u Celje - skladišče D-Per 582/1988 občina Šentjur pri celi |||||J|||||j|J|[|||l 1119882552,118 inim IZ glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva umar j VSEBINE: Ali smo naredili dovolj Varujmo naše okolje Sanacija v Elegantu dobro uspeva Slivniško jezero in razvoj turizma Akcija — 10 % DECEMBER 1988 Št. 118 Na pragu novega leta 1989 Leto, ki ga zaključujemo, prinaša v naš družbeni in gospodarski prostor vrsto novih spoznanj, obenem pa tudi vrsto težav. Samoupravljanje postavlja na eni strani nove zahteve po višji stopnji povezanosti posameznih subjektov, na drugi strani pa prav razvoj samoupravljanja sočasno terja tudi potrebno višjo stopnjo samostojnosti vseh samoupravnih, družbenih subjektov ter njinove profesionalne, kvalificirane individualizacije. Tu gre prav gotovo za razvojni proces spreminjanja vloge človeka, delavca, občana v posameznem okolju, gre za bitko za uveljavljanje človeka kot subjekta; na ravni zvezne enote pa ta bitka pomeni tudi uveljavljanje in utrjevanje naroda, njegovih pravic ter svobode, kulture in dostojanstva. Soočeni z vrsto aktivnosti na tej poti, ki so bile od primera do primera na različni kulturni ravni, smo v naš prostor in sedanjost vnesli nova spoznanja, še posebno na področje »kvalitete« mednacionalnih odnosov. To se je kazalo skozi javne in strokovne razprave o vsebini dopolnitev k ustavi SFRJ. V tej razpravi je mnogokrat prevladovala narodnostna obremenjenost in nepripravljenost razumeti ter spoznati temeljna vsebinska dejstva, ki oblikujejo ter hkrati diferencirajo posamezne federalne enote, ter pomen njihove suverenosti pri reševanju problemov in graditvi federalizma naše večnacionalne skupnosti. Vse to smo čutili, doživljali ob razpravah tudi v naši občini ali pa ob poslušanju ter prebiranju sredstev obveščanja. Za to leto je značilna tudi najvišja stopnja inflacije pri nas v povojnem obdobju. Na eni strani smo soočeni s problemi limitiranja osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe, na drugi strani pa imamo vedno večje obremenitve gospodarstva oziroma ustvarjenega dohodka, čeprav smo v tem obdobju bili morda najodločnejšo bitko proti dodatnemu obremenjevanju gospodarstva. Skorajda soglasno podpiramo potrebo po treh reformah: po reformi gospodarskega sistema, političnega sistema ter prenove delovanja Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Z gospodarsko reformo se nadejamo odločilnih sprememb v korist samostojnosti gospodarskih subjektov delovnih organizacij, podjetij, ki bi morali dejansko odločati o ustvarjenem dohodku ter njegovi delitvi, kar lahko pomeni realnejšo osnovo za tehnološko prenovo in posodobitev proizvodnih procesov. Sočasno si moramo prizadevati za prenovo ekonomske filozofije, ki mora delavcu ter DO zagotoviti status na temelju dela, ustvarjanja. Ali smo z ustavnimi dopolnili to zagotovili, in v kakšni kvaliteti, bo potrdila ali zanikala praksa v prihodnjih letih. Od uresničevanja zastavljenih reform pa je odvisno tudi, v kolikšni meri in kdaj se bomo pomaknili iz sedanjega kritičnega ekonomskega in drugega stanja v novo kvaliteto — na raven, kjer bosta svoboda in demokracija, kultura in ustvarjalnost kredo našega vsakdana, V tem letu smo opravili tako imenovane male volitve za funkcije v SIS, občinski skupščini, republiški skupščini itd., opravili nadomestne volitve predsednika in članov predsedstva SRS. Pri izvedbi teh nalog se je na eni strani pokazala pomanjkljivost naše volilne zakonodaje, na drugi pa so delovni ljudje in občani postavljali jasne zahteve po neposrednih volitvah v prihodnje. Vedno večja kritičnost do posameznikov, evidentiranih na zahtevnejše funkcije, dolžnosti v občini, republiki in federaciji je zapažena v vseh javnih razpravah. Zahteva se strokovnost in kakovost dela ter sprotno ocenjevanje kakovosti opravljenih nalog, z zahtevo možnosti predčasne zamenjave nosilcev posameznih funkcij, tistih, ki s svojim delom ne bi upravičevali pričakovanj svojih volilcev. Na področju gospodarstva je v občini, kljub proizvodnji, v izredno ekonomsko nestabilnih pogojih stanje sorazmerno uspešno, še posebej če ga merimo s »količino izgub oziroma pozitivnosti poslovanja«. Kazalci poslovanja za prvih 9 mesecev tega leta kažejo, da so rast dohodka, ustvarjeni celotni prihodek, pa tudi rast sredstev za OD nekako na povprečju teh kazalcev po občinah celjskega območja ter, da se je, realno gledano, delež izgube v tem letu zmanjšal v primerjavi s preteklim letom. Ugotavljamo tudi lahko, da je za normalni proizvodni proces v sedanjih načrtovanih količinah sorazmerno dobro poskrbljeno z vidika pogojev kot so surovine in material, pa tudi za potrebe tekočega sprotnega izvajanja proizvodnih procesov. Seveda pa ta ugotovitev popusti v delu, ko bi morali sočasno z navedenim beležiti temu ustrezno dobre dohodkovne rezultate, kar se še posebej kaže tudi v tistem delu ustvarjenega dohodka, ki ga namenjamo za vrednotenje lastnega vloženega dela. Prizadevanja so velika, vendar mnogokrat spremenjena medletna zakonodaja podira pričakovane učinke uspešnosti. V tem in v naslednjem letu smo in bomo soočeni s kritičnimi razpravami o množici SIS in o možnostih njihovega morebitnega združevanja. Predsedstvo OK SZDL je že podprlo ta prizadevanja in podprlo tudi pobudo po potrebni racionalizaciji, oceni programov posameznih področij in hrati sočasni možnosti za reorganizacijo izvajalskih in drugih organizacij — UO, strokovnih služb SIS itd. Kljub tako zastavljenim aktivnostim pa že danes ugotavljamo, da so sredstva, potrebna za posamezne organizacije kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura itd. že sedaj zelo skromna in da večjih premikov na področju razbremenjevanja gospodarstva ne bo mogoče doseči. Pred delegatskimi skupščinami (SO, SIS, KS) ter organi in DS je velika naloga, predvsem v tem, kako zagotavljati potrebne pogoje dela in kako zagotavljati potrebno materialno osnovo za delo. V te institucije bo treba vedno znova vnašati novo svežino delovanja, še več predlogov iz temeljnih delegatskih okolij združenega dela in KS, ki bodo rezultat lastnih spoznanj in teženj po uveljavljanju in doseganju novega. Seveda moramo poudariti pomen vseh rezultatov, ustvarjenih v gospodarstvu, na področju družbenih dejavnosti, gospodarskih in komunalni infrastrukturi in tudi neposredno iz naslova uresničevanja programov krajevnega samoprispevka. Vedno znova se potrjuje potreba po preseganju občinskih meja ter po aktivnem sodelovanju na medobčinskem, regijskem in republiškem področju. Tu se kažejo določeni rezultati, še posebej na področju cestnega gospodarstva, preskrbe , prizadevanj na zborih republiške skupščine, usklajevanju splošne, skupne porabe, reševanju problematike zdravstva z modernizacijo bolnišnice itd. Krepitev tega sodelovanja postavlja tudi našo DPS v aktivnejšo vlogo pri reševanju nalog širšega pomena Za nas pa je še posebej pomembno skupno reševanje problematike skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, saj smo - dosedanjimi ukrepi in tudi razmeroma nepripravljeno za vlaganje na MRO postali ena od najmanj razvitih občin. Pričakujemo, da bomo tudi v letu, ki je pred nami, ustvarjalno in odgovorno soustvarjali ter sodelovali pri vseh nalogah, problemih in interesih, ki nas povezujejo in obdajajo. Za dosedanja prizadevanja in delo pa vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur iskreno čestitamo. Ob 35-letnici krvodajalstva Letos praznujemo 125-letnico obstoja, razvoja in dela Rdečega križa in 35-letnico prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva pri nas. Prav je, da se ob tej pomembni jubilejni obletnici spomnimo vseh krvodajalcev v občini, jim izrečemo vso zahvalo za humano dejanje, ki so ga izkazali z darovanjem krvi sočloveku in jim čestitamo. V občini imamo skupaj 1314 krvodajalcev. Med njimi so največkrat darovali svojo kri Stane Kajtna iz Šentjurja, 72 krat, Jože Žlender iz Loke pri Žusmu 66 krat in Franc Spolenak iz Šentjurja 60 krat. Z vsem spoštovanjem lahko rečemo, da so omenjeni krvodajalci za vse nas vzorniki, ki jim kaže slediti. V letošnjem letu smo v okviru Rdečega križa organizirali dve krvodajalski akciji — eno v Šentjurju in eno na Planini. Obeh se je udeležilo preko 300 krvodajalcev. Globoko cenimo dragocen prispevek krvodajalcev, ki darujejo svojo lastno kri in s tem del sebe za sočloveka, saj tako veliko prispevajo k razvoju zdravstva, pomagajo ozdraviti bolnega in mnogokrat rešiti človeško življenje. Skupaj z drugimi občinskimi organizacijami RK in preko republiške organizacije RK Slovenije si bomo prizadevali, da bi bili krvodajalci v prihodnje delno oziroma v celoti oproščeni participacije pri zdravniku. Gre za tiste krvodajalce, ki so svojo kri darovali večkrat. Ustrezne pobude in predloge naših krvodajalcev bomo preko republiške organizacije RK Slovenije posredovali republiški zdravstveni skupnosti v obravnavo in sprejem. Želimo, da bi se naslednje leto število krvodajalcev v občini povečalo, da bi srečali med krvodajalci veliko novih, predvsem iz vrst mladine, intelektualcev, vodilnih družbenih delavcev in drugih, ki bodo s svojim lastnim vzgledom in humanim odnosom do človeka to tudi dokazali. Slavko Slejko Ali smo naredili dovolj? Na podlagi zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji ima tudi naša DPS možnost za hitrejši in pospešene j ši razvoj, po spremembi oziroma dopolnitvi zakona pa celo ugodnejše možnosti za uporabo ugodnosti iz naslova združevanja sredstev za FNP (fond za nerazvita področja). Iz analize uresničevanja družbenega plana občine za pretekla tri leta je razvidno, da smo šele v letu 1988 pospešili vlaganja v gospodarstvo, najbolj razveseljivo pa je, da gre pri tem za sredstva za razvoj MRO. Pri vlaganjih gre v precejšnji meri za tehnološke posodobitve, ki predstavljajo tudi način prestrukturiranja, nekaj pa je tudi večjih zmogljivosti. 