Posamezna številka 1 K. Siev. 75. Poštnina plačana v gotovini. v LMaDi, v petek, dne i aprila m Leto XLVI1L »SLOVENEC« velja 9* pakti u na strast Juo- atavih ta t L|nbljanl: H Mta lato aapraj. K 180«-M Ml lata .. 9(K-■a Mirt lata « .. „ 46--n •» aaaae „ .. „ »•— UtaeMMtro oatotetao K240-- ■ Sobotna Izdaja: s Saaalo lato.....K 30 — .... 35- Tnsorati: .inosiolpna oetitvrsta (ži mm široka In 3 mm visoka ali n|a prostor) aa enkrat ... no K 4 50 uradni razglasi, poslano »d.....po K 6 -. fri večjem naročilu p o p as t. Najmanjši oglas )5/5m;i iilO, Uhaja vsak dan tavsemšl po> nedeljek ln dan po praznika, ob 5. uri zjntraj. MT OradnJšlva ja v Kopitarjevi ullol itar. B/UL Rokopisi se aa vračajo; nalranklrana pisma sa m sprejemajo. Urad«, telet. štv. SO, npravn. itv. 328. Oprava ja v Kopitarjevi al. 6. — Kačun poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino In št 340 za oglase, avstr. In češite 24.797, o<]r. 28.511, bosn.-bero. 7583 »Najsirccani;! protest44. Od resnosti do smešnosti je samo en Icorakl Ta prislovica ne velja samo za gle-diikega igralca, ampak tudi za politflia. Na to prislovico se je spomnil ves parlament, ko ie dne 27. marca podal poslanec Peiič v imenu »Demokratske zajednice« najsvečaniji protest proti odlaganju parlamentarnih sej čez velikonočne praznike. Protičeva vlada je v razmeroma kratkem času dovršila važne zakonske predloge, da jih reši narodno predstavništvo. Na dnevnem redu jc volilni zakon za dr-žarnozborske volitve, zakon za davek na ,vojne dobičke, verzajska mir. pogodba, do-trskana je mirovna pogodba z Nemško Avstrijo itd. In vendar zbornica niti enega teh zakonskih predlogov ni rešila; samo debata o vladni izjavi je trajala deset dni. ZsJcaj? Ali zbornica lenari, noče delati? Nikakor ncl Demokratsko-socialistična manjšina obstruira parlament; poslužujoča ■e slabega poslovnika zavira in ovira delo to teati parlamentu čas z vsakdanjimi praznimi govori k zapisniku in poslovniku. V vladnih strankah je to početje demokrat-sko-sodalisrtične opozicije vzbudilo najhujše ogorčenje, ki mu je posl. Gostinčar dal duška z medklicem; »izdajalci«. Vlada in vladne skupine v zbornici hočejo čimprej izvesti volitve, demokratsko-sociali-stična opozicija z obstrukcijo to onemogočale. Opozicija se je začela dogovarjati z vlado, češ da hoče v odboru za volilni zakon sodelovati. Vlada pristane na to; opozicija dobi 6 mandatov, dr. Smodlakov klub 1 in vladne skupine 7. Ko so bili soglasno izvoljeni, niso ne demokratje, ne socialist Korač niti dr. Čingrija iz dr. Smodlakove-ga kluba prihajali k sejam, tako da je bil tudi ta odbor nesklepčen. Parlament je bil sklepčen kljub vsej sofisteriji opozicije, da ni sklepčen, dokler tudi dr. Smodlakov klub na ljubo demokratom ni začel sabotirati parlamenta in tako samega sebe biti po zobeh. Z gnjevom v srcu so gledali na to brezvestno igro z narodom in državo poslanci, ki se jim hoče resnega dela in ki niso šli v Belgrad samo po dijete, Vsak Elovek, ki ima napol odprte oči, vidi, kak-ini bodočnosti gremo nasproti, samo parlamentarni obstrukcionisti so gluhi in slepi; pohlep po vladnem krmilu, za katero 90 se pokazali popolnoma nesposobni, jim je zmešal možgane. Njih edini cilj je strmoglaviti sedanjo vlado, čeravno so v parlamentu in izven parlamenta v manjšini, izven parlamenta celo v velikanski manjšini, kakor so pokazale že občinske volitve na Hrvatskem. Ko so se laži-demokratje in »social-patriotje« približno mesec dni brili norca LISTEK. Jezersko. Piše Dr. Rudolf pl. Andrejka. (Nadaljevanje.)* Blagodejen je bil vpliv bratov Čehov Da Jezerskem v nacijonalnem in gospodarskem oziru. To se sedaj posebno pozna, ko jih vsled vojnih in prevratnih razmer že več let ni bilo. Največjo zaslugo za ojačenje narodne misli na Jezerskem ima češka podružnicaa slov. plan. društva, ki je po vzornem načrtu probudila oajprvo med domačim prebivalstvom smisel za veliki pomen turistike v gospodarskem oziru in ki si je vzlic nasprotovanju tedanjih vsegamogočnih mogotcev v Celovcu s tihim in vztrajnim delom osvojila ves krog planinskih vršacev in njih pod-ložnikov, ki obkrožajo jezersko kotlino. Zaznamovala je vsa pota. dobila stik s savinjsko in kamniško podružnico slov. plan, društva, zvezala Jezersko na eni strani z ostalo Koroško preko Jezerskega in Bele, s Štajersko preko Pavličevega sedla s Solčavo in preko Savinjskega sedla z Logarsko dolino. Višek in trajni spominek svoje delavnosti pa si je postavila s tem, da je ^gradila na severni strani. Grintavca * Glej »Slovenec« z dne 21, februarja 193& štev, 42. s parlamentom in njegovim delom, Ko so prišle velikonočne počitnice, nastopi v njihovem imenu posl, Pečič z »najsvečani-jim protestom zoper odlaganje parlamentarnih sej« čez velikonočne praznike. Kakšen učinek je napravila v zbornici ta izjava, ni težko uganiti: V prvem hipu bučen smeh, potem pa opravičeno ogorčenje. Čudovito mirno in nepristransko je na Peč^čevo izjavo odgovoril v imenu vlade minister notranjih zadev Marka Trif-kovic, ki jc izvajaj sledeče: Narodna skupščina je za velikonočne praznike vsakokrat prekinila z delom. Zdaj prihajajo katoliški in pravoslavni prazniki in po dosedanji praksi se prekine parlamentarno delo in se bo nastavilo po praznikih 19. aprila.G. Pečič, ki vlaga protest radi prekinjenega delovanja, je dokazal, da se njegova skupina nc udeležuje parlamentarnega delovanja. Ko je bila parlamentarna zajednica v opoziciji, je zahtevala, da vlada dela s parlamentom. Zahtevala je, da volivni zakon reši narodno predstavništvo, da se v najkrajšem času na podlagi tega zakona na edino pravilen način izvrše volitve in da se iz sedanjega začasnega parlamentarnega stanja preide v redno državno življenje. Mi smo se pro-tivili oktroiranju volilnega zakona, ker bi se tako iz enega začasnega stanja prešlo v drugo, ki bi bilo mnogo težje in neznos-nejše od sedanjega. Zahtevali smo, da se državni dohodki ne smejo trošiti brez parlamentarnega nadzorstva in da se državna posojila ne smejo najemati brez parlamentarnega odo-brenja. Nismo odnehali od zahteve, da se narodno predstavništvo obvesti o zunanjem položaju, ker more nova vlada le tedaj uspešno voditi zunanjo politiko, ako ima popoino oporo parlamenta. To smo mi zahtevali, ko smo bili v opoziciji. Ko smo bili mi v opoziciji, ne samo da nismo onemogočili vladi delovanja, ampak smo se dela udeleževali in z blizu 40 glasovi — to poudarjam — pomagali stvoriti kvo-rum, Ako pri poznejših glasovanjih in kljub našemu sodelovanju ni bilo kvoru-ma, ni naša krivda, marveč vladnih pristašev, ki v znatnem številu niso prisostvovali sejam, (Glasovi: Trgovali so.) Ko je bil nato parlament odgoden, smo s pismeno obrazloženo izjavo zahtevali od vladnega predsednika in od predsednika narodnega predstavništva, da parlament nadaljuje svoje delovanje. Tako smo se mi držali v opoziciji. Ko smo prišli na vlado, je bil naš prvi posel, da skličemo parlament. Parlamentu smo takoj predložili izgotovljen, cel volilni zakon, a ne samo polovice, kakor se je prej zgodilo. Parlamentu smo takoj pred- slavnoznano Češko Chato, ki je postala mahoma središče turistovskega življenja na Jezerskem. Do te koče vodite dve poti, kj se cepita pol ure nad Makekovem domom, Prva, spočetka položnejša, krene proti pastirskim kočam, a se vzdiguje pozneje tembolj strmo proti koči. Druga vodi enakomerno navzgor mimo strmih prepadov in nudi turistom najlepše užitke. To pot je zgradila podružnica na novo. Žali-bog, da jo ni mogla med vojno popravljati in da je vsled tega tako razrušena, da se sedaj le najdrznejši turisti in še ti z življenjsko nevarnostjo upajo po tej poti naprej. Treba bo mnogo dela, da se ta pot spravi v prejšnje vzorno stanje. Upamo, da se naši bratje Čehi, na čelu jim profesor Chodounsky, dr. Franta, dr. Prahen-sky in znani ljubitelj naših Alp dr. Dvor-sky, vzlic temu, da jih sedaj osvaja novo pridobljeni planinrki svet, visoke Tatre, vendarle že letos spomnijo nekdaj tako omiljenega Jezerskega in nas