Glasilo Socialistična zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-255 pri NB podružnica Kočevje L«to Vlil. - $t. 30 KOČEVJE, 19. julija 1963 Cena 20 din PRIPRAVE NA SKRAJŠANI DELOVNI C AS Dvainštirideset ur na teden čensuru^®1 naše »stave je posvetom - za delovnega človeka. V h0(i Predvideva tudi pre- ■te-urn^ ,skrajšam delovni čas — ril n'1 lcden' t) tem je sprcgovo-v z a Pred voli vnem zborovanju Mun . Prejšnjega meseca v deli ‘Jun* tudi tov. Edvard Kar-ožiem ,u,daril ie. da je delo na stran delovnem mestu samo ena razvili® .kovcga ustvarjanja in striin . nie8ove osebnosti, druga uPravi*-a JC "jegova aktivnost pri loVn.y,JanJu iu gospodarjenju de-nCm “rganizacije, pri celokupno vn(. na katerem moraste jrr?tova vsa dela do prodih n-, evskega zbora. O 7-ur-avniku smo razpravljali, vendar že iz prej omenjenih vzrokov k temu še ne moremo pristopiti. Miro Vukelja (predsednik delavskega sveta Itas): Delavski svet je prehod na skrajšani delovni čas formalno že obravnaval in ima to v svoji perspektivi. Letos bomo proučili vse možnosti tega prehoda, vendar ga po vsej verjetnosti letos še ne bomo uvedli, ker nimamo še dokončno urejene organizacije ekonomskih enot in obračuna po učinku. Miha Štefančič (sekretar Irtko-pa): O tem smo že razpravljali, vendar kaj določnega nismo še sklenili, kajti pri tem nastane vrsta ovir, kje dobiti to, da bo proizvodnja ostala na isti ravni. Letos verjetno še ne bomo pristopili k temu. Imamo zelo napet plan in bi težko tvegali kakšen spodrsljaj, posebno še, ker smo vezani na izvoz. Valdimir Planinc (Rudnik): K analizi 7-urega delavnika še nismo pristopili. Skrajni čas je, da bomo začeli razmišljati tudi o tem, vendar bo pri nas potrebna daljša analiza kot pri podjetjih, ki delajo samo v eni izmeni. Pri nas delamo namreč v treh izmenah. Poskusili smo že uvesti 45-urni delavnik, vendar se je pokazalo, da ni bila produktivnost taka kot bi morala biti, zato smo to po enem mesecu tudi opustili. Morda bomo k temu vendarle pristo- pili proti koncu leta. Stroji, ki jih imamo v jami, niso maksimalno izkoriščeni in ne delajo polnih (Konec na 2. str.) OB NAŠEM VELIKEM PRAZNIKU, 22. JULIJU - DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, TOPLO ČESTITAMO VSEM BRALCEM IN NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM KOČEVSKE IN RIBNIŠKE KOMUNE TER JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVIC, CZP KOČEVSKI TISK Pred kratkim so v Kočevju odprli preurejeno trgovino Železnina, Trgopromet pa ima obnovljene trgovine še v Štalcerjih, Banja loki in Papežih. O vsem tem preberite na 9 strani Foto: Ing. Briški IZ STATISTIKE SLUŽBE DRUZ- BENEGA KNJIGOVODSTVA Analiza gospodarskega poslovanja V šestih mesecih letošnjega leta je gospodarstvo na področju občine Kočevje v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta doseglo viden napredek. Dasirav-no dosežena realizacija, za to razdobje nekoliko zaostaja za predvidenim družbenim planom, ugotavljamo, da je proizvodnja porasla za približno 10 %. Vnovčena realizacija v znesku 5 milijard 371 milijonov (brez KEMIČNE TOVARNE, ki nima primerljivih pokazateljev) je pri isti primerjavi porasla za 11 %, nekoliko v višjem porastu pa so materialni stroški in neto osebni dohodki. Na porast neto osebnih dohodkov sta vplivala predvsem dva faktorja in sicer dvig proizvodnje ter povečano število zaposlenih v posameznih gospodarskih panogah. V najmočnejši gospodarski nogi — industriji, ki predstav ro- žlja 36 % skupne realizacije, je vnovčena realizacija z 2 milijardama 6 milijonov enaka lanskoletni, pri čemer pa opazimo ugodno povečanje v grafični industriji za 38%, kovinski industriji (INKOP) za 19 % in v rudarstvu za 10 %. Ta gospodarska panoga zaostaja za predvidenim družbenim planom le za 3 %. V kmetijstvu kot celoti je vnovčena realizacija porasta za 24 % (tu je vključeno tudi gozdarstvo), pri tem pa so v precej visokem porastu materialni stroški. Le-ti so sezonskega značaja in se bodo v naslednjih mesecih, ob žetvi in prodaje ostalih poljskih pridelkov, v skladih z vnovčeno realizacijo. V gradbeništvu, katerega je, zlasti v prvih treh mesecih, zelo ovirala huda zima, se je stanje zelo izboljšalo in je vnovčena re- alizacija porasla za 22 %, medtem pa v prometu zaradi zmanjšanja prevoznih kapacitet ugotavljamo izpad za 8 %. V ostalih gospodarskih oblasteh je stanje ugodno tudi v trgovini s porastom vnovčene realizacije za 16 %, gostinstvu za 23 %, obrti za 33% (pri OPREMI Kočevje za 81 %!), komunalni dejavnosti za 31 % in kulturno socialni dejavnosti za 2 %. Da so gospodarske organizacije v letošnjem letu sorazmerno dobro poslovale, kaže tudi dejstvo, da so v investicije osnovnih sred-190 milijonov dinarjev ali za 28 % sredstev iz poslov. Sklada vložile več kot v preteklem letu ter iz sklada Skupne porabe za družbeni standard 95 milijonov ali 68 % več kot v istem razdobju lanskega leta. (Konec na 2. str.) Dvainštirideset ur na teden (Nadalj. s 1. sir.) osem ur, 'ker je treba delo v jami najprej pripraviti. Pavel Vesel (predsednik delavskega sveta Elektro): Na sejah US o tem še nismo govorili, vendar je vodstvo podjetja o tem že večkrat razpravljalo. V trenutni situaciji imamo mnogo daia in ga že z obstoječimi delovnimi silami komaj zmagujemo. V tem času sezone nam ne bi kazalo preiti na 42-umi delavnik, ker morajo ljudje delati tudi nadure, da zadostimo potrebe naročnikov. Vsekakor bomo na skrajšan delovni cas prešli ,ko bodo znana zvezna določila in praksa v drugih podjetjih. Pri rednem, vsakodnevnem delu in pri tistih ekonomskih enotah, ki opravljajo delo samo v eni izmeni, bo lahko preiti na sedemurni delavnik, posebno še, če se delavcem obrazloži, da je skrajšani delovni čas za njih koristnejši in se vpliva na njihovo zavest, da se da v tem času ustvariti isto ali celo več kot v osmih urah. Težave pri uvajanju tega pa bodo nastale pri delih, kjer delavci delajo v treh izmenah (te znesejo ravno 21 ur); pri tem nastane tri ure vrzeli, ki jo bo treba nadomestiti z reorganizacijo dežurne službe. Ob koncu smo naprosili za nekaj besed o tem še predsednika občinskega sindikalnega sveta Toneta Šercerja: — Sedemurnemu delavniku se je najbolj približal Rudnik, vendar so pri njih še rezervne možnosti. V lnkopu imajo še približno 30% neizkoriščenega strojnega parka. Težje bo preiti na skrajšani delovni čas v Tekstilani, ker bi bilo pred tem potrebno obnoviti ves strojni park. Poleg tega je tekstilna industrija v naši državi zelo razvita in je konkurenca na tržišču velika. Tekstilano rešuje to ,da se je preusmerila na izdelovanje modnih vzorcev, za katere je tržišče zainteresirano, v Itasu pa je več ozkih grl, ki zavirajo tudi ostalo proizvodnjo. Naši državljani so zelo dobro spoznani z ustavnimi določili in tudi tu je neka pravica, če nekdo išče sedemurni delavnik. Stališče pri tem je, da se dvigne proizvodnja in kvaliteta, kot bi delali 48 ur na teden. Nekje bodo lahko to kmalu dosegli, drugje bo še po starem, ker ne bo za to materialne osnove. Organizacija z manjšo proizvodnjo in pri istih plačah jih pripelje lahko le v izgubo. Obstojajo nekatera podjetja, ki so izkoristila že vse možnosti in je vprašanje, kje bodo to nadoknadila. Druga podjetja, ki tega še niso izkoristila, pa bodo lahko brez večjih težav uresničila to, vendar, po mojem mnenju, je podjetij, ki so izkoristila vse možnosti, zelo malo. Iz odgovorov vidimo, da so naša podjetja zainteresirana na tem, da se uvede skrajšani delovni čas, vendar skoraj vsi čakajo, kaj bo pokazala praksa v drugih krajih republike. Poleg tega pa so potrebne številne analize, ki bodo dale jasnejše rezultate. M. Mat6 Izložbeno okno trgovine v Stalcer jih Foto! Briški Tekmovanje traktoristov (D. V.) — Preteklo nedeljo so se na Kmetijskem posestvu Pšata pri Domžalah pomerili na VI. okrajnem tekmovanju v kmetijskem strojništvu kmetijski strojniki — traktoristi ljubljanskega okraja. Tekmovanja se je udeležilo 41 kmetijskih strojnikov — traktoristov iz posameznih kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev in kmetijskih kombinatov; tekmovalo je tudi 7 pionirjev. Tekmovanje je pokazalo, da so kmetijski strojniki od zadnjega tekmovanja dosegli lepe uspehe pri svojem delu. Tekmovanje je Nove obdelovalne površine (V.) — Seja komisije za pridobivanje in urejanje kmetijskih zemljišč družbenega sektorja za okraj Ljubljana je pokazala, da v letošnjem letu poteka pridobivanje zemljišč v ljubljanskem okraju, ravno tako na območju kočevske in ribniške občine, preko raznih oblik, od odkupa, odpovedi lastninske pravice z enostranskimi izjavami, darilnimi pogodbami, arondacijami, izsuševanjem zamočvirjenih zemljišč, zboljševanju rodovitnih zemljišč in krčenja manjvrednih gozdov. Po letnem načrtu naj bi družbeni sektor kmetijstva v okraju pridobil okoli 9500 ha površin. Po dosedanjih podatkih sodeč je pričakovati, da bomo navedene površine pridobili. To pa je nedvomno odvisno od gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ter občinskih skup- ščin in njihovih komisij. Podatki za območje ribniške in kočevske občine pokazujejo, da bomo s planom predvidene površine kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko pridobili. Značilno za pridobivanje novih zemljišč je, da se naj bi zemljišča pridobivala v prihodnje v ravninskih predelih, kjer je možna strojna obdelava. imelo namen prikazati uspehe ih omogočiti sestav okrajne ekip -ki se naj bi udeležila republiškega festivala kmetijske in g°2a“_ skega strojništva, ki bo od « • do 31. avgusta v bližini Kočevj^ na enem izmed obratov KGr £ čevje v počastitev 20-letnice K čevskega zbora. Okrajno tekni vanje je tudi pokazalo, da .k kmetijski strojnik samo v0Zriii traktorja, temveč da mora d tak, ki pozna kakovost zenuj > način strojne obdelave, Pozn 0. mora vse priključke, ki se UP rahljajo v kmetijstvu in goža stvu in še vrsto drugih vprasauuj ki so tesno povezana z njegov vsakodnevnim delom. Na tem tekmovanju je iz na občine dosegel najboljše usp kmetijski strojnik Branko v J zaposlen pri KGP Kočevje. Analiza gospodarskega poslovanja PREDGRAD V Dolu taborijo dijaki črnomaljske gimnazije. Na bregu Kolpe so postavili osem šotorov. * Predzadnjo nedeljo je imelo gasilsko društvo Predgrad vrtno veselico, ki je bila zaradi lepega vremena dobro obiskana. (Nadalj. s 1. str.) V zadnjih treh mesecih letošnjega leta smo zabeležili zelo hiter vzpon realizacije ter je zaito zanimiva tudi primerjava pokazateljev med mesecem junij in maj. V mesecu juniju se