30. septembra je bilo v občini Šentjur evidentiranih 34 investicij v teku, od tega je bilo aktiviranih 14 novih. Načrtovano je, da bodo vse investicije končane v letu 1988. Največje so v Alposu in v Kmetijskem kombinatu. V tehnični strukturi investicij se je v letu 1988 bistveno zmanjšal delež gradbenih del, po drugi strani pa se je močno povečal delež opreme. Najpomembnejša je ugotovitev, da se je pri zagotavljanju sredstev za financiranje investicij povečal delež združenih sredstev. Ta podatek pove, da je naše gospodarstvo močno povečalo pridobljena sredstva iz naslova FNP. Pri izkoriščanju možnosti za vlaganja na MRO so najdlje prišli v kmetijskem kombinatu, saj večino vlaganj uresničijo z angažiranjem sredstev FNP; obenem tako krepijo svoje poslovne vezi. Tudi začetek izgradnje nove blagovnice na Anderburgu je predvsem plod prizadevanj na področju zbiranja sredstev FNP. Nadaljevanje posodobitve in izgradnje nove proizvodne hale v Tajfunu in Topru lahko pripišemo tudi tem ugodnostim. Večina ozdov je torej izkoristila te ugodnosti, res pa je, da bo treba na tem področju še bolj izkoristiti ponujeno priložnost. To velja predvsem za tista okolja, ki se doslej še niso lotila reševanja lastnega razvoja na takšen način. Analiza uresničevanja srednjeročnega načrta nam kaže še nadaljnje zaostajanje. Zlasti z ukrepi za skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji in s pospešeno kadrovsko obnovo v vseh okoljih bo moč dosegati boljše rezultate, predvsem pa nove proizvodne zmogljivosti, ki bi povečale dohodek in zaposlile dodatno delovno silo. D. M. KS Šentjur-center uresničuje samoprispevek Decembra se poslovno leto zaključi, čeravno so vsi podatki o poslovanju zbrani šele dva meseva pozneje. Osnovni pokazatelji pa so kljub temu znani v slehernem okolju. S svojim delom, uresničevanjem programa v letu 1988, smo končali tudi v KS Šentjur — center. Program je po mnenju odgovornih v KS center uresničen po zastavljenem načrtu. Manjše odstopanje, ki pa ga želimo nadoknaditi v prihodnjih dveh letih, je bilo le pri sovlaganju sredstev za vodovodni sistem Kozarica. Pri tem je šlo le za to, da iz rednih sredstev samoprispevka ni bilo v 50-odstotnem deležu izdvojenih namenskih sredstev. Vzrok za to je jasen. V preteklih letih so bila največja finančna sredstva vložena v komunalno infrastrukturo in v izgradnjo vežice, kjer se pojavljajo tri krajevne skupnosti in je bilo treba investicijo izpeljati skupaj z vsemi tremi okolji. Nosilec je bila seveda krajevna skupnost Šentjur-center, ki ima obenem še izredno veliko odgovornost do izgradnje vodovodnega sistema Kozarica, kjer je prav tako nosilec investicije. Glede na to, da gre za enega največjih projektov na tem območju, je bil inženiring zaupan trenutno najbolj sposobni organizaciji v občini, Delovni organizaciji za opravljanje poslovnih storitev Šentjur (DOPS). Poštenemu in profesionalnemu odnosu do dela se imamo zahvaliti, da je na tem projektu toliko narejenega. Zgrajena je I. faza (položen je cevovod od motela v Šentjurju do vodohrama Rifnik). V izgradnji je položitev cevovoda od vrtine K 2 do K 3, ter potrebni objekti na območju črpanja in kloriranja vode. V naslednji fazi, spomladi, pa bo treba položiti še cevovod skozi Jakob. Glede na to, da bo za dokončanje projekta treba zagotoviti še precej sredstev, bi bilo prav, da bi pri tem pomagale tudi naše delovne organizacije. Treba je namreč povedati, da kljub temu, da krajevne skupnosti lahko združijo vsa sredstva iz letnih programov, ne bo možno v celoti pokriti vseh stroškov izgradnje. V krajevnih skupnostih zaupamo DOPS, da bo kljub neugodnim razmeram za izgradnjo takšnih investicij, uspel v dogovorjenem oziroma v načrtovanem času dokončati ta objekt. To si prav gotovo najbolj želimo vsi porabniki, ki se tega žal včasih zavedamo šele takrat, ko nam vode primanjkuje. V iztekajočem se letu imamo tudi v Šentjurju marsikaj, kar našim krajanom olajšuje vsakodnevno življenje. Zgradili smo novo vežico, posodobili nekaj cest, uredili nekatere razmere na avtobusnih postajališčih itd. Vložena sredstva so bila v naj večji meri pridobljena iz sredstev samoprispevka. To nam pove tudi podatek, da bi bili brez tega vira sredstev občani ob marsikatero pridobitev, ki jo sicer pridobijo s skupno združenimi sredstvi. Veliko krajanov je dobilo telefonske priključke. Kljub izredno visokim cenam je še precej zanimanja za to, da bi se število priključkov še povečalo. Žal je treba seznaniti naše krajane, da za prihodnje leto ni predvideno nikakršno povečanje zmogljivosti in zato ni moč pričakovati, da bi novim interesentom omogočili nove številke oziroma priključke. Za vse informacije se lahko naročniki obrnejo na PTT Celje, Tozd za ptt promet. Programski smo si ga zastavili v začetku leta smo uresničili, da imamo tudi kaj pokazati, krajani pa lahko ob vsakodnevnem uporabljanju teh dobrin sami presodijo, ali smo se lotili reševanja pravih problemov ob pravem času. D. S. Šentjurski portret Andrej Pevec Če se nameniš k 90-letnemu človeku, da bi ga povprašal to in ono o njegovem življenju, si pripraviš kratka in jasna vprašanja, pa na primemo glasnost izpraševanja ne smeš pozabiti, saj možak je vendar že star in naglušen. Pri tej starosti je to tako normalno, kot biti zaljubljen pri osemnajstih. Toda ob srečanju z Andrejem Pevcem se ti poruši predstava o starcu devetdesetih let. Kar sam, brez mojih jasnih vprašanj, mi je začel pripovedovati o tistih časih, ko se je kot dvajsetletni mladenič vrnil iz Albanije, kjer je služil avstrijsko vojsko. V tej deželi, daleč od doma, je zbolel za malarijo, pa so ga poslali najprej v Avstrijo in kasneje na t. i. rekonvalescent v Celje, da si opomore. Takrat pa so se na Koroškem borili za našo severno mejo in s prijateljem Ivanom Jagrom sta se javila med prostovoljce. Andrej je postal Maistrov borec in ostal na koroških tleh vse do 20. maja 1920. Torej tudi še potem, ko je pri Ravnah že padel poročnik Franjo Malgaj in ko je vrla slovenska politika nespametno onemogočila generala Maistra in čakala na »pravično« odločitev glede severne meje. Po vrnitvi v rodni Šentjur se je najprej zaposlil v mlekarni v Rogaški Slatini. Kmalu pa je dobil delo v Šentjurju, v Jajčni zadrugi. Potem so ga za 14 dni poslali v Veliko Trgovišče na Hrvaško, kjer je imela Jajčna svojo poslovalnico. Ostal pa je celih devet let, dokler ni leta 1934 odprl svoje trgovine v Šentjurju. Toda najtežji časi so šele prišli. Med vojno je morala biti njegova trgovina založena za vse, za partizane, za Nemce — in vsak trenutek si bil lahko ob glavo. Po vojni je imel trgovino še štiri leta. Ko je leta 1948 naša oblast v svojem socialističnem zanosu pobirala kmetom zemljo, obrtnikom stroje in trgovcem blagajne, je bil tudi Andrej Pevec ob svojo trgovino. Pa se ni dosti menil za to. Dobil je zaposlitev na Žagi in delal tam kot skladiščnik. Na Žagi se je tudi upokojil. Zdaj je že 34 let v penziji in pravi, da mu nič ne manjka. Seveda, ko pa je čil in zdrav, da malo takih! Pa sva čisto na koncu rekla še nekaj o tem, da se danes nič ne znamo prav zmeniti, da se narodi kregamo med sabo itd. Pri- nesel mi je sliko staro 70 let, na njej pa trije mladeniči: Andrej v soldaški uniformi, italijanski tovariš v karirastem suknjiču ter srbski vojak s šajkačo na glavi. Andrej Pevec je najin pogovor zaključil z besedami: »Poglejte, kako smo se štimali!« Anita Koleša Marija Zdolšek 25. novembra je praznovala 90. rojstni dan učiteljica Marija Zdolšek, ki se je njeni učenci s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamo. Rodila se je leta 1898, maturirala na ljubljanskem učiteljišču in dobila prvo učiteljsko mesto v Šmartnem v Rožni dolini. 1925. leta je prišla na šentjursko šolo in ostala tam vse do upokojitve. Obiskali smo jo na njenem domu. V prijetnem pogovoru se Marija zelo rada spominja let, ko je kot tajnica delovala s pokojnim šentjurskim zdravnikom dr. Francem Svetino, v telesnokul-turnem društvu Sokol. Fašizem tudi njej, kot zavedni slovenski učiteljici, ni prizanesel. Izselili so jo na Hrvaško. Tam se je hitro vključila v osvobodilno gibanje in učila v Petrinji. Pravi, da je v tistih hudih časih vedno s ponosom dejala: »Slovenka sem«. Nekaj časa je bila intendant mladinskega doma v Mostarju in tam je pričakala svobodo. Po vojni se je vrnila v Šentjur in učila na naši šoli. Vneto je zbirala slovenske knjige in veliko časa posvetila urejanju knjižnice. Bila je odlična učiteljica. Nikoli ne bomo pozabili njenih zemljepisnih ur, ker je znala tako zanimivo pripovedovati o daljnjih deželah in njihovih ljudeh Imela je srčen, human odnos do šolarjev, za kar smo ji še danes hvaležni. Marija je bila velika ljubiteljica narave. Vsak prosti čas je izkoristila za hojo v planine, bodisi v hribe okoli našega lepega Šentjurja ali kam dlje. Ljubila je knjige in lepo slovensko pesem. Danes ji njena častitljiva starost ne dovoli izletov v planine, vid ji peša, kljub temu pa je dobrovoljna, rada posluša radio in se pogovarja s prijatelji. Nikoli ni sama, saj zanjo lepo skrbita Pepca in Zdenka Cehner ter šolar Grega. Vsi, ki vas, spoštovana