Poštnina plačana v gotovini. Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO"- UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo- MBH V. LETO Murska Sabo ta, 3. mala 1936. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 18 Proti industriii. Do 80 procentov prebivalstva naše države je kmečkega stanu. To ogromno število poljedelcev, se je posebno po prevratu, z nastopom urejenih razmer, začelo okoristiti s tehničnimi pridobitvami, ki so olajšala njih delo. Do nedavnega smo bili navajeni, da smo smatrali za kmeta onega vaškega prebiyalca, ki ie bil oblečen v kmečko obleko, v narodno nošo i. t. d. Na kmeta se je gledalo kot na nekaj drugega, a to posebno z ozirom na njegovo obleko, katero so naše pridne gospodinje same tkale doma. Napredek našega življenja in njegova brzina, ki nas sili, da držimo korak z vsemi novimi pridobitvami, so prisilili tudi našega kmeta, da počasi opušča svoje zastarele običaje in da n. pr. tudi v svojem gospodarstvu začne uporabljati stroje. In tako se je začelo, da je naš kmet zamenjal svoj lesen plug z železnim, in da je danes na naprednejših in dobro situiranih gospodarstvih opaziti že traktorje in razne nove stroje, ki so pocenili gospodarske proizvode in samo življenje kmečkega gospodarstva. Civilizacija je hitro in globoko prodrla v jedro narodnega življenja. Naš kmet je verno sledil in tudi sam stopil na pot napredka, ki so ga pred nami krenili naprednejše države. Kakor se je po-služil strojev za svoje gospodarstvo, tako je opustil tudi izdelovanje blaga, ki ga je rabil za svoje obleke, ter segel po cenejšem — proizvodu tovarn. Danes je naš kmečki gospodar postal kupec dobre, gotove obleke, ki jo lahko kupi poceni. Razlogi, da se je kmet odločil za nakup tovarniškega blaga, so razumljivi. Domača izdelava ne more konkurirati z tovarniško. Moderna tehnika je poenostavila deio, zmanjšala delovni čas in vsestransko pocenila izdelovanje blaga. Tako delo in takšen napredek industrije je velikega pomena za najširše narodne sloje, odnosno za svet kupcev. Masi tako blago ustreza. Časi, ki so zaznamovani s krizo, silijo vsakega poedincak štednji, ki nas odvračajo od vsakega nakupa dražjih predmetov. V zadnjem času se je dvignila prava revolucija proti inndustrij- skim proizvodom, posebno proti fabriškim čevljem in oblekam. Ali bo to gibanje imelo uspeh ali bo zajezilo napredek industrije, ki je predvsem v korist siromašnim slojem, ki se morajo obleči za majhen denar v današnji težki dobi. Z ozirom na siromašne kupce, ki so navezani na nakup tvor-niškega blaga, nihče ne more odobravati trošarine, ki so jih uvedle banovine na te vrste proizvodov. Tovarnar pri tem ni obremenjen, obremenjen je naš siromašen človek, ki bo moral n. pr. za gotovo obleko plačati 30 — 50 Din več. Pri cenenem blagu je takšna podražitev velika. Če bi prinesla ta trošarina gotove koristi obrtniškemu stanu in zaje- zila nakup industrijskega blaga, ter s tem dvignila večjo prodajo obrtniških izdelkov, bi bilo razumljivo, in marsikdo bi šel preko tega. Z uvedbo trošarin, pa ne bo ničesar drugega doseženega, kakor da se bo število kupcev najcenejšega blaga še zmanjšalo, kar niti enim niti drugim ne bo v korist. Glede tega bi si morali vzeti za vzor Anglijo, kjer je tekstilna industrija na izredni višini. Anglija ne pozna revolucije proti industriji, ne proteste proti gotovim proizvodom. Narod se oblači ceneno in dobro, a oblasti podpirajo narod, ki kupuje in industrijo, ki izdeluje. In tako je tudi v Holandiji, Danski, Švedski in Švici, POLICIKfl Nj. Vis. knez namestnik Pavle je dne 28. aprila praznoval svoj 43 rojstni dan. Koncem maja se bo vršil v Beo gradu kongres JRZ. Do takrat morajo biti konstituirani vsi banovinski odbori stranke. — Gospodarsko-finančni odbor ministrov je sprejel dve uredbi kmetijskega ministra in s?cer uredbo o sanaciji zveze hrvatskih kmetskih za drug v Zagrebu in uredbo o ureditvi dolgov agrarnih kolonistov. Dosedanji ban savske banovine dr. Marko Kcstrenčič je bil upokojen. Za novega bana je imenovan dr. Viktor Ruž č, odvetnik s Sušaka. Zunanji ministri Balkanske zveze in Male