291. številka. Ljubljana, sredo 20. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po pramicih, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., at ćetrt leta 3 gld. 30 kr., M en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj** na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vin Stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiSi. pobiranji davkov doprinašajo, obrniti, nadejajo se, da se bode finančni minister obziral na-nje ter jih odstranil. Brez dvoma imajo davkoplačevalci pravico zahtevati, da se natanko zračuni, koliko davka pride na-nje in da se davek terja v času, v katerem davkoplačevalcem po njihovem posestvu ali obrtu dotakajo dohodki, tako, da bi imel za hišnega posestnika čas zapadle sta-novnine, za zemljaka pa čas žetve za plačevanje davkov merodajen biti, ker se davek plačuje od dohodkov. Pri tem pobiranji se kažejo nepristojnosti, katere moram omeniti kot posebno rezno. Kakor znano, oskrbujejo davkarsko službo, torej /.računanje in pobiranje davkov nekaj politični, nekaj pa finančni uradi, torej se zgodi večkrat, da se ta dva urada ne vjemata; jaz vem za slučaj, kjer je politični urad odlog dovolil, finančni pa vzlic temu dovoljenju eksekucijo naprej vršil. Ker se torej zaradi te dvojne razdelitve davki tako komplicirano pobirajo, je veliko nepotrebnih pisanj in vendar v enem in istem slučaj i davkarski urad o početji političnega nič no ve, tako da se davkoplačevalec, akoravno je uže davek plačal, da uže preplačal, vendar sili k eksekuciji in se mu prouzroči veliko stroškov in potov. Od veliko slučajev, ki jih o tem vem, naj omenim samo sledeče: Ena stranka se zaradi 1000 gld. ek.se-kvira in plača to zaostal ino po prvej stopinji realne eksekucije. Zdaj pa pošlje finančna direkcija znesek 7O0 gld. kot črez pristojbo vzet, davkariji z ukazom, naj teh 700 gld. zarajta na druge, ne še zapadle davke. Ako se to večjim davkoplačevalcev prigodi, kaj se pripeti lehko še kmetu, ki brati ne zna? Tudi se zgodi, da finančni uradi — omahujoč mej blagohotnostjo proti davkoplačevalcu pa ministerskim predpisom o pobiranji davkov — davkoplačevalca bodre, naj vloži prošnjo za podaljšanje obroka, katera se v vrtinci protivnih si interesov razbije in se davkopla-Čevalčeva mošnja oslepari za kolek, ki stane 50 kr. Zaradi tega, pa onega kar sem od začetka omenil, bi prosil gospoda finančnega ministra, naj predpis posameznih davkarskih obrokov, kakor tudi pobiranje zaostalin z obzirom na gospodarstvene dobe dohodkov omeji in tako fiksira, da davkoplačevalec ne bo ravno takrat siljen plačevati davke, ko ali nobenega dohodka nema, ali pa ima velike gospodarstvene stroške. Gospoda moja! Ta moja želja se zaradi tega lehko izpolni, ker vsaka davkarija ve, kedaj se zaradi gospodarstvenih dohodkov v dotičnom kraji davki najložje plačajo. Pregledujoč to poglavje sem se ozrl na nekatera poprejšnja leta, pa sem v svojo žalost našel, kako rasto od leta 1873 stroški davkarskih eksekucij pa zamudne obresti od zaostalih davkov. Leta 1873 je bilo stroškov za eksekucije...... 132.000 gld. Leta 1874 ...... 150.000 „ „ 1875 ...... 1G2.000 „ „ 1876 ...... 185.000 „ „ 1870 preliminirano . . 195.000 „ in zamudne obresti zaostalih davkov za ta leta: Za leto 1873 ..... 200.000 gld. . „ 1874 ..... 230.000 „ Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 1876 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Trosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponove, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim. „Mlov. Surod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom i Za celo leto .... 19 gld. — kr. Za pol leta.....<*„»<»„ Za četrt leta . . . . '3 „ 30 „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto.....JO gld. — kr. Za pol leta . . . . m „ — „ Za četrt leta ... # - a — » Za en mesec..... t „ -#0 „ Za gospode ni* i t«'I Je na ljudskih š o 1 a h in za
