46. štev. V Kranju, 16. novembra 1904. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. 'JUTS^t za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Jugoslovanska univerza. Upor nemških dijakov v Inomostu, ki so šiloma za-branili predavanja laškega docenta na tamošnji univerzi, spravil je zopet na dnevni red vprašanje slovenske, pravzaprav jugoslovanske univerze v Ljubljani. V to svrho so zborovali z najlepšim uspehom jugoslovanski dijaki v Gradcu, izkušali so zborovati slovanski dijaki na Dunaju, kar se jim je — in to je zelo značilno — za-branilo, in sicer zabranilo na akademiških tleh po lektoratu in izven univerze po policiji. V državnem zboru pa so se sešli, prvikrat v parlamentarni zgodovini, vsi jugoslovanski poslanci, da stavijo skupno primeren nujnipredlog. Za celo akcijo v zadevi vseučiliščnega vprašanja je to zelo vesela prikazen. Posebno srečna se nam zdi misel, da se je takoj od začetka izluščila stvar iz ozkega slovenskega okvira in postavila na široko stalo jugoslovan-stva; ugodno mora na zadevo vplivati tudi to, da sta se zanjo obljubila potegniti bratska naroda Čehov in Poljakov. Nujni predlog, tičoč se ustanovitve jugoslovanske univerze v Ljubljani, stavil se je v seji poslanske zbornice dne 12. t. m. To je velevažna in jako pomembna parlamentarna manifestacija, katero bo morala uvaževati celo Korberjeva vlada, in katero iz srca pozdravljamo. Končni uspeh teh naporov je še daleč pred nami, ali začetek je — kakor rečeno — srečen. Sedaj pride stvar v parlamentarni razgovor in ta se bo vršil približno tako, kakor se je vršil pred 30 leti, ko je dr. Gosta stavil predlog za ustanovitev pravne in pravoslovne fakultete v Ljubljani. Vendar je pomniti, da imajo danes slovanski poslanci na Dunaju vse drugačno pozicijo, nego so jo imeli pred 30 leti. Takrat je izbijal dr. Glaser, ki o slovenskem jeziku ni imel najmanjšega pojma, šale nad našim slovstvom in burno mu je pritrjeval tisti parlamentarni in časnikarski mob, ki je tvoril nekdanjo ustavoverno stranko. In četudi je napravil naš jezik in naše slovstvo v teku zadnjih 30 let velikanski korak naprej, prepričani smo, da bodo tudi sedaj vstajali govorniki, posebno Gradčani in Gorenji Štajarci in četudi ne razumejo niti slovenske besede, bodo zatrjevali, da slovenski jezik ni sposoben za uporabo pri vseučilišč-nih študijah. Nismo tako kratkovidni, da bi naše slovstvo primerjali s svetovnimi slovstvi nemškega, francoskega ali laškega naroda. Povdarjati pa moramo, da imajo na primer dalmatinski Hrvatje zelo staro in bogato kulturo, da je naš slovenski jezik v zadnjih desetletjih tako čudovito napredoval, da v formalni dovršenosti popolnoma zadostuje v vseh strokah justice in javne uprave in da se brez težav rešujejo v tem jeziku najbolj težavna znanstvena vprašanja. Kar se tiče našega slovstva, opozarjali bi na to, da znanost, ki je predmet vseučiliščnega delovanja, ni narodna, ni laška, ni francoska, -ne nemška, ampak svetovna — mednarodna. Znanstveniki, ki bi delovali na jugoslovanski univerzi, ne bi bili omejeni na slovensko slovstvo, ampak zajemali bi, kakor store to učenjaki na vseh univerzah, iz vseh svetovnih literatur. In če bi se ta visoka šola res ustanovila in se pritegnila k njej vsa jugoslovanska inteligenca, ni dvombe, da bi se na njej ne pokazale s časom učne moči, o katerih bi se lahko reklo: vitae lampada tradunt. Kar se tiče uspehov na znanstvenem polju, nimajo vsaj avstrijski Nemci prav nikakega povoda očitati Slovanom inferiornost. Četudi se ne oziramo na Čehe, ki so danes v kraljestvu, kar se tiče višine znanstvenih uspehov, popolnoma enakomerni z Nemci v tem kraljestvu, če jih že ne nadkriljujejo, ali lake primere se nam ni bati celo z ozirom na dunajsko univerzo. Samoobsebi se razume, da se jugoslovanska univerza v nikakem oziru ne bo mogla meriti z dunajsko1! Ali izmed tistih učnih moči, ki so množile in še množijo sijaj dunajske alma mater, nahaja se veliko slovanskih imen, kakor Miklošič, Skoda, Rokitansky, Albert, Jagič. To so imena, ki so in bodo zapustila široko sled za sabo, tudi potem, ko bodo izginili njih nositelji s površja, med tem, ko je slava marsikaterega nemškega profesorja, katerega je dunajsko časopisje dvignilo na ščit, izginila takoj, ko je taka celebriteta zatisnila oči ali dobila v roko plavo polo. Sicer je pa naše mnenje to, da noben parlament, najmanj pa dunajski, ni poklican soditi o vrednosti in obsegu slovstva ali jezikovne popolnosti. Kar se bo tu od nemške strani govorilo, govorilo se bo skozi okno iz političnih ozirov; vprašanje ali dobimo jugoslovansko univerzo in kdaj, je vprašanje — moči. Če imajo slo- 418 vanski poslanci voljo in moč, izsiliti jo od vlado, jo bo-demo dobili, če ne — ne. Temu bi pač ne bilo tako, ko bi imeli na krmilu nepristranskega in dalekoglednega državnika. Takega državnika bi že pogled na zemljepisno karto privel na to, da bi se z ustanovitvijo jugoslovanske univerze pospeševala v prvi vrsti državna korist, da je ta ustanovitev-- državna potreba. Ne le, daje v korist države, če se uprava preskrbi z uradništvom, ki zna občevati z ljudstvom in čuti ž njim, je političen položaj tak, da naravnost greši zoper življenske interese avstrijske države in habsburške dinastije, kdor se upira tej univerzi. Bili so časi, ko so ljubljanski dopisniki dunajskih listov denuncirali vsakega dijaka za rusofila in vele-izdajalca, če je zavpil v ljubljanski «Zvezdi»: «Živio Slovenci!