antante se bodo sestali v Beogradu, dne 4. maja. Generalni tajnik turškega zunanjega ministra se je na svojem potu v Bukarešto in Moskvo, ustavil tudi v Beogradu. Z našim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem, je imel važne politične razgovore. Finančni minister je dobil pooblastilo za izdajo druge tranše državnih bonov, v znesku 100 milijonov dinarjev, za financiranje javnih del na račun milijardnega kredita. „Znan je politični položaj v državi, znano tudi stališče vlade, da se ne mere iti na skupščinske volitve pred občinskimi volitvami. Dotiej misli delati vlada s skupščino ter ji predložiti rszae važne zakone, ki so nujni za konsolidacijo države." Tabo piše »Samouprava", glasilo JRZ. Od stomllijonskega kredita se bo porabilo 50 milijonov za zgradnjo cistern in vodovodov v onih krajih države, ki jim vode primanjkuje. Ostanek kredita pa se bo porabil za javna deia v posameznih banovinah, predvsem v primorski, zetski in var-darski banovini. Narodna skupščina bo sklicana v drugi polovici meseca maja. Obravnavala bo razne mednarodne konvencije, predvsem pa trgovski zakon, ki je bil že sprejet v odboru Na osnovi finančnega zakona za leto 1936/37 se do 1. oktobra ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in nepremičnin zaradi neplačanih obrokov ali obresti zaščitenih kmetskih dolgov. Odgoditev prisilne prodaje nepremičnin in ukinitev prisilne predaje premičnin za neplačane dolgove, sta odrejeni zato, da se kmetu zavaruje imetje, ki z njim danes rsz polaga. Za zboljSanje zdravljenja prometnega osobja, je bil določen kredit v znesku 3 milijonov Din za gradnjo sanatorija na Golniku. V Franciji so bile preteklo ne-deljo volit?e. Razmerje glasov med posameznimi strankami se ni bistveno izpremenilo, le komunistični glasovi so nepričakovano porastli. V nedeljo pa bodo ožje volitve, kjer bo šele padia prava odločitev. Anglija in Italija sta si že zopet v iaseh. Povod za to je dal sklep angleške lige za Društvo narodov, da bo zahtevala cd angieške vlade za-tvorite? Sueškega prekopa, kar bi edino moglo prisiliti Iralijo, da prekine svojo vojno v Afriki. Italjani pa pravijo, da bo Italija takoj napadla Anglijo, če bi samo poizkušala Izvršiti to grožnjo. Proti abesinskemu glavnemu mestu predirajo Italjani z 3000 motornimi vozili. Kolona ?*eje 10 000 vojakov. Nad 30 000 delavcev pa popravlja razrušene ceste proti AtiJs Abebi, da omogočajo hitrejše prodiranje italjanskih čet. Abesinci so se utrdili na novih položajih in se z vsemi še razpoložljivimi silami upirajo italj. prodiranju. Sedaj še edino upajo na nastop deževne dobe, ki bo onemogočila na-daljne pohode Italjanov v notranjost države. Vzrok, da so bili Abesinci poraženi na severnem bojišču, je pripisati dejstvu, da so abesinska plemena Raja, Azebu in Gala, ki so že od nekdaj znana ket najbolj roparska plemena, napadala abesinske postojanke od zadaj in ropala njihove šotore, kadar so se boriii z Italjani. Na ta način so bile abesinske čete trajno med dvema ognjema. Itaijanski letalci so metali tem plemenom velika denarna sredstva in najnovejše orožje z munic jo. Nemci z vso naglico utrjujejo Porenje. 70.000 mož delavskih cd-delko gradi utrdbe. Po vseh večjih nemških mestih so brezposelne prisilili, da so vstopili v delavske oddelke. Za ta dela so odobreni krediti v višini 600 milijonov mark, to je 10 in pol milijarde dinarjev, kolikor znaša ves jugoslovenska državni proračun. Po vseh večjih mestih Palestine je prišlo do krvavih protižldovških izgredov. Tako so samo v mestu Tel Avivu Arabci zažgali nad 100 hiš. Vse židovske trgovine so izropali. Pri spopadih je b:io mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi v drugih krajih je prišlo do velikih nemirov in angieške oblasti so le z veliko tež&vo in ob številnih žrtvah zopet upostavile red in mir. V zadnjih bitkah so Abesinci baje sestrelili štiri italjanska letala. Da bi se Španija v doglednem času pomirila, ni nikakih izgledov. Atentati, požigi in pokolji so na dnevnem redu. Do neke meje se je oblastem posrečilo obnoviti red in mir v mestih, zato pa se je torišče politične borbe