SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Skupina delegatov
POROČILO
o delu skupščine in njenih organov
v letih 1982—1986
- povzetek -
Delegati, skupščinski organi in telesa, izvršni svet in upravni organi občine so delo v tretjem mandatu začeli v neugodnih gospodarskih razmerah, ki so se z leti še slabšale. Visoka inflacija, padec življenske ravni delovnih Ijudi in občanov, limitiranje skupne in splošne porabe so ožili možnosti za ustvarjalni prispevek delegatov k skupščinskim odločitvam. Zaradi zaostrenih razmer, na katere so vplivali tudi negativni mednarodni finančni tokovi in zaostrene ekonomske razmere, so zvezni organi na čelu z ZIS pogosto posegali po administrativnih ukrepih, kar je zmanjševalo neposreden vpliv delavcev pa tudi delegatov na določanje pogojev gospodarjenja ter ustvarjanje in delitev dohodka
Kljub navedenim razmeram je bilo združeno delo naše občine v preteklem sredrijeročnem obdobju dokaj uspešno, kar dokazujejo pokazatelji o rasti industrijske proizvodnje. družbenega proizvoda, kmetijske proizvodnje. zaposlovanja in še zlasti izvoza na kon-vertibilno območje. Dosežki bi bili še boljši, če ne bi neustrezna politika cen in administrativni ukrepi, na katere združeno delo praktično ni irnelo vpliva, bili zavora za učinkovitejše poslovanje. Zaradi objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov so se mnogi kolektivi znašli v hudih težavah, ki jim je bilo treba pomagati tako pri sanacijskih programih, proizvodnih načrtih, kot pri boijših kadrov-skih rešitvah. V nekaj primerih je bilo potrebno sprejeti celo ukrep družbenega varstva oziroma zahtevati od pristojnih samoupravnih organov, da po samoupravni poti rešijo težave.
Skupščinski zbori, zlasti zbor združenega dela. pa je svojo pozornost usmeril tudi k uspešnim OZD, zlasti niihovim razvojnim usmeritvam jLitostroj, Aero. Slovin, Union, Lek. Avtomontaža). Skupna znacilnost njihovega razvoja je bila izvozno usmerjene naložbe, izboljšanje prodiiktivnosti dela in uporaba domacega znanja.
Lahko rečemo, da skupščinski in drugi organi niso zanemaiili nobenega področja, ki sodi v pristojnost komune. Ob izteku štiriletnega dela naj opozorimo predvsem na tisto delo, ki je bilo uspešno opravljeno, hkrati pa tudi na odprta vprašanja, s katerimi se bodo morali ukvarjati tudi delegati četrtega mandata.
Tako smo bili še zlasti uspešni na naslednjih področjih:
— kmetijstva, kjer se je povečala tržna pridelava mleka, mesa, krompirja in žitaric in s tem izboljšala samooskrba v občini;
— družbenih dejavnostih, kjer smo kljub omejevanju skupne porabe ohranili doseženi družbeni standard ter realizirali vse investicije iz samoprispevka II in III;
— raziskovalne dejavnosti, ki se je razmahnila, ustanovljene so bile nove raziskovalne institucije, povečalo pa se je tudi število inovacij;
— stanovanjskega gospodarstva z  izgraditvijo stanovanjske soseske Stara cerkev in delne sanacije Draveljske gmajne;
— varstva kulture in naravne dediščine ter spomenikov NOB;
— reševanja komunalnih problemov v krajevnih skupnostih in
— industrijske proizvodnje ter izvoza, kot smo že poudarili.
V prihodnje bo treba še uspešneje uresničevati zlasti na-slednje naloge:
— intenzivnejše  vključevanje celotnega združenega dela v mednarodno menjavo, zlasti na konvertibilno območje:
— izpopolnjevanje in dosledno uresničevanje sistema nagra-jevanja po delu in rezultatih dela, še zlasti za delavce v razisko-valni in inovativni dejavnosti;
— intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč ter povezo-vanje osebnega z združenim delom, varovanje kmetijskih zemljišč;
— učinkovitejše in racionalnejše delovanie SIS;
— izboljšanje družbenpekonomskega položaja delavcev v dru-žbenih dejavnostih, zlasti v vzgoji in izobraževaniu ter zdravstvu;
— gospodamo ravnanje s stanovanjskim skladom, krepitev hišne samouprave ter zagotavljanje večiega vpliva pričakovalcev stanovanj na kakovostno gradnjo m oblikovanje cen;
— izpopolnjevanje davcnega sistema in politike v smeri na-daljnjega razvoja osebneaa dela, njegovega povezovanja z zdru-
ženim delom, vključevanja v mednarodno delitev dela in prepre-čevanja ustvarjenega dohodka mimo dela;
— krepitev materialne osnove delovanja krajevnih skupnosti in uspešnejše uresničevanje njene ustavne vloge.
Med neuspehe lahko štejemo tudi to, da žal nismo uspeli v še večji meri zainteresirati številne samoupravne subjekte za ustva-rjalno sodelovanje pri programiranju dela skupščine in uresni-cevanju programa dela. Med predlagatelji gradiv so še vedno prevladovali izvršni svet in upravni organi, čeprav je v primerjavi s prejšnjim obdobjem opaziti skromen napredek, še zlasti s strani SIS, DPO in posameznih OZD. Vendar je slednjih primerov, glede na ustavno funkcijo delegatske občinske skupščine. še vse premalo.