« Če se je pa kaj takega zgodilo pri kaki ab-iturijentski slavnosti, bil je takoj državni pravdnik na nogah. Temu ni več tako, in sedanji vodilni politiki na Dunaju se sramujejo nervoznosti in omejenosti svojih prednikov. Drugače pa je z drugima dvema faktorjema, ki prideta tu v poštev: z vsenemškim in iridentskim. Vodilni krogi v Nemčiji sicer danes še taje vsako zvezo in simpatijo z vsenemško strujo, ki gradi nemški most do Adrije. Vendar mi na njih dobri volji nič ne dvomimo, kakor hitro bi si upali priti preko glav 5 milijonov Čehov in kakor hitro bi zvedeli, da Rusija dopusti, da postane adrijansko morje nemško. Lahi v Primorju pa svojih namenov prav nič ne skrivajo. In do zadnjih dni laška univerza v Trstu v vladnih krogih niti resno v poštev ni prišla. Dosedaj noben naučni minister niti mislil ni na to, utakniti novo zelo v meso avstrijskega državnega organizma. In mi imamo vtis, da se je minister Hartel v svojih obljubah prenaglil; da je več obljubil, nego more držati in da se bo zato britko pokoril. Četudi je vlada dosedaj vedno negovala laški element v Primorju in se na Slovane ni ozirala, vendar ne moremo verjeti, da bi sama na troške davkoplačevalcev ustvarila si močno iriden tsko gnezdo, ki bi bilo obstoju države mnogo bolj nevarno, nego vse, kar se je do se daj prezrlo in grešilo proti državni integriteti. Da bi bila ravno sedanja vlada tako udarjena s slepoto, ne moremo verjeti, in če je, ne moremo misliti, da bi se stvarne preprečila z višjega mesta. "podlistek. Prigodbe nekdanjih časov opisuje Matija Bobnar. V letu IX. 183G so bile dne 14. januarja velike povodnji vsled topljenja snega. Na Kranjskem je bila to leto tudi kolera, ki je pomorila več tisoč ljudi. 1887 je bila mrzla pomlad, zatorej je žito zelo slabo uspevalo; trave so bile slabe. Koncem junija še ni dozorelo nobeno žito. 1838 je bilo ravno nasprotno prejšnjemu. Do sv. Petra je bilo že polovico rži v kozolcih. 1839 je padla huda slana, ki pa ni napravila posebne škode. Bilo je dosti sadja, jabolk, hrušk, češpelj in sliv, tako da se je dobil mernik tistih za pet grošev. Posebno dobra letina je bila za oves in pšenico, lan se je tudi dobro obnesel, da je bilo predivo lino, lepo in prazno, tako, da so se terice prav hvalile, da so dosti zaslužile. Po zimi so predle pri kmetskih hišah po štiri ženske prejo, Med jugoslovanskimi politiki pa danes ni resnega moža, ki bi ne bil popolnoma prepričan, da je razvoj jugoslovanstva mogoč le v okviru previdno vladane habs^ burške monarhije. To dejstvo in pogled na zemljepisno karto moral bi vsakega dunajskega ministra prepričati, da, kar stori v ojačenje jugoslovanstva, stori v korist cele države in dinastije. To se nam vidi tako jasno, tako samoobsebi umevno, da se nam resen ugovor proti tej trditvi zdi nemogoč. Ali ravno, ker je stvar tako jasna, dvomimo, da se bo razvijala v tem tiru. Če prav poznamo ministra Hartla, tega ne bo izprevidel, ampak zajahal bo, kakor dr. Glaser pred 30 leti, visokega konja dunajsko-nemške ošabnosti, ki ne vidi dalje, nego sega senca Štefanovega stolpa. Vendar brez vsega upanja nismo. Univerzo bomo dobili, naj se naš jezik in naše slovstvo prihodnje dni še tako v nič devljeta v dunajski zbornici, dobili jo bomo, če so naši poslanci edini, v str a j ni, če jih podpirajo Čehi in Poljaki in če bodo znali porabiti pravi trenotek, ko bo vlada zopet enkrat V zadregi. Trgovec In zadruga. Dopis z dežele. Konec. Brez trgovca bi ne imela produktivnost, ki se je izvila iz tlačanskih spon, nobene vrednosti. Trgovec je dal po svojih izkustvih, znanostih, po prevzetju vseh nevarnosti, ki so združene z menjavo blaga, produktom pro-izvajatelja ono vrednost, ki jo oba delita, katero ta dva delita v razmerju težkoč proizvajanja in zamenjanja ter potrebnih znanosti, ne pa v razmerju na proizvajanje in v zamenjanje porabljeno delo in čas, s. katerim se udeležujeta pri pripravi prednosti cene. Delavec, ki tam kje pripravi kamen za zidanje, ne stvarja toliko vrednosti, kakor trgovec, ki na svojo odgovornost najde kraj, kjer se proda kamen, ki prevzame nevarnost zamenjave. Brez njega bi bilo delo delavca izgubljeno in neproduktivno. Obstoji torej večja vrednost, katero je ustvaril trgovec. Le, če je delavec tudi obenem trgovec za svoje produkte kakor v zadrugi, pripade mu tudi ta «večja vrednost*. — To smo napisali, da pomagamo razjasnjevati pojme o trgovini in o zadružnem gospodarstvu. Tu vidimo, da je trgovec potreben povsod tam, kjer je gospodarstvo še malo razvito, kakor pri nas na slovanskem jugu. Tam pa, kjer je veliko industrijalno gospodarstvo, to je namreč gospodinja pražnje predivo, tri dekle hlad-nik za srajce, rjuhe, hlače i. t. d. in za vreče, ki se je posebno dobro prodal v Škofjo Loko; tamkaj so potem izdelovali fine, lepe, močne in trde vreče, katere so potem dalje spečavali. V hiši na kmetih je bilo po pet kolovratov, pa so predli do polnoči. Kje je pa dandanes kaj kolovratov? Vsi leže pod strehami, ako še niso zgoreli. Naj bi se vendar začelo bolj gledati na lanorejo. Obleka, olje, preše se neobhodno potrebujejo. Celo pregovor pravi: Ta velja, ki lanene hlače ima, in deklina ta velja, ki rokavce sama napresti zna. Dalje se dobi sukanec in dreta iz lanu. Zatorej, kmetje-bralci »Gorenjca«, sejte lan, ako vam le mogoče. Jožef Ressel. Znano je, da je Čeh Jožef Resel iznašel vijak v premikanje ladije. Prej so služila v jo sVrho jadra in kolesa. Ressel je bil začetkom V.), stoletja oskrbnik graščine v Pleterju na Dolenjskem. Pozneje je živel v Trstu. Tam je leta 1820 poskušal rabiti vijak kot gonilno sredstvo na velik promet, kateremu služijo vsa sredstva modernih iz-najdeb: železnice, kanali, reke, z drugimi besedami: ljudstvo je že učen delavec ali omikanejši človek, tam se začne s produktivnimi in konsumnimi zadrugami, ki izločajo trgovca. Tam opravljajo zadružniki vsa