  • v. iV«r©r/«**. Govor slovenskega poslanca g. Vilj. Pfeiferja. (V seji državnoga zbora 16. decembra 1876 po stenografičneni zapisniku.) Slavna gospoda! pred vsem si dovoljujem pozornost slavne vlade na nekatere pomanj-kljeje in zlostanja, ki jih finančni uradi pri Mfttek. Šola pri starih Grkih. Ko je bil dečko kakih sedem let star, moral je v šolo. Pestema, ki ga je mnogokrat uže, kadar je bil poreden, strašila z učenikom, šibo v roki držećim, ga je zdaj izročila „pedagogu", t. j. enemu izmej sužrijev, ki ga je moral v šolo in iz šole spremljati, njegovo šolsko orodje nositi in sploh na njega v vsakem obziru vestno gledati in paziti. Jemali so za ta posel navadno stare sužnje, ki za drugo delo nijso več bili, fantiče nadzorovati pa so bili pripravnojši od mladih. Ti pedagogi so imeli velik vpliv na odgojo njim izročenih dečkov. Oni so jih morali vaditi sposobnega obnašanja, za katero so imeli svobodoljubni Grki toliko malenkostnih pravil, da se jim moramo v tem obziru čuditi. Gledati so tedaj morali n. pr., da so fantiči po ulici lepo v tla gledaje hodili, starejšim oso- bam pristojno čast izkazovali, v pričo njih molčali, da -so se spodobno oblačili, da so po jedeh z desnico, po kruhu z levico, po soli z enim prstom segali, meso z dvema prstoma prijemali itd. Pri tem so imeli, kadar staršev nij bilo zraven, očetovsko oblast čez mladino, so jo tedaj tudi smeli strahovati. Se ve, da so mogli pri takih okolščinah ali veliko škodovati, ali veliko koristiti. Zato so razumnejši starši vestno ravnali pri izbiranji pedagogov. Ali pogostoma, posebno v poznejih časih, ko se Grki nijso več veliko menili za odgojo, so nesposobne ljudi jemali za ta posel in mladina se od njih nij veliko dobrega učila. Mnogokrat se je moralo tudi prigoditi, da spremljevalec mladih Grkov še rojen Grk nij bil, ampak je kot barbar le lomil grščino in tako tudi govor svojih izročencev pačil. Na to tudi kaže negrška obleka, v kateri pogostoma nahajamo pedagoge na starogrških slikah : Težek plašč nad suknjo, visoki črevlji, obšiti z ko-žuhoviuo, kljukasta palica, to so znamenja, po katerih se dosti ostro ločijo od lehko oblečenih spremljancev. Na Grškem so bile šole privatna pod-vzetja; država se z njimi nij pečala. Ukazano pa je bilo po Solonovih postavah vsakemu državljanu, otroke po svojem stanu odgojiti, in le tistim staršem, kateri so to dolžnost izpolnili, je bila dana pravica, v starosti podporo zahtevati od svojih otrok. Druge postave, ki so še zadevale šolstvo, so le za red ia nravnost v šolali skrbele, nikakor pa nijso ukazovale, kaj in kako se ima učiti. To so določevali učitelji in pa šega izvirajoča iz zdravega razuma grškega naroda. Grki so se dobro zavedali dvojnosti človeškega bitja in povsod in v vseh časih je bilo živo njih prepričanje, da ne samo duša ampak tudi telo potrebuje olike. Ne da bi mladeniču samo potrebno bilo telesne moči in krepkosti za izvrševanje dela in prenašanje težav, ki ga čakajo v življenji, tudi samo na sebi se je Grku prav zdelo, da se tudi člo- Za leto 1875 ..... 277.000 gld. . „ 1876 ..... 300.000 , „ „ 1877 vstavljeno . . 370 OOO , Za te leta se je za pobiranje davkov potrosilo: Za leto 1873 ..... 125.000 gld. „ „ 1874 ..... 130.000 „ n n 1875 ..... 125.000 „ „ „ 1876 ..... 129.000 „ m „ 1877 preliminirano . 135.000 „ Vprašam torej, kako je mogoče, da bi se več davkov nabralo, kakor znašajo „stroški" za njih pobiranje pa zaostali, davkarski kapital? To je gotovo vprašanje, na katero se treba ozirati; vprašanje, enako sibilinskim knjigam, čem več je zaostalega, tem več se izterja, pa kako? z dobičkom, da z dobičkom. Gospoda! jaz nahajam odgovor na to vprašanje v tem, ker uradi, ki davke pobirajo, dolžnikom davkov zneske zaračunajo, ki se zares nijso izdali; zovejo jih idealni kolek, idealna percentualna pristojbina, idealna inta-bulacijska pristojbina; zato pa je tako, da pri pobiranji davkov razen davka in pristoj binskega dolga figurira še precejšnja svotica kot dorastek in pomnoženi dohodek. Zato se je zgodilo, da moram pri tej pro zaični nastavki poetičen bivati in o idealih govoriti. Sicer to nijso Schillerjevi ideali, ki govore k srcu, pač pa taki, ki govore k mošnji Gospoda! Proti pravnemu smislu je, proti pojmu stroškov je, da se davkoplačevalcu nalagajo svote, naj jih plača, akopram se nikdar izdale nijso. To je pa tudi proti časti državne uprave, da se iz pobiranja davkov dela dobiček, ba ratija na račun najubožnejšega prebivalstva; in