane in zdravil ter jih čedila. Proti večeru jih je zopet obiskala in večkrat je bila še po večerni molitvi k umirajočim poklicana, in potem je večji del noči ostala pri njih, jih tolažila, opominjala in pripravljala za ločitev. Sedem tednov se je mudila v vasi in skoro ni bilo dneva, da bi ne bila kakega mrliča omila in za smrt pripravila.
14. JLjudoviJe IX., kralj francoski, je bil nekoč v samostanu Royaumontu in je tu slišal, kako je neki duhovnik tega samostana, Leodegarik po imenu, po gobovi bolezni tako razdejan, da so mu oči, nos, ustnice že vse razdejane, da skoro ni več na njem človeške podobe razločiti. Ljudovik ga hoče videti in veli opatu, naj ga pelje v njegovo osamljeno celico. Ko vstopita, je ravno hotel bolnik s preveliko težkočo nekoliko kosilca zavžiti. Svetnik poklekne pred njega kakor pred svojega z blatom onesnaženega Zveličarja in mu ponudi jed; potem ukaže prinesti jedil še od svoje mize in jih podaje bol-
niku. Predno se poslovi od njega, ga še objame in poljubi — njega, katerega nihče ni mogel pogledati brez studa in se veseli, češ, da je svojega Zveličarja obiskal in poljubil. Tako obiskanje je pač junaška čednost. — Ta veliki svetnik je ob križarski vojski po lazaretih stregel priprostim vojščakom in pokopaval od kuge umorjene.
15.	Mavkracij, brat sv. Bazilija, je hodil vsak dan na lov, da bi bolniki po ukusnih jedilih se krepčali in okrevali.
16.	Sv. Deogratias, škof kartaginski, ki je živel v petem stoletju, je bolnikom skazoval vso pomoč, katero so potrebovali. Ukazal jim je pripravljati dobra jedila, katera jim je večkrat sam podajal, in bolnike je spremljal k njihovim posteljam. Še po noči je šel gledat, če niso kaj zanemarjeni, skrbel je za vse in od postelje do postelje grede vsakega popraševal, kako mu je.
17.	Andreja, sestra iz dominikanskega reda, imela je raka s tako hudimi in smrdečimi ranami, da nikdo ni mogel pri njej ostati. Sv. Katarina Sijenska pa se ponudi, da ji hoče streči; obiskuje jo in ljubeznivo oskrbljuje dan na dan, rane ji čedi in obvezuje ter ne razodeva nikakoršnega studa, četudi je bil neprijeten in neznosen smrad iz groznih ran. Oziraje se na Jagnje božje krvaveče na križu dela vse z veselim srcem in niti zopernost niti dolgost bolezni ne more utruditi njene ljubezni in potrpežljivosti. Sicer ji je bilo silno težko premagati svojo natoro in prenašati nenavadno gnusobo, a njeno junaštvo nepremagljivo in zvesto nadaljuje angeljsko strežbo. Sedaj se pa posreči hudobnemu duhu, da tudi v bolnici obudi nevoljo in sovraštvo zoper sveto devico. Iz tega sovraštva nastalo je tudi krivo natolcevanje, češ, da je skrivna nečistniea. In tako natolcevanje razodevala je nesrečna bolnica še drugim, kakor bi bila čista resnica; grdo obrekovanje je šlo od ust do ust, ter so slednjič starejše sestre Katarini naravnost jele očitati. Svetnica pa je krotko in mirno odgovorila: „Resnično, ljube sestre, po milosti Jezusa Kristusa sem devica!“ Dalje ni rekla nobeno besede v svoje opravičevanje, pa tudi ne zoper zlobno obrekovalko, marveč ji je še dalje stregla enako skrbno, če ne še skrbnejše. To obrekovanje so zvedeli tudi sorodniki, posebno mati in so ji prepovedali še dalje streči taki nehvaležnici; a Katarina je kleče in tako prisrčno prosila mater, naj ji sme še dalje streči, da jo je preprosila. Spet hiti k bolnici in ji streže s tako prijaznostjo in vnemo, kakor če bi se ne bilo nič zgodilo ! To gine bolnico, da spozna krivico in v solzah britkega kesanja prosi odpuščenja pobožno devico. Katarina jo objame in tolaži rekoč: ,,Vem, preljuba moja sestra, da je sovražnik človeškega rodu vzrok
tega pohujšanja, ki je premotil tvoje srce; njemu torej pripisujem, ne tebi; tebe pa moram zahvaliti, da si se tako potegnila za ohra-njenje moje časti.“ In Katarina je ostala pri nji ter molila in ljubeznivo stregla, dokler ni mirno v Gospodu zaspala.
18.	Sv. Erentruda, prva opatinja na Nunskem hribu (Nonnberg) v Šolnogradu, je po vsem mestu dala iskati revežev in bolnikov in spraviti v bolnišnico, ki je bila nalašč za nje pripravljena, kjer jih je sama večkrat obiskala, jim stregla pri mizi, še celo glavo in život jim snažila ter rane celila.
19.	Sv. Elizabeta Turinška je bila večkrat po cele dneve v bolnišnicah in drugod pri bolnikih. Nobeno še tako slabo vreme, še tako slaba in umazana pot. še tako hud smrad pri bolnikih — nobena zapreka je ni udržala od takih obiskanj, ki jih je navadno peš opravljala. In kako ljubeznivo je ravnala z bolniki. Hodila je od postelje do postelje, popraševala jih, kaj želč in česa potrebujejo; z lastno roko je pitala tiste, katerih bolezni so bile najzopernejše, sama jim je postiljala, vzdigovala jih in prenašala na druge postelje ali na hrbtu ali na rokah, brisala jim obraz, nos in usta z ruto, ki jo je imela na glavi; svojo posebno skrb in ljubezen je skazovala tistim, katerih bolezen je bila najgnjusniša.
Elizabeta je bila nekoč s svojim soprogom in grofovo materjo v gradu, imenovanem „Novi grad". Tu je bil neki gobov siromak, majhne postave, pa tako oduren in grd, da se ni nihče zmenil zanj. Ta sirotej se je zdel Elizabeti kakor srečna najdba. Skoplje ga, ture in otekline mu namaže z dobrodejnim oljem in potem ga spravi v — grofovo posteljo. Ko je še stregla ubogemu človeku, brž hiti stara grofinja Elizabeto zatožit grofu, kaj počenja. „Le semkaj pojdi, pa poglej, kakšne čudeže dela tvoja Elizabeta." Prime ga za roko ter ga vede v njegovo spalnico in pravi: „Zdaj pa poglej, moj sin, tvoja žena ti deva gobove v posteljo; branila sem jej, pa ni marala. Kakor je videti, bi rada videla, da bi bil gobov še ti." Deželni grof potegne zagrinjalo spred postelje, pa kaj vidi? Jezusa križanega! Blaga Elizabeta stoji za svojim soprogom, morda jo je skrbelo, da bi zdaj njen mož vendar ne bil nevoljen. A ta se je bil zamislil v Boga, potem se k njej obrne in prijazno de: »Elizabeta, moja sestra, takih gostov mi le večkrat v posteljo deni, hvaležen ti bom. V tacih čednostnih vajah se ne daj od nikogar ovirati." Grof poklekne in moli: „Gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Jaz nisem vreden vseh teh čudežev, to prav dobro spoznam; toda pomagaj mi, da bom človek po tvojem srcu in po tvoji božji volji!"
20.	Kneginja Borghese, ena najplemenitejših gosp S, v Rimu, ki je bila kot vzor vseh čednosti in zarad velikega bogastva pa imenitnega rodu povsod močno čislana, odlikovala se je še prav posebno po svoji požrtvovalni ljubezni do revežev in bolnikov. Take uboge bolnike je zelo rada obiskovala, z vsem potrebnim jih preskrbljevala in večkrat tudi sama jim ljubeznivo stregla, kakor kaka usmiljena sestra. Med bolniki, katere je tako oskrbljevala, je bila neka jako nerodna oseba. Nekega jutra stopi kneginja v bolniško sobo z novo obleko, katero je bila napravila za ono nevšečno bolnico, da bi jo oblekla, kadar vstane, ker je bila že močno okrevala. Da bi poskusila, če je obleka prav, bolnico obleče; toda joj! oblačilo je več ko za dlan predolgo. Tu se bolnica razsrdi in cel potok zabavljic se vsuje na plemenito dobrotnico, da je bilo groza! In gospa? „Le mirni bodite, ljuba moja", jej pravi s krotkim in prijaznim glasom, „je že vse preskrbljeno; le vsedite se, šivanko in sukanec sem s saboj prinesla in takoj bom oblačilo ujela." In blaga gospa poklekne k nogam zlobnici in med prijaznim pogovarjanjem popravlja obleko. Ali ni bila to slavna zmaga, slavniša, kakor dobljena vojska ? Ljubezen je potrpežljiva.
21.	Neki usmiljeni sestri v Parizu je bil v postrežbo izročen bolnik v bolnišnici za invalide (onemogle vojake). Bolezen je bila zelo nevarna in blaga sestra se je vse prizadejala, da bi nesrečni bolnik ozdravel na telesu, a tudi na duši. Toda njegovo stanje je bilo čedalje slabše, bližal se je koncu; njegovo dušno stanje pa je bilo žal! še žalostniše memo telesnega. Pobožna strežnica je bila neutolažljiva pri tej prebritki misli, da bode bolnik umrl, ne da bi en sam pogled obrnil k Bogu, katerega je tolikrat žalil. Zdaj podvoji svojo ljubeznivo, res materino skrbljivost; vsak trenutek je pri bolnikovi postelji in vsako priliko porabi, da bi se mu kako omečilo srce. Toda neobčutljiv ostane in se še zahvali ne. Nekega dne meni, da bode umrl, urno mu poda križ in s solzami v očeh ga prosi, naj vsaj poljubi znamenje našega odrešenja. Surovo se proč obrne; sestra prosi; on jej pljune v obličje. Sestra ne pokaže nikakoršne nevolje; posnemaje Zveličarja, katerega je divja druhal zapljuvala, tepla in križala, mirno vzame rutico in se obriše. Tiho stoji poleg njega, le te-le besede mu ponavlja: „ Brate moj, brate moj! reši svojo dušo!" Z najgršimi kletvami jo sili, da naj ga pusti pri miru. Drugi dan zopet smrtna nevarnost, za sestro enaka dolžnost, enaka težkoča! Iz globočine srca je Boga pomoči prosila pri sv. obhajilu. Približa se bolniku z zdravili prijazno ga proseč: „Hočeš li nekoliko piti, dragi
brat?" ter mu popravi blazinico pod glavo. „Ne", odgovori, „ali ne vidiš, da nimam več moči?" — „Ker se čutiš tako slabotnega, ubogi moj brat", tako nadaljuje, „naj te nekoliko priporočim Bogu, pred katerega ti je stopiti." —- „To meni nič mar", odvrne bolnik, „le pusti me v miru umreti, to ti rečem.1- In zopet pljune, kakor poprejšnji dan. Toda, kako veliko je usmiljenje božje! Nebo ga je pričakovalo; nebo je hotelo osobito bolniškim strežnikom dokazati, da se ne sme nikdar obupovati, da ena sekunda, en trenotek lahko zadostuje, da se duša spokori in reši. Komaj si je sestra obličje obrisala in se nekaj stopinj odstranila, že jo jame bolnik klicati: ,,Sestra, pridi za trenutek nazaj, potrebujem te!“ Sestra se ozre proti nebu in moli, bolnik se vzdigne in naslonjen na stol poklekne na postelji ter zdihovaje in ihteč kliče: „Pridi, pripravljen sem; reci, če je mogoče, naj pridejo spovednik-1. Bolnik preliva obilne in grenke solze, spove se in sprejme sv. zakramente za mrtve. In čez šest tednov, katere je preživel v veliki spokornosti in udanosti, je umrl stari vojščak, s svojo mrzlo roko pritiskaje sv. križ na ustnice, katere je bil tolikrat onečastil z bogokletstvom in brezbožnostjo.
22.	AJevirin, neki menih na Francoskem, je s toliko ljubeznijo stregel bolnikom, da se je dotikoval njihovih ran, kakor bi se dotikoval najdražjih biserov in najbolj dišečih mazil. Bog mu ni le v življenju poplačal te bratovske ljubezni z notranjimi tolažili in dušnimi radostmi, marveč mu je še posebno ob koncu življenja dal spoznati, kako ljubo mu je bilo to delo svete ljubezni. Akvirin, že blizo smrti, je ves miren in vesel, kakor bi nikakoršnih bolečin ne čutil v svoji hudi bolezni. Opat, kateremu se je čudna zdela tolika radost v skrajni smrtni nevarnosti, mu zapove, naj razodene vzrok take veselosti. Menih odgovori: „Vedite, oče! da se mi je Jezus Kristus prikazal z ljubeznivim in jasnim obrazom, me zagotovil večnega zveličanja, in me povabil, naj poljubim njegove presvete rane, katere sem tolikokrat tako ljubeznivo zdravil v njegovih služabnikih. Zakaj bi se tedaj ne veselil, ker bo moja duša to noč, ko bodo bratje v koru, šla vživat nebeško veselje.11 In tako se je tudi zgodilo vsem v spodbudno spričevanje, kako zaslužno delo je ljubeznivo oskrbljevanje bolnikov.
23.	Ivan Mlajši iz Tebe je 12 let stregel bolnemu starčku. Čeravno je pridno in spretno opravljal svoje dolžnosti in se vsak dan nenavadno trudil, mu vendar starček ni privoščil dobre besede, marveč je precej ostro ravnal ž njim. Ivan pa se ni zmenil za to, kajti stregel in delal je le iz ljubezni do Boga. Starček pride na smrtno posteljo,
mnogo puščavnikov se zbere okrog njega; zdaj pokliče ponižnega in potrpežljivega Ivana k sebi, ga prime za roko in trikrat ponavlja: „Ostaui z Bogom!“ Nato ga priporoči očetom kot izredno potrpežljivega človeka in pravi: ,,To ni človek, marveč angelj; kajti čeravno vseh dvanajst let, ko mi je stregel, nikoli ni dobil prijazne besede, mi je vendar vedno prisrčno rad in jako pridno stregel."
24.	K nekemu možu, ki se je sprehajal zavit v svoj plašč, priteče ves zasopljen neki deček, moli roko proti njemu in jokaje prosi: „Oh, ljubi gospod, dajte mi en goldinar. Moram imeti goldinar; dajte mi ga, ljubi, dragi gospod!“ Dobri mož zre bednemu dečku ljubeznivo v obraz. Nedolžnost se mu razodeva na licih, plačljivost v tresočem se glasu in v ponižnem vedenju, gospod mu torej reče: „Zakaj pa toliko, dragi dečko ?“ — „Oh“, odgovori deček, „moram toliko imeti, kajti moja mati so bolni in bil sem že pri dveh zdravnikih, pa vsak hoče imeti goldinar, predno pride k njim. Uboga dobra mati morajo torej umreti, če ne dobim goldinarja!" — „Ne!“ odgovori ginjen mož, „če je tako, pa mi povej vendar, kje stanujejo tvoja mati ? Na tukaj goldinar, le hitro teci po zdravnika." Ves vesel mu pokaže deček stanovanje in potem teče, kolikor more, hitro z goldinarjem po zdravnika. Dobrosrčni mož pa hiti k bolni materi. Stopi k njej v sobo in vprašuje, kaj ji je. In ker ga je imela za zdravnika, mu zaupljivo razodene vse okoliščine svoje bolezni. Človekoljubni gospod jo potrpežljivo posluša, zahteva papirja, črnila in pero, se vsede spiše listek in pravi: „Poš!jite po to, kar sem tukaj zapisal." Potem želi, da bi se ji kmalu zboljšalo ter odide. Kmalu nato pride deček z zdravnikom v veliko začudenje bolne ženice. „Koliko zdravnikov pa kličeš ?“ reče dečku kažoč listek, ki ga je bil napisal poprejšnji. Zdravnik pogleda listek, začudi se in vsklikne: »Seveda, ta zna boljše recepte zapisavati nego jaz! Petdeset cekinov, žena je nakazanih! Dobri cesar Jožef sam je bil tukaj in njegov blagajnik jih ima izplačati." Veselja se strese bolnica po vseh udih in v kratkem času popolnem okreva.
25.	Pater Damijan. V južnem morju nekako v sredi pota med Ameriko in Avstralijo nasajena je cela vrsta otokov, ki so znani pod imenom: Havajski ali Sandviški otoki. Narava na teh krasnih otokih, kjer so zdaj skoro vsi prebivalci kristijani, je rajska, vendar ljudje niso srečni in veseli, ker tukaj je doma strašna gobava bolezen. Dandanašnji razločujejo trojno gobovo bolezen. Pri prvi dobi človek polno belih luskin po vsem životu, tudi lasje se pobelijo, tak bolnik ne trpi mnogo. Druge vrste gobe se lotijo najprej nog in rok; takemu bol-
niku popolnoma otrpnejo roke in noge, da jih prav nič ne čuti, počasi trohnč in gnijejo ter končno odpadejo od človeka. Tretja vrsta gob pa začne glodati v notranjem, poloti se pljuč in obisti. Tak bolnik navadno oteka in je neznan za pogled; ko se gobe primejo notranjih delov, tedaj kmalu konča svoje trpljenje. Gobe se podedovajo od starišev na otroke in so tudi nalezljive. Zato je vlada odločila na Molokajskem otoku poseben po naravi ločen prostor, kjer nikdo poprej ni prebival, gobovim za bivališče. Kjer je kdo zbolel, bil je šiloma iztrgan izmed družine in na ta otok prepeljan, katerega ni smel nikdo več zapustiti, da bi bolezni ne zanesel. Tam so bili prepuščeni samim sebi in svoji strašni bolezni. Vlada jih je sicer oskrb-Ijevala s potrebnim živežem, toda za drugo se ni menila; zlasti so bili v verski zadevi popolnem zapuščeni. — Misijonski škof bi bil rad kakega misijonarja tje poslal, pa si za tako junaško delo nikogar ni upal siliti. Kar se naš pater Damijan iz Belgije sam prostovoljno oglasi, ter pride 20. maja 1878 na otok — edini zdrav med same bolnike in kakošne bolnike! Bil je res pravi mučenik malo manj ko 16 let. Kar je že lahko naprej vedel, se je zgodilo, tudi on je dobil gobovo bolezen, ki ga je več časa mučila in grozovito razjedla. Umrl je 15. aprila 1889 kot dober pastir, ki je dal življenje za svoje uboge ovčice.
Ker ni tukaj prostora za obširno opisovanje njegovega mučeniško-apostoljskega delovanja, naj zadosti le odlomek iz njegovega pisma, iz katerega že lahko posnamemo, kaj se to pravi, 16 let bivati med takimi bolniki. „Na otoku našel sem — piše p. Damijan — prijazno kapelico. Stanovanja za me ni bilo nobenega. Dolgo časa sem prebival pod nekim drevesom. Blagi dobrotniki iz Honolula pomagali so mi, da sem sčasoma postavil za-se hišico, šestnajst čevljev dolgo in deset čevljev široko. Moje delovanje je bilo od pričetka zelo težavno. Gobova bolezen razširja namreč grozen smrad po kočah in tudi zrak je okužen po njem. Težko mi je bilo privaditi se temu smradu. Neko nedeljo opravljal sem v kapelici božjo službo. Menil sem, da me zaduši smrad; že sem mislil skočiti za par trenotkov iz kapelice na zrak, a misel, da je moj Odrešitelj vzdržal tudi pri grobu Lazarjevem, zadržala je tudi mene v kapelici. Sedaj čez pol leta sem se popolno privadil smradu; moj nos ni več tako občutljiv. Pogostokrat seveda me še posili natoren stud, kadar na priliko spovedujem bolnike, katerih rane so že polne črvov. Včasih sem tudi v zadregi, kam bi gobovega mazilil s sv. oljem, ker nima več zdrave kože od podplatov do temena. Kaj naj rečem o teh revežih? Mnogim odpadajo nos, ušesa,
prsti na rokah in nogah; veliko jih oslepi. Gobovi deli telesa so popolnoma neobčutljivi. Videl sem pogosto, kako so bolniki obrezovali svoje roke ali noge, kakor kos lesa. Gobovi boje se sami sebe. Vsako jutro opravim najprej sv. mašo ter vselej tudi kaj podučnega in tolažilnega povem bolnikom. Moji gobovei prav radi prihajajo k sv. maši. Potem obiskujem bolnike, ki ne morejo več iz koče. Po-kopujem skoro vsaki dan. Večinoma so gobovi tako revni, da nimajo ničesar za pokop. Navadno pregrnejo mrliča s prtom. Ako imam čas, napravim jim sam mrliško trhlo (trugo). Sploh moram biti tukaj vsem vse: oče, učitelj, sodnik, zidar, ključar, slikar, celo grobiir."
Gobovei živijo le po 5, k večjemu 10 let; p. Damijan je po trikrat že k grobu spremljal prebivalstvo tega otoka. Vzbudi v nas tak delavec dobrodelne sklepe !
®BAS®V§#1H1.
I.	Bratovščine v ožjem pomenu.
1. Kratek zgodovinski pregled. Vapostolskih časih so bili vsi verniki tako rekoč ena sama velika bratovščina, ker bili so enega srca in enega duha; tudi ni- nihče rekel, da je od tega, kar ima, kaj njegovega, ampak vse je bilo med njimi vseh. (Dj. ap. 4, 32.) Zato v prvih treh stoletjih krščanstva ne nahajamo nobenega poročila, da bi se bila ustanovila kakšna bratovščina, izvzemši meniške redove, ki so se vedno bolj širili. Redovi so nadalje gojili tisto pobožnost, katere so bili polni prvi kristijanje. Samostani so rastli tako, da so bili nekateri, dasi sredi puščav, po velikosti enaki mestom.
V	mestih so precej zgodaj nastale družbe za kak poseben dobrodelen namen; tako n. pr. v Carigradu „asceterija“ za pokopavanje mrličev, v Aleksandriji „parabolani“ za postrežbo bolnikov.
Najstarejša bratovščina v pravem pomenu pa je najbrže neka marijanska družba v Parizu, kateri je škof Odo (f 1208) odločil prvo nedeljo po sv. Trojici kot društven praznik.
L. 1211 je ustanovil sv. Dominik v Toulouse-u veliko bratovščino (magnam confratriam), najbrže sv. rožnega venca. — V istem času se je začela tudi bratovščina preš v. Trojice z belim ška-Pulirjem. Naslanjala se je na red trinitarcev, ustanovljen od sv. Janeza de Malho in sv. Feliksa Val.
V	drugi polovici 13. stoletja so ustanovili škapulirsko bratovščino naše ljube Gospe z gore K a r m e 1 s k e. Povod je bila
Zbirka,	34
obljuba, katero je bila dala preblažena Devica sv. Simonu Stock-u, šestemu generalu karmeličanskega reda. — Sv. Bonaventura je ustanovil 1. 1270 bratovščino praporašev (Gonfalonieri). Ta je prva dobila pravila, potrjena od rimskega papeža, ki je tedaj bil Klemen IV. Po izgledu te bratovščine se je ustanovilo mnogo drugih po vsem katoliškem svetu. — Sedmeri ustanovniki, ki so ustanovili red servitov, vzbudili so tudi bratovščino sedmerih žalostij Marijinih — s črnim škapulirjem.
V	1 4. i n 15. stoletju je sv. Cerkev mnogo trpela vsled avignonskega jetništva rimskih papežev in nasledujočega cerkvenega razkola. Tedaj tudi ni bilo novih bratovščin.
V	16. stoletju pa je nastala imenitna bratovščina p res v. reš-njega Telesa, katero je 1. 1539 potrdil Pavel III. — L. 1584 je potrdil papež Gregor XIII. na prošnjo jezuitskega generala Klavdija Aqua-viva marijansko kongregacijo. — Velika bratovščina pasu sv. Frančiška Asiškega je bila ustanoljena v cerkvi Sacro Convento v Asizih 1. 1585 od Siksta V. — V drugi polovici istega stoletja se je pričela po prizadevanju častite Uršule Bennicasa, usta-novnice reda teatinaric v Neapolju, škapulirska bratovščina brezmadežnega Spočetja. Povod je dala Marija Devica sama, prikazavši se imenovani ustanovnici.
Jezuitski general Vincencij Caraffa je ustanovil 1. 1638 bratovščino srečne smrti, potrjeno od papeža Inocencija X. — L. 1698 je potrdil Inocencij XII. bratovščino angela varuha.
V	18. stoletju je ustanovil sv. Leonard Portomavriški bratovščino preš v. Srca Jezusovega.
V	19. stoletju je nastalo še mnogo drugih novih bratovščin. L. 1836 se je n. pr. pričela slavna velika bratovščina svetega in neomadežanega Srca Marijinega za spreobrnenje grešnikov. — L. 1841 so ustanovili mašniki iz kongregacije presv. Odrešenika veliko bratovščino v tolažbo vernih duš v vicah. — Papež Pij IX. je ustanovil 1. 1847 veliko bratovščino v zadoščenje za bogokletstva in onečeščevanje nedelj v cerkvi sv. Martina v škofiji Langres na Francoskem. — Velika bratovščina Device Marije v La-Salettu je bila 1. 1852 od papeža potrjena. L. 1860 je bila ustanovljena velika bratovščina sv. Mihaela v podporo sv. očeta itd.
Število bratovščin je veliko. V Rimu samem jih je okrog sto, ki so velike bratovščine, t. j., ki so sedež za druge jednake bratovščine po vsem svetu.
Do cesarja Jožefa II. so se v Avstriji bratovščine prosto razvijale. Cesar Jožef pa je imel svoje misli o njih. Odpravil je namreč vse, zato pa ustanovil novo bratovščino »dejanske ljubezni do bližnjega" pod varstvom našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Ukazal je, da naj se ta bratovščina ustanovi v vsaki župniji, naj na-domestuje bratovščino sv. rešuj ega Telesa in spremlja sv. popotnico k bolnikom. Na obletnico ustanovljenja, t. j. praznik imena Marijinega, naj pripeljejo ubožce v sprevodu v cerkev, in naj se jim razdele izvanredni mili darovi; o drugih dveh bratovskih praznikih pa, t. j. božični dan in velikonočno nedeljo popoldan naj bo primerna pridiga, nato navadna služba božja in Te Deum pa darovanje za uboge. Ta bratovščina pa ni uspevala; izgubila se je polagoma brez sledu. Kar so imele pa odpravljene bratovščine imetja, bilo jim je odvzeto, posestva pa so bila za malo ceno prodana in z denarjem se je založil tako zvani verski zaklad, odkoder so dobivale potem cerkve in šole svoje dohodke. Za se ali strogo državne namene cesar ni vzel nič iz cerkvenega imetka. Vse je šlo sicer za cerkve in šole, toda po njegovem naročilu in navodilu. Na Dunaju samem je odpravil cesar 116 bratovščin, ki so imele 688.000 gld. premoženja in poleg tega še okrog 18.000 gld. letnih prispevkov. V celem cesarstvu je znašalo tako odvzeto imetje bratovsko več milijonov gld. Vse drugače se je postopalo z »bratovščino prostozidarjev." Neki cesarski odlok z dnč 10. dec. 1785 jej je obljubil varstvo in še celo pohvalil jo je, češ, ker ima take zasluge za človeštvo.
Pozneje so bile v Avstriji bratovščine zopet dovoljene in so se jele po mnogih krajih jako lepo razvijati. Žal, da jih tukaj ne morem obširno opisovati, marveč zlasti le na zgodovinski razvitek nekaterih bolj imenitnih in razširjenih se ozirati.
2. Bratovščina presv. rešnjega Telesa. Že davno, preduo se je ustanovila posebno bratovščina, osnovale so blage duše na mnogih krajih društva, po katerih so se izpodbujale med seboj k večji ljubezni in k večjemu spoštovanju do presv. Zakramenta, da bi zadostovale božjemu Odrešeniku za mlačnost toliko kristijanov. Ta mladika je postala že mogočno drevo, ko je papež Pavel V. 30. novembra 1539 povzdignil društvo moljenja in češčenja presv. Zakramenta v rimski dominikanski cerkvi S. Maria sopra Minerva v pravo bratovščino, ter ji dal mnogo odpustkov. Ta prva bratovščina je na isti stopinji, kakor velike bratovščine ter ima pravico podeliti svoje odpustke vsem bratovščinam istega imena, ki bi se hotele ž njo združiti. Udje v Rimu Se v obče zavežejo, da bodo redno skrbeli za dostojno češčenje pre-
34*
svetega Zakramenta; posebno v župnih cerkvah naj bode vedno pristojno okrašeno, vedno naj pred njim luč gori, nikdar naj se ne nese bolnikom brez posebnega zagrinjala. Z gorečimi baklami spremljajo sv. popotnico. Zato se da znamenje z zvonom, da pride nekaj udov bratovščine, drugi pa vsaj doma molijo za bolnika. Žene morajo vedno ostati doma ter se v duhu udeležiti sprevoda. Za bolnika odmolijo na zvonovo znamenje pet očenašev in pet češčenamarij. Ravno toliko moli vsak ud na teden v čast presv. rešnjega Telesa. Vsako tretjo nedeljo v mesecu pridejo vsi udje k slovesni sv. maši v cerkvi „sopra Minerva" in drže med povzdigovanjem gorečo svečo v roki. V petek po Telovem imajo slovesen sprevod okrog cerkve z gorečimi svečami v roki.
Ker se ni mogoče ravnati povsodi točno po teh pravilih, dovolili so papeži Pavel V. 15. febr. 1608, Klement X. 23. aprila 1676 in Iuocent XI. 1. oktobra 1678, da so bratovščine presv. Zakramenta, raztresene po vsem svetu, deležne odpustkov velike bratovščine rimske, ako so bile od sv. stolice ali škofa uvedene, ter so njih pravila od tam potrjena in se v glavnem vjemajo s pravili velike bratovščine rimske. Glavni namen pa je pobožnost, češčenje in ljubezen do presvetega Zakramenta. Udje skušajo povsod po moči izpolnjevati svoje dolžnosti; spodbudno se vedejo v cerkvi, so pri sv. maši pogosto, pri blagoslovih, cerkvenih sprevodih, udeležujejo se štirideset-urne molitve, sprejemajo večkrat vredno sv. Zakramente ter pogosto obiskujejo presv. rešnje Telo. Skrbe tudi za okraševanje cerkve, vzdržujejo večno luč ter odvračujejo vsako onečaščenje Najsvetejšega.
Kolike koristi je to za posamezne ude in za cele občine, ni treba posebej dokazovati. Posebno se je to pokazalo v 16. stoletju za časa krivovercev. Največja sreča je bila, da seje bila že prej bratovščina razširila po vseh krajih.
V nekaterih samostanih redovnice zapored obiskujejo in molijo noč in dan najsvetejši Zakrament. To navado samostanom toplo priporoča sv. Alfonz Ligvorij, ako ne noč in dan, molilo naj bi se presv. rešnje Telo vsaj skozi dvanajst ur po dnevi neprenehoma. V mnogih mestih, zla?ti v Rimu, izpostavljajo sv. Zakrament vsak dan v kaki cerkvi, in neštete pobožne duše prihajajo ter se mu poklanjajo od jutra do večera. Pobožnosti tudi po noči ne prenehajo, marveč bratovski udje zaporedoma prihajajo, da se vedno češčenje ne pretrga. Znano je, da je sv. Benedikt Labre skoro celo svoje življenje preživel v Rimu po cerkvah, kjer ja bilo Najsvetejše izpostavljeno, ali pa pred vrati tacih cerkva.
3.	Velika bratovščina rednega eešeenja presv. reš-njega Telesa in v podporo ubožnih cerkva. Leta 1849 je bila v Bruselju kanonično ustanovljena bratovščina vednega češčenja presv. rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva. I)nč 6. maja 1853 je bila povzdignjena v veliko bratovščino. V kratkem so se po mnogih drugih mest h osnovale enake bratovščine, ter jako vspešno delovale. Z apostolskim pismom 2. julija 1858 je bila dunajska bratovščina povzdignjena v veliko bratovščino za celo monarhijo z vsemi pravicami, kakoršne imajo druge velike bratovščine; lahko podeljuje milosti in odpustke, ki jih je dobila s pismom 25. junija 1858, tudi drugim enakim bratovščinam, ki se ž njo združijo. Že naslednje leto se je osnovala ta prekoristna bratovščina v Ljubljani, po prizadevanju velečast. gospoda Pavkerja, ki ji je ostal vsa leta prem arij iv voditelj. Prelepo deluje tudi na Štajarskem itd.
Udje se zavežejo — toda ne pod grehom — k vednemu če-ščenju presv. rešnjega Telesa; vsakdo si namreč izbere določeni dan v mesecu in določeno uro, v kateri bode molil Najsvetejše. Skupno pa z darovi na to delujejo, da se preskrbi ubožnim cerkvam potrebna oprava za službo božjo. Ni pa potrebno ravno v cerkvi opraviti molitveno uro, lahko jo opraviš tudi doma, zlasti, ako si jo izbral v nočnem času. Zamujeno uro opraviš lahko tudi o drugem času. V podporo ubožnih cerkva plačujejo udje gotove doneske. Tako imenovani podporni udje ne prevzamejo drugih dolžnostij, kakor da nekaj več plačujejo, kot navadni udje.
Sedež bratovščine je navadno, kjer je škof. Te bratovščine se oklenejo podružnice ter ji morajo dopošiljati imenike udov, da so lahko deležni odpustkov. Glavno bratovščino vodi od škofa imenovani ravnatelj, podružnične bratovščine pa vodijo duhovni pastirji, ki pošiljajo ravnateljstvu darove ter naznanjajo ustopivše, izstopivše in Umrle ude. Cerkveno opravo za ubožne cerkve oskrbujejo navadno ženske; osnovani so posebni odbori pod vodstvom duhovnikov, da se dela vsa oprava po cerkvenih določilih. Pogosto ti odbori tudi razdeljujejo opravo med ubožne cerkve. Udje posameznih bratovščin imajo v določeno nedeljo vsak mesec svojo službo božjo, večinoma sv- mašo, med molitveno uro pred izpostavljenim Najsvetejšim, in Pa kak govor o presvetem Zakramentu. Pri tem se naznanijo tudi umrli udje.
V kolik duševni prid udom in cerkvi so te bratovščine ravno v sedanjih za cerkev hudih časih, ne d& se niti opisati. Tudi v pod-
poro ubožnim cerkvam se je že mnogo storilo; kakor nam spričuje vsakoletni izkaz v ^Zgodnji Danici", »Gospodarji" itd.
4.	Bratovščina presv. Trojice & belim škapulir jem. Starejše bratovščine so dajale svojim udom večinoma posebno obleko, katero so nosili ob zborovanjih, pri procesijah ali, ako so spremljali sv. popotnico. Ostanki tega se še sedaj semtertje nahajajo. — Posebno ločilno znamenje pri nekaterih bratovščinah je pa sedaj ška-pulir, ki ga morajo udje vedno nositi, ako se hočejo udeležiti bratovskih odpustkov in predpravic. Škapulir je bil prvotno oblačilo, ki so nosili menihi pri delu; bilo je najbrže kos sukna, katerega en konec je visel spredaj, drugi zadaj čez ramena. Pozneje je imel pri raznih redovih določeno obliko in barvo in je postal del redovnega oblačila. Ti redovi so ustanovljali bratovščine. Udje so dobivali podobna, le veliko manjša oblačilca: dva koščka sukna iz ovčje volne, zvezana z dvema trakoma.
Bazun belega škapulirja presv. Trojice, so še štirje škapulirji: ruj a vi škapulir, naše ljube Gospe Karmelske, višnjevi brezmadežnega spočetja in črni Marije sedem žalosti ter r u d e č i britkega trpljenja in presvetih src Jezusa in Marije. Mogoče je tudi vseh petero skupno nositi na dvojnem rudečem traku.
Trinitarjem, redovnikom presv. Trojice, ki so po svojih pravilih (potrj. 1198) velikodušno reševali vjete kristijane, pridružila se je bratovščina vernikov obojega spola in vseh stanov, da bi redovnike zdatno podpirala z molitvijo in z miloščino v čudovito lepem delovanju krščanske ljubezni. Kot „bratovsko“ znamenje so nosili škapulir iz bele volne z modro-rudečim križem na vsakem koščku. Papeži so podelili bratovščini obilno odpustkov; širila se je hitro in daleč na okrog. Prvotni namen je sicer sedaj skoro popolnem ponehal, vendar ima še bratovščina prelepi delokrog: počeščenje presv. Trojice, najimenitnejše skrivnosti naše sv. vere.
5.	Velika bratovščina veilnega moljenja in češčenja sv. Buha. Dne 19. majnika 1882. je ustanovil knezonadškof dunajski Celestin Josip Ganglbauer pri cerkvi misijonarjev iz družbe sv. Vincencija Pavljanskega na Dunaju molitveno družbo v ta namen, da bi tretjo božjo osebo kolikor mogoče slavila in pobožno prosila, naj bi dodelil sv. Duh božji cerkvi prav mnogo vnetih duhovnikov in jih obdaril s potrebnimi milostmi; tudi naj bi družba izprosila celemu svetu obilnih darov sv. Duha.
Papež Leon XIII. je posebno počastil to družbo, ker jo je s pismom, izdanim dnč 1. septembra 1882, imenoval veliko b r a-
t o v š č i n o in ji je milostno podelil mnogo odpustkov posebno za binkoštne dni. Sedež te bratovščine je na Dunaju v misijonski hiši.
6.	Velika bratovščina božjega Srca Jezusovega. V raznih redovih, zlasti salezijank, jezuitov in benediktincev, se je častilo že v začetku osemnajstega stoletja posebno božje Srce Jezusovo. Kmalu so se v ta namen osnovale družbe in bratovščine tudi med svetom. Leta 1727. je bilo le v Eropi 400 takih družb. Namnožilo se jih je do leta 1765. na 1090, in odslej so se razširjale vkljub silnemu nasprotovanju po vseh delih sveta. Sedaj je popolnoma nemogoče povedati, koliko je vseh, ker se snujejo neprenehoma nove bratovščine in so razven tega tudi med bratovskimi udi samimi, še posebne družbe, n. pr. v e d n e g a češčenja božjega Srca.
Sedež velike bratovščine božjega Srca Jezusovega je v Kirnu. Ustanovili so jo duhovniki kongregacije sv. Pavla, katerim je bil 14. sveč. 1. 1801. dovolil kardinal Somaglia, tedaj papežev generalni vikarij za mesto Kim, da osnujejo bratovščino češčenja božjega Srca po zgledu sv. Leonarda Porto-Mavriškega, ki je bil ustanovil enako družbo v cerkvi sv. Teodora. Papež Pij VII. ji je podelil s pismom
6.	sušca 1801 razne odpustke, s pismom 25. prosinca 1808 pa jo je povzdignil v veliko bratovščino ter ji dal raznih predpravic, med temi, da se osnuje lahko na enem in istem kraju več takih bratovščin ako bi bilo potrebno radi velikega števila novih udov. Od 1. 1803 do 1822. ni nič manj ko 1962 podružniških bratovščin oklenilo se velike bratovščine-matere v Kirnu. Prej je bila „S. Maria in capella" cerkev velike bratovščine, sedaj pa je cerkev „S. Maria in pace." Vsaka bratovščina Srca Jezusovega se mora tej pridružiti, da je deležna odpustkov.
Namen bratovščine božjega srca Jezusovega je gojiti in razširjati češčenje božjega Srca v presv. Zakramentu ljubezni, kateremu se dela pogosto tolika nečast. V Ljubljani se zapisuje v to bratovščino pri oo. frančiškanih, v novejšem času tudi pri misijonarjih lazaristih.
Omenjamo še posebno vrsto češčenja božjega srca, katerega naj zlasti goje bratovski udje. To je nadomestilno ali z a d o s t i 1 n o sv. obhajilo. Volja je to božjega Odrešenika samega. Nekega dnč se je prikazal blaženi Margareti Alacoque in rekel: „Pristopaj prvi petek vsakega meseca v zadoščenje k sv. obhajilu". In ob drugi Priliki ji je rekel: „Prihajam v tvoje srce, da mi zadostiš ti s svojo gorečo ljubeznijo za žaljenja, katera mi je trpeti v presv. Zakramentu oltarja od mlačnih in bojazljivih duš". L. 1854. je osnoval jezuit Viktor Hrevon posebno družbo zadostilnega obhajila. To družbo „vednega zadostilnega obhajila" je odobril 9. vel. srpana 1861 papež Pij IX.
in izrekel v pismu 7. mal. srpana 1864 nadškofu Avignonskemu srčno željo, naj bi se družba bolj in bolj razširjala po celem svetu. Želja sv. Očeta se je izpolnila, ker so se polagoma osnovale najprej na Francoskem, pozneje po samostanih in med svetom take družbe. Središče teh družb je od 2. mal. srp. 1865 samostan Obiskovanja Marijinega v Paray-Le-Monial, škoiije Autunske na Francoskem.
7. Apostoljstvo molitve. Molitveno apostoljstvo sicer ni prava bratovščina, ampak samo velika molitvena družba; vendar pa pripada vrhovni bratovščini presvetega Jezusovega Srca v cerkvi S. Maria della pace v Rimu, in udje molitvenega apostoljstva se lahko udeleže vseh odpustkov te bratovščine. Ta družba se povsodi lahko uvede; uvedenje bratovščine presv. Srca Jezusovega ima pa marsikje več zaprek.
Leta 1844. je nagovoril p. G a u t r e 1 e t, superijor v skolas-tikatu Vals pri Puy-u na južnem Francoskem, v nekem govoru mlade gojence, da naj prično apostoljsko delovati na ta način, da darujejo svoje molitve, svoje učenje in vsa svoja dela za spreobrnenje nevernikov in v prid sv. cerkvi. Tako naj bi se prihodnji misijonarji že zgodaj družili z božjim Srcem v tabernakeljnu in se v molitvi vnemali za reševanje duš. Superijorjevega nasveta se takoj poprimejo in osnujejo društvo v oddelkih po dvanajst oseb. Na male listke so si natisnili namen, v kateri so udje sklenili opravljati in darovati svoje molitve in dobra dela. Te bogoljubne vaje, navidezno sicer malenkostne, niso ostale med štirimi stenami, marveč jele so se širiti dalje in dalje, zakaj duhovniki in neduhovniki poprijemali so se te pobožnosti. Ta-mošnji škof, Darcimoles, in njegov naslednik, Morlhon, potrdila sta to družbo. Potrdil jo je tudi papež Pij IX. in ji je podelil odpustkov. Jezuitski general je dovolil družbinim udom, da se smejo udeleževati vseh zaslug tega reda. Jednako udeležitev so naklonili tudi drugi redovi in druge družbe; 8. aprila 1. 1861. šojo združili z vrhovno bratovščino presvetega Jezusovega Srca v Rimu. Dne 23. septembra 1878 je družbo pohvalil papež Leo XIII. v milostnem pismu, in dne 24. majnika 1879. 1. ji je dal nova pravila; vredilo se je tudi do dobra razmerje te družbe do vrhovne bratovščine presvetega Srca dne
7.	junija 1879. leta.
Družbi na čelu je vrhovni vodja, kateri zdaj stanuje v Toulouse-u na Francoskem. Temu so podrejeni višji voditelji; višji vodja za Avstrijo stanuje v Inomostu. Za posamezne škofije izvolijo še škofje škofijske vodje; za ljubljansko škofijo na pr. je preč. g. kanonik Flis.
Molitveno apostoljstvo je prav zelo razširjeno. Začetkom leta 1881. je bilo samo na Francoskem vsprejetih več kot 32.400
župnij in družb; vseh družnikov je bilo pa okrog leta 1880 že čez dvanajst milijonov.
8.	Velika bratovščina predrarje krvi Jezusa Kristusa. Ceščenje predrage krvi Jezusa Kristusa, s katero je odkupil svoje izvoljence, (I. Pet. 1, 19.), in s katero je sklenil mir med zemljo in nebom (Kolo5. 1, 20), je toliko stara, kakor cerkev sama. Na mnogih mestih sv. pisma se povdarja neskončna cena in moč te krvi: in sv. cerkev z velikim zaupanjem prosi božjega Zveličarja v hvalnici sv. Ambroža in sv. Avguština, rekoč: Prosimo te torej, pridi pomagat svojim služabnikom, katere si odrešil s svojo predrago krvjo! Posebno pa hvali sv. cerkev v času trpljenja Kristusovega v hvalnici „Vexiila regi s “ in v praznik sv. rešnjega Telesa v hvalnici „Pange lingua" neprecenljivo dobroto in brezkončno ljubezen, katero nam je Jezus skazal s tem, da je svojo kri za nas prelil. Kakor znano, je dovolila sv. cerkev tudi vsako leto dva praznika na čast predrage krvi Kristusove. Nekateri svetniki so s posebno vnemo častili presveto rešnjo kri. Sv. Magdalena P a c i š k a je vsaj 50-krat na dan z največjo pobožnostjo darovala Bogu presveto kri, in s tem je dosegla veliko milostij, posebno to, da se je mnogo grešnikov spreobrnilo in da so bile uboge duše v vicah reševane. — Sv. Ter e-ziji je rekel nekoč Gospod: „Ker nimaš ničesar, kar bi meni podarila, dam ti vso svojo kri, da jo daruješ nebeškemu Očetu. Ta moja kri je zate najgotovejše sredstvo, s katerim boš lahko od nebeškega Očeta dosegla največje milosti in dobrote." — Sv. Katarina S i j e n s k a je imela naj večje zaupanje do predrage krvi Jezusove. Mislila si je, da je vsaka duša s sv. krvjo kakor neprecenljivim škrlatom pokrita, in vse človeštvo da plava v predragi brvi, kakor ribice v svetovnem morju. Pz te misli je zajemala ono gorečo ljubezen do bližnjega in ono vnemo za spreobrnenje grešnikov, od tod je imela srčnost in moč v svojem velevažnem in težkem poklicu. Svoja pisma je vedno začenjala z besedami: „Pišem Ti v krvi Jezusovi." Nikdar ni govorila tako navdušeno, kakor takrat, kadar Je govorila o presveti krvi. — Sv. Le on ar d Porto -Mav riški Je vselej, predno je šel maševat, izdihnil triintridesetkrat: „Večni Oče, darujem Ti predrago kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za moje grehe in za potrebe sv. Cerkve." — Še več izgledov bi se lahko navedlo, kako se je častila presveta kri skozi vsa stoletja.
Začetkom tega stoletja sta dva pobožna duhovnika v Eimu skleca vstanoviti bratovščino, katere udje naj bi si posebno prizadevali, večkrat premišljevati trpljenje Jezusovo in večkrat nebeškemu Očetu
darovati presv. kri za odpuščanje lastnih grehov, za potrebe svete Cerkve, za spreobrnenje grešnikov in za pomoč in tolažbo ubogih duš v vicah. — Papež Pij VII., ki je bil sam vnet častilec presvete krvi, povzdignil je 1. 1815 bratovščino za veliko ^bratovščino in ji je podelil mnogo odpustkov, katere je papež Pij IX. še pomnožil. Tako je zdaj ta bratovščina z drugimi v jedni vrsti po smotru in po bogastvu milosti. Vedno se je bolj širila. — Nekaj posebnega v tej bratovščini je to, da se njeni udje udeleže vseh spokornih in drugih dobrih del, katera se opravljajo v vseh svetih redovih in samostanskih družbah, katere imajo 200.000 udov in ki so naseljene v več kakor
16.000	krajih.
Vodja glavne bratovščine je ud družbe misijonarjev predrage krvi in biva v S. Salvator-ju in Čampo v Eimu.
Udom bratovščine predrage krvi ni treba vsak dan gotove molitve opravljati. Vendar je navada, na čast sedmerega krvavenja Jezusovega sedemkrat moliti: Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu in na zadnje pristaviti: „Večni Oče, darujem Ti predrago kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe in za potrebe sv. cerkve". Pij VII. je podelil za vsakokrat odpustek 100 dnij.
9.	Jludeči škapulir bridkega trpljenja in presvetih Src Jezusa in Marije. Rudeči škapulir britkega trpljenja in presv. Src Jezusa in Marije se je tako začel: V osmini praznika sv. Vincencija Pavljanskega je imela usmiljena sestra v Parizu prikazen, o kateri to le pripoveduje; „Šla sem" pred večernicami v kapelico, zdelo se mi je, da križanega Jezusa vidim, držal je v desnici škrla-tasto-rudeč škapulir, na enem koncu se je videl Zveličar razpet, na tleh okoli križa pa orodje njegovega trpljenja, bič, šiba, kladvo in obleka, ki je krvavo telo Gospodovo pokrivala; okoli križa zgorej je bilo brati: „Sveto trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, reši nas", na drugem koncu ste bili podobi Jezusovega in Marijinega Srca, v sredi med srcema je križ stal, okoli katerega je bilo pisano: „Presveti Srci Jezusa in Marije, branite nas. “ — Osemnajst mesecev pozneje se ji je prikazal Jezus med mašo v svojem bridkem trpljenji, z bledim obrazom, ves ranjen in žalosten, in je rekel: „Ti me moraš tolažiti v bolečinah mojega trpljenja, ti moraš vse kosce mesa, ki so se v Pilatovem dvoru pri krvavem bičanji odtrgali od mojega telesa, in vse kapljice moje na gori Kalvarski .prelite krvi pobrati in ohraniti. Ti boš mojo ljubezen do ljudi po mojem trpljenji za nje spoznala". Oh, kako želi Gospod, da na njegovo trpljenje mislimo in ljubezen njegovega Srca spoznamo! Kako želi usmiljeni Jezus, da bi verni
škapulir, katerega je pokazal, nosili, da bi se tako z njegovo ljubeznijo do trp'jenja oblekli, kako želi to njegova in naša mati Marija! Neko nedeljo popoldne molim križev pot, pri 13. postaji se mi je dozdevalo, da je Marija Jezusovo mrtvo telo v moje naročje položila, rekoč: „Svet se bo pogubil, ako ne bo mislil več na Jezusovo trpljenje, stori, kar zamoreš, da se reši." Prepričana sem, da Jezusovo trpljenje stori, da se grešniki spreobrnejo, pravični ogorečijo: mene je Bog vselej s posebnimi milostmi oblagodaril, kadarkoli sem njegovo bridko trpljenje živo premišljevala. Zveličar božji se je še večkrat omenjeni sestri prikazal z rudečim škapulirjem v rokah, tako n. pr. v praznik povikšanja sv. križa 1. 1846, in ji rtkel tolažljive besede: „Vsi ki bodo škapulir nosili, bodo vsak petek zadobili pomnoženje vere, upanja in ljubezni".
Prečastiti gospod Janez Etiene, veliki prednik misijonarjev in usmiljenih sester, se sprvega ni veliko zmenil za omenjene prikazni, vendar ko je bil leta 1847 v Rimu, je vse te reči sv. Očetu, poglavarju cerkve, Piju IX. priprosto povedal, pa kako se je začudil, ko so papež odgovorili: „Prav radi vidimo, da bi se verni poslužili tega novega pripomočka, grešnike spreobračati". Zatorej so sv. Oče
25.	junija 1847 vse duhovne misijonske družbe pooblastili, vernim rudeči škapulir deliti. Velikemu predniku misijonarjev pa so dali še to posebno oblast, da sme tudi druge duhovne pooblastiti rudeči škapulir blagosloviti in deliti.
10.	Velika bratovščina svetega brezmadežnega srca Marijinega »a spreobrnenje grešnikov. Že 1. 1743 je bilo po raznih krajih katoliškega sveta 84 bratovščin v čast Marijinega srca. Vendar pravi pričetnik te Marijine bratovščine v sedanji obliki je bil župnik mestne cerkve Marije zmagovalke v Parizu, Dufriche Desgenettes. Ta župnik je 3. decembra 1836 pri Marijinem oltarju te cerkve bral sv. mašo in se je čutil silno užaljenega zaradi prežalostnega stanja svoje duhovnije, v kateri je bila že skoro vsa vera zamrla, ljudstvo je bilo vsem pregreham udano, cerkve so bile ob največjih praznikih prazne, in sv. zakramenti se celo ob smrtni uri niso sprejemali. Precej v začetku sv. maše se jame častitljivemu niašniku, ki se je že šest let zastonj trudil v svoji duhovniji zopet Poživiti versko življenje, z neustavljivo močjo vsilovati misel, naj bi svojo duhovnijo posvetil presvetemu in neomadežanemu Marijinemu srcu, da po njeni priprošnji doseže spreobrnenje grešnikov. Župnik se trudi, da bi odstranil to misel kot razmišljenje; pa ves trud je bil zastonj. Prišedši domov sostavi vkljub notranjemu nasprotstvu
vodila, jih da 10. decembra nadškofa v potrjenje in naslednji dan po glavni službi božji oznani nekako bojazljivo pred praznimi klopmi, da bode zvečer ob sedmih taka in taka pobožnost v ta namen, da bi pri božjem usmiljenju po priprošnji Marijinega srca grešnikom izprosili milost poboljšanja. Pride večer; župnik se nadja, da jih pride le kakih 50 do 60, pa glej, prišlo jih je 400—500, med njimi mnogo moških. — Pričnejo se večernice. Večina ostane hladna; a nastopni govor, ki jim pojasnuje namen in pomen tega zbirališča, jih tako premaga, da se z ganljivo pobožnostjo vdeležijo litanij in drugih molitev. Ob prošnji v lavretanskih litanijah »pribežališče grešnikov" so bili tako gineni, da so samovoljno trikrat ponavljali to prošnjo. Eavno tako se je zgodilo pri besedah: »Zanesi nam, o Gospod!“
Župnik, ves vesel takega vspeha, sklene z Marijino pomočjo spreobrniti nekega grešnika I., ki mu je prizadejal že mnogo skrbi. Nastopni dan ga obišče. — Ta gospod I. je bil še edini živeči minister Ljudovika XVI. Že v svojem 15. letu se je bil odpovedal sveti veri in je postal popolen bogotajec. Zdaj je bil star že 80 let, slep, a vendar še popolnem čilega duha in kot temeljito izurjen pravdnik, sovetnik in zagovornik mnogih družin. Že desetkrat ga je bil župnik prišel obiskat, a vselej ga je odpravil; toda dne 12. decembra, po prvi slovesnosti Marijinega srca, mu je vstop dovolil in ga sprejel jako prijazno, rekoč: »Gospod župnik, bodite tako dobri in dajte mi svoj blagoslov." In ko ga župnik blagoslovi, nadaljuje: »Kako, dobrodejno mi je vendar vaše obiskanje! Sicer vas ne morem videti, a čutim vašo navzočnost. Odkar ste pri meni, čutim nekaki mir in pokoj ter neko notranje veselje, ki ga nisem nikdar poznal." Lahko je bilo zdaj pridobiti srce, v katerem je milost božja tako očitno delovala. Ves skesan opravi sveto spoved ter jako vspodbudno živi še štiri mesece, in mirno pa vdan v voljo božjo izroči svojo spokorjeno dušo. Še več drugih grešnikov se je spokorilo; že 16. decembra istega leta je bila bratovščina kanonično ustanovljena v njegovi cerkvi in vsa duhovnija se je prenovila ter dobila popolnem drugačno lice.
Papež Gregorij XVI. je to bratovščino s pismom 24. aprila 1888 povzdignil v veliko bratovščino s pravico, še druge bratovščine enakega imena in namena si pridruževati ter iste odpustke in pravice podeljevati. Tudi Pij IX. je to bratovščino posebno odlikoval in z odpustki obdaril; imenoval jo je »navdihnenje iz nebes, delo božje, pomožni studenec svete cerkve.“ Razširjena je po vsem katoliškem
svetu ter šteje nad 18.400 pridruženih bratovščin, ki štejejo več nego 30 milijonov udeležencev. Po tej bratovščini se je spreobrnilo silno veliko grešnikov, pri katerih ni pomagalo že nobeno drugo prizadevanje. V Ljubljani ima sedež pri sv. Petru od 1. 1851, kjer je že vpisanih nad 70.000 udov.
11.	Velika bratovščina naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega. (Molitvena družba za srečen izid težavnih in brezupnih zadev.) Ustanovljena je bila 29. jan. 1804., na god sv. Frančiška Šaleškega, po misijonarjih presv. Srca Jezusovega, in v kratkem odobrena kot velika bratovščina. Tudi v Rimu je bila 8. dec. 1872. vvedena v cerkvi sv. Andreja na ICvirinalu, kjer je že naslednje leto dobila ime in pravice velike bratovščine. V novejšem času se je v Rimu na trgu Foro agonale pozidala prekrasna cerkev „Naše ljube gospe presv. Srca Jezusovega" in tukaj je od 1. 1879. glavni sedež in središče te široko razprostrane družbe v rokah že poprej imenovanih misijonarjev. L. 1872. so v Inomostu ustanovili podružnico za nemške in avstrijske dežele; 1. 1876. je bilo že nad en milijon udov. Navadno so to podružnico imenovali kratko: molitveno družbo, da bi jo ločili od druzih bratovščin. Vodja je v Inomostu, ob enem tudi vrednik lista „Monatrosen“, glasila te bratovščine.
Bratovščina ima namen Marijo častiti kot tisto, ki ima neomejeno moč do Srca svojega prečeščenega Sina Jezusa Kristusa, in ki iz tega božjega studenca tudi nam zajema vse milosti za dušo in za telo. Posebno pa hoče družba v težkih in brezupnih zadevah pomoči in rešenje dobiti po Mariji, ki jo sv. Efrem imenuje „upanje obu-pajočib." Udom se priporoča, naj vsaj dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, pobožno izdihnejo k Mariji z besedami: „Naša ljuba Gospa presv. Srca, prosi za nas!" Ta molitvena družba je pač izmed vseh najpriprostejša in najlažja; celo otroci lahko že molijo tisto kratko molitvico. Duhovne koristi pa so premnoge. Zato se je tako vspešno širila in se še širi. Do sedaj šteje že nad 15 milijonov udov. Samo v Ljubljani je bilo do letos vpisanih nad 153.000. Pij IX. in Leon XIII. sta pristopila k tej prelepi Marijini bratovščini.
12.	Škapulirska bratovščina Marije Karmelske. Bratovščina ima prav za prav dve imeni: imenuje se karmelska, ker ima začetek v karmelitanskem redu, ki je sv. škapulir vpeljal. Ta r°d je starodaven. Pobožna sporočila govore, da je bil že za časa apostolov samostan tega reda na gori Karmel, kakor se bere v berilu 211 praznik karmelske Matere božje (Iti. jul. 11. noct.)
Skapulir sam pa je poznejšega izvora. Ob času, ko je sultan Saladin hudo preganjal karmeličanski red v izhodu, je živel na Angleškem svet mož, Simon Stock, iz plemenite rodovine. Že kot dvanajstleten deček je šel v puščavo, kjer je bival v duplini hrastovega drevesa, od tod njegovo ime Stoek. Ko so prišli karmeliti na Angleško, je vstopil v njihov red ter postal kot siv starček njihov general.
Skoraj bi bil tedaj že ta red popolnoma prenehal; trebalo je torej moža tako svetega in v posebnem varstvu Matere božje. Simon je skušal na vsak način preprečiti to zlo, kar se mu je s pomočjo goreče molitve tudi posrečilo. Bilo je 16. jul. 1251, ko je pokleknil v tihi noči pred podobo Matere božje v svoji sobici ter jo prosil pomoči. Mej molitvijo je videl prikazen; Mati božja se mu je prikazala rekoč: „Kaj želiš od mene, moj sin?" „0 Mati mojega Zveličarja!" reče Simon v globoki ponižnosti, „če sem našel milost pred tvojim obličjem, usmili se karmeličanskega reda!" Sv. Devica mu odgovori: „Obljubim ti, da nočem le varovati svojega in tvojega reda, ampak hočem za ljube otroke vsprejeti vse redovne brate in sploh vse, ki se vpišejo in vstopijo v ta red". Sv. Simon vpraša dalje: „Kakšno znamenje, blažena Mati, svoje milostne obljube pa mi daš?" Tedaj mu Mati božja izroči škapulir rekoč: „Vzemi, ljubi sin, ška-pulir svojega reda, znamenje moje bratovščine. Dara ga tebi in vsem karmelitom z obljubo, da, kdor ž njim (bogoljubno) umrje, odide večnemu ognju. Glej to je znamenje zveličanja rešitev v nevarnostih, zaveza miru in večne pogodbe".
Papež Ho norij III., h kateremu je potoval potem Simon, je potrdil škapulir in karmeličanski red z novega ter mu dal pismo do vseh škofov, v katerem jim je priporočal v varstvo karmeličanski red; tudi naj ga po svoji moči razširjajo. Koj so začeli zidati samostane in vpeljavati škapulirsko bratovščino. Kdor ni vstopil v red, vpisal se je vsaj v škapulirsko bratovščino. Brezštevilno jih je nosilo to Marijino oblačilo z veliko pobožnostjo. Mej temi so bili papeži, kardinali, cesarji in kralji; vsi so hoteli ž njim umreti in biti pokopani.
Resničnosti tej prikazni je oporekal L a u n o y, a papež Benedikt XIV. jo je za govarjal. Papež S i k s t V. je dovolil karmelskemu redu 1. 1587. obhajati škapulirski praznik. Pavel V. je pomnožil njegov oficij in Benedikt XIV. je 1. 1726 ukazal ta praznik za vso cerkev.
Kakih 70 let pozneje se je Marija prikazala papežu Ivanu XXII. in mu v varstvo priporočila karmelski red ter obljubila, da bode duše redovnikov in udov karmelske bratovščine v vicah tolažila, jim pomagala in, kakor hitro mogoče, iz vic jih reševala, posebno v saboto
po njihovi smrti. Papež je to milost vsem vernikom naznanil s posebnim pismom 3. marea 1322.
14.	Bratovščina sedem žalosti Matere božje s črnim škapulirjem, se je prikazala kmalu potem, ko je bil ustanovljen red »služabnikov Marijinih" (servitov.) Ta red si je izvolil to posebno nalogo, da je neprestano premišljeval žalosti Marijine ob trpljenju in smrti Jezusovi. To pobožnost so očetje serviti širili tudi med ljudstvom. Mnogo pobožnih vernikov se je tesneje združilo z redovniki, čeprav so ostali med svetom. Dobili pa so neki znak — črn škapulir, da bi jih po svoji črni barvi spominjal bridkih žalostij Marijinih, kakor so tudi redovniki, na povelje Marijino, nosili črno suknjo in črn škapulir. Tako je bila nastala bratovščina, ki se je z redom vred daleč razširila in štela silno veliko udov, med njimi tudi imenitne osebe: cesar Budolf I. habsburški in cesarica, cesar Rudolf IV. tudi s svojo soprogo Ano, mnogi kralji portugalski, španjski, poljski in drugi knezi. Med vsemi pa se najbolj odlikuje sv. Ludovik, kralj francoski. Navadno vsprejemajo v to bratovščino le serviti, vendar so papeži naravnost ali po škofih dajali to pra vico tudi drugim mašnikom. V Ljubljani ima ta Slovencem jako priljubljena bratovščina svoj sedež pri očetih frančiškanih, kjer je do sedaj že vpisanih 49.000 udov.
15.	Bratovščina sv. rožnega venca se je pričela že za časa sv. Dominika. Potrdili in z odpustki obdarili so jo rimski papeži: Sikst IV., Klement VII., Leon X., sv. Pij V., Sikst V., i. dr. Ne nalaga pa svojim udom nikake druge dolžnosti, kakor da vsak teden zmolijo celi rožni venec, t. j. vse tri dele.
Udje te bratovščine so bili papeži: Inocencij V., Benedikt XI., gori imenovani sv. Pij V., Gregor VIII., Pavel V., Aleksander VIL, Klement IX., Benedikt XIII. in Pij VIL Tudi škofje so jo zelo širili, n. pr. sv. Frančišek Salezij, sv. Karol Bor., sv. Alfonz Lig., Mihael Wittmann, rezenski škof.
Cesarji in kralji so čislali in pospeševali to bratovščino. Cesar Friderik III. je prosil papeža, da bi v Koloniji ob Renu uvel bratovščino sv. rožnega venca; on sam s svojo ženo je prvi pristopil kot ud. — Francoski kralji: Henrik II., Frančišek II. in Karol IX., so bili udje te bratovščine, kakor tudi tri sestre Karolove: Elizabeta, žena Filipa II., kralja španjskega, IClavdina, žena Karola III., vojvoda lotarniškega, Marjeta, kraljica navarska. — Ferdinand, vojvoda Parmski, 'pisal se je leta 1775 v bratovščino sv. rožnega venca in je spisal spis o njej. — Ivan, kralj češki, je iskal tolažbe v molitvi svetega rožnega venca. — Kazimir II., kralj poljski, prosil je generala do-
minikanov v Rimu, da bi mu poslal dobrih pridigarjev za pobožnost sv. rožnega venca.
16.	Večni ročni venec. Udje se zavežejo po dnevi in po noči moliti sv. rožni venec neprenehoma, tako da ga vsak ud moli po eno uro vsak mesec; v ta namen so razdeljeni v skupine po 80 ali 81 oddelkov; vsak oddelek ima 24 udov, ki zaporedoma opravijo 24 urno pobožnost enega dneva. — Pričel ga je dominikanec Petronij Martini 1. 1635; dominikanci v Lijonu so ga preosnovali 1. 1858 v sedanjo obliko, ki jo je potrdil Pij IX. 1. 1867.
17.	Živi ročni venec je uvedla pobožna Marija Pavlina Jaricot v Lijonu 1. 1826 in Gregor XVI ga je potrdil 1. 1882 ter udom podelil mnogo odpustkov. Udje se po oddelkih ali vencih tako razdelijo, da si 15 oseb med seboj po vadljanju razdeli za vsak mesec vseh 15 skrivnosti, in vsaka moli 10 češčenamarij s pripadlo skrivnostjo vse dni v mesecu. Za Ljubljansko škofijo je po prizadevanju g. Ant. Žlogarja iz Rima dovoljeno to olajšanje, da ni treba vadljati, marveč voditelj že razdeli ob vpisovanju vse skrivnosti med 15 oseb, ki se potem vsak mesec za eno skrivnost dalje pomikajo, kakor je razvidno na vsprejemnicah.
18.	Marijanske kongregacije. Prvi, ki je mislil na to, da ustanovi tako kongregacijo, je bil Janez Leon, mlad redovnik tovarištva Jezusovega, rojen na Belgijskem, pozneje učitelj gramatike v rimskem kolegiju. Leta 1563. je začel zbirati najgorečniše izmed svojih učencev k skupni službi božji, posebno ob nedeljah in praznikih. Zlasti jih je spodbujal, naj Marijo časte iz vsega srca in se popolnoma posvete njeni službi s posnemanjem njenih krepostij in s prejemanjem sv. zakramentov. Dijaki rimskega kolegija so se z veseljem oklenili družbe. Ridila je najboljše sadove. General družbe Jezusove, P. Klavdij Akvaviva, je izprosil od papeža Gregorija XIII. potrjenje Marijine kongregacije. Pod naslovom Marijinega oznanjenja je bila povzdignjena v vrhovno kongregacijo. S tem je dobila odpustke, prednik Jezusove družbe pa dovoljenje, tudi v drugih kolegijih jezuitskih uvesti enake kongregacije in jih podrediti vrhovni kongregaciji rimski. Sikst V., Klemen VIII., in Gregor XV. so razširili milosti in predpravice, katere so imele do sedaj le dijaške kongregacije, na vse kongregacije drugih vernikov, ki bi se ustanovile v cerkvah, hišah in sememščih jezuitskih. Papež Benedikt XIV. je podelil v 27. dan kimovca 1. 1748 še nove milosti in sijajno pohvalil kongragacije rekoč: „Skoro nevrjetno je, koliko sadu rodi ta pobožna in hvalevredna naprava za vernike vseh stanov."
Ko je bila odpravljena Jezusova družba, skrbeli so papeži in goreči duhovniki, da niso prenehale Marijanske kongregacije. In ko se je zopet ustanovilo tovarištvo Jezusovo, so se tudi te pre-koristne Marijine bratovščine še bolj poživile in krepile ter rastle od leta do leta. Papež Leon XII. je dovolil 7. marcija 1825. p. generalu jezuitov, da se smejo vse druge kanonično ustanovljene kongregacije mož in žen, mladeničev in deklet priklopili rimski kongregaciji (Piama primaria) in nakloniti jim iste odpustke in pravice, bodisi da so pod vodstvom jezuitov ali pa ne. Do 1. 1864. je bilo že z rimsko kongregacijo združenih 9516 druzih po raznih delih sveta. Posebno so zavzeti zanje sedanji papež Leon XIII. ; imenovali so jih ob neki priliki »izvrstne šole krščanske pobožnosti in najvarniše trdnjave mladostne nedolžnosti.«
Marijanske kongregacije imajo prav posebno uredbo, ki obstoji že trideset let in se je vedno potrjevala kot modra in umna. Udje se zbirajo k skupni molitvi, k skupnim razgovorom in pobožnemu branju in se tako spodbujajo k čeznatornemu življenju. Imajo duhovnega prednika, prefekta, enega ali dva asistenla, tajnika in še druge častne službe itd.
19.	Velika bratovščina brezmadežnega spočetja pre-blažene Device Marije v cerkvi Matere božje v Lurdu je bila ustanovljena kot bratovščina 8. dec. 1872. po Tarbskem škofu; 14. febr. 1873 pa jo je papež Pij IX. povzdignil za veliko bratovščino, s katero se združujejo podružnice po raznih škofijah in župnijah v vseh deželah, ako so le pravilno ustanovljene po do-tičnem škofu. — Ker je ta bratovščina pri nas še malo znana, a Času jako primerna, naj vsaj ob kratkem navedemo namen, dolžnosti in dobrote. Namen tej Marijini bratovščini je: 1. častiti brezmadežno spočetje device Marije; 2. vedno poživljati spomin določenja verske resnice z dne 8. dec. 1854; 3. zahvaljevati sveto Mater božjo za njena prikazovanja v Lurdski votlini in za vse dobrote, katerih ne neha deliti v tem blagoslovljenem svetišču; 4. slednjič prositi jo po onih namenih, ki jih je sama razodela v votlini in katere priporoča sv. Cerkev. — Dolžnosti so: 1. pri sobi nositi lurdsko svetinico, ali še boljše, obleči modri škapuhr brezmadežnega spočetja; 2. lepo se vselej prekrižati in moliti vsak dan odstavek (desetko, t. j. 10 češčenasimarij z dotično skriv-n°stjo) sv. rožnega venca; 3. zatajevati se, posebej se priporoča Vsak dan poljubiti tla v duhu ponižnosti in pokore, vsak teden si kaj pritrgati, vsako leto en dan se postiti. — Dobrote so:
Zbirka.	35
a)	popolni odpustki 1. dan pristopa, 2. ob smrtni uri, 3. na praznik brezmadežnega spočetja, ali kak dan v osmini, 4. v praznike rojstva, oznanjenja, očiščevanja in vnebovzetja presv. Device.
b)	Odpustki 7 let in 7 kvadragen, če družnik obišče bratovsko cerkev ter tam moli po namenu sv. cerkve: 11. tebruvarja,
18.	febr., 25. febr. in 4. marcija. c) Odpustki 60 d ni j, koli-korkrat društvenik stori kako dobro delo zatajevanja ali ljubezni.
V Ljubljani je ta bratovščina kanonično ustanovljena pri mestni cerkvi sv. Jakoba.
20.	Družba Marijinih otrolt pod varstvom brezmadežne Device in sv. Neže. To samo za dekleta namenjeno družbo je ustanovil opat in lateranski korar p. P as s eri 1. 1864 v Rimu v župnijski cerkvi sv. Neže zunaj mestnih zidov. Papež Pij IX. jo je 16. jan. 1866 obdaril z mnogimi odpustki in pravicami in 16. febr. istega leta proslavil za glavno bratovščino, ki ima pravico še druge bratovščine enakega imena in namena si pridruževati. Ta bratovščina ima posebno izjemo, da se sme v enem mestu na več krajih ustanoviti. Družba obstoji iz devic, ki imajo namen in voljo pod zastavo brezmadežne nebeške Kraljice in pod varstvom sv. device in mučenice Neže hudega se ogibati, v krščanski popolnosti, v čistosti in spolno-vanj usvojili d o lž n os ti j napredovati. Za vsprejem se zahteva vsaj tri mesece resnega pripravljanja, posebna pobožnost do Matere božje in nada, da bode dotična (»aspirantinja«) ostala lepega vedenja. Pri slovesnostih nosijo »Marijini otroci« svetinico Matere božje na modrem traku okrog vrata. Vodja je župnik ali kateri drugi po škofu odločen duhovnik. Vsak teden se zbirajo na odločenem kraju itd. — Za vzgojo posebno odrasle mladine je ta bratovščina zlasti po mestih silno koristna in vplivna.
21.	Velika bratovščina naše ljube Gospe angeljske se je pričela 1. 1863 v Pourville, v tuluški škofiji na Francoskem iz tega namena, da bi Marijo častili kot »kraljico angeljsko« in po njenem mogočnem varstvu izprosili zmago sv. cerkve po vsem svetu, spreobrnenje grešnikov, nevernikov in brezbožnikov. Papež Pij IX. jo je 1. 1871 povzdignil za na d bratovščino po Francoskem in 1. 1875 tudi za nadbratovščino v avstrijsko-ogerskem cesarstvu, kjer se je hitro širila zarad prelepega namena.
22.	Velika bratovščina v počeščenje sv. Jožefa. Okrog 1. 1860 se je v župnijski cerkvi sv. Roka v Rimu osnovala po-
božna družba v počeščenje sv. Jožefa. Papež Pij IX. jo je 1. 1862 potrdil, obdaril z mnogimi odpustki in še povzdignil za veliko bratovščino s posebno pravico, da se ji sme pridružiti vsaka druga zunaj Rima obstoječa bratovščina ali družba, ki ima namen in ime »bratovščine sv. Jožefa«. Tako združenje se posebno priporoča pri takih bratovščinah sv. Jožefa, ki nimajo veliko odpustkov.
23.	Bratovščina sv. Mihaela ima svoj početek 1. 1860 na Dunaju, kjer se je združilo več imenitnih mož večinoma svetnega stanu, da bi pomagali stiskanemu papežu. To bratovščino, pod varstvom prebl. Device, je papež Pij IX. 1. 1860 potrdil in iz Avstrijskega se je hitro širila še v druge dežele. Njen namen je za papeža moliti, papežu čast in pravice braniti proti sramotenju in napadom brezbožnega sedanjega časa ter mu preskrbljevati za vladanje sv. cerkve potrebnih pomočkov po prostovoljnih zbirkah (vsaj po 1 kr. naj bi dal vsak ud na mesec).
24.	Tretji red sv. Frančiška za one, ki žive med svetom. Ko je bil sv. Frančišek ustanovil frančiškanski red, prosilo je toliko ljudij vsprejetja, da bi za toliko število ne bilo mogoče napraviti samostanov in tudi družinske vezi bi se morale pretrgati, kar bi bilo v večjo škodo nego korist. Zato je svetnik ustanovil tako zvani tretji red za moške in ženske, ki hočejo med svetom bogoljubno živeti. Spisal jim je posebna pravila, ki so jih razni papeži potrdili, in družbi naklonili nekoliko milostij in pravic.
Pričelo se je nekakošno tako-le: L. 1221 je sv. Frančišek pridigoval z velikim vspehom na Toskanskem. Tam je živel neki kupec po imenu Lucij ali Lukezij, ki je bil poprej skop in lakomen mož, skrben le za posvetno blago. Ali po milosti božji se je bil spreobrnil že pred nekaj meseci, postal je milosrčen in radodaren ter izgled prave krščanske bogoljubnosti. Tudi svojo ženo, kateri je bilo ime Bonadona, je bil pripravil k pobožnemu življenju. Ta dva zakonska toraj poprosita sv. Frančiška, naj ju še bolj poduči in jima pokaže pravi pot, po katerem bi mogla varno hoditi ter večno zveličanje doseči. Sv. Frančišek jima pove, kako je že davno mislil ustanoviti red, v katerem bi tudi zakonski tnogli Bogu popolnoma služiti, tako da bi jim ne bilo treba sveta zapuščati in v samostane se zapirati. Vsa vesela tega sporočila želita biti vsprejeta v tak red. Sv. Frančišek jima odkaže ponižno °bleko pepelnate barve in pas z vozli; tudi jima naroči, kako naj Živita in se vadita v pobožnosti, dokler ne spiše posebnega vodila
za vse tiste, ki bi želeli v tak red stopiti, kar je tudi res kmalu storil. Ta dva sta bila prva tretjerednika, ki sta se popolnoma spreobrnila in hitro napredovala v krščanskih čednostih, posebno v ljubezni do bližnjega, najprej mož, potem pa tudi žena. Potlej pa so po Laškem, Francoskem, Spanjskem, Nemškem in drugod pristopali mnogi odličnjaki raznih stanov in neštevilna množica priprostega ljudstva v veliko korist cerkve in države. Tretji red sv. Frančiška šteje do sedaj sedem papežev: Gregorija IX. in X., Martina V., Inocencija XII., Klemena XII., Pij a IX. in Leona XIII.; veliko število kardinalov, nadškofov, škofov in drugih imenitnih oseb duhovskega stanu; 184 cesarjev, kraljev in kraljic, knezov in kneginj, med njimi je slavni praded naše vladajoče rodovine habsburške, Rudolf I., Karol V. z vso družino, španjski kralj Filip II., Ana Avstrijska, mati Ludovika XIV. in njegova soproga Marija Terezija itd. Največji biser pa je ogromno število onih, katere je sv. cerkev prištela svetnikom in zveličanim, ali ki so sicer živeli in živijo kot tretjeredniki v nedolžnosti ali veliki spokornosti. Po vsej pravici sv. oče Leon XIII. med raznimi bratovščinami v prvi vrsti priporočajo tretji red med svetom živečih vernikov. V ta namen so tudi vodilo preosnovali in polajšali 30. maja 1883.
25.	Mašniško društvo „Associatio perseverantiae sacerdotalis“ ima namen med duhovniki pospeševati mašniško popolnost in stanovitnost sploh, posebej pa češčenje božjega Srca Jezusovega in pobožnost do brezmadežne device Marije, sv. Jožefa, sv. aposteljna Janeza, sv. Frančiška Sal., sv. Janeza Nep. in angeljev. To prekoristno društvo je bilo vstanovljeno na Dunaju in, potrjeno s pismom Pija IX. 1. 1869, širilo se je hitro ter štelo v pričetku letošnjega leta vpisanih 9678 udov v 108 škofijah. Vrhovni voditelj je na Dunaju. Njegov posrednik za ljubljansko škofijo je semeniški špirituval gosp. Jos. E rker. Društveno glasilo »Correspondenz« prinaša izvrstne sostavke. (Pravila in koristi gl. »Duhovni Pastir« III., stran 128.)
26.	Mašniško društvo „Hacerdotum adoratorum<( je doma na francoskih tleh. Vstanovil ga je p. Eymard, ki je 1. 1868 umrl v slovesu svetosti. Ko je ta pobožni duhovnik razodel papežu Piju IX. željo vstanoviti to društvo, rekel je slavni papež: »Ta misel pride iz nebes, o tem sem prepričan; cerkev je tega potrebna; z vsemi sredstvi naj se dela na to, da se širi spoznanje presv. rešnjega Telesa.« Vendar je bilo to društvo kanonično vstanovljeno še-le po smrti Evmardovi 1. 1887. Sv. oče Leon XIII. so
mu zelo naklonjeni; nad 60 škofov iz vseh delov sveta ga je priporočilo svojim duhovnikom. Zdaj šteje društvo že nad 23.000 udov, med njimi mnogo škofov in prelatov, več kardinalov.
Dolžnosti: Društvenik moli in premišljuje vsak teden eno uro neprestano pred Najsvetejšim, ki je izpostavljeno ali pa zaprto v tabrnakeljnu; dan in uro si lahko vsak sam določi, pa tudi vsak teden poljubno spremeni. — Bolni in slabotni smejo a d o r ir at i doma. Tudi brevir smejo društveniki moliti meditando pred Najsvetejšim ter tako zadostujejo svoji dolžnosti. Koncem vsakega meseca pošlje društvenik vodstvu listič »libellum adorationis«, kjer so vpisani dnevi adoracije. To je neka društvena »kontrola«, ker brez te rado vsako podjetje sčasoma omrzne, slednjič celo neha. (Razna vodstva pa odpošljejo te listke v Pariz, kjer je središče društva, da se v posodi postavijo pred naj svetejši Zakrament, ki je izpostavljen noč in dan, ter ostanejo ondi kot znamenje ljubezni in zvestobe duhovnikov do presv. Srca Jezusovega). — Vsako leto, če je možno v osmini vernih duš, opravi vsak društvenik eno sv. mašo za umrle ude in jim vselej nakloni ob uri molitve zadobljeni popolni odpustek. (Kolika tolažba
23.000	sv. maš in odpustkov!) — Slednjič plača vsak ud na leto 1 gld., za kar dobiva mesečnik »Ss. E u c h a r i s t i a«, ki prinaša premišljevanja o najsv. Zakramentu in druge tvarine o svetem rcšnjem Telesu. — Vzor društvu je prečista devica Marija. Srce Marijino se ne da ločiti od Srca Jezusovega in kakor ljubi Marija Jezusa, sedečega ob desnici božji, isto tako ga ljubi skritega v tabrnakeljnu; zato gotovo posebno ljubi one duhovnike, ki molijo v tabrnakeljnu pozabljenega Jezusa in časte njo kot »Našo ljubo Gospo presv. Zakramenta«. Društveni varuh je sv. Mihael. (Predstojnik za Avstrijo je preč. gosp. Karol Krasa, Wien VII, 3., Altlerchenfeld.)
27. Družba krščanskih mater je za sedanji čas prav posebno potrebna, ker se vse premalo skrbi po šolah za krščansko vzgojo. V 1. 1850 je osnovalo več krščanskih gospej v mestu Lille na Francoskem molitveno družbo, ki jo je 1. 1856 papež Pij IX. povzdignil za veliko bratovščino. Od 1. 1860 se je tudi na Nemškem osnovalo več tacih bratovščin in papež je dovolil 1. 1871 tudi v Reznu tako veliko bratovščino, ki si sme pridruževati nove bratovščine po Nemčiji in v sosednjih krajih, kjer se nemški govori. To pravico so sedanji papež Leon XIII. v 1. 1883 še razširili tako, da si sme pridruževati bratovščine enakega namena in imena tudi
po Avstro - Ogerskem, v Švici in po vseh onih krajih, koder nemški govorijo vsi ali skoro vsi prebivalci. — Vse te bratovščine so pod posebnim varstvom žalostne Matere božje. Po njeni mili priprošnji želijo zadobiti obilnega blagoslova za-se in za družine. Bratovščino vodi od škofa postavljen duhovnik s pomočjo posebnega društvenega sveta, ki si izvoli svojo predstojnico. Večkrat v letu, če možno, vsak mesec se zbirajo v društveni cerkvi ali kapelici k molitvi in duhovnemu ogovoru. Zelo bi bilo želeti, da bi se ta bratovščina tudi po slovenskih deželah udomačila in širila.
28.	Stanovske družbe imenujemo zaradi sorodne zveze tudi tukaj, čeravno bi jih smeli šteti prav za prav med bratovščine »v širšem pomenu«, ker nimajo svojega skupnega središča. Apostolski sedež namreč je dal misijonarjem Jezusove družbe oblast povsod, kjer imajo misijone, po škofovem dovoljenju in po željah dotičnega župnika vstanoviti štiri stanovske družbe ter jim nakloniti odpustke, katere je podelil papež Gregor XVI. 30. maja 1843 in Pij IX. 1. marcija 1850. Družba mož in mladeničev ima društvenega varuha sv. Jožefa, družba žen in deklet pa Marijo brezmadežno. Te stanovske družbe so vstanovljene zato, da bi se natanko spolnovale dolžnosti, katere ima vsak po svojem stanu, in da bi se po hišah gojilo pravo krščansko življenje. (Natančnejši poduk se nahaja v malih knjižicah, ki se dobijo pri Miliču v Ljubljani.)
V mnogih krajih po Slovenskem so še druge bratovščine mladeničev indekletna drugačni podlagi, katere prav vrlo deluj ej o. Dobro bi bilo, ko bi se večkrat tudi javno naznanjali vspehi, da bi se bolj širile take bratovščine, katere so slovenskemu narodu najbolj koristne in priljubljene.
29.	Velika bratovščina v tolažbo vernim dušam v vicah je vstanovljena 1. 1841 pod naslovom »Vnebovzetje Marijino« v cerkvi redemptoristov pri sv. Mariji Monteronski v Rimu v ta namen, da njeni udje neprenehoma pomagajo trpečim dušam v vicah z dobrimi deli, z molitvijo, z odpustki, posebno pa z daritvijo sv. maše; sploh z vsem, kar se stori ali trpi v prid vernim dušam sploh, posebno pa onim, ki so bile v življenju udje bratovščine, ki so pomoči najpotrebnejše ter najbolj zapuščene, ali pa rešitvi najbližje. V ljubljanski škofiji je vstanovljena v stolni cerkvi z imenom »Bratovščina sv. Dizma« v tolažbo in rešenje vernim dušam v vicah. Stolni župnik je njen voditelj. Duhovne dobrote so jako obilne. (Natančneji podatki v sprejemni knjižici.)
30. Bratovščina sv. Uršule in njenih tovarišic za srečno zadnjo uro je po mnogih slovenskih krajih razširjena in je že premnogo koristila, ker ima prelep namen: medsebojno krščansko podučevanje in bratovsko opominjevanje k lepemu življenju. Pričela se je v kapucinskem samostanu v Celju, kjer je še sedaj njeno središče; papež Pij IX. jo je pohvalil, potrdil in z odpustki obdaroval 1. 1857.
II.	Bratovščine v širšem pomenu.
1.	Družba »a razširjanje sv. vere seje pričela 1. 1822. v Lijonu na Francoskem. Pobožna hči nekega bogatega kupca, Marija Pavlina Jarikot je po božjem navdihnjenju pričela pobirati miloščino za misijonarje in sicer po malih tedenskih prispevkih. Leta 1822. je 3. maja dvanajst lajikov, pod vodstvom duhovnika, vstanovilo na tej podlagi misijonsko društvo za razširjanje sv. vere in podporo misijonarjev. Izgled in priprošnjik jim je bil sv. Frančišek Ksaverij, zavetnica naša ljuba Gospa Pourviereska v Lijonu. Ko je družbo potrdil papež, in jo gorko priporočali škofje in goreči mašniki po vesoljnem svetu, poprijeli so se je verniki z veliko gorečnostjo, in nepričakovano veliko se je že nabralo in storilo za sv. misijone po tem društvu in koliko se še zdaj stori, pričajo posebne knjižice, ki prinašajo misijonska sporočila v enaj-sterih jezikih. Kot neko dopolnilo teh knjižic izhaja v Lijonu vsak petek tednik »Les Missions catholiques« in pri Ilerderju že od 1. 1875. jako čislan mesečnik enake vsebine s podobami.
2.	Bratovščinasv. Cirila inMetodija zaspreobrnenje nezjedinjenih Grkov. L. 1851. so bile od 22. do 26. septembra duhovne vaje v Brežicah in ob koncu teh vaj se je bralo povabilo pokojnega škofa Slomška, naj bi se pričela omenjena bratovščina, za katero so bila že pravila osnovana. Takoj se je vpisalo okrog 50 duhovnikov in v kratkem se je jela širiti po raznih krajih naše mile domovine. Naslednje leto 12. avgusta je papež Pij IX. bratovščino potrdil in obdaril z obilnimi odpustki. Bratovska cerkev je bila odločena cerkev sv. Jožefa v Celju. Tistim vernikom lavantinske škofije, kateri te bratovske cerkve ne marajo ali ne morejo obiskati, odločena je njih lastna duhovniška cerkev za bratovske pobožnosti. Deležniku iz p tuj ih škofij je volitev cerkve na voljo dana. — Dolžnosti bratovščine so: sleherni ud moli vsak dan očenaš in češčenamarijo s pristavkom: »Sveta Ciril in Metodij,
slovanska apostola, prosita za nas!« — Duhovni mašujejo na dan sv. Cirila in Metodi ja, neduhovni gredo k spovedi in obhajilu za spreobrnjenje ločenih Grkov. — Sleherni si prizadeva tudi drugih pridobiti, vadi se posebno v ponižnosti (napuh je Grke ločil od nas) in v ljubezni (katera je vez edinosti). — Dobrote so razvidne na vsprejemnici. L. 1854. že Slomšek veselo naznanja, da se je ta molitvena družba že omladila v desetih škofijah našega cesarstva pa ukoreninila se tudi v zunanjih stranskih deželah, ter našteje tudi že nekaj dejanskih vspehov.
3.	Družba sv. Vincencija ima v Parizu svoj skromen začetek, pa se je v malo letih razširila po vsem katoliškem svetu in že silno veliko storila za blagor ubozega trpečega človeštva. L. 1883. se je združilo v Parizu nekoliko bogoljubnih in vnetih mladeničev v ta namen, da bi svojo vero dejanjsko skazovali s krščansko ljubeznijo do trpečih sobratov po vzoru sv. Vincencija Pavijana, ki so siga izbrali za svojega patrona. Bog je nepričakovano obilno blagoslovil to blagodejno družbico, tako daje bilo 1. 1842. že 39 konferencij v Parizu. Ker ima ta družba prekrasni namen z miloščino podpirati one reveže, kateri se sramujejo prositi, ter na domu obiskovati ubožne družine in jih podpirati ne le v telesni bedi, marveč še posebno pomoč jim skazovali v dušni zapuščenosti, širila se je naglo tudi zunaj francoske dežele. V Rimu se je pričela že 1. 1836., potlej v Nici in Genovi; 1. 1846. je bilo v Londonu že 15 konferencij in v Belgiji 23, izmed katerih jih je v Bruselju 10 goreče delovalo in podpiralo do 1060 ubožnih družin. Celo v Carigradu se je vstanovila in podpirala tudi mohamedanske reveže. Po Nemškem se je posebno poživilo to društvo, ko so ga jeli priporočati občni katoliški shodi. — Leta 1862. je bilo po vesoljnem svetu že tritisoč konferencij in že v naslednjem letu v društvene namene nabranih 3,150.594 frankov. Tudi pri nas so zadnja leta v več krajih pričele konferencije svetega Vincencija svoje za človeško družbo tako koristno in blagodejno delovanje. V Ljubljani že nekaj let jako vspešno delujete dve kon-ferenciji, katerima je sedaj tudi jako krepka podpora ženski oddelek. Kako krepko deluje sv. Vincencija družba v Tržiču, prepriča se lahko vsakdo iz vsakoletnega poročila itd. Vsa čast možem in gospem, ki tako čvrsto delujejo na tem polju! Bog pa obudi še po drugih krajih mnogo enako gorečih posncmalcev!
4.	Družba sv. Mohorja je pač izmed vseh družb najbolj vzajemno delavna po vseh slovenskih deželah. Prvo misel, osno-
vati »družbo v izdanje cenejših slovenskih knjig« je sprožil nepozabni škof Anton Martin Slomšek. Vlada pa 1. 1845. ni dovolila tacega društva. A ko se jo prikazala v Avstriji zora večje svobode, oživila se je takoj poprejšnja namera in 1. 1852. je že v življenje stopilo novo društvo, ki je, od vlade potrjeno 1. 1853, dobilo ime »Društvo svetega Mohorja«, ker je bil sv. Mohor prvi blagovestnik, ki je, od samega sv. Petra v starodavnem Ogleju za škofa posvečen, razširjal med Slovenci sv. vero in dal za njo kri in življenje okoli 1. 68. — Prva vnema za to prekoristno društvo, kateremu je bil, kakor še sedaj, namen: da se dajejo na svitlo in razširjajo dobre knjige, ki naj razsvetljujejo in požlahtnjujejo um, srce in voljo ljudij, ter da se morejo povrh tudi dober kup razprodajati, rastla je nekaj let, a potlej pa hitro upadala, tako, da je bilo 1. 1854. društvo že v skrajni nevarnosti. A rešila ga je srečna misel, da se je postavilo na cerkvena tla, t. j. da seje spremenilo v družbo ali bratovščino 1. 1860. Že to leto je število udov prestopilo prvi tisočak in potlej je stanovitno rastlo do sedaj; letos šteje že 66.398 udov.
5.	Katoliška družba rokodelskih pomočnikov. Ni tukaj prostora obširno razkazovati, v koliki nevarnosti da so mladi rokodelci zlasti v velikih mestih in na ptujem; le v kratkem opozorimo na preblagega mašnika Adolfa K o 1 p i n g a in njegovo družbo. Adolf Kolping je bil rojen 8. dec. 1813. blizu Kolina. Od svojega 13. do 23. leta je bil čevljar in je sam videl in skušal vse težave in nevarnosti rokodelskega stanu. S svojo čudovito vstrajnostjo je dosegel, kar je želel ves čas svojega življenja — postal je po prestanih mnogih težavah mašnik 1. 1845. Jako goreč pastir vseh ovčic, imel je še posebno skrb za rokodelce; kot kaplan v Elberfeldu je I. 1848. pričel društvo rokodelskih pomočnikov s 7 udi, a v oktobru jih je imel že 251. V naslednjem letu se je preselil v Kolin in od tod krepko širil svoje mlado društvo na vse strani; najprej po Nemškem, a že 1. 1852. je prekoračil meje in prišel na Avstrijsko. Najprej obišče vrle Tirolce, ter ustanovi katol. rokodelsko društvo v Inomostu; od tod gre v Solnograd, Line, Steyer, kjer povsod osnuje svoje društvo, in slednjič pride na Dunaj ter odloči za načelnika sedanjega nadškofa kardinala dr. Anton Gruscho, kateri je v kratkem vravnal vse potrebno, da se je društvo pričelo že po preteku enega meseca. V Lj ubij ani se je vstanovilo 1. 1855, za kar ima največ zaslug pokojni dr. Leon Vončina. V novejšem času je dobila ljubljanska družba še dve sestrici v
Novem mestu in Št. Vidu nad Ljubljano; vrlo delujete že mnogo let družbi v Celovcu in Mariboru. V Trstu pa se tako društvo ni ohranilo. Kolping gre še dalje, na Hrvaško, Ogersko, potlej v Švico itd. ter povsod skuša udomačiti rokodelska društva, ki so bila od 1. 1864. cerkveno, t. j. tako vrejena, da imajo vsaka svojega predsednika in podpredsednika, v vsaki škofiji škofijskega predsednika, v glavnem mestu vsake dežele vrhovnega predsednika in v Kolinu svojega skupnega predsednika. Ob Kolpingovi smrti I. 1865. bilo je po raznih deželah že 420 društev in nad 60.000 udov. Pa tudi po smrti svojega vstanovnika ta naprava veselo napreduje. Samo v naši državi je nad 100 tacih društev in po vsem katoliškem svetu jih je čez 600. Bog daj, da bi se še dalje bolj množila in krepila, ker so pač najboljše sredstvo zoper čimdalje bolj nevarne socijaliste in anarhiste.
6.	Dejanje sv. Detinstva je pričel 1. 1843 v Parizu škof Karol deForbin-Janson. V prvi vrsti je to prelepo društvo namenjeno za nežne otroke, ki naj bi se zbirali okrog božjega Deteta po 12 in 12 v spomin dvanajstletnega detinstva Jezusovega v ta namen, da prinašajo male doneske za rešenje poganskih otročičev in s takimi deli krščanske ljubezni in zatajevanja posvečujejo tudi sami sebe že v prvih letih; a vdeležujejo naj se ga tudi odrasli ljudje, zlasti stariši in vzgojitelji, da prejemajo več blagoslova za lastne otroke in gojence. Ker je to društvo dovelj znano, nam ga tu ni treba obširniše pojasnovati in še posebej priporočati, ker ga dovelj priporoča plodonosno 501etno delovanje in obilno vdeleževanje po vesoljem katoliškem svetu.
7.	Katoliško društvo detoljubov sc je vstanovilo vSol-nogradu I. 1884. in sicer za vso Avstrijo. Sveti oče so to vzgo-jilno društvo z veseljem potrdili in obdarili z mnogimi odpustki. Namen mu je pospeševati krščansko vzgojo otrok doma in v šoli ter zapuščeno in zanemarjeno pa sprijeno mladino na pravo pot pripraviti priskrbevši ji krščansko vzgojo v zasebnih družinah ali vstavih. P o m o č k i so: izdajanje in razširjanje vzgojilnih spisov za stariše in mladino, denarni prispevki v enakem redu, kakor pri »dejanju sv. detinstva«, in sicer, če možno, v podvojenem znesku (4 kr. na mesec) pa blagodušni darovi; posebno pa molitev in presv. daritev. Od 1. 1888 deluje to prekoristno društvo tudi po slovenskih tleh in se je že vdomačilo v mnogih krajih. Vendar bi bilo želeti, da bi naši blagodušni ljudje, ki toliko žrtvujejo za tuje misijone, tudi še kaj več žrtvovali za domače misijone, ki so
ravno med mladino in za mladino najpotrebniši, pa tudi najko-ristniši.
8.	Družba treznosti. Prva taka družba je nastala v severni Ameriki 1. 1789. Društveniki so se odpovedali vsem žganim pijačam. Od 1. 1813 se je tam osnovalo več tacih društev, ki so pa zahtevala večjidel le zmernost v pijači, a ob tem je pijanost le še rastla. Zato se je že 1. 1822 zahtevala od društvenikov popolna zdržnost žganih pijač in zmernost v navadnih pijačah. Število udov je zdaj hitro rastlo in 1. 1839 že slcoro doseglo tri milijone in je imelo v deželi toliko moč, da je od 1. 1851 že v 12 združenih državah izposlovalo postavo, ki pod ostro kaznijo prepoveduje kupčijo z vsemi upijanljivimi pijačami. — Na Angleškem so se snovale družbe treznosti od 1. 1830. Posebno je na Irskem z velikim vspehom deloval zoper žganjepitje znani »father« Mathew od 1. 1833 do 1845 in je v kratkem pridobil pet milijonov udov, ki so se odpovedali vsem opojnim pijačam; pozneje pa je lakota in beda in obupnost zopet ljudstvo zapeljala v poprejšnjo pregreho. V novejšem času je posebno veliki kardinal Manning vspešno deloval zoper pijanost po bratovščini »The league ot the Gross« (»Zveza sv. križa«), katero sta potrdila Pij IX. in Leon XIII, in katera se je razširila po vseh deželah angleškega jezika ter je že 1. 1886 štela 160 poddružnic. Na enak način se je ustanovila zadnja leta na Koroškem »sv. Jožefa družba treznosti«, na Štajarskem »sv. Janeza Krstnika družba treznosti« in v ljubljanski škofiji »družba treznosti v čast sv. družini« (1. 1887.).
9.	Bogoljubno društvo v čast brezmadežne device Marije in sv. Alojzija zoper grde pogovore in šale, vsta-novljeno po p. Bazilu iz tovarištva Jezusovega, veže svoje ude: 1. da se zdržijo vseh nečistih pogovorov in norčij, in da jih, kolikor možno, odvračujejo tudi pri druzih; 2. da gredo k spovedi in k sv. obhajilu ob Marijinih praznikih (8. dec., 2. febr., 25. marca,
15.	avg., 8. sept. in rožnivenško nedeljo) in na praznik sv. Alojzija ali v njegovi osmini; 3. vsak dan v čast brezmadežne Device molijo češčenamarijo s kratko hvalnico: »Počeščeno bodi sveto in brezmadežno spočetje blažene device Marije« in v čast sv. Alojziju očenaš, češčenamarijo in častbodi, da bi po njuni priprošnji dosegli stanovitnost v svojih sklepih; 4. v znamenje in spričevalo svoje obljube nosijo na vratu svetinico brezmadežne Device. Papež Pij IX. je 7. sept. 1865 to društvo potrdil in dovolil, da ga sme s škofovim dovoljenjem vsak mašnilt vstanoviti.
10.	Katoliško društvo sv. Frančiška Šaleškega je potrdil papež Pij IX. najprej v francoskem mestu Nemours 1. 1855, potem 1. 1857 v Parizu, kjer je sedaj središče za razne škofije. Uredba mu je enaka, kakor pri dejanju sv. Detinstva; vsak ud plača na mesec pet cent. (2 kr.) in moli vsak dan češčenamarijo s pristavkom: »Sv. Frančišek Šaleški, prosi za nas!« Namen je prelep: poživi j enje sv. vere med domačimi s podpiranjem krščanskih šol in vzgojevališč, z ustanovljanjem farnih knjižnic, z razširjanjem dobrih knjig brezplačno ali po nizki ceni, s prirejanjem misijonov itd.
11.	Bogoljubno društvo za mašne strežnike in Cerkvenike pod varstvom sv. Janeza Berhmansa je vstanovil p. Bazil v ta namen, da bi udje svojo imenitno službo opravljali s častjo in spodobnostjo, lepo in pobožno v čast božjo in spodbudo vernikov. — Papež Pij IX. je 21. sept. 1865 potrdil to društvo in dovolil, da ga sme s škofovim dovoljenjem kjerkoli vstanoviti vsak svetni in redovniški duhovnik.
12.	Splošnja pobožna družba krščanskih družin v čast sv. družine nazareške, ki so jo sv. oče Leon XIII. vsta-novili 14. junija 1892 in ji 20. junija istega leta določili obilno odpustkov in duhovnih dobrot, utegne postati najobširniša izmed vseh bratovščin, pa tudi prav posebno koristna, kjer se je bodo poprijeli v pravem duhu in s pravo vnemo, ker ima prelepi namen, da bi vsaka družina častila in posnemala presv. družinico v Nazaretu. V lavantinski škofiji se je pričela 10. marcija 1894, tudi v ljubljanski se ima v kratkem pričeti; oba pastirska lista sta jo kaj lepo priporočila. Bog hotel, da bi se po vseh krščanskih hišah in družinah spolnjevale srčne želje svetega očeta in višjih pastirjev ter se povsod prenovilo bogoljubno družinsko življenje.
III.	Bratovščine so koristne in priporočila
vredne.
1. Cerkvi so bratovščine velik in izdaten pripomoček, da lažje doseza svoje blage namene. Zato so jih papeži vedno zelo hvalili ter jim dajali raznih odpustkov in drugih predpravic. Pij V. je želel po vseh krščanskih župnijah bratovščino sv. rožnega venca, Pavel V. bratovščino presv. rešnjega Telesa, sedanji papež Leon XIII. priporočajo kot najboljši pripomoček današnjemu času tretji red
sv. Frančiška in v najnovejši dobi nujno priporočajo »splošnjo družbo krščanskih družin v čast sv. družini v Nazaretu.«
2. Kakor papeži so tudi največji svetniki in prvaki sv. cerkve sodili o bratovščinah. Pristopali so sami k njim in najgorečeje delovali za njih prospeh.
Sv. Karol Boromejski je opominjal v svojih cerkvenih zborih spovednike, naj delajo na to, da se vpisujejo spovedenci v bratovščine. Zahteval je, da se osnujejo po vseh župnijah njegove škofije bratovščine presv. rešnjega Telesa, krščanskega nauka in krščanske ljubezni in je vsakateri natanko določil delokrog.
Sv. Frančišek Šaleški je rad svetoval onim, ki so ga vprašali za svet, naj le pristopijo k vsem duhovnim bratovščinam, ki so v njih kraju, da se vdeleže vseh dobrih del, ki se tu opravljajo. Pomiril jih je zaradi napačne skrbi, da bi se pregrešili, ako opuste nekatere bratovske vaje; pravila bratovščin jih ne zapovedujejo, pač pa svetujejo. Kdor posluša in zvršuje ta svet, deležen je odpustkov, katerih se seveda ne vdeleže oni, ki opuščajo naročene pobožne vaje; toda ako jih človek opusti, ni storil nobenega greha. Pri tem se lahko mnogo pridobi, toda nič ne izgubi. Svetnik se je le čudil, da se jih tako malo pridružuje tem bratovščinam, in je mislil, da so dvojni ljudje tega krivi: prve peče vest in se hoje, da si nalože breme, katerega ne morejo nositi; drugi pa, ker imajo premalo žive vere in ker štejejo za hinavce tiste, ki se pridružijo bratovščinam. (Drobtinice XXVI. str. 9.) — Tudi Filoteji priporoča veliki škof, naj pristopi k vsem bratovščinam svojega kraja, posebno k onim, ki obetajo več koristij in bolj vzpodbujajo k pobožnosti. Svetnik se je vpisal v vse bratovščine, ki so bile v onih krajih, skozi katere je potoval, ako le še ni bil ud dotične družbe.