učiteljica, poznamo, vam k vašemu visokemu jubileju iskreno čestitamo. Ivanka Podgajski Varujmo naše okolje Onesnaževanje in onesnaženost okolja v občini, predvsem pa tovrstne analize za območje celjske regije, usmerjajo v resno lotevanje obravnave in reševanja te problematike. Posebno vprašanje pri tem se postavlja na področju onesnaženosti zraka, kakovosti vodotokov in pa prisotnost določenih elementov v hrani. Odgovornejši odnos do okolja bo moral postati eno od temeljnih vprašanj prihodnjega razvoja občine. V dopolnitvah planskih dokumentov družbenopolitične skupnosti mora sanacija in varstvo okolja postati integralni del gospodarskega in prostorskega razvoja. Za dosego tega cilja se je treba lotiti sanacijskih in varstvenih ukrepov. Ekološka bilanca celjske regije nakazuje prekomerno onesnaževanje zraka, tudi za določena območja v naši občini. Območja krajev Šentjur in Dramlje uvršča v 3. območje onesnaženosti zraka z SO2 (območja s prekomerno onesnaženim zrakom). Po metodologiji, ki jo priporoča Svet za varstvo okolja pri ZIS sodi območje Dramelj v času kurilne sezone med območja s kritično onesnaženim zrakom. Zaradi tega je prizadeto tudi zdravstveno stanje na tem območju. Po metodologiji, ki je predpisana po obstoječih predpisih in služi za razporejanje krajev v SRS v območja onesnaženosti, pa predstavlja 3. območje onesnaženosti zraka nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo. Kot zadnje — 4. območje po tej metodologiji pa je zrak onesnažen nad kritično mejo. Na merilnem mestu v Dramljah v kurilni sezoni 1987 je bila zabeležena najvišja koncentracija 0,57 mg SOa/m3 zraka. Nadaljnje meritve 24-urne povprečne koncentracije so tudi presegle vednost 0,30 mg SCh/m3 zraka. Za to merilno mesto je značilna zelo velika variabilnost koncentracij SO2, ki se giblje od zelo nizkih do za to območje ekstremno visokih. Ocenjuje se, da tako visoke koncentracije niso posledica emisije na območju Dramelj. Število emisijskih virov v Dramljah je relativno majhno, pa tudi industrije ni v neposredni bližini. Tudi meritve onesnaženosti zraka v času kurilne sezone kažejo, da je količina sedimenta na Planini pri Sevnici podvržena precejšnjemu nihanju in se giblje med vrednostmi pod 6 gr/m2, kar je zgornja dovoljena meja za stanovanjska naselja in esktremno visokimi nad 15 gr/m2, kar je zgornja dovoljena meja za industrijske cone. Po naročilu pristojnih inšpekcijskih služb so bile opravljene meritve emisij dimnih plinov na območju KS Šentjur-center in za kotlovnico center, kotlovnico »Na Lipico«, ter za kotlarni KK Šentjur pri Celju in LI BOHOR Šentjur. Iz predloženih zapisnikov o meritvah in strokovnih ugotovitvah pristojnih zavodov je razvidno, da je v večini primerov povprečna enourna koncentracija črnine dima v dovoljenih mejah, vendar pa pri normalnem doziranju goriva v enournem intervalu vidna emisija presega stopnjo z po Ringelmannovi skali za krajši čas (2 minuti). Meritve o onesnaženosti zraka izhajajo iz leta 1987 (kurilna sezona 1987/88). Kot drugo področje varstva okolja ugotavljamo onesnaženost naših vodotokov. Podjetje za urejanje voda NIVO Celje — Tozd vodnogospodarstvo, izvaja v okviru »katastra kakovosti površinskih voda« meritve o kakovosti vode. Odvzem vzorcev je v drugi polovici avgusta, septembra in v začetku oktobra, torej tudi ob času nizkega vodostaja, ko je kakovost vode najslabša. Zajemna mesta na Voglajni so ca. 1000 za Šentjurjem (pri jezu na Opoki), v Peš-nici pri izlivu, v Kozarici pri izlivu in v Slivniškem jezeru. Po meritvah, ki se izvajajo iz leta 1980 je razvidno, da je voda v Slivniškem jezeru na površini dobre kakovosti, pri dnu pa slaba (H2S, NH4, Fe, ni kisika). Pešnica je pri iztoku obremenjena s fekalnimi odplakami, Kozarica pa z odplakami iz Klavnice. Za Šentjurjem pa je Voglajna običajno v III. kakovostnem razredu. V Šentjurju je kanalizacija v pretežni meri zgrajena, ni pa urejeno čiščenje odplak. Vse odplake iz naselja se odvajajo v Pešnico, Kozarico in Voglajno, ter gorvodno tudi v Slomščico. Industrija ima v glavnem urejeno prečiščenje (nevtralizacijske jame, lovilci olja, usedalniki), kjer pa se odstranjujejo samo organske primesi in naftni derivati. Organsko onesnaženje pa ostane in se nato v vodotoku razgrajuje, za kar pa troši kisik. V času nizkih pretokov — primer letos v mesecu avgustu, pa ni nič čudnega, če bo Voglajna uvrščena v IV. kakovostni razred, ali da se v vodi porabi ves kisik za razgradnjo organskega onesnaženja in pride do pogina rib. Ob tako nizkem vodostaju v naših vodotokih in pri enakih količinah odplak pa je posledica pogin rib, kot smo to ugotavljali v letu 1987—1988. S strani Društva za varstvo okolja Celje smo prejeli dopis o rezultatih analiz odvzetih vzorcev zemlje, krompirja in solate z območja občine Celje. V svojem dopisu navajajo, da obstaja možnost zastrupljenosti zemlje tudi na območju naše občine. Iz laboratorijskih izvidov je videti, da je v zemlji in odvzetih vzorcih solate in krompirja prisotnost kadmija, arzena, cinka in fluora nad dovoljeno mejo. Kadmija je v normalni zemlji povprečno 0,06 ppm (ppm — je milijoninka neke snovi). Če je kadmija več kot 3 ppm, potem zemlja (norma EGS) ni več primerna za pridelavo hrane za živali in ljudi. Arzena je v zemlji povprečno 6 ppm. Zgornja meja za pridelavo hrane je 20 ppm. Če je arzena nad 20 ppm, je treba pridelano hrano analizirati. Mesečna doza, ki naj ne bi vplivala na zdravje človeka je ca. 1,3 miligrama v absolutni količini. Iz naselja Proseniško — KS Blagovna v naši občini sta bila odvzeta vzorca jeter srne in goveda. Z analizo predmetnih vzorcev je bilo ugotovljeno, da je v obeh primerih prisotna količina kadmija, ki presega mejne koncentracije — v jetrih sme 1,267 mg/kg, v jetrih goveda pa 0,705 mg/kg. Take analize so pogojevale, da je veterinarski inšpektor meseca avgusta 1988 odvzel vzorce mesa, jeter in ledvic goveda, ki je bilo vzrejeno na območju KS Planina pri Sevnici. Ti vzorci naj bi služili kot primerjalni vzorci prej navedenih. Kemične analize pa so pokazale, da je tudi v teh vzorcih prisotna količina arzena, svinca in kadmija nad dovoljeno. Ugotovljeno stanje onesnaženosti zraka in voda ter priporočila DVO Celje, narekuje sistematično zasledovanje stanja na tem področju. Zadnje analize mesa, jeter in ledvic ne kaže upoštevati kot vzorčne, oziroma kot stanje povprečja na določenem območju. Kaže pa na potrebo širšega proučevanja onesnaženosti zraka, vodotokov in drugega, in to na študijah, znanstvenih analizah, odvzetih vzorcih zemlje, poljščin, povrtnin, živil živalskega izvora, vzorcih rib, voda in usedlin v vodotokih. Mesta odvzema vzorcev bodo tako določena, da bo pokrito posamezno območje KS oziroma celotno območje občine. V kompletni analizi stanja na tem področju pa bodo upoštevani in zajeti že dosedanji rezultati, pa tudi še neobrav-navana območja. Ti predlogi izhajajo tudi od Sveta občin celjskega območja — Komisija za varstvo okolja Celje. Akcija ugotavljanja onesnaženosti okolja bi potekala usklajeno z inšpekcijsko službo, Komisijo za varstvo okolja pri IS SO Šentjur pri Celju, Ribiško družino Voglajna Štore in drugimi pristojnimi službami. V Voglajno pri Novi vasi je nekdo odvrgel kar celo mrtvo tele. Osupljiva je naša neodgovornost! Akcija bo uspešna, če se v to vključijo vse delovne organizacije in sleherni občan. Na seji IS te občine je bilo posebej poudarjeno dejstvo, da s preventivo lahko dosežemo velik uspeh. Da je Šentjur (center in bližnja okolica) na 13. mestu v SRS po onesnaženosti zraka z SO2 je določeno presenečenje, če pomislimo, da naj bi bil Šentjur čist; vendar temu ni tako. Zrak se onesnažuje tudi iz kurilnic — stanovanjskih blokov in iz individualnih hiš. Z uporabo kuriva z manjšim deležem žvepla bi prispevali k zmanjšanosti onesnaženosti zraka. Sleherna delovna organizacija mora poskrbeti, da bodo odpadne snovi (dim, prah, odplake in drugo) očiščene pred izpustom in kot take manj škodljive za okolje. Posebno to velja za odplake, ko so vodotoki zelo onesnaženi, ribe pa so v tem primeru neužitne. Veliko onesnaževanja okolja se povzroča z odlaganjem odpadnih snovi. Govorimo o tako imenovanih črnih odlagališčih, na katerih se odlagajo razni trdi — pločevinasti — in ostali odpadni materiali, ki lahko ogrožajo talnico in bližnje vodotoke. Sleherni občan mora svoje odpadne snovi odlagati na za to določena mesta. Neodgovorno in kaznivo je odlaganje odpadnih snovi na takšna črna odlagališča, če so le-ta v neposredni bližini vodotokov ali vodnih virov. KS morajo tudi temu vprašanju posvetiti pozornost v prid čistemu in zdravemu okolju. Pri širši obravnavi te problematike na seji IS in delegatske skupščine so bili sprejeti naslednji zaključki oziroma priporočila: 1. izdelan in sprejet je bil osnutek Odloka o varstvu zraka; 2. na vseh področjih varstva okolja upoštevati preventivne akcije, ki so jih dolžne poleg delovnih organizacij in občanov izvajati tudi inšpekcijske službe in Komisija za varstvo okolja; 3. v aktivnost za varstvo okolja in ohranitev čistega okolja vključiti tudi Raziskovalno skupnost občine Šentjur pri Celju; 4. delovne organizacije morajo v kar največji meri izkoristiti vse možnosti preprečevanja onesnaževanja okolja (zraka in vode) v svojem proizvodnem procesu, to je s filtri na dimnih napravah in s čiščenjem odplak do dopustnih parametrov pred izpustom v vodotoke; 5. pri večjih porabnikih energije uporabljati tako vrsto goriva, ki ne onesnažuje ozračja, ob prvih rekonstrukcijah naprav pa namestitev