dela trgovčeva sami. Ti ljudje znajo pisati in brati, so jako izobraženi ljudje v kmetiji, v obrtih in tovarnah, ne pa ljudje, ki edino le za silo znajo cerkvene zapovedi. Kjer se ljudje družijo v Marijine ali družbe sv. Jožefa ali sv. Mihaela, tam še dolgo ni prostora za modernega zadru-garja, tam še lahko trgovec prodaja Marijine podobice s 50 odstotki, in če je to tudi duhovnik sam. Ako tedaj slovenski duhovniki grozijo, da bodo s konsumnimi društvi ubili trgovca naših mest in trgov in si tako osvojili mesta, je to grožnja, katere se peznavatalj naših mest ne boji. Čim več je tega konsumarskega zadružništva, tem več polomov, tem več revščine in tem več — ne-omike. Trgovec mora šele potem prav nastopiti, ako da tej revi življenje. Domače trgovce v naših deželah pobiti se pravi, tujim gladiti pot v naše dežele. Ali ni res tako, gospodine Koblar! Kakor razvidite iz te gospodarske resnične slike, je treba prej odstraniti take, kakor so po veliki večini kranjski duhovniki, potem šele bo vstajala večja produktivnost, večji trgovec in iz tega znanja šele cvetoča zadruga. V Kranju, 16. novembra. Iz državnega zbora. V seji z dne 12. t. m. so dr. Šušteršič, dr. Ferjančič, Ivčevič in tovariši podali nujni predlog glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. *— Razpravljalo se je potem o nujnem predlogu poslanca Romančuka glede deželnozborskih volitev na Gališkem. Avstrijski socijalni demokratje so imeli te dni na Dunaju shod, na katerem je bil načrt strankarskega programa sprejet soglasno. 400 letnica hrvatske književnosti se je te dni obhajala v Zagrebu prav slovesno. Tudi nekaj Slovencev se je udeležilo te slavnosti. Volitve na Hrvatskem so takole izpadle: Madžarom so dobili od 88 mandatov 76; opozicija 11, Fran-kova «čista« stranka prava 2. Poprej je opozicija s čisto stranko štela 80 poslancev, izgubila je torej v vsem skupaj 17 mandatov. — Volitve so se vršile pod najhujšim terorizmom. — Ban Khuen-Hedervarv baje odstopi. Francosko-turški razpor je poravnan, ker je turški sultan izpolnil francoske želje. O Burih. «Daily Mail» trdi, da se je Kruger izrekel pripravljenega začeti mirovna pogajanja z Angleško, ako ladijah. To je vobče znano. V Ljubljani ima Ressel spomenik in ena ulica se po njem imenuje. Kar morebiti še ni znano pri nas in nas Avstrijce karakterizuje, je sledeče. Iznajdba rabe vijaka kot gonilno sredstvo za ladije je velik napredek za ladijestavbene tehnike. Hitra vožnja z ladijami je šele po njej postala mogoča. Avstrijsko tedanje ozkosrčno politično oblastvo je Resselju delalo ovire. Ker se je namreč pri poskušnji z vijakom pripetila mala nesreča, mu je avstrijska policija prepovedala daljne poskuse. Mož je miroval, ker je bil uradnik in je moral mirovati. Leta 1886 je neki Smith na Angleškem zvedel o Ressljevi iznajdbi in ž njo vzbudil ondi veliko pozornost. Angleška admiraliteta mu je dala nalog, da sestavi večjo ladijo z vijakom. Leta 1839 je prva ladija, imenovana «Arhimedes», napravila s tem motorjem svojo prvo vožnjo in se potem uvedla v vseh obmorskih državah. Leta 1843 je splavala po velikem oceanu prva velika železna ladija «Great Britania», ki je imela Ressljev vijak. Sedaj, ko podirajo kartajzi v Pleterjah na Dolenjskem hišo, v kateri je bil stanoval Ressel, smo se tega spomnili. _ 419 se ga v to povabi po posebnem odposlancu angleškega kralja. Skleniti hoče mir, ako se vsem kaplandskim usta-šem zagotovi amnestija, ako se Burom vsa, na njih imetjih storjena škoda povrne in ako se burskima republikama zagotovi avtonomijo ter prevzameta Francija in Rusija zanjo jamstvo. Dopisi. Od nekod. Velika škoda bi bila, da bi svet ne iz-zborskih volitvah laži-katoliška* stranka, ki nevednim vedno kriči, vedel, za kake može je potegovala pri zadnjih deželno-da je vera v nevarnosti. Pred par leti so imeli v Žireh nek javen shod zaradi občinskih volitev. Na ta shod je prišel tudi slavni zagovornik dr. Žlindre, dr. Brejec iz Ljubljane. Nadlegoval je gospoda župnika in kapelana, da bi se vdeležila shoda. Toda, oba mirna gospoda, kakršnih je žalibog prav malo ali recimo premalo na Kranjskem, sta odrekla vdeležbo. Vzorkatolik dr. Brejec te je razkoračil na shodu in je zborovalcem dokazoval, da je njihov župnik liberalec. Kmet seveda razume pod imenom liberalec brezverca. Torej župnik — brezverec. Kdor pa pozna tega mirnega gospoda, mora reči, da mora biti v resnici zloben oni, ki ga očitno ošteva kot brezverca ali liberalca, kajti ta žuDnik voli konservativno, dasiravno je večina njegovih župljanov Jiberama. Tako je prišel župnik po tem zborovanju v nemilost pri takoimenovani konservativni stranki. Ta blagi župnik pa mora od tega časa veliko škodo trpeti. On namreč namerava novo cerkev sezidati in v ta namen nabira denar v cerkvi z darovanji. A od onega časa so se ti piihodki jako znižali; kakor on sam trdi, za par tisočakov. Kajti liberalci ne marajo darovati, ker vedno voli s konservativci, a ti zopet ne, ker ga je nezmotljivi dr. Brejec razglasil za liberalca. Ves ta dogodek je znan presvitlemu Antonu Bonaventuri in tudi sosednji duhovščini. Kljub temu so vendar vsi šli za Brejca v boj pri volitvah. Vprašanje se nam vsiljuje: Ali ni ravnanje Brejčevo proti župniku grdo obrekovanje. In obrekovanje je grda in velika pregreha zoper osmo božjo zapoved. Kdor človeka takega značaja sili v ospredje, mora se mu po pravici očitati, da hvali obrekovanje in naj bo ta tudi sam škof. Zdaj pa še recite, da vera ni v nevarnosti! Da, je v nevarnosti, toda — žalibog — pri tistih in po tistih, ki bi jo morali čuvati. Žalostno je to, a vendar popolnoma resnično. Ne vem, kaj bi bili nevedni volilci storili, ko