prestavilo na deželo. Tako so blizu Sevilje komunisti oplenili in oskrunili cerkev ter jo preglasili za svoj »ljudski dom". V poslanski zbornici je predsednik grške vlade med drugimi tudi po-vdaril: „Mi smo tesno vezani na balkanske države, na podlagi balkan-kanskega pakta, ki pomeni izredno garancijo za mir." Društvo narodov je zopet razpravljalo o italjansko abesinskem sporu in ugotovilo, da se je mirovna akcija ponesrečila. S tem je ta ustanova zopet dokazala svojo nemoč v rešitvi raznih političnih vprašanj, zato si čuda, da je zapadla v krizo, ki resno ogroža njen obstoj. Bližnji dnevi bodo za to ustanovo silno usodni. To je mnenje vseh politikov. bil! hude opekline tudi gospodinja Marija in starejša hferka Cecilija. Vse ponesrečence so nemudno prepeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Nekaj ur po prevozu pa je Janez podlegel silnim opeklinam, saj je bil tako ožgan, da mu je odpadalo meso ... Nevarne poškodbe ima tudi Cecilija, tako da je njeno življenje v nevarnosti. Tudi rane gospodinje so nevarnega značaja. Spočetka se je mislilo, da je žrtev plamenov postal tudi pet letni otrok, pozneje pa se je izkazalo, da je ob izbruhu požara utekel skozi okno in zbežal k sosedom, kjer so ga drugi dan našli. Vsa poslopja posestnika Hilbia so pogorela do temeljev. V plamenih je poginilo tudi pet glav živine. Delo gasilcev je bilo otežkočeno, ker nI bilo v bližini vode. Nesrečni gospodar, ki je tako nenadoma izgubil sina, ter prišel ob svoje imetje, je bil zavarovan le za manjši znesek pri domači kmečki zavarovalnici. Kako je požar nastal, ki je zahteval mlado človeško življenje, bo dognala uvedena preiskava. Letna skupščina sreskega odbora R. križa v Murski Soboti Na predlog gospoda predsednika, sreskega načelnika Lipovšek Gašparja je sreska skupščina enoglasno sklenila predlagati Glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu sledeče: 1) Članarina od drž. nameščencev se naj odteguje od plače, kakor to določa zakon o društvu Rdečega križa. 2) Honorar za predavanja pri sa-marijanskem in bolničarskem tečaju se naj zviša in s!cer se naj določi honorar za vsako uro vsaj 10 Din, za stvarne potrebe pa vsaj za tečaj, ki traja 3 mesece, po 600 Din. 3) Glavni odbor Rdečega križa naj izda učbenike za bolničarski tečaj tudi v slovenščini in s!cer točno po določenem programu. K učbeniku naj bodo priloženi teksti, najvažnejši zakoni in tiskovine. Pri slučajnosti se zgiasi k besedi g. notar Koder, ki z lepimi besedami oriše požrtvovalno delo sreskega odbora, toda opazil je, da prebivalstvo in zlasti uradnišivo ne podpira društva tako, kakor bi bilo to želeti in kako bi to zaslužili plemeniti cilji Rdečega križa, prepričan pa je, da glavni vzrok upadanju števila članov ni treba iskati samo o zadnji redukciji plač državnih nameščencev in v obstoječi gospodarski krizi, ampak je krivo tudi to, da javnost ni dovolj poučena o delovanju Rdečega križa, ter predlaga, da se naj ujtanovi pri sreskem odboru posebna propagandna sekcija, katera bi naj imela nalogo, da s primernimi predavanji, propagandnimi potovanji i. t. d. zbudi v vseh slojih prebivalstva zanimanje za Rdeči križ. Gospod predsednik sreski načelnik Lipovšek izjavlja, da je sreski cdbor Rdečega križa in tudi sresko načelstvo storilo vse, da bi zbudilo zanimanje prebivalstva za Rdeči križ, žalostno pa mora ugotoviti, da prebivalstvo ima pri nas še izza vojnih inpredvoj* n h časov vse preveč predsodkov proti društvu Rdečega križa. Važno bi bilo, da bi se nudile članstvu katerekoli ugodnosti, osobito pa, da bi ustvarjale organizacije društva Rdečega križa nekaj vidnega, kar ne služi širšim slojem samo ob priliki elementarnih nezgod in v vojni, temveč tudi sploh v mirnem času. Z veseljem se pridruži predlogu gospoda notarja Kodra, ker upa, da se bo s smotrenim delom, predavanji in poučevanjem mogoče sčasoma privesti prebivalstvo do drugih nazorov. Ponovno prosi vse navzoče delegate obč. odborov R križa in člane, naj kljub vsem težkočam in oviram vztrajno propagirajo idejo Rdečega križa. Nato je bil predlog gospoda notarja Kodra enoglasno sprejet. Smrtna