Slovence razveselijo s svojim posetom in vzornim delom. Češka Chata je posebnost naših planin. V njej je združen slog slovenskih planinskih koč na najsrečnejši način s češko domačo umetnostjo, Vsa notranja oprema; omare, mize. stoli, peč, omarice, vrči itd so v češko-slovaškem slogu, koča sama pa v slovenskem. Žalibog je bila koča med vojno, kakor skoro vse slovenske koče, oropana, vendar so sc vsled pazljivosti gorskega vodnika in zaupnika češke podružnice gospoda Krča na Jezerskem ložili dvanajstine, da jih odobri, one, ki jih mislimo mi porabili, in one, ki jih je porabila prejšnja vlada. Takoj smo predložili prve finančne ukrepe, ki so neobhodno potrebni, da se kolikortoliko začne ozdrav-ljati stanje financ. In kakor sami znate, smo sklicali skupščinsko konferenco, na kateri je bilo pojasnjeno stanje našega narodnega vprašanja. Kako se je ves ta čas držala gospoda z druge strani? Nočem o tem govoriti, ker je znana stvar; ta se osvetljuje najbolje v objavljenih dopisih med parlamentarno ziajcdnico in predsednikom narodnega predstavništva ter predsednikom bivše vlade; osvetljuje se z ostavko g. Ljube Davidoviča, jasno sc vidi in osvetljuje iz zborničnih zapisnikov kakor iz nedelova-nja finančga odbora in odbora za volivni zakon, G, Pečič je v svoji izjavi naglasil, da oni nočejo prihajati v parlament, dokler je na upravi zemlje vlada g. Stojana Pro-tiča. G. Pečič mi bo dovolil po vsem tem, da se vlade ne premagajo z izjavami, ampak se borijo z glasovanjem v parlamentu. To ne nasprotuje onemu mescu v vladni izjavi, ki pravi, da sedanja vlada želi koncentracije. Ne samo da želi, ampak sedanja vlada hoče vse storiti, kar zavisi od nje, da se sestavi koncentracijska vlada, razume se, ako bodo tudi z druge strani šli dovolj naproti, da se taka vlada more sestaviti v interesu narodnega vprašanja in državnih interesov sploh. To izredno lojalno izjavo vlade po vsem tem, kar je opozicija počenjala v zifornici, je zbornica odobravala. Iz te izjave se vidi, koliko samozata-jevanja je treba sedanji vladi in vladnim strankam samo iz ozira na državo; stranke, ki so se same proglasile za sol Jugoslavije in steber države, pa državo vodijo v propast, bi te obzirnosti pač ne zaslužile. Resni ljudje gredo tudi preko takih komedijantskih izjav, kakor je bil »najsvečaniji protest«, kajpak samo — do volitev! Pri volitvah se bo ta obzirnost nehala in s političnega površja morajo izginiti tisti, ki nočejo graditi, marveč samo podirajo! ioipiii ii Dans&L V najmanjši treh skandinavskih držav je prišlo med vlado in kraljem do resnega spora, ki utegne prevreči kraljev prestol. Dolgoletni želji danskega naroda, da se šlezvig-holštajnska pokrajina, ki jo je odtrgala 1864 Pruska od Danske, zopet priključi Danski, je mir. konferenca ugodila. Vršilo naj bi se glasovanje v dveh pasovih, ki bi odločilo, ali naj ostane dežela i rešili vsaj glavni predmeti še pravočasno v dolino. Češka kolonija je imela svoje stališče na Jezerskem v Murijevem hotelu »Kasi-no« in pa v prostranem Makekovem do, mu, približno 20 minut nad Jezerskem, kjer je vladal vzorni slovenski gospodar Jurij Šenk, po domače tudi »Makek«. V romantični kotlini, ki vodi turista naravnost pod nebotično vznožje mogočne Koč-ne, stoji na levem bregu obširen Makekov dom. Enonadstropna stavba z majhnim zvonikom, krita po koroškem slogu z deščicami, vsenaokrog obdana od gospodarskih poslopij, napravlja utis kake grajšči-ne. Ta utis se poglobi, ako izveš, da je skoraj ves svet, ki sega od doline navzgor proti Kočni last slovenskega gospodarja. Mogočni, samostojni, od nobenega odvisni, so pač morali biti v prejšnjih časih naši ljudje, ako so hoteli uspešno kljubovati pangermanskini valovom, ki so vedno drz-neje pljuskali ob njhiove trdne domove. Kdor je, kaor jaz osebno poznal vrlega in kremenitega Jurija Š c n k a , ta prototip vernega, poštenega in odločnega Slovcn-ca, temu sc ne bode zdelo čudno, da so se naši bratje Čehi v njegovem domu počutili posebno domače. Ves Makekov dom diha nebeški mir, nikjer na Jezerskem se nc vidi Kočna tako mogočna in krasna kakor od tu. Če gledaš iz okno Makckovcga Doma proti njej, opaziš sredi skale diven slap, ki se, prišcdši v ravnico, izgubi med prodom. Ta mogočni procl, v strugi hudo- še Nemčiji ali ne. V severnem pasu je bilo glasovanje že pred tedni dovršeno in se je pretežna večina prebivalstva (črez 70%) izrekla za Dansko. V južnem pasu pa je nemška večina; glasovanje še ni končano, po dosedanjih rezultatih pa je soditi, da bo ta del Šlezviga ohranila Nemčija. To vzbuja med danskimi nacionalističnimi krogi hudo kri in kralj je to izrabil in pozval vlado na odgovor. Ker se z vlado v njenem zunanjepolitičnem postopanju ne strinja, ji je dal nalog, da demisijonira. Državni minister Zalile in ž njim cela vlada noče odstoptti, ker smatra, da je kralj si to zahtevo prekršil ustavo. Socialna demokracija je mobilizirala delavske množice v Kodanju, jih postavila na ulice in grozi, da bo kralj odstavljen in da sc proglasi republika. Kodanj jc postal vojaško taborišče. Kralj Kristijan X. jc storil ta korak v času, ko je bil parlament na počitnicah in to ga šc bolj obtožuje v očeh javnosti jn daje radikalnim strankam ostro orožje v roke. Pri nas si preradi predstavljamo pod Dansko bujno zelenico, po kateri se pasejo krave najboljše pasme in cveto ljudske visoke šole za poljedelce. Položaj bo bolje umeven, če se spomnimo, da je 26% Dancev zaposlenih v industriji in da je trgovina z inozemstvom zelo razvita. Te plasti ljudstva so vedno pripravljene, iti v boj za ljudske pravice. Sicer so pa ustavni nazori prodrli že globoko v visokoizobraže-no kmelsko liudstvo, saj ima Danska demokratično ustavo že čez 70 let. Zato ni verjetno, da bi mogel kralj s svojimi zahtevami prodreti. Moral se bo umakniti in mogoče je, da bo parlament govoril besedo, ki bi kralja utegnila veljati prestol. Titolapatvii ie mamm eBMsnfrielne psss&tlkte* Dne 18. marca t. 1. jc. bila na Jelovcl tolpa tihotapcev, oborožena z nabitimi ManJiherjevimi puškami, od orožniške patrulje ustavljena, ki je enega izmed njih aretirala, drugi pa so ušli. Tihotapci so bili sami domači fantje. V noči od 24. na 25. marca t. 1, ob 2, uri zjutraj je zalotila orožniška patrulja večjo tihotapsko tolpo v hiši blizu Blega-ša, ko je hotela prepeljati enega konja čez demarkacijsko črto. Na povelje »stoj« je skočil tihotapec, ki jc držal konja, proti orožniku in ga dejansko napadel, hoteč ga ovirati pri izvrševanju njegove službe. Orožnik, napaden in v silobranu, jc rabil orožje in napadalca ustrelil, nakar se je pričela pravcata bitka med orožniki in ti-hotapci, ki se je slišala daleč naokoli. Bit- urnika, širok kakih 100 m ti pa kaže, kako divja je lahko razkačena sila gorskih elementov. Viharji so tu včasih strašni. Plazovi, viharji, nepoznana in nepreračun-ljiva moč vode ti klonejo, če se zbudi njih speča sila, srce in dušo v ponižnem priznanju človeške šibkosti napram demonskim silam prirode. In vendar se smehlja, obdan od teh sil ta planinski svet, ob svitu gorkega poletnega solnca, prežet od cvetočih grmov belih planinskih anemon in temnomodrega encijana, rudečega sie-ča, nižje doli pa valovi rženo klasje, šumi ob hladnem gorskem vetru mecesnov in jelov gozd in žubori majhen potoček, izvirajoč tik nad Makckovim mlinom. Ves čar te prirode so občutili naši bratje Čehi, ko so z neutrudljivim zanimanjem pisali v svojih listih leto za letom o prelepem Jezerskem. Na Makekovem domu se s hvaležno skrbnostjo hranijo ti spisi. Ves Makekov dom je v njih popisan; kako vabi epaldne in na večer zvon v majhnem stol-pičku k obedu in k večerji, kako verno in ubrano moli družina, kako prepevajo pastirji na planinah, da šc celo zvesti varuh hiše, beli psiček Volčič ni pozabljen. V posebni spominski knjigi, ki so jo podarili Čehi Makekovcnui domu, pa jc s posebno ljubeznijo narisana domača kašča do zadnje rezbarije na mostovžu in v podstrešju. Ta spominska knjiga ic tako zanimiva, da jo