bi jim bil znan ta dogodek. Nekaterim je bil pač znan, a so ga na pritisk duhovnov vendar le volili. To pa je dokaz, da je preprosto ljudstvo še zelo lahkomiselno in v veri omahljivo. A tega niso krivi liberalci, ampak čuvarji svete vere. Zdaj pa se se bahajte, vi laži-katoličani, s svojo zmago ali pa dokažite, da je omenjeni dogodek neresničen. Ali se ne sramujete in ne bojite neskončno pravičnega Boga? Reci se Vam srni', da ste zapeljivci in da vam je za vero tako malo mar, kakor za lanski sneg. Iz Spodnje Besnice. Zvonik smo srečno spravili pod streho in tako bo vse srečno dodelano, akoravno je naš župnik Pokorn oviral nadaljevanje dela. Da nismo storili tako odločnih korakov, ne bi ga bili ugnali v kozji rog. Pritožba na knezoškotijski ordinarijat je bila zelo umestna. Ordinarijat je poslal kranjskega tehanta Kob-larja, da je zaslišal pritožnike. Župnik je menda poročal ordinarijatu, da so vsi župljani zadovoljni, le eden dela zgago. Toda skupil jo je. Zanaprej se menda župniku ne bo več zljubilo trkati se na prsi, da je on edini gospodar, katerega moramo poslušati v takih in vseh drugih zadevah. Slušamo ga, toda le v cerkvi, če nam oznanuje Kristusov nauk. Bodite tedaj bolj mirni, da morete zopet prijateljsko občevati z nami ter delujte za mir in ljubezen med nami, župljani. Le-to je Vaš pravi poklic. Iz Lahovič pri Cerkljah. Leto je že skoro minulo in kmalu nam bo sneg z belo odejo zopet pobelil naše vrte in polja. Poljske pridelke smo pospravili domov. Žito nam je v dobri meri obrodilo svoj sad. Steljo in drva smo tudi napravili in navozili dosti za zimo. Spominjajte se sedaj v hudi zimi ubogih ptičev, dajte 420 jim večkrat zrnja, drobtin i. t. d. v take utice ali v okna, ali pred hišo, da uboge živalice ne poginejo od lakote in mraza. Iz Begunj. Minulo nedeljo se je vršil občni zbor naše kmetijske podružnice. Ob tej priliki je prišel k nam tudi gospod ravnatelj Gustav Pire, ki je prav poljudno, a zanimivo govoril o napravi mošta in ravnanju s tistim. Povedal nam je tudi, kaj moremo storiti, da se ne pokvari mošt, da je trpežen i. t. d. Prav umestno in koristno je bilo to predavanje, saj se ravno pri nas izdeluje sadni mošt v večji množini. Zatorej smo gospodu ravnatelju za to poučno predavanje iz srca hvaležni. — Po tem predavanju se je vršila volitev, in so bili izvoljeni gg.: nadučitelj Val. Zavrl, predsednikom, Iv. Jane, L, Grilc, Iv. Mencinger, J. Polovšnik, A. E^har in Franc Stroj odbornikom podružnice. Slednjič se je še stavil predlog, naj bi kmetijska družba izposlovala pri deželni vladi, da bi se licencevanje bikov vršilo raje v zimskem času, v decembru ali marcu, ko ima kmetovalec več časa, kakor pa meseca majnika, ko ima vse polno dela. Naj se še k sklepu omeni, da je naša kmetijska podružnica na Kranjskem prva, ki goni letos postavljen žitodrobilni stroj in velik brus. Novlčar. Na Gorenjskem. Za vseučilišče v Ljubljani so poslala prošnje na državni zbor županstva: Ljubljana, Št. Vid, Gorje, Nevlje, Mekinje in Kranjska gora. Dne 13. t. m. se je vršilo na Dunaju zborovanje jugoslovanskih dijakov, na katero je prišlo okoli 1000 slovanskih dijakov in 30 poslancev. Govorili so poslanci gg.: dr. Ferjančič, Povše, Spinčič. Sprejela se je resolucija za ustanovitev jugoslovanske univerze. — Rumunski klub je obljubil svojo podporo v tej zadevi. — V Pragi se je tudi vršil v ta namen dne 11. t. m. velikanski shod čeških in jugoslovanskih dijakov. Bilo je navzočih okoli 3000 dijakov. «Pa se enkrat vodovod in elektrarna v Kranju« — pa še ne gremo, pravita Koblar & Pavšlar in zato je Koblar spisal pod tem naslovom članek za «Slovenski List» in pri tem duhomornem delu mu je zvesto stal ob strani njegov oproda «izvedenoc» Tomaž z vsem svojim tehničnim znanjem. Ker sta pa to zadevo že neštetokrat premrcvarila na vse strani, pomagala sta si na ta način, da je Pavšlar vse svoje stare otrobi natlačil v novo Koblarjevo vrečo. Sicer pa zopet enkrat hladnokrvno ubijata vodovod iz Kokre in takoj na to kar hitro iznova izgrebeta mrtvorojeno in pokopano dete — Pav-šlarjev vodovod. Zdi se jima, da revče še ni popolnoma mrtvo. Vlečeta ga na boljši zrak proti Struževemu. Dihata in pihata vanj, a mrliček se ne gane. Koblar ne pomisli, da rajnki Pavšlarjev vodovod ni Jajrova hčerka, še manj pa Pavšlar kaj drugega. Svetujemo jima, da naj neseta mrtveca še višje, na Okroglo. Tamkaj pride na dan talna voda, ki se zbira pod ravnino nad Kranjem. Nasičena je z vapnom tako, da še celo zeleni mah pre-vleče takoj z vapneno skorjo. Tjekaj naj položita kada-ver, da jima ne bo segnil popolnem. Okamnel bo in tako konservirani mrlič jima bo potem še delj časa lahko služil kot parkelj za hudobni občinski odbor. Da ne bomo vodo vodarjem a delali krivice, naj zabeležimo, da sta v svojem spisu povedala vendar nekaj novega. Pravita, da sta mestna vodnjaka tako težka, da se za črpanje enega škafa rabi cela — konjska sila. Ker to naporno delo opravljajo kranjske služkinje in je po izreku slavnega tehnika ena konjska sila toliko, kakor 6 mož, potem pač ni dvoma, da vsaka dekla reprezentuje moč šestih mož, za kateri kompliment bodo pač te nežne nimfe hvaležne Koblarju *fc Pavšlarju do mrzlega groba. — Pa pustimo šalo. Ne moremo se prečuditi tem ljudem, da se še ne naveličajo v «Slovenskem Listu« kar naprej mlatiti eno in isto prazno slamo. Pavšlarju slednjič kaj takega ne moremo zameriti, ker je menda res uverjen o mogočnosti svejih projektov, dasiravno bi ga bili razni neuspehi tudi že lahko malo spametovali. Nikakor pa ne moremo pojmiti, kako se more sploh kak pameten človek (s to pripomnjo g. dekanu nečemo de- lati poklonov), ki se vsak