ta dobiček, verjemite, slavna gospoda, je velikrat, prav velikrat pomočen se solzami ubogega kmeta, je zjedinjen z uničenjem njegovega gospodarstva. Ker uzrok neplačevanja nij upornost, nego ker dotični res plačati ne more, naj se finančna uprava trudi, da eksekutu prouzroči tako malo stroškov, kakor moči, in naj ima pravico, ra čunatj le resnične denarne stroške, ne pa idealnih. Ko bi gospodu finančnemu ministru predlagal, naj mene zadevajoče davke le po idealu plačam, bi njegova vzvišenost moj predlog gotovo z veseljem sprejel, ko bi mu bilo le do- voljeno, da tudi kupone silnim državnim upnikom z idealom plača. Ker pa gorjupa resničnost razdira te moje in gospoda finančnega ministra ideale, mislil bi vendar, naj bi se zahtevalo po pravici le ono, kar bo je zares izdalo. II koncu moram omeniti še, kot zastopnik Kranjske, veliko siromaščino, v katero je nekatere okraje na Dolenjskem in Notranjskem pripravila letošnja slaba letina pa velikanske povodnji. Ker je čas uže daleč, nočem nadlegovati gospodov z risanjem siromaščine in le konstatiram, da je, kakor se vidi iz uradne „Lai-bacher Zeitung", samo v sodnijskem okraji črnomeljskem, iz katerega se ljudje vedno bolj izseljujejo v Ameriko, bilo napovedanih na 15. dec. t. 1. 13, reci trinajst, realnih dražb, in da je na eno zadnjih nedelj uradni sluga oklical pri eni sami fari 16 eksekutivnih reali-tetnih prodaj. (Čujte! čujte! na desni.) Ako pojde tako naprej, kmalu ne bo več kmetskega stanu, zastopnika poštenega, produktivnega dela. Tem odnošajem nasproti se lokalni uradi malomarno vedejo, kar se le 8 tem da po-jasnovati, da se bojč, poročati resnico centralni vladi. Dozvoljujem si torej še enkrat gospoda finančnega ministra opominjati na omenjene žalostne razmere, in ga prosim, naj jih od pravi, in naj predloži zakonsko osnovo, ki bo pobiranje davkov Btorila priprostejše. (Pravo! pravo! na desni.) Misli jednega narodnjaka blizu konca leta. (Dopis vnanjega naročnika.) Če pogledamo na ravno končujoče se leto, mogli bi si sami sebi pripoznati, da idemo rakov pot, kajti kjer nij napredka, tam je rakov pot; tako je vsaj v političnem in lite rameni življenji narodov. Zdi bo mi tako, ka kor da bi vse čemelo, zibalo se v polusanji in čakalo na kakovšen izreden prigodjaj na Mesija, ki bi nas iz zdajšnjega neprijetnega položaja rešil. In da bi bili bolj vredni njegovega pohoda, zjedinili smo se in roke križem držimo vsi zdaj in kimamo in čemimo skup ter — pričakujemo Mesijo. To je go tovo, Mesija bode prišel, kajti to je pisano v zgodovini vseh narodov ; toda kedaj ? to mj pisano. Ako bodemo pa tako dalje kimali, nam bode dolgočasno, treba je torej se zdramiti in na delo. Ugovarjalo se mi bode, da dragi narodi, n. pr. nemški, idejo rakov pot. To nij nam nič mari, vsak mora skrbeti za se in Bog bode skrbel za vse. Da je to, kar jaz pravim, istina, poglejmo le naše politično novinarstvo — o druzem nečem sedaj govoriti — in vsakdo se bode z menoj v tem strinjal, da čemimo. Tudi o prvotnih uzrokih tega nečem govoriti, le neke misli sem namenjen objaviti, kako bi se dalo tej dolgočasnosti do prihoda Mesija v okom priti. Poglejmo najprej naš dnevnik „Slovenski tfarod". Ne občuti vsakdo, da dnevnik nij tak, kakoršen bi za ves slovenski narod moral biti, in da ne obsega vsega, kar bi moral obsegati. Uzroki temu so različni, deloma zvu-naj obsega naših močij ležeči, deloma, pa tudi ne. Kajti, da imajo grablje g. drž. pravdnika goste zobe, tega nij smo mi krivi in tudi nij v našej moči, da bi nekoliko zob iz grabelj izdrli in jih redkejše naredili. A to nij jedino, kar nas zavira, da nijsem jaz in mnogo družili s slovenskim čnsnikarstvotn sploh in „S1. tfar." posebno zadovoljni. Kdor razmere pisanja in uredovanja „S1. Naroda" pozna, kakor jaz nekaj, ne bode se temu nikakor čudil, ako mu naš dnevnik v vsem ne zadostuje. Celo breme, to strašansko breme pisanja in uredovanja je uže leta iu leta na ramenih jednega samega človeka, ki — kakor vem — nij imel bog zna koliko let ni osem dni oduška. Je potem čudo, če on pod onim bremenom ne more vsega ? Nij-H čudo, ako on le obupuje, ko vidi, da se rodoljub na rodoljuba zanaša, da bodo njemu (uredniku) na pomoč prihiteli? In kako bi se v tem obziru lehko pomagalo! Čujte, vsaj 15 rodoljubnih narodnjakov naj se z moško besedo zaveže, da bode vsak vsak mesec dva uvodna članka za „S1. Nar." pisal in vse bode uže bolje. List bode boh; poln in kdor prinese veliko, prinese vsakemu nekaj, torej bodo tudi naročniki bolj zadovoljni. Isto tako naj delajo vsi slovenski listi in novo življenje bode prišlo mej slovenski narod. Vsakemu se bode pa misel vrivala, kaj pisati o teh prostih kritičnih časih (honny veško telo do vse popolnosti in lepote povzdigne, za katero je sposobno; vedel je pa tudi, da v neolikanem telesu ne more bivati popolnoma zdrava duša, da se tedaj še le iz harmoničnega razvitka obojne strani človeškega bitja rodi človeška izvrstnost, „Kalokagathia", vzor in cilj grške odgoje. To prepričanje nam sije iz vseh pisateljev od Homerja do Galena in Lukijana, to učijo njihovi najimenitnejši modrijani, s tem načelom se vjema tudi njih dejanska'odgoja, ki razpada na dve poglavitni, za Grka enako imenitni strani, na šolanje telesno — gimnastiko, in šolanje dušno, katero je zapopadala beseda muzika v šir-jeni pomena, t. j. Muzam posvečena vednost in umetnost. Aristotel uči, da ker se človeško telo prej razvije, ko duša, je treba tudi prej na telesno odgojo misliti, kot na dušno. Vsa podoba je, da so se po večjem Grki tudi po tem načelu ravnali in da so svoje dečke pošiljali najprej v gimnastično ali telovadno šolo, namreč v „palestro". Ko Grkom nij več zadostovalo, kar so se otroci doma od starejših ljudij tako rekoč sami od sebe naučili, našli so se možje, kateri so začeli napravi jati šole za dušno in za telesno oliko. Namesto z mehkim peskom potrošenega tlaka pod milim nebom, so prišle telovadne šole ali palestre. V taki palestri nij manjkalo Bvetišča s podobo boga Hermeja, prijatelja in zaveznika telovadbi, pred podobo je bil oltar, na katerem je učitelj o slovesnih prilikah daroval, miza, na katerej se je raz-kosavala žrtva, in še druga priprava. Pred svetiščem pa jo bila poleg druzih prostorov glavna dvorana za vaje. Tlak pa je bil iz mehke ilovice ali z mehkim peskom potrošen, da so mogli po njem skakati, metati in valjati se. Tu sem tedaj k „pedotribu" — „paido tribes" se je po grško imenoval telovadni učitelj v palestri, — je najprej pripeljal mla dega Grka pedagog. Se ve da nij se začel precej najtežjih telovadnih vaj udeleževali, ampak to kar je tukaj delal, je bilo le na- daljevanje tistih iger s skakanjem, tekanjem, metanjem, katerim je uže bil od doma vajen; toda učitelj mu je zdaj kazal, kako se da vse to umetno, lepo, s pristojnim gibanjem telesa storiti, in ga je tako po lahkemu do težjih vaj vodil. Pa pedotrib nij imel samo telesnih vaj voditi, ampak on je moral tudi dečke vaditi pristojnega obnašanja v raznih okoliščinah in tako popolnjevati to, kar se je uže doma po starših in pedagogih začelo. Vse to učenje pa se je vršilo z veliko resnobo in ostrostjo. Na starih slikah nij pedotrib skoro nikoli naslikan brez šibe ali palice ali biča, in to se sploh vjema s tem, kar nam pisatelji o veliki strogosti starinske odgoje poročajo. Dostikrat pa je gotovo meje razumnosti prestopila, ker so misleči odgojitelji svoj glas povzdignili zoper preostro ravnanje z mladino. Na slikah, ki predstavljajo prizore iz palestre, vidimo včasi tudi na stolci h sedeče možake; to so nadzorniki, ki v imenu države gledajo na to, da se kaj nenrav- \ soit qui mal y pense), in kako pisati, da ne bode prišlo pod pravniške grablje? Gospoda! pišimo o krompirji! Italijani mu pravijo „patatatt in tudi dunajske naranče in kdor je bil kedaj na Laškem, ta ve gotovo, kaj so in kako v š ne so „patate". In o krompirju ali „patatahu, gospoda, se da neizmerno veliko pisati. Drugi predmet naj bode n. pr. slo van ska lipa. In kdo ne pozna slovanske lipe? Kdo bi ne mogel o tem predmetu nekoliko Člankov napisati? Evo vam nov predmet zn članke: Ako uže mora tako biti, da denašnje ministerstvo hvalimo in ustavo, popevajmo ministerstvu in ustavi slavo! Tudi o tem se da veliko pisati. Ne mislite, gospoda, da ustava in zdajšnje ministerstvo nam nič ne koristita; o ne gospoda, to ministerstvo nam