vsakemu priporočani, kdor se oglasi na gostoljubnem Makekovem domu. Izmed čeških gostov, ki so radi zahajali tu- ka se je končala s porazom tihotapcev, ki so zbežali in pustili mrtvega Jurija Tav-čer-ja, sina posestnika iz Žetin, na licu mesta. Vsi taki žalostni dogodljaji, posebno ta tragedija, ki se odigravajo ob meji, so posledice pohlepnosti zapeljive valute. Zadnji čas je, da se temu zlu napravi konec, pa makar z najskrajnejšimi sredstvi. Po vseh teh pojavih se bližamo času, ko bode samo denar in surova sila igrala glavno vlogo, medtem ko bo morala, pa-trijotizem in nacionalizem stopil čisto v ozadje. Vprašajmo se pa sedaj, kaj bo takrat, ko radi pomanjkanja blaga nc bo mogoče ničesar več kupiti, torej tudi z nobenim blagom ne bo mogoče tihotapiti, medtem ko tihotapstvo progresivno narašča. Potem bo prišel čas, ko ne bodo podivjane in delamržne tolpe več razločevale, kr; i« moje in kaj je tvoje, ter kradle ir. z ukradenim blagom tihotapile, dfl zbrišejo sledove tatvin in ropov. Tihotapci bodo postali tatinske in roparske tolpe, ki nas bodo privedle v čas roparskih vitezov in pomorskih roparjev prednjega veka. Če pomislimo, da se ukvarjajo s do-fričkanosnim tihotapstvom skoraj isk!j:vj-no prebivalci obmejnih krajev, ki bodo jtudi svojo mlajšo generacijo moralično popolnoma pokvarili in jo odvrnili od dela, si moramo staviti vpraanje, kdo naj bo okraden in oropan? V prvi vrsti le prebivalci obmejnih krajev in posebno kmet sam. Še je čas, da vse pristojne oblasti ko-nečno privedejo prebivalce obmejnih krajev do pameti, če ne, bo kesanje prepozno. Konečao naj se še pripomni, da se že mladina in otroci ukvarjajo s tihotapstvom, katerim je že s tem podana prva lekcija v vzgoji za tatvine in vagabund-stvo, za poznejše sleparije in roparske umore. Jugoslovanska matica. Pripravljalni odbor Matice je razposlal po celi Sloveniji že več sto nabiralnih pol, tako posameznikom, ki so se prostovoljno priglasili, kakor tudi drugim osebam. Večje število teh pol je razposlal tudi okrajnim organizacijam Narodnega sveta za neosvobojeno domovino. Da bo delo čim uspešnejše, poživljamo vse one, katerim so se pole vposlale, da stopijo v stik z obstoječimi organizacijami, z občinskimi zastopi, z učiteljstvom, uradi itd., ter da na primeren način obveste občinstvo, kdo člane vpisuje in kje se je priglasiti. Vsa društva, izobraževalna, telovadna in druga naprošamo, da nemudoma prevzamejo nalogo nabiranja članov ter sporoče, koliko nabiralnih pol žele, in ime • na oseb, katerim je to polo razposlati. Agitacija za Matico naj se vrši ob vsaki priliki, pri društvenih prireditvah, pri sestankih in zborovanjih, kakor tudi od hiše do hiše, od osebe do osebe. Ker je Jugoslovanska Matica strogo nestrankarska in vsenarodna, naj organizacije in zastopniki vseh raznih struj v narodu v plemeniti tekmi dokažejo, da ne izbriše niti najhujši domači spor v srcih smisel za skupno ideale in da je vsem enako na srcu usoda bratov v tujini. VLjubljani nabiranje čla-nov zelo napreduje; da se še bolj pospeši, poživljamo vse osebe in društva, katera žele sodelovati pri nabiranju članov, da se zglase v uradu pripravljalnega odbora, kjer se jim izroče nabiralne pole ali pa da javijo pismeno svoje naslove. Podružnice Jugoslovanske Matice so se ustanovile doslej v Kočevju, Mariboru, Ptuju, Velikovcu, Murski Soboti, sem, naj imenujem samo pisateljico Marijo Gebauerovo, ki je postala prijate ljica celi rodbini ter ji ostala tudi v najhujših vojnih časih. Bivanje v tem domu in na Jezerskem jo je navdušilo, da je napisala leta 1918 v češkem jeziku roman »Rod Jurija Klemenčiča«, do sedaj edini slovenski roman, ki se bavi z opisom pokrajinskih krasot in ljudstva na Koroškem.* V Juriju Klemenčiču spoznaš vsaj v nekaterih potezah pokojnega go-' spodarja Makekovega doma, druge osebe je težje spoznati, ker jih je pisateljica, po-služivši se pesniSke fantazije, precej po svoje premenila. V Piji Mariji Sajevičevi pa bode poznavalec kraja nedvomno spoznal nedavno umrlo gospodarico Ankove-ga doma, Roman je izšel deloma v slovenskem prevodu v predlanskem Ljubljanskem Zvonu. Iz njega spozna bralec mnogo vrlin pisateljice: nežne* in čustveno popisovanje gorske narave in pa objektivno in trezno slikanje ljudskih navad, običajev in ljudskega življenja. Ta roman Slovenci vsi premalo poznamo, želel bi, da se nahaja v knjižnici vsakega slovenskega inteligenta. * Izšel leta 1918 v Pragi, Nakladate!) Jan Laichter, Dol. Lendavi, Gornji Radgoni. Pripravlja se ustanovitev tudi v celi vrsti krajev, kakor v Novem mestu, Kamniku, Krailju, Borovnici, Železni kapli, Pliberku, Šoštanju, Celju, Metliki, Krškem, Vrhniki, Ribnici, Radovljici itd. Povsod sc priglaša narod trumoma organizaciji ter prispeva z veliko požrtvovalnostjo. V Ljubljani se ustanovi glavna podružnica Matice za Slovenijo takoj po Veliki noči, Član Jugoslovanske Matice postane vsak Jugoslovan. Nabirajte povsod člane za Matico, naj ne bo sestanka, ne prireditve, naj ne bo javnega lokala, naj ne bo društva, kjer se ne nabirajo člani, kjer se ne agitira za Matico, kjer se ne zbirajo darovi za naše brate v tujini. Vso pošto je naslavljati na naslov: Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice, Pražakova ulioa št. 3/1. Pripravljalni odbor Jugoslovanska Matice Ljubljana. Musila. LDU. Moskva, 1. aprila. (DKU. Brezžično.) Po poročilih s kavkaško fronte raz-orožujejo na gruzinski meji č-ts Denjiki-nove armade, ki prestopajo na gruzinsko ozemlje. Pollska, LDU Lyon, 1. aprila. (Brezžično.1) -r-Predsednik poljske republike Pilsudski je sprejel v avdijenci novega francoskega poslanika Panafina, ki mu je izročil svoje poverilnice. Pri tej priliki sta izmenjala prisrčne nagcvorc. LDU. Dunaj, J. aprila. (ČTUj Na nr-rovnih pogajanjih Poljske in Rusije bodo zastopali Rusijo Čičerin, Radek, dr. Mar-chalewski in Trockij„ Francija. LDU Madrid, 1. aprila. (Brezžične.) Listi pišejo o novem francoskem veleposlaniku v Madridu, de St. Aulaireju, da ima novi zastopnik Francije nalogo, s špansko vlado pojasniti vsa vprašanja, ki se tičejo Maroka, Hnglila« LDU London, 1 .aprila. (Dun. KU —• Breznčno) Odbor za proučavanje zahtev pristaniških delavcev je pod predsedstvom lorda Shawsa privolil nastopno: Najmanjša dnevna mezda 16 šilingov, 44 delovnih ur na teden. Dovolijo se 4 nadure v tednu, ki se morajo plačati s 150% mezde. Pristaniški delavci se morajo združiti v strokovno organizacijo. Samouprava Irske. LDU London, L aprila. (Dun. KU —-Brezžično.) Poslanska zbornica je včeraj pri drugem branju sprejela zakon o samoupravi Irske s 348 glasovi proti 94 glasovom. ^msri&a. LDU, Dunaj, 1. aprila. (ČTU) Kakor poroča »Neue Freie Presse«, dementirajo iz New Yorka, da hoče Wilson tretjič kandidirati za predsednika. tostrifska republika. LDU Dunaj, 31. marca. Vlada avstrijske republike je razpisala štiriprocentno, davka prosto posojilo na srečke. Po pogojih za nakup teh sr«čk se vplača polovica kupnine z zakladnimi listinami 4. do 8. nekdanjega avstrijskega vojnega posojila ali pa z listinami prvega in drugega vojnega posojila samega. Kupci, ki nimajo listin vojnega posojila, si lahko nakupijo posojilo po dnevnem kurzu. LDU. Dunaj, 1. aprila. (ČTU) Ker je državni kancelar Renner odbil prošnjo tirolskega deželnega zastopstva, da bi se Tirolska pridružila Nemčiji, je zastopstvo Solnograške opustilo korake v isti stvari. f^ažarska. LDU. Budimpešta, 31. marca. (ČTU) Državni upravnik hoče razpustiti narodno skupščino in razpisati nove volitve na podlagi bolj konservativnega volilnega reda. ItaBiSa. LDU. Trst, 31. marca. V seji italijanske zbornice od 28. t. mes. jc ministrski predsednik Nitti podal tudi izjave o notranjih razmerah. Glascm poročil v listih je med drugim izvajal, da vlada ni nasprotna delavstvu, toda red mora vzdrževati na vsak način. Kar se tiče veleposesti, je izjavil, da je tudi on za malo posest, toda v Italiji ni to povsod mogoče radi nezdravih razmer. Na očitke, da ni vlada storila ničesar ia. obnovitev opustoše nih krajev, odpravo brezposelnosti, za zboljšanje valute. je izjavil, da je vlada naredila, kar ji je bilo mogoče, toda četf svoje moči da ni mogla, ker če sc hoče odpraviti brezposelnost, je treba začeti z javnimi deli, kar pa ni mogoče, ker ni ne sirovin, ne železa, ne lesa, ne premoga; vse to je treba uvažati iz inozemstva, kjer pa je italijanska lira slabo plačilno sredstvo, dejstvo, ki se ne more izboljšati, ker v tem slučaju bi bilo treba izvažati, a država ne proizvaja dovolj niti za svoje potrebe. Zato bo vedno in vedno ponavljal: »Več proizvajati, manj trošiti!