stev. 85.
o ljubilani, v pondeljek, M15. aprila 1901

Velja po poŠti: ,ia telo leto naprej K 26'—• ,;>'! pol leta „ „ 13' — »a £etrt leta „ „ 6-50 '<» en mese« „ „ 2 20
V upravništvu:
.<-? celo leto naprej K 20-— SA pol leta „ „ 10--s m telrt leta „ „ 5 — ur, mesec „ „ 170
'■f* poSHj. na <<nt7i 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z
--------dvorISfe nad tiskarno). — Rokopisi se
vračajo; nelrankirana pisma s« ne sprejemajo. {Jridniikega telefona Stetf,, 74.
zg sloven
Leto xxxv.
Inserati:
Enostop. pctltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za jc{ ko trikrzt . 0 „ V reklr.mnilt nntlcat- ^t.iii.^ enostopna gannondvr ta S 26 h. Pri v«.'kratn«Ri ob-javljenju primtreii popujt.
Izhaja
vs?.U dan, izvzoriSI ncd«l>« in praznikf, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. —
-----Vsprcjema naročnino, Inserjto in
reklamacije. (Jpravnlikcga telefona Stev. 188.
luon Hribar - kandidat
liberalne stranke.
Včerajšnji shod ljubljanskih volivcev »S. L. S.« je bil sijajno obiskan. »Unionova« velika dvorana je bila nabito polna; Bilo je volivcev za dve dvorani »Mestnega doma«. Pride načelnik »S. L. S.« dr. Ivan Šusteršič. V dvorani zaore klici: Živijo dr. Šusteršič. Zborovanje otvori in vodi v imenu »S. L. S.« dr. Pegan.
Dr. Pegan podeli besedo dr. šusteršiču. Volivci ga opetovano burno pozdravljajo. Ko se poleže navdušenje, govori dr. Šusteršič ki naglaša sledeče:
»On« toraj kandidira. Ta vest se je raznesla nedavno po Ljubljani in danes teden je »On« sam to vest potrdil. Ljubljanski župan Ivan Hribar torej kandidira. Na kakšen program je naznanil svojo kandidaturo? V popolnem protislovju z liberalnim programom in s svojo znano dolgoveznost.io je rekel Hribar: Moj program . to sem jaz sam. (Smeh.) »Slov. Narod« .ie zabelježil pri tem stavku v svojem poročilu: Velikansko navdušenje. (Burna veselost). Nič ne označuje bolj popolno propa-lost, duševno revščino in omejenost liberalne stranke, kakor ta izjava Hribarjeva, ki jc tudi načelnik te stranke. Načelnik stranke se ne upa reči, da kandidira na program stranke. Ravnotako se ne upajo kandidirati na program stranke oni neodvisni kmetje (smeh), ata Zužamaža. (Ponovljeni smeh), Dekleva, Gruden z Jeličnega vrha. Vsakega je sram, da bi priznal, libcralec sem. »Notranjec« je pisal: Opozarjamo naše somišljenike, naj pov-darjajo noč in dan, — ne vem — kdaj bodo spali (Smeh), da niso liberalci. (Smeh.) Ce to pravi »Ata Zužamaža«, ali Dekleva ali Gruden z Jeličnega vrha, ni še nič posebnega. A čc pride načelnik stranke Ivan Hribar sam, govori kot liberalni kandidat, a v istem hipu zataji program stranke! Tega še svet ni videl, da .ie načelnika stranke sram programa svoje stranke. (Smeh.) In tako izjavo' sprejema stranka z velikanskim navdušenjem! (Smeh.) Kam pa so prišli, kie pa so ti gospodje. Ce bi rekel v kaki drugi stranki kak -kandidat »moi program sem jaz sam«, bi se mu volivci lepo zahvalili. (Pritrjevanje.) Ce potem Hribar še povdarja, da si je kaj pridobil s svo im talentom, ne vem, kaj s tem hoče. Nobenemu ne zavidam, če si pridobi premoženje. Njegova stvar jc to in stvar njegove vesti in pa da pri tem ne pride v nasprotje s kazenskim zakonom. Nečuveno pa je, da se priporoča za poslanca ljubljanski župan z besedami: Znal si je s svojim talentom pridobiti premoženje. (Sramota! Splošno ogorčenje.) Menim, da zaupanje ljudstva bolj zasluži tisti, ki po mnogoletnem delu v javnem življenju lahko stopi pred ljudstvo in reče: Čistih rok sem. Ničesar
si nisem pridobil. (Zivio-klici.) Kakšen razloček je med ljubljanskim in dunajskim županom dr. Luegerjem, (živahni živio-klici dr. Luegerju!) možem, ki ga občuduje svet. V pariškem občinskem svetu je slavil socialni demokrat dr. Luegerjevo delovanje, (Ponovni klici: Zivio dr. Lueger!) in rekel, da je dunajska uprava Luegerja za zgled celemu svetu, vsem drugim velikim mestom sveta! In ta dr. Lueger lahko stopi pred ljudstvo in reče: »Nič nimam! Nič si nisem pridobil!« (Zivio dr. Lueger!) Zupan Hribar pa stopi pred svoje ov-čice in jim »ob velikanskem navdušenju« pripoveduje, kaj si je pridobil!
Vsak na magistratu in vsi vemo, da je Ivan Hribar najdražji župan, kar smo jih imeli Ljubljančani. Poprej so bili zadovoljni župani s 4800 kronami na leto, zdaj pa vleče ljubljanski župan Hribar od mesta letnih 13.000 kron. Tudi v drugem oziru jc Hribar jako drag ljubljanski župan. Govori se o napredku Ljubljane pod županom Hribarjem. Nobenemu nočem kratiti zaslug, a vprašati se le hočemo, kai pa imamo od Hribarjeve naprednosti? Imamo slabo in drago električno luč, drago in slabo električno moč. Mestne doklade so se zvišale pod Hribarjem od 6 na 25%, tako da so narasli razmeroma za 316% ! (Velikansko ogorčenje.) Glede na povišanje davkov v ljubljanski občini ne dobimo kmalu para. Lepe hiše, pravijo, da so zasluga Hribarjeva. Niso to zasluge Hribarjeve, ampak zasluge žalostne potresne katastrofe, ki je podrla stare hiše. V zemljiško knjigo poglejte, pa boste videli, kako stoje hišni posestniki. (Živahno pritrjevanje.) Ce se podere.io hiše, se morajo zidati nove. Ali bomo šli Ljubljančani stanovat na Grad ali v tivolski gozd, kakor zajci? (Živahna veselost.) Revščina je narasla v Ljubljani, kar je župan Ivan Hribar. Obrt propada in hišni posestniki, ki so imeli včasih še nekaj, so zdaj tudi reveži. (Tako je!)
Hribar tedaj nima pravice kazati na resnične uspehe svojega dosedanjega javnega delovanja in čc reče »Moj program, to sem jaz sam« — je to slab program. (Tako je!)
Sploh pa ni politično značajno, zatajevati svojo lastno stranko. Kako drugače v naših vrstah!
Vsak naših somišljenikov je ponosen na to, da stoji v S. L. S., ponosni so na to osobito naši kandidati, ki točno povdarjajo, da kandidirajo na programu S. L. S. To je jasno iti pošteno govorjeno. Volivci imajo pravico zahtevati, da govori kandidat odkritosrčno, na katerem programu bo deloval, ako bo izvoljen. (Živahno pritrjevanje.)
Ne vem, kako si misli izvrševanje držav-nozborskega poslaništva g. Ivan Hribar. Na shodu v »Mestnem Domu« .ie rekel Hribar: Priglasil bom svoj pristop v jugoslovanski klub. Jugoslovanski klub, v katerem bo gotovo zbrana velika večina slovenskih in hrvaških poslancev, je vedno stal na krščansko-
Spretna prem.
Angleški spisal C. Doyle.
»Dragi prijatelj,« dejal mi je Holmes, ko sva nekoč sedela ob kaminu v njegovem stanovanju v Bakerjevi ulici, »življenje ti do-naša več zanimivosti, kakor vse, kar si more izmisliti človeški duh. Ce bi se mogla midva dvigniti roko v roki ter odleteti skozi tole okno ter plavati v zraku nad tem velikanskim mestom, nad vrvečo množico; če bi mogla dvigati krove ali saj videti skozi strehe ter opazovati, kaj se vrši pod njimi, strmela bi glede raznih načrtov, občudovala raznotere dogodke in zapletljaje, iz katerih slede tako raznovrstna dejanja. Vsa poezija s staroznanimi oblikami, po katerih lahk-> presodimo tudi konec, zdela bi se nama plitva in brez vednosti.«
»Jaz nisem povsem tvojega mnenja in prepričanja,« sem ga zavrnil. — »Vsi slučaji, <i katerih poročajo časniki so navadno čisto vsakdanje nravi ter suhoparni. Naša policijska poročila pretiravajo ter tirajo realizem do vrhunca mogočnosti. konečni vtis pa, ki ga dosežejo. — to se ne da tajiti, ni niti zanimiv, tem manje podoben umetnemu zaključku.«
»Da se doseže pozitiven realističen vtis, treba jc neke posebne izbere ter previdnosti,« nadaljeval je Holmes. »Te pogrešajo policij-
ski razglasi, v katerih vidimo, da se posebno rine v ospredje delovanje tiradnikovo, medtem, ko se niti nc ozira na razne postranske zanimivosti, iz katerih resni opazovalec lahko posname vzrok, ki je bil povod dejanju. Veruj mi, nič ni tako nenavadnega, kot naša vsakdanjost.«
Zasmejal sem se. »Ne čudim se, da misliš tako ti,« sem odgovoril; »ti, pomočnik in svetovalec ljudstva treh delov stveta, ki si ne ve pomagati, imaš opraviti le z nenavadnimi in posebnimi dogodki. Daj da ti dokažem jaz svojo trditev praktično.« Pobral sem na tleh ležeči časnik. «Glej prvo poročilo: .Surovost nekega moža proti svoji ženi'. Poročilo obsega tretjino strani, a vsebino ti lahko povem, ne da bi čital. Brez dvoma jc prizadeta druga ženska oseba, v ostalem je dejanje enostavno: pijanost, surovo obnašanje, nasilnost, pretepanje, naposled pride na pomoč sestra ali hišna gospodinja. Navaden pisač nc bi mogel iznajti kaj bolj navadnega.«
»Popolnoma napačno,« zavrnil me je Holmes, ko je le površno prečital poročilo. »Tvoja primera je prilično enaka deski pred očmi. V tem slučaiu se ie šlo za ločitev zakona iu slučajno sem imel z zadevo opraviti tudi jaz. Mož je bil abstinent .človek, ki se je odpovedal vsem opojnim pijačam. Prizadeta ni bila nobena druga ženska. Obtožnica se je glasila: Mož je imel navado, da ie zaključil vsakokratni obed s tem, da je redno, ko jc položil žlico iz rok, snel svoje umetno zobovje iz čeljusti ter ic vrgel na glavo svoji soprogi: nekaj, česar ne pade tako kmalu v glavo niti kakemu pisatelju; to mi gotovo pritrdiš. Tu, doktor, vzemi prašek duhana
demokratičnem stališču. Mi poslanci S. L. S. nc gremo v noben klub, ki ne bi stal na kr-ščanskodeniokratičnem stališču. (Živahno odobravanje.) Ko bi Hribar prijavil svoj pristop klubu, bi seveda klub sklepal, ali ga sprejme ali ne. Čudno se mi pa zdi nad vse čudno, da Hribar sili v naš klub. Hribar menda hoče vse barve igrati in jih že igra. Na ljubljanskem magistratu igra ulogo župana in velikega Slovana s pomočjo svojega vernega »Zancka«. (Veselost.) V vladni palači v Ljubljani se valja v prahu pred vsakim deželnim predsednikom, naj se piše Hein, Schvvarz, Weiss ali Habakuk. (Živahna veselost.) V iz-vrševalnem odboru naroduonaprednc stranke je Hribar prijatelj francoskih framasonov in se izraža za boj proti katoliški cerkvi. V trnovskem župnišču jc pa Hribar dober katoličan, ki hodi za procesijami. (Živahna veselost.) Na Dunaju pa hoče biti »klerikalec«. Namreč Hribar pravi, da srno mi »klerikalci«, dasi mi odločno protestiramo, da smo klerikalci. (Živahno odobravanje.) Vsekako hoče biti na Dunaju krščanski demokrat, ker hoče stopiti v krščansko - demokratični klub. V kranjskem deželnem zboru jc pa lajnal in vihtel kravji zvonec (Bučna veselost), da ga morajo zavidati Drobničeve krave. (Ponovljena veselost.) Kakšen značaj pa je tak mož, ki ie vse: na enem mestu rumen, na drugem črn, potem bel. zelen itd. (Mavrica! Živahna veselost!) Zavednih volivcev tak mož ne bo dobil, dasi je rekel, da je »večina« ljubljan skih volivcev zanj. (Protestujemo!)
Kie je pa našel Hribar večino volivcev? Ali .ie vas katerega vprašal? (Klici: Ne!) Ali je vprašal socialne demokrate? (Klici: Ne!) Ali je šel Nemce vprašat? (Medklici: Dr. Trillerja je vprašal!) Da, Trillerja je vprašal, kakor je prav zaklical tovariš zborovalec. Kako more trdit, da je večina ljubljanskih volivcev zanj? Kie je večina ljubljanskih volivcev, to bomo še lc videli 14. maja, (Živahno odobravanje), ko bomo oddali svoje glasovnice in sicer prosto in tajno, vsak po svojem prepričanju, popolnoma, svobodno. (Tako je!)
Pri tej priliki ponavljam s posebnim po-vdarkom, da je volitev prosta in tajna. Še zahtevati ne sme nihče, da mu podložni glasovnico pokaže!
Imamo novo postavo v varstvo volivne svobode. In ta postava ima § 5. Po tem paragrafu bo šel vsak uradnik za nekaj časa ričet jest, ki bi koga silil, da nai voli tako ali drugače.
Kazen je strog zapor od I do 6 mesecev. Strog zapor je pa tak, da mora kaznjenec jesti hrano, ki mu io tam daio - t. i. tisti »ričet«, ki menda ni nič posebnega. (Živahna veselost.) Še celo Hribarjeva kuharica mu ne bo smela pošiljati jedi. (Ponovljena živahna veselost.) Danes tu poživljam: Ce bi kdorkoli poskusil pritiskati na odvisnega volivca, naj pride dotičnik kar k meni iii bom nasilniku že
preskrbel, da pride do ričeta. (Burni klici: Iako e prav!) A mislil si bo kdo: Po volitvah se bodo maščevali. Tudi na to smo mislili, ko smo delali postavo. Zato določa zadnji odstavek S 5. istini kaznim zapade, kdor takoj po volitvi volivnemu upravičencu ali njemu blizu stoječi osebi na v prvem odstavku označen način namenoma radi tega silo ali škodo dela ali ga oškoduje, ker je volivni upravičenec volil proti smislu, v katerem je vplival nanj pred volitvijo.
