Političen list za slovenski narod. polti prejemal Talj»: 2a oelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 fld., i& četrt leta i fld., za en mesee 1 fld. 10 kr. 7 aiministrael]! prejeman reljš: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., ta četrt leta ) fld., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. veu na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Narečnino prejema opravništvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. yainanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja T»ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v sredo 2. aprila 1890. Letnilt XrVTlX. T prospeh društva sv. Cirila in -^letoda. Jen v srdci zapal, chrabrost bohatyrfl A bodem vojsko netušenych sil! Siiib jenom ten, kdo ztratil v sebe viru, A ma]ym ten, kdo zna jen maly cil. Svatopluk Čeeh. Odločilna za naše narodno živobitje sta in ostaneta šolstvo in jezikovna ravnopravnost. Dokler v tem oziru ni spolnjeno vse, česar zahteva narod naš, dotlej ni moči govoriti o konečni rešitvi narodnostnega vprašanja v Slovencih. Bilanca, kojo bi hotel slovenski narod v tem trenotji narediti, ni ugodna ne v šolskem, ne v narodnem oziru, temveč obratno jako tožna. Po vseh končinah slovenskih pokrajin, zlasti pa v dvojezičnih krajih, pojavlja se nedostatek slovenskih ljudskih šol. Ondi potujčuje se sto in sto otrok slovenskemu narodu, in ni je obrane zoper to. In kako je s to jezikovno ravnopravnostjo v krajih, kjer sta močnejša nemški in laški živelj, o tem nečemo tu razpravljati, ti odnošaji so le predobro poznati. Žalostni ti odnošaji prisilili so tudi narod naš, da se brani. Šolsko društvo sv. Cirila in Metoda pomoglo je doslej po svojih močeh k šolski in narodni organizaciji slovenskega ljudstva izdatno in je bilo vselej ondi na mestu, kjer je pretila nevarnost. Bode li kedaj to drugače ? Dokler bode »Schulverein" sestavno izpodrival slovenska tla, dokler bode društvo »Sudmark" s svojimi zakladi demoralizovalo slovenski Štajar in dokler bode konečno v slovenskem Eorotanu trajal zoper slovenske manjšine uničevalni boj za slovenskega življa obstoj, dotlej tudi mi ne bomo odložili orožja iz rok. Govor, kojega je imel dr. Chroust (recte Hrust) povodom založenja podružnice »Siidmarck" za spodnji Štajar v Celji, poudarjajoč, da se bode društvo držalo nasproti Slovencem načela: »Eeinem zuheb, aber auch keinem zuleide", nas ne navdaja z za- upanjem in nadejo, da se bodo ti odnošaji premenili v navedeni smeri. Odpor proti Slovencem v namešanih pokrajinah je strasten z nemške in laške strani in ni je nddeje, da bi se delovanje „Schul-vereina" in zdaj še društva »Sudmark" v gmotnem oziru omejilo in tako vsaj odstranilo jedro razprtij in narodnostne zavisti. V duhu uvidevamo, da bode nemško šolsko društvo »Schulverein", koje bode letos majnika meseca proslavljalo svojo desetletnico v gorenje-avstrijski stolici, v Lincu, s podvojeno silo poseglo v ponemčevanje slovenske dece, kar že naprej prorokuje nemško-nacijonalni tisek. Glede na to mora tudi nadalje s podvojeno močjo delovati naše slovensko šolsko društvo sv. Cirila in Metoda ter mora negovati narodni razvoj v dvojezičnih pokrajinah. Naš narodni obstanek terjal je in bode še zahteval mnogo žrtev v tem oziru. Nezagotovljena bodočnost našega naroda trka na duri, da pomnožimo svojo požrtvovalnost. Ravno v poslednji dobi se nam zdi, da je zanimanje za slovensko šolsko društvo nekoliko opešalo. Da bi bila to istina, navdajati nas mora povsem s togo. Saj je to društvo steber naših narodnih naporov, in žalostno bi bilo, ko bi to društvo, skrbeče za narodne pionirje, izgubivalo tiil. Dolžnost našega ljudstva je, da vse svoje moči osrednje v tem društvu. V očigled temu velikemu namenu morajo se povsem krajna vprašanja umikati v stran. Vsa podpora in požrtvovalnost našega naroda posvečena bodi temu prekoristnemu društvu. Naše narodne zbirke se ne smejo cepiti in ne pešati. Samo tedaj, če vse vrste naroda našega prispevajo v dosego tega narodnega programa, smemo se nadejati, da bomo dosti močni in okrepljeni, odbijati vse strastne napade in navale naših narodnih protivnikov. Takega spojila, kakoršno je slovensko šolsko društvo, treba našim narodnim manjšinam, kajti brez njega bila bi naša defenziva, naša obramba povsem nedostatna. In v tem zmislu priporočamo društvo sv. Cirila in Metoda vsem Slovencem, kajti namen njegov ni kakor straža porenska, da bi to branila, kar je bilo ugrabljenega sosedom, temveč da varuje in čuva po naših pradedih podedovano sveto slovensko imetje. Društvo sv. Cirila in Metoda bode pa tudi ? bodoče nezavedne budilo, slabe krepilo, pogumne podpiralo na trnjevem potu, le tem načinom bodemo vsako slovensko narodnostno manjšino, vsako slovensko selo na narodnem jezikovnem mejniku, katero napada nemški ali laški sosed, branili kakor junaei zaseko termopilsko. Fore^gerjeva volitev. (Dalje.) Njegova prevzvišenost gospod minister bogo-častja je nedavno prepovedal nedolžni slovenski katekizem v ljubljanski škofiji. Kaj je bilo na njem strašnega in državi pogubnega, nisem mogel poiz-vedeti, a svetoval bi mu pa vsekako, da naj mu predloži dr. Foregger svoj prostozidarski katekizem, V njem bi našel g. minister kot svetovalec krona-nega veličanstva strah in pogubo državi. Ne bom trdil, da ne govori omenjeni slovenski katekizem: Boga je treba bolj slušati kakor ljudi. Sedanji papež je nedavno poudarjal vernikom ta stavek, ki druzega sicer nič ne pravi, kakor kar se umeje samo ob sebi, namreč: Nikdo naj ne posluša človeka, če mu kaj nenravnega ukazuje. Deset milijonov katoliških mučenikov je potrdilo ta stavek. Katoliška cerkev