L letni tečaj, število: 16.
1914. april 19.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi ........ 2 K,
•če samo edne ...... 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Gserfőld, Zaiamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naročnina, glasi i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam nazná
Prva nedela po vüzmi.
_»Nesi sem roko tvojo ino jo püsti v rebro moje i ne bodi neveren, nego veren."
(Ján. XX. 27.)
: Dober Bog dosta prilik ma za povmenje grešnoga človeka. Na Petra omiIi ,pogléd vrže i ga ž njim na takšo pokoro pobüdi, da v delom živlenji joče, zkelikokolikrát le zasliši kokota pope-vati, na šteroga glás je zatajo svojega Voditela. Tomaža na svoje presveto Srce zove „Nesi sem roko tvojo ino jo püsti v rebro möje“ i tak ga na* digne na pötrtö špővé(T '^Gospod moj i Bog moj*; Bežimo mi tüdi v to pre-bito Srcé i glejmo njegovo lübezén, da se po tom poglédi mi tüdi na njo vuž-gémo.
Jezušovo, Srcé je puno z smile-nov lübéznostjov do nás grešnikov. Svéta mati ,cérkev nam je potrdila is-tino Jezušove prikázni, v šteroj je pokazalo bláženoj Marjeti Alacoqe svoje Srcé i njej med drügimi tüdi té reči pravo aOre§niki v mojem Srci najdejo vretino ino neizmerno morje smilenja«.
Čüjete grešne dűáe té tolažilne reči ? Vretina smilenja je v Srci Jezu-šovom, vretina kakša vré iz bregov i nikdár ne vsehne. Morje smilenja pa neizmerno morje smilenja je v Srci Je-zušovom, to je njegova smilenost se ne da zmeriti i se ne more pósüšiti, kak veliko, šüroko morje ne.
Oh kak zahvalno moremo mi to tolažbo sprejeti, mi ki toliko i toliko grešimo! Da na denéšnji svet tüdi me-rijo reči sv. pisma „Vsi so z pravo poti dolprišli, vsi so zanikojni postati, ne ga, ki bi dobro (ino, ne pa ni ednoga“ (Rim. III. 12.) Preveč je narod zablod-jen, preveč je potreben zato Ježušovo-ga Srca smilenja i z cele düše s more veseli!! i sem paščiti, kda se njemi to ponüja.
Glejmo samo mladino! Keliko jih ostáne čistih, nedužnih ? Ne vidimo morebit že v ránoj mladosti nečiste mladence i mladenke, ka se cele fara zburka i z glavov maha rekoč: deca so, pa že dece májo po grešnoj poti. Zaistino od milijonov mladine prav právi Slovenska národna pesem : Da je malo takših dečkov-dekel, kaj be Jezuš pri njih bio ! Kak je potrebno zato toj zablodjenoj mladini smilenje Srca Je-žušovoga, štero je ztrezni, zčisti i pripeto na pot zveličanja !
