Domoljub V Cjubljanl 3. marca 1943-XX1 ^ . s/pv 0 Nekaj naših starih narodnih noš P^dpust se zdaj nagiblje h koncu. Z njim tudi čas jeKdaj tako živahnih in veselih svatovsčin. Se pred 50 ali 60 leti so naši predniki v takih in podobnih slavnostnih narodnih nošnjah hodili v vesele svate 56-Slev.9 Zakaj je toliko gorja na svetu? m. Videli smo, t čem in kako je ljudstvo gre* šilo zoper Boga, ko so njegovo določno zapoved vnemar puščali in niso hoteli tako ravnati, kakor je božja zapoved velevala. So pa še ljudje, ki Gospodovih dni ne lo ne posvečujejo, marveč jih z drugimi grehi — kakor nalašč — hudo skrunijo. Koliko greha storo nekateri samo v svoji pijanosti! Saj ja pijanost sama na sebi tudi greh, ampak šo večje zlo so potem druge zablode, ki v pijanosti nastajajo. Ne mislim zgolj kvantanja in peklinjanja, ki je pri nekaterih kair stalni spremljevalec pijane glave. Koliko greha se v pijanosti stori zoper šesto zapoved! Koliko pijani ljudje greše zoper bližnjega s surovim govorjenjem, kregom in prepirom, iz katerega se nazadnje razvije krvav pretep. Koliko pobojev je bilo po naši zemlji, katera je skoraj vse imela na vesti pijanost na Gospodov dani Vsi taki so skozi dolga desetletja klicali kazen božjo nase in svoj nurod. Saj smo brali v svetem pismu, kako jo Bog Jude kaznoval, ker so ga žalili. Ko vso kazni niso nič zulcglc, jih je dal sovražnikom v roke ter so celili 70 let morali ječati v babilonski sužnosti, 1'olem pa je prišlo pozno — pa ne prepozno spoznanje, Judje so se skesali svojih zablod ter Boga prosili odpuščanja. Ko so odkritosrčno in iz vsega srca molili: Naša krivda, naša prevelika krivdal — se jih j«! Bog usmilil ter jih rešil sužnosti. Dajmo vsaj na tem pretresljivem vzgledu spoznati resnično in vsemogočno, neskončno pravično in dobrotljivo božjo roko tudi v zgodovinskem dogajanju ter kot narod zaupajmo sebe in svoje božji milosti in dobroti. Tudi nam bodi Bog naše edino upanje, kukor pravi tista molitev ob začetku svete maše: »Naša pomoč jo v imenu Gospodovem.« Vekomaj pa je res'-nično, da Bog ne zapusti tistih, ki so Mu od srca udani ter iz vsega srca Vanj zaupajo. Kazni je človeški rod bil vreden, saj j« človek mislil, da ie že kar sam svoj gospod, da mu je vse podložno. In tehnika mu je šo dvignila tisti njegov napuh, tako da je človeštvo res1 že mislilo, da mora vse po njegovi volji iti. Ainpak kakor je ob Babilonskem stolpu Bog zmešal jezike napuhnjenih Adamovihi sinov, tako je zdaj kaznovul človeštvo z drugačno kaznijo, da bi se zavedelo, kako na pesek zidajo svoje hiše tisti, ki jih hočejo zi dati brez Boga. 1'rav sedanji časi so nam pretresljiv nauk, da se Bog ne da zasmehovati in da je božja roka težka, dasi počasi udarja. Zunanja znamenja kažejo, da se to spoznanje v našem narodu vedno bolj krepi, dasi ni šo v vseh ljudeh dovolj krepko in močno. Prvi petki in prve sobote, zlasti po deželi, so nam najboljši porok, da vendarle hodimo zdaj po novih poteh, katere nas vodijo v zarje boljših dni. Naj bi duh prvih petkov in prvih sobot objel tudi vse tiste naše brate in sestre, ki sb doslej kakor sovražni ob strani stali. Ko bomo v Gospodu našem vsi eno, takrat bomo tudi eno v uživanju božjega miru v svoji domovini. Da bi slepci in zapel janci spregledali ter se vrnili h Gospodu in Njegovi Cerkvi — za to je pa treba, da vsak dan moli vsak veren slovenski katoličan. Vojni dogodki preteklega tedna Krajevni boji v Tuniziji Italijansko vojno poročilo St. 1006 od dne 22. svečana sporoča, da so na srednjem odseku T Tuniziji osne sile zavzele nekaj novih postojank. pri čemer je bilo uničenih več desetin »ovražnih tankov ter zajetih mnogo ujetnikov. — Sovražnik je izgubil 4 letala. Italijansko vojno poročilo st. 1004 od dne 2J. svečana naznanja, da so v Tuniziji bili zlomljeni vsi sovražni protinapadi na postojanke, katere so osne sile bile poprej zavzele. — Sovražnik je izgubil 5 letal. Zadnje štiri dni je bilo prijetih 845 ujetnikov, uničenih 66 tankov, 74 oklepnih vozil, 58 topov ter zaplenjenih več avtomobilov. — Sovražnik je izgubil nad morjem 2 bombnika in 2 torpedni letali. Italijansko vojno poročilo št. 1005 od dne 24. svečana nailaša, da so na tuniškem bojišču bili le krajevni spopadi, da pa je letalstvo na obeh straneh bilo bolj živahno. — Sovražnik je izgubil 11 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1006 od dne 35. svečana omenja na tuniškem bojišču le boje krajevnega pomena ter da so nemški lovci sestrelili 6 sovražnih letal. Osna letala so napadla pristaniške naprave v luki Filippeville. Italijansko vojno poročilo št. 1007 od dne S i. svečana pravi, da je na tuniškem bojišču llo samo ogledniško delovanje, da pa je v »raku sovražnik izgubil 10 letal. Osna letala •o napadla pristanišče Bono ter tamkaj torpe-dirala in potopila 3 parnike. Nemški protinapadi v Rusiji Nemško uradno vojno poročilo od 22. svečana pripoveduje, da so ruski napadi na sever-aem kubanskem odseku bili razbiti in sovraž-■ik s krvavimi izgubami nazai vržen. V Donče-vi kotlini je sovražnik za vsako ceno hotel razbiti nemške sile, pa je v hudih bojih bil zbit. Sovražni oddelek je med Doncern in Dnjeprom hotel nemške sile obkoliti, pa je bil »am obkoljen in uničen. Zahodno od Harkova je sovražnik zaman poskušal napadati. Tudi pri Orelu »o njegovi poskusi bili zainan. Nemško uradno poročilo od 23. svečana po-lisuje, kako je sovražnik na vzhodnem robu )oncevega ozemlja skušal Nemcem priti za rbet in da so ruske divizije že prišle do reke Mius, kjer pa so bile razpršene in razbite. Prav tako se je zgodilo ruskim četam zahodno od Harkova. Usodo, ki so jo Nemcem pripravljali, »o sami doživeli. Nemško uradno poročilo od 24. svečana pa razglaša, da je bil ob reki Mius obkoljen četrti ruski motorizirani gardni konjeniški polk in ■ničen. Ujetih je bilo več ko 1000 sovražnikov, med njimi sam generalni major Barastišin. Med reke.ma Doneč in Dnjeper so nemške sile nadaljevale svoje napad ter obkolile močne ruske lile. Obrambna bitka južno od Orela se nadaljuje. Samo v zadnjih treh dneh je tukaj sovražnik pustil na bojišču nad 10.000 mrličev. Nemško uradno poročilo od 25. svečana poroča, da se uspešni nemški napadi na južnem •dseku južnega bojišča nadaljujejo, da pa je »ato sovražnik na srednjem in severnem odseku začel hudo napadati. Pri Miusi je bil uničen sovjetski 7. gardni konjeniški zbor ter ujet jeneral Borisov z večino svojega štaba. Tudi med Doncem in Dnjeprom se nemški napadi uspešno nadaljujejo ter je bila ena sovjetska oklepna armada že razbita. Pri Harkovu in Kursku so bili zlomljeni sovražni napadi. Hudi boji so pri Orelu. Tudi na severnem odseku je bil sovražnik povsod odbit. Nemško uradno poročilo od 26. svečana popisuje, kakor so nemške čete južnozahodno od Izjuma [jotisnile sovražnika nazaj proti se-Teru in ga še ženejo. Zahodno od Harkova in Kurska se nemške čete elastično vojskujejo z napadajočim sovražnikom. Pri Orlu je sovražnik ponekod vdrl v postojanke, pa je bil spet vržen ven. Južno od Ladoškega jezera pa napadajo Nemci. Uspehi na morju Nemško uradno poročilo od 22. svečana razglasa: \ kljub najhujšim viharjem in slabemu vremenu so nemške podmornice nadaljevale boj zoper sovražno brodovje ter so samo v Atlantskem morju ter pred severno-afriškimi sredozemskimi lukami iz močuih spremljav potopile vsega skupaj 15 ladij s 103.000 tonami, dalje eno korveto, hitri čoln, stražni čoln in 4 prevozne jadrnice. Nemško uradno poročilo od 24. svečana pa pravi da so skupine nemških podmornic v Atlantskem morju napadle sovražno spremljavo ki je bila močno zavarovana. V najhujših bojih so potopile 17 ladij s 104.000 tonami in s torpedi poškodovale še tri druge parnike. Nenavadna žrtev nemškega podčastnika Neki višji narednik stotnije nemških inženjer-cev 6e je v bitki na vzhodu z vso odločnostjo upiral sovjetski stotniji, ki je napadala in je tudi izvedel protinapad ter pognal sovražnika v beg z ročnimi granatami. Ko je porabil vse svoje granate, je pobral še granate, ki jih je sovražnik pustil na bojišču ter se z njimi boril s sovražnikom. Pri metanju ročnih granat mu je ena zdrsnila iz roke in padla za njim nekaj korakov od vojakov, ki so mu 6ledili v napadu. Ni utegnil več pobrati smrtonosnega orožja, zato je ukaza! oddelku naj se vrže na tla, sam pa se je — da ne bi drobci zadeli tovarišev, vrgel na granato, ki je v tistem hipu eksplodirala in njegovo truplo raztrgala. Poškodovane hiše na Angleškem Angleško zdravstveno ministrstvo je izdalo poročilo o dosedanji škodi, ki so jo povzročili bombni napadi na stanovanjskih hišah v Angliji. Od izbruha vojne je bilo ob priliki zračnih napadov porušenih 230.000 hiš, od teh 150.000 doceja, 100 tisoč pa tako, da niso več sposobne za stanovanja. Poleg tega je dva in pol milijona domov več ali manj poškodovanih. Povprečno je ena petina hiš v Angliji porušena