prepoveduje maščevanje, zabranja revolucijo. Popolnoma nasprotno uči prostozidarstvo, katero ukazuje maščevanje, in stavi svojim kadoš-vitezem kot sveto dolžnost, na vse kriplje celo življenje zatirati svetovno in duhovsko oblast. To je svetla revolucija. Zgodovina spričuje, da so se prostozidarji in njih pristaši vdeleževah zadnjih sto let vseh revolucij od strašne francoske prekucije do najnovejše revolucije v Braziliji. Povsod začelo se je nasprotovanje altarju in končalo s prevrnenim prestolom. V Braziliji se je godilo istotako z Dom Pedrom. Skof olindski je moral v ječo; mej tem so zasedli prostozidarji vsa najboljša mesta v armadi in mornarici, sestavili začasno vlado, postavih se pred Dom Pedra LISTEK. Izpovedanja bivše^ prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) IX. Hudo se širi. Osnova. — La Lanterne. — La Petite Re-publique Franijaise. — Dva rablja otrok. — Delavci hudega. — Defrokani. — Zavedni zapeljivci. — Prenapeteži. — Nesebičnost. — Protiklerikalni ustav v Montreuil-sous-Bois-u. Ker sem bil izmed najbolj vnetih v razširjanju hudega, imam dolžnost pokazati osnovo, po kateri smo širili zlobnost. Od začetka svojega vojskovanja zoper vero mislil sem, da moram posebno na to meriti, da moji spisi proderejo v mala mesta iu vasi. Da to dosežem, sklenil sem posluževati se posredovanja najbolj razširjenih pariških in provincijalnih časnikov in jim dati zato veliko dobička. Šel sem najprej k vodji časnika »Lanterne", k gosp. Evgeniju Mayer-ju, in mu to-le predlagal: »Vi ste v zvezi s tremi ali štirimi sto prodajalci v provinciji; pošljete jim vsak dan precejšnje število izvodov svojega časnika. Vsled železničnih tarifov jih imate pravico poslati vselej do gotovega števila kilogramov, katero število pa redkokdaj do-sežete. No, jaz imam knjižice, katerih prodajo bi mogli Vaši prodajalci prevzeti; zakaj bi jih ne hoteli toliko doložiti, da dosežejo Vaši časniški zavoji dovoljeno težo? Vi jih boste službeno (brez poštnine) pošiljali svojim prodajalcem; in ti bodo po preteku gotovega časa po ravno tistem potu nazaj pošiljali tiste, katerih bi ne prodali. Ta zveza bi vse stranke oprostila prevožnine in bi bila torej vsem neizmerno ugodna." Gosp. Majer sprejme, in od takrat je prodajal svojim zaveznikom svoj časnik in še knjižure proti-klerikalne knjižnice. Pozneje mu je dajala knjigarna »de la rue des Ecoles" od svoje strani zvezkov in knjižic, vse, kar je izdala, in pošiljatve »Lanterne" so se kmalu izpremenile v pravo zasebno pošto. Tako je opravništvo časnika postalo oskrbništvo knjigarstva. Da se dobro razumejo koristi te zveze, je treba čitatelju vedeti nekatere podrobnosti knjižne kupčije v provinciji. Mali knjigarnar iz provincije se le redkokdaj obrne naravnost do izdajateljev v glavnem mestu. Vzrok je prav priprost: splošno izdajatelji tem prodajalcem druzega reda prav malo dobička dovolijo, 30 od 100, včasih 35 ali le 20, ker veh-kost dobička je v razmeri z velikostjo naročil. Vsak teh prodajalcev pa na drobno prav malo razpeča. In tako, ko bi se ti prodajalci obračali naravnost do izdajateljev, požrli bi troški vožnine največji del njih zaslužka. Zanje je torej koristno, da naročajo svoje stvari pri kakem oskrbniku v Parizu, ki hodi okrog raznih izdajateljev, nakupuje vse knjige, katere potrebujejo njegovi klijenti, in jih skupaj odpošlje; to zniža vožnino na nepomenljivo svoto. Ker pa oskrbnik nakupi pri izdajatelju za več klijentov na jedenkrat, in to koj plača, kakor je navada, dobi vse veliko ceneje, kakor bi dobil vsak posamičen klijent. Knjigarnar v provinciji in oskrbnik v Parizu sta jeden na druzega navezana; oba imata zaslužek pri tej zvezi. Skrbno sem preiskal to vprašanje, in po mojih zvezah se je še spopolnil sestav navadnega oskrb-ništva: odpadli so popolnoma troški prevažanja. Nadalje je to dajalo malim knjigarjem v de-partementih dvoje važnih koristij: 1. ker so bih t rekoS: .Minola je tvoja vlada." (Poslanec dr. vitez Kraus: To je priprosto.) Vsekako bi te labko ob-glavili, kakor nekdaj Ludovika XVL, a to ni ve4 v navadi. (Poslanec dri Kronawetter: Brez potrebe!) Seveda neJ (Živahna veselost.) Šel je na ladijo (poslanec dr. Kronawetter: In se odpeljal. Živahna veselost), da, odpeljal se je čez morje v lepo mesto Lisabono. Tu si je Icupil vozni listek in prišel v Gannes (poslanec dr. Fuss: In radi tega ce morete potrdfti Foreggerjeve volitve f) da bi bival v deželi Francozov, daleč od Brazilije, dokler ga ne pokopljejo tam, kjer počivajo kosti njegovih očetov — to je pač prav židovsko-nemško (veselost) — in čuti je bilo veselo šepetanje v gozdu časopisnih listov. Zakaj? Ker je ena republika več in en cesar menj. (Poslanec FiegI: Tako je!) Kdor ni tega zapazil, ali se tako dela, kakor da ni zapazil, temu seveda ni pomoči. Po mojem mnenji je dr. Foregger v jako slabem društvu. Mi Avstrijanje smo katoliki in hočemo ostati katoliki, in ne moremo imeti med seboj tacega društva — vlada to sicer trpi — društva, katero ukazuje svojim udom boj na življenje in smrt proti katoliški cerkvi. Mi smo v monarhiji in si ne moremo misliti, da je avstrijško-ogerska država republika s prostozidarskim načelnikom (Bes je to! na desnici) in ne morem torej na noben način glasovati za verifikacijo g. dr. Foreggerja (Smeh na levici) in tudi ne bom glasoval. (Dalje sledi ) Politični preg-led. v Li u !jij an i, 2. aprila. .!Votraiii«> dežel«. ^Moravska Orlice" piše o Auspitzu, katerega izvolitev je bila v državnem zboru ovržena: Auspitz je pravi tjpus našega moravskega Nemštva, ki na našo žalost v čisto čeških mestih zna obvarovati svoje gospodstvo. Podkupljevanje in straho-vanie volilcev, ki