Tedaj tudi po volitvah nima nihče pravice in nobeden nič ne more volivcu, ki je volil po svojem prostem prepričanju. Sicer pa na-glašam, da je volitev tajna. Zupan ali magistrat n. pr. nima pravice groziti s posledicami mestnim uslužbencem in delavcem. Ce se drzne župan ali pa kak uradnik pred ali po volitvah delati proti postavi, bo kaznovan. Pogumno nai se vsak tak slučaj naznani meni. Prepričan naj bo vsak, da jaz ne bom izdal njegovega imena. Ce bi hotel jaz izdajati tajnosti, dobil bi marsikdo sive lase. Ze ve tisti, ki se ga to tiče. Kakor v grobu ostanejo tajne stvari zaprte pri meni. Lahko mi zaupate. (Živahno odobravanje.)
Toda povrnimo se k Hribarjevemu programu.
Ko sem čital Hribarjev nedeljski govor, priznam, da sem prej precenjeval njegove politične zmožnosti. Tak govor, kakor Hribarjev, je dober za govornika, ki je komaj izdelal politično abecedo. (Živahno pritrjevanje.) Pripovedoval je, da zna češko, rusko, hrvatsko in pa da se pojde še poljsko učit. Kaj pa je to, da zna rusko, češko in pa da sc bo še poljsko učil. Kdo ga bo pa volil, da bo govoril nisko-češko, in da se bo še učil poljsko? Za ljubljanskega državnega poslanca je potrebno, da zna braniti blagor in koristi ljubljanskega mesta, ljubljanskega prebivalstva in slovenskega ljudstva! (Burno pritrjevanje.) To zahtevajo od njega ljubljanski volivci, ne pa, da se gre še na Poljsko poljščine učit. (Tako je!)
Potem je Hribar še nekoliko reševal narodno vprašanje na tako boren način, da se ne splača, v tem oziru kaj pripomniti.
Glede na socialno vprašanje je pa izjavil: Moje delovanje bo posvečeno socialnemu vprašanju. (Burni klici: »Mestni delavci?!«) Ne vem, da bi bil že Hribar kaj storil na socialnem polju, če tudi je imel kot župan dosti prilike. (Klici: Nič ni storil!) Vzemimo n. pr. delavska stanovanja! Kar se je storilo glede na delavska stanovanja, je to storila »Kranjska hranilnica« in pa delavci sami. Ali je magistrat delavce ka.i podpiral pri tem? (Klici: Ravno nasprotno!) Psovali so pač v »Slovenskem Narodu« delavsko stavbinsko društvo. (Klic: lz Ljubljane so jih spravili.) O socialnem delovaniu nai tedai g. Hribar raje molči. (Tako je!)
Naglašal jc Hribar na nedeljskem shodu:
in priznai, da tvoja primera ni bila posebno srečna.«
Rek.si ponudil mi je šatuljico / duhanom; bila ie iz finega starega zlata, v pokrov pa je bil vdelan velik in dragocen arnetist. Poseben vtis je napravila ta dragotina v primeri z Holinesovo skromnostjo in njegovim preprostim življenjem. Nehote sem mu lo omenil.
»A tako,« odvrnil je Holmes, »pozabil sem, da se že nekai tednov nisva videla. To je darilo kneza ().... v spomin za moj trud, ko sc ie šlo za listine Irene Adlcr.«
»Iu ta prstan?« vprašal sem nadalje ter pokazal na izredno krasen dciuant, ki se mu .ic lesketal na prstu.
»To je dar člana kraljevske rodovine lio-laudskc. Toda zadeva, s katero sem imel opraviti v tem slučaju, jc tako kočljive nravi, da je ne moreni zaupati niti tebi, ki si mi najboljši prijatelj iu ki si opisal že toliko mojih doživljajev.-..
»Ali ie tačas tudi kaj opravila?« vprašal sem radoveden.
»Najmanj kakih deset do dvanajst različnih slučajev, vendar pa ni nobeden posebno zanimiv, četudi so vsi precej važni. Malo-važni dogodki daio navadno za opazovanje najširši delokrog; kar stori preiskavo zanimivo je to, da se hitro reši povod in učinek. Pri velikih hudodelstvih je stvar navadno preprosta in enostavna, kaiti čim večji je zločin. tem ložje se ponavadi zasledi povod. Razven neke zapletene zadeve, za katero sem dobil nalog iz Marseille, nimam sedaj ničesar takega, kar bi bilo vredno omeniti. Mogoče pa je. da nama že prihodnji trenotki pri-
ueso kaj novega, kajti če se ne motim, prihaja ondi k meni nova kiijcntinja.« -
Holmes jc med govorom vstal ter stopil k oknu in zrl na pusto ulico. Stopil sem k njemu in zagledal na drugi strani ceste damo velike rasti z težko boo krog vratu. Veliko rdeče pero je preko širokih krajev njenega klobuka koketno viselo proti ušesu. — Izpod širokega pokrivala ozirala se je nemirno proti najinemu oknu, kakor bi se ne mogla odločiti. Zdelo se je, da omahuje in premišlja, naj gre li naprej ali nazaj. Nervozno jc odpenjala ni zapenjala gumbe pri rokavicah. Naposled je hitro prekoračila cesto, kot plavač, ki se požene od obrežja, in v tem hipu je krepko zapel zvonec pri hišnih vratih.
Te znake poznam,« deial je Holmes in \ rgel ostanek smodke v ogenj. »Neodločnost tik pred vratmi dokaz ljubavne zadeve. Rada bi sveta, pa omahuje, češ, ako ni zadeva prenežna za tretjo osebo. Pa tudi te vrste slučaji so različni. Ce se jc pripetila ženi krivica od strani moža, potem ravna odločno, potem skoro odtrga zvonec. Sedaj pa imava opraviti s srčno zadevo in ta dama je gotovo manj razjarjena, kot pa v skrbeh radi tega. ker si sama ne zna pomagati. Sicer je pa žc tu iu bo najine pomisleke takoj rešila.«
Medtem ko jc Holmes še govoril, je potikala in mali sluga je vstopil, da jo prijavi, takoj za njim pa je vstopila ona sama. Slier-lock Holmcs jc pozdravil tujko z njemu lastno vljudnostjo ter ji ponudil stol. Zaklenil je vrata, med tem pa io je motril, kakor je imel navado, strogo od pete do glave, a vendar tako, kakor bi se nc zanimal zanjo.
\li niste še opazili, gospiea, da Vam
Zagovornik sem splošne in enake volivne pravice! Povedal je tudi. da je žc 1. 1888 predlagal v kranjskem deželnem zboru spio-šno in enako volivno pravico. Zakaj pa je to predlagal? Ker je vedel, da je ne bodo sprejeli. A ko se je pa Slo za uresničenje splošne in enake volivne pravice za deželni zbor, je pa vlagal peticije, ki niso imele druzega namena, nego otežkočiti in zavirati uresničenje splošne in enake volivne pravice. (Ogorčenje.)
•Kaj pa je delal Hribar v deželnem zboru, ko se je šlo za deset novih ljudskih mandatov? Uvesti se je hotela splošna skupina z desetimi mandati, ki bi bila prvi korak do splošne in enake volivne pravice tudi za deželni zbor. V državnem zboru se je leta 1897 uvedla splošna kurija. Deset let e preteklo in državni zbor je bil pris.ljen, da je dal ljudstvu poleg splošne tudi enako volivno pravico. Tisto pot bo šel tudi deželni zbor in ljudstvo pride gotovo do svojih pravic. Tega se pa župan Hribar boji. On je bil zato t,sti, ki je ko-mandiral v deželnem zboru obstrukcijo in igral na lajno in vihtel kravji zvonec. (Velikansko ogorčenje). —
Od naglašanja demokratičnega načela — in Hribar ima navado vedno »naglašati« — nima I udstvo ničesar. Hribar zmerom naglaša ljudske pravice — dela pa zoper nje z lajno in kravjim zvoncem.
Zup. Hribar je tudi omenil, da je za, izboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu. Tudi mi smo zato. Ore se le zato, kdo bo plačal. Mi nismo zato, da bi morali nositi večja bremena za izboljšanje učiteljske plače oni, ki jim pravijo na magistratu zaničljivo »nižji sloji«. Iskali bomo dohodkov za izboljšanje plač učiteljstvu in jih bomo tudi dobili v tistih krogih, ki lažje plačajo. (Živahno pritrjevan e.) A taki predlogi, kakor Hribarjevi so neizvedljivi. Izboljšanje plač učiteljstvu se mora izvršiti v sporazumu z vsemi stanovi. Hribar pa kar pravi: Učiteljstvo bomo podržavili. A v eni sapi je sam pristavil, da za ta predlog ne dobimo slovenskih in avtonomističnih strank. Hribar naj bo uverjen, da ne dobimo za ta predlog večine v državnem zboru, če tudi glasujemo zanj vsi slovenski poslanci. Hribar evo govorjenje je tedaj prazna fraza, od katere učiteljstvo nič nima, kakor ne od njegovega govorjenja v deželnem zboru. Ko smo I. 1905 sklepali v kranjskem deželnem zboru o draginjski dokladi za oženjene učitelje je rekel Hribar: Imam finančni načrt za zvišanje plač učiteljstvu, ne da bi se obremenile široke ljudski mase. Ko smo ga pa vprašali za ta načrt in zahtevali, naj ga pokaže in naj pride na dau s tem svo im načrtom, je pa mol-čal kakor štor in ni vedel ničesar povedati. (Bučen smeh!) Tak jc Hribar!
Tako kakor je nastopil Hribar, nc nastopa noben resen in lojalen kandidat.
Kako je nastopil Ivan Hribar glede na zavarovanje zasebnih uslužbencev v trgovski in obrtni zbornici dne 23. junija 1906. Takrat je dotični zakon ležal v gospodski zbornici. Šlo se ie zato, da pritrdi gosp. zbornica zakonu, kakor ga je sklenila poslanska zbornica. Vsakemu v celi državi, ki količkaj pozna razmere, je bilo jasno, da če da zakon gosposka zbornica nazai poslaniški zbornici, postava za to pot pade in da bi bili zasebni uradniki po-tolaženi za nadaljnih 6 let. (Tako je!) Tedaj je zbornični svetnik Ivan Kregar (Zivio Kregar!) ljubljanski kandidat S. L. S. (Živahni klici: Zivio Kregar!) predlagal: Trgovska in obrtna zbornica skleni prositi gosposko zbornico, naj potrdi postavo po besedilu poslanske zbornice. Proti temu edino umestnemu predlogu je med drugimi odločno nastopil tudi Ivan Hribar! (Ogorčenje.) Kregarjev predlog je vsled tega padel in sprejet je bil nasproten predlog, ki je imel namen, ves zakon pokonati. K sreči gosposka zbornica ni ubogala liubl an-ske trgovske in obrtne zbornice in starostno zavarovanje zasebnih uslužbencev sc je uvedlo. Naša skrb bo. da bo imela zavarovalnica tudi v Ljubljani svojo podružnico. (Živahno odobravanje.)
Zdaj smo pri koncu s Hribarjevim socialnim programom. Ali je kdo, ki bi se ne smejal. ko ga čita. (Nihče!) To ie bil en program
delo pri pisalnem stroji vsled Vaše kratkovidnosti postaja naporno?« vprašal jc Holmes.
»To se mi je zdelo početkom ,da,« jc odgovorila; — »toda sedaj, ko sem se privadila, me to ne ovira, ker vem za črke, nc da bi se ozirala nanje.« Ko je izgovorila, se .ie šele zavedla, kaj je povedala; prestrašila se ej ter skrb in strmenje se je videlo na širokem a prijaznem obrazu. Razburjena je vprašala: »Ali ste že čuli o meni. gospod Holmes, in kako morete vse to vedeti?«
»Bodite brez skrbi,« odvrnil je z nasmehom Holmes. »To spada v moj posel. Jaz vidim in vem marsikaj, kar drugi ne opazijo. Ce bi tega ne bilo, čemu pa bi bili potem vi prišli semkaj iskat sveta?«
»Prišla sem, gospod Holmes, ker mi je o Vas pripovedovala gospa Etherge; njenega moža ste našli na najlažji način in to potem, ko ga je smatralo vse, policija in cel svet za mrtvega. — Ah, gospod Holmes, če bi bili v stanu tudi zame to storiti! — Nisem bogata, imam pa stalne letne rente nad 100 funtov, razven tega. kar si prislužim z delom. — Vse to bi dala. če bi mogla izvedeti, kaj sc je zgodilo z gospodom Hosmcr Angelom.«
»Kako jc to, da se Vam je naenkrat tako silno mudilo priti k meni?« je vpraševal nadalje Holmes, stisnil konce svojih prstov in nepremično zrl v strop.
Zopet se Je videlo strmenje na sicer brezizraznem obličju mlade dame.
»Res, z nenavadno naglico sem odšla z doma,« je odgovorila, »ker sem bila razljuče-na zaradi tega. ker ie gospod Windibank — moj oče — v moji zadevi ostal tako hladen in
recimo za leto 1850. (Smeh.) Takrat bi bili rekli, to je nekaj, Danes se smejate, ker ima vsak na revnejši delavec več socialnega znanja in zmisla, kakor ljubljanski župan. (Tako je! Istina!)
Ivan Hribar je dokazal, da se tnu še ne sanja ne o razšežnosti socialnega vprašanja. On vidi magistrat, frakarijo in pa nekaj »Sokolov«, ki mu vpijejo živio. Pa misli, da je to Ljubljana. O tem se pa temeljito moti, če misli, da e to že večina ljubljanskih volivcev. (Burno odobravanje.)
Oglejmo si še Hribarja kot delavskega prijatelja. Saj računi na delavske glasove. Prav je zato, da ga tudi iz tega vzroka natanko ogledamo. (Živahno pritrjevanje.) O mestnih delavcih srno žc govorili. Zdaj si pa še oglejmo Hribarja, kako dela z lastnimi deiav-ci. Pojte v Radeče. Izvedeli boste, da jim ne izplača zaslužka in jim zadržu e mezdo, tako da morajo »svoje trdo prisluženo plačilo iskati po advokatu in pri sodniji. (Velikansko presenečenje, ogorčenje in klici: Sramota!) Vera nas uči, da je vneboupijoč greh, zadrževati delavcu zasluženo mezdo. (Burno odobravanje.) Ne mislite, da je to izmišljena trditev. Zato imamo dokaze črno na belem! Dokazalo se ;e še celo, da jc župan ukazal delavcu podpisati pobotnico, plačal pa ni! (Sramota!) Sodnik je potem obsodil župana, da mora plačati in šele potem je Hribar plačal. (Ogorčenje! Klici: Sramota! Škandal!)