irtev tihotapske strasti Kljub že tolikim žrtvam noče pri nas tihotapstvo ponehati. Res je, da nekateri ta posel izvršujejo zavoljo siromašnosti, a pretežno se bavijo s tihotapstvom ljudje, ki jih k temu zavaja strast do pustolovščin. Te dni je tihotapska strast spet zahtevaia žrtev, in sicer blizu Gederovcev. Delavec Senekovič Rupert iz Samošanov pri Ljutomeru je že dalje časa tihotapi! blago iz sosedne Avstrije in mu doslej niso mogli do živega. Dne 21. t. m je okrog polnočne ure dobro otovorjen prekoračil :uejo. Ko je bil že precej dalei na nsšem ozemlju, ga je opazil graničar in ga pozval, raj obstane. Senekovič pa se je obrnil in začel bežati. Po službenih predpisih ga je graničar ie večkrat pozval, naj obstane, a ker so bili vsi pozivi zaman, je nekajkrat ustrelil preti beže-čemu. Izmed strelov sta dva zadela v hrbet in se je nesrečnik hudo ranjen zgrudil. Močno krvavečega Senekoviča so nemudno prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več rešiti življenja. Pri pokojnem so našli mnogo tihotapskega blaga, zlasti tobaka za njuhanje, kresilnikov, svilenih robcev in nekaj kemikalij. Da bi bila nova žrtev tihotapstva že slednjič memento vsem, ki se še zmerom lahkomiselno igrajo s svojim življenjem na naših mejah! Zaradi zavarovalnine •.. V zadnjem času so požari na našem Goričkem kaj pogosti. Vzroki so različni, tudi požigi iz koristoljubja niso redki. Primer za tak požig se je zgodil v neki bližnji vasi. Ni še dolgo Hongapaj. Neskunčna krava. Brsala je kak san šent, pa še v jasli je stopila, dere si je kaj zmisli-la. No nazadno sen itak v pamet vzela, ka se je ranila, dere sen jo pasla po goricah pa je zadela v nekši prakol. Kupila sen žganico, za svoje peneze sen jo kupila — domače nesmo več meli, ven si je moj stari tak dugo maza želodec ž joj, ka je ne več blo. V oštarijo je mogla po jo, ka sen ž joj mazala ladsko kravo! Na zadjen leven ziski je mela rano, tan se je vdrapnila, jas pa sen jo mogla fsakši den mazati z žganicoj. Pri ten pa se najnč ne pOstila pošlatati, taki je brsnola. Ednok me je celo vrgla, ka sen zletela v gnojšnico no me je dugo kučet bola. Zato se tiicli ne postila dojiti, zmirom je moga še što dragi stati polek je, dere sen se spravlala dojit, ko jo je hrekna, či je preveč klobu-vala. Od kraja se je že sfikala ta prta ja-slan, či si joj že samo žehtar pokaza. Tak sen mela s totin živinčeton teko dela no skrbi kak z nibenin dragim f svojen živlenji. Pa sen še dosti krav zredila! No pa še to: tfidi viši je mela ! Bog zna, ge jih je dobila! Pri nas že ne — mi še človeških nimamo, to že Iehko rečen, kaj bi še le živinske ! Den za dnevon sen jo mogla po dvakrat štriglati, živo srebro sen kapila no ga zmešala od tega, kar je sredi noči zsčela goreti stanovanjska hiša tamkaj živečega delavca. Že nefcpj mesecev pred požarom je njegova priležnfca tožila pri sesedih, da ne zmagujeta več visoke zavarovalnine in da bosta zato hišo zažgala. In res sta nekaj bližjih sosedov prosila, da bi jim vzeli v varstvo žito in vino kljub terru, da sta tudi to zavarovala. Ženska je tudi izklepetala svoj na črt: pred požarom bo spražila na štedilniku nekaj žita in ga potem raz tresla po pogorišču, da bo komisija mislila, da je zgorelo tudi zavarovano žito. Nekega soseda sta nato res pregovorila, da jima je vzel pod streho predvsem nezavarovane predmete. V trdi temi sta nato vse znosila tja in ko je bila hiža prazna sta jo zažgala. Sosedje, ki so prišli prvi na kraj požara in planili v gorečo hišo, izpovedujejo, da niso našli v sobi ničesar drugega, kakor staro prazno omaro in podrto posteljo v kotu. Osumljenca se seveda zdaj zagovarjata, da je mož zakuril v krušni peči in da so se vnele saje, ki so povzročile požar. Njih de janje pa je tembolj obsodbe vredno, ker je grozila neposredna nevarnost, da postanejo žrtve plamenov tudi bližnja poslopja. Požar v Nuskovi. Prejšnji petek, v večernih urah, je nenadoma začelo goreti pri posestniku Halbu. Domači so baš pove-čerjali, ko so začeli plameni švigati iz stanovanjske hiše in bližnjega gospodarskega poslopja. Začeli so reševati kar se je dalo in 16 