so odvisni od nemških voditeljev — to so sredstva, katerim se morajo Nemci v Moravski zahvaliti za svojo oblast v čeških mestih. , Upamo, da bode naša pravična stvar zmagala tudi Ostale Auspitze v naši domovini. Češko-nemS/ca sprava. Dne 14. t. m. se znpet snidejo zaupni možje pri ministerskem predsedniku, da se dogovore o premembi volilnega reda za veleposestvo. Po vladnem načrtu bi se razdelilo Dfcfidejkomisno veleposestvo v pet okrajev in bi Ubcavoverci v najugodnejšem slučaji od 54 mandatov d bili le 15. Liberalci pa zahtevajo sedem okrajev, v katerih bi utegnili dobiti 25 mandatov. Konservativna stranka, na čelu ji Schtvarzenberg in Ciam-Martinic, se upira temu. Vlada bode skušala posredovati. Tnanje držare. Bolgarija, Napetost med Srbijo in Bolgarijo raste od dne do dne. Politični bolgarski krogi menijo, da Srbi nič dobrega ne nameravajo. „Bulgarie" meni, srbski radikalci nameravajo kot ruski marijo-netje provzročiti boj, da se maščujejo za Slivnico, če je boj neizogiben, sprejme ga Bolgarija, ker nima strahu pred njim. Sad boja bode nezavisnost, morebiti celo povečanje bolgarske države. — Ministerski predsednik se bode podal te dni v Lompa-lanko, da bode vse preiskal in se prepričal, kaj se vrši v tem skrajnem kotu Bolgarije. Francija. Iz Pariza se poroča v „N. Fr. Pr." mei drugim: Pariški nadškof, msgr. Bihard, je govoril z dvema brentonskima vrednikoma o socijalni naračunski zvezi s časnikom, ni jim bilo treba več naprej plačevati zvezkov in knjižure; 2. niso bili Teč v nevarnosti izgube, ker je časnik, posredovalec nakupa izdajateljevih priobčenj, nazaj vzel neprodano blago, da ga zopet od svoje strani vrne izdajatelju, ali ga brez troškov pošlje drugim prodajalcem. S takim prodajanjem na debelo in na drobno nihče ni imel izgube; na vseh straneh je bil dobiček. Najmanjši vaški kramarji, prodajalci papirja, tobaka itd., ki so doslej imeli na prodaj le časnik kot neki dodatek, preskrbeli so se s knjižurami, zvezki, sešitki in podobami, kakor knjigarnarji glavnega okraja. Ker je odpadel strah izgube in se pomnožil dobiček, jih je vsaki dan bolj zvezal z dobičkom časnika, po katerem jim je od dne do dne rastel dobiček pri nadrobnem razprodajanji. Pa tudi časnik je dobival moči po vedno rastoči gorečnosti svojih prodajalcev; tudi njemu je neslo to obilo cvenka. Dobiček, katerega je dovolila antiklerikalna knjigarna ,Lanterni" za njeno posredovalno kupčijo do svojih prodajalcev, je bil pa res Telik, kakor do takrat ni bil v navadi pri izdajateljih: 40 od 100. politiki cesarja Viljema II. tako-le: ,Po mojem mnenji ni mogoče vere s socijalizmom v soglasje spraviti. Kdor bi hotel verouk s socijalizmom združiti, pregrešil bi se hudS. Socijalisti hočejA, da se razdeli imetje in posestvo. Precej po tej razdelitvi , ne bi bilo več družin, s kratka, nastal bi prevrat v človeški družbi,'^ar Bog varuj. Bog je vredil svet, ! in te vredbe ne bode nič premenijo. Bog je ustvarij bogatina in siromaka, to je tako bilo, je in bode; Ali Me spominjate one tako zvane .velike" revolucije, "ali je pa kaj izpremenila? Ali "ni 'še dandanašnji istih mogotcev, istih revežev, istih socijalni|i razlik? Ali je sedaj več človekoljubja na svetu? Isti vspeh kakor revolucija imel bi socijalizem. V stvarstva božjem vrše se prekucije, ki minejo in nič ne izpremece." Vrednika sta vzela v misel prejšnjega papeža Pija IX. in sedanjega sv. očeta Leona XIII., ki sta se oba pečala s socijalizmom. Nadškof odgovori, da se papež ne spušča na nevarno pot in da ise nemški cesar moti, on je na krivi poti; na široko je odprl vrata socijalizmu, kateremu bo ko-' nečno sam podlegel. Vrednika sta omenila nemške armade, s katero bi cesar Viljem zatrl največje prekucije. Nadškof je omenil, da bi bilo za nemškega cesarja mnogo boljše, da ni nastopil te poti. Ce bode cesar pospeševal ali pa zatiral socijalizem, posledica bode ista. Izgubil bode ali krono ali po-Ijudnost. Vrednika sta rekla, da bi cesar le kake zmešnjave na vnanje ne prouzročil, na kar je izgovoril nadškof pariški: .Potem bode Bog odločil." Nemčija, Due 30. t. m. je bil shod v Berolinu, kateri naj bi sklenil izjavo za Bismarcka. Predlagalo se je, da se postavi v Berolinu in Friedrichs-ruhe knezu Bismarcku spomenik in založi dobrodelna ustanova. Odkar je Bismarck Berolin zapustil, širijo se čudovitne vesti. Od mnogih stranij se poroča, da ni prostovoljno knez Bismarck odložil državne službe. Cesar obnašal se je baje dan za dnevom hladneje, tako, da je vprašal Bismarck cesarja, če mu je morebiti na poti. Bismarck se je hotel odločiti za ostavko še le po sejah državnega zbora, a cesar mu je poslal ukaze, da takoj odloži službo. Tako poročajo .Grenzboten", „New York Herald" itd. — Iz Friedrichsruhe se poroča: Baklade v čast knezu Bismarcku se je vdeležilo na tisoče hambur-šKih meščanov, kupčevalcev, pravnikov, učenjakov in rokodelcev. Pol ure dolg sprevod je šel mimo stanovanja Bismarckovega. Knez Bismarck je stopil na ulico, pozdravil odbor, svoje slavilce, ter poudarjal svoje prijateljstvo do Hamburžanov. Predsednik odseku, dr. Nolte, zahvaljeval je kneza Bismarcka za vse, kar je Nemčiji v prosveto in čast storil. Njegovo ime bode svetilo v razvoji nemške države na vekov veke. Konečno želi dr. Nolte knezu Bismarcku, da bi še dolgo živel in tudi zanaprej za Nemčijo deloval. Bismarck je zahvalil dr. Nolteja za to čestitko. — Državni zbor prične svoje seje še le okoli 20. dne t. m., ker niso še izvršeni predlogi o vojaških zadevah. Z veliko napetostjo pričakujejo cesarjevega govora, od katerega upajo važnih pojasnil. Belgija. Na vseučilišči v Bruslji je društvo socijalistiških