je stanje nekako ustalilo. Tako je vnovčena realizacija v primerjavi z mesecem majem, dosežena v znesku 1 milijarde 140 milijonov, lahko padla ali za 5 %, ista pa je za 16 % nad šestmesečnim povprečjem. Pri tem pa je ugodno dejstvo, da so materialni stroški padli za 9 % in so za 1 % izpod šestmesečnega povprečja. Struktura dosežene vnovčene realizacije v mesecu juniju je skoraj enaka kot pri primerjavi s preteklim letom. Med problemi, ki jih v sXj.,r-poslovanju ugotavljajo 6osp°yeIri Ske organizacije, so na ^Ctva. mestu še vedno obratna srca ker dolžniki svojih obvezno® poravnajo v pogodbenih oan . določenih rokih, nadalje kanje raznih surovin in ]I^ajrane lov ter pomanjkanje kvaluic . delovne sile, zlasti v grad štvu in obrti. go- Iz navedenega izhaja, da spodarske organizacije v V vec šestih mesecih letošnjega le ali manj dobro posloval e__cjh se bo tudi v naslednjih m„vijalo gospodarstvo še nadalje raz v tej smeri. Q CabMAN OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO sverro MOSKVA — V ponedeljek so se v glavnem mestu SZ začeli trojni razgovori med SZ, ZDA in Veliko Britanijo o prepovedi atomskih poskusov. Na zahodu komentirajo te razgovore kot novo upanje za dosego prepovedi poskusov. Menijo, da nikoli po vojni še ni bilo toliko verjetnosti, da bo prišlo do sporazuma. LONDON — Ob obisku grškega kralja Pavla in kraljice Frederi-ke so »Britanska kampanja za atomsko razorožitev«, »Odbor stotih« in »Liga za demokratizacijo v Grčiji organizirali velike demonstracije, na katerih so protestirali proti obisku in zahte- vali, naj v Grčiji izpuste politične jetnike, že prvi dan obiska se je spopadlo z demonstranti 5000 policajev. QUITO — Ekvadorska vojska je 11. julija izvedla državni udar in strmoglavila vlado predsednika Carlosa Arosemene, ki je bil na oblasti od 9. novembra 1961. Vojaška junta, ki ji načeljuje polkovnik Arata, je razglasila izredno stanje, uvedla cenzuro za vse informacije in objavila ukaz o prepovedi strank. Desničarski vojaški udar je vzbudil proteste v več ekvadorskih mestih. LEVI ESHKOL — Po odstopu predsednika Ben Guriona je po- stal ministrski predsednik Izraela Levi Eshkol, ki je ob izvolitvi med drugim dejal o položaju na bližnjem vzhodu in o odnosih z arabskimi državami: »Pripravljen sem se kjerkoli srečati s predsednikom Naserjem. Prepričan sem, da bi tak sestanek prepričal arabske voditelje, da iskreno želimo mir.« CHEDDI JAGAN — Premier britanske Gvajane dr. Cheddi Ja-gan je kot odgovor na sklep ameriške vlade, da odkloni prošnjo Gvajane za pomoč, dejal: »Kakor vse kaže, je pogoj za vsako pomoč ZDA državam ameriške celine, da sprejmejo ameriško j* * se vkUu' zunanjepolitično smer m počijo v vojno in 9osP°°'alJnoČ, /to tee.« ZDA so prosili za P°™ooSpo-je Gvajana prišla v veli* *sečne. darske težave zaradi dvojn^jaini stavke, ki so jo izzvali * elementi. ^^rniskeJft BONN — Jugoslovanoma zdravnika dr. Hrooja■ * Ja flittP' je prejšnji teden areUr ^ $0 ga chenska policija. Prt \noral v hudo poškodovali, da 1 .. ue bolnišnico. Direktor P0^^ 9e' je opravičil jugoslovans^ neralnemu konzulu in obljubil, da bodo Vr°V, policijskima uslužbence preiskavo. OB DNEVU VSTAJE IN V POČASTITEV KOČEVSKEGA ZBORA BO V SODRAŽICI Otvoritev zdravstvenega doma V NEDELJO, 21. JULIJA, BODO V SODRAŽICI SLOVESNO OTVORILI NOVO ZDRAVSTVENO POSTAJO. ZDRAVSTVENI OOM, KI SO GA GRADILI VEC LET, NA KATEREGA SO PA MISLILI ŽE VSA POVOJNA LETA, BO HKRATI TUDI SPOMENIK VSEM PADLIM SODRAŽANOM. 10 MILIJONOV V ENEM DNEVU. NAMESTO SPOMENIKA — ZDRAVSTVENI DOM. jj. Dan vstaje našega naroda — 22. julij — praznujemo na raz-ma, nacine. Tako, da imamo tisti dan navadno prosto in stopimo snn ° ,v naravo ali kako drugače počivamo, gremo kam na izlet, v di ^lln I?a zgodovinski dan, prelomnico v življenju slovenskih lju-1 i ’ Va odkrivamo tudi spomenike ali druge objekte, ki predstav-J jo merilo našega napredka, uspehov in prizadevanj. In ob tem ie vsey,eda spominjamo tistega dne v letu enainštiridesetem, ko tispj j počila prva uporniška puška, spominjamo se vseh dnl ln noči, ki so bili polni upornosti, borb, porazov in ble-m Cltl zmag, polni svetlih načrtov in tihih snovanj. In spomin j a-se se tisočev naših bratov, ki so v teh dneh in nočeh korakali živr1 gozdove, po poljih in hribih in prelivali kri, darovali svoja hva!enja" 50 Posvečene vse naše misli, njim smo dolžni za- Vadn„r,aZ!?a ne bo praznovala na-likor d??eva vstaje, takega, kože vpifvL v teh !etih svobode v snT™,0- Ne bo ga praznovala le spomto^^K nekdanja dejanja, v a5ldobitti! se zavedali, kakšna hjihn,V ,bl b11 zdravstveni dom Bfavije^v kraj, so bili sami pri-^* s°i g veliko prispevati. In tu-dela P!e™bra 1961 so se pri-laVibhi4iedai- zadnji dan prve- 5ki je nPHk?4m zboru tisto leto, PaL°dbor ^a’ so 121701111 režij-apieravJ,.Za gradnjo. Sprva so 1 Postaviti v parku na Zvečer so se spet zbrali in pregledali spiske: V enem samem dnevu so od 448 darovalcev iz 28 naselij zbrali za okrog 10 milijonov dinarjev! • STARI DOM Kakšna je sedanja zdravstvena postaja? Slaba. Gostuje v stari, razmajani stavbi, ki je ze predvidena za odstranitev, ker stoji skoraj na cesti proti Loškemu potoku. Med vojno so imeli v njej Italijani hleve. Hlevi so bili tudi pred vojno. Po osvoboditvi so jo preuredili v začasno dvorano in kasneje v zdravstveni dom, ki pa je brez sanitarij in še marsičesa drugega. Do 1956. leta so prihajali zdravniki redno iz Ribnice, takrat pa so dobili prvega stalnega zdravnika, dr. Vujasina. Zdravstvena postaja Sodražica je za območje sedanjega krp *---ga urada. # AMBULANTA, ZOBOZDRAVNIK, RENTGEN In kakšen je novi zdravstveni dom? Lep. Stoji ob cesti proti Žira aricam blizu doma Partizana in šole. Je prostoren, v njem bo splošna ambulanta, dobili bodo stalnega zobozdravnika, dva rentgena itd. V prostorni avli pa so lične kožne bolezni, katerih vzrok je nečistoča. Dr. Kumelj je še dejal: »Zdravstveni delavci pa smo še posebej ponosni, ker je naš zdravstveni dom posvečen kot spomenik vsem žrtvam iz te doline, da se domačini na tako lep način zahvaljujejo in oddolžuje-jo njihovemu spominu ...« S MED NOB Sodražica je med vojno veliko pretrpela. Ljudje so kmalu spoznali okupatorjev namen, niso se Za novi zdravstveni doni so Sodražani veliko prispevali v denarju, lesu, vožnjah in prostovoljnem delu spominske plošče z imeni 166 padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Sodražice in okolice... Seveda pa denar in prispevki, ki so jih darovali ljudje, niti zdaleč ne bi zadoščali za dograditev tako pomembnega objekta; s tem je bila dana le osnova. Največji delež (21 milijonov dinarjev) je prispeval okrajni zavod za socialno zavarovanje, republiški odbor ZB okrog pol milijona, krajevni odbor Sodražica 100 tisoč, okrajni odbor ZB in občinski odbor ZB Ribnica pa po 50 tisoč dinarjev. Prvotni predračun za dograditev doma je bil 26 milijonov, vendar pa so se med gradnjo dela precej podražila, da bodo stroški nanesli na okrog 40 milijonov. Podražila pa se je tudi zaradi centralne kurjave, ki so jo predvideli naknadno, dozidali so eno stanovanje, rentgensko komoro, spodaj bo javno kopališče, vso stavbo pa so dvignili. Za spominske plošče so dali milijon in pol dinarjev. » ZDRAVSTVO V SODRAŠKIDOLINI Področje sodraškega zdravstvenega doma zajema 38 vasi, ima pa okrog polovico kmečMh zavarovancev. Odkar je uvedeno tudi kmetijsko zavarovanje, je v ambulanto večji naval. V sedanjih pogojih pa, je dejal dr. Kumelj, ni več mogoče delati; gradnja zdravstvenega doma je nujna, tudi z ozirom na nadaljnji razvoj Sodražice. Lepo bo ta služba urejena, ko bomo novembra dobili stalnega zobozdravnika, do tedaj pa bo stomatolog hodil k nam dvakrat tedensko iz Ribnice. Posebno zanemarjeno pa je zdravstveno stanje pri šolski mladini, predvsem preventivno, pa tudi z ozirom na splošno stanje. Ker bodo v domu tuši, bo treba za šolarje uvesti obvezno kopanje, s čimer bodo lahko preprečili raz- mu dolgo časa pustili tlačiti, ampak so sledili klicu vseh zavednih ljudi, klicu k oboroženemu uporu. Partizani so bili v malem trgu vedno dobrodošli, vedno se je našlo tudi kaj za njih, čeprav ljudje velikokrat niti sami niso imeli veliko. Od 14. maja do roške ofenzive 1942 je bila Sodražica osvobojena; zato je sovražnik tudi usmerjal ves svoj srd proti njej. Napadal je s topovi iz Ribnice, z avioni in šele po dolgem času mu je uspelo prodreti vanjo. Nato je bilo do kapitulacije Italije v trgu vedno okrog 400 fašistov, kljub temu pa so ljudje tesno sodelovali z NOB. Nič jih ni moglo od tega odvrniti, nič jim ni bilo pretežko, sovražnik jih ni mogel ugnati niti potem, ko je Sodražico že 32-krat bombardiral, na koncu pa še zažgal. Malo pred roško ofenzivo 1942 je o tem povedal v poročilih tudi radio Svobodna Jugoslavija, ko je dejal, da je sovražnik zadnje dni bombardiral Bihač in Sodražico... Toda vse to je minilo. Po vojni je bila Sodražica skoraj do tal porušena, a pridne roke so jo spet postavile, še lepšo, večjo, ki jim je lahko v ponos s svojimi lepimi cestami, parki in velikimi hišami. V največji ponos Sodražanom pa bo za vedno novi zdravstveni dom, ki so ga sami zgradili. F. Grivec IZ PREDGRADA Na južnem koncu Pred grad a je stari grad. v katerem ima svoje prostore Zadružni dom. Ta grad je med zadnjo vojno pogorel, vendar je bil po osvoboditvi nekoliko popravljen. Kljub temu izgleda kot zapuščen, stari mlin, zato se je kmetijska zadruga iz Kočevja verjetno odločila, da ga bodo popravili. Vsi Pregrajčani so s tem zelo zadovoljni. oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB Poleg ambulante na Stružnici je ROOF Banja loka skrbel za :prehrano tudi za ostale partizanske enote, ki so operirale na njegovem območju. i i Okrožni odbor OF je 19. marca 1943 sporočil ROOF, da so Italijani iz Kočevja po iniciativi belogardistov napravili večjo ofenzivo po vsem okrožju za člani odborov OF in aktivisti. Po ofenzivi so razširili propagando, da so polovili in pobili vse pristaše OF, zajeli člane okrožnega, rajonskega in terenskih odborov OF in uničili vso organizacijo. Okrožni odbor je naročal rajonskim odborom, naj to lažnjivo sovražno propagando zavrnejo. Vsi odbori OF so na svojih mestih in redno delajo dalje. Sovražna italijanska in belogardistična propaganda ni imela pri ljudeh nobenega uspeha, ker so sami vsak dan srečavali partizane in člane odborov OF, ki so hodili po vaseh na sestanke in mitinge. Terenski odbor OF v Vasi pri Fari je 21. marca 1943 razpravljal na svoji seji o stanju na terenu