ali jx>škodovana. Jubilej bodeče Žice Dne 11. februarja 1868, torej pred 75 leti j« M. KeUy prejel patent za novo vrsto žice, ki ima žične bodice in ie primerna za ograje. Z bodečo žico 60 v prvih desetletjih ograjali živinske 6taje in vrtove. Danes jo uporabljajo predvsem za vojne •vrhe. Zanimivo je, da so prvikrat v vojni uporabljali bodečo žico Buri v vojni proti Angležem. Z bombami na kita — mesto Da podmornico Nek francoski ribič se je odpeljal precej daleč po Sredozemskem morju lovit ribe. Naenkrat j« opazil v morju nekaj temnega. S tovariši je odve-elal proti temni grmadi. Spoznali so, da imajo pred seboj mrtvega kita, dolgega 15 m in težkega okrog 5000 kg. Kita 60 potegnili na 6uho. Imel ie mnogo ran. Sodili 60, da je postal kit žrtev bomb, ki so jih metali z aeroplanov, misleč, da imajo pod seboj sovražno podmornico. Zoper francoske Jude Ob razglasitvi zakona, ki odslej prepoveduje Judom spreminjati priimke ter si nadevali francoske priimke, je komisar za zunanje zadeve zdaj francoski vladi predložil nov zakonski načrt, po katerem bodo morali vsi Judje, ki imajo zdaj francosko ali arijsko Line, si spet nadeti priimke, ki so ga njihovi predniki imeli med letom 1830. ki 1850. Tistim ki jim prvotnega imena ne bo mogoče ugotoviti, bodo oblasti dale priimek nedvoumno judovskega značaja. Bogat berač od lakote umr! Na Švedskem so našli mrtvega 63 letnega berača. Zdravniki 6o ugotovili, da je umrl od lakote. Dolga leta je mož beračil po Stockholmu in ves nabrani denar pridno 6pravlial. V njegovi 6obi 60 našli v zabojčku 1925 švedskih kron v bankovcih, 186 kron v srebru in tri hranilne knjižice. V hranilnici je imel nad 32.000 švedskih kron. Mož je bil torej precej premožen, a vendar je umrl od lakote. Rdeče mravlje so močno koristne Zadnji čas so ugotovili veliko in koristno de,-lo, ki ga vrše rdeče mravlje po gozdovih. Skupina mravelj, ki šteje do 75.000 prebivalcev, očisti 1 ha zemlje raznih škodljivih žuželk. V enem samem dnevu uniči taka skupina najmanj 100.000 žuželk in njihovih ličink. KRATKE z vsega sveta »Demarkacijsko črto« bodo odpravili z dnem 1. marca med zasedeno in nezasedeno Francijo Madžarska bo na temelju novega dogovora dobavljala Turčiji sladkor, v zameno bo dobivala bombaž. 21 gospodarskih zasebnih bank, ki iniaj0 330 podružnic in izplačilnih mest, je sedaj v Ukrajini, pišejo nemški listi. 105.000 ruskih ujetnikov so do sedaj /;,p0. slili pri kmetijskih delih v romunski Bukarešti je dejul tuuiošnji miuister za kmetijstvo. Prodajo rib in mesa v škatlah so prepove, dale ameriške oblasti. Novo skupino obveznikov, ki niso plačali predpisanegu davka na svoje premoženje, je poslala turšku oblast v razne kraje na prisilno delo. Komisija ameriškega parlamenta je odklonila Rooseveltov predlog zu novo izredno obdavčenje letnih dohodkov, večjih od 25.000 dolarjev. Dve vseučilišči sta sedaj v Egiptu: eno v Kairu, drugo v ^leksnndriji. Last francoske države je postala rojstna hiša francoskega maršala Focha v TarbeMi. Razstavo nemškega stavbarstva v turški Ankari je obiskal predsednik turške republike Izmet Ineni. Obkolitve in uničenje štirih kitajskih divizij v Srednji Kitajski v času od 16. do 1^. februarja, proglaša japonsko časopisje. Načelnik francoske ljudske stranke J.iknb Doriot bo šel na vzhodno bojišče v borb. proti boljševikom. Po 27 letih ruskega ujetništva se je vrnit v madžarsko mesto Ketcshemet madžarski delavec Andrej Trenkovicn. J zob je zrastlo v prvih dveh mesecih deklici Enrici Ferroni v Ileccti pri Genovi. Romunski notranji in zunanji državni dol; znaša 98.3 milijarde lcjev; dolgu stnji ua-proti 284.68 milijard državnega premoženja. Nova turška skupščina se bo sestala že dne 8. marca. Turčija ni sklenila tajnih pogodb in od nje kaj takega nihče ni zahteval, je i/jn\il predsednik Saradžoglu. Oddelki japonske vojske in mornarice so s pristankom francoske vlade v Vichyju vkorakali v francoske koncesije v kitajskem K-..ur.' ' Armadnega generala Guderinnn je imenoval Hitler za generalnega inšpektorju n:'inških oklepnih sil. Nemški dom so nedavno svečano odprli v Odesi ob Črnem morju. 1200 m globoko in 37 km obsežno je žrelo ognjenika llaleakala na Sumatri. 3000 let stare drsalke iz kosti hrani nm/cj v češkem Olomucu. Za predsednikn iirugvnjske republike je bil izvoljen Juan Jose Amcraga. Švicarski hoteli samevajo V Švici Je tujski promet nazadoval na 8"» predvojnega stanja. Kaj pomeni to za go^|«»!ar-eko življenje Švice, spoznamo lahko, ako v ■• o, da ima Švica 74.000 hotelov, v katerih j" i '«-•tora za 200.000 gostov. Leta 1037 so imeli švicarski hoteli še 312 milijonov frankov dohodkov, lani pa 6aino 150 milijonov. Nemška trgovina z vzhodom V Berlinu so ustanovili družbo Wirtsdialis-kontrol Ost, ki ima glavnice 20 milijonov mark. Njena naloga je, da pospešuje nemško trgovino t zasedenimi vzhodnimi deželami. Vojno gospodarstvo v Švici Poleg direktnih vojnih stroškov za vzdrži4' njs straže na svojih mejah ima Švica tudi zna"® stroške z vojnim gospodarstvom v notranjosti. Vo konca septembra 1942 so znašali stroški zveznin uradov za vojno gospodarstvo 948.9 milij. švicarskih frankov. Ta vsota vsebuje vso stroške za na' kup blaga, zgradbo skladišč, nakup tovornih vagonov in parnikov itd. Upravni stroški sami s znašali 31.4 milij. frankov. Uradi so s k.oncf-g septembra zaposlovali 2069 nameščencev 10 strokovnjakov. Dohodki od prodaje, najemov, kazni itd. so znašali samo 751.6 milij frankov. Vse Slovence, ki niso komunisti, je treba pobiti Strašen ukaz, ki ga je izdala komunistična komanda K(|or po tem odkritju Se ne bo spregledal, (ll[ človek res nima v sebi niti trohice člove-Z „ slovenske zaves , več da o krščanski „1 govorimo. Stoika je Osvobodilna fron-i V« ves Kla» oznanjala svoje slovenstvo, pa !, r počasi in previdno prelevljula r Cisti ko-munizein, .la ljudje tega ne bi prekmalu opa-s svojimi krvavimi rabeljskimi dejanji so ti sicer že razgalili- Najdena so bila pisma, J odkrito govore, da jim gre le za komunizem. Zilaj 1» j" Prisl° "u ve. Toda, iz teh nasilno rek ril t i ran ih hočejo napraviti popolne komuniste. V>ak pu, kdor ni komunist in zanj nima smisla, je že vnaprej na smrt obsojen. Pr.ilikoiiiuiiisličiiim lxijevnikom je padlo v roke povelje partizanske komande, kjer je odkril« in j isiio povedano, da je treba jiobiti vse sloveli-knio/e in funte, ki nimajo smisla za komunizem. Besedilo tega povelja, ki so ga dnevni li li fotografiranega prinesli, se glasi dobesedno takole: Sijli t. bataljona »Ljube šercerjac. K KO N.i položaju. Dne 3 februarja 1943. Strogo zaupno! Komandi Dolomitskega Odreda. Na položaju. Po ii-tni odredbi Komandanta 3 grupe, sc inurujo \ -i na novo mobilizirane! komisijsko pregledani in kateri nuj bi se pregledali m sicer komisija naj sestoji od |(K|% komunistov, kateri naj jim izprašajo, kaj je komunizem, kakšen je cilj Uiiiiinizin i iu kateri so svetovnoznani vodje komunistov. Isto naj se postopa če se slučajno ugrabi, kakšnega italijuna, ali nenica. kateri ljudje znajo odgovarjati na zgornja vprašanja in kažejo zanimanje za k Jimiiii/t-m, se jih uvrsti zaenkrat, dokler ni uro/j,i v delovne oddelke na ta način bodeino lahko napravili l(Ml% čisti komu-iiisiični kader. Vse one, kateri ne vejo nič " zgodovini komunizma iu nimajo zanimanja zato jjh likvidira. ikor kaže danes stanje, je pobegnilo " n.isili edinic od novih mobilizirancem nič manj kot 95% to j<- od 15. decembra do danes, lega se več ne sme pojaviti. j ikviducija obsojencev na smrt se mora izvršni v največji tajnosti. Odgovorni slo " »i.iko dejanje zu katero bi morebiti javnosi izvedela, ^ točno izvršitev. •Smrt fašizmu — svobodo narodul 1'olitkomisar: 1'ric Novak, 1. r. A'1 zdaj vidite, kako malo je tem ljudem 'Slovence m slovenstvo? Komunizem jim jc ie,; "J ev'ir' ,)a lc komunizem zmagal, pa Kito.1'" T kri zailnii Slovenec. Kdo lx> '""prebival na slovenski zemlji, jim jc malo ruiuke i •1)0'10 tod komunisti. In liistne n s'm j i komunisti, je treba zato brez o,,i ,nj.'! Cls,° '"> tihem pomoriti, ali, kakor 0111 J)r«vijo, »likvidirati«. Še mM-' I1,'1 r I iza ns t vo je zduj odkrito, kukor Ki|0 |' ! 111 pokazalo svojo rabeljsko figuro, rabili n , 'V'1 "ašim narodom, ki bi hotel te lin ki P°up"rati ter biti |>omočnik tistemu rab-' z naslado preliva nedolžno slovensko kri? Povsod tepeni — ss maščujejo 5 Pazigi in streljanjem na pogrebce ker Ki?