. Pa zakonski-gtan tüdi nema dosta veselejšega lica. Zgléd Dev. Marije i sv. Jožefa slabo nasledüjejo očevje i matere, Jezuša deteta pa deca ešče menje. Moj Bog, kaj bi bilo iz teh ne-márnih, mlačnih starišov, iz té nepo-korne decé, če Jezušovoga Srca smilenje nam ne bi protisijalo ? Če si na miljone i miljone grešnikov zmislimo, ki v smertnih grehah z vragmi napunje-nov düšov, kak prisežni sovražniki Boži hodijo po sveti, se čüdivamo, da jih sunce ne požge, zemla ne požré, nesreča ne spomori, pekel ne dobi! Čü-divamo se, ka tiste düše, na šterih se krv Jezušova blíšči, v štere je njegov odrešilni križ neizbrislivo vdublen, kak njegovi špotlivci, zametávci hodijo pred njegovim licom, ki je gléda i nikaj njim ne právi! Ne čüdüjmo se! Odgovor toga potrplenja Jezušovoga so té njegovo reči ,Grešniki v mojem Srci gor-najdejo vretino ino neizmerno morje smilenja*. Jezušovo Srcé je smileno, zato nas ne kaznüje (kaštiga) nego čaka na pokoro. Z toga Srca so vrele naime té reči Neščern smrt grešnika, nego naj se grešnik povrné i žive“ (Ezek. 33,11.) Ž njega je prikipilo to veselo oznanilo „ Vekše veseíje bo v nebi nad ednim po-vrnjenim grešnikom, kak nad 99-mi pra-vičnimi* (Luk. XV. 7.) To Srcé ti po-šila tisto opominanje, kda predgo čü-
ješ i začütiš vsebi méhčanje srca i za-slišiš reči: nači bodi odsehmao ti tüdi \ To Srcé ti prinaša na pamet grehe, kda te kakši špot ali sramota vznemirja ti hüdobne reči na pamet nosi, ti roko na bitje zdigáva, toga Srca delo je to, naj si na svoje grehe zmisliš, z šterimi si. Njé tak močno razžalila düša i tak odpüstiš razžalitev bližnjemi. To Srcé ti je lübleno reč vkraj vzelo, štero si düša ráj mela kak Njé — oh stran! se, ne toži se, poslühni glás toga Srca, vzemi gor to Srcé, štero se ti pouűja i živi samo, 'jedino za Njé. Glej iz smilenja ti guči, te opomina, te kára i strahüje, naj nemaš rada zvün Njega nikaj i vse samo v Njem.
Leta 185ő-ga sta mis¾on držala v Dalmadji v mesti Zara O. Carrara i O. Bazile. Toga drügoga pohodi eden gospod i jih prosi, naj ga rešijo edne ve-like nevole. On je naime v bitji mora ednoga človeka, zato 20 let voze pre-trpo, ali omorjenoga drüžina njemi nešče odpüstiti, na smrt ga išče že 2 leti. — Dober dühovnik nato z sebov vzemejo dve podobi: Srca Jezušovoga i Marijinoga i pohodijo ž njima drüži-no razžaljeno pa právijo: „Prišeo sem, da bi vas, vašo drüžino i vse vaše bla-goslovo. — Ali po pravici ne jaz, nego Srcé Jezušovo i Marijino vas bo blagos-lovilo i blagoslovilo vas bo, če spunile njidva želo štero vam pomeni naznan-jata“. Kaj je to — pita te starejši brat, ,jaz sem na vse pripraven*, jeli ti tüdi, pravi tomi mlajšemi*. „Pač“-odgovori, jaz tüdi vse ,včinim*. »Dobro je*, pravijo misijonar, „Jezušovo Srcé to žele, da bi iz srca odpüstila morilci vajnoga oče*. — I Srce Jezušovo je poklonkalo na srce teh srdnikov i je odprlo na smilenje i odpüščenje. Te nájstarejši brat je taki pitao, kde je tisti človek — i kda bi ga notri spravili v hišo i bi klečeč odpüščenje do
2.
NOVINE
1914. april 19.
drüžine proso se genejo vsi i odpüstijo njemi vsi, te nájstarejši sin ga pa ešče obimne i sprejme kak najbolšega pri-játela. Vsi nazoči so do skuz bili gen-jéni I Jezušovo Srcé je ešče več mi-losč levalo na te grešne düše. Na drü-gi dén so naime vsi srdniki šli k spo-vedi i prečiščávanji i celo mesto se je veselilo, da je Srce Jezušovo na prošnjo Marijinoga Srca dvadvajseti letno sovraštvo z svojov neizmernov smi-lenostjov obládalo.
I bi to smileno Srcé mi ne lübili ?
Krščanski navuk-
Dečica me spitávle, kaj more znati za firmo. Odgoverim. Celi katekizem. „Juj, pa smo se ešče nanč ne celoga včili!“ »Nikaj ne dene právim—znati ga pa li morete.“ ,,Ne právim od reči do reči, nego poglavitne reči." Naj vam ba bo to lehžej šlo, vam nakratci razloži mneštere navuke v tom listi. Začneta pa od firme.
1. Firma, ali potrdjenjé je drügo svestvo, pride taki za krstom. Kaj je tomi zrok ? Obprvim záto, ka so prvi dvanajset stolet krščanstva včasi po krsti, to je novokrsčene firmali. Obdrügim pa záto, ka firma má h krsti spodobno nálogo. Krst dá naime düši živlenje. Pred krstom je düsa mrtva bila, po krsti žáča živeli.