«, ker zastonj je vse: gre za obstoj Italije; treba je takoj poskrbeti za volno, za bombaževino, za premog, železo, kruh; treba je omejiti vse stroške, če se noče, da pride že v par mesecih polom. Treba bo, žal, zvišati cene in /.nižati odmerke kruha danes, da se zagotovi kruh za jutri. Govornik je izpregovoril nato nekoliko genljivih besed na casJov socialistov, roteč jih, naj pomagajo tudi oni v teh težkih raz. merah, ker na dan, ko bo ljudstvo zahtevalo kruh, jim ga tudi oni ne bodo mogli odreči; če pa se ne omeji poraba, ne morejo zajamčiti narodu življenja. Zaključil je svoj govor, povdarjajoč, da ne govori kot zastopnik vlade, ker mu je vse eno, ali glasujejo za ali proti; roti samo sovražnike in prijatelje, naj pomagajo v teh hudih časih. —- Socialist Malatesta je nato predložil resolucijo, s katero zahteva, naj sc cenzura popolnoma odpravi. Socialist protestira proti zvišanju cene kruhu, ki naj ga plačajo v vojni obogateli in kapitalisti, LDU London, 1. aprila. (Dun. KU — Brezžično) Iz Rima poročajo, da je v okolici Turina izprlih nad 10.000 kovinskih delavcev. Nemila. LDU Berlin, 1. aprila. (Dun, KU.) »Vonvarts« poroča iz Duisburga: Rdeče čete, ki stoje pri Duisburgu, gubijo počasi veselje do fronte, ker ne morejo dobiti obljubljene mezde. Vračajo se trumoma. LDU Berlin, 3L, marca. (Dun. KU.) »Vorvvarts« poroča iz Kodanja: Splošna stavka jo danes stopila v veljavo. Sedaj se vrše pogajanja med delavstvom in kraljem. Mirna rešitev konflikta ni izključena, LDU Berlin, 31. marca. (Dun. KU — Wolff.) Položaj v ogroženem reniko-west-salskem industrijskem ozemlju je čimdaljc slabši. Levo radikalni elementi pridobivajo vpliv v izvršilnih odborih, LDU Berlin, 31. marca. (Dun. KU) »Berliner Tageblatt« poroča iz Miinstra: Položaj v ruhrskem ozemlju se je še bolj poslabšal, četudi samo začasno. Kot odgovor na ultimatum, ki je včeraj potekel, je izvršilni svet proklamiral splošno stavko. Razna porodila. Vrnitev vojnih ujetnikov iz Sibirije. LDU Bera, 31. marca. (Dun. KU) Konferenca poslanikov je sklenila, da je vračanje vojnih ujetnikov iz Sibirije izrecno dovoljeno brez razlike narodnosti. Armenija. LDU London, 1. aprila. (Dun. KU) Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet je ponudil zvezi narodov mandat v Armeniji. Mandat obsega armensko državo, kakršna jc sedaj z republiko Erivan in sosednjimi turškimi pokrajinami in z dohodom na Čino morje. Cilicija ostane pod francoskim varstvom. Svet zveze narodov bo stvar proučaval na seji po Veliki noči. Mine čas, se vrne razum. Reški narodni odbor javlja po Ric-cardu Z a n e 11 i obupen manifest, iz ko-jega povzemamo nekaj značilnih stavkov. Po ugodnih razlogih, v katerih se ugotavlja dejstvo, da je prekoračilo D' Annun-zijevo lansko podjetje kmalu svoj namen in občutno oškodovalo skupnonarodne interese nadaljuje manifest doslovno: »Naj napravi, kdor je k temu pokilican, kritično in v narodnem interesu račun in klavno bilanco D' Annunzijske politike v Reki. Vse mesto ječi pod jarmom absurdnega in smešnega srednjeveškega tlačanstva, Meščani niso več sigurni niti v lastnih svojih bivališčih, v predmestju morajo čuvati kmetje živali v spalnicah. V poslednjih dneh smo dospeli celo do moritev na povelje oblasti. V splošnem vlada neskončna mizerija, ki tlači in ponižuje široke plasti reškega prebivalstva, strtega in obubožanega v štirih vojnih letih in v dveh letih brezposelnosti in denarne devalvacije, medtem ko se vplivni možje pod zaščito oblasti udinjajo korupciji v škodo javnega imetka, ponarejajoč denar v velikem obsegu in pečajtjč se z drugimi nesramnimi špekulacijami v škodo cele skupnosti. Italijani! Z izmučenim duhom vam predočujemo danes žalostni in obupni položaj reškega ljudstva in z globoko in trepetajočo bolestjo se obračamo k vam, s tem pozivom v imenu pretežne večine reškega meščanstva, ampak mi smo pri-morani ravnati tako, ker nam to veleva zavest domovini vsekdar vdanih Italija- nov, čut za našo odgovornost ter najvišji kakor narodni tako reški interesi. Od začetka na videz krasno in velikodušno podjetje se je spremenilo v komedijo, potem v burko in je postalo sedaj, kakor se je dalo pričakovati, sramotna in ponižujoča igra, ki jo ne more več zakriti io utajiti nobeno literarno zasukovanje besed. Vse prebivalsvo zapuščenega mesta kliče danes na pomoč. Reka prosi danes svojo mater, ako nam je ne moreš dati osvoboditve, daj nam vsaj svobodo in red.« Italija ali smrt pred pol letom, čez nedolgo pa najbtž »Jugoslavija ali smrt« da kulise se menjajo naglo. P. P. EfaM zaupnikov 1ILS. Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti. 3. Gospodarske naloge stranke. 4. Organizacija stranke. 5. Resolucije zbora delegatov. 6. Volitev načelnika in I. podnačelni-ka stranke. Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki služi kot legitimacija. Popoldne ob štirih ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan. Isti dan in ob isti uri imata tudi Jug, obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor. Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij V. L. S. V treh odsekih — v programatičnem, socialno-političnem in organizatoričnem — bodo delegatje pripravil tvarino, ki se predloži zboru zaupnikov. 6. aprila ob 8. uri zvečer bo se {a vodstva VLS, pri kateri se izvoli novo načelstvo VLS. Tajništvo je že pričelo razpošiljati vabila. Tajništvo VLS. Poglfi&ne novice. 4- Pušic v Belgradu. »Politika« javlja: Načelnik naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu g. Nikola Pašid je včeraj posetil predsednika vlade g. Stojama Protiča in mu poročal o poteku zadnjih razgovorov za rešitev jadranskega vprašanja v Parizu in Londonu. Danes bo g. Pašid ponovno konferiral z g. Protičem, nakar se bo vršil kronski svet. »Politika« trdi, da glede rešitve reškega vprašanja ne smemo biti preveč optimistični. G, Pa-šič se čuti žc toliko trudnega, da je izjavil proti svojim prijateljem, naj bodo proti njemu po možnosti obzirni. On se ne namerava več vrniti v Pariz, nego ostane nekaj časa v Bedgradu, nato pa pojde na odmot v Dubrovnik. + Vesnič pri Deschanelu, Predsednik francoske republike Deschanel je v torek sprejel dr. Vesniča, poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. -f Kakšne volitve bi hoteli socialisti in demokrati? Ko se je pod vodstvom poslanca Kneževiča bila uprla v Vojvodini socialnodemokratska frakcija proti gg. ministrom-sodrugom, je vlada poslala BugSekovo desno roko, g. Divica v Novi Sad, da ukroti upornike. Ta je znal povedati, kaj pomeni za socialiste, imeti vlado v rokah. Rekel je: »Ni treba, da se vrSi pri volitvah grob policijski pritisk, toda more se tako-le z očmi, s pogledom namigniti, kako je treba glasovati in človek se niti malo ne pregreši proti svobodi volitev.