ter ugotovil, da so Italijani poostrili kontrolo po vaseh v dolini Kolpe. Italijanske patrole podnevi in ponoči hodijo po vaseh in postavljajo zasede. Delo je res bolj težko zaradi akcij sovražnika, pa se kljub temu nadaljuje. Pri ljudeh je veliko optimizma, ki ga Italijani ne morejo zavreti. Ljudje radi obiskujejo mitinge, ker na njih veliko pridobijo. Komaj čakajo radio poročil, ki jih izdaja okrožni odbor OF. Čitanje teh poročil so si ljudje tako organizirali, da gredo z njimi od hiše do hiše in so vsi prebivalci z dogodki po bojiščih na tekočem. Res je težko pri oddaji hrane, ker je ljudje nimajo, je dalje ugotavljal terenski odbor, vendar se bo zbralo precej jajc in fižola, masti pa ni mogoče dobiti, ker je sami ljudje nimajo. Italijani so z zasledovanjem odborov OF. aktivisti in partizani \ nadaljevali. Okrožni odbor je 6. julija 1943 spet obvestil ostale ! odbore, da se mora zaradi italijanske hajke vsak dan seliti. Na ! območju okrožja so stalne italijanske patrole, ki zasledujejo borce ' in aktiviste. Zato je okrožni odbor določil javko za kurirje osta-lih odborov v gozdovih nad Kolpo. Kurirji so potem prihajali na j določeno mesto vsak dan samo ob 5. uri zjutraj in 20. uri zvečer. \ Kurirji ostalih odborov so se držali teh navodil okrožnega od- \ bora ter ob navedenih urah prinašali in odnašali pošto, ki je bila \ v prometu. Okrožni odbor je tedaj še sporočil, da kdor želi priti \ na sedež okrožnega odbora, mora priti samo s kurirji na določeno ! mesto, s seboj pa mora prinesti tudi hrano, ker so vse zaloge ! hrane iz okrožja razdelili med prebivalstvo. j Tako se je nadaljeval boj ljudstva z italijanskimi fašisti in belo ! gardo ves čas do zloma fašizma v Italiji. že 28. julija 1943 je I okrožni odbor OF Kočevje opozoril rajonske odbore na zlom j fašizma v Italiji in dal obenem navodila, kako naj postopajo pri ij! prevzemu oblasti. Vsi rajonski odbori naj stopijo takoj v stik s partizanskimi enotami, ki so na njihovem območju in se z njimi \ povežejo za skupno sodelovanje pri prevzemu oblasti. Organiza- ! cije, posebno mladinske, naj napravijo propagandne akcije za OF I in mobilizirajo vse sile naroda za borbo. V vsem tem ne smemo j pozabiti razkrinkati belo in plavo gardo, ki je začela nastopati v j teh časih v bližini Ljubljane, je še opozoril okrožni odbor rajon- | ske odbore. Navodilo, ki aa je dal okrožni odbor OF Kočevje rajonskim odborom OF na Kočevskem, se je začelo kmalu realizirati, odbori OF so bili ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 na to že dobro pripravljeni, o čemer govorijo dokumenti, ki so se še ohranili. KAPITULACIJA ITALIJE IN PREVZEM OBLASTI Ko je 8. septembra 1943 v popoldanskih urah prišla vest, da je Italija kapitulirala. se je takoj zvečer v pisarni SEICI sestal rajonski odbor OF Kočevje, ki je obravnaval nastali položaj. Na seji so ugotovili, da italijanska vojska še ni v razsulu in opravlja svoje posle še naprej normalno. Zveza z okrožnim odborom OF se zaradi vozne ure ni mogla še vzpostaviti. V smislu prejetih navodil glede prevzema oblasti pa so sklenili, da dr. Tone Hočevar obišče župana M. Grabrijana in se z njim dogovori, da skliče na občini posvet občanov, ki naj prevzamejo oblast v svoje roke kot nevtralne osebe, kar je za primer nemške okupacije važno in potrebno. Za ta svet so sestavili listo ljudi, ki nai prevzamejo oblast v Kočevju. Glavna naloga sosveta je sedaj prevzem vojnega materiala in skrb za javno varnost. Rajonski odbor OF je imenoval v sosvet tovariša polkovnika Vito Vodopivca, ki je na sestanku dobil vsa potrebna navodila glede izvajanja mobilizacije. kakor tudi morebitnih akcij nasprotnih elementov. Dalje so še sklenili, da je potrebno posvetiti največ skrbi zaplembi orožja. Določili so tudi člana, ki naj takoj zjutraj naslednjega dnd dobi zvezo z okrožnim odborom OF. Vsi člani odbora naj bodd vsak čas dosegljivi, da bodo lahko v nastali situaciji ukrepali, so sklenili še na koncu sestanka. Spomini na Kočevsko Na Kočevsko me veže mnogo lepih, a tudi grenkih spominov. To je na tiste razburkane čase, ko so na Kočevskem gospodovali nemškutarji, Slovenci pa smo bili zapostavljeni. Tudi svetovna gospodarska kriza ni prizanesla Kočevski. Po njenih gozdovih so utihnile sekire sekačev, oglarji so pogasili oglenice, na žagah se je kopičil les. Kajfeža, edinega slovenskega industrialca, so prisilili, da je ustavil žago. Na rudniku so vztrajno odpuščali z dela rudarje. K tem slabim razmeram pa je primaknil svoj delež še požar v tekstilni tovarni. Od tedaj se je mnogo spremenilo. To opazi tisti, ki ne živi v Kočevju, kajti le tisti vidi velik napredek, ki ga je po vojni to mesto doseglo. Po mnogih letih sem se odločil, da obiščem Kočevsko in kaj napišem o njeni preteklosti. Na urejeni ribniški postaji sem počakal razmajani vlak, da me odpelje v Kočevje. Nič se ni spremenil vedno je tak kot pred mnogi leti. Na kočevski postaji me je sP' _ jelo lepo pomladno jutro. PWM čil sem se valu potnikov, ki mej vodil proti središču mesta. Pot . je vodila po lepi, tlakovani ce mimo zgradbe ObLO in drugih novo zgrajenih stavb. Nikjer bilo več tistega blata, ki sc je n koč valil pod nogami. . ga Sel sem dalje mimo nekdanjem »Tapetništva«. V tej zgradbi ■ imela »Svoboda« svoj prvi skrOjV ni prostorček na Kočevskem, društvo je bilo ustanovljeno lf • leta. Po političnem mrtvilu, ki J nastalo po letu 1931, so se lu. čeli zbirati prvi komunisti K°L'< ske. Tu je neumorno delal J • Šeško, pobijal oportunistične t nje in staro miselnost. Okrog be je zbral mlade ljudi, ki bili potem jediro nadaljnjega^ volucionarnega dela na K"(t. skem. K9rt vidi po tem, da nam vC padajo iz rok. Andrej Tomšič: Uporna kri tablin'1 .atlh* Pred katerimi sta se ustavili, je bila medeninasta je orin ? lmenom: »Maks Polšnik«. Marija je pozvonila, Vrata jima je a Postavna sivolasa žena, oblečena v črnino. Povabila ju ii * se’ Sreva drugam, tukaj je zate postalo prenevarno,« bnin P°Jkusala dopovedati Marija in Sonja je počasi doumela, kaj iULe ocl nje. d *rž si je popravila obleko in si ogrnila plašč, katerega ji je še sestra Margit, da je zakrila roko, katere ni imela. Bila je cp, ®da° slaba po prebeljeni bolezni, pa tudi zato, ker je bila aneve zaprta v temi. Oči so se ji vročično svetile. bil n n?rav -*e 2 vrtov oponjo dehtelo po cvetju vseh vrst in je ne a,,hi ®em in ti3 slišati prepevanje ptic, Sonja tega ni videla, nepnt 13 m.ne slišala. Bila je zavzeta nad lastnimi skrbmi nad tirnH °VO.iP-rP10c^n0sti0' Hitro sta stopali po skoro praznih ulicah hodiH8^61-ču mesta- Ho sta se približali Rimski ulici, sta začeli sreča ii Pogasi in čeprav jima je bilo pri srcu tesno, saj sta sta crVa i ,vpdno več domobrancev, nemških vojakov in policistov, kot da pnsiliIi in se smejali, kot bi zanju ne bilo vojne. S koraki v dr^a Se sPrehajata sta prišli na Bethovnovo ulico in se povzpeli go nadstropje štiri nadstropne stavbe. Na vratih, pred katerimi sta JC na.' M________________________ _________ . ____________ Prišla yst°Pita, nato pa za njima skrbno zaprla vrata. v kuhinjo, se je obrnila k Sonji in se predstavila: nai !Hfda Polšnik!« Toplo je stisnila Sonjino roko in jo povabila, J Sede na zofo ob steni. Ko vlec?a j® nato odšla s Pavlo ven in se nekaj časa ni vrnila. Pov(JLi,e vrnila v kuhinjo, je sedla na stol nasproti Sonji in ji ala novico, ki jo je pretresla: branH 6a6 bodo verjetno zaprli, ker so me že sinoči iskali domo-in g.1, Ce me danes zvečer ne najdejo doma, mi bodo ubili moža stavi inS° rekli- Sklenila sem, da jih bom počakala. Nočem izpo-dala i -v Pevarnost njuna življenja, saj bi za otroka in moža na v Zlvljenje tisočkrat in ne le enkrat. Tebe bom tukaj spravila Pisem™0’ P0*em Pa se vrnem domov ter jih počakam. Že mesece bolj® sPala doma. Bala sem se za lastno življenje. Sedaj se ne m več. Navadila sem se gledati smrti v oči. Sedp®prosti. če boš morala drugam, toda tvoja varnost je prva. te nJi?rem’ toda kmalu se bom vrnila. Odpeljala te bom tja, kjer ne bodo našli.« nila °n’a i® gledala to ponosno ženo, ki ji je tako mirno nazna-Se fisv°i° aretacijo. Občudovala je njen pogum in odločnost in °dšla •Rn se je zbrala, da bi ji odgovorila karkoli, je Heda že ba »r,fn zaPHa vrata za seboj in jih zaklenila. Sonja se je zleknila Verin/0 in ogledovala kuhinjo. Na steni je bila slika neke ženske, suka/-10 ledine matere in neka pokrajinska slika, delo neznanega svm „a; Hodila je nekaj časa po kuhinji, nato pa se vrnila na sedež ob steni. ji a Polšnikova se je kmalu vrnila. Povabila je Sonjo, naj Ulici /i, ’P. odšli sta mimo Prešernovega spomenika po sv. Petra korako”1 sPl°šnl bolnici. Heda je hodila naprej, Sonja nekaj naročil za ni°' kot da se ne poznata. Heda je Sonji ob odhodu da j0 /a’ da če bi jo slučajno kdo spoznal in bi jo prijeli, naj taji, , P°zna, ker se bo za lastno delo imela dovolj zagovarjati. sr o kar vrhu svoie obleke. Son°Zna' ker se bo za lastn0 delo imela dovolj zagovarjati. f bolj s/1Ja j® stopala za njo vedno nekaj korakov zadaj in čim mene im Se blizali bolnici, tembolj negotova je bila, kakšne na-izda]alrna Heda z njo. Za hip ie celo podvomila vanjo, da jo bo p '.b°tern _pa je te misli odvrgla, vratih - vrati splošne bolnišnice je Heda Sonjo počakala. Pri bo]nj_ 1P bil zopet isti vratar kot tedaj, ko je Sonja pobegnila iz zagledal Nasmehnil se jima je in ju pustil naprej. Sonja je zopet bo kr]na stavbo kirurškega oddelka in s strahom čakala, kdaj jo ške^a JTznal' T°da nič se ni zgodilo. Mimo sta šli mimo kirur-■— nevri -k-a ter zavib proti nevrološkemu oddelku. Oddelek VII hič ne ol°ški oddelek — je zdaj za kirurškim in stavba se prav Pikoli „razbkuje od ostalih oddelkov splošne bolnice. Sonia ni P°d katl - ela’ kdo jo je prijavil na nevrološkem oddelku, niti Dr »n/1 imenom ie bila prijavljena, j ° je ^'^d-ko ie sprejel Sonjo ne da bi se ii predstavil. Odvedel l)Tu hodniku v sobo II. oddelka in ji odkazal ležišče. Čirp man-;b0:ste nekal časa vami, gospodična.« je dejal, »samo zsr0rj-j P' hodite ven. Na oddelku sicer ni izdajalcev, lahko pa se 2a nas« Vas kd° spozna ziunaj. Potem bo konec za vas in hiavej0^1®: s® -1e zahvaliti, da so jo sprejeli in rešili pred prega-besed 7 a1 začasno, pa ie samo zamahnil z roko, kot da ni vredno x to dnii' c biI° to, da jo je sprejel, samo po sebi umevno, saj Nikoli Sp . vsak dan pred očmi tujih in domačih sovražnikov. ?ahval Tr/11! bal’ n’ za svoje delo prejemal nekakih posebnih tej nartrM6 ,le za sv°i° dolžnost, da pomaga po svojih močeh v Sn °. ki borbi proti sovražniku. Poslovil se ie in odšel. ^taidqn.1a !