Firma pa to záčéto düševno živlenje razvija i spopolni, kak tiha risal-ska rosa moč da ščipkovomi bombleki, ka se lepo razvijé i se pokaže celó raz-
cveten i pun z düšecom, ali sladkim dihékom. — Dečica pazite, vi name-nite od dobroga Bogá nikaj tákšega dobiti, po čem vam düša lepo, náj-lepše cvela i. dišala bo.
Uj, kak de to lübléno. Molite záto vsaki dén prav lepo, naj vam firma to prinesé.
Odgovor na pismo ednoga evangeiičanca.
Drági prijáteo! Dnes tjeden sam vam obečao da va si dnes od toga gučala da je Kristuš ne to včio, naj se vera po takšem jeziki glási šteroga narod ne razumi. Vi naime to trdite. Jaz privolim v vašo trditev. Prav mate, Kristuš je ne to včio i njegova mati-cerkev to tüdi ne bo. — Kristuš, kda je apoštole predgat poslao, naj glasijo vso pravico vsem narodom, je njé bla-goslovo z darom jeeika. Po čüdnoj poti njim je dao naednok gučati jezik tis-toga lüdstva, kam so meli iti predgat, naj nam vsem pastéram düš nemrtel-nih živi spomin pred oči postávi, da smo dužni po maternom jeziki glasiti reči Bože.
Nadale vči nas svéto pismo, ka vera iz poslüšanja pride. To je, če jaz ne poslüšam i ne zastopim navukov Jezušöve vere, ‘ne nibrém verváti. Da kak bi mogo jaz tisto vervati, da je Istina, od kaj niti ne vem, kaj je? Če pa nemam vero ne morem zveličani biti poleg rečih Jezušovih.
Zveličanje nemrtelnih düš me zato
veže na to, naj vsakomi v tistom jeziki glasim reč Božo, šteri njemi, je najpo-polnej znán, i té je poprek vsikdar Svéti Pavel apoštol tüdi piše, ka tisti, ki má dár jezikov od Bogá, naj samo po tistom razlaga v cérkvi navuk šteroga nazoči razumijo.
Glejte, to so navuki katoličanske matere cérkvi. I ona spozna té navuke pa je gor drži. K vsem narodom pošila naime misijonare, ali prle je na vči na jezik ma temi tisloga národa po zglédi i navuki Kristušovom.
Nadale dühovniki v svojem višjen pasteri májo tüdi zapovedano, da morejo znati jezik materni lüdstva i v njem glásiti reč Božo. To je püšpeki májo to zapoved i njihovi dühovniki. Pa če po priliki rávno ne ve šteri püšpek vse jezike svoje püšpekije, more pri férmah, obiskávanji' sebé nodomes-titi dati po dühovnikih, ki gučijo jezik lüdstva.
I tá regula se obdržava ostro v matericérkvi. Ne more se zátó njej v oči vrči, — „da národ vči po takšem jeziki, šteroga on ne razumi, i ka je Kristuš ne tak včio“, — kak vi trdite.
Maticérkev ne pozna politike. Ona nešče vogrščiti ne slovenščiti, ona düše šče rešiti. Ki bi záto jezik ščeo v cerk-vah včiti ali po predgah, ali po pe^-mah, je prazen od Düha kristušovoga i cerkvenoga. V cerkvi maticerkev ravna na düš ni hasek lüdem; njeno ravnanje záto kaže : ništerne molitve do v cerk-venom jeziki, štere pa naj národ v svojem maternom razumi i moli —
PRIJÁTLL*)
Srce šče zdaj mi krvavi Šče stálno iščem te z, očmi,
Pa zobstom vse Več nego te Prijátel lübi, drági Brat mi vu Moj ki Slávi!**)
Sam náglo vzeo od te slovo Sam stisno samo ti roko Pćt silile So mi skuze V oči z" jas brez reči.
Sam stáo pred teov strmeči.