dijakov. Društvo šteje 80 članov in dobiva od dne do dne več somišljenikov. Nedavno je imel ta nepridiprav z dvema drugima društvoma, namreč radikalsko .Reforme" in socijalistiško .Peuple" pojedino. Vseučiliščnih profesorjev Denisa in Greefa ni bilo, dasiravno so ju pričakovali. A navdušenje svoje za društvo je profesor Denis vsekako skazal, kajti poslal je pisanje, katero so z veseljem prebrali in odobravali. V tem pismu poudarja, da je on stari socijalist in da je z dušo in telesom pristaš vednostnega socijalizma. V duhu je pri vrlem društvu z enakimi željami, pozdravlja z radostjo jutranjo zarjo približajočega se socijalizma in ne bo umrl, dokler mu ne zašije njegovo solnce. .Journal de Bruielle" piše povodom tega dogodka: Čestitamo bruseljskemu vseučilišču, čegar profesorji vzgajajo ■ mladino v duhu socijalizma. No, lepega zaroda moremo pričakovati. Anglija. Angleški listi pohvalno pišejo o vspehu berolinske konference gled^ na delavsko vprašaUje. Pričakovati '^am je, pravijo, najugodnejših posle^c. .Morning Post", .Times", ,D41ly Tele-graph* zahvaljujejo nemškega cesarja, da je sprožil to idejo človekoljubnosti. Poslednjič je prodal izdajatelj desetkrat več svojih priobčenj, kakor bi jih bil brez te zveze. .Lanterne", radikalni list, pa ni bil jedini republikanski časnik, kateremu se je zdel bistroumen ta sestav, in je tako preplavljal občinstvo z mojimi in z mojih sokrivnikov spisi. .La Petite Republique Fran^aise", oportuniški list, jo je posnemal, in tudi on je bil očaran od denarnih vspehov tega ravnanja. Oba, intransigeanti in zmerni, stojita na ne-verskem torišču. Potem pa, ali je treba še praviti? Denarna stran te kupčije je .Lanterne" in „La Petite Republique" vlekla na-se. Kdo bi si mislil, koliko dobička jima je dajala antiklerikalna knjigarna? .Lanterni" je neslo na mesec tri- do štiri-tisoč frankov čistega, in k temu še pride dobiček njenih prodajalcev. .La Petite Republique* si je tudi nekako toliko pridobila. Pa to še ni vse. Ravno to zvezo so sprejeli najbolj razširjeni republikanski časniki v provinciji. Konservativci so mnogokrat ugibali, kako more priti to, kar izdaje knjigarna .de la rue des Ecoles", v najmanjša sela. Rad jim sedaj odkrijem to skrivnost, ki nima vzgleda v preteklosti. (Dalje sledi.) Izvirni dqpi§i. Iz Vuzenice, 31. marca. V soboto 29. marca bil je za Vužeiiico žalosten dan. Vso je skupaj vrelo in neka resnoba se je vsakemu brala na obrazu. Kaj pa je bilo? Iz vseh krajev prihajali so z venci, da k poslednjemu počitku spremijo truplo spoštovanega g. Andreja Rotnerja, nadučitelja vuzeniškega, katerega je božja previdnost nagloma poklicala s tega sveta. Zbralo se je neizmerno veliko ljudstva; iz Marnberga in Mute prišli so pevci ter pred hišo in na grobu zapeli žalostinki. Veličastno in srce pretresujoče so odmevali njihovi glasovi — v žalostnih srcih. Sprevod je vodil domači prečastiti in mnogozaslužni gospod dekan; s svojo navzočnostjo pa sta nas počastila tudi veleč. g. Jazbec, dekan marnberški in č. g. Vozu, župnik šentjanški. Sprevoda se je vdeležila šolska mladina, gospodje in gospe različnih stanov. Krsta bila je okrašena z lepimi venci in trakovi, katere je podarila rajnkemu prijateljska, hvaležna roka. Rajnki se je rodil v Lembahu I. 1845.; služboval je v Ljutomeru, Mariboru, Celji, Slovenjem Gradcu, V Šentjanu pri Dravogradu. — Naposled pa je dobil nadučiteljsko službo v Vnzenici, tu se oženil in vedno kot marljiv, vzgleden učitelj ostal zvest sin slovenske matere. Bil je večkrat nevarno obolel in velike bolečine je trpel zavoljo svoje noge, a vedno je bil vdan v božjo voljo in z največjo potrpežljivostjo prestajal, kar mu je bilo poslanega od božje previdnosti. — Pretekli advent ga je bolezen hudo napadla, in vže je mislil, da je ž njim pri kraji. .Mislim" dejal je rajnki, .letošnje leto je moje zadnje!" In kdo bi si bil mislil, da je mož prav imel? Žboljšalo se mu je, na videz se zacelila noga — a potegnilo mu je na srce in 27. marca — ob jedni uri po kosilu, ko ravno hoče iti v šolo, vstane, zvrti se mu v glavi in mrtev se zgrudi v šoli na tla. — Zdravniška pomoč bila je prepozna. Andrejevo srce ni več bilo — bil je mrtev. Tako tedaj, dragi Andrej, končal si svoje mlado življenje, zapustil si nas osamljene. Slovenski narod izgubil je v tebi dobrega, vrlega, zvestega sina, šola prid-dnega, vnetega učenika, cerkev vernega katoličana. S svojo značajnostjo pridobil si si mnogo spošto-vateljev in ljubiteljev, saj te je spoštovala vsa duhovščina. Akoravno si veliko trpel zavoljo svojega verskega in narodnega prepričanja, vendar bil si vedno nenpognen hrast s svojo trdno voljo — zato upamo, da zdaj prejmeš svoje plačilo v nebesih, kamor ne seže srd ne sovraštvo nasprotnikov. Da, bil si trpin na zemlji, dragi Andrej, vse svoje življenje; solnce mirnih dni ti je le redko sijalo, ker borba za svete ideje, za vero, dom in cesarja, to je bilo tvoje geslo. Našel si sedaj mir in pokoj, česar si poprej v življenji tako želel. Zemlja domača, zemlja slovenska, katero si ljubil do konca, je sprejela Tvoje truplo v svoje materino krilo, kjer toliko slovenskih sinov počiva v prezgodnjem grobu. Tam počivaj mirno tudi Ti, zlata duša! Iz mestnega zbora ljubljanskega. Dne 1. marca 1890. Navzočnih je 19 odbornikov, overovateljema zapisnika imenuje g. župan odbornika gg. Dolenca in Nollija. Dalje naznani predsednik, da je c. kr. deželno predsedstvo naznanilo mestnemu zastopu, da bode veliko soboto popoludn^ ob 4. uri v tukajšnji stolni cerkvi slovesno vstajenje oziroma sprevod, katerega se bodo vdeležili c. kr. uradniki deželne vlade; župan povabi vse mestne zastopnike, da isto