® sedla na oostelio ter si slekla plašč. Prišla je sestra 2blekin v„Ll nr‘nes1a bolniško obleko. Pomagala ji je. da se ie Za vsak slučaj, če do česa pride so i: --'vinu svoie omel . Pri J1®, bo. treba oblačiti. t)bs* timi n’' a® '® spoznala še z ostalimi stanovalci sobe. Tu ie ea'ka g Učiteljica Severieva. kniiževnica Maida Kotnikova, ile-Pddelk,. ?1a> dmge. Že dalj časa so se skrivali na Nevrološkem 1,v u in čeprav so """ " " ' ------------- niso n* -vUrav so nh iskali beli izdajalci po vsej Ljubljani. r^Dval Qi^.a_ L.y sosednji sobi. na moškem oddelku, pa se le i, val clfM . auui, im iuu.>n.cui vvtvicnrviA, i« t r°to§ki r.u5n,ski slikar Stane Kumar in še nekateri tovariši. Ne-®daj, L -v i ®k bolnice ali norišnice, kot so rekli temu oddelku *dh Urnoi^n vaI m®d svojimi pacienti tudi mnogo vidnih sloven-nikov in intelektualcev. Poza&ljeni fnser Lepo nedeljsko jutro se nam je nasmehnilo in obetalo še lepši, toplejši dan. Nak, tak dam je pa škoda prečepeti doma in gledati zidovje in . brezoblačno nebo, ko se ti na večer zazdi, da si ga vrgel proč ... Kam? Pa pojdimo v Kadice, tja pod Bomcar! Sonce je krepko pripekalo, ko smo se s kolesi pricijazili do Sodražice; tu smo se ustavili le toliko, da smo se v senci malo ohladili in nekajkrat krepko vdihnili napol sparjeni zrak, potem pa smo se pognali dalje, proti Žimaricam. Kljub nedelji ljudje niso mirovali; lepo vreme, škoda ga je, ko pa se lahko vsak čas škisa, seno pa še ni vse pospravljeno. V Žimaricah smo lahko še tedaj videli visoki mlaj, ki so ga postavili že za majške volitve. Se jih je spominjal nanje ... Do Podklanca je še nekako šlo, Kaj so Kadice? Lep, ne, čudovit gorski kraj, čudovit v svoji nedotaknjeni (žal tudi pozabljena) lepoti in čistosti. Dolga, poraščena soteska, po kateri se preko skal in slapov vije potoček, več potočkov; voda curlja z vseh strani in človeku pričara Gorenjsko, za katero skoraj v ničemer ne zaostaja. Kraj se imenuje Ka-dice po številnih kamnitih in globokih kotanjah, polnih vode, in te kotanje so močno podobne kadem. Razen tega pa so Kadice znane še po številnem svojevrstnem rastlinstvu, ki ga ne najdemo nikjer v okolici. Ljubitelj narave lahko najde tu čudovite redke vrste rož in drugih cvetic, lovci pa — gamse! Skratka, vsakdo najde tu nekaj zase, nekaj, česar ne bo zlepa pozabil, pa čeprav je to samo čist gorski zrak, šumenje vode preko skal, zbrušen okrogel kamenček, sprehod Preko strmih pečin in po kotanjah se peni voda v Kadicah pot smo vsi poznali. Vedeli smo tudi, da se tu nekje zavije proti Kadicam, kje, pa ni nihče vedel. Povprašali smo takoj pri prvih hišah, pa so nam dejali, da lahko kar tam zavijemo po poti, nato malo desno, pa naprej po poljih, pa sem in tja, dalje bomo pa že sami našli. Pa se znajdi po takem kažipotu. Sicer pa se lahko odpeljemo še dalje do gostilne, kjer vodi tudi pot proti Kadicam. Odločili smo se za prvo varianto, ker smo menili, da je boljša, kmalu pa smo sc pokesali; premetavali smo se po travniški stezi ob bistrem potočku, da je France hotel ostati kar tam in loviti postrvi, čeprav o njih ni bilo ne duha ne sluha. Dejali so nam, da je do Kadic še kakih dvajset minut hoda, več ne. In hodili smo že krepkih dvajset in prišli na pot pri neki hiši, kjer nam je gospodar povedal, da je do cilja še dobre pol ure. Na, pa smo tam, sem si mislil. Tu pojmujemo razdalje tako kot na jugu, ko pravijo, da je do določene točke »još dve sati i oho-ho«!, po eni uri pa spet pravijo, da je -još dve sati i-ohoho!«. f Na obeh straneh oziko pot obrobljajo s smrekovimi gozdovi porasli hribi, ob poti teče potoček, z bregov pa veje prijeten hlad, da bi se človek kar zavalil v senco, vrgel vse štiri od sebe in miroval... Čez čas smo prišli do hiše, mlina, zadnjega v soteski, kjer so nam rekli, da je do Kadic še dobre četrt ure. Kdo ve, koliko četrti ur se je že nabralo!? ob vodi ali celo hoja po topli gorski studenčnici. Da, voda, pa naj je še tako čudno, je topla, kot bi jo že dolgo grelo vroče julijsko sonce. No, od zadnjega milina res ni bilo več daleč, 'vsaj te četrt ure je bilo točne. In znašli smo se v vsej lepoti Kadic,. tega pozabljenega bisera sodraške doline. In tu smo se krepko odpočili, ohladili v vodi in naužili čistega zraka, kakršnega zlepa že nismo dihali. Ob tem pa se nam je porajala čudna misel: turizem se gremo, govorimo o lepotah naših krajev, vabimo turiste, domače in tuje, Kadice, morda eden najlepših krajev, pa ni znan niti mnogim domačinom, le malokdo je že bil tam. Kaj morda ne |bi turistična društva razmislila tudi o tem? Ne bi odprli tudi Kadic turistom? Prepričan sem, da bi se splačalo, pa tudi o tem, da ne bodo več dolgo skrite v soteskah pod Bon-carjem... (vec) POKOPALIŠČE NA VELIKIH POLJANAH Nedavno smo sklepali na podlagi predloženega načrta, ki je prav zadovoljivo rešil ta dolgotrajni problem naše vasi, o nadaljnji gradnji tega objekta. Občina je za realizacijo tega dela adaptacije dodelila zadostno količino lesa in s samoprispevkom vaščanov v lesu in delu upamo, da bo če ne že letos, pa drugo leto pokopališče tako, kot si ga želijo vaščani in turisti. (V. P.) < 1» 1» ) f !» (> <» i' <> i* i* i' i' i* i» \ v I' v I' I' v v 1» 1» v (' ll v v v \ 1» I' l' \ ) ) > v Kombinat lesne ind istrije »INLES« Ribnica z obrati Ribnica, Kočevje, Hrast Dolenja vas, Galanterija Sodražica, Smreka Loški potok in Jelka Podpreska Ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda, toplo čestitamo občanom občine Kočevje_ Občinska skupščina Kočevje OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZROP OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO DRUŠTVO UPOKOJENCEV Delovnim ljudem čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov na vseh področjih KOČEVJE Kolektiv Zdravstvenega doma Kočevje čestita in pozdravlja ob dnevu vstaje občane in jim želi obilo zdravja pošilja prisrčne pozdrave vsem delovnim ljudem ob dnevu vstaje slovenskega naroda JCmetifska zacOiuga Kočevje Z OBRATI V STRUGAH. PREDGRADU. BANJA LOKI, OSILNICI IN FARI želi zadružnikom, kooperantom in vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva vstaje — 22. julija. AVTO Splošno ovtoprevozništvo KOČEVJE čestita za dan vstaje vsem delavcem in uslužbencem podjetja, potnikom in poslovnim prijateljem Občanom in delovnim ljudem čestitamo za dan vstaje — 22. juli INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME I/ v Kočevje Kolektiv podjetja KOVINAR KOČEVJE se pridružuje čestitkam za dan vstaje Vsem delovnim ljudem riSniške in kočevske komune toplo čestitamo za dan vstaje — 22. julij QcadAena podjetje QzadBwik JUBuica DELOVNI KOLEKTIV Tekstilane Kočevje želi vsem delovnim ljudem, kolektivom in poslovnim Prijateljem prijetno praznovanje dneva vstaje Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA Suha roba Sodražica čestita 08 dnevu vstaje vsem delovnim ljudem. Cen/e. nim strankam se priporočamo Kovinsko podjetje ♦ RIBNICA Za nas velitii prazniti — dan vstaje slovenstiega ljudstva — čestitamo delovnim tioletitivom, oSčanom ter poslovnim prijateljem (D a o o M *♦♦♦♦♦♦< E 0 1 g 'd «3 N G l S fti o G 0 1 u Kmetijska zadruga S « od rr Iskrene čestitke in želje za uspešno delo pošiljamo 06 dnevu vstaje vsem delovnim ljudem Plelilnica žičnih mrež SODRAŽICA z ekonomsko enoto RIBNICA (Nadaljev an.ie s 4. strani) Pil tji, saTn*sikim blokom sem s io gg ^ žuboreči vodomet. Z l j- Qjj g,-c je vst se m* vwl PretekiW•Je’ da stojim ob Dred mano ' Pred mano je vs v°j;no ' z®radiba, ki je bila p riemSkiii^a tem mestu — sredi štorih v spodnjih £ na dvuvKgv a banka, muzej je ba sta J!0 v’ 7 gornjih proste »Hit-iZi' “°hotila »Kulturbu: «itlerjugend-. ^bišenfl0^0 bila ta zgra. Ju žubori pa na 4,801 1 tudi n_ vodomet in z n Se! ° žlvjjenje Kočevske. a68a dalje mirno veliči koraki%Jleniika NOB. Koso n Se ozrl 5T0lb®tali po mostu, i bieno J* Rmži. Vse je ods o aaT. 1° je kazilo. V oza ^kSna rr,1 Spomnil sem dafski (Z$fha nam je bila. Jtevani “o bili v njej Jtttia. Kii^^ali so nas č ^avii-ten zagrizen šo ^ako Petelin je '"^enkost z veseljem c Zbirih 3500 grebljico po niuadaljev;iJ^tradanih telesih Jku. 0iy.val sem pot proti R Rog^ ^7 se v kopaste W1 ie r?e^Zdel° ae ml je. u & veselici Vb^no grebljico v i® nS^el° 8,6 ml 'je, sem^bnd kot tolik. V •tov7:.„ -sobet vračal iz ^braJT^Jievanju, kaj v ^ n>sem ^v teh letih, niti s da sem prispel Spomini na Kočevsko rudniško restavracijo. Obstal sem pred vhodom. Vse večji je, kot je bil včasih in svetlejši, kot je svetlejše tudi življenje rudarjev, ki se v njem krepčajo. Včasih je bila v teh prostorih čakalnica, kjer so rudarji sprejemali svojo borno plačo. Z drhtečo, zgarano roko so prejemali ovojnico, v kateri je bilo malo denarja, velikokrat pa je bila prazna in je na njej pisalo, kbliko kdo dolguje v konzumu. Pred vrati so trepetale družine rudarjev. V času gospodarske krize so bile na njih pribiti vsakega petnajstega v mesecu seznami ljudi, M so potem ostali več kot mesec dni brez kruha in strehe. Živo se spominjam dogodka pred tridesetimi leti. Bil je vroč poletni popoldan. Poležaval sem v senci na koncu Nove kolonije poleg očeta in drugih rudarjev. Tisti teden že tretji dan niso prijeli za delo, ker ni bilo naročil za premog. Kdaj bo zopet delo? Nihče ni vedel, tudi rudniška uprava ne. Sporočila je. če bodo naročila, bo o tem obvestila čakajoče rudarje ob šesti uri s petminutnim piskom parne sirene. Toda ura je kazala že preko šeste, zaželenega signala pa ni hotelo biti. V tistem času pa je prišla mimo raznašalka odpovednih oglasov. Eden izmed rudarjev jo je vprašal: »So že zopet odpovedi, koliko jih je?-« Obrnila se je k nam, Privzdignila roko z raiglasom in vzdihujoče dejala: »Že zopet sedem.« Opaziti smo, da je imela obraz okrog oči ves rdeč od solz, Nato je odšla proti čakalnici, da nabije nanjo razglas. Prvi se je iz tega zdramil star rudar, ki je dejal: »Kdaj se bo vendar že to končalo? Otroci, pojdite pogledat, če je kdo izmed nas na razglasu!« Približali smo se razglasu, s hitrimi pogledi smo ga preleteli. Obrazi so se nam razpotegnili od veselja, da ni očetov med. imeni na razglasu, ko je nenadoma dekletce med nami zajokalo: »Joj, moj ata! Moj ljubi atek!