ustreznih; 6. s postavitvijo večjega števila merilnih mest (za to pooblaščeni zavod) nadaljevati s preiskavami o onesnaževanju zraka; 7. odvzem vzorcev poljščin, povrtnin, mesa ter drobovine govedi, vode in rib razširiti tako, da bo pokrito celotno območje občine (ca. 25 vzorcev). Le z zavestjo, odgovornostjo in s spoštovanjem zakonskih določil, bomo lahko ohranili sebi in zanamcem zdravo okolje, prehrano in vodo, ki so vir zdravega življenja. Občinski inšpektorat Sanacija v Eleganti! uspeva Uspešno izglasovan referendum in pozitivno poslovanje odpirata nove možnosti razvoja tekstilne industrije v Šentjurju v sodelovanju z matično DO in Sozdom Merx. Delavci Tozda Mode in Tozda Elegant smo v septembru letos uspešno izglasovali referendum o združitvi obeh tozdov v eno temeljno organizacijo. S tem je Tozd Moda vstopila v Tozd Eele-gant in bo z 31. decembrom letos postala konstitutiven subjekt enotnega Tozda Elegant. Z referendumom smo uresničili desetletne cilje po združitvi in prekinili brezplodna medsebojna nesoglasja iz preteklosti. Združeni tozd ima več kot 400 delavcev, od katerih jih 80 dela v Celju, v starem Elegantu. To predstavlja po lanskih izhodiščih okrog 40 odstotkov proizvodnje DO Toper za prihodnje leto Z združitvijo smo omogočili predvsem dvoje: — racionalizacijo organiziranosti in — investicijo v proizvodne prostore se je investicija sicer podražila, vendar povečanje ne dosega 10 odstotkov pogodbenega zneska. Ker izvedbena dela potekajo v skladu s pogodbo, upamo, da bomo tudi prenos osnovnih sredstev izvedli v predvidenem roku, saj mora biti objekt po pogodbi med izvajalcem GIP Ingrad, Tozd Šentjur in DO Toper, Tozd Elegant, zaključen z 31. decembrom letos. Takrat moramo namreč tudi mi izprazniti prostore »Potrošniku«. S tem bodo zagotovljeni fizični in formalni pogoji za enotno skupno gospodarjenje. S formalnoipravnimi pogoji mislimo na enoten vpis v sodni register (za Tozd Moda še ni potekel rok izbrisa) in prehod na enoten obračun. Devetmesečni obračun je na zahtevo SDK še prikazan ločeno, medtem ko se na koncu leta 1988 opravi za Tozd Moda zaključni račun, ki je hkrati končna bilanca, ki se vnese v bilanco Tozda Elegant. Z izvedbo vseh nadomestnih volitev v samoupravne organe in DPO bo tako postopek združitve do konca leta končan. Gradnja novih proizvodnih prostorov. Že takoj po samoupravni združitvi smo namreč lahko nekatere funkcije v Tozdu poenotili. Tako smo racionalizirali proces vodenja in obračuna OD, medtem ko to nekatere druge resorje še čaka v prihodnje. Na ta način bomo lahko izboljšali razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci. To pa je bistvena naloga, ki jo zaradi neproduktivnega zaposlovanja v preteklosti prestrukturiranje zahteva v celotni industriji SRS in SFRJ. Z odprodajo prostorov Tozda Mode Tozdu Potrošnik smo zagotovili finančno osnovo za investicijska vlaganja za združitev vseh zaposlenih na eni lokaciji, to je na sedežu Tozda Elegant. Razliko sredstev zagotavljamo preko FNP. Do teh sredstev smo upravičeni, saj je investicija na območju SO Šentjur. Vrednost investicije znaša 1.209.559.836 din. Zaradi spremembe zakonodaje Če pogledamo še poslovanje za obdobje od januarja do oktobra 1988, ugotovimo, da sta oba tozda poslovala pozitivno, vendar nista pokrivala vseh obveznosti. Glede na planska izhodišča predvidevamo, da bomo ob zaključnem računu 1988 lahko pokrili tudi vse obveznosti in poslovali z ostankom dohodka. Čeprav na tem mestu nimamo namena obravnavati drugih tozdov, pa moramo vendarle ugotoviti, da je njihov položaj zelo različen, kljub izkazanemu pozitivnemu rezultatu. V okviru skupnega prihodka namreč Tozd Šmarje zaostaja po vseh kriterijih. Boljši rezultat v Šmarju bi hkrati pomenil tudi velik pozitiven premik v celotni DO. Je pa dosežen velik napredek s tem, ko je obrat v Donjem Vakufu z referendumom postavil osnove za samostojno organiziranje. Najmanj kar lahko pričakujemo je, da bo, tudi če OBČANOM DPS SENJUR ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, VSEM DELAVCEM PA USPEŠNO POSLOVNO LETO 1989. KOLEKTIV TOZDA ELEGANT ne pride do odcepitve, svoje slabe poslovne rezultate poslej izkazoval ločeno in ne bo bremenil ostalih tozdov. V strukturnem smislu pomeni v celotni DO naj večji premik usmeritev v izvoz. Na domačem trgu smo ustvarili le slabo četrtino dohodka, medtem ko gre ostala prodaja na račun lohn poslov in izvoza. Hkrati je bil opravljen izredno velik premik v kolekciji, ki je izdelana po vzorcu naših partnerjev iz tujine, tako da z zalogami gotovih izdelkov letos nimamo težav. Ob dvigu produktivnosti in uresničenju načrtovanih obveznosti zlasti v zadnjem tromesečju gre pri tem vsa zahvala tudi delavcem v neposredni proizvodnji, ki kot že tolikokrat, ponovno nosijo enega glavnih bremen sanacije. To še zlasti v preteklosti, ko smo bili kot »izgubarji« prisiljeni oblikovati zelo nizke dohodke. Danes se to razmerje popravlja, saj nameravamo do konca leta doseči na področju delitve OD republiško mesečno povprečje podskupine dejavnosti. Stanje se je že sedaj izboljšalo, kar nam govorijo indeksi oblikovanja dohodka in OD v primerjavi z preteklim letom in pa s podskupino dejavnosti v SRS, ki presegajo 300 odstotkov. Kljub doseženim rezultatom se zavedamo, da nas čakajo v naslednjem letu še zelo težke naloge na področju trženja, posodobitve proizvodnje (etapna prenova strojnega parka z zaključenim razpisom) in obvladovanja stroškov zaradi še vedno relativno neugodnega stanja obratnih sredstev. Ni si namreč enostavno zagotavljati dohodka v boju z svetovno konkurenco, saj pridobivamo delo v najrazličnejših državah ES (ZRN, Francija. Belgija), pa tudi v Avstriji, ČSSR, kjer je interes nerazvitega sveta in držav v razvoju na področju tekstila izjemno velik, ponudba delovne sile pa praktično neomejena. Čeprav sanacija še ni končana, kakor tudi ne ukrep družbenega varstva, vseeno izkoriščam priložnost, da se za dosedaj izkazano pomoč pri sanaciji zhvalim vsem tistim gospodarskim in družbenopolitičnim dejavnikom v regiji in v DPS, ki so sanacijo ves čas podpirali. Posebna zahvala pri sanaciji pa gre seveda Sozdu Merx in delavcem, ki so ves čas v veliki meri sledili zahtevam sanacijskega programa in vodstva, čeprav naloge niso bile majhne in so zahtevale veliko naporov ter dodatnega dela. Predsednik ZKPO Tozda Elegant Zvone Leskovšek, dipl. ing. Ceste, ceste! V novembru je bil v Celju posvet sveta osmih občin celjske regije o cestni problematiki, ki so se ga udeležili tudi najodgovornejši predstavniki skupnosti za ceste Slovenije. Udeleženci posveta so ugotavljali, da je bila v prvi polovici letošnjega leta v cestni skupnosti precejšnja zaskrbljenost glede realizacije zastavljenega programa rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest, saj so bili viri financiranja zaradi naraščanja inflacije vedno manj vredni, pa tudi pritok denarja je bil do uvedbe trdnejšega bencinskega dinarja zelo slab. Tako se je stanje izboljšalo šele v drugi polovici leta in zastavljeni načrt del na regionalkah bo tudi v naši občini v celoti uresničen. Tudi lepemu vremenu v oktobru in novembru se imamo zahvaliti, da je v celoti prebit Jezerski klanec, pa tudi precejšen odsek ceste Maršala Tita proti Prevorju in preostanek regionalke do Šentvida pri Planini. Na omenjenem posvetu je osem celjskih občin predlagalo predstavnikom republiške skupnosti za ceste tudi medsebojno usklajen predlog modernizacije in rekonstrukcij magistralnih in regionalnih cest na celjskem območju v letih 1989—1990, vključno s priporočilom pospešene rekonstrukcije ceste Slivnica—Lesično, dokončavo Jezerskega klanca in izgradnjo šentjurske obvoznice. Enotno so podprli tudi potrebno rekonstrukcijo magistralne ceste M 10 na odsekih »Baba« in Trojane, kjer se predvideva izgradnja tretjega (odstavnega) pasu. Ta ukrep je sicer na območju ljubljanske regije, vendar je zaradi povezave s širšim slovenskim prostorom pomemben ne le za nas, temveč tudi za druge regije v severni Sloveniji. Enotno je bil podprt tudi predlog za nadaljnjo izgradnjo Slovenike na odseku Celje—Ljubljana, za kar naj bi se že v letu 1989 lotili izdelave potrebne dokumentacije. Na posvetu so bili predstavniki občin seznanjeni tudi z nekaterimi novostmi, ki jih prinaša novi pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, s tem v zvezi pa tudi z ukrepi za racionalizacijo stroškov zimskega vzdrževanja cest. Tovariš Levičnik je navzoče seznanil s pripravami na spremembo zakona o cestah. Bistvene novosti so predvidene v zvezi s statusom cest. Po novem naj bi ceste ne bile več osnovna sredstva cestnih podjetij. Samoupravna organiziranost cestnega gospodarstva bo odvisna predvsem od opredelitev v dopolnitvah k Ustavi SRS. Zaradi spremenjene opredelitve cest kot osnovnih sredstev (z njimi naj bi v prihodnje upravljala skupnost za ceste Slovenije ali celo cestni sklad) se bo spremenil tudi status organizacij za vzdrževanje cest. Obenem je predvidena sprememba sestave SCS, ki naj bi bila enodomna. Verjetno bodo spremembe narekovale tudi drugačen način financiranja lokalne cestne mreže. Ko bodo vse spremembe zakona pripravljene, jih bo strokovna služba skupnosti za ceste Slovenije posredovala v razpravo občinskim skupnostim za ceste. Da bi nam novi zakon o cestah poleg številnih novosti prinesel tudi več kilometrov novih cest, kot pa nam jih je uspel zagotavljati stari! Ž. F. Slivniško jezero Leta 1976 je za pregrado Tratna nastalo umetno Slivniško jezero, ki ima ob maksimalni