|"'"r"is,ic'nim 'olovajem zdaj trda prede, 19 s nn,Je povsod trdo prijemi jejo. Dne funtov b|-a "'"i1'«" oddelek dobrepoljskih renski vn l'!,■ •■'"j'1 ^ajel cel partizanski teknila] M t -1 'e v grmovju, ves ušiv, močnik • 1,lcn njuni so prijeli tudi voditelja ko- Marija rinjskega učitelja Vladimirja Ožbalta, ki je struhoval vso širno okolico. V soboto teden so na Dobrovi pri Ljubljani pokopavali nekega funta. Ko je sprevod s krsto in pogrebci šel oo cesti proti pokopališču, so na sprevod začeli s hriba in zasede streljati partizani, ki so ranili nekaj pogrebcev. Kaj takega je višek podlosti! V torek prejšnjega tedna pa so komunisti požgali Ogulinov grud v Vrtači pri Semiču. Ta grad je bil po o [»roki pred kratkim umrle ge. Ogulinove določen za kmetijsko gospodinjsko šolo. Zdaj pa so ga komunisti požgali. Oni teden sc je s Hrvaškega vračala potol-čena partizanska vojska, ki je med potjo po Gorjancih hotela znesli se nad pleterskim samostanom. Z vsemi svojimi silami so navalili na samostan. Boj s fanti, ki so samostan branili, je trajal od četrtka zvečer do sobote zjutraj. Partizanom se je posrečilo vdreti na širno samostansko dvorišče in vrtove, kjer so razdejali nekaj metliških hišic. V soboto zjutraj je ]X>-veljnik funtov, kuterim je začelo zmanjkovati streliva, \elel izpad. Med tem je prišla pomoč in partizani so jo spet morali pobrati. Samo na samostanskem dvorišču je obležalo nad 80 komunističnih trupel, ki jih niso mogli vzeti s selioj. Po hribih okrog pu jih je gotovo ležalo še več. Omahen — komunistična žrtev Dne 12. jun. leta 1942 so partizanske tolpe pridrle v vas Podlxiršt, fara Št. Vid pri Stični, kjer so s silo odvedli sel>oj Marijo Omahen, katero so potem umorili. To smo v »Domoljubu« že sporočili. Danes prinuša-mo sliko umorjene Omahnove Marije, da se svet prepriča, kako so partizanski komunisti namerno morili vse, kar je bilo poštenega in kar se je izobraževalo v poštenih društvih. Pretresljivo slovensko pismo iz Bosne V Bosni prebiva zdaj precej Slovencev, ki so pretekle mesece imeli od blizu gledati, kakšen jc komunizem. Zdaj, ko je tam komunistična sila strta, je prišlo v Ljubljano pismo slovenske družine, ki ga zato navajamo, da boste videli, kako si je komunizem povsod enak, da je rabelj in ne osvoboditelj. Pismo, ki je bilo pisano v Prijedoru v Bosni, se takole glasi: »Dragi oče, mati in vsi drugi! Sedaj vam pripovedujem o strašnih dneh, ki smo jih zaradi komunistov in partizanov preživeli v tej nesrečni Bosni. Partizani w jx> enodnevnem boj u zavzeli Prijedor dne 16. maja. Njihov cilj je bil |x>l>iti vse katoličane in muslimane, in sicer od 4. leta starosti naprej in obeh spolov. Mnogi so morali umreti, in sicer okrog 15.000 in pobili bi vse. če jih ne bi bili rešili Nemci. Njihov IkiIiševiški paradiž je trajal 26 dni. Ce bi bili Nemci prišli le dva dni pozneje, ne bi našli več nikogar, ker so komunisti sklenili poklnti vse do sv. Antona in nato poslati čestitke Poglavniku za njegov god. Na zverinski način so mučili prebivalstvo in tega nikdo ne bi mogel verjeti, če ne bi sam videl. Tega niti ni mogoče popisovati. Nismo mogli niti jesti, ampak smo čakuli, kdai bodo prišli in nas odpeljali. V teh dneh sem shujšal. Peter je bil srečen, dn ni bil tukaj, ker bi sicer gotovo iz njega delali »cmoke«. Roz.a in Filip sta tudi bila ubita. Nemci so na Kozurjah (to j(. gora — op. prev.) našli 80 napol živih ljudi, pohabljenih, brez, oči, brez nosu itd., in sicer v neki jami. Odšel sem k stricu, ker je bil moj dom v bližini njihovega poveljstva in sem se bal bombardiranja. Storil sem prav, ker so Nemci bombardirali njihovo poveljstvo in se je J tako podrla tudi moja hiša. Mesto je praznd(i vse je razbito. Partizani so odnesli vse, kar ji bilo mogoče nesti. Noč za nočjo so si sledili vozovi, ker podnevi niso mogli tega početi za* radi letal. Trgovine, bivališča — vse je praznol« nišnici je izdihnila 19-letna Rezka Za* vodnik po hudi ope« raciji na glavi. Do« ma je bil« s Krko, iz vasi Trebnja go« rica. Bila je članica! Marijine družbe ia že 6 let cerkvena pevka. Na zadnji poti smo jo spremili na domače pokofHi-lišče na Krki. Vserat je bi!« priljubljena* zato je imeln taka lep pogreb. Bila j« edina hčerka v dru« žini, ki ima devet bratov. V Kresnicah je umrl preužitkar Janez Parkelj, v Gor. Pirničah posestnik, 85 letni Andrej Merja« Kaj je L NOVEGA 75 letnica vzorne matere Kljub hrupni, vendar včasih skoraj £e cno-llfoi vsakdanjosti, je umestno in prav, če ee kot kronisti spomnimo tudi lepih dogodkov, ki dozorevajo v tihoti družinskega življenja. Saj nam ob ■Jih vso lepše sije upanje v bodočnost. Obdana o3 •vojih sinov, njihovih ženil in otrok je praznovala t5. februarja svojo 75 letnico gospa Marija 1'omi-nec. Dan na dan jo vidite, ko se v zgodnjih jutranjih urah vrača iz cerkve. Hiti domov, da se spet fctnova vpreže v delo, ki mu je z dušo in telesom bila vdana vse svoje življenje. Rojeia 25. februarja 1808 v Podbrezjali pri »Kovaču« se je še mlada primožila v Ljubljano in tu e pok. železniškim •prevodnikom Ivanom vzgojila osem otrok, samih •Lnov, ki so vsi že na lepih položajih. Kot mati je lahko nanje v resnici ponosna. Od najstarejšega do najmlajšega! Frančiškana p. dr. Angelik, p. dr. Roman, dr. Stanko, višji svetnik pri železniškem ravnateljstvu v Belgradu, Ciril, bivši mornariški polkovnik, Vladimir, železniški referent, Franc, tajnik medicinske fakultete, ter Milan in Ctekar, sodnika. Vse to so uspehi njene skrbne vzgoje. Življenje Ji ni prizanašalo s trdotami, rasla je v skrbeh in delu za družino, polna globoke, večkrat kar •raniežljivo skrite ljubezni do otrok. Naj ji dobri Bog nakloni še dokaj let v zdravju in prijetni zavesti: Kar 6em mogla, sem storila. d Poročila sla se v nedeljo, dne 21. februarja v cerkvi sv. Družine v Mostah g. Ituimanc Martin, •ta posestnika iz Horjula, in gdč. Lipar Marica, bči posestnika z Velike Cikave pri Novem mestu. Mlademu paru čestitamo in želimo božjega blagoslova. d Vrhove inačice so prve znanilke novo porajajočega ee življenja spomladi. Ob letošnjem ugodnem vremenu so začele brsteti že v začetku februarja in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se iih razvesele, režejo vršičke in jih nosijo domov, lekateri pa jih narcžejo cele butare, nosijo na trg in tam prodajajo. Ne zavedajo se, da delajo • tem veliko škodo čebelam, ki naberejo na teh inačicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Obnožina jc važen del hrane, ki jo pripravljajo Čebele za zalego (črvičke). Brez nje se čebelje družine sploh ne morejo razvijati. Obnožina je ia mlade čebele to, kar ta naše otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrhove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas je Visoki komisariat opozoril okrajna glavarstva na § 156 gozdnega zakona, po katerem je prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. h d Italijansko državljanstvo za priključeno bivše jugoslovansko ozemlje. Kakor poroča »Pic-eolo<, se bodo z zakonskim odlokom, ki bo v kratkem objavljen in ki ga Je že odobril ministrski •vet, določila navodila za podelitev italijanskega državljanstva prebivalstvu bivših jugoslovanskih pokrajin, priklop!jenih b Kraljevini, in sicer za d Nove odredbe pristojnih oblasti je objavilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Obvezuo seč v Ustju 08 letni krojaški mojster Franc Flisek. V tagrebu je umrl bivši predsednik zagrebške trgovske zbornice dr. Stjepan Krasnik. V Ljubljani »o odšli v večnost: vojna vdova Minka Jeras rojena bvoljsak, upokojenka tobačne tovarno Marija Cerk, letni upokojeni železniški nadsprevodnik Vinko aircelj, postna uradnica v pok. Marija Fasan, vdova po trgovcu Ana Velkavrh, uslužbenec kina isiogec Emil Potočnik, 82 letni Valentin Erklavec in 82 let-nt bivši trgovec Ivan Spoljarič. Naj počivajo v ml-rul Preostale tolaži Bogi Uršna sela pri Novem mestu. Dne 21. decembra lani je umrla tu vrla krščanska žena in mati Veronika Kapš Pokojna je vse svoje življenje mnogo trpela Zadevale so jo težke preizkušnje, f™« l'™510 Prenašala z močjo, ki jo je črpala z »voje globoke, žive vere. Med njenimi 10 otroki Je bil najstarejsi Rudolf, bivši župnik v Banji luki, kjer e umrl pred 10 leti. Dasi doma v vinorodnem kraju in dasi je imela več let gostilno, ni ni-Iroli pila opojnih pijač. Bila je tudi silno dobrih rok do revezev, kar naj jI vse Bog bogato poplača. navajanje odlokov, ki dovoljujejo «preme,nbe wn v računih, OdbLtost prostovoljnih dajatev pooblaščenim podpornim ustanovam pri določanju davene osnove neposrednih davkov, Sprememba predpisov o potniškem prometu na mestnem tramvaju, Sprememba ustave Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito, Izprememba taksnih predpisov. d Tenorist G igli za revne umetnike. Tenorist Benjamin Gigli, komisar Zveze fašističnih umetnikov, je poklonil 50.000 lir za člane omenjene zveze, ki 6e nahajajo v sliski. d Italijanski tenorist Lavri Volpi je sledil zgledu Benjamina Giglia in je poklonil za umetnike, včlanjene v zvezi, 50.000 lir. d Riciuovo seme bodo letos brezplačno razdelili med kmetovalce, je odredilo ministrstvo za kmetijstvo. d Ljubljanski »Trgovski list« je odslej ne samo glasilo trgovcev, ampak tudi gostilničarjev in denarnih zavodov. d Omejitev porabe električngea foka ukinjena. Ker je sedaj dobava električne sile iz hidro-oentral zanesljivejša ter je večerna obtežba mestne električne centrale zaradi daljšega dneva postala nižja, jo bo centrala ljubljanske mestne elektrarna z elektrarno v Tacnu lahko sama krila, Četudi bi odpadla dobava sile od drugod. Zato je Visoki ko-misariat omejitev porabe električnega toka ukinil ter preklica! prepoved obratovanja z elektromotorji in drugimi električnimi aparati. Navzlic dovoljenju, da odjemalci električnega toka 6mejo brez omejitve obratovati z elektromotorji in drugimi električnimi aparati, vendar opozarjamo stranke na čim največje varčevanje z električno silo. d Nagradi po 600 lir za rojstvo dvojčkov je Visoki komisar podelil Ani por. Skubic in zakoncema Piškur Antonu in Mariji v Gabrovčecu v občini Krka. d Plačevanje samskega davka so do nadaljnjega ukinili za vse one vojake, ki eo v vojnem ujetništvu, ali pa ki jih prištevajo med pogrešance. d Matijevo vreme. Na dan sv. Matije je lahno pomrznilo, po stoječih vodah se je napravil tanek led. V sredo zjutraj je kazal toplomer —8.4° C. V torek je bilo +13.8" C, za februar razmeroma visoka temperatura. Barometer je še vedno visok in je ono sredo kazal 773.8 mm. V mestu je bila zjutraj gosla megla, v okolici že zgodaj sonce. d Promet na postajališču Drenov grič. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani obvešča, da se odpravljajo od dne 1. marca t. L dalje na postajališču Drenov grii potniki, prtljaga in eks-Presna roba Brzovozne in sporovozne komadne pošiljke postajališče od navedenega dne dalje ne bo več prevzemalo in oddajalo. Postaja Vrhnika pa bo posredovala pri predaji in oddnji vsgonskih pošiljk, ki 6e bodo lahko še nadalje predajale in oddajale na nezasedenem tovorišču. Vse potrebne informacije dobe udeležene stranke v uradnih urah pri šefih postaj. d Zveplena jama v italijanskih Pozzuolih Je pričela te dni bljuvali. Pojav je zelo zanimiv zlasti ob vrenju žveplenib hlapov iz razpokane zemlje. Bobnenju prihaja iz globoke notranjosti. Okrog sosedov ■ Delokrog srbskega ministrstva za prosvefo Po.novi uredbi je delokrog prometnega ministrstva v brbiji znatno razširjen, zakaj vanj bodo spadala verska, cerkvena, kulturna in šj.ortna vprašanja. Ministrstvo za prosveto je šolo odločno depolitiziralo in vzgoja mladine se vrši v strogo narodnem duhu in je zaupana samo v vsakem oziru neoporečnim učiteljem in profesorjem. Vse ostale je mi-Ssz t 1° usmiljenja odstavilo tako z vseučilišč, kakor tudi s srednjih in ljudskih šol s Cene vžigalic je zvišalo za tretjino hrvatsko ministrstvo za finance. ,r"J'no nrvai s Nesrečno je padel in se pobil do smrti po- aorlenjfi0kemn ^ ^ * ^voršice Ta J„ brez™,'nJc kraje so zbežali. Zagrebško «asop,sje poroča, da so partizani v dosedanjih C jih, v katere so jih prisilile italijanske, nemške in m1^ Vd,mice v bosamskih predalih utrpele hude izgube v ljudstvu ta materialu Na le°Jn9 h^ Pa",'° n,fd,'WW Partizanov rarao toliko ikeP Je snran,en,h'.Italiianske' nom^ke ta hrvat- sgssssffiffi iiril, kakor jih v tem pogledu lahko sama Drid,.i Leta 1941. so bile dodeljene ie precejšnje ninoi živil z državnega ozemlja na Gorenjsko. Leta i' •> I. L!l. »« l-.J.n m 11,1 i I i M n IA J« _. — i IW, je bilo pa treba mudili na to, da se dovozne m iine omeje. To ee je zgodilo z načrtnim po Sevanjem pridelovanja kmetijskih pridelkov m „ posf«;. - - , , , r, . • uulKOV in » tem, da se je Izvedel na Gorenjskem p0njs " istih vidikih kakor v Reichu. Na Gorenjskem uri delana živila 6e brez izjeme porabijo za pretkrl« gorenjskega prebivalstva ta še za to ne zadostuje jo. Ce kmetje tudi na Gorenjskem dobe oddajna predpise, naj pri tem nikar ne mislijo, da ee j« zgodilo to zato, da se posameznemu kmetu pred pisujejo nagajive omejitve. Nasprotno! Oddajni predpisi so utemeljeni z nujnostjo zagotovitve enakomerne preskrbe vsega prebivalstva z živili vseli vrst. Izvršitev oddajne dolžnosti mora biti zaradi tega vsakemu kmetu samo ob sebi razumljiva. s Vodstvo hrastniške steklarne jc nedavno počastilo 70 svojih uslužbencev, ki so nad četrt stoletja pri podjetju. Mnogi izmed njih pa služijo pri sleklarni ie več kakor 30, 40 in 50 let. Najstarejši delavec v sleklarni je nepretrgoma zaposlen v njej 61 let. Obratovodja je jubilantom izročil diplomo ta darila v gotovini. s Kanonik Mafulič jc uinrl. V Zagrebu ja umrl po daljši bolezni katehet na ženski gimnaziji v Spalatu in častni kanonik tamošnjega kapitlja don Niko Matulič. Pokopali so ga na Mirogoju polet; pred leti umrlega brata dr. Marija Matuiiia, bivšega glavnega urednika »Hrvatske straže*. s Nesreča ne počiva. Na kolodvoru v Bohinjski Bistrici je pomožni delavec Viktor Kogovšck i Jesenic hotel prekoračili tir. Pri tem je Kogovška zgrabila lokomotiva in mu odrezala levico. s šolanje žen iz Tržiča, Sv. Katarine, Sv. Ane in Ljubelja je bilo te dni v Tržiču. 0 dožnosti žen v vojni je govorila Kroulhalarjeva, o gorenjski ženi v delovni skupnosti pa dr. llochsteiner. s Pouk nn zagrebških šolali se je začel dna 1. marca; polletnih spričeval ne bo. s Na velikem letošnjem velesejmn v bolgarskem Plovdivu bo sodelovala tudi hrvaška država. Imela l>o svoj razstavni prostor. s Kiž bodo gojili. Na Hrvatskem so začeli pro učevati vprašanje riževih nasadov, liiž nameravajo saditi predvsem v krajih, katere preplavlja Sava. s V Leolinu so usmrtili 40 letnega Antona ho-mernika. Posebno sodišče ga je olisodilo na smrt, ker si ie v okrilju zatemnitve prisvojil najmanj 300 poštnih zavojev, med njimi tudi pošiljke ia bojišče. s Električna luč jc zagorela te dni v Lešah na Gorenjskem. s 25 letnico moslarskega premogovnika fo praznovali te dni. Podjelje zaposluje 900 delavcev, z družinskimi člani pa prehranjuje do &o zadnjih podatkih na Spodnjem Štajerskem; 857 mest pa je še na razpolago za nove rejenčke. s Gojenci kmetijske šole iz SI. Jurija oh i ž so te dni prišli v Celje. Ogledali so si razvaline gradu in muzej, pa tudi valilno postajo, kjer električna naprava nadomešča 2000 kokoši. Videli fo tudi izdeloval nico sladkega mošta, ki je lani zaHa iz sjiodnještnjerskoga grozdja izdelovati sladki, ne* prekipeli mošt. Vagoni, kurjeni i cleklriko Italijanski listi poročajo, da bodo potniki, H •e vozijo iz Milana v Rim in nazaj, deležni P"" lebne ugodnosti električne kurjave. S tem bodo prihranili znatno količino premoga. Električno ogrevanje potniških voz hočejo urediti tudi o« drugih italijanskih progah. Zavednost bačkih kmetov Kmetje iz Bačke »o od madžarske vlade dobili nagrada za povečano pridelavo žita, pa so t« nagrade sami od »ebe poklonili rodbinam madt«' •kih vojakov, ki se bore na ruskem bojišču. korah io utemeljili z razlogom, da je P°ve*ay. žitne predelave ob vojni pač dolžnost vsakeg« kmeta. Švicarski premog v Švica Ima le malo premoga v svoji zpm'lLn preteklem juliju eo nakopali v Švici okrog ton premoga, v vsem letu samo do 200.000 ton. w tega je odpadlo na črni premog 70.000 ton, na r» pa 26.000 ton. Večji del je odpadel na antracit. " domaČim premogom krije Švica komaj 20 o® kov potrebe. Nekaj sera mu ugovarjal , . »Oprostite gospod mislite vendar malo tudi „„ mene < je rekel Komaine, »pa si dobro za-" "...Jaz vas nisem bil videl pred današnjim C,, Nocoj sva bila imela zadnji razgovor in S ste mi tudI ^ iz«imli lzpred To P" m zcodi dobro si vtisnite v spomin, bolj zaradi vaše koristi in varnosti kot zaradi moje.< »Tudi pisati vam ne smem?« sem vprašal preC»SicerPbi' rekel, da presekam s tem zadnjo vez. ki vas veže z zdravim razumom, ampak pO domače bi se reklo, da mi tudi pisati ne smete. Pomislite, kaj pa bo vaš bratranec najbri storiL ko bo prebral tisto reč v časopisu? Policijo bo vzdignil, da bo nadzorovala moje dopisovanje. — Prav po domače povedano, če boste pisali meni, boste pisali oblastem samim, In če vas jo volja ravnati se po mojem nasvetu, boste dotično pismo datirali iz Francoske.« »Za vraga Ic sem vzkliknil. Pri tisti priči ml jo bilo jasno, da bi me to oviralo v mojih poslih. »Gospod Komaine,« sem pristavil, »vaš svet in vaša usluga sin zamo tako vredna, da prekinem zvezo z vami samo prav nerad in hi vas celo prosil, da bi mi imenovali kakšnega namestnika.« »Tudi to bi bila neodpustljiva pogreška,« je odvrnil, »fe hi pa potem prišla policija, ali naj polom pozabim to reč? Ne, no govorite več o teni.i — »Podoba je, da imate prav v vsaki reči,« bem mu pritrdil. »Uvidim to. Vendar bi so lahko zgodilo. da bi vam bilo odvetnikovo ime.« mimogrede mi jo ušlo iz ust, in jaz bi vendar lahko porabil to reč in sem stopil k njemu. Na ta način bi bili moji posli bolje opravljeni, vi pa se ne bi še malo izpostavili.« »Dobro,« je rekel in zamahnil z roko. »Imenujem gospoda Hobbieja; vendar dosti tega I Pa počakajte, že vidim. Tukaj vam dam nekaj, da pridete laže do njega, ne da bi se jaz izpostavil.« Napisal je na listek svoje ime in naslov odvetnika in mi ga vrgel. 