« Med imeni je opazila ime svojega očeta. Stiskalo nas je v grlu, kot bi nam kdo zatezoval vrv okrog vratu. Dekletce pa je zbežalo od vrat in se oklenilo mlade lipe pri čakalnici. Ker se ni nihče od nas vrnil, je prišel za nama Kovačev stric in ko je zvedel, -kaj se je zgodilo, so tudi njemu privrele solze iz oči. Odšel sem naprej, da preženem te črne spomine. Ustavil sem se ob robu kadunje dnevnega kopa. Pred mano je' ležala vsa tiha in izumrla. Kadunja se je umirila za vedno. Ob tem robu je danes otroško igrišče. To je lep dokaz, kako danes Skrbijo za rudarske otroke. Pogled mi je splaval po rudarskih stanovanjskih stavbah. Gledal sem jih z očmi takšne, kot so bile nekoč, ko so se mi zdele kot velike rakve, raztresene okrog rudnika, prepojene z dušečim zrakom, ki je prihajal od njega, Tu ni sonce sijalo tako lepo kot drugod, tu je bdi nekoč svet trpinov, zavednih Slovencev, na njih so nekateri gledali s Studom, toda tudi tu so umirati ljudje, taki, prav taki, če ne še boljši po duši in srcu. Ob večerih smo posedali pred bornimi stanovanji in peli otožne pesmi. Stari možakar Fun-dek je pripovedoval pravljice, Pretesni kova mama in Juretova dekla pa sta nas popeljali daleč nazaj v zgodovino Kočevske. Obiskal sem še nekaj starih znancev in prijateljev izpred vojne. Ni jih ostalo mnogo, marsikateri je padel, mnogo pa jih je pomrlo izmučenih od trdega dela. Vračal sem se domov. Bil sem žalosten, ker sem videl, kako malo nas je še ostalo, hkrati pa sem bil vesel, ko sem videl toliko novega, razveseljivega. Iz ran, iz žuljev, iz neštetih naporov raste novo, lepše življenje. Ignac Jereb K tribuni so prihajali delegati. Združeni orkester občinskih uslužbencev in vrvarjev je preizkušal svoja pljuča. Boben je počival na tleh. Po svetli dvorani remize, v kateri je stalo deset svetlozelenih voz s številkami od 701 do 710, se je potikal moskovski dopisnik s kosmato čepico. Na prsih mu je viselo kukalo, skozi katerega je pogosto in skrbno pogledoval. Iskal je glavnega inženirja, da bi mu postavil nekaj vprašanj o tramvaju. Da-siravno je bil v dopisnikovi glavi članek o otvoritvi tramvaja že sestavljen, izvzemši povzetek še ne izgovorjenih govorov, je dopisnik vestno nadaljeval raziskovanje in odkril pomanjkljivosti samo v tem, da ni bilo pivnice. Množica je pela, kričala, grizljala semena, čakala na otvoritev. Na tribuno se je povzpel prezidij gu-bemijskega izvršnega komiteia. »Danski princ« (dopisnik) je jecljaj e izmenjal nkaj stavkov s stanovskim tovarišem. čakali so na prihod moskovskih filmskih snemalcev. »Tovariši,« je spregovoril Gavrilin. »S tem začenjam slovesni miting ob otvoritvi stargorodskega tramvaja. Medeninaste trobente so se jele vzdigovati, vzdihnile so in trikrat zapored zaigrale Internacionalo. »Dajem besedo tov. Gavrilinu, da poda poročilo,« je kriknil Gavrilin. »Danski princ« — Zamašnjak in mo- ILF IN PETROV Dvanajst stolov skovski gost sta, ne da bi se bila domenila, hkrati zapisala v svoji beležnici: »Slovesni miting se je pričel s poročilom predsednika stargorodske občinske uprave tovariša Gavrilina. Množica je prisluhnila.« Dopisnika sta bila dva povsem različna človeka. Moskovski gost je bil samski in mlad. »Princ« Zamašnjak je imel na grbi številno družino in si je že zdavnaj naložil četrti križ. Eden je vedno živel v Moskvi, drugi je še nikdar videl ni. Moskovčanu je bilo pri srcu pivo, Zamašnjak — »Danski princ« ni dal na jezik druge tekočine ko žganje. Ne glede na te razlike v značajih, starosti, navadah in vzgoji so se dopisnikoma zlivali vtisi v enake razblinjene, prežvečene, zaprašene stavke. Svinčnika sta jima jela kracati in v beležnicah se je prikazal nov zapisnik: »Na praznik so ulice Stargoroda postale nekam širše...« Gavrilin je začel govor lepo in preprosto: »Speljati tramvaj,« je dejal, »ni isto ko kupiti osla.« Iz množice je bilo na lepem slišati glasni Ostapov krohot. Presodil je ta stavek. Vzpodbujen z odzivom je Gavrilin, ne da bi vedel čemu, nenadno začel govoriti o mednarodnem položaiu. Nekolikokrat je hotel podati poročilo o tramvaju, pa je strahoma opazil, da ne zmore. Besede so same po sebi, proti govornikovi volji, zdrknile v mednarodno areno. Po Chamberlainu, ki mu je Gavrilin posvetil pol ure, je vzel na rešeto amerikanskega senatorja Bora. Množica se je jela razhajati. Dopisnika sta hkrati zapisala: »V slikovitih stavkih je govornik orisal mednarodni položaj...« Razvneti Gavrilin je nečedno ozmerjal romunske bojarje in se lotil Mussolinija, šele proti koncu govora je premagal svojo drugo, mednarodno na, a'o, in povedal v lepih, stvarnih besedah: »In glejte, tovariši, po čigavi zaslugi bo stekel tramvaj, ki bo zdajle zape-lial iz remize? Seveda, tovariši, no vaši, po zaslugi delavcev, ki so delali z vne- mo. In še, tovariši, po zaslugi poštenega sovjetskega specialista, glavnega inženirja Treuhova. Tudi njemu hvala!« Začeli so iskati Treuhova, a ga niso našli. Predstavnika Maslocentra je že ves čas mikalo govoriti, pa se je prerinil do ograje tribune, zamahnil z roko in začel grmeti o mednarodnem položaju. Po njegovem govoru sta oba dopisnika prisluhnila redko posejanem ploskanju in brž zapisala: »Burno ploskanje, ki prehaja v ovacije ...« Potem sta se zamislila nad tem, da bo »prehaja v ovacije« nemara le preveč. Moskovčan se je odločil, da bo ovacije črtal. Zamašnjak pa je vzdihnil in jih pustil. Sonce je hitro drselo po nebesni obli. S tribune so grmeli pozdravi. Orkester je zdaj pa zdaj zaigral tuš. Večer se je naznanil s svetlosinjo barvo, miting pa je še vedno trajal. Govorniki in poslušalci so že dolgo časa čutili, da se je zgodilo nekaj neprimernega, da se je miting preveč zavlekel, da je treba kar najhitreje odpreti tramvajsko progo. Toda vsi so se tako navadili govoriti, da se niso mogli ustaviti. Končno so našli Treuhova. Bil je zamazan in preden je mogel na tribuno, si je v pisarni dolgo umival obraz in roke. »Dajem besedo glavnemu inženirju tovarišu Treuhovu,« je ves vesel naznanil Gavrilin. »No, govori, jaz sem čisto o drugih stvareh čvekal,« je dodal BRANKO COPIC: Oslovska leta Da bi bila smola še večja, so v Bajevo skrivališče od nekod vdrle rdeče mravlje in ga z ‘ čele ščipati v noge in vrat, kar je žgalo bou ko vsaka kopriva. Naš junak se prične PrtT mikati, praskati, tolči po vratu in se otepat ■ da je Zora opazila premikanje v gostih kopo-vah in rekla Bobu Pujsu: — Daj, poglej no, kaj je tam, če ni zajec? — Kakšen zajec neki, tu v mestu, gotovo J® Dedičev maček. Boš videla, kako bo tekel, se je junačil Bobo in skočil čez plot v int® natski vrt, toda komaj je prišel h koprivam n axro vnrtiirci niano jz svojega skrivališča Baj Treuhov je hotel govoriti o marsičem. O udamištvu, o napornem delu, o vsem, kar je narejenega in bi še lahko storili. In tega je bilo mnogo: mesto bi moralo podreti zdravju nevarni živilski trg, postavili bi pokrite steklene proda-jalnice, lahko bi zgradili stalni most namesto zasilnega, ki ga je vsako leto vzel led, lahko bi končno uresničili načrt o postavitvi velikanske hladilnice za meso. Treuhov je odprl usta in jecljaje spregovoril: »Tovariši! Mednarodni položaj države ...« Potem je začel premlevati tako oguljene resnice, da je množica, ki je poslušala že šesti govor, kar otrpnila. Šele ko je končal, se je Treuhov zavedel, da tudi on ni niti besedice črhnil o tramvaju. »Sramota,« ga je spreletelo, »ne znamo govoriti, še malo ne.« In prišel mu je na misel govor francoskega komunista, ki ga je poslušal na kongresu v Moskvi. Francoz je govoril o buržoaznem tisku. »Ti akrobati peresa,« je vzkliknil, »ti virtuozi farse, ti šakali rotacijskih strojev ...« Prvi del govora je Francoz govoril v tonu »la« drugi v tonu »do« in poslednji, patetični, v tonu »mi«. Kretnje je imel umerjene in lepe. »Mi pa govorimo, kot bi drva cepili,« je ugotovil Treuhov. »Bolje bi bilo, da bi molčali.« Bilo je že čisto temno, ko je predsednik gubernij skega izvršnega komiteja s škarjami prerezal rdeči trak, ki je zapiral izhod iz remize. Delavci in predstavniki množičnih organizacij so se hrupoma začeli usedati v vozove. Tenko je zazvončkljalo in prvi voz, ki ga je upravljal Treuhov sam, je zapeljal iz remize ob oglušujočih krikih množice in ob stokih godbe. Razstavljeni vozovi so se zdeli še bolj sijajni kot podnevi. Drug za drugim so drdrali po Gosišču. Ko so smuknili pod železniški most, so se začeli zlagoma vzpenjati v mesto in so zavili na Veliko Puškinovo ulico. V drugem vozu se je peljal orkester in, moleč trobente skoz okno, igral koračnico Budennega. i! i' i! ■< i! (J I 1 dva koraka, plane in ga zgrabi za vrat. — Čakaj, zdaj boš videl pravega vraga! Zora je vrisnila in skočila za oreh. Izza d. la je takoj pogledalo eno samo njeno ble-sc® _ in preplašeno očesce. Gledala je, kako Baja če prestrašenega Boba med sončnice in si P tiskala ročico na razbijajoče srce. — Joj, ubogi Bobek!... Uh, kako je tale BaJ močan, uh, kako je močan! Utihnila je, se namrščila in glasno rekla razcveteni grmič poznega jesenskega cvetja; — Res ni lepo prisluškovati. Eh, tale Baja j vse pokvaril, ta neotesanec. — Medtem je Baja vlekel svojo žrtev skozi zr le visoke sončnice in maščevalno renčal: . —- Tvoj veliki petek je tu, poslovi se oa Ijenja.' Znaš molitev za pokoj duše: »Vzemi z lja, kar je tvojega...?