letni sin Janez je planil v goreči hlev, da reši živino. Nenadoma pa se je nad njim zrušil strop in gorečo seno in slama ga je skoro vsega zasula. V zadnjem hipu so ga reševalci potegnili na prosto. Razven njega so do- med svinjsko mast, s ten sen jo mazala, no ven sami znate, kak se to dela. Fsi sosedi znajo, keko strahot sen polek tote krave prestala. Zaj pa van pride tisti šamprkavi Frgola, gleja kravo no jo preštimavle od fseh strani. Nazadno pravi, ka joj pre premalo polagamo, ka se mi zdi slabša no ležja. Jas pa mu rečem na to: Kaj to pravite ? Ven je ne mogoče, ka bi bila slabša, kak se streže, tak se reže — jas pa sen toti kravi stregla lepše kak svojemi deteti. Mazali sen joj ranjeno vime s kiiplenoj žganicoj, vfiši sen ji štriglala no mazala, brsnola me je no vrgla v gnojšneo, fsi sosedi lehko svedočijo, kak sen jo cartala — zaj pa vi pravite, ka se pre ne nič zredila, ka je celo slabša kak prle I To pa že ne! Breja je, pa bi bila ležja I Što je že kaj takšega čOja ! — Un pa je le guna svojo dale, ka je zaj na kvari, pa ka bon mogla za fsakšo zgtibleno kilo platiti štiri di-nare. Odegna jo je šment na vago, zaj pa me toži za 320 dinarof. Zgubila je pre pri nas 80 kil, za kilo če meti štiri dinare te pa mu naj platin 320 dinarof I Jas pa pravin tak: Što mi plati krmo, kero sen kravi teko tednof spolagala — ge so penezi za žganico, za mažo, za postrežbo, pa za moje bolečine, dere me je pognala v gnojšneo ? — ČI kravo kflpin, to bi Frgola rad, ka bi se je znebja — te bi mi zaračiina 250 dinarof. Za postrežbo pa sen pre itak mela zvaro. Kaj pa je s teleton — ha ? Ali se nesma tak pogodila, ka bo tudi tele našo ? Temi se pravi vzeti v zrejo ! — Frgola pa si je prigna svedoka, keri pre nič ne čaja, ka bi blo tele našo. Takih svedokof bi še lehko najša sto na sto I Resen je bija ž jin nekši človik tan od Kralovec, jas ga poznan samo tak po glejanji, guča ne nič, dere sma se s Frgolon pogajala, samo posluša je. No zaj ti toti človik pravi, zavolo teleta pre ne blo nibe-nega guča! — Misliti si kako more pameten človik kaj takega gučati! Še krava je znala, čemi sen jo vzela, ven je bla bole pametna kak nešterni človik. Rečen van — brez vojke je šla za menom, kan sen štela, pa ne bi znala, ka je pri nas zavolo teleta! Zaj me Frgola toži, ka bi mu naj platila 320 dinarof, teko je pre meja škode zavolo krave. Pr vseh svetcih pa vupan pršeči, ka toga nen platila, makar me sleče do nagega! Gnes mamo na sodniji v Marprugi den — zato se pelan zaj ta. Povedala bon pred sodnikon fse tak, kak je blo s totoj nesrečnoj kravoj. Fse sen si dobro zapunla, fse sen preštendirala, ven nesen mogla nešterno noč zavolo tote reči spati, pa bon že povedala, ka bodo gospodje znali, kak je te ali blo s Frgolon pa z jegovoj kravoj. Tak bon povedala : Gospod sodnik! Šteja je meti 900 dinarof za jo. Priša je lani, meseca augusta k meni, ven ga že poznate, totega Frgolo tO . . . Med totin gučon se je cug že fstava v Ormoži, prpeli so ga čakof-skemi cugi za repico — štoriji o kravi pa še ne bija kunec. Okoli Otlušovec je že z na vi začela vimjati, prta Moš-kajneon so jo mazali z žganicoj, prta Viiptfiji jo je Frgola drugokrat odegna dumu. Za VOptujon jo je priša ponG-jat — že tretjokrat — pr Sveten Lovrenci je pognala žensko v gnojšneo, na Pragersken je bila znavi tožba na redi. Do Marpruga je celi vagon štirikrat čaja štorijo o pametni no šegavi kravi, kak so jo preštimavali, ali je j breja ali ne, kak je mela vuši, kak je žalostno glejaia pa so jo celo solze pobile — fsakokrat je bila malo drgači — dere pa se cug fstavla v Marprugi, ka je fse škripalo no nas premetavalo, no je fsakši lovija svoj kajir, te sen čaja za sobon še enok: Zaj gren derektno na sodnijo pa bon povedala, kak je blo. Tak bon povedala .... Tak, vite, se je petokrat začela štorija o toti kravi, kera van je bila resen neskunčna, ven se je f sa nedužna skotila na bregih bistre Ščav-nice, se je pasla zadovolno tan negi nad slatinskimi zvirof činami, te pa so jo nazadno zovlekli po veken ovinki mimo domačega Lotmerka, vekega Ormoža no stišjenega V&ptaja tijanta f san