« — Uradništvu n. pr. bi se namignilo: Opozicija je proti edinstvu države. Uradnik je prisegel na edlnstvo države. Kdor glasuje za separatiste, prelomi prisego. S krivoprisežniki na cesto 1 S takimi »namigavanji« so upali demokrati in socialni demokratje zmagati pri volitvah. -f Vasa Kneževič in socialpatriotj.. Vojni milijonar in čevljar na razpoloženju, socialist Korač, jo v sporazumu z odborom socialnodemokratske stranke podal v no-vosadski »Slobodi« Izjavo, da je poslanec Vasa Kneževič izključen iz stranke, ker ni sabotiral parlamenta. Kneževič je bil edini socialistedini socialist, ki je bil navzoč tu. G. Kneževič ni ostal g. Koraču dolžan za to ljubeznivost in je objavil odprto pismo, kjer pravi: »Vlada g. Davidoviča je šest mesecev ščitila interese kapitalistov in buržoazije, podpirala je tihotapce in iz-vozničarje, delavce je pa preganjala in zapirala, razpuščala delavske organizacije, udučevala štrajke z grobim nasiljem, proglašala je preki sod proti malim lopovom, ki kradejo iz vagonov, in je ljubimkala z velikimi lopovi, ki kradejo cele vozove in jim delila tihotapske in izvozniške koncesije. Vlada g. Davidoviča, poleg katerega so sedeli in odobravali njegovo delo štirje socialisti — — ■— vodila zaoravljivsko finančno politiko, ki je privedla državo do finančnega poloma in je vsa državna bremena vrgla na rame delavca in siromašnega ljudstva. Jaz kot poslanec naše (socialistične) stranke nisem mogel dalje molčati, ker je šlo za življenjske koristi delavskega razreda. Ker je lopovska vlada pobegnila iz narodnega predstavništva, da bi se mogla brez kontrole pajdašiti s tihotapci in bogataši, nisem imel prilike, da v seji parlamenta obsodim vladno politiko, ampak sem to storil v pismu na predsedstvo parlamenta, izjavljajoč s tem, da naša stranka ne odobrava vladne politike.« To je pač obsodba socialistično-de-mokratske vlade, kot je še nismo slišali zlepa. Če jo govori socialistični voditelj, je tembolj dragocena. + Dijaška stavka v Belgradu. Rektor belgrajskega vseučilišča dr. Cvijič in dekan pravniške fakultete sta podrobno poročala ministru za prosveto o ne osnovan os ti stavke vseučiliškega dijaštva. G. Trifunovič je snoči v ministrskem svetu poročal o razmerah na vseučilišču, kakor ie bil obveščen po rektorju, in so vsi člani kabineta odkrili rektorjevo poistooaive. -(- Nemški centrum za koalicijo. Krščansko - demokratska ljudska stranka (centrum) je izdala 28. marca proglas, v katerem imenuje vojaški upor Kappove vlade zločin nad nemškim narodom in ve-leizdajo najhujše vrste, Centrum odločno obsoja ta reakcionarni poizkus, ravnotako pa odklanja delavsko, torej enostransko razredno vlado, ker bi brez dvoma vedla k diktaturi in skozi krvavo meščansko vojno k boljševizmu ln propasti. Zato stoji stranka na stališču, da se sestavi vlada iz centra, socialne demokracije in demokratov, -f Usoda Turčije. »Ecbo de Pariš« poroča, da se bo Turčija, razdelila na sledeče dele; Turški sultanat (Carigrad, Brussa, Angora); grška provinca okoli Smirne; italijanska provinca (Konia, Ada Ha); Kurdistan pod francosko-angleškin nadzorstvom; republika Lazes, ki ho od-deljena s trdnimi mejami od Armenije; republika Armenija z glavnim mestom Er-zerum; republika Batum pod nadzorstvom angleške, francoske in italijanske armade. — Prej bo pa morala ententa še ukrotiti uporno Mali Azijo, ki jo preko Batuma podpira sovjetska Rusija, Dnevn© novice. — Slovenska Straža ima izredni občni rbor v pondeljek, dne 26. aprila 1920 ob pol 6, uri popoldne v Ljublani. Jugoslovanska tiskarna. Dnevni red: 1. Sprememba Pravil. 2. Slučajnosti, — Novi cerkveni dostojanstveniki v Jugoslaviji. V Belgrad je dospel papežev nuncij na našem dvoru msgr. Cherubini. — Za apostolskega vojnega vikarja v Jugoslaviji je imenovan dosedanji gen, vojni vikar Ferdo Rožič; ima isti čin kakor apo-stoski vojni vikar v bivši Avstro-Ogrski. — Umrl je mnogoletni tajnik škofa Strossmayerja in djakovski kanonik msgr, Milko Cepeiič, ki je mnogo delal za narodno prosveto, — Državni službi sta se odpovedala generalni inšpektor v finančnem ministrstvu dr. Slokar in načelnik v ministrstvu za prehrano Janko Jovan, — Promocija. Dne 24. marca promo-viral je na zagrebški univerzi doktorjem prava g. Ivo Est. — Oglase za velikonočno številko more sprejemati naš list le qo jutri zjutraj ob 9. uri, — žtudiranje v inozemstva. Dno t. aprila je minister za prosveto podpisal novo naredbo glede šolanja dijakov v inozemstvu. Po tej naredbi bo izbiral gojence vseučiliški svet v Belgradu, Zagrebu in LJubljani, in sicer največ do 40 na leto. Število medicincev, ki sedaj študirajo v inozemstvu, ostane, ako polože tekom enega tečaja vse predpisane izpite. Tudi ostanejo na tujih šolah vsi slušatelji drugih fakultet, ki potrebujejo za dovršenje svojih študij le še dva semestra. Vsem ostalim se štipendije odvzamejo. — Iz vojaške sliv-bo. Dne 31. marca Je prestolonaslednik regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je povišanih 45.000 podčastnikov, lcaplarov in redovov letnikov 1916, 1917, 1918 in 1919, in to posebno iz operativne vojske. S tem je odpravljeno zapostavljanje in izvedeno izenačenje. — S pošte. V poštno službo sta sprejeta praktikanta: Anton Pečnik in Lojzo Volk. Imenovani so: za poštne višje ofi-cijale I. razreda poštni višji oficijal II. razreda Kazimir Eeltram v Mariboru 2, Franc Erman v Celju in Maks Velepič v Ljubljani 1; za vfšja poštna oficijala II. razreda poštna oficijala Ivan Florjančič v Celju in Blaž Rane v Mariboru 2; za poštno oficljale poštni asistentje Blaž Uku-šič v Mariboru 2; Ante Ivesta v Mariboru 2 in Andrej Doljak v Ljubljani 1; za rač. asistenta računska praktikanta Karel Lasebacher in Josip Pogačnik, oba pri računskem odelku pošt. rav. v Ljubljani;-za poštnega asistent« računski prakti- kant Ivan Rus v Ljubljani 1; za poštarlco ] oficijantka Angela Kormc v Pesnici. — Podeljena so poštna upravniSka mesta: Sv. Bolfenk v Središču poštni aspirantki Alojziji Uršič, Horjul poštni aspirantki Bernardini Čepon, Sv. Križ pri Litiji poštnemu aepirantu Ferdinandu Smrekar-ju, Sv. Ana na Krembergu poštni pomočnici Filomeni Langcr, Sv. Lovrenc na Dravskem polju poStni uradni pomožni moči Karlu Ledinoku, Jurklošter poštni pomočnici Emi Benedek in Globasnica poštni pomočnici Ivanki Jekl. — Premeščeni so: višji poštni oficijal II razreda Matevž Zupan od urada Ljubljana 1 k urndu Ljubljana 2, nadpoštar Ivan Spanjol iz Račjega k uradu Ljubljana 1, poštar Alojzij Tomažič iz Lokovice k uradu Ljubljana 1, poštni adjunkt Ivan Hamaršek od urada Ljubljana 1 k uradu Ljubljana 2, poštna oficijantka Dragica Kuralt iz Ormoža v Celje, poštna oficijantka Marija Frank od urada Maribor 1 v Kcčevje, poštna oficijantka Alojzija Kernic od rrada Maribor 1 v Skofjo Loko, poštna oficijantka Marija Dra.*?ek od urada Ljubljana 1 v Koniieo. poštna oficijantka Marija Kuralt od urada Ljubljana 1 v Borovlje. — Odpovedali so se službi: poštni praktikent Anton Elsner na Jesenicah, poštni praktt-kant Alojzij Grum v Ljubljani 1, postna aspirantka Amalija Grintal v Rajhenbur-gu, poštna aspirantka Kornelija Perknv-nik v Borovljah, poštna odpravnica Marija Čepon v Horjulu ln poštna odpravnica Gizela Šom v Sv. Lorencu na Dravske mpolju. — Odvezani ste poštne službe: poštna oficijantka Milena Mursa v Radgoni in poštna odpravnica Fani Pfef-fer v Jurkloštru. — Služba je odpovedana: poštnemu odpravniku Gustavu Glogovšku v Vuhredu in poštnemu aspirantu Ivanu Čargi v Velikovcu. — Trajno vpokojeni so: poštarica Marija Poljanšek v Dobivi, poštarica Jožica Preinitrih v Sevnici, poštni poduradnik Andrej Keel v Ljubljani 1 in poštni uradni sluga Matija Rv^n na Viču. —- Umrla je poštna adjunktinja Jožefa Debevec v Ljubljani 1. — »Slovenska dijaška zadruga v Pragi« vabi svoje člane, ki so točasno v domovini, na sestanek v soboto 3. aprila t-1. ob 10. uri dopoldne v Narodni kavarni. Vabimo tudi tovariše it Brna., da določimo skupno potovanje v češkoslovaško republiko, — Za odbor Ivo Pire, t. č. predsednik. — Iz K.omnika. Ob priliki tragične smrti g. Prohinarja je v »Slov. Narodu« izšla notica, ki jo moramo najbolj milo označiti za bestijalnost. Dopisnik trdi, da je pokojnik »marsikateremu delavcu pripomogel, da je moral oditi na fronto z označbo p. v.