Sv. Alfonz Ligvori je enako delal. Ni pristopil le sam k mnogoštevilnim bratovščinam, marveč jo bil hkrati nenavadno goreč v podeljevanju škajiulirjev. Primerjal je bratovščine Noetovi ladiji in Davidovemu stolpu. »Posebno bratovščine Matere božje«, dejal je, »so prave ladijc Noetove, v katerih najde ubogo človeštvo zavetje pred silnimi skušnjavami in pregrehami, ki preplavljajo svet. Navadno stori posameznik, ki ni v nobeni bratovščini, več grehov, kakor dvajset drugih, ki so marljivi v svojih bratovščinah. Bratovščino lahko imenujemo stolp Davidov, na katerem visi tisoč ščitov, cela oprava mogočnih. V bratovščino vstopiti je zato tako koristno, ker imajo udje v njej veliko obrambo proti peklu in
rabijo primerna sredstva, da ostanejo v milosti božji, katera sredstva pa le redko rabijo ljudje, ki med svetom žive in niso v nobeni bratovščini.«
3.	Tudi mnogi svetni knezi so visoko cenili bratovščine. Tako je vstopil veliki Marijin služabnik, pobožni cesar Ferdinand II. v razne marijanske bratovščine, tedaj zelo razširjene v njegovih deželah. Ni je bilo v Gornji in Dolenji Avstriji, niti na Ogerskem, češkem, Štajerskem, Koroškem in Kranjskem pobožne bratovščine prečiste Device, v katero bi se ne bil vpisal in h kateri ne bi bili pristopili po njegovem vzgledu njegova žena, kralj, kraljica, in drugi njegovi sinovi in hčere. Za to milost so prosile tudi bratovščine daljnih pokrajin, posebno bratovščina v Lille-u v Flandriji, in so jo tudi lahko dosegle, ker ni želel pobožni cesar ničesar srčneje, kakor da bi bil imenovan povsod med Marijinimi služabniki,
4.	Velikega pomena so bratovščine za društveno življenje, ker mnoge imajo hkrati namen podpirati človeštvo, ki je stiskano od boleznij in drugih zadreg. Posebno so razširjene in razvite na Italijanskem, zlasti v Rimu. Tu so bratovščine, ki skrbe za postrežbo bolnikov in revežev po bolnišnicah in zasebnih hišah, za obiskovanje, poboljšavanje in preskrbljevanje ujetnikov, za pouk ubožnih otrok, za preskrbovanje in zavarovanje zapuščenih deklet; najdeš bratovščine, ki rešujejo padle, ki so v pomoč umirajočim, ki molijo za njih duše; ne dobiš potrebe, proti kateri bi se ne bila že vstanovila bratovščina. Udje so tudi osebe iz najvišjih stanov, ki se ne sramujejo opravljati svojih dolžnosti najpožrt-vovalneje.
Kakšno je bilo delovanje bratovščin še-Ie v srednjem veku, ko je bilo število udov mnogo večje in so bili udje mnogo požrtvovalnejši! Priča temu je marsikatera krasna cerkev, občekoristna naprava za ubožce in bolnike ali v obrambo prave vere. Marsikatere naprave, nad katerimi mora čuvati sedaj država, bile so v srednjem veku v oskrbi bratovščin. Tako je bila verska družba, ki je iz ljubezni do bližnjega postavljala romarjem in popotnikom mostove (fratres pontifices). Kako tesno so bili združeni delavci; mojstri in pomočniki so bili kakor jedna družina itd.
5.	Kako koristne da so bratovščine, razvidi se tudi iz ravnanja naših nasprotnikov. Kjerkoli so se vzdignili zoper cerkev, povsod so začeli črniti in odpravljati cerkvene bratovščine; tako ob Lutrovem času na Nemškem, ob času francoske prekucije na Francoskem, v Avstriji po »jozefmizmu«, »janzenizmu« itd.
6.	V naši dobi razširjajo poseben blagoslov božji bratovščine presv. Srca Jezusovega. V župniji, v kateri se uvede ta bratovščina, poživi se versko življenje, pogosteje se prejemajo sv. zakramenti in kažejo se krščanske čednosti vedno lepše. Vrše se celo čudežna spreobrnenja, kakor spričuje n. pr. p. F r a n č i š e k K s v. W e n i n g e r , S. J., slavni misijonar, ki sam trdi, da je največ vspehov dosegel s pomočjo sv. Srca Jezusovega. Naj navedemo vsaj en izgled. »V občini sv. Mihaela«, tako je pisal P. Weninger sam v poročilu do vodstva Ludovikove mis. družbe v Monakovem 1. 1855, »pokazala se je prečudna previdnost Gospodova prav posebno v nekem čudovitem dogodku. Ustanovil sem bratovščino Srca Jezusovega, kakor o vsakem misijonu, in sem molil pred Najsvetejšim z ljudstvom vred za spreobrnenje grešnikov. Rekel sem: danes, ko se je toliko src Bogu darovalo, ska-zalo bo Srce Jezusovo gotovo enemu grešniku milost in ga rešilo. V istem času je neki mladenič v gozdu žgal oglje. Pri tem delu mora človek vedno paziti in ne zapustiti kope. Naenkrat pa začuti mladenič v svojem srcu nenavadno čustvo. Ves nemiren je postal. Bil je protestant. Občutil je silno kesanje. Vrgel je od sebe sekiro, šel globočje noter v gozd in glasno jokal; šel je dalje in dalje in prišel je — do cerkve sv. Mihaela. Vedel pa ni nič, da je noter misijon. Stopil je v cerkev, ko sem ravnokar krščeval štiri prote-stantovske mladeniče. Peti je bil on! Pristopil je namreč k meni ter me prosil, naj ga krstim. Podučil sem ga, potem pa krstil še ob istem misijonu ter ga sprejel v naročje sv. cerkve. To spreobrnenje je vzbudilo veliko pozornost in naredilo močen vtis.«
7.	Škapulir JSLatere božje obvaruje smrti. »Slovenec« je 24. febr. 1893 prinesel med drugimi novicami tudi to-le, kar se je zgodilo v Vevčah pod Ljnbljano. Bere se tam: Dne 15. t. m. zvečer ob */, 6. uri bi se bila zgodila v vevški papirnici kmalu grozna nesreča. Neki devetnajstletni mladenič, kateri ima delo pri velikem stroju, kjer se izdeluje papir, prišel je preblizo vrteče se osi. Ko je prižigal luči, je bil nekoliko nepreviden. Zgrabil ga je žebelj za obleko, ter ga, vrteč se, ovil okrog osi. Ta se je skupaj sključen zavrtil nekolikrat, dokler niso ustavili delujočega stroja. Vsi pričujoči so menili v silnem strahu, da ga bode raztrgalo na drobne kose. Ko je bil veliki stroj ustavljen, hiteli so razrešiti ga od osi. Pa glej čudo! Daši mu je raztrgalo vso obleko z života, ostal je v silno začudenje vseh on sam popolnoma nepoškodovan. Od vse obleke je ostal na životu edino srajčni ovratnik in —
škapulir Matere božje. Kdor je videl, kako se je to godilo, vsak trdi, da je Marija rešila mladeniča grozovite smrti.
8.	Rešilno sredstvo za večnost. Dr. Ivan No g a 11, pomožni škof varaždinski na Ogerskem, je poslal 29. dec. 1. 1889. karmeličanskemu prijorju P. Brunonu v Gradcu nastopno sporočilo: »Tu je zbolel neki 70 let star gospod, ki je poprej le bolj lahkomiselno živel; najprej so ga zobje zelo boleli. Bolezen pa se je hujšala. Njegov prijatelj in jaz sva ga opominjala poslednjih rečij. On je pa obema prošnjo odbijal in ni hotel prejeti sv. zakramentov. Bilo je zmeraj slabše; on pa le kar nič ni hotel slišati o sv. spovedi. Še celo dva dni pred svojo smrtjo se je trdovratno branil prejeti sv. zakramente. Kar naenkrat pride k meni njegov prijatelj, ki ga je sam pregovarjal že dvakrat, pa brez vspeha; pozno na večer je bilo, in me prosi, da naj bi še enkrat o tem govoril z bolnikom.
Ob osmih zvečer sem hitel k njemu, vzel s saboj škapulir in priporočil prav toplo to zadevo najsvetejšemu Srcu Jezusovemu. Nekaj časa sem mu prigovarjal, ga prosil in mu pravil, kako veliko zaupanje da imam v škapulir, ki ga nosim že sam okoli 40 let itd. Opomnil sem ga tudi, da je škapulir znamenje trdnega zaupanja v Marijo, Mater božjo, da je zagotovilo za srečno zadnjo uro, za milost spolcornosti in tudi za rešenje iz vic. Med takim prigovarjanjem sem mu djal škapulir okoli vratu in naenkrat se je vse spremenilo. Kmalu na to je rekel, da je pripravljen spovedati se. Poklicali smo toraj nekega o. kapucina, ki je vse potrebno opravil. Gospod se je spovedal, prejel je dobro pripravljen sveto obhajilo in sv. poslednje olje in je še tisti dan srečno umrl. Tako je tudi škapulir k tej srečni smrti pripomogel.«
9.	Leta 1565 je silna turška vojska oblegala otok Malto. Obilica vitezev je padla že v prvem boju. Po štirimesečnem obleganju je bil slednjič otok rešen na čudapoln način po varstvu Matere božje karmelske. Pomožne čete španjskega kralja, ki so imele odriniti od Neapolja na praznik škapulirja, storile so bile namreč obljubo sv. Devici ter dospele z ugodnim vetrom prav tedaj, ko je bil otok že skoraj v skrajni sili, da pade Turkom v roke. Bog je vidno blagoslovil njihovo orožje; obleganje je moralo prenehati, in Malta je bila nepričakovano rešena besnega sovražnika. Veliki mojster in vsi vitezi poslali so v prepričanju, da se imajo za svojo rešitev zahvaliti varstvu karmelske Matere božje,
spominsko ploščo, ogromno krogljo, kakor so jih Turki rabili mej obleganjem, in pravno listino samostanu karmeličanskemu v Neapolj, da se branijo tam v kapelici.
10.	Leta 1620 je neka deklica iz Kolina tako zblaznila, da so jo morali z verigami zvezati. Kakor hitro pa je dobila ška-pulir, bila je zdrava. Ko ga je pa odložila, bila je zopet blazna. Hitro si zopet dene škapulir na vrat in spet popolnem ozdravi. Pa še enkrat je bila tako nesrečna, da je odložila škapulir. Takrat je pa prišla že v skrajno nevarnost in je bila zaradi tega tako ostra-šena, da je od takrat vedno skrbno nosila to sveto oblačilce. Nikoli več je ni potem napadla ta bolezen.
11.	Nelcega malteškega viteza, z imenom »Ivan Beli«, kateri je s posebno pobožnostjo nosil škapulir Matere božje, rešila je Marija v treh nevarnostih na čuden način. Leta 1628 ni dobil niti najmanjše rane v nekem hudem boju zoper turške morske razbojnike, akoravno je bila njegova obleka popolnoma raztrgana in prstan na njegovi roki zdrobljen. Leta 1632 se je pri »Miko"ly« potopila ladija, na katerej sc je vozil. Ko se je imela potopiti, izročil se je Marijinemu varstvu, skočil v morje in srečno priplaval na obrežje. Leta 1637 se mu je na ladiji uprlo 50 vojakov in 15 mornarjev, kateri so ga slednjič vrgli v morje. Zopet se je izročil Mariji v varstvo; našel je precej veliko desko, na kateri je plaval tri milje daleč. Uporniki so ga zopet ujeli in ga zapustili na nekem nerodovitnem otoku, čez dvajset dnij pride neka ladija ter ga pripelje srečno na Kandijo.
12.	Keki stotnik na ladiji je bil leta 1639 v boju zoper Turke hudo obstreljen. Kroglja mu je predrla vrlino obleko; ko je pa prišla do škapulirja, se je ustavila. Toulonski škof je to stvar preiskal in dovolil dotičnemu stotniku, da je smel v Marijini kapeli v Toulonu obesiti zahvalno ploščo za tako čudovito rešenje.
13.	Leta 1625 je bil neki Ivan Kofluss v Kremoni zaprt zaradi nekih zločinov, kojih je bil obdolžen. V tej stiski se je zatekel k Mariji. Da bi se bolj vrednega storil njenega varstva, spolnoval je posebno vestno dolžnosti škapulirske bratovščine. Storil je tudi obljubo, da se bode vsako sredo postil Mariji na čast, da bi ga rešila sramotne smrti, ki mu je grozila. Po triletnem zaporu ga peljejo na morišče. Rabelj stori svojo dolžnost, vrv sc utrga in obsojenec pade na tla z obrazom proti nebu obrnen. Odpeljejo ga zopet v ječo in začno znova preiskovati. Vprašajo £>a, kako da je ušel kazni. Odgovori jim, da nosi škapulir karmelske
Zbirka.
Matere božje kot zastavo njenega varstva in tla se vsako sredo posti v ta namen, da bi ga Marija rešila. Komaj se je splošno razglasila govorica o tem, že sta ga Kremonski in Milanski grof pomilostila in mu dala prostost.
14.	L. 1637 je divjala kuga v Flandriji. Neki mož z imenom Ivan Paludan, katerega je tudi kuga napadla, bil je že na koncu. Zdravniki so vse upanje zgubili in svetovali njegovi ženi, da naj ne hodi k njemu, ako hoče, da tudi nje ne napade kuga. Pobožna žena je bila strašno žalostna in ni mogla na noben način zapustiti svojega moža. Izprevidela je pa, da tukaj ne pomaga nobena človeška pomoč; zatoraj se je zatekla k Mariji. V škapulir, katerega čudovita dela je dobro poznala, stavila je vse svoje zaupanje. Vzame škapulir, katerega je imel njen bolni mož okrog vratu, in oba dela položi na kužne otekline ter s solzami v očeh prosi Boga in ljubo Gospo za pomoč. Glej, njen mož mahoma odpre oči, pogleda svojo ženo in jo pokliče po imenu. Sedaj je bilo njeno zaupanje še večje, in sili tudi njega, naj še on prosi Mater božjo, da bi mu sprosila popolno zdravje. Sveta Devica je videla njeno gorečo molitev in jej spolnila prošnjo. Še tistega dne zgine bolezen; otekline splahnejo in bolnik ozdravi popolnoma. Ivan Paludan je hotel dati vsled tega v svoji duhovniji očiten dokaz svoje zahvale. Poslal je škapulir, s katerim je bil ozdravljen, v lepo okrašenem zabojčku svojemu župniku, da bi ga shranil v kapeli škapulirske bratovščine.
15.	Ivan Castel, mestni oblastnik v Pragi, slišal je I. 1645 o čudnih delovanjih škapulirja. Ali ta oblastnik je bil pravi malo-verec. Zaničljivo je govoril o škapulirju in še celo zasramoval svojo ženo, ki ga je nosila z velikim spoštovanjem. Ker jo je nekoč le preveč zasramoval, mu reče: »Pazi, da ti ne nakoplje to prevzetno zasramovanje božjega prokletstva!« Ne dolgo potem so ga začele oči zelo boleti. Iskal je pomoči pri vseh zdravnikih, toda nobeden mu ni mogel pomagati. Slednjič izprevidi, da je to očitna kazen božja, ker je tako zaničeval svojo ženo zaradi škapulirja. Sedaj sklene pri škapulirju iskati pomoči, ki ga je zaničeval doslej. Najprej prejme sv. zakramente, da bi se storil vrednega Marijinega varstva, nato si z velikim zaupanjem dene škapulir na vrat in je po božjem usmiljenju in po priprošnji svete Device Marije ozdravljen. Sam je popisal ta dogodek v spričevanje in k časti Matere božje.
16.	Na železnici iz Versaillesa v Pariz je 8. maja 1. 1842 začelo ravno pred vratmi mesta Pariza goreti. Več kot 100 oseb
je zgorelo na grozovit način. Še veliko več jih je bilo pa težko poškodovanih in opečenih. Ob tej strašni nesreči je pa Marija pokazala, kako da skrbi za svoje varovance. Mlad dijak je spremljal svojega prijatelja v bolnišnico. Ko sta prišla tja, je rekel usmiljeni sestri: »Sestra, moj škapulir me je rešil. Izmed vseh sem samo jaz ostal nepoškodovan.«
17.	Pretresljiv izgled čudežnega spreobrnjenja nekega grešnika pripoveduje sv. Alfonz Ligvorij. Neki mašnik, moj misijonski tovariš, sedel je ravno v spovednici ter videl memo iti nekega mladega človeka, kateremu je bilo že na obrazu brati, da se silno vojskuje sam s seboj. Misijonar je slutil vzrok tega tajnega srčnega boja, takoj zapusti spovednico ter se mu bliža in ga vpraša, ali se hoče spovedati. Mladi mož zajeclja, »da«, in še pristavi, da utegne njegova spoved jako dolga biti, naj bi ga spovedoval na kakem drugem kraju. Ko sta bila sama, prične mladenič tako-le: »Jaz sem plemenitaž iz ptuje dežele, žalil sem Boga toli-krat v svojem življenju, toliko hudodelstev obtežuje mojo vest, da moram skoro obupati nad božjo milostjo. Da ne govorim o moritvah in zlodejstvih vsake vrste, katerih sem kriv, povem najprej to, da sem se obupavši nad svojim zveličanjem pogrezoval v vsa-koršne grehe, ne tolikanj zato, da bi ustrezal strasti, marveč da bi žalil Boga in kazal svoje sovraštvo do njega. Nosil sem križec pri sebi, pa sem ga zaničljivo od sebe vrgel. Še davi — groza me je povedati — šel sem k mizi Gospodovi, da bi storil najgrozovitejše zločinstvo; imel sem namreč pošastni namen, sv. hostijo z nogami poteptati ... Ta namen bi bil izvedel, ko bi me ne bila odvračala navzočnost drugih oseb. O duhovni oče, glejte tukaj sv. hostijo . . . nate jo, sicer bi se še bogomorstva storil krivega.« Poda mu sv. hostijo in nadaljuje: »Ko sem šel memo te cerkve, me je vkljub moji nevrednosti sem vleklo s toliko silo, da se nisem mogel ubraniti. Vest me je hudo pekla, britka žalost mi je stiskala srce in neka želja me je obšla, da bi šel k spovedi. Ko se bližam spovednici, začno se mi kolena tresti, upade mi ves pogum. Strah Pred neskončno pravičnim Bogom odvzel mi je vse upanje; spremenil sem svoj sklep, a čutil sem, da me drži nevidna roka, ko ste me Vi nagovorili. O duhovni oče, tukaj klečim pred vami in se spovem . . . Zdi se mi, kakor bi bile sanje.« Misijonar ga izprašuje, od kod bi mu pač utegnila priti tolika milost; morebiti je ta dan storil kako dobro delo, Bogu žrtvoval kak dar, ali kako molitev opravil v čast presv. Devici. »Jaz — dar?! jaz — molitev!?«
36*
odgovori mu ubogi grešnik, »motite se; obupan grešnik, ki že z eno nogo stoji v peklu, naj bi si upal svoje oko k Mariji povzdigovati?« — »Pa pomisli vendar nekoliko, prijatelj«, pravi mašnik. »Kaj naj rečem ?« odvrne grešnik ter seže v nedrije, izvleče sveti škapulir, »glejte, to je vse, kar sem obdržal.« Misijonar takoj spozna, da tu je pomagala ona, ki je pribežališče grešnikov, kajti ravno ta cerkev je bila njej posvečena. Mož se razjoka in spove s toliko skesanostjo, da se kakor v omedlevicah zgrudi pred maš-nikom. Ko se zopet zave, dokonča spoved, dobi sv. odvezo in sprejme z gorečo pobožnostjo sv. obhajilo. Povsod je pripovedoval, kako ga je Mati božja po sv. škapulirju rešila gotovega pogubljenja.
18.	Sv. Armelaje nosila z veliko pobožnostjo škapulir presvete Device in je pripovedovala, da to sveto znamenje Marijine službe jo je varovalo v mnogih nevarnostih, posebno ob času njenih dveletnih skušnjav. Zatrjevala je, da poleg tega, ker se je bala Boga žaliti, ni imela takrat nobenega močnejšega orožja, kakor misel, da nosi oblačilo, znamenje Kraljice čistosti in svetosti. Že sama ta misel bi bila zadostovala, da jo osrči in obvaruje v skušnjavah.
19.	Slavni Just Lipsij je bil rojen v neki vasici blizo Bruselja v Belgiji 1. 1547. »Od mladosti«, tako piše sam o sebi, »ljubil sem in častil božjo Devico Marijo ter si jo izvolil za svojo varhinjo in voditeljico v vseh nevarnostih, brhkostih in dogodkih tega življenja. Tudi v svojih študijah in vseh imenitnih opravilih sem njo klical s prošnjami in obljubami, da naj mi pomaga. In vselej sem to storil s srečnim vspehom. Zatoraj sem se dal, kakor hitro je bilo to mogoče, vsprejeti v Marijino kongregacijo, ki je takrat v mestu Levaniji (Lowen) cvetla in bila v veliki časti pod vodstvom očetov iz Jezusove družbe«. Natančno je spolnoval ta učeni profesor društvena pravila. Večkrat je, še predno so odkosili, kar od mize vstal in hitel pred podobo Matere božje in tam pobožno obmolil bratovske molitve. Svete zakramente je redno prejemal, kolikorkrat so zahtevala pravila. V greh bi si bil štel, ko bi se le enkrat ne bil udeležil običajnih shodov. Milosti in čudeže, ki so sc godili na dveh imenitnih božjih potih, popisal je v posebni knjigi. Marijo je javno slavil pri nekem zbirališču z lepo pesmijo in se ni zmenil za posmehovanje svojih vrstnikov. Mati božja mu jo obilno poplačala njegovo ljubezen. Za nekaj časa namreč ga je bilo premotilo krivoverstvo Lutrovo in Kalvinovo, toda Marija ga je zopet privedla nazaj k njegovi sveti materi, katoliški cerkvi, katere zvest in pokoren otrok je ostal do smrti.
L. 1506 v soboto pred cvetno nedeljo je nevarno zbolel in odslej je ves čas obračal le v to, da bi se lepo pripravil za srečno smrt. Učeni in pobožni Le sij je bil njegov spovednik; pri njem opravi vesoljno spoved in potlej prejme z gorečo pobožnostjo sv. obhajilo ter se ne zmeni več za posvetne opravke. Tako je v voljo božjo vdan, da ga ne ganejo niti solze soproge in prijateljev; nobene pritožbe ni iz njegovih ust. Celo modroslovje, ki ga je ves čas gojil s tolikim veseljem, ne zanima ga več, marveč s prstom ka-zaje na sv. razpelo vzklikne: »To-le je prava modrost; Gospod Jezus, uči me potrpežljivosti!« Veselilo ga je, da sme ravno na veliki teden umreti, ko sv. cerkev praznuje spomin trpljenja in smrti Jezusa Kristusa; zaupno poljublja križ Jezusov in prosi, naj bi obilno nanj kapljala ona predraga kri, ki jo je za nas prelil v svojem britkem trpljenju. Posebno ganljivo pa se priporoča preljubi Materi božji in jo prosi, naj ga ne zapusti v tej uri, od katere je odvisno večno zveličanje njegove duše. Že nekaj dni pred smrtjo je naznanil svojemu spovedniku, da ga izmed vseh druzih rečij najbolj veseli in tolaži to, da je bil v Marijini kongregaciji; in že skoro umiraje še zatrjuje: »Zdaj spoznam, koliko pomoč daje ob smrtni uri češčenje Matere božje.«
20. Neki francoski general, rojen 1. 1774 in krščansko vzgojen, zgubil jo ob času prekucije in sicer v vojaškem življenju vso vero. Leta 1838 zboli nevarno in njegovi prijatelji mu pošljejo iz Pariza čudodelno svetinjico Matere božje in ga nujno prosijo, naj jo nosi. Iz prijaznosti do prijateljev to stori, toda brez vsega zanimanja. V februvarju 1839 ga priporoče v molitev bratovščini Marijinega Srca. Bolezen se je urno hujšala, toda general ni hotel ničesar slišati o verskih tolažilih. Večkrat ga je že obiskal nadškof Tourski, pa ga ni pustil pred se; na pobožno opominjevanje dveh usmiljenih sester, ki sta mu stregli, odgovarjal je le z bogokletjem in obupnim kričanjem. Sestri, ki sta ga natančno opazovali, sta trdili, da se je vidno ustavljal milosti božji. Vedno hujša je bila bolezen; sam izprevidi, da se mu bliža konec, a v brezbožni besnosti zapove, naj mu ne govorijo o veri in naj zapodijo izpred praga njegove hiše slehrnega, ki bi se drznil o spovedi mu govoriti. Dne 25. maja ob 9. uri se je zanj sv. maša opravila pri oltarju Presv. Jezusovega Srca v Parizu in na posebno prošnjo so vsi, kateri so bili pri obhajilu, kakih 40 oseb, zanj darovali sv. obhajilo, in potlej se je molila Marijina molitev »Spomni se«. In glej ! Šestdeset ur oddaljen je ravno ob tistem času proti '/» 10. uri bolni
general, ki zavad razburjenosti in srditosti že dolgo časa ni mogel spati, nenadno in v veliko začudenje okrog stoječih prijateljev in sorodnikov mirno zaspal ter spal l1/2 ure, potlej pa z mirnim in ljubeznivim glasom molil za svoje otroke. Neki sorodnik, njegov prijatelj in vojaški tovariš, porabi to priliko in ga opomni, da bi bilo zdaj čas, naj moli še sam zase. Po kratkem pomisleku reče general, da se hoče spovedati in sicer svojemu župniku, da se ne bi mislilo, da nima zaupanja do domačega dušnega pastirja. Po spovedi razodeva prebridko kesanje, očitno prosi odpuščanja zarad pohujšanja, ki ga je dajal, in prejme sv. popotnico z največjo vernostjo in udanostjo. Potem je bil popolnoma spremenjen v svojem obnašanju, pohleven, potrpežljiv in goreč v molitvi. Drugi dan je sam želel sv, poslednje olje in odslej ni hotel slišati dru-zega, ko besede vere, upanja, ljubezni in kesanja, katere so mu govorili župnik in sestri. Tako je mirno v Gospodu zaspal v noči od 27. do 28. maja.
21.	Mestni župnik v La Rochelle je naznanil svojemu škofu ne le splošno o prelepih vspehih, ki jih je imela v njegovi župniji ustanovljena bratovščina Marijinega Srca, kar se je posebno poznalo o veliki noči, ko so prejeli sv. zakramente taki, ki že po 30 in 40 let niso bili pri spovedi, marveč je navedel še več posameznih slučajev, katerih tukaj omenimo nekoliko. 1. Neki ubožen mož, ki je poprej živel brez vseh verskih načel, tudi na smrtni postelji ni hotel ničesar vedeti o pomoči sv. cerkve. Kolikorkrat so mu govorili o tem, vselej je potegnil odejo čez glavo, da bi ničesar ne slišal. Kakor hitro pa so začeli zanj prositi Mater usmiljenja, želel je sam mašnika in umrl je lepo potolažen in z Bogom spravljen. 2. Neki zastaran grešnik se ni nič zmenil za svarila in opomine več častitih in spoštovanja vrednih duhovnikov ter jih je še zasramoval in zaničeval. Ko so ga pa priporočili svetemu Marijinemu Srcu, jele so ga po noči strašiti grozovite sanje o sodbi božji. In ker se je to večkrat ponavljalo, ni se mogel dalje ustavljati, vskliknil je: »Moram se z Bogom sprijazniti.« Storil je to brez odlašanja in od tedaj živel izgledno. 3. Trije možje, kateri niso bili že več ko 20 let pri spovedi, začeli so takoj, ko je bratovščina molila zanje, čutiti v srcu neko neznosno nezadovoljnost in nemirnost, ne vede, od kod prihaja. Da bi se je rešili, sklenejo iti k spovedi in spoved jih zopet pomiri. Odslej so vedno živeli kot dobri kristijani. 4. D v e mladi o s e b i sta živeli v brezbožnosti ne meneč se za Boga. Naprošeni smo bili, naj ju priporočimo Mariji. To smo
storili. Ko vidita nekega dne svojo sestro pri obhajilu, razjokata se kar nenadoma in sta tako ganjeni, da želita precej spoved opraviti. Od takrat sta zopet živeli po sv. veri. 5. Neka mlada oseba je imela zelo velik greh na vesti, pa se nikakor ni mogla odločiti, da bi se ga spovedala. Peklenske muke so trpinčile njeno dušo. Slišala pa je o čudežih usmiljenja, ki se gode po molitvah bratovščine Marijinega Srca, in takoj se pride priporočit. Že drugo jutro se spove svojega greha, in mir pa pobožnost se zopet povrne v njeno dušo.
22.	Sv. Ligvori pripoveduje o nekem mladeniču, ki je bil v Marijini bratovščini, pa je izstopil in začel grdo živeti, da se mu je neko noč prikazal hudobni duh v strašni podobi. Prestrašeni mladenič začne takoj Mater božjo na pomoč klicati. »Zastonj kličeš«, pravi hudobni duh, »na pomoč ono, katero si zapustil; zavoljo svojih grehov si zdaj moj.« Mladenič se ves trese, pade na kolena in začne moliti bratovsko molitev. Zdaj se mu prikaže Mati božja in satan zbeži. Marija pravi prestrašenemu mladeniču: »Seveda nisi zaslužil moje pomoči, vendar ti hočem milostna biti, da se spreobrneš in spet povrneš v mojo bratovščino.« Drugo jutro se mladenič spove prelivaj e obilne solze ter je zopet sprejet v bratovščino.
23.	O nekem drugem mladeniču iz Bragance pripoveduje isti svetnik, da je tudi popustil Marijino bratovščino ter zabredel v tolike pregrehe, da je že hotel nekega dne iz obupnosti v vodo skočiti. Vendar se še poprej obrne do Matere božje rekoč: »Glej, Marija, poprej sem ti služil v bratovščini, pomagaj mi še sedaj.« Nato se mu prikaže presveta Devica in mu reče te-le besede: »Kaj hočeš sedaj storiti ? ali hočeš telo in dušo v pogubljenje pahniti ? Pojdi k spovedi in stopi spet v bratovščino.« Pri teh besedah gre mladenič v se, zahvali Marijo za pomoč in poboljša svoje življenje.
24.	Neko samostansko novinko v jako strogem redu so proti koncu novicijata mučile tako hude skušnjave, da je že mislila dati slovo samostanskemu življenju. Njena voditeljica je sprevidela, kaka nevarnost preti gojenki, ako se vrne med svet, kjer je toliko dušnih nevarnostij; torej poprosi v začetku oktobra 1839. veliko bratovščino Marijinega Srca, naj moli za ubogo novinko, in takoj ji izginejo vsi pomisleki ter z veseljem stori samostanske obljube. Ob tej priložnosti pa jej je njena mati, ki je bila prišla k obljubi, povedala, da oče doma že devet mesecev bolan leži in da noče ničesar slišati o veri, ter da še celo grdo preklinja in divja, kadar so bole-
čine posebno hude. Hči jej nato da med drugimi pobožnimi darili tudi lepo Marijino svetinjo, ki je bila na altarju Marijinega Srca blagoslovljena, ter jo prosi, da naj mu jo dene pod obleko brez njegove vednosti. Mati se hitro vrne domov k umirajočemu. Sporoči mu hčerin pozdrav in izroči mala darila ter ponudi — tudi omenjeno svetinjo. S hvaležnostjo jo je sprejel in dejal za vrat. Od tistega trenutka je bil prav miren, začel je moliti in tudi kaj podučljivega brati. Tretji dan pa že prosi, naj bi duhovnik prišel k njemu, z veliko skesanostjo opravi dolgo spoved in z gorečo pobožnostjo prejme sv. obhajilo. Potem ni druzega govoril, kakor o Bogu in čez nekaj dnij je jako spodbudno končal svoje življenje.
25.	Neki duhovnik je poročal 17. aprila 1854. o bratovščini Marijinega Srca tako-le: Kar se je pri nas bratovščina vpeljala, zboljšal se je vidoma duh mojih faranov. Poprej je bilo le malo obhajil in še tista samo o velikonočnem času; sedaj pa mnogi pristopijo že trikrat ali celo štirikrat na leto k sv. obhajilu. Ženska mladež ni več tako lahkoživna; mnoge device opravljajo sedaj razne pobožnosti in živijo jako izgledno. Nekatere so celo stopile v ostre redove, druge pa med svetom živijo, kakor bi bile redovnice. Izmed mož in mladeničev, ki prej niti o velikonočnem času niso pristopili k svetemu obhajilu, sedaj vsaj polovica spolnjuje to dolžnost. Pri nekaterih opazujem nenavadno veliko spokornost, drugi vsaj sv. veri niso več sovražni, in bolniki, poprej tako malomarni, pripravljajo se zdaj s toliko pobožnostjo in gorečnostjo za smrt, da se jim moramo kar čuditi!
26.	V Siciliji, v mestu Salemi, pričela se je Marijina bratovščina 1. 1843. in po njej seje zgodilo mnogo dušnih in telesnih ozdravljenj. Bilo je v nedeljo popoldne. Neki mož je šel silno jezen in srdit po cesti z namenom, da bi umoril svojega sovražnika. Kar sreča množico ljudij, ki so bili udje Marijine bratovščine in so šli ravno k bratovski pridigi; tudi on se jim pridruži. Kakor hitro se prične pridiga, začne se mož jokati in potlej poišče duhovna ter mu pokaže bodalo, s katerim je hotel nasprotnika umoriti; jokaje spozna, da se ima le Mariji zahvaliti, da ni postal morilec. Drugi dan poišče svojega sovražnika in mu blagodušno odpusti.
27.	Leta 1844 je bila v Maršali vpeljana bratovščina Marijinega Srca. Pripovedovalo se je o mnogih čudežih, ki so se godili na Francoskem in po drugih deželah vsled češčenja Marijinega Srca, posebno po čudežni Marijini svetinji. Neki slepec pa ni
hotel tega verjeti, temveč se je še celo smejal pripovedovalcem. Ker so pa le trdili, rekel jim je: »Dobro! ako je to resnica, kar pravite, moram tudi jaz zopet spregledati in potem bom veroval, drugače ne.« Komaj je to izgovoril, že je spregledal. Zginila je toraj njegova telesna, zginila je pa ob jednem tudi njegova dušna slepota. Z veseljem je pripovedoval povsod, kamor je prišel, o tem čudapolnem ozdravljenju.
28.	V Agrigentu je bil imeniten mož hudo zatožen pred sodnijo. Naredil je obljubo Materi božji, da se hoče vsako leto hvaležnega skazati, ako odkrije njegovo nedolžnost. Na jutro ustanovitve bratovščine Marijinega Srca je šel v cerkev in ponovil dano obljubo. Stopivši iz cerkve zve, da so ga ravno v istem času, ko je klečal pred Marijinim oltarjem, sodniki spoznali za nedolžnega.
29.	Iz poročila francoske misijonske družbe povzamemo nastopne številke. Leta 1893 je bilo krščenih 32.482 odraslih pa-ganov, v katoliško cerkev je bilo sprejetih 352 krivovercev, pa-ganskih otrok je bilo krščenih 178.643; v tem številu niso všteti otroci, kateri so bili v smrtni nevarnosti krščeni. — Misijonska družba šteje 900 misijonarjev in skrbi za 1,510.200 kristijanov, kateri stanujejo v 3800 naselbinah. Družba ima 37 semenišč, v katerih vzgojuje 1800 mladeničev za misijonski poklic. Ponadrobno nam kažejo velikanske vspehe teh in drugih misijonskih družb natančnejša misijonska sporočila.
30.	Dejanje sv. Detinstva ima silovito velike vspehe. Meseca rožnika 1. 1843 je imel odbor prvo sejo; do konca tistega leta je bilo že nabranih 22.900 frankov. Do 1. 1891, toraj v 49 letih, je bilo vseh dohodkov 82,600.000 frankov, (lansko leto 3,606.249 fr). Koliki so pa še-le dušni dobički! 12 milijonov otrok je bilo krščenih od leta 1843 do 1891. leta, 661 sirotišnic in 3418 šol je bilo napravljenih in vzdržavanih, 896 lekarn za vbogc in 297 delavnic za rokodelce je bilo narejenih in 153 misijonskih staj podpiranih; cele vasi so se ustanovile za vzrejene sirote. Pisali bi lahko cele bukve silno ganljivih dogodb in izgledov. S kakšno vnemo pišejo misijonarji v svojih sporočilih o imenitnosti te ljube družbe in kako spričujejo, da nad vsem njenim početjem je poseben blagoslov božji! Pa tudi za otroke same ima ta bratovščina veliko vzgo-jilno moč.
31.	Bratovščina sv. Cirila in Metodija je imela že precej v pričetku vidne vspehe. Slomšek naznanivši v posebnem pastirskem listu potrjcnje te bratovščine pišejo, da je h katoliški
veri prestopila kneginja Naraki, ki je v bližni sorodnini z ruskim cesarjem, da sta v kraševski stolici prestopili dve celi občini s 6000 dušami s svojimi duhovni vred, in v primorskem mestu Bu-kari da je nedavno se povrnil v naročje sv. katoliške cerkve Jurij Bosarič z veselim upanjem, da jih bo v kratkem nasledovalo še veliko drugih. Leta 1854 pa pišejo 9. sušca tako-Ie: »Kakor spomladi ali o vigredi topel veter ledeno odejo tali in zamrznjeno zemljo v novo oživlja ljubo solnce, tako veselo se čuje, da v onih krajih, v katerih žive naši ločeni bratje, piha bolji duh krščanske sprave in da jih ljubezniveje solnce ogreva se poediniti s sveto rimsko katoliško cerkvijo. V Vermežu na Ogerskem se je lansko leto naenkrat 1400 ljudij iz grške ločene cerkve povrnilo v grško zedinjeno, t. j. katoličansko cerkev. Tudi iz Temešvara je došla vesela novica, da smo v Banatu pridobili 12.000 spreobrnjencev in da se jih je še več nadejati, naj bi zedinjena cerkev v tistih krajih imela dovolj duhovnikov. Žetev je velika, delavcev pa tnalo, veli Jezus; prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev v žetvo svojo, naj iščejo razkropljenih ovčic ločene cerkve in na svojih ramah nosijo v sveto cerkev Jezusovo, da bo skoraj en hlev in en najvišji pastir.«	Danica 1854, str. 42.
32. Silno veliko so že koristile katoliške družbe rokodelskih pomočnikov; premnoge mlade ljudi so na pravi poti ohranile v najodločilnejših letih in v najnevarnejših krajih. Pa tudi mojstrom in drugim prijateljem poštenih rokodelcev so bile in so na veliko korist. Naj povem le en sam slučaj iz meščanskega življenja v Ljubljani. Eden najgorečnejših prijateljev in pospeševa-teljev omenjenega društva je bil pokojni krojač in posestnik H., dobri oče preblagodušne družine, izmed katere še zdaj en sin deluje kot izvrsten delavec v vinogradu Gospodovem, ena hči pa kot izborna učiteljica in vzgojiteljica v samostanu. Bilo je 1. 1874 na dan pred praznikom sv. Jožefa, ko se je ravno dr. A. Gruša, sedanji kardinal in nadškof Dunajski, mudil v Ljubljani ter hotel sam sv. obhajilo deliti svojim ljubljencem, udom katol. društva rokodelskih pomočnikov, ki imajo vsako leto v praznik sv. Jožefa skupno sv. obhajilo. Gospod H. je bil že zelo bolehen, a hotel je kot časten ud na vsak način iti tudi k skupnemu sv. obhajilu, kakor je bil poprej vsako leto vajen. Otroci mu branijo, češ, naj ne hodi sedaj, ko je tako slaboten, saj lahko še pozneje opravi svojo pobožnost. Toda blagi oče se ne da preprositi, marveč pravi, da mora dati lep izgled in opravi še zvečer sv. spoved. Toda drugo
jutro je tako slab, da ne more vstati ter iti k skupnemu sv. obhajilu v cerkev; sicer se pa ni bilo še nič hudega bati, toraj se odloži sv. obhajilo. Pa glej, še tisto dopoldne ga nenadno napadejo smrtne težave, da izdihne svojo blago dušo, še predno je mogel poklicani mašnik prihiteti. Kako je bila potolažena vsa njegova družina, da je bil vsaj spoved opravil in sv. obhajilo četudi ne v resnici, pa vsaj v željah prejel! To ni slučaj, marveč plačilo njegove gorečnosti za društveno življenje; ali nismo opravičeni trditi, da bratovščina mu je naklonila tako srečno smrt ?
33. Bogoljuben rokodelski učenec. V mnogih krajih, n. pr. v Ljubljani, združen je s katoliško družbo rokodelskih pomočnikov tudi poseben oddelek rokodelskih učencev, kateri imajo ob nedeljah poduk v krščanskem nauku itd. Med temi se je posebno odlikoval J o ž e f Zenop. L. 1891 je bil praznik Marijinega oznanjenja veliko sredo. Pomočniki, kot pravi udje kat. rokodelske družbe, imeli so skupno sveto obhajilo v praznik sv. Jožefa; za rokodelske vajence pa je g. predsednik prof. Gnjezda odločil v ta namen Marijin praznik ter jim gorko prigovarjal, naj se obilno vdeleže skupne pobožnosti. Tu se oglasi njegov pridni učenec »Jožek«, da je bil že pri sv. obhajilu poprejšnji četrtek na svojega godu dan. »Pa še enkrat pojdi, saj ti ne bode škodilo«, mu reče predsednik; vrli deček tudi res radovoljno stori. Bil je po sv. obhajilu nenavadno vesel; ob sprehodu je natrgal prvih spomladanskih cvetlic in z veselim srcem prinesel svoji stari materi. Nato se vsede na stol, začne tožiti, da mu slabo prihaja in v nekaterih trenutjih je bil mrlič! Zenop je še zdaj hvaležen in bode hvaležen vse večne čase, da mu je »katol. družba rokodelskih pomočnikov« naklonila tako srečno smrt!
II8II1
(kot hiša bo^ja).
I.	Zgodovinsko.
1.	Pri vseh narodih se nahaja vera v Boga, če še tako popačena, in povsod tudi tej veri primerno češčenje božje. Za to češčenje pa so se povsod odločevali posebni kraji ter se stavila posebna poslopja. Tukaj nam je seveda govoriti le o svetiščih edino pravega Boga.
2.	Izraelci za časa patrijarhov niso imeli posebnih tempeljnov za bogočastje. Na priprostih altarjih, postavljenih na kakem griču pod košatim drevesom ali na planem, darovali so pobožni očaki daritve in opravljali molitve (I. Moz. 12, 7—8.). Še-le, ko je Bog odbral posebno duhovstvo in svojemu izvoljenemu ljudstvu dal razna določila za službo božjo, treba je bilo tudi posebnega kraja in prostora za skupno službo božjo. Prvo tako svetišče, predpodoba naših cerkev, bil je sveti šotor, katerega je Mozes na povelje božje napravil Izraelcem na potu skoz puščavo. V drugih bukvah Mozesovih (25 —30. pogl.) beremo natančen popis o njem. Razdeljen je bil v dva dela: svetišče in presvetišče in dvora. V presvetišču je bila skrinja zaveze. Ko so si Izraelci priborili Kanaan, bil je sveti šotor postavljen v Siloe, dve milji od Jeruzalema; tu je ostal 450 let. Skrinjo zaveze pa so ob velikih nevarnostih jemali iz šotora in jo s seboj nosili v boj zoper sovažnike. Po vzoru svetega šotora je zidal Salomon po božjem povelju tako sloveči prekrasni tempelj, črtež mu je bil osnoval že David in prostor odločil na gori Morija. Dovršil ga je v sedmih letih; imel je pri delu 70.000 težakov,
80.000	kamnosekov in 3600 nadzornikov. Za olepšavo se je porabilo šest sto talentov zlata. Stene so bile obložene s cedrovim lesom, prevlečene z zlatimi ploščami in olepšane s kerubini, palmami, cvetlicami in drugimi olepšavami; tlak je bil iz dragega marmeljna, vsa hiša, vse tramovje, podboji, stene in duri so bile pozlačene z najčistejšim zlatom. Pred tempeljnom sta bila dva dvora, notranji za duhovnike, zunanji za ljudstvo. V notranjem je bilo bronasto morje, sloneče na 12 volek iz medi, in bronast altar za žgalne daritve. Zunanji dvor je bil obdan z mnogimi lopami in hrami. Ta Salomonov tempelj se je ohranil 420 let. Nabukadnezar ga je razdejal 1. 588. Po babilonski sužnosti je bil zopet pozidan kot Zorobabelov tempelj, a za Antijoha Epif. in Pompeja je bil zelo poškodovan, in naposled ga je Herod na novo, veličastno prenovil (1. 21. pred Kr.J. V ta Herodov tempelj je hodil Jezus in njegovi apostoli.
3.	V krščanstvu pa ni več zadostovalo eno samo svetišče, ker daritev nove zaveze se ima darovati po vseh krajih vesoljnega sveta. Od solnčnega vshoda do zahoda bo moje ime velilco med narodi in na vseh Jerajih se bo darovalo in čista daritev se bo opravljala mojemu imenu. (Mal. 1, 11.) O, kdo bi preštel sedanja svetišča Gospodova od najskromnejše kapelice do najveličastnejšega doma!
4.	Dokler je še Je»us Kristus na zemlji živel in učil, ni bilo še nikjer posebnega kraja in svetišča, kjer bi se bili zbirali k službi božji. »On sam jo bil svetišče, kjer so ga molili, h kateremu so se shajali od blizo in od daleč . . . in svet je bil tisti kraj, kjer je bival on, bodisi tempelj, puščava, mesto, ulice, čolnič ali vodnjak.« Slednjič pa so se ustavile njegove božje noge v Jeruzalemu; a predno se je krvavo daroval na sv. križu, postavil je in prvikrat sam opravil nekrvavo daritev nove zaveze. In presveti prostor, kjer se je to zgodilo, obednica v Jeruzalemu, bila je prva cerkev krščanska, katero je posvetil Jezus Kristus sam.
5.	V apostoljskem časti so za molitve in učenje še nekaj časa rabili tempelj in judovske shodnice, a svete skrivnosti so opravljali na posebno odločenem kraju. Imovitejši kristijanje po mestih so sprejemali apostole pod streho in jim prepuščali najlepše prostore v hiši, da so se zbirali verniki k sv. skrivnostim. Tak prostor je bila navadno sobana v zgornjem nadstropju bogatih hiš, družinska obednica. Bili so vsule dan v tempeljnu stanovitno v enem duhu, in so lomili po hišah lenih in so vzivali jed z veselim in priprostim srcem. (Dj. ap. 2, 46.) Se bolj je bilo to potrebno zunaj Jeruzalema med pagani. V Efezu so se zbirali v hiši Akvile in Prisede (I. Kor., 16, 19; Rim. 16, 3. 5.). V Rimu so bile hiša senatorja sv. Pudenta, sv. Cecilije, žene Evtropije, Lučine, Anastazije i. dr. prve cerkve, kjer so se zbirali verniki k službi božji. Znamenita cerkev Lateranska v Rimu, »farna cerkev krščanstva«, bila je začetkoma zasobna hiša družine Lateranove, kamor sta zahajala sv. Peter in Pavel, cesar Konstantin pa jo je podaril cerkvenemu predstojništvu. Kakšne so bile te sobane v zasebnih hišah, o tem nimamo natančnih poročil, a misliti si smemo, da so bile enako razdeljene, kakor sedaj naše cerkve ; bil je poseben prostor za altar, za škofa in duhovščino ter za vernike; te sobane so bile gotovo lepe, velike in so imele po dve vrsti stebrov. Ob času preganjanja so imele tudi skrivne vhode in Lukijan porogljivo poroča, da je po kurjih gredeh prišel v hišo z zlatom okrašeno, kjer so bili zbrani kristijanje.
6.	Ob času krutega preganjanja so morali kristijanje »hišne cerkve« popustiti in si kjerkoli varnejšega zavetja poiskati za službo božjo. Evzebij pravi, da so prvi verniki ob preganjanju obhajali službo božjo zdaj v puščavi, v gozdu ali na polju, zdaj v votlinah in podzemskih pokopališčih, na ladijah ali v kakem
drugem skritem kraju, da jih niso zasledili kruti preganjalci. Dijonizij Aleks (f 264) piše: »Vsak kraj, kamorkoli nas je prignala sila, služil nam je v sveti tempelj: polje, samota, barka, hlev ali ječa.«
Posebno znamenite so v tem oziru katakombe v Rimu in drugod. Katakombe niso bile samo pokopališča umrlih kristi-janov, marveč na nekaterih krajih tako razširjene in vravnane, da so jih rabili preganjani kristijanje za cerkve. Male svetilnice so razsvetljevale grozne, temne prostore; grob kakega mučenca, z marmeljnasto ploščo pokrit, bil je altar; na sedežu iz kamena izsekanem sedeč, oznanovali so škofje ali duhovniki zbrani množici resnice sv. vere. O, kako dragoceni spomeniki so nam katakombe, kjer so se prvi kristijanje, tako blagi in sveti ljudje, zbirali k službi božji, kjer so ob grobeh in svetinjah zveličanih bratov in sester — zajemali srčnost in vstrajnost v svetem boju za Jezusovo vero; kjer so se okrepčavali z nebeško jedjo v hudih stiskah, kjer so se za male napake tako ostro pokorili; kjer so junaške device Kristusu obetale večno zvestobo; kjer so se pri cerkvenih slovesnostih razlegale prve veličastne himne! ... Ti sv. prostori so prav tako razdeljeni, kakor sedanje cerkve; kajti že tu se nahaja glavna razdelitev v kor in ladijo; v koru je škofov sedež, pred njim altar, okrog altarja prostor za duhovščino in pevce še za pregrajo; pred pregrajo večji prostor za vernike, ločene po spolu, in zunaj v pridvoru prostor za spokornike.
Dokazano pa je, da so kristijanje že v drugem in tretjem stoletju zidali cerkve, katere so jim pa pagani v hujših časih zopet razruševali. Prvikrat se omenja taka cerkev 1. 222, ko je v pravdi nekega krčmarja blagosrčni cesar Aleksander Sever pravico prisodil kristijanom.
7. Razvoj cerkvenega stavbinstva. Že v apostoljskih časih in v prvih stoletjih krščanstva je imela cerkev, hiša božja, vse bistvene dele: kor z altarjem, ladijo in spredaj lopo; a v nebistvenih rečeh, v načinu zidanja in olepšavanja, pokazal se je v teku stoletij veličasten napredek. Žal, da tega tukaj ne moremo obširnejše razkazovati, marveč le v kratkih potezah se takorekoč memogrede spominjati.
Ko je cesar IConštantin Veliki cerkev oprostil 1. 313, nastale so prekrasne cerkve v Rimu, v Carigradu, v Jeruzalemu in drugih mestih obširne rimske države; cesar sam je zidal prelepe cerkve, preblaga mati njegova, sv. Helena, ga je pa podpirala pri tem delu.
V Jeruzalemu je dal Konstantin na Zveličarje vem grobu zidati veličastno baziliko s petimi Iadijami in z galerijami na polirajinih ladij ah in cerkev Vnebohoda. Konstantinovo delo so v Carigradu: cerkev Sofije in Irene, cerkev apostolov sv. Janeza evang., svetega Agatonika in Akacija; v Rimu: cerkev sv. Zveličarja v Lateranu in stari cerkvi sv. Petra in Pavla; v Antijohiji: osmokotna cerkev v čast sv. Device.
Zidale so se najprej takozvane bazilike; mogoče, da so se semtertje porabile ali predelale že obstoječe tržne in sodne bazilike, ali pa so se cerkve na novo zidale po tem vzoru. Ta lahkotni slog je trajal nekako do 10. stoletja in se je moral zgodaj umakniti trdnejšemu a težkemu bizantskemu slogu, ki je 1. 538 dosegel svoj vrhunec pri veličastni Sofijini cerkvi v Carigradu, in pozneje romanskemu, ki je nadvladal od 10. do 13. stoletja. — V 13. stoletju pričel je v višavo kipeči nemški ali gotski slog, ki se je s Francoskega širil čez Nemčijo, Anglijo in Skandinavijo ter se kolikortoliko udomačil tudi na Laškem in Spanj skem. Gotika je cvetela od 13. do 16. stoletja.
Toda že v 15. stoletju se je pričel razodevati ves drugačen duh, neko prizadevanje staro paganstvo oživiti. Tudi v zidarstvu in celo pri cerkvenih stavbah jeli so posnemati paganske Grke in Rimljane. To prerojenje paganske umetnije se imenuje »re-n a i s s a n c e«, ki je pa ob enem propad krščanskega sloga. V
17.	stoletju se je pa tudi še ta — renesanski slog izvrgel v tako-zvano »roccoco-zidavo«, ki je največji propad cerkvene arhitekture. Gospodujoča je bila zlasti na Francoskem nekako od leta 1700 do 1770 ter se je odtod razširjala po drugih deželah, postavila marsikako nedostojno poslopje, pa tudi popačila mnogo starih lepih rimskih in gotskih stavb. V novejšem času se je dokaj na boljše obrnilo, kakor v krščanski umetniji sploh, tako posebej v cerkveni arhitekturi.
8.	Ime. Cerkev kot poslopje se je nekdaj imenovala tudi molitvenica, »oratorium«, z ozirom na znane Jezusove besede; »bazilika«, kraljeva hiša, ker se v njej časti Kralj vseh kraljev; beseda »Munster« je od »monasterium« in znači samostansko cerkev. Sedaj najnavadniše ime »cerkev« prihaja iz grškega Kupiazou, ki je že od 4. stol. (od 11. stoletja tudi Kupico^) pomenilo krščansko hišo božjo. Tega imena so se poprijeli Slovani, Nemci in Angleži (cerkev, Kirche, church) in jim služi po metonimiji tudi za versko družbo. Romanskim narodom pa rabi »ecclesia«, zbor, obratno tudi
za poslopje, kjer se verniki zbirajo. Seveda se je tudi to ime jako obrusilo v teku časa (chiesa ital.; eglise franc.; iglesia Špan.). »Dom« je bržkone nastal iz lat. »domus«, ali staron. »tom« ali »tuom«, = mogočen, velik; nekateri izvajajo iz D. O. M. — Deo Optimo Maximo, ker je tako večkrat zapisano nad vratmi velikih cerkev.
II.	Cerkveno posvečenje.
1.	Očak Jakob je z oljem oblil kamen, na katerem je počival in tako Bogu posvetil. (I. Moz. 28, 15.)
2.	Veličastne so bile svečanosti, s katerimi je Salomon posvečeval Bogu svoj tempelj. Vse starašine in poglavarje zbere okoli sebe, da preneso skrinjo zaveze v slovesnem obhodu iz svetega šotora v tempelj. In kralj in ves Izrael ž njim so darovali Gospodu
22.000	goved in 120.000 ovac in blagoslovili so tempelj Gospodov kralj in Izraelovi otroci. Salomon je tedaj tisti čas napravil slovesno praznovanje in ves Izrael z njim ; velika množica od vhoda v Emovt (od najdaljše severne strani) do potoka egiptovskega (do najdaljše južne strani) pred Gospodom, našim Bogom, sedem dnij in sedem dnij, to je štirinajst dnij. In osmi dan je spustil ljudstva, in blagoslavljala so kralja ter popotovala v svoje šotore vesela in radostnega srca zarad vseh dobrot, ki jih je Gospod storil Davidu, svojemu hlapcu, in Izraelu, svojemu ljudstvu. (III. Kr. 8, 62 id.)
3.	Po vrnitvi iz babilonske sužnosti so zopet pozidali razdejani tempelj in so obhajali z veseljem posvečevanje božje hiše. (I. Ezdr. 6, 16.)
4.	Ko je bil Juda Makabejec premagal sovražnike, kateri so bili razdejali in oskrunili tempelj, rekli so on in njegovi bratje: »Glejte, potrti so naši sovražniki; pojdimo sedaj gori očiščevat in obnavljat svetišče.« (I. Mak. 4, 36.) »In z veseljem so praznovali osem dnij. In vsi skupaj so sklenili in zapovedali, da naj ves judovski rod vsako leto praznuje te dni.« (II. Mak. 10, 68.) Tudi Jezus se je vdeležil tega praznika: Bil je pa praznih posvečevanja v Jeruzalemu in zima je bila. In Jezus je hodil v tempeljnu po Salomonovi lopi. (Jan. 10, 22, 23.)
5.	Ge so že pri Izraelcih s tako slovesnostjo in radostjo posvečevali tempelj Gospodov, koliko bolj so to storili kristijanje, kadar so pripravili stanovanje Gospodu, ki bistveno in telesno prebiva v presv. rešnjem Telesu! In res nam pripoveduje cerkvena zgodovina, da se je posvečevanje krščanskih cerkev vršilo najprej
bolj na tihem, potem pa v svobodnih časih jako slovesno. Sveta Cecilija je tri dni pred svojim mučeništvom porabila v to, da je po papežu Urbanu dala svoje stanovanje v cerkev posvetiti. Zgodovinar Evzcbij opisuje velike svečanosti, s katerimi so se posvečevale posamezne cerkve, n. pr. v Jeruzalemu. Sv. Atanazij, od leta 326. Aleksandrijski patrijarh, moral se je celo zaradi tega opravičevati, ker je ob neki priliki, ko ni bilo mogoče drugače, v neposvečeni cerkvi opravil sveto daritev.
6.	Ker so ob času preganjanja gostokrat obhajali službo božjo v katakombah na grobeh mučencev, prišlo je v navado in je cerkvena zapoved, da morajo biti na vsakem altarju, kjer se sv. maša daruje, v kamen vzidane svetinje svetnikov. Tudi sicer se svetniški ostanki postavljajo v cerkvah na altarjih ali na kakem drugem primernem kraju vernikom v počeščenje. Ko je papež Bonifacij paganski tempelj »pantheon« spremenil v krščansko cerkev in posvetil v čast presveti Devici in vsem sv. mučencem, ukazal je tje prepeljati 28 vozov kostij svetih mučencev.
7.	Navadno so paganske tempeljne podirali in cerkve na novo zidali iz studa do malikovalstva. V poznejših časih se je pa tudi večkrat zgodilo, da so malikovalske tempeljne malikovalstva očistili in posvetili po cerkveni šegi ter jih počastili z ostanki svetih mučencev. Tako je zaukazal papež Gregorij Veliki okrog 1. 600 svetemu škofu M el i tu, ki ga je poslal s sv. Avguštinom na Angleško v misijon. Pozneje je tudi določil, da smejo nekatere paganske pojedine spremeniti v krščanske veselice: »Ker imajo navado, pri daritvi demonov več volov zaklati, mora se jim tudi v tem neka svečanost po spremenjenem načinu dovoliti, da si smejo na dan cerkvenega posvečenja ali kadar se obhaja spomin svetih mučencev, katerih svetinje se tam hranijo, »v okrožju onih cerkva, ki so nastale iz tempeljnov, napraviti šotore iz vej in praznovati svečanost z verskimi pojedinami«. O enakih spremembah se večkrat bere.
8.	Posvečevanje cerkva se je vršilo že v prvih časih zelo slovesno. Sosednji škofje so sc zbrali pri tej slavnosti, bodisi da bi sodelovali pri obredih, bodisi kot gostje poviševali prazničnost dneva. Cesto so škofje ob taki priliki imeli svoje posvetovanje. Tako n. pr. je bilo 1. 344. v Antijohiji posvečevanje cerkve in škofovsko posvetovanje, h kateremu je prišlo 90 škofov.
9.	V Švici je znamenita božja pot: Marija v puščavi (Maria Einsiedeln). Pomenljivo je, kako je nastala ta božja pot. Na
37
Zbirka.
tistem kraju je živel pred več kakor tisoč leti pobožen menih, Majnrad po imenu. Ta menih si je napravil majhno celico in ob enem prizidal kapelico, posvečeno Materi božji. Dva roparja nekoč ubijeta Majnrada. Hudobneža pa kmalu dohiti pravična kazen. Imel je Majnrad dve krotki vrani. Le-ti ste zmeraj leteli za ubijalcema, kamor-koli sta šla. Ljudje so živali spoznali in morilca prijeli. Kjer pa je Majnrad živel, sezidali so novo cerkev, in sicer tako, da je prejšnja kapelica še ostala. Vse je bilo dogotovljeno in zdaj se je imelo vršiti posvečevanje. V ta namen pridejo sveti Konrad, konstanški škof, in Ulrih iz Avgsburga ter velika množica ljudij. Odločen je bil za ta dan 14. september 948. leta. Na večer pred tistim dnevom, ko je imela biti cerkev posvečena, šel je škof z nekaterimi drugimi duhovni molit pred svetinje, ki so imele biti drugi dan vzidane v altar. Kar zasliši veselo prepevanje. Ozre se. Kaj vidi ? Kristus sam je prišel v cerkev, Marija je v svetlobi stala in angelji so bili razvrščeni po cerkvi; prepevali so psalme in posvečevali cerkev z ravno tistimi molitvami, kakor jo škof posvečujejo. Konrad sliši razločno glas: »Sveti Bog v tempelj nu prečastite Device Marije, usmili se nas. Ceščen bodi Sin Marije, ki je prišel gospodovat, na večno!« Škof strmi nad to prikaznijo. — Ko hočejo zjutraj pričeti posvečevanje, sveti Konrad pravi: Cerkev je že posvečena. Čudijo se temu. Ali škof jim pripoveduje, kaj je videl in slišal sinoči. Ljudstvo pa vendar še želi, da bi bila cerkev posvečena. Škof tega noče. Ali ljudje silijo in silijo. Tu se zasliši trikrat glas, in sicer tako razločno, da so vsi slišali: »Brat, jen j aj, kapela je bila od zgoraj posvečena!« — Vsa zadeva je bila s pričami potrjena in sporočena papežu. Papež pa je odločil, da ni treba več cerkve posvečevati.
10. Obletnica posvečevanja cerkva. Iz makabejskih knjig je znano, da so Judje slovesno praznovali očiščenje in posvečenje tempeljna, ki ga je bil Anlijoh oskrunil, in sklenili so enoglasno ter naredili zakon veljaven za ves narod, da se mora spomin tega dneva vsako leto z osmino obhajati, kakor praznik šotorov. (II. Mak. 10, 5—8.), Ta obletnica tempeljnovega očiščenja in zopetnega posvečenja se je res tudi praznovala še o Jezusovem času, in sicer vsakikrat po zimi, v mesecu ICaslcv, t. j. nekako naš december. Jezus sam ga je tudi praznoval. (Glej št. 4.) Po tem izgledu je tudi katoliška cerkev praznovala obletnice posvečevanja cerkva. Cerkvena zgodovinarja Socomen in Nicefor pripovedujeta n. pr., da se je posvečenja cerkve svetih mučenikov, od cesarja Konštantina
v Jeruzalemu sezidane, vsako leto spominjalo 14. septembra z osemdnevno slovesnostjo. Ta običaj je kmalu postal splošen. Toda mesto nedolžnega veselja je zavladala o takih dnevih mnogokrat razuzdanost in zato so po mnogih škofijah, tako pri nas v Avstriji v vseh, vse obletnice cerkvenih posvečevanj preložili na eno nedeljo.
III.	Onečeščenje cerkve.
1.	Jezus je kaznoval onečeščevalce hiše božje in sicer dvakrat (Jan. 2, 14; Mat. 21. 12 id.). Ko je namreč prišel v tempelj jeruzalemski in videl v njem prodajalce, izgnal je vse, kateri so prodajali in kupovali, in je zvrnil mize menjalcem in stole tistim, kateri so prodajali golobe. In jim je rekel: Pisano je: »Moja hiša se imenuje hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov«. Tako pripoveduje sv. Matej. Najbrže je to Kristus storil že drugič. Prvič je kaznoval one ljudi o prvem velikonočnem prazniku, kakor pripoveduje sv. Janez (2, 14—17.). Našel je tedaj v tempeljnu tudi take, ki so prodajali vole, ovce in golobe, in menjavce. In je naredil kakor bič iz vrvic, in je vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je menjavcem izsul denarje in prevrnil mize. In tistim, ki so prodajali golobe, je rekel: »Spravite to odtod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hišo kupčije«.
2.	Judje niso hoteli v tempeljnu umoriti s v. P a v 1 a. Ko je bil namreč zadnjič prišel v Jeruzalem in se zagovarjal v tempeljnu, da ne uči zaničevati postavo, kakor so mu podtikali, tedaj so farizeji našuntali ljudstvo zoper njega. »In vse mesto je bilo po koncu, in ljudstvo je skupaj drlo. In so zgrabili Pavla in ga vlekli iz tempeljna; in vrata so bila naglo zaprta«. (Dj. ap. 21,
30.) Vrata so pa zato tako naglo zaprli, da bi ljudje v tempelj ne pridrli in ga oskrunili s prelivanjem krvi.
3.	Jeruzalemski tempelj je bil večkrat opustošen v kazen nepokornemu judovskemu ljudstvu. Opustošil gaje najprej Sesale, egiptovski kralj, in sicer v petem letu Roboamovega vladanja. Pobral je vse zaklade iz hiše Gospodove in kraljeve zaklade, in je vse poropal (III. Kralj. 14, 25. id.); bila je kazen za malikovanje, v katero je bil zabredel Roboam z ljudstvom vred. Oropal je tempelj dalje J o a s, izraelski kralj, vzemši vse zlato in srebro in vse posode, ki so se našle v hiši Gospodovi (IV. Kralj. 14, 14.). Isto tako je storil Nab uk o do n o z o r, ki je tudi odnesel vse zaklade iz tempeljna, in razbil vse zlate posode, katere je bil na-
37*
redil Salomon. Strašno je onečastil tempelj tudi Antijoh Epi-fanes, postavivši nagnusnega malika na altar božji (1. Mak. 1, 57.). Ali zato ga je pa tudi Bog kaznoval s strašno smrtjo.
4.	Onečeščevanje cerleve škoduje veri. Neki jako goreč misijonar, ki je bil spreobrnil mnogo krivovercev k pravi veri, naletel je na turškega mladeniča, ki pa je bil kaj lepega in pri-kupljivega vedenja in bistre glave. Vse si je prizadel, da bi ga spreobrnil h katoliški veri. Mladenič pa ga ni hotel slušati. Zahvalil ga je za njegovo skrb, zatrjujoč mu, da se ga je bila sicer že večkrat lotila misel, naj postane katoličan; toda videč toliko nespoštljivostij in oskrunjevanj, katere so katoličani storili v svojih cerkvah, prišel sem, rekel je, do prepričanja, da mora kriva biti ona vera, katere Bog niti v svojih lastnih svetiščih ni spoštovan. V naših mošejah, dostavil je, ne bodete videli toliko nereda, in najmanjšo nespoštljivost kaznjujemo ostro. Iz tega torej sklepam, da kristijani sami ne verujete v svojih srcih v Boga, katerega molite. — Obrnivši misijonarju hrbet, ostal je trdovraten v mohamedanstvu.
5.	Oskrunjevalce svetišč obsojajo sami malikovalci. Vsi narodi, tudi najbolj divji, so kazali vedno najvišje spoštovanje do krajev, božanstvom posvečenih. Seneka piše: »Mi prihajamo v tempeljne spoštljivo, resnega obraza, zaviti v togo in v vsem ravnajoč se po pravilih stroge skromnosti«. — Platon: »Bližajoč se altarjem svojih božanstev, spreminjamo z zunanjim vedenjem tudi notranje razpoloženje svoje duše«. — Kvintilijan: »Pred žrtveniki bogov stojimo nepremično, spoštljivo, molče, s povešenimi očmi, pred vsako raztresenostjo varujemo svojo dušo. — Grki se niso drznili med daritvami usekovati se ali kašljati ali pljuvali, temveč vsi so bili tiho, polni spoštovanja. — Sv. Ambrož pripoveduje, da je nekega dne, ko se je Julijan Odpadnik udeleževal malikovalskih daritev Jupitru v čast in se je opravilo zavleklo čez določeni čas, neki služabnik, držeč v roki goreč zubelj (bakljo) ob žrtveniku, videl, kako zubelj dogoreva, in da mu bo sežgal roko, ako ga ne vrže od sebe; toda kaj je storil? raje je zubelj držal še dalje v roki, raje trpel grozne bolečine, ko se je opekalo meso na roki, kakor da bi motil sveto opravilo. — Mohamedani, predno stopijo v mošejo, umijejo ves život, se-zujejo čevlje, vstopivši padejo na obraz ter kaznujejo najstrožje vsako nespoštljivost na svetem kraju.
6.	Kaznovano oskrunjenje cerkve. Za cesarja L u d o -vika II. (f 875) se je izkrcala v Kalabriji vojna Saracenov. Na
čelu armadi je bil Abdallah. Med obleganjem mesta Salerno šel je ta po deželi ropat. Grozno je pustošil pokrajine okrog Neapolja, Kapuve in Beneventa. Posebno rad je pustošil cerkve in samostane. Da je oskrunil kristijanom najsvetejše stvari, v to si je prebrisano izmislil najgrših hudobij. Tako n. pr. se je utaboril v neki cerkvi, posvečeni svetima Fortunatu in Gaju, na altarju si je dal napraviti ležišče in zapovedal, da se mu ima vsako noč dovesti ugrabljena krščanska deklica v žrtev njegove živinske strasti. Privedejo mu prvo noč deklico, ki je jokala in z rokami vila pred strastnežem. Uprav je hotel zgrabiti nesrečno žrtev, kar se utrga velikansk tram zgoraj v cerkvi ter pokonča pohotneža, nedolžni deklici pa sc ni nič zgodilo.
7.	Bog kaznuje razdejanje cerkve. L. 912. pustošili so na Nemškem divji, takrat še neverni Ogri. V Bremenu so usmrtili neštevilno prebivalcev; morili so duhovnike pred altarji, zažigali so cerkve, norčevali so se iz križa in iz vseh rečij, ki so potrebne pri službi božji. Pa hipoma je nastal vihar ter podil plamteče ogorke iz zažganih cerkev v tabor Ogrov; in tako jih je lastni zločin kaznoval. Mnogo jih je zgorelo, drugi so utonili v reki, v katero so se spustili, da bi ušli ognju.
8.	Cerkven rop in njega kazen. Ob mestu Fulda se vzdiguje prebivalcem jako priljubljen Frauenberg, pač jeden izmed najstarejših Marijinih svetišč na Nemškem. Tukaj na tem hribu je apostol Nemškega, sv. Bonifacij, postavil svoj šotor ter vodil zidanje samostana in cerkve v Fuldi. Kmalu se je vzdigovala na tem hribu mala cerkvica mesto svetnikovega šotora, in dolgo časa so imenovali to goro »škofovsko goro«. L. 809. je tretji opat samostana v Fuldi, Ratgar, kapelico spremenil v veličastno cerkev in jo posvetil v čast Marije, od tega časa se imenuje Frauenberg. Skoro pet sto let so Benediktinci mirno v posesti imeli ta samostan in cerkev. Ali kmetska ustaja, katero je pouzročil Martin Luter, preplavila je s svojimi ropajočimi četami tudi Fuldansko pokrajino. L. 1525., prvi velikonočni praznik, prihrumela je »črna druhal«, tako so se imenovali ustajniki, moreč in požigajoč v Fuldo. Žalibog, meščani so se pridružili ustajnikom. Tretji dan so plenili po samostanih; najhujša usoda je doletela Frauenberg, kjer so morilci še celo grobe razkopali in tu počivajoče ostanke, med njimi tudi ostanke Ratgar-jeve razmetali na vse strani. Slednjič so zažgali samostan in cerkev. Toda maščevanje neba je bilo zločincem za petami; vrlo izurjene čete deželnega grofa Filipa
Ilesenskega so napadle podivjane kmete, ki so se na Frauen-bergu utaborili, jih razkropile in pomorile glavne ustajnike.
9.	Cesar Leon IV. je dal vzeti iz veličastne carigrajske stolnice zlato, z dragimi kameni vloženo krono, katero je bil podaril cesar Heraklij temu svetišču. V svojem napuhu si brezbožni cesar posadi krono na glavo. Pri tej priči se mu spuste na glavi ulesa, kužni turi, vsled katerih je bil v treh dneh mrlič.
10.	JEJduvard III., kralj angleški, vojskoval seje s škotskim kraljestvom ter kruto moril in ropal. Oropal je tudi čudežno kapelico N. Lj. G.; božja pravica ga je pa tako hudo kaznovala, da so se pogreznile vse njegove ladije, katere so nosile kaj cerkvenega premoženja. Neki vojak odtrgal je čudežni podobi Matere božje verižico raz vrat in se ž njo bahal. Na sredi cerkve viseč velik lesen križ je padel na tla ter ubil tega nesrečnega vojaka. To se je zgodilo 1. 1355.
11.	Strašna, pa pravična kazen. V življenju sv. Janeza Nepomučena se pripoveduje ta-le dogodba: Prišel je nekdaj neki angleški vojak v.cerkev, kjer počiva truplo tega svetnika. Ne le, da ni kazal nikakoršnega spoštovanja do tega svetega kraja, hotel je mero svojega nespoštljivega vedenja napolniti do vrha. Z zaničljivim posmehom preskoči nizko ograjo, obdajajočo častitljivi grob svetnikov, ter se vstopi na-nj, kakor z zasmehovanjem. Toda kaj naglo ga je zadela kazen za njegovo oskrunje-vanje hiše božje. Neka tajna moč ga vrže namreč zopet nazaj izven ograje, da telebne na tla; sedeč na tleh pa začne na ves glas vpiti, češ, da mu noge gore. Ljudje so ga z začudenjem gledali ter strmeli; toda nihče ni imel poguma, pristopiti k njemu in mu pomagati. Večkrat je poskusil vstati, pa vselej se je zopet zgrudil na tla. Med tem se je lotil nevidni pekoči ogenj tudi drugih udov nesrečnega oskrunjevalca hiše božje, da je strašno vpil: »Gorim, ves sem v ognju; pomagajte mi, gorim!« Slednjič so zvedeli za dogodek drugi vojaki, ki so bili v isti vojašnici, kakor on. Prišli so štirje in so ga zadeli na rame. Toda nič ni pomagalo. Prinesli so ga sicer iz cerkve, a nesrečnež je še dalje vpil in preklinjal, strašno so se mu zvijala in krčila usta, plašno je obračal oči, ki so bile kakor ognjene, tresel se je po vsem životu, češ, da vidi grozne prikazni. V grozovitih bolečinah je slednjič izdihnil dušo. Naj bi si oskrunjevalci hiše božje zapomnili ta izgled! Bog ne pusti onečeščenja svoje hiše nekaznovanega, če ne kaznuje
takoj hudo, bo pa nespokornež v peklenskih mukah enkrat vpil: »Gorim, ves sem v ognju!«
12.	L. 1292. je umrl sv. Albert in bil v cerkvi pokopan. Ko je še istega leta nad Sicilijo vojska prihrumela, utaborili so se vitezi s konji vred v cerkvi, v kateri je bil grob sv. Alberta. Že so vse v cerkvi razdejali in pripravljali so se, da se spravijo nad grob svetnikov. Pa kako se začudijo, ko ugledajo na grobu svetega Alberta na kolenih, kakor da bi hotel Boga na maščevanje klicati zoper oskrunjevalce altarjev. In res, najedenkrat so poginili vsi konji, večino vojakov je podavila kuga in vsi drugi so zboleli za smrtnimi boleznimi.
13.	Cerkvam ugrabljeno imetje nima teka! Za cesarja Jožefa II. je bilo raznim samostanom in cerkvam odvzetega silno veliko premoženja. A ni imelo blagoslova božjega. Nihče ni z njim zabogatel, kajti država ga je prodajala skoro za slepo ceno, in dotični kupci, kakor pravijo zvedeni zgodovinarji, se na kupljenih cerkvenih posestvih niso mogli obdržati, tako da je vso zopet prišlo v druge roke.
14.	Ne steguj rok po božjem. Spomladi leta 1854. prišel sem v gorato pokrajino francoske države, kjer sem se več časa mudil, kakor mi je bilo to ljubo. Vas, kamor sem prišel, je bila silno revna, ravno tako tudi vaška gostilna, katera niti klopi ni imela, ter sem sc moral na kamen za durmi stoječ vsesti, če sem hotel sedeti. Mimo gostilne pride berač. Ker mi je bilo silno dolgočasno, poklical sem ga k sebi v gostilno. Mož je bil sivolas in poznalo se mu je, da je videl že več rodov v tem kraju. — »Povejte mi mož, rečem mu, ali so res tukaj ljudje tako silno revni, da*si niti poštene gostilne ne morejo omisliti ?« — »Smo že revni, že«, rekel je mož, »toda na tej hiši je prekletstvo božje že od leta 1794. Še sedanjemu posestniku nihče drugače ne reče, kakor debeluh, če ga hoče prav hudo ujeziti, kar je v zvezi z njegovim dedom in očetom. Ded sedanjega debeluha je bil namreč tisti mož, ki je vso okolico po svoji odrtiji spravil na beraško palico. Ko je imel že skoraj cele soseske premoženje v svojih rokah, kupil je nunski samostan, ki je na tem-le mestu stal. V cerkvici, ki je bila poleg samostana, stregel sem večkrat pri sv. maši in povem vam, da tedaj ni bilo nobenega reveža v našem kraju, ker so reveži vsi v samostanu dobivali obilno darov. — Najprvo, kar je prvi debeluh (ded denašnjega) storil, ko je samostan v svojo last dobil, je bilo podiranje cerkve. V slepi lini nad velikim altarjem
stala je podoba Matere Božje, katera je debeluha še prav posebno v srce bodla; zato jo je pa tudi silno sovražil. Na vso moč rad bi toraj njeno podobo odstranil, toda nikjer ni dobil delavca, ki bi se je hotel podstopiti. Zato je prinesel lestvo, da bi bil sam podobo iz slepe line venkaj vrgel, toda ni šlo; preslab je bil. Jel je kleti in pridušati se, ter delavce klicati, ob enem jim je pa obetal jako dobro plačo. Končno se vendar en delavec polakomni na denar ter zleze gori. Oba sta se spravila nad podobo, katero sta takoj z vrvjo ovila, ter sta jela vleči. Ko se zopet oba h krati upreta, dvigneta podobo, z njo vred pa tudi zid, katerega je do sedaj podoba opirala. Zvalil se je na brezbožneža. Debeluha je kar pokopal pod seboj, delavca pa je skala za noge potegnila, da je kri na vse strani brizgnila. Dolgo časa je preteklo, preden so ju mogli rešiti iz žalostne ječe, delavca z zmečkanimi nogami, debeluha pa mrtvega. — Za debeluhom je podedoval samostan in prekletstvo sin njegov. Kar je poskusil, vse mu je spodletelo; naposled je obupal in se obesil. — Kdor hoče sedanjega posestnika prav do dobrega ujeziti, kedar le preveč svojo moškost stresa, mu ni treba druzega storiti, kakor spomni naj mu kaj o prvih dveh debeluhih, pa bo imel takoj zadosti.« — Tako je pripovedoval berač ; meni se pa ni prav nič čudno zdelo, da je debeluh vselej tako prepaden, kedar ga kdo njegovih prednikov domisli. Na take prednike pač ne more nihče ponosen biti.
15. Kaznovan cerkven tat. V mali vasi na Nemškem ulomil je neko noč tat v župnijsko cerkev, odprl s silo tabernakelj, kjer je ukradel obhajilni kelih, svete hostije je pa na nečuvan način okoli raztrosil. Sodnijska preiskava se je pričela, pa ni imela nobenega zaželenega vspeha. Tat je ostal prikrit dve leti. Tedaj so so se pa tam nekje blizo vnele stope za smodnik in so zletele z delavcem vred kvišku. Roke in noge mu je polomilo, tako ga je zdelalo. Pred svojo smrtjo se je izpovedal, da je on cerkev oropal. Svetni pravici se je lopov znal odtegniti, božji se pa ni mogel skriti! Bogu nihče ne uteče! (Prst božji II.)
IV.	Naše dolžnosti do cerkve kot hiše božje.
a)	Požrtvovalnost ln skrb za lepoto hiše božje.
1.	Sveti šotor, predpodobo naših cerkva, je bil Bog ukazal po Mojzesu kar najskrbnejše narediti in je natančno določil, katere dele mora imeti, namreč : skrinjo zaveze z drogovoma in spravnim
pokrovom in zagrinjalom, mizo z drogovoma in posodami in po-kladnimi kruhi, svečnik za luči itd. (II. Moj z. 35, 11. id.) Ljudstvo pa je tudi požrtvovalno pomagalo Mojzesu. »In so nosili s prav voljnim in pobožnim srcem prvine Gospodu v dar, da bi se izdelal šotor pričevanja. Karkoli se je potrebovalo za božjo službo in za sveta oblačila, nosili so možje in žene: ročnih zapentelj in uhanov itd. Vsi možje in žene so s pobožnim srcem prinesli darove, da bi se storilo delo, ki ga je zapovedal Gospod po Mojzesu. Vsi Izraelovi otroci so darovali rado voljnih darov Gospodu. < (II. Mojz. 25, 13—29.)
2.	David je ves goreč za čast hiše božje zaklical: Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo! (Ps. 25, 8.) Nespodobno se mu je zdelo, da bi sam prebival v hiši iz ce-drovega lesa, skrinja zaveze pa da bi morala biti v šotoru iz kož. (2. Kralj. 7, 2.) Sklenil je torej Gospodu zidati vredniše prebivališče. Toda Bog mu je razodel: Ne boš zidal hiše mojemu imenu, zato ker si mož vojak in si kri prelival (I. Kron. 28, 3.). Zato si je pa vse prizadejal, da bi vsaj vse potrebno pripravil za zidanje veličastne hiše božje. Iz svojega lastnega imetja je dal 3000 talentov zlata in 700 talentov srebra »prav očiščenega« (I. Kron. 29, 4.). Spodbujal je tudi podložnike, naj pomagajo pri zidanju in olep-šanju hiše božje, in so darovali zlata 5000 talentov in zlatov 10.000, srebra 10.000 talentov, brona 18.000 talentov, tudi železa
100.000	talentov. In pri komurkoli so se našli kameni, so jih dali v zaklade hiše božje ... In veselilo se je ljudstvo, ko so darove prostovoljno obetali, ker so jih iz vsega srca darovali Gospodu; pa tudi David, kralj, se je veselil v velikem veselju. (I. Kron. 29, 1—9.)
3.	Znano je, da Salomon vsled zidanja hiše božje ni obubožal, temveč da se mu je bogastvo od vseh stranij stekalo v toliki meri, da je napravil toliko obilnost srebra v Jeruzalemu, kakor kamenja (II. Kron. 9, 27.). Vse drugače se je godilo Judom, vrnivšim se iz babilonske sužnosti, dokler niso slušali opominje-vanja prerolta Ageja. Ta prerok je torej vnemarnim, za čast božjo mrzlim Judom tako-le očital (1, 2—11.): To ljudstvo pravi: Ni še prišel čas, zidati hišo Gospodovo . . . kaj ne, za vas je čas, da prebivate v obilih hišah, ona hiša pa je zapuščena? . . . Vzemite si k srcu svoja pota! Veliko ste sejali, pa ste malo pridelali; jedli ste, pa se niste nasitili; pili ste, pa se niste napili; oblekli ste sc, pa se niste ogreli; in kdor je nabral plačilo, ga je vrgel v
strgano vrečo . . . Vzemite si le srcu svoja pota. Pojdite na goro, pripeljite lesa in zidajte hišo; in to mi bo prijetno, in bom poveličan, pravi Gospod. Po obilnosti ste gledali, in glej pomanjkovalo je; v hišo ste nosili, jaz sem pa tisto (iz nje) popihnil. Zakaj tako ? govori Gospod vojskinih trum. Zato ker je moja hiša zapuščena, in ste vi hiteli vsak k svoji hiši (t. j. svojo hišo zidat in lepšat). Zaradi tega je nad vami zadržano nebo, da ne daje rose; in zadržana je zemlja, da ne daje svoje obroditve; in poklical sem sušo na deželo in na gore, na žito in vino, na olje in na vse, kar obroduje zemlja, na ljudi in živino in na vsako delo rok.
4.	Kar je prerok Agej očital nekdaj Judom, veljalo bi še dandanes marsikateri občini, ki se za vse prej briga, kakor za zidanje in olepšanje cerkve. Še celo neverniki so mnogim mlačnim kristijanom lep izgled požrtvovalnosti v zidanju hiše božje. Hram boginje Dijane v Efezu v Mali Aziji so prištevali med sedmera čudeža starega sveta. Na razvalinah starih Teb ali No-Am-mona v gorenjem Egiptu občudujemo še dandanes velikansko obsežnost ondajšnjega svetišča; isto tako je bil hram malika Seropisa v Aleksandriji kaj veličasten in bogat. Mnoge pagode indijskih malikovalcev se lahko merijo z najkrasnejšimi stavbami sveta.
5.	V prvih časih krščanstva res da niso mogle vse cerkve biti veličastne. Cerkveni zgodovinar Sulpicij Sever pripoveduje, da je, prišedši v libijsko puščavo, videl cerkev iz desak narejeno in tako ubožno, da se ni nič ločila od stanovanja duhovnikovega; vrh tega je bila tako nizka, da je odrasel človek težko v njej po koncu stal. Vendar pa pristavlja isti zgodovinar, da so bili verniki te cerkvice še iz zlate dobe krščanstva, pravega, nedolžnega vedenja in brezmadežne nravnosti. — Dandanes je često narobe: cerkve so iz zlate dobe stavbarstva, ljudje pa iz nove dobe mlačnosti in verske vnčmarnosti.
6.	Tudi na Angleškem so si pomagali v začetku z lesenimi cerkvami. Sv. Avguštin, menih in prvi oznanovalec sv. vere na Angleškem, sozidal je v naglici leseno škofijsko cerkev v Jorku. Še dandanes morajo misijonarji na mnogih krajih z lesenimi cerkvicami zadovoljni biti. Tako je naš slavni Friderik Baraga, ko je misijonarji med Indijanci v severni Ameriki, postavil več lesenih cerkvic, in novi spreobrnjenci so mu z veseljem pomagali.
7.	Ko so sklenili meščanje mesta Freiburga v Breisgau-u zidati svojo prekrasno cerkev, zastavili so vsi vsak svojo hišo, da bi dobili potrebno svoto, in vsaka žena je dajala še do novejšega časa svoje najlepše oblačilo v dar, da se iz njega naredi cerkvena obleka.
8.	O zidanju sloveče cerkve v Strasburgu dovažali so celo vitezi in grofje kamenje, in vsi delavci so se bili zavezali, da so hočejo skrbno varovati vsakega smrtnega greha, samo da bi delo v stanu posvečujoče milosti božje nadaljevali in mu blagoslov izprosili od Boga; ves čas med zidanjem se ni slišala nobena kletev ali ostudno govorjenje, ampak molitev in sveto petje. Zato pa so v srednjem veku sezidavali take velikanske cerkvene stavbe, katere občuduje ves svet. Od kod so jemali pripomočke ? Iz žive vere in ljubezni do Boga.
9.	Sv. Ambrožmilanski škof, je vse svoje imetje odločil za cerkveno opravo, le sestra njegova, dokler je živela, imela je izgovorjen živež od bratovega imetja.
10.	Sv. Gothard, škof, je posebno skrbel za lepoto hiše božje in ni trpel v njej nikake nesnage.
11.	Sv. Epifanij, škof, dobil je ob svojem cerkvenem obiskovanju v neki cerkvi mašno obleko in perilo vse zamazano in raztrgano. Ko se je Cerkvenik opravičeval, da je cerkev ubožna, rekel je škof resno: »Ljubo mi je uboštvo, a sovražim zanikarnost in nesnažnost!«
12.	Sv. Gvido je postal s 14 leti Cerkvenik; bil je pa tako vljuden do duhovnikov, tako pobožen, da je bil in je vzor vsem Cerkvenikom. Nič mu ni bilo bolj pri srcu, kakor čistost in snažnost hiše božje. Altarji so se morali kar svetiti, tlak je moral biti vedno pomit, stene osnažene, vse čisto kakor steklo.
13.	Gizela, soproga ogerskega kralia Štefana I., je hotela na novo zidati uže razpadlo cerkev sv. Mihaela v čast božjo in sv. nadangelja. V tem jej poide denar. Premišljujoč, kje bi ga dobila, pogleda na svoj dragoceni kožuh, ki ga je nosila na sebi, ter vzklikne: »Vesz prem!« t. j. »pojdi kožušček!« in res gaje za drag denar prodala in dozidala cerkev. Mesto pa se še sedaj imenuje: Veszprim.
14 Rajmund Berengar je sezidal 300 cerkva.
15.	Cesar Karol V., oni mogočni vladar, v čegar cesarstvu solnce nikdar ni zašlo, sezidal je vsako leto toliko cerkva, kolikor je črk v abecedi, in sicer vsakokrat v onem mestu, čegar ime se je pričelo z dotično pismenko, ki je bila ravno na vrsti. Radi tega
je dal tako cerkev vselej zaznamenovati nad vrati z ono črko, iz zlata ulito.
16.	JVeki misijonar v Berbici (v Afriki) je vprašal svoje vernike, s čim hoče vsak izmed njih pripomoči k zidanju hiše božje. In stopil je k njemu, ko je bil klican, mož z imenom Titz-gerald Matthevv, z leseno nogo, ter je izročil za-se, ženo in hčer 20 dolarjev. Ko ga je misijonar opomnil, da je preveč dal, ker je revež, in da se še ne mudi, da bo denar pozneje pobiral, odgovoril je: »Delo božje se mora dokončati; le imejte novce, jaz med tem lahko umrjem«.
17.	JVeki goreč duhoven je skrbel za opravo in olepšavo cerkva svoje župnije že nekoliko let; le še jeden altar je moral biti prenovljen. Tu ga vpraša sosednji župnik: »Kedaj bo dogo-tovljen altar?« »Brzo!« odgovori oni, »pričeli smo že s prenov-ljenjem«, kajti pobožni župljani so se dogovorili, da po končani žetvi vsak prinese svoj dar od pridelkov na altar, in obljubo so spolnili.
18.	Kako požrtvovalni so bili pobožni kristijani prejšnjih časov, kaže nam velikost mnogih cerkva. Največja cerkev krščanskega sveta je cerkev sv. Petra v Rimu. Vanjo gre do 60.000 ljudij; druga za njimi je cerkev sv. Izidora v Petrogradu na Ruskem,
3.	škofijska cerkev v Milanu za 37.000 ljudij, 4. cerkev sv. Pavla v Rimu za 25.000 ljudij; 5. sv. Zofija v Carigradu, nekdaj katoliška cerkev, sedaj turška džamija, za 23.000 ljudij; 6. glavna cerkev v Florenciji; 7. sv. Pavel v Londonu; 8. škofijska cerkev v Ko-lonji (Koln); 9. v Špiri (Speier); 10. sv. Štefan na Dunaju . . •
19.	Darovi za cerkvene potrebščine. Mnogi se dandanes spotikajo zaradi darov, katere dajejo verniki za olepšavo cerkva. Govore kakor Judež izdajavec: »čemu ta potrata? Mar bi se bilo prodalo in dalo revežem!« V resnici jim pa za reveže ni mar. V temnem srednjem veku so zidali prekrasne cerkve, pa tudi za reveže je bilo dobro preskrbljeno, saj je od takrat največ ustanov za sirote, bolnike i. t. d. Za koga skrbe tisti, ki tolikanj zabavljajo zoper darove za dragocenejšo cerkveno opravo, kaže naslednja dogodbica. Komaj je bil cesar Jožef II. odpravil božjo pot Waldrast na Tirolskem, prišla je žena onega komisarja, ki je moral zapleniti cerkveno imetje, bogato ozališana v plesiščno dvorano v Inomostu. Naenkrat pa jej strga neka grofica prekrasno bisernico z vratu, pokaže jo vsem navzočim ter zakliče v največje strmenje vseh: »Ta bisernica je Matere božje v Waldrastu«.
20.	Bog blagoslavlja. Neka vdova v U 1 m u je hotela napraviti škofijski cerkvi nov krasen tabernakelj. Pritrgovala si je dolgo, dokler ni nahranila 300 gld. Ker pa je to bilo premalo, izročila je denar kupcu, da bi z njim kupčeval in jej povrnil del dobička. In glej, Bog je tako blagoslovil podjetje, da je vdova dobila toliko svoto denarja, da je dala izgotoviti slaven in ume-talen tabernakelj slovečemu kiparju Juriju Sarlin-u, čegar delo se še dandanes občuduje.
21.	JDar za cerkev obilno poplačan. K nekemu zlatarju pride bogat gospod ter da napraviti zlat križ z dragimi kameni kot dar za neko cerkev. Zlatar, dober mož, si misli: če daruje oni imenitni gospod Kristusu Gospodu toliko denarja, kaj ko bi jaz svoj zaslužek pri tem križu daroval Jezusu, da ga vsprejme kakor dar evangeljske vdove ? Zato je izračunal, koliko bi zaslužil, in je porabil to svoto za olepšavo križa. Ko je gospod tehtal križ, predno so bili dragi kameni vloženi, zapazil je, da je težji. Zatorej je srdito dolžil zlaiarja, da je zlatu dodal ničvrednih primesij. Zlatar pa odgovori: »Bogu, kateri jedini ve za skrivnosti srca, znano je, da kaj takega nisem storil. Ko sem videl, da vi Gospodu darujete toliko svoto, dodal sem jaz svoj zaslužek, da bi imel delež pri vašem dobrem delu in da bi Gospod moj dar vsprejel, kakor je vsprejel dva beliča vdove«. — »Ali si res tako mislil ?« vpraša gospod. »Gotovo«, bil je odgovor. Na to de gospod: »Ker si tedaj takih mislij, in ker si prostovoljno prinesel Bogu dar, zato te posinovim in moje bogastvo je tvoje«. Po teh besedah ga vzame v svojo hišo in mu voli vse svoje premoženje.
22.	Najlepša cerkvena oprava je čisto srce. Henrik IV., kralj francoski, je razkazoval nekoč španjskemu poslancu Don Pedru iz Tolede svoje dragocene sobane v prekrasnem gradiču Fontainebleau ter ga je naposled pripeljal tudi do skromne grajske kapelice. Poslanec se je začudil nad skromno kapelico ter rekel, da ne more umeti, kako kralj prebiva v takih krasnih dvoranah, Bogu pa odločuje tako revno prebivališče. Kralj pa mu je odgovoril : »Španjci pripravljajo Bogu bivališče v marmorju, mi pa ga hranimo v svojih srcih«.
b)	Veselje do hiše božje.
1.	Ganljivo je brati v mnogih psalmih, koliko veselje razodeva kralj David do hiše božje; kako milo toži, ko v pregnanstvu ne more obiskovati svetišča Gospodovega; in kako prisrčno hrepeni po svetem šotoru na Sijonski gori!
2.	Ko je bil Jezus 40 dnij star, dal se je prinesti v tempelj in ko je bil 12 let star, prišel je zopet in tam ostal tri dni in je Mariji in sv. Jožefu, ko sta ga iskala, odgovoril: »Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta ?« (Luk. 2.) V tempeljnu je rad učil in čudeže delal (Mt. 21; Mrk. 1, 12; Luk. 19, 21; Jan. 7.)
8.	Ana, hči Fanuelova, bila je vdova pri štiri in osemdesetih letih in ni šla od tempeljna in je s postom in molitvijo noč in dan služila Bogu. (Luk. 2, 37.)
4.	Sv. Antoniu, florentinski nadškof, imel je od mladih nog cerkev čez vse rad. Piše se o njem, da so ga še kot dečka vedno le v cerkvi iskali in našli, ako ga ni bilo doma ali v šoli.
5.	Ljubezen sv. Vaclava do hiše božje je obče znana. Vsak dan jo je obiskal in še po noči je vstajal ter hodil s svojim najsvetejšim služabnikom vanjo, proseč Boga za-se in za svoj narod. In čudno! kjer je najraje bival za živih dnij, tam ga je tudi doletela mučeniška smrt: v stari Boleslavi, pred cerkvenimi vrati, umoril ga je njegov lastni brat Boleslav, ko je po običaju še pred jutranjo zarjo klečal pred hišo božjo.
6.	Sv. Frančišek Borgia je poiskal v vsakem samostanu, kamor je prišel, najprej kak kotiček, ki je bil najbližji velikemu altarju in presv. rešnjemu Telesu. Tam si je pripravil kakor kako celico. Tja je pritekel kakor v mirno zavetje, najmanj po sedemkrat na dan, četudi je moral pustiti za nekaj časa kako drugo opravilo, in je trdil, da je dobival tam raznovrstne milosti in tolažbe. Ko je bil na potovanju, prva pot je bila vselej v cerkev, in kakor po nekem tajnem nagonu vedel je vselej, v kateri cerkvi je shranjeno sv. rcšnje Telo, in tudi, na katerem altarju je, četudi včasih ni bilo nobenega znamenja, ki bi bilo to naznanjalo. Zgodilo se je časih, da je pozno prišel pred kako cerkev in jo našel že zaprto in zaklenjeno. Tedaj je pokleknil na zunanji prag in tako opravljal svojo pobožnost, ne zmeneč se za mraz, noč, dež ali veter. Neko noč, ko je tako dolgo klečal zunaj pred cerkvijo, padlo je veliko snega. A on se ni dal prepoditi; Gospod Bog pa je takrat hotel pokazati, kako ga ljubi, povzročil je, da je sneg kar obvisel nad svetnikovo glavo ter naredil kakor v zraku visečo streho.
7.	Sv. Genovefa (-j- 512) je nahajala največje veselje v obiskovanju cerkve. Mati Geroncija jo nekoč ni hotela vzeti s seboj v hram božji, in ko jo je hčerka milo prosila, je celo grdo z njo ravnala. Zato jo je Bog kaznoval, da je oslepela. Sedaj je sama
prosila, naj jo hčerka vodi v cerkev. Na njeno priprošnjo je zopet zadobila pogled, ko jej je sv. Genovefa še prej oči umila z blagoslovljeno vodo in jo zaznamenovala s sv. križem.
8.	Sv. Kazimir, kraljevič poljski, ni samo po dnevu hrepenel biti v cerkvi pri najsv. daritvi svete maše, marveč je tudi po noči zapuščal svoje ležišče, pred cerkvijo čakal in molil, dokler se niso odprla vrata, da je z duhovniki vred opravljal cerkvene molitve.
9.	Sv. Kkvicija, opata, našel je poslanec iz Rima v cerkvi, prah z oltarja brišočega.
10.	V Ljubljani sem poznal nekega uzornega Cerkvenika, čez 50 let je zvesto opravljal svojo službo, če ni bil v cerkvi, kjer je navadno molil sv. križev pot in sicer večkrat na dan, bil je pa doma, prebirajoč življenje svetnikov. Večkrat mi je rekel, kako neizrečeno je srečen v tej službi, zlasti pa zato, ker on prvi prihaja v cerkev in jo poslednji zapušča.
11.	Cerkev izrazna — gledišče polno. Friderik Viljem III., prusovski kralj, je redno in vestno vsako nedeljo in praznik obiskoval cerkev. Nekega mrzlega in viharnega dne meseca decembra je našel cerkev vso prazno; zvečer pa, ko je še bolj medlo, gledišče do zadnjega kota napolnjeno. Potrt tedaj zakliče: »Koliko vendar ljudje žrtvujejo razveseljevanju, kako malo pa Bogu!«
c)	Kako prihajajmo v cerkev.
1.	Ko je očak Jakob hotel v Betelu postaviti allar Gospodu, izvršil je prej prelep obred. Sklical je svojo družino ter jo opomnil rekoč: »Vrzite od sebe vse tuje bogove, malikovalske podobe, katere imate pri sebi, in očistite se ter premenite svoja oblačila.« (I. Moz. 35, 2.)
2.	Aron in drugi duhovni starega zakona so si morali roke in noge umiti, prodno so smeli stopiti v svetišče. (II. Moz. 30.)
3.	Mojzes je moral prej sezuti čevlje, predno se je smel približati gorečemu grmu in poslušati glas božji. (II. Mojz. 3, 6.)
4.	Cesarja Marcijana ni nikdar manjkalo pri očitni službi božji. Zboli globokega spoštovanja do božjega veličastva, katero se časti posebno v cerkvah, hodil je v hišo božjo peš, brez cesarskega lišpa, in to po naj živahnejših cestah mesta.
5.	Ko je bil cesar Karol Veliki v Rimu, šel je peš v cerkev sv. Petra, in hodeč po stopnicah, poljubil je vsako posebej,
predno je stopil na-njo, in to vpričo svojega sijajnega spremstva papeža in rimske duhovščine.
6.	Cesar Teodozij mlajši je dal ukaz (Codex Theod. I. 9.), da morajo vladarji, prihajajoč v cerkev, odložiti svoje orožje in celč cesarsko krono, znak svoje oblasti in mogočnosti.
7.	Cesar Teodozij Veliki je bil nagle jeze. Ta ga je zapeljala, da je dal v mestu Solunu, kjer so mu ubili namestnika, naenkrat pomoriti 7000 ljudij, krive in nedolžne brez razločka. Bil je takrat v Milanu. Milanski škof, sveti cerkveni učenik Ambrož, posvaril ga je pismeno zaradi greha. Toda Teodozij se za to posvarilo ni kaj dosti zmenil. Neki praznik hotel je kakor navadno v cerkev, da bi z drugimi verniki vred obhajal svete skrivnosti. Ali sveti Ambrož mu možato in neustrašeno zapre pot, rekoč: »Cesar, ti ne spoznaš ostudnosti svojega greha, da se upaš le-sem priti. Kako se drzneš v svetišče strašnega Boga stopiti in roke, katerih se drži še nedolžna kri, stegniti, da prejmeš sveto telo Jezusa Kristusa? Odstopi, cesar, in ne dodajaj tolikim hudobijam še greha oskrunjenja Najsvetejšega!« Cesar se je hotel izgovarjati z izgledom Davidovim, kateri je tudi velike pregrehe storil in milost našel, toda sv. Ambrož mu je odgovoril: »Ako si Davidu sledil v grehu, sledi mu še v pokori«. — Teodoziju ni preostajalo drugega, moral je osramočen zapustiti cerkev. Zaprl se je v svojo palačo in se ni pokazal celih osem mesecev. V bolečini srca tožil je marsikaterikrat svojo notranjo muko najbolj zaupnemu dvorjanu Rufinu, rekoč: »O, noben človek ne more umeti, koliko trpim v duši«. Približal se je Božič. Tedaj ni mogel več vzdržati hrepenenja po svetišču. »Svetišče božje«, dejal je, »odprto najnižjemu mojih podložnikov, a meni je zaprto!« Prosil je svetega škofa odpuščanja in je javno pokoro delal.
8.	Senon, kralj danski, zapustil je kaj lep izgled, kako se je treba vesti v cerkvi. Prenagel v svoji jezi je bil ukazal umoriti nekatere prvake izmed svojih podložnikov, ker so bili nezadovoljni z njegovo vlado in se mu na tihem upirali. To pa je silno užalostilo svetega škofa Viljema. Zgodilo se je pa, da je nekaj dnij za tem imel škof slovesno sv. mašo. Kar zagleda malo pred pričetkom sv. opravila kralja, prihajajočega proti cerkvi, v dragoceni obleki, s sijajnim spremstvom. Nevolja obide škofa o tem pogledu. Gre naproti kralju, zastavi mu pot s škofovsko palico ter mu reče: »S kakšnim srcem prihajaš v cerkev, kralj ubijavec? Ako hočeš biti trdovraten v svoji hudobiji, ti povem, da ta kraj
ni za nepokorne grešnike. Ako pa obžaluješ svojo pregreho, ti zopet pravim, da tvoja bliščeča obleka ni za skesanega spokornika. Zato se vrni; kajti s kakoršnim koli namenom prihajaš, nikakor nisi vreden stopiti na ta kraj, ki je posvečen Bogu samemu.« — Na ta resni opomin kralj ni odgovoril nič, priklonil se je z glavo ter se vrnil v svojo palačo. Tam je odložil kraljevo oblačilo, oblekel se revno ter se vrnil gologlav in bos in pokleknil pred cerkvena vrata. Med tem je bil škof že pričel sv. mašo; a ko je zapazil, da se je kralj vrnil, prenehal je za nekaj časa, šel k vratom, kjer je Svenon čakal, s solzami v očeh očitno proseč odpuščanja svojih grehov. Ganjen od tolikega kesanja je škof objel plemenitega spokornika ter ga peljal v cerkev. Tam je kralj še enkrat pred vsem ljudstvom spoznal svojo pregreho in zahvalil škofa, da ga je kot dober pastir posvaril in mu odpustil. V zahvalo in spravo je podaril cerkvi polovico neke pokrajine.