20. Postanem lastnik rdeče kočije V odvetnikov! sobi sem zlagal svoje stvari, risal pisma in opravil imenitno mrzlo večerjo in bila je ie dve ura, ko sva bila pripravljena za na pot. Homnine je spustil naju skozi okno na nekem koncu hiše na prosto, ki je Rowley dobro vedel zanj. Služabniki so ga uporabljali kakor skrivnostna vrata, hodili skozi njega ven in noter, kad ar jih je mikalo na večerne zabave; še zdaj Bti jc v spominu kisli obraz odvetnikov, ko je Obložena kot sva bila ... ■ edel za to zadevico. »Temu pa se mora narečen,w. konecl< ie ponavljal večkrat s prišpl-«ninu ustnicami in visoko na Celo potegnjenimi Oh,™' »Takoj jutri zjutraj dam zamrežiti okno!« m» I T ? mislih 86 i« poslovil od mene, ne da bi stvarf V Vldel« kakor mislim. Nama so dali najine " ak°zi okno, katero sem takoj nato slišal, da so ga zaprli, in zdajci sva stala kot izgubljena v strašni zmedi teme in gozdne sence Dve mokri snežinki, tri, so zaspano priplavale dol po zraku, se ustavile in vnovič padale. Zdaj pa zdaj sva se zaletela ob debla drevja, zašla med gredicami na vrtu in obtičala kot ovna v kaki goščavi. Prepričan sem, da svit v svojih težkih škornjih in plaščih, z visokim klobukom, obložena kot sva bila, s plenom v obliki torbe, s skrinjico za pištolo in z mogočnim nahrbtnikom na hrbtu bila v resnici videti kot dva roparja, ki prihajata z ropa v Amersham Plaeu. Naposled sva prišla na poljsko pot, po kateri sva lahko stopala brez strahu. Do Aylesburyja, najinega prvega cilja, je bilo devet milj. Po moji uri, ki je spadala med mojo opremo, je utegnilo biti kakih pol treh zjutraj; ker pa nisva hotela pred dnevom dospeti tja, sem velel, da korakajva bolj počasi. »Veste, Rowley, do zdaj je res šlo vse v redu. Vprašanje Je samo, kaj naj bo zdaj, ali bolje povedano, kaj boste vi storili? Jaz grem na potovanje. Me hočete spremljati?« Pohitel je. »Saj je to že vse urejeno, gospod Anne. Treba je samo, da vodite, potem pa bomo že videli.« »Zlodja bom videl! Vse kaže, da ste si svesti, da bo vse v redu, kaj ne da?« »Bo, če vam je drago, gospod,« jn odgovoril Rowley in me pogledal pri svitu najine laterne tako otroško prestrašen, a vendar tako zmagoslavno, da se je oglasila vest v meni. »Le počasi,« sem ugovarjal, »nemara ste se res odločili, ampak storili ste to z zaprtimi očmi. še enkrat si morate premisliti I Pri grolu ste imeli čedno službo. Za kaj jo puščale zdaj? Vi mislite, da sem plemič v sijajnih razmerah in po mnenju razumnega služabnika pravi biser gospodarja. Veste, dragi moj, še daleč nisem takšen.« Ko sem govoril te besede, sem mu posvetil z laterno v obraz. Razločno sem ga videl, kako jc stal tam, za njim pa neprodirno temna noč in naletujoči sneg, me kakor okamenel zijal z odprtimi usti, kot bi bil kdo ve kakšen strah. Se nikdar nisem videl obraza, na katerem bi bilo videti takšno začudenj in ee na njem odražala takšna čustva. Ta obraz me je tako vabil in mikal kot mika in vabi odprt glasovir godbenika. »Saj ni lako, Rowley,« sem nadaljeval z mrtvaškim glasom. »Vse to je samo videz. V nevarnosti sem, brez doma in preganjan. Od te ure naprej odložim svoje ime in svoj naslov. Moja svoboda in moje življenje visita na eni nitki. Ce greste z menoj, vas čaka samo taka usoda, da vas bodo zasledovali vohuni in da so boste morali skrivati pod lažnim imenom, skoraj da tudi biti sodeležen usode morilca, čigar glava je ocenjena.« Izraz njegovega obraza, ta prehod iz začudenja v začudenje je bilo vse več, kot sem pričakoval. Bilo je res zlata vredno. Zdajci pa se mu je razjasnil. »Nimain strahu!« je vzkliknil, nato pa se ja zesmejal. »Vse to že davno vem!« Najrajši bi mu bil pripeljal zaušnico. Zmotil sem so bil toliko v njem, da sem ga moral pregovarjati dobri dve milji pota in pol ure časa, da sem mu dokazal, da sem govoril resno. V tem razgovoru sem mu tako podčrlaval svoj sedanji nevarni položaj, da sem dodobra pozabil na varnost v bodočnosti in mu povedal vso zgodbo z Uo-guelatom. In navsezadnje sem mu razodel, da sem Napoleonov vojak. Vesti, jaz imam dolg tn namazan jezik, vendar to je po mojih mislih pogreška, ki je všeč boginji Fortuni. Ko sva krepko gazila po snegu, ki je proti jutru začel padati v gostih snežinkah, sva se domenila, kako bova izvršila svoj pohod. Jaz sem si izbral ime RaulOrnie, nemara ker je podobno imenu Romaine, Rowleya pa sem krstil za Oammona. Kar smešno je bilo, kako je bil razočaran nad tem imenom, kajti on sam si je bil izbral brezpomembno ime Clauda Duval. Domenila sva se tudi, kako se bova vedla po krčmah, v katerih se bova ustavila. In sva se toliko urila v najinih novih vlogah. .. »Ali ne bo sumljivo, če greva z vso to prtljago na poštno postajo?« je vprašal Rowley. To je že res, ampak kai naj storiva drugega?« »Slišite, gospod, vse manj bi bilo sumljivo Je stopite sami na poštno postajo, ne da bi kaj nesli, ee«tt i i roptf pa rekli tam, da vas čaka vai »trežaj na prtljago. Mislim, da bom že zmogel vso to ro; tijo, samo če ml izpočetka malce pomagate.« »Se misliti nI na to, Rowley,« sem vzkliki »Tako otovorjen bi bil brez vsake moči In vi roparček bi te lahko oropali Vendar tvoja mli ni napačna in Izpeljala jo bova že takoj pri prvi cestnem ovinku.« Zdaj je snežilo v gostih kosmih; vsa pokra* jina je bila bela, in Btopala sva po hudem snefc nem metežu, ko je prvo svitanje nama pokazala krčmo ob cestL Ne daleč od tod sem ob eestaeiA ovinku pri nekem poslopju obložil Rowleya z vw» najino imovino in gledal za njim, dokler ni z o~ boljše in bolj umetne obrti ni nobene.« »Urar? O rad, rad!« je zaklical deček. »Toda kje naj najdem mojstra, ki bi me vzel v učenje?« »Ali nisi še nikdar 6lišaJ o urarju v Gorjan-skem?« »O da — pač — o Jernaču Godrnjaču.« »A, o Jernaču Godrnjaču? Poglej sem, Jernač Oodrnjat 6etn jaz, haha,« 6e je zasmejal mojster Jernej, njegov obraz pa je dobil med smehom osor-nejši izraz kot 6icer. Deček se je močno prestrašil in je zajecljal: »Odpustite mi, nisem va6 poznal.« »Tu ni treba nič odpuščati. Ce si ti zadovoljen a Kraljičkom, moram biti tudi jaz z Godrnjačem.« Urar 6e je 6kušal prijazno držati, toda njegove poteze so 6e raztegnile pri tem v čudno 6kremžen obraz. Toda hitro se je zopet pokazal resnega in je dejal: »Sedaj poslušaj, kar ti povem. Ti greš z menoj, postaneš moj vajenec in ostaneš v moji hiši. Tam boš moral pospravljati in druge majhne posle opravljati, prinašal mi boš tudi razne potrebščine iz obližja. Zato boš imel dovolj jesti pri metli in tudi obleko dobiš, jaz te pa izučim urarske umetnosti poleg drugih potrebnih stvari. Ce boš priden in ubogljiv in mi delal veselje, se ti bo dobro godilo pri meni. Bati 6e tne ni treba. Tej>el te ne bom nikoli; če bom pn kdoj kaj pogodrnjal in te kaj posvaril, moraš lepo potrpeti. Pri meni 6e boš lahko veliko naučil in postal kdaj še izurjen mož.« Deček je poslušal z odprtimi" ustmi in očmi, najraje bi 6e razjokal od veselja. Boljšega in več, kot mu je mož obetal, bi si ne mogel želeti. Tukaj je očividno pomagala Mati božja. Mož z godrnjajoco besedo in 060rnitn obrazom je vendarle dober človek. Deček je dobil hitro zaupanje do urarja. Gledal je s svojimi modrimi očmi zaupno vanj in ga je zaprosil otroško milo: »Ljubi mož, lepo vas prosim, vzemite me v učenje. Prav priden hočem biti in vas ubogati in vas rad imeti.« Mojstru 6e je zopet čudno skremžil obraz, pri srcu pa mu je po6talo topla »Je že prav, je že prav,« je mrmral; »odslej ti ni več treba praviti mi mož, ampak mojster. No pa stopiva sedaj še malo v cerkev in pomoliva, nato greva domov.« Sla 6ta v cerkev in tu je mojster lahko opazoval, kako iskreno je deček molil in se očividno zahvaljeval Materi božji. Ko sta odšla nalo proti domu, je na cesti deček boječe rekcl: »Ljubi mojster, če me orožniki zapazijo, me bodo zaprli in nato odvedli nazaj k Gorniku.« »Le kar brez skrbi bodi,« ga je pomiril urar; »z gorjanskim sodnikom se dobro poznam in bom že vse leno uredil, da 6e ti ne bo moglo nič zgoditi. Tudi po tvoje 6tvari, ki jih imaš pri Gorniku, bom poslal.« Ko sla prišla do Gorjanskega, j« peljal moj6ter dečka v gostilno in mu naročil tako obilno večerjo, da ni mogel niti vsega pojesti, dasiravno je bil zelo sestradan. Doma je pripravil urar dečku v sobi zgornjega nadstropja tako imenitno posteljo, kakršne nT še nikdar imel. Čeprav je bil fantek zelo zaspan, vendar je pokleknil zraven postelje, preden se je vlegel k počitku, in opravil 6vojo večerno molitev. Tudi to je ugajalo mojstru, da se je deček za vse lepo zahvalil. Ponoči je sanjal fantek o 6voji materi. Stopila je skozi vrata, ga poljubila in mu zašepetala na uho, naj le ostane vedno pn urarju; Oodrnjač je dober mož, ki bo bolje pazil nanj kot oče. Ko je zjutraj pripovedoval svoie sanje mojstru, je kazal ta sicer na videz hud obraz, stopil pa je k oknu in gledal nekaj časa molče ven, nato "imeil^dobro mater, 6amo malo bolj razsodna bi morala biti. Pazil bom nate, kakor bi ona.