morda več. koristi, kot sto IIohen\vartov, in ko bi imeli ministerstvo radikalnih Slovencev, ne bi za nas in za našo stvar boti vgodno delali kot sedajšnje. Gospoda, naši vuuki in dediči bodo peli temu ministerstvu slavo in mu bodo hvaležni; zakaj bi bili mi tako trdovratni in nehvaležni, da bi hoteli brco onemu zasoliti, ki nam je do-brotljiv ? Pišimo dalje o „ liberalnosti" in pravico-ljubji dunajskih časnikov! O, nikar se ne po-smehujte, tudi ti so naši dobrotniki, in nijso morebiti liberalni in pravicoljubni? Kaj bodemo vselej Kanta na pomoč klicali, da on razsodi, ali so njih proste misli dobrotljivosti bile este-tične, moralne in bog zna kako.šne še, ali ne. Dobrotniki so oni nam, — ergo pevajmo jim slavo! Pišimo dalje o svobodi na Kitajskem! Katerega i zine j nas ne bode ta predmet zanimal? In koliko pod učljivega in lepega bi lehko o Kitajcih in njihovi svobodi, veri, kulturi itd. dobro pero ne napisalo! Pišimo dalje, gospoda, o srednjih šolah v Tribstrilu. Tu je gradiva dovolj za kratkočasili članek, saj nij treba vselej resnih vodnih člankov. Marsikakemu ne bode znano in kdo bi se ne smij al, ko zve, da tam po srednjih šolah star g. Pe-lozzi, po glavi okolo skaklja, kako se krompir ali patate mlatijo, kako se dijaki pripravljajo za raj kulture itd. „Variatio delectat." Pišimo zopet o kmetskom orodji, n. pr. o „grabljah". „Grablje." gospoda moja, so vsakemu znane, o teh bode znal vsakdo kaj napisati, in tisti, ki jih nuj- nega ne godi v soli. V Atenah je imel izprva areopag ta posel, pozneje pa so posebne nadzornike za šole postavljali. Poglavitne telesne vaje so bile skakanje in tekanje, ki je moč dajalo nogam, metanje žoge, diska, (plošče), pozneje tudi kopja, ki je urilo roke, in izmej vseh vaj najimenitnejša, borjenje, ki je vse ude ob enem krepilo. Da je ta vaja bila Grkom najimenitnejša, kaže uže to, da so telovadni učilnici dali po njej ime (palaistra, borilnica); in res je bila najbolj sposobna ne le vso ude človeškega telesa enakomerno vaditi in uriti, ampak tudi dušo pogum-nejšo ob enem pa tudi zmernejšo delati; kajti pri nobeni drugi vaji nij tekmanjo z nasprotnikom dajalo toliko spodbude in nikder drugje nij moral učenec toliko podirati vse strastne navale in premagovati vsako surovost proti prijateljskemu nasprotniku, kakor pri tej vaji, kjer je učitelj strogo pazil, da se nijso pravila borjenja in meje pristojnosti prestopile. (Konec prihodnjič.) večkrat rabi, bode gotovo vesel, ko bode uvodni članek čital. Pa nemislite hudega! Evo tu, gospoda predmetov za vodne članke za prvi teden v novem letu; za naprej jih bode g. urednik sam naznanil, on ki bolj pozna naše razmere in naše ljudstvo nego mi. Pustimo tedaj „resno" politiko, to nij za nas, posedno v sedanjem času ne; kajti listi, ki se zdaj žurnalitično z resno politiko ukvarjajo, postajejo, redki, dolgočasni. Mi pa se nočemo dolgočasiti, mi hočemo biti „korajžni." Skupaj torej 15 narodnjakov, v „Slov, Narodu" hočemo imeti render vous! Razumeli se pa bodemo ipak! v. Uren. Politični razgled. iVotruisJ«* dU^^I«*. V Ljubljani 19. decembra. W)r£nvni cl>ot* črez božične praznike ne bode odgođen, temuč bode samo praznoval tja do 20. januarja. — Te dni bode budget skončal, potem pa bi utegnil celo drugo ministerstvo najti. — Kakor naš včerajšnji telegram poroča, obkritikoval je temeljiti jurist Lienbacher v ponedeljek še justičnega ministra. Svobode imajo Translejtanci sploh več nego mi „AvstrijciB. Tako so naglašali v državnem zboru celo nemški ustavoverci. Tudi na IIiT«fffr»'iii jo imajo več. Tam je te dni deželne vlade odsek za pravosodje izdal državnim pravdnikom ukaz, naj sicer pazijo na novinstvo, vendar naj ne konfiskujejo preradi, naj preračunajo skrbno, ali nij bolje, če se kaka neresničnost pusti in potem popravi nego pa če se konfiscira itd. Pri nas pa?! V nanjo države. Na konferenci dazdaj nijso sklenili še nič odločnega. O vprašanji okupacije je bil uže govor a dogovora nobenega. Turčija izpoveduje, da ne dovoli z lepo, da bi tuji vojaki zaseli Bulgarijo. Včeraj je bila peta seja te predkonference. — To so poiočila za mirovce nič kaj mnogo obetajoča. Iz Odese se javlja, da je v tamošujej vojaškej