9.	Sv. Antoniu, nadškof florentinski, ni trpel v cerkvi ni-kakih nespodobnostij in nobene nesramno nališpane ženske. Posnemal je v tem popolnoma svetega I< r i z o s t o m a , ki je rekel nekoč taki ženski: »Po kaj prihajaš v cerkev? Plesat in kazat se očem druzih ljudij, ali Boga prosit odpuščanja grehov ? Kaj ti je treba tako dolgo lišpati se?... Tvoja oprava ni primerna človeka, ki je berač pred Bogom . . .«
10.	Škof Babylas ni dovolil, da bi bil neki Numerarij, ki je bil svoje roke oskrunil z malikovalstvom in umorom, pričujoč pri daritvi sv. maše.
11.	Kdor je pri starih Mongolcih hotel priti do kraljevega šotora, moral je iti skozi gost dim lepo dišečega kadila; spremljali so ga malikovalski duhovniki z molitvami in raznimi obredi; le tako očiščen je smel pred obličje vladarjevo. (Prim. str. 593, c, 9; 595, 11.)
i)	Kako se vedimo v cerkvi.
1.	Že Tertulijan spričuje, da je bil med kristijani v njegovem času ta običaj: Ako je kdo brez potrebe govoril ali šepetal v cerkvi, položil je njegov sosed takoj prst na usta in mu na tihem rekel: »Bog vidi, Bog kaznuje!«
2.	Sv. Ambrož pripoveduje kot znano reč, da so žabe s svojim regljanjem v bližini neke cerkve motile poslušalce božje besede, a na povelje svetnikovo takoj utihnile.
3.	Enako pripoveduje sv. Bonaventura, da je sv. F ranči š e k bil ukazal lastovicam, ki so ga s svojim glasnim čvr-
38
Čanjem motile v pridigi, naj molče, dokler ne neha govoriti, in da so ga natanko ubogale.
4.	Sv. Janez Klimah pripoveduje: Ko smo v cerkvi molili in je naš opat nekatere opazil, ki so med seboj šepetali, naložil jim je za pokoro, da morajo cel teden, kadar so v cerkvi pri sv. maši, zunaj pred vrati stati in vsakega v hišo božjo prihajajočega prositi odpuščanja zaradi danega pohujšanja.
5.	Sv. Martina, škofa turonskega, so videli često, kadar je stopil v kako cerkev, s celim životom tresočega se. Na vprašanje, zakaj se tako trese, je odgovoril: »Kako naj se ne tresem in trepetam, če pomislim, da stojim v cerkvi pred najvišjim veličastvom, pred Bogom, svojim sodnikom?«
6.	Sv. Gregor Nacijančan pripoveduje o svoji materi, sveti Noni, da je imela tako spoštovanje do hiše božje, da ni nikdar altarju hrbta obrnila, niti tedaj, ko je ven šla, in da si ni upala niti pljuniti na tla, prevzeta od svetosti kraja.
7.	Strog red v cerkvi je hotel imeti sv. Janez miloščinar, nadškof aleksandrijski. Nikakor ni trpel, da bi se kedo v cerkvi pogovarjal, smejal ali druge nerodnosti počenjal. Ako je koga zapazil, da se je nedostojno vedel, zapodil ga je iz cerkve brez priza-našanja, ne glede na osebo, rekoč: »če ste sem prišli molit, ne zlorabite svojega duha in svojega jezika v druge namene, če ste pa sem prišli o nepotrebnih rečeh se razgovarjat, poslušajte, kaj pravi Zveličar v evangeliju: Moja hiša je hiša molitve, vi ste jo pa naredili hišo razbojnikov.«
8.	Sv. Ansgar, hamburški nadškof, je nekoč prišel v samostan Turholt. Pod oknom stoječ je nekega dne opazoval tamošnje otroke, ko so po šoli šli v cerkev. Neki deček, po imenu Rembert, je bil sv. škofu prav všeč zaradi modrega, tihega in zbranega vedenja po poti v cerkev. Šel je tudi za otroci v hišo božjo. Tu vidi, kako Rembert pobožno gre pred veliki altar in poln spoštovanja pozdravi najsvetejši zakrament; nato se spet mirno vrne na svoj prostor ter pobožno opravlja svojo molitev, njegovo oko je vedno uprto v mašnika pri altarju. Vsled tega vzame sveti škof malega dečka k sebi in ga vzgoji za mašnika. Po smrti svetega Ansgarja je bil Rembert zaradi obilnih vednostij in lepih čednostij za nadškofa v Hamburgu.
9. O sv. Vincenciju Pavljanskem je znano, s kolikim spoštovanjem je vselej pokleknil pred Najsvetejšim. V tej zadevi je vselej svaril svoje ljudi in ni pustil, da bi kdo hitro in vne-
mamo koleno pripognil, ali pa ne do tal. Nekikrat ni samostanski brat popolnem do tal pokleknil, takoj ga k sebi pokliče in mu pokaže, kako se mora narediti. Ko je bil že jako star, ga je zelo noga bolela, zato ni mogel tako poklekniti, kakor poprej. Zaradi tega mu je bilo silno hudo, da se je večkrat izgovarjal, rekoč: »O, le vedno pazite, da boste lepo poklekovali; po meni se ne smete ravnati. Jaz sem slaboten star mož. Ko bi pa videl, da vas moj izgled zapeljuje v vnemarnost, bi me še veliko bolj žalostila moja bolehnost. Koleno bi pripognil, ko bi si moral tudi z obema rokama pomagati, da zopet vstanem.«
10.	Stari puščavniki vTebajidi so iz spoštovanja do cerkve, v katero so morali od daleč in po težavnih potih prihajati, molčali, kakor bi bili nemi. Niti zakašljali in usekovali se niso brez skrajne sile; tudi niso izdihovali, da ne bi drugih motili v molitvi. V oni cerkvi se ni slišal drug glas, kakor mašnika, opravljajočega sveto daritev.
11.	Pobožna cesarica Fleonora, soproga Leopolda L, je pri sv. maši vedno klečala. Neki dvorniki so jo prosili, naj se vendar toliko ne utruja s klečanjem, marveč naj tudi sedi. »Kaj«, odgovori plemenita vladarica, »nobeden izmed mojih dvornikov si ne upa sedeti v moji pričujočnosti, ko sem vendar ubog človek, jaz pa naj bi sedela pred svojim Gospodom in Bogom?«
12.	Pobožni mašnik Bleton je večkrat opominjal otroke, naj pogledajo na dva angelja, ki sta klečala v njegovi cerkvi, eden na desni, drugi na levi strani tabernakeljna. — Vsak je imel na glavi širok trak iz papirja; na enem papirju je bilo zapisano: a mar e! t. j. ljubi Jezusa! na drugem pa je stalo: tre m er e! t. j. tresi se pred njim!
13.	Neki dijak iz seminarja St. Sulpice v Parizu je nekega dne klečal poleg mladega princa Konde-ja. Princ ga vprašuje raznih stvarij. Dijak mu iz začetka ničesar noče odgovoriti, slednjič pa reče: »Odpustite, presvetli, nas so učili, da moramo v cerkvi moliti, ne pa šepetati.« Princ ni zameril tega svarila, še hvalil je dijaka.
14.	Filip II., kralj španjski, je bil nekega dne z vsem svojim spremstvom v cerkvi ter je videl, kako sta se dva izmed imenitne j ših spremljevalcev razgovarjala med sveto mašo. Oba sta mu bila bližnja sorodnika; toda navzlic temu jih je poklical po sveti maši k sebi, ostro ju pokaral radi nespodobnega vedenja v cerkvi in, ker sta najvišjega Gospoda razžalila v njegovem lastnem sve-
tišču, zapodil ju je od svojega dvora, veleč, da mu naj nikdar več ne prideta pred oči.
15.	Spoštljivo vedenje v cerkvi spreobrne krivoverce in nevernike. Sv. Ambrož je imel največje spoštovanje do cerkve, in kadar je opravljal svete skrivnosti, delal je to tako veličastno in pobožno, da so vseh oči šiloma bile vanj obrnjene. Sam pripoveduje, da so bile o njegovem času v Milanu nekatere cerkve last tudi krivovercev arijancev. Ker so se pa arijanci sami malo brigali za-nje, bile so večjidel prazne in zapuščene, katoliške cerkve pa vedno napolnjene z ljudstvom. To je pa silno jezilo arijansko cesarico Justino, gorečo privrženko krivoverske ločine; kar ni mogla prenašati te sramote. Prišel je neki praznik, o katerem je bila škofijska cerkev še prav posebno natlačena s pobožnim ljudstvom. V svojem srdu pošlje cesarica dva oddelka vojakov, deloma arijancev, deloma še nevernikov, ter jim zapove, da naj dero v ono cerkev, naj se prerijejo gori do altarja, naj zbegajo zbrane vernike, vse prevrnejo, poškodujejo in, če ne drugače, pobijejo mašnike in vse, ki bi se upirali vojaški sili. Vojaki res pridero v svetišče božje z orožjem v roki in z velikim vpitjem; surovo si narede pot skozi gnječo ter prilomastijo srečno do altarne ograje. Pa glej! ko bi imeli planiti kot divje zveri nad duhovnike, obstanejo kakor pribiti. Kaj jih je zadrževalo? Videč spoštljivo vedenje in pobožnost ljudstva, veličastnost cerkvene oprave, ponižnost duhovnov, molčanje Božjih služabnikov, ubrano cerkveno petje, k nebu vzdigujoče se kadilo, pretresljive obrede, blišč gorečih sveč, bili so kakor osupli. Obstali so najprej nekako iz radovednosti in začudenja; a začudenju se je pridružilo spoštovanje. Sv. Ambrož sklepa svoje poročilo dostavljajoč, da so mnogi izmed onih nevernikov, ganjeni od lepote svetih obredov in pobožnosti ljudstva prosili svetega krsta, prav mnogi krivoverci pa se vrnili v naročje svete cerkve.
16.	Blagega spomina %>uter Segneri, sloveči propovednik sedemnajstega veka, grajal je one, ki so se drznili v cerkvi smejati se in govoriti, s sledečimi besedami: »O, slepi svet! Ko se vrši najvzvišenejše dejanje, ki se sploh more na svetu vršiti, ko se vsa nebesa vesele v začudenju in ljubezni, ko pekel trepeta od strahu pred najvzvišenejšo skrivnostjo, pred skrivnostjo, katero ima naša vera, ko se Jezus Kristus daruje v slavo presvete Trojice, takrat se smeješ, ti nevernež, ti nevednež, takrat govoriš z isto razuzdanostjo kakor na javnih cestah in trgih! Kje se bode usmi-
ljenje našlo za taka razžaljenja? Več vzrokov pripovedujejo, zakaj je Bog brez usmiljenja kaznoval odpadle angelje; ali sv. Bernard navaja vzrok, kateri bi moral ostrašiti vsakega, ki je brez pobožnosti pri sv. maši. On namreč pravi, da se je to zgodilo, ker so grešili na kraju, katerega je napolnjevala sama svetost, in ob času, ko so vsi dobri angelji molili božje veličastvo. Na tako svetem kraju in vpričo toliko izgledov svetosti grešiti, to je zločin, za katerega ni usmiljenja in odpuščanja.«
emu
(kot kraljestvo božje na zemlji.)
I. Čveteri znaki svete Cerkve.
1.	Cerkvi svoji je vtisnil Kristus štiri znalce, na katerih se spozna kot prava: da je namreč 1. edina, 2. sveta, 3. vesoljna, 4. apostolska. Že apostolska vera omenja dva: »sveta, katoliška«. Vesoljni zbor v Nice ji pa je določil še natančnejše štiri: »ena, sveta, katoliška in apostolska.«
Kjer je kaka cerkev, pa nima vseh teh štirih znakov, ni prava Kristusova Cerkev. Ti znaki so kakor popis v potnem listu, kjer je dotična oseba popisana. Ako se popis strinja z osebo, ki kaže potni list, je znamenje, da je on pravi posestnik potnega lista; ako se ne vjema, je lažnik in gosposka mu ne verjame.
2.	Bananovo drevo podoba katoliške Cerkve. Bananovo drevo ali bengalsko smokvino drevo je kakor nalašč vstvarjeno od Boga kot podoba katoliške Cerkve. To drevo je velikan med drevesi; postane sicer le kakih deset metrov visoko, toda toliko veličastnejša je njegova širina. Ko doraste deblo kake tri metre visoko, požene na vse strani vodoravne veje, po štiri metre dolge; na konceh teh vej vise nilim podobne mladike, ki se zarastejo v tla in kakor nova drevesa zopet poganjajo nove veje in mladike nakvišku. Tako nastane okrog prvotnega debla, okrog matere, cela vrsta otrok, ki delajo mogočen gozd, poln lop in predorov, preraščajo tla na dolgo in široko in so vsi med seboj v tesni zvezi. Kako prečudna so dela božjih rok! Ono čudovito drevo je Indijcem Že tisočletja sveto. Nam je pa Cerkev sveta, čegar podoba je ono drevo. Rimski papež je deblo, mati, škofje s svojimi škofijami, župniki z župnijami so veje in mladike, otroci; vsi so s papežem najtesnejše zvezani z vero, pokorščino; po župnikih in škofih so
vsi kristijani s papežem ena celota, kraljestvo božje. Kako prečudno je to delo Jezusovo! Drevo sploh je prelepa podoba svete Cerkve, v kateri so kaj lepo razvidni vsi štirje njeni znaki. (Cf. »Duh. Pastir< I. str. 157.)
a)	Katoliška Cerkev — edina.
1.	Kristus je zelo povdarjal edinost Cerkve: Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno zoper samo sebe, bo razdejano; in nobeno mesto ali hiša zoper se razdeljena ne bo obstala. (Mat. 12, 25.) Da bi se vsak razpor takoj spoznal in tako ohranila edinost, postavil je Jezus enega za poglavarja, in še pri zadnji večerji je molil za edinost svoje Cerkve: Sveti Oče! ohrani jih v svojem imenu, katere si mi dal, da bodo eno, kakor tudi mi ... Pa ne prosim samo za-nje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi v mene verovali. Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno. (Jan. 17, 11, 20. 21.)
2.	Isto so povdarjali tudi apostoli. Prosim vas, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in da naj ne bodo med vami razpori; bodite pa popolni v enem duhu in v eni misli. (I. Kor. I, 10.) Ako pa kdo k vam pride in ne prinese tega nauka, nikar ga ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte. (II. Jan. 10.) So nekateri, ki vas motijo in hočejo prevrniti evangelij Kristusov. Pa ko bi tudi mi ali angelj z nebes vam drugače oznanoval, kakor smo vam oznanovali, bodi preklet. (Gal. 1, 7. 8.)
3.	Ta znak sv. Cerkve so spoznali tudi že sveti cerkveni očetje.
a) Da le katoliška Cerkev ohrani edinost vere, uči prav lepo sv. Irene) mučenik: »Cerkev, po celem svetu zasajena hrani pridigo in vero, ki jo je prejela, skrbno, kakor da bi prebivala v eni hiši, in veruje, kakor bi imela eno dušo in eno srce, in kar veruje, uči in pridiga, to tudi enoglasno sporoči, kakor bi imela le ena usta. če so ravno na svetu jeziki razločni, je vendar sporo č e n j e eno in tisto. In cerkve, ki so na Nemškem, ne verujejo druzega, kot cerkve na Irskem, tudi tiste ne kaj druzega, ki so pri Celtih ali v jutro vi deželi, ali v Egiptu ali v Libiji, ali pa tiste, ki stoje na sredi sveta. In kakor je le eno in tisto solnce, ki po celem svetu obsvetljuje božje stvari, tako sveti tudi povsod enaka luč, nauk resnice, in razsvetli vse ljudi, ki hočejo resnico spoznati. Ako zna kak cerkveni učenik tudi boljše govoriti, vendar pove le to, kar drugi tudi; zakaj nihče ni čez
mojstra in tudi tisti, ki je v govorjenju najslabši, ne bo sporočenja zmanjšal ali oslabil. Ker je vera le ena, ne bo je zdaljšal tisti, ki ve veliko govoriti, ne tudi je pomanjšal tisti, ki manj ve o njej pripovedovati.«
P) Ko se je sredi tretjega stoletja pravno izvoljenemu nasledniku sv. Petra v rimski cerkvi, papežu Korneliju, uprl in nasproti postavil neki Novacijan ter od svoje stranke tudi za rimskega škofa izbran, začel trgati telo Kristusovo, sv. Cerkev, je slavni kartaginski škof, sv. C i p r i j a n, napel vse svoje moči, da bi se odvrnilo razkolništvo in se ohranila cerkvena edinost. V ta namen se je ta sveti cerkveni očak prizadeval v svojih pismih in listih dokazati ne samo, da mora Cerkev Kristusova ena in sicer vidno ena biti, ampak tudi, kako sc ta edina Cerkev more spoznati. Vidno znamenje te edino prave Cerkve je — po sv. Ciprijanu — stol Petrov, na kateri je bil veljavno izvoljeni Kornelij posajen.
'{) Sv. Jeronim pravi kar naravnost: Zato je bil izmed dvanajsterih eden izvoljen, da se, ho je postavljena glava, odvrne tudi priložnost razkolništva. Ta prvak mora, po besedah istega svetega očeta, imeti prav posebno oblast čez vse, sicer bi bilo toliko odlomov ali razporov v cerhvi, leolihor je duhovnikov.
S) Sv. Avguštin: Mene drži v katoliški Cerkvi edinost vseh narodov in ljudstev v nauku.
4.	Sv. Cerkev je vedno povdarjala potrebo edinosti, od prvega stoletja sem, ko je sv. Klemen papež, pisal ono prekrasno pismo Korinčanom, naj nikar ne bodo ncedini, temveč naj se spravijo med seboj, pa do današnjega dne, ko Cerkev raje pusti, da je nad 140 milijonov ne priznavajo za mater, nego da bi zavrgla nauk o edinosti.
5.	Žalostni sad odpada od cerkvene edinosti. Žalostne posledice odpada od cerkvene edinosti se kažejo povsod, pri protestantih, pri angličanih, kakor tudi v grški cerkvi. Protestantovskih ločin v Nemčiji, Franciji, v Ameriki itd. je nad dvesto. Kje je tu cerkvena edinost? Že v začetku 17. stoletja je sloveči neka-toličan Hugo Grocij trdil, da se pri protestantih — zbok pomanjkanja prvaštva (primata) — »ne da nič najti, kako bi se mogli prepiri med njimi dognati.«
6.	Očividen dokaz, kam pridejo cerkve, ki se odtrgajo od edinosti z rimsko cerkvijo, podaja nam tudi razkolništvo vzhodne, cerkve katero mora nas Slovane zlasti zanimati, ker je toliko naših bratov potegnilo za seboj. Lepo piše »Zlati
vek« (str. 74): »Nekdaj krščanski Carigrad, ki si svoje dni o času svoje junaške kreposti pod svojimi perutami zbrane držal velikanske matere krščanskih narodov: Jeruzalem, Antijohijo, Aleksandrijo in Rim, kje je dandanašnji tvoja in tvojih bližnjih sester nekdanja mogočnost in lepota? . . . Nekdaj zal, ponosen in srečen, ko se je nad tvojimi poslopji razlivala in milo te ogrevala luč žarečega križa, — zdavnaj si že — otrpel brez moči, brez življenja!« In odkod zadnji vzrok toliki nesreči? Ta strašna usoda je zadela nekdaj tako mogočni Carigrad in ves jutranji svet zato, ker se je odlomil od debla cerkvenega drevesa, ko je odpadel od korenine, brez katere ne more biti in ni pravega cerkvenega življenja. Razkol, odpad od Rima je plodna korenina vse bridkosti, vseh nadlog, katere so težile in teže Carigrad in ž njim vred vso grško cerkev.
Nagibi za razkol so bili podli: častihlepnost, čedalje večje in nenasitno hrepenenje carigrajskih škofov po prvaštvu in oblasti nad vsemi drugimi cerkvami jutranjega Sveta. (Zlati vek, str, 81.)
Sredstva, s katerimi se je raztrgala edinost med zapadno in jutranjo cerkvijo, bila so najostudniša: laži, obrekovanja, nasilstva, ponarejanja pisem; po potu grdih, zaničljivih zvijač, lažij in sleparij, ki se le misliti dajo, so skušah (Focij in njegovi privrženci) doseči, po stari svoji navadi, namen — razkol. (Zlati vek, str. 110.;
Kazni za razkol, o.) Carigrad pade Turkom v roke. Sredi
15.	stoletja so Turki že trkali na carigrajska vrata; toda razkolniki so preveč sovražili zahodno Cerkev, da bi prosili pomoči. L. 451. po Kr. je Atila stal pred Rimom, hoteč ga pokončati; a rešila ga je Cerkev, papež Leo I. se je ustavil hunskemu poglavarju. Pozneje je Gregor Veliki branil Rim pred Langobardi. Rim bi bil tudi Carigradu pomagal, a prevzetni Carigrad pomoči — ni maral. L. 1439. so se bili sicer Grki zopet zedinili z Rimom, toda le za malo časa. Marko Efežanski je tako dolgo šuntal in podpihoval menihe, ljudstvo, druge škofe, dokler niso leta 1443. zavrgli zedinjenja. Marko Efežanski je tako silno sovražil Rim, da je še pred smrtjo tirjal od prijatelja svojega, Jurija Školarja, prisego, da bode Rim vedno sovražil, vedno zoper zedinjenje vojskoval se, na smrtni postelji pa ukazal, da se ne sme noben zedi-njenec prikazati pri njegovem pogrebu. Pa to besno sovraštvo do Rima je samo sebi grob izkopalo. Sicer je še o zadnji, ob enajsti uri, ko so Turki že trkali na carigrajska vrata, poslal papež Nikolaj V. na prošnjo Konstantina XII. v Carigrad svojega poslanca
Izidora, kardinala in metropolita ruskega 1. 1452.; a Focijev sovražni duh je bil tako zaslepil razkolnike, da se niso samo ogibali cerkva, v katerih so Latinci opravljali svete obrede, kakor da bi bile oskrunjene, temveč so tudi upor provzročili, tako da so morali Latinci bežati iz Carigrada. In nekoliko mesecev potem,
29.	maja 1. 1453. se je Carigrad spremenil v turški Štambul. Po strašni moritvi si je Mohamed prilastil veličastni Carigrad, kateri ni hotel o pravem času spoznati, kar mu je bilo v blaginjo. Potrdila se jc nad tem mestom stara resnica: »Kdor se povišuje, bode ponižan.« Pa tudi resnica: Ako veja ni z drevesom, mora se posušiti.
(3) Stanje razkolniške vzhodne cerkve, posebno carigrajske, pod turško vlado — nov dokaz, da se odpad od Rima bridko maščuje.
Grški razkolniki so se toliko hujše prepirali med seboj, kolikor manj so imeli opraviti z Latinci; a prav zbok tega so postajali čemdalje bolj odvisni od Turkov, tudi v čisto cerkvenih rečeh, tako da je Marka, tretjega patrijarha carigrajskega, odkar so bili pod turškim jarmom, sultan po svoji volji odstavil zaradi nekih razprtij med duhovni. Zaradi enakih razprtij se je bil Markov sprednik Joazaf I. vrgel v vodo. Ko je bil Marko odstavljen, ponudila je ena stranka sultanu sto zlatov v to, da bi njenega zemljaka postavil za očaka. Sultan se je tega poprijel in uvedel se je za vzhodno cerkev tako poniževalni običaj, da prav za prav le sultan podeljuje očaško čast in sicer tistemu, kateri več obljubi in ponuja. Seveda se je iz tega izcimila pa še hujša navada, da sultan lahko vsakega takoj odstavi, kedarkoli se oglasi drugi, ki več ponuja. Tako gospoduje ta ostudna pregreha, prodaja in kupovanje cerkvenih služb (smionija) prav do današnjega dne v razkolih cerkvi ter jo razjeda, kakor rak človeško lice, da razpada bolj in bolj. In odtod prikazen, da bi lahko na prste sošteli one carigrajske patrijarhe, ki so se delj kakor tri leta vzdržali na očaškem stolu.
7)	Razkolništvo, zapustivši edinost z Rimom, tudi samo ne more ostati edino. Kmalu so se od carigrajskega patrijarha ločile cele dežele ter zasnovale svojo cerkev, tako: Rusija, starogrški polotok, južni kraji Avstrije, črna gora in Ciperški otok. In kar je patrijarhu ostalo, še to se želi ločiti od njega, tako da vidimo povsod: razpad. Razpad vidimo tudi v ruski državni cerkvi: do trinajst milijonov se je štelo že
leta 1860. »razkolnikov«, t. j. vernikov, pripadajočih posebnim cerkvenim družbam. Najmočnejši med temi ločinami so »staro-verci«, ki trdijo, da je ruska cerkev zavrgla svojo prostost, izro-čivši se Petru I., ki jim je pravi antikrist, in da nima več staroslovanskih cerkvenih knjig nepopačenih. Razun starovercev je pa še cela vrsta manjših cerkvenih ločin, ki se vedno bolj množe in širijo. (Zlati vek.)
8)	Carigrajsko razkolništvo celo v verskih rečeh odvisno od sultana. To bi se sicer še verjeti ne moglo, da ni sam patrijarh Ant i mo s 1. 1848. očitno rekel: »če se patrijarhi ne morejo med seboj sporazumeti, predloži se ta reč po zakoniti navadi vladi (turški) v določbo.« Picipios, pisatelj, ki o tem piše, pripoveduje tudi, kako se je o priliki prepira med grškimi in ramenskimi duhovni (razkolniki), ali naj se pri sv. maši prilije vinu nekoliko vode, ali ne, v resnici to vprašanje predložilo sultanu v razsodbo, ki je odgovoril: »Ker je vino nečista, po koranu zavržena pijača, naj se poslužujejo same vode.« (Zlati vek, str. 129.)
e)	Škofje ohranijo svojo moč in veljavo levedi-nosti z Rimom; razkolni škofje, hoteč povečati svojo moč in veljavo z odpadom od Rima, so s tem izgubili vse. L. 1720. je povabil Peter Veliki metropolita in škofe svojega carstva v Moskvo k posvetovanju. Predlagal jim je, naj se zedinijo z rimsko katoliško Cerkvijo. Ali mu je bilo zedinjenje res kaj mari, po pravici lahko dvomimo. Toda po pravici tudi lahko rečemo, da bi bili škofje takrat lahko zahtevali zedinjenje z Rimom. A niso ga, marveč so zavrgli to misel. Tedaj pa se vzdigne car Peter s svojega prestola ter reče: »Razven rimskega papeža, patrijarha zapadnega sveta, jaz ne poznam nobenega druzega pravega in zakonitega patrijarha; ker torej njemu nočete biti pokorni, boste zanaprej podložni samo meni.« (Zlati vek, str. 133.)
In nato je osnoval »sveti in vedni zbor«, obstoječ iz dvanajst udov, med katerimi je tudi eden posvetnega stanu kot carjev poročevalec (procurator.) Ta v carjevem imenu predlaga reči, katere zbor pretresuje; veljave sklepi nimajo, dokler jih ne potrdi car. Tako je škofom uničena vsa oblast, in celo tista, po kateri naj bi kot od sv. Duha postavljeni pasli čedo Gospodovo in vladali Cerkev hožjo. (Dj. ap. 20, 28). Edini car in njegova volja je vir vse oblasti v vseh zadevah, in njegovi oblasti se ne sme upreti noben škof,
noben metropolit, noben cerkveni zbor. Zato pa je ruska cerkev tudi tako otrpla, da ni nič pravega cerkvenega življenja v njej.
?) Sad razkolništva. Ruski kapitan C a d a j e v je v nekem pismu iz 1. 1820. tako-le tožil: »Odkar nas je ena časti lakomna glava odtrgala iz vesoljne bratovske zaveze z drugimi narodi ter nas uklenila v naše razkolništvo, smo mi sicer ostali kristijani, ali sad krščanstva nam ni dozorel, kakor nezakonski otroci smo mi brez zaveze z drugimi ljudmi, katere bi smeli imenovati svoje stariše, svoje prednike, prišli na ta svet, brez upanja, da kaj podedujemo; mi smo prav posebno ljudstvo, izimek izmed vseh narodov, in sploh taki, ki nimamo pravega mesta v kolu človeškega rodu.« (Zlati vek, str. 143.)
Edino pravo mesto jim je v rimsko-katoliški Cerkvi. To spoznanje prodira i v ruski cerkvi; Rim pa goreče moli za to milost.
6.	Protestantje še v najimenitnejših rečeh vere med seboj niso edini. — Luterani spoznajo v Kristusu eno osobo; Kalvin in Beca pa spoznata, kakor tudi krivoverec Nestor, dve. Kalvin pravi: Začetnik greha je Bog; Luterani to imenujejo grdo zmoto, kakor je res. Luter trdi, da je Jezus tudi kot človek povsod; Cvingli in Kalvin to tajita. Luter najde v sv. pismu tri zakramente, krst, sveto rešnje Telo in pokoro; Kalvin potrdi prva dva, zavrže pa pokoro in tirja mašnikovo posvečenje, katero Luterju ni po volji. Cvingli pa taji pokoro in mašnikovo posvečenje in potrdi krst in sveto rešnje Telo itd. Kje je v teh tako različnih mislih edinost ? — Rousseau pravi tako o protestantskih duhovnih: »Oni ne vedo več, kaj verujejo, ne vedo, kaj hote in kaj govore. Prašaj jih, če je Kristus Bog; oni si ne upajo odgovoriti. Prašaj jih: katere skrivnosti trdijo; ne upajo si odgovoriti. Ne ve se, ne, kaj verujejo, ne, česa ne verujejo; celo to se ne ve, kaj se zdi, da bi verjeli. Njih edini pot, verne nauke razglasovati, je ta, da nauke druzih napadaj o.«
Klavs H a r m s pravi, da bi se to, kar vsi protestantje z eno besedo trdijo, lahko dalo na noht pavca zapisati.
7.	Janez Mojer, protestantovski doktor sv. pisma, potem — jezuit. Hofer je zagledal luč sveta na Saksonskem proti koncu 16. stoletja; dovršil nauke na vseučilišču v Lipskem, kjer se je tudi posvetil duhovski službi luteranske vere ter dosegel doktorsko čast v bogoslovskih vedah. Tisti čas je objavil P. Krištof Maier, jezuit, knjigo, v kateri je razpravljal verske resnice zoper protestantovski nauk. Knjiga je vzbudila med protestanti zbok uče-
nosti in temeljitosti, s katero je bila spisana, toliko jeze in sovraštva, da so sklenili odgovoriti na njo z enakim spisom.
Zbrali so se torej profesorji lipskega vseučilišča in prišel je sam vojvoda saksonski, in vsi so se izrekli za Hoferja kot najsposobnejšega zagovornika luteranske vere v oni deželi. Ta se je res tudi lotil dela ter je v kratkem naredil spis z naslovom: »Anti-Maier«, ki je zelo ugajal luteranskim pridigarjem, tako da so sklenili, dati ga na svetlo. Toda tisek se je zaradi nekih zadržkov odložil in odlašal od meseca do meseca. Zgodilo se ni to brez božje previdnosti, ki je klicala Hoferja v pravo Cerkev. On sam dogodek pripoveduje protestantovskemu vojvodi Janezu Juriju:
»Med tem, ko se je v Lipskem odlašalo s tiskom moje knjige, vzel sem jaz doma še enkrat v roke prepisani rokopis ter ga skrbno pregledaval, hoteč se prepričati, ali naj še kaj popravim, ali ne. Pa glej! čitajočemu začno mi vstajati razni dvomi, vznemirjajoč mi duha in vest. Sedaj spoznavam, da je bil to trenutek milosti božje za-me, dan zveličanja, čutil sem se nepopisno zapuščenega. Resnica je samo ena, govoril sem sam pri sebi, samo ena Cerkev, in izven nje ne more biti rešitve. Spoznal sem, da se moram priporočiti Bogu za razsvetljenje, in sem to res tudi storil, proseč ga noč in dan s solzami. Odstranjeval sem iz srca ves duh strankarstva in vse one predsodke in strasti, ki temne dušni pogled ter ga vodijo v zmoto. Z vso marljivostjo pa sem se zdaj lotil učenja sv. pisma; primerjal sem njegovo razlago z enoglasnim pričanjem starih (cerkvenih) očetov in učenikov, z določili cerkvenih zborov, z enoglasnim razlaganjem najslavnejših bogoslovcev, ne pa z nauki Lutra in njegove šole, in še veliko manj naslanjaj e se na svojo lastno umevanje. In po takem branju sem prišel do dvojnega zaključka: 1. Da se katoliški nauk popolnoma vjema s svetim pismom, in da ista katoliška Cerkev uči prav tisto, kar se je učilo skozi cela stoletja, da je vsa krivoverstva zametavala ter jih odrezavala od vinske trte, od katere se sama nikdar ni ločila. 2. Da luteranska vera ne obstoja več nego sto let in da ima za začetnika Lutra, človeka, ki ni bil nikakor od Boga poklican v ta namen, da bi novo vero učil, kar je tudi sam dokazal, ker duh božji ni bil z njim; da luteranska vera uči resnice, ki so bile prej neznane, če pa znane, pa že zavržene kot krivoverstvo; da se njeni oznanjevalci in pridigarji poslužujejo obrekovanj, lažij, strastij, krivih prič . . . Zaradi spreobrnenja vem, da me ne čakajo časti, ampak
le preganjanja. Pa svet sem zapustil, in če pridejo nad-me dnevi britkosti, bodem imel za največjo čast, trpeti s Kristusom in zaradi Kristusa.« To svojo izjavo je dal tiskati v Ingolstadt-u 1. 1630. Tri leta kasneje je vstopil Hofer v jezuitski red, kjer je poleg drugih opravil učil tudi hebrejščino nekaj let. Bil je spovednik vojvode brandenburškega, ki se je bil istotako spreobrnil h katoliški veri. Hofer je umrl pobožno 1. septembra 1. 1646.
8.	V naših časih si sovražnik posebno prizadeva, kako bi razrušil cerkveno edinost. Zato hujska »nižje duhovstvo« zoper njegove škofe. Toda prav nasprotno doseza. Kristus je pri zadnji večerji molil, da bi bili vsi eno (Jan. 17, 11—26), zato ne pusti da bi se edinost rušila, in zato vidimo, kako se od 1. 1848., odkar se nasprotniki prav posebno trudijo, da bi vernike odtrgali od Rima, škofje vedno tesneje oklepajo namestnika Kristusovega, in koliko milijonov jih je že potovalo v Rim in jih še potuje — v dokaz cerkvene edinosti. (Danica, 1. 1872, št. 38.)
9.	Bilo je pozno v jeseni 1. 1845., ko je neki mladenič, prepričan, da so v Ameriki zlate gore in da bode tam v enem dnevu brez trpljenja zabogatel, zapustil domačo vas in svoje stariše in prijatelje ter se napotS v tujino. Prišel je sicer srečno čez morje; toda nepopisna žalost se je polastila njegovega srca, ko je zagledal prvič svojo novo domovino. Stal je tam na morskem bregu — zapuščen, tujec, nikomur znan, brez prijatelja in svetovalca, ne znajoč tujega jezika. Bridko se mu je stožilo po domu. Ne vedoč, kaj bi storil, taval je po ulicah velikanskega mesta Novega Jorka. Začuden je ogledoval bogate palače in dolge, ravne ulice. Kar naenkrat zasliši glas zvona. Zapazivši, da je tam blizu cerkev, stopi noter. In glej! katoliški mašnik, oblečen v mašno obleko, pride iz zakristije pred altar opravit najsvetejšo daritev. Na koru zapojo I<yrie in veličastno: Gloria. Ves prevzet od tolažbe in veselja pade mladenič na koleni ter hvali Boga z drugimi verniki vred. S hvaležnostjo govori sam pri sebi: »O, dobra mati, sveta Cerkev! Kakor doma, v moji rojstni vasi, tako je tudi tu! Tako torej tudi tu govoriš isti jezik, kakor tam, opravljaš iste skrivnosti, oznanjuješ iste nauke! Zlatih gora sicer nisem našel tukaj, toda svojo vero nahajam zopet in svojo cerkev in sv. mašo in sv. zakramente! Tisočera hvala ti bodi, o Bog, več si ne želim!« S solzami v očeh je zapustil cerkev ter šol iskat sreče na tuji zemlji. Pač je res veselo in tolažilno za vsakega katoličana, ker tudi v najbolj tujem kraju se čuti tako domačega, ker v vsaki cerkvi najde prav to, kar v domači.
b)	Katoliška Cerkev Je sveta.
1.	Svetost je tako bistven znak naše sv. Cerkve, da so aposteljni njene ude kar imenovali »svete« (I. Kor. 1, 2.), »mestjane svetih« (Efež. 2. 19.) ali pa »svet narod« (I. Pet. 2, 9).
2.	Kristus, pričetnik prave Cerkve, je svet, sveti tudi aposteljni. Ustanovitelji verskih ločin navadno niso bili sveti. Kakšne ostudnosti so dokazane Lutru, Kalvinu, Cvingliju, Henriku VIII. itd. Celo tudi protestant Friderik Veliki je rekel: »Ako napredek reformacije zasledujemo do zadnjih nagibov, bodemo videli, da je bila na Nemškem delo gmotnega dobička (koliko cerkvenega imetja je bilo ugrabljenega!), na Angleškem učinek nedovoljene ljubezenske zveze, na Francoskem učinek novotarije.«
Ako pa so bili nekateri začetniki verskih ločin pošteni, n. pr. Swedenberg, Fox in Zinzendorf, ustanovili so jih prav zato, ker se jim je protestantizem gnusil, katoliške Cerkve pa poznali niso. — Martin Luter je kot redovnik prelomil obljubo vednega devištva ter se oženil z redovnico Katarino Bora. Istotako je zavrgel Kalvin obljubo čistosti ter se oženil.
3.	Verske ločine, zlasti protestantje, zavrgle so mnoge nauke in sv. zakramente, ki so sredstva, da zadobimo svetost. Zavrgli so sv. mašo, vse zakramente razun dveh itd.
4.	V katoliški Cerkvi so bili vedno svetniki. Verske ločine pa in tudi razkolniki, odkar so ločeni od katoliške Cerkve, ne morejo se skazati z nobenim svetnikom.
5.	Svetniki so bili že v prvih časih krščanstva.
«) Sv. papež Klemen, koncem prvega stoletja, hvali v svojem pismu ICorinčane: »Pri vseh soseskah bili ste na dobrem glasu kot najimenitnejši učenci Pavla aposteljna. Kdo je med vami bival in ne čislal neomahljive vaše vere in krepostnega življenja? Kdo ne občudoval skromnosti in zmernosti v vašem obnašanju? Nobeden izmed vas ni se odrekel kateri dolžnosti, marveč vsi ste zelo napredovali na evangeljski poti pod milim vodstvom svojih dušnih pastirjev. Svojim starišem skazujete dolžno spoštovanje; mladim ljudem bili ste izgled čednostnega vedenja in poštenosti. Bili ste ponižni, brez napuha, bolj pripravljeni poslušati, nego ukazovati, dajati, nego jemati. Popotniku podobni, ki hiti v svojo domovino, iskali ste na tem svetu le, kar je za življenje potrebno, ozirajoč se vedno na nebeško kraljestvo in strogo držeč se zapovedij sv. evangelija. Na tak način vam je potekalo živ-
Ijenje mirno in prijetno. Z mirnim, čistim srcem in s polnim zaupanjem vzdigovali ste svoje roke k nebeškemu Očetu, da naj vam odpusti vaše male slabosti; a toliko srčneje ste prosili ga, naj ne pusti, da bi kdo izmed vas omahnil od vere in bi se zgubil. V vašem občevanju je gospodovala nedolžnost in odkritosrčnost; vsaka hudobnost in občutljivost je zginila. Ako se je kdo kaj pregrešil, objokovali ste njegov padec in tuje pregrehe so vam šle k srcu, kakor lastne.«
S) Kako sveto so živeli prvi kristijani in s svojim življenjem res čast delali sv. Cerkvi, priča sveti mučenik Justin v tistem pisanju, katero je, prestopivši iz neverstva h krščanstvu, poslal do rimskega cesarja in senata, dokazujoč, da ravno kristijani so najplemenitejši in najpobožnejši ljudje in njihova dela najbolje pričevanje dajejo njihovi veri. Mi, ki smo kedaj vdani bili sladnosti, tako piše, ljubimo sedaj angeljslco čistost; kedaj smo se pečali z vražami; zdaj smo služabniki edino pravega Boga. Kedaj nam je bil denar in imetje čez vse; sedaj damo vse, kar imamo, v občno porabo. Poprej smo živeli v sovraštvu in stregli drug drugemu po življenju; zdaj pa, ko nam je Kristus poznan, živimo z vsemi v mirni edinosti in molimo za svoje sovražnike.
Y) P linij mlajši, nevernik, ki je bil začetkom drugega stoletja po Kristusu deželni namestnik v Bitiniji, opazoval je strogo v provinciji bivajoče kristijane in koncem svojega pozvedovanja in preiskovanja (ko je celo nekatere krščanske ženske na tezav-nici mučil, da bi zvedel o hudobijah, katere so podtikali kristi-janom neverniki), ni vedel cesarju Trajanu o kristijanih dru-zega sporočiti kakor to, da se ob gotovih dnevih zbirajo, pojejo hvalne pesmi v čast Kristusu, katerega imajo za Boga, in slovesno sc zaobljubljajo, da se hočejo zdržati vsake hudobije, varovati se vsake tatvine ali krive prisege, da ne bodo prelomili dane besede ali zatajili kakega jim zaupanega imetja.
8) Začetkom tretjega stoletja pisal je Tcrtulijan svoj obrambni spis, namenjen glavarjem posameznih provincij. Med drugim piše: »Pripoznavam, da se nekateri neverniki, ne brez vzroka, pritožujejo zoper kristijane, ker jim ne dajejo nič dobička. Najpoprej oni, ki delajo iz pregrešnosti nekako obrt; nadalje zavratni morilci, ki se za denar najemajo, enako zavdajavci, čaro-dejniki, vražarji in zvezdogledi. Mi kristijanje se sklicujemo na vaše sodnijske obravnave. Saj so vsak dan toženi pri vas hudodelci: morilci, zmikavti, zapeljivci, vsakovrstni tatovi, in kdo izmed njih
je kristijan? In ako so kristijani, — ker so kristijani — toženi, kateremu izmed njih morete dokazati kako pregreho ? Pri vas so hudodelci; vaši so, ki se pote v ječah; vaši, ki stokajo v rudo-kopih; vaše so tolpe hudobnežev, katere pitajo za boj z živalimi oni, ki take igre dajejo. Mi sami smo nedolžni; mi smo se nedolžnosti učili od Boga in jo poznamo popolnoma, ker nam jo je razodel popolni učenik, in hranimo jo z vso zvestobo.« — Potem nadaljuje, da kristijanom ni samo prepovedano ubijati, ampak celo jeziti se; ne samo prepovedano nesramna dela delati, ampak tudi poželjivo pogledovati; ne samo prepovedano dejanjsko koga žaliti, ampak tudi opravljati; kristijanu je zapovedano: hudega ne s hudim, ampak z dobrim vračevati.
e)	Prekrasno slavi v isti dobi svetost svete Cerkve učeni Origen: »Kristusovo delovanje se pozna pri vseh ljudeh; kjerkoli so ustanovljene krščanske občine, spreobrnejo njih ude od tisočero pregreh, in še zdaj rodi ime Jezusovo čudovito krotkost, ljudomilost in dobrotljivost pri vseh, kateri sprejmejo nauk o Bogu in Kristusu ne na videz zarad časnih dobičkov, marveč z resničnim srcem. — Kristijanje se v primeri s svojimi sodeželani kažejo kot luč na svetu. — Kristijan da raje življenje za svojo vero, kakor pagan za vse svoje bogove le en kos svojega plašča.«
6. V šestnajstem stoletju je bil na Nemškem odpad od Cerkve, takozvana reformacija, po drugih deželah pa prav takrat mnogo svetnikov. Ko so na Nemškem luterani begali ljudstvo ter Rim blatili z najostudnejširni psovkami, imenujoč ga novi Babilon, pokazal je Bog, da njegova Cerkev ostane sveta vsak čas. Zato je poslal prav takrat toliko svetnikov, da je Cerkev zmagala, ko so jo sodili. Kakor zvezde na jasnem nebu so se svetili svetniki one dobe v Italiji in Španiji na nebu katoliške Cerkve.
V Italiji je takrat živel sv. Kajetan, rojen 1480, umrl 7. avgusta 1547. Ustanovil je red teatincev, ki strežejo bolnikom; ne prosijo miloščine, temveč žive od milodarov, ki jih verniki rado-voljno prinašajo v samostan. — V istem času je deloval sveti Jeronim Aemiliani (f 1536) ter ustanovil red hijeronimitov, zlasti v pomoč sirotam. — L. 2530. so ustanovili trije italijanski plemiči: Ant. Maria Zaccaria iz Kremone in Milanca Bartolomeo Ferrera in Antonio Morigia, red barnabitov, ki so resno oznanovali pokoro. — Blažena Marjeta Ravenska je ustanovila tedaj bratovščino »dobrega Jezusa«, katere sad so
bila mnoga spreobrnenja. — Koliko svetnikov je živelo tedaj tudi v Španiji! S v. J a n e z o d B o g a (j- 1550), ustanovitelj reda »usmiljenih bratov« ; sv. Ignacij L o j o 1 a n s k i je ustanovil 1540. 1. red Jezuitov; sv. Peter Alkantarski (-j- 1562)je neizmerno koristil frančiškanskemu redu s svojimi strogimi nared-bami in svojo svetostjo. Isti čas je ustanovila sv. Angela Merici (f 1540) red uršulink itd.
P) S v. Frančišek I< s a v e r i j je v šestnajstem sto-letji spreobrnil veliko Japoncev h krščanstvu. Vse, kar se imenuje čednost, bilo je pri njih v najlepšem cvetu. Res, občudovanja vredna je bila gorečnost njihova, in vendar so sami s seboj bili nezadovoljni, češ, da so premlačni in komaj vredni krščanskega imena. Tako vestni so bili, da jih je težko bilo pomiriti, če so se tudi prav kaj malega pregrešili. Duh spokornosti jih je tako prevzel, da so misijonarji resno bili v skrbeh, kako bi jih obvarovali, da si s pretiranostjo ne škodujejo zdravja. Neki Portugiz, ki je sam to videl, pisal je v Evropo, da v celi cerkvi ni reda samostanskega, katerega bi Japonci ne prekosili v postu in zatajevanju; ako kdo gleda te novospreobrnjence pri molitvi, zdi se mu, da molijo sami svetniki; — ob kratkem: kar je videl kristijane na Japonskem, zdi se mu, da sam ni več kristijan.
7) Lep izgled, kako krasen sad prinaša sv. katoliška cerkev, dajejo nam spreobrnjenci v Paragvaj i. Popred so bili to divjaki, ki so človeško meso jedli. Po mnogem naporu misijonarjev so se spreobrnili in kmalu so po svojem življenju bili podobni prvim kristijanom v Jeruzalemu. Požrešnosti in nesladnosti, sovraštva in prevzetnosti ni bilo več med njimi. Vsako jutro že ob solnčnem vzhodu so skupno opravili molitev v cerkvi; nato so imeli sveto mašo in krščanski nauk. Potem je šel vsak na delo. Zvečer, ko se je zmračilo, prišli so zopet v cerkev, kjer so skupaj opravili večerno molitev. Tako je vsaka redukcija (tako so se zvali posamezni oddelki te srečne naselbine spreobrnjencev) bila kakor ena družina, katere očetje so bili misijonarji. Ker so rabili svoj čas zdaj za delo, zdaj za prisrčno molitev, bili so vedno veseli, mir božji je bil na njihovih obrazih. Med njimi ni bilo reveža, imeli so vsi vse skupno, kakor prvi kristijanje. če je kdo grešil, peljali so ga v cerkev. Tu je obstal in spoznal svoj pregrešek in zadostil zanj očitno, včasih kar na mestu. Da bi zopet grešil, zgodilo so je redko kedaj. če jo pa kdo grešil skrivno, oglasil se jo sam in prosil očitne kazni. Skoraj vsi so pristopali k mizi Gospo-
39'
dovi vsak mesec, večina pa je sprejemala, kakor prvi kristijanje, vsako nedeljo angeljski kruh in kedar se je obhajal kak praznik Gospodov, zdelo sc je, da so veselja kakor pijani.
7.	čudovito lepo se razvija sveto življenje povsodi, kjerkoli verniki z navdušenjem sprejemajo nauke sv. katoliške cerkve in sc zvesto udeležujejo njenih milostij in zveličalnih sredstev. Enako ganljive zglede življenja kakor pri paragvajskih spreobrnjencih beremo tudi iz mnogih drugih misijonov. Tukaj naj le ob kratkem navedem popis svetega in brezmadežnega življenja spreobrnjencev v Tonkinu, kakor ga je izročil misijonar p. Aleksander de Rhodes. »Nedolžno življenje«, tako piše, »in pobožnost, kateri se moramo čuditi pri novih kristijanih te cerkve, je še jasnejši dokaz božje roke, kakor čudeži, ki jih delajo. Smem reči, da ni nobena reč tako ganila mojega srca, kakor če sem videl, da je v tem kraljestvu skoro ravno toliko angeljev kakor kristijanov in da jih krstna milost navdaje s tistim duhom, kakor se je kazal pri aposteljnih in prvih kristijanih. Ljubezen, katero imajo do svete vere, daje jim neko neverjetno spoštovanje do vseh tudi najneznatnejših cerkvenih obredov. Nikdar jim nisem pokazal podobe Križanega, da bi ne bili solz pretakali. Petnajst dnij daleč potujejo, da se spovedo ali da so pri sv. maši. Ako so od cerkve, v kateri se opravlja sv. maša, le osem do devet ur oddaljeni, ne zamudijo je nikdar o praznikih. Že poprejšnji večer pridejo in drugi dan se vrnejo po popoldanski službi božji. V cerkvi pa vedno klečijo in se vedejo tako'čudovito lepo, da jih nisem mogel opazovati brez solz. — Vsako jutro molijo pol ure in tega ne opustijo nikdar; večjidel tu premišljujejo o kaki resnici in čutijo tako sladkost, kakoršno daje Bog čistim dušam okušati. Nič me pa tako ne veseli, kakor skrbljivost, s katero se pripravljajo na spoved in sv. obhajilo. Do teh zakramentov imajo toliko ljubezen in spoštovanje, da sem se jim moral čuditi tisočkrat. Poprejšnji dan se vselej postijo in opravljajo prostovoljna spokorna dela. Spovedujejo se s tako obilnimi solzami, kakor če bi bili krivi velikih zločinov. In vendar moram reči, da sem navadno, kadar sem spovedoval, težko dobil tvarino za zakramentalno odvezo; ne le pri nekaterih osebah, marveč semtertje v celem trgu. Dobro sem spoznal, da to ne prihaja odtod, kakor da ne bi poznali hudega, marveč od izrednega strahu božjega.«
8.	V najnovejših časih. Prav takrat, ko se je zdelo, da je trpljenje svete cerkve prikipelo do vrha, praznoval je njen
poglavar sv. oče Pij IX. slavnost, kakoršnih zgodovina pomni le malo. Leta 1867 je preteklo 1800 let od smrti prvega papeža sv. Petra. Skozi vsa stoletja je imela sveta cerkev svetnike, dokaz, da jo je vedno vodil sv. Duh, a to leto je bilo svetnikom prištetih prav posebno veliko število. Med njimi je bilo enaindvajset mučencev (devetnajst onih, ki so bili od »gajzov« na grozovit način umorjeni v Gorkumu na Holandskem, potem Peter Arbues, umorjen med molitvijo v koru; poljski nadškof Jozalat Kuncievvicz, umorjen od ruskih razkolnikov) ; dva sveta spoznavalca, ki sta sveto vero oznanjevala z apostolsko gorečnostjo in nadnaravnimi uspehi (sv. Pavel od Križa, ustanovitelj reda pasijonistov, in sv. Lconard Porto -Mauriški, frančiškan), dve angeljsko čisti devici (sv. Marija Frančiška od sv. peterih ran, redovnica Alkantarska v Ncapolju, sv. Germana Cousin, pastarica na Francoskem). Kakor po posebni previdnosti božji so med temi svetniki zastopniki vseh poglavitnih narodov krščanskih (Italijani, Španjolci, Francozi, Nemci, Slovani). Za temi svetniki pa stoji zopet druga truma, namreč 205 japonskih mučencev, ki so bili prav takrat odičeni s pristavkom »blaženi«.
Kdor natančnejše opazuje življenje svete cerkve, bode opazil, da je tudi sedaj veliko, veliko število kristijanov, ki so pravični in popolnost krščansko dosegli, a žive na tihem. A ne manjka tudi takih v našem stoletju, katere je Bog’ poveličal s čudeži tako, da jih bo sveta cerkev gotovo prištela med svetnike, ako jih še ni. Takih je olcolu 200, kar je za pol stoletja že nekaj in kar je zelo važno, na teh svetnikih so se svetile prav tiste kreposti in milosti, kakor v najbolj cvetočih časih sv. cerkve. Le nekatere naj naštejemo! Najprej v Rimu! Kot zvezda prve velikosti se sveti častita služabnica božja Ana Marija Taigi. Četudi samo žena ubožnega sluge, zaslovela je zboli svojih tihih krepostij tako, da se je ves Rim zatekal k njej iskat sveta in pomoči. Kar je posebno znamenito v njenem življenju, jo to, da je imela neprenehoma čutno prikazen božjega bitja, videč namreč vedno neko skrivnostno solnce, obdano s trnjevo krono, pa tako bliščečo, kakor nobena pozemska luč ne. Umrla je 1. 1837.— V istem času je živela v Rimu druga krščanska žena z imenom Elizabeta Ca nori (roj. 1774, f 1825), bila je izgled potrpežljive žene.—Tedaj je živela v Italiji tudi častitljiva Marija Kristina, hči piemonteškega kralja, pozneje kraljica neapeljska (roj. 1822, -j- 1836). Po smrti sc je zgodilo mnogo čudežev na njenem grobu, ali na njeno priprošnjo.
39*
V Rimu je delovala v začetku našega stoletja cela vrsta svetih redovnikov in mašnikov. Tuje živel častiti Jožef Marija Pignatelli (roj. 1737 v Saragosi, umrl 1811 v Rimu). Okrog njegove osebe vrti se vsa zgodovina jezuvitskega reda, potem ko je bil odpravljen. Mnogo čudežev je storil že v življenju. Kongregacija za sv. obrede je o njem izrekla: »da je bil Pignatelli do cela podoben ustanovniku reda, sv. Ignaciju, da je podedoval njegovega duha in se odlikoval po tolikih krepostih, da se lahko trdi: božja previdnost ga je podarila v oni žalostni dobi jezuvit-skemu redu v tolažbo in rešitev ter ga ohranila vkljub slabotnemu zdravju do take starosti, da bi poznejšim mogel pripovedovati o prvotni uredbi reda.« — Vreden vrstnik Pignatelli-ju je bil častiti Vincencij Strambi, iz reda pasijonistov (roj. 1745, f 1823 v Rimu). Bil je nazadnje škof v Macerati in Tolentinu. Papež Leon XII., sam svet mož, ki ga je večkrat vpraševal za svet, cenil je tako visoko njegovo svetost, da je rekel v svoji bolezni, ki ga je napadla po nastopu papeške službe in mu pretila s smrtjo, otožno-šaljivo: »Ljubi moj oče Vincencij, mislil sem, da Vas bom še prištel med svetnike, toda vidim, da bo kdo drugi to storil za menoj.« V tej bolezni Leona XII., ko je bilo že vse upanje izgubljeno, pa je daroval o. Vincencij pri sv. maši svoje življenje za papeževo ter mu je naznanil, da ne bo umrl, ker je Bog sprejel življenje neke druge osebe, ki je je zanj darovala namesto njegovega. Tako sc je bolniku zboljšalo in je naglo ozdravel, Strambi pa je bil v osmih dneh mrlič.
Tisti čas je živel v Rimu častitljivi Bernard Clausi, izgled krščanske veselosti in priprostosti; storil je brez števila čudežev, zlasti z blagoslovljenim kruhom. Umrl je leta 1849. — Da bodo svetnikom prišteti, začele so sc obravnave tudi glede nastopnih prečudnih mož: iz avguštinskega reda č. Štefan Belle-sini, č. Frančišek G h i s o n s k i, frančiškanski brat, pravi učenec sv. Frančiška Asiškega. Prav posebno pa sta poslavila svoje rojstno mesto Rim častitljiva Gašpar Buffalo in Vincencij Pal lota. Buffalo (roj. 1786, -j- 1837) je zlasti znan kot ustanovnih družbe sv. rešnje Krvi. Njegov prijatelj Pallota je stal pri njegovi smrtni postelji ter jc videl njegovo dušo vzdigajočo sc v nebesa. Pallotova mladost jc slična oni sv. Alojzija glede nedolžnosti in spokornosti; od rojstva malo nadarjen, izprosil si je zmožnosti z molitvijo, tako da jc bil dvanajst let profesor bogoslovja, vsem priljubljen. Večkrat je izpovedoval od ranega jutra do polu-
noči. Doživel je viharni leti 1848 in 1849, ki sta mu srce napolnili s tako žalostjo, da je umrl v začetku 1. 1850.
Cela vrsta nebeških cvetlic je rastla tudi v Neapelju. Ob koncu 18. stoletja, deloma še v začetku 19. so živeli in trpeli tam sv. Frančišek de Hiero ny mo, sv. Alfonz, sv. Janez Jožef, sv. Marija Frančiška od peterih ran. Njih izgled je tudi druge prečudno vlekel na-se. Isti dan, ko je kongregacija za sv. obrede pričela preiskovati življenje mlade kraljice Marije Kristine, da bi jo proglasila za svetnico, začelo se je po čudnem naključju tudi preiskovanje častitega Nuncija S u lpric ij a, mladeniča 19 let starega, njenega najubožnejšega podložnika, ki je, štiri leta mlajši od nje, tri mesece po njeni smrti šel za njo v nebesa. Življenje njuno je bilo pred ljudmi tako neskončno različno, pred Bogom pa tako čudovito slično. Prva v blišču — drugi v največji revščini, vrhu tega mučen od strašne bolezni — imel je raka na kosti leve noge, ki mu je vzela mlado življenje; in vendar oba sveta! — Osem let pred Nuncijem je umrl v Neapolju častiti Janez Krst. J o s s a , ki je, četudi sam do cela ubog, vendar delil knežje darove ubožcem, nabirajoč za nje miloščino okrog bogatinov. Njegovo življenje je silno zanimivo. Ljubeznivo je znal prositi, često je rekel: »Bog je rekel, in ne laže, on vam bo dal sto za jedno«; ali: »Dajte mi, kar imate v žepu, in jaz vam dam krasne demante na prste.« Razdelil je razven živeža še po 5000 zlatov na leto, in vendar je večkrat, polne žepe denarja, padel v omedlevico, ker za-se ni porabil niti vinarja od miloščine. In če so ga zato karali, je odgovarjal: »Sovražite greh, denar ni moj, ampak mojih bratov, kako bi ga smel za-se porabiti ?« »Sovražite greh!« bil je njegov običajen izrek, kakor sv. Feliksu : »Deo gratias«. Umrl je 1. 1828. — L. 1893. se je izvršila kanonizacija častitega Frančiška Ksav. Bianchi-ja, barnabita, (roj. 1743, t 1817), ki se po pravici imenuje apostol neapolitanski.
Poleg imenovanih svetih oseb bi lahko našteli še dolgo vrsto drugih, kakor so iz Neapelja: častiti Egidij od sv. Jožefa, sveta duhovnika Marijano Arciero in Vincencij Romano, škof M o 1 i n a r i iz Bovnia, iz ostale Italije: B a r t o -1 o m e j Capitaneo iz Brešije in Marija Rossi, redovnica iz Loreta.
Predaleč bi nas zavleklo, ako bi hoteli naštevati može in žene, ki so se odlikovali po svetosti tudi v drugih deželah. Naj orne-
njamo le nekatere. V Avstriji zlasti dva: 1. 1860 je v Trijentu umrl škof Janez N e p. pl. Tschiderer, ki je bil zbok svoje darežljivosti na glasu svetosti in so se po smrti zgodila mnoga uslišanja na njegovo priprošnjo. — 15. sušca 1830, prav takrat, ko je zvonilo po vseh cerkvah opoldne angeljsko češčenje, umrl je na Dunaju slavnoznani »apostol dunajskega mesta«, blaženi Klement Hofbauer, prej Dvorak. — Francoska, mati svetnikov, ni nerodovitna tudi v 19. stoletju. Kako ljubeznivo sveto je življenje preprostega župnika Vianney-a vArs-u! Vianney je brez dvoma ena izmed najznamenitejših prikaznij v novejši cerkveni povestnici. Od narave malo nadarjen, dobil je po milosti božji vse, lakd da je vsa Francija kakor v sprevodu drla v Ars. — Marija Rivier, ustanoviteljica kongregacije Marijinega darovanja, Emilija Rodat, ustanoviteljica kongregacije sv. Družine — sta proglašeni za »častitljivi«. Koliko pa ima Francija mučencev! Semenišče za zunanje misijone v Parizu je do 1. 1867 v tem stoletju dalo 30 mučencev, katerih 18 je že dobilo od cerkve pridevek »venerabilis«. Poleg njih se svetijo še drugi: lazarist G a -brij el Perboyre, ki je bil pred nedavnim kanonizovan, častitljivi Chanel, marist (mučen v Oceaniji).
Število samih mučencev, ki so bili proglašeni za častitljive med leti 1840—1857 od papežev Gregorija XVI. in Pija IX. je 164. Sploh je onih, ki so bili v tem stoletju mučeni, na tisoče in tisoče, zlasti na Koreji, v Tonkingu in Kohinhini. Vsa povest misijonov v teh deželah je pisana s krvjo. Na Koreji je bilo 1. 1840 in sledečih nad 800 mučencev. Mučila, s katerimi mučijo kristijane v onih deželah, so mnogo grozniša nego so bila rimska. Vselej se tezavnice poslužujejo, kadar preiskujejo zatoženca. Najprej reveža stepo z debelim trstom po plečih, potem ga tolčejo z močnimi usnjatimi jermeni po ustih. Vsled takih udarcev se ustnice razmesarijo, zobje polomijo in obraz tako oteče, da obsojenec več dnij ne more ne jesti, ne govoriti. Če s temi kaznimi nič ne opravijo, začno ga s koli po členkih neusmiljeno biti, stiskati mu prste in členke v leseno stiskalnico, da se zmečkajo, tudi mu gole roke in noge ovijajo z bakrenastimi kačami, ki so napolnjene s kropom. A še nismo pri kraju! Da trpina še bolj mučijo, raztegnejo mu nogi ter ji denejo v daleč narazen stoječi luknji kakega hloda; potlačijo ga v najožje ječe, ali bolje v kletko, v kateri ni toliko prostora, da bi mogel noge stegniti ali glavo privzdigniti ; ali ga postavijo na najhujšo poletno vročino, da sc mu narode ulesa in
razne bolezni. Vse to bi moralo človeški pogum potreti! Skolu Melhijoru iz reda dominikancev so n. pr. s srpi, nalašč skrhanimi, rezali ude s telesa, častiti P. Chapdelaine je umrl počasi vsled zadrgnenja, 24 ur viseč z vratom med dvema tesno ga stiskajočima deskama. Vse te muke so trpeli tudi domačini, veselo, brez najmanjšega strahu, do čim so od narave boječi, zlasti pa pred svojimi glavarji brez poguma. Zato pa je očitno, da je tukaj vse storila milost božja.
9.	Strogo preiskovanje čudežev. Za svetnika razglasi sv. Cerkev le tistega umrlega kristijana, na čigar priprošnjo so se strogo dokazani čudeži dogodili. In kako strogo in natančno se vrši to preiskovanje, priča naslednja dogodba. Neki protestantski Anglež, bistrega duha, bil je prišel v Rim ob času, ko se je preiskovalo življenje zveličanega Frančiška Regis. Neki cerkven dostojanstvenik, prijatelj Angležu, pokaže mu nekoč dokazne listine o čudežih svetnikovih, naj jih prebere. Proučivši jih, vrne Anglež listine ter reče: »Da so vsi čudeži, katere cerkev pripoznava, tako dokazani, kakor le-ti, pripoznali bi jih brezdvomno tudi mi kot prave, in vi, katoličani, bi bili rešeni zbadanja in zabavljanja, katero vas zadeva zbok vaših čudežev.« — »Dobro«, odgovori duhovnik, »od vseh teh čudežev, kar ste jih čitali, niti eden še ne velja kot zadostno podprt in dokazan.« Protestant je kar osupel na te besede ter spoznal, da so le predsodki krivi, alt o kdo dvomi o vestnosti in natančnosti, s katero se vrši kanonizacija.
10.	Lurdska ozdravljenja od zdravnikov natančno preiskana. Povest o Lurdu so pisali zdravniki, izrekel je nekdo, in resnično. Naj čita n. pr. knjigo »Lourdes, histoire medicale par dr. Boissarie«, in bo videl, koliko učenih zdravnikov z raznih vseučilišč francoskih in izvenfrancoskih se je pečalo z onimi ozdravljenji ter prišlo do zaključka, da veda teh dejstev ne more razložiti. Zdravniki so precej od prvega početka Bernardko natančno opazovali, vse, njeno družino, mladost, odgojo, vse tehtali, razkroj evali ; niti eno uro ni bila neopazovana. Sedanji vek veruje le še čutilom, daljno- in drobnogledom. Zdravniki z vsemi temi pripravami spoznavajo, da ozdravljenja lurdska presezajo njih moči; torej bi človek pričakoval, da bo svet spoznal delo božje.
11.	Krivoverci in razkolniki ne morejo dokazati niti enega čudeža. Že sv. Irenej je povedal krivovercem v obraz, da niso dali še nobenemu slepcu pogleda, nobenemu glušcu sluha, da hudiča ne morejo izgnati in mrtvih obujati. — Ter t ulij an
hoče videti čudeže krivovercev, in dostavlja, da le to vidi pri njih, kako slabo posnemajo apostole; kajti dočim so oni mrtve oživljali, le-ti žive pripravljajo ob življenje.
13. Čudeži — dokaz za svetost svetnikov. Preobširno bi bilo naštevati posamezne čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo svetnikov. Izmed premnogih naj omenjamo le dva. Sv. Bernard jo kot čudodelnik slovel po celi Evropi. Ko je v Sarlatu pridigoval zoper krivoverce, vzel je več kruhov, blagoslovil jih in rekel: »Iz lega boste spoznali, da je to, kar jaz govorim, resnica, kar krivoverci, pa laž. Vsi vaši bolniki, ki bodo jedli od teh kruhov, bodo ozdraveli.« In ko je neki škof, ki je bil ravno takrat pričujoč, mislil, da je te besede treba tako razumeti: Kdor bo s »trdno vero« jedel od blagoslovljenih kruhov, — ponovil je svetnik še enkrat prav odločno: »Nisem tako rekel; ampak vsak, ki bo jedel, bo ozdravel, da nas spozna kot pravo poslance Božje.« In število ozdravelih je bilo tako veliko, da se je moral svetnik umakniti pred naraščajočo se množico.
Ena izmed najčudovitejših prikaznij je pač nestrohljivost. Kogar Bog počasti s to nenavadno prednostjo, spričuje s tem pred ljudmi, da duša onega, čegar telo je nestrohljivo na zemlji, uživa srečno veselje v nebesih. Nekdo, ki je to čudo sam videl v Rimu, popisuje je tako le: Napotili smo se proti samostanu oo. kapucinov. Dospevše tj e pelje nas eden izmed bratov v stransko kapelo, prižge sveče in odmakne sprednjo desko altarne mize, pred katero so bile latinsko zapisane besede: »Tu leži truplo blaženega Krispina.« Pred nami je ležal na trdem ležišču, glavo imajoč zakrito od vsled starosti osivelih las, z belo brado, oči na pol odprte, lica rudeča, smehljaj na ustnicah, ki so bile ru-deče, kakor da se še kri po njih pretaka, v komaj za spoznanje uvelih rokah držeč bridko martro in rožni venec, ubog kapucin, ki je umrl pred sto in enim letom. To je častitljivi, od svete cerkve za blaženega razglašeni brat Kri sp in iz Viterba. Kar nagledati se nismo mogli tega ljubeznivega svetnika, ki dela nepopisno mil in vzvišen vtisek na človeka. Zdi se, da brat Krispin le mirno spi, kakor nekdaj v svoji halji, obličje se je tako lepo ohranilo in se zdi, kakor da je živo, tako da bi gledalec skoro mislil: vsak čas se vzdigne in začne z menoj govoriti. — Le mimogrede omenjamo, da se cerkev takrat, ko se gre za izrečenje zve-ličanosti kakega katoliškega kristijana, le v onem slučaju ozira na strohljivost njegovih telesnih ostankov, ako je zadostno spričano
tudi po zdravniških preiskavah, da nestrohljivosti niso provzročila naravna sredstva, in pa, če so se še drugi čudeži zgodili na svetnikovo priprošnjo.
13.Krivoverci ne morejo pokazati niti enega čudeža v dokaz svoje svetosti. To velja o Lutru, o Kalvinu itd. Znano je, kako so Mahom e da njegovi verniki prosili, naj naredi kak čudež, da bo vsem obrekovalcem usta zamašil in dokazal, da je res od Boga poslan. In res je poskušal; a ker se mu noben čudež ni posrečil vpričo drugih, trdil je, da je v samoti kos meseca padel v njegov rokav, in da gaje potem zopet nazaj vrgel; ker sc je pa to mahomedanom presmešno zdelo, pomagal si je Mahomed iz zadrege s tem, da je odločno trdil: vsaka beseda v koranu je čudež. Tako je na kratko presekal gordijski vozel.
Arijanski škof Cirola, tako pripoveduje cerkveni povestničar Boronius iz 1. 484, ugnan od sv. Evgenija, škofa kartaginskega, trdil je vendar še svojo krivo vero in jo hotel tudi s kakim čudežem podpreti. Podkupil je v ta namen nekega moža, davši mu 50 zlatov, z naročilom, naj se dela slepega ter njega pričakuje na javnem trgu. Cirola pride, položi mu roke na oči ter zavpije: »Zavoljo naše vere, ki je prava, naj se ti odpro oči!« V tem trenutku mož oslepi ter trpi tako strašne bolečine v očeh, da presunjen razodene takoj vso prevaro, ter ves skesan prosi sv. Evgenija pomoči, ki mu res tudi vrne vid, slovesno se sklicujoč na edino pravo vero katoliške cerkve.
Tudi Kalvin je hotel nekoč podpreti svoj nauk s čudežem. Pregovoril je enako, kakor Cirola, dva revna zakonska, naj se mož naredi bolnega in čez par dnij mrtvega; potem naj pa žena pride njemu sporočit. Vse to mora ostati tajno, za plačilo dobota denarja. In tako se je zgodilo. Kalvin gre v velikem spremstvu pred hišo, iz katere se je od daleč slišal jok žene, ki je objokovala moževo smrt. Kalvin stopi v hišo, dela se zelo pretresenega, potem pa slovesno reče pričo vse množice kličoč: »Naj Bog blagovoljno pokaže vpričo vsega ljudstva, kako ljub in zvest služabnik mu je Kalvin, pravi razlagatelj sv. pisma, poklican od njega samega oznanovat evangelij in prenovit vso Cerkev.« Potem prime mrtveca za roko, veleč mu v imenu božjem, da vstane. Pa če Kalvin še tako kliče in vleče; mož se ne gane. Tedaj začne žena upiti in tresti ga in opominjati, da je že čas, naj le vstane. A zaman! bil je res mrtev in že hladen. Tu začne žena tuliti in vpiti ter Kalvinu očitati, da ji je on moža umoril, in ni se dala niti z
grožnjami niti obljubami preprositi, da ne bi vse goljufije razodela strmeči množici. Kalvin si ni vedel drugače pomagati, kakor da je razglasil ženo za noro, in zato ji ni prisodil hujše kazni, ampak le pregnanstvo. — Razkolniki ne morejo dokazati niti enega čudeža.
14.	Luter sam je priznal, da z njegovo vero za svetost ni nastopila zlata doba. Sam je pisal: »Privrženci novega evangelija zamenjujejo duhovno prostost s prostostjo mesa. Sedemkrat hujši so pod imenom prostosti, kakor so bili pod trinoštvom papeževim. Kakor hitro se je začel oznanovati naš evangelij, šlo je vse narazen, začele so se v cerkvi ločine in razprtije, sramežljivost in poštenje se je izgubljalo, in vsak je hotel delati, kakor se mu je zljubilo. V vseh stanovih je sedaj razposajenost mnogo večja nego prej, in ž njo vsakovrstne hudobije, grehi in nesramnosti«.
15.	Vsak svetnik je dokaz svetosti katoliške cerkve. To zaradi tega, ker cerkev nikogar ne prišteva med svetnike, ako ni dokazano, da je bil kreposten in svet v junaški meri. Za to nekaj izgledov izmed ogromnega števila drugih. — Sv. Peter Paskal, škof v Jaen-u, je šel, porabivši ves svoj imetek za od-kupljenje jetnikov in podporo ubožcev, sam med Turke, kjer so ga vkovali v verige. Duhovniki in verniki njegove škofije so mu poslali denarja, da bi se z njim odkupil. Svetnik je sprejel denar z veliko hvaležnostjo; toda ni ga porabil za-se, marveč odkupil je zopet nekaj žen in otrok, za katere se je bal, da ne bi odpadli od vere zbok svoje slabosti; in tako je ostal v oblasti nevernikov, ki so mu skoraj 1. 1300 pomagali doseči mučeniško krono.
Marjeta, kraljica šotska, je bila skozi trideset let najlepši izgled svetosti svojim podložnikom. Kolikorkrat se je javno pokazala, obsule so jo množice revežev in trpinov, katerim je bila vedno skrbna in ljubezniva mati. Vsak dan je dajala hrane do 300 ubožcem z lastno roko, umivala jim noge in poljubovala jim rane. Kraljevski dohodki ji niso nikdar zadostovali. Zato je često razdelila svoja oblačila in dragocenosti.
Grozna kuga, katera je razsajala 1. 1576 v Milanu, je ponudila nadškofu tega mesta, sv. Karolu Boromejskemu, priliko, pokazati svojo junaško ljubezen do bližnjega. Svetnik je bil ravno v Lodi-ju, ko izvč strašno novico, da se je prikazala kuga. Takoj je hitel v mesto, četudi je bil v največji nevarnosti, da naleze bolezen Ljudstvo, zagledavši ga, na glas zajoče: »Usmiljenje, usmiljenje, o Gospod!« klicalo je vse. Glasno jokajoč gre v stol-
nico ter moli. V palači najde svoje uradnike, ki ga prosijo, naj prevzame skrb za mesto. Karol prebdi noč v molitvi--ia—solzah; ukaže javne procesije in post, da bi se vsak spravil z Bogom in prosil nebo usmiljenja. Pri procesijah je hodil bos, vrv okrog vratu, križ v roki. Tri dni so molili neprenehoma po vseh cerkvah; v vsakem teh dnij je pridigoval in opominjal vse k pokori. Potem je naredil svojo oporoko, v kateri je za dediče postavil reveže. Da bi pomagal v najhujših potrebah, dal je vse srebro, kar se ga je nahajalo v njegovi palači, pretopiti v denar, nakupil je platna, obleke in jedil ter vse to poslal siromakom. Tudi je skrbel za bolniške strežnike in duhovnike, ki so prinašali sv. popotnico. On sam, pripravljen dati življenje za svoje ovce, hitel je neutrudno k bolnikom, noseč jim sv. zakramente. Okrog 120 svetnih duhovnikov in 14 redovnikov je umrlo junaške smrti v poklicu. Nadškof pa je ostal, kakor prihranjen za nove daritve ljubezni. Ne-posrednja posledica kuge je bila namreč grozna draginja in lakota. Zima z lakotjo in mrazom je trkala na duri. Bogatini so dali posle iz službe, obrtniki svoje pomočnike. Nad 70.000 ljudij je tavalo gladnih, brez kruha po mestu. Karol jih je tolažil, mnogim dal zavetje v nekem velikem poslopju zunaj mesta, druge je porabil za stražnike, strežnike in služabnike v bolnišnicah. Dal je svoje postelje, pregrinjala in zavese predelati za oblačila in je z njimi oblekel na pol nage. Naredil je mnogo dolga, da bi mogel revežem pomagati. Celo svoja duhovska oblačila je dal prenarediti za navadno obleko, tako da je bilo časih kakega reveža videti v obleki, kateri se je še poznalo, da je bila kardinalova. Tako je prebival zvesti pastir, komaj sam za silo oblečen, v goli palači. Nekega večera je že pozno se vrnil domov od bolnikov. Prosil je kruha in vode, edine hrane, katero j c užival tisti čas. Služabnik mu prinese le vode, kruha in tudi denarja ni bilo več. — Tolika dela ljubezni je opravljal sveti nadškof tako dolgo, dokler ni popolnoma ponehala kužna bolezen, ki je bila v samem Milanu pomorila 17.000 ljudij.
16.	Katoliška cerkev je sveta tudi, ker svoje vernike k svetosti napeljuje z nauki, s svetimi zakramenti, zgledi i. t. d. zlasti pa z evangeljskimi sveti. Tukaj bi bilo umestno našteti vse redove katoliške cerkve in pokazati njih notranjo upravo, da bi vsak videl, koliko svetih sinov in hčerd goji sv. cerkev ravno po tihih samostanskih celicah. Kje imajo krivoverci, protestantje, kaj enakega? Koliko tisoč n. pr. je samih usmiljenih sester po celem
katoliškem svetu, ki se darujejo službi in postrežbi bolnikov! Najnovejši čas so hoteli tudi protestantje posnemati to napravo usmiljenih sester, katere oni imenujejo »dijakonise«. Pa jim ne gre. Neki pastor je pisal 1854 o tej reči tovarišu: »Ne morem si razložiti, da med tem, ko se mi za ves svet trudimo, da pridobimo eno dijakoniso, jih imajo katoličanje na izobilje«. Istega leta so protestantje na zboru v Ftirthu tudi javno povedali vzrok: »Krivda tiči vtem, da nimamo več obljube devištva; največja večina naših usmiljenih sester stopi v zakon in se za nas izgubi.« To se pravi: H krščanski popolnosti ne more navajati luteranska cerkev, ker ni prava.
17. Protestant se spreobrne, ker vidi, da je katoliška cerkev sveta. Poleti 1. 1894 pride priprost meščan v Halli na Pruskem h katoliškemu župniku onega mesta, ter pravi: »Jaz bi rad postal katoličan.« — »Pa kako pridete do tega sklepa ?« vpraša župnik. — »Gospod župnik, saj veste, mi pridno prebiramo sveto pismo, in tu sem zadnjič naletel na besede Kristusove: »Kdor hoče za menoj priti, naj vzame svoj križ na rame in zataji samega sebe.« Nam protestantom pa se ni potreba čisto nič zatajevati, nobenega križa sprejeti na rame, kajti pri nas velja: Greši, kolikor moreš, a še trdnejše veruj in nebesa ti ne odidejo. V svetem pismu je zapisano: Nebeško kraljestvo silo trpi. Iz tega sem sklepal, da protestantovska vera ne more biti prava, ker drugače bi si moral tudi v tej veri silo delati. V katoliški veri pa, vidim, treba si je silo delati, križ nositi, zatajevati se, hudo poželenje krotiti in iz tega sklepam, da je katoliška cerkev od Kristusa postavljena, edino prava. In zato prosim, da bi me v tej veri podučili.« To dogodbo je slišal P. Abel S. J. iz ust onega katoliškega župnika samega ter jo potem očitno povedal v misijonu na Dunaju, 8. nov. 1894.
Cerkev c) katoliška.
1. Tertulijan je bil že priča, kako se je razširjala katoliška cerkev takoj v prvih stoletjih, ali bolje v prvem in drugem stoletju. Piše namreč: »Hesterni sumus . . . Kakor od včeraj smo, in vendar napolnjujemo vse, kar je vašega, mesta, otoke, gradove, trdnjave, šotorišča, nahajamo sc v vseh zastopih, v senatu, na trgu. Samo svetišča bogov še prepuščamo.« Isti Tertulijan je lahko zaklical poganom: »Cruciate, torquete ... Le trpinčite, le mučite nas, le stiskajte nas . . ., tem več nas je, kolikor bolj nas sekate in žanjete.«
%.Laktancij, učitelj Konstantinov, zapisal je o katoliški cerkvi: »Cerkev se kar nič ni zmenila za napade sovražnikov ter je stegnila svoje roke na vzhod in zahod, da ni že nobenega kotička zemlje več, kamor ne bi prodrla vera pravega Boga, in nobenega tako divjega naroda, katerega ne bila podučila v svetih resnicah in s tem ga ublažila.«
3.	Zelo zgodaj se je sveta cerkev razširila tudi po naših deželah, v Noriku, Panoniji. Iz Ogleja je prišel gori do Save sv. Mohor, v Celeji (sedaj Celje) je delal in trpel s v. M a k s i-milijan (umrl 1. 285J, v Panoniji je bil mučen škof ptujski sv. V i k t o r i n (-j- 303), v Sremu sv. K v i r i n (-j- 303).
4.	Kdo so bili prvi misijonarji? Le malo sporočil imamo o najstarejših oznanovalcih sv. vere. Glavni vzrok tiči v tem, da sc je krščanstvo razširjalo brez šuma in hrupa, in da je bil več ali manj vsak kristijan misijonar. Krščanski sužnji so enako delali za razširjanje sv. vere, kakor krščanski rokodelci, vojaki, kupci, uradniki in modrijani. Veliko zaslug za razširjanje svete cerkve imajo tudi žene. Kakor trdita Origen in Evzebij, tudi ni bilo malo takih kristijanov, ki so, razdelivši vse svoje imetje med reveže, vso svojo skrb obračali edino le misijonskemu delu, potovali skozi paganske dežele in oznanovali v njih vero, ali spo-polnjevali delo, započeto od ubežnih ali ujetih kristijanov.
5.	Neki duhovnik je kupil v Rimu na trgu dva paganska otroka & Angleškega, ter ju podučil v sv. veri in dal krstiti, in potem ju poslal v domovino, da bi tam razširjala cerkev Kristusovo. In ta mladeniča sta bila Gregor in Avguštin, ki sta postala apostola svojega naroda, tako da se je dal tudi kralj Edelbert in žena njegova Berta krstiti, in po njiju izgledu premnogi podložniki.
6.	Cerkev si je za misijone, t. j. za razširjanje sv. vere od nekdaj vse prizadela. Iz tega namena je v Rimu ustanovil papež Gregor XV. zavod z imenom »Propaganda«, kjer se mladeniči različnih narodov in jezikov uče vsega potrebnega bogoslovskega znanja, da jih potem posvete za mašnikc in gredo v svojo domovino oznanovat sveto vero Kristusovo. Vsako leto se tam na sv. treh Kraljev dan praznuje vzvišena slavnost, ko gojenci v vseh mogočih jezicih, vsak v svoji materinščini, slave ime božje.
7.	Krivoverske ločine niso katoliške, ker delajo le, kakor jim je že Tertulijan očital: Krivoverci si ne prizadevajo, da bi pagane spreobrnili, ampak naše preobrnili. Bolj iščejo svoje
slave v tem, da v padec pripravljajo one, ki stoje, kakor da bi vzdignili one, ki na tleh leže.
8.	Prelepo kaže, da jc cerkev Kristusova res katoliška, vesoljna, tudi veleznana lijonska družba za razširjanje svete vere. Ustanovljena je bila leta 1822 v Lijonu na Francoskem. Glavni bistveni značaj te družbe je vesoljnost, da podpira vse misijone celega katoliškega sveta. Papeži Pij VII., Leo XII, Pij VIII., Gregor XVI. so jo blagoslovili in jej podelili obilne odpustke, Pij IX. so jo posebno živo priporočili vsem katoličanom, in papeža Leona XIII. eden prvih korakov je bil, priporočiti škofom, duhovnom in vernikom to lepo družbo, ki res prav ume Kristusovo cerkev, ki je vesoljna, katoliška.
9.	Kdor sodeluje pri razširjanju sv. vere kakorkoli, ima blagoslov božji. Neki misijonar pripoveduje to-le : Leta 1858 je divjalo v kraljestvu Anam grozno preganjanje kri-stijanov, posebno pa so duhovnikom stregli po življenju. Toda novos2)reobrnenci so pa tudi vse storili, da bi jih obvarovali. Začetkom oktobra 1858 je bil škof Retord z jednim evropskim in tremi anamskimi mašniki skrit v dveh kočah, kateri so jim bili novokrščenci postavili v gozdih. Eni izmed njih so stražili, drugi pa so prinašali vsak dan ali pa vsaj vsak drugi dan nekoliko riža. Posebno neka stara žena se je pred vsemi odlikovala v požrtvovalnosti. Skoro vsak dan je prinesla s to ali drugo tovarišico hrane, katero je bila daleč proč na trgu kupila. Da je prišla do misijonarjev, morala je vselej cele pol ure blato gaziti in hoditi vrh tega po potih, ki so bili zaradi divjih zverij, zlasti tigrov, kaj nevarni. Škof vpraša nekega dne: »Ali se pa ne bojiš tigrov, ki prežijo na poti ?« — »Prečastiti oče«, odgovori ona, »nobeno drugo opravilo me ne bi spravilo iz hiše, toda ker se gre za to, da vam preskrbim živeža, zagotovljena sem, da Zveličar in njegova deviška Mati ne bodeta pripustila, da bi se mi zgodilo kaj hudega«. — In res, nikdar se jej ni primerila najmanjša nezgoda, čeprav je bilo v treh mesecih, ko smo bili skriti v gozdih, 17 ljudij raztrganih od tigrov.
10.	Isti namen, kakor »družba za razširjanje sv. vere«, samo bolj otrokom prikrojeno, ima „sv. detinstvo.“ Po tem društvu se že otroci vnemajo za apostolsko delovanje. Izgledov brez števila. V sirotišnici mesta Temesvara je dobila deklica, ki je malo poprej pristopila k »dejanju sv. detinstva«, od svoje botre lepo torto za dar. Dišalo ji je gotovo prav dobro. Toda kaj stori? Nese torto v
_________________ČVKTKKI ZNAKI SVETE CKKKVK.________________ 623
kuhinjo in prosi sestro kuharico, naj jej da za torto 70 kr., da bi mogla tudi malega brata zapisati v bratovščino sv. detinstva, in da bi mogla za-se in v bratovskem imenu kaj podariti ubogim paganskim otrokom.
Revna, slepa deklica je izročila misijonarju, odpravljajočemu se v Indijo oznanovat paganom besedo božjo, 6 srebrnikov kot prispevek za pot. Duhovnik se je branil toliko vzeti od revne deklice, rekoč: »Odkod pa si vzela toliko denarja ? Saj si vendar ubožna in še slepa po vrhu.« Nato pa deklica: »Bodite brez skrbi, prečastiti gospod, denar sem si pridobila pošteno. Pletem namreč košarice in si prislužim dovolj. Vem, da je marsikatera deklica v minolem pradpustu zapravila več nego 6 tolarjev za nečimernosti, ker pa jaz nobene nečimernosti ne potrebujem, prosim, vzemite ta denar od mene za dobri namen, ki ga imate.«
12.	Protestantski misijoni ne uspevajo. Vsi napori protestantov so le na to merili, kako bi katoličanom ugrabili vernike, katere so le-ti s trudom pridobili. Med tem ko so katoliški misijonarji širili sv. vero od Kalifornije do Patagonije, v Indiji in na Japanu, na vzhodni in zahodni obali Afrike, ter pridobili ne-številna ljudstva za križ Kristusov, provzročili so protestantje Ho* landci nalašč na Japanu grozno preganjanje kristijanov, iz same dobičkarije, in Angleže v Indiji skušali pridobiti za protestantstvo, rabeč v to vsa sredstva, zvijačo in silo. In vkljub temu ne vspe-vajo misijoni protestantov!
V življenju v svetosti umršega slovenskega misijonarja Friderika Baraga se bere o tej stvari str. 63 in dalje nastopno: Naj tedaj razpošiljajo tako imenovane biblijske družbe križem sveta svoje misijonarske poslance, naj raztrošajo svoje biblije po Aziji, Afriki in Ameriki, naj obračajo milijone in milijone zlatov v prospeh svojih družbenih namenov: splošni sad vsega tega njih napenjanja vendar-le ne bo drugi, kakor tisti, ki ga je pred vsem svetom brez ovinkov razložil neki družbenik biblijske družbe, kateri je pri občnem zboru v Štutgartu 1. 1846 pravo zadel z zanimivimi besedami: »Sveti Frančišek Ksaverijan je z eno biblijo spreobrnil milijone nevernikov, z milijoni in milijoni biblij pa se spreobrne komaj ena duša.«
In neki drug protestant iz Švice piše kar naravnost: Znano je, da so surova in prekanjena ljudstva naše biblije prav željno sprejemala, da so pa potem cele tovore teh biblij prinašali v sosednje krščanske kraje ter jih zamenjavali za pipce, žganje itd.
Biblije, ki jih je M ar is o n preložil na kitajski jezik, prodajale so se v Kini na javni dražbi, in kupovali so jih večidel čevljarji, katerim so služile v podplate za šlebedre. To je lahko umevno, ker prava pot za razširjanje sv. vere je lista, katero je Kristus zaznamoval z besedami: »Pojdite povsem svetu in učite vse narode itd.« To umejo pa le katoliški misijonarji.
13.	Zanimivo je tudi, kako neverniki sami sodijo, katera cerkev je katoliška, t. j. za vse narode. Indijanci tako-Ie primerjajo katoliške misijonarje s protestantskimi. (Frid Baraga, str. 65nsl.): »Našim očetom so bili voditelji možje v črnih suknjah, ki niso imeli ne žen, ne otrok, možje, ki so se pečali edino le z molitvijo in se popolnoma darovali v prid rudeče-kožarjem (tako Indijani imenujejo same sebe). Ko so ti možje jedli, so se tudi nasitili, ker so imeli vsak samo ena usta, in ko je kdo izmed njih umrl, ni potreboval ničesar, ker je imel vse, česar je potreboval, v nebesih; in ko smo ga pokopali, nam je bila edina skrb, moliti za njegovo dušo. Zdaj pa prihajajo k nam možje, ki bi morali biti prvi v molitvi, šopa nam enaki. Le ti možje imajo žene, katere ljubijo, žene in otroci imajo mnogo ust in mnogo hrbtov, in otroci so dan za dnevom bolj rejeni, revni mož molitve pa je v silnem strahu zato, ker ima ljubezen do njih; boji se namreč, da se ta usta ne bi mogla napolnjevati in hrbti ne odevati; silno se boji umreti, ker bi morali vsi ti, katere ljubi, lakoto trpeti, ako bi jih mi ne branili in živili. Dokler živi, ima skrb za ženo in otroke, in v tej skrbi odpravi rudečekožarja z besedo, češ: »Jaz storim, kar je moja dolžnost«, in rudečekožar sc mora strani pobrati, premišljuje to, kar mu je oče pripovedoval, namreč, da črnosuknjež (katoliški misijonar) ni bil tak, kakoršni smo mi, in da je rudečekožarja močno ljubil zato, ker ni imel nobenega drugega ljubiti, kakor samo velikega Duha in ljudstvo njegovo ; on ni imel ne žene, ne otrok, imel je samo ena usta in en hrbet, in ko je umrl, bila so zaprta njegova usta, mrzel je bil njegov hrbet, in ni se mu bilo treba bati smrti, ker sc je oziral le samo na rudečekožarja, ki ga je ljubil.«
14.	Kako sodi protestant o protestantskih misijonih? »Ze štiri stoletja,« rekel je pred nekaj leti član londonske misijonske družbe, »obrača Vatikan svojo pozornost na Kitajsko. Sedaj (to je bilo 1. 1854) ima katoliška cerkev tam trinajst škofov in pol milijona spreobrnjencev. Jezuitje hite trumoma tje, da bi se polastili dežele. O, da bi imeli tudi mi gorečnost teh rimsko - ka
toličanov! Izmed najveličastnejših podob cele misijonske povestnice je pač oni prizor v življenju velenadarjencga jezuita Ksaverija, ki je vedno molil za spreobrnitev Kine, ko je zvečer priplul na otok Sancijan, in še predno je napočilo jutro, umirajoči pogled obračal proti Kini ter izdihnil svojo dušo, proseč še za zveličanje in spre-obrnenje neizmernega kitajskega cesarstva. Kako sramotno je za nas protestante, da nas katoličani prekašajo v gorečnosti za zveličanje duš. Bil je čas, ko je bila med katoličani taka gorečnost za spreobrnitev Kine, da je 80 mladih mašnikov Propagando v Rimu prosilo ter prošnjo z lastno krvjo podpisalo, da bi jih kot misijonarje poslali v Kino. Mi pa govorimo o tem, da bi borih deset mož tj e poslali, in se moramo še vprašati, če jih toliko dobimo.«
15. Junaška ljubezen katoliškega misijonarja. Cipri-jan Bar a z a’, katoliški misijonar, deloval je sedemindvajset let med nevernimi »Moksos«, na jugu portugalske naselbine Mato Grasso v južni Ameriki. Ko je bil nekaj časa v Vera Cruz-u bolan, naučil se je tkalstva, da bi je pozneje vpeljal pri svojih novih spreobrnen-cih. Onih sedemindvajset let je živel med tako divjim ljudstvom, da ni imelo niti poglavarjev, ki je živelo le ob ropu in pomoru, lovilo pa mesto živalij ljudi. Izredno izobraženi mož je sklenil preživeti svoje dni med tem ljudstvom le zato, da bi spoznavajoč vse njih slabosti in strasti, stanujoč ž njimi pod eno streho, ponižujoč se ž njimi skoro do nespametne živali, pridobil jih za sveto krščansko vero. Tako je živel več nego četrt stoletja iz ljubezni do Boga, dokler ni našel 1. 1702., star enoinšestdeset let, med malikovalskimi divjaki mučeniške smrti. — Friderik Baraga je neko zimo šest dnij potoval skozi snežene planote in gozde severne Amerike; na vsej poti ni srečal človeškega bitja; ko je čez dan z največjim naporom hodil, moral je zvečer ustaviti se sredi gozda, narediti si ogenj, pri katerem je še natančno opravljal svoje duhovske molitve, ter slednjič v snegu in najhujšem mrazu prenočevati. Tolika je ljubezen katoliških misijonarjev! Pa naj govori sam:
» . . . Naj ob kratkem povem, kako mora na tej indijanski žemlji misijonar po zimi potovati. Po zimi ni moč drugače potovati, kakor peš, in ker pri navadno silnem snegu ni nikjer gazi, zato se ne da drugače naprej priti, kakor s krpljami ali koleštrami. Te krplje so štiri ali pet čevljev dolge, en čevelj visoke in se na noge privežejo; ž njimi je mogoče hoditi, naj bo sneg še tako
40
debel, brez strahu, da se bo kaj zelo udiralo. Pa taka hoja je zlasti za Evropejce, ki je niso navajeni, silno težavna, če je treba toraj te krplje celi dan, pa tudi več dnij zaporedoma na nogah imeti in s seboj vlačiti zlasti po teh nehodnih severno-amerikanskih gozdih, mora se pač popotnik ne samo močno spehati, temveč mora nazadnje popolnoma oslabeti. Druga posebna težava na tem potovanju je pa ta, da je treba ob severnem mrazu pod milim nebom prenočevati, ker ni nobene koče, v kateri bi se moglo prenočiti; navadno je treba hoditi 4 ali 5 dnij v teh pustinjah, predno se pride v kakov kraj, kjer so Indijani. Zapali se sicer velik ogenj, pa kmalu pogori, ker indijanski spremljevalec vso noč spi, kakor da bi ležal na pernici, in potem, ko ognja ni, je treba veliko mraza pretrpeti. Tako prenočevanje je še posebno težavno, če celo noč brije burja in sneži, da je človek zjutraj, ko hoče vstati, ves s snegom pokrit. Pa vse te težave prenaša misijonar prav z veseljem, če more s pomočjo božje milosti pridobiti le eno dušo za večno zveličanje.«	(Frid. Baraga, str. 128 id.)
čj Prava cerkev Kristusova je apostolska.
1.	Nobena druga družba, ki se tudi imenuje krščanska, se ne more spričati, dajo apostolska, razven katoliške Cerkve. Njih vera ni apostolska. To krivoverci in razkolniki sami priznavajo; ni jih sram izreči, da je njih vera vsaj deloma nova, zbok tega, ker se razločuje od tiste vere, katera se je učila najmanj od 12. stoletja v vesoljni Cerkvi, ali bolje že od časov svetih očetov sem. Apostolski nauk pa ne more nikdar propasti. Zato nauk reformatorjev ni apostolsk, ker so razkolniki zavrgli dva nauka, ki sta očividno apostolska, namreč: izhajanje sv. Duha od Očeta in Sina, in pr-vaštvo rimskega papeža.
2.	Za vsak nauk sv. katoliške cerkve moramo biti pripravljeni vse pretrpeti! Cesar Valens, naklonjen arijanskemu krivoverstvu, bi bil rad tudi svetega Škota Bazilija pridobil za svoje krivoverstvo. To naj bi izvršil njegov namestnik Modest. Po želji cesarjevi se toraj ta napoti v Cezarejo ter pokliče Bazilija pred-se. Preprijazno sprejme cesarjev namestnik svetega služabnika božjega ter se kar najljubeznivejše ž njim pogovarja. Slednjič pa napelje pogovor na versko stran, ter opominja in prosi svoji veri najzvestejše udanega škofa, naj vendar napreduje z duhom časa, in naj se nikar s tako strašno trdovratnostjo ne drži črke katoliškega nauka, češ da s tem dobri stvari le škoduje. Ako izpolni
željo cesarjevo in prestopi na njegovo stran, naj bo zagotovljen, da ga bode cesar kar obsipal s svojimi dobrotami in milostmi. Toda Bazilij odgovori moško in pogumno, kakor se spodobi vojščaku Kristusovemu: »Kar uči Cerkev, to je sprejela od Boga; pripravljen sem dati kri in življenje za ta nauk. Niti ene besede, da, niti ene črke si ne dam vzeti in iztrgati iz tega sv. nauka; kot zvest čuvaj božji hočem stati na braniku in raje izgubiti življenje , kakor da ne bi z vso odločnostjo branil zaklada sv. vere zoper vsakoršen napad. Le pojdi in naznani to cesarju. Cenim in spoštujem njegovo prijateljstvo, toda le tedaj, ako je združeno s pravo pobožnostjo; brez te tudi ono zame nima nobene vrednosti in koristi.« — Cesarjevega namestnika so te besede hudo zbodle. Začne mu groziti s pregnanstvom, in zato mu da še en dan za premislek. A Bazilij odvrne tudi na to: »Ta odlog je popolnoma nepotreben; jutri bodem prav tak, kakoršen danes.« Nehote je Modest moral občudovati stanovitnost škofovo. Vrnil se je k cesarju, ne da bi bil kaj opravil. Sporočil je ves razgovor vladarju, sklepajoč poročilo z besedami: »Premagana sva. Tega moža ne ostraši nobena grožnja in nobena obljuba.«
3.	Kakor druge verske družbe, ki se zovejo krščanske, nimajo vsega apostolskega nauka, tako tudi nimajo apostolskih naslednikov. Razkolnim škofom nedostaje zakonitega poslanja, krivoverci pa niti veljavnega posvečenja nimajo. Ako imajo n. pr. na Angležkem nekake Škote, vendar le-ti niso pravi, veljavno posvečeni škofje. Da bi popravila napake in nered, ki se je vršil o posvečevanju anglikanskih škofov, izdala je kraljica Elizabeta, imajoč se za papežinjo angleške Cerkve, neki ukaz, po katerem naj bi se uredil in dopolnil obred posvečevanja.
4.	Henrik Viljem Vilberforce. Rojeni. 1807., posvetil se Je z vso marljivostjo naukom ter postal zbok svoje nadarjenosti in Pridnosti doktor bogoslovja. Nato je dobil najbogatejšo župnijo v Cast-Farleigh. Zloglasni odlok, izdan od najvišjega sveta angleške kraljice, kateri je določeval, da krst ni potreben za opravičenje in Večno zveličanje, ta odlok ga je vzdramil. Ugovarjal je proti njemu s slavnima Manningom in Newmanom, a nič ni pomagalo. Spoznal Je, da s takim počenjanjem anglikanizem mori samega sebe; z °menjenima možema vred se odpove svojemu krivoverstvu v bkuselju 15. septembra 1. 1850. Njegova žena je bila isto storila že poprej. Predno se je Vilberforce ločil od svoje župnije, smatra
40*
je kot svojo dolžnost, pojasniti vernikom vzroke, zakaj da prestopa v katoliško Cerkev. Njegovo pismo se je glasilo med drugim tudi tako - le:
»Zapuščam protestantstvo, ker sem prepričan, da v njem ne zadobim večnega zveličanja. Katoliška Cerkev je bila ustanovljena od Jezusa Kristusa , dočim so druge nastale še-le pozneje. Naša angleška se je začela 1. 1550., in prej je ni bilo, in ni ga bilo prej niti enega privrženca naše vere na svetu. Torej naša Cerkev je za 16 stoletij kasneja od rimske . . . Jezus Kristus je rekel večkrat, da je njegova Cerkev kraljestvo, ter jo je imenoval nebeško kraljestvo. In katoliška Cerkev je res tisto kraljestvo, razširjeno po vesoljnem svetu, ter ima svojega poglavarja, svoje lastne postave. Pri protestantskih ločinah pa ni tako; vsak misli in dela, kakor se mu bolje dozdeva. Kar pa se tiče angleške Cerkve, vidimo, da je popolnoma podvržena državi, in parlament in kraljica delata ž njo po svoji volji. More-li tukaj bili prava cerkev Jezusa Kristusa?« Nato pa sklepa pismo, spominjajoč na grozovito preganjanje, katero so katoličani o nekem času pretrpeli od angleške države, katera toliko govori o verski strpnosti. »Da sem zapisal te besede«, zatrjuje, »v preteklih treh stoletjih, bili bi me umorili, raztrgali na štiri kose. Sedaj sicer se tako daleč ne spozabijo; a vendar, ako postanemo katoličani, izgubimo velik del svojega imetja, prijatelje, dobro ime . . . Toda kaj to meni mar? Govorim s sv. Pavlom: Vse imam za izgubo proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa, vse imam za blato, da Kristusa pridobim, t. j. njegovo vero, njegovo Cerkev, njegovo večno kraljestvo.«
5. Angleški protestantje sploh čedalje bolj spoznavajo, da njih Cerkev ne more biti apostolska. Več učenjakov oksford-skega vseučilišča, njim na čelu Pusey in gori omenjeni Newman, združilo se je z namenom, da bi zabranili grozeči propad angleške Cerkve ter ji dali trdnejšo podlago, neodvisno od državne oblasti. Kot najboljše sredstvo, da dosežejo ta smoter, so spoznali ti učenjaki to, če se vrnejo k apostolskim napravam, zlasti k neodvisnemu apostolskemu škofovstvu. Zato so vneto jeli proučavati cerkvene očete prvih stoletij, ker so se nadejali, da v njih najdejo najzancsljivejša in najpopolnejša poročila o apostolskih naukih in napravah. In res so po teh preiskavanjih v kratkem času prišli do enakih ali skoro enakih naukov in naprav, kakor jih ima in uči sedaj katoliška Cerkev. Škofovstvo je po njih prepričanju apostolska naprava in bistven, od Boga vtisnen znak prave Cerkve;
izroča pa se s poklaclanjem rok ali posvečevanjem. Cerkvi edini priznavajo pravico, razkladati sv. pismo, in ustno sporočilo jim zopet velja. Prav kakor v katoliški Cerkvi! Sveti zakramenti jim niso gola znamenja, kakor luteranom in kalvincem, ampak delavna znamenja milosti božje, itd. Mnogi izmed teh učenjakov, zlasti slavni Newman, so videli, da vse te naprave, nauki, itd., katere je učila apostolska cerkev, uči in hrani tudi katoliška Cerkev. Niso se ustavljali spoznani resnici, marveč ponižno prosili vsprejema v naročje prave Cerkve Kristusove, četudi jih je ta korak stal mnogo bridkostij in zaničevanja.