« Urar je jemal mleko pri svojem bratu, peku In je vsak dan sproti plačeval kakor kak tujec. In ze prvo jutro je poslal dečka tja In mu naročil, da naj prinese ie enkrat več kot doslej. Pred pekovo hišo K srečal deček visokoraslo, nekako štirinajstletno deklico, ki je imela zlatoplave lase in ogljenočrne oči. Ta je pozorno gledala prihajajočega fanta ia nato zaklicala: »Ti — ti — kaj nisi ti Kraljiček?« »Da«, je rekel deček, strmeč v deklico, »In ti — tf si mi nekoč podarila čevlje, pa tvojega imena ne vejn več.« »Majda mi je ime.--Kako pa prideš sem?, Saj te iščejo orožniki.« »Nič ni treba orožnikom, da bi me iskali, 6aj nisem nič hudega naredil. In gorjanski urar jim bo že povedal, da me je vzel za vajenca in da pri njem stanujem.« »Kaj? Pri mojem 6tTicu 6i? Pri Godrnjaču?« je deklica na moč začudila. »Pri mojem stricu si?« »Ali je urar tvoj 6tric?« »Da, brat mojega očeta. Toda ti — ti ubogi lant — se mi 6miliš. Vedno 6e ti slabo godi.« »Boš že videl, boš že videl... Toda če boš lačen in ti ne bo dal dovolj jesti, le kar pridi k nam; pri nas vedno kaj ostane « Deklica je peljala dečka v hišo in je na glas naznanila novico, na kar sta dva brata in 6tarejžai 6estra stopili prav zraven dečka in ga opazovali deloma iz radovednosti, deloma s pomilovanjem. »Moj Bog, 6edaj je dobil ubogega fanta za sužnja, ker ne ostane nobena ženska pri njem,« je zaklicala 6tarejša 6estra. Pek Jakob, dobro rejen mož 6 6ivo brado, ki je kazal nekaj čez petdeset let in je bil bratu Jerneju malo podoben, je nevoljno zmajp.l z glavo ia rekel: »Nič se ne bojte za paglavca. Ta nima obstanka kot ne njegov oče in ne bo dolgo vzdržal. Od Vetmjaka tudi ne moremo nič boljšega pričakovati« Od Jerneja bo še posebno urno odnesel pete.« Janezek, Kraljiček je postal ve6 rdeč in je stisnil zobe. Trdovratno je 6klenil, da ostane 6edaj še prav nalašč pri Godrnjaču. pa n-j mu gre, kakor hoče. Vzel je mleko, izročil denar in hitel nazaj1 v urarjevo hišo. Tam je urar že pripravil kavo, nalil fantiču skodelico in ga silil, naj si vzame ludi kruha, kolikor poželi. To je elušal deček brez bojazni in si mislil, da Oodrnjač nikakor ni tako slab, za kakršnega ga imajo njegovi sorodniki. Tudi velikega psa se deček ni bal in postala si celo brž zaupna, kar 6e je urarju dobro zdelo. Iz tega je sklepal, da ima deček dobre lastnosti; kojti kot se je mojster izrazil, se more dati več na naravni nagon razumnega psa, kot na mnenje in 6odbo neumnih ljudi. Po zajtrku je peljal urar dečka v delavnico in mu pokazal tudi urarsko zalogo v obeh sosednih: sobah. Fant ee je V6emu 6ilno čudil. Brezštevilne ure vseh velikosti in oblik, neprestano tiktakanje vse vprek in enakomerno nihanje lesketajočih nihal razni okraski in nastavki, vse to je bil čudežen 6vet za zavzetega dečka. Ko so pa začele ure še biti, nekatere umerjeno in mehko, druge živahno in zveneče, zopet druge v prijetnih melodijah, in ko 60 se odprla na tej ali oni stenski uri vratca in je ekočil ven ptiček, se priklanjal z glavo in pel: »kuku, kuku«, je 6tal deček kot začaran in je le tU pa tam z glasnim vzklikom izrazil svoje začudenje. Po dolgem ogledovanju j« vprašal: »Mojster, ali 6te vse to vi naredili?« Karel Glaser Matiju Čopu in Josipu Marnu je kot književni zgodovinar sledil pri nas Karel Glaser. Rodil se je v Hočah pri Mariboru leta 1845. V svojem rojstnem kraju je obiskoval tamkajšnjo ljudsko šolo, nato pa je 1857 vstopil v mariborsko gimnazijo in jo 1865 z odliko napravil. Potem pa se je na Dunaju posvetil študiju starih jezikov grščine in latinščine in njihove književnosti ter slovanskim jezikom, posebej slovenskemu jeziku in naši domači književnosti. Leta 1868 je že končal te študije, bil najprej domači učitelj, nato pa profesor v Leobnu, Celju, Ptuju, Kranju, v Vidnem v šleziji in nazadnje v Tristeju, kjer je bil tudi upokojen lota 1900. Kot upokojenec je živel deloma v Gradcu, deloma aoma v Hočah, kjer je 1. 1913 tudi umrl. Karel Glaser je nedvomno največji slovenski poznavalec indijsko iranskega jezikoslovja, največji poznavalec tako imenovanega starega jezika sanskrta, saj je iz te vede napravil celo doktorat. Iz tega . jezika je napisal potem premnogo člankov in razprav ter tudi prevodov v slovenščino in nemščino, tako na primer: Epske indske pripovedke in pravljice, Firduzi, Sakuntala ali Prstan spoznanja, drama v sedmih dejanjih, Rigveda I, Damajantica žaluje po soprogu (iz znamenitega epa Mahabharata), Ilovnat voziček itd. Pisal je razprave tudi o drugih indoevrop-skili jezikih, o romanskih, grškem, angleškem i. t. d. Drugo in najpomembnejše Glaserjevo delo pa so njegovi spisi in razprave iz slovenske književne zgodovine. Za Čopovo Zgodovino južnoslovanske književnosti in za Mar-novim znamenitim Jezičnikom je to tretja naša pregledna književna zgodovina. Nastala je ob njegovem pripravljanju za predavanja na gimnaziji. Svojo obširno Zgodovino slovenskega slovstva je Glaser izdal pri Slovenski Matici v letih 1894 do 1900 v štirih velikih zvezkih, in sicer prvi zvezek je obsegal nušo književno zgodovino od početkov do francoske revolucije, drugi od francoske revolucije do leta 1848, tretji zvezek je dobil naslov Bleiwei-sova doba, četrti pa Stritarjeva doba od 1870 do 1895. To veliko Glaserievo delo seveda še zmerom ni pisano na moderni način, še zmerom je pisatelj tičal vse preveč v svetovni književnosti in zgodovini in po svetovnih dogodkih delil in ocenjeval našo književno zgodovino, namesto po domačih vidikih in razmerah. Tudi mu je še manjkalo mnogo krajših, a nujno potrebnih pripravljalnih del. Zato je razvoj slovstva in oznaka jiosameziiili književnih osebnosti preskopa, premalo na globoko zajeta, tudi razdelitev snovi včasih nepraktična m nepregledna. Kljub tem večjim ali manjšim pomanjkljivostim pa je Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva zelo pomembno in zelo zaslužno delo za slovensko književno, prosvetno in kulturno zgodovino. Glavna Glaserjeva zasluga Je v tem, da jc zbral in uredil neštete fnjizevno zgodovinske članke in razprave, ki so bili do njegovega časa že precej številni, efil/l" TeSr"' ,naJraz'ičnejših časopisih in Zl1 « ,idl San! J,e nenavadno vestno zasle-ZL k P°^a,kl P,° knjižnicah in ustne podatke pri zasebnikih, kar je posebno za novejši čas njegovemu delu mnogo koristilo in ga izpopolnilo Tako je Glaserjeva Zgodovina slove„skega slovstva sicer pomanjkljiva, ali vendarle je prav dobro temeljno delo, ki so na njem kasnejši naši književni zgodovi-" , nadaljevati podrobnejše svoje delo na tem področju slovenske kulture in literature. s 1 n V st v n; !e!r," s ro c' "j o ga svojega dela za naše č »II -J Glaser ,naP|sal tudi večje število člankov in razprav iz slovenske književne zgo- rod7eDom,J,U ■ janskiem-Zv°Jnu' Slovenskem Narodu, Domu in svetu in drugod Tako ie n. primer napisal tele članke: cfugolica in 'pred- sodki, Narodno slovstvo, O naših slovstvenih potrebah, Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem, Kopitarjeve zasluge za slovstveno zgodovino portugalsko itd. Glaser je deloval tudi kot književni ocenjevalec, posebno rad je ocenjeval prevode, tako na primer Cankarjev prevod Shakespea-reovega Romeo in Julija, Župančičev prevod Julija Cezarja in Beneškega trgovca, Funtkove prevode itd. Kot izvrstni poznavalec angleščine je tudi sam začel prevajati dela največjega svetovnega pisatelja dram. Prevedel je kar enajst Sliakespearcovih dram, toda pri teh prevodih se je pokazalo, da Gluserju manjka pesniškega navdiha, zato so njegovi prevodi slabši od tistih, ki jih je ocenjeval. Poleg tega je pisal tudi podlistke o najrazličnejših kulturnih in narodnih vprašanjih in jih objavljal v slo venskih dnevnikih tiste dobe. Slovenska knji ževna zgodovina bo Glaserjevo ime imela zmerom zajiisano na zelo vidnem mestul -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE J Prvi tedni na gimnaziji Lahko si mislite, koliko načrtov ima človek v glavi, ko prvič dobi državno službo. Vsak začetnik je še mlad in poln načrtov. Vsak začetnik je tudi prepričan, da bo delal čisto drugače kakor stari, da bo dosegel lejiše uspehe in da bo pokazal, kaj vse je mogoče doseči, če človek noče in če zna. Prvo državno služIlo sem dobil kot učitelj telesne vzgoje na klasični gimnaziji v Spalatu. Priznam, da bi me bilo bolj mikulo delati v Ljubljani, toda začetnika ali pripravnika ne vprašajo po željah in mora kar odpotovati tja, kamor ga nupotijo. To sem vedel, da dijaki nimajo kaj posebno radi telovadnih učiteljev. Navadno so prestrogi in jim prejjovedujejo ravno to, česar bi si mladi funtje najbolj želeli. Dijaki bi se radi igrali, borili, tekmovali, učitelj pa navadno za to ni preveč navdušen, pač pu jih poučuje v obračanju v vrstah, v korakanju in v prostih vajah. Ko sem premišljeval, kako bom delal z dijaki, da bodo rudi prihajali k uram in da bo tudi kuj vidnega uspeha, sem se odločil za igre z žogo, za plavanje, veslanje in r.a lahko atletiko. Ni zlomek, da ne bi mogel mladih fantov navdušiti za športi Ko sem jim povedal, da ne bomo telovadili, pač pa da bomo hodili SL0VENČEVA KNJIŽNICA« Loma Doone spisal R. Blackmoore je lep roman iz 17. stoletja. Bogata grofica Lorna pade kot otrok v roke razbojniške grofovske rodbine Doonov, ki gospodarijo v Exmoorski pokrajini. Junaški svobodnik John Ridd jo reši že odraslo -med njima vzcvete lepa ljubezen. Pogum in plemenitost pa pripomoreta Johnu Riddu do viteškega naslova. Po neštetih bojih in premaganih zaprekah zvesta zaljubljenca dosežeta srečen zakon. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikahl na morje, na igrišče in na sprehode okrog Mur-jnna, so bili tako veseli, da so začeli tulitL Kazočaran pa sem bil že pri naslednji uri, ko sem iih prvič vodil na igrišče. Naročil sen jim, da morajo hoditi lepo po dva in dva, kakor se spodobi za učence klasične gimnazije. Komaj pa so prišli na ulico, so začeli nekateri uhajati in kmalu so zdrveli vsi za njimi. D» bi tekel tudi sam skozi mesto, se ne bi sjiodo-bilo, in tako sem stopal za njimi kakor da bi me stvar nič ne brigala. Na igrišču sem jim skušal dopovedati, da morajo posl ušati mojo ukaze. Obljubili so, da bodo, v naslednjih minutah pa so spet prelomili besedo. Neposluš. nost, ki so jo kazali zdaj pri tekih, zdaj pri igrah, me je jezila in zaskrbela. »Tomaž, tako ne jjojde naprej I« sem si dejal, »škoda živcev in konec koucev tudi uspehov ne bo, če n« bo reda.« Sreča, da jih nisem prve dni vodil k morju, kajti kdo ve, ali se ne bi bila zgodila nesreča. Pouka sem imel f>o tri ali štiri ure na dan. Priznati moram, da so me zelo utrudile. Vet čas sem kazal vaje, ves čas sem se moral kre-guti in navaduo sem se vračal domov hudo sla-lie volje. To sem vedel, da so dalmatinski di-jaki živahnejšega temperamenta in da jih j« težje krotiti, vendar nikoli fioprej še nisem imel težav z redom. V društvu so me ubogali, du je bilo veselje, delo na gimnaziji pa je |Kižiralo živce. K sreči je bilo to v času, ko sem že odslužil vojake in ko sem poznal mnogo sredstev in načinov, kako je mlade ljudi treba krotiti. Neke noči, ko nisem mogel zusjiati, sem se odločil: »Tomaž, nazaj v telovadnico in prvo, kar moraš navaditi fante, je red!« Rečeno, storjeno. Fantje so bili najprej hudo razočarani. Postopal sem z njimi kakor z regruti in jim vtepal v glavo osnove reda in discipline. 1'rdo sem jih prijel, vsako malenkost sem opazil in vsak prestopek kaznoval. Fantiček nli funt, ki je nagajal, je moral v kot in tam j» moral ostati do konca ure. Po nekaj tednih, ki so bili zame seveda zelo jiusti, je bil v telovadnici tak red, da se šolski sluga kar ni mogel načuditi. »Tudi ravnatelja ne ubogajo tako kakor vas,« me je hvalil dobrodušni možak. Kljub temu jih še nisem hotel voditi na igrišče nli k morju, zakaj trdnost discipline J« bilo treba najprej preizkusiti. V vsakem razredu sem odredil najbolj bistrega dijaka za svojega namestnika in ukazal, da me morajo čakati pred telovadnico v strogo zravnani vrsti. Namestnik je moral prešteti dijake in mi ob' prihodu poročati, koliko jih je in kdo manjka. Pri tem sem si ogledal vsakega posebej in zahteval najstrožje vojaško držanje. Kakor sveče so stali pokonci in marsikdo je tako iztegoval svoj vrat, da sem se moral premag Vo S ■ Tl^B Ull" lahkim platnom in ga lakirajo e »celon lakom«, da M»<* ™ j* ^^ ae napne in da se zamaše V6e luknjice v platnu. Tako postane nepropustno za zrak. Ko se prično počitnice, se odpeljejo jadralci na kraj letenja, kamor pridejo tudi druge jadralne skupine s svojimi letali. Po skupnem posvetovanju si vse skupine izberejo svojega vodjo in porazdele vse člane v posamezne leteče 6kupine: začetnike skupaj in izurjene skupaj. Začetniki dobe začeini-ika, drugi pa 6vojemu znanju primerna letala. V, zgodnjih jutranjih urah, ko 6once vzhaja, ko še ne piha veter, vidimo, kako peljejo začetniki svoje letalo po polju. V ta namen 6o položili pod letalo majhna kolesa. Ko pridejo pod hrib, izmaknejo koksa, razvijejo vzletno vrv, postavijo letalo 6 koles na zemljo in urede V6e potrebno za vzlet. Rep letala držita dva jadralca, po trije na vsaki strani pa se razvrete z vzletno vrvjo, ki je sestavljena iz gumijastih nitk v 2 cm debelo vrv, v obliki črke »V«, v katere vrhu 6toji jadralno letalo, po pobočju navzdol. Vzletna vrv se drži z letalom s kavijem, ki gleda iz sprednjega spodnjega konca trupa jadralnega letala. Pilot, katerega določi učitelj, sede v letalo in 6e pripne z vezmi, učitelj pai prime za konec krila, da obrani ravnotežje. Ko je koštvo ob vzletni vrvi urejeno, da učitelj znak za' vzlet. Pilot daje povelja: naprej — teci — spustil V rožah je zdravje Meseca marca nabiramo za domačo lekarno sledeče rože: vodno krešo, milnico, rožmarin (skozi vse leto) in topol. Vodna kreša, drezga, bobovec, režnik, studenč-niča — nasturcium officinale je dvoletna rastlinah V zemlji ima členasto koreniko iz katere požen« 15—20 cm visoka in votla 6tebla, ki so robata in vejnata. Listi so sočni in temnozeleni. Raste na obdelani zemlji, pa tudi divja po jarkih, v studencih, potokih itd. Kreša je jako zdravilna zel, posebno 6lovi kot pomladanska 6olata, ker dobro dieti kri. Mnogi priporočajo 6ok kreše za pomladansko zdravljenje. Notranje: Zelišče, ki ga zaviijemo na tešče, brez kisa in soli učinkuje ugodno pri pljučnih boleznih, žene na vodo, 6isti ledvice in kri. Z oljem prirejena solata prežene otrokom gliste. Sok kreie (pest zelišča zdrobimo v možnarju in stisnemo eko» zi platneno krpo) je dobro in učinkovito zdravilo proti škorbutu, zdravi kronične kožne izpuščaje, elizotok pljuč in črev, vodenico in zlatenco. Noseče žene soka ne smejo rabiti. Solata, ki jo pripravimo 6 6okom ene limone, 3 žlic olja, malo čebule in soli uredi prebavo, odi-•tranja zaprtje, dieti kri, krepi želodec, odstranj« glavobol, ledvične in pljučne bolezni, zdravi slabe* krvno6t in poapnenje žil. Tudi čaj (15 gr na pol litra vode) čisti kri in ga nadalje; priporočajo proti bramorjem, škorbutu, izpuščaju, kroničnih katarjih, zastajanju v trebuhu in pri nabreklih vranicah. Zdravilo proti vodenici pripravimo iz 3 pesti vodne kreše, zrezane bele čebule in 1 in pol litr« vode. To kuhamo toliko časa, da ostane le pol litra vode. Zdravilo jemljemo mlačno, in sicer zjutraj in popoldne; po 1 kozarec. Ko se pričnemo potiti in 6e izloča obilna 6eč prejenjamo z zdravljenjem. Spomladi kopljemo iz zemlje korenine milni« ce, žajlje, piperat — 6aponaria oflicinatis, ki ra« steob potih, mejah, studencih plotovih itd. Nekateri jo rabijo za pranje. V zemlji ima milnica močno Korenino z mnogimi izrastki, iz katere; požene 30 do 80 cm visoko oglato in razčlenjeno 6teblo. Li&tl »o podolgasti in razčlenjeni. Cveti 60 beli ali mes* nordeči. Korenine nabiramo od večletnih rastlin, jih operemo in posušimo na 6oncu ali topli peči. Manjše koreninice so zdravilnejše. Obaro korenine (15—20 g na pol litra vode) rabimo pri škrofulozi, putiki, revmatizmu, kožnih boleznih in otrdelih žlezah. Čaj iz li6tov in kore* nine koristi pri zastajanju vranice in jeter, venoz« nih trebušnih cevk in drobovja. Nekateri pripore* čajo milnico proti zastarelemu kašlju in pri boleznin pljuč, želodca in črev. Caj 15—20 g li&tov na pol litra vode je znano bi preizkšeno zdravilo pri bledičnosti, zlatencl, sia« bi prebavi, prsnih katarjih in zaprtju jeter in led« vic. Za iste bolezni lahko vzamemo tudi sok korenin, ki ga moramo razredčiti z vinom ali slatina. Na dan vzamemo 15 do 50 gT. V Lilienthnlovo spuščalno letalo. Ko zagleda mladenič prvič v svojem življenju •tico, st nehote vpraša: zakaj ne morem leteti tudi tu? Težko ie odgovoriti mladeniču na zastavljeno tprriinje. Vendar je moderna tehnika premostila ludi to oviro in ustvarila lesene in jeklene ptiče, U dvigajo človeka v sinje višine. 