go-spodski Marprug, ka so si jo tan jezični dohtari še živo rastalali. (KONEC.) domflče vešči THurska Sobota: Nj. Vel. kralj Peter II. pokrovitelj svečane otvoritve športnega stadiona. Sresko načelstvo Murska Sobota. Preds. br. 164/1 dne 24. IV. 1936. Športni klub „Mura' M. Sobota. Gospod Minister Ds?ora je po odloku kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 20 4 1936 i. No. 3882/2 poslal gospodu banu dravske banovine sledeče pismo: „S pozivom na Vaše pismo br. 3882/1 od 24. pr. meseca, po Naj-vlšem nalogu čast ml je Izvestltl Vas, da se odobrava pokrovtleljstvo Nje-govog Veličanstva Kralja za svečanost otvaranja stadiona sportskog kluba „Mura' u Mursko j Soboti. Izvolite prlmltl, Gospodlne Bane., I ovom prlllkom uverenje o mom osobltom poštovanju." Čast mi je o tej počastitvi z Najvišjega mesta Vas obvestiti vsled uvodoma citiranega odloka kraljevske banske uprave. Sreski načelnik: LIPOVŠEK1. r. — Dar. Kakor smo že poročali, je g. poslanec Benko razdelil višek svoje poslanske plače med različna društva. Te dni je prejel sledečo zahvalo : Gospod poslanec — Akademskemu odseku »Društva Slovencev v Beogradu" je čast, da se Vam tem potom najlepše zahvali za Vašo cenj. velikodušno denarno pomoč. V upanju, da smemo tudi v bodoče računati na Vašo cenj. naklonjenost, Vas prosimo, gospod poslanec, da izvolite sprejeti ob tej priliki izraze našega najodličnejšega spoštovanja. — Državna in samoupravna re alna gimnazija priredita skupno v nedeljo, dne 3. maja 1936 ob 10 >/2 uri v telovadnici zavoda javen nastop učencev s pevskimi, muzikainimi in telovadnimi točkami. Vstopnina 10, 6 in 3 Din. Ker je čisti prihod prireditve namenjen pospešitvi muzikalnega in telovadnega pouka, se za obilen obisk najvljudneje priporočata ravnateljstvi. — Žrtev materinstva. Vso mesto je pod vtisom nesreče, ki je zadela rodbini g. dr. Hajdinjaka in g. Cvetka. Pred tedni je ga. Olga dr. Hajdinjakova, hčerka g. Cvetka, podarila življenje krepkemu dečku, prvorojencu. Nenadoma pa so nastopile komplikacije, vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in po kratkem mučnem trpljenju je mlada mati izdihnila v tuk. bolnišnici. Nesrečno žrtev materinstva so številni prijatelji in znanci obeh rodbin zasuli s cvetjem, velika množica meščanov pa jo je spremila k prezgodnjemu grobu. Vsem prizadetim naše iskreno sožaljel N. p. v m.l — Osebna vest. Na drž. učiteljišču sta položile usposobljenostni izpit tuk. domačinki, učiteljici gdč. Hojer Irma in Novak Tatjana, ter Burja Milka iz Strukovcev in učitelj g. Rotman Ervin iz Sv. Jurja. čestitamo 1 — Strelska družina v M. Soboti vabi vse člane in prijatelje strelskega športa, da se udeležijo otvoritve le- tošnjega streljanja v nedeljo, dne 3. maja ob 9. uri na tukajšnjem strelišču Cena nabojev je v primeri z lanskim letom znižana, strelišče pa je popravljeno in na novo urejeno, tako da ustreza vsem zahtevam. — Ustanovitev lovskega društva za Prekmurje. V nedeljo, dne 26 aprila se je vršil v Ljutomeru občni zbor tamkajšnje podružnice dosedanjega Slovenskega lovskega društva, v katerem so bili včlanjeni tudi prekmurski lovci. Namen tega občnega zbora je bil, likvidirati dosedanjo podružnico in ustanoviti novo lovsko druitvo v smislu novega zakona o lovu. Zbor, ki se ga je udeležilo izredno veliko število lovcev iz vseh treh srezov, je potekel v najlepši harmoniji in v pravem lovskem tovarištvu. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi za srez Ljutomer posebno lovsko društvo, za Prekmurje (sreza M. Sobota, Len dava) pa tudi posebno organizacijo s sedežem v M. Soboti. Navzoč je bil tudi delegat Zveze, ki je med drugim povdaril, da lov ni samo šport, temveč tudi važna panoga narodnega gospodarstva, Z ozirom na sklep ljutomerske skupščine, bo v kratkem ustanovni občni zbor za prekm. lovsko dru štvo. Dan in kraj bomo pravočasno javili. — Uspeh domačina. Pri ožjem natečaju za zgradbo delavskega doma v Celju, je bila tuk. arhitektu g. Novak F. dodeljena prva narada. Poverjeno mu je bilo tudi izvršitev vložnih in detaljnih načrtov ter proračuna. K zavidljivemu uspehu naše iskrene čestitke 1 — Strokovni izpit za javno geo detsko geometersko prakso je položil gospod geodet Kolarš Elemer v mini-starstvu f.nanc v Beogradu. Čestitamo 1 — Tatvina. Sejmar gospod Lanj? šček Ludvik iz M. Sobote se je peljal 26. 