dan lahko pouči o dejanskih razmerah, vnemati za površni, nepraktični in nesmiselni načrt, katerega so izvedenci že zdavnaj soglasno ^zavrgli in katerega izpeljava bi stala občino najmanj 170.000 kron! Obratno je projekt kokriškega vodovoda dobro premišljen, deželna podpora osigurana, deželna vlada je prav toplo priporočila prošnjo kranjske občine in prizadetih vasi za podporo iz melioracijskega fonda, uplivni faktorji so za načrt pridobljeni in v kratkem času smemo pričakovati ugodne rešitve tega prevažnega vprašanja. Čemu tedaj to vedno neutemeljeno zavijanje in izzivanje, ki more dobri stvari le škodovati ? Čemu begati občinstvo, kakor to dela »Slovenski List«, da podpore iz molioracijskega fonda ni pričakovati pred desetimi leti? Občina Postojina je šele pred poldrugim letom zanjo prosila, in državni prispevek se ji je dovolil že letos po leti. O elektrarni bomo govorili prav v kratkem, ko bo izvedenec izmeril vodno silo. Do takrat so pa vsa ugibanja prazne marnje. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje dne 19. t. m. v Kranju; začetek ob dveh popoldne. Spored: a) Pozdrav predsednika, b) Razgovor o pozivu slovenskega učiteljskega društva glede na zahteve učitelj-stva radi zboljšanja plač; poroča gdč. J. Miklavčič. c) Kako naj učitelj fatira svoje dohodke za odmero osebne do-hodarine; poročevalec gosp. Fr. Gartner. d) Samostalni predlogi. Odbor telovadnega druStva «Gorenjski Sokol» je sklenil v svoji seji dne 14. t. m., da priredi v soboto dne 30. t. m. prvi društveni jour-fixe v prostorih Peter Mayrjeve gostilne. Za godbo gasilnega društva v Kranju. Gospod Alojzij Seliškar, c. kr. sodni adjunkt v Kranju, je izročil odboru godbe gasilnega društva v Kranju svoto 30 kron, katere je plačal gosp. Fr. Schiffrer za odstop tožbe gosp. M. Ažmana ml. Ponesrečil se je v ponedeljek zjutraj po domače Kozjek z Besnice, ker je padel raz skalovje na Savi nad vasjo Okroglo pri Kranju. Pravijo, da je bil nesrečnik že dlje časa ves zmeden. Iz Oerkljan se nam poroča, da so profesorjevi pristaši sklenili, da ne bodo več kupovali od narodnih trgovcev in gostilničarjev ter tako sklenili bojkot. Slednji menda ne bodo preveč presenečeni in oškodovani vsled tega bojkota, kajti prihranili si bodo mnogo dela s če-jenjem «čikov». V Radovljici in okolici se je govorilo zadnje dni, da bodo opustili predora na Hrušici pri Jesenicah zaradi prevelike vode, ki jim v predoru nagaja pri delu, da ne morejo hitro naprej. Po omenjeni govorici bi začeli nov predor kopati v Mostah pri Breznici in kolodvor za Bled bi po novem načrtu stal prav v vasi, kar bi bilo seveda jako ugodno. Škoda, da na tej govorici ni trohice resnice in da je nekdo ljudi le nafarbal. V Gorjah so pretekli teden izkopali moža, kateri je ležal že štiri dni v grobu. Raznesla se je pa po fari govorica, da je umrl vsled udarcev, katere mu je prizadejal nekdo pred 14 dnevi. To so zvedeli tudi orožniki in naznanili sodniji. Komisija ga je pregledala in našla, da umrl vsled vnetja črev. Zblaznel kapelan? V zadnji številki smo poročali da je menda zblaznel znani konsumar kapelan Oblak v Srednji vasi v Bohinju. To vest popravljamo resnici na ljubo v toliko, da je res zblaznel kapelan v Bohinju, a ne Oblak v Srednji vasi, ampak Sever, ki je bil kratek čas kapelan v Bohinjski Bistrici. Bil je baje že dlje časa bolehen, a sedaj se mu je otemnil um, da so ga morali odpeljati v bolnico. Šišenska čitalnica priredi jutri v nedeljo svoj Martinov večer. V Mengišu je umrl vpokojeni učitelj g. Fran Česnik. Roparsk umor. V Kamniku imajo pri ondotnem sodišču zaprtega dninarja Karola Krivca z Jarš. kateri je obdolžen, da je umoril in oropal svojo svakinjo Marijo Eržen in jo potem vrgel v vodo. Marijo Eržen, o kateri smo poročali že v 42. številki «Gorenjca«, da je utonila, so našli 7. oktobra v potoku Mlinšica mrtvo. •Slovenski List« in «Slovenec« sta srečno po-gruntala, zakaj je »Gorenjec« vzel Hubada na piko. Iz Kranja se jima namreč piše: «Odkar so se vršile zadnje izpremembe v profesorskem zboru naše gimnazije, nima • Gorenjcev« dopisnik več mirne ure. Začudenjem se vprašujemo, kaj so komaj došli profesorji zakrivili, da so dopisnika tako razburili, ko vendar s svojim mirnim in nepristranskim obnašanjem vživajo splošno spoštovanje prebivalcev.« Nato navede dopisnik kar v petih točkah lastnosti, katerih novodošli suplenti nimajo in zaradi pomanjkanja katerih baje ne ugajajo »Gorenjcu« in pride do duhovitega zaključka, da »Gorenjec« zato izliva ves svoj srd na ravnatelja, ker je ravnatelj sprejel te nove učne moči. Res ne vemo, čemu ti ljudje brez potrebe stikajo po uzrokih, ko smo vendar že opetovano povedali dosti jasno, zakaj Hubada prijemamo. Hubad bi moral s povzdignjenima rokama prositi prijatelja Koblarja, da naj ga nikar tako nerodno ne zagovarja po listih, kajti tako se nam daje le vedno več povoda, da se bavimo z njegovo osebo. Ce pa sam informira Koblarja, potem je nepreviden, tako nepreviden, da ga moramo glede novih suplentov v nekem oziru danes šecelo mi braniti proti Koblai ju, če ne še celo proti njemu samemu! Priznati moramo namreč lojalno, da ravnatelj neposredno niti kriv ni, ker so odšle tri učne moči (o neki četrti niti ne govorimo), mesto katerih je moral vzeti na svoj zavod novodošle suplente, ker bi sicer ne bil dobil drugih. Prav pošteno seje trudil in poskušal je vse mogoče, da bi obdržal prejšnje učitelje. Vsa čast možu! Žalibože pa tu jenja naš zagovor. Nastane namreč vprašanje, zakaj Hubad kljub vsemu prizadeyanju ni mogel pregovoriti odišlih učiteljev? Kar nič se ne motimo, ako trdimo, da so odšli prav iz tistih razlogov, radi katerih si bodo