(Konec prihodnjič.)
VAŽNA IZJAVA GLEDE NA MAKEDONIJO
V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 14. aprila. 13. t. m. je v ogrski zbornici interpeliral Srb Mihajlo Polit glede na balkansko reformno akcijo. Izvajal je sledeče: Dasi se je med Avstrijo in Rusijo že pred štirimi leti sklenilo v Miirzstegu sporazumljenje glede na reformno akcijo v Makedoniji, se ni ničesar izboljšalo. Vsled tega delajo druge velevlasti, zlasti Angleška na to, da se Makedoniji da popolna avtonomija. Toda v tem slučaju bi se Makedonija, kakor svoi čas tudi vzhodna Rumelija, priklo-pila Bolgarski, kar pa ne bi bilo v interesu naš monarhije, zlasti ne Ogrske.
Nato ie ministrski predsednik dr. We-ckerle izvajal nekako sledeče: Miirzsteška pogodba si je stavila dvojno nalogo:
1.	Izboljšati stanje makedonskega prebivalstva, in
2.	zadušiti gibanje vstaških čet.
Kar se tiče prve naloge, se je izkušalo doseči troje: odpraviti gospodarske neprilike, reformirati davčno postopanje, oziroma zlorabljanje od strani oblastev in posameznih uradnikov ter porabiti dohodke posameznih vilajetov za njihovo povzdigo. Prvo in drugo se je skoroda popolnoma doseglo, glede na zadnje pa je že zagotovljeno privoljenje turške vlade. Sedaj pa o četah! Tudi to gibanje pojema. V zadnjem času smo dobili od bolgarske vlade trdne garancije, da ne bo na noben način pripustila, da bi se podpirale bolgarske vstaške čete v Makedoniji. Kar se tiče smeri naše balkanske politike, izjavljam, da smo slej ko prej za status quo na Balkanu in za integriteto turške države. To je tudi v smislu berolinske pogodbe.
Naša pogodba z Rusijo glede na Makedonijo je še veljavna in podpirajo jo vse velevlasti. Mi nasprotujemo vsakemu poizkusu Makedonijo razkosati, pa tudi ne podpiramo nobene akcijc, ki je naperjena proti avtonomiji Makedonije. Zato med nami in Angleško ni nobenega nasprotja. Sicer deluje na Angleškem »Balkanska liga« za osvobojenje balkanskih narodov z nekoliko nejasnimi politiškimi cilji, toda to je človekoljubno privatno društvo, katerega ciljev ne smemo meriti strogo z diplomatiškim merilom. Kar se pa tiče trans-balkanske železnice, bi bilo od naše strani zelo malenkostno in grdo, nasprotovati gospodarsko tako važnemu podjetju.
SEPARACIJSKA POSTAVA OD PARIŠKEGA SODIŠČA OBSOJENA.
Pariz, 14. aprila. Pariško policijsko sodišče jc 13. t. m. obsodilo župnika Jouina
mirnodušen. Ni hotel iti k ix)liciji niti k Vam, sploh ničesar storiti in trdil, da vsa stvar ni vredna korakov, zato me jc to njegovo obnašanje razljutilo, vzela sem klobuk in plašč ter se podala naravnost k Vam.»
»Vaš oče ?« je vprašal Holmes. »Skoro gotovo očem	ker imate drugo
ime.«
»Res je, očem. Imenujem ga očeta, četudi zveni to nekam čudno, kajti on je le pet let in dva meseca starejši od mene.«
»Ali še živi Vaša mati?«
»Živi iu je še trdna. Bila sem presenečena, gospod Holmes, ko se je kmalu po očetovi smrti iznova omožila in siccr z možem, ki je bil skoro petnajst let mlajši od nje. Moj oče je bil lastnik trgovine s steklenicami
v Court-road in jc zapustil razvito trgovino, katero je potem nadaljevala mati s prvim pomočnikom, z gospodom Hardyjem.
Ko je pa prišel gospod \\ indibank, morala je trgovino prodati, češ. da jc on sedaj na višji družabni stopinji kot potnik velike vinske trgovine. Za prodano trgovino prejela sta štirtisoč osemsto funtov šterlingov. Ce bi bil živel moj oče, prejel bi bil mnogo več.«
Pričakoval sem, da postane Sherlock Holmes med tem pripovedovanjem nestrpljiv. toda poslušal jc z napeto pozornostjoč
»Ali izvira Vaš dohodek iz trgovine?«
»Ne, to je dedščina po mojem stricu. Novozelandske delnice so. ki donašajo štiri odstotke in pol- Zapuščina ie znašala dvatisoč petsto funtov in iaz imam sedaj pravico do obresti.«
»Prosim, pripovedujte dalje,« deial ie Holmes. »Ker znaša Vaš dohodek znatno
(glej naš sobotni list od 13. t. m.) na 16 frankov globe, ker je poživljal vernike, naj se separacijski postavi upro. Kot olajševalni razlog je sodišče navedlo sledeče:
»Ker e postava od leta 1905 (separacijska postava) postava, ki določa čisto izredno izjemo od občnega prava, ker ustvarja za služabnike bogočastja (duhovnike) posebne pregrehe, dasi so služabniki bogočastja ravno glasom te postave postali navadni državljani, za katere ne veljajo izjemne določbe, mora sodišče ta položaj pripoznati za olajševalni razlog.«
Tako ostro in pregnantno pač še nobena javna oblast na Francoskem ni obsodila se-paracijske postave.
Volivni boj.
(Shoda v Logatcu. — Liberalne laži.) »Dr. Šusteršičev shod v Logatcu razbit.« — »Dr. Šusteršič in Gostinčar morala bežati!« — »Dr. Šusteršiča obmetavali z jajci!« — »Dr. Šusteršiču in Gostinčarju napravili slavolok iz metel!« — Take govorice so danes dopoldne liberalci raznašali po Ljubljani. Informirali smo se takoj na pristojnem mestu in izvedeli, da so te govorice popolna izmišljotina, navadna laž. Morda so liberalci kaj takega želeli ali nameravali, a izpodletelo jint je. Iz teh laži liberalcev lahko vsak izprevidi, kako žalosten in obupen jc položaj liberalne stranke. Oba shoda v Logatcu sta se vršila v popolno zadovoljnost in korist S. L. S. Zupan Mulley sc je silno blamiral in moral shod razpustiti. Led je tudi v Logatcu prebit in to peče liberalce. Ob velikanskem navdušenju za S. L. S. so se včeraj v Logatcu liberalci morali poskriti. Celi Logatec se bo smejal, ko bo čul, kako se sedai liberalci po Ljubljani z lažmi tolažijo.
(Ljublianski Nemci) postavijo, kakor potrjujejo »Deutsche Stimmen« lastnega kandidata.
(Volivni shod v Hotedršici). Včeraj dopoldne se je vršil v Hotedršici volivni shod na katerem je poročal Gostinčar. Zborovalcev je bilo nad sto. Prišel je tudi mokrač Kristan iz Idrije delat zgago, toda jo je pošteno skupil. Ko je namreč hotel ugovarjati Gostinčarju in je izrekel trditev, da Gostinčar laže, nastal je vihar, ki je odnesel Kristana z zborovališča. Ko je bil prizor končan, prišli so zborovalci nazaj in se je nadaljeval razgovor. Zadovoljni z uspehom so odšli volivci na dom s sklepom v srcu, da puste dne 14. maja Grudna in Kopača lepo doma.
(Sijajen shod v Šempasu). V nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil v Šempasu na Vipavskem sijajen voliven shod „Sloge", ki se ga je udeležilo 450—500 volivcev iz Šempasa, Oseka, Vrtovelj, Ozeljana in Št. Mi-hela. Shod je v imenu „Sloge" otvoril dež. posl. g. Grča in predstavil kandidata Fona, ki ga je zbor navdušeno pozdravil. Za predsednika je bil na predlog župana Lebana izvoljen g. župnik in dež. poslanec Grča, za podpredsednike gg. šempaski župan Leban, mesar Anion Kožuh iz Vrtovelj in podžupan Skarabot iz Ozeljana; za zapisnikarja pa obč. tajnik g. Ivan Batič. Besedo je dobil kandidat g. Fon, ki je razlagal svoj program, posebno v kmečkem oziru. Kandidatov govor je bil z navdušenjem sprejet. Nato je govoril urednik Kremžar, ki je povdarjal zasluge liberalcev za kmečki stan. Govoril je še gosp. vikar Franke iz Oseka, ki je prosil g. kandidata, naj se toplo zavzame za potrebe kmečkega prebivalstva. Nato je ožigosal g. Grča liberalno delovanje v deželi, posebno v zadevi užitnine. Na predlog župana g. Lebana je bila kandidatura g. Josipa Fona soglasno brez ugovora ob velikem navdušenju sprejeta. Kandidat g. Fon naglaša, da hoče biti v vedni dotiki z volivci, ker bo le tako mogel zastopati njih želje. (Odobravanje). Posl. Grča
svotico stotaka na mesec in še poleg tega služite, gotovo večkrat potujete v zabavo ter uživate življenje. — Z Vašimi dohodki, menim, se dft prav dobro izhajati.«
»O kar se mene tiče. gospod Holmes, jaz ne rabim niti toliko; toda dokler sem v hiši svojih starišev, jim nočem biti v nadlego. Zato jim prepuščam svoj denar, dokler ostanem pri njih. — Seveda samo dotlej. Gospod Windibank dvigne vsako četrtletje moie obresti ter jih izroči materi, jaz pa s tem, kar zaslužim s pisalnim strojem, popolnoma lahko izhajam, ker lahko spišem 15 do 20 strani na dan.« —
»Svoj položaj ste mi precej natančno pojasnili,« je dejal Holmes. »Ta gospod tukaj je moj prijatelj, dr. VVatson. Vpričo njega smete govoriti odkrito, kot z menoj. Prosim, le pripovedujte nadalje o svojem znanju z Hosmer Angelom.« —
Gospodična Sutherland je zardela ter v zadregi in razburjenosti pulila čipke svoje obleke. »Videla sem ga prvič na plesu uradnikov in tehnikov plinarne. Dokler je živel oče. pošiljali so nam vedno vstopnice, a tudi po jnegovi smrti smo bili vedno povabljeni. Gospod Windibank nas ni pustil na ples; sploh nima rad, da zahajamo v družbe. Jezil bi sc do razjarjenosti.če bi naredila le en izlet.
Topot sem si pa vtepla v glavo, da hočem na vsak način na ples. Kakšno pravico pa je imel, da mi to zabrani? Trdil jc, da ona družba ni za nas primerna in vendar so bili tam lc prijatelji očetovi.
Potem sc je izgovarjal, da nimam kaj obleči, a moja modra obleka je bila šele nova. Seveda bi ne bilo iz plesa nič, čc bi ne bil mo-
ožigosa liberalno delovanje proti ,Krojaški zadrugi" v Gorici in »Šolskem Domu" kar je dokaz, da liberalci niso pravi narodn;aki. Ko je še gosp. Franke pozival navzoče, naj 14. maja nikogar ne manjka na volišču, ter naj vsi volijo g. Fona, je bil shod ob velikem navdušenju zaključen.
(Kandidat spodnještajerske mestne skupine.) V nedeljo 14. t. m. je bil javni shod za določitev kandidata te skupine v cel skem »Narodnem domu«. Shod se je vršil pod doj-mom nekdanje štajerske sloge, kar jc z veseljem povdarjal v pozdravu predsednik shoda, starosta celjskih Slovencev, odvetnik dr. Jos. Srnec. Razni govorniki so predlagali g. Re-beka, ki pa je predlagal gospoda Starkla, župana v Sevnici. Zupan Štarkl je izjavil, da nikakor ne more sprejeti kandidature. Nato se je shod izrekel za kand.daturo gospoda Re-beka, potem ko so razni govorniki omenili, da i z verskega stališča ni pomislekov proti tej kandidaturi. Gospod Rebek ie nato razvil svoj program, v katerem se ic spominjal zlasti obrtniškega, delavskega ter uradniškega stanu. O verskem vprašanju je povdarjal, da ne bo deloval proti veri ali cerkvi, ampak se zlasti odločno potegoval za versko vzgojo v šoli.
Glede agitacije se je določilo, da prevzame volivno akcijo celjsko politično društvo »Naprej«, ki mu je načelnik gospod dr. Hrašovec, druge organizacije ali posamezniki pa naj de-lu cio sporazumno ž njim.
(Kandidat v goriškem mestu.) Včeraj popoldne sc je ob 3. vršil v Gorici shod »Katoliškega slovenskega delavskega društva«, ki je bil sijajno obiskan. Z velikim navdušenjem se je sprejela kandidatura Jerneja Kopača, svečana in hišnega posestnika v Gorici, ki ga je odbor združenih goriških meščanov sklenil postaviti za kandidata v goriškem mestu. Nadalje so na shodu protestirali proti temu, da bi se imenovale Gosposke ulice odslej po pesniku Giosuc Carducciju.
(Slovenci In volitev v Mariboru.) V soboto 6. t. m. sklepali so tukajšnji Slovenci o državnozborskih volitvah. Ker je bil shod zaupen pa še neobvezen dal je g. dr. Rosina svoj predlog na glasovanje, da Slovenci podpirajo kandidata demokrata. Ker je nekaj zaupnikov že odšlo, sprejel se je predlog tudi z večino glasov. Ker pa je bilo glasovanje le nekak poizkus, je torej neobvezno. To glasovanje pa ni v nikakem stiku s posojilnico in čitalnico, zavoljo tega nadaljna izvajanja odpadejo. (Opomba uredništva. Mi nikakor nismo vsevedni ter namenoma nikomur nočemo delati krivice).
(Kandidat Pišek) je imel volilne shode dne 10. t. m. ob 10. uri pri sv. Marjeti na d. p., ob 1. uri na Dobrovcih, ob 3. uri na Skokah, dne 11. t. m. ob 10. uri na Gorici, ob 2. uri v Podovi. Volilcev se je povsod mnogo zbralo in volilni program oziroma kandidatove govore so povsod z zanimanjem poslušali in povsod vsi izjavili, da 14. maja volijo Pišeka, celo njegovi politični nasprotniki.
(Klavern liberalen shod na Otavi.)
V nedeljo popoldne se je na Otavi pri Šempasu vršil liberalen shod, na katerem sta »govorila" Gabršček in dr. Lenpušček, ki sta priporočala nadsvetnika Gabrijelčiča. Poslušalci, ki jih je bilo okrog 100, niso bili nič kaj posebno navdušeni za g. nadsvetnika. G. nadučitelj Lihar je povdarjal, da bi Opeljanci rajši imeli Gabrščeka, ne pa Gabrijelčiča; Gabršček je vstal in dejal, da ima v Gorici dosti dela, seveda ker mora skrbeti za jsvoj žep. Zabavljal je čez dr. Gregorčiča, drugega ni povedal nič.