4. 1936 na proščenje k Sv. Se-bestjanu. Med potoma, v temni noči, mu je nekdo z voza vkradel en zaboj raznih sejmarskih predmetov v vrednosti 500 Din. Drzne tatove zasleduje orožništvo. Gornja Lendava : — Novoustanovljeno prosvetno društvo je imelo minulo nedeljo lepo uspelo akademijo. Ves spored se je predvajal pred številnim občinstvom na prostem, tik cerkve. Vse točke, petje, igra »Užitkarji" in liturgična zaključna deklamacija so bile dobro naučene in podane. Iz*' vseh nastopajočih fantov in deklet je sijalo veliko veselje in volja po nadaljnji izobrazbi. Predsednik društva g. kaplan Škraban Janko, je imel ob pričetku pomemben nagovor, v katerem je pojasnil: Kdo smo, kaj smo in kaj hočemo. Povdarjal je, da je to društvo preprostega ljudstva, ki se bo držalo gesla »Iz vas, za vas*. Društvo si je s to prireditvijo postavilo lep temelj. Smoter »dvigniti izobrazbo kmečke mladine" pozdravljamo vsi, kajti dobro vemo, da bo le v izo- brazbi boljša bodočnost kmeta. Zato želimo društvu pri svojem vzgojnem delu najlepših uspehov. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva si je nadela nalogo čim uspešneje zatirati sadne škodljivce. V to svrho je izdala proglas na vso okoliško prebivalstvo, posebno na šol. vodstva, da pritegnejo mladino k zatiranju, za kar prejmejo sledeče nagrade: Za vejico prsteničarja 0 25 Din, za 1 kg raznih drugih sad. škodljivcev (gosenic, črvov) 10 Din, za jajca od srak in vran 5 Din za 1 kg. Nablratelji se naj z nabrano količino škodljivcev zglasijo vsako nedeljo od 11-12 ure v uradu kmečke posojilnice, kjer sprejmejo za to določeno nagrado. Iz svoje strani dodamo, da je to zelo lep korak tukajšnjega sad. društva in bi bilo le želeti, da se vse prebivalstvo oprime zatiranja škodljivcev in tako pripomore dvigniti sadjarstvo, ki je neprecenljive gospodarske važnosti baš v našem kraju. — Kobilje. Že precej časa je od tega, odkar se je pri posestniku Gra-barju oglasil neki možak s pretvezo, da kupi bika. Posestnik ga je odvedel s seboj v hlev in tam sta dolgo časa barantala. Do zaključka pa ni prišlo. Med tem ko sta bila oba v hlevu, pa sta možakova pajdaša, ki sta prišla z njim, neopaženo smuknila v hišo in začela brskati po omari. Našla sta 6000 Din in jih odnesla, zraven pa še nekaj britev in drugih malenkosti, ki so bile v omari. Grabar je opazil vlom šele nekaj dni zatem in je zadevo prijavil orožništvu. Te dni se je službujočemu orožniku na progi Ljutomer-Sobota posrečilo, da je prijel možaka, ki je takrat kupoval bika. — Lemerje. V nedeljo dne 3. maja 1936 bo proščenje v Lemerju. Po končanem proščenju priredi domača gasilska četa veselico na vrtu g. Vlaj Franca. Vstopnina prostovoljna. Vsi vabljeni 1 Kolesarski izlet v Mačkovce bo v nedeljo dne 3. maja 1936. Odhod iz Murske Sobote ob 13. uri izpred Sokolskega doma. Bratje in sestre, ki imajo kolesa pozivamo, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Prijazno vabljeni tudi prijatelji Sokolstva. Zdravo 1 SK Rapid v Murski Soboti. Ob zaključku lista smo zvedeli, da se je SK Muri posrečilo pridobiti re-nomirano moštvo SK. Rapida iz Maribora za prijateljsko nogometno tekmo v nedeljo, dne 3. maja 1936 popoldne ob 3. uri, na kar opozarjamo ljubitelje športa in prijatelje Mure. Mura - SK Drava 7:3 (4:2) Na vročih ptujskih tleh je zabeležila Mura v prvenstveni tekmi prav lepo zmago. Sobočani so predvedli lepo igro ter so s smotrenimi kombinacijami želi priznanje številnega ob- činstva. Mura se je predstavila v Ptuju kot daleko boljše moštvo in rezultat odgovarja poteku igre. Zanimivo tekmo je sodil objektivno g. Schneller iz Maribora. Lendava-Mura 3:2 (0:0). V nedeljo je gostovala Mura v D. Lendavi, da pomeri svoje moči v prvenstveni tekmi z SK Lendavo. Tekma je bila c& prve pa do zadnje minute zelo zanimiva in napeta. Hvalevredno je. da so se igralci obeh moštev, kljub vroči atmosferi, vedli zelo