šoli ukazano pospešiti nauk tako da bodo mogli učenci uže 1. febr. kot oficirji v aktivno vojsko stopiti. Iz Wtetf/9~a«i<* se javlja, da uradni list prinaša imenovanja poveljnikov, ki so sami Srbi. Ukaz vojnega ministerstva ukazuje, da imajo vsi oficiri in vojniki uže 22. decembra v vojsko stopiti. Osem dni kasneje, kakor znano izteče premirje. Najnovejše poročilo „Pol. Corr." iz Bel-grada meni pa, da bode premirje podaljšano do 1. marca. Ne verujemo. V znanej stvari ladije „Radetzkv," s katero so Srbi vzeli siloj več Bulgarov, obljubila je srbska vlada zadostenje, kaznovala bo dotične krivce. W**aiico&otn so začeli ruski listi očitati njih neko ve simpatije do Turkov, da si so se Francozje prej trudili (in so naravno uže zarad Nemcev navezani truditi se) za prijateljstvo Rusije. — (Iz Novega mesta) se nam poroča, da bo imela narodna čitalnica novomeška v nedeljo 24. t. m. po polu dne ob dveh v dvorani narodnega doma svoj občni redni zbor, h kateremu vse č. gg. ude uljudno vabi Odbor. Domače stvari. — (Govor poslanca Hermana) v budgetnej generalnoj debati G. t. m. tudi še priobčimo. — (De ž man) stari znani izdajnik, je 14. t. m. v svojem govoru v državnem zboru hvalil se, da ima on zaupanje Slovencev in je še dejal: „wir wollen Slovenen bleiben (on in Slovenstvo!!), \vir vvollen aber keine Kroaten vverden". Pač bi bili ti nemškutaiji radi — Turki, vse, le rodoljubi ne. — (Slovensko gledališče.) V petek 22. t. m. se bode po dveletnem prestanku pred-predstavljal igrokaz „Zblazuela je". Letos je ta predstava zadnja. rr rž u u poročila. Iz Đudapešte IG. dec. Letošnja jesen nij samo mokra, ampak zelo ulažna. Zemlja je tako napojena z vodo, da po nižjih krajih voda uže kar stoji, in ako ne bode kmalu suhega vremena ali pa mraza, bo šlo veliko ozimine pod zlo. — ker je toliko vode, se je tudi po suhem ta teden malo žita na trg pripeljalo, po vodi pa skoraj nič. Žitni sejm se je začel mlačen, in za to so prodajalci pšenico le po 15 do 20 kr. pri metr. centu cenejše mojjli izpečavati, koncem tedna pa je bilo nekoliko živejše in dosegle so se zopet cene preteklega tedna. Prodalo se je pšenice 70 — 80.000 metr. centov. Rež je imela malo kupovalcev, ceua 10 gld. 10 kr. — 10 gld. 96 kr. Prodali so je komaj 2000 metr. centov. Ječmen je imel še dosta živ sejm. Prodali so ga nad 9000 metr. centov po 6 gld. 60 kr. — 6 gld. 70 kr. Oves se je početkom tedna zelo podražil, do 8 gld. 97 kr. potlej so mu pa cene zopet padle. Koruze stare zelo manjka in je po 6 gld. 80 kr., nova nekaj cenejša. Proso so dajali po 5 gld. 33 kr. — 5 gld. 66 kr. Fižol je bil po 9 gld. do 11 gld. 50 kn. leča bd 8—12 gld. grah 8 gld.— 12 gld., konoplje po 10—12 gld. laneno seme po 14 gld. 50 kr., — volne se je le prodalo za domače fabrike 2000 metr. centov po 57—100 gld. — Špeh je bil pre-kajen po 71 — 72 gld., surov po 64 — 66 gld. loj po 59 — 60 gld. Dunajska borza 19. decembra. (Izvirno telegrafi 6no porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 59 gld. 9"> kr. Enotni dri. dolfc v srebru 66 50 1860 dri. posojilo 109 . 75 . Akcije narodne banke 823 — „ Kredime akcije 133 80 London 126 25 Napol. 10 08'/, , C. k. cekini 5 97 Srebro 115 — Edvard Winterjeva sladičarija (1'jreftlrnov trg) priporoča svoje bogato in dobro asortirano dalje zelo okusne potice vsake bire, poprtnjak (Kletzenbrod), pinsu in šarteljne v vseh oblikah in velikostih. Za mnogo obiskavanje prosi spoštovanjem (409j Edvard Winter. Največji sreča na tem svet Je pri meni za prijet, Pri Andrej Schreverju kUpite (ialantrijske robe in igrače, Po ceni in lepo vse dobite Tuje izdelke in domače: Punce, oblečene in v sami srajci, Ognjišča, peči, vozove in konje, Živali vseh vrst, posebno lepi zajci, Kozlje, krave, pse in osle. Slone, kače in drugo zverino, Mačke in tigre, love in ovce, Ptice in pave, najlepi' peteline! Gosle, kitare, rogove /a lovce. Puške in sablje, bubne in čake, Trompete in flavte vrsto vsake, Orgelce, harmonike velike in male, Jaseljica, gledišča, vodomete prav zale, Železnice lepo i/, ploha in lesa, Kočije, vozičke in barka Noeta, Prodajalnico, zibelke, skrinje In kostne, Hiše in hlevi, tud' lopo postijo. Nove molitvene bukve