6.	Prvi kristijani na Koreji. Vsako leto je šlo nekaj Korejancev v Peking, da so tam prejeli v znak odvisnosti kitajski koledar. Nekoč so prinesli poslanci tudi katoliških katekizmov, ki so bili pisani za Kitajce, pa so tudi korejanskim učenjakom naredili veliko veselja. L. 1783. se je zgodilo, da je eden izmed teh učenjakov spremljal očeta v Peking. Mladi mož je takoj zvedel, kje biva katoliški škof, ter se napoti k njemu. Škof ga poduči, krsti ter obdari s knjigami, podobicami in razpeli. Nepopisno je bilo veselje njegovih učenih tovarišev, ko jim je kazal podarjene reči, zlasti pa, ko jim je pravil o katoliški Cerkvi, ki vodi človeka v večno zveličanje. Hitro se je širila krščanska vera na polotoku. A duhovnikov niso mogli dobiti; takrat je bilo namreč vsakemu tujcu ostro prepovedano prestopiti korejanska tla. Kako si pomagati? Izmed sebe izvolijo enega za škofa, več drugih za mašnike, seveda brez sv. posvečenja. Kmalu začno novoizvoljeni dostojanstveniki sveta opravila: brati mašo, izpovedovati, birmo vati, sploh vse tako, kakor je prvi spreobrnenec bil slišal in videl v Pekingu, in kakor so čitali v knjigah, čez kake dve leti pa jim pride dvom, je - h njih ravnanje zakonito ah ne? Takoj prenehajo s sv. opravili ter pošljejo o prvi priliki, ko so zopet šli poslanci v Peking, do škofa vprašanje, kaj jim je storiti? Ta jih poduči, da mora vsak škof biti pravi naslednik apostolov, kar se zgodi s sv. posvečenjem in poslanjem.
7.	V Algirn je izkopal neki Francoz vodnjak, kateremu so podzemske cevi dovajale vodo iz oddaljenega studenca. Kabili, ki so tam okrog bivali, gledali so z začudenjem, kako iz vodnjaka prileka vedno sveža voda. Takoj sklenejo napraviti enak vodnjak. Toda ker podzemskih cevij niso zapazili, izkopali so samo vodnjak, postavili vanj široko cev, po kateri naj bi pritekla voda, in potem
so čakali, čakali — a zastonj. Vode ni bilo. Tako je tudi pri protestantih, angleških, nemških in drugih: na zunanje je neka podobnost s katoliškimi obredi, a vode, t. j. milosti božje, ni, ker ni podzemske zveze s pravim studencem, ki teče od Jezusa Kristusa na apostole in od apostolov na njih prave naslednike in po njih — vernikom.
7. Da je katoliška Cerkev res apostolska, prav dobro spri-čamo, če zakličemo krivovercem naših časov, kakor je svojega časa krivovercem klical Tertulijan: »Naj pokažejo, kedaj so se začele njih cerkve, naj razvijo vrsto svojih škofov tako po nasledstvih od začetka tekočo, da bo njih prvi škof imel za posvečevalca in prednika katerega izmed apostolov ali vsaj apostolskih mož, ki so pa bili v nepretrgani vrsti z apostoli. Tako namreč apostolske cerkve štejejo.« Na ta način, s tem neovrgljivim dokazom, samo naštevajo zakonite škofe, zlasti naslednike sv. Petra na rimskem prestolu, so stari cerkveni pisatelji in očetje: Tertulijan, Irenej, Ciprijan, Hijeronim, Avguštin in dr. dokazovali resnico katoliške Cerkve, ob enem pa lažnjivost vseh drugih ločin. Ta dokaz dandanes še prav tako velja. Leo XIII. je v nepretrgani vrsti rimskih papežev 263., in vsi drugi škofje imajo katerega izmed apostolov ali apostolskih mož za posvečevalca in prednika.
d)	Le katoliaka Cerkev je torej prava in jedinozvellčalna.
1.	Kristus je vsem ljudem zapovedal, da postanejo udje njegove Cerkve: »Oznanujte evangelij vsaki stvari; kdor bo veroval in bo krščen, bode zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen.« (Mark. 16, 14 nsl.)
2.	Sveti očetje pogosto zatrjujejo to resnico. Sv. Ciprijan pravi: »Nihče ne more imeti Boga za Očeta, kdor Cerkve nima za mater.« — Podobno sv. Avguštin: »Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa, ljubimo njegovo Cerkev, onega kot Očeta, to ko*" mater.« Sv. Hijeronim: »Kdor ni v Noetovi ladiji, pogine ob potopu.« Sv. očetje so sploh radi primerjali Cerkev z Noetovo ladijo.
3.	Henrik IV., francoski kralj, je zapustil svojo protestantsko vero ter postal katoličan. Predno pa je to storil, vpraša svoje protestantske pridigarje: »Ali more človek postati katoličan, ne da bi v nevarnost postavil zveličanje svoje duše?« Odgovorili so mu, da je vera protestantska sicer popolnejša, a da se more tudi v katoliški Cerkvi zveličati. — Vpraša nato katoliške učenjake, sme-li brez nevarnosti za svoje večno zveličanje ostati protestant? A tu
mu vsi brez izjeme odgovore: »Razven katoliške Cerkve ni zveličanja.« Kralj reče: »Katoličani trdijo, ako ostanem protestant, ne dosežem zveličanja, vi, protestantje, pa pravite, ako postanem katoličan, vendar še lahko dosežem zveličanje. Zato si hočem izbrati gotovejšo pot ter stopiti v katoliško Cerkev.«
II. Socijalno delovanje sv. Cerkve.
Sv. Peter Klaver. Zdi se, kakor da je 15. januvarija leta 1888., ko je bilo za svetnike razglašenih devet zvestih otrok katoliške Cerkve, Bog hotel z žarkom nadnaravne svetlobe razsvetliti zmešnjavo naših družabnih razmer ter pokazati, da mnoga pereča vprašanja našega časa more rešiti le Cerkev, ustanovljena od Kristusa. Zlasti pa kaže izgled enega izmed deveterih, sv. Petra Klavra, koliko premore duh krščanskega junaštva in kako zmaguje najhujša socijalna zla. — Cerkev je po izgledu in nauku svojega božjega Ustanovitelja vedno skrbela prav posebno za trpeči del človeštva ter je skušala po dvojni poti olajševati bedo v časnem oziru; ena pot je bila ta, da je vedno tirjala in zagovarjala utemeljene pravice zatiranih stanov, druga pot pa, da je ne oziraje se na strogo pravico, izpodbujala krščansko ljubezen k najbolj junaškim činom za blaginjo trpečih bratov. Veljati za zagovornico in braniteljico pravic zatirancev, štela si je Cerkev vedno v slavo; to je in ostane podlaga vsemu drugemu. Toda samo na to se ni omejila. Kjer se pravica ne da doseči, ali pa če se tudi da, pa ne zadošča potrebam, tam priteče na pomoč krščanska ljubezen s svojo junaško požrtvovalnostjo, in le ona sc more socijalnim nesrečam uspešno ustavljati. Ta dvojna pot se tudi v življenju svetega Petra Klavra kaže prav očividno. Posebno pa se kaže na njem ona junaška ljubezen do bližnjega, ki se je temu svetniku takorekoč vtelesila; brez te ljubezni bodo vsi napori v obrambo pravic zatiranih stanov vedno ostali pomanjkljivi in nedostatni. Peter Klaver je živel in deloval v časih in okoliščinah, ki so zelo sramoten madež v zgodovini omikane človeške družbe; ta madež je suženjstvo in kupčevanje s sužnji v zahodno - indijskih naselbinah. Ni prostora za to, da bi obširno razpravljali to vprašanje ; toliko lahko rečemo: krščanstvo je sicer našlo suženjstvo, toda s svojim blagodejnim vplivom ga je odpravilo. Učilo je, da smo vsi ljudje bratje med seboj, da je Bog sam postal naš brat; in tako so si gospodarji in sužnji podali roke. Pretekla so stoletja, ko med kristijani
ni bilo sledu suženjstva več. Toda ko so v začetku novega veka jeli ljudje in ljudstvo zapuščati načela sv. vere, prišla je tudi ta sramota na dan — kupčevanje s sužnji. Papeži so vse storili, da bi odpravili to nečloveško delo. Podpirali pa so jih zvesti sinovi. Tak je bil — sv. Peter Klaver. Našel je suženjstvo in sicer naj-ostudnejšo vrsto suženjstva. Ni pa imel sredstev, da bi je odpravil. Kaj počne, videč tako brezmejno gorje? Odpad od načel sv. vere je uklenil brezštevila ljudij v suženjski jarem; junaška ljubezen svetnikova pa stori blagega duhovnika sužnja tisočerih in tisočerih bednih sužnjev. Res, da je svetnik najprej iskal božjega kraljestva in njegove pravice, najprej iskal zveličanja neumrljivih duš, toda, delujoč na to, storil je ob enem toliko za telesno blagostanje ubogih trpinov, kakor morda ne store oskrbovalni zavodi celega kraljestva.
Rojen 1. 1580. v Verdu-u v Kataloniji, je bil mladi Peter najprej v domači hiši prav skrbno in pobožno vzgojen; ko je nekoliko odrastel, poslali so ga v Barcelono, da se tam dalje izobražuje. Tu se je razvil njegov poklic za družbo Jezusovo. Dovršivši novicijat, učil se je modroslovja v redovni hiši na otoku Mallorca; tu je sklenil iskreno prijateljstvo z bratom lajikom Alfonzom Rodrigues-om, katerega je visoko čislal zbok njegove pobožnosti, z istim Rodrigues-om, ki je bil 15. januvarija 1888 ž njim vred proglašen za svetnika. Ta je zanetil v srcu svojega mladega prijatelja, po višjem navdihnenju podučen o bodoči svetosti njegovi, mogočen ogenj gorečnosti za zveličanje neumrljivih duš. Spodbujal ga je, naj si izprosi od prednikov dovoljenje, da bo smel iti na težavne misijone v Ameriko. Ker ni nehal prositi, uslišali so mu prošnjo, ko se je bavil še z učenjem. Aprila 1. 1610. seje vkrcal na ladijo ter dospel čez nekaj mesecev vKartageno. V Bogoti je dovršil učenje, novembra 1. 1615. se vrne v Kartageno, ter prejme kmalu nato
19.	marcija 1. 1616. mašniško posvečenje. Od tistega dne pa do smrti, 8. septembra 1. 1654, bila je poglavitna skrb njegova, kako bi stregel ubogim zamorskim sužnjem, katere so na ladijah vvažali v Kartageno in od tam jih prodajali v mesto in daleč na okrog. Bilo je v resnici požrtvovalno, neizrekljivo trudapolno življenje, neprenehoma boriti se na eni strani s surovostjo in nedovzetnostjo teh neomikanih ljudij, katerih jezik mu je bil vrh vsega tega popolnoma neznan, — na drugi strani pa s trdosrčnostjo in sebičnostjo gospodarjev, kateri bi bili radi ves trud apostolov uničili; toda junaška ljubezen je vse premagala.
Prvo leto je Petru dajal pojasnila in poduk v tem delovanju pobožni P. Sandoval, ki je bil prvi ustanovil ono težavno misijonsko postajo, a tedaj, od starosti oslabljen, jo rad naložil to breme na Klavrove rame. Delovanje misijonsko v Kartageni v oni dobi opi-uje nam zgodovinsk spis iz onega časa: »Med najvažnejša mesta Nove Granade se šteje Kartagena, glavno trgovišče za promet med Ameriko in Afriko in med posameznimi mesti Amerike. Kakor drugi tovori privažajo se sem z raznih obalij afrikanskih tisoči in tisoči zamorcev . . . Družba Jezusova skrbi za-nje; v kartagenskem kolegiju ima vedno eden izmed mašnikov to nalogo, da se popolnoma posveti temu opravilu. Kakor hitro dospejo ladije od Afrike sem, hiti k prislanišču, poizve, koliko zamorcev so pri-pripeljali, ogovori vse prav prijazno po tolmaču, ter si skuša pridobiti njih srca z malimi darovi, sadjem, podobicami in dr. Tisti dan, ko jih izkrcavajo, je duhovnik zopet na pristanišču; skrbi za to, da bolniki, katerih je zaradi spremembe podnebja in težavnega potovanja vedno dovolj, pridejo v nalašč za nje pripravljene čolne, ter jih spremlja v prostore, za-nje posebe odločene. Sedaj pa mu je prva skrb, da vsakega pripeljanega zamorca vvrsti v enega izmed treh oddelkov: kateri so gotovo že krščeni, kateri sv. krsta gotovo še niso prejeli in oni, katerih krst je dvomljiv.
Vsakemu se stavijo vprašanja tako dolgo, dokler ni gotovo, v kateri oddelek naj se vvrsti. Nato podučuje mašnik več dnij zaporedoma skupno in javno, ali pa posamezne, kolikor je namreč tako surovim ljudem mogoče dopovedati o najpotrebnejših verskih in nravnih resnicah. Ko so slednjič dovolj podučeni, podeli se jim sv. krst, nekaterim le pogojno, če ga niso namreč že prej prejeli. Tako ravnati z zamorci je pričel P. Alfonz Sandoval, a častiti mož je poskrbel, da bi se tudi še po njegovi smrti nadaljevalo to misijonsko delo. V korist svojih naslednikov je torej sestavil poseben spis o načinu, kako podučevati zamorce. Peter Klaver, njegov naslednik, držal se je rad načel omenjenega spisa in ga je često imenoval zlato knjižico. Kako koristno je to misijonsko delovanje, vidi se že iz tega, da je Sandoval v teku desetih let krstil 30.000 zamorcev, naslednik njegov, Peter Klaver, pa v 40 letih nad 300.000 z lastno roko. Toda ta velikanski uspeh se je dosegel le z neumornim delom in potrpljenjem delavca-misijonarja. Opraviti ima z ljudmi, ki so nad vse surovi in barbarski, da, časih se zdi, da brez človeških zmožnostij. Njih surovost je treba prenašati, njih topost polagoma premagati. Nič ni nadležnejše, nego ž njimi govoriti
in občevati, če so še tako nečedni in nesnažni, ne store si iz tega nič; kakor živali se valjajo v svojem blatu, često se jim napravijo med morsko vožnjo ostudna ulesa, vsled katerih niso le očem neprijetni, ampak tudi neznosni zavoljo smradu. Nehote se človek zgrozi pred njimi, ter se boji ž njimi govoriti ali se jim približati. Večkrat se je zgodilo, da je kak tujec, komaj stopivši v njih stanovanje, od ostudnega smradu in umazanosti omočen padel na tla. Toda vse to ne odvrača krščanske ljubezni, ki je potrpežljiva, ki je dobrotljiva, katera v teh rečeh nahaja svoje največje veselje.*
Te besede so seveda le slabe poteze požrtvovalnega življenja sv. Petra Klavra; niti tega ne povedo dovolj, kaj je v enem dnevu pretrpel svetnik, in vendar je takih dnij bilo v 40 letih ogromno število. Strmeti moramo nad ljubeznijo, s katero je negoval bolne zamorce: s svojo roko jim je izpiral rane in ulesa ter jih obvezoval, pripravljal jim je ležišče, skrbel za zdravila in živež, da, hodil je po mestu od hiše do hiše, vbogajme proseč za svoje ubožce, potem pa je hitel domov, kjer jim je sam stregel ter jih krepčal. In ko so slednjič dobili službo pri kakem gospodarju, ni s tem nehala skrb svetnikova za-nje. Vsi, ki so ostali v Kartageni in v okolici, da je le mogel do njih, vsi so imeli prostor v njegovem ljubečem srcu. Gospodarje nagibati, da bi milo ravnali s sužnji, sužnje pa neprestano spodbujati, naj lepo krščansko žive, to je bilo prizadevanje Klavrovo. Prav tako delavna in iznajdljiva je bila ljubezen, s katero je obiskoval jetnike, jih tolažil, skrbel za njih oproščenje ali vsaj polajšanje njih usode, na smrt obsojenim pa delil zadnjo pomoč; še v svoji poslednji bolezni, ko niti vstati ni mogel, dal se je prenesti z bolniške postelje v jetnišnice, da bi trdovratne grešnike pridobil za Boga.
Kar mu je še časa ostajalo potem, ko je nekrščene pripravil za sv. krst, krščene zamorce pa še dalje podučil v verskih resnicah, skrbno jih pripravil za prejem zakramenta sv. pokore ter neutrudno jih izpovedoval, porabil ga je za obiskovanje bolnišnic, zlasti bolnišnice za gobove; in četudi je imel ves dan dela čez glavo s podučevanjem, izpovedovanjem in drugimi apostolskimi opravili za zveličanje neumrljivih duš, vendar je v bolnišnicah tudi dobil še časa za najnižja in najneznatnejša dela: čistil in snažil je bolnišnične prostore, postiljal postelje, podajal bolnikom zdravila in hrano, vse to je opravljal z veseljem in ni si mislil, da bi bila to izguba časa, če je trebalo tolažiti trpeče ude Kristusove ali pa si pripraviti pot do src bolnikov v rešitev njih neumrljive duše. Sploh,
kjer se je šlo za to, da bi kaj storil za Boga in bližnjega, bilo je njegovo veselje seveda tem večje, čim več duš je mogel rešiti; toda skrb za tisoče in tisoče pri tem čudovitem svetniku vendar ni bila večja kakor skrbi ji vost, katero je gojil do vsakega posameznega trpina. Tako n. pr. ni pozabil skozi 14 let vsak teden obiskati nekega ubogega zapuščenega zamorca, osebno mu streči, miloščine zanj prositi. Takisto je več let zaporedoma kakor dobri pastir izgubljeno ovco iskal dušo nekega zelo surovega, krščanstvu sovražnega mohamedanca; deleč miloščino je dal naš Svetnik njemu največji delež, a dobival je za plačilo od mohamedanca redovito le razžaljenja, dokler ni slednjič postala neutrudna ljubezen in krotkost Klavrova uspešno sredstvo, katerega se je božja milost poslužila, ter onega nevernika nagnila, da se je spreobrnil in dal krstiti.
Tako je izpolnil, da, v popolni meri izpolnil obljubo, katero je bil dostavil slovesnim obljubam 3. aprila 1. 1622.: »Peter, vsikdar suženj zamorcev.« In vendar je vse to, kar smo opisovali, le zunanja, vidna stran njegovega delovanja, življenja in trpljenja. Druga skrita stran njegove delavnosti je znana le Bogu; le Bog je bil priča njegovi nadčloveški ostrosti v zatajevanju, njegovemu nočnemu bdenju in molitvam ; le Bogu je znano, kako so bile Petrove misli vedno pri Njem, sredi zunanjih opravil, kako je neprenehoma pazil na to, da bi v velikih kakor malih rečeh dosegel popolno krepost. A prav ta skrita stran njegove delavnosti je bila oni neusahljivi vir, iz katerega je izviral blagoslov na vse drugo delovanje. Ni čuda torej, ako je ta mož sam dosegel take uspehe, da bi bili v čast naporom celega samostana.
Vendar pa velikanskega pomena, ki ga ima sv. Peter Klaver, še nismo dosti točno označili. Ako pogledamo nekoliko na njegovo od Boga tako zelo blagoslovljeno delovanje, kaže se nam pred vsem kot pravi apostol, kot drugi Frančišek Ksaverij, le s tem razločkom, da je ta hitel od dežele do dežele, pridobivat duš Kristusu, sv. Peter Klaver pa je ostal takorekoč prikovan na en kraj, od tam večjidel le v obližju same Kartagene rešujoč duše onih, katere so tam prodajali kot nemo blago. Kot apostol ni ostal s svojim pogledom v domovini, pri svojem narodu, svojem plemenu : njegova ljubezen je segala dalje; kjerkoli je videl bedo, tam je bila njegova ljubezen doma, tam je našla svoj delokrog. Tako tudi sv. katoliška Cerkev ne zanemarja nobenega naroda, nobene dežele; kjer vidi potrebo, tja pošilja pomoč ; kjer še ni znano ime Jezusovo,
tja pošilja poslance svoje; ž njimi pa prihaja vedno tudi časno blagostanje. In dolžnost vseh vernikov je, podpirati Cerkev v tem prizadevanju!
V življenju sv. Petra Klavra so zapopadene nekako vse vrste socijalnega delovanja sv. Cerkve; posebe pa se prekrasno razodeva blagodejni upliv sv. katoliške Cerkve na človeško družbo
a) v ljudskih misijonih.
1. Sveti misijon v kaznilnici. V neki kaznilnici, kjer je bilo zaprtih več sto kaznjencev, vklenjenih v okove, se je po prizadevanju ondotnega gorečega kurata policijsko dovolilo, da se obhaja sv. misijon. Predstojnik kaznilnice se je sprva upiral, češ da je zaman ves trud pri takih kaznjencih, osobito ker je bil kake 14 dnij pred pričetkom sv. misijona neki kaznjenec zadavil svojega tovariša, ki ni hotel ž njim ubežati. Še - le, ko je vlada sama dovolila sv. misijon, obhajal se je ta tudi v resnici. Kaznjenci seveda o sv. misijonu niso hoteli ničesar slišati, in ko so misijonarji prvikrat prišli v kaznilnico, razkropili so se kaznjenci na vse strani, in čule so se le kletve in psovke. Toda že prva dva dneva se je vse izpremenilo. Ne-le, da so kaznjenci, kadar so srečavali misijonarje, pozdravljali je s prelepim pozdravom »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, temveč prihajali so že pred določeno uro v jetniško kapelico ter so poslušali govor z veliko in ginljivo paznostjo. Postali so kmalu zelo zaupni do misijonarjev ter so jim odprli brez strahu srca; in možaki, ki so bili za celo življenje obsojeni v ječo, zahvalili so Boga vpričo misijonarjev, da so prišli v temnico, kjer se jim je sedaj ponudila tako lepa prilika, poskrbeti za svoje zveličanje. Poljubovali so verige, v katere so bili vklenjeni, češ, sedaj imajo vsaj nado, da ne bodo na veke pogubljeni. Posebno ginljivo je bilo skupno obhajilo: ti možje, prej mrklega in divjega pogleda, jokali so sedaj kakor otroci, od veselja in miru, ki se je vselil v srce. Ob koncu misijona je prosilo še kakih 150 kaznjencev, da bi se sprejeli v tretji red sv. Frančiška, in da bi jim dali rožnih vencev, da bi v dolgih zimskih nočeh imeli kako opravilo. Oni mož, ki je bil zadrgnil tovariša, in ki sta ga vsak dan dva paznika z ostrima sabljama spremila iz temne ječe v kapelico, bil je prvi, ki je prosil ves presunjen, da bi smel opraviti dolgo izpoved. Načelnik kaznilnice ni bil malo iznenajen o uspehih sv. misijona in zlasti o velikem redu, ki je vladal med kaznjenci celi čas.
2.	Urednik liberalnega lista mora umolkniti. V nekem mestecu, kjer je imela liberalna stranka večino, in je bil zlasti urednik tam izhajajočega lokalnega lističa zagrizen zasramo-valec sv. vere, napravili so redemptoristi ljudski misijon. Oni urednik sedaj ni vedel nič boljšega, nego kako bi zasmehoval misijon, ter je objavil koj prvi dan članek, v katerem je obetal, da bo k vsaki pridigi celega misijona naredil svoje opazke ter jo tako dal natisniti. Toda že prva pridiga je napravila na meščane tolik vtisek, da si urednik ni upal še drugega članka pisati o misijonu in misijonarjih. Celo liberalni malomestni velikaši so mu prigovarjali, da naj o tej reči nič več ne piše.
3.	O misijonu v Riegel-u (Radensko) 1.1857. je rekel neki tovarnar svojim delavcem, da jim hoče izplačati popolno plačo, četudi ne bodo delali, če se le udeleže vseh misijonskih pridig. — In neki protestant je ob isti priliki rekel, da pač nihče ne bi bil postal protestant, ako bi se bila ljudem tako oznanovala sv. vera.
4.	Prepiri se poravnajo. V nekem bavarskem trgu sta živela najveljavnejša moža že več let v prepiru in sovraštvu zaradi stare pravde, ki je tekla med njima. Pohujšanje je bilo veliko. Tu se prične sv. misijon. V začetku ni nobeden izmed njiju mislil na sprijaznenje. Toda že čez par dnij se je eden, ki je pridige verno poslušal, jel mehčati, dočim je drugi bil trd ko prej in ni hotel še vedno ničesar slišati o spravi. Toda ko je preteklo še nekaj dnij in je začel tudi drugi hoditi v cerkev, uplivala je že milost božja nanj v toliko, da bi se bil rad spravil. Le nekaj ga je še zadrževalo : strah, da bi moral toliko denarja izgubiti, ako bi se mirno pobotal. Ko pa mu je drugi prav prostovoljno, samo da se sprijaznita, odpustil 600 gold., sprejel je z veseljem to ponudbo. Oba sta se spravila tako popolnoma, da sta na dan, ko je bilo sveto obhajilo za moške, skupaj ga prejela in ob sklepu, ko je bila pridiga zunaj cerkve na trgu, skupaj sedela na stoleh, v veliko veselje in spodbudo sosedov, katerim sta toliko let dajala očitno pohujšanje.
5.	Misijon iz l. 1826. Neki sveten duhovnik poroča leta 1826. o misijonu v Hagenau-u na Nemškem to le: »Prvi teden je bilo število poslušalcev precejšnje, — toda gorečnost navadna, nedeljska. Toda kmalu se je imelo spremeniti. Že drugi teden se je vnel sveti ogenj. Kmalu je bila v mestecu samo ena misel — le eno potrebno. Kakor nova luč je razsvitljevala verske resnice, ki
je duše grela, žgala. Vnemarnost, strah pred ljudmi — vse je izginilo. Vznemirjene vesti so silile k izpovednicam. Vse je prosilo dolgih izpovedij. Pa je tudi bilo »dolgo« spreobrnenje. Razprti so se sprijateljevali, povračila, popravljanja danega pohujšanja so bila na dnevnem redu. Grešniki iz navade so se vzdramili, — priložnostim so dali slovo. Kjer je bila prej verska mlačnost, nastopila je sedaj verska navdušenost, spreobrnjenci so postali apostoli drugih. Kaznilnica se je spremenila v hišo prostovoljne pokore; kajti tudi tam, kakor v bolnišnici in vojašnici so se opravile posebne duhovne vaje. Od dne do dne, od tedna do tedna je rastlo navdušenje. — Mnogo so k temu pripomogle tudi misijonske slovesnosti: spravna molitev pred Najsvetejšim, obnova krstne obljube, izročenje v varstvo M. B., blagoslovljenje otrok. Sedem celih tednov je trajal misijon — in le z obžalovanjem so pričakovali verniki in duhovniki sklepa, ki je bil slavlje za Križanega. K slovesnemu sprevodu in postavljenju misijonskega križa na trgu se je zbralo 900 mladeničev in mož — najveljavnejši jim na čelu — ki so nosili, svetili in častno stražo delali. Kot namestnik škofov je načeloval in sklenil misijon slavni generalni vikarij Libermann.«
6.	O misijonih ustanovljene družbe treznosti. Slaven kot misijonar je bil v paderbornski škofiji na Nemškem skromni svetni duhovnik Jožef Hillebrand. O njegovih misijonih, katere je opravljal s pomočjo dveh redovnikov, enega frančiškana in enega jezuita, je izrekel katolišk list to-le sodbo: »čez vse plodo-nosni uspehi teh misijonov nas potrjujejo vedno bolj in bolj v tej misli, da so ljudski misijoni zelo zelo uspešen pomoček in lek zoper poglavitna zla našega časa. — Naslanja se v svojih misijonih Hillebrand na starodavni jezuitski in ligvorijanski misijonski red, uporablja pa ob enem svoje bogate izkušnje iz življenja in posebnega značaja našega ljudstva. Prav to resno sicer in prepričevalno, a vendar priprosto oznanovanje temeljnih resnic naše sv. vere, pri katerem pa se vedno kaže, kako naj se v vseh razmerah svojega življenja po njih ravnajo, bodisi v družini, bodisi izven družine, prav to dela misijon nenadomestljiv lek v našem do cela nezdravem času.« O nekem misijonu Hillebrandovem pravi poročilo med drugim tudi to-lc: »Najčudovitejše je bilo, kako se je pričela družba treznosti, četudi ljudje prej o njej niso skoro čisto nič vedeli, vendar so tri pridige zadostovale, da so bili tisoči pridobljeni za-njo. V dveh dneh je imela družba že nad dva tisoč udov. Zlasti je čudoyito, da so se zapisali va-njo vsi krčmarji, in se slovesno od-
rekli škodljivemu vživanju žganja, viru tolike nepopisne bede.« Tako je deloval Hillebrand mnogo let z naj večjim blagoslovom. Zlasti glede družb treznosti si je pridobil neizmernih zaslug. Nekdo je pisal o njem: »Poznam župnije, v katerih je bilo mnogo žganje-pivcev, po Hillebrandovem misijonu pa mnogo let ni bilo mogoče nobenega več zaslediti.«
7.	P. Matthetv, ustanovitelj družb treznosti na Irskem. Ker smo ravno omenili družb treznosti in ker to poglavje kaj dobro pojasnjuje socijalno delovanje sv. katoliške Cerkve, spomnimo naj se tu tudi P. Matthew-a, velikega apostola treznosti za irski otok. Društvo treznosti, katero je ustanovil aprila 1838, je imelo čez tri mesece 25.000, čez pet mesecev 131.000 udov, leta 1840. že dva milijona in konec 1. 1844. celo pet in pol milijonov. Kako strogo so se udje držali dane obljube, razvidi se iz tega, da se je na Irskem 1. 1838. porabilo še 12 in pol milijonov gallon žganja, 1. 1841. pa le šest in pol milijonov. V istem razmerju je padalo število hudodelstev. Od 1. 1838. do 1. 1841. se je znižalo število velikih hudodelstev od 12.096 na 773. To dejstvo je toliko zanimivejše, ker se je na Nemškem v dobi »kulturkampf«-a zgodilo baš narobe. Ljudski misijoni so bili skoro nemogoči, zato pa je rastlo število zločinov, zlasti med katoliškim prebivalstvom, četudi seveda ne v onem velikanskem razmerju, kakor je vsled prizadevanja P. Matthew-a na Irskem padalo. Angleška vlada je bila pa sicer toliko plemenita, da je velikega apostola, ko je na stare dni obolel, priznala vrednega pokojnine.
čudovite uspehe je imela družba treznosti tudi v Sleziji, v okraju Oppeln. Tu je živelo slovansko prebivalstvo, pečajoč se večjidel s kopanjem rude in premoga. Toda rod za rodom je bil tako vdan žganjepitju, da so bili popolnoma obubožali, ter dušno in telesno propadli. Le ena pomoč je še bila mogoča: vničiti žganjepitje. Mož, ki se je lotil tega dela, je bil župnik Fietsek, ki je v družbi s p. Štefanom Brzozovvskim (gvardijanom frančiškanskim, 1. 1843. prišedšim iz Rusije) napovedal vojsko žganju in jo tudi častno dovršil. Uspeh je bil namreč ta, da je v malo mesecih 500.000 mož in žen popolnoma dalo slovo žganjepitju. Koncem leta 1845. so v gorenji Šleziji zaprli 84 tovaren za žganje, 206 pa jih je ustavilo delo. 48.000 polovnjakov žganja menj se je napravilo in žganjarski davek se je znižal za 245.498 mark.
|3) Katoliška Cerkev rešuje socijalno vprašanje z rednim oznanovanjem besede božje ob nedeljah in praznikih.
JP. Weiss, slavni apologet, je rekel na socijalnem shodu na Dunaju 10. avgusta 1894. 1. zbranim duhovnikom:
»Naše poglavitno socijalno delovanje se ne razteza toliko na izvenredna, kolikor na redna opravila. In veste-Ii, kje izvršujemo svoje najimenitnejše, najvažnejše socijalno delovanje? Hočem Vam to pokazati z izgledom. Neki Francoz mi je rekel: ,če pridem v Nemčijo, n. pr. na Westfalsko ali pa v pokrajine ob Renu, tedaj še-le spoznavam, kakšen socijalen pomen ima Cerkev: tu gresta ob nedeljah tovarnar in njegov delavec v isto cerkev, poleg gospodarja so posli, poleg kmetov vidiš omikano gospodo.1 Da, spoštovani gospodje: ob nedeljah opravljati službo božjo in ljudi hraniti z besedo božjo, to je socijalno delovanje, ki preseza vsa društva katoliškega in nekatoliškega sveta.«
(Correspondenz Ass. Persev. Sacerd. 1894, št. 8.)
Glej: »Beseda božja« str. 91.
Y) Redovno življenje.
Katoliška Cerkev rešuje socijalno vprašanje z redovi, katere vedno in povsod pospešuje.
1.	Najboljša rešitev ženskega vprašanja. Vprašanje, kateri poklic si izvoliti, je za ženski spol v naši dobi najmučnejše, in to za vse, počenši od hčera knežjih rodbin, ki jih ne morejo primerno preskrbeti, pa do hčere ubožnega dninarja, ki mora z dežele v mesto, da postane natakarica in si tako služi svoj kruh. Tu pa prihaja na pomoč katoliška Cerkev z raznimi ženskimi redovi, v katerih je hči vsake družine najboljše preskrbljena; v samostanu ima dela dovolj, dočim ga morda zunaj niti dobiti ni mogla, za živež jej ni treba več skrbeti; četudi nima starišev, tam ni sama, ampak v najboljši družbi.
Kako koristno rešujejo katoliški redovi žensko vprašanje in v dokaz, kak razloček je med redovnicami, ki skrbe za bolnike, in plačanimi svetnimi postrežnicami, priznal je zdravnik dr. Despres v Parizu, odločen republikanec, 1. 1887. v časopisu: »Journal des Debats«. Omenjeni zdravnik piše:
»Bolnišnični oskrbovalni svet se je torej z osmimi glasovi proti sedmim odločil, da zavod »Charite« izroči v oskrb svetnim ljudem. Namestu 22 izkušenih, zanesljivih sestra, katere stanujejo
v zavodu samem in stanejo le po 200 frankov na leto, treba je 25 svetnih paznic imeti nastavljenih, ki so le nezadostno pripravljene in dobivajo po 600 do 700 frankov na leto. Te paznice stanujejo z možmi in otroci zunaj bolnišnice, v najetih stanovanjih z najmanj tremi sobami in nihče se temu ne protivi. Pravico imajo, zapustiti ob vsaki uri bolnišnico ter iti v svoje stanovanje ter prenašati tj e perilo, živila i. dr., kar dobivajo v bolnišnici. Tako so ob vse prišle mnoge bolnišnice. Zdravniki bolnišniški so se vsi izrekli zoper odpravo sester. Toda tedanji minister notranjih stvari j, Allani -Targe, se ni zmenil za njih izjavo. Vsi bolniki bolnišnice Cochin so prosili, da naj ostanejo sestre pri njih. Občinski svet pa jih ni poslušal, ampak z zaničevanjem zavrgel njih prošnjo. Celo izkušnja jih ni izmodrila. Dokazale so se paznicam tatvine, dvakrat so zamenjale živega z mrtvim, preteklo leto se je prodalo za
4,998.000	frankov vrednostnih papirjev, kateri so bili lastnina ubožne uprave. Vse nič ne pomaga. Kakor so razmere sedaj, bodo stroški vedno večji in se bode glavnica vedno bolj zmanjševala.«
2.	Stotisoč in prvi bolnik. V protestantovskem Berolinu so sezidale usmiljene sestre sv. Karola Boromejskega bolnišnico sv. Iledvige. Stroške so pokrile večinoma z doneski ubogih rokodelcev, poslov i. dr. Kako naj bi se toraj merila z drugimi bolnišnicami, podpiranimi od vlade, iz javnih zakladov ? Res, v začetku so se Berolinci držali kaj mrzlo proti novi bolnišnici. Tu napoči k 1848 s svojimi pouličnimi pretepi in poboji. Usmiljene sestre so bile vedno na nogah : kjer je kak ranjenec potreboval njih pomoči, vsak jo je našel. Vpraševali so jih: »Držite ve z vlado ali z ljudstvom?« Tedanja prednica, mati Ksaverija, je odgovorila: »Me držimo z našimi bolniki.« Tako postopanje je pridobivalo vsak dan več zaupanja med prebivalstvom.
3.	decembra 1886 je praznovala hiša sprejem stotisočega bolnika, čakala ga je brezplačna in kar najboljša postrežba. Toda v svojo veliko žalost mu sestre niso mogle storiti te ljubavi, ker je stotisoči bolnik bil član neke bolniške blagajne, ki je plačala zanj. Čakale so toraj stotisočprvega bolnika, da bi tega sprejele z Vso ljubeznivostjo in slovesnostjo. Vse je bilo pripravljeno: zdravniki, postrežniki bolnišnični, vse je čakalo v praznično okrašeni dvorani. Tu pristopica kot stotisočprvi bolnik ubožna, stara protestante vska mamka. Kako j e pač morala ostrmeti nad takim sprejemom!
Ljubezen, s katero katoliške sestre strežejo tudi drugovercem, jim je naklonila pri le-teh tako veliko zaupanje, da je
41
n. pr. baronica Oppenheim, hoteč v Koloniji (Koln) ustanoviti veliko bolnišnico, izrecno dostavila pogoj: da se mora izročiti katoliškim usmiljenim sestram v oskrbovanje.
3.	»Če bom tudi sto let star, tega vam ne pozabim.«. Lepo socijalno delovanje razvijajo tudi usmiljeni bratje. Koliko bolnikov, ki bi bili sicer umrli brez sv. zakramentov, se je spravilo z Bogom na prigovarjanje revnega brata v redovniški halji. Nekaj takega se je pripetilo v Trier-u; star gospod, ki baje več kot 30 let ni bil pri spovedi, je bil smrtno bolan. Usmiljeni brat si je pridobil njegovo zaupanje ter je poklical duhovna. Ta je prišel, toda težko se je bilo razumeti z bolnikom, ker ni slišal, le slabo videl in nerazločno govoril. Z veliko težavo je duhoven toliko dosegel, da sta se vsaj nekoliko umela. Po zadobljeni odvezi so se dogovorili, da prejme bolnik drugo jutro tudi sv. poslednje olje. Ko pa drugi dan duhoven pride, je bil bolnik že drugih mislij in ni hotel nič slišati o sv. poslednjem olju. Ko mu mašnik nekaj časa prigovarja, obrne se bolnik k bratu, rekoč: »Brat, če vi mislite, da je za moje zveličanje potrebno, potem dovolim v to.« Brat prikima globoko z glavo in takoj je bil bolnik pripravljen za vse, kakor otrok. Po svetem opravilu je bil kakor izprcmenjen. Solze so mu lesketale v očeh; z obema rokama je krčevito stiskal roko maš-nikovo, govoreč: »In če bom tudi sto let star, tega vam ne pozabim nikdar.« Prejel je nato še sv. popotnico ter čez nekaj dnij blaženo umrl.
4.	»Brez usmiljenih sester ne začenjam vojske.« Tako je rekel prusovski vojni minister pl. Kameke in je s tem dovolj označil, kakšno socijalno delovanje imajo katoliške redovnice na bojnem polju.
5.	Tretji red sv. Frančiška in socijalno vprašanje. Neki župnik na Nemškem je dolgo premišljeval, kako bi izdatno pomagal siromakom in bolnikom svoje obsežne župnije. Ubožnega zaklada ni bilo nobenega, in tako ni mogel misliti na to, da bi poklical redovnice, ki bi skrbele za onemogle siromake. Tu pride na srečno misel: ustanovi s privoljenjem škofovim tretji red svetega Frančiška z namenom, da mu tretjeredniki in tretjeredniee pomorejo oskrbovati bolnike. In res se mu je misel sijajno obnesla. Župnikova sestra, po starosti, izkušenosti in vednosti zato sposobna, je podučila prve tretjeredniee v vseh potrebnih predmetih. Za postrežbo ne smejo sprejeti nikdar in pod nobeno pretvezo nobenega plačila. Tretjeredniki, kateri so se tudi kmalu oglasili, so stregli
možkim bolnikom. Jeden izmed njih je nadzoroval tudi gospodarstvo vsega imetka, kar so ga prejeli tretjercdniki v dar od župnika in drugih. Sv. Frančišek Asiški je prenovil s svojim duhom tedanjo človeško družbo; ako hočemo družbo našega časa prenoviti in zboljšati, povrniti se moramo zopet k duhu sv. Frančiška.
6.	Najboljša apologija krščanstva. Neki protestant (G. Schlosser) je izrekel o »malih sestrah ubožcev«, katere so jele delovati na Francoskem, to-le sodbo: »Boljše apologije krščanstva je ni, kakor to delo, katero je leta 1839 začela izvrševati ubožna dekla, Ivana Žygan v Št. Servanu, malem primorskem mestecu v Bretaniji, v najskromnejših razmerah, pod streho one hiše, kjer je bivala, brez nobene javne podpore, da, celo bojujoč se zoper sovražni duh časa, in vendar ima ia red »malih sester« sedaj (t. j. 1. 1884) že 217 hiš in 3400 sester ter oskrbuje v njih 25 tisoč zapuščenih siromakov in bolnikov.«
7.	Don Boško. Dne 14. februvarija 1888 pomikal se je po ulicah mesta Tomija velikansk mrtvaški sprevod. Več ko 200.000 oseb je šlo za rakvijo, med njimi škofje, duhovni, plemenitaši, uradniki, dijaki, delavci, katoliška društva z zastavami i. dr. Mrlič, katerega so nesli k poslednjemu počitku, je bil Don Boško, čegar socijalno delovanje je bilo prav tako velikansko, kakor njegov pogreb.
Don Giovanni Bosco je bil navaden mašnik. Rodil se je
15.	avgusta 1815 v Becchi-ju, v torinski pokrajini. Roditelja, preprosta, pobožna kmetiška človeka, vzgojila sta ga verno. Zgodaj je izgubil očeta. Mati, razumna, pogumna žena, je skrbela za dobro vzgojo, toraj za molitev in delo. Giovanni je moral hoditi v oddaljeno občinsko šolo o lepem in slabem vremenu. Ob enem pa je bil pastir. K svoji živini na pašo je vedno jemal tudi kako knjigo, katero je pridno prebiral pod milim nebom. Z velikim veseljem se je učil laških pesmij. Ob nedeljah se je z vso vnemo Udeleževal službe božje v vaški cerkvici.
Kako krepko voljo je imel Boško že kot deček, spričuje nam nastopna dogodba: Prišel je bil v vas neki glumač ter tam uganjal svoje burke. Mnogo ljudij je zavoljo tega zamujalo službo božjo. To je hudo razdražilo malega Giovanni-ja. Na paši se je vadil vsakovrstnih g-lumaških spretnostij, zlasti plesanja po vrvi; nato gre srčno pred glumača in ko se ta po nekem učeno dovršenem poskusu baha, češ: kdo se upa meriti z menoj? zavpije Boško izmed množice: »Jaz si upam ravno tako narediti!« Vse strmi,
41*
in glumač mu ponuja za stavo 40 frankov, če za njim naredi to, kar bo on sam naredil. »Tvojih 40 frankov no maram«, odgovori deček, »temveč, ako naredim, moral boš zapustiti našo vas.« Glumač je bil zadovoljen s predlogom; takoj spleza na gladko obsekano drevo, sede na vrh, povzdigne roko ter zavpije zmagoslavno: »Tako visoko ne prideš!« Toda komaj je bil na tleh, že je bil Giovanni na vrhu; pa on ni sedel, kakor glumač, ampak je stopil na vrh drevesa in držal prav tako roko kvišku. Vse mu je ploskalo. Giovanni je zmagal.
Neki večer se Ivan vrača domu iz Battigliere, kjer je bil ravno ljudski misijon. Sreča ga neki duhoven ter vpraša: »Od kod tako pozno, moje dete, in še tako sam?« — »Iz Battigliere, kjer sem poslušal pridigo«, odgovori deček. »In kaj si si zapomnil? Povej, kaj so govorili misijonarji!« — Ivan pove natančno vso pridigo in vrh toga vse pridige, ki so bile zadnje dni v onem kraju. Ko duhoven izprašuje dalje, zapazi, da zna Ivan več vrst iz Danteja in Tassa na pamet. Od tedaj se še bolj zanima zanj ter ga začne podučevati v latinskem jeziku. Dovršivši potrebne šole, stopi v duhovsko semenišče. Leta 1840, komaj 24 let star, dobi mašniško posvečenje. Da bi se pa še bolj izobrazil za svoj vzvišeni poklic, vstopi v »zavod sv. Frančiška Asiškega«, kjer so se mladi duhovni temeljiteje izobraževali v duhovnem in znanstvenem oziru. Učili so se govorništva, imeli zborovanja, pri katerih so razpravljali razna znanstvena vprašanja, obiskovali bolnike in jetnike po bolnišnicah in jetnišnicah. Takoj v začetku so se mu najbolj smilili jetniki, zlasti mladi in zapuščeni, ki so morali cvet svoje mladosti prebiti v ječah. Spoznal je, da ti nesrečneži niso tolikanj sami krivi svoje malomarnosti in zanikrnosti, kolikor njih stariši. V srce ga je bolelo, ko je gledal raztrgane otroke po torinskih ulicah, ki niso imeli nobenega odgojitelja in katerih drugega ni čakalo, nego — temnica. Mislil je, kaj bi se dalo storiti, kako rešiti te uboge žrtve ? A lahko je uvidel, da je to početje silno težavno. Zato pa je zaupal v božjo pomoč in je mnogo molil, da bi se Bog usmilil teh zanemarjenih ljudij. Sad njegovega premišljevanja in njegove molitve je bil trden sklep, da hoče okrog sebe zbirati to mladino brez pastirja ter ji biti voditelj in odgojitelj.
Dne 8. decembra 1841 je storil prvi korak v tem oziru. Povabil je zapuščenega petnajstletnega dečka, Jerneja Garelli-ja, katerega je kakor po naključju dobil v zakristiji neke cerkve v Torinu, naj pride k njemu, da ga bode podučeval krščanski nauk.
Garelli je prišel, pripeljal sčasoma še druge mlade postopače s seboj in tako se je nabrala družba mladičev, za katere je Don Boško očetovski skrbel. Velike težave je moral Boško premagati, predno se mu je posrečilo dobiti stalno zavetišče. Toda prav oči-vidno mu je previdnost božja prihitela na pomoč vselej ravno v odločilnem trenutku. »Oratorij sv. Frančiška Asiškega« je nazival Boško naraščajočo družbo. L. 1846 je štela že 400 članov. Vendar pravega doma še niso imeli. Tu potrka nekega večera čisto zapuščen sirotek na Don Boskova vrata; nekega drugega je pobral na cesti; oba je prenočil v svoji kuhinji in ta kuhinja je bila prva spalnica zavoda, ki je dajal 1. 1885 več kot tisoč otrokom prenočišče v -10 spalnicah. Dečke je pošiljal v začetku k dobrim mojstrom učit sc. Prenočišče, južino, razvedrilo dobivali so pri Don Bosku. Pozneje je napravil lastno delalnice in po deželi kmetijske šole.
Krščanski nauk, ki ga je imel za svoje gojence, so obiskovali tudi jako imenitni možje iz mesta. Nekega dne sedi gosposko napravljen mož blizu prižnice. Don Boško je ravnokar pravil, kako je bil cesar Trajan pregnal papeža Klementa Tu zavpije neki otrok: »Ali ni naša vlada prav tako krivična, kakor cesar Trajan, ker je našega nadškofa pregnala?« Za liberalne vlade ministra Ratazzi-ja je bil namreč častitljivi nadškof torinski, mon-signor Fransoni, pregnan. Don Boško odgovori: »Tukaj ni kraj, da bi presojali ravnanje naše vlade; eno pa je gotovo: prerado se pozabi, da so školje stebri Cerkve in da vsa zgradba trpi, ako se stebri porušijo.« — Služba božja je minila, cerkev se je izpraznila; le oni gospod blizu prižnice je ostal in se približal pridigarju z vprašanjem: »Ali veste, kdo sem?« — »Nimam časti.« — »Ministerski predsednik Ratazzi sem.« — »Potem me vaša ekscelencija gotovo ukaže vreči v ječo.« — »Ni vzroka; nasprotno, čudim se vaši premišljenosti, s katero ste rešili kočljivo vprašanje.« Posledica onega razgovora je bila, da je radikalec Ratazzi postal prijatelj Don Boskov.
Poleg Torina je bila kaznilnica od 1. 1845. pod upravo notranjega ministerstva. V njej je bilo 300 mladih ljudij zaprtih. Po noči so bili razdeljeni po sobicah, po dnevu so delali skupaj na Polju. Njih versko življenje je bilo skoro do cela zamorjeno. Znatno boljše je postalo v hiši, ko se je kaznilnica izročila v oskrb družbi sv. Petra. Boško je stanoval blizu tamkaj. Zato je pogosto zahajal k jetnikom ter jih podučeval v krščanskem nauku.
Leta 1855 je vodil Boško v kaznilnici duhovne vaje. Njegovi goreči govori so razvneli srca onih, ki še niso bili popolnoma ostrupljeni, in Gospod je blagoslovil njegovo delo. Konečno prejmejo vsi jetniki z veliko pobožnostjo sv. zakramente. Bilo jih je tri sto. To je tako ganilo Boška, da mu šine v glavo čudna misel, da bi izprosil jetnikom prost dan, da bi se smeli zunaj v naravi nekoliko oddahniti.
Predrzne se h kaznilničnemu vodju in reče: »Nekaj vas prosim. Zapovejte, da se jutri ječam odpro vsa vrata, in dovolite mi, da mlade kaznjence vedem do kraljevske vile, imenovane Stupinigi, na sprehod — za plačilo, ker so bili tako pridni in vstrajni med duhovnimi vajami.«
Vodja s prva ni brž razumel, kaj Boško govori. Nazadnje reče: »Ne vem, sem vas prav razumel ali ne ? Ali brez zamere, moj oče, se vam li meša, ka-li?«
»Ne, prijatelj, — meša se mi ne. To sem jaz dobro premislil, in prosim vas, nikar mi ne odbijte te prošnje!«
»Kaj ste si domislili? To je vseskozi nemogoče. Dovoliti bi smel samo minister notranjih zadev, pa ne bode dovolil, ker jo preneumno.«
»Če je temu tako, potem grem k ministru; bomo videli!«
Vodja strese z rameni in odpusti Boška k Ratazziju. Sprejet je prav prijazno. Minister mirno posluša Boskov nasvet, a konečno strme zakliče: »Kar vi želite, to je nemogoče!«
»Nikakor ne; to je popolnoma mogoče in prav nič nevarno. Spolnite mi prošnjo. Mladeniči so zdaj dobro razpoloženi; prepričan sem, da bodo slušali na vsako mojo besedo in da ne bodo nič slabega storili.«
Minister pomisli: »Da, hočem vam dovoliti. Sprehod kaznjencem ne bode škodoval; ali jaz vam dam 50 konjikov, ki vas bodo v primerni daljavi brez vojaške obleke spremljevali, da za slučaj sile takoj uporneže primejo in privedejo nazaj v kaznilnico.«
Ratazzi je mislil tem potom vzdržati red in ob enem dopolniti Boskovo željo. Pa Boško smehljaje se odgovori: »Ni jeden se ne bode upiral, gospod minister! Jaz prevzamem vso odgovornost na - se. Kadar se ti nesrečneži malo ogrejejo na solncu in okrepe život s hladno sapo, vse pripeljem nazaj v temnico; vso odgovornost prevzamem na-se!«
Nekaj dnij potem koraka tri sto kaznjencev skozi mestna vrata — na čelu njim: Don Boško. Seveda je Boško prej ta dan
imel do njih primeren nagovor, in vsi so morali obljubiti, da noče nobeden ubežati. Najkrepkejši so se zarotili, da hočejo dobro posvetiti onemu, ki bi nameraval prelomiti obljubo. Bili somož-beseda. Kadar so se naigrali in naveselili, povrnili so se nazaj v kaznilnico. Niti eden ni ubežal.
Boško gre takoj k Ratazziju. Dopove mu natanko, kako se je izvršil sprehod. Minister reče: »Priznavam, da vi apostoli božji imate taj no moralno moč, kije večja od vsake materi j alne sile, katera je nam na razpolaganje; vi morete zapovedovati srcu in pretresti vest človeku; a mi — mi tega ne moremo. To polje je edino vaše!«
Te besede zaslužijo, da jih premišljujemo — besede govorjene od državnika, ki je bil načeloma nasprotnik sv. katol. Cerkvi.
Ratazzi je bil postal toraj prijatelj Bosku. Želel je prekrasnim ustanovam njegovim zagotoviti trajnost še za dolgo po smrti ustanovnikovi. In ironija usode je hotela, da mož, ki je odpravil samostane, ni vedel Don Bosku nasvetovati nobenega drugega sredstva v ta namen, nego da ustanovi nov red. Pridružilo sc je bilo Bosku že več duhovnov, in tako je sestavil ta za porajajočo se družbo pravila, katera je potrdil 1. 1870 Pij IX. »Oratorij« sc je razširil po Italiji, Francoskem, Španiji in Ameriki ter je imel o smrti Boskovi (1888) 152 hiš s 1.30.000 gojenci.
Še več! Marija Mazarello, preprosta kmetiška deklica, je bila k 1852, ne vedoč za Don Boskovo delo, pričela v svoji rojstni vasici Morneze ubožne deklice podučevati v šivanju in drugih ženskih ročnih delih. Njen spovednik se o priliki snide z Don Boskom tor mu pripoveduje o stvari. Boško svetuje, naj bi Marijo in njene tovarišice v Torinu bivajoče redovnice poučile v redovnem življenju. Tudi sestavi načrt za nov red ter ga predloži sv. očetu. Pij IX. stvar resno premislijo, nato pa odločijo, rekoč: »Sprejmite te sestre kot sotrudnice ter je vodite kakor oo. lazaristi vodijo sestre sv. Vincencija Pavljanskega!« Tako je bil ustanovljen novi red pod imenom: »Naše ljube Gospe Pomočnice.« L. 1884 je imel red že 30 hiš v Italiji, na Siciliji, na Francoskem in v Ameriki s 300 sestrami in velikim številom otrok in doraščajočih deklic.
Don Boskovi načrti so segali še dalje. V velikem številu mladeničev, katere je odgojoval, je moralo biti vedno tudi nekaj takih, ki so imeli veselje do duhovskega stanu in kot duhovniki reševati »najvišje socijalno vprašanje«, zlasti oznanjevati poganskim narodom sv. evangelij. Poleg delavnic je postavil toraj gimnazije,
liceje in duhovska semenišča. Tudi delokrog se je hitro našel za nove delavce v vinogradu Gospodovem. Konzul argentinske Ijudo-vladc, Gazollo, je bil izvedel za naprave Don Boskove. Tudi za svojo domovino argentinsko v Buenos-Ayres-u je želel kaj podobnega napraviti. Dne 11. novembra 1875 je šlo toraj 10 salezijancev in 15 redovnic tja. 25. marcija 1876 so odprli v Buenos-Avres - u novi zavod, ki je imel v dveh mesecih že 150 gojencev.
Toda Buenos-Ayres je bil le začasen delokrog salezijancem. Gorečnost Don Boskova je hitela dalje; hotel je poganom prižgati luč sv. vere. Zelja se mu je res tudi izpolnila. V Rimu so mu odkazali Patagonijo kot deželo, kamor naj pošilja svoje sinove v misijon. V tej deželi še sedaj delujejo z najlepšim uspehom.
Don Boskove zavode zapusti vsako leto povprek 25.000 mladih ljudij. Več ko 600 mašnikov je od njih prejela sv. Cerkev. Od njega ustanovljeni oratorijanci presegajo že tisoč ; ženski red ima nad 50 zavodov. Toliko je storil za človeštvo priprost katoliški duhoven, ubožen sicer, toda poln vere in zaupanja v Boga in goreč ljubezni božje.
III.	Cerkev naj večja pospeševateljica vede
in omike.
1.	Današnje vede morajo vse zahvaliti Cerkev, da še bivajo in se goje. Cerkev je rešila vede v začetku srednjega veka gotovega pogina. V rimsko cesarstvo so prihruli divji narodi, vse so hoteli pomandrati, vse bi bili tudi pokončali, mesta, dežele, vso omiko starega sveta, da se ni Cerkev ustavila in vsaj nekaj te omike otela. Kakšni prizori so se vršili v Rimu 24. avgusta 1. 410, ko so Goti pod Alarihom pridrli vanj! Ko so se hoteli divji barbari vreči nad vse dragocenosti in vse poropati in požgati, razglasil je Alarih baziliko prvakov apostolskih kot zavetišča, da se vanje pribeglim Rimljanom ne sme zgoditi nikaka krivica niti glede imetja niti zdravja niti življenja. In koliko je Rimljanom pomagalo tako zavetišče! Sv. Avguštin pripoveduje, da so nekateri Gotje v čast apostolskima prvakoma celo sami pomagali Rimljanom, spraviti imetje in sebe v varno zavetje bazilik.
Ko je 42 let poznejo pretilo celi Italiji še groznejše opustošenje pred divjimi trumami Atilovimi, tedaj nesrečna dežela ni poslala nobene vojske nasproti Atilu, šibi božji, ampak enega samega neoboroženega svečenika, svetega papeža Leona I. Velikega. In sama prikazen katoliškega velikega duhovna je naredila na Atilo
tolik vtisek, da se je obrnil in Italijo zapustil. Isti papež je potem znal pregovoriti kralja vandalskega, Geiseriha, da je vsaj življenje ohranil Rimljanom in da mesta ni ukazal zažgati. Tako je toraj ravno Cerkev ohranila nekaj zavetišč za staro klasiško omiko. In to so potem pobožni menihi širili dalje.
2.	Kmalu so po uplivu sv. Cerkve nastale šole za mladino. Že sv. Janez Zlato usti jo zahteval, da se morajo menihi pečati s podučevanjem mladine, in da morajo kristijanje k njim pošiljati svoje sinove.
Ne dolgo nato so pri škofijskih sedežih ustanovili šole. Leta 443. je neki zbor določil, da mora vsak duhovnik sprejeti v hišo nekaj mlajših dečkov, odgojevati jo kot oče ter podučevati v svetem pismu in krščanskih resnicah. Na carigrajskem zboru 1. 681 je bilo odločeno, da morajo duhovni na raznih krajih podučevati mladino. Že v šestem stoletju so izrecno zahtevali župnijske šole. Papež Gregor Veliki je ustanovil v Rimu posebne pevske šole in menihi benediktinskega reda so sprejemali dečke, katerim so dajali izvrsten poduk.
čimbolj se je krščanstvo utrjevalo, tembolj je ginil stari predsodek, da je šola in omika le za otroke plemenitih rodbin. Odslej je bila šola za vse, za bogate in uboge. Tako n. pr. je jednajsti vesoljni cerkveni zbor v Rimu za papeža Aleksandra III. 1.1179 pokazal prav ginljivo in Ijubeznipolno skrb za poduk revnih otrok, zlasti s tem, da je strogo prepovedal sprejeti kako plačilo za poduk. Ukazal je, da se napravijo ustanove, da ne bi niti učitelji trpeli pomanjkanja, niti učenci ne imeli prilike, pridobiti si potrebnega znanja.
3.	Višji poduk je pričela gojiti Cerkev. Ustanovne listine vseh vseučilišč nekdanjega nemškega cesarstva —- izvzemši \Vitten-berg — so spisali papeži. Papeži so pospeševali vedo in omiko kar najkrepkeje. Kako je n. pr. pospeševal višjo omiko Pij II., kaže ustanovno pismo za bazelsko vseučilišče, katero je on spisal: »Med raznimi dobrotami«, pravi, »katere je mogoče človeku v tem življenju s pomočjo božjo doseči, ni poslednja ta, da si more z vstrajnostjo priboriti biser raznih vednostij, ki mu kažejo pot k dobremu in srečnemu življenju . .. Veda dela človeka Bogu podobnega in mu razkriva skrivnosti sveta.« Zato je Rim vedno pospeševal vede, tudi gmotno. Za vseučilišča je Cerkev največ dala. Papeži so jim podeljevali ustanove, dele duhovskih dohodkov itd., da so se mogla vzdrževati.
3. Najbolj brezverska je sedaj zdravniška veda, in vendar je njena zibelka tekla na cerkvenih tleli, to je: rodila jo je krščansko - katoliška ljubezen do bližnjega in le na tej podlagi se more uspešno dalje razvijati. Pogani niso imeli smisla za uboge bolnike. Občutljivemu Grku je bil pogled na bolnika, zlasti ostudnega bolnika, neznosen, razžalil je njegov lepočulni ukus. Slabotne otroke je Likurg, sparlanski postavodajalec, ukazal izposlaviti na Tajgetu. — Tudi Platon je najtrdovratnejše zoper to, da bi kakega bolnika dolgo zdravili in negovali. Par krepkih zdravil; če ta nič ne pomagajo, naj bolnik umrje; s polovičarskim zdravjem »državi« ne more nič koristiti. Komaj členi lastne rodbine so se poganu smilili v bolezni; ako je pa nastala kužna bolezen, tedaj so zapustili bolnike brez pomoči ter bežali od njih. Vse drugače je v krščanstvu. Krščanstvo je iznašlo ono bolniško postrežbo, katero goje usmiljene sestre. Pojem bolnišnice je bil starim poganom neznan; kakor hitro je Cerkev postala svobodna, vzrastle so tudi povsod bolnišnice, takorekoč podružnice cerkva in samostanov. Bolnik ni ničvreden ud države, temveč naš brat v Kristusu, da, namestnik Sinu božjega, ker ta je obljubil, da bo najmanjše dobro delo, katero skažemo siromaku, tako poplačal, kakor da smo je njemu storili. Te cerkvene bolnišnice so postale za vse čase semenišča zdravniške vede. In gorje zdravilstvu, gorje bolniku, ako enkrat poneha krščanska ljubezen. — Da bi vsaj nekoliko spoznali, kaj je Cerkev storila za zdravniško vedo, morali bi vsaj našteti razne redove, ki so se pečali in se še pečajo s postrežbo bolnikov, morali bi napisati zgodovino starih bolnišnic skozi vsa stoletja noter do P. Damijana Deveuster, kateri je žrtvoval življenje gobovim na otoku Molokai.
4.	Cerkev je tudi vedno pospeševala naravoslovje ter je po svojih možeh tej vedi neizmerno koristila. Izumitelj mehaniških ur je bil papež Silvester II. Prve tri kemijske kisline je iznašel koncem trinajstega stoletja bogoslovni učenjak v Montpellieru, Arnold villanovski. Kroženje krvi je prvi določil jezuit Fabri. Najbogatejšo mineraloško zbirko je nabral francoski duhovnik, Albe Hany. Polu dnevnike (meridijane) je v Avstriji določil jezuit ob času Marije Terezije, P. Liesgang; katastralno so zmerili Galicijo jezuitje. Sama družba Jezusova je pomnožila matematično vedo odi. 1750 do 1774 za 8 7. del od 42 pisateljev. — Jezuita P. Angelo S e c e h i v Italiji in P. St. P e r r y na Angležkem sta naj večja astronoma našega
časa. — Brez Cerkve in njenih misijonarjev še danes ne bi bilo sledu o primerjajočem jezikoslovju; to priznava znamenit zastopnik te vede, Maks Muller v Oksfordu, protestant, trdeč, da so misijonarji iz družbe Jezusove bili vedno najmarljivejši opazovalci in obdelovalci jezikoslovne vede. — Kje bi bilnarodo-pis in zemljepis brez podatkov misijonarjev, ki zapuste vse ter bito v tuje, neobdelane kraje, kjer prižigajo nevernikom luč sv. vere, pa tudi evropejski omiki prinašajo marsikak žarek, ki posveti v doslej neznane kraje! — Kje bi bila zgodovina brez podatkov cerkvenih letopisov in arhivov naših stolnic in samostanov? Cerkev vzbuja v svojih otrocih vsak dan smisel za zgodovino, pripovedujoč jim v življenju dotičnega svetnika kos cerkvene zgodovine. — Najkrasnejša dela leposlovja izza dveh tisočletij je povzročila Cerkev, tako n. pr. da navedemo le par imen: Dante in Milton, Racine in Caldcron in brez števila drugih pesnikov in pisateljev. — Modroslovj e je cvetelo in doseglo vrhunec človeške popolnosti na katoliških vseučiliščih, koder so učili školastiki, Albert Veliki, Bonaventura in velikan — sv. Tomaž Akvinsld.
5.	Cerkev je blago dej no up Hvala tudi na razvoj pravnega postopanja. V starih časih jo bila v navadi krvna osveta; ako so pripeljali zločinca pred sodnika, ga le-ta ni znal privesti do pripoznanja hudodelstva. Ako niso mogli izvedeti resnice po navadni poti, prepustili so Bogu, da jo on dožene. Odtod dvoboji, poskus z ognjem, z voščeno srajco, z vodo, s križem i. dr. Se-le ko je bilo splošno uvedeno cerkveno pravo, so pojemavalc te takozvane božje sodbe in so jeli sodniki kri\ca tako dolgo izpraševati sem in tja, dokler se ni zapletel, zagovoril in — pripoznal,
IV.	Prijatelji in sovražniki sv. Cerkve.
a) Prijatelji sv. Cerkve.
1. Ko so nekega dne vprašali sv. Stanislava Kostka, če ljubi Marijo, Mater božjo, žaril se mu je obraz od veselja, solza ginjenosti se je zanetila v njegovem nedolžnem očesu, in odgovoril je: »Kako ne bi ljubil Marije, saj je moja Mati!« S temi kratkimi besedami je pač najlepše poslavil sv. Stanislav nebeško Kraljico in razodel ob jednem, kako nežna ljubezen do Marije gori v njegovem srcu. Tako bi moral vsak kristijan odgovoriti, ako ga vprašajo: »Ali ljubiš Cerkev?« Obraz bi nam moral zažareti veselja, solza
hvaležnosti bi se morala zabliskati v očesu in usta bi morala izgovorili besede: »Kako ne bi ljubil sv. rimsko - katoliške Cerkve, saj je moja mati!« Tako nežno in slanovitno nobena mati ne skrbi za svojega otroka, kakor sv. Cerkev skrbi za nas od zibeli do groba.
2.	Prijatelji sv. Cerkve v prvih stoletjih. Kvadrat in Aristid sta bila prva, katera sta spisala učeno in vednostno obrambo sv. katoliške Cerkve ter jo izročila cesarju Hadrijanu. Kvadrat je bil škof v Atenah; izročil je obrambni govor osebno Hadrijanu. Aristid je bil atenski modrijan; postal je kristijan ter je vse moči svojega uma porabil v to, da bi pripomogel sveti veri do popolne zmage. Tudi on je osebno izročil spisani obrambni govor cesarju. Hadrijana je to prepričevalno in neustrašeno zagovarjanje sv. Cerkve tako ganilo, da je ustavil preganjanje kristijanov. — Sv. Justin, modrijan, je nekaj let pozneje spisal knjigo, v kateri je odločno in krepko zagovarjal sveto Cerkev ter dokazal, kako krivična so vsa očitanja, katera prizadevajo pogani kristijanom, in kako krivično je tudi preganjanje krščanske vere. Izročil je knjigo cesarju Antoninu Piju, ki je vsled tega vsaj nekoliko odnehal od prelivanja nedolžne krvi. — Sv. Ignacij, mučenec, je pred svojo smrtjo z verniki padel na kolena ter prosil Sina božjega za sv. Cerkev, da bi že skoro prenehalo preganjanje in da bi bratje vstrajali v medsebojni ljubezni. —• S"v. Ambrož je branil ne-omahljivo kakor skala prava sv. Cerkve v Sirmiju ter spodbujal vse, da bi krepostnega in pravovernega moža izvolili za škofa, in se ni zmenil za napade neke ženske, katera ga je javno v cerkvi sramotila ; in s svojo ncomahljivostjo je dosegel, da je bil izvoljen vreden škof. — Sv. Avguštin je vroče ljubil sveto Cerkev in hrepeneč, da bi jo vsi ljubili, je opominjal vernike: »Ljubimo vsi to Cerkev in trdno se držimo vsi take matere, ki nas ljubi tako nežno, tako modro za nas skrbi in nam tako ljubeznivo pomaga!« — Sv. Fruktuoz, barcelonski škof in mučenik iz tretjega stoletja, je zapiral v svojem srcu celo katoliško Cerkev. Kajti, ko so ga peljali na morišče in ga je nekdo prosil, da bi se pri Bogu nanj spominjal, odgovoril je: »Jaz moram celo katoliško Cerkev, ki je od vzhoda do zahoda razširjena po zemlji, nositi v svojem srcu.«
3.	Zvesta hči sv. Cerkve je bila Sv. Terezija. Tako srečno sc je čutila v naročju sv. katoliške Cerkve, da je pogosto klicala: »O, kako sem vesela, da sem hči rimske Cerkve. Kako neizrekljivo
ljubo mi jc ime katoliškega kristijana, katero nosim. Sv. Cerkev, ti nevesta Odrešenikova, ti mati Sinu božjega, ti učiteljica resnice, delivka milosti, nikdar, tudi v smrtni uri te ne pozabim !«
4.	Sv. Tomaž Akvinslti jo še ležeč na smrtni postelji rekel o svojih spisih: »Jaz ne zagovarjam trdovratno svojih mnenj, in ako sem kaj neresničnega zapisal, podvrzavam sveti Cerkvi v razsodbo, ker sc hočem kot poslušen otrok njen ločiti s tega sveta.«
5.	Fenelon, nadškof v Cambrai-u na Francoskem, je spisal knjigo z naslovom: »Razlaganje načel svetnikov«, katero je pa papež Inocencij XII. prepovedal. Poročilo o prepovedi je dospelo v Oambrai 25. marcija 1699 v praznik Marijinega Oznanjenja, ravno v trenutku, ko je nadškof hotel stopiti na prižnico, govorit o skrivnosti praznikovi. Četudi ga je obsodba papeževa bridko zadela, vendar jc bila njegova duša tako polna ljubezni do sv. Cerkve, da se je hitro pomiril in tudi govor prav primerno zasukal. Govoril jc o popolni pokorščini, katero smo dolžni svojim višjim, in sicer tako pretresljivo, da je poslušalce ganilo kar do solz. Kmalu potem, 9. aprila, je izdal pastirsko pismo, v katerem je pisal: Sveti oče papež so v pismu z 12. marcija 1699 mojo knjigo : »Razlaganje načel svetnikov« obsodili in zavrgli . . . Jaz sc z njih pismom popolnoma strinjam ... Iz vsega srca vas opominjam, da se popolnoma podvržete in slušate brez odlašanja, da se ne bo najmanje rušila odkritosrčnost pokorščine, katero smo dolžni rimskemu sedežu, in v kateri vam jaz hočem dajati zgled do poslednjega izdihljeja. Bog varuj, da bi se o meni kedaj drugače govorilo, kakor da je bil nekdaj pastir, ki je bil teh mislij, da mora biti pokornejši, kakor zadnja ovca njegove črede, in da ni svoji pokorščini stavil nikakih mej. — Da bi školiji še en dokaz svoje pokorščine zapustil, dal je narediti krasno monšlranco, katero sta nosila dva angelja, izmed katerih je eden z nogami stal na raznih slabih knjigah, med kojimi je bila tudi Fcnelonova: »Razlaganje načel svetnikov«. — Fenelon je bil tedaj, ko so mu zavrgli knjigo, znan kot slaven učenjak, razsvetljen dušni voditelj in pobožen, uzoren škof. Nikdar si on ne bi bil upal objaviti one knjige, da ni bil o resnici njene vsebine do cela prepričan. Mislil je, da se vsi oni nauki nahajajo v spisih svetnikov; zagovarjal jih je proti napadom slavnega Bossueta. Vsa Francija je pričakovala, kako se izteče pravda med tako slavnima učenjakoma, četudi Fenelon ni imel prav, a priznati se mora vendar, da tudi nasprotniki niso ravnali vselej s pravo zmernostjo in nepristranostjo. Dolžili so vrh
tega Fenelona, da je pogrel zmote malo poprej obsojenega zloglasnega pisatelja Molinos-a. Kako ga je moralo to boleti in nato pride še obsodba iz Rima, da je res stal kakor krivoverec pred vso Francosko. Da je vse tako mirno pretrpel in se tako naglo podvrgel razsodbi papeževi, priča o njegovi globoki ponižnosti in pa trdnem prepričanju, da je papež v verskih rečeh nezmotljiv, in da je Cerkev Ireba vedno poslušati.
6.	Sv. Gregor VII., papež, je živel v vedni vojski za Boga in njegovo sv. Cerkev. Boril se je zoper greh, zato so ga grešniki smrtno sovražili. Toda z veseljem je prenašal vse preganjanje želeč edino le, da bi služabniki neveste Kristusove bili čisti in brez madeža; za svojo gorečnost je moral prebiti najbridkejše udarec, bežati iz Rima in se potikati po raznih mestih italijanskih. V Salernu je ležal na smrtni postelji. Ko so kardinali in šltolje stali okrog njega ter ga blagrovali, da je smel toliko trpeti za sv. Cerkev, je odgovoril: »Jaz vseh svojih del ne cenim čisto nič. Edino to me tolaži, da sem vedno ljubil pravico in sovražil krivico in da zaradi tega umiram v pregnanstvu.« On je sicer umrl, toda duh njegov je še živel v sv. Cerkvi ter jej pomogel k novemu življenju.
7.	Tomaž Mor, veliki kancelar angleški, prišel je pri kralju Henriku VIII. v zamero. Bil je v smrt obsojen, ker ni hotel pritrditi kralju, da se je dal ločiti od zakonske žene, in pa da je odpadel od sv. Cerkve. Nobena reč, niti obljube niti grožnje ga niso mogle pripraviti, da bi kralju prav dal. Konečno pride v ječo k njemu tudi žena z jokajočimi otroki ter ga glasno ihteč prosi, da naj se uda kralju in tako reši svoje življenje. »Koliko let«, pravi, »bi lahko še skupaj živela! O, le zakaj hočeš v cvetu svojega življenja sebe in celo rodbino uničiti?« — »Koliko let po priliki pa misliš, da bi živeli še skupaj ?« vpraša mirno Mor. »Gotovo še dvajset let!« odvrne žena. »O, kaka nespamet!« zakliče kancelar. »Za dvajset negotovih let na zemlji naj bi dal nebesa in srečno večnost in se pahnil v pekel? Nikdar; raje žrtvujem vse nogo izveličanje, kajti kaj pomaga človeku, če tudi ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« Ostal je zvest sv. Cerkvi; prebivši 13 mesecev v ječi je izdihnil dušo pod mečem rabeljevim.
8.	»Meni je zoperno prestopanje iz jedne vere v drugo«, očital je neki protestantovski veljak slavnemu grofu Stolbergu, kateri sc je bil prepričal o resničnosti svete katoliške Cerkve ter zapustil protestantovsko vero, v kateri je bil izrejen. »Jaz pa še
toliko bolj sovražim tako prestopanje«, odgovori duhoviti in plemeniti grof, »kajti ne bi se mi bilo treba vračati v katoliško Cerkev, da je niso moji preslepljeni predniki zapustili; protestant, ki postane katoličan, ne prestopa, ampak se le vrača v naročje stare, svete Cerkve, od prednikov po krivici zapuščene.«
9.	Katoliško Cerkev je treba od bliže spoznavati. Papežu Gregoriju XVI. je bil 1.1841. predstavljen neki nekatoličan, ki je tedaj prvič videl cerkev sv. Petra. Med pogovorom ga je papež vprašal, kako mu je hram božji dopadel? Tujec je odgovoril, da ga je ogromna stavba, dokler jo je le od zunaj ogledoval, nekako ostrašila, komaj pa jo stopil noter tor sc nekaj časa pomudil v svetišču, se mu je pa takoj zelo priljubila. »Ravno to je, kar vam priporočam«, odvrnejo sv. oče, »ne ostajajte na pragu svete Cerkve, temveč stopite va-njo in dobro se vam bode godilo.«
10.	Samo ob sebi je razumno, da največji prijatelji sv. katoliške Cerkve so Kristusovi neposredni namestniki, rimski papeži. Kar so storili v njen prospeh in njeno slavo, to se ne da popisati. Zgodovina papežev se opisuje v debelih zgodovinskih knjigah, a še te ne morejo vsega obseči. Po njihovem prizadevanju se je sv. Cerkev razširila po vesoljnem svetu in svoje blagre razsipala na vse strani. Papeži so skrbeli vsa stoletja za njeno brezmadežno lepoto, da je vedno oznanjala isti nauk, ki ga je prejela po apostolih od Jezusa, in delila vse milosti, katere ji je zapustil Zveličar. Papeži so s pomočjo Jezusa in svetega Duha vedno ohranili ugled sv. Cerkvi, ker so po njej odpravili sužnjištvo, vzdržavali red v državah, posredovali mir med sovražnimi narodi, varovali preganjano nedolžnost, rešili neodvisnost Evrope, pospeševali vodo in umetnijo ter se skazovali varstvo in hrambo človeštva v vseh okoliščinah zemeljskega življenja. Kaj bi bila Evropa, kaj bi bila zemlja brez rimskih papežev!?
11.	Čuditi se moramo veliki, ganljivi in res požrtvovalni ljubezni, katero je imel blaženi Klemen ILofbaur v svojem preblagem srcu do sv. katoliške Cerkve. Za sv. Cerkev delovati je spoznal za nalogo svojega življenja. Vse, kar je prihajalo od Cerkve, bilo mu je sveto, potrebno, častitljivo, če se mu je reklo: »Ta ali ona jo le cerkvena zapoved«, odgovoril je: »Cerkvena zapoved tudi božja zapoved!« — Nihče ne more popisali, kako zelo ga je bolelo vsako preganjanje sv. katoliške Cerkve, kadar in kjerkoli se je pokazalo; zakaj ljubil jo Cerkev kot nevesto Jezusa Kristusa in kot svojo duhovno mater. Kadar je zvedel kako žalostno novico,
da sc je spet kaka krivica storila papežu, kar se je takrat le pre-mnogokrat zgodilo, bil je tako potrt, da je zbolel. Po drugi strani pa ga je razveselilo in poživilo vse, kar se je zgodilo v proslavo sv. katoliške Cerkve. Nekoč je bil navzoč, ko je v Marija-Celju dospela velika procesija pred milostni altar Matere božje, in ko je videl, kako je vse gorelo in plamtelo ljubezni in pobožnosti do Matere božje, vzkliknil je: »O, ko bi mogli to zdaj sv. oče videti! To je moč svete vere!« in vsled preobilih solz ni mogel dalje govoriti.
12.	Silno veliko so sv. Cerkvi koristile svete žene na vladarskih dvorih. Po njihovem prizadevanju se je v mnogih deželah sveta Cerkev razširila in utrdila. Kako blagodejno je delovala na Ogerskem G i z e 1 a, na Bavarskem Reginotruda, na Angleškem Berta; sv. I< 1 o t i 1 d a, kraljica Frankov, je tako dolgo prigovarjala svojemu soprogu Klodvigu, da sc je z božjo pomočjo spreobrnil in dal krstiti z drugimi velikaši in ljudstvom vred; J e g u n d a pri Gotih je pridobila svojega soproga Hermenegilda, da se je odločno uprl arijanski krivi veri na Spanjskem ter postal celo slaven mučenec sv. katoliške Cerkve; T e o d o 1 i n d a, kraljica Longobardov, je z besedo in zgledom nagnila svojega moža, kralja Agilulla in vse ljudstvo, da so se oklenili sv. katoliške Cerkve. Dokler bode stala sv. katol. Cerkev, slovela bodo imena: svete II e 1 e n e, svete P u 1 h e r i j e, Irene, Teodore itd.
b)	Sovražniki sv. Cerkve — kaznovani.
1.	Prvi preganjavec kristijanov, cesar JVero, je prejel kmalu zasluženo kazen v svarilen zgled vsem naslednikom. Ravno se je bil vrnil s potovanja po Italiji, koder se je izkazoval kot gledališki igravec, ko izve, da so vojaki oklicali njegovega poveljnika Galba za cesarja. Ves prestrašen zapusti v temni noči Rim ter beži v neko močvirje ter se skrije v koči svojega sužnja. Tu izve, da ga je rimsko starešinstvo proglasilo za sovražnika rimskega naroda in da ga zasleduje z najsramotnišo kaznijo. Kmalu pribite zasle-dovavci na urnih konjih do skrivališča Neronovega. Ko ta zasliši topot konjskih kopit, zabode si s pomočjo služabnikovo bodalo v prsi ter umrje — star 31 let.
2.	Domicijan, drugi preganjavec sv. Cerkve, ki je pregnal tudi sv. Janeza Evangelista, ni ušel kazni. Zbok njegove grozovitosti so ga vsi tako sovražili, da so se njegovi lastni služabniki, celo njegova žena, zarotili zoper njega ter ga umorili 1. 96. po Kr.
In rimsko sfarašinstvo je tako črtilo njegov spomin, da je dalo z vseh stebrov in slik izbrisati njegovo ime.
3.	Grozovit sovražnik svete Cerkve je bil cesar Decij, po pravici imenovan »zver« od cerkvenega pisatelja Laktancija. Vladal je le dve leti. V vojski je bil nesrečen in je zabredel v močvirje, kjer so ga sovražniki obkolili in pobili njega in vojsko njegovo. Niti pokopan ni bil, ampak ležal tam na zemlji, v plen pticam roparicam in zverem, kakor je bil tudi sam zver.
4.	Cesar Galerij, posinovljenec Dijoklecijanov, je hotel na Jutrovem popolnoma zatreti krščansko ime. Toda zbolel je za ostudno boleznijo: naredili so se mu gnusni turi, kateri so dajali od sebe tak smrad, da nihče ni mogel pri njem bivati. Gnjilo mu je živo telo in noč in dan je vpil vsled bolečin. Več zdravnikov je ukazal umoriti, ki mu niso mogli pomagati niti pri njem strpeti. Eden izmed njih, ki ga je čakala enaka osoda, je rekel cesarju naravnost: »Motite se, ako mislite, da vas ljudje morejo rešiti te bolezni, s katero vas je Bog sam udaril. Pomislite, koliko hudega ste prizadeli služabnikom Božjim in njegovi sv. Cerkvi, in potem vam bode očito, h komu se morate zateči.« Galerij je začel res spoznavati; ves obupan je vpil, da hoče pokoro delati za svoje pregrehe. Slednjič, ko bolečin že ni mogel več prenašati, je s pismom z dne 30. aprila 311 ukazal ustaviti preganjanje kristijanov. Vendar pa si s tem činom ni zaslužil zdravja; umrl je nekaj dnij pozneje v najstrašnejših mukah.
5.	Cesar Anastazij, ki je bil carigrajska patrijarha Ev-femija in Macedonija zaradi cerkvenega zbora v Kalcedonu pregnal v Gaji to ob Pontu, videl je v spanju odličnega moža, oblečenega v bela oblačila, imajočega v rokah popisano knjigo ter iz nje čitajočega. Petkrat obrnivši list čital je ime cesarjevo ter mu rekel: »Glej, zaradi tvoje brezbožnosti izbrišem število štirinajst«, in ob enem je res s prstom zdrgnil to število. Pomenilo je leta, katera bi mu bil Bog podaril, ako bi bil ostal bogaboječ in pravoveren, čez dva dni je vstal strašen vihar, in cesar je v največjem strahu izdihnil dušo, ker je Cerkev našega Gospoda Jezusa Kristusa preganjal tako krivično in pahnil nje pastirja v toliko nesrečo in stisko.
6.	Cesar Konstant je bil udan arijanskemu krivoverstvu. Vedoč, da se papež Martin ustavlja razširjanju krive vere, pošlje visokega uradnika, po imenu Olimpija, v Rim z ukazom, da papeža ali ujame ali pa ubije. Olimpij si najbrž zaradi ljudstva ni upal
42
očitno s silo na dan; zato je na tihem zapovedal služabniku, da papeža na skrivnem umori; toda služabnik pripoveduje, da naenkrat papeža ni več videl, ko je hotel svoj naklep izvršiti. Olimpij ni mogel dalje čakati, ker se mu je mudilo na Sicilijo, kamor so bili pridrli bojeviti Arabci. V neki bitki dobi smrtno rano, za katero čez nekaj dnij umrje žalostne smrti.
7.	Napoleon I. je hotel tedanjega papeža v gradu Fontaine-bleau prisiliti, da bi se odrekel svojim deželam, pozneje pa je bil sam v istem gradu prisiljen, odpovedati se vsemu, kar si je bil prilastil; papeža je imel na dveh krajih zaprtega, v Savoni in v Fontaine-bleau-u, pozneje je pa sam bil ujet in zaprt na dveh krajih, na otoku Elbi in Sv. Heleni; papeža je v Savoni imel v krajšem in milejšem, v Fontainebleau-u pa v daljšem in strožjem jetništvu, pozneje pa se mu je odmerilo z enako mero; papeža je držal sedem let v ječi in ga je mislil za vedno uničiti, potem je pa sam sedem let bival v jetništvu in tam tudi umrl; papeža, skalo Petrovo, je hotel premagati — pa je bil pozneje sam k skali priklenjen ter je bil v 5. dan maja, v praznik sv. papeža Pija V., poklican pred sodbo božjo.
Glej tudi: »Blagoslov božji« str. 178 nsl. in 225.
I. Zakaj moramo čas prav rabiti?
a) Čas je nad vse dragocen.
1.	Sv. Brnard je tako zelo cenil dragi čas, da njegove vrednosti ne more dovelj hvaliti: čas ima neprecenljivo vrednost. V nekem pomenu je toliko vreden, kakor Bog, ker posestvo Boga je plačilo za dobro porabljeni čas. Vedno je opominjal svoje učence, naj ne zapravljajo dragega časa; zakaj noben trenutek časa, kakor noben las z glave, se ne zgubi, marveč bo treba odgovor dati.
2.	Sv. Jeronim: Kratki kip minljivega časa je cena večnosti.
3.	Sv. Filip Nerij je že v dijaških letih tako znal ceniti dragocenost časa, da se nikakor ni hotel udeleževati takih dijaških shodov, kjer se zgublja dragi čas. četrt ure, ki se vsak dan zgubi po nepotrebnem razveseljevanju, zdi se v začetku le kaj malega; a če se vse te četrtinke soštejejo in če se jim še prišteje oni čaa, ki je potreben za počitek in druge natorne potrebe, lahko pre-
vidimo, da je najdaljše življenje jako tesno omejeno in da preostaja kaj malo časa za dela večnega zveličanja. Ta misel mu je bila vedno pred očmi, zato je skušal vsak trenutek prav porabiti.
4.	Častitljivi Ludovi/e iz Granade pripoveduje o nekem možu, ki je znal tako ceniti vrednost časa, da je vselej, kadar je slišal uro biti, vzdihnil: »O moj Gospod in moj Bog! že zopet je prešla ena izmed onih ur, ki bi imele po tvoji volji moje življenje dopolniti, kako pa bom mogel kdaj o nji odgovor dati?«
5.	Alfred, angleški kralj, je imel v svoji dragoceni sobi voščeno svečo, ki je gorela 24 ur. Na nji je bila vsaka ura zaznamovana in poseben sluga je bil nalašč za to postavljen, da ga je opomnil vselej, kolikorkrat je ura minila, naj bi se vprašal, je li prav porabil svoj čas.
6.	Kardinal Manning povdarja v svoji lepi knjigi »Večnost svečeništva« o vrednosti časa posebno to-le misel: Bog sam tako visoko ceni dragi čas, da nam ga deli le polagoma, da ga nam meri v majhnih delih: po dneh, urah, minutah itd.; nikoli ne dobimo novega trenutka, dokler nismo porabili poprejšnjega itd.
7.	Vrednost časa so znali kolikortoliko ceniti že stari pogani po svoji naravni modrosti. Modrijan Thales je bil nekoč vprašan, kaj je najdražjega na svetu? Brez daljšega pomišljanja odgovori, da najdražja reč na svetu je čas, kajti s časom se da vse drugo pridobiti.
8.	O, le še deset minut. Cesarjevič Ludovik Napoleon je padel v vojski v južni Afriki. Ravno, predno so ga Culukafri napadli, ga je neki višji častnik svaril, da naj se umakne, naj beži, ker je nevarnost. Cesarjevič odgovori: »O, le še deset minut ostanimo tukaj, da popijemo svojo kavo!«
Ni pa še minulo deset minut, ko jih napade sovražna tolpa; nekaj se jih je rešilo, cesarjeviča pa prebodejo sovražne sulice. Mater njegovo je ta nagla smrt tako zelo užalostila, da je same žalosti prišla ob pamet. Vedno je ponavljala: »To je bila njegova velika napaka od otročjih let. Nikoli ni hotel iti zvečer ob določenem času v posteljo, zjutraj pa ne iz postelje. Vselej je prosil in se dobrikal: »O , 1 e š e d e s e t m i n u t!« In če je bil tako zaspan, da ni mogel govoriti, vzdignil je svoji ročici in razklenil deset prstov, češ da še deset minut si želi namečka.« — Kolika škoda, ako se zamudi pravi trenutek!
9.	Neki Anglež, Lucijan Hal!, je bil zarad umorstva obsojen v smrt. Na dvorišču jetnišnice New-Haven je bilo že vse
42*
pripravljeno za njegovo umoritev. Po angleški šegi namreč denejo zločincu osodepolno zanjko okrog vratu in ga postavijo na neka premakljiva tla, katera se s pripravnim strojem v določenem trenutku hipoma izpodmaknejo in zanjka se zadrgne. Ker še ni prišla njegova smrtna ura, rekli so mu sesti na klopico poleg one priprave, ki mu je imela življenje končati. V smrtnih skrbeh želi še krepčilne pijače in izraža nado, da mu ne bode še tako hitro umreti. Na vprašanje: koliko minut želi še živeti? poprosi zločinec: »Dovolite mi še četrt ure in, predno se prične zadnjih pet minut, sporočite mi, da Bogu priporočim svojo dušo.« — Prošnja se mu usliši in obsojenec porabi pičli čas ter moli iz molitvenika. Kar se zasliši klic: »čuj! že je čas; četrt ure, ki se ti je podarila, je že pri kraju!« — »Oh!« izdihne nesrečnik, »saj sem prosil, da mi naznanite pet minut poprej!« — »Prav!« reče sodnik, »toraj od sedaj še pet minut!« In ko ga potlej še opozorijo, da od teh petih minut so že minule štiri, vzdihne: »Jaz sem zgubljen; vsemogočni Bog! bodi mi usmiljen!« — Sedaj se spodmaknejo tla in ubogi Lucijan Hall je že v večnosti. — Oj, kako tožen, pretresljiv, osodepoln je ta klic: »Še pet minut!« Kako se človek oklepa časa in pomoči, katero naj bi mu prinesel in kako goljufivo je, opirati se na ubežnost njegovo. Marsikateri, čigar sapa že zastaja, potreboval bi še tako zelo petih minut, kakor stoletja, da bi povedal, kje ima zakopan svoj zaklad, kje leži pobotnica, ki bi preprečila hude pravde, da bi poskrbel za svojce in zabranil grdo preklinje-vanje . . ., da bi z nekaterimi skesanimi besedami odvalil od svoje uboge duše grešno breme — toda oh! v enem samem letu je brez koristi potratil več nego pol milijona minut, — zdaj pa je sklenjen račun.
b)	Čas je kratek, hitro mine.
1.	Sveto pismo stare in nove zaveze nas mnogovrstno spominja, kako hitro beži čas memo nas: Kakor senča so naši dnevi na zemlji (Job 8, 9.). — človek, od žene rojen, malo časa živi. Kakor cvetlica izhaja in se potepta, in beži kakor senca (Job 14, 2.). Zarad kratkosti časa, ki je posamezniku odločen, primerja naše življenje mimo tekočemu poslancu, urno tekoči ladij i, hitro leteči ptici, izstreljeni pušici (Modr. 5, 9—12.); tudi pajčevini (Ps. 89, 9.), niti, ki jo tekavec odreže (Job 7, 6.), megli (Jak. 4, 14.). Sveti Pavel: To vam povem, bratje! čas je kratek (I. Kor. 7, 29.). Jezus sam pravi: Le še malo časa je luč pri vas (Jan. 12, S5.)
2.	Nekega bogatega človeka polje je obilno sadu rodilo. Toraj sklene svoje žitnice podreti in večje narediti, da bi imel blaga spravljenega za prav veliko let. Bog mu je pa rekel: Neumnež ! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa spravil, čegavo bo? (Luk. 12, 16 itd.)
3.	Sveti Vincencij Lerinski je večkrat premišljal, kako hitro bežijo nagli trenutki ter se nikdar več ne povrnejo, kakor se potok drvi od studenca, h kateremu nič več nazaj ne priteče. To premišljevanje pa ga je priganjalo vsak trenutek prav porabiti, da bi mogel obstati ob koncu časov — sodnji dan.
4.	Na uri neke vaške cerkve na Francoskem je bil ta-le čudni napis: »Omnes fidse, nulla certa«, to je: vse so zveste, nobena gotova. S tem je povedana pretehta a resnica, da naše pretekle ure so zveste, natanko hranijo vse, karkoli smo zaslužili z dobrimi deli, pa tudi vse, karkoli smo zadolžili po svoji grešnosti. Vsaka prihodnja ura pa je negotova, ker silno hitro mine čas in nihče ne more vedeti, kako dolgo bo živel.
5.	Stari so slikali čas kot ostarelega moža s srpom pa s peščeno uro. Drugi pa so si ga slikali v podobi mladeniča, ki je imel v rokah koso in uro s peskom pa peruti na ramah in nogah. Stal je tudi na kolesih. Kaj take slike pomenijo, je pač vsakemu razumljivo.
6.	Sv. Andrej Avelinski je nosil ob pasu privezano peščeno uro. Ta mu sicer ni kazala časovne dobe, ampak samo, da je že zopet potekla ena ura. Hotel je, da ga taka ura vedno opominja , kako hitro minjeva čas, in da naj ga prav obrača. Ta peščena ura naj bi ga spodbujala, kako naj razdeli ure svoje v delu za Boga, za bližnjega in samega sebe. Najbolj mu je bilo žal za oni čas, katerega je porabil za oskrbljevanje svojega telesa. Zavidal je takorekoč angelje, da so prosti telesa in ne gube časa z jedjo in spanjem, ampak vedno gledajo večnega Boga in rabijo 5as le, da ga hvalijo in ljubijo.
7.	Tomaž Mor, rojen v Londonu 1480, bil je ravno, kot veliki kancelar na Angleškem, na vrhuncu časti in veljave, — kar se zameri kralju Henriku VIII. Slednjič so ga tudi v smrt obsodili, ker ni hotel pritrditi kraljevi ločitvi od prave žene in od rimske Cerkve. Niti pretenje niti obetanje ni moglo upogniti njegove stanovitnosti. Končno pride še njegova ljubljena žena z jokajočimi otroci v ječo, vrže se mu k nogam in ga jokaje prosi, naj ustreže kralju ter reši svoje življenje. »Še marsikatero leto«, pravi, »bi
lahko srečno skupaj živela; zakaj spravljaš v cvetju življenja sebe in vso svojo družino v skrajno pogubo ?« — »Koliko let pa«, vpraša Tomaž, »bi utegnil še živeti ?« — »Pač še dvajset let«, odgovori soproga. — »O nespametna zamena!« zavrne krščanski mož, »zarad 20 let zemeljskega življenja naj bi jaz dal večno življenje v nebesih in se pogubil v večno trpljenje ? Raj še zgubim vse, nego svoje zveličanje. Kaj pač pomaga človeku, če si pridobi ves svet, če pa na svoji duši škodo trpi?« Po trinajstmesečni hudi ječi je Tomaž Mor dal svojo glavo pod rabeljevo sekiro, da si je pridobil krono neumrljivosti v rajskem življenju. Pač res: kako kratko je naše življenje, če ga primerjamo brezkrajni večnosti.
8.	Nič nam ne kaže tako živo minljivosti vsega časnega, kakor zgodovina. Poglejmo najprej zgodovino svojega lastnega življenja; kam so zginila leta, ki smo jih že preživeli? Minula so kakor kratke sanje; prešla so kakor ladija, ki po vodi urno dalje hiti, kakor ptič, ki po zraku leti. In taka je zgodovina vsakega človeka. Dnevi naših let — njih je sedemdeset in pri močnejših osemdeset let (Ps. 89, 10.). Pa kaj je to proti večnosti? Zares: zibel in grob — kako blizo je to dvojo!
Pa, kakor ljudje in njih življenje, tako kratka so tudi njihova dela. Mogočni premagovale! so ustanovili kraljestva in države, pa zginile so — zgodovina jih pozna le še po imenu. Sledi babilonskega stolpa so zginile; viseči vrtovi Semiramidini so popadali raz stebre; podrli so se zidovi babilonski, po katerih sta se dva voza lahko vštric vozila; najslavnejša poslopja sveta je ukončal zob časa: kako slaven je bil nekdaj Jeruzalem, pa kamen na kamenu ni ostal; celo Salomonov tempelj, ta ponos judovskega naroda, ta prekrasni spomenik stavbarstva, ki je bil tako trdno zidan, kakor bi bil imel stati do konca sveta — razpal je v razvaline. Da bi slavna dela umetnikov mojstrov ohranili potomcem, napravljali so zbirke, zidali muzeje itd.; imenovali so umotvore »nesmrtne«, »večne«. Toda vse zaman: nekaj je pokončala ropaželjnost, nevednost in slepa strast mogočnih zmagovalcev, nekaj je sprhnelo ali zgnilo, nekaj je razjedel črv, nekaj je končala rja, nekaj starost itd.
Enako osodo ima tudi to, kar imenujemo srečo posameznega človeka, čast, bogastvo, slava itd. Kje je sedaj slava in mogočnost kralja Salomona? Kje bogastvo Krezovo, veličastvo Ahasverovo, moč Samsonova, lepota Absalonova? Ali ni vse to ovenelo, kakor Jonova buča ? Ali kje nekdanji pre-
magovalci sveta, katerih slava je donela po vsej zemlji? »Pokončani so bili, v grob so šli!« — O perzijskem kralju Čiru se bere, da se je razjokal, ko je premišljal svoje veličastvo. In kaj mu je privabilo solze v oči? Minljivost njegove slave. Šel je bil namreč na neko višavo, od koder je lahko pregledal vso svojo mogočno vojsko. Ko pregleduje bliščeče vrste junakov vojakov, je močno ginjen ter vzdihne: »Oh, od le-teh vseh ne bode čez petdeset let ni enega več!« Kako glasno nas vse to spominja neminljive večnosti!
c)	Čas tratiti je zelo škodljivo ln pogubno.
1.	Lenemu hlapcu je bil gospod izročil talent, naj ž njim kupčuje; on pa je šel in je v zemljo zakopal talent. Ko je pa gospod zahteval odgovor in sprevidel njegovo lenobo, je rekel: Nepridnega hlapca vrzite v vnanjo temo; tam ho jok in škripanje z zobmi. (Mat. 25, 30.)
2.	Gospod vinogradnik je le delavcem plačal zaslužek, ne pa postopačem, kateri so brez dela ostali na trgu in niso hoteli iti v vinograd.
3.	O kralju Savlu pravi sveto pismo, da je vladal le dve leti, če tudi je gospodaril Izraelu 40 let. Kaj pomenja to drugega, kakor da je večino svojega življenja preživel v nemilosti božji. Gorje nam, če smo od 40 ali več let posvetili Bogu samo dve leti, ali le kake mesece, kake dneve ali celo le ure! Ali se nam ne bo godilo, kakor tistemu malopridnemu hlapcu iz evangelija, ki je zakopal svoj talent in ga je vrgel hišni gospodar v vnanjo temo?
4.	Sv. očetje se hudujejo zelo nad takimi, ki so tratili svoj čas s smešnim in brezkoristnim početjem. Tako n. pr. grajajo cesarja Domicijana, ki je lovil muhe in jih nabadal na zlate igle; Attraba, kralja v Hirkaniji, ki je imel posebno veselje, da je lovil krte in miši; B i a s a, kralja Lidijskega, kateri se je zabaval s tem, da je navezaval na niti žabe in jih trapil. In če se hudujejo nad tem otročjim počenjanjem, koliko bolj ojstro morajo pač obsojati zlobnost in nehvaležnost tistih, ki v grehih prežive večji del svojega življenja?
5.	Sv. Ivana Frančiška Chantalska je imela navado, da je bila tudi med delom in sploh med občevanjem v pogovoru s svojim Bogom. Ko ji je svetoval nekdo, da naj ne napenja svojega duha preveč, odgovori: »Ko bi zgubila le eno minuto svojega časa, obtožiti bi se morala tatvine, ker dolgujem vse svojemu
Bogu in svoji duši.« če je ta pobožna duša imela za tatvino, ko bi zgubila le eno minuto, kako se bodo zagovarjali oni, ki pozabijo na Boga ne zavoljo obilnega dela, ampak vedoma zapravljajo svoj čas in ga vporabljajo, da žalijo Boga?
6. Blaženi Klemen Dvorak (Hofbauer) je spremljal nekoč kot osemletni deček svojo mater na obisk k sorodnikom Mati jih je vprašala, kaj da počenjajo, »čas si krajšamo«, odgovorili so le-ti. Klemen ni razumel teh besedij in je vprašal mater, kaj to pomeni. Ko mu je razložila mati pomen, začudil se je še bolj in je vskliknil: »če nimajo ničesar delati, naj bi pa molili!« — Koliko modrosti je v tem vskliku malega otroka!
II. Kako moramo čas prav porabiti?
1.	Chilo, eden izmed »sedmero modrih« predkrščanske dobe, je rekel: »Tri reči so težke: zaupane skrivnosti zamolčati, č a s prav porabiti in razžaljenja mirno prenesti.
2.	Poganski modrijan Seneka je rekel: »Velik del življenja nam poteče s tem, da grešimo, največji del v tem, da ničesar ne delamo, in vse življenje s tem, da delamo kaj drugega, kakor bi morali, in tako gre v zgubo človekovo življenje.«
a) Čas si moramo modro razdeliti.
1.	Pridigar v sv. pismu stare zaveze opozarja na čudoviti red, ki se razodeva povsod v naravi, ter opominja, naj tudi ljudje modro razvrstijo svoja opravila in izvršijo vsako delo o pravem času: Vse ima svoj čas iti vse pod nebom preide ob Svojih časih. Je čas rojstva in čas smrti; čas saditi in čas ruvati, kar je bilo sajenega . . .; čas podirati in čas zidati. (Prid. 3, 1 —4)
2.	Sv. apostol Pavel je le tako mogel izvrševati tako velikanska dela, da si je tako modro razdelil svoj čas; zato pa tudi opominja vernike: Vse naj se pošteno in po redu godi. (I. Kor. 14, 40.)
3.	Sv. Jeronim, je spisal neki plemeniti gospej, katera si ga je bila izvolila za dušnega voditelja, obširen in natančen dnevni red, da bi prav porabila dragi čas in se obvarovala pogubne lenobe. Ukazal ji je: najprej moliti, potlej brati kako bogo-ljubno knjigo; po tem berilu pa spet moliti. Poleg tega je morala opravljati tudi koristna ročna dela, presti in vezti.