Sam želo ti povedat vse,
Ka čütilo mi srce je,
Pa ■ Srčntf ti •_
Poveahjii
,,Z Bogom“ prijdtel vernií -t- Ne zna)9 sam od bolezni.
, ! „	\ v
Povem ti zátbr,,z Bogom“ zdaj Proseč: ,,Bogfi, njem srečo daj,
KNrrj vrélo vči,
Naj- posveti
Naš bláági rod slovenski Z vodi vdom nebeski!“,
* * *
— Delaj brat svojimi rodi vdán!
Dela j! ve neboš dugo sám,
Več pride nas Vdom lübi naš
*) Novoméšniki, Berdén Andraš!, v spomin njegov prijátel.
**) Majka Sláva to je Slovenska mati.
Včit lübe nam Slovence,
Vpletat njim úečne venec,
Pa delo naj te veseli,
Okrepi trüdne ti moči,
Ve früd za roá,
Naj nede rob Ošlajši naš nam žitek,
Nam želen dá počitek.
— O zdaj pa z Bogom drági brat! Vzemem slovo, pa neb‘šče rad. O z Bogom n\
Pa 'misli si ■	\
Na zvestnoga prijátla,
Ki srčno te pozdrápla!
Mirosláv.
Salapenci pa košara.
Narod/na.
Ednok je prišeo eden tihinec na Sala-pensko, pa je najšeo Salapence, ka so z raso-jami metali orehe na štele., Tihinci so se Salapenci pomilili, ka s tak velkov težavov op-ravlajo delo, štero bi jako zlejkt lejko opra-vili, pa njim je pravo:
— Póčakajte; jaz vam prinesem edno takšo posode, ka ž njov to delo nahitroma opravite.
Salapenci so ga nato prosili:
— Jsj, samo nam prinesi, vej ti mi radi pláčarao, ka boš proso za nje.
Tihinec je odišeo domo pa jelv za en ča-sek prišeo nazaj pa je prineso košaro {Salapencom. Najprle jo je sam napuno z orehi pa joje neseo gor po Ieslvici pa tak sipao orehe na štale. Salapen-com se je to dobro vidlo pa so pitali tihinea: — Ka ti pa te damo za to posode ? Tihinec je odgovoro: '■
— Nikaj več vas ne prosim, samo tre-seti ranški.. •
Salapenci so z drago vo!e radi plačali treseti ranški za košaro, pa so se veselili, ka njim zaj več ne de trbélo z rasojami spravili k strani peneze, pa je hitro odišeo domo.
Salapenci so en časek gledali košaro, po so jo te nasipali z orehi. Gda je puna bila, so jo tomi najmočnejšemi na glavo zdignoli, pa jo je te té neseo gor po lestvici. Lestvi-ca je pa bila duga, tak ka je do slemena se-gala. Salepenee je šo vujška po-njoj, jo stopo na najvišiši kíin, pa je te jemao - košaro z glave. Zaj se je pa zgodila nesreča. Salapenec se je preveč nagno, gda je orehe vő.sipavao, pa je s košarv vród na štale spadno, pa se je bujo. Gda so ovi Salapenci to vidli, so mislili, ka ga je košara bujla, zato so srede dobili na njo, so jo žežgali, pa so duže z rasoja-mi spravlali k strani orehe.
'1914. april 19.
NOVINE
3.
ovo vse pa po krištušovom zgledi zavolo razširjenja vere i zveličanja düš v maternom jeziki naj bo v cerkvi.
Z toga navuka lehko spoznati na kak pravičnih nogáh stoji maticérkev, i ka je poistini mati tomi najbole zavr-ženomi národi tüdi.
(Dale pride.)
Novomeša v Bogojini.
Na vüzemski pondelek, aprila 13-ga je Bogojanska fara i cela Slovenska okroglina v velikom vesélji plavala. Novoméšnika je pozdravlala, novomešo je poslüšala, z blagoslovom novoméš-nikovim se napunila, Kristuši se vese-lila, ka je pa dao slovenskomi lüdstvi svojega vreloga namestnika.
Od rane jütre so pokali možárje i vabili ovčice k novoj meši. I ne zaman. Na jezere naroda je privrelo v Bogojino ešče od štajarske meje so pri-romali pobožni Slovenci več vör hoda k njej.