« To je navadna laž in lopovstvo. Neznani nam dopisnik je vrgel poštenjaku v odprti grob tefko obdolžitev, vedoč, da se mrtvi ne morejo braniti. Poživljamo zato neznanca, naj sc ne skriva za uredniško tajnostjo in naj s svojim podpisom pove, koga in kdaj je pokojnik poslal na fronto. — Obenem obžalujemo, da je »Slov. Narod« objavil tako netaktno in podlo notico in pričakujemo, da bo napravil svojo dolžnost. — Več Kamničanov. — Eksplozija na Vrhniki, V torek ob osmi uri zvečer se je pripetila na Vrhniki zagonetna eksplozija, ki je bila namenjena finančni postaji, a jc odkrušila le malo zidu in ranila neki kostanj, medtem ko je pa pobila nešteto šip po bližnjih hišah. To se je zgodilo kljub temu, da je bilo vse strogo zastraženo, S kakim sredstvom in kako je dotičnik to stvar izvršil še ni znano. Me:a je strogo zastražena in primejo, vsakogar. Ujeli so že mnogo tihotapcev in verižnikov. Oblast naj bi pazila samo na to, da ne bo delala nepotrebnih sitnosti vsem, tudi onim, ki potujejo iz osebnih razlogov. — Centrala splošne org, voj. invali- dov javlja vsem poverjeništvom in podružnicam, kakor tudi vsem članom omenjene organizacije, da je odstopil s prvim aprilom iz tehtnih vzrokov predsednik Podmenik Franc. Zastopa ga do občnega zbora višji nadzornik Jožef Starič. — Centralni odbor. (k) I, sploSno društvo jugoslovanskih vpokojenccv s sedežem v Ljubljani vabi vpokojence novomeškega območja k ustanovitvi podružnice, ki bo 5, aprila 1920. ob 2, uri popoMne v Škabernetovi hiši 226 v Novem mestu. — Predsednik Bole. (k) — Bivši civilni monterji in mizarji ae-roplanske eskadrile (aero-radionice): gg. Tomšič Josip, Tornič Filip, Graul Ivan, Remškar Filip, Maček Ignac, Magerl Avgust, Skarza Alojzij, Bradeško Ivan, Kuko-vcc Josip, Vidmar Franc. Kovič Avgust, Perme Ivan, Bevk Ciril, Gajšelt Ivan, — naj se zglase v petek 26. ali soboto 27, ali pondeljek 29, marca 1920 pri aeroplanski eskadrili radi zopetnega sprejema v avi-jatično službo. Komandant poručnik av. pilot Josip Kos. — Tiskarska stavka v Splitu. Ker pogajanja med tiskarnarii in stavci niso imela uspeha, so leti danes začeli stavkati. Tiskarne so se včeraj zaprle. Za stavke r® izide noben Ust v mestu. ll £ obredu umivanja nog na vel, četrtek t»o bili sprejeti sledeči starčki: Za-lar Janez (Borovnica), star 91 let; Škoda Martin Moste pri Ljubljani), 86 let; Noč Andrej (Zasip). 83 let; Rihar Jožef (Ljubljana), '62 let; Arnež Janez (Predoslje pri Kranju), 77 let; Rotar Matej (Gorice), 77 et; rsovak Franc (Št. Jurij pri Kranju), 76 let; Kosnjck Franc (Predore), 75 let; Vi-zar Janez (Ljubljana) 74 let; Turk Jožef (Ljubljana), 73 let; Sušnik Jernej (Št. Jurij pri Kranju), 72 let; Čuden Janez (Ljublja-let. Njihova skupna starost znaša 929 let. , Na ViHhi petek zvečer ob sedmih 00 v stolnici govor, po govoru petje žal-n;h pesni, lj Protestni shod akademske omladine s-. je vršil včeraj ob mnogobront udeležbi Po poročilih delegatov iz Prage, Brna, Dunaja, Zagreba in Ljubljane, ki so vsi naj. energičneje nastopali proti skrajni brezbrižno?^ vseh dosedanjih belgradskih vlad napram težkemu gmotnemu položaju akademske cmladlne, je bil sprejet memorandum r.a centralno vlado in odposlana sle-deča brzojavka: Akademsko društvo »Po-bratimstvo«, Belgr?d; Akademska omla-dina, zbrana na protestnem shodu v Ljubljani, pozdravlia štr?jkujočo omladino Lel-grajske univerze, ki je začela z odloči.o principijelno borbo za rešitev dijaškega vprašanja v smislu principov jame morale, enotnosti države in socialne pravde. — Vsebino »Memoranda« priobčimo jutri, 1 Seja Nove založbe se vrši danes ob 6. uri zvečer v II. nadstropju v Jugoslovanski tiskarni. S tem so vabljeni vsi odborniki, da se zanesljivo vdeleže. 1; Da se prfinre?i stavba drm^knrsMH 7.^'S'encev začne se s 1. a-irilom 1920 dimnikarsko delo Po ometalmh okrajih. — Ljut';nn-ki d'mTi:1'arrki moistri. lj Proč z rokovicami! Na verižnlškem uradu je bil obsojen znani Norbert Gru-mer radi tihotapstva na globo 6000 K. S takimi ljudmi se postopa vse premilo in prizanesljivo. Za tega Juda bi bilo 200.000 kron globe še premalo. Čudno pa je od naš'!i oblasti, da ne izžer.o takih piiavk iz države, ki bi se le oddahnila, če bi se reši1 a take mfire. Grumer je nadleZen tujec iz Bukovine, oblasten žid, verižnik in oderuh. Kaj čakate torej?!.,. lj Neprijeten 1, april je doživel v Ljubljani zelo premožni gospod J. V : trgovec je, gostilničar in posestnik nekie na Dolenjskem; pri neki ljubljanski banki ima tekoči račun. Ze^ ljubi šalo in smeh in rad pokaže kako iz bukvic črne umetnosti Ko se je vozil pred desetimi dnevi po kup-čijskih poslih v Ljubljano, jc pokazal v kupeju nekemu znancu, kako se dela denar. In nekdo, kateremu so obtičali ponarejeni bankovci v kosteh, ker so mu jih precej ori zamenjavi odvzel, si je obraz umetnika, kateri zna »delati« bankovce, prav dobro zapomnil in ko je 1. aprila letos zagledal gospoda, je kar brez sape tekel na kolodvorsko policijsko ekspozituro povedat, da gre v mesto nevarni ponarejevalec bankovcev. In detektivi g. I.jubiča so ljubeznjivo sprejeli gospoda z Dolenjskega in ga spremili v ekspozituro, kjer se mu je povedalo, česa je obdolžen. Ima nedolžen aparat, v katerem so skriti spravi« bankovci, v aparat se dene prazen papir in ko se zavrti vrtalo, prilezejo iz njega pravi bankovci. »O, take neprijetnosti; vlak sem že itak zamudil, svojih poslov še nisem opravil; po gramofon sem prišel v Ljubljano; ko se vrnem domov, Vam pošljem ,čarovni' aparat, katerega sem že od svojega očeta podedoval,,,« lj Zaklepajte vrata! Iz nezaklenjenega stanovanja jc bilo ob belem dnevu ukradeno gospej Marjeti K. na Poljanskem nasipu 300 kron denarja, zlata verižica in srebrna ura, — G. Miloradu Radosavlje-viču v Čevljarski ulici štev. 2, II., je Lila ukradena črna obleka in jahalne hlače gospoda kapitana Šuljenca. h Pregnani žepni tatovi, Frročali smo o pogtnu proti žepnim tat ivoni na Vodnikovem trgu na veliko srido in o areta-ciii treh žtpnih tatov, kate--'m so se pridružili še štirje sokrivci, ^nko la sedi se-dij v polir i skih zaporih 7 >ipa h tatov, Lspeh SiC.ro zvedenega n.;o;,a na lov, e tu,ih žepov ie. da ni bilo na '/»'.'ki četrtek policiji v Al i tn ene nobene žepne tatv;re a Vodnikovega trga. lj Ogrski cigani-godci kot cestni napadalci, V sredo zvečer okrog desetih je prihrumelo kakih pet ogrskih ciganov-godcev iz neke kavarne na Starem trgu za nekim odhajajočim gostom. V hipu so ga obkolili in navalili nanj tiho, skoro brez besede. Za reveža se je zavzelo mimoidoče občinstvo, ki jc z naglim nastopom preprečilo kakšen majhen ubojček. Ti cigani igrajo v kavarni sredi Ljubljane in javno napadajo pasante na cesti. To so razmere, ki kriče do neba! Zakaj se jim izdaja dovoljenje za godbo? Treba bi bilo nemudoma jih izgnati, lj Zvita ptička sta Pavai Ban in Viktor Podkrajnik, katera sta ukradla za 2500 lir manufakturnega blaga. Ukradena blago sta peljala v ŠiSko, od tam ga pa odnesla v Hradeckega vas. Od tam so jim ga prenesle tri ženske na glavni kolodvor, odkoder sta ga prepeljala v Zagreb, kjer sta ga prodala za 3000 K kakor pravita. Prijeta tatova pravita, da s^a verižnika s tobakom. lj Ukradena hranilna knjižica. V Hrenovi ulici je bila ukradena neki stranki hranilna kniižica z vlogo 1500 kron; tatica je dvignila 800 K in hranilno knjižico vrnila lj Ukradena čokolada. Nekemu trgovcu je bilo ukradenih 19 kg čokolade. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so izsledili in aretirali tatu in vrnili lastniku ukradeno čokolado. lj Pošten tat je neki Š..., kateri je ukradel posestniku Merlaku konjsko odejo. Državni varnostni organ je pripeljal Š... ja, ki je bil že večkrat kaznovan, h gospodu pol. adjunktu Modicu, In Š... je rekel g. Modicu: »Ježeš, bodite tako fle* ten in dober, pa me izpustite: »deko« prinesem precej nazaj.« In g. Modic je Š... res pustil samega proč: čez četrt ure 6e je pa vrnil z »deko« k policiji, lj Srbrno uro ukradel je neki Hrvat Mariji Doberletovi v Spodnji Šiški, Farocino Opera. 2. aprila, petek: zaprto. 3. aprila, sobota: zaprto. 4. aprila, nedelja: ;-Mignon«. Abonement izven. 5. aprila, ponedeljek: »Jongler«. Abonement izven, Drama, 2. aprila, petek: zaprto. 3. aprila, sobota: zaprto, 4. aprila, nedelja popoldne: »Golgo-ta«, Abonement izven, 4. aprila, nedelja zvečer: »Trnulčica«. Abonement izven. 