4.	Sveti Benedikt piše v svojih samostanskih pravilih v 48. poglavju : »Postopanje je duši sovražnik; zato se morajo bratje
ob določenih urah z ročnim delom in ob drugih z berilom pečati; oboje menimo uravnati po nastopni naredbi« Potlej pa natanko našteje za vsako uro dneva posebej ona dela, katera se morajo izvršiti in sicer za vse leto. Potlej veli dalje: »Pred vsem naj se določi eden ali dva izmed najstarejših, ki naj hodita ob času branja po samostanu, da vidita, ni-li kje kak len brat, kateri ne bere, marveč leno pohajkuje ali se razgovarja .... Ko bi bil pa kateri tako lahkomišljen in len, da premišljevati ali brati ne zna ali noče, dati mu je kako drugo delo, da ne trati časa Slabotnim in trdega dela nevajenim bratom naj sc odkažo tako opravilo ali ročno delo, da po eni strani ne bodo brez dela, po drugi pa da jih prehudo delo ne potlači ali oplaši.«
Tudi vsi drugi redovni vstanovniki so po natančno določenem dnevnem redu poskrbeli, da njihovi učenci ne bi lenobno postopali in tratili dragega časa, marveč koristno porabili slehrni trenutek.
5.	Sv. Frančišek Šaleški je grajal ono naglost, ki hoče več rečij ob enem izvrševati, kav je tako nespametno, kakor če bi kdo hotel v več šivank hkrati niti vtakniti. Kdor hoče dvojno opravilo ob enem izvršiti, ne izvrši nobenega pošteno. Kadar se je svetnik lotil kakega dela, je nanj obrnil vse moči svoje duše, kakor da bi ne imel ničesar drugega opraviti in bi bilo to njegovo zadnje delo na svetu. Večkrat je po cele ure zamudil pri čisto navadnih ljudeh, ki so se zgovarjali o neznatnih malenkostih, če se je kdo čudil zarad tega, rekel mu je: »Take reči so v očeh teh ubogih ljudij zelo imenitne in so vredne enake pozornosti, kakor če bi bile res imenitne. Bog že vč, da nisem sposoben za imenitnejša opravila .... Dokler mi je opraviti s takimi manj imenitnimi deli, nimam dolžnosti za nobeno drugo delo.«
6.	O škofu TVittmanu v Reznu pripovedujejo, da iz njegovih dnevnikov bi človek sodil, da je mogel na več krajih ob enem biti pričujoč. Kajti bil je, rekel bi, v istem času na cesti, v cerkvi, v spovednici, v semenišču, v šoli, v bolnišnicah, v sirot-nišnicah, v hišah revnih in zapuščenih, pri pisalni mizi, pri knjigah, na prižnici, v škofovskem konzistoriju, v mestni hiši, učeč na katedru v šoli. Kako je bilo to pač mogoče ? Zraven pomoči božjo je mogel to le tako, da je imel svoj čas do pičice izmerjen, za vsako četrt ure določeno opravilo in nobene ni zamudil. Kedar je mislil, da ni dobro porabil kake četrti ure, zapisal je ob rob: »Grešil sem, nisem bil zvest.« Za spanje je porabil vrstoma tri in
pet ur. Tako življenje je živel 40 let. Njegovi častilci so pač imeli za čudež to neumorno in vsestransko delovanje.
7.	»Kakor ura«. Bil je gospodar, ki so mu rekli »ura«, in nastal je pregovor, da v njegovi hiši gre vse tako »kakor ura«, to je, vsaka reč in vsako delo je bilo o pravem času in na pravem kraju. Ta mož poštenjak ni bil zelo bogat, pa tudi ne reven; saj ni treba, da bi moral biti bogat, kdor vzdržuje pravi red pri hiši; a tudi reven ostane malokrat kdo, ako skrbi povsod za pravi red. Tudi ta naš znanec si je v kratkem opomogel, ker si je lepo uredil vsa domača in poljska dela, gospodarstvo, kupčijo itd. Vse se je moralo vršiti ob določeni uri, spanje, vstajanje, jed, počitek itd. Pa ne le posvetna opravila so bila tako modro urejena, marveč tudi molitev in služba božja. Nihče ne sme brez molitve k počitku in na delo; pred jedjo in po jedi se ne sme nikdar opustiti molitev; ob nedeljah in praznikih morajo biti vsi pri službi božji, ne le pri sv. maši, marveč tudi pri pridigi in popoldne pri krščanskem nauku; nihče ne sme muditi, nihče prezgodaj odhajati iz cerkve. Tako se je glasilo gospodarjevo povelje, od katerega ni odstopil po nobeni ceni. Da po večerni molitvi ni smel nihče brez pravega vzroka iz hiše, tega mi ni treba še posebej praviti. — O, kako lahko je nazadnje oči zatisnil ta blagi mož krščanskega reda!
b)	Porabimo čas s pridnim in resnim delom.
1.	Jezus Kristus ni le opominjal k delu, marveč je tudi sam delo posvetil s svojim zgledom. V Nazaretu je delal poleg svojega rednika, svetega Jožefa, in zlasti zadnja tri leta se je neprenehoma trudil, da izvrši delo svojega odrešenja, tako da sveti evangelij večkrat omeni: Jezus je bil truden od dela. S svojim triintridesetletnim bivanjem na zemlji nam je hotel ravno dejansko pokazati, kako nam je porabiti dragi čas v časno in večno srečo.
2.	Sv. Brigiti je Jezus razodel, da je njegova presveta Mati Marija razdelila svoj čas v tri dele: en del je obračala v službo božjo, drugi del za delo, tretji del pa za razne potrebe vsakdanjega življenja.
3.	Silno vesten in natančen glede svojega časa je bil sveti Andrej Avelinslei. Kateri so ga dobro poznali, so trdili, da ni pustil brezkoristno ni ene minute izginiti in ni nobenkrat govoril prazne besede. Z vednim delom je izpolnjeval svoj čas. Glede spanja je dejal sam, da ni nikoli tako dolgo spal, kakor si je želelo njegovo telo. če ni mogel spati ob določeni uri in ga je spanec
silil takrat, ko bi moral vstati, rekel je telesu: »Ko sem jaz hotel spati, ti nisi hotelo; zdaj, ko ti hočeš, pa jaz nočem; kar precej mi vstani.« Posebno je porabil veliko časa s pripravo k sv. maši in z zahvalo po nji vseh 60 let svojega mašništva. Točno je prihajal v kor, prvi in zadnji je bil v spovednici, neumorno obiskoval bolnike. Velik in bogat je bil pa tudi sad njegovega delovanja. — Skušal je tudi pri drugih odpraviti lenobno postopanje. Večkrat je dejal, da je lenoba izvir vsega zla, in da kristijan nima večjega sovražnika, kakor je ta. Nekoč je obiskal moža, kateri je hodil k njemu k spovedi, in našel ondi več plemenitih gospodov, ki so igrali. Prav resno jih je posvaril. A ko so mu rekli, da ne igrajo iz dobičkarije ali strasti, ampak le za kratek čas, zarosile so svetniku solze v očeh in je vzdihnil: »Joj, joj meni! Tedaj vsem je čas predolg, le meni je prekratek. Meni, revežu, poteka tako naglo čas in nikakor ga ne morem vzdržati; drugim pa tako počasi, da ga morajo preganjati.« Komaj je to izgovoril in v skrbi, da trati čas, pokaže hrbet in hitro odide. Plemeniti gospodje so bili osramočeni, vstali so od igre in se pripravili h koristnejšemu delu.
4.	Sv. Virih je še po poti pel in molil s svojim kaplanom.
5.	Sv. Janez Berhmans je vedno nosil kako knjigo pri sebi, da bi mogel brati in bi ne bil brez dola, ko bi prišel v tak kraj, kjer bi mu ne bilo nobenega opravka.
6.	Slavni francoski škof JDupanloup je pisal še na potovanju v vagonu.
7.	Bossuet, škof v Meaux-u, ni bil nič kaj spreten za gospodarstvo, ali toliko bolj varčen s časom. Ker je tako čislal in cenil čas, oprostil se je dolžnosti, obiskovati ali prejemati obiske. »Za obiskavanja sem«, tako piše sam, »zelo nereden, ali bolje: reden v tem, da jih opuščam. Izgovarjajo me, ker vedo , da ne storim tega iz prevzetnosti, ali zaničevanja, ali malomarnosti. Za svojo osebo pa imam velik dobiček, ker ne zgubim toliko dragocenega časa.« Vsak je vedel, da čas takega moža, kakor je bil Bossuet, je posvečen veri, cerkvi in državi ter višjim rečem, kakor so družinske navade, in tako si je pridobil veliko ur, katere se navadno potratijo.
8.	Misijonar Ignacij Spencer je vkljub svojemu neumornemu misijonarskemu delovanju in popotovanju imel vendar še Časa, da je bil slovstveno delaven. Porabil je namreč vsak trenutek časa. Navadno je delal in pisal med tem, ko jo čakal na vlak, pred jedjo in po jedi. S kratka: porabil je vsak prosti trenutek
in zapisaval navadno s svinčnikom na koščke papirja vsake vrste in velikosti.
9.	Marija Terezija je imela s cesarstvom veliko posla in skrbi. In vendar je obračala svoj čas tako, da je mogla s svojimi dvorjankami napravljati veliko mašnih oblačil, katere je potem radodarno delila ubožnim cerkvam. Porabila je vsako prosto uro ter jo je obrnila za delo.
10.	Elizabeta, portugalska kraljica, ni bila nikoli brez dela in se je pečala z ročnim delom. Ali je delala obleko za cerkve, ali za uboge. Ravno tako so morale uporabljati čas njene dvorne gospe in ji pomagati pri delu. Tako ji ni preostajalo časa za nepotrebno govorjenje ali drugo razveseljevanje.
11.	Cesar Tit se je vsak dan poprašal, ali ni morebiti zamudil storiti kako dobro delo. če se je tega spomnil, je bolestno zaklical: »Diem perdidi — zgubil sem dan.« Enako bi moralo vsklikniti mnogo kristijanov, ki delajo pač celi dan, toda samo za časno srečo. Da bi pa opravljali svoje verske dolžnosti ali delali v prid svojemu bližnjemu, ni jim mar, tratijo svoj čas in namesto v dobiček jim je velikrat v dušno škodo. Podobni so onim, ki likajo z balzamom ali drugo dragoceno tvarino čevlje zapravljajoč dragocene kaplje časa za posvetne, nečimerne stvari.
12.	Polagoma se daleč pride. Neki mladenič bi se bil rad poboljšal. Ali ko je premišljeval samega sebe in videl, v kolikih pregrehah in strasteh je zakopan, obupal je nad svojim poboljšanjem. Pa pride k nekemu pobožnemu starčku in mu potoži svoj žalostni dušni stan. Ljubeznivo ga posluša starček in ga poduči tako: »Kmet je imel njivo, katero je zanemaril dalj časa, tako da jo je prerastlo trnje in plevel. Naenkrat se premisli, da bi vendar porabil njivo in jo obdelal. Pošlje svojega sina, naj jo iztrebi in obdela. Ko zagleda sin to množino trnja in osata, zgubi pogum in pravi: Koliko časa bi moral pač trebiti, predno bi očedil njivo! In nevoljen se vleže na zemljo in zaspi. Tako je delal več dnij. — Nekega dne pride oče pogledat, kako mu gre delo izpod rok. Ko vidi, da ni kar ničesar storil, vpraša ga, kaj je temu vzrok. Žalosten odgovori sin: »Ljubi oče! ko sem prišel sem, da bi delal, videl sem to grozno množico trnja in plevela, pa mi je upadel pogum, da bi mogel to dodelati. Nevoljen in užaljen sem se ulegel in zaspal.« Pa mu pravi oče: »Sin moj! obdelaj mi vsak dan vsaj toliko njive, kolikor bi vzelo prostora tvoje telo . . . počasi—počasi bo že šlo.« In mladenič je storil, kakor je slišal, in v kratkem času
je iztrebil vso njivo, obsejal jo in kmalu je donašala lep sad. — »Tako tedaj, ljubi moj brat«, sklenil je starček, »porabi i ti čas, potrpežljivo in polagoma ruvaj slabosti iz srca in z milostjo božjo boš napredoval v dobrem.«
13. Ni časa — prazen izgovor. Neki kmet je župniku Kistu pripovedoval nasledno dogodbo: »Ljudje radi izgovarjajo svojo lenobo, lahkomišljenost in brezvestnost z lažjo, češ, da nimajo časa. Da je to prazen izgovor, skušal sem nekoč sam. Moja žena je nevarno zbolela; v tej stiski sem se obljubil na božjo pot v Puščavo (Einsiedeln), če mi Bog še ženo pri življenju pusti in ji dodeli ljubo zdravje. Kaj se zgodi ? Žena mi v kratkem času popolnoma ozdravi, jaz pa sem bil zdaj Bogu obljubljeno božjo pot dolžan. Toda kolikorkrat sem se odpravljal na to božjo pot, vselej je prišla kaka zapreka. Zdaj me je zadrževala živina, zdaj družina, zdaj kupčija, zdaj vreme, zdaj denar, zdaj zima, zdaj leto — in skoro bi se bila božja pot pozabila in opustila. Toda Bog me je prav občutno spomnil nanjo, dal mi potrebnega časa in me privedel v Puščavo.
Gez pet let je namreč moja žena še nevarnejše zbolela, kakor prvikrat, in ž njo vred se mi vleže še najstarejši sin in najstarejša hči. Iluda stiska je prišla nad me; polne roke je bilo dela in nadloge ne konca ne kraja. Nekega dne mi pravi žena že v smrtni nadlogi: »Ljubi moj mož! ali še veš: pred petimi leti si se bil obljubil na božjo pot v Puščavo in Bog mi je takrat dal življenje in zdravje; toda obljube še nisi spolnil. Kdo ve, če te s to zopetno boleznijo Bog no spominja one obljube in če ni za kazen na bolniško posteljo položil tudi najinih naj starejših otrok! O, ljubi mož! pojdi vendar v Puščavo! Ljuba Mati božja bo gotovo zopet pomagala s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu!«
Kaj sem hotel storiti ? Seveda je bila trda: trije bolniki doma, žetev pred vratmi, samo tuji ljudje pri hiši in še velik račun zdravnikov in lekarnarjev! Zdaj sem prav za prav imel najmanj časa in najslabšo priliko; toda še tisti dan sem vzel molek, palico in klobuk ter šel v Puščavo na božjo pot; in verjemite mi, gospod župnik, še svoj živi dan nisem tako pobožno molil in nobena pot se mi še ni zdela tako kratka, kakor teh 70 ur od nas do Puščave. Zdaj sem imel čas, zdaj sem mogel iti in vse popustiti doma. Da, da, kadar nas potreba pritisne, takrat zmoremo veliko in v izgovoru : »Nimam časa« ni kar nič resnice. Ta izgovor je le prazna pretveza.« Tega mnenja sem tudi jaz.
c)	Pred vsem obračajmo čas v dušno zveličanje.
1.	Blažena Marjeta Marija Alacoque je na smrtni postelji imela silno velik strah zarad neskončno pravične sodbe božje. Tolik je bil ta strah, da se je tresla in trepetala na vsem životu. Da bi se pomirila, pritiskala je podobo Križanega na svoje srce, vzdihovala in s solznimi očmi večkrat ponavljala besede: »Usmiljenje, o moj Bog, usmiljenje!« Neka nuna, ki je bila tega priča, pravila je, da ji je razodela, da eden izmed vzrokov njenega strahu je pogled na zgubo časa, ki ga po njeni misli ni dovelj dobro obračala v zveličanje. Malo trenutkov pred smrtjo je rekla svoji strežnici: »Prosite Boga zame, da mi odpusti, in ljubite ga iz vsega srca, da se nadomeste oni trenutki, ko jaz tega nisem storila.«
2.	Knezoškof Styrum v Speyer-ju je opazil nekikrat svojega oskrbnika, ko je ves zamišljen visel nad svojimi knjigami in glavo podpiral z rokama. »Kaj pa iščeš tako skrbno ?« vpraša ga knezoškof. — »Oh, milostljivi knez, končni račun o prihodkih in stroških se mi ne vjema! Vedno mi ostaja razloček za en krajcar; že tri dni iščem neprestano, kje bi utegnil tičati ta sitni krajcar.« — »Kaj, nerodnež, ki me stane vsaki dan več ko goldinar, pa išče že tri dni en sam krajcar! Ali boš že nehal iskati ta beraški krajcar?« Ali nismo tudi mi večkrat le preveč podobni temu knezoškofij-skemu oskrbniku ? Tako imenitna opravila nam je naložil naš najvišji Gospod, mi pa se tolikrat ukvarjamo s toliko pridnostjo s tako malenkostnimi rečmi in se noč in dan pehamo za — prazen nič!
3.	Cesar Karol V. je obiskal nekega posebno ljubljenega dvornika na smrtni postelji ter ga vprašal, če mu more še kako milost skazati. Bolnik odgovori: »Tako dolgo in tako zvesto sem služil Vašemu veličanstvu, prosim Vas toraj, da mi življenje podaljšate za nekaj ur, da se morem pripraviti za večnost.« Ko cesar odgovori, da kaj takega ni v njegovi moči, začne se bolnik bridko jokati ter zdihovati: »O, jaz nesrečnik! toraj sem toliko ur, tednov, mesecev, let zapravil v službi gospoda, kateri mi zdaj še ene ure ne more dati, katere bi najbolj potreboval! Med tem pa sem zanemaril službo svojega Boga, kateri mi je obljubil za službo enega trenutka srečno večnost, katero bi mi zdaj dal!« In v takem zdi-hovanju je umrl.
4.	Nekega dne je vprašal indijski princ Jozafat osemdesetletnega puščavnika Barlaama, kateri ga je podučeval v verskih resnicah, koliko da je star. Pa mu odgovori starček: »Zdi se mi,
da sem z milostjo božjo že preživel kakih 45 let. Princ začuden pogleda pri teh besedah sivo brado svetega starčka in pravi: »Vaša brada priča, da niste govorili resnice.« »Se ve«, pravi Barlaam, »od mojega rojstva je pač poteklo več nego 70 let. Vendar tistih let, ki sem jih preživel med svetom, ne morem šteti k svojemu življenju, ker takrat sem bil mrtev in sem živel šele, kar sem začel Boga ljubiti iz vsega srca in njemu služiti. Od tistega časa je pa preteklo šele 45 let.«
5.	Neki popotnik si je v večjem mestu ogledoval nagrobne spominke na pokopališču. Na mramornati plošči je bilo uklesano z velikimi črkami sledeče: »Mož, katerega kosti tu leže, je bil star 90 let; živel je pa le tri leta.* — Ptuj ec se začudi in popraša grobarja, kaj neki pomenja ta skrivnostni napis. Le-ta mu razloži stvar: »Mož, ob čegar grobu stojiva, je živel od mladih nog le za svet in si pridobival posvetnega imetja, časti in sladnosti. Tri leta pred smrtjo pa je šel v se, jel je spoznavati Boga, molil je vsak dan in skrbno živel po Jezusovem nauku. S premoženjem, katerega si je bil pridobil, pomagal je revežem in ni imel večjega veselja, kakor če je pomagal ubogim in oveseljeval druge. Mesto nečimerne časti iskal je le, da bi bolj in bolj dopadal Bogu. Na smrtni postelji je dejal: »Prejšnje moje življenje ni bilo življenje; bil sem kakor mrtev za Boga, za dobro, za pravo človeško srečo in radost. Odkar sem postal drugega mišljenja, začel sem šele živeti. Ker le ta tri leta sem živel za Boga in za dobro in užival sem najlepše in naj čistejše veselje.« Zapovedal je napisati na grob le-te besede, naj bi morebiti tudi koga drugega pripravile do pravega spoznanja.
č) Nekateri časi so nam še posebno Imenitni.
1.	Zjutraj. Neki redovnik piše, da mu je prizadejalo dokaj premagovanja, če je hotel takoj vstati, ko je ob štirih pozvonilo ; a takoj pristavi pomenljive besede: »Pa če si reč prav premislim, moral bi roko poljubiti Cerkveniku, ki me zjutraj tako zgodaj zbudi, kajti »rana ura — zlata ura«. Zjutraj se najlepše moli, najlažje uči itd.«
2.	Sveta maša. Poznam duhovna, ki mnogokrat opominja svoje poslušalce, naj posebno izkoriščajo veličastne trenutke med povzdigovanjem in tudi po povzdigovanju. Tu naj prosijo na altarju pričujočega Jezusa onih milostij, katerih najbolj potrebujejo, n. pr. krotkosti, čistosti, pobožnosti, poguma, za odvrnjcnje nevarnosti, katera jim preti, nadloge, katera jih stiska itd.
3.	Sveto obhajilo. Sv. Marija Pa c iška je prav posebno čislala čas po sv. obhajilu kot najdražje trenutke, ko je moč od Jezusa izprositi največjih milostij za se in za vso sveto katoliško Cerkev. »Tudi je to čas«, pravi, »ko od Boga najložje zvemo, kaj od nas hoče in kako mu moramo služiti; čas, ko se najboljše pogovarjamo z Bogom in mu moremo dati priliko, da očisti, razsvetli in posveti našo dušo ter spolni slehvno željo našega srca.« Ob kratkem, ta izvoljena svetnica ne pozna nobenega izdatnejšega pomočita v dosego krščanske popolnosti.
4.	Čas skušnjave. Neki mladenič je zapustil domačo hišo ter se odpravil v mesto na visoke šole. Da je v takih šolah nevarnostij dovolj, ve vsakdo. Njegova pobožna sestra mu je stisnila pred odhodom lastnoročno pisano pismo. Pisala je tako : »Ljubi brat! Ako Te bo kdaj skušnjava vabila, da bi ob večernem času storil kaj tacega, kar bi Tvojim sta rišem in Tvojemu Bogu bilo v nečast, tedaj se spomni, da ob tej uri moli za Te Tvoja sestra. Imenovana ura mi bo svet čas, namenjen v to, da izprosim za Te milosti božje.« Mesec za mesecem je potekal, in med tem ko si je pridobil mladi dijak z marljivim učenjem in zglednim življenjem dobro ime, molila je dobra sestra vsak dan zanj. Končno je pisal domov krasno pismo. Očetu in materi se zahvaljuje za lepe nauke in navodila, sestri pa piše: »Med pomočiti, kateri so me vodili k Bogu, mi je najbolj drago to, da sem vedel, da Ti, ljuba moja sestra, ob gotovi uri moliš za-me k Bogu. Ker sem to vedel, nisem nikoli mogel storiti kakega pregreška. če sem bil kdaj skušan, da bi se vdeležil s svojimi tovariši nedovoljenega veselja, ali da bi brezkoristno potratil kak večer, zdelo se mi je, da čujem notranji glas, ki mi je velel: Varuj se tega, tvoja sestra moli za te! Pač večkrat sem skušal znebiti se te misli; ali vest je govorila bolj in bolj glasno. Zunanje nesvarljivo življenje samo mi ni več zadostovalo in nisem imel pokoja, dokler nisem začel moliti sam za-se. Gotovo sem imel hude boje s svojim ošabnim srcem. Pot do zveličanja se mi je zdel kakor zazidan; a nazaj nisem mogel več: Bog je uslišal Tvojo molitev in pozabil ne bom nikoli, koliko sem Ti dolžan.«
6@®te
I. Čast božja.
a) Čast božja nad vse!
1.	Bog sam je prepovedal pod smrtno kaznijo kadilo darovati v drugačen namen, kakor je bilo predpisano za službo božjo v svetišču (II. Moz. 30, 37. 38.).
2.	Ang el ji poveličujejo Boga. Med tisočkrat tisoči angeljev poje vsak hvalo Večnemu in se čuti blaženega. Niso imeli pokoja, noč in dan, rekoč: Svet, svet, svet Gospod vsegamogočni, kateri je bil in kateri je in kateri bo prišel (Raz. 4, 8.).
3.	Čast Bogu na višavah, peli so radostno angelji tisto noč, ko se je rodil Odrešenik na svet (Luk. 2, 14.).
4.	David je bil ves navdušen za čast božjo in je ta svoja čustva izlil v krasne psalme, n. pr. ps. 144, 148, 103 itd.
5.	V dokaz, kako so bili sploh pravični stare zavette vneti za čast božjo, so nam: veličastni Salomonov tempelj, raznovrstni obilni darovi, ki so se darovali Gospodu, velika skrb za svečano izvrševanje bogoslužja itd.
6.	V novi zavezi je Jezus Kristus najlepši zgled in spodbuda, kako moramo iskati pred vsem in pri vsem le čast božjo. Ker le v poveličanje časti nebeškega Očeta je postal ljudem učenik, svetu odrešenik, srednik med Bogom in ljudmi — ustanovil svojo Cerkev, dal ji sv. Duha, postavil sv. zakramente. Učil nas je, da tudi mi iščimo najprej čast božjo, ker je v svoji molitvi kot prvo prošnjo zapovedal moliti: Posvečeno bodi tvoje ime. In sploh je zatrdil: Bajte Bogu, kar je božjega!
7.	Marija je dala Bogu čast, ko jo je blagrovala Elizabeta: »Blažena si med ženami«. Zaklicala je iz dna duše: Poveličuje moja duša Gospoda — Ker velike reči je storil s menoj on, ki je mogočen in sveto njegovo ime! (Luk. 1, 46—49.)
8.	Sv. Peter je dal Bogu čast, ko je bil ozdravil od rojstva hromega, množici ljudstva, ki se je temu čudila, govoreč: »Možje, kaj se čudite nad tem, ali kaj naju gledate, kakor bi iz lastne oioči ali oblasti storila, da ta hodi ? Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega Sina Jezusa.« (Dj. ap. 3, 12. 13.)
9.	Sv. Pavel priganja delati v čast božjo. V svojih listih ponavlja nič manj nego 88krat misel: »Vse delajte k časti božji.«
10.	Sv. Benediktu je veljalo geslo: Bog bodi v vsem poveličan!
11.	Sv. Janez Zlatoust je imel prislovico : Čast bodi Bogu v vseh rečeh! Tem besedam je bil zvest vse življenje v vsem dejanju in nehanju in bile so tudi zadnje, katere je govoril pred smrtjo.
12.	Znana je prislovica sv. Ignacija: Vse Jc večji časti božji. 376krat, pravi Suarez, ponavlja se ta ali temu jednak izrek v redovnih pravilih. Rimski brevijar pravi o sv. Ignaciju: »V 65. letu je šel v večnost, da objame svojega Gospoda, čegar čast je vedno imel v ustih in jo iskal v vsem svojem dejanju in nehanju.«
13.	Papež Damaz I. je že pred 1500 leti zaukazal, da se v duhovnih urah končuj vsak psalm s hvalnico: čast bodi Očetu itd. Več nego 60krat ponavlja mašnik v brevijariju in pri maši te besede v poveličanje njega, katerega veličastvo morajo slaviti vse stvari od kerubina do črvička v prahu.
14.	Sv. Viljem, parižki škof, pripoveduje: Ko ga je neki-krat nadlegovala skušnjava nečimernosti, je zaklical: »Beži od mene, čast, beži in pojdi k Bogu, kateri edini ima pravico do tebe.«
15.	Sv. Frančiška »od Ilijeronima« je povprašal predstojnik malo pred njegovo smrtjo, naj bi povedal svojim sobratom v pouk, katere so največje milosti, ki mu jih je dal Bog v življenju. Osramočen in solznih očij odgovori Frančišek : »Največja milost, mislim jaz, je ta, da sem vse svoje življenje iskal le časti božje, ne da bi si je kdaj želel za-se.«
16.	Sv. Frančišek llegis je bil neutrudljiv v pospeševanju časti božje. »Ker smo od Boga in za Boga vstvarjeni, tedaj smo samo njegovi in vse moramo storiti k večji njegovi časti«, tako je govoril, in ta misel je bila duša vsemu njegovemu delovanju. Nekega dne so ga bili hudobni otroci vrgli v blato in pretepli s palicami; on pa je klical: »Zakaj mi ni dano več trpeti v Tvojo čast, o moj Bog!«
17.	Bogaboječi kralj Kanut je dal nekoč svojo krono na glavo Križanemu, govoreč besede Davidove: »Tebi, Gospod, spodobi se vsa čast, kdo je tebi enak.«
18.	Slavni angleški kancelar Tomaž Mor je bil nekega dnč pri sv. maši. Kralj ga pokliče k sebi, da bi se ž njim razgovarjal o neki jako imenitni zadevi. Tomaž pa se ne premakne in kleči pa moli dalje. Precej nato pride drugi sel z istim kraljevim poveljem. Pobožni kancelar pa se tudi sedaj ne da motiti v svoji
pobožnosti. Ko prihiti slednjič še tretji sluga in mu sporoči, da naj kar nemudoma gre v kraljevo sobo, ker ga že kralj pričakuje, mu odgovori: »Zdaj sem ravno pri tem, da počastim višjega Gospoda; takoj pridem, ko mine maša.«
Prim. str. 134 id.; str. 318, št. 1 in 2.
b) Kdor Bogu čast krati, tega Bog kaznuje.
1.	Odpadli angelji, kateri so odrekli čast Bogu, ker niso hoteli pripoznati, da imajo vse svoje lepe in vzvišene lastnosti le od njega, so bili za kazen pahnjeni v peklensko brezno.
2.	Prvemu človeku, ki je hotel na prigovarjanje zapeljive kače Bogu jednak biti, rekel je Gospod: »Prah si in v prah se boš povrnil.«
3.	Savel je zmagal Amalekite, a pripisoval je zmago ne Bogu, ampak samemu sebi in si je sam napravil slavolok. Zato ga je Bog zavrgel, in zgubil je prestol in življenje.
4.	Seli in njegova hudobna sinova so bili s smrtjo kaznovani, ker sta brezbožna sinova skrunila svetišče Gospodovo in onečaščevala daritve; Heli, premehki oče, pa se je premalo potegnil za čast božjo, ker ju ni strogo kaznoval.
5.	Tiste tepežnice iz vrvij, s katerimi je Jen us iz tempeljna razpodil prodajalce, ker so službo božjo motili in tako čast božjo kratili, bile so pač le predpodoba onih šib in nadlog, s katerimi pravični Bog večkrat že tu na zemlji tepe brezbožnike. Ako sveti Pavel pravi, da je logoljubnost za vse koristna, z isto pravico lahko rečemo: brezbožnost je za vse škodljiva!
6.	Napoleona Z je sreča preslepila tako, da mu ni zadostovala svetna moč, ampak si je hotel podvreči i duhovno moč papeževo. Toda odkar se je polotil papeža, je otemnela njegova zvezda. Norčeval se je sicer, ko ga je izobčil papež, češ, da to izobčenje ne bo moglo izviti njegovim vojakom orožja iz rok. Prevzeten in zanašajoč se nase je z veliko vojsko udaril na Rusko. V svoji oholi prevzetnosti je dal kovati svetinjo z napisom: »Nebo je tvoje, zemlja je moja.« Ruski general Suvarov pa je dal kovati drugo svetinjo in jo poslal bogokletnežu. Imela je napis: »Hrbet je tvoj, bič je moj.« Kako je božje maščevanje v ledenih stepah ruskih vilo v pravem besednem pomenu vojakom njegovim orožje iz rok, kako je bil sam do skrajnega ponižan in pregnan — je dovolj znano iz zgodovine.
Glej »Blagoslov božji« str. 221 id.; str. 236 id.; »Bogokletstvo« str. 451 id.
43*
II. Naša čast.
a) Iščimo s čednostjo čast pred Bogom.
1.	Posebno čast je vžival v stari zavezi pobožni očak Abraham, kateremu je Bog govoril kakor prijatelju : Ali morem, Abrahamu skriti, kaj hočem storiti ... Na njegovo priprošnjo bi bil prizanesel razuzdanima mestoma Sodomi in Gomori, ko bi bilo le 10 pravičnih v njih. (I. Mojz. 18.)
2.	Egiptovski Jožef je sicer za nekaj časa pri ljudeh prišel ob čast, ker se ni mogel zagovarjati, a nikdar ne pri Bogu, zakaj četudi so ga bili pripravili ob domovino, prostost in ob vse, vendar nedolžnosti in dobre vesti si ni dal vzeti. Zato pa ga je tudi Gospod povzdignil že na zemlji do najvišje časti za kraljem.
3.	Kraljica iz Sabe je rekla Salomonu: »Resnično je govorjenje , ki sem ga slišala v svoji deželi zastran tvojih govorov in zastran tvoje modrosti, in nisem verjela, ko so mi pravili, dokler nisem sama prišla in videla s svojimi očmi in skusila, da mi polovico ni bilo povedanega; večja je tvoja modrost in tvoja dela, kakor sloves, ki sem ga slišala.« (III. Kralj 10, 6. 7.)
4.	Sveto pismo zagotavlja, da sta bila v veliki časti pri Bogu Caharija in Elizabeta: Bila sta oba pravična pred Bogom, ker sta živela po vseh zapovedih in postavah Gospodovih, nesvarljivo. (Luk. 1, 6.)
5.	Preblažena Devica Marija je bila po posebni milosti božji že na zemlji povzdignjena do najvišje časti, ker je postala
—	Mati božja, in v nebesih do največje slave, ker je povzdignjena nad vse angelje in svetnike. Zato se glasi po vesoljnem zemeljskem krogu brez prenehanja: Gospod je s teboj. Blažena si med ženami!
6.	Sv. Pavel ne pozna druge časti, kakor križ Gospodov (Gal. 6, 14) in vsi apostoli so si šteli v veliko čast, da so mogli trpeti zavoljo Jezusovega imena. (I. Tesal. 2, 6. 19. 20.; I. Kor. 4,
3.	4.; II. Kor. 1, 12.)
7.	Sv. Ignacij Lojolanski je večkrat zaklical sebi in svojim sodrugom: »Ako imam zlato in srebro, kaj imam in koliko časa bom imel ? če imam pa Boga, če je Bog v meni, kaj imam tedaj ?« In je takoj odgovoril sam: »Vrtnice brez trnja — ogenj brez dima
—	posest brez konca «
8.	Cesar Maksimijan je prigovarjal mučencu Eiloteju, naj daruje bogovom. Obljubljal mu je, če uboga, da ga naredi pretorja
in ga obsuje s častmi. Toda stanovitni in močni spoznavalec svete vere mu odgovori, da bi bilo sramotno zanj, ko bi sprejel časti pod takimi pogoji in nič se mu ne zdi bolj častno, kakor trpeti za Jezusovo ime.
9.	Na svojih popotovanjih je sv. Valter, opat Melroški na Škotskem, nosil sam svojo in večkrat celo prtljago svojih služabnikov. Nekdaj je moral iti v neki zadevi svojega reda k Štefanu, kralju Angleškemu. Prišel je na dvor z velikim bremenom na ramenih. Brat njegov, ki je bival na dvoru, je bil nevoljen, videč tacega, in pravi kralju: »Ali mora ta človek, ki je moj brat in celo Vam, Veličanstvo, v sorodu, tako hraniti svojo družino?« »Motiš se«, mu odgovori kralj ; »pomislimo le, kaj je milost božja, in spoznali bomo, da je on le v čast nam in celi naši družini.«
b) Skrbimo z lepim vedenjem tudi za čast pri ljudeh.
1.	Dokler je bil Salomon še moder in bogoljuben, užival je v veliki meri čast in zaupanje svojega ljudstva.
2.	Judita je lila med vsemi najbolj sloveča, ker se je močno bala Gospoda, in ni ga bilo, da bi kako hudo besedo govoril o nji. (Jud. 8, 8.)
3.	Danijel si je pridobil s čednostnim življenjem čast in dobro ime pri treh zapored vladajočih kraljih v Babilonu.
4.	Job se je potegoval za svojo čast proti prijateljem, ki so njegovim grehom pripisovali vse hudo, kar ga je bilo zadelo, ter se je skliceval na svoja dobra dela: »Oko, ki me je gledalo, mi je dajalo spričevanje, zato ker sem rešil vpijočega siromaka in siroto, ki ni imela pomočnika... 8 pravičnostjo sem bil oblečen... Slepemu sem bil oko in kraljevemu noga« itd. (Job 29, 11. id.)
5.	Jako skrben za čast in dobro ime je bil sv. Pavel, in sicer za-se in za svoje tovariše: Tako se varujemo tega, da nas kdo
ne obrekuje___Skrbimo namreč za dobro ne le pred Bogom, marveč
tudi pred ljudmi (II. Kor. 8, 20. 21.).
6.	Sv. Anton, puščavnik, je zapustil svojo priljubljeno puščavo in je potoval v Aleksandrijo, da bi v okom prišel obrekovanju, češ da je arijanec, ter očitno pokazal svojo pravovernost.
7.	V armadi imenitnega Conde-ja na Flandernskem je služil vojak prostak. Zavoljo nekega prestopka ga je ukazal general kaznovati s šibami. Ko je dostal kazen, je dejal: »Resnično hočem
do tega priti, da bo generalu še žal, da me je dal tepsti.« Za nekaj dnij dobi poveljnik od generala nalog, naj mu pokaže najbolj zanesljivega moža v regimentu, ker mu bo dal izvršiti stvar zelo velike važnosti, če jo bo rešil ugodno, dobil bo 100 zlatov. Mnogo se jih je oglasilo, pa ko so zvedeli, za kaj se gre, so zgubili pogum in so odnehali. Le omenjeni vojak je prevzel nevarni posel in ga izvršil tudi srečno s pomočjo nekaterih tovarišev. Nazaj prišedši oglasi se pri generalu. Ta je bil ž njim zadovoljen, pohvali ga in ukaže mu odšteti obljubljeno svoto. Vojak pa razdeli to med svoje tovariše. General se čudi temu. »Vedite, gospod general«, pravi vojak, »da ne služim samo za denar, čast mi je ljubša, če se Vam zdi, da sem vreden, ker sem izpolnil Vašo željo, tedaj me postavite na višjo stopinjo. Gospod general«, tako nadaljuje, »jaz sem oni vojak, katerega ste ukazali pred nekaterimi dnevi kaznovati s šibami. Takrat sem dejal svojemu častniku: Za zdaj naj bo; ampak gospod general se bo moral kesati, da mi je naložil tako kazen. Mislim, zdaj, da sem pošteno spolnil besedo.«
8.	Celo neverniki so visoko cenili čast. Že Cicero se izražuje tako: »Komur je vsejedno, kaj o njem mislijo ljudje, ta ni samo prevzeten, ampak tudi popolnoma sprijen«.
9.	Sokrat je dejal: »Ako hočeš biti na dobrem glasu, skušaj to biti, za kar bi hotel veljati.«
10.	Katon je toliko cenil čast in dobro ime, da je dejal: »če tudi izgubiš vse, pazi, da rešiš vsaj čast.« (Omnia si perdas, lamam servare memento.)
11.	Stari Himci so imeli dvojnat tempelj; jeden je bil posvečen čednosti, drugi časti. Bil je pa tako pozidan, da nihče ni našel vhoda v tempelj časti, če ni poprej šel skoz tempelj čednosti.
c)	Častno je, priznani časti se odreči.
1.	Ganljivo je brati, kako se je Mozes branil časti, da bi bil rešitelj in voditelj izraelskega ljudstva. Šele na petkratno ugovarjanje vsprejme primoran to čast. Najprej pravi Mozes : »Kdo sem jaz, da bi šel k Faraonu in Izraelce izpeljal iz Egipta?« Gospod odgovori: »Jaz bom s teboj.« — Drugič se izgovarja: »Otroci Izraelovi me bodo vprašali: Kako se imenuje oni, kateri te je poslal? Kaj naj potlej rečem?« Gospod: »Jaz sem, ki sem. Reci torej Izraelovim otrokom: Tisti, ki je, me je poslal k vam!« — V tretje se opravičuje, da mu ne bodo verjeli, da ga je on poslal;
a Bog mu pokaže, kateri čudež naj stori, da mu bodo verjeli. — Pa opravičuje se še četrtič: »Gospod, jaz ne znam gladko govoriti, imam težak jezik?« In ko mu Bog odgovori: »Kdo je človeku naredil usta? Ali kdo stori mutastega ali gluhega, videčega in slepega? Ali ne jaz?« drznil se je še petič opravičevati: »Prosim, Gospod, pošlji njega, katerega hočeš poslati (to je pošlji kar takoj Zveličarja, katerega misliš pozneje poslati). (II. Moz. 3. in 4. pogl.)
2.	Jeremija se brani vsprejeti preroško čast, za katero ga je Bog odločil, ter se izgovarja, češ, da je še premlad in nima zmožnosti, ne veljave za tako in toliko službo (Jer. 1. pogl.).
3.	Ko so Jezusa hoteli izbrati za kralja, se jim je odtegnil in skril (Jan. 6, 15.).
4.	Sv. Malahija, izvoljen za nadškofa, se je branil prevzeti to čast. Šele, ko se ni mogel več ubraniti, vdal se je z besedami: »V smrt me peljete, ali ubogam, ker pričakujem mučeništva.«
5.	Ko je bil sv. Gregor izvoljen za papeža, je pobegnil in prosil cesarja Mavricija, naj nikakor ne potrdi izvolitve. Ognjen steber pa je izdal njegovo skrivališče. Primoran je sprejel papeško čast — a imenoval se je od tedaj hlapca vseh hlapcev.
6.	Gotfrid Bouillonski je premagal Saracene in rešil Jeruzalem iz njihovih rok. Kristijani so ga izvolili in kronali za kralja Jeruzalemskega. Pobožni kralj pa ni hotel dati se pregovoriti, da bi nosil krono, in je dejal: »Ne spodobi se, da bi človek nosil zlato krono tu, kjer je Kralj vseh kraljev, Kristus Gospod, nosil trnjevo.«
7.	Karol Veliki je rekel Saksoncem, ko jih je bil premagal in so mu kleče obetali, da mu hočejo služiti: »Nočem, da meni, ampak da Bogu služite.«
8.	Henrik IV., francoski kralj, je zatrjeval sv. Frančišku Šaleškemu, škofu v Genevi, da ob prvem imenovanju hoče izposlovati, da postane kardinal. Svetnik pa, ki je maral tako malo za časti, kakor za premoženje, je rekel: »Cenim čast, katera se mi ponuja; a taka velikost se meni ne spodobi in bi bila le ovira na potu zveličanja.« Znal je tako pregovoriti tudi papeža Leona XI., kateri ga je hotel imenovati za kardinala.
9.	Sv. Korbinijan je dvakrat potoval v Rim, da bi se ubranil škofove časti in njenega bremena. A zastonj. Ko se je vračal drugič iz Rima, so ga ujeli v Mais-u pri Meran-u in ga privedli nazaj na Bavarsko, da je prevzel škofovsko stolico v Brižingu.
10.	Ko je papež Viktor III. zvedel, da je izvoljen za papeža, se je tako prestrašil, da je skrivaj ubežal v Cassino. Pri-
govarjali so mu kardinali opetovano, ali rajše je pustil, da je bila papeška stolica celo leto brez glavarja, kakor da bi se bil dal izvoliti. Med tem je prišlo do nove volitve, h kateri so povabili tudi njega. Ker misli, da bodo kardinali zdaj volili drugega, pride k volitvi. Pa tudi zdaj je izvoljen on in prisiljen sprejme najvišjo čast na zemlji.
11.	Sv. Ignacij je bil velik sovražnik vseh častij. Pred svojim spreobrnjenjem je bil sicer kot plemenitnik zelo željan časti in slave; a potlej se je ves čas junaško trudil popolnoma zatreti to nerodno nagnenje. Zato se je branil postati general svojemu redu; ko je pa vendarle prevzel to čast, skušal se je je zopet iznebiti. V Jezusovi družbi, katero je vstanovil, je sploh zabranil vsprejem častnih služb; vrhovno pravilo bodi: »Vse v večjo slavo božjo!« (O. A. M. D. G.) Prim. str. 676, št. 7.
12.	Na Grškem je bilo sedem mož, katere so navadno imenovali „sedem modrijanovPri mestu Miletu se je bil nekdo nekega dne z ribiči pogodil, da mu bodo za določeno vsoto denarja prepustili vse, kar bodo z enim vlakom vjeli v svojih mrežah. Ribiči vržejo mreže, a potegnejo z ribami vred tudi zlato trinogačo iz morja. Zdaj nastane prepir: kupec zahteva trinogačo, ker je kupil ves vlak, ribiči pa je niso hoteli dati, ker ni bila riba in torej ne prištevati vlaku. Ker se ne morejo zjediniti in si tudi sodniki ne upajo razsoditi, povprašajo v Delfih orakel za svet. Ta pravi, da najmodrejši imej trinogo. Po tem nasvetu jo dajo Taletu, ker so ga imeli za najmodrejšega moža. Talet pa se je štel nevrednega te časti ter jo odklonil in poslal trinogo Biasu. Bias je bil pa tudi preskromen in jo prepusti Pitaku. Tako gre zlata tri-nogača okrog vseh modrijanov in pride slednjič do Solona. Ta pa jo pošlje v tempelj delfinskemu Apolu. S tem, da so po vrsti odklonili čast, pokazali so se res modrijane.
č) Za čast in dobro ime se moramo potegovati.
1.	Ana, Samuelova mati, je sicer mirno, a krepko zagovarjala in branila svojo čast proti sodniku in velikemu duhovnu Heliju, ki je iz njenega nenavadnega vedenja pri goreči molitvi napačno sodil, češ da je pijana. »Nikakor ne, moj gospod, zakaj silno nesrečna žena sem jaz, in vina in vsega, kar more vpijaniti, nisem pila, temveč odkrila sem svoje srce pred Gospodom.«(I. Kralj. 1,12 id.)
2.	Jezus Kristus, ki je v vsem iskal le časti svojega Očeta, ne pa svoje lastne, potegoval se je vendar tudi o mnogih prilikah
za svoje dobro ime. Ko so mu n. pr. očitali, da ima hudobnega duha, se je odločno branil, da nima hudobnega duha, da ni obseden. In ko mu le niso dali miru z nadležnim očitanjem, se jim je resnobno ustavil in vsem zaklical: »Kdo izmed vas me more katerega greha obdolžiti?« In ko so na njegovem zadnjem potu v Jeruzalem farizeji ugovarjali, ker ga je vse ljudstvo častilo, jim ni ukazal, naj utihnejo, marveč svoje sovražnike je zavrnil rekoč: Povem vam, da bodo kamni vpili, če ti molčijo.«
3.	Krepko je branil svojo čast pred tožniki sv. Štefan, kakor nam je razvidno iz »dejanja apostolov« (6. in 7. pogl.).
4.	Sv. Bazilija so bili zlobni ljudje v mestu Cezareji obdolžili častihlepnosti in krivoverstva. Branil je svojo čast ustno in pismeno, po listih in javnih govorih.
5.	Sv. Avguštin se je javno potegnil za svoje dobro ime, ko so ga dolžili Pelagijevih zmot.
6.	»Kje je kak svetnik«, vpraša sv. Lavrencij Justini jan, »kateri bi se ne bil nič zmenil za svoje dobro ime v prid drugim ?«
7.	Henrik Suzo je bil obdolžen, da krade vosek in sveče, ker je neka šestletna deklica rekla, da gaje bila zasačila pri tatvini. To je sv. moža tako vznemirilo, da je ves užaljen Bogu tožil in molil: »0 moj preljubi Jezus, vse, vse hočem iz ljubezni do Tebe rad pretrpeti, vsak križ, vsako nadlogo rad prevzeti; toda, o moj Bog, ne daj takim rečem priti nad me, ki bi me pripravile ob dobro ime.«
d)	Čast naklada težko breme.
1.	Jakob si je s pomočjo svoje matere zvijačno pridobil prvenstvo. Zdaj, tako bi človek mislil, bode pač srečen in zadovoljen, ko je po tolikem trudu dospel do najvišje časti v družini; toda ravno nasprotno se je zgodilo. Celo svojo domovino je moral zapustiti in na ptuje pobegniti pa pri Labanu trdo delati, v vednem strahu pred bratom.
2.	Mati Cebedejevih sinov je prosila Jezusa, da naj v svojem kraljestvu da jednemu na desni, drugemu na levi sedeti. Jezus pa ji odgovori: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, katerega bom jaz pil?« (Mat. 20, 22.)
3.	Papež Urban VII. je vzdihnil navadno, kedar je oblačil svoje tanko zgornje oblačilo: »Kdo bi verjel, da je v tako lahni obleki skrita tolika teža!«
4.	Ko je Karol V. prepustil vladanje svojemu sinu Filipu II., mu je rekel: »O sin! veliko breme ti nalagam; zakaj jaz nisem ves čas svojega vladanja preživel ni jedne ure brez strahu in skrbij.«
5.	Papež Pij V. je večkrat ponavljal: »Dokler sem bil menih, sem nekako upal, da se zveličam; ko sem postal kardinal, sem že dvomil; sedaj, kar sem papež, skoraj obupujem.«
6.	Papež Hadrijan VI. si je dal na grob napraviti ta le napis: »Tukaj počiva Hadrijan VI., kateremu se ni pripetila nobena večja nesreča, kakor da je vladal.« — Isti papež je na vprašanje, kako kazen naj bi voščil kdo svojemu naj hujšemu sovražniku, odgovoril: »Najvišjo Čast v državi.«
7.	Papež Leon XI. je rekel svojemu spovedniku : »Kako dobro bi bilo za-me, ko bi bil imel raj še ključe kakega samostana, kakor pa ključe nebeškega kraljestva.«
8.	Neki kardinal je rekel na smrtni postelji: »Zdaj bi si želel, da sem preživel vse svoje dni v kakem samostanu. Boljše bi bilo, da bi bil v samostanu služil kuharju, kakor da sem postal kardinal.«
9.	Že Stari pogani so spoznali, da časti so le bremena. Jeden izmed njih je dejal: »Tisti je dobro živel, kateri se je znal dobro skriti.«
10.	TemistoJeles je rekel človeku, ki je hlepel po višji časti: »Ako mi pokažeš dve poti, katerih prva pelje v grob, druga do največje časti, izbral si bom raj še prvo.«
11.	Selevkus je imel navado reči: »Malokdo ve, kaj se pravi, kralj biti ali opravljati sploh katero naj višjih služb v državi; in nobenega ne bi našli, da bi pobral krono na tleh, ko bi vedel, kaj je krona.«
e)	Čast je minljiva in nečimerna.
1.	Preroka Danijela je kralj povzdignil nad vse druge kneze v deželi in obsipal z naj višjimi častmi, — kmalo potem pa je bil obsojen na smrt in vržen v levnjak.
2.	Sv. Janeza Krstnika so imeli za preroka in celo za Mesija — a kmalu na to so ga vrgli v ječo in bil je obglavljen.
3.	Leon XI., iz imenitne medicejske rodbine, je imel v grbu cvetko vrtnico z napisom: »Tako sem cvetel.« In res je bil sam sebi prerok. Malo časa potem, ko je bil povikšan do najvišje časti, je umrl in odcvel kakor vrtnica.
4.	Sv. Peter Damijan primerja po pravici časti in imenitne službe dimu, kateri se tembolj v nič spreminja, čim višje se vzdiguje.
5.	Sv. Matilda je po smrti svojega soproga, nemškega cesarja, peljala svoje tri sinove in dve hčeri k mrtvemu truplu predragega očeta in jim rekla: »O moji predragi otroci! glejte tukaj, kaj je človek! Vaš oče je bil velik cesar, najimenitnejši knez na zemlji; toda Bog ga je poklical s sveta, vse njegove vojskine trume bi ga ne bile mogle smrti ubraniti; nobena človeška moč bi ne bila mogla podaljšati trenutka, ko se je duša ločila od telesa. Krona in žezlo in vse veličastvo sveta ga je zapustilo; celo njegovi telesni ostanki se morajo v prah spremeniti. Njegova duša pa, on sam moral je pred Boga stopiti, da mu da račun od svojega hiševanja.«
6.	Kadar novoizvoljenega papeža neso v cerkev svetega Petra h kronanju, zažge ob tem obhodu ceremonijarij pred njegovimi očmi trikrat kosmič prediva, rekoč: »Sveti oče, tako preide veličanstvo sveta!« — v resen opomin, da tudi oni, ki je zdaj prva oseba na svetu, naj misli, kako minljiva je vsa zemeljska čast.
7.	Krištof Kolumb je pač zaslužil, da bi ga častila vsa Evropa, še posebej pa Španska. Od začetka so ga res tudi častili; kralj mu je podelil plemstvo. A začeli so ga zavidati in cele kupe tožba so poslali na španski dvor. Bovadila je bil poslan v Ameriko, da bi skrivaj preiskal, so li tožbe opravičene. Toda Bovadila, neplemenit mož, se je vedel, kakor bi bil kraljev namestnik, in pozove vse Špance, naj njemu izroče svoje tožbe proti Kolumbu. Ko pa tudi Kolumb ponižno prosi zaslišanja, ga ne le noče poslušati, marveč še ukaže, naj ga uklenejo in v verigah pošljejo na Špansko. Takega ravnanja so se sramovali celo nekateri Španci. Ko so že precej odrinili od suhega, približa se spoštljivo vjetemu Kolumbu kapitan in mu hoče odvzeti verige. »Ne«, pravi vrli možak, »svojih verig ne odložim in ž njimi hočem iti tudi v grob.« Tudi njegova obleka je bila strgana. Ferdinand in Izabela sta mu sicer odvzela verige, preskrbela mu obleko in ga prijazno vsprejela, a v poprejšnjo čast ga nista povzdignila. Kolumb je umrl v uboštvu in zapuščenosti. Novi svet še po njem ni dobil imena. Tako nestalna je čast človeška.
8.	Belizar je bil najboljši vojskovodja za časa Justinijana I. Poslal ga je v Afriko in zaukazal mu pokončati Vandale. Šel je v Afriko in premagal Vandale. Poslan je bil v Italijo s poveljem,
da podjarmi vzhodne Gote. Šel je v Italijo in pokončal Gote. Poslal ga je nad Perze, da jih premaga. Šel je tedaj v Perzijo in zmagal tamošnjo vojsko. — Tako je zaslovelo njegovo ime. Najvišjo čast mu je skazoval cesar, imenoval ga konzula, da, celd denar je dal kovati z njegovo podobo in njegovim napisom ter ga bogato obdaril. Toda kmalu je prišel Belizar po zavisti drugih v nemilost, oropan je bil časti in oblasti, da, celo oslepili so ga in moral je po Carigrajskih ulicah beračiti. Kolik padec od največje časti v tako zapuščenost in uboštvo!
Prim. str. 675, 6; 686, 14.
f)	Zatirajmo častihlepnost.
a) Častihlepnost je grda in silno pogubna strast.
1.	Zavrženi angelji nas najbolje učijo, kako nenasitljiva in zapeljiva strast je častiželjnost. Angelji so bili povikšani do najvikše stopinje nebeške slave, pa niso bili zadovoljni s svojo častjo; Bogu so hoteli biti jednaki. In to jih je pahnilo v večno pogubljenje.
2.	Že naša prva mati Eva se je udala častihlepnosti in nečimernosti, in to je bil glavni vzrok njene nepokorščine. Ko je namreč kača rekla: »Ne bosta umrla, ne; zakaj Bog ve, da kateri dan koli bosta jedla od drevesa, se vama bodo oči odprle in bosta kakor bogova in spoznala dobro in hudo« (I. Moz. 3, 4. 5), dala se je Eva premotiti in je odtrgala in jedla prepovedani sad ter tako odrekla pokorščino Bogu. Iz tega je prišlo na svet vse gorje.
3.	častihlepnost je bila vzrok, da so se spuntali Kore, JDatan in Abiron in 250 levitov zoper Mozesa in Arona ter bili tako grozovito pokončani.
4.	Davida je obšla častihlepnost, ko mu je vojskovodja Joab pravil, da more trinajstkrat stotisoč mož na noge spraviti in v vojsko poslati, — češ, kako je mogočen kralj, ker zmore toliko vojsko. David hitro spozna svojo napako in ponižno Gospoda prosi odpuščanja. Vendar pa mu Bog pošlje preroka Gada, ki mu naznani, da si mora izvoliti jedno izmed tehle kaznij: ali naj pride sedem let lakota v deželo, ali naj beži tri mesece pred svojimi sovražniki, ali pa naj bo tri dni kuga v njegovi deželi (II. Kralj. 24.).
5.	Absalon si je hotel nakloniti ljubezen podložnikov svojega očeta, da bi lastnega očeta izpodrinil in zadostil svoji častihlepnosti. Vsako jutro je stal pri vratih kraljevega poslopja in vsakega, ki je imel kako opravilo pred kraljevo sodbo, je k sebi
poklical in prav prijazno ž njim govoril; — slednjič mu podal roko, ga objel in poljubil. S to zvijačo si je naklanjal in tudi naklonil srca Izraelovih mož — v veliko gorje očetu in slednjič tudi sebi, ker je žalostno poginil — za lase obešen in s trojno sulico preboden.
6.	Veliki duhoven Onija je imel silno častihlepnega brata. Iz častilakomnosti bi bil rad dosegel čast svojega brata. Ker je vedel, da se da pri zlobnem kralju Antijohu za denar vse dobiti, obljubi mu tristoinšestdeset talentov za višjeduhovniško čast in jo tudi dobi; tudi da zapreti svojega brata. Njega pa še prekosi neki drugi častilačni Jud M e n e I a j in postane veliki duhoven. Da bi se kralju prikupil in bi mogel ostati v svoji časti, pelje celo Antijoha v naj svetejše, ter oskruni tempelj Gospodov. Do take brezhožnosti privede častihlepnost človeka! (II. Mak. 4. in 5.)
7.	Ker se je Arnan čutil razžaljenega na svoji časti, hotel je vničiti Mardoheja in vse Jude; toda v jamo, ki jo je drugim kopal, je sam padel: obešen je bil na iste vislice, katere je bil pripravil navideznemu tekmecu (Est. 7, 10.).
8.	častihlepni Abimelek je pomoril sedemdeset svojih bratov, da bi mogel sam kraljevati. Kmalu po tej moritvi, ko oblega stolp v mestu Tebesu, vrže neka žena s strehe kos mlinskega kamena in mu razbije glavo; njegov oproda ga potem na njegovo prošnjo popolnoma usmrti (Sodn. 9.).
9.	Celo apostoli niso bili čisto prosti častihlepnosti. Gospod jih je povzdignil do najvišje časti, — do časti apostoljstva; pa drug se je hotel povzdigniti nad drugega, zato so se prepirali med seboj, »kateri je največji med njimi.« Jezus jih je moral zarad tega še posebej svariti in opominjati.
10.	Herod je iz častihlepnosti storil najgrozovitejša zločinstva: dal je umoriti v Betlehemu in okrog Betlehema vse dečke po dve leti ali manj stare, kakor tudi svojo ženo, njenega očeta in brata, da, še celo svoje tri sinove in taščo ter mnogo višjih uradnikov in 300 častnikov. Zadela ga je pa tudi huda šiba. Počasna bolezen mu je polagoma jemala moči; noge so mu silno otekle, telo pa so pokrivale gnojne, s črvi napolnjene, nagnusno smrdeče otekline. Noč in dan ga je mučila strašna lakota, katere ni mogel z ničemur utolažiti. Hotel se je sam umoriti, pa so mu zabranili. Slednjič je v obupnosti izdihnil svojo črno dušo.
11.	Aleksander Veliki še ni bil s tem zadovoljen, da je imel čast in naslov kralja; v svoji častihlepnosti se je tako daleč
spozabil, da, ker na zemlji ni mogel večjega naslova dobiti, se je dal imenovati sinu najvišjega poganskega boga, Jupiterja Amona.
12.	Neizrečeno častilakomen je bil rimski cesar Domicijan. Naslov »cesar« mu ni več zadostoval; dal je ukaz, da ga morajo ustno in pismeno imenovati »boga«, in da bi ga tudi res častili po božje, postavil je poleg drugih maliških podob na kapitelu tudi svojo lastno zlato in srebrno podobo.
IB. Častihlepna cesarica Jr ena kar ni mogla odpustiti svojemu sinu Konstantinu VI., da jo je odstranil od vladanja. S prilizovanjem pa si ga je znala tako pridobiti, da je smela zopet sovladati. Zdaj pa zasnuje skrivno zaroto, ki kar nenadno izbruhne. Ubogega cesarja vjamejo in mu iztaknejo oči na tako grozovit način, da kmalo nato umrje. Zdaj je nasičena častihlepnost drzne matere, ker more sama vladati; toda zarota pahne tudi njo raz cesarski sedež in zapodi v dosmrtno pregnanstvo.
14.	Slavni Napoleon I. se je bil povzdignil do tako visoke časti in slave, da se mu je klanjala skoro vsa Evropa. Po vsem svetu je odmevalo njegovo ime. Pa častihlepnost mu ni prinesla sreče; povspenjal se je sicer na kvišku od stopinje do stopinje, a še hitrejše je upadala njegova slava, dokler ga ni popolnoma zapustila na samotnem otoku; le zaničevaje se ga je še spominjal svet, kateri ga je v zvezde koval, ko mu je bila še sreča mila.
15.	Lovski spremljevalec. Asirski kralj je vzel s seboj na lov nekega G o b r i j a. Nasproti jima pride razdražena medvedka; kralj nastavi lok, a ne zadene zveri; Gobrija ustreli in jo takoj ubije. Kralj obledi jeze, grize se v ustnici pa molči. Potlej ju sreča lev; kralj zažene sulico, pa ga ne zadene; Gobrija pa pobije leva. Sedaj se razsrdi kralj in prebode zvestega spremljevalca Gobrija s sulico. Hvaležen bi bil moral biti častihlepni vladar, da ga zveri nista raztrgali, mesto tega pa se jezi in umori svojega rešitelja!
P) Bogu pripisujmo nam odmerjeno čast.
1.	Egiptovski Jožef je znal Faraonu razložiti sanje, katerih ni znal razložiti noben modrijan v deželi; a že naprej je povedal, da tega ne more storiti sam iz sebe, marveč da razlaganje sanj pride od Boga (I. Moz. 41, 36.).
2.	David je pripisoval svoje zmage le božji pomoči in se mu je prisrčno zahvaljeval zanje (Ps. 117, 14—16.). In ko je ljudstvo obilne dari prinašalo za zidanje tempeljna, se je silno veselil,
vendar s ponižnim srcem molil: češčen bodi Gospod, Bog Izraelov... Tvoja, Gospod! je veličastnost in mogočnost, in slava iti zmaga, in tebi bodi hvala; vse namreč, Icar je v nebesih in na zemlji, je tvoje; tvoje, Gospod, je kraljestvo .... tvoje je bogastvo .... tvoje je vse, in kar smo prejeli iz tvoje roke, smo tebi dali (I. Kion. 29, 10 id.).
—	In prekrasno je izrazil svoje ponižno čustvo z besedami: Ne nam, o Gospod, ne nam, marveč svojemu imenu daj čast! (Ps. 113, 9.)
3.	častitljivi Ludovik de JPonte je imel navado reči: »Zdim se sam sebi kakor orodje v roki božji. Kakor se orodje ne more samo premikati, ne more ničesar premakniti in ničesar storiti, tako tudi jaz sam iz sebe nisem nič in ne morem nič storiti. Ako vzame Bog moči, ki mi jih je dal, v svojo roko, delam dobro; ako me pa prepusti samemu sebi, delam le narobe. Najrajše se mislim, kakor da sem otrok, katerega materinska ljubezen božja vodi za roko; ako mu ne da mati jedi, umrje lakote; ako ga mati ne čedi, se zaduši v blatu; ako ga mati ne drži, pade.«
4.	Ko so nekoč vprašali sv. Frančiška Asiškega, od kod pride, da ga je Bog obdaril s tolikimi milostmi, ker ni ne plemenit, ne zgovoren, ne učen, ne telesno lep, je odgovoril: »Ravno zato me je Bog izvolil, ker nimam ničesar, s čemur bi se mogel bahati, naj bi vsi spoznali, da to ne prihaja od ljudij, marveč od Boga.«
—	Ob drugi priliki je prišlo k temu svetniku veliko ljudij, ki so ga močno častili, poljubljali so mu obleko, roke, noge, — pa nič se ni branil. V njegovem tovarišu se obudi sumnja, češ, da svetnika veseli to počeščenje in mu to tudi razodene. Svetnik mu odgovori: »V primeri s ,tem, kar bi morali storiti ti ljudje, storijo toliko kakor nič, brate!« Nad tem odgovorom se tovariš še bolj spodtika, ker ga ne razume. Svetnik pa nadaljuje: »Ljubi brat! časti, katero vidiš, da mi skazujejo, ne pripisujem sebi, marveč vse obračam na Boga, kateremu gre vsa čast! Jaz ostanem v globočini svoje ničevnosbi in se veselim, da ti-le ljudje Boga častijo v njegovi stvari.« Tovariš je bil zadovoljen.
5.	Sv. Vincencij Favljanski je vselej, kadar mu je bilo govoriti o dobrem vspehu svojih podjetij, hvalo odvračal od sebe in obračal na Boga. »Bogu je bilo všeč«, govoril je ob takih prilikah , »da je tu in tam porabil našo družbo«; ali pa: »Božja dobrota nam je naklonila to ali ono opravilo.« Nasprotno je pa le sebi pripisoval, če se ni kaj posrečilo; rekel je: »Jaz sem vzrok; moji grehi so to zadolžili; zavoljo mojih grehov je šlo tako« itd.
6.	Sv. Gregor Huronski je vedno nosil na vratu ostanke svetnikov, da bi se čudeži, katerih je toliko storil, ne pripisovali njemu, ampak ostankom svetnikov.
7.	V nekem samostanu se je zbralo več očetov, da bi se posvetovali o neki imenitni reči. Ko je povedal vsak svojo misel, pride na vrsto nek častitljiv, star menih, ki je doslej le pohlevno molčal. Ko ga vprašajo, odgovarja le na kratko, in spregovori le nekaj besedij. Ko opat sliši njegove besede, pravi: »Zares, častitljivi oče, ko bi bili med svetom, bili bi že morda škof; zdaj pa živite kot ubog samotar in ostanete nepoznan s svojo modrostjo; vaše besede so besede luči in resnice.« Starček pokima z glavo, pogleda v tla in pravi: »Da, oče, to so besede resnice, pa niso moje besede, marveč vzel sem jih iz sv. pisma.«
8.	Slavni pa bogoljubni skladatelj Ilagdn ni nikoli prišteval svojih izvrstnih del sebi v čast, marveč jih je vedno le imenoval dar nebeški, ki mu ga je Bog podaril brez zasluženja. Ko so igrali njegov glasoviti oratorij »Vstvarjenje«, ulile so se mu pri besedah »Bodi svitloba* solze iz očij. Povzdignil je roko proti nebu in vzkliknil: »Nič mojega! nič mojega! Vse od tam-le gori!«
f)	Ne iščimo lastne časti.
1.	Sv. Anton, puščavnik, je bil večkrat pismeno povabljen od cesarja Konštantina, da bi ga prišel v Carigrad obiskat. A sveti Anton ni maral, boječ se prazne časti, ter je pravil: »Ako pojdem k cesarju, ostanem Anton, ako pa ne pojdem, ostanem Anton puščavnik.«
2.	Ko je sv. Vincencij Pavljanski prišel iz Rima v Pariz, je zamolčal svoj prislov: »Pavljanski« v skrbi, da bi ljudje drugače mislili, da je iz imenitne rodbine. Imenoval se je samo duhoven Vincencij in kazal se kot priprost, neučen mož, četudi je bil doktor teologije. Sploh mu je bilo naj ljubše, da so ga imeli za navadnega, neposebnega človeka.
3.	Pafnucij, opat nekega egiptovskega samostana, je bil radi svojega bogoljubnega življenja pri vseh svojih redovnih bratih v veliki časti. Ta čast pa Pafnuciju ni bila po godu; zato se na tihem preobleče ter zbeži na tuje, kjer pride slednjič v samostan Pahomijev. Prosil je, da ga sprejmo; prošnjo mu sicer uslišijo, toda mnogo se mora poniževati. Dajo mu opravilo na vrtu, kjer dobi tudi predstojnika. Pafnucij je opravljal svojo vrtnarsko službo kar najvestnejše in najpokornejše; delal je tudi to, česar drugi
niso hoteli. Toda tudi s tem ni bil zadovoljen. Po noči je vstajal ter delal. Zjutraj so se vsi čudili, ker niso vedeli, kako da je toliko storjenega. To je trajalo tri leta. Med tem pa so menihi njegovega samostana bridko čutili njegovo izgubo. Slučajno pride neki menih v Pahomijev samostan ter zagleda tam Pafnucija, ki je ravno gnoj kidal; takoj je padel pred njim na koleni. Drugi niso mogli razumeti, kaj se godi, dokler jim menih ne razloži, kdo je Pafnucij. Vsi ga prosijo odpuščanja, Pafnucij pa se bridko izjoka, da je bil spoznan. Le s silo so ga zopet pripeljali nazaj v samostan, od koder je pa drugič utekel v Palestino, v ICasijanov samostan, kjer so ga pa tudi spoznali in častili.
4.	Kadar je moral sv. Vincencij govoriti o svojih vspehih, znal je zmeraj vsako hvalo od sebe odvračati in pripisati jo le Bogu. »Bogu je dopadlo«, govoril je v takih slučajih, »vporabiti našo družbo za to in to«. Ali »Božja dobrota nam je zaupala to ali drugo opravilo«. Nasprotno, če se ni kaj ugodno izvršilo, pripisoval je samemu sebi. »Jaz sem kriv«, rekel je, »moji grehi so temu vzrok, — zavoljo njih se je tako zgodilo« itd.
5.	Sv. Dominik je spreobrnil k pravi veri veliko krivovercev in veliko čudežev naredil v moči božji. Zato so ga imenovali in častili kot angelja božjega. Vendar ni ostal v mestu Tolozi, če tudi so mu prijatelji prigovarjali, da je ondi potreben. Jaz sem bil samo sredstvo v božjih rokah, dejal je. Ne jaz, ampak Bog sam jih je razsvetlil in predrzno bi bilo, če bi mislil, da sem tu potreben. Odšel je v Carcassono in ko ga je vprašal prijatelj, zakaj je odšel od tam, je dejal: »Tam so me preveč hvalili in častili. Tu mi je dobro; ker, hvala Bogu, zaničujejo me vsakovrstno, ker so vsi zoper mene.«
6.	Za časa cesarja Teodozija je živel blizo Carigrada neki puščavnik, ki ni nikoli prišel iz svoje celice. Cesar je nekega dne šel tje na sprehod, zapustil svoje spremstvo in šel sam v celico ter ga prosil blagoslova. Puščavnik je molil ž njim, ponudil mu kruha, soli in vode in sta jedla. Nato ga vpraša cesar, ali vč, kdo da je? Puščavnik mu odgovori: »Gospod, jaz te ne poznam.« Cesar nato: »Jaz sem cesar Teodozij in sem prišel, da se priporočim v tvojo molitev.« Globoko se pokloni pred njim puščavnik. Drugi večer je mislil sam pri sebi: Tukaj ne smem več ostati. Kajti po zgledu cesarjevem bo marsikdo prišel z dvora k meni in ljudstvo me bo imelo za služabnika božjega. Bojim se, da bi me zapeljal hudič, da bi jih sprejemal rad in bi mi dopadla
44
njihova hvala in češčenje. Tako bi zgubil ponižnost ter se veselil hvale ljudij. Tako je mislil in še tisto noč bežal v Egipt k ondotnim očetom puščavnikom.
7.	V samostan opata Besariona so prinesli obsedenega človeka. Vsi bratje so molili nad njim, a hudi duh ni odšel od njega. Tedaj so rekli med seboj: Nikdo ga ne bo mogel izgnati, kakor edini Besarion. Pa če mu to povemo, ne bo hotel priti v cerkev. Naredimo tako-le: ker je on vedno prvi v cerkvi, skrbimo, da bo ubošček že ondi sedel in mu porečemo: »Besarion, zbudi tega zaspalega.« In res so naredili tako. Ko pride Besarion, so vsi bili že pri molitvi in so mu rekli: »Besarion, zbudi tega zaspalega.« Le ta ga zbudi in pravi: »Vstani in pojdi vun.« In takoj je izginil nečisti duh od obsedenega, in ta je bil zdrav od tiste ure. Tako zelo so svetniki zaničevali čast in češčenje.
8.	Brat Mase j, učenec sv. Frančiška Asiškega, je dvomil, ali si ta svetnik ne šteje bogzna kako visoko časti, katero so mu skazovali knezi in ljudstvo. Ko je nekega dne prišel iz gozda, kjer je molil več dnij, in gaje spremljala velika množica ljudij, ga vpraša Masej, da bi skušal njegovo ponižnost, začuden: »Od kod tebi to ? odkod tebi to ? odkod tebi to ?« Frančišek odgovori: »Kaj pa?« Masej pravi: »Da ves svet hiti za teboj; da te vsak hoče slišati, želi videti, hiti ti služiti, odkod to? Nisi ni lep, ni okinčan; imaš le malo modrosti in učenosti; nisi ni plemenitega rodu; odkod tedaj, da ves svet drvi za teboj in hiti k tebi?« — Ko je to slišal ponižni služabnik božji, obrne oči k nebesom in povzdigne svojega duha k Bogu in ko se je kakor iz zamaknenja zavedel, pade na kolena, zahvali se darovalcu vsega dobrega in z nekakim ognjem govori: »Hočeš vedeti, odkod meni to ? Hočeš vedeti, odkod meni to ? Hočeš vedeti, odkod meni to ? Vedi tedaj, da prihaja to iz naj svetejšega očesa vsemogočnega Boga, katero pregleda dobre in hudobne popolnoma. Kajti to najsvetejše oko ni videlo na zemlji večjega grešnika, med ljudmi ne večjega nespametnika in med vsemi stvarmi ne katere slabejše od mene. Zato me je izvolil Bog kot sredstvo izmed drugih, da delujem in končam delo njegovo. Ker Bog si izvoli zmirom neumne tega sveta, da se osramote modri in to, kar je zaničljivo in ničevo in kar je slabo pred svetom; da ukonča, kar je močno, in da osramoti imenitne in mogočne. Da se spozna, da vsa moč je od Boga in ne od stvarij ; da kdor se hvali, se hvali v Gospodu; da vsa čast gre le njemu vekomaj.« —
9.	Fijakrij, sin škotskega kralja, je zbežal s kraljevega dvora, da bi mogel živeti v samoti. Po smrti njegovega očeta so podložniki želeli, da bi Fijakrij prevzel vlado, ker mlajši brat se je nagibal k pelagijanizmu. Fijakrij pa ni hotel sprejeti te časti ter je prosil Boga, da bi mu poslal kak udarec, samo da ne bi bilo treba prevzeti vladarstva. Bog ga usliši ter mu pošlje bolezen, vsled katere podložniki prostovoljno odnehajo od svoje prošnje. (Prim. str. 678, c.)
8) Potrpimo, če se nam krati čast.
1.	Sv. Frančiška Šaleškega je neki zvijačen sovražnik hudo razžalil. Vsi so mu svetovali, naj se zagovarja, ker to pač močno škoduje njegovi škofovski časti. Krotko odgovori svetnik svojim prijateljem: »Bog bo že vedel, koliko časti potrebujem kot škof; kot gospodu Šaleškemu pa mi je malo do tega, če njega zaničujejo.«
2.	Ko je sv. Ignacij še bival v Manrezi, je največ časa preživel v tamošnjem samostanu. Od tod je hodil v mesto beračit. In posebno od začetka je navadno dobil več psovk nego kruha. To pa mu je bilo ljubše nad vse drugo. Včasih so se zbrali otroci ter se norčevali iz njega. Posebno neki človek slabega slovesa ga je, kolikorkrat je Ignacij v mesto prišel, oponašal in zaničeval na vse mogoče načine, imenoval ga hinavca in hudobneža. — Vso to nečast pa je zadovoljno prenašal in šele potem zapustil Manrezo, ko se je začela širiti njegova čast.
3.	Ko je bival sv. Tomaž Akvinski v samostanu v Bologni, sprehajal se je neki dan po vrtu, vtopljen v premišljevanje. Kar prihiti k njemu neki brat, kateri ga ni poznal, in mu pravi: »Prijor mi je dovolil iti v mesto in zaukazal, da mora prvi brat, katerega srečam me spremljati. Ilaj d z menoj!« Brez obotavljanja gre učeni pa ponižni Tomaž ž njim. Brat je občeval ž njim kakor z navadnim sodrugom, priganjal ga in norčeval se, da je počasen. V mestu, kjer so učenika poznali, se niso malo čudili, da spremlja navadnega brata. Še bolj so se čudili, ko so slišali, kako brat psuje in priganja svojega spremljevalca. Nekdo pomigne bratu pa ga vpraša, mu je li znano, da je spremljevalec njegov učeni Tomaž Akvinski.
Pri teh besedah se prestraši brat in hitro prosi odpuščenja. Poln ponižnosti in skromnosti pa mu pravi le-ta: »Pusti to, brat! Pred Bogom smo vsi enaki!«
4.	Sv. Frančišek Asiški, je potoval z bratom Leonom. Ta je šel pred njim v snegu — bila je huda zima. »O brat Leon! ko bi mogel delati čudeže, to bi še ne bilo popolno veselje!« Za nekaj časa se zopet oglasi: »O brat Leon! ko bi znal govoriti vse jezike, celo angeljske, to ne bi bilo popolno veselje.« Tako je zaklical še parkrat svetnik. Končno ga vpraša brat: »Oče, kdaj in katero bi bilo tedaj popolno veselje ?« Svetnik odgovori: »če nas bi ne sprejeli v samostan, h kateremu greva, pa bi naju zapodili jn nam hudo storili — to bi bilo popolno veselje.«
5.	Epiktet opominja: »če ti pride kdo povedat, da ta ali oni slabo govori o tebi, nikar ne oporekaj temu, kar se govori o tebi; marveč odgovori, da oni ne pozna tvojih drugih grehov, zakaj sicer bi ne bil mogel samo tega, marveč še brez primere veliko več o tebi reči.«
a) V vseh dobah se nahajajo čednostni ljudje.
1.	Sv. pismo nam opisuje premnogo krasnih zgledov prave in temeljite čednosti: kako lepo so se odlikovali med drugimi sv. očaki, mnogi preroki, kralji, mučenci ob času Makabejcev, sveti možje in žene raznih stanov.
2.	O egiptovskem Jožefu pravi sv. Ambrozij: »Jožef je bil ponižen v suženjstvu, sramožlj iv v begu, potrpežljiv v ječi.«
3.	O bogoljubni Ruti je smel Booc reči: »Vse ljudstvo, ki prebiva znotraj vrat mojega mesta, ve, da si žena polna čednosti.« (Ruta 3, 11.)
4.	čednostna žena je bila Judita, ona slavna junakinja, katero je bil Bog odbral za rešiteljico izraelskega ljudstva. »Ona je bila med vsemi najbolj sloveča, ker se je Gospoda močno bala in ni ga bilo, da bi kako hudo besedo govoril o njej«. (Jud. 8, 8.)
5.	Najlepši vzor vseh čednostij je za Jezusom prečista Devica Marija. Drugi svetniki so se odlikovali po posameznih čednostih, ona se je odlikovala v vseh. Angelj jo je imenoval polno milosti, z isto pravico jo smemo imenovati tudi polno čednostij, ker je vedno sodelovala z božjo milostjo ter rastla v čednostih in zaslugah. Zato pravi častitljivi opat Rupert: »Marija je bila v svojem prvem posvečenju kakor jutranja zarja, ob
spočetju Sinu božjega kakor luna in ob smrti kakor s o lnce«.
6.	Svetniki so vsi naši vzorniki glede na sv. čednosti, saj sv. Cerkev nikogar ne prišteje med svetnike, ako se ni odlikoval po posebnih junaških čednostih. Torej ne moremo tu posameznih zgledov naštevati, ker to bi se reklo na novo spisati življenje svetnikov.
7.	Že pagani so znali ceniti čednost. Proslavljali so n. pr. detinsko ljubezen K1 e o bi s a in Bitona, dveh blagih mladeničev, ki sta se sama vpregla v voz, da sta svojo staro in bolehno mater peljala v tempelj k slovesnostim; čislali so K u r c i j a, ki je skočil prostovoljno v prepad, da je rešil domovino; hvalili so spravljivost Demetrija, ki je velikodušno odpustil svojim sovražnikom in jim še po svojih vojakih ukazal žita in kruha v hiše napeljati itd.
8.	Vpričo perzijskega kralja Ko»roa se je v nekem zboru grških in indijskih modroslovcev sprožilo vprašanje, kaj je pač najbolj žalostno na svetu? Neki grški modrijan meni: »Slabotna starost v zvezi z naj večjim uboštvom«. Indijanec pravi: »Telesna bolezen z veliko revo duha.« »Jaz pa menim«, reče vezir Buzur-g e h i m i r, »da naj večje zlo, ki more človeka zadeti na tem svetu, je to, če stoji na kraju groba, pa ni čednostno žive L« Splošno odobravanje je potrdilo resnico teh besedij.
9.	Silno bogat kralj je imel dva sina, ki ju je enako zelo ljubil. Oba je hotel postaviti za dediča svojega blaga in svojih zakladov. Pa poprej naj bi pokazala, da sta tudi res vredna. Toraj jima naroči, naj gresta na ptuje ter si ondi nabereta in nakupita zlata in dragih kamenov. »Le tisti«, tako jima reče, »je mene in mojih zakladov vreden, kateri mi domov prinese pravega zlata in pravih kamenov«. — Obema da mnogo denarja in da bi ložje ter gotovejše ločila pravo zlato od nepravega in prave kamene od nepravih, da jim kralj tudi 1. poskusni kamen, 2. knjigo, v kateri so bila natanko popisana znamenja dobrega zlata in dragih kamenov, in 3. tudi poštene in zvedene tovariše, k oj ih svet naj bi poslušala.
Sinova odideta. Pa starejši je bil lahkomišljen, hodil je veliko po dragih veselicah in, če se je tudi tu ali tam spomnil očetove naročbe ter gledal po zlatu in kamenih, vendar ni rabil poskusnega kamena, ne knjige, ne sveta tovarišev; gledal je le po vrhu na vnanji svit zlata in le na to, kako so bili kameni gladko
obrušeni, po tem je sodil in kupoval. Umnejši je bil mlajši brat. Poslušal je rad svet modrih tovarišev, kadar je kupoval kak dragi kamen, in v vsem se je natanko ravnal po očetovem naročilu.
Nenadoma in za starejšega brata veliko prezgodaj pride od kralja poročnik, ki veli obema, naj se takoj vrneta domov. Doma najprej starejši sin, nekoliko trepetaje, pokaže svojo malo nakup-nino. Oče hitro in s skušenim očesom pogleda in jezno reče: »Bedasti in spačeni sin! Kako si mogel tako lahkomišljeno in neumno kupovati?! Kar si nakupil kot pravo zlato, ima le vnanji svit zlata, je pa zgolj navadna ruda in tisti tvoji navidezni žlahtni kameni so le ponarejeni iz stekla. Sem ti li za to dal toliko denarja, poskusni kamen in knjigo in previdnih svetovalcev, da mi nakupiš takih ničestih rečij ? V dobro zasluženo kazen te zapodim na veke od svojega dvora.« — Potem pogleda ostri oče, kaj je nakupil mlajši sin, in koj o prvem pogledu se mu razjasni obličje: »Pravo, ljubi sin! samega dobrega zlata in dragih kamenov si prinesel domov. Toraj bodeš tudi vreden dedič mojih zakladov.«
Kralj je Bog; njegova sinova smo mi; tudi nas hoče Bog v svoji ljubezni vse postaviti za dediče svojega večnega bogastva. V ta namen nam je dal posebne darove, zmožnosti in milosti; poskusni kamen je naša vest, knjiga je sv. evangelij, kjer so natanko opisana znamenja prave čednosti, in naši spremljevalci, katerih svet nam je poslušati, so duhovni, dobri stariši, učitelji in drugi dobromisleči ljudje, zlato in in dragi kameni so pa čednosti in dobra dela, katera nam hoče ljubi Bog poplačati z nebeškim kraljestvom.
b) Čednost ima najveojo in stalno vrednost.
1.	O čednosti velja, kar govori Salomon zastran modrosti: Višje sem jo cenil, kakor kraljestva in kraljeve sedeže in bogastvo sem štel ko nič v primeri ž njo. Tudi nobenega dragega kamena nisem primerjal ž njo; zakaj vse zlato je v primeri ž njo slab pesek in srebro zraven nje ima ceno kakor blato.
2.	Kar je očak Jakob rekel Labanu, to more čednost reči vsakemu, kateri jo čisla: »Malo si imel, predno sem jaz prišla k tebi, in zdaj si obogatel in Gospod te je blagoslovil po mojem prihodu.« (I. Moz. 30, 30.)
3.	Ko je nekdo Alfonza V., kralja aragonskega, zato hvalil, ker je sin kraljev, vnuk kraljev in brat kraljev, rekel je prilizo"
valcu: »Vsega tega, za kar me tako zelo povzdiguješ, ne čislam kar nič, zakaj to je velikost mojih prednikov, ne pa moja : prava čast mi je č e d n o s t.«
4.	Cesar Sigismund pri odbiranju svetovalcev in prijateljev ni gledal na plemstvo, marveč zlasti na čednost in spretnost. Torej je prezrl mnoge plemenite prosilce, ki niso bili kaj čednostni in spretni, in je dal prednost možem nizkega rodu, kateri so se pa odlikovali po čednosti in učenosti. Ko ga vprašajo, zakaj prezira plemstvo, odgovori: »Možje, ki imajo veliko uma in čednostij, sprejeli so svoje plemstvo od Boga in ga povzdignili po lastnem zaslu-ženju in prizadevanju; drugi pa so svoje plemstvo sprejeli po zemeljskih knezih, kateri so jim dali take naslove večkrat bolj iz naklonjenosti, kakor radi njihovih zaslug. Po pravici toraj povzdigam one, katere povikšuje že čednost.«
5.	Ko so francoskega viteza Bagarda vprašali, kakšno imetje naj oče zapusti svojim otrokom, je odgovoril: »čednost in modrost; zakaj to je neprecenljivo bogastvo, ki se ne vstraši ne vetra in vremena, ne viharjev ali človeške oblasti.«
6.	Ko je modrijan Blas svojega sina poslal v Egipt in ga je sin vprašal, česa si mora pridobiti, da mu bo storil največje veselje, odgovoril je modrijan: »Poganjaj se za tisti zaklad, ki ga more tudi umirajoči starček vzeti s saboj«, t. j. za čednost.
7.	Senelea: »Še vsakemu se je čednost hvaležno skazala v življenju in smrti, ako jo je iskal z zvesto ljubeznijo.«
8.	Plutarh pripoveduje, da je bil nekoč modroslovec Kari-slav vprašan, katero državo ima za najboljšo. Kratko in odločno odgovori modrijan: »Tisto, katere meščani se le v čednosti skušajo.«
9.	Demetrij, sin Fanastratov, učenec slavnega modroslovca Teofrasta, je vladal Atence deset let in se je tako odlikoval po svojih čednostih, da so mu postavili tristo in šestdeset bronastih kipov. Toda zavist in sumnja ga pripravi polagoma ob vso ljubezen pri ljudstvu; in kakor ga je poprej navdušeno obsipalo s častmi, tako ga je zdaj poniževalo, podrlo častne kipe in ga celo v smrt obsodilo. Ko to izve, pravi ponosno: »Pa čednosti, zavoljo, katere so mi postavili kipe, mi vendar niso mogli podreti.«
10.	Merkul na razpotju. Stari so radi pravili bajko o junaku llerkulu, kako se mu je godilo, ko je imel prestopiti iz otročje v mladeniško dobo. Mladi junak gre na samoten kraj, vsede se in premišljuje, katero pot bi si izvolil. Kar se mu prikažete dve ženski, ena je bila lepo belo oblečena in sramežljivega ve-
denja; druga pa se je kazala mehkužno in razvajeno, ter je nastopala prevzetno in drzno. Le-ta se mu najprej približa in pravi: »Vidim, da se ne moreš odločiti, katero pot bi si izvolil; če si mene izvoliš za svojo prijateljico, vodila te bom po najprijetnejših in najlažjih potih, nobene veselice bi ne izpustil in srečno ubežal vsem težavam življenja.« Herkul pravi: »Kako pa ti je ime, gospa?« Odgovori mu nečimernica: »Prijatelji me imenujejo srečo; kateri pa me sovražijo, imenujejo me obrekljivo: pregreho.« — Zdaj pristopi še ona žena in pravi: »Jaz se imenujem čednost. Poznam tvoje stariše in tvoje natorne darove sem opazovala v tvoji otročji dobi in upam, da boš kmalu izvrševal velika in slavna dela, ako češ nastopiti mojo pot. Nočem te pa varati z obljubami čutnih radostij. Kajti božanstvo ni brez dela in truda človeku dalo ničesar, kar je dobro in slavno.« — Tu hitro seže v besedo pregreha: »Ali ne vidiš, Herkul, po kako težavni in dolgi poti te hoče ta žena voditi do radostij življenja? Jaz ti pokažem veliko lažjo in krajšo pot do sreče.« čednost odgovori: »Reva! ali pa tudi poznaš srečo, ko nočeš nič storiti za njo? Ti si že nasičena, predno čutiš želje do kakega veselja. Tvoji mladi prijatelji so brez moči na telesu, stari pa oslabijo na umu. Brez dela so v mladosti razkošno živeli, s trudapolnim delom se plazijo siromaško skozi starost. Jaz pa sem družabnica božanstva in tovarišica dobrih ljudij. Brez mene se ne izvrši nobeno dobro delo. Po meni postanejo oni, ki se mi dajo voditi, prijatelji bogov, spoštovani in čislani v svoji domovini. In kadar pride določeni konec življenja, ne ostanejo v nečastni pozabljenosti, marveč njihov spomin živi v nesmrtnih pesnih. Vse to, sin blagih starišev! tudi ti lahko dosežeš in se povspneš do najvišje sreče.« — »Tvojo pot bom hodil«, vsklikne Herkul odločno, »naj si bo tudi utrudilna, da me le privede do neumrljivosti.«
11. Neki bogoljuben oče je zvečer sedel pod lipo s svojimi otroci in jim v preprostih pogovorih povedal mnogo poduč-nega. Posebno so se jeli razgovarjati o tem, kako imajo nespametni ljudje veliko želja, da si želijo vedno kaj novega, pa redko-krat pravo. Otroci pa menijo, da bi si želeli to, kar je najboljše, ko bi šlo po njihovih željah. — Oče se nasmehne in pravi: »No, pa povejte, kaj bi si pač želeli ?« Tu začne najmlajša hčerka Brigita: »Ljubi oče! jaz bi si želela, da bi bila prav lepa; zakaj lepota je vsakemu všeč; tudi imajo povsod radi lepe ljudi.« — »Pojdi, nečimernost, s svojo lepoto«, seže brž v besedo Bogomil,
le dve leti starejši brat, »ali veš, kako je bil lep sosedov Frice še pred štirimi meseci, predno so ga koze tako grdo zdelale ? Kaj ima sedaj od svoje lepote ? In potem tudi nimaš od lepega obraza nič jesti, če si lačna! O, za lepoto bi mi ne bilo nič mar; marveč rajše bi si želel, da bi bil prav bogat; zakaj denar je sveta vladar in bogastvo nam daje vsega, kar si le želimo.« — »Ljubi brat 1« pravi zdaj Konrad, najstarejši sin, »tudi ti si še nisi izbral najboljšega; zakaj glej! bogastvo lahko ravno tako hitro zgine, kakor lepota, in ko bi v sredi denarja sedel pa bi bil ob enem neumen tepček, bi vendar ne bil nikjer čislan. Jaz bi si pa rajše želel, da bi bil prav razumen; zakaj razumnost preživi lepoto in bogastvo ter nam pridobi čast in ljubezen pri vseh pametnih ljudeh.« Z nekim ponosom, češ, da je pravo zadel, pogleda Konrad očeta in pravi: »Kaj ne, ljubi oče! moja želja je najboljša ?«
Oče molči, gleda na tla in piše s palico nekaj v pesek. Bile so same ničle. »Kaj pa pomenijo te ničle? Kaj pa hočete s tem povedati, oče?« vpraša zdaj Konrad. — »To je odgovor na tvoje vprašanje«, pravijo oče, »zakaj glejte, ljubi otroci! lepota, bogastvo, razumnost in vse druge zemeljske dobrote niso nič v očeh modrega moža; enake so ničlam. Vse te ničle in še več ne veljajo nič brez enote. Ako pa postavim spredaj eno, ima to, kar je bilo poprej brez veljave, veliko vrednost. To edino pa ljubi otroci, brez katerega je vse, kar imamo, prazen nič, in katero nam da vse, česar resnično potrebujemo, je strah božji in čednost. Zakaj edino čednost naredi človeka resnično lepega in bogatega, modrega in srečnega.«
c)	Čednost prinaša časno in večno srečo.
1.	Karol IX., francoski kralj, je nekoč vprašal slavnega pesnika Torquato Tasso, katerega šteje po svojem prepričanju za najsrečnejšega. Tasso se ne pomišlja dolgo in pravi: »Boga«. »To ve vsakdo«, odgovori kralj, »in kaj takega tudi nisem vprašal, marveč kdo je razven Boga in za Bogom najsrečnejši ?« Zdaj pravi Tasso: »Kdor je postal Bogu najpodobnejši, t. j. če-dnostni«.
2.	Ko so modrijana Sokrata vprašali, ali za srečnega ceni perzijskega kralja, odgovori: »Saj ne vem, koliko ima modrosti in čednosti.« Hotel je reči, naj bo kdo še tako bogat in imeniten,
brez čednosti ni srečen; če ima pa čednost, je srečen, če bi tudi ne imel nikakoršnega premoženja.
3.	Srečna in vesela smrt. Vesel je klical sv. H i I a r i j o n v zadnjem trenutju: »Poslovi se, duša moja! kaj bi se bala, ko si 70 let Kristusu služila!« Ko se je sv. Alojziju bližala zadnja ura, prosil je sobrata, naj ž njim zapoje zahvalnico »Te Deum«, drugemu pa je rekel: »Pojdemo, pojdemo z veseljem!« — Sveti Štefan je ob mučeniški smrti radostno vzkliknil: »Nebo vidim odprto.« — Sv. Frančišek Regisje umiraje ves vesel govoril svojim tovarišem: »O bratje moji, kolika sreča! Kako zadovoljen umrjem! Vidim Jezusa in Marijo, ki sta se ponižala, da mi gresta naproti ter me spremita tje v bivališče svetnikov.« čez nekaj trenutkov sklene roke, pogleda proti nebu ter reče še razumljivo besede »Jezus, moj Zveličar, tebi priporočim svojo dušo in jo izročim nazaj v tvoje roke«. Po teh besedah mirno izdihne svojo preblago dušo itd. itd.
4.	Trije prijatelji. Sv. Barlam, kakor pripoveduje sv. Janez Damaščan, je veliko dragocenost sv. čednosti povedal v tej-Ie priliki : »Nekdo je imel tri prijatelje. Prva dva je zelo ljubil in veliko zanja storil in prestal ter se zanašal nanja, da mu bosta v največjo pomoč ob času potrebe in nevarnosti. Za tretjega pa ni tako zelo gorelo njegovo srce; večkrat je zelo mrzlo ravnal ž njim, ker je le malo koristi pričakoval od njegovega prijateljstva. Zabredel je pa ta človek v dolgove in kralj ga je poklical pred sodbo. V tej stiski poprosi svoje prijatelje za pomoč. Prvi ga sprejme jako hladno, da mu le platneno obleko za na pot, z njim pa noče iti Pri drugem prijatelju ne opravi veliko boljše. Še mu sicer kaže nekoliko usmiljenja in ga spremi nekoliko, potlej pa se vrne in se ne zmeni dalje za njegovo osodo. S težkim srcem prestopi nesrečnež prag tretjega prijatelja; sramuje se, ker ga je tolikrat zanemarjal in ne pričakuje nič kaj dobrega. Pa kako se začudi, ko se mu ta ponudi, da pojde ž njim in da ga hoče zagovarjati pred kraljem!
Prvi prijatelj je bogastvo; ko smrt pokliče človeka pred sodbo božjo, ga zapusti bogastvo in mu da, le še mrtvaško obleko v grob. Drugi prijatelj so prijatelji in sorodniki: ti spremijo človeka do groba, potlej se pa povrnejo in pozabijo rajncega v obilih skrbeh in opravilih. Tretji prijatelj je čednost; le-ta človeka ne zapusti, marveč gre ž njim pred sodnji stol božji in mu nakloni milostno sodbo.
I. Vnema za najlepšo čednost.
1.	Dobra Noetova sinova sta, proč obrnjena, s plaščem pokrila odgrnjenega očeta in sta bila blagoslovljena za to lepo dejanje. (I. Moz. 9, 23.)
2.	Egiptovski Jožef je toliko ljubil sveto čistost, da je raj še trpel krivičen zapor, kakor bi bil dovolil v greh: »Kako bi mogel hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga?« (I. Moz., 39.)
3.	Mladi Tobija je skrbno spolnoval opomin svojega očeta: »Moj sin! varuj se nečistosti in glej, da si v tej reči nikdar ne boš imel kaj očitati.«
4.	Tobijeva pobožna žena Sara je tako čisto in nedolžno preživela svoja mlada leta, da je mogla ob času možitve zavestna moliti: »Ti veš, Gospod, da sem svojo dušo ohranila čisto vse poželjivosti. Nikoli se nisem mešala med igralce in se nisem pečala s takimi, ki lahkovoljno žive«. (Tob. 3, 16. 17.)
5.	Judito zavoljo njene čistosti primerjajo cerkveni učeniki Mariji, Materi božji.
6.	Kako se proslavlja čista Suzana, ker je bila pripravljena raj še po nedolžnem obsojena in umorjena biti, kakor pa zoper čistost svojega stanu se pregrešiti! (Dan. 13.)
7.	Najveličastnejši vzor svete čistosti je seveda Jezus Kristus, ljubitelj čistih duš. Marijo si je izvolil za svojo Mater, ker je bila najčistejša devica — Kraljica vseh devic. Tako zelo je čislala deviško čistost, da je že v prvi mladosti Bogu obljubila vedno devištvo in da bi se bila rajše odpovedala naj večji časti Matere božje, kakor pa sveti čistosti. Ravno tako si je pa tudi sveti Jožef s svojo deviško čistostjo zaslužil biti rednik Jezusov, takorekoč namestnik nebeškega Očeta na zemlji: zato sme z eno roko pestovati in objemati Jezusa, ker v drugi drži belo lilijo nedolžnosti. — Sv. Janez Krstnik, ki je Jezusu pot pripravljal in ljudem napovedoval njegov javni nastop, živel je ves čas v veliki svetosti in deviški nedolžnosti: le nedolžni je smel najnedolžnejšega krstiti; le deviški je smel s čistim prstom ljudem pokazati Jagnje božje. Jezus sam ga je pohvalil in stavil nad vse druge svetnike stare zaveze ter ga imenoval celo »angelja«. — Med aposteljni je bil največji ljubljenec Jezusov sv. Janez in sicer,
kakor se bere o njegovem prazniku, »zaslužil si je tako ljubezen po posebni prednosti deviške čistosti; kajti kot deviški je bil od njega izbran in je ostal zmiraj deviški«. S to prelepo čednostjo si je zaslužil, da je smel pri zadnji večerji sloneti na Jezusovih prsih, da mu je umirajoč na križu izročil in priporočil, kar je imel najljubšega na zemlji — svojo Mater. — Kako je Jezus ljubil in odlikoval nedolžne otročiče ! In gotovo njegovo delo je, da še sedaj njegova sv. Cerkev tako zelo poveličuje dragocenost čistosti in nedolžnosti.
8.	Nepoznani pisatelj pisma do Dljogneta, ki je živel še v apostolskih časih, piše v pohvalo prvih kristijanov: »Živijo v mesu, a ne po mesu«, t. j. ne po svojem mesenem poželenju.
9.	Sv. Justin se čudi veliki spremembi življenja pri novo-spreobrnjencih in še posebej omenja, kako »se sedaj veselijo čistega življenja oni, kateri so bili poprej nečistosti udani.«
10.	Tertulijan v znanem spisu, v kterem je zagovarjal kri-stijane, piše, da je med kristijani veliko starčkov, ki so ravno tako deviški in čisti, kakor so bili kot otroci. Tudi piše paganom: »Oni dan, ko neke kristijane niste hoteli vreči levom, ampak ste jo peljali v pohujšljivo hišo, ste dali sami s tem potrdilo, da mi kristijani imamo oskrunjenje čistosti za bolj strašno reč, kakor najgrozovitejšo smrt.«
11.	Sv. Pontamijena bi bila morala vtopljena biti v kotel zavrele smole. V ta namen bi se bila morala sleči, kakor je bila navada; a tega se je tako prestrašila, da si je raj še izprosila milost, naj jo utapljajo počasi, toda oblečeno.
12.	Sv. Alojzij se navadno zavoljo goreče ljubezni do svete čistosti imenuje angeljski mladenič. Prepričan o svetosti in neprecenljivosti svoje nedolžnosti je skrbel, da jo ohrani popolnoma. Kako zelo je čuval nad svojimi počutki, zlasti nad očmi, da žensk ni nagovoril nikdar drugače, kakor s pobešenimi očmi. Da bi lažje obvaroval dragi zaklad svete čistosti, je bil poseben prijatelj molitve, zelo zmeren v jedi in pijači, si je privoščil le najpotrebnejše spanje, ter bežal pred vsako tudi najmanjšo nevarnostjo. Ko je kot otrok nekoč slišal grdo govoriti in je tudi on izgovoril te besede, ne da bi jih umel, je objokoval celo življenje ta pregrešek, ko mu je njegov hišnik dokazal pregrešnost tacih pogovorov.
13.	Ravno tako je ljubil čistost sv. Stanislav Kostka. Ena sama nespodobna beseda ga je tako zbodla, da je omedlel, če jo je slišal. Njegov oče je pazil prav skrbno, da se ne bi vpričo
ljubljenega sina nič govorilo, kar bi moglo žaliti njegovo čisto srce. če je kdo v družbi začel kaj tacega govoriti, je skušal pogovor brž na kaj drugega obrniti, če pa to ni bilo mogoče, ali dotični ni razumel, kaj misli oče, je kar naravnost rekel, naj bi vendar imeli usmiljenje z njegovim Stanislavčkom in ga ne žalili s takimi besedami.
14.	Sv. Bernardin Sijenski je tudi kot deček že čistost kaj zelo ljubil. Koj je zarudel, če je kako nečisto besedo slišal in je bil zelo nevoljen. Niso si upali vpričo njega klafati in vsak tak pogovor je brž nehal, če je Bernardin zraven prišel. »Tiho! — se je reklo — Bernardin gre!«
15.	Sv. Evfrazijo iz Antijohije je napadel neki vojak. Videča, da ne more rešiti svoje čistosti, izmisli si junaško dejanje. »Ako me pustiš neomadeževano«, pravi devica, »dati ti hočem sredstvo, katero te stori nepremagljivega.« Vojak bi rad poznal tak pomoček. Pokaže mu steklenico in reče: »če se namažeš s to tekočino, ti nobena sovražna moč ne zmore ničesar.« Takoj si namaže svoj vrat in nato pravi: »Da se prepričaš o resnici, potegni meč in vdari ob moj vrat, kolikor močno moreš.« Vojak stori tako; ali glava devičina leži mu pred nogama. S takim junaštvom je rešila svojo čistost.
16.	Krščanski mučenik Nicetas, pripoveduje sv. Ilijeronim, je bil hudo skušan. Zvezali so mu roke ter ga izročili nesramnim ženskam, da bi ne mogel braniti svoje nedolžnosti. In kaj je storil? Odgriznil si je sam jezik in pljunil ga s krvjo vred v obraz nesramnici, ki se mu je približala.