Novoméšnika Berdén Andreja oča so že ne živoči, zato so ostarela mati dovica poslali z svojim materinskim blagoslovom svojega sina k kristušo-vomi oltári z domáče rojstne hiše od-ket sta jih sprevodila govornik Dr. Ro-gač Franc püšpekov tajnik i mešni voditeo Bassa Ivan, domači plebanoš. Na farovi so novoméšnika v mešno opravo oblekli i ga med veselim zvonjenjom i glasnim gromlenjom možárov k cerkvi sprevodili dühovniki, v bele oblečene čiste deklice i vrti dvorjeniki, ki so z svetlenjom slávnost podigávali.
Mesa je bila pod milov nébov z dovolenjom višje cerkvene oblásti. Ve-liki prostor okoli cerkvi je jezero-jeze-ren národ natelika zaležo, da so se Vnogi ešče gor na drevje spravili, naj morejo samo več viditi i čüti.
Predgali so med mešov Dr. Rogač Franc tajnik püšpekov iz Sombatela. Glávne misli, njibove predge so bile té-le: V srci vam doni ešče vüzemsko veselje štero nam je Kristuš z svojim goristanenjom Spravo. Ali mámo tüdi primidjansko vešélje. Slávnost má tá fara, celi národ slovenski i cela mati cerkev, ka je dobila pá ednoga delavca v goricah Gospodovih. Dénešnji evan-gelij se tak milő glasi, kak da bi nam ravno primicijánsko veselje i navuke gláso. Potniki smo, kak vučenika v v Emitdtis idočiva. K njima se Kristuš pridrüžo, k nam se tüdi pridrüži po svojih dühovnikah. Njima je razlagao sv. pismo, jihdva je karao' i njima krüh lomo — to jo dužnost dühovnikova. Njidva sta pa návuke poslüšala, goreče srce mela, vlomleni krüh vzela — toj
je pa dužnost vernikov. Dühovnik glási reč božo, kára, deli svestvo, to je lomi krüh — dosta seja — malo ženja dosta no dostakrát — ali obvüpati le nigdár ne sme. Ltidstvo je pa dužne dühov-nika bogati, káranje sprejeti, milošče-doblene, oltársko svestvo ne zavrči. Dühovnika more poštüvati, on je na-mestnik Kristušov i posebno Slovenci naši nje naj bogajo i ne kákše lumpe i tepeše, sovražnike Kristušove. H konci pozivajo govornik ves narod, naj ra-dostno pozdrávla rojáka, njegovo mater i zdrži slišani navuk, novomešnik pa naj bo tak vreli dühovnik, kak po-božen bogos!ovec je bio, naj trpi, ne obvüpa, Kristuš je vstano, premagao je vse, njega i vse nas čaka nebeski večni Emmaus.
Po meši je novomešnik blagoslovo dühovnike, svojo mater i vnožino na-roda. Primcije so se vdeležili sledéči dühovniki z vün imenüvanih Slepec Ivan esp. pleb. z Sobote, Volper Pavel pleb. z Dobrovnika Sakovič Jožef pleb. Faflik Ferenc kaplan z Türnišca, Klekl Jožef vp. pleb., Čačič Jožef kaplan z Čerensovec, Kiss Kolman nam pleb. od Sv. Bedeneka, Kühar Štefan nam. pleb. z Belotinec, Horvat Jožaf pleb. z Martjanec i Krancz Jožef kaplan z Soboto. Pri gostolübnom stoli domačega plebanoša so bili zvün teh gospcdov ešče tüdi Benkovič Janoš Dokležovski vučitel z svojim sinom, ki so z Bogo-jine z doma. Proti večéri so gostje za-čéli pomali domo odhájati, niti so pa tüdi počastili z svojim obiskom novo-mešnika rojstno hišo.
»Bog vas prineseo" té reči so bile na slavoloke napisane. V Božem iméni so čak&li Bogojánčarje na novomešo svoje Slovenske brate i sestre — mi pa ki smo jih bogali njim telikajše Želemo nazaj boži blagoslov, da njemi na část ešče vnogo dühovnikov odgojijo.
Dom i svet.