(Zakon o volivni svobodi in štajerski slovenski liberalci. Nameravani dr. Po-valejev shod za nedeljo, 14. t. mes. v Št. Pavlu v Sav. dolini je preprečila zopet žalska fakinaža, katera je že dve uri pred določeno uro prostore zasedla in zato shod niti
ral moj oče v trgovskih zadevah odpotovati na Francosko. Z materjo sva šli potem na ples, spremljal pa je naju gospod Hardy, naš prejšnji prvi pomočnik. Na tem plesu sem se prvič seznanila z Hosnter Angelom.«
»Gotovo to ni bilo všeč gospodu Windi-banku, ko se je vrnil iz Francije?«
»Nasprotno, prav nič ni bil nevoljen. Smejal se je, skomizgnil z rameni ter dejal, da je popolnoma brezuspešno, ženskam kako reč odbiti, ker naposled vendarle to store, kar same hočejo.«
»Tako torej. Ce prav razumem, seznanili ste se na plesu z gospodom po imenu Hosmer Angel.«
»Tako je. Oni večer sem ga spoznala in naslednji dan nas je posetil. Potem smo se še — to se pravi — jaz sem se še dvakrat sešla ž njim, da sva šla na izprehod. Nato pa se je vrnil oče in Hosmer Angel ni mogel več k nam na dom.«
»Ne?«
»No, vedite, moj oče ne trpi tega. Ce bi bilo po njegovem, bi nikdar ne sprejel kakega gosta. Vedno trdi, da naj se žena zadovolji s svojim najožjim rodbinskim krogom. V tem jaz ž njim tudi soglašam in dostikrat setn že dejala materi, da pogrešani baš takega najožjega rodbinskega kroga.«
»In kaj je počel gospod Hosmer Angel? Aii ni ničesar storil, da vas zopet vidi?«
»Cez osem dni bi moral oče zopet odpotovati na Francosko in zato jc pisal Hosmer, da je najbolje, če do takrat počakava. Saj si ta čas lahko dopisujeva, in res mi jc pisal vsak dan. Pisma sem dobivala vsako jutro, tako da ni oče ničesar opazil.« (Dalje.)
ivorjen ni bil. Sploh morajo biti ti kričači lo dobro plačani od celjskih aranžerjev >lar. stranke", ker dosedaj še ni bilo dr. 0valejevega shoda, kjer bi ti frkovci ne ln 1 i zgage.
(Roblekov shod) pri „Schwalbi" v Ga-f j ti pri Celju v soboto, 13. t. m. ob osmih ittir je bil skrajno klavern. Vkljub temu, a se je plakatiralo in agitiralo, je bilo le ekaj v bližini stanujočih delavcev in nekaj metov.
(Volivni shod v Ljubnem) za kandi-ata »Kmečke zveze* je bil veličasten Nav-či so bili trije župani. Kandidatura g. Ro-jča je bila soglasno sprejeta.
(Odvetnik Gruntar proti dr. Gregor-liu.) V soboto je brzojavno naznanil vod-vu goriške liberalne stranke odvetnik dr. iruntar v Tolminu, da sprejme kandidaturo tolminskem okraju, vsled tega je dr. Treo dstopil.
(Dol pri Hrastniku.) V nedeljo, dne 1.1, mes. bo na Dolu pri g. Petru Šentjurc oNi n i shod za volilce dolske. šentjedertske 'Sirske župnije, ki je omejen le na povab-ene volilce. Kandidat Slov. Kmečke zveze, dr. Ivan Benkovič, bo razvijal svoj pro-ram. Povabljenci pridite vsi na shod!
(V Vitanju) je imel P. Pišek dne 4. apr. b 8. uri predpoldne shod. S programom ovornika so se vsi navzoči, nad 200 volitev popolnoma strinjali in obljubili soglasno jega voliti. Tudi v Stranicah je imel kan-idat »Kmečke zveze" shod.
(Iz Dalmacije.) »Demokratska« stranka . Smodlakova je oficielnega kandidata Hr-atske Stranke v Spljetu* prof. Borčiča tako uto napadala, da je Borčič odstopil od kandi-ature. V Spljetu vlada zmešnjava. Profesor lorčič je bil 40 let delaven v politiki. — Ci-i stranka prava je postavila v vseh enajstih olivnih okrajih kandidate proti Hrvatski tranki. - V Zadru so štirje kandidati —- tri Irvati in en italijanaš.
Dnevne novice.
Delavsko zavarovanje. V ministrstvu notranje zadeve se je 13. t. m. vršila seja avarovalnega sveta. Minister za notranje adeve, baron Bienerth je izjavil, da vlada ela marljivo, da dokonča zakonski načrt o ormi delavskega zavarovanja. Ta načrt ena najnujnejših zadev v novem držav-lem zboru.
Tečaj za pridelovanje krme. Dne 27. n 28. maja t. I. bo na kmetijski šoli na irmu dvadnevni tečaj o pridelovanju krme. 'ouk bo brezplačen ter se ga lahko vsak ranjski kmetovalec udeleži. Kdor se hoče deležiti tega tečaja, naj to prijavi vodstvu ole na Grmu do dne 15. maja i. 1 Pod-iore za pot se ne bodo dajale ter si mora sak udeležnik tudi hrano in stanovanje sam preskrbeti.
Od državne železnice. Današnji uradni st železn. ministrstva objavlja imenovanje nspektorja Moric Hugetz-a načelnikom in omisarja dr. Henrik Wanke-a podnačelni-om trgovinskega oddelka pri c. kr. ravna-eljstvu državnih železnic v Trstu. Doseda-funkcijonarja na teh mestih gg. višji nspektor vitez Brodski in inšpektor Za-trzembski stopita v pokoj.
— Umrl je v Ronkah na Goriškem 13. t. Anton Dottori pl. Alberoni, bivši goriški ieželni poslanec. Pogreb je bil 15. t. m. v Ronkah. — V Bovcu je umri g. Josip Hoban, ar 62 let. — Umrl je c. kr. davčni nadzornik pokoju, g. Franc Kakole. — Umrl je včeraj Matej Kundič, prvi mesar, znan po vsi Kranjci. Bil je zgraditelj in posestnik grand hotela Opatiji. — Umrl ie včeraj popoldne v Sp. Domžalah po kratki bolezni gospod Anton lere, posestnik umetnega mlina itd. v 77. letu oje starosti. — Umrla je v Postojni gospa Helena Orešek.
Z meklenburškim redom odlikovan je »krajni glavar, slovenski skladatelj g. Viktor Parma.
-	Flnžgarjev »Divji lovec«, narodni igrokaz je sedaj ravno izšel v drugem natisu ter se dobi pri upravi »Dom in Sveta« v Ljubljani.
-	Slovenske vesti iz Amerike. — V Clevclandu se je vinotržcu Ivanu Krakerju splašil koni in zadel ob brzojavni drog, vsled česar
Kraker padel z voza in obležal nezavesten. 29. m. m. se je utrgal dvigalnik in tako hudo zadel Josipa Bencina, da bo težko okreval. Doma je z Velikega Mraševa na Dolenjskem.
Pevsko društvo »Sava« je v Clevelandu uprizorilo »Rokovnjačc«. — V Jolietu je umrl J Hutala iz Hude peke v črnomeljski fari. — V Bridgeportu, Ohio, je povodenj provzročila nekaterim Slovencem veliko škodo.
-	Nesreča. Dne 12. aprila so napravljali Oovekarjevem gozdu v .Icličnem vrhu
drva posestniki Ivan Bratina in Gašper Kazložnik iz Jeličnega vrha ter 441ctni Martin Zaje iz Idrie. Ko so podrli neko drevo, podkovala sta prvoimenovana še korenine, s katerimi se je drevo še zemlje držalo. Zaje pa nekaj korakov nižje stal. Kar se drevo utr-Ka, zadene in hudo poškoduje Razložnika, nato pa omahne na Zajca, katerega poškoduje 'ako, da je bil v trenutku mrtev. Ponesrečeni Zaje je bil blag, krščanski mož naše stranke, nil ie pred leti železniški sprevodnik. Padla to mu je med vožnjo iskra v oko. da je oslepi na ranjenem očesu. Sedaj zapušča vdovo dva nedorasla otroka.
—	Stavbeno gibanje ob novi železnici. Na Bledu se misli letos nanovo sezidati, oziroma prezMati do 40 poslopij, tudi v Bohinju se bo zidalo veliko zlasti ob jezeru, kjer namerava verski zaklad še letos dati parcelirati svoje prostrano zemljišče.
—	Brat ustrelil brata. Na Bledu sta se igrala dveletni in devetletni deček v sobi »lovca". Starejši je vzel v roko očetovo puško, pomeril je na svojega dve leti starega brata in ker je bila puška nabasana, mu je prestrelil prsi. Ubogi otrok je bil v trenutku mrtev.
' — Sin rešil materi življenje. Neka ženska stanujoča na trgu Leonardo da Vinci iz žalosti za umrlo hčerko, je nameravala vzeti si življenje akoravno ima še drugih otrok; za ta njen namen je zvedel mlad sinek in ja mater vedno opazoval. V četrtek okoli poludne je šla ženska sama na poko-lišče a za njo je neopaženo stopal sin. Ko je ženska prišla na grob svoje hčerke je začela jokati in konečno je povlekla iz žepa steklenico napolnjeno z vitrijolom ter hotela izvršiti svoj že prej namenjeni obupni čin, a v tem ji pride nasproti sinek ter io zakliče. Ženska je opazivši svojega otroka prišla k sebi in vrgla steklenico proč ter se oklenivši svojega otroka vrnila v Trst. V času odhoda je spisala pismo do svojcev, v katerem je naznanila, da se umori. Ko so družabniki iz pisma zvedeli kaj da ženska namerava sto-riti, so hiteli na redarstve da bi mogoče v času preprečili, a med tem časom se je že vrnila domov od lastnega otroka rešena.
—	Sangrad je kupila kranjska hranilnica za svoto 24 000 K.
—	Iz Ihana. Pri občinskih volitvah v Ihanu dne 11. t. m. je sijajno zmagala S. L. S. na celi črti. Čast možem! Ihanski liberalizem je komaj dobro shodil, pa je v četrtek žalostno poginil. Nekaj liberalcev iz Dola je prineslo še par »purfeleov«, pa ni nič pomagalo, kar stegnil sc je. Bolnikom zdravja!
—	Iz Dobrepolj. Pretečeno nedeljo smo imeli v Zadrugi lepo predstavo, katero je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo. Da se predstave omogočijo za vedno, naredil se je čisto nov, lep in prostoren oder z novimi kulisami. Pozdravni govor je govoril mladenič Ivan Rode. Ko bi bilo takih mladeničev vsaj nekaj pri društvih, kako olajšano bi bilo društveno delo. Krasen, umetniško dovršen je bil Nedcvedov solo-spev: Srce sirota. Zal, da priprosto ljudstvo ni utnelo lepote skladbe. Moški in mešani zbor je pod vodstvom g. Fr. Cimermanna lepo zapel par pesmij. Tambu-raški zbor se nam je skrčil vsled odhoda fantov v Ameriko. Obe igri: »Pri gospodi« in »Vaški skopuh« sta lepo uspeli. Tako kmečko Mico, kot je bila na tem odru, je težko dobiti. Navrgel se je komičen prizor: »Kmet in fotograf«. Za enkrat je bilo skoro preveč. Iz čistega dobička, ki ga je predstava prinesla, so se naročili za knjižnico vsi letniki »Dom in Sveta«.
Štajerske novice.
š Ribnica nad Mariborom. Redki slučaji smrti. Dne 14. februarja t. 1. jc po dolgi bolezni umrla v Arlici občespoštovana kmetica, vdova Apolonija Zgerm. V tem času pa je že njena hčerka kmetica v Janževem vrhu Jožefa Votncr p. d. Papotnica, bila na mrtvaški postelji ter umrla 19. februarja. Niso se še rane zacelile, je že njen mož kmet Franc Vomer umrl dne 5. aprila. Bil je zelo priljubljen. kar se je videlo pri njegovem pogrebu, ko je bila velikanska udeležba. Bil je 25 let občinski odbornik, tudi delj časa cerkveni ključar. Naj v miru počivajo, zapuščene otroke pa naj Bog tolaži!
š Št. Vid-Grobelno. Dne 21. aprila se na tukajšnjem odru uprizori narodni igrokaz s petjem, Finžgarjev »Divji lovec«. Igra se vrši v prid revni šolski mladini. Svirajo tamburaši. Radi zveze vlakov je začetek šele ob pol peti uri popoldne. Vstopnice — sedeži 1 K. stojišča 40 li se žc teden pred predstavo prodajajo v trgovini g. M. Miložič. kjer se vsak lahko pismeno ali ustno abonira. Osebna vabila se razpošiljajo cenjenemu občinstvu pravočasno. K mnogobrojni udclžbi vabijo igralci in igralke.
š Odvetnik dr. Franjo Ros!na, Maribor.
— Maribor, dne U. aprila 1907. — Slavno uredništvo! — Opiraje se na določbo § 19. tiskovnega zakona in z ozirom na poročilo, ki je bilo pod naslovom: »Gregorčičeva slavnost v Mariboru« v »Slovencu« z dne 9. aprila 1907, zahtevam, da sprejmete sledeči popravek:
Ni res, da je bil moj slavnostni govor grd madež na lepi veselici; ni res, da sem govoril ostudno in surovo, in ni res, da sem vmešaval znane liberalne neresnice.
Res pa je, da sem govoril dostojno in uljudno in da sem govoril resnico.
Dr. Franjo Rosina.
š Občinske volitve za celjsko okolico je c. kr. namestništvo v Gradcu potrdilo.
Ljubljanske novice.
lj Občinske volitve v Ljubljani. Danes so magistratovci mislili, da se bo magistrat podrl. V tak strah so jih spravile socialnodetno-kratične kandidature v občinski svet. Deset izvoščkov jim jc vozilo ljudi na volišče, a kljub temu niso spravili skupaj več nego 566 skupno s pooblastili, volivccv v III. razredu jc pa 2490! To so vsi magistratni glasovi v III. razredu! Več niso mogli pridobiti tudi z
lažjo o kompromisu med klerikalci in socialnimi demokrati. Da bi bil tak kompromis, bi bili danes magistratovci že leteli. Rešila so magistratovce danes samo še pooblastila, katerih socialni demokratje skoro nič niso imeli. Značilno je, da je mestni uslužbenec Magister ves čas pohajkoval na volišču. Ali je za to od mesta plačan? Svoje zmage so magistratovci lahko žalostni. Kaže jim bližnji polom. Skupni izid volitev v lil. razredu je sledeči: Mali Frančišek 566, Kozak Jožef 560, Zirkelbach Ivan 542 glasov. Ker je znašala absolutna večina 437 glasov, so torej izvoljeni liberalci in sicer Mali in Kozak za dobo treh let, Zirkelbach pa za dobo dveh let. Socialnodeinokraški kandidati so podlegli: Etbin Kristan s 327, dr. Anton Dermota s 321, Ivan Mlinar, korektor, s 145 glasovi.