17.	Leta 1601. je na Francoskem plemenita gospa na naglem prišla v vdovski stan: moža ji je na lovu po nesreči ustrelil dober prijatelj, ker je skozi grm gledaje mislil zver ustreliti. V silni žalosti je stala devetindvajsetletna vdova s štirimi otroci pri mrtvem truplu nepozabljivega moža, in še veliko let pozneje se je zastran njegove zgube potolažila le s tem, da si je z vso močjo prizadevala popolnoma vdati se v božjo previdnost. Bila je še mlada; imela je plemenito ime, veliko bogastvo, čudovite dušne lastnosti in tako vnanjo lepoto, ki se nahaja le pri čednostnem človeku. Zato jo je že čez leto snubil prebogat plemenitnik, ki ga je tudi njen oče prisrčno ljubil; zato je tudi s prošnjami, solzami in vdevanjem silil svojo hčer, da bi se z njim zaročila. Enako so jo tudi vsi drugi rodovinci naganjali, da naj privoli. Vdova je bila pa prepričana, da mora po božji volji v popolni čistosti sta-
novitna biti. »Kolikor sem se mogla«, piše sama, »sem se trdo oklenila drevesa svetega križa, ker sem se bala, da bi mi toliko prijetnih glasov ne nagnilo srca na posvetno.« En dan posebno so bile te skušnjave tako dolge in hude, da se je vdovi dozdevalo, da bo njeno stiskano srce onemoglo. Kar zapusti druščino svojih sorodnikov, se zaklene v svojo sobo in dolgo moli in joka; na to vstane, in stori, na kar je že dolgo mislila. Vzame šilo, ga razbeli v ognju, ter si vžge na prsih, tam, kjer je srce, presveto ime Jezus globoko v meso, da bi si tako srce zapečatila za večno zvestobo do Jezusa samega in ga zaprla vsaki drugi ljubezni. Razbeljeno železo je tako daleč seglo, da je komaj ustavila kri, ki je obilno tekla iz te junaške rane. Na to pomoči pero v kri od srca in piše obljubo popolne čistosti v vdovskem stanu. To se je pri-godilo leta 1706.; — sv. Ivana Frančiška Šantalska je ta čudežna vdova. Z junaško zvestobo se je storila vredna vseh mi-lostij, ki jih je bil Gospod pripravil; pozneje je pod vodstvom sv. Frančiška Šaleškega ustanovila red salezijanski. Trideset let po tem prečudnem zapečatenju svojega srca je umrla; ko so nune umivale njeno sveto telo, so našle tam, kjer je srce, sladko ime Jezus vžgano v spokorjeno usušeno meso s črkami, ki so bile en palec dolge, in spodaj križec.
18.	Sv. Ambrož, škof milanski, pripoveduje sledeče: V Anti-johiji je živela devica, lbletna jPelagija. Bila je neki dan sama doma, kar pridejo vojaki, kateri so ji hoteli silo storiti in jo gnati pred sodnji stol. Z bistroumnostjo, katero ji je pač vdihnil Bog sam, prosi mlado dekle, da naj dovolijo, da gre v drugo sobo, da se dostojno obleče, če že gre pred sodnika. Nakinča se kar najlepše, pa hiti vrh hišne strehe, vrže se nizdol ter v trenutku izdihne svojo nedolžno dušo.
19.	Cesar Maksimilijan I. je bil tako sramežljiv, da si ni pustil ne pri napravljanju ne pri spravljanju streči. To je pokazal še na smrtni postelji. Ko je bil blizu smrti, si reče novo srajco in hlače prinesti, oboje sam obleče in ukaže, da ga, ko umrje, v trugo polože, ne da bi ga slekli.
20.	Temu cesarju je bil v sramežljivosti podoben njegov za-unuk, vojvoda Albert, ki ni hotel z nikomur v prijaznosti in zvezi biti, ki ni čisto živel. Neki pisatelj pravi o njem, da se je imel tako vsega v oblasti, da ni svojega obraza premenil ne v bolezni ne v drugih nesrečah; kadar je pa videl ali slišal kaj nečistega, mu je pa vselej žalost premenila obličje.
21.	Na Angleškem je živela pobožna žena Cecilija, ki je po smrti svojega moža pred Kanterburskim škofom obljubo storila, da bo vse življenje zdržano živela. Zanaprej je hotela le svojemu Zveličarju dopasti in služiti. Nekoč je zelo zbolela in je poslala po svojega spovednika. Ta vidi, da se žena, ki je na pol že zavednost zgubila, za nič druzega ne meni, kakor da včasi pogleda in potipa zlat prstan na svojem prstu. Spovednik, meneč, da bi ji utegnil prstan biti le za skušnjavo gizdavosti, migne dekli, naj ji prstan doli sname. Pa komaj dekla to skusi, se žena skloni in resno reče: »Ne! častiti gospod! nikdar ne bo prišel ta prstan z mojega prsta. To je moj drugi zaročilni prstan, s katerim sem se z Jezusom zaročila. Jaz sem zdaj le mislila, če je moja obljuba tudi tako popolnoma cela ostala kot ta prstan, in hvala Bogu! nikjer je ne najdem prelomljene.« To zgovorivši, pade sladko se smehljaje na blazino nazaj in umrje, da bi tam povračilo prejela od svojega nebeškega Ženina.
22.	Klementina Secht je bilo ime 13 letni laški deklici. Pri prvem sv. obhajilu je obljubila Jezusu, raj še umreti, kakor radovoljno smrtno grešiti. Nek hudoben človek je ugledal deklico in da bi dosegel svoj namen, je šel v službo k njenemu očetu. Tu je prežal na njo in iskal priložnosti, da bi jo zapeljal. Na binkoštno nedeljo je Klementina šla k spovedi in sv. obhajilu v jutro in je morala ostati doma, ko so drugi šli k drugemu opravilu. Ta trenutek je hudobnež uporabil. Ona pa se mu je odločno v bran postavila in klicala na pomoč. Hudobnež postane ves divji in ji žuga umoriti jo; pa tudi to ne pomaga. Zato jo tolče in zbada z nožem toliko časa, da izdihne svojo nedolžno dušo. To se je dogodilo 2. junija 1884.
23.	Za časa, ko so francoske roparske druhali divjale po Tirolskem in ni bilo pred njimi varno ni imetje ni nedolžnost, prišli so divjaki tudi do samostana Saben in so ga oropali brezobzirno. Nek vojak zagleda mlado nuno Benedikto Senoner in v strastnem poželenju hiti za njo. Devica je bežala pred njim v zgornje nadstropje; od tod na streho — ropar za njo. Tu v strašni viso-čini ob robu visoke pečine skoči v prepad, da reši neomadeževano čistost. Še le nekaj tednov pozneje so našli nekaj ostankov razbitega telesa.
24.	Leta 1816. je živela pobožna devica, Jerica Angerer, na Tirolskem. Blizu Hala jo dohiti na samoti hudobnež ter jo skuša najprej s sladkimi besedami, potem pa z grožnjo napeljati v greh.
Ker se mu je pa le branila, žuga ji, da jo umori. Pa tudi to ne ostraši junakinje in brani se tako dolgo, da jo res smrtno rani. Kmalo, proseč za svojega morilca, izdihne svojo čisto dušo.
25.	Zveličana Marija, s pridevkom »Bolestna«, je bila rojena 1. 1260. v neki vasi v Brabantu. Pred Marijino podobo je storila dve obljubi: vednega devištva in rado volj nega uboštva. Odrekla se je dedščini, katero bi bila imela dobiti, ter si prosila kruha od hiše do hiše. Za več let ji je Bog dopustil hudo skušnjo. Neki mož je spoznal njeno lepoto in lepo vedenje ter se vnel za-njo. Iz tega grešnega nagnjenja je šel nekega dne k Mariji ter jo prigovarjal v greh. Odgovorila mu je resnobno, da nikdar nikoli ne privoli v njegovo grešno željo, ker je obljubila Bogu in nebeški Devici vedno čistost. Brezbožni človek pa se ni dal odpraviti s tem, ampak postal je še strastnejši in je sklenil dobiti devico v svojo oblast, naj velja, kar hoče. Da bi dosegel svoj satanski namen, opazoval je, kam hodi Marija prenočevat. Skrivaj se priplazi v tisto hišo, vzame srebrno kupo ter jo dene v bisago Marijino. Ko pogreša kupo, nobeden ne sumi Marije. Neki dan pride hudobnež k Mariji ter jo kratko malo obdolži tatvine in pravi, da, če mu ne izpolni volje, bode razodel njeno hudobijo. Marija se prestraši in zagotavlja, da tega ni storila nikoli. On pa ji le žuga s sodiščem in kaznijo. Marija reče: »To bi bila vendar prevelika hudobija izdajati v smrt nedolžno, ko se ne zavedam tudi najmanjše tatvine.« Tedaj zagrabi Marijino vrečo, potegne iz nje kupo, katero je sam dejal vanjo, in pravi: »Vidiš, s tem ti je dokazano! Spolni mojo željo, pa odideš kazni.« Ako tudi v največji stiski, govori Marija: »Nikoli se ne bo zgodilo to, kar zahtevaš od mene. Raj še umrjem nedolžno, nego da ustrežem tvoji pohotnosti.« Besen, da se mu brani, hiti k sodniku tistega kraja, mu pokaže kupo in trdi, da jo je ukradla beračica Marija in jo je on našel v njeni bisagi; v svoji maščevalnosti še dostavi, da je čarovnica, ki vnema k grešni ljubezni moške, kakor je to storila njemu, da ne more ni jesti, ni spati. Tatovom so tisti čas po postavi odsekali glavo, čarovnice pa zažigali. Marija ni mogla utajiti, da je srebrna kupa bila v njeni vreči. Obsojena je bila v smrt. Položijo jo v jamo in zasujejo s prstjo. Ker so jo imeli za čarovnico, zabijejo oster kol skozi prša žive pokopane. Mnogo gledalcev je glasno jokalo nad to grozovitostjo. Le tožitelj je ostal trdovraten. Pa maščevanju božjemu ni odšel. Komaj zapusti kraj strašne sodbe, obsede ga hudič. Začne divjati in tuliti. Morajo ga zvezati z naj-
močnejimi verigami in ker se še boje njegovega divjanja, zapro ga v neko jamo, kjer ni hotel ni jesti ni piti. Sedem let je ostal v tem strašnem stanu. Vodili so ga na božja pota tu in tam. A hudič ga ni zapustil, ampak je le upil, da edino na grobu nesrečne Marije bo izgnan. Nedolžnost tako strašno umorjene Marije je bila kmalu očita postala: Bog je poveličal s čudeži njen grob. Nad njim so zidali kapelico. Tje so pripeljali obsedenega z največjo silo. Kakor hitro so ga prinesli v kapelico, zapustil ga je hudobni duh.
26.	Ko je Alarih ropal po rimskem mestu, so njegovi vojaki vjeli krščansko devico, da bi jo onečastili. Ta pa se je branila junaško takemu zlodejstvu. Tedaj potegne neki vojak meč, da bi jo umoril. Ali devica se kar nič ne prestraši, ampak zakliče vojaku : »Le suni me, divjak! Rajše umrjem, nego živim onečaščena!« Te junaške besede krščanske device so presunile divjega vojaka tako, da je obrnil meč proti vsakemu, kateri bi se je dotaknil, in tako je postal zaščitnik njene čistosti.
27.	Nekdanji Rimljani so častili boginjo Vesto in za službo v njenem tempeljnu je bilo odločenih šest izbranih devic. Imenovale so se Vestalke in so bile izvoljene med šestim in desetim letom svoje starosti, in so se morale potem svoje službe deset let učiti, potem jo deset let opravljati, in poslednjič deset let zopet na novo sprejete Vestalke učiti. Nosile so dolgo belo obleko obšito s škrla-tom, šapelj in zagrinjalo. V tej tridesetletni službi so pa morale device ostati in so uživale najvišje časti. Še konzuli, ki so svet vladali, in cesarji, ki so se imeli za bogove in so se dali moliti, so se Vestalkam umikali in so jim prepuščali častno mesto. In če so hudodelnika k smrti peljali pa mu je Vestalka naproti prišla, so mislili, da je sprava za njegovo zadolženje opravljena, in so ga tedaj spustili. Ge se je pa Vestalka zoper čistost pregrešila, so zapeljivca do smrti šibali; njo samo so pa živo pokopali. Na tako imenovanem »ukletem polji« na hribu Kvirinalu so izkopali podzemeljsko jamo in so vanjo dejali posteljo, malo kruha, mleka, vode, oglja in gorečo svetilnico. Potem so šli po nesrečnico v njeno hišo in so jo na mrtvaških nosilih s črno odejo odeto nesli k grobu. Tukaj je morala po lestvici v jamo iti, lestvico so izvlekli, jamo pokrili in sedaj je slišala ropotati prst, s katero so pokrov zasuli. Ta dan je bil dan žalovanja za mesto in deželo, ker njeno pregreho so imeli za veliko nesrečo, ki je zadevala vso državo.
45
28.	Sv. A fr a rojena v Avgsburgu, je kot nevernica živela nečisto življenje. Škof Narcis, ki je pribežal v to mesto, jo je podučil v krščanski veri in krstil. Od zdaj se je popolnoma odpovedala grešnemu življenju. Ko je deželni namestnik Gaj zvedel, da se je Afra pokristjanila, poklical jo je pred sodni stol in jo nagovoril: »Slišim, da si popred bila nečistnica, zdaj pa si postala kristjana. Kako pač moreš misliti, da boš mogla všeč biti krščanskemu Bogu, ker si bila pred nečistnica! Daruj tedaj bogovom!« »Res, bila sem pred velika grešnica, odgovori mu Afra, in nisem vredna nositi krščanskega imena. Toda Kristus Gospod mi je dodelil milost, da me je sprejel med svoje verne. Samo njemu darujem, samo sebe hočem mu darovati v spravo, da se bo očistilo z mukami to telo, katero sem tolikrat onečastila.« »Vaš Kristus pač ne bo veliko maral za te; zastonj ga kličeš za svojega Boga, nečistnica ne more biti kristijana!« odvrne ji Gaj. Kako častno spričevalo za tedanje kristijane iz ust nevernika, ampak tudi kako uničujoča obsodba iz ust istega nevernika za vsakega kristijana, kateri se vda nečistosti.
29.	V šestem stoletju pred Kr. je živel na Grškem mož, po imenu Pitagora. Bil je slovit po svoji učenosti in modrosti in plemenit na duši in srcu. Že zgodaj se je posvetil učenju, živel je skromno in zmerno ter popotoval, da bi spoznaval dežele in ljudstva, njihove šege in navade. V Krotonu na spodnjem Laškem je ustanovil šolo, katero je povprek obiskavalo do 2000 učencev, in je učil med drugim, da je človekova najsvetejša dolžnost, da živi krepostno in čisto, da le v tem obstoji sreča njegova in da se bogovi morejo le s čistim srcem častiti.
30.	V tretjem stoletju pred Kr. je živel grški modrijan Ženo, katerega so njegovi sovrstniki zelo spoštovali in častili. Ustanovil je v Atenah šolo, katero je obiskovalo nad tisoče slušateljev, ako tudi je zahteval od svojih učencev največjo zdržnost in čistost in učil, da je tisti Bogu najbolj podoben, kateri ima najmanj potreb.
31.	Imenitni rimski govornik Cicero je dejal: »Kdor se hoče Bogu bližati, mora biti čist.« »človek ni na svetu samo za zabavo in igračo, ampak za kaj bolj resnega. Zato se mora ogibati vsega grdega, ostudnega, nečistega.« »Od narave ima človek največje zlo, počutnost. Iz nje pride vse hudo in zločestno; ona ga oropa pameti, razuma in prostosti, zato jo je treba gospodovati in ukon-čevati.«
32.	Neverni rimski pesnik Tibul je pel: »čistost dopada bogovom.«
33.	Egipčani so lepotičili svoje hčere in kinčali z vsakovrstnimi napisi in podobami, katere so imele namen, opominjati jih k čistosti, in so poveličavale devištvo.
34.	Aleksander Veliki, macedonski kralj, je slavno premagal Perze. Darij, kralj perzijski, je ubegnil. Mati njegova pa in soproga, katera je veljala za najkrasnejšo azijsko princesinjo, dve hčeri, lepi ne samo po zunanjosti, ampak tudi po svoji čistosti in kreposti, prišle so zmagovalcu v roke. Aleksander takrat še ni bil oženjen in v onih letih, ko se strasti vzbujajo najbolj; bil je pagan in ob enem takrat zmagalec. In vendar je imel tisto čednost, ki ga je storila vrednega zmage in povzdigala bolj, kakor bi bil premagal ves svet. Zapovedal je, naj se princesinjam tako streže, kakor se spodobi njihovemu stanu. Posebno je naročal, da naj skrbe za njihovo čistost in deviško čast. Najlepši izgled je dal sam: tako velikodušno je premagal samega sebe, da niti videti ni hotel teh cvetočih lepotic.
35.	Scipijon Afrikanec ni hotel niti pogledati neke prav lepe device, katero so bili ujeli vojaki, češ, da bi ne bil premagan od ženske oni, kateri je premagal toliko držav.
36.	Porzena je bil premagal Rimljane in zahteval od njih porokov. Med temi je bila tudi Klelija, plemenita devica, z drugimi tovarišicami. Komaj so prišle v sovražni tabor, so že mislile, kako bodo ušle iz rok divjim vojakom. Premotile so čuvaje v noči — Klelija jih je vodila — prišle so do reke Tibere in jo pogumno preplavale. Porzena je bil sicer nevoljen, da se je s tem krušila zaveza, pa tudi zavzet nad tem pogumnim dejanjem. Zahteval je poroke nazaj. Rimljani mu niso mogli odbiti, kar je imel pravico tirjati, ter so mu vrnili dekleta. Pohvalil je zelo Klelijo, dal ji prostost, ter dovolil, da si sme izbrati nekatere izmed poroštva. Izbere si iz več vzrokov najmlajša dekleta, ker bi se ta najtežje ubranila divjih vojakov, in se vrne ž njimi domov. — Neverna rimska dekleta tedaj upajo se v deročo reko, da si ohranijo čistost, neverni vojskovodja ceni njihovo čistost toliko, da jim da prostost!
37.	Lukrecija, neverna Rimljanka je bila žena Lucija Tar-kvinija Kolatina, kateri je bil v bližnjem sorodstvu kraljev Tar-kvinijev. Bila je lepa, a tudi čistost in krepost je ljubila. Ko ji jo Sekstij Tarkvinij, sin cesarja Tarkvinija, silo storil, jo je toliko
45*
bolela ta nečast, da ni mogla živeti in sklenila se je umoriti, kar je storila 1. 509. pred Kr. r. Lukrecija je hotela rajši umreti, kakor osramočena živeti.
38.	Tudi stari Nemci so jako ljubili čistost. Ako se je kaka ženska pregrešila z nečistim dejanjem, morala se je lastnoročno obesiti; nad pepelom požganega trupla pa so obesili njenega zapeljivca.
II. Deviška čistost.
1.	Sv. Nežo je zavoljo njene telesne lepote več gospodov prosilo v zakon; ali četudi še-le 13 let stara, odločno pove, da se je že zaročila z nebeškim ženinom Jezusom. Da bi se maščeval nad njo, jo Prokop izda sodniku, da je kristijana. Ta je vse poskušal, da bi jo pregovoril v zakon z najimenitnejšim snubcem. Pokaže ji mučilna orodja, s katerimi jo hoče mučiti, ako se ne odpove obljubi vedne čistosti. Toda mlada devica ostane stanovitna in se ne meni ne za žuganje, ne za prilizovanje. Skušali so omajati njen sklep z raznimi, s prav peklensko znajdenostjo izmišljenimi skušnjavami; toda vse ni nič pomagalo, dokler je sodnik razsrden ne obsodi v smrt.
2.	Sv. Hilarij je bil nekdaj oženjen in je imel hčerko. Po smrti svoje žene je bil zaradi svoje pobožnosti in učenosti v mašnika, potem v škofa pesvečen, ter je bil velik svet cerkven učenik, ki je za Boga in njegovo Cerkev veliko delal, pisal in trpel. Ko je zavoljo svete vere živel v pregnanstvu, je njegova hči odrastla in mladenič jo je snubil. Ni bila sicer zoper to, da bi ga vzela v zakon, prepustila je pa poslednjo besedo očetu ; pisala mu je vse ter ga prosila odgovora. Odgovoril je pa tako-le: Ne prepovedujem ti zakona s tem mladeničem, vendar se pa še sedaj ne zavezuj; ker tudi jaz sem mislil na ženina; kmalu se vrnem iz pregnanstva in ti sabo prinesem njegovo podobo; potem primerjaj, preudarjaj ter se odloči za tega ali unega. — Škof pride in ji da podobo, bila je bridka martra, in Jezus je bil ženin, na katerega je oče spomnil svojo hčer, ali bi se mu ne hotela v vednem devištvu ko nevesta posvetiti. Devica hitro sklene in se zaroči s Kristusom v vedni čistosti. In ne dolgo potem je bila na smrtni postelji; škof ji prinese sveto popotnico ter ji kaže sveto hostijo, rekoč: Glej, moja hči, tvoj Ženin pride in te povabi k večnemu ženitovanju v nebeškem veselju. — In šla je v večno slavo.
3.	V tretjem stoletju je živela v Tivolih pri Rimu blaga devica Viktorija, ki je le Jezusa prisrčno ljubila; stariši pa so jo hoteli dati za nevesto bogatemu Rimljanu, ki je bil nevernik in mu je bilo Evgenij ime. Nad tem se je devica zavzela in je rekla, da bi še kristijana ne hotela vzeti v zakon, koliko manj pa nevernika ! Stariši pa ji pred oči stavijo: Ravno zato, ker je nevernik, ga vzemi v zakon, da ga za krščanstvo pridobiš in v nebesa pri-peljaš. To je pomagalo, Viktorija je zdaj privolila. Imela je pa dobro prijateljico, An a to lij o po imenu, katero je tudi neverski mladenič, Avrclij po imenu, snubil, ki je pa Jezusu zvesta ostala in prav kratko rekla: »Jaz sem že izvolila in nimam vzroka kesati se svoje volitve.« — Avrelij si vse prizadeva pripraviti Anatolijo k privoljenju, pa zastonj. Obrne se tedaj do Evgenija, snubača Viktorijinega, in ga prosi, naj bi Viktorijo napravil, da bi svojo prijateljico k privoljenju pregovorila. Viktorija tudi obljubi in gre k svoji prijateljici Anatoliji ter ji govori: »Glej, moja prijateljica, s prvega sem bila tudi jaz tvoje misli, in nobena reč na svetu bi me ne bila v mojem sklepu omajala, kakor le misel, neverskega Evgenija v pravo cerkev pripeljati in tako njegovo dušo rešiti. Saj si v enakih okoliščinah, in si lahko enako veselje napraviš, če hočeš Avrelija v zakon vzeti.« — Anatolija ji ugovarja in začne s s tako sveto gorečnostjo govoriti o deviški čistosti in o velikem plačilu in veselju, ki ga ima čista duša od Boga pričakovati, da je Viktorija začela omahovati. In potlej nadaljuje: »Ljuba moja prijateljica, tisti dan, ko sem ceno svoje dragotino med uboge razdelila, sem imela sanje, v katerih se mi je prikazal mladenič, ki je bil z zlatim vencem venčan, v škrlat oblečen in ves z dragimi kameni obsut. Ta mladenič mi je rekel z vso ljubeznivostjo in s preveselim obrazom : »O devištvo, ki si zmiraj v svetlobi in nikdar ne v delih teme! Devištvo je kraljev škrlat, ki tiste, ki so vanj oblečeni, povzdiguje čez vse človeške otroke. Devištvo je dragi kamen neprecenljive cene, devištvo je neizmerno velik zaklad Kralja vseh kraljev. Tatje ga skušajo od vseh stranij vzeti njim, ki ga imajo; glej tedaj, da ga ohraniš z vso mogočo zvestobo, in boj se tolikanj bolj, da ga ne izgubiš, ker ga še imaš v popolni stopinji.« Ko na to Anatolija kliče: »Voli tedaj med umrljivim in med neumrljivim, neskončno svetim!« reče Viktorija: »Preljuba prijateljica! Tudi jaz hočem tako storiti. Jezus, Kristus, tvoj ženin, bodi tudi moj ženin vekomaj. Hvaležna sem ti, da si mi pokazala zvijačnost hudobnega duha, ki bi me bil z upanjem, pridobiti ne-
vernika in dušo rešiti, skoraj pripravil ob moj zaklad. Sedaj je in ostane moj nepreklicljivi sklep, jaz hočem z deviško obleko čistosti živeti in tudi kdaj umreti.« Sporočili sta ta svoj sklep snubačema, in zato sta bili kot kristijani zatoženi in umorjeni. Tako se je vencu devištva pridejal venec mučeništva, in njuno večno veličastvo je še enkrat tako veliko.
4.	Proti koncu preteklega stoletja je bila na polotoku Koreji rojena devica, z imenom Julita Kim. Njeni stariši so bili sicer krščanski, pa so vendar hoteli svojo hčer k možitvi siliti; ali ona je dobro poznala svoj poklic k vednemu devištvu. Ker so jo pa stariši le še zmiraj nadlegovali, si je sama vse lase z glave spu-lila, da bi jo zaradi te skaze pri miru pustili. In vendar stariši še niso odjenjali in so rekli, lasje bodo zopet zrastli, in potem bomo že videli. Med tem se je pa začelo preganjanje kristijanov 1801, in Julita je z doma ubežala, in dobila je pribežališče pri kristi-janu. Pozneje pa je bila kot kristijana v ječo vržena in pri dveh sodnijah zaradi svoje vere strašno mučena: tako si je pridobila 1839 dvojni venec nebeške slave.
5.	Sveto Suzano je oče krščansko zredil, in stric, sveti papež Kaj1), podučil o visoki vrednosti vednega devištva. Bila je v rodu cesarju Dioklecijanu, kateri jo je hotel svojemu poslancu Galeriju Maksimilijanu dati za ženo, bila je namreč silo brhka. Ona je pa naravnost odbila to snubljenje. Sedaj so jo pa z vsemi zvijačami zapeljevali, potem ji na vso moč žugali, jo dolgo mučili z mnogimi grozovitimi mukami; poslednjič so ji na teznici vse ude raztrgali in na zadnje so jo obglavili. Vse je rada trpela, stokrat rajše, kakor da bi bila žena prihodnjega cesarja.
6.	Sveta Bvfrazi ja, tudi imenovana Evpraksija, je bila bližnja sorodnica cesarju Teodoziju mlajšemu, in njen oče je imel na njegovem dvoru imenitno službo. Po njegovi smrti je bežala mati male Evfrazije skrivaj v Tebajdo v gorenjem Egiptu, da bi imela mir pred naganjanjem tistih, ki so jo hoteli siliti v novi zakon, in je tam živela s hčerko blizo nunskega samostana naj-ostrejega redovniškega duha. Nekega dne ji reče hči Evfrazija, da si je ženina Jezusa izvolila in da mu hoče v vednem devištvu služiti, kar ji je mati z veselimi solzami privolila. Med tem jo je pa cesar ko svojo rodovinko namenil za nevesto imenitnemu plemenitemu možu, ki ga je pred vsemi ljubil, ter je poslal v Egipt *)
*) Kaj je bil brat njenega očeta, 30. papež, od 1. 283 do 296., ko je za Kristusa mučeniško smrt storil.
po Evfrazijo, ko ji je bila mati že umrla. Evfrazija mu pa sporoči : »Vedi, cesar, da imam že druzega ženina, svojega božjega Zveličarja, ki sem mu vedno devištvo obljubila. Ali morebiti hočeš, da bom nezvesta Bogu, da bi v zakon vzela umrljivega človeka, ki ga bodo kmalu črvi jedli v grobu ? Le to te pa prosim, da bogastva, ki sem jih po svojih stariših podedovala, razdeliš med uboge in cerkve.« — In cesar je spoštoval voljo svojih sorodnikov ter jo je spolnil. Evfrazija je pa tam stopila v redovni stan, se je junaško vojskovala za čednost, ter je umrla z mnogimi čudeži poveličana, trideset let stara, 410 po Kristusu.
7.	Štefanija je bila hči Friderika, nekdanjega grofa iz Pfirta, bila je tudi čudovite vnanje brhkobe. Ko so stariši mislili omožiti jo, je prosila prečisto Devico Marijo v neprenehani molitvi in ji je obljubila vsak dan skozi leto 150 češčenamarij stoje opravljati in kolena pripogovati in za zamero prositi, ko bi ji hotela ona, milostna tolažnica vseh, pomagati k zgubi telesne lepote, ali ji poslati božjast ali brezpametnost, da bi tako, za zakon nepripravna, devištvo Gospodu vedno ohranila neomadeževano. To molitev je redoma opravljala. Zato je uslišala premilostna Mati božja njene prošnje in Štefanija je začela v dekliških letih za čudnimi telesnimi bolečinami bolehati in je prišla ob zdravje, ki ga vse svoje življenje nič več ni mogla nazaj dobiti, kolikor koli zdravil je tudi uživala. Zato so jo stariši izročili službi Gospoda in Stvarnika Kristusa v samostanu Podlipo in pod pokorščino samostanskih pravil. Tukaj je skorej 50 let živela; njeno telo je obnemoglo v toliki nadlogi in neprenehani revi, da ves čas svojega življenja tudi en dan ni imela polajšanja. Poslednjič je bila ta srečna duša rešena iz teh težav in očiščevanja; kakor zlato, v ognji očiščeno, je bila čista in svetla z drugimi tovarišicami usmiljenja preseljena v poslopje naj višjega Kralja. Obilno plačilo za njene mnogotere težave in bridkosti ji je bilo pri Gospodu prihranjeno.
8.	Marija Regina je bila edina hči bogatega grofa Wind-eck a. Oče je želel, da bi ostalo posestvo vse v rodbini in zato hotel dati v zakon svojo hčer sinu svojega brata, Urijcl-u. Ta je bil zadovoljen, ker Marija se je bila duševno in telesno razvila v krasno devico. Ne tako ona; ne o ti, ne o drugi nobeni zvezi ni marala niti slišati ter je le trdila, da se je zaročila z Jezusom in hoče iti v samostan. Oče je bil presenečen, ali upanje je imel, da se morebiti hči premisli. V ta namen ji pravi, da ji noče braniti
v samostan, ako bo za deset let še ostala pri tem sklepu. Veselo Regina sprejme ponudbo. V tem času je oče poskušal vse, kar bi jo utegnilo odvrniti od namena: kratkočase, zabave, potovanja, veselice itd., kar si je mogel izmisliti. [Pač se je vdeleževala telesno vsega tega, ali srce je ostalo zvesto nebeškemu ženinu. Za deset let te poskušnje pa je odločno zahtevala, da ji oče izpolni besedo in usliši najsrčnejšo željo. S težkim srcem ji nazadnje dovoli. Postane karmeličanka. Urijel je ljubil odkrito in čisto svojo dozdevno nevesto. Ni se mogel utolažiti radi njene zgube. Dve leti je hodil križem svet, a žalost in toga ga ni zapustila. Hotel je vsaj enkrat še videti Regino. V ta namen gre v samostan, dovolijo mu govoriti s sestričino. Ko prosi, naj bi smel še enkrat pogledati ji obraz, tudi to dovoli prednica. Ali, o groza! Ta obraz — kako je bil spremenjen! Prej cvetoč, je zdaj smrtnobled in na njem velika krvava rana. Urijel je okamnel. Pokrije si obraz z rokama in bolestno zakriči. Marija Regina je stregla ženski, ki je imela raka, in sama nalezla to bolezen. — Ozdravljen svoje bolesti je vstopil v samostan kapucinov in veliko deloval kot misijonar v severni Ameriki med Indijanci.
9.	Sv. Domitila, nečakinja cesarja Domicijana, se je branila v zakon stopiti z grofom Avrelijanom, ker je hotela ostati nevesta Kristusova in posnemati Devico Marijo. Iz ravno tega vzroka branila se je sv. Suzana omožiti se z Maksiminom, zetom cesarja Dijoklecijana.
10.	Sv. Klara Monfankolska je dejala, da ljubi svojo deviško čistost toliko, da bi raj še celo življenje trpela peklenske muke, kakor da bi zgubila ta svoj zaklad.
11.	Blažena Ivana, portugalska infantinja, je odbila po-ročitev z francoskim kraljem Ludovikom XI., ker je hotela biti Jezusova in podobna njegovi deviški Materi.
12.	Blažena Neža ni hotela poročiti se s cesarjem Ferdinandom II., ker se je zaročila Jezusu.
13.	Elizabeta, hči ogerskega kralja in dedinja tega kraljestva, ni marala poročiti se z nadvojvodom Henrikom Avstrijskim iz ljubezni do Kristusa.
14.	Angela Merici je imela lepo obličje in krasne lase. Nekoč ji je rekla v šali neka prijateljica, da bo imela veliko snubcev zaradi svoje lepote. Prestrašila se je zelo teh besedij, ker je obljubila, da ne bo ljubila nikoga razun Jezusa. Sklenila je po-
kaziti svojo vnanjo lepoto, da ne bode komu v spudtikljuj. Zavrela je v vodi saje in s tem namazala lase, da so zgubili polagoma vso krasoto. Ravno tako je s postom in mnogim čuvanjem zgubila lepoto svojega obličja. Tako je ohranila deviško čistost.
15.	Poljski princ sv. Kazimir je zelo ljubil Marijo in nji obljubil deviško čistost. Ni stariši, ni prijatelji ga niso mogli pregovoriti, da bi se oženil. Nobeno razkošje ga ni moglo pripraviti ob sklep deviške čistosti. A neka nerazumljiva bolezen spodkopavala mu je zdravje. Kakor cvetlica je hiral bolj in bolj. Zdravniki niso vedeli druzega pomočka, nego da so mu svetovali, naj se oženi. Temu pa se je proti vil nedolžni duh Kazimirjev — ustavljal se je in rajši si volil umreti, kakor da bi stopil v zakonski stan.
16.	Sv. Evfemija je bila hči kneza Ratibora. Vzrastla je v zalo dekle in oče jo je obljubil za ženo visokemu gospodu. Evfemija pa se je branila dati roko zemskemu ženinu, ko se je bila zaobljubila nebeškemu. Zastonj je govorila očetu, kako se ji gabi zakonski stan, zastonj ga prosila, naj jo pusti v deviškem Bogu služiti: ni se dal pregovoriti. S silo jo je hotel tirati pred altar. Spoznavši, da se ne more več upirati, hiti v domačo kapelico, prosi Marijo pomoči in moči, pa kakor nebeškega navdihnjen j a navzela vzame škarje, pa si odreže nos in ustnice. Taka pride pred očeta. Ta ves divji jo izda svojemu najemniku, da mu služi za deklo. Bil je surov in neotesan človek, kateri jo je mučil in pretepal pri vsem težkem delu. Mirno je prenašala vse skozi sedem let. Večer pred božičem, ko so bili drugi zbrani v hiši za mizo, je molila ona v hlevu. Glej! prikaže se ji Marija, opominja jo k stanovitnosti ter ji ozdravi nos in ustna. Ko oče zve o tem čudežu, jo precej vzame k sebi, napravi iz gradu samostan, v kateri je Evfemija z drugimi devicami vstopila ter ondi umrla 1359. leta.
17.	Sv. Brigita se je bila zaobljubila Bogu. Oče bi bil rad, da se omoži. Tedaj je prosila nebeškega ženina, naj njeno telo ogrdi tako, da bo oproščena zakona. In glej! prej tako lepa je postala Brigita grda kot noč; zgubila je eno oko, strašno jo je bilo pogledati. Ko jo je snubec videl tako, je srčno rad opustil svojo prošnjo. Tudi oče je v tem spoznal prst božji in je ni silil v zakon. Bog pa je poplačal Brigito s tem, da je zopet dobila oko in njen obraz je žarel v deviški lepoti.
III.	Čistost v zakonskem stanu.
1.	Sv. Evstahij je z ženo in otroci bežal za časa preganjanja kristijanov iz Rima v temni noči. Sklenil je bežati k svojemu prijatelju v Egipet. Ob morju naleti na ladijo, ki je bila ravno namenjena odriniti, in gre s svojci vanjo. Zapovednik te ladij e je bil neveren, nasladen trinog. Poželel je Teopisto, Evstahijevo ženo, in koval naklep, kako bi se je polastil. Revščina družine mu je dajala upanje. Ko je ladija prišla v pristan, ni mogel nesrečni soprog plačati voznine in plače za hrano. Zato si je poveljnik pridržal Teopisto v poroštvo. Prošnje in solze niso pomagale kar nič. Da, žugal je trinog, da vrže Evstahija v morje. Potrt, brez slovesa, je vodil dva otroka od ladij e in priporočal Bogu v varstvo svojo ženo. Bog pa je čuval čistost njegove soproge in jo neomadeževano rešil iz rok poveljnikovih. Umrl je nagle smrti. Za 15 let so se čudovito sešli — mož in žena, stariši in otroci
2.	Med svetimi egiptovskimi puščavniki posebno slovi sveti Amon, prvi puščavnik na gori Nitriji, ki j e tam 22 let živel v veliki svetosti ; napravil je veliko samostanov in vanje vselil mladeničev in mož, ki so hiteli k njemu, da bi se pod njegovim vodstvom vadili krščanske popolnosti. Tudi veliki sveti puščavnik Anton ga je večkrat obiskal. — Temu A m o n u so že v prvi mladosti stariši umrli, in njegovi sorodniki so ga prisilili k ženitvi, ko je bil ravno 22 let star. Ko so se pa ženitni dan svatje razšli in je bil on sam z deviško ženo, ji je bral iz svetega pisma, kar sveti Pavel govori o vednem devištvu, ter ji je razlagal in jo vprašal, ali bi ne hotela raji ž njim vse dni v deviškem stanu živeti ? Kar se tudi v njej vname ljubezen do nebeških dobrot, tako da rada in vesela privoli, in tako sta živela 18 let v svoji hiši kakor brat in sestra v svetem življenju. Na to gre Amon, kakor smo rekli, na goro Nitrijo, njegova deviška žena pa sprejema pobožnih devic v svoji hiši in ž njimi vred enako sveto živi, kakor Amon v puščavi s svojimi ondotnimi tovariši.
3.	Henrik in Kuniguncla. Kunigunda je bila grofinja luksenburška in omožena z bavarskim vojvodo Henrikom, ki je kot Henrik II. sedel na cesarski prestol leta 1002. Ona dva sta živela v deviški čistosti tudi v zakonu po zgledu Marijinem in Jožefovem. Bog je pa pripustil hudo poskušnjo, da so namreč cesarico obdolžili nezvestobe do svetega moža. Ta sum je žalil sveto devico zaradi njenega poštenja, pa še bolj zavoljo splošnega pohujšanja s
prestola, ko bi se obrekovanju vrjelo. Zato je prisrčno molila, naj bi Bog razodel njeno nedolžnost na prošnjo Marijino in Jožefovo. Zato se z mirnim zaupanjem ponudi k sodbi Božji, kakor je bilo tisti čas v navadi. Vpričo cesarja in obilne plemenite množice so razpoložili razbeljene lemeže po tleh, in cesarica počasi stopa po njih sem ter tj e in njeni podplati se ne ožgo. Cesar videti ta čudoviti dokaz njene nedolžnosti, pade pred njo na kolena ter jo slovesno prosi odpuščenja, da je zaradi obrekovanja dvomil nad njeno čednostjo. Po njegovi smrti je Kunigunda še šestnajst let živela ter je stopila kot nuna v red svetega Benedikta.
4.	V tretjem veku pride z očetom v Rim plemenit neversk mladenič Krizant. Rad se je pečal z resnobnim učenjem, na kar je ves dragi čas obračal in s čemur se je o tel nevarnosti ajdovskega omadeževanja. V roke mu tudi pridejo krščanske bukve; tako je z božjo pomočjo spoznal pravo vero in se je pokristijanil. To pa razsrdi njegovega neverskega očeta, ki ga zapre in mu zavoljo vere naklada veliko trpljenja. Poslednjič mu pošlje oče neversko devico iz Aten, Darijo po imenu, ki je zelo slovela zaradi lepote, visoke omike in učenosti, naj bi mladeniča odvrnila od krščanske vere in se pozneje omožila. On ji je pa pokazal laž-njivost in ostudnost neverstva in pa resničnost in svetost krščanske vere ter jo je spreobrnil h krščanstvu. Na to sta stopila v zakon, pa sta se dogovorila, da bosta deviško živela in krščanstvo do smrti razširjala. V tem sta veliko storila, on za može, ona pa za žene in device, zlasti za tiste, ki so bili v vseh krvavih preganjanjih v nevarnosti zavoljo vere. Poslednjič sta bila ona sama strašno mučena in sta umrla kot spričevalca za Jezusa Kristusa, ki je poprej za nju umrl v mukah na križu. Njuno ime slovi v vsi sveti Cerkvi.
5.	Lep izgled zakonske čistosti je med drugimi vojvoda bavarski, Viljem, V. in njegova pobožna soproga. Bog jima je dal več otrok, tako da je bilo potomstvo njuno in rod zagotovljen. Da bi mogla bolje Bogu služiti, zedinila sta se, da hočeta zdržno živeti. Nista bila še stara. Vojvoda je imel še-le 39 let in je živel s svojo ženo v nepremakljivi zvestobi in zdržnosti še petnajst let. Preživel jo je za veliko let v neverjetnem zatajevanju samega sebe ter dosegel 77. leto. Umrl je bogat v dobrih delih kot lep izgled resnično krščanskega moža.
6.	Za časa Likurga, zakonodajalca špartanskega, je vladala tolika snaga in krepost pri nevernih Grkih, da je tujec prišedši v
Šparto na vprašanje, kako prešestnike kaznujejo v Šparti, dobil odgovor: »Za to hudobijo ni naš Likurg dal nobene postave, ker pri nas prešestnikov sploh ni.«
7.	Grozoviti trinog Maksencij je slišal nekoč hvaliti mlado ženo, po imenu Sofronija, zavoljo izredne lepote. Takoj je poklical k sebi njenega moža in mu razodel svoje želje do njegove žene. Ta boječ se, da bi izgubil življenje, se vda v voljo trinoga in prepusti svojo ženo nasladnežu. Sofroniji to povedo in jo pokličejo na dvor. »Prav«, odgovori poslancem, »samo počakajte, da se oblečem v najlepša oblačila, da tako dostojno pridem na dvor.« S temi besedami gre v spalno sobo in vzame s seboj bodalo. Povzdigne k nebu oči in priseže, da hoče raj še tisočkrat umreti, kakor dovoliti kaj zoper zakonsko čistost. Pri teh besedah zabode si bodalce v srce. Našli so jo mrtvo na tleh.
8.	Znana je iz zgodovine in pripovesti dogodba sv. Genovefe. Med tem, ko je bil njen mož Zigfrid s Karolom Martelom v boju zoper Saracene, prizadeval si je vitez Golo, da bi jo pridobil za-se. Toda vse sladkanje in žuganje je ni moglo pripraviti v to, da bi se vdala, in rajše je pretrpela preganjanje in zapuščenost v največji meri.
9.	Blažena Kinga, hči ogrskega kralja, je bila takorekoč prisiljena v zakon z izvrstnim knezom Boleslavom, vojvodo Krakovskega in Pomorja. Med ženitnino je goreče Boga prosila, naj bi navdihnil moža, da bi hotel ž njo deviško živeti. Ko je bila sama ž njim, prosila ga je tako srčno, da ji je obljubil eno leto se zdržati. Ko je leto minulo, ga je prosila zopet, naj bi ji obljubil tudi za drugo leto v čast brezmadežne Device. Boleslav si je mislil: če sem poprej obljubil iz ljubezni do zemske neveste, ne bilo bi prav, ko bi ji ne obljubil iz ljubezni do Matere božje. Tedaj ji obljubi še za drugo leto. Po preteku tega ga pa zopet prosi za tretje leto na čast sv. Janeza Krstnika. Boleslav pa se razhudi, češ, da jo je vzel v zakon, da bi imel naslednika v posestvu in rodbini. Pa Kinga ga toliko časa prosi in tako zgovorno, da je Boleslav spremenil svoje misli in sam naredil obljubo vedne čistosti Od tedaj sta živela v bogaboječnosti in skrbela le za čednosti in dobra dela. Po smrti moževi je šla Kinga v samostan, kjer je umrla kot svetnica 14. julija 1292 in jo je Bog poveličal z mnogimi čudeži.
7. Več takih angeljsko čistih zakonov pozna cerkvena zgodovina; imenujemo n. pr. Cecilijo in Valerijana (22. nov.) j
Avrelija in Natalijo (27. julija); Eleazarj a in Delfino (27. septembra); sv. Ediltrudo in sv. Marijo iz Aigniesa (obe 23. junija); sv. Katarino Švedsko (22. marca) itd.
IV.	Časna korist čistosti.
1.	Kako je Judita postala tako junaška in močna, da je rešila svojo domovino obče strašnega Holoferna? Sv. pismo nam odgovarja samo: »Ne kakor žena, ampak možko si ravnala in potrjeno je bilo tvoje srce, ker si čistost ljubila.«
2.	O sv. vojaku Nikolaju, ki je služil kot mlad krščanski vojak v vojski cesarja Nicelora, beremo, da je prišel z nekaterimi tovariši stanovat v neko hišo, kjer ga je začela domača hči v nečistost zapeljevati. Z veliko nejevoljo jo odpravi čednostni junak, rekoč, da ni izmed tistih, kateri so pripravljeni zaradi trenutka grešnega veselja žaliti Boga in se večno pogubiti. Toda ni se dala predrznica tako hitro prepričati, da bi vojak mogel tako trden biti v sv. čistosti; zato poskuša svojo nesramno nadležnost še v drugo in tretje, toda z enakim neuspehom. Vojak Nikolaj je imel naslednjo noč prikazen, v kateri mu je bilo razodeto, da bi bil v nesrečni borbi zoper Bolgare umorjen, kakor toliko njegovih tovarišev, ko bi. bil privolil v one skušnjave in milost božjo zapravil, čeravno je bila skoro vsa vojska pokončana, je vendar srečno odšel; zapustil je pa tudi vojaško življenje, kjer je toliko grešnih nevar-nostij, čednosti pa, kakor se je lahko prepričal, tako malo. V bližnjem samostanu poprosi za vsprejem in po jako ostrem in svetem življenju mirno in srečno umrje.
3.	Gotfrid Bouillonski, vodja križarske vojske, pozneje kralj Jeruzalemski, je imel tako moč, da je presekal sovražnika z mečem od temena do sedla. Na vprašanje, od kod ima to moč, je vzdignil desnico in rekel: »Bogu bodi hvala, da je ta roka vedno čista ostala. To je moč čistosti, ker nikoli nisem te roke omadeževal z nečistostjo in sladnostjo.«
4.	Slavni vojskovodja Tilly je bil nenavaden junak. V 72. letu je bil po neprevidnosti podložnega generala Pappenheima prvikrat premagan od Gustava Adolfa. Tedaj je vskliknil: »Nikoli nisem bil pijan, nikoli vdan nečistosti, nikoli premagan« (do te vojske namreč).
5.	V Valensiji na Španskem je živela lepa mlada vdova, katera je sklenila, četudi zelo ubožna, preživeti za naprej v čistosti.
Nek plemenitaš ji je ponujal denarja, če dovoli v njegove želje. Toda ni marala. Ker s tem ni dosegel namena, poslal je po noči svojega služabnika, da jo pokliče. Dekla pride prašat, kaj je. Sluga pravi, da je stričnica gospejina za smrt bolna in že umira, pa bi rada še govorila ž njo. Plemenitaš pa je prežal zunaj. Ko pride žena, jo je napadel. Ta pa je zaupila ter priklicala sosede, kateri so prihitevši plemenitaša odpodili. V plačilo za njeno čistost naklonil ji je Bog neko dedščino, da je mogla brezskrbno živeti z družino.
6.	Pobožni ljudje, kateri so s čistim srcem Bogu služili, so doživeli navadno veliko starost. Sv. Frančišek Pavlanski je bil star 92 let; sv. Remigij do 96; sv. Anton 105 let; sv. Simon Stili ta 109 let; sv. Pavel puščavnik 113 leti sv. Romuvald celo 120 let.
Leta 1586. je umrl župnik Anton Hasch, star 125 let. Od teh je preživel 100 let na eni sami župniji. Nekoč ga je vprašal njegov škof, kako zdravilo pač rabi, da je dosegel tako visoko starost. Na to odgovori župnik: »Trem zloglasnim ženskam nisem nikoli pustil v hišo : jezi, nasladnosti in pijanosti.
7.	Že pri nevernikih so spoznali, da čistost stori človeka telesno krepkega. Zato so borilci tekmeci živeli v največji zdržnosti, da so ohranili svoje moči čile in čvrste.	•
V.	Pomočki za ohranjenje čistosti.
a) Ogibaj se grešne nevarnosti!
1.	Egiptovski Jožef je bežal pred zapeljivo Putifarko, in ko ga je hotela šiloma zadrževati, je celo plašč popustil v njenih rokah. Bežal je ter beg rabil Jcot orožje zoper greli. (Bazilij.)
2.	Din a, Lijina hči, je šla gledat žene tistega kraja. Taka radovednost jo je privedla v veliko nesrečo. Ker se ni nevarnosti ogibala, bila je zoper voljo v nečistost zapeljana. (I. Moz. 34, 1.)
3.	V Aleksandriji je živela pobožna služabnica Božja, Aleksandra po imenu, v naj večji samoti tako, da deset let ni nikdo, ni mož ni žena, videl njenega obraza. Duplina, v kateri je živela, je imela samo eno odprtino, skozi katero so ji dajali od časa do časa živež. Sv. Melanija jo nekoč obišče in popraša, kaj jo je vendar napotilo, da se je ljudem skrila v takov grob. Aleksandra ji odgovori : »Neki mladenič mi je kazal grešno naklonjenost in ljubezen
Zato sem sc raj še živa hotela skriti v ta grob, kakor da bi ukon-čala in pogubila dušo, ki je podoba božja.«
4.	Sv. Gregor Nacijanski se je še v visoki starosti skrbno ogibal vsako ženske družbe in je samoten živel v svojem rojstnem kraju. Neki sorodnik se je nastanil z nekaterimi ženskami ravno nasproti njegovega stanovanja. Ta soseščina je primorala svetnika, da je zapustil omiljeni kraj, kjer je toliko časa preživel in s posebnim veseljem lastnoročno obdeloval malo polja.
5.	Sv. Avguštin ni pustil nikoli, da bi pri obedu sedela kaka ženska, ali prebivala v njegovi hiši, ali da bi hodile ženske na obisk v hišo. Celo svoji sestri in stričnicam ni tega dovolil, ker so imele druge ženske pri sebi in bi občevanje z njimi ne moglo biti brez nevarnosti, če je kaka ženska imela ž njim kaj govoriti, sprejel jo je vedno vpričo duhovnikov in, odkar se je bil spreobrnil, ni nikoli na samem govoril ž njimi.
6.	Sv. Karol lloromej je bil od svoje mladosti zelo pobožen. S 16. letom so ga poslali na vseučilišče v Pavijo, da se uči prava. V tem mestu je bilo ljudstvo strašno udano nasladnosti. Dijaki iz vseh krajev so se tukaj zbirali, in pohujšanje je segalo celo v šolske sobe. Težko je odšel kdo nedolžen; povsod so ga zalezovali in mu prigovarjali, dokler se ni udal. In vendar je Karol ostal brezmadežen in čist, dušno in telesno. Njegova želja je bila le, da bi si pridobil veliko učenosti ter se ohranil neomadeževan. In res je napredoval izgledno. Ko so drugi pohajali po glediščih, plesiščih ali sramotnih hišah, učil se je on doma in molil. Brezkoristnih pogovorov ni mogel poslušati in če se je dvoumno, nespodobno in brezsramno govorilo, poznalo se je na njem, kako ob tem trpi. Tresel se je po vsem telesu, kadar je čutil v nevarnosti svojo čistost. Poznal se je predobro in vedel, kako lahko bi bil premagan, zato je bilo njegovo orožje — beg.
7.	Papež Liberij piše devici Marcelini: »Obnašaj se tako, da bo vsak spoznal iz sramežljivega, ponižnega vedenja, po skromni obleki, ljubezni do samote in čistosti, da si čista devica in nevesta Kristusova in se nikdo ne predrzne vpričo tebe kaj govoriti, storiti ali nakaniti, kar bi količkaj bilo nespodobno. Kaži se tako resna in visoka, da bo tudi najpredrznejši osramočen in zgubi pogum, češ, tu bi slabo naletel s svojim prilizovanjem in sladkanjem.«
8.	Ko je bil sv. Frančišek Šaleški na višjih šolah v Padovi, je prišla tje po opravkih neka laška kneginja. Zelo bogata
je bila in nič se ji ni škoda zdelo denarja, da je le mogla zadostiti svojemu poželenju. Nekega dne se nameri, da zagleda mladega grofa v cerkvi, dopade se ji prav posebno in sklene, da ga vjame v svoje mreže, naj velja, kar hoče. Ko je šel iz cerkve, poslala je za njim pozvedovat. Zvedela je, da živi jako skromno, zelo krepostno in da zlasti ne mara za žensko družbo, da se je ogiblje, kolikor dopušča vljudnost, in da je nevrjetno, da bi hotel začeti kake ljubimske spletke. Te poizvedbe so kneginjo skoraj pripravile v obupnost. Ali kolikor težje bi dosegla namen, toliko bolj jo je mikalo, da poskusi. Pridobila si je součenca Frančiškovega, s katerim sta bila precejšnja prijatelja. Le-ta se je res dal zaslepiti po bogatih kneginjih darilih, da je obljubil vse poskušati, da ga bo pridobil za njeno ljubezen. A vendar je bil v silni zadregi, ko je hotel spolniti to obljubo. Začne mu navajati vsakovrstne vzroke, zakaj naj bi kneginjo obiskal in ji povrnil prijaznost za prijaznost. Sv. Frančišek pa vznevoljen reče prijatelju : »Kaj sem vam žalega storil, brezsrčni prijatelj, ali bolje, kaj vam je Bog žalega storil, da hočete zapeljati mojo dušo, za katero je on umrl ? Povejte kneginji, kar hočete, jaz pa povem vam, da z vami za naprej ne morem občevati, nikakor pa in najmanje ne s kneginjo!« Te besede so zadele nezvestega prijatelja, kakor blisk — osramočen ga je zapustil. Sv. Frančišek pa je postal še bolj čuječ in pozoren v svojem občevanju.
9.	Sv. Vincencij Furlanski je bil tako čuječ za sv. čistost, da je govoril z žensko le, kadar je bilo potreba, še celo, ko je bil v visoki starosti, če je moral ž njo govoriti, je moral biti zmeraj kak brat vpričo, in če to ni bilo mogoče, je odprta pustil vrata, da so ga mogli iz prednje sobe videti.
10.	Sv. Rozalija je bila rojena začetkom 12. stoletja v Pa-lermi v Siciliji od imovitih in imenitnih starišev; dušno in telesno se je odlikovala s svojo lepoto. Zato je že mlada prišla na kraljev dvor. Sicer je imela dobro vzgojo in krščanske nazore, pa kako lahko se i ti zgube ob času skušnjave, posebno v občevanju z zapeljivimi, posvetnimi ljudmi. In res se je približal skušnjavec v naj lepših podobah nedolžni Rozaliji, da jo napelje v sladnosti razkošnega vživanja, da ostrupi ncskušeno srce z nečistostjo. Spoznala je, da ne sme ostati na dvoru, če hoče rešiti svojo dušo. Zato sklene zapustiti vse in bežati v samoto. Skrivoma zbeži v strašen kraj, tako, da je bilo vse iskanje in poizvedovanje za-njo zastonj. Temna duplina je bila stanovanje do smrti. Štiristosedem-
deset let po smrti so dobili še -le njeno telo; ležalo je na zemlji, kakor bi spalo, eno roko pod glavo, drugo pa na prsih držeč.
11.	Sv. Kolumban je bil v mladosti v naj večji nevarnosti, da bi se ne bil ujel v zanjke, katere so mu nastavljale neke lahko-mišljene deklice, ki so se trudile druga pred drugo, da bi si pridobile njegovo nagnjenje. Neka stara, v duhu svetosti živeča oseba ga opomni na to, in takoj zbeži v samostan Benchor ter se reši.
12.	Sv. Martin je potoval kot škof z nekim svojim duhovnikom. Prideta memo posestva na deželi, kjer je, tako so mu pravili, že več let prav deviško živela neka deklica. Mnogo je slišal
^ škof o njenih čednostih, zato jo je hotel počastiti s tem, da jo obišče.
IjljpToda dekle je bilo stanovitno v svojem sklepu, da ne sprejme nobe-nega moškega. Pri hišnih vratih je svetnika druga ženska prosila 1 v njenem imenu, da naj gresta naprej v božjem imenu. Sv. Martin pač ni bil razžaljen s tem, marveč pohvalil je devico in bil vesel zaradi njene kreposti.
!«i	13. Sv. Jožef Kalasancij se je šolal vValenciji. Med pleme-
nitimi rodbinami je imel več sorodnih, in tako je prišel v njih družbo. Med drugimi ga je spoznala bogata, plemenita vdova in se je zaljubila vanj. Jožef v svoji nedolžnosti tega ni opazil delj časa, dokler ni nekega dne razodela bolj odkrito svojih mislij. Tedaj je naredil, kakor je storil pobožni istega imena v starem zakonu. Pri tej priči je bežal in šel v cerkev ter tam obljubil Bogu vedno čistost. Potem je vprašal svojega spovednika za svet in je zapustil takoj mesto in odšel na vseučilišče v Alkalo.
14.	Sv. Roza Riman ska je imela toliko ljubezen do svete čistosti, da se je ustrašila najmanjše nevarnosti zoper to angeljsko čednost. Če so njene sestre domov prinesle kako napačno besedo ali pesem, katero so drugje slišale, začela se je Roza jokati in je zbežala ter šla k materi, kateri je kleče in jokaje tožila, da se Bog žali.
15.	Blažena Katarina Rmeriška je šla vsled tiščanja in prigovarjanja svojih sicer dobrih starišev, sester in prijateljic dvakrat na plesišče. Tam jo je sprehajala velika težava, vest jo je silila, da naj gre domov, strah pred ljudmi pa jo je hotel zadrževati. Naposled ji je bilo, kakor bi jo Kristus ven klical; šla je in našla Gospoda sedečega pod nekim drevesom, žalostnega, srditega, s krvavim obličjem ter slišala njegove svarljive besede: »Kako si me trpinčila, kako nezvesta si!« Jokaje ga je prosila odpuščenja; Gospod ji je odpustil pa ob enem zapovedal, da naj poklekne tje v kot ter z razpetimi rokami moli, da se bodo tudi grehi drugih bolj odvrnili. —
In pozneje so jo njeni zopet tj e silili, pa hotela je precej pobegniti in se je s silo iztrgala, ko so jo hotele prijateljice zadržavati. Hitela je ven in zdelo se ji je, kakor da bi jo hotela zemlja požreti. Marija se ji prikaže ter jo posvari: »Kaj si storila? Ali nočeš imeti deleža z mojim nebeškim Sinom?« In Kristus sam se ji prikaže, ji hudo očita, da zahaja v tako slabe druščine, med tem ko jo on trpeč pričakuje. Zopet je izprosila odpuščenje, in odslej so jo pustili pri miru, ker očetu je bila med tem prišla v roke knjižica, v kateri je bral, kako napačno je, če stariši svoje otroke silijo k plesnim družbam.
Dolgo potem, ko je bila Katarina že nuna, in je že dolgo imela svoje trpljenje, bil je nekoč ples pred njenim stanovanjem. Videla pa je hudobnega sovražnika samega med plesalci. »Vidim posamezne«, je rekla, »kako jih sovražnik priganja in jim vsaktere želje navdihuje, in kako jih njihov sveti angelj varh proč kliče, pa se k hudemu obračajo. Nobenega ne vidim brez škode odhajati, vidim, kako jih spremljajo raznotere živali in je njihovo notranje polno črnih madežev, črni madeži njihove vesti so bili podoba že storjenih, večjidel notranjih grehov v mislih in željah, katere so bile zbujene po plesu in ki polagoma pripravljajo še v druge grehe, in dolgo dolgo se potem razširja grešni zarod.«
16.	Neki mladenič v prvih časih krščanstva, Aleksander, imenitnega stanu in lepe postave, ljubil je tako zelo čistost in se je tako zelo bal jo izgubiti, da je zapustil svojo domovino in šel v Komane, kjer je postal ogljar. Od prahu in saj ves črn, je rekel vesel: »Ta ogljeni prah in te saje zde se mi, kakor neka krinka, ki mi skriva obraz očem poželjivega sveta in me varuje skušnjav.« Ko ga je kmalu potem spoznal sv. Gregorij, čudodelnik, bila mu je tolika ljubezen do sv. čistosti tako všeč, da je tega mladeniča, ki je v počrnjenem truplu hranil snežnobelo dušno čistost, pregovoril, da se je umil in preoblekel, potem pa ga je postavil za škofa mesta Komane.
17.	O danskem kralju Haddingu pripovedujejo, da je dolgo s silo napadal neko trdnjavo, pa je ni mogel vzeti. Vjel je tedaj golobe, ki so iz trdnjave letali na polje, in jim navezal počasi tleče žveplenke, potem pa jih je spustil, da so s prižganimi žveplenkami leteli nazaj v mesto; vsled tega je mesto začelo na več krajih ob enem goreti, in tako se ga je polastil. Kdo bi mogel sošteti duše, katere je satan na enak način dobil v svojo oblast? če so mladi ljudje obojnega spola tudi nedolžni kakor golobje,
če so tudi dovolj zvesti in čisti, da morejo očitni napad hudičev zmagovito odbiti, če se pa priliznjeno shajajo, bode izvohal čas, ko bode tudi v najčistejšem golobu vžgal skrito žveplenko nečistega ognja, in razdejanje bo toliko bolj žalostno, kolikor manj so bili pripravljeni ogenj pogasiti.
18.	Neki popotnik v vzhodnji Indiji pripoveduje, da je jezdil skoz samoten kraj ter slišal neko žensko blizo pota klicati na pomoč; jezdi tedaj tje, pripravljen pomagati, če bi mogel. Našel je neko deklico, ki mu je jokaje pripovedovala, da je prišla med razbojnike, ki so jo oropali in hudo zdelali, naj jo tedaj spravi na varno mesto. Radovoljno jo vzame k sebi na konja in ona ni mogla prehvaliti njegove dobrote in se mu dovolj zahvaljevati; tudi mu svetuje, da naj na to ali uno stran jezdi, in se bolj ogiblje obhojenih potov, ker tam preže roparji, in bil je v srcu vesel, da je našel tako srečno vodnico. Naenkrat mu deklica vrže zanjko okoli vratu, skoči urno s konja ter ga potegne na tla, od obeh stranij pa pristopijo tolovaji, mu vzamejo denar in konja in po-smehovaje se z dekletom zbeže. Deklica je bila tedaj sama ud tolovajske družbe in ga je nalašč s pravega pota zvabila med roparje, in še vesel je bil, da je zgubivši svoje premoženje, ostal vsaj pri življenju.
19 O puščavniku Jakobu na gori Karmelski se bere to-le: Skoraj petdeset let je že živel v največji ostrosti in zatajevanju ter si nabral obilnega zasluženja za večnost, je v popolnosti jako napredoval in od Boga prejel celo dar čudežev; pa ko je bilo njegovo lice že vse nagrbančeno in lasje čisto beli, prišel je v priliko, ki je bila zanj bližnja priložnost k smrtnemu grehu. In ker ni bežal, se je hudo pregrešil z nečistostjo, in ker se ni precej spreobrnil, padel je še globokeje in se pregrešil celo z umorom; že je hotel obupati nad božjim usmiljenjem, kar mu Bog pošlje pobožnega moža, ki mu je zopet obudil zaupanje do božjega Usmiljenja, tako da je svoja ostala leta preživel v prečudnih spokornih delih in naposled srečno umrl.
20. V Toskani je bila v 13. stoletju pridni priprosti družini zrastla hči, ki je imela nevaren dar nenavadne lepote. Deklica je bila stara 16 let ter je z veseljem zapazila, da ljudje gledajo za njo, in je hotela dopasti in hvaljena biti. Na kaj slabega pa ni mislila. Toda neki nečist jastreb, plemeniti gospod, Montepulciano po imenu, je na to mislil ter jo je zvabil k sebi v službo. Ubogo dete v roparski jami! Predno se je v svoji priprostosti še prav
4 G*
zavedela svoje nevarnosti, bila je od njega že zapeljana! Usmiljeni Bog, storila je prvi smrtni greh! Strašno jo je tisto noč pekla vest, ko je bila sama; zdelo se ji je, kakor da bi se greh, peklenski kači enak, ovijal okoli njenega srca, in zdaj zdaj je mislila, jo bo zadela božja jeza in jo požrl pekel; menila je, kakor da bi se ji prikazala že umrla mati ter ji očitala; zdelo se ji je, kakor da bi jo sramotno znamenje peklo na čelu, katero bodo vsi videli in umeli; menila je v svojem srcu slišati besede angelja varha: Reši svojo dušo, beži, beži in ne oziraj se več nazaj, nikjer po teh krajih se ne mudi, da ne pogineš, hiti in otmi se! — Pa v tistem trenutku ni mogla bežati, ker bila je noč in vsa vrata so bila zaprta; zjutraj pa je precej zopet prišel zapeljivec, se ji prilizuje, jo tolaži, ji obeta, da je nikdar več ne bode pripravil v nevarnost, ter ji misel bežati izbije iz glave. Ona tedaj ne beži in ostane v prostovoljni bližnji priložnosti; zato zopet pade, pade mnogokrat, prav velikokrat v enajstih letih. Pa vedno jo je bilo strah greha, vedno je sklepala nikdar več ne grešiti, pa vedno in vedno je zopet padla, dasiravno je rabila vse pomočke, samo edinega pripomočka ne, ki bi ji bil pomagal, — bega. Goreče je molila, mi-lošnje dajala, da bi tudi drugi za njo molili, bila je zelo ponižna, toraj se je zavoljo časti, katero so ji skazovali kot ljubljenki hišnega gospodarja, čutila jako osramočeno, ljubila je samoto, kjer se je natančno zavedala svoje grešne revščine in jo je groza ob-letovala; menila je, da grehe hudo obžaluje, in je bridko objokavala svoj stan, spovedovala se je z veliko skesanostjo, prihajal je njen oče, se jezil, jokal, prosil, veleval bežati, vse je ponižno in dobro-voljno sprejemala in delala najboljše sklepe nikdar več ne grešiti, pa — grešila je zopet in zopet, zakaj? ker ni bežala, in ker vsi drugi pripomočki skupaj greha ne morejo zabraniti, če človek iz prostovoljne bližnje priložnosti ne beži. — Pa ta uboga grešnica se je naposled v 27. letu svoje starosti vendar spreobrnila popolnoma in stanovitno, in postala je velika, nenavadna svetnica, bila je to sv. Marjeta Kortonska.
21. Pripoveduje se o nekem mladeniču, sinu neke vdove, da je bil prav priden, ljubezniv, pokoren in vesel. Pa kmalu so zapazili, da je bil ves spremenjen, postal je surov, nepokoren, trmast proti materi in čmeren. Kaj je bilo tega pač krivo ? Kmalu so našli vzrok: zabredel je bil v slabo priložnost, ter je pogostoma zahajal v hišo, kjer ga je neka oseba lovila v zanjke. Mati ga je prosila in svarila, molila in jokala, da bi ga odvrnila od priložnosti;
on pa jo je nekaterekrati nevoljno odpravil in je pač tudi obetal se poboljšati; včasih so mislili, da bo to res storil, pa bil je vedno slabši, ker se je povračal v priložnost. Enkrat pa se je zdelo, kakor da bi se bil res poboljšal, obljubil je materi priložnosti se ogibati in vse drugače živeti, ter dozdanje življenje pred Bogom poravnati z dobro veliko spovedjo. Na to spoved se je več dnij pripravljal, naposled je šel v cerkev; pa moral je iti ravno mimo hiše, ki mu je bila v bližnjo priložnost. Prišlo mu je na misel, naj gre v hišo in svojo prejšnjo grešno tovarišico opominja, da naj se tudi ona spreobrne in po opravljeni veliki spovedi začne pošteno, krščansko živeti. Pa reč je imela žalosten izid! Ni je on spreobrnil, ampak ona ga je zopet zapeljala v greh! Kdaj se bo zopet spreobrnil? Nikdar več ne; ker njegov nasprotnik je bil ravno takrat tudi tj e prišel, začela sta se prepirati in on je bil pri tej priči umorjen. V njegovem žepu so našli veliko spoved spisano; namesto odveze pri spovedi pa je dobil razsodbo od večnega sodnika, kateremu je po ravnokar storjenem grehu nenadoma padel v roke — ker se ni ognil priložnosti.
22. Ob neki kužni bolezni je za smrt zbolela sicer pridna in jako delavna kmetiška dekla. Sama je sprevidela, da se ji že bliža zadnja ura. Ko to razodene tudi kmetici, svoji gospodinji, odgovori bogoljubna žena: »Potlej te bomo pa prav lepo napravili v belo obleko, kakor se spodobi za devico, in device te bodo nosile k pogrebu.* Milo se stori bolnici ob teh besedah in resnobno reče kmetici: »Dajte mi iz moje skrinje najlepšo svilnato ruto.« »čemu ti pa bo ?« vpraša gospodinja. Zdaj se začne bolnica jokati in pravi: »Tele rute no devljite z manoj v grob, marveč dajte jo sosedovemu hlapcu in sporočite mu, da mi je bila ta ruta težak kamen na srcu. O, da bi je ne bila nikdar vsprejela; z njo sem se zapletla v znanje; —■ za to svilnato ruto sem zapravila obleko svoje nedolžnosti, kaj imam zdaj od tega ?« Mnogim prijateljicam, ki so jo prišle obiskat, Je z ganljivimi besedami svetovala, naj se nikar ne spuščajo v nobeno znanje, naj nikar ne sprejemljejo nikakoršnih daril ali pa naj j'h takoj nazaj dajo. Prosila jih je še za zamero, ker jih je pohuj-šala, in je še pristavila prošnjo, naj se vselej spominjajo tega opo. mina, kolikorkrat bodo škropile njen grob.« Te besede so vse ganile do solz in edna izmed njih je kmalu potem nazaj dala srebrno uro.
b) Hitro in odločno se ustavi skušnjavi.
1.	Sv. Pavel sam piše, da so ga dolgo časa nadlegovale nečiste želje. Zato je prosil Boga, da bi mu odvzel to hudo poželenje. Pa Bog mu je odgovoril: »Zadostuje ti moja milost, zakaj moč se vspopolnuje v slabosti.« Bog hoče reči: Na tvojo prošnjo sem ti dal milosti dovolj, da se ž njo vojskuješ zoper poželenje in je premagaš.
2.	Sv. Tomaž Akvinski je imel prestati silno hudo skušnjavo zoper sv. čistost. Nalašč so poslali v njegovo sobo zapeljivo žensko, da bi ga premotila. Pa Tomaž je v tej skrajni nevarnosti goreče klical Boga na pomoč, ter poln svete jeze zagrabi goreče poleno iz peči in zapodi zapeljivko. Potlej poklekne, se zahvali Bogu za podeljeno zmago, se na novo posveti njegovi službi ter s solzami prosi milosti, da bi mogel brez madeža ohraniti naj dražji zaklad, sveto čistost. Njegova molitev je bila uslišana. Odslej ni imel nobene skušnjave več zoper to čednost.
3.	Sv. Frančišek Ksaverij se je neko noč vojskoval tako močno zoper skušnjave, da mu je počila žila in se je vzbudil v krvi.
4.	Sv. Bernard je v 19. letu bil cvet lepote dušne in telesne. V tem času je moral prestati hude poskušnje. Do sedaj njegova čistost, katero si je obvaroval z bogaboječnostjo in sramežljivostjo, ni imela kakega boja. Toda vabljivi svet, v kateri je stopal, vzburjal ga je bolj in bolj. Srce nedolžno in otročje postalo je nemirno. Zgodilo se je neki dan, da sreča žensko, katere lepota ga je izne-nadila. Neznan čut se ga polasti — vest se močno oglasi. Strese se in skoprni; boji se, da ne bi bila pušica smrtonosna. Hitro beži ne glede kam. Prihiti do zamrznjenega ribnjaka in pogumno se vrže vanj, da ga najdejo skoraj zmrznjenega. Ta junaški čin potrdil ga je toliko bolj v čistosti. — Ko so ga zopet drugič nadlegovale skušnjave, je upil: »Razbojniki, razbojniki!«
5.	Zloben človek je hotel sv. Bernardina Sijenskega v nečisti greh zapeljati. Da bi se ga iznebil, prosi mladi svetnik svoje tovariše, naj mu pomagajo odpoditi hudobneža. Ko se pa zapeljivec zopet bliža in prilizljivo denarja ponuja Bernardinu, začne ta glasno vpiti; tovariši pritečejo in prepodijo nečistega človeka z blatom in kamenjem.
6.	Kadar so poželjive skušnjave nadlegovale sv. Benedikta<, vlegel se je med trnje in je toliko časa mučil in zbadal svoje telo, da so ponehale skušnjave.
7.	Sv. Frančiška Serafinskega je skušala neki dan malopridna ženska. Svetnik vzame goreče oglje iz peči ter nastelje po kamenitih tleh. Nato pravi, da hoče vstreči želji, če se na oglje vleže. To je pretreslo nesramnico tako, da je osramočena odšla in se poboljšala kmalo potem.
8.	Kmalo po smrti sv. Frančiška Asiškega so se pogovarjali pobožni možje njegovega reda in posvetovali, kateri način bi bil naj bolj i za premagovanje skušnjav, zlasti zoper sveto čistost. Prvi pravi: Kadar me napade skušnjava, tedaj si stavim pred oči, kako nagnjusen je ta greh in ne samo v božjih tudi v človeških očeh.* Drugi govori: »če čutim, da se me loti skušnjava, pokleknem in solznih očij prosim goreče presveto Devico, naj mi pomaga.« In tako je imenoval ta tak, drug drugačen pomoček. Slednjič pove sv. Juniper, mož tako popoln, da ga je sv. Frančišek sam stavil drugim v zgled ponižnosti in skromnosti, svoje mnenje, rekoč: »če vidim sovražnika že od daleč, precej zaprem duri svojega duha in v duši svoji mu kličem naproti: »Proč, proč! vsi prostori so že napolnjeni.« Tako je hotel razsvitljeni mož Božji povedati, da je najboljši pomoček, hitro, brez obotavljanja zoperstaviti se skušnjavi.
9.	Neki redovni brat je tožil svojemu opatu, da ga vedno nadlegujejo hude misli in slabo poželenje. Tu ga pelje opat ven na polje in mu pravi, naj brani vetru s svojim plaščem, da ne piše. »Tega ne morem«, pravi brat, »to je nemogoče.« »če tega ne moreš, ga poduči opat, tudi mislij in nagnjenja ne boš mogel vzdržati, da te ne bi nadlegovale. Ampak to moreš, in je tvoja dolžnost, da se stanovitno zoperstavljaš in se vojskuješ ž njimi.
10.	Prašal je mladenič sv. puščavnika, kako bi se čist in brezmadežen ohranil. Ta mu ukaže, naj izruje štiri ciprese, katere mu bo pokazal. Prvo, prav mlado in majhno je izpulil lahkotno. Tudi druga, že bolj velika, mu ni delala velike težave. Tretja, že bolj dorasla, stala ga je precej truda, predno jo je izruval. Pri Četrti pak je bilo vse prizadevanje zastonj. Zarastla se je bila in ukoreninila — ni je mogel izruvati. Tedaj pa je podučil znojnega mladeniča: »Glej, moj sin! Tako je tudi s strastmi. Kolikor manj boš pustil slabim mislim in sladnim željam vkoreniniti se v tvojem srcu, toliko lažje jih boš mogel iztrebiti. Zato ne zgubi časa in ne odlašaj izkoreniniti jih precej.«
11.	Mlad človek je tožil pobožnemu, izkušenemu starčku, da ima toliko nečistih mislij in želja, ki ga mučijo zelo hudo. Da bi ga vpokojil, mu de starček: »Ne moreš zabraniti, da ne bi letel
tič čez streho tvoje hiše — to mu moraš že pustiti. Ampak če bi hotel ondi gnjezditi, mu moreš pač zabraniti in moraš tudi, da ti ne dela škode.«
12.	Modra zavrnitev. Neki pohotnež je nagovarjal krščansko devico, češ, da jo goreče ljubi, v hudo dejanje. Z gnjusom ga zavrne devica. Poskusi z nova, pa deklica mu odgovori: »To je smrtni greh!« Zapeljivec na to: »Kar stori ljubezen, to ne more biti greh.« Na to deviča: »No! tedaj moli najpoprej prav pobožno »Oče naš«. Nasladnež pa zavpije jezno in norčevaje se: »K temu ni treba molitve.« — »Proč od mene, strupena kača«, zakliče v sveti jezi devica, ko se je prepričala hudobnega namena razuzdanca, — »samo k grehu ni treba molitve!«
Druga krščanska deklica je rekla človeku, ki se ji je približal z enakim nagovarjanjem: »Počakaj, prašala bom poprej svojega spovednika za svet. če ta potrdi tvoje besede, da to ni greh, ker natura in ljubezen človeka naganja k temu, potem se ti zgodi volja.« — »To spovedniku ni nič mari«, pravi strupeno zapeljivec. »Zakaj pa ne?« praša modra deklica, »če bi bilo greh, moram se itak spovedati; raj še bom tedaj prašala pred za svet, da ne bo potem potreba morebiti spovedovati se. Pridi tedaj pozneje in prašaj za odgovor!« — Zapeljivca pa ni bilo več, da bi zvedel odgovor.
13.	Morgan, vodja tiste razdivjane čete, ki je opustošila španjsko Ameriko, polastil se je tudi mesta Panama. Prebivalci so morali čutiti brezobzirno krutost, kakor jo more le brezbožnost in pohlep navdihniti brezčutnim ljudem. Živela je v mestu tudi »panjska devica, posebno lepa. Tej je hotel Morgan silo storiti, kateri želji se je pa zoperstavljala z moško srčnostjo. »Stoj !« zaklicala mu je in ga odrinila z vso močjo od sebe, »stoj! in nikar ne misli, da me moreš oropati časti, kakor si me oropal imetja in prostosti. Vedi, da sem se učila, če treba, tudi umreti za svojo čistost, in da hočem ta najlepši biser svoje duše braniti tebi nasproti do zadnjega zdihljeja!« Pri teh besedah potegne dolg nož izpod obleke in že bi mu ga bila porinila v prsi, da se ni odstranil. Morganu je zginilo upanje in ž njim tudi nečista ljubezen. Po pravici se je sramoval, da bi bil premagan v junaštvu, kakor je bil v kreposti od slabotne deklice. (Prim.: 701, 15, 16; 702, 18; 703,22-26; 713, 16.)
c)	Posti ln zatajuj se.
1. Pobožni Job govori: »Zavezo sem naredil s svojimi očmi, da bi celo ne mislil na devico. Zakaj kakošen del bi imel Bog zgorej o meni.« (Job 31, 1.)
2.	Sv. Janez Krstnik, vzor vseh čednostij in še posebej svete čistosti, je bil tudi mojster v zatajevanju. Obleko je imel iz kameline dlake in usnjat prepas; jedel je kobilice in divji med. (Mark. 1, 6.) Tako močno se je zatajeval, da je celo Jezus rekel o njem: Ni jedel in ne pil. (Mat. 11, 18.)
3.	Sv. Hijeronim je z zatajevanjem in mrtvenjem premagoval najhujše skušnjave zoper sv. čistost, katere so ga dolgo nadlegovale. Sam piše: »Moji udje so bili pokriti z vrečo ; vsak dan sem jokal, vsak dan vzdihoval k Bogu. Kadar me je premagal zaspanec, položil sem svoje posušene kosti, ki so se še komaj kože držale, na gola tla; od posta mi je čisto obledel obraz.«
5.	Sv. Dorotej je z najobčutnejšim mrtvenjem krotil svoje telo. Njegov sobrat ga vpraša, zakaj pač na tak način trpinči svoje telo, da bi ga skoro umoril. Svetnik odgovori: »Sicer bi pa ono mene umorilo.«
5.	Sv. Bonaventura je imel že v mladeniških letih zatajevanje za prvi in najimenitnejši pripomoček, s katerim si je ohranil nedolžnost.
6.	Ko je šel sv. Kdtnund, poznejši škof Kanterburijski, s svojim bratom v višje šole v Pariz, dala je pobožna mati pri odhodu vsakemu spokorno oblačilo in svetovala, naj ga nosita vsak teden po dva- ali trikrat, da se zavarujeta proti nečistosti, katera je tolikrat mladini v pogin. In če jima je pošiljala obleko ali kaj drugega potrebnega, pridejala je še kako pokorilno orodje, da bi ju spomnila, kako potrebno je zatajevanje.
7.	Sv. Hilarijon je bil v mladosti hudo in mnogovrstno skušan zoper sv. čistost. Trkal se je na prsi, vzdihoval in molil; a hudobni duh le ni odnehal. Tu začne nekega dne sam s seboj govoriti in reče svojemu telesu: »Ti živinče, si začelo preveč čilo in predrzno postajati; predobro se ti je godilo do sedaj, moram te krotiti in brzdati; odslej boš jedlo pleve mesto žita, in ne boš pilo, kadar bi hotelo; s težkim bremenom te bom obkladal, z vročino in mrazom te utrudil; ne bom te priganjal s šibico, marveč z železjem.« In s čemur je pretil, to je tudi spolnil. Ostro se je postil, toliko da si je življenje ohranil; niti vode ni pil, marveč korenine in zeli je grizel, da si je žejo utolažil; tudi spal ni na tleh, marveč utrujeno telo je naslonil ob kako deblo in si tako stoje nekoliko odpočil. In vedno je molil in delal, da ga ni satan nikoli zasačil brez dela. To je pomagalo, da je srečno premagal tudi najsilnejše skušnjave.
8.	Sv. Anton, puščavnik, je podvojil zatajevanje in spokor-nost, kadar je čutil skušnjavca. Vžival je le malo kruha in soli, in pil le vodo in to šele ob solnčnem zahodu. Včasih se je zdržal po dva, da, štiri dni vsake jedi. Pogosto je prečul cele noči, in tisto malo časa, kar je moral vendar telesu privoščiti spanja, ležal je na bičju ali na rašovnatem plašču ali kar na trdih tleh. Kratko: poskušal je najstrožje pomočke, da se je ohranil neomadeževanega.
9.	Sv. Frančiška Šaleškega je obiskala nekoč sorodna gospa, izredno lepa. Svetnik se je pogovarjal dalj časa ž njo. Ko je odšla, je nekdo lahkomišljeno prašal Frančiška, če ni opazil njene posebne lepote. Svetnik je zagotavljal, da ni opazil ničesar. »Kako bi to bilo mogoče«, nadaljuje prašalec, »saj ste jo vendar dalj časa videli in ž njo govorili.« Pomenljivo mu odgovori svetnik : »Videl sem jo pač, a ne gledal.«
10.	Sv. FLugon, škof v Gracijanopelju, je opravljal duhovniško službo več kakor petdeset let. Med tem je spovedoval žene in dekleta, pa nobene ni pogledal nikoli. Le enkrat mu je nagloma ušel pogled na neko osebo, pa je tako hitro obrnil proč oči, da ni vedel, kakor je sam pravil, je-li bila bela ali črna, stara ali mlada. S tako čuječnostjo in zatajevanjem je bilo mogoče, da je ohranil svetnik srce popolno čisto in neomadeževano.
11.	Neki samostanski brat je prašal služabnika Božjega, Fgl-dija: »Kako bi najlažje pregnal nečiste skušnjave ?< Egidij mu odgovori: »Kaj pa storiš, če te hoče pes popasti?« »Odganjam ga«, odgovori, »s kamenjem in s palico, da beži.« »Nu«, odgovori Egidij, »stori tudi s svojim telesom tako; bičaj in pretepi ga s postom, potlej te ne bo popadalo.«
12.	Neki menih je prašal starejšega očeta: »Kaj mi je storiti, oče! hudobnih mislij, ki me napadajo, ne morem več prenašati?« In stari menih mu odgovori: »Jaz takih skušnjav nisem imel, ne morem ti svetovati.« Zdaj odide mlajši redovnik ves žalosten ter gre k drugemu in mu potoži svojo težavo in pa, kako ga je starejši pater užalostil s svojim odgovorom. Ta pa mu reče: »Saj ni napačno govoril; kar nazaj pojdi zopet, pa ga prosi, naj ti pove vzrok, zakaj ni imel takih skušnjav.« Gre toraj nazaj in pravi: »Odpustite mi, oče, da sem se tako nevljudno poslovil; prosim, povejte mi, zakaj pa niste imeli v svojem življenju nič skušnjav?« Starček reče: »Kar sem menih, se nisem noben dan nasitil s kruhom in vodo ali s spanjem; to zatajevanje meje rešilo slabih in nečistih mislij, zarad katerih ti tožiš.«
13.	Neki mladenič je hotel v nečisto ljubezen zapeljati jako bogoljubno devico. A ta se nikakor ni dala premotiti, ker je deviško čistost višje cenila, kakor vse drugo, marveč mislila je le na to, kako bi tudi nespametnega mladeniča pridobila za sveto čistost. Ker navadno opominjevanje ni izdalo, izmisli si to-le zvijačo: »Z obljubo sem se zavezala« — tako mu prigovarja — »da se bom štirideset dnij postila ob kruhu in vodi; ako mi hočeš dokazati, da me res ljubiš, spoznala bom le na tem, da se ravno tako, kakor jaz, tudi ti odločiš, ter enako obljubo storiš in jo natanko spolnuješ štirideset dnij.« Mladenič radovoljno sprejme ta predlog, čez nekoliko dnij se je njegovo nagnjenje do nečistosti tako zmanjšalo in ogenj grešne poželjivosti tako ohladil, da je bolj mislil na smrt in na mrtvaško svečo, kakor pa na grešno ljubezen in na ogenj nečistega poželenja. (Prim.: 700, 12; 707, 34, 35.)
č) Prosi nebeške pomoči.
a) Kliči Boga na pomoč.
1.	Ko sem zvedel, rekel je Salomon tedaj, ko je bil še pobožen in čist, da ne morem drugače zdrsljiv biti, JcaJcor če da Bog, stopil sem pred Gospoda in ga prosil ter sem govoril is vsega svojega srca. (Modr. 8, 21.)
2.	Sveto Kolumbo je neki neverski mladenič skušal zapeljati v greh. Hitel je v sobo, kjer je devica ravno kleče molila. V stiski ob ti preteči nevarnosti in v največjem zaupanju v pomoč božjo je zaupila: »Usmiljeni Bog, reši mojo nedolžnost ali stori, da urarjem pri ti priči!« Tedaj je dopustil Bog, da je iz bližnjega zverinjaka ušel velik, strašen medved. Strašno godrnjaje je prihitel skozi odprta vrata ravno v sobo, kjer je devica klicala na pomoč. Zapeljivec se je zbal zverine in je pobegnil. Svetnica, katere se divji medved ni upal dotakniti, je bila rešena.
3.	Začetkom 13. stoletja prihrul je cesar Friderik II. z vojsko v laško deželo, požigal mesta, pustošil polja, ropal cerkve, in pogorišča, same razvaline so kazale sled za njim. V njegovi vojski je bilo tudi veliko Saracenov in drugih nevernikov. Med drugimi so oblegali tudi mesto Asisi. Pred tem mestom je bil samostan, v katerem je bila tedaj prednica sv. Klara. Že splezajo nekateri na obzidje in gledajo na dvorišče. Sestre v strahu hite k bolni, v postelji ležeči prednici. Ta pa je ostala mirna. Ukaže, naj jo z Najsvetejšim v monštranci nesč k samostanskim vratom. Tu po-
klekne pred sv. rešnjim Telesom na tla in potok solz izlije se ji iz očij, ko moli glasno: »Ali bi bilo mogoče, o Gospod, da bi Tvoje služabnice, katere si tu zbral in jih gojil s svojo ljubeznijo, prišle v roke nevernikom? Ne daj, o Gospod, teh duš, ki te ljubijo, divjim zverinam. Obvaruj in zaščiti svoje dekle, katere si odrešil s svojo krvijo « Komaj je končala to molitev, pa je nepopisen strah obletel vojake. Nevidna moč jih je podila v beg; beže tje in sem, ne vede kam, in samostan in mesto sta bila rešena.
4.	Sv. Brigita je imela dolgo časa hude vojske zoper skušnjave; zato je v goreči molitvi Boga prosila, da bi ji odvzel te skušnjave, — toda zastonj! čim prisrčnejše je molila, tem hujše je bila skušana. Sedaj zgubi Brigita zaupanje in se začne pritoževati : »Že leta in leta molim, in ti, o Gospod, me ne slišiš! čemu naj bi še dalje molila! Saj vidim, čutim, da je moja molitev brez veljave v tvojih očeh; zato te odslej ne bom več nadlegovala z molitvijo in moja usta naj umolknejo.« S takim drznim sklepom Brigita zaspi. Po noči pa se ji prikaže presveta Devica Marija ter ji resnobno in očitaje reče: »Kako, moja hči, ali molitev hočeš opustiti, hočeš navdihovanja hudega sovražnika poslušati in tako zapraviti dvojno krono : goreče pobožnosti in stanovitnosti ? Hočeš li pot čednosti zapustiti in po potu greha iti v pogubljenje? O draga moja hči! Ali ne veš, da te je hotel tvoj Ženin le poskušati, si-li vredna njegove ljubezni, in ti nočeš poskušnje prestati?« Močno osramotena po teh besedah obžaluje sv. Brigita svoj nespametni in grešni sklep, zopet začne moliti, in sicer s podvojeno gorečnostjo, in njen nebeški Ženin ji je dal moč in srčnost, da je premagala vse napade in skušnjave.
5.	Gudula, najmlajša hči grofa Wigter-ja na Nizozemskem, je bila res pravi vzor sovrstnicam. Kjer in koder je mogla, je izvrševala dobra dela usmiljenja že od rane mladosti. Skromno, tihotno življenje ji je ugajalo najbolje. Skušala je Bogu bolj in bolj dopasti. Vsako jutro, ko je zazvonilo v bližnji cerkvi našega Odrešenika v Morzellu — pol ure od gradu — je vstala, zavila se v dolg, bel šlar in stara, zanesljiva dekla je nosila pred njo svetilnico in tako je romala k cerkvici. Noben dogodek je ni pripravil, da bi kateri dan opustila to bogoljubno navado. Nekoč se ji na tem potu ob zgodnjem jutru približa črno ogrnjen človek ter ugasne luč v svetilnici. Trepetajoč strahu in stiske pade Gudula na kolena ter glasno moli in prosi Boga pomoči. In glej! mahoma
potegne lahen vetrič in vžge tlečo iskro v svctilnici. Ko to zapazi zlobni skušnjavec, zgubi se preklinjajoč v črno noč.
6.	Menih Izak je imel grozne skušnjave zoper sv. čistost. Skorej v obupu prihiti k sv. Janezu Klimaku in mu jokaje potoži hudi boj, katerega mora vojskovati. Svetnik pa mu pravi: »Moj sin! iščiva v molitvi pri Bogu pomoči.« Poklekneta oba in goreče prosita pomoči. Od tistega časa Izak ni čutil nič več nečistih skušnjav. (Prim.: str. 726, 1, 2.)
pj Priporočilj in izročuj se Mariji.
1.	V Florenci je bila v neki cerkvi prav lepa Marijina podoba, katero je imelo bogoljubno ljudstvo v velikih čislih. Tudi sveti Alojzij je premnogokrat tukaj molil. Nekega dne pa je pokleknil pred to podobo in je obljubil preljubi Materi božji, da hoče, kakor ona, vse svoje življenje čisto in deviško živeti. To obljubo je zvesto spolnoval do svoje blažene smrti; Marija mu je namreč izprosila to izredno milost, da vse svoje življenje ni imel nobene skušnjave zoper sveto čistost, ne na duši, ne na telesu
2.	Sv. Frančišek Šaleški je v cerkvi Matere božje večkrat ponavljal svoj trdni sklep, da hoče svojo čistost do smrti neoma-dežano ohraniti; kajti ves je gorel za to čednost in lepota te čednosti mu je bila nad vse. Potlej je s solzami prosil Kraljico devic, da bi mu jo varovala s svojim mogočnim varstvom.
3.	Strašen boj z duhom nečistosti je imela prestati sv. Moleta. Hudobni duhovi so se ji prikazovali kot osebe obojega spola in sicer v najnesramnejših podobah in so ji s silo odpirali oči, katere je sicer precej zaprla. Spomin na te nečiste podobe jo je mučil tako, da je večkrat omedlela skoraj do smrti. Ali kadar je bil boj najhujši, prihitela je Kraljica devic na pomoč in samo njen pogled je zadostoval, da je pahnila hudobne duhove na dno pekla. Iz spomina deviške neveste Kristusove pa je izbrisala tudi najmanjši vtis.
4.	Sv. Ivana Frančiška Šuntalska je kot cvetoča deklica bivala pri svoji sestri v Goitonu, kjer je morala prestati veliko skušnjav. Stara nesramna dekla si je prizadevala, kar je mogla, da bi zapeljala dekle. Skušala jo je navdihniti s prevzetnostjo in vsakovrstnimi nevarnimi mislimi. Sto drugih bi bilo padlo v teh skušnjavah. Ivana pa je vedno pri Mariji iskala pomoči in varstva, in le-ta jo je obvarovala res čudovito. Za to milost se je preblaženi Devici zahvaljevala vsak dan svojega življenja.
5.	Ko je sv. Jata postala vdova, jo je večkrat obiskal neki mladenič, s katerim je bila po možu nekaj v sorodu. Ne da bi slutila ali dala kakega povoda, vnel se je mladenič v grešni ljubezni do nje. To ji je tudi nekikrat razodel. Hudo se je tega prestrašila čista vdova ter mu stavila v spomin, kako veliko bi bilo razžaljenje božje s takim grehom. Opozorila ga je tudi, kaka sramota bi bila za oba, ako bi le sumničili ljudje kaj o tem. S tem je odslovila mladeniča ter iskreno Boga prosila, naj bi mu odvzel to skušnjavo, njo pa ohranil in varoval čisto. Toda strast je še dalje vznemirjala srce mladeniču in, če tudi ni več razodel svojega nagnenja, je vendar iskal priložnosti, da bi mogel ustreči svojemu poželenju. Nekega dne obišče več sorodnikov Juto in ta jih prosi, naj čez noč ostanejo v njeni hiši. Kakor slučajno je prišel tudi tisti mladenič in seveda so ga sorodniki silili, naj ostane tudi on, v kar je zelo rad privolil. Juta se je vstrašila tega in sluteč hudo, pripravila si je postelj v deklini sobi v spodnjem delu. O polnoči zapusti brezbožni človek svoje ležišče z namenom pregovoriti Juto z zvijačo ali s silo in tava v temi nizdoli. Juta ni bila zatisnila očesa in ga je čula. Ni vedela, kako si pomagati: bežati ni mogla; če zavpije, pripravi sebe in mladeniča ob dobro ime. Z gorečnostjo obrne se k nebeški Kraljici, kateri se je priporočila že zvečer, predno je šla spat. In glej! prikaže se Devica v nebeški svitlobi in stopa od obednice doli po stopnicah. Juta jo je videla od obličja do obličja. Hudobni mladenič ni bil vreden spoznan, da bi jo videl, pač pa je slišal njene stopinje. Groza ga je obšla in ni vedel, kam bi se dejal. Kakor tat se je plazil nazaj na svoje ležišče. Odslej si ni upal nikoli več bližati se čisti vdovi.
6.	„O Gospa moja!u Neki plemenit mladenič iz Rima je popotoval po tujih krajih. Tu se je navzel pregrehe nečistosti tako, ,da, ko je prišel domov, je bilo kazno, da ne more več opustiti te pregrehe. Večkrat je vendar šel k spovedi, ali tudi to in pokora, katero mu je pater Zuchi nalagal, ni bila v stanu odvrniti ga od grešne navade. Silno žalosten je bil radi tega pobožni pater ter premišljal, kako bi ozdravil sicer dobrega mladeniča. Slednjič se spomni nekega pomočka ter pravi spovedancu: »Sin moj, mesto kake pokore hočem samo to od tebe, da mi obljubiš izvoliti si M a r i j o za svojo gospo in mater in vsako jutro in večer ponoviš molitev: O gospa moja i. t. d. In kadar te bo skušnjava v greh nadlegovala, zdihni: O Marija — Gospa moja! spomnim se, da sem
tvoja lastnina. Mladenič je poslušal ta svet. Za štiri leta, katera je preživel drugodi, vrne se v Rim in razodene svojemu prejšnjemu spovedniku svoj dušni stan. Le-ta se ni mogel dosti načuditi, kakor je sam priznal pozneje, njegovemu spreobrnjenju — bilo je, kakor bi se spovedoval nedolžen, svet mladenič. Vpraša ga, kako je dosegel to. Ta mu pove: »Pobožnost, katero ste mi nasvetovali pred štirimi leti, sem vestno spolnoval in ta mi je pomagala. Kadar sem poklical svojo Mater, čutil sem živo, kako sem bil pokrepčan, in sem premagal skušnjavo.«
Dovolil je, naj pove to dogodbo v pridigi v prid drugim. In res, mnogi so poskušali ta pomoček in jim je pomagal ravno tako. Med drugimi nekemu častniku, kije že delj časa živel v grešnem znanju z neko žensko. Ko jo je nekoč hotel obiskati, ga je nekak strah prešinil, ko je imel prestopiti prag v njeno hišo, da je zaklical Marijo, svojo zavetnico: »Pomagaj mi, o moja zaščitnica — v skušnjavah sem!« in kakor nevidna moč ga je gnala v njegovo hišo domov. Ne dolgo potem je mati nekega druzega mladeniča prišla k patru Zuchi-ju in se mu ni mogla dosti zahvaliti, daje njenega sina spremenil iz hudiča v angel j a.
7.	Sv. rožni venec. JNeki grešnik, kateremu se je zdelo nemogoče, da bi opustil greh zoper sv. čistost, je začel moliti rožni venec. To ga je popolnoma očistilo greha. Neka druga oseba, katera je imela z nekom grešno znanje, je molila rožni venec. Ob ti molitvi je čutila hipoma silen gnjus do greha. Res je še včasih padla v greh, ali po trajni molitvi se je popolnoma oprostila greha nečistosti.
8.	Od mladih nog si je ohranil grof Orleanski (kakor pripoveduje sv. Odo, opat v Clugny) čisto srce in misli. Kar naenkrat se ga je polastila huda strast, ko je nekaterikrat radovedno pogledal zalo hčer nekega svojih podložnih kmetov. Dolgo je bojeval v sebi boj in se zoperstavljal. Slednjič zgubi pogum, in neki zimski večer zajaše konja, da gre k hiši tistega kmeta. Po potu ga je pač zavračala zavest, da je dozdaj tako zvesto Bogu služil, in pri tem se priporoči seveda brez prave zavednosti, pre-blaženi Devici, naj nikar ne dovoli, da bi se popolnoma zgubil. Ko vstopi v kmetovo izbo, stala je deklica ravno pri ognjišču in se grela. Naj je bil vzrok rudeči plamen, kateri jo je obseval, ali posebna milost božja — skratka: zdela se mu je tako grda, da ni vrjel svojim očem. V tem trenutku se je tudi zavedel popolnoma. Ne obotavlja se ni trenutek, gre iz hiše, zajaše konja in počasi,
počasi jase v zimskem mrazu, da bi zunanji mraz ohladil in tako zadostil grešni plamen, ki mu je bil vžgal srce.
9.	Mlada deklica, Marcelina, je bila dobro podučena v krščanskih resnicah sv. vere in vzgojena k posebni pobožnosti do presv. Device Marije. Ker so bili njeni stariši ubožni, delala je, da si je zaslužila potrebno, in sicer v ravno tisti hiši, kakor njeni stariši. Bila je izgled čednosti in posebno je rada pravila, kako srečen je človek, ki je Marijin otrok. Vpisala se je v neko Marijino bratovščino in zvesto spolnovala njene dolžnosti. Večkrat so jo vabile tovarišice v svetno veselje — a stanovitno se jim je ubranila. Kmalu pa se je morala skusiti njena krepost. Pokazati se je moralo, kaj premore Marijin otrok. Mož, pri katerem je ona s stariši vred služila, delal ji je ponudbe, nevredne za gospodarja in gnjusne pred božjimi in človeškimi očmi. Marcelina se je zatekla v tej stiski k Mariji in čutila se je pokrepčano. Nasladni gospodar pa ji je bolj in bolj prigovarjal in, da bi ložje dosegel svoj namen, obljubil ji je večjo svoto denarja. Rekel ji je, da bo mogla bolje podpirati stariše, katere toliko rada ima. In kar je še hujše, pri-govoril je celo očeta, da je le-ta sam prigovarjal hčeri, naj se vendar uda gospodarju. Ali svoje upanje je stavila na Marijo in pomoč Božjo, ki ne zapusti svojih otrok. Branila se je stanovitno. Spoznavši pa, da ničesa ne doseže pri nji, je gospodar njenim starišem vzel vse, češ, da so mu dolžni. Odpravil jih je tudi iz hiše in od dela. Toliko bolj pridno je delala Marcelina, da hrani očeta in mater, zaupajoč na tistega, ki tudi tiče pod nebom živi. Da je skušnja toliko večja, obolela sta oče in mati in Marcelina jima je morala streči in ob enem delati. Zdravnik, kateri ju je obiskal, se je čudil, ko ju je našel na goli slami, in še bolj sli-šavši vzrok tej bedi. Ko je le hujša postajala nadloga, je začel oče očitati Marcelini: »Nesrečni otrok, ti si kriv naše nesreče. Ko bi bila vsprejela ponudbo, vsi bi bili zdaj srečni — ne pa v taki zapuščenosti.« »Oče«, odgovarjala je Marcelina, »potrpite, Bog že ve, česa potrebujemo, in nam bo dal.« — Drugi dan pride zdravnik in pripoveduje o neki imoviti gospej, katera je prišla tjekaj, pa da ima nalezljivo bolezen in ne more dobiti nobenega, da bi ji stregel, četudi ponuja obilo plačilo. »O, jaz prevzamem prav rada ta posel«, pravi Marcelina, »da bom le mogla postreči očetu in materi. Bog me bo varoval.« Oglasila se je bolnici in ta jo vsprejme. Prav zvesto ji streže, ne da bi nalezla bolezen. Gospa je bila tako zadovoljna, da je obljubila dajati za njeno družino vsako leto toliko,
da se bodo mogli pošteno živiti. Stariši so zdaj srčno hvalili Boga, da jim je dal tako čednostno in čisto hčer.
10.	Sv. Magdalena Padska je bila o neki priliki silno hudo trpinčena od nečistih skušnjav. Zapre se pa v samotno sobico in med gostimi solzami prosi Marijo, naj jo vendar močno stori, da bo brez škode svoje srčne čistosti premagala skušnjave. Ko tako moli, prikaže se ji Marija ter jo zagotovi, da v vseh skušnjavah, katere je pretrpela zoper to čednost, ni nikdar Boga razžalila, temveč je ravno nasprotno s svojo pogumno borbo dosegla popolno zmago ; zatrdila pa ji je tudi, da bo v prihodnje rešena vseh skušnjav zoper to čednost. Tako se je tudi res zgodilo. V vsem svojem življenju ni bila nikdar več skušana glede čistosti. Pa še več! V znamenje, kako čista je bila v božjih očeh, dajalo je njeno telo tako prijeten duh od sebe, da ga niso vedeli s čim primerjati. Tudi obleka, katero je nosila, je bila napolnjena s prelepim duhom. Tako dobro je, priporočati se Mariji v nečistih skušnjavah.