disciplinirano, tako, da je tekma potekla v mejah fairnesse. Mura je poslala v boj bolj izenačeno moštvo kot njen nasprotnik in vsled tega je bila tudi večinoma v premoči. Edino napadalci so preveč oklevali pred golom in vsled tega niso mogli realizirati nešteto lepih šans in celo enajstka je ostala neizrabljena. Pri gostih se je odlikoval zlasti čagran, ki je bil brez dvoma najboljši igralec na terenu. Lendava je sicer tehnično zaostajala za svojim nasprotnikom in je imela v moštvu na nekaterih mestih prav slabe moči, vendar je znala s skrajno požrtvovalnostjo in elanom držati tekmo ves čas odprto. Ugajali so zlasti Varga, Stare in Tišma. Sodil je prav dobro g. Schneller. Table tenis Mura jun. — Lendava 7:2. Po nogometni tekmi je igrala Mu-rina mladina table-tenis tekmo proti najboljšim igralcem SK Lendave. Sobočani so dostojno reprezentirali barve svojega društva in so tekmo odločili s 7:2 zasluženo v svojo korist. Pri gostih je ugajal zlasti Velnar, pa tudi Šerbec in Ervin sta žela priznanje občinstva. Lendavčani so pokazali dobro igro in bodo lahko tudi v tej športni panogi želi po smotre-nera treningu lepe uspehe. Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Nedopustno pregledovanje meril in tehtnic. Od Sreskega načelstva v Mariboru, oddelka za kontrolo mer smo prejeli sledeči dopis: Trgovce in ostale lastnike meril obiskuje poslednji čas tujec, kateri se predstavlja, kot da je od strani kotrole meril v Mariboru uradno poslani monter za popravilo meril, predvsem tehtnic. Pri tem zatrjuje, da je edino upravičen, da tehtnice pregleduje in popravlja. Pri pregledu navadno, če tudi ni potrebe, ugotovi, da tehtnica ni točna, vsled česar zahteva, da se mu poveri popravilo. Po popravilu pa dotičnik ne poskrbi, da se merilo predloži na ponoven uradni pregled in žigosanje, kot je po čl. 16. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi (Uradni list 70/252 — 1928) določeno, temveč si da izplačati sam račun. Opozarjamo, da popravila takih potujočih monterjev, ki so brez vsakega orodja in opreme, trgovcu samo škodujejo. Iz prakse se je ugotovilo, da so bila vsa na zgoraj omenjeni način popravljena merila pozneje pri uradnem pregledu odbita kot netočna ter je šele pozneje uradnik od trgovca zvedel, da je tehtnico pred pregledom nekdo popravljal. Nadalje opozarjamo trgovce, da je protizakonito odstranitev plombe z avtomatičnih tehtnic ter vsako popravilo decimalnih in ostalih tehtnic ne da bi se po izvršenem popravilo to merilo takoj predložilo na ponoven uradni pregled in žigosanje. Proti vsakemu lastniku popravljenih toda ne žigosanih meril se bo postopalo radi prestopka zakona o merah." Iz gornjega sledi, da se je šušmar-stvo v popravljanju tehtnic v zadnjem času spet poživilo, ter vsled tega tudi mi sami iz naše strani, opozarjamo vse v poštev spadajoče p. n. članstvo, da se ravna v popravljanju tehtnic strogo po gornjem rizpfsu, ker bi bili sicer občutno kaznovani. Maloprodaja bencina. Od Sreskega načelstva v Murski Soboti smo prejeli dopis, v katerem nam sporoča okrožnico Ministrstva financ odnosno Kr. banske uprave dravske banovine, glede cen bencinu pri maloprodaji, odnosno črpalkah. Iz omenjenega dop/* "1- št 31, 107 ; 4/72 vi. št 175. Tropovci »/4 vi št. 93 in 1/12 vi. št. 100. Cenilna vrednost: 12891 Din 63 p. Najmanjši ponudek: 8597 Din 76 p. Pravice, ki bi ne do; uičale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem nareku pred začetkom dražbe, s;cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Sresho sodišče v Murski Soboti, odd IV. dne 14. IV. 1936. Nadstropna hiša, rentabilna, letno do . i 20.000 Din v pro- metni ulici v Cakovcu, primerna za trgovino in gostilno se proda. Najnižja cena 160 000 Din. Poizvedbe pri: Kutnjak Ivan, Čakovec (Stari grad.) KOLESARJI pazite! NAJBOLJŠA KOLESA: I NAJCENEJŠA KOLESA: ^mmm—m—m^^ NAJVEČJA IZBIRA: Pri $tivan»U DELI ZA KOLESA in: hmmbh^^mmi GUME ZA KOLESA: | Vedno v največji izbiri, Naš program: po najnižji stalni ceni! Hal ZBSlBžeb - ffELIH PROMET. Oglejte si Balo zalsoo, sahtevajti ene brezobiezno, nI im Vam no razpolago. štivan ernest, m. sobota