Albánd zm&gojo. Korico so si os-Vojili i 300 grkov razbüi. Srbí vojske osprávlajo na albansko granico.
Katoličansko stranko so francozi naredili štere geslo je: mir dati veri i zato odstraniti Vse právdé, štere verski mir kalijo i mir naj nastane med fran-cozkov državov i glávov materecerkvi.
,JSbme mle“ angležka prav da, štera nazajdá že stotine dugo odvzeto pravico katoličanskim irom, je v drügom čtenji tüdi, sprejéta.
Pogoro je králeski grád Tocnik na Češkom, šteroga je ešče Vencesláv kral dao zidati 1. 1409-ga.
IIusárski miforrn se bo spremeno
rdeče lače njim vzemejo, kda se že na-právleni obleč znosi, i v drügoj fárbi je dobijo. Ne verno, kakša bo ta nova mandura.
Odkrita odrtija. Z Kiewa iz Rus-koga glasijo, da so tam milijonera Güzburga prijali, zato ka je 500o/o od-stotkov intereša brao od dužnikov.
Gda ves v vozi. Pri sled njih volit-vah so se stanovniki občine Ignec pod-mititi dáli za 20 k i zato so votum dáli na vladno strán. Da pa právda prepovedáva mito jemati, so prišli njej v roke i vseh 85 volilcov je obsojenih na pétdnévno vozo.
Vojaško predstojštvo je oficerom v Pešti zapovedalo, naj si s prostimi vojaki bole po človečem dene.
Pojeli so tri mornáre lüdojedci v Novih-Hebridah, kak nam poročajo z Francozkoga. Ládja je štela vodo gor-vzéti med tem so pa divjáki tri mornáre vlovili i je na grmadi spekli pa pojeli. Iz Nove-Kaledonije je vojska Šla na strahüvanje divjákov.
Dol je zleto z zrákoládje Thead vojaški zrákoplovec i se je k smrt! bujo.
Amerikanske ženske májo voIilnó pravice. Volile so pa takše poslanike, ki proti krčmam delajo. Samo v Chicagi je med 100 ženskami 70 proti ločenji opojnih pijač votum dalo. — Čeden národ, šteri zná za nevamost, ki bi ga znála pogübiti.
Svédskoga krala so gorrezali i se dozdaj dobro čüti, ali trde hrane ne sme k sebi vzéti.
Nova právda bo na Vogrskom, poleg štere nazaj dobi svoje zgüblene državlanske pravice, če se po kakšoj kaštigi dobro bo obnášao več let.
Romanski trononaslednik je pohodo ruskoga cára, kje je z velikim odliko-vánjom bio sprejéti. Nekšo ženitev na-merávajo napraviti med ruskim i ro-manskim vládarskim dvorom.
Izpit (ékzámen) volilcom.. Poleg no ve právde moro znati pisali i čiteti, ki ščejo votum dávati, to je poslanike de-žélne voliti, zbirati. More pa vsaki držávl-ján (állampolgár) posvedočiti, da zná pisali i čiteti. Posvedoči se pa to z šolskim svedočanstvom od štrtoga do šestoga razreda Štero da šola obiskana. Če tista Šola ne stoji več, ali drüga na njénom mesti, ali so pa pisma šolska zaprávlena, more se volilec glásiti pri notariuši i zupani (rihtari). I če tü tüdi ne bi mogoči bio svedočanstva dobiti, more se zglásiti pri odbori šteri stoji iz 3 kotrig pod voditélstvorh sodnika (főbiró), letos meseca mája, drüga leta pa vsikdár februára na izpit, ali ekzá-
4.
NOVINE
1914. april 19.
men. Čas toga izpita more oblást letos osem dni, drüga leta pa 15 dni prle razglasiti, kak je že v šterom kráji raz-* glašüvanje v návadi.
Ciril bolgárski kraleski vojvoda je imenovani za nadlájtinanta v 11-tom husárskom regimenti, šteri je po I. Ferdinandi, bolgárskom králi imenüvani,
Krvávo bitje je napravilo 2000 pri seljenih delavcov v New-Jorki, z redári, ki so njim bránili bogátcom okna spotreti. Ti delavci so brez dela tam.