store. Grof Hohenwart je pismeno zahvalil mestni zastop na čestitanji povodom odlikovanja ter obljubil, da hode s svojimi močmi zastopal koristi mesta ljubljanskega. Ker se je g. dr. J. Vošnjak odpovedal mestLemu odborništvu, nasvetuje odbornik g dr. vitez Bleiweis, naj se odpoved z obžalovanjem vzame na znanje in razpiše dopolnilna volitev v drugem razredu. Namesto odbornika gosp. Kleina, ki je odpotoval za dlje časa v Carjigrad, izvoljen je odbornik g. Fr. Povše predsednikom volilni komisiji za tretji razred. Za odmerjenje to- jaških pristojbin sta izvoljena gg. Ravnihar in titez Zitterer. V imenu finančnega odseka poroča podžupan T. Petričič o skontrovanji mestne blagajnice dnč 27. decembra 1889 ter naznanja, da se gotovina in vrednostni papirji vjemajo s knjigami, kar naj zbor 'vzame na zuanje. Dr. Stare poroča o prošnji vseučiliščnika Jo-' sipa Mantuanija za podporo v svrho nabiranja gradiva za životopis glasbenika Jakoba Galusa (Pete-' lina). Ko je odbornik Ravnihar pojasnil, da g. Ya-lenta v imenu »Glasbene Matice" tudi nabira gradivo za dotični životopis in da se bode „Glasb. Matica" "dogovorila z J. Mantuanijem o gradivu, bila je t prošnja odklonjena. V. Petričič poroča o prošnji mestnega ujet-ničarja za nagrado ter nasvetuje v imenu fiuančnega odseka 30 gld., kar obvelja. Po kratkem razgovoru so bila brez premembe potrjena določila za dobivanje vode iz novega mestnega vodovoda. Določila se glase: § 1. Iz mestnega vodovoda je vsasemu dovoljeno dobivati vode, in sicer: 1. za navadno domačo potrebo, t. j. za pijačo, kuho in snaženje; 2. za obrtne in poljedelske namene. § 2. Za domačo porabo (§ 1., odstavek 1.) oddaje se voda brez posebnih pristojbin, ampak plačevati je le tiste, ki so določene po deželnem zakoniku št. iz leta 18 V obrtne in poljedelske namene (§ 1., odsta-, vek 2.) pa se oddaje voda po merjeni ali dogovorjeni množini in po ceniku, razglašenem od mestnega magistrata dne § 3. Kdor hoče iz mestnega vodovoda dobivati Tode, mora to naznaniti mestnemu magistratu, na kar dohode napovedno polo. V njej mora vse raz-predelke primerno napisati in pristaviti, da so mu . znani vsi pogoji o napeljavi in oddaji vode ter da se jim brez pridržka udaje. § 4. Mestna občina dd pu svojih organih pregledati dotične prostore, da se i reveri, če so zapiski o njih v napovedni poli istiniti. Po tem ogledu ukrene vodovodno vodstvo, na kakšen način bode gospodar dobival vode. Zatu in tudi zaradi poznejšnjega prigleda že t gotovih vodovodnih naprav morajo vsi prostori, po katerih bodo provedene cevi, vedno pristopni biti vodovodnim organom. § 5. Za navadno domačo potrebo (§ 1., odst. 1.) ' določuje se v porabo naslednja množina vode: Za stanovanja do 250 gld. letne stanarine po 300 litrov na dan ali po 9 kub. metrov na mesec, od 250 do 500 gld. po 450 litrov na dan ali pu 13-5 kub. metrov na mesec, nad 500 gld. po 600 litrov na dan ali po 18 kub. metrov na mesec. Da se konstatuje, koliko se potroši vode v kaki hiši, v to služi za merilo ves njen mesečni potrošek, kateri se mora ujemati s svoto posameznim stanovanjem dovoljenih množin vode. Presežek te skupne množine se bode smatral za veči potrošek, ki ga bode posebe plačati. Mesto ljubljansko si (zaradi revizije) pridržuje pravico, da sme povsod tam, koder se mu vidi potrebno, dati ob troških hišnega gospodarja napraviti vodomere. Če kaže vodomer ob mesečnem pregledu, da se je preko dovoljene množine potrošilo vode, zaračnni se gospodarju ta veči ' porabek z 012 gld. od kubičnega metra. § 6. Potrošek vode v obrtne in poljedelske namene določuje se z vodomeri. Sestavo ter postavljanje in vzdrževanje vodomerov pridržuje si mestna občina. § 7. Mesto d4 ob stroških dotičnih gospodarjev navrtati cestne cevi ter izvesti vodovode do vodomera ali do glavne zaporne pipe v hišah. Vodomer in glavno zaporno pipo oskrbi tudi mesto. Lastninsko pravico do tega dela vodovoda ima mesto ljubljansko; zato pa mora skrbeti, da je ta del tndi vedno v dobrem stanu. § 8. Po hišah in zemljiščih (od glavne pipe ali vodomera dalje) morajo si gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne naprave. Vendar se jim je pri tem natančno ravnati po posebnem pravilniku, ki je določen za Izgotavljanje hišnih vodovodov. Vrhu tega so dolžni vodovode po svojih zemljiščih vzdrževati v popolnoma dobrem fitanu in dati nemudoma odpraviti ob svojih stroških vsak nedostatek, naj si bodo nedostatki njim ali mestu v ktar.'*^ ' - Mesto, oziroma vodstvo mestnega vodovoda, sme vsak čas po svojih organih dati pregledati in preizkusiti notranjo vravnavo zasobuih vodovodov. Ako so izdelani slabo, ali ne po izdanih propisih, dati je takoj nedostatke odstraniti, če ne je vodstvo mestnega vodovoda upravičeno, dotok v take vodovode popolnoma zatvoriti. § 9. Če gospodar namerava po zasobuih vodovodih kaj prenarediti, mora to preje pismeno naznaniti vodstvu, in prepovedano je strogo, zasobne vodovodne naprave prenarejati brez pritrdila mestnega. § 10. Oe kedaj prestane dotok vsled potrebnih del pri mestnem vodovodu ali zato, ker se je ustavilo sploh dovajanje vode, to ne daje pravice zahtevati odškodnine od mesta, pa tudi ue, če kdo trdi, da ne dobiva dosti vode, ali dovolj dobre, ali ne toliko, kolikor je želi. § 11. Vodomere priskrbuje in postavlja mesto samo ob svojih stroških, dotični hišni gospodarji ali obrtovalci morajo pa plačevati vodomerščino, ki se ravna po kalibru vodomera ter je razvidna iz cenika. § 12. Vodomeri morajo biti postavljeni v kakem zapiralnem in nemraznem prostoru, a do njih smejo le vodovodni organi. Vsak konsumeut ima pravico v pričo mestnih organov preveriti se, da so z vodomera