2« v rani mladosti si mladenič zaželi, da bi fctti sli, di bi si naredil sam majhno pripravo, ki bi bila podobna letalu in ki bi letela po zraku. Današnja mladina ima torej posebno veselje z Bodelaretvom in jadralstvoni. Pri modelarstvu se rtvsrjajo lantje z gradnjo majhnih letal, ki lete in M imenujejo modeli. Na ta način 6i pridobe mnogo Izk-jšen), ki jih pozneje uporabijo pri letenju ja-Iralnih letal. V soli spozna, kako se modeli grade h koočno pride čas, ko se pridruži jadralcem. Tc-se izpolni njegova davna želja. Tedaj mu zra-rt^o peruti in poleti proti nebu, 6oncu naproti. Ko dopolni mladenič petnajsto leto starosti, tedaj mu prvič nanese prilika, da pristopi k jadralcem. Jadralci so združeni v skupinah in po Umi grade sami v d(> naših najstarejših žiupljanili. Dne 24. decembra je umrla Uršula /.upaji-fie, stara 93 let, mati t Franca Zupančiča, bivšega župnika v Staram trgu ob Kolpi. Vedno je skromno živela in se je tudi skoraj neopazeno točila iz naše srede. ...... • , Dne 7. januarja je umrla Marija Lesjak v starosti S2 let. še na božič ie bila v cerkvi, nato pa je morala leči in kratka, pa buda bolezen je izčrpala njene moči. . Naslednji dan, 8. januarja, se je oglasit zvon v slovo dobremu možu Jožetu Kastelcu, p. d. Gorskemu Jožetu. Čeprav mu je bilo že 86 let, je vendar bil še trdna korenina. Skromno je živel s svojo ženo lia prisojnem hribčku. l'a mu je žena zbolela in je moral sam kuhati. Ravno je stal pri ognjišču, ko se je, zadet od kapi, zgrudil mrtev na tla. Dne 15. januarja je zapustil solzno dolino Ignacij škufca iz Stranske vasi, v starosti 81 let. Ko je svoje številne otroke lepo preskrbe!, se je za svojo ženo umaknil v boljše življenje. Dne 6. februarja je mirno v Gospodu zaspala Jerica Erjavec v starosti 89 let. Daleč naokoli znana >I'njdigova mama« je bila vzorna nnati in skrbna vzgojiteljica svojih lepo preskrbljenih otrok. Dve njeni hčeri sla učiteljici na naši šoli: sedanja upraviteljica Amalija in Jožefa, poroč. Leskovec. Dokler je še mogla hod iti, je bila vsak dan prva v cerkvi in je ostala velikokrat do zadnje sv. maše. Svoje d'ušne moči je krepila z vsakdanjim božjim kruhom. Ker je bida posebna častilka jvresv. Srca Jezusovega in Matere bo/je, jo je Marija na svojo prvo soboto, ko je še prej prejela sv. zakramente, poklicala k sebi po zasluženo plačilo. Vsa šolska mladina se je udeležila njenega pogreba in zasula grob z zimskim cvetjem. Dne 17. februarja pa je snvrt pobrala vzornega gospodarja Omalina Franceta z Male Dobrave. V bolnišnici je bil operiran. Pa so prišle komplikacije, ki so zahtevale njegovo ži\lje-jije. Zapušča ženo in osem nejireskrbljcnih ol rok. Počivajte v Gospodu! PRAVNI NASVETI Radijski aparat. K. I. R. Vse dovolitve za posest radijskih aparatov, ki so bile izdane lansko leto, so preklicane. Ce bi rudi še nadalje obdržali aparat, morate vložiti prošnjo na okrajno glavarstvo in v njej tudi najiisati, pri kateri tvrdki boste dali na aparat namestiti pripravo, s katero se bo (»mejilo sprejemanje samo na oddaje ljubljanske radijske postaje. Ce bo prošnja zavrnjena, boste morali izročiti aparat občinskemu uradu najkasneje tretji dan od dneva vročitve zuvrnitvene odločbe. Drevo na moji. S. K. Na meji med vašim in sosedovim zemljiščem je stalo drevo, ki ga je sosed posekal in prodal. Vprašate, ali lahko zahtevale odškodnino, koliko in v katerem času? — Po postavi je drevo, ki stoji na mejah dveh lastnikov obema skupno. Zalo lahko zahtevalo odškodnino, ki znaša polovico vrednosti drevesa. S tožbo lahko zahtevalo odškodnino v treh letih od istega časa, ko ste zvedeli, da je sosed drevo posekal in prodal, pozneje pa ne več. Dedna pogodba ali oporoka. M. K. Vaše vprašanje ni jasno. Iz njega fiosnamemo, da smatrate, da je dedna pogodba isto, kakor oporoka. To pa ni res. Dedna pogodba se sme sklenili samo med zakonci in to v obliki notarskega akta. Z dedno pogodbo se zakonec ne more povsem odpovedati pravici, da napravi oporoko. Četrtina imovine pa ostane po zakonu vselej pridržana prosti poslednji naredbi (oporoki). V vašem primeru ste verjetno napravili dedno pogodbo, glede četrtine pa oporoko. Dedno pogodbo v sporazumu z zakonskim drugom lahko spremenile. Oporoko pa zapustnik tudi sam lahko spremeni ali prekliče. Preden kaj ukrenete, se obrnite do notarja, da vam pokaže in razloži zapis, ki sle ga tam napravili. Svetovati vam je, da se z njim pomenile, če mislite kaj glede oporoke spreminjati. Sami prav lahko pogrešite m bi vse skupaj ne bilo veljavno. — Oporoka so seveda lahko napio tudi doma ter se ludi doma lahko prekliče prejšnja oporoka. Ce zapustnik sam lastnoročno napišo in lastnoročno podpiše oporoko ni treba prič. Druga oblika oporoke je pa ta, da jo da zapustnik napisali drugi osebi. Tudi tako oporoko mora sam lastnoročno podpisati iu izjaviti pred tremi zmožnimi pričami, da je spis njegova poslednja volja. Priče se morajo |iodpisatI s prl-stavkom »kot priča poslednjo volje«. Nakup dela parcele F. G. L. Kupili ste del parcele. Vprašate, kam se vam je obrniti, da se I>o tan del parcele odmeril od prvotne parcele in v zemljiški knjigi vpisal na vaše ime. — Naročite morate pri zemljemercu, da vam na kraju samem zmeri kupljeni del parcele. Nato bo zemljeinerec napravil skico, od vas kupljeni del parcele označil z novo številko in šele nato boste ali sami ali pri notarju napravili pismeno kupno pogodbo, na temelju katere boste lahko predlagali zemljoknjižni prepis. Kupna pogodila mora dobiti predhodno odobritev od Visokega komisarja, sicer sodišče ne sme dovoliti prenosa v zemljiški knjigi. Spor s teto zaradi prevžitka. R. J. g. Teta je izročila svoje posestvo nečakinji. Sebi in svoji 6estri po je izročiicljica zgovorila, dosmrtno prosto skupno stanovanje s j>otrobnim pohištvom in jKipolno oskrbo in še postrežbo v bolezni. Ta prevžitek je tudi vknjižen na posestvu. Nečakinja se je kasneje omožila. Zaradi nekih i prepirov sta se teti izselili drugam in grozita i nečakinji s tožbo. Vprašate, kako bi mogli teti izplačati, da poslane posestvo čisto, ter kake obveznosti imata nečakinja in njen mož, če se izselita iz hiše drugam. — Izročilna pogodba je zelo kratka in ne vsebuje nikakih določil ravno-za slučaj, če se med seboj več ne razumete. Če sta se teti preselili drugam brez utemeljenega ra,zloga, potem nečakinja ni dolžna plačevati za teti drugod stanovanja in hrane, ker nimata skupno stanovanje in hrano z nečakinjo. Pač I>a jima mora nečakinja kljub temu dajati po-irebuo obleko in obutev. Če pa jo nečakinja dala utemeljen razlog, da sta se teti morali preseliti, potem mora nečakinja kot lastnica prevzetega posestva tetam poleg obutve in obleke preskrbeti na svoje stroške tako hrano in stanovanje, kakršno sta imeli pri njej. Če se pa nečakinja z možem izseli s posestva drugam, mora nečakinja za čas njene odsotnosti prav tako oskrlx> in jx*itrežl>o oskrbeti tetam, kakršno bi jima soma morala nuditi. Za vse te obveze jamči le nečakinja in njeno posestvo, ne Pa njen mož. Svetujemo vam, da si prihranite stroške tožbe ter se pogodite s tetama mirnim potom, Ograditev pola. K. C. K. Preko vaše parcele pelje ]>ot. V nadaljevanju te poti čez sosedovo parcelo^ ima sosed to pot ograjeno. Ker je pot na vaši parceli zelo široka, vprašate, če jo sinete tudi vi zagraditi, zlasti ker imate ob poti svojo njivo. — Pot mora ostati tako široka, da odgovarja svojemu namenu, če se n. pr. jki tej poti vozijo visoko naloženi vozovi, tako da je včasih potrebno od straneh voz podpirati, da se ne prevrne, jHitem mora ostati ograjeni del jiota tnko širok, da bodo tudi take vožnje v liodoče omogočene. Dosedanjim upravičencem morate dovoliti uporabo pota za take vožnje, kakršne so v toku zadnjih 30 let bile izvršene. Plot ob poti morate postavili tako, da ne boste z njim prikrajšali upravičencev v dosedanji uporabi. Zidarski zasluž-k. J. R. c. če sta vam delo naročila mož in žena, lahko tožite oba skupaj. 0 izidu pravde se ne da prerokovati. Opozarjamo vas pa, da terjatve tudi zaslužka v obrtnem in trgovskem obratu v treh letih zastarajo. Od trgovanje zaslužka. V. V. Za deklo ste sluzih, pa vam je gospodar odtrgal del plače za kritje nekega dolga, ki ga je pri njem baje napravil vaš oče brez vašega pristanka. Ka,ko bi izterjali pridržani zaslužek? — če niste na plačilo očetovega dolga pristali, vam je gospodar neupravičeno pridržal zaslužek, če ga vam zlepa ne izplača, ga lahko tožite pri sodišču. 1 reden vložite tožbo, .lahko prosite na sodišču, da vašega bivšega gospodarja na pečat povabijo da se po možnosti doseže plačilo brez tožbe ko bo sodnik pojasnil gospodarju, kaj »me ia kaj ne sme. Potovanje v starem veku Potovanje ali prevoz na večje taljave je u, hteval v 6tarein veku mnogo časa. /ako je n. pr prevoz paketov iz Srednje Italije do Bodensi sede. Ta jiojav razlagajo tako, da mehka evkalip« tični les -požira« zvočne valove. IVI ali oglasnik Pristojbina za male oglate te platuje naprej, Konja dobroga vuzaCa, kupim. Zaloška cceta 75. Brinje istrsko nudimo v Ljubljani in v Radohovl vasi. Sever & Komp. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Prednost Ima tinti, ki ima veselje do te obrti alt da se Je že uCll. Šinkovec Jože, Ambrus »t. 71, posta Zagradec, Dolenjsko. Smrekovo ireslo lepo, zdravo, suho, tn lezice kupi vsako količino usnjarna Lav-rtfl J4 Šentvid prt Stični — Ljubljana. Vosek luSClne ln staro «»-tovje kupuje Medarn«, Ljubljana, židovska «• Napravite ponudbo I Luži nimate. Kako priti luči? Pišite na OTRIN JOSIP, Rakek St. !»■ »kZS: p'r. \\ r; ^gl^Ač ,f ^ - K« «"£» ^mo.juba«, najino. inserate «- ft Iidajatelj: d, Origorij Pečjlk. ^SK K r ^ m Ta " - ŽaljudJko "iskainol "jtii V r ^m a f i l * " ^