Ij Pogreb nesrečnih žrtev v Rožni dolini. Na stotine ljudstva ie oblegalo v soboto in nedeljo hišo pokojnega Škofa. Treba je bilo pri vratih straže, ki jc spuščala ljudi v sobo, ki je bila vedno natlačeno polna. Ob drugi uri v soboto popoldne so nesrečneža umih in pre-oblekli ter položili doma na oder. Pri preobla-čenju so opazili, da ima Škof veliko rano na trebuhu, katero si je sam zadal, a ni nič krvavela. Na vratu ima tri rane. Prvo na bradi, drugo na podbradku m tretja jc prerezan vrat. Mali sinček ima tako globoko rano, da se mu glava le malo šc drži života. Dve vrli delavki iz tobačne tovarne sta žrtve preoblekle, osnažila sobo krvi in pripravila oder. Naval ljudstva k odru je bil velikanski. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb iz hiše žalosti v Rožni dolini na viško pokopališče. Pogreb je bil cerkven, ker je storil Skof grozni čin v hipni blaznosti. Skrajno žalosten je bil pogled na sprevod: Spredaj križ, za njim devet vencev, nato so nosili naprej malega sinčka potem l61etno hčerko in zadnjega očeta. Ljudstva je bilo v sprevodu in ob strani sprevoda do pokopališča gotovo nad 15.000 oseb. Kaj tacega na Viču sploh še ni bilo. Sprevoda se je udeležilo uradništvo tob. tovarne, skoro vsi delovodje in mojstri in nebroj delavcev in delavk. Zena Škofova ni mogla vsled žalosti za pogrebom, sinu Alfonzu pa je prišlo na pokopališču slabo. Pogreba so sc udeležili tudi zastopniki naših društev. Mozeg pretresu :oč ie bil prizor na pokopališču ko so vrli rožnodolski možje in fantje spustili prvo rakev v kateri je bil Škof v jamo, vse je na glas jokalo in ko so naposled spustili v skupno rakev še hčer Emo in malega Riki ni bilo več suhega očesa in iskrena molitev iz tisoč src se je dvignila proti nebu za nesrečne žrtve. Bodi iim lahka žemljica!
Ij V čast in slovo šolskemu svetniku Avguštinu Westru sc je v posvetovalnici 1. ljubljanske državne gimnazije včeraj (v nedeljo) ob 10. uri dopoldne zbral ves učiteljski zbor, ob navzočnosti gospoda deželnega šolskega nadzornika Fr. Hubada, hoteč onemu slovesno čestitati k podelitvi naslova »šolskega svetnika« povodom prestopa v pokoj, in se obenem korporativno posloviti od njega.
Gospod ravnatelj A. Senekovič se je v prisrčnih besedah obrnil do slavljenca in je v svojem govoru spremljal njega življensko pot, dolgo pot, ki jo je nastopil leta 1857. mali deček z Bleda kot prvošolec v tedanjo ljubljansko gimnazijo, pot, ki ic potem mladeniča peljala kot modroslovca na Dunaj (1. 1865.), ki ga jc kot poskusnega kandidata privedla nazai v Ljubljano (I. 1873), a ga je kot profesorja (1. 1872) zanesla v daljno Pančovo, od tam v Bud ejevice (1. 1877) in mu konečno prisodila mirno delovanje v Ljubljani (od 1. 1884—1906) tekom celili 22 let. Menjavali so se profesorji na I. državni gimnaziji, a profesor Wester jc stal nepremakljiv, vedno čil in točen, vedno dobrohoten in ljubeznjiv; le sedem profesorjev deluie na zavodu še izmed onih 30, ki so tvorili leta 1884 učiteljsko osobje ljubljanske I. gimnazije! Zdaj odhaja zopet eden, odhaja po zaslugi s častjo in odlikovanjem. Naj uživa še dolgo pokojna svoja leta iti naj se še spominja zavoda in kolegov, ki ga ne bodo pozabili. Svetnik Wester se je nato iskreno zahvalil za laskave besede in je želel vsem kolegom, da bi dosegli tak časten dan. kakor ga praznuje danes on, z isto či-lostjo! — Dve dijaški deputaciii sta čestitali, v slovenskem (osmošolec Natlačen) in v nemškem jeziku (sedmošolec Moro) slavljencu na njegovo odlikovanje in sta mu izrekla v imenu dijakov zahvalo za njegov pouk, kii jim ostane zbog profesorjeve ljubezn.iivosti vedno v lepem spominu.
lj O občnem zboru kranjske zadruge priobčimo poročilo jutri.
Ij Na oklicih so: Jožef Longika, črkosta-vec, in Leopoldina Kinkelj, šivilja; Franc To-mažin, uslužbenec, in Antonija Kotar, kuharica Janez Martine, slikarski mojster, in Antonija Punčah, smodkarica; Peter Vidmar, vrtnar, in Helena Kelbel, tovarniška delavka; Jožef Zupan, železniški uslužbenec, iu Marija Šega, služkinja; Jožef Miklavčič, orožnik v pokoju, in Neža Ccrtinač, vdove postrežnica; Jožef Keber. mesarski mojster, in Marija Smole, gostiln, hči; Jurij Peter, voznik električne železnice, in Antonija. Sigulin, pos. hči.
Ij V hotelu „Union" se je nastanil novi poveljnik 27. pešpolka polkovnik Martin Radičevič; istotam ložira kontreadmiral vitez Henriquozich in baron pl. Ende, višji mornariški častnik.
lj Ulom. Danes ponoči so do sedaj še neznani tatovi ulomili v gostilno g. Josipa Mačka v Krojaških ulicah in pokradli za 10 K smodk, za 5 K drobiža, suknjo, vredno 30 K. zlat naočnik, vreden 24 K, samokres, vreden 6 K, 2 steklenici konjaka, vrednega 6 K 40 vin. in orožni list. glaseč se na Josipa Mačka. Da je tat mogel priti v gostilno je s železom izbil iz vrat tablo in je potem skozi nastalo odprtino zlezel v gostilno.
Ij Najden mrtev otrok. Ko sta v soboto zvečer snažili dve ženski Ermacorovo grobnico pti sv. Krištofu, sta na-di med cipresami leseno škatljo v kateri je b'! v cunie zavit mrt.>v otrok Na lice mesia do^la po-lici|ska komisij i je dognala, da ie otrok tirni ležal dalj <*asa Na ttuplu so se po/nah že plesnobni /naki zunanjih znakov kake sile, pa ni bilo najti. Nadalie podrobnosti bode dognala sndnijska ohdukcja. Po nečloveški materi poizvedujejo.
Ij Surovinsko društvo čevljarske obrtne zadruge v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor dne 8. t. m. v prostorih Perlesove gostilne v Prešernovih ulicah. Gosp. Oblak kot ravnatelj konštatira sklepčnost, sc zahvali, da so se občnega zbora udeležili v tako lepem številu in predstavi zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga iz I rsta. Zapisnikarjem je bil imenovan g. Salmič. Oblak omenja delovanje društvenega odbora in sploh društveno stanje. Odbor je imel pretečeno leto 8 sej, v katerih se je jako živahno, složno in vzajemno razpravljalo in ukrepalo v korist društva. Dokaz temu, da je društvo napredovalo, se vidi iz tega, da je k društvu pristopilo 7 novih članov in je imelo 11.168 K 60 vin. več prometa, kakor predlanskim. Stanje društva je jako povoljno, kar se razvidi iz dejstva, da je imelo društvo 1304 K 34 vin. čistega dobička. Sklene sc, da dobijo člani po 3% dividende. Prejemkov je imelo društvo 31.118 K 34 vin., izdatkov pa 30.146 K 97 vin., toraj prometa skupaj 61.264 K 81 vin. V odbor sta bila izvoljena za dobo treh let g. Crtalič Josip in g. Kralj Martin. Na predlog g. Zamljena se sklene, da se člani večkrat skupaj snidejo in dogovorijo o društvenih stvareh in sploh o čevljarski obrti. Pisec teh vrstic pa opozori čevljarske mojstre, nai pristopijo k društvu kot člani, da bode društvo še bolj procvitalo in donašalo sad svojim članom; že sedaj dobi o nekateri člani po 100 kron in nekateri še več dividende. Ako se pa vpraša, koliko ti pa dajo usnjarji koncem leta, ki si jim znesel vsak krajcar, ki si ga dobil, mislim da ne bo težak račun, koliko si dobil, ker nisi nič dobil. Ce pa pridno kupuješ v društvu in dobiš koncem računskega leta za dve lepi obleki, ti ne bode žal, da si zaupal odboru, ki nepristransko deluje za korist vseli društvenikov.
lz slovanskega sveta.
sl Zopet t skovna pravda slovaškega lista.
Slovak Ignacij Polak marljivi dopisnik slovaškega lista »Narodni Hlasnik« bode stal 19. aprila pred budimpeštanskim tiskovnim sodiščem radi članka »Kakšni moramo biti mi Slovaki«, ki ga je objavil v 16. številki omenjenega lista dne 15. avgusta 1906. Državni pravdnik vidi v članku »ščuvanje zoper mažarsko narodnost.«
sl Poljski pisatelj in obramba narodnega življenja. Slavni poljski pisatelj Sienkievvicz je daroval ves honorar, ki ga je dobil za svoje prevedene spise v nemški jezik, obrambi poljskega jezika na Poznanjskeni.
Razne stvari.
Dobra zvijača. Dasiravno je bilo vsled visoke carine, ki jo pobirajo Amerikanci tudi od umetnin, veliko pritožb, se jc vendar izkazala kot izvrsten pomoček za goljufije. Neki trgovec z umetninami je imel slabo kopijo Rembrandtovega portreta. Poslal jo jc vNevv-vork, obenem pa tudi »izvedencu« ameriškega carinskega uradništva pismo brez podpisa, v katerem piše, da hoče nekdo vtihotapiti v Ameriko originalno sliko Rembrandtovo, a da jo je odposlal kot kopijo, da bi prevaril carinske uradnike. »Izvedenci« so seveda označili kopijo kot original, ceneč jo na 200.000 kron, in menili, da so s tem pošteno »potegnili« trgovca; seveda so zahtevali tudi primerno carino. Smejal se jc seveda le trgovec: ker jc komisija izjavila, da. je sliko napravil Rembradt sam, jo je prodal za neverojetpo vsoto kot original.
— Ameriške novice. Ker jo je njen oče IKisvaril, je v Filadelfiji med šolskim poukom neka dcklica zavžila antrofin; posrečilo se je, da so jo rešili. — V Providenci ie umrl Peter Keaton, ki je tehtal 450 funtov. Vsled debelosti je postal nezmožen za delo. — V Mu-skogee, I. T., je hotel stražnik aretirati nekega zamorca, toda zamorci so ustrelili stražnika in nekega trgovca. Boje se, da izbruhne splošen boj med belimi'in črnci. — 27. marca je zletela v zrak v Graniteville tvornica raket. Poslovodji je odtrgalo glavo, več oseb je deloma smrtno, deloma lahko ranjenih. — Koncem marca je dospelo v Ne\v York 16.000 izseljencev. — V zapadni Ameriki je divjal tak orkan, da je ustavil vlak.
VOJSKA MED TURČIJO IN BOLGARIJO.
Pariz, 14. aprila. »Memorial Diploma-tique" javlja danes sledeče: Sultan je zelo bolan. Njegovi sorodniki ga hujskajo na vojsko proti Bolgariji. Sultan bi se bil temu že davno udal. ako bi se ne bal splošne vstaje v Anatoliji. Pač pa se zbirajo turške rezerve ob bolgarski meji.
Carigrad. Kajmakam v Tirnovi poroča, da sta zastražila dva bolgarska polka mejo ob Črnem morju. Tudi Turki so oja-čili svoje straže ob bolgarski meji.
Telefonska In brzojavna poročila.
PROTI DR. PLOJU.
Ptuj, 15. aprila. Proti dr. Ploju je liberalna stranka postavila včeraj na shodu v Ptuju za kandidata Zadravca, posestnika v
Prva domača slovenska pivovarna H. Huerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.	w Ljubljani, VVolfove ulice Stev. 12 —	Štev, telefona a;g,
= priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	■	>*■. 7
» pivo t sodrilt in stekleni«
Središču. Udeležnikov ie b:io 120. Zborova-nje je bilo burno.
LIBERALCI PROTI ROŠKARJU.
Ljutomer, 15. aprila. Na včerajšnjem volivnem shodu liberalne »Narodne stranke« v Ljutomeru se Je zbralo — 100 oseb. Za protikandidata so postavili nekega Murša.
SIJAJEN SHOD »KMEČKE ZVEZE«.
Celje, 14. aprila. Shod »Kmečke stran- i ke« v Novi cerkvi v nedeljo, je sijajno uspel. Nad 300 volivcev je z velikim navdušenjem sprejelo kandidaturo dr. Povaljevo. Liberalci so se morali s Friedrichom klaverno , umakniti.
ŠTAJERCIJANCI ZA MARKHLA.
Celje. 15. aprila. Tu je 40 Štajercijan-cev postavilo za kandidata Markhla.
CESAR V PRAGO.
Praga, 15. aprila. Mesto je slavnostno okrašeno. Nadvojvoda Franc Ferdinand dospe v sredo; namestnik se je peljal zjutraj cesarju nasproti v VVittingau. Cesar se je pripeljal v Prago ob silnem navdušenju množice. Na pozdrave je cesar odgovarjal češko in nemško.
DUNAJSKI TAJNI POLICISTI V PRAGI, j
Praga, 15. aprila. Došlo je z Dunaja 30 tajnih policistov, ki bodo v Pragi med ce- i sarjev.m bivanjem.
r» «»i
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljubeznive in nepozab-ljene matere
Antonije Store
kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležencem sploh najiskrenejšo zahvalo. Osobito iskrena hvala vsem darovalcem prekrasuih vencev.
Ljubljana, 15 aprila 1907. 876
Josip in dr. Anton Store
t
873 (1-1)
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem pretužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu naš iskreno ljubljeni oče, oziroma tast in stari oče, gospod
Janez Grcgorič
posestnik in trgovec
previden s tolažili sv. vere, v 78. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 16. aprila 1607, ob devetih Zjutraj k sv. Barbari na Tabru
Sv. maše zadušnice se -bodo brale v domači in drugih cerkvah.
Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Retjah, 14 aprila 1907.