in druge drobnrje, Posebno leoi so albumi m fotografije, Leteči angelji in veliko brončanih reči, Zgornji, gospodom posebno priporoči. (374—3) 9517 \wm bolnim moč in zdravje brei lek> in bre« stroškov po izvrstni RnralBsciln ii Barry 30 let Ki« j« Kij bolesni, ki bi je se bila osdn Tile ta prijetna zdravilna hrana, pri odr&šcenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezc v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; tki I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, ilabosti, zlat< lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavi Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih Otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolj« nego dojniČino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »pričV val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri sevala profesorja Dr. VVuraerja, g. F. V.Beneka, pra ?ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru fdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Sborelanda Kr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Častit Stnart, Markize de Brehan a mnogo druži h imunimi; osob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zaatom Kratki iikai i« 80.000 spričeval©?. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerj a, Bonn. 10. jul. 1852 Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i' griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji ■calui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistil in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje i. a neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pri ih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu L S.) Ku d. W u rz e r, zdravilni svetovalec in čle mnogo učenih drultev. "vVinchester, A.njrleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletn nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtji, ulne cutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled išega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočau James Shoreland, ranocelnik, 9t>. polka Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavlj njo izrekam glede Revalesciere du Ban. vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelatein, tajni sanit. sveto valeč Spričevalo it 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. apriln 187'J. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strat limi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti Di mogel, je vsled rabe Vase Revalesciere du Barry p-po i nama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Spričevalo št 7*2.618. LaBoche surYon,30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me je popolntni .rrasnih želodčnih in čutnicuih boleznij, katere s .ue deset let oiučile. (Gospa) Armanda PrevoBt, posestnica. Revalesciere je 4 krat tečnojša, nego meso, t«_- 0 pri odra sceni h in otrocih prihrani 50 krat več > ioni, ko pri zdravilih. V plehaaUh pusioah po pol fanta 1 gold. 50 k 1 font 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kd. 5 fr cov 10 gold., .12 iiuntov £0 goid., 21 fantov 36 1l-1 •«■**•■•« nt. 8, kakor v vseh uestih pri dobrih »aijih in 37.- arijskih trgovoih; tudi raspoiilja lu-•vjska hiis na vas kraje po poštnih itkasnioah ali p;\«otjih. V lijubljtaui Ed. 4 t ar, J. S vob oda, ikar pri Bzlatem orlu", v Reki pri lekarjn J, P ro-lamu, v Celovcu pri lekarju Birniacherju, v tu pn lekarju A l j i no viču, v Trata pri •Kur.u Jakobu Serravallo, pri drogeriatu P. Rocea 1 J. Hiracbu, v Zadra pri Androviču. (58) sLoterlJue srećke. V Trstu 16. decembra: 6. 68. 58. 48. 56. Dorško olje I Iz sale kiten Hi jeter, iz Borgena na Norvegskem ; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da so ponarejevanju izogno vtisneno bodo moje imo na vsakej steklenici. f>8-87) Gabriel Piccoli, lekar, na dunajskej cesti v Izubijani. Vuajci. 18. decembra: Pri (Slona: Gruber iz Dunaja. — Schoter iz Gradca.—Rudoph, Orleanc iz Dunaja. Pri M »hm: Ješenak iz Bleda. — Lach iz Trsta.