Glási.
Vlák ga je razmazao. V Szombathely-i se je pred vlak vrgo Pilišič Jožef mladenec, šteri ga je ščista razdrüzgao, vkrao je i sra-mota ga je ? rano smrt spravila. — Vednáka pol je nájbolša, če smo pa zablodili, ne sra-müjmo se pokore.
Stre1o je zapelivca. Eden bogata som-botelski fabrikant je strelo lajdnanta, ki njemi je zapelao 15 letno hčór. Pazimo na deca pred vsokim.
Ocelno fabriko poetá?i gor v Kermedini gráčka tvrdka.
Lüčanje z kaménjom i naganjanje z ce-parai sta napravila na cvetno nedelo Bojnašov Miška i žena Žuža v Večóslavci. Plodila sta dečke, ki so po stároj poti k meši šli ali ne sta je mogla zgrabiti, čerávno njima je pomá-gao nedelni svétek oskrnniti z kričom i pütov pütar Močnikov Hanzek. — če je pot po praviei stávlena, naj se ne bodi po njej, če po, krivici, naj jo oblast odpré. Tri leta trpi že tá krikaj na veliko škodo, dü-šam i na nečást Jezuš!. Bodimo smileni do svojih, bližnjih, ne delajmo kvara nikomi, to je nikomi ne povoli ali nájbole ga pa Jezuši ne delajmo, ka bi njegove svétke skrunili. Jé. pravdena pot za zadoblenjó pravice.
Smrtna nesreča. Prša Štefan z Ižekovec je drva pelao z Büdine. Vinjen jé bio i v tom steni, ščeo na kda gor priti. Ali poškalilo se njemi je, spadno je i lastna*kola so ga povo-zila na mesti k smrti.
Zapojo se po sv. prečiščávanji. En dečko z Renkovec je hodo na cvetno nedelo V Veržej k spovedi. To opravivši z obhajüom vréd se je v ,krčmo podao i tam popolnoma tak vpjjano, da je ešče na bitje šo, samo ka se nišče ne najšeo, ki bi se bio ž njim- Sledkar ga . eden klerik na štirah ležečega naj šo, kak se je kotao v svojoj grdobi, štero je iz sébe zmetao. Je čüda te če šteri veržejčar mrzi na naše lüdi, ki tá hodijo ? Takši ne poštenjáki ugled i čast jemléjo dobromi lüdstvi, ki za volo pobožnosti tá hodijo.
Prve žitna vlát se je letos rane pokazalo v čerensovcih ne daleč od cerkve je že aprila 9-ga bilo viditi dve lepo razvitivi vláti.
Prlšle so tüdf lastovice. Na veliki četr-tek, to je 9-ga aprila so se na Dolenskom prvič pokáza e niti právijo, ka so je že márca slednje dni vidili.
Tretjeredniškl shod v Čerensovcih bo trétjo nedelo po vüzmi.
Nova železnica bo za edno leto med Lendavov-Lentivov i Kanižov.
Štellnga v Lendavi bo jumja 2, 3, 4, 5 i 6-ga. Pod átelingo se vzeme 1096 dečkov.
Küga svinjska je v Lendavi nastopila. Živinska pa že gorhenjávle.
Nesrečen spadáj. Kodba Janoš si je streho pokrivao v Brezovcih v Medjimurji. Po nepriliki je pa dolspadno i levo roko si potro. Prvo zdravniško pomoč njemi je ponüdo dr. Brünner Jožef v Lendavi, kam so betež-nika pripelala.