11.	Sv. Janez Kandj iz Kenta na Poljskem je živel vse svoje življenje v neomadeževani nedolžnosti. Ponižno in revno se je oblačil in trdo postil, da je zatiral poželjivost svojega mesa in ohranil sveto čistost. Neki dan je kosec mesa nalašč precej, ko je bilo vzeto iz vrele vode, opeče si usta, jezik in grlo ter reče sam sebi: »Ti, meso, si hotelo mesa, jej ga zdaj gorkega!« Potem poklekne in prosi Boga, naj ga odslej varuje vseh mesenih skušnjav. Na prošnjo naše preljube Gospe Marije je bil uslišan. Bere se celo, da se mu je prikazala Marija z Jezuščkom v naročju in mu dala lep cvetlični venček na glavo v zastavo deviške čistosti.
12.	Angleški kralj, sv. Edvard, je v najlepši dobi svoje mladosti daroval Bogu najlepši cvet: obljubil mu je vedno devištvo. Ko je bil povzdignjen na angleški kraljevi sedež, hoteli so veljaki kraljestva, naj stopi v zakon. On pa se je prestrašil in napadala ga je velika bridkost in groza, da bi ne prelomil obljube. V svoji stiski se obrne k Bogu in moli: »O dobrotljivi Jezus ! Tvoje usmiljenje je ohranilo tri mladeniče v ognjeni peči nepoškodovane, ti si rešil nedolžnega Jožefa iz rok nečiste- žene, ti si iztrgal čisto Suzano rokam hudobnih starcev in nisi pustil oskruniti brezbožnemu Holofernu čiste Judite: glej, moj Gospod in Bog, jaz sem hlapec in sin tvoje dekle in ljubim tvojo Mater; pridi mi pomagat, o Gospod, da tudi v zakonskem stanu ne bo žugala nobena nevarnost moji nedolžnosti in da ohranim neomadeževano svojo deviško čistost.« Ker je bil v zakon prisiljen, naklonil je Bog,
47
da je dobil v zakon pobožno devico Edito, hčer bogatega Edvina, s katero je živel do smrti v deviški nedolžnosti kakor angelj. — K takemu angeljskemu življenju mu je posebno pomagalo srčno in goreče češčenje preblažene Marije Device; šel je tudi v grob ozaljšan z deviškim vencem.
13.	V velikem mestu na Francoskem je neki človek živel štirinajst let v najhujših grehih. Ostudna poželjivost ga je gnala neki dan celo v cerkev, da bi tam oči pasel nad neko osebo. Ni videl, kar je božjeropno želel; slišal pa je pridigarja, ki je z leče govoril besede: »Ozri se, o Marija, z milostnim očesom na to čredo, in ako je kaka zgubljena ovčica vmes, prosim te prisrčno, vddi jo na pot, ki naj jo zopet pelje k Jezusu in pripelje v nebesa!« Kakor ognjena puščica so presunile te besede dušo ubogemu grešniku. Kakor strašilo mu je bil odslej žalostni stan njegove duše vedno pred očmi, noč in dan ni imel pokoja. Ko se je več tednov boril sam s seboj, vrne se skesan k onemu duhovniku nazaj, se spove in poboljša za vselej.
•f) Priporočaj se cmgelju varuhu.
1.	Angelji so posebni varuhi nedolžnosti in čistosti. Naš nebeški Zveličar sam nas tega zagotavlja z besedami: Glejte, da ne zaničujete (pohujšate) leaterega teh malih, /cer povem vam, da njih angelji vedno gledajo obličje mojega Očeta, leateri je v nebesih. (Mat. 18, 10.)
2.	Sv. Ascelini se je nekdaj prikazal njen angelj varuh v podobi berača, ki je prosil miloščine. Svaril jo je pred hudobnim mladeničem, ki se je s svetnico pogovarjal na videz pobožne reči, v resnici ji je pa hotel vzeti dušni mir in vzbuditi v njej pregrešno strast.
3.	Sv. Neža je v najhujši nevarnosti zoper sv. čistost zaupno vskliknila: »Jezus Kristus je moja hramba, on ne pojde od moje strani in moj angelj varuh ne spi.« (Prim. str. 34, 6.)
4.	Leta 1608. je umrl v Florenciji bogoljuben mladenič, Aleksander Bercijo, iz imenitne hiše Medičejcev. Ta mladenič je bil šele petnajst let star, pa je bil poln dobrih del in je prejel od Matere božje mnogotere milosti. Večkrat so videli Marijo, ki je trosila po njegovi postelji cvetlice, ko je nedolžni Aleksander spal. Mnogokrat jo je sam videl v družbi angelj e v, da je varovala njegovo nedolžnost. Preblažena Devica, ki ga je večkrat
v življenju obiskala, zapustila ga tudi ni zadnjo uro. Prikazala se mu je, da bi ga pripravila na smrt. Pred smrtjo se pa mladenič obrne k svojim domačim in jim zakliče: »Ne vidite li Marije, Matere božje, moje preslavne Gospe? Ne vidite li tudi mojega angelja varuha? — Tako sveto je umrl Aleksander Bercijo, ozaljšan z mnogimi čednostimi, zlasti pa z nedolžnostjo. (Primeri str. 34 do 37.)
S) Priporočaj se svetnikom.
1.	Sveti Jožef je pomočnik v vseh potrebah. Brezštevilni zgledi dokazujejo, da so resnične besede svete Terezije: »Nikdar nisem sv. Jožefa klicala brezvspešno na pomoč, ampak vselej sem bila uslišana.« Najrajše pa pomaga sveti Jožef, če ga kličemo na pomoč v nevarnih skušnjavah zoper sveto čistost, in to gotovo zavoljo tega, ker se po nauku sv. Remigija in svetega Alfonza Ligvorija in drugih razsvetljenih učenikov po nobenem grehu ne pogubi toliko duš, kakor po pregrehah zoper sveto čistost.
— V perpinjanskem samostanu je bil pobožen menih hudo skušan od duha nečistosti. Zlasti je imel neko noč prav hudo vojsko, vedno bolj ga je spreletavala groza; vse svoje moči je napenjal, poslužil se vseh pripravnih pripomočkov, da bi se znebil nečistih skušnjav. Slednjič jih premaga z milostjo božjo in zjutraj zahvali iz srca Boga, da mu je dal moč premagati skušnjavca. Drugi dan gre s svojim prednikom v mesto. Sreča ju mož častitljivega obraza, ki ju nagovori in onemu, ki je imel tako hude skušnjave, pravi: »Moj oče, zakaj nisi klical sv. Jožefa na pomoč v hudem boju, ki si ga imel preteklo noč? Zakaj nisi opravil vsaj jedne molitve njemu na čast, da bi ti bil pomagal v hudi skušnjavi, ki te je napadla?« Menih ostrmi in se čudi, kako ve tuji mož, kaj se je ž njim godilo po noči. Ravno hoče odgovoriti, kar zgine častitljivi starček. Menih je spoznal, da je bil sam sv. Jožef, ki se mu je prikazal in ga opomnil, da je njega treba klicati na pomoč zlasti v skušnjavah zoper sv. čistost, ker se je ta čednost tako veličastno lesketala pri sv. Jožefu.
— De Barry nam poroča tale zgled: Neki človek se je tri leta bojeval z najhujšimi nečistimi skušnjavami. Da bi si zagotovil priprošnjo sv. Jožefa, kije tako rad molčal, da se niti jedna njegovih besedij ni ohranila v sporočilu, sklenil je redniku Jezusovemu v čast devet dnij molčati. To lahko premagovanje samega
47*
sebe mu je plačal Bog po priprošnji sv. Jožefa s tem, da ga je rešil vseh nečistih skušnjav.
— Isti pisatelj nam pripoveduje o nekom drugem, ki se je hotel zavezati z obljubo ve d nega devištva, pa se je silno bal, da bo postal nezvest svoji obljubi. Začel se je pa priporočati svetemu Jožefu, čistemu ženinu Marije Device, in tudi druge je prosil njihove molitve, in skušnjave so s časom pojenjale in nazadnje popolnoma zginile.
— Nekdo drugi je bil pri molitvi vedno raztresen in namesto pobožnosti je občutil pri svojih duhovnih vajah le dolg čas. Pa tudi nečiste domišljije so se mu vsiljevale, zlasti v spanju. Spomnil se je že ves obupani revež, kako veselo je sveti Jožef Jezusčka varoval v svojem naročju, in kako srečen je bil ves čas v tovarišiji Jezusovi in Marijini, in kako so se mu v sanjah večkrat angelji prikazovali. Zato je prav ponižno in zaupljivo prosil sv. Jožefa milosti, da bi mogel zbrano moliti in na duši in telesu popolnoma čist ostati — in prejel je, kar je prosil.
2.	čudovito dobrotljivega se je izkazal sv. Anton 1. 1649. neki devici v Neapolju. Njena mati je bila zelo revna in je hotela za denar prodati devištvo svoje hčere. V ti silni stiski se obrne uboga devica do sv. Antona, hiti v frančiškansko cerkev in jokaje prosi svetnika, naj jo varuje velike sramote. Med molitvijo revne deklice stegne podoba roko in ji izroči nek listek z besedami: »S tem listkom pojdi v mojem imenu k oskrbniku škofijskih posestev in mu reci, naj ti da za doto toliko denarja v srebru, kolikor tehta listek.« Devica hiti vesela k gospodu, izroči mu listek in ga prosi za doto v imenu sv. Antona. Gospod se ji nasmehlja, a vzame vendar listek in ga dene na tehtnico. Kako pa se začudi, ko vidi, da tehta toliko, kot 200 srebrnih kron. Spomni se pa tudi takoj, da je prejšnje leto obljubil sv. Antonu, dati kateri revni devici doto. Prav vesel izplača 200 srebrnih kron ter tako reši devico sramote, sam pa izpolni obljubo.
3.	Mogočen varuh svete čistosti je sv. Alojzij. Okoli leta 1600 je živel v nekem samostanu na Nemškem pobožen redovnik. Več let je služil Bogu in ni imel posebnih skušnjav. Kar ga nekdaj napadejo silno hude skušnjave zoper sv. čistost. Nikjer ni mogel dobiti tolažbe in miru; skušnjave so se ponavljale vsak dan in so bile vedno hujše. Postil se je, bičal, molil, a vse mu ni nič pomagalo. Večkrat je vstal od mize ali se ločil od svojih tovarišev in šel v samoto, kjer je med obilnimi solzami prosil božje pomoči.
Poshižil se je vseli pripomočkov, toda skušnjave zoper sv. čistost so bile vedno močnejše. Kmalu so se jim pridružile še druge. Ker ni bil uslišan, lotiti se ga je hotela pregrešna misel, kakor da bi ga bil Bog zapustil.
Ko je imel tako celo leto najhujše boje in je poskusil vse pripomočke, spomni se, kako nedolžno in čisto je živel sv. Alojzij. S polnim zaupanjem jame takoj klicati na pomoč njega, ki je živel na svetu kakor angelj; tudi obesi na vrat svetinjo svetega Alojzija. Od tega časa ni imel skušnjav zoper sv. čistost, in duša je prejela dolgo zaželeni mir.
— P. Virgili ju Čepar i j u, ki je natančno popisal življenje sv. Alojzija kmalu po njegovi smrti, je povedalo več tedanjih vernikov, da so preje živeli v nečistih grehih in se leta in leta niso poboljšali. Potem pa so se jeli priporočevati svetemu Alojziju, obiskovati njegov grob, nositi svetinje sv. Alojzija, opravljati pobožnosti njemu na čast, ali so si ga izvolili za posebnega varuha. Kmalu so čutili, da so rešeni skušnjav in so potem živeli v spokornosti do smrti, ne da bi bili še kedaj Boga razžalili.
d)	Spominjaj se štirih poslednjih reoij.
1.	Misel na štiri poslednje reči je jako koristen pripomoček za ohranjenje sv. čistosti. Dokaz za to nam je že sveto pismo. Sv. Duh nas opominja v Sirahovih bukvah (14, 12; 7, 40.) rekoč: Pomisli, da smrt ne odlaša .... postava namreč tega sveta je — umreti. Pri vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih rečij in velcomaj ne boš grešil.
2.	Sv. Avguštin piše v svojih »izpovedanjih«: »Misel na poslednje reči me je vzdignila iz brezdna, kamor me je zapeljalo slabo poželjenje. Dasiravno sem se namreč družil z raznimi modrijani in krivoverci, vendar sem bil prepričan, da bomo vsi sojeni in prejeli plačilo za svoja dela.«
3.	Sv. JPelagija je bila velika grešnica, v pohujšanje vsemu mestu. Slišala je pa nekdaj pridigo sv. škofa Nona o sodbi, o kaznih v peklu in o plačilu v nebesih. Precej po pridigi gre k sv. škofu, pred njega poklekne in vpraša: »Ali bo odpustil Bog taki grešnici, kot sem jaz?« — Škofji odgovori: »Nobena pregreha ni tako velika, da bi je ne odpustilo neskončno usmiljenje božje.« Pelagiji so zadostovale te besede; trdno sklene delati pokoro in popraviti storjeno pohujšanje. Da bi je nič več ne motilo, gre na Oljsko
goro, naredi si ondi kočico z jednim samim oknom, od koder se je videlo v Jeruzalem in v dolino Jozafat. Spokornica je odslej vedno molila in se ozirala v Jeruzalem, da je ložje premišljevala Jezusovo trpljenje, ali pa v dolino Jozafat, ki jo je spominjala poslednje sodbe.
4.	Sv. Marjeta Kortonska je v mladosti z nekim mladeničem nečisto živela. Ta se odpravi neki dan po svojih opravilih iz mesta, vzame njenega psička seboj in ji obljubi, da se bo kmalu vrnil. Tretji dan psiček sam prileti, vedno cvili in jo seboj spravlja. Da bi zvedela, kaj utegne to biti, gre za psičkom, ki jo pripelje k grmovju. Pod grmovjem najde svojega nesrečnega tovariša ubitega; črvi so ga že jedli. Vsa prestrašena ostrmi pri tem pogledu, obide jo svet strah božje pravice in iz globočine svojega srca zavpije: »Oh, nesrečni, kje pa je tvoja duša!« —Pri pogledu strašne smrti ji naenkrat živo pred oči stopi pregrešno življenje. Spoznala je minljivost vsega pregrešnega veselja in nečimernost vseh rečij. Misel — ko bi bila tebe smrt tako naglo prehitela, kje bi bila tvoja duša? — pretresala jo je in napolnila s strahom. Zahvalila je Boga za njegovo prizanesljivost, zapustila kraj svoje pregrehe in se skesana povrnila k svojemu očetu. Ko jo je oče zavrgel, šla je v samostan, kjer je bila ves čas svojega življenja zgled resnične pokoi’e. Videla je smrt, premislila, kaj pride po smrti, zato je postala spokornica.
5.	K puščavniku sv. Martinjanu je prišla zloglasna ženska iz Cezareje z imenom Zoe. Pod zvito pretvezo je res smela v njegovo celico in počasi je navedla govorjenje na svoj pravi namen. Puščavnik je bil začetkoma ves zmeden in v nevarnosti, da bi privolil v greh. Naenkrat pa vtakne noge v žrjavico in v najhujši bolečini zavpije: »Oj, kako bom mogel prenašati peklenski ogenj, če še tega ne morem, ki je le senca unemu!« Zoe se ni mogla ustavljati ob tem pogledu. Milost božja ji je omečila srce. Iz grešnice postala je vneta spokornica in je prosila svetnika, naj jo vodi na pot zveličanja. Martinjan ji je rekel, naj gre v Betlehem v samostan sv. Pavle. Tako je tudi storila in je tu preživela svoje dni v najhujšem zatajevanju in veliki spokornosti.
6.	Sv. Terezija je imela nagnenje do nekega sorodnika in je ž njim rada govorila. Pri tem znanju je bilo vse sveto in vendar je pokazal Bog scrafmski devici strašni kraj v peklu, ki bi bil za njo pripravljen, ako bi se ne bila odpovedala temu, ker bi ne bilo ostalo le pri svetih in nedolžnih rečeh.
7. Sv. Frančišek Jeronim, goreč misijonar, je pridigoval nekdaj v začetku 18. stoletja v Neapolju. Prižnica je bila postavljena poleg hiše, kjer je prebivala nesramežljiva ženska, Katarina po imenu: ravno je pri sebi imela nekaj mladeničev, s katerimi se je razveseljevala. Smejali so se, peli in plesali med tem, ko je govoril pridigar. Prihodnjo nedeljo je sveti misijonar zopet prišel na tisti trg, da bi pridigoval. Ko je dobil vrata Katarininega stanovanja zaklenjena, in hišo, kjer je bil navadno tolik hrup in ropot, zdaj v- grobni tišini, je rekel svetnik: »Ej, kaj se je pa danes primerilo tej Katarini ?« Odgovorili so mu: »Ali še ne veste, častiti gospod duhovni oče, daje nesrečnica sinoči umrla, ne da bi mogla le besedico spregovoriti?« — »Katarina je umrla?« odvrne sveti mož; »ona umrla nenadoma? Odprite vrata in pojdimo noter!«
Odprli so vrata; svetnik gre po stopnicah navzgor in stopi, spremljan od nebrojne množice, v sobo, v kateri je ležala umrla Katarina na tleh, na blazini, in okoli nje so gorele sveče, kakor je bila šega v Italiji. Opazuje jo nekoliko časa z izrazom groze, in potem reče s slovesnim glasom: »Katarina, kje si zdaj ?« — Mrlič je tiho. Svetnik ponovi še enkrat besede: »Katarina, povej mi, kje si zdaj! Zapovem ti, povej mi, kje da si!«
Tu se odpro, v grozo vseh okoli stoječih, oči umrle Katarine, ustnice se krčevito zganejo, in globok strašni glas se začuje: »V peklu! Jaz sem v peklu!«
Pri teh besedah zbeže vsi pričujoči od groze iz hiše; svetnik gre za njimi in ponovi: »V peklu!« in še ponavlja: »V peklu! ali ste slišali? Večno v peklu!«
Vtis, katerega je napravil ta čudež na pričujoče ljudstvo, je bil tolik, da se veliko njih, ki so bili tega priča, ni upalo domov, dokler se niso spovedali.
8.	Ko je sv. Alfonz živel še med svetom, bil je nekdaj z več drugimi pri duhovnih vajah v samostanu sv. Mihaela v svojem domačem kraju. Misijonar, ki je vodil svete vaje, povedal je v nekem govoru to-le zgodbo: Star človek, ki je bil z jedno nogo že v grobu, imel je grešno zvezo z neko žensko. Milost božja ga je vendar slednjič premagala, da se je resnično spreobrnil; ženska je pa ostala trdovratna in je umrla nespokorna. Nekega večera mož v svoji sobici moli pred podobo našega Gospoda Jezusa na križu. Kar začuti na okrog močno pihanje hudega viharja in v sredi viharja sliši glas, glas ženske, kije vpila: »Pogubljena sem! Po božjem pripuščenju pridem, da ti dam znamenje, kako moč
ima ogenj, ki mene žge.« Ta trenutek se pritisneta dve goreči roki s peterimi prsti na podobo in jo prežgo.
Med tem, ko je pravil misijonar te besede poslušalcem, odmakne zagrinjalo od podobe križanega Zveličarja in pokaže prežgana mesta. Razločno so se poznali prsti in dlan, ki je ožgala podobin okvir.
9.	Zveličani Jakob Lainez je obljubil Bogu vedno čistost in jo je tudi ohranil, čeprav je imel naj hujše skušnjave. Nekdaj ga je celo brezvestna nesramna ženska zapeljevala. On pa prisrčno zdihne k Bogu in k Materi Božji in reče z resnim in slovesnim glasom: »Zenska, spomni se, da Bog vse vidi in da moraš umreti.« Zapeljivka se teh besedij prestraši in zbeži.
10 Neki mladenič, katerega je posebno ljubil papež Gregor in se silno trudil za njegovo zveličanje, vnel se je v grešni ljubezni do neke ženske tako, da ga je omrežila popolnoma. Noben svet, ne opomin, ne molitev papeževa ni bila v stanu pripeljati mladeniča na pravo pot. Po onem strašnem naklepu božjem, katerega molimo in se bojimo, poklical je Bog predmet njegove strasti nagloma pred sodbo. Mladenič skoraj da je obupal, in čudno, njegovo srce je še bolj gorelo za njo. Papež Gregor je bil silno žalosten in poskusi sledeče: Nekega dne prosi Boga, naj bi blagoslovil njegov namen. Pokliče mladeniča in pravi: »Pojdi z menoj, pokazal ti bom predmet tvoje grešne ljubezni.« Pelje ga k grobu in ukaže odpreti. Kako strašen pogled! Strahu je hotel mladenič bežati, »čakaj, moj sin!« kliče mu Gregor, »ne beži, ampak premisli prav resno to podobo, katero ti kaže smrt. Glej, kaj imaš tu pred očmi! Kaj je postalo iz tiste minljive lepote, katera te je tako zelo prevzela. Poglej te udrte oči, začrnele ude, gnjusno gnjilobo, — smrad in črve. Opazuj ta predmet svoje strasti, za kateri si žrtvoval svojo dušo, svoje zveličanje, svojega Boga.« — Mladenič je bil ozdravljen.
11.	Po poročilih misijonarjev novospreobrnjenci vKohinkini vselej, kadar jih napadejo hude skušnjave zoper sv. čistost, denejo prst nad ogenj in potem sami sebi govore: »Poskusi, ali boš mogel prenašati peklenski ogenj, ako privoliš v to skušnjavo.«
12.	V Bezansonu na Francoskem je živela sedemnajst let stara deklica, Julijana po imenu. Dokler je imela za tovarišice le pobožne deklice, živela je prav bogoljufano in modro; ali blizo njene hiše je bival mlad človek, ki se je zagledal v Julijano. Imel je sestro, Rezo z imenom, katera je bila vsa posvetna in ni
drugega mislila, kakor na veselice, in ni drugega govorila, kakor o sprehodih in nečimernih oblačilih. To svojo sestro je prosil mladenič, naj bi Julijano skušala napraviti posvetno. Nedolžna Julijana se sicer brani in ustavlja, ali kmalu jo je hudobna Reza tako zapeljala, da je zapustila svoje poprejšnje tovarišice in ni drugega mislila, kakor na veselice in ples, na branje pregrešnih knjig, na košata in nečimerna oblačila in na svoj lišp. Da je mogla hoditi v ošabni obleki, okradla je svojo mater ter tega obdolžila deklo. Sosedje in gospod župnik so slišali, da sta tega vzrok Reza in njen brat, in so materi povedali. Mati pa, ki je bila imenitna gospa, jim je to zamerila in rekla, da je Julijana poštena devica in da o njej ne ve nihče nič hudega. Vendar je kmalu spoznala, da imajo sosedje prav ter je zdihovala in grenko jokala zaradi obnašanja svoje nesramne hčere. Pa tudi Julijano je Bog kaznoval. Neki praznik popoldne gre mesto h krščanskemu nauku z Rezo in njenim bratom na sprehod. Pa komaj pridejo pod milo nebo, začuti na svojem obrazu skelečo bolečino, kajti pičila jo je, kakor so drugi dejali, strupena mušica. Kmalu potem občuti tudi v srcu bolečino in omedli. Med tem, ko jo domov neso, ji obraz strašno zateče. Potem so ji puščali večkrat kri, dajali različna zdravila, pa vse zastonj, — morala se je pripravljati k smrti. Njena mati je imela toliko srčnosti, da je svoji hčeri napovedala smrt. »Kaj, moja ljuba mamica, umreti bom morala ?« pravi Julijana, »saj sem še mlada in pred dvema dnevoma sem bila še zdrava, zdaj bi pa morala že umreti ? Sicer pa zaslužim to kazen zavoljo žalosti in skrbij, ki sem vam jih delala. Le jedno reč, ljuba moja mamica, vas še prosim. Imejte večjo skrb za mojo mlajšo sestro, da ne pride v toliko nesrečo, kakor jaz. Prosim vas, odpustite mi vse, molite za me in dajte mi svoj materin blagoslov.« — »Dam ti ga, ljuba moja hči«, pravi mati in se joče, »dam ti ga srčno rada, vse ti odpustim in prosim tudi Boga, da bi tebi skazal usmiljenje, pa tudi meni odpustil, ker sem premalo skrbela za te.« — Potem mati pošljejo po spovednika. Prejela je sv. zakramente za umirajoče. Potem jo pridejo obiskat njene poprejšnje modre prijateljice. Julijana jim roko poda in pravi: »O, ko bi bila ostala zmiraj vaša tovarišica, nikoli ne bi bila prišla tako daleč. Prosim vas, odpustite mi moje pohujšanje, ki sem vam ga dajala.« Potem pride tudi Reza, in Julijana ji reče : »Ah, koliko ran si zadala moji duši; ko bi tebe ne bilo, morda bi bila ostala ves čas svojega življenja nedolžna in pametna. Zdaj nimam več časa, da bi lepše živela;
ti pa lahko to storiš, zakaj morda boš tudi ti kmalu na smrtni postelji, kakor sem zdaj jaz. 0, ne pozabi teh zadnjih besedij svoje prijateljice, ki je že na poti k sodbi božji.« Ko Julijana tako govori, spreleti Rezo groza in žalost ter poklekne in se milo zjoče in jo prosi odpuščanja. Tako je ostala pri njej in je jokala in zdihovala, dokler ni Julijana umrla.	f Jos. Rozman, kanonik.
13.	Deklica, ki je bila vse svoje življenje udana svetni nečimernosti, zbolela je za smrt. Pobožen duhovnik ji je podelil sv. zakramente za umirajoče. Malo prej, ko umrje, zbudi se ji vest in zdihovaje govori: »O pravični Bog, kako bom mogla opravičiti pred teboj svoje pregrešno življenje! Gorje meni! s svojo gizdavo obleko, s svojim nesramnim govorjenjem, z vsem svojim grešnim življenjem sem bila tolikim v pohujšanje, toliko nedolžnim dušam v pogubljenje. Vsi me bodo tožili pred Jezusom, mojim ostrim sodnikom! — V tem umrje.
14.	Neka dekla si je po neprevidnosti razlila po nogah vrelega luga. Zavpila je glasno, ker je bila bolečina silno huda, tako da se ji je koža luščila od nog. Ker niso začetkoma rabili pravih pomočkov, postala je nevarnost tako huda, da so jo morali prevideti. Razumen zdravnik ji je sicer ohranil življenje, ali dolgo časa je morala trpeti, predno je mogla na noge. Duhovnik, kateri jo je obiskaval, tolažil jo je in opominjal k potrpežljivosti. Bolnica pa je voljno trpela in rekla: »Nič ne škodi, če morajo trpeti noge, ker so se velikokrat pregrešile z lahkomiselnim plesanjem. Zdaj v bolečinah sem premišljevala večkrat peklensko trpljenje, če me je to toliko strašno bolelo, kaj mora biti šele v peklu! Ne, odslej hočem živeti drugače; zdi se mi, da je Bog dopustil tako, da me je spreobrnila ta nesreča.«
15.	Bila je sicer pobožna devica, ki je pa imela napako, da je preveč rada plesala. Njeni stariši so bili bogaboječi in plesu niso trpeli. Nekega dne pride v to hišo popotni duhovnik ter prosi prenočišča. Dobri ljudje ga z veseljem sprejmejo in poprosijo, da bi hčeri prigovarjal, naj bi se odpovedala svoji nevarni strasti. Duhovnik začne razlagati, kako nevaren je ples, kolikim pregreham pripravlja pot in kolikrat da ga je Bog že ostro kaznoval. — Devica se oglasi rekoč: »Saj nočem Boga žaliti s plesom, ampak le zato rada plešem, ker mi ples dela veselje.« — Duhovnik jo popraša, ali bi se ne hotela plesa zdržati le jeden dan zato, da bi potem celo leto smela plesati in, ali bi se ne hotela celo
leto zdrževati, da bi vekomaj smela plesati ?« — Devica poprala: »Ali mar v nebesih tudi plešejo ?« -— »V nebesih«, odgovori duhovnik, »ima vsak vse, česar poželi njegovo srce, in ko bi kdo želel plesati, gotovo se mu bodo spolnile želje.« — »Ako je tako«, pravi devica plesavka, »pa sedaj ne bom plesala.« In res! nič več ni plesala, temveč poprijela se je pobožnega, resnobnega in spokornega življenja in se varovala vseh napak in pregreli, v katere jo je zapeljalo nečimerno razveseljevanje. Tri leta je še prav spodbudno živela; ko zboli za smrt, želi se za popotovanje v večnost pokrepčati s svetimi zakramenti. Neizrekljivo veselje ji zaigra v srcu, ko ugleda mašnika, kateri ji je prinesel sv. popotnico, kajti bil je ravno on, ki jo je bil odvrnil od plesa in tako obvaroval marsikaterega greha. Prejemši sveto popotnico, mašnika nagovori rekoč: »Duhovni oče, v dan mojega spreobrnjenja ste mi ples v nebesih obljubili; zdaj ne želim več tega, zadosti veselja mi bode Bog sam, družba svetih devic in ljubezen moje matere Marije. Tukaj sem svojo nečimernost pokorila, zdaj pa hitim po nebeški venec.« — Po teh besedah umrje.
e)	Premišljuj Jezusovo trpljenje.
1.	Pet let je imela sveta Magdalena JPaciška najhujše skušnjave zoper sveto čistost. Pa kadar je začela premišljevati Jezusovo trpljenje, čutila se je čudovito močno in je še bolj želela postati čim bolj podobna »možu bolečin«.
2.	Sv. Angela se je za ohranjenje sv. čistosti posluževala zlasti naslednjega pripomočka. Kolikorkrat je šla mimo kakega križa, postala je pod njim in zdihnila: »O moj križani Zveličar, ko bi te pač ne bila nikdar razžalila! O moj ljubi Jezus, daj mi raj še umreti, kakor te še kdaj razžaliti!«
3.	Sv. Marija Egipčanka je v svoji mladosti jako pregrešno živela. Pobegnila je bila od starišev v Aleksandrijo. Ravno je tj e prišla, ko so se ondi zbirali romarji, ki so šli v Jeruzalem skazat svetemu križu o prazniku njegovega povikšanja posebno čast. Tudi ona se pridruži množici, toda ne iz tistega namena, kot romarji, ampak mislila je po poti in v Jeruzalemu ravno tako pregrešno živeti. Res je bila romarjem v spotikljej in pohujšanje. Le iz radovednosti, da bi videla sveti križ, hoče tudi ona iti v cerkev, ali nekdo, ki ga ne vidi, ji no pripusti stopiti črez prag; poskuša v drugič, tretjič in četrtič, a vse je zastonj; ona ne more
v cerkev. — Zdaj se odpro grešnici oči, spoznala je, da ji branijo grehi v cerkev in se je začela milo jokati. Kar zagleda podobo nebeške Kraljic, poklekne na tla in jame zdihovati: »Usmili se me, prečista Devica! Ne obrni od moje nečiste duše milostljivih očij in dovoli mi, da počastim sv. križ tvojega Sina. Potem hočem poslušati tvoj glas, zapustiti svoje pregrehe in tje iti, kamor me boš peljala.« — Marija usliši zaupljivo in skesano prošnjo in grešnica Marija stopi brez ovire v cerkev in opravi svoje molitve. Potem poklekne zopet pred podobo prečiste Device in moli rekoč: »Zdaj, o Marija, mi pa pokaži pot pokore, po kateri naj hodim.« —Kar zasliši glas: »Pojdi čez reko Jordan, tam boš dobila dušni mir.« Grešnica prosi še Marijinega blagoslova in gre potem v puščavo. Veliko skušnjav in težav je morala še pretrpeti v začetku, ali z Marijino pomočjo je premagala vse svoje sovražnike in po spokornem življenju je umrla blažene smrti.
4.	V knjigah Minoritov beremo, da je umrl 1. 1595. pobožen brat JEtiva Franson, ki je imel največje veselje v tem, da je premišljeval trpljenje Jezusovo in Marijino. Ko je neki dan prisrčno prosil preblaženo Devico Marijo, naj mu zavoljo svojih materinih bridkostij sprosi čistost srca, prikaže se mu nebeška Gospa sama. Ker pa ni vedel, je-li res Kraljica angeljska ali je morda le peklenska zvijača, hoče zbežati. Marija pa mu zakliče: »Ali hočeš bežati, zakaj si me klical?« Tako je spoznal nebeško Mater. Padel je na kolena pred njo in je zdihnil: »S čim sem zaslužil to čast ?« Marija pa mu položi svojo roko na srce in pravi: »Sprejmi čistost srca, za katero si prosil!«
5.	Na Japonskem je živela devica, katero je vedno zalezoval nečist mladenič; ona pa je ostala zvesta Jezusu. Mladenič vedno hodi za njo in jo nekdaj napade, ko se ga celo nič ni nadejala, devica pa potegne z vratu križec, ki ga je vedno nosila na vratu, pokaže ga nesramnežu in mu pravi: »Nesrečnež! ne nadleguj me s svojim nesramnim govorjenjem; glej, to je moj ženin« le on je vreden moje ljubezni. Njemu sem dala svoje srce; — boj se ga, tresi se pred njim, zakaj on ne trpi nobenega zraven sebe. Poberi se in vedi, da sem pripravljena umreti, ako bi se drugače ne mogla ubraniti greha!« — Mladeniča oblije rudečica; presune ga njena živa ljubezen do Jezusa, da se spokori in celo za junaško devico oskrbi kraj, kjer njeni nedolžnosti ni pretila nobena nevarnost.
6.	V italijanskem mestu Florenciji je živela nekdaj posvetna ženska, polna nečimernosti, vsa zaljubljena v svojo telesno lepoto,
zavoljo katere je potratila vsak dan mnogo časa. Seveda jo je njena gizdavost večkrat zapeljala, da je gledala skozi okno na mimoidoče ljudi, nekaj, da bi kazala svetu svojo lepoto, nekaj, da bi nasitila svojo radovednost. Nekega dne, ko zopet tako pase svojo radovednost, zapazi v nasproti stoječi hiši duhovnika, ki mirno stoji in zre na steno svoje sobe. Nečimcrna ženska je sodila po sebi ter mislila, da se duhovnik gotovo v zrcalu ogleduje. Ko pa to opazuje več dnij zaporedoma, vzbudi se ji želja, da bi videla to zrcalo in da bi tudi ona v njem občudovala svojo lepoto. Naprosi torej duhovnika, naj bi ji pokazal to zrcalo. Pobožni mož, ki je poznal nečimerno gizdalinko, ugodi njeni želji, ter ji sam na dom prinese zaželeno zrcalo, varno zakrito. Stopivši pred njo, odkrije duhovnik namišljeno zrcalo in gizdalinka upre željno vanj svoje oči — toda kaj vidi ? Mesto v lično zrcalo zre v podobo s trnjem venčane glave svojega Zveličarja. Pri tem nepričakovanem pogledu ostrmi, obledi in tresoč se prosi duhovnika odpuščanja, da ga je krivo sodila. Pobožni duhovnik pa, zavedajoč se svojega svetega poklica, iskati zgubljene ovčice, porabi to ugodno priliko, da pripelje grešnico na pot pokore, ter ji pravi: »Glej tu glavo svojega Zveličarja; glej to trnjevo krono, s katero je bil venčan Jezus Kristus, kralj nebes in zemlje, v posmeh svojim sovražnikom! Glej to sveto obličje, v katero žele gledati nebeški duhovi, s krvijo zalito in zapljuvano! Ali niso tudi tvoji grehi zakrivili tega groznega trpljenja?« — Grešnica spozna svojo krivdo in trdno sklene, da se hoče resnično poboljšati, kar je tudi storila.
f)	Prejemaj pogosto svete zakramente.
a) Zakrament sv. pokore.
1.	K sv. Filipu Neriju je prišel mladenič, ki je zabredel v nečistost. Potožil mu je svojo nesrečo. Svetnik ga tako-le pouči: »Glej, moj sin, naznanil ti bom pomoček, ki gotovo pomaga. Razodeni svoje skušnjave in nečiste misli spovedniku. Ko boš odkril svoje skušnjave, bodo s tem že na pol premagane. Kdor pa je tako nesrečen, da se je pregrešil zoper sv. čistost, mora se tudi takoj čisto spovedati.« — Mladenič se je natanko ravnal po nasvetu modrega učenika in je bil kmalu rešen grehov zoper šesto zapoved.
2.	V neki francoski župniji je živel pobožen duhovnik. Silno mu je bilo hudo, da je med njegovimi ovčicami tako malo prave
čednosti; zlasti ga je pa peklo, da jih je mnogo, ki so drugim v očitno pohujšanje. Vpeljal je bratovščino Marijinega presv. Srca. Verniki so jeli prejemati bolj pogosto svete zakramente. Kmalu se je pokazal čudovit sad; več očitnih grešnikov se je spreobrnilo. Zlasti je pa bilo znamenito spreobrnjenje neke ženske, ki je bila dvajset let zatopljena v lažnjivo posvetno veselje in v to, kar je ž njim v zvezi.
Spreobrnjena grešnica svoje spreobrnjenje dušnemu pastirju domače župnije tako - le popisuje: »Da vam, duhovni oče, prav pokažem bridkost svojega življenja in popolnoma razodenem žalost svojega srca, pričeti moram s prvimi leti svojega življenja. Spomin na nje silno zvekšuje mojo zadolženost, ker me spominja moje takratne nedolžnosti. O, kako čista in bogoljubna sem bila tedaj! Vredno sem prejela prvo sveto obhajilo in do 18. leta ni ponehala moja gorečnost v sv. veri. Ko sem pa prišla med svet, jela sem opuščati svoje verske vaje, zanemarjala sem se in nič nisem hrepenela, da bi ostala resnično pobožna. Svet je imel do mene veliko moč, ker sem bila tako žive in strastne domišljije; le kratkočasi so me veselili in sem se popolnoma zatopila v nje. Za kratkočasi so prišle strasti; iz prvega vstreženja hudemu nagnjenju je prišla grešna navada, ki je bila vzrok, da sem opuščala nad 20 let svoje krščanske dolžnosti. Bili so tudi trenutki, da sem čutila, kako je vse to nečimerno; čutila sem, da mi ni dobro, da sem goljufana. Tudi kesala sem se in klicala Boga na pomoč. A po kesanju sem padla zopet v greh in tako nisem imela srčnosti, da bi se vzdignila iz brezdna grešnega življenja. Vi, duhovni oče, ste me rešili, vi, moj dobrotnik, moj vodnik, moja podpora. Srečna je bila misel, da ste vpeljali bratovščino Marijinega presvetega Srca. Pogled na ljubo Mater, ki z razprostrtimi rokami prihaja naproti grešnikom in jim daje upanje, ginil me je prvikrat prav živo in globoko, ko sem poslušala le iz radovednosti vaš nauk. Od tedaj sem hodila domov vselej zamišljena, ginjena in presunjena. Zlasti me je močno ganila pridiga o zgubljenem sinu. Takrat je prevzela silna bolečina moje srce, vest me je pekla in sklenila sem, da hočem pretrgati pogubljive in pohujšljive verige in vrniti se k Bogu. Ali marsikateri boj sem še imela s sovražnikom, ki me je imel dosedaj vklenjeno. Delali so mi priliznjene obljube, obetali lepo prihodnost in sploh vse počeli, da bi bila zopet zapeljana. Toda zdaj je zmagala milost, in vaša prisrčna opominjevanja so me nagnila, da sem sklenila razodeti svoje naj-
skrivnejše misli, svoje bridkosti in kesanje vašemu očetovskemu srcu. Iz vaših ljubeznivih naukov pri sv. spovedi sem od tedaj zajemala srčnost, ki sem jo potrebovala, da sem premagala mnoge skušnjave, ki sem jih še morala prestati. — Zdaj mi je zopern svet in njegovo veselje. Ne čutim nikakoršnega veselja več za kaj drugega, kakor le za opravila sv. vere in za molitev, ki mi deli tolažilo in vselej novo moč. Večkrat se mi v molitev mešajo solze, in niso li te solze moj jedini Bogu dopadljivi dar? Oh! kako srečna bi bila na kolenih pred Marijo, ko bi ne imela dolžnosti vedno žalovati po zgubljeni nedolžnosti in čistosti, za katero bi dala polovico svojega življenja.«
In da je bilo njeno spreobrnjenje pravo in stanovitno, priča nam njen dušni pastir, ki jo tako-le opisuje: »Poprej so bila njena pohujšanja očitna, sedaj je pa njena pobožnost drugim v izgled. Še nikoli nisem videl, da bi bila milost božja v kakem srcu toliko delovala. Spremenjenje v tej osebi je tako veliko, da bi je ne bilo več spoznati, ko bi jo kdo sodil po prejšnjem življenju. Kakor v trenutku je premenila milost božja srce vdano najbolj zaničljivim strastim v izvoljeno posodo .... To je pravo in resnično spreobrnjenje. Imela je hudo vojsko s svojimi stariši, s svojo najhujšo pregreho in z mnogimi drugimi. Premagala je zasmehovanje, zasramovanje in svojo lastno ljubezen. Molitev jo navdaja sedaj s tolikim veseljem, da jej je vse posvetno razveseljevanje zoprno. Po dve uri moli vsak dan pred Marijo Devico in se le nerada od nje loči, iz strahu, da bi ne zamudila dolžnostij svojega stanu. Sedaj je zjutraj ob sedmih v cerkvi in moli, ona, ki je poprej skozi 25 let vstajala ob desetih.«
3.	Tudi protestantje spoznajo, da ni boljšega pripomočka proti grešni navadi, kakor pogosta sveta spoved. Zato nekateri pastorji silijo svoje učence (konfirmande) k nekaki spovedi, za kar seveda nimajo pravice. — Neki jako nadarjen protestantovski mladenič je zabredel v nečistost. Ker si ni vedel drugače pomagati, gre h katoliškemu duhovniku in ga prosi pomoči. Duhovniku se je mladenič smilil; nasvetoval mu je nekaj pomočkov in mu dovolil, da je prišel vsakih osem dnij k njemu in mu poročal — ne pri sv. spovedi —, kako rabi pomočke in s kakšnim vspehom. Vedno ložje se je ustavljal mladenič grešni navadi in duhovnik je upal, da ga popolnoma ozdravi. Tedaj pa zve oče, da sin hodi h katoliškemu duhovniku, in mu ostro prepove. Toda kaj je dosegel s tem ? Grešna navada je mladeniča popolnoma ugonobila.
4.	Brezbožni Voltaire je tudi pripoznal, da je spoved najmočnejša uzda skrivnih pregreh.
PJ Zakrament sv. rešnjega Telesa.
1.	Najboljši pripomoček za ohranjenje sv. čistosti je pogosto prejemanje svetega rešnjega Telesa. V tem zakramentu nas božji Zveličar hrani s svojim lastnim mesom in napaja s svojo lastno krvjo. S pobožnim prejemanjem tega sv. zakramenta dobimo toliko moči, da nam ne more škodovati morilni strup hudega nagnenja. Tega nas zagotavlja Zveličar sam z besedami: Kdor je moje meso in pije mojo liri, ostane v meni in jas v njem. (Jan. 6, 57.)
2.	Sv. Ciril Jeruzalemski pravi, govoreč o prejemanju zakramenta sv. rešnjega Telesa: Najčistejše in najbolj nedolžno telo Jezusa Kristusa, rojeno is najčistejše in najbolj nedolžne device, ohranilo bo tudi nas nedolžne in čiste.
3.	Prvi kristijani so pristopali pogostokrat, celo vsaki dan^ k mizi Gospodovi. Tako so se ohranili nedolžne in čiste mej tedanjim spačenim svetom in so sedaj v nebesih ovenčani z dvojno krono mučeništva in devištva.
4.	Sv. Jožef Kupertinski daje onim, ki imajo hude skušnjave zoper sveto čistost, ta le svet: »Kdor se hoče ustavljati skušnjavam, naj gre večkrat k svetemu obhajilu; kajti kamor pride Bog pogosto, tam ne bo imel stanovitnega prebivališča sovražnik Božji. Slednjič gotovo zmaga Bog; kajti Bog premore več s svojo milostjo, kakor hudobni duh z vsemi skušnjavami.«
5.	Sv. Alojzij je živel na španjskem dvoru od leta 1581 do 1584. Velike so bile ondi nevarnosti za njegovo nedolžnost; Alojzij se je rešil iz njih neoskrunjen, kot trije mladeniči iz ognjene peči. In kaj ga je rešilo ? Vsak teden je hodil k svetemu obhajilu. Kruh angeljski ga je storil angeljskega v njegovih mislih, besedah in v vsem njegovem vedenju.
6.	Sv. Frančišek Šaleški je kot dijak vsak teden pristopil k mizi Gospodovi. Pogosto prejemanje zakramenta sv. rešnjega Telesa priporoča on kot poseben pripomoček za ohranjenje svete čistosti. V »Navodilu k pobožnemu življenju« piše: »Prejemaj, kolikorkrat je mogoče, zakrament sv. rešnjega Telesa. Kakor postanejo zajci v naših gorah po zimi beli, ker drugega ne vidijo in ne uživajo kakor sam sneg, tako bo tudi oni, kdor moli in vživa neskončno dobroto, lepoto in čistost, sam lep, dober in čist.«
7.	Sv. Ožita je bila kraljevega rodu in v mladosti odgojena v samostanu. Ko je prišla domov, na dvor svojega očeta, spoznala je kmalu, da bode jako težko ohranila nedolžnost in sveto čistost. Razodela je to svojemu spovedniku. Pobožni duhovnik ji je svetoval, naj pridno moli, sama sebe zatajuje in pogosto prejema zakrament sv. rešnj ega Telesa. Ožita je natanko vse to spolnovala in tako ohranila sveto čistost. Bog ji je dal celo milost, da je umrla kot mučenica za sv. vero.
8.	Večkratno sv. obhajilo ne napravi samo onega čistega in angeljskega, ki je prejema, marveč upliva močno tudi na okolico. Zgled zato nam je nek pobožni deček na Francoskem (v Saint Corneille). Občina, v kateri je živel, bila je v dušnem oziru zelo zanemarjena in sprijena, četrto, šesto in sedmo zapoved božjo so z nogami teptali in cerkvene zapovedi zaničevali. Pavlin — tako je bilo dečku ime — opravil je prvo sv. obhajilo z angeljsko pobožnostjo. Na ta sveti dan je sklenil z nekaterimi prijatelji neko sveto zvezo. Obljubili so drug drugemu, da bodo svoje molitve točno opravljali, vseh hudih priložnostij se ogibali, od časa do časa svoje dušne pastirje obiskovali in drug druzega spodbujali, večkrat sv. zakramente prejemali in zvesto božje in cerkvene zapovedi iz-polnovali. V petih letih je štelo to društvo pobožnih uiladeničev že trideset udov. Zvesto so izpolnjevali, kar so obljubili. Njihov zgled je uplival čudovito, čez malo let je imela ta občina že 30 dobrih krščanskih obitelj, in sedaj, 20 let po sv. obhajilu Pavlinovem, je vsa občina spreobrnjena — pravi vzor krščanske srenje.
9.	Na Japanskem je bila neka devica tako nesrečna, da se je dala oslepiti in zapeljati nesramnemu mladeniču. Dolgo je živela v hudobijah; v duhovnih vajah, ki so se pričele v njenem rojstvenem kraju, usmili se Bog velike grešnice. Svete resnice, ki so jih premišljevali vneti misijonarji z vernim ljudstvom, presunile so njeno srce; spreobrne se in prejme prav pobožno in skesano sv. obhajilo. Nekoliko dnij potem pride zopet grdi zapeljivec ; spokornica ga pa sedaj resnobno odpravi, rekoč: »Poberi se in nikdar več ne pridi! Jaz sem prejela Jezusa v svoje srce, moje telo je ž njim posvečeno, njegova kri teče po.mojih žilah, ali misliš, da bi še kdaj mogla onečastiti njegove svete ude?«
10.	Leta 1870. so poročali časniki » Bavarskega nastopni sodnijsko spričani dogodek. — Mlada, pobožna žena je šla od po-poludanske službe božje domov; v naročju je imela majhnega otroka, ki ga je vzela s seboj v cerkev. Morala je iti skozi gozd,
48
kjer jo je čakal hudobnež, da bi jo zapeljal v greh. Toda pobožna žena ostro zavrne pohotneža. Tedaj ji iztrga iz naročja otroka in ji zažuga, da ga bo vrgel v drevo in ubil, ako ne privoli v greh. Uboga mati joka in prosi, da naj tega ne stori; v greh pa nikakor noče privoliti. Hudobnež ji še enkrat zažuga. Sedaj poklekne žena in moli: »O moj Bog! Varuj me greha! Raje umrjem z otrokom, kakor bi grešila!« Nesrečni hudobnež vrže nato otroka ob drevo, da je bil takoj mrtev. Potem pa prime mater in jo davi. Umirajoča spregovori pobožna žena: »Danes sem sprejela pri svetem obhajilu Jezusa Kristusa in ne privolim v greh!« Po teh besedah umrje. — Kaj je dalo ti ženi tako moč v skušnjavi ? Telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, katerega je poprej pobožno prejemala vsako nedeljo.
11. Neki duhovnik je bil poklican k bolnemu mladeniču, ki je prišel domov iz velikega mesta, kjer je ravno dokončal svoje učenje. Kakor mnogo drugih, prišel je tudi ta nesrečni mladenič ob vero. Duhovnik ga ni mogel pregovoriti, da bi se spravil z Bogom. Skoraj vsi so že obupali nad njim. Tedaj pa nenadoma pride sestra bolnikova k duhovniku, češ, da brat želi ž njim govoriti. Duhovnik precej gre in se ne čudi malo, ko najde bolnika vsega premenjenega. Okreval je že toliko, da je hodil po sobi; obnašal se je pa tako ljubeznivo in prijazno, kot preje nikoli. Kmalu začne sam pripovedovati: Včeraj sem slučajno dobil molitveno knjižico svoje rajne matere in v nji podobico, na kateri je ona zaznamovala dan mojega prvega sv. obhajila. Zraven je zapisala : »Molim in hvalim Te, Jezus Kristus, ki si prišel v srce mojega sina. Prosim Te, ohrani ga vernega in nedolžnega in pripelji ga srečno skozi nevarnosti zapeljivega sveta v večno življenje. Marija, prosi zanj!« Te besede so me presunile. Spomnil sem se svojega prvega svetega obhajila in srečnih let svoje mladosti, ko sem pristopal pogosto k mizi Gospodovi in živel veselo in nedolžno. Z Božjo pomočjo se hočem poboljšati in spreobrniti. — Mladenič se je skesano spovedal in postal goreč kristijan.
klevete®
I. Izvor in bistvo človekovo.
1. Poleg angeljev so ljudje najimenitniše stvari božje. Sveto pismo nam stvarjenje človeka tako-le opisuje: Preden je Bog
vstvaril človeka, rekel je: Naredimo človeka po svoji podobi in podobnosti, in naj gospoduje črez ribe v morju in ptice pod nebom in črez zverine in vso zemljo in črez vso laznino, hi se giblje po zemlji. (I. Moj z. 1, 26.) Potem je naredil človeka iz ila zemlje in je vdihnil v njegovo obličje duha življenja. (I. Moj z. 2, 7.) Iz zemlje je torej Bog naredil truplo prvega človeka Adama in ga oživil z neumrljivim, Bogu podobnim bitjem, z dušo. — Drugega človeka, ženo, je Bog naredil iz Adamovega rebra, ki mu je je vzel v spanju. Adam je ženo imenoval Evo.
2.	Potrpežljivi Job je trdno zaupal v Boga, svojega stvarnika ; zato je tako-le govoril: Tvoje roke so me naredile in so me vsega okrog in okrog upodobile .... Kakor ilovico si me izdelal . . S kožo in mesom si me oblekel, s kostmi in kitami si me sklenil, življenje in usmiljenje si mi podelil, in tvoje obiskovanje (tvoja skrb) je ohranilo mojega duha. (Job. 10, 8—12.)
3.	Kraljevi pevec premišljuje človeka in p oprašuj e Gospoda : Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ? Le malo si ga znižal pod angelje; s slavo in častjo siga ovenčal ter si ga postavil črez dela svojih rok. (Ps. 8, 5—7.)
4.	Posebno lepe so besede makabejske matere o Bogu kot stvarniku ljudij. Pred mučenjem je rekla svojim sinovom: Ne vem, kako ste se v mojem telesu spočeli; jaz vam namreč nisem dala ne duha ne duše ne življenja, in tudi udov slednjega nisem sama sklenila, ampak stvarnik sveta, kateri človeka ob spočetju upodobi in ki dd začetek vsem rečem. (II. Mak. 7, 22. 23.)
5.	Nekoč se je Napoleon I. izrazil nekemu brezvercu tako-le: »Nazaj! Ne maram imeti opravka s človekom, ki meni, da se je izvil iz žleze in me hoče prepričati, daje bil tak tudi moj početek; s človekom, ki se ima za žival in me hoče prepričati, da tudi jaz nisem več ko žival.«
6.	V prvem predavanju na turinskem vseučilišču, 16. novembra 1870, je imenoval znani materijalist profesor Moleschott človeka parni stroj. Tamošnji katoliški časnik je potem prašal: Zakaj so postave in postavodajalci, če Italija ni drugega, kot zbirka 15 milijonov strojev? Ali se mar more misliti, da bo kdo prostost zlorabil ? Ali se ni osmešila zbornica, ko je dala postave za parne stroje? Samo onemu se more kaj zapovedati ali prepovedati, kdor ima prosto voljo. Kdo je še dajal postave živalim ali rastlinam ? —- Sedaj vemo, da je profesor Moleschott parni stroj, ki je poklican Na turinsko vseučilišče, kvarit duha in srce učečih se mladeničev.
48*
7.	V italijanski zbornici se je 15. decembra 1875 pritoževal poslanec Morelli Salvatore, da minister bolj skrbi za ovce, vole, konje in osle, kot za „žival“ človeka. »Poljedelski minister« rekel je poslanec, »predložil nam je statistična poročila o ovcah, volih in konjih; dal preiskati vse hleve, za ubogega poljedelca, za »žival« človeka pa ni storil ničesar.« Za zboljšanje »človeškega plemena« je predlagal potem Morelli razstavo »živalij« ljudij. Pri teh razstavah naj dobe najmočnejši, najlepši in najbolj nadarjeni ljudje darila! Katoliški časnik, izhajajoč v Turinu, je sklepal iz tega popolnoma pravilno tako le: Italija je torej velikanska zbirka živali j, ki imajo razna imena: »Žival« pes, »žival« osel in najbolj popolna žival — »žival« človek. »Žival« človek delimo v razne pododdelke, n. pr. »žival« poslanec, »žival« minister, »žival« odvetnik, »žival« časnikar i. t. d. — Morelli je »žival« poslanec in je
15.	decembra priporočal »živali« ministru, naj bolj skrbi za »žival« človeka.
8.	V Lijonu na Francoskem je dobra, krščanska mati po-dučevala svoji 8—10 letni hčerki v krščanskem nauku. Nekdaj jima pripoveduje, kako je ljubi nebeški Oče vštvaril prvega človeka, kako je on stvarnik vseh ljudij. Hčerki sta pridno poslušali in poiskali to prašanje v katekizmu, da bi se prav dobro naučili. Tedaj pa pride domov oče, ki je bil brezverec in framason. Pri vratih je slišal, kaj je pripovedovala mati hčerkama. Ko to čuje, odpre vrata in zarohni nad dobro ženo: »Stokrat sem ti že rekel in danes ti rečem zadnjikrat, ne vtepaj otrokoma v glavo take prazne vere. Deklici! Jaz in mati sva vama dala življenje, drug nihče. Boga ni!« Nesrečni brezverec izgovori še nekatere bogokletne besede in potem gre v sosednjo sobo. Prav kmalu pa zaslišijo mati in hčerki silen ropot iz te sobe. Bogokletneža je zadela kap in brezzavesten je padel na tla. Zelo sc prestrašijo skrbna žena in dobra otroka, ko vidijo, kaka nesreča je zadela očeta. Bridko jokajo in mala Filomena moli glasno: »Ljubi Bog, pomagaj nam! Naš oče so popolnoma brezverni in bodo pogubljeni! Ljuba Mati božja, prosi za očeta, pomagaj, dane umrjo!« Trikrat ponovi pobožna deklica svojo milo prošnjo. — Sedaj pokličejo zdravnika; posreči se mu nesrečneža zopet pripraviti do zavesti. Tedaj odpre oče oči, pritisne k sebi malo Filomeno, ki je ves čas zraven klečala in molila, ter pravi: »Ljuba žena, ljuba otroka, odpustite mi! Jaz sem vas hotel zapeljati. Da, prav gotovo je Bog v nebesih. In ljubi Bog je vstvarilnasin vse, kar je v nebesih in na zemlji.«
9.	V mestu Zadru sta brala nekega dne 1. 1878. dva šolarja prirodopisno knjigo, v kateri je bilo mnogo slik. Ko prideta do podobe opice mandrila, pravi starejši mlajšemu bratu: »Glej, to je oče vseh ljudij!« Na brata niso te besedo naredile posebnega vtisa; gledal je dalje slike v knjigi. Čula pa je to tudi mati, ki je bila v sobi. Spomni se, da se taki nauki razširjajo po šolah in časnikih, in resno praša sina: »Kdo ti je to rekel?« — »Gospod učitelj«, odgovori sin. Hudo so zabolele blago mater te besede1 Kar je ona tako skrbno gojila v svojih sinovih, sv. vero namreč, skušal je uničiti brezvestni vzgojitelj. — »In kako sem jaz vaju učila? Kako sta se učila v krščanskem nauku? Kako so odgovori na vprašanje: Kdo nas je vstvaril?« vpraša mati z resnim glasom mlajšega sina. — »Bog Oče nas je vst varil«, odgovori sin. Nekoliko je potolažil dobro mater ta odgovor; pozabila pa odslej ni nikdar, v kakšni nevarnosti sta njena sinova, in je še natančneje pazila na to, kaj bereta in kaj se učita.
10.	Neki mladenič plemenitega stanu, Friderik po imenu, se je po branju brezverskih knjig tako navzel materijalističnega duha, da je človeka imel za žival. Vsa pregovarjanja duhovnikov in dobrih prijateljev niso nič pomagala, ostal je brezverec. Tedaj nevarno zboli njegova mati. Skoraj smrtno bolna pokliče ga k sebi in mu pravi: »Poglej, moj sin! preje si mi bil vedno pokoren, ljubezniv do bratov in sester, prijazen do vsakega. Odkar si se pa navzel tako pogubnih nazorov, da imaš človeka za žival, se mi vedno ustavljaš, nad brati in sestrami godrnjaš in si neprijazen do vseh. Tak napačen sad rode tvoji nazori. Spametuj se vendar!«
Silno so vplivale te besede skoraj smrtno bolne matere na zapeljanega mladeniča. Spreobrnil se je popolnoma.
II. Človekova imenitnost.
a) Človekovo imenitnost spričuje njegovo telo.
1.	Pridigar v sv. pismu pravi: To sem našel, da je Bog človeka prav (dobro) vstvaril. (Prid. 7, 30.) Resnico teh besedij nam potrjuje človeško telo, ki je najpopolnejše vidno delo vsemogočnosti božje. Živina je v tla obrnjena, ker je vstvarjena za zemljo, človek pa po koncu hodi v znamenje, da je gospod stvarjenih rečij, da ni vstvarjen za zemljo, temveč za nebesa in da mora hrepeneti po tistem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji. (Kol. 3, 2.)
—	človekovo obličje je ogledalo njegove duše; v njem se izraža vse, kar se godi v človeku. Samo človek se more smejati ali jokati. — Pri živalih so le nekateri čuti prav popolni, pri človeku so pa sorazmerno razviti vsi čuti. Pred vsem drugim stvarstvom odlikuje človeka jezik ali govorica.
2.	Ko je cesar Konstantin Veliki premagal svojega nasprotnika Licinija in je bil sam vladar obširnega rimskega cesarstva, dal je kristijanom mnogo pravic in razglasil veliko pravičnih postav, s katerimi je proslavil svoje ime. Med drugim je ukazal, da se ne sme nobenemu hudodelniku za kazen obraz razmesariti ali oskruniti, ker je v njem vtisnjena podoba božj a.
—	Odpravil je tudi krvave igre, v katerih so se gladijatorji poskušali, ljudstvo pa je gledalo, ko je močnejši premagal slabejšega in ga umoril vpričo zbrane množice.
3.	Nekateri učenjaki so svojim delom dodali končno poglavje (epilog), v katerem so v kratkem povzeli vse prejšnje misli. Tako je naredil tudi Bog pri stvarjenju človeka, pravi sv. Vincencij Fererij. Ves svet je velikanska knjiga, iz katere spoznavamo Boga. Stvarjenje nam kaže božjo vsemogočnost, vsa uravnava na svetu božjo modrost, in ohranitev sveta božje usmiljenje. Bog je vstvaril vse telesne in duhovne stvari, nazadnje šele človeka, ki združuje obojne lastnosti; kakor rastline in živali ima življenje, kakor angelji razum in prosto voljo.
4.	Nekega krasnega večera v majniku, ko je vse zelenelo je pasel sv. Vendelin ovce. Ali žalosten je stal poleg trnjevega grma in svitle solze so mu kapale po rdečih licih. Sosedov mali Alojzij pride ravno iz gozda in ga vpraša sočutno: »Kaj neki jokaš?« — »Ah«, pravi Vendelin, »videl sem ravno zdaj ostudno krastačo, ki se je zarila pod ta grm.« »No«, pravi Alojzij, »kako moreš zato jokati?« Vendelin odgovori: »Ko sem zagledal krastačo, mislil sem si: ta žival je tako gnjusna, vedno leze leno po tleh, preganja jo vsak človek, ničesar ne ve o svojem stvarniku in preživi večjidel življenja v blatu, v temnih luknjah, dokler da pogine in segnije. Ti pa, rekel sem sam sebi, imaš pokončno postavo in lepo človeško obličje; prosto hodiš sem in tje, ogleduješ nebo in zemljo, veseliš se trave in cvetlic, spoznaš svojega, stvarnika in imaš ncumrjočo dušo. In vendar se mu nisi nikoli zahvalil tako prav iz srca. Ta moja nehvaležnost me peče, in zato sem se jokal«
Alojzija so te besede zelo ganile in ni jih pozabil vse svoje življenje. Kot starček še je pravil rad to svojim vnukom in pristavil : »Ako so tudi najostudnejše živali drugače nepotrebne, vendar koristijo lahko mnogo v tem, da uče človeka prav ceniti njegove prednosti, zaradi katerih je najimenitnejši med vsemi drugimi stvarmi.«
5.	Ciceron občuduje pokončno postavo človekovo in pravi, da se v nji kaže posebna modrost božja, zlasti opisuje pet čutov tako-le: »Oči ima človek na najvišjem prostoru, da vse spregledajo. Tudi ušesa zavzemajo prostor v visočini, da sprejemajo glasove, ki se dvigajo v višavo. Nos je sosed ustom, da jedila že prej po vonju spoznamo. Ukus ima svoj sedež tam, kamor pride jed in pijača, prednojo zavžijemo. Tip pa je razprostrt po vsem telesu.« Tako je govoril pogan, mi kristijani pa tako malokedaj občudujemo božjo modrost.
6.	Imenitni poganski zdravnik Galen je vskliknil pišoč o človeškem telesu: »O, veliki stvarnik! človeško telo popisujem — pa, zdi se mi, da le tebi slavo pojem. Bolj te častim, če razkazujem lepoto tvojih del, kakor če bi ti zažigal v tempeljih dišečega kadila.« — Prav ta je nekdaj zavrnil bogotajca Epikurija s tem, da ga je opomnil na modro uravnavo človeškega telesa. (Glej str. 260, 15.)
bj Človekovo imenitnost spričuje duša.
a) Duša je vstvarjena po božji podobi.
1.	Kako se razodeva podoba božja v duši človekovi? Učeni Ludovik de Vonte iz Jezusove družbe našteva šest znakov. Prvič je naša duša čist duh, kakor je Bog zgolj duh. Telesne oči je ne vidijo, in na kraju, kjer prebiva, je nedeljiva. To se pravi: spozna se duša le po tem, kako deluje na telo, in cela je v očeh, cela v ušesih, cela v rokah in v vseh posameznih delih našega telesa. Zato telo precej prejenja biti, kakor hitro mu Bog odvzame duha. Tudi Bog je na vsacem kraju cel in nedeljen pričujoč. — Drugič je duša neumrjoča, kakor tudi Bog nikoli ne premine. Na svetu je duša, ni pa zavisna od sveta, niti od telesa, ker po smrti telesa ostane in se vrne k Bogu, ki jo je dal. On jej potem odkaže prostor na onem svetu, kakoršnega si je bila zaslužila. — Tretjič je duša podoba božja, ker četudi j e d n a sama, ima tri poglavitne zmožnosti, s katerimi na trojen način deluje. Ima razum, s katerim spoznava telesne in duhovne
reči ter presoja ž njim vse stvari; ima spomin, s katerim si pretekle reči pokliče v sedanjost ter si spoznane reči vnovič predstavlja; ima voljo, s katero hoče, ljubi ali se odvrača od tega, kar je spoznala. — četrti znak naše duše izvira iz prejšnjega. To je prosta volja, ki je božji podobna in se odloči lahko za to ali za ono tako neprisiljeno, da je niti angelj niti človek ne more k čemu prisiliti. Samo svojemu Stvarniku je podložna, da si more izbirati dobro ali hudo, življenje ali smrt. — Vsled teh odličnostij je duša petič zmožna v neizmerni meri modrosti in vednosti, čednosti in milosti, blaženosti in slave, in vseh naturnih in čez-naturnih darov, ki jih jej more dati Bog. Z drugo besedo se to lahko reče: Duše človeške ne more nič drugega popolnoma nasititi, kakor le Bog. Tako se tudi Bog le sam nad seboj more nasititi. Duša vedno dalje hrepeni, dokler ni v Bogu. — Šestič je duša podobna Bogu v tem, da je najvišje postavljena nad vse vidne in telesne stvari, kakor je Bog naj višji Gospod vsega stvarstva.
2.	Sv. Ambrož kliče: »Spoznaj, duša, kako si lepa. Božja podoba si, božja čast in božja radost.«
3.	Sv. Avguštin je pisal celo knjigo o duši. V nji pravi: Na drugih stvareh se vidi le sled božjih stopinj — človek je pa kar podoba božja.
4.	Imenitni katehet Marhancij je izrekel to-le primero: »Zemljepisci znajo narisati na listič papirja cele pokrajine, dežele, države, da, celo zemeljsko površje; tako dosežejo, da najedenkrat pregledamo stvari, ki so v resnici nepregledno oddaljene druga od druge. Na jednak način je obseženo v človekovi duši vesoljno stvarstvo, — da, še več, v človekovi duši je celo sam Bog vpo-dobljen!«
5.	Sv. Katarina Sijenska je videla nekdaj lepoto duše v posvečujoči milosti božji. Razvnelo jo je to tako, da je rekla svojemu spovedniku: »O, moj duhovni oče, ko bi vam bilo dano videti dušo v stanu posvečujoče milosti božje, gotovo bi vi zavoljo zveličanja svoje duše radi pretrpeli vsako nadlogo, vse muke, vse trpljenje, da, celo tisočero smrt!«
6.	Sv. Vencel je nosil podobo svojega očeta pri sebi, da ga je vedno opominjala, čegav sin je. »Kraljevi sin si!« mu je vedno klicala podoba, »zatorej se obnašaj po kraljevo in ne omadežuj svojega imenitnega stanu!« — človek nosi božjo podobo v sebi-
Kako se mora šele on varovati, da ne bo omadeževal te prelepe podobe s pregrešnim in hudobnim življenjem ali da je ne bo popolnoma pokončal.
7.	Okolu 1. 1830. je bil iz Rima kot apostolski vikar poslan Janez Mastai-Ferretti, poznejši sv. oče Pij IX., v Chile v Ameriko. Tamošnji brezverski vladi to ni bilo všeč in je ukazala apostolskega vikarija, precej ko je stopil na suho, prijeti in zapreti v ječo med tatove in roparje. Blagi duhovnik je to voljno potrpel in je ta čas prav izvrstno porabil. Vsak dan dvakrat je v ječi razlagal krščanski nauk; govoril je tako prepričevalno, da so se skoraj vsi hudodelniki spreobrnili in se skesano spovedali svojih grehov. — Ko so Pij a IX. pozneje vprašali, kaj si je mislil v družbi roparjev in tatov, rekel je: »Mislil sem si: to so vsi otroci nebeškega Očeta, podoba božja, z Jezusovo kr vij o odrešeni!«
8.	Krog leta 1558. se je v Braziliji pokristijanila deklica in je v goreči ljubezni do Boga obljubila Gospodu vedno devištvo. Kmalu nato je bila prodana v sužnost nekemu kristijanu. Ta ni živel krščanski; skušal je tudi to sužnjo zapeljati. Dobro dekle je vedelo, kaka nevarnost preti; zato se je oborožila s križcem, katerega je vedno nosila s seboj. Zapeljivec je zopet poskusil, deklica pa je pokazala razpelce in govorila: »Boš mar upal sramotiti kot kristijan podobo in kri križanega Jezusa, ki te bo jedenkrat sodil?* — Razuzdanež je začul te junaške besede in skesan se je zgrudil. — Vidiš, kristijan, tudi ti moraš govoriti vsakemu zapeljivcu: »Mar ne vidiš v meni božje podobe, neumrjoče duše? Boš mar skrunil podobo svojega Boga, svojega Stvarnika in ne boš strepetal pred strašno obsodbo?« Gotovo s takim govorjenjem premagaš skušnjavca.
9.	Neko devico v Florenci na Laškem je zapeljeval mladenič v greh in ji je obetal veliko plačilo. Toda krščanska devica mu je odgovorila: »Kaj misliš, da svojo dušo, podobo božjo, tako malo čislam ? Ako bi mi dal zaklade vsega sveta, ne prodam svoje duše satanu. Pripravljena sem z veseljem umreti, da zveličam svojo dušo. Nikdar ne bom nezvesta svoji obljubi, katero sem obljubila Jezusu Kristusu pri sv. krstu.«
10.	Imeniten in širno slavni slikar Leonardo je dovršil nov, najlepši svoj umotvor. Iz vseh krajev so hodili to sliko gledat; največji umetniki so jo občudovali. To je bolelo brezbožnega Leonardovega sovražnika. Dolgo je čakal, kako bi se maščeval nad njim. Nekega dne je Leonardo odpotoval; njegov sovražnik je to
zvedel; zlezel je v slikarjevo delavnico, pomazal dragoceno sliko vso z blatom in jo še prerezal. — Leonardo se povrne. Najprej gre pogledat tako hvaljeno delo svojih rok. Pa kaj vidi? Namesto umotvora svoje spretne roke vidi vso umazano in raztrgano stvar. Kako težko mu je! Roke vije in solzi se. — Krščanska duša, kaj praviš ti na to? Kako sodiš zločinca, ki je tako hladnokrvno tako delo uničil? — Pa, mar ne delaš ti še grše in nehvaležnejše, če skruniš ali uničuješ nedosegljivo lepo božjo podobo izraženo v svoji duši? Meniš, da ne boli Boga, stvarnika te podobe, če vidi, kako ravnaš s svojo dušo, s tem mojsterskim tvorom njegovih rok?! O, spoznaj, koliko je duša vredna, in reši jo, naj velja, kar hoče!
11.	Slavnoznani slikar Overbek je dejal umirajoč svojemu prijatelju Steinleju: »Res, vzvišen je naš umetniški stan. Koncem življenja pa nas nihče ne vpraša, koliko umetnih slik smo zapustili svetu, marveč vprašanje je: Bode li Bog spoznal v nas svojo lastno podobo?«
P) Duša je odrešena z Jezusovo Jcrvijo.
1.	Kako imenitna je duša, odrešena z Jezusovo kr vij o, pričajo nam v sv. pismu besede sv. Petra (I. 1, 18. 19.): Vedite, da niste s trohljivimi rečmi, z zlatom in srebrom rešeni, ampak z drago krnijo Kristusa, kakor neomadežanega in nedolžnega Jagnjeta — in besede sv. Pavla (I. Kor. 6. 19, 20.): Ali ne veste, da niste svoji ? Zakaj kupljeni ste za drago ceno.
2.	Sv. Pavla besede sv. Avguštin bolj nadrobno razlaga in pravi: »Vprašaj svojega Odrešenika, zakaj je on, večni, prišel iz nebes, zakaj je bil v hlevu rojen, zakaj je bil v revščini zrejen, zakaj je delal v tesarjevi delalnici, zakaj je bil ljudem pokoren? Duša, dvigni se kvišku, glej, toliko si vredna! Štej vse ure, katere je skozi 33 let preživel na zemlji, solze, katere so se mu utrinjale, korake, ki jih je storil zavoljo tebe, besede, katere je govoril. Vprašaj ga, zakaj je toliko trpel: smrtne težave, ječo, vezi, zasramovanje, tepenje; vprašaj ga, zakaj ima kralj vseh kraljev, trnjevo krono na glavi! Poglej ga razpetega na sramotnem križu, kjer med dvema razbojnikoma slednjič svojo dušo izroči v roke nebeškega Očeta, svojo glavo nagne in umrje! Kristijan, vse to ti kliče nasproti: »Duša, dvigni se kvišku, glej toliko si vredna!«
3.	Koliko je vredna človeška duša, spričuje nam prav jasno ginljiva dogodba, ki jo je zapisal sv. Dionizij Areopaški.
— Na otoku Kandiji je živel zelo pobožen škof. Bil je v toliki milosti pri Bogu, da je imel vselej, kadar se je pripravljal za sveto mašo, nebeške prikazni. Tedaj se pripeti nekaj prav žalostnega v njegovi škofiji. O priliki paganskega praznika je zapeljal neki pagan kristijana, da je zatajil sv. vero. Ko to zve pobožni škof, je bil ves potrt zaradi silne žalosti, tako, da si je želel smrti, da bi bil rešen pregrešnega sveta, hudobnežu pa je privoščil, da bi ga zadela kazen božja. Ko nato po noči kakor navadno moli, zagleda zemljo odprto; silen prepad je bil pred njim, prav ob kraju prepada sta bila ona dva nesrečna človeka, zapeljivec — pagan in zapeljani kristijan; vsa sta se tresla in se bala, da sedaj pa sedaj padeta na dno prepada. Iz brezdna so se vzdigovale velikanske kače, ki so ju hotele potegniti na dno, in okolu so bile čudne prikazni, ki so nesrečneža silile v prepad. Ko je sveti škof to videl, veselil se je, da bode odpadnik, ki je vsem drugim v pohujšanje, tako kmalu kaznovan. V tem se ozre proti nebu in je vidi odprto. Tedaj se prikaže Jezus Kristus sredi angeljev in gre naravnost do nesrečnežev in jih prav ljubeznivo reši nevarnosti, v kateri sta bila. Potem pravi pregorečemu škofu: »Glej, tukaj je moja desna stran! Raje vidim, da jo še enkrat prebodeš in ponoviš moje rane, kakor da bi želel pogubo kake duše! Vedi tudi, da sem pripravljen še enkrat trpeti za zveličanje Ijudij; tudi bi rad to storil, da bi jih obvaroval le grehov!«
4.	Vrednost duše nam opisuje sv. Janex Krizostom s temi-le besedami: »Ko bi bil ti, ko je visel Odrešenik na križu, na gori Kalvariji, in tam v posodo lovil kri, ki je tekla iz njegovih svetih ran, kako spoštljivo in varno bi jo ti hranil in čuval, to ceno in zastavo svojega odrešenja. Glej, preljubi, ti nosiš v svojem telesu, katero je slaba, tisočerim nevarnostim izpostavljena posoda, predragocen zaklad: svojo dušo. Ona je stala Jezusa Kristusa zadnjo kapljo krvi; ona je tedaj toliko vredna, kot kri Kristusa — Boga, torej moraš tako ravnati ž njo, kakor bi čuval kri Kristusovo.« — Drugod zopet pravi tudi sv. Janez Krizostom: »Ako bi rad vedel, koliko je vredna tvoja duša, pomisli, kaj je Sin božji dal za njeno odkupščino. On ni dal ne sveta, ne človeka, ne angelja, ne vesoljnosti z vsemi zakladi in lepotami, temveč samega sebe in svojo drago kri.«
5.	Sv. Frančišek Ksaverij je preveslal široko morje in potem večinoma peš prehodil prostrane dežele Indijanske; stradal je in prenašal vse nezgode, samo da bi rešil duše in jih pridobil
za Boga. Milo se je zjokal, ko je zvedel, da je prej lakomnost gnala Evropejce v Japan, nego vnema za duše, ki so odkupljene z Jezusovo krvijo.
6.	Neki misijonar se je po barki peljal v neverniško deželo. Na isti barki se je vozil tudi Žid. Vihar nastane in razbije barko. Misijonar popade desko in plava ob njej po razburjenih valovih. Ne daleč od njega se Žid bori z valovi; še par trenutkov in morje ga bo potegnilo v svoje globine. Tedaj mu zakliče misijonar: »Prisezi mi, da se boš dal krstiti in da rešiš svojo neumrjočo dušo, potem ti odstopim desko.« Žid obljubi pod prisego. Misijonar mu porine desko, vesel, da je rešil vsaj jedno dušo, in zgine v valovih.
7.	Tako visoko so prvi kristijani cenili duše, da so premoženje in življenje z radostnim srcem žrtvovali zanje.
8.	Rimski vojskovodja Lucij Mumij, ki ni poznal cene umetnih rečij, prodajal je nekdaj kralju Atalu kip, ki ga je pridobil v vojski. Prepustil je pa kupcu, naj določi ceno. Kralj mu ukaže izplačati prav veliko vsoto. Tega se Rimljan ni nadejal; jel je premišljevati in dozdevalo se mu je, da je kip še več vreden, kot je prostovoljno zanj dajal kralj. Ukaže torej denar nazaj dati in kip obdrži zase. — Tako moramo tudi mi sklepati iz visoke cene in neizrečenega kupa, ki ga je Bog s svojim Sinom dal za našo dušo, koliko vrednost in ceno ima.
III.	Človekov namen.
1.	Kaj je človekov namen, pove nam Bog sam v sv. pismu pri preroku Izaiju (43, 7) z besedami: K svoji časti sem ga ustvaril, ga upodobil in ga naredil. — In sv. apostol Pavel pravi: Bog hoče, da bi bili vsi ljudje zveličani (I. Tim. 2, 4.). — Salomon je vladal 40 let v miru, sijaju in v vsi obilici; privoščil si je vsega, kar je le srce poželelo. Pa sam priznava z lepimi besedami (Pridig. 2), da vse blago m veselje človeka ne osreči; zakaj vse to ni človekov namen.
2.	Svetniki so vedno mislili na to, da so vstvarjeni za nebesa in za Boga; zato so si vedno prizadevali, da bi dosegli svoj namen. — Sv. Janez Krstnik je 30 let bival v puščavi, hranil se s kobilicami in oblačil z velblodjo kožo. — Sv. Magdalena je prva izmed svojega spola bivala v samotni skalni votlini, da bi med svetom več ne izgubila Boga. — Puščavniki so oddaljeni od sveta v samoti s postom in neprenehljivo molitvijo
služili Bogu. — Sv. Aleš je velikodušno popustil čast in obilno premoženje in dobre stariše in lepo nevesto — vse, da bi lažje dobil Boga in nebesa. — Simon Stilit se je vsemu odpovedal; leta in leta je stal na stebru, da bi tako vzvišen nad zemljo in vsem zemeljskim lažje dozorel za nebo.
3.	Ali jeste ali pijete ali kaj drugega delate, delajte vse v čast ložjo, kliče nam sv. Pavel, in nas uči s tem, da more vsako človekovo dejanje pripomoči v dosego Človekovega namena. Sveti apostol Janez si je po končanem delu privoščil počitka in si preskrbel nedolžnega veselja. Nekdaj se je kratkočasil s tičko in jo božal. Pri tem ga najde memogredoč lovec in se čudi, češ, se li spodobi taka otročarija za takega moža? Sv. Janez ga pa vpraša: »Zakaj pa nimaš svojega loka napetega?« — »če bi bil lok vedno napet, ne bi bil več za streljanje«, odgovori lovec. — »Privošči tedaj tudi meni tole kratkočasenje, da moj duh ne postane zavoljo neprenehljivega truda nesposoben za delovanje!«
4.	Sv. Bernardu je svet ponujal bogastvo, čast in imenitne službe. Pa premišljeval je dobro nadarjeni mladenič, kako lažje doseže svoj namen. Sklenil je v puščavi skrbeti za svojo dušo. Trideset plemenitih mladeničev se mu je pridružilo; tudi štirje bratje so šli za njim. V letu 1113. na določen dan so se poslovili vsi ob jednem od sveta in so odhajali v puščavo Citeaux. Osivelemu Bernardovemu očetu je ostal le še najmlajši sin. Ta se je z dečki sovrstniki igral na trgu, ko so šli puščavniki memo. Najstarejši Bernardov brat malega Nivarda v slovo še enkrat objame in mu reče: »Z Bogom! Vidiš, Nivard, ta lepi grad in to okolico? čez vse to boš ti sam gospodoval nekdaj.« »Kako?« vpraša nekako moško deček, »kako, vi izvolite zase nebesa, meni pustite le zemljo? To ni pravična delitev.« Tudi Nivard je šel kmalu za brati. Slednjič je prišel tudi oče in na tisoče drugih v puščavo, pripravljat se na srečno pot v nebeško domačijo.
5.	Sv. Stanislav Kostka je vedno mislil, kaj je njegov namen. Njegov vzgojitelj na Dunaju mu je večkrat rekel: »Oče so te poslali sem v glavno državno mesto, da se naučiš spretno med svetom sukati, ne pa da bi samo molil.« Stanislav pa ponižno odgovori: »Nisem vstvarjen za časno, temveč za večno; zato bom živel, kakor Bogu dopade.«
6.	Sv. Pavlin je pisal Joviju, ki se je vsega posvetil posvetni učenosti, za pravo svojo srečo pa ni skrbel: »Utegneš brati pesnike in govornike; utegneš modrovati; da bi pa dosegel
pravi svoj namen, da bi postal kristijan, tega ne utegneš! Začni vendar enkrat ljubiti božjo modrost, uči se od Jezusa Kristusa, v šoli svojega Boga!«
7.	Plemenitega rodu in od narave obilno obdarovan je iskal v mladosti sv. Norbert le svetnega veselja. V tak namen jezdi nekdaj s spremljevalcem v neko vestfalsko vas. Pa kar nastane huda nevihta. Norbert je hotel iti vedrit se, zato je jenjal konja poditi. Pa prav v tem trenutku trešči prav pred konja v zemljo. Prestrašen konj vrže jezdeca raz sebe in skoro celo uro je ležal Norbert nezaveden na cesti. In ko se zopet zave, vpraša kakor nekdaj Savel: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« — »Varuj se hudega in delaj dobro!« mu odgovori notranji glas. Norbert ne odlaša, temveč takoj uboga. Spoznal je, kako prazno je posvetno razveseljevanje. »Kaj bi bilo z menoj, če bi bilo treščilo vame ? Za las je manjkalo, da nisem zdaj v peklu«, tako si je govoril. Odloži dragoceno oblačilo, odene se z ovčjo kožo in se prepaše z vrvijo. Postal je mašnik. Oznanoval je z vso gorečnostjo ničnost vsega posvetnega. Pozneje je ustanovil red premonstratenski. Umrl je kot škof devinski (magdeburški). Zdaj je med svetniki; zakaj neštevilni čudeži spričujejo njegovo svetost.
8.	Gandijski vojvoda Frančišek JBorclža je spremljal na zadnjem potu truplo cesarice Izabele, ki je umrla v cvetu svojih let. Ko so odprli rakev, videl je ves spremenjen cesaričin obraz... Prestrašen je vskliknil: »Tedaj to je ona krasna Izabela! Kje je ona visokost, ki se je zrcalila v njenem pogledu ? Kje ona ljubkost, ki je osrečevala vsakega, ki se ji je smel približati? Tisočkrat srečnega se je še pred kratkim čutil, kdor je slišal le jedno njeno besedo; pred kratkim se je še ljudij ogibala, zdaj pa je črvom prepuščena. O kako goljufno je vse v tem življenju in pa kako minljivo!« — To premišljevanje ga je nagnilo, da je zapustil svet, stopil v Jezusovo družbo in sveto umrl 1. 1572.
9.	Tomaž Mor je bil rojen 1. 1480. v Londonu. Bil je uprav na vrhuncu svetne časti in sreče, bil je veliki kancelar angleškega kralja Henrika VIII., kar ga začne kralj sovražiti in ga obsodi k smrti. Tomaž Mor ni namreč hotel odobravati nekrščanskega kraljevega čina, zakonske ločitve in pa odpada od sv. cerkve. Ne žuganja, ne obljube ga niso ganile. Stanoviten ostane tudi tedaj, ko stopi k njemu v ječo soproga z jokajočimi otroci. Vsa solzna ga prosi: »Pritrdi kralju in reši si življenje. Še marsikako leto moremo srečno skupaj živeti! O zakaj pripravljaš v najlepših dneh
________________________Človekov namen. _	767
svojega življenja sebi in nam tako žalostno pogubo ?« »Koliko let«, vpraša Tomaž, »meniš, da bi še utegnil živeti?« »Kakih 20 lahko še«, odgovori žena. »O, kako neumna menja bi bila!« zavrne jo odločno krščanski mož. »Za 20 negotovih let zemeljskega življenja naj dam večno, nebeško življenje in naj se sam obsodim v večni ogenj! Raje zgubim vse, kakor pa zveličanje. Zakaj kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, če pa na duši trpi škodo?« Trinajst mesecev je še trpel v hudi ječi, potem je bil obglavljen. Za plačilo je prejel nebeški venec.
10.	Kornelij a Lapide pripoveduje to-le dogodbo: Videl in slišal sem prav bogatega moža, kako je v zadnjih trenutkih vse svoje ljudi skupaj sklical, da bi mu pomagali in ga rešili smrti. Govoril je ženi in otrokom: »Ljuba žena, dragi otroci! pomagajte mi v ti strašni uri; saj sem noč in dan delal za vas!« — »Joj«, odgovarjali so drug za drugim solzeč se, »kaj moremo zdaj za vas storiti, ljubi oče? Bolezen je neozdravljiva. O, če bi bilo mogoče, radi bi vam pomagali. Pa ne moremo. Zoper smrt ni zdravila.« •— »O smrt!« tako je vpil bolnik; »tedaj moram umreti na vsak način! O, kako prazen in neumen je ves človeški trud! Za te, žena, za vas, otroci, sem se potil in trudil; za vas sem žrtvoval vse svoje moči, svoje življenje in zdravje — morda celo telo in dušo pogubil. In za vse to mi je tako plačilo! Kličem v smrtni stiski na pomoč, pa mi ne morete pomagati. O, koliko pametnejše bi bil ravnal, če bi bil služil Bogu! Kako drugače bi bilo zdaj zame, če bi si bil iskal prijateljev v nebesih. Kako drugače bi živel odslej, če bi še ozdravel!« — Pa žalovanje je bilo zastonj; obljube so bile prepozne. Smrt je odtrgala posvetnega bogataša od tako ljubih mu zakladov in ga postavila nepripravljenega pred sodnji stol božji.
11.	častitljivi župnik Janez Mihael Jleneberp je pridi-goval na dan sv. Volbenka o potrpežljivosti svetnikov. Ko je jahal domov, spodtakne se mu konj in on pade raz njega. Zlomi si nogo in trpi neizrekljive bolečine. Nogo so mu morali odrezati. Koliko je prestal pri tem, se ne da popisati. Mrzel pot ga je oblival in na obrazu se mu je bralo, kolike bolečine trpi; tožil vendar ni prav nič. — »Tudi brez noge je mogoče Boga ljubiti«, je govoril in tako dejansko pridigoval, kar je prej z besedo.
12.	Imeniten plemič cesarja Karola V. je nevarno zbolel. Cesar ga obišče in pravi, naj si izprosi katerekoli milosti. —* »Pomiri mojo vest«, prosi umirajoči, »ker sem živel le za svet.«
— »Tega ne morem«, pravi cesar. »No, torej mi podaljšaj življenje vsaj za nekaj ur!« — »Tudi tega ne morem*, odgovori cesar, »niti za trenutek ga ne morem podaljšati.« »Pa mi olajšaj vsaj bolečine v mojih kosteh!« zdihuje bolnik. »Tudi to ni v moji moči«, prizna cesar. »O, zakaj vendar nisem Bogu tako zvesto služil, kakor sem tebi«, toži bolnik. »Sedaj bi bil imel v nebesih prijatelja, kateri bi mesto redov dodelil večje milosti, odpustil mi grehe, podaljšal življenje in dal mi večno življenje!«
13.	Na burgundskem dvoru je umrl mož, ki se je šele na smrtni postelji spomnil, da ni nikdar skrbel za zveličanje svoje duše. Zadnjo uro svojega življenja je naročil, da naj zapišejo na njegov grobni spomenik drugim v svarilo te - le besede: »Tukaj počiva norec, ki je šel s sveta, ne da bi vedel, zakaj je prišel na svet.«
14.	Dva najvišjih cesarjevih služabnikov, ki v svoji službi nikdar nista mislila na svoj namen, prišla sta na lovu do puščavnikovega stanovanja. Na borni mizici najdeta življenjepis sv. Antona. Jeden radovedno začne brati; nekaj časa zamišljen gleda v knjigo, nato ves ginjen reče tovarišu: »Povej mi, predragi, kaj vendar hočeva doseči po svoji tako težavni službi? Najvišje, kar smeva še upati, je to, da naju cesar imenuje svoja prijatelja. Toda ali ni podobna cesarjeva milost lepi kristalni posodi, katera je pač dragocena, pa se tako lahko zdrobi ? V vedni nevarnosti sva. čim višje se povzdigneva, tem nižje utegneva pasti. — Kako vse drugače so služi Bogu! če le resno hočeva, prišteje naju Bog svojim prijateljem. Samo ljubiti ga morava in spolnovati njegovo voljo. Da, jaz to storim, sklenil sem za trdno.« Tovariš odgovori: »Prav imaš!« Akoravno bi bila lahko tudi na cesarskem dvoru služila Bogu, šla sta vendar oba v puščavo, da bi tam še lepše služila najvišjemu cesarju.
15.	Neki Šved je delal pri bogatem gospodarju v obližju Stockholmskem. Gospodar je večkrat delo nadzoroval in se je rad pomenkoval z delavci. Med drugim vpraša Švedskega delavca: »Ali veš, čegavo je to posestvo, in čegavo je ono — in ono?« Delavec vselej odgovori, da ne ve, in gospodar vselej pravi: »Moje.« Nazadnje še pristavi: »Glej, vse, kar le vidiš, vse je moje!« Delavec za trenutek obmolči, nato zasadi lopato v zemljo, sname pokrivalo z glave, ozre se kvišku in globoko zdihne: »Tu vidim nebesa; so tudi nebesa tvoja?« — Gospodar je molče odšel.
16.	Živel je graščak, ki je ukazal vsem svojim podložnim, da ga pozdravljajo, kadarkoli ga srečajo, z vprašanjem: »Kam greš?« čudno je, da ni dovolil nikomur, da bi rekel: Kam greste? čudno, da nobenemu ni odgovoril. Samo samemu 'sebi jo vselej na tihem odgovoril: »Da, kam greš ? Ali hodiš prav po poti proti nebesom?« Da so ga vsi tikali, to je hotel zato, da se ni spozabil in se ni povikševal nad druge zemljane. Hotel je vedno se tako spominjati, da so jedna nebesa za vse in za vse ista pot in ista vrata v nebeško domovje.
17.	Nek star puščaunik je imel navado, da je vedno postal in premišljeval, predno je kaj važnega pričel. Njegov učenec ga je nekoč vprašal za svet in ker mu dalj časa ni dal odgovora, mu pravi: »Kaj premišljuješ? Zakaj mi, oče, ne odgovoriš?« Pobožni puščavnik pa mu pravi: »Ali nisi zadnjič videl lovca, ki je prišel sem v puščavo na lov z lokom in puščico? Opazil si lahko, kako je obstal, nameril puščico in ojstro pazil na plen in potem šele izstrelil. Tako storim tudi jaz, kadar moram kaj začeti ali odločiti. Najprej pazno premišljujem namen, katerega hočem doseči, in se vprašam: »Ali bo služilo to, kar hočeš storiti, v čast Božjo in v korist bližnjemu?« Ker drugače bi bilo vsako delo brezvspešno ali celo grešno.
18.	Poganski modrijan Anaksagora se je večkrat oziral proti nebu in sam sebi govoril: »Poglej, tam gori je tvoj dom!«
19.	Ko je Aleksander Veliki zmagovito prodrl do konca zemlje, ko si je podvrgel narode in dežele in kralje, ali je bil potem srečen ? Na morski obali se je ves solzan pritoževal, da je svet premajhen.
20.	Kalif Abderaman III. je imel prav obilno vsega tega, v čemur posvetnjaki iščejo svojo srečo. Mnogim deželam in narodom je zapovedoval; zmagoviti vojskovodje so mu vedno širili kraljestvo. Vsa država je uživala mir in blagostanje. Abderaman sam je bil nezmerno bogat; vse se je blesketalo krog njega. V stolnem mestu si je sezidal palačo, katera je bila brez primere večja in lepša od vseh drugih. Samo jedna soba je bila dolga tritisoč vatlov in pol tako široka. Nič manj kakor 4312 krasnih stebrov je lepšalo poslopje. V notranji palači se je lesketalo vse v zlatu in dragih kamenih. Vso to krasoto je mirno užival Abder-arnan celo življenje; pa vse to mu ni moglo dati pravega miru in prave sreče. Skoro vedno je bil potrt; h koncu življenja se
49
tudi za trenotje ni mogel razvedriti. Umrl je in zapustil to-le pisanje: »Več kakor 50 let sem vladal. Ne bogastva, ne časti, ne moči in oblasti, ne razveseljevanja mi ni manjkalo, pa vendar malo dnij je bilo srečnih. Če štejem zares srečne dni v svojem življenju, najdem jih komaj — štirinajst!« — Tedaj med več kakor
18.000	dnevi je bilo komaj 14 takih, katere je vsaj on za srečne imel. Tako svet osrečuje svoje otroke; še dozdevne sreče jim ne more dati.
21.	Kalif JELešam nam je očiten zgled, da premoženje ne osrečuje človeka. Umrl je 1. 742. v Rasfi. Zapustil je 700 zabojev z zlati napolnjenih in poleg tega toliko dragocene svilene obleke, da bi jo bilo komaj 600 velblodov preneslo. Pa komaj je zatisnil oči, poropali so mu vse, tako da še posode ni ostalo, da bi truplo umili, in ne oblačila, da bi ga oblekli.
22.	Neko mlado deklico, po imenu Batilda, so roparji vjeli na angležkem bregovju in na Francosko odpeljali. Tam jo prodajo Erhinoaltu, ki je za Francosko skrbel mesto še mladega kralja IClodvika II. Batilda je bila še dete, ali vendar je že imela mnogo lepih lastnostij. Rasla je kot spomladna roža: lepota, pamet in pohlevnost so se razvijale od dne do dneva lepše. Vsa gospoda se je čudila dekletu. Pa tudi druge deklice so jo častile, zakaj znala je zadušiti vsako nevoščljivost v njih srcih. Tako lepo se je vedla, da so povsod govorili, deklica mora biti kaka kraljeva hči. To obnašanje ji je prikupilo vsa srca: zaupali so ji vsako reč, in skor je bila hišna gospodinja. Največja čast za kakega služabnika je bila tedaj, da je natakal kralju in gospodi pri kosilu vino, in k ti časti je Erhinoalt povzdignil Batildo. — Tako je lahko vsak dan videla kralja in največjo gospodo. Zato pa ni bila ošabna in prevzetna. Ni hotela, da bi ji bil kdo stregel, akoravno je imela pravico. Sama si je stregla, in še tudi drugim, ki so zavolj starosti že bili okorni. Erhinoalt je svojo prvo ženo zgubil in je snubil Matildo. Taka čast bi bila vsakega drugega dekleta zmotila, ali glej ! Batilda odreče. — Ker jo je pa Erhinoalt le še vedno prosil, naj ga vzame, zgine deklica nekega dne, in ni duha ne sluha po nji. Ko pa zve, da se je vdovec zopet oženil, prikaže se precej, in stopi v službo, ter naznani, da je namenjena izročiti se Bogu in zapustiti svet. — Ali Bog je drugače sklenil. Erhinoalt je spoznal čisto in nedolžno srce, in priporoči Batildo kralju, naj jo vzame za ženo! Tako je postalo nekdaj prosto dekle — francoska kraljica.
Ali — čeravno kraljica, — je ostala pohlevna. Malo potem umrje kralj, in ona je vladala milo in pravično. Varovala je deželo pred vojskami in sovražniki, ali strašne muke so vendar zadele Francosko. Batilda pa je bila mati svojega ljudstva. Vsako nerodno napravo je odpravila, davke je zlajšala, in prepovedala kakega Francoza v sužnost poslati. Mnogo sužnjev pa je odkupila, in jih oprostila. — Ali vendar jo je še nesreča preganjala. Nezvestoba in hudi jeziki francoskih velikašev so jo žalili; zapusti kraljevi prestol in sklene svoje življenje v samostanu. — O kako je še-le zdaj bila lepa! Nebeška zarja je skoro oblivala milo lice: služila je pokorno, kot prosta žena. — Blagor srcu, ki na kraljevem prestolu ne pozabi nizkega stanu, ki v samoti ne pomni nekdanje visokosti!
# a 1 © 1 le
I. Resničnost čudežev.
1. Sv. pismo stare in nove zaveze nam pripoveduje dolgo vrsto zgodovinsko resničnih čudežev, kar pripoznajo tudi sovražniki svete vere.
čudeži, ki jih opisuje sv. pismo stare zaveze, so se dogodili v ti-le vrsti:
Stvarjenje sveta (I. Moj z. 1, 1 in sl.)
Rešitev Noeta in njegove družine o vesoljnem potopu (I. Mojz. 7, 1 in sl.)
Bog zmeša jezike pri zidanju babilonskega stolpa (I. Mojz. 11, 1 in sl.)
čudeži, ki jih je Bog storil po Mojzesu pred izhodom in po izhodu iz Egipta (II. Mojz. 7—12.)
Oblačni in ognjeni steber (II. Mojz. 13, 21.)
Pot skozi rudeče morje (II. Mojz. 14, 16 in sl.)
Grenka voda postane sladka (II. Mojz. 15, 25.)
Prepelice in mana (II. Mojz. 16, 4 in sl.)
Voda iz skale (II. Mojz. 17, 2 in sl.)
Bog kaznuje upornike (IV. Mojz. 16, 31.)
Aronova palica ozeleni (IV. Mojz. 17, 8.)
Strupene kače, katerih pik je pekel kakor ogenj, in ozdravljenje pičenih Izraelcev (IV. Mojz. 21, 6 in sl.)
Balaamova oslica, ki je govorila (II. Mojz. 22, 28.)
Izraelci ohranijo ves čas svojo obleko na poti skozi puščavo (V. Mojz. 29, 5.)
čudeži pri osvojanju kanaanske dežele (Jozv. 3, 6. in 10.) čudeži, ki so se dogodili, ko so Filistejci vzeli skrinjo zaveze (I. Kralj. 5, 3 in sl.)
čudeži, ki jih je Bog po Eliji in zaradi Elije storil lili. Kralj. 17, 18; IV. Kralj. 1, 9. 10; 2, 8.)
Čudeži Elizejevi (IV. Kralj. 2, 20; 3, 15; 4, 1 in sl.; 5, 10;
6 — 8.)
Poraz Asircev pod poveljnikom Senaheribom (IV. Kralj. 19, 35.) Senca na solnčni uri Ecehijevi se nazaj pomakne (IV. Kralj. 20, 9 in sl.)
Tobija spregleda (Tob. 11, 13.)
Trije mladeniči v ognjeni peči (Dan. 3, 23.)
Danijel v levnjaku (Dan. 14, 30.)
Jona v trebuhu morskega soma (Jon. 2, 1.)
Namera Heliodora se prepreči (II. Mark. 3, 7.)
Sv. pismo nove zaveze opisuje te-le čudeže:
Oznanenje rojstva Janeza Krstnika (Luk. 1, 11.)
Zvezda modrih iz jutro ve dežele (Mat. 2, 1.)
Jezus spremeni vodo v vino (Jan. 2, 1.)
Jezus oživi Jairovo hčer (Mat. 9, 25; Mark. 5, 36), mladeniča v Naj mu (Luk. 7, 11) in Lazarja (Jan. 11, 1 in sl.)
Ozdravljenje petih slepih (Mat. 9, 27; 20, 30; Mark. 8, 22) in sleporojenega (Jan. 9, 1 in sl.)
Ozdravljenje sedem obsedenih (Mat. 8, 28; 12, 22; 15, 22; 17, 14.; Mark. 1, 23.; 7, 24.; 9, 16.; 16, 9.; Luk. 4, 33.; 8,30.; 9, 38.; 8, 2.)
Jezus gre sredi svojih sovražnikov, ki so ga peljali na rob gore, da bi ga doli pahnili (Luk. 4, 29.)
Ozdravljenje Simonove tašče (Mark. 1, 30.; Mat. 8, 14.) Ozdravljenje mrtvoudnega (Mark. 2, 3.; Luk. 5, 18 ; Mat. 9, 1.) Ozdravljenje žene, ki je imela duha bolezni (Luk. 13, 11.) Ozdravljenje vodeničnega (Luk. 14, 2.)
Ozdravljenje človeka, ki je imel suho roko (Mat. 12, 10.) Ozdravljenje stotnikovega hlapca (Mat. 8, 6.)
Ozdravljenje gluhomutca (Mark. 7, 32.)
Ozdravljenje sina, kraljevega služabnika v Kafarnavmu (Jan. 4, 46.)
Ozdravljenje žene, ki je trpela dvanajst let na krvotoku (Mat. 9, 20.; Mark. 5, 25.; Luk. 8, 43.)
Ozdravljenje gobovega (Mat. 8, 2.; Mark. 1, 40.; Luk. 5, 12.) in deset gobovih (Luk. 17, 12.)
Jezus zapoveduje vetrovom in morju (Mat. 8, 24.)
Jezus hodi po vodi kakor po suhem (Mat. 14, 25.)
Jezus se spremeni na gori (Mat. 17, 2.; Mark. 9, 1.; Luk. 9, 28.)
Pomnoženje kruhov (Mat. 14, 9.; 15, 32.; Mark. 6, 37.; 8, 5.; Luk. 9, 12.; Jan. 6, 5.)
Figovo drevo postane nerodovitno (Mat. 21, 19.; Mark. 11,13.)
Ozdravljenje Malhovcga ušesa (Luk. 22, 50. 51.)
Ob Jezusovi smrti nastane tema, zemlja se trese in zagrinjalo v tempelju se pretrga od vrha do tal (Mat. 27, 45.)
Vstajenje Jezusovo in potres, ki je bil tedaj (Mat. 28, 2.; Mark. 16, 6.; Luk. 24, 6.; Jan. 20, 1.)
Kristus pride k svojim učencem pri zaprtih vratih (Jan. 20, 19.)
Kristus se prikaže pri Tiberijskem jezeru (Jan. 21, 1.)
Kristusov vnebohod (Luk. 24, 50. 51.; Dej. ap. 1, 2.)
Prihod sv. Duha (Dej. ap. 2, 1.)
Peter ozdravi bromovega (Dej. ap. 3, 2), mrtvoudnega (Dej. ap. 9, 33.); oživi Tabito (Dej. ap. 9, 40.)
Pavel ozdravi bromovega (Dej. ap. 14, 7.); deklico, ki je imela Pitonovega duha (Dej. ap. 16, 16.); v Troadi oživi Evtiha (Dej. ap. 20, 9.); gad mu ne škoduje (Dej. ap. 28, 3.); ozdravi očeta Publija in druge bolnike na otoku Malti (Dej. ap. 28, 8. 9.)
Filip, dijakon, naredi v Samariji mnogo čudežev (Dej. ap. 8,6.)
Čudeži so se godili tudi nad drugimi apostoli (Dej. ap. 5, 19.), nad dijakonom Filipom (Dej. ap. 8, 39.), Pavlom in Šilom, posebno pa nad Pavlom po njegovem spreobrnjenju (Dej. ap. 9, 1.)