zajezitvi okrog 86 hektarjev površine, njegova največja globina pa seže do 14 metrov. Pregrada je bila zgrajena za potrebe tehnološke vode železarne Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala, obenem pa bi na tej akumulaciji našlo svoj prostor ribištvo in rekreativni turizem. V zvezi s slednjim so nastajali najrazličnejši projekti urbanizacije jezera in načrti njegovega izkoriščanja. Žal so vse do danes ostali neuresničeni. Jezero je nastalo. Investitorjev za uresničevanje velikih načrtov ni bilo. Nikomur ni bilo mar varovanja kakovosti jezerske vode in naravnega okolja jezera. Skrb nad tem so na lastno pobudo prevzeli ribiči ribiške družine Voglajna, ki so s prostovoljnim delom pričeli z vegetativnim urejanjem okolja jezera in z intenzivnim vlaganjem avtohtonih vrst rib. Ob materialni podpori železarne Štore so zgradili ribiški dom Tratna. Sprva je bil ta objekt, ki še danes predstavlja edino gostinsko-turistično ponudbo Slivniškega jezera, namenjen izključno dejavnosti ribiške organizacije. S popularizacijo ribiškega doma, jezera bogatega z ribami, ter njegovega naravnega okolja v slovenskem prostoru in izven pa se je pojavilo večje povpraševanje tudi med turisti. Za ribolov in bivanje v ribiškem domu so se začeli zanimati celo tujci. Obisk Slivniškega jezera je pričel naraščati brez uporabe agresivnih medijev propagande, le s skromnim turističnim plakatom in razglednico v založbi ribiške in razvoj turizma družine. Samo v letu 1988 ga je obiskalo čez 2000 ribičev, prav toliko oseb pa je v organiziranih skupinah ali posamično prišlo v ribiški dom. Vsa dela na ribiškem domu in v okolici jezera so se zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev vsa leta izvajala nenačrtno oziroma po zamisli posameznih aktivnih članov odbora za upravljanje objektov in zemljišč Slivniškega jezera pri Ribiški družini Voglajna. V letu 1988 pa je temu odboru uspelo zagotoviti sredstva, s katerimi je naročen projekt dokončne ureditve ribiškega doma in njegove širše okolice. Do dneva pričetka uresničevanja zamisli arhitektov pa bo potrebno končati že začeta dela (ureditev pešpoti s počivališči, postavitev dodatnih zunanjih kurišč in sedežnih zmogljivosti, otroškega igrišča, plesišča, zasaditev drevja ter cvetja za prijetnejše bivanje itd.). Vegetativno bo potrebno primerno urediti tudi okolje novozgrajenih ribogojnih objektov na vzhodnem delu jezera in jih smiselno vključiti v turistično ponudbo. Za to bo treba opraviti še veliko prostovoljnih ur in izločiti vsa razpoložljiva finančna sredstva. Verjamemo v dosedanji delovni elan posameznikov in posluh vseh ribičev ter prebivalcev tega okolja! Tako bo do naslednjega leta premagana tudi ta naloga, ko bomo na Slivniškem jezeru odprli novo turistično sezono. Seveda pa možnosti razvoja turizma občine niso samo v izrabi Slivniškega jezera. Usmeritev rasti obiska tega območja in rezultati poenostavljene raziskave turističnega trga terjajo, da se sedanja ponudba razširi še na lovni in kmečki turizem ter kulturnozgodovinske spomenike, ki jih ni malo. Glede slednjega je bila s strani Izvršnega sveta in Komiteja za družbeno planiranje in razvoj SO Šentjur že dana pobuda za smiselno vključevanje ter povezovanje krajevnih skupnosti, turističnih društev, kmečkega turizma, zasebnih gostincev, gostinsko-turističnih podjetij, turističnih agencij in ribiške družine Voglajna v organizirano turistično ponudbo. S tem pa so že dani stvarni temelji za ustanovitev poslovne skupnosti za razvoj turizma občine, in tako v letu 1989 tudi bolj organizirano vkliučevanje v turistične tokove. Le ob organiziranem in k skupnemu cilju usmerjenem delovanju vseh nosilcev turizma bomo lahko naravno in etnografsko bogastvo ter kulturnozgodovinske spomenike dostojno predstavili svetu ter ustvarjali nove vrednosti, ki bodo tudi lahko osnova za hitrejši razvoj šentjurske občine. Milan Štraus Težave v POZD Orodje-opreme V petek, 21. novembra je bila izredna seja predsedstva OS ZSS Šentjur zaradi nastalih razmer v Pozd Orodje-oprema Šentjur, kjer so delavci prekinili delo. Na seji so bili navzoči predstavniki delavcev omenjenega pozda in predsednik IS skupščine občine Šentjur Sergej Šešerko. Po seznanitvi z razmerami je predsedstvo OS ZSS sprejelo naslednje sklepe: 1. takoj izplačati OD za mesec oktober 1988; 2. povišati OD za oktober in nadalje za najmanj 50 odstotkov in jih izplačevati do petnajstega dneva v mesecu, kot to zahtevajo pravilniki v pozdu; 3. na podlagi ugotovitve, da IS občine ni spremljal in podal rešitve za pozd, prav tako ne poslovodja pozda, ki se izmika vsem sestankom in ni hotel priti med delavce, je treba do 10. decembra 1988 nakazati rešitve in s tem seznaniti delavce o perspektivnosti pozda in varnosti za vse zaposlene. Če to ne bo urejeno, se zahteva ustrezna odgovornost; 4. IS Šentjur predlagamo, da prouči možnost ukrepa družbenega varstva v pozdu, ker je poslovanje moteno ter so medsebojni odnosi med poslovodjem in delavci moteni; 5. če poslovodja pozda ni več pripravljen normalno opravljati svojega dela (kar je ugotovljeno za zadnji mesec njegovega dela), ga je treba takoj zamenjati in na njegovo mesto postaviti vršilca dolžnosti za posamezna dela; 6. delavci naj ugotovijo, kdo je najbolj socialno ogrožen zaradi nastalega položaja; za te delavce naj predlagajo, da na OS ZSS dobijo pomoč za premostitev finančnih težav; 7. s sklepi je treba seznaniti IS Šentjur in poslovodja pozda. Zapisnik izredne seje je treba poslati na IS Šentjur, zboru delavcev pozda, poslovodnemu organu pozda, MS ZSS Celje in RS ZSS Ljubljana, SSO Šentjur; 8. imenuje se odbor za spremljanje sprejetih sklepov: iz OS ZSS tov. Mastnak in tov. Rataj ter iz pozda tov. Prgomet, tov. Vodeb in tov. Smrečnik; 9. s sklepi je treba seznaniti delavce, ki so prekinili delo in jim predlagati, da jih sprejmejo in pričnejo z delom. Po sprejetju sklepov so bili delavci z njimi seznanjeni in so pričeli z delom; upati je, da bodo sklepi uresničeni, s tem pa dani pogoji za normalnejše razmere in delo vseh zaposlenih v pozdu tudi v prihodnje, še posebej, ker s 1. januarjem 1989 poteče pogodba o ustanovitvi pogodbene organizacije. J. M. O delu v naših vrtcih V naši občini deluje v DO VIZ poleg osnovnih šol in glasbene šole tudi vzgojnovarstvena organizacija, ki ji po domače rečemo tudi vrtec. Programe za predšolske otroke opravljamo v vseh enajstih krajevnih skupnostih. V Dobju, Kalobju in Prevorju sicer še nimamo redne dejavnosti — dnevnega varstva, tu opravljamo 80-urne programe za štiri in petletne otroke ter pripravo za vstop v šolo. V vseh drugih osmih krajevnih skupnostih pa imamo svoje prostore, kjer opravljamo poleg dnevnega varstva še 80-urne programe ter pripravo na šolo za otroke, ki niso vključeni v vrtec. V letošnjem šolskem letu je naše dejavnosti tako deležno 911 otrok. Želim opozoriti na praznovanja, proslave in prireditve, ki smo jih v okviru letnega delovnega načrta v tem šolskem letu že nekaj zelo uspešno realizirali. Jesenske prireditve so bile organizirane v vseh enotah. Otroci so bili navdušeni na kostanjevem pikniku. Ob polnih skledah pečenega kostanja, pečenih jabolk in krompirja so peli in plesali in tako ob igri spoznali letni čas — jesen. Veliko pozornost smo posvetili tudi tednu otroka od 5. do 10. oktobra. Želeli smo jih razveseliti, zato smo omogočili otrokom iz vseh enot, da so »doživeli« čarovnika. Povabili smo namreč priznanega umetnika Mira Čanka. Program je izvedel štirikrat, v enoti Šentjur, Pešnica, Ponikva in Slivnica. S šolskimi avtobusi smo pripeljali otroke iz ostalih enot. Težko si je predstavljati zadovoljstvo otrok, ko so spremljali čarovnikov program. V letošnjem šolskem letu so otroci že spoznali tudi praznik 1. november in dan republike, 29. november. Po enotah so skupaj s svojimi vzgojiteljicami pripravili prave proslave. Do konca šolskega leta pa bo še mnogo prireditev in proslav — novoletna jelka, zimskošportno dopoldne, kulturni praznik, pustovanje. Ob dnevu žena se bodo otroci s svojim programom predstavili v kulturnih domovih. Posebej naj še omenim cicibanovo likovno kolonijo, ki jo bomo letos že šestič pripravili v enoti Pešnica. V njej sodelujeta po dva cicibana iz vsake enote vseh vrtcev celjske regije in iz Marbora. Ob koncu šolskega leta pa bomo skupaj s starši pripravili športno soboto — izlet v naravo, združen s športnimi igricami. Tudi letos se bomo udeležili dveh revij pevskih zborov — občinske in revije cicibanov v Rogaški Slatini. V našem vrtcu delujeta namreč dva otroška pevska zborčka, ki ju vodita vzgojiteljici Sonja Lau-bič in Cvetka Jagodič. Otroci iz priprave na šolo tekmujejo za športno in prometno značko. V ta namen smo že začeli s plavalnimi tečaji v bazenu v Golovcu. Če bodo ugodne snežne razmere, bomo skupaj s telesnökulturno skupnostjo opravili tudi smučarske tečaje. Pomembna naloga je tudi skrb za zdravje naših varovancev. Zato si prizadevamo, da je naš zdravstveno-higienski režim naravnan tako, da krepimo telesni in duševni razvoj otrok. Pri tem namenjamo posebno skrb tudi negi zob. Tesno smo se povezali z zdravstveno službo, ki je prisluhnila našim željam in potrebam. V preteklem šolskem letu so zdravniki iz zdravstvenega doma iz Šentjurja in Planine opravili 10 predavanj o aidsu za starše iz vseh enot. Z otroško zdravnico dr. Prebilovo zelo tesno sodelujemo. Večkrat nas obišče in skrbi za zdravje naših varovancev. Zdravstvenemu domu Šentjur in Planina se zahvaljujemo za vzorno sodelovanje. Tudi starši