tudi še drugi profesorji pomagali proč. In ta vzrok je ravno Hubadovo čudno postopanje napram profesorjem, to je ravno njegova nestrpnost, ki je poleg njegovenetaktnostipouzročilačudne razmere na kranjski gimnaziji in ki bo tudi še v prihodnje zavirala uspevanje kranjske gimnazije. Radi tega smo tudi začeli — kakor smo že č« stokrat poudarjali — Hubada prijemati, za novona-stavljene suplente se pa ne brigamo, ker jih niti ne poznamo, kakor jih tudi drugo občinstvo ne pozna, vsled česar se nam zdi — mimogrede povedano — prav smešna trditev, da novodošli gospodje »uživajo splošno spoštovanje prebivalcev«. Omenimo naj le še toliko, da je v nekaterih od onih petih točk izraženo prav nesramno pavšalno sumničenje napram vsem drugim profesorjem, razun napram odišlim, kateri pač niso mogli imeti takih napak, ker jih je Hubad za vsako ceno hotel pridržati na zavodu. Če Hubad ni sam inspiriral dopisa, bo pač storil vse potrebne korake, da bo varoval čast učiteljskega zbora. — Ker smo v predzadnjem »Gorenjcu« pisali, da je agitatorjem za škofove zavode hote ali nehote priskočil na pomoč ravnatelj Hubad, pravi dopisnik v klerikalnih listih, da je največji agitator oni faktor sam, ki noče preskrbeti za razširjenje gimnazije potrebnih prostorov. (Kako to diši po Hubadu !) To je seveda občinski odbor. No, lepo bi se zahvalilo meščanstvo, ako bi občina vtaknila v gimnazijsko poslopje še kakih 30.000 kron! Letos je že nad 50 dijakov manj, kakor lani, ko se bodo pa otvorili škofovi zavodi, bo prostora še preostajalo. In če bi ga tudi ne, Hubad si bo že znal Domagati. Iznašel je baje že prav pripravno sredstvo: »Ce noče mesto zidati, bomo pa dijake metali, potem bode dovolj prostora«. Imeniten pedagogičen princip, kaj? Izkopiue v Lajhu. Zaradi slabega vremena se je v četrtek ustavilo prekopavanje. Vtorek in sredo so se poleg običajnih glavnikov, nožev in korald našli res znameniti nakiti: popolnem ohranjena, velika bronasta za-pona, okrašena z devetimi, s srebrom okovanimi biseri (pod zapono so bili še ostanki usnja in platna), dve močno pozlačeni bronasti S-libuli z vdetimi biseri in železni nož z zanimivim držajem in srebrno nožnico. Do 421 14. t. m. se je izkopalo 48 kostnjakov. — »Slovenski List« poroča, da je gospod Pavšlar našel štiri srebrne novce iz časa gotskega kralja Atalarika. Resnici na ljubo popravljamo to vest v toliko, da so Pavšlarjevi delavci pri planiranju prostora ob okrajni cesti izkopali 1 bronasti in 8 srebrne novce na svetu, ki je lastnina okrajnega cestnega odbora. Ker je cestni odbor prepustil vse najdbe deželnemu odboru za muzej, se bo menda iz tega izcimila prav zanimiva pravda. »Narodna čitalnica v Kranju« priredi v soboto 23. t. m. svojim članom zabavo z gledališko predstavo in s plesom. Občni zbor mojstrske zadruge se vrši jutri teden, to je dne 24. t. m., dopoldne ob desetih v mestni dvorani v Kranju. Vabila so se poslala vsem obrtnikom, ako pa kateri pomotoma ni prejel vabila, se opozarja, da se tega zborovanja lahko udeleži vsak obrtnik. V Predosljih so dobili nov zvon. Župnik je po kapelanu naložil faranom davek od vsakega goldinarja. Zvon pa bi bil predrago plačan, ko bi se ves nabrani denar porabil zanj. Zato so sedaj nekateri kmetje prišli do tega, da je kapelan preveč nabral in zahtevajo preveč vplačani denar nazaj. Kakor čujemo, so nekateri kmetje, ki niso plašljivci, dobili denar že nazaj. Več v kratkem. Iz Selc. Veselica »Slovenskega bralnega društva v Selcih« se vrsi v nedeljo dne 17. t. m. Na vsporedu je petje, tombola, srečkanje in igra. Začetek točno ob šestih v prostorih g. župana Frana Šlibarja. Društvo, katero bode praznovalo prihodnje leto svojo petindvajsetletnico, vabi vse prijatelje, katerim je do uspevanja omike med narodom. Odbor. Popravek. V današnjem listu se je vrinila pri popravi lista neljuba pomota. Dopis na 419. strani bi se moral glasiti: »Od nekod. Velika škoda bi bila, da bi svet ne izvedel, za kake može se je potegovala pri zadnjih dežel nozborskih volitvah laži-katoliškastranka, ki nevednim vedno kriči, da je vera v nevarnosti i. t. d. Na Kranjskem sploh. V Ljubljani je umrl vpokojeni deželnovladni svetnik g. Ivan Malikot v starosti 73 let. Pokojnik je bil vesten, neumoren delavec in jako potrpežljiv uradnik. Služboval je tudi nekaj časa v Radovljici. Mahkot je bil ves čas svojega življenja narodnega mišljenja in se je zlasti na stara leta posebno zanimal za slovensko gledališče. Bil je častni član 23 občin na Kranjskem. Naj v miru počiva! Križem sveta. V enem letu delavec in milijonar. V zahodni Mehiki vzbuja v zadnjem času veliko zanimanje neki Pedro Alvaredo, kateri je bil še pred tričetrt leta navaden delavec, sedaj pa znašajo njegovi mesečni dohodki 500.000 gld. Našel je namreč silno bogat rov. Alvaredo je baje jako radodaren; ves svoj denar pa ima doma, namesto da bi ga naložil v kaki banki. Zunaj ga spremlja vedno osem orožnikov, ker nosi seboj vsaj 500.000 gld. V Parkaisu zida mladi milijonar krasno veliko palačo-bolnišnico. Tudi cerkev je že sezidal. Poroka stoletnega ženina. V Alatri se je te dni oženil notar in mestni svetovalec Alviri po kratkem vdovčevanju v starosti polnih sto let. Mati »mladega« ženina je doživela 105 let. Tedenski sejem ▼ Kranja dne 11. t. m. Prignalo seje 100 glav goveje živine, 17 telet, 285 prašičev, 45 ovac, 3 koze, 23r. Sampret v JCranju. 