Jezus Kristus je storil vpričo svojih učencev še veliko drugih čudežev, ki jih apostoli niso zapisali (Jan, 20, 30.); tudi apostoli in učenci so naredili mnogo čudežev, ki niso zapisani. Le oni čudeži so nam ohranjeni v svetih knjigah, ki posebno spričujejo božanstvo našega Odrešenika.
2. Cerkveni očetje in cerkveni pisatelji v spisih zoper pagane in krivoverce navajajo mnogo čudežev, s katerimi je Bog potrdil pravo vero Jezusovo. Tako pripoveduje sv. Irenej (adv. haeres. I. II. c. 31.), da se v katoliški cerkvi pogosto gode čudeži in da se celo mrtvi obujajo k življenju. — Sv. Janez Krizostom
večkrat govori v svojih spisih o čudežih, ki so se godili tedaj na grobeh mučenikov.
3.	Iz življenja mnogih svetnikov, zlasti iz življenja sv. Gregorija čudodelnika, nam je znanih več čudežev. Ko je ta sveti škof nastopil svojo službo v Novi Cezareji, prišlo mu je razven malega števila kristijanov (bilo jih je le 17) celo več paganskih prebivalcev naproti. Mnogi izmed njih so ga prosili, da bi pri njih stanoval; vendar on raje sprejme ponudbo nekega bogatega kristijana, Mavtonija po imenu. Že drugo jutro pride množica bolnikov in ga prosi ozdravljenja. Gregorij kliče v ime Jezusovo in bolniki se zdravi vračajo. Veliko izmed njih se jih pokristijani, in zbero toliko, da se namenijo pravemu Bogu sezidati cerkev. Ko pa Gregorij ogleda prostor za zidanje cerkve, vidi, da je pretesen, od jedne strani omejen od morja, od druge pa od hriba. Po noči gre na ta prostor in spominja kleče Gospoda na obljubo, da se morejo z vero, toliko, kakor je gorčično zrno, hribje prestavljati. Naj se torej hrib toliko odmakne, kolikor je prostora za cerkev potreba. Po daljši molitvi gre domu; zjutraj je bil hrib odmaknjen, kolikor so potrebovali zidarji prostora. Glas o tem čudežu je šel po vsi deželi in ljudje so ga častili kot angelja in iskali pomoči pri njem v vseh svojih potrebščinah. — Tedaj sta se prepirala dva brata zavoljo nekega ribnika, in prišlo je na to, da naj bi meč razsodil med njima. Gregorij jima popisuje strahotno pregreho bratomorstva in ju utolaži, da si v roke sežeta in sprijaznita. Toda zaradi sebičnosti kmalu pozabita storjeno obljubo, začneta se zopet sovražiti in žugata drug drugemu s smrtjo. Gregorij gre k bajarju in vso noč moli. Drugo jutro ni bilo nikjer vode, pač pa namesto nje zelen travnik. — Deroča Liška reka tedaj toliko naraste, da se razlije črez strugo in vse za seboj podira in poplavlja. Prebivalci ob reki jokajoč prosijo pomoči sv. Gregorija. Gregorij gre k reki in ji v Jezusovem imenu zapove, da naj se vrne nazaj v svoje bregove. Ko se to zgodi, zasadi svojo palico ob bregu v zemljo in prosi Boga, da naj nikdar več vodam ne pripusti stopiti črez bregove. Suha njegova palica kmalu ozeleni in vzraste v košato drevo. Kolikorkrat zopet valovi pridero, pa se debla tega drevesa dotaknejo, poležejo se nazaj v svojo strugo.
4.	Koncem šestega stoletja so bili na Italijanskem žalostni časi. Leta 589. so bile strašne povodnji; Tiber je Rim skoro čisto preplavil; cerkve so se podrle, mostovi raztrgali; v okolici so bile
kmetije vničene, ceste razdejane, ljudi in živine je veliko potonilo ; povodenj stori strašno škodo. — Sedaj pa pride še strašnejša bolezen — kuga, na celo deželo; ljudje so kar cepali; tudi papeža Pelagija je pobrala. — Pelagijev naslednik papež Gregor Veliki je spoznal in rekel, da je vse to šiba božja za grehe naroda. Gregor je bil takrat že izvoljen za papeža, posvečen pa še ni bil. Učil je, vzbujal k pokori in poboljšanju življenja; imel je pretresljiv spokorni govor 29. avgusta v cerkvi sv. Sabine; klical je k zaupanju na pomoč božjo, k zaupanju na priprošnjo preblažene Device Marije, ki se je vselej skazala mater kristijanov. Razdelil je prebivalstvo v sedem krdel, in določil, naj gre vsako krdelo iz dotične cerkve; pri Mariji se snidejo in gredo skupno v cerkev sv. Petra. In tako naj se zbirajo, da pojdejo : kleriki in mladež iz cerkve sv. Marcela; menihi iz cerkve sv. Janeza in Pavla ; nune in dekleta iz cerkve sv. Kozma in Damijana; žene iz cerkve sv. Vitalja; otroci in berači od svete Cecilije. — Sklep te ganljive pridige je bil: »Pojdimo torej v molitvah in solzah iz dotičnih cerkva, in zberimo se v cerkvi naše svete Marije, prečiste Device, da bomo tam v solzah in zdihovanju stanovitno molili in prosili Boga za odpuščanje naših grehov, in usmiljenje.« — Papež je pa šel s svojimi kardinali na hrib Ara coeli (Nebeški oltar), kjer je bila slika preblažene Marije, slikana baje od sv. Lukeža.
Po molitvah sname papež podobo Marijino z oltarja ter jo nese sam naprej. S hriba Ara coeli gredč skupno proti cerkvi sv. Petra, vsi črno ogrnjeni; molili so na glas Kirie eleison — Gospod, usmili se. Pa tudi kuga spremlja procesijo, v jedni uri pade in umrje osemdeset oseb. Ko pride papež na most čez Tiber, jo bilo slišati v zraku angeljsko petje:
Veseli se, kraljica nebeška, aleluja!
Katerega si zaslužila nositi, aleluja!
Je vstal od smrti, aleluja!
Nato papež odgovori: Prosi za nas Boga, aleluja. Nad velikanskim spominikom cesarja Hadrijana je bilo videti, da je nad-angelj Mihael goreč meč vtaknil v nožnico, v znartienje da je nehala kuga.
5.	Tudi v srednjem veku je Bog s čudeži potrjal svoj pravi nauk in prave svoje poslance. Samo po sv. Bernardu je storil nešteto čudežev. Nekdaj je pridigoval sv. Bernard zoper Henricijane. Vzel je več hlebov kruha in rekel: »Na tem-le boste spoznali, da vam jaz oznanjam resnico, in da je nauk, zoper katerega govorim,
kriv nauk. Vsi vaši bolniki, ki bodo jedli ta kruh, bodo ozdraveli.« Oglasil se je pa neki škof, da je prav, če pristavi: »Vsi, ki ga bodo z zaupanjem jedli« ; svetnik je pa poln zaupanja v božjo moč ponovil: »Nisem tega rekel; marveč vsi, katerikoli bodo jedli, bodo ozdraveli, da nas spoznajo za prave božje poslance.« In število ozdravljenih je bilo toliko, da se je svetnik moral umakniti, ker so radi tega ljudje kar skupaj drli. — Ko je sv. Bernard v Milan potoval, privrelo mu je na sedem milj daleč vse ljudstvo nasproti in on je dal bolnim vseh vrst zdravje, slepim vid, bromovim zdrave ude, obsedenim oproščenje. Dalje skoz Nemško, Belgijo in Šam-panijo potovaje je storil brez števila čudežev. Povsod so se ljudje krog njega drenjali; od daleč so vozili k njemu bolnike, da bi jih ozdravil. Včasi je bilo toliko ljudij, da so mu bolne na okno devali, ki so večkrat ozdraveli, ako so se le njegovega oblačila dotaknili. Njegovi tovariši niso mogli vseh čudežev zapisati. Po vsaki ozdravitvi je ljudstvo vriskaje pelo: Kristus, usmili se nas! kirie elejson! vsi svetniki nam pomagajo! Kruljevim, hromim in pokvečenim je dal zdrave ude, kakor bi mehek il v razne podobe daljšal; vse otrpnjeno se je razvezalo, kakor s sapo stopljeno. Včasi je pred ozdravljenjem mrzel pot nastopil; pa ni bilo treba, da bi bil on vselej sam zraven, da je ozdravil. Temu čudnemu ozdravljevanju, kateremu je bilo priča več tisoč ljudij, se ni nihče bolj čudil, kot sv. Bernard sam, zakaj bil je iz srca ponižen.
6.	Tudi sv. Dominiku je Bog dal dar čudežev v obilni meri. Ko se je dal nekdaj na svojem potovanju prepeljati črez vodo, tirja brodnik od njega denar. A sveti mož mu de: »Jaz sem ubog učenec in služabnik Kristusov, ki nimam niti zlata niti srebra pri sebi; pa Bog vam bo že poznejše dal plačilo za vožnjo.« Brodnik ga zgrabi za plašč, rekši, da naj mu ali plača ali pa pusti plašč. Dominik se ozre proti nebu in po kratki molitvi pokaže brodniku na tleh denar in mu reče: »Tu imaš, ljubi moj, kar hočeš; vzemi in pusti me iti v miru.« — Ob času, ko so križarji oblegali mesto Tulus, napoti se več romarjev k grobu sv. apostola Jakoba na Špansko črez Garonsko reko. Ker je bil čoln prenapolnjen, se zvrne in štirideset romarjev se potopi v reki. Dominik, ki je v bližnji cerkvi molil, na vpitje vojščakov prihiti na pomoč, moli in potem glasno zakliče: »V imenu Jezusa Kristusa vam vsem zapovem, da pridite na breg!« Potopljenci se res iz vode prikažejo in vojščaki jih izvlečejo na suho. — V mestu Kastres, kjer je opoldne v cerkvi sv. Vincencija večkrat molil, videl ga je ondotni samostanski prijor
čevelj visoko prosto od tal vzdignjenega in zamaknjenega moliti. Ko je nekdaj hotel po noči v neko cerkev iti molit, pa so bila vrata zaprta, gre, hrepeneč po zakramentu sv. rešnjega Telesa, skozi zaprta vrata, in zakristan ga zjutraj v veliko začudenje najde pred oltarjem v molitvi. Celo nekega mrtvega mladeniča, Napoleona po imenu, je obudil v življenje z besedami: »V imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa ti rečem: vstani!«
7. Sovrstnika sv. Dominika, sv. Frančiška asiškega, je Bog proslavil z mnogimi čudeži. —Ko je nekdaj, kmalu ko seje red začel, tovariše zbral, da bi se ž njimi o Kristusu pogovarjal, zapovedal je v svoji gorečnosti nekemu izmej njih, naj v božjem imenu svoja usta odpre in govori o Bogu, karkoli mu bo sv. Duh dal. Brat je izpolnil povelje, in ko je čudovito o Bogu govoril, mu je sv. Frančišek zapovedal molčati, in je drugemu bratu rekel, naj on govori. Ta je ubogal in veličastno o Bogu govoril, pa tudi temu je zapovedal sv. Frančišek, naj molči. Rekel je potem tretjemu, naj o Bogu govori. Tudi ta je začel tako učeno o božjih skrivnostih govoriti, da je sv. Frančišek za gotovo spoznal, da je ta, kakor tudi prejšnja dva, od sv. Duha navdihnjen govoril. Temu je bilo priča tudi očitno znamenje. Ko so namreč tako govorili, prikazal se jim je Kristus v podobi lepega mladeniča, in jih je blagoslovil in napolnil s toliko milostjo in sladkostjo, da so bili vsi zamaknjeni, jednaki mrtvim, ki niso nič več čutili od sveta. Ko so se zopet zdramili, jim je rekel sv. Frančišek: »Hvalite Boga, dragi bratje, kateri je iz ust priprostih razodel zaklade božje modrosti; zakaj Bog je, ki odpira usta mutastim, in jezikom priprostih daje modrost v govorjenju.« —Na svojem potovanju je prišel v neki kraj mej Kanaro in Bevanjo, in ko povzdigne svoje oči, vidi nekoliko dreves ob poti, na katerih je bilo čudo veliko ptičev. Nad tem se začudi sv. Frančišek in pravi svojima tovarišema: »Počakajta me tukaj na cesti, jaz grem tjakaj svojim bratom ptičem pridigat.« In šel je na polje in začel pridigat ptičem, kateri so bili na planjavi. Precej so prileteli tudi tisti k njemu, ki so na drevesih bili; in vsi skupaj so bili mirni, dokler je sv. Frančišek pridigo končal, in odleteli so še le potem, ko jih je blagoslovil. Kakor je pozneje brat Masej bratu Jakobu iz Mase poročal, hodil je sv. Frančišek mej ptiči, prijemal jih je za čopke in vendar se ni nobeden premaknil s svojega mesta.
Zapopadek te Frančiškove pridige pa je bil ta: »Vi ptički, moji bratci, bodite hvaležni Bogu, svojemu stvarniku; vedno in
povsod ga hvalite, ker je vam dal prostost, da letite, kamor hočete; tudi vam je dal dvojno in trojno obleko. Ohranil vas je v Noetovi barki, da vaš rod ni zamrl. Tudi se mu morate zahvaliti, ker vam je zrak dal. Zraven tega ne sejete in ne žanjete, in Bog vas hrani, daje vam potoke in studence, da iz njih pijete, daje vam hribe in doline, da se v njih skrivate, in visoka drevesa, da na njih svoje gnjezda narejate, in čeravno ne umete ne presti ne šivati, vendar Bog oblači vas in vaše mladiče. Vaš stvarnik vas torej močno ljubi, ki vam skazuje tolike dobrote. Zato se varujte, bratci moji, pred grehom grde nehvaležnosti, in glejte, da boste vedno Boga hvalili!«
Ko je sv. Frančišek te besede govoril, odpirali so ptički svoje kljunčke, stezali so svoje vratove, razprostirali svoje peruti in spoštljivo svoje glavice pripogibali do zemlje in z znamenji in žvrgolenjem naznanjali, da jih je sveti oče močno razveselil. Sv. Frančišek se je tudi ž njimi veselil in se je čudil nad toliko množico ptičev, kateri so bili lepi in raznovrstno barvani, pazljivi in prijazni, za kar je pobožno stvarnika hvalil.
Po pridigi je naredil sv. Frančišek čez nje znamenje svetega križa in jim je dovolil odleteti. In na migljej so se vzdignili vsi ti ptički prelepo prepevaje v zrak, in razdelili so se v štiri dele, po znamenju svetega križa, katerega je sv. Frančišek čez nje naredil. S prečudnim petjem so odleteli, prva tropa proti vzhodu, druga proti zahodu, tretja proti severu in četrta proti jugu. S tem so naznanjali, da, kakor je sv. Frančišek, nosilec svetega križa, njim pridigoval in znamenje svetega križa čez nje naredil, po katerem so se v štiri dele sveta razkropili, ravno tako naj se tudi pridiga svetega križa Kristusovega, ponovljena od sv. Frančiška po njem in njegovih redovnikih, razširja po celem svetu, in da naj ti redovniki, kakor ptiči, nobenega premoženja nimajo na tem svetu, temuč, da naj prepustijo skrb za svoj živež jedino previdnosti božji.
— Pripetilo se je v nekem kraju blizu samostana, v katerem je takrat prebival sv. Frančišek, da so bratje v bolnišnici stregli gobavim in drugim bolnikom, mej katerimi je bil jeden tako nepotrpežljiv, nestrpen in vporen gobavec, da so vsi mislili, kakor je tudi v resnici bilo, da je od hudiča obseden, ker je vsakega, ki mu je stregel, žalil z besedami in z dejanjem. Vrh tega, kar je še huje bilo, je tako umazano preklinjal Kristusa in najsveteišo mater, devico Marijo, da mu nikakor nihče več ni hotel in tudi ni mogel streči. Akoravno so si bratje prizadevali potrpežljivo pre-
našati njim storjene krivice in razžaljenja, da bi si s tem pomnožili zasluženje potrpežljivosti, vendar niso mogli Zveličarju in njegovi Materi storjenega razžaljenja dalje strpeti in so zaradi tega sklenili omenjenega gobavca čisto zapustiti. — Tega pa niso hoteli poprej storiti, kakor da so to naznanili sv. Frančišku, ki je ravno takrat v bližnjem samostanu prebival. Kakor hitro so mu to povedali, gre sv. Frančišek sam h gobavcu, in ko k njemu pride, ga pozdravi, rekoč: »Bog ti daj mir, moj dragi brat!« Gobavec je odgovoril: »Kak mir morem imeti od Boga, ki mi je mir in vse dobro vzel in je dopustil, da tako gnijem in smrdim ?« Sv. Frančišek je na to rekel: »Sin, imej potrpljenje, ker nam Bog pošilja telesne bolezni na tem svetu v zveličanje naše duše, ker so močno zaslužilne, če jih kdo potrpežljivo prenaša.« Bolnik odgovori: »Kako morem potrpežljivo prenašati te neprestane muke, katere me trapijo noč in dan ? Pa ni samo bolezen, ki me trpinči, temuč še huje težave mi delajo bratje, katere si mi dal, da mi strežejo, pa mi ne, kakor bi morali.« Sv. Frančišek po božjem razodenju spoznavši, da je ta gobavec od hudobnega duha obseden, gre in začne moliti in iskreno Boga zanj prositi. Po molitvi pa se vrne k njemu in mu pravi: »Sin, ker z onimi nisi zadovoljen, ti hočem jaz sam streči.« — »To se mi dopade«, odgovori bolnik, »pa kaj "mi moreš več storiti, ko oni drugi ?« Sv. Frančišek odgovori: »Vse, kar hočeš, ti bom storil« Gobavec pravi: »Hočem, da me dobro umiješ, ker tako smrdim, da sam sebe ne morem več prestajati.« — Sv. Frančišek je hitro zapovedal z dišečimi rastlinami namešane vode segreti, potem je bolnika slekel in ga lastnoročno začel umivati. Božji čudež pa je bil, da so povsod gobe zginile, kamor se je dotaknil sv. Frančišek s svojimi rokami in daje meso popolnoma ozdravelo. Kakor je pa meso jelo se zdraviti, tako se je zdravila tudi duša, zakaj, ko je gobavec videl, da je začenjal zdrav postajati, je začel obžalovati in se kesati svojih pregreh ter se bridko jokati. Mej tem, ko je bilo telo po zunanjem umivanju z vodo gob očiščeno, čistilo je dušo notranje poboljšanje in solze. Na telesu in duši popolnoma ozdravljen je spoznal svojo krivico in je jokaje glasno klical: »Gorje meni, pekel sem zaslužil, ker sem brate v besedi in dejanju žalil in zaničeval, ker sem bil nepotrpežljiv in sem Boga preklinjal!« Štirinajst dnij se je neprenehoma kesal svojih pregreh, je prosil božjega usmiljenja in se je duhovniku čisto izpovedal. Sv. Frančišek, ko je videl očividen čudež, katerega je storil Bog po njegovih rokah, se je Bogu zahvalil in je odpotoval v oddaljene
kraje, zakaj v svoji ponižnosti se je hotel vsakemu počeščevanju umakniti, in je v vseh svojih delih iskal le božje časti in slave, ne pa svoje lastne. — Po štirinajstdnevni pokori je, kakor je Bogu bilo dopadljivo, omenjeni na telesu in duši ozdravljeni gobavec zopet na drugi bolezni obolel in je okrepčan z zakramenti svete cerkve sveto umrl. Ko se je njegova duša v nebesa selila, se je sv. Frančišku, ki je v nekem gozdu molil, v zraku prikazala in mu je rekla: »Me li poznaš?« — »Kdo si?« jo je vprašal sv. Frančišek. »Jaz sem tisti gobavec, katerega je ljubi Zveličar po tvojem zasluženju ozdravil, in danes grem v večno življenje, za kar se Bogu in tebi zahvaljujem. Blagoslovljena naj bo tvoja duša in tvoje telo, blagoslovljene tvoje svete besede in dejanja, ker po tebi bo veliko duš rešenih na svetu! Vedi, da ga ni dneva na svetu, da ne bi sveti angelji in drugi svetniki Boga hvalili za sveti sad, katerega ti s svojim redom rodiš v raznih delih sveta; zato se osrči in Boga hvali, čigar blagoslov boš vedno prejemal.« — Te besede izgovorivši je šla duša v nebesa, sv. Frančišek pa je bil s tem zelo potolažen.
— Ko je bil ta božji služabnik v samostanu sv. Urbana hudo bolan, hoče kozarec vina in ker ga zavoljo revščine ni bilo dobiti, si reče vode prinesti. To blagoslovi s sv. križem in zdajci postane voda najboljše vino. Ko pokusi, zgine bolezen, tako, da oba čudeža pričata, da je sv. Frančišek starega človeka popolnoma slekel in novega po Bogu vstvarjenega oblekel.
8. Sv. Anton JPadovanski se zaradi svojih skoro brezštevilnih čudežev imenuje »čudodelnik«; verno ljudstvo ga časti in kliče na pomoč v vseh potrebah. — Ko je bil svetnik v mestu Montpellier (Monpelje), zgodil se je oni čudež, zarad katerega še sedaj svetnika kličemo na pomoč, kadar bi radi našli kaj zgubljenega. — Neki novic, ki se je bil naveličal samostanskega življenja, pobegne skrivaj in odnese neko knjigo, katera je bila svetniku silno ljuba zaradi lastnih zapiskov. Žalosten bolj zaradi neplemenitega in zlobnega dejanja, kakor zaradi dragocene knjige, začne svetnik moliti in prositi milosti zaslepljenemu redovniku, pa tudi pomoči, da bi zopet nazaj dobil tako težko pogrešano knjigo. Bog takoj usliši zaupno molitev svojega zvestega služabnika. Že čez jedno uro pride begunec v svetnikovo celico, poklekne predenj in v solzah spozna svoje nepremišljeno dejanje ter vrne knjigo. Videl je namreč nekega moža, kije predenj stopil na potu ter mu srdito žugaje zapovedal, naj takoj nazaj da ukra-
deno knjigo. Svetnik prisrčno zahvali Boga, ki je takoj uslišal njegovo molitev, mladeniča pa posvari zaradi njegovega nespametnega početja. Svetnikove besede so mu šle tako do srca, da je postal vzoren menih. — Dve pobožni materi, ki sta radi hodili poslušat svetnikove govore, sta nekoč vrnivši se domov našli mrtvo vsaka svoje dete: jedno se je zadušilo v zibeli, drugo pa je umrlo v kotlu vrelega kropa. Obe prosita svetnika pomoči; prvi reče božji služabnik : »Kar mirna bodi, sestra, pa pojdi domov! Bog te bo potolažil,« — in res ji veselo naproti priskaklja deček čisto zdrav; otroka druge matere pa so sosedje, ki so brž pritekli, izvlekli nepoškodovanega iz vrele tekočine. — Nekdaj je bil poklican v mesto Bourges, da bi pridigal pred papeževim poslancem ob nekem zboru. Zbrala pa se je bila taka množica ljudij, da je moral govoriti pod milim nebom. Vse je bilo zamakneno v njegov nebeško - lepi govor; kar se začne nebo temniti, bliskati in grmeti, črni oblaki žugajo strašno nevihto. Vsak misli le na to, kako bi se rešil in prišel pod streho. Svetnik pa da z roko znamenje, in obljubi v polnem zaupanju na njega, »kateremu so vetrovi pokorni«, da ne bode niti kapljica nikogar zmočila, ako ostanejo mirni vsak na svojem prostoru. Ljudje so zaupali njegovi besedi in niso bili osramočeni; zakaj okrog in okrog je divjala silovita nevihta, tam pa, kjer je bila zbrana množica s svetim Antonom, kar kapljice ni bilo. Po pravici se je vse čudilo in še višje cenilo svetega govornika in njegovo besedo.
— Posebno znamenit je čudež, ki seje dogodil v primorskem mestu Riminskem, kjer je hotel sv. Anton oznanovati besedo božjo. Krivoverci so že tako preslepili ljudi, da se niso zmenili niti za besedo sv. Antona. Prvikrat se mu je to primerilo, da ni zmogla moč njegovega govora. Svetnik se zapre v svojo celico, moli in se pokori ter v solzah prosi za duše trdovratnikov. Bog ga usliši in mu pride na pomoč z neslišanim čudežem, čez tri dni zapusti sv. Anton samotno celico ter gre naravnost na obrežje jadranskega morja, kjer se izliva reka Marekija, poklekne, opravi gorečo molitev, naredi čez morje znamenje sv. križa in zapove ribam, naj se približajo na vrh vode: »Pridite, brezumne ribe, pridite in poslušajte besedo Gospodovo, ker se nezvesti krivoverci branijo jo poslušati!« Na te svetnikove besede se prične čudovit prizor: morje se začne gibati in na površju se prikaže množica raznovrstnih rib, velikih in malih, ki urno kakor v procesiji plavajo proti sv. Antonu in sc z glavami po koncu razvrstijo v najlepšem
redu, kakor vojaki pred poveljnikom: najmanjše pribite prav blizo, za njimi se postavijo ribe srednje velikosti in v ozadju, kjer je globočja voda, ostanejo največje ter vse mirno in pazljivo pričakujejo besedij sv. čudodelnika. Sedaj se prične pridiga, ka-koršne še ni slišal svet: »Ribe, stvari Božje, slavite Gospoda in zahvaljujte ga, da vam je dal za stanovanje tako plemenito prvino (element), kjer imate pribežališče pred nevihto in človeškim zalezovanjem. Vode je naredil tako čiste in prozorne, da morete tem lažje dobiti svoja pota in svoj živež. Bog vas je ob stvarjenju blagoslovil, da vas je v obilnejšem številu, kakor drugih živalij. Ob vesoljnem potopu ste ve jedine zunaj barke ostale žive in nepokončane. Vas se je poslužil Gospod, da je preroka Jona rešil smrti ter ozdravil slepega Tobija. Ve ste podale Gospodu davski denar, da se je mogel plačati davek zanj in za njegovega učenca. Ve ste tudi jedilo spokornikom, ki se mesa zdržujejo. Sam Odrešenik je po svojem vstajenju blagovolil vživati vaše meso v dokaz svoje človeške narave in svojega vstajenja od mrtvih. Da, Gospod je celo hodil po vaši pryini vam nad glavami in svoje učence si je izbral izmed ribičev, da jih je naredil ribiče ljudij, zato vas je tudi toliko nagnal v njih mreže. O, ve vse brezštevilne ribe, male in velike, in vse živali, ki se gibljete po vodi, slavite Gospoda in poveličujte ga nad vse vekomaj!« Po teh besedah, ki so jih ribe ves čas pazno poslušale, je nastalo med njimi neko šumenje, nekatere so odpirale gobčke, druge z glavo migale ter čast skazovale Stvarniku, kakor so mogle. Poprej se niso umaknile z mesta, dokler jih ni sv. Anton blagoslovil in odslovil. A tudi ljudje, kateri so bili trumoma privreli k morju, so bili silno presunjeni in ginjeni. Mnogi so glasno jokali, drugi pokleknili pred svetnika in ga prosili odpuščenja. To se ve, da je svetnik porabil to priliko in tako živo popisal hudobijo greha, posebno krivo verstva, da se je spreobrnilo vse mesto razun peščice trdovratnih hudobnežev.
— Oče sv. Antona je bil v višji kraljevi službi. Ker se je pa preveč zanašal na poštenost ljudij, ni skrbel vselej za pobotnice izplačanih vsot. Nekateri brezbožniki so to zlorabili in ga z lažjo pripravili v največjo zadrego, da bi bil zgubil prostost ali celo življenje. Strašna poskušnja za poštenjaka! Toda njegov sin ni dobil od Boga toliko milostij le za tuje ljudi ... Ko je bila sila največja in so krive priče že jele zmagovati, prikaže se kar nenadno pred sodniki in krivičniki sv. Anton iz Padove. »Brezbož-
neži!« jim zakriči, ali ne boste takoj priznali, kako so vas moj oče izplačali ob tej in tej uri s takim denarjem? Ne tajite dalje! Božja jeza bi vas zadela.« Kakor bi treščilo, popadajo krivičniki na kolena in spoznavajo resnico. Svetnik pa zopet zgine in vse se je tako zvršilo, da ga še pogrešili niso bili doma. — Kmalu potem se je pa imela še sijajne j še pokazati njegova pomoč. Njegov oče je bil celo obdolžen umora; že so ga bili izročili sodniji in, ker ni mogel dokazati svoje nedolžnosti, obsodili na vislice. Bog pa je svetniku razodel nevarnost njegovega očeta. Sv. Anton poprosi predstojništvo (čeravno je bil sam provincijal), da bi smel za nekaj časa iz samostana; pri tem pa ne misli na neizmerno daljavo od Padove do Lisabona in na težave daljne poti, marveč zaupa v Gospoda. In ne zastonj! nekaj časa gre in takoj je čudežno prestavljen v Lisabon pred sodnike, katerim tako prepričalno dokazuje nedolžnost očetovo, da vsi izprevidijo, da je bil po nedolžnem obsojen — a kje so dokazi? Svetnik pelje sodnike k umorjenemu mrliču in mu v Jezusovem imenu zapove, naj razodene, je - li res njegov oče kriv tega umora. In glej ! mrlič se vzdigne in z votlim mrliškim glasom pove, da je on čisto nedolžen, in potlej zopet takoj umrje. Sodniki so še svetnika prosili, naj ga vpraša, kdo je morilec, a svetnik odgovori, da ni prišel krivičnika naznanjat, marveč le nedolžnega rešit. Potlej ostane še nekaj časa med svojci ter jih opominja, naj hvalijo Boga, ker z njegovo voljo in močjo se je to zgodilo, naj se ga spominjajo, kakor tudi on vedno moli za njihov blagor. Potlej ga pa zopet duh božji odnese izpred njihovih očij — nazaj v Padovo. Le jeden dan in dve noči je bil odsoten. — Ko je sv. Anton zatisnil oči v preprostem samostanu in so še hoteli nekaj časa prikrivati njegovo smrt, da ne bi nastal velik šum, začeli so v rojstnem kraju — v Lisabonu — zvonovi sami zvoniti.
9.	Po svojih čudežih slovi posebno apostol Indijanski in Japonski, sv. Frančišek Ksaverij. — V Kulanu, mestu ob morju v trovankorskem kraljestvu, jih Ksaverij le malo spreobrne; večina meščanov ostane neverna, akoravno ga vsi radi poslušajo. Nad tem silno žalosten moli k Bogu, naj bi trdovratneže omečil in po kakem čudežu poveličal ime svojega Sina. Nato zakliče poslušalcem: »Vi mojim besedam nočete verjeti, pa sedaj poglejte, da se smete na-nje zanesti!« Po teh besedah veli jamo prejšnji dan zakopanega mrliča odgrebsti. Brž pristopijo neverniki, mrliča izkopljejo ter ga zaneso in polože svetniku k nogam. Po kratki molitvi se obrne
Ksaverij k njemu, rekoč: »V imenu živega Boga ti zapovem vstati, da daš spričevanje svete vere, katero oznanujein.« V tem trenutku se sklone mrlič zopet zdrav po koncu. Na to vsi kličejo: »Bog kristijanov je vsemogočen; podeli nam sveti krst!«
Tudi k spreobračanju na Japonskem je misijonarju največ pomagalo njegovo ostro življenje in čudeži, ki jih je Bog po njem delal. Najbolj znan je ta-le čudež: Hči nekega plemenitaža umrje v najlepših mladih letih. Že tisoč obljub stori oče svojim malikom, pa le ni uslišan in to ga pripravi v divjost in obupnost. Dva novo-spreobrnenca ga skušata utolažiti, svetovaje mu, naj se na ICsaverija obrne in ga prosi, da mrtvo hčer zopet oživi. Žalostni oče hiti k svetniku, mu pade k nogam in ga roti s solzami v očeh, naj njegovo hčer zopet oživi, in potem hoče rad sprejeti krščansko vero. Ksaverij, ginjen po očetovih prošnjah, še bolj pa po nesrečah ajdovskega ljudstva, moli s svojim tovarišem Ferdinandecem za mrtvo hčer. Spoznavši po božjem razsvetljenju, da je uslišan, vstane od molitve, rekoč: »Idi, tvoja hči živi.« Japoncu se zde te besede nespodobna šala ter ves nejevoljen pravi: »Kako je to, jaz sem svojo hčer mrtvo zapustil, on pa pravi, da živi ?« Ves skrben gre domu; na potu pa mu pride služabnik nasproti in mu zakliče, da njegova hči živi in da je popolnoma zdrava. Veselja in strmenja hiti, kar le more, domu. Ko pa stopi v hišo, steče mu hči v naročje, in na vprašanje, kdo jo je smrti odvzel, pripoveduje, da sta po njeni smrti dva častitljiva moža prišla in sta hudobnim duhovom iztrgala njeno dušo, ki se je zopet v truplo povrnila, in da je sedaj popolnoma zdrava. Brž se vrne oče s hčerjo vred h Ksaveriju, se mu zahvalit. Hči, komaj da svetnika ugleda, kliče: »Oče, to sta tista moža, ki sta me peklu iztrgala-;, in jima pade k nogam, kakor tudi oče. Oba prejmeta poduk in potem sv. krst. Vsa hiša in mnogo drugih posnema njiju zgled.
— V Sancijanu najde sv. Frančišek nekega kupca, Velijo po imenu, ki je bil dober pa vesel človek, neizmerno bogat, in svetniku, katerega je poznal iz Japonskega, jako naklonjen. Ksaverij ga je večkrat svaril, naj brzda svojo poželjivost, a tega ni mogel skleniti. Dajal je pa obilno miloščine in Ksaverij je za uboge od njega vse dobival. Nekega dne potrebuje denarja za doto mladi siroti, ki jo bila v nevarnosti, svojo nedolžnost zgubiti. Gre k Veliju in ga dobi ravno pri igri. Velijo se iz šale kaže nejevoljnega, rekoč: »Oče Frančišek, kadar igra slabo teče, ni mogoče veliko dati; razumni, kakoršni ste, si niste izvolili ugodnega časa.« Svetnik
mu odgovori: »Za dobro storiti je zmiraj ugoden čas in če se ima denar ravno v rokah, kakor vi sedaj, je najboljši čas vbogajrne dati.« Kupec mu reče: »Tu imate ključ do moje blagajnice, vzemite, kolikor hočete.« V blagajnici pa je bilo 45 tisoč tolarjev v zlatu. Ksavcrij jih vzame 300. Kmalu potem prešteje Velijo svoj denar tor najde, da jih je ravno toliko, kakor poprej ; zato misli, da ICsaverij ni nič vzel, in mu zategadel o priložnosti očita. V neki zamaknjenosti reče mu svetnik: »Imel si dobro voljo, polovico Gospodu podariti. On ti bode povrnil. V njegovem Imenu ti smem obljubiti, da ti časnega premoženja ne bo nikdar manjkalo in da ne boš umrl, da ne bi vedel dneva svoje smrti. Kadar ti bo vino imelo grenek okus, pripravi se potem, kajti le še j eden dan boš živel.« Kupec doživi v sreči in obilnosti visoko starost. Ko pa nekega dne pri neki slovesnosti pokusi vino, zdi se mu grenkega okusa. Tu se spomni ICsaverij a prerokbe. Dasiravno ga strah spreleti, daje si vendar srčnost in veli drugim gostom, naj vino iz njegovega kozarca pokusijo; njim se dozdeva prav dobro. Nato ukaže prinesti drugega vina, pa tudi to se mu zdi grenko. Sedaj pove gostom ICsaverijevo prerokovanje, vstane od mize, razdeli svoje premoženje med otroke in uboge, oskrbi svoj pogreb, prejme drugo jutro svete zakramente in se vleže potem, dasiravno še ne bolan, na mrtvaško posteljo. Drugi mislijo, da sc mu blede in ga skušajo pregovoriti, a on se ne da zbegati, čez malo časa pride njegov služabnik in ga najde mrtvega.
10.	V teku stoletij je bilo v Rimu kanonizovanih na tisoče in tisoče svetnikov in svetost vseh je bila spričana s čudeži. Preiskovanje in pričevanje o teh čudežih se godi z največjo natančnostjo in previdnostjo; čudapolna ozdravljenja n. pr. se morajo potrditi po izvedenih in vestnih zdravnikih, ki morajo dokazati, da se niso zgodila po naravnih potih in močeh. Zanimiv slučaj o tem nam pripoveduje papež Benedikt XIV. On je bil zagovarjalce (promotor fidei) pri preiskovanju življenja pobožnega Janeza de Orado. Neka oseba, ki je imela hudo trganje po vseh udih, je bila nenadoma ozdravljena, ker se je priporočila pobožnemu služabniku Božjemu. Benedikt pa tega dogodka ni hotel sprejeti kot čudeža, ker je mogoče, da je dotična oseba ozdravela zaradi svojega velikega zaupanja in silnega hrepenenja po zdravju, torej po naravnih močeh. — Ko je bil isti Benedikt XIV. še kardinal, obiskala sta ga dva angleška protestanta. Ker so kardinala nemudoma nekam klicali, položil je pred p tujca neke
listine, da bi lažje čakala. V teh listinah je bila obsežna preiskava, ali naj se prišteje j eden rajnkih blaženim ali ne. Kardinala ni bilo več ur nazaj. Vrnivši se je vprašal, kaj menita o preiskavi. Odgovorila sta: »Ako ta Božji služabnik ne bo proglašen za svetnika, potem bo težko kdo.« Gotovo sta imela ta dva moža tudi sebe za poštenjaka: pa taki strogi preiskavi bi svojega življenja ne bila hotela podvreči in mislila sta: če ti čudeži niso resnični, potem bi se sploh težko dokazala resničnost kakega čudeža. Kardinal se je posmejal in rekel: No, vidita; izmed vseh teh, vama tako verjetnih čudežev, mi tudi jednega nismo sprejeli, ker se nam zde dokazi prepomanjkljivi. — Tako natančno preiskuje sv. cerkev čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo kake osebe ali na kakem milostipolnem kraju, prodno izreče njih resničnost.
II. Namen čudežev.
a) Bog potrjuje s čudeži nauke sv. vere.
Jezusovi čudeži nam spričujejo, da je resnica to, kar je sam o sebi govoril, namreč, da je Bog in človek skupaj, čudeži apostolov in oznanovalcev sv. vere v raznih časih so prepričali njih poslušalce, da so možje, ki taka dela delajo, od Boga poslani in da mora torej biti vera, katero so oznanovali, nebeška in jedino zvcličalna. Vrh tega pa je Bog v raznih časih očitno s čudeži potrdil resničnost naukov sv. vere.
1.	Krivoverec Arij je učil, da Jezus Kristus ni pravi Bog, ampak je le stvar Boga Očeta. Cerkveni zbor v Niceji je zavrgel ta bogokletni nauk in potrdil nauk sv. cerkve, da je Sin božji istega bitja z Bogom Očetom, krivoverca Arija pa je izobčil. Njegovi privrženci, zlasti Evzebij nikomedijski, so se trudili Arija zopet vpeljati v cerkev. Ker se jim to v Aleksandriji ni posrečilo, pregovori Evzebij cesarja, da Arija v Carigradu zopet postavijo v njegovo čast. Cesar dovoli v to. V slovesnem sprevodu ga peljejo njegovi prijatelji v mesto in veliko ljudij od vseh strani pride gledat svečanosti. Pa na poti v cerkev Arij kar obledi, strah ga obide in neka telesna potreba ga opominja. Takoj stopi na stran, a ondi ga zadene šiba božja, drob se je bil izlil iz njega, in našli so ga mrtvega. To je bil strašen konec krivoverca.
2.	Arijanci so katoliške kristijane hujše preganjali kot malikovalci. Dokaz za to so nam posebno tipaški mučeniki. Van-
dalski kralj Hunerik j c poslal v bogato mesto Tipaso kraj sredozemskega morja arijskega škofa Bolimanda. Ko so katoliški kri-stijani to zvedeli, preselili so se večji del vsi hitro čez morje na Španjsko, ker so vedeli, kaj jih doma čaka; samo tisti, ki niso imeli s čim pobegniti, morali so doma ostati. Katoličani so se ogibali novega škofa kakor greha in nikdo ni hotel imeti ž njim cerkvene zveze; vsled tega jih je škof tožil pri Iluneriku zaradi upora. Kralj se razsrdi nad upornimi katoličani in pošlje poveljnika in trumo vojakov v Tipaso s poveljem, vsem meščanom in okoličanom desno roko odsekati in jezik ob korenu odrezati. Katoličanov — meščanov in okoličanov — je bilo več tisoč. Ubogim ljudem razglasijo sodbo, a nikdo ne prosi milosti in nitijedenne odstopi od katoliške vere, raji vsi trpijo strašno muko. Sedaj pa tudi večni Bog čudovito proslavi svoje zveste služabnike. Vsi, ki so jim porezali jezike, govorili so na glas, gladko in razumno kakor poprej; nek mutec, ki prej ni mogel govoriti, je sedaj izpre-govoril ter na ves glas hvalil mogočnega, usmiljenega Boga in Sina božjega, kije istega bi tj a z Bogom Očetom.
3.	Ob času, ko so bili arijanski Vandali v Afriki, naredil je sv. škof Evgenij v Kartagi mnogo čudežev v potrjenje svete katoliške vere. Pa tudi arijanski škof Cirila je hotel ljudi preslepiti, da dela čudeže. Dal je torej nekemu človeku petdeset zlatov, da se je hlinil, kakor da bi bil slep, in da je potem njega prosil, da ga ozdravi. Na javnem trgu podkupljeni človek res poprosi arijanskega škofa, da mu zadobi od Boga vid. Cirila tedaj reče: »V dokaz, da imamo Arijani pravo vero, dam ti zopet vid.« Toda pri teh besedah navidezni slepec res oslepi, spozna očitno svojo goljufijo in silno tarna ter prosi odpuščanja. Ravno tedaj pa pride mimo sv. Evgenij in dva katoliška škofa. Nesrečnež jih prosi, da bi ga ozdravili. Evgenij mu ukaže, da očitno spozna vero v S i n u božjega, ki je istega bitja z Bogom Očetom, naredi nad njim znamenje sv. križa in ga ozdravi.
4.	V prvih časih krščanstva je bila navada, da so duhovniki one sv. hostije, ki so ostale po sv. obhajilu, dali zaužiti malim, nedolžnim otrokom. Tako je bilo tudi v Carigradu. Nekdaj pa se je o tej priliki pridružilo katoliškim otrokom tudi judovsko dete, sin nekega steklarja. Deček je v svoji priprostosti z drugimi vred šel k sv. obhajilu. Ker ga ni bilo dalj časa, kot navadno, domov, vprašal ga je oče, kje je bil. Odkritosrčno mu sinček vse pove. Oče se silno raztogoti in v slepem sovraštvu do vsega, kar
50*
je katoliškega, prime dečka, vrže ga v razbeljeno peč v svoji delavnici in trdno zapre vrata. Skrbna matije kmalu pogrešila dečka in ga povsod iskala, toda ni ga našla. Skoraj je že obupala, da bi ga dobila, kar začuje v peči zdihljeje in klicanje. To je glas njenega sina! Brž odpre vrata in glejte čuda, sin pride nepoškodovan iz razbeljene peči. Mati ga vpraša, kako da ga ni zadušil ogenj? »Prelepo oblečena gospa sc mi je prikazala«, pravi otrok, »pogasila jo ogenj okolu mene in me ves čas varovala.« Vse mesto je takoj zvedelo za ta čudež; mati in sin sta postala katoličana, zaslepljeni oče pa je bil 1. 552 na povelje cesarja Justinijana kaznovan s smrtjo.
5.	V mestu Bourges (Burž) je bil neki krivoverec (Guiald), ki je imel veliko privržencev. Ta se je s sv. Antonom prepiral o pričujočnosti Jezusa Kristusa v presvetem rešnjem Telesu, čeravno je svetnik njegove ugovore pobijal s tako tehtnimi dokazi, da mu ni mogel ničesar več ugovarjati, vendar še ni hotel verjeti, marveč je rekel: »če mi moreš s čudežem dokazati, se udam katoliški veri, drugače ne.« Svetnik mu odgovori: »Zaupam svojemu Zveličarju Jezusu Kristusu, kateri mi bo milostno dodelil, kar zahtevaš.« Zdaj reče krivoverec : »Tri dni ne bom dal svojemu mezgu jesti. Potlej pa mu bom vpričo vsega ljudstva ponudil najboljše klaje. Takrat pridi z zakramentom, in če bo žival pustila ponujano klajo, pa molila sveti zakrament, — tedaj se udam.« Sedaj se ločita, in vse je željno in radovedno pričakovalo, kaj sc bo zgodilo. Tretji dan je svetnik najprej z veliko pobožnostjo maševal ; po maši pa nese presveto rešnje Telo, spremljevan od mnogo menihov, ki so šli s prižganimi svečami za Najsvetejšim, na trg pred zbrano množico. Krivoverec je že čakal, in ko se približa procesija, vrže ovsa pred lačno žival; sveti Anton pa jo pokliče in zapove, naj čast skaže v sv. Hostiji nevidno pričujočemu Stvarniku in Bogu. In — o čudo! — s pobešeno glavo beži od toli zaželene klaje in poklekne pred najsvetejši zakrament! Sveta groza prevzame vse navzoče; katoličani glasno razodevajo svoje veselje, krivoverci pa se osramočeni pozgubijo. Guiald se je spreobrnil in po njegovem zgledu še veliko drugih.
6.	Ob času sv. Klare je cesar Friderik II. pripravil Italijo v velik strah. V zvezi s Turki je preganjal papeže. S silno armado je po Italiji požigal mesta, teptal polja, ropal cerkve in samostane. Tako je prišel tudi v Spoletsko dolino in v Asizi. Samostan svete Klare je bil zunaj pred mestom. Truma razuzdanih in brezvernih
vojakov se nameni samostan po noči napasti in ondi doprinašati svoje gnjusobe. Nenadoma privihrajo s strašnim krikom in tuljenjem, pristavijo lestve in že splezajo vrh zidovja. Jokajoče lote redovnice k bolni prednici. Klara jih ljubeznivo tolaži in opominja, da naj zaupajo v Boga, potem ukaže sebe in ciborij s pr e' svetim rešnjim Telesom prinesli k vratom, predenj poklekne in moli: »Bi bilo-li mogoče, o Bog, da bi tvoje služabnice, ki si jih tukaj skupaj združil in preži vil v svoji ljubezni, padle nevernikom v roke? Otmi jih, o Gospod, ter mene ž njimi; ne daj zverem duš, ki te hvalijo!« Tedaj začuje glas: »Vedno boš pod mojim varstvom!« Pri tej priči se loti sovražnikov velik strah. Neka nevidna moč jih zapodi v beg; nekateri popadajo z zidovja, drugi se zvračajo z lestve; vse zbeži, samostan in mesto sta oteta.
7.	Apostolski vikar in misijonar Janez Hofman poroča v svojih poročilih o kitajskih misijonih ta-le dogodek: Decembra meseca 1. 1892 jo imel o. Teheng vsakoletni misijon na skrajnem severju našega okraja. Tam je še neznatno število kristijanov, pa to število vedno raste. V neki družini jih je bilo sedem krščenih. Najmlajša hči, Kru po imenu, je bila z drugimi vred podučevana, vendar krstiti je ni bilo mogoče, ker ni hotela verjeti, da je Kristus pričujoč v sv. rešnjem Telesu. Neki dan je bila deklica pri sv. maši. Ko je bila maša končana, pride deklica k altarju, kakor bi kaj iskala. Misijonar jo opomni, da naj gre proč, da ni spodobno, da bi stikala krog altarja. »Vem, da ni spodobno«, odgovori deklica, »pa jaz bi rada vedela, kje sta zdaj tista dva prelepa dečka, katera sem prej med sv.‘mašo videla na altarju?« Deklico peljejo v zakristijo. Tam je bil mašnik, ki je sv. mašo opravil. Le ta pove, da je dve hostiji posvetil, in da je Bog naredil čudež, ker deklica ni hotela verjeti, da je Kristus v svetem rešnjem Telesu pričujoč. »Verujem, tudi to verujem«, pravi, in prosi, da bi jo kmalu krstili.
8.	Nekdaj je bila sv. Klara močno bolna, tako da ni mogla z drugimi nunami v cerkev hoditi skupno molitev opravljat. Ko je prišel veliki praznik rojstva Gospodovega, šle so vse druge k polnočnici, ona pa je morala v postelji ostati, in je bila nezadovoljna, ker ni mogla z drugimi v cerkev iti in, kakor one, duhovne tolažbe okušati. Pa njen ženin Jezus Kristus, kateri je ni hotel pustiti brez tolažbe, dal jo je na čudežen način prenesti v ccrkevi sv. Frančiška, kjer je bila pri zornicah in pri slovesni p o / n o č n maši, in še celo sveto obhajilo je prej e la in je bila
potem na jednako čudežen način prenesena zopet v posteljo. Po službi božji v cerkvi sv. Damijana so sestre k sv. Klari prišle in so ji rekle: »O sestra Klara, mati naša, kako veliko tolažbo smo zadobile v tej sv. noči! O ko bi se bilo Bogu dopadlo, da bi bila ti pri nas!« Sv. Klara je odgovorila: »čast in hvala našemu Gospodu Jezusu Kristusu, visoko češčenemu, moje predrage hčere in sestre! Bila sem tudi jaz v veliko mojo dušno tolažilo pri slovesnosti te svete noči in še pri večji kakor ve; po skrbljivosti mojega sv. očeta Frančiška in po milosti našega Gospoda Jezusa Kristusa sem bila pričujoča v cerkvi svojega častitljivega očeta Frančiška, in sem z dušnimi in telesnimi ušesi poslušala službo božjo in orgljanje, in ravno tam sem tudi prejela sveto obhajilo. Veselite se torej zavoljo te velike milosti, katero sem prejela, in hvalite našega Gospoda Jezusa Kristusa.« — Tako je Bog poplačal Božjo služabnico, ki je spoznala ceno sv. maše in je srčno hrepenela biti pričujoča pri sv. daritvi.
9.	Podoben čudež beremo v življenju sv. Germane. Neko jutro je bila ta bogoljubna deklica že na vse zgodaj z ovcami v gozdu. Naenkrat vstane nevihta in tak naliv, da je voda kar v potokih tekla po bregovju. Zdaj zasliši zvon, ki jo kliče k sveti maši. Kakor je bila že dolgo časa vajena, hoče tudi to jutro v cerkev hiteti. Brž zasadi pastirsko palico v zemljo, ovčicam ukaže, naj le lepo skupaj ostanejo, dokler se ne vrne, ter se urno in veselo spusti proti cerkvi. Pride do potoka. Močno je narastel po gorskih pritokih vsled silnega dežja. Koj izprevidi, da danes ne bo mogla prebresti. Kaj .storiti ? Nazaj noče, ker jo tako močno vleče v hišo Gospodovo k najsvetejši daritvi. Preprosta, kakor golobček, si misli blaga deklica: »Ljubi Bog, ki stori, da se voda strdi in v led spremeni, kadar je mraz, mi tudi more pomagati, da pridem čez vodo. Saj grem k sv. maši!« V takem zaupanju naredi sv. križ in vsa srčna se spusti v derečo vodo. In glej — voda se ne udira pod njenimi nogami, brez najmanjše škode pride povrhi vode na drugo stran tako lahkotno, kakor bi se bila voda mahoma spremenila v trda tla! Z veliko pobožnostjo in prisrčno hvaležnostjo je bila pri sv. maši, potlej pa spet hiti po ravno tisti poti nazaj k svojim ovčicam, ki so se še vse skupaj mirno pasle, kakor jih je bila pustila.
10.	Cesar Julijan je hotel sv. cerkev uničiti in pravi Kristusov nauk smešiti. Kristus je prerokoval o Judovskem tem-pelju: »Kamen ne bo ostal na kamenu.« Julijan je pa hotel prav
zato tempelj zopet postaviti. Judje so ga podpirali na vso moč. Pa božja roka jo čudežno uničila satansko podjetje: veter je razpršil obilno zbrano gradivo; strela je končala stavbinske stroje in priprave; potres je še podlago starega zidu razmetal; na obleki zidarjev so se pokazala neizbrisna križeva znamenja in tudi na nebeškem oboku sc jo svital ovenčan križ. In slednjič so vse poskuse uničile ognjene krogljc, ki so prihajale iz zemlje, uničile delo in delavce, jih končale ali pohabile.
11.	Protestantovski pridigar je hotel zapeljati katoličane v kraju, kjer je sv. Frančišek Ksaverij zasejal zrno božjega nauka. Že več ur je pridigoval; kar se oglasi jeden imenitnejših domačinov: »Ti praviš, da nam hočeš dati boljšo vero, kakor je pa ta, ki nam jo je dal naš veliki oče Frančišek. Dobro! dokaži to. Naš veliki oče je med nami obudil šest mrtvih; obudi jih ti dvanajst in verjeli bomo tebi!« Na to besede je protestantovski pridigar umolknil.
12.	Sv. Stanislav JLostka je v nevarni bolezni želel prejeti sv. popotnico. Toda hišni gospodar, pri katerem je stanoval, je bil protestant in ni pustil duhovnika s sv. rešnjim Telesom v svojo hišo. Stanislav, silno užaljen, se zateče k sv. Barbari, proseč njene pomoči. Prošnja se mu usliši. O polnoči vidi sv. Barbaro, ki mu v druščini dveh angeljev prinese sv. popotnico.
13.	Neki duhovnik pripoveduje, da je neko noč pozvonil njegov hišni zvonec. Ko pogleda, kdo ga budi, zakliče mu velika, postavna, čisto nepoznana ženska oseba, naj gre hitro previdit deklo v to in to hišo na hribu, zakaj umrla bo še nocoj, Cerkvenik že čaka v cerkvi. Dušni pastir se urno napravi, vzame Najsvetejše in s Cerkvenikom nastopita pot proti zaznamovani hiši. Tudi Cerkvenika je zbudila taista oseba. Ko po jednournem potu dospeta do one hiše, najdeta jo ne malo začudena trdno zaklenjeno, a nikjer luči in nobenega glasu. Začneta trkati, odpro jima, toda o bolni dekli ne ve nihče. Že mislita, da ju je kaka malopridna oseba hotela imeti za norca. A kmalu se pokaže, da jo temu vse drugače. Da bi Najsvetejšega ne nosil duhovnik nazaj, reče jedna izmed treh dekel, da je pripravljena spovedati se ter prejeti sveto obhajilo. Bilo je okoli dveh zjutraj. Duhovnik njeni pobožni ponudbi rad ustreže. Začne se spovedovati, kar jo obidejo neke slabosti. Spove se in prejme Telo Gospodovo. Pa vedno ji postaja slabcje, želi v posteljo. Kmalu se, pokažejo vidna znamenja smrtne nevarnosti, zato ji duhovnik podeli še sv. poslednje olje ter pa-
pežcv blagoslov. Komaj to izvrši, pa je bila dekla — mrlič. Okolu njene postelje je viselo več podobic svetnikov, med temi največja in najbolj ozaljšana podoba sv. Ane. »Pobožna dekla«, dejali so domači, »je sv. Ano vselej posebno častila ter se vsak torek zdržala njej na čast katere jedi « Duhovnik in Cerkvenik pač nista dvomila, da je bila ona velika, postavna ženska oseba sama sr. Ana, ki je čudežno poskrbela svoji služabnici sveto popotnico.
14.	Sv. Anton jo nekdaj tako ganljivo pridigoval, da je neki velik grešnik, ki je poslušal pridigo, spoznal svoje grehe in se jih tako kesal, da se je začel jokati. Hotel je svetniku povedati svoje grehe, a od samega joku ni mogel nobene besede spraviti iz ust. Svetnik je to videl in rekel: »Pojdi, in vse grehe, katerih se spominjaš, zapiši na list in prinesi mi ga.« Grešnik je tako storil, in ko je svetnik popisani list pregledal, izginilo je naenkrat vse pisanje. Iz tega je svetnik spoznal, da so ubogemu spokorniku zaradi resničnega kesanja odpuščeni vsi grehi.
h) Bog poveličuje s čudeži svoje svetnike.
a) Marijo.
Katoliški kristijani so se v vseh stoletjih v dušnih in telesnih potrebah zaupljivo zatekali k preblaženi Materi božji, ker jih je zgodovina in skušnja učila, da usmiljeni Bog dopadljivo sprejme in rad usliši naše prošnje, katere polaga pred njegov sedež naša mogočna priprošnjica, nebeška Mati. Zaupanje vernih kristijanov ni bilo nikdar osramočeno, in Marija je brezštevilokrat čudežno pomagala. Le kakor kapljice iz morja so nekateri zgledi, ki jih podajamo.
1.	Že prvi čudež v Kani Galileji je storil naš Gospod Jezus Kristus na prošnjo svoje matere Marije.
2.	Ko je cesar Julijan, odpadnik, sklenil krščansko vero do čistega potrobiti iz svojega cesarstva, postil se je veliko in molil pogostokrat sv. Kazllij, škof cezarejski, v Marijini cerkvi s svojim ljudstvom vred. In glejte! Zamaknil se je ter ugledal Marijo pred božjim sedežem prosečo za sv. cerkev. Potolaživši jezo božjega Sina, poklicala je svetega mučenca Mcrkurija, čegar truplo in orožje je bilo shranjeno v ondotni cerkvi, ter mu velela, naj ubije cesarja Julijana, vojskujočega se tedaj v Perziji. Kakor ukazano, tako storjeno! V ravno tej uri je izginilo orožje sv. mučenca iz cerkve, kmalu potem je bilo zopet tu, toda krvavo. Zvedelo se je pozneje,
da je bil Julijan ravno tisto uro preboden s sulico po nekem neznancu, ki ga pozneje niso nikdar več videli.
3. Pobožni šeni na Francoskem, blizo mesta Puy, kjer je še današnje dni imenitna Božja pot, se je v tretjem stoletju prikazala preblažcna Devica Marija. Ženi je bilo Avrelija ime. Ta žena je bila veliko let bolna. V spanju ji Marija naroči, naj gre prej ko prej na goro Anic, kjer jo že prvi škof tega kraja ogradil kraj, za hišo Božjo odločen. Mati božja pa je pobožni ženi zagotovila, da bo na tej gori zopet dobila svoje zdravje. Njena družina jo je nesla na goro, ker sama ni mogla hoditi. Ko jo prinesejo proti večeru na omenjeni kraj, vsedc se utrujena na kamen in zadremlje. Proti polnoči jo premilo-lepi glasovi zbudijo. Avrelija zagleda prečudno bliščobo in prikaže se Marija, katero spremljata dve kardeli, jedno lepše od druzega. V jedni vrsti so bili angelji, v drugi nedolžne device. Nebeška kraljica se bliža bolni Avreliji ter jo ljubeznivo tako ogovori: »Zdaj, moja ljuba hči, si ozdravljena! Pojdi pa in povej mojemu služabniku Evodiju, naj mi na tem kraju postavi novo cerkev, v kateri me bodo verni častili in tu bom zdravje bolnikom in tolažnica žalostnim.« Pobožna Avrelija se svoji nebeški dobrotnici zahvali in zdrava in vesela poišče škofa Evodija ter mu pove, kako jo je preblažena Devica ozdravila, pa mu tudi sporoči povelje Matere božje, da naj v njeno če-ščenje sezida cerkev na gori Anic. Sveti pastir je bil neizrečeno vesel tega sporočila. Ali previden in moder mož, v strahu, da bi oče laži ne počel kacega slepila, naznani svoji čedi tridnevni post, potem še-le se napoti s svojo duhovščino in z ljudstvom na omenjeno goro. In glej čudo! V največji poletni vročini je bil kraj s snegom pobeljen. Pa še to očitno znamenje božje volje ni škofa pripravilo, da bi se bil takoj dela lotil. Bog mu je poslal še angelja, ki ga je opomnil na zidanje nove cerkve. Vendar je vestni škof hotel še z rimskim papežem poprej se posvetovati, njegovo sodbo zaslišati in ga pomoči prositi. Zato se je napotil v Rim, kjer je takrat sveto cerkev vladal papež sveti Kalikst. Poglavar svete cerkve je po božjem razodenju vse že vedel, predno je škoi Evodij prišel v Rim. Z veliko častjo je sprejel svetega škofa. Ko je bilo vse dognano, mu je sveti oče pridružil svetega Skrutarija, katerega je postavil apostoljskega misijonarja celi francoski deželi. Podaril jima je papež Kalikst pri odhodu imenitnih in predragih svetinj za novo cerkev. Ko je sveti’ Evodij nazaj priromal, lotil se je urno velikanskega dela, da bi nebeški Kraljici postavil spodoben
tempelj. Med težavnim delom se je mati Božja večkrat prikazala ter delavcem srčnost in sveto vnemo dajala. Ko je bilo delo dokončano, sklenila sta oba škofa, da hočeta zopet v rimsko mesto popotovati, da bi si pri svetem očetu izprosila privoljenje, da smeta to novo Marijino cerkev posvetiti. Ali komaj se na dolgo pot odpravita, srečata ju dva častila starčka, belo oblečena, posebno častitljiva. Škof Evodij ju pozdravi ter vpraša, kam da gresta. Ona pripovedujeta, da prideta iz Rima od svetega očeta papeža, kateri ju je poslal k škofu Evodiju in Skrutarju s poročilom, naj bota glede posvečenja nove cerkve Matere božje brez vse skrbi, ker cerkev so že posvetili angelji, katerim je Bog sam to sveto delo odločil. Neznana romarja škofom izročita dve skrinjici svetinj, katere naj bosa neseta v novo cerkev. Ko sta škofa te svetinje z radostjo sprejela, jima ptuja starčka še naznanita: »Ne mislita, da bi bilo to kako slepilo. V znamenje, da sva resnico govorila, bota pri svojem prihodu k novi cerkvi dobila cerkvena vrata tako zaprta, kakor sta jih pri svojem odhodu zaklenila, čudno pa se bodo vrata sama odprla, zvonovi se bodo sami oglasili, in luči bodo prižgane brez človeške pomoči. Živ in neznan blišč bo vse zidanje napolnil, in na altarju bota našla sled maziljenja s sveto krizmo.« In zdaj zgineta ptuja popotnika. Sveti Evodij in njegov pomočnik Skrutarij sta vse tako našla, kakor sta jima pravila prečudna moža. Sveti škof napove veliko slovesnost in hvali in časti s svojo čedo Boga in njegovo preblaženo Mater.
4. Sveti Gregor Turonskt nam pripoveduje, da je cesar Konstantin več imenitnih cerkva na čast Materi božji postavil po svojem zares obširnem cesarstvu. Jedno je zidal tudi v Galiji. Od-menili so za to Marijino svetišče velikanske stebre, katere so v kamnolomu obdelali. Ko pa stebre z velikim trudom spravijo na odmenjeni kraj, ne morejo jih po koncu vzdigniti. Več dni so se zastonj trudili. Zidarski voditelj je bil v velikih skrbeh, kaj hoče početi. Ko pa neko noč skrbno premišljuje, kako naj bi vendar vzdignil prežale stebre, prikaže se mu preblažena Devica Marija in mu pravi: »Ne žaluj dalje, povedati ti hočem, kaj ti je storiti, da stebre vzdigneš.« Potem mu povč, kako naj stroje postavi, kako vrvi zapne in kako vse drugo vredi. Zraven pa pristavi: »Vzemi tri male šolarje, ker pri tem delu ne potrebuješ nikogar druzega, ž njimi boš vse lahko storil, tega bodi prepričan.« Ko se predrami, premišljuje to čudno razodenje, in kakor mu je bilo naročeno, vse pripravi. Potem pokliče tri male otroke iz bližnje šole. Komaj da
se lotijo odkazanega dela, začno se težki stebri vzdigovati. Vse ljudstvo je bilo priča, kako so trije majhni otroki dognali, kar poprej tisoč močnih rok ni premoglo. — Ta čudež nam spričuje, da je bila prcblažena Devica sama, katera je v srednjem veku slavne može navdala z mislijo, da so nebeški kraljici slavili tem-peljne, katere moramo še zdaj vsi občudovati, in da jih je ona sama podpirala pri teh veličastnih stavbah.
5.	Imenitni pisatelj Surius nam poroča, da je sv. Jtadboda (v devetem stoletju) napadla huda bolezen. Zdravniki mu niso znali pomagati. Tudi sam se je pripravil na bližnjo smrt. Ko je pa prisrčno zdihoval k nebeški Kraljici, prikaže se mu preblažena Devica. Sv. Neža in sv. Tekla sta spremljevali nebeško Kraljico. Prečudna svitloba je razsvetlila hišo svetega bolnika, po balzamu je dišalo. Pri pogledu te prikazni se preplaši sveti škof, da ne more besedice izreči. On misli, da se mu smrt bliža. Njegov strah, pa tudi njegove bolečine je pregnala ona, ki je zdravje bolnikov, tolažnica žalostnih in gospodovalka sveta. Ljubeznivo mu reče: »Ne boj sc, pobožni Radbod! gotovo boš v nebesih gledal njo, katero si ve-likrat s pobožnimi zdihljeji častil in klical. In ker si pri svojih molitvah k Bogu se spominjal tudi mene, skažem ti milost, da te zdaj obiščem. Tudi ti povem, da tvoja bolezen ni v smrt. Ozdravel boš, vendar ne za dolgo. Po ozdravljenju boš le malo časa še bival v svoji prsteni ječi. Toliko bolj si zagotovljen svojega zveličanja, zato ne jenjaj, ampak čuj, moli in delaj kot dober in zvest hlapec. Hodi po poti, katero si nastopil, in končaj, kakor si začel.« Zdaj zgine ta prikazen in njena svetloba, le prijetna vonjava še ostane. Radbod pa je popolnoma zdrav. On sam je to prikazen razodel nekaterim svojim prijateljem, pa jim je naročil, naj pred njegovo smrtjo tega nikomur ne pravijo. Opisuje jim celo obraz in nošo nebeške Kraljice, ter pravi, da njena lepota preseže vso mogočo hvalo. Sv. Neža in sv. Tekla sta se, akoravno veličastni, ločili v vsem svojem obnašanju od velike kraljice, da se je lahko spoznalo, da sta le služabnici njeni.
6.	Na zgornjem Francoskem je mesto Valencienes. Ko se je pisalo tisoč in osem, je v tem mestu razsajala prestrašna kuga. Jednega za drugim so nesli iz nesrečnega mesta. Šestega kimovca proti večeru se prikaže preblažena Devica puščavniku, ki je samotarji v samoti blizu mesta. Naroči mu, naj gre v mesto in naj sporoči, da prihodnji dan naj se vse mesto posti, moli in druga
dela opravlja, potem jim bo Marija skazala svojo moč in svojo dobroto. Puščavnik spolni rad to povelje nebeške Kraljice. Vsi meščani so puščavnika spoznali kot poslanca ljubi) Matere božje. Prisrčno so molili, ostro se postili in obilno so ubogajme dajali. Ko je dan v teh pobožnih vajah skoraj že pretekel in vsi pričakujejo obljubljene pomoči, zagledajo iz visokih nebes iti prečudno procesijo. Preblažena Devica se prikaže v veliki procesiji angeljev in svetnikov. In ta nebeška procesija obide mesto dve milji na okrog in ga s prečudnim pasom opaše. Potem so cela procesija obrne proti puščavniku. Marija zopet naroči revnemu puščavniku, naj gre še v mesto ter naj naznani županu in njegovim svetovalcem, da naj tudi naslednji dan — v god Marijinega rojstva — ravno tako v duhovnih vajah prežive in naj gredo v procesiji po tistem okrožju, katero je Marija s prečudnim pasom zaznamovala. Ako bodo tako storili, bo kuga jenjala. Res sc je tako zgodilo. Spomin te dobrote obhaja mesto Valencienes vsako leto. Pred praznikom Marijinega rojstva je splošni prošnji dan. Osem dnij hodi procesija ter slehrni dan obhodi osmi del tistega mestnega okrožja, katerega je nebeška Kraljica s svojim prečudnim pasom zaznamovala. (Negot. Saec. M.)
7.	Leta 1094 je bila blizu mesta Laon na Francoskem obsojena na ogenj neka ženska zaradi skrivnega umora. Peljano na morišče vodi pot mimo cerkve Matere božje. Stopi v svetišče in tam na kolenih priporoča smrtni boj v hrambo Devici Mariji. Nato v znamenje, da se resnično kesa svojih grehov, očitno razglasi svoje grehe pred vsem ljudstvom. Prišedšo na morišče vržejo na ogenj in vržejo jo zopet in zopet, toda ogenj, če tudi velik, sc je noče prijeti. In če tudi po grmadi posuvajo smolo in žveplo, vendar ogenj niti njene obleke ne vžge. Ljudstvo se strahom čudi temu nedoumnemu dogodku. Udore jo v tolpah proti Marijini cerkvi z ono žensko vred zahvaljevat Božjo porodnico za tolik čudež.
8.	V mestu Karkasone so sv. Dominiku pripeljali krivoverca, katerega so hudobni duhovi imeli v svoji oblasti. Ko je svetnik preganjal hudobne duhove, vprašal jih je, kateri izmed nebeških svetnikov jim delajo največji strah? Hudobni duhovi pa mu niso odgovorili. Kar se prikaže Mati božja v družbi brezštevilnih angeljev. Z rotenjem rjovejo zdaj hudobni duhovi: »O, naša sovražnica, naše pogubljenje, naše osramotcnjc, čemu si prišla z nebes, da nas trpinčiš ? Zakaj nas siliš, da moramo resnico
spoznati‘t Poslušajte kristijani! poslušajte, kaj moramo spoznati! Ta Mali božja, tu pričujoča, ima moč, da svoje služabnike iz naših rok iztrga. Ona nam naše zvijače pretrga. Prisiljeni spoznamo, da ne bo nihče z nami pogubljen, kdor njej zvesto služi. Ona sama nam prizadene več strahu, kakor cela nebesa in njenim vernim služabnikom ne moremo škodovati. Vedite, da s pomočjo njene priprošnje bo marsikdo še smrtno uro rešen. Ako bi ona ne uničila naših napadov, zatrli bi bili že davno sveto cerkev in stanovom vero odvzeli.« — In ko so sveti rožnivenec molili, zbežali so hudobni duhovi. (S. Lig. Tug. M.)
9.	Naslednji čudež se je zgodil na Lotrinškem v vasi Gerbcvil. Leta 1(545 je padlo pet lot staro dete, ki mu je bilo ime Dominik, iz precejšnjo visočinc na kamnito grobljo ter si jo svojo glavico tako nesrečno razbilo, da so se možgani videli. Dete je bilo nezavedno. Vsi so mislili, da bo gotovo zdaj zdaj umrlo. Ta nesreča se je zgodila 25. mal. travna. Poklicani zdravniki so jako dvomili, da bi dete še kdaj ozdravelo. Njegovi skrbni stariši videč, da se na človeško in natorno pomoč ni več zanesti, zatekli so sc k čeznatornim močem. Zaupali so še na vsegamogočnost božjo in na mogočno priprošnjo ljube Matere božje. K Mariji pomočnici so svoje prošnje pošiljali, njej so svoje dete prisrčno priporočili. Po tej silni molitvi je dete dalo prvo znamenje, da še živi; kmalu potem mu je odleglo in s časom je bilo popolnoma ozdravelo. Ko je dete zopet moglo govoriti, je pripovedovalo, da je v trenutku največje nevarnosti videlo, kako je njegov patron, sveti Dominik, prosil preblaženo Devico, naj obvaruje njegovega varovanca. In Mati božja je uslišala sv. Dominika. Ilitro ozdravljenje tega otroka so pobožni stariši posebno še pripisovali škapulirju, katerega so očetje karmeliti dali bolnemu otroku. — Oče Kourcier, ki to čudno ozdravljenje popisuje, pravi, da so ta čudež pravilno preiskali in da je on ta zapisnik sam imel v rokah. (Negot. Saec. M.)
10.	Leta 1841 so postavili v mestu Viaregio v Italiji redovniki iz reda sedem žalosti Matere božje (serviti) samostan ter prevzeli tudi skrb tamošnje župne cerkve, kjer so kmalu postavili altar žalostne Matere božje. — Bil je lep poletni dan; po čistem morju se je zibalo vse polno čolnov, v katerih se je kratkočasila gospoda, ribiči pa delali za vsakdajni kruh. V naglici pa se nebo stemni, črni oblaki ga zakrijejo, močan vihar nastane. Daleč tam na morju se bori mala ladjica z mogočnimi valovi, ljudje v njej že gledajo svoj grob na dnu morja. Na pobrežju množica ljudij roke
vije, toda pomagati nesrečnim se nikdo ne upa. Naenkrat pa se začuje glas: za menoj, za menoj k oltarju žalostne Matere božje, le ona more tu pomagati! In cela množica se vali v samostansko cerkev, podoba žalostne Matere božje se odkrije in verno ljudstvo moli, goreče moli za rešitev nesrečnih. In glej, ladjica se bliža bregu, le malo časa še — in življenje vseh je rešeno po — Mariji!
11.	V sedanjem času so izmed Marijinih čudežev najznamenitejši lurški čudeži. V prvih štirih letih od tedaj, ko so je Marija prvič prikazala Bernardki (11. sveč. 1858), se je zgodilo 144 takih čudežev, ki so dokazani in splošno znani; k tem ne štejemo stoterih, da tisočerih čudežev, ki so sicer tudi gotovi, pa niso tako očividno splošno znani, čudeži, ki so se godili v prvem času v Lurdu, so obširno popisani v knjigi »Lurška Mati Božja«, ki jo je francoski spisal Henrik Lasserre, poslovenil pa Franjo Marešič 1. 1881. Zaradi popolnosti zbirke navajamo v naslednjem vsaj nekatere lurške čudeže, zlasti iz zadnjega časa.
— Henrik Lasserre, advokat v Parizu in pisatelj omenjene knjige, je 1. 1862. skoro popolnoma oslepel. Veliko zdravnikov je zastonj poskusil. Nazadnje se je dal pregovoriti prijatelju, bivšemu vojnemu ministru de Freycinetu, protestantu, da je naročil lurške vode. In res 10, okt. 1862. je došel mali zabojček z vodo. Pa predno odpre zabojček, gre v cerkev, da bi se spovedal. Ko bi ga ne bilo težko stalo, grešnemu posvetnemu življenju slovo dati, poskusil bi bil že preje to čudežno vodo. Mislil si je: če me ozdravi zdravnik, plačam ga jedenkrat za vselej; če mi pa Bog čudežno da zopet pogled, me zaveže tako, da očij nikdar ne smem več zlorabiti. Zato je poprej poskusil vse drugo in še le nazadnje, ko je bilo vse drugo zastonj, je iskal nadnaravne pomoči. Zdaj je pa mož mislil, da se spodobi, da se hvaležno z Bogom spravi; zato je šel spovednika iskat, pa pri vseh spovednicah je bilo vse polno vernikov; zato se je vrnil domov s sklepom, da se spove prej ko mogoče. S skesano molitvijo se je pripravil; nato je odprl zaboj, pomočil prt v vodo in jel močiti čelo in oči. Sam sebi ni verjel — v hipu so bile oči popolnoma zdrave. Preje še treh vrstic ne bi bil mogel prebrati, zdaj je pa koj nato prebral nad 100 stranij. Sedem let po ozdravljenju piše Lasserre sam: »Prav dobro vidim ves čas po ozdravljenju. Ne branje, ne napeto delo, ne dolgo bedenje mi ne utrudi očij. Bog daj, da bi jih vedno rabil v korist dobremu!« In lepše res ni mogel rabiti očesne luči, kakor jo je rabil, ko je pisal prav kritično knjigo »Lurška Mati Božja«.
— Že prvi turški čudeži so spreobrnili mnogo nevernih, krivovernih in malovernih. Veliko jih je pa bilo nasprotnih tem čudežem tako, kakor so bili farizeji Jezusovim čudežem nasprotni. Ker jih utajiti niso mogli, zato so prijeli orožje zabavljanja. Da bi prostomiscljccm, ki so se oglašali po vseh liberalnih časopisih, strupene jezike zavezal, dal je plemeniti mož A r t u s vsoto 15.000 frankov pariškemu notarju Mr. Turquct-u in jo odločil v to, da jo lahko prejme vsak, ki bi dokazal neresničnost le jed n ega izmed tako številnih v omenjeni Lasserre-jevi knjigi popisanih čudežev. To je storil še v času, ko so priče tistih čudežev še skoro vse živele ; če bi bilo kaj neresničnega, bi se bilo tedaj lahko spričalo — ali še do danes nobeden ni zaslužil imenovane vsote. Artusova požrtvovalnost je resničnost prvih lurških čudežev jasno dokazala; še bolj dokazuje to Marija z vedno novimi Čudeži.
— Redovniku o. Hermanu je v onem času, ko je Lurd zaslovel po svojih čudežih, začel vid prav hitro pešati. Kmalu ni mogel ne brati ne svetlobe prenašati. Prve pomoči je iskal pri imenitnem očesnem zdravniku dr. Guepin-u. Ta je izrekel, da ima bolnik »zeleno mreno« na očeh in da ga ozdravi le operacija. Predno se je pa podvrgel bolnik operaciji, vrnil se je domov. Pa bol je vedno rasla; nasvetovali so mu, naj se zaupno obrne k Mariji in opravlja devetdnevnico njej na čast. Storil je to in šel v Lurd. Na vseh svetnikov dan je bil zadnji dan devetdnevnice; bolnik je molil zadnji rožnivencc dcvetdnevnični pred jamo. Kar se nenadoma obrne k okolustoječim in reče: »čutim, da me blažena Devica prav zdaj popolnoma ozdravlja!« — Kar je rekel, to seje zgodilo; odslej so njegove oči mogle prenašati vsako svetlobo in se niso utrudile pri še tako mučnem branju ali pisanju. Dr. Boissarie pristavlja: »O. Herman je imel zeleno mreno, ki konča navadno prej ali slej s slepoto. Imeniten očesni zdravnik se je izrekel, da ga reši le operacija, zdaj je bil ozdravljen v hipu in popolnoma; mi zdravniki tega naravnim potom ne moremo razlagati.«
— Dne 27. nov. 1869. je v Lurdu v 1 ’/, minute ozdravel in v hipu prišel do polne moči H a n q u e t, katerega so imeli zdravniki za neozdravljivega. Osem do deset zdravnikov, ki so imeli ž njim opraviti, to spričuje. Izmed teh pravita Termonia in Davreux: »Ta slučaj je jedini v zgodovini ozdravljenja tovrstnih boleznij (sušil sc mu je hrbtni mozeg); Hanquet je bil izgubljen in zahvaljuje ozdravljenje le lurški vodi.«
— Sredi avgusta 1882. je bilo do 15.000 romarjev v Lurdu. Došlo je ž njimi 990 bolnikov; 176 izmed teh je zadobilo isti čas na čudežen način zdravje, še več pa dušno ozdravljenje. Samo med temi romarji jih je bilo 700—800, ki so se tedaj popolno spreobrnili.
— Sredi avgusta 1883. so bili takratni romarji priča 62 popolnim ozdravljenjem, ki so sc zgodila v kratkem času njihovega bivanja v Lurdu.
— Nekega dne 1. 1888. se je neslo sv. res nje Telo bolnikom, ki so krog čudežne kapele polegali. Nad 5000 ljudij jo pokleknilo in zaklicalo: »Gospod! ako hočeš, jih moreš ozdraviti.« V trenotku je vstalo več bolnikov in šlo za Najsvetejšim.
— V Lurdu so bili tudi od rojstva gluhonemi najedon-krat ozdravljeni. L. 1888. so prišli iz Belgije najedonkrat trije gluhonemi v Lurd. Prodno so ti odšli iz Belgije, sta sc izrekla dva zdravnika, da so ti trije neozdravljivo gluhi, da je bilo vse zdravniško prizadevanje zastonj. Ko so sc ti vrnili iz Lurda ozdravljeni, sta ta zdravnika privzela še tretjega dr. Archambeau-a; po najnatančnejšem preiskavanju so izrekli, da zdaj vsi trije dobro slišijo in že poskušajo govoriti.
— Leta 1889. je najedenkrat prišlo 15.000 romarjev. Pripeljali so s seboj 12.000 hudo bolnih. Tiste tri dni, ko so ostali ti v Lurdu, je bilo toliko ozdravljenih, da 22 preiskujočih zdravnikov še približno ni moglo izreči števila ozdravljenj. Tu navedemo le dva zgleda: Ludvik Charbonnel (30 let star) je delal v jarku ob železnični cesti. Kar se odtrga zemeljska plast in ga tako pohabi, da so ga na blazini morali odnesti. Od tedaj se pet mesecev sam nič ni mogel premakniti v postelji, čez 18 mesecev je vstal sicer, pa le po dveh bergljah je mogel iti par korakov. Tak je ostal. Prišel je v Lurd. Z jedno roko se je opiral na palico, z drugo na tovariša — tako je lezel k jami. Prejcmši sv. obhajilo v rožnivenški cerkvi, se je podal k čudežni kapeli. Isti dan ob dveh popoludne sc je kopal drugič in je bil mnogo boljši; zvečer je že mogel brez tuje pomoči iti za procesijo; drugo jutro je prišel iz kopeli popolnoma zdrav. Vsi zdravniki so ga spoznali za popolnoma ozdravljenega. — Kar več zdravnikov v dolgem času ni moglo podeliti, to je podelila Marija v trenotku.
— Osemintridesetletna žena z imenom Paca je bila mati deseterim otrokom. Zadnji porod je bil zelo težak in ji je pustil hudo bolezen, 4'/.2 leta se ni mogla ganiti. L. 1889. so
jo na nosilnici prinesli k čudežni kopeli v Lurd. Ker je bila (ako oslabljena, da se ni nič zavedla, je niso upali dejati v kopel. Na prigovarjanje redovnice, ki ji je vedno v bolezni stregla, so se slednjič odločili za to. Pa tudi v vodi je ostala nezavedna. Položili so jo nazaj na ležišče, kakor mrtvo brez gibanja in barve. Redovnica je s strahom tipala, če ji še žila bije, in goreče je molila. Med tem prineso sv. rešnje Telo skozi bolniške vrste k naši ženi. Bolnica se hipoma dvigne, skoči iz postelje in poklekne pred Zveličarjem. Nato je spremila z drugimi v procesiji sv. rešnje Telo. Zdravniki so priznali, da je popolnoma ozdravela. Udje, katerih poprej že tri leta ni mogla rabiti, so bili zdaj v najboljšem stanju.
— O. Matija jo 1. 1892. pred lurško jamo videl hromo gospo, ki sc je jokaje vračala na vozičku od čudežne kopeli. Vedel je, da joka, ker ni bila ozdravljena. »Gospa, le zaupajte«, ji je dejal. Gospa ga je začudena gledala in ni precej verjela, da je katoliški duhoven. ICo se je prepričala, je rekla: »Vi pravite, da smem upati?« »Gotovo! gospa; jaz za trdno upam, da boste ozdraveli !« Redovnik je molil tisti večer pred jamo sv. rožni venec. Kar ga nagovori neznan gospod: »Ali ste vi danes zjutraj up dajali moji bolni ženi?« — »Da, gospod!« — »Tedaj — ali res upate?« — »Upam, in še trdno upam. Videl sem pri materi dva otroka, ki sta tako pobožno molila, da morata biti uslišana. Jaz zaupam, kako Vi?« — »Jaz —nimam nič upanja, ker nimam nič vere! Prišel sem v Lurd z ženo, ker imam prav zdaj počitnice. Ali bi hoteli jutri za ženo maševati in po sveti maši priti k nam zajutrkovat?« — »Sv. mašo sem že obljubil drugemu; zajutrkovat me ne bo, ker sem prišel v Lurd molit, ne pa obiskavat ljudi. Obljubim pa, da bom molil vsak dan za bolno soprogo sv. rožni venec!« Tretji dan je videl redovnik zopet ono bolnico, (ki je bila že 15 let bolna), ki je imela tako sključene roke, da je mogla komaj molek držati. Svetoval ji je, naj moli rožni venec za duše v vicah in naj kar zahteva v Marijino čast ozdravljenja. — Še tisti večer je prišel soprog njen k redovniku in je rekel: »Oče, popolnoma je ozdravela!« — »Tedaj, vaša soproga je zdrava! Vi pa? Ali verjamete zdaj ?« Mož ni vedel odgovora. Redovnik mu reče: »Poiščite zdravja svoji duši, da ne pride na vaše telo bolezen, katera je do zdaj mučila vašo ženo.« . . i Uradnik je res še tisti dan poiskal spovednika.
— Koliko milostij deli lurška Mati božja, kažejo sledeče številke. Vsako leto dojde v Lurd krog 20.000 zahval, krog
800.000	priporočil v molitev in nekako 1,000.000 romarjev; vsako leto se razpošlje krog 100.000 steklenic lurške vode, ki po vesoljnem svetu čudežno dokazuje Marijino milost.
— Kaj pa zdravniki pravijo k tako številnim trenotnim, nadnaravnim ozdravljenjem? Kateri resnico spoštujejo, ji ne bijejo v obraz, če ji že tudi naravnost ne dajo spričevanja. Tisti pa, ki nočejo nič nadnaravnega verjeti, se zvijajo kakor zdravnik, popisan v tem - le zgledu: Bogato, pa neverno bolnico je obiskal, kakor po navadi zdravnik, s katerim sta se dobro umela. Gospa je ravno prej slučajno brala o neštevilnih lurških čudežih in zato je vprašala zdravnika, kaj misli o lurških ozdravljenjih. Zdravnik je odgovoril prevzetno-zaničljivo: »V Lurdu ozdravljeni so bili bolni samo na domišljiji; to so halucinacije!« »Pa, gospod doktor, večkrat tožite, kako raste število neumnih; pa vi bi jih še za kakih 200 000 radi pomnožili ? Ali štejete vašo tako umno svakinjo, ki je bila tudi med romarji, med zmešane?« Zdravnik ni pričakoval takega ugovora. V zadregi je rekel: »To je hipoteza! Skušnja pa uči, da se morajo pripisovati vsa takoimenovana čudežna ozdravljenja psihičnemu fluidu, t. j. dušna vznemirjenost vpliva čudežno na telo!« »No dobro, gospod zdravnik, zakaj mi dajete zdravil, ki nič ne pomagajo ? Pomagajte mi že jedenkrat in pokažite moč tega fluida!« »Oprostite gospa, moramo biti previdni; pri tem poskusu je treba duha vznemiriti in vznemirjenost je pa lahko nevarna!« »Nevarna? Zakaj pa za lurške romarje ni nevarna? Tisočerim pomaga in ne škoduje nikomur?« Zdravnik se je zvijal in nazadnje rekel: »Romarji imajo pa vero!« »Dobro!« je rekla gospa, »mesto zdravil in fluida, dajte mi vero!«
— Vse drugače ravnajo nepristranski zdravniki. Imenitni zdravnik dr. B o i s s a r i e , ki je bil poprej zdravnik v pariški bolnišnici in se je na to posvetil preiskavanju lurških ozdravljenj, piše: Skušeni zdravniki, ki zaslužijo to ime in ki so res od blizo preiskavah luršlta ozdravljenja, priznavajo vsi, da vsa zdravniška moč kaj takega ne more doseči. Ozdravljenja, ki so se zgodila v Lurdu od 1. 1858—1888 je po natančnem preiskavanju nad 300 imenitnih zdravnikov spoznalo za taka, da jih vse zdravniško znanje ne more razložiti. Imenovati bi mogli mnogo najbolj slovečih in cerkvi ne kaj prijaznih imen. Tako n. pr. pravi univerzitetni profesor dr. Buchanan v nekem angleškem časopisu: »Marsikatero ozdravljenje lurško se sme pripisovati velikemu zaupanju bolnikov. Pa kako se to da, razlagati, da postane v Lurdu
zlomljena kost v trenotku cela?« — Dr. Konstantin James je obiskal Lurd iz istega namena, kakor vse glavne evropejske kopeli. Sam pravi to in pristavlja : »Videl sem ozdravljene, katere smo imeli jaz in tovariši v poklicu za neozdravljive. Mogel bi kdo oporekati, da je bila bolezen le domišljena ali ozdravljenje izmišljeno, pa to ne more veljati n. pr. o bolezni »rak« — in v Lurdu je bilo mnogo te bolezni rešenih. Taka ozdravljenja moramo smatrati za čudeže, ker se sicer nikdar najedenkrat ne zgode.«
— Papežev zdravnik profesor Lapponi je v nekem rimskem društvu obravnaval predmet: »Lurški čudeži in zdravniški ugovori.« »Le prostovoljna zaslepljenost in pa nameravano na-sprotstvo — tako je sklenil s splošno pohvalo — moreta tajiti lurške čudeže.«
— Dne 1. maja 1893. je na shodu zdravnikov za oči imenitni očesni zdravnik dr. D o r (protestant) tole sporočil: Vion-Dury je bil nad osem let slep; ko je pa omočil oči z nekaterimi kapljami lurške vode, je naenkrat spregledal.
— Navedli bi lahko še več slovečih imen. Pa naj zadostuje. Rečemo le: Predno se sprejme kako ozdravljenje kot gotovo v zapisnik, se morajo vselej za to izreči zdravniki strokovnjaki, ki natančno preiskujejo vse znamenitejše slučaje. Kakor smo povedali o čudežih, ki so se zgodili od leta 1858 — 1888, da jim je nad 300 zdravnikov dalo spričevalo nadnaravnosti, tako moremo reči tudi o čudežih naslednjih let in o čudežih, ki se še zdaj gode v Lurdu. Tako se je n. pr. izreklo 1. 1893. šestdeset zdravnikov, da lurška ozdravljenja tega leta presegajo moči človeškega znanja. To njihovo izjavo spričuje 91 po njih sestavljenih zapiskov.
y Sveti Jožef.
1.	Pavel Bercjčan pripoveduje v svoji knjižici »o češčenju sv. Jožefa« naslednje čudovito ozdravljenje: V mestu Lionu na Francoskem je prav nevarno zbolela častita mati Ivana, prednica uršulinskega samostana. Že se skoraj ni več zavedela. Tedaj se ji prikaže sv. Jožef, ki ga je vedno častila kot svojega posebnega pomočnika; svetnik položi svojo roko na tisti kraj njenega telesa, v katerem je znotraj imela najhujšo bolečino, in pri tej priči je ozdravela, kmalu na to vstala in se čutila popolnoma zdravo in trdno. Zdaj pride zdravnik, ki jo je zdravil v tej bolezni. Pogledati je hotel, kako se bolezen obrača. Sam je pravil pozneje,
da si ni bil več svest njenega življenja in da je mislil, da jo bo mrtvo našel. Lahko verjamemo, da so je neizrečeno zavzel, ko jo je zagledal popolnoma zdravo in trdno.
2.	V nunskem avguštinskem samostanu v mestu Antverpcn je živela redovnica Elizabeta. Kako polčetrto leto je bolehala za prav hudo boleznijo, ki ji je prizadevala tolike bolečine, da je mnogokrat od samih bolečin omedlela. Zdravniki so zgubili kar vse upanje, da bi kedaj ozdravela; nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Ko je uboga redovnica videla, da ji ljudje ne morejo pomagati, iskala je le pri Bogu pomoči. Vedno je posebno lepo častila sv. Jožefa in je za Bogom vanj največ zaupala. Vzela je pas, ki je bil blagoslovljen s tem, da se je med blago slo vij enjem klical posebno sv. Jožef na pomoč. S tem pasom se je opasala; molila je, delala obljube in se zatajevala, da bi zadobila dar zdravja. Pri tem je imela trdno zaupanje in prepričanje, da bo uslišana. — Deseti dan junija 1659. leta jo začne krč grozovito lomiti. Njene tovarišice so jo držale na rokah; od silne bolečine so jo oblivale solze. V tem žalostnem stanu se zgrudi na kolena pred podobo sv. Jožefa in ga prisrčno kliče na pomoč. In glej! v tem trenutku se ji zboljša in popolnoma ozdravi. Tretji dan junija naslednjega leta je bila čudovita prigodba po natančnem preiskovanju očitno popisana. Med zdravniki, ki so se prišli prepričat o tej dogodbi, bil je tudi krivoverec, ki je naravnost spoznal, da se je ozdravljenje moglo zgoditi le s čudežem. (BoIIand.)
3.	Eva f rančiškana sta se hotela prepeljati čez severno morje, pa jih je prehitela strašna nevihta. Barka se je razbila in potopila. Z barko vred se je potopilo kakih 300 ljudij. Meniha sta bila tako srečna, da sta od razbite ladij e vlovila desko, na kateri ju je nepokojno morje tri dni sem ter tje gonilo. Njunega žalostnega položaja, strahu in groze si človek skoraj misliti ne more. Bila sta v vedni nevarnosti, da ju bodo valovi zagrnili in ju morje zalilo. Moči ju vedno bolj zapuščajo in komaj komaj sta se še deske držala. V tej nepopisni stiski kličeta na pomoč sv. Jožefa, katerega sta doslej vedno posebno častila. In res se jima sv. Jožef prikaže tretji dan. Brez pomoči nebeškega priprošnjika sv. Jožefa bi bil ta dan poslednji njunega življenja. Mogočni varuh pa ju srečno spravi na breg morja. Ko stopita na suho, zahvalita prisrčno Boga za čudovito pomoč, ki jim jo je poslal po sv. Jožefu.
4.	častitljiva sestra Cecilija Portaro iz Milana, iz tretjega reda sv. Frančiška Asiškega, je imela posebno veselje do češčenja
sv. Jožefa in se je njemu na čast vsako sredo postila ob vodi in suhem kruhu. Med obilnimi milostmi, katere je prejemala po tem svetniku, je posebno imenitna tista, ki jo je zadobila nekdaj na potovanju. Šla je namreč z nekaterimi redovnicami na božjo pot k Materi božji Trapaniški na sicilijanskem otoku. Ko so se vrnile z božjega pota, popustili so brodnarji njo in njene tovarišice na bregu ob morju in sicer po noči. Ker jim je bila dežela neznana in pota niso znale, premišljevale so vse prestrašene, kam in kod bi se obrnile. Tedaj se jim prikaže častitljiv starček, jim daje srčnost ter se jim ponudi spremiti jih v njih stanovanje, katero je bilo daleč od morja v ulicah sv. Jožefa. Vse vesele gredo za njim. Ko jih je pripeljal do njih stanovanja, zgine jim starček tako naglo izpred očij, da se mu še zahvaliti niso mogle za njegovo postrežbo in dobroto. Trdno so bile prepričane, da ta častitljiv starček ni bil nihče drugi, ko sam sv. Jožef, varuh sicilijanskega otoka.
5.	Slavni habsburški hiši gre čast, da je slavo ubozega tesarja iz Nazareta po vrednosti povzdignila in razširjala po vseh pokrajinah, po katerih se tako ponosno ozirajo bistre oči zmagovitega cesarskega orla. Posamezne dežele avstrijske so si bile že prej izbrale sv. Jožefa za posebnega zavetnika in pomočnika; vse pa je izročil v njegovo varstvo in to tudi očitno dal oklicati leta 1675 cesar Leopold I. Tedaj so ga mej drugimi tudi kranjski stanovi z veliko slovesnostjo sprejeli za patrona in varuha naše dežele. Tako gorečo pobožnost je pa tudi sv. Jožef cesarju Leopoldu hvaležno poplačal s tako obilnim čudežem, kakor nekatere nahajamo v stari zgodovini bogaboječih Izraelcev. Njegova stiska in žalost namreč ni bila majhna. Ker ni imel nobenega sina, se je bilo zelo bati za srečni obstanek skupnega cesartva. Tako lepo in mogočno cesarstvo imeti, pa brez sina biti, to je tožno stiskalo blago cesarjevo srce. V tej zanj tako nemili in za cesarstvo tako nevarni potrebi se zateče k sv. Jožefu, ter da v ta namen slovesen razglas, da naj se sv. Jožef zanaprej časti kot poseben varuh avstrijske hišo; dalje ukaže vliti prelepo podobo rednika Jezusovega iz samega čistega srebra, in tudi zapove, naj se cel teden vsak dan ljudstvo zbira v očitnih procesijah in priporočuje sv. Jožefu s pobožno molitvijo in glasnim petjem. In splošna molitev je bila na priprošnjo sv. Jožefa uslišana, cesarjeve želje so izpolnjene; hiša habsburška je dobila naslednika, Jožefa I. V zahvalo za toliko milost je obljubil cesar še drugi,
jednako dragocen kip sv. Jožefa postaviti na najlepšem trgu dunajskega mesta. Pa smrt ga je prehitela, da ni mogel sam zvršiti svoje pobožne obljube; namestu očeta je njegov sin Jožef dal postaviti obljubljeno soho ravno na svojega godu dan 19. sušca 1709, ter se je sam vdeležil s svojim dvorom vpričo mnogoštevilnega ljudstva te veličastne slovesnosti.
6.	L. 1842 so v Veroni na Laškem v cerkvi sv. Nikolaja obhajali na čast sv. Jožefu mesec sušeč, kakor pri nas obhajamo veliki traven na čast Materi božji. Ko so častivci sv. Jožefa slišali čudovito ozdravljenje redovnice Elizabete (št. 2), prosilo je več bolnih za pas, blagoslovljen na čast sv. Jožefu. In mnogoteri bolniki so ozdraveli. Pa tudi druge posebne milosti so dosegli, zlasti varstvo zoper napade nečistega duha.
7.	Sv. Jožef je poseben priprošnjik umira jočih. Neki gospod kaplan se je ravnokar k počitku odpravil, ko mu nekdo urno pozvoni. Gospod hitro vstane; neznan človek stoji pred hišo in prosi, naj gredo staro ženo previdit; pove tudi hišo, kjer bolnik čaka svetih zakramentov. Mašnik gre do naznanjene hiše. čudno pa se mu zdi, ko ga sin hišne gospodinje, njegov dobri prijatelj, vpraša: »No, gospod kaplan! kaj pa je, da tako pozno pridete, saj nimamo nobenega bolnika?« In gospod pravi: »Mar me niste vi poklicali, da previdim vašo staro mater?« »Ne, saj so ravnokar šli v svojo sobo in so bili zdravi. Res ne vem, kaj hoče to biti?« se čudi hišni sin. Gospod misli, da se kdo norčuje ž njim. Njegov prijatelj pa pravi: »Kdo ve, morda je vas pa sam Bog poslal in so moja mati na naglem zboleli?« Urno gre v sobo svoje matere in vidi, da jo je hudo napadlo. »Oh, moj ljubi sin, kako prav, da si prišel; nisem imela toliko moči, da bi te bila poklicala; hitro pošlji po mašnika, da se spovem.« Gospod kaplan jo previdijo in potem jo vprašajo, jeli katerega svetnika posebno zato častila, da bi brez svetih zakramentov ne umrla?« »Vedno sem prosila svetega Jožefa, da bi dosegla to milost«, pravi vesela žena. In duhovnik spozna, da ga je sveti Jožef semkaj napotil. (Volčič.)
T) Drugi svetniki.
1. Ko ja bil sv. Evangelist Janez v Efezu, bil je ondi tudi malikovalec Aristodem. Slišal je, da je Jezus učencem pred svojim vnebohodom rekel: Kateri pa verujejo, pojdejo ta znamenja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; in alco Icaj strupenega pijo, jim ne bo škodovalo;
in na bolnike bodo roke pokladali in bodo zdravi. (Mark. 16, 17. 18.) — Aristodem vzame kozarec zastrupljenega vina, prinese ga apostolu in pravi, da postane kristijan, ako si on upa izpiti pijačo. Sv. Janez izpije zastrupljeno vino, ki mu ni škodovalo.
2.	Leta 166 je bil smirnski škof sivolasi Polikarp na grmado obsojen. Precej se je gibalo sto in sto rok, ki so donašali iz bližnjih hiš drv in napravili grmado. Srčno stopi nanjo škof. Hočejo ga na kol pribiti, česar se pa brani rekoč, da mu bode Bog, ki mu da ogenj prestati, tudi dal mirno na grmadi ostati. Le roke mu na hrbet zvežejo, in tako je bil pripravljen plemenit in Bogu prijeten žgavni dar. Se enkrat povzdigne častitljivi starček svoje oči v nebesa in na glas moli: »Gospod, Bog vsemogočni, Oče ljubljenega in blaženega Sina Jezusa Kristusa, hvalim Te, ker mi ta dan in to uro milostljivo dovoliš piti iz keliha Kristusovega!« Precej užgejo grmado, tako da je s plamenom gorela. Pa glej, čuda! Plamen se sv. mučenca ne dotakne, marveč se nad njega spenja, podoben ognjenemu oboku ali po vetru napetemu jadru. Sredi ognja stoječ Polikarp ni bil videli kakor goreče meso, marveč kruhu je bil podoben, ki se peče, ali zlatu ali srebru, ki sc v peči čisti. Okrog se širi prijeten duh, kakor bi sam dišaven les gorel. Tolik čudež je celo malikovalce omamil in oplašil. Sodnik tedaj zapove beriču, Polikarpa prebosti z mečem. Iz smrtne rane je priteklo toliko krvi, da je pogasila ves ogenj. — Tako slavno je umrl poslednji učenec apostolov.
3.	Krščanski mladenič Afijan (v četrtem stoletju) še ni bil dvajset let star, ko ga G a 1 e r i j e v i vojščaki vjamejo in neusmiljeno bičajo, potem pa v ječo vržejo, kjer mu v kladi noge strašno razpnejo. Drugi dan so mu strani z železnimi grebeni trgali in ga v obraz in zatilnik tako tolkli, da ga prijatelji še po licu niso spoznali. Noge so mu povili v platnene, v olje pomočene rute, katero so potem užgali. Ker je za tri dni zopet Jezusa očitno spoznal, vržejo ga v morje. Naglo se morje razburi ter jame kipeti, v zraku pa šumeti, da se strese cezarejsko mesto in cel okraj, valovi pa splavijo sveto truplo mučenikovo pred mestna vrata. Tako pripoveduje Evzebij in se sklicuje na celo cezarejsko mesto, da je priča te čudovite dogodbe.
4.	Prebivalci mesta M e r i d e na Španjskem so se leta 457 dolgo branili in vojskovali proti Gotom, pa zastonj; zdaj so se obrnili na mestno priprošnjico, sv. mučenko Mvlalijo. Mesto bi.se moralo skoro podati, kar Bog stori, da se zgodi več čudežev pred očmi
Gotiškega vojvoda Teoderika, kakor pravi španjski zgodovinar F e r e r a s. To je sovražnika oplašilo, da je mestu prizanesel in nenavadno milo ravnal s prebivalci.
5.	V istem času, ko je bil sv. Nikolaj škof v Miri, se je zgodilo, da so bili trije cesarjevi stotniki po krivem obdolženi in k smrti obsojeni. Nesrečnim ni bilo druzega storiti, kakor v molitvi pomoči iskati. V molitvi so se spominjali sv. škofa iz Mire, in mislili na njegovo pomoč v jednakih zadregah. In glej, v noči pred umorjenjem se je v sanjah cesarju prikazal starček v škofovi obleki, (bila je podoba sv. Nikolaja) in ga je svaril po nedolžnem ne soditi. Cesarja je to napravilo, da je dal stvar bolj natanko preiskati, in spoznal, da so stotniki nedolžni, jih spustil in rekel, da naj so zahvalijo škofu Nikolaju.
6.	Devica Rozalija je vselej mesto Palermo varovala; ondi so njo svetinje hranjene. Ustavila je 15. julija 1629 kužno bolezen, ki je tačas po mestu razsajala, ko so ravno kraj našli, kjer je bila pokopana. Komaj so njene kosti okoli mesta prinesli, že je nehala kuga popolnoma. Dne 15. julija 1837. leta je svetnica prejela od Boga milost, da je tisti dan, ki ga posebno slovesno praznujejo zavoljo ustavljenja kuge, kolera jenjala, da od tistega dne ni nihče več umrl za kolero, ko jih je poprej skoraj vsak dan umrlo blizo 1600.

:
V., v-'*’'*•:ti’:- r J#	,4*. ;-f■: ;-r*
:• • .;••'• • •' x	1 v:,..‘	•' -. • - f v. ■ i.	'•	-'-.v. '• ■ - ■ >	..	•• -
.••'jv.v	Bgggš# :	■
-v ■&.