otrok so nam pri izvajanju naše dejavnosti v veliko pomoč. Poleg običajnih oblik sodelovanja preko svetov staršev, roditeljskih sestankov in govorilnih ur, s starši sodelujemo na skupnih izletih, pri zbiranju odpadnega materiala in pri predstavitvi poklicev. Nekateri starši predstavijo svoj poklic skupini otrok, v kateri je vključen tudi njihov. Ugotavljamo, da so te zaposlitve vedno zelo uspešne, saj otroci največkrat spoznajo poklic na delovnem mestu. Izkustveno učenje pa je na predšolski stopnji najbolj ustrezno. V svojem prispevku sem poskušala predstaviti le majhen delček naše dejavnosti, da bi nas tako naši občani bolje spoznali. Najbrž bi bilo prav, da bi se s svojimi prispevki večkrat pojavljali v občilih in s tem omogočili širšemu krogu ljudi, da bi spoznali dejavnost predšolskih ustanov, ki so del vzgojnoizobraževalnega sistema. Žal nekateri še vedno mislijo, da je začetek sistematičnega vzgojnoizobraževalnega dela v prvem razredu osnovne šole. Kdor tako misli, gotovo ne ve, ali ne želi priznati, da se z otroki že pred vstopom v šolo ukvarja veliko ljudi z nalogo, da bi jim razvili sposobnosti, jim pomagali do telesnega in duševnega zdravja in sreče. Vzgojiteljice, varuhinje in ostali delavci, ki delajo v predšolskih ustanovah, so izredno prizadevni in marljivi ljudje, ki jim ni žal nobene popoldanske ure in tudi ne sobote za naše najmlajše. Žal so predšolska dejavnost in delavci zaradi svoje skromnosti pogosto pozabljeni ali izrinjeni na rob dogajanja. Milena Jan 20 let teritorialne obrambe Akcija minus deset odstotkov Mineva 47 let od ustanovitve prve proletarske udarne brigade. Njena ustanovitev predstavlja mejnik, ko je iz partizanskih čet in odredov pod vodstvom KPJ nastala enota JA, ki je imela nalogo, da skupaj z drugimi enotami izžene iz Jugoslavije okupatorje in njihove služabnike v obliki kvislinških enot, ki so se udinjale sovražniku, obenem pa špekulirale, da jih bo rešila tista armada, ki bo pač premagala sile takratnih osvajalcev Evrope. Še eno sporočilo je nosila 1. proletarska brigada s seboj: bratstvo in enotnost, saj je bila sestavljena iz proletarcev vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Misli o svobodi in neodvisnosti so bile v takratnem času silno močne; o tem priča dejstvo, da so po vsej Jugoslaviji pričele nastajati enake enote, ki so izbojevale svobodo, neodvisnost ter socialistično revolucijo. Kljub vsem sovražnim ofenzivam, ki so imele namen, da te enote uničijo, je Jugoslavijo osvobodila jugoslovanska armada, ki je štela preko 800.000 borcev in je bila takrat med najmočnejšimi vojaškimi silami na svetu. Po letu 1948 so se zaradi nasprotij zahodnih in vzhodnih držav mednarodni odnosi poslabšali. S tem se je pričela takoimenovana hladna vojna, ki je vplivala tudi na JA, ki se je morala novim razmeram ustrezno prilagoditi in se opreti na lastne sile. Leta 1950 je bil sprejet Osnovni zakon o upravljanju delovnih kolektivov v državnih podjetjih in gospodarskih združenjih, s čimer je bilo omogočeno, da se obramba in oborožene sile oblikujejo kot družbena funkcija, kar je zahtevalo vrsto sprememb v oboroženih silah, in tako je leta 1951 JA dobila nov naziv — Jugoslovanska ljudska armada. Po sprejetju Doktrine splošno ljudske vojne, se je izvršila vrsta notranjih reorganizacij JLA za približevanje izvrševanja obrambnih funkcij delovnemu človeku, istočasno pa se je pričela modernizacija JLA z izdelki domače industrije. Na pobudo tovariša Tita in Jugoslavije je bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih držav, ki nosi sporočilo o nadaljnji zunanji politiki SFRJ. V ustavi iz leta 1963 pa so bili v poglavju o ljudski obrambi in JLA postavljeni osnovni principi načel SLO. Oborožene sile so se organizirale v duhu teh ustavnih določil. Po vojni intervenciji sil Varšavskega sporazuma na Češkoslovaškem je bila ta reorganizacija še pospešena in prišlo je do radikalnih sprememb v organizaciji oboroženih sil. Kot sestavni del oboroženih sil je bila organizirana teritorialna obramba s štabi, od občin do SR in SAP, s 6000 enotami, ki so štele okoli 250.000 pripadnikov. To leto štejemo tudi kot leto ustanovitve TO, ki svoje naloge opravlja še danes. Čas od ustanovitve TO do danes lahko razdelimo v tri pomembna obdobja: — Prvo obdobje je trajalo nekako od 1968. do 1976. leta in ga štejemo kot obdobje organiziranja enot in številčne rasti TO. — Drugo obdobje je obdobje med leti 1976 in 1982, za katero je značilno podružbljanje obrambnih funkcij in konstituiranje Doktrine splošne ljudske obrambe, ki je prodirala v vse pore našega življenja. — Tretje obdobje teče po letu 1983. Smatramo ga za obdobje organizirane splošne ljudske obrambe družbe, v kateri se TO kot najštevilnejši del oboroženih sil odlikuje z velikim bogastvom najrazličnejših organizacijskih oblik in sposobnosti za različna bojna delovanja ter za vključevanje vsega prebivalstva v oborožen odpor, ter tvori skupaj z JLA enotne oborožene sile, ki so sposobne odvrniti kakršnokoli obliko agresije na SFRJ. Podobno kot drugod se je razvijala TO tudi v naši občini, seveda s svojo specifiko, ki jo narekuje gospodarski položaj. Vendar pa imamo kljub temu dobro organizirano teritorialno obrambo, ki svoje naloge v miru uspešno rešuje in je pripravljena izvrševati vse naloge, ki bi ji bile zastavljene. Priznanje za to gre vsem pripadnikom TO občine Šentjur, ki so v teh dvajsetih letih sodelovali pri usposabljanju in izgradnji bojne pripravljenosti TO, saj so v to vložili veliko svojega časa, znanja in sposobnosti. Prav tako pa ne smemo pozabiti vseh tistih dejavnikov, od tozdov in krajevnih skupnosti, do strokovnih služb, ki se pripravljajo in organizirajo za SLO in DS, ter za to dejavnost zagotavljajo tudi sredstva. Vsem za dosežene uspehe pri delu na obrambnem področju čestitamo za dan JLA. S. A. Varnost v cestnem prometu v SR Sloveniji kot tudi v občini Šentjur pri Celju je katastrofalna in pomeni enega izmed problemov, s katerim se moramo resno spoprijeti. V zvezi s tem je bil v SR Sloveniji sprejet program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Podoben program je bil sprejet tudi v občini Šentjur pri Celju. Program poznamo kot »akcija — 10 %«. Akcija — 10 % je načrtovana za obdobje do leta 1992, izvaja pa se letno od 1. 1. do 31. 12. Namen akcije je, da se spodbudi k razmišljanju o varnosti v prometu in ustreznejšemu obnašanju vse udeležence v prometu, kot tudi tiste, ki glede na svoje strokovno znanje in delovno mesto lahko in morajo prispevati k učinkovitejšemu razreševanju problemov s področja prometne varnosti, cilj aktivnosti pa je zmanjšanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu za 10 % v obdobju enega leta. Če hočemo ta cilj doseči mora postati prepričanje vseh, da lahko prispeva k bolj humanim odnosom v prometu in izboljšanju prometne varnosti vsak posameznik, saj se prometne nezgode ne zgode slučajno, temveč so rezul- 80-letnica smrti Kadar izletnika pripelje pot v Šentjur, bo gotovo poiskal rojstno hišo in muzej skladateljev Ipavcev. Pot ga bo vodila mimo glasbene šole, po cesti, ki nosi ime po skladateljih in zdravnikih Ipavcih. Kdo in kaj so bili ti ljudje? Zakaj so v slovenskem prostoru, pa tudi zunaj njega, tako pomembni? Vse pa mu postane jasno, ko sliši njihove skladbe, ki so velik kamenček v mozaiku slovenske glasbe. Saj ni Slovenca, ki ne bi poznal in ne občudoval del, ki so nastajala izpod peres šentjurskih rojakov: Slovenec sem, Planinska roža, Kje so moje rožice ... in še in še bi lahko naštevala. Mnogo, vedno več je ljudi, ki jim kulturni duh ne da miru in je njihova »glasbena« radovednost brez meja, kakor tudi lakota po kulturnih užitkih. Tem ljudem bi želeli mladi Šentjurča-ni — člani turistično-zgodovin-skega krožka — prikazati življenje in ustvarjanje glasbenikov Ipavcev. S tem smo se že in se še bomo ukvarjali v letošnjem šolskem letu. Pri prebiranju razne literature, pri zbiranju gradiva o bratih Ipavcih in z obiskom muzeja smo naleteli na mnoge pomembne podatke, dogodke in druge omembe vredne stvari, s katerimi smo obogatili lastno zbirko znanja o slovenskih umetnostnih ustvarjalcih. Letos mineva 80 let od takrat, ko je ugasnilo življenje dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca. tat dejanj in vedenja udeležencev v prometu. Prečkanje ceste mimo prehoda za pešce, nepravilno prehitevanje, neprimerna hitrost, vožnja skozi rdečo luč na semaforju ali prehodu ceste čez železniško progo ko utripajo rdeče luči, ne-pripenjanje z varnostnim pasom in druge kršitve, ki jih lahko opazimo vsak dan, niso samo nevarna in prepovedana dejanja, temveč tudi zgled, ki vpliva na obnašanje drugih. Pogosti izgovor, da take in podobne prekrške delajo vsi, je le odraz pomanjkanja prometne kulture in poznavanje pravil obnašanja v prometu. Sprememba, ki jo želimo doseči z akcijo je v tem da se tisti, ki se odločijo za sodelovanje v akciji, začno obnašati v prometu tako kot je najvarnejše za njih in druge udeležence in s tem morda ohranijo človeško življenje, preprečijo invalidnost, omogočijo manj izpadov zaposlenih v delovnih organizacijah in razbremenijo bolnišnice. Upamo, oziroma prepričani smo, da boste tudi vi sodelovali v akciji, s svojim zgledom, kot udeleženec v prometu. SPV dveh Ipavcev To, kar sta ta dva velika moža naredila za razvoj Šentjurja, za ohranitev slovenske besede in pesmi v širšem slovenskem prostoru, je neprecenljivo. Večno bosta vzornika in vzor nas mladih. Skratka, označimo ju lahko kot pomembna sooblikovalca zgodovine Šentjurja in tudi Slovenije. Njuno delo pa je cenjeno še daleč preko meja našega kraja in domovine. Cenili so ju tudi naši predniki in starši, ki so svoj odnos do kulturne preteklosti izpovedali, saj so jim postavili lep spomenik in odprli muzej v zgornjem trgu. Tudi mi mladi se ponosno oziramo v preteklost in iz nje črpamo vero v prihodnost. Čutimo dolžnost, da spomnimo vse Šentjurčane na to veliko obletnico. 