Dári na Slovenske-vósi kapelo iz South Bethleheme: črnko Ferenc, Korpič Francika, Korpič Marija, Gašpar Marija, Gašpar Kata, Šömenek Francika, Mešič Marija, Bartakovič Treza, Korpič Ana, Dončec Francika, Gerenčér Marija, Anderkn Francika, Dončec Marija, Talabér Treza, Šömenek Ana, Anderko Treza, Dravec Ana, črnko Treza, Holec Ana, Makoš Treza 10—10 K, Domjan Ana, Šömenek Ana, Sőmenek Marija, Mešiš Treza, Oréjovec Treza, Domján Ana, Dončec Koža, Bedič Treza, Ho-lec Francika, Domjan Marija 5—5 K. Vse vküp 250 koron. Penezi se obrnéjo na večen posvejt. Bog pláti!	Dravec Alojzi,
Jalič se je potro pri novoj meši v Bo-gojini. Drevje je naime lüdstvo, posebno mladina vse zasedla. Čepeli so gor, kak ptice. Od prevelike žméče se je eden jalič rávno med predgov na srdini popolnoma prek potro i dol leto z svojimi brezperotnimi pticami, štere so se v prvom hipi prestrahšile sledkar pa smejále, ka se njim je nikaj ne zgodilo. Zvün mále breke je nikše nesreče ne bilo. Záištino, kak so eden dühovnik pravili, tü mamo viden dokáz, kak skrbno pazijo angelje čuvarje na svoje zavüpance, či tei dobromi Bogi na čast kaj oprávlajo.
Pošta
Fr. Vog. I. Kres. I. Ker. Veržej. Hvala na pozdravni. Posláni glas je prav prišeo. Vsikdár morem v nedelo meti pri roki za prihodnjo številko. — To le poročajte, kak se kaj naš na-rod tam prek obnaša. Ništeri iz slaboga namene roma, bo trebelo velike pazke. Zvezda Zor-janska ešče ne preglédjena. — Od argete Alaeoque zdaj ešče ne — že dara glás. Vsem pozdrav.
D. L. Monošter. Hvala. Nekaj zdaj pride, övo pa kak bo mogoče. Red sem, če pi-šeš — samo naj vaše lüdstvo tüdi pridobino za dobro reč i njem düšo krepimo.
Ceh, Godina, Ljubljana. Hvala na dobrom voščili. Istotako tüdi g. prefekli,
Hen. Vnčks Šentvid. Vam. tüdi. Veseli me da ste zadovoljni z nasim prostim spisom. Kda pridete nas kraj glédat?
Koe. Ant. Satahovci. Dopisnica je že prekesno prišla, ne sem mogo ? tiskárni več naročiti. Ki ščé v novine kaj pisati, more mi v nedelo do rok že priti, to je en tjeden naprej, ki pa več, ali menje .Novin* žele meti, mi more nájkesnej do torka neznani ti, to je da jaz že v tork vsele v roke dobim spremembo. Tvoja prošnja je komaj navéliki četrtek zad-večara, sem prišla. Hvala na pozdravni.
Baligač Števan, AntoUn Ivan, Čičovič Jožef, Ouba Ferenc, Bcrnadi Ivan. Belatin-či. Drági dečki dobro je to, da se držite za svoje poštenje. Veseli me, da ščete pošteni biti i za takše se drzati dáti. Zahvalim se vam tüdi na dobrom želenji. Dnestjeden so novine odkrile po imóni tiste fulke, ki so krivi bili vi ste ne bili v računi ne ste mogli záto zame-riti. Če bi pa što z toga, da jih 5-6 razbijás-
tih Bodo, ka ste vsi takši, nema razsodne pameti, i ne je vreden da bi ga poslüšali. Ne potvárjajte pa nikoga, záto ka so Novine ne odkrile onoga ki je glás notri poslao.
Ser. Ant. Szombathelg. Hvala na pozdravni naročni ni i dári. Tvoj dár je te prvi naj ga blagoslovi sz. Drüžina, šteroj na čast to vse delamo.
Blag. Aut. Trstenják. Ljubljana. Iskrena hvala na dobrom voščili.
Jsrič, Sóbočan, Sarajevo. Hvala na pozdravlenji. Novine tak odsehmao Soboean dobi. Veseli me nova čast štero si dobo.
Horvat. Mat. i Ivan. Ljubljana Hvala na pozdravlenji. Dobro se včita, se bole pa obnašajta.
Priprava za ležénje piščanee je desetkrat vékša.
Naročile se
Pripravo za val-jenje picekov
od tvrdke
Druzstvo ,Hospodár"
v Miloticich n/Bečvou. Morava.
Zahtevajte cenike od vseh pe-rotninorejnih priprav.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyoraaajtóján Szombathelyen.