422 v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rcntnega davka 4—24 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlo* K 2,f>87.25i;-23. Stanji- bipotečnib posojil K 1,796.777*90. Šivalni stroji iu kolesa Tovarniška zaloga 109—22 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivnlne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. MU Predtiskarija I Predtiskarija Franja M ebšol LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—9 Monogrami in risanje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, pivmembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—21 R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarnu r.a modrooa ua peresa n posteljno opravo, saloga pohištva, ri poroča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov vsofa, kanape, divan) in sobno opravo 54-33 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Kuzpošihanje točno. (Vellacher Sauerbrunnen) 1—22 pri Albinu Rantn. Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. G. Tönnies Ljubljana 66_30 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Zeleznato vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekarnabj okrepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe ft Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli «pri Angelu Ljubljana dunajska cesta. P*)!litrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 166a—9 znesek po poštnem povzetju. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trarčo št I priporoča svojo veliko zalog-o vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—3*J na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 1M--U zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. 10 T Okkultistična pisma. III. Dalje. • Neke nedelje, menda meseca julija leta 1884.» — tako pripoveduje g. Širna Stanojevič — «me je pozval moj znanec v Novem Sadu, sedaj v Belemgradu živeči bivši učitelj g. Gavro Kostič, k svojemu staremu prijatelju Filipu Linhardu. Bilo je ob treh popoldne, ko smo došli tja. Za nama sta prišla še dva gospoda na obisk. Jaz in moj znanec sva sedela na kanapeju za mizo, desno ona dva gospoda, a nasproti gospodar, kateri je nam, vstajajoč vsaki čas, stregel z vinom. Nasproti ka-napeja je stala omara, na nji pa se je nahajalo nekoliko krožuikov, steklenic in kozarcev. Med drugim je gospodar pripovedoval o svojem sinu Dragotinu, nahajajočem se tedaj pri vojaških vajah v Brucku ob Litavi. Naenkrat je bilo naše govorjenje pretrgano z nekim šumljanjem. Opazili smo na omari kozarec, ki se je vrtil z največjo hitrostjo kakih 15 sekund. Začudeni smo gledali ta pojav, ne znajoči mu vzroka. To je bilo točno ob štirih. O tej stvari smo se razgovarjali še celo uro, naposled, zahvali vsi se gospodarju na gostoljubnosti, smo se razšli. — Zvečer tistega dneva je gospodarju dospela brzojavka, da se je sin, kopajoč se v Litavi, vtopil ob štirih popoldne. Drugi dan se je govorilo v celem mestu o tem dogodku.* (Novo sunce, kolovoz 1901.) Angleški general H. pripoveduje: Bival sem v Indiji 40 milj južno od Bombava. Moji stariši in edina sestra so bili tudi v Indiji, toda tako daleč, da je pismo od njih pa do mene potrebovalo 7 dni. Nekega dne mi je mati pisala, da sestri ni dobro, kaj več mi bo že sporočila sama. V ostalem sploh ni bilo ničesar v pismu, kar bi me moglo vznemirjati. Ob dveh popoldne dotič-nega dneva sem delal s tajnikom v pisarni, ne da bi bil mislil na sestro. Hkratu opazim sestro, vso v belini, kako je prišla mimo. Ta prikazen me je iznenadila prav močno. Bil sem prepričan, da je oni čas umrla moja sestra. Takoj izza omenjenega dogodka sem pisal očetu, ki mi je odgovoril, da je sestra umrla ob dveh popoldne onega dne, ko sem videl njeno vizijo. (Gurnev, Myers, Podmare: Phanl asms of the Living.) Konec pride. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 57-25 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i>ar)a LJidrr)ar-ja 5trtigarj« O bjtibljar>i, dtirjajsk« cc$ta 11. 423 Posamezne številke »Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v ŠkOf JI Loki pri g. M. Ž i gonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. Današnji številki „Gorenjca" je priložen oglas tvrdke A. Rant v Kranju. Doktorja pl. Trnkoczyja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—5 te mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje s« dobiva i o t podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta x obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne »oapodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnsze, malokrvne, bladične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdralujoce kave in ruskega ca;a doktorja pl. Trnkoczva Kakafl {lariffi ln\ P"P°ro** kot tečno, krepilno, zdravo in naj-jm»wi »Wf ciieje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kil« vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. w Dalje ho priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva ZclodtftlC kapljic«. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, SSaSŽSB krepilno, bolest utesujoee, tek vzbujajoče, cisti tslodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tuoata S K. Xf0flll£6 odvajalne, Želodec Čistilne. Čistijo želodec, odvajajo *l'¥lm* blato, odpravljajo napenjanje in zabasanie želodca brez vseh bolečin, kakor se to Cestokrat pripeti pri drugih Kroglicah. pri drugih krogli ocukrene kroglice. Škatlja Prsni Skatlja 42 h, sest skatjic 8 K 10 h. — 80 h, tri skatlje 2 K, pluCni in kasljev sok ali zelisčn raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj,'razfvarja slic, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K i r u p, prirejen z lahko Dfflniltli *liudoT cv-t (Pr°tinski cvet, Gi c.lt t g eisi) priporočljiv IftgHlMM je kot boli nteiujoce, lajšajoče drgnenje v 1 ' nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoj Steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h. enje v križu, rokah in i in težkem delu. Tinktura za