20. avgusta je minilo 80 let od smrti dr. Gustava Ipavca, ki je bil v svojem času najbolj priljubljen ljudski skladatelj. V krajevnem merilu lahko poleg tega trdimo, da je bil dr. Gustav v Šentjurju naj izrazitejša kulturna in politično-gospodarska osebnost. 20. decembra 1908 pa so za vedno utihnile nežne melodije klavirjevih strun izpod prstov dr. Benjamina Ipavca. Ta je bil na rojstni kraj Šentjur zelo navezan. Četudi je služboval v Gradcu, ni bilo jeseni, da ne bi prišel v Šentjur na lov in ribolov. Tudi v Gradcu je živel v tesnih stikih s slovenskimi študenti in jih podpiral. Petra Debelak OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije, Šentjur pri Celju, vas obvešča, da organizira v Šentjurju 10-urne tečaje prve pomoči, ki so predpisani za voznike motornih vozil. Vsi zainteresirani bodoči šoferji se lahko prijavijo za tečaj v pisarni Občinske organizacije RK v Šentjurju, Titov trg 5. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Na podlagi sklepa odbora za gradnje z 8. oktobra 1988 in 17. novembra 1988, objavljamo IZID JAVNEGA RAZPISA I. za dodelitev posojil tozdom in DS za nakup družbenonajemnih stanovanj za svoje delavce Posojilo prejmejo 1. DO Bohor Šentjur — 11.888.200.— din 2. DOPS Šentjur — 11.888.200,—din Sredstva bosta DO predvidoma koristili do 30. aprila 1989. II. za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti delavcem za na kup stanovanj oziroma za zidavo družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti. Odbor je sprejel sklep, da se natečajna vsota poveča na 49.702 tisoč dinarjev, to je za manjkajoči znesek po javnem razpisu za leto 1987. S tem je omogočeno koriščenje posojila večjemu številu prosilcev, ker pa bodo sredstva v celoti združena šele po ZR, je bilo potrebno sprejeti prioritetno listo koriščenja posojila. Predvidoma bodo vsi posojilojemalci lahko prejeli posojilo do 31. marca 1989. Posojilo prejmejo: 1. Stanka ŽABRET Visoče 12, Planina pri Sevnici 620 1.750.000 2. Jožica MLINARIČ Loka 18, Loka pri Žusmu 605 1.707.000 3. Ana GERMEK Zg. Selce 15, Ponikva 575 1.623.000 4. Ivan MOHAR Slatina 3, Ponikva 560 1.580.000 5. Marjan SPOLENAK Lipovec 6, Gorica pri Slivnici 555 1.566.000 6. Slavica JAKLIČ Golobinjek 16, Planina 540 1.524.000 7. Erika ŽNIDER Brecljevo 37, Šmarje 520 1.467.000 8. Vlado ŽLOF Loka 128, Loka pri Žusmu 490 1.383.000 9. Marjan ŽLOF Krivica 36, Pr e vor j e 470 1.326.000 10. Alojz MLAKAR C. Kozjanskega odreda 89, Šentjur 440 1.242.000 11. Ivan LJUBE J Franja Malgaja 42, Šentjur 440 1.242.000 12. Edvard KOVAČIČ Planina 76, Planina pri Sevnici 420 1.185.000 13. Rudolf HODEJ Na Lipico 4, Šentjur 400 1.143.000 14. Ana PUŠNIK Pod Rifnikom 15, Šentjur 390 1.101.000 15. Branko SLOMŠEK Grobelno 130, Grobelno 600 1.693.000 16. Cvetka TANŠEK Suho 15, Dobje pri Planini 590 1.665.000 17. Vinko VODUŠEK Krajnčiča 4, Šentjur 580 1.637.000 18. Marija BERCKO Prijateljeva 14, Šentjur 560 1.580.000 19. Edi PEPERKO Na Linico 11, Šentjur 545 1.538.000 20. Štefka KAČIČNIK C, Kozjanskega odreda 35, Šentjur 500 1.411.000 21. Zdravko VERHOVŠEK Šibenik 24 a, Šentjur 490 1.383.000 22. Dragan PODOVAC D. Kvedra 26, Šentjur 440 1.242.000 23. Ida ANZELJC Gorica 50, Gorica pri Slivnici 430 1.214.000 24. Doroteja JEVŠEVAR Kvedrova 34 a, Šentjur 430 1.214.000 25. Ivan BRODEJ M. Zidanška 8 a, Šentjur 420 1.185.000 26. Cvetka LESKOVŠEK D. Kvedra 35, Šentjur 420 1.185.000 27. Branko GOREČAN Na Lipico 1, Šentjur 410 1.157.000 28. Miran KOREN Na Lipico 4, Šentjur 400 1.129.000 29. Angela KOŠTOMAJ faa Lipico 3, Šentjur 380 1.072.000 30. Ervin MIHEVC Gorica 46, Gorica pri Slivnici 660 1.863.000 31. Branko DOBOVIŠEK Čmolica 32 b, Šentjur 585 1.651.000 32. Milena MIKOLA Završe 6, Grobelno 500 1.411.000 33. Štefka OPREŠNIK D. Kvedra 24, Šentjur 440 1.242.000 34. Dragica JAZBINŠEK Ponikva 24 c, Ponikva 430 1.214.000 35. Tatjana KRESNIK Proseniško 48, Šentjur 390 1.101.000 36. Ivan VEBER D. Kvedra 26, Šentjur 380 1.072.000 Silvestrovanje v Šentjurju in Gorici Še nekaj dni nas loči do novega leta. Namesto vas smo poizvedovali kje vse v naši občini pripravljajo silvestrovanje in koliko denarja bo treba odšteti prireditelju za veselo najdaljšo noč v letu: — v motelu Mene v Šentjurju obljubljajo odlični silvesterski menu za 120.000 din. Gostom bo igral ansambel Happyend, prav tako pa tudi naslednji dan, ko pripravljajo novoletni ples s predhodno rezervacijo za 25.000 din. — Gasilsko društvo Slivnica bo v svojem domu v Gorici pripravilo silvestrovanje za 70.000 din, z nekoliko skromnejšim jedilnikom pa že za 45.000 din. Tukaj bo dobro voljo zagotavljal ansambel Ze-me. Ob tem, ko so nam eni in drugi zagotavljali, da bodo za svoje goste kar najboljše poskrbeli, so nam tudi povedali, da so rezervacije še vedno mogoče. Načrtovanje kadrov še vedno nujno zlo? Občinski komite Zveze komunistov v Šentjurju je na svoji zadnji seji v okviru obravnave »kadrovske krepitve v občini Šentjur« sprejel oceno, da je uresničevanje nalog nadaljnjega razvoja naše DPS odvisno od kvalitetnih kadrov. Prav od kadrov je odvisen skok v razvoju naše manjrazvite skupnosti. Oceno o tem je izdelala Komisija za organiziranost in razvoj ZK in kadrovsko politiko. Da bi bila celotna ocena kar najbolj popolna, je komisija skupaj z kadroviki v posameznih ozdih pripravila in oblikovala oceno razmer v posameznih okoljih. V nekaterih okoljih so podatki pričakovani. V celotnem obsegu pa so bolj ali manj prevladovale naslednje ugotovitve: 1. Prehajanje oziroma zaposlovanje iz ozdov občine Šentjur v ozde izven občine ni tako množičen pojav. Bolj se je okrepil oziroma razširil krog okolij, iz katerih prihajajo v ozde, saj prihajajo s širšega območja celjske regije. 2. Kadri, vzgojeni v določenem okolju, stalno čutijo pripadnost temu okolju. Veliko manj bi bilo odhodov, če bi jim zagotovili tudi druge pogoje, ki ne zadevajo izključno materialne stimu- J u bi lej glasbene Bogato vokalno-instrumentalno tradicijo, ki je segala po zaslugi skladateljev in zdravnikov dr. Benjamina, dr. Gustava in dr. Josipa Ipavcev, šentjurskih rojakov, že v drugo polovico prejšnjega stoletja se je po osvoboditvi v vokalni smeri nadaljevala, v instrumentalni pa je pričela usihati... Moralo je miniti 23 let od osvoboditve, ko so pri Delavski univerzi dali pobudo za ustanovitev glasbene šole. V prostorih bivšega dijaškega doma so uredili vadbene prostore, vpisalo se je 32 učencev: 23 za harmoniko, 9 za klavir, poučevali pa so jih trije honorarni glasbeni pedagogi. Že naslednje leto je število gojencev zraslo na 47, med njimi pa je bilo že 6 kitaristov. Razumljivo je bilo, da so takoj od začetka poučevali tudi glasbeno teorijo. Jeseni leta 1970 je bila Delavska univerza ukinjena in glasbena šola je prišla pod upravo osnovne šole. Kakovostni skok je napravila šola v šolskem letu 1973/ 74, ko se je vselila v stavbo, kjer je bil prej vrtec. V tem šolskem letu so dobili prvega redno zaposlenega glasbenega pedagoga, profesorja Edija Goršiča, ki je postal ravnatelj šole; istega leta je bil ustanovljen tudi dislocirani oddelek na Ponikvi. Januarja 1976 je šola izpolnila vse pogoje za verifikacijo in postala samostojen zavod »Glasbena šola skladateljev Ipavcev«. V naslednjih letih so ustanovili še oddelke za godala, pihala in trobila ter dislociran oddelek v Slivnici, pod svoje okrilje pa so vzeli tudi godbo na pihala. Oddelka na Ponikvi in na Slivnici sta 1. septembra 1988 prenehala z delom. Jubilejno leto 1988 je bilo za šolo izredno pomembno, saj je doživela popolno prenovo, tako lacije. Pomembna je možnost nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja ob delu in iz dela. Ugotovitev v posameznih ozdih, češ da je planiranje kadrov nekakšno nujno zlo, je kljub nenehno se spreminjajočim pogojem gospodarjenja, po mnenju komisije nesprejemljiva. Komisija je ob pripravi ocene tudi ugotovila, da načrtnejša priprava kadrov za prevzem odgovornih dolžnosti v nekaterih okoljih še ni zaživela, v nekaterih pa ni rezultatov, ker niso ustrezno rešili nagrajevanja in zagotovili statusa, ki jim glede na odgovornost gre. Po mnenju komisije je treba individualnim poslovodnim organom zagotoviti, da sami oblikujejo najožjo skupino sodelavcev. Zagotovilo delovnih organizacij, da imajo svoj pregled nad kadri, se v določenih obdobjih pokaže kot netočno. To je najbolj očitno v obdobjih, ko je potrebno izbrati kandidata za družbenopolitično, poslovodno ali samoupravno funkcijo v ozdu ali KS. Ob takšnih priložnostih se šele ugotovi, da je kadrovska evidenca slabo vodena. Drago Slakan šole da ima sedaj 8 učilnic, pisarno, dvorano s 100 sedeži, zbornico ter garderobo s sanitarijami za učence in zaposlene. V delovnem razmerju je 9 učiteljev in čistilka ter 4 honorarci. Pouk obiskuje 151 učencev v instrumentalnih oddelkih, 44 v pripravnici in 22 v novo uvedeni mali glasbeni šoli. Ravnatelj šole, glasbeni pedagog Janez Slana, ki je prevzel ustanovo leta 1979, je skupno s kolektivom vložil velik napor v opremljanje šole, v nakup instrumentov, učil in učnih pripomočkov, avdiovizuelne opreme, notnega materiala, učbenikov, priročnikov in druge strokovne literature. Po 20 letih obstoja se je šola vsestransko uveljavila, saj njeni učenci nastopajo ob najrazličnejših priložnostih v občini in regiji na koncertih in prireditvah različnih zvrsti. Učenci so bili že deležni nagrad na republiškem in zveznem tekmovanju. Glasbena šola je s svojim kulturnim in glasbeno-vzgojnim poslanstvom postala za občino tako pomembna, da si brez nje enostavno ne moremo več zamisliti kulturnega, posebej glasbenega življenja v občini. Glasbena šola vzgaja in usmerja nadarjene učence v nadaljnji študij glasbe, da si tako zagotovi kader, obenem pa vzgaja bodoče pevce pevskih zborov, instrumentaliste za godbo na pihala in za različne ansamble. 