5. aprila, ponedeljek popoldne; »Tr« nulčica«. Abonement izven, 5. aprila ponedeljek zvečer: »Beneški trgovec«. Abonement izven. PAVLOVIč PRI REGENTU. LDU Belgrad, 1. aprila. »Politika« piše pod naslovom »Notranja situacija«: Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je obvestil krono o političnem položaju. Predsednik je ugotovil, da je bilo dosedanje delo narodne skupščine brezplodno in je računati na uspešno delo, ako se nasprotstva med strankami omilijo. Edini izhod iz tega položaja je koncentracijska vlada, ki bi odpravila najnujnejše posle in izvedla volitve. Prestolonaslednik regent Aleksander bo zopet pozval tekom tega tedna načelnike vseh strank. Prihod g. Pašiča je očividno vplival na popustljivost strank. Ako propade sedaj tudi ta poizkus, bo ostalo le če, da se osnuje medstrankarska vlada. PAŠIČ PRI REGENTU. LDU Belrjradl, 1. aprila. »Balkan« Javlja pod naslovom »Politična situacija«: Danes dopoldne bo prestolonaslednik regent sprejel g. Pašiča, ki mu bo poročal o zunanjem vprašanju in vseh vprašanjih, ki so so obravnavala v Parizu. Jutri se bo vršila seja ministrskega sveta, na katero bodo pozvani poleg članov vlade tudi zastopniki vseh parlamentarnih klubov. Pri tej priliki bo g. Pašič ustmeno poročal o vseh vprašanjih, ki se tičejo naše države. Nato bo najbrže začel konferirati s posameznimi zastopniki klubov in s predsednikom narodnega predstavništva dr. Pav-lovičem. Gosp. Pašič bo podal sporazumno s parlamentarno zajednico konkretne predloge za izhod iz tega položaja. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 1, aprila. Prihodnja seja narodnega predstavništva bo 19, aprila. HOOVER PREDSEDNIŠKI KANDIDAT. LDU Amsterdam, 1. aprila. (DunKU) Times javljajo iz Nehyorka, da je Hoover pripravljen sprejeti kandidaturo za predsedniško mesto pod pogojem, da stranka ne krene niti v reakcionarno, niti v radikalno stran in da se zavzame za mirovno pogodbo. ZA DELAVSKO REVOLUCIJO NA FRANCOSKEM. LDU Amsterdam, 1. aprila. (DunKU) Poročevalec lista »Daily Mail« javlja, da se gotovi življi trudijo, uprizoriti v Franciji dne 1. maja delavsko revolucijo. SIRSKI KRALJ. LDU. London, 1. aprila. (DKU. Brezžično.) Emir Feisul je uradno sporočil angleški vladi, da je sprejel naslov sirskega kralja in zagotavlja angleško vlado prijateljskih čustev sirskega naroda. Rasne novice. r šola za nevesie. V Illinois v Severni Ameriki so o tvorili šolo za — neveste. V imenovano šolo sprejemajo samo ona žen- sire, Katere dokažejo, da so zaročene V šc4i se bode predavalo o vsem, kar je v zvozi z zakonom in z domačim ognjiščem. Tako n. pr., kako je mogoče v harmoniji skupaj živeti, kako je treba soditi značaj in temperament svojega moža, kakšne pravice in dolžnosti ima mož v materialnem oziru, o gospodarskem štedenju žen, in o njih zahtevah glede gotovega luksu-sa. Dalje se bode poučevalo tudi o vzgoji otrak, o zdravstvu, o ravnanju s posli; pretresala se bodo pravna vprašanja, kako je mogoče izboljšati imetje itd. Poleg tega se1 bodo morale gojenke učiti in vaditi v različnem domačem delu. r Ženske pušijo v gledališču. Ampak tu ne mislimo igralk na odru, ampak občinstvo, ki kadi v odmorih v posebnem kadilskem lokalu. Zanimljivo je, da so s to novostjo začeli v Ameriki, kjer se je ravno pojavilo veliko gibanje za tobačno prepoved. Ravnatelj nekega gledališča v Čikagu je napravil poleg foyerja posebno kadilsko sobo za ženske. Svoj čin je pojasnil z dejstvom, da danes ženske več kade kakor moški in da je boljše odkazati jim to njih strast sobo nego pustiti, da bi kje po kotih kadile tajno in nevarno za okolico, V Nowem Yorku je zbudilo to poročilo veliko hrupa. r Belgijska posest v Vzhodni Afriki. Glasom angleških listov dobi Belgija 18 tisoč kvadratnih milj dragocenega ozemlja od bivše nemške naselbine v Vzh. Afriki. Vzhodnoafriška posest Belgije obsega sedaj nad milijon kvadratnih milj zemlje. Cerkveni vestnik. c V stolni cerkvi bo dane6 cerkveno bpravilo ob četrt na 9. Zvečer ob 7. uri pridiga. V soboto ob pol 10. sv. maša, ob j4, uri popoldne procesija. Veliko nedeljo pb 10, uri pontifikalna sv. maša. c V frančiškanski cerkvi bo danes cerkveno opravilo ob 8. uri. Zvečer ob pol 8. uri petje pred božjim grobom. Veliko soboto ob 7. uri zjutraj sveta maša, zvečer ob četrt na 7. uro procesija Veliko nedeljo ob pol 10. uri slovesna sv. maša. Pela se bo Rheinbergerjeva orkestralna maša in Greithov ofertorij. c Pri sv. Petru v Ljubljani bo danes na veliki petek ob 7. uri zvečer pridigal opat božjega groba. Po govoru bo pel cerkveni zbor nekaj pesmi. — V soboto zju-taaj bo blagoslovljen ogenj ob petih, — Vstajenje je ob 5. uri popoldne. Procesija gre po Sv. Petra cesti v Skofjo ulico, po Prisojni ulici na Ahacljevo cesto in po Zaloški cesti nazaj v cerkev. Igrala bo godba Salezijancev. Stranke v stanovanjih ob imenovanih ulicah prosimo, da po možnosti razsvetle okna. — Na velikonočno nedeljo ob 9. uri bo imel g. opat božjega g-o-ba pontifikalno sv. mašo. Popoldne ob 2. bo potresna procesija na Kongresni trg. Orlovski vesinfk. Ljubljana — Sv. Jakob. Današnja telovadba odpade. Poživljam vse brate, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka ob 8. uri zvečer v Šentjakobskem prosvetnem društvu. Nihče naj ne izostane, ker je stvar nujna, — Načelnik. (k) Prosveta. pr Naša pota. »Narod se ne pretehtava samo po številu, svetovna tehtnica ga sodi po izobrazbi.« Te besede stoje v zbirki »Naša pota«, ki jo izdaja Slov. krščanska socialna zveza v Ljubljani. Ne v vlažni znanosti, temveč v znanosti, ki stoji v skladu s Kristusovimi načeli, je rešitev našega krščanskega ljudstva. Zbirka »Naša pota« odgovarja v mirnem razmotriva-nju na pereča vprašanja, ki jih stavi sedanja doba na našega človeka. Socializem in krščanski socialec, — Cerkev in država, — Civilni zakon, — Razporoka — so članki, ki nam jih nudi prvi zvezek. Imena, kakor so Finžgar, dr. Ušeničnik, dr. Fab-jan, dr. Zupan in dr. Mohorič nam jamčijo za vsestransko in objektivno sodbo v teh važnih vprašanjih. Drugi zvezek prinaša uvod v krščansko sociologijo, ki ga jc napisal dr. Ušeničnik. Vsako naše društvo in vsak naš čovek mora v sedanjem času to knjižico prečitati, da jo nosi vedno s seboj kot mali socialni katekizem. Sezitc po zbirki in jo čitajte na sestankih v društvih. Svobodomiselnemu socialnemu gibanju moramo zoperstaviti izobraževanje našega ljudstva v socialnem vprašanju, ki sloni na večnih naukih Kristusovega razodetja. Prvi zvezek stane 4 K, drugi zvezek 8 K, s poštnino 50 vin. več. Naroča se pri Slovenski krščanski socialni zvezi v Ljubljani. Denar naj se pošlje naprej. pr Babilon. To burko bodo ponovili na velikonočni pondeljek ob pol osmi uri zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe v oredprodaii kot rx> navadi. pr Godalni kvartet Zika bo na komornem večeru, v torek 6. aprila v Narodnem domu izvajal dve deli Čajkovskega in Dvo-raka. Poleg teh je na vzporedu tudi bajno lepa Sindingova serenada op. 92 za 2 gosli in klavir. Klavirski part igra g. Janko Ravnik, prof. jugosL konservatorija. Torkov komorni večer bo pomemben dogodek v našem glasbenem življenju in zasluži največjo pozornost. Priporočamo toplo občinstvu, da pridno seže po vstopnicah. Prodaja jih trafika Dolenc v Prešernovi ulici. fiospedarsfuo. g Srbska domača industrija v Plrotu. V razstavi slov. planinskega društva, ki se nahaja sedaj v paviljonu g. R. Jakopiča, vidimo razstavljene razne lične volnene srbske preproge in zavese v zelo okusnih vzorcih. Kakor smo podučeni je za ta izdelek v Srbiji veliko zanimanje od strani inozemcev. Želeti bi biio, da se tudi mi sprijaznimo s to domačo industrijo. Pohodi v grad Belnefc. Na veliki četrtek dne 1. aprila t. 1. je razsojal kazenski senat ljubljanske deželne sodnije pod predsedstvom nadsvetnika Ve-dernjaka o tožbi, katero je vložilo državno pravdništvo proti fantom v okolici Moravč, kateri so lapi dvakrat obiskati grad Belnek, kateri leži blizu Moravč. Obtoženci pridejo v dvorano: 12 jih je, so izvzemši Franceta Ravnikarja, samo mladi fantje večinoma iz Dr-tije, toda tudi' z Dobrave, s Češnjice in iz Soteske so fantje doma. Obtožba, katero zastopa državni pravdnik dr. Modic, navaja: Oskrbnica graščine Belnek, katera je lastnina baronice Elizabete Daublesky von Eich-taein, ki stanuje v Gradcu, trgpvka v Moravčah Josipina Tome je 12. januarja 1919 izvedela, da je razbito okno na gmščmski pristavi; pri og'edu jo ugotovila, da so njej neznani ljudje vdrli v obe poslopji in da so mnogo poškodovali ter odnesli. Tomčeva jo bila o božičnem času zadnjič v graščini, ♦.