« *nj — Ne znam, res ne! — je jadikoval nesr^ ujetnik. — Danes zvečer se je bom naučil. ,g — Danes zvečer boš ti že blagopokojm-tulil Baja. tre- Pri tem sta naletela na našo zasedo m v nutku smo se zgnetli okrog njiju, škodozeu smo se posmehovali ujetemu Bobu Pujsu. ? — Kako se je mala hijena le ujela v z an — se spači De-De-Ha. . — Če ga bomo obesili, nate moj prostovoljno ponudi Hamid Rus in p°m B druščini okrog sebe. , na — A ne, ne ga bomo raje s sekiro, taim tnalu je, — predlaga Krsto Bolha. x ji od Bobo je zijal okoli sebe, ko da se cua, ,g kod nas je naenkrat toliko, toda Baja J ukazal: , teIni — Sedi lepo na tla in odgovarjaj Prea„9 —• častitljivimi starinami: kakšen je Bajev no — Lep, zelo lep, — zamijavka Pujs. — Ali škriplje? —- grmi Baja. . c — Ne škriplje, — zagotavlja mali lažniv s — Samo trobi včasih! — se je vtaknil v* Dule Hajduk. . o n0ge? — Kolikokrat na teden si Baja umiva — Sedemkrat! — je gladko odlajnal ^ — Pretiravaš! — zamomlja Hamid R Sedemkrat, toda na leto. — za- — Kolikokrat si premlatil Baja? je zavp sliševalec. — še nikoli! — prizna petoliznik. Baja se je obrnil k nam. . resnl" — Častitljive starine, govori tale deče — čisto resnico! — so zavpile »starine«- — Ga spustimo ali ga premlatimo? ^ j-ušči-— Spustimo! — je izglasovala vesela na, samo Dule Hajduk zagodrnja: — Premlatimo, pa potem spustimo- — 9lI1o-Brž ko je Bobo čul za razsodbo, je n0ge čen zdirjal skozi sončnice, kolikor so s nesle, Branko Mandič pa je zaklical za nj — Kam tako hitro, Zoro počakaj! XVII oil. Po dogodku z Bobom se je naš Baja_ olJ1e-Nehal je tekati za Zoro in kadar jo je nil, je samo zamahnil z roko. iajik° z — Kar Boba Pujsa naj ima. Ce s vgč. njim hihita in pomenkuje, je ne mara Stekli smo k Bobu in mu povedal ■ p0;d9 — Hej, veliki osvajalec, Baja ti Z ^ J — Ciganom naj jo da! — je Pihal®sfbei vr9,> je od Bajeve krepke šape še zmerom ^ m« Zora Kutič pa se je delala, ko 00% ne ve o njunem spopadu. Ko jo je *venita v.1fl vprašal, če ji ni nič žal, da se ne zm zanjo ne Baja ne Bobo, je začuden obrvi. manjkovalo. S smotrno in sistematično vzgojo svojih ljudi so dosegli, da imajo na razpolago dovolj kvalificiranih ljudi. Poleg tega je mnogo teh ljudi prešlo v industrijo na razna druga primerna delovna mesta. Kljub temu, da imajo dovolj lastne delovne sile, jim še vedno primanjkuje moških trgovskih delavcev. Delavski svet in upravni odbor redno zasledujeta vsa dogajanja v podjetju in dajeta smernice za nadaljnje delo. V pomoč DS in UO pa so sveti ekonomskih enot. Obračune osebnega dohodka in dohodka imajo urejene po ekonomskih enotah tako, da so te zainteresirane za čimbolj še gospodarjenje in učinek pri delu. TUDI DRUŽABNO ŽIVLJENJE JE RAZGIBANO Družabno življenje se v glavnem razvija v okviru sindikalne podružnice, ki organizira vsako leto kolektivne izlete. Prav tako je na pobudo sindikalne podružnice podjetje najelo sobo v počitniškem domu v Belem križu, kjer lahko člani kolektiva preživijo svoj letni dopust. Vsak član kolektiva ima tudi možnost, da gre na dopust v katerikoli počitniški dom, del sredstev pa mu za kritje stroškov povrne podjetje. člani kolektiva se udejstvujejo tudi v športu in to predvsem v kegljanju in šahiranju. Trgopromet pimerjava nekaterih podatkov ZA PETLETNO OBDOBJE Indeks 1958 100 , 1959 1960 1961 1962 Vrednost osn. sred. 156 173 202 222 Poslovni sklad 127 143 154 200 Sklad skup. porabe — 100 157 540 Rezervni sklad 141 188 171 242 Celotni dohodek 123 144 169 161 Neto produkt 119 188 258 281 Dohodek 162 270 370 360 Skladi 250 550 865 760 Osebni dohodki 140 180 260 271 Povpreč. zaposlenih 100 105 117 124 Neto produkt na zaposlenega 100 148 185 181 novi lokali ustanovili so grosistično podjetje Trgopromet in trgovine, ki so poslovale kot samostojna podjetja. Ta organizacija pa ni bila najboljša zaradi razdrobljenosti sredstev, ki so bila potrebna za obnovo trgovskih lokalov. Tako so že leta 1958 priključili vse trgovine grosističnemu podjetju Trgopromet. Že istega leta je podjetje odprlo v Kočevju novo trgovino Tehniko, ki je zadostila potrebe potrošnikov po tehničnem blagu in pohištvu. Podjetje je imelo tedaj 20 trgovin, leta 1961 pa so pod upravo podjetja priključili še sedem trgovin, ki so bile do tedaj v sklopu zadrug. Medtem ko je bilo v podjetju pred petimi leti zaposlenih približno 137 ljudi, jih je sedaj 170. Zlasti občuten napredek se * v . Trgovsko podjetje Trgopromet iz Ko-CevJa je od svojega začetka pa do danes Napravilo velik korak. Ta napredek je bil zlasti občuten v zadnjih letih, ko so člani kolektiva s smotrnim gospodarjenjem Ustvarili pogoje za razrast podjetja in s tem prispevali svoj delež naši družbi. Teta 1953 sta se iz okrajnega magacina ustanovili dve podjetji: Trgopromet in "testni magacin, vendar sta obstojala le Sest let. Leta 1954 sta se razformirala in ZADOVOLJSTVO POTROŠNIKOV, NJIHOVO ZADOVOLJSTVO Kolektiv Trgoprometa se trudi, da bi zadovoljil zahtevam potrošnika, kar pa vedno ni mogoče. Se vedno ne morejo zadovoljiti posamezne kupce zaradi nezadostne izbire blaga, ki ga še vedno primanjkuje. Vsekakor pa želijo člani kolektiva več sodelovanja s strani potrošnikov, ki bi lahko s svojimi predlogi koristili tako kolektivu kakor tudi svojim zahtevam. Tako vsklajeno sodelovanje med potrošnikom in podjetjem pa bi rodilo še lepše sadove, s katerimi bi bili zadovoljni tako člani kolektiva kakor tudi potrošniki. Zadovoljstvo potrošnika je osnovno vodilo tudi članom kolektiva Trgoprometa. Se malo nas loči do obletnice Kočevskega zbora, samo še malo in v Kočevje se bodo vračali stari borci in aktivisti. Toda ne bodo prišli sami, obiskali ga bodo tudi drugi, čudili se bodo, kako se je vse spremenilo, presenečeni bodo nad novimi stavbami, lepo urejenimi nasadi in ne nazadnje nad našimi sodobno urejenimi trgovinami, v katerih bodo gotovo toplo sprejeti in solidno postreženi. To pa bo vsekakor veliko priznanje kolektivu, ki bo s svojimi moderno urejenimi lokali prispeval nemajhen del k obletnici zbora. M. Math Lepo urejena trgovina v Banja Loki Trgovina v Papežih Foto Briški vidi v blagovnem prometu, ki je leta 1958 znašal milijardo 450 milijonov dinarjev, lansko leto pa je porasel na dve milijardi 430 milijonov din. Za letos planirajo, da bodo realizacijo še presegli in sicer bo ta znašala preko dve milijardi in pol. V prvem polletju letos jim je uspelo ustvariti milijardo 255 milijonov din blagovnega prometa. SODOBNO UREJENI LOKALI Zaradi pomanjkanja sredstev kakor tudi zaradi razdrobljenosti podjetje do leta 1958 ni bilo zmožno vlagati večjih sredstev za popravila in izboljšanje trgovskih lokalov. Občutno pa se je to spremenilo v naslednjih letih, saj so do prejšnjega leta obnovili več trgovin. V letošnjem letu pa so dobile novo, prikupnejšo podobo trgovine v Papežih, Banja loki, štalcerjih in Železnina v Kočevju, obnavljajo pa tudi trgovino Hrana v Kočevju in Živila v Moz-Iju. Za obnovo trgovin v letošnjem letu bodo vložili skoraj 20 milijonov din in to lastnih sredstev. Letos bodo verjetno začeli graditi tudi skladišče, ki bo služilo za shranjevanje alkoholnih pijač, gradbenega materiala in pohištva. To skladišče bodo gradili postopno. Podjetje bo še letos nabavilo en kamion, ki bo v glavnem služil le za dovoz sadja in zelenjave. V perspektivi imajo tudi gradnjo nove samopostrežne trgovine,, ki bo še bolj zadovoljila potrebe potrošnikov. SAMI SO VZGOJILI KADRE Veliko skrb so posvetili tudi vzgoji kvalificiranih kadrov, katerih je vsa leta pri- Novo skladišče Trgoprometa Foto Briški TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Nov uspeh NK Kočevje Največji uspeh NK Kočevje je nedvomno zmaga v finalu za jugoslovanski pokal.' Premagali so moštvo Doba s 6:5. Za zasluženo zmago so prejeli lep prehoden pokal, ki jim ga je podelil predsednik ljubljanske nogometne podzveze tov. Goli. Pot do finala, ki jo je moral NK Kočevje preigrati, je bila težka. V polfinalu je namreč izločil kandidata za SCL Bratstvo iz Hrastnika. NK KOČEVJE : BRATSTVO (3:2) 5:3 V četrtek, 11. julija je v Kočevju gostovalo moštvo Bratstva iz Hrastnika. Za tekmo je med gledalci vladalo precejšnje zanimanje, saj se jih je zbralo okoli 500. Pred začetkom tekme je tov. Goli, predsednik NPL, podelil obema ekipama pokale za osvobojeno prvo mesto v prvenstvenem tekmovanju. Takoj po sodniškem žvižgu so gosti zelo močno napadli in razbili obrambo domačinov. Nesrečen slučaj (avtogol) in žoga se je znašla v mreži 1:0 za goste. Toda ta gol ni vzel domačinom morale, takoj so iz prostega strela izenačili. Ko smo najbolj pričakovali '>-ugi gol za domačine, so gostje iz hitrega protinapada zopet povedli z 2:1. Z velikim trudom so domačini ponovno izenačili. Ko se je prvi polčas nagibal proti koncu, so domačini po lepih podajah dosegli vodilni gol. Za prvi polčas lahko rečemo, da sta bili obe moštvi enakovredni. Po začetnem udarcu v drugem polčasu so se pričele še hujše borbe za vsako žogo. Domačini so hoteli obdržati prednost iz prvega polčasa, gostje pa izenačiti. Toda ndkohko več iniciative so imeli domačini. Po lepi kombinaciji so povišali na 4:2. S tem so se vsi upi g' stov podrli, kljub temu jim je uspelo rezultat znižati na 4:3. Proti koncu tekme so domačini dosegli še en gol in s tem prepričljivo zmago. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Publika je to zmago toplo pozdravila. NK KOČEVJE : DOB (2:4) (4:4) 6:5 V V podzveznem finalu sta se srečali enajsterici Kočevja in Doba. Slabo vreme in hud naliv sta nrecej vplivala na igro. Toda publike to ni motilo, da ne bi prišla bodrit svoje ljubljence. Že po nekaj minutah igre so domačini povedli. Gostje so hoteli na vsak način izenačiti, kar jim je tudi uspelo. Gol so dosegli iz prostega strela iz velike razdalje. Tega gola je delno kriv vratar domačinov, ker ni pravočasno posredoval. Ko je publika od svojega moštva največ pričakovala, je na igrišču nastal velik preobrat. Gostje so namreč iz dveh protinapadov dosegli dva gola. Moštvo Kočevja je v tem delu-igre popolnoma zatajilo. To pa ni bila samo krivda igralcev, temveč mokro igrišče in zelo slabi čevlji. Domačinom je v nadaljevanju uspelo rezultat znižati na 3:2. Pri tem rezultatu pa ni ostalo dolgo, ker so gostje zopet zvišali na 4:2. S tem rezultatom so šli igralci na počitek. Takoj po začetnem udarcu v drugem polčasu so domačini močno pritisnili. Rezultat so ponovno znižali na 4:3. Ko je bila premoč domačinov res očitna, so dosegli gol in s tem izenačenje 4:4. Po tem golu se igralci niso več posebno trudili, čakali so namreč, da bodo v podaljšku izkoristili svojo premoč V podaljšku dvakrat po 15 minut so domačini dosegli po lepih podajah še dva gola. To je bila prevelika prednost, da bi jo lahko gostje izenačili. Proti koncu je gostom uspelo po lepi solo akciji končni rezultat znižati na 6 : 5. Kot pokalni zmagovalci LNP se je moštvo uvrstilo med 16 najboljših enajsteric v Sloveniji, če se bo Kočevje v nadaljevanju še tako srčno borilo kot se je do sedaj, bo presenetilo marsikaterega nasprotnika. Lunder Nove Z dograditvijo ceste Ljubljana—Kočevje se bodo odprle nove možnosti razvoja turizma in planinarstva na področju občine Kočevje, V tem letu mora biti izdelan 7-letni perspektivni plan razvoja turizma, za katerega bo treba končno le priti na jasno, kakšnega in v kakšnem obsegu ga Ixwno gradili z ozirom na možnosti in želje onih, ki jim bo turizem komercialna naloga in enakovredna veja gospodarstva. O tem je bilo načelno že (i r i • • v v tiegljisce Začeli so marca letos na pobudo Združenja rezervnih oficirjev. Zbrali so se najbolj vneta privrženci kegljaškega športa v Ribnici in ustanovili kegljaški klub. Število članov je hitro naraščalo, tako da šteje danes KK že okrog 120 članov. Kegljači so si zadali že ob ustanovitvi kluba veliko nalogo: zgraditi sodobno kegljišče, ki bo v ponos Ribnici. Maja so zapeli prvi krampi in lopate v bližini železniške postaje med Kolodvorsko ulico in obrati INLESA, člani kegljaškega društva se v lepem številu udeležujejo prostovoljnega dela. Veliko pomoč nudijo z delom tudi pripadniki garnizije JLA ter člani delovnega kolektiva Kovinskega podjetja. Odbor KK pa pričakuje, da bodo priskočili na pomoč pad gradnji kegljišča tud:i člani delovnega kolektiva »INLES« Ribnica, ker doslej tega niso storili. Veliko razumevanje za KK je pokazala občinska skupščina Ribnica. Vsem, M so doslej sodelovali pri grad- Zlata poroka Klepčevih Zakonca Klepač iz Stalcerjev 4 pri Kočevju sta pred kratki^1 praznovala pomemben življenjski jubilej — 50-letnico skupni življenja. Ko smo ju obiskali, smo ju našli doma sredi druži116 vnuki in Klepcev oče nam je o njunem skupnem življenju povede takole: »živeli smo v Goratih pri Gabru. Zemlje je bilo malo in ^ 9-letni deček sem začel delati v gozdu. V gozdu sem delal polni ^ 40 let; gozdaril sem po Franciji, Avstriji, Romuniji in pri nas Slavoniji, da sem lahko preživljal številno družino...