17. oktobra 1988 je ravnateljstvo glasbene šole prevzel profesor Edi Goršič. Ernest Rečnik Dva visoka jubileja Ob izteku letošnjega leta praznujeta svojo osemdesetletnico izjemno pomembna moža za kulturo. Franc Raztočnik je v Šentjurju še vedno sinonim za lepo zborovsko petje. Psihologi trdijo, da je človeška osebnost rezultat genetske zasnove, vzgoje in okolja. Že na začetku njegove biti mu je bilo v gene zapisano nagnjenje do glasbe. Rodil se je v družini organista, zato je bil od vsega začetka deležen strokovne in sistematične glasbene vzgoje. Tudi okolje je bilo naklonjeno tej smeri. Tako se je do zavidljive ravni razvila glasbena osebnost in kot tak je bil uspešen pevovodja številnim zborom že v stari Jugoslaviji, pa tudi po vojni, ko je vodil MPZ skladateljev Ipavcev, zbor v Al-posu, v Slivnici... vseskozi in še danes vodi cerkveni pevski zbor. Anton Klanjšek se je rodil na Botričnici y številni družini. Že zaradi družinske tradicije se je izučil za krojača. Svoj poklic je opravljal zaradi eksistenčnih potreb, vseskozi pa je njegovo življenje prežemalo nagnjenje do kulture. Že kot mladega fanta ga najdemo v tamburaškem orkestru, ki ga je vodil učitelj Hajnšek. V tem orkestru je sodeloval vse do vojne in tudi po vojni. Igral je vse inštrumente, poučeval naraščaj in bil tudi kapelnik. Posebno uspešen je bil Tonček na dramskem področju. Tu se je uveljavljal kot igralec, zlasti pa kot režiser: igral in režiral je v Šentjurju, kot sposobnega režiserja pa so ga vabili tudi v druge kraje, od koder ima lepe spomine. Posebna Tončkova ljubezen pa je bila knjiga. Ne samo da je veliko bral, bil je vse od leta 1928 pa do leta 1956 knjižničar. Njemu gre zasluga, da je med vojno rešil knjige pred uničujočo okupatorjevo roko. Sedaj živi Tonček v svoji hiški, za katero skrbi njegova zakonska tovarišica, predvsem ob obujanju lepih in bogatih spominov na svoje obsežno kulturno življenje in delo. Ob primerjavi s sedanjimi razmerami se polasti njegovega vedno nasmejanega obraza resnost, ki izraža nerazumevanje, da je sedaj nemogoče v kulturi delati brez plačila in da ni nikakršnega odnosa do družbene lastnine. Ob visokem jubileju se vsi člani Prosvetnega društva skladateljev Ipavcev obema iskreno zahvaljujemo za velik prispevek h kulturnemu življenju v Šentjurju in jima želimo še mnogo let trdnega zdravja. J. C. Kaj pripravlja Dedek mraz Mimo je praznik, 29. november, ko prvošolci iz cicibanov postanejo pionirji, dobijo pionirske simbole, kapico, ruto in izkaznico. Vsi novosprejeti pionirji naše občine so si ogledali skupno filmsko predstavo, ki jim jo je organizirala OZPM Šentjur. Prvi decembrski dnevi so že v znamenju priprav na dedka Mraza, ki je njihov veseli in težko pričakovani dogodek. Po šolah in vrtcih pripravljajo programe. Višji razredi organizirajo svoje razredne programe, ponekod se med seboj obdarijo, zaplešejo. Vsaka šola ima skupen program, ki ga počasti prihod dedka Mraza. Seveda so programi po krajih različni in trajajo tudi več dni. Prirejajo tudi sejme rabljene smučarske opreme, prodajo na stojnicah, srečelov. Obenem dramski krožki na nekaterih šolah pripravijo igrice, s katerimi nastopajo doma in v sosednjih krajih, v vrtcih in šolah. DPM v krajih pripravljajo skupno s šolami in vrtci programe, ki bodo zajeli otroke, rojene 1985/86 — ena skupina in 82/84 — druga skupina. To velja za otroke, vključene v vrtce ter tudi za tiste, ki niso vključeni in jih bodo pripeljali starši. Obdarovani bodo: Predšolski otroci 85/86 — 600 otrok Predšolski otroci 82/84 — 950 otrok Šolski otroci od. 1. do 3. razreda 1300 otrok Skupno bo obdarovanih 2850 otrok. Kaj bodo dobili, je seveda skrivnost dedka Mraza, ki je ne smemo izdati! Pri občinski zvezi prijateljev mladine deluje več komisij, ki vodijo svoja področja dela: svet pionirjev, komisija za letovanje, za bralno značko... in seveda komisija za organizacijo novoletne obdaritve. Ta ima veliko dela; za tolikšno število otrok je treba pripraviti vse sezname. Kljub veliki skrbi se rado zgodi, da koga prezremo, in v takšnem primeru naj se starši nemoteno oglasijo. Vsi otroci bodo dobili vabila. Spričo vsesplošnega zategovanja pasu in krčenja finančnih sredstev ne bi smeli prizadeti najmlajših. Komisija je zato že spomladi iskala cenejše in primerne rešitve tako, da smo za letos še kar zadovoljni. Prijetno smo presenečeni, če se kakšna delovna organizacija, obrtniki, združenja ali posamezniki spomnijo na nas ob izteku leta in nam za novoletno jelko priskočijo na pomoč. Zato bi izrabila to priložnost in jih povabila, da Zveza prijateljev mladine občine Šentjur pri Celju, Titov trg 10, s hvaležnostjo sprejme vsak prispevek in ga smotrno porabi za vse naše najmlajše otroke. Slava Kovačič TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA objavlja JAVNO PRODAJO HMELJSKE SUŠILNICE S PRIPADAJOČIM FUNKCIONALNIM ZEMLJIŠČEM Stavba se nahaja v kraju Sele in obsega v tlorisni izmeri 359 m2 ter pripadajoče ograjeno zemljišče v izmeri 724 m2. Javna prodaja bo v petek, 23. decembra 1988 ob 11. uri na kraju nahajališča nepremičnin. Javne prodaje se lahko udeležijo tako fizične kot pravne osebe, ki so dolžne pred začetkom javne prodaje položiti 10 odstotkov varščine od izklicne cene. Kandidati lahko vse informacije dobijo v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Ustanovljena je pomoč duševno V decembru je bila v Šentjurju ustanovljena sekcija za pomoč duševno prizadetim. Matično društvo je bilo ustanovljeno v Celju in deluje že od leta 1965 dalje. Celotno društvo šteje 450 članov. Na pobudo članov iz šentjurske občine so na zadnji seji izvršnega odbora društva sprejeli sklep o ustanovitvi sekcije, ki ima svoj odbor in nadzorni odbor. Društvo vključuje vse duševno prizadete osebe z območja občine Šentjur, ne glede na njihovo starost. Sekcijo vodi Peter Jeršič iz Šentjurja, ki ima tudi največ zaslug, da je prišlo do ustanovitve. Sekcija ima tudi svoj program: 1. Zbiranje podatkov o vseh duševno prizadetih osebah v o> čini Šentjur. 2. Zbiranje staršev, prijateljev, strokovnih in družbenih delavcev zaradi pomoči in varstva duševno prizadetih oseb. 3. Duševno prizadete osebe in njihove starše ali skrbnike večkrat obiskati na domu ali v zavodih in se podrobneje seznaniti z njihovimi težavami. 4. Pomoč pri nabavi ozimnice ali drugih stvari tistim, ki so pomoči potrebni in do nje upravičeni. 5. Sodelovanje z raznimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju splošne sekcija za prizadetim problematike in varstva duševno prizadetih oseb. 6. Sodelovanje z službami in ustanovami, ki skrbijo za duševno prizadete osebe. 7. Organiziranje predavanj strokovnih delavcev, namenjenih staršem oziroma skrbnikom d_i-ševno prizadetih oseb. 8. Pomoč pri reševanju osebnih problemov duševno prizadetih oseb, zlasti še pri možnosti zaposlitve. 9. Priprava in sodelovanje pri akcijah, ki naj bi kakorkoli izboljšale položaj prizadetih oseb. 10. Proučevanje in predlaganje ukrepov, pomoč in sodelovanje pri reševanju vprašanj za čim popolnejše socialno varstvo, šolanje in delovno usposabljanje. Tako zastavljen program pa seveda terja tudi določena sredstva, ki so vezana na realizacijo. Sekcija je zato zaprosila za pomoč številne delovne organizacije, KS in SIS, da po svojih močeh prispevajo k njihovemu uspešnemu delu. Nekatera okolja so se pozivu novoustanovljene sekcije že odzvala, drugi pa bodo o njihovi pomoči razpravljali ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Izredno pohvalno je, da je do ustanovitve sekcije prišlo prav v Šentjurju. Njihova dejavnost in vsestranska pomoč strokovnih služb socialnega varstva pa je porok, da v Šentjurju nismo in tudi ne bomo pozabili na ljudi z različnimi težavami. ZAHVALA Bilo nama je dano, da sva letos praznovala 50-letnico poroke. Vedela sva, da si ob takšnih priložnostih deležen določene pozornosti, nisva pa niti najmanj pričakovala, da bo to v tolikšni meri z vseh strani in tako iskreno. Zato se zlatoporočenca želiva zahvaliti za vse čestitke, želje in presenečenja, ki sva jih bila deležna ob jubileju, za vsa srečanja, ki nama v odmaknjenih letih toliko pomenijo. Rada bi se zahvalila Skupščini občine Šentjur za lepo opravljeno matično slovesnost in za darilo, vsem znancem ter sorodnikom za darila in čestitke, drugim stanovalcem v ulici Toneta Seliškarja pa za lepo darilo in prijetno srečanje, ki so ga organizirali ob najinem jubileju. Iskrena hvala! Vaša hvaležna Ivan in Milica Pelko, Toneta Seliškarja 8, Šentjur Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo ŽAGAR, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN. Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. (Tehnična ureditev Drago Slakan). Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Rokopisov in fotografij ne vračamo.