Jože Gregorič, posestnik in trgovec, Alojzij Gregorič, c. kr. poštni oficial. sinova. — Marija. Ivana, Nežika, Fra-nica, Tonica, hčere. - Jernej Krašovec, Janez Bartol, Alojzij Lavrič, France Vesel, Anton Košmerl, zetie — Pavlina, Dragica, Ivana Gregorič, sinahe. Vnuki in vnukinje.
ffi&SNRBHi
Na ponudbo je
V
866 1 — 1
l^ouacnica ^
na Božakovem kovaču za samostojna dela. Prednost imajo taki. ki imajo tudi pravico podkovati konje.
Več se izve pri Vukšiniču, krčmarju na Božakovem &t. 5, pošta Metlika.
Zahvala.
Ker se je ob priliki požara moje hiše in pohištva Vzajemna zavarovalnica tako ku-lantno obnesla in mi vso zavarovalnino z majhnim odbitkom takoj izplačala, se ji tem potom javno zahvaljujem in jo slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
Josip Oražen
869 1—1	Selo pri Liubljani.
Helena in Franc Janešič
naznanjata v svojem, v imenu svoie družine in sorodnikov tutno vest, da je njih preljubljena mati in stara mati, gospa
Heleno Orešek
trgovka in posestnica
danes ob 1 uri ponoči, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni colezni, v 86 letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preblage pokojnice položilo se bode v torek, dne l*5. aprila ob 4. uri popoldne k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v domači farni cerkvi.
Predrago rajrico priporočamo v blag spomin in molitev.
POSTOJNA, 14. aprila 1907.


Zahvala.
Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom bolezni in smrii našega nepozabnega, iskreno ljubljenega očeta, soproga, oziroma starega očeta, strica, brata, tasta, zeta in svaka, gospoda
Mihaela Gostiša
posestnika in trgovca
izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se najtopleje zahvaljujem" p. n. uradnikom, slavni požarni brambi v Gor. Logatcu, preč. duhovščini, kakor tudi vsem darovalcem pre*rasnih vencev, sorodnikom prijateljem, znancem in udeležencem, ki so prihiteli od daleč in blizu, da spremijo pokojnika k zadnjem počitku.
Lepa in srčna hvala vsem!
Prosimo, naj se nam blagohotno oprosti, ako kdo izmed sorodnikov, prijateljev ali znarcev pomotoma ni prejel posebnega obvestila.
Gor. Logatec, 13. aprila 1907.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
875
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja povodom bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Frana Ingliča
c. in kr. ogničarja v p.
kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu in krasne darovane vence izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so kakorkoli izražali sočutje, našo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno toplo se zahvaljujemo preblago-rodnemu poveljniku c. in kr. pešpolka št. 27 Leopold 11. kralj Belgijcev za vojaško godbo, gospodu predstojniku tuk. topniške filijalne zaloge, vsem gospodom podčastnikom tukajšnje garnizije in slavnemu veteranskemu društvu ljubljanske okolice.
Vsem naša najtoplejša zalivala.
Rodbini Inglič-Kriston.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je B< gu vsemogočnemu, dopadlo poklicati k seri mojo nepozabno, iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, h:erko sestro, siakinjo teto
Franico Rihar
danes ob enajstih ponoči po kratkem in mučnem trpljenju v letu njene dobe.
Zemski ostanki predrage rajnice se preneso v torek, dnti 16. IV. t. 1 ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Matere Božje v Gor. Logatcu.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
S Gor. Logatcu 14. aprila. 1907.
Ivan Rihar, soprog, posestnik in usnjar. — Franc in Franja Gostiš;, stariši.
Franica in Mici otroci. — Franc, Ivan, Alojzij bratje, — Anica ii Tinica
sestri.	870
Zahvala.
Potrti globoke žalosti vsled nenado-mestne izgube uzorne žene, mile matere, oziroma sestre in stare matere, gospe
Marije Merhar
izražalo se nam je vsestransko toliko tola-žilnega sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej tem potom vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem osobito za tako častno spremstvo drage rajnee izrečena najiskreneiša zahvala. Posebno in presrčno zahvalo pa izrekamo domačemu gospodu župniku Simonu Zupanu, ki je drago rajnico med dolgo boleznijo tolikokrat tolažil in jo utrdil v zaupanie na Božje usmi-ljenje; isto tako tudi čast. gosp. župn ku Fr. Mekincu in gosp. dr. Alojziju Merharju,
Zahvaljujemo se tudi za poklonjene prekrasne vence.
Iskrena hvala vsem'	865 t—1
V Stožicah, iS. aprila 1907.
Žalujoči rodbini Merhar-Čamravc.
				
Jv.K*			* <	m
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Gospod življenja in smrti v Svoji neskončni previdnosti poklical k sebi našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, starega očeta,
Antona Flere
posestnika umetnega mlina,
danes ob 3. uri popoldne po kratkem, a mučnem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 77 letu njegove starosti.
Zemski ostanki predragega rajnkega preneso se v torelc 16. aprila t. 1. ob 8 uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče na Goričici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi na Goričici.
Nepozabljeni pokojnik bodi priporočen v spomin in iskreno molitev.
Sp. Domžale, 14. aprila 1907.
00
milo je najboljše!
Žalujoči ostali.
Skrbne študije
so dognale, da se Schicht-ovo milo hitro in močno peni v vsaki vodi: topli ali mrzli, trdi ali mehki; izlahka toda uspešno so vrine v tkanine, hitro odloči nesnago, ne da bi se količkaj lotilo ntti. Schichtovo milo je popolnoma čisto in zatorej docela brez razjedajočih snovi; že desetletja ga izdelujemo v enaki kakovosti iz najboljšega blaga. Raba tega mila za vsako čiščenje, za vse vrste pranja, je zakon preudarnosti in pomenja za vsako gospodinjstvo prihranek časa dela in denarja.	334
Pravo le z imenom Schicht.

Oklic,
P VIII
_1305 78
Dne 19. aprila 1907 ob II. uri dopoldne se bode pri podpisanen sodišču, soba štev. 37, oddala v zakup potom javne dražbe
hiša v Spodnji Šiški štev. S
pri Povšetu po domače Anžok z gostilniško koncesijo vred.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 11. aprila 1907.
c$ozor !
o zor!
Delavci
O O O za predilnico
dobe v novi predilnici v Ajdovščini (Vipavska dolina) trajno delo. Rodbine dobe prosto stanovanje 863 2—1
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočani za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	87t 12-I
Ignacij Čamernik
lij kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani..
Hagodba ln Hrvatje.
Na Dunaju in v Pesti se že več mesecev, s presledki vrše pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado o podaljšanju sedanje nagodbe. Pri vseh teh pogovorih in posvetovanjih pa ni nobenega zastopnika kraljevine Hrvatske, dasi ima po zakonu pravico. Tem povodom piše »Hrvatstvo«:
Ako je na dnevnem redu ic desetletna nagodba, potem se dosedanja zveza pretvori v pogodbo, da se skupni carinski tarif razdeli v avstrijski in ogrski, da se razdele užitninski davki, da se konvcrtuje ogrski državni dolg, da se ogrske državne zadolžnice oprostc davka v Avstriji, da se določijo tarifi za železnice itd. Vse te ogrske zahteve pa dokazujejo, da se po letu 1917 razdruži tudi skupno carinsko ozemlje. Da pa more Avstrija dovoliti tako nagodbo, mora ji Ogrska dati znatne koncesije, katerih pa nima. Zato je jako verjetno, da bi Mažari radi napravili kupčijo ■/. Dalmacijo. Uveljaviti hočejo pri tej priliki »svoje« pravo na Dalmacijo. 'Vvstrija naj bi Mažarom izpolnila vse zahteve ter odobrila novo pogodbo le do leta 1917, Mažari pa bi sc definitivno odpovedali Dalmaciji. Na hrvaški vladi in rcsolticijonaših je, da to preprečijo. Vlada je sicer že dvakrat izjavila, da brani hrvaške koristi, a od strani koalicije se inenda ni šc prav nič siorilo. Naše stališče ie, naj se Hrvaška udeležuje pogajanj kot poseben od Ogrske neodvisen faktor. To pravico nam priznava tudi vnnnji svet. Ravno v tej smeri, ker gre za premembo nagodbenih načel, Hrvatje niso ničcsr.r storili. Ako se razbijejo pogajanja in ogrJ.i državni zbor sklene poseben carinski tarif, more Hrvatska v smislu jasnega zakona nastopiti kot poseben faktor ter z Avstrijo skleniti posebno pogodbo. Ali je hrvaška vlada to uradno naznanila avstrijski in ogrski vb.di? Ako jc nagodba med Avstrijo in Ogrsk i gotova, potem smo zamudili priliko. Sicer bodemo mogli od Mažarov zahtevati to ali ono, a nikjer ni zajamčeno, ali in kaj nam Mažari dovolijo. Prisiljeni bomo sprejeti to, kar nam Mažari sami milostno dovolijo. Gotovo to hrvaška vlada dobro vc, pa tudi koalicija, zato si ne moremo tolmačiti molka.
Ako dobro premislimo vso stvar, pridemo do prepričanja, da Hrvatje več izgubimo, ako Avstrija in Ogrska sklenete pogodbo brez nas, nego li v slučaju, da se nagodba razbije. Vendar pa ie nova pogodba gotova v tej ali drugi obliki. Mi Hrvatje pa v vsakem slučaju izgubimo kardinalno svojo pravo, ki je zagotovljeno v nagodbi. To je za nas velikega pomena. Ako se posreči nagodba, tedaj se jc izigrala Hrvaška navzlic jasnemu zakonu v nagodbi. Ako se razbije nagodba, tedaj prideio Mažari s svojim avtonomnim carinskim tarifom in Hrvatje smo zopet izigrani, ako se ne poslužujemo svojih zakonitih pravic. Zato moramo zahtevati, da je Hrvatska pripuščena k pogajanjem kot tretji faktor.
V bistvu se s tem strinjajo tudi ostali hrvaški listi, ki sc sklicujejo na paragrafe 4, 40 in 70 ogrsko-hrvaške nagodbe._
Občni zbor „Dramatičneja druitva".
Dognati bo tudi treba, kako bi se dobilo denarno pokritje za bodočo sezono..«
»Tu bi morali edino nastopiti vsi, v katerih je kaj narodne zavesti, brez ozira na politiško prepričanje in osebne odnošaje.«
»Slov. Narod« št. 83 ex 1907.
Brezdvomno izvirajo te vrste, ki smo jih kot motto navedli, iz oficijelnega vira, to je iz odbora dramatičnega društva. No, kdor je bil navzoč pri sobotnem občnem zboru, je doživel vse kaj drugega, kot resno razmotrivanje o bodočnosti slovenskega gledališča. To je bila karikatura občnega zbora — z malimi izjemami. Izvzemši blagajnikovo poročilo, ki pa drugače kot stvarno — kar se tiče namreč suhih številk — biti ne more, in izvzemši še — Etbin Kristanovo izjavo, je bilo večinoma vse mlatva prazne slame in med vsemi plevami je naposled ostala vendarle vsepovsod največja pleva — »jaz«!
Ta neizmerno mogočni, ponosni, v različne fraze vseh mogočih krojev odeti, s samohvalo pretkani — jaz!! Polovico časa jc rabil zase »jaz«, polovico pa slabotni dovtipi, ki so običajni med otroci, ki pohajajo šolo na »Grabnu«. Nekoliko zavijanj, pretvarjanj, zo-tizmov, nekaj neslanih dovtipov, vrednih kakega šuštarskega Icrpoba — to jc bil začetek in konec predvčerajšnjega občnega zbora »Dramatičnega društva«. Gospoda, ki imate vedno polna usta samohvale, ker vas trezni ljudje — najete in naprošene izvzamemo — ne morete hvaliti, kje pa imate kak pozitiven uspeh?
Pa saj je škoda dragocenega časa in prostora za taka razmotrivanja. Naj sledi poročilo o »občnem zboru«, kakor se ie vršil. — Stvarno bode naše poročilo vsaj toliko, kot so bili stvarni pogovori. Udeležba jc bila izredno velika, kot menda še nikoli, odkar ob-stoji *> Dramatično društvo«. Gospoda mora biti hvaležna tudi nam, ker največ zanimanja smo naposled vzbudili vendarle mi, če nam je dovoljeno, da sc tudi malo potolčeino na prsi.
Predsednik dr. Kari vitez Bleivveis konstatira, da take udeležbe žc nad dvajset let nc pomni. Zahvaljuje sc za udeležbo, izreka zahvalo podpiratcljctn gledališča, mestnemu svetu, deželnemu odboru za lože, gledališkemu društvu, tudi časopisju, odboru in inten-danci posebej.
Tajnik profesor Wester poroča, da je med letom odstopil odborov član dr. Tckav-či«. Odbor je posvečal vso skrb iti jo osredo-
točil na edino slovensko gledališče. Potem omenja krize v odboru, ko je odstopil Gove-kar in vodstvo prevzel profesor Juvančič. ki jc prevzel vse v razočarujočem stanju. Glede raznih zaprek poročal bo ta sani. Pravi, da noče kratiti hvale prejšnjemu intendantu, ki si jo je sam napisal v »Našem Listu«, ampak za samohvalo ima le molk. Spominja se 40-letnice obstoja »Dramatičnega društva«, ker leta 1867 meseca aprila (8.) jc vlada potrdila pravila. Prvi predsednik jc bil Luka Svetec; od leta 1868 pa ic v odboru dosedanji predsednik dr. Bleivveis. Dosedaj jc bilo vseh predstav 1677. Danes perspektiva za slovensko gedališče ni ugodna. Dalje besediči o vaški in mestni kulturi in okusu publike, o va-ranju, kako pri nas vse otopi v politični gonji, o potrebi učenja in izobraženosti in odsevu kulturnega življenja. Naposled se je izrekel, da gledališče ne sme postati strankarsko, pri tem pa po nesreči zadel po zobeh one, katerim ta moralna klofuta ni bila namenjena. Kdo pa je oni, ki provocira strankarstvo?
Blagajnik kontrolor Rozman poroča o denarnem stanju društva. Konstatira, da brez deželne podpore ne more izhajati ter bode zabredlo v dolgove, in končno bo prišlo do katastrofe. Pred to stojimo že danes. Ze lansko leto ie proračun izkazoval okroglo 7000 kron deficita in blagajnik je bil že lani mnenja, naj se gledališče opusti, ker ni mogoče izhajati. Pa reklo se je: saj bode dežela izplačala žc dovoljeno podporo; toda dežela ni dala ničesar in prošnja, ki smo jo vložili pred tremi tedni, je bila soglasno odklonjena. Mesto jc dalo zopet 26.000 K, gledališko društvo 1089, članarina 394 K, lože in abonement 15.799 K, dnevni dohodki 30.288 K. inserati na gledališkh listih 700 K, razni dohodki 1112 K, med temi je nekaj iz Trdinove zapuščine; za prodane mobilije tenorista Orželskcga sc je skupilo 300 K. Najeti je bilo treba posojila 26.200 K. Gaže so znašale — vzeli smo okrogle številke — 48.500 K. poduk 503 K, repertoar 4550 K. garderoba 1933 K, obresti in zavarovalnina 2088 K. Saldo premoženja znaša okroglo 14.000 K; znižalo se je skoro za 5000 kron, ker se jc pri inventarju odbilo 3300 K. Izguba znaša skoro 5000 K (4995).