« Po okupaciji Jugoslavije je prišlo do najtežjih preizkušenj jj* najhujših dni Klepčeve družine. Okupator je vso družino v internacijo na Rab, kjer so bili razdeljeni, da so se lahko Vide Kljub visokim letom sta Klcp-čeva mama in ata še čila in zadovoljna le skozi žično ograjo. Zaradi lakote so Klepčevemu očetu na Rabu starši in en sin. Ko se je Klepteva družina leta W . vrnila domov, je oče tehtal samo 38 kilogramov. Dom so porušen, zato so se preselili v Rogati hrib. Eden od sinov se L pridružil partizanom, drugi pa je z NOB sodeloval kot terens obveščevalec. ,e Ko je bil sovražnik pregnan in domovina osvobojena, si« Klepčeva preselila v Stalcerje, kjer še sedaj živita v krogu dr žine. Obema slavljencema tudi mi iskreno čestitamo in pn želimo še veliko srečnih, zdravih let. Ing. M. B- naloge turizma veliko pisanega in prcmleva-■nega. Ker se nam cesta, s katero smo se do sedaj tako radi opravičili, z veliko naglico bliža, je skrajni čas, da se pristopi k določnejšemu delu za poživitev te zelo važne gospodarske panoge našega kraja. Svet za blagovni promet in turizem pri občinski skupščini Kočevje bo moral o tem vprašanju Ukrepati izdatneje kot do sedaj. Tudi turistično in planinsko društvo se pripravljata po svojih gradijo nji kegljišča, se odbor KK lepo zahvaljuje in prosi tudi za naprej za sodelovanje in pomoč. Kegljišče bo moderno, štiri-stezno in pokrito. Poleg kegljišča bo bufet. Predračun za celotno gradnjo je okrog 25 milijonov dinarjev. Zaenkrat imajo sredstev zelo malo, imajo pa trdno voljo, da stvar izpeljejo do konca. Začeli so takorekoč iz nič. Do danes so že precej naredili. Temelje za kegljišče imajo že zabetonirane, predvidoma do dneva JLA — 22. decembra pa naj bi bilo kegljišče že toliko dograjeno, da bi lahko začeli s tekmovanji. Upravni odbor kegljaškega društva in vsi člani zaslužijo vso pohvalo za začeto delo, da zgrade nov športni objekt, ki bo marsikateremu delovnemu človeku po opravljenem delu služil v zabavo in razvedrilo. Želimo le, da vsi, ki jim je ta šport pri srcu, materialno podpro njihove napore. K. O. možnostih na nove naloge. T ^ nutno je v teku skupna akcija označevanje več izletniških oK v šev, ki bodo prišli prvenstven poštev že za 20-letnico Koc« skega zbora. Ves material za marl tki ram ie skupine Stojna je gotov in b° ^ n pri-1 " V tem ta mesec razpeljan in pritrjen _ obeležna mesta. V tem sist ^ markiranih cest, potov in stez ^ do osrednje točke Mestni (1022), Fridrihštajn (971 m). , lenji studenec — koča PD (° , ter Ledena jama, Jama -tr?V skatov in Leonorina jama. JV izvršene po cije bodo predpisih za tovrstno ozna-nje merodajnih zvez z naplVflrni. tablami, smerniki in ozn‘ lt^or' Na vseh bodo označene na Jo ske višine in čas zmerne h J zaželjenih objektov. To koristno akcijo bosta s|i;n-no izvedla turistično in PJ^ ^ iiv iz.vcu.ia, uvu.iswmav -- -.o sko društvo, kajti to je osnov^ smotrni razvoj izletništva vsem za domačine. Člani d uVj- ki vodijo to delo, pričakuje.! g0i-devnosti vseh, posebno Pa pe ske mladine, da teh znaK aii bodo namerno poškodoval ^ uničevali. Starše Pr?sl!ILtnoSt* svoje otroke pouče o kon= re-teh znakov ,ki so često ed' ,c; je šitelj neprevidnega izletnik ■ n£- zašel in zamešal po gozdu, i no so te oznake zaščitene občinskim odlokom, Ta mesec bo izvršena^tudi^,- cija markacij smeri c"elo- Rog—Baza 20, kjer bo zfJ p od' ten sistem komunikacij teg ročja in bo izvršena zveza^.^ja-kacijami novomeškega lx) V delu je še material za ječanje skupine z osredau gie<> kami Stari log — Cesta " A A. - Rog. Razstava predšolskih otrok cibln»i'nVHneVa VStaje bado cb iStavii: 1 V tca na Rudniku raztopi rn S~rJe otroške izdelke iz loletrvf’ škateli in tub. Cc- otrok-i . Pmdnosit in vztrajnost kih v Pokazana v teh izdel-trebno ška'tel-i ie bilo podil vlak if,™* Tonček nare-gnetpm • K’ , k°llko vztrajnosti v tienju Sline, da je nastal slon. smo jim obljubili. Lepo je v vrtcu, smeh in pesem jim krajšajo bivanja v ustanovi, zelo pogrešajo vode v svojem bazenu, da bi se v tej hudi vročini ohladili. Pomanjkanje vode nam otežkoča tudi delo ter z veseljem pričakujemo dneva, ko bo voda tudi pri nas tekla ves dan. Starši otrok znajo ceniti skupno vzgojo in dan ne vidijo. Dopoldanska služba matere in popoldanska šola otroka je temu vzrok. To je bil tudi povod, da smo v naših že tako tesnih prostorih lansko leto pričeli s šolsko skupino. Tudi v letošnjem šolskem letu bo naša ustanova imela to obliko dela. Mnenja smo, da so naše otroške ustanove v resnici velika razbre- stav!?* 'Z ,Yr*ca Čebelica v Kočevju so pred kratkim napravili raz-^ svojih izdelkov. Takole jih je dobil naš fotoreporter... Seveda slop P? mnenju Marjance je . samo ni živ. Otroška Jija je v resnici neizčrpna, kasnjn* S010 2 razstavo malo zakolom 7 haših otrok je bilo v Pa ie ti bn Belem križu, 6 otrok svoj Rudnik poslal brezplačno v Jopjj amping v Biogradu. Iz ko-gtireij50 °troci prišli zdravi, zavra^. ln zadovoljni. Na njih po-morali počakati, saj skrb v otroških vrtcih. Kolektiv rudnika je z razumevanjem obljubil stavbo primerno urediti, tako da bomo z delom v bližnji bodočnosti lahko ponovno pričeli. V vrtcu imamo tudi šolarje, ki imajo pri nas vso pomoč pri učenju. Slednje je za mnoge matere velika razbremenitev, saj dostikrat ne utegnejo pomagati otroku pri učenju ali pa ga po ves Piše Jožek rilRi stric urednik! Rtma sreče, posebno v 2e to j n<\- Vse mu gre narobe, uu je dobil za ženo našo , —V podjetju se je ?kUpaj’_ Bresta z eno deklico z?tieni]) i UPai’-n^ CT'W“1'U ** VJCJV11W se nian, a to°rje. Seveda brez na-redila i_" ^sta deklica si je na-Pa jv, P° frizuro, naš ata se je Pfav jG koraj čisto poravnal, čela rekei °mgače ves puklast. Ata ^ Je to arra’ 5*a mora na morje, da hxj ti,Ja, njega edina rešitev, dtorjy nd&tal še živ. Ker edino ti? zdr;nti, ■ fahko ozdravi reumo; ‘ti sarn ,nik°vem nasvetu mora .Pravi] ir86 mu bodo tudi živci eVipe : ’ m tako bi bilo zaradi ti6 bi »a> živcev vse v redu, če ddčrt. m,ama zvedela za atov Pdleg jv, d j bo pa naš ata doma izbito ni v ° in živcev zdravil še Jti61 skriti?’ detiar> katerega je iti, marrun,,8a, tia, dopust, bo šel pa Iziti.1 ata ^nvti eko' Dmsič spet je ,ti!etu v smolo na dan borcev na t,f?ležil ktit'’ ki se Ba je tieJo je titi1 rezervni oficir. Kasti; vse dohtiIX>yedovaI- da bi bile t^dVeč si °’ ko bi ne bila hrana jpga je D., aa. in mastna, poleg tj /ata ****, še dcž°vati, da vj? odejo zastonj prenašal Pelf P^mer«1 n je Vzel Mbo >>za rviJal j. a • Domov se je pri- Ust’ deiai ',UiStirn’ Pa bi šed raje v JLLrecej jezen se ie 3 kjer ,j?dvorski restavra-D^iečenLd0^vel še eno veliko J kelnard nam- reč nista mogli postreči trinajst gostov, tako da je čakal na dva deti polnih 20 minut. Videl je tudi, da ena kelnarca ni hotela prodati politank dvema otrokoma, ker sta ji ponujala 100-dinar-ski bankovec .Ata je rekel, da ti dve kelnarci najbrž nista plačani po učinku in da naj drugič, kadar bosta še skupaj v službi, obesita na vrata listek »Gostom vstop prepovedan«, pa bosta imeli mir. Še večjo smolo ima naš ata zadnje čase z nabavo kruha. Mama mu namreč porine v roko cekar in kakšnega stotaka in ga nažene v mesto po nakupu. Zadnjič ata dolgo ni bilo in mama je že jezno sopihala po kuhinji, češ da se ga bo ta klada lesena spet nažrla. No, pa ata je prišel domov čisto v redu, samo brez kruha. Dejal je, da je moral povsod čakati, v pekariji pa je čakal skoraj eno uro, ker so obljubili, da bo kruh v tem času pečen. Ko pa so ga prinesli, je bil samo črn. Bel bo čez eno uro, so dejali. Pa niti črnega ni dobil, ker so ga ljudje razgrabili takoj ko so ga prinesli v prodajalno. Mama mu ni verjela, ko pa se je naslednje dni sama prepričala, je dejala, da ne razume, kako da ne morejo napeči dovolj kruha in imajo tako gnečo v prodajalni, tržnica pa sameva skoraj prazna... Vidiiš, dragi stric urednik, da naš ata res nima sreče. Z več sreče te pozdravlja tvoj dopisnik Jožek. meni te v delovne žene, ki se z zavestjo, da je otrok dobro preskrbljen, lažje posveča delu na svojem delovnem mestu. Vsem našim cicibančkom, ki bodo letos prestopili prag šole, pa želimo, da so tako pridni in vztrajni, kot so bili pri nas in da še nadalje prihajajo v vrtec, z živahnostjo in sproščenostjo. SJ KEGLJAŠKA REPREZENTANCA MEST SLOVENIJE V KOČEVJU V počastitev Dneva vstaje 22. julija in 20-letnice Kočevskega zbora bo 21. in 22. julija 1963 v Kočevju kegljaško tekmovanje mestnih reprezentanc v borbenih igrah. 2e več let reprezentance slovenskih mest tradicionalno tekmujejo na dan vstaje za prehodni pokal Kegljaške zveze Slovenije. To pomembno kvalitetno tekmovanje je letos zaupano v organizacijo kegljaškemu klubu Kočevje. Prireditev je v okviru mnogih športnih prireditev in proslav, ki jih posamezna športna društva in klubi v Kočevju prirejajo v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora. Na tem tekmovanju se bodo pomerili športniki-kegljači iz vseh večjih slovenskih mest — Maribora, Celja, Ljubljane in drugih. Nastopilo bo po dosedanjih prijavah 8 mestnih reprezentanc. Tudi Kočevje bo zastopano z dvema moštvoma. V tekmovanju bodo nastopili tudi republiški in zvezni reprezentanti, zato bo tekmovanje zelo kvalitetno. Otvoritev tekmovanja bo v nedeljo, 21. 