Delegatska gradiva so bila še vedno ena od šibkih točk delegatskega skupščinskega sistema, čeprav je bil kar zadeva občinsko skupščino, storjen viden napredek, saj so bila gradiva krajša in poljubnejša, tudi z alternativnimi predlogi, kar pa ni moč trditi za gradiva SIS. V prihodnje bodo morali biti delegati še bolj odločni, da bi bil storjen bistven preobrat, kajti preobsežna, nerazumljiva gradiva, še zlasti obremenjena s številkami. otežko-čajo delo delegatov in jim jemljejo voljo za veslno izpolnjevanje delegatske dolznosti.
V  prihodnjem obdobju bo treba tudi več storiti, da bi izboljšali povratno informiranje delegatov. saj je bil skromen premik storjen le na relaciji delegat-temeljna delegacija, še zlasti v KS, ne pa tudi v odnosu delegacija-delegatska baza. Premaio je bilo tudi povratnega informiranja o usodi amandmajev, sklepov, stališč, pobud in predlogov, ki so jih posredovale delegacije oz. delegati v občinsko, mestno in republiško skupščino.
V  tem obdobju pa se je izredno uveljavil institut delegatskih vprašanj in pobud, saj je bilo zastavijenih oziroma sproženih 335 delegatskih vprašanj in pobud, od tega 234 v KS. Delegatska vprašanja so zadevala vsa področja živijenja in dela, največ pa glede urejanja prostora, komunalne in prometne problematike ter družbenoekonomskih odnosov. V prihodnje bodo morali organi odgovorneje obravnavati vprašanja in pobude, da bi ta institut dejansko  dobil tisto mesto  in  viogo,  ki bi jo moral  imeti v delegatskem skupščinskem sistemu, kot ena temeljnih pravic in poti delegatov \z temeljnih okolij.
Krepili in razvijali smo specifično vlogo posameznega zbora ter v ta namen ludi pravilo uveljavljali ločene seje. Podatki kažejo, da je bil najbolj obremenjen zbor združenega dela, sledi zbor krajevnih skupnosti in DPZ. V primerjavi z drugim mandatnim obdobjem je opaziti pomemben premik v smeri obravnavanja vsebinskih zadev ter dokumentov iz programa republiške sku-pščine.
Kar zadeva same udeležbe in aktivnosti na zborih pa prednja-či zbor krajevnih skupnosti. Tako za zbor združenega dela kot za zbor KS velja ugotovitev, da so bile nekatere samoupravne sredine zelo aktivne, nekaterih pa skoraj ni bilo čutiti. Udeležba na družbenopolitičnem zboru je bila večkrat kritična, sicer pa je bil učinkovitejši pri oblikovanju stališč in sklepov ter spremljanju njihovega uresničevanja. Žal so nekateri delegati, zlasti OK ZSMS prihajali na seje brez stališč svoje organizacije in so delovali — sicer zadovoljivo — le kot posamezniki. Družbenopolitične orga-nizacije bodo morale v bodoče s svojimi stališči biti bolj prisotne v temeljnih sredinah in jih uveljavljati preko celotnega delegatskega sistema.
Kar zadeva delo skupščinskih komisij, še zlasti nekaterih, lahko ugotovimo, da so svoje delo zadovoljivo opravile, tega pa ne moremo reči za skupščinske odbore, saj kljub vsem podvzetim ukrepom in zamenjavi delegatov niso bile v zadostno oporo zborom pri odločanju.
Delegatska skupščina se je vse obdobje dokaj uspešno vklju-čevala v delo mestne skupščine in je bila večina naših predlo-gov, pobud in amandmajev tudi sprejeta. V prihodnje pa bo treba izboljšati delo skupine delegatov za zbor združenega dela mestne skupščine, saj so bile prav te šibka točka povezave med obema skupščinama.
Skupščina občine je bila dokaj aktivna tudi v delu republiške skupsčine, saj je iz njenega programa obravnavala najpomem-bnejše sistemske zakone, kot tudi druge vsebinske teme, preko delegatov v zboru občin pa tudi v nekaj primerih uspela z amandmaji. Še zlasti sta bili aktivni skupina delegatov za zbor občin ter gospodarska skupina za zbor združenega dela, medtem ko nista zadovoljivo delovaii skupini s prosvetno-kultumega po-
dročja ter obrtnih in podobnih dejavnosti V slednji so bili vključeni tudi delegati drugih občin, ki pa praviloma niso imeli stališč svoje delegatske baze.
V mejah možnosti smo se vključili tudi v delo zvezne skupšči-ne, predvsem preko delegatov zveznega zbora z našega obmo-čja. Z njimi smo. ob sodelovanju predstavnikov združenega dela, DPO, IS in drugih dejavnikov kritično ocenjevali predlagane rešitve iz najpomembnejših sistemskih zakonov in tako delegate oborožili z argumenti za odločanje.
Obširno poročilo boste prejeli posebej.