•v-krat je pustila vse v redu, zaklenila ie vrtta in vzela ključe s seboj. Poizvedbe eo ugotovile: Zvečer dne 9. januarja 1919 eo bili zbrani pri Francetu Ravnikarju v Drtiji fantje Valentin Bratim, Ivan Kos. Ivan Hribar, Franc Tič, Alojizj Brinovec, Frp.nc Cerar, Ernest Šuštar. Franc Marčun, Anton Hribar, Franc Prosenc in Edvard VVidergar. Sklenili so, da gredo v graščino pogledati m prebrskati, to pa zato, ker so bili mnenja, da so sme sedaj, ko jo Jugoslavija svobodna, nemških oficirjev bivše Avstrije lastnina uničiti, oziroma svojevoljno z njo postopati, kakor to delajo Nemci na Koroškem in Štajerskem s Slovenci. Nasvetovala in prigovarjala sta jima Ravnikar in Vidergar.; češ: »Malo pojdite v grad in malo izpijte in razmetajte!« Ravnikar je Se rekel, da bi Sel tudi sam, ako bi bil Še fant, Widergar ie pa prvi omenil blago, katero se nahaja v graščini in povedal, da so pride v njo skozi polodprto okno z lestvijo, katera je pod kozolcem. Fantje so nato odšli okoli pol ure zvečer proti graščini, le Ravnikar se jim pi pridružil; Vidergar je Sel le par korakev m nato izginil, medtem ko je krenil Ivan Hribar kar domov. Obtoženci so prišli v graščino po lestvi i skozi okno v I. ali II. nadstropje; prvi je plezal Brinovec; okno v I. nadstropju so s silo odprlL Fantje, ko so prišli v grad, so šli najprvo v klet, kjer so pili vino m ga vzeli sebetj v jedilno sobo. tam so jpili dalje, da s6 se kar terklali Popolnoma pijani so bili; iz-prva niso nameravali vzeti kaj s seboj ali poškodovati; v pijanosti so pa vzeli razne predmete seboj, toda ne spominjajo se, kaj so vzeli. V graščini jo bilo, kakor pravijo, vse odprto in razmetana Po tisti poti, po kateri so šli v grad, so se tudi vrnili. Dne 11. januarja 1919 so šli Ivan Kos, Ivan in Anton Hribar, Alojzij Drfnovec, Franc Cerar, Ernest Šuštar, Maks Kos in Franc Kos v graščino, kier so piti šampanjce. Orožniki so našli pri Šuštarju. Brinovcu, Bratunu Ip Hribarju obilo blaga v vrednosti 4546 K; celokupna škoda znaša 20937 K na ukradenem blagu, na poškodbah pri vlomu 1520 K in na samovoljnih poškodbah 1082 K. Ni se do-rmalo. koliko škode so napravili obtoženci in je mogoče, da so v gradu delovati tudi drugi zločinci, vsled česar ni mogoče ugotoviti, koliko škode jo povzročil vsak posameznik. Obtoženci sami pravijo, da niso imeli namena kaj ukrasti ali poškodovati; zagovor je verjeten in utomeljen tudi iz drugih razlogov. Niso šli skrivaj in jo pripisovati le slučaju, da jih ni nihče opazil. V gradu sc tudi niso obnašali kakor zločinci, marveč so prižgali luč tn jo postavili celo k oknu, česar noben tat ne stori. V zagovoru obtožencev, da so bili mnenja, da v svobodni Jugoslaviji zaradi takega početja ne morejo biti kaznovani, tiči psihološki razlog za njihovo ravnanje: gradovi nemških velikanov imajo za ljudstvo nekaj pravljičnega, privlačnega. Zdaj so pa morali nemški mogotci zbežati, zato se je v fantih zbudila želja, ogledati si njihove domove. Gnala jih je radovednost, neumnost, prešernost.. Najboljši dokaz, da je temu tako, je okolščina, ker so se igrali v gradu eksce-Icnco in slugo. Iz teh razlogov se dejanje obtožencev ne more kvalificirati kot tatvino, ker se tatinski namen ne da dokazati, marveč kot hudodelstvo silovitega napada na tuje nepremakljivo blago po § 83. k. z. in Franc Ravnikar ter Edvard Vidergar hudodelstva po §§ 5. in 83. k. z. in naj se vsi kaznujejo po § 84. k. a. Ker se Francu Cerarju ni dostavilo vabilo, se na predlog državnega pravdnika dr, Modica postopanje proti nJemu izloči. Obtoženci splošno priznavajo, kar jim očita ob-tožba. Prvomestnik senata nadsvetnik Vedernjak obtožencem »Kaj ste vse uganjalil Pili vino in šampanjec; tudi srebrne žlice so zmanjkale. Ali se Vam zdi prav, kar ste storili?« — »Ne!? se je glasil krepak odgovor. — »Okoli mize ste posedli in se dobro imeli! Fantje se smejajo, vsled česar jih prvomestnik posvari. »Le smojajte se, čer pol ure se boste jokal i t« Prvomestnik Brenovcu: »Vi ste bili kolovodja in ste šli naprej. Zakaj ste šli v grad?« — »Nesreča!« Nadsvetnik Vedernjak Francu Ravnikarju: »Zakaj ste napelji, vali fante in jih šuntali na kaznfvo pot?« —. »Šuntal jih nisem, samo »špasal« sem se.« — »To je več, kakor »špas.«« Kot priča zaslišana baronica Daublesky von Eichhain izpove kot priča zaslišana slovensko; le, ko jo vpraša prvomestnik, če zahteva, da naj fantje Škodo poravnajo, pravi: »leh verziclite!« in prosi, naj se obtožencem to pove, ker ji ni znan točen slovenski i/raz za: »Ich verzichte«. — Zastopnik Assicurazioni Generali g. Lenček zahteva, naj se družbi pripozna 4742 kron, kateri znesek je družba izplačala baronici Dau-blesky. Državni pravdnik dr. M6dic: »Obtožencem ni Slo za tatvino, vsi ep ali posestniki ali sinovi posestnikov. Namen so imeli, da se maščujejo nad Nemci in nad nemSko gospodoi, Radovedni so bili, da vidijo, v kakSnih prostorih je bivala nemška gospoda Zato jih državno pravdništvo tudi no toži zaradi tatvine; toda vdrli so v grad s silo in delali silo tuji lastnini. V gradu so se veselili, plesali in se šli takorekoč maškaro. Prižgali so luč in se je tja v Moravčo vidile, da je gragčina razsvetljena. Po posvetu senata je razglasil prvomestnik nadsvtenik Vedernjak sodbo, da so Obtoženci krivi hudodelstva po § 83. k. z. in se obsodijo Valentin Bratun z Drtije na pet, Ivan Kos iz Češnjice pri Moravčah na sedem, Anton Hribar iz Soteske na sedem, Franc Tifi z Dobrave na pet, Alojzij Brinovec iz Drtije na sedem, Ernest Šuštar iz Katarijo na šest, Franc Marčun iz Boj na štiri, Maks Kos iz Češnjice na Štiri, Ivan Hribar iz Soteske na štiri, Fran Prosen z Dobrave na sedem, Frapc Ravnikar iz Drtije na osem in Edvard Vidergar iz Drtije na osem mesecev težke ječe. Izgubila se jevčeraj na Pogačarjevejn trgu denarnica s srednjo vsoto denarja in železniško legitimacijo. Pošten najditelj naj odda denarnico na policiji. mmu soua s posebnim vhodom za dve gospodični se išče. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Soba«. Iffllfl dobro ohranjeno kupim. Dam nul", tudi v živilih (krompir, pšenico). Naslov pove uprava lista pod št. 1317. 2nlinn|fj za lino šivanje perila se UuuUllt sprejmeta. — Poizve se Skofja ali ca štev. 17, Ljubljana. Ilfrinor iz boljše hiše se takoj »prejme (JbtSHuu v trgovino z mešanim blagom. Radoli Ratner, Vrtm'ka. Vnni C0 200 do 300 sifon,,kih steklenic. Rlliil Ob Ponudbe na anončni zavod Dcago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. 8Per LIJiulG IlUtiO, fjrej po zmožnosti suh-kupi Regovc & Co<-p. Ljubljana, Ko loUvorska al. st. 31. 1264 (3) Obvestilo. Ker mi je glavarstvo v Celju zaplenilo vagon volov, namenjen h za vojaštvo in civilni konzum, naznanjam si. občinstvu, da os^ne moja me-mlca začasno zaprta. Z odličnim spoštovaanjem Ivan ftošenlna, mesar, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 41. G»Q»Q»Gt OfOt G* GtGtG* Zafjvaia. 14.000 K išče neka trgovka za dobo leta 1920. proti dobri odškodnini, lismene ponud, na upravo lista pod št. 1261. izsuiiiio se ie drž. policije do sd- dmjskih zaporov svota 40.000 I{. Pošteni najditelj nBj odda denar proti dobri nagradi v Trnovski ulici 25. p. Zajamčeno pristno spodnje štajersko VINO belo in rdeče, letnik 1919 nudi na vagone po ceni o1 14 naprej M. IHLissla, trgovina GABERNIK — POLJAČANE. Kupim večjo množino steklen c za sodavioo (sifon) in za linie »i in pokatic ter bene