7. ob 15. uri na kegljišču v Kočevju. Na dan vstaje, 22. julija, bo odigran dvoboj med reprezentancama Ljubljane in Kočevja v disciplini 6 X 200 lučajev. SMRT V NEMČIJI 8. julija se je na sezonskem delu v Nemčiji smrtno ponesrečila 20-letna Anica Vesel iz Globeli 11. Na sezonskem delu je bila od jeseni preteklega leta. KAJ MARA FANTIČEK, KI ZDRAV JE NA NOGAH ... t Urban j z Ribnce ♦ Prauga zludja s'm s’ n'špi- T lou s suj’m pisajnam. Johana, 4 mu j a tastara, me je ceu kejd’n ♦ najkaj postran' gljedala, tok d’ T s’m se žje kar matu bau, po- ♦ tlaj s’m pa vidu, d’ so us’ ri- ♦ bušk’ Urban’ glih tak’ rajvež’, T k so tud' nihave tastare mi-X sine, d' so oni tistu kracal’. ♦ Zdaj k m’ je zadnč toku fajn Z ratalu, s’m s’ djau, d’ b’ še kaj 4 n’pisou. Z’ n’pisat je pa tiilku, ♦ d’ n’ vajm kej b’ zčjeu. K ga Z žje rad malu ciiknem, b’ z čjeu X kar p’r štarijah, prouz'prou ♦ p’r naš’ tanuov’ kavarn’ u Z grad’, k jo žje dajlajo n vajm 4 kiilku lajt. žje doskrat so jo ♦ otvarjal’, pa še zdaj naj gotuo-z va in m’nde še zlajpa n’ buo. X Rjakl’ so, d buo z lajtašn ob- ♦ činsk’ prazn’k, pa naj blu n’č, z zdaj pa praujo, d’ buo ankrat X augusta, ke do festivala, pa ♦ misl’m, d’ tild Vkrat n’ buo z ra’č. Tiilkrat so žje u tist’m X kiirn'k’ dajlal’ prezide, potlaj ♦ pa spet podjeral’, pa spjet zi-Z dal’ in podjeral’ in ku je blu X žje gotuovu, je pršu tist’ žu- ♦ njer, k je n’črte dajlou pa je Z rjeku, nak toku n' buo šlu, ♦ dajte podrt' potlaj buomo pa ♦ spjet vidi’. Drvarja je šlu pa žje J tiilku, d’ b’ bla tista restaura-4 cija n’ Johanoum’ vrt’ lohku ♦ žje gotuova, k’ b’ se praj zmi-z sin’ najno in use tadruge šta-4 rije b’ ble lohku popraulene in ♦ zrihtane, d’ b’ člouk lohku po Z človajšku popiu tist’ fjerklc’k. 4 No, z’ kavarno praujo, d’ buo Ž jertik do j’sjen’, zidar j’ nuotr’ Z pa so djal’, da prom gvišnu z' ♦ občinsk’ prazn’k, č’ buo Vkrat Z še občina, drgač č’ ra' buo ob-Z čine, ra’ buo prazn’ka pa še ka-4 varne ra’ buodo muogl’ odprt. Z Povajdou b’ še tu, k’ s’m Z glih u grad’, d’ so podrl’ tistu ♦ otruošku igrišče u njam’ d’ ga Z buodo dal’ drgam, pa je use Z ostalu kar tam ra’ tlaj'i, d’ še ♦ b'l grdu zgljeda, mule’ jp t. tild’ tastar’ mule'!) se zdaj igrajo pa ra’ lajtn’m uodr’ t->ku, d’ ga r’skopavajo pa še koku dr’-gač dajlajo škuodo. Jest ra’ vajm, kdu buo use tu plačno, d’ b’ pa dal’ ke kašnga penzjo-nista k’ b’ mjerkuo, pa m’nde naj drvarja. Potlaj b’ povajdou še, d’ u Ribnc’ težku dobiš kruh, k' ga zmjeraj zmanka al je pa toku z'pecen d’ hrusta ku b’ šuodr’ ju. Kaj ste tiid u Kočjeuj’ tak’ rajvež’ z’ kruh? Č’ ste, pa prou gvišnu najmate toku drage štaciine s sadjam in zelenjavo kokr p'r nas, tu pa z’tu, k' je Ribnca osnajst kilometru dja-leč od Kočjeuja... Jest t’ rja-čem, d’ muofš iskat toku maj-stu kukr je Ribnca z lučjo, z’tu pa po cajle dnjeve gorijo luč' po trg’, d’ jo ja njab’ kdu zgrajšu. Tuj od Johane Urban »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• SREČANJE Z MEDVEDOM (D. V.) — Pred časom je bil L. V. iz Roške ceste v Kočevju na lovu v gozdu v bližini Kočevja. Tedaj ga je nenadoma napadla medvedka in zaradi svoje iznajdljivosti se je lovec L. V. rešil tako, da mu je medvedka prizadejala le lahke telesne poškodbe. ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Travljanin Ahmed, delavec iz Kočevja, Reška 7a, star 23 let in Nimac Jelka, delavka iz Kočevja, Reška cesta 7a, stara 18 let; Martinčič Ema-nuel-Franc, delavec iz Gornjih Rozin 1, star 40 let in Marinč Bogdana, gospodinja iz Gornjih Rozin 1, stara 36 let; Brkič Jožef, delavec iz Kočevja, Reška cesta 13a, star 26 let in Sužniik Marija, delavka iz Kočevja, Reška cesta 13a, stara 26 let. V Ljubljani sta se poročila: Adamič Anton, profesor iz Kočevja, Reška cesta 16, star 27 let in S teh Ana, rentgen, -tehnik iz Vidma 9 — Dobrepolje, stara 21 let. Rodile so: Ravriša Silva iz Kočevske Reke 20 — deklico; v Novem mestu so rodile: Horvat Marija iz Kočevske Reke 30 — dečka; Hočevar Zlata iz Kočevja, Rudnik 23 — deklico; Kovačevič Ana iz Konca vasi 9 — deklico; Marič Bariča iz Mahovnika 24 — deklico; Ipavec Ljudmila iz Koprivnika 14 — deklico. V Ljubljani sta umrla: Gore Marica, učenka iz Kočevja, Tomšičeva 6, stara 7 let; Kuhar Franc, upokojenec iz Kočevja, Trg 3. oktobra 2, star 55 let. RIBNICA Umrla sta: Lovšin Franc, upokojenec iz Goriče vasi, star 67 let in Oražem Marija, kmetovalka iz Goriče vasi 72, star 65 let. LOŠKI POTOK Poročili so se: Jug Maksimilijan, elektromonte-r iz Ivanjega sela, star 29 let in Gregorič Marija, delavka iz Malega loga 40, stara 22 let; Kristan Vincencij, KOČEVJE; od 19. do 21. julija jugoslovanski barvni CS film »Obračun«, 22. in 23. julija ameriški film »črna orhideja«, 24. in 25. julija sovjetski film »Stari in .mladi«, 26. do 28. julija francoski CS film »Okus nasilja«. RUDNIK: 20. in 21. julija jugoslovanski film »Abeceda strahu«, 27. in 28. julija sovjetski film »Uličarka«. RIBNICA: 20. in 21. julija italijanski barvni film »Gremo v San Remo«, 27. in 28. julija bolgarski film »Sonce in senca«. SODRAŽICA: 20. in 21. julija francoski barvni CS film »Grbavi vitez«. Ob otvoritvi zdravstvenega doma v Sodražici 21. julija bodo ob 9. uri dopoldan predvajali domači film »Partizanski dokumenti«, 27. in 28. julija nemški film »Rdeči krog«. VELIKE LAŠČE: 20. in 21. julija zahodnonemški film »Zvezda Ria«, 27. in 28. julija ameriški barvni film »Imitacija življenja«. LOŠKI POTOK: 21. julija italijanski film »Rimljanka«, 28. julija ameriški barvni film »Osamljeni maščevalec«.. DOBREPOLJE: 20. in 21. julija ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy j a Duchina«, 24. julija italijanski film »Prekršek na begu«, 27. in 28. julija španski barvni film »Karmen iz Granade«. PONIKVE: 25. julija italijanski film »Prekršek na begu«. BROD NA KOLPI: 20. in 21. julija ameriški film »Fantovski ve- zidar iz Repen j, star 25 let in Mohar Amalija, delavka iz Malega loga 19, stara 23 let. DOLENJA VAS Rodile so: Gorše Mihaela, gospodinja iz Dolenje vasi 60 — dečka. V Grčaricah je rodila Novak Majda, delavka iz Ribnice 162 — deklico. DRAGA V Ljubljani sta sc poročila: Marinčič Vladimir, delavec iz Podpreske 6, star 23 let in Troha Antonija, delavka iz Podpreske 22. stara 21 let. Rodili sta: Raj šel Frančiška iz Podplanine 19 — dečka; Urh Slavka iz Medvedjaka — deklico. Umrla je: Urh Frančiška, upokojenka iz Ornega potoka 14, stara 80 let. ČESTITKA Ljubi ženki Matildi Pogačar želijo za rojstni dan vse najboljše njen mož in domači. PRODAM Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Seškova 10 (pritličje). PRODAM Prodam motorno kolo NSU Pri-ma 175 ccm. Naslov na upravi Novic. PRODAM Prodam dobro ohranjeno tro-delno omaro. Rožna ulica 12a — Kočevje. OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da je trgovina Pletiljstva Kočevje zaradi letnega dopusta zaprta od 17. do 31. julija. Pletiljstvo — Kočevje D čer«, 27. in 28. julija francosko-madžarski film »Lepotica in cigan«. PREDGRAD: 20. in 21. julija ameriški barvni film »Starec in morje«, 27. in 28 julija poljski film »Likvidacija«. OSILNICA: 21. julija francoski film »Resnica«. Ko je podjetje pripravljalo in sprejemalo plan za tekoče leto, se niso ozirali na dokaj slab plas- ma proizvodov na domačem trgu v prvem polletju preteklega leta, pač pa so planirali na realnih osnovah in zmogljivostih. Da pa bi podjetje plan, ki je za 11 % višji od lanskega, lahko realizara- lo, je bilo treba nujno temeljito analizirati tržišče. Po razgovorih s sorodnimi podjetji in kupci jim je uspelo pridobiti odjemalce za večje količine izdelkov. Komisija za štipendije pri Splošno gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje razpisuje natečaj za podelitev ENE ŠTIPENDIJE kandidatu-tki za študij na fakulteti za geodezijo, gradbeništvo in arhitekturo — oddelek za arhitekturo. Pogoji: Kandidat mora imeti dovršeno popolno srednjo šolo. Prednost pri dodeljevanju štipendije ima tisti, ki že obiskuje fakulteto — oddelek za arhitekturo. Prošnje vložite pri kadrovski službi podjetja. Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje ska služba kadrov- obvešča da sprejme v uk UČENCE ZA ZIDARSKO IN TESARSKO STROKO. Pogoji: Kandidati morajo imeti dovršeno osemletko, morajo biti zdravi in imeti veselje do uka v zidarski in tesarski stroki. Prošnje vložite pri kadrovski službi podjetja, ki daje tudi ostala pojasnila o pogojih za učenje. »INLES« — Kombinat lesne industrije Ribnica — Tehnično vodstvo obratov Ribnica, razpisuje naslednja delovna mesta: VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV za razna dela v lesni industriji. Nastop dela takoj! Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja. Samsko stanovanje za moške delavce preskrbljeno. Pismene vloge dostaviti takoj na naslov INLES — Tehnično vodstvo obratov Ribnica Obieslilo Uprava zdravstvenega doma v Kočevju ponovno obvešča vse starše otrok, ki so bili letos enkrat ali dvakrat cepljeni proti otroški paralizi, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, da bo tretje cepljenje, ki je bilo preloženo zaradi epidemije ošpic, za cepišče Stara cerkev dne 23. julija, cepišče Kočevje in Livold 24. julija, Rudnik in Zeljne Pa 26. julija 1963 ob isti uri in v istih prostorih. Zdravstveni dom Kočevje PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA Novi obratni prostori Vse to jim je veliko pripomoglo pri organizaciji dela in pravilnega razporeda delavcev (vsega skupaj je zaposlenih 27 ljudi). Že v začetku je proizvodnja stekla v dveh polnih izmenah, včasih tudi po IG ur. Sedaj imajo prodano vso proizvodnjo za tri mesece naprej. Letni plan so si postavili v višini 76 milijonov, od tega 69 milijonov plačane realizacije. V polletju je podjetje plan plačane realizacije preseglo za 5 %. Fakturirana realizacija v prvem polletju OB CESTI V LOŠKI POTOK GRADE V SODRAŽICI NOVO HALO ŽIČNIH PLETENIN je znašala 48 milijonov % 19,400), kar predstavlja v 147,4 %; plačana realizacija J primeijavi z lanskim letom d . žena z 206 %, plan plačane rea 1 v cije 111 %, obseg proizvodnje primerjavi z lanskim letom jR 132 %. Plan polletne proizvod? i oz. realizacije je dosežen l* ' Podjetju so se letos °dPrl®pre-like možnosti razvoja. V že lt jetem investicijskem Pr°frntloV se predvideli okrog 46 mihJ investicij, od tega 19 milij°d? ^i-strojno opremo ter okrog J lij ono v za gradnjo nove hale- Ker so dosedanji P^S * *več' mračni in tesni in ovirajo se jPo, ji razmah proizvodnje je ’L poda so pričeli z gradnjo n,1stre’ slovnih prostorov, ki bodo ,njo zali njihovemu delu. Za S^pijO' bodo sami prispeva* l * *i l2 nov, 15 milijonov bo ObLO, 19 milijonov pa iz K o13 pri DIS. Nova hala bo sta** vo cesti proti Loškemu potoka tft-prostoina, svetla, rok °o8 * lo, * *jetOs' ve pa je zadnji november ko bodo tudi montirali str J