posneti iz-kazki pravi in resnični. Če lastnik zasobnega vodovoda dvomi, da vodomer prav kaže, lahko zahteva, da se mu vodomer premeni in v mestni preizkušal-nici preizkusi. Ako je videti, da je vodomer preko dopuščene nenatančnosti (± 4% pri normalnem pretoku) napačen, plača mesto stroške za premeno in preizkušnjo, vže plačane vodarine pa ne vrne. Ako |pa Iga preizkušalci izpoznajo za rabuega, mora zasobnik sam poravnati te stroške. § 13. Vodarina se plačuje v štirih enolikih obrokih ob začetku L, IL, III. in IV. četrtletja soinčnega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakove večje potroške (gl. § 5.) je plačevati konec vsakega meseca (za bolj malo tudi konec vsakega četrtletja). Vodomerščino je takoj potem, kadar se postavi vodomer, v četrtletnih naprejšnjih obrokih poplačati. Za kako začasno dobivanje vode plačati je praviloma precej ob zglasitvi, lahko pa se je glede tega plačila i tudi kako posebe dogovoriti. Vse je plačevati pri mestni blagajnici ljubljanski. Če dobivalec vode nad 14 dni po doteklem roku ne plača, sme mesto 6<'/aQe zamudne obresti zaračuniti. Kadar preteko 3 meseci, pa ni zastanek poravnan, zapre se dotok popolnoma. § 14. Tistim, ki imajo zasobne vodovode, prepovedano je izrecno, oddajati vodo v porabo izven svojega posestva, tudi ni smeti vode rabiti v noben drug namen, nego za kateri je bilo naznanjeno mestu (§ 1., odstavek 1. in 2.). Strogo je prepovedano, kakor si koli bodi napačno ravnati, brez potrebe pipe puščati odprte ali ne trdno jih zapirati, objestno pokvarjati vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stanujejo v hiši, neresnično izpovedovati itd. Ce se kaj takega zgodi, sme mesto po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo. § 15. Kadar nastane ogenj, treba po zasobnih vodovodih sosednjih zemljišč pozapreti vse pipe, če se ne rabijo za pogasitev požara, in gospodarji ali obrtovalci so dolžni, dokler gori, svoje vodovode dati gasilcem v porabo. Gospodarjem, ki dobivajo vodo po vodomeru, odpiše vodovodno vodstvo s tem provzročeni, izkazani večji porabek vode od izmerjene množine. (Dalje sledi.) Dnevne novice. (Shod slovenskih državnih in deželnih poslancev.) Kakor znano, sprožena je bila misel, naj bi se sošli v Ljubljani državni iu deželni poslanci iz vseh slovenskih pokrajin, da bi sostavili nekak skupen program z ozirom na krajevne razmere. Že pričetkom meseca januarija t. 1. so se v Ljubljani bivajoči poslanci razgovarjali o tem shodu ter sklenili, da se shod skliče o Veliki noči. Včeraj popoludne so se vsled povabila klubovega predsednika g. ces. svetovalca Murnika zopet sošli ter po vsestranskem posvetovanji sklenili, da se z ozirom ua raznotere važne okoliščine shod odloži ter skliče nepreklicno tekom poletja. (Vodomet pred »Rudolfinnmom.") V včerajšnji seji mestnega zbora je odbornik Hribar v imenu vodovodnega odseka poročal o predloga, da se v »Zvezdi" naredi vodomet, katerega troški bi znašali do 3000 gld. Proti temu predlogu so govorili odborniki dr. Gregorič, Gogala in dr. Stare, češ, da je v „Zvezdi" premalo prostora; vodovod bi oviral prehod in bi se tudi ne videl iz-med dreves. Predlog sta zagovarjala odbornika vitez Zitterer in prof. Zupan. Predlog, da se sploh naredi vodomet, je bil sprejet; drugi predlog glede na prostor pa je bil sprejet v tem smislu, da se ne naredi v »Žvezdi", temveč pred deželnim muzejem. (Umrl) je v Št. Petru pri Novem Mestu dn4 1. t. m. tamošnji č. g. župnik Janez Rome, rojen 1. 1828. na Polici. Župnikoval je v St. Petru nad 19 let. R. L P. I (Vrhovni nadzornik pehote,) fzm. bar. Konig, pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubljano in nastanil v hotelu »pri Slonu". Danes je nadzoroval tukajšnji pešpolk. (Iz Planine) na Notranjskem se nam poroča, da je knez Windischgriitz te dni poslal z graščine Neszviecz na Litavskem, kjer se je vdeležil lova pri knezu Radzivillu, štiri mlade medvede na svojo graščino Haasberg, kjer jih sedaj pitajo z mlekom iz steklenice. Prijetno jih je gledati, ko se igrajo in prekucujejo. Ko odrastejo, pridejo v obzidan medvedjak, v katerem je vsem obiskovalcem Planine znani medved »Miško" predlanskim poginil. V ograjenem zverinjaku poleg grada so tudi štirje jeleni. Knez je poslal jelena in košuto z Ogerskega v Haasberg; sedaj ima že dva mladiča. Ko se bode število pomnožilo, izpustil jih bode knez ua prosto, da se v gozdu temnega Javornika razplodi nekdanji ponosni kralj naših gora. (»Prvi narodni dom v Rudolfovem".) [Kouec.] Istina je, da so se temu podjetju stavljale razne zapreke. L. 1884. in 1885. se je kazal živahen promet; potem je društvo dve leti slabo napredovalo. L. 1888. pa je osnovalni odbor sklenil najeti popotnega agenta, da bi širil zanimanje tudi v drugih narodnih krogih po vseh slovenskih pokrajinah. Isti je pohodil vse važnejše kraje in v teku treh mesecev spečal nad 20 delnic, in kar je še manjkalo, nabralo se je med novomeškimi domoljubi. — Kakor je razvidno iz računov, posodilo je delniško društvo čitalničnemu društvu skupaj 5698 gld.. da je zadnje moglo plačati najnujnejše dolgove in stav-bine troške dogotovljenega poslopja. Od navedene svote je 5300 gld. na poslopji »Prvi uarodni dom" zastavno zavarovanih. Za obresti do konca leta 1888. se je delniškemu društvu zastavilo premično pre-možeuje, katerega vrednost trikrat presega svoto zaostalih obresti. Za 311 gld. 30 kr. se je nakupilo nekoliko srečk, katerih vrednost nadalje bolj narašča ne glede na mogoče dobitke. Nadalje se je prevzela pupilarno varna tirjatev 400 gld. potom Ctisije, preostanek se je naložil deloma v ljubljanski mestni in deloma v kranjski hranilnici; le