Pokojninski zaklad je znašal 31. tnarca 1906 2538 K 80 h; letos se je pomnožil za 224 kron, med temi je darilo gospoda Petričiča. (Ogromna svota. ta pokojninski zaklad in lepa perspektiva za bodočnost slovenskih igralcev!)
Sezona se je ugodno pričela in šteli smo 134 abonentov. Do 45. predstave smo bili še za 338 K na boljšem (od lani), potem pa so začeli abonentje odpadati. (Klic: Zakaj?!)
Nadalje smo bili pasivni in zaznamovati jc lc skoro neugoden uspeh. Blagajnik pravi, da so dnevni stroški bili večji, tudi električna luč je bila dražja, a vzrok so slabe žarnice (?). ki baje porabijo več toka. Godba je bila nad 300 K dražja kot lani, tudi dclavci so se uprli in hoteli višje plače. Navzlic temu pa je ko-nečni uspeh za 1934 ugodnejši, kot lani, ker so bile gaže za nad 2000 K nižje. Porabili so tudi najmanj za repertoar.
To priznanje je jako dragoceno, ker je obenem dokaz za njegovo kvaliteto. Pomagal je pač stari repertoar.
Nadalje pojasnuje blagajnik prebitek pri posameznih predstavah. Mi omenjamo le nekatere. Oper se je pelo skupno 39, dve predstavi sta bili mešani. Nesle so n. pr. »Ksenija« in »Cavalleria« (prav koncem sezone) 36 K; »Lohengrin« 260 K; »Traviata« 328 K; »Pikova dama« 460 K; Faust« 552 K; »Lucia di Lamcrmoor« 638 K; »Ruslan in Ljudmila« 694 K; »Prodana nevesta« 822 K (ena predstava je bila pasivna); »Bajazzo« 832 K; »Trubadur« 1069 K; »Rigoletto« 1145 K; »Biseri« 1198 K. Povprečni dohodek 229 K. — Dram je bilo 52. Prebitki so znašali od 79 K počenši do 984 K; toliko ie dosegel »Potopljeni zvon«. Med drugimi so nesli n. pr. »Arle-žanka« 94 K; »V stiski« 190 K; »Kupčija jc kupčija« 373 K; »Maček Spaček« 408 K; »Divji lovec« 464 K; »Revček Andrejček« 449 kron; »Mlinar in njegova hči« 612 K; »Beneški trgovec« 871 K; »Za narodov blagor«
826	K; »Elga« 888 K: »On in njegova sestra«
827	K (ta seveda z gospo Polakovo). Povprečno je dala vsaka drama 205 K. Potem pravi blagajnik, da je bilo popolnoma razprodanih le devet predstav in da časniki nimajo prav, da vedno poročajo o polnih hišah, ker potem vsak pravi: Kje pa je denar? To vprašanje se je stavilo tudi pri deželnem odboru, češ, saj sc čita, da je vedno polno. Pasivna jc bila zlasti »Arležanka« za 32 K. ki so jih morali doplačati. Cc se pa vzame, da mora nesti predstava 220 K, da sc pokrije režija,, je taka predstava kar za 252 K pasivna. Glede vzdrževanja gledališča pa je gospod Rozman povedal to, kar smo že mnogokrat čitali v »Narodu«, da namreč plača Ljubljana večino davka. Na to sc nam na tem mestu ne zdi vredno reagirati.
K besedi sc med tem oglasi neki Kobal, baje tudi »profesor«, ter konstatira, da šteje »Dramatično društvo« danes 138 članov! Agi-tirali so letos za pristop novih članov, ker se jc pretilo z nevarnostjo! To jc bila šahova poteza. (Kako so g. Kobal hudomušni! Strahove vidi že in nevarnosti! Pojdite, pojdite, morda bele miši.)
Nato izjavi ravnatelj Pire, da so računi v redu ter predlaga absolutorij. Potem nada-Ijue blagajnik Rozman ter poroča o proračunu za bodočo sezono. Vzel je za podlago kar štiri varijacije, z cventualnostjo, da se — ali da se ne izplača deželna podpora, nadalje čc sc izplača ta podpora za nazaj, za dotično sezono obenem z ono za nazaj, oziroma skupno tudi za sezono naprej. Prvi proračun izkaznic deficita nad 16.000 K. (Ta bo najbrž pravi!) Drugi bi itnel (s podporo za na-
zaj) nedostatka 5800 K, tretji le 900 K. četrti pa bi imel že prebitek 4000 K. (Čudno! Kar ta proračun naj bi bili sprejeli, ampak k besedi se pri teh tako važnih točkah niti eden ni oglasil. Seveda, treba je bilo omlatiti vso prazno slamo, ki so si io sami nanesli do vrha poln pod.) Blagajnik konča: Vzemimo za podlago oni proračun, ki izkazuje deficit 5000 K, ker s tem je še vedno mogoče delati. Proračun, ki zaključuje s 5000 K izgube jc pravilen. (Res tolažilno !)
Predsednik poživlja k besedi. Nikdo nima glede najvažnejšega poročila prav ničesar omeniti. Vsi — tudi taki, ki sicer brez potrebe radi govore, molče kot grob v obeh deželnih jezikih. Seveda treba se je pripraviti na najvažnejšo točko. Pozor! Sedaj pride, top je nastavljen.
Gospod intendant profesor Juvančič čita dolgovezni govor. Ponavlja precej, kar smo že čuli in našteva število iger ter njihovo pro-vcnijenco; nemških je bilo največ, namreč 11. Našteva, kaj je mogel in česa ni mogel uprizoriti, hruli svojega prednika Govekarja in primerja kurnike s palačami. Z medklici mu pridno sekundira Kobal. Graja vse od kraja, prevode, ki so bili baje škandalozni, perso-nal nedostaten in izjavi, da vsa ta literalna glorija, ki jc stala tisoče, ni vredna danes gro-ša.(Mi temu ne moremo seveda ničesar dostaviti.) Potem ko se je naveličal Govekarja, spravil sc je na »nadebudno kritiko«. Da je našvefljal mnogo več, kot se nam jc ljubilo poslušati, je seveda samoobsebi umevno. Da je zavijal po svoje, kdo bi mu to zameril! Ali stvaren pa mož ni bil. Cemu pač? Dotični, proti komur je bilo to čvekanje naperjeno, ni toliko vreden. Posito: da, človek božji, čemu pa se je potem toliko časa po nepotrebnem po-tratilo? Saj jc bilo toliko važnejšega gradiva! Denar, denar, denar! Za financiranje se ni noben vrag zmenil. Križ čez to! Juvančiča pač noben^krst nc bode vprašal, kaj in kako naj piše. Še tega bi se manjkalo, da bi si pustil kdo od njega mašiti usta! Nc, to jc že več kot domišljija. No, naposled sc jc tudi naveličal svojega profesorskega modrovanja, povedal še tisto o »mlinarju in osličku«, potem pa presedlal in zajahal (menda vendar ne omenjene živalice? Op. ur.) — »Krpanovo kobilo«, da da še eno brco Govckarjti, predno zapoje sam sebi »visoko pesem«. Pripovedovati začne — skoro od rojstva — kaj je doživel in kako naposled zalezcl tudi v slovensko gledališče.
Bes je hotel, da jc videl prvič baš »Sa-lomo« in bil najsrečnejši v hipu, ko so obgla-vili preroka. No, in kaj bi še dalje pisali, postal jc gospod intendant. Pripoveduje, koliko je imel truda, da je uvedel na oder vsaj slovenščino (to se je videlo, zlasti pri operah!). Celo na svojem stanovanju je imel vaje (ob »čajevili večerih«). Poprej so se domače moči vedno zapostavljale (on pa je hotel izročiti absolutno vodstvo gledališča režiserju Taborskemu, ki naj bi bil postal ravnatelj). — Za »Narodov blagor« pravi, da ga prejšnja intendanca zato ui uprizorila, ker ni vedela, če je Ščuka res ugriznil Grozda. Potem je napovedal še razne reforme ter končal. Takoj za njim se oglasi »profesor« Kobal, ki jc bil od četrt do četrt ure glasneji, dokler ni v svoji priznani duhovitosti dospel do ekstaze.
Kobal morda misli, da se bode komu res zdelo vredno, sc z njim prerekati. Kaj pa še! Lc eno nai mu bodi povedano: če on kot akademično izobražen človek meni, da je nekdanje stanovsko razmerje merodajno za delovanje v javnosti, se kruto moti in naj samo pazi, da sc mu ta argument nc Ic ne obnese, ampak tudi maščuje. Ce spadajo njegove bedaste frocljarije na občni zbor »Dramatičnega društva«, o tem bodi sodba prepuščena razsodnim ljudem. Zaključil jc pa svoj »govor« le na prav pošten in spodoben način: pozval je navzoče, da sc pije na Juvančičevo zdravje. On noče ostati intendant — zato pa pijmo! Temu pozivu sc je s splošnim navdušenjem ugodilo.
K besedi sc oglasi Govekar. Pojasnuje glede priprave repertoarja, da je delal sporazumno s celini odborom. Pri engažiranju osobja je gledal vedno na to, da niso bile moči predrage. Izključno slovenskega gledališča pa šc deset let ne bomo imeli. (Mi pa pravimo, da v takih razmerah sploh nikoli!) Glede prevodov pravi, kateri strokovnjak pa bo prelagal igre za 20 ali 25 gld. To so delali navadno le dijaki. Tudi Juvančič ni bil zadovoljen s petakom, ko jc prevel »Gizdavke« (pripomnimo, da direktno iz francoščine, kar, si šteje v posebno čast in zaslugo). Glede ceda, pravi dalje Govekar, da se jc vsako leto vse z garderobo vred preuredilo. Za godbo, pa pravi, da bi bila društvena za 3000 K dražja, kot vojaška.
Trud smo imeli, da smo maso pridobili za gledališče. Absolutno literarnega gledišča pa sploh na celem svetu ni.Štcdcnje jc bilo tudi njegov princip, in on jc uverjen, da jc boljše slabo gledališče, kot nič. Listi so bili počet-kom navdušeni, a potem so sprevideli, da se jc vsa glorija izpremenilo v meglo nazaj. Bri-gajmo se raje za deficit, kot pa za osebe, in glejmo, da pokrijemo onih 16.000 kron.
K besedi sc oglasi tudi Cankar. Ali povedal ni nič novega, samo to jc rekel končujoč, naj se voli nov odbor, Govekar pa vun vrže.
Edino kar je bilo ta večer pametnega ihi-vedano (če abstrahiramo predsednikov pozdrav in blagajnikovc številke), navedel jc naslednji govornik, pisatelj Etbin Kristan. Virtus laudanda ct iu mitnico! Kristan pravi: Tudi nam je nekoliko na srcu slovensko gledališče, pravim nekoliko: a morda več kot onim, ki trobijo, koliko jim jc na tem ležeče, da ostane kulturen zavod. Gledališče je treba demokra-tizirati; ne umetnosti ponižati, ampak ljudstvo povzdigniti. To s« ni nikdar izvrševalo. Nje-
mu so že očitali krvavo teorijo, no, tudi praksa ni nikamor privedla. Do sedaj dramatičnega društva sploh ni bilo, ampak le enkrat v letu občni zbor. Društvo naj dela tekom leta, akcije je treba. Naj se sestane in razmotriva, kako gledališče povzdigniti in približati ljudstvu. V Ljubljani sploh noben ne ve, če je tu kako dramatično društvo. -- (Zadnja leta je pač »Slovenec« prebudil zaspance, zlasti letos; — že zato bi mu morali biti hvaležni!) — Kristan končuje: Mogoče je še popraviti, kar se jc negiralo. A gledišče bo uspevalo lc takrat. ko bo našlo pot do njega ljudstvo. —
Ob prehodu k volitvam izjavi predsednik dr. Bleivveis. da odstopi celoten odbor, on sam pa da predsedstva ne prevzame več. —
Cankar popravi svoj predlog, naj se vrže Govekarja vun v toliko, da ni mislil njegove osebe, ampak tip, zistem; — osebno žaliti ga ni hotel. —
Predsednik se voli posebej ter dobi od 32 oddanih — 21 glasov notar Hudovernik — V odbor so bili potem voljeni: Rozman Juvančič, dr. Novak, \Vester, Andolšek. dr. Dermota, dr. Goestl in Jančigaj. — Potem se jc pa debatiralo, kdo sprejme in kdo sme biti ocibornik ali nc, z ozirom na Jančigaja, ki biva v Šiški in dr. Goestlna, ki biva v blaznici na studencu. Pri tem konstatira Kobal. da je norišnica v Ljubljani! — Mislilo sc je namesto enega izmed teh voliti Patcrnostra. — no potem so pa sklenili na veliko veselje restav-ratena Kržisnika — češ. bo pa šc enkrat »fer-ker« — da se še enkrat vrši občni zbor in sicer takoj prihodnjo soboto. Pomenljivo je da izmed vseh izvoljenih niti eden ni literat'
Kaj naj še pišemo? - Ta občni zbor je Ui venec na glavo sezone, brez vsakega pozitivnega uspeha. - Edino kar je bilo, da sta si olajšala svoji srci Juvančič in Kobal — Ni ga bilo, ki bi bil stavil kak pameten — ali vsaj sploh kak predlog. — Tudi ni noben povedal kako si mislijo svobodo kritike, pač pa smo culi, da smo bili početkom celo preveč naklonjeni »novi eri«. -— S prismojeno »gentlemcn-sko« štenkarijo pa ne bode rešeno slovensko gledališče, to nas si zapišejo merodajni krogi - na nos! — Svobodno jim je štenkati, tudi psujejo naj, ako hočejo, samo potem nai ti »gentlemeni« tudi — sami deficit plačajo1 ______P. K.
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih.
»Krajska podružnica avstrijskega društva za bolne na pljučih« imela je dne 6. t. m. v mestni dvorani svo.i letošnji občni zbor. na katerem je sklenila, da sc po zgledu družili kronovin odsihdob imenuje »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih«, da pa pri tem ostane podružnica »avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« na Dunaju.