—Kampoš iz Trbovlja. — Berg- r iz Dunaja. — Schantal iz Gradca. — Kaiser iz Dunaja. — Detela is Gorenjskega. — Bach iz Dunaja. — Faleri is Trsta. Pri Zamorci Sokla iz Beljaka. Jedina trgovina na Dunaj i! katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga še za 30°/o znižati in ta je Kineskoga srebra fabrikna zaloga 11. Bettellicliiiii & Co., ID-u. rx ao, Karntaerstrasse "bazar ju._ oŠ Veljalo je na primer, eol 6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vile , . , 1 vol. Žlica za juho , 1 ,11, . mleko ] mokaskledica žilico prej sedaj prej gl. 3.50, gl. 1.5© 1 posodica za turški , 7.50, , 2.70 tobak . . . . gl. 4.—, „ 7.50, „ 2.75 6 mah tas Za sladkor „ 3.50, „ 7.50, n 2.79 1 posodica za maslo „ 3.—, „ 6.—, „ 2.90 3 korko s podobami „ 8.—, 3.—, , 1.8)0 L par svečnikov . „ ,6.—, 6.—, „ 8.— 1 majolka za čaj . „ 8.—, 1 posoda za olje i oset „ 8.—, FoMcbno asa. duri 1 u p**ij>i*u vno Z sedaj gl. 1.50 „ 1.30 1.SO kr. BO gl. 8-- n 0.— . 5-- 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic. 6 žlic za kavo, vseh 24 komadov v elegantnem etuiju namesto gl. 24 samo 9 gl. r,0 kr. 6 desertnih nožev, j vseh 24 komadov v 6 n vile, (elegantnem etuiju 6 _ žlic, ( namesto gl. 26 6 postavcov *a nože,] samo gl. 9.75. NaJnovejNs* pssstm za čiščenje zlatnine, srobrnino in Kineškega srebra, škatljica 25 kr., 6 ikatljic gl. 1.20. Jako lepe t a so, majolke za kavo in čaj, Bervice za čaj, stojalca za pogrnene mizo, girandole, posipalci za sladkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponke za servijete itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopošilia se tudi razločen! cenik brezplačno. (142—17) Praktična, primerna božična in novoletna darila. Zimske suknje Kožuhi za na pot n h lov Menčikovi . . . Suknje za lov Spalne suknje Hlače iz snovi po gld. 20.— 45.— 18.— 28.— 8.— 12 — 7.50 Najbogatejša zaloga obleke za gospode in dečke. Specijalitete otroških oblek. ISToTre jope zst d-Str^CLe« M. (387— i) <■ u ni ;i 11 n. v F Jublja ni. I,ni* mano? a lii.^a. Vsled sodnijskega dovoljenja »e hode vse v zapuščino 21. oktobra t. 1. umrlega posestnika^ gospoda Krsn« Ko«le-tn spadajoče premakljivo imetje to je: obleka, hišno i posteljno perilo, hišna oprava, kuhinska priprava, kmetisko orodje, vozovi, žito, drugi pridelki, seno i slama, potem biki, voli, krave in druga živina v «v-ot i*l dxi« £21. decembra (grudna) t. 1. in posledno dneve od 9 do 12 uro zjutraj in od 2 do 5 uro popoludne v Sneberjik v hišt št. 25 po dražbi proti gotovi plači prodajalo. V Ljubljani 16. decembra (grudna) 187(5. (401—3) Premogokopna družba v Trbovljah. -------- mmm ------ l*rcBii<»K<»kopiia družba v Trbovljah namerava po pismenem ponudbenem potu zagotoviti si za leto 1877 sledeče porabne materijatije: Železo, žreblje, dratene cveke, ključanice, les, raznosno mažo in svečavo, potrebe za postelje, rudokopsko orodje i. t. d. i. t. d. Tiskani natančni zapisnik zgorenjih predmetov z natančne-jimi pogodbami se izve pri pisarni na Dunaji X, IVuUner-strassa štev. iP ali pa od tehnične direlecije v Trbovljah (Trlfail). (404-1) Velika božična razstava v konditoriji i Rudolf Kirbischa, kongresni trg. j Velika iztoka i najlepših, najcenejših bonbonijer, srkljanj, tragantnih predmetov, po- Z kalnih bonbonov, deviz in vsakojakin čokolad, bonbonov iz Pariza, 4 Berlina, Btntgarta, Dunaja in lastnega pridelanja. 1 1'osebno priporočajo se različne J i/, Massona (Pariš), potem različni lastni pridelki za okincanja Kristu- J sovih drevesc, pravi italijanski mandolat, lini sadežni kruh (Kletzeu- 4 brod), pop em jak U'^'bkuclien) v majhenih paketih, jako priličen za 4 obesiti na liD/.iriii> drevo, pravo genuesko sadje v ličnih koških, kan- i dirano sadje in najtiuejši sir iz kutenj v obliki sadja in cvetic, kakor \ tudi v majhenih koscih. 4 Prav priporočajo se mojo j oreh.ove potice z medom j fine iiinse in ,,pan di Milano" (nov) vsak dan svež, jako dober za J kavo; dalje moja pripoznano izvrstna punšna esenca z oranžami in 4 limonijevim sokom, kakor tudi mojo mandeljnovo mleko in limonadna 4 esenca. < Dalje priporočam vsak dan svežo \ -s.K'oi'Viij<> pciio -v porcijala hi liaclit>M-|iaMtete. ] Za mnogo ohiskanju prosi Spoštovanjem i K (400—3) liiid. Trk. ii-l>i»-JC5li9 \ 8konditor. 4 Vse pismene naročbe od zunaj se najurnejše efektuirajo. 4 Izdatelj m uruduik Josjjj JurciC. Lastnina in ti^k .Narodne tiskarne".