kar seje v zadnjih dneh vplačalo, še ni naloženo in se bode gotovina porabila za posojilo, za katero prosi vnovič čitalniško društvo, da se reši drugih zavez iu da ohrani poslopje prvotnemu namenu, ako se posojilo dovoli. Da bode moglo čitalniško društvo amorti-zovati pred zgoraj navedeno terjatvijo delniškega društva »Prvi narodni dom" v Rudolfovem 5300 gl. vknjiženo terjatev mestne hranilnice ljubljanske, prosi ono, da bi se ne samo od novega posojila, ampak tudi od prejšnjega posojila ne zahtevalo več kot 3®/o obresti. — Ker po amortizaciji delniško društvo večjo varnost doseže in je ravno namen tega društva narodni zavod rešili, priporoča se, da se ponudba sprejme iu da se obresti od 5 na 3°/, znižajo od onega trenotka, ko postane čitalnica lastnica vsaj petdesetih delnic. — Natančni račun se razvidi iz računskih sklepov za leto 1889. in I. četrtletje 1889; iz bilance je razvidno, da je društvo aktivno, in ker je zanaprej tudi redno plačevanje obresti od strani čitalniškega društva zagotovljeno, začelo se bode izplačevanje kuponov po občnem zboru. Iz priloženega izkaza in imenika delničarjev se razvidi, da je bilo delnic vplačanih do konca leta 1886. 79, do konca leU 1887. 27, do konca leta 1888. 13, do konca leta 1889. 20, in leta 1890. do občnega zbora 61; skupaj 200. — Občni zbor je enoglasno sklenil: 1. Delniško društvo se izjavi za konstituirano. 2. Poročilo o delovanji osnovalnega odbora se sprejme na znanje in se odobri. 3. Račun za leto 1889., računski sklep do 18. marca 1.1. in bilanca se odobre in osnovalnemu odboru da absolutorij. 4. Iz premoženja delniškega društva se posodi vnovič svota 3000 do 5000 gld. čitalniškemn društvu T Rudolfovem na 3% obresti in proti za- varovanju na društvenem poslopji .Prvi narodni dom". 5. Obresti od dozdanjega posojila 5300 gld. 86 znižajo od 5 oa 3% ob enem z oddajo novega posojila. Glavnica se čitaloiškemu društvu ne odpove, dokler se bodo obresti redno plaiievale; v sodnijski poravnavi 16. maja 1889, št. 10.521 priznana svota na obrestih do konca leta 1888. in na troških znašajoča 722 gld. 6772 kr. odloči' se za neobrestovani rezervni fond; obresti od 220 gld. se do konca leta 1888. opuste. Obresti za leto 1889. in naprej se poračunajo z najemščino od društva čitalnica nakazano pri mestni blagajnici, dokler najem traja. 6. Dividenda za leto 1887. in 1888. se določi na 3®'o po odbitku 10% za rezervni fond po § 25. pravil in se izplača za kupone 18. dec. 1888 istim, ki so culo delnico do konca 1. 1886. vplačali, in za kupone 18. decembra 1889 istim, ki so celo delnico do konca 1. 1887. plačali, po 1 gld. 35 kr. j od kupona proti vložbi dotičnih kuponov iz dohodkov leta 1890. ' (Iz Most) pri Komendi se nam poroča z dne 1. t. m.: Včeraj popoludne smo tukaj imeli nevihto j v pravem pomenu besede. Že predpoludno so se zbirali na planinah temni oblaki, nebo se je oblačilo in lahek pomladanski grom se je oglašal. Začelo je liti, usula se je drobna toča in gromu je j sledil tresk. Treščilo je v hišno poslopje U. Kepca, , katero je pogorelo. Sreča, da je med ognjem lilo in je sapa gnala plamen na ugodno stran, sicer bi bila v ognji kopa slamnatih streh. Posestnik je bil zavarovan. Med treskom so bili pred pečjo pri ognji | ženska in dvoje otrok. Ostali so nepoškodovani. | (Modri delavci.) Preteklo nedeljo zborovali so v Gaudencdorfu pri Dunaji jirharji. Zbralo se jih je prav veliko, večinoma pomočnikov, da se posvetujejo o predlogu pariških socijalnih demokratov: dne 1. majnika vsakega leta ne delati in zahtevati ' le osemuruo delo na dan. Slednjič so jednoglasno . sklenili: .Pomočniki-jirharji na Danaji in okolici | ne sprejmo 1. dan majnika za dan praznovanja, ampak delali bodo ta dan tako, kakor vse delavne ! dni." O predlogu: .tirjati le osemurno delo", preide ' skupščina na dnevni red. — Dobro de človeku, sli- i šati o toliko previdnih delavcih, ki se ne dajo za- | peljati tujim hujskačem. Bodo li tuji zapeljivci pre- j skrbeli delavca, če ob takem prekucijskem prizade- ; vanji delo zgubi? Mesto za prvi dan majnika naj si delavci prizadevajo za to, da jim ob nedeljah in praznikih nikjer ne bode treba delati. (Telovadno drnStvo .Sokol") priredi dn6 7. aprila t. 1. (velikonočni ponedeljek) v deželni redutni dvorani veliko javno telovadbo. — Vspored: 1. a) .Redne vaje druge vrste in redne in proste vaje tretje vrste na drogu", izvršuje celo telovadno ; osobje .Sokola"; b) .redne in proste vaje četrte vrste na drogu", izvršujejo predtelovadci .Sokola". 2. „Skupine na drogu", izvršujeta predtelovadca .Sokola", brata Mat. Benčan in Ivan Vernik. 3. .Redne in proste vaje na bradlji četrte vrste", izvršujejo predtelovadci .Sokola". 4. .Nastop japa-neških glumačev s svojimi nedosegljivimi vajami". 5. .Skupine akrobatov na bradlji", izvršuje dvojica, četverica in petorica telovadcev .Sokola" v akrobatski obleki. 6. .Babilonski stolp", 8 metrov visok, velika skupina, izvršuje trideset telovadcev .Sokola", deloma v akrobatski obleki. — Vstopnina: Sedež prve vrste v parterji 80 kr., druge vrste 50 kr.; sedež na galeriji 50 kr.; vstopnina za parter in galerijo 30 kr. — Sedeži se dobivajo vsak dan v prodajalnici g. Miroslava Soss-a in pri čitalničnem kustosa (trafiki) in na dan predstave zvečer pri blagajnici. — Blagajaica se odpre ob poln 7. nri. Začetek ob polu 8. ari zvečer. — Pri predstavi svira vojaška godba domačega pešpolka baron Enhn št. 17. (Na daoajskem vsenčiliiči) je bilo v zimskem semestru 6060 slušateljev, in sicer bogoslovcev 241, juristov 1966, medicincev 3106, filozofov 748. (V Kranji) dob^, kakor se poroča, v kratkem tiskarno. (V Ilirtki BIstrifi) je razpisano mesto okrožnega zdravnika s 700 gld. letne plače. Prošnje do 20. apriU deželoet6a odboru kranjskemu. (V Olševkn) je v ponedeljek zjutraj poi;orelo dvoje gospodarskih poslopij z jedoo kočo. Škode je do 1200 gld. moža in pet jokajočih dečkov. Omenjeni mož je priznal, da je dobil v Italiji dečke v zamenjavo za olje. Imel jih bode baje, da bodo prodajali mavčne kipe v Hamburgu. Žalostna resnica, da se vsako leto v Italiji prodi več otrok. Sirote prodane v tujino največ pomanjkanja pomrjd. To je .avite col-tore«!! — Koliko pridelajo avstrijske dežele vina: leta 1888 leta 1889 Dolenje Avstrijsko hkti. 661.730 hktl. 1,615.000 Štajarsko . 