Občni zbor otvoril ic predsednik Rudolf grof Chorinsky. Iz tajnikovega poročila posnemamo sledeče: Društvo otvorilo je v pre-tečenem letu v Ljubljani oskrbovalnico za jetičnike in jc kupilo stavbni svet za otroško zavetišče, ki sc prične šc to leto graditi. S tem je društvo v kratki dobi treh let — kajti toliko čas .ic poteklo od njega ustanovitve — oživotvorilo boi proti jetiki, ki je že sedai zelo obsežen, ki pa postane po otvoritvi otroškega zavetišča še mnogo uspešnejši. Razven tega jc društvo v preteklem letu poslalo šest škrofuloznih k jetiki nagnjenih otrok v morsko zdravilišče vGradež in je nekaterim jetičnikom, ki so vsled svoie bolezni postali delanezmožni, omogočilo zdravljenje v zdraviliščih, s čemur jim je zopet pripomoglo do delazmožnosti. Toda ti uspehi pridejo komaj v P<:š te v v primeri z delovanjem, ki ga društvo razvija v oskrbovalnici za jetičnike. Oskrbovalnica jc nekak osrednji zdravstveni urad, ki vodi in odrejuje vse, kar jc v boju proti jetiki potrebno. Ona nam omogočuje domovno odvračanje jetike. Tu dosega svoje uspehe s tem, da neprestano oskrbuje in nadzira jc-tične rodbine. Funkcijonarji oskrbovalnicc — zdravnik in strežnice obiskujejo rodbine vedno na njih domu. Neozdravljive jetičnike, ki bolezen posebno lahko raznašajo, skušajo oddati v hiralnice, ozdravljive v zdravilišča. Kier sc to ne da doseči, izolirajo bolnika, pod-učujejo njega sostanovalce o varstvenih napravah, razkužujejo stanovanja, obleko iu perilo, krepijo bolnika in oslabele rodbinske člane, osobito otroke in jim v ta namen brezplačno nakazujejo mleka, kruha in drugih redil, če treba, preskrbijo jetičniku lastno postelj, omogočijo rodbini, da si najame večje stanovanje, čc sc sicer bolnik ne more uspešno izolirati itd. To domovno odvračanje je danes najuspešnejše sredstvo v boju proti jetiki, ker deluje strogo profilaktično in skuša preprečiti vsak nov slučaj obolenja. Ljubljanska oskrbovalnica deluje pod vodstvom društvenega zdravnika dr. Levičnika že več mesecev uspešno; namerava pa sc ustanoviti oskrbovalnica tudi drugod, posebno v industrijskih krajih, n. pr. v Idriji. Te oskrbovalnicc delovale bodo šc mnogo uspešnejše, ko se otvori otroško zavetišče. Tako si društvo prizadeva na vse mogoče načine, da dožene svojo važno nalogo. Njega delovanje dalo je osrednjemu društvu parkrat tekom leta povod, izreči kranjski podružnici posebno laskavo priznanje. Vkljub temu uspešnemu delovanju in resnemu stremljenju društvo ni pridobilo simpatij občinstva. Število rednih članov, ki plačujejo saj 2 kroni na leto, skrčilo se je od 521 na 397. Temu so deloma pač vzrok pri nas vladajoči odnošaji, ki stavljajo na požrtvovalnost občinstva velike zahteve, vendar je naglašati, da članstvo in podpiranje pomožnega društva za bolne na pljučih ui le čin dobrodelnosti in ljubezi do bližnjega, temveč važno socijalno delovanje. Jetika j« kuga,
Ui sc prizanaša nikomur; s tem da sodelujemo pri nje odvračanju, ne pomagamo le ubojfim jetičnikom, temveč čuvamo tudi sebe in svoje otroke. Razven 397 rednih članov, ki plačajo najmanj 2 kroni na leto, ima društvo 11 ustanovnikov, ki plačajo enkratno vsoto 500 kron ali pa tekom petih let vsako leto 100 kron in 16 podpornikov, ki plačajo enkratno vsoto 200 kron ali na leto po 20 kron. Osobito število zadnjih bi moralo biti mnogo večje. Na subvencijah dobilo jc društvo leta 190G od osrednjega društva na Dunaju 4000 kron, od občinskega sveta ljubljanskega 500 kron in od kranjske hranilnice 500 kron. Omeniti pa je, da je občinski svet ljubljanski z ozirom na u-spešno delovanje oskrbovalnice subvencijo za leto 1907 zvišal na 1500 K, za kar mu je društvo izreklo srčno zahvalo. Osrednje društvo na Dunaju pa je poleg izdatne subvencije 4000 kron prispevalo tudi k nakupu zemljišča za otroško zavetišče, ki je stalo 20.000 K. Društvo samo imelo je v ta namen na razpolago le 10.000 K. Ostalo vsoto pa je preskrbelo osrednje društvo s tem, da izplačuje kranjski podružnici skozi 30 let letni znesek, s katerim se amortizira vsota 10.000 kron. Tajnik se je slednjič zahvalil vsem prijateljem in podpornikom društva ter novinam za njih podporo in je končal z željo, da bi prizadevanje društva, ki tvori važen del velikih socijalnih nalog sedanjosti, kmalu našlo simpatije občinstva in vzbudilo sodelovanje vseh krogov.
Iz blaga.inikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo vštevši v prejšnjih letih naraslo premoženje 16.239 K 45 v dohodkov in 1732 kron izdatkov. Od preostalega premoženja 14.507 K 45 v investiralo se je 10.000 K na stavbišče za otroško zavetišče. Pregle-dovalec računov gospod nadgozdar Moric Hladik, poročal je, da so vse knjige in vsi računi v redti in je predlagal, naj se da blagajniku in odboru absolutorij.
Nato vršila se je volitev odbora 16 članov, o katerih poročamo, ko se bode odbor konstituiral.
Pismo iz tujine.
Honiberg-Hochheide ob Renu, 7. aprila.
To .ie res narobe svet: Mrzlo na jugu in toplo na severu! Tam doli imate na nekaterih krajih še mnogo snega, tukaj pa imamo že pomlad. Zadnje ostanke snega sem še videl v Regensburgu. Začudil sem se, ko sem zagledal v Wiirzburgu, da je kostanj že zelen, da se je v Aschaffenburgti že zjokala trta, da je v krasnih mestnih nasadih in sprehajališčih v Moguncu že toliko cvetja in zelenja, a še bolj sem ostrmel, ko sem se vozil ob najkras-nejšem vremenu ob Renu, po teh nepopisno lepih, slikovitih krajih in zapazil, da že cveto češnje in drugo drevje. Ni mi treba omenjati, da je polje že povsodi obdelano, da so se žita že precej porasla, da ie krompir, katerega tukaj tako radi jedo in v obilni meri, tudi že v zemlji. V preteklih dneh sem se dovolj na-vozil. Prav pošteno sem se oddahnil, ko sem v soboto dopoldne v Ruhrrortu, kjer je največje pristanišče in središče vsemu ogromnemu prometu in obrti, stopil z voza električne železnice in šel na breg Rena, da se prepeljem s parnikom »Emschede« na levi breg v Hotnberg, Parnik, ki vozi precej hitro, potrebuje za to 12 minut, plača se 15 vin. Velikanski novi most, ki bo zvezal Hoinbcrg s Ruhrortom, je že skoraj ves dodelan. Veljal bo več miljonov mark in bo največji preko Rena. Kaj vse napravi človeška roka! Pri-šedši v pastorat (župnišče), sem bil priča žalostnega prizora. Notri je prišla mlada žena z otrokom v naročju in drugega vodeča za roko. Govorila je čudno, zmešano. Videl sem precej, da je ubožica zgubila rabo pameti. Bila je Nemka, Korošica. Za n.io je prihitel detektiv in zunaj je čakal zaprt dvovprežen voz, da .io odpelje v blaznico. A v voz ni hotela iti, in sila ne bi bila umestna. Detektiv me vpraša, kaj naj stori. Pristopim k nesrečnici in jo povprašam po njenem možu. Odgovori mi, da ga je izgubila in da ga ne more najti. V resnici pa je sama zbežala z otrokoma. Sočutno jej rečem, naj le stopi v voz s tem gospodom, ki jo popelje k njenemu možu. In precej je rada šla. Uboga otročička, ki sta na tako žalosten način zgubila mater! Naj bi se jima kmalu povrnila in potrtemu možu pre-mogarju zdrava žena! V pastoratu zvem, da so na Velikonočno nedeljo slovesno blagoslovili v delavski naselbini »Hocliheide« začasno cerkev. Tam da bom deloval in nc v župnijski cerkvi, ker ondi imam vse Slovence v bližini. Še boli prav! Vsaj je samo četrt ure od Hom-berga, kier bo tudi treba pogledati v bolnici po Slovencih. Za izpovedovanje bo odločena — operacijska dvorana, kakor lani. Nova cerkev v naselbini je prav lično poslopje, v katerem je prostora za 2000 ljudi. Veljala je 15.000 mark. V resnici lepa dvorana! Celo mal zvonik ima, v katerem sta dva »klo-
bučka«. Ko sezidajo novo cerkev v bližini, bo ta dvorana jako pripravna za zborovanja raznim društvom. Novi rektorat ima 8000 katoličanov. V Hochheidu je tukaj nekaj ti-sočev protestantov in tudi nekaj Židov. Začudil sem se, ko sem slišal v cerkvi oznanilo, da je v tukajšnjih krajih jutri, t. j. 8. aprila, zapovedani praznik Marijinega oznanjenja, iu da ga praznujejo vsi katoličani. Pri nas smo ga pa že obhajali. Danes .ic bilo tukaj prvo sv. obhajilo. To slovesnost pa znajo napraviti! V slovesnem sprevodu pridejo vsi obhajanci
v cerkev iz šole. Javen sprevod dovoli civilna oblast s opombo, da se ne moti promet na cesti. Tozadevni odlok županstva v Hoin-bergu sem bral. V cerkev pridejo z otroci tudi stariši. In videl sem, kako se je ob tei ganljivi iu pomenljivi slovesnosti porosilo marsikatero oko. Obhajancev je bilo 190, katere so spretnljevali angelci, male deklice, belo oblečene, z lilijo v roki. Vsem je žarelo obličje veselja. Vreme krasno. Ker me čaka delo, moram za danes končati. Pozdrav vsem v domovini!	P. Kleinent Urampovčan.
priporočilo.
Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi
veliko zalogo prav lično izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani
fr. Kunovar,
kamnosek pri Sv. Križu v Ljubljani in v Dolnicah 1, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Opozarjam, da izvršujem naročila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma.
800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah.
10-4
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor, Šiška, postavljen:	799 5-4
Parožaga Deghenghi v Ljubljani in sicer:
Vrsta	Debelost v cm	cena za kub. mtr.	Debelost v cm	cena za kub. mtr.	Debelost v cm	cena za kub. mtr.	Dolgost v metrih
hrastov les	od 30 do 60 cm	K 38 -	od 26 do 29 cm	K 30'—	od 19 do 25 cm	K 26--	od 3—4 m
smrekov les	dtto.	K 20-	dtto.	K 18' —	dtto.	K 16--	4 metre
mecesnov les	9	K 24 -	9	K 20 -	9	K 18-	4 „
borov les	9	K 19"-	1)	K 17-	9	K 15--	4 ,
jelkov les	n	K 18-	9	K 16*—	9 9	K 14-—	4 ,
bukov les	v	K 17--	„*a	K 16-		K 14—	2-25 in 4'50
Sprejmejo se
Hrastove deske 28 mm debele la K 55 —, lla K 45"—, lila K 35'— kubik meter. \ Doicost 2_4 m.
Bukove „ 28 Hrastove frize 28 Bukove , 28
> » »
„ 2 50, „ „ 2' f „ „ 140, . „ 1-10, „ „
1-80 kvadrat meter, j Do,gost 25_50cm.
t	n	»	'
Prostovoljna javna dražba!
Dne 16., 17., en 18. aprila t. I. vrši se na grajščini Dol pri Ljubljana
bode na ta dan prodajalo več meterskih stotov dobrega jajo sosebno Ljubljančanje.
§6vctnifio pisarno
je dne 8. t. m. otvoril	8 9 2-2
2>r. c7van Sfiet
v Gorici, 7re re štev. 19, 1. nadftr.
zidarji
za t r a j n o delo pri zidarskem mojstru Martinu Repč, pošta Gorje pri Bledu.	818 3—2
847 2 2
Sprejmeta s« en
k tej grajščini spadajočega zemljišča, in sicer se bodo prodajali v torek travniki in v sredo njive. V četrtek se bodo dajale v najem pridržane njive, objednem se
sena, na kar se opozar-841 1-1
pomočnik
in en močan vajeneo pri Ivanu Triller-ju, ključavničarju na Bledu.
Razpisuje se služba v Spitaliču pri Nlotniku
organista in cerkvenika
Plača s poučevanjem v zasilni Soli vred do 1000 kron.
Nastop l.maja. — Ponudbe župnemu uradu v Špitaliču.
Župni urad Spitalič, 11. aprila 1907. 838 2—2	Anton Mezeg, župnik.
Ugodno in ceno se proda lepa
enonadstropna hiša,
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled.	784 20—6
Najme se več
745 10-8
drvarjev
proti dobri plači za celo leto.
Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko.
i * p '
■ i) . r -	'j11
ji || ||| jgggfgJUdE|j|
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J. Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega izdelka. ^h, 1870 ustanovljeno 1870.
Cn ca
V najem se odda za 3 leta po zelo nizki ceni v Smariji pod Ljubljano
hiša št. ZZ,
v kateri se nahaja
trgoaina
nasproti dekanijski cerkvi. Več se izve pri &01 lastniku g. županu ravnotam. 3-3
Podružnica t v Spgjetii« s
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
mn fjuMiunsM kreditna banko o Ljubljani vmv
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kuriu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava vlutc in no**e po dnevnem kurzu, dlskontuje kulantno devize v
Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- ^ IgO
tuje od dne vloge do dne vzdiga po
aškiii lirah.
Rentni davek
pCača banka sama.
O
Podružnica s v Celovcu« s
1 Rezervni fond 1 r 1 1 t IC 200.000. 1 1 1
Podružnice:
ftkgt r m<n|«lalram!: Oraben 25, Mal« tiran. Most. alle. 17, Itedea,
Colk«
Mpk, c cA. Kimale*, ■oi*T>k! Karaberg, Bodita«;, NotI JIUb, Plzea, SrlUra
lo Lib
,lbe re«.
Menjalnic« na Dn Jiuju
I. Valltcllc 10, II. Ttborilr.it« 4, III Ua«argaMt 77 (vog.1 Rtnovtf.), III. L8-wtng.s;t 27, IV Wl«:ln«r ilaeptitratr.« 12, V Scbttnbrunn.ritr.nt 88 ., VII M.rl.hlfir.tr.il« 70. Vili Lerclnnl.MM.lrat«« i!2, IX. Altrritr.it« 32, X. r.vorlUa.tr.s«. 58, XVIII VMHafrrtlritij D2, XIX. DSbllngtr H.uptstr JI, XIX. HBapt.tr.ti. M.

Menjalnlčna delniška družba
MERCU
Dunaj, I„ Wollzeile 10.
45 1&0-40
44
Ako kapital K 16,000.000. Beser «akl»d K 7,000.000
Najkclantnejši
nakup in prodaja ^
?80h vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
iiirebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.