kurja očesa, Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roienici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, sest steklenic S K 50 h. 19* Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trak6czyja ŽtN/itISki r°dilni prašek za no-tranjo rabo pri kravah, o lih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo Zreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično sred- Pražižji Varstvena znamka. stvo za prašiče. Za notranjo rabo, sluti za tvorbo mesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 8 K. Pozor! Zeli kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s postnim povzetjem. jlTiartino«red OdliKoVan je bil minuli ponedeljeK s tem redom gospod puSčaVniH. PoVedom tega njegovega izVan-rednega odliHoVanja čestitajo gosp. Gostje ,pod rdečo marelo4. Hočete kupiti prav dobro slamo-reznico ali gepelj? 108—20 Obrnite se na skladišče ZiMi ¥ Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje. 17!)—5 Otvoritev mesnice. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem z dnem 19. m. m. otvoril fyoOo rT)C$nico 0 pranju 5t. i5o, v kateri se bode dobivalo vsake vrste rne>o po nizkih cenah. Priporočam se za obilen obisk z velepoštovanjem Ziga Killer mesar. Zaloga vsake vrste pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d. Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela kolars^o, l^oL>ei$ko ir> sedlarsko proti jamčenju po nizki ceni. y Sprejme se več porrjočnikov irj učencev.'^ PETER KERilČ Šiška pri Ljubljani. 188—4 C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov r. a. smekal v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—44 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnicc. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 159-10 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. IX TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naročila ae izvršujejo točno in po najnižjih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano. Tvrdka R. MIKLAUC LJUBLJANA, Spitalske ulice štev. 5 naznani da je že popolnoma založena z jesenskim in zimskim blagom. Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—30 Spoštovanjem R. Miklauc. Vf? v*/ vfc if/ vft Vft Vf? Vff W 425 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dob¿ se pri Karol KavSeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine bi poljedelstvo. 69— 30) Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Prva in največja tvrdka n prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra cesta st. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev ■ in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrakcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseli slogov. 115—19 Špecija/iteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglasevanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. -- Najnižje za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. Zaradi popolne opustitve trgovine se prične dne 11. novembra 1901. Uelika prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Gene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189—2 3'10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4'50 • 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1*40 pisane lepe barhante . . ., . . . . 78 cm za 12—16 kr. » » tlanele........78 » » 20—22 » • » » barhanste rute ..... kos » 19 » », » žepne rute............3' » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti, posebno, ko ima vJ&Jt pravica blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti. GH 426 Stanje hranilnih vlog: i, 100.000 K. Rezervni zaklad: nad 31.000 K. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4>2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—9 Lekarna „pri zlatem orlu44 Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschl&ger, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—31 čevljarski most. Kupite aH naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripozoana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatije 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h. 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Zelezo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. JOSIP WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne miz«, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 85-^so Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). | Adolf Hauptmann f tovarna 53.35 $ v Ljubljani. Oustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £ Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 185—4 Ivan Sartori ključa ni čar siv o in trgovina j že/e^nino ter vsaJ^e vrste stroji v Radovljici (Gorenjsko). 187~* Tu se dobivajo družinski šivalni stroji Singer od 28 gld. do 35 gld. krojaški „ „ „ „ 34 „ „ 45 n družinski Ringšifer . . . „ 50 „ „ 65 „ veliki „ za krojače „ 62 „ „ 73 „ za čevljarje 75 „ Slamoreznice.....»38 „ „60, 3« L*5*ki $troj $c jarr>ci; ir> $c l«r)l*o r>a rr)c$tti po$!*Li$i. Stroji dajo se tudi na obroke, i Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 I Velika zaloga zgotovljeinh oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah -aese- Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 178—5 15 A. TschinkeM zet bjubljar)«. Prva in edina domača tovarna figove k«L>c, kar)ditOL>> k«r)dir«r>cga 5«dja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—33 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejemati za eelo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za oelo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvnrto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konson-ij «Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.