486.410 . 315.000 Koroško . 80 . 637 Kranjsko . 207.460 . 135.000 Češko . 7.660 „ 9.164 Moravsko . 154.110 . 264.000 Bukovina » — , 508 Istra in Primorje , 597.190 . 340.597 Tirolsko in Predarelsko . 294.520 . 339.280 Dalmacija . 1,743.580 . 1.172.041 Vkupe hktl. 4,163.740 hktl. 4,191.227 — Vsi imajo prav. Odvetnik je sedel s svojo gospo pri kavi, ko vstopi v sobo kmet in vpraša odvetnika za svčt v nekem prepiru, ki ga ima s svojim sosedom. — .Vi imate prav," reče odvetnik. Komaj je zaprl kmet vrata za seboj, kar stopi k odvetniku omenjeni sosed in vpraša ga za svet v taisti zadevi. Odvetnik ga potolaži, rekoč: .Vi imate prav na vsak način." — Ko otide še ta kmet z goljufivo tolažbo, reče žena: .Ljubi mož, oba nikaicor ne moreta imeti prav. Ce ima ta prav, pa oni nima." — .Zdaj imaš pa ti prav," odgovori ravnodušno .prijatelj prava". — Izvenredno naravno prikazen so opažali v pristanišči mesta Batuma ob Črnem morji. Dne 23. meseca januvarija umaknilo se je morje nazaj, dasiravno ni bilo najmanjše sape čutiti. Površje morsko se je znižalo za 18 metrov (?!), in pristanišče se je popolnoma izpraznilo. Ker je voda ladije seboj potegnila, provzročila je veliko škode. — Velik dobrotnik je Rihard Cadburj, kateri je podaril mestu Birminghamu svoto v znesku 300.000 gld. (30.000 fantov šterl.), da se sozida bolnišnica za otroke. — Naopak razumel. .Glejte, ta mož, ki tu jaše, je prišel pred desetimi leti v Beroiin in imel samo dvoje raztrgane hlače, a zdaj ima dva milijona." — .Za Boga svetega, čemu mu je dva milijona raztrganih hlač." Teleg^rami. Dunaj, 2. aprila. Najvišji komornik grof Trautraannsdorf je imenovan kanclerjem Fraiic-Josipovega reda. Temešvar, 1. aprila. Melhior Farkas je obsojen na osem let težke ječe in 2000 gld. denarne kazni; loterijska uradnika Szobovits in Piispokj sta obsojena vsak na osem let, žena Telkesj na dve leti, Peter Hergatt na tri. Obsojenci morajo povrniti škodo avstrijskemu erarju 480.000 gld., ogerskemu 24.000. Beroiin, 1. aprila. Baron Mai-schall je imenovan državnim tajnikom v vnanjem ministerstvu. Cesar Viljem bode obiskal ruskega carja v Krasnem Selu povodom poletnih vojaških vaj. Friedrichsruhe, 2. aprila. Bakljade se je vdeležilo 1300 železniških uradnikov. Bismarck je v odgovoru na besede predsednika Krahna naglašal, da ima Maybach velike zasluge za železnice, in svetoval, naj bodo previdni, ker so tudi trdi kamni, ki se ne dado razbiti. Cesar je podaril Bismarcku podobo v telesni velikosti in pipo. Peterburg, 1. aprila. Car in carinja sta te dni obiskala vojaško ječo. Takoj drugi dan je bilo izpuščenih 61 vojakov. Carjigrad, 2. aprila. Vest, da so turške ladije odplule v krečanske vode, ni resnična. IJmrii Mo: 31. marca. Katra Klemene, stavbinskega asistenta hči, 3®/« leta, Parne ulice 11, jetika. 1. aprila. Roza .Itnček, užitninskega paznika hči, 14 mes.; Streliske ulice 11, pneumonia po osepnicah. v bolnišnici: 31. marca. Ivan Oerne, delavec, 46 let, jetika. TremeuNko »porodilo. I Cas Stanje Sg^ - Veter Vreme £ opazovanja I'»^rr I g 17. u. z]ut.l 73n M si. svzh. "hlačno 1 2. n. pop. 788-7 90 si. vzh. „ 0-30 9. u. zvec. 739-8 6 2 svzliod „ dež Srednja temperatura -{-7-0° za 0-3° pod normalom. ]>anajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 2. aprila. Papirna renta po 100 gl. (s 16 davka) 87 gld. 90 kr. Srebrna „ 5* „ 100 . „ 16 * . 88 „ 05 . .5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „ 20 . Papirna renta, davka prosta......102 „ 90 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 939 „ — . Kreditne akcije.......... 302 „ 25 „ London.............119 „ 30 „ Srebro .............— . — n Francoski napoleond.........9 „ 45'/,. Cesarski cekini...........5 „ 65 . Nemške marke ..........58 „ 50 „ Občinskega tajnika Išče podpisano županstvo. Zmožen mora biti popolnoma slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Kavcije mora položiti bodisi v gotovini, vrednostnih papirjih ali hipotekah 500 gld. — Letna plača znaša 500 gld. — Cas za vložitev pismenih prošenj je določen do 15. aprila t. 1. Nastop službe 1. maja t. 1. Občina Št. Mihel-Stopiče pri Rudolfovem, dne 1. aprila 1890. (3-1) Fran Kastellc, župan. Ivan Kregar, izdelovalec cerkvenega orodja In posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejsega cerkvenega orodja, kakor: monitranc, oiborjev, kelihov, tabemakelj-noT, BveinikOT, leatenoev (lutroT) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (25) Ilustrovan! ceniki so zastonj In franko na razpolago. Raznoterosti. — Prodani otroci. Iz Tridenta se poroča: Pred nekimi dnevi je prifiel vlak iz Italije v Alo. Policija je našla v jedaem kupeju tretjega razreda TnJcl. 31. marca. Pri Mona: Herzfeld in Walter, potovalca, z Dunaja. — Hirschman, trgovec, iz Siska. — Meršlinar z Dobrove. — Schwarz iz Gradca. — Scheriau, pisar, iz Sromel. — Muršee, uradnik, iz Zagreba. — Košar, župnik v pokoju, z Dobrovo. — Dr. Franc Elsler iz Gradca. — Jak, gozdni oskrbnik, iz Radone. Pri Jttati^ti : Wiling